Flegma_DEC-2017

Flegma december 2 017

IZDALA IN ZALOŽILAGimnazija Ravne na Koroškem Na gradu 42390 Ravne na KoroškemGLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICAAna MAČIČ KOTNIKUREDNIŠKI ODBORNeža JAMNIK, 2. aZala JEROMEL, 3. aAna MAČIČ KOTNIK, 3. aTadej MIRKAC, 4. cMaj LAMPREHT PILETIČ, 2. bLEKTORJA IN MENTORJAMiran KODRIN, prof.Mira RAZDEVŠEK, prof.P R I P R AVA B E S E D I LNatalija PEČOVNIK, prof.O B L I KOVA N J E I N G R A F I Č NA P R I P R AVAMaj LAMPREHT PILETIČ, 2. bAVTOR NASLOVNE STRANIMaj LAMPREHT PILETIČ, 2. bAVTORICA NASLOVNE FOTOGRAFIJETisa PRAPROTNIK, 3. bTISKGimnazija Ravne na KoroškemNAKLADA100 izvodovLETO IZDAJED e c e m b e r, 2 0 1 7KAZALO: 4Dogajalo se je 22Ocene, mnenja, kritike 28Ramišljamo, ustvarjamo 36Razvedrilo

UVODNIKHvala ti, življenje!V čeraj sem našla tudi v našem šolskem delu. rešitev, kako napol- Lažje bi vse dopoldneve pre- niti svoje baterije in sedeli v šoli in se popoldneseveda srce. Zadnje čase sem »piflali« zgodovino. Vedno jebila zelo občutljiva in napeta, poleg obveznosti za šolo trebazato sem se včeraj odločila, da narediti tudi obveznosti zase.grem na sprehod, nekam, ka- Če rad pišeš, plešeš, poješ,morkoli, samo da najdem to, tečeš, pa piši, pleši, poj in teči,kar moje srce sedaj nujno po- svojo notranjost moraš osreči-trebuje. Bilo je sončno in zelo ti, če bo ta nesrečna, bodosem želela zbrati vso energijo, tudi šolski cilj težje dostopni.ki jo sonce oddaja, v svoje A nikoli ne smeš pustiti, da tetelo. Intuicija me je gnala v nezaupanje vase odpelje stranpark. Usedla sem se na klop- od obljubljenega cilja.co in zaprla oči. Dovolila sem, Morda tega ne veš, ampak jeda moje telo absorbira ves moč misli močnejša od vsega.zrak, ki ga premore in sprosti To, kar misliš, to si in to, karvso napetost, skrbi, blokade misliš, da lahko dosežeš, la-in občutke nevarnosti. V glavi hko dosežeš. Pomembno je,sem imela le dihanje; vzdih in da se prepričaš, da ti bo us-izdih. Ko je globoko dihanje pelo, in cilj se ti bo nasmihal.postalo rutina, sem vdihnila, Ne utapljaj se v nepotrebnihštela do deset in počasi izdih- izgovorih, ki ti samo megli-nila. Počutila sem se kot nova. jo pot. Včasih je potrebnoSkoraj nemogoče je, kako me odpihniti slabe ljudi, slabe na-lahko sonce tako močno ogre- vade in veter bo sčasoma pri-je v samo 30 minutah. Čutila peljal tisto, kar potrebuješ, dasem energijo, ki se je pretaka- postaneš srečen in uspešen.la po telesu in polnila vsako V prihajajočem letu ti želimizčrpano celico v njem. toplega vetra, ki bo s sebojPrvi semester je vedno tež- prinesel ljubeznive osebe, do-ji, pravijo, in strinjam se. bre navade in motivacijo, kiČasa ne smeš namenjati je najpomembnejša za izpol-samo učbenikom, matem- nitev svojih ciljev. Želim ti, daatičnim nalogam in nemškim si boš točno čez eno leto rekel:nepravilnim glagolom, pač pa »Pa mi je le uspelo.«tudi sebi. Malo je potrebno, Hvala vsem, ki ste prispevali kda osrečiš svojo notranjost, in sooblikovanju nove, še boljševeč bi morali delati na tem, številke. Upam, da boste obsaj se to ne bi odražalo le kot branju uživali, zopet se vidi-notranjo zadovoljstvo, pač pa mo naslednje leto.bi imelo ogromne poslediceUrednica Ana Mačič Kotnik, 3.a

4 Avtor: Tisa PRAPROTNIK, 3. b

Obisk Včetrtek, 14. za obrt in industrijo,Celjskega septembra, poslovne storitve insejma smo se tudi poslovne priložnosti v učenci drugih in tretjih tujini ter izdelke široke“Sejem, ki spodbuja poslovni napredek in gospodarsko letnikov, ki obiskujemo potrošnje.rast MOS v Celju, povezuje in razširja poslovanje v izbirne predmete kemi- Da pa bi se lahko oSloveniji, na Balkanu, v Evropi in v svetu. Največji sejem ja, fizika ali matemati- njihovi kakovosti samiza nove posle, ugodne nakupe in nepozabna doživetja za ka, udeležil Celjskega prepričali, smo jih lah-obiskovalce vseh generacij.” sejma. ko tudi preizkusili. To V Celje smo se odpravi- je velika priložnost in li z avtobusom in že ko prednost za podjetja, da smo izstopili, smo ugle- predstavijo sebe in svoje dali največji in najbolj izdelke. obiskan podjetniški se- Sejem se mi je zdel zelo jem v Sloveniji. Imeli zanimiv, saj smo si lah- smo možnost ogleda ko ogledali veliko stvari, najrazličnejših razstavl- jih preizkusili ali kupili. javcev oziroma podjetij, Ni pa manjkalo dobre ki so predstavljali svoje volje in nasmejanih izdelke. Sejem vsebuje: obrazov, ki so nas čaka- MOS – gradnja in ob- li, poklepetali z nami, nova doma, kamping, pričakali z anketo ali pa turizem in prehrana, nam v zahvalo podarili oprema in materiali kakšen balon ali pisalo. Jana CAFUTA, 3. aslika je simbolična* Avtor: Tisa PRAPROTNIK, 3. b 5

POTEP PO BENETKAH Vpetek, 13. 10, smo ta je poleg trga svetega se v zgodnjih Marka ena izmed najbolj jutranjih urah priljubljenih atrakcij v učenci drugega, tretjega Benetkah od koder se razs- in četrtega letnika poda- prostira pogled na vod- li na strokovno ekskurzijo no ulico Canale Grande. v mesto mostov, mask in Nato smo obiskali glav- umetnosti. no tržnico v mestu in bili Sprva smo si ogledali Most priča urejenemu kaosu, vzdihljajev, ki velja za ene- kot bi temu rekli Italijani. ga izmed najbolj roman- Za tem smo se odpravi- tičnih mostov v mestu. li do otoka Murano, ki je Hkrati mu hladen pridih znan po delavnicah stek- daje dejstvo, da so se po la. Tudi sami smo obiskali njem sprehajali zaporniki eno izmed njih in si ogle- na poti v Dožev zapor. dali, kako poteka izdela- Med drugimi je Doževa va steklenih izdelkov. Za palača simbol Benetk, ki konec pa smo se odpravili je mojstrovina beneške go- na barvit otok, po imenu tike na trgu svetega Mar- Burano, znan po svojih ka, kamor smo se seveda pisanih ter edinstvenih sprehodili tudi sami. Ogle- hišah. dali smo si urni stolp in se sprehodili še do mostu z Avtor prispevka in imenom Rialto, fotografij: Neža JAMNIK, 2. a6

*Delo umetnika Lorenza Quinna, ki opozarja na težavo globalnega segrevanja 7

London: Mesto Doživetij Dijaki Gimnazi- Odpravili smo se do kral- je Ravne na jičine palače, kraljice pa žal Koroškem smo se nismo videli. Seveda smo šli v začetku poletnih počitnic tudi v »shoping« v najbolj odpravili v nepozaben in znano ulico Oxford Street. čaroben London. Za mar- Predzadnji dan našega po- sikoga je bilo to potovanje potovanja smo se z vlakom še bolj razburljivo zaradi leta odpravili v obmorsko mesto z letalom. Po premaganem Brighton, ki je majhno, ven- strahu ob vzletu in pristanku dar prisrčno in lepo mesto. smo se podali na raziskovan- London smo vsekakor je in odkrivanje ulic, mezejev doživeli z veliko mero veselja in znamenitosti Londona. in zabave in doživeli nepoz- Mesto smo si sprva ogledali abno dogodivščino, ki si jo iz najbolj znanega avtobusa bomo za vedno zapomnili. double decker-ja. Razgled je bil osupljiv, saj začutiš Avtor prispevka in fo- vrvež, ki se dogaja v mestu. tografij: Ana VETRIH, Razgled nam je segel vse od 3. a London Eye do Big Bena. Seveda smo šli tudi v muzej voščenih lutk, kjer smo se la- hko slikali s svojimi vzorniki in z zvezdniki iz celega sveta.8

9

NEKAJ NOVEGALetošnje šolsko leto smo dijaki in dijakinje 1. a ak ter dvo in trokorak. Najprej smo se v dvojicah malo pričeli s spoznavnimi dnevi na CŠOD Ajda. Na poigrali s palicami za nordijsko hojo, za bolj sproščeno domu so potekale različne dejavnosti v namen, da ogrevanje, nato pa smo že začeli zares. Odpravili smo sebi se dijaki med seboj bolje spoznali ter tako šolsko leto na krajši sprehod skozi gozd, ter se preizkusili v osvoje-pričeli v prijetnem okolju. nem znanju, ki pa nas je pošteno utrudilo. Sledile so šeMed vsem, kar smo na domu počeli, se mi je v spomin igre s palicami, ki jih je nešteto, le malo domišljije morašnajbolj vtisnila nordijska hoja, ki je bila zame nekaj uporabiti.povsem novega. Predstavila nam jo je animatorka na Vesela sem, da sem se na spoznavnih dnevih seznanila zdomu, ki se s tem ukvarja že kar nekaj časa. Nordijska nečem novim, in upam, da se bom v prihodnosti še kdajhoja je posebna oblika hoje, kjer s pomočjo palic dela podala na pohod z znanjem nordijske hoje.celotno telo, saj k hoji poleg nog vključimo še zgornji del Eva HANŽEKOVIČ, 1. atelesa, roke in ramenski obroč. Obstajajo različne tehni-ke oz. koraki. Mi smo spoznali dvotaktni diagonalni kor-SPOZNAVNI DNEVITo leto se odpira novo poglavje mojega življenja. Med spoznavnimi dnevi smo se preizkusili v različnih šport- Iz znanega okolja smo se s sovrstniki odpravili nih aktivnostih. V lokostrelstvu, plezanju, nordijski hoji in vsak v svojo šolo. Znašli smo se v novem okolju drugih športnih igrah. Profesorja in animatorji pa tudi nisoin med nepoznanimi ljudmi. Ker smo v istem razredu pozabili premigati naših, na trenutke polenjenih, teles. Vsa-sedaj mladi z različnimi interesi, navadami in karakterji, ko jutro smo imeli kratko telovadbo, nekajkrat pa smo odšlije zelo pomembno, da se na začetku naše skupne poti tudi na pohod. Spoznavne dneve smo zaključili ob Dravi, sajdobro spoznamo. smo odšli na vožnjo s kanuji. Da pa nismo ostali lačni, smo siPrav s tem namenom smo se v začetku septembra odpravili ob ognju spekli hrenovke.na spoznavne dneve na CŠOD Ajda. Ob prihodu na dom Moj najljubši del spoznavnih dni je bil prosti čas. Takratnas je pozdravila animatorka. Seznanila nas je s programom smo se družili v sobah in na igrišču ter se spoznavali medspoznavnih dni in pravili doma. Po namestitvi v sobe smo sabo. Čeprav mnogih sošolcev nisem dovolj spoznala,odšli na malico, saj smo potrebovali energijo za čez dan. verjamem, da jih bom v teh štirih letih zagotovo.Popoldanski program je bil zelo pestro zasnovan. Na začetku Katja KRALJ 1. asmo se dve uri spoznavali s sošolci in razredničarko. Izvede-li smo več o medsebojnih navadah in interesih. Z igro smoprav tako preverili medsebojno zaupanje in izkazalo se je, dasi kljub temu, da se poznamo le nekaj dni, že zelo zaupamo.10

Avtor: Tisa PRAPROTNIK, 2. b 11

vir: https://www.jugend-debattiert.eu/service/bildergalerie Gledanje televizije te lahko pripelje do mednarodnega tekmovanja Septembra je v Talinu potekalo mednarodno tekmovanje v nemški debati. Nanj se je uvrstil tudi naš dijak tretjega letnika Tine Pogorelc. Zanimalo me je več o njegovi enkratni debatni izkušnji ter o pripravah na tekmovanje. Vas zanima, kako se je Tine odrezal v Estoniji? Berite naprej!Tine, najprej čestitke za velik us- Na mednarodno tekmovanje v Kakšen uspeh si dosegel na mednarodnem tekmovanju? Alipeh na debatnem turnirju. Kot nemški debati, ki je potekalo v si zadovoljen z njim?tvoja sošolka lahko zatrdim, da Talinu, te je pripeljalo odlično Na mednarodnem tekmovanju mi je za las ušlo polfinale, saj sem bil deve-je tvoje znanje nemščine več kot drugo mesto na državnem tek- ti, v polfinale se jih je uvrstilo osem. Z uspehom nisem bil najbolj zadovol-odlično. Zanima me, ali si vse movanju. Kako so potekale prip- jen, pričakoval sem vsaj polfinale. Ni pa bilo vse odvisno od mene, saj jeznanje nemškega jezika pridobil rave na mednarodno tekmovanje debata potekala med štirimi tekmov- alci, ki so razvijali temo. Če temav šoli ali za to obstajajo še ka- in kako na državno? Ti je bil kdo ni dovolj razširjena, je tudi težko argumentirati.kšne druge alternative? še v posebej veliko pomoč?Hvala za čestitke. Moje znanje Na državno in mednarodno tekmo-nemščine nikakor ni rezultat šole, saj vanje smo se pripravljali že v šoli, prisem tekoče govoril že zdavnaj, pre- čemer mi je bila v veliko pomoč pro-den smo v šoli pričeli s tem jezikom. fesorica Bernarda Vrečko. PripravljaliZnanje sem pridobil z gledanjem TV- pa smo se tudi na mestu samem, sajja. Že od 3. leta starosti sem gledal smo imeli za to namenjena dva dnevasamo nemške programe. Najpogosteje od petih.Super RTL. Na začetku mi je poma-gal oče, ki mi je kakšno besedo preve-del, nato pa sem kar hitro vse razumelže sam.12

vir: https://www.jugend-debattiert.eu/service/bildergaleriePoleg debatnega tekmovanja je Nam lahko zaupaš kakšno anek-bilo to zate tudi veliko potovanje. doto iz tekmovanja?Kako je potakala pot do Estonijein kako je izgledala sama names- Takrat se nam to ni zdelo najboljtitev v Talinu? smešno, sedaj pa se le lahko nasme- jem. Ko smo prispeli na letališče vV Talin smo se odpravili z letališča Talinu, smo ugotovili, da se je našaJožeta Pučnika na Brniku. Žal nismo prtljaga izgubila. Na srečo so nam joimeli direktnega leta. Na poti v Talin v hotel dostavili že isti večersmo prestopili v Frankfurtu, na potinazaj pa v Varšavi. Hotel je bil na vi- Kot dijaku tretjega ti letnikasokem nivoju, prav tako tudi hrana. moram zastaviti vprašanje, kamImeli smo tudi nekaj prostega časa, se želiš usmeriti po končani gim-kar smo lahko izkoristili za obisk well- naziji. Razmišljaš o tem, da biness centra. Privoščil sem si masažo svoje znanje nemškega jezika up-z vročimi kamni. Pri sami nastanitvi orabil pri študiju in kasneje tudiv Talinu pa smo imeli vključenih tudi v službi?več razvedrilnih dejavnosti. Obiska-li smo Exit room (soba, iz katere se Vsekakor je znanje nemščine zelo do-moraš rešiti z iznajdljivostjo), njihovo brodošlo v službi, še posebej, če joNacionalno knjižnico, muzej. Ogleda- iščeš v Avstriji ali v Nemčiji. Na toli smo si mesto in obiskali nemškega možnost sem že pomislil. Glede študi-veleposlanika v njegovi rezidenci, kjer ja pa še nisem čisto odločen, mordanas je pričakal čudovito pripravljen tudi kaj v tej smeri.samopostrežni bife z eksotično hrano. Prispevek: Zala JEROMEL, 3. a 13

ZAčETEK SKUPNE POTI Prve šolske dni na Naslednji dan je bil zelo pes- Naslednje jutro je bilo za nas Gimnaziji Ravne na ter in dejavnostim ni in ni bilo zadnje na Ajdi. Po jutranji Koroškem smo dijaki konca. Zbudili smo se v sonč- telovadbi ter pakiranju smo se in dijakinje 1. a preživeli malo no jutro in ga začeli z jutranjo napotili k reki Dravi na vožnjo drugače. Že po enem dnevu telovadbo, ki nam ni bila rav- s kanuji. V treh skupinah smo pouka smo se polni pričako- no v največje veselje. Po za- se v zavetju kanuja predali vanj odpravili na spoznavne jtrku so nas že ločili, saj smo se toku reke, ki je opravil večino dneve v CŠOD Ajda. razdelili v dve skupini. Nekat- dela, saj skoraj nismo potre- Na toplo ponedeljkovo jutro eri so najprej spoznali osnove bovali veslati. V veliko pomoč smo še kot popolni tujci za- nordijske hoje, drugi pa smo pa nam je ponovno bil naš sedli sedeže avtobusa, ki nas je izzvali naš strah s plezanjem mišičasti Gašper, ki je priveslal zapeljal na Ajdo z namenom, na plezalno stezo. Večina di- do pomola. Ob ognju smo si da se med seboj bolje spozna- jakov in dijakinj ni želela pre- še polni vtisov spekli hrenovke, mo ter ustvarimo prijateljske plezati zloglasne stene, a na- po kosilu pa se z avtobusom vezi, ki nam bodo na potovan- jpogumnejši smo se povzpeli odpeljali v dolino. ju skozi gimnazijska leta v ve- v višave in polni adrenalina Trije dnevi s sošolci in sošol- liko oporo. pristali na trdnih tleh. Razlo- kami so dokaj hitro minili in Ob prihodu smo se najprej ga za strah pravzaprav ni bilo, drug o drugem smo izvedeli spoznali z animatorji, ki so saj nas je varoval naš mišičas- veliko novega. Sedaj pa je na zaposleni na domu, ter se nas- ti animator Gašper. Za tem nas, kako bomo to izkoristi- tanili v tri ogromne sobe. Nato smo se seznanili še z nordijsko li. Upam, da bomo postali je sledilo spoznavanje v krogu. hojo, ki je bila za vse nekaj no- povezan razred, ki se ga bom Sprva smo bili precej zadržani, vega. Z zagnanostjo smo sto- spominjala vse življenje. a s pomočjo razredničarke, pali s palicami v rokah in bili Eva HANŽEKOVIČ, profesorice Furman, smo kar pri tem zelo uspešni. 1. a hitro drug o drugem izvedeli, Po kosilu je bilo na urniku kaj počnemo v prostem času, lokostrelstvo, ki je nekater- katero glasbo poslušamo, v im delalo prave preglavice, katere dejavnosti se imamo saj puščica ni in ni želela za- namen vključiti na gimnaziji, deti tarče. Tako smo eno celo in še veliko zanimivih dejstev. izgubili in je kljub ostremu, Preizkusili smo tudi naše med- mladostnemu vidu nismo naš- sebojno zaupanje s preveza- li. Nato je sledila sprostitev v nimi očmi in moram priznati, gozdu, kjer smo prisluhnili da smo preizkus vsi opravili z zvokom narave, začutili njeno odliko. moč ter ugledali njeno edin- Po kosilu smo se odpravili na stveno lepoto. Zvečer so bile »daljši sprehod«, kjer smo ponovno na sporedu športne spoznali zgodovino Libelič in igre, kasneje pa predavanje izvedeli še nekaj o orientaciji, profesorja Maksimiljana Kot- zvečer pa smo se pozabavali nika o njegovem potovanju ob športnih igrah, ki so nam po azijskih deželah. Z velikim vzele še zadnjo trohico energi- zanimanjem smo prisluhni- je, da smo kar hitro zaspali v li njegovim doživetjem ter si pričakovanju na nov dan in ogledali nekaj utrinkov z azijs- nova doživetja. kega boja za preživetje.14

Avtor: Neža JAMNIK, 2. a 15

Kar hitro je bil tukaj mesec Sagrade Familie. Najbolj znana ni odpravili do akvarija v bližini zadnjih spominkov in za večerjo maj in obdobje, ko je barcelonska znamenitost nas muzeja. Videli smo najrazlične- ob pogledu na naš zadnji sončni bila pred gimnazijci se je navdušila že od zunaj, njena jše prebivalce morskih globin, se zahod v Španiji, ob katerem smozadnja pošiljka testov in nepre- veličastna notranjosti pa nas je sprehodili skozi akvarij v obliki razmišljali o vseh nepozabnihspanih noči, a marsikatere od nas še dodatno očarala. Mislim, da se tunela ter ostali brez besed ob dogodkih preteklih deset dni, oje motiviralo to, da nas v začetku bo vsak izmed nas čez 10 let, ko veličastni predstavi delfinov. vseh spominih, ki nam jih je dalajunija čaka nepozabna ekskurzija bo to Gaudijevo delo dokončno Ponovno je bil čas za novo desti- Španija, o pripetljajih, ki so nasv Španijo. končano, ponovno vrnil v Bar- nacijo, tokrat je bila na vrsti špans- nasmejali do solz (sporazume-Pot nas je z Raven najprej pel- celono (verjetno pa tudi že prej ka prestolnica - Madrid. Čakal vanje s prodajalcem v slovenskemjala do Velenja, kjer se nam je zaradi drugih lepot in vzdušja, ki nas je sprehod po središču do jeziku sredi Barcelone, o naročan-pridružilo nekaj dijakov velenjske ga ponuja mesto). bližjega parka, kjer smo si lahko ju hrane s pantomimo, saj je red-gimnazije, skupaj pa smo nadal- Po ogledu Sagrade smo se zapel- za trenutek spočili v senci krošenj ko kateri Španec v restavracijijevali pot do Verone pod Julijin jali do še enega dela arhitekta dreves, da smo bili pripravljeni na znal povedati soliden stavek v an-balkon, kjer se je odvijala Shake- Gaudija, do parka Guell, kjer smo ogled dveh znanih muzejev (mu- gleščini, naša španščina pa tudi nespearova drama med mladima se poslikali ob značilnih pisanih seo Reina Sofia in museo Del Pra- pozna ravno kaj več besed , kotzaljubljencema. V večernih urah balkončkih ter se ohladili v senci do), ki sta nudila ogled svetovno sta ‘por favor’ in ‘gracias’).smo prispeli v mesto polno bogas- ogromnih palm in podhodov, ki znanih zbirk evropske umetnosti. Tako je minilo deset čudovitih,tva, dragih avtomobilov in jaht - krasijo park. Večer pa je bil rezerviran za hitre vročih, brezskrbnih dni, ki miMonaco. Ta nas je očaral s svojim Za tem pa smo na svoj račun ritme znanega španskega plesa zmeraj, ko pomislim na njih, na-bliščem in za trenutek pustil brez končno prišli tudi ljubitelji no- flamenca, ki nas je na trenutke rišejo nasmeh na obraz in mebesed. Po dolgi nočni vožnji smo gometa. Vsi, ki smo imeli željo, pustil odprtih ust, saj so koraki spomnijo na to, koliko v življenjuse že prebudili v Španiji. Pred smo si ogledali stadion Camp plesalcev šli hitreje, kot pa smo la- štejejo in kako nas obogatijo poto-prvo daljšo postojanko v Barceloni Nou, kasneje pa še olimpijski hko mi sledili s pogledom. vanja, spoznavanje novih mest insmo se ustavili še v rojstnem mestu stadion. Naslednji dan je bil v znamen- tujih kultur.umetnika Salvadorja Dalija, kjer Prost večer smo ponovno izkoris- ju španske zgodovine. Sledil je Hasta la vista España!smo si ogledali njegov muzej in se tili za raziskovanje barcelonskih ogled grobnic španskih kraljev in Avtor prispevka in fotografij: :sprehodili po mestu. ulic in ogled fontan, ob katerih bazilike Valle de los Caidos, na Nika CESAR, 3. aNato smo končno prispeli do se enkrat tedensko zberejo števil- katero pa Španci zaradi krutihnašega prvega hostla, kjer smo si ni turisti, ki uživajo ob veličast- dogodkov iz zgodovine niso ravnoza nekaj časa lahko malo odpočili nem vodnem ‘šovu ‘ z glasbo in ponosni. Sledil je še ogled mestain si skuhali kosilo. Za kar je sicer barvnimi lučkami. To je bil tudi Segovia, večer pa je bil namenjenbilo potrebno nekaj napora, ra- nas zaključek postojanke v katal- sprehajanju po madridskih ulicahzlog za to pa je bilo izredno počas- onski prestolnici, ki je v nas pustila in kupovanju spominkov. Zadnjeno delovanja štedilnika in delček svoje pozitivne energije in dopoldne v prestolnici smo izko-pomanjkanje posod, ampak lačni razigranosti, mene pa prepričala, ristili za ogled stadiona aktualnihvseeno nismo ostali. da se vrnem takoj, ko bo možno. evropskih prvakov in največjih ri-Sledil je sprehod po centru mesta Naslednji dan pa smo se že valov katalonskega kluba. Ponov-in po najbolj živahni barcelonski odpravili na pot do Valencie, no je sledila nekaj-urna vožnja doulici - La Rambli, kjer smo lahko kjer smo lahko cel dan uživali na Zaragoze, ki je bila naša predzad-začutili pravi utrip mesta, sreča- peščeni plaži, kar nam je po kar nja postojanka. Sledil je sprehodli ljudi iz vseh vetrov ter uživali v nekaj prevoženih kilometrih več po mestu in še zadnja noč v (do-predstavah uličnih umetnikov. kot prijalo. Zvečer pa je sledi- kaj) udobnih posteljah v hostlu,Prost večer pa smo izkoristili la večerja, kjer so nas pogostili z saj nas je naslednji večer čakalaza pokušnjo značilnih španskih značilno špansko rižoto- Paello. nočna vožnja do doma, ki pa je natapasov in sangrije (mislim, Naslednji dan nas je čakal ogled avtobusu vse prej kot udobna.da če smo že bili v Španiji se je tehniškega muzeja, to se je seve- Naše potovanje se je počasi bližalospodobilo, da poskusimo njiho- da slišalo precej dolgočasno in koncu, pred nami je bila še zadnjavo prepoznavno pijačo, četudi zanimivo samo za tiste, ki jih za- destinacija - Lloret de Mar, ki slovinaj bi bilo to s strani profesorjev nimajo tehniške stvari, ampak po čudovitih plažah in pestrem‘prepovedano’). smo bili vsi pozitivno presenečeni nočnem življenju. Mi smo ta danDrugi dan v katalonski prestolni- nad tem, kaj vse zanimivega je izkoristili predvsem za poleža-ci smo najprej izkoristili za ogled bilo možno videti, in se navduše- vanje na plaži, nakupovanju16

17

NEPOZABNODOŽIVETJEGENERACIJE 99’...MATURANC 2k17Vsako leto dijaki tretjih letnikov težko pričakujejo najboljši in najbolj nor izlet na gimnaziji. Polni pričakovanjin navdušenja smo tudi dijaki 4. a, b in c komaj čakali naš maturantski izlet v Budvo. Ko je napočil dan D,smo se v poznih večernih urah z avtobusom podali novim dogodivščinam naproti. Dolgo pot, ki je bila prednami, sta popestrila animatorka Sara in vodnik Kristjan, ki je bil našim fantom še posebej pri srcu. Prvi dan smo preživeli v Saraje- vu, kjer smo si ogledali mesto, zvečer pa nas je čakal že prvi BLUE party v diskoteki. Vsi smo bili oblečeni v modre majčke ter v diskoteki plesali do jutranjih ur.18

Drugi dan smo se zjutrajodpravili iz hotela v Sara-jevu in pot nadaljevali protiBudvi. Ustavili pa smo se šev ljubkem mestecu Mostar insi ga na hitro ogledali. Iz Mostarja smo pot na- daljevali do Budve, čr- nogorske prestolnice zabave. Po namestit- vi v hotelu nas je čakal »spoznavni žur« v odprti diskoteki Paris na Slov- enski plaži. 19

Tretji dan maturantskega izleta je bil za nas kar na- poren, saj smo se po večerni zabavi in seveda ne preveč dolgem spancu nasledn- ji dan odpravili na znano Montenegro turo. Po ogle- du muzeja smo se z avto- busi podali na Lovčen, kjer smo prehodili kar nekaj strmih stopnic, da smo priš- li do vrha. Nato pa smo se odpravili v hotel, kjer smo imeli prosto in smo lahko čas izkoristili za popoldansko kopanje, zvečer pa je sledila spet nora zabava v čudoviti diskoteki Paris. Četrti dan maturantskega izleta smo izkoristili za vožn- jo z ladjico po Skadarskem jezeru. Ustavili smo se na otočku, kjer smo preživeli popoldan, se kopali, imeli pogostitev z njihovimi mor- skimi jedmi ter se nato z lad- jico vrnili proti hotelu. Čakal nas je še zadnji, »poslovilni« party, saj je bil to naš zadnji večer v Črni gori. Avtorici prispevka in fo- tografij: Eva NABERNIK, Lea KUKOVEC, 4. b20

Avtor: Karin POROČNIK, 3. c 21

Ocene, mnenja,kritike22 Avtor: Živa Vita VERTAČNIK, 2. b

STRASTNI MRK Čustveno nabita drama, ust- va razglasitev samega sebe za varjena pod okriljem Agniesz- genija celo upravičena. Tudi ke Holland, nam v slabih dveh ostali igralci dokaj dobro urah na nekoliko pompozen opravijo svoje naloge, vendar in precej raztresen način pa njihov prispevek k zgodbi predstavi manično, pogub- čez noč izgubi svojo težnost in no, predvsem pa usmiljenja sporočilo. vredno ljubezen, ki bi jo mar- V zgodovinski biografiji, ki sikdo utegnil označiti celo za zelo nazorno prikaže življenje nesmiselno. evropske družbe 19. stoletja, Glavna junaka – uporniški ko je bila homoseksualnost Arthur Rimbaud (Leonardo prepovedana in pesništvo pod- DiCaprio) in dokaj dolgočasen cenjeno, lahko najdemo kar Paul Verlaine (David Thew- dostojno število lepih in liričnih lis) – sta večino časa razpeta prizorov, ki nam dovolijo, da me moralo in neobvladljivim si oddahnemo od konstantne poželenjem, ki ga čutita drug drame, ki sledi pesnikoma od do drugega. Rimbaud najprej vsega začetka. Kljub vsej raz- očara Verlaina s svojim nadre- tresenosti in zmedenosti lahko alističnim pesniškim talentom, razločno razberemo naklon- kasneje pa ga uroči še s svojo jenost, ki jo Rimbaud in Ver- neumorno nepredvidljivostjo laine v popolni tišini in goloti in edinstvenim pogledom na – čisto v svojem svetu – čutita svet. S prihodom zmoti mirno, drug do drugega. toda pusto življenje Paula in Vseeno pa film, z vsemi njegove noseče žene Mathilde ponavljajočimi snidenji ter (Romane Bohringer), ki kar neodločnostjo, ki spremlja oba hitro postane žrtev moževe glavna junaka, zelo hitro pos- nenaklonjenost in podleže tane nezanimiv in patetičen. njegovemu trpinčenju. Proti koncu si silno želimo, da Mladi Leonardo DiCapri- se njuno ljubezensko razmerje oje glavni adut filma, saj se kar najhitreje konča – pa naj odlično vživi v svoj lik; njego- bo to po srečni ali pa po lirič- va predstava je, kot ponavadi, no nesrečni poti, ki je za slavna daleč najboljnepozabna. Rim- poeta še najbolj primerna. baudovo neprištevnost (norost) Tina GEČ, 3.b predstavi tako prepričljivo, da se gledalcu zazdi, da je njego-vir: http://www.imdb.com/ 23

“Sanje o belem Štrpedu” Projekt Rastem s knjigo je nacionalni projekt spodbujanja bralne kulture. Z njim ministrstvo za kulturo skuša sredn- ješolce motivirati za branje mladinskega leposlovja slovenskih avtor jev. V letu šolskem letu 2016/2017 smo tako v roke dobili delo z naslovom Sanje o belem štrpedu, mladinske pisateljice Marjete Moškrič. “ D elo me je sprva “Roman izpostavlja ved- “ V si junaki so spoznali pritegnilo, vendar mi no bolj aktualno tem- revno plast življenja je nato čez čas postalo dol- atiko neenakosti med ljudmi. in bili pripravljeni za dobre gočasno. Večkrat sem prebra- Ravno zaradi tega je knjiga vrednote v življenju narediti la začetek zgodbe, in ko sem zelo zanimiva in poučna, saj vse na svetu. Hoteli so ures- se prebila skozi prvih dvajset nas vedno znova opomni, da ničiti sanje in živeti v svetu strani, sem začela razumeti smo velikokrat neenaki drug dobrih dejanj in ljudi. Zgodba zgodbo in knjiga mi je postaja- do drugega. Poleg zelo preteh- mi je bila zelo všeč, saj prika- la vedno bolj zanimiva ter na- tane tematike pa knjigo bogati zuje resnično plat življenja, peta. Razlikovanje osebnosti tudi njeno sporočilo, ki pravi, da na tem svetu ni enako- literarnih oseb mi je bilo zelo da moramo v življenju delati pravnosti in pravičnosti, a da všeč ter nasploh sama tema dobro ter živeti svoje sanje. Po obstajajo ljudje, ki nam živl- knjige: razlikovanje ljudi po eni strani ne tako težka zgodba jenje popestrijo in polepšajo. premoženju. Naslova »San- v bralcu vzbudi razmišljanje o Sama menim, da nam zgodba je o belem štrpedu« nisem ekstencialnih temah in nas ne odpre širši pogled na svet, kar razumela, vse dokler nisem pusti ravnodušnih. Zanimiva je bil med drugimi tudi namen prebrala, da je beli štrped sim- je tudi po svoji zgradbi, saj je avtorice. Prav zaradi tega pa bi bol sreče, miru in veselja, ter sestavljena iz dveh delov, se- delo ocenila s štiri. da ima tudi svojega zlobnega danjosti in preteklosti, ki se Nina TRSTENJAK, 2. a nasprotnika črnega štrpeda, ki dopolnjujeta. To pa je hkrati prinaša nesrečo ter žalost. Kn- lahko tudi razlog za težje ra- jigo bi ocenila z oceno 5, saj ko zumevanje zgodbe, saj mora sem se poglobila vanjo, nisem bralec dobro slediti časovnim mogla nehati z branjem.” prehodom. Knjigo bi v branje Helena POKERŽNIK, 2. a priporočal predvsem mladim, saj jim je lahko zgodba do- bra popotnica za življenje in jim sporoča, da je naša usoda najbolj odvisna od nas samih. Knjiga je velikokrat razlog za razmislek o življenju, v kate- rem živimo.” Tevž JEVŠNIKAR , 2. a Prispevek: Neža JAMNIK, 2. a24

Čudo ~poziv k prijaznosti tako za mladino, kot za odrasle~ Č udo je knjiga o drugačnosti in medvrst- temveč vse njegove lastnosti, ki ga odlikujejo niškem nasilju, ki se danes velikokrat v izjemno osebo. To so pogum, humor, sočut- pojavlja med mladimi. Je delo avtorice R.J. nost in predvsem prijaznost. Palacio, ki ga je spretno, na duhovit način Knjiga Čudo poziva k prijaznosti in zagotovo in s slengovsko obarvanim jezikom prevedel je vsak izmed nas premore veliko. Vsi na tem izjemen prevajalec Boštjan Gorenc Pižama. svetu smo si različni in vsak je drugačen na V romanu spremljamo zgodbo o dečku Au- svoj način. Prebiranje zgodbe o Augustu Pull- gustu, ki se je rodil s hudo deformacijo obraza. manu vam toplo priporočam, saj bo zagotovo Po desetih letih šolanja doma ga starši vpišejo spremenila vaš pogled na drugačnost. August v peti razred osnovne šole. Otroci sprva težko je s svojim prihodom na šolo privzdignil ve- sprejemajo dejstvo, da njihovo šolo obiskuje liko src in zato je pravo čudo. Bodimo čudo- poseben fant z nenavadnim obrazom, a bister viti tudi mi in ne obsojajmo drugačnosti, saj August, ki ima dobro srce, njihov pogled na nam bo tako na svetu veliko lepše. drugačnost skozi zgodbo močno spremeni. Eva HANDŽEKOVIČ, 1. a Na njem ne vidijo več izstopajočega obraza, Avtor: Živa Vita VERTAČNIK, 2. bslika je simbolična* 25

Žareči Greh Vlak. Pripeljal je ter na gledalcu pusti poseben pečat, sem ga v filmu prepoznala kot postaji odložil Leonarda Di- saj je nepričakovana in za simbol življenja. Vlak pripel- Capria, ki je v filmu Strasten tedanji čas predvsem nena- je, se ustavi na postaji in ti mrk zaigral kot mlad, nabrit, vadna. Sama sem mnenja, da prostovoljno izstopiš, kot je samosvoj in živahen pesnik je bila ljubezen hkrati tudi izstopil glavni igralec Strast- Arthur Rimbaud. Stavim, da enostranska, saj Arthur Ver- nega mrka, ne vedoč, da je pesnik ni vedel, da bo ta vlak laina ni zares ljubil, temveč ravno ta postaja odločilna v njegovem življenju zanetil ga je imel zaradi koristi. Pau- preizkušnja njegovega živl- ogenj, se prelevil v greh ter lovo mentorstvo in podpora jenja. Najbolj zanimivo pa je, izgorel v mračno smrt. bi bila Rimbaudu v veliko po- da vsak dan pripelje nov vlak. Pravijo, da sto oči vidi sto moč pri izdaji njegovih pesmi. Nova poznanstva, priložnosti različnih stvari, zato menim, Njegov denar pa je postal vir in preizkušnje. Ljudje si obu- da je filmu zelo težko poda- Arthurjevega preživetja. Med pano želimo spremeniti naša ti splošno oceno, saj je to gledanjem filma pa smo poleg življenja, vendar vlaka ne sliši subjektivno mnenje vsake- prepovedane ljubezni in gre- nihče. Preveč se bojimo. Bo- ga posameznika. Moram pa ha priča tudi prevari, lažem, jimo se objave lastne pesmi, priznati, da mi sama zvrst in podkupovanju in grožnjam, poljuba osebe istega spola, vsebina filma nista bila pre- ki na koncu mladega Arthur- bojimo si podati roke in si tirano všeč. Sem pa v filmu ja pripeljejo v brezizhoden priznati, da bo kljub vsem opazila zanimivo metaforo, položaj, Paula pa privedejo spremembam naše življen- zaradi katere zvečer nisem do ločitve od žene, za katero je še vedno enako. Bojimo si mogla zatisniti očesa. se niti ne zmeni (gane ga samo vstopiti na vlak življenja, kaj Dejanje, ki me je v filmu izred- to, da bo z ženo izgubil tudi šele izstopiti iz njega. Pre- no zmotilo in zaradi katerega ves njen denar). Poleg ločitve prosto ga preslišimo in pus- sem morala umakniti pogled z pa se mu na pleča obesi še timo, da nas na koncu ta isti ekrana je bilo pretepanje žen- zaporna kazen zaradi spolne- vlak povozi. ske. Arthurjev mentor Paul ga odnosa z moškim. Sprva Če že samega filma ne morem Verlaine je pijan neusmiljeno izgleda, da se bo Rimbaud oceniti z desetico, pa lahko z pretepal svojo ženo, ki je več iz situacije spretno izmazal, njo ocenim misel, ki jo je ob kot očitno ni ljubil ter jo je a na koncu potegne za krajši koncu izrekel Paul Verlaine. imel le za izkoriščanje spol- konec. Zaključek filma je na- »Večnost je sonce, pomešano nih uslug. Gledalca pa v filmu pet, a hkrati pričakovan. Tako z morjem«. Tam zažari greh preseneti tudi homoseksualni kot vse prepovedane ljubezni in v valu strasti utone v mrk. odnos med obema glavnima se tudi ta ni obnesla, temveč Zala JEROMEL, 3. a igralcema; Arthurjem in Pau- se je končala s smrtjo enega lom. Odnos je ognjen, stras- od ljubimcev. ten, ljubeč in Paul se več kot Priznam, da ne očitno zaljubi v mladega poe- morem mimo metafore vlaka ta. Zaljubljenost dveh moških v filmu. Vlak lahko simboli- zira različne stvari, jaz pa26

Avtor: Živa Vita VERTAČNIK, 2. b 27

Razmišljamo,ustvarjamo Avtor: Tisa PRAPROTNIK, 3. b 28

Ko hodiš, pojdizmeraj do konca Življenje je ena sama preiz- likovala v to, kar sem. Sevedakušnja in velik boj. Pomemb- so k temu pripomogli tudi tisti,no je, da kljub oviram, ki jih ki me spodbujajo pri vsem, karpostavlja na našo pot, nikoli ne počnem, ter verjamejo vameobupamo. tudi ob neuspehih in padcih. Ko potrebujem oddih od vse- Vsi smo del vrtiljaka, ki nas ga, kar se dogaja okoli mene inlahko ponese na dno, pa vse v meni, se zelo rada odpravimdo vrha. Včasih mislimo, da v naravo, ki jo raziskujem znas življenje sovraži. Toda ali radovednostjo in spoštovan-ni to spodbuda, da se vztrajno jem. Rada prisluhnem njenimborimo ter dosežemo želen us- zvokom, ki me odneso v daljnepeh in srečo? kraje domišljije.Sama se zavedam, da bom do A življenje teče naprej in vsakesvojih ciljev prišla le s trdim toliko časa nas pripelje do pre-delom in večnim upanjem, da lomnice, kjer nas čakajo novidosežem svoj vrhunec. Na živl- izzivi in preizkušnje. Sama sejenje gledam z optimizmom in prebijam skozi takšno prelom-sem presrečna, da mi je dalo nico in verjamem, da ne bo la-priložnost spoprijeti se z uso- hko. Pravijo, da se počasi dalečdo, ki mi jo narekuje. Vsak pride, zato se na ta del potidan je nov dan in jaz imam podajam s potrpežljivostjo termožnost, da ga izkoristim z vso trdno voljo, da uresničim svojoenergijo, ki preveva v meni. željo po uspehu.Zelo veliko energije vlagamv svojo ljubezen do glasbe, ki Neprestano hodim po viju-me premamlja s svojo lepoto gasti poti življenja in ne vem,že vrsto let. Tudi ta ljubezen kaj me čaka za naslednjimme postavlja pred ogromne ovinkom. Ravno to pa mi jepreizkušnje in preverja moje pri vsem tem všeč. Sem večensposobnosti, a nikoli me ne popotnik, ki nikoli ne odneha,pusti obupati ter me vabi k ter išče nepozabna doživetjanovim izzivom. Glasba je res ter prelepe razglede.tista, kateri se lahko zahvalim Eva HANDŽEKOVIČ, 1. aza vsa doživetja, da me je ob- 29

slika je simbolična* KAJ NAM METAFORE POVEDO V ŽIVLJENJU?R odimo se kot nepopisan V stal sem ob rani uri, zla- Dandanes učenci vedno P ravijo, da je srečen, kdor list in smo podobni svo- ti uri. Odpravil sem se bolj opletajo z jeziki. Iz zna živeti z majhnimijim staršem tako po videzu kot v kopalnico, kjer je bil cirkus. leta v leto imajo daljši jezik, željami. Vendar nas življen-po obnašanju, zato pravimo, Čas je hitro minil, zato sem se a poleg tega postajajo iz leta je hitro postavi na realna tla.da jabolko ne pade daleč od odpravil v šolo, hiter kot stre- v leto tudi pametnejši. Včasih Spoznamo, da v življenju nidrevesa. Rastemo in postane- la. Pri nekaterih predmetih ti besedo kar vzamejo z jezika vse posuto z rožicam in damo mladostniki. Saj veste, sem pasel dolgčas, zato sem na in oni razložijo snov. Problem drži, da je vsak svoje srečekdor čaka, dočaka. Zdaj smo v konec pouka čakal kot prince- pa nastane, ko je treba narediti kovač. Spozna-mo, da se brezteh letih, ko je mladost norost, sa princa na belem konju. Ob nalogo. Čeprav se dogovori- muje še čevlj ne obuje in dačez jarek skače, kjer je most. vožnji domov se mi je v želod- mo, da jo naredijo vsi, ne drži- življenje res ni potica. ŽivljenjePri tem je treba biti previden, cu pričela nabirati pajčevina. jo besede. Sa-me besede so jih, je kot kolo sreče, lahko plava-še posebej dekleta, saj večkrat Po kosilu sem se lotil domače kako bodo oni to naredili, a mo visoko nad oblaki ali nosi-slišimo, da so bila v cvetu naloge in pri slovenščini sem ko pride do stvari, stisnejo rep mo križ. Naučimo se, da se vsemladosti, ko so si usodno zaz- za nek sestavek garal kot med noge. zgodi z razlogom in da je trudnamovala življenje. Toda če črna živina, potem pa sem se Neja SVEČKO, 2. a na koncu vedno poplačan.naredimo kaj narobe, moramo odpravil na trening. Na trenin- Vendar človek še vedno ni ni-vedeti, da se nobena juha ne gu sem bil marljiv kot mravlja, koli tako srečen, kot misli, nitipoje tako vroča, kot se skuha. po njem pa sem bil utrujen na tako srečen, kot je upal, da bo.Vedeti pa moramo tudi, da smrt. Odpravil sem sem se le še Neža JAMNIK, 2 . ani dima brez ognja. Paziti pa v posteljo ter zaspal kot polh.se moramo ljudi, ki lažejo, saj Luka BREZNIK, 2. akdor laže, tudi krade.Lar KUNC, 2. a30

Avtor: Tisa PRAPROTNIKPregneteni občutkiD ežuje … Megla … Že cel mesec ni sonca … To čutim tudi takrat, ko sije, vita,« nadaljuje napovedovalka. Ko (se mi zdi) ni posijalo sonce na ko je svetloba na višku, ko vročina ne da zaslišim besedo jezik, postanem boljše zemljo … Oblaki, ki tehtajo dihati … Jaz pa tako sama v krasnem po- volje. Rada imam jezike, knjige … Beremtone in tone, me teptajo. Ne oddidejo, letju … in podčrtavam, razmišljam … in grem včeprav si želim, da bi … Da ne bi bili Pa vendar si želim, da bi ne bilo več tega nebo … To so stvari, ki se jih veselim.več tu, da bi se končno pokazala svetlo- žalostnega vremena, saj me dela še bolj Saj nekaj, kar mi je pomembno. Takratba. »Oblačno, z močnim dežjem,« slišim nemočno, negotovo … Od kod izvirajo ni kepe, ni gnetenja negativnih občutkov.napovedovalko vremena na televiziji. ti moji občutki? Rada bi vedela, da bi jih Takrat je svet lep, domišljija je prosta in»Noro, saj pri takem vremenu vendar ne lahko odstranila, jih dala proč … z njimi moje življenje je polno. Brez gnetenjamoreš živeti,« pomislim. »Pa še nadalje- namreč ni lepo živeti. Kdor jih pozna, je življenje pestrejše, ustvarjalnejše …valo se bo to teptanje,« mi hodi po glavi. bo razumel. Tisti, ki nikoli ni občutil Ne moreš biti suveren, če te tišči, da neDan počasi ugaša … Jutri pa spet šola, ki pregnetenih občutkov, mu je lažje živeti. moreš dihati. A kaj, ko ljudje tega ne ra-je moja druga mora. Pa ne šola kot stav- Gnetejo se in gnetejo … v veliko kepo, zumejo … Zahtevajo, da si pri stvari …ba. Stavba mi je pravzaprav kar všeč. Že in tiščijo in tiščijo. Ni mi lahko, ni nam ti pa zjutraj s težavo zlezeš s postelje. Obleta in leta iz nje prihajajo učenjaki (med lahko … »In človek si bo pisal sodbo sam prebiranju knjig pa uščipnem saj malodrugim tudi moji starši). Učenjaki, ki so …« Mogoče pa je v teh mislih kaj resnice. veselja, zadovoljstva, lepih občutkov …mogoče dali kakšen presežek. Ne, moti Poslušam besede navdiha napovedoval- »Katja Jevšek pa je prestavila sonce name vse, kar se giblje v njej. Zanimivo, na- ke: »Pozitivec, navdih za vse nas, dokaz, petek,« zaslišim napovedovalko …jstnica bi pravzaprav morala imeti med da nič ni nemogoče …« Lepe besede, ki Iva KNEZ, 3. btemi gibajočimi stvarmi prijatelje … jaz bi jih morala sprejeti za svoje. Pa jih nepa se počutim tako samo. Gibajoče st- znam … ali pa nočem. Očitno si radavari? Ja, saj nimajo nikakršnih občutkov, kompliciram življenje s temi mračniminikakršnega čutenja do drugih … gledajo mislimi …le nase, zadovoljujejo svoje trenutne po- »Danes je evropski dan jezikov … an-trebe. Tega ne čutim zato, ker že mesec gleščina je kul, slovenščina pa je čudo- 31

PREGNETENI CUTIDaleč, daleč nazaj v gal- naprej ponedeljek najbolj os- aksiji Mlečna cesta so ovražen dan v tednu. A to sedaj štirje mladi nadobudni ni pomembno.inovatorji s planeta Erida ust- Ogorčeni in zaprepadeni so sevarili recept za popolno bitje. inovatorji v brezupnem položa-Formulo so do potankosti raz- ju odločili improvizirati. Preda-vijali 1.4 bilijona let in bili več ja in priznanje napake nikakorkot pripravljeni predstaviti svoje nista prišli v poštev. Nezaupanječudo vsemu vesolju. Bili so prvi, v kibernetične sposobnosti raču-ki so poleg vida in sluha uvedli nalnika pa je spodbudilo našeše štiri nove čute: okus, voh, tip galaktične stvarnike, da so kar nain najbolj cenjen čut med njimi: list papirja zapisali vse, kar so seintuicijo. Svojo kreacijo so pro- spomnili iz originalnega recepta.movirali kot prvo bitje, ki bosposobno povezovati več čutovin z njihovo pomočjo odkrivatinova čudesa življenja. Predsed-nik Galaktične zveze za tehnič-no kulturo je bil več kot impre-sioniran in je znanstvenikom dalpičlih tri milijone let za izvedboprojekta.A usoda je hotela, da se je nekegaponedeljka računalniški sistemsesul in z njim je izginila edi-na kopija briljantnega recepta.Galaktikus Novus, najobširnejšaenciklopedija praktično vsega,pa navaja, da je od tega dne(Opomba: zaradi avtorskih pravic smem navesti le majhen delež ses- Recept so poslali v tovarno umetne inteligence zatavin in postopka.) izdelavo deset primerkov človeškega bitja. Bitje so po-Sestavine: imenovali ženska.• dva ščepca grenčine, A v laboratoriju ni šlo vse po načrtu. Zulutisti (najbolj• pet čajnih žličk sladkih pregreh, nezanesljivi delavci v celotni galaksiji Rimske ceste) so• dve žlici čutnic za vročino, nekaterim ženskam nepravilno odmerili pravo količino• en listič dvoma v navidezne nenevarne situacije. sestavin in so preostanek testa zaflikali v prostor medPostopek: nogama.Razstrelite zvezdo Proximo B41 s tri – bilijonskim – vat- Po končanem delu so inovatorji bili z izidom kar ra-nim laserjem, da iz nje posrkate vodik, ogljik, dušik in zočarani, pa tudi besni, saj so zahtevali samo eno vrstokisik, ki predstavljajo 99 % človeškega telesa. Tisti 1 % pa človeka. Že v prazgodovinskih knjigah je zapisano, daso bakterije Limfitus, ki živijo v močvirnati lavi v srcu Pla- uvedba samca in samice ne prinaša nič dobrega, sajtunove džungle. se stvari med njima hitro zapletejo. Še do tega dne niVse sestavine dobro premešamo z mešalnikom. Čute med znano, ali so nemara nagajivi Zulutisti vstavili tja tudiseboj dobro pregnetemo in nastalo zmes oblikujemo v možgane, saj samci velikokrat zatajijo pri preprostihpodobo bitja, ki je na zgornji sliki. Pustimo, da telo nekaj logičnih operacijah. V večini primerov ravno takrat, kočasa vzhaja in ga potem za devet mesecev pustimo v zam- zagledajo privlačno žensko. Slednjo so tudi izdelali, darzovalniku na - 80 stopinjah Celzija. ima funkcijo partenogeneze, a se je ta skozi evolucijo izničila. Okoliščine so hotele, da se primerki med seboj32 razmnožujejo spolno. Kljub nezadovoljstvu pa so izumitelji vzeli ženske in ženske z nepotrebnim spolnim organom (kasneje znane kot moški), saj jim proračun in časovna omejitev

nista dovoljevala ponovne izdelave. zgodi napaka v človeškem sistemu. Ena smrtonosno bolezen. Sploh pa so ljud-Predsednik Galaktične zveze za teh- majhna sprememba v okolici lahko lju- je preneumni, da bi izumrli.nično kulturo je obljubo držal in di enkrat pahne v obup, spet drugič pa Tako so Nezemljani pustili planet, da»popolna« bitja so bila poslana na v jezo ali žalost. Tem tegobam so najbolj živi še naprej, stvarnikom pa so pri-takrat nenaseljen planet Zemlja. O izpostavljene ženske, vzrok za njihove sodili sedemindvajset milijonov lettem dogodku se je preko telepatije težave pa je kdo drug kot pa moški. zapora za uvedbo pregnetenih čutovna veliko razpravljalo in prav vsi v Samica ima izredno izostrene čute. in iznajdbo razglasili za največjo stor-našem Osončju so verjeli, da so Zem- Nezemljani so o ženskah med drugim jeno napako v vsej zgodovini obstojaljani še zadnji košček sestavljanke, ki izvedeli, da postanejo jezne, če samec našega vesolja.ima odgovor na večno porajajoče se iz trgovine prinese šampon z vonjem po In če se kdaj, dragi Zemljani, uzretevprašanje o smislu življenja. rdeči vrtnici in ne po vijolični. Seveda jim v nebo in sprašujete, zakaj še niste za-A hitro se je izkazalo, da so Zemljani ne moremo zameriti takšnih napak, saj gledali nobenega znaka življenja naogromna finančna polomija. Že kma- so ženske najkompleksnejša bitja daleč Marsu, je to zato, ker Marsovci vedolu po njihovem prihodu na Zemljo so naokrog. Vesoljci so ugotovili tudi to, da kako zelo pohlepni ste. Zato tudi skri-se pojavile težave. Ob vstopu v Zem- je ženska intuicija, vsaj glede moških, vajo svojo vodo, da je ne boste kradli,ljino atmosfero se je vsem skisal velik skoraj nezmotljiva. Samica opazi vsako ko boste svojo dokončno uničili.predel možganov odgovoren za logiko najmanjšo spremembo na samcu - že In v galaksiji je še do današnjega dnein psiho, kar je posledično vplivalo na druga uporaba parfuma je lahko znak za najhujša grožnja ta: »Živi dobro, delajpovezovanje čutov. Ti so se po nev- nezvestobo, kar je na Zemlji eden izmed dobro, drugače greš živet na Zemljo!«erjetno majhni možnosti prepletli s najhujših grehov. Monogamija tam velja Urška RETKO, 3. ačustvi. za sveto stvar in je temelj vsake srečneV 46. členu ustavne listine Združenih zveze (res so neumni ti ljudje). Prevara-nacij Mlečne ceste pa je zapisano, da na ženska je najhujša oblika pogube, sajso čustva prepovedana, saj povzroča- naženejo strah v moških kosteh, strah pajo nejasne namene, ti pa privedejo vodi v žalost in žalost v gotovo smrt.do prepirov in vojn. A nesrečni spleti Veliko ljudi zaradi prepleta čutov inokoliščin so ljudje »obdarili« z emoci- čustev trpi za depresijo, so vdani v usodojami in slovesom za najprimitivnejša in si belijo glave z nepomembnimi infor-bitja v Rimski cesti. macijami. Vzrok za njihovo maloumnostZemljani tako vsak dogodek v življen- pa je tudi v tem, da verjamejo le v tisto,ju doživljajo še toliko bolj intenzivno kar lahko zgrabijo, slišijo ali vidijo. Prizaradi čutov. Prav zaradi nevarnih stvareh kot je spiritualnost pa odpoveposledic čutov in čustev pa so varuhi tudi intuicija – ko bi le uvideli, kakšnegalaksije na Zemlji namestili kamere, spremembe lahko dosežejo z doživetjemki spremljajo vsak človekov korak in transcendentne narave sveta.beležijo vsa njegova dejanja. Seveda smo jim to hoteli tudi pokazati sPrvih nekaj let so prebivalci Eride na- tem, da smo poslali duhove na Zemljo,dobudno spremljali življenje na Zem- pa so se jih ljudje ustrašili in jih imajo zalji, a priljubljenost je hitro upadla, saj zle duše. Še en dokaz, da bitja s štirimiso ljudje zelo dolgočasne in preveč dodatnimi čuti morda čutijo več, a zag-neumne živali. Namreč vsa dejanja, otovo dojemajo manj stvari kot drugi. Tivsi pripetljaji Zemljanov temeljijo čuti pa so jih tudi odvrnili od duhovnosti,na ljubezni, ki je tudi izvor vseh os- ki bistri misli in zdravi dušo.talih čustev. Ljubezen lahko sproži Vesoljci so že večkrat hoteli uničiti Zem-že nežen dotik drugega bitja, šepet ljo. Enkrat so nad ljudi poslali plinskeprijaznih besed, vonj spomladanske bombe s strupom, imenovanim sramota,cvetlice ali pa okus prve dežne kaplje ki je sicer zelo pogosta smrt v galaksiji.na jeziku. Ti čuti tudi občutno hitreje A situacija na modrem planetu je osta-sprejemajo dražljaje, zato se pogosto la nespremenjena, saj je človek imun na 33

ONA D olgi rjavi lasje in bledo rjave obrvi nam povedo, da že dol- nisi sama. Nisi sama, tukaj sem jaz in go ni obiskala ženskinega na- tukaj je še nekdo. Točno tukaj. Tam jboljšega prijatelja – frizerja. Njene na levi strani ob drevesu stoji in zbi- zelene oči včasih niso vedele, kaj toč- ra pogum, da pristopi. Poletela sem no si je želela ali pa niso hotele prehi- proti osebi, s katero se je ona tako tro izdati. Zatorej tudi jaz ne morem obremenjevala. Njegove mačje oči so trditi, kaj si želi imeti danes za kosilo, kukale izza debla in si izbirale pot, po vendar zagotovo lahko vem, kaj si želi kateri bi ga ponesle do nje. V žepu postati, ko odraste. Njen ambiciozni je imel sivo denarnico in slika posneta pogled sporoča želje in misli, ki se ji s polaroidnem fotoaparatom, je štrle- podijo po glavi. Pa naj še kdo reče, da la iz njega. Roke je potisnil vanj, da oči niso zrcalo duše. Njene oči se zr- bi vzel denarnico, a slika je zdrsnila calijo v sinje modrem morju in morje ven. »NEEEE!« sem zakričala in sliko sporoča sliko bogu. Bog vidi tisto, če- nehote odpihnila, da jo je nežna sapa sar on ni bil zmožen. Nikoli ni vedel, kisika ponesla po vetru. Ustvarila je kaj točno si je želela, vendar sem jaz pravi vrtinec, čeprav je bila le slika, ki vedela. Kdo sem jaz? Nihče. bi nekomu polepšala pogled na svet, jo Bledo polt je pomolila k soncu in se je zdaj odneslo. Slika si je po mešanici popraskala nad ustnico. Ne rastejo vetra in mojega toplega zraka utirala ji brki, to lahko trdim, to je delala pot do dekleta. takrat, kadar je razmišljala. Kdo sem Sama sreča, da sem takšna neroda, saj jaz, da vem to? Ne vem. Razmišljala je slika zavoljo mene pristala ob klop- sem o vsem, kar ji je bilo dano, kar ci poleg nje. Zopet je odprla beležko, je sprejela, ko se je tako odločila. nič je ni presenetilo, niti ni videla Njene oči so še vedno sporočale sliko slike, ki je končala pri njenih nogah. bogu, ki pa je ni postavil na prednos- Pisala je v beležko. Toliko človeka je tno listo, jaz pa sem jo le opazovala. še vseeno bilo v meni, da se nisem Čutila sem vsak njen vdih in prebirala mulila nad njenim listom papirja in vse njene misli, ki so brezkončno le- prebirala, kar je dekle ustvarilo. Očit- tele po zraku in se mešale z mislimi no pač rada piše. Moje zanimanje je ostalih nepomembnih oseb. Razbira- bilo trenutno preusmerjeno na fanta la sem njene občutke, vendar mi ni ob drevesu. Črni valoviti lasje so mu uspelo priti do zaključka. Njena mis- padali na že nekje viden nos, vendar terioznost me je privedla do tega, da se ne morem spomniti, kdo ga je nosil. sem si jo izbrala za svojo prvo žrtev. Spran pulover je dajal izgled cenene- Svojo službo sem vzela dokaj resno. ga, vendar se nekako nisem obremen- Ne, nisem bila fotograf, niti ne pesnik. jevala s tem, čeprav bi ga z veseljem Kdo sem jaz? Nihče. vrgla v smeti ali pa mu vsaj zakrpala Iz bele frachella torbe je povlekla spodnji del rokava, da bi bil cel, če že modro pisalo in njeno konico poča- ni ravno nov. Stala sem tam in čakala si pričela grizljati. Kakšno odurno na sporočilo ali pa na znak, da lahko početje. Pisalo je v roki pretresla in ukrepam, vendar ne eno ne drugo ni v beležko nekaj zapisala. Pomaknila prispelo. Zaslišala sem šelest listja, sem se nad njeno glavo in opazova- nekdo je hodil. Fant, kje je? Pomikal la pisavo. Njene linije so bile precej se je proti njej, joooj končno se bo ostre in brez nekakšnega začetka. zgodilo. Vedela sem. Torej, kdo sem, Črke so vijugale med dvema črtama da toliko vem? Oh, ko bi vedela. in ni bilo besede, ki bi bila napisana Kako bi zdaj popila en kozarec sangri- slovnično pravilno. Pihnila sem topel je in opazovala. Ali pa dva, kdo bi ve- zrak, zmrazilo jo je. Zaprla je beležko del. Bližal se ji je in z vsakim vdihom in se obračala zdaj desno zdaj levo. ji je bil bližje. Hodil je po travi, ob- Tudi jaz nekaj slišim, dekle, očitno34

dani z barvnim jesenskim listjem, vet- nikogar in namesto v kafič zavila des- pričela vanjo pisati. Nisem videla, kajer pa mu je pihal točno v obraz in iz no. Izbrala je stopnice namesto dvi- piše, ampak sem razmišljala, kaj semnjegove grimase je bil razviden strah. gala, ne zato, ker bi jo bilo strah, da bi pravkar videla in kaj sem pravkar iz-Strah pred korakom, pred odgovorom. dvigalo obstalo, pač pa zato, ker bi ji vedela, ne le o sebi pač pa tudi o njejVedel je, da če ne bo zdaj ne bo nikoli. dalo čas misliti, in če se je že odločila in, da zdaj vem, kdo sem jaz in kaj jeSonce in oblaki so se mu smejali, le verjetno ni hotela preveč misliti. Jaz ona. Vendar ne vem, zakaj sem tu inredkokdaj so sodelovali, vendar tokrat sem izbrala dvigalo, čeprav bi lahko kakšno je moje poslanstvo. Deklica obso. Sonce mu je na dlan položilo topli- poletela za njo skozi strop. Ko se je meni pa je jokala in pisala v zvezek.no in oblaki so pustili toplini prosto končno slišal znameniti pisk dvigala, Zopet je zapihal veter, tokrat močne-pot ter se razpršeli v topel jesenski sem že bila na vrhu. Ona pa me je, kot jši kot kadarkoli prej. Ali je to znak?veter, ki je rahlo mešal liste pred kora- da bi vedela, da prihajam, čakala. Potne roke so se ji zatresle in beležkakom. Vsak korak je postajal glasnejši. Pogledala sem v zrak in zakričala: ji je spolzela s dlani. »NEEEEEE!« jePŠŠŠŠŠŠ, tihooo, slišala te bo. Resnič- »Daj mi znak!« Nič ni prišlo v odgov- zakričala ona in NEEE sem zakriča-no ga je. Zvezek je v hipu pospravila v or. Na vrhu interkontinentala sva, stali la jaz. Skočila je za beležko. Hotelabelo frachella torbo in pisalo potisnila ena ni vedela za drugo, vendar sva obe sem jo prijeti, vendar je moja roka,v sprednji žep ter že hotela po barvni vedeli, kaj se dogaja. Ona je sedela na kot navidezna prešla skozi njeno inpodlagi steči stran od problemov, ki robu stavbe in zrla v grad. Njene misli ni mi uspelo. Spustila sem se za njojih je predstavljal pogovor z njim. so poletele proti nebu in se tam kot in njeno na dnu položeno telo je iz-»Pia, počakaj!« je zakričal za njo. Po- videoprojekcija izrisale. Skupaj sva jo puhtelo v nebo. Opazovala sem, kaj seletela sem bližje in opazovala njuna opazovali, ena z večjim nasmeškom dogaja, a čutila nisem ničesar. Svet jepogleda. »Kaj hočeš? Ti ni dovolj!« kot druga. Končno vem, kdo sem. Na postal črno bel in svetla zvezda na čr-je s previsokim tlakom v očeh kriča- videu je bilo dekle, ki je molilo prst v nem nebu se je zasvetila tako močno,la nazaj. Glas je iz črke v črko posta- rojstnodnevno torto in ženska, ki ji je da me je oslepila. Svetlobo je usmer-jal tresoč in solze, ki so se nabirale v prste redno oblizovala. Posedla sem se ila v beležko, kjer je na veliko pisalo:očeh, so želele na plano. Vendar jim ni poleg nje in jo objela. Slika je posta- »Oprosti, mami, zdaj prihajam k tebi.dovolila. »Nisi mi dal tisto, za kar sem jala črno-bela in veter je jo pihnil na- Tvoja Pia.« Zvezda ni bila več zvez-te prosila. Nisi bil tak, kot si govoril, prej po nebu, da jo lahko opazujejo da in svet ni bil več črno-bel. Z nebada boš, po vsem, kar sem preživela, si še drugi. Njen srčni utrip pa je posta- se je spustilo dekle naravnost k meni.z mano ravnal kot bi bila zadnja, za jal hitrejši. Čutila sem ga skozi črno V moje naročje. Končno sem jo lahkokatero ti je mar! Nisi mi pokazal, kaj senco, ki jo je obdajala. Poznala sem objela in ona je lahko objela mene.ti pomenim, ko sem to najbolj potre- jo. Predstavljala je vse njene temačne Ana MAČIČ KOTNIK, 3. abovala!« Glavo je potisnil globoko v misli, ki so jo oblivale v tem trenutku.zrak in z rokami podrsal po svojem Na nebo se je privila beseda za bese-obrazu »Nisi mi dovolila, nisi žele- do, vse iz njene glave. Debela solza jela, da ti pomagam!« »Nikoli me nisi kapnila na modre jeansike in ustvarilavprašal, Tian, pa tudi če bi me, me ne motiv. Še zadnjič je pogled usmerilabi razumel.« To so bile njene zadnje proti gradu in se očitno nečesa spom-besede in zdaj je odsevana slika, ki se nila, saj se je na nebu zopet prikazalaje kazala bogu, postala jasna in tudi projekcija. Ob gradu je stala ona inon je vedel, kaj se bo zgodilo. Tekla fant, s katerim se je maloprej kregalaje po parku in iskala tisto, kar je zdaj ob klopci. Na projekciji je izgledalapotrebovala. Črn klio ji je obstal na srečna in polna življenja. Z dviga-prehodu za pešce, čez katerega je stek- lom sta se peljala do Ljubljanskegala, kot bi jo nekdo lovil. A za njo sem gradu, med vožnjo sta se neprestanobila samo jaz. Fant se je obrnil v dru- smejala in si izmenjala zaljubljenego smer. Kakšen bedak. poglede, ki so mi pričarali nasmeh naSprva sem še kričala za njo, vendar obraz. Njuni ljubezenski pogledi soje bilo sporočilo z neba več kot jas- se stopnjevali in njune noge pa skupajno, da me ne bo slišala. Tekla je proti druga z drugo hodile okoli gradu ininterkontinentalu in nič je ni ustavi- opazovale Ljubljano v svojem nočnemlo. Noben pes, privezan na vrvico, blišču. Smeh, slike, poljubi … zvonec.zaradi katerih se je vedno ustavila in »Prosim.« »Kaj? Kje? Pridem.« Solze,jim namenila kanček svoje pozornos- jok in neustavljiv tek.. »Kam greš,ti. Noben butik, v katerega je vedno Pia?Kaj se dogaja?« »Moram, moramskočila, nasmejana, in se iz njega vr- iti. Mami …!«nila z vrečko, ki jo je veselo skrila v Slika je zopet postala črno bela inbelo frachella torbo, ter se pretvarjala, odneslo jo je po nebu, tokrat v dru-da ji je majčko posodila Nuša. Tekla go smer. Pogledala sem jo in ona jeje do hotela in če je ne bi zaustavile gledala mene. »Pogrešam te mami,«rdeče luči na prehodu za pešce bi bil si je govorila in z oči so ji tekle de-njen korak še hitrejši. Njen pogled bele solze, ena za drugo, neustavl-ni bil nikjer drugje kot na semaforju. jivo prodirale do jeansik in tam ust-Čakala je na zeleno nestrpneje kot oče varjale vzorec. Zdaj sem vedela, kdosvojo prvorojenko v porodnišnici. V sem ... zagotovo sem vedela. Iz svo-stavbo je vstopila mirno. Pozdravila ni je frachella torbe je vzela beležko in 35

Razvedrilo36 Avtor: Tisa PRAPROTNIK, 3. b

PRVI LETNIKI O LJUBEZNI,PRIJATELJSTVU, IDEALIZMULJUBEZEN 371. Koliko partnerjev si imel/imela?a) Več kot pet.b) Manj kot pet.c) Nič.2. Kako romantičen/na si?a) Zelo.b) Srednje.c) Sploh ne.3. Kaj ti je najbolj všeč pri osebi?a) Izgled.b) Karakter.c) Denar.4.) Koliko časa si bil/la v zvezi?a) Manj kot eno leto.b) Več kot eno leto.c) Nisem še bil/a v zvezi.5.) Kdaj sta se prvič poljubila?a) Na prvem zmenku.b) Po prvem zmenku.c) Nikoli.6. Kako izbiraš fanta/punco?a) Čisto vseeno mi je.b) Gledam na karakter vendar mora biti oseba tudi simpatična.c) Ne izbiram.Največ odgovorov a: Hitro se navežeš, želiš si resno zvezo, hitro po-kažeš čustva.Največ odgovorov b: Do ljubezni si realističen/na, a se ne navežeštako hitro, se iskreno zaljubiš in zaupaš osebi.Največ odgovorov c: Bojiš se pokazati svoja čuštva, saj te je strah, dabi te kdo prizadel, težko se navežeš na osebe.

PRIJATELJSTVO1. Ali zaupaš svojem prijatelju/ici?a) Da, povem vse skrivnosti.b) Povem le bistvene stvari.c) O meni ve le nekaj podrobnosti.2. Če tvoj prijatelj/ica dobi fanta/punco?a) Ju podpiraš in si vesel zanju.b) Ju podpiraš, a ti ni všeč.c) Si nevoščjiv/a, a tega ne izdaš.3. Družita se:a) Skoraj vsak dan tudi po šoli.b) Samo v šoli, popoldan pa nikoli.c) Samo občasno spregovoriva nekaj besed.4. Ali si s prijateljem/ico pomagata med seboj, ko imata težave?a) Prijatelju/ici pomagam, kadar me potrebuje in mu/ji vedno stojim obstrani.b) Le če me prosi.c) Nimam časa, da bi mu/ji stal ob strani.5. Če nekdo obrekuje tvojega/jo prijatelja/ico za njegovim hrbtom:a) Ga/jo vedno branim in mu/ji to tudi povem.b) Mu/ji samo povem za obrekovanje.c) Pridružim se obrekovanju.Največ odgovorov a: Zelo dober/a, pošten/a, zanesljiv/a in iskren/aprijatelj/ica.Največ odgovorov b: Dober/a prijatelj/ica, vendar lahko ob možnihovirah prijatelja bolj zapostaviš.Največ odgovor c: Razmisli o težavah z egocentričnostjo, saj sebe ve-likokrat postaviš pred druge.38

IDEALIZEM1. Ali bom naredil/a gimnazijo brez učenja?a.) Ne, brez truda ne bom dokončal/a gimnazije.b.) Gimnazijo bom naredil/a z levo roko.c.) Potrebno bo veliko truda, vendar bom uspel/a.2. Ali zate obstaja posmrtno življenje?a) Vsekakor ne.b) Brez dvoma, da obstaja.c) Morda pa res.3. Ali bomo kdaj dočakali konec sveta?a) Da, vendar ga ne bomo pričakali.b) Ne.c) Mogoče čez kakšnih 50 let.4. Ali je mogoče cel teden zdržati brez vode?a) Ne.b) Da brez problema.c) Malo verjetno.5. Ali družba, s katero se družiš, vpliva na tvoje življenje?a) Mislim, da ja.b) Ne, saj sam/a nadzorujem svoje življenje.c) Da, vpliva, vendar se moram tudi sam/a znajti v življenju.6. Komu gre bolje pri vsakdanjih opravilih?a) Tistemu, ki je preda delu, saj ga more opraviti popolnoma.b) Tistemu, ki bo našel bližnjico do določenega dela.c) Tistemu, ki delo opravi na svoj način.Največ odgovorov a: Si zasidran/a na trdnih tleh in predstavljaš značil-nosti realističnega tipa človeka.Največ odgovorov b: Včasih bi se lahko postavil/a na realna tla inrazmišljal/a bolj realno in ne tako idealno, kot si to zdaj in raje poiščisrednjo pot.Največ odgovorov c: Nisi ne realist, ne idealist zato kar tako razmišljajše v letu 2018. 39

“Izbrana oblačila spremenijo dojemanje nas samih in ljudi oziroma okolice v kateri živi- mo. Zadnja desetletja moda predstavlja odraz človekovega življenja, njegovega socialnega statusa ter njegovih prepričanj. Ne zagovar- jam tega, da se ljudi ocenujejo po videzu, ven- dar je tvoja odločitev ali bo že naslednji dan neonska roza obleka postala tvoj “outfit of the day.”MERCEDEZ BENZ FASHION WEEK“Najti svoj pravi jaz v današnjem svetu zahteva veliko truda, volje in vztrajnosti. Malokdo že zgodaj spozna, kaj mu je pisano na kožo.”Za dogodek kot je teden mode, je bolje iz- V trenutku, ko sem izvedela, da bom tudibrati videz, ki odraža stališče manj je več. sama del Mercedes Benz Fashion Week-a, semPreprost bel pulover, plašč v kamelji bar- se odločila, da bom poslovno krojen suknjič,vi iz Zare, črne strgane kavbojke in škornji kombinirala skupaj z črnimi hlačami in ma-Slovenskega oblikovalca Petra Jazbeca, so jico “Unexpected success” ter tako ustvarilakosi za katere sem se odločil, da jih oblečemna petkove sklope revij. Za piko na i pa sem mladostniško obarvan videz.dodal preprosto črno torbo, usnjene roka- ~Neža~ vice in udarna Diorjeva očala. ~Gregor~40 Avtor fotografij: Dušan JAMNIK

“Ko sva imela deset let, sva sanjala o svetu mode, vendar nikoli nisva pričakovala, da bova čez nekaj let postala tudi sama del tega. Približati modo mladim ne zgolj kot kose bla- ga, vendar kot način izražanja samega sebe, je najin cilj odkar sva se odločila, da najino življenje posvetima modi, bodisi na takšen ali drugačen način.”Gregor Kokal Golčer Neža Jamnik 41

Avtor: Živa Vita VERTAČNIK, 2. b Večina izmed nas si ob koncu leta zastavl- ja sto in eno vprašanje o tem, kaj bi lahko po- pravili, izboljšali, naredili ali celo ne naredi- li. Skratka, december je mesec, ko naredimo črto nad letom in skujemo nove načrte, cilje in sanje. Kljub temu pa večkrat pozabimo na majhne, vendar pomembne stvari, ki zapolnijo naš vsakdan in v nas prebudijo občutek sreče in zadovoljstva. Zato poskrbi, da v nasledn- jem letu opraviš naslednjih 18 stvari in tako poskrbiš, da bo leto 2018 polno sreče, ljubezni in veselja. 18 stvari, ki jih moraš storiti v prihodnjem letu 1. Vsak dan se zahvali za vsaj eno stvar, ki jo imaš v življenju. 2. Objemi najmanj osem ljudi na dan, saj to dokazano sprošča hormon sreče. 3. Dan začni z nasmehom. 4. Družino in prijatelje preseneti z majhnimi darilci. 5. Ustvari album spominov. 6. Več časa posveti stvarem, ki te veselijo. 7. Spoznaj, da so padci nujni za doseganje ciljev. 8. Odpravi se na nepozaben izlet. 9. Za en dan odklopi vsa socialna omrežja. 10. Nauči se kuhati vsaj pet novih jedi. 11. Vsak mesec preberi knjigo. 12. Enkrat na mesec pojdi na večerjo v družbi najboljših prijateljic ali prijateljev. 13. Več časa posveti sebi in svojim mislim. 14. Enkrat na teden se odpravi na sprehod, tek… 15. Odstrani iluzijo sebe na poti k globlji spiritualnosti 16. Naredi novo spremembo na sebi. 17. Opusti stare slabe navade iz leta 2017 18. Bodi srečen in zadovoljen. 42 Prispevek: Neža JAMNIK, 2. a

Avtor: Karin POROČNIK, 3. c 43

Avtor: Karin POROČNIK, 3. c44

Avtor: Karin POROČNIK, 3. c 45

Avtor: Živa Vita VERTAČNIK, 2. b46

47