Nase Gorje 5

Dostavljeno po pošti Številka 5 April / Mali traven 2020 Naše Gorje ISSN 2630-3078 Občasnik Redko pomislimo na izvor hrane ... stran 3 Domačini so mu nadeli vzdevek „Kralj Triglava“. stran 4 Generacija, ki prihaja, je odločna. stran 7 Poljšica - dolga zgodba ... stran 12 22. 4. - Svetovni dan Zemlje Svetovni dan Zemlje je dan, posvečen ozaveščanju in izobraževanju o problematiki onesnaževanja okolja. Na ta dan, ali celo skozi cel teden, se po svetu odvijajo razna srečanja, seminarji in konference na to tematiko. Naj nas tudi letošnji dan Zemlje opominja, da imamo le eno Zemljo, zato moramo z njo ravnati spoštljivo.

Naše Gorje 2 Bdimo nad Vrščami Uvodnik ob dnevu Zemlje (… se nadaljuje po 1., 2., 3., 4. št. Naših Gorij) Naše veliko pesniško ime, ki se nam ob branju dela Temna stran Zemlje tako približa, da ga lahko Januar 2020 imenujem kar Cundričev Tina nam ponovno kaže TD Gorje in Občina Gorje objavita Vabilo na delavnico v povezavi s pripravo na OPPN Vršče, 8. 1. 2020, v Gasilskem izjemno bogastvo našega maternega jezika. Slog domu Podhom. pisanja in besede podpirajo zgodbo. Vse pa se do- 8. januar gaja na Pogliču (danes znano kot vas Poljšica) in v Na »delavnici« podpredsednik TD Gorje in arhitektka Monika Fink Serša predstavita OPPN Vršče. Arhitektka pove, da pisateljevem jazu. Poglič je časovno neopredeljen. »na Vrščah parkiranje ni možno, ker je nelegalno«. Zberejo predloge in pripombe občanov. Neuradno, saj smo uradno Dogajanje se včasih lahko odvija v času, ko je bila že pred leti občani večkrat oddali pripombe do roka. gorjanska cerkev še gotska. Sv. Jurij je časovno 4. marec večplasten, kar med drugim dokazuje odkrito V Gorjanskem domu je predstavitev Mobilnostnega načrta Vintgar. V imenu Občine Gorje poročilo predstavi podjetje gotsko okno. PNZ svetovanje projektiranje d.o.o. Krasoto slovenskega jezika najdemo vse od 6. marec tisočletnih Brižinskih spomenikov, do ljudskih TD Gorje organizira Razvojni posvet o turizmu v Gorjah. pesmi, poezije naših pesnikov, pa vse tja do sta- 11. marec rih kuharskih bukev. Ob primerjanju preteklosti Upravni odbor TD Gorje na svoji seji: »Ostajamo na stališču, da se ohrani 3 parkirne površine (Podhom, Vršce in in sedanjih medijev lahko zaznamo, da se je v Lip Bled). Na Vršcah se predvidi postavitev ograje, ki bo onemogočala parkiranje v primeru, da parkirišča ne bomo modernem času veliko besedišča zreduciralo na uporabljali.« goloto. Ni še zamujeno, da vnašamo skoraj poza- 29. marec bljene narečne besede v vsakdanji govor in s tem Svetnica Anja Bunderla na Občino Gorje naslovi prošnjo za finančni plan Občine o Mobilnostnem načrtu Vintgar z prenesemo to nesnovno dediščino na zanamce. računi izdelovalca Načrta s podatki, koliko je Mobilnostni načrt Občine stal občane Gorij. Od Občine Gorje svetnica ne Pozabiti moramo tudi pri tej zadevi na stavek iz dobi nobenega povratnega odziva. Drobtinic „kaj bodo pa drugi rekli“. Ko spozna- mo raznovrstnost besedišča in nasploh pomen Minibusi - oglejte si posnetke raznovrstnosti v vseh odtenkih, lahko povežemo sej, ki jih najdete na vzporednice z delovanjem narave in s pomenom biotske raznovrstnosti. Uravnoteženost, ko čim www.zgorij.si. več prvin usklajeno deluje, pomeni zdravje. Taka morajo biti tudi naša živila, ki že po etimo- Po razkritju dogajanj, eno iz- Če je soteska naravna lepota, loški razlagi jasno kažejo na nekaj živega ali na med njih je prav projekt »mi- mar ni to tudi neposredna oko- to, da živimo. Spet nas slovenščina opozori z eno nibusi«, je župan občine Gorje lica, ohranimo jo za zanamce! samo besedo na izvor in bistvo. Življenje. prepovedal snemanje sej. -Anton Vogelnik- In se poklopi z verzi Albina Belarja „pomni, da človek vedno zdrav bil in čil, če vodo pri svetem Miklavžu bi pil“. Moj sosed v drugi dimenziji časa, dr. Belar, je tako kulturno, duhovno, okoljsko in znanstveno vplival na družbo. Tako ali drugače. Svetovno in Podhomsko. Na Vrščah, ki jih vse več ljudi želi ohraniti. Drznim si reci še več. Pašnik želimo povrniti v prvotno stanje z vso biotsko pestrostjo. Če kdaj, se danes zavedamo, da ni parkirišča in kampa, ki bi bila vredna preprečevati druženje domačinov in veselje otrok, ki se podijo po pašniku. Danes so otroci, so domačini. Vredno je vsega truda in treba je poskrbeti zase. Za čist zrak, vodo, zdrava živila. prosto gibanje, veselje. Anja Bunderla

Naše Gorje 3 Samooskrba z domačega vrta Živimo v časih, ko lahko dobimo praktično vse, kadarkoli si to zaželimo. In hrana pri tem ni izjema. košček, kjer bomo lahko zasadili svoj vrt. Zelišča, kot so Preko celega leta imamo v trgovinah vsega v izobilju, kupiti jagode pozimi se nam zdi nekaj povsem peteršilj,bazilika,origano,meta,drobnjak,… vse to lahko običajnega.Redko pomislimo na izvor te hrane,ne razmišljamo o tem,da je morda pridelana v spor- posadimo v lonce na balkonu in jih imamo vedno na do- nih pogojih in tehnologijah,da je do nas morala potovati na tisoče kilometrov in da je zapakirana v segu roke.Svež domač peteršilj na juhi je pravo razkošje. embalažo,ki pomeni veliko obremenitev za naše okolje.Bolj nam je pomembno,da nam je vedno na Vzgojimo lahko svoje sadike avtohtonih slovenskih sort voljo,nemalokrat tudi to,da ima zelo ugodno ceno. in višek razdelimo med prijatelje,znance,sosede,… ali pa jih zamenjamo za nekaj, česar sami nimamo. Sejati Če kupujemo tuje pridelke,z vseh možnih koncev sveta,je Naredimo nekaj zase in za okolje,v katerem živimo. semena, čakati in končno nekega jutra zagledati novo seveda logična posledica tudi ta,da zaradi manjšega pov- Vrtičkarstvo je več kot samo pridelava hrane. Je terapija rastlino,ki pokuka iz zemlje,je ena taka mala radost. praševanja po domačih pridelkih samooskrba s hrano v za dušo in telo. Hrana z domačega vrta vsebuje veliko Čebele nam bodo zelo hvaležne, če bomo na vrtu zasa- Sloveniji upada,saj pridelovalci ne uspejo prodati pridelka hranil, ki jih vsakodnevno potrebujemo, je bolj sveža in dili medovite rastline, kot so meta, bazilika, koper, žajbelj, po ceni,ki si jo ob svojih stroških dela še lahko privoščijo. polnejšega okusa. Obdelovanje vrtička lahko postane naš ameriški slamnik, sivka... Te rastline bodo čebelam dajale Če kupujemo hrano lokalnega porekla, s tem pod- čas za sprostitev, saj je jesti hrano, ki jo sami pridelamo, medičino in cvetni prah, čebele pa bodo poskrbele za nas piramo lokalne pridelovalce in na ta način skrbimo, posebne vrste užitek in veselje. Seveda z vrtom ne more- in naš pridelek v domačem vrtu. da bodo kmetije v naši skupnosti obstajale tudi v pri- mo postati samooskrbni, pomembno pa je, da spremeni- Naredili si bomo veliko uslugo, če nam bo nekaj hodnosti. Samo tako domačega pridelka uspelo shraniti tudi za zimo. Ni bolj bomo mi in rodovi za mo svoje navade in s tem pomembno vplivamo na svoje slastnega, kot sredi zime uživati v vloženih domačih pa- nami vedno imeli dos- zdravje in na okolje. Vrtičkarji smo tudi kot potrošniki prikah, kumaricah in paradižnikovi omaki. Marmelada iz top do zdrave hrane. S bolj zavedni in izbiramo hrano, ki je pridelana na okolju domačega sadja in sok iz malin, nabranih na vrtu ali pa tem tudi pomembno prijazen način. v bližnjem gozdu - tega ne morejo nadomestiti izdelki, ki vplivamo na razvoj in Živeti na podeželju,kjer ima skoraj vsak možnost ob- so nam na voljo v trgovinah.Vse to je zares preprosto za ohranitev podeželja, ki delovati vsaj kakšen manjši kos zemlje, je danes pravi pripravo.Samo nekaj časa in veselja potrebujemo. je del naše naravne in privilegij,ki se ga premalo zavedamo.Če nimamo obde- Priskrbimo si lahko tudi nekaj domačih kokošk, tri bodo kulturne dediščine. lovalne površine, lahko sami pridelamo paradižnike, ki jih zadostovale za začetek. Travo pred hišo bodo z veseljem Poleg tega, da kupuje- vzgojimo v loncih na balkonu ali pa se dogovorimo s kom, pohrustale in jo reciklirale v slastna domača jajca. Ko- mo slovensko hrano, je ki ima preveč zemlje in premalo časa in nam lahko odstopi koške so enostavne,kar se tiče skrbi zanje.Sama jih imam seveda najboljša izbira,če zadnjih nekaj let in si svojega malega vrta brez njih ne mo- nam uspe pridelati nekaj rem več predstavljati. Dale vam bodo tudi gnojilo za vrt, svoje domače hrane,pa naj gre za paradižnike v loncih na pojedle škodljivce, tudi solato, če vrta ne boste ogradili. balkonu, velik vrt za hišo ali pa zelišča na okenski polici. Zelo posrečene živali so.Poskusite! Nedavna situacija, ki nam jo je prinesel izbruh epidemi- je, nam je zastavila marsikatero vprašanje tudi o prej Tjaša Fajfar omenjeni uvoženi hrani, ki jo kupujemo v supermarketih in nemalo ljudi se je odločilo, da končno prekopljejo tisti meter vrta, ki ga je do sedaj krasila neuporabna zelenica in posadijo nekaj zelenjave.Tisti,ki nimajo te možnosti,so se v velikem številu obrnili k lokalnim pridelovalcem in tudi to prinaša koristi tako eni kot drugi strani. V pripravi / napovedujemo: Anja Bunderla: Slike Radovne Dela so naslikana izključno z bar- Film Marjana Zupana: vami, izdelanimi iz kamnin in prsti, Podhom skozi čas ki jih najdemo ob reki Radovni. Film urejamo in bo kmalu na ogled. Več o tem v naslednji številki Naših Gorij.

Naše Gorje 4 Dr. Albin Belar (1864 –1939) Ta sestavek je namenjen spominu tega gospoda, ki je v letih od 1919 do 1930 živel in deloval v Podhomu,kamor se je iz Ljubljane zatekel v počitniško vilo svoje družine. Njegovo dejavno in izpolnjeno življenje je doživelo z raz- Močan potres, ki je leta 1895 stresel Ljubljano pa je Naravoslovec – seizmolog – izumitelj – učitelj – pionir padom Avstro-Ogrske monarhije po 1.svetovni vojni velik dokončno usmeril njegovo življenje. Od tega dne naprej varstva narave preokret in je z leti postajalo le vedno bolj tragično. je bila seizmologija zanj prva izbira. Zanjo mu ni bilo žal Kot edinec se je rodil v Ljubljani, v družini Leopolda nobenih denarnih sredstev in zato so bili rezultati izjemni. V uglednih znanstvenih revijah je poleg seizmoloških Belarja, šolskega ravnatelja ter uspešnega zborovodja in člankov objavljal tudi razprave s področja organske in skladatelja. Oče je bil po rodu iz Idrije. Belarji, s prvotnim Domačini so mu nadeli vzde- splošne kemije, naravoslovja, kristalografije, geomorfolo- priimkom Weller, so prišli v Idrijo rudarit s Tirolske. Kdaj vek“Kralj Triglava”. gije in elektrotehnike. natanko ni znano, ker so se nekatere cerkvene matrike v Kljub rešenemu prostorskemu problemu opazovalnice v času Napoleonove okupacije izgubile. Zadnji Tirolci naj bi Leta 1897 je Belar postal profesor na šoli, ki jo je nekdaj prostorih realke, je dr. Belar razmišljal o novem Geofizi- se sicer v Idrijo doselili leta 1784.Več Belarjevih sorodnikov sam obiskoval,naVišji realki v Ljubljani.Postal je tudi nad- kalnem observatoriju.Idejno skico je po njegovih zamislih je v Idriji slovelo po dobrem, močnem pevskem glasu.Vse zornik vseh šol v Ljubljani in na Kranjskem,kjer je bil učni napravil arhitekt Maks Fabiani (1865 –1962), njegov 19. stol. so bili v Idriji odlični organisti in iz te tradicije je jezik nemščina. nekdanji sošolec z realke in prijatelj. Prva svetovna vojna izšel tudi Leopold Belar, ki se je glasbeno izobrazil v Lju- S podporo ravnatelja in oblasti si je v šolskih prostorih je žal te načrte prekrižala. Arhitekt Fabiani pa je naredil bljani. uredil vzorno urejeno potresno opazovalnico. Bila je prva načrt za družinsko počitniško vilo Belarjevih na Vrščah v Podhomu.Ta vila je bila zgrajena v letih 1900 – 1902. Belarjeva vila v Podhomu v Avstro-Ogrski (A-O) monarhiji in poznejši Kraljevini SHS Med 1. svetovno vojno je Belar na soškem bojišču vodil ter ena redkih opazovalnic na svetu sploh.Tako je postavil oddelek prisluškovalne službe. S pomočjo seizmoloških Albin je bil nadarjen učenec. To dejstvo in podpora ure- temelje seizmologije v A-O in Ljubljano povzdignil na ra- instrumentov je lociral rove nasprotnika. jene družine sta mu omogočila izjemno znanstveno in ven pomembnega središča seizmološke znanosti. Pri tem Po vojni je politična oznaka“nemškutar”dr.Albina Belar- posvetno kariero.Po končani ljudski šoli je obiskoval nižjo je tudi sam razvil več seizmografov, ljubljanski izumitelj ja stala skoraj vsega.Cena,ki jo je plačal je bila brez dvoma gimnazijo in zatem Višjo realko. Študiral je v Gradcu in na baron Anton Codelli (1875 –1945) pa mu je izdelal radij- previsoka, prav strašljiva. Predčasno so ga upokojili, mu Dunaju.Doktoriral je iz kemije in naravoslovja in nato še iz ski sprejemnik za sprejem časovnih signalov.Izdajal je tudi zaplenili vso opremo,bogato knjižnico in mu odvzeli potni fizike.S pridobljeno izobrazbo je lahko poučeval kot sred- mesečnik Die Erdbebenwarte (Potresna opazovalnica) s list.Ko so mu odvzeli tudi ljubljansko stanovanje,se je leta nješolski profesor. Bil je zelo razgledan in vsestranski. Po prilogo,v katerem so svoje članke objavljali vodilni seizmo- 1919 preselil v Podhom. Pred tem pa se je njegova žena končanem študiju je odšel na daljše študijsko potovanje logi tistega časa.Leta 1903 je c.-kr.Deželni vladi Kranjske po Italiji,Franciji in Nemčiji,med katerim je navezal stike s predlagal Katalog naravnih spomenikov Kranjske. Pred- Veliki tremometer številnimi pomembnimi naravoslovci tistega časa. lagal je tudi ustanovitev varovanega območja v Dolini Njegova prva služba je bilo delo asistenta za kemijo in Triglavskih jezer.Vendar takrat s tem predlogom ni uspel, naravoslovje na cesarsko-kraljevi (c.-kr.) Mornariški aka- a kljub temu velja za duhovnega očeta TNP. demiji na Reki. Tam je bil ocenjen kot odličen pedagog in kot vsestransko samostojen znanstvenik.

Naše Gorje 5 Frančiška, roj.Toman,z otroki (3) izselila v ZDA,v Philadel- Dr. Belar si je v svoji vili uredil zasebni seizmološki ob- no preživel svojo starost. Našel jo je pri učiteljski družini phio k svojemu bratu.Njemu,kljub posredovanju številnih servatorij: “Sir Humphry Davy”, imenovan po slovitem Pirker v Polomu na Kočevskem, kamor se je leta 1930 uglednih tujih znanstvenikov,oblasti tega niso dovolile. angleškem učenjaku in tudi občudovalcu Julijskih Alp. V preselil. Svojo vilo je prodal za majhne denarje. Fizično in Albin Belar je bil v resnici velik rodoljub,bil pa je kot mno- tem obdobju se je Belar oglašal predvsem v angleškem psihično je počasi propadal, zaradi pomanjkanja denarja gi intelektualci njegovega časa germanofil, predvsem pa Daily Mailu. ni bilo lahko tudi Pirkerjevim.1.januarja 1939 se je njego- vo življenje izteklo. Pokopali so ga na ljubljanskih Žalah v Belarjevi med sprehodom po vasi Podhom. V njegovem življenju so imele pomembno mesto tudi rodbinski grobnici,ki pa je danes ni več. gore.V mlajših letih je bil aktiven član avstrijskega Alpen- Dr. Belar je bil s svojo izseljeno družino ves čas v pisnih rojalist, zato mu je podporo odrekla tudi avstrijska stran. stikih. Sin Herbert, ki je pred izselitvijo obiskoval Pomors- Kasneje je ob pomoči slovenskih prijateljev uspel od nove ko akademijo na Reki,je v ZDA vpisal študij elektrotehnike. vlade pridobiti skromno pokojnino, ki pa je komaj zados- Tudi on je postal spoštovan izumitelj s priznanimi patenti tovala za najnujnejše življenjske potrebe.Z leti si je pridobil na področju rekorderjev, hi-fi, glasbenih sintesajzerjev in tudi naklonjenost kralja Aleksandra Karađorđevića, ki se fonetičnih pisalnih strojev. Edini od Belarjevih otrok (dva je iz svoje rezidence na Bledu večkrat podal na obisk na sinova in hčerka) se je tudi poročil. Danes še živita Her- Vršče in se zanimal za Belarjevo znanstveno delo. Že pred bertovi hčeri,vnukinji dr.Belarja:Lina Frances Belar in dr. tem je Belar imel stike s srbskim znanstvenikom prof. Cynthia Dare Belar. Obe sta že bili v Sloveniji, gospa Cynt- Mihajlovićem in mu je za njegov beograjski institut sam hia celo večkrat. Ona je tudi financirala stalno razstavo o izdelal vse potrebne naprave. dr.Albinu Belarju v Informacijskem središču TNP v Trenti, Na Vrščah je dal napraviti Prostor potresne opazovalnice,v katerem je bila večina pomembnih instrumentov,ob katerih stoji ustanovitelj dr.Albin Belar. klopi za počitek,... vereina. V času, ko je živel v Podhomu, je pogosto zaha- kjer vsako leto potekajo Belarjevi naravoslovni dnevi. Fi- Profesorski zbor višje realke v Ljubljani.Med njimi so jal v gore, še posebej na Triglav. To je bilo v tistem času nancirala pa je tudi spominsko znamenje na Vrščah, na številne osebnosti kulturne zgodovine Slovenije. nekaj posebnega. Domačini so mu nadeli vzdevek “Kralj prostoru pred nekdanjo Belarjevo vilo. Letos naj bi obe Triglava”.NaVrščah je dal napraviti klopi za počitek,ki so gospe ponovno prišli v Slovenijo,kar pa je ob sedanji pan- skupaj z naravnim okoljem tja proti Homu tvorile imeni- demiji malo verjetno. ten sprehajalni park.Po njem se je sprehajala tudi kraljica Marija z otroki, ki so se v igri odlično razumeli z domačo Vnukinji Albina Belarja na obisku.Foto:Jože Mihelič mladežjo. Kralj Aleksander ga je leta 1929 odlikoval z re- dom Sv. Save 3. stopnje za njegove zasluge pri postavitvi Viri in viri slik (str.4,5,6): seizmološke stanice v Beogradu na Tašmajdanu leta 1910 Renato Vidrih in Jože Mihelič: Albin Belar; pozabljen slovenski naravoslovec, Didakta, in za njegovo neumorno delovanje v njegovem lastnem Radovljica 2010 observatoriju pod Triglavom ter mu dodelil 10.000 dinar- Janez Lapajne:100 let slovenske seizmologije,Gea št.10,letnikVII,priloga št.6,oktober jev pomoči. 1997 Belarju pa se v nadaljnjih letih življenje ni obračalo na Nika Leben:Blejske in bohinjske vile v stilni govorici historizma in secesije, bolje. Zbolel je za hudo sladkorno boleznijo, vid in sluh V:Bled 1000 let,Dežman,J.(ur.),Didakta,Radovljica 2004 sta mu pešala. Iskal je možnost kako bi vendarle dostoj- Kontakt z g.Jožetom Miheličem po elektronski pošti. Neva Ažman

Naše Gorje 6 Pozabljeni slovenski znanstvenik in naravoslovec Profesor dr.Albin Belar je bil poseben človek. O njem je napisana precej zajetna knjiga, a danes bi rad izvzel le nekaj posebnosti iz njegovega življenja. Belar ni bil le izjemen znanstvenik in profesor na pivo do konca. področju seizmologije, bil je človek zelo odprtega duha Belar ni bil človek, ki bi se togo držal svojih natančnih in kljub temu, da se je družil le z uglednimi znanstveniki znanstvenih dogem, zanimala ga je vsa materialna in doma in po sve- duhovna narava ter vse njeno skrivnostno delovanje. Ra- tu, je bilo njego- ziskoval je tudi odnos: narava–človek in človek–narava. vo svetovljanst- Njej je bil popolnoma predan in nič čudnega ni,da se je že vo še zajetnejše. leta 1903 odločil deželni vladi Kranjske poslati predlog o Prijateljeval je zaščiti naravnih spomenikov na Kranjskem, ki je vseboval z znanim arhi- zamisel o zavarovanju doline Triglavskih jezer. Leta 1908 tektom Maksom je sledila še uradna vloga na ministrstvo za kulturo na dejanja so bile bolezen in pro- Fabjanijem, ki Dunaj, ki pa ni bila sprejeta. Če bi se to uresničilo, bi imeli pad enega največjih slovenskih mu je l. 1902 na Slovenci prvi narodni park v Evropi.Uradno je bila njegova umov. Umrl je osamljen in v Vrščah postavil ideja sprejeta l. 1924, ko je popolni bedi pri Prijateljstvo s kraljem Aleksandrom čudovito vilo z bil ustanovljen narodni park prijateljih v vasi Polom na Kočevskem. se je poznalo tudi v načinu njegovega vrtom, na Vršče v dolini Triglavskih jezer. Da je bil svet po prvi svetovni vojni politično oblačenja na stara leta. ga je večkrat Takrat smo pristali na zavid- in gospodarsko neurejen,še razumem,težko prišel obiskat tudi kralj SHS Aleksander Karađorđević, ljivem petem mestu. Pozneje pa razumem današnje dogajanje, ki ga rad je prijateljeval tudi z domačini. Zakaj točno se je so ga l. 1964 razširili in leta poganja sodobna evropska politika. Pred odločil za bivanje v Podhomu in na Vrščah ni znano, dej- 1981 je nastala njegova da- nedavnim sem na obravnavi OPPN-ja v stvo pa je, da je bil dober planinec in ljubitelj lepe narave. našnja velikost. Gasilskem domu Podhom doživel neprijeten Njegov največji prijatelj je bil seveda Triglav,saj ga je obis- A kljub temu, da je bil »oče šok. Na dan so prišle namreč pobude, da bi kal vsaj 50 krat. Domačini so mu zato dali vzdevek »Kralj Triglavskega narodnega se Vršče , ki bi morale biti v celoti obeležje in Triglava« in nanj je bil izjemno ponosen, saj o tem govori parka« Albin Belar veliko poklon našemu »očetu Triglavskega parka« tudi naslednja anekdota. pred svojim časom in izje- ter simbol TNP-ja, izbrisati iz parka, saj je to Nekoč si je Belar gasil žejo v gostilni pred vstopom vVint- Dr.Albin Belar - prvi pobudnik za ustano- le en majhen delček. A podrobnosti so v mal- gar ob reki Radovni, pa priteče neki vaščan povedat, da men vizionar, mu politika vitev Triglavskega narodnega parka. enkostih. Takoj ko se bo izbrisal park na enem po prvi svetovni vojni ni bila se je njegovo veličanstvo oglasilo pri njem doma in da ga naklonjena. Obdolžili so ga »nemškutarstva«, kljub temu koncu,se bodo pojavile zahteve še na drugih koncih.Park čakajo. Takrat je Belar vprašal svoje pivske tovariše: «Kaj da je bil predan domoljub. Že v času njegovega svetovno bo začel razpadati in za vedno ga bodo pogoltnila usta je več, kralj Triglava ali kralj Jugoslavije?« Vsi so mu v en cenjenega znanstvenega delovanja so mu v Ljubljani človeškega pohlepa. glas odgovorili: »Kralj Triglava!« in v miru je popil svoje zaplenili večino seizmološke opreme, bogato knjižnico, O tem, kaj vse nečastnega se je že dogajalo z Vrščami in odvzeli stanovanje,potni list, domačini,ki jih branimo,je že bilo veliko povedanega,zato preganjali so ga celo orožni- o tem ne bom pisal.A nekaj bi le rad rekel na koncu.Bodi- ki.Zaradi nemogočih razmer mo ponosni na dr.Albina Belarja, saj je njegovo bivanje in je njegova družina za vselej delovanje v naši vasi Podhom z Vrščami na čelu postavilo odpotovala v ZDA, njemu pa to malo vasico na svetovni zemljevid že pred 100 leti. Sle- kljub posredovanju številnih dimo njegovi ideji ohranjanja tega neokrnjenega habitata domačih in tujih znanstve- in prepoznajmo to neprecenljivo vrednost, ki je dobra za nikov niso vrnili potnega nas in tudi za poznejše rodove. Vsekakor pa jo moramo lista in mu s tem onemogočili zavarovati pred vsakim gospodarskim izkoriščanjem.Tudi bivanje z ljubljeno družino. to željo je zapisal naš nekdanji sovaščan dr.Albin Belar. Rihard Pečenko Posledice tega nehumanega Dr.Belar v značilni gorniški noši tedanjega časa. Članke je objavljal tudi v ilustriranemu Slovencu.

Naše Gorje 7 in zaslužili lepe denarce. Vse to drži, ekonomi- ja žene potrebo zadovoljitve povpraševanja turistične ponudbe v kovanje lepih dobičkov. A senčna stran tovrstne ekonomije je ta, da denarci od zaslužka vedno padejo le v skrbno izbrane žepe.V našo skupno košaro ali skupno dobro pogosto skoraj nič ali bore malo. Druga stran Vršč (žal moram govoriti v pre- tekliku) je bila do nedavnega njegova podoba preprostega vaškega pašnika. Spominjal je na pašnik v Krmi. Zdi se, da je Radovna odnesla Kaj imata skupnega Vršče in Crawford Lake? košček Krme in jo kot »naplavino« ali celo »darilo« skrbno položila na desni breg rečne struge pred vhodom v sotesko. Zato je tudi še ne dolgo nazaj imel pašnik značilno grbinasto Le kdo ne pozna našega hriba, Homa? Ko se vračamo iz po pobočju mogočna drevesa, kar nad krošnjami dreves. travno rušo pokrito s barvitim plaščem travniških rož. Te službe ali opravkov,ga niti ne opazimo.Je povsem običajen In tudi nad strehami hiš. Pot od Vršč do Sv. Katarine je so bile v veselje čebelam in čmrljem, pa tudi živini, ki se je hrib,ravno tak kot vsi ostali,a za tiste,ki živimo pod njim, nekakšen naravni most nad krošnjami. Za vse tiste, ki na pašniku zelo dobro počutila.Dobro smo se na pašniku je ta hrib znamenje bližine doma,je naše malo sidrišče na ste spregledali turistične atrakcije doma in po svetu, naj počutili tudi ljudje. Vse generacije otrok smo se zbirale koščku zemlje, je mesto, ki mu pripadamo in on nam. Po povem, da so zadnje čase zelo popularni leseni mostovi na pašniku zaradi igre, športa, druženja. Na mestu, kjer zunanjosti nekoliko spominja na spečega dinozavra, na nad krošnjami dreves. Enega smo letos dobili na Rogli in ni bilo veliko grbin, smo igrali nogomet.Veliko smo se po- vzhodni strani je nižji del, ki se nenadoma sloko dvigne v kot poročajo iz Pohorja, je zelo dobro obiskan.Ampak mi govarjali, hecali. Ali pa prišli po živino, listje, orehe, gobe, imamo svojega, naravnega in to že od robide.Ali se samo sprehodili po potki navzdol in poslušali nekdaj. Z razkošnim, jasnim razgledom šumenje deroče Radovne. na vas, na gore, na Bled, pravzaprav na Zgodovina tega dogajanja se je ustavila, ko so na Vršče celo Gorenjsko. pred leti začeli delavci voziti material in zasuvati grbine. Druga podoba Homa je njegova skrita Ker to nobenega ni zmotilo, se je kasneje pojavil še bager, notranja lepota, ki se odraža v soteski ki je začel ruvati večje skale in kamenje. Grbinasti pašnik Vintgar in je odsev njegove duše. Tako, je postajal vedno bolj raven in vedno manj zelen in barvit. kot je lep človek, ki poleg zunanje lepote Pojavili so se prvi avtomobili.A to še ni bilo dovolj.Do pra- premore še notranjo lepoto, mu je reka ve aritmije je prišlo šele po razgrnitvi OPPN-ja l. 2017 in Radovna podarila popolno harmonijo. takrat se je pokazalo, v katerem grmu tiči lakomni zajec nazobčano grbino in tvori vrh hriba. Nato se zopet spusti Je tudi kaj vmes, med notranjo in zunanjo lepoto, nekaj in v repu se že začuti ravninski del. A kar je zanimivega kar bi mu dalo osebnost? Tretja posebnost pri tem hribu na tem hribu je njegova trojna zasnova, ki je na prvi hip je njegovo srce. To je pašnik Vršče. Pašnik leži med južnim mogoče spregledana, a kot sem nekega dne ugotovila, in severnim delom,točno med notranjo in zunanjo lepoto. je hrib Hom zanimiv iz treh vidikov. To spoznanje me je Mogoče njegova trojnost izvira iz Triglava,ki ima število tri prešinilo precej daleč od doma, v 468 hektarov velikem v svoji podobi in je preko Radovne oz. njegove podaljšane nacionalnem parku Crawford Lake (Kanada) in njeni 500 roke še vedno del njega? Kdo ve, a tu so sedaj na dlani let stari vasici,v kateri so svoj čas prebivali Indijanci z ime- Vršče in vprašajmo se,zakaj pravzaprav govorimo o njih. nom Iroquoian. O tem, zakaj se ravno v tem parku začne Na prvo žogo je to dober hektar veliko zemljišče, ki je moja zgodba o Homu inVrščah,pa malo kasneje. značilno za kategorijo »vročih žemljic«.Zelo priročno,del- Hom je že po zunanjosti zelo prijeten hrib. Na južni no zazidljivo in poceni zemljišče za opravljanje raznovrst- strani ima po sredini pobočja speljano fino potko in ko ne turistične dejavnosti: kamp, parkirišče, restavracije, se sprehajamo po njej,smo največkrat na nekaterih delih sanitarije,upravne stavbe in še kaj.Ker je v bližini soteska pod krošnjami dreves, še večkrat pa, ker so tudi spodaj in v njej trume turistov, bi z novimi pridobitvami iztržili

Naše Gorje 8 in kaj povzroča tako alarmantno povečan utrip glavnega ni videti konca. Po dveh letih vojne, v kateri nastopajo A želje nekaterih ostajajo. Kljub razlagi tehtnih argumen- organa. Okoljsko zavedni prebivalci Gorij, vaščani Podho- različni subjekti: Občina Gorje, TD-Gorje, AS-Podhom, CI- tov, zakaj pašnik obdržati v stanju, kot je vedno bil, so na ma in nekateri solastniki pašnika od tega trenutka nismo Vršče, Vaški odbor Podhom, svetnica Podhoma in civilni dan še vedno prihajale individualne pobude za pripravo več zatisnili oči. Prav tako tudi ne pašnik, ki se je začel prebivalci Gorij, se je le malo premaknilo. Ljudje smo se vloge za izbris pašnika iz TNP-ja (saj zakonodaja potem- razdelili v dva tabora in nikoli prej ni bilo v kraju toliko takem ne bi več ovirala izvedbo OPPN-ja), pri razgrnitvi braniti na svoj način in je kot vsako živo bitje pokazal zamer, prepirov, lažnih govoric, obtoževanj, prijav inšpek- svoj neverjetni obrambni mehanizem. Na mestu, kjer so cijam,groženj in tožb na sodiščih.Pravzaprav bi tu moralo občinskega Mobilnostnega načrta Vintgar v februarju, pa mu avtodomi in avtomobili poškodovali travno rušo, je imeti glavno besedo 33 lastnikov, oz. AS-Podhom, a je je bilo ponovno izrečenih kar nekaj pobud napravil ogromno lužo in preprečil parkiranje. UO agrar- tudi tu prišlo do polarizacije in mnenja o usodi pašnika posameznikov za parkiranje naVrščah. ne skupnosti je začel z izkopavanjem luže in izvajanjem so različna. Bolj optimistične napovedi na srečo pri- drenaže, a travna ruša se po tej sanaciji/operaciji žal ni UO s predsednico in polovica članov se nagiba k občinski hajajo iz TD-Gorje, ki se je v svoji strategiji obrasla,saj se je zemljišče z leti že popolnoma degradiralo. politiki in izvedbo OPPN-ja, preostali želimo pašnik razvoja turizma odločil, da parkirišča razen Med posegom so delavce, ki so izvajali drenažo napadle obdržati.Zatekamo se k zakonodaji AS in v ta namen smo prvega dela,ki ni več pašnik,ne želi več koris- čebele, po drenaži pa se je na začetnem delu pašnika nekateri člani že lani septembra sklicali izredni občni zbor, titi. Pospešeno se iščejo zemljišča izven vasi in pojavil tudi hudournik, ki je začel po pobočju odnašati na katerem smo predstavili svoje mnenje in zahteve. tudi na območju LIP-a Bled. S tem bi rešili vse zemljo in brezkompromisno razkazovati spodaj zakopa- Zopet se je vse zataknilo pri spornem 11. členu ZPVAS, ki prihodnje zagate s pregostim prometom skozi ne plastične odpadke in ostale smeti, ki so bile včasih del bi moral to dogajanje že zdavnaj preprečiti. Parkiranje vasi, parkiranjem po privatnih travnikih in zelenicah in »črnega odlagališča«. Po vsem tem se zdi,da se je tudi na pašniku bi morala preprečiti tudi zakona o TNP-ju pašniku.Vršče želijo ohraniti za nas prebivalce in turiste pašnik odločil reči: in Natura 2000. Tudi arhitektka ga. Monika Fink je na kot del doživljajskega dogodka uživanja naravnih lepot januarskem sestanku jasno in glasno povedala, da je bilo Vintgarja in njegove okolice. »NE«. parkiranje na pašniku ves čas nezakonito in tudi v naprej Na koncu sem dolžna še omeniti Kanadski nacionalni Pospešen ritem srca vseh vpletenih v dogajanje, prav- sta gradnja in parkiranje po trenutno veljavni zakonodaji park Crawford Lake. Tam se nahaja znamenita Iroquoian zaprav infarktno stanje in reševanje pašnika, je postavilo nedovoljena. Kot zanimivost naj omenim še, da je mlajša village. Žal Indijanci tu že dolgo ne živijo več, a njihova dogajanje v povsem novo dimenzijo ali kar sago, ki je še generacija na spletu izvedla anketo. kultura je po 500 letih še vedno živa. To dokazujejo ne- navadne hiše in predmeti, ki so se ohranili v svoji prvotni Rezultat ankete je pokazal, obliki in dajejo vtis,kot da so Indijanci še vedno prisotni in da je nad 80 % udeležencev da še vedno živijo na tem mestu.Da se svoji zemlji in pos- proti parkirišču. lanstvu ne bodo nikoli odrekli. Tudi v sami okolici vasi oz. parka vlada neverjetna spokojnost in harmonija narave. Že takoj,ko sem prišla v vas,se me je polastil ta neverjetni občutek domačnosti. Občutenje varnosti in pripadnosti, ki sta značilna samo za domači kraj. Energetska polja in vibracije so bile enake in čeprav sem bila daleč od domo- vine, sem začutila, kako neverjetna je povezava v naravi. Povezava planetarnega ekosistema, ki je brez distance in brez časa. Ker so Indijanci živeli v sozvočju z naravo in spoštovali naravne zakone, se je vse to ohranilo do danes in vsa ta njihova »nevidna prisotnost« je sporočala le eno: Če spoštuješ naravo, bo tudi narava spoštovala tebe še

Naše Gorje 9 dolgo po tem, ko te ne bo več. Spoštuj naravni ekosistem, venega, majcenega, a dragocenega. Lepota namreč nima Inštituta za socialno ekologijo g. Dan Chodorkoff pravi, saj edino ta omogoča zdravo življenje vsem živim bitjem, merila velikosti, že lepota sama je merilo. Zato so zakladi da so mnoge evropske države že uvedle novo smer štu- tudi ljudem. narave enaki,le da mi z njimi delamo kot svinje z biseri. dija: Politična ekologija. Iz te generacije bodo izšli novi Žal moram tu omeniti, da kanadska vlada za starosel- V Sloveniji so v preteklosti izginile številne tovarne, pod- intelektualci,novi odvetniki,novi sodniki,novi politiki,novi ce ni našla posluha, kot bi morala. Ni jih podprla, ni jih jetja, izginili so hektari rodovitne zemlje, izginila je Adria predsedniki držav.Izdelali bodo novo zakonodajo,mogoče zaščitila, celo pregnala jih je in Indijanci danes živijo smo Airways, izginila je naša kulturna dediščina, izginilo je bo to okoljevarstvena zakonodaja in bo delovanje zoper še v rezervatih. Pritisk evropske bele rase, ki še danes s sožitje z naravo,sožitje med ljudmi,lansko leto tudi labodi naravo in njeno onesnaženje zločin.Zločin,ki bo kaznovan. liberalizacijo globalnega trga,odmikom od vseh humanih z Blejskega jezera … Smo naslednji v tej vrsti tudi ljudje? Če Slovenija ne bo šla v korak s potrebnimi spremembami, vrednot in neobrzdanim izkoriščanjem naravnih resur- Bomo postali novodobni Iroquoiani? pa je eno gotovo. Ta nova generacija bo prišla k nam v sov za kopičenje materialnega bogastva posameznikov Odgovor bo povedala naslednja generacija, ki z Greto obliki novodobnih turistov in bo glede preživljanja do- povzroča pritisk, ki je še vedno premočan in nevaren, Thunberg postaja globalni pusta veliko bolj zahtevna od predhodne generacije. A ne v materialni obliki. Ta generacija ne bo mogla biti več ne samo za Indijance, tudi nas ostale prebivalce fenomen in postavlja vse bolj jasne zahteve. Zahteve po potrošniško usmerjena in bo svoj dopust želela preživeti planeta.Je pa treba priznati Kanadi,da je zelo dobro znižanju toplogrednih plinov in ohranjanju čiste narave. v popolnoma drugačni obliki in vsebini. In kot pravi prej poskrbela za zaščito narave in njeno neokrnjenost v vseh Zahteve po zdravi hrani, po čisti pitni vodi, čistem zraku, omenjeni gospod, podnebne spremembe so lahko velik narodnih parkih v državi in v njih uvedla zares stroga pra- čistem morju. sprožilec družbenih sprememb. vila.Kazni za kršenje predpisov so enormne,samo za pitje Mogoče se vse te napovedi danes slišijo še vedno preveč alkohola v parku je kazen 400 dolarjev.Poleg tega gledajo Mi smo od svojih prednikov futuristično, patetično, ali celo preuranjeno? Zakaj bi se Kanadčani na narodne parke kot na svoje največje sve- podedovali vse naravne do- vznemirjali za nekaj,kar se bo zgodilo šele v daljni prihod- tinje in so na vso neokrnjeno naravo, kar jim jo je uspelo brine, naslednji generaciji nosti? A tudi tu je eno gotovo. Edino futuristi so ljudje, ki ohraniti,neizmerno ponosni. zapuščamo opustošenje. vedno izrečejo dve enaki besedi. Prvo in zadnjo. Zadnja je Kanada je ogromna dežela in nacionalnih parkov ima na vedno postavljena na konec zgodbe. Žal je izrečena nes- stotine.Njihova površina obsega na tisoče hektarov.Naša A generacija,ki prihaja,je odločna.Kot poročajo iz sosed- lišno in v času, ko govorca že zdavnaj ni več. Mogoče se Slovenija je mikro dežela, zato imamo zelo malo parkov: nje Italije, je mladina v osnovne in srednje šole že dobila bo celo zgodilo, da bo zadnja misel ali beseda pripadala edinstveni Triglavski narodni park, edinstveno Blejsko je- nov predmet: Podnebne spremembe. Tudi soustanovitelj Indijancem Iroquoian, saj če mi verjamete ali ne, njihov zero,eno Bohinjsko jezero,eneVršče in še marsikaj edinst- »spirit« je še vedno živ. Milena Dežman Občani, če od Občine Gorje (ali Kot zanimivost naj drugih javnih ustanov) želite kakšno informacijo, jo lahko omenim še, da je pridobite. Informacijo se zah- teva po Zakonu o dostopu do mlajša generacija na informacij javnega značaja. In- stitucije namreč razpolagajo z spletu izvedla anketo. denarjem nas vseh, zato smo vsi upravičenci. Rezultat ankete je pokazal, da je nad 80 % udeležencev proti parkirišču v Podhomu (Vrščah).

Naše Gorje 10 le preprosta znamenja – križ,sonce,luna,smreka – izha- jajo še iz 17.stoletja (katalog Čebelarski muzej Radovljica, 1998). Od lesenih korit in polklad so s sajenjem ajde in s tem obilne jesenske paše prešli na ležeče panje iz desk. Take panje so lahko zlagali v skladovnice – v čebelnjak. Leta 1689 tako panje kot čebelnjak omenja že Janez Vajkard Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske. Anton Janša poroča, da je bil v 18. stoletju iz desk zbit panj na Gorenjskem že Poslikavanje panjskih končnic (1. del) splošno v rabi.Kranjič pa je bil primeren panj za poslikavo končnic. Leta 1776 omenja napredni čebelar Peter Pavel Glavar V zadnjem času je zaslediti veliko medijskih objav o »risanju« panjskih končnic.Seveda je prav,da se v svojem delu Pogovor od Zhebelnih Rojou tudi »spredno ozavešča o naši kulturni dediščini,vendar je treba vedeti,kaj pravzaprav pomeni določena dediščina. Konnznizo« ali pa »smalan Papier« (katalog Čebelarski Kulturna dediščina je postala tržna niša, ki se včasih Čebelam omogočajo hitro učenje in razločevanje vzorcev, muzej Radovljica,1998). izrojeva do te mere, da z dediščino nima več opravka opazovalcu pa estetski užitek … Poslikan panj daje Cesarica Marija Terezija je leta 1775 izdala Čebelarski ali jo celo kazi, s tem pa kazi tudi kulturno krajino. Ob čebelam boljšo orientacijo kot pa enobarvni panji (Tautz, patent, ki je upošteval vse predloge Antona Janše za po- razlaganju »poslikavanja panjskih končnic« način slikanja 2011, str. 79, 81). speševanje in zaščito čebelarstva. Čebelarstvo je oprostila večkrat primerjam s tehniko izdelave bizantinskih ikon.Za Poslikane panjske končnice so deščice s panjev, na- bremena desetine,ustanavljala je čebelarske šole,obljubi- to vrsto umetnosti obstaja poseben izraz, ikonopisje. Ima vadno kranjičev. Čebelarji ali slikarji so jih poslikavali la je večno zaščito in podporo čebelarjem (Mihelič, 1994, svoja pravila,povsem svoje prvine pa ima tudi poslikavan- z namenom, da bi panje zaščitili pred zlem – tako so str.27,28).Čebelar je pridobil na ugledu in je lahko dobro je končnic.Svojo pobudo za vpis v Register nesnovne kult- slikali apotropeične simbole služil s čebeljimi pridelki. Poslikave so mu varovale čebele urne dediščine Slovenije sem napisala leta 2015 z željo po - trutamore, simbole, mono- večjem zavedanju o bogastvu naše dediščine.S Slovenskim grame, svetniške motive. S etnografskim muzejem smo pripravili opis enote, maja poslikavanji so zaznamovali 2018 pa je Ministrstvo za kulturo poslikavanje panjskih določene dogodke, upodabljali končnic vpisalo v Register nesnovne kulturne dediščine so zgodovinske in satirične Slovenije.Nosilka dediščine pa sem Podhomka. prizore. Čebelam so želeli po- magati pri orientaciji, čeprav Iz pobude za vpis: se le-te lahko znajdejo na svoje Čebelarstvo ima v Sloveniji načine, čebelar je s poslikava- dolgo tradicijo. Obsega skrb mi „označil“ čebeljo družino za avtohtono slovensko čebelo kranjsko sivko, in,seveda,čebelam je olepšal Poslikavanje končnic z naravnimi,mineralnimi,pigmenti.Slika:Therese Engels pridelavo medu, cvetnega prahu, matičnega mlečka, vos- dom, sebi pa okrasil okolico, si večal ugled ... Kranjiče so in krepile ponos. Cenili so čebele, saj so jim omogočale ka in propolisa, in s tem so povezane tudi tradicionalne čebelarji postavljali v arhitekturno značilne čebelnjake, ki lepše življenje, zato so jim želeli olepšati dom z dragoce- slovenske veščine čebelarjenja s kranjsko čebelo,apis mel- so se slikovito vključevali v slovensko pokrajino. nimi poslikavami. lifero carnico. Znani so čebelji pridelki, čebelarski izdelki Čebele so v naravi navadno živele in si še vedno naj- Poslikane panjske končnice na kranjičih so se po znanih in ljudska umetnost, povezana s tem. Poslikane panjske dejo bivališče v drevesnih duplih. O tehniki gozdnega kazalcih pojavile sredi 18. stoletja na širšem območju Ra- končnice so posebnost slovenske ljudske kulture. čebelarjenja na Slovenskem ni poročil, znano pa je, da so dovljice in Kranja.Razširile so se po Gorenjskem,v osrednji Čebele v poskusih razločevanja med različnimi barvami množično čebelarili. Z razvojem čebelarstva in čebelarske del Slovenije, čez Karavanke, na Koroško. Največji razmah panjev niso najboljše … Označevanje panjev z različnimi tehnologije so čebelarji izdelovali primernejša bivališča za je poslikava panjskih končnic doživela med leti 1820 in vzorci, kot so horizontalne in vertikalne črte, olajšajo lažje ravnanje s čebelami. 1880 (Pripovedi s panjev,1992). čebelam, da najdejo pot v svoj panj. Poslikave, panjske Verjetna je miselAvgusta Bukovca,da nekateri najstarejši končnice s posebno privlačnimi vhodi v panj, ki so pone- panji,predhodniki kranjiča,ki so izdolbeni še iz drevesne- Končnice so poslikavali z naravnimi pigmenti tako,da so kod tradicionalna značilnost,so koristne za čebele in ljudi. ga debla in spredaj zaprti z deščico,na kateri so naslikana mineralne zemeljske barve na drobno zmleli in jih mešali z

Naše Gorje 11 domačim lanenim oljem,ki je hkrati odlična zaščita za les. ohranilo les, tam, kjer pa je barva redkejša oz. enoslojna, Vir:Bunderla,A.(2015).Poslikavanje panjskih končnic – pobuda za Ob tem so uporabljali le še terpentin. pa je les izjeden,dobro pa so postale vidne letnice.Tako so vpis v Register Nesnovne kulturne dediščine Slovenije,Anja Bunderla, Tehnika slikanja je bila sledeča: desko so prebarvali s te- se takšne slike na lesu, navadno na smrekovem, redkeje meljno barvo.Ko se je ta osnova posušila,so nanjo zarisali na lipovem,pod različnimi vremenskimi vplivi obdržale vse Podhom, 11. 9. 2015 kompozicijo oziroma motiv, ki so ga velikokrat prenesli s do danes.Izbira lesa je bila predvsem odvisna od tega,kaj papirja, na katerem je bila luknjičasta risba. Na tak papir so čebelarji imeli pri roki. Zato so vrste lesa in dimenzije Nadaljevanje članka bo v 6.številki občasnika. so nanesli barvni pigment, ki je na končnici pustil sled različne, zagotovljena pa je bila tudi pestrost slikarij, saj določenega motiva. Risbo so s čopiči različnih debelin kljub podobnim motivikam ni bila niti ena končnica po- Anja Bunderla postopoma poslikali in obrisali s temnejšim odtenkom. polnoma enaka drugi. Barvna paleta je bila sestavljena predvsem iz odtenkov Končnice iz poznejšega časa, ki so poslikane že s tovar- primarnih barv in zelene, rjave, črne ter bele. Obstaja niško izdelanimi barvami,so mnogo manj obstojne,manj- tudi nekaj primerov končnic, kjer je na podlago naslikan/ ka pa jim tudi prvinski,le na nekaj barvnih tonov uglašeni narisan bel simboličen motiv. Zaradi tehnike, pri kateri je koloristični efekt; barve niso več čiste, marveč pomešane, bilo nanešenih ena in več slojev oljne barve je sčasoma neurejeno nanesene in največkrat brez strogih kontur pod vremenskimi vplivi nastala slika/risba, ki se reliefno (katalog Čebelarski muzej Radovljica,1998). dviguje nad izjedeno površino lesa.Več slojev oljne barve je Knjižna novost Nagrada za življenjsko delo Predstavitev Razgledov Pisatelj temno stran Zemlje, se pravi vse, kar se mu je 19. 12.´19 je Valentin Cundrič prejel nagrado za živ- Razgledi Muzejskega društva Bled 2019: hudega v življenju pripetilo,opisuje lahkotno in šaljivo, ljenjsko delo. Podelila jo je Zveza društev slepih in slabo- Valentin Cundrič in Anja Bunderla:Bled z okolšno skozi simbolika za šaljivostjo pa je globoka in da misliti. V vidnihSlovenije.Iskrene čestitke v imenu Naših Gorij! oči pesnika romanu se pisatelj umakne s Pogliča v gmajno, kjer prebiva kot izgnanec sam,kasneje se mu pridružita še Star zagovor proti hudi uri iz Gorij: Praznik sv.Jurija,23.mali traven dva njegova jaza, v obliki simpatičnih fantov, Norčka in Ahasvera. Zanimivi so ljubkovalni izrazi, s katerimi »Črn woblak, pojde na vsoče gore, bode krotak, wob- Kip sv.Jurija v kapelici pod cerkvijo v Zgornjih Gorjah. ju poimenuje: lintverna, moja potrkona, moja kruleža, vare nam žitno polje!« Sveti Jurij,rimski vojak,mučenec in svetnik, moja fantalina, moja malavdra, moja junačka, moja Tudi rožni venec:»Ljube woblak,kokr je Ježtiš bil,bode * med 275/280,† 23.april 303. muleža, moja izobraženca, moja lipicajnerja, moja krotak,k je za nas krvave pot potil! …« bodjutreba itd. Tudi v resničnem življenju se je pisa- telj, odrinjen od, predvsem literarne družbe, umaknil v simbolično gmajno, kjer mu družbo delata le dva njegova jaza, katerima je v romanu dal ime. Ne hodi naokoli,ker ne more,pa tudi boji se,vendar pa s svoje gmajne opazuje dogajanje na Pogliču,ki je pravzaprav ves svet v malem.Opazuje,kritično ocenjuje in se mu iz varne razdalje posmehuje. Magdalena Cundrič

Naše Gorje 12 Obnova kanalizacije in ceste skozi Poljšico 29. avgusta 2019 smo bili vaščani Poljšice v Gorjancu obveščeni, da se bo v kratkem začela nekajmesečna s strani občine, „da je izvajalec zaradi preprečevanja obnova kanalizacije, vodovoda, odvajanja meteorne vode, prestavitev elektrike v tla in obnova ceste skozi širjenja COVID-19 začasno prekinil dela na gradbišču“. To vas.Dober teden dni pred začetkom del je bil organiziran posvet z vaščani,kjer so prisotni dobili informacije, „uradno preprečevanje“ je v praksi izgledalo tako, da je kako bo stvar potekala. Vprašanja, zakaj je obnova celotne vasi potrebna, saj ima del vasi dobro urejene izvajalec premaknil delavce na druga svoja gradbišča,kjer stvari, zakaj vaščanov, ki do potankosti poznajo obstoječe stanje pod cesto, nihče ni nič vprašal in podobno, očitno preprečevanje širjenja koronavirusa ni bilo tako niso dobila odgovorov.Potem pa so se sredi septembra začela dela. pomembno. Ker se z uradnim razlogom, katerega sem prejel od Občine Gorje, nisem sprijaznil, sem Občini pred- V začetku so se dela začela zelo počasi. Delavcev je bilo je bilo na gradbišču veliko delavcev in strojev in dela so lagal, da naj pošlje javno vprašanje izvajalcu, zakaj dela prvih 14 dni številčno bolj malo,tempo dela je bil počasen. potekala pospešeno. Če bi dela od prvega dne potekala razliko med gradbišči, torej zakaj je gradbišče na Poljšici Delavci so veliko časa posedali naokrog in čakali. Ali na v takem tempu, bi bila verjetno celotna zadeva narejena zaprto zaradi koronavirusa, nekatera druga gradbišča stroje ali na točna navodila, ne vem. Vaščanom je bilo do novega leta. izvajalca pa obratujejo naprej (recimo dela na krožišču pri gledanje tega na začetku še smešno, vendar nas je smeh Po 20. decembru, ko so delavci zapustili gradbišče, je golf igrišču na cesti Bled-Lesce).Odgovora na moj predlog hitro minil. V oktobru smo lahko vaščani videli, kako bo bil položen začasen asfalt od spodnjega začetka vasi nisem prejel. stvar potekala, in jasno nam je bilo, da se bo stvar vlekla do „glavnega“ križišča. Od križišča naprej do vrha vasi Skratka, obnova ceste skozi Poljšico ne poteka tako, kot zelo dolgo. V povprečju so delavci napredovali po nekaj je bil makadam, kateri je kmalu pokazal svoje slabosti. bi si želeli oz. pričakovali.Vas v dolžini cca. 400 metrov je metrov na dan. Zakaj je šlo tako gradbišče že 7 mesecev, nekateri vaščani, ki imajo doma počasi, je posledica večih razlogov, po Odvodnjavanje meteorne vode z zgornjega dela vasi je podjetniško ali kmetijsko dejavnost, imajo že dalj časa mojem mnenju je en izmed glavnih bilo narejeno slabo, kar smo nekateri vaščani občutili 21. težave pri dostopu oz. pri izvajanju svoje dejavnosti. Pri razlogov neposrečena lokacija depo- decembra, ko je prišlo obilno deževje. Nekatere luknje oz. obnovi smo lahko veseli, da smo vaščani dosegli vsaj to, nije za material. Deponija je namreč cevi za odvodnjavanje meteorne vode so bile kar zasute in da se je v tla položil optični kabel za internet in da bomo na travniku pod vasjo in ker so se po nekaterih dvoriščih je tekla voda skupaj z materialom prva gorjanska vas, ki bo to imela narejeno. Si pa rajši ne dela začela v spodnjem delu vasi, so tudi iz zgornjega dela vasi. Ko sem 22. decembra poklical predstavljam, kakšna bi bila situacija, če bi v decembru se tovornjaki iz gradbišča do deponije župana in mu povedal za situacijo, sem dobil odgovor, da zapadlo nekaj 10 cm snega.Smo kar veseli,da je bila tako vozili skozi vas gor, potem pa skozi se sedaj nič ne da narediti. skopa zima,kar se snega tiče. Zgornje in Spodnje Gorje in Rečico do deponije pod vas- Pozimi je gradbišče samevalo in v februarju ponovno jo, 100 metrov od gradbišča. In potem nazaj. Po domače oživelo.Dela so se ponovno nadaljevala v tempu,za kate- Namen tega članka je predstavitev dejstev in kro- bi lahko rekli „okrog riti v žep“, z ovinkom dolgim nekaj rega bi lahko rekel,da je bil podoben oktobrskemu.Počasi nologije obnove ceste skozi Poljšico s strani vaščana, kilometrov. Zaradi vse te vožnje oz. časa, ki se ga je s tem so se stvari premikale,potem pa smo bili v marcu deležni saj velikokrat dobivam vprašanja,kako gre obnova porabilo, je bilo število prepeljanih tovornjakov na dan 14-dnevnega samevanja gradbišča z uradnim razlogom infrastrukture na Poljšici. Za nazaj se stvari ne da manjše,kot bi lahko bilo ob boljši organizaciji. popraviti, čas je potekel, avtomobile imamo prašne Po sončnem oktobru je prišel deževen november, ko so in po pragovih že popraskane in slabe volje se ne da se dela razumljivo zmanjšala in nejevolja vaščanov je ras- odpraviti. Lahko pa se kaj spremeni pri vseh nas- la z vsakim dnem.V decembru pa smo bili vaščani priča lednjih obnovah cest po gorjanskih vaseh.Da bi bile pospešenemu tempu dela, saj so delavci lovili obljubo, stvari drugačne, Občini Gorje brezplačno svetujem, da bodo groba dela in položena začasna plast asfalta da pred vsako naslednjo obnovo opravi sledeče: dokončana še pred novoletnimi prazniki. Takrat smo bili priča, kaj vse se lahko premakne v nekaj dneh, saj - najavo večmesečnih del vsaj pol leta pred začetkom

Naše Gorje 13 izvedbe. Predstavljajte si, da imate v planu oktobra presenečanja, bi bilo pri izvedbi marsikaj prihranjeno in deli. Ne razumemo, zakaj se s polnim tempom ne dela od menjati streho doma. Ali pa asfaltirati dvorišče. Potem planiranje rešitev bolj celovito. Tudi nepredvidenih del, ki prvega dneva,ne razumemo,zakaj na gradbišču ni ves čas pa v začetku septembra izveste, da bo cesta do vašega so poleg dežja v novembru botrovala podaljšanju prvot- toliko delavcev in strojev kot decembra,ne razumemo,za- dvorišča neprevozna za večje transporte oz.nekaj tednov nega roka do konca aprila bi bilo verjetno manj. kaj je organizacija oz. lokacija deponije na neposrečenem tudi za avtomobile. Ne boste ravno veseli, bi rekel, kajne? - določi penale za zamude in razmisli o izbiri izvajalca za mestu,in tudi ne razumemo,kako se kar lahko premakne Če bo izvajalec pri vas doma malo nerazumevajoč, imate bodoče projekte.Ker ne vem,ali so za trenutno obnovo na delavce na drugo gradbišče z uradnim izgovorom na ko- lahko še dodatne stroške s tem, da se termin prestavi. Poljšici določeni penali, tudi ne vem, ali bo izvajalec nosil ronavirus. Vsakemu, ki meni, da pretiravam, predlagam, Predlagam Občini Gorje, da taka velika obnovitvena kakšno odgovornost za svoje zamude in neorganiziranost. da si zamisli, kako bi se počutil, če bi imel 7 mesecev dela napove vsaj pol leta vnaprej, da se prebivalci lahko Trenutnemu in bodočemu novemu županu predlagam,da gradbišče po svoji vasi. Kaj bi si mislil, če bi nekajkrat pripravijo na otežen dostop in ostale stvari. Če ne gre pol naj za bodoče obnove vedno določi penale za zamudo v leta vnaprej, pa vsaj takrat, ko je pogodba z izvajalcem rangu nekaj 100 EUR na dan. Gospodarstvo jih pozna in stvari se čudežno dogajajo hitreje. Prav tako predlagam, da se ob izboru bodočih izvajalcev vzame v račun tudi pre- tekle izkušnje z njimi.Vsak doma obrtnika, ki bi bil neor- ganiziran oz.bi delal počasi,nikoli več ne bi najel.Enako bi pričakovali od Občine, kateri vsi plačujemo davke. Naj na razpisu ne bo edini pogoj cena in s tem kasnejše hvalisan- je,„kako je bila obnova poceni“.Ne meri se vse v denarju. podpisana oz.čimprej in ne 14 dni pred začetkom del. Marsikdo bo ob prebranem rekel, da obnove pač tako popraskal pragove avta zaradi lukenj, ki jih po koncu de- - pregleda in povpraša za dejansko stanje na terenu.Vas potekajo, da vedno prihaja do zapletov in da je zgoraj lovnega dneva delavci niso zasuli za seboj.Ali pa sedaj, ko Poljšica je strnjena večstoletna vas z večstoletnimi proble- napisano pristranski zapis.Vaščani razumemo, da prihaja že mesec in pol ni dežja in se po zgornjem delu vasi prah mi in z rešitvami, ki jih je vsaka hiša za svoje probleme do zapletov in zamud, razumemo, da ima delavnik 8 ur, kar vali.Takih situacij je v 7 mesecih res veliko.Menim,da reševala na svoj način.Obnavljati tako vas je čisto drugače razumemo,da se na vreme ne da vplivati,in tudi razume- bi jih lahko bilo manj in da bi bila obnova lahko zaključena kot obnavljati naselje,ki je staro 30 let.Hiše v starih vaseh, mo, da gredo delavci (po večini iz republik bivše Jugosla- v krajšem času.V času pisanja članka je edina uradna in- nekatere tudi spomeniško zaščitene, imajo kakšno po- vije) za novoletne praznike domov in tudi razumemo, da formacija o datumu zaključka obnove konec aprila 2020. sebnost, tako zaradi priklopov vode in elektrike kot tudi so bila dela povečana zaradi naknadno dodane vstavitve Ali bo tokrat uspelo,bo pokazal čas.Upajmo,da ne bomo priklopa fekalne kanalizacije. Če bi si kdo iz Občine Gorje optičnega kabla. Ne razumemo pa, zakaj smo bili tako deležni obvestila,da se rok ponovno podaljšuje. ali od izvajalca pred začetkom del na Poljšici vzel 1 dan,šel pozno obveščeni o pričetku del, ne razumemo, kako da Na koncu podajam samo še dobre želje,ki so bile izrečene od hiše do hiše in vprašal za trenutno stanje in morebitna naročnik in izvajalec nista pregledala terana oz. se nista na posvetu pred začetkom del: „Naj bo po zaključku ob- pripravila na dela pred samim začetkom - saj ni prva vas, nove stanje vsaj tako dobro, kot je sedaj, ko problemov katero se obnavlja, in verjetno ni prva z nepredvidenimi praktično ni.“ Matej Poklukar Minute pravljic Oton Župančič Srečko Kosovel Breza in hrast Škrat Dobrošin Majhen škrat je Dobrošin, Breza,breza tenkolaska, Hrast,hrast kodrogrivec, ali velik bogatin: kdo lase ti razčesava, kdo lase ti goste mrši, skrinjo zlatnikov ima, da stoje ti tak lepo? da so kuštravi tako? skrbno čuva jih doma; Ali mati,ali sestra, Ali mačeha hudobna, a če prideš in ga prosiš, ali vila iz goščav? ali sto sovražnikov? jih dobiš,da komaj nosiš. Da bi vedel,kje domuje, Niti mati,niti sestra, Niti mačeha hudobna, kje skopuško jih varuje, niti vila iz goščav, niti sto sovražnikov, šel bi prosit ga vsak čas tihi dežek opoldanji, mršijo mi jih viharji lahni veter iz daljav. sred noči opolnoči. zlatov zase in za vas.

Naše Gorje 14 Drobtinice Sanjska 1 Zdravljiška Sanje so velika skleda,pol iz mleka,pol iz meda. Evropska komisija je sprejela pobudo Narodne in univerzitetne knjižnice in je rokopi- (Kajetan Kovič:Mačja uspavanka) su Zdravljice Franceta Prešerna podelila prestižni Znak evropske dediščine. ´Allo ´Allo!-jevska Sanjska 2 Občina Gorje? Na vprašanja županu in zaposlenim v občinski upravi ni moč dobiti niti pisnih odgovorov.Občina se ne odziva več. Kuharska Barvna »Kuhati se pravi:narediti jedi perpravne za človeški užitek.Konec kuhanja je zdravje ohraniti,jedi so zdravila za zdrave,zato mora vse zdravo biti,iz česar se jedi kuhajo,in zdrava viža,po kateri se kuhajo.« (ValentinVodnik,Kuharske bukve,Ljubljana 1799) Jušna iz kislice »Narkrajſhi ręzh je:mlade kíſlize pęrja naſmukati,rasſękati,inu ga kuhati na Rdeča barva na koncu spektra je za čebele manj zanimiva in zelo malo stimulira govedji shupi,katira je oſolena,s‘ muſkat zvętam inu enmalo zukram pregnana; njihove čutilne celice za vid.Objekt,ki odseva valovno dolžino,ki ne stimulira taka ſe vliè v‘ ſklędo na oppezhen kruh.— Al bolſhi kiſlizhna shupa je,ako ſe čutilnih celic za vid,je črn.Za čebele je polje maka kot območje s temnimi packami. kíſliza rasſęka,inu popręd v‘ ſrovim maſli na ognu preputí,ena shliza moke sraven Pomanjkanje občutljivosti na rdečo čebele nadomestijo z občutljivostjo na kratke permęſha,potle pa shupa goveja gori nalie,inu do dobriga vſe ſkup prevrè.« valovne dolžine spektra:čebele lahko vidijo ultravijolično svetlobo,ki je mi brez (pisava:bohoričica;ValentinVodnik,Kuharske bukve, Lublana 1799) tehničnih pripomočkov ne moremo.(Tautz,J.,Čudežni svet čebel, Tehniška založba Slovenije 2011)

Naše Gorje 15 Vidna Ustrašena Čebele letijo s hitrostjo okoli 30 km/uro.Pri tej hitrosti se barvno gledanje izključi »Strah pred življenjem ima dva vidika:na eni strani je strah,da življenja ne obvladam, in so zato tako rekoč barvno slepe.Šele ko se čebela približa in počasi kroži nad da nisem dovolj dober,potem človek sploh ne začne,strah ga hromi,strah pokaže,da cvetočo rastlino,se pojavijo barve.Ta pojav ima biološki pomen.Za čebelo v hitrem imamo pretirana merila,pretirane podobe,da mora biti človek vedno popoln,vedno letu so barve predmetov,kot kaže,nepotrebna informacija.Osredotočiti se morajo dobro razpoložen,in hkrati čutim,da teh podob ne morem izpolniti.Drugi vidik pa na pomembne stvari,kje so ovire in orientacijske točke,ki kažejo pot.Podrobna je strah pred smrtjo,ki vodi v strah pred življenjem.« (Anselm Grün – Ena od bolezni vizualna zaznava brezbarvnih predmetov in vzorcev v hitrem zaporednem nizanju je današnjega časa je,da smo družba gledalcev,29.3.2020,Radio Ognjišče) za čebele mnogo bolj pomembna kot barvna,a zamegljena pokrajina,ki jo v hitrem gibanju vidimo ljudje.Čebele kot mnoge druge žuželke vidijo stvari v »počasnem Jeniška gibanju«.Hitre premike,ki jih mi vidimo nejasno,čebele zaznavajo jasno v vsakem trenutku.Hitri premiki rok ljudi,ki se bojijo čebel in os in se jih s tem želijo obva- RTV SLO je aprila predvajal film,ki pretrese.Dogajanje Megle v avgustu je postav- rovati,so eni izmed najlažje prepoznavnih ciljev napada.Čebelje pike okoli ustnic ljeno v nacistično Nemčijo.Povsem zdravega fanta Ernsta namestijo v psihiatrično večinoma povzroči premikanje ustnic med govorjenjem.(Tautz,J.,Čudežni svet čebel, ustanovo.»Cigan si.« Fant odgovori:»Jeniši smo.«V ustanovi prikrito izvajajo Tehniška založba Slovenije 2011) »očiščenje nemške rase vseh bolnih genov«.Zgodovino moramo spoznati,zato da sedanja družba ne bo dopustila podobnih grozot.(Megla v avgustu, režija:KaiWessel, Gledalčeva Nemčija 2016) Naravovarstvena »Doživljam,da mnogi mladi v življenju rajši ostajajo gledalci,bojijo se življenje obli- Slovenski gozdovi so narodovo naravno bogastvo,ki ga želimo ohraniti za prihodnje kovati,ga tvegati in vzrok za to,da nimajo poguma,da bi tvegali življenje,je pogosto rodove. Ogled:https://4d.rtvslo.si/arhiv/dokumentarni-filmi-in-oddaje-izobrazeval- v tem,da so do sebe preveč zahtevni,vse mora biti popolno,vse moram dobro ni-program/174685900 znati,in potem si ne upajo začeti.Zame je ena od bolezni današnjega časa,da smo družba gledalcev,da ljudje vedno ostajajo gledalci.« (Anselm Grün – Ena od bolezni Nepoznana gorjanska današnjega časa je,da smo družba gledalcev,29.3.2020,Radio Ognjišče) Statistična

Naše Gorje Občasnik ISSN 2630-3078 Izdajateljica: Anja Bunderla, prof. lik. um., interpretatorka kulturne dediščine Razvid Ministrstva za kulturo, zap. št. 6499 Naklada: 1.250, brezplačno dostavljen vsem gospodinjstvom v občini Gorje Oblikovanje: Milan Piko Avtorji slik: Anja Bunderla, Mitja Dolinar, Milena Dežman, Milan Piko, Tjaša Fajfar, Matej Poklukar Tisk: GoGraphic GmbH, 9142, Podjuna 21 Distribucija: Pošta Slovenije