ČASOPIS NAŠE GORJE ŠTEVILKA 4

Dostavljeno po pošti! Številka 4 OKTOBER 2019 Naše Gorje ISSN 2630-3078 Občasnik Posamezni zanesenjaki,čeprav so bili po večini preprosti ljudje, so veliko pripomogli k razvoju svojega kraja. (BožoBenedik) stran 6 Kot Gorenjec prihajam med Gorenjce..... stran 8 Pisci Razgledov o Gorjancih in Gorjah stran 5 Pavel Jamnik, Janez Bizjak: SKALOREZIV POKLJUŠKI SOTESKI Marjan Zupan: STOPINJAV PRETEKLOST - SKRIVNOSTNI,ZGODOVINSKI NABOJ RADOLCE Anja Bunderla:VALENTIN CUNDRIČ - BLED Z OKOLŠNO SKOZI OČI PESNIKA PREDSTAVITEV 11.Razgledov Muzejskega društva BLED torek, 08.10. 2019, 19.00 Festivalna dvorana Bled

02 NašeGorje Bdimo nad Vrščami Uvodnik (… se nadaljuje po 1., 2. in 3. št. Naših Gorij) Ob nastajanju tokratnih Naših Gorij je bila srčica tém misel Boža Benedika, da so »posamezni zanesenjaki, 4. marec2019 čeprav so bili po večini preprosti ljudje, veliko »»OPPN Vršce« predvideva grob poseg v prostor pašnika Vršče in okolice. Če ima krajina še vedno naravne danosti, gre pripomogli k razvoju svojega kraja. Tak je bil tudi svetovni turizem v smer neinvazivnega dostopa gostov v lokalno okolje.To pomeni,da temeljimo na zgodovini,kulturi in Jakob Žumer«. Jakob Žumer se je sodeč po besedilu naravnih danostih z vključevanjem domačinov. Obiskovalce ozaveščamo, jih usmerjamo v opazovanje okolja, ki smo ga znal »zakopati« v življenje.Umno.Da domačini nismo podedovali od prednikov,ki so z zemljo ravnali spoštljivo in razumno.Želimo privabiti goste,ki so tudi sami pripravljeni za samo zadnja leta turistično in okoljsko osveščeni, naravo storiti dobro. Zato moramo infrastrukturo minimalizirati, osebne prevoze odmakniti od središčnega območja . priča podatek, da so krajani že leta 1912, ko se je zaposlitve v turizmu morajo temeljiti na vsebinah,ne na degradaciji okolja … s prometom se sedaj uničuje staro vaško komaj leto po Žumrovi smrti načrtovala zajezitev jedro in ostala kulturna in naravna dediščina … instant turizem … načrtovani OPPN je nepremišljen,od začetka napačno reke, močno nasprotovali projektu zaradi možnih zasnovan in pomeni trajno uničenje prostora, ki je v TNP-ju, ob Naturi 2000 in ob varovalnem gozdu … Ministrstvo za negativnih vplivov na turizem. Zadeve, ki vplivajo na okolje je po pregledu »OPPNVršce« ugotovilo,da bo verjetno prizadeto to ranljivo območje … ZRSVN meni,da bi OPPN nas, moramo obravnavati celostno, vztrajno in pomembno vplival na varovana in zavarovana območja … s t. i. modno muho glampingov, parkirišč in šotorišč se bo pogumno. pašništvo uničilo za vse prihodnje rodove … Načrt »OPPN Vršce«,ki ga predvideva Občina Gorje, ni sprejemljiv, in ga je potrebno v celoti črtati iz zadevnega OPN-ja.» (Anja Bunderla,povzeto iz besedila pripomb,predlogov,mnenj) Prispevki v RazgledihMD Bled nam ponovno odstirajo zanimive, pozabljene ali neznane zgodbe iz življenja 11. avgust2019 prednikov in posledično zgodbe vseh nas.Lahko bomo Po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahtevam od občinske uprave sklep in odlok Občine Gorje o parkiranju spoznali gorjansko staroversko daritveno mesto – in za dovolitev parkiranja na zemljišču AS Podhom. tičnico, simbole raznih oblik v Pokljuški soteski, ki »To zemljišče je po veljavnem OPN-ju namenjeno za parkiranje dnevnih obiskovalcevVintgarja za avtodome,šotorišča in nemo pričajo o čutenju in verovanju, likovni dnevne obiskovalce« (Jakob Por,Gorenjski glas) ustvarjalnosti in kulturni zapuščini, poezijo Valentina Cundriča, z vsem tem pa bomo bolje spoznali svojo 27. avgust2019 identiteto, ki je v sozvočju s kulturno in naravno Z občinske uprave dobim odgovor,da »Občina Gorje nima sprejetega odloka o parkiranju«. dediščino. Bolj je raznolika, večje bogastvo imamo, večjo biotsko raznovrstnost,večjo blaginjo.Umetnost 28. avgust2019 uči videti. Resničnost se ustvarja v očeh opazovalca, »… Stališča do posameznih pripomb na OPN sta pripravila pripravljalec (Občina Gorje) in izdelovalca OPN (Kaliopa d.o.o. vsak zase pa ustvarja svojo zgodbo,ki jo dojema tako, in Atelje Prizma d.o.o.) … Na obravnavanem območju se ohranja predvidena izdelava OPPN, intenzivnost predvidenih kot si jo sam predstavi. posegov pa se zmanjšuje. V izvedbenem delu OPN se v usmeritvah OPPN, v enoti urejanja prostora SG -30, ukinja načrtovana ureditev kampa s šotorišči in prostore za avtodome ter vstopni/sanitarni objekt.Ohranja se le rekreacijsko Ljudem je z namenom poleg vse resnosti dan tudi območje z urejenimi zelenimi površinami in dopušča ureditev parkirišča za dnevne obiskovalce.« (Stališča do pripomb SD smisel za humor.Kaj se zgodi,če ljudje prisilijo druge, OPN Gorje,župan) da postanejo to, kar niso? Podobno, kot se zgodi s pašnikom, če ga nekateri prisilijo, da postane 1. september2019 parkirišče (slika spodaj). Soteska Vintgar je ena najbolj priljubljenih naravnih znamenitosti na območju Gorenjske. Lani jo je obiskalo več kot 300.000 ljudi.Zlasti v poletnem času pa je tako obremenjena,da upravljavci razmišljajo,da bi s predprodajo vstopnic tako »Da lahko povem to pesem zaradi varnosti kot zaradi samega doživetja omejili vstop.Kot je povedal direktor javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) Janez Rakar,je prva težava parkiranje,druga pa gneča na poteh in mostičkih skozi sotesko.\"Obiskovalcem ni vseeno, mi je dovolu gospodar kakšna gneča je. Če se prerivaš po poti, stiskaš na mostičkih in komolčiš za ugoden položaj za fotografiranje, se pojavi vprašanje,ali mora biti v soteski res hkrati toliko ljudi,\" je izpostavil Rakar. ko sem sreču ga v sanjah Direktor TNP meni tudi, da parkirišč ob vstopnih točkah v sotesko ne bi smeli povečevati, ampak ljudem omogočiti parkiranje na bolj oddaljenih območjih in jim nato zagotoviti prevoz oziroma pešpot do soteske.Tako bi razbremenili samo in mu sebe dau v dar.« vstopno točko in vas Gorje. (Naša znamenitost: gneča, stiskanje in komolčenje: www.zurnal24.si/popotnik/nasa- znamenitost-gneca-stiskanje-in-komolcenje-333376 - www.zurnal24.si) (Pankrti:Gospodar) Anja Bunderla Parkirišča se morajo umakniti izpred naših domov.Kaj domačinom pomenijo milijoni evrov TD Gorje in namere župana in občinske uprave? Po pogovorih s člani TD Gorje pa upam,da postajajo nameni TD Gorje iskreni in da se bo stanje izboljšalo.

03 NašeGorje Ovčarski dan na Zatrniku Letošnji ovčarski dan na Zatrniku pomeni obujanje Čreda ovčic na Prireditev vsekakor dobi dodano vrednost s prikazom tradicije,ki se je z zadnjo tovrstno prireditvijo na Zatrniku na ovčjem dnevu striženja ovc in z drugimi znanji ter opravki,povezanimi z sicer zaključila pred dvajsetimi leti. Marsikje po Sloveniji ovcami. Zato so običajno tovrstne prireditve dobro ovčarski bali potekajo brez prekinitve že več desetletij, na Zatrniku obiskane. Na njih je že tradicionalno prisotna okusna kotnpr. na Jezerskem. domača hrana z domačo glasbo na odru.Kakšna konjska na planinah ostali mlečni vprega,nekaj narodnih noš in nastopi domačih društev so Ovčarski bali so bili izdelki ali polizdelki, so kot pika na i bogatemu programu. Kadar pa zaigra še vedno organizirani tisti te na ta njihov zadnji lokalna godba na pihala, je tovrstna prireditev ena dan, ko se je pastir z delovni dan v pašni najpomembnejšihvkrajuvcelotnemletu. ovcami vračal s planine v sezoni tudi prodajali. Da pa je bila ponudba še večja, so dolino. Termin premika žene in dekleta na ovčarskih balih prodajale volnene Janez Mežan ovc s planine v dolino je nogavice in druge pletene izdelke. bil odvisen od paše na Z leti so ovčarski bali postajali vse bolj turistično obarvani. *bál1 -a m pog.družabna prireditev,na kateri se pleše;ples:iti na bal;bal na prostem (SSKJ) planinah in vremenskih Tradicionalne obrti in spretnosti ter znanja kmečkih razmer.Ko te v planinah deklet in žena so z leti zamrle do te mere,da je bilo njihovo niso bile več primerne za nekoč vsakodnevno delo predstavljeno le še na redkih pašo, so pastirji prignali etnološko naravnanih prireditvah. ovce na določen kraj, od tam pa so jih lastniki odpeljali Na Zatrniku je v pretekosti ovce na ovčarski *bal vsako domov ali na nižje ležeče pašnike.V kolikor so pastirjem leto prignal Peter Žemva st., njegovo tradicijo pa nadaljujePeterŽemvaml. ssvojimsinom. Šepetalec čebelam Foto:Matic Zorman Slovenija -Varuh kranjske čebele Televizijska ekipa Arte TV je spoznala prizadevanja Ogled umetniških slik Ob Svetovnem dnevu čebel in ob filmu Arte TV sodelujočih v filmu pri varovanju narave in nas povabila k in čebelarske kulturne dediščine Bienenflüsterer sodelovanju. S slovenske strani smo svoj del prispevali novinar in fotograf Matic Zorman,prevajalka Gaja Dolmark, 4.-7. oktober, 09.00-12.00 Foto:Matic Zorman čebelarja Brane Kozinc inAnja Bunderla.Velik del filma smo atelje v Zgornjih Gorjah 100 posneli v Gorjah in v Krmi. Dediščina čebelarstva v Sloveniji se nadaljuje.Pomembni sta Namen filma je prikazati povezanost celotnega ekosistema. Poslikavanje panjskih končnic je bilo leta 2018 predvsem rodovniška vzreja kranjskih sivk in poslikavanje Saj ne moremo reči \"ohranimo čebele\" brez tega, da vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine. panjskih končnic ter vse povezave v zvezi z ohranjanjem dodamo tudi \"ohranimo cvetoče travnike\", \"ohranimo Nosilka Anja Bunderla bo predstavila to temo, naravne in kulturne krajine Slovenije. habitat za divje čebele in ostale živali\",\"ohranimo znanje in čebelarstvo in skoraj stoletni prevozni čebelnjak. spretnosti\", \"ohranimo kulturno dediščino\" ... Danes moramo poudariti,da je treba \"povrniti\" življenje naravi,ne jo le ohranjati. Povezava na dokumentarni film Šepetalci čebelam, Slovenija –Varuh kranjske čebele: https://www.youtube.com/watch?v=KmyODv3Ekd0

04 NašeGorje Se kdaj vprašamo, zakaj? Kranjska čebela na avtohtonem ozemlju ZadnječasesekotGorjanecspominjamljudi,kisonaszapustiliinodšliiznašihživljenjnazelotragičeninžalosten V pristopni pogodbi Slovenije k Evropski uniji smo se zavezali, način.V zadnjih tridesetih letih, kar pomnim, sem v Gorjah zasledil zaskrbljujoče dejstvo umrljivosti zaradi da bomo izvajali ukrepe za ohranitev kranjske čebele. samomorov,ki so se zgodili in se še vedno dogajajo.Naštel sem jih približno 19.Devetnajst v zadnjih tridesetih Kranjska čebela je bila del pristopne pogodbe k Evropski letih.Med njimi so tudi osebe,ki sem jih poznal - nekatere bolj,nekatere manj.Saj veste,Gorjanci se na videz uniji (42. Izjava Republike Slovenije o slovenski avtohtoni poznamo skoraj vsi.Število žrtev je resnično zaskrbljujoče,predvsem za tako malo občino Gorje.So hčere,sinovi, čebeli Apis mellifera Carnica (kranjska čebela), Dokument mame,očetje,vnuki,babice in dedki ...Vsi nosijo svojevrstno življenjsko zgodbo,svoje vrline,svoj doprinos svetu 12003T/AFI/DCL/42). in Gorjam.Ljubili so in bili so ljubljeni in sprejeti takšni,kot so.Pa se niso počutili dobro v svoji koži,s svojimi Razvoj čebel ocenjujemo na več deset milijonov let.Čebele so mislimi in s svojimi težavami.Odšli so,za sabo pa pustili ogromno praznino vsem tistim,ki so jih poznali in bili z se odzivale na okolje in skozi vso svojo zgodovino optimalno njimipovezani. razvijale svoje prilagoditvene sposobnosti. Znotraj okolij so celo razvijale svoje lastnosti in tako tudi čebeljo raso Ob bolečih temah le stežka odpremo razpravo, da ne tako tragična stiska dogaja nekomu zelo blizu nas.Včasih je kranjsko sivko delimo na različne ekotipe. načnemo ran. Pa vendar je o teh temah potrebno mogoče videti, da pri nekomu ni bilo nobenega Evropska unija spodbuja čebelarjenje z avtohtonimi rasami spregovoriti. opozorilnega znaka, pri nekomu pa več ... Velikokrat čebel.Vse pa se zaplete,ko se v igro vključi želja po še več in Namen tega članka je širše zavedanje o stiskah in tegobah razmišljam znancih, ki so odšli na ta način, in poskušam več ali kar z drugo besedo imenujemo – pohlep.Če sta nas današnjega časa in da ozavestimo resnost problema in razumeti, zakaj? Je bil viden kakšen poseben znak, kakšno zgodovina in delovanje narave kaj naučila,vemo,da ima ta prisotnost na državni ravni. Predstavljajo nam veliko posebno vedenje, kakšen poseben »krik« po pomoči? Bi beseda kratki rok trajanja. statistik, ampak se nas dotaknejo šele takrat, ko sami lahko to kakorkoli preprečili? Ja, pri nekaterih je vsekakor Kranjska sivka je avtohtona tudi na avstrijskem Koroškem. nekoga izgubimo. To se dogaja našim znancem, sosedom, bil, pri nekaterih pa ne - opozorila ali znaki so postali Problem pa nastaja,ker vele-čebelarji,ki čebelarijo s čebelo prijateljem ali družinskim članom. Samomor je tragedija v »potrjeni« šele takrat, ko je bilo dejanje že storjeno. buckfast*, želijo čebelariti s to, po njihovem bolj donosno, čebelo. Želijo, da bi bili dovoljeni obe vrsti čebel. Kar pa v vsakem primeru, zaskrbljujoče pa je, da vedno več mladih Prepozno je razmišljanje in čebeljem svetu ni mogoče, ker bi se čebele križale in bi se prikrajša svoje življenje na tak način. Kaj botruje tem postavljanje diagnoz za nazaj.Zato kranjska sivka na Koroškem izgubila. S tem pa bi nastala odločitvam?Porast psihičnihtežav,depresij,socialnihrazlik, se ozrimo okoli nas, okoli naših vrsta problemov,ki se jih tudi čebelarji buckfast čebel še niti finančnih stisk,uživanje alkohola in prepovedanih drog in še svojcev,bližnjih,prijateljev in ljubih ne zavedajo. bi lahko naštevali. Nikoli pa nobena situacija ne more biti oseb in slavimo življenje. Lahko Prav tako bi se povečal naravni pritisk na kranjsko sivko v primerljiva drugi stiski posameznika. Vsekakor pa lahko smo nekomu svetla točka in Sloveniji in bi postala še bolj ogrožena. izredno veliko naredimo, če prepoznamo določene stopnička že s tem, če si kdaj pa Dragocena je plemenilna postaja rodovniških matic značilnosti, kot so umikanje v svoj svet, psihične motnje, kdaj vzamemo čas, samo kranjskih sivk,ki je v naši občini,v Krmi (Agrarna skupnost depresija in vedenja,ki so lahko kritična in posledično lahko poslušamo ali podarimo objem, Zasip),in jo vodi Brane Kozinc. vodijo v takšno dejanje.Velikokrat je prisotno tudi oguljeno smo v oporo. S temi dejanji lahko Čebelarji na avstrijski strani, ki čebelarijo z avtohtono mišljenje,da »tisti,ki želi to storiti,bo to storil«.To vsekakor osebi odpremo pot do strokovne kranjsko čebelo, so letos povzdignili svoj glas in odprli ni samoumevno in ne drži kot pribito. Poznamo ljudi, ki so pomoči. Kaj nas stane? Če argumentirano razpravo na to temo. Koroški vzrejevalec razmišljali o tem dejanju,pa so z ustrezno pomočjo,mogoče smatramo, da je nekdo na zunaj najsrečnejši človek na kranjske sivke Valentin Blantar je povzel, da je »varovanje preko svojcev in prijateljev, prišli do strokovne pomoči. svetu,še ne pomeni,da v sebi ne joka in trpi. kranjske sivke ohranjevanje skupnega kulturnega Pomoč so našli pri osebnih zdravnikih, psihiatrih, socialnih prostora«. Čebelarji s slovenske strani se pridružujemo delavcih in socialnih programih,ki se primerno odzovejo in Dobrodošlo bi bilo, da se ta problem izpostavi tudi na podpori za zaščito kranjice. posamezniku poskušajo pomagati iz stiske,ki jo doživlja.Na občinski ravni, se o njem odprto govori in išče strokovne vse to lahko postanemo pozorni. Nikoli ne vemo, kdaj se rešitve in pomoč,saj bi s tem opozarjali na umrljivost zaradi Kranjska sivka čebela Buckfast samomora in bi tudi osebe,ki se znajdejo ali se bodo znašle v takšni situaciji, lažje izstopile iz te stigme in prišle *buckfaška čebela je križanec podvrst čebel, pravočasno do ustrezne pomoči in reševanja njihove stiske. ki jo je vzredil Adam Kehrle,brat Adam,v angleški opatiji Buckfast Verjamem,da je mogoče. Poti nazaj ni več, pot naprej pa je VEDNO odprta. Bodimo pozorni na stiske naših svojcev, bližnjih in prijateljev, nikoli ne vemo kaj se dogaja v njihovem »svetu«,njihovih mislih in vedenjih ...Toliko v razmislek. »Kljub vsemu reči življenju DA.« (Dr.Viktor E.Frankl) Mitja Dolinar

05 NašeGorje Pisci Razgledov o Gorjancih in Gorjah Anja Bunderla: Valentin Cundrič Marjan Zupan: Pavel Jamnik, Janez Bizjak: Stopinja v preteklost Skalorezi v Pokljuški soteski BLED Z OKOLŠNO SKOZI OČI PESNIKA »Ime, ki se prikazuje in hkrati razblinja skozi življenja SKRIVNOSTNI,ZGODOVINSKI NABOJ RADOLCE SKALOREZIV POKLJUŠKI SOTESKI Gorjancev,Blejcev,Slovencev,jeValentin Cundrič.Ime,za katerega vemo, da nekaj pomeni, vendar moraš imeti »Radolca (Radelza, Radoljca, Radlca), grič, 619 metrov »V kamnu izklesani krogi, spirale, trikotniki, kvadrati, srečo,da ga ujameš in dozorelost,da ga dojameš v svojem bistvu.O njem se utrinjajo besede domačinov,o njegovih nad morjem, nekako nevsiljivo dominira med Rečico z križi,ravne zareze v različnih nizih,simboli raznih oblik in delih razpredajo svetovno znani pesniki.S svojo poezijo je uvrščen v EnciklopedijoBritannico.Je osrednjiustvarjalec Grimščami in Turnčem, Spodnjimi Gorjami, Megrami in pomenov ter znakovna sporočila nemo pripovedujejo velikega sonetnega venca. Gabrcem, Podhomom, Sebenjami in nižinskimi, zgodbe o življenju naših davnih prednikov, o njihovem Je samotni volk,ki se nikdar ni prepustil toku modernega močvirnimi travniki,ki se spuščajo proti Bledu.« čutenju in verovanju ter o iskanju prvih korakov v in preračunljivosti. Umetnik predvojne generacije piše izpovedni svet likovne ustvarjalnosti.Zadnja tri stoletja so izvenčasno, pa vendar z natančno izbiro besed, ki »Slednje nam,poleg naravnih danosti,nakazuje ledinsko poleg sporočil v kamnu etnološko dediščino alpskih etimološko ustrezajo vsebini. Iz njegovih del sem izbrala ime Tičnica, severozahodni, izpostavljeni predel Radolce. pašnih planin obogatili tudi stilizirani simboli,izrezljani v snov Bleda z okolšno, ki nam da vpogled v preteklost in Tičnice so bile starodavna, predkrščanska daritvena lesu.Samo domnevamo lahko,kaj je spodbujalo pastirje, prihodnost prostora in predvsem v duh kraja.Prispevek mesta na posebnih gričih, najpogosteje blizu gradišča, da so na lesena vrata, tramove in podboje svojih stavb je nastal kot splet del Valentina Cundriča, pogovora Anje kjer so naši davni predniki z molitvijo,klicanjem in petjem poleg letnic in svojih imen vrezovali tudi skrita Bunderla z Valentinom Cundričem ter slikarskih del stopali v stik z božjimi poslankami – pticami. Ustaljeno enigmatična sporočila. Zanimivo je, da so presenetljivo Valentina Cundriča in Anje Bunderla.« bivanje je zahtevalo obrambo svojega teritorija,imetja in enaki simboli značilni za vse visoke planine od slovenskih življenja,torej gradnjo gradišča.Poiskali so si grič ali holm do francoskih Alp. Letošnji prispevki: s strmimi pečinami in z eno, sicer utrjeno a dostopnejšo Najstarejša lončarska, kamnoseška, tesarska, rudarska, stranjo,ki jim je prišla prav v primeru umika.Pri vsem tem pastirska in hišna znamenja skrivajo zelo zapleteno in Marjan Zupan:STOPINJAV PRETEKLOST je bila pomembna relativna bližina selišč, da se ob slabo raziskano področje zakodirane govorice anonimnih Petra Gorenc Kaplan,AnaVrtovec Beno: nenadnih napadih plenilcev ni izgubljalo preveč časa.Ne mojstrov. Kaj so nam hoteli povedati in predati kot MRAKOVA DOMAČIJA – PROSTORVELIKIH PRILOŽNOSTI smemo pozabiti na oskrbo z vodo.« izročilo?« Pavel Jamnik,Janez Bizjak:SKALOREZIV POKLJUŠKI SOTESKI VojkoZavodnik: POSLEDEHARNOLDARIKLIJA ToneMarolt: JEZERNIKI:PRIGODEINNEZGODEZJEZERAIN ŠE O PLETNI IN PLETNARJIH AndrejGaspari: ZADEVAROZUMEK Monika Kokalj Kočevar: GORENJSKO DOMOBRANSTVO V MEDVOJNIH OBČINAH BLED IN GORJE Martin Šolar: MARJAN ŠOLAR, ŠANTOVC Z BLEDA (1933–2018) Anja Bunderla: Valentin Cundrič - BLED Z OKOLŠNO SKOZI OČI PESNIKA MajaLakota: BLEDVOČEHSVETOVNEJAVNOSTI V LETU 2018 DamjanMulej: DOMOZNANSKABIBLIOGRAFIJA BLEDA ZA LETO 2018 Predstavitev 11.Razgledov Muzejskega društva Bled Bled,8.oktober,19.00, Festivalna dvorana Bled Muzejsko društvo Bled bo predstavilo 11.Razglede.Zbornik oblikujejo avtorji z različnih področij,povezuje pa jih strokovnost in poglabljanje v raziskovanje zgodovine Bleda z okolico. Muzejsko društvo Bled,[email protected],www.mdbled.si

06 NašeGorje Jakob Žumer (1844 - 1911) župan v Gorjah Moja nekdanja učenka iz OŠ Gorje,Anja, me je prosila, naj napišem članek o Jakobu Žumru, nekdanjem gorjanskem županu.Ena od njegovih * pravnukinj,ki živi z družino v Celovcu,ji je namreč sporočila,da sem sorodnica in da sem v času službovanja v Gorjah celo skrbela za njegov grob.Vse je res. (Regrat na grobu me je včasih malo prehiteval, zato se ob tej priliki vse prizadetim opravičujem.) Ker sama pravzaprav zelo malo vem,za mnoga vprašanja, posnetkov, kar je predstavljalo začetno propagandno Jakob Žumer (1844 - 1911) ki se mi zdaj porajajo pa nimam več sogovornikov,sem se dokumentacijo za odkrivanje soteske. Takrat je že naslonila na dva vira:članek imenitnega in neumornega turistični Bled za Vintgar, ki naj bi povečal blejsko okoli 530 m mostov in razstrelili veliko skalovja.Gradnja raziskovalca in popisovalca Bleda, Boža Benedika, v turističnoponudbo,pokazalprecejšnjezanimanje. je bila končana do srede leta 1893.Slavnostna otvoritev je časopisu: Kronika – časopis za slovensko krajevno bila 28.avgusta. zgodovino (Lj., 1989, letnik 37., št. 3) in na prispevek Nadaljnje odkrivanje soteske je vodil gradbeni odbor, ki Majde Pazlar:Iz gorjanske kronike v zborniku:Bled 1000 mu je načeloval Jakob Žumer. Za delo v soteski je bilo Že med gradnjo je projekt zašel v dolgove,ki so jih uspeli let(2004) potrebno zbrati kar precej denarja. Na pomoč so poravnati šele po otvoritvi. V dolgove je zabredel tudi priskočili Kranjski deželni odbor, Kranjska hranilnica in Jakob Žumer, njegovo domače gospodarstvo je precej B.Benedik piše:posamezni zanesenjaki,čeprav so bili po Valtrini,lastnik današnjega hotela Toplice.Graditeljem je hiralo. Po njegovi smrti je vse njegovo premoženje zasegla večini preprosti ljudje, so veliko pripomogli k razvoju bil zelo naklonjen baron Jožef Schwegel z Grimšč, ki je HranilnicainposojilnicaGorje. svojega kraja. Tak je bil tudi Jakob Žumer, po domače sodeloval pri nabiralni akciji v ljubljanskih ustanovah. “Leskovec”. Njemu se ima gorenjski turizem zahvaliti za Denar so zbirali tudi z organizacijo prireditev in veselic.S Jakob Žumer je bil skupaj 41 let občinski mož,od tega 27 odkritje turistične točke,svetovno znane soteskeVintgar, plakati so vabili na prireditve. Povabili so celo vojaško let župan. Tudi sicer je bil precej aktiven. Bil je pristaš Slovenske ljudske stranke in eden od stebrov njene politike v zgornjem koncu Gorenjske.Bil je imenovan tudi med pogrebci dr.Janeza Bleiweisa. Na sliki: Ana Rozman (na vrhu slike), Franc Žumer (risar), Andrej Žumer (spodaj levo), Leta 1879 je v Gorjah ustanovil bralno društvo. Leta 1884 Mirko Rozman - Rožman (na sredini spodaj), Jakob Žumer (na sredini ob mizi) so zgradili Gorjanski dom.Veliko zaslug sta imela prav on in nadučitelj Janko Žirovnik, ki je nabiral denar po ki že več kot sto let privablja številne občudovalce.Jakob godbo iz Ljubljane,ki so ji morali plačati le prevoz od Lesc gorjanskih hišah.Bil je tudi načelnik gorjanske Hranilnice Žumer in kartograf in fotograf Bert Lergetporer z Bleda do Vintgarja. Delo v soteski je organiziral in vodil Jakob in posojilnice in član Slovenske matice.Posebno delaven je sta februarja 1891 zaradi izredno nizkega vodostaja reke Žumer, ob strani pa mu je stal tesarski mojster Janez bil v okrajnem cestnem uradu v Radovljici, bil je član Radovne poizkusila priti v sotesko. Zaradi poledenelosti Zalokar. Delavci so bili domačini. Gradnja poti skozi okrajnega šolskega sveta, podpiral je podružnico jima ni uspelo,Lergetporerju pa je uspelo napraviti nekaj sotesko je bila izredno zahtevna in nevarna. Postavili so slovenskega planinskega društva v Radovljici.Verjetno je bila na delu tudi sinergija: njegov drugi mlajši brat,Andrej Žumer (1847 – 1903), je bil tudi dokaj dejaven nadučitelj, šolski nadzornik in urednik časopisa Učiteljski tovariš.Kot zanimivost naj dodam kamenček v domoznanski mozaik: bil je poročen s sestro skladatelja in prav tako šolskega nadzornika Leopolda Belarja, očeta prof. dr. Albina Belarja. *Marjeta Domej,roj.Pečar je vnukinja Jakobove hčere Filipine.Po uspešno zaključenem študiju na FF v Ljubljani,se je poročila z dr.Teodorjem Domejem,slovenskim kulturnim zgodovinarjem in narodnim delavcem na avstrijskem Koroškem. Delovala – službovala je v Slovenski študijski knjižnici v Celovcu.

07 NašeGorje Jakob Žumer je bil podjeten tudi doma. V rojstni hiši v vem,po njih ni bilo nobenih potomcev.SinAndrej je kot 25 Andrej,ki ni imel svojih otrok.Skrbel je za njegovo šolanje v Leskah v Podhomu je bil mlin,poleg njega tudi žaga.Bil je – leten fant umrl v ljubljanski bolnišnici prav na dan,ko so Ljubljani in na Dunaju.Njegova zgodnja smrt pa je načrte strokovnjak za umetno mizarstvo in notranjo opremo. v Gorjah pokopavali njegovega očeta (1911). prekinila. Stari oče je nekaj časa pomagal stricu Jakobu Po smrti prve žene se je leta 1897 ponovno poročil z vdovo kot risar, po izgradnji Turske (Bohinjske) proge pa se je Skrbel je za opekarno v “Cigovci”. (V njej je bilo delo le Ano Rozman iz družine Jan – Repečnikove iz Sp. Gorij. kot uradnik zaposlil pri železnici. Kot uradnik je moral sezonsko,delali pa so predvsem Furlani.) Rodila mu je tri hčere:Marjeto,Ivano in Filipino,v zakon pa znati nemško, kar je odlično obvladal. Njegovo prvo Od vsega napora mu je začelo pešati srce.Zbolel je.Umrl je je pripeljala sina Mirka. Ti otroci so morali sorazmerno službeno mesto je bila Bohinjska Bela, kjer je spoznal star 65 let.Pogreba so se udeležili številni ljudje,kar kaže hitro zapustiti dom,saj so skoraj ostali brez premoženja. poštno uradnico,svojo bodočo ženo. na njegovo priljubljenost in na spoštovanje njegove Po očetovi smrti je domače posestvo sprva prevzela hči osebnosti. Poslovilni govor je imel poslanec Slovenske Reza.Sinu Jožu je oče dodelil posest svojega brata Janeza Še o mlajših hčerkah Jakoba Žumra.Hčerka Metka je po 2. ljudske stranke pl.Josip Pogačnik. Žumra,mojega pradeda,s pojasnilom,da je bratu Janezu svet. vojni živela blizu Gradca v Avstriji, ker je bila posodil veliko denarja.Tako jeVintgar spodnesel tudi našo poročena z jugoslovanskim Nemcem in sta morala Priznanja, ki jih je dobil še za časa življenja: častno družino. Janez je bil leto mlajši Jakobov brat (1845 – zapustiti Jugoslavijo. Otrok ni imela. Hčerka Ivanka se je občanstvo Gorij, srebrni križec s krono za zasluge ob 1914).Tudi on je vse življenje živel v Gorjah,le da je hodil v poročila s Slavkom Ažmanom – Šlosarjevim z Bleda in je priliki obiska cesarja Fr.J. na Kranjskem (1883), zlati službo na Bled,kjer je bil občinski tajnik.Žena Frančiška, tam s svojo družino tudi živela. Umrla je l. 1985. Živijo križec ob koncu del pri gradnji Turske železnice,katere del roj.Grilc,je umrla pri svojih 34 letih in mu zapustila osem potomci po njuni hčeri Cirili,por.Poljak. je prečkal tudi gorjansko občino (1906) . otrok,pet sinov in tri hčere.Doma je bila z Drnče v Dvorski Filipina,najmlajša,roj.l.1904,poročena Pečar,je živela v V osebnem življenju je Jakob Žumer doživel precej grenkih vasi, družina pa se je preživljala s suknarstvom in Ljubljani, na Starem trgu. Tam je imela tudi svojo krojaško trenutkov. Poročil se je dvakrat. Prvič z Margareto iz barvarstvom.Pri skrbi za otroke je nekaj časa pomagala delavnico.V času mojega študija sem nekaj časa živela v znane družine Dornik iz Podhoma.Od sedmih otrok so le stara mati Metka Žumer. Najmlajšega sina, mojega njenem stanovanju, ona pa je takrat živela v hiši sinove trije odrasli: hči Terezija in sinova Joža in Andrej. Kolikor starega očeta Franca, pa je vzel k sebi v Ljubljano stric družine v Savljah. Umrla je l. 1984. Njen edini otrok, sin Miro Pečar je bil gradbeni inženir pri SCT, kar omenjam zato, ker je potem, kot že upokojen, sodeloval pri načrtovanju sedanje blejske obvoznice. Pastorek Mirko je študiral farmacijo v Zagrebu in je v času Kr. Jugoslavije v Beogradu na Terazijah vodil (ali imel?) veliko lekarno.Kot vdovec se je poročil z Angelo Kunšič iz Radovne in se nekaj let po koncu 2. svetovne vojne z družino preselil v Sežano.Tudi tam je delal v lekarni. Neva Ažman

08 NašeGorje Pogovor z gorjanskim župnikom dr. Matejem Pavličem Pogovarjala se je Anja. “Kot Gorenjec prihajam med Gorenjce.Rojen sem bil namreč v Kranju,ki je bliže Gorjam,kot sem si predstavljal.Do svojih staršev, ki sta dala življenje meni in še mojim petim bratom in sestram, imam namreč samo dobrih dvajset minut. Avtocestarespovezujekraje. Aliboznalapovezatitudiljudi? Življenjska pot me je kmalu začela voditi po svetu.V Oči vsakega,ki pride v življenje domačinov,se zazrejo v času srednje šole samo do Šentvida nad Ljubljano, stvari,ki so ostalim samoumevne in za oči postanejo kjer sem obiskoval Škofijsko klasično gimnazijo,leta celo nevidne. Umetnost uči videti. Sami ste v našem 1997 pa sem se premaknil proti središču glavnega kraju našteli nekaj podrobnosti, ki jih je vredno mesta,ko sem stopil v Bogoslovno semenišče.A tam omeniti... sem ostal samo dve leti. Leta 1999 sem namreč študij teologije nadaljeval na Papeški gregorijanski Presenečen sem bil že nad umetniško ravnijo Gorjanski župan Jakob Žumer je leta 1879 ustanovil univerzi v Rimu,tako kot nekaj let kasneje vaš rojak gorjanskihcerkva,župnijskeinobehpodružnic.Vsaka bralno društvo,leta 1884 pa Gorjanski dom,ki so ga GašperKočan. je biser zase.Upam,da nam bo uspelo v prihodnje še namenili dejavnosti tega društva.Časi so drugačni,še bolje predstaviti njihove kvalitete,ki se sedaj nekoliko vedno pa je poglobljeno znanje pomembno, saj med V duhovnika sem bil posvečen leta 2004 in bil skrivajo pod patino časa.Sicer pa me skoraj vsak dan drugim vpliva tudi na ustvarjanje krajine,s tem pa na imenovan za kaplana v Ribnici.Dve leti zatem sem čaka kakšno novo srečanje z zgodovinsko in kvaliteto bivanja. Kakšen je vaš odnos do znanja, se vrnil v Ljubljano in postal nadškofijski tajnik ter materialno dragocenim predmetom, dokumentom. naraveinkulture? duhovni pomočnik v Ivančni Gorici.Služenje dvema Kot primer naj navedem npr. župnijsko kroniko s nadškofoma (mons. Uranu in mons. Stresu) se je konca 19. stoletja, ki je neprecenljiv dokument za V Italiji, kjer sem kar nekaj let bival, vse notranje dopolnilo še s službo pri kard. Francu Rodetu, ko zgodovino kraja, ali zapis o blagoslovitvi križevega bogastvo človeka poimenujejo z eno besedo:kultura. sem leta 2011 prišel na študij cerkvenega prava v pota v župnijski cerkvi in ustanovitvi bratovščin v Najlepše priznanje je,če o nekom rečejo,da je človek Rim.Pri g.kardinalu sem tajnikoval celih osem let in našem kraju.Pred nekaj dnevi sem v neki omari odkril široke kulture. Sem sodi pridobljena širina znanja, v tem času dokončal svoje študije z dosego zanimiva keliha dveh duhovnikov, povezanih z poznavanje umetnosti, še posebej literature, pa tudi doktorskega naziva. Gorjami: župnika Davorina Tedeschija, ki mu ga je za spoštljiv odnos do sočloveka in sveta. Ideal torej ni v zlato mašo podarila rodbina Švegelj, in p. Jozafata nekem kopičenju znanja – tega so imeli npr. tudi Sedaj prihajam k vam. To je prva župnijska Ambrožiča, domačina iz Krnice, ki je vse življenje nacistični znanstveniki – , temveč v spoju solidne skupnost, ki ji bom lahko služil kot “lastni pastir”, deloval v Sveti deželi.V njegov kelih so vrezana imena izobrazbe in plemenitosti duha. Brez slednje ne gre, kot župnika imenuje Zakonik cerkvenega prava. palestinskihkrajev,vkaterihjedeloval. drugače znanost postane hladna, celo nevarna. Najbrž bom potreboval še nekaj časa, da se Poglabljanje kulture,kot jo opisujem,me nujno vodi k privadim na “gospoda župnika”. A bolj kot ponižnosti – več ko veš,bolj se zavedaš,česa vsega še “gospod”bi želel predvsem biti sopotnik vaše rasti v ne veš – in k trudu za harmonijo med ljudmi in z veri in prinašanju največje Jezusove zapovedi v naravo.Nisem prvi župnik v Gorjah,ki tako vidi stvari. življenje. Saj vemo, Gorjanski dom je bil zgrajen na cerkveni zemlji,kar pove vse o odprtosti tedanjih župnikov za Katera je že ta zapoved? “Ljubi Boga – ljubi kulturnidvigkraja. bližnjega – ljubi samega sebe.”Kratko in jedrnato. Pa včasih tako težko uresničljivo. Kot skupnost si Kelih p.J.Ambrožiča,ki ga je leta 1966 podaril rojstni župniji. bomo zato pomagali na različne načine, tudi s premagovanjem starih zamer, da bi zmogli odkrivati stoletne korenine vere v našem kraju in predvsem,da bi iz teh korenin tudi danes poganjali sočni sadovi vere,upanja in veselja. Vsak med nami je na svoj način dragocen za življenje župnije.Veselim se sodelovanja z vami! Matej Pavlič”

09 NašeGorje Ko sem vam predstavila načelo našega občasnika,ste glasila, opozicija in civilna družba. Politika je vendar gozdu kot o „najslajšem med zvoki“. A želim živeti z se ob besedi \"kritičnost\" hitro odzvali, da je \"tako iskanje skupnega dobrega v družbi in to se jasno zavestjo, da na svetu nisem sam, da svet ni tu prav\". Torej besede ob vaši predstavitvi \"ljubiti izkristalizira samo pod silnicami kritične javne samo zame.Zato vam dajem prav,da,„zakopati“ se v bližnjega in samega sebe\" ne pomenijo samo razprave. Ne vem, kako bi mogel kdo drugače življenje,a vedno z mislijo na Boga in njegov naravni trepljanjeinsmehljanje? razumeti demokracijo.Seveda vse v spoštljivem tonu, red,na sočloveka in njegovo dostojanstvo in v zavesti, morda celo s kančkom ljubezni, če se smem vrniti h dasemnajboljveliktakrat, koslužimdrugemu. Ljubezen zahteva resnico in je poziv k odgovornosti. pojmu„kulture“izprejšnjegavprašanja. Starši, ki ljubijo otroka in so pametni, ga ne bodo “zavijali v vato”, temveč ga bodo ljubeznivo, a resno …inseznatibrezskrbi\"zakopati\"vživljenje,čevemo, pripravili na življenje. Podobno je v širših odnosih v daravnamoprav? kraju. Iz pouka zgodovine se spomnim profesorjeve pripombe, kako je npr. čitalniško življenje na Jazsemzaljubljenvživljenje.Vvsehnjegovihodtenkih. Slovenskem v 19.stoletju ostajalo desetletja dolgo na OdbrskanjazagobamitampodPavovčevokmetijodo nizki umetniški ravni,ker so člani drug drugega samo druženjasškofiinkardinalivRimu.Mordaimamnekaj hvalili in nihče ni znal izreči dobre kritike. Prav zato duha Alojza Rebule, ki je bil kot profesor, pisatelj in sedaj obstaja poklic umetnostnega kritika. No, v kulturnik velik gospod, v najplemenitejšem pomenu Zahvaljujemo se vam za vašo političnem življenju so tak „umetnostni kritik“ javna besede,pajevendarpisalopadanjuzrelegakostanjav nesebično delovanje in za doprinos naši Dnevi evropske kulturne dediščine in Teden kulturne dediščineskupnosti v Gorjah. Srečno na novi poti in hvala še enkrat! Dediščina, umetnost, razvedrilo so teme 29. Dnevov evropske kulturne dediščine in 7. Tedna kulturne dediščine. Bohinjska Bela Pojem kulturne dediščine je vsebovan v vseh pojavnih oblikah in je hkrati tudi del lokalne, regionalne in nacionalne evropske identitete.Participira pa tudi znanje in vrednote vseh nas,zato smo kulturno dediščino 4.oktober,16.00–18.00,Zgornja vas dolžni spoštovati in razvijati mi vsi, posamezniki, institucije in država. (Janez Kromar, v. d. generalnega direktorjaZavodazavarstvokulturnedediščineSlovenije) 7.škratov pohod:zabava na skednjih Celotenprogramdogodkovindejavnostinajdetena: https://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd Raziskovali bomo razvedrilo in zabavo na podeželju v preteklosti.Pokukali bomo v opuščene domače skednje,ki so bili Gorje se predstavljajo z umetnostjo in čebelarsko Bunderla, kjer se restavrira in čaka na poslikavo nekdaj po opravljenem delu kraj druženja,zbiranja in zabave. kulturno dediščino. Letošnja pridobitev je stoletni panjskih končnic, za tem pa na naselitev čebeljih prevozni čebelnjak, izdelan za konjsko vprego. V družin. Vrtec Bled,enota Bohinjska Bela,[email protected]; preteklosti so s prevažanjem »razpotegnili« pašno Društvo deklet in žena na vasi,KD Bohinjska Bela,Ana Kunstelj sezono od pomladi do jeseni.Polja,gozdovi in cvetoči travniki so predstavljali bogate pašne vire. Ta Bohinj,Ajdovski gradec čebelnjak je izjemen tudi iz tega vidika, ker so panji 5. oktober, 15.00–16.00 Na sliki:Vili Luznar zbirno mesto železniška postaja Bohinjska Bistrica vgrajeni v čebelnjak oz. celoten čebelnjak je izdelan Pisalo se je leto Gospodovo 1691.Na sv.Bonifacija,to je Ajdovski gradec prav za potrebe prevažanja čebel na pašo. Za 5. dan rožencveta, junija, so naši pradedje iz Sp. in Zg. prijetnejšo pot čebel je skrbelo vzmetenje,ki je blažilo Gorij prepeljali 72 panjev čebel na pašo v pokljuške Ob ogledu Ajdovskega gradca bomo spoznali zgodovino Bohinja, tresljaje na poti,in še vedno odlično deluje.Čebelnjak gozdove.Ponoči,brez vednosti zakupnika gozdov! Ker kako so ljudje v času železne dobe živeli v Bohinju,kako so gradili je prejšnji posestnik že priletnega pridobil leta 1956 v jih je le-ta odkril,so mu morali oddati 8 panjev čebel z lesene hiše,rudarili,železarili in pokopavali umrle. Pokrčah pri Celovcu. V svojih letih je vzdržljivo vozil medom in voskom za uporabo pasišča. Ta dogodek je čebele po Koroškem na različne paše (ajda …),letos ovekovečen v Urbarju gospostva Bled,kot prvi zapis o ArheoAlpe,zavod za kulturo,izobraževanje,www.arheoalpe-bohinj.si, pa se je pripeljal v Gorje k razstavnemu prostoruAnje selitvičebelnapašo. [email protected];Turizem Bohinj Gorje 4.-7. Oktober, 09.00-12.00 atelje,Zgornje Gorje 100 Ogled umetniških slik in čebelarske kulturne dediščine Poslikavanje panjskih končnic je bilo leta 2018 vpisano v Register nesnovne kulturne dediščine. Nosilka Anja Bunderla bo predstavila to temo, čebelarstvo in stoletni prevozni čebelnjak. Anja Bunderla,[email protected],www.api-art.com

10 NašeGorje DROBTINICE Domovinska Sušilna Čebele so v naravi živele v votlinah in drevesnih duplih, kjer si še vedno najdejo V zemljo se je navpično pritrdil drog ali kol,ki se je imenoval stog ,bodisi da je imel svojebivališče. NaZemljisosepojavilepredvečdesetmilijonilet.Čebeljadružina tapomendrogsamposebiališeleskupajssenom,slamoalisnopjem,kisejezložilo je združena v visoko razvit sistem z najvišjo stopnjo organiziranosti – okrog droga. Na dva, tri take drogove, postavljene v vrsti, so se pričeli pritrjati superorganizem. Slovenija je domovina avtohtone čebele kranjske sivke, Apis vodoravni drogovi in na njih se je sušilo odnosno hranilo žito, seno itd.Vsa ta melliferacarnica. naprava se je pričela imenovati kozel, koza, kozolec. Ako vzamemo v poštev raznovrstne pomene,ki jih imajo dandanes med Slovenci besede kozel odnosno Družinska kozolec ter koza, označujoče raznovrstne preproste gospodarske naprave, pri katerih se najčešče vodoravna palica, hlod, bruno itd. veže z nečem navpično Foto:Matic Zorman postavljenim (prim.n.pr.tesarska »koza«,t.j.primitiven stol,sestoječ iz kratkega V čebelji družini kranjske sivke živi do 60.000 čebel, nekaj tisoč trotov in ena hloda,počivajočega na štirih poševnih nogah),nam postane evidentno,da je ta matica.Rojenje je naravni način njihovega razmnoževanja.Roj si poišče primerno najbolj primarna in primitivna sušilna naprava dobila ime kozla (ali koze), pri bivališče,drevesno duplo,si v njem zgradi satje,ga zaščiti s propolisom in naredi čemer se vidi,da je označba veljala že sprva celoti,in sicer po rogovilasti obliki;saj vse potrebno za varno bivanje. Živi v sožitju z raznoraznimi živimi bitji. Čebelja se mora računati, da so bili ti prvi primitivni kozli kakor še dandanes od obeh družina v enem letu porabi za svoje potrebe več kot 100 kg medu in 50 kg cvetnega stranioprtispoševnimiopornimidrogovialikoli.Kozolecsejeiztegaprimitivnega prahu različnih cvetlic. Čebele za 1 kg medu obletijo več milijonov cvetov. Za en početka polagoma razvijal dalje in pri tem niti ni dobil enotne označbe,marveč je kilogrammedubienačebelamorala7xobleteti Zemljo. ponekod in sicer na severozapadu ohranil označbo stog tudi za celoto,drugod pa besedokozel. Likovna (vir:Melik,Anton.KozolecnaSlovenskem.Znanstvenodruštvo,1931.) Muzejska slika: www.osgorje.si V muzejskem delu Blejskega gradu je na ogled stalna razstava Narodnega muzeja Slovenije. Čestitke učenki OŠ Gorje za 1.mesto na likovnem Ex temporu! Prikaz zgodovine Blejskega kota od nastanka pokrajine do današnjih dni je OŠ Gorje sodelovala na 5.nacionalnem UNESCOVEM projektu v okviru 11.likovnega postavljen v osmih sklopih,v katerih se prepletajo narava,vsakdanje življenje,obrt, natečaja OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem. Dogodek je potekal v prijetni duhovna kultura in vse tisto,kar določa življenje na tem pomembnem koščku naše vasici Adergas,nanjempasmosodelovalitakoosnovnošolcikotsrednješolciUnesco dežele. (vir:http://www.blejski-grad.si/muzej/razstava-narodnega-muzeja) šol iz različnih koncev Slovenije. Našo šolo smo zastopali Anamarija Poklukar, Jaka Kraigher, AjdaZupaninmentorPrimožPoklukar. (več na:https://www.osgorje.si/likovni-ex-tempore/)

11 NašeGorje Kmetijska Zmotna grb občine Gorje (javen) nov osnutek po zapisu iz Statuta Občine Gorje Bistvo kozolca,njegova glavna gospodarska funkcija,je v tem,da služi kot posebna napravazasušenjenekaterihpoljedelskihproizvodov,insicervprvivrstižita,dalje »Občina ima svoj grb in zastavo … Zvonec zlate barve na zeleni barvi simbolizira detelje,ščavja,fižola in še nekaterih drugih pridelkov,redko tudi sena,izjemoma razvoj lončarstva.« Na opozorilo in zahtevo po popravku z dne 4. 12. 2018 se koruze.Potemtakem tvorijo bistveni del kozolca močnejši visoki koli ter počezni, občinskaupravaniodzvala. vodoravno položeni drogovi. Navpični koli so najčešče močna, lepo obtesana (vir:StatutObčineGorje(UGSO,št.13/2017)) drevesna debla, običajno hrastova. Po ogromni večini slovenskega ozemlja se Občinskaimenujejo stebri .- Tamkaj,kjer pravijo kozolcu - stog,imenuje stebre tudi stogovce ali stožnike,na Goriškem stožje,a če so zidani,jih označujejo kot kolone .V Ziljski dolini jim pravijo arfa. V stebrih so običajno izdolbene štirioglate luknje v enakomernihrazdaljahinvanjesepoložijovodoravnidrogovi,kisonavadnotanjša smrekova debla, za silo obtesana. Skoro po vsem Slovenskem se imenujejo late, ponekod latve ali latvi,le redko rante.Dimenzije pri tem poglavitnem delu kozolca morejo biti sicer različne, vendar se opaža, da razlike niso velike.Višina stebrov Astrid Lindgren znaša najčešče 4-5-6 metrov, a število lat redko manj nego 13-14 ter redko več RONJA nego 16-17.Presledki med latami znašajo najmanj 20-21 cm in največ 23-24 cm. Razdaljamedstebriznašaobičajno4-5m. razbojniška hči (vir:Melik, Anton.KozolecnaSlovenskem. Znanstvenodruštvo,1931.) Posnetek 6.redne seje občinskega sveta občine Gorje: Knjižna https://www.youtube.com/watch?v=af9jOmuci6w&t=7448s Priporočamoogled! Vabimovasnasejeobčinskegasveta. Gorjanska KMALU...... bo zanimivo. http://zgorij.si/ Požgana Radovna slika: www.osgorje.si 17.septembra je rojstni dan pisatelja Franceta Bevka,ki je dejal,da je dobra knjiga zlata knjiga.Tega dne se širom po Sloveniji začenja branje za Bralno značko.Na naši šoli vsako leto na ta dan v goste povabimo kakšno osebnost iz literarnega sveta. Tokrat je bil z nami prvič avtor Neslovenec. Pogovarjali smo se s katalonskim pisateljem Davidom Ciricijem,ki je za mlade bralce napisal žalostno,a optimistično zgodboopsičku,kiseznajdesredivojnevihreinslišinaimeMahko. (vir:https://www.osgorje.si/dan-z-zlato-knjigo/)

Naše Gorje Občasnik ISSN 2630-3078 Izdajateljica: Anja Bunderla, prof. lik. um. interpretatorka kulturne dediščine Razvid Ministrstva za kulturo, zap. št. 6499 Naklada: 1.200, brezplačno dostavljen vsem gospodinjstvom v občini Gorje Oblikovanje: Milan Piko Avtorji slik: Anja Bunderla, Mitja Dolinar, Milan Piko, Marjan Zupan, Matic Zorman, Pavel Jamnik, arhiv Neve Ažman Tisk: GoGraphic GmbH, 9142, Podjuna 21 Distribucija: Pošta Slovenije