ALITERACIJSKI PESMI ALITERACIJSKA PESEM I. Pride počasi po prašni peščeni poti preko prečnega predora. Poštar. Levinja lovi lastnika, lev lovi ljubezen, Prinese pismo, polno plahega levček lovi lamo. pričakovanja. II. Pogled preusmerja po prašni poti preko pobesnelega psa. Razred redči račune, razredničarka računa razdalje, Potetovirana poveljnica prvega pehotnega polka rahlo razumejo retrospektivo. prevzame pošiljko, polno prahu. Lara Ledinek Hovnik, 2. b Policisti počasi preprečijo prihod polka. Poštar postaja popolnoma pobledel. Pošiljka, polna prahu, pomeni popolno predajo. Polkna pripora pa poslednji pogled. Julija Valentar Zdovc, 2. b 51
ALITERACIJSKA PESEM Peter posnema ptičje petje pri posebnem potoku. Potem pa priplava proti polž, podlega polža Peter potopi. Peter pismo posveti polžu, po petkovem popoldnevu preklinja. Ptica prepeva polževo pesem, potapljač Peter prepisuje polževo pesem. Pride pomlad, potapljač Peter pade po pesku, Petrov prst poči. Peter pesni pesem, po praznikih praznuje. Prebivalci predmestja Petra pozivajo, Peter Pregrešek, pusti prijetne polže! Jan Kavcl, 2. b 52
ZAČETEK NA KONCU Sama s sabo se srečam. Srce se spomni sanj, saj sama sem stala sredi snežnega sveta. Strah se spelje skozi smeh. Sreča, smrt smili se skrbem. Slišim silnati skovik STOJ – spomni se spominov. Alisa Merkač, 2. b 53
MALI ZVEN 54
SONET SONET Mesec se že na nebo spusti, Po črni poti hodi deček sam, ti sanjaš ob valovih morja, a sam, ko brez strahu in brez trepeta, sijaj tvojih oči me prebudi, se približuje hrupu iz šepeta, v mislih že me obliva tvoja skorja. kar náenkrat postane ves zaspan. V tišini se približam ti, »Kaj?« vpraša deček in zasanjano se nasmehnem, oči zaprem, po svetu tava le in je težko, sprostim dlani in mislim si, »se čudo res zgodilo mi ne bo, a le razmišljaš, kakšna sem. ki mojo glavo je omamilo? Napetost v meni se stopnjuje, A kar naenkrat spet posije sonce lička so postala rdeča, in črno zlo odžene čisto stran. veter piha, voham tvoj parfum, Zagledam spet lepote na vse konce. kot da srce mi odpoveduje, glas tvojega izdiha se poveča, Kaj z mano se dogaja zdaj in tukaj, daj, že sleči ta kostum. kjer mimo hodijo prelepe muze in šepetajo, da smo zopet skupaj …?« Bela Oder, 2. b Alisa Merkač, 2. b 55
POSTAVLJEN PRED DEJSTVO BITI Oh, molči, lajdra! Nič več si ne želim biti pohoten, v telesu se rodil je strah strahoten, ko izpod čela me motri soseda Ajda. Zgolj srečen s tabo sem želel postati, zdaj vidim, kako grozna je krivica, ki si zadala mi jo ti, lisica, zdaj v cerkev bom odšel berilo brat. Nikoli več tako ne bo, je jasno, kot ko sem s tabo bil jaz, zvesti Jože, zdaj čutiš, draga, bolečino strašno? V mračno kamro zdaj odšel bom spat, ker se tišina dere mi preglasno, in pustil tam ti rože bom – šah-mat! Ožbej Lindenbaum, 2. b 56
GROZEČA USODA Sedim v temi in gledam daljavo, tam daleč vidim oranžno košaro in te, ki z njo šli bodo v goró, vsi zbrani in nasmejani se odpravljajo. A le malo nas ve strašno, hudo resnico, ki plane nadnje vsak hip zdajšnji, ko pokazala hude zobe bo, grozljive, prepozno bo, pravim, poslušajte me zdaj! V meni svoj boj bije hud vihar, ne vem, ali grem naj ali ostanem, če vstanem in grem, čaka usoda srhljiva. In gledam še vedno goró brez izhoda, nihče se ni vrnil, vsi so ostali, pod snežnim pokrovom bodo večno spali. Lara Ledinek Hovnik, 2. b 57
S Svoboda v ujetosti Seže sreča sprave, svobodnim Slovencem. DAVO KARNIČAR Se smejijo sosedom s spornim smehom. Prepleza vsako oviro, Skačejo s strojem stoterih stopinj, vsako goro, stopnice so strašen srd srca, saj sonce sijalo si sebi stran. na koncu na sebe poseka drevo. Ah, ta naš Davor, njegova usoda je bil sosedov javor! Jan Kavcl in Ožbej Lindenbaum, 2. b 58
PRIDE DAN Š Pride dan, Šolska šahovnica število ščiti, ko ne veš, ne kod, ne kam. širino šteje. Pride dan, Široki šopek šibke školjke ko zaspan si in hladan. šestilo širnega šepetanja šili. Pride dan, 59 ki z oblaki je obdan. Pride dan, ko ti nihče ne stopi v bran. Pride dan, ko počutiš se izdan. A pride dan, ko sonce ti posije spet v dlan! Tina Kalajžič, 3. b
STRAH Nekje v daljavi slišim glas, ki pravi: »Le kam, le kam, ozri se drugam!« Se čudim, bledim, čutim strah, se zgrudim, a kaj, ko še vedno je tam … Zakaj ravno jaz? Kaj delam, da straši me povsod, obraz proti strelam. Odprem oči, tema, poltema, strah je še tu, ob meni, na meni je polno potu. Tina Kalajžič, 3. b 60
POZITIVNE MISLI Misli brbotajo, miru mi ne dajo, zato sprašujem se, kaj življenje je. Duša polna bolečine in spominov trpkih je, podajam se v globočine, ne vem, kje moje so meje. Na koncu vse še dobro bo, saj prijatelji pomagajo, POZITIVA pravijo, lepe misli mislijo. Tudi lepi spomini veliko štejejo in nas včasih pošteno nasmejejo. Lucija Fortin, 1. b ...Umetniški ubežnik ulico umazano upesniti upa, univerzitetno uganko učenca. Usodna ura ulomkove ustave, ujeto usmiljenje utrujene ustnice – utrjene. 61
Vrabec v vlaku vzame višino, vanj vejica, veja vedno velja. Vzhod vzvodnih vžigalic vzklika, večne večere vabi v vročini. Vrh vesoljne vročine vode vir vodika vlije v večnost. 62
HARFA Nekoč ob morju ženica je bila domá, In ko sta stali tam gori na pečini, ki rodil se ji je par hčerá. je temna svetlo porinila v vodó. Prva je rasla svetlà, kot zlató, Ta zdaj tonila, zdaj plavala je v mesečni drugi kot oglje lasje krasili so glavó. ter kričala: »Sestra, sestra, podaj rokó!« Prišel nek vitez ženit je hčerá, »Sestra prosim, pusti me živeti prijahal z gradu od daleč zeló, dam ti del, česar mi usojeno bilo je imeti!« da temni je nosil kupe zlatá, »Oh, imela bom vse, ne le tvoj'ga malo, svetló pa z dna srcà bi ljubil močnó. ti pa se nikoli več ne vrneš na obalo!« »Oh sestra, sestra bi šla z menoj, Truplo, elegantno lebdeče, kot labod, gledat' jadra bit' prot' viharju bòj?« je nežno zibalo se na obzorju, Pograbila svetlolaso je za rokó, ko sta dva pevca šla svoj hód, in peljala jo gledat' sončni zahod. ter videla grozoto tam na morju. Sestavila harfo sta iz nje kosti, napela strune z zlatimi lasmi. Odnesla temnolasi jo krasnó, da ob poroki igrala bi glasnó. Položíla pred oltar sta jo, na kamen, a ta naenkrat sama je igrala. In ko odpél je zlatih las še zadnji pramen, je temnolasa mrtva obležala. Jaša Knez, 3. c 63
VRTNICE Vsak cvet kot vrtnica obrodi in lepo življenje zaživi. Vsak cvet različen je in vsak drugače uspe. Nekateri nas prej zapustijo, le še v spominu lebdijo. Solze točimo vsi, ko življenje oveni, srce nas boli, a pomoči ni. Lucija Fortin, 1. b 64
65
66
MAČKwE Mačke so pač mačke. Včasih tečne, čeprav ljubke. Včasih sitne, čeprav srčkane. Včasih bi jih kar v grob poslal, spet drugič v zvezde koval. Če mačko imaš, veš, da brez nje ne znaš. Mačke so moj edini in pravi vzornik. Delajo, kar se jim ljubi, in počnejo, kar se jim zljubi. Jedo, ker hočejo, in spijo, kadar hočejo. Ne vtikajo nosa v tuje zadeve, saj vedo, da imajo tudi same probleme. In če mačko imaš, je ne daš, saj jo rad imaš. Nuša Jehart, 1. b 67
Z Zlodej zloži zdajšnjo zadrego, zastira zvenečo zelenenje zastarele Zemlje. 68
Ž Že žlica žvižgati želi, žalostinke žalujoče žali žgoča želja železne živali. Tjaša Jerič, 2. b . 69
IZDALA IN ZALOŽILA Gimnazija Ravne na Koroškem Na gradu 4 2390 Ravne na Koroškem GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA Zala Špoljar Slivnik UREDNIŠKI ODBOR Tadej Gosak Tilen Štifter Lucija Fortin Nuša Jehart Kaja Vreš Rok Plesnik Tamara Rožej Zala Špoljar Slivnik Jan Penec LEKTORICI IN MENTORICI OBLIKOVANJE IN GRAFIČNA PRIPRAVA Mira Razdevšek, prof. Lucija Mirkac, prof. Jan Penec (Pomoč: Tadej Gosak, Tilen Štifter) PRIPRAVA BESEDIL AVTOR NASLOVNE STRANI Lucija Mirkac, prof. Jan Penec 70 AVTORICA NASLOVNE FOTOGRAFIJE Lana Stajnko
TISK Gimnazija Ravne na Koroškem NAKLADA 70 izvodov LETO IZDAJE December, 2021 AVTORJI FOTOGRAFIJ 1. (Str. 5) Timotej Žvikart, 2. (Str. 6) Timotej Žvikart, 3. (Str. 8, 9) Dolorest Ristič, 4. (Str. 13) splet, 5. (Str. 14) Lana Stajnko Knez, 6. (Str. 16, 17) Nika Čeh, 7. (Str. 18, 19) Urška Paska, 8. (Str. 20, 21) Urška Paska, 9.(Str. 23) Eva Šumah, 10. (Str. 26, 27) Timotej Žvikart, 11. (Str. 28, 29) Timotej Žvikart, 12. (Str. 30) Urška Grabner, 13. (Str. 32, 33) Alja Mihalj, 14. (Str. 35) Jan Kotnik, 15. (Str. 36) Urška Paska, 16. (Str. 37) Ana Mlinar, 17. (Str. 38, 39) Ines Gracej, 18. (Str. 41) Ines Gracej, 19. (Str. 42, 43) Urška Paska, 20. (Str. 44, 45) Tinkara Lednik, 21. (Str. 46) Dolores Ristič, 22. (Str. 49) Timotej Žvikart, 23. (Str. 50) Urška Paska, 24. (Str. 52, 53) Taja Oderlap, 25. (Str. 54) Špela Javornik, 26. (Str. 56 (levo spodaj)) Alina Simonovič, 27. (Str. 56 (levo zgoraj) Eva Vitrih, 28.(Str. 62) Tine Rožen, 29. (Str. 65) Ines Gracej, 30. (Str. 66) Eva Vitrh, 31. (Str. 68) Lucija Fortin, 32. (Str. 69) Nuša Jehart, 33. (Str. 70) Kaja Vreš, 34. (Str. 71) Tadej Gosak, 35. (Str, 72) Kaj Glinšek 71
nekaj utrinkov umetnine tadeja gosaka 72
73
74
Search
