tEST

Strokovna Revija ISIS srečan5ja1Maj 2016 izpostavili vrednote in prepričanja, ki nas oblikujejo in odlikujejo. Z notranjimKomunikacijske monologom in »osebno inventuro« si bomoveščine odgovorili na nekaj pomembnih vprašanj. In siv zobozdravstvu postavili cilj(e) – odvozlati komunikacijske zanke in izkoristiti svoje osebnostne odlike za uspešenseminar – maj poslovni (in zasebni) vsakdan.Od komunikacije v profesionalnem okolju do Izvajalka: Irena Potočar Papež, univ. dipl. ped.,pogovora s seboj, od sporazumevanja s prof. slov.prestrašenim pacientom do konfliktov s tistimi, kijih ne moremo sprejeti, od veščine nagovora do spoznavanja samega sebe… Popoldne, namenjenoučenju, profesionalnemu razvoju in osebnostni Obravnava paliativnegarasti, v družbi dveh izkušenih »sporočevalk«. bolnika v domovihPredavateljici: izr. prof. dr. Polona Selič, univ. za ostarele in posebnihdipl. psih., in Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. socialnovarstvenihsoc. zavodih seminar – junijAsertivnost Na srečanju timov smo se odločili poudariti pomenin reflektivno timskega dela v naših domovih za ostarele inposlušanje posebnih socialnovarstvenih zavodih. Zavedamo se, da je vedno več bolnikov sprejetih v zelo težkemseminar – maj obdobju, ko se od nas, ki delamo v socialnovarstvenih ustanovah, pričakuje sočutje,»Nikoli ne morem trditi, kaj si ti povedal, vedno pa čuječnost in strokovnost. V obdobju, ko svojelahko povem, kaj sem jaz slišal.« bolnike negujemo in zdravimo, ne smemo pozabiti na to, da negujemo ljudi s svojimi zgodbami. V te (John Powell, teolog) zgodbe so vpleteni njihovi otroci, partner, starši,Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. bratje, sestre, sosedje in ob koncu njihovega življenja tudi mi. Paliativna obravnava bolniku ponuja celostnoKomunikacijske obravnavo, ki jo v SVZ/PSVZ zmoremo ponuditi.odvozlanke Strokovnost je in mora biti na prvem mestu, bolniki,in osebnostne odlike ki pridejo k nam, si to zaslužijo. Zaradi tega organiziramo srečanje, kjer si želimo povezati vseseminar – junij deležnike tima.Na srečanju bomo pokukali v zakladnico Organizacijski odbor: Tanja Petkovič, Janjakomunikacijskih in osebnostnih veščin ter Demšar, Nejc HalasPodroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodkiDodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.

Revija ISIS srečanja 5S2trokovnaMaj 2016MAJ 2016 5. od 16.00 do 19.15  •  ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – delavnice kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 162 20 vsebina: delavnica je nadaljevanje predavanja s primeri organizator: prijave, informacije: prijave: www.domusmedica. iz prakse Zdravniška zbornica si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 Slovenije, Mojca Vrečar 6. ob 7.30  •  PODPORNO ZDRAVLJENJE BOLNIKOV Z RAKOM kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 2 predavalnica v pritličju stavbe C organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: radioterapijo in onkologijo E: [email protected], informacije: vsebina: Šola je namenjena zdravnikom družinske medicine SZD, Sekcija za internistično tajništvo sektorja radioterapije, (vsebina: podpora onkoloških bolnikov na hormonski terapiji, onkologijo SZD in Onko- E: [email protected], E: podporna. osteoporoza, spolnost, plodnost, akupunktura, cepljenje in loški inštitut Ljubljana, Ana [email protected], Tanja Kavčič, Ana alternativno zdravljenje). Udeleženci so vabljeni, da pošljejo Lina Vodušek in Marina Lina Vodušek in Marina Mencinger, svoja vprašanja v zvezi z obravnavanimi temami na Mencinger T: 01 587 95 50, F: 01 587 94 16 E: [email protected]. Na vprašanja bomo odgovarjali v času razprav. 6. ob 14.45  •  NOVOSTI V ZDRAVILIŠKEM ZDRAVLJENJU NA PODROČJU GINEKOLOGIJE IN PERINATOLOGIJE kraj: DOBRNA, Hotel Dobrna št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** omejeno vsebina: seminar je na- organizator: UKC Maribor, Klinika za prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- menjen vsem zdravnikom ginekologijo in perinatologijo, red. prof. macije: Andreja Šlag, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor, T: 02 dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik 321 21 78, F: 02 321 20 85, E: [email protected] 6. in 7. ob 14.00  •  63. REDNO SREČANJE SLOVENSKEGA ZDRUŽENJA ZA GASTROENTEROLOGIJO IN HEPATOLOGIJO kraj: ROGAŠKA SLATINA, Kulturni cen- št. udeležencev: ni kotizacija: 90 EUR k. točke: v postopku ter Rogaška Slatina omejeno vsebina: redno srečanje organizator: Slovensko združenje za gas- prijave, informacije: Melita Šušmelj, KOGE, Japljeva 2, strokovnega združenja troenterologijo in hepatologijo, predsed- 1524 Ljubljana, T: 01 522 26 39, F: 01 433 41 90, nik prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med. E: [email protected] 7. ob 9.00  •  POKLICNE PREOBČUTLJIVOSTNE BOLEZNI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: 4 omejeno vsebina: strokovno srečanje je organizator: Alergološ- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], namenjeno vsem zdravnikom ka in imunološka sekcija informacije: E: [email protected], prof. Mitja Košnik, dr. SZD, prof. Mitja Košnik, med., T: 04 256 91 00, E: [email protected] dr. med. 12. ob 9.00  •  POGOSTA STANJA V PROKTOLOGIJI kraj: LJUBLJANA, Medicinski center št. udeležencev: 30, za pripravnike in kotizacija: 55 EUR k. točke: 6 Iatros, Parmova 51 specializante je omejeno število mest vsebina: sklop interaktivnih predavanj (pregled osnovnih stanj, organizator: Medicinski prijave, informacije: izobrazevanja@ njihova obravnava in primeri iz klinične prakse) je namenjen center Iatros, Parmova 51, iatros.si, www.iatros.si, T: 040 458 706 zdravnikom družinske medicine in vsem, ki jih to področje 1000 Ljubljana, prof. Pavle zanima Košorok 12. od 16.00 do 19.15  •  ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – delavnice kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 162 18 vsebina: delavnica je nadaljevanje predavanja s primeri organizator: prijave, informacije: prijave: www.domusmedica. iz prakse Zdravniška zbornica si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 Slovenije, Mojca Vrečar

Strokovna Revija ISIS srečan5ja3Maj 2016MAJ 2016 13. ob 9.00  •  ŠOLA RAKA DOJK kraj: LJUBLJANA, predavalnica Onkološkega št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: 8 inštituta, Zaloška 2 110 vsebina: podiplomska šola je namenjena družinskim organizator: Zdru- prijave, informacije: prijave: E: LKristan@ zdravnikom, specializantom onkoloških strok, ginekolo- ženje za senologijo onko-i.si, prijave sprejemamo do zasedbe prostih gom in drugim zdravnikom pri SZD in Onkološki mest, informacije: Onkološki inštitut, tajništvo sek- inštitut Ljubljana, dr. torja internistične onkologije, Lidija Kristan, Simona Borštnar, dr. T: 01 587 92 82, F: 01 587 93 05, E: Lkristan@ med. onko-i.si 13. ob 13.00  •  XXIX. ORTOPEDSKI DNEVI kraj: LJUBLJANA, predavalnica Orto- št. udeležencev: 80 kotizacija: 50 EUR k. točke: *** pedske klinike, Zaloška 9 prijave, informacije: Irena Cotman, Ortopedska klinika v Ljubljani, Zaloška vsebina: srečanje je namenjeno družinskim zdravnikom, fiziat- organizator: Ortopedska 9, T: 01 522 41 74, F: 01 522 24 74, rom, ortopedskim kirurgom, še posebno pa specializantom vseh klinika, UKC Ljubljana, prof. E: [email protected] omenjenih vej medicine, tema je »Kolk in medicina« dr. Vane Antolič, dr. med., višji svetnik 13.–14. ob 8.00  •  TEČAJ ULTRAZVOKA MIŠIČNO-SKELETNEGA SISTEMA kraj: LJUBLJANA, URI Soča, 4. nadstropje stavbe št. udeležencev: kotizacija: 550 EUR z vklj. DDV k. točke: 12 Vrtnica 20 vsebina: Tečaj je namenjen specialistom in specializan- organizator: Univer- prijave, informacije: prijave: E: vesna.grablje- tom radiologije, fizikalne in rehabilitacijske medicine, zitetni rehabilitacijski [email protected], informacije: doc. dr. Primož Novak, revmatologije, ortopedske kirurgije, travmatologije inštitut Republike dr. med., asist. dr. Vladka Salapura, dr. med., Vesna in nevrologije, ki obvladajo osnove UZ-diagnostike in Slovenije – Soča, doc. Grabljevec, T: 01 475 82 43, F: 01 437 20 70, E: vesna. ultrazvok že uporabljajo pri vsakdanjem delu. dr. Primož Novak, dr. [email protected] med. 13.–14. ob 14.00  •  BOLEZNI ŠČITNICE, PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE kraj: LOGARSKA DOLINA, Hotel Plesnik št. udeležencev: kotizacija: 100 EUR, kotizacija k. točke: 4 vsebina: Podiplomska šola je namenje- 30 vključuje predavanja, gradivo, na vsem zdravnikom, ki želijo poglobiti bivanje in prehrano znanje o prepoznavanju in zdravljenju ščitničnih bolezni ter o vodenju bolni- organizator: Slovensko zdru- prijave, informacije: prijave: E: simona.gaberscek@gmail. kov s ščitnično boleznijo. ženje za nuklearno medicino, com, prijave do 30. aprila, informacije: E: simona.gaberscek@ izr. prof. dr. Sergej Hojker, dr. gmail.com, izr. prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med. med. 13.–14.  •  PREVENTIVA V OTROŠKEM IN MLADINSKEM ZOBOZDRAVSTVU – DOBRA KLINIČNA PRAKSA kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: je kotizacija: 250 EUR k. točke: 8 Korytkova 2 omejeno vsebina: seminar je namenjen dok- organizator: Katedra za otroško in preven- prijave, informacije: prijave: Sonja Leben, torjem dentalne medicine tivno zobozdravstvo, Medicinska fakulteta, Katedra za otroško in preventivno zobozdravstvo, prof. dr. Alenka Pavlič, dr. dent. med. Medicinska fakulteta, Hrvatski trg 6, 1000 Ljubljana, informacije: Sonja Leben, E: [email protected]. si, T: 01 522 43 71 15. ob 9.00  •  SREČANJE GORNIŠKE SEKCIJE PRI ZDRAVNIŠKEM ŠPORTNEM DRUŠTVU »MEDICUS« - GORNIŠKA TURA MIMO POTOČKE ZIJALKE NA OLŠEVO kraj: Podolševa pri cerkvi Sv. Duha oz. pri turistič- št. udeležencev: ni kotizacija: 550 EUR z vklj. DDV k. točke: *** ni kmetiji Rogar omejeno vsebina: Športno in družabno srečanje je namenjeno vsem zdravni- organizator: Gorniška prijave, informacije: cam, zdravnikom, njihovim družinam (tudi majhnim otrokom) in prija- sekcija pri Zdravniškem E: [email protected], teljem. Dolžina vzpona: 2h 15 min. Težavnost: zahtevna markirana pot. športnem društvu »Medi- T: 031 396 405 Priporočena oprema: obleka in obutev za visokogorje, malica. Ogled cus«, Tomaž Klinar kulturne znamenitosti: Potočka zijalka

Revija ISIS srečanja 5S4trokovnaMaj 2016MAJ 2016 18. ob 9.00  •  VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 25 kotizacija: 120 EUR k. točke: 8 Dunajska cesta 162 organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: www. zbornica Slovenije, Mojca domusmedica.si, informacije: Mojca vsebina: Ob sebi imamo ljudi, ki so osebnostno zelo različni, Vrečar Vrečar, T: 01 30 72 191 vsak s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, vsak s svojimi mejami sposobnosti in zmožnosti. Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj »orkester«, da igra harmonično, da se njegovi člani soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, dosegajo dobre rezultate in predvsem, da obvladujejo manjše in velike spre- membe, ki jih prinaša okolje in vsakodnevno delo 18.–20. ob 9.00  •  OSNOVNI TEČAJ »OCENJEVANJE SPONTANEGA CELOSTNEGA GIBANJA PO PRECHTLU« kraj: LJUBLJANA, URI Soča, dvorana, 4. nadstropje št. udeležencev: kotizacija: 470 EUR + DDV k. točke: 19,5 stavbe Vrtnica 35 vsebina: seminar je namenjen zdravnikom, pediatrom, organizator: Univer- prijave, informacije: prijave: E: vesna.grabljevec@ razvojnim pediatrom, neonatologom, otroškim nevrolo- zitetni rehabilitacijski ir-rs.si, Vesna Grabljevec, mag. Katja Groleger Sršen, gom in fizioterapevtom, ki se pri svojem delu srečujejo z inštitut Republike dr. med., T: 01 47 58 243, F: 01 43 72 070, informaci- nedonošenimi in donošenimi novorojenčki in dojenčki, Slovenije – Soča, mag. je: [email protected], URI Soča, Linhartova ki imajo znane dejavnike tveganja za zaostanek v razvoju Katja Groleger Sršen, 51, Ljubljana, Vesna Grabljevec, mag. Katja Groleger ali razvoj cerebralne paralize dr. med. Sršen, dr. med., T: 01 47 58 243, F: 01 43 72 070 19. od 9.00 do 16.00  •  KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: 135 EUR k. točke: 2 162 18 vsebina: predavanje/delavnica je organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: www.domusmedica. namenjeno vsem zdravnikom in Slovenije, Mojca Vrečar si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 zobozdravnikom 19. od 13.00 do 19.00  •  KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 162 260 vsebina: predavanje je namenjeno organizator: Odbor za zobozdravstvo prijave, informacije: prijave: www.domusmedica. zobozdravnikom si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 19. od 16.00 do 19.15  •  ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – delavnice kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 162 20 vsebina: delavnica je nadaljevanje organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: www. domusmedica. predavanja s primeri iz prakse Slovenije, Mojca Vrečar si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 20.–21. ob 8.00  •  42. SREČANJE TIMOV V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: ni kotizacija: udeležba na predavanjih za zdravnike: 160 k. točke: v Dunajska cesta 162 omejeno EUR, za medicinske sestre in zdravstvene tehnike: 110 postopku EUR, pri zgodnji prijavi do 3. 5. 2016 za tim zdravnik in medicinska sestra: 200 EUR, za tim referenčne ambu- lante (zdravnik, SMS, DMS): 280 EUR (DDV ni vključen) vsebina: kongres je organizator: Združenje zdravnikov družinske prijave, informacije: prijave: www.e-medicina.si, namenjen vsem članom medicine pri SZD, Sekcija medicinskih sester in informacije: E: [email protected], Nina Štojs, timov v družinski medicini zdravstvenih tehnikov v splošni medicini, Katedra za T: 00 386 1 438 6914, E: [email protected] družinsko medicino v Ljubljani, dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med. 20.–21. ob 8.00  •  11. UČNA DELAVNICA CYRIAXOVE ORTOPEDSKE MEDICINE: VRATNA IN PRSNA HRBTENICA kraj: MARIBOR, predavalnica Inštituta za fizikalno št. udeležencev: kotizacija: 200 EUR za specialiste k. točke: 12 in rehabilitacijsko medicino UKC Maribor 25 in 150 EUR za specializante prijave, informacije: prijave: Dragan Lonzarić, Inštitut za fi- vsebina: učna organizator: Inštitut za fizikalno in rehabilitacij- zikalno in rehabilitacijsko medicino, UKC Maribor, Ljubljanska delavnica je sko medicino UKC Maribor in Zdravniško društvo ulica 5, 2000 Maribor, informacije: Dragan Lonzarić, T: 02 321 namenjena Maribor pri Slovenskem zdravniškem društvu, doc. 16 76 in 02 321 16 80, E: [email protected] zdravnikom dr. Breda Jesenšek Papež, dr. med.

Strokovna Revija ISIS srečan5ja5Maj 2016MAJ 2016 20.–21. ob 11.00  •  IZ PRAKSE ZA PRAKSO kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta Univerze v št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 10 Mariboru, velika predavalnica omejeno vsebina: podiplomsko izobraževan- organizator: UKC Maribor, Klinika za prijave, informacije: prijave: E: www.ukc-mb.si, je – simpozij je namenjen internis- interno medicino, Medicinska fakulteta informacije: www.ukc-mb.si, Branka Haložan, tajni- tom in specialistom drugih sorodnih UM, SZD, Združenje internistov, prof. dr. štvo Klinike za interno medicino, T: 02 321 28 71, E: konservativnih strok medicine Radovan Hojs, dr. med., v. svet., strokovni [email protected] vodja Klinike za interno medicino 20.–22. ob 8.30  •  ULTRAZVOČNO VODENO ENDOVENSKO LASERSKO/RF ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL kraj: OTOČEC, Vila Otočec in Avelana, d.o.o., št. udeležencev: 8 kotizacija: 1500 EUR k. točke: 20 Otočec vsebina: učna delavnica je namenje- organizator: prim. mag. Andrej Šikovec, prijave, informacije: prijave: Avelana, d.o.o., na flebologom, kirurgom, varikolo- dr. med. Dobrava 72, 8222 Otočec, Damjana Bradač gom, radiologom, dermatologom Zupančič, T: 07 337 32 02, F: 07 337 32 01, E: [email protected] 24.–25. ob 8.30  •  SISTEMATIČNA ANALIZA GLOBLJIH VZROKOV ZA NAPAKE kraj: BLED, Hotel Astoria, Prešernova št. udeležencev: 20 kotizacija: 325 EUR k. točke: *** cesta 44 vsebina: učna delavnica organizator: Center za izboljševanje ka- prijave, informacije: prijave: E: info@prosunt. kovosti in varnosti zdravstvene obravnave si, prijave do 10. 4. s popustom – 295 EUR (DDV je – PROSUNT, izr. prof. dr. Andrej Robida vključen), zadnji rok za prijave 25. 4., informacije: Andrej Robida, T: 04 57 40 135, E: [email protected] 25.  •  ASERTIVNOST IN REFLEKTIVNO POSLUŠANJE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta št. udeležencev: kotizacija: 120 EUR k. točke: 2 162 15 organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: vsebina: »Nikoli ne morem trditi, kaj si ti povedal, vedno pa lahko zbornica Slovenije, Mojca www.domusmedica.si, informa- povem, kaj sem jaz slišal« (John Powell, teolog) Vrečar cije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 26. ob 8.00  •  OSKRBA OSEB Z VISOKO OKVARO VRATNE HRBTENJAČE PO ZAKLJUČENI REHABILITACIJI kraj: LJUBLJANA, URI Soča, dvorana, 4. št. udeležencev: ni kotizacija: 60 EUR brez DDV, 30 EUR brez k. točke: 2 nadstropje stavbe Vrtnica omejeno DDV za specializante in sekundarije vsebina: seminar je namenjen zdravnikom specialistom in organizator: Univerzitet- prijave, informacije: prijave: E: vesna. specializantom družinske medicine, fizikalne in rehabilitacijske ni rehabilitacijski inštitut [email protected], informacije: medicine, ortopedije, travmatologije, nevrologije, imenovanim Republike Slovenije – Soča, E: [email protected], URI Soča, zdravnikom ZZZS, medicinskim in sodnim izvedencem in dru- prim. mag. Rajmond Šavrin, Linhartova 51, Ljubljana, Vesna Grab­ gim zdravstvenim delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega dr. med. ljevec, T: 01 47 58 243 področja 27. ob 8.00  •  SPOPRIJEMANJE S STRESOM V ČASU NEGOTOVOSTI: TEHNIKE IN METODE ZA OPOLNOMOČENJE kraj: LJUBLJANA, dvorana stavbe Vrtni- št. udeležencev: ni kotizacija: 60 EUR (DDV ni vključen) k. točke: 2 ca, 4. nadstropje omejeno vsebina: seminar je namenjen psihologom, zdravnikom, organizator: Univerzitet- prijave, informacije: prijave: E: vesna. medicinskim sestram, delovnim terapevtom, fizioterapevtom, ni rehabilitacijski inštitut [email protected], informacije: Vesna socialnim delavcem, študentom, prostovoljcem in ostalim, ki se Republike Slovenije – Soča, Grabljevec, URI Soča, Linhartova 51, želijo spoznati z metodami in tehnikami za obvladovanje stresa dr. Urša Čižman Štaba, spec. Ljubljana, T: 01 475 82 43, F: 01 437 20 v vsakdanjem življenju klin. psih. 70 27. ob 9.00  •  18. RAKIŠKO SREČANJE kraj: RAKITNA št. udeležencev: 100 kotizacija: 60 EUR (DDV je vključen), kotizacije ni za k. točke: v postopku upokojene zdravnike in študente prijave, informacije: prijave: E: info@ vsebina: strokovno srečanje na temo samopoškodbe- organizator: Mladinsko klimatsko zdravilišče mkz-rakitna.si, informa- nega vedenja pri mladostnikih je namenjeno pediatrom, Rakitna v sodelovanju s Pediatrično kliniko v cije: T: 01 365 98 00 šolskim, družinskim in splošnim zdravnikom, pedopsi- Ljubljani in Psihiatrično kliniko v Ljubljani hiatrom, psihiatrom in drugim zdravnikom

Revija ISIS srečanja 5S6trokovnaMaj 2016MAJ 2016 27.–28. ob 8.00  •  KOGNITIVNI PRISTOP V PROCESU UČENJA UČINKOVITEGA IZVAJANJA VSAKODNEVNIH AKTIVNOSTI CO-OP kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut št. udeležencev: ni kotizacija: 250 EUR k. točke: 14 Republike Slovenije – Soča, sejna soba oddelka za rehabi- omejeno brez DDV litacijo otrok, stavba Marjetica vsebina: seminar organizator: Univerzitetni prijave, informacije: prijave: E: [email protected], Vesna Gra- rehabilitacijski inštitut Republike bljevec, mag. Katja Groleger Sršen, dr. med., T: 01 47 58 243, F: 01 43 Slovenije – Soča 72 070, informacije: [email protected], URI Soča, Linhartova 51, Ljubljana, Vesna Grabljevec, mag. Katja Groleger Sršen, dr. med., T: 01 47 58 243, F: 01 43 72 070 27.–28. ob 13.00  •  PSIHOAKTIVNE SNOVI NA DELOVNEM MESTU kraj: OTOČEC, Sport št. udeležencev: kotizacija: 160 EUR nečlani, 140 EUR člani, 70 EUR k. točke: v postopku hotel Otočec 80–120 specializanti vsebina: strokovno srečanje je namen- organizator: Klinični inštitut medicine dela, prome- prijave, informacije: prijave: jeno specialistom in specializantom ta in športa in Združenje medicine dela, prometa in E: [email protected], informacije: medicine dela, kadrovskim službam športa, Alenka Franko, Maja Petrovič Šteblai E: [email protected], E: podjetij, varnostnim inženirjem, psiho- [email protected] logom, psihiatrom 28. ob 9.30  •  XV. RTIŠKO STROKOVNO SREČANJE PEDIATROV IN ŠOLSKIH ZDRAVNIKOV: ORL-PROBLEMATIKA PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH kraj: DEBELI RTIČ, Mladinsko zdravilišče, konfe- št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** renčna dvorana, hotel Arija omejeno vsebina: strokovno srečanje za organizator: Mladinsko zdravilišče in prijave, informacije: prijave: recepcija Mladinske- pediatre, šolske zdravnike in ostale letovišče Debeli rtič v sodelovanju s Sekcijo ga zdravilišča Debeli rtič, Jadranska 73, 6280 An- zdravnike v osnovnem zdravstvu za šolsko, študentsko in adolescentno karan, F: 05 669 22 23, T: 05 909 70 00, E: recepcija. medicino pri SZD [email protected], informacije: Breda Prunk, dr. med., T: 05 909 70 17, E: [email protected] 31. od 14.00 do 19.30 •  3. SEMINAR ETIKA V INTENZIVNI MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Pediatrična klinika, seminar 1 št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku v P2 do 20 vsebina: seminar je namenjen organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: izr. prof. dr. Štefan Grosek, specializantom intenzivne medicine, intenzivno medicino, Slovensko združenje dr. med., Klinični oddelke za otroško kirurgijo in anesteziologije, interne medicine, paliativne medicine, izr. prof. dr. Štefan intenzivno terapijo, Kirurška klinika, UKC Ljubljana, pediatrije in drugih strok Grosek, dr. med., Klinični oddelke za Bohoričeva 20, T: 041 684 206, F: 01 522 11 09, otroško kirurgijo in intenzivno terapijo, E: [email protected], Kirurška klinika, UKC Ljubljana E: [email protected] 2016 1. ob 12.30  •  NOVOSTI V GASTROENTEROLOGIJI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska 162, št. udeležencev: 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 Modra dvorana vsebina: simpozij je namenjen internis- organizator: Klinični oddelek prijave, informacije: prijave: E: [email protected], tom za gastroenterologijo, prof. dr. informacije: KO za gastroenterologijo, prof. dr. Borut Borut Štabuc, dr. med., v. svet. Štabuc, dr. med., Melita Šušmelj, T: 01 522 26 39, F: 01 433 41 90, E: [email protected] 2. ob 9.15  •  ZAKLJUČNA KONFERENCA POND: ZDRAVSTVO – POMEMBEN ČLEN PRI PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 180 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 ska cesta 162 vsebina: predavanje/delavnica je namen- organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: jeno vsem zdravnikom in zobozdravni- Slovenije, Mojca Vrečar www.domusmedica.si, informacije: Mojca kom Vrečar, T: 01 30 72 191

Strokovna Revija ISIS srečan5ja7Maj 2016JUNIJ 2016 3. ob 9.00  •  2. MARIBORSKA UČNA DELAVNICA OSNOVNIH VEŠČIN LAPAROSKOPSKE KIRURGIJE V GINEKOLOGIJI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta UM, št. udeležencev: 50 kotizacija: za udeležence predavanja 60 k. točke: 8 Katedra za ginekologijo in porodništvo, EUR, za udeležence predavanja in delo na 1N6 in 1N26 simulatorjih 120 EUR vsebina: učna delavnica je namenjena ginekologom organizator: Medicinska fakulteta UM, prijave, informacije: Taborska ulica 8, 2000 Katedra za ginekologijo in porodništvo, Maribor, Romana Grajner, univ. dipl. ekon., red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet., in T: 02 23 45 826, F: 02 23 45 820, E: romana. izr. prof. dr. Milan Reljič, dr. med. [email protected] 3.–4.  •  ŠOLA NEVROSONOLOGIJE 2016 (DRUGI TEČAJ OD ŠTIRIH) kraj: LJUBLJANA, Mala ulica 8 št. udeležencev: do 20 kotizacija: 350 EUR (brez DDV) k. točke: v postopku vsebina: šola nevrosonologije – drugi od štirih organizator: strokovni organizator: Sekcija prijave, informacije: tečajev diagnostike žil vratu in glave z ultrazvočno za možganskožilne bolezni pri Slovenskem prijave: Društvo MŽB, Mala ulica metodo je namenjen zdravnikom, ki v diagnostiki zdravniškem društvu, poslovni organizator: 8, 1000 Ljubljana, informacije: že uporabljajo ali si želijo uporabljati ultrazvočne Društvo za preprečevanje možganskih in Andreja Merčun, E: andreja@ preiskave vratnih in možganskih žil, še posebej žilnih bolezni, prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. mozganska-kap.info, www. nevrologom, radiologom in internistom, predznan- med., v. svet. mozganska-kap.info/ je ni potrebno nevrosonologija 3.–4. ob 8.00  •  XVIII. NOVAKOVI DNEVI: CARSKI REZ, POJASNILNA DOLŽNOST IN PRAVNI PROBLEMI V PERINATOLOGIJI IN NEONATOLOGIJI kraj: POSTOJNA, Hotel Jama št. udeležencev: ni kotizacija: specialisti 260 EUR, speciali- k. točke: 15 vsebina: strokovno izpopolnjevanje, omejeno zanti, babice, medicinske sestre 130 EUR (z letno srečanje ZPMS je namenjeno spe- DDV), kotizacije ni za študente cialistom in specializantom ginekologije in porodništva, pediatrom, neonatolo- organizator: Združenje za perinatal- prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Gi- gom, anestezistom, babicam, medicin- no medicino Slovenije, UKC Ljubljana, nekološka klinika, Enota za raziskovanje, izobra- skim sestram Ginekološka klinika, KO za perinatologijo, ževanje in informatiko s knjižnico, Šlajmerjeva Bolnišnica za ženske bolezni in porod- 3, 1000 Ljubljana, E: [email protected]. ništvo Postojna, dr. Tanja Premru Sršen, si, W: www.obgyn-si.org/nd-2016, informacije: mag. Gorazd Kavšek Martina Pečlin, T: 01 522 60 20 3.–4. ob 10.00  •  41. SREČANJE STOMATOLOGOV SLOVENIJE kraj: PORTOROŽ, Avditorij št. udeležencev: ni kotizacija: 180 EUR k. točke: v po- omejeno stopku vsebina: seminar je namenjen doktorjem organizator: Stomatološka prijave, informacije: Stomatološka sekcija SZD, Dunaj- dentalne medicine sekcija SZD, asist. Sebastjan ska c. 162, 1000 Ljubljana, Katarina Jovanovič, T: +386 41 Korošec, dr. dent. med., doc. 703 347, F: +386 434 25 84, E: stomatoloska-sekcija.szd@ Barbara Artnik, dr. dent. med. ordinacija.net 3.–5. ob 9.00  •  SPOL IN SPOLNOST V PSIHOTERAPIJI kraj: ROGLA, Hotel Rogla št. udeležencev: 120 kotizacija: 225 EUR do 15. 5. 2016 k. točke: 15 vsebina: Nacionalna konferenca s področja psihoterapije Slovenske krovne zve- organizator: prijave, informacije: prijave: ze za psihoterapijo (SKZP) – različna obravnava spola in spolnosti v psihoterapiji, Slovenska Inštitut Satori, Cesta v Rožno reflektiranje spola v psihoterapiji, delo z različno spolno usmerjenimi pacienti, krovna zveza za dolino 11, 1000 Ljubljana, E: obravnava spola in spolnosti kot presečišča med biološkim in družbenim, razis- psihoterapijo [email protected], informacije: kovanje v psihoterapiji. Konferenca je namenjena psihoterapevtom, psihiatrom, (SKZP), dr. Tama- Tamara Trobentar, T: 041 944 830, psihologom, kliničnim psihologom, socialnim delavcem, socialnim pedagogom, ra Trobentar E: [email protected] zdravnikom različnih specializacij (npr. splošne/družinske medicine, ginekologije, urologije, otroške in mladinske psihiatrije, ipd). 6. ob 16.00  •  OMALIZUMAB: VSE, KAR STE ŽELELI VEDETI, PA SI NISTE UPALI VPRAŠATI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: strokovni sestanek je organizator: Alergološka in imuno- prijave, informacije: prijave: E: irena.dolhar@klinika-golnik. namenjen vsem zdravnikom loška sekcija SZD, prof. Mitja Košnik si, informacije: E: [email protected], prof. Mitja Koš- nik, T: 04 256 91 00, E: [email protected] 6.–7. ob 8.00  •  NADALJEVALNI LAPAROSKOPSKI TEČAJ – PODIPLOMSKI TEČAJ IZ KIRURGIJE kraj: LJUBLJANA, Medicinski simulacijski center št. udeležencev: 12 kotizacija: 120 EUR k. točke: v postopku vsebina: podiplomski kirurški tečaj je organizator: Klinični oddelek za abdomi- prijave, informacije: prijave: namenjen specializantom kirurgije nalno kirurgijo, UKC Ljubljana, Slovensko E: [email protected], informacije: združenje za gastroenterologijo in hepa- E: [email protected], Jan Grosek, T: 01 522 37 83 tologijo, asist. Jan Grosek, dr. med.

Revija ISIS srečanja S58trokovnaMaj 2016JUNIJ 2016 7. ob 9.00  •  TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična klinika, UKC št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, k. točke: 7 Ljubljana, Vrazov trg 1, predavalnica (pritličje) kotizacije ni za zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica organizator: UKC prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za izobra- Ljubljana, Meta Vesel ževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, Valentinčič T: 01 522 90 22, E: [email protected] 8. od 9.00 do 16.00  •  KOMUNIKACIJSKE ODVOZLANKE IN OSEBNOSTNE ODLIKE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 20 kotizacija: 120 EUR k. točke: 5,5 ska cesta 162 vsebina: predavanje/delavnica je namen- organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: jeno vsem zdravnikom in zobozdravni- Slovenije, Mojca Vrečar www.domusmedica.si, informacije: Mojca kom Vrečar, T: 01 30 72 191 9.–11. ob 8.30  •  23. MEDNARODNI SIMPOZIJ O URGENTNI MEDICINI kraj: PORTOROŽ, Kongresni center St. Bernardin št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 290 EUR k. točke: *** vsebina: simpozij je namenjen vsem organizator: Slovensko prijave, informacije: Slovensko združenje za urgentno medici- zdravnikom združenje za urgentno no, UKC Ljubljana, Zaloška 7, 1525 Ljubljana, informacije: medicino, mag. Rajko Irena Petrič, T: 01 522 53 37, F: 01 522 24 16, E: [email protected], Vajd, dr. med. www.szum.si 9.–11. ob 9.00  •  21. CONGRESS THE EUROPEAN UNION FOR MEDICIN ASSURANCE AND SOCIAL SECURITY (EUMASS) IN 4. MEDNARODNI KONGRES MEDICINSKIH IZVEDENCEV SLOVENIJE kraj: LJUBLJANA, Hotel Union, Konferenčni center št. udeležencev: ni kotizacija: 450 EUR, enodnevna k. točke: 19 omejeno 200 EUR vsebina: kongres organizator: EUMASS, ZPIZ, prijave, informacije: prijave: W: www.eumassslovenia.com, informacije: je namenjen vsem ZZZS, URI - SOČA, Života E: [email protected], E: [email protected], Života Lovrenov, zdravnikom Lovrenov, dr. med. dr. med., T: 01 236 35 89 10. od 8.00 do 16.30  •  OBRAVNAVA PALIATIVNEGA BOLNIKA V DOMOVIH ZA OSTARELE IN POSEBNIH SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH – SREČANJE TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 100 kotizacija: 75 EUR k. točke: 7,3 ska cesta 162 prijave, informacije: prijave: www.domusmedica.si, informa- vsebina: srečanje je namenjeno zdravnikom, organizator: Sekcija zdravnikov socialnovar- cije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 sestram, negovalcem, bolničarjem in socialnim de- stvenih ustanov Slovenije v okviru Združenja lavcem, fizioterapevtom in delovnim terapevtom, ki zdravnikov družinske medicine in Zdravniška v SVZ/PSVZ skrbijo za paliativnega bolnika zbornica Slovenije 10.–11.  •  4. STROKOVNI SEMINAR Z MEDNARODNO UDELEŽBO »TRAVMA« kraj: KRANJSKA GORA, Hotel št. udeležencev: kotizacija: 170 EUR (DDV je vključen), za specializante in k. točke: v po- Ramada Resort 180 upokojence 80 EUR (DDV je vključen), kotizacija za študente stopku 50 EUR (DDV je vključen) vsebina: seminar je namenjen najširšemu krogu strokovnjakov – zdrav- organizator: Združen- prijave, informacije: spletna nikom specialistom in specializantom otroške in mladostniške psihiatrije, je za otroško in mla- prijavnica na spletni strani pediatrom, psihiatrom in drugim zdravnikom, psihologom, socialnim dostniško psihiatrijo ZOMP (www.zomp.si), dodatne delavcem, pedagoškim delavcem in drugim, ki se pri svojem delu srečujejo (ZOMP) informacije na [email protected] ali z otroki in mladostniki z izkušnjo travme [email protected] 16.–17.  •  SODOBNA KARDIOLOGIJA 2016 kraj: LJUBLJANA, Cankarjev št. udeležencev: 200–300 kotizacija: da k. točke: v postopku dom vsebina: redno letno strokovno srečanje Združenja kardiologov Slovenije organizator: Združenje kar- prijave, informacije: z mednarodno udeležbo je namenjeno specialistom in specializantom diologov Slovenije, Štukljeva Združenje kardiologov kardiologije in vaskularne medicine, interne medicine, splošne/družinske cesta 48, 1000 Ljubljana, W: Slovenije, T: 01 43 42 100, medicine ter vsem ostalim zdravnikom in študentom medicine, pa tudi www.sicardio.org E: sasa.radelj@sicardio. medicinskim sestram in zdravstvenim tehnikom org

Strokovna Revija ISIS srečan5ja9Maj 2016JUNIJ 2016 17. od 9.00 do 20.00  •  SIMULACIJA PORODA kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: 9–20 kotizacija: 120 EUR (DDV vključen) k. točke: 10 Taborska ulica 8, OSCE, vhod 1 in 2 vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom organizator: Medicinska prijave, informacije: prijave: Romana Grajner, specialistom in specializantom ginekologije in po- fakulteta Univerze v Mariboru, Medicinska fakulteta, Taborska ulica 8, 2000 rodništva, zdravnikom specialistom in specializan- Katedra za ginekologijo in Maribor, E: [email protected], informacije: tom družinske medicine, zdravnikom specialistom porodništvo, red. prof. dr. Iztok Romana Grajner, T: 02 234 58 26, F: 02 234 58 20 in specializantom urgentne medicine ter zdravni- Takač, dr. med., svet., doc. dr. kom pripravnikom Faris Mujezinović, dr. med.SEPTEMBER 2016 14.  •  ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – predavanje kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 Dunajska cesta 162 vsebina: kako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov, organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: da se izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov in Slovenije, Mojca Vrečar www.domusmedica.si, informacije: njihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu in nepra- Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 vičnemu obtoževanju zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov 14.–17. ob 9.00   •  INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: ni omejitve kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: mednarodni simpozij je na- menjen vsem zdravnikom, študentom organizator: Slovensko združenje za transplantacije prijave, informacije: prijave: info@slo- medicine, medicinskim sestram, rent- srca in Center for Advanced Heart Failure, Memorial -heart.org, informacije: prof. dr. Bojan genskim inženirjem, fizioterapevtom Hermann Heart & Vascular Institute, Houston, prof. Vrtovec, dr. med. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., in prof. Igor D. Gregorič, dr. med. 16.–17. ob 8.00  •  PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, OSCE, PL1, vhod 1–4 št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 320 EUR k. točke: 11 vsebina: 1. delavnica: Oskrba nenadno obolelega odraslega bol- organizator: Medicin- prijave, informacije: prijave: Medi- nika, 2. delavnica: Oskrba nenadno obolelega otroka, 3. delavnica: ska fakulteta Univerze cinska fakulteta UM, Taborska ulica Oskrba poškodovanca/otroka, 4. delavnica: Množične nesreče/ v Mariboru, Katedra za 8, 2000 Maribor, za Romano Grajner, Oskrba dihalne poti, 5. delavnica: Ultrazvok. Strokovno srečanje urgentno medicino, doc. informacije: Romana Grajner, univ. dipl. je namenjeno zdravnikom urgentne medicine, splošne/družinske dr. Matej Strnad, dr. med. ekon., T: 02 23 45 826, F: 02 23 5 820, E: medicine (specialistom). [email protected] 26.–29. ob 8.30  •  5. MARIBORSKA ŠOLA PRAKTIČNE ULTRAZVOČNE DIAGNOSTIKE V GINEKOLOGIJI IN PERINATOLOGIJI kraj: MARIBOR, št. udeležencev: kotizacija: 380 EUR (z vključenim DDV, kotizacija vključuje predavanje k. točke: 20 Medicinska fakul- 30 praktični del, in delo s pacienti (učna delavnica), pogostitve med odmori), 120 EUR teta UM 60 teoretični del (z vključenim DDV, kotizacija vključuje predavanja in pogostitve med vsebina: učne odmori) delavnice so namenjene gine- organizator: Univerzitetni klinični center Maribor, prijave, informacije: prijave: www.ukc-mb.si (strokovna kologom Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Medicinska srečanja), informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Univer- fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za ginekologijo zitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 in porodništvo, red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet., Maribor, E: [email protected], T: +386 2 321 29 40, predsednik F: +386 2 321 28 26, E: [email protected] 28. ob 9.00  •  TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 klinika, UKC Ljubljana, Vrazov trg 1, zaposlene v UKC Ljubljana predavalnica (pritličje) vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za učiteljem in mentorjem vseh poklicev Vesel Valentinčič izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, T: 01 522 90 22, E: [email protected]

Revija ISIS srečanjaS60trokovnaMaj 2016Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenijeobjavlja v sektorju za izvedenstvo naslednje prosto delovno Prijava mora vsebovati:mesto: • kratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj, formalne izobrazbe ter drugih znanj in veščin terzdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi • dokazila o izpolnjevanju pogojev.za izvedenstvo I. stopnje v Mariboru Pogodbo o zaposlitvi bomo z izbranim kandidatomKandidati/kandidatke morajo izpolnjevati naslednje posebne sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom;pogoje: nastop dela po dogovoru. Nudimo dinamično delo v urejenem okolju ter možnost strokovnega • z dravnik specialist medicine dela, prometa in športa ali izpopolnjevanja in razvoja. zdravnik specialist druge ustrezne specialnosti, Kandidate/kandidatke vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj • 4 leta delovnih izkušenj, na e-naslov: [email protected] ali po pošti na naslov: Zavod za • veljavna licenca zdravniške zbornice, pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska • znanje Microsoft Office, 15, 1518 Ljubljana. • aktivno znanje slovenskega jezika in sposobnost sporazumevanja v tujem jeziku, • 6-mesečno poskusno delo.Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija

Strokovna Revija ISIS srečan6ja1Maj 2016Univerzitetni rehabilitacijski ODDAMOinštitut Republike Slovenije –Soča Od 1-krat do 3-krat tedensko oddam ambulantni prostor v 1. nadstropju stavbe, kjer je več specialističnih ambulant.vabi k sodelovanju zdravnika specialista (m/ž) fizikalne in Lokacija je za Bežigradom. Ambulanta s pripadajočimrehabilitacijske medicine, ki želi nadaljevati svojo poklicno sestrskim prostorom, prostorom za manjše posege inkariero na otroškem oddelku na delovnem mestu čakalnico meri 42 m2. Vse ambulante imajo skupnoE018016 zdravnik specialist V/VI PPD3 recepcijo za naročanje pacientov. V stavbi je dvigalo, vPonujamo vam delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim bližini pa plačljiva parkirišča. Možen je kasnejši odkupdelovnim časom in 4-mesečnim poskusnim delom, možnost ambulantnih prostorov. Pokličete lahko na telefonskostalnega strokovnega izpopolnjevanja doma in v tujini, številko: 041 348 320.razvojno in raziskovalno delo, delo v sodelovanju sstrokovnim timom, možnost sodelovanja pri nacionalnih in Zdravstveni dom Grosupljemednarodnih razvojnih projektih, enoizmensko delo vdopoldanskem času. objavlja prosto delovno mestoOd vas pričakujemo: zdravnika specialista pediatra (m/ž) Pogoji: • izobrazbo VIII. stopnje – zdravnik z opravljeno specializacijo iz fizikalne in rehabilitacijske medicine, • končana medicinska fakulteta, • opravljen strokovni izpit, • veljavno licenco za delo, • opravljen specialistični izpit, • visoko stopnjo znanja slovenskega jezika, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, • znanje enega svetovnega jezika, • državljanstvo Republike Slovenije, • poznavanje osnov računalništva, • aktivno znanje slovenskega jezika. • opravljanje dežurstva. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 letoZaželeno je tudi znanje otroške razvojne nevrologije. (nadomeščanje zaradi porodniškega dopusta), s polnimOpis dela: delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Možnost • diagnosticiranje in vodenje terapije pacientov, nastopa dela 1. 8. 2016. • obravnavanje pacientov v okviru rehabilitacijskih Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: programov, Zdravstveni dom Grosuplje, Pod gozdom c. I/14, 1290 • uvajanje novih metod dela, Grosuplje. • dajanje izvedeniških mnenj, • delo z osebami s psihično ali telesno prizadetostjo. PRODAMOPisne prijave s predstavitvijo dosedanjega dela in dokazili oizpolnjevanju pogojev pošljite v 14 dneh po objavi na naslov: V Ljubljani, ob Šmartinski cesti, v naselju Atrium,Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Zelena jama, prodamo dva ločena poslovna prostoraSoča, Ljubljana, Linhartova 51 ali na (152 m2 in 160 m2), dokončana do III. PGF, z možnostjoe-naslov: [email protected]. manjšega sezonskega vrta in servisnimi prostori v prviKandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 8 dneh po kletni etaži. Izhodiščna cena znaša 1.380 EUR/neto m2sklenitvi pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. plus DDV. Parkirna mesta so na voljo v prvi kletni etaži in niso vključena v ceno. Možno je opravljati naslednjeOddamo dejavnosti: storitvena, poslovna, gostinska, kulturno- razvedrilna, trgovina na drobno, kombinacija dejavnosti.V najem oddam manjšo ambulanto v centru Izole, primerno Lokacija nudi odlično poslovno priložnost, z »zaledjem«za specialistično ali zobozdravstveno dejavnost. vsaj 600 stanovalcev naselja. Možnost takojšnjegaInformacije: 040 60 90 89. prevzema. Za oglede in dodatna pojasnila in svetovanje pokličite iPROJEKT, d.o.o., Kajuhova ulica 32b, 1000 Ljubljana, T: + 386 1 520 58 58, [email protected], www.iprojekt.si

Revija ISISO62bletnicaMaj 2016Ob 90-letniciprof. dr. ČedomirjaRavnikaProf. dr. Janja Jan, dr. dent. med., Medicinska fakultetaUniverze v Ljubljani Marca letos je praznoval svojo 90-letnico inštitutu v Oslu. Uspelo muprof. dr. Čedomir Ravnik, dr. med., upokojeni je nadgraditi tudi kliničnoredni profesor za zobne bolezni Odseka za delo. Na katedro v Ljub-stomatologijo Medicinske fakultete v Ljubljani. ljani je prenesel sodobnaKot dolgoletni učitelj in predstojnik Katedre za načela dobre endodontskezobne bolezni in normalno morfologijo zobnega klinične prakse, takrat vorgana (od leta 1970 do 1989) je v znatni meri Skandinaviji priznanooblikoval slovensko stomatologijo. metodo endodontskega zdravljenja po Nygaard- Rodil se je leta 1926 v Mariboru. Leta 1943 je -Östbyju.kot srednješolec odšel v partizane, kjer je bil dokonca vojne. Medicino je študiral v Ljubljani, Področje znanstveno-Beogradu in Zagrebu, kjer je diplomiral leta raziskovalnega dela prof. Ravnika so mikro-1951. Leta 1954, dve leti po nastopu specializacije struktura sklenine, prehodnost sklenine, imu-iz stomatologije v Ljubljani, je bil izvoljen v nološke reakcije zobne pulpe, razvoj zobnegaasistenta na Katedri za konzervirajoče zobo- kariesa in vrednotenje dentalnih materialov. Vzdravstvo, kot se je takrat imenovala predhodni- svojem doktoratu znanosti, ki ga je zagovarjalca današnje Katedre za zobne bolezni in normal- leta 1969, se je poglobil v področje retikuloen-no morfologijo zobnega organa. V začetku je bil dotelijske pregrade zobne pulpe. Pregrada ležiob redni službi honorarno nastavljen kot splošni na poti prehoda škodljivih dražljajev iz skleninezdravnik, nato pa kot honorarni zobozdravnik v (iz okolja ustne votline) proti notranjosti zobnezobni ambulanti ZSZ. Leta 1972 je bil izvoljen za pulpe (okolje notranjosti organizma). Ugotovilrednega profesorja na Medicinski fakulteti v je, da je retikuloendotelijska pregrada prisotnaLjubljani. Predstojnik Inštituta za normalno le v delu zobne pulpe, ki je preko trdih zobnihmorfologijo zobnega organa je bil od leta 1963. V tkiv v stiku z ustno votlino, ter da nudi takoobdobju od 1973 do 1975 je bil dekan MF v celično kot humoralno obrambo. Delo je biloLjubljani, od leta 1977 do 1978 pa vodja Odseka pionirsko, izsledki pomembni in odmevni, naza stomatologijo MF v Ljubljani. Od leta 1964 je njih gradimo še danes. Pri svojem raziskoval-bil predstojnik stomatološke klinike, leta 1970 pa nem delu je sodeloval s številnimi domačimi inizvoljen za poslovodni organ TOZD stomatološke tujimi sodelavci. Njegove raziskave so bileklinike Kliničnega centra v Ljubljani. V letih 1977 interdisciplinarne, sodeloval je z raziskovalci sin 1978 je bil ponovno poslovodni organ TOZD področja medicine, mikrobiologije, kemije inUniverzitetne stomatološke klinike v Ljubljani. fizike.Bil je tajnik stomatološke sekcije SZD, od leta1965 predsednik Društva zobozdravstvenih Strokovne in raziskovalne dosežke je aktivnodelavcev Slovenije (DZDS) in član uredniškega predstavljal doma in v tujini. Že ob začetku svojeodbora Zobozdravstvenega vestnika. Bil je član kariere je prejel priznanja in pohvale. Tako sorepubliškega zdravstvenega centra in od leta mu že pred zaključenim doktoratom podelili1966 predsednik komisije za zobozdravstveno diplomo častnega člana Ligurske stomatološkevarstvo v republiškem zdravstvenem centru. Je akademije. Vabili so ga, da je predstavljal svoječlan Sekcije za zobne bolezni SZD. strokovne in znanstvene dosežke. Predaval je na univerzah v Berlinu, Stockholmu, Oslu, Bergenu, Že v letih 1960 in 1961 ga je raziskovalna pot Göteborgu, Aarhusu in Genovi. Bil je član komi-vodila v tujino, kjer je delal na raziskovalnem sije Fédération Dentaire Internationale (FDI) za

Revija ISIS Obletnic6a3Maj 2016zobne in ustne bolezni. Ima bogato prestižnih tujih revijah. Za raziskoval- katedri sodelovala. Na sekcijskih inbibliografijo. Ponosni smo na njegove no delo je dobil leta 1984 nagrado fakultetnih srečanjih občudujemznanstvene in strokovne članke v Sklada Borisa Kidriča. njegovo čilost. Prof. Ravniku obZobozdravstvenem vestniku, pa tudi njegovem žlahtnem jubileju iskrenona številne raziskovalne članke v Upokojil se je leta 1989. Tako žal čestitamo z najboljšimi željami. nisem imela priložnosti, da bi naPrvih pet let ortodontskepripravljalnice v zobni preventivina TolminskemSanda Lah Kravanja, dr. dent. med., Dentalni center dr. Lah Kravanja, d.o.o., [email protected] Otroci in mladostniki v Zgornjem ranje, nov obraz in nova energija so avtorsko zasnovala prim. mag. Tatja-Posočju iz občin Bovec, Kobarid in prebudili tudi zamisli za spremembe. na Leskošek Denišlič, dr. dent. med.,Tolmin imajo možnost specialistične- Na pobudo ortodontke Sande Lah in je pod strokovnim in organizacij-ga ortodontskega zdravljenja v Tolmi- Kravanja, dr. dent. med., je bila skim vodstvom Stomatološke sekcijenu, kjer ortodontska in šolska zobna izvedena nadgradnja obstoječe pre- Slovenskega zdravniškega društvaambulanta ZD Tolmin gostujeta v ventivne zobozdravstvene dejavnosti postala vseslovensko šolsko gibanje zaprostorih Šolskega centra. Ortodont- za specifične potrebe priprave otrok, ohranjanje zdravja zob s poudarkomska ambulanta je bila v letih 2011 in mladostnikov in staršev, ki bodo na čiščenju in zdravi prehrani. V2012, po letih prizadevanj, deležna vključeni v dolgotrajnejše ortodontsko Zgornjem Posočju je k akciji pristopi-temeljite prenove, ki je bila po petin- zdravljenje. lo vseh pet osnovnih šol s trinajstimidvajsetih letih obratovanja več kot podružnicami, od prvega do petegapotrebna. Prenovljen ordinacijski Zobozdravstvena vzgoja in pre- razreda, in tudi podružnična šolaprostor z osnovno opremo, nova ventiva ZD Tolmin je v letu 1987/88 Tolmin za izobraževanje in usposa-načrtovalnica z modeloteko za arhivi- pristopila k akciji »Tekmovanje za bljanje otrok s posebnimi potrebami. čiste zobe ob zdravi prehrani«, ki jo jeZaključna prireditev akcije 2014/15 z nagrajenimi osnovnošolci in gosti v dvorani nove Glasbene šole v Tolminu

Revija ISISO64bletnicaMaj 2016Zobna preventiva ZD Tolmin Ana Volarič, Nataša Lipužič, Iris Bratina, Melita Kanalec V naših oddaljenih krajih je zaPodgornik in Darja Seljak Kelhar ter Zobna preventiva Nova Gorica (maskoti Lenča in približanje pomoči in premagovanjeJan sta Jasmina Komel in Nelida Casarsa) z ortodontko Sando Lah Kravanja, razdalj pomembno povezovanje nadr. dent. med. (tretja z leve). terenu. V tem pogledu zelo lepo sodelujemo z zobozdravstveno pre-Udeležba nagrajenih razredov na ortodontsko predpripravo, ki ga ventivo Zobozdravstvenega varstvavsakoletni zaključni prireditvi tekmo- enkrat tedensko ponudimo v orto- Nova Gorica, kjer preventivki Jasminavanja v Ljubljani predstavlja, zaradi dontski ambulanti otrokom v sprem- Komel in Nelida Casarsa poskrbita zaoddaljenosti, za naše razmere prevelik stvu staršev in mladostnikom. Prav ti mladostnike, ki se šolajo v Novifinančni zalogaj, vselej pa se po so občutljiva skupina, ki predstavlja Gorici, v lanskem letu pa se je šolar-skromnih možnostih potrudimo največji izziv, saj potrebujejo letom jem na Kobariškem in Bovškemobeležiti zaključek akcije na lokalni primerno motivacijo za izvajanje uspešno približala izvajalka Anaravni z gostovanjem prireditve z dosledne, vztrajne in natančne higie- Volarič v ambulanti v Kobaridu.izmenjavo po vseh treh občinah. ne zob in ortodontskih nesnemnih aparatov. Potrpežljivost in dodatno Priprava zaključne akcije tekmo- Zdravstveno vzgojno-preventivno pozornost potrebujejo tudi skeptični vanja za čiste zobe ob zdravi prehranidelo zobozdravstvenih delavcev na starši s prepričanjem, da njihovi je s finančnega vidika prava malaGoriškem ima bogato in plodno otroci že vse dobro obvladajo in bo čarovnija, kjer sta največje vodilozgodovino. Imamo torej dobre učitelje samo zobni aparat tisti, ki škoduje navdušenje in zgled o zdravem načinuin zgled v številnih zanesenjaških zobem. Posebnosti priprave na življenja. Nagrade za sodelujoče so reszobozdravstvenih in pedagoških ortodontsko zdravljenje so v individu- simbolične, saj je prva finančna ovirasodelavcih. Na pobudo prim. mag. alni pripravi, ki odkrije posebnosti že prevoz za sodelujoče iz podružnič-Rafaela Podobnika, specialista orto- posameznega bodočega pacienta in nih oddelkov. Za najmlajše so todonta, so že v letu 1981 pričeli z poudari specifične prijeme, ki se jih štampiljke, za malo večje ščetke ingoriško zobozdravstveno-prosvetno bo moral naučiti izvajati, glede na svinčniki in drobna darilca lokalnihpreventivo, v letu 2011 so medicinske vrsto nepravilnosti in izbiro ortodont- sponzorjev. Lanska izvedba je bilasestre z novogoriškega, ajdovskega in skega aparata. Zelo lepo se obnese prav posebna, saj smo imeli pravtolminskega območja prejele zlati priprava manjših, plašnih otrok, ki se posebne goste: prva zanimiva novostznak Zbornice-Zveze DMSZT, v letu skupaj s starši lažje sprijaznijo z novo je bila predstavitev reševalnega vozila2014 pa so obeležili že 30. obletnico obveznostjo. Občasno so potrebni pri reševalcih ZD Tolmin, zavarovalnitekmovanja v akciji za čiste zobe ob osvežitveni obiski, npr. pri mladostni- kuža Pazi je delil jabolka, najpomemb-zdravi prehrani. kih, kadar se med zdravljenjem nejši obisk pa sta bili maskoti zobo- pokažejo težavnejša obdobja, ko zdravstvene preventive iz Nove Gorice, Zobozdravstveno vzgojo in pre- motiviranost zaniha, pridobijo razva- Lenča in Jan s svojim programom. Vsiventivo po šolah je na Tolminskem de (kajenje, gazirane in alkoholne udeleženci so dobili knjižice s pravljicovse do leta 2009 vodila Božena pijače, pirsingi) ali celo nekaj časa o mišku Šimu in zobni miški Zari, ki joIstenič, nato je delo prevzela Melita sploh ne pridejo na redni pregled. je v sodelovanju z zobozdravstvenoPodgornik Kanalec, ki je bila tudi prva preventivo Zobozdravstvenega varstvaizvajalka dopolnjenega programa za Nova Gorica podarila zapisovalka ob dvajsetletnici delovanja. V letošnjem letu tolminska orto- dontska pripravljalnica obeležuje prvih pet let delovanja v okviru zobozdravstvene preventive. Zaključ- na prireditev tekmovanja za čiste zobe bo potekala v osnovni šoli v oddalje- nem Podbrdu v Baški grapi. Majhen korak na poti generacij. Preboleli smo manjše otroške bolezni, a vestne sodelavke Melita, Ana in Paulina so našle prisrčen in pristen stik do otrok, mladostnikov, staršev in vseh pedago- ških sodelavcev, s katerimi skupaj izpolnjujemo svoje poslanstvo. Hvala vsem in želimo si, da bi tako ostalo še naprej!

Revija ISIS V spom6in5Maj 2016Prof. dr. Zora Janžekovič,dr. med.30. september 1918–17. marec 2015Prim. Erik Vrabič, dr. med., UKC Maribor Mineva leto dni, odkar se je od nas tiho in zaposlili, in gotovo tudi sama ni slutila, da bostaskromno, kot je živela, poslovila prof. dr. Zora kmalu prav po njeni zaslugi postali mariborskaJanžekovič. Njeno ime bo ostalo zapisano z bolnišnica in slovenska medicina znani celotnivelikimi črkami na vseh področjih družbenega svetovni medicini.življenja. Malo je Slovencev, ki so živeli takoskromno življenje, a so na svojem poklicnem To je bilo obdobje, ko so na Vojaškomedicin-področju dosegli uspeh, ki mu vsa svetovna ski akademiji v Beogradu s pomočjo britanskihstrokovna javnost priznava genialnost. Zato bo kirurgov pričeli razvijati plastično in rekonstruk-njeno ime ostalo trajno zapisano ne samo v cijsko kirurgijo. Od tam se je kmalu prenesla vzgodovini slovenske, temveč tudi svetovne vse večje bolnišnice naše nekdanje skupnemedicine. S svojim delom in zgledom je dokaza- države. Tako je prof. Janžekovičeva že leta 1955la, da se da z veliko volje, z idejami in trdim prevzela ustanavljanje, organizacijo in vodenjedelom narediti veliko in doseči izjemne rezultate Odseka za plastično kirurgijo, sedanjega Oddelkatudi s skromnimi materialnimi možnostmi in v za plastično in rekonstruktivno kirurgijo v UKCneugodnih družbenih razmerah. Sedanje genera- Maribor. Oddelek je bil ustanovljen predvsem zacije se teh enostavnih in temeljnih pravil žal vse zdravljenje opeklin, katerih število je v tedanjemmanj zavedamo, ali pa jih enostavno nočemo času močno naraščalo. Skupaj z majhno skupino,sprejeti kot najpomembnejše vrednote. za tovrstno delo neizkušenih sodelavcev, z arhaičnimi instrumenti, skoraj brez finančnih Prof. dr. Zora Janžekovič se je rodila 30. sredstev, vendar z veliko tega, kar nam danesseptembra 1918 v Slovenski Bistrici, kjer je pogosto manjka, je pričela ustvarjati zgodbo oobiskovala osnovno šolo. Po zaslugi starega uspešnejšem zdravljenju opeklin. Trpljenjeočeta, ki je bil uspešen podjetnik in posestnik, je opečenih ob vsakodnevnih prevezah, mnogokratotroštvo preživljala v ugodnih materialnih otrok na eni strani in pogosta fizična ter psihičnarazmerah. Ker se je že zelo zgodaj odločila, da izčrpanost sodelavcev, nenehen občutek lastneželi postati zdravnica, je šolanje nadaljevala v nemoči in celotne medicinske znanosti na drugiMariboru, kjer je obiskovala gimnazijo. Študij strani so jo silili v vsakodnevna razmišljanja inmedicine, ki ga je skoraj ogrozilo nenadno iskanja novih, boljših rešitev. Opekline so domaterialno poslabšanje družine, je pričela leta tedaj zdravili z vsakodnevnimi prevezami opeče-1938 na medicinski fakulteti v Zagrebu. Del nih površin, dokler ni prišlo do spontanegafinančnih sredstev, potrebnih za pričetek študija, odluščenja uničenih delov kože in drugih tkiv. Tosi je prislužila sama. Med drugo svetovno vojno je lahko trajalo tudi več tednov, ko so bile opeče-je morala študij za nekaj časa prekiniti. V tem ne površine končno dovolj čiste, da so jih lahkoobdobju se je zaposlila v varaždinski bolnišnici, prekrili s prostimi presadki kože. Velika večinakar ji je omogočilo obdržati stik z družino. Tam resneje opečenih tega trenutka niti ni dočakala.je pridobila svoje prve medicinske in kirurške Prav dejstvo, da je treba opečeno površinoizkušnje. Od predstojnika kirurgije dr. Steva globoke opekline na koncu vedno prekriti sNikoliča, tedaj v širšem okolju enega najbolj prostimi kožnimi presadki, je botrovalo ideji opriznanih kirurgov, se je naučila, kako dobro takojšnji kirurški odstranitvi z opeklino uničenihopazovati in logično kirurško razmišljati. Kot je tkiv in neposrednem kritju s kožnimi presadki.mnogokrat poudarila, je bila to dobra popotnica Nastala je doktrina takojšnjega kirurškegain varaždinska izkušnja ji je kasneje pri njenem zdravljenja opeklin. Danes, skoraj šestdeset letdelu izjemno koristila. Študij je zaključila leta kasneje, se zdi to razmišljanje povsem enostavno1947 in se še istega leta zaposlila v mariborski in logično, takrat pa je bilo za to treba imetibolnišnici. Verjetno nihče od tistih, ki so jo veliko poguma in volje, saj je pomenilo spremi-

Revija ISISV66spominMaj 2016njanje v medicinski znanosti široko preživetja huje opečenih večja, čas pogosto dogaja, je bila pomembnostsprejete in dolgo uveljavljene doktrine zdravljenja bistveno krajši, posledice dela prof. Zore Janžekovič najprejkonservativnega zdravljenja opeklin. po zaključenem zdravljenju pa manj- prepoznana v tujini. Prvo priznanje jeNa srečo opečenih je imela še. Najprej so metodo priznali ljub- bilo priznanje Everetta Idrisa Evansa,prof. Janžekovičeva obojega dovolj. ljanski kirurgi in samo vprašanje časa ki ga podeljuje ameriško opeklinsko je bilo, kdaj bodo na novo metodo združenje za izjemne dosežke pri Tako so 1. februarja 1961 na postali pozorni v svetu. Dr. Carroll, zdravljenju opeklin. Kot prva kirurgi-Odseku za plastično kirurgijo pričeli prvi tujec, ki je zaradi nastajajoče nja ga je leta 1974 prejela na letnemzdraviti opekline z zgodnjim tangenci- nove metode zdravljenja opeklin srečanju združenja v Cincinnatiju.alnim odstranjevanjem opečene mrtve obiskal Maribor, je izrazil pričakova- Temu priznanju so sledila številnakože v prvih štirih dneh po nastanku nje, da bo Maribor postal svetovni druga, z nekaj zakasnitve tudi domačaopekline in s takojšnjim kritjem center (»Meka«) za zdravljenje v bivši skupni državi in kasneje vrazgaljenih površin s prostimi kožni- opeklin. To je dalo slutiti, da v majh- samostojni Sloveniji. Zadnje priznanjemi presadki. Prof. Janžekovičeva se je nem Mariboru, na območju daleč za in, kot je sama dejala, zanjo najpo-tudi dobro zavedala, da bo novo idejo tako imenovano »železno zaveso« membnejše je prejela leta 2007, nav medicinskih krogih lahko zagovarja- nastaja velik prispevek v medicinski srečanju Evropskega združenja zala le, če bo podprta s trdnimi dokazi znanosti. otroške opekline (ECPB). Združenje jein natančno ter verodostojno doku- ustanovilo priznanje »Zora Janžeko-mentacijo. Zato je ob napornem Nova metoda, katere se je kasneje vič Golden Razor Blade«. Le-tokirurškem delu potrpežljivo skrbela za prijelo ime »metoda prof. Janžekovi- simbolizira hrabrost improvizacije,ustrezno sprotno dokumentiranje in čeve«, je bila v svetu dokončno a istočasno neizmerno željo pomagatianalizo rezultatov. Po dveh letih sprejeta leta 1968, ko je bil v Maribo- tako rekoč brez finančnih sredstev,trdega dela je bilo po novi metodi ru organiziran III. jugoslovanski s preprostimi, zastarelimi instrumentizdravljeno zadostno število opečenih kongres za plastično in maksilofacial- in v družbeno neugodnem okolju predza prvo pomembnejšo analizo rezulta- no kirurgijo. Pred več kot sto petdese- več kot pol stoletja. Seveda je samou-tov. Rezultati so prepričljivo kazali na timi udeleženci z vsega sveta, med mevno, da je bilo na zaključku sreča-prednosti tovrstne obravnave opeklin katerimi so bili najodličnejši plastični nja združenja, v prelepem okoljupred do tedaj veljavno doktrino. kirurgi, kot so Jackson, Evans, Walla- gradu Seggau, prvo priznanje podelje-Jasno je postalo, da je možnost ce, Sutherland in drugi, je prof. no prav prof. Janžekovičevi. Kot je Janžekovičeva govorila o dermalni takrat zapisal urednik »Journal of opeklini in dosledni uporabi splošno Plastic, Reconstructive and Aesthetic sprejetih načel pri obravnavi opeklin- Surgery«, prof. Andrew Burd, lahko ske rane. Največja promocija zgodnje- trdimo, da je bil v zadnjih petdesetih ga kirurškega zdravljenja opeklin pa letih, kljub mnogo večjemu številu je bil prvič prikazan film o tehniki publikacij o okužbah, šoku in metabo- zgodnje nekrektomije 50-odstotne lizmu pri opeklinah, daleč največji opekline. Še tistih nekaj dvomov o napredek pri obravnavi opeklin pravilnosti metode je izpuhtelo v letu dosežen s sprejetjem koncepta zgod­ 1969, ko je dr. Jakson na prvem nje tangencialne ekscizije, s katero kongresu Ameriškega opeklinskega spremenimo opeklino v kirurško rano, združenja poročal o zdravljenju ki jo lahko primarno zapremo s opeklin v Mariboru, v Journal of kožnimi presadki. Trauma pa je bil objavljen prispevek prof. Janžekovičeve z naslovom »A In kako je bilo sploh mogoče, da se new concept in the early excision and je tako izjemno odkritje dogodilo v immediate grafting of burns«. V skromnih razmerah, v okolju daleč za naslednjih letih je Maribor obiskalo »železno zaveso«? Odgovor na vpraša- preko dvesto uglednih kirurgov z nje nam je dala sama z besedami, vsega sveta, profesorica pa je o novi zapisanimi na spominski plošči ob metodi predavala v številnih državah. vhodu na oddelek za plastično in rekonstruktivno kirurgijo, ki ga je usta- Samo vprašanje časa je bilo, kdaj novila pred 61 leti: »Bili smo majhen, bo tako velik prispevek v medicinski a po srcu velik tim, ki je znal živeti za znanosti, kot se je zgodil v majhnem bolnike, ki se je znal veseliti in jokati z in v svetu nepoznanem Mariboru, njimi, ki je znal izpolnjevati svoje nagrajen s priznanji. Kot se v takšnih poslanstvo. Delali smo več, kot smo primerih, še posebej v našem okolju,

Revija ISIS V spom6in7Maj 2016morali, in pogosto več, kakor smo kakovostno življenje. Kljub velikemu življenja je kljub vsem razočaranjemzmogli.« S temi besedami je zadolžila uspehu na poklicnem področju pa je in grenkobi ob upokojitvi intenzivnosvoje naslednike in prihajajoče genera- živela skromno. Tisti, ki so imeli spremljala dogajanja in novosti nacije, ne samo oddelka za plastično in privilegij in čast z njo delati, se je področju medicine, predvsem plastič-rekonstruktivno kirurgijo in UKC spominjajo kot stroge, nepopustljive, ne in rekonstrukcijske kirurgije.Maribor, temveč celotne slovenske a poštene sodelavke in predstojnice.medicine. Pokazala nam je, kako je Enako stroga in zahtevna je bila do Prof. dr. Zora Janžekovič se je odtreba sprejemati vsakodnevne izzive v vseh, najbolj pa do sebe. A znala se je nas poslovila fizično, s svojim delommedicini in izpolnjevati svoje poslan- tudi poveseliti in pogovoriti o povsem pa ostaja z nami in bo ostala tudi sstvo. Ne samo slovenski plastični običajnih vsakodnevnih stvareh. Po številnimi bodočimi generacijami.kirurgi, temveč tudi širše se zavedamo nekoliko nepričakovani in nenadni Njena osebnost in lik sta nam zgled inveličine njene osebnosti in pomemb- upokojitvi leta 1984 se je intenzivno nas obvezujeta, da z dobro voljo,nosti njenega prispevka v razvoju posvečala aktivnostim in opravilom, sledenjem razvoju, z novimi idejami,medicine. Kongres plastičnih kirurgov za katere dolga leta prej, zaradi predvsem pa s poštenim delom čims področja nekdanje skupne države, ki popolne predanosti poklicu, ni imela bolj kakovostno opravljamo našeje bil oktobra 2015 v Dubrovniku, je bil veliko časa. Dokler je zmogla, je poslanstvo in skrbimo za naše bolnike.posvečen osebi in delu prof. Janžekovi- večino časa preživela, kot je samačeve. Verjamem, da bo tudi v prihod- dejala, v svojih nebesih, na vikendu v Pri svojih devetdesetih letih jenosti še kakšno naše srečanje posveče- Šmartnem na Pohorju, kamor se je dejala: »Moje življenje je bilo vredno,no tej izjemni osebi in kirurginji. zatekala nabirat energijo tudi v da sem ga živela.« Za njega so in bodo najbolj napornih časih svojega poklic- hvaležni vsi tisti nesrečneži, ki jim je Usoda je prof. dr. Zori Janžekovič nega življenja. Do svojih zadnjih dni ne samo po zaslugi njenih rok, temvečnamenila dolgo, fizično in duševno tudi idej zmanjšano trpljenje in omogočeno dostojnejše življenje. Vabljeni na JANKOVO SPOMINSKO SREČANJE SOŠOLCEV S FAKULTETE, KI BO V NEDELJO, 15. 5. 2016, V KRANJSKI GORI Sošolci pokojnega profesorja Janka Kersnika (vpis na Medicinsko fakulteto v Ljubljani v šolskem letu 1979/1980) organiziramo in vabimo na srečanjev njegov spomin. Zbrali se bomo v nedeljo, 15. 5. 2016, ob 10. uri ob njegovemgrobu na pokopališču na Dovjem. Dan bomo preživeli na poteh, po katerih jerad hodil, in obujali spomin na Janka in njegovo delo. Veseli bomo tudi vseh, ki niste bili njegovi sošolci in ste Janka spoštovali. Vse informacije o srečanju lahko dobite preko e-pošte [email protected] ali po telefonu 041 767 398. Andrej Šubic

Revija ISIS police6S8knjižneMaj 2016Roger Moorhouse:Berlin at War. Life and Deathin Hitler’s Capital, 1939–45Berlin v vojni. Življenje in smrt v Hitlerjevi prestolnici, 1939–45. Vintage books,London, 2011, 432 str.Marjan Kordaš, [email protected], da bo ta knjiga pokazala, da se v temelju motimo, če si medvojne Berlinčane pred-stavljamo kot indoktrinirano množico nacificiranih avtomatov, ki se kot mesečniki podaja-jo v katastrofo. Številni intervjuvanci so mi pojasnili, da je bil Berlin mesto, v katerem jemanjšini aktivnih nacistov in manjšini aktivnih antinacistov ob strani stala ambivalentnavečina, večinoma motivirana samo z nagonom preživetja, ambicijami in strahom. Vsaj vtem pogledu me je pretreslo, da so bili medvojni Berlinčani mnogo bolj podobni nam sa-mim, kot bi to zmogli priznati. »Oni« pač niso zelo drugačni od »nas« (avtorjev sklep izuvoda, str. XX). Knjižne špehe sovražim. Namreč, ko bralec Marching on their stomachs (Korakati poprijadra do konca, utegne tisto na začetku že njihovih želodcih) z opisom o racionirani oskrbizatoniti v pozabo. Tako sem tudi to knjigo – ki jo prebivalstva (hrana, obleka, čevlji, premog zaje v Berlinu (!!) zame kupila Nejka – dolgo časa ogrevanje). Hkrati z racioniranjem so se namrečsamo gledal. Nekoč pa me je obsedel nekakšen začeli pojavljati razni nadomestki (Ersatz), npr.zlodej in imel sem smolo, da se mi je knjiga lepenka oz. lesna vlakna kot nadomestek zaodprla na strani z naslovom Prologue; »Fü- usnje in tekstilna vlakna. Tako sta bila, kothrerweather«. Zaradi nenavadnega angleško- poroča avtor, leta 1942 v Berlinu zelo priljubljena-nemškega besednega križanca sem začel brati dva vica:in, kot je bilo pričakovati, nisem mogel nehati.Predgovor se v glavnem osredinja na opis - Neki človek se naveliča življenja in se od-vojaške parade 20. aprila 1939, na Hitlerjev loči za samomor. Poskusi se obesiti – za-petdeseti rojstni dan. Izjemno lepo pomladno man, vrv je narejena iz umetnih vlaken.vreme je nacistična propaganda poimenovala Potem skoči v reko – zaman, ne potone,kot Führerwetter (führerjevsko vreme). Doku- ker je obleka narejena iz lesa. Končno mumentarni film o tej paradi sem videl že večkrat, samomor uspe tako, da se dva mesecaposamezne odlomke še večkrat, besedni opis prehranjuje samo s tistim, kar dobi naparade v tej knjigi pa me je pretresel. Namreč, svoje živilske nakaznice.jasno se vidi, da si ljudje, ko se odzivajo kot - Nizozemec, s polnim trebuhom, soču-množica, želijo le dvoje: panem et circenses stvuje s stisko svojega lačnega soseda.– kruha in iger. »Slišim, da vam zdaj v Nemčiji gre že tako slabo, da jeste celo podgane!« reče Nem- Knjigi je dodano tudi slikovno gradivo. Na cu. »Oh, in to so bile še dobre podgane,«začetku zemljevida centra Berlina 1943 ter vseh odvrne Nemec, zasanjan v lepe spomine.mestnih predelov 1940, med besedilom pa še »Ampak teh je zdaj zmanjkalo in vladadva sklopa fotografij od aprila 1939 do aprila nas oskrbuje z ersatz-podganami!«1945. Naj torej knjigo poskusim predstaviti po Po koncu branja sem se usedel za računalnik, posameznih značilnih kosih?prepisal naslove vseh sedemnajstih poglavij terza vsako obnovil glavne vidike vsebine. In ko Bombardiranje Berlina avtor opiše v dvehzdaj tuhtam, kako vse to predstaviti bralcu naše poglavjih. Začne v 7. poglavju, A Taste of Thingsrevije, me ta seznam spomni na 4. poglavje

S knjižneRepMvaijjao2I0S1lIS6ic6e9to come (Okus reči, ki bodo šele – v začetku 1943 začeli s t. i. strateš­ vodil rabin Martin Riesenburger, ki jeprišle).1 Ko so v jeseni 1940, še sredi kim bombardiranjem. Prebivalstvo se vojno celo preživel ...bliskovito uspešnega nacističnega je takrat začelo zavedati, da ga naci-vojnega pohoda na evropskem severu stična oblast pred tem ne bo mogla Četudi se v mnogih poglavjih čutiin zahodu, Berlinčani doživeli prvi obvarovati. V zadnjem vojnem letu so vojno ozračje, je to najbolj izrazito vangleški bombni napad, so bili zaradi Berlin bombardirali 150-krat; Angleži 16. poglavju To Unreason and Bey-popolnoma nepričakovanega neprije- (RAF) ponoči, Američani (USAAF) pa ond (Do nerazumnosti in še dlje), vtnega presenečenja dobesedno ohro- podnevi. opisu propagandnega ministra Goeb-mljeni. Materialna škoda je bila belsa, kako se je 18. februarja 1943zanemarljiva, a Hitler je nemudoma, Zmogel sem prebrati 11. poglavje, pripravljal na govor v Sportpalast,kot t. i. Sofortprogramm (program, ki The Watchers and the Watched kjer je nemško ljudstvo pozval na t. i.ga je treba izvršiti takoj) ukazal (Opazovalci in opazovanci), nimam pa totalno vojno. A kljub celi vrstigradnjo zaklonišč v Berlinu ter v vseh energije, da bi povzel delovanje vojaških polomov (Stalingrad, Kursk,večjih nemških mestih. Tragika se berlinskega gestapa, mučenja ter zlom podmornic na Atlantiku, polomnadaljuje v 15. poglavju, Reaping the nazoren opis izvrševanja smrtnih v Afriki, padec Mussolinija itn.) soWhirlwind (Požeti vihar; nekako v obsodb z giljotino v kaznilnici ljudje še vedno verovali v vojaškismislu pregovora Kdor seje veter, Plötzensee. Nisem vedel, da je gestapo obrat zaradi Wunderwaffen, čudežne-žanje vihar), ko so Angleži – po nekatere Jude prisilil v vlogo Greifer ga orožja.dolgem premoru v letih 1941 in 1942 (tisti, ki zgrabi), v identifikacijo Judov, ki jim je uspelo spremeniti Berlin at War mi bo ostala v1. Pred začetkom vojne je Göring, poveljnik judovsko identiteto ali so se odločili spominu tudi zato, ker sem podatke iz Luftwaffe, Berlinčanom bahavo obljubil, za življenje v ilegali. Seveda je večina knjige dosledno preverjal in dopolnje- da bo zagotovo preprečil bombardiranje teh Greiferjev, potem ko so svojo val s podatki s spleta. Medtem ko Berlina; če mu bo spodletelo, njegov vlogo opravili ali bili premalo uspešni, izvrstne fotografije s pokopališča priimek ne bo več Göring, temveč Meyer. končala v koncentracijskih taboriščih. Invaliedenfriedhof res kar sevajo Hitler je takoj ukazal maščevalno nemško vojaško preteklost, pa podob- bombardiranje Londona ter tako bistveno Nepozabno pa mi je 12. poglavje, ne fotografije s pokopališča Weissen- preusmeril, sebi v škodo, letalsko The Persistent Shadow (Večna see pričajo o neki kulturni preteklosti, ofenzivo na Anglijo, danes poimenovano senca), v katerem Moorhouse izvrstno ki je ni več. In med branjem obeh kot Bitka za Anglijo. prikaže dve berlinski pokopališči: na poglavij o bombardiranju Berlina sem eni strani Invalidenfriedhof, pokopa- prek spleta kar dobro proučil letalsko lišče slavnih nemških cesarskih in obrambo ter si ogledal tudi slike še nacističnih častnikov, generalov in ohranjenih orjaških stolpov, imenova- feldmaršalov, npr. Gerharda von nih Flakturm. Scharnhorsta, Alfreda von Schlieffna, Manfreda von Richthofna itn. Tragi- Berlin at War je težko, moreče, komična je usoda groba SS-Obergrup­ a imenitno branje. V zadnjem, 17. penführerja Reinharda Heydricha, ki poglavju, Ghost town (Mesto duhov) je v juniju 1942 v Pragi zaradi ran kar mrgoli od protislovij, pa vendar umrl nekaj dni po atentatu čeških vsa zvenijo resnično. Po eni strani komandosov. Njegov grob naj bi bil brutalno ukrepa nemška vojska in po impresiven sarkofag, ki pa zaradi kratkem postopku obeša svoje »dezer- neugodnega poteka vojne ni bil nikoli terje«; enako brutalno sovjetski vojaki zgrajen. Na mestu pokopa je ostal posiljujejo Nemke. A po drugi strani: samo preprost križ, ki pa je do leta Nemška vojaška enota zajame »dezer- 1945 že strohnel ... Besedilo tega terja«, a namesto da bi ga poveljujoči poglavja se nato prelije v opise, kako častnik dal obesiti, obsojencu naroči, so se Berlinčani odzivali na vedno bolj naj se pobere domov. Sovjetski pogosta obvestila o padlih vojakih na častnik potegne pištolo in jo uperi v frontah, o osmrtnicah ter o odnosu do glavo desetletnika. Njegovim staršem smrti v nacističnem kultnem ali celo pove, da so mu Nemci ustrelili enako mitičnem smislu. Nekakšna protiutež starega sina. Da bi se zdaj lahko tej nacistični plati pa je v istem maščeval. A se ne bo – in spravi poglavju opisano judovsko pokopali- pištolo. šče Weissensee. Ki je, paradoksno, delovalo vseskozi med vojno in vse In ko je 2. maja 1945 poveljnik pogrebe je po judovskem obredju Berlina, general Weidling, dal povelje za kapitulacijo, češ, 30. aprila je Hitler naredil samomor ter tako zapustil vse,

Revija ISIS policeS70knjižneMaj 2016ki so mu bili lojalni, je v mestu duhov temveč skoraj do uničenja. Tu se pa kruha in iger. A ker je bila ta oportu-zavladala tišina. A to ni bil mir, temveč spomnim na Moorhousov uvod, da je nistična večina več kot deset letle odsotnost vojne. Tako se je neki bila nemška družba razcepljena na tri odrezana od informacij, je postalaBerlinčan v svojem dnevniku vprašal skupine: Na eni strani nacistična žrtev te doktrine, ki se je končno»Je to mar konec ene nočne more – ali manjšina, bestialna, a genialno preoblikovala v nacistično vero inpa šele začetek neke druge?« organizirana. Na drugi strani dezorga- končno religijo. nizirana antinacistična manjšina, a Tako kot številni zgodovinarji, si nepopisno individualno pogumna. In četudi je na koncu najprejtudi jaz (še) ne znam odgovoriti na Vmes pa siva večina, oportunistična zmanjkalo kruha, nato tudi iger, jevprašanje, zakaj se je nemško ljudstvo kot vsi »normalni« ljudje, željna le končno ostala zadnja: igra z orožjemza Hitlerja bojevalo ne le do konca, do uničenja samega sebe.Jurij Kurillo: Tomaž Pirc.Ranocelnik-porodničar in prijateljpesnika dr. Franceta PrešernaPrim. Luka Pintar, dr. med., Ljubljana Naš kolega Jurij Kurillo, dr. med., Ljubljanska mediko-kirurška šola je Francetom Prešernom in ga po svojihnas je zopet razveselil z zanimivo bila ukinjena kljub številnim javnim močeh tudi zdravil. Za te usluge, vknjigo o ranocelniku-porodničarju protestom (v naši knjigi je objavljeno nasprotju z drugimi zdravniki, niTomažu Pircu (1813–1880), ki je besedilo v Bleiweisovih novicah) in hotel nobenega plačila! Pozneje, ko jesprva deloval v rodnem Kranju, protestom predavateljev šole. Tudi v že deloval v Tržiču, je Pirc pripovedo-trideset let pa v Tržiču. naših slovenskih deželah je primanj- val jezikoslovcu Franu Levcu o svojih kovalo univerzitetno izobraženih spominih na Prešerna in njegovo Pred tem je avtor napisal dva zdravnikov, zato so jih z omejenimi družbo. V naši knjigi so ti rokopisnipriročnika o naravoslovni fotografiji pooblastili nadomeščali ranocelniki, zapiski iz NUK tudi v celoti objavljeni.(1981: S fotoaparatom v naravi in kakršen je bil Tomaž Pirc. Leta 1850 se je preselil v Tržič, kjer je1994: Živa narava v objektivu),knjigo Metulji Slovenije (1992) ter bil V delu je opisano njegovo šolanjesoavtor in urednik dela Zarta ali v mediko-kirurški šoli na ljubljan-Zarica – Potopljena lepotica (2011). skem liceju in prikazan tudi učniTo omenjam zato, da bi poudaril program (skupaj z veterino) te našenjegova številna zanimanja za naravo- takratne edine medicinske ustanove.slovje in medicino kot njegov del. Leta 1836 je opravil oba zaključna izpita ter prejel diplomo kot »Taugli- V knjigi o Tomažu Pircu, ki sta jo cher und wohlefahrener Wundarztv letu 2015 izdala Gorenjski in Tržiški und Geburtshelfer«, torej kot sposo-muzej, bralca najprej uvede v začetke ben in izkušen ranocelnik in porodni-evropske kirurgije, nato pa preide v čar. Diplomiranec je moral zaprisečinašo domovino. Predstavi mediko-ki- po posebnem, še danes ohranjenemrurško šolo pri ljubljanskem liceju od nemškem obrazcu »Eid enes Wundar-ustanovitve leta 1782 do njene ukini- ztes und Geburtshelfers«, torejtve leta 1848. Poudari, da so bile prisega ranocelnika in porodničarja,takrat enake šole v Gradcu, Insbrucku ki jo je Jurij Kurillo že objavil v našiin Salzburgu povzdignjene v fakultete, reviji.ljubljanska pa ne, čeprav je imela medfrancosko zasedbo že položaj visoke Tomaž Pirc se je po diplomišole (Ecole centrale 1810–1813). zaposlil v Kranju, kjer je prijateljeval s

S knjižneRepMvaijjao2I0S1lIS6ic7e1deloval do svoje smrti leta 1880. Tam katerimi se je srečeval tudi Pirc. Tomaž Pirc za svoj čas napredenje močno zaslovel s svojim učinkovi- Danes si številni Slovenci težko zdravnik, dokazuje v naši knjigitim delom, pa tudi s svojimi duhoviti- predstavljajo taka množična oboleva- objavljeno spričevalo o cepljenjumi »psihoterapevtskimi« izjavami. nja, če se razburjamo npr. že ob proti črnim kozam iz leta 1873 zaKot zdravnika so ga vabili tudi v posameznih primerih ošpic. Kaže, da njegovega dvanajstletnega sinagosposke družine, kot so bili recimo odnos do cepljenja v javnosti takrat Karla.Urbančičevi, lastniki gradu Turn pri ni bil dosti boljši kot danes, saj lahkoPreddvoru, kjer je zdravil domačo beremo v Slomškovi knjigi Blaže ino Ob koncu dela najdemo fotografijehčer Josipino (Tunograjsko), našo Nežica v nedeljski šoli, kako so iz lepega Pirčevega družinskegaprvo literatko. Tam je nekoč srečal nekatere matere odklanjale cepljenje albuma ter faksmile omenjenihPrimicevo Julijo, o čemer je pripove- proti kozam. Po »stavljenju« koz so Levčevih zapiskov. Navedena je tudidoval tudi Franu Levcu. jih otrokom na poti domov kar uporabljena literatura in viri. izsesale. V Bleiweisovih Novicah je Posebno poglavje v naši knjigi je Pirc nastopil s prispevkom »Varite se Beremo zanimivo knjigo, ki nasposvečeno epidemijam koz in kolere, mazačev«, kjer prikazuje problem, ki popelje v devetnajsto stoletje pri naski so se takrat pojavljale na Kranj- še danes ni izumrl. Da pa je bil in takratne zdravstvene razmere,skem, tako kot v celotni Avstriji, in s prikazane v delovanju našega Tomaža Pirca.Rolf Dobelli:Umetnost jasnega razmišljanja –52 napak, ki se jim je priporočljivoizognitiCarl Hanser Verlag, München, 2011Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana razmišljanje in sklepanje, pa lateral- no, ki je »novejšega« datuma, člove- Oče moderne medicine, Hipo- poslovni kot tudi na socialni in oseb- ku omogoči prevetritev, izzivanje,krat, je že pred skoraj 2500 leti ni, individualni ravni. preverjanje, nadgrajevanje, pogla-poudaril, da je za dobrega zdravnika bljanje, dopolnjevanje in spreminja-značilno oz. potrebno troje: sposob- Rolf Dobelli, švicarski strokovnjak nje ustaljene teorije in prakse, snost jasnega, logičnega mišljenja, in avtor, ki je v svoji knjigi vzel pod pomočjo katere je mogoče priti doskrb za sočloveka in sočustvovanje z drobnogled umetnost jasnega mišlje- popolnoma novih idej in rešitev.njim. Sodobnemu zdravstvu bolniki nja, je uspel spretno kombinirati Načrtno ustvarjanje inovativnih idejin uporabniki pogosto očitajo, da tradicijo (znanje in izkušnje) in je v glavnem zahtevna naloga, pri-jim manjka zadnjih dveh vrlin, inovacijo (kreativnost, inventivnost). znava tudi avtor pričujočega dela.poznavalci pa se zavedajo tudi Ob poglabljanju v njegovo delo, ki Vertikalno razmišljanje pri temzaskrbljujočega deficita prve lastno- razkriva 52 napak na poti do jasnega, človeku ni v veliko pomoč, sicer bi dosti oz. sposobnosti, povezane z učinkovitega razmišljanja, ki jih je novih idej prišli veliko lažje in hitrejerazmišljanjem. bolje prepustiti drugim, se človek vse – potrebovali bi samo recept in bolj zaveda, da je za uspešno in program, po katerem bi jih oblikovali Psihologi in sociologi ugotavljajo, učinkovito delovanje danes treba (prav to bolniki pogosto pričakujejoda sta prav neosredotočeno (raztrese- obvladati in seveda tudi uporabljati od zdravnika). Kdor prisega nano) razmišljanje in nejasna formulaci- obe vrsti mišljenja – vertikalno in vertikalno mišljenje, običajno čakaja idej oz. nekonsistentno izražanje lateralno. na navdih, upa na srečno naključje inmisli vir številnih nesporazumov in pričakuje trenutek razodetja, konasprotovanja tako na strokovni in Če vertikalno razmišljanje velja lahko navdušeno vzklikne: »Heure- za klasično, tradicionalno, logično ka!« (Našel sem!). Lateralno razmi-

Revija ISIS policeS72knjižneMaj 2016šljanje pa človeku omogoča bolj razvije do optimuma. Zanimivo je nih dimenzij (obseg, globina, širina)usmerjeno, načrtno in namensko tudi, da razmišljanje dejansko sploh na različnih ravneh, ki terjajoiskanje poti do novih zamisli in ni povezano z inteligenco, čeprav je kreativen pristop in inovativnorešitev. glavnina prepričana ravno nasprotno. rešitev. Japonski raziskovalci odnos med Zanimiva je ugotovitev oz. spozna- razmišljanjem in inteligenco primer- S pomočjo Dobellijeve Umetno-nje, da so človekovi možgani narejeni jajo z odnosom med voznikom in vozi- sti jasnega mišljenja lahko človekin naravnani v nekreativno udobje in lom. Moč (»konji« oz. vati) avtomobi- spozna, zakaj je preveč rutinskotežijo k delovanju po ustaljenih la predstavlja njegov potencial, razmišljanje neperspektivno in kakoprincipih – modelih, izkušnjah, podobno kot je inteligenca potencial se je mogoče izogniti pastem tradici-navadah in rutini. Predstavljajte si, da človeškega uma. Kako učinkovit bo onalnega prepričanja, ki človekamorate opremiti svoj delovni prostor. avto na cesti oz. kako se bo obnašal in pogosto ovira in omejuje. Tudi sNa voljo imate 11 predmetov (pohi- obnesel med vožnjo in kaj »bo dal od pomočjo poznavanja 52 najpogostej-štvo in dekorativne elemente). Na sebe«, pa seveda ni odvisno le od ših napak, ki jih (običajno nehote inkoliko različnih, inovativnih načinov vozila, marveč zlasti od voznika, ki z nevede) ponavljamo v vsakdanjilahko oblikujete svoj prostor? Enajst njim upravlja. Razmišljanje (poigra- praksi in izvirajo iz vrste preverjenihmožnosti imate za uporabo prvega vanje z miselnim tokom) je človekova dejstev: človek teži k precenjevanjuelementa, deset možnosti za drugega, sposobnost in veščina, ki izkorišča svojega znanja, izkušenj in sposob-devet možnosti za tretjega, osem bogat potencial njegove inteligence. nosti, preveč se zanaša na splošnomožnosti za četrtega itd. Končna znane informacije, dogodke lebilanca pokaže, da ima človek, ki Zanimivo je, da se človek pogosto spremlja in jih označi z določenimlahko izbira med 11 elementi, na voljo sploh ne zaveda, da potrebuje sveže predznakom, namesto da bi se izkar 13.916.800 načinov oz. možnosti zamisli in nove ideje, hkrati pa jih, ko njih kaj naučil, preveč se ukvarja sza kombinacije pri opremi svojega se pojavijo, glavnina izmed nas preteklostjo in se posveča prihodno-delovnega prostora. Sleherni (tudi hvaležno sprejme in preveri, kdaj, kje, sti, pri tem pa zamuja edino, kar mugenijevi) možgani se te številke zakaj in kako jih lahko uporabi – kje ponuja nove konkretne priložnostiustrašijo in se raje komodno potegne- mu bodo koristile. Ustaljeno je tudi – sedanjost, preveč spoštuje (nepre-jo nazaj, v cono udobja ter skušajo prepričanje, da si za porajanje novih verjene) avtoritete. Človek lahkovztrajati v preverjenih, ustaljenih idej nima smisla preveč prizadevati, obvladuje veliko manj, kot si pred-okvirih, ki omogočajo vrsto avtoma- saj trud in napor v tem primeru stavlja oz. verjame, živi v stanjutizmov. Človek, ki bi vsakega od 11 praviloma ne obrodita sadov. V dobi kognitivne disonance, se obreme-elementov na različne načine skušal kreativnosti so nove ideje potrebne na njuje z neutemeljeno krivdo oz. siumeščati v interier eno samo minuto, vsakem koraku in koristne v vsakem pusti naprtiti bremena okolice,bi zato potreboval celih 76 let! Možga- trenutku. Vse več je ljudi, ki se zelo namesto o rešitvah raje razmišlja oni, ki bi delovali po principu preizku- zavedajo potrebe po novih idejah. problemih, se preveč zanaša našanja (brez)številnih inovativnih Profesionalna sistematika danes deli splošne sodbe in verjame, da lahkomožnosti, bi se izkazali za povsem poklice in dejavnosti na »kreativne« norost, ki jo priznava večina ljudi,nekoristne in praktično neuporabne. in »nekreativne«. Prvi zahtevajo postane dobra ideja.Upoštevajoč pričujoče dejstvo, nekre- nenehen dotok iskrivih zamisli inativni možgani predstavljajo veliko novih idej. Mednje sodi tudi zdravni- Dobellijeva Umetnost jasnegaprednost in ne (tako kot so mnogi ško poslanstvo, čeprav medicina razmišljanja, ki jo lepo dopolnjujejoprepričani) slabost homo sapiensa. dejansko prisega na preverjeno ilustracije Birgit Lang, je zaenkrat naRacionalno naravnan človekov razum, tradicijo (raziskovanje, oblikovanje, voljo le v nemškem jeziku. Na srečoki se zaveda pomena pragmatičnosti, arhitektura, inženiring, oglaševanje pa je med kolegi in njihovimi sodelav-zato skuša sleherno vhodno informa- itd.), hkrati pa se glavnina dobrih ci oz. med bralci naše revije velikocijo čim prej čim bolj učinkovito in zdravnikov in njihovih sodelavcev takih, ki obvladajo nemščino. Ker jesistematično prevesti v rutinski zaveda, da problema ni mogoče rešiti vsebina zanimiva, zabavna in kori-vzorec. na isti miselni ravni, kot je potekal stna, se bo morda na knjižnih policah njegov nastanek. kmalu znašel tudi slovenski prevod Znanstveniki poudarjajo, da je dela, ki je vredno razmisleka inrazmišljanje spretnost, ki jo posame- Zdravnik se pri svojem delu pozornosti.znik lahko učinkovito oblikuje in nenehno srečuje s problemi različ-

Revija ISIS Zanimiv7o3Maj 2016Vivini moji zdravniki 2016Janez Platiše, Ljubljana V Cankarjevem domu v Ljubljani je revija Sašo Puncer, Marko Mlinarič, Polonca Župevec, Marjan Berginc inViva na 20. jubilejni prireditvi podelila priznanja Danijela Mitić (z leve proti desne).Moj zdravnik. Bralke in bralci Vive so največglasov in s tem naziv moj zdravnik 2016 dodelilidružinskemu zdravniku Marjanu Bergincu, kidela v zasebni ordinaciji v Slovenskih Konjicah. Ob tej priložnosti je med drugim dejal: »Dela-ti strokovno je osnova oziroma pogoj, sčasoma inz izkušnjami spoznaš še druge dimenzije, zlastičlovečnost. Začneš imeti rad ljudi, mogoče boljkot prej. Mislim, da to najbolj doživiš prav naterenu kot družinski zdravnik. Bolniki iščejoprijazne zdravnike, takšne, ki jim verjamejo.« Naziv moja pediatrinja je prejela DanijelaMitić iz Zdravstvenega doma Trebnje, naziv mojginekolog je šel v roke Marku Mlinariču izZdravstvenega doma Zagorje ob Savi, naziv mojortoped pa Sašu Puncerju iz zasebne ordinaci-je v Termah Zreče. Naziv moja zobozdravnica jeprejela Polonca Župevec iz Zdravstvenegadoma Trebnje.

Revija ISIS v prostem časuZ74dravnikiMaj 2016Koncert Obalnega komornegaorkestraPrim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., [email protected] V sredo, 23. marca 2016, ob 19.00 smo v avli Uglaševanje instrumentov.Domus Medica spet imeli priložnost uživati vizborni glasbi. Patrik Greblo je v vlogi odličnega dirigentaodigral še vlogo živahnega in dovtipnega napove-dovalca, prijetno, kot zna le on. Uvodna skladbaJohanna Pachelbela Koncert za 3 violine in bas jeprinesla občinstvu umiritev in osrediščenje, vkaterem se čas ustavi... Antonio Vivaldi je bil sKoncertom za 4 violine vrelec energije za solistevioliniste Primoža Novšaka (sicer tudi koncertne-ga mojstra tega orkestra), Uroša Bubniča, PetraLovšina in violinistko Katjo Dadič. SolistkaAlenka Zupan nas je s flavto navduševala obpredstavitvi Rondoja v D-duru W. A. Mozarta,nežnost istega avtorja pa nas je zibala še kot Malanočna glasba. Prijeten in živahen valček se jeoglašal v Serenadi v C-duru za godala P. I.Čajkovskega. Med solisti pa je bila posebnostvečera »najmlajša in najbolj sveža« članicaorkestra Teja Udovič Kovačič s skladbo AstorjaPiazzole Oblivion na koncertni harmoniki. Ume-tnico je igranja harmonike najprej učila njenamama profesorica, zdaj pa se z Obale dvakrattedensko vozi na študij harmonike v Maribor.Predanost, da je kaj! Naše vztrajno ploskanje pa je vsekakorprineslo še nekaj lepega: kot se je lani dirigentpoigral s poslušalci tako, da je kot inštrumentuporabil pisalni stroj, je letos ob dirigiranjuskladbe istega avtorja (Leroy Andersen) TheWaltzing Cat za zaključek ... zamijavkal. Insvežina pomladi je segla tudi v prostore DomusMedica. Ob Alenki Zupan s flavto in Teji Udovič Kovačič s koncertno harmoniko še ponosni dirigent Patrik Greblo. Odlični orkester pa je prijazna kulisa.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u5Maj 2016Prešernova prireditev v ljubljanskemkliničnem centruIn memoriam prof. Pavle Kornhauser svoje dosežke na področju ljubiteljske kulture. Leta 2012 je vodenje ProKatarina Majer, KUD KC in MF dr. Lojz Kraiger medica prevzel akademski violinist in zdravnik Andrej Gubenš[email protected] Sedaj skupino sestavljajo zdravni-Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske ki: Andrej Gubenšek, violina; Lucijafakultete dr. Lojz Kraigher (naprej KUD) je ob slovenskem kultur- Čemažar, violina; Jernej Bernik, viola; Karmen Lesjak (študentka glasbe),nem prazniku v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra violončelo. Na prireditvi so z njimiLjubljana (naprej UKCL) priredilo tradicionalno prireditev v poča- nastopili v vlogi solistov: prim. Markostitev nacionalnega praznika. Prireditev je bila posvečena spomi- Zupan, violina, in medicinca: sopra-nu na preminulega prof. Pavla Kornhauserja, enega izmed dveh nistka Sanja Zupanič in saksofonistustanoviteljev KUD-a. O njem je srčno spregovoril njegov dolgole- Jordan Drobnič.tni prijatelj, zdravnik in violinist prim. Marko Zupan, ki je zanj Vizualna predstavitevnapisal in odigral tudi violinsko skladbo. Svoje umetniško delo je Boruta Grceta kotob tem predstavil vizualni umetnik Brut Carniollus, ki ga je glasbe- Bruta Carniollusano obarval godalni kvartet Pro medico. Na tej prireditvi se jepredstavila tudi Darja Gruntar s fotografsko razstavo Osrečevanja. Likovni del prireditve je bil namenjen predstavitvi odličnegaOsebni dotik Igorjem Ravnikom prevzel prof. Vilim fotografa Boruta Grceta, umetniškoPro medica Demšar, mednarodno uveljavljeni imenovanega Brut Carniollus, ki ga je godec in edini nezdravnik v skupini. natančno predstavila umetnostna zgodovinarka in samostojna likovnaPrim. Marko Zupan, ki je že pred Ustanovitelj ansambla Pro medico, kritičarka Anamarija Stibilj Šajn:skoraj štiridesetimi leti sodeloval v prof. Pavle Kornhauser, je leta 2004 »Brut je odličen fotograf, za kateregazačetni skupini Pro medico, je sprego- prejel priznanje Sklada Republike je fotografski posnetek dokumentvoril o sodelovanju ter osebnem Slovenije za ljubiteljsko dejavnost za časa, prostora, ljudi, dogajanja,poznanstvu s prof. Pavletom Korn-hauserjem. Poudaril je, da so biletovrstne prireditve njegova ideja, ki seje zelo dobro obnesla. Sodelovala stakot zdravnik z zdravnikom in glasbe-nik z glasbenikom. Eden večjihskupnih dosežkov, pri katerem stasodelovala oba, je posnetek sonateCezarja Franca, ki sta jo posnela zaRTV pri Kornhauserjevih devetdese-tih letih. Spomine nanj je zaključil zglasbo, ki jo je napisal posebej zanj.Zdravniška glasbena komornaskupina Pro medico, ki ima že skorajštiridesetletno tradicijo, je prvičnastopila na Zdravniškem koncertuob zaključku Plečnikovega memorialav Narodni galeriji v Ljubljani. Nazačetku so skupino sestavljali pianistPavle Kornhauser; Marko Zupan, 1. Prim. Marko Zupan, dolgoletni prvi violinist komorne skupine Pro medico, je prijateljuviolina; Miha Benedik, 2. violina; ter prof. Pavletu Kornhauserju posvetil svojo skladbo.čelist Zvonimir Rudolf. Violo je za

Revija ISIS v prostem času7Z6dravnikiMaj 2016Pro medico v imenitni novi zasedbi z akademsko izobraženimi zdravniki glasbeniki Andrejem Gubenškom, Lucijo Čemažarin Jernejem Bernikom je prikazal zaupanja vreden program. Ob tej priložnosti se jim je pridužila violinistka Beti Bratina,čelo pa z njimi igra Karmen Lesjak. Kot solistka se jim je pridružila specializantka infektologije Andreja Saje.trenutka v svoji večplastni, komplek­ izrazito slikarski, saj je mojster barve pogledov in kompozicije nasploh.sni dimenziji. Vselej pa mu je tudi in prostora, svetlob, linij in oblik, Kolažni »konglomerat« mora šenačin izražanja, razkrivanja osebnega struktur, tekstur in kompozicij. vedno slediti zastavljeni avtorjevi idejiodnosa do vizualne stvarnosti, ki V njegovih nakopičenih teksturah in ohraniti reprezentativno jasnost.prinaša na eni strani sporočilo, po podob, v njihovih prepletih, prekriva- Brut Carniollus dokazuje, da jedrugi pa likovno prepričljivost. A njih in domiselno insceniranih prizo- njegova ustvarjalnost sinteza izostre-avtor gre še naprej. V računalniku rih se reflektira njegovo umetniško nih pogledov in občutkov, podrejenihnamreč vidi možnost simulacije svojih zrenje, začutimo podobo kot medij, ki raziskovanju enigmatičnega likovnega»svetlobnih zapisov«, svojega ustvar- živi svobodo ideje, postavljene na sveta. Vsi njegovi prijemi so namrečjalnega duha, svojih izvirnih idej in trdne likovne temelje. Izrazit slikarski likovno osmišljeni, njegove predstaveprenos vsega tega v novo vizualno občutek ga spremlja in zaznamuje pa domujejo daleč nad sorodniminazorno stanje. Računalnik mu je njegovo delovanje na področju foto- prizadevanji posameznikov, daleč nadpomočnik, ki mu omogoča prevajanje grafije, fotografike in na področju rezultati, ki izvirajo zgolj iz tehnično-motivne snovi v večplastno, realno ustvarjanja digitalnih kolažev. Prav -tehnoloških zmožnosti sodobnegapodobo, svojstveno in likovno zanimi- slednje od njega še posebej zahteva digitalno opremljenega sveta.«vo. Dela Bruta Carniollusa so prave premišljenost in domišljenost ter (Vir: http://carniollus.com,vizualne senzacije, ki razkrivajo, da estetsko dovršeno likovnost. Sestav­ [email protected])avtor odlično obvlada tehniko in ljanje fotografskih kolažev mora bititehnologijo, a da so vendarle vse vpeto v okvire likovne sintakse, Pogledi, ki osrečujejonjegove stvaritve ustvarjene na likovni vsebovati mora precizno kontrolonačin, da jih na poti njihovega novega detajlov, raziskovanje odnosov in V Taborjevi galeriji je tokratmedijskega oživljanja spremlja celotne podobe, skrb za kompozicijo, razstavljala Darja Guntar, ki skoziavtorjevo izostreno likovno razmišlja- barvne in tonske vrednosti, prostor- fotografski objektiv izredno dobronje. Njegov pristop je namreč vedno ske iluzije, ostrine, konstrukcije zazna čustva in občutja posamezni-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u7Maj 2016Vrhunski fotograf, ortodont prim. Rafael Podobnik je s poetično dikcijo predstavil mlado misijonarji. Prepričana je, da Evropej-fotografinjo portretov Darjo Gruntar. ci nismo zmožni tako spontanega in globokega čustvovanja kot njeni maliVeličina umetniškega zanosa prof. Kornhauserja živi v njegovih naslednikih. Za vso portretiranci. Očaralo jo je spoznanje,podporo njegovemu delu se je predsednica KUD-a prof. Zvonka Zupanič Slavec da jo osrečujejo in da ona osrečujezahvalila njegovi ženi prim. Andreji Gostiša Kornhauser in njegovi hčerki dr. Lilijani njih. Zato je razstavo imenovalaKornhauser Cerar. Osrečevanja. Zgodbe otrok, ki so še do včeraj živeli v zasilnih bivališčih, so jokov. Njena specialiteta so prav foto- Rafael Podobnik: »Izrazna fotografi- pretresle. Pri izbiri posnetkov jegrafije otroških portretov, s katerimi nja, slikarka, oblikovalka, keramičar- morala vložiti zavestni napor, da ježeli sporočiti svetu, kako so malčki ka Darja Gruntar se predstavlja z izločila tiste, ki jih sicer spremljajonezahtevni in hvaležni za vsak dar. O barvnimi fotografskimi portreti ganljive zgodbe, so pa fotografskonjej je spregovoril fotografski mojster, malgaških (madagaskarskih) otrok, ki nemi.zobozdravnik in član KUD-a, prim. so jih pod okrilje vzeli slovenski Avtorico krasi dragocena sposob- nost, da jo portretiranci sprejmejo kot prijateljico. Pri navezavi stikov ji pomagata prijaznost in ljubek videz. Ne odžene duše iz oči in čustev z obraza. Portreti so polni radoživosti, veselja, zaupanja, naklonjenosti, ponosa, radovednosti, pa tudi žalosti in prezgodnje dozorelosti. Čeprav gre za t.i. življenjsko fotografijo, so kompozicije urejene in podpirajo izrazno moč. V dobi, ko je fotografija dohitela besedo in ko se utapljamo v oceanih posnetkov, v izrazni fotografi- ji ne gre brez elektronske temnice. Darja Gruntar jo obvlada. Skrbno pazi, da v slikovnem polju ne izgubi gnezdišč umetnosti, temveč jih odstira. Tako s postprodukcijo osvo- baja fotografsko izpoved. To pa je odlika, ki nam skupaj z njeno umetni- ško občutljivostjo in delavnostjo napoveduje, da bo vedno težila k popolnosti.« (Stik: gruntar.darja@ gmail.com) V galeriji Nevrološke klinike je bila na ogled razstava slik s kolonije KUD-ovih slikarjev v Planici, v galeriji Medicinske fakultete v Ljubljani pa razstava Nejca Balantiča o terapiji dekleta z mišično distrofijo. Prešernovo prireditev je vodila predsednica KUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je najprej toplo pozdravila sorodnike prof. Kornhau- serja in v nadaljevanju tankočutno povezovala program. Foto: Katarina Zemljak

Revija ISIS v prostem časuZ78dravnikiMaj 2016PesmiProf. dr. Tomaž Rott, dr. med., LjubljanaBreza Biti pomeni EkologijaNaj spremenim Biti pomeni, da bíje ti srce, Človeštvo jesamotno brezo, da biješ boje v njem, da vsi se te bojé, le kratkanežni kras narave? če zmagaš, bolje je zaté, epizoda stvarstva,Zdaj vitkobela, včasih omagaš, saj utrudiš se. drobiž neznatense v nebesa Nebojevit si brez krvi, širnega vesolja,bo povzpela. živiš, a le ne veš čemu, se kljub zavedanjuIn šepetala drhtiš, a ne vznemirjen, hladno plašen zavestno uničujev vetru in včasih dobro si prestrašen. naravo nežnoz nežnim listjem grobo spodkopuje.ki ga ne bo Angel varuhz lahkoto Lužidarovala. Angel varuhNaj vzdignem spremljaj me, Dve lužihrast zgrbljeni, zdaj vendar grem, sta na moji poti,ki v sebi nosi moč da skrijem v roki me gledatavetrovom kljubujoč. srca mojega toplino, kot par oči breze obraza in spredataEnkrat ti je vsega dovolj vso belino, vprašanja: češnje sočne do kdajEnkrat ti je vsega dovolj z roba usten bova še tu?in odpoveš se vsemu slabemu vid in sluh Nas bo hladnotain tudi dobremu za vse stvaritve, pomrznila?in potem ne veš več, drobne, večje ali toplotačemu si se pozabil odpovedati. in prikrite, presušila?Rad bi bil naročen kruh, drobtine In tvoj odsevna dobre novice za življenje bo izbledel.in pisma nedeljska večno z njim šein cvetje, ki klije med snežinkami hrepenenje E-mailiranjein smetnjake, ves razponki jih bodo brez hrupa praznili, vseh teh občutij Ozračje prenasičeno je z elektroni,in cesto, kje so koraki smeh srečo, smeh vse pošte obvestil, voščil neslišni toni.in drevje, kjer najdeš zatočišče in še trpljenje. Ni več na roko spisanih pozdravovpred vsem, čemur bežiš, le vdira v pošto več nepridipravov.čeprav ni nikogar za teboj. Čemú se upirati, Nad vsem bedi mogočna skrivna roka,In želim si še marsikaj, ki ve, kdo so prijat‘li, znanci, maš otroka.pa kaj, ko ne vem, grobost zmaguje, Je brezosebnost osebno te spoznala,kje se prične prava želja, in vendar, spremlja korake tvoje, vir so ogledala.in ne vem, kako se hočem ljubljen biti,izriše v resničnost in za ljubezen Čemu naklonjenostnajmanjše poželenje trdno se boritipo sreči. prepevati v soglasju Čemu naklonjenost src med nami ki ni izpeta, se izogibati v življenju skrita je, prazni osami. v srcu ujeta. Zdaj jez popustil je, da se razlije nemir ljubezni te na naju brežine.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Maj 2016»Au«-foristična tinkturaKratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklomProf. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKC [email protected] profesorji imamo sedaj pravico, da smo stalno nepripravljeni.Vprašanje, kam gre slovensko zdravstvo, je vsaj tako veliko, kot kdo je Elena Ferrante.Ne moti me, da nam zdravnikom nalagajo vse več dela, moti me, da se mi je zdelo, da bo tako.Uspehi zdravniškega sindikata Fides so bili za nas nasmeh zgodovine, ki je sedaj zgodovina. Naj se Fidesu in nam ponovno prikrade nasmeh na obraz – inkubacija je že predolga.Slovenci smo skoraj vso zgodovino obstajali le v svojih glavah in ne na zemljevidu, zato srčno upam, da se ne bomo sedaj brezglavo izgubili na zemljevidu.Marjan Kordeš:Eros in PsiheZaložništvo Jerneja Jezernik, s.p.,Ljubljana, 2016, 172 str., cena 19,90 EUR,naročila na [email protected] ali prek distributerja KarantanijaAvtor zbirke kratke proze in esejistike Eros in psihe Marjan Kordaš izLjubljane verjame, da je prek erotičnega odnosa v ljubezni medmoškim in žensko mogoče prepoznati in končno tudi ponotranjitivsa etična spoznanja človeške humanistične tradicije. Ne nazadnjese mora to videti tudi v leposlovju, saj je leposlovje nekakšno zrcaločloveštva. Leposlovje mora torej znati povedati, kaj ljubezen niin kaj ljubezen je. Povedati, kaj se zgodi, če ljubezni ni, ter kakšno jerazmerje med ljubeznijo in svobodo. Ta domneva je v ospredjuvsakokrat, kadar Marjana Kordaša knjiga nagovori s svojimsporočilom o ljubezni. Na koncu se zbranim zapisom pridružuje šeesej o svobodi, ki je za avtorja edina mogoča pot do erotičneljubezni, ki je skrivnost, spoznanje in strast iskanja hkrati.»Svoboda in ljubezen sta pojma, ki sta v človeški zgodovini zagotovo doživela velikansko evolucijo ali celo revolucijo.Ker sta abstraktna pojma in ker človek o abstraktnih pojmih razmišlja v besedah, besednih zvezah in stavkih,je razmišljanje o teh dveh pojmih možno le, če je jezik dovolj razvit, človek pa dovolj izobražen.« (Marjan Kordaš: Eros in Psihe)O avtorju knjige in identiteta/Sprache und Identität (Arte, 2013) in zbirke Eros in psihe (Založništvo JernejaMarjan Kordaš (1931), doktor znanosti in Jezernik). Objavlja tudi v reviji Isis, ki jo izdaja Zdravniška zbornica Slovenije, v Sodobnosti ter vredni profesor za patološko fiziologijo v pokoju, koroški literarni reviji Rastje Društva slovenskih pisateljev v Avstriji, katerega član je.od leta 1995 redni član SAZU, po rodu Korošec izTimenice. Je avtor biografije Krilo angela(Mladinska knjiga, 1995) in njene nemškerazličice Engelsflügel in einer fremden Welt(Arte, 2013), pisec dvojezične zbirke esejev Jezik

Revija ISIS v prostem časuZ80dravnikiMaj 201653. tradicionalno srečanjeslovenskih in hrvaških upokojenihzdravnikov Prim. Mojca Kos Golja, dr. med., Ljubljana oltarno sliko razpela. V njej je taber- [email protected] nakelj, ki so ga izdelali ozdravljeni odvisniki od prepovedanih drog. Prvi53. tradicionalno srečanje hrvaških in slovenskih upokojenih lastnik dvorca je bila plemiška druži-zdravnikov je potekalo v torek, 26. maja 2015. Spomin na lepo in na Čikulin, ki je izhajala iz Italije. Vzanimivo srečanje je še vedno živ in si zasluži pričujoči zapis. 18. stoletju se je lastništvo razdeliloGostitelji so bili hrvaški upokojeni zdravniki. Srečanja upokojenih med zadnjim dedičem družine Čikulinzdravnikov obeh sosednjih držav se še naprej odvijajo vsako leto in družino Moscon. Lastništvo jein pričajo o živahni tovrstni dejavnosti vodstev in članov kasneje prešlo v roke MaksimiljaneSekcije upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva Moscon, ki je odkupila celotno posest.(SUZ-SZD) in Društva upokojenih zdravnikov Hrvaškega zdravniš- Leta 1791 pa je dvorec Lužnica kupilkega zbora (HDUL-HLZ). in preuredil Pavel Rauch, ki ga je menda porušil in ponovno zgradil.Dvorec Lužnica pri Zaprešiću. odprti baročni dvorec. Tloris dvorca Družina Rauch, ki je izhajala iz ima obliko črke U, glavno pročelje je Nemčije, je bila lastnica dvorca 200 Naša prva postaja na Hrvaškem je obrnjeno proti jugu, dvoje stranskih let. Nekateri njeni člani so se tudi bil baročni dvorec Lužnica, ki leži štiri kril pa omejuje majhno vhodno politično udejstvovali in so bili celo kilometre od kraja Zaprešić in pribli- dvorišče. Glavni okras dvorca so člani tedanje vlade. Leta 1920 je bil žno dvajset kilometrov iz Zagreba. Ob ponosni vogalni stolpi, ki temu zadnji član družine Rauch ubit v prihodu so nas v dvorcu prijazno izredno lepemu primeru plemiške dvorcu, motiv za to kriminalno pričakale in sprejele častne sestre palače iz 18. stoletja dajejo videz dejanje naj bi bil političen. Njegova redovnice. Pripravile so nam svojo francoskega dvorca. Zelo lepa sta vdova Ana je dvorec leta 1925 prodala kulinarično specialiteto, odlične izbočena balkona s kovano železno Družbi usmiljenih sester sv. Vinka zagorske štruklje, ki so nam res ograjo na obeh straneh dvorca. Paulskega. Tedaj je bil dvorec name- teknili, sestra Berislava pa nas je Na balkonski ograji nad vhodom sta njen bivanju in oskrbi starejših in seznanila z zanimivo zgodovino vidni začetnici imena zadnjega lastni- bolnih sester redovnic. Poleg tega so v dvorca Lužnica. Zgrajen je bil v drugi ka Levina Raucha. Dvorec ima klet, dvorcu delovali še dom za starejše, polovici 18. stoletja kot večkrilni pritličje in prvo nadstropje, ki so mala glasbena šola, otroški vrtec in povezani z lesenim stopniščem. gospodinjska šola. Častne sestre so V prvem nadstropju je glavni salon, obdelovale polja in zemljo okrog ki ga krasijo lepe zidne poslikave. dvorca, pridelke so uporabljale za V preteklosti je bil salon plesna vsakodnevno prehrano. Delile so jih dvorana, danes v njem potekajo razne tudi siromašnim okoliškim prebival- prireditve. V tem delu so tudi dvorana cem in nekaterim zagrebškim cerkve- svetega Pavla II., dvorana svete nim ustanovam. Njihova dobrodel- Katarine Labouré, turška soba, nost je bila občudovanja vredna, saj čitalnica in več drugih, pravokotno so skrbele za številne revne okoliške oblikovanih sob, kjer so prebivali prebivalce in otroke, ki so dostikrat v plemiški lastniki. Pomembna religio- dvorcu tudi bivali. zna prostora v prvem nadstropju sta kupolasta kapela Svetega križa in Dvorec je tako deloval do leta kapela milostne Matere božje z njeno 1945. Tedaj so se sestre razbežale in sliko. V kapeli Svetega križa je ohra- razselile. Nekaj let kasneje so se vrnile njen poznobaročni inventar. Oltar je in uspešno uveljavljale lastništvo izdelan iz luženega hrastovega lesa z dvorca ter okoliškega posestva. Da bi preprečili propadanje dvorca, je hrvaško Ministrstvo za kulturo leta

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u1Maj 2016 Naša naslednja postaja je bil obisk Muzeja »Matija Skurjeni« v Novih dvorih v Zaprešiću, ki je bil ustano- vljen leta 1987. Matija Skurjeni je hrvaški slikar naivec, ki se je leta 1898 rodil kot sedmi otrok v revni družini v Hrvaškem Zagorju. Zaradi revščine ni obiskoval niti osnovne šole, brati in pisati so ga naučili bratje. Star 13 let je pričel delati na železnici pri izgradnji proge Karlovac–Metlika–Novo mesto. V Metliki se je leta 1923 izučil za sobo- slikarja. Tedaj je že začel slikati, poslikaval je stene v lokalnih gostil- nah. V Zagrebu se je zaposlil v sobo- slikarskem podjetju, vendar je nada- ljeval s slikanjem. Na otoku Krku je naslikal prve akvarele. V letih od 1946 do 1949 je v Zagrebu sodeloval pri nastajanju likovne sekcije železničar-Pogostitev v glavnem salonu v 5. nadstropju, kjer je bila nekoč plesna dvorana. skega »Delavskega kulturno-prosve- tnega društva Vinko Jedut«. V okviru2001 odobrilo financiranje obnove, ki Park je zelo priljubljen pri turistih in društva je obiskoval večerne tečajeje trajala šest let in bila končana leta obiskovalcih dvorca, je prelepo slikanja in predavanja iz umetnostne2007, ko je bil odprt Duhovno-izobra- sprehajališče, prostor za sproščanje in zgodovine. Od leta 1956 naprej se ježevalni center, ki so ga poimenovali umirjanje ter prirejanje piknikov. Po posvetil samo slikarstvu. Bil je trikratMarijin dvor. Že leta 2005 so ob njem ogledu dvorca in okrepčani z okusni- poročen, imel je dva sinova. Prvič je zzgradili dve novi stavbi za upokojene mi zagorskimi štruklji smo imeli tudi več slikarji razstavljal v Zagrebu letačastne sestre in občasne obiskovalce, udeleženci srečanja na voljo dovolj 1948, samostojno razstavo pa je imeldvorec pa izpraznili. V njem danes časa, da smo se sprehodili po parku in leta 1958. Leta 1953 se je preselil vpoleg verskih dogodkov in duhovnih uživali v lepi naravi ter v druženju s Zaprešić, kjer si je kupil hišo in ostalvaj potekajo razni seminarji in druge hrvaškimi kolegi. do svoje smrti. Umrl je leta 1990, starprireditve, kot so koncerti klasičneglasbe, predstavitve knjig, književnivečeri, turistični ogledi in podobno.Dvorec je spomenik državnega pome-na in je še naprej v lasti Družbeusmiljenih sester redovnic reda sv.Vinka Paulskega.Okrog dvorca Lužnica je osemhektarov velik park, zasnovan poangleškem vzoru, z bogato vegetacijo,gozdnimi in cvetličnimi nasadi,jezerom in 2,5 km sprehajalnih poti sslikovitimi paviljoni. Park je znan tudipo starih hrastih, obogaten je zraznimi dišavnicami, iz katerihredovnice izdelujejo domače likerje.Zelo zanimivo drevo je 400 let staraplatana, ker je ena njenih vej zraščenaz vejo japonske pagode. Ta nenavadennaravni pojav dveh dreves, ki sta sezdružili in na ta način ohranjali priživljenju, označujejo kot simbol Ogled prostorov dvorca, ki služijo raznim verskim in kulturnim dogodkom.sodelovanja, sobivanja in podpore.

Revija ISIS v prostem času8Z2dravnikiMaj 2016Ogled prekrasnega parka okoli dvorca in užitek ob počitku v njem. ter jim vrnili stari sijaj in zgodovinski ter kulturni pomen.92 let. Razstavljal je tudi v tujini: v vinski spomeniki. Celoten kompleksNemčiji, Italiji, Franciji, nekdanji Novi dvor, ki obsega 20,5 hektarja, Naš naslednji cilj je bil ogledČeškoslovaški. V Münchnu je leta sestavljajo sadovnjaki, vrt, park, cerkve Svete trojice v župniji Marija1959 prejel prvo nagrado za slikar- vlastelinski dvorec z gospodarskimi Gorica. Kraj leži na začetku Hrvaške-stvo, leta 1975 pa nacionalno nagrado poslopji, gotska kapela sv. Josipa in ga Zagorja v zelo lepem naravnemv Zagrebu. Leta 1987 je bil proglašen družinska grobnica. Dvorec je v okolju, posejanem z vinogradi inza častnega meščana Zaprešića. Že zgodovinskih dokumentih prvič grički, daleč od prometnega in druge-leta 1987 je poklonil muzeju številne omenjen konec 16. stoletja kot Curia ga hrupa, a vendar blizu Zagreba inslike, platna, olja, akvarele, risbe in nova gospodarjev Zrinskih. Kasneje se blizu slovenske meje. Poleg naravnihgrafike. Vsa ostala likovna dela pa je je izmenjalo več lastnikov, leta 1852 lepot in lepih razgledov so na tempo njegovi smrti muzeju poklonila pa je posestvo in dvorec kupil ban področju tudi pomembni kulturno-slikarjeva soproga. Slikarja Matijo Josip Jelačić. Jelačić je stari dvorec zgodovinski spomeniki. Marija GoricaSkurjenega opisujejo kot posebnega dogradil in preuredil, uredil je okolico je rojstni kraj hrvaškega književnikalikovnega umetnika. Predvsem je in pot, ki se vije po posestvu. V lasti Anteja Kovačića. Kot poseben draguljslikal psihično in ne fizično realnost. njegove družine in potomcev je dvorec kulturne dediščine opisujejo baročnoNa njegovih slikah so številni elemen- ostal vse do leta 1934. Tedaj sta ga cerkev Svete trojice, ki smo si jo nati sicer razpoznavni, vendar niso banovi nečakinji, Vera in Anka, hitro ogledali. Zgrajena je bila v letihrealni. Vse naslikano je fantastično, poklonili hrvaškemu narodu. V kapeli od 1517 do 1527, v njej je »čudežni«imaginarno in celo nadrealno. Usmer- sv. Josipa so bili pokopani banova kip device Marije z detetom Jezusom,jen je proti fantazijskemu, začarane- devetmesečna hči Anka, sam ban ki jo je cerkvi daroval bosanski škofmu svetu, priklanja se iracionalnosti Josip Jelačić in njegov brat Antun. Franjevac. Kip Marije izvira iz letain podzavesti. Skurjeni ne slika samo Kasneje je Josipov brat Đuro zgradiltistega, o čemer sanja, pač pa si sanje družinsko grobnico, načrt zanjo je Pozdravni nagovori predsednice Sekcijeizmišlja, zato njegovo delo zaznamuje zaupal takrat najbolj cenjenemu upokojenih zdravnikov Slovenije Boženetudi halucinantnost. V muzeju so arhitektu Hermanu Bolléju. V družin- Skalicky Kuhelj in predsednika Zdravniškegapoleg stalne zbirke Matije Skurjenega ski grobnici je danes pokopanih 11 zbora upokojenih zdravnikov Hrvaške –tudi razstave drugih slikarjev. Med članov družine Jelačić. Po smrti bana prim. Petra Brinarja.našim obiskom je bila na ogled Jelačića je družina brata Đura zelorazstava Križevega pota slikarja Željka negovala njegov spomin. Dvorec je bilKaraula. še desetletja glavno zbirališče hrva- škega plemstva. Po letu 1945 je bil ves V bližini muzeja Matije Skurjene- inventar iz kapele sv. Josipa ukraden.ga smo si ogledali še druge objekte Nekaj časa so bili kapela in drugiNovega dvora, ki so bili v lasti bana objekti Novega dvora prepuščeniJosipa Jelačića in njegovih nasledni- propadanju. Leta 1991 so jih obnovilikov ter so pomembni kulturnozgodo-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u3Maj 20161430, izrezljan je iz lipovega lesa, deluje od leta 1973, leži na bregu Lipa, hrvaškimi kolegi. Obiskali smovisok je 80 cm, ogrnjen v modri plašč, z lepim razgledom na reko Sotlo in zanimive predele sosednje Hrvaške ins krono na glavi in žezlom v roki. okoliške vinograde ter gričke. Resta- se obogateni z obiskom njihovihNajprej je bila cerkev posvečena sv. vracijo odlikuje lepo urejena notra- zgodovinskih in kulturnih spomeni-Petru apostolu, od sredine 18. stoletja njost in odlična domača kuhinja, v kar kov zadovoljni vračali domov. Zpa blaženi devici Mariji. Notranjost, smo se prepričali tudi udeleženci mislimi smo bili že pri 54. tradicional-kjer je ohranjena vsa baročna oprava, srečanja. Uživali smo v prijaznih nem srečanju s hrvaškimi kolegi, ki gasestavljajo glavni oltar v osrednjem pozdravnih nagovorih in izmenjavi bo maja 2016 gostila Sekcija upokoje-delu, štirje stranski oltarji v cerkveni priložnostnih daril predsednice naše nih zdravnikov Slovenskega zdravniš-ladji in mali oltar v pritličju cerkvene- sekcije Božene Skalicky Kuhelj in kega društva.ga stolpa. predsednika hrvaških upokojenih zdravnikov Petra Brinarja ter v Foto: Božena Skalicky Kuhelj Povsem blizu cerkve je najbolj druženju s hrvaškimi kolegi. in Drago Kremzirznana restavracija na tem področju, kise imenuje »Ladanjski gaj«, kjer smo Proti večeru smo se poslovili inse zbrali na skupnem kosilu. Resta- odpeljali proti Ljubljani. Spet je bil zavracija, ki ima dolgo tradicijo, saj nami lep izlet in prijetno druženje s43. Svetovno prvenstvo zdravnikovin farmacevtov v smučanju Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., Ljubljana [email protected] prvenstvo zdravnikovin farmacevtov v smučanju jepotekalo od 16. do 19. marca vSaalbachu v Avstriji. Tekmo-valci so se pomerili v trehdisciplinah: slalom, veleslalomin superveleslalom. Boji za medalje ali pokale v Slalom je prinesel pet pokalov.svetovnem merilu so se začeli vFranciji. Po vzoru novinarskih tekmo-vanj jih je nekaj začetnih let v Vald‘Iserju organizirala francoska novi-narka in lastnica založniške hišegospa Dominique le Caillon. Po nekajletih so te tekme iz neznanih razlogovzamrle. Zato sta jih začela pripravljatinavdušena smučarja nemec UlrichSchreiber in avstrijec Jorg Haury, popoklicu oba ortopeda. Med tekmoval-ce sta poleg zdravnikov povabila šefarmacevte. Na terenih, kjer sicerpotekajo tudi tekme za svetovni pokal,se za odličja borijo športni navdušenciizmenoma eno leto v Avstriji in

Revija ISIS v prostem časuZ84dravnikiMaj 2016 – sl 2., super vsl 3., Nataša Koglot Jelerčič – sl 3., vsl 4., Romina Ambrož – vsl 2., super vsl 2. Dobitnico pokala v kombinaciji za 3. mesto – slalom in veleslalom – je letos imela tudi Slovenija: prejela ga je Katarina Turk iz Zdravstvenega doma Logatec. V moški konkurenci so bili posebej uspešni: Franci Koglot – vsl 2., super vsl 1., Matija Jereb – vsl 5., Andrej Moličnik – super vsl 3., Marin Kneže- vić – sl 3., vsl 3., super vsl 2., in Timo- tej Vivod – sl 5., vsl 3., super vsl 2. KomentarPoleg šestih pokalov v veleslalomu stoji na mizi tudi »velikan« za tretje mesto v ženski Dejstvo, da se pri odhodih nakombinaciji – dobitnica Katarina Turk (levo). prvenstva zadnja leta odločamo za skupno uporabo vozil in za prenoče- vanje čim večjega števila oseb pod isto streho, nas je močno povezalo. Ta povezanost se je letos kazala v tem, da je Kati za prav vse pripravila ogromne in odlične sendviče, ki smo jih nato jedli kar tri dni. Kako ne, saj si je za pripravo vzela cel dan dopusta! Tudi nekatere druge tekmovalke, predvsem pa tudi prijazne spremljevalke so napekle vrhunska peciva. Z odličnimi vakumiranimi ribami nas je postregelnaslednje leto v Italiji. Mnogi današnji Počitek na lovorikah«: dobitnice pokalov klečijo, počiva pa Koglot – upokojenec.zdravniki in farmacevti so bili v svojih Zelo slovensko.mlajših letih celo člani državnihsmučarskih reprezentanc, zato jekonkurenca praviloma zelo močna. Prav od začetka se tekem za »SkiWorld Cup for Medical Doctors andPharmacists« udeležujejo tudi slo-venski zdravniki in v manjšem številuv zadnjih letih tudi farmacevti. Leta2011 se je slovenska ekipa uvrstilacelo na 1. mesto, po prvih treh mestihpa tudi sicer posega zelo pogosto. Letos so se slovenski tekmovalciekipno uvrstili na 3. mesto. Prehiteliso jih le Avstrijci in Poljaki. Največještevilo točk so zbrali v soboto, zadnjidan tekmovanja, ko se je odvijalatekma v superveleslalomu. Na prvihpet mest so se v posameznih staro-stnih kategorijah med ženskamiuvrstile: Jasna Čuk Rupnik – sl 3., vsl3., super vsl 1.; Katarina Turk – sl 2.,vsl 2., super vsl 1., Gordana Čižmek

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u5Maj 2016Podelitev odličij iz superveleslaloma se je odvijala zadnji dan kar na smučišču: dobitnikom osmih pokalov so se pridružili še drugi tekmovalci,njim pa še navijači, šoferji, maserji, fotografi, telefonisti, serviserji in žurerji – vsak od njih v vsaki vlogi.Marin. Poleg vsem znanih postrvi smo večerjo, ki nam jo je naš »naporno »posvetovnega« piknika pri Jerebu.jedli še severnoafriškega copovca. Še natančni« gostitelj dovolil zaužiti v Gordano pa je misel na pokale takodobro, da nam ni Matija prinesel prostorih kletne zajtrkovalnice. dobro uspavala, da se ponoči, ko si jesvojega afriškega krokodila! (Op. Oskrbel nas je tudi z več litri vode, saj njena »cimra« sredi noči z vrelimPravzaprav ga ni mogel, ker je naga- nas je k temu primorala zahteva po tušem blažila razbolele mišice, splohčen.) Nas je pa vseeno nahranil: z redčenju soli. Ostali sta nam samo ni zbudila. Skupinski duh tako zma-domačim lovskim naborom – salamo »dve kili kruha«. Morda je doma guje.iz medveda. Vsa ta hrana nam je Romina iz njiju naredila kruhoveslužila za dvakratno (preobilno) cmoke, ki bodo v skrinji do majskegaSpoštovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili s povratno pošto. V kolikor od nas ne prejmetepotrdila o prejeti elektronski pošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo

Revija ISIS 8S6ISIMaj 2016 Živalska farma Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med., LjubljanaDaj ljubčka! Uhlji v čipkah. Jahač. Ljubezenski trikotnik.

Revija ISIS SI8S7IMaj 2016 Sankanje po pesku.Sem vitka, dolgonoga. Bom lešnike strla, boš druge nabral.

Revija ISISS88ISIMaj 2016ViciZbral, izbral, prevedel in priredil Marjan KordašDelo v napačnem Ugriz Dober odgovoroddelku Pacient: »Gospod doktor, menim, Alfred: »Sem res jaz prvi in edini Potniško letalo nad Atlantikom da me je v vrat ugriznil vampir.« moški, ki si ga ljubila?«prileti v strašno nevihto. Medtem koletalo premetava, se starejša gospa Zdravnik: »Popijte kozarec vode.« Milena: »Seveda. Zakaj, za božjoobrne k sosedu duhovniku in ga Pacient: »Ali bo potem kaj bolje?« voljo, vsi moški vedno sprašujetezaprosi: Zdravnik: »Ne, a videli boste, ali isto?« vam vrat pušča.« »Oče, vi ste božji človek. Ali lahko Dober prašičob tej nevihti kaj ukrenete?« Poseben dan Popotnik sreča kmeta, ob njem pa »Žal ne, gospa,« odvrne duhovnik. Janez in Marička sedita pri prašiča z eno samo nogo.»Ne delam v predsedstvu, temveč v zajtrku. Nenadoma reče Marička:komerciali.« »Janez, stavim, da ne veš, kakšen »Oprostite,« reče popotnik kmetu, poseben dan je danes.« »kako to, da ima vaš prašič samo enoDobro vprašanje nogo?« Janez odvrne jezno: »Seveda Pacient: »Gospod doktor, zdi se vem.« In odvihra v službo. »Enkrat se je prevrnil moj traktormi, da trpim za izgubo spomina.« in sem obležal pod njim,« odvrne Ob 10h kurir prinese Marički kmet. »A brž je prišel moj prašič in Zdravnik: »Ali se vam je to doga- šopek z dvanajstimi vrtnicami. me odvlekel na varno.«jalo že prej?« Ob 13h kurir prinese Marički »Neverjetno,« odvrne popotnik,Honorar velikansko bonboniero. »a še vedno mi ni jasno, zakaj ima vaš prašič samo eno nogo.« Zobozdravnik: »Sprostite se. Ta Ob 15h kurir prinese Maričkizob bom moral izpuliti. Trajalo bo prelepo večerno obleko. »Drugič je med spanjem v mojisamo pet minut. hiši izbruhnil ogenj,« odvrne kmet. Ko se pozno popoldne Janez vrne »A brž je prišel moj prašič in me Pacient: »Koliko pa bo stalo?« iz službe, ga Marička pri vratih obja- odvlekel na varno.« Zobozdravnik: »100 EUR.« me, poljubi in mu reče: Pacient: »Kaj?! Sto evrov za pet »Neverjetno,« odvrne popotnik,minut dela?« »Si me pa res presenetil, Janez. »a še vedno mi ni jasno, zakaj ima vaš Zobozdravnik: »No, če hočete, Najlepši mali šmaren mojega živ- prašič samo eno nogo.«lahko traja tudi eno uro.« ljenja.« »No, če imate tako spretnegaNapačna številka Tujca na vlaku prašiča, ni pametno, da ga pojeste vsega naenkrat, mar ne?« Stranka: »Že dva dni kličem vašo Poročen moški in poročena ženska,številko 0700-2300, pa ne dobim ki se prej nista še nikoli srečala, morata Papagajzveze.« prespati v istem oddelku na vlaku. Sprva sta presenečena, a sta oba tako Na svoj prvi delovni dan poštar Agent: »Od kod vam ta številka, zelo utrujena, da takoj zaspita. Ob enih pride do vrtnih vrat z napisom:gospod?« ponoči pa moški, ki spi na zgornjem ležišču, zbudi žensko, ki spi na spo- POZOR. HUD PAPAGAJ. Stranka: »Z vhodnih vratih vaše dnjem ležišču, in jo prosi, naj mu podapisarne.« še eno odejo, ker ga zebe. Poštar pogleda in res vidi papaga- ja, da sedi visoko na drevesu pred Agent: »Gospod, to je naš delovni »Imam boljšo zamisel,« odgovori hišo. Misleč, da je svarilo dober vic,čas.« ženska. »Za to noč si zamisliva, da sva odpre vrtna vrata in se napoti proti poročena.« hiši. Takrat pa papagaj vzklikne: »To je res sijajna ideja,« reče moški. »Sultan, zgrabi!« »Fino,« odgovori ženska. »Pridite dol in odejo vzemite kar sami!«

Revija ISIS Zavodn8ik9Maj 2016ZamolčanoIzr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med., UKC Maribor Primer Radan je pred sodiščem. Kakorkoli bo enakovredni odločitvi. Slovenski zdravniki se posodišče odločilo, pa je že sedaj jasno, da ne laična tej raziskavi še najlažje odločijo za navodilo »nene strokovna slovenska javnost o naravi dela v oživljaj«. Za ostale ukrepe, kot je ukinitev antibi-enotah za intenzivno zdravljenje ne vesta prav otikov, zdravil za podporo delovanja srca aliveliko. Če bi bilo drugače, bi namreč morali sliša- drugih zdravil, se odločijo redkeje. Še redkeje,ti še neko drugo plat te zgodbe. V enotah za bolj redko kot njihovi evropski kolegi, se odločijointenzivno zdravljenje gre za delovišča, ki izjem­ za prekinitev strojno podprtega predihavanja.no obremenjujejo ter izčrpavajo duha in telo. Najbolj redko se odločijo za prekinitev dajanjaV intenzivnih enotah v povprečju umre vsak tekočin. Ali drugače: odločanje o prekinitvideseti bolnik. V specializiranih intenzivnih zdravljenja je v evropskih enotah za intenzivnoenotah je ta številka še mnogo večja in lahko sega nego del vsakdanjega življenja in povsem včez petdeset odstotkov. Zdravstveni delavci, ki skladu z mednarodnimi etičnimi priporočili inv teh enotah delajo, se dnevno srečujejo z umira- konvencijami. In seveda – že vsakodnevnonjem, umirajočimi in smrtjo. Toda ta srečanja srečevanje s temi odločitvami je za zaposleneniso povsem običajna, če vsakodnevnemu dovolj obremenjujoče. Zanje porabijo skorajdasrečevanju s smrtjo sploh lahko rečemo, da je petino svojega delovnega časa. A to je zgolj delobičajno. zgodbe. Za enote za intenzivno zdravljenje je značil- Postelj za intenzivno zdravljenje je vednono, da se morajo zdravstveni delavci dnevno premalo. Zaposleni v enotah za intenzivnospoprijemati s težkimi etičnimi odločitvami ob zdravljenje se vsakodnevno srečujejo s čustveni-končevanju življenja. Dotikajo se vprašanj o mi nihanji, ki so podobna čustveni vožnji z vlakciopustitvi ali prenehanju zdravljenja. Zdravljenje, smrti. So pod pritiski kolegov, ki želijo v enoteki je izgubilo svoj smisel in je bolniku v večje spraviti svoje na smrt bolne bolnike, pač pobreme kot v dobro, je iz etičnega zornega kota načelu, saj vemo, da jim ni pomoči, toda imelineutemeljeno. V enotah za intenzivno zdravljenje bomo občutek, da smo zanje storili vse. Enakoniso bolniki, ki jih je bolezen nepovratno pripe-ljala pred konec življenja, nobena redkost. Prinjih ne gre za vprašanje, ali bodo umrli, temvečgre zgolj za vprašanje, kdaj bodo umrli. Grekajpak tudi za vprašanje, kako bodo umrli. Vseevropske konvencije zagovarjajo bolnikovopravico do dostojne smrti, v enotah za intenzivnozdravljenje pa se to vprašanje lahko zaostri doneznosne duševne bolečine. Na teoretični ravninamreč bolnikova pravica do dostojne smrtisploh ni vprašljiva, v resničnem življenju pa sezastavi pereče vprašanje, kako naj bo uresničena.Že pri vprašanjih o opustitvi ali prekinitvi zdrav-ljenja se hudič skriva v podrobnostih. Če se prineozdravljivem bolniku, ki ga je bolezen pahnilav zadnje obdobje življenja in kjer zagotovo vemo,da ni več povratka, odločimo za opustitev zdrav-ljenja, se takoj zastavi vprašanje, katere vrstezdravljenja naj opustimo. Raziskava, ki so jo o umiranju v intenzivnihenotah nedavno opravili slovenski zdravniki,kaže, da zdravniki večinoma sodijo, da celoopustitev ali odtegnitev zdravljenja nista etično

Revija ISISZ90avodnikMaj 2016zahtevajo številni svojci, ki ob odklo- nimajo nikakršne pravne vzporednice cami in lokalno kazensko zakonodajo.nitvi ne varčujejo z ostrimi besedami ali pravno bolj milostnega pogleda na Z njim so se srečale kajpak tudi žein namigovanji na brezčutnost. Ta dogajanje. Večina evropskih držav iz medicinske sestre iz teh enot in brezzahteva je v ostrem nasprotju z pravnega zornega kota molče dopušča izjeme tudi ugledni medicinski profe-zahtevo, da naj bo nekaj postelj v dogajanja v svojih enotah za intenziv- sorji.enoti vedno prostih za bolnike, ki jim no zdravljenje. V večini evropskihzdravljenje v enoti lahko reši življenje. držav velja tiha in molčeča pravna Prav tako ni naključje, da se je zVčasih celo helikopterju v zraku, ki toleranca do tega dogajanja, ki pa je omenjeno problematiko ukvarjalavozi težkega poškodovanca, ni mogoče zelo ranljiva in nezanesljiva. Kazenska Parlamentarna skupščina Evrope.povedati, kam naj ga odpelje, saj so zakonodaja večine evropskih držav Ugotovila je, da pravice na smrtvse postelje v državi zasedene. Odveč namreč ne pozna posebnega pogleda bolnih ogroža mnogo dejavnikov, medje dodati, da je Slovenija po številu teh na delo v enotah za intenzivno zdrav- katerimi so podaljševanje umiranja,postelj na dnu evropske lestvice, po ljenje in se požvižga na etične smerni- bodisi z neprimerno rabo medicinskihpritiskih na zaposlene pa pri vrhu. ce (navkljub mednarodno podpisanim ukrepov ali z nadaljevanjem zdravlje-Potem so tukaj še pritiski svojcev, ki konvencijam!). Če se pritožijo svojci nja v nasprotju z bolnikovimi željami,zahtevajo dolge pogovore in osebje v ali kdo drug, se nekaj, čemur etika nezadostna dostopnost do paliativneenotah, ki bi moralo skrbeti za svoje pravi pravica do dostojne smrti, lahko oskrbe in ustreznega lajšanja boleči-bolnike, potegnejo v dolge psihotera- spremeni v obtožbo o umoru. Prav ne, nezadostni denarni in drugi viri zapevtske seanse. Vmes se prikrade tako se lahko etično nesporna odloči- oskrbo in pomoč na smrt bolnim inprizadetost zaradi izgube bolnikov, tev o prenehanju strojne podpore umirajočim, nezadostna psihološkazaradi vsakodnevnega srečevanja s predihavanju v nekem drugem jeziku podpora zdravstvenim delavcem insmrtjo in zaradi nemoči pred njo. spremeni v obtožbo, da je bil bolnik nezadostna podpora bolnikovimA tudi to je zgolj del te zgodbe. odklopljen od stroja za dihanje in so svojcem, ki bi lahko neozdravljivo ga prepustili zadušitvi. bolnemu nudili tolažbo in podporo. Etične odločitve ob bolnikih, ki jihje bolezen tako zaznamovala, da jim Zato ni naključje, da so v neki V Sloveniji s podobnimi razprava-ni več pomoči, in ki jim je bolezen ameriški raziskavi ugotovili, da se je mi zaostajamo ali pa jih sploh nima-tako zavdala, da je smrt zgolj vpraša- že skorajda četrtina vseh zdravnikov, mo, pri čemer imamo v državi nespo-nje dni, so na mednarodni in kajpak ki delajo v enotah za intenzivno zdrav- dobno majhno število intenzivnihtudi slovenski ravni že desetletja ljenje, srečala s kazenskim pregonom postelj in tudi zaradi tega spodobnodovolj dobro razčlenjene, razložene in zaradi hudega protislovja med med- veliko število pomembnih nerešenihsprejete. A gre zgolj za priporočila, ki narodno sprejetimi etičnimi smerni- problemov, povezanih z enotami za intenzivno zdravljenje.Zanemarjena temperaturaMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Med najbolj zapostavljene elemente, ki igrajo po- v tem primeru je ločnica pogojena strogo individualnomembno vlogo pri skrbi za zdravje in vitalnost na strokov- – na najnižji temperaturi, ki človeku še prija oz. jo prene-ni (pa tudi na laični) ravni, sodi temperatura. Tempera- se brez težav. Temperaturnemu ciklu je priporočljivoturni cikel je povezan s stresom, debelostjo, nespečnostjo prilagoditi tudi čas spanja. Organizem si najbolje inoz. motnjami počitka in spanja, z okužbami, kroničnimi najhitreje odpočije, si opomore in se okrepi v najhladnej-degenerativnimi obolenji in drugimi motnjami, boleznimi šem delu dneva oz. noči, ki pa ga sodobna tehnologijain poškodbami. Kanadski znanstveniki po zgledu svojih pogosto izniči z ogrevanjem. Temperaturni cikel takojaponskih kolegov na podlagi vrste novejših raziskav postane neurejen in neizrazit, »toplotna kaotičnost« papoudarjajo, da je za učinkovit počitek in spanje v na- organizmu preprečuje oz. onemogoča razviti in ohranitisprotju s tradicionalnim prepričanjem, ki poveličuje vpliv spodbudne spalne navade in ga sili v »umetno sprožen«svetlobe/teme in hrupa/tišine, odločilen tudi temperatur- vzorec spanja, ki ne omogoča krepitve zdravja, mlado-ni ciklus. Nanj vpliva zunanje okolje (mikro- in makrokli- stnost in vitalnosti. Laponci, kot največji zagovornikima), pogojen pa je tudi individualno – zaznamuje ga hladnega nočnega okolja, radi poudarjajo, da grelna telesaposameznikov bioritem. Kanadčani ugotavljajo, da velik v spalnici nimajo kaj iskati.del sodobnega prebivalstva spi in počiva oz. se sprošča vpretoplem okolju tudi zato, ker jih strokovnjaki (z zdrav- Viri: Science et Vie 9/14, Current Biology 25/2,niki na čelu) ne poučijo, da je najbolje spati v mrazu. Tudi www.sciencedaily.com

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 9850 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyPrim. assist. Jernej Završnik, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyNikola Potočnik, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andPrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsPublic Relations Department professional training, and examination. and activities.Polona Lečnik Wallas, B. A. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Legal and General Affairs Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableVesna Habe Pranjič, L. L. B. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingFinance and Accounting Department Participating in the preparation of service to members.Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legal in health care issues. regulations and the statute.Health Economics, Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.