semina katalog 2022

1234 5678 9 prijeten sladkast okus (kombinacija paradižnika in ana- nasa) in so odlični za pripravo svežih prigrizkov, sadnih solat, pit in marmelad. 7_Črna kumina ali rimski 10 koriander(Nigella sativa) • To je nezah- tevno, enoletno aromatično zdravilno zelišče, ki ga sejemo zaradi črnih semen. Lahko jo sejemo večkrat zapored, da imamo sveže seme dlje časa na voljo. Cvetov ne trgamo, ker se iz njih razvijejo glavice s semenom. Ko začnejo gla- vice zgubljati zeleno barvo, vendar še niso suhe in odprte, jih oberemo in posušimo. Semena shranimo v steklenem kozarcu na temnem mestu. Aromatična semena uporab- ljamo cela ali zdrobljena (terilnik) kot zdravilno začimbo za različne jedi po vsem svetu ali za izdelavo olja. 8_Listni česen, šopasti česen ali kitajski drobnjak (Allium tuberosum) • To je traj- nica, lahko pa je tudi enoletnica v zelenjavnem vrtu. Za vzgojo je nezahtevna. Uporabljamo vedno zelene, ploske liste, ki imajo blag vonj po česnu. Sveže liste uporabljamo podobno kot drobnjak za juhe, solate, skutne namaze ali pa jih pri- pravimo kot zelenjavo. Cvetovi so primerni za garniranje in mešanje v potpurije. Listna zelena9_ (Apium graveolens var. secalinum) • Rastlina ima močno narezane svetleče in aromatične lističe. Uporabljajo se kot peteršilj (le da imajo okus po zeleni) za solate, juhe, enolončnice, omake. Liste up- orabljamo sveže ali sušene. Sušeni listi odlično ohranijo aromo. Nezahtevna začimbnica, za vsak zelenjavni vrt. Jeseni jo sejemo ponovno (folijski tunel, lonec na balkonu), da imamo sveže liste čez zimo in zgodaj spomladi. Kapre10_ (Caparis spinosa) • Pred setvijo seme skupaj s finim peskom za 14 dni zamrznemo. Namesto tega lahko seme pred setvijo za 24 ur namočimo v topli vodi, ga zavijemo v vlažno krpo, ki jo v zaprti plastični vrečki za 6-8 tednov hranimo v hladilniku. Nato (po obeh postopkih) seme za 24 ur namakamo v topli vodi in ga posejemo v lončke, ki naj bodo do kalitve v temnem prostoru. Zemlja v lončku se ne sme izsušiti. Ko mine nevarnost zmrzali in ko je rastlina dovolj velika, jo presadimo na prosto v okrasni lonec, ki ga postavimo na toplo in sončno mesto Zganzoejleennjeo na balkonu ali terasi. Odlično prenaša vročino. Prezimimo jo v hlad- nem in svetlem prostoru, saj prenese mraz do -8 ºC. Kapra je čudo- — —vit grmiček z eksotičnimi cvetovi, ki raste tudi navzdol. Zaprti cvetni popki, vloženi v kisu, so delikatesa. 51

Zganzoejleennjeo Koriander — —1_ (Coriandrum sativum) To je eksotično enoletno zelišče, ki raste po celotnem zelenjavnem vrtu. Sejemo ga večkrat zapored, da imamo na voljo sveže lističe. Uporabljamo listke, ki imajo značilen vonj, predvsem pa zrela semena (rjave barve), in sicer kot začimbo za zeljne in paradižnikove jedi, riž, meso in pecivo. Semena so sestavni del začimbne mešanice kari. Suha semena dodajajo vloženemu sadju in likerjem. Na splošno zelo zdravilna rastlina. V vrtu cvetovi privlačijo koristne žuželke. Zimski portulak2_ (Claytonia perfoliata) • Uporabljamo ga namesto motovilca. To je na mraz odporna listnata zelenjava. Raste vse leto na senčnih, vlažnih legah, lahko pa tudi v loncu na senčni terasi. Zelene liste v obliki srčka vse leto uživamo v svežih solatah. So nevtralnega, svežega okusa, rahlo odebeljeni. Uživamo jih pred cvetenjem. Listi so bogati z vitaminom C. lšopbiondaača—Z(gAatnrziopej—lleexennhjoeortensis) 3_ Rdeča vrtna ali francoska • Visoka, zelo dekorativna in nezahtevna enoletnica. Ima svetleče rdeče liste z rahlo kislim okusom, ki jih uporabljamo kot dodatek k solatam, juham ali kot zelenjavno pri- logo. Mlade rastline uživamo kot špinačo, starejši grenijo. Pehtran4_ (Artemisia dracunculus) • Obvezna trajnica slovenskih vrtov, saj iz njega pripravljamo tipično slovensko pehtranovo potico. Razrašča se v ob- liki gostega grma, listi so ozko suličasti lepe zelene barve. Potrebuje sončno in toplo lego, gnojimo s kompostom, v mrzlih zimah ga zaščitimo. Uporabljamo sveže ali zamrznjene liste in mlade vršičke. Pehtran se ujema z različnimi sola- tami, juhami in omakami. Primeren je tudi za vlaganje kumaric, aromatiziranje kisa, olja ali gorčice, za potico in štruklje. 5_Limonska indonezijska bazilika(Ocimum americanum) • Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo z zemljo. Čudovita, košato razrastla enoletnica z ovalnimi listi in belimi, svetlo rožnatimi do vijoličnimi cvetovi. Ima močan vonj po vanilji. Odlična je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugimi rastlinami. V zelenjavnem vrtu dobro vpliva na rast dru- gih vrtnin. Lističe uporabljamo, kot pri ostalih bazilikah, za solate, sladice in pe- rutnino. Iz svežih in posušenih pripravimo čaj, ki pomaga pri težavah s prebavili. Primerna je tudi za aromatiziranje olja in kisa. 6_Izop, ožepek, miloduh(Hyssopusofficnalis)•Aroma- tična grmičasta začimbnica, trajnica z drobnimi modrimi, rožnatimi ali belimi cvetovi ob steblu. Raste na soncu. Čebele ga imajo rade. S svojim vonjem od- ganja nekatere škodljive žuželke. Mlade poganjke in lističe, rahlo grenkega aromatičnega okusa, uporabljamo sveže ali posušene. Kot začimbo ga dodajamo k mesu, divjačini, ribam, juham, solatam in enolončnicam. Uporablja se tudi za peko na žaru, aromatiziranje olja in kisa, za likerje in zeliščna žganja. Cvetove uporabimo za garniranje jedi. Čaj je zdravilen. 7_Polajeva materina dušica (Thymus pulegio- ides) • Blazinasto razraščajoča se trajnica. Cveti v rozavijolični barvi. Zelo dišeča rastlina. Vršičke poganjkov in liste porežemo pred cvetenjem. Sveža in suha je primerna kot začimba za krepke jedi, predvsem pa iz nje pripravljamo čaj proti kašlju in težavam z želodcem. Uporabljamo jo tudi za inhalacijo ali kot dodatek kopelim pri prehladih. V vrtu privlači koristne žuželke in odvrača škodljive, zato naj raste v zeliščni gredici ob robu zelenjavnega vrta. Klasasta meta8_ (Mentha spicata) • Košato razrastla trajnica z zelenimi nacepljenimi listi in rahlo vijoličnimi do rožnatimi ustnatimi cvetovi. Ena od bolj aromatičnih met. Vršičke ali posamezne liste porežemo pred cve- 52

1234 5678 9 10 11 12 tenjem in jih (sveže ali posušene) uporabljamo za čaje in za začinjanje solat, omak, jedi iz skute in jajc, sladic, osvežilnih pijač, sadnih solat in sladoleda. Primerna je tudi za potpurije in dišavne vrečke, cvetlične dekoracije in kot dodatek kopelim. Korejska meta9_ (Agastache rugosa) • Privlačna rastlina s slezenasto modrimi cvetnimi “svečami” z izrazitim vonjem in okusom po meti. Raste na sončni legi na zelenjavnem in okrasnem vrtu, lepa pa je tudi v okrasnih loncih na terasah. Iz nje pripravljamo čaje, lističe primešamo solatam ali pot- resemo po testeninah. Odlična čebelja paša. —Zganzoej—leennjeo Navadna mačja meta10_ (Nepeta cataria) • Trajnica. Visoka rastlina z lepimi rožnato belimi cevastimi cvetovi v navideznih vretencih. Nezahtevna. Po cvetenju jo porežemo, da po- novno zacveti. Če zelišče zmečkamo, se sprosti značilen vonj po meti. Zelišče zelo privlači mačke - v njem se valjajo ali ga grizljajo in postanejo igrive. Mlade liste in poganjke dodajamo sveže ali posušene juham in omakam. Primerne so za pripravo čaja proti prehladu, kašlju in za umirjanje nervoze. V vrtu odganja uši in veliko drugih škodljivih žuželk. Perila ali šiso11_ (Perilla frutescens var. crispa) • Zanimiva eno- letnica z rdečimi listi in majhnimi klasastimi socvetji. Listi imajo kombinacijo okusa po koriandru, cimetu in limoni. Mlade liste in cvetove uporabljamo za začinjanje ribjih jedi (suši), solat in testenin. Užitni so tudi semena in rdeči kalčki. Z listi lahko kis obarvamo vijolično. Enostavna za vzgojo. Raste tudi v okrasnih loncih na sončni terasi. 12_Rimska kumina, orientalska kumina ali kumin (Cuminum cyminum) • Enoletna di- šavna in zdravilna rastlina, enostavna za vzgojo in rast. Sejemo jo na sončno gredico v zelenjavnem vrtu. Iz belih ali roza cvetov se proti jeseni (približno 115 dni po setvi) razvijejo okusna in zdrava semena, ki jih uporabljajo v vseh svetovnih ku- hinjah. Cela semena popečemo do rahlo rjave barve v skoraj suhi (malo olja) ponvi, da spustijo svojo esenco. Lahko pa jih pred uporabo zmeljemo v prah. 53

1_Rimska kamilica (Anthemis nobilis—)Zganzoej—leennjeo Nizka rastlina, ki se odlično razrašča in tvori goste cvetoče preproge, zato je odlična za ozelenitev negovanih površin (namesto vrtne trate). Cvetovi so na dolgih pecljih, srebrno beli z rumeno sredino. Po cvetenju jo obrežemo. Cvetove uporabljamo v dišavnih šopkih in potpurijih. Popolnoma odprte cvetove uporabljamo sveže ali posušene za pripravo zdravilnega čaja, poparka ali različnih kopeli. 2_Žafranika ali barvilni rumenik(Cartha- mus tinctorius) • Lepa okrasna rastlina s pokončnimi stebli, z ovalnimi listi, rahlo bodičastimi na robovih, z oranžnimi cevastimi cvetovi, združenimi v glavičasta socvetja. Nezahtevna, odlična za popestritev zelenjavnega vrta in rezano cvetje ter posušene aranžmaje. Cvetove in semena uporabimo sveže ali posušene. Iz- puljeni cvetovi so nadomestek za žafran in uporabni za barvanje jedi ter naravnih materialov. Semena lahko uživamo kot dodatek k müslijem. 3_Spilantes, brazilska kreša ali zobobolka (Spilanthes oleracea) • Zanimiva enoletnica z rumeno rdečimi cvetovi v glavičastih socvetjih. Rada ima toploto. Uspeva tudi v okrasnih loncih. Liste in cvetove uporabljamo kot zelenjavo ali kot dišavnico v juhah, solatah itd. Imajo rahlo šampanjsko pikantno oster okus. Prežvečeni listi osvežijo dah, krepijo dlesni in lajšajo zobobol. Vrtna rutica4_ (Rutagraveolens)• Kompaktna in dekorativna, vedno zelena trajnica, z majhnimi sivozelenimi lističi in rumenimi cvetovi. Rahlo grenke liste naberemo pred cvetenjem in jih sveže ali posušene v majhnih količinah up- orabljamo kot začimbo za solate, meso in ribe. Z njimi aromatiziramo likerje in žganje, ker blagodejno vpliva na želodec. Raste naj ob robu zelenjavnega vrta, saj je uši ne marajo in se tako izogibajo tudi vrtninam v njeni bližini. 5_Muškatna kadulja ali salvija ali žajbelj(Salvia sclarea) • Dekorativna, pokončna rastlina z velikimi sivo polstenimi, ovalno koničastimi listi s smolnatim vonjem. Cvetovi so lilarožnati z vinsko rdečimi do vijoličastimi ovršnimi listi. Mladi listi in poganjki so uporabni zaradi svojevrstnega smolnatega okusa kot začimba za jajčne jedi in sladice. Iz njih pripravljamo čaje ali z njimi aromatiziramo napitke, npr. vino. Cvetovi so za garnir- anje, posušeni listi in cvetovi pa so obvezen del potpurijev. Odlična čebelja paša. Limonska trava6_ (Cymbopogon sp.) • Ni enostavna za kali- tev, potrebuje visoko temperaturo 25-30 ºC. Ko kali, je zelo enostavna za vzgojo in izredno dekorativna. Najlepše raste v okrasnem loncu, ki ga čez zimo post- avimo v hladen, svetel prostor. Ima svež vonj in okus po limoni z navdihom vrtnice (vsebuje eterično olje citral). Uporabna je kot sveža, mleta ali suha začimba za čaje, juhe in praške kari. Dodajamo jo perutnini, ribam in k morskim sadežem. Dišeče sveče z limonsko travo odganjajo mrčes. 7_Ozkolistni ameriški slamnik (Echinacea angustifolia) • Odlična, lepo cvetoča trajnica, njeni cvetovi (rožnati, vijolični in beli) so zelo dekorativni in privlačijo čebele. Odlična je za rezano cvetje. Nezahtevna je in odporna na sušo. Jezičasti cvetovi so primerni za gar- niranje jedi. Izvleček ali čaj iz korenin in sveže ali posušene cvetoče rastline pod- pirajo delovanje imunskega sistema. Odlična čebelja paša. 8_Mak za okras in za seme(Papaversomniferum) NADVSE OKUSNA SEMENA SO PRIMERNA ZA RAZLIČNE JEDI. To je dekorativna enoletnica z nežnimi cvetovi na dolgih cvetnih steblih. Posušene semenske glavice lahko uporabljamo v suhih šopkih, semena pa so užitna in jih uporabljamo za različne jedi ter za pridobivanje olja. Nezahtevna, dekorativna in koristna rastlina. 54

1234 5678 9 10 11 12 NOVO! Poljski mak9_ (Papaver rhoeas) • Čudovit klasičen mak je okrasna enoletna rastlina, ki je v celoti užitna. Liste jemo kot listno zelenjavo, zelene cvetne popke uživamo v solatah ali pečemo s polento. V času cvetenja mak po- režemo in cvetne lističe previdno posušimo v senci. Svilnate cvetne rdeče liste uporabljamo za različne zdravilne sirupe in čaje, barvanje jedi in čajev ter oblek in za potpurije. Če cvetov ne porežemo, se bodo v cvetni glavici oblikovala užitna semena. (Tagetes lucida—Z) ganzoej—leennjeo Mehiški pehtran10_ Enoletni eksotični in aromatični nenehno cvetoči grmiček izvira iz Mehike, kjer ga imenujejo YAUTHLI. Uspeva na sončnih legah. Ima vpadljive, drobne, rumene cvetove in liste z intenzivnim okusom po pehtranu in/ali janežu, ki jih sušimo in uporabljamo za različne čaje (tudi proti prehladu) ali kot dodatek k jedem (jajčnim in ribjim jedem, sirnim namazom). Je odličen za vzgojo v zelenjavnem vrtu (odganja škodljivce) in kot obrobna rastlina na gredicah z okrasnimi rastli- nami. Gojimo ga tudi v okrasnih loncih na balkonu. Vrtni ognjič kablouna— —11_ Zganzoejleennjeo (Calendula officinalis) • Obvezna cvetlica vsakega zelenjavnega vrta, saj je dekorativna, odganja škodljivce, godi vrtnim tlom, pospešuje rast sosednjih rast- lin, primerna je za oblikovanje poletnih šopkov, užitna in tudi zdravilna. Cvetne lističe intenzivnih barv in prijetnega okusa dodajamo solatam, omletam in siru. Kvinoja — —I1z2cv_eNtoOv VprOip!ra•vJlejakmuoltu(oCrghnneajnirčoaepsvtooldinmiuam,akziiqlosuo.injooag)Zogajilnizžoeejlepenrnejedo 6.000 leti v Andih. Je visoka, robustna in tudi dekorativna rastlina, ki ni zahtevna za vzgojo. Prenaša sušo in vročino. Ko so rastline še majhne, jih obvezno plevemo. Konec avgusta se rastline obarvajo v različne barve, konec septembra pa že poberemo užitno seme. Odrežemo stebla s semenom in jih sušimo na soncu ali v hiši (položimo na tkanino). Seme nato ročno oluščimo in očistimo. Ker ima seme v lupini grenčine, je pomembno, da ga operemo z vodo in posušimo. Ko se voda neha peniti, je seme dovolj oprano. Mlade liste pripravljamo kot špinačo. Seme, zelo bogato s hranili, uživamo v različnih jedeh. 55

TomatoIOPNBAČLRIIAKLDIIJINIŽVNBSAIEKRHIV & Chili line Paradižnik1 (Solanum lycopersicum) Paradižnik je najbolj priljubljena zelenjava povsod po svetu. Tudi pri nas ne manjka v nobenem zelenjavnem vrtu. Udomačiti se mora še na balkonu. Preizkusite raz- lične oblike in barve paradižnika! Paradižnike vzgojimo iz sadik. Seme posejemo v različne posodice, lončke (25 ºC). Sadike vzgajamo v svetlem 2 prostoru (18-21 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto, poševno in globoko. Tla zastiramo. Para- dižnik zelo dobro uspeva v posodah (njegov vonj od- ganja muhe). 1_AURIGA • To je priljubljen paradižnik iz vzhodne Nemčije, srednje visok za vzgojo na prostem (potrebuje 3 oporo). Dekorativni okrogli paradižniki so svetleče ora- nžne barve, sočni in zelo aromatični, težki 50-100 g. Naj- okusnejši so sveže nabrani za solate, sendviče. 2_BALKONZAUBER • Nizek (50 cm), zgoden, kom- pakten, robusten in roden paradižnik. Primeren je za sa- jenje v lonce ali na prostem. Zreli plodovi so okrogli, gladki, lepe rdeče barve, sočni, ne pokajo, težki 30 g. Ker je zgoden 4 in nizek, ga lahko sejemo tudi neposredno na prostem. 3_BELMONTE Sel. RADEH • To je največji paradiž- nik, plodovi so težki 1-2 kg. Rastlina zraste do 3 m visoko (opora). V zrelosti se roza barva spremeni v rdečo. Pozna- valci in hkrati sladokusci trdijo, da je to najokusnejši para- dižnik. Je srednje zgoden, visok, bujne rasti, primeren za vzgojo na prostem, pod tuneli in v rastlinjaku. 5 4_BIRON F1 - PROFI • To je klasičen, srednje zgoden hibrid, visoke in močne rasti (potrebuje oporo), odporen na bolezni in nematode. Plodovi so lepe rdeče barve, sočni, okusni in čvrsti, težki 250-300 g. Odličen je za vzgojo na prostem. 5_FIASCHETTE • To je stara italijanska sorta, ki izvira iz okolice Neaplja. Paradižnik je nižje rasti, vendar zelo roden. IZRAZITO ODPOREN NA SUŠO. Plodovi imajo ob- 6 liko slive, težki so okoli 15-25 g, rubinasto rdeče barve, dobre teksture in intenzivno živahnega okusa. Uporaben je za solate, omake, kot pelat in za sušenje. 6_GOLDENE KONIGIN • Visoka sorta rumenega paradižnika, ki izvira iz Nemčije. Primeren je za vzgojo na prostem. Plodovi so okrogli, srednje veliki, z gladko in čvrsto lupino, dobre arome in prijetnega okusa. Enako- merno zlato rumeni postanejo, ko so zreli. 56

7_ILDI • Mini češnjev paradižnik z dekorativnimi plo- 7 dovi rumene barve (12-15 g) prepriča s svojim sladkastim 8 okusom in mehko lupino. Zraste do višine 150 cm (pot- 9 rebuje oporo). Primeren je za vzgojo na prostem, v rast- 10 linjakih ali v loncih. Uživamo jih sveže - pohrustamo kot 11 češnje, v solatah in sendvičih. Ploščate grozde z do 100 12 plodovi lahko tudi posušimo in uživamo do oktobra. 8_NOIRE DE CRIMÉE • To je sočen paradižnik za po- pestritev poletnega vrta. Visoka (podpora), zelo rodna sorta, ki izvira z ruskega Krima in je prilagojena različnim rastnim razmeram. Plodovi so težki od 100 do 200 g in okusni (odlična kombinacija kisline in sladkorja). Barve se prelivajo od temno rdeče, prek vijolične do črne. Uporabni so za solate, sokove, vlaganje, kuhanje. 9_ČRNI ČERI • Visok (opora) dekorativen črn čeri para- dižnik. Paradižnički so okrogli, majhni in temni s sladkim dinamičnim okusom. Tudi v loncu se odlično obnese. 10_SCATOLONE 2 • To je unikatna italijanska sorta. Na visoki in bujni rastlini rastejo podolgovati plodovi, dolgi okoli 11-13 cm intenzivne rdeče barve. Plodovi so votli, zato so odlični za polnjenje in sušenje. Primeren je tudi za solate in omake. 11_SUPERSWEET 100 • To je visok, zelo zgoden, obilno roden, dekorativen koktajl paradižnik. Majhni, s premerom okoli 2,5 cm, aromatični in sladki rdeči para- dižniki rastejo na 30 cm dolgih grozdih. V grozdu je do 100 paradižnikov. Uživamo jih cele in sveže. Zelo odporen je na različne bolezni. Primeren za vzgojo na prostem in v rastlinjakih ter v LONCIH. 12_NOVO! RIBEZOV ALI DIVJI PARADIŽ- NIK (Lycopersicon pimpinellifolium) • Je bratranec našega domačega paradižnika. Je visok, bujno rastoč in zelo roden paradižnik. Obvezno potrebuje oporo, najbolje mreža, ker se zelo razrašča (ne odstranjujemo stranskih poganjkov). Rdeči majhni paradižnički (velikosti ribeza) so sladki in zelo intenzivnega okusa. Začnejo zoreti že okoli 70-80 dni po presajanju. Je zelo odporen na bolezni! Potrebuje veliko sonca in toplote, propustna in hranilna tla ter veliko vode. Odlično uspeva tudi v loncih. Plodove dodajamo različnim jedem (npr. posujemo po solati in do- damo juham). NOVO! 57

Čili (Capsicum annuum) Seme posejemo v različne posodice, lončke (22-30 ºC). Sadike vzgajamo v svetlem prostoru (20 ºC) in jih redno zalivamo ali pršimo. Ko se razvijeta prva dva prava lista, prepikiramo v večje lončke. Ko ni več zmrzali, sadike sadimo na sončno in toplo mesto v gredi ali v velike posode. Čilije lahko v posodah gojimo več let. 1_ANAHEIM • Blag in velik čili (15-18 x 3-5 cm). V zreli fazi se obarva iz zelene v rdečo. Dozori v 70-90 dnevih po presajanju. Uživamo zelene in rdeče plodove. Anaheim je zelo okusen svež, posušen ali pečen (za polnjenje). Uporaben je v salsah in jedeh “tex-mex”. 2_SERRANO (MINI JALAPEÑO) • To je klasična 1 sorta čilija iz Mehike. So srednje pekoči. Rastline so ro- bustne in zrastejo zelo visoko ter dajejo velike pridelke. Hrustljavi svetleči plodovi so dolgi 2,5-5 cm (s premerom 1 cm) in so temno zeleni ter rdeči. Odlični so za pripravo sals in sušenje. MINPIEMKAOLČNI O 3_FIRECRACKER (PETARDE) • To so spektaku- larni čiliji, zelo okrasni zaradi svojih barv - od bele, vijo- lične, rumene, oranžne do rdeče. Uporabni so za vse 2 pekoče jedi. Rastlina zraste do okoli 0,5 m in je večletna, zato jo obvezno gojimo v okrasnih loncih. Čiliji dozorijo 90-100 dni po presajanju. Habanero SRPEEDKONČJEI Spada med najbolj pekoče čilije. Aromatični plodovi so nagubani, s premerom 4 cm in dolgi 5 cm. Grmičasta rast- lina zraste do višine 90 cm. Primerni so predvsem za 3 večletno gojenje v loncih. Prvi plodovi dozorijo 100-110 dni po presajanju. Uporabni so za pripravo pekočih omak, sals in ostalih mehiških ter karibskih specialitet. V ponudbi imamo čokoladne, rdeče in rumene. 4_HABANERO CHOCOLATE 5_HABANERO RED PEKOČI 6_HABANERO YELLOW Mushroom 4 Izvirajo iz Karibov. Dozorijo v pribl. 70-90 dnevih po pre- sajanju. Čiliji imajo obliko gobe oz. zvonca, so nagubani, veliki 4 x 2,5 cm. Uporabni so za vlaganje, sušenje in pri- pravo vseh mehiških ter azijskih jedi. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. Večletne rodne rastli ne dajejo plodove od IZPREEKDONČOI pomladi do jeseni, zato jih gojimo v loncih na sončnih te- rasah. V ponudbi imamo rdeče in rumene. 5 7_MUSHROOM RED CAP 8_MUSHROOM YELLOW CAP IZPREEKDONČOI 9_BHUT JOLOKIA / Eden najbolj pekočih čilijev na svetu - nuklearno pekoč / TI ČILIJI SO EKSTREMNO PEKOČI. UPORABLJATE JIH NA LASTNO ODGOVORNOST. Dozorijo v približno 120 dnevih po presajanju. Čiliji so od 6 do 9 cm dolgi in okoli 2,5 cm široki, rahlo grobe teksture, rdeče ali oranžne barve. Rastlina lahko zraste do višine 1 m. 58

PCOcSKahUSriITlnE:iecon Sestavine za 4 osebe: Čebulo in česen olupimo, čebulo drobno se- • 4 žlice olivnega olja sekljamo, česen stisnemo. V večjem loncu na • 1 velika rdeča čebula olju popražimo čebulo, da postekleni, dodamo • 3 stroki česna mleto meso in ga ob stalnem mešanju pra- • 1/2 kg govejega ali meša- žimo, da posivi. Dodamo strt česen, da zadiši, nato vmešamo še na sr. velike koščke narezano nega mletega mesa svežo papriko, sesekljan svež čili, kumino in • 1 majhna zelena paprika mleto papriko. Primešamo pelate in jih zmeč- • 1 majhna rdeča paprika kamo, paradižnikovo mezgo in malo vroče • 1 svež srednje pekoč čili vode, da dobimo željeno gostoto. Ko zavre, • 1 pločevinka pelatov dodamo zdrobljeno jušno kocko, lovorov list • 1 žlica paradižnikove mezge in jed pokrito kuhamo na nizki temperaturi • 1 majhna pločevinka koruze približno 1 uro, da komaj opazno vre. Vmes • 1 velika pločevinka rdečega večkrat rahlo premešamo in po potrebi do- lijemo še nekaj vroče vode. ali rjavega fižola Po uri kuhanja vmešamo sprano in odcejeno • 1 goveja jušna kocka koruzo, fižol in zelišča ter kuhamo še pribl. • 1 žlica mlete sladke paprike 15 minut. Tik pred koncem kuhanja dodamo • po ščep kumine, origana, poper, mlet čili in dosolimo po okusu. Jed pot- resemo z drobno sesekljanim peteršiljem in jo bazilike in majarona takoj postrežemo, poleg pa ponudimo pope- • 1 lovorjev list čeno polento, kuhan riž, pire krompir, teste- • sol, sveže mleti črni poper nine ali svež kruh ter kislo smetano v skodelici. Dober tek! in mlet čili (po okusu) • majhen šopek svežega 89 peteršilja • kisla smetana 67 IZPREEKDONČOI IZPREEKDONČOI IZPREEKDONČOI NEPVEAKRONČOI SCOVILLOVA LESTVICA 0 - 2.500 2.500 - 5.000 Določa, kako pekoč je določen čili. Lestvico je leta 1912 razvil SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT ameriški kemik in farmacevt Nepekoči Skoraj nepekoči Wilbur Scoville. 20.000 - 30.000 30.000 - 50.000 6.000 - 7.000 15.000 - 20.000 SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT Minimalno pekoči Blago pekoči Zmerno pekoči Srednje pekoči 50.000 - 90.000 90.000 - 250.000 250.000 - 500.000 1.000.000 + SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT SKOVILOVIH ENOT Pekoči Zelo pekoči Izredno pekoči Nevarno pekoči 59

Bio line Ekološko pridelana semena Za vse ljubitelje ekološkega oz. organskega zelenjavnega vrta smo pripravili pester izbor ekološko pridelanega semena. Seme je pridelano po mednarodnih standardih za ekološko pridelavo brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mineralnih gnojil. Sorte so evropske tradicion- alne in dajejo v naših pogojih s hranili bogate in okusne pridelke. Domači vrt naj bo kar najbolj “ekološki”. Prisluhnite naravi, poskrbite za rodovitna tla, ne uporabljajte fitofarmacevtskih sredstev, vzgajajte čim več različnih rastlin skupaj in se pred škodljivci in boleznimi zavarujte z različnimi naravnimi me- todami. Pridelki bodo okusnejši in bogatejši s hranilnimi snovmi in energijo. 1_BLITVA SREBRNOLISTNA • Oblikuje velike, rahlo nagubane temno zelene liste in srebrno bela stebla ter rebra. Za boljšo rast zalivamo s pripravkom 2iz_koBpUriČveAinMgUabŠeKzaA. TNA • Ploščato okrogle, močno rebraste ZIMSKE buče, ve- like 25-50 x 15-30 cm in težke 7-40 kg. Meso je temno oranžno, sočno, odličnega okusa. Primerna je za pripravo juh, pit, marmelade in sladic. Dozori v 125 dnevih po presajanju. Skladiščimo jo 4-8 mescev. 3_BUČKA BLACK BEAUTY • To je lepa, srednje zgodnja, rodna sorta, z le- 4pi_mDi tIeVmJnAo zReleUnKimViIbCuAčkaAmLi.IRaTstAeNnaKgOrmLIičSkuT.NI DVOREDEC • Listi so močno narezani in specifično aromatični (z okusom po kreši in orehu hkrati). 5Lj_ubEitNelDji IjoVlaIhJkAo EgoSjiKjoAvRpIoOsoLdaRhUnaMbEaNlkoAnu• Taolijceejleosneansokkaeennskdiipviojali,cki (izoubnlaiknujji)e. 6ve_liNkeIzZeEleKneFgIlŽavOeLs sSvLetEloNsDreEdRinEo.TTE • To je nizek, roden fižol, ki, odvisno od vremena, dozori 60 dni po setvi. Primeren za pridelavo okroglih zelenih strokov, ki niso nitasti. Stroke za zimo zamrznemo ali vložimo. Pred setvijo semena čez n7o_čGnRamAoHčimROo vNkDamOil•iTčonejemsrčeadjunj(ekavmisoilkicgarsaehm(7e0raczmku),žziaitnopmosupneušdi kimaloivoospto).ro (mreža, leskove veje). Stroki so dolgi 10-11 cm in imajo temno zelena sladka zrna. Pred setvijo semena čez noč namočimo v kamiličnem čaju, ki seme razkuži i8n_pKosOpRešEi NkaČlivEoKst.NANTES • Srednje zgoden, intenzivno oranžne barve. Raste n9a_jKv UdrMužAbiRsEčeMbuAloR, pKoEroTmM, OtimRiEjan• oTomj,eogstnajriačeemvr,odproskbanjsaokrotamsiončnčeihsnsoomla.tnih kumar. Pred setvijo seme čez noč namočimo v mleku ali v pripravku s česnom. Med kumare posejemo čim več bazilike in kopra. 1234 5678 60

9 10 11 12 13 14 15 16 10_PARADIŽNIK ACE 55 VF 17 18 • Srednje visoka sorta, s ploščato ok- 19 roglimi, sladkimi in sočnimi plodo- vi, težkimi okoli 190 g. Odličen je za solate in omake. Dozori 90 dni po presajanju. IMA NARAVNO ODPOR- NOST PROTI PLESNI. 11_PETERŠILJ DOMAČI LISTNIK • Stara evropska sorta. Oblikuje velike aromatične liste, ki jih režemo vse poletje do poz- ne jeseni. Vzgajamo ga tudi v ok- 12_POR CArRasEnNihTloAnNcih2. • To je najbolj znana evropska sorta; je lepe sivozelene barve z debelim belim steblom. Dobro prezimi. Pognojimo ga s kompostom in zalivamo s p1r3ip_raRvAkiDizIkČopPrAiveLL(gAnoRjeOnSjeS) iAn k3a•mRialidceič,(zkai zdravje). se jeseni, ko temperature ustrezno znižajo, oblikuje okroglo, kom- p1a4k_tnRoDrdEeČčoAgPlaEviScoA, izDraEzTiteRgOa IoTku•saIn. tenzivno rdeča in s1o5čn_aRrEdeDčKa VpeIsCa.A TONDO RLOESDSEON•ARdKečRaAreLdJkIvCicAa. 16_SOLATA LEDENKA Lepa, glavnata solata ledenka, ki hitro in dobro raste. 17_SOLATA MEHKOLISTNA MAJSKA KRAL- 1JI8C_AS•OZLgAodTnAja mHehRkAolSisTtnOaLgIlaSvTnaNtaAsolata. RED SALAD BOWL • Rdeča hrasto- listna solata, ki jo režemo kot berivko, 1ka9sn_eŠjePpIaNpAuČstAimGo,IdGaAoNblTikEujeDgElaIvNe.- VERNO • Ima velike, svetleče temno zelene liste, ki so rahlo mehurjasti in koničasti. Dobro prezimi.  KORISTEN NASVET: Jesnsko listje - za prezimo- vanje živali Jesensko listje z vrta pograbimo na kup (nekam na oddaljen konec vrta). V tem kupu bodo prezimile za naš vrt koristne ži- vali: ježi, različni plazilci in žuželke. Spom- ladi, ko se živali odselijo, damo listje na kompostni kup. 61

Cvetlice Si predstavljate, kako pust bi bil zelenjavni vrt brez cvetlic enoletnic? Cvetlice enoletnice, ki jih posejemo, nam polepšajo in obogatijo vsak zelenjavni vrt. Veliko jih s svojimi prelepimi cvetovi privlači koristne žuželke. Nekatere od- ganjajo škodljive žuželke in polže. Veliko jih je tudi primernih za rez - za obliko- vanje poletnih šopkov. Druge so primerne za sušenje in oblikovanje zimskih šopkov. Za vsak okus se najde kakšna! Vedno se najde še kakšen prostorček za pisane enoletnice, vsaka od njih je unikatna in po svoje najlepša. Cvetlice enoletnice so različno visoke in imajo različne oblike in barve cvetov. To up- oštevamo pri setvi. Običajno jih sejemo direktno na gredice. Začnemo nekje sredi aprila, s tistimi manj občutljivimi na mraz, in jih lahko sejemo do konca julija (tiste s krajšo vegetacijo). Sejemo jih na različna prazna mesta na gredicah med zelenjavo ali pa jim namenimo samostojne gredice. Za dobro čebeljo pašo in vnos barv v zelenjavnih vrt jih sejemo čim več skupaj. Sejemo v dobro pripravljeno zemljo (mrvičaste strukture, brez velikih kep), saj je običajno seme cvetlic zelo drobno. Sejemo jih v vrste in ko so rastline velike okoli 5 cm, razredčimo in presadimo kamorkoli (lahko tudi kamorkoli med zelenjavo). Več ko bodo imele prostora, bolj se bodo razrasle, bolj bujno bodo cvetele. Gnojimo jih, kolikor pač gnojimo zelenjavo. Obilno jih gnojimo le, ko cvetijo, nikoli pred cve- tenjem. Ko cvetijo, nam bodo v sušnih dneh hvaležne za zalivanje. Redno jih oko- pavamo, da jih plevel ne zaduši. Cvetove režemo, da nastavljajo nove. Portulak ali tolščak (Portulaca grandiflora) 1_POLNOCVETNA MEŠANICA • Višina: od 10 do 15 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Ker je seme zelo drobno, ga pred setvijo pomešamo s finim peskom, da ga lažje ena- komerno posejemo. Je nizka enoletnica, s katero ustvarimo cvetočo preprogo. Odlično prenaša sušo in vroče sonce (sukulentna rastlina). Ima plezajoče steblo in bele, rumene, roza, oranžne, rdeče polnjene cvetove. Lobelija (Lobelia erinus) —Zganzoej—leennjeo 2_MODRA • Višina: od 10 do 20 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Seme kali na svetlobi, zato ga po setvi ne prekrijemo. Je nizka enoletnica, ki neprestano cveti in je primerna za obrobke, balkone, grobove in zasaditev okrasnih posod. Cvetovi so svetleče modre barve. Kitajski nageljček (Dianthus chinensis) 3_PERSIAN CARPET, MEŠANICA • Višina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do avgusta. Ima lepe enostavne cvetove v različnih barvnih odtenkih. Cvetovi tudi lepo dišijo. Odličen za obrobke, za cvetlične gredice ali v vrtu med nizko zelenjavo ter v ok- rasnih loncih. 62

1234 5678 NOVO! NOVO! Agerat ali nepostarnik 9 (Ageratum mexicanum) 4_MODER • Višina: od 25 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Nizka, zelo hvaležna enoletna cvetlica, ki cveti od pomladi do jeseni in nam krasi obrobke, gredice in terase. Kapucinka nizka —Zganzoej—leennjeo 10 (Tropaeolum nanum) 5_NOVO! ALASKA, MEŠANICA • Višina: 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Cvetovi se razvijejo nad rahlo 6m_arMmEoŠrirAanNimICliAstj•eVmiš,ivnara: z3l0ičncmih; svetlečih barvah. do 11 sejemo: od marca maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do ok- tobra. Cvetovi so v čudovitih svetlečih barvah. Žametnica (Tagetes sp.) —Zganzoej—leennjeo Žametnica je vsestransko uporabna enoletnica, ki dol- go in bogato cveti. Ima poseben vonj. Cvetovi so raz- ličnih barvnih odtenkov. Odlična je za cvetlične gredice, obrobe in okrasne posode. Raste naj tudi med zelenjavo, saj odganja neka- tere škodljivce, uravnava rodovitnost tal in dobro vpliva na rast sosednjih rastlin. Obvezno jo sadimo ob paradižniku, krompirju in peteršilju. 7_FAVOURITE, MEŠANICA • Višina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Cvetovi so enojni v različnih rumenih, oranžnih in rjavkastih barvnih odtenkih. 8_NOVO! BONITA, MEŠANICA • Višina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Polnjeni cve- tovi so v različnih odtenkih rumene, oranžne in rdeče barve. 9_CHAMPION, MEŠANICA • Višina: od 20 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Cvetovi so oranžni, rumeni, rdeče rjavi. 10_BROCADE, RDEČA • Višina: od 25 do 30 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Z lepimi svetleče rdečimi cvetovi. 11_CALANDO, MEŠANICA • Višina: 30 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Veliki cvetovi v rumeni (limonsko in zlato), globoko oranžni in marelični barvi. Barve, ki nam poživijo vrt. 63

1_NOVO! MAXIMIX, MEŠANICA • Višina: 35 cm; 1 NOVO! sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; 2 cveti: od junija do novembra. VELIKI POLNJENI cvetovi so 3 2v r_aSzlIičEnRihRoAdt,eMnkEihŠrAumNeInCeAin•oVriašinnžan:e70bacrmve;.sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Z lepimi svetlečimi cvetovi v rumenih, rdečih in oranžnih barvnih odtenkih. Kalifornijski mak (Eschscholzia californica) 3_MEŠANICA • Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do avgusta; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi so odlični za v vazo. Ko odcveti, jo porežemo, da se obraste. Ima enojne cvetove v oranžnih, rumenih, roza in rdečih barvnih odtenkih. Najlepši je med zelenjavo. Petunija (Petunia hyb.) Veliki in dekorativni lijakasti cvetovi (beli, rožnati, rdeči, 4 vijolični) celo leto krasijo obrobke, gredice in okrasne 5 lonce na terasah in balkonih. Najbolje rastejo v zračnih 6 tleh in na soncu. Redno jih dognojujemo. 7 4_NIZKA MEŠANICA • Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. 5_POVEŠAVA SHOWERS MEŠANICA BARV • Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Mešanica barv povešajočih petunij (podobne surfinijam). Dalija (Dahlia sp.) 6_MEŠANICA • Višina: 35 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do no- vembra. Kompaktna nizka dalija s polpolnjenimi cvetovi v intenzivnih rumenih, oranžnih, vijoličnih, belih in rdečih barvah. Sadimo na obrobke, med zelenjavo ali na rob ze- lenjavnih gredic, na cvetlično gredico ter v okrasne lonce. Nočna frajla (Mathiola bicornis) 7_MEŠANICA • Višina: od 30 do 40 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Enoletnica, katere drobni cvetovi se od- prejo zvečer in dišijo pozno v noč. Ima izrazit in močan sladkast vonj. Lepo raste tudi v okrasnih loncih. Ognjič — —(Calendula officinalis) Zganzoejleennjeo Ima kompaktno rast in čudovite svetleče, dolgo cvetoče cvetove. Vsestransko uporabna in zelo lepa cvetlica eno- letnica. Odlična je tudi za rez. Najbolje raste na soncu. Raste naj po celem zel. vrtu, saj ugodno vpliva na rast drugih vrtnin. Iz cvetov pripravimo ognjičevo mazilo. 8_NOVO! SUNSET, MEŠANICA • Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od marca do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do novembra. Pisani cvetovi. 64

8 9 10 11 NOVO! 12 13 14 15 9_MEŠANICA • Višina: od 40 do 60 16 17 cm; sejemo: od marca do junija; pre- sajamo: od aprila do junija; cveti: od junija do novembra. Ima kompaktno rast in čudovite svetleče cvetove v od- tenkih rumene in oranžne barve. Zajčki (Antirrhinum majus) 10_MEŠANICA • Višina: od 50 do 90 cm; sejemo: od marca do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je čudovita enoletnica, ki je zelo razširjena v naših vrtovih. Bogato cveti vse poletje, in sicer v odtenkih bele, rumene, roza in rdeče barve. Cvetovi v vazi dolgo zdržijo. Astre — —(Callistephus chinensis) Zganzoejleennjeo Astre so lepe enoletnice, ki v različnih barvnih odtenkih bujno cvetijo od srede poletja do pozne jeseni. Iz- beremo jim kakšno manjšo sončno gredico v zelen- jav- nem vrtu. Primerne so tudi za zasaditev obrobkov in, v kombinaciji z drugimi cvetlicami, okrasnih loncev. Ob suši nam bodo hvaležne za zalivanje. Cvetove redno re- žemo, zato da poganjajo novi. So odlične cvetlice za rez in v vazi zelo dolgo zdržijo. 11_NIZKA, MEŠANICA • Višina: 40 cm; sejemo: od aprila do maja; pre- sajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. 12_NOJEVOPERNA, MEŠANICA • Višina: 50 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Veliki cvetovi v1r3a_zlMičnEihISbTarEvRni,hModEteŠnAkNihInCaAze•loViršainzvae: ojadne5m0 dsote6b0luc.mZg; soedjeamj cov:eotid. aprila do m14aj_a;PpRreIsNajZamESo:So,dMapErŠilaAdNoImCaAja•;Vcivšeintai::oodda5v0gduost6a0dcomo;ksteojebmrao. : od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. 15_HI-NO-MARU, MEŠANICA BARV • Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. To je unikatna enoletna astra POMPON z dekorativnimi dvobarvnimi cvetovi z belimi obrobki. 16_POLNJENA GREMLIN, RDEČA • Višina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. 17_POLNJENA GREMLIN, MODRA • Višina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. 65

1 1_POLNJENA GREMLIN, ROZA • Višina: 75 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od avgusta do oktobra. Lan okrasni (Linum grandiflorum Rubrum) 2_RDEČI • Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija in av- 2 gusta. Nežna in trpežna cvetlica naj raste v gosti skupini. Sejemo ga v okrasni vrt, še lepši pa je v zelenjavnem vrtu. Svilnati cvetovi so intenzivno rdeče barve. Šabojev nageljček (Dianthus caryophyllus Chabaud) 3_MEŠANICA • Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila 3 do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do ok- tobra. Dišeči nageljček je primeren za sajenje na cvetlične gredice in v cvetlična korita. Rastlina je kompaktna, redno Breskvica — —režemo cvetove za v va(Izmo.pOadtielinčnsobaslesaombrianšač)a.Zganzoejleennjeo 4_MEŠANICA BARV • Višina: 70 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do 4 oktobra. To je srednje visoka enoletnica z lepimi velikimi, polnjenimi cvetovi, ki spominjajo na kamelijo. Cvetovi so na pokončnih in čvrstih steblih. Je nezahtevna in če ima dovolj prostora, cveti vso poletje do jeseni, tudi v polsenci. Odlična je v skupinah za obrobke in med zelenjavo v vrtu, raste tudi v okrasnem loncu na balkonu. Je užitna in tudi zdravilna. Enoletni slez (Alcea rosea) 5 5_MAJORETTE POLNJENI, MEŠANICA • Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija in avgusta. Cvetlice s svojimi svetlečimi in živahnimi barvami popestrijo obrobke vrtov. Lepi so na gredicah ob hiši. Cvetovi privlačijo metulje in čebele. Pot- rebujejo odcedna tla in veliko sonca. Gnojimo 1-krat letno, predvsem s kompostom. To so enoletne ali trajne cvetlice. Sončnica6 (Helianthus annuus) —Zganzoej—leennjeo Sončnice so čudovite cvetlice, različnih velikosti ter oblik in barv cvetov. Cvetijo celo dolgo poletje. Vse zelo hitro rastejo, so nezahtevne. So odlična čebelja paša in zrela semena imajo ptice zelo rade. Cvetove redno re- žemo za v vazo. Jeseni jo razrežemo in pustimo na vrtnih tleh, saj nam s svojo obilno rastlinsko maso bo- gati tla. Sadimo jo obvezno v zelenjavni vrt ali na svoje 7 gredice (pazimo na višino, saj visoke senčijo sosednje rastline) ali raztresene po celem vrtu. Dobro uspevajo tudi v večjih okrasnih loncih. 6_VISOKA, MEŠANICA • Višina: od 180 do 200 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepa pisana svetleča mešanica. 7_NIZKA, POLNJENA SUNGOLD • Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; 66

cveti: od julija do oktobra. To je nizka 8 9 sončnica, bujno razvejana, s polnimi in 10 11 velikimi cvetovi zlatorumene barve. 12 8_NIZKA, TWILIGHT ZONE Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do ma- ja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Rastline so močne in razvejane, polne cvetov v rumenih, rdečkastih in rjavkastih odtenkih. Salvija ali okras- na kadulja (Salvia splendens) 9_RDEČA • Višina: od 35 do 40 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Odlična je za obrobke, cvetne gredice in okrasne lonce. Kozmeja (Cosmos bipinnatus) 10_PICOTEE • Višina: 110 cm; sejemo: od aprila do 13 maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do no- vembra. To je ena od najlepših in najelegantnejših cvetlic enoletnic. Rastlina je visoka, močno razrastla z dekorativ- nimi listi in velikimi cvetovi bele barve z rdečkasto ali roza obrobo. Raste naj v skupini, na severnem delu zelenjav- nega vrta, na cvetlični gredici ali ob hiši. Odlična je za rez, saj dolgo zdrži v vazi. To je zelo nezahtevna cvetlica, pri- merna za vsak vrt, obvezna pa v zelenjavnem vrtu, ker privlači čebele. Sejemo jo v vrste ali raztreseno po gredici. Rastejo lahko na gosto. Cinija (Zinnia elegans) 14 To je čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi različnih barv. Obvezno ji namenimo gredico v zelen- javnem vrtu. Potrebuje sončno lego. Ko se dobro ukore- nini, se prebije tudi skozi sušno obdobje. ODLIČNA CVETLICA ZA REZ. 11_NOVO! BONBON, MEŠANICA • Višina: 65 cm; 15 16 sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi VELIKI dvobarvni cvetovi. 12_CANDY STRIPE • Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi so različnih barv z rdečimi lisami. 13_DROBNOCVETNA LILIPUT, MEŠANICA Višina: od 60 do 80 cm; sejemo in presajamo: od aprila do m14aj_aK; cAveKtiT: UodSjNulAija, dMoEoŠktAoNbrIaC. CAve• Vtoišvini raa:z9l0ičcnmih; barv. sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi različnih barv. 15_MEŠANICA • Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi različnih barv. 16_RDEČA • Višina: od 70 do 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rdeče barve. 67

1 1_RUMENA • Višina: od 70 do 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rumene barve. Mešanica cvetlic —Zganzoej—leennjeo za čebele 2 2_KLASIČNA MEŠANICA • Ker skrbimo za čebele in njihovo hrano, v zelenjavni vrt načrtno sejemo rastline, ki privabijo čebele. Na različne dele zelenjavnega vrta lahko večkrat posejemo mešanico cvetlic, da bomo imeli cvetoče mini preproge od julija do oktobra. Glavinec (Centaurea cyanus) 3_POLKA DOT, MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: 3 od 30 do 50 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je staromodna cvetlica, vendar še vedno najlepša za živobarvne pastelne šopke, tako sveže kot tudi suhe. Redno jo režemo in dobro se obrašča. Ni zahtevna cvetlica, raste na vseh tleh in dob- ro prenaša sušo. Gomfrena (Gomphrena globosa) 4 4_MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Odlična je za sveže in suhe šopke. Kroglasti cve- tovi v vijoličnih, roza, rdečih in belih barvnih odtenkih. Redno jo režemo (ko je cvet v polni barvi) in dobro se obrašča. Ne- zahtevna cvetlica, dobro prenaša vročino in sušo. Suha roža — —5 (Helichrysum bracteatum) Zganzoejleennjeo 5_MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 60 do 100 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je odlična enoletnica za za- sajanje gredic, najlepša pa je v suhih šopkih. Cvetove po- režemo, še preden se odprejo in jih posušimo v senci. Izberemo sončno mesto in lahka ter hranljiva tla. 6 Statika ali limonium (Limonium sinuatum) 6_MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 70 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je bujno cvetoča enoletnica, namenjena predvsem za suho cvetje. Cvetovi so rahlo slamnati in različnih barvnih odtenkov. Potrebuje sončno lego in hranljiva tla. 7 Ruski limonium —Zganzoej—leennjeo (Limonium suworowii) NOVO! 7_NOVO! MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. Cvetlica enoletnica. Izvira iz sibirskih step, zato je nezahtevna za vzgojo. Odlična za sušenje. Potrebuje sončno lego in propustna tla. 68

Lepi slak (Ipomoea purpurea) —Zganzoej—leennjeo 8 8_HEAVENLY BLUE • POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Vsako jutro se odpirajo novi cvetovi, ki pa živijo le en dan. To je hitro rastoča popenjavka, zato naj se vzpenja ob ograji, pergoli, žici, vrvici ali kolu. Kapucinka (Tropaeolum majus) —Zganzoej—leennjeo 9 9_OUT OF AFRICA • POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Ima dolge poganjke s čudovitimi cvetovi. Sejemo jo po celem vrtu, saj je nadvse koristna - privablja čebele, prekriva tla, spodbuja rast drugih rastlin in jih varuje pred napadi različnih škodljivcev. Užitna je vsa rastlina. Kslrapka(Qsiatmioczlitvlobeataz, Mdinna liobata—)Zganzoej—leennjeo 10 10_NOVO! POPENJAVKA • Sejemo: od aprila do NOVO! maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do no- vembra. Je čudovita tropska popenjavka za pergole, terase 11 in žive meje. Hitro raste, se gosto razraste in intenzivno cveti. Potrebuje sončno lego in propustna tla. Redno jo zalivamo in gnojimo. Okrasne bučke (Cucurbita pepo) 11_MEŠANICA • POPENJAVKA • Izberemo sončno gre- dico in rodovitna tla. Posadimo jih lahko tudi ob ograjo. Med rastjo zalivamo in dognojujemo. Vrtna marjetica (Bellis perennis) 12 12_POLNJEN CVET, MEŠANICA • DVOLETNICA • 13 Višina: od 15 do 25 cm; sejemo: od junija do julija; pre- sajamo: septembra; cveti: od januarja do aprila. Dvolet- nica, ki jo sejemo poleti, da cveti vso pomlad. To ni zahtevna cvetlica. V mrzlih zimah jo moramo zaščititi pred mrazom. Lističi, ki imajo okus po kostanju, so odličen do- datek k solatam. Turški nageljček (Dianthus barbatus) 13_MEŠANICA • DVOLETNICA • Višina: od 40 do 60 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od aprila do junija. Lepo dišijo. Primeren je za okras gredic in za rez. Lep je v okrasnih posodah na balkonih in terasah. Potrebuje sončno lego in dobra hranljiva tla. Mačeha ali vijolica (Viola sp.) 14 14_VELIKOCVETNA • MEŠANICA BARV, MODRA Z OČESOM, RDEČA Z OČESOM, RUMENA Z OČESOM • DVO- LETNICA • Višina: od 10 do 30 cm; sejemo: od junija do julija; presajamo: septembra; cveti: od oktobra do decem- bra in od marca do maja. Jeseni in spomladi krasi cvetlične gredice, obrobke in predvsem okrasne posode. 69

 KORISTEN NASVET: Divje čebele in naši cvetoči vrtovi V naši okolici živi preko 500 različnih divjih čebel. Divje čebele za razliko domačih čebel niso družabna bitja. Živijo posamezno. Običajno letajo 2-krat letno: spomladi, ko je dovolj medonosnih rastlin in avgusta, ko jih je premalo. Zato so tiste, ki letajo avgusta, podvržene izumiranju. Takrat jim lahko mi vrtičkarji priskočimo na pomoč in poskrbimo, da imamo avgusta v svojem vrtu veliko cvetočih cvetlic enoletnic, trajnic in grmovnic. Zanimivo je, da veliko divjih čebel živi okoli 3-4 tedne, da jih je veliko zelo majhnih (4,5-13,5 mm), ki ne morejo leteti daleč. Tudi zato s svojim cvetočim vrtom od pomladi do jeseni skrbimo za njih.  KORISTEN NASVET: Obvezne trajnice Trajnice so zelo raznovrstne, lepe in koristne. Podajo se na rob zelenjavnega vrta. So nezahtevne rastline in enostavne za vzdrževanje. Poskrbijo za več zračne vlage in sence ter s tem za prijetnejši vrt. So medonosne in nudijo zatočišče različnim živalim. Rastejo tudi v loncih na terasah. • Bodoglavec (Echinops rito, Echinops bannaticus); cveti od julija do avgusta • Mleček (Euphorbia segueriana); cveti od junija do oktobra • Monarda ali bergamotka (Monarda fistulosa, Monarda didyma); cveti od julija do septembra • Mačja meta (Nepeta sp., nepeta x faassenii); cveti od maja do oktobra • Ameriški slamnik (Echinacea purpurea); cveti od julija do septembra • Spomladanska resa (Erica carnea); cveti od marca do aprila • Navadani glavinec (Centaurea jacea); cveti od junija do novembra • Krvavordeča krvomočnica (Geranium sanguineum); cveti od maja do avgusta • Travniška kadulja (Salvia pratensis); cveti od maja do avgusta • Rumenkasti grintavec (Scabiosa ochroleuca); cveti od julija do novembra • Pokončni čišljak (Stachy recta); cveti od junija do oktobra • Črni lučnik (Verbascum nigrum); cveti od junija do septembra 70

Seme nina dtrisakkuu Seme na traku (3 trakovi; skupaj 1,67 m) • Blitva Verde a Costa Argenatata • Korenček Nantes • Solata Canasta • Solata Gentilina • Mešanica radičev • Redkvica Saxa • Mešanica semen dveh motovilcev in rukole Seme na disku (5 diskov) • Peteršilj listnik • Rukola • Drobnjak “Setev”semena na traku je zelo enostavna. Trak nam omogoča, da so semena že na pravi razdalji, kar nam prihrani redčenje. Pomembno je, da trak položimo na gladko površino. Zato tla pripravimo 14 dni pred setvijo. Prekopljemo in pre- grabimo. Pred setvijo nato še enkrat pregrabimo, da zravnamo setveno površino. Naredimo 1-2 globoke jarke kamor položimo trak s semenom. Dolžina traku je na- vedena na vrečici. Zalijemo in prekrijemo z zemljo. Z ravnim delom motike setveno površino na rahlo “poteptamo” in še enkrat zalijemo. Pazljivo, da ne speremo zemlje. Lahko pa površino prekrijemo še z 0,5 cm debelo plastjo zrelega komposta, zato da seme bolj enakomerno kali. Dokler seme ne kali, skrbimo, da se setvena površina NE IZSUŠI. Odlično za uporabo na dvignjenih gredah. • Seme na disku je praktično za posode premera 8-13 cm. Disk položimo na zemljo, s katero smo napolnili lonec (ne čisto do roba). Zalijemo, pokrijemo z zemljo in ponovno za- lijemo. • Zelo pomembno je, da trak in disk s semenom obilno zalijemo (zato zalivamo dvakrat). V primeru suše zalivamo do vznika, saj se drugače papir preveč izsuši, kalčki zakrknejo in ne zrastejo. Božično žito Setev božičnega žita je lepa navada, ki v prihajajočem letu na- poveduje obilno žetev, saj simbolizira nov kruh in novo življenje. Božično žito je tudi simbol svetlobe in upanja. Na Gorenjskem ga imenujejo“božično žito”, na Štajerskem“kaljeno žito”, na Dolenjskem“pšenička”, v Beli Krajini pa je“večno življenje”. Nežne zelene bilke pšenice so prelepa poživitev v predprazničnih dneh. Mlade pšenične bilke so užitne in zdrave. Običajno ga sejemo okoli 4.XII. (sv. Barbara) in 13.XII. (sv. Lucija), da je okoli Božiča bujno in lepo zeleno. Seme bolje kali, če ga čez noč namočimo. Posodico, ki ima na dnu luknje, napolnimo z zemljo. Seme posejemo tako, da se zrna dotikajo, nato jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Postavimo na toplo in kar se da svetlo mesto v kuhinji ali dnevni sobi. Da preprečimo rast bilk v eno smer, lonček vsak dan malo obrnemo. Zalivamo zelo previdno, saj semena pri prekomernem zalivanju rada postanejo plesniva, listi pa porumenijo. Nežnim rastlinicam zelo godi, če jih vsak dan rosimo z mlačno vodo. Ko prva setev ozeleni, posejemo novo. Tako bomo imeli v stano- vanju zelen okras v času, ko narava zunaj še počiva. Še bolj nenavadno zelenje dobimo, če pšenici dodamo nekaj semen sončnic, redkvic ali celo žametnic. 71

NOVO! Microgreens SEME ZA KALČKE IN MIKROZELENJE • Superhrana (Superfood) • Enostavna vzgoja hranljive in aromatične “zelenjave” brez vrta • Mlade rastlinice so odličen dodatek surovi in kuhani hrani • Hitro do sveže in barvite “zelenjave” • Dokazano vsebujejo več hranljivih snovi kot sama zrela zelenjava Vzgoja v stanovanju Seme speremo in ga namočimo v vodi. Seme lahko kalimo v kalilniku in v posodici na podlogi iz jute ali na zemlji (3 cm plast kakovostnega substrata za setev). Seme razpore- dimo po posodici kalilnika, vlažni juti ali po vlažni zemlji tako gosto, da se med seboj skoraj dotika. Po- sodo pokrijemo (tema) in postavimo na svetel pult v kuhinji in 2 do 3 krat dnevno pršimo s svežo in čisto vodo. Ko seme skali, posodo odkrijemo, kalčke poberemo, jih operemo in pojemo ali pa pustimo, da zraste mikrozelenje. Lahko uporabimo posebne led luči za spodbujanje rasti rastlin. Če posodica nima lukenj, da bi voda od- tekla, odvečno vodo odlijemo. Ko imajo rastline razvite več listov, jih po- režemo, operemo z vodo in pojemo. Uporabljen kalilnik temeljito operemo. Uporabljeno juto ali zemljo damo na kompost in uporabimo novo. 1_BAZILIKA • Mikrozelenje bazilike je bolj aromatično, nežnejše in bolj sladko od večjih rastlin bazilike. Odlično je za pesto, za mediteranske in indone- z2ij_skBeEjeLdAi, zGaOpRiceČtIeCr Ajaj•čnKealjčekdiii.n mikrozelenje bele gorčice imajo rahel sladko pekoč okus (po gorčici oz. zenfu). Vsebujejo veliko antioksidantov, vlaknin, bel- 3ja_koBvRinOinKoOljaL.IU•pKoaralčbklijainjomseikzraozjuehleen, jvesborloaktaohli,jav namazih, v sušijih in z zrezki. so rahlo pikantni in nežnega okusa. Vsebujejo: vitamine (A, B, C, E, K) minerale (Ca, Fe, Mg, P, K, Zn), karotene, 1234 5678 72

840075 ® MICROGREENSSEMHEeZliaAntKhuAsLSaČjnenKmuuEeszISaNkUSMlicOINeKiRNCmOOiČZkrENKoLzEeIRlNeCnJEEjAeT 9 10 HIGHSQEUEDASLITY 11 12 840066 MICROGREENS® HIGH QUALITY SEMERZAEKDRAaSLKpjhČeaEmKnueVEszsIaaN/tkivlMiucRsIeSKiORmAOTikNZrKEoGzLVeElOeNAnJjEe SEEDS SSIIzuzurvepapdnenerererghdfanorooaokgundosakausa IKTM-BEITOI-J0S0T9VO EU KITM-EBTIOIJ-S0T0V9O EU sMsiMrSuloarluvaododvpojeiibeilrniiarlkjksheutulhjrhienaaaoinncndoeiljahisčhoraar/oannSdnidliuoičdpeanetdarokfdoaotedk klorofil, antioksidante, beljakovine in fitokemikalijo sulforafan, ki povečuje odpornost organizma proti rakotvor- nim snovem. Primerni so za namaze, 14 solate, mesne, zelenjavne in ribje jedi 13 t4e_r jGedRi AizHstr•očKnailcč.ki in mikrozelenje graha so zelo hrustljavi in imajo čudovit sladek, rahlo orehast okus po svežem grahu.Vsebujejo veliko beljakovin, anti- oksidantov, vlaknin, vitaminov in mine- ralov. Kalčki se uživajo samo kuhani ali dušeni, mikrozelenje pa tudi su- rovo. Uporabljajo se za sendviče, v so- l5a_taKh,AzPa rUižCotIeN, zKraAzl•ičMniimkromzeelseonmje, za v vok. So čudovit okras k različnim jedem. in mladi lističi (baby leaf ) kapucinke imajo rahlo poprasto pekoč okus. Uporabljajo se surovi ali kuhani (nekaj minut) za različne jedi: npr. za sendviče, v solatah, za juhe, za dekoracijo različnih jedi, tudi 6za_sKušOijeL,EsaRjAimBaIjoCpAodRoDbeEnČoAku•sKkaolčtkviaisnambii.krozelenje rdeče kolerabice imajo lepa vijolično rdeča stebla in nežne liste zelene barve (dekorativni). So svežega in prijetnega okusa, bogati z vit. C, A E, K in beta karotenom, kalijem in železom t7e_r aKnOtiRokIsAidNanDtiE. ORd•liKčanličkkirianzmličinkirmozjeelednejme .koriandra ima specifičen svež limon- ski okus po koriandru z rahlo noto janeža in popra. Je odličen za različne jedi: m8_ehLiUškCe,EinRdNijsAke• (s karijem), k solatam, rižu, mesu in testeninam. imajo blag Kalčki in mikrozelenje lucerne so hrustljavi in sveži, okus po lešnikih in grahu. Podajo se k različnim jedem (jajčne in krompirjeve 9je_diM, sUveNžeGsOolaFteI,ŽkOruLhk• iKsaslčkkuition)m. ikrozelenje munga so hrustljavi in imajo blag maslen okus po fižolu. So najbolj razširjeni kalčki na svetu (rečemo jim tudi »so- jini kalčki«). So sestavni del marsikatere diete . Uporabljamo jih surove in kuhane 1v s0o_laPtaOhR, ju•hKaahlč,kniainmmaziikhr,ovzesmlenujteijipho, rvaviomkauj,oksolat dneakdeovkuzsa testenine. čebuli. So po poru in bogat vir prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov. Za juhe, enolončnice, rižote, omake, sendviče, mesne in ribje jedi. Lahko jih kuhamo in uporabljamo 1na1m_ePsŠtoEčNebIuCleA. • Kalčki, mikrozelenje in baby leaf pšenice so izredno hranilni in zdravilni. So travnatega okusa. Iz mikrozelenja pšenice ali PŠENIČNE TRAVE pri- pravljamo zdravilne smutije in sokove. So bogat vir prehranskih vlaknin, klorofila, a1n2ti_oRksDidEanČtAovP, aEmSinAo•kKisalilnčk, ei,nmciikmroozve, lfietnojkeeimn mikalalidj,ivliisttaimčii(nboavbyinlemaifn)erdraelčoev.pese so lepe rdeče vijolične barve, sladkastega zemeljskega okusa, podobnega rdeči pesi. 1So3i_zrRedDnoEČhrEanZilnEiLinJzEdr•aKvailnlčik. Pi oindamjoiksreokzeraleznličjenirmdejčeedgeamzienljjaimsodoledpaejovbijaorlviočn. o rdeče in zelene barve (dekorativni), imajo nežen, svež, prijeten okus. So bogati z vit. C, A E, K in beta karotenom, kalijem in železom ter antioksidanti. Odlični k 1ra4zl_ičRniEmDjeKdEeVm.DAIKON • Kalčki in mikrozelenje imajo podoben pekoč okus kot druge redkvice, a z močnejšim, še pikantnejšim pridihom. Izboljšujejo pre- bavo ter krepijo obrambno moč organizma. Odlični za juhe, kot dodatek rezan- cem, rižotam, mesnim in ribjim jedem, azijski hrani, itd. 73

12 34 1_REDKEV SANGO • Kalčki in mikrozelenje so hrustljavi in pikantnega, svežega, rahlo lešnikastega okusa. Stebla so belo vijolična, listki lepe zelene in vijolične barve. Izboljšujejo prebavo ter krepijo obrambno moč organizma. Odlični za juhe, kot dodatek rezancem, rižotam, mesnim in ribjim jedem, azijski hrani, itd. 2_RUKOLA • Kalčki, mikrozelenje in baby leaf imajo oster, rahlo pikanten okus (3p_oSprOasNt ČinNorIeChAas•tShtkerbaltai)s.oZadesboelaltae,,ssoečnndaviničeh,rupsictelja, rviažo, ltiset,ijpuaheiminajkomraehseul.okus po lešnikih. Odlični za solate, sendviče, zelenjavne jedi, smutije. Lepa za okras. T4u_dVi kRoTt sNaAmoKsRtoEjnŠi Apri•gVrriztneak (snack), posebno za otroke! okusa. kreša je rahlo poprastega grenko-sladkega Lahko jo kombinirate z vsemi jedmi. Lepa tudi kot dekoracija. Trmaevšnaenice 1 kg = 40 m2 74

Trata je sestavni del vrta. Da bomo imeli lepo in trpežno trato, moramo upoštevati kar nekaj navodil. Tla dobro pripravimo • Tla prekopljemo. Glede na tip tal dodamo kvalitetno zemljo ali kompost (predvsem na tleh, revnih s humusom) in pesek (predvsem na težkih tleh, da jih prezračimo). • Tla počistimo in poravnamo • Poberemo kamne, ostanke korenin in ostalih rastlinskih delov. Površino pregrabimo in po- ravnamo. Površino ali povaljamo ali jo pustimo 2-3 tedne, da se uleže. • Gnojenje s specialnimi gnojili za trato • Pred setvijo gnojilo enakomerno potresemo po površini, pregrabimo in s tem površino še enkrat poravnamo. Med časom rasti gnojimo 4x: konec marca, maja, v začetku julija in v začetku septembra. Gnojimo pred ali med dežjem. • Setev travnega semena • Seme posejemo čim bolj ena- komerno po celi površini. Setveno površino nato pregrabimo, tako da seme rahlo prekrijemo s slojem zemlje. Površino povaljamo ali jo pritisnemo z večjo desko. S tem omogočimo boljši kontakt semena z zemljo in posledično boljšo kalitev semena. • Zalivanje • 3-4 tedne po setvi posejano površino vsak dan zalivamo 10 minut. S tem omogočimo boljšo in hitrejšo kalitev semena trav. Poleti, ko ni dovolj padavin, zalivamo zjutraj ali zvečer. Zalivamo obilno (VEČ VODE NAENK- RAT) in manjkrat, zato da namočimo plast tal do globine 15 cm (8-10 l/m2). • Košnja Prvič kosimo, ko je trava visoka 6-10 cm in to na 2/3. Nadaljnje košnje: Od marca do oktobra kosimo enkrat tedensko. Kosimo vedno enako visoko, na 5,5 cm, oz. na 2/3 višine trave, tako da odstranimo 1/3 listne mase. Pokošeno travo vedno odstranimo s trate. • Zračenje trate (vertikuliranje) • Spomladi s posebnimi os- trimi grabljami trato dobro pregrabimo. Hkrati z vilami za prekopavanje enako- merno po celi površini v tla naredimo luknje. S tem odstranimo odmrlo travno rušo, prezračimo in osvetlimo prizemno plast tal in rastline travne ruše ter spod- budimo razraščanje. • Obnova obstoječe razredčene in grde trate • Trato čim nižje pokosimo in jo nato globoko in intenzivno pregrabimo. Površino pognojimo s specialnim gnojilom za trato, posejemo izbrano mešanico semen, prekrijemo z zemljo in po možnosti povaljamo. Dva tedna površino zalivamo. NOVO! PRESTIGE • Travna mešanica z obloženim semenom • Sestavljena je iz visokokakovostnih okrasnih sort trav, katere za dobro rast potrebujejo manj vode. Seme je obloženo s plaščem, ki vsebuje gnojila NPK, ki zago- tavljajo zanesljiv in hiter vznik ter stimulirajo nadaljnjo rast. Trata bo kompaktna in odporna. Primerna je za vse lege in namene, odlično pa se obnese na sončnih in malo bolj suš- nih legah, kajti travne rastline se zelo globoko ukoreninijo (60 cm) in črpajo vodo iz globljih plasti tal. Je vsestransko uporabna in manj zahtevna za košnjo. Odporna je na NgliOviVčnOe!bRolOezBnOi. T • Travna mešanica za trato, ki jo kosi robotska kosilnica • Ses- tavljena je iz vrst trav, ki so primerne za košnjo z robotom. Z robotom kosimo zelo pogosto (lahko 2x tedensko), tako da je trava vedno nizka. Nimamo os- tankov pokošene trate. Zaradi pogoste košnje ni plevelov. Po REDNI košnji z ro- botom je trata veliko lepša in kompaktnejša. Pravilno odrezane trave brez rjavih ostankov hitreje rastejo in so bolj dovzetne za namakanje in gnojenje ter od- TpoIrVnOejšLeIn•aUbnoivleerzznai.lnZaatlreapvonatrmateošpanaimcao•rSaemsotarveljdennoa gnojiti in v suši zalivati. je iz kvalitetnih vrst in sort trav ter je namenjena za setev domače vrtne trate, rekreacijskih površin in par- SkoPvO. ORbTpr•aTvrialnvni naemgei ošabnliikcuajezagšopsotort, nkeomtepreankten•oTirnavlenpaomveeščalentincao trato. je namenjena za oblikovanje trate v domačem vrtu, na športnih terenih in v parkih, kajti oMdEličDnIoTpEreRnAašNa o•bTrreamvneanimtveešiannsiecapzoaksoušnšnjiehiintrosoonbčrnašečale.ge • Je preizkušena mešanica, namenjena za sončne in sušne površine. Zaradi posebne sestave ob pSrEaNvilKniAn•eTgriaovbnlaikmujeešagnoisctaozianskeonmčnpeakptonvoršvineečl•eNtnaomterantjoe.na je za setev na delno senčnih površinah. Sestavljena je iz visokokakovostnih trav, ki ob pravilni negi uspevajo tudi v manj ugodnih pogojih. Primerna za domače vrtove in parke. 75

Med okrasne čebulnice uvrš- okrCavestnoeče čamo veliko skupino okras- čebulnice nih rastlin, ki imajo podze- meljske organe za kopičenje hrane: čebulice in gomolje (stebelne in koreninske). Čebulnice sadimo spomladi in jeseni. Sadimo jih v okrasni vrt, na sončno stran pred grmovnice, na obrobke (tudi trate), v skalnjake, v zelenjavni vrt, ob rob njive (gladiole, dalije), v okrasne posode na balkonih in terasah. Sadimo v propustna tla, saj stojne vode ne prenašajo. Globina sajenja znaša dva do trikratno višino čebulice. Med posameznimi čebulicami naj bo prostora vsaj za dva ali tri premere čebulice. Čebulice položimo v jamo vedno tako, da je vrh zgoraj. Če vrha ne moremo določiti, kar se dogaja pri nekaterih gomoljnicah, potem čebulico ali gomolj posadimo postrani. V času cvetenja jih gnojimo. Rastline čebulnic po cvetenju ne porežemo (lahko porežemo cvetno steblo) ampak pustimo, da se hrana iz listov ponovno uskladišči v čebulici ali gomolju. 1 Sadimo spomladi 1_Dalije Čudoviti cvetovi različnih oblik in barv Dalije cvetijo od srede poletja do prvih jesenskih slan. Z žarečimi bar- vami nam polepšajo vrt, primerne pa so tudi za rez. Vse so občutljive na mraz, zato gomolje pred zimo iz- kopljemo in jih do pomladi hranimo v suhem in hladnem prostoru, kjer ne zmrzuje. 76

2_Gladiole 2 3 Lepi klasi lijakastih cvetov najraz- ličnejših barv, na 1 m visokih steblih, 4 so privlačna slika v obrobnih nasadih. Najlepše cvetje za rez. Ne prezimijo. 5 3_Lilije Lilije imajo nenavadno pestre cve- tove osupljivih barv in eksotičnih oblik na vitkih steblih. So trajne. Sadimo jih v skupini. Lepe so v kombinaciji z dru- gimi čebulnicami ali trajnicami. 4_Kane Konec februarja kane posadimo v lonce, ki jih postavimo na prosto, ko mine nevarnost slane. Poznamo nizke in visoke, rjavolistne ter zelenolistne kane. 5_Kale Potrebuje rodovitna tla in veliko vode. Zelo lepa je za rez. Sadimo jeseni 6 7 (oktober, november) 6_Tulipani Najbolj poznane cvetlice na svetu Tulipane razdelimo po obliki cvetov in višini rastline v različne skupine. Sadimo jih pozno jeseni in pozimi, če zemlja ni zmrznjena. Cvetijo, odvisno od skupine, od zgodnje pomladi do srede maja. Obvezno jih sadimo v skupinah. 7_Narcise V Sloveniji rastejo samoniklo tri vrste narcis. Najlepše so v skupinah na trati! Pri narcisah moramo biti pozorni na strupene čebule (vsebujejo alkalo- ide), zato jih tudi razni glodalci (tudi voluharji) ne marajo in jih pustijo pri miru. Narcise razvrščamo glede na obliko cveta v različne skupine. 77

1_Hijacinte Velikocvetne hijacinte močno dišijo. 1 Lahko jih gojimo na prostem in v ok- 2 rasnih loncih v stanovanju. Če jih bo- mo pustili v zemlji, jih ob cvetenju pognojimo in skrbimo, da imajo do- volj vlage, dokler listje ne začne ru- meneti. 2_Okrasni luki Ta hip najbolj moderne cvetlice! Rastejo tudi samoniklo v Sloveniji. So 3 prezimne trajnice. Imajo zelo dekora- tivna socvetja, ki “lebdijo” na pokon- čnih steblih. 3_ Krokusi ali žafrani Pomladanski žafran spada med prve 4 pomladanske cvetlice. Izberemo mu sončno mesto, ali vsaj takšno, ki je iz- postavljeno pomladnemu soncu, še preden grmovnice in drevje odženejo liste. Pri žafranih v trati počakamo s košnjo, dokler listje ne porumeni! 4_ Hrušica, grozdek ali muskari Hvaležna, nizka, prezimno trdna cvet- 5 lica, ki se odlično razrašča pod grmov- jem. Cvetovi so živo modri, modro vijolični in beli. Na istem mestu raste več let! 5_ Cesarski tulipan Venec cvetov (oranžne, rdeče, ru- 6 mene barve) visi pod vretencem zele- nih listov na vrhu 1 m visokega stebla. Čebule imajo močan in neprijeten vonj, ki odganja miši in voluharje. 6_Anemone Sadimo jih v skupinah pod grmovje ali v okrasne lonce. Cvetovi so ži- vahnih barv. 78

Setveni koledar MarijeThun Setveni koledar MarijeThun je plod dolgoletnih opazovanj in raziskovanj pove- zave rasti in razvoja rastlin z kozmičnimi konstelacijami, ki se opirajo na astro- nomske zvezdne karte in izračune. Njena najpomembnejša ugotovitev je, da se količina in kvaliteta pridelka ob upoštevanju primernega časa setve in oskrbovanja poveča. Tako pridelana hrana je tudi bolj zdrava. Rastlinam posre- dujemo različne impulze za rast tako, da izberemo čas setve in čas najpomemb- nejših opravil glede na to, pred katerim ozvezdjem zodiaka takrat potuje Luna. Sledeč tem ugotovitvam je rastline razdelila na rastline“CVETA”,“LISTA”,“PLODA” in“KORENIN”. Če na primer želimo, da bo korenček lepo rasel in bo zdrav, imamo večjo možnost za uspeh, če ga sejemo in negujemo na dan rastline“KORENIN”. 79

LUNIN SETVENI JANUAR FEBRUAR 1 SO 1h-11h 1 TO KORENINE 2 NE od 13h 2 SR do 6h od 7h 3 PO do 21h od 22h 3 ČE CVET 4 TO KORENINE 4 PE do 1h od 2h 5 SR do 19h od 20h 5 SO LIST 6 ČE CVET 6 NE LIST 7 PE do 15h od 16h 7 PO 00h-18h 8 SO LIST 8 TO 00h-22h od 23h 9 NE LIST 9 SR do 2h od 11h 10 PO do 7h 10 ČE do 18h 11 TO od 21h 11 PE 8h-23h 12 SR do 15h od 16h 12 SO CVET 13 ČE do 1h od 10h 13 NE CVET 14 PE do 1h od 15 14 PO do 7h od 8h 15 SO do 16h od 17h 15 TO LIST 16 NE CVET 16 SR od 1h 17 PO CVET 17 ČE do 14h 18 TO od 1h 18 PE 19 SR do 17h od 18h 19 SO od 4h 20 ČE PLOD 20 NE KORENINE 21 PE PLOD 21 PO KORENINE 22 SO do 11h od 12h 22 TO do 3h od 4h 23 NE KORENINE 23 SR do 3h od 12h 24 PO KORENINE 24 ČE LIST 25 TO do 21h od 22h 25 PE do 15h od 16h 26 SR CVET 26 SO do 11h 27 ČE do 2h od 11h 27 NE 13h-17h od 18h 28 PE LIST 28 PO KORENINE 29 SO do 7h 8h-19h 30 NE od 21h 31 PO do 8h od 9h RAZDELITEV RASTLIN: Rastline \"CVETA\" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline \"LISTA\" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.

KOLEDAR 2022 Vir: The Maria Thun BIODYNAMIC CALENDAR 2022 / Maria & Matthias K. Thun MAREC APRIL 1 TO do 16h od 17h 1 PE LIST 2 SR CVET 2 SO do 18h od 19h 3 ČE do 11h od 12h 3 NE do 15h od 21h 4 PE LIST 4 PO do 10h od 19h 5 SO LIST 5 TO KORENINE 6 NE do 8h od 9h 6 SR KORENINE 7 PO do 4h od 10h 7 ČE do 11h od 17h 8 TO do 5h od 14h 8 PE do 8h 9 SR KORENINE 9 SO 10 ČE do 14h 10 NE 11 PE 4h-7h od 8h 11 PO 13h-18h od 19h 12 SO CVET 12 TO PLOD 13 NE do 15h od 16h 13 SR PLOD 14 PO LIST 14 ČE do 11h 12h-24h 15 TO do 8h od 9h 15 PE 16 SR PLOD 16 SO 17 ČE PLOD 17 NE 6h-18h od 19h 18 PE do 1h od 2h 18 PO do 11h 20h-24h 19 SO KORENINE 19 TO 1h-5h 20 NE KORENINE 20 SR od 7h 21 PO do 9h od 10h 21 ČE do 3h od 4h 22 TO do 4h 13h-15h od 16h 22 PE PLOD 23 SR do 12h 23 SO do 5h od 6h 24 ČE 14h-20h od 21h 24 NE KORENINE 25 PE PLOD 25 PO do 6h od 7h 26 SO do 23h 26 TO CVET 27 NE KORENINE 27 SR do 2h od 3h 28 PO KORENINE 28 ČE LIST 29 TO od 1h 29 PE LIST 30 SR do 20h od 21h 30 SO do 1h 2h-18h 31 ČE LIST Polna luna Prazna luna Rastline \"PLODA\" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline \"KORENIN\" (Rast., pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.

LUNIN SETVENI MAJ JUNIJ 1 NE do 1h 7h-17h 1 SR od 8h 2 PO od 2h 2 ČE CVET 3 TO KORENINE 3 PE do 15h od 16h 4 SR KORENINE 4 SO LIST 5 ČE od 1h 5 NE do 9h od 10h 6 PE CVET 6 PO PLOD 7 SO do 9h od 10h 7 TO PLOD 8 NE LIST 8 SR do 5h od 6h 9 PO do 2h od 3h 9 ČE KORENINE 10 TO PLOD 10 PE KORENINE 11 SR do 21h od 22h 11 SO do 14h od 15h 12 ČE KORENINE 12 NE do 7h 16h-20h od 21h 13 PE KORENINE 13 PO LIST 14 SO KORENINE 14 TO do 13h 15 NE do 4h 5h-21h 15 SR od 15h 16 PO 10h-14h 16 ČE do 21h od 22h 17 TO 17 PE KORENINE 18 SR 7h-11h od 12h 18 SO do 19h od 20h 19 ČE PLOD 19 NE CVET 20 PE do 12h od 13h 20 PO do 14h od 15h 21 SO KORENINE 21 TO LIST 22 NE do 11h od 12h 22 SR do 16h od 22h 23 PO CVET 23 ČE do 13h od 14h 24 TO do 8h od 9h 24 PE do 19h 25 SR LIST 25 SO 1h-4h od 13h 26 ČE LIST 26 NE KORENINE 27 PE do 1h od 8h 27 PO KORENINE 28 SO do 12h 18h-24h 28 TO do 13h od 14h 29 NE od 9h 29 SR CVET 30 PO KORENINE 30 ČE do 21h od 22h 31 TO KORENINE RAZDELITEV RASTLIN: Rastline \"CVETA\" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline \"LISTA\" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.

KOLEDAR 2022 Vir: The Maria Thun BIODYNAMIC CALENDAR 2022 / Maria & Matthias K. Thun JULIJ AVGUST 1 PE LIST 1 PO 2 SO do 2h 3h-16h od 17h 2 TO od 16h 3 NE PLOD 3 SR KORENINE 4 PO PLOD 4 ČE KORENINE 5 TO do 7h 5 PE do 7h 8h-18h 6 SR od 21h 6 SO 3h-14h od 15h 7 ČE KORENINE 7 NE LIST 8 PE KORENINE 8 PO do 18h od 19h 9 SO 1h-15h 9 TO PLOD 10 NE 00h-6h od 7h 10 SR do 8h 11 PO LIST 11 ČE od 8h 12 TO do 8h 9h-22h 12 PE do 14h 13 SR 13 SO 14 ČE 00h-8h od 9h 14 NE 4h-8h od 9h 15 PE KORENINE 15 PO LIST 16 SO do 4h od 5h 16 TO do 7h 8h-23h 17 NE do 22h od 23h 17 SR 00h-3h od 4h 18 PO LIST 18 ČE do 1h 2h-8h od 17h 19 TO LIST 19 PE do 1h od 2h 20 SR do 19h od 20h 20 SO KORENINE 21 ČE do 13h od 19h 21 NE KORENINE 22 PE do 4h 16h-18h od 19h 22 PO do 1h od 2h 23 SO do 9h 10h-23h 23 TO CVET 24 NE KORENINE 24 SR do 10h od 11h 25 PO do 19h od 02h 25 ČE LIST 26 TO CVET 26 PE do 4h od 5h 27 SR CVET 27 SO PLOD 28 ČE do 3h od 4h 28 NE do 23h 29 PE do 21h od 22h 29 PO KORENINE 30 SO PLOD 30 TO KORENINE 31 NE do 14h 15h-18h 31 SR KORENINE Polna luna Prazna luna Rastline \"PLODA\" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline \"KORENIN\" (Rast., pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.

LUNIN SETVENI SEPTEMBER OKTOBER 1 ČE do 12h 13h-18h 1 SO do 6h 2 PE 3h-20h od 21h 2 NE od 20h 3 SO LIST 3 PO PLOD 4 NE LIST 4 TO do 6h 5 PO do 1h od 2h 5 SR od 8h 6 TO PLOD 6 ČE do 9h od 10h 7 SR do 3h 4h-8h 7 PE CVET 8 ČE od 10h 8 SO do 3h od 4h 9 PE do 1h od 2h 9 NE LIST 10 SO do 18h od 19h 10 PO do 22h od 23h 11 NE do 2h 3h-18h od 19h 11 TO do 19h 12 PO LIST 12 SR 10h-18h od 19h 13 TO do 13h od 14h 13 ČE KORENINE 14 SR do 12h 14 PE KORENINE 15 ČE 3h-9h od 10h 15 SO do 17h od 18h 16 PE KORENINE 16 NE CVET 17 SO KORENINE 17 PO do 11h od 12h 18 NE do 9h od 10h 18 TO do 3h 4h-15h 19 PO do 21h od 22h 19 SR 20 TO do 8h 9h-17h od 18h 20 ČE od 17h 21 SR LIST 21 PE PLOD 22 ČE do 11h od 12h 22 SO do 15h od 16h 23 PE PLOD 23 NE KORENINE 24 SO PLOD 24 PO do 14h od 20h 25 NE do 6h od 7h 25 TO do 9h od 15h 13h-17h od 18h 26 PO KORENINE 26 SR do 3h-4h 2h od 10h 27 TO KORENINE 27 ČE do 9h 28 SR do 18h 19h-21h 28 PE LIST 29 ČE od 6h 29 SO do 4h 30 PE do 1h od 2h 30 NE od 6h 31 PO do 14h od 15h RAZDELITEV RASTLIN: Rastline \"CVETA\" (Rastline, ki jih gojimo zaradi cvetov): enoletnice, cvetoče začimbnice, trajnice, cvetoče grmovnice, okrasne čebulnice, brokoli itd. Rastline \"LISTA\" (Rastline pri katerih uživamo liste): zelje, ohrovt, solata, radič, endivija, motovilec, blitva, listnate začimbnice itd.

KOLEDAR 2022 Vir: The Maria Thun BIODYNAMIC CALENDAR 2022 / Maria & Matthias K. Thun NOVEMBER DECEMBER 1 TO KORENINE 1 ČE do 14h od 15h 2 SR do 13h od 14h 2 PE LIST 3 ČE CVET 3 SO LIST 4 PE do 9h od 10h 4 NE do 11h od 12h 5 SO LIST 5 PO do 9h od 21h 6 NE LIST 6 TO do 9h od 10h 7 PO do 5h od 6h 7 SR KORENINE 8 TO do 2h 8 ČE do 1h od 7h 9 SR 9 PE do 8h od 9h 10 ČE od 2h 10 SO CVET 11 PE KORENINE 11 NE do 16h 12 SO od 1h 12 PO od 6h 13 NE CVET 13 TO do 10h od 11h 14 PO do 9h od 12h 14 SR PLOD 15 TO LIST 15 ČE PLOD 16 SR do 3h 4h-6h 7h-20h od 21h 16 PE do 8h od 9h 17 ČE PLOD 17 SO do 10h od 11h 18 PE do 23h 18 NE do 2h od 3h 19 SO KORENINE 19 PO do 11h 20 NE do 7h 20 TO od 7h 21 PO 21 SR do 4h od 5h 22 TO 5h-10h 11h-13h od 22h 22 ČE do 1h 2h-14h od 15h 23 SR do 17h od 18h 23 PE do 6h 7h-21h 24 ČE do 12h od 18h 24 SO od 23h 25 PE do 14h 25 NE do 6h od 7h 26 SO od 16h 26 PO KORENINE 27 NE do 20h od 21h 27 TO do 3h od 4h 28 PO KORENINE 28 SR do 5h 29 TO do 19h od 20h 29 ČE od 19h 30 SR CVET 30 PE LIST 31 SO do 17h od 18h Polna luna Prazna luna Rastline \"PLODA\" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline \"KORENIN\" (Rast., pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd.

Podatki o semenu Razdalja med Čas setve rastlinami (cm) Vrsta Temp. Število Glo- Razdalja Raz- Za vzgo- Direkt- za ka- semen v bina med dalja jo sadik no na litev 1 gramu setve vrstami v vrsti v zaboj- prosto v ºC (cm) čku Bazilika 15 - 20 800 0,1 30 - 35 20 III - IV V IX - X Blitva 10 - 15 50 3 40 30 (Mangold) IV - VI II - IV Brokoli 10 - 25 300 - 400 1 - 1,5 60 - 80 50 - 60 III - IV IV - V 0,5 - 1 4 - 5 60 - 80 20 - 30 IV - V Bob 10 - 25 5-7 2-3 150 - 200 100 - 150 II - IV IV - VI 6-8 2-3 90 - 140 60 - 80 II - IV IV Buče 20 - 35 300 1- 1,5 60 - 80 50 - 60 III - IV VI - VII 250 - 300 1 20 - 25 7 - 10 IV - V Bučke 21 - 35 550 - 600 1 30 - 35 25 - 30 IV - V 3-4 3-5 40 - 70 5-8 II - VII Cvetača 10 - 25 3-4 3-5 80 - 100 20 - 25 3-4 5 60 - 80 6-8 III - VIII Čebula 12 - 25 250 - 270 1 60 - 80 40 - 50 II - IV VII 250 - 330 2 30 25 III Endivija 18 - 20 330 - 500 3 40 30 IV - V 900 1 25 - 35 3-5 IV - V Fižol nizki 15 - 25 30 - 40 2 150 - 170 80 - 90 III - IV IV - V 10 - 20 2 - 4 170 - 230 70 - 120 III - IV VIII - IX Fižol visoki 15 - 25 20 - 30 1 - 1,5 150 - 200 50 - 100 III - IV IV - VI 600 1 30 5 III - VIII Grah 8 - 24 300 1 - 1,5 50 50 III - IV 18 2,5 60 - 90 40 - 60 IV - V Jajčevec 20 - 35 140 - 170 1,5 60 - 80 40 - 60 III - IV III - VIII 280 - 320 0,5 - 1 70 - 90 35 - 50 III - IV IV - VI Kolerabica 10 - 25 450 - 600 1 - 1,5 20 - 25 2 - 5 III - IV VI - VIII 350 - 400 1 35 - 50 10 - 15 IV Koleraba 10 - 25 500 - 600 0,5 - 1 20 - 25 18 - 20 IV - VII 50 - 60 3 40 15 - 20 VII Korenček 8 - 23 100 - 140 2 15 - 20 3-5 IV - V 400 - 500 1 - 2 40 25 IV - VII Kumare 15 - 30 5-7 2-3 80 30 V 700 - 900 0,5 - 1 30 - 35 25 - 30 III - IV III - IV; Lubenica 20 - 30 40 - 50 3 130 30 IX - X 80 - 100 1 - 2 25 - 30 3-5 IV - V Melona 24 - 35 IV - VII Motovilec 15 - 22 Ohrovt 8 - 25 Okra 15 - 30 Paprika 18 - 35 Paradižnik 16 - 35 Peteršilj 13 - 20 Por 12 - 30 Radič 15 - 20 Rdeča pesa 10 - 15 Redkvica 7 - 32 Repa 15 - 25 Slad. koruza 16 - 21 Solata 8 - 20 Špargelj 20 - 25 Špinača 7 - 24 Zelena 16 - 21 2.500 0,5 40 - 50 20 - 30 III - IV Zelje 17 - 28 250 1,5 - 2 50 - 70 50 - 55 III - IV 86

Dobri sosedje Beluši ali šparglji paradižnik, peteršilj, kumare, solata Čas po- Količina Bučke in buče bazilika, čebula, fižol, sladka koruza, biranja semena kapucinka, rdeča pesa pri- za setev delka (kg/ha) Čebula korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode V - IX 3 X - III 15 - 20 Česen paradižnik, rdeča pesa, korenček, kumare, jagode, vrtnice Endivija fižol, por, kapusnice VI - XI 0,3 - 2,2 Fižol boreč, kapusnice, kolerabica, solata, VI - VII 200 - 250 kumare, zelena, krompir, paradižnik, IX 3-6 rdeča pesa, šetraj, jagode VII - IX 3-5 VI - XI 0,3 - 2,2 Grah korenček, redkvica, zelena, špinača, VIII - IX 5-8 kumare, buče, bučke, sladka koruza, XI - XII 0,8 - 4 solata, kapusnice, kolerabica VII - X 100 - 120 VIII - IX 90 - 100 Jagode česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača, VI - XI 160 - 220 boreč, drobnjak, čebula VII - X 0,3 - 3 V-X 4,5 Kapusnice fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača, IX - X 2-3 krompir, solata, por, endivija, grah, VII - XI 3-7 koriander, mangold VII - IX 3-5 VIII - IX 4-5 Kolerabica fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, VIII - IX 4-6 por, solata, krompir, grah, paradižnik X - IV 10 - 12 VIII - III 0,3 - 2,2 Korenček čebula, paradižnik, radič, redkvica, VII - X 8 - 10 mangold, por, česen, grah, solata, VII - IX 0,8 - 2,4 drobnjak, koper, žajbelj, zelje VII - X 0,4 - 2,2 IV - XII 10 - 20 Krompir kapusnice, kolerabica, špinača, sladka VII - III 3-5 koruza, bob, žametnica, kapucinka, meta, VIII - III 8 - 20 kumina, kamilica VII - XI 15 - 20 VI - XI 12 - 15 Kumare bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena, X 3 - 5,5 špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, VII - IX 15 - 20 zelje, koper, koriander VI - XI 0,9 - 3 V 4-7 Mangold ali blitva redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol V; 24 - 30 IX - XII Paradižnik fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pas- IX - X 0,3 - 1,5 tinak, peteršilj, solata, radič, zelena, špina- VII - XI 0,3 - 2,8 ča, kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula Paprika korenček, zelje Por zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica, kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinača Radič paradižnik, visoki fižol, korenček, solata Rdeča pesa nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander Redkvica in redkev fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka, šetraj Sladka koruza paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče, melone, krompir Solata redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por, paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa, kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta, boreč, špinača, sladka koruza Špinača paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica, kapusnice, krompir, jagode, grah, solata Zelena grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica, kapusnice, kumare, kamilica 87

Koledar setve Marec Paradižnik, paprika, zelena, solata, redkvica, por, cvetača, zelje, rdeče zelje, ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, kolerabica, bob, pastinak, špinača, korenček, grah, celoletni radič. April Cvetlice, začimbe, cvetača, brokoli, zelje, kolerabica, korenček, redkvica, solata, paradižnik, paprika, čili, kumare, bučke, buče, leča, blitva, andska jagoda, por, špinača, čebula, rdeča pesa, lubenica, melona, koruza, peteršilj, pastinak, grah. Maj Cvetlice, začimbnice, cvetača, brokoli, zelje, ohrovt, listni ohrovt, brstični ohrovt, kolerabica, redkvica, korenček, solata, kumare, bučke, buče, por, rdeča pesa, fižol, grah, melona, lubenica, koruza, facelija, peteršilj. Junij Cvetlice, začimbe, brokoli, listni ohrovt, koruza, cvetača, rdeča pesa, fižol nizek, grah, bučke, kumare, peteršilj, radič, endivija. Julij Kumare, bučke, korenček, solata, radič, redkev črna, redkvica, endivija, kitajsko zelje, koleraba, repa, komarček, rdeča pesa, peteršilj, bazilika. Avgust Solata, radič, endivija, koleraba, repa, črna redkev, motovilec, rukola, špinača. September Motovilec, rukola, špinača, blitva, redkvica, rastline za zeleno gnojenje. Oktober Špinača, motovilec, rastline za zeleno gnojenje. Semina d.o.o. Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana - Črnuče Slovenija [email protected] Besedilo: Semina d.o.o., Kristina Škrbec (vsi nasveti so informacijske narave) Lektorirala: Mojca Zupančič • Oblikovanje in elektronski prelom: Blaž Grm • Fotografije: Nova Flora Tisk: Lito BM, Bologna, Italija • Naklada: 15.000