November 2018

OŠ BRŠLJIN BRŠLJINKO November 2018ADIJO JESEN, ŽIVIJO ZIMA! Jesen je bila vedno moj najljubši letniJesen se počasi že poslavlja od nas, zima čas. Čas , ko naravapa je letos prav posebej počasna. Vsi že od- vse razkrije s svojoštevamo dneve do novoletnih praznikov, da zadnjo lepoto, kot dasi končno spet odpočijemo. Pred tem pa bi celo leto varčevalanas še čaka čarobni december, mesec lučk za ta veliki finale.in čarovnij. -Lauren DeStefano-Na šoli se bo odvil novoletni semenj, kjerbomo učenci predstavili naše domiselne V izdaji:uporabne izdelke, s katerimi se lahko sami - Top 10 pesmiposladkate ali pa narišete nasmeh na drug - Ali vešobraz. Božična jelka, lučke in veselje pa so - Izpod peresalepi opomniki, da nas čaka božič. Vanj se - Dogodkibomo lahko prisankali po snegu, ki bo zapa- - Športdel. Presenetil nas je že novembra in otroci - Najvic mesecanestrpno čakamo, ko bodo hribi pokriti z be-limi odejami, v katere bomo lahko naredilinove stopinje in se odpravili v nov mesec.Uredniki Bršljinka: Nika Fišter, Nejc Gabrič,Gal Jurij Kovačič 1

IZPOD PERESAKAKO BI BILO, ČE BI BILA JAZ IVO?Če bi bila jaz Ivo, bi se na smrt bala sama živeti v tisti stari podrtiji, brez matere in brezočeta. Tako bi me bilo strah, kaj bi mi naredili sosedje iz besa do mojega očeta. In počutilabi se zelo osamljeno v tisti hiši brez nikogar. Četudi bi mi vzeli Sinjega galeba, bi ga kamskrila, ne pa odrinila v širno morje.Ko bi se oče vrnil po vseh teh letih, bi kar skakala od veselja, a ko bi umrl, bi ta bolečinatrajala na tisoče let in ne bi vedela, kaj početi Sinjim galebom. Če bi mi ga želeli vzeti, bi seborila do konca, pa tudi če bi jih bilo na tisoče.Justu bi bila hvaležna, da je branil očeta in mu odpustil vse grehe. Pa tudi Milevi, ker mi jevedno stala ob strani.Fante iz bratovščine bi spoštovala, ker so veliko prispevali h Galebu. Nikoli ne bi tvegalaživljenja za denar, pa tudi če bi ga bila polna soba. Dva tovariša bi odneslo morje in počuti-la bi se krivo, pekla bi me vest.Takoj ko bi vstopila v votlino in našla tihotapsko blago, bi čutila nevarnost na vsakem kora-ku. Ko bi nas ujeli tihotapci, bi takoj začela iskati rešitev za pobeg, a me vsaj ne bi skrbeloza Perota in Jureta. Tako zelo bi bila vesela, ko bi prevzeli Meteorja, še bolj pa bi bila ve-sela zato, ker je Ante na naši strani.Potem pa bi se zgodilo to, da bi Anteja ubili. Jaz ga ne bi vrgla v morje, zadržala bi ga naladji kot živi dokaz. Postala bi zelo nervozna, ko bi zmanjkalo motorja, saj bi nas lahko na-šel Sant Lorenco. Tako kot Ivo bi tudi jaz dala idejo, da nam olje pošljejo po vrvi.Ves čas na tem svetu bi bila vesela, da nas je rešila torpedovka. Jezna in hkrati žalostna bibila, da so nam ukradli Sinjega galeba. Oddahnila bi si, ko bi povedali, da bo z njim vse vredu.Zelo bi bila vesela, da bi množica ljudi čakala prav na nas, še bolj pa bi se razveselila de-narja, s katerim bi poplačala očetovo škodo. Razveselila bi se Mileve in Justa. Neskončnosreče bi se zbralo v meni, da sem spet v rojstnem kraju. Ni lepšega od tega.Razmišljanje po prebrani knjigi Bratovščina Sinjega galeba.Rebeka Malnarič, 4. b 2

KO KNJIGA POSTANE METULJ Domišljijski spisNekega jutra sem se zbudila in se oblekla. Šla sem se obut in se z avtom na-potila v šolo. Ko sem prispela, sem odhitela v razred.V razredu smo se pogovarjali o živalih in da je za domačo nalogo opis ene ži-vali. Jaz sem si izbrala metulja, zato sem med odmorom odšla v knjižnico, kjersem poiskala knjigo o metuljih. Vsa vesela sem odšla v razred. Knjigo sem da-la v torbo. Po pouku sem odšla domov in komaj čakala, da izvem kaj piše vknjigi. Odprla sem knjigo in začela brati. Knjiga je bila tako zanimiva, da semčisto pozabila na čas. Naredila sem načrt za plakat. Vzela sem velik list papirjain naredila plakat. Ko sem ga končala, sem ga ponavljala, da bi ga znala napamet. Potem pa sem mogla iti spat. Ponoči sem sanjala o tem, da se je knji-ga odprla in iz nje je priletel prečudovit metulj. Poletel je po sobi. In se usedelna rožo ob oknu. Bil je videti osamljen, zato sem ga spustila na svobodo. Innato me je budilka zbudila in prečudovitih sanj je bilo konec. Odhitela sem všolo. V razredu sem predstavila plakat. In učiteljica me je zelo pohvalila gledemojega dela.Ves dan sem razmišljala ali so bile sanje resnične. Zato sem vseskozi gledalaskozi okno, če bom kje videla svojega metuljčka. Vesela sem, da obstajajo ta-ke knjige, ki mi polepšajo noč in dan. Neja Skubic, 5.d 3

MALI ŠKRATNekoč, ko so se čudeži še dogajali, je na sončnem travniku vzletela knji-ga. Oživela je Petra in Jako. Knjiga ju je ponesla v domišljijo na svojih prele-pih pisanih krilih.Prišli so v deželo, ki je imela polno gozdov in v daljavi se je na vrhu hriba vi-del grad. Knjiga ju je odvrgla v hlev poln slame. V njem je sedela služkinja injokala pred kolovratom, ker jo bo kralj izgnal iz kraljestva, če ne opravi nalo-ge. Peter in Jaka sta stopila k njej in poskusila izvedeti, kaj jo muči. Služkinjaje rekla, da ne zna tkati s kolovratom. Zgodil se je nenavaden pok, ki je fantavrgel nazaj. Prikazal se je majhen škrat, ki je služkinjo prosil za nekaj drago-cenega, da bo tkal. Služkinja mu je dala uhan in zaspala. Drugi dan ni moglaverjeti svojim očem. Mali škrat je res vse stkal. Ko je kralj vstopil, mu je zastaldih. Vse je bilo stkano. Pohvalil je služkinjo in ji naročil, naj slamo spremeni vzlato. Služkinja je sprejela ponudbo. Zvečer je škrat prišel k njej in ji je oblju-bil isto stvar. Služabnica mu je dala ogrlico. S težkim srcem se je ločila odnje, vsaj jo je dobila od matere. Škrat jo je poslal spat in zjutraj se je slamaspremenila v zlato. Ko je kralj izvedel novico, je služkinjo vzel za ženo. Dobi-la sta otroka in zlato. Še škrat je slišal za otroka in si ga od srca želel. Ko seje nova kraljica odpravljala spat, je v sobi zagledala škrata. Škrat je rekel, čedo polne lune ne izveš mojega imena, je otrok moj. Ko sta to novico slišalaPeter in Jaka, sta sledila škratu. Prišla sta do njegovega bivališča takrat, koje škrat že plesal ob ognju, saj je bila takrat polna luna in kraljica ni vedelaimena. Peter je slišal, da škrat govori, noben ne ve, da je moje ime Kuzma,Kuzma, Kuzma. Jaka preglasno rekel, da gresta, zato ju je škrat videl in za-čaral v labirint. Peter je nekje prebral, da se v labirintih hodi samo v levo inprišla sta ven. Odhitela sta do kraljice in ji povedala ime. Škrat je prišel na-smejan. A, ko je kraljica izgovorila njegovo ime, je bil uničen. Peter in Jaka pasta na nežnih krilih odletela nazaj na pisan travnik in poiskala nov cvet, ki ji-ma je dal hrane za polet v novo zgodbo.V kraljestvu še zdaj praznujejo, če že niso umrli.Marko Špoljar, 5.d 4

MOJA BABICAMoji babi je ime Elica. Piše se I Moji babici je ime Marija. Sta-Rak. Stara je 83 let. Živi v Ve- me ji je Ana Močnik. Stara je ra je 69 let. Je prijazna in strp-lenju. Malo slabo sliši, ampak 72 let. Obožuje modro barvo na. Rada rešuje križanke injo imam še vedno rada. Ko in motorje. Je prijazna. Moja išče besede. Vsako jutro mipridem k njej, me razvaja. Ze- babi zelo dobro kuha. Ko pri- skuha čaj in speče jajca.lo je prijazna. dem k njej, mi vedno da en Jan Nahtigal, 3. aLia Ana Prosen, 3. a bonbon. Neža Zupančič, 3. aIme ji je Dani. Stara je 62 let. Ime ji je Milka. Piše se Dular.Skupaj igrava Enko in Človek, Je zelo prijazna. Imam jo zelone jezi se. Rada greva na rada, ker skuha dobro kosilosprehod in v gozd po jurčke. in mi da sladkarije. Živi na Po-Velikokrat mi da sladkarije. Za toku blizu Straže. Ko pridem krojstni dan mi speče torto, za njej, greva velikokrat na spre-pusta pa krofe. hod do bratrančeve šole.Taj Luzar, 3. a Izza Simona Udovč, 3. aMoji babi je ime Rezi. Živi v Šentjanžu. Je ljubezniva, prijazna, zabavna in dobrosrčna oseba.Rada grem k njej, ker dobro kuha in mi da sladkarije.Kaja Zoja Karničnik, 3. a 5

STRAH Bojim se teme, saj strah me je. Nočna lučka prižgana je, da strah iz sobe gre. Cela hiša že spi, saj smo sredi noči. Le jaz ne morem spati,ker se bojim, da bodo oživeli copati. Na koncu le zaspim ker strah iz sobe prepodim. Lovro, Laura, Pia 5.b STRAH Pri kosilu me je bilo strah, saj napadel me je grah. Zelenjava mi je odveč, saj ne jem je več. Grah je preveč zelen, da bi bil rumen.. Raje pojem rumeno banano, kot zeleno zelenjavo. Grah je odšel v smeti, jaz pa jokat mamici. Ko potem zbudil sem se, nočne more bilo konec je. Mai Rozman, 5.b 6

V ŠOLI GUMBEK V šoli je bedno, Gumbek še prišijemo, učitlca teži da nared srajčka bo. Gumb pa poskočil je in name se jezi.Zgodaj moram ustat, in ogovoril me. Daj, daj, lepo te prosim, pa se mi ne da. jaz nisem nek navaden gumb, Učitlca teži nekaj si zaželi le, dej pr' mir bod' že ti. pa izpolnim ti vse!Komaj čakam počitnice, Jaz pa nisem mu verjela, kajti grozen, grozen res je bil. da vidu ne bom učitlce. Pa preizkusila sem ga, in zaželela sem si da, Maruša Bovhan, 5. d dal bi mi krila, da postanem leteča vila. Pa izpolnil željo mi je, in jo hitro mahnil po svoje je. Ana Krevs, 5. d 7

ZDRAVJE Vsi na šoli zdravi smo, ker zase skrbimo. To vpliva na ocene, veselje in skrbenje. Danes učiteljica je bila, prav vesela.Bila je zelo, zelo vesela,videlo se je, da zdrava je. Jutri vsi bomo prišli, če ne bo nas, nismo zdravi, smo bolni. ANA KREVS, 5.D 8

ŽARNICA Nekoč je živela žarnica, ki je imela rada svetlobo. Ni delala brez elektrike. To je pa res čudna žarni- ca, se vam ne zdi? Ta žarnica je delala vse po svoji volji.Vsak, ki jo je kupil, jo je prinesel nazaj. Postajalo ji je zelo ze- lo dolgčas, zato se je odločila, da se bo vžgala, ko bo nekdo pritisnil na stikalo. Toda ko je nekdo pritisnil na stikalo, se niprižgala. Veste zakaj? Ker je tisti ves čas govoril in žarnica nimogla slišati stikala. Zato je tisti mislil, da je pokvarjena in joje odnesel nazaj v trgovino. Prodajalec jo je pustil pred trgovi- no. Neki fantek je šel mimo in jo pobral. Doma jo je dal nalestenec. Prosil jo je, naj se vžge. Žarnica ga je ubogala in se je vžgala. Bila je srečna, da je ni odnesel nazaj v trgovino. Adrijan Rossi Jelušič, 4. b NIKA IN JANEZ Janez in Nika sta se igrala z avtomobilčki. Mama jima je rekla, da gre- sta lahko na obisk k babici in dedku ter jima neseta potico. In sta šla. Oba sta se srečanja zelo veselila, saj babice in dedka že dolgo nista vi- dela. Prišla sta v gozd, nabrala šopek rož in šla naprej po gozdu. Prišla sta do babice in dedka. Tam so se objeli. Janez se je šel igrat v sobo, Nika pa je babici pomagala zlagati perilo. Potem sta se počasi poslovila od babice in dedka in se vrnila domov. Mamica je bila vesela, ker sta se vrnila. Lili Lenko in Eva Trs, 2.c 9

PREBRALI SMO PRAVLJICO SVETLANE MAKAROVIČ, PODMEDVEDOVIM DEŽNIKOM IN NARISALI, KAKO JE MEDVEDS PRIJATELJI PREŽIVEL NEDELJO.EMA TEŠAR 2. aJAN ISKRA, ROK SELIŠKAR, ALJAŽ BLAŽIČ, 2.A DRUGOŠOLCI PIŠEMO SVOJE PRVE ZGODBE VESOLJEC V SPODNJICAHVesoljec Jaka je za rojstni dan dobil spodnjice. Čez eno leto so ga začeletiščati. Zaželel si je nove. Končno je dočakal svoj rojstni dan in mama muje kupila nove spodnjice. Mamici se je zahvalil, potem pa si je zaželel šepet spodnjic. Mama mu jih je kupila. Bil je zelo srečen.Čez 50 let si je zaželel 50 novih spodnjic. Njegova mama je bila takrat žemrtva, zato si jih je moral kupiti kar sam.Urban Benkič, 2. c 10

RAKUN, KI IGRA KOŠARKORakun je vedno želel igrati košarko. Sanjal je, da mu bo to nekega dneuspelo. Nekega jutra mu je mama povedala, da ga bo prijavila na ko-šarko. Tega se je zelo razveselil. Potem pa si je najboljželel igrati na tekmi. In res je prišel ta dan. Rakun je igralzelo dobro. Njegova ekipa je dobila pokal in njemu so seizpolnile sanje.Maj Mlinarić, 2. c MEDVEDJI VRTMedved Jan je želel imeti svoj vrt. Mama mu je rekla, daje vrt drag. Zato se je zaprl v svojo sobo in začel spati. Med dremanjemje razmišljal o svojem rojstnem dnevu. Za rojstni dan si bo zaželel de-nar in z denarjem si bo kupil vrt, nanj pa bo posejal zelenjavo.Potem je nastopil Janov rojstni dan. Takrat se je Jan zbudil. Po hiši jeiskal mamo in očka. Nato je šel ven, kjer je videl svojo torto in lisico terzajca. In potem sta izza mize skočila še očka in mami in zakričala:»Presenečenje!« Potem je odprl darilo. Dobil je denar in kitaro. Mami inočku se je zahvalil. Ob koncu dneva so šli vsi spat, edino medved Janni mogel zaspati. S slušalkami je ležal na svoji postelji in pozno zaspal.Svoja darila je imel pospravljena na omari.Zjutraj je šel Jan ven in ko je stopil čez vrata, je zagledal vrt. Mama muje povedala, da je to zdaj njegov vrt. Bil je vesel, ker so se mu uresniči-le sanje. Šel je na vrt in začel plesati in peti pa tudi igrati na kitaro.Gašper Miklič, 2. c 11

STRAHMene sinoči je res zelo strah,V sebi čutim neznanski preplah.V temi na nebu zvezda žari,Kot materin objem, ki me razveseli.Na nebu zagledam sijočo se luno,Ki oblak jo zakrije,Ko obrnem se stran, srh me oblije.Preplavijo me grozne skrbi,Da duh po hiši straši.Hitro pod odejo se skrijem,In se čez glavo pokrijem.Iz odeje pokukam,In obraz imam čisto obupan.Oblije me sreča saj je prišla,Moja mamica ljubeča. Julija, Pika, Tia in Zala, 5.b 12

VESOLJEC Bilo je lepo jutro na planetu Žitkarc. Moji prijatelji in jaz smo seigrali na dvorišču. Kmalu pa me je poklicala moja mama. Rekla je , da je zajtrk pri-pravljen. Hitro sem pojedla zajtrk in se pripravila na šolo. Šola je bi-la na drugem koncu mesta zato smo se tja peljali s tovornim bu-som. Naša šola je bila velika in zelo lepa . Učili so nas roboti. Učiliso nas o zakonih, kako posaditi zelenjavo, oblačila, ki jih moramonositi ter o ostalih planetih. Vsak dan, ko smo prišli domov, nas jedoma pričakala topla ckvertačina juha. Ckvertača je zelenjava vobliki zvezka. Naše hiše so velike in prostorne. Najboljši prostor vhiši je hranokvator. Hranokvator je naprava, ki ji poveš jed, ki si joželiš in tam se pokaže. Vsak dan si lahko naročil več sladkarij, če siimel slabe zobe, si jih izpulil in v nekaj sekundah so ti zrastli novinazaj. Kmalu je bila ura že dva tisoč čez dvesto pet. Ob tisti uri semse odpravila na pot, saj sem imela glasno šolo. Tam sem se učila in-štrumenta vrendon. Vrendon je majhen, okrogel in glasen inštru-ment. Naš planet je bil sestavljen iz papirja, zato smo si vedno izde-lali vse iz papirja. Moj inštrument je bil narejen iz papirja in kartona.Kmalu sem prišla domov. In takrat sem se spomnila, da moram nasprehod peljati mojo krilanko (domačo žival) po imenu Kriki. Vsakdan sem jo odpeljala v papirni park. Tam je zelo uživala, saj je bilotam veliko krilank. Domov sva obe prišli utrujeni. Obe sva si vzeleenourni dremež. Mama naju je zbudila in odšli smo v kraljevi 5D ki-romif. Kiromif je stara stavba v kateri so predvajali filme. Ko smo sevrnili domov sem zlezla na posteljo in sanjala, kako bom prva Žit-karica, ki bo stopila na sosednji planet, ki je narejen iz lesa, imenujese Komumg. Tako se moj dan konča. Vsak dan sanjam in sanjam dokler se ne prebudim.Ajša Radakovič, 5. c 13

TRETJEŠOLCI SMO USTVARJALIDomišljija ne pozna meja …Pokvarjena igrača pride k dedkuNekega dne se je raztrgala igrača. Otroci so našli popravljalnico igrač. Tja soodnesli mene, raztrgano igračo. Želeli so, da me popravljalec popravi, da bomkot nova. Obljubil je, da bo pomagal in me popravil. Otroci so odšli domov. Sta-ri bradati mož me je začel šivati s šivanko. Zelo me je bolelo. Popravil me je inme pospravil v predal. Naslednji dan so me otroci presrečni odnesli nazaj do-mov. Patrik Gvido Hren, 3. dMOJA PODALJŠANA URAMoja podaljšana ura se je zgodila nekega dne, ko sem se igrala z najboljšo pri-jateljico Izo.Mama mi je dovolila ostati pri njej eno uro. Igrali sva se ristanc in pozabili načas. Ko bi že morala oditi domov, nama je njena babi postregla s sokom in kek-si. Vedela sem, da bom doma kregana, zato nisem iskala izgovorov in sem po-vedala resnico. Mami je bila najprej jezna, potem pa je rekla, da pogostitve pares nisem mogla zavrniti.Kadar sem z mojo prijateljico Izo se čas ustavi. Želim si, da se najina igra ne binikoli končala. Ota Zupančič, 3. d 14

PISANA PALETA ČUSTEV Gašper Dežman, 3. d Eva Marjanović, 3. dBoštjan Škrbec, 3. d 15

CANKARJEVO LETOPred šolsko knjižnico smo si ogledali razstavo o Ivanu Cankar-ju. Knjižničarka Mojca nas je prijazno sprejela in nam opisalanjegovo življenje.Leto 2018 je v znamenju stote obletnice smrti Ivana Cankarja.Umrl je 11. decembra 1918.Rodil se je na Vrhniki. V družini je bil osmi otrok. Bil je odličenučenec, a v šolo ni rad hodil. Raje je hodil v enajsto šolo podmostom. To je bilo pri reki Ljubljanici, ki je reka sedmih imen.V šolo v Ljubljani je prišel zato, ker mu je župan dal štipendijo.Na Dunaju je živel v mali sobi. Veliko je risal in pisal.Na Rožniku je imel dobro gospodinjo, ki je skrbela zanj in mukupila obleko in klobuk.Potem je odšel v vojno. Ko se je vrnil, je zbolel in kmalu umrl.Ivan Cankar je napisal veliko knjig. Med drugim je napisal tudiPehar suhih hrušk, Skodelica kave, Hlapec Jernej.Neža, Lamija, Karin, Lia Ana, 3. a¸ 16

KO METLA POSTANE RAKETA (domišljijski spis)Nekega jutra sem se zbudil in mama mi je rekla, naj pometem. Rekelsem si: »Zakaj pa ne?« Odšel sem ven, vzel metlo in začel pometati.Malo sem pometal, pa mi je prišlo na pamet, da bi metlo vrgel vzrak. To zveni malo nenavadno, a seveda sem poizkusil. Dolgo semčakal, metle pa ni bilo. Potem sem poklical mamo. Prišla je, jaz pasem ji povedal za nezgodo, sploh pa nisem vedel, da se je metlamed tem spremenila v raketo in da sedaj na Luni pobira vesoljce, kotnekakšen avtobus. Nisem več dolgo čakal, pa se je zgodilo nekaj resčuuudnega. Na naš vrt je priletela raketa. O moj bog! Groza, kar od-pihnilo me je. Mislil sem, da sanjam, ampak, to je bilo čisto realno.Bil sem zelo radoveden in pritisnil sem neki zeleni gumb, odprla sose vrata, nato pa so se ven, kot klobase, skotalili vesoljci in se karzačeli pogovarjati z menoj. Seveda, jih nisem razumel. Mislil sem, dase jim tukaj zdi čudno. Povedali so mi svoja imena: 1. Smrk, 2. Do-do, 3. Modri in 4. Fred. Čudna imena, sem si rekel. Vzeli so kredo inna cesto narisali, da morajo domov. Bil sem žalosten. Poslovili smose, si pomahali, oni pa so odšli. To je bil res dober dan. Adijo tudivam!!! Ruta Grdina, 5. d 17

UČENKA KI JE POSTALA ZVEZEKNekega dne je učenka zbolela, zato je morala prepisatisnov, ki so jo imeli pri pouku. Res si je želela počivati.Nato se je ulegla in zaspala. Sanjala je, da je zvezek. Toje bil užitek. Ni ji bilo treba iti v šolo oziroma šole sploh nibilo. Nikoli ni zbolela, bila je zdrava. Otroci pa so na njejpisali naloge. Njena oblika ji je bila všeč, njen namen ji jebil všeč.Nekega dne je bila popisana do polovice in ugotovila, danima družine, prijateljic, ljubezni. Postalo ji je dolgčas, ve-dno bolj je bila popisana. Bala se je, da jo bo njen lastnikuničil ali vrgel v koš. Ko jo je lastnik hotel odpreti, da binapisal domačo nalogo, ni pustila, da jo odpre. Ko jo je leodprl, je pokazala zobe in ga ugriznila. Fant je tako zakri-čal, da sta njegova starša takoj pritekla v sobo in odstrani-la zvezek. Ko so zvezek vrgli v koš, se je učenka zbudilaiz dolgega spanca.Učenka je dokončala spis, ki ga je dobila za domačo nalo-go. Pomislila je in si rekla, da nikoli, ampak res nikoli,noče postati zvezek. Neja Kovač, 6. a 18

ŠOLSKE NOVICE INTERVJUZapisala: Živa Bregar, 8. aIntervjuvali smo učenko Edino Čehić, ki se nam je pridružila to šol-sko leto. Vprašali smo jo od kod se je preselili v Slovenijo, kaj ji jena naši šoli všeč, kaj ji na naši šoli ni všeč, kako se je privadila nanašo šolo, bivanje tukaj …Edina je učenka 8.a razreda. Uživa v ustvarjanju in klepetu z novimiprijatelji. Čeprav se je slovenščino začela učiti šele letos, jo obvladabolj kot marsikateri Slovenec.Kje si živela preden si se preselila v Slovenijo?Z družino sem živela v Bosni.Kako se Bosna razlikuje od Slovenije?Bosna se zelo razlikuje od Slovenije. Večina stvari je različnih, odstavb, jezika, ljudi. Tudi slovenska kultura in hrana sta drugačni odbosanske. Seveda je tudi šola, ki jo zdaj obiskujem drugačna odprejšnje, že sam šolski sistem je zelo drugačen.Kje pa ti je bilo bolj všeč?V Sloveniji mi je všeč, ker je vse boljše. S tem mislim, da je hranabolj okusna, ulice in mesta so lepša, ljudem tukaj je zelo mar drug 19

za drugega, slovenske pokrajine so zelo slikovite in pravljične, terkultura mi je zelo všeč, saj je bogata in se spreminja iz kraja vkraj. Čeprav mi je Slovenija zelo všeč, mi je Bosna ljubša. Razlogza to je preprost. Bosna je moja domovina in ne glede na lepote,ki jih ponuja Slovenija so v Bosni vsi moji prijatelji, sorodniki, vasin vse. stvari, ki so mi pri srcu.Zakaj ste se preselili v Slovenijo?V Bosni je življenje zelo naporno in težko, zato smo se z družinoodločili, da srečo poskusimo v Sloveniji. Upali smo, da bomo tukajdobili priložnost za boljše življenje.Si se hitro privadila na bivanje tukaj?Zdi se mi, da se različni ljudje različno hitro privadijo na spremem-be. Odvisno je tudi kako velika je ta sprememba. Zame je bila seli-tev v Slovenijo velika sprememba, na katero se nisem še čisto pri-vadila.Kaj je bil tvoj največji strah, ko ste se preselili?Moj največji strah je bil, da si ne bom našla prijateljev in da menihče ne bo maral. K sreči se ta strah ni uresničil. Vsi učenci našoli so namreč zelo sprejemljivi in topli. V družbo sem se zato do-kaj hitro vklopila in zdaj imam že res veliko dobrih prijateljev. Pritem so mi veliko pomagali tudi učitelji, ki so me predstavili učen-cem v posameznih razredih. Pojasnili so jim tudi moj položaj, zatozadeve niso bile več tako stresne in napete zame.Kaj ti je naši šoli všeč in kaj ne?Na vaši šoli mi je vse všeč. Šola ima veliko telovadnico, lepo zu-nanje igrišče, odprte in lepo poslikane prostore ter zelo lepo knjiž-nico. Edino kar mi ni všeč pa so nekateri učenci. Očitno se lenismo še dobro ujeli. 20

ŠOLSKE NOVICE — DOGODKIDOŽIVLJAJSKI PARK VULKANIJAV petek zjutraj smo sedli v avto. Šli smo v Doživljajski park Vulkanija. Po treh urahvožnje smo prispeli.V Vulkaniji nam je vodnica predstavila tri milijone let star vulkan. V prvi kinodvoraninam je krt Oli pokazal, kako je nastal vulkan na Goričkem. Po magmatski cevi smošli v drugo dvorano. Videli smo, kako je nastalo vesolje. Gledali smo 3D filme in biloje tako, kot da se res z dvigalom peljem v sredino vulkana. Bilo je vroče. Sedli smona vlakec, ki se je premikal in nas ob gledanju filma pripeljal nazaj na površje. V ki-nodvoranah so se stoli tresli, rosilo je in pihalo. Na koncu nas je Oli vlakec peljal dokamnoloma, kjer smo iskali mineral olivin. Olivin se nahaja tam, kjer so vulkani. Jezelene barve. Oli se imenuje po olivinu.Všeč mi je bilo, ker sem res začutila, kako je v vulkanu.Izza Simona Udovč, 3. a 21

NOČ ČAROVNICZa noč čarovnic sem bila v gradu Žužemberk.Ko smo vstopili v grad, smo se udeležili tekmovanja zanajboljšo bučo. Mi smo jo izrezali pri teti. Šli smo nasrečelov. Dobila sem šampon in brisačo. Šli smo v ki-no, kjer so predvajali strašen film. Vsi so kričali, jaz pasem se le smejala. Na tekmovanju za najboljšo maskoje bilo zelo napeto, a sem zmagala. V tekmovanju zanajlepšo bučo smo bili drugi. Ko smo izvedeli rezultatetekmovanja, je bil ples z ognjem.Na koncu so zažgali čarovnico.Lia Ana Prosen, 3. a 22

PRENOSNI RAČUNALNIKI V NAŠI UČILNICIV petek smo imeli v učilnici prenosne računalnike.Najprej nam jih je učitelj Damjan pomagal prižgati. Vadilismo hitro in zanesljivo računanje - Lefo. Ko smo končali,smo računalnike odnesli na njihovo mesto in vklopili polnje-nje.Zelo lepo smo se imeli in želim si, da bi še velikokrat prine-sli prenosne računalnike v učilnico.Lamija Hasančić, 3. a 23

Uslišane želje šolske skupnostiUčenci so končno dočakali tisto, česar so si najbolj želeli. Na prete-klih srečanjih predstavnikov šolske skupnosti in otroškega parlamen-ta so imeli učenci možnost izraziti svoje želje, predloge, spremembe,ki bi jih radi vnesli v šolski prostor, da bi se v njem bolje počutili.V zadnjih letih se je najbolj pogosto pojavljala želja, da bi preživeliveč časa zunaj, na prostem. Tokrat smo jim dali možnost, da svojeideje in predloge predstavijo tudi drugim učiteljem na pedagoškemsestanku in potem takoj stopili v akcijo.Po hodnikih in stopniščih so učenci postavili različne postaje z vaja-mi, ki jih lahko opravijo, medtem ko hitijo iz enega konca na drugega,ali ko lačni čakajo v koloni na kosilo. Ob petkih so si izborili rekreativ-ni odmor na igrišču pred šolo. Prvi je bil že v petek, 16. 11. 2018, kosta Eva Vrhovac in Lana Prešeren pod mentorstvom učiteljice TanjeŽagar vodili prvi plesni odmor. Nekateri učenci so se z navdušenjempridružili živahnim ritmom glasbe, nekateri so vzeli raje v roke žogo inposkušali zadeti čim več košev, spet tretji so se odpravili na stezo inodtekli kakšen krog. Med učenci je bilo čutiti pravo navdušenje, sajdo sedaj niso bili vajeni zapuščanja šolskih prostorov v času odmo-rov. Enkrat tedensko bo na sporedu tudi minuta za zdravje, ki bo pre-ko šolskega radia vodena s strani učiteljev ali učencev, prvo bo v me-secu decembru vodila kar ravnateljica.Ni dovolj, da učence samo poslušamo, potrebno jih je tudi slišati,kdaj pa kdaj pa tudi »uslišati«. In to so bili šele prvi kamenčki našepalače zadovoljstva. Saša Kovač, mentorica šolske skupnosti in otroškega parlamenta 24

25

26

TRŽNICA SREDNJIH ŠOL NA OSNOVNI ŠOLI BRŠLJINV okviru karierne orientacije smo na Osnovni šoli Bršljin že šesto leto zaporedorganizirali tržnico srednjih šol. Potekala je v torek, 6. 11. 2018, popoldanmed govorilnimi urami v avli šole. Nanjo so bili povabljeni učenci in staršiosmega ter devetega razreda, seveda pa so se ob stojnicah ustavljali tudiostali učenci in starši. Na letošnji tržnici so se predstavili Kmetijska šola Grmin tehniška gimnazija, Srednja šola za gostinstvo in turizem Novo mesto, Šol-ski center Novo mesto z vsemi svojimi srednješolskimi programi, GimnazijaNovo mesto, Ekonomska šola Novo mesto, Škofijska klasična gimnazija Lju-bljana, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana, Srednja vzgojitelj-ska šola in umetniška gimnazija Ljubljana, Srednja poklicna in strokovna šolaBežigrad z vsemi svojimi programi, Gimnazija Želimlje, Srednja frizerska šolaLjubljana, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana z vsemi svojimi srednje-šolskimi programi, šolski center Krško – Sevnica, Srednja gozdarska in lesar-ska šola Postojna ter Gimnazija, elektro in pomorska šola Piran. Vsak sred-nješolski program je imel pripravljeno stojnico, na kateri so obiskovalcem pri-kazali svoje izdelke in ponujali promocijske materiale. Profesorji in dijaki sred-njih šol so bili obiskovalcem na voljo tudi za vprašanja.Vtisi učencev:Tak način predstavitve srednjih šol se mi zdi zelo dober, ker tudi če se ne mo-reš odločiti, kam bi šel, ti pomaga z izbiro. Marcel Kuhelj, 8. razredTak način predstavitve srednjih šol se mi zdi dober, ker sem izvedela veliko orazličnih šolah. Všeč mi je bilo, ker so nam šolo poleg učiteljev predstavili tudiučenci. Živa Bregar, 8. razredTak način predstavitve srednjih šol mi je všeč, saj sem dobila veliko idej otem, kam bi lahko šla naprej v šolo. Ella Wyss, 8. razred 27

Tak način predstavitve je dober, saj so profesorji odgovorili na vse, kar sivprašal, in predstavili program šole. Maja Mihina, 8. razredTak način predstavitve šol se mi zdi dober, ker lahko spoznaš, katere sred-nje šole so sploh v državi in kam se lahko vpišeš. Urška Juršak, 9. razred Tak način predstavitve šol mi je bil všeč, ker sem spoznala še druge plati vsake posamezne šole – učitelje, program, kasnejše možnosti zaposlitve, …. Klara Tina Blažič, 9. razredTak način predstavitve srednjih šol se mi zdi dober, ker so mi razložili, karsem hotel vedeti, ter mi odgovorili na vsa moja vprašanja. Alen Jereb, 9. razredTak način predstavitve mi je bil zelo všeč, ker se lahko pogovarjaš z dijakirazličnih šol in ti oni opišejo in razložijo, kakšno je njihovo počutje v šoli,kakšna je zahtevnost pouka, šolski program,… Všeč mi je, ker se dijaki po-svetijo vsakemu posebej. Lana Šiler, 9. razred Tak način predstavitve je zelo zanimiv, spoznaš šole na drugačen način. Žiga Vujasin, 9. razred 28

29

30

31

32

Skrbimo za svoje zdravjeNa oblačni dan smo petošolci z nasmehom na ustih vzeli pot podnoge in odkorakali do razreda s polnimi vrečkami sadja in zdra-vja. Pripravljali smo ražnjič na palčki in sadno solato v šalčki.Po petih urah dela smo šli vsi hitro domov povedat, kako je v šolibilo.Marko Špoljar, 5.dJESEN MED NAMITri tedne smo se v 1. c razredu pogovarjali o jeseni, pa nam nizmanjkalo zanimivih tem. Na opazovalnem sprehodu do Marofasmo opazovali drevesa, pokrajine, njive, vrtove,.... Poslušali smozvoke v naravi, hodili po listju. V gozdu smo nabirali liste in dre-vesne plodove ter jih razvrščali v raziskovalno škatlo, pri likovnivzgoji smo ustvarjali na temo jesen. Poslušali smo pravljice, v ka-terih so nastopale živali iz gozda. Učenci so nabirali liste, jih po-sušili in izdelali herbarij. Vreme nam je bilo naklonjeno, da smolahko ure športa lahko preživeli na prostem.Z zaključnim kvizom smo ugotovili, kaj vse smo se naučili.Zapisali: učiteljici 1. c 33

34

35

36

ŽIVIMO ZDRAVO Z NARAVO V sredo 17.10.2018 smo imeli naravoslovni dan z naslovom Živim zdravo z naravo. Učenci smo zjutraj ob pol osmih prišli v jedilnico. Tam je že Lepo dišalo po zdravem zajtrku. Ko smo se najedli, smo imeli učenci 5.c z učiteljico Matejo Račič dan zdravja. Med umirjeno glasbo smo malo potelovadili, da smo lažje pričeli z naravoslovnim dnevom. Najprej nas je učiteljica razdelila v pare in nam določila naslovV učbeniku za gospodinjstvo. V parih smo prebrali določeno besedilo In sestavili kratko predstavitev, ki smo jo predstavili sošolcem. Še bolj smo se poglobili v zdravo prehrano, saj smo se pogovarjali oPrehranski piramidi. Ogledali smo si še nekaj videov o zdravi prehrani. Da smo porabili nekaj energije, smo skupaj s 5.d odšli ven. Na igrišču je potekala velika borba v igri med dvema ognjema. Žal pa je ura potekla in smo tekmovanje morali zaključiti. V razredu smo se še malo posladkali s sadnimi na budali. Hvala razredničarkam in razredničarju, da ste nam omogočili tako lep dan. SARA DOBROVOLJC, 5. C 37

38

KULTURA IN UMETNOST »PLAKAT MIRU 2018«Pri izbirnem predmetu Likovno snovanje I in II smo se tudiletos na začetku šolskega leta posvetili ustvarjanju plakatovmiru. Učenci so vsak na svoj način razmišljali in likovno in-terpretirali letošnjo temo mednarodnega natečaja »Plakatmiru 2018«, ki nosi naslov »Bodimo prijazni« (angl.»Kindness matters«). Pohvala vsem 17 sedmošolcem inosmošolcem, katerih likovna dela smo poslali na razpis, sajso v učilnici likovne umetnosti preživeli ogromno dodatnihustvarjalnih ur. Mentorica: Vilma Petelin 39

Ajne Kuçi - Bodimo prijazni, prinašajmo mir v sleherni košček svetaLoti Lampe Lenčič - Naj se mir nadaljuje v neskončnost 40

Alja Miklič - Pomagajmo drug drugemu in svet bo prijaznejši 41

Ella Wyss - Ljubezen rojeva prijaznejši svet, svet miru 42

Gloria Tramte - Mir je plod naše prijaznosti. Ustvarjajmo in delimo ga 43

Iza Koščak - Tu sem doma, kjer sta mir in prijaznost doma 44

Maja Mihina - Mir se prične že z enim koščkom prijaznosti Maja Podvinski - Mir je igra, ki nas povezuje 45

Maruša Drašler - S prijaznostjo skupaj rešujemo križanko sveta Melita Adamič - Ni vsako jabolko tako dobro kot svet miru 46

Oskar Udovč - SOS iz vesolja za mir sveta ali prijazni kometi padajo z neba Sara Bevc - Prijaznost iz srca za mir sveta 47

Semra Salija - Prijaznost iz srca vodi v razvejanost mirnega svetaTeja Drašler -Vesoljni mir se rojeva v objemu prijaznosti in zaupanja 48

Timotej Femc - Skupaj odstranimo pošastno sovraštvo tega sveta, da bo svet prijaz- nejši in mirnejši 49

Tjaša Bovhan - Prinesimo mir v vsak košček srca našega sveta 50