Vodnik - Estonija , Projekt "SPI"

["\n\n\n\n\n\n\n\n\n ESTONIJA, 29. 5. \u2013 8. 6. 2016\n\n\n\n PROJEKT \u00bbSPI\u00ab\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n U\u010cITELJA:\n\n Mojca Logar prof. Jure Ausec prof.\n\n DIJAKI:\n\n Ma\u0161a Rajakovi\u0107 4.FD\n\n Tiana Hozjan 4.FD\n\n\n Jagoda \u0160tilec 2.F,\n Martina Jelov\u010dan 2.F,\n\n\n Manca Jerala 3.N,\n\n Ga\u0161per Hrka\u010d 1.N\n\n Matic Mubi 1.N\n\n Ga\u0161per Urana, 2.N\n\n\n\n\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n KAZALO\n\n\n\n\n\n\n\n 1. ESTONIJA - NARAVNO GEOGRAFSKE ZNA\u010cILNOSTI ........................................................................ 3\n 2. LEGA, PODNEBJE IN NARAVA ESTONIJE .............................................................................................. 5\n\n 3. ZGODOVINA ......................................................................................................................................... 6\n\n 4. KULTURA IN UMETNOST ESTONIJE................................................................................................... 10\n 5. HRANA IN ETNOLOGIJA ..................................................................................................................... 11\n\n 6. ESTONIJA - \u0160PORT .............................................................................................................................. 13\n 7. FRAZE ................................................................................................................................................. 16\n\n 8. OPIS \u0160OLE LUUA ................................................................................................................................ 17\n 9. SOFI OKSANEN: O\u010cI\u0160\u010cENJE (SODOBNI FINSKO \u2013 ESTONSKI ROMAN) ............................................. 20\n\n 10. OBISK LUUA FORESTRY SCHOOL 29. 6. 2016 do 8. 6. 2016 ............................................................ 21\n 11. PROGRAM USPOSABLJANJA ............................................................................................................ 22\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 1.ESTONIJA - NARAVNO\n\n\n GEOGRAFSKE ZNA\u010cILNOSTI\n\n\n\n\n Majhna baltska obmorska dr\u017eava v severovzhodni Evropi, ki na zahodu in severu meji\n na Baltsko morje (vklju\u010dno s Finskim zalivom na severu), na jugu jo meji na \u0161e eno baltsko\n dr\u017eavo, Latvijo in na vzhodu z Rusijo.\n\n Povr\u0161je: 45.227km2\n\n Glavno mesto: Tallinn\n\n Prebivalstvo: 1.315.819\n\n Sosedje dr\u017eave: Rusija na vzhodu,\n Latvija na jugu, \u0160vedsko na zahodu in\n Finsko na severu\n\n RELIEF\n\n\n \uf0b7 erozijska vi\u0161avja so ve\u010dinoma\n nizka in prekrita s tanko plastjo\n kvartarnih kamnin\n \uf0b7 akumulacijska vi\u0161avja so vi\u0161ja. Slika 1: zemljevid Estonije\n Prevladujejo hribi in doline, ki so S to\u010dko je ozna\u010dena lega kraja LUUA.\n prekrite s kvartarnimi sedimenti\n\n PODNEBJE\n\n V Estoniji prevladuje zmerno oceansko in celinsko podnebje. Pogosti\n pa so tudi mo\u010dni vetrovi in nihanje temperatur. Zahodni vetrovi\n prina\u0161ajo\n vla\u017een zrak globoko v notranjost kontinenta. Pozimi povzro\u010dajo\n toplej\u0161e vreme, poleti pa povzro\u010dajo nekoliko milej\u0161e vreme. Glavni\n razlog za razlike v temperaturah med razli\u010dnimi regijami v Estoniji je Slika 2: V \u010dasu, ko smo tukaj je\n Balti\u0161ko morje. Povpre\u010dna temperatura v januarju v notranjosti: od - nenormalno vro\u010de- 29 stopinj C.\n 6\u00b0C do -7\u00b0C, na zahodu: -2 \u00b0C. Najhladnej\u0161i mesec je februar.\n\n\n VODOVJA\n\n V Estoniji je veliko rek. Poleti v mnogih rekah voda izhlapi, spomladi pa\n so pogoste poplave. Reka Emaj\u00f5gi, ki povezuje dve najve\u010dji jezeri je\n edina reka v Estoniji, ki je plovna po celotni dol\u017eini prav tako je tudi\n\n\n\n Slika 3: Obi\u010dajno je v Estoniji\n veliko de\u017eja.\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n najdalj\u0161a (209 km). Najdalj\u0161a reka v osr\u010dju Estonije se imenuje P\u00e4rnu in je dolga 153 km.\n 2. najdalj\u0161a reka pa je V\u00f5handu in je dolga 159 km. V Estoniji je pribli\u017eno\n\n 1200 naravnih jezer, ki imajo povr\u0161ino ve\u010djo od enega hektarja.\n\n Ve\u010dina jezer se je izoblikovala v \u010dasu, ko se je topil celinski\n led. Veliko se jih nahaja v vi\u0161avjih na severu Estonije, na nizkih\n obalah na\n\n zahodu dr\u017eave (morenska pokrajina) - za morensko pokrajino\n so zna\u010dilna mo\u010dvirja (pribli\u017eno 20.000 mo\u010dvirij, barja in plitva\n jezera.\n Danes je v Estoniji pribli\u017eno 150 umetnih jezer. Z namenom\n spreminjanja pokrajine nastajajo vedno nova umetna jezera\n\n\n\n Slika 5: Zelena barva predstavlja ni\u017eino,\n najvi\u0161ji hrib v Estoniji je visok 360m.\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 4: Ledenik je ustvaril pokrajino z veliko\n jezeri in mo\u010dvirji.\n\n\n\n\n RASTLINSTVO\n Kvartarne kamnine vplivajo na zna\u010dilnosti estonske pokrajine. So primarni izvor zemlje ter\n pomembno vplivajo na vodne zna\u010dilnosti in kemi\u010dno sestavo vode. Kvartarne kamnine so se\n formirale po zadnji ledeni dobi.\n\n Prst se v Estoniji zelo razlikuje predvsem zaradi razli\u010dnega materiala ter razli\u010dnih vodnih\n razmer. V Estoniji lahko najdemo pribli\u017eno 10 vrst prsti, ki se med sabo razlikujejo po sestavi,\n lastnostih itd. Apnen\u010daste rendzine je prisotna na severu in zahodu Estonije. Ta prsti vsebujejo\n veliko humusa in hranljivih snovi toda so precej skalnate in ob\u010dutljive na su\u0161o. Najpogostej\u0161e\n naravno rastena takih prsteh so gozdovi in travniki. Prizadevajo si, da bi take prsti bile \u010dim bolj\n nedotaknjene s strani \u010dloveka. Tam kjer je \u0161e vedno prisotno naravno rastje pa rastejo gozdovi.\n V Estoniji do tudi prsti za katere je zna\u010dilen zeleno-moder horizont, ki je nastal v pogojih visoke\n vsebnosti vode v prsti.\n\n Tiana Hozjan, 4. FD\n\n\n\n\n\n 4\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 2. LEGA, PODNEBJE IN NARAVA\n\n\n ESTONIJE\n\n\n\n\n\n Republika Estonija le\u017ei v severovzhodni Evropi in je ena od baltskih dr\u017eav. Na severu meji na\n Finski zaliv, na jugu z Latvijo, na vzhodu pridemo do Rusije, na zahodu se preliva Baltsko\n morje, kjer sta njeni sosedi Finska in \u0160vedska in na jugovzhodu pa ima ri\u0161ki zaliv.\n Estonska pokrajina je prete\u017eno vodnata. Skupaj ima okoli 1400 jezer in 1500 otokov.\n 43 odstotkov povr\u0161ine pokrivajo gozdovi, kar je najve\u010d v Evropi. Za pokrajino so zna\u010dilna\n mo\u010dvirnata ni\u017eavja, ter jezera iz ledeni\u0161kih dob. Najve\u010dje jezero je Peipsi, ki je tudi \u010detrto\n najve\u010dje jezero v Evropi. Le\u017ei ob ruski meji in se imenuje tudi veliko \u010cudsko jezero. Najdalj\u0161a\n reka pa je Parnu 144 km. Imajo kar nekaj narodnih parkov in veliko vrst \u017eivali in rastlin, kot na\n primer plojkokljune, lose, hoje in borove gozdove. Za sever dr\u017eave so zna\u010dilne sipine, a hribe\n najdemo na jugu. Najvi\u0161ji vrh meri samo 318 m. Nizko valovito pokrajino Estonije so izoblikovali\n ledeniki. Pred obalo so \u0161tevilni otoki, med njimi Hiiumaa in Saaremaa pred vhodom\n v Ri\u0161ki zaliv.\n\n Podnebje je nordijsko in hladno. Zaradi vetrov z Baltika so zime vla\u017ene in ostre, a\n \u0161e vedo ne tako mrzle kot na vzhodu v notranjosti celine. V dr\u017eavi je vla\u017eno, mrzlo in\n vetrovno, toda vreme se lahko hitro spremeni. Imajo zelo veliko de\u017eja. Pozimi se temperatura\n spusti pod -10 in poleti ne prese\u017ee 27.\n\n Estonija je velika pribli\u017eno za dve Sloveniji. Ima pa tudi ve\u010d kot 100 otokov. Najve\u010dja sta\n Saaremaa in Hiiumaa. Glavno mesto je Tallin. Je blizu morja, medtem ko so vasice v\n notranjosti de\u017eele. Je politi\u010dno in kulturno srce dr\u017eave.V dr\u017eavi \u017eivi 1,3miliona ljudi. Jezik je\n eston\u0161\u010dina, ki temelji na latinici. Najbolj je raz\u0161irja na protestantka vera, nato pa \u0161e\n pravoslavstvo.\n\n\n JAGODA \u0160TILEC 2.F\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 5\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 3. ZGODOVINA\n\n\n\n\n\n Estonija \u2013 kako ravnati s sovjetsko dedi\u0161\u010dino?\n\n Uvod\n\n\n Estonija, Latvija in Litva so povsem razli\u010dne od ostalih dr\u017eav, ki so po II. vojni postale del\n interesne sfere Sovjetske Zveze. Baltske dr\u017eave, ki so bile tako kot druge evropske dr\u017eave\n \u010dlanice Zveze narodov, po koncu vojne niso mogle pridobiti samostojnosti, ki so jo bile izgubile\n na podlagi nem\u0161ko-sovjetskega sporazuma o nenapadanju (tako imenovanega pakta Hitler-\n Stalin). Sporazum je udejanila Sovjetska Zveza tako, da je sredi junija 1940 vse tri baltske\n dr\u017eave okupirala.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 1: Estonija pred osamosvojitvijo 1991.\n\n\n Hladna vojna pa je omogo\u010dila zahodnim dr\u017eavam, da aneksije baltskih dr\u017eav s strani ZSSR\n niso priznale. Temelj te politike je bila izjava zunanjega ministra ZDA, Sumnerja Wellsa, ki je\n 23. julija 1940 oznanil, da Zdru\u017eene Dr\u017eave ne priznavajo ilegalne zasedbe baltskih dr\u017eav.\n\n Ta politika se je nadaljevala \u0161e pol stoletja. To in pa volja dr\u017eavljanov baltskih dr\u017eav je\n omogo\u010dilo, da so se po razpadu Sovjetske Zveze leta 1991 znova restituirale dr\u017eavnosti\n Estonije, Latvije in Litve. Za razliko z ostalimi republikami Sovjetske Zveze Estonija, Latvija in\n Litva torej niso dr\u017eave, ki bi se spo\u010dele \u0161ele po razpadu ZSSR leta 1991.\n\n\n Posledice sovjetske okupacije Estonije\n\n \u010clove\u0161ke \u017ertve\n\n\n\n Zaradi tajnega protokola o nenapadanju v \u010dasu II. svetovne vojne ter zaradi nem\u0161ke in\n sovjetske okupacije, je Estonija utrpela velike \u010dlove\u0161ke \u017ertve. Po podatkih iz ljudskega \u0161tetja\n leta 1934 je imela Estonija 1,126.000 prebivalcev. \u0160tevilo prebivalcev na dan 1. januarja\n 1939 so ocenili na 1,134.000.\n\n Med Drugo svetovno vojno je Estonija izgubila nem\u0161ko in \u0161vedsko manj\u0161ino, saj so ju vrnili v\n mati\u010dni dr\u017eavi.\n\n 6\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Med nem\u0161ko okupacijo so v Estoniji pobili pribli\u017eno 8.000 estonskih dr\u017eavljanov in prebivalcev,\n ve\u010d tiso\u010d ljudi je bilo v tabori\u0161\u010dih in koncentracijskih tabori\u0161\u010dih znotraj in zunaj\n\n\n\n Estonije. Vsaj 70.000 estonskih dr\u017eavljanov in prebivalcev je slu\u017eilo v razli\u010dnih rodovih nem\u0161ke\n vojske (nekaterim je uspelo prebegniti iz sovjetske vojske v nem\u0161ko, nekaj jih je pri\u0161lo v\n ujetni\u0161tvo). \u0160tevilo umrlih in pogre\u0161anih je ocenjeno na ve\u010d kot 10.000. Ostale posledice\n sovjetske okupacije.\n\n\n Velike \u010dlove\u0161ke \u017ertve in skokovito zmanj\u0161evanje dele\u017ea Estoncev med prebivalstvom so bile\n najbolj bole\u010de posledice sovjetske okupacije. V ve\u010dini estonskih dru\u017ein so \u017ealovali nad\n sorodniki, ki so jih izgubili zaradi vojne, v tabori\u0161\u010dih, z deportacijo ali ker so ob napadih\n Rde\u010de armade zbe\u017eali v tujino. Politi\u010dno zatiranje estonske elite s strani komunisti\u010dne partije,\n pa kmetje, ki so bili proti vladajo\u010demu re\u017eimu, ob tem pa \u0161e nizki \u017eivljenjski standard, so\n povzro\u010dili, da se je velika ve\u010dina Estoncev obrnila proti Sovjetski zvezi, pa \u010detudi so bili \u010dlani\n komunisti\u010dne partije. Ve\u010dina Estoncev je jemala sovjetski re\u017eim za nekaj za\u010dasnega in\n verjela v njegov skoraj\u0161nji konec.\n\n Zemlji\u0161ka reforma, ki se je pri\u010dela leta 1919, je iz Estonije naredila dru\u017ebo lastnikov majhnih\n dele\u017eev. Zemlji\u0161ka posest je igrala v samozavesti Estoncev zmeraj pomembno vlogo.\n Komunisti\u010dna ideologija privatne posesti ni priznavala, tako da so jo v drugi polovici 1940-tih\n let postopno ukinjali, kar je doseglo leta 1949 vrhunec z deportacijami. Tako so ve\u010dino\n pode\u017eelskega prebivalstva prisilili, da so pristopili k kolhozom. Na za\u010detku 1990-tih let so\n ponovno vzpostavili zemlji\u0161ko posest in vrnili premo\u017eenje prvotnim lastnikom.\n\n\n Ponovna vzpostavitev samostojnosti Estonije\n\n Ko je Mihail Gorba\u010dov prevzel leta 1985 oblast, je sistem po\u010dasi pri\u010del razpadati. Prva velika\n akcija je bila tako imenovana Fosforitska vojna. Stanje preskrbe se je v Sovjetski zvezi od\n 1970-tih let naprej poslab\u0161evalo. Eden od vzrokov je bila nizka agrotehni\u010dna raven\n poljedelstva, denimo nezadostna preskrba z mineralnimi gnojili.\n\n Aprila 1988 so v podporo demokraciji in Gorba\u010dovovi perestrojki ustanovili legalno opozijo \u2013\n Ljudsko Fronto-, ki je postala splo\u0161no ljudsko gibanje. Poleti 1988 je Estonija zaslovela s\n \u00bbpojo\u010do revolucijo\u00ab \u2013 v Tallinnu so organizirali velika no\u010dna pevska slavja, kjer so peli\n domoljubne pesmi, pri kateri je sodelovalo 300.000 ljudi in zahtevalo ponovno samostojnost\n estonske dr\u017eave.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 7\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 26. marca 1989 so na prvih svobodnih volitvah v Sovjetski zvezi izvolili nov dr\u017eavni zbor, ki je\n \u017ee decembra 1989 razglasil ni\u010dnost pakta Molotov-Ribbentrop in spremljajo\u010de tajne zapisnike.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Leta 1990 so na svobodnih volitvah izvolili novi Vrhovni\n Slika 2: Demonstracije ob razpadu Sovjetske zveze.\n svet sovjetske republike Estonije, ki je 30. marca 1990 razglasil sovjetsko vladavino Estonije\n za nelegalno in iniciral prehodno obdobje za ponovno vzpostavitev estonske samostojnosti.\n\n 3. marca 1991 pa je bil v Estoniji referendum, pri katerem je 77,8% prebivalstva glasovalo za\n samostojnost.\n\n\n Vrhovni svet in Estonski kongres sta pozno zve\u010der 20. avgusta sprejela sklep o \u00bbdr\u017eavni\n samostojnosti Estonije\u00ab. Nato je ve\u010dina zahodnih dr\u017eav in ruski predsednik Boris Jelcin\n priznala samostojnost Estonije in ta je bila sprejeta v OZN. Leta 2004 je Estonija postala\n \u010dlanica Evropske Unije in NATO.\n\n\n \u017divljenje s sovjetsko dedi\u0161\u010dino\n\n Lastni\u0161ka vpra\u0161anja\n\n\n Zakon o temeljih lastni\u0161ke reforme, ki so ga sprejeli junija 1991, je dolo\u010dil povra\u010dilo ali\n popla\u010dilo razla\u0161\u010denih posesti.\n\n Ob vpra\u0161anjih lastni\u0161tva so igrale okoli\u0161\u010dine z dne 16. junija 1940 pomembno vlogo. S tem bi\n namre\u010d baltski Nemci, ki so 1939-1940 ali \u0161e prej zapustili Estonijo, ki so ob izselitvi sprejeli\n nem\u0161ko dr\u017eavljanstvo, ki so se premo\u017eenju zasebnopravno odpovedali in prejeli od\u0161kodnino\n nem\u0161ke vlade, ne bili upravi\u010deni do povra\u010dila premo\u017eenja. Nem\u0161ka manj\u0161ina je navkljub\n zemlji\u0161ki reformi z leta 1919 pomenila razmeroma premo\u017een in izobra\u017een dele\u017e prebivalstva.\n Najprej so imeli kasnej\u0161e izseljence pomladi 1941 imeli za preseljence. Po ve\u010d kot 15 letih je\n sodi\u0161\u010de zaklju\u010dilo debate v parlamentu in Vrhovnem sodi\u0161\u010du vprid kasnej\u0161im izseljencem.\n\n\n Premo\u017eenje, ki se je nakopi\u010dilo med sovjetsko okupacijo, predvsem podjetja, so privatizirali. V\n Estoniji so po vzoru vzhodne Nem\u010dije uporabili fiduciarni oz. model agencije za privatizacijo.\n Privatizacija, ki se je pri\u010dela s sprejetjem Zakona o privatizaciji junija 1993, se je kljub mnogim\n te\u017eavam uspe\u0161no zaklju\u010dila.\n\n Hitro povra\u010dilo in privatizacija protipravno odvzetega premo\u017eenja in zasebne lastnine je\n pomenilo temelj za nastanek normalnih lastni\u0161kih razmerij v dru\u017ebi. Bilo je predpogoj za hitri\n gospodarski razvoj v 1990-tih letih. Jasni in varni gospodarski okvirni pogoji pa so v Estonijo\n pripeljali marsikaterega tujega investitorja.\n\n\n\n 8\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Restitucija in spomeniki\n\n\n Ker so se dr\u017eavljani Estonije odlo\u010dili za ponovno vzpostavitev republike Estonije in ker je v\n gibanju za varstvo spomenikov bilo dejavnih mnogo vplivnih predstavnikov elite, je Estonija\n konec 1980-tih in na za\u010detku 1990-tih do\u017eivela kratko, a intenzivno obdobje restitucije.\n Republika Estonija je bila v dobesednem pomenu sestavljena na novo, za\u010den\u0161i z imenom,\n grbom in zastavo pa tja do novo nastalih stotin splo\u0161no koristnih organizacij in zdru\u017eenj.\n\n Lotili so tudi ponovne postavitve spomenikov. Med sovjetsko okupacijo so uni\u010dili na tiso\u010de\n spomenikov, spominskih tabel in obele\u017eij, ki so bile komunisti\u010dnemu re\u017eimu trn v peti. S\n posebnim \u017earom so uni\u010devali spomenike padlim med estonsko osvobodilno vojno (1918-\n\n\n\n 1920). Od druge polovice 1980-tih let je bila ve\u010dina spomenikov osvobodilne vojne ponovno\n postavljena, obi\u010dajno na podlagi dr\u017eavljanskih iniciativ in donacij.\n\n Na za\u010detku 1990-tih let so pri\u010deli odstranjevati sovjetske spomenike in obele\u017eja \u2013 predvsem\n Leninove in drugih osebnosti komunisti\u010dnega re\u017eima, ki so stali po vseh ve\u010djih mestih. V\n Estoniji je kakih sto spomenikov komunistom in vojakom Rde\u010de armade, ki so padli v II.\n svetovni vojni. V krajih z rusko poselitvijo imajo \u010dustveni in nostalgi\u010dni pomen. Zakaj je bil\n spomenik neko\u010d postavljen, je pogosto padlo v pozabo. Tako najdemo po vsej Estoniji obele\u017eja\n v spomin komunistom oz. \u00bbprevratnikom\u00ab, kot so se sami imenovali. Paradoksalno je, da skrbi\n dr\u017eava za te spomenike z javnimi sredstvi. Vpra\u0161anje spomenikov je ob\u010dutljiva zadeva, kar\n ka\u017eejo tudi nemiri, ki so izbruhnili v Tallinnu aprila 2007 zaradi premestitve bronastega vojaka,\n \u00bbspomenika osvoboditelju\u00ab.\n\n Spomladi 1998 so se predsedniki Litve, Latvije in Estonije sporazumeli, da bodo ustanovili\n zgodovinske odbore za preiskavo zlo\u010dinov med okupacijo. Estonski predsednik Lennart Meri\n je oklical \u00bbEstonski mednarodni odbor za preiskavo zlo\u010dinov zoper \u010dlove\u0161tvo\u00ab (predsedoval\n mu je finski diplomat Max Jakobson), ki je do zaklju\u010dka dejavnosti 2008\/2009 objavil tri poro\u010dila\n o zlo\u010dinih zoper \u010dlove\u0161tvo med sovjetsko in nem\u0161ko okupacijo v Estoniji.\n\n Na za\u010detku 21. stoletja so v Tallinnu odprli Muzej okupacij, ki ga financira zasebna fundacija.\n Zgodovina nem\u0161ke in sovjetske okupacije je skrbno predstavljena na razstavah v ve\u010dini\n estonskih okro\u017eij in v manj\u0161ih muzejih. Vloga zasedb v \u010dasu mlaj\u0161e zgodovine Estonije druge\n mo\u017enosti ne dopu\u0161\u010da.\n\n Premagovanje dedi\u0161\u010dine okupacij je daljnose\u017een in \u010dasovno zahteven postopek, ki sega od\n mednarodnega statusa dr\u017eave do ponovne vzpostavitve lastni\u0161kega prava posameznikov pa\n do prepoznave zlo\u010dinov okupacije v vsej dru\u017ebi in tudi do celotne evropske javnosti.\n\n Martina Jelov\u010dan, 2.F\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 9\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 4. KULTURA IN UMETNOST ESTONIJE\n\n\n\n\n\n KULTURA\n\n Besedo Esti lahko zasledimo \u017ee v prvem stoletju, ko jih je omenjal zgodovinar Tacit. Ime izhaja\n iz nem\u0161ke besede. Prvi pisni dokaz eston\u0161\u010dine zasledimo v Chronican Livoniae (1180-1227),\n ki vklu\u010duje opise dru\u017ebe in izvore besednih zvez. Estonci imajo mo\u010dne povezave do lokalnih\n tradicij, povezanih predvsem z razli\u010dnimi nare\u010dji in oblekami. Ljudje govorijo zna\u010dilne dialekte,\n druge lokalne kulture z razli\u010dnimi nare\u010dji vklju\u010dujejo mulgid, jevorukad, insetud. Kljub razli\u010dnim\n kulturam, ljudje menijo, da imajo skupno. Dr\u017eava ima precej\u0161eno skupnost etni\u010dnih Rusov,\n katerih povezave Estoniji so se za\u010dele razvijati \u0161ele pred kratkim. Poroka: Ni formalne ali\n neformalne omejitve zakonske zveze. Poroka za nerezidente Estoncev, predvsem Rusov, ni\n dobrodo\u0161la, vendar se poro\u010diti ni prepovedano. Ocenjuje se, da se ve\u010d kot polovica vseh\n zakonskih zvez kon\u010da z lo\u010ditvijo. V povpre\u010dju imajo dru\u017eine enega otroka.\n\n\n Religija: ve\u010d kot polovica ljudi ni versko opredeljenih, nato sledi 16% dele\u017e pravoslavcev.\n Ve\u010dina ljudi hodi v cerkev samo za bo\u017ei\u010d, \u010deprav verjamejo v posmrtno \u017eivljenje.\n Najve\u010d Estoncev \u017eivi na pode\u017eelju, zato je tudi najbolj mno\u017ei\u010den poklic kmetijstvo.\n Tradicija Jaani\u00f5htu: ob kresu zjutraj njihovo tradicionalno jed- krompir, zakopljejo v pepel pod\n ostanke kresa. Po nekaj urah, ko je krompir \u0161e vro\u010d in kuhan ga izkopljejo, olupijo in pojejo.\n Poleg krompirja so njihove tipi\u010dne jedi \u0161e \u010drn kruh, kisla smetana, svinjina; krvavice in kislo\n zelje pa jejo ob bo\u017ei\u010du. Veliko ljudi se ukvarja s folkloro.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 1: Narodna no\u0161a Estonije. Slika 2: Tipi\u010dne estonske jedi.\n\n UMETNOST\n\n Estonci so najbolj prepoznavni po znanstvenofantasti\u010dnih oddajah. Zgodnje romane so pisali\n o pode\u017eelskih stiskah, leta 1960 so pisatelji za\u010deli pisati o pomanjkanju kulturne in politi\u010dne\n svobode. Najbolj znan pisatelj romanov je Jaan Kross, ki je v romanih predstavljal kulturne\n junake.\n\n\n 10\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Pri umetnosti je najbolj prepoznavno lon\u010darstvo, keramika in tekstil, ki pogosto vklju\u010dujejo\n nacionalne motive.\n Pri uprizoritvah so najbolj priljubljeni drama, balet in opera. Prepoznavni skladatelji klasi\u010dne\n glasbe so Arvo P\u00e4rt, Veljo Tormis in Eduard Tubin.\n Estonija ima tudi veliko muzejev umetnosti, ter akademij.\n Najve\u010d glasbe je klasi\u010dne, ki je pri\u0161la v ospredje kot posledica nacionalnega romanti\u010dnega\n gibanja ter rock glasbe, katere so najbolj prepoznavni predstavniki Vanilla Ninja.\n Dr\u017eava ima veliko bolj ali manj ohranjenih gra\u0161\u010din na vzpetinah. Omembe vredno je tudi\n srednjeve\u0161ko staro mesto Talin, ki je na seznamu UNESCO svetovne dedi\u0161\u010dine.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 3: Balet. Slika 4: Prostor za prireditve v Tallinu.\n\n\n 5. HRANA IN ETNOLOGIJA\n\n\n\n HRANA:\n\n Baltska de\u017eela Estonija ne sodi med de\u017eele bogastva in prenasi\u010denosti. Te\u017eko \u017eivljenje,\n klimatske razmere in ne tako rodovitna zemlja so oblikovale tri edinstvene kulinarike, vse imajo\n sloves te\u017eke hrane, a njihova prednost so sve\u017ee, najve\u010dkrat doma pridelane sestavine. \u010ce bi\n morali izpostaviti eno samo sestavino bi bil to temen r\u017een kruh, ki ga v vseh de\u017eelah zelo\n spo\u0161tujejo. Namesto, da bi si pred jedjo za\u017eeleli dober tek re\u010dejo: \u00bbjatku leiba\u00ab (naj tvoj kruh\n traja). Od pija\u010d sta najbolj priljubljena pivo, ki ga marsikje pridelujejo lokalno in vodka. Na\n dana\u0161njo estonsko kuhinjo so vplivale Nem\u010dija, Rusija in\n Skandinavija.\n\n Med tradicionalne jedi spadajo:\n\n \uf0b7 Krvavice\n \uf0b7 Marinirana jegulja (postre\u017eena kot hladna jed \u2013 predjed)\n \uf0b7 Svinjska \u017eolca\n \uf0b7 Kislo zelje s svinjino in krompirjem\n \uf0b7 Rosolje \u2013 jed iz rde\u010de pese, mesa in slanikov Slika 1: Jed iz rde\u010de pese, mesa in slanikov.\n\n\n\n\n 11\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Te jedi so primerne za dolge zimske ve\u010dere. V poletnem \u010dasu pa uporabljajo pridelke iz vrta\n in gozda. Priljubljene so juhe, najbolj pogoste so:\n\n \uf0b7 fi\u017eolova\n \uf0b7 zeljna\n \uf0b7 ribja\n \uf0b7 kumari\u010dna\n\n Slika 2: Ribja juha.\n V Talinu med bolj slavne restavracije sodi Olde hansa. Gostom pri\u010dara ob\u010dutek srednjega\n veka, namesto stolov so lesene klopi, glasba v \u017eivo in hrana pripravljena po srednjeve\u0161kih\n receptih.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 3: Najbolj znana srednjeve\u0161ka restavracija v Tallinnu - Olde Hansa.\n ETNOLOGIJA:\n\n S pregovorno ljubeznijo do dela so si Estonci pridobili prepoznavnost po \u0161iroki uporabi\n najnovej\u0161ih tehnologij. Kjer je delo tam je kruh. Imel bo\u0161 toliko kot si sam ustvari\u0161. Po dolgih\n letih podrejenega polo\u017eaja je Estonija postala ena izmed najhitreje rasto\u010dih ekonomij na svetu.\n Je obalna dr\u017eava s 3800 km obale, ve\u010d kot 1500 otokov, 1000 jezer in 7000 rek in vodotokov,\n tako da vode ne manjka.\n\n Poleg modernih naselij, sodobnih hotelov in razko\u0161nih restavracij najdemo tudi srednjeve\u0161ke\n obrambne zidove, gradove, stara mestna sredi\u0161\u010da s tlakovanimi cestami, kme\u010dki turizem,\n leseni mlini, itd.\n\n To je dr\u017eava, ki \u0161e tako zahtevnemu obiskovalcu ponudi marsikaj:\n\n \uf0b7 Naravne lepote\n \uf0b7 Prijazni ljudje\n \uf0b7 Neskon\u010dne pe\u0161\u010dene pla\u017ee\n \uf0b7 Mo\u010dno razvit \u010dut za implementacijo visokotehnolo\u0161kih re\u0161itev med prebivalci, ki jim\n olaj\u0161a \u017eivljenje in pritegne zanimanje marsikaterega tujega poslovne\u017ea\n\n\n\n\n 12\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Med 2. Svetovno vojno je Estonce skupaj dr\u017eala le mo\u010dna volja do pre\u017eivetja in ogromno\n folklorno bogastvo, ki je med najobse\u017enej\u0161imi na svetu in jim daje ob\u010dutek pripadnosti, ki ga\n niso mogli izkoreniniti niti Rusi. Imajo ogromno pevskih festivalov. Vsakih 5 let se na najve\u010djem\n pevskem festivalu v Laulupidu. Zbere se \u010dez 25.000 pevcev iz cele Estonije v narodnih\n preoblekah. Imenujejo jih tudi pojo\u010di narod.\n\n Estonijo imenujejo tudi mali baltski e-tiger, ker so internet zagotovili z ustavo kot osnovno\n pravico dr\u017eavljana.\n\n Eston\u0161\u010dina je mehak in melodi\u010den jezik, ki spada v ugrofinsko vejo uralskih jezikov. Od vas\n nih\u010de ne pri\u010dakuje znanja eston\u0161\u010dine, mogo\u010de samo kak\u0161no frazo:\n\n \uf0b7 Kas te raagit inglise keelt? \u2013 govorite angle\u0161ko?\n\n Ob prvem poslovnem stiku je v navadi rokovanje, vsi ostali telesni stiki so odve\u010d. Za\u010detna\n hladnost se zelo hitro stopi, potem pa v njih najdete prijazne, gostoljubne in radovedne\n sogovorce. Za Estonce pravijo, da so podobni Slovencem, veliki individualisti, raje vodijo kot\n sledijo.\n\n Posebnost oz. del nacionalne identitete je tudi\n savna. Povpre\u010den Estonec se po\u010duti\n nesre\u010dnega, \u010de mu daste prebogato darilo, ki\n ga ne more vrniti in se po\u010duti revnega. Po\n drugi strani pa se zelo radi razkazujejo. Po\n vsem povedanem o srame\u017eljivosti Estoncev\n obstaja tudi \u0161ala. Kako prepozna\u0161\n srame\u017eljivega Estonca? \u2013 Ko stoji pred teboj\n gleda v svoje \u010devlje. Kako prepozna\u0161\n spontanega Estonca? \u2013 Gleda v tvoje \u010devlje.\n Ma\u0161a Rajakovi\u0107, 4. FD Slika 4: Finska savna. Izdelovali so jo tudi na \u0161oli.\n\n\n 6. ESTONIJA - \u0160PORT\n\n\n\n\n\n \u0160port ima pomembno vlogo pri estonski kulturi. Estonija\n je prvi\u010d tekmovala kot narod na poletnih olimpijskih igrah\n leta 1920, \u010deprav je bil Nacionalni olimpijski komite\n ustanovljen leta 1923. Estonskih \u0161portniki so sodelovali\n na vsakih olimpijskih igrah. Leta 1980 so potekale\n Poletne olimpijske igre in je jadralna regata potekala v\n glavnem mestu Tallinn. Estonija je dobila ve\u010dino svojih\n olimpijskih medalj v dvigovanju ute\u017ei, rokoborbi, in teku\n na smu\u010deh. Slika 3: Erika Kirpu\n\n\n\n 13\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n KO\u0160ARKA: Estonska nacionalna ko\u0161arkarska reprezentanca je bila na poletnih olimpijskih\n igrah leta 1936. Dvakrat so \u017ee kon\u010dali FIBA EuroBasket na 5. mestu. Estonija je bila\n kvalificirana tudi za EuroBasket 2015, ki je potekal v Ukrajini.\n\n KOLESARJENJE: Jaan Kirsipuu je bil najbolj\u0161i Estonski cestni kolesar. Prejel je 4 Tour de\n France stopnje in 1 Vuelta Espa\u00f1a stage. Erika Salum\u00e4e je\n estonska kolesarska steza dirka\u010dica, ki je osvojila prvo zlato\n olimpijsko medaljo za Estonijo, ko je dr\u017eava ponovno postala\n neodvisna leta 1991.\n\n FLOORBALL: je vedno bolj priljubljen v Estoniji, zaradi\n nekaterih nedavnih uspehov mo\u0161ke reprezentance. Estonska\n Nacionalna ekipa je kon\u010dal svetovno prvenstvo 2008 na 8.\n mesto, je dosegla \u010detrtfinale leta 2010, kon\u010dal svetovno\n prvenstvo v letu 2012 na 9. mestu in leta 2014 svetovno\n prvenstvo na 8. mesto.\n\n NOGOMET: Nogomet je eden izmed najbolj priljubljenih \u0161portov\n Slika 4: Jaan Kirsipuu v Estoniji, \u010deprav je bilo dose\u017eenih dobrih rezultatov. Estonija je\n leta 2012 napredovala do izlo\u010dilnih bojev v UEFA proti\n Republiki Irski.\n\n JUDO: Je ena izmed najbolj uspe\u0161nih podro\u010dij \u0161porta za Estonijo. Od leta 1996 je Estonija\n osvojila ve\u010d medalj na velikih mednarodnih tekmovanjih.\n \uf0b7 3 olimpijske medalje,\n \uf0b7 3 bronaste medalje: 2000 in 2004,\n \uf0b7 4 Judo medalje iz svetovnega prvenstva,\n \uf0b7 3 srebrne medalje: 1999, 2001, 2003 in bronasta medalja v letu 2003,\n \uf0b7 15 evropskih Judo prvenstvenih medalj.\n\n\n\n\n\n Najbolj znani \u0161portniki v Estoniji v zadnjih letih pa so:\n\n \uf0d8 Indrek Pertelson,\n \uf0d8 Aleksei Bud\u00f5lin,\n \uf0d8 Martin Padar.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 14\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 6: Aleksei Budolin Slika 7: Indrek Pertelson\n Slika 5: Martin Padar\n\n\n\n DVIGOVANJE UTE\u017dI: Je bil eden od najbolj uspe\u0161nih podro\u010dij \u0161porta za Estonijo v\n preteklosti.\n\n Pomembnej\u0161i weightlifterji v Estoniji:\n\n \uf0b7 Jaan Kikkas,\n \uf0b7 Arnold Neuland,\n \uf0b7 Alfred Schmidt,\n \uf0b7 Arnold Luha\u00e4\u00e4r,\n \uf0b7 Jaan Talst,\n \uf0b7 Harald Tammer,\n \uf0b7 Mart Seim.\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 8: Jaan Kikkas\n\n ROKOBORBA: Rokoborba je bil najbolj uspe\u0161en in tudi zelo priljubljen olimpijski dogodek za\n Estonijo med 1920-1936. Leta 2006 je Heiki Nabi postal prvi amaterski wrestling svetovni\n prvak za Estonijo. Na poletnih olimpijskih igrah leta 2012,je Nabi osvojil srebrno medaljo iz\n mo\u0161ke gr\u0161ko-rimske 120kg.\n\n\n\n\n 15\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Nabi je nadaljeval svojo ble\u0161\u010de\u010do kariero s tem, ko je dobil drugo zlato medaljo na svetovnem\n prvenstvu leta 2013 in bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu 2014.\n\n Nekaj znanih rokoborcev v Estoniji:\n \uf0b7 Aleksander Aberg,\n \uf0b7 Georg Hackenschmidt,\n \uf0b7 Georg Lurich,\n \uf0b7 Osvald K\u00e4pp.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 9: Heiki Nabi\n\n Ga\u0161per Urana, 2.N\n\n\n 7. FRAZE\n\n\n\n Mis su nimi on? - Kako vam je ime?\n\n Nagemist \u2013 nasvidenje\n\n Tervist \u2013 \u017eivjo\n Kus sa elad \u2013 Kje \u017eivi\u0161?\n\n Mis see maksma laheb? \u2013 koliko to stane?\n\n Tee \u2013 \u010daj\n\n Kohv \u2013 kava\n\n Kuidas aleks uhe latte ga \u2013 kaj pravi\u0161 na kavo z mlekom?\n\n Kui vana sa oled? \u2013 koliko si star?\n Kool \u2013 \u0161ola\n\n Kus so oositi kaid? \u2013 kam hodi\u0161 v \u0161olo?\n\n Ga\u0161per Hrka\u010d, 1. N\n\n\n\n\n\n 16\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 8. OPIS \u0160OLE LUUA\n\n\n\n \u0160ola Luua Metsabduskool se ukvarja z gozdarstvom, hortikulturo in turizmom v naravi. Glavna\n smer je gozdarstvo. Na \u0161oli je zaposlenih okoli 100 ljudi, dijakov pa je okoli 400. \u0160ola ima svoj\n park (zgrajen l. 1953), drevesnico, arboretum in kar tri dija\u0161ke domove. Nekaj poslopij je starih,\n novej\u0161e so zgradili s pomo\u010djo evropskih sredstev. Ob \u0161oli je tudi majhna trgovina. Najve\u010d\n prodajnega prostora v trgovini je namenjenega alkoholu. Upravni del \u0161ole je nekdanji dvorec,\n ki je zares lep. Notranjost izgleda kot muzej in zaposleni imajo zelo lepo delovno okolje. Del\n zgradbe je zares muzej, kjer je predstavljena zgodovina \u0161ole. \u0160ola ima \u0161tevilne delavnice. V\n eni izmed delavnic so razstavljene motorne \u017eage (sponzor Stihl in Husqvarna) v drugi pa se\n dijaki u\u010dijo tlakovati. V enem delavni\u0161kem prostoru se nahaja simulator. Simulator predstavlja\n kako nalo\u017eiti hlode na tovornjak ali na neko povr\u0161ino. To smo lahko poskusili tudi mi. Sploh ni\n lahko. Dijaki imajo pozimi ve\u010d pouka (je veliko teme) sedaj pa imajo prakso.\n\n Moje mnenje:\n\n Meni osebno je bil zelo v\u0161e\u010d simulator, s katerim smo poskusili upravljati. Z njim smo lahko\n vadili, kako nalo\u017eiti hlode na tovornjak. Na \u0161oli imajo zelo lepo urejeno drevesnico in\n arboretum. Tam se u\u010dijo zasajati rastline in drevesa, delati \u0161opke, drevesa in sadike tudi\n prodajajo. Ob \u0161oli so trije dija\u0161ki domovi. Tako imajo dijaki veliko dru\u017ebe. Res da so\n odmaknjeni od mesta, oz. od ljudi, ampak imajo vsaj dru\u017ebo. Razen 10. dijakov, so nam bili\n ostali zelo \u010dudni. Noben no\u010de govoriti angle\u0161ko, le teh 10. Najprej smo mislili da ne\n razumejo, nato pa so nam povedali da razumejo, ampak no\u010dejo govoriti. Zakaj, niso\n povedali. V domu je tudi zelo poseben dijak, ki nas vsak dan \u010daka pred na\u0161im domom. Ima\n se za comedian boya in nam govori \u00bbne sme\u0161ne \u0161ale\u00ab. Govori nam o svojih te\u017eavah, ki\n nobenega ne zanimajo in kako ne zna komunicirati z ljudmi. Dijaki si morajo kuhati sami. V\n domu mora biti ti\u0161ina v 11h. V domu oz. na \u0161oli je samo okoli 10 punc. Vse punce pa se\n ukvarjajo s hortikulturo. Pouk se na \u0161oli za\u010denja ob 8h ob ponedeljkih ob 10h. Kon\u010da se ob\n 16. uri. Tako majo prakti\u010dno cel dan \u0161olo. Kaj pa naj bi tukaj sredi ni\u010desar po\u010deli.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 17\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 1: Trgovina, kjer prebivalci lahko dobijo vse \u2013 najve\u010d alkohola.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 2: Nova \u0161olska stavba \u2013 financirana s sredstvi EU.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 18\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika 3: Stari dvorec, kjer so pisarne in zgoraj tudi u\u010dilnice.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 19\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 9. SOFI OKSANEN: O\u010cI\u0160\u010cENJE\n\n\n (SODOBNI FINSKO \u2013 ESTONSKI\n\n ROMAN)\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Sofi Oksanen (1977) \u2013 avtorica igre in\n romana. H\u010di finsko\/estonskih star\u0161ev.\n Najprej je nastala igra, potem tudi roman. prevod Bibi Ovaska Presetnik, Zalo\u017eba\n Knjige preprosto ne more\u0161 izpustiti iz rok. Te Didakta, Radovljica 2011\n pretrese in nagovori.\n\n\n Knjiga je roman, ki govori o Estoniji v 20. st. In seveda o Estoncih. Estonija postane samostojna\n dr\u017eava po prvi svetovni vojni. Estonija je ravnina in gozd, so breze, bori, smreke, jezera in\n mo\u010dvirja. Je ravnina, ki bogato rodi, torej je \u017eivljenje lahko lepo. Talin je \u010dudovito srednjeve\u0161ko\n mesto, ki je bilo v\u010dasih del hanseatske skupnosti. Ima pridih nem\u0161kega stila, kot se to \u010duti v\n vseh baltskih dr\u017eavah. Kar je bilo dobrega in cenjenega je bilo nem\u0161kega. Med drugo svetovno\n vojno so nad temi de\u017eelami zopet \u017eeleli pose\u010di Nemci in seveda tudi rde\u010di bratje. Grozote\n Ukrajine so ljudje spremljali. Da se kaj takega ne bi zgodilo, so se nekateri raje nagnili k\n Nemcem. Pa vendar je po vojni Satlin vse svoje nekdanje dr\u017eave, ki so si pridobile\n samostojnost z Willsonovo \u00bbatrakcijo\u00ab samoodlo\u010dbe, takoj po drugi vojni potegnil v svoj jarem.\n Ta svoboda pa je bila grenka, obupna, prestra\u0161ena in ubita. To je zgodba dveh sester, ki sta\n bili razli\u010dni, kot smo si vsi razli\u010dni. Je zgodba spretne pode\u017eelske \u017eene Ingel, ki do\u017eivi pravo\n ljubezen. Hans je bil nem\u0161kega porekla. Vse kar je vzela v roke Ingel, je bilo bolje, lep\u0161e,\n \u010distej\u0161e, okusneje... Aliide je vse to ob\u010dudovala, si \u017eelela\u2026 Hans ni bil za komunizem, tako je\n pristal na prepovedanem seznamu. Skrivanje, gozd, lo\u010ditev dru\u017ein, negotovost je bila njegova\n usoda. Aliide se je poro\u010dila z rde\u010dim veljakom, ki je ukazal preselitev sestre in h\u010dere v\n Valdivostok. Ve\u010d kot 600.000 Estoncev in tudi drugih narodov so izselili na daljni vzhod, na\n njihovo mesto pa naselili Ruse. In ti so tukaj \u0161e danes. Aliide se je tako znebila svoje sestre in\n upala, da jo bo svak vzljubil. Poro\u010dila se je s \u0161levo. Potomci rojeni iz ljubezni imajo lep\u0161o\n prihodnost. H\u010di Aliide in \u0161leve je naredila vse, da je pozabila svoje korenine in preteklost.\n Ne\u010dakinja v Vladivostoku je prav tako dobila spako, ki ni do\u010dakala dolgega \u017eivljenja. Vendar\n \u017eivela je s svojo materjo Ingel, ki je bila modrost, upanje in ljubezen. Bli\u0161\u010d zahoda je mnoga\n vzhodna dekleta potisnil v kremplje prostitucije. Vendar so korenine, v katerih se je pretakala\n ljubezen mo\u010dnej\u0161e. Zara se zate\u010de k stari teti, ki se za svoje napake \u017eeli odkupiti. Zakaj tete\n\n\n\n 20\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n ne poznajo ne\u010dakov, kaj se zgodi otrokom, da po travmati\u010dnem dogodku ne govorijo ve\u010d, se\n zavijejo v molk in samoto? Koliko nezaupljivosti, strahu, upognjenosti, zlorabe je produciral\n komunizem? Ta je propadel, pa \u0161e vedno ljudje ne morejo svobodno delati, misliti, ljubiti,\n \u017eiveti\u2026.\n\n Roman je preveden v ve\u010d kot 30 jezikov, je dobitnik mnogih nagrad in je vreden branja, \u0161e\n posebno \u010de nameravati obiskati Estonijo.\n\n Mojca Logar\n\n\n 10. OBISK LUUA FORESTRY SCHOOL\n\n 29. 6. 2016 do 8. 6. 2016\n\n\n\n\n\n\n 29. 6. 2016 NEDELJA\n\n Potovali smo z letalom iz Brnika do Frankfurta. Od tam z letalom do Tallina. Potem z\n avtobusom Tallin tartu in potem z avtobusom Tartu \u2013 Luua. Vse je potekalo gladko, brez\n zapletov. Imajo hudo nore avtobuse, ki so vozili na relaciji Tallin \u2013 Tartu. Vsak sede\u017e ima\n ra\u010dunalnik, vti\u010dnico za elektriko, kavo, Wi fi. Udobje je ve\u010dje kot na letalu. Zve\u010der smo prispeli\n v dija\u0161ki dom. Namestili so nas v nov dom. \u0160olsko poslopje je stari in novo. Ima zelo staro\n tradicijo in stavba v kateri domuje uprava \u0161ole je kot muzej. Imenitno. Ob \u0161oli \u010dudovit park.\n Mogo\u010dna drevesa, ki pri\u010dujejo svojo starost in so pri\u010da mnogim generacijam. Kaj vse je \u0161lo \u010dez\n te gozdove (Nemci, Rusi, Estonici\u2026.).\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Brnik \u2013 Frankfurt Sodobni in udobni estonski avtobusi. Vsak\n Frakfurt \u2013 Tallinn sede\u017e ima svoj ekran, vti\u010dnico, kavo, WC\u2026\n Brez zapletov, \u010deprav je bilo v Ljubljani 40 Luksuzno.\n min zamude.\n\n\n\n 21\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 11. PROGRAM USPOSABLJANJA\n\n\n\n\n\n PONEDELJEK, 30. 6. 2016 \u2013 PREDSTAVITEV \u0160OLE\n\n Razkazali so nam \u0161olo in \u0161olsko posestvo. \u0160ola je zelo lepa, stara in dobro opremljena. Imajo\n \u010dudovite parke in delavnice. Najve\u010d dijakov je na smeri gozdarstvo. Dovolili so nam poskusiti\n delo na simulatorju (prekladali smo \u00bbhlode\u00ab). Zunaj so odrasli gradili savno. Popoldan smo z\n gozdarjem obiskali gozdno u\u010dno pot.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n \u0160olsko poslopje \u2013 uprava \u0161ole in \u010dudovit Delo na simulatorju. Z lepim pogledom smo\n park. prepri\u010dali profesorja prakti\u010dnega pouka da\n smo poizkusili delo na simulatorju\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Gozdna u\u010dna pot kot interpretacija narave.\n Izobra\u017eujejo se tudi odrasli. Trenutno so Na\u0161i cvetli\u010darki med spomin\u010dicami.\n izdelovali savno.\n\n\n\n\n\n\n\n 22\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Gozdar Krarli nam je predstavil gozdno\n u\u010dno pot. To je bil vidik gozdarja. On je\n zaposlen na \u00bbGozdarskem in\u0161titutu\u00ab,\n njegova \u017eena dela na \u0161oli in on je trenutno\n na o\u010detovskem porodni\u0161kem dopustu. Bil je\n zelo prijazen. Doma je iz Saareme- otok.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Vzponov ni veliko, \u0161e to premagujejo s\n stopnicami. Na poti so bile lesene klopce\n \u00bbpravi le\u017ealniki\u00ab. Bilo je ve\u010d kot 20 tabel z opisi\n in imeni rastlin. Table so bile opremljene z\n opisom rasti\u0161\u010da.\n\n Odli\u010dna hrana v \u0161olski kantini.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 23\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n TOREK, 31. 5. 2016 \u2013 ELISTVERE PARK, DELO V PRAKU\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n V \u017eivalskem parku so bili: los, medved, Veselje in vnema do dela.\n veverice, ris, zajci, lisica, bizoni.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n \u00bbBrez dela ni jela!\u00ab Pleli smo, \u010distili ograjo in\n urejali potke.\n\n\n O\u010ditna razlika prej in potem.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 24\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Zelo se nam je prileglo\u2026. Za kosilo so nam pripravili piknik, spekli so\n nam na\u0161i fantje!\n Najbolj \u0161tevil\u010dni obiskovalci parka so bili otroci, ki so govorili rusko. Malo se mi je zdelo \u010dudno,\n pa sem v nekaj dneh pri u\u010diteljih na\u0161la odgovor.\n\n Luua je majhno naselje. Tu je \u0161ola in dija\u0161ki domovi, v katerih prebivajo dijaki in odrasli. So\n stanovanjski bloki, kjer stanujejo ve\u010dinoma zaposleni v \u0161oli. Edino majhna trgovina je njihov\n stik s svetom. Ko smo pri\u0161li v trgovino, smo bili presene\u010deni nad ponudbo. Trgovina od\n lokomotive do \u0161ivanke, torej vsakega po en artikel, le alkoholnih pija\u010d je bilo na izbiro za celo\n steno. U\u010ditelj pove, da ni bilo vedno tako. Prej je bila najemnica trgovine lokalna \u017eenska, ki se\n je trudila zalagati trgovino s stvarmi, ki so jih prebivalci potrebovali. Ko se je upokojila, je\n trgovinica pre\u0161la v verigo estonske trgovske korporacije. Zaposleni niso ve\u010d tako ustre\u017eljivi in\n dobrotljivi za potrebe lokalnih prebivalcev. Zalo\u017eili so se z alkoholom, katerega o\u010ditno prodajo\n najve\u010d.\n\n Zanimivo \u017eivljenje ljudi tukaj v Luui. Veliko je mladih u\u010diteljev, ki se preselijo od vsepovsod.\n Tukaj dobijo slu\u017ebo in stanovanje. S sodelavci so skupaj dopoldan, in so skupaj popoldan in\n \u010dez vikend\u2026Tak ruski sistem se kar vle\u010de in vle\u010de\u2026\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Skupna soba za dru\u017eenje.\n Povsem nov dija\u0161ki dom. Krasne sobe, s\n kopalnico, v kleti je savna, fitnes\u2026\n\n\n\n 25\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n SREDA 1. 6. 2016 \u2013 DELO V \u0160OLSKEM RASTLINJAKU IN DREVESNICI\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n \u010cudoviti \u0161olski park in arboretum. Najprej smo sadili, nato smo bili povabljeni\n k ustvarjanju travni\u0161kega \u0161opka. Od\u0161li smo\n na travnik in nabrali material. Potem smo\n se skupaj z dijaki lotili dela spiralnega\n \u0161opka. Mislili sva, da najino delo ni prav\n dobro, vendar naju je profesorica pohvalila.\n Izpostavila je, da na pravilni vi\u0161ini dr\u017eiva\n \u0161opek. Bili sva ponosni cvetli\u010darki. \u0160opek\n smo podarili hi\u0161nici in kuharicam. Vsi so bili\n veseli. S svojim delom osre\u010dujemo ljudi. To\n je lep ob\u010dutek.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Sadili smo: \u017eametnice, son\u010dnice, cinije,\n pane\u0161pljico, \u0161\u010dir, kapu\u010dinke, astre, amarand, Rastlinjaki in drevesnice. Rastline vzgajajo\n tagetes\u2026 \u0161e enkat smo ugotovili, kako tudi za prodajo.\n pomembno je znanje latinskih imen rastlin -\n univerzalni jezik botanike.\n\n Zemlja je siva, pe\u0161\u010dena, oglena. Zaradi\n kultiviranja je mehka in lahko jo je obdelovati.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 26\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Ker nimamo \u00bbaugenmasa\u00ab smo luknje naredili\n kar z \u00bbvalarjem\u00ab. Zatem smo sadili Na lon\u010dke smo lepili deklaracijske listke.\n pane\u0161pljice. Vsi smo si zapomnili to ime, \u0161e\n posebej je bil nad imenom navdu\u0161en na\u0161\n profesor Jure!\n\n\n\n\n\n\n\n\n Profesor Ivari je razlo\u017eil situacijo med Rusi in Estonci. To je skoraj tabu tema. Rusov je 40%.\n \u017divijo prete\u017eno okrog Narve, polovica prebivalcev Tallinna je Rusov. Hodijo v svoje \u0161ole z\n estonskim u\u010dnim na\u010drtom in ruskim jezikom. Zelo previdno ravnajo z njimi in mlaj\u0161e generacije\n se morajo u\u010diti tudi estonsko. Jasno, Estonci rojeni 1974 in manj so se \u0161e vsi u\u010dili rusko, po\n osamosvojitvi Estonije se ruskega jezika niso u\u010dili ve\u010d. Sedaj so ga zopet uvedli. Je svetovni\n jezik, gospodarsko pomemben, ampak tabu tema in odnos med njimi me je presenetil. Ravno\n sedaj v zboru ponovno pojemo Bogorodice Djevo (Arvo P\u1f03rt). Ko to povem u\u010ditelju Ivariju, se\n je nasmehnil in dodal, on je genij. To je ena najljub\u0161ih skladb kar sem jih kdaj pela v zboru.\n\n Prebrala sem knjigo estonske avtorice Sofi Oksanen O\u010di\u0161\u010denje. U\u010ditelj je poznal avtorico,\n vendar knjige \u0161e ni prebral. Potem sva \u0161e bolj debatirala o Estoncih in izgonu v \u010dasu Stalina.\n Pravi da se jih je ve\u010dina v 70. letih vrnila domov v Estonijo, sicer ne na prvotne domove, pa\u010d\n pa v Estonijo.\n\n \u010ce me danes vpra\u0161ate, kaj je sinonim za Estonijo, bi rekla ravnina, gozd, breze, bori, smreke,\n siva prst, komarji, jezera, mo\u010dvirja. Zdr\u017eani starej\u0161i ljudje, ki so \u0161e \u017eiveli v \u010dasu komunizma in\n mlaj\u0161i, ki govorijo angle\u0161ko in so spro\u0161\u010deni.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 27\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n \u010cETRTEK, 2. 6. 2016 \u2013 VODENJE V NARAVI\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n U\u010ditelj Lavri pou\u010duje infrastrukturo in Mokri\u0161\u010de in splav na vodi. Rastline so bile\n vodenje v naravi. V u\u010dilnici nam je razli\u010dni mahovi. Kamor koli smo se obrnili so\n predstavil probleme. Na terenu smo si bila sama drevesa.\n ogledali razgledne to\u010dke. Pridru\u017eile so se\n nam tudi odrasle udele\u017eenke programa\n vodenje v naravi. Program traja dve leti tri\n dni mese\u010dno. Sedaj se pripravljajo na\n zaklju\u010dni izpit. Med drugim morajo\n prepoznati tudi glas pti\u010djega petja. Naa\n izpitu bodo morale izvesti 35 min vodenje v\n nekem naravnem okolju. Katerem, bodo\n izvedele en dan pred izpitom.\n\n\n\n\n\n\n Infrastruktura v gozdu, prostor za piknike.\n Drva pripelje lokalna skupnost, ne sme\u0161 jih\n nabrati v gozdu. Smeti tedensko pospravlja\n dr\u017eavni uslu\u017ebenec. Ob koncu tedna so zelo\n zasedeni in res jih je veliko.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Lesen razgledni stolp in na vrhu je sledilo\n presene\u010denje, vse na okrog GOZD.\n Do\u017eivljajska vrednost pokrajine je res\n majhna, le da oni tega ne vedo.\n\n\n 28\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Piknik brez \u010devapov (kaj Leskova\u010dkih, \u0161e\n Estonskih nam niso dali). No, v resnici so nam\n postregli s sladico, solato in kavo. Bilo je\n imenitno.\n\n Ko\u0161i so nujno potrebni. Najla\u017eje jih je\n postaviti. Tedensko jih je potrebno \u010distiti, \u010de\n tega ne zagotovimo, je bolje da jih ne\n postavimo. Pomembna je tudi oblika\n smetnjakov. Morajo se zapreti in ne smejo\n imeti lukenj. Vse to zaradi divjadi, da nima\n dostopa do smeti.\n\n\n Profesor Lavri je veliko obetal. Govoril je o IKT in uporabi pri vodenju v naravi (GPS, QR kode,\n mobilne aplikacije). Jure je bil \u017ee \u010disto vzhi\u010den. Na terenu ni bilo ni\u010d od tega. Takole nalogo\n vodenja v naravi morajo pri nas opraviti vsi dijaki zgolj za oceno. Kar smo nam predstavili kot\n vzor\u010dni primer, midva ne bi ocenila niti s pozitivno oceno. Smo zelo veseli, da smo videli, kako\n to po\u010dnejo tukaj. Vidimo, da delamo dobro in da je prav, da smo zelo zahtevni. Glede IKT smo\n dobili veliko idej o razmeroma hitro in lahko uresni\u010dljivem projektu.\n\n Nasploh smo dobili veliko idej, kaj vse bi lahko po\u010deli in naredili tudi doma. Valjar s stopinjami\n \u017eivali v peskovniku, mobilne aplikacije za vodenje v okolici, lesene stopnice za premagovanje\n mokri\u0161\u010da, skalnjaki v obliki \u017eivali (krokodil), program arboristike, ki bi ga lahko uvedli na \u0161oli.\n Postavitev uradno dovoljenih, javnih piknik prostorov v naravi.\n\n Vse je v redu, zelo so prijazni. Nenavadno je vro\u010de, to poudarjajo vsi po vrsti. Kopljemo se v\n jezeru, tudi midva z Juretom.\n\n Hrana je dobra, \u010deprav postaja enoli\u010dna.\n\n\n\n\n 29\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n PETEK, 3. 6. 2016 \u2013 IZLET S KANUJEM\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Danes je bil na vrsti izlet s kanuji. Z Vsak si je izbral sebi primeren kanu.\n avtobusom smo se peljali dve uri stran od\n LUUE. Ko smo prispeli na cilj, so nas \u010dakali\n kanuji.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Dobili smo vodoodporne \u010devlje, jopi\u010de in Mislili smo, da bo to reka ali jezero, pri\u0161li pa\n vesla. smo v mokri\u0161\u010de. Izgledalo je kot, da bi se\n vozili po mrtvicah Mure.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 30\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Slika pove vse, po petih urah v kajaku\u2026 Vo\u017enja je trajala pet ur. Vodnik ni predvidel,\n da je voda tako nizka. Na poti je bilo veliko\n ovir in neprijetnih \u017eivali kot so komarji, muhe,\n ka\u010dji pastirji in pajki.\n\n\n Nau\u010dili smo se, da je za vsako vodenje po naravi potrebno vnaprej pregledati teren, saj je\n situacija lahko nepredvidljiva. V tem primeru so nam pot ote\u017eile veje in debla, ki smo jih morali\n pre\u010dkati pe\u0161. Na koncu smo bili vsi zelo ponosni sami nase. Na poti je najbolj cvilila Tiana, ki\n se zelo boji pajkov, katerih je tu zelo veliko. Na koncu se je vsem opravi\u010dila za svoje cviljenje.\n Seveda smo ji oprostili.\n\n\n Na pol poti sem bila \u017ee vsa obupana, preklinjala sem Estonijo, vendar sem ugotovila, da\n moram priti do konca. To je bil trening vzdr\u017eljivosti. Na koncu so nam ponudili juho, ki je\n zna\u010dilna za Estonijo, sestavljeno iz zelja, korenja, mesa, pese\u2026 na prvi pogled ni zgledala\n privla\u010dno, a smo jo zaradi utrujenosti in lakote pojedli prav vsi.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 31\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n SOBOTA, 4. 6. 2016 \u2013 TARTU\n\n Tiina se je na na\u0161o pro\u0161njo dogovorila z voznikom, da nas je po ogledu Ice Age centra odpeljal\n \u0161e v Tartu. To je bila zelo dobra odlo\u010ditev, saj je Tartu \u010dudovito mesto, ogledali pa smo si \u0161e\n Science center (neke vrste hi\u0161a eksperimentov) in nekaj \u010dasa izkoristili \u0161e za nujne nakupe\n spominkov.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Veselje do konca, \u010deprav smo komaj stali Sre\u010da ni samo v majhnih stvareh. Kamni\n zaradi vetra. Opazovali smo surferja, kako preteklosti \u2013 balvani. Ledeniki so jih prinesli z\n hitro je plul po jezeru. Policija je imela dan ju\u017ene Finske. Prete\u017eno so bili graniti in\n odprtih vrat, zato so nam delili bombone. gnajsi. Neko kamnino je mogo\u010de najti samo\n v gorovju pri Helsinkih, zato je to nesporen\n dokaz, da je ledenik balvane prinesel s\n Finske.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Ice age center prikazuje podnebje in Groza in strah. Dobro, da je samo iluzija. V\n razmere od ledene dobe pa vse do danes, hi\u0161i eksperimentov smo si ogledali tudi\n del razstave pa prikazuje tudi mo\u017ene eksperimente z vodo, zrakom, preizkusili\n scenarije v prihodnosti. Muzej je interaktiven, svoje mi\u0161ice, razkrinkali nekaj opti\u010dnih iluzij\n veliko je animacij, maket in filmskih in \u0161e veliko drugega. Najbolj je bila zanimiva\n prezentacij. vodna zavesa, ki je ustvarjala razli\u010dne oblike.\n\n\n\n 32\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Univerza v Tartuju je stara preko 300 let in je \u010cokoladni raj. Brez obiska v sla\u0161\u010di\u010darni\n zelo cenjena. Glavna stavba daje mogo\u010den Werner si zamudil veliko izbiro najbolj\u0161ih\n videz, na hodnikih pa veje duh mnogih sladic v Tartuju. Imajo tudi zelo lep vrt v\n generacij\u2026 katerem smo se posladkali. Werner je\n najstarej\u0161a kavarna v Tartuju, stara preko\n 100 let.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Glavni trg v starem delu mesta je obdan s Reka Emaj\u00f5gi je obdana s \u010dudovitimi\n \u010dudovitimi stavbami in mnogimi kavarnami, sprehajalnimi potmi in zanimivimi mostovi.\n kjer Tartuj\u010dani posedajo na kavi in se grejejo Na obeh straneh reke so \u0161tevilni parki, klopi\n na soncu. Na koncu je mestna hi\u0161a z in cvetli\u010dne gredice. Bregove povezujejo\n informacijskim centrom. zanimivi mostovi \u2013 v Tartuju je stal tudi prvi\n kamniti most v baltskih dr\u017eavah.\n\n\n\n \u017divljenje v mestu izgleda zelo umirjeno. Kljub 100.000 prebivalcem v mestu ni gne\u010de,\n prometnih zastojev nismo opazili, \u0161e celo trgovine so znosno polne nakupovalcev. Opaziti je\n veliko mladih, ki se son\u010dijo na travi v parkih. Po reki vozijo ladjice v zasebni lasti, pa tudi nekaj\n turisti\u010dnih ladij. Reka je \u0161iroka, bregova povezujejo \u0161tevilni mostovi, tok pa je po\u010dasen. Na\n bregovih je ve\u010d kavarn, ponekod tudi pe\u010dejo na \u017earu. Na splo\u0161no izgleda \u017eivljenje precej\n umirjeno in Tartu mesto, v katerem je \u017eivljenjski standard visok.\n\n\n\n\n\n\n 33\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Obisk hi\u0161e eksperimentov je bil nekaj najbolj\u0161ega. Jure je vse razlo\u017eil zakaj, kako to dela, sproti\n je nizal svoje ideje, kaj bo naredil pri pouku\u2026Zelo lepo. Dijaki so bili navdu\u0161eni. Vsak si je\n zapomnil druga\u010den poskus, ki je razlagal neko fizikalno zakonitost. Fantje so najbolj u\u017eivali v\n igri sumo borcev, videla sem delovanje Coriolisove sile, kako delujejo zapornice za premikanje\n ladij na vi\u0161ji nivo (Panamski prekop) ali velika jezera v ZDA. Manci je bil najbolj\n\n\n\n v\u0161e\u010d stol, s katerim si se lahko povzpel v vi\u0161ave. Labirint z ogledali je bil sme\u0161en in cela vrsta\n poskusov z avtomobili.\n\n Spomnki so bili lepi. Izdelki iz volne, jantarja, obeski, kro\u017eniki, majice, torbe. Veliko je lesenih\n izdelkov iz brinjevega lesa. Zelo di\u0161i. Tudi sama sem kupila lopatko za obra\u010danje pala\u010dink.\n U\u017eivali smo.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 34\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n NEDELJA, 5. 6. 2016 \u2013 GOZDNA U\u010cNA POT OB JEZERU\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n U\u010dna pot nas je danes peljala po obali Bilo je zelo vetrovno in son\u010dno in mislim da\n velikega jezera, mokri\u0161\u010du med jezeri in je to tipi\u010dno estonsko poletje. Na za\u010detku je\n gozdu v bli\u017eini. Na obalo je urejen dostop, saj pot vodila po lesenih deskah, saj bi bilo\n je ve\u010d pomolov. V vodi raste trsti\u010dje, voda zaradi de\u017eja vse mokro. Pot je bila vpisana s\n izgleda zaradi mulja in podlage zelo tablami. V\u0161e\u010d so mi bili sledovi bobrov na\n umazana \u2013 odtenki so razli\u010dni, nekje je bolj delu.\n rjava, drugje rde\u010da, ponekod pa celo\n rumenkasta.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Ker je ve\u010dina podro\u010dja mokri\u0161\u010de, so\n sprehajalne poti urejene po lesenih poteh, ki Bobri na delu \u2013 poleg podrtih dreves je\n so nekoliko dvignjene od tal. Kro\u017ene poti so mogo\u010de opaziti le na\u010deta drevesa, ob robu\n lepo urejene, veliko je tabel z razlagami jezer in rek pa ob nizkem vodostaju, kakr\u0161en\n narave in zemljevidi za lahko orientacijo. je zaradi vro\u010dega poletja letos, tudi rove.\n Edina \u0161koda je v tem, da so table le v\n eston\u0161\u010dini.\n\n\n\n\n\n\n\n\n 35\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Pikniki so zelo priljubljeni, kar smo opazili\n tudi danes. Med 20-minutnim po\u010ditkom na Vsak piknik prostor ima tudi suho strani\u0161\u010de.\n To je strani\u0161\u010de, kjer ni potrebna voda ali\n piknik prostoru je pri\u0161la tja tudi dru\u017eina, ki je elektrika, zato je zelo primerno za odro\u010dne\n piknik pripravila kar na pomolu, saj sta otroka\n lovila ribe. Pripeljal se je tudi mlaj\u0161i par, ki je kraje. V li\u010dno urejeni hi\u0161ici je zbiralnik, v\n katerem se zbirajo biolo\u0161ki odpadki, proces\n od\u0161el na sprehod z daljnogledom, potem pa razgradnje pa pospe\u0161imo z dodajanjem\n sta imela \u0161e piknik. Res je precej lep\u0161e kositi\n na lesenih klopeh ob jezeru in odprtem aktivne zemlje. Po pribli\u017eno pol leta so\n odpadki predelani v zemljo, ki jo lahko na\n ognji\u0161\u010du kot doma.\n zadnji strani zbiralne posode odstranimo in\n raztrosimo v naravnem okolju.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 36\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n PONEDELJEK, 6. 6. 2016 \u2013 DELO V DREVESNICI\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Cel dan smo pomagali v drevesnici. Ostra Danes so bile ve\u010dkrat plohe, zato smo se\n zima je pomorila veliko sadik, ki smo jih lo\u010dili pred njimi skrivali v rastlinjaku. Ker smo\n od zdravih. Nekaj smo jih obrezali in opleli, mislili, da bo de\u017eevno vreme dolgotrajnej\u0161e,\n nekaj pa smo jih izlo\u010dili in nesli na kompost. smo \u017ee za\u010deli \u010distiti rastlinjak, a je de\u017e kmalu\n Vodja (Sille) je vse zavr\u017eene sadike ponehal, tako da smo lahko nadaljevali z\n popisala, saj o\u010ditno vodijo natan\u010dno delom zunaj.\n evidenco.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Estonski dijaki in \u0161tudenti na praksi so\n pomagali tudi nam. Po sili razmer smo le\n izmenjali nekaj angle\u0161kih besed, sicer pa\n veliko prijaznih pogledov.\n Najbolj je pri delu z rastlinami u\u017eivala\n Jagoda. Tudi ostali dijaki so bili zelo pridni,\n nekaj vrtnarskih ve\u0161\u010din so se priu\u010dili tudi\n fantje. Sille je vse zelo pohvalila.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 37\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Vrtne odpadke v drevesnici strogo lo\u010dujejo \u2013 Sille daje navodila za delo. Bila je zelo\n posu\u0161ene dele rastlin lo\u010dijo in se\u017egejo, prijazna. Po osmih dneh razli\u010dnih\n zemljo in plevel pa kompostirajo. Mlaj\u0161e in spremljevalcev smo se prvi\u010d ob slovesu\n manj\u0161e rastline, \u0161e posebej \u010de so slab\u0161e objeli. Pripravili smo ji tudi darilo v zahvalo, ki\n rasti, smo odpeljali v posebni prostor z smo jih pripravili dan prej. Vsi smo prinesli\n bolj\u0161imi pogoji za rast, kjer si rastline nekaj daril, ki smo jih razdelili tako, da bo\n opomorejo. Tako samo jih kar nekaj prav vsak spremljevalec, ki smo ga spoznali\n zamenjali \u2013 bolj\u0161e smo prinesli v del za na izmenjavi, prejel majhno pozornost.\n prodajo, slab\u0161e pa v \u00bbsanatorij\u00ab.\n\n\n\n Popoldne smo pre\u017eiveli v ustaljenem, nekoliko bolj lenobnem ritmu. Poleg taroka, remija in\n balin\u010dkov, smo si za\u017eeleli pala\u010dinke in jih spekli toliko, da nismo mogli vseh pojesti. \u010cakajo\n na pozni prigrizek v ve\u010dernih urah.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 38\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n TOREK, 7. 6. 2016 \u2013 USTVARJANJE CVETLI\u010cNIH ARAN\u017dMAJEV\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n U\u010dilnica za cvetli\u010darstvo ima le 20 sede\u017eev,\n ker je v razredu malo dijakov. Prakso\n opravljajo v drevesnici, ker vse cvetlice\n naberejo sproti, saj vse pridelajo sami.\n Najprej smo spoznali njihovo delo in Iz \u017eice smo naredili osnovno podlago, ki smo\n u\u010diteljico ter teoreti\u010dne osnove izdelave jo utrdili s tanj\u0161o \u017eico, nato pa nadaljevali z\n na\u0161ega \u0161opka, nato pa smo lotili izdelave razli\u010dnimi materiali \u2013 volno in rafijo. Delo nam\n konstrukcije za \u0161opek. je \u0161lo odli\u010dno od rok, \u010deprav je bilo zelo\n\n zamudno: osnovo smo delali dve uri,\n nekateri pa \u0161e dlje. Fantje so na tej to\u010dki \u017ee\n obupali.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Delo smo nadaljevali v drevesnici, kjer smo Marija in Mojca \u2013 u\u010diteljica cvetli\u010darstva in\n nabrali tudi cvetje za \u0161opek. Delo v senci najbolj zagreta u\u010denka.\n starega drevesa je bilo zelo spro\u0161\u010dujo\u010de in\n prijetno.\n\n\n\n\n 39\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Zadovoljni u\u010denci in u\u010diteljica. Fantje so nad\n Na\u0161i kon\u010dni izdelki niso navdu\u0161ili le nas,\n temve\u010d tudi u\u010diteljico Marijo. \u0160e bolj veseli pa svojimi \u0161opki obupali \u017ee v prvi fazi izdelave.\n so bili zaposleni v \u0161oli, saj smo \u0161opke podarili\n ravnateljici, tajnici, Tiini in Katrin in jih s tem\n prijetno presenetili.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 40\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n SREDA, 8. 6. 2016 \u2013 PODELITEV CERTIFIKATOV IN POT DOMOV\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Tiina in Katrin nam podeljujeta certifikate.\n Zadnji dan smo se poslovili od na\u0161ih zalo sta se potrudili. Povabili smo jih k nam\n gostiteljev. Prejeli smo potrdila, si izmenjali v Strahinj.\n darila in se podali na pot.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Dolga pot. Vendar so nas razveselili super\n luksuzni in udobni avtobusi. Ko smo se v Frankfurtu presedli na Adriino\n letalo, je to pomenilo, da smo \u017ee skoraj\n doma. Tako veliko letali\u0161\u010de v Frankfurtu\n pa tako majhno letalo\u2026.\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n 41\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n MNENJA UDELE\u017dENCEV\n\n Tako se kon\u010duje na\u0161a praksa v Estoniji. Tole so mnenja udele\u017eencev.\n\n\n\n Deset dnevna izmenjava, ki mi jo je omogo\u010dila \u0161ola, mi bo \u0161e dolgo ostala v spominu. Spoznala\n sem nove ljudi, jezik, na\u010din \u0161olanja dijakov in njihov kraj. Ugotovila sem, da je Estonija bolj\n gozdnata in travnata pokrajina z zelo majhnim \u0161tevilom mest in z zelo veliko oddaljenimi\n vasicami, mesti. Ogledali smo si kar nekaj gozdnih poti. Pokrajina tukaj je zelo lepa. Vsepovsod\n je mo\u010dvirje, ki smo si ga lahko ogledali s kajaki. Ugotovili smo tudi, kako pomembno je znanje\n latinskih besed, saj smo se med delom na prakti\u010dnem pouku v srednji \u0161oli Luua sporazumevali\n le z latinskimi imeni rastlin. Poleg gozdov in vrtnarskih del, smo se preizkusili tudi v\n cvetli\u010darstvu. To je za za mojo izobrazbo in za mojo prihodnost zelo koristno. Zelo sem bila\n ponosna, ko je profesorica iz srednje \u0161ole Luua pohvalila moje cvetli\u010darske spretnosti. Edino\n kar sem pogre\u0161ala je ve\u010d sodelovanja pri njihovem pouku z njihovimi dijaki. In dejstvo, da je\n \u0161ola na samem, prakti\u010dno sredi ni\u010desar, \u0161e bolj kot na\u0161 Strahinj. Imela sem se lepo in vesela\n sem, da sem lahko sodelovala v tem projektu.\n\n Tiana Hozjan, 4. FD\n\n\n\n\n\n Na izmenjavi v Estoniji sem ugotovila, da smo lahko ponosni na na\u0161o pokrajino. Seveda pa je\n bilo to zelo veliko do\u017eivetje, moja pri\u010dakovanja so bila povsem druga\u010dna. Mislila sem, da bo\n ve\u010dji poudarek na praksi in delu z dijaki. Bila sem prijetno presene\u010dena, ker smo si ogledali\n tudi pokrajino izven \u0161ole. Spoznali smo druga\u010den na\u010din \u017eivljena. Presene\u010dena sem bila, na\n kako osamljenem mestu je \u0161ola. Poleg gozdnih sprehodov smo delali tudi vrtnarska in\n cvetli\u010darska dela, ter se preizkusili tudi na pet urnem veslanju, ki nam je predstavljal velik izziv.\n Bilo je zanimivo.\n\n Ma\u0161a Rajakovi\u010d, 4.FD\n\n\n\n\n Za izmenjavo sem se odlo\u010dil zato, ker sem mislil, da bo zanimivo spoznati na\u010din dela, ki ga\n imajo v Estoniji. Spoznal sem razli\u010dne ljudi, nekaj kulture, in nekaj splo\u0161nega o sami Estoniji.\n Na za\u010detku sem bil negativno presene\u010den nad samo oddaljenostjo kraja, kjer smo prebivali.\n Zatem se je mnenje spremenilo, postalo mi je v\u0161e\u010d prav zato, ker ni bilo hrupno. V\u0161e\u010d mi je\n bilo, da je bilo malo ve\u010d prostega \u010dasa. Presene\u010den sem nad neznanjem angle\u0161\u010dine pri mladih\n ali pa so bili le tako zadr\u017eani, saj je z nami govorilo le nekaj dijakov. Sam sebi se \u010dudim, da\n sem se pravzaprav odlo\u010dil za izmenjavo. Povezal sem se z drugimi ljudmi, ki jh prej nisem\n poznal. Upam, da bom imel \u0161e kdaj prilo\u017enost, da se udele\u017eim kak\u0161ne izmenjave.\n\n Urana Ga\u0161per, 2.N\n\n\n\n 42\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Na mojo odlo\u010ditev, da sem se prijavila za izmenjavo je najbolj vplivalo to, da rada potujem in\n spoznavam nove ljudi. Nad pokrajino sem bila zelo presene\u010dena, saj nisem pri\u010dakovala toliko\n gozda, ravnine in predvsem miru. Ker \u017eivim v mestu, se zagotovo ne bi mogla navaditi na tako\n dolge razdalje med kraji. Pri\u010dakovala sem ve\u010d dela z dijaki ter dela v \u0161oli. Zagotovo mi bodo v\n spominu ostali komarji, ki so tu neznosni. Eden izmed najzanimivej\u0161ih dni je bil dan v mestu,\n ko smo kon\u010dno od\u0161li iz na\u0161ega oddaljenega prebivali\u0161\u010da. Najbolj sem hvale\u017ena, da sem\n spoznala nove prijatelje in za vse na\u0161e dogodiv\u0161\u010dine, ki mi bodo za vedno ostale v spominu.\n\n Manca Jerala, 3.N\n\n\n\n\n\n Estonija je zame prva pot v tujino. Prvi\u010d sem se peljala z letalom. Prvi\u010d sem spala v dija\u0161kem\n domu, zato sem \u0161e toliko bolj vesela, da projekt Erasmus omogo\u010da taka potovanja. Prvi vtis\n prihoda je v Estonijo je bil fascinanten. Ko smo pristajali so bile vse hi\u0161e obdane z drevesi.\n Zelo presene\u010dena sem bila nad avtobusi, saj so zelo moderni in udobni, skoraj bolj kot letala.\n Domovi so lepo opremljeni in postelje zelo udobne. Najbolje od vsega me je skrbelo, kak\u0161na\n bo hrana. Sem pozitivno presene\u010dena, saj je bilo vse zelo okusno. V desetih dneh sem videla\n veliko novih stvari, imeli smo veliko pohodov, prakti\u010dno delo v drevesnici in v prostem \u010dasu\n igranje odbojke z Estonci. Mogo\u010de me je malo motilo, da smo zelo dale\u010d od mesta in da smo\n imeli preve\u010d prostega \u010dasa. Teh deset dni bo za vedno ostalo v mojem srcu kot nepozaben\n spomin.\n\n\n Martina Jelov\u010dan, 2.F\n\n\n\n\n\n Estonija, de\u017eela gozdov in mo\u010dvirnih ni\u017ein. Zanjo sem se odlo\u010dila, zaradi zanimivosti in znanja,\n ki mi ga je ponujala. V\u0161e\u010d mi je tujina in rada spoznavam njihovo kulturo, na\u010din dela in ljudi.\n \u017delela sem nabrati nove izku\u0161nje na podro\u010dju prakti\u010dnega pouka in sporazumevanja, kar sem\n tudi dobila. Izku\u0161nje so neverjetne in z veseljem bi ponovila, \u010de bi se mi ponudila prilo\u017enost.\n Res, da z tamkaj\u0161njimi dijaki nismo navezali mo\u010dnih stikov, smo pa se zato bolj povezali med\n \u010dlani, s katerimi sem potovala. Vreme je bilo zelo lepo, kar je bilo zelo presenetljivo za Estonijo,\n saj se tam vreme hitro spremeni. Bilo je ogromno komarjev in preve\u010d prostega \u010dasa. U\u017eivala\n sem v gozdnati pokrajini, odmaknjeni od hrupnih mest in cest. Nau\u010dila sem se ceniti in\n spo\u0161tovati to, kar imam in kar dobim. V desetih dneh, ki sem jih pre\u017eivela v dru\u017ebi \u0161e sedmih\n dijakov in dveh spremljevalnih profesorjev, so se mi zdeli spro\u0161\u010deni, zabavni in najlep\u0161i\n trenutki, ki jih ne bom pozabila.\n\n Jagoda \u0160tilec 2.F\n\n\n\n\n 43\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Estonija je zame prva izmenjava in z veseljem se bom \u0161e udele\u017eil nove izmenjave v tujini.\n\n V\u0161e\u010d mi je bilo:\n\n - bivali\u0161\u010de\n - \u0161ola\n - hrana\n - izleti v gozd in spoznavanje naravovarstvene infrastrukture\n - igranje \u0161portov\n - narava\n - gozdarstvo na \u0161oli\n - delo s simulatorji\n - spoznal sem nove ljudi\n - dru\u017eenje z Estonci\n\n\n Ni mi bilo v\u0161e\u010d:\n - komarji\n - vro\u010dina nenormalno visoke temperature za Estonijo (cel teden 29\u00b0C)\n - ni bilo prakse z gozdarji\n - delo v drevesnici in z ro\u017eami\n - vse pija\u010de z mehur\u010dki\n - oddaljenost od mesta\n\n Ga\u0161per Hrka\u010d 1.N\n\n\n\n\n\n Zame je bila to druga izmenjava, ki je bila zelo druga\u010dna, saj je bila ta usmerjena v moj poklic.\n Ko smo se pripeljali v kraj, kjer je \u0161ola, sem bil dokaj razo\u010daran, saj smo se pripeljali sredi\n ni\u010desar. Potem smo si ogledali okolico in postalo je vedno bolj zanimivo. Spoznal sem\n simulator in videl ogromne delavnice. Kot prvo sem bil razo\u010daran nad komarji. Hrana mi je bila\n na za\u010detku zelo v\u0161e\u010d, potem pa vedno manj saj se je za\u010dela ponavljati. Mislil sem da bomo\n delali tudi v gozdu kot gozdarji, vendar smo opravljali le vrtnarsko, cvetli\u010darsko in\n naravovarstveno prakso. Spoznal sem, da ne more\u0161 re\u010di ali je delo dobro, dokler ga ne\n spozna\u0161. V Estoniji sem se tudi prvi\u010d peljal s kanujem. Zelo \u010dudno se mi je zdelo, zakaj Estonci\n no\u010dejo govoriti v dru\u017ebi, ko so sami s teboj pa govorijo. Zelo mi je bilo v\u0161e\u010d, da smo imeli veliko\n prostega \u010dasa, ki smo ga porabili za dru\u017eenje in igranje razli\u010dnih \u0161portov in kart. Izmenjava se\n mi je zdela zelo zabavna in pou\u010dna.\n\n\n\n Matic Mubi 1.N\n\n\n\n\n 44\n\n","\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n\n Estonija je zanimiva dr\u017eava: po eni strani je podobna Sloveniji, po drugi pa smo odkrili precej\n zanimivih razlik. \u010ceprav je de\u017eela vredna obiska tudi v turisti\u010dnem smislu, so \u0161e bolj\n pomembne strokovne izku\u0161nje, ideje in primeri dobrih praks, ki smo jih spoznali na izmenjavi.\n Morda je glavna ugotovitev to, da lahko Estonci s precej manj hitenja, \u017eiv\u010dnosti in pritiska\n naredijo ravno toliko kot mi, a \u017eivijo precej bolj lagodno in umirjeno. Dijaki so bili pridni, s\n profesorico sva si lahko malo odpo\u010dila, \u0161tevilne pike komarjev bomo pa tako ali tako kmalu\n pozabili\u2026\n\n Jure Ausec\n\n \u010clanek, objavljen v Gorenjskem glasu, 7.6. 2016\n\n ESTONIJA\n\n Sem v Estoniji. Hvale\u017ena sem Evropi in \u0161oli, da se lahko izobra\u017eujemo v tujini. Nahajamo se\n v bli\u017eini Tartuja, prakti\u010dno sredi ni\u010desar. Obdajajo nas gozd in travniki in to je Estonija.\n Veli\u010dastne in ogromne breze, bori, smreke, ravnina, mo\u010dvirje in jezera. \u0160ola ima dija\u0161ki dom\n in bloke v katerih stanujejo u\u010ditelji. Torej so dijaki in u\u010ditelji skupaj dopoldan, popoldan, ob\n vikendih\u2026.Ljudi oskrbuje z nujnimi \u017eivili majhna trgovina, kjer dobi\u0161 vse, od \u0161ivanke do\n lokomotive. Edino alkoholu je namenjena cela stena prodajnih polic v trgovini. Ljudje so malo\n bolj zadr\u017eani. Mlaj\u0161i govorijo angle\u0161ko, vsi razumejo rusko. Ko sem se vozila sem, sem\n premi\u0161ljevala, kako bodo interpretirali naravo, ki je razmeroma enoli\u010dna? In dobila sem\n odgovor. Narava jim pomeni vse. Polno je urejenih gozdnih in sprehajalnih poti ozna\u010denih z\n opisnimi tablami. Na vsakem vogalu je prostor za piknik. Klopce, mre\u017ee za kurjenje ognja,\n drva, strani\u0161\u010da. Nekdo redno odna\u0161a smeti\u2026 Ob vikendih smo opazovali dru\u017eine in\n posameznike, ki so pri\u0161li lovit ribe, na piknik, sprehod\u2026 Veliko jih je bilo. Veliko zgradb, tudi\n \u0161ol, muzejev, izobra\u017eevalnih centrov, so zgradili s pomo\u010djo EU sredstev. Delamo v njihovem\n rastlinjaku, drevesnici, razkazujejo nam gozdno infrastrukturo. Predno sem pri\u0161la, sem\n prebrala knjigo njihove avtorice Sofi Oksanen O\u010di\u0161\u010denje. \u017delela sem nekoga vpra\u0161ati, kako je\n to z Estonci in Rusi danes. Pa mi je u\u010ditelj razlo\u017eil. Rusov je 40 %. Zelo dobro so organizirani,\n imajo svoje TV, \u010dasopise, radije, \u0161ole. Nekateri sploh ne znajo estonsko. Hodijo v estonsko\n \u0161olo z ruskim govornim jezikom. Sedaj so mlaj\u0161e generacije uvidele, da bi bilo dobro znati\n estonsko. Zelo ne\u017eno in mehko ravnajo z njimi, sicer bi lahko pri\u0161lo do upora. Ko smo delali v\n \u017eivalskem parku, so bili naj\u0161tevil\u010dnej\u0161i obiskovalci otroci. Vsi so govorili rusko. Torej je temu\n res tako. Najve\u010d jih \u017eivi v okolici Narve, v Talinu jih je polovica. In kar je najbolj grozno, to je\n pravzaprav tabu tema. O problematiki z Rusi nih\u010de no\u010de javno in preve\u010d naglas govoriti. V\n Estoniji se prepletajo nem\u0161ki, ruski in skandinavski vpliv. Ena od \u0161olskih stavb je \u010dudovit\n renesan\u010dni dvorec, ki je bil po drugi svetovni vojni podr\u017eavljen\u2026..in danes je v njem \u0161ola.\n U\u010ditelj je ravno tako razlo\u017eil, da se je ve\u010dina Estoncev, ki so bili v Stalinovih \u010dasih izseljeni na\n daljni vzhod (Vladivostok in podobno), lahko v 70. letih vrnila nazaj. Sicer ne na svoje domove,\n vendar v Estonijo. Rusi, ki so jih na\u010drtno naseljevali sem, pa so tukaj ostali. In podobne zgodbe\n imajo tudi druge baltske dr\u017eave. Estonija pa je tudi \u010dudovita zgodovina, ki jo preko svojh stavb\n in ljudi pripovedujeta zlasti Talin in Tartu.\n\n Mojca Logar\n\n\n\n 45\n\n"]