ቢባቤብ ቦቧቨቩ ቪቫቭቮ µ SCATOLONE 2 • To je unikatna italijanska sorta. Na visoki in bujni rastlini rastejo podolgovati plodovi, dolgi okoli 11-13 cm intenzivne rdeče barve. Plodovi so votli, zato so odlični za polnjenje in sušenje. Primeren je tudi za solate in omake. ¸ SUPERSWEET 100 • To je visok, zelo zgoden, obilno roden, dekorativen koktajl paradižnik. Majhni, s premerom okoli 2,5 cm, aromatični in sladki rdeči paradižniki rastejo na 30 cm dolgih grozdih. V grozdu je do 100 paradižnikov. Uživamo jih cele in sveže. Zelo odporen je na različne bolezni. Primeren za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter v LONCIH. ¹ NOVO! RIBEZOV ALI DIVJI PARA- DIŽNIK (Lycopersicon pimpinellifolium) • Je bratranec našega domačega paradiž- nika. Je visok, bujno rastoč in zelo roden paradižnik. Obvezno potrebuje oporo, naj- bolje mreža, ker se zelo razrašča (ne ods- tranjujemo stranskih poganjkov). Rdeči maj- hni paradižnički (velikosti ribeza) so sladki in zelo intenzivnega okusa. Začnejo zoreti že okoli 70-80 dni po presajanju. Je zelo odporen na bolezni! Potrebuje veliko sonca in toplote, propustna in hranilna tla ter ve- liko vode. Odlično uspeva tudi v loncih. Plodove dodajamo različ- nim jedem (npr. posujemo po solati in dodamo juham). Njegove gene uporabljajo pri žlahtnjenju sodobnih hibridov paradižnika. Na Galapaških otokih raste tudi po drevesih. 61
Čili Aj, pekoči čiliji! Seme posejemo v različne posodice, lončke (22-30 ºC). Sadike vzgajamo v svetlem pros- toru (20 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto v gredi ali v velike posode. Čilije lahko v posodah gojimo več let. Čili (Capsicum frutescens) izvira iz Južne Amerike. Danes ga gojimo po celem svetu. Ljudje, ki uživajo pekoče jedi s čilijem, so bolj veseli. ³ ANAHEIM • Blag in velik čili (15-18 x 3-5 cm). V zreli fazi se obarva iz zelene v rdečo. Dozori v 70-90 dnevih po presajanju. Uživamo zelene in rdeče plodove. Ana- heim je zelo okusen svež, posušen ali pečen (za polnjenje). Uporaben je v salsah in jedeh “tex-mex”. · SERRANO (MINI JALAPEÑO) • To je klasična sorta čilija iz Mehike. So srednje pekoči. Rastline so robustne in zrastejo zelo visoko ter dajejo velike pridelke. Hrust- ljavi svetleči plodovi so dolgi 2,5-5 cm (s premerom 1 cm) in so temno zeleni ter rdeči. Odlični so za pripravo sals in sušenje. » FIRE CRACKER (PETARDE) • To so spektakularni čiliji, zelo okrasni zaradi svo- jih barv - od bele, vijolične, rumene, oranžne do rdeče. Uporabni so za vse pekoče jedi. Rastlina zraste do okoli 0,5 m in je večletna, zato jo obvezno gojimo v okrasnih loncih. Čiliji dozorijo 90-100 dni po presajanju. HABANERO • Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagu- bani, s premerom 4 cm in dolgi 5 cm. Ko zorijo, se iz temno zelene obarvajo v čoko- ladno rjavo. Grmičasta rastlina zraste do višine 90 cm. Primerni so predvsem za večletno gojenje v loncih. Prvi plodovi do- zorijo 100-110 dni po presajanju. Uporabni so za pripravo pekočih omak, sals in ostalih mehiških ter karib- skih specialitet. ¿ HABANERO CHOCOLATE ´ HABANERO RDEČI ² HABANERO RUMENI 62
ቢባቤብ MINIMALNO PEKOČI SREDNJE PEKOČI PEKOČI IZREDNO PEKOČI ቦቧ ቨ ቩ IZREDNO PEKOČI IZREDNO PEKOČI IZREDNO PEKOČI IZREDNO PEKOČI MUSHROOM • Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v pribl. 70-90 dne- ቪ vih po presajanju. Čiliji imajo obliko gobe oz. zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm. Ko dozorijo, se obarvajo rdeče. Uporabni so za vla- ganje, sušenje in pripravo vseh mehiških ter azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastli ne dajejo plodove od pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih terasah. ¶ RDEČI RED CAP NEVARNO PEKOČI º RUMENI YELLOW CAP ¾ BHUT JOLOKIA / Eden najbolj pekočih čilijev na svetu - nuklearno pekoč • TI ČILIJI SO EKSTREMNO PEKOČI. UPORABLJATE JIH NA LASTNO ODGOV- ORNOST. • Dozorijo v približno 120 dnevih po presajanju. Čiliji so 6-9 cm dolgi in okoli 2,5 cm široki, rahlo grobe teksture, rdeče ali oranžne barve. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. SCOVILLOVA LESTVICA 0 - 2.500 2.500 - 5.000 Določa, kako pekoč je določen čili. SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT Lestvico je leta 1912 razvil ameriški Nepekoči Skoraj nepekoči 20.000 - 30.000 30.000 - 50.000 kemik in farmacevt Wilbur Scoville. SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT 6.000 - 7.000 15.000 - 20.000 SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT Minimalno pekoči Blago pekoči Zmerno pekoči Srednje pekoči 50.000 - 90.000 90.000 - 250.000 250.000 - 500.000 1.000.000 + SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT Pekoči Zelo pekoči Izredno pekoči Nevarno pekoči 63
Search
