Šabojev nageljček (Dianthus caryo- Diši! ቪ ቫ phyllus Chabaud) ቭ ¸ MEŠANICA • Višina: od 50 do 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Dišeči nageljček je primeren za sajenje na cvetlične gredice in v cvetlična korita. Rastlina je kompaktna, cvetovi svežih in inten- zivnih barv. Redno režemo cvetove za v vazo. Odlično se obrašča. Potrebuje sončno lego in apnena tla. Breskvica (Impatiens balsamina) ¹ MEŠANICA BARV • Višina: 70 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od junija do oktobra. To je srednje visoka enoletnica z lepimi velikimi, polnjenimi cvetovi, ki spominjajo na kamelijo. Cvetovi so na pokončnih in čvrstih steblih. Nezahtevna je in če ima dovolj prostora, cveti vse poletje do jeseni. Raste tudi v polsenci. Odlična je v skupinah za obrobke in med zelenjavo v zelenjavnem vrtu. Raste tudi v okrasnem loncu na balkonu. Redno jo zalivamo in gnojimo. Je užitna in tudi zdravilna. ¾ KORISTEN NASVET: Kreativno strašilo Včasih jih je bilo na naših poljih več, danes pa so strašila precej redka. Ptice imajo posebno rade posejana semena in semena, ki dozorevajo (sončnica, mak za seme). Če imamo v domačem zelenjavnem vrtu težave s pticami, jih lahko s strašilom uspešno preženemo. Lahko pa ga postavimo kar tako, za okras. Z veliko fantazije in starimi platnenimi vrečami, oblekami, slamo, deskami, palicami, lonci, starim jedil- nim priborom in ostalimi pripomočki si ga naredimo sami. Otroci bodo pri tem zanesljivo uživali. Sončnica (Helianthus annuus) ቮ ቯ Sončnice so čudovite cvetlice, različnih velikosti ter oblik in ተ barv cvetov. Cvetijo celo dolgo poletje. Vse zelo hitro rastejo, so nezahtevne. So odlična čebelja paša in zrela semena imajo ptice zelo rade. Cvetove redno režemo za v vazo. Jeseni jo razrežemo in pustimo na vrtnih tleh, saj nam s svojo obilno rastlinsko maso bogati tla. Sadimo jo obvezno v zelenjavni vrt ali na svoje gredice (pazimo na višino, saj visoke senčijo sosednje rastline) ali raztresene po celem vrtu. Dobro uspe- vajo tudi v večjih okrasnih loncih. Ƹ NIZKA, POLNJENA SUNGOLD • Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je nizka sončnica, bujno razvejana, s polnimi, lepimi in velikimi cvetovi zlatorumene barve. ƹ NIZKA, TWILIGHT ZONE • Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra To so čudovite nizke sončnice. Rastline so zelo močne in razve- jane, polne cvetov v rumenih, rdečkastih in rjavkastih odtenkih. 61
ቢ ³ VISOKA, MEŠANICA • Višina: od 180 do 200 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepa pisana svetleča mešanica. Enoletni slez (Alcea rosea) ባ · MAJORETTE POLNJENI, MEŠANICA • Višina: 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija in avgusta. To je čudovita visoka cvetlica z vrtov naših babic. S svo- jimi svetlečimi in živahnimi barvami popestrijo obrobke vrtov. Lepi so na gredicah ob hiši. Cvetovi privlačijo metulje in čebele. Potrebujejo odcedna tla in veliko sonca. Gnojimo 1-krat letno, predvsem s kompostom. To so enoletne ali trajne cvetlice. ቤ Salvija ali okrasna kadulja (Salvia splendens) » RDEČA • Višina: od 35 do 40 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je eno- letna cvetlica, ki ima zanimive cvetove intenzivno rdeče barve in dekorativne liste. Celo sezono, tudi v času vročine, ko jo zalivamo, ohranijo cvetovi svojo intenzivno barvo. Odlična je za obrobke, cvetne gredice in okrasne lonce. ብ Kozmeja (Cosmos bipinnatus) ¿ PICOTEE • Višina: 110 cm; sejemo: od aprila do maja; presa- jamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je ena od najlepših in najelegantnejših cvetlic enoletnic. Rastlina je visoka, močno razrastla z dekorativnimi listi in velikimi cvetovi bele barve z rdečkasto ali roza obrobo. Raste naj v skupini, na severnem delu zelenjavnega vrta, na cvetlični gredici ali ob hiši. Odlična je za rez, ቦ saj v vazi dolgo zdrži. To je zelo nezahtvena cvetlica, primerna za vsak vrt, obvezna pa v zelenjavnem vrtu, ker privlači čebele. Se- jemo jo v vrste ali raztreseno po gredici. Rastejo lahko na gosto. ቧ ቨ Cinija (Zinnia elegans) To je čudovita cvetlica enoletnica. Na kompaktnem steblu se vedno znova tvorijo prelepi veliki cvetovi različnih barv. Obvezno ji namenimo gredico v zelenjavnem vrtu. V vazi zdrži zelo dolgo. Potrebuje sončno lego. Ko se dobro ukore- nini, se prebije tudi skozi sušno obdobje. ODLIČNA CVETLI- ቩ CA ZA REZ. ´ CANDY STRIPE • Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Cvetovi so različnih barv z rdečimi lisami. 62
² DROBNOCVETNA LILIPUT, MEŠANICA • Višina: od 60 do ቪ 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; ቫ cveti: od julija do oktobra. Majhni cvetovi različnih barv. ቭ ቮ ¶ KAKTUSNA, MEŠANICA • Višina: 90 cm; sejemo: od aprila do ቯ ተ maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi različnih barv. º MEŠANICA • Višina: od 60 do 80 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Lepi cvetovi različnih barv. ¾ RDEČA • Višina: od 70 do 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rdeče barve. µ RUMENA • Višina: od 70 do 90 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Veliki cvetovi rumene barve. Mešanica cvetlic za čebele ¸ NOVO! KLASIČNA MEŠANICA Ker skrbimo za čebele in njihovo hrano, v zelenjavni vrt načrtno sejemo rastline, ki privabijo čebele. Na različne dele zelenjavnega vrta lahko večkrat posejemo mešanico cvetlic, da bomo imeli cvetoče mini preproge od julija do oktobra. Glavinec (Centaurea cyanus) wwSwPLE.TsNeAmTRinGOaV.IsNiA ¹ POLKA DOT, MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 30 do 50 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je staromodna cvetlica, vendar še vedno najlepša za živobarvne pastelne šopke, tako sveže kot tudi suhe. Redno jo režemo in dobro se obrašča. Lepa je tudi za obrobke in popestritev zelenjavnega vrta. Je kompaktna rastlina z množico cvetov v čudovitih odtenkih roza, modre, vijolične in bele barve. Ni zahtevna cvetlica, raste na vseh tleh in prenaša sušo. Najlepša pa je na sončni legi. Cvetovi privlačijo čebele in metulje. Gomfrena (Gomphrena globosa) Ƹ MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: 60 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. Čudovita, manj poznana enoletnica, ki ne razočara. Odlična je za sveže in suhe šopke (sušimo jo kot ostale cvetlice). Kompaktna rastlina s kroglastimi cvetovi v vijoličnih, roza, rdečih in belih barvnih odtenkih. Lepa je tudi v okrasnih loncih v kombinaciji z drugim balkonskim cvetjem. Redno jo režemo (ko je cvet v polni barvi) in dobro se obrašča. Nezahtevna cvetlica, ki ima rada sonce in prenaša vročino ter sušo. Lahko jo pognojimo, ko začne cveteti, najbolje s kompostom. Suha roža (Helichrysum bracteatum) ƹ MEŠANICA • ZA SUŠENJE • Višina: od 60 do 100 cm; sejemo: od aprila do maja; presajamo: od aprila do maja; cveti: od julija do oktobra. To je odlična enoletnica za zasajanje gredic, najlepša pa je v suhih šopkih. Cvetove porežemo, še preden se odprejo in jih po- sušimo v senci. Izberemo sončno mesto in lahka ter hranljiva tla. 63
KOLEDAR 2019 Vir: The Maria Thun Biodynamic Calendar 2019, Maria & Matthias Thun NOVEMBER DECEMBER 1 PE 1h-19h 1 NE KORENINE 2 SO 10h-15h od 21h 2 PO do 24h 3 NE do 8h od 9h 3 TO od 1h 4 PO KORENINE 4 SR CVETOVI 5 TO do 16h od 17h 5 ČE do 8h od 9h 6 SR CVETOVI 6 PE LISTI 7 ČE do 18h od 19h 7 SO LISTI 8 PE do 8h 9h-21h od 22h 8 NE do 6h od 7h 9 SO LISTI 9 PO PLODOVI 10 NE do 13h 10 TO do 4h od 5h 11 PO 11 SR KORENINE 12 TO 4h-20h od 21h 12 ČE do 22h od 23h 13 SR do 12h od 13h 13 PE do 11h od 19h 14 ČE do 2h od 3h 14 SO do 23h 15 PE do 15h od 16h 15 NE 0h-7h 8h-22h od 23h 16 SO do 6h od 14h 16 PO do 11h od 12h 17 NE do 17h od 18h 17 TO PLODOVI 18 PO LISTI 18 SR do 8h 19 TO do 6h od 7h 19 ČE 20 SR PLODOVI 20 PE od 10h 21 ČE do 17h od 18h 21 SO KORENINE 22 PE do 20h 22 NE do 5h od 6h 23 SO od 22h 23 PO do 12h od 13h 24 NE do 22h od 23h 24 TO do 10h od 11h 25 PO CVETOVI 25 SR do 1h 2h-19h od 20h 26 TO do 4h od 5h 26 ČE do 3h od 18h 27 SR do 24h 27 PE do 12h od 18h 28 ČE 1h-8h od 14h 28 SO do 2h 3h-23h 29 PE do 1h 9h-18h 29 NE od 5h 30 SO 7h-17h od 18h 30 PO do 8h 9h-12h od 13h 31 TO do 2h od 3h Polna luna Prazna luna Rastline \"PLODA\" (Rastline, pri katerih uživamo plodove): paradižnik, paprika, kumare, bučke, buče, koruza, grah, fižol, soja, žitarice, sadje itd. Rastline \"KORENIN\" (Rastline, pri katerih uživamo korene, gomolj ali čebulico): korenček, redkvica, kolerabica, repa, krompir, rdeča pesa, čebula, por itd. 73
Podatki o semenu VRSTA / SORTA TEMP. ZA ŠTEVILO GLOBINA RAZDALJA KALITEV SEMEN V SETVE RASTLINAMI BAZILIKA 1 GRAMU BLITVA (MANGOLD) V ºC 0,1 cm RAZDALJA BROKOLI 800 3 cm MED BOB 15 - 20 50 BUČE 10 - 15 300 - 400 1 - 1,5 cm VRSTAMI BUČKE 10 - 25 0,5 - 1 4 - 5 cm CVETAČA 10 - 25 5-7 2 - 3 cm 30 - 35 ČEBULA 20 - 35 6-8 2 - 3 cm 40 ENDIVIJA 21 - 35 300 1- 1,5 cm FIŽOL NIZKI 10 - 25 250 - 300 1 cm 60 - 80 FIŽOL VISOKI 12 - 25 550 - 600 1 cm 60 - 80 GRAH 18 - 20 3-4 3 - 5 cm 150 - 200 JAJČEVEC 15 - 25 3-4 3 - 5 cm 90 - 140 KOLERABICA 15 - 25 3-4 5 cm 60 - 80 KOLERABA 8 - 24 250 - 270 1 cm 20 - 25 KORENČEK 20 - 35 250 - 330 2 cm 30 - 35 KUMARE 10 - 25 330 - 500 3 cm 40 - 70 LUBENICA 10 - 25 900 1 cm 80 - 100 MELONA 8 - 23 30 - 40 2 cm 60 - 80 MOTOVILEC 15 - 30 10 - 20 2 - 4 cm 60 - 80 OHROVT 20 - 30 20 - 30 OKRA 24 - 35 600 1 - 1,5 cm 30 PAPRIKA 15 - 22 300 1 cm 40 PARADIŽNIK 8 - 25 18 25 - 35 PETERŠILJ 15 - 30 140 - 170 1 - 1,5 cm 150 - 170 POR 18 - 35 280 - 320 2,5 cm 170 - 230 RADIČ 16 - 35 450 - 600 1,5 cm 150 - 200 RDEČA PESA 13 - 20 350 - 400 30 REDKVICA 12 - 30 500 - 600 0,5 - 1 cm 50 REPA 15 - 20 50 - 60 1 - 1,5 cm 60 - 90 SLADKA KORUZA 10 - 15 100 - 140 60 - 80 SOLATA 7 - 32 400 - 500 1 cm 70 - 90 ŠPARGELJ 15 - 25 5-7 0,5 - 1 cm 20 - 25 ŠPINAČA 16 - 21 700 - 900 35 - 50 ZELENA 8 - 20 40 - 50 3 cm 20 - 25 ZELJE 20 - 25 80 - 100 2 cm 40 7 - 24 2.500 1 - 2 cm 15 - 20 74 16 - 21 250 2 - 3 cm 40 17 - 28 0,5 - 1 cm 80 3 cm 30 - 35 1 - 2 cm 130 0,5 cm 25 - 30 1,5 - 2 cm 40 - 50 50 - 70
MED ČAS SETVE (cm) ZA VZGOJO DIREKTNO ČAS KOLIČINA RAZDALJA SADIK NA POBIRANJA SEMENA ZA V VRSTI PRIDELKA SETEV (kg/ha) V ZABOJČKU PROSTO 20 III - IV V - IX 3 30 III - IV V X - III 15 - 20 50 - 60 II - IV IX - X VI - XI 0,3 - 2,2 20 - 30 II - IV IV - VI VI - VII 200 - 250 100 - 150 III - IV II - IV 60 - 80 IV - V IX 3-6 50 - 60 II - IV IV - V VII - IX 3-5 7 - 10 IV - VI VI - XI 0,3 - 2,2 25 - 30 III - IV VIII - IX 5-8 5-8 III - IV IV XI - XII 0,8 - 4 20 - 25 III - IV VI - VII VII - X 100 - 120 6-8 III - IV IV - V VIII - IX 90 - 100 40 - 50 III - IV IV - V VI - XI 160 - 220 25 III - IV II - VII VII - X 0,3 - 3 30 III - IV 4,5 3-5 III - VIII V-X 2-3 80 - 90 III - IV VII IX - X 3-7 70 - 120 III VII - XI 3-5 50 - 100 III - IV VII - IX 4-5 5 III - IV IV - V VIII - IX 4-6 50 IV - V VIII - IX 10 - 12 40 - 60 IV - V X - IV 0,3 - 2,2 40 - 60 VIII - IX VIII - III 8 - 10 35 - 50 IV - VI VII - X 0,8 - 2,4 2-5 III - VIII VII - IX 0,4 - 2,2 10 - 15 VII - X 10 - 20 18 - 20 IV - V IV - XII 3-5 15 - 20 III - VIII VII - III 8 - 20 3-5 IV - VI VIII - III 15 - 20 25 VI - VIII VII - XI 12 - 15 30 VI - XI 3 - 5,5 25 - 30 IV 15 - 20 30 IV - VII X 0,9 - 3 3-5 VII - IX 4-7 20 - 30 VII VI - XI 24 - 30 50 - 55 IV - V 0,3 - 1,5 IV - VII V 0,3 - 2,8 V; IX - XII V 75 III - IV; IX - X IX - X VII - XI IV - V IV - VII
Dobri in slabi sosedje VRTNINA DOBRI SOSEDJE BELUŠI ALI ŠPARGLJI BUČKE IN BUČE paradižnik, peteršilj, kumare, solata ČEBULA bazilika, čebula, fižol, sladka koruza, ČESEN kapucinka, rdeča pesa ENDIVIJA korenček, rdeča pesa, radič, solata, kumare, jagode FIŽOL paradižnik, rdeča pesa, korenček, kumare, jagode, vrtnice GRAH fižol, por, kapusnice boreč, kapusnice, kolerabica, solata, kumare, JAGODE zelena, krompir, paradižnik, rdeča pesa, KAPUSNICE šetraj, jagode korenček, redkvica, zelena, špinača, kumare, KOLERABICA buče, bučke, sladka koruza, solata, KORENČEK kapusnice, kolerabica česen, por, solata, redkvica, fižol, špinača, KROMPIR boreč, drobnjak, čebula fižol, zelena, paradižnik, facelija, špinača, KUMARE krompir, solata, por, endivija, grah, koriander, mangold MANGOLD ALI BLITVA fižol, špinača, zelena, rdeča pesa, redkvica, PARADIŽNIK por, solata, krompir, grah, paradižnik čebula, paradižnik, radič, redkvica, mangold, PAPRIKA por, česen, grah, solata, drobnjak, koper, POR žajbelj, zelje RADIČ kapusnice, kolerabica, špinača, sladka koruza, RDEČA PESA bob, žametnica, kapucinka, meta, REDKVICA IN REDKEV kumina, kamilica bazilika, koruza, visoki fižol, grah, zelena, SLADKA KORUZA špinača, čebula, por, rdeča pesa, solata, zelje, SOLATA koper, koriander redkvica, redkev, kapusnice, korenček, fižol ŠPINAČA fižol nizek, korenček, kapusnice, por, pastinak, ZELENA peteršilj, solata, radič, zelena, špinača, kapucinka, redkvica, kolerabica, čebula 76 korenček, zelje zelena, korenček, paradižnik, solata, kolerabica, kapusnice, jagode, endivija, kamilica, špinača paradižnik, visoki fižol, korenček, solata nizki fižol, kapusnice, kolerabica, česen, čebula, bučke in buče, kumare, koper, kumina, koriander fižol, korenček, solata, paradižnik, špinača, mangold, kapusnice, kolerabica, grah, kapucinka, šetraj paradižnik, solata, fižol, kumare, bučke, buče, melone, krompir redkvica, korenček, kumare, čebula, radič, por paradižnik, fižol, beluš, rdeča pesa, kolerabica, kapusnice, grah, koper, meta, boreč, špinača, sladka koruza, paradižnik, fižol, redkvice, kolerabica, kapusnice, krompir, jagode, grah, solata grah, špinača, paradižnik, fižol, por, kolerabica, kapusnice, kumare, kamilica
vrtnin SETVE PO OBDOBJIH (odvisno od lokacije; v Primorju SLABI SOSEDJE se vse seje malo prej) česen, čebula kumare Od januarja do srede marca zelje, fižol, grah, por v zaprtih prostorih: fižol, kapusnice, grah Čili, feferoni, jajčevec, lubenica, melona, paprika, paradižnik, grah, česen, por, čebula peteršilj, solata, zelena, zelišča čebula, por, česen, fižol, krompir, Od marca do aprila na prosto: paradižnik Brokoli, čebula, grah, kolera- kapusnice bica, korenček, pastinak, peter- čebula, česen, jagode, kapusnice šilj, por, radič za rez, rdeča pesa, redkvica, rukola, ruk- korenček vica, solata, zelje sončnice, paradižnik, buče, Od aprila do konca maja na zelena, grah rdeča pesa prosto: paradižnik, krompir, redkvica Brokoli, brstični ohrovt, buče, bučke, cvetlice enoletnice, čiče- grah, krompir, kumare, koper rika, dolga vigna, fižol nizek, visok fižol, grah, kolerabica, fižol, rdeča pesa, grah korenček, kumare in kumarice, leča, limski fižol, lubenica, špinača, visoki fižol, krompir, melona, nizka vigna, ohrovt, koruza, por rdeča pesa, redkvica, sladka kumare koruza, soja, solata, špargelj, zelišča, zelje zelena, rdeča pesa zelena, peteršilj Od junija do konca julija na prosto: rdeča pesa Črna redkev, endivija, fižol sladka koruza, solata, krompir nizek, grah nizek, kitajsko zelje, koleraba, nizka vigna, radič, rdeča pesa, redkvica, repa Od avgusta do konca septem- bra na prosto: Blitva, motovilec, peteršilj, špinača, zimska solata 77
O slovenskih vrtninah Gojenje zelenjave ima v Sloveniji dolgoletno tradicijo. Uspešno so jo gojili na njivah in vrtovih že naši daljni predniki. Vsaka vrtnina ima skozi zgodovino svojo zgodbo. V vrečice Royal Seeds pakiramo seme tradicionalnih slovenskih in evrop- skih sort. To so stare sorte, ki so jih sejali in vzgajali že v prejšnjem stoletju in so prilagojene na naše rastne razmere in naš okus. Danes te sorte ohran- jamo in seme pridelujemo tam, kjer so za to najboljši pogoji. Ker pa živimo danes, ne včeraj, je pomembno, da pri pridelavi zelenjave, tako na večjih površinah kot v domačih vrtičkih, kombiniramo tradicio- nalne in moderne sorte. Le tako bomo imeli najboljše pridelke, saj je naš cilj, da uživamo čim več zdrave domače zelenjave. Moderne sorte so ali klasično vzgojene sorte (kot tradicionalne) ali pa so hibridi (oznaka F1 ob imenu sorte). Hibridi so žlahtnjeni na poseben način in vzgojeni preko čistih linij, ki dajejo najboljše potomce in niso gensko spremenjeni. V Sloveniji ne boste našli semena gensko spremenjenih sort ali hibridov zelenjave. FIŽOL NA SLOVENSKEM Fižol smo Slovenci začeli gojiti ob koncu 17. sto- letja. Kot omenja Valvasor, sta bili takrat na Kranj- skem splošno znani dve vrsti fižola: nizki, pritlični (grmičar ali dračar) in visoki fižol (preklar, kolenc) - tako kot danes. Fižol so običajno podtaknili med krompir in koruzo. Zrnat fižol so jedli celo leto: fižolove juhe, mineštre, kot dodatek z zelju in solati. V zvezi s fižolom so znane številne vraže, pregovori in vedeževanja, ljudske pripovedke govorijo o govo- rečem in smejočem fižolu ter fižolu, ki je zrasel do neba. SOLATA NA SLOVENSKEM Solatar'ce, kot so se imenovale gospodinje iz Krakovega in Trnovega, so zaslovele daleč naokoli s svojo hrustljavo ljubljansko ledenko ali ajsarico, ki so jo v 19. stoletju v velikih količinah izvažali tudi v Gradec, na Dunaj in v Prago, nekaj pa baje tudi v Istro. Sprva so solatarice manjše količine zelenjave (poleg solate so za na trg pri- delovale večinoma še redkvice in razna zelišča) nosile na glavah v jerbasih. Najprej na Mestni trg, po prvi svetovni vojni pa na Vodnikov trg. Takrat je tudi njihovo delo postalo veliko lažje, saj so za prevoz na trg dobile cize, ki naj bi nastale po vzorcu mlekar- skega vozička ali potočnice. Najprej so morale cizo pustiti ob strani, sčasoma pa so našle način, da jim je služila tudi kot stojnica. KORENJE NA SLOVENSKEM Korenje je med najstarejšimi kulturnimi rastlinami, saj so ga gojili že v prazgodovinskem obdobju, poznali pa so ga tako staroselci kot Slovani ob nase- litvi na zdajšnje slovensko ozemlje. V srednjem veku so ga v Brkinih imenovali mirne, v Slovenskih goricah pa mrkva ali mrkevca. Sejali so ga kot poljski, večinoma strniščni posevek. Šele v 18. stoletju se je preselil tudi v vrtove, najprej v okolici mest. Rumeno korenje je postalo pomembno ob koncu 18. stoletja, predvsem kot krmna rastlina, danes pa ga sejemo v vsak zelenjavni vrt, saj ni domače goveje juhe brez rumenega korenja. Vsako leto septembra je v Velikem gabru na Dolenjskem “Praznik korenja”, ki je po- seben in edinstven. Koren ima zelo močno sim- boliko črpanja moči iz zemlje. 78
BOB NA SLOVENSKEM Bob so v naših krajih pridelovali že 7.000 let pred našim štetjem. Slovenci smo ga gojili in jedli še pred fižolom: BOBA SE NAJEJ IN GORA SE TE BO BALA. Večinoma so jedli mlado stročje in zrnje. Iz zmletega semena so kuhali kašo, kruh pa so pekli iz pšenične moke pomešane z bobovo moko. Pražen bob je nadomeščal tudi kavo. Danes mlado bobovo stročje ali mlada in suha semena priprav- ljamo kot fižol: v juhah, enolončnicah, omakah, kot prilogo in v solati. Sveža mlada semena kuhamo največ 10 minut, suha pa namakamo čez noč in nato kuhamo. Kuhana semena lahko tudi pražimo (pražen bob ima okus po lešnikih). RADIČ NA SLOVENSKEM O radiču z goriških vrtov je med prvimi pisal baron Carl von Czernig-Czernhausen, ki v svoji knjigi omenja rdečkasto ciko- rijo, ki jo jeseni kmetje spravijo v hleve, kjer - izpostavljena toploti goveda in gnoja - dozori v zelo cenjeno vrtnino. Nekoč so Primorci trgovali z “bledenim” radičem vse do Ljubljane, Gradca in Dunaja. Kmetje so ga najraje jedli v solati, okisanega in bogato zabeljenega z ocvirki, jajcem, krompirjem in fižolom. Danes pa so meje kulinarične uporabe radiča postavljene veliko bolj smelo. Iz njega skuhamo juho, ga vmešamo v rižoto ali v polento. Celo v slaščičarstvu ga uporabljajo. ŠPARGLJI NA SLOVENSKEM Šparglje so oboževali že Rimljani. V Evropo so jih prinesli z območja Črnega morja ali Male Azije. Zaradi posebne arome, dobrega okusa in dekorativnega videza so v srednjem veku prišli na jedilnike kraljev, vojvod, knezov in drugih plemičev. V Evropi jih gojimo od sredine 16. stoletja, na večjih površinah pa od 18. sto- letja. Kakor pravi etnolog dr. Janez Bogataj, so se v slovenski prehrani šparglji uveljavili razmeroma pozno, a zanimivo je, da jih je Valentin Vodnik, avtor Kuharskih bukev (1799), prve kuharske knjige v slovenskem jeziku, že omenjal v dveh receptih. Eden govori o vlaganju špargljev, torej v konzerviranju v slano vodo, drugi pa o pripravi z jajci, kar dokazuje, da Slovenci takšnih jedi še niso dovolj jedli. Vodnik je namreč Kuharske bukve objavil zato, da bi Slovence naučil bolj zdravo in primerno jesti. OGNJIČ NA SLOVENSKEM Ognjič, tudi meseček, primožek, ringelc ali sončnica, kot so le nekatera najpogostejša ljudska imena, je ponos kmečkega in urbanega vrta ter priljubljena okrasna in zdravilna rastlina. V zdravilne namene so ga nekoč uporabljali za čaj pri želodčnih težavah, jetiki, kožnih boleznih in za čiščenje krvi. Ognjičevo mazilo iz cvetov uporabljamo še dan- danes. Lajša posledice sončnih opeklin, izpuščajev in razdražene kože. Učinkovine v ognjiču delujejo antisep- tično, preprečujejo širjenje infekcije, čistijo, dezinficirajo in pospešujejo zdravljenje. 79
Vsak lahko vrtnari KLASIČEN ZELENJAVNI VRT Okoli hiše, vikenda ali v najemu v dostop- ni bližini doma. • Okoli vrta naredimo ograjo. • Omislimo si plastičen tunel, plastenjak ali rastlinjak • Površino razdelimo na gredice; širine 1,2 m; dolžine poljubne. Smer je odvisna od lokacije vrta. • Setve načrtujemo tako, da imamo dovolj zelenjave preko celega leta; tudi jeseni in pozimi. Zato v mešanih posevkih sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. • Če na gredicah nič ne raste, jih prekrijemo s kompostom ali rastlinskimi ostanki. • Ustvarimo si prostor za kompostni kup. • Zalivamo, okopavamo, plevemo, gnojimo. • Pridelke uživamo sproti, ali pa jih razde- limo, vložimo, zamrznemo, posušimo. MODEREN ZELEN- JAVNI VRT V dvignjenih gredah; v atriju, na trati, pred hišo. Potrebujemo: Sončen prostor, kjer voda lahko odteka; različne okvire za postavitev dvignjenih gred; material za polnitev dvig- njenih gred; vodo za zalivanje. TRENDOVSKI ZELENJAVNI VRT V posodah, lončkih in zaboj- čkih; v atriju, na terasi, na strehi, na skupnostnih povr- šinah. Potrebujemo: sončen prostor, kjer voda lahko odteka; različne posode, kvaliteten substrat in vodo za zalivanje (deževnico lahko ujamemo sami). Semina d.o.o., Brnčičeva ulica 45, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija www.semina.si / [email protected] Tel: +386(0)81 601 081 GSM: +386(0)41 668 269, +386(0)41 757 773 Besedilo: Semina d.o.o., Kristina Škrbec • Lektorirala: Bojana Ivanjšič Mureškić in Mojca Zupančič Oblikovanje in elektronski prelom: Blaž Grm • Tisk: Lito BM, Bologna, Italija • Foto: NOVA FLORA
Search
