Spoštujmo Bled

PREDSTAVITEV DRUŠTVA ZA VARSTVO membno, drugemu pač ne ali morda kaj NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE BLEDA drugega. Tisto, kar je prepoznavno kot Z OKOLICO (SKRAJŠANO: DRUŠTVO SPOŠTUJMO BLED) naravna ali kulturna vrednota, je stvar vseh nas; vsi smo dolžni skrbeti zanjo, Spoštovani občani Bleda in okolice, pridobiti dobiček in ob tem ne ravnajo kot tudi opozoriti, če je le-ta ogrožena, odgovorno do okolice in domačinov. poškodovana. dovolite, da se vam v pisni obliki predstavimo in opišemo naše cil- Pri odločanju o pomembnih stvareh, ki Skrb za naravno in kulturno dediščino je in vsebine, za katere se od usta- se tičejo kraja in občanov, je poleg občine nas mora zbliževati in bogatiti, še po- novitve društva zavzemamo. Bled in institucij, ki so zakonsko pristojne za sebej v tem času globalizma, vojne v z okolico je preveč dragocen, da bi varovanje naravne in kulturne dediščine, neposredni bližini, ko se soočamo s o njem odločala le peščica oseb, pa pomembno, da se v reševanje tega pomanjkanjem energentov in surovin, čeprav strokovnjakov na posame- vključi najširši krog občanov, ljudi, ki se družbenoekonomsko krizo in krizo mo- znih področjih, kot tudi da bi na ško- združujejo v različnih društvih, zvezah, ralnih vrednot. V tem trenutku je toliko do trajnostnega razvoja dovoljevali nevladnih organizacijah, kajti le tako so pomembneje, da imamo odgovoren in posege v krajino le na podlagi tre- lahko celovito zajete vse vsebine, pove- skrben odnos do lokalnega okolja in da nutnih, ozkih interesov investitorjev, zane z varovanjem narave in kulturne poskrbimo, da smo na vseh področjih ki primarno želijo v čim krajšem času dediščine. Vsak od nas ima izgrajen svoj čim bolj samooskrbni. Le povezani in od- vrednostni sistem; enemu je nekaj po- govorni bomo lahko kos tem težavam; pri tem moramo solidarnost postaviti na prvo mesto.

Spoštujmo Bled I stran 2 NASTANEK DRUŠTVA želite dobiti bolj podrobne informacije obvestili o načrtovanih posegih v varo- o naših aktivnostih, so te vsebine do- van lipov drevored, posegih v gajski hrib Društvo za varstvo naravne in kulturne stopne na spletni strani društva: http:// in postavitvi svetilk in škarpe pod vilo dediščine Bleda z okolico (skrajšano www.spostujmo-bled.si/ in na strani Viktorija. »Spoštujmo Bled«) je leta 2018 usta- Facebook: https://www.facebook.com/ novila skupina ljudi z namenom ohra- spostujmo.bled.si. 2019 njanja in varovanja naravne in kulturne V letu 2019 smo organizirali odmevno dediščine kraja, zaskrbljena zaradi raz- DELOVANJE DRUŠTVA okroglo mizo »Blejsko jezero danes ali mer v kraju, predvsem zaradi slabšan- nikoli več« o stanju jezera, njegovih pri- ja stanja jezera in območja Bleda, ki 2018 tokov in Jezernice in dve predavanji za je izpostavljen negativnim vplivom V obdobju od ustanovitve smo v volilnem javnost glede stanja naravne in kulturne množičnega in pogosto dokaj cenenega letu 2018 kot nadstrankarska organiza- dediščine v našem prostoru. Naša članica turizma, pretirane in slabo premišljene cija izvedli kar nekaj aktivnosti: je izdelala popis celotne kulturne in na- pozidave zelenih površin in neurejene- - listam in političnim strankam ter ravne dediščine v občini Bled ter doku- mu prometnemu režimu. V okviru ciljev, županu smo pred lokalnimi volitvami mentirala njeno trenutno stanje. ki so opredeljeni v statutu društva, ki je postavili več vprašanj v zvezi z reševan- - Na občino in pristojne institucije smo dostopen na naši spletni strani, si člani jem okoljske problematike in varovanja ponovno poslali pobudo, naj se čim prej društva prizadevamo predvsem za čim kulturne dediščine, sanira gramoznica v Ribnem in prepove večji vpliv javnosti v procesih odločanja - podprli smo prizadevanja krajanov Mlina dovoz žlindre in nevarnih odpadkov, pri posegih v prostor, kot tudi za to, da o drugačni umestitvi južne »obvoznice«, - popisali smo divja odlagališča sme- se pri načrtovanih rešitvah maksimalno - od občine smo zahtevali odgovore gle- ti na območju občine Bled in izvedli tri upošteva načela varstva okolja in nara- de sanacije gramoznice v Ribnem, čistilne akcije (okolica jezera, njegovih ve ter trajnostnega razvoja na vseh rav- - obvestili smo pristojno ministrstvo ter pritokov), neh političnega odločanja in delovanja. opravili razgovor z lastnikom gramoznice, - organizirali kulturno prireditev in Mnenja smo, da naj se Bled z okolico čim bolj omeji pred pretirano pozidavo; - občino smo obvestili o zaprtju javne Gramoznica Ribno hkrati naj se sprejmejo najvišji standardi poti na Stražo, zaščite naravnih in kulturnih vrednot, va- - predlagali smo čim hitrejšo ureditev razstavo likovnih del in stvaritev aka- rovanje voda, zraka, gozdnih in travnatih obrežja jezera, demskega slikarja in profesorja Janeza površin in rodovitne zemlje … - opozorili smo na gradnjo pretirane Ravnika ob njegovi 90-letnici in izvedli škarpe pod vilo Viktorija, dve vodenji po poteh kulturne dediščine Društvo svoje cilje in program uresničuje - opozorili smo na intenzivno gnojenje Ribnega in Bodešč, tako, da se vključuje v pripravo smernic v pojezerju in ob Savi Bohinjki, na pro- - Zavod za varstvo kulturne dediščine in in idejnih rešitev rabe prostora v občini padanje stavbne dediščine, na sečnjo Občino Bled smo pozvali, naj upošteva- in skrbi, da se pri načrtovanih posegih dreves in grmovnic na obrežju Blejskega ta dejstvo, da stojnice na jezersko pro- primarno upošteva zaščita naravne in jezera, za katero ne vidimo pravih razlo- menado ne sodijo in da se tam prepove kulturne dediščine. Cilj društva je iz- gov, in poslali dopis »Bled in obvoznici namembnost gostinstva in trgovine, boljšanje kakovosti življenja lokalnega oziroma razbremenilni cesti, ki to nista«, - društvo je mnenja, da ima Bled preveč prebivalstva in zaščita njihove pravice - Zavod RS za varstvo narave in Zavod hostlov, zato smo občini postavili do kvalitetnega življenja, še posebej v RS za varstvo kulturne dediščine smo vprašanje, kdo omejuje število le-teh, času turistične sezone, ko so izpostav- - podali smo pobudo Občini Bled in ljeni hrupu, vandalizmu in kaotičnemu Občini Bohinj, naj sprejmeta ustrezne povečanju prometa, ki jim onemogoča normalno mobilnost in dostopnost do službenih mest ter institucij zunaj kraja bivanja in miren nočni počitek. Namen društva je tudi zaščita javnih dobrin v korist krajanov Bleda ter zah- teva, da se le-te uporabljajo zgolj za te namene, ne pa za profitno dejavnost in zadovoljevanje interesov peščice ali celo posameznikov. V okviru ciljev si člani društva tudi prizadevamo za uveljavljan- je družbene odgovornosti vseh organi- zacij, institucij in gospodarskih subjektov do narave, prostora in ljudi, ki delujejo v tem enkratnem in posebnem okolju. Dovolite, da vam v strnjeni obliki opišemo, kaj smo od ustanovitve storili, ker boste le tako najlažje dobili vtis, za kaj se zavzemamo in kaj je tisto, kar bi žele- li, da ohranimo in ustrezno zaščitimo. Če

Spoštujmo Bled I stran 3 ukrepe in skušata večino prometa s hlo- na prostem, kar je sicer z odlokom pre- je trajnostnega razvoja Občine Bled do dovino preusmeriti na železnico, povedano, kot tudi v notranjih kuriščih, leta 2030 na področju varstva okolja, - poslali smo pobudo občini, naj društvo ko ljudje kurijo nedovoljene, strupene podali pobudo za inšpekcijski nadzor sodeluje pri postopku zapiranja gra- snovi in s tem hote ali nehote zastru- gramozne jame v Ribnem in preprečili moznice v Ribnem, pljajo okolje, vplivati pa tudi na to, da načrtovani posek večine smrek okoli - podali smo obširne pripombe na OPN se zmanjša hrup in smrad (predvsem iz alpskih blokov, za kamp Velika Zaka, gostinskih lokalov, ventilacijskih naprav - javnost smo preko družbenega me- ...) in osvetljevanje neba ter povezati vse dija obvestili o spreminjanju krajine, Težki tovorni promet se gosti skozi center Bleda občane v boju za vzpostavitev reda in da se izsekuje drevje in grmičevje med miru v nočnem času. parcelami, da se brez potrebe dodatno - od države in občine smo zahtevali, da obremenjuje jezero z dovozom zemlji- se dejansko zagotovi varovanje jezera in Odboru za prostor na občini Bled smo ne (odslužen substrat za gojenje šam- pojezerja in med občino in državo sprej- poslali pobudo, naj obvesti vse lastnike pinjonov) in zasaditvijo obale jezera, da me načrt upravljanja z njim, da tisti, ki in najemnike parcel, ki ležijo na območjih se močno razrašča japonski dresnik v imajo od jezera največjo ekonomsko naravnih vrednot o stopnji zaščite na centru Bleda in da se ne grabi listje ob korist, dobičke vračajo v zaščito in iz- njihovih parcelah. Dali smo tudi pobu- jezerski obali, ki nato zgnije v jezeru, boljšanje stanja jezera in da se obnašajo do občinskim svetnikom, naj podprejo - pozvali smo občino, naj zaščiti javni družbeno odgovorno do kraja, naš predlog; dodatno smo svetnikom interes in uveljavi služnost dostopa do - društvo meni, naj se čim prej dogradi posredovali še informacijo o namerava- športno rekreacijskega centra Straža. kanalizacija ob jezeru, sanira poškodbe ni gradnji hotela Evropa in spremembi na nategi in dogradi čistilno napravo, občinskega prostorskega načrta (OPN) 2021 ki bo učinkovito delovala tudi v času Rečica in objavili prispevek o gostinstvu - Občini in Zavodu RS za varstvo nara- turistične sezone in večjih nalivov, na Bledu. ve (v nadaljevanju: ZRSVN) smo poslali - društvo predlaga, naj se normativno in pobudo, naj poveča skrb za ohranjanje tudi v praksi izvede in zagotovi popolna V tem letu smo objavili avtorski prispe- drevesnih vrst, kot tudi starih sort sad- prepoved gnojenja travnikov in polj v je- vek o južni razbremenilni cesti. Na dne- nega drevja, zerski skledi in ob Savi Bohinjki in naj se vih Evropske kulturne dediščine je naša čim prej odstranita promet in parkirišča članica predstavila kot »TV projekcijo« Cvetoče Blejsko jezero (foto: Mirko Kunšič) iz jezerske sklede, svoje večletno delo, v katerem prikazu- - objavili smo mnenje, da mora biti Za- je stanje naravne in kulturne dediščine - ZRSVN-ju, OE Kranj, smo poslali po- vod za pospeševanje turizma – Turizem občine Bled. budo za zaščito kulturne in naravne Bled v celoti financiran s strani občine, dediščine za uvrstitev posameznih dre- - soodločati morajo domačini in vsi, 2020 ves v register naravnih vrednot, kot tudi ki delujejo v gostinstvu in turizmu, kulturnih vrednot, občinski mediji pa morajo izražati de- Ker se je v februarju 2020 pojavilo naj- - opozarjali smo na perečo problema- jansko stanje v občini, saj imamo občani bolj intenzivno in obširno »cvetenje« tiko (onesnaženost jezera, krapolov in pravico do korektnih informacij, Blejskega jezera v novejši zgodovini, njihovo krmljenje, kampiranje ribičev - potrebno je odpraviti kloriranje pitne smo o tem obvestili vse pristojne in- ob jezerski obali, kopanje, onesnaženje vode v vseh vodonosnikih in za zaščito stitucije in jih zaprosili, naj nemudoma vode z zaščitnimi olji in kremami, izlivi uvesti sodobnejše metode, ukrepajo in tudi najdejo krivca za tako nečistoč v jezero …), da se na registri- - vplivati je potrebno na občane in pri- stanje. Aktivnosti v zvezi s tem na krat- ranih naravnih območjih ob obeh rekah stojne, da ukrepajo ob primerih kurjenja ko kasneje opisujemo v ločenem od- stavku. - Javnost smo opozorili na vse večje sajenje monokultur ob Savi Bohinjki in zmanjševanje biotske raznovrstnosti, - zavzeli smo se za zaščito pitne vode in izrazili pisno podporo gibanju Balkan River Defence proti zajezitvam rek, - pisno smo podali pripombe proti gradnji hotela Evropa in glede na slabo stanje jezera predlagali, naj se v poje- zerju (vplivno območje jezera) ne zida novih objektov, temveč adaptira hotele in penzione, ki propadajo v centru Bleda, - organizirali smo akcijo čiščenja obale Blejskega jezera, kot tudi uničevali in- vazivne tujerodne rastline (predvsem rozgo) na projektnem območju Natura 2000 – Povirje, vzhodno od Bodešč, - sodelovali smo pri pripravi Strategi-

Spoštujmo Bled I stran 4 (Savi Bohinjki in Dolinki) ponovno izva- cijo svetnikom Državnega zbora in po- tu, določenim poslancem DZ in tudi po- jajo nedopustni posegi, krči gozdni rob in slancem proti sprejemu amandmaja k slancem EP, ministru za okolje in pro- zasipava raznorazni material, Zakonu o ohranjanju narave, ki drastično stor, varuhu človekovih pravic Republike zaostruje pogoje za status naravovarst- Slovenije, Akademiji znanosti in umet- - obširno smo navedli, zakaj nasprotuje- vene organizacije v javnem interesu. Z nosti, Slovenski tiskovni agenciji, Slo- mo predlaganim načrtom novega hotela aktivisti iz Radovljice smo sodelovali pri venski turistični organizaciji, Zavodu za Evropa na Rečici, o čemer smo obvestili blokadi načrtovanega kampa ob sotočju varstvo naravne in kulturne dediščine, Občino Bled in druge pristojne organe, Save Bohinjke in Dolinke; aktivno smo se na ARSO, Nacionalnemu inštitutu za vključili v reševanje in večjo zaščito vod- javno zdravje, Občini Bled in svetnikom, - društvo je poslalo Javni poziv občini nih virov in pitne vode in izdelali pripom- različnim društvom s področja zaščite Bled, svetnikom in javnosti za učinkovito be na Osnutek Uredbe o vodovarstvenih narave, voda in več deset posamezni- varovanje naravnih in kulturnih vrednot, območjih za javno oskrbo prebivalstva s kom, ki se aktivno vključujejo v ekološko ko zgroženo in zaskrbljeno ugotavlja- pitno vodo v občinah Bled, Gorje in delu problematiko. mo, da se odnos do naravne in kulturne občine Radovljica. Izvajali smo aktivnosti dediščine vse bolj poslabšuje in da občina, v zvezi možne zagotovitve toplega obro- Predlagali smo, da je potrebno nemudo- ne v normativnem in ne v praksi, varo- ka za vse osnovnošolce. ma sprejeti načrt upravljanja z jezerom, vanja naravnih in kulturnih vrednot ne ki ga morata izvesti skupaj država in lo- izvaja v skladu z zakonskimi določbami, Glede na intenzivnost naših aktivnosti kalna skupnost. Načrt mora vključevati od slabega varovanja Blejskega jezera, in pomembnost vsebin, naj na kratko po regulacijo celotnega pojezerja; v njem uničevanja hriba Straža, spreminjanja sklopih predstavimo stališča društva do mora biti jasno navedeno, kakšne ome- enkratne krajine in uničevanja narav- stanja jezera, turizma in razbremenilnih jitve imajo predvsem subjekti, ki se nih vrednot do posledic, ki jih bo kraju cest. ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, povzročila južna razbremenilna cesta, predvsem s turizmom in kmetijstvom. SLABŠANJE STANJA BLEJSKEGA - društvo je občini predlagalo, naj nemu- JEZERA Mnenja smo, da bi redarstvo moralo doma vzpostavi učinkovit »monitoring« sankcionirati kopanje zunaj kopališč; s ciljem predvsem varstva okolja, tako V mesecu maju 2019 je društvo orga- tega ne počne, češ da za to ni pristojno, z rednim merjenjem zraka, nadzemnih niziralo odmevno okroglo mizo »Blejsko in niti ne ukrepa pri kršitvah s področja in podzemnih voda kot tudi žive narave, jezero danes ali nikoli več«, na kateri so varovanja naravne in kulturne dediščine; saj se stanje v zadnjem obdobju bistveno se izoblikovali predlogi za »zdravljen- prav tako se ne odzivajo pravočasno in- poslabšuje, je« jezera, ki je naravna dediščina, pri stitucije, ki so za to ustanovljene, kot npr. kateri žal prevladujejo ekonomski in- ZRSVN, okoljska in gozdarska inšpekcija. - glede hrupa smo občini Bled predlaga- Glede na vse bolj pogoste nalive, ko list- li, naj ga regulira in normativno celovito Ribiči z opremo kazijo okolico in dodatno one- je zamaši odtočne kanale, smo predla- uredi, tudi hrup, ki ga povzročajo preleti snažuje jezero s hrano s katero privabljajo krape. gali, naj se okoli jezera zgradi kanal, ki letal, bo učinkovito zbiral vso onesnaženo teresi nad naravovarstvenimi. Društvo meteorno vodo, ki priteče iz brežin, cest, - društvo je v času javne razgrnitve je na začetku meseca marca 2020 iz- parkirišč, da ne odteka v jezero. Elaborata lokacijske preveritve za del vedlo izredno široko in odmevno akcijo območja urejanja BL-S24 Mlino podalo tako, da je poziv za pomoč pri reševan- Društvo je občini Bled kot tudi državi pisne pripombe, ju Blejskega jezera poslalo na različne (MOP) v obdobju dveh let podalo dolg naslove, npr. predsedniku države in spisek konkretnih predlogov za iz- - za praznik dela smo očistili okolico spo- Vlade RS, parlamentu, državnemu sve- boljšanje stanja jezera, kot tudi pobudo, menika Francetu Prešernu in organizirali da je učinkovito upravljanje z jezerom kulturno prireditev, možno le tako, da se vanj vključi celot- no pojezerje, zato bi morala država in - Občinama Gorje in Bled smo posredo- občina Bled sprejeti enoten dokument vali pripombe na osnutek Strategije os- in v njem opredeliti konkretne izvajalce krbe s pitno vodo 2021-2026 v upanju, nalog in program ukrepov. Društvo je da bodo vsebine strategije s predlogi in s svojimi aktivnostmi glede izboljšanja pripombami dopolnjene v tej smeri, da stanja jezera veliko pripomoglo, da sta bo tudi v praksi v petletnem obdobju za- država in občina v letu 2021 končno gotovljena maksimalna zaščita vodnih sprejeli ustrezen načrt upravljanja z virov in dosežena maksimalna kvalite- Blejskim jezerom. ta pitne vode brez dodatnih obdelav za vse uporabnike ter uveden strokoven Ne glede na premajhno odzivnost pri- »monitoring« nad njenim stanjem in stojnih državnih in občinskih institucij, učinkovit nadzor nad kršitelji, ki so zadolžene za varstvo naravne in kulturne dediščine, lahko pohvalimo - izvedli smo drugi del delovne akcije v odziv ministrstva za okolje in prostor ter projektu MARJA, ko je več deset članov Direktorata za vode in investicije, ki sta odstranjevalo invazivne rastline, pred- podprla naša prizadevanja v smislu, citi- vsem rozgo, ramo: »Sodelovanje javnosti je velikega - skupaj z Društvom za varstvo okolja Bled smo obvestili novinarje o uničevanju mokrišča na Selu, predlagali ureditev prometa v Veliki Zaki, posredovali peti-

Spoštujmo Bled I stran 5 Jezero je »oko«, v katerem se odraža naš odnos do naravne dediščine. (foto: Jani Kolman) letniška destinacija oziroma v sezoni odraža vse lastnosti množičnega turiz- pomena pri sprejemanju dokumentov in TURIZEM NA BLEDU IMA ZNAKE ma. Množični turizem prinaša povečan odločitev na področju upravljanja voda, PREKOMERNEGA TURIZMA ogljični odtis, večje število odpadkov, zato ministrstvo pozdravlja aktivnos- večjo porabo pitne vode, kaotičen pro- ti društva, ki želi pripomoči k boljšemu Društvo je pripravilo prireditev »Živeti in met. Posledic na okolje pa ne plača in stanju Blejskega jezera«, in zagotovila, preživeti s turizmom«, ki je bila oktobra trpi turistično gospodarstvo, temveč da bosta naše predloge vključila v svoje 2019 v veliki dvorani festivalne dvorane lokalna skupnost in njeni prebivalci. dokumente. na Bledu z namenom, da opozori širšo Društvo je pripravilo tudi nabor pro- javnost in ustrezne institucije, zadolžene blemov, ki jih povzroča prekomeren Društvo meni, da je jezero »oko«, v ka- za varstvo naravne in kulturne dediščine, turizem, kot tudi predloge za možne terem se odražajo naš odnos do narav- kot tudi za organizacijo bivanja turis- rešitve izboljšanja stanja in ustrezno ne in kulturne dediščine, spoštovanje do tov na Bledu, o negativnih posledicah spremembo občinskega prostorskega lokalne tradicije in kulture, kot tudi naš masovnega, prekomernega turizma, načrta s strožjo omejitvijo spreminjanja odnos do soljudi. Intenzivnost in dolžina ki smo ga deležni domačini, narava in namembnosti stanovanjskih objektov cvetenje jezera je torej po našem mnen- za oddajanje. Društvo je posnelo tudi ju odraz prevelike brezbrižnosti, ne- amaterske filme in slikovni material, ki spoštovanja naravne lepote, prevlade odraža lepote Bleda in temne plati tu- rizma. Društvo je nadalje pristojnim predlaga- lo, naj v turistično ponudbo bolj smelo vključijo snovno in nesnovno kultur- no dediščino kraja in okolice in naj iz- boljšajo kvaliteto kulturnih dogodkov (žal se to ne upošteva, saj Bled že vrsto let izgublja prireditve, ki so bile na sve- tovnem, EU in državnem nivoju, nazad- nje Etno festival). IZGRADNJA SEVERNE IN JUŽNE RAZBREMENILNE CESTE profita nad naravovarstvenimi interesi Letni turizem na Bledu prerašča kapacitete. Društvo je v fazi pripomb podrobno raz- in prevlade kratkoročnih interesov nad ložilo, zakaj predlagani razbremenilni trajnostnimi. Zaradi slabega in ranlji- predvsem jezero. Društvo podpira le tak cesti Bledu prinašata več slabega kot vega stanja jezera društvo zagovarja turizem, ki pospešuje gospodarski raz- dobrega. Društvo se stalno zavzema, stališče, da dokler ni urejena osnov- voj kraja, ki varuje okolje, ohranja narav- da je potrebno promet umakniti od je- na infrastruktura v vplivnem območju no in kulturno dediščino, torej trajnostni zera (tudi parkirišča), a ne na predlagan Blejskega jezera in njegova maksimalna turizem in zeleno shemo slovenskega način. Ne glede na različna mnenja je zaščita ter zgrajena ustrezna cestišča, turizma, torej cilje, ki so dokaj dobro potrebno priznati, da bodo z izgrad- ki bi preprečevala izliv umazanih voda opredeljeni v republiški in občinski stra- njo obeh razbremenilnih cest pridobili vanj, in izdelano vodotesno kanalizacij- tegiji trajnostnega razvoja turizma, torej največ tisti, ki potujejo do obeh končnih sko omrežje, na Občini Bled ne bi smeli takšnega, ki ne slabša stanja lokalnega destinacij, in sicer do Pokljuke in Bohin- izdajati nobenih dovoljenj za nove grad- prebivalstva in okolja. ja, da pa bo na račun tega Bled ogrom- nje v pojezerju. no izgubil, saj obe cesti razkosata Blej- Bled ni več počitniška destinacija, kar ski kot, ki ga sicer omejujeta reki Sava je v preteklosti bil; vse bolj postaja iz- Bohinjka in Sava Dolinka. Društvo je mnenja, da posebna in enkratna krajina tega trikotnika ne prenese tega posega, saj bo zaradi obeh razbremenilnih cest, ki praktično potekata ob neposrednem zaledju jezera, vizualno in s hrupom ter s škodljivimi emisijami to pokrajino preveč obremenilo in razvrednotilo. S takim razkosanjem bo onemogočeno tudi razbremenjevanje jezera, saj bo dostop do obeh rek otežen ter zaradi prometnega hrupa in emisij manj atrak- tiven za turiste. Ta enkraten in močno

Spoštujmo Bled I stran 6 ranljiv prostor potrebuje eno, resnično ne posege, nerazumno uničevanje in ki so nastajali že desetletja, ni možno obvoznico, ki bo potekala v tunelu ali pa spreminjanje občutljivega območja, hriba rešiti čez noč, a od lokalne skupnosti naj bo popolnoma vkopana. Društvo se Straža, ki je vpisan v register naravne in vseeno pričakujemo, da bo končno iz- upravičeno boji, da bosta obe razbre- kulturne dediščine občine Bled, predvsem vedla korektno in znanstveno analizo menili cesti zaradi negativnih vplivov, ki v območju pustolovskega parka, smrad stanja, ki bo dala objektiven odgovor na jih vnašata v prostor, omogočili dodatne in odplake v potoku Solznik v Veliki Zaki, to, v kakšnem stanju je Bled z okolico, pozidave znotraj razbremenilnih cest in posek dreves na ledeniški moreni ob kaj si v prihodnosti želimo, kaj namera- celo na zunanjem robu obeh. Umesti- Seliški cesti, nedovoljene posege ob vamo ohraniti in zaščititi v krajinskem tev takih cest v ta enkraten prostor je Savi Bohinjki – izsekavanje gozda in za- smislu, stavbni kulturi, kakšno kvali- škodljiva in slabo proučena (ker ne sle- sipavanje mrtvic pri Ribnem, vse večja teto jezerskih, mokrišč in tekočih voda di temeljnemu cilju, to je, kakovostna rastišča invazivnih, tujerodnih rastlin, želimo, kakšen zrak želimo dihati, ka- in vitalna pokrajina, ki bo funkcionalno, poziv za ukrepanje zaradi vse bolj hru- teri gozd, travnike in rodovitno zemljo nameravamo obdržati, kot tudi koliko in kakšen turizem kraj še lahko prene- se, da ne bo poslabšal stanja lokalnega prebivalstva in okolja. Naraščajoči in nereguliran promet močno obremenjuje naravo in ljudi in slabša kvaliteto bivanja v kraju. Govorimo o zelenem in krožnem go- spodarstvu, trajnostnem turizmu; ob ekološko in oblikovno uravnotežena) ter pnih, vsiljivih in drznih preletov letal in tem nimamo podatkov in analiz, npr.: slabo premišljena za 21. stoletje – ob helikopterjev preko Bleda, posek dreves kakšno ogrevanje, čistila, hrano, kakšno hkratnem neupoštevanje politike EU nasproti tenisa Erika pod Stražo, kaljen- vrsto filtrov za ventilacijske naprave glede prometa in ekologije. je nočnega miru skupine posameznikov uporabljajo hoteli, poslovni in gostinski na parkirišču nad hotelom Trst, one- objekti, koliko imamo v občini resnično PRIJAVE snaženje potoka Mišca, preprečevanje ekoloških turističnih namestitev, res- uničevanja kulturne dediščine – perišče tavracij, hotelov z nizko porabo energije, V obdobju od ustanovitve do danes v naselju Grad, kršitve, ki se nanašajo na zelenih parkovnih površin in prijaznega smo pristojnim inšpekcijskim službam, ekološke prekrške, sečnjo dreves, kur- okolja do prebivalcev in turistov, koli- organom pregona in medobčinskemu jenje v naravi, uničevanje kulturne kraji- ko objektov je že prešlo na trajnostne inšpektoratu in redarstvu občin Bled, ne in stavbne dediščine, onemogočanje energetske vire, koliko hotelov imamo Bohinj in Železniki poslali po lastni pre- gibanja invalidom, zapiranje javnih poti, s sončnimi celicami – primer: na trgu soji ali na zahtevo občanov veliko število onesnaževanje voda, različne kršitve so že tandemske sončne celice, ki pre- prijav kot npr.: poseke ob jezerski obali, JRM, kaljenje nočnega miru ipd. tvorijo več kot 25 odstotkov svetlobe uveljavitve enosmernega prometa pod v električno energijo. Take analize in vilo Viktorija, gnojenje v pojezerju, po- ZAKLJUČEK rešitve, ki jih žal še nimamo, morajo biti sedanje jezerskega obrežja, ogrožan- rezultat interdisciplinarnih ved, usklaje- je kvalitete pitne vode, poslovanje in Ker so cilji društva vezani na zaščito ne in dostopne javni kritiki. sanacijo gramozne jame v Ribnem, narave in kulturne dediščine, kot tudi uničenje mokrišč in varovanega goz- občanov, da živijo v zdravem okolju, je Na Bledu žal obstaja veliko neskladje da na Selu in Ribnem, divja odlagališča razumljivo, da je naše prizadevanje ve- med besedami in dejanji – vse preveč smeti, škarpo pod vilo Viktorija, names- zano na institucije, gospodarske družbe, se uporabljajo oz. zlorabljajo besede titev luči pod gradom, lipov drevored ki na to področje posegajo predvsem v zeleni turizem, trajnostni razvoj in eko- na Kolodvorski cesti, zaprtje zagoriške smislu poslabšanja stanja, kot tudi na loško naravnana politika – to prebivalci ceste, onesnaženje okolja – kmetija občino, ki regulira življenje na Bledu in in člani društva razumemo kot neizpol- na Koritnem, nasipavanje brežine nad okolici, kot tudi na organe, ki izvajajo nitev obljub, zato smo se organizirali, Ulico narodnih herojev v Želečah, grad- nadzor nad temi vsebinami. da to spremenimo; čas torej zahteva njo škarpe pri vili Sončnica, nedopust- akcijo, aktiven odnos vseh – tistih, ki tu Društvo se zaveda, da vseh problemov, bivamo, in tistih, ki Bled ljubijo. Bled se ne razvija v smer sprejetih strateških dokumentov; omenimo naj le Razvojni program Občine Bled za obdobje 2009–2020 in Strategijo traj- nostnega razvoja občine Bled do leta 2030. Cilji večinoma niso doseženi. Kot ilustracijo naj še navedemo dokument z naslovom Vizija dolgoročnega razvo- ja turizma na Bledu, ki je bil izdelan leta 2005 (avtor Janez Sirše) in je predvide- val maksimalno povečanje turistične kapacitete na 6.000 ležišč v vseh obli- kah nastanitve v občini Bled. Okviren podatek za leto 2022 presega 11.000

Spoštujmo Bled I stran 7 enot. Strategija trajnostnega razvoja se ni uveljavila v praksi. V načrtu je bil no znan in enkraten) sprejeti najvišje turizma 2018–2025, ki naj bi uravna- umik parkirnih mest od jezerske obale standarde in stimulirati subjekte, ki val razvoj turizma na Bledu, pa piše, da in izgradnja novih parkirnih hiš. Zgodilo bi najmanj obremenjevali okolico, go- razvijamo butični, petzvezdični turizem. se je nasprotno. Dovoljene so bile nove spodarske družbe, ki bi porabile čim Torej dejansko stanje, ki z vsemi statis- nelegalne parkirne površine ob zgradbi manj energije in se obnašale do okolja tikami in z vsakodnevno podobo Bleda TVD Partizan; hotelska parkirišča so se družbeno odgovorno. Bled bi moral po govori o popolnem nasprotju vseh spre- v zadnjem obdobju spremenila v javna našem mnenju postati krajinski park; jetih strategij. parkirišča, večina v neposredni bližini čim prej bi se moral tudi začeti postopek jezera, brez oljnih lovilcev; parkirnih hiš za vpis Bleda z okolico v seznam sve- »Zeleni« Bled se v času turistične se- ni. Centralno parkirišče na obrobju, ki bi tovne dediščine pri UNESCU, če želimo zone duši v prometu; avti krožijo v bilo z javnim prevozom povezano s cen- ohraniti enkratno krajino. krožišču v Lescah, saj ne morejo nadal- trom Bleda, ni realizirano. jevati proti Bledu in Bohinju; med oseb- Kulturna dediščina niso le zgradbe, zi- nimi avtomobili, v katerih so večinoma Pogosto slišimo, da občina za to ni pri- dovi, ampak je tudi del našega okolja in gosti, ki se dnevno prihajajo kopat na stojna, da nič ne more ukreniti, kar seve- družbe (snovna in nesnovna dediščina) Bled, se drenjajo kamioni, natovorjeni s da ni res, saj glede varstva okolja država – je del nas, tako da je naravna in kul- hlodovino, kombiji, ki oskrbujejo hote- vse več funkcij prenaša na občine, ki bi turna dediščina medsebojno povezana le, različni avtobusi, predvsem na dizel morale režime natančno opredeliti v in odvisna. Dediščina vzbuja medseboj- gorivo, skratka avtomobili, ki jih obisko- svojih prostorskih aktih in preganjati no spoštovanje med ljudmi in spošto- valci nato parkirajo po vseh parkiriščih kršitelje. Črpanje EU sredstev je na Ble- vanje do našega bivalnega okolja ter in travnikih okoli jezera. Kopljejo se du med najmanjšimi v Sloveniji – z bolj pomaga pri vzgoji odgovornih držav- Odnos do spomenika Francetu Prešernu. Vila Rikli, le en primer propadajoče stavbne Zagrožena globa za kršitelje 200 Eur, dediščine v kraju. (foto: Mirko Kunšič) kdo (ne) ukrepa? povsod, kjer je možen dostop do jezera, sončijo v parkih in celo med cvetličnimi strokovno politiko in kadri bi vsekakor ljanov. Gre za prenos znanj, spretnosti, gredicami; opite skupine huliganov lahko sofinancirali več programov, ki bi veščin od starejše generacije na mlajše, kršijo javni red do jutranjih ur – rjovejo v bili namenjeni ohranjanju in varovanju da ne gresta stoletna tradicija in znanje nebo, spijo po parkih in za seboj puščajo naravne in kulturne dediščine. v pozabo. To ima lahko velike pozitivne kupe smeti. Na lokalnem nivoju bi morali glede va- učinke predvsem na turizem – a žal ne Leta 2017 je bil sprejet načrt Celostna rovanja naravne in kulturne dediščine tak, kot ga razvijamo sedaj na Bledu. V prometna strategija občine Bled, ki pa (Bled je po svoji izjemni krajini svetov- preteklem obdobju se je uničilo veliko starih stavb, ki bi nam bile, strokovno Jezerska obala po kopalni sezoni. obnovljene, lahko v ponos. Žal se ta mačehovski odnos nadaljuje. Riklijeva stavba ob jezeru je že desetletja ruševi- na; blejske stare vile propadajo; značilna alpska arhitektura izginja … Kmetijstvo, ki je zelo pomembno za samooskrbo prebivalstva, kot tudi za kvalitetno lokalno hrano, ki bi jo ponujali turistom, se žal ne razvija v želeni sme-

Spoštujmo Bled I stran 8 ri; namesto pospeševanja ekološkega Društvo ugotavlja, da občine na Go- izvajajo nadzor in vodijo prekrškov- kmetovanja se razvija intenzivna živi- renjskem nimajo usklajenega prostors- ne postopke, pričakujemo, da bolj noreja. Pašniki se spreminjajo v polja s kega razvoja regije, kar se izkazuje učinkovito in tekoče reagirajo na kršitve, silažno koruzo; sadijo se monokulture, predvsem pri cestnih povezavah, stihij- vezane na varovanje naravne in kult- uničujejo mejice; kozolce so zamenja- skih in ekološko vprašljivih umestitvah urne dediščine, kot tudi kršitve JRM, ki le plastične bale. Tako ostaja ekološka objektov ob občinskih mejah, pozidavi so jih deležni občani. pridelava neizkoriščena priložnost – ta kmetijskih površin, rabi vodnih virov in bi morala biti vodilo razvoja Bleda in ravnanju s smetmi ipd. Društvo v pri- Spoštovani občani, v strnjeni obliki smo okolice, saj po svetu vse bolj velja po- hodnje pričakuje tako od države kot tudi vam opisali delovanje društva v štiri- membnost lokalne samooskrbe, ker od občine, da bosta v celotnem post- letnem obdobju; začeli smo v predvo- je naš planet vse bolj podnebno in go- opku delovanja in odločanja dejansko lilnem času 2018, sedaj pa smo zopet spodarsko ranljiv. Zato je tudi potrebno uveljavili načelo sodelovanja in da bodo v predvolilnem obdobju, zato od vas turizem smiselno bolj povezati s sona- tako javnost kot tudi nevladne organi- pričakujemo, da se boste na lokalnih ravnim kmetijstvom. zacije enakopravno vključene pri spre- volitvah odločali po svoji vesti in izbrali jemanju okoljskih politik, pravnih aktov take kandidate, ki primarno zagovarja- Zaradi podnebnih in ekonomskih spre- in odlokov. jo varovanje narave, skrb za ohranjanje memb v svetu bi morala naša lokalna sku- biodiverzitete, zeleno tehnologijo, so- pnost bolj stimulirati uporabo električnih Rešitev je mogoča le na ta način, da se naravno kmetijstvo in ekološki turizem strojev, javnega prevoza, drugačne mo- vse to uskladi s prebivalci Bleda, tako ter socialno, solidarno in pravično in bilnosti, podpirati digitalizacijo, razvijati da vse prične delovati kot skupni, celo- moderno družbo, in tiste, ki želijo odpi- pametno mesto z učinkovito regulacijo vit prostor z usklajeno in dopolnjujočo rati perspektive mlajši generaciji in izka- in nadzorom. ponudbo in ne lažno konkurenčnostjo. zujejo ustrezno skrb in varnost starejši Seveda se moramo boriti tudi na indivi- generaciji. Društvo zaradi navedenega podpira le dualni ravni, a to ni dovolj; potrebno se tako turistično panogo, ki bo maksimalno je povezati z vsemi deležniki. Narava in kultura nas bogatita, skrb odgovorna do narave in lokalnega okolja zanju pa povezuje! in domačinov, ki bo trajnostno naravna- Ob zaključku društvo ne more mimo kri- na in resnično »zelena«, ki bo temeljila tike organov, ki so zadolženi za pregon Srečko Kunčič na ohranitvi in celo nadgradnji krajinske in kaznovanje kršiteljev, saj smo pos- značilnosti Bleda in okolice, ohranila di- redovali veliko prijav, rezultat ukrepov Predsednik društva Spoštujmo Bled verziteto flore in favne in vse to turistom pa je minimalen. Zato v bodoče od vseh ponujala na visoko strokovnem, etičnem institucij, ki na nivoju države in občine, in družbeno odgovornem nivoju. METAMORFOZA MIŠI Milena Dežman, Vesna zelena stranka in članica društva Spoštujmo Bled Vedno, ko se peljem v bohinjsko ali Kozolci padejo v oči tudi tujcem, ki pridejo v naše kraje. zgornjesavsko dolino, mi pogled uide na kozolce. Opazujem jih že desetletja, saj Kozolcev ne opazujem samo jaz; v oči tem sledijo še nova vprašanja, a ne s me zanima, v kakšnem stanju so. Tisti z padejo tudi tujcem, ki pridejo v naše področja kmetijstva, pač pa iz meteor- betonskimi stebri in salonitno streho se kraje. Turisti, ki poleti obiščejo mojo ologije. Ali sedaj nimate več dežja? Zakaj držijo kar v redu; tudi kozolci ki imajo ob stojnico, me vedno sprašujejo, zakaj jih v nobenem kozolcu ni več krme? Razlog brani ali dveh „ópo“, so dobro vzdrževani, uporabljamo in kaj je njihov namen. Ker je seveda baliranje trave, kar je za kme- a slabše se godi lesenim. V pokrajini sto- živim na kmetiji in imam za hišo kozolec te mnogo bolj enostavno in ekonomično jijo kot zapuščeni starčki. Njihova upo- s štirimi branami, je to vprašanje zelo kot sušenje v kozolcih, a pri analizi o gnjena, kriva streha se nagiba; prečni pogosto. Vsakemu gostu posebej raz- količini padavin pred petdesetimi leti in vodoravni »remelni« so polomljeni ali ložim, da smo včasih v njih sušili krmo danes me stisne v želodcu. V času moje- manjkajo. Podobni so brezzobe čeljusti, za živali, saj je zaradi obilnih padavin ga otroštva je deževalo skoraj vsak drugi ki onemoglo čakajo, da se še zadnjič nismo uspeli posušiti na travniku. Po- dan; sena ni bilo možno posušiti na pro- pred bridkim koncem zagrizejo v sunek vetra ali snega. Kmetijska tehnologija spravila živalske krme se je spremenila že pred leti in pričakovati bi bilo, da bodo izginili, ker se je njihova uporabna doba iztekla. A niso. Še vedno ponosno vztra- jajo na zelenih poljih in dajejo naši slo- venski pokrajini edinstven videz.

Spoštujmo Bled I stran 9 stem, mogoče nekaj malega otave v av- no konferenco. Obravnavali smo vse odgovorov na vprašanja, pobude in tudi gustu. Na pol posušena trava se je sušila možne okoljske probleme in resnično pritožbe nismo dobili. Za dodaten pos- v branah več tednov. zanimivo jih je bilo poslušati. A prene- meh je poskrbel še koncesionar Blejske katere zgodbe so bile preveč žalostne in občine Prestor d. o. o., ki je leta 2019 na Kaj je letos drugače? Temperature so se skrb vzbujajoče, da se me ne bi dotaknile Pernike, kjer naj bi v prihodnosti potekal poleti dvignile nad 30 stopinj Celzija in na neki drugi ravni. Najbolj zgovorni so še večji zaščiten pas VVO, nasul popol- vztrajale več tednov. Travniki so se spre- noma neprimerne gradbene odpadke, tudi asfalt. Ta afera še danes buri duho- Orkanski veter je v nekaj minutah iz gozda napravil goličavo. ve, a dobra novica je, da sta se letos v volilnem letu občini Gorje in Bled vseeno menili v rjave puste preproge. Kmetje v bili kot vedno mladi Nemci in ravno sled- odločili, da napravita korak naprej v po- avgustu niso imeli kaj kositi, kaj šele dati nji so tudi veliki ljubitelji neokrnjene na- zitivno smer in marca na občinski seji v v bale ali kozolce. S sosednjega travnika rave. Pogovarjali smo se tudi o močnem Gorjah se je širitev VVO že obravnavala. so iz dobro zavarovane električne ograje deževju in poplavah, ki so opustošili cele Prav tako se stvari premikajo na držav- pobegnile krave, saj jim je zmanjkalo trave. pokrajine. Poslušala sem tudi pripoved ni ravni in širitev je v prispevku na RTV Lastnik jih je moral odpeljati drugam in, mladega para o orkanskem vetru, ki je v SLO1 potrdil tudi minister za okolje in kot mi je povedal kasneje, je moral kositi njunem kraju, velikem kot je Bled, izruval prostor g. Uroš Brežan, ki je bil nedavno plevel po njivah, da jih je lahko nahranil. vsa drevesa in v nekaj minutah iz gozda na obisku v občini Gorje. Tudi kmetijam v srednji Radovni (tik ob napravil goličavo. Danes sta oba Nemca reki Radovni), ki se napajata iz svojega zagrizena naravovarstvenika. Koliko bodo te obljube držale, še ne vira, je vir presahnil in vodo v cisternah vemo, saj se v predvolilnem času veli- so jim morali dovažati gasilci. Slednji so V našem koncu tako hudih katastrof kokrat tresejo gore in rodijo zelo majhne morali gasiti še manjše lokalne požare, na srečo še nismo doživeli, a nekatere miši. A dejstvo je, da tudi k nam v malo a ognjene apokalipse, kakršna je bila na stvari se lahko poslabšajo čez noč. Tu Slovenijo prihajajo velike podnebne spre- Krasu, le ni bilo. Voda, čeprav klorirana, mislim predvsem na vodo. Do leta 2014 membe in z ignoranco, pasivnostjo in po- je tekla normalno iz pipe in pomanjkan- smo imeli v zajetju Ovčja jama eno naj- metanjem pod preprogo se jih ne bomo boljših pitnih vod v Sloveniji, a je zaradi otresli. Ali nam bodo morali to povedati mnogo bolj okoljsko zavedni Evropejci Neprimeren gradbeni material je bil nasut na širšem območju vodnega zajetja Ovčjej ame. iz sosednjih držav, ali se bomo z velikim »bum« udarcem zbudili sami, bo pokazal ja, kot je bilo v priobalnem pasu, nismo človeškega faktorja prišlo do mikro- čas. Vsekakor si želim, da se ne bi pono- doživeli. biološkega onesnaženja in treba je bilo vila zgodba iz Savinjske doline, kjer so čez namestiti avtomatsko klorirno napravo. noč ostali brez pitne vode. Skoraj si ne Dehidriranim turistom, ki so se letos Da se stvari ne bi še bolj poslabšale, se predstavljam, kakšne katastrofalne pos- mimogrede ustavili na moji stojnici in nas je veliko ljudi iz civilne družbe obrnilo ledice bi imela okvara klorirne naprave in odžejali, se je letos razvezal jezik, kot na pristojne službe. Že takoj na začetku posledično vdor norovirusa v vodovodne že dolgo ne. Skoraj vsak vroč dan se je smo predlagali zaščito in širitev VVO, a sisteme v naših treh občinah. Te naprave spremenil v malo mednarodno podneb- in ostala tehnika so ravno tako kot vsa- ki drugi aparati podvrženi dotrajanosti in poškodbam in nobena ni stoodstotno za- nesljiva. Stoodstotno zanesljiva je samo mati narava in le narava – ena in edina – nam je na planetu zmožna vsa tisočletja zagotavljati čisto pitno vodo. Ker se bližajo lokalne volitve, bi vsi občani morali dobro premisliti, ali bomo svoj glas še naprej zaupali so- rodniku, sosedu, prijatelju … – neko- mu »poznanemu« – z namenom, da zadovoljimo svoje osebne materialne koristi, ki jih bomo pridobili z zvezami in poznanstvi. Na tej točki se mora- mo dokončno zavedati, da so okoljske težave diametralno nasprotne prego- voru, ki sem ga prej omenila. Okoljski problemi so včasih skoraj nevidni in ne- pomembni, zato jih opazijo le redki, sen- zibilni in čuteči ljudje. Ti ljudje se edini zavedajo, da so okoljski problemi drobna miš. In ko se ta zatrese, se rodi ogromna gora. Gora problemov. Gora, ki obstane in je ne premakne nihče več.

Spoštujmo Bled I stran 10 STANJE REGISTRIRANE KULTURNE senimi gospodarskimi poslopji in lesenimi DEDIŠČINE V OBČINI BLED plotovi okrog vrtov. Maja Vrtačnik Vrtnoarhitekturna dediščina: parki, vir: Mobilni GIS, PISO občine Bled in http://giskd6s.situla.org/giskd/ drevoredi Register kulturne dediščine obsega 340 Večina objektov je naseljena in vzdrževa- Park ob jezeru je skoraj do golega po- elementov, ki jih razvrstimo na: na. Nekateri objekti potrebujejo obnovo sekan, da drevje in grmovje ne zastirata ali pa lastniki čakajo, da se le-ti sesedejo pogleda. V resnici ljudje bolj iščejo za- - kulturna krajina, sami vase, postanejo nevarni za okolico in strte poglede in senco, zato je promena- šele takrat se jih lahko poruši. V samem da večinoma prazna. Drevoredi že več let - arheološka dediščina: območja, najdišča, centru Bleda je situacija najslabša, lastni- niso vzdrževani, zato postajajo nevarni za grobišča, terase, ki vil se menjajo, stavbe propadajo. okolico. - profana stavbna dediščina: domačije, Naselbinska dediščina hiše, vile, gospodarska poslopja, Med sprehodom skozi vaška jedra opazi- - sakralna stavbna dediščina: cerkve, ka- mo, da vsak dela, kar hoče in zmore. Ob- pelice, slopna znamenja, jekti so iz vseh možnih materialov, barv in oblik, prav tako vrtovi in ograje. Pose- - memorialna dediščina : pokopališča, bnost zadnjega časa so ogromne škarpe, spomeniki, spominske plošče, - naselbinska dediščina, Kozolci so pomemben del kulturne dediščine. V občini sem jih našla čez 300, le nekaj jih je v registru. Malo kozolcev je v predpisanih proporcih, še manj jih služi svojemu namenu, saj se vanj namesto sena zlagajo drva ali plastične bale. Korita, štirne, perišča in vodnjaki prav tako sodijo v kulturno dediščino, le redki so še v uporabi. Človek se vpraša: kakšen smisel je imeti register kulturne dediščine? Na zemljevidu so označena registrirana in zavarovana območja kulturne dediščine, v katerih veljajo določena pravila, ki jih je pri poseganju v prostor potrebno upoštevati in pridobiti ustrezna dovoljenja. - vrtnoarhitekturna dediščina: parki, asfaltirana ali betonirana dvorišča, da je Perišče v naselju Grad - drevoredi. vzdrževanje čim lažje. pred in po čistilni akciji društva Odkrivanje registrirane kulturne dediščine Značilnosti, ki so opisane v registru, le Beremo elaborate o trajnostnem razvoju, na Bledu je projekt, ki zahteva kar nekaj težko najdemo. varovanju naravne in kulturne dediščine, časa, iznajdljivosti in strasti. Na splet- ustvarjamo komunikacijske strategije ni strani GIS-a in PIS-a lahko najdemo Primer: in snujemo novosti blejskega turizma ... označena področja in točke, kjer se na- ob tem pa prepoznano in ovrednoteno hajajo določeni objekti, potrebno pa jih je Vaško jedro Rečica je razpotegnjena kulturno bogastvo pred našimi očmi ne- najti na terenu. gručasta vas iz časa prve naselitve Slova- zadržno izginja. nov v 7. stoletju. V zadnjih letih so podrli Ugotavljam, da se kulturna krajina izredno kar nekaj gospodarskih poslopij in zgradili Stanje kulturne dediščine v slikah si lahko hitro spreminja. Že posek visokodebelne- apartmajsko naselje. ogledate na naši spletni strani. ga drevja, porušitev stavbe ali novograd- nja lahko bistveno spremeni območje. Bodešče so razložena vas z dvema za- selkoma. V Potoku in Na Pečeh. Značilni Arheološka dediščina: območja, so kmečki domovi z delno zidanimi, del- no lesenimi poslopji z dvokapnimi sivimi najdišča, grobišča, terase so dokaz, da je strehami. Vhodne fasade so orientirane bilo naše območje skozi čas vedno zani- na dvorišča. Značilni so kamniti portali in mivo za poselitev. Gradišča na vzpetinah rezljani leseni detajli. Vas je prvič omenje- ostajajo nedotaknjena in slabo raziska- na leta 1185. na, na ostalih so se razvila naselja. Ribno vaško jedro je prvič omenjeno leta Profana stavbna dediščina: 1245. Je naselje z dvema gručastima je- droma. Ohranjeni so kmečki domovi z le- domačije, hiše, vile, gospodarska po- slopja.

Spoštujmo Bled I stran 11 STANJE REGISTRIRANE NARAVNE DEDIŠČINE V OBČINI BLED Maja Vrtačnik Vir: Naravovarstveni atlas Slovenije - register naravnih vrednot Na seznamu občine Bled je prepozna- Izviri se usmerjajo v cevi in se s tem ruši Rečica - rastišče Loeselove grezovke nih, ovrednotenih in zavarovanih 74 ravnotežje v naravi dolvodno. Prehodno barje, trstičje, črna jelša, vrbe, Loe- naravnih vrednot. selova grezovka, srhki šaš, ozkolistni munec, Niti območja, ki so uvrščena v Naturo Poleg jezera z otokom, Grajskega hriba in 2000, niso varna pred zasipavanjem z modra stožka, navadna močvirnica; Straže so na seznamu še morene, mrtvi- gradbenim materialom. ce, povirja, močvirja, barja, mokrišča, Rastišče je bilo pred leti izbrisano iz registra narav- slapovi, skalne stene, nahajališča fosilov, Sava Bohinjka je predvsem poleti polna ne dediščine in zasuto z gradbenim materialom. trstišča, naravna rastišča ogroženih vrst, propadajočih alg, ki so se namnožile zaradi drevoredi in posamezna drevesa, Vint- prekomernega gnojenja in izpustov kana- gar, Radovna, obe Savi in Sotočje. lizacije v Jezernico. Če bi bila kriva le suša, bi se alge namnožile tudi v Savi Dolinki. Navdušena in oborožena s podatki, sem se lotila raziskovanja v naravi. Tam je stanje precej drugačno. Na nedostopnih ali gospodarsko nezanimivih področjih je Namesto bogatih, medonosnih, Na Občino smo že pred štirimi leti dali še možno uživati lepote narave, na pri- cvetočih travnikov so sedaj ob Savi pobudo, da se lastnikom in najemni- mer visoka barja. Bohinjki koruzna polja, ali z debelimi kom pošlje dopis s podatki, v katerem plastmi gnojevke prekrita travišča brez varovanem območju so njihove parcele, Morene so zaradi posegov že skoraj travniškega cvetja. in kakšni naravovarstveni pogoji tam neprepoznavne, zaraščene, prekopane, veljajo. Z ozaveščanjem bi lahko zajezili prepredene so z ograjami, na katerih visi Podobno je tudi na zgornji terasi nad uničevanje narave. Odgovora še nismo polivinil, bodečo žico, ki je že dolgo pre- Savo Dolinko, poškodovani so gozdni rob dobili. povedana, ali z žičnimi mrežami. Ograje in lehnjakotvorna povirja, ki so stoletja so tam tudi takrat, kadar ni živine. nastajala na pobočju proti Savi in so bo- Pozivamo kandidate za župana in gata z redkimi rastlinskimi in živalskimi občinske svetnike, naj podprejo našo Zaradi zgrešene kmetijske politike in vrstami. pobudo. subvencioniranja lastniki ali najemniki zemljišč širijo obdelovalne površine na Sotočje, eno najbolj bogatih in pestrih Kdo je pristojen za ozaveščanje in pre- rob gozda, skrčijo gozdni rob, odvečni območij s 103 registriranimi ogroženimi gled stanja v naravi? material narinejo na rob ali celo zasipa- rastlinskimi in živalskimi vrstami, je po- jo mrtvice. Najbolj poškodovan je pre- polnoma spremenilo svoj videz. Terase Ne želimo le zelene, ampak cvetočo del na obeh straneh Save Bohinjke od in ježe so zravnane, mokrotni travniki Slovenijo, na Bledu je stanje že kritično. strelišča do Bodešč, povirja na Koritnem in povirja so prekopana zaradi lažjega in Sotočje. V zadnjih letih so tu nastala strojnega obdelovanja. Gozdni rob je Za izvajanje posegov v naravo na narav- polja koruze, ki jo je potrebno izdatno skrčen na minimum, mrtvice so zasute z nih vrednotah je treba pridobiti naravo- gnojiti in škropiti, vsakoletne poplave odvečnim materialom, pretok vode med varstvene pogoje in naravovarstveno pa odnašajo zemljo s škropivi in gnojili njimi je onemogočen. soglasje, skladno s predpisi s področja v mrtvice, mokrišča in v Savo. Ti predeli graditve objektov in ohranjanja narave. so bili vedno namenjeni le pašnikom, saj Sprašujem se, ali so lastniki oziroma Vrednote, razvrščene po pomenu na ruša zemljo zadrži, živina pa jo pognoji. najemniki zemljišč seznanjeni z načini vrednote državnega in lokalnega pome- ravnanja na zaščitenih območjih, ali na, lahko nato država ali lokalna sku- Zelo so na udaru povirna območja, ki jih sploh vedo, kako neprecenljivo bogast- pnost dodatno varuje z ukrepi varstva, ki zasipavajo z najrazličnejšim materialom. vo imajo. jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, začasno in trajno zavarovanje ter obnova). Seznam naravnih vrednot z opisi in fotogra- fijami ter stanje naravnih vrednot si lahko ogledate na naši spletni strani https://www. spostujmo-bled.si/.

Bled je izgubil Slovensko popevko, Jazz festival in sedaj še Okarina etno festival. FESTIVAL OKARINA najstarejši etno festival v Sloveniji in rina. Po mnenju nekaterih svetnikov naj danes in nikdar več! eden najstarejših na evropskih tleh. bi se na Bledu vrtela predvsem narodno Priljubljen je bil pri mnogih domačinih in zabavna glasba. Leo Ličof tudi v širšem slovenskem prostoru ter zamejstvu. V času delovanja je festival Kakorkoli, festival je prenehal obstaja- Po 29 letih je ugasnil projekt Okarina predstavil vrsto svetovnih glasbenih ti. Ko sem omenjeno novico sporočal etno festival. Verjamem, da je to izguba imen in postregel občinstvu z atraktiv- ljudem (doma in širše po svetu), ki se za naš kraj in da je bila odločitev o pre- no mešanico melodij z vseh strani sveta. ukvarjajo s kulturo in turizmom, niso nehanju podpore te prireditve slaba po- Prepričan sem, da je bil festival vrhuns- mogli razumeti, kako lahko lokalna sku- teza. Festival je bil ukinjen brez pojasnil ka kulturna prireditev, všečen domačim pnost dopusti, da se zavrže tri deset- in ker se nam ni uspelo niti posloviti, kot in tujim poslušalcem, ki so se koncertov letja star tradicionalen projekt. Zanj se se ob takih priložnostih spodobi, bi se vedno udeležili v velikem številu. niso zavzeli ne sedanji župan, ne bodoči Okarina rada danes s tem pisanjem po- županski kandidati, ne svetniki, ne Za- slovila od vseh, ki ste jo imeli radi. Skoraj Nikoli mi ni bilo jasno predstavljeno, za- vod za turizem. Človek dobi občutek, da tri desetletja smo v Zdraviliškem parku, kaj so se na Zavodu za kulturo odločili so komaj čakali, da se ta prireditev ukine. na Pristavi, na Gradu, na Promenadi in prenehati podpirati festival. Ljudje me na v Festivalni dvorani, premnogi preživeli cesti sprašujejo, kdaj bo festival in zakaj Okarina nam je razširjala obzorja glasbe skupaj čudovite glasbene večere. ga ne bo. Žal tudi sam ne poznam pra- svetov. Žal mi je za vse tiste, ki razume- Festival, ki je začel delovati prvo leto vega odgovora na to vprašanje. Finančno jo, kako pomembne so za družbo kvali- slovenske osamosvojitve 1991 je bil to ni bila tako velika obremenitev, da je tetne kulturne prireditve. Bled ne bi mogel podpreti. Res pa se je Izdajatelj: na občinskem svetu nekajkrat govorilo o Zahvaljujem se ljubiteljem festivala za nesmiselnem programu festivala Oka- obiske in podporo na koncertih. Skupaj smo bili del zgodbe, ki je Bledu lepšala tiste poletne večere … Naklada: 3.600, brezplačno dostavljen vsem Člani društva Spoštujmo Bled in njihovi namenom ohranitve pestrosti pokrajine gospodinjstvom v občini Bled podporniki so izvedli akcijo odstranjevanja in manjših barij. Distribucija: Pošta Slovenije invazivnih rastlin na območju Koritnega z Avtorji slik: člani društva Spoštujmo Bled, Mirko Kunšič, Jani Kolman Naslovnica: akademski slikar Janez Ravnik