TPLG naloga 2021 OŠ ŽBK

Osnovna šola Žužemberk Baragova cesta 1 8360 Žužemberk 35. DRŽAVNI FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA »KAJ SE KUHA V SUHOKRANJSKEM PISKRU …« (turistična naloga) šolsko leto 2020/2021 AVTOR: Neja Potočnik, 9. a Osnovna šola Žužemberk Baragova cesta 1 8360 Žužemberk NALOGO IZDELALE UČENKE 6. a, b in 9. a: Katjuša Plot, Žana Hrovat, Ajda Humek, Tanaja Kopač, Neja Potočnik, Kaja Miklavčič in Aja Amalija Pečar MENTOR: Klara Legan, prof. ŽUŽEMBERK 2020/21

POMEMBNE INFORMACIJE NASLOV TURISTIČNE NALOGE: »KAJ SE KUHA V SUHOKRANJSKEM PISKRU …« ŠOLA: OŠ Žužemberk Baragova cesta 1 8360 Žužemberk Telefon: 07/30-87-022, 07/38-88-026 Fax: 07/30-87-022 E-pošta: [email protected] Spletna stran: http://www.oszuzemberk.si/ AVTORJI: Katjuša Plot, Žana Hrovat, Ajda Humek, Tanaja Kopač, Neja Potočnik, Kaja Miklavčič, Aja Amalija Pečar MENTORICA: Klara Legan, prof. POVZETEK NALOGE: Pri izboru in oblikovanju smo želeli vplesti elemente, ki so značilni za kraj in prebivalce. Osre- dotočile smo se na kulinariko našega kraja, ki pa je zelo raznovrstna in iz vseh koncev Slovenije. Zaradi zajezitve širjenja virusa Covid-19 smo izkoristile naše družinske kuharje in ob njihovi pomoči pekle in kuhale. Izbrale smo jedi, katerih sestavine so bile dostopne pri nas doma v jesensko-zimskem času. Poleg tega je prevladala tudi naša želja, s čim se rade posladkamo. Zaradi epidemije smo ustvarile lastne kuharske mojstre »chefe« in zakuhale to nalogo. Vse jedi so bile pripravljene v naših domačih kuhinjah. Kot promocijsko gradivo smo si izbrale glavno sestavino za vsak recept, aranžirano v steklenem kozarčku z leseno desko za rezanje. POVZETEK V ANGLEŠČINI: ABSTRACT The choice and the development of the project were influenced by the typical elements of our region and its inhabitants. We have focused on the local cuisine which is versatile and also on the dishes from all parts of Slovenia. Due to Covid 19 restrictions we took advantage pf our family chefs who helped us in cooking and baking. We chose dishes the ingredients of which were accessible in autumn and winter. Our sweet tooth also had an important role in that. During the lockdown period we gained culinary skills and finished the project. All dishes were prepared in our home kitchens. As an introduction material we chose the main ingredient for each recipe and presented it in a small glass with a wooden chopping board. KLJUČNE BESEDE: kuharski chef, domače jedi, lokalne sestavine, kuhanje 2

ZAHVALA: Pri pisanju naloge so nam na pomoč priskočili zunanji sodelavci, naši starši, stari starši in naši mentorici Turističnega krožka Klara Legan in Andreja Šercer Robič. Zahvaljujemo se: Našim staršem in starim staršem, ki so nam pomagali pri kuhanju. Ge. Slavki Legan, nekdanji predsednici in ustanoviteljici društva kmečkih žena Suha krajina. Družini Košiček, ki se že vrsto let ukvarja s sadjarstvom in predelavo jabolk. Vsem, ki so nam s svojimi odgovori pomagali pri izvedbi ankete. Učiteljici ge. Ireni Špiler in učencem tehničnega pouka za izdelavo lesenih desk. Najlepša hvala tudi vsem zaposlenim na OŠ Žužemberk za podporo in spodbudo pri iskanju idej za turistično nalogo. 3

KAZALO 1. UVOD ................................................................................................................................................. 5 2. REZULTATI ANKETE................................................................................................................... 6 3. KRATKA ZGODOVINA IN PREDSTAVITEV KRAJA ............................................................ 7 3. 1. SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO V NAŠIH KRAJIH ........................................... 9 3. 1. 1 SADJARSTVO KOŠIČEK................................................................................................ 9 3. 1. 2 VINOGRADNIŠTVO....................................................................................................... 10 4. NAČRTOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA .................................................................. 12 5. PROJEKT MOJ KRAJ MOJ CHEFH ......................................................................................... 13 5. 1 Opredelitev pojma kuharski chef............................................................................................ 13 5. 2 Cilji ............................................................................................................................................ 13 5. 3 Predstavitev naloge................................................................................................................... 14 5. 3. 1 Priprava domače mešane marmelade po navodilu Kaje Miklavčič............................. 14 in očeta Marjana.......................................................................................................................... 14 5. 3. 2 Priprava jabolčne pite po navodilu Ajde Humek in babice ?....................................... 16 5. 3. 3 Priprava pehtranovega biskvita po navodilu Žane Hrovat in mamice Petre ............. 18 5. 3. 4 Priprava ocvirkove potice po navodilu Aje Amalije Pečar in mamice Adrijane........ 19 5. 3. 5 Priprava gobove juhice po navodilu Tanaje Kopač in dedka....................................... 20 5. 3. 6 Domače sestavine v steklenih kozarcih........................................................................... 21 5. 3. 7 Trženje izdelkov ob predstavitvi naloge......................................................................... 21 5. 3. 8 Plakat – vabilo na dogodek.............................................................................................. 23 6. OKVIRNI STROŠKI ORGANIZATORJA.................................................................................. 23 6. 1 Možne lokacije predstavitve naloge:....................................................................................... 23 6. 2 Ostale zadolžitve učenk turističnega krožka.......................................................................... 23 7. PREDSTAVITEV IN POMEN MASKOTE ................................................................................. 24 8. NAČRT OGLAŠEVANJA TURISTIČNE NALOGE.................................................................. 24 9. PREDSTAVITEV IDEJE NA TURISTIČNI TRŽNICI ............................................................. 25 10. ZAKLJUČEK ................................................................................................................................ 25 11. VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................... 26 12. PRILOGE....................................................................................................................................... 27 PRILOGA 1........................................................................................................................................... 28 PRILOGA 2........................................................................................................................................... 30 4

1. UVOD Naše delo se je začelo z mislijo, kaj so naše domače jedi in kdo bi bil kuharski chef v našem kraju. Prebrskale smo vire o znanih kuharjih v Sloveniji in v okolici. Ugotovile smo, da v naši okolici ne poznamo priznanega kuharskega chefa, da imamo kar nekaj odličnih restavracij ter da ni- mamo nobene jedi, ki bi bila značilna samo za naš kraj. Večina naših domačih jedi je iz vse Slovenije. Naše babice so najpogosteje kuhale žgance z zeljem ali mlekom, ješprenj s suhim mesom, matevž, joto, sirove štruklje, pekle potice in kruh. V nalogi smo zaradi razmer za zajezitev širjenja virusa Covid-19, ustvarile kar lastne kuharske chefe in kuhale pod njihovim vodstvom. Vse jedi so bile skuhane v naših domovih in s sestavi- nami, ki so bile takrat na razpolago. V opisu kraja predstavljamo sadjarsko družino Košiček iz Žužemberka, ker je ena od učenk spekla jabolčno pito ter vinogradniško društvo Suha krajina, ker se je kuhala grozdna marme- lada. V ta namen smo izdelale anketo, zbrale in analizirale podatke, ki so služili oblikovanju ideje za pripravo naše naloge. Strmele smo k temu, da bi našo nalogo predstavile na dogodku v domačem kraju. Odločile smo se za vsakoletno razstavo Suhokranjskih dobrot, v času slovenskega kulturnega praznika. V ta namen je Aja Amalija izvedla pogovor s pobudnico in začetnico te razstave go. Slavko Legan, ki je bila v tistem času tudi predsednica Društva kmečkih žena Suha Krajina. . 5

2. REZULTATI ANKETE Odločili smo se, da bomo naredile anketo. Anketo smo sestavile skupaj in jo razdelile raz- ličnim starostnim skupinam. V anketi smo postavile različna vprašanja, iz katerih smo izvedele marsikaj zanimivega. Vprašanja so se nanašala na iskanje kuharskega chefa, lokalne jedi, poznavanju kuharskih oddaj in domačih jedi iz naše okolice ter prenašanju znanja iz roda v rod. V anketi so sodelovali naši učenci v starostnem obdobju 10–20 let, zunanji anketiranci v starostnem obdobju 36–50 in 51–69 let. Ugotovile smo, da anketiranci ne poznajo kuhar- skega chefa iz oklice in ne poznajo nobene tipične suhokranjske jedi. Starost in število anketirancev 23 40 38 starost: 10 14 36-50 51-69 Najpogostejše domače jedi značilne za naš okoliš naštete v anketi: starost (leta) jedi 10 maslo in med, jota, krvavice s kislim zeljem, potica, različne klobase 14 žganci, repa, zelje, potica, suhomesnati izdelki žganci in zelje, matevž z repo, jabolčni zavitek 36–50 žganci z zeljem, klobase, mesne jedi, fižolova juha, matevž, krvavice, 51–69 prežganka, obare – kokošja, krompirjevi cmoki 6

Najljubša jed iz otroštva: starost (leta) jedi 10 čokolino, čokoladne kroglice v mleku, palačinke 14 čokolino, mlečni riž, čokoladne kroglice v mleku, palačinke, kosmiči, goveja juha, makaroni, cmoki, carski praženec 36–50 zelje in žganci, špinača in pire krompir 51–69 zelje in žganci, repa s fižolom, pečeno jajce Ali bi sodelovali v oddaji Masterchef? starost (leta) DA NE 22 18 10 2 36 0 2 14 0 3 36–50 51–69 Sodelovanje v oddaji Masterchef število odgovorov 40 35 30 14 36 - 50 51 - 69 25 starost/leta 20 15 10 5 0 10 DA NE 3. KRATKA ZGODOVINA IN PREDSTAVITEV KRAJA Današnje pisano naselje se je razvilo ob gradu, po katerem je Žužemberk znan. Ker so na so- sednjem griču, tedaj imenovanem Einsenberg (Zafara), kopali železovo rudo, so grad poime- novali Seinsenberg, domačini pa so ga preoblikovali v Žužemberk. Kraj naj bi dobil ime tudi po staronemški besedi 'sousen', kar pomeni šumenje zelene reke Krke preko naravnih lehnja- kovih slapov v senci gradu. Ime gradu in kraja naj bi bilo izpeljano celo iz slovenskega imena zožen-breg, ki so ga preoblikovali v Seinsenberg in nato spet v Žužemberk. Krka se ni hvalila 7

samo z zelenimi slapovi, temveč tudi z znanimi potočnimi raki, ki naj bi jih prodajali na Dunaj. Na žalost so raki zaradi račje kuge izumrli. Slika 1: Žužemberk v preteklosti Žužemberk leži na JV delu Slovenije. Je središče Suhe krajine. Levi in desni breg ločuje reka Krka, oba bregova pa imata več majhnih ulic. Žužemberk je obkrožen z mnogimi, pi- sanimi vasicami. Ljudje skrbijo za okolje in lepoto neokrnjene narave. V Žužemberku živi približno 1100 prebivalcev. Tu se ljudje ukvarjajo s turizmom, kulturo, živinorejo, gozdar- stvom, kmetijstvom, sadjarstvom, industrijo, gospodinjstvom in trgovino. V Žužemberku so tudi javne zgradbe, kot so npr.: grad, osnovna šola, gostilna, turizem, trgovina, občina, ga- silski dom, lekarna, cerkev sv. Roka, cerkev sv. Nikolaja - Miklavža, cerkev sv. Mohorja in Fortunata, vrtec, pošta, veterinarski dom in zbirno-reciklažni center. Tu poteka prometna povezava do Novega mesta, Trebnjega, Ivančne Gorice, Kočevja … Slika 2: Žužemberk danes 8

3. 1 SADJARSTVO IN VINOGRADNIŠTVO V NAŠIH KRAJIH V Žužemberku prevladujejo manjši travniški sadovnjaki, v katerih rastejo neenakomerno raz- porejene stare sadne drevesne vrste, kot so hruška moštarica, tepka in viljamovka. Intenzivno se s sadjarstvom ukvarjata le dva družini: Sadjarstvo Košiček iz Žužemberka in Vinko Blatnik iz Sadinje vasi. 3. 1. 1 SADJARSTVO KOŠIČEK Z idejo o sadjarski obrti je začel stari ata Janez Košiček leta 1991. Zdaj obdelujejo 1,5 hektarja sadovnjakov, v katerih najdemo različne vrste jabolk, npr. gala, idared, mucu, topas, zlati deliše. Poleg jabolk imajo še hruške, katere narežejo in potem posušijo, da naredijo krhlje. Izdelujejo tudi jabolčni sok, zeliščne likerje, žganje, jabolčne krhlje, v prihodnosti bodo mogoče imeli še jabolčno vino in jabolčno pivo. Izdelke prodajajo doma, torej imajo lokalno prodajo. Dosegli so že nekaj nagrad, npr. nagrada za najbolj kvaliteten sok, največje jabolko ... Sadovnjake ob- delujejo ročno, torej ko se začne sezona morajo začeti rezati veje. To pa zato, ker nekatere veje ne bodo obrodile sadeža in jih morajo odstraniti. Potem jih škropijo z raznimi škropili proti boleznimi, kot so rdeča uš itd. Ko jabolka dovolj dozorijo, imajo trgatev. Sadovnjake imajo sodobno opremljene z mrežo, ki ščiti jabolka pred točo. To mrežo je potrebno pred sezono speti skupaj na koncu sezone pa mrežo odpeti in jo razgrniti čez nasad. Slika 3 in 4: Obisk vrtčevskih otrok v sadovnjaku družine Košiček 9

3. 1. 2 VINOGRADNIŠTVO V naših krajih imamo kar nekaj pobočij, ki so poseljena z zidanicami in vinogradi. Prevladuje samorodnica, torej šmarnica. Le nekaj vinogradnikov se ukvarja s cepljenimi trtami, npr. zwigler, modra frankinja, laški rizling. Vinograde obdelujemo predvsem ročno za lastno upo- rabo, saj tu ni velikih pridelovalcev vina ali žganja. Zaradi velikega števila vinogradnikov ob- staja tudi Društvo vinogradnikov Suha krajina, kjer si izmenjajo nasvete, promovirajo svoja vina in ocenjujejo svoje kakovostno vino. Vsako leto se predstavijo na Trških dnevih. Med njimi je bil zelo dejaven in zaslužen za promoviranje šmarnice, sedaj že pokojni Znani Suho- kranjec g. Slavko Gliha. Slika 5: Društvo vinogradnikov Suha krajina 3. 2 INTERVJU Z go. SLAVKO LEGAN Kdo vas je naučil kuhati/peči? Naučila me je mama. Kako ste prišli do ideje za ustanovitev Društva kmečkih žena? Ideja mi je padla, ko so me iz novomeškega društva prosili, da spečem pletenico za tekmova- nje na Ptuju leta 1991. Povsod so bila društva, samo Suha krajina ga ni imela, zato sem razmi- slila o ustanovitvi društva. Nekaj časa smo bile pod novomeškim društvom, potem pa smo se osamosvojile. 10

Zakaj je vsakoletna razstava Suhokranjskih dobrot na 8. februarja? Ker je to najlepši praznik, zelo rada pa imam tudi Prešernove pesmi. Na razstavah smo jih tudi pele, najraje Ko luna sije in Železna cesta. Na katero nagrado ste najbolj ponosni in katera je bila vaša prva? Moja prva nagrada je bila s Ptuja. Znala sem samo to, kar me je naučila mama. Naredila sem pletenico in ravno z njo dobila svoje prvo zlato priznanje. Ob izidu rezultatov sem kar jokala, saj me je vsega naučila mama. Koliko časa ste bili predsednica in kaj ste delali v tem času? Predsednica sem bila 17 let. Sodelovale smo z vinogradniki in šolo, ki je vsako leto odstopila kuhinjo za naše tečaje. Imele smo tudi veliko predavanj, predvsem zdravstvenih (npr. srce in ožilje). Vsako leto smo se izobraževale na različnih kuharskih tečajih (predvsem tečaji za kruh, violinski ključ na kruhu, sončnica, papiga). Veliko smo sodelovale z okoliškimi društvi Dolenjske Toplice, Novo mesto, Straža, Kočevje, Ribnica in Dobrepolje. Kakšen pomen je bil za vas, da ste bili predsednica? To, da sem bila predsednica, me je ''rinilo'' naprej, da sem opravljala tečaje. Bila je tudi zelo težka izkušnja, saj ob ustanovitvi društva ni bilo ničesar. Ko sem enkrat začela z društvom, nisem mogla nehati, saj sem morala skrbeti, da je društvo uspešno delovalo. Na prireditve smo povabile veliko znanih Suhokranjcev in politikov. Biti predsednica je zelo lep spomin, ki ga ne bom nikoli pozabila. Kateri gost se vam je najbolj vtisnil v spomin? Najbolj mi je ostal v spominu g. Slavko Gliha. Zelo veliko nam je pomagal, pošiljal denar na račun društva in nas tako tudi finančno podpiral. Zelo veliko nam je pomagal. Kakšna razlika je v prehrani od vašega otroštva do danes? Ko sem bila majhna ni bilo čokolina, hrenovk, paštet … Bilo je veliko mleka, maslo, mlečna kaša, kislo zelje, repa, žganci, ješprenj, krompir, ocvirki, stročji fižol, koruzni kruh, ob prazni- kih pa bel kruh. V preteklosti smo pekli v krušni peči, danes pa v električnih štedilnikih. 11

Kaj najraje pečete? Najraje pečem pletenice za vnuke in jih s tem obdarujem na njihove godove ter rojstne dneve, štrudelj ob nedeljah, nehajane flancate in krofe za pusta ter piškote za vmes. Slika 6: ga. Slavka Legan 4. NAČRTOVANJE TURISTIČNEGA PROIZVODA DEJAVNOST ČAS NALOGA ODGOVORNI Prijava na tekmova- september Izpolnitev prijavnice Mentorica in učenke nje Turističnega krožka (TK) Zbiranje idej za iz- Raziskava gradiva delavo naloge Učenke TK Oblikovanje in iz- Sestava ankete, anketi- Učenke TK vedba ankete ranje Analiza ankete oktober Analiziranje Kaja, Neja, Ajda, Žana Oblikovanje uvoda oktober Raziskovanje litera- Kaja, Neja, Ajda, Žana naloge ture, oblikovanje bese- oktober - novem- dila Kaja, Aja Amalija, Kuhanje v domači ber Priprava, kuhanje, za- Ajda, Žana kuhinji pis recepta Delo na daljavo december Pogovor z nekdanjo Aja Amalija predsednico Društva kmečkih žena 12

Pridobivanje podatkov Kaja o sadjarski družini Košiček in vinogra- dništvu Dogovor o promocij- Učenke TK skem gradivu Oblikovanje turi- januar–marec Oblikovanje naloge, Učenke TK stične naloge urejanje zapisov, končna podoba naloge Oddaja naloge marec 2021 Mentorica 5. PROJEKT MOJ KRAJ MOJ CHEF 5. 1 Opredelitev pojma kuharski chef Izraz chef smo v slovenski jezik prevzeli iz francoščine, njegova pojavnost v korpusu Gi- gafida 2.0 pa kaže, da ga Slovenci uporabljamo zelo pogosto, čeprav je izraz »kuharski moj- ster« primernejši. Izrazov chef in kuharski mojster po mnenju nekaterih poznavalcev kulina- rike ne smemo označiti kot sopomenki, saj naj bi imel izraz chef bistveno širše pomensko po- lje in bolj »veličasten« pomen:  chef – profesionalni kuhar, zlasti kot vodja kuhinje, pripravljalec inovativnih, izbranih jedi (eSSKJ)  (kuharski) mojster – kdor zna kaj dobro, navadno strokovno narediti (SSKJ2) Vir: https://www.leemeta.si/blog/jezikovne-dileme/kuharski-mojster-chef-ali-sef 5. 2 Cilji Cilj naše naloge je bil: - spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje in prenos znanja naših staršev/starih staršev na mlajše generacije, - raziskati in analizirati poznavanje lokalnih jedi, - kuhati pod vodstvom domačega kuharskega mojstra, - predstaviti nalogo lokalni in širši skupnosti, - sodelovanje z lokalnimi obrtniki. 13

5. 3 Predstavitev naloge Zaradi zajezitve širjenja Covid-19 smo se znašle v situaciji, ko smo morale vse skupaj prila- goditi. Zaradi omejenega gibanja in zaprtja javnega življenja, smo izkoristile čas, ki smo ga preživele z našimi družinami. V ta namen smo izvedle kuhanje kar pod taktirko naših doma- čih kuharskih mojstrov. Tako smo ustvarile svoje lastne kuharske chefe. Pri tem smo posku- šale uporabiti čim več lokalnih oz. domačih sestavin, ki so nam bile v tistem trenutku na raz- polago. Kuharsko delo je steklo kar v naših domačih kuhinjah. Kuhale in pekle smo jedi, s ka- terimi se najraje posladkamo, so naše najljubše ali jih nekdo v družini najbolje pripravi. Glavne sestavine so vezane na jesensko zimski čas (obiranje jabolk v sadovnjaku, trgatev, cvrenje svinjske masti itd.). 5. 3. 1 Priprava domače mešane marmelade po navodilu Kaje Miklavčič in očeta Marjana SESTAVINE: PRIPOMOČKI: 10 kg mešanega sadja 2 posodi 8 kg črnega grozdja večjo žlico cedilo 2,5 kg kristalnega sladkor palični mešalnik 2 kg želirnega sladkorja zajemalka 2 vrečki želatine v prahu (25 g) 30 (litrskih) kozarcev za vlaga- nje s pokrovčki POSTOPEK ZA PRIPRAVO PRIPRAVA SADJA: 1 h KUHANJE: 2 h 30 min Sadje olupimo in narežemo na majhne koščke (jabolka, breskve), kuhamo v eni posodi. Oprano grozdje damo v drugo posodo, to ob kuhanju ves čas mešamo. Po približno 1h, ko se sadje razkuha in zmehča, grozdje precedimo čez cedilo v jabolka in breskve, s tem ločimo pečke in lupino. Po 1 h ob stalnem mešanja počasi dodajamo 2 kg kristalnega slad- korja ter s paličnim mešalnikom zmeljemo še ne razkuhane koščke sadja, da dobimo gladko teksturo. Zadnjih 15 minut kuhanja marmelade dodamo želirni sladkor ter želatino 14

zmešano z osmimi jedilnimi žlicami kristalnega sladkorja in stalno mešamo. Nato marme- lado odstavimo in nalijemo v čiste, tople kozarce, jih zapremo in pokrijemo z odejo, da se naš izdelek počasi ohladi. Čez 3 dni jih lahko pospravimo v shrambo. Slika 7, 8 in 9: Priprava sadja in kuhanje Slika 10, 11 in 12: Postopek dodajanja grozdja, sladkorja in končni izgled marmelade Slika 13: Marmelada v kozarčkih in zavita v odejo 15

5. 3. 2 Priprava jabolčne pite po navodilu Ajde Humek in babice Nade SESTAVINE ZA TESTO: SESTAVINE ZA VANILI- 2 rumenjaka JEVO KREMO: 2–4 žlice limoninega soka 400 ml kravjega ali riževega 270 g masla ali margarine mleka ščepec soli 1 vrečka vanilijevega pudinga 4 žlice sladkorja v prahu 2 zvrhani žlici masla ali marga- 1 čajna žlička pecilnega praška rine limonina lupinica ene BIO li- 2 žlici sladkorja v prahu mone SESTAVINE ZA JABOLČNI OSTALE SESTAVINE IN PRI- NADEV: POMOČKI: 1 jajce in 2 žlici vode za premaz 6–8 domačih jabolk 1 žlica kristalnega sladkorja 1 zravnana žlica moke ali ko- ruznega škroba (belega ali rjavega) za posip ščepec cimeta večja posoda za mešanje testa 1–2 žlici sladkorja okrogel pekač za pite živilska folija POSTOPEK ZA PRIPRAVO PRIPRAVA: 30 minut PEČENJE: 35 do 45 minut 2 žlici sladkorja v prahu, moko skupaj s pecilnim praškom in narezanim maslom dodamo v večjo posodo in zmešamo. Dodamo sladkor v prahu, limonino lupinico, rumenjaka in limo- nin sok ter pregnetemo z rokami. Slika 14: Priprava testa 16

Testo zvijemo v folijo za živila in počakamo, da se ohladi. Dve tretjini mleka segrejemo do vretja. Eno tretjino mleka fino zmešamo s puding mešanico in vse skupaj vlijemo v segreto mleko. Redno mešamo nekaj minut. Počakamo, da se ohladi. Maslo zmešamo s sladkorjem v prahu. Ohlajen skuhan puding in sladko maslo temeljito zmešamo skupaj, da dobimo kremo. Jabolka olupimo in naribamo. Ožamemo, ter jim vmešamo cimet, škrob in sladkor. Dve tretjini testa oblikujemo po pekaču. Rob dvignemo za vsaj 2 cm. Dno prepičimo in premažemo s kremo. Po njej razporedimo jabolka. Iz preostalega testa izrežemo trakove in jih položimo na vrh pite. Trakove premažemo s stepenim jajcem z vodo in potresemo s kri- stalnim sladkorjem. Pito pečemo v pečici segreti na 200 0 C, 35–45 minut. Slika 15 in 16: Dodajanje jabolk in trakov Slika 17: Pečena jabolčna pita 17

5. 3. 3 Priprava pehtranovega biskvita po navodilu Žane Hrovat in mamice Petre SESTAVINE: 300 g belega kristalnega slad- 6 rumenjakov korja sneg 6 beljakov 2 pesti domačega pehtrana 1 pecilni prašek 1 dl mleka 300 g bele moke iz okoliškega 1 dl olja mlina 400 g lokalne kisle smetane POSTOPEK ZA PRIPRAVO PRIPRAVA: 30 minut PEČENJE: 45 minut Sladkor in rumenjake mešamo, dokler se masa ne podvoji in postane bledo rumena. Med mešanjem počasi začnemo dodajati mleko, olje, pehtran, moko, pecilni prašek. Vse skupaj mešamo, da se vse lepo poveže. Z leseno žlico počasi začnemo dodajati sneg iz šestih be- ljakov. Vse skupaj damo v pečico na 180 0,C, približno 45 min (odvisno od velikosti pe- kača). Počakamo, da se biskvit ohladi, razrežemo ga na pol in po njem namažemo kislo smetano. Narežemo na poljubno obliko. Biskvit hranimo v hladilniku. Slika 18: Pehtranov biskvit 18

5. 3. 4 Priprava ocvirkove potice po navodilu Aje Amalije Pečar in mamice Adrijane SESTAVINE: 80 g sladkorja 1 kocka kvasa 3 jajca 3 dl mleka 2,5 žličke soli 800 g bele moke 1,5 l ocvirkov 180 g kisle smetane ščepec soli 80 g masa POSTOPEK: PRIPRAVA: 1 h PEČENJE: 50 minut Kvas raztopimo v toplem mleku in ga prilijemo k moki. Dodamo vse ostale sestavine brez masla in ocvirkov ter zamesimo kvašeno testo. Najprej mešamo počasi, med mešanjem do- dajamo zmehčano maslo, na koncu pa mešamo pri najvišji hitrosti, da se sestavine dobro povežejo in postane testo gladko. Posodo pokrijemo in pustimo testo na toplem vzhajati. Vzhajano testo stresemo na pult, ga pregnetemo in pustimo nekaj minut počivati. Spočito testo razvaljamo na pravokotnik. Premažemo ga z ocvirki, posolimo in zvijemo v zavitek. Položimo ga v namaščen model in damo ponovno na toplo vzhajati. Pečemo pri 180 0 C, približno 50 minut. Slika 19, 20: Ocvirki in testo za ocvirkovo potico 19

Slika 21: Ocvirkova potica 5. 3. 5 Priprava gobove juhice po navodilu Tanaje Kopač in dedka Francija SESTAVINE ZA 6 OSEB: približno 15 vejic peteršilja približno 2,5 L vode 150 g domačih suhokranjskih 7–8 žlic olja jurčkov sol po okusu 2 jušni kocki ali ostanek goveje juhe 250 g ribane kaše POSTOPEK: PRIPRAVA: 30 minut KUHANJE: 15 minut V lonec damo vodo, peteršilj in jušni kocki (lahko nadomestimo z bistro govejo juho). Po- čakamo da se peteršilj malo zmehča. Nato stresemo v vodo ribano kašo in jurčke, ki jih na- režemo na koščke. Kuhamo približno 15 min oz. dokler ribana kaša in jurčki niso kuhani. Proti koncu kuhanja dodamo še olje in po potrebi solimo. Postrežemo. Slika 22 in 23: Jurčkova juhica 20

5. 3. 6 Domače sestavine v steklenih kozarcih Obiskovalci bodo lahko za simbolično ceno kupili domače glavne sestavine naših jedi. Pri- pravile jih bomo v steklenih kozarcih, aranžiranih z leseno desko. Ob tem bomo poskrbele za ekološki vidik. Doma bomo poiskale odslužene manjše steklene kozarce, jih dobro oči- stile in v njih shranile ocvirkovo mast, posušen narezan pehtran, jabolčne krhlje, posušene gobice in mešano marmelado. Opremile jih bomo z ročnim napisom, ki bo vseboval: ime izdelka, naslov TPLG naloge, čas priprave, okvirni rok uporabe ter sestavine. Lesene deske nam bodo pomagali oblikovati naši učenci pri pouku tehnike. Les pa bo prispeval lokalni obrtnik. Ker bo večina sestavin iz naše strani, se bomo čimbolj vključile v njihovo pripravo že od samega začetka. 5. 3. 7 Trženje izdelkov ob predstavitvi naloge Na predstavitvi naloge bi za obiskovalce spekle jedi iz naše naloge. Namenjene bi bile po- gostitvi mimoidočih. Ob tem bi tržile domače sestavine za naše jedi, kot so predstavljene v prejšnji točki. Cena bi bila simbolična, ker bi se izkupiček namenil za dobrodelne namene. Izkupiček bi se nakazal na šolski sklad in porabil za naše učence iz socialno ogroženih dru- žin za namene šolanja. Ob tem bi lahko tržile tudi še ostale izdelke iz preteklih let (slika: 24–27). IZDELEK SUROVINA STROŠKI SIMBOLIČNA CENA kozarec posušenega pehtran, kozarec s pokro- donacija učenke 5€ pehtrana vom TK 5€ jurčki 5€ kozarec posušenih donacija učenke gob domača jabolka, steklen TK 5€ kozarec s pokrovom kozarec jabolčnih donacija učenke krhljev jabolka, breskve, grozdje, TK ali lokalnega sladkor, želirni sladkor, že- kozarec mešane latina, kozarec s pokrovom pridelovalca marmelade svinjska maščoba, sol, če- jabolk bula za aromo, steklen ko- kozarec ocvirkove donacija učenke masti zarec s pokrovom TK hrastova deska lesena hrastova de- donacija 5€ ska iz odpadnih ko- mentorice sov donacija lokal- 5€ nega obrtnika 21

obesek les, kovinska rinkica 2€ 3€ sestavljanka les, barve, laneno olje 4€ 5€ platnena vreča blago, 2–3 € 4€ barve ročno poslikana papir, obstojni flumastri 1€ 2€ papirnata vreča Slika 24, 25 in 26: Sestavljanka, obesek in platnena vreča Slika 27: Ročno poslikana darilna vreča 22

Slika 28: Lesena deska Slika 29: Glavne sestavine Slika 30: Suhi jurčki, sestavina za gobovo juho Slika 31: Glavne sestavine 5. 3. 8 Plakat – vabilo na dogodek Za privabljanje obiskovalcev se je izdelal plakat, ki vsebuje kraj, čas in naslov predstavi- tvene naloge. Priloga 1. 6. OKVIRNI STROŠKI ORGANIZATORJA Cene izračuna stroškov so zgolj informativne. Stroški so pretežno vezani na izdelke iz pre- teklih let, kar je razvidno iz tabele pri točki 5. 3. 7. Surovine za izdelke letošnjega leta so donirane in pripravljene s strani učenk TK in njihovih domačih kuharskih chefov. Prostor in stojnica je zagotovljena s strani TD in organizatorja razstave Suhokranjskih dobrot. IZDELEK SUROVINA STROŠKI papir za plakat v roli, 297 mm x 50 m /80 g 11,48 € 6. 1 Možne lokacije predstavitve naloge: 1. Enodnevna predstavitev naloge ob otvoritvi vsakoletne razstave ob slovenskem kultur- nem prazniku »SUHOKRANJSKE DOBROTE« 2. TD Suha krajina ob prireditvah na gradu (Trški dnevi ob občinskem prazniku) 6. 2 Ostale zadolžitve učenk turističnega krožka 23

1. Dogovor z društvom kmečkih žena Suha krajina o možnosti predstavitve naloge na nji- hovi vsakoletni razstavi »SUHOKRANJSKE DOBROTE«. 2. Pravočasna predhodna priprava sestavin za trženje s strani učenk TK. 3. Pravočasna peka jabolčne pite, pehtranovega biskvita, ocvirkove potice za pogostitev obiskovalcev razstave. 7. PREDSTAVITEV IN POMEN MASKOTE Letošnja maskota predstavlja veselo in zadovoljno kuharico. Na glavi ima značilno kuharsko kapo, simbol kuharjev. Za ženski obraz smo se odločile, ker je anketa pokazala, da so v naših družinah še vedno najpogostejše ženske kuharice ter osebe, ki prenašajo svoje znanje na mlajše otroke. Tudi iz raznih knjig ter pravljic iz našega otroštva, se spomnimo debelolične in nasmejane kuharice. Slika je avtorsko delo učenke TK Neje Potočnik. Slika 32: Maskota projekta 8. NAČRT OGLAŠEVANJA TURISTIČNE NALOGE OBJAVA NA SPLETU Nalogo bi predstavili na spletnih straneh, in sicer na spletni strani OŠ Žužemberk. Lahko pa tudi na spletni strani TD Suha krajina in na straneh Občine Žužemberk. Plakat na oglasnih deskah okoliških vasi in krajev. 24

9. PREDSTAVITEV IDEJE NA TURISTIČNI TRŽNICI V primeru spremembe zaradi zajezitve širjenja Covid-19 se bo naloga predstavila v skladu z navodili Turistične zveze Slovenije. 10. ZAKLJUČEK Za sodelovanje na festivalu Turizma pomaga lastna glava smo se odločile učenke 9. in 6. razreda. Na začetku je bilo vse skupaj nezahtevno, ko pa smo začele iskati jedi, ki bi bile značilne za naš okoliš, pa se je začelo zapletati. Vse skupaj je začinila še prekinitev pouka v šoli in omejitve javnega življenja. Hitro nam je bilo jasno, da moramo izkoristi, kar nam je bilo ponujeno, naše domače okolje. Ob našem zanimanju za kuhanje in peko so nam hitro priskočili na pomoč naši najbližji. V njihovo zadovoljstvo in našo korist smo na koncu za- kuhale našo nalogo. Želele bi jo uspešno predstaviti in jo tudi uresničiti. Uporabile smo raz- lične vire, da smo oblikovale svoje zamisli. Vložile smo veliko truda in časa v oblikovanje projekta. Ugotovile smo, da se v »Suhokranjskem piskru« kuha veliko dobrega z vseh kon- cev Slovenije. Hkrati pa tudi to, da je moderni čas prinesel v naše družine hitre in manj zdrave jedi. Želele bi si, da bi mlajši rodovi črpali kuharsko znanje od svojih prednikov in ga na ta način skušali ohranjati. 25

11. VIRI IN LITERATURA Interno gradivo Turističnega društva Suha krajina ŽUŽEMBERŠKI grad: suhokranjski zbornik 2003/uredil Jože Rozman. – Občina Žužem- berk v sodelovanju z Dolenjskim listom; Mali Slatnik: Tiskarstvo Opara, 2003 ŽUŽEMBERŠKI grad: suhokranjski zbornik 2000/uredila Marjan Legan in Jože Rozman. – Občina Žužemberk v sodelovanju z Dolenjskim listom; Mali Slatnik: Tiskarstvo Opara, 2000 ŽUŽEMBERŠKI grad: suhokranjski zbornik 1997/uredil Marjan Legan. – Žužemberk: Kra- jevna skupnost; Novo mesto: Dolenjski list, 1997 Občina Žužemberk : http://www.zuzemberk.si/o-zuzemberku/zgodovina.aspx KRAJEVNI LEKSIKON SLOVENIJE : Jedro osrednje Slovenije in njen jugovzhodni del. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1971. Recepti: Učenke TK; vir neznan, ker je recept že dlje časa v njihovi družini. Intervju z go. Slavko Legan: Aja Amalija Pečar Slika 1: https://www.google.com/search?q=%C5%BEu%C5%BE- emberk&rlz=1C1GCEA_enSI908SI908&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahU- KEwiNn4amyPDuAhXMAGMBHRBsA4YQ_AUoAnoECAkQBA&biw=1745&bih=881 Slika 2: https://www.google.com/search?q=%C5%BEu%C5%BE- emberk&rlz=1C1GCEA_enSI908SI908&source=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahU- KEwiNn4amyPDuAhXMAGMBHRBsA4YQ_AUoAnoECAkQBA&biw=1745&bih=881 Slika 3: https://www.google.com/url?sa=i&url=http%3A%2F%2Fvrteczuzem- berk.si%2Fmravljice-na-jesenskem-po- hodu%2F&psig=AOvVaw3H9g7A2KJrvBvL1Xms0lZC&ust=1610975 945998000&source=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCJDLh56Ho- 4CFQAAAAAdAAAAABAV Slika 4: https://www.google.com/url?sa=i&url=http%3A%2F%2Fvrteczuzem- berk.si%2Fmravljice-na-jesenskem-po- hodu%2F&psig=AOvVaw3H9g7A2KJrvBvL1Xms0lZC&ust=1610975945998000&so- urce=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCJDLh56Ho-4CFQAAAAAdAAAAABAa 26

Slika 5: https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fwww.mojaob- cina.si%2Fzuzemberk%2Fimenik%2Fdrustvo-vinogradnikov-suha-kra- jina.html&psig=AOvVaw3UZBd3NZTw3NDME8Zemf9K&ust=1610975248094000&s ource=images&cd=vfe&ved=0CAIQjRxqFwoTCMjbtdCEo-4CFQAAAAAdAAAAABAa Slika 6: Osebni arhiv mentorice Slika 7 do 13: Osebni arhiv učenke Kaje Miklavčič Slika 14 do 17: Osebni arhiv učenke Ajde Humek Slika 18: https://www.google.com/search?q=pehtranov+biskvit&rlz=1C1GCEA_enSI908SI908&so- urce=lnms&tbm=isch&sa=X&ved=2ahUKEwjg7rDYg4rvAhUDwAIHHTTSDfYQ_AU- oAXoECAsQAw&biw=1745&bih=881 Slika 19 do 21: Osebni arhiv učenke Aje Amalije Pečar Slika 22, 23, 30: Osebni arhiv učenke Tanaje Kopač Slika 24 do 27: Arhiv učenk TK Slika 28, 29, 31: Osebni arhiv mentorice Slika 32: Osebni arhiv učenke Neje Potočnik 12. PRILOGE 1. Letak za promocijo (obe strani) 2. Vabilo na dogodek v obliki plakata 27

PRILOGA 1: OCVIRKOVA POTICA SESTAVINE: 80 g sladkorja 1 kocka kvasa 3 jajca 3 dl mleka 2,5 žličke soli 800 g bele moke 1,5 l ocvirkov 180 g kisle smetane ščepec soli 80 g masa POSTOPEK: Kvas raztopimo v toplem mleku in ga prilijemo k moki. Dodamo vse ostale sestavine brez masla in ocvirkov ter zamesimo kvašeno testo. Najprej mešamo počasi, med mešanjem dodajamo zmehčano maslo, na koncu pa mešamo pri najvišji hitrosti, da se sestavine dobro povežejo in postane testo gladko. Posodo pokrijemo in pustimo testo na toplem vzhajati. Vzhajano testo stresemo na pult, ga pregnetemo in pustimo nekaj minut počivati. Spočito testo razvaljamo na pravokotnik. Premažemo ga z ocvirki, posolimo in zvijemo v zavitek. Položimo ga v namaščen model in damo ponovno na toplo vzhajati. Pečemo pri 180 0C, približno 50 minut. GOBOVA JUHICA SESTAVINE ZA 6 OSEB: približno 15 vejic peteršilja 150 g domačih suhokranjskih približno 2,5 L vode jurčkov 7 - 8 žlic olja 2 jušni kocki ali ostanek go- sol po okusu veje juhe 250 g ribane kaše POSTOPEK: V lonec damo vodo, peteršilj in jušni kocki (lahko nadomestimo z bistro govejo juho). Počakamo da se peteršilj malo zmehča. Nato stresemo v vodo ribano kašo in jurčke, ki jih narežemo na koščke. Kuhamo približno 15 min oz. dokler ribana kaša in jurčki niso kuhani. Proti koncu kuhanja dodamo še olje in po potrebi solimo. 28

35. DRŽAVNI FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA MOJ KRAJ MOJ CHEF 2020/21 35. DRŽAVNI FESTIVAL TURIZMU POMAGA LASTNA GLAVA MOJ KRAJ MOJ CHEF 2020/21 29

PRILOGA 2: 3

30