BRŠLJINKO GLASILO OŠ BRŠLJIN NOVEMBER 2017 ZIMA SE BLIŽA! Martinovanja je že konec in vsi že čutimo mraz, ki nas oble- ga. Upam, da že vsi komaj čakate zimo, z njo pa tudi prazni- »V šoli ke in počitnice. Do takrat pa nas čaka še veliko kontrolnih nalog in truda, pri pridobivanju ocen. Kmalu si boste lahko življenja ni priskrbeli srečke za srečelov učencev 9. r in si priborili kra- počitnic« sne dobitke. Bodite pozorni na svojo pamet in je ne podce- njujte, sploh pa ne zdaj. Samo še malo potrpite, pa boste že zavohali slaščice na božični mizi. Ko pa boste do takrat po- http:/ trebovali premor od šolskega stresa, brž Bršljinka brat, da se pozitivnemisli.com sprostite ob zanimivem branju. Nika Fišter, Urška Juršak in Gal Jurij Kovačič uredniki Bršljinka V tej izdaji Prednosti glasila Dodajanje vrednosti v glasilo Zimski recepti Horoskop
DEJAVNOSTI DNEVI DEJAVNOSTI TEHNIŠKI DAN Zjutraj smo vsi z veseljem vstali, saj je bil tehniški dan. Prav veselo smo kora- kali v šolo z lahkimi torbami. Ko si prišel v razred, si lahko slišal glasno klepe- tanje in smejanje. Tako se je dan začel. Zazvonilo je in učiteljica je prišla v razred. Povedala nam, je kaj bomo delali in kako bo dan potekal. Predstavila nam je še učiteljico, ki je delala z nami. Najprej smo izdelovali obeske za ogrlice iz das mase. Oblikovali smo vzorec in ko se je posušilo, smo obesek prebarvali z različnimi barvami. Šlo nam je dobro. Nekateri so imeli nekaj težav, drugim pa je šlo kot po maslu. Kmalu za tem je bil odmor in učilnica je postala spet glasna. Jedli smo okusne sendviče in pili pomarančni sok. Klepeta pa vsekakor ni manjkalo. Po odmoru smo do- končali še nekaj izdelkov in začeli z novimi. Izdelovali smo broške v obliki rožic. Več različnih oblik plasti smo postavili skupaj in na vrhu je bil gumb. Tako smo vse zašili, da ni bilo potrebno lepiti. Ta del pa je bil zelo smešen. Za tiste, ki smo znali šivati, je bilo v redu. Nekaterim pa se je zatikalo in polovico niti jim je štrlelo iz rožice. Potrebovali so veliko pomoči. Na spodnji del rožice pa smo na koncu pritrdili še del s priponko. Rožice so bile lepe in naredili smo jih veliko. Kmalu smo zaključili z delom in na koncu smo še malo poslušali pesmi in plesali. Kakšnim ni bilo do plesa in so samo gledali ter čakali na kosilo. Kmalu je zvonilo in odhiteli smo na kosilo. Po kosilu pa je ura hitro minila in smo že morali domov. Larisa Redek, 6. d
MEŠANJE BARV Pri likovni umetnosti smo spoznavali mešanje barv. Najprej smo z eno osnovno barvo narisali spiralo, kot je na znaku šole. Ko se je posušilo, smo dobili modro, rdečo in rumeno barvo. Z mešanjem barv smo na paleti pripravili še oranžno, vijolično in zeleno barvo. Nato smo začeli z bar- vanjem. Najprej smo uporabili rumeno, nato oranžno, rdečo, vijolično, modro in zeleno barvo. Počakali smo, da se je barva posušila, nato pa smo pobarvali še ozadje z rumeno barvo. Izdelke smo razstavili na tablah na hodniku pred učilnico. Gaja Jakše, 3. a UČNA POT – PLANINA MIRNA GORA V petek, 29. septembra 2017, smo se učenci sedmih razredov odpravili na Mirno goro, kjer smo se sprehodili po učni poti. Na poti smo si ogledali različ- na vrste dreves in zelišč, past za lubadarje, glasbilo iz lesa, vodno zajetje… Videli smo tudi kako je tam življenje potekalo pred drugo svetovno vojno, ko je bila Planina pod Mirno goro še gosto naseljena. Izvedeli smo veliko novih in zanimivih reči, ki jih nikoli ne bomo pozabili. Izlet je bil tudi zelo prijeten, saj smo se imeli priložnost družiti med seboj tudi izven šolskih klopi. Živa Bregar, 7. b
TEHNIČNI DAN Tehnični dan je bil zelo zanimiv in zabaven, saj smo izdelovali nakit, sponke ter še mnogo drugega. Nekaterim v razredu je bilo seveda dol- gočasno, meni pa je bilo zelo prijetno. Je pa postalo nekoliko dolgoča- sno, ko smo začeli barvati in čakati, da bi se posušilo. Ves razred je po- stajal lačen. Na našo srečo smo v učilnici imeli hrano za vse. Ko smo bili pri koncu, so bile učiteljice zelo zadovoljne z večino naših izdelkov. Dan se je zaključil z zadovoljstvom, saj smo veliko ustvarili in se sproti zabavali kot pravi prijatelji. Benjamin Lužar, 6. d
NOVOLETNI SREČELOV KAJ JE SREČA? Sreča ni v glavi in ne v daljavi, ne pod palcem skrit zaklad. Sreča je, ko se delo dobro opravi. In ko imaš nekoga rad. (Tone Pavček) Življenjska sreča je sestavljena iz majhnih trenutkov, kot so nasmeh, prijazen pogled ali iskren poklon. (S. T. Coleridge) Skrivnost sreče ni v tem, da delamo tisto, kar bi radi, temveč da imamo radi tisto, kar delamo. (Lev Nikolajevič Tolstoj) DEVETOŠOLCI V LOVU NA SREČO Devetošolci že razmišljamo o zaključku našega osnovnošolskega izobraževanja. Da bi se le-tega spominjali z lepimi spomini, nameravamo junija organizirati izlet v Gardaland, od osnovne šole pa se bomo poslovili na zaključni prireditvi. Za organizacijo in izvedbo obeh akcij potrebujemo dodatna finančna sredstva, s katerimi pa ne želimo obremenjevati naših staršev. Odločili smo se, da bomo v decembru organizirali srečelov. Sredstva od prodanih srečk pa bomo namenili za organizacijo izleta in prireditve ob zaključku šole. DRAGI UČENCI, VABIMO VAS K NAKUPU NOVOLETNE SREČKE. Prodaja srečk bo potekala 18. in 19. decembra, izdaja dobitkov pa bo 20. in 21. decembra. UJEMITE SREČO IN SODELUJTE NA NOVOLETNEM SREČELOVU! Čakajo vas bogate nagrade. Vaši devetošolci
MEŠANJE BARV Pri likovni umetnosti smo spoznavali mešanje barv. Najprej smo z eno osnovno barvo narisali spiralo, kot je na znaku šole. Ko se je posušilo, smo dobili modro, rdečo in rumeno barvo. Z mešanjem barv smo na paleti pripravili še oranžno, vijolično in zeleno barvo. Nato smo začeli z barva- njem. Najprej smo uporabili rumeno, nato oranžno, rdečo, vijolično, modro in zeleno barvo. Počakali smo, da se je barva posušila, nato pa smo pobarvali še ozadje z rumeno barvo. Izdelke smo razstavili na tablah na hodniku pred učilnico. Gaja Jakše, 3. a
EKO KOTIČEK Ali veš, da v Ameriki letno prodajo 28 milijard plastenk na leto, da proizvodnja plastenke proizvaja pribl. 2,5 milijona ogljiko- vega dioksida, da se za nastanek 1 plastenke porabi 3 litre vode, da je samo 13 % plastenk recikliranih, da pribl. 8 od 10 plastenk konča na odlagališču? RECIKLIRAJ IN S TEM PRIPOMOMORI K BOLJŠE- MU SVETU! Mala Malenšek, 8. c
LOKALNO PRIDELANA HRANA V ŠOLI Ob dnevu slovenske hrane smo na naši šoli v petek, 17. 11.2017, ponudili Tradicionalni slo- venski zajtrk. Z njim smo želeli spodbuditi uživanje in kupovanje slovenske hrane, otroke vzpodbujati k rednemu zajtrkovanju ter s tem izboljšati prehranske navade. Glavni cilj oziroma namen razglasitve takšnega dne je podpora slovenskim pridelovalcem in predelovalcem hrane ter spodbujanje zavedanja in pomena domače samooskrbe, ohranjanje čistega, zdravega okolja, ohranjanje podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane in spodbujanje zanimanja za dejavnosti na kmetijskem področju. Zadostna lokalna pridelava, predelava in poraba hrane je pomembna predvsem zaradi zdrav- stvenega vidika, saj se priporoča uživanje sezonske hrane iz lokalnega okolja, saj je takšna hrana običajno bolj dozorela in ima višjo biološko (hranilno) vrednost. Z daljšanjem verige od pridelovalca do potrošnika se drastično zmanjša vsebnost različnih vitaminov, ki so za naše telo izrednega pomena. Možno je torej, da bo hrana, za katero je jasno, da bo podvržena dol- gemu transportu in skladiščenju ter pri njeni proizvodnji, manj kakovostna. Pri živilih domače- ga izvora, zaradi bližine pridelave ni potrebno uporabljati konzervansov, zato so sicer lahko manj obstojna, vendar pa prepoznavna po bogatem in tradicionalnem okusu. Z uveljavitvijo kratkih verig bomo zagotovo pripomogli k zmanjševanju sproščanja toplogrednih plinov zaradi transporta hrane iz oddaljenih držav, zagotovili bomo trajnostno rabo površin na- menjenih pridelavi hrane, ohranjali delovna mesta na podeželju in dvignili stopnjo samooskrbe s kakovostno, lokalno pridelano hrano ter tako izboljšali prehransko varnost prebivalstva. Zaradi omenjenega je naša šola vključena v mednarodni projekt Šolska shema, v sklopu kate- rega enkrat tedensko razdelimo sadje, zelenjavo, mleko ali mlečne izdelke vsem učencem na šoli. Vrste sadja in zelenjave, ki jih razdeljujemo, so prilagojene glede na sezono in se dobav- ljajo od slovenskih kmetov. Hkrati z razdeljevanjem sadja in zelenjave potekajo tudi različne izobraževalne aktivnosti, kot so šolski vrt, kuharske delavnice, učne ure o zdravi prehrani … Šolska shema je promocijski ukrep Skupne kmetijske politike EU. Namen tega ukrepa je spod- buditi trend porabe sadja, zelenjave in mleka ter hkrati omejiti naraščanje pojava prekomerne telesne teže pri otrocih. Povečana telesna masa povečuje tveganje za nastanek številnih kro- ničnih bolezni sodobnega časa. Sadje in zelenjava predstavljata pomembno skupino živil v uravnoteženem jedilniku vsakega posameznika. Znano je, da prebivalci Slovenije v dnevni prehrani ne zaužijemo priporočenih vrednosti sadja in zelenjave. Neustrezno prehranjevanje že v otroški in mladostniški dobi predstavlja prispevek k tveganju za nastanek nekaterih kroničnih bolezni v kasnejšem življenj- skem obdobju, kot so diabetes tipa II., srčno- žilne bolezni in nekatere vrste raka. Posledice neustrezne prehrane se lahko izrazijo tudi v bo- leznih pomanjkanja posameznih hranil, podhra- njenosti ali prekomerni hranjenosti.
Tako sadje kot zelenjava v svoji sestavi vključujeta visok delež vode, prehranskih vlaknin in drugih zaščitnih snovi (vitamini in minerali), ki pomembno vplivajo na zdravje. V prehrani sta zaželena sadje in zelenjava pridelana pri lokalnih pridelovalcih, ki prideluje hrano na naravi, človeku in okolju prijazne načine. Študije namreč kažejo, da lokalno pridelano sadje in zele- njava vsebuje večje količine hranljivih snovi v primerjavi z živili, ki so bila skladiščena in transportirana daljši čas. Pri teh živilih se namreč bistveno zmanjša njihova hranilna, biolo- ška vrednost ter kakovost, zahtevajo več transportnih stroškov, več kemične obdelave in imajo posledično tudi več negativnih vplivov na okolje. Zakaj se je šola odločila tudi za razdeljevanje mleka? Mleko je pomembno živilo, saj ima visoko hranilno in biološko vrednost ter vsebuje beljako- vine in aminokisline, ki jih nujno potrebujemo. Bogato je s kalcijem ter drugimi minerali in vitamini, ki so v obdobju odraščanja zelo pomembni. Ker raziskave kažejo, da predvsem mladi zaužijejo premalo mleka, smo se za ta projekt od- ločili tudi na naši šoli. Učenci bodo v okviru Šolske sheme dobili dodaten obrok mleka, ki ga bo subvencionirala Evropska unija. S projektom želimo spodbujati uživanje mleka in kakovostnih mlečnih izdelkov med otroki in mladostniki, saj kalcij in nekatere bioaktivne snovi (peptidi, aminokisline) v mleku oz. mleč- nih izdelkih sodelujejo v presnovi glukoze, zmanjšujejo tvorbo maščob in pospešujejo raz- gradnjo maščob, ter ohranjajo mišično maso. V času do konca pubertete lahko dosežemo najvišjo možno gostoto kosti, kar pomembno zmanjšuje tveganje za kasnejši razvoj osteo- poroze, pri tem pa je pomemben vir kalcija ravno mleko. Do konca pubertete se zgradi 90% kostne mase. V tem obdobju je absorpcija kalcija najučinkovitejša (40-70%) poleg tega je absorpcija kalcija iz mleka in mlečnih izdelkov boljša kot pri drugih s kalcijem bogatih živilih. Mlečni izdelki pomagajo uravnavati prebavo, preprečujejo črevesne okužbe, stabilizirajo sestavo črevesne mikroflore in posledično spodbujajo imunski sistem. Maruša Brecelj, vodja šolske prehrane
ZELENJAVNA JUHA PRI URI SPOZNAVANJE OKOLJA SMO SE POGOVARJALI O POLJSKIH PRIDELKIH. DOGOVORILI SMO SE, KATERE POLJSKE PRIDELKE BO- MO PRINESLI V ŠOLO. PRINESLI SMO KAR VELIKO ZELENJAVE. IZ ZELENJAVE, KI SMO JO PRINESLI, SMO SKUHALI ZELENJAVNO JU- HO. JUHO SMO KUHALI NA KUHALNI PLOŠČI V UČILNICI. KO JE BILA JUHA KUHANA, SMO JO POJEDLI. JUHO SMO PONUDILI TUDI UČEN- CEM 2. A RAZREDA. JUHA JE BILA ZELO DOBRA, SAJ BI JO ŠE JEDLI PA JE JE ZMANJKALO. KARIN IN ELA , 2. B
PRIPRAVA ZELENJAVNE JUHE BILA SEM ZELO VESELA, KO NAM JE UČITELJICA REKLA, DA BOMO V ŠOLI KUHALI ZELENJAVNO JUHO. PRI PRIPRAVI ZELENJAVE ZA JUHO SEM VELIKO SODELOVALA. ZELENJAVO SEM UMIVALA, LUPI- LA IN REZALA. NATO SMO DALI ZELENJAVO V LONEC IN JO DALI KU- HATI. BILO JE ZELO ZABAVNO. KO JE BILA ZELENJAVNA JUHA KU- HANA, SEM JE VELIKO POJEDLA. BILA JE ZELO DOBRA. BRINA, 2. B
Raziskujemo storže Pri interesni dejavnosti Uživam, ko eksperimentiram smo potre- bovali storže. Na pohodu v Prečno smo našli veliko borovih sto- ržev. Nabrali smo jih in odnesli v šolo. V učilnici smo med luskami storžev poiskali semena, ki smo si jih ogledali pod lupo. Nato smo s pinceto pobirali semena in jih dajali v epruvete. S kapalko smo v epruveto dodajali vodo. Nekaj semen smo pustili na zraku. Zdaj opazujemo, kaj se dogaja. Nejc Tomec, 3. a
Nogometna tekma: Maribor - Liverpool V mamini službi sem bil izžreban, da spremljam nogometaša na nogometni tekmi med Mariborom in Liverpoolom. Z očijem sva se odpravila v Maribor. Ko sva prispela pred stadion, so naju pred vhodom A pričakale predstavnice Unicredit banke in UEFA Lige prva- kov. Odpeljale so nas v garderobo, kjer smo se otroci preoblekli v drese, ki so uradno oblačilo Lige prvakov. Potem smo odšli v predor. Prišli so nogo- metaši Maribora in Liverpoola. Skupaj smo šli na igrišče. Spremljal sem an- gleškega nogometaša. Sredi igrišča smo stali do konca himne, potem pa stekli z igrišča. Šel sem na tribuno, kjer je bil oči in skupaj sva gledala tekmo do konca. Na- vijal sem za Maribor, zmagal je pa Liverpool. Rezultat je bil 7:0. Ne znam opisati, kaj vse sem čutil, ko sem spremljal nogometaša na igri- šče. Martin Šonc, 3. a
EGIPČANSKA CIVILIZACIJA Pri umetnosti smo se pogovarjali in izdelovali plakate o Egipčanih in njihovi civilizaciji. Bilo je zanimivo in poučno. Najbolj smo uživali ob izdelovanju papirja, na katerega smo potem pisali hieroglife. Medtem smo izdelali plakate. Eni so raziskovali egipčanska oblači- la, drugi bogove, tretji so se ukvarjali s hieroglifi … Sodelovali smo prav vsi učenci, nihče ni ostal brez dela. Komaj čakam novo temo. Lara Šonc, 5. a
Zlate ribice V učilnici imamo akvarij z ribicami. Imamo pet ribic. Najve- čja je Tončka, drugi največji je Lojze, najmanjše pa so Piki- ca, Cofka in Popo. Vsak teden je en učenec zadolžen, da jih po malici nahrani. Ko je voda umazana, jo učiteljica zamenja. Vsaka ribica mora dobiti tri kroglice hrane. Vsak dan težko pričakajo hra- njenje. Če približamo akvariju samo prst, mislijo, da je hra- na. Lana Arabadžić, 3. a
KER NAM JE MAR – NATEČAJ RDEČEGA KRIŽA Učenci 4. razreda smo pri interesni dejavnosti Likovna umetnost raz- mišljali in ustvarjali za natečaj Rdečega križa Ker nam je mar. Pogo- varjali smo se o tem, kako živijo ljudje v stiski in na kakšen način bi jim lahko pomagali. Vsak izmed nas je nekomu narisal risbo in jo opremil z lepo mislijo. Učenci 4. r
Na roditeljskem sestanku mi je bilo zelo prijetno in sem navdušena. Vesela sem, da so se naše učiteljice tako potrudile za nas, saj so se tudi starši počutili odlično. Upam, da je tudi učiteljica ponosna na nas. Po mojem mnenju je roditeljski sestanek potekal odlično. Še posebej, ker je na koncu sledilo sladko presenečenje. To je bil odličen roditeljski sestanek! Lana Slatinšek, 4. a JE MNENJE O RODITELJSKEM SESTANKU Na roditeljskem sestanku sem se imel lepo. Priprave na naš nastop mi niso bile težke. Nekaj teksta sem se naučil doma, drugo pa v šoli. Pričakoval sem, da bodo starši pod črto bolj podrobno opisali svoje primere in ne samo na splošno. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo na koncu jedli sladkarije. Na roditeljskem sestanku sem se počutil v redu, samo, da bi, da lahko pride- jo tudi otroci na normalne roditeljske sestanke, kjer ne sodelujejo. Jaka Škofljanc, 4. a
RAZREDNI PROJEKT – RAZREDNA KUHARICA IN ZELENJAVNA JUHA RAZREDNA KUHARICA UČENCI 2. B RAZREDA SMO SE DOGOVORILI, DA BOMO IZDALI RAZREDNO KUHARICO. VSAK UČENEC JE PRINESEL RECEPT SVOJE NAJLJUBŠE HRANE. RECEPT SMO NAPISAI NA LIST IN GA ILUSTRIRALI. OBLIKOVALI SMO NASLOVNICO RAZREDNE KUHARICE. DOGOVORILI SMO SE, DA BOMO RAZREDNO KU- HARICO ODNAŠALI DOMOV IN SI TAKO IZMENJALI RECEPTE. ŽANA IN PATRIK, 2. B
DOMIŠLIJA JE POVSOD DOMA BELOKRANJSKI DEČEK Domišljijski spis Živel je deček iz revne družine, ki je vsak dan nosil raztrgana oblačila. Vsak večer jih je skrbno zložil ob svoji postelji. Ko se je nekega jutra na jurjevo prebudil, oblačil ni bilo. Glasno je jokal in te- kal po hiši, da bi jih našel. Bil je tako žalosten, da ni opazil, da ga skrit opazuje Zeleni Jurij. Deček se mu je smilil, zato je pred vrata hiše položil nove hlače in majico iz lanenega platna. Pomignil je brezi, da je glasno zaropotala po oknu. Deček je skočil ven, da bi pogledal kaj se godi zunaj in našel pomladno darilo. Oblekel se je, odhitel v šolo in si veselo prepeval. V razredu so bili še drugi revni otroci. De- ček se je cel dan hvalil in norčeval iz slabo oblečenih otrok. Ni se učil in je ves dan lenaril. Tudi doma tisti dan ni ubogal. Kot da je čisto drug fant. Zve- čer je slekel nova oblačila in jih pustil ležati po sobi. Spal je slabo in sanjal o porednih fantih. Ko je zjutraj vstal, so bila ob postelji njegova stara oblačila. Molče jih je oblekel. V šoli je spoznal, kako poreden in grd je bil do sošolcev. Od takrat je bil zelo priden fant, ki je zelo rad pomagal in se nikoli več iz niko- gar ni norčeval. Domen Zagorc Gorjanc, 5. c
BELOKRANJSKA DEKLICA Sem Pia, stara deset let. Hodim v peti razred Osnovne šole Marjana Kozi- ne Črnomelj. Trikrat na teden po pouku obiskujem plesni krožek- folkloro. Tam se učimo veliko plesov. Eden od njih je kolo, ki ga plešejo samo de- kleta. Imam tudi svojo belokranjsko narodno nošo. S folkloro skupaj hodi- mo na različne prireditve in na tekmovanja. Najraje jem pogačo, ki jo spe- če mama Ana. Tudi jaz bi rada znala narediti tako dobro belokranjsko po- gačo. Poleti se kopam v reki Kolpi. Ker reka Kolpa leži ob hrvaški meji, imam veliko hrvaških prijateljev. Vesela sem, da živim v Beli krajini, ker je zelo lepa. Pia Grill, 5. c BELOKRANJSKA DEKLICA Sem Iza. Hodim v Osnovno šolo Vinica. Stara sem deset let. Imam dve sestrici in sicer Niko in Pio, mamico Melito in očija Klemna. Vsi smo pravi Belokranjci. Mami kar pogosto speče belokranjsko pogačo s špehom. Obi- skujem glasbeno skupino Tamburica, kjer igram na tamburico. S skupino velikokrat nastopamo na raznih prireditvah po Beli krajini. Zelo rada bi se naučila plesati kolo. Poleti veliko časa preživim ob reki Kolpi, kjer ima moja sestrična vikend. Zelo rada živim v Beli krajini. Iza Grill, 5. c
VIJOLIČNA MOTORIČNA SATINRILA Nekega dne je gorila, ki ji je bilo ime Satinrila, navsezgo- daj vstala in stekla ven. Njen sosed ptič Flipi se je režal in ležal na tleh, ker je bila gorila oblečena v srčkaste spodnjice. Gorila Satinrila se je tako prestrašila, ker se je zelo bala češenj, ker je mislila, da bo postala češnja. Ni pa vedela zakaj se smeji njen sosed ptič Flipi in jo je ucvrla stran. Ko se je na lepem znašla v tihi ulici za ovin- kom, je videla nekaj zelo fantastičnega, ampak ni vede- la, kaj sploh to je. Malo se je približala in na listku je ne- kaj pisalo. Ker gorila pozna jezik fligitanščino od svoje pra, pra, pra, pra, pra, pra, pra, pra, pra, pra sestrične, ni znala brati. Ampak se je znašla, ker je bila pametnejša od trojne sebe. Usedla se je na motor in kot blisk je že ni bilo več. Oddrvela je, pa še sama ni vedela kam. Živali so bežale pred zanimivo gorilo. A gorila se je mirno pe- ljala in vsakemu mojstrovinsko – gorilinsko – fligitanško – pararinsko in glavitansko v slavo pomahala. Julija Redek, 4. b
JAZ KOT ŠKRAT KUZMA Med toplimi jesenskimi počitnicami smo so odpravili na morje. Te- ga sem se zelo veselil. Mami je vzela avtodom, spakirali smo se in se odpravili na morje. Vožnja je bila zelo dolgočasna, zato sem se zazibal v globok spanec. Ko sem se zbudil, je bilo vse drugače. Bil sem veliko manjši. Imel sem oranžno kožo in poleg mene so stali sami škrati. Šele ko sem se zavedal, da sem v deželi škratov, je do mene prišla majhna skupina škratov. Vprašali so me, kdo sem, odgovoril sem jim, da sem Tomaž. Kmalu smo postali prijatelji. Ugotovil sem, da tam ni- majo hiš kot mi, temveč urejene gobe. Ko sem slišal, da živijo v gobah, sem se nasmejal. Nato sem vprašal moje prijatelje, kako jim je ime. Prvi je odgovoril: »Ime mi je Jecljavček«, drugi je odgo- voril: »Ime mi je Hihitavček« in tretji je rekel: »Ime mi je Tečnoba sitna«. Povabili so me v njihovo gobo. Pravzaprav gobe sploh niso tako slaba ideja. Kmalu sem se navadil na vse škratje običaje. Po- vabili so me na večerjo. Ravno takrat pa me je mami zbudila iz spanca in zavpila: » Prišli smo na morje«. Razveselil sem se in se šel kopat. Od veselja sem čisto pozabil na sanje. Ko sem šel iz vode, sem videl škrata in ga vprašal, kako mu je ime. Odgovoril mi je Konec. Tomaž Povh, 4. d
Nik Brljavac, 5. d KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI (nadaljevanje dramske igre M. Swintz) KRALJ: Oh, moja draga žena, kako sem zaskrbljen za moje kolačke. KRALJICA: O, moj dragi kralj, kako naj te potolažim? KRALJICA: Artur, prinesi kuhinjske pripomočke in oklepe od stražarjev! ARTUR: Da, Vaše veličanstvo. KRALJ: Za boga milega, kaj ti je pa zdaj trčilo v glavo? KRALJICA: Naredila bova okrasne stražarje in povabila grofico Marijo IV. Medtem, ko se kralj in kraljica zabavata, poglejmo kaj se dogaja pri princesi… PRINCESA: Paž, pomagaj mi nositi to orožje. PAŽ: Ja, moja draga zaročenka. PRINCESA: Paž, poglej tam gor je čarovničin brlog. Pripravi vrvi in se odpra- viva. PAŽ: Ampak, ampak, ampak… PRINCESA: Daj povej že, mudi se. PAŽ: Ampak mene je strah. PRINCESA: Oh, kako sem se lahko zaročila s takim strahopetcem? Prav, grem pa sama. PAŽ: Izvolite, tukaj je vrv. PRINCESA: Zdaj mi pa še pomagaj splezati. Paž, paž, ali me slišiš? Na vrhu sem! PAŽ: O, le kaj se bo zgodilo z njo? PRINCESA: Ta kraj je pa zelo velik. Tukaj notri je 101 soba. Iz tiste velike se nekaj sliši. Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaa!!!!!!!!! O paž, samo ti si. PAŽ: Kaj to tako ropota, Vaše veličanstvo? PRINCESA: Poglej skozi ključavnico. PAŽ: Čarovnica je. PRINCESA: Kaj pa počne? PAŽ: Iz dveh receptov izdeluje smetanovo vojsko. PRINCESA: Ali vidiš še kaj? PAŽ: Da, vidim še nekega mladeniča, ki je zelo žalosten in vrti kolo za stroje.
Paž in princesa sta se pretihotapila notri, mi pa se vrnimo kralju in kraljici… KRALJICA: Oh, kako ste Vaše veličanstvo grofica Marija? GROFICA: Zadnje čase se počutim zelo slabo, ker mi je čarovnica ukradla si- na. KRALJICA: Mojemu ljubemu kralju pa je ta starka ukradla recept za smeta- nove kolačke. GROFICA: Tisti, ki mi pripelje sina nazaj, bo nagrajen z eno osmino kraljes- tva. KRALJ: Raje se zabavajmo z izdelovanjem okrasnih oklepov. In tako so gradili svoj dolgčas, medtem ko se princesa in paž skrivata v veliki sobi… PRINCESA: Paž, zdaj ko je šla čarovnica ven iz sobe, lahko kaj ukreneva. PAŽ: Vaše veličanstvo, imava samo vrv, sekiro in nož. PRINCESA: Vidiš tista dva žeblja? Vrv namesti tja gor. PRINCESA: Na eno stran naveži sekiro, na drugo pa nož in oboje zapiči v vrata. PAŽ: Dobra ideja, Vaše veličanstvo, saj tako ne bo mogla priti notri. PRINCESA: Dobro si opravil. Zadaj pa samo pripelji mladeniča sem. PAŽ: Vaše veličanstvo, to je Gašper. GAŠPER: Sem sin grofice Marije IV. PRINCESA: Ali te je čarovnica ugrabila? GAŠPER: Da. PRINCESA: Kaj pa namerava? GAŠPER: S smetanovimi vojaki hoče prevzeti kraljestvo. PRINCESA: Paž, tisti katran zlij v stroj. PRINCESA: Gašper, ti pa notri nalij kolikor moreš vrele vode. PAŽ: Skrijta se, Gašper ti pa gor nastavi čarovničino palico in na pokrov nave- ži vrv. PRINCESA: Gašper, pojdi vrtet kolo, ko ti pa rečem »zdaj«, pa potegni vrv. ČAROVNICA: Gašper, si ti zaklenil? O, tam gor je moja palica.
Sem belokranjski deček Pa naj vam povem, kako je pri nas v Beli krajini. Zjutraj me prebudijo prvi sončni žarki in petje ptic . Danes je za- me prav poseben dan. Komaj čakam, da se vrnem domov iz šo- le, saj me bo doma čakala pogača in priprave na naš običaj jur- jevanje. Na vasi se zberejo fantje in dekleta, oblečeni so v bela oblačila z barvnim pasom, glavni lik pa je zeleni juri, ki ga obda- ja zelenje. Vodijo ga od hiše do hiše, pojejo vesele pesmi in ple- šejo. V zameno za hrano in pijačo pa pri vsaki hiši pustijo zele- no vejico, ki naj bi jih varovala celo leto. Tudi mi otroci smo zelo veseli tega običaja pri nas, saj se lahko družimo, lovimo, poje- mo, jemo dobro hrano in se veselimo. Tudi jaz si želim postati Zeleni Jurij, ker bi s tem prinašal srečo in veselje v domove belokranjskih ljudi. Jan Pust, 5. c
POSTALA SEM PALČICA Nekoč, ko sem praznovala deveti rojstni dan, so mi starši za darilo prinesli obesek, ki se je ve- dno svetlikal in bil mi je zelo všeč, a nisem vedela, da je bil čaroben. Ko sem šla spat, se je zgo- dilo nekaj nenavadnega. Sanjala sem, da sem majhna kot palec in da mi je ime Palčica. Kar na- enkrat me je med sanjami ugrabila žaba, velikanska krastača. Njen sin je iskal ženo in krastača si je rekla, da bi bila ravno pravšnja zanj, a me je pustila zunaj. Nenadoma je priletela pikapolo- nica in rekla: »Bi te lahko vzela k sebi? Čistila bi, kuhala in prala.« »Ne morem,« sem ji rekla. »Moraš!« mi je rekla. »Prosim, ne morem.« »Prav,« je rekla pikapolonica, »še žal ti bo.« In je odletela in jaz sem odšla naprej. Medtem ko sem hodila, sem pela. Slišala me je lastovica in priletela k meni. Vprašala je, kdo sem. »Jaz sem Palčica.« »Kako lepo te je spoznati, no in jaz sem lastovica. Bliža se zima in morala bom odleteti. Greš z mano?« »Kam pa?« »V deželo, kjer ni nikoli zime, samo poletje in tam živijo vilinci.« »Prav, pa grem,« sem ji rekla. »Super, potem pa kar na moj hrbet.« In sem splezala, lastovica je poletela. Bilo je zelo zabavno. Ko sva prišli, sem videla to prelepo deželo. Videla sem vilince, tako kot mi je pripovedovala lastovica. Kar naenkrat je do mene pri- letel vilinec in rekel:«Dober dan, kdo pa si ti, lepotica?« »Jaz sem Palčica.« »Kako lepo ime. Jaz pa sem vilinec Peter,« in odletela sva na drevo. Peter je bil tudi princ vilin- cev. Zaprosil me je za roko in poročila sva se. Dobila sem krila in dali so mi ime Maja in še kraljica vilin- cev sem postala. Tako smo srečno živeli do konca svojih dni. Ruta Grdina, 4. d
SPEV IZ GOZDA Tam so skrivnosti doma. Pravljice tam oživijo, otroci se veselijo. Ptice letajo z brega na breg in odkrivajo z drevesi poraščen skrivnostni svet. Ob jutrih rosa cvetove obliva, ob temnih dneh dež zemljo zaliva. Otroci na svojih pisanih otočkih, opazujejo živali, ki se napajajo v potočkih. Skozi krošnje dreves svetloba prodira in boža klobučke pisanih gob. Živali in ljudje živijo v sožitju, v objemu dreves in čudežnih zgodb. Le kje bi našel ta čudežni kraj z lepim spevom ptic, s sladkim vonjem cvetlic? Skriva se prav v vsaki vasi. Za senco hiš, v vonju cvetic. V njem so drevesa, gobe, lišaji ter mehki mahovi in čudni strahovi. Tam se najde kotiček za vsako dušo. Naj bo nemirna ali mirna, majhna ali velika, naj bo le vsaka raznolika.
ČEVLJI IZ TESTA Nekoč je živel neki deček. Bil je zelo razvajen in vsakič je hotel več. Mama mu je kupovala vse po vrsti. Telefone, igrače, čevlje, vse kar si je zaželel je dobil. Nekega dne pa, ko je deček videl neke res lepe čevlje, se je mama odloči- la, da mu jih tokrat ne bo kupila. Rekla mu je, da nima denarja. Deček je pobesnel, kričal je, cepetal z nogami, se jezil… Mama pa mu je le mirno odgovorila, da si jih naj kupi sam ali pa mu ona lahko kupi le čevlje iz testa. Deček je osupel pogledal mamo, vendar na koncu privolil v čevlje iz testa. Mama mu je kupila čevlje iz testa, a nikoli več jih ni mogel sneti, saj so rasli z njim do konca življenja. Laura Mervar, 4. b ENKRAT, KO BO OČKA MAJHEN Enkrat, ko bo očka majhen, ko bo majhen in poreden, ves polulan, sladkosneden, sedel Vid bo za volan. To bo enkrat, kar en dan. J. Snoj
Po branju pesmi so učenci 3. a napisali naslednje: ENKRAT, KO BODO STARŠI MAJHNI Peljal bi ju v kino, na počitnice v hotel, pomagal bi jima pri nalogah in ju spodbujal. Televizijo pa bi lahko gledala le eno uro na dan. Haris Bytyqi Mamico in očija bi peljala v trgovino in jima kupila igrače in obleke. Povedala bi jima pravljico za lahko noč. Dovolila bi, da gledata televizijo. Žana Kebelj Kupil bi jima sladkarije, lego kocke in hrčka. Peljal bi ju v Logarsko dolino in v adrenalinski park. Martin Šonc Jaz bi ju vozila v avtu. Vsako jutro bi morala iti v šolo. Vzela bi jima telefon. Peljala bi ju na morje. Lana Brajdič Kupoval bi jima igrače. Peljal bi ju na bazen. Skrbel bi, da imata domačo nalogo in da si umi- jeta zobe. Na dan bi jima dovolil le 10 minut televizije. Nejc Tomec Kupila bi jima sladkarije, psa in lego kocke, ki bi jih potem skupaj sestavili. Vpisala bi ju v glasbeno šolo. Pustila bi ju, da gledata televizijo. Gaja Jakše Zjutraj bi se morala zbuditi in iti v šolo. Narediti bi morala vse naloge. Ne bi dovolil, da si ku- pujeta igrače. Polonijo Brajdič Peljal bi ju na počitnice v hotel z bazenom. Vzel bi jima telefon. Če bi mali očka skrivaj igral igrice na mojem telefonu, bi dobil kazen – prepoved gledanja televizije. V šolo bi šla že ob 6.30, spat pa bi morala ob 19. uri. Lukas Brljavac
Morala bi jesti zdravo hrano – razen med vikendom. Vsak dan bi samo za eno uro dobila tablico. Morala bi se učiti. Očka bi peljala v trgovino za živali, da bi se igral, ne pa gledal televizijo. Mamico bi naučila kuhati. Lana Arabadžić Jaz bi vozil avto. Peljal bi ju v kino. Kupil bi jima igrače. Lahko bi gledala risanke. Sandro Butala Peljal bi ju v trgovino in jim kupil lego kocke, igrače in psa. Morala bi iti v šolo. Dajal bi jima žepnino. Dobila bi tudi kazni, vzel bi jima telefon. Pe- ljal bi ju v Legoland. Aleks Zver Peljal bi ju v trgovino, da si izbereta igrače. Dovolil bi jima, da sta budna do polnoči. Peljal bi ju v kino. Žan Luka Florjančič Kupil bi jima sladkarije in lego kocke. Telefon bi jima vzel. Pozimi bi ju spuščal po snegu in kepal. Poleti bi šli na morje, kjer bi ju tunkal. Dovolil bi, da za šalo vozita avto. Mihael Pejašinović Jaz bi bila prijazna in bi ju razvajala. Ne bi jima ukazovala. Z njima bi se igrala. Pazila bi, da ju ne bi zbil avto. Prepovedala bi kajenje. Ajda Rozman
JAZ, BEDAK JURČEK Sem Larisa Zorec. Neko noč sem sanjala, da sem Bedak Jur- ček. Videla sem, kako se brata vzpenjata na vražje črnega in snežno belega konja. Vprašala sem, kam gresta. Rekla sta, da si gresta z jezikom pridobit roko kraljeve hčere. Očeta sem vprašala, če da še meni konja. Oče je rekel ne. Odločila sem se, da bom vzela kozla, ki je čisto moj in me zlahka nosi. Na poti sem našla mrtvega vrana. Rekla sem, da bom vrana po- darila kraljični. Šla sem naprej in našla staro coklo brez pre- dalnika. Šla sem naprej in našla blato. Pridirjala sem v dvora- no. Rekla sem, kakšna peklenska vročina. Kraljična je rekla, da peče petelinčke, jaz pa sem vprašala, če še jaz spečem vrana v cokli s prelivom iz blata. Rekla je, da hoče mene za moža in tako sem postala kralj. Bilo je že jutro in mami me je zbudila. Šla sem v šolo. Larisa Zorec, 4.d
Jaz, mala morska deklica Nekega dne sem bila na plaži. Skočila sem v vodo in zgodil se je čudež. Zrasla mi je plavut in lahko sem dihala pod vodo. Začude- na sem bila, kaj se mi je zgodilo. Ustvarila sem si dom pod vodo. Čez nekaj tednov mi je zmanjkalo hrane, saj nisem vedela, kje se pod vodo dobi hrano. Splavala sem na površje, da bi našla hra- no. Ko sem dala plavut ven iz vode, nisem imela več plavuti, am- pak noge. Šla sem v bar po sendvič in ga pojedla. Spet sem sko- čila v vodo in dobila nazaj svojo plavut. Nekega dne me je hobot- nica zgrabila, da bi me požrla. Pripeljala me je v svoj dom in me hotela vreči v lonec in me skuhati, a jaz sem se, mahnila sem jo, da je kar tulila. Plavala sem domov in nisem gledala poti in zapla- vala v ribje gnezdo. Vse so me obkrožile in so me hotele poljub- čkati, ker so mislile, da sem njihova mama. Počasi sem se iz- muznila. Ko sem plavala domov, sem se zaletela v morskega psa, a mi je odpustil. Končno sem prišla domov. Ugotovila sem, da je morski svet zelo zanimiv, a tudi zelo nevaren. Vzela sem svoje stvari in se odpravila na površje. Medtem sem srečal ho- botnico, meduzo, ribe z njihovo mamo in morskega psa. Končno sem prišla na površje. Stekla sem domov in objela svoje starše. Doživela sem zanimivo dogodivščino. Maruša Bovhan, 4. d
KNJIŽNICA BREZ STRAHU Moja knjižnica je manj strašna od duhov. Moja knjižnica je manj strašna od zombijev. Moja knjižnica je manj strašna od pošasti. Moja knjižnica je najmanj strašna knjižnica na svetu. Kajti moja knjižnica je knjižnica- brez strahu! Sara Dobrovoljc, 4. c
Najlepša hiša na svetu Naša hiša je lepša od sosedove hiše, naša hiša je lepša od prijateljeve hiše, naša hiša je lepša od hiš v Ljubljani, naša hiša je naj najlepša hiša na svetu moja hiša pa bo še lepša, ker bo moja hiša – hiša iz sanj! Peter Sinur, 4. c
PRINC IN METULJ Nekoč je živel princ. Živel je v gradu. Zraven gradu je bila po- stavljena koča. V koči je prebival star čarovnik. Princ in čarovnik sta bila dobra prijatelja. Nekega dne sta princ in čarovnik slišala, da na gori prebiva velikanski metulj. A ta metulj ni bil navaden metulj. Če je ta metulj zagledal dinozavra, mu je iz glave zrasla velika rastlina, ki je tehtala 100 kg. Če se je metulj z rastlino do- taknil kakšne reči, je ta okamenela. Princ se je odločil, da bo od- šel na goro. Čarovnik mu je posodil kravo in ovco. Naročil mu je da, ko vidi metulja naj spusti kravo in ovco. Princ je srečal cel kup kač. Princ se je znašel in z mečem presekal grmovje. Princ se je skril za grmovje. Počasi in po tiho se je premikal preko kač. Princ je stekel in se skril. Ko je prišel, do metuljevega brloga je metulj še spal. Princ se je zbal in se skril za drevo. Ko se je me- tulj zbudil, se je princ še vedno skrival za drevesom. Princ se je spomnil čarovnikovih besed, spustil je kravo in ovco. Princ je ob- stal, videl je samo kako sta se krava in ovca zaleteli. Nebo je prekrilo na stotine ptic. silovito zagnal v metulja. Meč je potisnil globoko v metuljevo srce. Metulj je po eni minuti okamenel. Ptice so izginile. Princ, krava in ovca so se odpravili na grad. Ko so prišli do gradu je bila miza obložena kot še nikoli prej. Peli in ra- jali so 5 dni in 5 noči. Vid Trajkovski, Alja Urekar, Žan Luka Florjančič, Svit Jambrošič , Žan Može
VELIKO IN MALO V velikem mestu je majhna hišica. V majhni hiši je velika miza. Na veliki mizi je majhna škatla. V majhni škatli je velika košara. V veliki škatli je majhno darilo. V majhnem darilu je velik zvezek. V velikem zvezku so majhne črke. Na majhnih črtah so velike črke. V velikih črkah je majhna zgodba. V majhni zgodbi je velika napetost. V veliki napetosti je malo žalosti. V mali žalosti je veliko slabega počutja. V slabem počutju je malo veselja. Pika Hren, 4. b KAKO SE ZAMUJA POČASNEJE? Nekega nedeljskega popoldneva je bilo tako deževno, da je šla kača Frili- ka v kino. Ogledati si je šla risanko Levji kralj. Njeni sosedi fazanki Ontra- loriji sprva ni bilo nič jasno, potem pa jo je le vprašala ali gre lahko z njo. Frilika je imela dve karti, zato je seveda privolila. Bila je zelo, zelo, zelo po- časna, zato ji je Ontralorija vzela karte in pospešila korak. Že tako sta bili v zamudi. Ontralorija je zamudila hitreje, Frilika pa počasneje. Po koncu fil- ma šele prispe, saj je bila pri prijateljici na kavi. Tako je torej zamudila po- časneje. Kaj pa Ontralorija? Ona si je film ogledala s svojo prijateljico. No skratka. Tako je Frilika zamudila počasneje. LAURA MERVAR 4. B
GORILA BLANKA Gorila Blanka je bila osamljena saj ni imela družine in ne prijate- ljev. Imela je samo motor iz testa. Motor iz testa je delala 10 me- secev. Vzela je motor in se kot blisk zapeljala po cesti. Sredi poti jo je ustavil polž. Dobila je kazen, ker ni imela čelade. Sicer je ve- dno želela čelado, vendar pa ni vedela kaj je čelada. Odšla je do- mov in razmišljala, kaj je čelada. Najprej je mislila, da je klovn, po- tem je mislila, da so spodnjice in nato torta. Šla je v vsako trgovi- no, a nihče ni vedel, kaj je čelada. Ostala je samo ena trgovina in tudi tam niso vedeli, kaj je čelada. Potem so jo vprašali, če ve ka- ko izgleda čelada. Rekla je, da ne ve a je vtipkala besedo na tele- fon in pokazala se je slika. Pokazala je sliko in rekli so, da to pa imajo. Dobila je čelado. Ta čelada je bila iz piškotov. Bila je zme- dena. Hotela je kupiti čelado, a je stala 60 evrov. Ni imela toliko denarja. Rekli so, da lahko kupi čelado za 10 evrov. Kupila jo je vendar to je bila vrečka. Vseeno jo je kupila. Bila je zelo srečna, dokler ni zagledala miške. Prestrašila se jo je in hitro zdrvela do- mov v svojo novo čelado in se skrila pod svoj škorenj. In tako ni- koli več ni šla ven. Zala Gabrič
MOTORINSONS IN DRVEČA STVAR Motorinsons je rad ležal na strehi svojega drevesa in razmišljal. Tokrat je bilo jutro in Motorinsons je v spodnjicah ležal na strehi. Priletel je golob, ki je v kljunu nosil gobo. Motorinsons se je tako bal gob, da je stekel po strehi in padel na mehak stol. Videl je, da sedi na neki piskajoči stvari. Pritisnil je na gumb in piskajoča stvar se je premaknila. Ugotovil je, da to ni piskajoča stvar, ampak drve- ča stvar. Peljala ga je po celi ulici. Lenivec ena je rekel: “A veš kaj je to?” “Ne. A ti veš kako mi je ime?” je odgovoril lenivec dve. Gori- la Motorinsons pa se je odpeljala naprej. Sklenila je, da bo skočila iz te drveče stvari. In je skočila ter pristala na ježevcu Helgeju. Mo- torinsons je vstal in videl, da je Helge prava palačinka. Napihnil ga je in ga vprašal: ”Helge, ali veš kaj je to? Letelo je.” Helge mu po- ve, da je to raketa. “Hvala Helge! Zdaj vem kaj je to.” Helge pa še pripomni: “ In mimo grede, še zmeraj si v spodnjicah.” Motorinsons se pogleda in ko vidi, da je napol nag, hitro oddrvi domov. In kaj mislite da ga čaka pred vrati? GOBA! Tista, ki jo je zjutraj imel go- lob. Motorinsons steče v hišo in še tri tedne ga ne vidijo nikjer. Pika Hren, 4. r
SVOBODA Sedem na vlak, ki odpelje me nekam, kjer nisem še nikoli bila. Pred mano se odpira vsa čarovnija tega sveta. Globoko vdihnem zrak, ki me ponese med oblake. Letim visoko v nebo, toda, joj, saj je že mrak. Vsak dan prihajam, vidim nasmehe ljudi, v igri z živalmi srce mi ponovno zažari. Alja Miklič, 6. a ŠOLA Ponedeljek je najslabši dan, ker v šolo pridem ves zaspan. Petek pa najboljši je, ker zadnji delovni dan v tednu je. Teden hitro mine mi, čeprav v šoli lušno ni. Vsi imamo radi se, ker šola lepa in bogata je. Aleš Krevs, 6. a
ŠOLA ZA ŽIVLJENJE Šola je zanimiva, saj v njej veliko se naučiš. Bodi strpen, trudi se, da dobre ocene dobil boš le. Vedno dobro se uči, naj znanje vedno ti le koristi prinaša, vse nepomembne stvari pa sproti odnaša. Vedi, da učiteljice niso take »tečke« in na nas ne gledajo kot na majhne dečke. Upoštevaj zato njihova priporočila in v življenju boš veliko pridobila. Lara Goričar, 6. b DOMAČA NALOGA Domača naloga vsak dan se v zvezkih pojavi in mi celo popoldne pokvari. Razmišljam in razmišljam, kako bi se je znebila, saj jo je toliko, da jo bom do jutri komaj naredila. Domača naloga je moja vsakdanja nadloga, zato jo preimenujem kar v DOMAČA NADLOGA. Lia Plantan, 6. b
PONOSNA NA SVOJ IZDELEK Delo, ki ga sami ustvarimo, pomeni veliko saj vložimo v to veliko truda in energije. Če nekdo na- piše knjigo, ustvari igračo, naslika sliko …, njemu samemu to veliko pomeni. Tako lahko vidi, če- sa vse je zmožen. In tako ljudje ustvarjamo nove stvari, da vidimo, do katere mere lahko udejanji- mo našo domišljijo. Ko pograbim čopiče v roke, se mi vse spremeni. Svet postane barvitejši, lepši. Nekega dne sem se vozila s kolesom po dvorišču in poslušala glasbo. Kar naenkrat se mi je v glavi pojavila slika, lep prizor mesta zvečer. Zagledala sem žensko v rdečem plašču, ki je hodila po dežju. Hitro sem se »spravila« s kolesa in stekla do ateljeja, kjer imam vso opremo za ustvarjanje. Pograbila sem platno, ki je na mizi stalo že kar nekaj tednov, in začela nanašati različne barve. V delo sem se tako zatopila, da sem izgubila orientacijo za čas. Zunaj se je že stemnilo, ko je bilo moje večurno delo končano. Potem sem stekla sliko pokazat družini in vsi so jo pohvalili. Mami je mojo sliko takoj obesila v dnevno sobo in celo jaz sem bila zadovoljna s svojim izdelkom. Slika je presegla moja pričakovanja. To je bilo delo mojih rok in bila sem zelo vesela. Če nekoga ali sebe osrečiš zaradi nečesa, kar sam narediš, je to veliko vredno. Velikokrat me preseneča, kaj vse moje roke lahko naredijo. Eva Neža Doberdrug, 9. r.
TO JE DELO MOJIH ROK V svojem življenju sem dosegel že veliko stvari, čeprav štejem le 14 let. Dosegel sem jih v šoli, med prijate- lji, v družini in na kar sem najbolj ponosen, v športu. Ko sem začel kolesariti, nisem vedel čisto nič o kolesarjenju. Bil sem tudi zelo neroden in zato sem dobil vzdevek Dila, ki se me drži še danes. A kljub temu se nisem sekiral in sem pridno treniral. Prišle so prve dirke, na katerih sem bil vesel, če sem prišel do cilja. Bolj se je sezona bližala koncu, bolj so se moje uvrsti- tve popravljale. Na koncu sezone sem se že redno uvrščal med najboljših deset. Potem je prišla nova sezo- na in postal sem najstarejši v kategoriji. Začele so se prve zmage. Nato so name začeli gledati kot na lider- ja v ekipi. Res je, da nisem dirkal z glavo, ampak le na moč in to mi je takrat preprečilo osvojitev naslova državnega prvaka. Po dirki sem se zamislil in do konca sezone nekako izpopolnil svoje dirkanje. Nato se je začela nova sezona, nova pričakovanja, novi izzivi. Spet sem bil lider, od mene se je pričakovalo največ. Zopet so se začele dirke ter nove zmage, a zmagati je bilo težje, saj so se drugi fantje začeli razvijati. V tej sezoni sem se naučil, da je lahko nekdo veliko močnejši od tebe, a če dirkaš z glavo, ga lahko premagaš kjerkoli in kadarkoli. V tej sezoni sem res dokazal, da znam razmišljati, kar so potrdili tako trener kot gle- dalci dirk. In tako sem prišel do letošnje sezone. Veliko je bilo ciljev, večino sem tudi izpolnil. Sezona je bila dolga in užival sem v njej. Zmage so prihajale, a ne le moje, ampak tudi od mojih klubskih kolegov. In ko vidiš, da nekdo zmaga prvič, kakšno veselje je v njem, si zadovoljen tudi ti. V tej sezoni sem torej spoznal, da si brez ekipe nič in če boš ti delal za ekipo, bo tudi ekipa zate, ko boš to najbolj potreboval. In za vse, kar sem se naučil v teh štirih letih, lahko s ponosom rečem, da je delo mojih rok. Jaka Špoljar, 9. r.
Galjot vsaki dan v trgovino gre. Cunje si na moč kupuje, Šofer je vozil kamion, kar ji evrov pošlješ, zapravi takoj. vseskozi prosil je Boga, Sin ti svetla je izjema, da bi z vožnje živ prišel, priden je, za dom skrbi. da cel in zdrav enkrat na dom bi prišel. Kmalu se s sosedo bo oženil, Obljubil je darove tri: kmalu stari ata boš.” prvi je, da bo sinu avto kupil, drugi dar je prstan za ženo, tretji dar za hčerko nov I-phone. Šofer od žalosti bled postane, Le vlec, le vlec ti moj kamion, seže v torbo, ven vzame pest bitcoinov. zdrži še te tedne tri! “Tole nesi mojemu sinu, Tako je pravil ubog šofer. daj mu na poročni dan. Ženskam mojim reči, da se je prevrnil moj kamion. Kamion je vlekel čez hribe in doline, Reci jima, da cesta je postala moj večen dom.” brez nezgod, okvar, težav. Po dolgih tednih treh, Tako rekoč se usede za volan, po dolgih nočeh v kabini tovornjaka, ključ obrne in motor rohni. šofer se vrne v svoje ljube kraje. Na vso moč kamion požene, Parkira kamion še zadnjič za firmo, nihče več ga ne vidi vse žive dni. ga ugasne, zaklene in se obrne. Tam stoji mlad mulc iz Ljubljane, Nina Strašek, 8. a se spomni da od hčerke je Facebook kolega. Vpraša ga:”Hej stari, kaj se pri men doma dogaja?” “Ja, kako bi rekel, ni dobro zate. Hčerka ves čas ponočuje, šola ji je zadnja skrb. Fante menja kot copate, gleda le, da se kje pohvali. Žena tvoja je ful moderna,
VESELJA POLN KRAJ V petek smo napeti sedeli v šolskih klopeh. Čakali smo namreč, da zvonec oznani konec pouka in za- četek nečesa lepega. Začetek prvih letošnjih počitnic. Ko je končno zazvonilo, smo se zapodili proti garderobi, kjer smo se preobuli in preoblekli. Nato smo stopili na svež jesenski zrak, na katerem smo počakali avtobus. Ko sem končno uzrla meni domačo hišo, sem se šele zavedala, da so se pričele počitnice. Pozabili bomo na prve puste dni počitnic in se skoncentrirali na zabavne dni, polne veselja in sreče. V ponedeljek smo se namreč odpravili na Du- naj. Zbudili smo se že zelo zgodaj, saj se je vožnja do željenega kraja vlekla kar štiri ure in pol. Vsi v avtomobilu so bili zelo čemerni, a jaz si nisem pustila, da bi mi tišina in neskončno dolga avtocesta prišli do živega. S seboj sem namreč vzela knjigo, ob kateri se vedno nasmejem. Ko smo po dolgem času končno prišli na Dunaj, smo naše stvari najprej odložili v stanovanje, ki smo ga najeli, nato pa smo si odšli ogledat živalski vrt. Bil je zelo velik in v njem smo videli nekaj neverjetnih vrst živali, npr. severnega medveda, pande, koali, netopirje, lemurje in še veliko ostalih. Med obiskom živalskega vrta je bilo vreme zelo muhasto. Enkrat je deževalo, spet drugič je sijalo sonce. Ko je nastopila ena od mnogih ploh, pa smo se zatekli v stekleno stavbo imenovano Tropski deževni gozd, v katerem je bilo kar 27 stopinj celzija. Priča smo bili tudi hranjenju nilskih konjev. A dan je hitro šel mimo in zadnja stvar, ki smo si jo ogledali v živalskem vrtu, se je nahajala na kar visokem hribu, zato smo bili na kon- cu dneva vsi zelo izmučeni. Med počitnicami sem doživela nekaj zelo lepih in enkratnih reči, a obisk najstarejšega živalskega vrta v Evropi mi bo za vedno ostal v spominu. ŽIVA BREGAR, 7. b
GALJOT Galjot je bil možak močan, dvigal težko breme je vsak dan. Bil je daleč od svojega doma, daleč v neznani deželi, kjer so cele noči bedeli. Galjot si je želel čim prej domov k svoji preljubi družini, zato je pobegnil v temni mesečini. Na poti srečal možaka je dva, vljudno pozdravil je oba. Povprašal ju je za pot, pokazala sta k luni nasprot'. Urno stekel je galjot. Da domov prišel bi že pred mrakom, hodil je s hitrim korakom. Ko prispel je pred dom, zagledal svojo ženo je z novim možem, hči, ki cele dneve samo v telefon strmi in sina, ki preobrazil se je v potepina. Galjot se ves žalosten odpravi nazaj po težki poti, kjer spoznal je fantiča,ki je prihajal nasproti. Povedal mu je,kaj se mu je prigodilo, zato se je fantič spomnil načina, kako popraviti to, kar se je zgodilo. Skupaj sta sestavila načrt, tako dober, da bi lahko začela obrt. Hčerki skrila bosta telefon, sina pa bosta naučila bonton. Samo z ženo nista vedela, kaj bi storila, zato sta se odločila, da se bosta po poti nazaj pogovorila. Galjot je storil dogovorjeno, vendar še zdaj ni vedel, kaj naj z ženo. Kupil ji šopek vrtnic je, ženi je skoraj zaostalo srce. Potem ga je nazaj sprejela, skupaj na novo sta zaživela. Maša Jazbec, 8. a
Search
