Naše Gorje 6

Dostavljeno po pošti Številka 6 Oktober/ Vinotok 2020 Naše Gorje ISSN 2630-3078 Občasnik Bdimo nad Vrščami.... stran 2 Od oranžnega stolčka v svet.... stran 4 Pandemija kitajskega blaga.... stran 6 Vsa beda Občinskega sveta Gorje.... stran 12 Zadnji dan oktobra obujamo spomin na versko,politično in kulturno gibanje v 16. stoletju.Praznujemo dan reformacije in rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Dan reformacije je bil uveden v spomin na 31.oktober 1517,ko je nemški duhovnik Martin Luther na vrata cerkve vWittenbergu pribil liste s 95 tezami,s katerimi je opozoril na njeno krizo. V tem obdobju smo dobili prvo slovensko knjigo,prvi slovenski pravopis in prevod Biblije.Prevod je delo Jurija Dalmatina.Slovenski protestantski duhovnik in pisec Primož Trubar je leta 1550 napisal prvo knjigo v slovenskem jeziku Katekizem.Za lažje branje Katekizma je napisal tudi Abecednik. V času reformacije je nastala prva slovenska slovnica Zimske urice,delo Adama Bohoriča,ki je začrtala slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.

Naše Gorje 2 Uvodnik ob dnevu reformacije Bdimo nad Vrščami Skozi zgodovino se vsakič znova dokazuje, da je pisana in govorjena beseda v celotni kulturi na- (… se nadaljuje po 1., 2., 3., 4., 5. št. Naših Gorij) roda ključnega pomena. Preko besede se ohranja znanja in védenja naših prednikov, s tem pa os- Član upravnega odbora Turističnega društva Gorje skupnosti v svetu TNP si bo aktivno prizadeval, da se mišlja naše bivanje v tej moderni družbi, ji daje Roman Beznik zagotovi svetnici Anji Bunderla, da se na meja prestavi.« (iz zapisnika 2. redne seje UO TD Gorje, širši pogled na stvarnost, posamezniku pa pri- Vrščah ne bo parkiralo. Prisotni člani UO: Jaka Por, Roman Beznik, Tomaž Bre- padnost in korenine. »Stati inu obstati« (Primož gant, Janez Hudovernik, Mihela Černe, Mirjam Račič in Trubar) ne moremo, če nam spodnese tla pod 27. 1. 2020 – 29. 1. 2020 I Anjin predlog za člana sveta Slavica Torkar). nogami, če se s koreninami ne oprimemo dovolj TNP je s strani Komisije za mandatna vprašanja, volitve dobro. Začetek slovenskega knjižnega jezika leta in imenovanja (KMVVI: Janez Kolenc, Urban Jan, Primož Zakaj Občina zbira prijave, če je že vnaprej dogovorjeno, 1550 pa ni začetek slovenske pisane besede. Ta Pretnar, Pavel Jakopič, Ivan Ratek – vsi z županove kdo bo zasedal mesto v svetu TNP ? Občinski svetniki, sega mnogo dlje v preteklost – do drobtinice Če Stopimo skupaj) kot že nekaj desetkrat prej v različnih ste vedeli, da ste s svojim glasom zavedno ali nezavedno bi naš ded ne grešil … primerih zavrnjen. KMVVI da na glasovanje predlog TD (nevednost ni opravičilo) legitimirali prizadevanja, da se Od Brižinskih spomenikov pa ob stoletnici ko- Gorje, ki za člana predlaga Tomaža Breganta. prestavi meja Triglavskega narodnega parka v občini Gor- roškega plebiscita tja, kjer teče bistra Zila do je in s tem postavlja pod vprašaj zavarovanje naše kult- učitelja Vinka Möderndorferja in spet proti jugu Poteka dopisna seja občinskega sveta občine Gorje. urne krajine? Za ustanovitev narodnega parka si je močno v Gorje, kjer je Gorjane poučeval Janko Žirovnik. PROTI sklepu, da se na pobudo TD Gorje potrdi Tomaž prizadeval že dr. Albin Belar. Dva izjemna učitelja, ki sta prestopila meje šol- Bregant v svet TNP-ja je le svetnica Anja Bunderla. Svoj skih sten in sta postala Učitelja krajev, v katerih glas obrazloži: Ali povedano drugače: če zakon ne omogoča neza- sta živela. 5. oktober je svetovni dan učiteljev. konitih ravnanj, je zato treba spremeniti zakon? Vsak izmed nas ima najbrž kakšnega, ki ga lah- »Sem proti imenovanju Tomaža Breganta v svet zavoda ko zapiše z veliko začetnico – Učitelj, Učiteljica. TNP, saj že v času službovanja v TNP kot nadzornik ni Ker je bil Tomaž Bregant zavrnjen zaradi 3. točke 22. člena Znanje ima moč, da spremeni strah, predsodke spoštoval Zakona o TNP. Kljub nenehnim opozorilom, Poslovnika Občinskega sveta Občine Gorje, 1 glasu PROTI, in izločevanje v radovednost, občudovanje in Tomaž Bregant ni deloval po zakonu in je kot nadzornik je župan glasovanje brez ponovnega razpisa enostavno vključevanje - zvite zapeljivke v Kače so naše več let omogočal nelegalno parkiranje v Triglavskem ponovil na naslednji seji, 3. 6. 2020. bogastvo. Lastnost dobrega učitelja je, da ceni narodnem parku. Njegovo imenovanje v svet bi bilo mladino in ji pusti sooblikovati svet, ki je tudi od neodgovorno in škodljivo.« Anja Bunderla O tem, da so veliki interesi po prestavitvi meje TNP-ja mladih. Če si nalijemo čistega letošnjega mošta, je do sedaj vedel samo ozek krog ljudi. Kot smo zapisali ni vedno tako – veliko je izločevanja. Prav je, da 29. 1. 2020 I Svetniki še nismo bili seznanjeni o izidu v prejšnji številki Naših Gorij, se vse bolj kaže, v katerem se govori tudi o Vsej bedi občinskega sveta, saj le glasovanja (rok glasovanja je bil do 13. ure), medtem grmu tiči(jo) zajec(ci). Par ljudi s svojim ozkim interesom tako lahko postavimo stvari na svoja mesta, pro- ko so na upravnem odboru TD Gorje še isti dan izrekli se brez vednosti občanov odloča o tako pomembnih stva- blematiko poimenujemo in nadalje šele lahko vsi naslednje: reh, kot je meja Triglavskega narodnega parka. soustvarjamo v našem kraju. Izpostaviti je treba in brez strahu in ustrahovanja povedati, kaj je »Na JZ TNP se naslovi pobuda, da se prestavi meja na- Konec januarja I Občani, predvsem Podhomci, ponovno prav in kaj ni. rodnega parka. Tomaž B., kot predstavnik lokalne pošljemo pripombe na OPPN Vršče – tokrat Turističnemu Ustvarjalnost je v naših krajih proizvedla vrsto lepih in kakovostnih izdelkov. Starejšim v spomin, Najnovejše informacije o dogajanjih v mlajšim pa v opomin predstavljamo izdelano občini Gorje najdete na spletu na Gorenjskem ali Pandemija kitajskega teks- tila. Ustvarjalnost pa je življenje in življenje je Po razkritju dogajanj, eno izmed njih ustvarjalnost tudi za Mitja Bokuna, ki je že kot je prav projekt »minibusi«, je župan otrok urno risal in gulil gorjanske šolske klopi, pa občine Gorje prepovedal snemanje sej. vendar je raje »gulil« domač oranžni stolček in mizico, kjer je risal in pustil domišljiji, da poleti. Vse, kar včasih potrebuješ, je le preprost oranžen stolček. Anja Bunderla

Naše Gorje 3 društvu Gorje, ki je januarja 2020 odprl obravnavo, in Občini Javna objava Komisije za preprečevanje korupcije določenim poslovnim subjektom, katerega lastnik je Gorje. Ob tem je bilo javno povedano, da je bilo parkiranje družinski član občinskega funkcionarja (občinskega na pašniku Vršče nelegalno. Na naše pripombe in predloge Sum kršitev določb ZIntPK s področja omejitev svetnika),kršila prvi odstavek 35.člena ZIntPK. do danes ni odgovoril še nihče iz TD-ja ali Občine. poslovanja v Občini Gorje Glede zaznanih nakazil drugemu določenemu poslovne- 10. 3. 2020 I »SKLEP: TD Gorje financira postavitev ogra- mu subjektu,katerega zakoniti zastopnik je isti občinski je, ki bo onemogočala parkiranje na Vršcah, v kolikor se za Komisija je v okviru druge zadeve, ki jo je obravnavala, funkcionar,pa določbe 35.člena ZIntPK niso bile kršene, uporabo parkirišča ne bomo odločili oz. ne bo potrebno zaznala sum kršitev določb ZIntPK glede omejitev ozi- ker konkretna nakazila sredstev ne pomenijo situacije in bo ostalo zaprto, ob pogoju, da je ograja izvedljiva. roma prepovedi poslovanja v Občini Gorje. Občina naj iz prvega odstavka 35. člena ZIntPK, temveč gre za po- Strošek izdelave ograje se pobota z najemnino v primeru bi namreč kljub vzpostavljenim omejitvam poslovanja gojno dovoljeno poslovanje po določbi tretjega odstavka sklenitve najemne pogodbe.« (iz zapisnika 6. redne seje v letu 2019 sklenila posel s podjemom z določenim 35.člena ZIntPK. UO TD Gorje, prisotni člani UO: J. Por, R. Beznik, T. Bre- poslovnim subjektom,katerega lastnik je družinski član gant, J. Hudovernik, M. Račič, M. Černe in S. Torkar) občinskega funkcionarja (občinskega svetnika), zazna- Senat komisije je na 11.seji dne 7.7.2020 sprejel 6. 4. 2020 I Tomaž Bregant, bivši naravovarstveni nad- nih pa je bilo tudi več nakazil drugemu določenemu naslednje sklepe: zornik TNP-ja in sedanji strokovni vodja TD Gorje, preko poslovnemu subjektu,katerega zakoniti zastopnik je isti - sprejmejo se ugotovitve o konkretnem primeru; odvetniške pisarne Csipö in Kozamernik pozove, da se mu občinski funkcionar … - ugotovitve o konkretnem primeru s pravnim poukom se mora Anja Bunderla opravičiti zaradi svoje obrazložitve Komisija je v postopku ugotovila, da je Občina Gorje vročijo odgovorni osebi organa; glasu na občinski seji. Dolžnost svetnikov je med drugim s tem, ko je v letu 2019 sklenila posel s podjemom z - z ugotovitvami komisije o postopku s prijavo v konkret- tudi, da kritično opzorajajo na stanja, ki so podkrepljena z nem primeru se seznani nadzorni odbor določene lokalne dokumenti. na Vrščah ne bo parkiralo, kar zagotavljajo tudi nekateri 21. 4. 2020 I »Najem parkirnih površin: Zaradi nastale člani UO TD Gorje, predsednica AS Podhom Slavica Torkar ??skupnosti; situacije je bil dosežen odlog podpisa pogodbe s podjetjem odgovori, da so za vsak slučaj sklenili, da se lahko da v Lip Bled. Ni še padla dokončna odločitev ali se bo naje- najem, če bi do tega slučajno prišlo. - določeno lokalno skupnost se pozove k uveljavljanju lo parkirišče na Vršcah do prve ograje ali parkirišče na 17. 7. 2020 I Tomaž Bregant preko Odvetniške pisarne ničnosti posla iz 1. točke izreka predmetnih ugotovitev; Rečici. Z vidika stroškov bi bilo vsekakor ugodneje najeti - preuči se uvedba prekrškovnega postopka zoper odgo- parkirišče na Vršcah, z vidika osveščanja obiskovalcev glede Csipö in Kozamernik poda tožbo zoper vorno osebo organa. parkiranja in prometa, pa je letošnja sezona najverjetneje svetnico Anjo Bunderla. pravi trenutek, da se ljudi privadi na režim parkiranja iz- 1. 8. 2020 I Na Vrščah izruvajo količke, Zakaj Občina ne sme poslovati z občinskimi svetniki ven naselja in dostopanje bodisi peš, bodisi z organiziranim AS zemljišče odda v najem, TD zemljišče ali njihovimi družinskimi člani:lahko (se daje vtis,da) vzame v najem. gre med drugim za kupovanje glasov. O tem je KPK javnim prevozom.« (iz zapisnika 6. redne seje UO TD Gorje, 14. 7. 2020 obvestila Nadzorni odbor občine Gorje prisotni člani UO: Jaka Por, Roman Beznik, Tomaž Bregant, 2. 9. 2020 I Pri vstopu na Vršče po ne- (Metka Bobič - predsednica, Tina Urevc – podpred- Janez Hudovernik, Mirjam Račič, Mihela Černe, Lea Ferjan in kem naročilu posekajo smreke in »obgla- sednica, nepreklicno odstopila 18. 8. 2020, Branko Slavica Torkar) vijo« mogočno lipo. Poznavalec kasneje Banko,Anuška Mandeljc,Marija Kozomara). 3. 6. 2020 I Seja občinskega sveta občine Gorje. oceni, da je bilo vse narejeno povsem Kakšni bodo ukrepi? Župan: »KMVVI predlaga, da imenuje Tomaža Breganta za nestrokovno. predstavnika v svet Zavoda TNP ... Dajem na glasovanje v dobri veri !!!! predlog sklepa. Glasujemo za. Piber še? Ja? Ne? Deset ZA. 9. 10. 2020 I Anja Bunderla od sodišča prejme tožbo, ki PROTI? Ena.« (iz zapisnika 9. redne seje OS Občine Gorje) jo je podal Tomaž Bregant preko Odvetniške pisarne Csipö 88.669,00 € 12. 6. 2020 I Na občnem zboru Agrarne skupnosti Pod- in Kozamernik. Od svetnice Anje Bunderla zahteva plačilo hom se sklene, da se dajo Vršče v najem za potrebe par- odškodnine v višini 4.000,00 (5.000,00) evrov. Zadeva je kot odškodnina za razpolaganje s tujim zemljiščem kiranja. Na Anjino opozorilo, da je TD Gorje sklenil, da se na sodišču. Z rebalansom se zagotovijo dodatna sredstva v višini Anja sporoča, 88.669,00 € kot odškodnina za razpolaganje s tujim zemljiščem, kar je posledica menjalne pogodbe z da je poskus, da bi jo utišali ali prepričali, da bi tu- doplačilom, sklenjene med Občino Gorje in KGZ GOZD lila v isti rog, potrata časa in denarja ter da bodo Bled v letu 2017. Nekaj parcel, ki so bile predmet Vršče ostale kmetom, ki dejansko pasejo, nasled- omenjene menjalne pogodbe, je skladno s 14. členom njim generacijam kmetov in domačinom. Denar Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS naj si vodstvo poišče drugje. (Uradni list RS, št. 19/10 – UPB, 56/10 – ORZSKZ16, 14/15 – ZUUJFO in 9/16 –ZGGLRS) z dnem uveljavitve tega zakona postalo last Republike Slovenije, zaradi česar Občina Gorje ni imela pravice razpolagati s temi parcelami. Vknjižba lastninske pravice, na katero se je občina v dobri veri zanašala pri sklepanju zadevne pogodbe,pa je bila napačna in brez pravne podlage.

Naše Gorje 4 Mitja Bokun, modni ilustrator Mitja Bokun je ustvarjalec, ki je že kot otrok urno risal in gulil gorjanske šolske klopi, pa vendar raje domač oranžni stolček in mizico, kjer je risal. Oranžni stolček ga je privedel do ustvarjanja za najrazličnejše naročnike.Z Mitjem se je pogovarjala Anja Bunderla. Kot umetnik,ilustrator,ste najbrž v sebi nosili potrebo elektromotorjev. Služba, daleč od tega, kar bi si v svojem nekatere druge stranke. Leta 2011 pa je prišel Fashion po izražanju že v otroštvu,ki ste ga preživeli v Gorjah. življenju želel. Sledil je vojaški rok, nato pa delo v tiskarni Week v Ljubljani, kjer sem samoiniciativno risal modne Kako se je pri vas ustvarjalnost izražala? v Radovljici kot tiskar. Večni boj sam sabo se je končal s skice, ki so požele kar veliko zanimanja in ogledov – ker Moji prvi spomini so zagotovo,ko sem sedel na oranžnem prekinitvijo dela in z vpisom na FOV v Kranju, kjer sem je bilo to pač pri nas popolnoma neznano. Naenkrat se stolčku z mizico (ne vem točno,koliko sem bil star) in sem zaključil fakulteto, nato pa začel delati v podjetju Iskra je povečalo zanimanje, članki v revijah, intervjuji, nekaj s kemikom risal po papirju, ki mi ga je mami prinesla iz Mehanizmi, najprej kot tehnolog, kasneje pa kot direktor sodelovanj … ampak premalo za kaj več. računovodstva.To je bil še tisti papir z luknjicami,ki se ga logistike. Ker se mi je zdelo logično, da delam, za kar sem Želja pa je rasla, toliko, da sem poiskal agenta – v New da v matrične tiskalnike in je bil črtasto belo-zelen.Spom- študiral – informatika,potem pa še podiplomski študij lo- Yorku, ker me v Sloveniji agenti niso hoteli.V NY sem tudi nim se,da sem samo nekaj čečkal,ne vem točno,kaj.Kas- gistike - sem šel delat najprej v Oria Computers,nato v S&T začel z izdajo lastnega magazina in februarja sem preko Facebooka dobil vabilo na risanje modne revije Vivienne neje pa vem, da sem skupaj s starejšim bratom Petrom, Slovenija,končal pa vso to odisejado v podjetju ADD.Vse to Westwood v Londonu. Rekel sem seveda ja, šel v London, ki je risal bolje kot jaz, in pa s sosedom Štefanom, veliko se je vleklo tam od leta 1997 pa do 2013… mnogo služb, in ko sem se vračal, sem imel idejo, da bom dal odpoved risal. To je bilo obdobje, ko smo poslušali Duran Duran in mnogo popolnoma različnih področij, ampak ko gledam v službi in poskusil z risanjem zares. Življenje je pač zani- Queene … takrat je ravno izšel film Highlander in pesem za nazaj: mnogo izkušenj, osvojenega znanja, sploh take- mivo in dan po vrnitvi so me odpustili iz službe. Ko sedaj Princess of the Universe … to mi je kar ostalo v spominu. ga,ki ga ne da nobena fakulteta. gledam za nazaj … še dobro.Vprašanje,ali bi imel pogum Moje risanje kasneje pa seveda, kot vsak mladostnik … sam dati odpoved.Tako pa me je brcnilo v rit in začeti sem upal,da bom narisal dober strip.Pa ga še sedaj nisem. Pa vendar je bilo namenjeno, da vas je tudi poklicna moral zares. To je bilo leta 2013, sedaj pa si sploh več ne pot popeljala v tirnice, ki so vam bile že v otroštvu predstavljam,da bi hodil v službo,kot sem včasih. Po osnovni šoli v Gorjah pa ste nadaljevali šolanje v ljube.Kako ste preklopili in postali ilustrator? bolj tehnični smeri in tudi delali na tem področju … Vmes, med vsemi temi službami, nikoli nisem prenehal Vaš ilustratorski izraz je zelo prepoznan. Pa je tudi Želel sem si na oblikovno šolo v Ljubljano,postati nekega risati. Vsaj ne popolnoma. Vedno sem nekaj čečkal. Je pa imel svoj razvoj? dne slikar ali kaj podobnega. Vendar mi zaradi bolezni prišel čas socialnih omrežij, tam nekje leta 2008, ko sem Sprva so moje ilustracije izgledale, kot da bi jih narisalo in smrti očeta to ni bilo “dano”. Ker potem sploh nisem odkril Facebook in čar povezovanja. Leta 2009 sem ob nekaj različnih oseb.Gledal sem naokrog,kaj delajo drugi, imel ideje, kam po osnovni šoli, tudi v sami šoli niso mo- delu odprl popoldanski s.p.in začel malo bolj resno migati, iskal, kaj bi pasalo meni, kje se najbolje vidi, kaj najbol- jim staršem dali kakšnih smernic, le da naj grem raje na z idejo, da ko bo bolje šlo risanje, bom preklopil iz službe je znam. Slog modnih ilustratorjev mi je bil najbolj blizu 3-letno kot tehnično šolo, sem se vpisal na ŽIC Jesenice. na privat. Začel sem obetavno, pridobil prve stranke, risal in najbolj všeč. Enkrat sem imel neko manjšo razstavo v Prej sem celo delal sprejemne za policaja, ampak me niso ilustracije za Reader‘s Digest v Mladinski knjigi in tudi za Kranju, kamor je prišel tudi g. Klavdij Tutta in ko je videl sprejeli (še sreča). Najprej sem naredil šolo za strojnega eno ilustracijo, mi je predlagal, naj se držim tega sloga, ki mehanika,kasneje pa 3+2 še za strojnega tehnika … ve- mi najbolj ustreza. To je bila slika naše manekenke Nike, liko lažje, kot so bila vsa ustrahovanja iz osnovne šole (to ki je bila malo popackana z akvarelom in kapljicami mi je dalo lekcijo sedaj tudi pri svojih otrocih). tuša. Ta stil sem kasneje kar neprestano uporabljal, vsaj Po zaključeni šoli so v enem podjetju ponujali priprav- kolikor sem imel proste roke,in počasi so me po tem tudi ništvo, zato sem se kar javil in tam delal kot serviser spoznali.Sedaj še vedno uporabljam tak stil,vendar pa ga dodelujem, kombiniram z drugimi tehnikami, realistično

Naše Gorje 5 in abstraktno risbo in pa tudi z digitalnimi tehnikami. družinski plani,prilagajam,kot mi paše.V bistvu,zadnjih 8 cije.Vaše ustvarjanje pa zajema širši spekter,ne samo let ne vem,da sploh delam.Moje delo je nekaj,kar bi počel, sliko na papir … Izziv je najti,prepoznati in ohranjati svoj likovni izraz. tudi če denar nebi obstajal. Vseeno mi je, ali delam za tujino ali doma. Za velike ali Je kdaj omajan,ko se srečavate z vrsto naročnikov,ki majhne naročnike. Vsi projekti so zanimivi. Sedaj se že ima vsak svoje želje in zahteve, si kdaj ponovite, da Sodelujete z imeni,kot so:modna oblikovalkaVivienne blazno veselim projekta za Paraolimpijsko reprezentanco. umetnost mora izvirati iz notranjosti umetnika, zato Westwood, modna kritičarka Diane Pernet, fotogra- Zelo mi je bil všeč projekt za Planinski muzej, kjer sem se vas je konec koncev naročnik izbral? finja Helena Christensen,igralki Jenna Elfman,Brooke ogromno naučil o naših uspehih v alpinizmu … Sedaj je že bolje. Na začetku je bilo seveda težko, Shields … prejeli ste nagrade v tujini. Kje vse najde- Ja, moje delo pa ni samo risba. Mislim, da samo kot naročniki hočejo nek produkt,ne poznajo te še,ne zaupa- mo vaša dela in s kom še sodelujete? ilustrator z risanjem na papir ne bi preživel. Tako da jo,tipajo v temi,ti pa tudi,ne veš,kaj znaš,pomoči nimaš. To so imena, preteklost. Ne dam veliko na neko slavo … ponujam celoten komplet. Od risbe, obdelave za tisk, tudi Sem spraševal naokrog, nasvetov veliko,ko pa konkretno Moja dela najdete, ko je neka marketinška kampanja, ki tisk (z mojimi podizvajalci), grafični dizajn … praktično vprašaš, pa je redko kdo, ki zares lahko pomaga.Vendar ima svoj življenjski rok.Delal sem za NZS:koledarje,jumbo vse sorte, karkoli, kar stranki lahko pomaga. Delam tudi projekt za projektom pridejo izkušnje, znanje, ponovljiva plakate, majice, portrete; za Planinski Muzej v Mojstrani, risanje v živo na dogodkih, rišem obiskovalce, dogajanje, kakovost, zaupanje … potem pa je lažje. Sedaj je vse kjer si še vedno sedaj lahko ogledate razstavo 10 sidrišč skupaj s Hišo kulinarike Jezeršek pa imam tudi produkt enostavno, naročniki hočejo mene, do mene pa pridejo slovenskega alpinizma; za podjetja Krka,Akrapovič,AMZS, od dobrega odziva drugih naročnikov.Več si v poslu nebi Gorenje, Sava turizem, Slovensko turistično organizacijo, Kulinartika, kjer ustvarjam s hrano na krožnike ali pa na mogel želeti … govori naj kakovost in zadovoljstvo,ne pa Big Foot Mamo, Šank Rock, Pivovarno Laško, Lidl, Merca- kakšne druge načine. plačana reklama. tor … ne vem, ogromno je tega in s tem se res ne obre- menjujem. Če mi kdo reče, naj vse naštejem, se mučim, Obstaja nešteto različic rabe likovnih prvin, kar na- Če se znajdeš v svetu samostojnih ustvarjalcev, je tako da moram prav pogledat v računalnik, kaj vse sem redi sliko edinstveno. Pri tem pomagajo tudi razne po mojem mnenju ključna discipliniranost, čeprav je počel. tehnike in uporaba materialov.Vaš stil me spominja splošno dojemanje,da smo ustvarjalci vse prej kot to. Vseeno pa so najbolj zveneči omenjeni, pa mogoče še na eksplozijo barve, ki se udejanji v nekaj urejenega, Se strinjate,je disciplina pravzaprav radost do dela,in Shiseido Japonska in pa Wall Street Journal in ameriška lepega.Česa se pri vašem ustvarjanju poslužujete? kakšen je vaš delovni ritem? edicija Reader‘s Digest. Hmmm, v bistvu moj sam stil niti ni kaj kompliciran. Ja, če ne bi bil discipliniran, ne vem, kako bi lahko to Včasih, ko me vprašajo in razložim, je kar marsikdo počel. Ker delam doma, imam vse možnosti distrakcije, Razberem pa, da z enakim veseljem ustvarjate pri razočaran. Večinoma gre za svinčnik in akvarele. Cca. nedela, možnosti lenobe … treba si je kar narediti ritem. projektih doma? Najbolj so prepoznavne vaše ilustra- 80 % je risba na roke, nato skeniranje in obdelava na Sedaj ko imam še psa, je to še lažje, računalniku, kjer popravim kontraste in dodam kakšne ker mi narekuje urnik. Vstanem, »layerje« (plasti) akvarela, lepo pripravim format za tisk meditiram, zajtrk, otroci v šole, pes (je razlika, ali bo nekaj naslovnica revije ali pa jumbo pla- na sprehod, potem pa jaz začnem z kat ali pa le objava v digitalnih medijih) in potem je to to. delom, tam okrog 8.30. Delam, kar Ko rišem na dogodkih,potem je tam preprosto »croquis« imam za narediti na projektih … če (krokí) risba na papir,z malo popackanim akvarelom,vse trenutno ni projekta, potem delam narejeno v 2-3 minutah,tam okrog 40 slik na večer,če pa na lastnih projektih, PR-ju, spletni je risanje s hrano, potem pa gre za ustvarjanje z raznimi strani, prodaji, lansiranju idej … v omakami,prelivi in surovinami… glavnem, dolgčas mi ni. Delam pa dokler mi ustreza ali pa če so kakšni Mitja, hvala za pogovor. Uspešno delo še naprej vam želim v imenu Naših Gorij!

Naše Gorje 6 Pandemija kitajskega tekstila Letos poleti sem prejela vabilo na razstavo pletenin Almire Radovljica in Fakultete za dizajn iz Ljubljane. Kot že naslov pove, je današnji članek namenjen vsem tekstilcem, vsem nam, ki smo nekoč predli, Zelo lepo in nostalgično je bilo to videti, a vseeno preveč tkali, vezli, krojili, šivali, pletli, čevljarili, risali, oblikovali…. Ni nas več, oziroma še vedno smo, a ne boleče, da bi človek na taki razstavi užival.V Gorenjskem v stanju,kot bi morali biti.Prišla je pandemija,prva pandemija uvoza cenenega azijskega tekstila,in glasu so prejšnji teden pisali o modni reviji oblačil, ki so nam za vedno spremenila življenja.Bila je drugačne oblike in vsebine,kot je covid-19,a je vseeno bila jih izdelale Vezenine Bled. Človek se res vpraša, zakaj so na nek način predhodnica današnje.Vzela nam je delo,zaslužek,službe,varnost,dostojanstvo… se ta imena in oblačila nenadoma vrnila? K sreči na to ni težko odgovoriti,saj so bili naši izdelki v vseh štirih tovar- Najbolj je prizadelo ženske, saj smo se s to dejavnostjo in hladna,saj je bilo in je še vedno na policah dovolj poce- nah - Vezeninah, Suknu, Almiri in Gorenjskih oblačilih - vselej največ ukvarjale. Tovarne so se za nas pred 25 leti ni tekstila. Podprli nas niso ne prijatelji, ne sorodniki, ne izredno kvalitetni in lepo izdelani.Šele danes se vidi,kako v Sloveniji zaprle,delovna mesta ukinila.Država zoper ta znanci.In ta »NIČ«,ta boleča ignoranca ostaja še danes. odlični so bili in kako vrhunsko so bili narejeni.Danes,po 20, 30 letih, smo na to lahko tekstilke resnično ponosne. Sama imam v omari še vedno bele bluze iz Vezenin in to- ple volnene jopice iz Almire, največ oblačil pa je iz blaga Sukno-Zapuže, kjer sem bila zaposlena kot oblikovalka sedem let. Na ta oblačila sem najbolj ponosna, saj so po tridesetih letih še vedno kot nova in jih z veseljem nosim. Letos pozimi sem iz kovčka potegnila še zadnje blago, ki mi je ostalo. To je bilo moja diplomska naloga in po več Fototeka Gorenjskega muzeja Fototeka Gorenjskega muzeja problem ni storila nič. Ni ga hotela videti. Nobene pod- A drobno iskrico je bilo letos le opaziti. Od nekod se je kot tridesetih letih sem se končno domislila, kaj iz njega pore ni pripravila, paketov pomoči, ukrepov, čakanja na pritihotapila tiha nostalgija.Poleg prikazovanja »prežive- lahko naredim. Spomin, ki ga imam na to blago ni ravno delo,bonov … Prav tako se tudi vodstveni kader v teks- lih« šivilj, ki so zopet sedle v prve bojne linije in marca prijeten, kajti ko sem kot študentka prinesla predlog v tilnih podjetjih ni zmenil za stečaje,kaj šele za odpuščene zašile prve zaščitne maske, je RTV SLO 1 pred meseci tovarno in jim razložila,kaj želim,so idejo sicer sprejeli,a delavce. Svojo priložnost so videli le v materialnem predvajala posnetke tekstilnih obratov po celi Jugoslaviji so tkanino zaradi tehničnega neznanja ali površnosti po- izčrpavanju teh podjetij, družbena lastnina se je čez noč in na dan so prišli zanimivi podatki. Tekstilna industrija polnoma napačno napravili. Sporočili so mi, da žal moje prelila v privatne roke.Vsi tisti, ki smo se temu uprli, smo je bila v prejšnji državi tako uspešna, da so iz njenega ideje ni mogoče uresničiti in naj si izmislim kaj drugega, bili takoj deležni eliminacije,mobinga in uvrstitve na sez- dobička lahko začeli razvijati vso ostalo industrijo,skrat- lažjega. Od svoje ideje nisem nikoli odstopila, ugotovila nam presežnih delavcev. Svoj piskrček so pristavili tudi ka, bila je radodarna mati, ki si je od svojih ust trgala sem napako in blago smo stkali ponovno, tako, kot je stečajni upravitelji in krog se je zaprl.Hkrati s tem nam je hrano in dajala drugim, da so se razvili in opomogli. Ko moralo biti.Diploma je bila ocenjena z najvišjo oceno.Za- bila uničena tudi vsa naša tekstilna dediščina, znanje in pa se je postarala in utrudila, so jo brezbrižno zapustili kaj vam to pišem? Zaradi mlade generacije,ki ji še vedno intelektualna lastnina. Tudi družba je ostala brezbrižna in pustili umreti.Vam je ta zgodba znana? Res žalostno. tako kot nam govorijo, da se nič ne da napraviti. Tega

Naše Gorje 7 mladi bralci nikoli ne sprejmite. Če imate v rokah orodje, bi zadela ob ledeno goro, nikdar ne bi izvedeli, da je bilo enakopraven,ni odveč,ni nekoristen,vsak ima svoje mes- ki se mu reče znanje, ga uporabite in napravite točno železo v zakovicah slabo. A velike tragedije ne povzroči to in svoje poslanstvo. V ekosistemu se vsi vključeni do- to, kar ste si zamislili.Ali kot je rekel veliki glasbeni genij le ena napaka, povzroči jo več napak, ki se med sabo polnjujejo, tvorijo harmonijo. Drug drugega branijo pred Ludwig van Beethoven,ko se je njegov violinist pritožil,da dopolnijo in ojačajo. Potop Titanika je določala tudi propadom, si pomagajo. Zato je narava nepremagljiva, a se njegovih skladb ne da izvesti: » Kaj mi mar za njegovo časovnica; potapljal se je dobri dve uri in četrt; ljudje si domišljamo ravno obratno.Politika in ekonomija klavrno violino,če mi duh spregovori?« dobro uro na tej časovnici je veljalo prepričanje, nas to stalno prepričujeta. Zatorej premagajmo svojo Ko se ozremo v prejšnje čase, je zanimivo tudi to, da da je ladja varna. Resnica je prišla na dan šele pasivnost in se vsaj ob dnevih, kot je Reformacija, ki je smo ženske (tudi moški) svoja oblačila izdelali in nosili po kasneje, ko se je ladja začela nagibati. Tu so spomin na kolektivne spremembe, pogum in odločitve modi.Oblačiti se po modi je danes med mladimi popono- bile še naprave za klic na pomoč in tudi reševalni ljudi, da si želijo živeti drugače, kot jim veleva oblast, ma neznana oblika oblačenja. Danes je oblačenje navleči čolni. Slednjih je bilo premalo, na žalost tudi nobene zamislimo in odprimo oči. nase kitajske kavbojke, trenirko, razvlečeno majico, ladje ni bilo v bližini, da bi jih rešila. Zakaj Titanik? sprano jopico,plastične čevlje … in na koncu še kitajsko Ker smo mogoče tudi mi na tej časovnici in mislimo, Ali kot bi danes rekel veliki L. van Beethoven ob dnevu masko. Se sploh kdaj v tej opravi pogledamo v zrcalo in da nas bodo rešili higienski ukrepi, cepivo ali pa bo Reformacije:»Kaj nam mar vaša klavrna politika,ko nam virus uničila narava sama.Sprašujem se le (recimo,da duh spregovori !« se vprašamo,čemu smo podobni? smo na ladji), ali smo še vedno v prvem delu časovnice, In ko smo ravno pri maskah, namenimo nekaj besed ko se ladja še ni nagnila (?).Na to vprašanje ni mogoče Ostanite zdravi in razmišljajte zdravo, tudi aktualni pandemiji. Ko smo jo uzrli prvič, je bila še odgovoriti, to bo pokazala šele prihodnost. Osebno sem Milena Dežman na daljnem Kitajskem, a je kmalu kot nepovabljen gost prepričana le v to, da na Titaniku sicer smo, a se dobro potrkala na naša vrata in na isti način tudi vstopila. V zavedamo, da imamo slabe zakovice in da je zaradi tega hipu se je naše življenje spremenilo kot še nikoli do sedaj. ladja potopljiva. Prav tako vemo, da plujemo v napačno Ko je država v mesecu marcu razglasila karanteno in smo smer,plujemo prehitro in imamo tudi kapitana,ki ga za- videli, da gre zares, se je v naše misli naselila tesnoba in nima zgolj svoj interes. Nihče pa nič ne ukrene, ker smo negotovost.Vse skupaj je bilo še najbolj podobno stanju preveč pasivni,da bi ustavili ladjo in opozorili kapitana. potnikov na ladji Titanik. Ko so zadeli ob ledeno goro, se Da je situacija danes resna, se zavedamo vsi. Zopet so niso preveč vznemirjali, saj je ladja veljala za nepotoplji- nekatere dejavnosti zelo ogrožene,znašle so se v podob- vo.Mislili so,da bodo malo postali,nato pa odpluli naprej. ni situaciji,kot se je nekoč tekstil.Zato danes govorimo o A ladja je,kot se je kasneje izkazalo,imela dve ključni po- »preživelih mojškrah« in recimo, da govorimo zato, ker manjkljivosti: struktura železa, iz katerega so bile zako- se na napakah moramo učiti. Lepo je videti, da je tokrat vice, ki so spajale železne dele trupa, je bila neustrezna vlada pokazala posluh in najbolj prizadeti panogi, turiz- in imeli so kapitana, ki ga je vodila le osebna sla po slavi mu, pomagala z boni. Nekaj malega je pomagala tudi in denarju. Ladja je namreč plula prehitro in preveč se- kulturnikom,podjetnikom,socialno ogroženim… Koliko verno, da bi skrajšala pot in postavila nov rekord. Če ne bo ta pomoč doprinesla za obstoj slehernika,je ta trenu- tek težko napovedati. Nikakor ne smemo dopustiti, da gremo po poti tekstila, lesne dejavnosti in kmetijstva. Te najbolj pomembne samooskrbne panoge smo uničili in prignali do roba, razvijali pa le zelo dobičkonosno pano- go - turizem. Dokler je šlo.A turizem ni samooskrben, ni nam življenjsko pomemben.Je luksuz,prestiž.Kdaj si lah- ko privoščimo počitnice? Kadar smo zdravi,imamo denar in prosti čas. Če en parameter manjka, turizma ni. Je le stol, ki nima nog. A turizma vseeno ne smemo spustiti iz rok, moramo mu pomagati, povezati ga moramo z dru- gimi panogami in mu napraviti noge. Podobno moramo ravnati tudi s kulturo in z umetnostjo.Kdo pravi,da tega sedaj ne potrebujemo? Narava je zoper take pojave vstavila učinkovite varo- valke, milijone let je razvijala ekosistem. To je medseboj- na povezanost,ki poskrbi,da zavaruje šibkost,ki se zgodi enkrat enemu, drugič drugemu.Vsak člen ekosistema je

Naše Gorje 8 Kače so bogastvo lahko morebiti za trenutek ali dva v oko ali objektiv uja- memo tudi edino slovensko »polstrupeno« kačo (»rear- fanged« v angleščini),ki si pri hranjenju in prebavi poma- ga s strupniki na zadnjem delu gobca, in sicer mačjeoko kačo (Telescopus falax). Je zelo redko opažena v majhni populaciji in človeku, kot vse doslej omenjene in opisane tudi nenevarna. Pogojno opažena, vendar vseeno uvrščena na Seznam zavarovanih živalskih vrst v Sloveniji je pa tudi leopardov- ka (Zamenis situla), ki je sicer balkanski endemit in naj- bližje razširjena na sosednjem Hrvaškem.Ime je dobila po Leto se po koledarju že počasi preveša v hladnejši del in zemlja se bo kaj kmalu odpočila,s tem pa se bodo do zgodnje pomladi skrile tudi vse prevečkrat premalo cenjene živali naše bližine – kače.Ali jih prepoznamo in znamo sobivati z njimi za lepši jutri – naš in njihov? V Sloveniji lahko opazimo 12 vrst kač,izmed katerih je 11 sta obe človeku popolnoma nenevarni. vzorcu,ki je podoben leopardovemu,je pa tudi nenevarna avtohtonih in 1 pogojno opažena. Največja predstavnika Pester geografski živalski mozaik naše prelepe dežele pa in nestrupena kača,ki se človeku sama od sebe odmakne. izmed vseh sta tako navadni gož (Zamenis longissimus), dopolnjujeta tudi edini dve slovenski vodarici iz rodu Na- Prav tako pa imamo tudi tri strupene predstavnike ga- ki je razširjen po vsej Sloveniji, in progasti gož (Elaphe trix in sicer belouška (Natrix natrix) in kobranka (Natrix dov iz roduVipera.Najpogostejši je modras (Vipera ammo- quatuorlineata) z redko razširjenostjo po delih slovenske tessellata).Srečamo ju največkrat na skupnih habitatih ob dytes ammodytes),ki je razširjen po večjem delu Slovenije Istre. Povprečno oba zrasteta od cca. 160 do 180 cm, ne- vodovjih (reke, jezera, bajerji, mlakuže, barja, mokrišča), in se drži predvsem skalnih prisojnih območij.Zraste lahko malokrat pa na območjih z dovolj hrane predvsem samice kjer jima precej pogosto odgovarjajo nekoliko kisla tla. do dobrih 80 cm in se ob srečanju s človekom prav tako odmakne, do ugrizov pa prihaja predvsem zaradi pose- lahko zrastejo tudi preko 200 in vse tja do 225 cm. Kljub Hranita se z ribami, žabami, pup- temu gre za popolnoma nenevarne kače, ki se človeku ki, kuščarji in nekoliko redkeje z odmaknejo in ob srečanjih ne predstavljajo nikakršnega glodavci kot preostale kače. Ob tveganja ali nevarnosti. zaznani nevarnosti se odmak- Poleg omenjenih dveh lahko na območju Istre zasledi- neta in če jima je varen pobeg mo tudi prav tako redko belico (Coluber gemonensis) in onemogočen, se kot tudi nekatere črnico (Hierophis viridiflavus), ki je najpogostejša na Pri- tuje kače naredita mrtvi, da bi ju morskem, vendar jo lahko najdemo tudi drugod. Gre za plenilec (človek) pustil pri miru. najhitrejšo slovensko kačo (od tod tudi ponekod upora- Nobena izmed naštetih ni človeku bljena lokalna imena »švigalica« ali »šviga«),ki sicer lahko nevarna ali strupena. živi do nadmorske višine 2.000 metrov in jo nekoliko nižje Na vseh omenjenih habitatih pa z malo sreče srečamo tudi na Notranjskem, skrajnem za- lahko zelo pogosto opazimo in hodnem delu Štajerske in na Gorenjskem - predvsem na se srečamo tudi s smokuljo (Coronella austriaca), ki je območju med Škofjo Loko in Kranjem ter Medvodami - ter najbolj razširjena kača pri nas. Gre za predstavnico co- višje na redkejših najdiščih v Kašariji oziroma na poljih lubridov oziroma gožev, ki je po velikosti precej majhna med Karavankami in Savo Dolinko. Tudi črnica in belica (meri do dobrih 70 cm) in zelo koristna prebivalka ka- teregakoli vrta; ima precej hiter metabolizem in je zelo ješča in tako odlična borka proti glodavcem. Prehranjuje se tako z mišmi kot manjšimi volu- harji, podganami in vsemi drugimi glodavci,ki bi vam utegnili narediti škodo.Je nestrupena in nenevarna, ob morebitnem rokovanju pa želi čim hitreje pobegniti po svoje in nima želje po kakršnihkoli stikih s človekom, četudi se lahko drži bližine hiš in vrtov. V slovenski Istri z ogromno sreče

Naše Gorje 9 gov človeka vanj in v njegov prostor. Podobno velja tudi Nemara vse omenjene in tudi druge kače imajo zaradi skupaj tudi obvestili Azil ter rešili žival, ki nikomur noče za navadnega gada (Vipera berus), ki ga lahko opazimo vpliva vere, literature, vrednot, obsesij in vraž prejšnjih žalega. V gorjanski občini v optimalnih razmerah vsak v sredogorju in ponekod v visokogorju Julijcev, Karavank, obdobij od srednjega veka vse do nekaj desetletij nazaj naslov dosežem v nekaj minutah. Kamniško - Savinjskih Alp ter na nekaterih dinarskih pla- negativen prizvok in se jih zaradi tega ter predvsem zaradi notah osrednje Slovenije. Zadnji predstavnik gadov je laški neznanja pobija, kar je pa najslabše, kar ljudje zmoremo KAČE SO BOGASTVO IN ZAVAROVANJE TEGA JE gad (Vipera aspis),ki je zelo pogosta in razširjena vrsta v so- in ob srečanju lahko naredimo. Vse kače v Sloveniji so ODGOVORENVSAK IZMED NAS.BODI TUDI TI. sednji Italiji,pri nas ga pa najdemo le na skrajnem zahodnem zaščitene in je tako vsako poškodovanje ali uboj slednjih delu države na področju Stola v Breginjskem kotu. po zakonih Republike Slovenije kazniv, toda vsakdo ima Davor Ros moč rešiti življenje. Za rehabilitacijo in oskrbo poškodovanih divjih živali (pod katere sodijo tudi vsi slovenski plazilci) je pristojen Azil za prostoživeče živalske vrste na Muti (02 / 87 61 285), za pomoč ob najdeni živali ali za prelociranje živali (iz hiše, vrta, kleti, garaže, avta itd.) pa se lahko obrnete tudi name (tel. št. 070–380–074, Ros, sodelujem z Azilom) in bomo situacijo rešili varno za vse udeležene in o tem VRŠČE 2020 najbrž potrebuje parkirišče, torej, zakaj pa ne. Po vsem Predvsem pa ostajajo v naših gorjanskih srcih, kjer si lahko tem pa sedaj verjame, da je že skorajda dolžnost Gorjan- okrepimo duha in uživamo v pridelkih in vsem, kar nam Vršče so zadnja leta predmet marsikaterega pogovora v cev, da ohranimo tako lep košček narave in ga zapustimo ponuja naša narava. Gorjah. Mnenja o funkcionalnosti tega kraja so deljena. našim zanamcem takšnega, kakršen je (včasih bil). Kaj Še danes odzvanja rek domačina Antona, ki pravi: »Če Vršče pa niso samo kraj in tema pogovora; so dejansko kmalu se lahko zgodi, da bodo interesi po parkiriščih in je soteska naravna lepota, mar ni to tudi neposredna stanje in odraz našega odnosa do narave in lepih kotičkov kampih tudi na Hotunjah (Rače), pod Obočnico, v Radovni okolica, ohranimo jo za zanamce!« Še vedno so apetiti naše občine. ali na Zatrati … in dokler bomo razmišljali »dokler ni na po nadaljevanju in zaključitvi OPPN Vršče. Do sedaj se je »Kot Gorjanec opažam vsa prizadevanja Podhomcev. mojem dvorišču, je v redu in se me ne tiče«, bomo nevede pokazalo, da ni iskrenosti, ko se informira ali ne-informira Vloženega je bilo veliko truda in vztrajnosti za ohran- in mimogrede izgubljali naše prelepe kotičke. Prostorski javnost. Nadaljevanje postopka ne bo koristilo občanom, jevanje narave na Vrščah. Lepo se je pokazalo, kaj nam načrti, kot je OPPN Vršče so nepremišljeni, neodgovorni promet po vaseh se ne bo zmanjšal, ampak povečal, trav- Vršče pomenijo v času pandemije, v času omejitve gibanja in nepovrnljivi. Samo spomnimo se, kako smo kot otroci nik bo lahko utrjen in asfaltiran za parkirišče, sprehod med občinami, ko smo nemalokrat zahajali čez Vršče na in najstniki igrali nogomet na Vrščah in se podili po trav- po Vrščah ne bo več prost. Povečan promet bo povečal Hom; videli smo, kaj pomeni uživati v neokrnjeni naravi. nikih ob pobočju Homa. Prav tako vem, da si želimo, da možnost nesreč, ki ogroža naše najmlajše. Marsikateri Gorjanec je zahajal na Vršče, da se nadiha tudi drugod ostanejo prelepi travniki in njive. Ti kraji z V letošnjem letu smo občutili pozitiven učinek, ko se je svežega zraka in opazuje krave in konje na pašniku, da naravnimi in kulturnimi znamenitostmi opredeljujejo našo spodbujalo doživetje Gorij peš, s kolesi ali z organizira- občuduje drevesa in naravo. Ja, vse to smo lahko občutili identiteto in zrcalijo dušo prebivalcev tudi obiskovalcem. nimi prevozi. Za zaključek pa naj citiram še del članka iz in doživeli predvsem zato, ker se ni uresničil občinski septembrske številke Gorjanca, ki opisuje povratek krav podrobni prostorski načrt Vršče, ki je tam med drugim s planine Klek na Vršče: »Ko so se krave vrnile na Vršče, je predvideval parkirišča za osebna vozila in avtodome. bilo povsem jasno, da sodijo tja mnogo bolj kot kupi tam Ko smo pa pred leti na višku sezone zavili z družino in parkirane pločevine« (Gorjanc, september 2020, str. 14, V. otroci na Hom čez Vršče, smo prvič občutili in razumeli, Žemva). zakaj takšno prizadevanje Podhomcev, da Vršče ohranijo takšne, kot so (bile) … pašnik in travnik,« je pred krat- Mitja Dolinar kim dejal so-občan iz Zgornjih Gorij. Čez celoten pašnik je bilo v sezonah nagnetenih vsaj 150 vozil, po tleh so bile odvržene smeti, pašnik, kjer je živina lahko pojedla samo še kakšen robček namesto trave, je bil uničen, blaten. No, pa da ne govorimo o nedovoljenih parkiranjih v nočnem času. Občan je dejal, da se prej niti ni zavedal te situacije, ker živi v Zgornjih Gorjah. Sam pri sebi si je mislil, da se

Naše Gorje 10 Poslikavanje panjskih končnic (2. del) Emilijan Cevc v Slovenskem etnografu. Nadalje so zanimive in kompleksne zgodbe »Narobe Prve poslikave so bile predvsem varovalne narave:križi,zvezde,trutamore,rozete,predvsem pa po- svet«.Deveta dežela in narobe svet (Babji mlin,Boj žensk dobe nebeških zavetnikov. Kompozicija je bila preprosta in jasna.V sredini je bil upodobljen svetnik, za hlače, Posmehovanje možu, ki češe ženo, Ples živali, ob strani pa v isti velikosti šopka ali vazi s cvetjem ali pa zastor. Lovčev pogreb, Lisica, ki brije lovca …) je zamenjava vlog ali lastnosti,kar kaže na deželo pokojnikov in duhov Zelo podobna kompozicija je na baročnih slikanih oltar- gledališču ali svetišču vabi k pozornosti. Predvsem izpel- in velja za nasprotje našega sveta, od katerega se lahko nih antependijih. Cerkveni slikar je lahko enake motive janke rastlinskih motivov in podob sveta spominjajo na nadejamo pomoči duhovnega sveta. Povežemo lahko uporabil za okras končnice. Tudi božjepotne podobice ljudska magična znamenja predkrščanskega izvora. Tla vzporednice s praspominom naše daljne dežele izobilja, so bile vir navdiha. Podobnosti zaznamo na poslikanem so včasih samo nakazana. Celotna slika pa dvodimen- Indije (Koromandije) (Šmitek,2004,str.258-261).V sve- kmečkem pohištvu, zlasti na kmečkih skrinjah, ki so prav zionalna. V klasičnem tu končnic je svet krožen,neumrljiv,spremenljiv. obdobju je risba jasna, Med poklicnimi slikarji je bil kranjski slikar Leopold Lay- tako zavzemale prostor Gorenjske. Slikarji končnic so virtuozna, poudarjena s er, ki je vplival na kasnejše slikarje, risane predloge za uporabljali za svoje ideje tudi grafične predloge, denimo temnim obrisom. Obrazi končnice so bile v zapuščini Matevža Langusa,v času za- »Mrtvaška tica, ki se je na Turškem prikazala«, »Stopnice so tipizirani, razpoložen- tona poslikav pa tudi Hinko Smrekar in Maksim Gaspari, življenja«,»Babji mlin«,ptica »Spoznaj sam sebe« … Proti ja figur poudarjena s priložnostni ljudski slikarji v podobarskih delavnicah kot koncu 18. stoletja so upodabljali že kompozicijsko bolj kretnjami. Kasneje, ko tudi čebelarji sami (katalog Čebelarski Muzej Radovljica, zapletene biblijske zgodbe,verske,žanrske in zgodovinske skušajo nespretni slikarji 1998). pripovedne prvine. Kasneje so se tem motivom pridružili doseči tridimenzionalni še satirični in družbeno pogojeni. Na razpoložljivih in oh- videz, skladno z upora- Zbirke so nastajale že v prvi polovici 20. stoletja, v ranjenih končnicah so pravljične snovi redke. Baročnim bo industrijskih barv, se ospredju zanimanja so bili nenavadni motivi, ki so jih elementom sta se sčasoma pridružili klasicistična strogost prvinskost, pripovednost predvidoma tudi raje ohranili. Končnice pa so pritegnile in bidermajerska domačnost. Vse pa je družila stilizacija in celota osiromašita. večjo pozornost strokovne javnosti šele po letu 1950.Do v načinu slikanja. Niso mislili ustvarjati umetnin, ampak Barve so obledele, se takrat je bilo precej končnic že izgubljenih, vendar so še čisto vsebino in da so jih lahko »brali« kot pripovedke,zato spremenile, razpokale, pravi čas začeli z znanstvenimi razpravami in so uspeli so bila ozadja nevtralna,svetla,brez globine.Ob straneh je barvni nanosi so bili de- ohraniti več kot 3000 primerkov s 600 različnimi mo- bil velikokrat prostor za šopke gavtrož,potonik,granatnih belejši. Z nastopom 20. tivi,ki so v javnih in zasebnih zbirkah (Makarovič,Rogelj jabolk,rozet,tulipanov,nageljnov (vse rože spominjajo na stoletja in industrializaci- Škafar, 2000). razvejanost dreves življenja – drevo je tudi osrednji motiv jo se miselnost spremeni. ene od končnic), vencev in za stebre ter zastore, ki kot v Prav tako so se dimenzije panjev prilagodile novim čebelarskim tehnologi- jam. Vsaj tretjina končnic je nastala v pravih slikars- kih delavnicah, tretjina slikarjev je bilo priučenih, manjši del pa so poslikavali priložnostni ljudski slikarji v podobar- skih delavnicah kot tudi čebelarji sami (Pripovedi s panjev, 1992). Slikarji so za poslikave pogosto izbirali globoke pripo- vedne motive. »Fantastični ptici s panjskih končnic« in »Mrtvaška ptica s Turškega« je večpomenski opis, ki sega v zgodovino motivov in se pomensko dotika večplastnosti razmišljanja in skuša posredovati nauk. Razčlenil jih je

Naše Gorje 11 Nosilka dediščine v registru nesnovne kulturne Opis (posebnosti glede na opis enote dediščine): panjskih končnicah nevpadljivo vključujejo v prostor. dediščine: Anja Bunderla Po pripravi barve leseno podlago pobarva s svetlejšim Datum vpisa:maj 2018 Anja Bunderla je profesorica likovne umetnosti, slikar- odtenkom in jo posuši. Za tem oriše motiv, ki ga včasih Številka: Rzd-01-18-00008-11-01 ka in čebelarka, ki se ukvarja s poslikavanjem panjskih na podlago prenese z vnaprej pripravljene šablone, ki Podhom 39,4247 Zgornje Gorje končnic vse od študentskih let. Navadno slika na podlago jo luknjičasto zariše in na njo nanese prah, ki na leseni deščici pusti sled motiva.Nato poslika motiv in ga pusti, https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/ iz smrekovega lesa. Uporablja da se posuši ter določene dele spet poslika. Tako nasta- DEDISCINA/NESNOVNA/RNSD_SI/Rzd-02_00065.pdf oljne barve ali doma narejene ne večslojna oljna slika, ki sledi postopkom, kot so bili v pigmente, mešane z lanenim uporabi v času razcveta panjskih končnic. Slika predvs- oljem. Kamnine iz domačega em motive z ohranjenih kranjičev.Ideje za motive črpa iz okolja, ki so primerne za vsebin in miselnosti časa njihovega nastanka in uporabe tovrstno uporabo, v možnar- ter v povezavi z današnjimi razmerami sledeč kontinui- ju stre v prah in jih prečisti. teti. Svojih del ne namenja množični prodaji. Za slikanje Nekatere barve dobi tudi z panjskih končnic uporablja kakovostne materiale in drugimi postopki. Pigmenti iz postopke, ki zahtevajo svoj čas in so zato izdelki višjega domačega okolja so zelo po- kakovostnega in s tem cenovnega razreda. membni, da se barvne palete motivov na končno izdelanih Identifikacija nosilca:181 Janko Žirovnik, učitelj, zbiralec ljudskih pesmi, sadjar (1855-1946) Janko Žirovnik je bene Matice. Tam so ga izvolili za vodja petja. Napeve je dva sinova. Leta bil rojen v Kranju. zapisal tako »kot jih poje narod okoli Bleda«.Vodilni motiv 1890 se je pri- Učiteljišče je opravil poje drugi moški glas,drugi pa ga spremljajo v višji ali nižji javil na prosto v Ljubljani. Veliko legi.Zbirka se je imenovala »Narodne pesni z napevi« in je delovno mesto se je posvečal kul- bila prava uspešnica. Natisi in celo ponatisi so hitro pošli. v Šentvidu pri turi in glasbi. Na Janko se je hkrati posvečal velikim gorjanskim podvigom. Ljubljani in učiteljišču je nanj ve- Dvigal je kulturno življenje, vzpostavil je gorjansko bralno svoje izjemno lik vtis naredil češki društvo.Po hišah je zbiral denar in leta 1884 postavil prvi plodno delo skladatelj Anton slovenski narodni dom na podeželju. Tega si niso mogla je nadaljeval Nedvěd, ki je kot privoščiti niti večja mesta. Vodil je cerkveni pevski zbor, tam. Čez nekaj tujec v naši deželi bil je organist, okrog sebe je zbral gorjanske fante, ki so let mu umre še najbolj vzljubil slovenske narodne pesmi. Tako je tudi prepevali na prireditvah. Ob šoli je vzpostavil veliko dre- žena Katarina svojim učencem svetoval, naj gredo med ljudi, naj zbirajo vesnico jablan in hrušk, ki so primerne naši klimi. Šolski in ostane sam s tremi otroki. slovenske pesmi, saj so že takrat ljudske pesmi spodrivale vrtovi z drevesnicami v Gorjah in drugod,kjer je poučeval, Po selitvah,poučevanju,urejanju vrtov,predajanju glasbi t.i. »novodobne budnice«. Učitelj Žirovnik je poučeval na so sloveli kot prvi pri nas. Pisal je strokovne in poljudne … mu leta 1924 šolske oblasti ukažejo, da se mora upo- veliko šolah, v prispevku pa se osredotočam na njegovo kojiti.Njegovo upiranje ni pomagalo,zato se je po 50 letih delo in življenje v Zgornjih Gorjah. članke za razne učiteljske in kmetijske revije. Leta 1880 so v Gorjah iskali no- poučevanja moral upokojiti. vega nadučitelja. Janko Žirovnik se je z nosečo ženo Marijo Šumi, »Najbolj se je razmahnil v Gorjah pri Bledu, kjer se Kranjčanko, preselil v Gorje. Rodila je sina in za tem še hčerko, ki pa je z vso vnemo posvetil sadjarstvu in petju. Vzgojil je je kmalu umrla, za tem pa se je za večno poslovila tudi žena Marija. izvrstne sadjarje, in še danes nimajo izlepa kje takega Že isto leto je načrtno začel zbirati narodna besedila in napeve. Te pa sadja in takih sadnih vrtov,kakor tam,kjer je služboval ni obdržal le na papirju, ampak je spravil pesmi med ljudi.Kot gorjanski pok. Žirovnik.V Gorjah je priredil prvo sadno razstavo, učitelj je postal član Učiteljskega društva za radovljiški okraj, ki pa je na njegovo pobudo postalo tudi član Glas- s katero se je udeležil tudi deželne razstave v Ljubljani, kjer so dobili on in Gorjani laskava priznanja. Njegova največja zasluga pa je »Gorjanski dom«, ki je postal v tistih časih kulturno središče skoraj za vso Gorenjsko.« (Poslovilni pozdrav učitelja in čebelarja Frana Rojina Vir:NUK Janku Žirovniku,,v:Sadjar inVrtnar,december 1946) Podal se je po drugo ženo, ponovno v Kranj. Anja Bunderla V Gorje je pripeljal Katarino Mayrjevo. Rodila sta se jima

Naše Gorje 12 Vsa beda Občinskega sveta Občine Gorje Se kdaj vprašate, ali ste kot občani občine Gorje seznanjeni, kaj se dogaja na sejah najvišjega in Takrat smo lahko videli vso bedo občinskega sveta.Prav- s strani občanov izvoljenega organa v občini, ki sprejema vse odločitve v zvezi z občino? Imate zaprav so tam razen svetnice Anje Bunderla vsi preostali možnost, da si sami, brez posrednikov, brez filtra urednice občinskega glasila ali magnetograma, svetniki samo statisti. Na sejah ni nikakršne razprave, ki ga tako ali drugače obdelajo vestne uslužbenke občinske uprave, ogledate, o čem »razpravlja« in izmenjave mnenj, pobud in vprašanj, kar bi pričakoval odloča cvet lokalne politike? od izvoljenih svetnikov,ampak zgolj anemično sedenje ter dvigovanje rok na vse predloge občinske uprave. Edina 23. oktobra 2020 bo minilo natanko leto dni, odkar je Vrnimo se nazaj,zakaj sem sploh pričel snemati občinske stvar, ki jo svetniki županove liste počnejo je, da tekmu- župan s sklepom prepovedal snemanje javnih občinskih seje.Začelo se je v začetku leta 2019,ko so na 3.redni seji jejo,kdo bo prej in višje dvignil roko. sej (o tem si lahko preberete in ogledate video posnetek občinski svetniki morali glasovati o podelitvi mandata iz- Nevednost in neaktivnost svetnikov se je na nadaljnih na https://zgorij.si/prepoved-snemanja-seje/ ). voljeni svetnici Anji Bunderla po tem,ko so na konstitutiv- Od tega dne naprej občani nimate več sejah samo stopnjevala,tisti,ki možnosti, da si sami brez posrednikov Utrinek iz zapisnika seje - 10.redne seje Občinskega sveta Občine Gorje. smo se sej udeležili, kar nismo ogledate dogajanje na sejah in si ustvarite Seja je potekala dne 01.07.2020 ob 17.00. mogli verjeti, kako nezainte- svoje mnenje.No,edina možnost je,da se sej resirani in nepripravljeni so udeležite, ampak iz preteklih izkušenj lahko ni seji prekoračili vse svoje pristojnosti in izvoljeni svetnici svetniki. Nekateri so imeli celo povem,da občinska soba,kjer potekajo seje, odvzeli mandat (prvič v slovenski volilni praksi je mandat težave prebrati kratek odsta- hitro po-stane premajhna,če zanimanje po- svetnice potrdilo Upravno sodišče). vek poročila odborov, ki so se kaže le malo večje število občanov. Kot zaskrbljenemu in aktivnemu občanu se mi je zdelo odvili nekaj dni pred sejami.Te Zdaj v obdobju korona virusa je situacija pov- pomembno, da imajo občani možnost videti, kako pote- zanimive prigode si boste lah- sem banalna, saj so na zadnji seji dovolili vstop kajo seje občinskega sveta v Gorjah. Takrat se je poleg ko ogledali v prihodnjih tednih 11 gledalcem. kamere zbrala tudi velika množica ljudi. Posnetek te seje na portalu zgorij.si. Postavlja se vprašanje, kako pa potem si lahko ogledate na portalu https://zgorij.si/video-vsebi- S posnetimi sejami se je lahko občina obvešča zainteresirano javnost in na/.Tudi ta seja si je nabrala preko 1000 ogledov. jasno videlo, kako neaktivni zagotavlja javnost javnih sej občinskega so izvoljeni predstavniki po- sveta ? No, to stori na način, da po nekaj sameznih zaselkov Gorij. Seveda ti tednih na nekem skritem zavihku občinske svetniki niso bili navdušeni, ko sem pred začetkom spletne strani objavi magnetogram. Seveda ima tak seje prišel s kamero in akreditacijo snemalca v javni način obveščanja javnosti svoj namen in jasen cilj, da razvid vpisanega medija, ker potem po vaseh niso to vidi in pregleda čim manj občanov, čeprav lahko iz mogli govoriti, za kaj vse naj bi se na sejah zavzemali, statistike ogledov sej, ki so bile posnete, sklepamo, da je ko pa je lahko vsak pogledal, da tam sedijo kot kup zanimanje med občani izredno veliko. Najbolj gledana nesreče in zgolj dvigujejo roko ter potrjujejo vse, brez seja občinskega sveta ima na kanaluYouTube preko 4.000 da bi se o kateri stvari sploh kakorkoli pozanimali ali ogledov, druga najbolj gledana pa 2.100 ogledov, kar je posvetovali. Tako pridne in ubogljive učence bi si v precej več, kot jih imajo seje v sosednjih občinah, ki se svojem razredu želela imeti vsaka učiteljica. prenašajo v živo. Pa absolutna večina in poslušni svetniki res pomenijo

Naše Gorje 13 napredek in razvoj kraja ? LETO ZNESEK 2013 3.506.176 € Kam občino pripelje tak način dela, lahko hitro pog- 2014 2.922.271 € ledamo. Kje so Gorje leta 2020, po 14 letih vladanja 2006 ** ni všteto, skupaj z Bledom 2015 2.390.723 € aktualnega župana, ki ima že od začetka večino v 2016 2.533.985 € občinskem svetu, od volitev 2010 pa pravi glasovalni 2007 1.819.437 € 2017 2.839.547 € stroj, na katerega bi bil ponosen tudi sam predsednik 2018 2.789.415 € Severne Koreje Kim Jong-un. Paradoksalno je, da je 2008 2.332.979 € 2019 3.154.442 € bilo največ narejenega prav v prvem mandatu, ko so Skupaj 35.812.753 € svetniki še razpravljali in so nekatera glasovanja šla 2009 2.830.422 € skozi tesno 6 proti 5. No, zadnjih 10 let, odkar ima ugotavljali,kam je odtekel ves ta denar,ker v Gorje se prav županova lista absolutno večino in posledično dobro 2010 2.598.273 € gotovo ni investiral, ampak to ni današnja tema; za to bi naoljeni glasovalni stroj, pa lahko brez večje analize ugo- potreboval precej več prostora.Najbolj radovedni si lahko tovimo,da Gorje milo rečeno stopicajo na mestu.Lahko bi 2011 3.304.269 € transakcije pogledate na erar.si.Javna aplikacija za prikaz našli še kakšen bolj sočen izraz,ki bi opisal dano situacijo. 2012 2.790.814 € porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji bo pokazala Za to ugotovitev nam ni potrebno prav daleč, samo oz- marsikatero zanimivo nakazilo. rimo se na sosednje občine, kako se razvijajo, medtem ko glavno cesto pripravljen že od prvega mandata 2006- Verjetno bi bil skrajni čas,da se Gorjanke in Gorjanci bolj v Gorjah po 14 letih samostojnosti nimamo urejene niti 2010, pa tam še vedno ni urejeno parkirišče in priključek aktivno vključimo v upravljanje oz. nadzor naših prelepih osnovne infrastrukture. na glavno cesto. Gorij, saj lahko vidimo, da obeti za zadnji dve leti aktu- Naštejmo samo nekaj najbolj očitnih primerov.Koliko let Če ni urejena niti osnovna infrastruktura, je druga, bolj alnega mandata niso najboljši. To se zgodi, ko sta v dveh občina ni sposobna urediti parkirišča za vrtec, da velja primerna lokacija za vrtec, ki je zraven glavne ceste eden letih mandata glavna dva »projekta« občinske uprave in začasna ureditev parkirišča pri župnišču v Gorjah. Spom- najbolj nevarnih vrtcev v Sloveniji, zgolj pobožna želja. Le zunanjih svetovalcev ter najetih pravnih služb ukvarjanje nimo tudi na travnik pri Osnovni šoli, kjer je priključek na čudežu se lahko zahvalimo, da se še ni pripetila kakšna z mandatom občinske svetnice in pa prepoved snemanja. tragedija. Ko to postanejo prioritete, ni čudno, da se tisti redki pro- Da si ustvarimo sliko,koliko denarja je prišlo v občino od- jekti, ki se sploh izvajajo, odvijejo tako katastrofalno, kot kar smo svoja občina,lahko na hitro povzamemo prihod- se je zadnji projekt gradnje na Poljšici. ke občine po letih (povzeti letni prihodki brez leta 2006, ko smo bili še skupaj z Bledom, podatki pa so v tolarjih Postavlja se vprašanje, ali je ta neverjetna potrpežljivost občank in občanov Gorij vredna - možna manjša odsto- občudovanja ali prezira. No, gotovo dejstvo pa panja zaradi rebalansov). je, da če bi bila potrpežljivost olimpijska disci- Odkar smo samostojni, plina, bi bili Gorjanci brez težav vsakokratni se je v našo občino pri- olimpijski prvaki. teklo več kot 36 milijonov evrov. Več kot 36 mili- Klemen Lah jonov evrov! Verjetno se strinjamo, da bi za toliko denarja v Gor- jah moralo biti narejeno več, veliko več. Lahko bi Frane Milčinski - Ježek Kaj odmeva mi korak, MINUTE PRAVLJIC ko po stezi stopam? Kaj mi poje ptičica Dobra volja je najbolja, Mira Voglar bodi dan na dan vesel, Kaj mi poje ptičica,ptičica sinička? smej se,vriskaj,pesmi piskaj, Živali jeseni Dobra volja je najbolja, pa lahko boš srečo ujel. to si piši za uho, Ježek teka,teka Urna veverica mile jere,kisle cmere, Kaj mi potok žubori, in se kotali, pleza na drevo, z nami vštric ne pojdejo. ko po kamnih skače? jabolka in hruške lešnike nabira Dobra volja je najbolja, nabadati hiti. za zimsko lakoto. na vsej širni zemlji tej, lica rdeča,smeh in sreča, Medved kosmatinec Ptice lastovice to zaklad je,hej,juhej. svoj brlog ravna, odletele so, z listjem ga postilja, v daljne tople kraje zaspano godrnja. zdaj krila jih neso.

Naše Gorje 14 Vinko Möderndorfer vino« in tako so se otroci učili pisati,brati,računati,lepega vedenja in bontona, pozdraviti, odzdraviti … tovarne so Podlaga za članek je film Tisti, ki je zgradil šolo, film premajhna za vse več otrok, po drugi strani pa je rudnik poslale tudi nekaj polnih embalaž,sladkarije,mila itd., učiteljevega vnuka in vnukinje Vinka Möderndorferja imel milijone čistega dobička. Od rudnika je zahteval po- 4.proti vsaki obliki kaznovanja,palica je samo za okras. inVite Mavrič ter RTV SLO. sojilo za šolo,stopil v stik z arhitekti in šola z vrtcem je bila Hodil je med ljudi,zanimal se je za otroke,da je razumel nji- Vinko Möderndorfer je bil rojen v Ziljski dolini v vasi Dole,na zgrajena v dveh letih. »Učilna zidana« je še danes krasen hove uspehe in neuspehe, hodil je v odročne kraje, zapisoval slovensko-nemški jezikovni meji in čeprav je tam preživel hram znanja za mežiške otroke.Proti njemu pa sta kmalu ustno izročilo.Njegovo delo Sodobna šola je še vedno sodobna. le otroška leta, ga je to močno oblikovalo tudi za njegovo za tem nastopila tako kapital kot oblast. Poslan je bil v Po prisilni odpovedi zaposlitve so z družino živeli v Ljublja- poznejše delo na področju narodopisja, pripovednega zapor v Maribor. ni. Leta 1942, v času italijanske okupacije, je bil ponovno izročila in za njegov odnos do narodne zavesti. Njegova Kot učitelj je bil nato premeščen v Šentjurij pod Kumom. aretiran,vendar pri zaslišanjih in tepežu ni klonil.Interni- šola narodopisja je bila domača hiša,domače narečje.Zbi- Neznanje krajanov je omogočalo, da so z ljudmi lažje ran je bil v taborišče Renicci. Pobegnil je in se peš vrnil v ral je pripovedi na Zilji,v Podjuni in Mežiški dolini,v krajih, manipulirali, zato je želel čim več otrok spraviti v šolo. Ljubljano ter odšel v partizane.Po koncu vojne se njegove ki jih je poznal, tam doraščal ali služboval. Med ljudmi je Vinko Möderndorfer se je takoj polotil dela.V šolskem vrtu večne težave z oblastmi niso končale. Nova oblast je od- pustil globoko sled z delom Koroške narodne pripoved- je zasadil 1000 divjakov, ki jih je cepil. Otrokom je želel stranila in poslala v razrez celo njegov učbenik Slovenska ke. Ohranjal je zavest o skupnem slovenskem prostoru, dati znanja in vedenja, ki bi jim pomagala v življenju, saj začetnica (Vinko Modrinjaveščan), čeprav je sam veljal za predvsem o skupnem koroškem prostoru,v katerega se je je bila tam takrat neizmerna revščina.V trdi zimi so otroci staro generacijo komunistov, po socialističnih nazorih. po plebiscitu zarezala meja,te meje pa ravno na področju prihajali v šolo bosi ali pa se je tistih običajno več kot deset V novem režimu ni bilo več niti prostora za narodopisje, duhovnega izročila nikoli ni bilo mogoče zgraditi. otrok v družini izmenjavalo ene čevlje, ki so jih premogli, Leta 1915 je v Mariboru končal učiteljišče. Začela se je 1. in tako je enkrat šel v šolo eden, drugič drugi.Vinko je v zlasti ne za pravljice, mitološke figure itd. Preselil se je v svetovna vojna, mladi učitelj je postal vojak. Bil je eden v a s i organiziral politične shode. Tam pa je imel Celje. Tam je prevzel šolsko nadzorstvo in delo v Mohor- bolj prepoznavnih politično jevi družbi. Zameril se je komunistom, ker med drugim ni delujočih ljudi na Slovens- tudi veliko nasprotnikov, ker je imel bogato dopuščal napadov na verski čut,in katoličanom,ker je be- kem v 20. letih 20. stoletja. knjižnico in je nasprotoval fizični kazni.Eden sedo bog pisal z malo začetnico.Odgovoril jim je,da lahko Leta 1914 je bil zaradi pro- takih nasprotnikov je bil župnik Vodopivec. pišemo bog z veliko, lahko pa tudi besedo hudič pišemo tivojnega stališča obtožen z veliko, če mislite, da moramo vsa mitološka bitja pisati veleizdaje. Vojno je zaključil Župnik je gradil tako.Udba pa je leta 1948 zaplenila vse,kar si je Mödern- kot pripadnik 2. gorskega katoliški dom dorfer zapisoval o slovenski ljudski medicini. Poslan je bil strelskega polka na zahodni kar na šolskem na Goli otok. Po vrnitvi je bil utrujen in bolan. Oblikoval fronti, katerega je tudi vodil, po zemljišču in ta- je zbirkoVerovanja,uvere,običaji Slovencev.Začel je pisati koncu vojne se je udeležil bojev krat se je vnel svoje največje delo, ki ga je pripravljal 30 let: Ljudska me- za severno mejo in tudi akcije, politični spor dicina pri Slovencih,najobsežnejše etnološko delo o ljudski v kateri je bilo priključeno Prek- med županom medicini, ki je izšlo po njegovi smrti. Govori o zdravljenju murje h kraljevini SHS. Kasneje je in Vinkom. z rastlinami,živalmi,minerali,magiji,molitvi,moči besede. bil Maistrov borec. Po plebiscitu pa se je odločil, da Vinko je bil pri- (V Gorjah je tak primer zagovor proti oteklini, zapisan v bo ostal na slovenski strani.V tem času se spoprijatelji z siljen zapustiti eni prejšnjih številk Naših Gorij.) V knjigi je zbranih okrog Lovrom Kuharjem – Prežihovem Vorancem, ki v svojem službo in opravljivci so pravili,da ga bog kaznuje z gluho- 500 zdravilnih rastlin, kar jo postavlja na mesto izjemne romanu Požganica omenja Vinka, sicer z imenom Učitelj nemimi otroki.Preprostim ljudem pa je bilo ob slovesu,ki tovrstne knjige v Evropi. Povsod, kjer se je Möderndorfer izza Zilje in kako radikalen je bil ta Učitelj izza Zilje.V času ga ni smelo biti,težko. znašel, od domače vasi do Golega otoka, povsod se je po- plebiscita je spoznal bodočo ženo Marijo. Rodili so se jima Kakšen je bil Vinko Möderndorfer kot učitelj? Leta 1938 je govarjal z ljudmi in je zbiral etnološko gradivo. Učitelj je Vinko,Mira,Dušica in Mojca.Leta 1921 je prišel za učitelja napisal priročnik Sodobna šola.Njegova pravila so bila: imel občutek za pravičnost in je bil neuklonljiv. v Mežico.V javnosti je nastopil izredno ostro, ampak ute- 1.izhajati moraš iz otroka in njegovega okolja, meljeno. Skupaj z 18 rudarji je bil izvoljen v občinski svet, 2.otroka je treba imeti rad – to mu je treba povedati vsak Anja Bunderla ki si je zelo kmalu zadal velike naloge.Krajevna šola je bila dan – treba ga je spoštovati, 3.pouk je celovit – prosil je tovarne Franck,Kolinska,Kraš, da so mu poslale prazne embalaže,s tem je opremil »trgo-

Naše Gorje 15 Hišna Drobtinice Pri delu z osnovnošolci v Gorjah so si učenci začeli med seboj,ko so se vključili v Priporočena projekt,nadevati vzdevke,nadimke po hišnih imenih.In učiteljica,njihova mentorica, je povedala,kako nesrečni so bili otroci,ki doma nimajo hišnega imena,ker imajo Priporočilo skupnosti občin Slovenije novejše hiše in si tega vzdevka niso mogli nadeti.Torej,en primer,da otroci poznajo V sodelovanju z digitalnim inovacijskim stičiščem 4PDIH smo pripravili seznam hišna imena in da so nanje ponosni. preprostih in dosegljivih digitalnih orodij,ki občinskim organom lahko pomagajo pri (Klemen Klinar,RAGOR,Posvet Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina, komunikaciji,koordinaciji dela in nemotenemu poslovanju na daljavo.Seznam orodij Pliberk, 16. 9. 2020) je dostopen na naslovu:http://4pdih.com/produktivnost-na-daljavo/. Vključuje 1) Izbor komunikacijskih orodij,ki omogočajo videokonferenčno povezo- Karantanščina je bilo narečje staroslovenščine,ki se je imenovala tudi alpska vanje večjega števila sodelujočih,predstavitve dokumentov in prezentacij,snemanje slovenščina in takšna se nam razkriva v Brižinskih spomenikih,ki so najstarejši sej in ogled sej za nazaj,beleženje prisotnosti na srečanju itd. slovanski jezikovni dokument v latinici. Malo je znano,da je zibelka slovenskega jezika v stari Karantaniji na Koroškem.To je Olimpijska 1 v temeljnem nasprotju z razširjenim stereotipom,ki ga tudi danes še pogosto slišimo. In sicer,da se je prej na Koroškem govorilo »vindiš«,ne slovensko.In da je bila šele s Kako župan spravi čim manj zainteresirane javnosti na sejo občinskega sveta v šolo s Kranjske uvožena slovenščina.Dejstvo je,da Brižinski spomeniki,ki so nastali Gorjanski dom v času korone? med l.972–1039 na zgornjem Koroškem,niso samo najstarejša priča slovanskega Po dolžini na sredini velike dvorane na široko postavi mize.Stole postavi en meter jezika,temveč sploh slovanskega jezika v latinici. in pol oddaljene od mize.Na te stole posedi 11 svetnikov – torej 5 na eno stran,5 (Heinz-Dieter Pohl,jezikoslovec na Univerzi Alpe –Adria v Celovcu v pokoju,Posvet na drugo in enega vmes na konec.Svetniki pač ostanejo brez miz,kamor bi odložili Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina,Pliberk,16.9.2020) pisala in papirje,ampak nič za to.Za svetniki ostane 2 metra oddaljenosti od stene. (Uradno stališče Svetovne zdravstvene organizacije sicer je,da mize in stene ne Kulturna izdihavajo virusa.) Ker mora biti prostor med svetniki in javnostjo ločen,za javnost ostane le mali oder, Oktobra potekajo 30. Dnevi evropske kulturne dediščine. kamor spravite 11 ljudi,med seboj oddaljenih 1 meter in pol.Ostale pustiš zunaj Letošnji slogan je »SPOZNAJ? VARUJ! OHRANI.« pred Gorjanskim domom. Rezultati evropske raziskave Eurobarometer1 iz leta 2017 so pokazali, da je kulturna Seveda občinska uprava z županom ne zamenja pozicije svetnikov in dediščina na vrhu seznama dejavnikov, za katere je najverjetneje, da prispevajo k obli- javnosti,saj bi potem spravili vso zainteresirano javnost v dvorano. kovanju občutka povezovanja in skupnosti. Infocenter triglavska roža Bled in Bohinjska Bela sta tokrat predstavljala suhozidno gradnjo v alpskem prostoru, Knjižnica Bled je Olimpijska 2 predstavila Blaža Kumerdeja, v Bohinjski Bistrici so predstavljali Ajdovski gradec, na Jesenicah tehniško dediščino na Stari Savi, godbeniški korak, fotografsko razstavo Ab- Kako popolnoma izločiti zainteresirano javnost s seje OS v času korone? straktno, V Gorjah je Anja predstavljala čebelarsko kulturno dediščino, vrsta dogodkov Sejo občinska uprava z županom preseli v malo učilnico slovenščine. se je zvrstila tudi v Radovljici. Vse skupaj se bo po Sloveniji in v zamejstvu zvrstilo več Predčasno župan s seje izloči še svetnike,saj jih opozori,da se bo kot 400 dogodkov. kmalu sprožil šolski alarm. (https://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd) (Beri zadnji odstavek prispevka na strani 13) Suhozidna Suhozidna gradnja v alpskem prostoru in ogled suhozidov na terenu.Suhozidna gradnja je veščina zidanja brez uporabe veziva,pri kateri se uporabi kamen,prido- bljen s čiščenjem neposredne okolice.Po predavanju so si obiskovalci z domačini in strokovnjaki ogledali ohranjene primere suhozidne gradnje v vasi in njeni okolici. (https://www.zvkds.si/sl/dekd/dekd-tkd)

Naše Gorje Občasnik ISSN 2630-3078 Izdajateljica: Anja Bunderla, prof. lik. um., interpretatorka kulturne dediščine Razvid Ministrstva za kulturo, zap. št. 6499 Naklada: 1.200, brezplačno dostavljen vsem gospodinjstvom v občini Gorje Oblikovanje: Milan Piko Avtorji slik: Uroš Grabner, Anja Bunderla, Mitja Dolinar, Milan Piko, Klemen Lah, Mitja Bokun, Davor Ros, arhiv Gorenjskega muzeja, NUK Tisk: GoGraphic GmbH, 9142, Podjuna 21 Distribucija: Pošta Slovenije