Žarki_2019_2020

MOJ PES TAČKO SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Ko smo šli pogledat, katerega psa puhasti in zvesti. Ko pridem domov iz šole, me za vrati vesela čaka in mahlja z repom. Psička bi si izbrali, smo se odločili za njega. Tačka pa je zelo zvesta in se tudi zvečer, preden En teden po ogledu je moj ati rekel, da gre v grem spat, pride in se stisne k meni.Ampak tudi jaz za njo lepo skrbim. Najprej, ko vstanem, ji trgovino, pa je šel v resnici po Tačka. Rekel je ba- dam za jesti in jo nato peljem ven in to se po- bici, naj pove meni in mojemu bratu Timoteju, novi še popoldne in zvečer. Zelo rada pa ima da naj mu prideva pomagat odnesti stvari. Ko sprehode v gozdu, kjer se lahko svobodno igra sva prišla ven, je prinesel Tačka. Takrat smo se ga in teka. Seveda pa psička potrebuje vodo, zato ji razveselili. Ko smo ga dobili, je bil star 3 mese- jo redno menjam in tudi, ko greva na sprehod, ce. Zdaj je star 2 leti in pol. Začetek nog in tre- ne pozabim s sabo vzeti plastenke sveže vode. bušček ima bele barve, drugje pa je črn. Imamo ga zunaj. Tačko je pol mešanček in pol Border Col- Takšna je moja psička Tačka. lie. Tačka peljemo na pregled enkrat letno. Takrat Jaš Demšar, 5. c ga pogledajo, stehtajo in vidijo, ali je vse v redu. Vzeli smo ga zato, ker smo si ga želeli in ker smo hoteli, da premagam strah pred kužki. Z njim se igramo in nam je zelo všeč. Pozimi mu mečemo snežene kepe, on pa jih lovi. Ta naš pes Tačko mi je zelo všeč in upam, da ga bomo še dolgo imeli. Vanna Cekova, 5. c PRVIČ V ŽIVALSKEM VRTU Slika: Eva Balažič, 4. c Opisala vam bom dan, ko sem prvič odšla v živalski vrt. MOJE POČITNICE Stara sem bila dve leti, ko sem odšla v ži- Letos sem šla med zimskimi počitnicami s so- valski vrt. Na žalost takrat niso imeli risa, saj je on moja najljubša žival. Opisala sem ga tudi v šolko Valentino in njeno družino smučat na Kope. četrtem razredu. Takrat mi je postal zelo zani- Na Kope smo prišli v torek ob šestih zve- miv. Slikala sem se z žirafo, s slonom, z volkom. Božala pa sem prašičke. Spomnim se tudi, čer. Tisto noč smo spali z njeno družino. Zjutraj da je pav kar hodil naokoli. Videla sem tudi, smo imeli zelo zgodaj zajtrk. Ob devetih smo šli ko je razprl perje. Sedela sem pred kipom smučat. Vsi smo bili zelo dobri. Ob enih smo opice. Na roko sem si odtisnila štampiljko. šli na kosilo. Popoldan smo se igrali z mucami. V živalskem vrtu mi je bilo zelo zanimivo in zabavno. Naslednji dan, ko smo prišli na vrsto za sedež- nico, je Valentina pozabila iti na trak in je mo- Zoja Perčič, 5. c rala počakati mojega očija. Vedno sem si želela, MOJA NAJLJUBŠA ŽIVAL da bi znala skakati s smučmi in končno se mi je želja uresničila. Valentina je skakala tudi na veliki Moja najljubša žival je pes, zato vam bom nekaj skakalnici. Zvečer sta prišli mamici in Valentini- o njem tudi predstavil. na sestra Urška. Njen brat Matevž je vse večere pel pesmi. Obiskali smo tudi Valentinino babico, Doma imam psičko in ime ji je Tačka. Imam kjer smo gledali risani film Rio 2. Za kosilo sem jo zelo rad. Psi pa so mi všeč, ker so prijazni, Žarki | 101

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Prejšnji teden smo imeli v šoli počitnice. jedla pico. Zvečer smo se igrali igro človek, ne jezi Med vikendom je bil moj brat bolan in smo bili se, ki je bila izdelana iz lesa in je bila zelo velika. doma. V ponedeljek smo šli na Koroško k sorod- nikom. Prespali smo na kmečkem turizmu Lešnik. V petek sva z Lizo za Valentinino rojstnodnevno Naslednji dan smo šli na zajtrk, nato pa smučat na zabavo na skrivaj dobili kostume piratk. V soboto smučišče Kope. Tam smo smučali dve uri in pol, sva z Valentino pomagali okraševati torto. Pol je potem smo šli na malico. Ko smo pojedli, smo se bila sadna, pol pa čokoladna. Na njej je bila s čoko- peljali nazaj v dolino. Zvečer so se pripeljali naši lado napisana številka deset. Bila je zelo lepa. Sobo prijatelji. Z njimi smo se smučali vse do petka. smo okrasili z baloni in napisom. Potem smo se V soboto zjutraj smo pojedli zajtrk in s prijateljico šli obleč v kostume. Njena cela družina je bila in- sva šli k babici, kjer sva ji pomagali krasiti torto za dijansko pleme. Naredili so si veliko rdečih, mod- moj rojstni dan. Imeli sva se super. Čez pol ure sta rih, rumenih in belih črt. Kmalu so začeli prihajati naju prišla iskat starša, da smo se peljali na kmetijo gostje. Kar veliko njenih sorodnikov in prijateljev Lešnik. Tam smo okrasili sobo in se oblekli v pust- sem poznala. Nato sem šla božat mucke. Črno-be- ne kostume. Na moji zabavi smo se imeli zelo lepo. la je bila Lisa, bela z lisami pa Belisa. Nato smo se Naslednji dan smo šli na sprehod do naše- igrali nogomet. Žoga se nam je enkrat odkotalila ga prijatelja, ki ima malega kužka. Nato smo šli zelo globoko, potem pa jo je čisto na koncu, pred na pustno povorko v Slovenj Gradec. Ko je gozdom, ustavil grm. Ogromno srečo smo imeli, bilo pustne povorke konec, smo odšli domov. saj je bil gozd na zelo strmem hribu. Zvečer sva To so bile super počitnice. z Valentino barvali, potem pa sva morali iti spat. Valentina Pečolar, 4. a Naslednje jutro smo pojedli zajtrk in se odpra- Imeli smo šolske zimske počitni- vili k babi in dediju. Tam smo pojedli kosilo, igrali ce. Preživel sem jih z družino in s prijatelji. šah in odšli. V ponedeljek smo šli na družinski izlet na Te počitnice so bile zelo dobre za vse nas. Jezersko. Ogledali smo si staro bolnico po imenu Ema Julija Jagodič, 4. a Krtina. Bolnica stoji v gozdu blizu Spodnjega Je- zerskega. Bolnico so zgradili leta 1944, nato so jo Moje počitnice so bile super, čeprav sem jih pre- leta 1945 požgali, leta 1953 so bolnico obnovili. živela doma, razen za en dan sem šla na obisk k Nato smo se odpravili na sprehod okoli jezera, bratrancem. Tam smo šli na travnik in igrali bej- kjer sva z bratom razbijala led in se igrala z lede- zbol. Dva sta lovila žogi, eden jih je metal druge- nimi ploskvami. V torek sem si ogledal Zelence. mu, ki jih je odbijal. Po petih metih smo se zamen- Zelenci so talni izvir Save Dolinke. Zelo zanimivi jali. Hitro je minil čas in z mami sva morali domov. so mi bili jezerski mehurčki, ki predstavljajo pro- Mami je imela le dva dni dopusta, zato sem bila tri zorno jezersko kredo, ki stalno prepuščana talno dni doma skupaj s svojim bratom Tadejem. Poma- vodo. Zelenci se nahajajo blizu Kranjske Gore. gala sem Tadeju kuhati kosilo tako, da sem pazila, Naredili smo tudi sprehod okoli jezera Jasne. da kaj ni vzkipelo iz lonca. Ampak brez nezgode pa tudi ni šlo. Moj brat Tadej je zažgal ponev, zato Tretji dan je na obisk prišel bratranec. Obšli smo je sedaj uničena. Po kosilu sem šla ven in se igrala s v trampolin park po imenu WOOP. V četrtek sem sosedovim muckom. Brez televizije pa tudi ni šlo. si naredil kostum za maškare. Odločil sem se za kar- Veliko sem brala in risala živali. Prehitro je minil to karinega asa. Popoldne sem šel drsat na drsališče čas počitnic. Komaj čakam, da bodo prišle nasled- v Naklem. V petek sem šel po hišah kot maškara. nje počitnice in da vidim, kaj se bo takrat zgodilo. V soboto sem bil povabljen na 40-letnico. Tam Manca Dolinar, 4. a smo se igrali družabne igre in peli pesmi ob spre- mljavi harmonike. Zvečer pa smo se šli ogledat še 102 | Žarki

predstavo Maček v žaklju. V predstavi sem zelo SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? užival, ker je bila zelo smešna in zabavna. V ne- V soboto smo se odpravili na morje v Ra- deljo sem si ogledal še pustno povorko. Po njej bac. Šli smo v hotel, kjer smo bili štiri dni. pa smo igrali zabavno družinsko igro pikado. Hodili smo v bazen, na sprehode in v fitnes, Te počitnice so mi bile zelo všeč, ker se je ves nato smo odšli domov. Naslednji dan smo šli v čas nekaj dogajalo, zato mi je zmanjkalo časa Ljubljano v Hišo iluzij. Ko smo si vse ogledali, za igranje igric na telefonu in na računalniku. smo odšli domov.Ko smo prišli domov, sva šla z bratrancem k babici. Tam smo odšli drsat in k so- Jurij Markun, 4. a sedom,kjer imajo konje. Ravno so dobili novega. V šoli smo imeli zimske počitnice. Nato smo šli s psom na Štefanjo goro. Ko smo Med zimskimi počitnicami smo hodili veli- prišli v dolino, sva šla z bratrancem do- ko smučat. Smučali smo v Avstriji. Vsak dan mov. Pozneje sva šli s sošolko Tjašo za pusta smo smučali približno šest ur. V Avstriji je bilo hodit po hišah. Dobili sva zelo veliko sladkarij. zelo zabavno smučati. V soboto smo šli smu- Te počitnice so mi bile zelo všeč. čat, in ko smo se vrnili, sem se oblekla v in- dijanko in potem sem hodila s prijateljica- Tia Ramovš, 4. a mi naokoli. Dobila sem zelo veliko sladkarij. V nedeljo pa sem bila oblečena v čarovnico in tudi pojedla sem dva krofa, bila sta zelo dobra. Po- poldan sem pa odšla še do sošolke in je ni bilo doma, in ko sem hotela nazaj, je ravno prišla s pust- ne povorke. Potem sem z njo in njenimi bratranci malo hodila naokoli, pri tem smo se zelo hecali. Oni so dobili tako kot jaz zelo veliko sladkarij. Med počitnicami je imel tudi moj dedek rojstni dan. Med počitnicami sem se imela zelo dobro. Ško- da, da so trajale samo en teden, čisto prehitro so mi minile. Lina Mencej, 4. a Slika: Eva Lukan, 4. d Slika: Pia Miklavc Moser, 3. b Letošnje zimske počitnice so bile super! V so- boto smo se odpravili v Zagreb k babici. Tam smo počeli veliko različnih stvari: šli smo na sprehod, igrali smo se s stricem, šli smo v mu- zej, igrali smo se s sosedovimi otroki. V četr- tek sta ati in mami prišla po naju z bratcem. V petek smo šli v Celovec, ki je v Avstriji. Šli smo v Minimundus. Tam smo se slikali, vide- li smo veliko svetovnih znamenitosti v poman- jšanemu merilu, gledali 4D-film in si ogledali še Žarki | 103

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Šele dobro sva začela, ko sta prišla dva starejša razstavo za otroke. V soboto smo se odpra- šolarja. Nekaj časa sta nama sledila na kolesih, nato pa sta zahtevala celo vrečo sladkarij. Midva sva se vili na sprehod okoli Loškega gradu. Po kosilu kar malo ustrašila, nato pa sva šla pogumno naprej. sva se z bratom oblekla v kostume in smo šli k Mislila sva, da če ju ignorirava, bosta odnehala. Pa babi in dediju na flancate. Popoldne smo s pri- nista. Še vedno sta nama sledila. Šla sva pozvonit k jateljico Tio in bratcem hodili okoli v kostumih. neki hiši in upala sva, da nama kdo odpre. Onad- V nedeljo smo si v Šenčurju ogledali pustno po- va pa bi se ustrašila. Nihče nama ni odprl, k sreči vorko in počivali od teh velikih dogodivščin. sta naju onadva s kolesi zgrešila. Nato sva stekla v nasprotno ulico in se skrila za avto. Mislila sva, Te počitnice so bile zelo lepe in kratke. da se lahko prenehava skrivati. Spet sva pozvonila pri neki hiši. Onadva pa sta naju slučajno videla z vzporedne ulice. Pognala sva se v tek, ker pa sta Tjaša Kaluža, 4. a imela kolesi, sta bila hitrejša in sta naju kmalu ujela. PESEM Dal sem jima ponudbo, da če naju izpustita, jima Pesem je lahko lepa, dava vsakemu po en bonbon. Začuda sta se strinjala, ne pozabiš je zlepa. vzela bonbone in šla. Obhod sva mirno nadaljeva- Lahko je grozljiva, la. Kmalu zatem sva se s polno vrečo napotila do- potem se ti naježi griva. mov. Doma sva si razdelila sladkarije in se poslovila. Pesem je lahko vesela, to pesem bi še punčka pela. Sklenila sva, da bova drugo leto obhod ponovila. Najboljša pesem pa je ta, Drejc Grošelj, 4. a ki jo napišeš sam doma. Slika: Bert Alič, 4. d Lian Kozina, 4. d PUST V soboto, 22. februarja 2020, smo se Nikola, Gašper in Gal dobili pri Oskarju.Tam smo se pre- oblekli v maškare. Nikola je bil vojak, jaz sem bil policaj, Gal je bil pirat, Oskar pa Spiderman. Ko smo šli ven iskat sladkarije, so namdruge maškare začele slediti, da bi izvedele, kje dobiš veliko slad- karij. Mi smo se začeli skrivati pri drugih hišah. Na koncu so nas nehale zasledovatiin tudi do- bili smo veliko sladkarij.Pojedli smo veliko slad- karij. To bi rad ponovil, ker je bilo zelo zabavno. Gašper Egart, 4. a Na pustni torek sva se s sošolcem Ža- nom odpravila na pustni obhod po Šenčurju. Bila sva dobro razpoložena in pripravlje- na. Vsi, ki sva jih obiskala, so nama z veseljem odprli vrata in dali sladkarije in kakšen evro. 104 | Žarki

GOZD SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Gozd pokriva svet, Nisem se zmenil zanj. Zbral sem pogum, da skočim v njem je cel planet. z najvišje strehe v morje, ko me je nekaj pocukalo V gozdu je trava, za ramo. Odprl sem oči in ves zbegan pogledal velika gozdna slava. okoli sebe. Bila je mami, ki me je poskušala zbudi- ti. Prekinila je moje super sanje. Če bi se mi moje Na veji so ptice, super sanje uresničile, bi lahko cele dneve užival lepe, sive sinice. na morju. Bil bi najsrečnejši fant na svetu pa še iz V gozdu so drevesa, tušev bi tekla coca-cola. res dobrega lesa. Potika se lisica, gozdna lepotica. Pino Bitenc, 5. c Ko se volk zasmeje, se razprejo veje. MOJE PRVO POTOVANJE V LUKSEMBURG Na poti je še jež, Predstavil vam bom svoje prvo potovanje v ki gre domov kar peš. Tam na drevesu je sova, Luksemburg , ki sem ga doživel med zimskimi ravno prišla je iz lova. počitnicami. V luknji so medvedi, rjavi, veliki, sladkosnedi. Med zimskimi počitnicami smo se z družino Na soncu je jasa, naravnost iz lepega krasa. odpravili v Luksemburg k bratrancu. Od doma Na njej pa ti ležiš in se smejiš ter veseliš. smo odšli zgodaj zjutraj. Vožnja je bila zame zelo dolga. Najprej smo šli skozi Avstrijo, nato Nemči- Lian Kozina, 4. d jo in na koncu smo bili v Luksemburgu. Ko smo prispeli do bratrančeve hiše, smo najprej razpa- NENAVADNE SANJE kirali in si ogledali hišo. Bila je zelo velika in lepa. Nekega dne sem sanjal zelo nenavadne sanje. Ker smo bili lačni, smo tudi jedli. Čeprav so oni vegani, je bila hrana dobra. Ko smo pojedli, smo S super hitrim letalom na zračni pogon sem pri- se napotili v mesto Luksemburg. Tam smo odšli stal na otoku sredi oceana. Po otoku so bilepo- v čokoladnico in na palačinke. Naslednji dan smo seljene barvne hiše različnih velikosti. Vse hiše si ogledali nekaj najbolj znanih gradov. So zelo so bile med sebojpovezane s tobogani in z vod- veliki in dobro ohranjeni. Tretji dan smo odšli v nimi drčami. Vsi tobogani pa so se med seboj- Belgijo v nakupovalni center. Bil je velik, zato mi povezali in vodili v morje. Po morju so plavale ni bil všeč. Dan kasneje smo se vozili s tramva- zračne blazine raznihoblik. Na njih so otroci jed- jem, ki je bil čisto nov, in si med vožnjo ogledo- li fižolovo juho z makaroni. Iz tušev jenamesto vali tudi mesto. Zadnji dan smo zjutraj pojedli vode tekla coca-cola. Iz dimnikov hiš pa je do- zajtrk in se odpravili domov. Med potjo smo se nela glasnaglasba. Vsepovsod se je slišal otroški ustavili v Münchnu, kjer smo si ogledali Allianz smeh, saj so bili prebivalci otoka samo otroci. areno, ki je nogometno igrišče nogometnega klu- ba Bayerna iz Münchna. Čez nekaj časa smo odšli Pridružil sem se otrokom. Spuščali smo se po naprej. Ko smo prišli domov, smo takoj odšli spat. toboganih. Skakali smo v morje iz hiše, ki je imela najvišjo streho. Ko smo se najbolj zabavali, sem To potovanje mi bo za vedno ostalo v spomi- zaslišal nekje v daljavi zvonec, ki je zvonil in zvonil. nu, saj sem se imel zelo lepo. Upam, da bomo to še kdaj ponovili. Jaš Demšar, 5. c Žarki | 105

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Tako se je vse srečno končalo. Ta dogodek mi PRVIČ PRI ZOBOZDRAVNIKU bo ostal še dolgo v spominu. Ko sem bil star 4 leta, sem šel prvič k zobozdrav- Anej Jarc, 5. c niku. Nisem vedel, kako bo. Bilo me je zelo strah. KAMELEON Ko sva z mami prišla v čakalnico, sva malo poča- Že od malih nog si želim domačo žival. kala, nato sem bil na vrsti jaz. Prišel sem notri. Vi- Gledal sem prijatelje, kako se igrajo s psi, mu- del sem vse pripomočke od zobozdravnice in me cami … Celo moja babica in dedek sta imela je bilo še bolj strah. Skril sem se pod stol in začel mačko, ki je pred nekaj leti umrla. Ampak bilo bi jokati. Zobozdravnica mi je povedala, da ne bo nič veliko problemov, kot je na primer, kdo bo skr- hudega. Usedel sem se na stol in potrpel do konca. bel za mojo domačo žival, ko bomo z družino Videl sem, da ne boli. Zdaj me nikoli ni več strah. na počitnicah, ali kaj bo delala, ko bom v šoli. Če me kdo vpraša, katero žival bi rad imel, mu Ta dogodek si bom zapomnil za vedno. rečem kameleona, ker je zanimiv inker prepros- Jakob Frantar, 5. c to obožujem kuščarje. Saj bi bil zelo vesel psa, ampak mi ga ne dovolijo imeti.Doma sem zelo Slika: Matic Mihajl, 4. d osamljen, ker nimam brata ali sestre in zato si res želim domačo žival, s katero bi se lahko igral. IZGUBLJEN V Pravzaprav bi bil vesel katere koli vrste živali. TRGOVINI Zelo mi je všeč, ko prijateljev pes po imenu Oksi skoči name od veselja, da me vidi.In zme- Pripovedoval vam bom o svoji dogodivščini, ki raj se ob tem spomnim, kako bi bil vesel, če bi se mi je zgodila pred več kot petimi leti v Qlandiji imel kameleona po imenu Pikec. Ko bi se igrala v Kranju. skrivalnice, bi me on zmeraj premagal. To je kra- tek opis domače živali, ki jo želim imeti. Vem, da Ko smo šli nakupovat oblačila v neko trgovino je na svetu veliko ljudi, ki si želijo domačo žival, z oblačili, sem si zaželel neko majico. Mamica mi ampak je ne morejo imeti. Ko pridete domov, ob- je ni hotela kupiti, a jaz sem jo prepričeval, dokler jemite svojo domačo žival, ali pa ji samo recite, nisem bil tako jezen, da sem hotel stran od star- da se ji zahvaljujete za vse radosti, ki vam jih daje. šev. Izgubil sem se. Ko sem preiskal veliko trgo- vin, sem se vrnil v tisto, kjer sem nazadnje videl Anej Jarc, 5. c starše. Tam sem jih našel in dobil majico, ki sem PRVIČ NA LETALU si jo zaželel. Ko sem bila majhna, sem šla prvič na letalo. Šla sem z babi, dedijem in bratrancem Jakobom. Jaz sem sedela zraven babi. Zraven pa smo vzeli tablico. Bilo je super, da smo lahko imeli na le- talu kosilo. Končno smo prispeli na Brač. Vozi- li smo se približno dve uri. Tam so imeli bazen in morje. Zelo je bilo lepo. Nato pa smo se vrni- li domov. Bila je škoda, ker smo se zelo zabavali. Zala Knific, 5. c 106 | Žarki

PRVI DAN V ŠOLI SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Pisala vam bom o svojem prvem šolskem dnevu. Doma sem se pripravljala, da bomo šli s starši Slika: Ana Logar, 6. b Slika: Ana Logar, 6. b v šolo. Ko smo prišli tja, mi je bilo nerodno, ker sem videla nekaj svojih prijateljev iz vrtca, zato sem se skrivala za starši. Ko smo prišli v razred, so starši morali izpolniti liste, mi pa smo odšli v telovadnico. Tam smo se igrali skupne igrice, tako smo se spoznali. Potem smo dobili svoje rutke in odšli smo nazaj v razred. Tam smo dobili velike indijančke z obrazom smajlija. Ko smo jih pojedli, smo se slikali in odšli nazaj domov. To je bil zelo vznemirljiv dan in sem si ga zelo vtisnila v spomin. Neža Mohar, 5. c PRVIČ V BOLNIŠNICI Ko sem bila stara 6 let, smo se z družino odpra- vili v toplice. Drugi dan smo se v bazenu žogali, jaz pa sem med tem stala na ploščicah. Med igro me je ati ustrašil, jaz pa sem padla in si prebila brado. Reševalci so mi oskrbeli rano, kasneje pa sem mo- rala v bolnišnico. Medicinska sestra mi je rekla, da mi morajo šivati brado. Zelo me je skrbelo, nato pa sem ugotovila, da ni tako hudo. Tam sem bila še dva dni. Ko sta dva dneva minila, mi je zdravnica rekla, da se smem zmočiti samo do ramen. Odšli smo do- mov. Nikoli več nočem, da se mi zgodi kaj takega. Nena Osterman, 5. c Slika: Šejla Balkić, 7. a Slika: Neca Belehar, 6. a Žarki | 107

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? najboljši kraj za iskanje knjig LITERARNI NATEČAJ KUD SODOBNOST (NAŠA kar naša šolska knjižnica. Pa MALA KNJIŽNICA) še kako prav sem imel. Ko smo vstopili, sem pošastke KUD Sodobnost je v okviru bralnega projek- hitro skril za hrbet. Hite- ta Naša mala knjižnica razpisala literarni natečaj, li smo mimo knjižničarke na katerem so sodelovali tudi učenci naše šole. in naprej do zadnjih polic. Morali smo biti sila pogu- Učenci 6. in 7. razreda so prebrali knjigo Pri- mni in previdni. Malce smo haja g. Flat! (Jaume Copons in Liliana For- gledali in brskali okoli tuny), učenci 8. in 9. razreda pa Čudežno po- Slika: Ažbe Debeljak, 7. c in takrat začne kovin- tovanje Edwarda Tulana (Kate DiCamillo), nato pa so napisali ustvarjalno-domišljijski spis. ski pošastek Pleh skaka- ti in plesati kot nor. Pleh mi je že prej povedal, Med učenci 6. in 7. razreda je bila nag- da zna zavohati kovino in sklepal sem, da jo je rajena Lara Bogataj iz 6. b, med učen- prav zdaj. »Kako? Kje? Kdaj?,« smo se spraševa- ci 8. in 9. razreda pa Nejc Vehovec iz 9. li. Pregledoval sem polico, kjer naj bi bila kovina, c. Obema nagrajencema iskreno čestitamo! in naenkrat je zaropotalo in polica se je odprla. Vseh enajst nas je padlo v neko strašljivo Strokovna komisija je v utemeljitvi zapisala: jamo, za katero sem predvideval, da je v pod- Pripovedovalec zgodbe Lare Bogataj je Arne Orglar. Ker je zemlju. Vse pošasti so se stiskale druga k drugi. tako prepričljivo izpisan, bi lahko mislili, da gre za »prave- Priznam, da je bilo tudi mene v tistem trenutku ga«, tistega iz knjige Prihaja g. Flat!. Larin Arne nas s svojim kar malo strah, ko sem gledal kapnike, sluzasta nagovorom takoj zapelje v svet prikupnih pošasti in dogodi- tla in kosti. Gledal sem naokoli, če je kje izhod, vščin, ki jih avtorica zaključi s posrečenim srečnim koncem. le kakšna luknja ... Ničesar ni bilo, ničesar!!! Pre- Nejc Vehovec spretno zasnuje zgodbo v zgodbi, ki strašeni smo tavali naokrog, ko se je naenkrat v jo začini z dialoškimi vložki in razmišljanji oziro- temi nekaj zasvetilo. Skoraj smo umrli od strahu. ma občutji zajca Edwarda. Žirijo je zgodba prepri- Kaj je bilo to? Je to povezano s kostmi na tleh? čala tudi z izvirnostjo in zanimivim zaključkom. In takrat nas je prav g. Flat nagovoril, naj gremo pogledat. Opogumil sem se, saj sem jaz tisti, ki nas Z G. FLATOM NA LOVU ZA POŠASTMI V je spravil v to umazano jamo. Šel sem vse bližje ŠOLSKI KNJIŽNICI proti svetlobi, ostali pa so mi počasi sledili. Hodil sem po tistih blatnih tleh in gledal sluzaste kapnike. Živijo, radovedni bralci! Sem Arne Orglar in Trenutek za tem pa predme skoči majhen po- sem čisto navaden deček. No, bil sem, dokler šastek, podoben mojim prijateljem. Ne morate si nisem spoznal g. Flata, svojega najboljšega po- misliti, kako sem se prestrašil! Skoraj mi je srce v šastka in prijatelja nasploh. Zelo ga imam rad in hlače padlo. Povedal je, da mu je ime Bookec in da sem mu za marsikaj hvaležen. Nekajkrat sem ga je pošastek knjig. Rekel je, da je s pomočniki tukaj že izgubil, pa tudi skoraj zamenjal sem ga že, a o spodaj zgradil tovarno, v kateri izdelujejo knjige in tem kdaj drugič. Zdaj živi pri nas, kar pa ga prav zvezke za najrazličnejše pošasti, ter da ima za nas nič ne ovira, saj lahko zmrzne in se tako dela, da prav posebno presenečenje. Videti je bilo, so bili je plišasta igrača. Pred nekaj dnevi je v našo hišo moji prijatelji zelo navdušeni, saj so začeli skakati pripeljal še vse ostale pošasti, ki so ostale brez okoli Bookca kot zmešani. No, saj sem bil tudi jaz doma. Te pošasti so prej živele v knjigi, pa jih je čisto očaran zaradi presenečenja, a bolj sem raz- zlobni dr. Brst vrgel iz nje. Odločil sem se, da jim mišljal, kaj bi to bilo. Bookec ni hotel spregovo- pomagam, da se bodo lahko spet srečno vrni- riti niti besede več, ampak nas je povabil na ogled li domov – v Knjigo o pošastih. Greste z mano? Nisem dolgo premišljeval, zdelo se mi je, da bo 108 | Žarki

tovarne ... Šli smo proti temnim stopnicam ... SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Ko smo s prijatelji vstopili, smo čisto osupnili. OB SMETNJAKU SEM ZAGLEDAL PORCELA- Videli smo barvne luči, velike stroje, knjige, po- NASTEGA ZAJCA šastke vseh oblik in barv ... Vse je bilo kot v pravl- jici! Mimo nas so se vozile knjige v vagončkih! Po V nekem majhnem mestecu je živel star gospod, tovarni so tekli majhni škratki, pošastki pa so jim ki mu je bilo ime Jones. Med sosedi je veljal za za- pomagali. Nismo mogli verjeti svojim očem! To nimivega, a malo čudnega starca, saj je večino časa naj bi bilo v podzemlju, smo se čudili? Sredi osu- preživel v svoji delavnici. V njej je rad ustvarjal, plosti in začudenja nas je kar naenkrat presenetilo: delal modele satelitov, proge za frnikole, robote, »POK!« in pred nami je stala majhna luknja! Bila je razne izume in figure. Bil je tudi strasten nara- sive barve, okoli nje pa se je širila vijolična meglica. voslovec. Imel je ženo, otroke in celo dva vnuka, Jerryja in Harryja. V njegovi delavnici se je znašlo Kot da ni bilo dovolj osuplosti in tega, kako se marsikaj. Čisto vsaka stvar je imela za seboj svo- že reče, začudenja, smo morali vajo ponoviti še jo zgodbo. Njegova vnuka Jerry in Harry sta vsak enkrat! Še preden smo kaj rekli, nas je vijolična dan po šoli zahajala v njegovo delavnico, kjer so senca pogoltnila in znašli smo se za knjižničar- skupaj izdelovali naprave, delali poskuse in se za- kinim pultom. Obrnil sem se, da bi videl, kje je bavali. Otroka sta delavnico oboževala. Kako da je luknja, a videl sem samo steno in police. Srhlji- ne bi – dva ambiciozna osnovnošolca in delavnica, vo! Hitro smo se po kolenih odplazili do polic, polna podrobnosti. Ker sta imela delavnico tako kot da še kar gledamo police s knjigami. Kako rada, sta večkrat brskala po njej. smo si oddahnili. Veste, kaj?! Ko sem dal roke v žep, sem začutil nekaj trdega in nekaj mehkega. Nekega pomladnega dne sta se po koncu šole Sunkovito sem obrnil glavo in od začudenja sko- lotila prav tega. »Fanta, takoj bom nazaj, grem raj padel. V roki sem držal Knjigo o pošastih in samo na kavo v kuhinjo. Ne dotikajta se ničesar!« – saj ne boste mogli verjeti – majhnega pošast- je rekel dedek in izginil po stopnicah. »In … kaj ka! V roki sem držal ljubkega, rumenega pošast- bova zdaj?« je rekel starejši Jerry. Harry ga je pre- ka, ki je spal. Okoli vratu je imel obešen majhen strašeno pogledal: »Počakajva, kajne?« listek, na katerem je pisalo od Felipe – ravnatel- jice šole za pošasti! Takrat bi kar zavpil od sreče! Le kako bi dva radovedneža lahko ostala pri miru in pridno ubogala deda? Seveda ga nista! Razmišljal sem, katero ime bi mu dal … Takoj sta se lotila brskanja po delavnici. Po treh Rino? Ne, preveč smešno! Že vem! Rowly minutah »profesionalnega stikanja« sta našla nekaj, bo!! Pošastek rovov! Kako sem srečen! Ško- česar še nikoli nista videla. Bila je lesena omarica da je le, da bodo ostali prijatelji šli živet nazaj v s ključavnico. »Morava jo odpreti!« je rekel Jerry knjigo. Čakaj, Nulko nekaj govori ostalim ... in takoj sta se lotila odpiranja omare z žico, česar ju je naučil dedek. Po petih minutah neuspešnega V glavi sem že stkal načrt, da jih bom vsak dela sta že obupano brskala po košarici »za vse«. dan gledal skozi knjigo, takrat pa pošastki spre- V njej se je znašlo marsikaj. Od gumbov, figuric, govorijo: »Naš najboljši prijatelj Arne! Zelo starih števcev, zamaškov, mehanizmov za uro in smo veseli, da smo te spoznali in ti želimo le – KLJUČ?! Fanta sta našla ključ in z njim odkle- najboljše v življenju. Želimo si ... ostati!« Za- nila omaro. V njej je bilo kup stvari, med njimi čeli so se objemati in skakati tako, da je knjižni- tudi slike Jonesa v visokogorju, dereze, menjalnik čarka mislila, da je gasilska vaja in jo je ucvrla. za kolo, teniški pokal, žogice in … zajec. Zajec? Zasmejali smo se in odvihrali k meni domov. Zajec, da, porcelanasto-plišasta igračka zajca v na- ravni velikosti z veliko razpoko v zatilnici. Lara Bogataj, 6. b »Iz porcelana je!« je zaklical Jerry. »A ne bi raje počakala deda?« je prestrašeno vprašal komaj šest- letni Harry. »Ah ne, vzemiva ga s police,« je bil Žarki | 109

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? odločen Jerry. »Ampak kako?« je Dekleti sta bili zelo veseli in sta se bil zaskrbljen Harry. »Ne skrbi. z njim igrali. Nekega dne pa so ga Vzel bom palico, ga potisnil s po- na sprehodu po parku izgubili … lice in teoretično bi moral pristati Tisto noč je bila nevihta in voda je v mojih rokaaa…« POK! Zajec je Edwarda počasi nesla proti jašku padel s police in se ustavil približ- v kanalizacijo. Od tam pa po dolgi no pet milimetrov nad tlemi. Na poti, ki je ne poznam, v prezra- srečo je Jones ravno prišel nazaj čevalno napravo, kjer ga je mo- in komaj ujel zajca. Slika: Lea Brankovič, 7. c čan sunek dobro osušil in izstrelil »Fanta, malo sem razočaran. naravnost v razred …« »Kakšen razred?« je Kaj smo se zmenili?« »Oprosti, dedi,« sta rekla zanimalo Jerryja. »Razred, v katerem sem slučajno hkrati. »Kje pa si dobil to zadevo, dedi?« je vprašal ravno tisto uro pisal svojo zadnjo kontrolno nalo- Harry. go pred zaključkom srednje šole … POK! … Pri- »Povedal vama bom zgodbo. A samo če se take stal na moji mizi in ves razred se mi je smejal. Ni- lumparije ne ponovijo … Obljubita?« je vprašal sem ga imel kam dati, zato sem ga pustil kar tam, dedek. »Obljubiva,« sta rekla hkrati. na mizi, in si mislil, kakšno naključje se je poigralo Dedek je začel pripovedovati in otroka sta tiho z menoj, da se je kaj takega zgodilo ravno meni. poslušala. »To zgodbo mi je povedala prejšnja last- Leta kasneje, ko sem zamišljen hodil po isti ulici, nica tega zajca, Maggie. Fanta, ta zajec je res nekaj sem ga zagledal pred šolo ob smetnjaku. Sedel je posebnega. Po svetu potuje iz roke v roko že sko- tako, kot da ne ve, kaj bi naredil, da bi se izog- raj celo stoletje. Maggijina mama ga je izgubila na nil smetišču. Ko sem ga zagledal, sem ga moral neki križarki. Padel naj bi v morje. Od tam se je vzeti domov in pospravil v omaro, kjer je čakal znašel na kopnem, približno dvajset let kasneje pa vse do zdaj.« »Kakšno naključje, dedi!« sta rekla je sedel na omari v trgovini z igračami. Ime mu je vnuka hkrati. »Da, prav res, pred smetnjakom sem Edward.« zagledal porcelanastega zajca, tistega, ki mi je leta Edward je bil zelo besen in hkrati hvaležen fan- poprej skoraj uničil kontrolno nalogo.« toma, da sta ga rešila iz te omare. Z ostalimi pred- meti so bili namreč že precej časa skregani. Želel Nejc Vehovec, 9. c si je, da bi imel glasilke in da bi lahko govoril. Tako bi lahko on povedal zgodbo, ki se mu je v resnici zgodila. »Bil je lep poletni dan,« je nadaljeval Jones. »Mag- PO VZORU PESMI ŠOLA V NEDELJO (BINA ŠTAMPE ŽMAVC) gie in Edward sta se igrala na gugalnici ob domači hiši. Maggie je poskušala, ali ji uspe Edwarda z gu- galnico obrniti za cel krog okoli veje. Stvari seveda Kaj delajo semaforji ponoči? niso šle po načrtih. Zajec je letel po zraku in pristal Ob enajstih ponoči v krempljih vrane, ki ga je nesla v svoje gnezdo, se ugasnejo luči. kjer je služil kot igrača za mladiče.« Semaforji pa drug drugemu mežikajo z lučmi. »Ni bilo tako lepo. Bil sem umazan in lepljiv od njihovega perja,« je v mislih dodal Edward. »To naj bi trajalo dober teden. Nato ga je hiš- Žur bo trajal celo noč, semaforji pa bodo uživali kot nekoč. nik komaj rešil z vrha stolpnice, kjer je obležal, ko Za vse se prava zabava začne, ga je mati vrana nesla iz gnezda.« Fanta sta ded- a naslednji dan treba delati je. ka poslušala v čisti tišini. »Hišnik ga je v eni roki odnesel domov k svojima triletnima dvojčicama. Lana Pipan, 6. c 110 | Žarki

PO NAVDIHU PESMI BORISA A. NOVAKA SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? PREBESEDIMO … Beseda koš sploh ne pospravlja smeti. KAJ ČE BI …? In beseda krava – ali nas res mukati uči? Kaj če bi dolgočasen in sladek med Zato pa besede prenovimo in jih povsem spre- kar naenkrat postal – medosled? menimo! Morda malo čudno bi bilo, Besedo luč spremenimo v svetlo-uč, a zabavno in izvirno bo! besedo ogledalo v oponašalo, Zakaj naša žirafa ni … višafa?! besedo koš v shramboš Sega prav do neba In besedo krava v muuu-rava! in s sočnimi listi se sladka. Beseda svetlo-uč sveti vse dni, Kaj pa knjiga? Ta besede žre. beseda oponašalo zares oponaša ljudi! Naša nova besedožerka Shamboš zdaj shranjuje smeti požrla je že vse! in muuu-rava muka dni in noči! Po glasu se beseda prepozna. Zdaj so besede urejene Zato telefon – naj bo drrrrinfon! in čisto spremenjene. Kaj pa muren, ki na travniku sedi Niso več dolgočasne in bele, In v roki violino drži? ampak nove in vesele! Naj postane čri-čri-čmuren! Lara Bogataj in Ana Logar, 6. b Tamara Mali in Manca Sajevic, Besede oponašalke Svet ima veliko veliko navadnih besed 6. b in veliko veliko navadnih ljudi. Take besede so dolgočasne Slika: Tamara Mali in in otroci so jih že siti, Manca Sajevic, 6. b zato jih želijo spremeniti! Ampak kako besede spremeniti Kako pa smo prebesedili besede v 6. c ? in jih čisto prenoviti? oči – gledalke Treba jih bo zamenjati in računalnik – kulmašina jim črke oprati! pes – vuf vuf dober tip Beseda luč sploh ne žari. prijatelj – ta dobr tip In ogledalo – ali res oponaša tvojo postavo? okno – prozornec (Kajetan Dulmim) poljub – cmokpok kosilo – mmmilo mucka – maumau žvau pes – lajalec (Filip Čede) telefon - zvonikofon mucka – puhozver Žarki | 111

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? pes – lajnik (Neja Golob) panjcah imajo kolesarsko dirko!« Ker morajo v Butalah imeti vse, kar imajo v šola – učenjekraj Tepanjcah, je župan pritrdil: »Ha, Tepanjča- mucka – mačoprask ni nimajo pojma, kaj je to kolesarska dirka. Sta- avto – vozačko (Lana Pipan) vim celo koruzo, da imamo mi lahko boljšo.« Po županovih besedah je kmet razno- Slika: Tamara Mali in sil novico po celih Butalah. Dodal pa je Manca Sajevic, 6. b še: »Kdor zmaga, dobi celo njivo koruze.« Novica je prišla tudi do Tepanjčanov, ki se seve- da niso mogli izogniti dirki. Butalci so se vsako NAŠE HUMORESKE (6. B) dopoldne zbirali in pripravljali za dirko. Ozna- BUTALCI SE UČIJO VOZITI KOLO čili so pot, kjer bo dirka potekala. S Tepanjčani so se velikokrat prepirali, skozi katero vas bodo kolesarji peljali. Nazadnje se jim je le uspelo do- Nekega dne so Butalci videli enega Tepanjča- govoriti, da bo dirka potekala skozi obe vasi. na, ki se je vozil s kolesom. To je seveda pome- nilo, da morajo v Butalah kupiti vsaj dve kolesi. Nato so Butalci nadaljevali z označevanjem poti. Takole so označili: dirka se prične na kon- Šli so v kolesarsko trgovino in si ogledali kolesa. cu Butal, pelje skozi Tepanjce, zavije na poljsko Videli so dve kolesi s štirimi kolesi in dve kolesi z dve- pot ter konča za zmagovalno nagrado, njivo ko- ma kolesoma. Seveda se Butalci še niso znali voziti ruze. »Dobro smo označili,« so se pohvalili Butal- s kolesom, zato je župan predlagal: »Vzemimo kolo ci. Predzadnji dan so še raznosili letake po sosed- z dvema kolesoma, da se bomo lažje naučili voziti. njih vaseh in se še sami začeli ogrevati za dirko. Saj veste: manj koles, manj težav.« Seveda so se vsi strinjali z njim in so kupili kolo z dvema kolesoma. Nedeljsko dopoldne je bilo vznemirljivo. Pri- šlo je veliko kolesarjev iz sosednjih vasi, največ Ko so prispeli domov, so se začeli učiti upravl- iz Tepanjc. Butalci pa so na dirko poslali le ene- jati s kolesom. A so vsi le padali s kolesa. Tepan- ga. »Vedeli« so, da imajo tako največjo možnost jčani pa so se jim le smejali in si mislili, da je za za zmago. Dirka se je začela ob 10.15. Za start- učenje primernejše kolo s pomožnimi koleščki. ni znak je poskrbela krava, tako da je zamukala. Še danes se otroci učijo na takšen način kolesariti. Dirka bi se sicer morala začeti ob 10.00, ampak Jure Osterman krava ni hotela takoj zamukati. Vsi kolesarji so se takoj zapodili z največjo hitrostjo, saj so jih skoraj vsi gledalci opazovali na startu. Nekaj jih je opa- KOLESARSKA DIRKA V BUTALAH zovalo tudi v Tepanjcah, a na poljski poti nihče. Neko soboto je kmet iz Butal na zadnji nji- Na začetku je vodil Butalec in vsi Butalci so kar vi v Butalah žel koruzo. Pa zagleda dva Tepan- žareli od ponosa. Potem pa ni zmogel več ko- jčana, ki tekmujeta v kolesarjenju. Nenado- lesariti tako hitro, zato ga je prehitel Tepanjčan. ma je dobil butalsko idejo, pozabil na delo in se s traktorjem odpeljal k butalskemu županu. Kmalu so zavili na poljsko pot, kjer ga je Bu- Pozvonil je na vrata njegove graščine. Župan talec skušal prehiteti po daljši strani, a mu ni je pridrvel po stopnicah, mu odprl vrata in re- uspelo. Gledalci so v Butalah odšli kar na stre- kel: »Zakaj zvoniš, ko pa veš, da imam čas?« ho, da bi bolje spremljali dirko. Ampak niso Kmet je dejal: »Gospod, nisem vedel, da nič bolje videli kot prej. Nekdo iz Butal pa se imate čas, bi vam pa rad nekaj povedal.« je povzpel na cerkveni zvonik, da bi bolje videl. Župan je odvrnil: »Poslušam.« Kmet je zajel sapo in zakričal: »V Te- Kolesarji so se bližali cilju in koruzni njivi. Bu- talec na zvoniku je napel oči, da bi videl zmago- valca. Kolesarji so hiteli in drveli proti ciljni črti 112 | Žarki

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? za koruzo. Pred ciljno črto pa je stal zajec, ki se KAKO SO SE BUTALCI POGOVARJALI O jih je zelo ustrašil, hitro stekel skozi cilj in na ko- nec koruznega polja, tako da so ga Butalci opa- KORONAVIRUSU zili. Butalec na cerkvenem zvoniku ga je opazil Lepega sobotnega popoldneva je butalski žu- prvi in od presenečenja zakričal: »Zajec je, za- pan bral tepanjčanski časopis. Na naslovnici mu jec!« Župan je bil čisto brez besed. Ko je prišel je v glavo takoj stopila prva novica, na kateri je k sebi je potarnal: »Jojmene, zajcu moram preda- pisalo: VIRUS JE PRED VRATI! Takoj se je za- ti koruzno njivo! Tako sem namreč rekel, da tis- vedal, da je to nevar- ti, ki zmaga, dobi celo koruzno njivo! Jojmene!« na zver, ki teče proti njim. Sklenil je, da Nato se je dirka v Butalah zaključila. Vsi gledalci zbere prebivalce in jih so žalostno odhajali iz vasi, saj ni nihče dobil ko- o tem obvesti ter da se ruzne njive. No, ja, vsaj zajec se je sladko smejal! pogovorijo o rešitvi ... Mija Šmid V nedeljo ob 10.00 so že sedeli na TRDOGLAVEC V GOSTILNI trgu ter pustili žu- pana govoriti o rešitvah, Slika: Neja Golob, 6. c Podstrmogoro,vglobokidolinistojivasTrdoglav. kako bi pregnali koronavi- Vaščani so trdoglavi Trdoglavci in so v ožjem soro- rus. Župan je povedal: »Kot vzorna občina mo- du z Butalci iz sosednje vasi. Obe vasi imata toliko ramo najprej zakleniti vrata. Tako bo virus ve- hiš, kot jih lahko obleta miška, ki beži pred mačko. del, da nas ni doma in da ni treba priti k nam.« Občanom se je zdela beseda modra, zato so to V Trdoglavu nimajo gostilne, zato Trdoglavci tudi naredili. Pa je bil med Butalci tudi Tepanj- hodijo v Butale v gostilno zapravljat denar. Tako čan, ki jim je natvezil, da so Butale zelo varen kraj je nekega sončnega dne, ko je bila taka megla, da in da tako zaostajajo za časom, da imajo še veli- bi jo lahko rezal, šel Trdoglavec Frenki Sladkor- ko časa, da se pripravijo na virus, ko pa bo čas, ček v Butale v oštarijo. Sede za pogrnjeno mizo da pride, pa bo že vse mimo. Tepenjčan je pove- in pride natakar Špricarbom. Prijazno ga vpraša, dal še, da iz lastnih izkušenj ve, da je koronavi- kaj bi naročil. Frenki pove, da si želi jagodno torto rus zelo vljuden, in da če bo kaj potreboval, bo in kokakolo. Natakar Špricarbom mu pojasni, da kar pozvonil ali potrkal! Kako so bili veseli Bu- nimajo jagodne torte, in ga vpraša, ali lahko po- talci! Kar skakali so od veselja in se objemali (in nudi kaj drugega. Frenki reče, naj mu pa potem tako prenašali virus)! Zapeli so butalsko himno in prinese jagodno torto in marelični sok. Natakar odšli v svoje domove. Vsak je zaklenil svoj dom pokaže jezen obraz in toda z umirjenim glasom in užival, da živi v takem kraju, kot so Butale. sikajoče skozi zobe pove, da nimajo jagodne tor- Tepanjčani, ti prebrisani ljudje, pa so se jim te. »Oh, ja, nič hudega,« reče Frenki Sladkorček, smejali, kako so nasedli njihovim neslanim ša- »potem pa mi prinesite jagodno torto in cede- lam. Taki so pač Butalci in taki bodo tudi ostali! vito.« Natakar Špricarbom se zdaj ni mogel več obvladati in mu je primazal eno težko klofuto. Lara Bogataj Drug za drugim zdrvita po vasi in po nekaj ANTIČNI FRAZEMI V VSAKDANJEM ŽIVL- metrih ju ujame policaj Stopnazaj. Vpraša ju, JENJU kaj se dogaja, zakaj se lovita in kdo je kriv. Ko mu natakar Špricarbom ponovi vso zgodbo iz V šoli smo dobili veliko domače naloge. Se- oštarije, ga policaj Stopnazaj pozorno poslu- veda so domače naloge moja ahilova peta! Ko ša, potem pa reče: »Prav si ravnal, da si ga klof- nil, jaz bi mu še jagodno torto vrgel v glavo!« Katarina Svetelj Žarki | 113

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? PSI IN MAČKE sem prišla domov, me je mama vprašala, ali smo v šoli dobili kaj naloge. Nisem ji povedala, Ko sonce ob zori je zašlo, in ko je izvedela, je naloga postalo najino jabol- luna dvignila se je nad vodo. ko spora. Mama je bila jezna, ker ji nisem po- Slavčki lepi so zapeli, vedala za nalogo, in me me je poslala v sobo. gosti na plesišču se vrteli. Morala bi napisati nalogo, a sem se odloči- Lepe mačke, bele tačke, la, da bom mamo prelisičila. Samo pretvarjala vidijo se vsepovsod. sem se, da pišem nalogo, v resnici pa sem počela Tam za šankom, druge stvari. Upala sem, da mama ne bo preve- pa šarmantni psi rila mojega zvezka. To je bil moj trojanski konj! popravljajo si obrvi. Zvečer je prišla mama v mojo sobo in ugo- Racman streže jim pijače, tovila, da domače naloge nisem naredila. Zdaj race pa le kuhajo jim krače. sem jo morala zares napisati in vse moje pre- Da bi bil večer še lepši, tvarjanje je bilo sizifovo delo. Namesto da bi na oder povabili so skupino Smešni. gledala televizijo, sem morala do poznih ur se- deti pri zvezkih ter ob misli na nadaljevanko, ki Ta jim res lepo je igrala, je sem jo morala izpusti, trpela tantalove muke. dva plesala sta naokol‘, ko pa vrata sta odprla, Jerca Krišelj, 7. a zavrtela sta se na pomol. Slika: Tamara Mali, 6. b Skupaj čofnila sta v morje, na široko gledala v obzorje, Slika: Eva Kern, 6. b tam v vodi sta le jokala in od smeha skoraj pokala. Psi so gledali jih vsi, mačke lizale so tačke, kot da nič se ni zgodilo, pili dobro so le vino. Vino se polilo je, Slika: Tjaša Kozelj, 6. c mačka razjezila se, pes pa svojega ji dal, mačka iz nevljudnosti rekla je: »Sam‘ mal‘.« Za romanco pa jo pes povabi na en‘ ples, mačka pa le urno je dvignila čemerno se. Od takrat naprej, ko vino se polilo je, 114 | Žarki

mačke in pa psi SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? na globoko sovražijo se. tam, kjer je bil košat gozd, zagledala prelep svet- leč plamen ognja. Začela je teči, da bi ga videla Živa Ulčar, 7. c pobliže. Ni vedela, kako vroč in nevaren je. A ne bi ji bilo treba tako hitro teči, ogenj se ji je na- Slika: Laila Mustafa, 8. d mreč začel približevati kar sam. Bliže je bil, bolj jo je postajalo strah. Začela je kričati. Brž je EKOLOŠKA PRAVLJICA pritekla mama Karla s svojimi mladički. Sluti- Nekoč je živela želvica po imenu Karla. Bila je la je, da bodo morali stran. In res. Od njihovega doma so ostali le pepel, uničene sanje in spomi- vesel želvji mladiček, ki se je rad igral in raziskoval ni. Vse, kar je imela želvja družina, je izpuhtelo naravo. Ko je odrasla, je imela želva Karla tudi sama v zrak in razpadlo na milijone zoglenelih delcev. mladičke. Takrat pa so se začele dogajati čudne reči. Ko je nekega dne plavala v morju, je naenkrat Začeli so iskati nov dom na novem otoku. Ta zagledala na tisoče in tisoče čudnih predmetov. Ni otok je bil črn, komaj se je dihalo. Užitne hra- vedela: to je bila plastika. Plavala je povsod okrog ne je bilo malo. Živalim se je od lakote mešalo, nje in uničevala pogled na prelepe morske globine. še rastlinojedi so začeli jesti meso. Mama Kar- Ko se je Karlin mladiček igral v vodi, je kos plasti- la pa je sploh nehala jesti, da bi imeli njeni mla- ke pojedel. Začel se je dušiti. Karla ni vedela, kaj se dički dovolj. Kmalu je omagala, vrtelo se ji je, z njim dogaja. Ni mu znala pomagati. Mladiček je ni mogla ne hoditi ne trezno razmišljati, kaj šele le jokal, hlastal za zrakom in poskušal kričati. Kar- skrbeti za male želvice. Pri komaj 30. letih je la je poskusila vse, da bi mu pomagala, a zaman. vzela slovo. Zelo zgodaj za želvo, saj so vsi nje- Mladiček se je zgrudil na tla in zaspal za vedno. ni predniki dočakali 100 pomladi ali še več. Karli se je podrl svet. Hotela je priti do dna tej Zdaj so se njeni mladiči morali znajti sami. Vlo- veliki skrivnosti, ki ji je vzela sina. Plastika, kaj je go mame je morala prevzeti najstarejša želvica, to, od kod je zašla v njeno morje? Morala je zašči- Lili. Družina se je le težko prebijala skozi dan, titi ostale svoje mladiče. Zato jim je prepovedala onesnaženost otoka pa je bila vsak dan hujša. Žga- odhajati iz varnega doma! Ves čas so morali biti lo je kot v krušni peči, ledeniki so se topili, voda ob njej, se paziti na vsakem koraku. Poslovili so je naraščala … in nekega dne preplavila cel otok. se od brezskrbnega igranja in lepega otroštva. Na srečo v nesreči je želvice naplavilo na drug A tudi takšnega življenja je bilo kmalu konec. otok. Spet so začele iskati dom. Ta otok je bil ne- Nekega dne je mala želvica Suzi na vrhu hriba, navaden, poln visokih stolpov, iz katerih se je valil črn smrdljiv dim. Začutile so, da bi bili prav ti dim- niki lahko krivi za onesnaženje, požare, poplave, pomanjkanje hrane in ostale grde stvari. Zanimalo jih je, kdo jih je zgradil in zakaj. Za dimniki je stal velik zid. Želvica Lili se mu je nekega dne približa- la in opazila rahlo priprta vrata. Vstopila je in se znaša v srcu tovarne! Prav tiste, ki je bila kriva za vse grozote, ki jih je utrpela njena družina. Prostor je naenkrat postal čisto črn, le še snop svetlobe, ki je prihajal izza priprtih vrat, je Lili opominjal, da zunaj še vedno obstaja življenje. Lili je bredla po temi, naenkrat pa zaslišala glas: »Roke v zrak! Kdo si?! Pokaži se! Za koga delaš?!« Nato jo je obsve- tila močna svetloba, kričeči glas pa je nenadoma čisto tiho dejal: »O, oprosti. Misli sem, da je spet Žarki | 115

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? tista ropar- ko v nebo stopica. ska podgana. A človek pogosto za druge nič ne naredi … Jaz sem in najraje samo zase poskrbi. ježek Vili, Sploh za okolje mar mu ni, skoraj edini poraba elektrike cveti … prebivalec teh Kaj pa odvisnost, kaj pa mila zima? temnih pros- To nam ni važno, nas to ne zanima! torov. Kaj pa Dokler bo prisotno globalno segrevanje, ti delaš tu?« naši Zemlji sledi le odštevanje. In Lili mu Skoraj nihče v pomanjkanju ne živi, Slika: Gal Zveršen, 7. c je začela pripovedova- pa se prepiramo za malenkosti! Ta pesem klic je na pomoč! ti o vseh katastrofah in grozotah, ki so se pripe- V Zemljinem imenu pišem vam rekoč, tile njeni družini. Pa tudi o tem, da želi ugotoviti, da njen vsakdan ne bo tako pekoč. kdo povzroča vse to zlo in kako bi ga končala. Zemlja potrebuje našo pomoč! Nato ji je Vili povedal o ljudeh. O nesrečnih lju- deh. Takšnih, ki mislijo, da za srečo potrebujejo Lara Bogataj, 6. b milijone in milijone denarja in neskončno veliko dobrin. Teh materialnih dobrin jim ni nikoli do- OTROŠKE PRAVICE volj, zato onesnažujejo naravo, s tem pa ubijajo Otroške pravice sebe in druge. Želvica Lili je bila pretresena. Vi- so kot bele ptice. lija je vprašala, ali je sploh še mogoče kaj storiti! Pazijo nanje noč in dan, Vili ji je odvrnil: »Vidiš tista majhna, majcena da otrok ne bi bil teptan. vratca na koncu temačnega hodnika? Vidiš, to je Vsak otrok postati želi drobna, zelo ozka pot, edina, ki še vodi od tod vse, kar se mu v sanjah iskri, v boljše življenje. Le najbolj drobna bitja se lah- zato je treba izpustiti prepir, ko splazijo po njej. »Takšna, kot smo jaz in moji morate prisluhniti in krotiti nemir. bratje in sestre?« »Da,« je pritrdil Vili. »Le majhne Nekateri po svetu še sanjati nočejo, živalice tega sveta si lahko utrejo pot na svobo- kaj nekaterim otrokom povzročajo, do. In še nekdo. Človeški otroci! Tudi oni, ki bodo zato je treba skupaj držati, znali živeti drugače in nehali onesnaževati naš pla- če hočemo dlje na Zemlji ostati. net, se lahko po tej potki podajo v drugačen svet!« Spoštujte mir in otroke, ne pa naprave, Želvici so se zasvetile oči. Stekla je nazaj po brat- ker mnogi menijo, da so boljše narave, ce, sestrice in vse prijatelje, ki so jih srečali na poti. zato naj se vsak človek na tem planetu Že čez nekaj časa se je po ozki stezici vila dolga vrs- zamisli, premisli o otrokovem svetu. ta živih bitij, ki so se odpravila proti drobnim vrat- cem na koncu temačnega hodnika v boljše življenje. Lenart Križaj, 8. b Tina Štern, 9. c ZEMLJI NA POMOČ Kaj je človek? Morda svobodna ptica, ki ne razbere tega klica. Mila ptica enkrat postane repatica, 116 | Žarki

HITRI PREOBRAT V ŽIVLJENJU SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Nekoč je živela deklica po imenu Maja. Ime- Ko je Maja odrasla, je nekega dne razmišl- jala in ugotovila, da ko je bilo vse še v najlep- la je rjave lase in rjave oči. Lase je imela spete šem redu, ni bila hvaležna zato, da ima lepo v kito. Ona in njena družina so živeli v najlep- hišo, da imajo v družini dobre odnose, da ima- ši hiši in bilo so bogati. Bila je najbolj živahna ta oba starša službo … Od tistega dne naprej je in vesela punčka v vasi. Imela je tudi najlepšo Maja veliko bolj hvaležna za vse, kar ima. Spet mamo, ki je imela lase, mehke kot svila, in navi- je postala tista stara Maja, navihana in vesela. hane, lepe modre oči, ki so spominjale na morje. Špela Pompe, 6. c Nekega dne pa se je zgodilo nekaj, kar je Majin svet obrnilo na glavo. Ko je njena mama nekega MOJA NAJBOLJŠA PRIJATELJICA dne prišla domov, je bila objokana in potrta. Ko (RESNIČNA ZGODBA) je Maja to zagledala, je stekla k njej in jo vpraša- la, kaj je narobe. Mama ji je rekla, da je izgubila Ko te v šoli službo. Takoj ko je Maja to izvedela, ni bila čisto premešajo v prepričana, kaj to pomeni. Oče je prišel iz služ- druge razrede, be zelo pozno in Maja se je že pripravljala, da bo res ni dobro. šla spat. Ulegla se je, ko je zaslišala glasno prere- Izgubiš vse pri- kanje med staršema. Stopila je k vratom in poslu- jatelje in sošol- šala. Ugotovila je, da je očka jezen na mamo, saj ce, le nekateri je trdil, da je za izgubo službe kriva mama sama. ostanejo. No, to se je zgodi- Naslednje jutro se je Maja zbudila in odšla lo meni, zato bi pogledat, ali sta mama in očka v redu. Ko je po- rada to črtico kukala v sobo, je bila v sobi samo mama. Takoj posvetila svoji jo je zbudila in vprašala, kje je očka. Ta ji je od- novi najboljši vrnila, da ju je zapustil in začela je jokati. Majo je prijateljici Katji. začelo skrbeti. Ni se hotela več žogati, se smeja- ti, pogovarjati s sosedi. Bila je zelo zaskrbljena. V 6. razredu OŠ so nas premešali med razre- de. Pristali smo v treh čisto polnih razre- Nekega dne je na vrata hiše nekdo potrkal in dih. Ko pa si pogledal med prijatelje, si videl, mama je šla odpret vrata. Zagledala je gospoda in da jih sploh ni bilo več ob tebi. Ostali/e smo ga vprašala, kdo je. Ta ji je rekel, da je nov lastnik samo še trije iz prejšnjega razreda. Spoprijate- hiše in da naj se ona in hčerka izselita. Odselili sta ljiti smo se morali z drugimi, saj drugače ni šlo. se k mamini sestri. Ta je bila dobrega srca in jima je Na začetku sem se družila s Pio in Emo, ki pa sta bili dovolila ostati. Vendar vse še vedno ni bilo v najlep- edini od prej poznani sošolki. Pia se je počasi začela šem redu. Mama še vedno ni imela službe in z Majo družiti z Lino in Majo, saj so se poznale že od prej. sta se težko prebijali iz meseca v mesec. Včasih se je zgodilo tudi to, da je Maja morala iti spat brez Tudi sama sem se začela družiti z dekleti, ki večerje. Majo je res skrbelo za mamo, ker ni bila so bile prej v drugih razredih. Kaj kmalu sva več nasmejana. Vendar mama ni stala križem rok. se povezali s Katjo. Družili sva se vse odmo- Ves čas je iskala službo in nekega dne jo je končno re, skupaj sva sedeli pri pouku… Vse sva počeli našla. Začela je delati kot slaščičarka in dobivala je skupaj. Postali sva najboljši prijateljici. Nikoli si dovolj veliko plačo, da sta se s hčerko lahko prese- nisem mislila, da bom sploh še kdaj našla novo lili v svoje stanovanje. Maja si je svojo sobo uredila najboljšo prijateljico, saj je bivša najboljša pri- po svoji volji. Postelja je bila lepa kot v kraljestvu jateljica Zala odšla na drugo šolo. Sedaj se bolj in tako sta končno zopet živeli lepo življenje. malo vidiva, ampak ne pozabiva druga druge. Žarki | 117

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? ni stadion, na njej pa bo živelo ogromno živali. Ko je v moje življenje stopila Katja, se mi je Maks bo postal zelo znan glasbenik. Nasto- življenje dejansko spremenilo. Spet sem se od- pal bo na velikih odrih po vsem svetu. Služil prla, razkrila in pokazala svoja čustva … Po- bo veliko denarja. Imel bo mlajšo ženo in ene- magala mi je, da sem se zopet našla in po- ga otroka, punčko. Tudi žena bo po poklicu stala povsem prenovljena jaz. Nisva bili le v poklicna pevka. Velikokrat bo zapela z Maksom. šoli skupaj, tudi družili sva se veliko. Šli sva v kino, druga k drugi domov, se igrali, zabavali. Kaj pa jaz? Postal bom uspešen zobozdrav- nik. Imel bom družino, punčki dvojčici in fant- In spet se je bližal konec šolskega leta. Nič ka, ter čudovito vilo v Ameriki, saj bom tako naju ni ustavilo. Med počitnicami sva se sko- dober zobozdravnik, da bom popravljal zobe raj vsak mesec videli. In res je hitro minilo. najboljšim košarkarjem v NBA. Moja žena bo Kar naenkrat pa smo izvedeli, da se bomo zopet lepa in prijazna. Tudi ona bo po poklicu zo- premešali, saj so razredi preveliki, in razdelili so bozdravnica. Živeli bomo lepo skupno življenje. nas v štiri razrede. Pristala sem v A-razredu. Moja najboljša prijateljica in vse druge, ki sem jih stežka S prijatelji Jašo, Svitom in Maksom se spoznala, so ostale v C-razredu. Premestila sem se bomo večkrat dobili na pijači in se po- v C-razred, samo zaradi mojih prijateljic in Katje. govarjali o časih, ko smo bili še mladi. V življenju bomo imeli vedno več odgo- Nikoli si nisem mislila, da bom to storila le vornosti in manj časa. Zato se bomo tru- za eno osebo, ki jo imam dejansko rada. Poto- dili, da bo naše prijateljstvo trajalo. laži me, nasmeje, včasih osramoti, se iz mene poheca … Ni mi mar. Važno je, kako potem Filip Bizjak, 7. d to reši. Vesela sem, da jo imam, da je z mano OTROŠTVO NEKOČ IN DANES na vsakem koraku, čeprav sva si tako različni. Sem Jaša in ravnokar živim svoje srečno razigrano Hvala, Katja, iskreno, iz srca. otroštvo. Kljub šoli imam kar veliko prostega časa. Napisala in narisala: Živa Ulčar, 7. c V starih časih pa ni bilo tako. Otroci so mora- MOJI PRIJATELJI IN JAZ ČEZ 20 LET li že zgodaj zjutraj oditi na delo ali pa pomaga- Svoje prave prijatelje sem dobil lansko leto. ti doma. V prostem času, kolikor jim ga je os- talo, pa so se zunaj igrali družabne igre. Družili Vem, da so pravi prijatelji, saj jim zaupam, so se tudi na paši, bili so bolj samostojni in imeli pomagajo mi v stiski, z njimi se zabavam. več svobode. Igrače so si morali narediti sami, Moji najboljši prijatelji so: Jaša, Svit in Maks. medtem ko si jih danes lahko kupimo. Starši ku- pujejo na tone igrač, da bi se otroci zamotili. In kako si nas predstavljam čez 20 let? Stari bomo 33 let. Jaša bo postal poklicni košar- Danes prosti čas preživljamo predvsem za ra- kar. Imel bo družino z dvema otrokoma, starima čunalniki, ob športu in z obšolskimi dejavnostmi. tri in pet let in prijazno ženo, po poklicu zdravni- Otroci smo sedaj pod veliko večjim nadzorom, co. Preselili se bodo v Ameriko, kjer bodo osta- kakor so bili včasih. Smo tudi manj samostojni li za vedno. Postal bo najboljši košarkar v NBA. in nam starši ne zaupajo. Boljše pa je to, da da- nes lahko obiskujemo veliko organiziranih dejav- Svit bo podedoval kmetijo svojih staršev. Nje- nosti. Včasih so bile družine manj premožne in govi izdelki bodo sloveli po vsej Evropi in celo bolj številčne. Oče je bil po navadi glava družine po Ameriki. Tudi on bo imel svojo družino, imel in je odločal o pomembnih stvareh. Danes pa so bo tri fantke, eno punčko in lepo ženo. Preselili se družine raznolike in v večini ne trpijo pomanj- bodo v Ameriko, kjer bo Svit zgradil najmoder- kanja. Starši hodijo v službo, zato je posledično nejšo kmetijo na svetu. Velika bo kot nogomet- 118 | Žarki

manj časa, ki bi ga družina lahko preživela skupaj. SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Čeprav so znali včasih bolj ceniti majhne stvari, MOJE VODILO JE: NE SE SEKIRATI PREVEČ! Ker je letos moj dedek Anton bili so bolj svobodni ter samostojni, pa današnje- Berčič iz Škofje Loke dopolnil ga otroštva ne bi zamenjal z otroštvom, kakršno 80 let, sem se ga odločil in- je bilo nekoč. tervjuvati. Moj dedek je bil po poklicu delavec, celo življenje pa Jaša Janežič, 7. d se je ukvarjal s konji. Ima dve hčerki, dva vnuka in vnukinjo. Nekoč so bili revnejši časi, niso imeli vsi za svež Z mojo babico je poročen 48 let. kruh in oblačila. Starši so trdo garali, da so lahko Moj dedek je letos dopolnil 80 nahranili svoje lastne otroke. Otroci so jih občudo- let. Ker me zelo zanima zgodo- vali in jim bili hvaležni za vse, kar so dobili. Danes vina, še posebno pa, kako so živeli včasih, sem se ga ob tej ima veliko staršev dobro službo in plačo, da lah- priložnosti odločil intervjuvati. ko priskrbijo dovolj hrane za svoje otroke ter tudi V kakšni družini si se rodil, je bila manjša ali kakšno sladkarijo. Hrana je bila včasih skromnejša, številčna? jedli so, kar so pridelali na polju. Dandanes je hra- Rodil sem se v številčni družini. ne na pretek. Veliko je kupimo in veliko zavržemo. Koliko vas je bilo v družini? V družini nas je bilo devet, živi smo samo še trije. Otroci včasih niso imeli koles, rolk, igrač, zato so Rodil si se malo pred začetkom 2. svetovne si iz lesa ali drugih pripomočkov naredili zanimive vojne. Kako ste z družino preživljali ta čas? igre. Pogosto so hodili v gozd ali pa si podajali žogo. Nisem še toliko vedel, saj sem bil ob koncu vojne Zabavali so se na preprost način, brez tehnologije. star šele 5 let. Današnji otroci imamo vsega preveč: računalnikov, S čim si si krajšal prosti čas v otroških letih? telefonov, dejavnosti in krožkov, tako da se ne mo- Pozimi smo se sankali in smučali, poleti pa smo se remo družiti na tak način, kot so se lahko včasih. igrali ravbarje in žandarje. Ali si bil v šoli vzoren učenec, ali si bil zraven Oblačila so nekdaj imeli razcefrana in obrabljena, pri kakšni lumpariji? redkokdaj so dobili nova. Današnji otroci pa dobimo Ker doma nisem imel starševske podpore, nisem več novih oblačil na mesec, kar je veliko oblek na leto. bil vzoren učenec. Bil sem živahen otrok. Kateri je bil tvoj najljubši šport in ali je še Današnja šola je na prvem mestu vsakega otro- zmeraj? ka. Čeprav je veliko domače naloge, jo z veseljem Moj najljubši šport je smučanje. obiskujemo. Vsak dan se naučimo nekaj novega. V Kdo je bil ali je še zmeraj tvoj vzornik? službo danes hodijo samo odrasli, otroci pa se po- Moj vzornik je bil Elvis Presley in skakalec Janez svečamo drugim dejavnostim. Včasih pa je bila šola Polda, zdaj pa je moj vzornik Peter Prevc. zelo naporna. Učitelji so učence tepli, poslali čepet Pri koliko letih si se naučil peljati avto in kate- na koruzo ali sedet v oslovsko klop. V šolo in iz nje so otroci hodili peš, v eno smer tudi po 15 km. Zgodilo se je, da v šolo niso šli vsak dan. Pastirjev je primanjkovalo, zato so otroci prevzeli živino in postali mladi pastirčki ter opravljali službo doma. Življenje otrok včasih in danes se zelo razlikuje. Ampak vsi otroci, ne- koč in danes, imamo otroško in igrivo srce. Kaja Korelc, 7. d Žarki | 119

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? garnituro sva čez bele ri je bil tvoj prvi avtomobil? rjuhe pogrnili še črne Avto sem se naučil peljati pri tridesetih letih. Moj mreže z vzorci. S stro- prvi avtomobil je bil fičko. pa pa sva obesili duhca Udeleževal si se tudi kasaških dirk. Katera je in okostnjaka. Večino bila tvoja najvišja uvrstitev? luči sva ugasnili, tako Moja najvišja uvrstitev je bila drugo mesto, več- da so svetlobo dajale le krat sem bil tudi tretji, zmagati pa mi ni uspelo. svečke in drobne luč- Katera je tvoja najljubša jed? ke. Prostor je res izgle- Meni je vse dobro, najraje pa imam panirane jedi. dal temačen in strašljiv. Kakšno je tvoje življenjsko vodilo? Čim manj se sekirati in čim več uživati. Potem sva se lotili priprave hrane. Narezali sva Kako doživljaš čas koronavirusa? zelenjavo in jo položili v stekleno posodo tako, da je Situacija je precej neprijetna in stresna, tudi za tis- nastala oblika klovna. Babica je že dan prej skuha- te, ki nismo bolni. la makarone, ki sva jih dali v posodo, in počakali, da se sprimejo, nato pa sva jih strjene obrnili na Natalij Žaler, 8. b krožnik iz posode, da so imeli obliko polkrogle in so izgledali kot možgani. Prerezali sva jih na pol in KAKO PRI NAS PRAZNUJEMO NOČ ČAROV- jih premazali s paradižnikovo omako, kot da so kr- NIC? vavi. Naredili sva še oči in pokopališče iz pudinga. Za oči sva puding vlili v okrogle modelčke in jih Vsako leto se zelo ohladili, nato pa previdno odstranili modelčke. Po- veselim noči čarovnic kopališče sva naredili tako, da sva v strjen puding v še posebno zato, ker pekaču zapičili kvadratne piškote, ki so izgledali kot ga praznujemo tudi z nagrobni kamni, okoli njih pa sva posuli mrvice. družino. Pri nas vsa- ko leto vnuki pridemo Za večerjo sva pripravili sendviče v pečici in k babici na prazno- posebne sendviče v obliki duhcev. V kozarce vanje noči čarovnic. sva nalili zeleno pijačo iz kivija in banane, v njo Za pomoč pri pripravi pa sva stresli gumijaste bombone v obliki črvov. praznovanja je vedno na vrsti drug otrok. Letos sem bila na vrsti jaz. Moram priznati, da sem mislila, da nama ne bo uspelo pravočasno narediti vsega, a na koncu Dan pred praznovanjem sva z babico odšli v tr- nama je le uspelo. Ko sva bili gotovi, sva pokli- govino po okraske in hrano. Na večer praznovan- cali še ostale otroke. Najprej smo imeli večer- ja sva ob petih z babico začeli s pripravo. Najprej jo, kasneje pa smo še plesali in se namazali po sva okrasili prostor tako, da sva omare, televizijo, obrazih z barvami za kožo, ki se svetijo v temi. stole in mize pokrili z belimi rjuhami. Na omare sva dali še sveče, razne lučke ter ostale primerne Usedli smo se v krog in si zaupali, kaj si želi- okraske in na razgrnjeno vato, ki izgleda kot paj- mo ali kaj nas muči. Pri nas je običaj tak, da za čevina, položili umetne pajke. Na stole in sedežno noč čarovnic ne hodimo po hišah, ampak to počnemo za pusta. Ker imam mlajšo sestrico, je bil naš praznik - noč čarovnic - bolj vesel in manj strašljiv. Ko bo starejša, pa bo vse skupaj zago- tovo bolj strašljivo in tega se že zelo veselim. Špela Pompe, 6. c 120 | Žarki

SANJE SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Ko se zunaj stemni, POMLAD v posteljo gremo. Pomlad je takrat, ko ptički pojo, Svet se umiri, ko jablane, češnje in rožce cveto. ven več ne smemo. Takrat, ko narava zelena postane Zaklenemo vrata, in sončece dlje na nebu ostane. zobe si umijemo, Pomlad je čas veselja in sreče, v toplo se ljubezni, radosti, mreže viseče. odejo zavijemo. Ko zjutraj nas ptički pojoči zbudijo In misli naenkrat in črvi v metulje se prelevijo. nam kar zbežijo. Spomladi se vsa narava zbudi V domišljijskem in ves naš svet poživi. se svetu podijo. Ob tej lepi naravi smo vsi dobre volje Ta svet je lahko in vedno ob njej se počutimo bolje. pisan in lep. Lahko pa je tudi Brina Udovič, 8. c temačen in slep. MI Tam se lahko nam želje izpolnijo. Nuša Kavčič, 9. a Naše življenje s srečo zapolnijo. Tinkara Mali, 9. d Lahko pa izpolnijo se le strahovi, Žarki | 121 kot so strašljivi, temačni rovi. A zjutraj, ko sončece spet se zbudi, naše misli iz sanj prebudi. Zato, tudi če tam svet se podre, ne skrbite, saj to so le sanje bile. Brina Udovič, 8. c

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? NA POTI ODRAŠČANJA NI ENOSTAVNO so možgani najstnika. Obrni se na levo, našel boš spomi- ne iz otroštva, ki se jih okle- Odraščanje … Prevzemanje odgovornos- pa. Poglej na desno, tam so ti, dokazovanje, izbira šole … Kar naenkrat vsi pričakujejo, da narediš svoje, dobre odločitve. prijateljice, o katerih veliko razmišlja. Zdaj se obrni pro- Ta del življenja imenujemo tudi najstništvo. ti zahodu … Tam je prostor Ta beseda zagotovo vzbudi nekaj misli, spo- minov … Ko se vse zdi nepravično, ko si želiš za vse prebrane knjige, biti sam, sam s svojimi mislimi … In vendar vsi pogledane filme. Ozri Slika:Tinkara Kukovič, 9. a okoli tebe govorijo; izberi šolo! Kaj boš delal do se preko rame, ja, tam so sanjarije. Nočeš iti tja. Raje poglej naprej … V konca svojega življenja? Odloči se! Takšne stva- središču, tam je ona, ozira se okrog, gleda svoje ri ne počakajo … In edina stvar v tvojih mislih je: »Pojdi ven! Ven iz moje sobe, mojih misli …« misli, prav tako izgubljena kakor vi … Niti ona se ne znajde v lastnih možganih, potrebuje nekoga, A zavedaš se, da so te stvari pomembne. Veš, da da ji pokaže pravo pot. Saj ne, da bi to kadarkoli moraš izbrati šolo, poklic … Ampak morda ne to sekun- priznala. Preponosna je za kaj takega. A verjemite mi, ne glede na trdno, samozavestno zunanjo po- do. Lahko počaka. Zdajle bi dobo tudi ona včasih zaspi v solzah …. Ne pokaže raje šla ven s prijateljicami, se zabavala, uživala v življenju. jih; a tu so, v dokaz je tu njena premočena blazina. Vseeno, nihče ne ve zanje. Skrije jih z nasmeškom, Brez skrbi; izbrala bom. Od- masko, ki je zadnje čase dokaj priljubljena. ločila se bom. Odgovorna bom. Ampak ne zdajle. A zakaj jih skrije …? Zakaj skriti solze, znak šibkosti, človečnosti? Prav zato … So znak, da Slika:Tinkara Kukovič, 9. a Ne ta moment, ne to se- ni močna, da jo lahko ranijo. In dekle ni dovolj kundo. Daj mi trenutek, da razmislim. Da uredim neumno, da bi pustilo ljudi z vedenjem, kaj jo rani. Kajti ljudje smo neumne, zlobne stvaritve svoje misli, da najdem odgovor sredi milijon misli … … V trenutku šibkosti, ko se počutijo ogrože- Ah, moje misli … Ne bi verjeli, kaj vse je tam … Stvari, ki so mi pomembne, in če smo iskreni, šola ne, bodo uporabili karkoli. Spomnili se bodo solze, ki je stekla po licu. Izrabili jo bodo. Vze- verjetno ni ravno na prvem mestu. Morda bi mo- li bodo bodalo besed in udarili. Bodalo bo zdrs- rala biti. A kaj je smisel v življenju, če je šola, ne- kaj, kar so ti potisnili v roke, nekaj obveznega, na nilo med rebri, točno v srce. In to je zmaga za nasprotnika. Dekle bo obstalo v mlaki krvi, ki se prvem mestu? Mar ni bolje, če so na prvem mestu spreminja v solze. In boj je izgubljen. Pustil bo prijateljice, ki si jih spoznal, izbral sam? Morda je na prvem mestu hobi? Hobi, ki te veseli od ma- še eno brazgotino na njenem srcu. Ali pa morda na koži, če bolečine ne bo mogla obdržati v sebi. lega, nekaj, kar si sam odkril kot malček? Mar to Nastopi zora. Naslednje jutro. In dek- ni bolje od tega, da bi bilo na prvem mestu nekaj obveznega? Da, na tak način razmišljajo najstniški le bo spet vzela svojo masko z najlepšim na- smeškom. Svoje srce bo obdala z jeklom. možgani. Preskakujejo misli, mečejo naokrog ide- In pripravljena je na boj. Na naslednji dan. je, izgubljajo se v svojem obstoju … »Na tisoče novih povezav,« bi vam rekel kakšen psiholog, znanstvenik ali zdravnik. A v resnici je tu veliko več kot zgolj. Morda so možgani res zmešnjava, a prav to jih naredi prelepe. Ste kdaj videli tornado? Veš, da je zgolj zmešnjava, zgolj naravni pojav, a še Neža Miklavčič, 9. b vedno je v svojem besnenju čudovit. Prav takšni 122 | Žarki

SAMOTA SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Samoto občutiš, ko ne pripadaš nikomur, vsaj Slika: Eva Štempihar, 8. c tako se ti zdi. Ta občutek je zagotovo že do- živel vsak, tudi slovenski pesnik Niko Grafe- DEDA nauer, ko je pisal pesniško zbirko Skrivnosti. Deda je kot beseda, spominjam se nanjo Vsak je kdaj potreboval trenutek zase, se umak- lepo, ko sva si delila nil v sobo ali katerikoli kraj, kjer bi bil lahko vsaj pogleda, rad sem imel ga zelo. za trenutek odmaknjen od nemira, hrupa ali jeze. Včasih sva zunaj se igrala, Takrat v sebi poiščemo občutek - občutek samo- loke in frače izdelovala, a zdaj, te. Samota ni nujno slaba, samote si včasih želiš ko je beseda zaspala, bi rad, tudi, ko si izredno vesel, le da si takrat samoto da se spet bi spoznala. ponavadi delita dva. Osebi, s katero deliš samoto, Ko pogledam skozi okno, moraš zaupati, sicer skrivnosti, ki se jih izmenjata vidim pred lopo te spet, v zasebnem tihem kotičku, hitro postanejo neza- kako se lepo mi nasmeješ sebne. Ko te izda oseba, s katero si delil samoto, in s tabo bi rad bil spet. to najbolj boli. Takrat samota ostane samo tvoja, A časi, kot hočem, pač grejo, žalostna, razočarana in se morda nikoli več ne deli. pustijo mi lepe spomine na moje otroštvo, življenje V veseli in srečni samoti oblikujemo sanje, in dedov objem, ki ne mine. vznemirjenje raste, premišljujemo o svojo pre- Moja ljubezen do njega teklosti, sedanjosti in razmišljamo o prihodnos- ne mine in nikoli ne bo, ti. V srečni samoti domišljija nima meja, tudi če rad spet bi zapisal spomine zraven zaspimo, se nikoli ne konča v valovih sna. na deda in njegovo slovo. Zdaj, ko spominjam se nate, Špela Sajevec, 8. b čustva preplavijo me, ne vem, zakaj to se dogaja. Slika: Katarina Mali, 8. b Deda, POGREŠAM TE. Lenart Križaj, 8. b Žarki | 123

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? v neznano. Kmalu pa je začela tako sitnari- ti, da jo je pustil na cesti in odjahal naprej. Kdo PO VZORU PRAVLJICE LAŽI (FRAN MILČIN- ve, morda še danes hodi in išče pot domov. SKI) Lorna Štular, 6. c O babi, ki je iskala moža Pravljica o dveh super babicah Živel je siromašen mož, ki je imel eno hčerko. Ta Nekoč v starem veku sta živeli dve babici. njegova hčerka je bila tako pametna, da je vedela, Prvi je bilo ime Metka. Zelo rada je pospravlja- da je ena plus ena tri. Pospravljala je tako, da je vse la. Bila je visoka, imela je črne lase in velike rja- stvari zmetala v predale ali škatle, saj ji je bilo tako ve oči. Najraje je jedla zajca. Zelo je bila prijazna najenostavnejše in najbolj ljubo. Seveda pa je bila in srčna. Drugi pa je bilo ime Francka. Bila je tudi odlična kuharica, saj je znala speči celo palačin- manjša od Metke in vedno je bila vesela. Obed- ke. Da o lepoti sploh ne govorimo: imela je lase črne ve pa sta zelo radi pomagali ljudem. Ne vemo kot noč, temno rjave oči in cel obraz poln mozoljev. kako, ker v tisti vasi, kjer sta živeli oni, ni bilo nobenega človeka in nobene hiše razen njune. Čas je hitro mineval. Nekega dne pa je oče zbo- lel in umrl, zato babi ni preostalo drugega, kot da si Ko sta enkrat rešili nekega človeka, sta bili zelo poišče moža. Ta novica se je hitro razširila in prišli ponosni nase. Nedaleč od vasi je bil na trati ve- so trije snubci. Ker pa ni hotela izbirati po lepoti in lik gozd. Gozd je sestavljalo eno samo drevo. V premoženju, je izbirala po tem, kaj imajo v glavi. Mo- gozdu pa je bilo veliko živali, na vsakem drevesu rali so jo pripraviti do tega, da jim reče: »Prav imaš!« po dve živali. Ker sta bili babici tako zelo ponosni Pa pride do nje prvi snubec. nase, sta ujeli tri zajce in enega sta ubili. Vse šti- Deklina: Zakaj sem samska? ri zajce sta zvečer spekli v sosedovi hiši, ker sami Prvi snubec: Kaj pa jaz vem. nista imeli peči. Ko so bili zajci nared, sta jih za- Deklina: Napačen odgovor. Naslednji! pečene pojedli. Ker je vsaka pojedla dva, sta bili Deklina: Zakaj sem samska? tako leni, da sta se ulegli na kavč, ki ga v njuni hiši Drugi snubec: Hmmm… Zato, ker nisi prav lepa. ni bilo, zato sta šli v sosedovo hišo in se naspali. Deklina: Kako si drzneš? Izgini mi izpred oči. Še zadnji, pridi sem. Zjutraj, ko sta se zbudili, je sonce zahajalo. Bilo Deklina: No, pa mi ti povej, zakaj sem samska. je prelepo jutro, videlo se je sonce in slišalo ptice Tretji snubec: Zato, ker še nikoli prej nisi iskala iz gozda. Ker pa je babicama v vasi postalo dol- svoje boljše polovice. gočasno, sta se preselili v drugo vas. En dan in Deklina: Ja, ampak zakaj prej nisem iskala svojega eno noč sta preživeli v gozdu. Drugi dan pa sta se izbranca? preselili v popolnoma enako vas, v kateri sta živeli Tretji snubec: Zato, ker je za vas prej skrbel žal že prej. In tako sta bili najsrečnejši babici v celi vasi. preminuli oče. Deklina: Se strinjam, vendar zakaj misliš, da bom Lana Pipan, 6. c dobila partnerja? Tretji snubec: Zaradi vaše lepote in vaših spretnos- Slika: Jure Osterman, 6. b ti. Deklina: Hvala za komplimente. Mislim, da imaš prav … Ups! Tretji snubec: Pa te imam. Deklina: Ja res, kako mi je to lahko ušlo …? Tretji snubec: Zdaj si moja in jaz tvoj, dokler naju smrt ne loči. Baba se mu ni mogla upirati in odjahala sta 124 | Žarki

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? ZGODBA O ZMAJU IN ZELEN- Če kdaj vidite zmaja, ki se valja CIH po tleh in tuli, mu pomagajte in mu izpulite gnil zob, saj morate vede- Včeraj sem na sprehodu vi- ti, da si zmaji ne umivajo radi zob del travnik, ki je bil poln cvetja. in imajo zato veliko gnilih zob. Ugotovil sem, da na travni- Tako bo zmaj postal vaš prijatelj ku živi prijazen zmaj in sku- in nikoli več ne boste potrebovali paj z njim živijo nenavadna avtobusa, ker vas bo zmaj odpel- bitja zelene barve. Mala bitja se imenujejo Ze- Slika: Žiga jal, kamorkoli boste želeli. Mogoče lenci. Nato so mi povedali zanimivo zgod- Oselj, 8. b boste tako našli tudi travnik, ki sem bo, kako so se bitja spoprijateljila z zmajem. ga našel jaz in kjer živijo prijazna bitja Zelenci. To se je zgodilo pred tremi leti. Na travniku so Zelenci delali vsakdanja opravila, kot je zalivanje Filip Čede, 6. c rož, skrb za žuželke in usmerjanje prometa mra- velj. Nato so zaslišali grozno rjovenje in ropot v ZGODBA O LAŽNEM ZMAJU daljavi. Zanimalo jih je, kaj moti njihov vsakdan. V vasi Zmajev dol so vsi govorili, da v jami na Zma- Zato so izbrali najbolj pogumnega raziskovalca po jevem hribu živi čisto pravi zmaj. Nekateri so tem imenu Zvonček, da poizve, kdo rjovi in povzro- pripovedkam verjeli, drugi pa so se na to požvižgali. ča takšen grozen hrup. Med hojo proti ropotu, Nekega dne pa je v to vas prišel popotnik Pe- so se mu, kljub temu da je bil izredno pogumen ter, ki tem pripovedkam ni mogel verjeti. Zato se raziskovalec, tresle noge tako, da je komaj hodil. je odločil, da obišče tega zmaja. Najprej je moral Pregledal je cel travnik, in ko je na koncu travni- ugotoviti, kje je ta jama, kjer živi zmaj. Odšel je v ka premaknil zadnjo bilko, je zagledal zelenega vaško restavracijo in po jami vprašal lastnika. Ta zmaja, ki se je valjal po tleh. Zmaja je vprašal, za- mu je odgovoril, da je jama na hribu, ki se ime- kaj rjovi. Odgovoril mu je, da rjovi zato, ker so nuje Zmajev hrib. Zmajev hrib je v bistvu gora, ga v z gradu vrgli iz službe. Zvonček se je začu- samo vsi mu pravijo hrib. Je zelo strm in ta jama dil, zakaj so zmaja vrgli iz službe, saj vsak resen je prav na vrhu. Peter se mu je zahvalil in odšel. grad potrebuje zmaja, da varuje kraljično pred Plezal je dolgo, da je končno prišel na vrh. Tam princi. Zmaj mu je pojasnil, da zaradi strašnega je takoj opazil jamo in pogumno stopil in zasli- zobobola ne more več bruhati ognja in stražiti šal smrčanje. Videl je človeka in ga zbudil. Pred- gradu, zato ga je graščak nagnal iz z gradu. Se- stavil se mu je in ga vprašal, kje je zdaj zmaj, da daj je bil brez službe in še zob ga je strašno bolel. ga vidi. Tudi možak se mu je predstavil in rekel, da mu je ime Lojze. Nato se je zasmejal in mu Zvončku se je zmaj zasmilil, saj so Zelenci pri- povedal, da zmaja sploh ni. Peter ga je vprašal, jazna bitja in vedno pomagajo vsem živalim na kako to, da je potem on tukaj. Lojze mu je pove- travniku. Poklical je svoje prijatelje in po dolgem dal, da je on pastir, ki je izgubil čredo in si sešil posvetu so naredili načrt, kako bodo pomaga- masko zmaja in prestrašil ljudi, ki so prišli sem. li zmaju. Zelenci graditelji so mu zgradili hiško, Peter se je poslovil in odšel v vas. Ko je pri- kjer je bil na toplem in suhem. Njihov zobozdrav- šel, ni nikomur povedal, kaj je slišal in vaš- nik dr. Zobar mu je izpulil gnil zob in zmaj je čani so se še dolgo bali lažnega zmaja. ozdravel. Zmaj je bil zelo vesel pomoči in je po- stal srečen zmaj. Odločil se je, da se ne vrne več Urh Remic, 6. c v službo na grad, saj tam zaposlujejo samo hu- dobne zmaje. Ostal je pri Zelencih in se zapos- lil kot travniški avtobus. Vsak dan je na svojem hrbtu prevažal mravlje in žuželke po travniku. Žarki | 125

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? NADALJEVANJE ELVISA ŠKORCA dom od Bitenca, sva se oba smejala. KONEC (zadnje poglavje) Nekaj mesecev kasneje si se ro- Učenci 7. a smo pri slovenščini za domače dila ti. Mama je upoštevala Elin na- branje brali knjigo Janje Vidmar Elvis Škorc: svet in te poimenovala Elizabeta. Genialni štor, ki smo jo dobili vsi sedmošolci v Odkrit bom: sprva mi sploh nisi projektu Rastem s knjigo. Knjiga nas je nav- bila všeč. Vendar glede na to, da dušila, hkrati pa smo bili zelo presenečeni nad mi ni treba paziti nate štiriindvajset njenim odprtim koncem, zato smo se odločili, ur na dan in da se ne cmeriš toliko, da ji napišemo nadaljevanje … kolikor se je Ela včasih, si kar v Svoje predloge smo poslali tudi pisateljici Slika: Lorna Štular, 6. c redu. Ker sem se preselil k očetu, Janji Vidmar, ki nam je prijazno odgovorila in sporočilo posredovala tudi na Javno agencijo sem moral v novo šolo. Moji so- RS za knjigo, ki je naše zamisli objavila na šolci so bili dejansko prijazni za svoji spletni strani. razliko od prejšnjih. Pravzaprav sem dobil kar nekaj novih prijateljev. Včasih si še vedno dopi- sujem s Krisom. Poleg tega sem se totalno zatra- Zdaj hodim že v deveti razred osnov- pal v novo dekle, Mojco. Tokrat mislim, da imam ne šole. Bratec Filip zdaj že kobaca in mogoče možnost in me ne bo izkoristila tako bruha vsepovprek, vendar ga imam neskonč- kot Hanna. Ti povem, ko te naslednjič obiščem. no rad. Ela je še vedno čudna mala paglavka. Zdaj nosi že žabe s seboj. Mamin novi partner Šejla Balkić Marko zdaj živi z nami. Kako mi gre na jetra! Potem ko sem zbežal, me je z avtom po- Moje družabno življenje še zmeraj ni dobro. brala mama ter me odpeljala domov. Bila je zelo jezna, zato me je zaklenila v sobo, da sem Hanna je odšla v srednjo šolo in zdaj ne morem lahko razmislil, kaj sem naredil. Naslednji dan več občudovati njenega angelskega obraza. Blaž, nisem šel v šolo, kar je bilo zelo fino, vendar so Dani in Urban me pustijo pri miru. Nimam prija- me prihodnji dan vsi spraševali, kaj se je zgodilo. teljev, razen s Krisom včasih bereva stripe. Z dru- ge šole pa je k nam prišla punca Ana in takoj sva Tisti dan sem se odločil, da se bom pogovoril postala prijatelja. Dogovorila sva se, da bova sku- z mamo. Povedal sem ji vse od brskanja na ra- paj plesala na valeti. Tako sem bil presrečen, mislil čunalniku do težav v šoli in pobega. Mama vmes sem, da bom za vedno ostal samski, tudi mama ni govorila, na koncu pa je samo rekla, zakaj ji tega je bila presenečena. Dobil sem več samozavesti nisem povedal že prej. Med tem se je Ela igrala s zaradi Ane in zaradi tega mi ni bilo več mučno črvi in kobilico. Mamina reakcija me je presene- športati z babi. Tako so izginili tudi moji »obroči« tila, vendar sem bil vesel, da sem ji lahko zaupal. okrog pasu. Ana mi pomaga tudi pri učenju, zato v šoli dobivam odlične ocene. Bratcu Filipu po- Poklical sem tudi očeta ter mu povedal vse, magam in mu opisujem svoje izume, tudi Ana mi kar se je zgodilo. Zvečer smo z očetom odšli na rada prisluhne, ker jo s tem zabavam. Starši so zelo večerjo v restavracijo in imeli smo se super. Mis- ponosni name in zelo sem zadovoljen sam s seboj. lim, da moram naslednjič samo povedati res- nico, kar je včasih težko, vendar sem ugotovil, Ana mi je spremenila življenje. da je to najlažja rešitev. To je tudi moj nasvet Hana Sekne zate, ko prideš na svet. Želim ti lepo življenje. Prispel sem k očetu in mu povedal, da bi Jona Gantar rad živel z njim. Najprej je rekel, naj mu razlo- Ko sem prišel nazaj domov, sem pogledal praz- žim, kaj se je zgodilo. Povedal sem mu o mlajši no jedilnico in ostanke hrane na mizi. Iz kuhinje je sestri. Ko sem mu razlagal, kaj se je zgodilo s sose- 126 | Žarki

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? prišla mama. »Mi lahko po- Naslednji dan smo bili pri veš, kaj te je pičilo, da si šel mami v bolnišnici. Izgovoril poklicat soseda od Biten- sem se, da grem na WC. Skozi ca,« mi je rekla, vsa rdeča, okno sem splezal ven in odšel a z mirnimi besedami. »Bil do kina, kjer me je čakala Han- sem razjarjen, kar sem še na. Skupaj sva šla v dvorano. zdaj,« sem ji zabrusil nazaj. Film je bil beden, ampak na Naslednji dan je do mene koncu sva se s Hanno poljubila. prišel oče. Odločil sem se, Doma me je oče nadrl, da bom od zdaj naprej živel Slika: Ažbe Zupančič, 7. c kje sem bil dve uri. Pove- z njim. Prepisal sem se v drugo šolo, kar po- dal je, da je mama rodi- meni, da ne bom več videl Hanne, čeprav sem la fantka. V enem dnevu jo že prebolel. Dva tedna pozneje sem na novi sem dobil Hannin poljub in še bratca! šoli spoznal Tino, ki je zdaj moja najboljša prija- Simon Lorbeg teljica. No, saj ne rečem, da mi ni všeč. Mogoče Po pobegu sem prišel sem do očeta, ki je jo bom povabil na pico in gosti sok s smetano. bil navdušen, da bo končno imel družbo. Saj ta Šola je podobna kot prejšnja, le učitelji se mi stari sploh niso tako slabi. Predlagal mi je tudi, da zdijo strožji, a so se mi zaradi Tinine pomoči grem z njim v fitnes. Če malo pomislim, to sploh ocene izboljšale. Moja nova sestra Erika je že ni tako slaba ideja. Tako bi se lahko maščeval tis- doma in sploh ni tako grozna, če spregledamo tim tepcem iz razreda. Pa še Hanna mi bo padla polne plenice in smrdečo kopalnico. Oče mi je pod noge. Postal bom ta pravi fitnes fant! Samo rekel, da grem lahko med poletnimi počitnica- prej pa pojem pico in pobašem čokoladico … mi na morje in s seboj povabim prijatelja. Ko- Zjutraj sem težko vstal, saj sem celo noč ča- maj čakam, saj je Tina sprejela ponudbo! V glav- kal, da gre stari spat, da sem lahko igral igri- nem življenje se mi je čisto spremenilo. Na bolje! ce. Razmišljal sem, kako je življenje lepo brez Matej Remic tečne sestrice. Z mamo je verjetno vse O. K., saj ji ni treba več v bolnišnico. Ali pač? Res se Šel sem nazaj domov in tam mi je mama ne spoznam na te zadeve. Pa še sosedo pogre- povedala nekaj kratkih. Naslednji dan me je šam. Zdaj nimam kaj početi, ko mi je dolgčas. prišel iskat oče in povedal mami, da bom živel z In ja, pri kemiji sem se izboljšal, še ved- njim. Mama je doživela živčni zlom in na očeta no ni razneslo učilnice. S Hanno pa ni ravno začela kričati, kot da je koga ubil. Bil sem ves iz najboljše. Samo počakaj, ko bom postal fit- sebe, zato sem Hanni napisal, da se čez pet minut nes boy, bodo vse moje!! Vključno s Hanno. dobiva v kavarni. Ko sem šel mimo staršev, me Branka Preradović je mama vprašala, ali bom spet pobegnil.Zabru- sil sem jima samo: »Zase se brigajta!« in odšel. Odšel sem živet k očetu, in kadar sem obis- Prišel sem do kavarne in tam videl Hanno. Bila kal mamo, se nisva najbolje razumela. Slišal sem, je vsa iz sebe. Šel sem do nje in rekla je samo: »Ta da zdaj Marko živi pri njej. Ela je bila zelo jezna in zobati idiot me je zapustil!« Videl sem priložnost je tudi ona hotela iti živet k očetu, a ji ni dovolil. in jo povabil na zmenek v kino. Dogovorila sva se Ko sem se preselil k očetu, me je čaka- za naslednji dan. Ko sem prišel domov, mame ni lo presenečenje. Dobil sem laptop! Takoj bilo doma. Babica mi je povedala, da je mama v sem ga preizkusil. Povedal sem Eli in star- bolnišnici in da bo rodila dojenčka. Povedali so mi, ša sta se zaradi očetovega darila skregala. da bo morala ostati tam še jutri. Babica je dodala Nekega dne me je oče odpeljal v bolnišnico. Rodi- le še: »Glej, da boš jutri tam!« »V picomargerito!« la se je sestrica! Čeprav nisem bil najbolj vesel, sem Žarki | 127

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? samotni poti? zdržal … Naslednji dan so me bili vsi sošolci veseli ŠTERNFELDOV- in mi dajali petke! Vsi so se veselili mojih novih KA: Medve … do uspehov pri igrici na laptopu. Postal sem zvezda! strica … povedati … nekaj. Nejc Hrovat MICKA: Hotela je Naslednji dan, ko sva s Krisom našla pri- reči, da meren kraj za bralno hišo, so naju doma že greva do Ogled Žu- živčno iskali. Delala sva v neki knjigarni, kjer sva strica, ker panove Micke v Prešernovem gledališču prodajala stripe, za plačilo pa sva dobila strip in Kranj. Maks se je v našem imenu zahvalil nekaj denarja za hrano. Vse bliže so bile počit- mu imava igralcem za vrhunsko predstavo. nice, midva pa sploh nisva imela nobenih skrbi. Iskali so naju skoraj vsi, ki so naju poznali, ra- nekaj za zen Urbana in Blaža. Konec junija so naju našli, povedati. ko sva se vračala v bralno hišo. Ko sem se vrnil ŠTEF: Mimogrede, jaz sem Štefan, ampak raje domov, mi je mama oprostila za vse in bila ve- me kličita Štef. sela, da so me našli. Dovolila mi je, da se prese- MICKA: Jaz pa sem Micka in to je gospa Štern- lim k očetu, vendar jo moram enkrat tedensko feldovka. obiskovati. To se mi je zdela super novica, kaj- ŠTEF: Micka? A, županova Micka, kajne? ti Ela je le občasno prespala pri naju z očetom. MICKA: Ja, tako je. Moj načrt o bralni hiši pa je šel v picomargerito! ŠTEF: No gospodični, žal vaju moram zapustiti. Srečno pot. Žiga Balažič MICKA: Hvala enako in nasvidenje. ŠTERNFELDOVKA: Na … na … nasvidenje, NADALJEVANJE ŽUPANOVE MICKE lepi gospod! DRAMSKE OSEBE: Naslednji dan pri stricu. Micka, ogoljufano dekle. MICKA potrka na vrata. Šternfeldovka, razočarana zaročenka. STRIC odpre: Pozdravljeni, gospodični. Kakšna Štef, dobrodušni sosed. čast me je doletela, da sem dobil take obiske? Anže, pogumen ženin. ŠTERNFELDOVKA: Ne laskajte nama. Tu sva Tulpenheim, prevarant. zaradi vašega nečaka. Storil je nekaj grdih stvari. Tulpenheimov stric, pravični gospod. Poslušajte zdaj! Bila sem še mlada, sva se spozna- Šternfeldovka in Micka na poti do strica. la. Podaril mi je lep prstan. Rekel je, da se bova ŠTERNFELDOVKA: Komaj čakam, da pridem poročila, ko bo zrasla prva roža na travniku. Nato do njegovega strica. Veliko mu imam za povedati. je odšel in prstan vzel s seboj. Še sama nisem ve- Celo govor sem napisala. Bi ga rada slišala? dela, zakaj. Ko je napočil čas za najino poroko, se MICKA: Lahko, ja. Tako ali tako naju čaka še sploh ni prikazal. Čakala sem ga in čakala. Potem dolga pot. sem izgubila upanje. Čez par let pa sem srečala ŠTERNFELDOVKA: Prav. Takole gre: Po- Micko, ki je nosila moj prstan. Bila sem žalostna, zdravljen, gospod Tulpenheimov stric! Veliko obenem pa sem sumila, da Tulpenheim nekaj vam imam povedati o vašem nečaku. Zelo dolga podlega naklepa. Nato smo ga ukanili nazaj. zgodba je to, a želim, da jo slišite. Bila sem še STRIC: Oh, ta mali Tulpenheim! Kakšne neum- mlada, ko se je zaročil z menoj in … in ... nosti počne. Jih bo že slišal! MICKA: Je kaj narobe? MICKA: Hvala, gospod, da ste naju poslušali. ŠTEF: Zdravo, gospodični! Kam pa kam po tej Zdaj pa morava iti. Dolga pot do doma naju še čaka. ŠTERNFELDOVKA: Hvala in nasvidenje! 128 | Žarki

STRIC: Nasvidenje! SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Na poti domov, po dnevu in pol hoda, srečata že na tleh, je Micka splašila konje, da so prevrnili Tulpenheima. Ta ju ugrabi in zapre v kočo sredi Tulpenheima. Nato sta ga Anže in Štef zaprla v polja, daleč od glavne steze. ječo. ŠTERNFELDOVKA: Ti bom že pokazala! Ti Čez mesec dni. prevarant! Spusti naju! ŠTERNFELDOVKA: Micka, zelo sem živčna. TULPENHEIM: Ko opravim z županom in An- MICKA: Nič ne skrbi. Vajina poroka bo gladko žetom, se bom vrnil po vaju. Ti, Micka, pa se boš tekla. Obljubim. Nato odpelje nevesto do oltarja. morala poročiti z mano! ANŽE: Gospod Štef, ali vzamete gospo Šternfel- MICKA: Nikoli! Nikoli! Ne boš me prisilil! dovko za ženo? TULPENHEIM odide. ŠTEF: Vzamem! MISKA: Joj, kaj bova storili! Ne morem se poro- ANŽE: Gospa Šternfeldovka, ali vzamete gospo- čiti z njim! Zakaj si tako mirna? Te nič ne skrbi? da Štefa za moža? ŠTERNFELDOVKA: Po poti sem puščala sledi. ŠTERNFELDOVKA: Vzamem. MICKA: Kdo pa bi hodil tod mimo? ANŽE: Zdaj vaju razglašam za moža in ženo! ŠTERNFELDOVKA: Ne vem Micka, ne vem. VSI navdušeno ploskajo. Konec. Počakajva malo. Čez kakšno uro se na vratih pojavi gospod Štef. Ajla Malc, 8. c ŠTERNFELDOVKA: Na pomoč! Pomagajte nama! MALI PRINC PIŠE PISMO SVOJI VRTNICI ŠTEF: Ne morem odpreti vrat. Poskusil jih bom Draga vrtnica! razbiti. Umaknita se! Vrata so se z glasnim tresk Ko sem obiskal Zemljo, sem srečal ogromno zvrnejo na tla. ŠTERNFELDOVKA: Gospod Štef! Vedela sem, čudnih, a obenem lepih stvari. Spoznal sem lisico, da naju boste našli. ki sem jo udomačil, in ta mi je zapovedala skriv- ŠTEF: Res? Jaz nisem bil tako prepričan. Vračal nost: »Bistvo je očem nevidno. Gledati moramo sem se domov iz mesta in srečal barona Tulpen- s srcem.« Tako sem spoznal, da imam vrtnico, heima. Nasmeh na njegovem obrazu je govoril, da imam tebe, ki si edina in edinstvena. Nobena da nekaj naklepa. Stekel sem naprej po poti. Na ni enaka tebi. Spoznal sem pilota, ki mi je narisal tleh sem našel ruto. Ta me je pripeljala do sem. čisto majhnega backa. Pojedel bo vse mladike Mislim, da je vaša. kruhovca in ne bo me več skrbelo za najin planet. ŠTERNFELDOVKA: Ja, vedela sem, da bodo sledi prav prišle! Na Zemlji so ljudje zares čudni. Potujejo z vlaki, MICKA: Štef, manj govori in več delaj! Še vedno hitijo, se ne ozirajo. Sledijo drug drugemu in se sva zvezani. vračajo. Pijejo, so žalostni zato, ker pijejo. Čisto ŠTEF: O, ja, oprostita. enostavna rešitev. Naj neha piti, ampak odrasli so Ko sta bili dekleti prosti, so se vsi trije odpravili čudni. Ustvarjajo posebne tablete. S temi tabletami v mesto. Tulpenheim je bil že tam, pripravljen na nisi žejen in prihraniš 53 minut na teden. Jaz bi, če viteški dvoboj z Anžetom. bi imel 53 minut, odšel počasi do vodnjaka in pil. ANŽE: Micka! O, Micka. Pogrešal sem te. Obja- meta se. Pogrešam te, vrtnica. Pogrešan najin pla- MICKA: Kje pa je moj oče? net B612. Pogrešam štiriinštirideset sončnih ANŽE: Zadaj na vrtu. Pridite, pohiteti moramo! vzhodov in zahodov. Upam, da se kruhovci še Vsi štirje so od daleč opazovali sabljaški boj. Ka- niso razrasli in jih bom lahko izkopal. Očisti- zalo je, da zmaguje Tulpenheim. Ko je bil župan ti moram dva vulkana in tretjega za vsak slučaj. Nikoli nisi dovolj previden. Ko bom prišel k tebi, te bom zalil in opravil vsa ta dela, nato pa Žarki | 129

SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? ti bom povedal vse, kar sem doživel in slišal. Predraga moja vrtnica! Spoznal sem, da stvari dobijo svojo vred- nost šele, ko jih spoznaš, ko jih vzljubiš. Ta- Pišem ti, ker te iz srca pogrešam! Pišem ti tudi z krat dobijo svojo pravo vrednost in niso samo nekim drugim razlogom. Rad bi ti sporočil, da sem navadne stvari, ampak je so edin- našel razlog, zakaj si mi tako pomembna. stvene - samo moje, tvoje, njegove. Do spoznanja sem prišel med pogovorom z lisico. Lisica me je podučila, da četudi Mojca Zupančič, 9. d obstaja na tisoče vrtnic, boš ti vedno moja edina vrtnica. In ko pogledam v zvezde, Draga vrtnica! bodo le-te lepe zaradi tebe, vrtnica. Lepe bodo zaradi nečesa, česar ne morem vi- Zdaj sem na Zemlji, na res velikem deti. Kajti ti si me udomačila, moja draga planetu, na drugih planetih sem srečal vrtnica. Postala si moja edina in jaz sem veliko ljudi z različnimi poklici, a tu sem postal tvoj edini. To je nekaj, česar odra- srečal lisico. Lisica mi je razložila, kako sli, ki sem jih srečal na poti, ne bi nikoli pomembna sva drug za drugega, ker razumeli. sva se udomačila. Tu na Zemlji je ne- Slika: Maks F. Tega še ne veš, a na svojem potovanju skončno vrtnic, ki so enake kot ti, a Jesihar, 8. In o njih sem se naučil dsem srečal veliko odraslih. do njih, čeprav so prijaznejše kot ti, eno: ko odrasteš, se obremenjuješ z nepotrebni- ne čutim ničesar posebnega. S tabo je prav na- mi stvarmi, kot so seštevanje zvezd, prepričanje, sprotno – pomembna si zame in te zelo pogrešam da so tvoje lastne. V to je verjel smešen možakar, in vedno boš edina zame, ker si me udomačila. trgovec, ki sem ga srečal na poti. Verjel je, da so Kot sem rekel, sem spoznal veliko ljudi. Ah, ti zvezde njegove, ker se je on prvi spomnil, da bi odrasli. Spoznal sem trgovca. Ljudje so med seboj si jih lastil. A zvezde so enake, ne glede na izra- tako tekmovalni. Obenem si pa želijo imeti veliko čun nekega odraslega, moja draga vrtnica. Ko jih materialnih dobrin. Ko nekaj dobimo, smo sreč- pogledam, bodo še vedno prelepe, in vse to zgolj ni le za nekaj časa, a kmalu si želimo več in več zaradi tebe, vrtnica. Prelepe bodo zaradi nečesa, … Nikoli nam namreč ni dovolj. Tako se tudi od- česar sploh ne morem videti. Kajti gledati je po- daljimo od ljudi, saj v vseh le vidimo konkurenta, trebno s srcem. Bistvo je očem nevidno. ki te želi premagati v nečem, kar ti že vse imaš. Jaz te lahko opišem – lahko rečem, da imaš pre- Ljudje so res zanimivi. Spoznal sem tudi čudovite liste in štiri trne, prelepo zeleno steblo. A domišljavca, ta je namreč mislil, da ga ima- to te še vedno ne opisuje. Bolje bi bilo, da bi pove- mo vsi radi, ne glede na to, kakšen je bil. dal, da si rahlo nečimrna, a še vseeno mi pomeniš Kmalu se vrnem … Pogrešam najin mali pla- vse na svetu, moja draga vrtnica. A odrasli tega net s tremi skoraj ugaslimi vulkani, vse te sončne ne bi razumeli. Razen morda enega odraslega člo- zahode, ki jih lahko vidim v enem dnevu. Tu ob- veka, ki sem ga srečal na koncu poti. To je bil pi- staja le eden ali skoraj nobeden. Najbolj pa pogre- lot. Vendar zanj nisem prepričan, če je bil odrasel. šam tebe, vrtnica, samo na planetu le s štirimi trni. Vsekakor pa je bil zanimiv človek. Celo narisal mi Veliko sem se naučil na tem planetu, najbolj pa je backa. Prav takšnega, ki ga potrebujem, da bo mi je bila všeč lisica s svojim: »L‘essentiel est in- jedel kruhovce! Narisal je tudi nagobčnik za backa, visoble aux yeux« oz. »Bistvo je očem nevidno«. da te ne bo pojedel! Njegov trud sicer cenim, a je Vrtnica, upam, da se imaš dobro. pozabil narisati jermen. A kako bi od njega lahko pričakoval kaj drugega; navsezadnje je le odrasel Ajda van der Geest, 9. b človek. Kljub temu sem prepričan, da te bacek ne bo pojedel. Saj imaš vendar trne, da se boš borila 130 | Žarki

pred njim! SANJAŠ, DA SI UMETNIK TEGA SVETA? Moja draga vrtnica, za konec naj ti še povem, LITERARNI PRISPEVKI V PEDAGOŠKI AKCIJI da se kmalu vrnem. Medtem ko to pišem, namreč ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE opisujem pilota, ki zdaj že končuje popravila na Tama Mali in Lara Bogataj (6. b) sta prispevali svo- letalu. Kmalu me ne bo več potreboval in vrnil se ji pesmi v Pedagoški akciji Zveze delovnih inva- bom k tebi. lidov Slovenije – njuni pesmi sta bili objavljeni v zborniku Zveze. večno tvoj Mali princ DRUGAČNOST MLADENIČ S SREČO Ljudje smo si različni, Nekoč je živela mati samohranilka in imela je noben ni popoln. enega sina. Mati je bila stara in ni mogla več skr- A vsak želi prijatelja si, beti za sina, saj ni imela dovolj hrane. Zato mu saj ta pomaga ti in te ne zapusti. je rekla: »Dragi moj sin, pojdi v svet in si poišči Njemu vseeno je, kako izgledaš ti, službo, da boš imel od česa živeti.« Ko je to izre- njega zanima le, kakšen v resnici si. kla, je bilo sinu zelo hudo, a moral se je poslo- Noben človek ni grd in noben popoln ni, viti od mame in oditi v svet. Preden pa je odšel, tak je, kot sam želi. mu je dala še zadnje tri kovance in kos kruha. Pa ni važno, če je invalid Tako je hodil in hodil ter prispel do stare hiše. in ima slab vid. Ker je bilo mrzlo, je potrkal na vrata. Odpr- Včasih prav on ti stoji ob strani la mu je stara ženica in ga spustila naprej. Dala in te brani. mu je večerjo in toplo posteljo. Zjutraj se je Zato prijatelja ne izbiraj po izgledu, zbudil in ji dal en kovanec v znak hvaležnosti. ampak poglej, ali je po srcu v redu! Spet je hodil in naposled prispel do krčme. Krč- mar mu je dal ležišče in topel obrok, mladenič pa Tamara Mali, 6. b je tudi njemu za vso pomoč dal kovanec. Tako je tam ostal še eno noč in dal krčmarju še en kovanec. Brez kovancev se je odpravil naprej po cesti. Naenkrat je zagledal grad. V tem gra- du sta živela kralj in njegova hčerka. Žena mu je umrla leto po hčerkinem rojstvu. Princesa pa je bila že dovolj stara, da bi se poro- čila. Kralj pa ji je prepustil lastno izbiro moža. Ko je mladenič to slišal, je šel do njene- ga balkona in ji zapel. Bil ji je všeč in po pes- mi sta se začela pogovarjati. Bila sta si všeč in zato jo je zaprosil za roko. Kralj je z malce ra- zočaranja odobril poroko in mladenič ter prin- cesa sta živela srečno do konca svojih dni. Lorna Štular, 6. c Žarki | 131