KKZ Bilten september 2021

bilten 91številka :september 2021 informacije:poročila:servis:ozadja:prireditve krščanska kulturna zveza:christlicher kulturverband A -9020 Celovec/Klagenfurt : Viktringer Ring 26/III : telefon ++(0)463 /51 62 43 : faks ++(0)0463 /50 23 79 : e-mail: [email protected] www.kkz.at 20. Primorski dnevi na Podelitev Einspielerjeve Slovenski gledališki Koroškem nagrade Franzu Glaserju praznik Od 19. do 27. oktobra 2021 Petek, 12. november 2021, 19.00 Sreda, 8. december 2021 Spored na strani 13 Tischlerjeva dvorana Slomškovega Domača predstava: Veter v grapah Prireditelji: Slovenska prosveta v Trstu, doma v Celovcu Korotana Zveza slovenske katoliške prosvete v Prireditelja: NSKS, KKZ Mestno gledališče Celovec Gorici, KKZ Prireditelj: KKZ Bogata kulturna jesen in čezmejno prepletanje vezi Po poldrugem letu pandemije smo vsi zbore je bila situacija še hujša kot za zadevanjih ter se poslužujmo ponudbe, že siti prestavljanja ali odpovedi napo- manjše skupine, saj je bila možnost vaj ki nam jo dajejo v letošnji bogati kul- vedanih prireditev. Za kulturna društva, zelo okrnjena. Nekateri zbori so si po- turni jeseni. ki to delo opravljajo z velikim idealiz- magali s spletom, nekateri so se sreča- mom in prizadevnostjo, sta bili pretek- vali v manjših zasedbah in tako skušali Kulturni teden 2021 v li dve leti velik izziv. Tudi Krščanska držati pevski nivo. Zdaj se nam za jesen Pliberku kulturna zveza se je morala prilagoditi obeta nekaj napovedanih koncertov, ki danostim in reagirati na aktualne pred- bodo lahko neke vrste začetno znamenje 17. do 30. oktober 2021 pise in odloke. Deloma smo se odpove- za živo pevsko kulturo, ki pri koroških Prireditelji: Biro za slovensko narod- dim lahko izognili z umikom v digitalni Slovencih tako veliko velja. Za osred- no skupnost, KKZ, SPZ, Mestna svet, deloma smo termine prestavili na njo kulturno organizacijo je merodajno občina Pliberk, Kulturni dom bolj ugoden čas, deloma pa ni bilo dru- delovanje kulturnih društev v raznih ge izbire kot odpoved. krajih naše dežele, ki jih tudi radi pod- ponedeljek, 18. 10. 2021, 19.00 Zdaj pa doživljamo neke vrste vigredni piramo pri njihovem delu. Pomembno Slavnostno odprtje in kulturni spored preporod v jeseni – da bi le bil dolgo- pa je tudi sodelovanje čez državne, de- Kulturni dom trajen in spodbuden! V Šmihelu poteka želne ali jezikovne meje naše regije. V mednarodni lutkovni festival Cikl Cakl, ta namen skupaj s partnerji prirejamo torek, 19. 10. 2021, 19.00 gledališke in lutkovne skupine pri- razne kulturne izmenjave, ki s svojim Jezik in travma pravljajo nove predstave, nekatere od programom skrbijo za živo prepletanje Daniel Wutti in Gitka Opetnik njih smo lahko že občudovali na naših kulturnih vezi. Primorski kulturni dnevi župnijska dvorana odrih. Druge bodo sledile v naslednjih se bodo odvijali od 19. do 27. oktobra dneh in mesecih. V poletnem času smo (spored glej stran 13), Koroški kultur- sreda, 20. 10. 2021, 19.00 lahko izvedli običajne poletne projekte, ni dnevi v Ljubljani od 13. oktobra do Literarni večer, berejo: ki so se jih ljudje – predvsem mladina! 5. novembra (spored na strani 13), v Mirjam Malej, Michael Stöckel, – posluževali z veseljem. Podrobnosti o okviru Koroških kulturnih dni v Ma- Stefan Feinig, njih lahko preberete na notranjih stra- riboru pa bo 3. 12. literarno branje in Katja Mandl, Michael Kristof-Kran- neh biltena. Z Gledališko in lutkovno odprtje razstave, ki ju bosta s svojim zelbinder delavnico v Ankaranu smo postavili delom in nastopom oblikovala Verena Muzej Wernerja Berga dobre temelje za pestro gledališko in in Vincenc Gotthardt. Kulturni teden, lutkovno jesen. Tehnično delavnico, ki ki ga prireja Biro za slovensko narodno petek, 22. 10. 2021, 19.00 jo ponujamo skupaj s Slovensko pro- skupnost v sodelovanju s SPZ in KKZ, Pevski večer, nastopajo: svetno zvezo, pojmujemo kot dodatno pa bo to leto potekal v Pliberku od 17. Kvintet Donet, Quintett Petzen, izobraževanje za vse, ki skrbijo za odr- do 30. oktobra (spored glej desno). Kvintet Kralj Matjaž, Tercet Lepena, sko dejavnost iz ozadja. Tudi to je zelo Tako se – vsaj na videz – vrača vsakdan Kvintet bratov Smrtnik pomemben del kulturnega ustvarjanja, v kulturno sceno narodne skupnosti, Kulturni dom saj z dobro lučkarsko in tonsko tehniko ostaja pa poseben izziv, vse dokler se lahko ustrezno zvišamo nivo nastopanja situacija okrog pandemije ne izboljša sobota, 23. 10. 2021, 10.00 – 15.00 domačih skupin. vidno in dolgotrajno. Bodimo torej na- Čezmejni kulturno-zgodovinski pohod V času pandemije je gotovo najbolj trpe- prej previdni in pozorni! Pri vsem tem s Komlja na Strojno la pevska scena na Koroškem. Za večje pa podpirajmo društva pri njihovih pri- Spremljevalne prireditve glej stran 13!

2 čestitamo: Marija Makarovič prejela Štrekljevo nagrado 2021 Etnologinja Marija Makarovič je na Ko- o Kortah in Korčanih in uredila zbornika roškem pustila neizbrisne sledi. Prvič je o Vogrčah in Dobrli vasi. Njeno poseb- bila na Koroškem v petdesetih letih v štu- no strokovno področje so noše in obla- dentski ekipi Jerneja Šušteršiča. Takrat se čilna kultura, ki jim je posvetila posebne je v diplomski nalogi posvetila predvsem knjige kar za vse tri doline. Pomembna Podjuni. Bila je med sodelavci Etno- je zlasti knjiga o ziljski noši, po kateri loškega oddelka pri Krščanski kulturni danes ponovno segajo, saj je ziljska noša zvezi, od leta 1993 do leta 1997 je bila vpisana v seznam nesnovne dediščine znanstvena vodja inštituta Urban Jarnik, pri avstrijski Unescovi komisiji. Prav nato dolgoletna zunanja sodelavka, ki tako pomembni sta knjigi o vezeninah je inštitutskemu delu dala svoj poseben ter zdravilstvu in zdravstveni kulturi, saj pečat. Bera njenega etnološkega dela na so ta področja danes tudi del nesnovne Koroškem je bogata. V seriji Tako smo kulturne dediščine. Lahko bi rekli, da je živeli je pod njenim uredništvom izšlo Marija Makarovič s svojim neomajnim 12 knjig z blizu 150-imi življenjskimi in zagnanim delom ustvarila temelja, ki zgodbami koroških Slovencev in Slo- bodo imela trajno veljavo. venk, bila je urednica filmov z življenj- Podelitve Štrekljeve nagrade, ki je bila v skimi zgodbami, ki sta jih posnela Naško nedeljo, 4. julija 2021, na gradu Štanjel, Križnar in Ivan Klarič. Pomembne so bio- so se udeležili tajnica KKZ Zalka Kelih- grafije koroških kulturnih ustvarjalcev Olip, znanstvena vodja SNI Urban Jarnik Tomaža Holmarja, Lovra Kaslja, Milke Martina Piko-Rustia ter glasbeni etno- Hartman in bratov Srienc. log Engelbert Logar, prav tako Štrekljev Napisala je knjigo o Selah in Selanih, nagrajenec. Rosina in Lenart Katz odlikovana KPD Drava – 110 let Egi Gašperšič – 85 let 1. julija je bila v Ljubljani slavnostna 21. avgusta je KPD Drava vabilo na 1. septembra podelitev odličij Javnega sklada RS za slovesno obhajanje 110-letnice društva. je obhajal pol- kulturne dejavnosti. Srebrno plaketo za Obletnica je bila sicer že v letu 2020, a je okrogli rojstni življenjsko delo sta prejela Rosina in Le- takrat zaradi pandemije niso mogli praz- dan skladatelj nart Katz (o tem smo poročali v biltenu novati. Tudi letos je situacija narekovala in zborovodja marec 2021). Še enkrat čestitamo in že- posebno obliko praznovanja: z nostal- ter dolgoletni limo zdravja in mnogo uspeha za naprej. gičnim vlakcem so se obiskovalci lahko ravnatelj glas- peljali iz Žvabeka do Libelič in ob posa- bene šole v Ra- 40 let: Kulturni dom Danica meznih postajah prisluhnili posameznim dovljici prof. skupinam društva. Pestro kulturno živ- Egi Gašperšič, 3. julija 2021 je SPD Danica vabilo na ljenje, ki se odvija v društvu, se je zrcali- doma na Dob- odprtje obnovljenega Kulturnega doma v lo tudi ta popoldan in je pokazalo pomen rem Polju pri Brezjah. Na Koroškem ga Šentprimožu. Že za lansko leto – 40-let- dela vseh skupin in posameznikov ok- poznamo kot odličnega poznavalca slo- nica doma – je bilo načrtovano slovesno rog predsednika Lenarta Katza. Le-ta je venske ljudske pesmi, skladatelja in pri- odprtje obnovljene hiše, ki pa je moralo 11. septembra na Festivalu Suha v imenu rejevalca. Vse življenje je bil najtesneje biti preloženo na leto 2021. Predsednik društva prejel tudi priznanje Urada RS za povezan z glasbo, kot zborovodja raznih Samo Wakounig je pozdravil zbrano Slovence v zamejstvu in po svetu, ki mu zborov je velik pomen polagal na doma- občinstvo, med njimi vrsto častnih gos- ga je izročila ministrica Helena Jaklitsch. če pevsko izročilo, posebej še na koledni- tov, in vabil na ogled obnovljene hiše. Društvu ob obletnici izrekamo iskrene ške pesmi, ki se pojejo v raznih krajih ob Društvene skupine in zbori so oblikovali čestitke in želimo naprej tako živo kul- danih priložnostih. Tesno sodelovanje s kulturni spored in dali vpogled v svoje turno delovanje na njegovem območju. Krščansko kulturno zvezo je obrodilo redno delovanje. Kulturni dom je zdaj bogate sadove, saj je bil glasbeni urednik dostopen brez ovir in v obnovljenem siju pri mnogih zbirkah in edicijah. Njegovo vabi obiskovalce od blizu in daleč. V strokovno znanje in izreden čut za do- imenu KKZ je društvu čestital podpred- mače ljudsko izročilo sta pripomogla k sednik Zdravko Inzko. temu, da je veliko tega gradiva danes na voljo zborom in ljubiteljem slovenske pesmi. Dragi Egi, hvala za ves tvoj trud in neprecenljivo delo, ki si ga opravil in ga še opravljaš! Ob življenjskem jubileju ti želimo zdrav- ja in sreče ter mnogo časa in energije za tvoj najljubši »konjiček« – glasbo in vse, kar je z njo povezano.

čestitamo: novo: 3 SPD Dobrač – 115 let Novi civilnik pri KKZ Aleksander Geržina novi veleposla- društvenega delovanja nik na Dunaju S 1. oktobrom bo 1. septembra je bil pri Prangerju v Zmo- začel službo pri V ponedeljek, 5. 7. tičah redni občni zbor SPD Dobrač. Ob KKZ novi civilnik 2021, je novi velepo- občnem zboru so odborniki predstavili Alexander Mickl, slanik RS Aleksander delo v preteklih letih in izvolili novi od- doma iz Celovca. Geržina nastopil svojo bor. Posebnost občnega zbora je bil po- Maturiral je na službo na Dunaju. Ger- gled nazaj v 115-letno zgodovino Dvojezični trgov- žina, ki je bil na tem društva. Film je nastal ob 115-letnici, ki ski akademiji v diplomatskem mestu jo društvo letos obhaja. Ker pandemija v Celovcu in bo za že od leta 2009 do leta 2013, je avstrijske- zvezi z virusom covid preprečuje večjo devet mesecev okrepil pisarno naše osred- mu predsedniku Alexandru Van der Bellnu prireditev, so na ta način prikazali strnjen nje organizacije ter podprl društva pri zagotovil svoja prizadevanja za dobre in pri- pogled na dolgo zgodovino društva. večjih projektih. V prostem času se rad jateljske odnose med državama. Geržina je Ob jubileju čestitamo in želimo naprej smuča, hodi na izlete in se druži s prija- na tem mestu nasledil Ksenijo Škrilec, ki se mnogo uspeha in energije pri kulturnem telji. Želimo mu, da se bo počutil dobro ji zahvaljujemo za njeno delo v preteklih ustvarjanju. med nami in z zanimanjem spremljal in letih. Novemu veleposlaniku čestitamo ob podpiral pisano kulturno dogajanje na imenovanju in želimo mnogo uspeha pri Tonč Feinig – 50 let Koroškem. nalogah, ki jih bo prinesla prihodnost. »Glasba ni v notah, ampak v tišini med.« Občni zbor Koroške dijaške zveze (KDZ) (Wolfgang Amadeus Mozart) Septembra je KDZ imela svoj redni občni Dragi Tonč! zbor. Na njem so izvolili oz. potrdili naslednji Si človek mnogih talentov, predvsem pa odbor: Noa Sabotnik (predsednik), Hanna glasbenik z veliko začetnico. Jazz pianist, Novak (podpredsednica), Jona Zeichen pevec, komponist in producent, predvsem (blagajnik), Marko Sabotnik (zastopnik v lastni založniški hiši Tončtone Records. blagajnika), Brina Kušej (tajnica), Ela Ajda Navdih za svoje umetniško delo najdeš v Grilc (zastopnica tajnice) in Dunja Grego- knjigah, naravi, športu in pogovorih s pri- rič (zastopnica Lutke mladje). jatelji. V glasbi iščeš predvsem iskrenost, ki jo implementiraš v svoje koncertne na- Tercet Lepena stope. S koncertom, ki si ga izvedel v četrtek, Konec junija je Tercet Lepena, ki ga se- 23. septembra 2021, za prijatelje in obo- stavljajo Silvia Oraže, Judith Paulitsch ževalce v Domu glasbe v Celovcu, si in Tanja Ošina, predstavil novo zgoščen- znova dokazal, da si eden izmed najvi- ko 15 let/Jahre. Pred lepensko šolo so dnejših koroških glasbenikov. Polna dvo- pevke skupaj z gosti – Kvartet Nomos iz rana je navdušeno spremljala tebe kot tudi Škocjana in Rosentaler Gsong – občin- izvrstne glasbenike. Nepozaben koncert, stvu predstavile svoj repertoar, ki sega poln tvojih sproščenih zgodb, improvi- od ljudske pesmi in njenih priredb do so- zacij, petja … Tonč, bil si preprosto to, dobnih slovenskih popevk. Na zgoščen- kar si. Pred časom si dejal, da si želiš, da ki najdete 15 pesmi, cena zgoščenke je bi lahko ohranil in krepil zadovoljstvo v 15 evrov. tem, kar delaš, saj bi s tem doprinesel tudi nekaj za bolj socialno družbo. Mi s spoš- Skupina Jasa predstavila zgoščenko tovanjem do tvojega dela pritrjujemo, da ti to že dolgo uspeva, saj z glasbo pove- 3. septembra je skupina Jasa – s pevko Ka- zuješ ljudi. tarino Hartmann, ki je napisala tudi bese- Dragi Tonč, želimo ti predvsem čim več dila in ustvarila glasbo – vabila na predsta- nepozabnih doživetij, dobrih prijateljev, vitev nove zgoščenke v Celovec. Na umetniškega navdiha, sreče, predvsem pa dvorišču Burghof je skupina, ki je nastala zdravja. Še na mnoga leta! za ta projekt, v okviru Celovškega festiva- la (Klagenfurt Festival) predstavila svoje delo. Zgoščenka je nastala v času pande- mije in predstavlja zaokrožen pogled na svet in na nas same. Besedila (v nemščini, deloma s prevodi v slovenščino) so moč- na, podložena z izpovedno glasbo. Kakor pogled nase in hkrati na svet, ki nas obdaja. Cena je 15 evrov.

4 poročila: Teden mladih umetnikov Trivium – tri poti 56. študijski dnevi Draga 2021 Tudi v letu 2021, ki ostaja glede pande- Z geslom Z veseljem sta prireditelj SKD 3. septembra so se na Opčinah pri Trstu mije v zvezi s koronavirusom še naprej Globasnica in soprireditelj Krščanska kul- pričeli 56. študijski dnevi Draga 2021, velik izziv, je Krščanska kulturna zveza s turna zveza vabila 14. 8. 2021 na tradicio- ki so bili v znamenju zajamčenega za- soprirediteljema (Mladinski center Rebr- nalno prireditev na Goro sv. Heme. Večer stopstva narodno-jezikovnih manjšin. ca, Katoliška otroška mladina) vabila na se je kot vsako leto začel z ogledom izkopa- Na odprtju Drage je spregovorila tudi priljubljeno stalnico Teden mladih umet- nin na gori. Umetnostni spored v cerkvi so ministrica Helena Jaklitsch in podčrta- nikov. To je bil 42. kreativni teden, ki je oblikovali Lisa Huber z vezeninami, Mira la pomen tega čezmejnega srečanja. Iz v dveh izmenah gostil sto otrok v Mla- in Sara Gregorič ter Helena Glüxam z glas- Koroške sta sodelovali predstavnica FU- dinskem centru na Rebrci. Tema letošn- bo in Davor Stojanovski ter Dominik Sri- ENS Angelika Mlinar ter državnozbor- jega tedna je bil Mali princ. Otroci so enc z literaturo. Tako je bilo na letošnjem ska poslanka Olga Voglauer (po videu). v okviru zgodbe o Malem princu spo- Triviumu mogoče slišati tudi besedilo v Drugi dan je bil namenjen mladim in je znali in odkrivali svet z drugimi očmi in makedonščini, ki je materinščina na Koro- prikazal možnosti obmejnega in čezmej- z drugačnimi pristopi. S pomočjo glasbe, škem živečega pisatelja gosta. Predstavili nega izobraževanja in sodelovanja za plesa, petja, umetnosti, risanja, brkljanja so tudi nov zbornik Trivium 2020, ki je bil mlade (delavnico o tem je vodil držav- in lutk so otroci v prijetni druščini pre- zasnovan ob 20-letnici lansko leto. Po več ni sekretar Dejan Valentinčič). Študijski živeli brezskrben teden, ki jim je hkra- ko dveh desetletjih je doslej glavni organi- dnevi so se zaključili s sveto mašo ob ti odprl nova pota v svet kreativnosti in zator tega srečanja treh umetnostnih zvrsti somaševanju nadškofa Antona Stre- umetnosti. Na igriv način je marsikdo Janez Gregorič napovedal svoj odstop s sa, s predavanji in slovesno podelitvijo odkril nove talente, spoznal nove prijate- prvega mesta. Odgovornost predaja v mlaj- 10. Peterlinove nagrade, ki jo je prejela lje in v času, ki ga pandemija obrača po še roke in bo odslej po potrebi pomagal v predsednica Slovenskega kulturnega svoje, našel vsaj košček »normalnosti«. ozadju. Glasbeno bosta Trivium spremljali centra Lojze Bratuž Franka Žgavec. Anton Vodstvo Tedna mladih umetnikov je bilo hčerki Mira in Sara Gregorič, delo literar- Stres je predaval o Sloveniji, 30 let po kot po navadi v rokah Brede Varl, ki ji je nega zgodovinarja in avtorja pa predaja osamosvojitvi in demokratizaciji. stal ob strani izkušen tim umetnikov in v roke Dominika Srienca. S tem Trivium pedagogov. odpira nova pota v svet umetnosti in novi Festival Suha odgovorni nas vabijo, da stopimo za njimi. Po odpovedi v letu 2020 je Oktet Suha Zaključna prireditev TMU 2021 letos spet vabil na tradicionalni, že 28. Festival Suha. Koncert, ki je bil posvečen Slikarski teden v Svečah spominu na 100-letnico koroškega plebis- cita in 30-letnico samostojne Slovenije, Od 18. do 24. julija 2021 je v Svečah potekal 39. Slikarski teden, ki so ga s svojim so poleg domačega Okteta Suha obli- umetniškim delom oblikovali Robert Lozar, Suzana Brborović (Slovenija), Iris Andra- kovali izbrani pevski gostje iz Danske schek, Hubert Lobnig, Christof Luger (Avstrija) in Sandi Renko (Italija). Kot vsako (House Rules), Primorske (Oktet Simon leto je teden spremljal dodaten program, s katerim društveniki ponujajo raznovrstne Gregorčič) in Avstrije (Klångquadrat). V možnosti stopiti z njimi in z umetniki v stik. Kreativno delavnico za otroke je vodila imenu Urada RS za Slovence v zamejstvu Ifigenija Simonovič, tradicionalni društveni piknik je bil v torek, 20. 7., na Vrbniko- in po svetu je na festivalu spregovorila vem vrtu pred Galerijo Gorše, v sredo so vabili na koncert s Tončem Feinigom in Ed- ministrica Helena Jaklitsch in KPD Dra- garjem Unterkircherjem, v soboto je bila predstavitev izdelkov kreativne delavnice v va podelila priznanje Urada ob 110-let- novem Einspielerjevem centru v Svečah, v nedeljo pa je bil zaključek tedna s predsta- nici društva. Festival je navdušil zbrano vitvijo nastalih umetnin, prav tako v Einspielerjevem centru. Ves teden pa je bila dana publiko in pokazal visoko raven petja z možnost za obisk ateljejev posameznih umetnikov in možnost stopiti z njimi v stik. najrazličnejšimi pristopi. Povezovalna 39. Slikarski teden je potekal spet v ustaljeni obliki, potem ko je lansko leto moral biti moč prireditve in njen čezmejni karakter preložen oz. je bil nadomestni program le ob dveh dneh in brez spremljevalnega pro- sta dala večeru na gradu Suha svojevrsten grama. Prireditelj Slikarskega tedna je SPD Kočna v sodelovanju s KKZ. pečat. Festival je gostoval večer poprej v Dravogradu, kjer je spored sooblikoval 30 let samostojne Slovenije tudi Dravograjski sekstet. Na Suhi je v pozdrav zapela Pevsko-instrumentalna Ob 30-letnici RS (25. junij 2021) so se vrstile prireditve v čast temu obeleženju. Mdr. skupina Žvabek, moderacijo večera pa je je tudi Krščanska kulturna zveza s soprireditelji vabila na dve okrogli mizi in razstavo vodil Danilo Katz. Prireditelji festivala fotografij (Marjan Fera) o dneh osamosvojitve pred 30-imi leti. Prva okrogla miza je so KPD Drava, Krščanska kulturna zveza potekala 30. junija, gostje so bili Lojze Peterle, Karel Smolle in Rudi Merljak, pogovor ter občini Suha in Dravograd. je vodil Raimund Grilc. Druga okrogla miza je bila 15. julija, na njej so sodelovali ministrica Helena Jaklitsch, državnozborska poslanka Olga Voglauer, direktor Mohor- Predsednik Lenart Katz in jeve Karl Hren in dolgoletni vodja Kulturnega doma v Pliberku Milan Piko. ministrica Helena Jaklitsch

glasba: 5 Pevski mojstri v Tinjah V ponedeljek, 16. avgusta, se je v Tinjah Zaključek mojstrskega tečaja 2021 Prav vsi od nastopajočih so zablesteli. pričel tradicionalni mojstrski tečaj. Po Vztrajnost, pogum, srčnost ter izjemna uvodnem pozdravu organizatorjev, os- nji skupni del z metodo Feldenkrais. Oba muzikalnost pri izvedbi zahtevnega, a mih udeležencev, mentorjev in korepe- Finka sta izkušena pevca in se zavedata, da nepozabnega repertoarja od klasičnih titorjev je prvo seminarsko uro nekako zgolj dobra intonacija in interpretacija ni- biserov, do modernejših skladb so botro- poetično pričela Mariko Unterrainer z sta dovolj. Za celostni pevski nastop je po- vale, da smo ob toplem avgustovskem Bachovo skladbo Aus Liebe … Resnično trebno tudi pozitivno zavedanje ter dobro večeru v cerkvi v Tinjah doživeli nepo- je prišel čas, ko se vedno bolj zavedamo, počutje in ne nazadnje tudi zdravo in spro- zaben glasbeni večer šestih pevk in dveh da pojemo iz ljubezni, da je petje privi- ščeno telo. Omenjena metoda ponuja vse pevcev. legij in potreba ter da bomo morali sami to. Z metodo Feldenkrais naj bi znali mi- Naj povem, da nam je bilo v veliko za- najti moč in poskrbeti za nadaljnjo kul- šice sprostiti ter zlasti pri petju vzpostaviti dovoljstvo, da smo poslušalci v tem času turno udejstvovanje. Svetovno priznana ravnotežje diha. Veliko celostnih vprašanj sploh smeli prisostvovati koncertu, ob pevca in mentorja Bernarda in Marcos se odpira pri študiju nove, tehnično zah- takšni pevski eliti, še toliko bolj. Fink sta z udeleženci delala s subtilnim tevne skladbe. Kot je dejal že ded uteme- Umetnost nas bogati, osmisli naš vsakda- in svojstvenim pristopom. Nadgradila sta ljitelja metode Feldenkrais, naj bi na vsako njik in nam daje zagon, veselje, upanje in pevkam in pevcem že tako izvrstno vo- vprašanje poiskali vsaj štiri odgovore …, v vero v boljši svet. Naj tako tudi ostane. kalno tehniko in interpretacijo ter vsem glasbi v smislu interpretacije ves čas iščeš nam pustila pečat neizmernega miru, lju- najboljše možnosti. bezni do glasbe in življenja nasploh. V zgolj šestih delovnih dneh sta pripravi- la udeležence za vrhunski koncert. Pevci so prišli na izpopolnjevanje z različnim predznanjem, motivacijo, repertoarjem, vendar so tudi s pomočjo korepetitorjev Irine Milivojevič ter Vladimirja Mli- nariča, dosegli napredek na strokovno- glasbenem in osebnem nivoju. Izjemno zanimiv aspekt delavnice je tudi jutra- V ritmih jazza in bossa nove Pred zaključnim koncertom, PGD 2021 literaturi, zato so jima posvetili posebno nastopa na jam sessionu ter peti dan vse na- pozornost. učeno predstavili na koncertu z odličnimi Poletna glasbena delavnica v Tinjah Umetniška vodja Ana Bezjak je poleg glasbeniki. Letos sta se Anžetu Vrabcu pri- mentorjev Vesne Petkovič, Karin Zemljič družila kontrabasist Robert Jukič in bobnar V Tinjah v Domu prosvete Sodalitas je po- in Anžeta Vrabca ugotovila, da po tako Pavel Čebašek, ki študira v Celovcu. Naj- tekala tradicionalna že štirinajsta poletna zahtevni jazzovski literaturi lahko posega večji izziv letošnjega programa je predstav- glasbena delavnica za zborovske pevke in zaradi visokega nivoja glasbenega znanja ljala skladba februarja preminulega skla- pevce. Vsako leto jo prirejata Dom pro- udeležencev. Delavnica je bila zasnova- datelja Chicka Coree z naslovom Spain s svete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza. na tako, da so v štirih dnevih intenzivnih hitro menjajočimi se ritmi, zahtevno arti- Gre za izjemno strokovni seminar, ki ude- priprav spoznali jazzovsko teorijo, im- kulacijo in jazzovskimi backgroundi s soli. ležencem nudi obilo pevskih izkušenj, provizacijo ter vadili na solo in skupnih Organizacija delavnice je bila v rokah Ve- znanj in glasbenih užitkov, tokrat je zve- pevskih vajah. Imeli so tudi možnost solo ronike Kušej, ki je tudi letos s sodelavci nel v ritmih bossa nove in sambe, ki sta se v Tinjah poskrbela, da sta se skupina 15 jazzovskemu repertoarju pridružila v 60-ih udeležencev ter strokovni tim počutila letih prejšnjega stoletja. Gre za ekviva- izvrstno. Prav zato se vedno znova tudi lentni veji v tradicionalni jazzovski swing vračajo, saj so se dnevno tkale tako glasbe- ne kot tudi prijateljske vezi. Koncert je izžareval mladostno vedrino udeležencev in ponudil velik odmerek jaz- zovskih akordov, ki so še dolgo zveneli v ušesih poslušalcev. Naslednje leto vas vabimo, da se nam – sploh moški – pridružite, saj načrtujemo malce drugačen program. Zazveneli bodo namreč zvoki slovenske popevke izpod peres manj izvajanih slovenskih aranžer- jev ter seveda svežimi aranžmaji koroških glasbenikov. Ne bo vam žal.

6 poročila: Inštitut Urban Jarnik se je predstavil Predavatelji posveta zveza in inštitut Urban Jarnik se trudita, na 27. Slovenskem festivalu znanosti da pesemsko izročilo v obliki publikacij Posvet v Tinjah: Brauchtum im doseže širšo javnost. Michael Aichhol- Letošnji slovenski Festival znanosti je po- Wandel/Spreminjanje šeg in navad zer, je menil, da koroška izobraževalna tekal v hibridni oz. on-line izvedbi od 28. ustanova Kärntner Bildungswerk sprem- do 30. septembra 2021. Festival je ponudil Vpis slovenskih ledinskih in hišnih imen lja izvajanje šeg in navad, vendar včasih vpogled na ustvarjalna raziskovalna polja v avstrijski seznam nesnovne dediščine prav formalni predpisi zavirajo večje de- različnih znanstvenih disciplin. Glavni na- Unesco leta 2010 ter odločitev avstrijske javnosti, saj npr. šege in navade ne sodi- men festivala je komuniciranje znanosti s komisije Unesca, da v seznam nesnovne jo v sklop izobraževanja odraslih. Sabina širšo javnostjo. Leto 2021 predstavlja velik kulturne dediščine vpiše ziljski žegen in Buchwald je na osnovi zapisov svojega izziv za raziskovalke in raziskovalce. So- ziljsko nošo, ki je bil prvi dvojezični ele- deda ponazorila, kako je on doživljal očeni so z izzivi na področju zdravstva, eko- ment v avstrijskem seznamu (Untergail- spreminjanje načina izvajanja pliberške- nomije, sociale in podnebnih sprememb. taler Kirchtagsbräuche und Untergailta- ga jormaka v sedemdesetih letih, ko se Na letošnjem Festivalu znanosti so Martina ler Tracht/Ziljski žegen in ziljska noša), je začela mehanizacija. Seveda pa je bila Piko-Rustia, Uši Sereinig, Irena Slavkov in je bil povod za posvet o spremembah pri največja sprememba pri izvajanju pliber- Milka Olip predstavili izbrane projekte in- izvajanju šeg in navad. Posvet je potekal škega jormaka v lanskem letu, ko je bil štituta Urban Jarnik. Martina Piko-Rustia, 17. septembra v Domu v Tinjah. Priredi- prvič odpovedan, letos pa že drugič. Da- Vinko Wieser, Klemen Klinar, Jožica Ško- telji so bili Dom v Tinjah, Inštitut Urban niel Wutti je opozoril, kako razne identi- fic pa so predstavili čezmejne dokumenta- Jarnik in koroška izobraževalna ustanova tete, ki jih imajo posamezniki, pripomo- cije ledinskih in hišnih imen, ki so še zlasti Kärntner Bildungswerk. rejo k temu, da posamezniki predvsem v zanimive za širšo javnost. Peter Wiesflecker je na začetku sprego- kriznih časih oblikujejo večje nacionalne voril o pobudah, s katerimi se na Zilji identitete. Šege in navade ali pa noše pa Ani Jug-Olip v spomin posvečajo tudi slovenskemu izročilu in lahko tudi služijo krepitvi nacionalnih ga oživljajo na novo. Opozoril je, da so identitet, kot je to npr. koroški gvant. V ponedeljek, 20. septembra 2021, je v 99. šege in navade povezane z regionalno Herta Maurer-Lausegger je predstavila letu starosti za vedno zaspala Ana Jug, ro- identiteto, zato naj bi šege in navade ne ziljsko štehvanje v Blačah, ki ga je tudi jena Olip. V knjigi Utihnile so ptice, utihni- prikazovali zunaj prostora, v katerem so filmsko dokumentirala. Pomembne so la je vas je Ana Jug-Olip opisala svoje živ- doma. Tako so se Ziljani uspešno uprli, zlasti dokumentacije ziljskih pesmi, kjer ljenje. Neizbrisni pečat mu je dala srečna da bi npr. predstavili ziljsko žegnanje na so domačini pred kamero zapeli polovico mladost v verni, slovensko zavedni Užni- beljaškem sejmu, kar bi bil folklorizem. pesmi v slovenščini. kovi družini v Selah, v drugi svetovni vojni Martina Piko-Rustia je opozorila, da so Posvet v manjšem krogu je pokazal, pa je prestala pregnanstvo in strahote kon- celotno stoletje slovenske pesmi ponem- kako nujen je pretres te tematike. Refe- centracijskega taborišča v Ravensbrücku. čevali, danes jih na Koroškem ponovno rati bodo izšli v zborniku, ob predstavitvi Ana Jug-Olip, rojena 6. novembra 1922, vključujejo v obredno življenje, zato so zbornika pa je načrtovana okrogla miza, je na svoja stara leta zapisala z duše vse zlasti pomembne dokumentacije pesmi na kateri bodo referenti in referentke še trpljenje in krivice, da bi svojim otrokom Jerka Bezića, Zmage Kumer, Franceta poglobili razpravo o razvoju šeg in navad in vnukom, vsej mlajši generaciji, ohranila Cigana, Lajka Milisavljeviča, Engelber- v današnjem času. spomin na čas Hitlerjeve strahovlade kot ta Logarja v Podjuni, Jožka Kovačiča v svarilo in opomin. Skrbel jo je obstoj slo- Rožu in Nužeja Tolmajerja z zbirko radi- venskega naroda na Koroškem in goreče ških pesmi skozi čas. Krščanska kulturna je prosila, da bi ohranili slovenski jezik, za katerega so predniki toliko pretrpeli. Ana Teden koroških Slovenk in Slovencev na Slovenski gimnaziji Jug-Olip pravi, da nobeno človeško pero nikoli ne bo moglo opisati bolečine, ki jo Od 27. septembra do 1. oktobra 2021 je na Slovenski gimnaziji potekal Teden koroških prizadene človek človeku, ko mu vzame Slovencev in Slovenk. V tednu dni dijakinje in dijaki obiskujejo ustanove koroških vse dostojanstvo, ponos, ime. Slovencev in Slovenk ter v obliki delavnic spoznavajo dejavnosti koroških Slovencev Izdajatelji knjige so SNI Urban Jarnik, in Slovenk na najrazličnejših področjih. V Kugyjevem razredu 3.c je potekala delavnica KPD Planina v Selah in Mohorjeva za- na temo ledinskih in hišnih imen, ki sta jo vodila Vinko Wieser in Martina Piko-Rustia. ložba Celovec. Dijakinje in dijaki so spoznavali cestna imena v Celovcu, poimenovana po Slovenkah V torbici z rdečim in Slovencih in osebnostih iz slovenske kulturne zgodovine, ter možnosti dokumenti- srcem in napisom »Za ranja imen v svojih domačih krajih. spomin« je Ana Jug, rojena Olip, skrbno hranila razne doku- mente kot neizbrisne priče koncentracijskega taborišča Ravensbrück.

gledališče: 7 ANKARAN 2021 – Kot vsako leto znova z vnemo pristopili k ustvarjalnemu delu Začetki delavnice segajo v leto 1975 na nisi razmišljal in ti je sedaj ta Ankaran Rebrco, leta 1986 se je delavnica selila v oziroma ta točen proces dela po skupinah Fieso, od leta 2006 pa delavnice poteka- z vsebino dal in dodal znanje, ki ga prej jo v Ankaranu, v parku, ki obdaja hotel, nisem imel ali sem ga imel in nisem ve- in pred bungalovi, prostor za vaje pa so del, na kakšen način ga pridobiti«. (Igor gledališčniki dobili tudi v osnovni šoli. Sviderski) Lansko jesen so ukrepi za preprečitev epidemije prisilili odrski kulturni utrip v J. Milčinski, I. Sviderski, M. Vrtačnik Vid Sodnik mirovanje. Kulturno življenje se je popol- »Tukaj smo zato, da strokovno pomaga- noma ustavilo za več mesecev. S strahom mo, dodamo ali pa samo pripomoremo Ankaršvic: skupnost je pomembna smo pričakovali letošnje poletje in upali, k idejam, da se razvijejo do neke popol- Letošnje ogrevanje je potekalo v novi da dolgoletna tradicija gledališkega in lut- nosti. Pomagamo mentorjem in režiser- obliki. Strokovni mentorji so pripomog- kovnega delovanja ni utrpela škode in da jem, da jim na določen način odpremo li k uspehu na več načinov. Vsi otroci bo ponovno zaživela. Strah je bil odveč, saj določene načine, metode, ko si zatopljen so spoznali delo vseh treh mentorjev in so gledališke skupine z vso vnemo in vese- v tem svojem procesu in jih niti ne vidiš, ugotovili, da sta skupek in prepletanje ljem pričele s pripravami za predstave in za obkrožen z različnimi informacijami, ki vseh treh tem (gib, govor, improvizacija) pestro gledališko jesen. jih moreš kot režiser, mentor na določen pomembna, poleg tega pa so gradili na V Ankaranu je na delavnicah v dveh tednih način kanalizirati in fokusirati v določen skupnosti. »Če so skupine v Ankaranu, sodelovalo 11 gledaliških skupin z nad projekt. Mi mentorji pa imamo večjo av- je to edina možnost, da se vidimo vsi na 100 otroki in mladinci. Dve skupini sta se tonomnost v tem smislu, da vidimo kot kupu. Pomembno je, da udeleženci niso v poletnem času na domačem Koroškem zunanje oko in zato se mi zdi, da je naša povezani samo znotraj svoje skupine. pripravljali na veliki nastop na odru. Druge strokovnost tu dobrodošla ne kot zunanji Začnejo se družiti med seboj, družiti z skupine so s pripravami pričele z začetkom opazovalec, temveč kot dodatna vred- drugimi, s starejšimi, z mlajšimi. Napo- šolskega leta. nost režiserskemu in mentorskemu delu. sled je skupnost najbolj pomembna,« je Vsako leto znova preseneča raznolikost Veselim se vsakega Ankarana, ker je jutranje druženje povzel Vid Sodnik. projektov in pestrost domišljije in ustvar- vedno kaj novega. Vedno me preseneti jalnosti, ki jo udejanjajo otroci in mladinci in tudi veliko se sam naučim. Kot da bi z mentorji in režiserji. Otrokom in mladin- sebi, ko poučujem oziroma sem kot men- cem je na ankaranskem poletnem taboru za tor, dal ogledalo pred oči in bi mi ogleda- gledališke in lutkovne skupine všeč to, da lo sporočilo: ja, tukaj pa lahko nekaj bo- imajo ves čas samo za ustvarjanje in seve- lje narediš. Aha, na takšen način pa sploh da zraven spada še malo oddiha. Tudi letos se je zbrala vrsta nadarjenih mentorjev in Prve premiere režiserjev ter mladina, ki kot vsako leto z vnemo pristopa k ustvarjalnemu delu. Ob Igralska skupina Šentlipš je v soboto, 18. septembra, v Kul- delavnicah je bilo tudi še kaj časa za ko- turnem domu KUMST prvič zaigrala predstavo »Varno v šolo«. panje, druženje ter izlete. Obmorska oko- Na zabaven način so mlade igralke prikazale pot v šolo in kako lica je poskrbela za sproščeno in prijetno v prometu poskrbimo za varnost. ozračje. Ustvarjalnost in način dela na delavnici sta Lutkarji SKD Celovec »Mladi Celovčani« so v mesecu avgus- raznolika. Igre, ki jih pripravljajo skupine, tu na delavnici v Celovcu pripravili lutkovno predstavo Mala nastajajo deloma na kraju samem, prila- čarovnica. V torek, 21. septembra, so vabili na premiero v godijo jih posameznim zasedbam ali pa Tischlerjevo dvorano v Celovcu. napišejo nova besedila. Deklica Matejka bi rada postala čarovnica, pa ji še ne gre od rok. Strokovni mentorji za gib Igor Sviderski, Hoče čarati dobro, saj odrasle čarovnice delujejo prav obratno. za govor Martin Vrtačnik in mentorja za in- Ampak vztrajnost in dobrota sta ji pomagali, da je uspela! terpretacijo Juš Milčinski in Vid Sodnik so na letošnji delavnici prevzeli pomembno V idiličen starinski skedenj v Žvabeku so v soboto, 25. sep- in odgovorno vlogo. Nov pristop k delu tembra, na premiero vabili lutkarji Lutk Mladje – KDZ. Igra in nova energija prinašata spremembo v »PERŠMAN PROCES« sledi posledicam pokola za preživele, skupino. Zadali so si nalogo, da povežejo partizanske bojevnike in bojevnice, osumljence in tatove. Bese- člane skupine med sabo v celoto. Impro- dilo temelji na originalnih sodnih spisih jurističnih postopkov. vizacija prispeva k temu, da se ljudje bo- Dokumentacijsko lutkovno gledališče reflektira vpliv nacio- lje opazujejo, bolje poslušajo. Sproščen nalsocializma na povojno Koroško ter posledice za slovensko govor in h govoru utemeljeni in usklajeni manjšino. gib sta vezni člen energije, ki se prenaša med igralci in občinstvom. Vsaka skupina, Po letu čakanja je bila meseca septembra v Centru k&k v ki dela na tekstu, si je na delavnicah lah- Šentjanžu 16. 9. 2021 krstno uprizorjena pravljica Thomasa ko malo oddahnila in iz drugega zornega Bernharda, ki pripoveduje o zdravniku, ki na poti k bolniku kota pogledala na celotno predstavo. Po- neke zimske noči najde Viktorja Polnorega. Teater Šentjanž je membno je, da vsak režiser, ki dela s sku- z uprizoritvijo Bernhardovega jezika, njegovih ponavljanj in pino, vidi kvaliteto, ki jo prinese različnost. pretiravanj vstopil v svet poetičnega, v svet sanjskih podob in prividov. S prepletom igre, vrhunske glasbe in lutkovne anima- cije niti ni poskušal odgovarjati na vprašanje, ali je nor Viktor ali je nor zdravnik.

8 gledališče: ANKARAN 2021 1. teden 2. teden Da začutiš luč na odru, je potrebnih nešteto izkušenj Nika Brgant, men- torica in režiserka Kako pravilno osvetliti in kako postaviti detajle odrskih situa- gledališke šole cij v pravo luč, je bila naloga za šest udeležencev tehnične v Šentjanžu in delavnice, ki je letos potekala v prenovljenem Kulturnem domu ustvarjalka na Danica v Šentprimožu. Udeleženci so se seznanili z različnimi gledališču Toneta načini osvetlitve, se urili v tehničnih zahtevkih in v praktičnem Čufarja na Jese- delu preizkusili pridobljeno znanje. nicah je na 59. Linhartovem sre- Podeljene so nagrade 59. Linhartovega srečanja čanju za poseben avtorski pristop Matevž Gregorič, dolgoletni animator lutk in med drugim tudi za predstavo Fe- mentor lutkovne skupine Lutke Srce iz Dobrle vasi zna pritegni- tiš na puter preje- ti lutkarce in lutkarje, da sodelujejo pri nastajanju celotne pred- la posebno nagra- stave od zamisli o temi, glasbi, izdelavi lutk do igranja. do žirije. Iskrene Za svoje zasluge na področju lutkarstva v Sloveniji in tudi na čestitke! Koroškem je prejel Linhartovo plaketo za posebne dosežke v letu 2020, najvišje priznanje JSKD za področje gledališke de- javnosti. Iskreno čestitamo!

Hanzi Gabriel, v spomin: 9 Umrl je Hanzi Gabriel 20. julija 2021 nas je doletela žalostna 2011 je prejel Tischlerjevo nagrado KKZ 24. septembra pa so se poslovili od nje- vest, da je na Dunaju umrl neutrudljivi in NSKS, ki sta se mu s tem oddolžila za ga na Koroškem prijatelji in znanci sku- mentor tamburaških skupin, nekdanji prispevek h kulturni beri koroških Slo- paj z vsemi tamburaškimi skupinami. tajnik KKZ, zborovodja in organist vencev, in to kljub ogromni geografski Spominsko mašo v Šentjanžu, ki sta Hanzi Gabriel. oddaljenosti. jo darovala domači župnik Igor Kraš- Poslovitev od Hanzija Gabriela je bila v na in Polde Zunder, so sooblikovale Rodil se je 24. septembra 1940 pri p.d. petek, 6. avgusta, na Dunaju (Feuerhalle tamburaške skupine. Po maši je sledilo Unčarju v Šentjanžu, od koder je leta Simmering), kjer so se mu za mentorstvo, predvajanje fotografij rajnega na platnu 1942 kot dveletni otrok moral z druži- zvesto prijateljstvo in sodelovanje oddolžili (ur. Hanzi Weiss), koroške tamburaške no v pregnanstvo v taborišče Frauen- tamburaši skupine Fermata, ki jo je Han- skupine pa so zaigrale svojemu veli- aurach. V letih po vrnitvi iz pregnan- zi ustanovil na Dunaju. Poslovilne besede kemu mentorju v slovo. Pevsko je slo- stva je hitro postal viden njegov veliki so spregovorili Anita Bister, Peter Tyran in vesnost olepšala tudi Bernarda Fink. glasbeni talent. Mladi talentirani fant Aleks Schuster, v slovo so mu zapeli pevci z V imenu Krščanske kulturne zveze je iz Šentjanža se je šolal najprej v kla- Dunaja in iz Koroške. spregovoril podpredsednik Zdravko virski šoli v Borovljah, nato v orglar- Inzko, v imenu vseh tamburaških sku- ski šoli v Kamnu in na celovškem kon- pin pa Erika Wrolich. servatoriju. Od leta 1960 do leta 1964 Prireditelji so bili Krščanska kulturna je bil tajnik Krščanske kulturne zveze zveza, SPD Šentjanž in fara Šentjanž. in vodil izredno uspešne Rožanske fante. Ko je končal konservatorij leta Iz žalne izjave Slovenskega inštituta 1964, je šel na Dunaj in se vpisal na na Dunaju. Akademijo za cerkveno glasbo. Že kot študent se je kot substitut zaposlil Njegovo delo kot organizator in men- na Državni operi, če so tam potrebo- tor številnih tamburaških in pevskih vali močnejši zbor, npr. za Wagnerje- skupin na Koroškem in pri gradiščan- ve opere. Po končanem študiju pa se skih Hrvatih je – poleg več desetletne- je udeležil avdicije v Theater an der ga strokovnega vodstva tamburaške Wien, kjer je bil sprejet v zbor in je bil skupine Fermata – neprecenljiv pri- tam zaposlen celih sedemnajst let. Od spevek k promociji slovenske kulture leta 1983 do upokojitve pa je bil šepe- v Sloveniji in v zamejstvu ter plodoviti talec v dunajski Volksoperi. glasbeni vzgoji mladine tudi na Du- naju. Za svoje delo je bil odlikovan s Leta 2009 je prejel Metron, najvišje Tischlerjevo nagrado in Metronom. odličje gradiščanskih Hrvatov, ki ce- Cenjen je bil za svojo odprtost, prija- nijo njegovo prijateljstvo in tambura- teljstvo, zvestobo in zanesljivost. Glas ško sodelovanje, odlikoval ga je Javni s srcem in dušo glasbi predanega koro- sklad RS za kulturne dejavnosti, leta škega rojaka je utihnil – za vedno!

10 Hanzi Gabriel, v spomin: Dolgoletni prijatelj in sopotnik Doma v svoji fari je prevzel orglanje in vo- Seveda je Hanzi Gabriel ustregel prošnji Nužej Tolmaier se spominja: dil cerkveni zbor. Poleg tega je ustanovil Dorice Sabotnik in ji pomagal ustanoviti tamburaške zbore v Šentjanžu v Svečah, v tamburaško skupino v Hodišah. Prav tako Že nekaj let smo pokojnega Hanzija Šentjakobu v Rožu in v Celovcu. Nepoza- je s svojim strokovnim znanjem podpiral pogrešali ob raznih prireditvah na Du- ben ostaja nastop združenih tamburaških tudi tamburaše v Ločah, ki sta jih ustano- naju. Tokrat pa je prišla od njegovih so- zborov pod taktirko Hanzija Gabriela na vila Erika in Joško Wrolich. Tudi v svojem potnic in sopotnikov žalostna vest, da mladinskem dnevu v Šmarjeti v Rožu leta domačem kraju v Šentjanžu je bil mentor, je po težki bolezni umrl v 81. letu sta- 1962. Ko je bil Hanzi Gabriel tajnik Kr- ko so poživili tamburaško dejavnost. Tudi rosti. Potrt in žalosten se spominjam ščanske kulturne zveze, je treba omeniti pri tamburaški skupini Tamika v Železni mladostnih let, ko sva se spoznala in dva posebna dogodka. Maja leta 1962 je Kapli je bil dolga leta njihov mentor. postala prijatelja. V svojih otroških bila ob 20-letnici pregnanstva prva skupna Dolga leta je Hanzi Gabriel zbiral doku- letih je moral s svojo mamo zapustiti spominska prireditev koroških Slovencev mentacijsko gradivo o pregonu koroških svoj rodni dom, ko so njega in njego- v spomin na pregon. Najprej je škof Jo- Slovencev. Na koncu tega projekta je ob vo mamo Cilko pregnali v taborišče žef Köstner daroval v stolnici sveto mašo, sodelovanju Feliksa Bistra, Joška Bucha v Frauenaurach, kjer smo z mnogimi nato pa je bila kulturna prireditev v Domu in Hanzija Omana nastala razstava, ki jo je družinami koroških Slovencev z Zilje, glasbe. Nastopili so mešani in moški zbo- oblikoval umetnik Karl Vouk. iz Roža in Podjune trpeli v izgnan- ri Krščanske kulturne zveze in Slovenske Ob vsej tej dejavnosti pa sem občudo- stvu. Obisk glasbene šole na Kamnu prosvetne zveze. Združene zbore sta vodila val, kako vestno in skrbno je raziskoval nama je šest mesecev dolgo pribli- Hanzi Gabriel in Foltej Hartman. Drugi tamburaštvo na Koroškem. Leta 2005 je ževal glasbeno stroko. Na sporedu je dogodek, povezan s Hanzijem Gabrielom, izdal pri Krščanski kulturni zvezi sku- bilo učenje klavirja, orgel, tamburic, pa je bil prvi gledališki praznik 8. decem- paj z Vlasto Lokar Lavrenčič obsežno zborovsko petje in še kaj, kar sta nam bra v Mestnem gledališču v Celovcu. Go- dokumentacijo Po sledeh tamburaštva na posredovala France Cigan in Silvo Mi- stovali so igralci SPD Rož z igro Miklova Koroškem. helič. Pa tudi liturgija je bila v središču Zala v režiji Vinka Zaletela. Med odmori Za zbirko melodij Milke Hartman, ki predavanj, ki so jih imeli Alojzij Lu- je Hanzi Gabriel v orkestrskem prostoru je izšla leta 1982 pri Mohorjevi založbi skar, Rudolf Blüml in Tomaž Holmar. dirigiral združene tamburaše iz Šentjanža, (ur. Feliks J. Bister) je Hanzi Gabriel Hanzi Gabriel nas je navduševal za Sveč ter dijakov in dijakinj Heimlinger- harmoniziral 53 pesmi za ženski zbor. nogomet, namizni tenis in igranje šaha. ja in Mohorjeve. Na Dunaju je bil Hanzi Obiskali smo slepega organista Andre- Gabriel ustanovni član Dunajskega krož- Nužej Tolmaier ja Mičeja v Šentvidu v Podjuni. Peljal ka, ki mu je predsedoval Feliks J. Bister. nas je v cerkev, razlagal igranje orgel in Tudi tam je bil gonilna sila, da je prišlo petje, nato pa smo na njegovem domu do ustanovitve tamburaške skupine Fer- z njim igrali šah. mata ter moškega in ženskega zbora.

Hanzi Gabriel, v spomin: 11 Spomin na dragega prijatelja bo ostal vedno živ. Koroški tamburaši jemljemo slovo od svo- jega velikega mojstra in mentorja Hanzija Spoštovani žalujoče družine, vi vsi, ki ste Hanzi je bil veren človek, zavedal se Gabriela. danes tukaj zbrani, kjer se v lepi skupnosti je, da je pevski in glasbeni dar božji spomnino, da je naš dragi Hanzi odpotoval dar. Bil je zato zelo hvaležen. Vodil Slovo od očeta tamburaštva na Koroškem, slovo v večnost, iz smrti v novo rojstvo, kjer je de- je zbore s posebnim veseljem. Kako od zagnanega ljubitelja te glasbene zvrsti. ležen večnega življenja. rad je dirigiral, ko so na Koroškem v Slovo od glasbenika, ki je bil soustanovitelj in posebnih časih peli z veseljem, izpo- spiritus rektor vseh koroških tamburašev. »Vsak dan se odločamo za življenje in resni- vedali ljubezen do naroda v ubrani Con brio in allegro je pomagal ob ustanovitvi co, ali pa proti. Vsak dan se sanje prepletajo s zborovski pesmi. tamburaških zborov: leta 1975 Dorici Sabotnik stvarnostjo. Pomembno je le, da zbrano sledi- Hanzi je bil zaposlen v dunajski v Hodišah, leto navrh – 1977 – tamburašem iz mo žarku odrešeniške luči, ki nam osvetljuje Volksoper. Komorni pevec Wolfgang Loč, leta 1980 mladinski tamburaški skupini komaj prepoznavno pot.« Schellenberg mi je povedal: »Hanzi SPD Zarja, leta 1981 Ivani Weiss v Šentjanžu. Hanzi je bil eden od svetlih likov v naši skup- je bil dolgo časa naš dobri šepetalec, In ko je v letih 1999 do 2015 sodeloval s Tami- nosti, ki nam je s svojimi talenti, življenjem ki nas je spremljal in nam dal z vsem ko v Železni Kapli, je zvočni korpus tamburic na povedal, da je življenje velika skrivnost, obe- znanjem, ki ga je imel, lepi občutek, da Koroškem narasel v svoj veliki crescendo. nem veliko bogastvo, obsevajo ga žarki odre- smemo z njegovo pomočjo premostiti Vsem nam je stal s svojim neskončnim navduše- šeniške luči. V razodetju beremo: »Bodi zvest vse, kot je rekel, ko smo tu pa tam do- njem, s svojimi strokovnimi nasveti, s svojimi de- vse do smrti in dal ti bom venec življenja.« živeli pevsko nekoncentriranost.« setletja dolgimi izkušnjami ob strani, vodil naše Spomin na dragega prijatelja bo ostal vedno živ. Hanzi se je zavedal Beethovnove seminarje, delil z nami velikodušno svoj obširni Veliki Rilke je zapisal: »Kadarkoli misliš misli: »Glasba je višje odkritje od notni arhiv in svojo glasbeno spretnost in razgle- name, se spominjaj tistih trenutkov, ko si me vsake modrosti in filozofije. Kdor danost, nas neprestano bodril in opogumljal. Prvi imel najrajši, ko sem ti bil najbližji, ko sem prodre v bistvo moje muzike, bo notni material, ki nam ga je izročil, je napisal z ti bil najbolj pri srcu.« prost vse tiste bede, v kateri životarijo roko – z velikim občutkom in še večjo ljubeznijo. Hvaležen sem Hanziju, da me je povabil mnogi ljudje.« Živo so nam voditeljem skupin v spominu nešteti v Šentjanž, kjer smo se zbirali navdušeni Hanzi je mnogim posameznim skupi- pogovori po telefonu – včasih po eno uro. nogometaši. Lepa skupnost, zbrana okoli nam odkril lepoto igranja s tamburi- Vedno zaskrbljen, kako nam gre, kaj igramo, kje Sekija Mihija, prijateljstvo, prijazni Šen- cami. Koliko jih je vodil, jim pomagal nastopamo – Oj puvej, če ej nucate, jez vam rad tjanžani so nas spremljali. Prisrčno nas je prebroditi začetne težave, bil enostav- pomaham – so bile njegove očetovske besede. sprejemala Tischlerjeva družina po tekmah. ni, prijazni mentor na Koroškem. In kolikokrat smo našli v poštnem predalu paket Ko se je Hanzi ob šoli učil in se uspešno Vsi, ki smo doživeli koncerte z maes- z notnim materialom, ki ga je zbiral vse svoje prikopal od razreda do razreda Slovenske trom Hanzijem, vemo, da to zmore življenje. gimnazije, sem ga smel spremljati. samo človek, ki mu je pri srcu lepa Z isto skrbnostjo in natančnostjo je zbiral zgo- Njegova življenjska pot je bila od vsega za- melodija, lepa pesem – v povezavi z dovinske podatke vseh tamburaških zborov na četka zaznamovana z glasbo. Zanj veljajo zborovskim petjem. Koroškem in celotno arhivsko delo objavil sku- besede Tavčerja, ki pravi: »Edino glasba Hanzi se ni izognil svoje dolžnosti, paj z Vlasto Lokar-Lavrenčič v knjigi »Po sledeh poseduje tisto čarobno moč, ki me lahko ki jo je živel do konca, svoji globoki tamburaštva na Koroškem«. popelje izven prostora in časa, ker se duh zavezi ljubezni. S tem opusom je zgledno znanstveno dokumen- končno razžari in polno izpoje.« Šele ko je kruta bolezen posegla v tiral kulturno in politično delovanje koroških Slo- Hanzi se je podal na pot izobrazbe. V Kamnu njegovo življenje, je moral reči: »Čas, vencev in s tem ovekovečil poklon tamburaštvu so naši salezijanci kakovostno poučevali or- bogati čas ustvarjanja je minil.« Hanzi Koroške v prejšnjem stoletju. gelsko glasbo. Niso rutinsko opravljali dela, je sprejel izredne darove srca in duha, ampak opravljali so z ljubeznijo: »Ljubezen podarjeni so mu bili na pot življenja Dragi Hanzi! najgloblje ustvarja glasbo in petje.« in vere. Danes mu rečemo: »Hvala Loški tamburaši se tudi letos vračamo s poletne- Hanzi je občutil, da je cerkvena glasba ved- Hanzi, da si jih med nami uresničil. ga seminarja v Crikvenici. Leta 1978 si bil prvič no plemenitila človekovo duševnost. Me- Bog naj te na večno osreči, glej dob- z nami v Crikvenici, leta 2015 si zadnjič vodil lodije, ki prihajajo iz orgelskih piščali, so rega Boga iz obličja v obličje.« naš seminar. nekaj silno lepega. Hanzi je vse storil, da je Potem si polagoma utihnil, napočil je tvoj čas di- mojstrsko obvladal orgle. Mnogim župni- dekan Leopold Zunder, 24. 9. 2021 minuenda. Stike smo lahko vzdrževali le še po kom in farnim skupnostim na Dunaju je ob tvoji ženi Anne. nedeljah in drugih priložnostih priskočil na V imenu vseh koroških tamburašev ti smem da- pomoč z orgelsko spremljavo. nes tu v tvoji rojstni vasi izreči svojo/našo hvalež- nost, naš Buh voni. Hvala za tvojo ljubezen do tamburice, za tvojo požrtvovalnost, skrb in za tvojo navdušenost, s katero si sprožil pravi preporod tamburaške glas- be ne Koroškem in tako bistveno in trajno soobli- koval glasbeno in kulturno sceno na Koroškem. Ob zvokih tamburic boš ostal vedno med nami! Erika Wrolich, 24. 9. 2021

12 Hanzi Gabriel, v spomin: Njegova žetev je bogata Hanzi Gabriel je bil neumoren. Bili Dragi dunajski in koroški rojaki! so časi, oziroma leta, ko je imel redne Cenjeni Hanzijevi prijatelji in znanci! Hanzija Gabriela sem prvič videl leta 1957 vaje s tremi tamburaškimi skupinami v Svečah, ko sem bil star osem let. Hanzi in tremi pevskimi zbori, tako da je imel Zbralə smo se tla na te véčjam vínar- je takrat – star 17 let! – prevzel sveške tam- tudi po šest večerov v tednu zasedenih. ščam brítofe, da uzêmamo svovú od burice, ker bivši dirigent iz Slovenije ni več Vmes pa nešteto nastopov s sveško- našá Ҟoróšca, Rožâna pa domačina, prihajal. šentjanškimi tamburaši in z Rožanski- Únčarjava Hanzija. Po maju 1960 je prevzel funkcijo prvega mi fanti. Z vəlҟo sҟrbjó smo te šlenje lite pa glavnopoklicnega tajnika KKZ, funkcijo, ki Nastopal pa je tudi kot odrski igralec misnce tệlə vệdatə, ҟaj se u Vine hodí, jo je nasledil po mojem očetu. Oče je tak- pri farni mladini. Glasba in petje sta mu ҟaҟu Hanzjə hre, zato ҟə smo vệdalə rat postal predsednik Narodnega sveta in pomenila vse! za njā tašҟo bolízn. Usə smo žînjalə pogosto sta s Hanzijem hodila opolnoči peš Kot je napisal Janko Kulmesch v No- pa upalə, da bo búlə hrátavo, pršvò je iz Kožentavre v Šentjanž ali Sveče, ker je vicah: »Utihnilo je srce, ki je živelo in pa drháčə. avtobus vozil samo do Borovelj. Oče mi je gorelo za tamburice in domačo kulturo.« Zdej pa tla u Vine žavostnə stojimo pripovedoval o teh hojah, kakšne razgovore Ni mu bilo težko imeti tisoč vaj in prad njā trúhvo pa se poslâvlamo od sta imela in o tem, kakšen čudovit človek je nastopov na Koroškem, ni mu bilo tež- našā Hanzija. bil Hanzi. ko, hoditi na vaje z Dunaja na Koroško. Hvišno mā usačə od svoje osebne Obiskoval je naše prireditve in vedno spomine na Hanzija, na njā žəvle- Rad bi spomnil na tri–štiri prireditve, ki jih je smo se veselili, če smo ga videli na- nje pa na njā devo, ҟə ha je narédov. organiziral Hanzi kot glavni in prvi poklicni smejanega, zainteresiranega, radove- Usačə od nas je na svojo sorto biv tajnik KKZ. dnega, žarečega in plemenitega. žnjim povệzan. Zvò smo hvalệžnə za Tako je leta 1961 organiziral veliko gosto- Videli in čutili smo njegovo ljubezen to, da je biv mad namə, da je rad pršov vanje primorskih Slovencev s pevskimi do materine besede, do naše kulture in u našo ҟonto. Buh jumə povonej za nastopi, gledališkimi predstavami, literar- omike. to, ҟar je narédov za svenjo kulturo u nim branjem in srečanjem mladine. Leto Mnogokrat smo pa razmišljali tudi o Vine, čir smo žnjim hôdlə s tamburá- navrh, aprila 1962, je organiziral spominsko njegovemu verjetno velikem domotož- šamə pa pệlə u zbôrə. Prov posebno proslavo ob 20-letnici izseljevanja koroških ju po domači vasi, po Rožu in Koroškem. se ha pa spúnamo tudə na Ҟoróščam, Slovencev. Hanzi, sam izseljenec in žrtev Tako kot na Koroškem se je tudi na čir je sҟrbov za tamuraše, za njé note deportacij – kot dveletni je moral z družino Dunaju udejstvoval na glasbenem in šribov, žnjimə sҟušnje (vaje) pa semi- v pregnanstvo –, je pri tej prireditvi vodil kulturnem področju – in to ne samo v narje mov, pa jəm pomâhov, čir je le Moški zbor Zveze pevskih društev in Zdru- poklicnem življenju. Ustanovil in vodil mộhov. ženi moški zbor. Še isto leto je Krščanska je zbore v Dunajskem krožku in tam- Na njā te âdnosmredə rojstnə den, te kulturna zveza 8. decembra prvič priredila buraško skupino Fermata. štirndbajsta septembra litas se bomo predstavo v celovškem Mestnem gledališču. Hanzi je bil svetel primer tega, da ki- u njā Šəntjanžə z mešo, s tamurašamə Legendarni igralci SPD Rož iz Šentjakoba lometri niso problem, da razdalja ni pa s petjam spúnale na njā pa se jumə so ob navzočnosti avtorja Jaka Špicarja in v prepreka, če hočeš narediti kaj za svoj zahval'lə za use, ҟar je naredov za režiji Vinka Zaletela izvajali Miklovo Zalo. rod. Če delaš to, kar ti je srčna zadeva. svenjo kulturo na Ҟoróščam. Leta 1963, to je bila 1100-letnica prihoda sv. Njegova žetev je bogata in sam je ob Dragi Hanzi, ҟə sva se oba u Vine sre- bratov Cirila in Metoda med Slovence, je v podelitvi Tischlerjeve nagrade rekel: čava – to je pa bu vəlҟo-vəlҟobartə ̶ sə delavski zbornici organiziral Einspielerjevo »Če se ozrem nazaj na življenje, sem Ti usólə reҟov: »Ҟaҟú bə rệҟov?« Zato proslavo. stal zmeraj na sončni strani življenja.« səm pa jes rệҟov, da Te po damâčam To so bile »mega-prireditve«. Zdravko Inzko, 24. 9. 2021 namârnvam pa se Tə z rožânsҟo besído Toda Hanzi ni organiziral prireditev le v zahvâləm za usè, ҟar sə za nas narédov. centralnih krajih, temveč tudi v Podgorjah, Buh voni za štiradilitno ҟonto pa za pet- v Šmiklavžu ob Dravi, na Mariji na Bistrici je, te prve kvintetə, pole pa u môščam ali celo v Šmarjeti v Rožu. To so kraji, o ka- zborə Dunajskega krožka. Naj še amrt terih si danes kaj takega težko predstavljamo zazveni naš te domâčə akord! in lahko mislimo nanje le s prizadetostjo in bolečino. Na Tvojo pot u večnost pa vzệmə s səbo še te beside: Tam u Rožə Ti sə biv doma, tam je tudə Tvoja zîbov bva, tam je biv pesmə ҟrej, pa tamburic zvok braz mej. Viətrč, viətrč, vzemə məne ti s səbo, viətrč, viətrč, totej, čir dum je moj! Mîrno počîvej! Aleks Schuster ob poslovitvi na Du- naju (6. 8. 2021)

8 napovedi: 13 sobota, 2. 10. 2021, 10.00 termini: 20. Primorski dnevi na Koroškem, Srečanje vseh ljubiteljev slovenske literature 19. Koroški kulturni sNoobvootlae,tn6o. 1s.re2č0a1n8j,e,P19ri.re–d2it7e.lj1i0: .K2r0šč2a1nska kusPolrtbeudorstntaaa,v2it7e.v1p. u2b0l1ik8a, c1i4je Gostilna Kovač na Obirskem sobota, 2k3o.n1cd2enr.te2v01i 7v, L1j8u:0b0ljani Prireditelja: SPD Valentin Božični Polanšek, DSAP Nastopajo: O1t3ro.š1k0i z. b–or5T. r1ti1n.o2s,021 Hiša kulture, Žvabezkv, eKzPaD, ZDvraevzaa slovenske kTaihtoalziešmkelja (MvIonokiPcailZantaTivrstkAau,npPzŽgivreoniPelarazZeT)a,daT,kmirtvStebaall,urojtlieva:teKnrsškčaapnrsoksavkeutnltauzrsNnvooabevzootala,e,tn6i. Kulturni dom Radiše 1. 2018, 1pS4rloo:3sv0veentsekva Gorici, v koncert prosveta TrsPStNruirIeUdiJtelji: SPD Radiše nedelja, 3. 10. 2021, 18.00 MundArt, GDlasrbuešntavošoslaloRvuetanrsko-avstrijskeKgualturni dom, Šentprimož Koncert Glasbeni Cocktail BsFPNoaroaibrsžrnoetiaočdtanpict,iaee:2krljk3Do:e.nuSv1ckposOP,2erorŠDAr.iderttj2po.padT0pLštrra1eattki7,ajpslieji,š1hos1k3tn9Svua.:alt0l1oot00vuv.reLn2nij0chu2ebdv1lnj,vai1nL8i,.j0uK0bllujabsPPNonrrobiiirrvoeeoddtlaiiett,teen6lljoj.::–sSK7r.Pea1čDto.aln2Dij0šeak1navCtPG 8iocaRTeorakilrEecnoiikjšDvjaak,heSa1cT9,M AT. V1ois0hIc.Toh2rElje0eVr2vj 1eaPv,,Ua1M1Bdl.Lv0aPnkPKPod0uIDrreaiiKrild trrtkaoeeLueAnadldlriijnpiiašaCttekaee,miIvl2jJdi8o:po.bKrm1asa.zlptn2ooriv0loki1esšun8vks,eikt1dee4o Casineum Vrba nedelja, 10. 10. 2021, 14.30 Dober večer, sosed (pLSoeapnreeandLsekeljašenškiok,lOjG2aian5,da.iLMlpn1eer2pirkth.iejjiae2nape0alarD1aSr7jztr,arusn1tAži0aši:avln0b)ea0e,r»KtSarlMeekdeoosvvnite«rrgjsaKPaolv1loiebtkonsonacrtieorac-r-a,tg1izln3aas.kMb1oe.arn2emao0pg1rr8ea,SGpdf2isnRe0ltjaat:aEe0vs:0kabČ,eAn2Na2.Jš1Eo0laG. d2Le0Až2eS1lB,e1EK8N.o0KsPIrrr0HooeindšBckŠaoe,eOrr3,otL1vG.cl1ua.s/b2He0n1oe8te,šl1oM8le:i3 Kulturni dom Ledince Praznična maša na sveti dan Maša Kagao Knez SCGV Emil Komel iz GLoerdicinec,e Prireditelj: SKD Jepa–Baško zMKmVoz1aaš4ro0ta)W(oMlfigPčssaerantegrBdatsreeAtkvamiv,sai1vtd4eeGv.u-1spda0uu.rbu2l,i0k2a1c,ij11.00 Farovž, Šentjakob vGRloažsubena matica FurlaniPjari-rJeudiltiejl-j: SKD Jepa-B jezero Nastopajo: BZiragliot SžtböackDlerra(vsoap/raWn)i,eser sobota, 13. 1.2018 ska krajina sobota, 3. 2. 2018, 20:0 sobota, 23. 10. 2021, 19.30 Podjunski ples Ljudska šola Bilčovs Ples Danice Dober večer, sosed Dobrla vas, Kulturni dom Sebastian SeSifleortv(eanlts)k, Ga rmegaatiNcao,wKakongresni tPrrgir8ed/Ii.telj: SKD Globasnica Igra ansambel Saša Avs Prireditelj: SPD Srce (tenor), Gregor Einspieler (bas); 0KP9r.ui0rl0teudrinteildj:oSmP,DŠeDnatpnriicma 17.0Lp0ountkeodvenljaepkr,e1d5s.t–a1v7a.nJz1Oae.dšŽ2oe0Ell1ejF8ainO, v2Vr4Atc.e1M, 0A. 2Š0A21, Lzbaobrostsakmi odsotlapinneai;tŠeekn,tp1a5v.el1v0. 2021, ob četrtek, 28. 10. 2021, 18.00 vodi: FlorianPMreodssktoapvfitev publikacij zŠPpajlremeoitrzeižehikbdke,ail,t1,e9Clj.:e1lKo. vK2e0Zc1,8ŠepZFnetabjvaronksrokabZichveezrkzbeeovrsolvovvDiezonTbskrrlsiithavcačCkPeesurertiillrrktoeutvvderenekitcen,emv8ih.op2br.as2zl0no1ivk8eu,n1sk9e: Odkritje spominskega obeležja Samostan, ŠeIzntjpeazvieklav, kLiagbaotnski,iCankarjeva Dr. Angeli Piskernik dolini Slovenski poslovni Celovec, pri Uršulinkah torek, 26. 12M. 2o0h17o,r1je5v:0a02020 Literarno branje in finisaža, Prireditelji: KKZ, SPZ, PL»NCsFoiMarjakubirsrlnoboetcoačldtaja«piadkt,anev(l:2aoloj.Ldar1au:10ntK8k.a.Po2ŠlvD0emn2taoŠ1ih,mnge1allie9phd.re0eal0jli)i,nš2čKe1.K00ZkPNFKrbFtKPgeoelaarraaPPžereetsrrsidaeDDnndmejtskadaaisotil:tPŠ,iprdeiadlošN2mlroaovvakaf6:maiaoniiak.GpnhlriD,no1snraelrSeka2nelaeeKpDNSLLsKdued.sa»žvoSsllenpri,au2iSoaeeeotaenbjilitŠ0atčaanksinlvehkkovš1eem:mtcajlkkeou;are7ocAetejiianpar,p,ahtv»rltmaés1«et,sea1(onkkn9Tl»Moj15Svauko:aoKč6.0ampalt:npma0a.1oiKidHndlrr«10rnvaatieo,av0non.tdoišsi)in.i2kncrskk2a0t,aat,ane02KpTvta21eooab1,Csnmr,e1BaDgm19atrio1ž.Oev0pv.s0B0lrnLSie0moikjmuštoSPKsKPPHpprmkbortgoreroiaairtibiilmšnjeodnttrrnjas8ojoeeajšeaeiikaddlt/kndnkkialI«Kiiešiaiuei,.tt,htkreelloe2jtillizzuejjv0nd::ajkr.eoTeKKm,v1kmiŽ2oPK.s-laV2cdv2DpZdh.eaa0rin1rbloD1nlej.e8sserrkv2kKSajpPsASMe0ievpurhot1Rlvapeerool7szeteoEdSvht,buhmnko1aeDooruadr9rn,rnloiSga:mjjs2f0vieleiTrki7,0atvntv(Aiae.deoAaskVd1e,)llnn,0eCIojzTe.njieazž2Elp2lno0oRVr0iv2iž2erce1bKeb1ec,adunN1vnilMttP8aeJPev,I.rrll0dkGieairo0bedeEnedlizkjirutakael,auljt1:R1KS.Kv3Z.C2el0ov1c7u, PTprriesircjeehdmlietnrejilecjvaa::aLNdevSnoKčrkSana,DnaKK,evKCudopZeejpleloejzvraie,čcn1o7.e1k0u.m2e0n2s1k,oD10bo.o0mg0osglluažsjebe Celov n»PnsNoHaeoabpdnsirotšeooeatlvjjpa)ianat,,ea:9v1Lm.:0u1.et0k1ji.o0«2v.0(n2o2a0d12s,1k11u0, 9p1. .i8l3ne.0a0ta0ŠmiheltzŠFp»voaTapegrrtorpleenierlokkitedn«,,sdai22oliip6g9mšl.r.ke1a,1es:S2m2PsMLMiAne..gralrnu22aereoeisš0b0tenddatkh1o1eimas7eon7fTta,m,,braSne2j2e2vaeor0al00jvivc:utR:t.0oe0eaeoP010rvsi,zo0zaagKp.lDueo2rdibož0žlbdb2eilakr1vjlea,neCc1iveši1jkla.oa0svi01ec mašujeta Ivan Olip in Igor Vukan četrtek, 25. 1. 2018Ž, 1u7p:n0i0jska cerkev v Plinbeedrekljua, 18. 3. 2017, 14.30 Noč višjih šol, Višja šola Št. Peter Koroška in Primorska petek, 26. 1. 2018, K1s8o:0o3b00no.–cto1ea2br,:tl3e2P0t3nr.iisc1la0u.hs2nm0imr2ti1oJ,os1SKPos9Krusiip.rleS0etaudd0PruiInltapeinlacjiivek:nacKtaeKr ZTr/bZižPZP / Dan odprtih vrat sobota, 16. 10. 2021, 18.00 gzodsrtaumjes:kGimledpSarlvloiešvnčeecneKmsokpGaeamršpaetrijcaaT, iKčaongresni vtrigšja8š/Iola Št. Peter Premiera: »Jumanji« (od 5. leta igrajo: UroščSemtrotleejk, D, 4an. i1e1l M. 2a0la2la1n,,18.00 Gledališče GABRIEL naprej) Rrke&ožkikja,M:ŠJaeatnektkjaaInBRAvžeaelvensceckiRdtsaoaalžnjubedekesureldtTuiorlnlJmeamnakuieačr,lMoLveeTVKaskersiRukalnŠ.tČedr(iV0Arrnj0aNoga4gSeu3Kurk)AlRj,(K0inU)g4L6T23U6/R/5IN1IAI69Z201pV24E7o03Z.nA,0Cef0aedklOoesvld5jee0kckr2i,3tj27e59s.p1o0m. 2in0sSMZV2kaae1ablrerkeitnnaipnaaKlAKSoemnlušidchčrhet-enOrliwinkliagpld -11 kelih Nastopa: Lutkovna skupina -12 kuch Kakodolgoše -13 vere Ponovitev: -21 ande nedelja, 17. 10. 2021, 11.00 6zBpa6eigt.peSlbkela,osn5vidg.ern1Nas.joko2MPNvi:0rapae1Si,ltnd8aeDasi,msšte2Taa’j0svae:KiFa0Vteet0ouevvnrek,zrn,Kijliirgaiež:eSvonliidšakranePSo1-rliismkstpeao:eivNblk:emiod: eMfefljijaacir,etNi@noKvkiuckcezh,.lKaintKg, ,ZsVp1Kz, eSla8eruNe.tJnl:0ItaaUw0unSrrwbmkKnawranetun.mJMkliaktkr,unzedMir.ksoanastrmantinepuarrPjPiairkleoidb-Rieturesktvia,vZalka Kelih-Olip, Simon International Band DSPA, SPD Edinost Pliberk, Casineum, Vrba MoPZ Kralj Matjaž, MePZIMPRESUM: Izdajatelj: Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26/3, 9020 Celovec. Odgovorni urednik Martin Kuchling Krščanska kulturna zveza Zalka Kelih-Olip -11  [email protected] Podjuna Viktringer Ring 26/III 9020 Celovec Martin Kuchling -12  [email protected] sobota, 30. 10. 2021, 14.30 Predstavitev rezultatov delavnice Tel. (0043) (0)463/51 62 43, faks 50 23 79 Katja Osterc -13  [email protected] »doma/daheim 2.0« Dijaki SLOG, Karl-Heinz Fessl e-mail: [email protected], splet: www.kkz.at Sabina Anderwald -21  [email protected] 15.30 Vodeni ogled razstave Gitti Neuwersch -11  [email protected] Milan Piko -15  [email protected] Prispevki: Martin Kuchling, Katja Osterc, Martina Piko-Rustia, Milan Piko Slike: Nedelja, Novice, Franc Wakounig, Lydia Gregorič, KKZ, SNI Urban Jarnik Muzej Wernerja Berga IMPRESUM: Izdajatelj: Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26/3, 9020 Celovec. Odgovorni urednik Martin Kuchling