50 let Osnovne šole Bršljin Novo mesto 1972-2021

101

RECEPT ZA STEKLENE OBESKE Zagotovo se vsi sprašujete, kako so nastali najlepši stekleni obeski, ki smo jih le- tos prodajali na novoletnem bazarju. Razkrivava vam recept. Sestavine: steklarsko podjetje potrpežljiva mentorica prost popoldan brez domače naloge (ali je to sploh možno?) kosi prozornega in barvnega stekla stekleni okraski sekundno lepilo nož za rezanje stekla kaveljčki za obeske Navodila za pripravo: Po šoli se odpraviš v steklarsko delavnico. Poslušaš navodila mentorice. Narežeš koščke prozornega in barvnega stekla. Na prozorno steklo položiš barvno steklo in steklene okraske. Steklo in okraske z lepilom prilepiš eden na drugega. Na steklo posipaš prah, ki se v peči spremeni v mehurčke. Mentorica da steklene obeske v peč za taljenje stekla, da se vsi deli stalijo med seboj. »Pečene« obeske očistiš z mehko krpo. S sekundnim lepilom nanje nalepiš kaveljčke, da se lahko obesijo na verižico. Želiva vam obilo zabave med delom! Jaka Škofljanc in Tian Timotej Zupančič, 6. a 102

103

MODA IN GLASBA BOŽIČNE PESMI: Last christmas All I Want For Christmas is you Jingle bells https://www.youtube.com/watch?v=0iQ3NXKDacE 104

MODA 105

MODA ZIME 2019 To zimo so zelo moderni plašči in puloverji. Še posebej so popularni pulo- verji rumene barve, malo bolj širokega kroja in malo krajši. Najbolj moder- na je kombinacija črnih hlač ter puloverja z ovratnikom in šal v sivi ali beli kombinaciji. Zraven se zelo podajo uhani v zlati barv. S to kombinacijo res ne moreš zgrešiti. Med fanti pa so zelo modne kombinacije črnih hlač, ki so na kolenih malo raztrgane, pulover znamke Nike ali Adidas. Od nakita so to zimo zelo v trendu uhani ali verižice v zlati ali v srebrni barvi ZDRAVJE Zima je čas, ko bolezni pridejo na plano. Zato je treba jesti veliko vitaminov in piti veliko čaja. Prav tako pa se moramo veliko gibati. Morate si tudi umi- vati roke in paziti na higieno saj se bolezni veliko hitreje širijo kot mi misli- mo. Uživajte v zimskih radostih in ne pozabite na svoje zdravje. Iva Zarja Karničnik 8. c 106

Larisa, 9. b

ČAROBNI ŠTIRJE-NAŠI LETNI ČASI Letni časi so polni nasprotij in skrajnosti ter določajo krog življenja. Naravi postavljajo vedno nove izzive, njene prebivalce pa s tem delajo bolj vzdržljive. Zima je kot snežna pravljica, ki nas slepi s svojo belo lepoto. Hkrati pa je čas največjega pomanjkanja in dolgo zasluženega počitka. Pomlad je čas prebujanja narave, ki prekine dolgotrajno samoto. Življenje je v največjem razcvetu in pokaže svojo brezmejno lepoto. Poletje zaznamuje neznosna vročina, pred katero morajo živali zaščititi nove rodove. Obenem pa je čas za upanje, saj obrodi prve plodove Najlepša od vseh pa je jesen, ki s čudovitimi barvami zasenči vse ostale. Je čas velikega obilja in priprave na težje čase. Nika, 9. b

Tjaša, 9. b

Lia, 9. c

Jana, 9. b

Marko M., 9. c Melita, 9. a

ŽIVALI IN LETNI ČASI Zima • Živali težje poiščejo hrano pozimi, ker jih zelo zebe. • Nekatere živali spijo vso zimo. • Nekatere živali iščejo hrano pred zimo, da ne bodo lačne. • Pozimi je pokrajina zelo lepa in vse se blešči v snegu. • Večje živali ubijajo manjše živali. • Starši gredo iskat hrano za svoje otroke, da bi preživeli zimo. • Nekatere živali imajo zelo dober voh za hrano. • nekatere živali imajo zelo dober sluh za plen.

Pomlad • Ko pride pomlad snega, ni več in zbudijo se vse živali . • Na drevesih pa so beli cvetovi, lahko so vijolični ali rumeni in tako naprej. • Ko je pomlad, se skotijo mladiči in potem odraščajo. • Potem se razmnožujejo in starši skrbijo za njih. • Pomladi je živalim lažje živeti. • Ptički začnejo skupaj peti. • Vsi ptiči naredijo gnezdo ob potoku.

Poletje • Poleti je veliko češenj. • Nekatere ptice pijejo vodo, ker jim je zelo vroče, nekatere se kopajo ali plavajo. • Poleti starši prinašajo vodo svojim mladičem. • Poleti je dolg dan in kratka noč. • Poleti živali učijo svoje mladiče, kako iskati hrano. • Poleti ptiči skupaj pijejo vodo in skupaj pojejo pesmi. • Poleti ptiči jejo češnje in tudi ptičji mladiči jih radi jedo. • Poleti nekatere živali jedo koruzo.

Jesen Ko je jesen, nekatere ptice odletijo v toplejše kraje. Nekatere živali skrijejo svojo hrano za zimo. Nekatere živali kradejo hrano drugim živalim. Ko je jesen, listje porumeni in odpade z dreves. Ko je jesen, se nekatere živali pripravljajo na zimsko spanje. Ko je jesen, nekatere živali delajo svoj brlog. Ko je jesen, vse sadje odpade z dreves. Ko je jesen, se živali pripravljajo za zimo. Amar Kovačević, 9b

Brina Brudar, 9. c

Kako smo učenci 2. a krasili novoletne jelke Letošnjo smrekico smo postavljali zvečer, ko je sonce že zašlo. Uredili smo se in se počasi odpravljali spat. Očka je prišel iz službe in videl, da še nima- mo smrekice. Sprva smo se mu smehljali, a naslednji trenutek že okraševa- li. Iskali smo vrvico za lesene okraske, a smo se znašli in uporabili darilni trak. Spodaj smo tudi naredili skromne jaslice. Okraševali smo, ves čas smo se smejali, drug drugemu pomagali in na koncu naš skupni izdelek še pozno v noč občudovali. Dan za dnem so naše jaslice in smrekico krasila voščila naših sorodnikov, prijateljev, najdražjih. Najbolj mi je bilo všeč, ker smo okrasili skupaj vsi otroci, a ob strani sta sta- la tudi očka in mamica. LINA

Delali smo smrečico tako, da smo prvo pripravili okraske in sestavili smrečico. Potem smo dali luč- ke in obesili okraske, na vrh smo dali zvezdo in postavili jaslice. ŽIGA

Naša smrekica se postavi že prej zato, da že rojstnodnevna darila damo spo- daj. Rojstni dan pa imam 1. decem- bra. Imamo veliko prav posebnih okraskov, ki so bili narejeni v vrtcu ali tudi v šoli in sva jih izdelali midve s sestrično Sanjo. Vsako leto še kakšne- ga novega narediva, kakšnega pa po nesreči razbijem. Najboljši del je, ko damo na koncu še lučke na smrekico in jih prižgemo. IVANA Letos sva z bratcem prvič sama postavila smrekico. To mi je ve- dno všeč, ker to pomeni, da končno začnemo čakat, da pride- ta Božiček in Dedek Mraz z darili. ERIK

Iz podstrešja smo vzeli smrekico, jo po- stavili v dnevno sobo in pričeli z okraše- vanjem. Začeli smo z lučkami, potem sva z bratcem izbrala bunkice in jih obe- sila na smrekico. Na koncu sva sama naredila še jaslice. Poslušali smo božič- ne pesmi, peli in se zabavali. Bilo mi je zelo všeč. KAJA Všeč mi je bilo, da sem bila z druži- no. Veliko se zabavamo, ko okrašu- jemo. Lučke obešamo in se veseli- mo. HANA

Erik, 2. a Hana, 2. a Rok, 2. a Ivana, 2. a

ŽELJE Vsem svojim sošolcem in učiteljici želim več sreče, smeha, več veselja in da bi bilo življenje bolj lahkotno. Upam, da se čimprej vrnemo v šolo in se vsi pro- blemi z virusom končajo. Želim vam dobre ocene in da se vam uresničijo vaše želje, pričakovanja in da se boste brez težav držali svojih novoletnih zaobljub. Srečen božič in novo leto. Vsem učencem in učiteljem želim več sreče, smeha, več veselja in da bi bilo ži- vljenje bolj lahkotno. Upam, da se čimprej vrnemo v šolo in se vsi problemi z virusom končajo. Želim vam dobre ocene in da se vam uresničijo vaše želje, pri- čakovanja in da se boste brez težav držali svojih novoletnih zaobljub. Srečen božič in novo leto. Katja Fišter, 8. c

IŠČE ME SREČA Sreča je zanimiva stvar, nikoli ne veš, ali pride ali ne. Nekateri mislijo, da sploh ne ob- staja, jaz pa vem, da se skriva za vsakim ovinkom življenja. Že večkrat sem imela tako srečo, da sem jo srečala. Iskala sem jo tudi že večkrat, vendar je bila malo sramežljiva. Včasih se mi posreči, da zmagam kakšno igro ali pa dobim dobro oceno. Velikokrat ti ljudje ne privoščijo sreče, še posebej vrstniki in starejši zato, ker so jezni ali pa so samo tak tip človeka. Otroci imajo polno sreče, pri starejših je pa kar zmanjkuje, vendar pri njih ena mala sreča lah- ko pomeni velik uspeh npr. dobiti službo. Ampak kljub sreči je tudi nesreča. To je pa strašna stvar, ki se je ne moreš znebiti. Čaka te na cesti pred ovinkom. V tem je čar poti življenja, da te pred vsakim ovinkom malo zanese in po njem se spet ravno in varno vozimo. Zdaj vemo, da je za vsakim ovinkom ravna cesta, ki te pelje daleč naprej v prelepi svet. Katja Fišter, 8. c

Božične uganke Za božič lepo jo okrasimo, in z lučkami jo osvetlimo. SMREČICA Po zimskem nebu plešejo, mrzle sanje nosijo. SNEŽINKE Luči novega leta se pojavijo, lepe slike na nebu napravijo. OGNJEMET Tam zunaj stoji, skozi okno se smeji, ko sonce posije, se stopi. SNEŽAK Po silvestrovem praznovanju in kratkem spanju se v nov dan zbudimo in si srečo zaželimo. NOVO LETO Nekaj pod smrečico leži, svetlika se, zavito je. DARILO Pripravili učenci 8. c z učiteljico Majdo Dobravc

Zakaj petelini tako zgodaj kikirikajo? Ker, potem ko se zbudijo kokoši, ne pridejo do besede. Natakar, zakaj moj zrezek držite z rokami? A hočete, da mi še tretjič pade na tla? Zakaj se Božiček vozi s sanmi z jelenčki? Ker je bencin predrag. Kako se sklanja dedek? Dedek se ne more sklanjati, ker je že prestar. Klemen Papež, 8. c

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Današnji učenci v veliki meri uporabljajo mobilne telefone in računalnike, zato jih spodbujamo k varni in učinkoviti rabi sodobne tehnologije. Pri rednem pouku prvošolci najprej spoznajo osnovno rokovanje z računalnikom in vadijo uporabo miške ter urijo spretnosti v programu Slikar, drugošolci in tretješolci to znanje nadgrajujejo in uporabljajo program za urejanje besedila Word, četrtošolci se navajajo na uporabo e-pošte in spletne učilnice, petošolci dobro spoznajo programe za izdelavo predstavitve, nato pa se v višjih razredih znanje še nadgrajuje s poznavanjem preglednic Excel in drugimi programi za lažje učenje različnih vsebin. Uspešnejši učenci, ki si želijo spoznati več s področja računalništva, se lahko v okviru ur za nadarjene učence naučijo ustvariti spletno stran, posneti dobro fotografijo in jo obdelati, programirati v zahtevnejših okoljih in še veliko različnih stvari, ki se izvajajo glede na želje in potrebe učencev. Varna in učinkovita raba spleta V zadnjih letih se veliko časa posveča informiranju učencev o spletnih pasteh in nevarnostih, saj je sodobna tehnologija čedalje bolj vključena v vsakdanjik učencev. V sodelovanju z zavodom Varni internet učence, učitelje in starše pripravljajo delavnice na temo varnost na spletu ter tako ozaveščajo in predajajo znanje o varni, odgovorni in učinkoviti uporabi spleta ter mobilnih naprav. Slika 5: Varna raba interneta - Safe.si V šoli pri urah računalništva ter razrednih urah izvajajo preventivne akcije in se z učenci pogovarjajo o (vir: htps://safe.si/): • uporabi vzdevkov namesto pravih imen na spletu, • nevarnostih srečevanja z neznanci s spleta, • tajnosti gesel, • spoštovanju etike in spletnega bontona, • nadlegovanju preko spleta ali telefona, • branju e-pošte in njihovih priponk od neznancev, • zaupnosti osebnih podatkov na spletu, • digitalnem odtisu na spletu (nalaganje lastnih ali drugih fotografij, videoposnetkov), • pretirani rabi interneta in sodobne tehnologije, • resničnosti informacij na spletu, • navajanju virov, v kolikor kopirajo ali prepisujejo s spleta. 119

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI S preventivnimi dejavnosti učence vzgajamo v odgovorne digitalne državljane, ki prepoznajo pasti spleta, se zavedajo pretirane uporabe sodobne tehnologije in tako zmanjšamo tveganje, da bi sami postali njegova žrtev. Zaključek Sodobna tehnologija dopolnjuje in spreminja tradicionalno izobraževanje, s čimer se spreminja tudi vloga učitelja, ki ni več zgolj podajalec informacij, temveč učence vodi in jih spodbuja k aktivnejšemu učenju ter hkrati h kritičnemu razmišljanju o učnih vsebinah ter vsakdanjih stvareh. Pomembno je, da so tudi učitelji v koraku s časom in se redno izobražujejo o uporabi sodobne tehnologije pri pouku. Tako lahko učencem pokažejo, kako naj izkoristijo sodobno tehnologijo za učenje in raziskovanje, si širijo obzorja svojega znanja, ob tem pa jih opozarjajo na varnost na spletu, varnosti njihove identitete, pomembnost digitalnega odtisa, prepoznavanje možnih digitalnih groženj ter pasti prekomerne uporabe različnih tehnologij. Viri in literatura - Gole, I. (2014). Prednost in izzivi uporabe tabličnega računalnika pri pouku. Samostojni referat na mednarodni konferenci Sirikt. - Gole, I. (2015). Učenje s tablicami na razredni stopnji. Samostojni referat na mednarodni konferenci Sirikt. - Gole, I.: Revija Vzgoja in izobraževanje, priloga Učiteljev glas: S tablico do novega znanja, (2-3, 2015) - LDN OŠ Bršljin 2013/14, spletni vir: htps://issuu.com/osbrsljin/docs/ldn_os_brsljin_14_14/33 - Računalniški didaktčni programi v prvem razredu devetletne šole, spletni vir: htp://www2.arnes.si/~sopmdobe/index.htm - Spletna stran Safe.si, spletni vir: htps://safe.si/

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI BRALNA PISMENOST IN RAZVOJ SLOVENŠČINE V SMERI SODOBNIH DIDAKTIČNIH PRISTOPOV Polonca Tratar Božič, univ. dipl. prof. slovenščine in pedagoginja Povzetek V prispevku predstavljam pomen razvijanja bralne pismenosti in lastno akcijsko raziskovanje svoje pedagoške oz. didaktične prakse znotraj projekta Objem. V nadaljevanju predstavljam primer obravnave učnega sklopa pri slovenščini v 6. r. - ocena knjige, kjer prikažem, kako elementi formativnega spremljanja, s poudarkom na povratni informaciji, vplivajo na ustreznost tvorjenja besedil, v našem primeru ocene knjige. Ključne besede: bralna pismenost, projekt OBJEM, formativno spremljanje, povratna informacija, tvorjenje besedila Bralna pismenost V pedagoški praksi nam pedagogom, učiteljem in ostalim strokovnim delavcem v izobraževanju pogosto prav pride citat slovenskega pesnika Toneta Pavčka: »Če se ne bo bralo, nas bo pobralo.« In prav branje in razvita stopnja bralne pismenosti posamezniku omogočata funkcioniranje v nenehno razvijajoči se družbi. Življenje v današnjem času od nas namreč zahteva nenehno prilagajanje, ki zajema spreminjanje ustaljenih norm, načina dela, sprejemanje drug drugega in nenazadnje dopolnjevanje in dograjevanje starega znanja ter pridobivanje novega. Ker je ta razvoj zelo hiter, moramo razviti spretnosti, ki nam omogočajo kar se da hiter odziv na spremembe v družbi. Razmislek o tem, katere so najpomembnejše kompetence, ki nam omogočajo normalno delovanje v vseh sferah življenja, poda odgovor, da je to razvita bralna pismenost pri posamezniku. In tako kot moramo slediti razvoju na področju tehnologije, znanosti, medicine, je nujno slediti tudi razvijajoči se didaktiki poučevanja. Spremembe na področju poučevanja od nas zahtevajo tudi drugačni učenci, ki so prav tako del razvoja na vseh področjih okrog sebe. Pismenost je zelo širok pojem, zato enoznačna in univerzalna opredelitev ni mogoča. S pismenostjo se danes ukvarjajo različne stroke in za razumevanje konceptov pismenosti so bili razviti različni modeli z različnimi poudarki. Skupni imenovalec modelov pa so temeljne sestavine pismenosti, ki so: branje, poslušanje, govorjenje in pisanje. Bralna pismenost se posebej osredotoča na vlogo branja pri posameznikovi pismenosti. Mednarodna raziskava bralne pismenosti (PISA)1 bralno pismenost razume kot razumevanje, uporabo, razmišljanje o napisanem besedilu ter zavzetost ob branju tega, kar bralcu omogoča doseganje postavljenih ciljev, razvijanje lastnega znanja in potencialov ter sodelovanje v družbi. Bralna pismenost je v Evropski uniji prepoznana kot ključna kompetenca, ki posamezniku omogoča vključevanje v socialno okolje, osebno izpopolnitev in osebni razvoj2. 121

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Projekt Objem Nezadovoljivi dosežki slovenskih 15-letnikov v bralni pismenosti, nižji od povprečja držav EU, ugotovljeni v mednarodnih raziskavah PISA (2009) in PIRLS (2001, 2006), negativen trend znanja (PISA 2006-2009) in rezultati pri nacionalnih preizkusih znanja devetošolcev iz materinščine so prispevali k temu, da je RS pripravila Nacionalno strategijo za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019-2030 in da poteka kar nekaj projektov, katerih namen je razvijanje bralne pismenosti pri učencih. OŠ Bršljin se je 1. 9. 2017 kot razvojna šola pridružila projektu Bralna pismenost in razvoj slovenščine - OBJEM (ozaveščanje, branje, jezik, evalvacija, modeli), ki bo trajal do 31. 10. 2022 in ima 4 delovne time, zadolžene za spodbujanje razvoja bralne pismenosti in slovenščine ter širjenje inovativnih pristopov pri poučevanju. V petih letih aktivnega raziskovanja in evalviranja lastne pedagoške prakse bo šola izdelala model za razvijanje bralne pismenosti pri učencih, ki jim slovenščina ni materni jezik, ter vzpostavila model knjižnice kot učnega prostora. Sicer je cilj projekta dvigniti raven bralne pismenosti pri učencih po celotni vertikali izobraževanja. Namenjen je razvoju in preizkušanju didaktičnih pristopov, ki bodo to omogočili. V okviru dela pri projektu OBJEM bralno pismenosti razvijamo z vidika uvajanja gradnikov bralne pismenosti v pouk, z vidika sodobnih didaktičnih pristopov, ki prispevajo k dvigu ravni bralne pismenosti, in z vidika izbora kakovostnih bralnih gradiv za vse predmete3. Gradnike bralne pismenosti (govor, motiviranost za branje, razumevanje koncepta bralnega gradiva, glasovno zavedanje, besedišče, tekoče branje, odziv na besedilo in tvorjenje besedil, kritično branje) strokovni delavci načrtno uvajamo v svoje poučevanje. Prav tako smo prepoznali formativno spremljanje (FS) pouka kot tisti didaktični pristop pri poučevanju, ki kakovostno prispeva k razvijanju bralne pismenosti. Poučevanje po načelih FS učence navaja na prevzemanje odgovornosti za lastno učenje, predvsem pa omogoča spremljanje dosežkov učenja glede na cilje pouka, sporočanje povratne informacije učencem z namenom boljšega doseganja učnih ciljev in hkrati razvija strategije učenja. Učenci so med učnim procesom aktivni, hkrati pa je zahteva tudi umik učitelja, ki tako prevzame vlogo načrtovalca in usmerjevalca učenja in ne vloge prenašalca znanja. Z raziskovanjem lastne pedagoške prakse sem znotraj projekta tudi sama spremenila svoj pristop pri poučevanju. Če sem pred leti poučevala pretežno tako, kot sem bila poučevanja v osnovni in srednji šoli deležna sama, sedaj vedno znova razmišljam o tem, kako bodo učenci med poukom čim bolj aktivni, jaz čim manj v ospredju, da bodo imeli jasne namene in cilje pri pridobivanju znanja in ves čas vedeli, kje na poti do znanja se nahajajo. V šoli smo si pred začetkom šol. l. 2019/20 kot prednostno nalogo postavili razvijanje 8. gradnika bralne pismenosti, tj. odziv na besedilo in tvorjenje besedila. Sama pa sem v svojem akcijskem raziskovanju spremljala, kako poglobljena povratna informacija učencem vpliva na njihovo tvorjenje besedila. V nadaljevanju prispevek predstavlja primer dobre prakse poučevanja po načelih FS, razvijanje gradnikov bralne pismenosti in vključevanje poglobljene povratne informacije učencem.

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Obravnava učnega sklopa pri slovenščini v 6. r. - ocena knjige Obravnava učnega sklopa je potekala 7 šolskih ur, od tega 3 ure v šoli in 4 ure na daljavo. V ospredju obravnave je bilo razvijanje gradnika odziv na besedilo in tvorjenje besedila. Učenci so se najprej (3 šolske ure) srečali z neumetnostnim besedilom oceno filma in po branju ter preverjanju razumevanja besedišča in besedila še spoznali značilnosti besedilne vrste ocene filma/knjige. Sledilo je tvorjenje ocene knjige (Desa Muck: Blazno resno …), ki so jo učenci prebrali za domače branje. To je potekalo v šoli na daljavo, pouk smo izvajali v virtualnih učilnicah Google Classroom. Obravnava literarnega dela Dese Muck je potekala pred pričetkom obravnave besedilne vrste ocena knjige. Na koncu so učenci izvedli tudi govorni nastop, v katerem so predstavili lastno oceno knjige. Uresničevala sem naslednje procesne cilje: - učenci berejo in razumejo NUB oceno knjige/filma; - učenci spoznajo besedilno vrsto oceno knjige; - učenci tvorijo oceno knjige, ki so jo prebrali za domače branje. Po predstavitvi dejavnosti in učnega sklopa smo skupaj z učenci oblikovali namene učenja. Namen učenja je bil razumeti izhodiščno besedilo oceno filma; razložiti in razumeti nerazumljive besede; določiti temo in podteme v besedilu; spoznati značilnosti besedilne vrste - ocena knjige; tvoriti oceno knjige in izvesti govorni nastop. Namen tvorjenja ocene knjige pa je bil razvijanje pisnih spretnosti na višji taksonomski stopnji, in sicer so učenci sintetizirali, analizirali in vrednotili prebrano knjigo Dese Muck, ob njej so kritično razmišljali, pisno so oblikovali svoje mnenje o knjigi in svoje besedilo o upoštevanju moje povratne informacije izboljševali in dopolnjevali. V nadaljevanju se bom osredotočila na dejavnost tvorjenja ocene knjige. V učilnici so učenci dobili pisna navodila za tvorjenje ocene knjige, na video uri smo se o tem tudi pogovorili. Slika 1: Navodila za tvorjenje ocene knjige123 123

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Pričakovala sem, da bo nekaj učencev imelo težave, predvsem pri tvorjenju kratke obnove knjige in pri tvorjenju mnenja o knjigi. Izkazalo se je, da je večina učencev tvorila neustrezno besedilo. Spodaj so prikazani trije primeri neustrezne obnove knjige in zapis osebnega mnenja o knjigi. Prikazani so trije primeri pomanjkljive obnove; v drugem primeru je učenec obnovo tvoril v eni povedi, v tretjem primeru pa je tvoril zelo podrobno obnovo s premim govorom in podobno. 1. primer neustrezne in pomanjkljive obnove knjige: 2. primer neustrezne in pomanjkljive obnove, zapisane v zgolj eni povedi: 3. primer neustrezne delne obnove, ki je preveč podrobna, z zapisom premega govora itd.: Učenci so imeli pri izražanju osebnega mnenja o knjigi še večje težave. Spodaj so prikazani primeri pomanjkljivo izraženega osebnega mnenja o knjigi. 1. primer pomanjkljivo izraženega osebnega mnenja o knjigi:

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI 2. primer pomanjkljivo izraženega osebnega mnenja o knjigi: Glede na to, da je večina učencev sprva tvorila pomanjkljiva besedila (oceno knjige), sem pripravila bolj natančna navodila, na video uri sem jim pojasnila njihove pomanjkljivosti in predstavila dopolnjena navodila za tvorjenje ocene knjige. Pred tem pa sem vsem učencem podala individualno pisno povratno informacijo o tvorjenem besedilu in jih spodbudila k izboljšanju, dopolnjevanju in popravljanju njihovega besedila. Povratne informacije sem podajala v spletni učilnici, neposredno v dokument, ki so ga kot nalogo naložili v spletno učilnico. Slika 2: Primeri povratnih informacij učencem Po dopolnjenih navodilih in moji poglobljeni povratni informaciji ter analizi pomanjkljivosti na video uri so učenci izboljšali svoja besedila in tvorili ustrezno obnovo knjige, mnenje o knjigi in priporočilo knjige za branje. Slika 3: Dopolnjena navodila za tvorjenje ocene knjige 125

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Primer ustrezne obnove: Primera ustrezno izraženega osebnega mnenja o knjigi: Iz zadnjih dveh primerov je razvidno, da sta učenca zapisala utemeljeno mnenje s primerom iz knjige. Vrednotila sta ravnanje književnih oseb, predstavila sta občutke ob branju, zapisala spoznanje ob sporočilu iz knjige in tudi utemeljila priporočilo za branje knjige. Po moji ponovni povratni informaciji o besedilu so se učenci začeli pripravljati na izvedbo govornega nastopa. Tega so izvedli na daljavo. Govorne nastope sem tudi posnela.

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Zaključek Po evalvaciji svojega dela ob koncu učnega sklopa sem bila s potekom dela in rezultati učencev zadovoljna. Menim, da so dosegli načrtovane cilje in uresničili namene učenja. Ves čas so bili seznanjeni s tem, kje na svoji poti do končnega cilja se nahajajo. Z mojo vztrajnostjo, spodbujanjem, predvsem pa sprotnimi pisnimi in ustnimi povratnimi informacijami so ozaveščali svoje pomanjkljivosti na eni strani in napredek na drugi. To je vzdrževalo njihovo motivacijo, da so prav vsi tvorili oceno knjige in izvedli govorni nastop. Seveda so bile med posameznimi učenci razlike v tvorjenih besedilih, vendar so nekateri učenci izkazali velik napredek v svojem znanju. Velik poudarek tvorjenju besedil in medvrstniški ter moji povratni informaciji sem dajala v vseh oddelkih, ki jih poučujem. Ob koncu svojega akcijskega raziskovanja lahko z gotovostjo trdim, da so učenci sposobni tvoriti tudi zahtevnejša besedila in poustvarjalna besedila, v katerih tudi kritično razmišljajo, če so ustrezno usmerjeni in če so sproti seznanjeni s pomanjkljivostmi pri tvorjenju besedil. Na drugi strani pa je potrebna tudi velika mera vztrajnosti učitelja, da od učencev zahteva dopolnjevanje, popravljanje in izboljševanje njihovih besedil. Opombe - 1Program mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk (angl.: Programme for International Student Assessment; v nadaljevanju: raziskava PISA) se izvaja pod okriljem - Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju: OECD), [URL: http://www.oecd.org/pisa/], 27. 8. 2021. - 2Priporočilo Evropskega parlamenta in Sveta Evropske unije z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. - 3https://www.zrss.si/projekti/projekt-objem/ Viri in literatura - Nolimal, F.: Bralna pismenost v Sloveniji in Evropi. Zbornik konference Brdo, 25., 26. 10. 2011. Zavod RS za šolstvo. - Peršolja, M.: Formativno spremljanje znanja v praksi. Priročnik za učitelje. Domžale: M. Peršolja, 2019. - Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina, 2019. Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. 127

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI DOMAČE BRANJE MALO DRUGAČE Jerneja Luštek, prof. slovenščine in sociologije Povzetek OŠ Bršljin je kot razvojna šola že peto leto vključena v projekt OBJEM, ki ga vodi ZRSŠ Slovenije. Učitelji se pri načrtovanju svojega dela v razredu poslužujejo devetih gradnikov bralne pismenosti. Vsako leto si učitelj zastavi raziskovalno vprašanje ter izbere temeljni gradnik, ki ga bo temeljiteje razvijal. Ker se učitelji slovenščine v 3. VIO pogosto srečujejo z upadom bralne motivacije pri učencih (zmanjšajo se obiski v knjižnicah, zmanjša se število izposojenih knjig, zmanjša se število učencev, ki opravijo bralno značko, knjige za domače branje ne preberejo vsi učenci), je učiteljica s pomočjo predstavljene dejavnosti skušala učence motivirati za branje, hkrati pa povečati znanje bralnega razumevanja. Kljub temu da so v razredih različni bralci, se ni poslužila načela zanimivega branja, želela je namreč dobiti uvid v učinkovitost metode dolgega branja, kjer so vsi učenci 7. razreda istočasno brali enako književno delo. Ključne besede: motivacija za branje, domače branje, dolgo branje, bralni dnevnik Branje je temeljna spretnost vsakega posameznika, saj mu omogoča optimalno delovanje, v šoli pa predstavlja tudi temelj za učenje vseh predmetov. Je vseživljenjski proces, zato je zelo pomembno, da otrok že v najzgodnejšem obdobju svojega življenja vzpostavi stik s knjigo. To mu omogočijo starši, šola pa je tista, ki poskuša ta stik obdržati in posameznika oblikovati v bralca za vse življenje. Sodobni mediji, še zlasti televizija, internet in tudi mobilne naprave prav gotovo vplivajo na upadanje števila bralcev, hkrati pa onemogočajo dokončen razvoj bralnih sposobnosti. V obdobju ob koncu osnovne šole mnogo otrok preneha brati. Kropp v svoji knjigi Vzgajanje bralca (Kropp 2000: 144) ugotavlja, da se delež bralcev po 14. letu zmanjša za približno 20 odstotkov. Prav zato imajo učitelji v osnovni šoli pomembno nalogo, da bralni interes mladih usmerjajo in razvijajo. »V tem obdobju je naša glavna naloga bralcu ponuditi literaturo, ki ga bo na eni strani doživljajsko zadovoljila, torej mu omogočila neke močne dražljaje, se na nek način dotaknila njegove notranjosti, na drugi strani pa bo ta literatura kljub vsemu estetsko zahtevnejša, večpomenska, izvirnejša.« (Njivar 1998: 37) Učitelji se v osnovni šoli pogosto soočajo z upadom bralne motivacije predvsem pri učencih v 3. VIO. Po podatkih Statističnega urada so leta 2020 dekleta za branje porabila le 17 minut na dan, ravno toliko dečki med vikendom. Učitelji slovenščine tako vsak na svoj način skušajo pri učencih ohranjati in razvijati motivacijo za branje v razredu in izven njega. Za spodbujanje motivacije za branje bi bilo pomembno in potrebno učencem v vseh razredih omogočiti izbiro knjig tudi za domače branje, žal pa učitelji vse pogosteje po lastnem izboru točno določijo, kaj naj preberejo vsi učenci v razredu, ne glede na njihove bralne sposobnosti in bralne interese. Z večjo izbiro knjig namreč omogočimo učencem, da sami izberejo tisto tematiko, ki jih najbolj zanima, kar lahko že poveča njihovo motivacijo za branje. Pri tem je seveda ključna pomoč učitelja oziroma knjižničarja, ki jim pomagata izbrati knjige, ki so po težavnosti in vsebini čim bližje njihovim sposobnostim ter seveda interesom.

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Za pravilno literarno vzgojo učencev osnovne šole je važno, kaj in kako berejo; kvaliteta branja in prebranega je torej pomembnejša od količine oziroma števila prebranih knjig. Najboljše je delo, ki ga otroci sprejmejo za svojega: tako delo govori o življenju, ki ga otroci živijo, o njegovih občutkih in dilemah, v skladu z njihovimi predstavami govori o vrednotah otroškega sveta, skratka omogoča otroku, da doživi svoje otroštvo v vseh razsežnostih. Ravno zato se je knjiga Avtobus ob treh učiteljici zdela idealna za sedmošolce, ker »je klasična mladinska povest o odraščanju, o prvih prijateljstvih in zametkih ljubezni, o prvih grenkih srečanjih z manj prijaznimi življenjskimi okoliščinami, o radostih sproščenih šolskih počitnic, o fantovskih avanturah in preizkušnjah, o prvih razočaranjih in soočenjih s temnimi platmi življenja« (Godec idr. 2018: 9). Šolske in krajevne knjižnice (predvsem v manjših krajih) navadno hranijo samo po nekaj izvodov enega književnega dela. V razredu je lahko tudi do 28 učencev in skoraj nemogoče je zagotoviti toliko izvodov, da bi vsi učenci hkrati brali isto književno delo. Kako torej učencem zagotoviti, da bodo prišli vsak do svojega izvoda pravočasno? Ena izmed možnosti je uporaba e-knjižnice Biblos, kjer so na voljo e-knjige, ki so dostopne vsakomur, ki je včlanjen v splošno knjižnico. V opisanem primeru se učencem tega načina ni bilo potrebno poslužiti, so pa metodo dolgega branja lahko izpeljali zato, ker so vsi sedmošolci v dar (vseslovenski projekt Rastem s knjigo) dobili knjigo slovenske pisateljice Nataše Konc Lorenzutti Avtobus ob treh. To je pomenilo, da je bila prva ovira na poti do prebranega književnega dela za domače branje premoščena. Poznamo več oblik oziroma možnosti obravnave domačega branja. Najstarejša oblika obravnave domačega branja je s t. i. celoletnimi vprašanji, ki so enaka za vse predvidene knjige. Slabost te oblike je predvsem v tem, da učenci prepisujejo drug od drugega ali pridobijo podatke na spletnih straneh/portalih, še posebej, če učitelj že več let ni zamenjal seznama knjig za domače branje. Učenci se najpogosteje poslužujejo zapisov na spletni strani Domače branje: pomoč pri pisanju obnov (https://www.domacebranje.com), na portalu dijaški.net (https://dijaski.net), na Wikipediji, prosti spletni enciklopediji (https://sl.wikipedia.org/wiki/ Glavna_stran) in na Wikiviru, odprtem skladišču izvornih besedil (https://sl.wikisource.org/ wiki/Glavna_stran). Učitelj se lahko posluži ustnega ali celo frontalnega preverjanja prebrane knjige, največ časa pa mu vzame skupinska oblika, ki je tudi najzahtevnejša. Zanjo porabi več šolskih ur in marsikateri učitelj se ravno zaradi tega za to metodo ne odloči. Učiteljica je obravnavi domačega branja namenila 5 ur, ker je menila, da si jih delo, ki je prejelo znak za kakovost otroških in mladinskih knjig zlata hruška in bilo nominirano za nagrado večernica, tudi zasluži. Pred začetkom branja je učiteljica učencem predstavila knjigo, ogledali so si kolofon, prebrali spremno besedo avtorice, si ogledali predstavitveni filmček, ki ga je pripravila Javna agencija za knjigo RS. »Po mnenju strokovnjakov je učiteljevo glasno branje učencem eno najmočnejših motivacijskih sredstev« (Bucik, Pečjak 2004), zato je učiteljica na začetku prebrala nekaj odlomkov iz knjige in učence spodbudila k razmišljanju o nadaljevanju zgodbe. Učenci so svoja predvidevanja zapisali. Učiteljica jim je pripravila dnevnik branja, ki so ga morali med branjem izpolnjevati. Vanj so vpisovali, koliko časa so dnevno brali knjigo, svoje doživljanje ob branju in vprašanja, ki so se jim ob branju porajala.129 129

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Slika 1: Natančno izpolnjen dnevnik branja Knjiga Avtobus ob treh ima 223 strani in učiteljica je besedilo razdelila na štiri približno enake dele, tedensko so torej učenci prebrali okoli 60 strani, izjema so bili učenci, ki potrebujejo diferenciacijo in individualizacijo. Slednji so prebrali nekoliko manj, težje so razumeli vsebino, zato so vsak teden dobili podrobno obnovo, ostali učenci pa so vsak teden dobili nov bralni list, s katerim je učiteljica preverila razumevanje prebranega. Težnja je bila na razvijanju recepcijske zmožnosti, tj. zmožnosti doživljanja, razumevanja in vrednotenja umetnostnega besedila, predvsem pa je učiteljica želela, da se učenci vračajo v besedilo in v besedilu iščejo podatke. Na bralnem listu so bile taksonomsko različno zahtevne naloge, ki so zajemale prvine književnega besedila (književna oseba, književni čas in prostor, dogajanje, motiv, tema/sporočilo in snov, avtor in pripovedovalec) ter književne zvrsti in vrste (pripovedništvo, proza, roman). Doma so izpolnjevali bralni dnevnik, na dogovorjeni dan v tednu pa so izpolnjen bralni list prinesli v šolo. Dobri bralci so knjigo prebrali v nekaj dneh, vendar bralnih listov namenoma niso dobili vnaprej. Pri obravnavi knjige v šoli je v prvem tednu delo potekalo v parih. Po izrečenih vtisih in mnenju o začetku zgodbe sta učenca skupaj pregledala odgovore na bralnem listu, se o njih pogovorila, jih po potrebi dopolnila, nato se je oblikovala skupina, kjer so se pogovorili o odgovorih. Sledilo je poročanje skupin. Učiteljica je medtem na bralnih listih z rdečim pisalom naredila črtico in označila, koliko besedila je bilo zapisanega ob določenem odgovoru. Sproti je ob predstavljenem odgovoru skupine dala možnost dopolnjevanja tudi ostalim skupinam. Ob koncu pa je sama pokomentirala slišano in je v primeru, da odgovor ni bil natančen, s pomočjo vprašanj učence pripeljala do popolnega odgovora ali pa jim je povedala, na kateri strani v knjigi se skriva odgovor (branje kot iskanje). Učenci so imeli s seboj tudi knjigo in so se na ta način lahko vračali v besedilo. Prvi teden je bil pogovor osredotočen na razlike med mestnim in vaškim življenjem ter na družino. Bralne liste so učenci nato odnesli domov, odgovore so lahko dopolnili in jih vstavili v bralni dnevnik.

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Slika 2: Dva primera izpolnjenih bralnih listov; za rdečimi črticami so dopolnitve (v 1. primeru pisane z enako barvo, v 2. primeru uporabljena druga barva pisala) Vsak teden pa je bila pri pouku predvidena še ena dejavnost, pri kateri so učenci morali pokazati različne veščine. Ker so po prvem tednu branja spoznali glavni književni osebi ter njuni družini, so razvijali zmožnost doživljanja dogajanja in spoznavanja teme v književnem besedilu tako, da so napisali zgodbo s perspektive druge književne osebe. Prvoosebnega pripovedovalca Tineta je torej zamenjal njegov mestni prijatelj Uroš in napisal svojo pripoved o tem, kako je doživel prvo srečanje z vaškim življenjem. Učiteljica je tvorjena besedila pobrala in učencem podala povratno informacijo o vsebinski in jezikovni ustreznosti besedila. Vsak teden pa je bila na bralnem listu tudi naloga z aktualizacijo besedila, ki je terjala od učencev, da so o prebranem poglobljeno razmišljali. Predstavljaj si, da se znajdeš v situaciji, ko zadeve doma niso najboljše. Nekdo od staršev zboli, dobiš en kup zadolžitev, za katere doslej nisi vedel, da jih je potrebno postoriti, v šoli imaš težave, si nesrečno zaljubljen … Kako bi se v taki situaciji znašel, koga bi prosil za pomoč, bi o tem spregovoril s prijatelji ali bi o tem raje molčal? Se ti zdi, da je Tinetova družina primer idealne ali običajne družine? Pojasni. Kako družinski člani v vaši družini prispevate k temu, da je vaše življenje tako, kot je? Katerih družin je po tvojem mnenju v tvoji okolici največ, idealnih, običajnih ali nenavadnih? Slika 3: Primera nalog z aktualizacijo besedila 131 131

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Po prebranem dogovorjenem drugem delu knjige se je delo z umetnostnim besedilom v šoli začelo na tak način, da so se učenci razdelili v tri skupine. Ker se v tem delu bralec sreča s tremi pomembnimi motivi, je pogovor v eni skupini tekel o zdravju in bolezni, v drugi o reorganiziranih družinah, v tretji pa o mladostniški ljubezni. Sledil je frontalni pogovor, kjer so tudi ostale skupine izrazile svoje mnenje o omenjenih motivih, temu pa skupno preverjanje odgovorov, zapisanih na bralnem listu. Učiteljica je učence v primeru nepopolnega odgovora usmerjala z vprašanji, da so prišli do popolnega. Učenci so si lahko beležili opombe v svoje zvezke, doma pa so imeli možnost odgovore na bralnem listu dopolniti oziroma popraviti. Glede na to, da so učenci prebrali že polovico knjige, so se v heterogenih skupinah lotili kronološkega razvrščanja dogodkov (časovna premica); dogodki so bili že napisani na lističih. V tretjem tednu se je dogajanje v knjigi začelo razpletati. Na dan je prišla skrivnost enega izmed glavnih junakov, ki je retrospektivno upravičil svoje obnašanje. Učenci so se pri šolski uri v skupinah najprej pogovorili o napisanih odgovorih, in sicer je vsaka skupina izžrebala dve vprašanji, pregledali so zapise in o odgovoru poročali. Učiteljica je njihove odgovore po potrebi dopolnila. Nato so na časovno premico umestili še dogodke, o katerih so brali v tem tednu. Ker je učiteljica po dveh tednih ugotovila, da imajo učenci težave z razlago stalnih besednih zvez, so v nadaljevanju ure razlage iskali v SSKJ. V zgodbi se pojavi tudi nekaj besed primorskega narečja, zato so učenci individualno skušali izpisane primorske besede prevesti v knjižni jezik. Vsak posameznik je moral napisati kratko besedilo, v katerem je razmišljal, zakaj je avtorica uporabila neknjižni jezik in kakšen učinek je njegova raba imela nanj. Tudi ob koncu te ure so učenci bralni list odnesli domov in ga po potrebi dopolnili. Učenci so v četrtem tednu najprej prebrali svoja predvidevanja o zgodbi, ki so jih zapisali pred branjem knjige. Nihče ni predvidel dogajanja, kot se je v zgodbi dejansko odvilo. Zadnji teden so učenci pri pouku razmišljali predvsem o povezavi naslova z vsebino romana, odgovorov niso preverjali, več časa je bilo namenjenega spoznanjem, sodbam, izražanju mnenja, vtisov, ki so jih utemeljevali tako, da so se sklicevali na besedilo, iskali povedi v knjigi. Po štirih tednih ukvarjanja s knjigo je sledilo izpolnjevanje bralnega dnevnika, kamor so morali učenci zapisati razmišljanje o prebranih mislih, ki so se jih med branjem romana dotaknile, strniti so morali vtise o prebranem delu ter zapisati, komu bi ga priporočali v branje. Bralne dnevnike so oddali, učiteljica jih je pregledala in jim zapisala povratno informacijo. Slika 4: Povratna informacija učiteljice

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Zaključek Učitelji slovenščine v 3. VIO se pogosto ukvarjajo z vprašanjem, kako še motivirati učence, da bodo prebrali knjigo za domače branje. Z izbiro primerne in dostopne knjige ter njeno dobro predstavitvijo pred branjem lahko učitelj pridobi učenca za branje, kajti če bo učenec ob branju užival, bo zadovoljen in bo tako že njegova bralna aktivnost zanj nagrada, potreboval ne bo nobene druge zunanje motivacije. In ravno to se je zgodilo v predstavljenem primeru. Knjigo so prebrali vsi sedmošolci, vsak teden so komaj čakali, da so se o knjigi lahko pogovarjali s svojimi sošolci in učiteljico, ni jim bilo težko izpolnjevati bralnega dnevnika ne bralnih listov, ob koncu je bil njihov dokaz učenja natančno izpolnjen bralni dnevnik. Očitno je bilo, da jih je vsebina močno pritegnila, ker je avtorica pisala o vsakdanjem življenju, o življenju najstnikov, ki morajo ob neljubih dogodkih hitro odrasti. Predstavljeni primer pa nam daje tudi odgovor na vprašanje, ali je bolj smiselno temeljito obravnavati le tri knjige za domače branje kot pa na hitro pet ali šest. Zagotovo je kvaliteta branja in posledično tudi razumevanje prebranega, ki je doseženo z metodo dolgega branja, pomembnejša od števila prebranih knjig. Viri in literatura - Bucik, N. in Pečjak, S., 2004: Učenčev izbor − ključ do motivacije za branje. Otrok in knjiga, 60, 55–60. - Njivar, T., 1998: Obravnava domačega branja v triletnih programih. Slovenščina v šoli, 2, 37–42. - Kropp, P., 2000: Vzgajanje bralca. Tržič: Učila. - Godec, A., Jesenek, V., Krajnc, A., Mićović Struger, L., 2018: Priporočila za Cankarjevo tekmovanje. Dostopno na: https://www.zrss.si/zrss/wp-content/uploads/priporocila- 6_7_razred.pdf (30. 10. 2021) - Guček, T., 2020: Opazili smo: poletavci spodbujajo mlade poletne bralce. Dostopno na: - https://www.marketingmagazin.si/opazeno/opazili-smo-poletavci-spodbujajo-mlade-poletne-bralce (30. 10. 2021) 133

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI POUK NA DALJAVO IN RAZVIJANJE GRADNIKOV BRALNE PISMENOSTI Katarina Črtalič, prof. slovenščine in univ. dipl. lit. komparativistka V članku bom predstavila lastno prakso uvajanja IKT v pouk na daljavo ob hkratnem uvajanju veščin formativnega spremljanja ter razvijanja gradnikov bralne pismenosti, kar je del projekta OBJEM. Za delo sem uporabljala učno okolje Google Classroom. Pri tem pa tudi aplikacije, ki so izvedbo omogočale. Ključne besede: formativno spremljanje, gradniki bralne pismenosti, OBJEM, delo na daljavo, slovenščina Uvod V projektu OBJEM, v katerem sodelujem že od 2017. leta, pri pouku razvijamo bralno pismenost in znotraj tega gradnike bralne pismenosti. V Nacionalni strategiji za razvoj bralne pismenosti (nadalje NS 2019) lahko preberemo, da je bralna pismenost »stalno razvijajoča se zmožnost posameznika in posameznice za razumevanje, kritično vrednotenje in uporabo pisnih informacij« (2019: 3). Nanjo moramo nujno gledati širše, kar pomeni, da vključuje »razvite bralne veščine, (kritično) razumevanje prebranega in bralno kulturo (pojmovanje branja kot vrednote in motiviranost za branje)« (NS 2019: 3). Slovenščina ima pomembno vlogo pri razvijanju navedene zmožnosti, moram pa dodati, da ni edini predmet, pri katerem bi jo razvijali. Gradniki bralne pismenosti so natančno razdelan sistem za doseganje bralne pismenosti. Omogočajo njeno sistematično razvijanje skozi celotno vertikalo prav na vseh predmetnih področjih. Pri urah slovenščine sem sistematično uvajala elemente posameznih gradnikov, kar je pomenilo, da je bil pouk usmerjen in voden v njihov razvoj. V pričujočem prispevku so v ospredju elementi dveh gradnikov, 7. in 8.; odziv na besedilo in tvorjenje besedil ter razumevanje besedil. Gradnik odziv na besedilo in tvorjenje besedil predstavlja tvorjenje ustreznih in smiselnih govorjenih in pisnih besedil o prebranem, o uporabi prebranega v novih situacijah in o razvijanju veščine pisanja ustreznih besedil. (Haramija 2020: 2) Gradnik razumevanje besedila predstavlja sistematično razvijanje branja z razumevanjem (uzaveščanje procesa branja ob uporabi različnih bralnih strategij), pri čemer je poudarek na neumetnostnih besedilih, povezanih z vsemi predmetnimi področji. (Haramija 2020: 2) Razumevanje besedila je bistveno pogojeno z razmerjem tvorca in naslovnika. Je produkt udeleženčevih intuicij o koherentnosti kot posledici iskanja relevantnosti besedila glede na dani kontekst. Za razumevanje besedila lahko trdimo, da je vedno interpretacija, namreč naslovnik besedilo razume skladno s svojimi mislimi, vrednotami, hotenji, željami, izkušnjami, čustvovanjem. (Krajnc Ivič 2020: 202) V procesu učenja učenci s pomočjo učitelja presegajo svoje razumevanje in s pomočjo njegovega osmišljanja in podajanja razlage prevzemajo novo vedenje o tem, kako določeno besedilo razumeti. Glede na navedeno je pouk o umetnostnih besedilih brez interakcije s sošolci in učiteljem brez pomena, saj ne prinaša koristi v doseganju ustreznega razumevanj in s tem novega znanja.

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Slika 1: Gradniki bralne pismenosti (Vir: Haramija 2020) Pri gradniku razumevanje besedil sem v 9. r. razvijala naslednje elemente: − prepozna namen in temo ter okoliščine nastanka besedila; − v besedilu poišče bistvene podatke in podrobnosti; − o besedilu oz. podatkih si postavlja vprašanja na vseh ravneh; − odgovarja na lastna in tuja vprašanja na vseh ravneh razumevanja; − prepozna odnose med različnimi informacijami besedila; − besedilo samostojno obnovi in povzame; − podatke pojasnjuje, utemeljuje, oblikuje hipoteze ...; − vztraja pri zahtevnejših bralnih nalogah; − izbira in uporablja ustrezne osnovne in kompleksne bralne strategije za razumevanje besedil; − uzavešča lasten proces branja in učenja z branjem. (Haramija 2020: 319) Pri gradniku odziv na besedilo in tvorjenje besedil sem razvijala naslednje elemente: − sodeluje v pogovoru o prebranem besedilu in utemeljuje svoja stališča z dokazi iz besedila; − govorno in pisno ter jezikovno ustrezno glede na sobesedilo tvori besedila različnih vrst; − besedilo razloži, razčleni, povzame vrednoti … s pomočjo različnih strategij; − utemeljuje svoje odgovore oz. svoj odziv na prebrano; − svoja besedila oblikuje rokopisno in v elektronski obliki (Haramija 2020: 322). Slabo stanje glede bralne pismenosti v R Sloveniji se je zdelo še bolj izstopajoče in problematično ob tem, ko so šole in knjižnice zaradi epidemije ostale zaprte. Pojavila so se vprašanja in tudi pomisleki, ali je mogoče udejanjati učne cilje in cilje bralne pismenosti, v našem primeru zaradi projektnih dejavnosti razvijanje gradnikov, tudi na daljavo, v nekakšnih virtualnih svetovih. Ne moremo mimo dejstva, da imamo učitelji v slovenskih šolah že vrsto let številne možnosti izobraževanja o informacijsko-komunikacijski tehnologiji. S pridom sem jih izkoriščala in že zgodaj spoznala učenje na daljavo v obliki orodja Moodle ter ga uporabljala pri izobraževanju odraslih. Prav tako sem poznala nekatere aplikacije za spremljanje učenja in dela v šoli, možnosti videoklicev in Google okolje z aplikacijami Drive, Docs ter Classroom. Ob začetku karantene sem takoj zasnovala virtualna učna okolja za posamezne oddelke, kjer sem izvajala pouk slovenščine. Opremljenost učencev z enotnimi e naslovi mi je 135

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI omogočila, da sem jih povabila v virtualno učno okolje in začela izvajati pouk. Res smo se sprva vsi še zelo privajali na to, iz dneva v dan pa so se izboljševali tako gradiva kot procesi. Največ zadrege je povzročala tehnologija. Vprašanja o tem, zakaj ne delata mikrofon in zvočnik, kam je izginila povezava za klic ipd., so bila zelo pogosta in reševali smo jih na različne načine. Izkazalo pa se je, da so bili ravno učenci pri tem uspešnejši. Videoklice je večina poznala iz prostočasnih aktivnosti, npr. igranja videoiger. Videokonferenčne ure pouka Obravnavo sklopa Prešernovega pesništva v 9. razredu sem izvedla s kombinacijo različnih gradiv, ki sem jih pripravila za samostojno in vodeno delo na daljavo ter z uporabo virtualne učilnice in videokonferenčne povezave. Z učenci sem se srečevala na Google Meetu, gradivo za samostojno delo pa sem jim pripravila v učilnico Google Classroom, kamor sem prav tako dajala naloge. Iz lastnih izkušenj, ko sem sodelovala na prenekaterih videokonferenčnih srečanjih, vem, kako je sedenje ob zaslonu in poslušanje/gledanje predavatelja zahtevno in naporno. Na delovnih srečanjih, ki so jih pripravljali v okviru projekta OBJEM na ZRSŠ, sem spoznala, da imajo različne sprotne naloge z uporabo različnih aplikacij zelo pozitivne učinke na udeležence. Pri delu z učenci lahko z uporabo različnih digitalnih orodij razvijamo elemente gradnikov bralne pismenosti. Pri obravnavi Zdravljice sta bila v ospredju predvsem dva gradnika: odziv na besedilo in tvorjenje besedil ter razumevanje besedil. Sklop o Prešernu sem začela z uporabo videokonferenčne aplikacije Google Meet s predstavitvijo namenov učenja ter s pogovorom o kriterijih uspešnosti, kar so si učenci zapisali v zvezke. Med izvajanjem videokonferenčne ure pouka sem učencem predvajala vnaprej pripravljene prosojnice, ki sem jih izdelala s programom Active Presenter. Zanimiv za uporabo je predvsem, ker omogoča predvajanje prosojnic, snemanje zaslona ter tudi pretvarjanje prosojnic v druge datoteke in izdelavo kvizov. Z njim z malo spretnosti lahko ustvariš filme, ki potem služijo za samostojno učenje. Opremljen je z bogatimi grafičnimi možnostmi. Slika 2: Uporaba Active Presenterja

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Pripravila sem tudi Padlet - aplikacijo, ki omogoča deljenje in posredovanje komentarjev - ter jo uporabila za uvodno motivacijo. Povezavo do aplikacije sem učencem pripela v »klepet« in s klikom nanjo so že lahko sodelovali v zapisovanju asociacij ob ponujenih besedah, ki so se dotikale vsebine in sporočila Zdravljice. Pozitivno pri Padletu je, da ponuja širok nabor barvnih shem in določene postavitve elementov, kar je zelo uporabno pri pouku in olajša učiteljevo delo. Učenci so imeli ob vpisovanju lastnih asociacij vpogled tudi na zapise svojih sošolcev; nenazadnje lahko posamezno shemo arhiviramo in izvozimo v druge formate in tako zopet zapise podelimo z učenci. Padlet sem pogosto uporabljala tudi za medvrstniško podajanje povratnih informacij ter za tvorjenje besedil. Slika 3: Prikaz uporabe aplikacije Padlet Po krajšem pogovoru, ki je sledil »možganski nevihti«, sem učence pripravila na poslušanje posnetka Zdravljice. Učenci so se umirili in prisluhnili recitaciji. Občutek sem imela, da bi s frontalnim pogovorom o občutkih po poslušanju pesmi z učenci, ki so bili v virtualnem svetu hkrati blizu, pa vendar tudi tako zelo daleč, pokvarila »čar« doživljanja poezije. Razdelila sem jih v skupine, kar sem izvedla s pomočjo Google Docs, kamor sem za vsako skupino zapisala njene člane, naslov nove videokonferenčne povezave in vprašanja za delo. Povezavo do deljenega dokumenta sem posredovala v »klepet«, kjer je bila dostopna vsem učencem. Dogovorili smo se še za čas dela v skupinah. DANES ZA JUTRI Učenci so se zaradi zaprte šole zelo pogrešali, zato so bili dela v skupinah zelo veseli. Pogovore sem lahko spremljala in po potrebi usmerjala, saj sem imela tudi jaz dostop do novih videokonferenčnih »prostorov«. Njihove naloge so bile povezane s poslušanjem pesmi: najprej so se pogovorili o občutkih po branju, nato o tem, ali jim je pesem všeč; opisovali so svoje predstave izpovedovalca ob nazdravljanju. O tem so tvorili zapis v svoje zvezke. Po 10 minutah so nadaljevali delo na skupni povezavi. Posameznike sem povabila, da so predstavili delo v skupinah in izmenjali mnenja ter se tako odzvali na besedilo. Zelo pomembno se mi zdi, da imajo tudi učenci možnost govoriti, ko poteka pouk na daljavo. Čeprav se včasih pojavijo zadrege, predvsem zaradi slabih tehničnih možnosti ali začetniške nerodnosti pri uporabi, je to za učence pomembna izkušnja. V nadaljevanju sem podala navodilo za drugi sklop nalog, ki so jih usmerjale v motivno analizo pesmi Zdravljica. Odgovore na vprašanja so ob branju posameznih kitic pesmi prav tako podajali skupaj, saj so se učenci tudi tokrat razdelili v heterogene skupine. Povratno informacijo o odgovorih sem jim podala, ko so se zopet zbrali na prvi povezavi. 137

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Slika 4: Videokonferenčni pouk in uporaba klepeta Za sprotno preverjanje znanja sem med drugim uporabljala Google Obrazce. Povezavo do tako pripravljenih nalog sem podelila v klepet in spremljala delo učencev. Zelo uporabno je, da tako učitelj kot učenci takoj pridobijo povratno informacijo o znanju, na podlagi katere potem sledijo ali obravnava nove snovi ali pa ponovno ponavljanje in utrjevanje stare. Podobno dajejo takojšnjo povratno informacijo še nekatere aplikacije, ki sem jih uporabila pri drugih urah, npr. Learningapps in Kahoot. Kot t. i. izstopni listki, s katerimi so učenci podali refleksijo ure, so lahko služili zapisi v klepet oz. uporaba Jamboarda, na katerega lahko navidezno prilepimo samolepilni listek z refleksijo. Prav tako je zelo uporaben Mentimeter. Gradiva Nekateri učenci so imeli zaradi slabo delujočega omrežja slabše možnosti za povezovanje in za sodelovanje na videokonferenčnih urah. Zaradi tega sem pri pouku na daljavo za del snovi pripravljala gradiva v različnih oblikah. Izdelala sem učne liste v Wordu, pri katerih sem bila pazljiva, da so naloge in navodila učence ustrezno vodili pri usvajanju ciljev in razvijanju gradnikov bralne pismenosti. V gradivih sem uporabljala večjo pisavo, barve, slikovno gradivo. Dodala sem ustrezna vprašanja, ki so vzpodbujala razmišljanje in kreativnost. Nekatera gradiva sem individualizirala za učence, ki jim slovenščina ni materni jezik. Pozorna sem bila na skladnjo in jo poenostavljala, kjer je bilo potrebno. Prav tako sem zahtevnejše besede/besedne zveze nadomeščala z razumljivejšimi. Gradiva so bila strukturirana, da so omogočala izvedbo pouka z elementi formativnega spremljanja ter razvijanje gradnikov bralne pismenosti. Nekateri učenci so gradiva prejeli v tiskani obliki, zato je bilo pomembno, da so pripravljena estetsko in ustrezno. Zaradi slabega socialnega položaja posameznih učencev je bilo težko pričakovati, da bodo sodelovali s svojimi kamerami in računalniki pri videokonferenčnih urah. Z njimi sem navezala stik s pomočjo telefona in družbenih omrežij, ki so jih poznali. To je bil največkrat Messenger v okviru Facebooka. Pri tem so bili dobro zasnovane naloge in navodila za delo

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI zelo pomembni; učenci so morali podatke na listih poiskati sami, kajti jaz sem bila na drugi strani majhnega telefonskega zaslona in nisem mogla na listu pokazati, kje kaj piše in kje je pri zapisu potrebno popraviti ali dodati manjkajočo črko. Slika 5: Google Obrazci za sprotno preverjanje znanja V Wordu sem oblikovala navodila za naloge, ki so jih potem učenci oddali v spletno učilnico Google Classroom. Tvorili so daljša in kompleksnejša odzivna besedila, razmišljanja, povzetke ali poustvarjalna besedila. Izdelke sem popravila in podala povratno informacijo. Sklepne misli Učenje je aktiven proces in učenci si znanje »zgradijo« sami s tem, da subjektivno interpretirajo objektivno stvarnost. To je tudi socialno okrepljen proces. (Flogie in Aberšek 2019: 19) Učitelji smo se ob zaprtju šol znašli v zahtevni situaciji, kako omogočiti učencem izkušnje, procese pridobivanja znanja, kako jim omogočati socialno interakcijo, ki pomembno vpliva na konstruiranje znanja. Stiki med samimi učenci na eni strani in učitelji in učenci na drugi so tako zelo pomembni, da nisem razmišljala o tem, ali izvajati pouk s pomočjo videokonferenčnih orodij, ampak sem bila osredotočena na to, kako ga izvajati, da bo čim bolj podoben pouku v učilnicah. Pri tem so mi aplikacije, ki omogočajo aktivno učenje, prišle zelo prav. Virtualni prostor se zdi brezkončen, vendar ko si v njem, občutiš ujetost. Ne moreš si pomagati z rokami, da bi pokazal, kje je naloga v zvezku, ne slišiš naravne barve glasu. Zaradi orisane ozkosti in zamejenosti virtualnega prostora je bilo potrebno tudi med informacijami ločiti tiste, ki so bistvene, od drugih, nebistvenih, ter tako pomagati učencem pri kognitivnem procesiranju informacij, ne da bi pri tem preobremenili njihov spoznavni sistem. (Flogie in Aberšek 2019: 19) Formativno spremljanje je povezano s konstruktivističnim modelom poučevanja. Učenec je namreč odgovoren za svoje grajenje znanja, večkrat v interakciji z drugimi. Učitelj učencu omogoča odgovornost ter izbiro različnih poti za dosego ciljev. (Peršolja 2019: 17) Med 139

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI šolanjem na daljavo je odgovornost do lastnega znanja prišla zelo do izraza, saj so bili učenci primorani veliko nalog in gradiv predelati sami, torej sami poskrbeti za učenje. IK tehnologija omogoča, da učitelj procese spremlja tudi na daljavo in podaja učinkovito povratno informacijo. Prav tako s sodobno tehnologijo z lahkoto pripravljamo različna gradiva in omogočamo različne možnosti pri pridobivanju znanja. Učenci imajo možnost uporabljati avdio ali video gradiva ter interaktivne delovne zvezke. Zaradi osredotočanja na bistveno sem tiskano gradivo pripravljala sama, kar mi je omogočalo lažjo izvedbo individualnih ur. Zelo pomembni v celotnem procesu so gradniki bralne pismenosti. Izpostavila sem dva, ki sem ju razvijala pri obravnavi umetnostnih besedil; s svojimi elementi sta omogočala sistematično in načrtno razvijanje bralne pismenosti. Misli lahko strnemo okoli tega, da se pri pouku na daljavo prav gotovo da uresničevati učne cilje, vendar pa zaradi nujnosti socialnih stikov, človeške bližine pri konstruiranju novega znanja nikakor ne moremo govoriti o tem, da so ti cilji doseženi enako kakovostno, kot če poteka pouk v šoli z učenci in učitelji »od blizu«. Viri in literatura - Flogie, A., Aberšek, B., 2019: Inovativna učna okolja - vloga IKT. Dostopno na: htps://en.calameo.com/read/0058307531fae8501fad2 (15. 11. 2021). - Haramija, Dragica idr., 2020: Gradniki bralne pismenost. Teoretična izhodišča. Maribor: Univerza v Mariboru. Dostopno na: htps://press.um.si/index.php/ump/ catalog/book/515 (18. 11. 2021). - Holcar Brunauer, Ada, 2016: Formativno spremljanje v podporo učenju: priročnik za učitelje in strokovne delavce. Ljubljana: ZRSŠ. - Jedrinović, Sanja idr., 2018: Strokovna izhodišča za didaktično uporabo IKT na 9 študijskih področjih. Delovna verzija gradiva. Dostopno na: htp://naslokar.fmf.uni-lj.si/FMF/sidu.pdf (18. 11. 2021). - Kustec, S., Logaj, V., Krek, M., Flogie, A., Truden-Dobrin, P. in Ivanuš-Grmek, M., 2020: Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19: modeli in priporočila. Dostopno na: htps://www.zrss.si/pdf/modeli_in_priporocila.pdf (18. 11. 2021). - Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenost za obdobje 2019-2030. Dostopno na: htps://www.gov.si/novice/2020-01-15-nacionalna-strategija-za-razvoj-bralne-pismenos- t-za-obdobje- 2019-2030/ (18. 11. 2021). - Rupnik Vec, T. idr., 2020: Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije Covid-19 v Slo- veniji, delno poročilo. Dostopno na: htps://www.zrss.si/strokovne-resitve/digitalnabralni- ca/podrobno?publikacija=297 (19. 11. 2021). - Slokar Čevdek, M., 2013: Odnos med učiteljem in učenci. Didakta, november 2013, 2-5. Dostop na: htp://www.didakta.si/doc/revija_Didakta_2013_november.pdf (19. 11. 2021). Slike 2, 3, 4, 6, 7, 9: lastni arhiv izdelkov učencev v času šolanja

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI PRIHODNOST V ZELENEM OBJEMU NARAVE Iztok Kovačič, univ. dipl. inž. arh., in Petra Ostanek, univ. dipl. inž. arh. Vsak arhitekturni poseg se osmisli v njegovi komunikaciji z okoljem, predvsem je pomembna uporabniška izkušnja prostora. V razmisleku o viziji prostorskega razvoja šolskega okoliša je poleg prostora izredno pomembna dimenzija tudi čas, saj gre za vplive na več generacij, ki so vsak dan v medsebojni interakciji, ki jo omogočajo odprte in urejene zunanje javne površine. Povedano preprosto: človek bo z leti dojemal okolico drugače, zato je potrebno razmišljati o vseh generacijah uporabnikov novega šolskega okolja. In začne se že z otrokom v vrtcu. Vesel bo, ko se bo lahko končno igral na novih pisanih igralih, o katerih mu je govorila že mamica. To bo tudi njegovo igrišče, ko bo začel hoditi v prvi razred. Komaj čaka, da bo začel hoditi v šolo, ki jo vsak dan gleda skozi okno igralnice. In komaj čaka, da bosta šla z očkom popoldan po novi stezi igrišča preizkusit vožnjo brez pomožnih koleščkov. Morda ga bo takrat s tribune gledal tudi starejši bratec in navijal zanj, da mu bo uspelo. In želi si, da bi kot on tudi sam kdaj tekmoval na kolesarskem poligonu in se na igriščih družil s prijatelji. Z družino je že večkrat prehodil trim stezo okrog OŠ Bršljin z vsemi postajami, zato se tu počuti varno. Všeč mu je zeleno okolje, ki je cel dan obsijano s soncem, ter stara drevesa, v senci katerih se lahko spočije in počuti domače. Všeč mu je vrvež in vse, kar lahko počne okrog šole. Osnovnošolec se bo popoldan vsak dan dobil na igrišču s prijatelji. Najprej bodo igrali košarko in če bo sreča, pridejo naokrog rolat tudi punce iz 9. razreda. Včasih se ustavijo in takrat skupaj igrajo odbojko na mivki. Včasih pa punce sedejo na tribune in gledajo, kako fantje igrajo nogomet. Tudi najboljšemu prijatelju še ni povedal, da se je v bližnjem gozdičku prvič poljubljal z eno od njih. Morda ga je opazila, ko je plezal po novi plezalni steni ob šolski telovadnici. Kdo bi vedel … Med počitnicami bo šel s prijatelji vadit na zunanje fitnes naprave, kjer se jim bodo zagotovo pridružili tudi srednješolci, ki so včasih hodili na to šolo, in razlagali bodo, kako je sedaj vse drugače. Še vedno pa se vsi skupaj radi družijo na avtobusnem postajališču, ki se jim ne zdi več tako futuristično kot takrat, ko so ga postavili. Tudi ko bo sam že v srednji šoli, se bo vračal na igrišče pred šolo, kjer je preživel lepe trenutke svojega otroštva. Tudi njemu je všeč zeleno okolje, ki je cel dan obsijano s soncem, ter stara drevesa, v senci katerih se lahko spočije in počuti domače. Všeč mu je vrvež in vse, kar lahko počne okrog šole. Tudi njun oče je hodil na to šolo. Vsako jutro z avtom pripelje starejšega sina pred avtobusno postajališče, kjer se že zbirajo prvi šolarji. S krožno potjo promet poteka tekoče, vključno z avtobusi, in tako je tudi kasneje v dnevu kljub številnim obiskovalcem popoldanskih aktivnosti. Sam se popoldan do šole najraje odpravi peš in tam uživa z otroki ali pa odigra kakšen nogomet z naključnimi soigralci. Sedaj, ko je blizu postaja z električnimi kolesi, izkoristi to možnost, ko je treba vmes skočiti do bližnje trgovine. Dostikrat se potem usede na klop, od koder lahko spremlja dogajanje, včasih pa se ustavi tudi na novih fitnes napravah. Všeč mu je zeleno okolje, ki je cel dan obsijano s soncem, ter stara drevesa, v senci katerih se lahko spočije in počuti domače. Všeč mu je vrvež in vse, kar lahko počne okrog šole. 141

OŠ BRŠLJIN DANES ZA JUTRI Pomembno je tudi, kako obšolski prostor doživlja nova učiteljica. Povedali so ji, da je bilo v preteklost veliko težav s parkiranjem, zato je vesela, da lahko parkira na novem parkirišču neposredno ob šoli. Zapornica omogoča, da ni več neželenih avtomobilov, ki bi zasedali prostor zaposlenim. Sicer pa je večina učiteljev tako ali tako naklonjena trajnostni mobilnost in prihaja v šolo peš ali s kolesom, saj imajo možnost pustiti kolo v novi kolesarnici. Tudi sama se občasno pripelje z električnim kolesom, a je zaradi oddaljenosti od doma avto pozimi še vedno prva izbira. Ne glede na letni čas pa vsakič, ko med poukom pogleda skozi okno, občuti pomirjujočo okoliško naravo. Všeč so ji zeleno okolje, ki je cel dan obsijano s soncem, ter stara drevesa, v senci katerih se lahko spočije in počuti domače. Tudi dedek pride večkrat po svojega mlajšega vnuka in opazuje, kako se razvija okolica šole. Zagotovo popoldan ne bo zamudil priložnosti, da se sprehodi po novi atletski stezi. S prijatelji bodo ob pogovoru počasi krožili in se sem in tja tudi ustavili na ozelenjeni sredini, da se malce raztegnejo. Včasih pa pride tja tudi čisto sam, še najraje zgodaj zjutraj v nedeljo, ko tam ni še nikogar. Posedi na klopci in počiva. Všeč so mu zeleno okolje, ki je cel dan obsijano s soncem, ter stara drevesa, v senci katerih se lahko spočije in počuti domače. Vizija prostorskega razvoja okolice Osnovne šole Bršljin lahko predpostavlja različne variantne rešitve, ne glede na vse prihodnje spremembe grajenega okolja pa je potrebno izkoristiti in ceniti naravne danosti, ki jih ima lokacija in so postale prepoznavne skozi čas. Privlačnost tega prostora definira obsežno zeleno okolje šole z zelenicami in gozdičkom, ki nudi pomirjujočo vizualno kuliso, ki se odpira na jugozahod in omogoča obsijanost s soncem skozi cel dan. Pomembna sta tudi občutek domačnosti in možnost počitka v senci starih dreves, ki so izjemnega pomena za kvaliteto obstoječega prostora in jih je potrebno zgolj nadgraditi oziroma primerno vzdrževati. Zeleni element prostora - drevored ob cesti in drevesa v okolici šole, ki so se razvijali skozi čas, oblikujejo karakter prostora in so ključni gradnik njegove identitete. V novomeškem prostoru je Osnovna šola Bršljin prepoznavna po svoji vpetosti v zeleno okolje, kar mora zasnova prostorskega razvoja poudariti in nadgraditi.143