prehlada. Cvetove naberemo in jih pustimo za pol ure nekje zunaj, da se vse male živali odstranijo. Potem jih posušimo v suhem in toplem prostoru v senci. Melisa5_ (Melissa officinalis) Melisa je začimbna in zdravilna trajnica. Za uporabo nabiramo mlade vršičke in liste pred cvetenjem. Kot čaj ali dodatek kopelim deluje proti glavobolu in po- mirja. Je odlična paša za čebele, zato kakšen grmiček pustimo, da zacveti. Meta6_ (Mentha spicata Spearmint) Nezahtevna trajna začimbnica, ki raste tudi v polsenci. Rada ima veliko vlage. Dobro prezimi. Odlično uspeva tudi v velikem okrasnem loncu, tudi na senčnem balkonu. Obilno se razrašča. Lepa je tudi, ko cveti. Liste trgamo vse leto. Za kalitev potrebuje svetlobo, zato semena po setvi ne pokrijemo, ampak ga samo pritisnemo ob tla. Nepogrešljiva je kot začimba, v čajih in nekaterih kozmetičnih izdelkih. 7_Žajbelj navadni (Salvia officinalis) Enoletnica oz. trajnica (odvisno od zime), ki ima rada tople in sončne lege. Ni zah- tevna. Liste trgamo vse leto, uporablja- mo sveže ali sušene (izgubijo del arome). Lepo cveti. Odvrača uši, gosenice in polže, zato je v vrtu odlična med zelenjavo, predvsem med fižolom, grahom, koren- čkom in solato. Boreč8_ (Borago officinalis) • Je enoletna zel z lepimi zvezdastimi modrimi cvetovi. Steblo in listi so pre- kriti z nežnimi belimi dlačicami. Užitni so mladi listi in cvetovi. Liste z okusom po kumarah pobiramo pred cvetenjem. Uživamo jih v solati ali pa jih pripravimo kot špinačo. Sveže pobrane cvetove sladkastega okusa imamo za dekoracijo sladic in solat. Je tudi zelo zdravilna rast- lina. Vsebuje kalij, kalcij in mineralne kis- line, zato je cela rastlina primerna za pri- pravo gnojila. Privlači čebele in metulje. Raste naj v bližini jagod, paradižnika, stročnic, buč in bučk, saj jim izboljša okus in varuje pred napadi škodljivcev. 9_Okra ali bamija (Hibiscus esculentus) To je eksotična, okrasna rastlina, odporna na sušo. Mlade nezrele plodove (dolge okoli 6-9 cm) redno trgamo. Bamija je v bistvu delikatesa in specialiteta ter istočasno tudi zdravilo. Bogata je z vitamini in minerali. Čaj iz sušene bamije po- maga diabetikom pri uravnavanju ravni sladkorja. Blagodejna sluz, po kateri je bamija poznana, odlično zdravi vse oblike želodčnih obolenj. Olje iz bamije rešuje dermatološke težave. Uživamo jo kot pečeno in kuhano zelenjavo ali pa jo up- orabljamo kot gostilo za juhe, čorbe in zelenjavne omake. Bamijo lahko konzervi- ramo tako, da jo sušimo, zamrzujemo, blanširamo ali mariniramo. Najdemo jo v vsakem bosanskem loncu in begovi čorbi, saj jima daje značilen okus in gostoto. 10_Grško seno ali sabljasti triplat (Trigonella foenum-graecum) Tradicionalna aromatična rastlina, enostavna za vzgojo in vsestransko uporabna - v vrtu za zeleno gnojenje, za krmo domačih živali ter za prehrambne in medi- cinske namene. Metuljnica, ki zraste 40-90 cm visoko, ima majhne lističe in bele cvetove, iz katerih se razvijejo stroki z 10 do 20 semeni. Cveti od junija do avgusta, seme pa dozoreva avgusta in septembra. Pred setvijo seme za 12 ur namočimo. Sejemo v prazne gredice od pomladi do jeseni. Za zeleno gnojenje jo 2 tedna pred setvijo drugih vrtnin vdelamo v tla. Uporabljamo njene aromatične in zdra- vilne liste (surove ali kuhane) in kot začimbo cela ali zdrobljena semena. 51
H LERBAL INE POSEBNA ZELIŠČA Ameriški slamnik1_ (Echinacea angustifolia) • Odlična, lepo cvetoča trajnica, njeni cvetovi (rožnati, vijolični in beli) so zelo dekorativni in privlačijo čebele. Odlična je za rezano cvetje. Nezahtevna je in odporna na sušo. Jezičasti cvetovi so primerni za garniranje jedi. Izvleček ali čaj iz korenin in sveže ali posušene cvetoče rastline izboljšujejo imunski sistem. Odlična čebelja paša. Andska jagoda2_ (Physalis peruviana) • Seme kali na svetlobi. Raste v obliki enoletnega grmička, najbolje na sončni legi. Glede tal ni občutljiva, zahteva samo veliko vode. Odlično uspeva v loncih na sončnih terasah in balko- nih. Majhni oranžni oz. rumeni plodovi so podobni češnjevim paradižnikom. Oviti so s papirnato lupino, zato so primerni kot okras ob jedeh. Plodovi imajo prijeten sladkast okus (kombinacija paradižnika in ananasa) in so odlični za pri- pravo svežih prigrizkov, sadnih solat, pit in marmelad. Čija3_ (Salvia hispanica) NOVO! / SUPERHRANA! Čija je enoletni grmi- ček. Cvetovi so vijolično plavi (cvetne sveče). Čija semena so zelo majhna in različnih oblik in barv (bela, rjava, siva, črna, pisana). Vzgoja ni zahtevna, dobro raste v zelenjavnem in okrasnem vrtu ali v loncih na balkonu. Pred setvijo semena za nekaj ur namočimo v mlačni vodi. Cveti pozno, septembra in oktobra. Semena pobiramo oktobra in novembra. Nimajo izrazitega okusa in jih zaradi svoje bogate sestave (omega 3 maščobne kisline, minerali, vitamini) prip- ravljamo v različnih jedeh. Črna kumina4_ (Nigella sativa) • To je nezahtevno, enoletno aromatično zdravilno zelišče, ki ga sejemo zaradi črnih semen. Lahko jo sejemo večkrat zapored, da imamo sveže seme dlje časa na voljo. Cvetov ne trgamo, ker se iz njih razvijejo glavice s semenom. Ko začnejo glavice zgubljati zeleno barvo, vendar še niso suhe in odprte, jih oberemo in posušimo. Semena shranimo v steklenem kozarcu na temnem mestu. Aromatična semena uporabljamo cela ali zdrobljena (terilnik) kot zdravilno začimbo za različne jedi po vsem svetu ali za izdelavo olja. 5_Izop, ožepek, miloduh (Hyssopus officnalis) • Aromatična grmičasta začimbnica, trajnica z drob- nimi modrimi, rožnatimi ali belimi cvetovi ob steblu. Raste na soncu. Čebele ga imajo rade. S svojim von- jem odganja nekatere škodljive žu- želke. Mlade poganjke in lističe, rahlo grenkega aromatičnega okusa, upo- rabljamo sveže ali posušene. Kot za- čimbo ga dodajamo k mesu, divjačini, ribam, juham, solatam in enolončni- cam. Uporablja se tudi za peko na žaru, aromatiziranje olja in kisa, za likerje in zeliščna žganja. Cvetove uporabimo za garniranje jedi. Čaj je zdravilen. 52
Jagoda (Fragaria x ananassa) Jagoda je enostavna za vzgojo. Konec marca in aprila jo sejemo v zaprtih prostorih v kakovostno zemljo za setev. Seme pritisnemo ob tla in ga pokrijemo z zem- ljo ali s papirjem. Vzdržujemo vlago. Seme kali 2-3 tedne pri optimalni temperaturi zemlje okoli 20 ºC. Po 3-4 tednih sadike presadimo v lonček in ko mine ne- varnost slane, jih presadimo na prosto v gredice ali ok- rasni lonec. Lahko sejemo tudi neposredno na prostem. Jagoda zahteva zelo sončno lego, veliko hranil, redno jo je treba zalivati in rahljati ter pleti tla. 6_MERLAN / CELOLETNA • Rastlina zgodaj cveti in je kompaktne rasti. Zaradi svojih mnogoštevilnih roza cvetov je tudi zelo okrasna. Ima okusne plo- dove vse poletje. Merlan je privlačno barviti dodatek vrtu. 7_RAINBOW TREASURE / POVEŠAVA, CELOLETNA • Ker se bujno razrašča in plazi, je odlična jagoda za sajenje v zelenjavni vrt med zelenjavo ali cvetlice, v velike okrasne lonce in v viseče košare. Ima čudovite cvetove v belih in roza odtenkih. Plodovi so dišeči in sladki ter nas razveseljujejo vse poletje. Kapre8_ (Caparis spinosa) • Pred setvijo seme skupaj s finim peskom za 14 dni zamrznemo. Namesto tega lahko seme pred setvijo za 24 ur namočimo v topli vodi, ga zavijemo v vlažno krpo, ki jo v zaprti plastični vrečki za 6-8 tednov hranimo v hladilniku. Nato (po obeh postopkih) seme za 24 ur namakamo v topli vodi in ga posejemo v lončke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemlja v lončku se ne sme izsušiti. Ko mine nevarnost zmrzali in ko je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec, ki ga postavimo na toplo in sončno mesto na balkonu ali terasi. Odlično prenaša vročino. Prezimimo jo v hladnem in svetlem prostoru, saj prenese mraz do -8 ºC. Kapra je čudovit grmiček z eksotičnimi cvetovi, ki raste tudi navzdol. Zaprti cvetni popki, vloženi v kisu, so delikatesa. Klasasta meta9_ (Mentha spicata) • Košato razrastla trajnica z zelenimi nacepljenimi listi in rahlo vijoličnimi do rožnatimi ustnatimi cvetovi. Ena od bolj aromatičnih met. Vršičke ali posamezne liste porežemo pred cvetenjem in jih (sveže ali posušene) 1 2 uporabljamo za čaje in za začinjanje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic, osvežilnih pijač, sadnih solat in sladol- eda. Primerna je tudi za potpurije in dišavne vrečke, cvetlične dekoracije in kot dodatek kopelim. 3456 NOVO! 9 78 53
1234 NOVO! 5678 NOVO! Korejska meta1_ (Agastache rugosa) • Privlačna rastlina s slezenasto modrimi cvetnimi “svečami” z izrazitim vonjem in okusom po meti. Raste na sončni legi na zelenjavnem in okrasnem vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah. Iz nje pripravljamo čaje, lističe primešamo solatam ali pot- resemo po testeninah. Odlična čebelja paša. Koriander2_ (Coriandrum sativum) • To je eksotično enoletno zelišče, ki raste po celotnem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored, da imamo na voljo sveže lističe. Uporabljamo listke, ki imajo značilen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve), in sicer kot začimbo za zeljne in paradižnikove jedi, riž, meso in pecivo. Semena so sestavni del začimbne mešanice kari. Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem. Na splošno zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlačijo koristne žuželke. Kvinoja3_ (Chenopodium quinoa) NOVO! • Je kulturna rastlina, ki so jo gojili že pred 6.000 leti v Andih. Je visoka, robustna in tudi dekorativna rast- lina, ki ni zahtevna za vzgojo. Prenaša sušo in vročino. Ko so rastline še majhne, jih obvezno plevemo. Konec avgusta se rastline obarvajo v različne barve, konec septembra pa že poberemo užitno seme. Odrežemo stebla s semenom in jih sušimo na soncu ali v hiši (položimo na tkanino). Seme nato ročno oluščimo in očistimo. Ker ima seme v lupini grenčine, je pomembno, da ga operemo z vodo in posušimo. Ko se voda neha peniti, je seme dovolj oprano. Mlade liste pri- pravljamo kot špinačo. Seme, zelo bogato s hranili, uživamo v različnih jedeh. 4_Limonska indonezijska bazilika(Ocimum americanum) • Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo z zemljo. Čudovita, košato razrastla enoletnica z ovalnimi listi in belimi, svetlo rožnatimi do vijoličnimi cvetovi. Ima močan vonj po vanilji. Odlična je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami. V zelenjavnem vrtu dobro vpliva na rast dru- gih vrtnin. Lističe uporabljamo, kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in pe- rutnino. Iz svežih in posušenih pripravimo čaj, ki pomaga pri težavah s prebavili. Primerna je tudi za aromatiziranje olja in kisa. Limonska trava5_ (Cymbopogon sp.) • Ni enostavna za kali- tev, potrebuje visoko temperaturo 25-30 ºC. Ko kali, je zelo enostavna za vzgojo in izredno dekorativna. Najlepše raste v okrasnem loncu, ki ga čez zimo posta- vimo v hladen, svetel prostor. Ima svež vonj in okus po limoni z navdihom vrt- nice (vsebuje eterično olje citral). Uporabna je kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in praške kari. Dodajamo jo perutnini, ribam in k morskim sadežem. Dišeče sveče z limonsko travo odganjajo mrčes. Listna zelena6_ (Apium graveolens var. secalinum) • Rastlina ima močno narezane svetleče in aromatične lističe. Uporabljajo se kot peteršilj (le da imajo okus po zeleni) za solate, juhe, enolončnice, omake. Liste up- 54
orabljamo sveže ali sušene. Sušeni listi odlično ohranijo aromo. Nezahtevna začimbnica, za vsak zelenjavni vrt. Jeseni jo sejemo ponovno (folijski tunel, lonec na balkonu), da imamo sveže liste čez zimo in zgodaj spomladi. 7_Listni česen, šopasti česen ali ki- kitajski drobnjak (Alliumtuberosum) •To je trajnica, lahko pa je tudi enoletnica v zelenjavnem vrtu. Za vzgojo je nezahtevna. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po česnu. Sveže liste uporabljamo podobno kot drobnjak za juhe, solate, skutne namaze ali pa jih pripravimo kot zelenjavo. Cvetovi so primerni za garniranje in mešanje v potpurije. Odlično raste v okrasnem loncu na terasi (tudi v rahli senci) in cveti od avgusta do novembra. Lufa8_ (Luffa cylindrica) NOVO! • Je enoletna tropska popenjavka. Pred setvijo seme čez noč namočimo v mlačni vodi. Potrebuje veliko sonca in vlage, zato jo redno zalivamo in jo vršičkamo: na glavni vreži odstranimo vrh za prvimi devetimi listi, prav tako naredimo tudi na prvih stranskih poganjkih. Za hrano nabiramo mlade plodove (15 cm) okoli 2 meseca po setvi (lupimo, ker lupina greni) in jih pripravljamo kot bučke. Zreli plodovi (30-60 cm, okoli 1 kg) se upo- rabljajo izključno kot spužva. Pobiramo jih 3-6 mesecev po setvi, ko so popol- noma suhi. Če pred jenskim mrazom niso suhi, jih poberemo in 2 tedna sušimo. Suhe plodove olupimo, odstranimo semena, jih speremo in posušimo. Upo- rabljamo jih za čiščenje, pranje posode ter piling kože. 9_Mak za okras in za seme(Papaversomniferum) NADVSE OKUSNA SEMENA SO PRIMERNA ZA RAZLIČNE JEDI. To je dekorativna enoletnica z nežnimi cvetovi na dolgih cvetnih steblih. Posušene semenske glavice lahko uporabljamo v suhih šopkih, semena pa so užitna in jih uporabljamo za različne jedi ter za pridobivanje olja. Nezahtevna, dekorativna in koristna rastlina. Mak poljski10_ (Papaver rhoeas) • Čudovit klasičen mak je okrasna enoletna rastlina, ki je v celoti užitna. Liste jemo kot listno zelenjavo, zelene cvetne popke uživamo v solatah ali pečemo s polento. V času cvetenja mak porežemo in cvetne lističe previdno posušimo v senci. Svilnate cvetne rdeče liste uporabljamo za različne zdravilne sirupe in čaje, barvanje jedi in čajev ter oblek in za potpurije. Če cvetov ne porežemo, se bodo v cvetni glavici oblikovala užitna semena. Mačja meta1_ (Nepeta cataria) • Trajnica. Visoka rastlina z lepimi rožnato belimi cevastimi cvetovi v navideznih vretencih. Nezahtevna. Po cve- tenju jo porežemo, da ponovno zacveti. Če zelišče zmečkamo, se sprosti značilen vonj po meti. Zelišče zelo privlači mačke - v njem se valjajo ali ga grizljajo in post- anejo igrive. Mlade liste in poganjke dodajamo sveže ali posušene juham in oma- kam. Primerne so za pripravo čaja proti prehladu, kašlju in za umirjanje nervoze. V vrtu odganja uši in veliko drugih škodljivih žuželk. Mehiški pehtran2_ (Tagetes lucida) • Enoletni eksotični in aromatični nenehno cvetoči grmiček izvira iz Mehike, kjer ga imenujejo YAUTHLI. Uspeva na sončnih legah. Ima vpadljive, drobne, rumene cvetove in liste z in- tenzivnim okusom po pehtranu in/ali janežu, ki jih sušimo in uporabljamo za različne čaje (tudi proti prehladu) ali kot dodatek k jedem (jajčnim in ribjim jedem, sirnim namazom). Je odličen za vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja škodljivce) in kot obrobna rastlina na gredicah z okrasnimi rastlinami. Gojimo ga tudi v okrasnih loncih na balkonu. 9 10 11 12 55
1_Monarda, indijanska kopriva (Monarda didyma) NOVO! • Je grmičasto rastoča trajnica. Cvetovi so v različnih niansah rdeče in roza barve. Cela rastlina ima vonj po bergamotki oz. pomaranči. Privlači čebele, čmrlje in druge koristne žuželke ter metulje in ptice. Dobro raste na vlažnih, rodovitnih in dobro odcednih tleh na sončni ali polsenčni legi. Sadimo jo v zelenjavni vrt, na mešane grede cvetočih trajnic ali samostojne grede, v posode, zeliščni vrt in skalnjak. Sveže ali posušene liste in cvetove uporabljamo kot začimbo za sadne solate in pri konzerviranju hrane ali za potpuri. Iz njih kuhamo čaj, ki pomaga pri zdravljenju prehlada. Lepa kot rezano cvetje. 2_Muškatna kadulja ali salvija ali žajbelj(Salvia sclarea) • Dekorativna, pokončna rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno koničastimi listi s smolnatim vonjem. Cvetovi so lilarožnati z vinsko rdečimi do vijoličastimi ovršnimi listi. Mladi listi in poganjki so uporabni zaradi svojevrstnega smolnatega okusa kot začimba za jajčne jedi in sladice. Iz njih pripravljamo čaje ali z njimi aromatiziramo napitke, npr. vino. Cvetovi so za gar- niranje, posušeni listi in cvetovi pa so obvezen del potpurijev. Odlična čebelja paša. Ognjič kablouna3_ (Calendula officinalis) • Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganja škodljivce, godi vrtnim tlom, pospešuje rast sosednjih rastlin, primerna je za oblikovanje poletnih šopkov, užitna in tudi zdravilna. Cvetne lističe intenzivnih barv in prijetnega okusa doda- jamo solatam, omletam in siru. Iz cvetov pripravljamo ognjičevo mazilo. Pehtran4_ (Artemisia dracunculus) • Obvezna trajnica slovenskih vrtov, saj iz njega pripravljamo tipično slovensko pehtranovo potico. Razrašča se v ob- liki gostega grma, listi so ozko suličasti lepe zelene barve. Potrebuje sončno in toplo lego, gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah ga zaščitimo. Uporabljamo sveže ali zamrznjene liste in mlade vršičke. Pehtran se ujema z različnimi sola- tami, juhami in omakami. Primeren je tudi za vlaganje kumaric, aromatiziranje kisa, olja ali gorčice, za potico in štruklje. Perila ali šiso5_ (Perilla frutescens var. crispa) • Zanimiva eno- letnica z rdečimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listi imajo kombinacijo okusa po koriandru, cimetu in limoni. Mlade liste in cvetove uporabljamo za začinjanje ribjih jedi (suši), solat in testenin. Užitni so tudi semena in rdeči kalčki. Z listi lahko kis obarvamo vijolično. Enostavna za vzgojo. Raste tudi v okrasnih loncih na sončni terasi. 6_Polajeva materina dušica(Thymuspulegioides) • Blazinasto razraščajoča se trajnica. Cveti v rozavijolični barvi. Zelo dišeča rast- lina. Vršičke poganjkov in liste porežemo pred cvetenjem. Sveža in suha je pri- merna kot začimba za krepke jedi, predvsem pa iz nje pripravljamo čaj proti kašlju in težavam z želodcem. Uporabljamo jo tudi za inhalacijo ali kot dodatek kopelim pri prehladih. V vrtu privlači koristne žuželke in odvrača škodljive, zato naj raste v zeliščni gredici ob robu zelenjavnega vrta. 7_ Rdeča vrtna loboda ali francoska špinača (Atriplex hortensis) • Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima svetleče rdeče liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k solatam, juham ali kot zelenjavno prilogo. Mlade rastline uživamo kot špinačo, starejši grenijo. Rimska kamilica8_ (Anthemis nobilis) • Nizka rastlina, ki se odlično razrašča in tvori goste cvetoče preproge, zato je odlična za ozelenitev ne- govanih površin (namesto vrtne trate). Cvetovi so na dolgih pecljih, srebrno beli z 56
1234 NOVO! 5678 9 10 11 12 rumeno sredino. Po cvetenju jo obrežemo. Cvetove uporabljamo v dišavnih šopkih in potpurijih. Popolnoma odprte cvetove uporabljamo sveže ali posušene za pri- pravo zdravilnega čaja, poparka ali različnih kopeli. 9_Rimska kumina, orientalska kumina ali kumin (Cuminum cyminum) • Enoletna di- šavna in zdravilna rastlina, enostavna za vzgojo in rast. Sejemo jo na sončno gredico v zelenjavnem vrtu. Iz belih ali roza cvetov se proti jeseni (približno 115 dni po setvi) razvijejo okusna in zdrava semena, ki jih uporabljajo v vseh svetovnih ku- hinjah. Cela semena popečemo do rahlo rjave barve v skoraj suhi (malo olja) ponvi, da spustijo svojo esenco. Lahko pa jih pred uporabo zmeljemo v prah. Sivka10_ (Lavandula angustifolia) • To je prezimen, zimzelen, aromatičen grmiček, ki zraste 30-80 cm visoko. Modrovijolični cvetovi močno dišijo (eterična olja). Sivka dobro uspeva tudi v loncih, kjer jo redno zalivamo in gnojimo. Sredi avgusta jo obvezno“globoko”porežemo, da se do zime obraste. Seme kali dolgo, potrebuje redno vlaženje in temperaturo zraka 20-25 ºC. 11_Spilantes, brazilska kreša ali zobobolka (Spilanthes oleracea) • Zanimiva enoletnica z rumeno rdečimi cvetovi v glavičastih socvetjih. Rada ima toploto. Uspeva tudi v okrasnih loncih. Liste in cvetove uporabljamo kot zelenjavo ali kot dišavnico v juhah, solatah itd. Imajo rahlo šampanjsko pikantno oster okus. Prežvečeni listi osvežijo dah, krepijo dlesni in lajšajo zobobol. Stevia12_ (Stevia rebaudiana) • Sadike vzgojimo pri temperaturi nad 22 ºC. Posejemo jih v kakovosten substrat in semena pritisnemo ob tla, saj seme stevije kali na svetlobi. Priporočeno je pikiranje. Konec maja jo presadimo na sončen del zelenjavnega vrta ali v lončke (premera 16-18 cm). Redno jo zalivamo. V lončku raste vse leto. Mlade vejice redno pobiramo, da se rastlina lahko bujno razrašča. Liste posušimo in uporabimo. 57
1_Stoletna čebula, ozimni luk (Allium fistulosum) • To je sorodnica čebule, vendar ne razvije čebul in ima votle cevaste liste, ki se po rezanju obrastejo. Odlična je kot dodatek k solatam. V določenih jedeh jo lahko uporabljamo namesto čebule. Uporabimo jo tudi za okras. Ni zahtevna za vzgojo. Posejemo jo skupaj s peteršiljem, saj jo tako po- gosto uporabljamo kot peteršilj. Vrtna rutica2_ (Ruta graveolens) • Kompaktna in dekorativna, vedno zelena trajnica, z majhnimi sivozelenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlo grenke liste naberemo pred cvetenjem in jih sveže ali posušene v majhnih količinah uporabljamo kot začimbo za solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo likerje in žganje, ker blagodejno vpliva na želodec. Raste naj ob robu zelenjavnega vrta, saj je uši ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtninam v njeni bližini. Zimski portulak3_ (Claytonia perfoliata) • Uporabljamo ga namesto motovilca. To je na mraz odporna listnata zelenjava. Raste vse leto na senčnih, vlažnih legah, lahko pa tudi v loncu na senčni terasi. Zelene liste v obliki srčka vse leto uživamo v svežih solatah. So nevtralnega, svežega okusa, rahlo odebeljeni. Uživamo jih pred cvetenjem. Listi so bogati z vitaminom C. 4_Žafranika ali barvilni rume- nik (Carthamus tinctorius) Lepa okrasna rastlina s pokončnimi stebli, z ovalnimi listi, rahlo bodičastimi na robovih, z oranžnimi cevastimi cve- tovi, združenimi v glavičasta socvetja. Nezahtevna, odlična za popestritev ze- lenjavnega vrta in rezano cvetje ter posu- šene aranžmaje. Cvetove in semena uporabi- mo sveže ali posušene. Izpuljeni cvetovi so nadomestek za žafran in uporabni za bar- vanje jedi ter naravnih materialov. Semena lahko uživamo kot dodatek k müslijem. 1234 58
TOMATO PARADIŽNIKI IN ČILIJI C L& HILI INE VSEH OBLIK IN BARV 5 Paradižnik (Solanum lycopersicum) Paradižnik je najbolj priljubljena zelenjava povsod po 6 svetu. Tudi pri nas ne manjka v nobenem zelenjavnem 7 vrtu. Udomačiti se mora še na balkonu. Preizkusite raz- lične oblike in barve paradižnika! Paradižnike vzgojimo iz sadik. Seme posejemo v različne posodice, lončke (25 ºC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (18-21 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmr- zali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto, poševno in globoko. Tla zastiramo. Paradižnik zelo dobro uspeva v posodah (njegov vonj odganja muhe). 5_AURIGA • Srednje visok paradižnik za vzgojo na pro- 8 stem (potrebuje oporo). Dekorativni okrogli paradižniki, 9 svetleče oranžne barve, sočni in zelo aromatični, težki od 10 50 do 100 g so odlični za solate, sendviče. 11 6_BALKONZAUBER • Nizek (50 cm), zgoden, kom- pakten, robusten in roden paradižnik. Primeren je za sa- jenje v lonce ali na prostem. Zreli plodovi so okrogli, gladki, lepe rdeče barve, sočni, ne pokajo, težki 30 g. Ker je zgoden in nizek, ga lahko sejemo tudi neposredno na prostem. 7_BELMONTE Sel. RADEH • To je največji paradiž- nik, plodovi so težki 1-2 kg. Rastlina zraste do 3 m visoko (opora). V zrelosti se roza barva spremeni v rdečo. Pozna- valci in hkrati sladokusci trdijo, da je to najokusnejši para- dižnik. Je srednje zgoden, visok, bujne rasti, primeren za vzgojo na prostem, pod tuneli in v rastlinjaku. 8_BIRON F1 - PROFI • To je klasičen, srednje zgo- den hibrid, visoke in močne rasti (potrebuje oporo), od- poren na bolezni in nematode. Plodovi so lepe rdeče barve, sočni, okusni in čvrsti, težki 250-300 g. Odličen je za vzgojo na prostem. 9_FIASCHETTE • To je stara italijanska sorta, ki izvira iz okolice Neaplja. Paradižnik je nižje rasti, vendar zelo roden. IZRAZITO ODPOREN NA SUŠO. Plodovi imajo ob- liko slive, težki so okoli 15-25 g, rubinasto rdeče barve, dobre teksture in intenzivno živahnega okusa. Uporaben je za solate, omake, kot pelat in za sušenje. 10_GOLDENE KONIGIN • Visoka sorta rumenega paradižnika, ki izvira iz Nemčije. Plodovi so okrogli, sred- nje veliki, z gladko in čvrsto lupino, dobre arome in pri- jetnega okusa. Enakomerno zlatorumeni postanejo, ko so zreli. 11_ILDI • Mini češnjev paradižnik z dekorativnimi plo- dovi rumene barve (12-15 g) prepriča s svojim sladkastim okusom in mehko lupino. Zraste do višine 150 cm (pot- rebuje oporo). Ploščate grozde z do 100 plodovi lahko tudi posušimo in uživamo do oktobra. 59
1234 5 1_NOIRE DE CRIMÉE • To je sočen paradižnik za po- pestritev poletnega vrta. Visoka, zelo rodna sorta, ki izvira z ruskega Krima in je prilagojena različnim rastnim razme- ram. Plodovi so težki od 100 do 200 g in okusni (odlična kombinacija kisline in sladkorja). Barve se prelivajo od temno rdeče, prek vijolične do črne. Uporabni so za solate, sokove, vlaganje, kuhanje. 2_ČRNI ČERI • Visok, dekorativen črn čeri paradižnik. Paradižnički so okrogli, majhni in temni s sladkim dina- mičnim okusom. Tudi v loncu se obnese. 3_SCATOLONE 2 • To je unikatna italijanska sorta. Na visoki in bujni rastlini rastejo podolgovati plodovi, dolgi okoli 11-13 cm intenzivne rdeče barve. Plodovi so votli, zato so odlični za polnjenje in sušenje. Primeren je tudi za solate in omake. 4_SUPERSWEET 100 • To je visok, zelo zgoden, obilno roden, dekorativen koktajl paradižnik. Majhni, s premerom okoli 2,5 cm, aromatični in sladki rdeči paradižniki rastejo na 30 cm dolgih grozdih. V grozdu je do 100 paradižnikov. Uživamo jih cele in sveže. Zelo odporen je na različne bolezni. Primeren za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter v LONCIH. 5_RIBEZOV ALI DIVJI PARADIŽNIK (Lycopersicon pimpinellifolium) • Je bratranec našega domačega paradižnika. Je visok, bujno rastoč in zelo roden paradižnik. Obvezno potrebuje oporo, najbolje mreža, ker se zelo razrašča (ne odstranjujemo stranskih poganjkov). Rdeči majhni paradižnički (velikosti ribeza) so sladki in zelo intenzivnega okusa. Začnejo zoreti že okoli 70-80 dni po pre- sajanju. Je zelo odporen na bolezni! Potrebuje veliko sonca in toplote, propustna in hranilna tla ter veliko vode. Odlično uspeva tudi v loncih. Plodove dodajamo različnim jedem (npr. posujemo po solati in dodamo juham). Čili (Capsicum annuum) Seme posejemo v različne posodice, lončke (22-30 ºC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (20 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto v gredi ali v velike posode. Čilije lahko v posodah gojimo več let. Čilije gojimo večinoma v posodah (ohranijo se več let). Poleti naj bodo posode na prostem, na sončni, zavetrni legi. Spomladi zamenjamo zgornji sloj zemlje v posodi. Redno zalivamo in po potrebi gnojimo (ne pretiravamo). Jeseni, ob prvem mrazu, damo posode v svetel prostor, kjer NE zmrzuje. Pozimi zalivamo zelo malo in nikakor ne gnojimo. Posode čim manj premikamo. Ko plodovi zorijo, začnejo spreminjati barvo (iz zelene) od spodaj (od konice) navzgor proti peclju. Do končne zrelosti se potem obarvajo v nekaj dnevih. S pobiranjem počakamo, dokler niso plo- dovi popolnoma obarvani. Z zrelostjo so čiliji bolj pekoči in okusnejši. Ne- kateri čiliji ostanejo zelene barve, npr, čili jalapeno. Da vemo, ali so zreli, plod čilija rahlo stisnemo. Če se meso rahlo loči od peclja, pomeni, da so zreli in lahko začnemo z pobiranjem. 6_ANAHEIM • Blag in velik čili (15-18 x 3-5 cm). V zreli fazi se obarva iz zelene v rdečo. Dozori v 70-90 dnevih po presajanju. Uživamo zelene in rdeče plodove. Anaheim je zelo okusen svež, posušen ali pečen (za polnjenje). Uporaben je v salsah in jedeh “tex-mex”. 60
7_SERRANO (MINI JALAPEÑO) • To je klasična sorta čilija iz Mehike. So srednje pekoči. Hrustljavi svetleči plodovi so dolgi 2,5-5 cm (s premerom 1 cm) in so temno zeleni ter rdeči. Odlični so za pripravo sals in sušenje. 8_FIRECRACKER (PETARDE) •To so spektakularni čiliji, zelo okrasni zaradi svojih barv - od bele, vijolične, rumene, oranžne do rdeče. Čiliji dozorijo 90-100 dni po presajanju. 9_HABANERO CHOCOLATE - ČOKOLADNE BARVE 10_HABANERO RED - RDEČI 11_HABANERO YELLOW - RUMENI HABANERO ČILIJI spadajo med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so na- gubani, s premerom 4 cm in dolgi 5 cm. Ko zorijo, se obarvajo iz temno zelene. Grmičasta rastlina zraste do višine 90 cm. Prvi plodovi dozorijo 100-110 dni po presajanju. Uporabni so za pripravo pekočih omak, sals in ostalih mehiških ter karibskih specialitet. 12_MUSHROOM RED CAP - RDEČI 13_MUSHROOM YELLOW CAP - RUMENI MUSHROOM ČILIJI Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v pribl. 70-90 dnevih po pre- sajanju. Čiliji imajo obliko gobe oz. zvonca, so nagubani, ve- liki 4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo. Uporabni so za vla- ganje, sušenje in pripravo vseh mehiških ter azijskih jedi. 6 14_BHUT JOLOKIA / Eden najbolj pekočih čilijev na svetu - nuklearno pekoč / TI ČILIJI SO EKSTREMNO PEKOČI. UPORABLJATE JIH NA LASTNO ODGOVORNOST. Dozorijo v približno 120 dnevih po presajanju. Čiliji so od 6 do 9 cm dolgi in okoli 2,5 cm široki, rahlo grobe teksture, rdeče ali oranžne barve. MINPIEMKAOLČNI O 7 8 9 10 SRPEEDKONČJEI PEKOČI IZPREEKDONČOI IZPREEKDONČOI 11 12 13 14 IZPREEKDONČOI IZPREEKDONČOI IZPREEKDONČOI NEPVEAKRONČOI 61
B LIO INE EKOLOŠKO PRIDELANA SEMENA Za vse ljubitelje ekološkega oz. organskega zelenjavnega vrta smo pripravili pester izbor ekološko pridelanega semena. Seme je pridelano po mednarodnih standardih za ekološko pridelavo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Sorte so evropske tradicion- alne in dajejo v naših pogojih s hranili bogate in okusne pridelke. Domači vrt naj bo kar najbolj “ekološki”. Prisluhnite naravi, poskrbite za rodovitna tla, ne uporabljajte fitofarmacevtskih sredstev, vzgajajte čim več različnih rastlin skupaj in se pred škodljivci in boleznimi zavarujte z različnimi naravnimi me- todami. Pridelki bodo okusnejši in bogatejši s hranilnimi snovmi in energijo. Za vse ljubitelje BIO VRTNARJENJA smo razširili ponudbo BIO SEMEN. Dodali smo tudi semena MEDONOSNIH cvetlic. 1_BLITVA SREBRNOLISTNA • Oblikuje velike, rahlo nagubane temno zelene liste in srebrno bela stebla ter rebra. Za boljšo rast zalivamo s pripravkom iz koprive in gabeza. 2_NOVO! BLITVA RDEČESTEBELNA • Oblikuje RDEČA stebla in rebra z velikimi zelenimi listi. 3_NOVO! BUČA LUNGA DI NAPOLI •Velika podolgovata buča (60-80 cm, premera 15-20 cm), težka 10-20 kg. Koža je gladka, svetlo- ali temnozelena. Meso je čvrsto, rdeče-oranžne barve, izredno dobrega in svežega sadnega okusa. Ob pravilnem skladiščenju zdržijo do pomladi. 4_BUČA MUŠKATNA • Ploščato okrogle, močno rebraste ZIMSKE buče, ve- like 25-50 x 15-30 cm in težke 7-40 kg. Meso je temno oranžno, sočno, odličnega okusa. Primerna je za pripravo juh, pit, marmelade in sladic. Dozori v 125 dnevih po presajanju. Skladiščimo jo 4-8 mescev. 5_BUČKA BLACK BEAUTY • To je lepa, srednje zgodnja, rodna sorta, z le- pimi temno zelenimi bučkami. Raste na grmičku. 6_DIVJA RUKVICA ALI TANKOLISTNI DVOREDEC • Listi so močno narezani in specifično aromatični (z okusom po kreši in orehu hkrati). Ljubitelji jo lahko gojijo v posodah na balkonu ali celo na okenski polici (zunanji). 7_ENDIVIJA ESKARIOL RUMENA • To je jesenska endivija, ki oblikuje velike zelene glave s svetlo sredino. 8_NIZEK FIŽOL SLENDERETTE • To je nizek, roden fižol, ki, odvisno od vremena, dozori 60 dni po setvi. Primeren za pridelavo okroglih zelenih strokov, ki niso nitasti. Pred setvijo semena čez noč namočimo v kamiličnem čaju (ka- milica seme razkuži in pospeši kalivost). 1234 NOVO! NOVO! 5678 62
9 10 11 12 NOVO! 13 14 15 16 NOVO! NOVO! 17 18 19 20 NOVO! 9_GRAH RONDO • To je srednje visok grah (70 cm), zato mu nudimo oporo (mreža, leskove veje). Stroki so dolgi 10-11 cm in imajo temno zelena sladka zrna. Pred setvijo semena čez noč namočimo v kamiličnem čaju, ki seme razkuži in pospeši kalivost. 10_KORENČEK NANTES • Srednje zgoden, intenzivno oranžne barve. Raste naj v družbi s čebulo, porom, timijanom, ognjičem, drobnjakom in česnom. 11_KUMARE MARKETMORE • To je stara evropska sorta sočnih solatnih kumar. Pred setvijo seme čez noč namočimo v mleku ali v pripravku s česnom. Med kumare posejemo čim več bazilike in kopra. 12_NOVO! LISTNI OHROVT NERO DI TOSCANA • Listi so temno modro-zeleni, rahlo mehurjasti, dolgi do 60 cm in široki 10 cm. Rastlina spominja na palmo. Liste jemo (surove ali kuhane v različnih jedeh) od jeseni do pomladi: okoli 90 dni po setvi začnemo z obiranjem (trgamo ali režemo) listov od spodaj navzgor. LEP IN KORISTEN JE TUDI V OKRASNEM LONCU NA TERASI! 13_PARADIŽNIK ACE 55 VF • Srednje visoka sorta, s ploščato okroglimi, sladkimi in sočnimi plodovi, težkimi okoli 190 g. Odličen je za solate in omake. Dozori 90 dni po presajanju. IMA NARAVNO ODPORNOST PROTI PLESNI. 14_NOVO! PARADIŽNIK ČEŠNJEVEC PRINCIPE BORGHESE • Visok (potrebuje oporo) čeri paradižnik. Stara evropska sorta. Rdeči majhni plo- dovi so izrednega okusa. Zelo dobro uspeva v posodah. 15_NOVO! PARADIŽNIK PELAT • Rastlina je NIZKA (ne potrebuje opore), močna, obilno rodi in je dobro odporna proti bolezni. Plodovi so podol- govati, lepe temno rdeče barve. Odličen PELAT za svežo rabo, kuhanje (omake), konzerviranje in sušenje. 16_PETERŠILJ DOMAČI LISTNIK • Stara evropska sorta. Oblikuje ve- like aromatične liste, ki jih režemo vse poletje do pozne jeseni. Vzgajamo ga tudi v okrasnih loncih. 17_POR CARENTAN 2 • To je najbolj znana evropska sorta; je lepe sivoze- lene barve z debelim belim steblom. Dobro prezimi. Pognojimo ga s kompostom in zalivamo s pripravki iz koprive (gnojenje) in kamilice (za zdravje). 18_RADIČ PALLA ROSSA 3 • Radič, ki jeseni, ko se temperature ustrezno znižajo, oblikuje okroglo, kompaktno rdečo glavico, izrazitega okusa. 19_RDEČA PESA DETROIT • Intenzivno rdeča in sočna rdeča pesa. 20_NOVO! BELA REDKEV LUNGO BIANCO • Bela redkev (dolžine okoli 25 cm), okusna in rahlo pekoča (vsebnost gorčičnih olj). Uživamo jo surovo v raz- ličnih jedeh. Zaradi bogate vsebnosti mineralov in vitaminov krepi imunski sistem. 63
12 NOVO! 1_REDKVICA TONDO ROSSO NOVO! • Rdeča redkvica. 34 2_SOLATA LEDENKA LEDENA KRALJICA • Lepa, glavnata solata 56 ledenka, ki hitro in dobro raste. 3_SOLATA MEHKOLISTNA 78 MAJSKA KRALJICA • Zgodnja mehkolistna glavnata solata. NOVO! 4_SOLATA HRASTOLISTNA RED SALAD BOWL • Rdeča hrasto- 64 listna solata, ki jo režemo kot berivko, kasneje pa pustimo, da oblikuje glave. 5_ŠPINAČA GIGANTE DE IN- VERNO • Ima velike, svetleče temno zelene liste, ki so rahlo mehurjasti in koničasti. Dobro prezimi. 6_NOVO! OGNJIČ, PACIFIC BEAUTY MEŠANICA • Lepi in ve- liki cvetovi so pol-polnjeni ali polnjeni v različnih odtenkih rumene in ora- nžne barve. Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganja škodljivce, godi vrtnim tlom, pospešuje rast sosednjih rastlin, pri- merna je za oblikovanje poletnih šop- kov, užitna in tudi zdravilna. Cvetne lističe intenzivnih barv in prijetnega okusa dodajamo solatam, omletam in siru. 7_NOVO! SONČNICA CRIM- SON QUEEN • Čudovita visoka (2 m) sončnica z velikimi cvetovi v rumeno rdečih odtenkih. Obvezno jo sejemo v zelenjavni vrt. Hitro raste, je nezah- tevna. Je odlična čebelja paša, njena zrela semena so priljubljena ptičja hrana. Cvetove redno režemo za v vazo. Jeseni jo razrežemo in pustimo na vrtnih tleh, saj nam s svojo obilno rastlinsko maso bogati tla. 8_NOVO! MEŠANICA CVET- LIC ZA ČEBELE IN METULJE • To je mešanica enoletnih cvetlic, ki s svojimi lepimi cvetovi privlačijo različne čebele, čmrlje in metulje. Seme pose- jemo na manjšo gredico v sredini zelen- javnega vrta. Potrebuje veliko sonca. Ko so rastline še majhne, plevemo. V suši zalivamo. OBVEZNA MEŠANICA ZA SONARAVNO VRTNARJENJE!
CVETLICE NAJLEPŠE ... Si predstavljate, kako pust bi bil zelenjavni vrt brez cvetlic eno- letnic? Cvetlice enoletnice, ki jih posejemo, nam polepšajo in obogatijo vsak zelenjavni vrt. Veliko jih s svojimi prelepimi cvetovi privlači koristne žuželke. Nekatere odganjajo škodljive žuželke in polže. Veliko jih je tudi primernih za rez - za oblikovanje poletnih šopkov. Druge so primerne za sušenje in obliko- vanje zimskih šopkov. Za vsak okus se najde kakšna! Vedno se najde še kakšen prostorček za pisane enoletnice, vsaka od njih je unikatna in po svoje najlepša. Cvetlice enoletnice so različno visoke in imajo različne oblike in barve cvetov. To upoštevamo pri setvi. Običajno jih sejemo direktno na gredice. Začnemo nekje sredi aprila, s tistimi manj občutljivimi na mraz, in jih lahko sejemo do konca julija (tiste s krajšo vegetacijo). Sejemo jih na različna prazna mesta na gredicah med zelenjavo ali pa jim namenimo samostojne gredice. Za dobro čebeljo pašo in vnos barv v zelenjavnih vrt jih sejemo čim več skupaj. Sejemo v vrste v dobro pripravljeno zemljo (mrvičaste strukture, brez velikih kep), saj je običajno seme cvetlic zelo drobno. Sejemo jih v vrste in ko so rastline velike okoli 5 cm, razredčimo in presadimo kamorkoli (lahko tudi kamorkoli med ze- lenjavo). Več ko bodo imele prostora, bolj se bodo razrasle, bolj bujno bodo cvetele. Gnojimo jih, kolikor pač gnojimo zelenjavo. Obilno jih gnojimo le, ko cvetijo, nikoli pred cvetenjem. Ko cvetijo, nam bodo v sušnih dneh hvaležne za zalivanje. Redno jih okopavamo, da jih plevel ne zaduši. Cvetove režemo, da nastavljajo nove. Portulak ali tolščak (Portulaca grandiflora) 9_POLNOCVETNA MEŠANICA • Višina: od 10 do 9 15 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Ker je seme zelo drobno, ga pred setvijo pomešamo s finim peskom, da ga lažje enakomerno posejemo. Je nizka enoletnica, s katero ust- varimo cvetočo preprogo. Odlično prenaša sušo in vroče sonce (sukulentna rastlina). Ima plezajoče steblo in bele, rumene, roza, oranžne, rdeče polnjene cvetove. Lobelija (Lobelia erinus) 10 10_MODRA • Višina: od 10 do 20 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne pre- krijemo. Je nizka enoletnica, ki neprestano cveti in je pri- merna za obrobke, balkone, grobove in zasaditev okrasnih posod. Cvetovi so svetleče modre barve. Kitajski nageljček(Dianthuschinensis) 11 11_PERSIAN CARPET, MEŠANICA • Višina: od 20 DIŠI! do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do avgusta. Ima lepe enostavne 65 cvetove v različnih barvnih odtenkih. Cvetovi tudi lepo dišijo. Odličen za obrobke, za cvetlične gredice ali v vrtu med nizko zelenjavo ter v okrasnih loncih.
1234 5678 Agerat ali nepostarnik (Ageratum mexicanum) 1_MODER • Višina: od 25 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Nizka, zelo hvaležna enoletna cvet- lica, ki cveti od pomladi do jeseni in nam krasi obrobke, gredice in terase. Kapucinka nizka (Tropaeolum nanum) CUVŽEITTLNIACA 2_ALASKA, MEŠANICA • Višina: 40 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Cvetovi se razvijejo nad rahlo marmoriranim listjem, v različnih svetlečih barvah. 3_MEŠANICA • Višina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Cvetovi so v čudovitih svetlečih barvah. Žametnica (Tagetes sp.) Žametnica je vsestransko uporabna enoletnica, ki dolgo in bogato cveti. Ima poseben vonj. Cvetovi so različnih barvnih odtenkov. Odlična je za cvetlične gredice, obrobe in okrasne posode. Raste naj tudi med zelenjavo, saj odganja nekatere škodljivce, uravnava rodovitnost tal in dobro vpliva na rast so- sednjih rastlin. Obvezno jo sadimo ob paradižniku, krompirju in peteršilju. 4_FAVOURITE, MEŠANICA • Višina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Cvetovi so enojni v različnih rumenih, oranžnih in rjavkastih barvnih odtenkih. 5_BONITA, MEŠANICA • Višina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Polnjeni cvetovi so v različnih odtenkih rumene, oranžne in rdeče barve. 6_CHAMPION, MEŠANICA • Višina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Cvetovi so oranžni, rumeni, rdeče rjavi. 7_BROCADE, RDEČA • Višina: od 25 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Z lepimi svetleče rdečimi cvetovi. 8_CALANDO, MEŠANICA • Višina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Veliki cvetovi v rumeni (limonsko in zlato), globoko oranžni in marelični barvi. Barve, ki nam poživijo vrt. 9_MAXIMIX, MEŠANICA • Višina: 35 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. VELIKI POLNJENI cvetovi so v različnih odtenkih rumene in oranžne barve. 10_SIERRA, MEŠANICA • Višina: 70 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Z lepimi svetlečimi cve- tovi v rumenih, rdečih in oranžnih barvnih odtenkih. 66
Kalifornijski mak Kalifornijski mak raste po travnikih v ZDA. Zelo nezahtevna cvetlica. (Eschscholzia californica) 11_MEŠANICA • Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do avgusta; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi so odlični za v vazo. Ko odcveti, jo pore- žemo, da se obraste. Ima enojne cve- tove v oranžnih, rumenih, roza in rde- čih barvnih odtenkih. Najlepši je med zelenjavo. Petunija (Petunia hyb.) Veliki in dekorativni lijakasti cvetovi (beli, rožnati, rdeči, vijolični) celo leto krasijo obrobke, gredice in ok- rasne lonce na terasah in balkonih. Najbolje rastejo v zračnih tleh in na soncu. Redno jih dognojujemo. 12_NIZKA MEŠANICA • Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. 13_POVEŠAVA SHOWERS MEŠANICA BARV • Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do ok- tobra. Mešanica barv povešajočih petunij (podobne surfinijam). Dalija (Dahlia sp.) 14_MEŠANICA • Višina: 35 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do no- vembra. Kompaktna nizka dalija s polpolnjenimi cvetovi v intenzivnih rumenih, oranžnih, vijoličnih, belih in rdečih bar- vah. Sadimo na obrobke, med zelenjavo ali na rob zelenjav- nih gredic, na cvetlično gredico ter v okrasne lonce. Nočna frajla (Mathiola bicornis) 15_MEŠANICA • Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Enoletnica, katere drobni cvetovi se odprejo zvečer in dišijo pozno v noč. Ima izrazit in močan sladkast vonj. Lepo raste tudi v okrasnih loncih. 9 10 11 12 13 14 15 DIŠI! 67
1234 5678 9 10 11 12 Ognjič (Calendula officinalis) Ima kompaktno rast in čudovite svetleče, dolgo cvetoče cvetove. Vsestransko uporabna in zelo lepa cvetlica enoletnica. Odlična je tudi za rez. Najbolje raste na soncu. Raste naj po celem zel. vrtu, saj ugodno vpliva na rast drugih vrtnin. Iz cvetov pripravimo ognjičevo mazilo. 1_SUNSET, MEŠANICA • Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Pisani cvetovi. 2_MEŠANICA • Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od marca do junija; pre- sajamo: od aprila do junija; cveti: od junija do novembra. Ima kompaktno rast in čudovite svetleče cvetove v odtenkih rumene in oranžne barve. Zajčki (Antirrhinum majus) 3_MEŠANICA • Višina: od 50 do 90 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je čudovita enoletnica, ki je zelo razširjena v naših vrtovih. Bogato cveti vse poletje, in sicer v odtenkih bele, rumene, roza in rdeče barve. Cvetovi v vazi dolgo zdržijo. Astre (Callistephus chinensis) Astre so lepe enoletnice, ki v različnih barvnih odtenkih bujno cvetijo od srede poletja do pozne jeseni. Izberemo jim kakšno manjšo sončno gredico v zelenjavnem vrtu. Primerne so tudi za zasaditev obrobkov in, v kombinaciji z drugimi cvetlicami, okrasnih loncev. Ob suši nam bodo hvaležne za zali- vanje. Cvetove redno režemo, zato da poganjajo novi. So odlične cvetlice za rez in v vazi zelo dolgo zdržijo. 4_NIZKA, MEŠANICA • Višina: 40 cm; sejemo: od aprila do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. 5_NOJEVOPERNA, MEŠANICA • Višina: 50 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Veliki cvetovi v različnih barvnih odtenkih na zelo razvejanem steblu. Zgodaj cveti. 68
6_MEISTER, MEŠANICA • Višina: od 50 do 60 cm; 13 DIŠI! sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; 14 cveti: od avgusta do oktobra. 15 7_PRINZESS, MEŠANICA • Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. 8_HI-NO-MARU, MEŠANICA BARV • Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. To je unikatna enoletna astra POMPON z dekorativnimi dvobarvnimi cve- tovi z belimi obrobki. 9_POLNJENA GREMLIN, RDEČA • Višina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. 10_POLNJENA GREMLIN, MODRA • Višina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. 11_POLNJENA GREMLIN, ROZA • Višina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Lan okrasni (Linum grandiflorum Rubrum) 12_RDEČI • Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija in avgusta. Nežna in trpežna cvetlica naj raste v gosti skupini. Sejemo ga v okrasni vrt, še lepši pa je v zelenjavnem vrtu. Svilnati cvetovi so intenzivno rdeče barve. Šabojev nageljček (Dianthus caryophyllus Chabaud) 13_MEŠANICA • Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Dišeči nageljček je primeren za sajenje na cvetlične gredice in v cvetlična korita. Rastlina je kompaktna, redno režemo cvetove za v vazo. Odlično se obrašča. Breskvica (Impatiens balsamina) CUVŽEITTLNIACA 14_MEŠANICA BARV • Višina: 70 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. To je srednje visoka enoletnica z le- pimi velikimi, polnjenimi cvetovi, ki spominjajo na kamelijo. Cvetovi so na pokončnih in čvrstih steblih. Je nezahtevna in če ima dovolj prostora, cveti vso poletje do jeseni, tudi v polsenci. Odlična je v skupinah za obrobke in med zelen- javo v vrtu, raste tudi v okrasnem loncu na balkonu. Je užitna in tudi zdravilna. Enoletni slez (Alcea rosea) 15_MAJORETTE POL- NJENI, MEŠANICA • Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija in avgusta. Cvetlice s svojimi svetlečimi in živahnimi bar- vami popestrijo obrobke vrtov. Lepi so na gredicah ob hiši. Cvetovi privlačijo metulje in čebele. Potrebujejo odcedna tla in veliko sonca. Gnojimo enkrat letno, predvsem s kom- postom. To so enoletne ali traj- ne cvetlice. 69
Sončnica1 (Helianthus annuus) USEŽMITENNAA Sončnice so čudovite cvetlice, različnih velikosti ter oblik in barv cvetov. Cvetijo celo dolgo poletje. Vse zelo hitro rastejo, so nezahtevne. So odlična čebelja paša in zrela semena imajo ptice zelo rade. Cvetove redno re- žemo za v vazo. Jeseni jo razrežemo in pustimo na vrt- nih tleh, saj nam s svojo obilno rastlinsko maso bogati tla. Sadimo jo obvezno v zelenjavni vrt ali na svoje gre- 2 dice (pazimo na višino, saj visoke senčijo sosednje rast- line) ali raztresene po celem vrtu. Dobro uspevajo tudi v večjih okrasnih loncih. 1_VISOKA, MEŠANICA • Višina: od 180 do 200 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. 2_NIZKA, POLNJENA SUNGOLD • Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je nizka sončnica, bujno razve- 3 jana, s polnimi in velikimi cvetovi zlatorumene barve. 3_NIZKA, TWILIGHT ZONE • Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Rastline so močne in razvejane, polne cvetov v rumenih, rdečkastih in rjavkastih odtenkih. Salvija ali okrasna kadulja (Salvia splendens) 4 4_RDEČA • Višina: od 35 do 40 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Za obrobke, cvetne gredice in okrasne lonce. Kozmeja (Cosmos bipinnatus) 5_PICOTEE • Višina: 110 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do novembra. 5 To je ena od najlepših in najelegantnejših cvetlic enoletnic. Rastlina je visoka, močno razrastla z dekorativnimi listi in velikimi cvetovi bele barve z rdečkasto ali roza obrobo. Raste naj v skupini, na severnem delu zelenjavnega vrta, na cvetlični gredici ali ob hiši. Odlična je za rez, saj dolgo zdrži v vazi. To je zelo nezahtevna cvetlica, primerna za vsak vrt, obvezna pa v zelenjavnem vrtu, ker privlači čebele. Sejemo jo v vrste ali raztreseno po gredici. Rastejo lahko na gosto. Cinija6 (Zinnia elegans) To je čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi različnih barv. Obvezno ji namenimo gredico v zelenjavnem vrtu. Potre- buje sončno lego. Ko se dobro ukorenini, se prebije tudi skozi sušno obdobje. ODLIČNA CVETLICA ZA REZ. 6_BONBON, MEŠANICA • Višina: 65 cm; sejemo: od 7 aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi VELIKI dvobarvni cvetovi. 7_CANDY STRIPE • Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi so različnih barv z rdečimi lisami. 8_DROBNOCVETNA LILIPUT, MEŠANICA • Vi- šina: od 60 do 80 cm; sejemo in presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi različnih barv. 70
8 9_KAKTUSNA, MEŠANICA • Višina: 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi različnih barv. 10_MEŠANICA • Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi različnih barv. 11_RDEČA • Višina: od 70 do 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rdeče barve. 12_RUMENA • Višina: od 70 do 90 cm; sejemo: od 9 aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rumene barve. Mešanica cvetlic za čebele 13_KLASIČNA MEŠANICA • Ker skrbimo za čebele in njihovo 10 hrano, v zelenjavni vrt načrtno sejemo rastline, ki privabijo čebele. Na različne dele zelenjavnega vrta lahko večkrat posejemo mešanico cvetlic, da bomo imeli cvetoče mini preproge od julija do oktobra. Glavinec (Centaurea cyanus) 11 14_POLKA DOT, MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 30 do 50 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je staro- modna cvetlica, vendar še vedno najlepša za živobarvne pastelne šopke, tako sveže kot tudi suhe. Redno jo režemo in dobro se obrašča. Ni zahtevna cvetlica, raste na vseh tleh in dobro prenaša sušo. Gomfrena12 (Gomphrena globosa) 15_MEŠANICA • ZA SUŠENJE •Višina: 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Odlična je za sveže in suhe šopke. Kroglasti cve- tovi v vijoličnih, roza, rdečih in belih barvnih odtenkih. Redno jo režemo (ko je cvet v polni barvi) in dobro se obrašča. Ne- zahtevna cvetlica, dobro prenaša vročino in sušo. 13 Suha roža (Helichrysum bracteatum) 16_MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 60 do 100 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Za zasajanje gredi in suhe šopke. Cvetove porežemo, še preden se odprejo in jih posušimo v senci. Izberemo sončno mesto in lahka ter hranljiva tla. 14 15 16 71
1 Statika ali limonium (Limonium sinuatum) 1_MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 70 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je bujno cvetoča enoletnica, namenjena predvsem za suho cvetje. Cvetovi so rahlo slamnati in različnih barvnih odtenkov. Potrebuje sončno 2 lego in hranljiva tla. Ruski limonium (Limonium suworowii) 2_MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Cvetlica enoletnica. Izvira iz si- birskih step, zato je nezahtevna za vzgojo. Odlična za 3 sušenje. Potrebuje sončno lego in propustna tla. Lepi slak (Ipomoea purpurea) 3_HEAVENLY BLUE • POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Vsako jutro se odpirajo novi cvetovi, ki pa živijo le en dan. To je hitro rastoča popenjavka, zato naj 4 se vzpenja ob ograji, pergoli, žici, vrvici ali kolu. Kapucinka(Tropaeolum majus) UŽRIATNSTALCINEALA 4_OUT OF AFRICA • POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Ima dolge poganjke s čudovitimi cvetovi. Sejemo jo po celem vrtu, saj je nadvse koristna - privablja čebele, 5 prekriva tla, spodbuja rast drugih rastlin in jih varuje pred napadi različnih škodljivcev. Krpasti zvezdni slak (Qiamoclit lobata, Mina lobata) 5_MEŠANICA • POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do no- 6 DIŠI! vembra. Je čudovita tropska popenjavka za pergole, terase in žive meje. Hitro raste, se gosto razraste in intenzivno cveti. Potrebuje sončno lego in propustna tla. Redno jo zalivamo in gnojimo. NOVO! Dišeči grahor (Lathyrus odoratus) 7 6_NOVO! MEŠANICA • POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Enoletna popenjavka iz družine me- tuljnic. Cvetovi v odtenkih bele, roza, vijolične in rdeče barve imajo čudovito opojen vonj. SO ODLIČNI ZA RE- ZANO CVETJE. Najbolje raste na soncu ali svetli polsenci, v dobro odcednih tleh. Potrebuje veliko vlage, zato v suši redno zalivamo. Potrebuje podporo; najboljša je žičnata mreža, za katero se lahko čvrsto oprime. 72
8 9 10 11 NOVO! Okrasne bučke (Cucurbita pepo) 7_MEŠANICA • POPENJAVKA • Izberemo sončno gredico in rodovitna tla. Posadimo jih lahko tudi ob ograjo. Med rastjo zalivamo in dognojujemo. Vrtna marjetica(Bellis perennis) TUOŽVITININI CLVISET-I 8_POLNJEN CVET, MEŠANICA • DVOLETNICA • Višina: od 15 do 25 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od januarja do aprila. Dvoletnica, ki jo sejemo poleti, da cveti vso pomlad. To ni zahtevna cvetlica. V mrzlih zimah jo moramo zaščititi pred mrazom. Lističi, ki imajo okus po kostanju, so odličen dodatek k solatam. Turški nageljček (Dianthus barbatus) 9_MEŠANICA • DVOLETNICA • Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od aprila do junija. Lepo dišijo. Primeren je za okras gredic in za rez. Lep je v okrasnih posodah na balkonih in terasah. Pot- rebuje sončno lego in dobra hranljiva tla. Mačeha CUVŽEITTONVI I ali vijolica (Viola sp.) 10_VELIKOCVETNA • MEŠANICA BARV, MODRA Z OČESOM, RDEČA Z OČESOM, RUMENA Z OČESOM • DVO- LETNICA • Višina: od 10 do 30 cm; seje- mo: od junija do julija; presajamo: sep- tembra; cveti: od oktobra do decem- bra in od marca do maja. Jeseni in sp- omladi krasi cvetlične gredice, obrobke in predvsem okrasne posode. Travniške cvet- lice in zelišča 11_NOVO! MEŠANICA • ENO- LETNICE IN TRAJNICE • To je čudovita mešanica enoletnih in večletnih trav- niških cvetlic in zelišč. Seme posejemo v okrasni in zelenjavni vrt ter ob rob trate. Lahko oblikujemo tudi“cvetlična okna”v sami trati. V domačem vrtu si ustvarimo večletni cvetoči travnik. Cvetlice in zelišča bujno rastejo, lepo in nenehno cvetijo in privlačijo različne koristne žuželke. OBVEZNA MEŠANICA ZA SONARAVNO VRTNARJENJE! Potrebuje sončno lego. Sejemo povprek po gredici. Po setvi v primeru suše zalivamo. Ko so rastline še majhne, plevemo. 73
MSEMEICROGREENS NOVO! ZA KALČKE IN MIKROZELENJE • Superhrana (Superfood) • Enostavna vzgoja hranljive in aromatične “zelenjave” brez vrta • Mlade rastlinice so odličen dodatek surovi in kuhani hrani • Hitro do sveže in barvite “zelenjave” • Dokazano vsebujejo več hranljivih snovi kot sama zrela zelenjava Vzgoja v stanovanju Seme speremo in ga namočimo v vodi. Seme lahko kalimo v kalilniku in v posodici na podlogi iz jute ali na zemlji (3 cm plast kakovostnega substrata za setev). Seme razporedimo po posodici kalilnika, vlažni juti ali po vlažni zemlji tako gosto, da se med seboj skoraj dotika. Posodo pokrijemo (tema) in postavimo na svetel pult v kuhinji in 2 do 3 krat dnevno pršimo s svežo in čisto vodo. Ko seme skali, posodo odkrijemo, kalčke poberemo, jih operemo in pojemo ali pa pustimo, da zraste mikrozelenje. Lahko uporabimo posebne led luči za spodbujanje rasti rastlin. Če posodica nima lukenj, da bi voda od- tekla, odvečno vodo odlijemo. Ko imajo rastline razvite več listov, jih po- režemo, operemo z vodo in pojemo. Uporabljen kalilnik temeljito operemo. Uporabljeno juto ali zemljo damo na kompost in uporabimo novo. 1_BAZILIKA • Mikrozelenje bazilike je bolj aromatično, nežnejše in bolj sladko od večjih rastlin bazilike. Odlično je za pesto, za mediteranske in indone- zijske jedi, za pice ter jajčne jedi. 2_BELA GORČICA • Kalčki in mikrozelenje bele gorčice imajo rahel sladko pekoč okus (po gorčici oz. zenfu). Vsebujejo veliko antioksidantov, vlaknin, bel- jakovin in olja. Uporabljajo se za juhe, v solatah, v namazih, v sušijih in z zrezki. 3_BROKOLI • Kalčki in mikrozelenje brokolija so rahlo pikantni in nežnega okusa. Vsebujejo: vitamine (A, B, C, E, K) minerale (Ca, Fe, Mg, P, K, Zn), karotene, klorofil, antioksidante, beljakovine in fitokemikalijo sulforafan, ki povečuje od- pornost organizma proti rakotvornim snovem. Primerni so za namaze, solate, mesne, zelenjavne in ribje jedi ter jedi iz stročnic. 1234 5678 74
9 10 11 12 13 14 15 16 4_GRAH • Kalčki in mikrozelenje graha so zelo hrustljavi in imajo čudovit sladek, rahlo orehast okus po svežem grahu. Vsebujejo veliko beljakovin, antioksidantov, vlaknin, vitaminov in mineralov. Kalčki se uživajo samo kuhani ali dušeni, mik- rozelenje pa tudi surovo. Uporabljajo se za sendviče, v solatah, za rižote, z raz- ličnim mesom, za v vok. So čudovit okras k različnim jedem. 5_KAPUCINKA • Mikrozelenje in mladi lističi (baby leaf) kapucinke imajo rahlo poprasto pekoč okus. Uporabljajo se surovi ali kuhani (nekaj minut) za različne jedi: npr. za sendviče, v solatah, za juhe, za dekoracijo različnih jedi, tudi za sušije, saj imajo podoben okus kot vasabi. 6_KOLERABICA RDEČA • Kalčki in mikrozelenje rdeče kolerabice imajo lepa vijolično rdeča stebla in nežne liste zelene barve (dekorativni). So svežega in prijetnega okusa, bogati z vit. C, A E, K in beta karotenom, kalijem in železom ter antioksidanti. Odlični k različnim jedem. 7_KORIANDER • Kalčki in mikrozelenje koriandra ima specifičen svež limon- ski okus po koriandru z rahlo noto janeža in popra. Je odličen za različne jedi: mehiške, indijske (s karijem), k solatam, rižu, mesu in testeninam. 8_LUCERNA • Kalčki in mikrozelenje lucerne so hrustljavi in sveži, imajo blag okus po lešnikih in grahu. Podajo se k različnim jedem (jajčne in krompirjeve jedi, sveže solate, kruhki s skuto). 9_MUNGO FIŽOL • Kalčki in mikrozelenje munga so hrustljavi in imajo blag maslen okus po fižolu. So najbolj razširjeni kalčki na svetu (rečemo jim tudi “so- jini kalčki”). So sestavni del marsikatere diete . Uporabljamo jih surove in kuhane v solatah, juhah, namazih, v smutijih, v voku, kot nadev za testenine. 10_POR • Kalčki in mikrozelenje pora imajo sladek okus po poru in čebuli. So bogat vir prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Za juhe, enolončnice, rižote, omake, sendviče, mesne in ribje jedi. Z njimi lahko nadomestimo čebulo. 11_PŠENICA • Kalčki, mikrozelenje in baby leaf pšenice so izredno hranilni in zdravilni. So travnatega okusa. Iz mikrozelenja pšenice ali PŠENIČNE TRAVE pri- pravljamo zdravilne smutije in sokove. So bogat vir prehranskih vlaknin, klorofila, antioksidantov, aminokislin, encimov, fitokemikalij, vitaminov in mineralov. 12_RDEČA PESA • Kalčki, mikrozelenje in mladi lističi (baby leaf) rdeče pese so lepe rdeče vijolične barve, sladkastega zemeljskega okusa, podobnega rdeči pesi. So izredno hranilni in zdravilni. Podajo se k različnim jedem in jim dodajo barvo. 13_RDEČE ZELJE • Kalčki in mikrozelenje rdečega zelja so lepe vijolično rdeče in zelene barve (dekorativni), imajo nežen, svež, prijeten okus. So bogati z vit. C, A E, K in beta karotenom, kalijem in železom ter antioksidanti. Odlični k različnim jedem. 14_REDKEV DAIKON • Kalčki in mikrozelenje imajo podoben pekoč okus kot druge redkvice, a z močnejšim, še pikantnejšim pridihom. Izboljšujejo pre- bavo ter krepijo obrambno moč organizma. Odlični za juhe, kot dodatek rezan- cem, rižotam, mesnim in ribjim jedem, azijski hrani, itd. 15_REDKEV SANGO • Kalčki in mikrozelenje so hrustljavi in pikantnega, svežega, rahlo lešnikastega okusa. Stebla so belo vijolična, listki lepe zelene in vijolične barve. Izboljšujejo prebavo ter krepijo obrambno moč organizma. Odlični za juhe, kot dodatek rezancem, rižotam, mesnim in ribjim jedem, azijski hrani, itd. 16_RUKOLA • Kalčki, mikrozelenje in baby leaf imajo oster, rahlo pikanten okus (poprast in orehast hkrati). Za solate, sendviče, pice, rižote, juhe in k mesu. 75
840075 12 MICROGREENSSEMHEeZliaAntKhuAsLSaČjnenKmuuEeszISaNkUSMlicOINeKiRNCmOOiČZkrENKoLzEeIRlNeCnJEEjAeT ® HIGHSQEUEDASLITY 840066 ® MICROGREENSSEMERZAEKDRAaSLKpjhČeaEmKnueVEszsIaaN/tkivlMiucRsIeSKiORmAOTikNZrKEoGzLVeElOeNAnJjEe HIGH QUALITY SEEDS 1_SONČNICA • Stebla so debela, soč- SSIIzuzurvepapdnenerererghdfanorooaokgundosakausa na in hrustljava, listi pa imajo rahel okus po lešnikih. Odlični za solate, sendviče, IKTM-BEITOI-J0S0T9VO EU zelenjavne jedi, smutije. Lepa za okras. Tudi kot samostojni prigrizek (snack), KITM-EBTIOIJ-S0T0V9O EU sMsiMrSuloarluvaododvpojeiibeilrniiarlkjksheutulhjrhienaaaoinncndoeiljahisčhoraar/oannSdnidliuoičdpeanetdarokfdoaotedk posebno za otroke! 2_VRTNA KREŠA • Vrtna kreša je rahlo poprastega grenko-sladkega okusa. Lahko jo kombinirate z vsemi jedmi. Lepa tudi kot dekoracija. BOŽIČNO ŽITO Setev božičnega žita je lepa navada, ki v prihajajočem letu napoveduje obilno žetev, saj simbolizira nov kruh in novo življenje. Božično žito je tudi simbol svet- lobe in upanja. Na Gorenjskem ga imenujejo “božično žito”, na Štajerskem “kal- jeno žito”, na Dolenjskem “pšenička”, v Beli Krajini pa je “večno življenje”. Nežne zelene bilke pšenice so prelepa poživitev v predprazničnih dneh. Mlade pšenične bilke so užitne in zdrave. Običajno ga sejemo okoli 4.XII. (sv. Barbara) in 13.XII. (sv. Lucija), da je okoli Božiča bujno in lepo zeleno. Seme bolje kali, če ga čez noč namočimo. Posodico, ki ima na dnu luknje, napolnimo z zemljo. Seme posejemo tako, da se zrna dotikajo, nato jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Postavimo na toplo in kar se da svetlo mesto v kuhinji ali dnevni sobi. Da preprečimo rast bilk v eno smer, lonček vsak dan malo obrnemo. Zalivamo zelo previdno, saj semena pri prekomernem zalivanju rada postanejo plesniva, listi pa porumenijo. Nežnim rastlinicam zelo godi, če jih vsak dan rosimo z mlačno vodo. Ko prva setev ozeleni, posejemo novo. Tako bomo imeli v stanovanju zelen okras v času, ko narava zunaj še počiva. Še bolj nenavadno zelenje dobimo, če pšenici dodamo nekaj semen sončnic, redkvic ali celo žametnic. 76
SEME NA TRAKU IN DISKU Seme na traku (3 trakovi; skupaj 1,67 m) • Blitva Verde a Costa Argenatata • Korenček Nantes • Solata Canasta • Solata Gentilina • Mešanica radičev • Redkvica Saxa • Mešanica semen dveh motovilcev in rukole Seme na disku (5 diskov) • Peteršilj listnik • Rukola • Drobnjak “Setev” semena na traku je zelo enostavna. Trak nam omogoča, da so semena že na pravi razdalji, kar nam prihrani redčenje. Pomembno je, da trak položimo na gladko površino. Zato tla pripravimo 14 dni pred setvijo. Prekopljemo in pre- grabimo. Pred setvijo nato še enkrat pre- grabimo, da zravnamo setveno površino. Naredimo 1-2 globoke jarke kamor po- ložimo trak s semenom. Dolžina traku je navedena na vrečici. Za- lijemo in prekrijemo z zemljo. Z ravnim delom motike setveno površino na rahlo“poteptamo”in še enkrat zalijemo. Pazljivo, da ne speremo zemlje. Lahko pa površino prekrijemo še z 0,5 cm de- belo plastjo zrelega komposta, zato da seme bolj enakomerno kali. Dokler seme ne kali, skrbimo, da se setvena površina NE IZSUŠI. Odlično za uporabo na dvign- jenih gredah. Seme na disku je praktično za posode premera 8-13 cm. Disk položimo na zem- ljo, s katero smo napolnili lonec (ne čisto do roba). Zalijemo, pokrijemo z zemljo in ponovno zalijemo. Zelo pomembno je, da trak in disk s semenom obilno zalijemo (zato zali- vamo dvakrat). V primeru suše zali- vamo do vznika, saj se drugače papir preveč izsuši, kalčki zakrknejo in ne zrastejo. 77
TRAVNE MEŠANICE Trata je sestavni del vrta. Da bomo imeli lepo in trpežno trato, moramo upoštevati kar nekaj navodil. Tla dobro pripravimo • Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo kvalitetno zemljo ali kompost (predvsem na tleh, revnih s humusom) in pesek (predvsem na težkih tleh, da jih prezračimo). • Tla počistimo in poravnamo • Poberemo kamne, ostanke korenin in ostalih rastlinskih delov. Površino pregrabimo in po- ravnamo. Površino ali povaljamo ali jo pustimo 2-3 tedne, da se uleže. • Gnojenje s specialnimi gnojili za trato • Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo po površini, pregrabimo in s tem površino še enkrat poravnamo. Med časom rasti gnojimo 4x: konec marca, maja, v začetku julija in v začetku septembra. Gnojimo pred ali med dežjem. • Setev travnega semena • Seme posejemo čim bolj ena- komerno po celi površini. Setveno površino nato pregrabimo, tako da seme rahlo prekrijemo s slojem zemlje. Površino povaljamo ali jo pritisnemo z večjo desko. S tem omogočimo boljši kontakt semena z zemljo in posledično boljšo kalitev semena. • Zalivanje • 3-4 tedne po setvi posejano površino vsak dan zalivamo 10 minut. S tem omogočimo boljšo in hitrejšo kalitev semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zalivamo zjutraj ali zvečer. Zalivamo obilno (VEČ VODE NAENK- RAT) in manjkrat, zato da namočimo plast tal do globine 15 cm (8-10 l/m2). • Košnja Prvič kosimo, ko je trava visoka 6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje košnje: Od marca do oktobra kosimo enkrat tedensko. Kosimo vedno enako visoko, na 5,5 cm, oz. na 2/3 višine trave, tako da odstranimo 1/3 listne mase. Pokošeno travo vedno odstranimo s trate. • Zračenje trate (vertikuliranje) • Spomladi s posebnimi os- trimi grabljami trato dobro pregrabimo. Hkrati z vilami za prekopavanje enako- merno po celi površini v tla naredimo luknje. S tem odstranimo odmrlo travno rušo, prezračimo in osvetlimo prizemno plast tal in rastline travne ruše ter spod- budimo razraščanje. • Obnova obstoječe razredčene in grde trate • Trato čim nižje pokosimo in jo nato globoko in intenzivno pregrabimo. Površino pognojimo s specialnim gnojilom za trato, posejemo izbrano mešanico semen, prekrijemo z zemljo in po možnosti povaljamo. Dva tedna površino zalivamo. NOVO! PRESTIGE • Travna mešanica z obloženim semenom • Sestavljena je iz visokokakovostnih okrasnih sort trav, katere za dobro rast potrebujejo manj vode. Seme je obloženo s plaščem, ki vsebuje gnojila NPK, ki za- gotavljajo zanesljiv in hiter vznik ter stimulirajo nadaljnjo rast. Trata bo kompaktna in odporna. Primerna je za vse lege in namene, odlično pa se obnese na sončnih in malo bolj sušnih legah, kajti travne rastline se zelo globoko ukoreninijo (60 cm) in črpajo vodo iz globljih plasti tal. Je vsestransko uporabna in manj zahtevna za košnjo. Od- porna je na glivične bolezni. • NOVO! ROBOT • Trav- na mešanica za trato, ki jo kosi robotska kosilnica • Ses- tavljena je iz vrst trav, ki so primerne za košnjo z robotom. Z robotom kosimo zelo pogosto (lahko 2x tedensko), tako da je trava vedno nizka. Nimamo os- tankov pokošene trate. Zaradi pogoste košnje ni plevelov. Po REDNI košnji z ro- botom je trata veliko lepša in kompaktnejša. Pravilno odrezane trave brez rjavih ostankov hitreje rastejo in so bolj dovzetne za namakanje in gnojenje ter od- pornejše na bolezni. Za lepo trato pa moramo redno gnojiti in v suši zalivati. • TIVOLI • Univerzalna travna mešanica • Sestavljena je iz kvalitetnih vrst in sort trav ter je namenjena za setev domače vrtne trate, rekreacijskih površin in parkov. Ob pravilni negi oblikuje gosto, kompaktno in lepo večletno trato. 78
• SPORT • Travna mešanica za športne te- rene • Namenjena je za oblikovanje trate v domačem vrtu, na športnih terenih in v par- kih, kajti odlično prenaša obremenitve in se po košnji hitro obrašča. • MEDITERAN • Travna mešanica za sušne in sončne lege • Je preizkušena mešanica, namenjena za sončne in sušne površine. Zaradi posebne sestave ob pravilni negi oblikuje gosto in kompaktno večletno trato. • SENKA • Trav- na mešanica za senčne površine • Namen- jena je za setev na delno senčnih površinah. Sestavljena je iz visokokakovostnih trav, ki ob pravilni negi uspevajo tudi v manj ugod- nih pogojih. Primerna za domače vrtove in parke. • NOVO! MEŠANICE TRAV IN CVETLIC ZA CVETOČI TRAV- NIK • Mešanice so namenjene za setev cvetočih travnikov, ki so lahko del vrtne trate. Znotraj trate oblikujemo pisane in dišeče“cvetoče otočke”. Mešanice so ses- tavljene iz semen sort okrasnih trav in cvetlic. Mešanice so medonosne. ČAS SET- VE: april-junij in september-oktober. SETEV IN NEGA: Pred setvijo površino rahlo pre- kopljemo na globino 15-20 cm, odstranimo plevel in večje kamne, dodamo organsko gnojilo ali kompost. Tla zravnamo in pogra- bimo. Škatlico s semeni dobro pretresemo, da se seme premeša in enakomerno pose- jemo po pripravljeni površini. Seme rahlo prekrijemo in pritisnemo k tlom (deska). Do kalitve vsak dan rahlo zalijemo. Potem v primeru suše zalivamo 1x tedensko in obilno. • Mešanica trav in marjetice • Mešanica trav in nizkih cvetlic enoletnic • Mešanica trav in visokih cvet- lic enoletnic 1 kg = 40 m2 NOVO! NOVO! 79
ČESTITKE IN VOŠČILNICE S SEMENI ob r»oeojsstttrviotukkaaHIGHQUALITYSEEDS HIGH QUALITY SEEDS »estzitakakrst HIGHQUALITYSEEDS zVaoršoËjisltdnnaiicna »zesatiptkoaroko zaVvHoidnjoberadjvoeiapblmionlbtjevuiosbpbdeeremoelzedzevnpono,dlatpsamarkrer.ea.Ë,o, naSPjvaktezeatirivnkteiardjsjntinhoraajvtezeasdrvanaennotglojepulrpjivrepeaevhrlsuojeKedhpsdiettonoviit.mjoia,jJo,uvs . stdsuSlatPkakuadurtdeijkpidsooaeËebjetmsjozajsre-mnmtonateev,omh,ozËotjiiiimrrsnsokaejdrsiæsniietczznmovaaipsviddpollaioaHjanneIËGnno:H!e,.,QhU,ALITY SEEDS Ksenija Jus Ksenija Jus SNinraaojjjobstdovposivrieantlvzasa,aËnesartËej nkbaozgvzorlaadttbaae.,. zaVroošËjsitldnnaiincaKsenija Jus PBRPRrAUanVkOIčLiiArPčaIeNI:TvSH-Ta0AoNu8rDHtl-I.AuG14HR1SDQ56iUI,AE41VLS2IT•i•Ya3KVSO1EEEMSDmLlSEjoR.i-ClviČIAaerLn1nNi8Ouji2SčtkEc0sbernMpuKvpž,,aiEoejLioimAel:•notkSdSmPtofEonloeobMevUngokm@uEihCiiuNjhpa,ssiaIsInnoeprNRoieaArnmolKmaelZv,deKstziAInp.Ue.ttaroAaŽ,areadE.alMoo.pzNisprsabl.Oruii,aEo;ič•lghoŠlaSneiE.pA,hiMtwhJmonNEerreJwaaoIViEnCjsNdEšaaawtAČoAltldiiMiepIn.n(NvrEsnkTaNsFjekrieusJeOnoEim.tnhRNpekjMOiiaojihpraZnAeruAoiCjoavsmoSIvltaEJ.uenTsserEmšeuianVajjeeervma,mopsa8.otorjVlrueiavnsdcn)aze0žnj,elenoslaeea1tppnijoaiujp4npadžrveiii3rtvnnrdnaaijeaa1bzvčvlrlrijetkča8aniasnbčtiihleanvinb7ršosvaekeke0lozer.bad,rIu0splzajnjihrnv2enelacokjleior0rhpvainv.zi2ocakrLeabaetšnlnlpiač-taia,- SončZnaircaedsiismvVkboOojoeŠtliČvpzeiIorLsavNejeolIzaCazrAvvoeežVsastSoisEnobBnpoUco, edJpmEoolSlgnsEoocMsžvoiEevntlSjčzeOnaniNjdceeČa, rNvdilioIotCab. lErno.ozsnt ainnesrečo. CveptokgaupmucininmkČeoEičzS,žTrauIrTemKveaAnvViesSsreEeulčBjsoeUtviiJnnaErtvjSoazElpnnMleoinssEeotn.K. RoAdsPte,UčoiCrcaIvNnežKtnoEiv.pi asivmebseolljieziirnajo Ožepek simboliziČraEččSaiTsstIioThsK, tkAjienVrpSjeoEžvBreUtlvjJaoElvzSaalEnsMoimsEtb.OPoŽol EvznPeraKelAi. s.o ga že v antičnih ŠlajeČrEsSimTIbToKJleAizsiVerasStvEaeBvčnUniJodEeljSluEpbMoerzEoečCnn,VečEgisTatLošIsoCtpEinkŠanL. eAdJoElRžn. ost. Vesel boæiË! za 8VD.oamšËnialænreeincc,aaHIGHQUALITYSEEDS HIGH QUALITY SEEDS bNoæaijËlnepegšiaodkrreavseeska novSorelËentoo! HIGH QUALITY SEEDS zVaovπËeillinnkoiocËa Iskrseonæoalje. je nka»isemdesemlhaeËnhuaadjdnersiHaa,IGæ.HjQiUhA,LITY staNruedasgpazaedbšlroneatovmai,iminkrniosrozmËd,nvaooajdrnornodooshvt,oai ,ja, HIGH QUALITY SEEDS pdoogtuaZkkmniannivteiisæejsieehsnrrËssotknbreeaa,hsnveetbaa,. SEEDS ga vesel boæiË naredi. MtMamomorodr,rdakdaabammolmeoernstpjzveedontajaKsjrresgepefËrnereiaesjmaenš,mJ.u. s, Ksenija Jus ki prihaja. Ksenija Jus Ksenija Jus osibŠmSi“tleavVnbtjeoOoeečrlvŠžnssebČkovteoIeežLmžtviNliv,oč“lsInbjkCaeeaejnAglsjijneeiaVmn”žuS. obiNpEtoažBaelinjžUitezonjaJip”lreE.e,arNnpzeSneaaadEolpeDGnMvnraooakEevrlzreeauPbnndnhŠiijajčlsskEi,nkkneNkieehipnmImvCšodeEpv“ngnporaeiišŽhhcžiemIea.inTvjsaeAilčjojneoknupaZčjje”rAee,emj.vloBeBBlpOo“eebažtŽlouiičpIžKČnnoirčNoažanpijOžviooniittŽvžioeiepItvTjdoaeOvu”j,tej.uneda i mdPiazidarbahsoocšvlvueepnptiooks,Ëoaak,nohibhtroe,jenvsloebalmidilkkoaoinhbnelpookoËæo,teËin.c,a, Za vZeellieknoankorčešjea,kVkriOehšŠaitČrlIoeLvpiNenalIilCzkeeoAplneoVonrSčaaEnsdBeteegUk,aoJsEirzmaaScjbtEijroaMklaiizEn.irKkaoRntEapŠrraEilv.oogiaKnhspekonrmiujahlaJudud.s el RdeVč OnaŠgČPeILoljNvseiImzCuAbjeoVmliSzoEirBagUaljuJtuEbdeSizEseMnst,ErnaRasDktjloEoČninEjeGpnrAoesdNtaAinnGooEsbtLjčoJuČ!dKoAv.anje! Peteršilj je sVimOzbČaoIuLl pvNeoIsCreaAlbjaoViSvnEopBbrUarezJndEiičhSnEionMszEtai.PzPEdeTrtaeEvrRšljiŠeljInLsjoeJA.p.rvotno gojili ČperpijraatvelijmstavocmiSnO,ijvaŽsvAaekLloiNkdoInCreaAnzvalnVičkiSmnloEihnBsjppUeoonJmmEoseiSntnEjjooaM.nv,EjejeCmoI,NbdiIčoJaEbjn.rootpooinvetzraanjnaos Za vse, ki radi pošiljate čestitke in vočilnice po pošti, smo oblikovali kom- plet le-teh. Vsaka ima tematski in avtorski haiku in vsebuje seme rastline, ki simbolizira tematiko čestitke oz. voščilnice. Čestitka ob rojstvu otroka • Vsebuje seme kapucinke. Cvet kapucinke izžareva veselje in toplino. Rdeči cvetovi simbolizirajo pogum in moč, rumeni srečo in vznesenost, oranžni pa veselje in ustvarjalnost. Čestitka za krst • Vsebuje seme ožepka. Ožepek simbolizira čistost in požrtvovalnost. Poznali so ga že v antičnih časih, kjer je veljal za simbol vere. Voščilnica za rojstni dan • Vsebuje seme sončnice. Sončnice simbolizirajo zvestobo, dolgo življenje, vitalnost in srečo. Zaradi svoje povezave s soncem so sončnice dobro znane kot vesela roža in popoln cvet za darilo. Čestitka za poroko • Vsebuje seme cvetlice šlajer. Šlajer simbolizira večno ljubezen, čistost in nedolžnost. Je sestavni del poročnega šopka. Voščilnica za 8. marec, Dan žena • Vsebuje seme rdečega nageljčka. Rdeč nagelj simbolizira ljubezen, naklonjenost in občudovanje! Povezujemo ga tudi s strastjo in predanostjo! Voščilnica za Božič • Vsebuje seme pšenice (žita) za Božično žito. Setev božičnega žita je lepa navada, ki v prihajajočem letu napoveduje obilno žetev, saj simbolizira nov kruh in novo življenje. Voščilnica za Novo leto • Vsebuje seme peteršilja. Peteršilj je simbol veselja in prazničnosti. Peteršilj so prvotno gojili za uporabo v obredih in za zdravljenje. Voščilnica za Veliko noč • Vsebuje seme kreše. Zelena kreša, ki hitro in lepo raste, simbolizira naravo in pomlad. Za veliko noč je kreša lepa zelena dekoracija in kot priloga h kruhu del velikonočnega zajtrka. Sožalnica • Vsebuje seme cinije. Čeprav ima cinija veliko različnih pomenov, je običajno povezana s prijatelj- stvom, vsakodnevnim spominjanjem, dobroto in trajno naklonjenostjo. Cinija nas spominja na odsotnega prijatelja, oz. nekoga, ki smo ga imeli radi. 80
CVETOČE OKRASNE ČEBULNICE 1 Med okrasne čebulnice uvrščamo veliko skupino okrasnih rastlin, ki imajo podzemeljske organe za kopičenje hrane: čebulice in gomolje (stebelne in koreninske). Čebulnice sadimo spomladi in jeseni. Sadimo jih v okrasni 2 vrt, na sončno stran pred grmovnice, na obrobke (tudi trate), v skalnjake, v zelenjavni vrt, ob rob njive (gladiole, dalije), v okrasne posode na balkonih in terasah. Sadimo v propustna tla, saj stojne vode ne prenašajo. Globina sajenja znaša dva do trikratno višino čebulice. Med posameznimi čebulicami naj bo prostora vsaj za dva ali tri premere čebulice. Čebulice položimo v jamo vedno tako, da je vrh zgoraj. Če vrha ne moremo določiti, kar se dogaja pri nekaterih gomoljnicah, potem čebulico ali gomolj posadimo postrani. V času cve- tenja jih gnojimo. Rastline čebulnic po cvetenju ne po- režemo (lahko porežemo cvetno steblo) ampak pustimo, da se hrana iz listov ponovno uskladišči v čebulici ali gomolju. Sadimo spomladi 3 Dalije1_ Čudoviti cvetovi različnih oblik in barv Dalije cvetijo od srede poletja do prvih jesenskih slan. Z ža- rečimi barvami nam polepšajo vrt, primerne pa so tudi za rez. Vse so občutljive na mraz, zato gomolje pred zimo iz- kopljemo in jih do pomladi hranimo v suhem in hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. Gladiole2_ Lepi klasi lijakastih cvetov najrazlič- 4 nejših barv, na 1 m visokih steblih, so privlačna slika v obrob- nih nasadih. Najlepše cvetje za rez. Ne prezimijo. Lilije3_ Lilije imajo nenavadno pestre cvetove osuplji- vih barv in eksotičnih oblik na vitkih steblih. So trajne. Sadimo jih v skupini. Lepe so v kombinaciji z drugimi čebulnicami ali trajnicami. Kane4_ Konec februarja kane posadimo v lonce, ki 5 jih postavimo na prosto, ko mine nevarnost slane. Poznamo nizke in visoke, rjavolistne ter zelenolistne kane. Kale5_ Potrebuje rodovitna tla in veliko vode. Zelo lepa je za rez. Sadimo jeseni (oktober, november) 6 Tulipani6_ Najbolj poznane cvetlice na svetu Tulipane razdelimo po obliki cvetov in višini rastline v različne skupine. Sadimo jih pozno jeseni in pozimi, če zemlja ni zmrznjena. Cvetijo, odvisno od skupine, od zgodnje pom- ladi do srede maja. Obvezno jih sadimo v skupinah. 81
1 2 Narcise1_ V Sloveniji rastejo samoniklo tri vrste narcis. Najlepše so v skupinah na trati! Pri narcisah moramo biti pozorni na strupene čebule (vsebujejo alkaloide), zato jih tudi razni glodalci (tudi voluharji) ne marajo in jih pustijo 3 pri miru. Narcise razvrščamo glede na obliko cveta v različne skupine. Hijacinte2_ Velikocvetne hijacinte močno dišijo. Lahko jih gojimo na prostem in v okrasnih loncih v stano- vanju. Če jih bomo pustili v zemlji, jih ob cvetenju pogno- jimo in skrbimo, da imajo dovolj vlage, dokler listje ne začne rumeneti. 4 3_Okrasni luk Ta hip najbolj moderne cvetlice! Rastejo tudi samoniklo v Sloveniji. So prezimne trajnice. Imajo zelo dekorativna socvetja, ki “lebdijo” na pokončnih steblih. 4_Krokusi ali žafraniPomladanskižaf- ran spada med prve pomladanske cvetlice. Izberemo mu sončno mesto, ali vsaj takšno, ki je izpostavljeno pomladnemu 5 soncu, še preden grmovnice in drevje odženejo liste. Pri žaf- ranih v trati počakamo s košnjo, dokler listje ne porumeni! 5_Hrušica, grozdek ali muskari Hvaležna, nizka, prezimno trdna cvet- lica, ki se odlično razrašča pod grmovjem. Cvetovi so živo modri, modro vijolični in beli. Na istem mestu raste več let! 6 6_ Cesarski tulipanVenec cvetov (oran- 7 žne, rdeče, rumene barve) visi pod vretencem zelenih listov na vrhu 1 m visokega stebla. Čebule imajo močan in nepri- jeten vonj, ki odganja miši in voluharje. Anemone7_ Sadimo jih v skupinah pod grmovje ali v okrasne lonce. Cvetovi so živahnih barv. 82
MODERNI VRT Z OGRAJO ZA VEČ DOMAČE Moderne zahteve za moderni vrt: • Je enostaven za nego in vzdrže- ZELENJAVE vanje in obvladljive velikosti • Je privlačen za žuželke • “Cveti” in “zori” od pomlad do jeseni • Je ograjen in zaščiten pred pogledi Vse želje so enostavno uresnič- ljive, celo to, da cveti celo leto, le ograja je problem, saj so ograje običajno grde in dolgočasne (be- ton, kamen, les, cipresa, liguster, javor, ...). Nekaj idej za ograjo, ki naj bo lahkotna, lepa, transpar- entna in zračna: 1. Lesena pergola z sroboti, vrtni- cami plezalkami, kivijem, trto in divjo trto. Lepo poleti (listje), lepo pozimi (veje). 2. Lesena ograja, visoka 1,8 m z vo- doravnimi lesenimi deskami. Razmak med vodoravnimi deskami si izbi- ramo sami. Tako vrta popolnoma ne zapremo, saj vidimo skozi in med des- kami piha veter. Ograjo lahko za- sadimo s popenjavkami enoletnicami (dišeči grahor, kapucinka, ...), da imamo pozimi več svetlobe. 3. Namesto ograje posadimo sred- nje visoke in visoke trajnice. Z in- tenzivno rastjo začnejo aprila in bujno rastejo in cvetijo do novembra, tak- rat, ko smo na vrtu. Pozimi se običajno posušijo in v vrtu je takoj več svetlobe, kar je zaželjeno. Pozimi se na vrtu sko- raj ne zadržujemo, zato ne potre- bujemo ograje. Izberemo lahko: Mis- canthus, Rudbeckia nitida, Coreopsis tripteris, Aconognon, Veronica crintia, Silphium perfolatum in še veliko več! 4. Živa meja iz drv SETVENI KOLEDAR M TARIE HUN Setveni koledar MarijeThun je plod dolgoletnih opazovanj in raziskovanj pove- zave rasti in razvoja rastlin z kozmičnimi konstelacijami, ki se opirajo na astro- nomske zvezdne karte in izračune. Njena najpomembnejša ugotovitev je, da se količina in kvaliteta pridelka ob upoštevanju primernega časa setve in oskrbovanja poveča.Tako pridelana hrana je tudi bolj zdrava. Rastlinam posre- dujemo različne impulze za rast tako, da izberemo čas setve in čas najpomemb- nejših opravil glede na to, pred katerim ozvezdjem zodiaka takrat potuje Luna. Sledeč tem ugotovitvam je rastline razdelila na rastline“CVETA”,“LISTA”,“PLODA” in“KORENIN”. Če na primer želimo, da bo korenček lepo rasel in bo zdrav, imamo večjo možnost za uspeh, če ga sejemo in negujemo na dan rastline“KORENIN”. 83
JANUAR LUNIN SETVENI FEBRUAR 1 NE do 10h 1 SR do 19h od 20h 2 PO 1h-14h od 15h 2 ČE CVET 3 TO do 17h od 23h 3 PE CVET 4 SR KORENINE 4 SO do 10h 5 ČE do 10h 11h-20h od 21h 5 NE 6 PE CVET 6 PO PLOD 7 SO do 21h 22h-24h 7 TO PLOD 8 NE 1h-12h od 13h 8 SR do 19h od 20h 9 PO do 3h-7h 8h-18h od 19h 9 ČE KORENINE 2h 10 TO PLOD 10 PE KORENINE 11 SR PLOD 11 SO KORENINE 12 ČE do 14h od 15h 12 NE do 3h od 13h 13 PE KORENINE 13 PO do 21h od 22h 14 SO KORENINE 14 TO LIST 15 NE KORENINE 15 SR LIST 16 PO do 2h od 11h 16 ČE do 2h od 3h 17 TO do 13h od 14h 17 PE PLOD 18 SR LIST 18 SO do 3h 4h-20h 19 ČE do 16h od 17h 19 NE 20 PE PLOD 20 PO CVET 21 SO do 8h 21 TO do 15h od 16h 22 NE od 10h 22 SR do 13h 14h-20h 23 PO do 12h od 13h 23 ČE od 2h 24 TO CVET 24 PE do 7h 8h-14h od 23h 25 SR do 4h od 5h 25 SO do 9h od 15h 26 ČE LIST 26 NE do 3h od 4h 27 PE do 22h od 23h 27 PO KORENINE 28 SO do 11h od 20h 28 TO do 1h od 7h 29 NE do 1h 7h-13h od 14h 30 PO KORENINE 31 TO do 1h od 7h RAZDELITEV RASTLIN: Rastline \"CVETA\" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline \"LISTA\" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.
KOLEDAR 2023 Vir: The Maria Thun BIODYNAMIC CALENDAR 2023 / Maria & Matthias K. Thun MAREC APRIL 1 SR do 1h od 2h 1 SO do 11h od 12h 2 ČE CVET 2 NE PLOD 3 PE do 21h od 22h 3 PO PLOD 4 SO LIST 4 TO do 9h od 10h 5 NE do 4h od 5h 5 SR KORENINE 6 PO PLOD 6 ČE KORENINE 7 TO PLOD 7 PE 8 SR do 2h od 3h 8 SO 9 ČE KORENINE 9 NE 5h-8h od 9h 10 PE KORENINE 10 PO LIST 11 SO do 4h 13h-17h od 18h 11 TO do 2h 3h-12h od 15h 12 NE CVET 12 SR PLOD 13 PO do 2h 3h-9h 13 ČE do 18h od 19h 14 TO 14 PE KORENINE 15 SR 7h-9h od 10h 15 SO do 13h 16 ČE PLOD 16 NE od 15h 17 PE do 11h od 12h 17 PO do 10h od 11h 18 SO KORENINE 18 TO LIST 19 NE do 2h 19 SR do 14h od 20h 20 PO od 4h 20 ČE do 1h od 16h 21 TO do 2h od 3h 21 PE do 22h od 23h 22 SR do 17h od 23h 22 SO KORENINE 23 ČE do 17h 18h-21h 23 NE KORENINE 24 PE 6h-8h od 14h 24 PO do 17h od 18h 25 SO do 12h od 13h 25 TO CVET 26 NE do 3h 26 SR CVET 27 PO od 17h 27 ČE do 1h 2h-21h od 22h 28 TO do 9h od 10h 28 PE do 10h 11h-19h od 20h 29 SR CVET 29 SO PLOD 30 ČE do 22h od 23h 30 NE PLOD 31 PE do 1h 2h-14h od 15h Polna luna Prazna luna Rastline \"PLODA\" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline \"KORENIN\" (Rast., pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.
MAJ LUNIN SETVENI JUNIJ 1 PO do 17h od 18h 1 ČE do 1h 10h-16h od 17h 2 TO KORENINE 2 PE CVET 3 SR do 9h 3 SO od 1h 4 ČE 4 NE LIST 5 PE 2h-7h 8h-13h od 21h 5 PO do 4h od 5h 6 SO do 15h od 16h 6 TO do 10h 7 NE LIST 7 SR od 12h 8 PO do 20h od 21h 8 ČE KORENINE 9 TO PLOD 9 PE do 4h od 5h 10 SR do 16h 10 SO do 22h od 23h 11 ČE od 18h 11 NE do 3h 4h-13h od 14h 12 PE do 22h od 23h 12 PO LIST 13 SO CVET 13 TO do 17h 14 NE do 17h od 18h 14 SR od 4h 15 PO LIST 15 ČE do 13h od 14h 16 TO LIST 16 PE KORENINE 17 SR do 10h 17 SO KORENINE 18 ČE PLOD 18 NE do 9h od 10h 19 PE do 6h od 7h 19 PO CVET 20 SO KORENINE 20 TO do 16h od 17h 21 NE KORENINE 21 SR LIST 22 PO do 2h od 3h 22 ČE do 2h 23 TO CVET 23 PE od 16h 24 SR do 9h od 10h 24 SO PLOD 25 ČE do 16h od 17h 25 NE do 9h od 10h 26 PE do 3h od 4h 26 PO KORENINE 27 SO PLOD 27 TO KORENINE 28 NE PLOD 28 SR do 7h 16h-19h od 20h 29 PO do 2h od 3h 29 ČE CVET 30 TO KORENINE 30 PE do 10h od 11h 31 SR KORENINE RAZDELITEV RASTLIN: Rastline \"CVETA\" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline \"LISTA\" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.
KOLEDAR 2023 Vir: The Maria Thun BIODYNAMIC CALENDAR 2023 / Maria & Matthias K. Thun JULIJ AVGUST 1 SO LIST 1 TO do 2h-7h 8h-17h 1h 2 NE do 14h 15h-22h 2 SR 19h-21h od 22h 3 PO 3 ČE CVET 4 TO 4 PE do 13h od 14h 5 SR od 11h 5 SO LIST 6 ČE do 11h od 12h 6 NE do 22h 7 PE CVET 7 PO od 7h 8 SO do 4h od 5h 8 TO PLOD 9 NE LIST 9 SR 1h-11h od 12h 10 PO do 20h 10 ČE do 4h od 5h 11 TO od 5h 11 PE 21h od 22h 12 SR do 19h od 20h 12 SO CVET 13 ČE KORENINE 13 NE CVET 14 PE KORENINE 14 PO do 5h od 6h 15 SO do 16h od 17h 15 TO do 23h 16 NE CVET 16 SR PLOD 17 PO do 23h 17 ČE PLOD 18 TO LIST 18 PE do 22h od 23h 19 SR do 17h od 18h 19 SO KORENINE 20 ČE PLOD 20 NE KORENINE 21 PE PLOD 21 PO do 11h od 20h 22 SO do 16h od 17h 22 TO do 17h od 18h 23 NE KORENINE 23 SR CVET 24 PO KORENINE 24 ČE do 3h od 4h 25 TO do 10h od 19h 25 PE LIST 26 SR do 10h od 11h 26 SO do 10h od 11h 27 ČE do 19h od 20h 27 NE PLOD 28 PE LIST 28 PO do 11h od 12h 29 SO LIST 29 TO KORENINE 30 NE do 1h 2h-9h 30 SR do 3h 31 PO od 23h 31 ČE 5h-23h Polna luna Prazna luna Rastline \"PLODA\" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline \"KORENIN\" (Rast., pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.
SEPTEMBER LUNIN SETVENI OKTOBER 1 PE do 5h od 11h 1 NE od 1h 2 SO LIST 2 PO do 17h od 18h 3 NE do 3h od 14h 3 TO KORENINE 4 PO PLOD 4 SR KORENINE 5 TO do 8h od 9h 5 ČE do 11h od 12h 6 SR KORENINE 6 PE CVET 7 ČE do 21h od 22h 7 SO do 18h od 19h 8 PE do 14h od 15h 8 NE LIST 9 SO CVET 9 PO do 12h od 13h 10 NE do 11h od 12h 10 TO PLOD 11 PO LIST 11 SR PLOD 12 TO do 5h od 6h 12 ČE do 11h od 12h 13 SR PLOD 13 PE KORENINE 14 ČE PLOD 14 SO do 6h 12h-15h 15 PE do 4h 5h-18h od 19h 15 NE 5h-13h od 19h 16 SO do 4h 5h-17h od 23h 16 PO do 5h od 6h 17 NE do 14h od 23h 17 TO do 14h od 15h 18 PO do 1h 18 SR LIST 19 TO od 15h 19 ČE do 23h 20 SR do 9h od 10h 20 PE PLOD 21 ČE LIST 21 SO PLOD 22 PE do 17h od 18h 22 NE do 8h od 9h 23 SO PLOD 23 PO KORENINE 24 NE do 20h 21h-23h 24 TO do 1h 25 PO 0h-15h od 16h 25 SR 26 TO do 18h od 19h 26 ČE 27 SR do 12h 27 PE 28 ČE od 21h 28 SO 7h-10h 11h-15h od 23h 29 PE LIST 29 NE PLOD 30 SO do 4h 5h-12h 21h-24h 30 PO do 3h od 4h 31 TO do 5h 6h-16h od 17h RAZDELITEV RASTLIN: Rastline \"CVETA\" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline \"LISTA\" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.
KOLEDAR 2023 Vir: The Maria Thun BIODYNAMIC CALENDAR 2023 / Maria & Matthias K. Thun NOVEMBER DECEMBER 1 SR do 20h od 21h 1 PE do 10h od 11h 2 ČE CVET 2 SO LIST 3 PE CVET 3 NE do 4h od 5h 4 SO do 2h od 3h 4 PO PLOD 5 NE do 3h 5 TO PLOD 6 PO 6 SR do 3h od 4h 7 TO od 5h 7 ČE do 14h od 15h 8 SR do 18h od 19h 8 PE do 7h 8h-10h od 19h 9 ČE do 7h od 13h 9 SO do 21h od 22h 10 PE KORENINE 10 NE CVET 11 SO do 4h od 13h 11 PO do 6h od 7h 12 NE do 12h od 13h 12 TO LIST 13 PO do 21h od 22h 13 SR do 12h od 13h 14 TO LIST 14 ČE PLOD 15 SR LIST 15 PE 16 ČE do 4h od 5h 16 SO 17 PE PLOD 17 NE 8h-13h 14h-24h 18 SO do 8h od 9h 18 PO 1h-17h od 18h 19 NE KORENINE 19 TO do 8h 9h-11h od 17h 20 PO do 8h od 9h 20 SR LIST 21 TO do 8h 21 ČE do 9h od 18h od 21h 22 SR od 10h 22 PE do od 2h 1h 23 ČE LIST 23 SO do 20h 24 PE do 6h 15h-19h od 20h 24 NE KORENINE 25 SO PLOD 25 PO KORENINE 26 NE do 13h od 14h 26 TO do 14h od 15h 2h-18h od 19h 27 PO KORENINE 27 SR do do 19h od 20h 1h 28 TO KORENINE 28 ČE 29 SR do 5h od 6h 29 PE LIST 30 ČE CVET 30 SO do 12h od 13h 31 NE PLOD Polna luna Prazna luna Rastline \"PLODA\" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline \"KORENIN\" (Rast., pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.
PODATKI O SEMENU Razdalja med Čas setve rastlinami (cm) Vrsta Temp. Število Glo- Razdalja Raz- Za vzgo- Direkt- za ka- semen v bina med dalja jo sadik no na litev 1 gramu setve vrstami v vrsti v zaboj- prosto v ºC (cm) čku Bazilika 15 - 20 800 0,1 30 - 35 20 III - IV V IX - X Blitva 10 - 15 50 3 40 30 (Mangold) IV - VI II - IV Brokoli 10 - 25 300 - 400 1 - 1,5 60 - 80 50 - 60 III - IV IV - V 0,5 - 1 4 - 5 60 - 80 20 - 30 IV - V Bob 10 - 25 5-7 2-3 150 - 200 100 - 150 II - IV IV - VI 6-8 2-3 90 - 140 60 - 80 II - IV IV Buče 20 - 35 300 1- 1,5 60 - 80 50 - 60 III - IV VI - VII 250 - 300 1 20 - 25 7 - 10 IV - V Bučke 21 - 35 550 - 600 1 30 - 35 25 - 30 IV - V 3-4 3-5 40 - 70 5-8 II - VII Cvetača 10 - 25 3-4 3-5 80 - 100 20 - 25 3-4 5 60 - 80 6-8 III - VIII Čebula 12 - 25 250 - 270 1 60 - 80 40 - 50 II - IV VII 250 - 330 2 30 25 III Endivija 18 - 20 330 - 500 3 40 30 IV - V 900 1 25 - 35 3-5 IV - V Fižol nizki 15 - 25 30 - 40 2 150 - 170 80 - 90 III - IV IV - V 10 - 20 2 - 4 170 - 230 70 - 120 III - IV VIII - IX Fižol visoki 15 - 25 20 - 30 1 - 1,5 150 - 200 50 - 100 III - IV IV - VI 600 1 30 5 III - VIII Grah 8 - 24 300 1 - 1,5 50 50 III - IV 18 2,5 60 - 90 40 - 60 IV - V Jajčevec 20 - 35 140 - 170 1,5 60 - 80 40 - 60 III - IV III - VIII 280 - 320 0,5 - 1 70 - 90 35 - 50 III - IV IV - VI Kolerabica 10 - 25 450 - 600 1 - 1,5 20 - 25 2 - 5 III - IV VI - VIII 350 - 400 1 35 - 50 10 - 15 IV Koleraba 10 - 25 500 - 600 0,5 - 1 20 - 25 18 - 20 IV - VII 50 - 60 3 40 15 - 20 VII Korenček 8 - 23 100 - 140 2 15 - 20 3-5 IV - V 400 - 500 1 - 2 40 25 IV - VII Kumare 15 - 30 5-7 2-3 80 30 V 700 - 900 0,5 - 1 30 - 35 25 - 30 III - IV III - IV; Lubenica 20 - 30 40 - 50 3 130 30 IX - X 80 - 100 1 - 2 25 - 30 3-5 IV - V Melona 24 - 35 IV - VII Motovilec 15 - 22 Ohrovt 8 - 25 Okra 15 - 30 Paprika 18 - 35 Paradižnik 16 - 35 Peteršilj 13 - 20 Por 12 - 30 Radič 15 - 20 Rdeča pesa 10 - 15 Redkvica 7 - 32 Repa 15 - 25 Slad. koruza 16 - 21 Solata 8 - 20 Špargelj 20 - 25 Špinača 7 - 24 Zelena 16 - 21 2.500 0,5 40 - 50 20 - 30 III - IV Zelje 17 - 28 250 1,5 - 2 50 - 70 50 - 55 III - IV 90
DU OBRI SOSEDJE Beluši ali šparglji paradižnik, peteršilj, kumare, solata Čas po- Količina Bučke in buče bazilika, čebula, fižol, sladka koruza, biranja semena kapucinka, rdeča pesa pri- za setev delka (kg/ha) Čebula korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode V - IX 3 X - III 15 - 20 Česen paradižnik, rdeča pesa, korenček, kumare, jagode, vrtnice Endivija fižol, por, kapusnice VI - XI 0,3 - 2,2 Fižol boreč, kapusnice, kolerabica, solata, VI - VII 200 - 250 kumare, zelena, krompir, paradižnik, IX 3-6 rdeča pesa, šetraj, jagode VII - IX 3-5 VI - XI 0,3 - 2,2 Grah korenček, redkvica, zelena, špinača, VIII - IX 5-8 kumare, buče, bučke, sladka koruza, XI - XII 0,8 - 4 solata, kapusnice, kolerabica VII - X 100 - 120 VIII - IX 90 - 100 Jagode česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača, VI - XI 160 - 220 boreč, drobnjak, čebula VII - X 0,3 - 3 V-X 4,5 Kapusnice fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača, IX - X 2-3 krompir, solata, por, endivija, grah, VII - XI 3-7 koriander, mangold VII - IX 3-5 VIII - IX 4-5 Kolerabica fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, VIII - IX 4-6 por, solata, krompir, grah, paradižnik X - IV 10 - 12 VIII - III 0,3 - 2,2 Korenček čebula, paradižnik, radič, redkvica, VII - X 8 - 10 mangold, por, česen, grah, solata, VII - IX 0,8 - 2,4 drobnjak, koper, žajbelj, zelje VII - X 0,4 - 2,2 IV - XII 10 - 20 Krompir kapusnice, kolerabica, špinača, sladka VII - III 3-5 koruza, bob, žametnica, kapucinka, meta, VIII - III 8 - 20 kumina, kamilica VII - XI 15 - 20 VI - XI 12 - 15 Kumare bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena, X 3 - 5,5 špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, VII - IX 15 - 20 zelje, koper, koriander VI - XI 0,9 - 3 V 4-7 Mangold ali blitva redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol V; 24 - 30 IX - XII Paradižnik fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pas- IX - X 0,3 - 1,5 tinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špina- VII - XI 0,3 - 2,8 ča, kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula Paprika korenček, zelje Por zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica, kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinača Radič paradižnik, visoki fižol, korenček, solata Rdeča pesa nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander Redkvica in redkev fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka, šetraj Sladka koruza paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče, melone, krompir Solata redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por, paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa, kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta, boreč, špinača, sladka koruza Špinača paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica, kapusnice, krompir, jagode, grah, solata Zelena grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica, kapusnice, kumare, kamilica 91
iVnodvra Brez vode ni življenja. Ta pregovor nam dokazuje, kako pomembna je voda za življenje, pa ne le za življenje, za vse, kar nas obkroža. Tako je tudi na vrtu. Ko je vode dovolj, nanjo ne misli nihče. Tudi doma se nam zdi samoumevno, da iz pipe priteče sama. Pa je temu res tako? Ali je dostop do vode zares samo- umeven? Da temu ni tako, smo v Slo- veniji izkusili v zelo sušnem poletju leta 2022. Vode je skorajda povsod priman- jko- valo, ponekod do te mere, da jo je bilo potrebno voziti od drugod. Z vodo moramo ravnati skrbno ob vsaki priložnosti, tudi takrat, ko jo imamo veliko. Vrt je kot nalašč za to, da z njo varčujemo. Za zalivanje in druga vrtna opravila pitno vodo uporabimo le izjemoma. V Sloveniji je na letni ravni povsod veliko padavin. Celo v Pomurju, ki je naša najbolj suha pokrajina, jih je toliko, da lahko o teh količinah drugod le sanjajo. Izkoristimo padavine za zalivanje vrta. Skorajda ga ni vrta, kjer ne bi stala kakšna lopa s streho. Pogosto je v bližini tudi kakšna hiša. Ujemimo padavinsko vodo in jo zadržimo. Najenostavneje je, da pod bližnji žleb postavimo večji sod, v kate- rega ulovimo vodo s strehe. Še smiselneje je, da postavimo v bližini večji rezer- voar. Kako preračunamo, kako velik naj bo? Na domači strani Agencije RS za okolje (ARSO) pogledamo, kakšne so povprečne letne padavine v našem kraju, nato to količino zmanjšamo za petino. Ocenimo, kakšna je površina strehe, s ka- tere bomo lovili vodo, in jo pomnožimo z zmanjšano višino padavin. Dobili bomo letno prostornino padavinske vode za skladiščenje. Vodo iz rezervoarja lahko zajemamo na roko, če nam uspe zajeti večje količine vode, lahko vanj vgradimo črpalko. Pomembno je tudi, kako zalivamo. Najučin- kovitejše je kapljično zalivanje, s katerim dovajamo vodo na mesto, kjer jo ras- tlina potrebuje. Mihael Brenčič, hidrogeolog, profesor na Naravoslovnotehniški fakulteti Semina d.o.o. Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče Slovenija Za vse, ki radi vrtnarite [email protected] Besedilo: Semina d.o.o., Kristina Škrbec (vsi nasveti so informativne narave) Lektorirala: Mojca Zupančič • Oblikovanje in elektronski prelom: Blaž Grm • Fotografije: Nova Flora Tisk: Lito BM, Bologna, Italija • Naklada: 13.000
Search
