50 let Osnovne šole Bršljin Novo mesto 1972-2021

Obisk v šolski knjižnici Z učiteljico smo odšli v knjižnico. Tam nas je čakala knjižničarka in nas je lepo pozdravila. Ko smo bili vsi zbrani, smo se usedli na klopice. Knjižničarka je pre- brala knjigo in nato dala šestim otrokom kartončke z besedilom in oni so to pre- brali. Mi poslušalci smo morali poslušati in te napake smo potem skupaj s knjiž- ničarko rešili. Nekaj časa smo se še pogovarjali, potem nam je knjižničarka po- kazala najnovejše knjige za nas in kje lahko te knjige najdemo. Pokazala nam je tudi do katere vrste lahko vzamemo knjige za izposojo. Knjižničarka nam je povedala koliko časa lahko imamo knjigo za bralno značko in knjigo, ki smo si jo šli izposoditi. In zdaj na koncu smo si lahko vsi pogledali te najnovejše knji- ge. Vsi smo jih hoteli vzeti, ampak je knjižničarka rekla, da jih lahko vzamemo naslednji dan. Vsi že komaj čakamo ta dan. Nato smo se poslovili in odšli vsi lačni na malico. Mark Potočar, 5. c 51

RAZISKOVANJE JESENSKIH ZAKLADOV Učenci 1. C smo sončno oktobrsko dopoldne preživeli v naravi. V gozd smo odšli s prevezanimi očmi. Zaupali smo sošolcu, da nas pravilno usmerja. V gozdu smo odkrivali zaklade narave in jih razvrščali v razisko- valne škatle, z zaprtimi očmi poslušali ptičje petje, šelestenje listja, mest- ni vrvež ... objeli smo drevo, ga pobožali in mu zaželeli lepo željo. Med spoznavanjem šolske okolice, smo nabrali listje, plodove in vejice in iz njih izdelali medvedji brlog. 52

TO SMO MI Moja prijateljica Aila Močnik Pučinskas živi v Novem mestu, na Mestnih njivah 9, v bloku. Stara je 13 let in obiskuje 9. b razred na Osnovni šoli Bršljin. V šolo se vsak dan vozi z avtomobilom. Je med najmanjšimi v razredu. Visoka je le 161 centimetrov in težka 49 kilogra- mov. Ima dolge, ravne, rjave lase, ki se v sončni svetlobi zasvetijo v oranžno- rjavih odtenkih. Ima ovalen obraz na katerem se iz leta v leto množi število pegic. Prav zaradi njih izgleda zelo prikupno. V svojem prostem času zelo rada bere knjige ter gleda filme. Zelo dobra je tudi v rolanju in vožnji s kolesom, zato sta tudi to dve dejavnosti, ki ju v prostem času rada počne. Poleg tega svoj prosti čas zelo rada preživlja tudi s svojo mlajšo sestrico Nežo. Poleg nje v njeno ožjo družino spada tudi njena mati Tina ter babica Ana. Njena mati, ki je do drugih zelo prijazna in sočutna, je socialna delavka na Osnovni šoli Drska. In čeprav ima njena mati zelo rada slovenščino ima Aila veliko raje zgodovino in angleščino. Na teh področjih je namreč zelo dobra in razgledana. V šoli pa sploh ne prenese slovenščine in fizike, saj misli, da sta ta predmeta dolgočasna in za- nimiva. Aila najraje je hrenovke v testu, ne mara pa rib. Njena najljubša pijača je voda z okusom limete. Glede hrane je zelo izbirčna in zelo hitro pove, če ji kaj ni všeč. Zelo dober primer tega je ingverjev čaj. Aila sicer ve, da je ingverjev čaj zelo do- ber za imunost, vendar jo to zaradi po njenem mnenju nagnusnega okusa ne za- nima. Moja najboljša prijateljica ima presej standardni stil oblačenja, saj najraje nosi kavbojke ter kratke majice z jeans jakno povrhu. Njeni najljubši čevlji pa so njeni že prevečkrat obuti črno-beli čevlji Vans. Živa Bregar, 9. b 53

Devetošolci so razmišljali o svojih sošolcih in iskali njihove osebnostne lastnosti. Se strinjate z njimi? ŽANA Žana je 14-letno dekle, ki živi v Novem mestu, na Ljubljanski cesti 106. Obiskuje 9. razred OŠ Bršljin. Žana je zelo delovna in vestna učenka, poleg tega pa je tudi zelo prijazna in dobrosrčna. Ob njej se vedno počutim veselo in varno. Ima zelenomodre oči, v katerih se kar utopiš, in srednje dolge, rahlo nakodrane, svetlo rjave lase. Na licih ima malo pegic, ampak jih malokdo opazi, saj niso preti- rano poudarjene. Lase pa ima običajno spete v čop. V višino meri dobrih 165 cm. Žana obiskuje glasbeno šolo, kjer se vestno uči igrati na svojo violino. Igranje vio- line ji kar leži, saj ima izredno dober posluh. V prostem času obiskuje pevske vaje, preostali prosti čas pa posveti svojim prijateljem in psičku Sheriju. Žanino družino sestavljajo mama Milena, oče Boštjan in njen brat Anže, ki prav tako obiskuje 9. razred OŠ Bršljin, saj sta namreč dvojčka. Doma ji ni nikoli dolg- čas, saj ima ob sebi vedno psička Sherija. Žana pri hrani ni izbirčna, a ima najraje pico. Večino časa je oblečena v kavbojke in majico, ob hladnejših dnevih pa ima oblečen pulover. Opazovala: Sara Bevc, 9. b NAJBOLJ NASMEJANA OSEBA V MOJEM ŽIVLJENJU Moja prijateljica Julija je poleg svojih dolgih, skodranih, rjavih las znana tudi po tem, da je vedno nasmejana. Mislim, da je taka prišla že na svet, saj se mi ne zdi mogoče, da bi človek v današnjem svetu lahko na vsakem koraku našel neko stvar, ki bi ga osrečila. Vsaj zame bi ta trditev popolnoma držala. Jaz namreč veli- ko raje gledam na svet z malo mračnejšega pogleda, saj je tako skoraj nemogoče, da bi me karkoli oz. kdorkoli razočaral. S takšnim pogledom na svet pa si lahko tudi velikokrat prijetno presenečen. Zato se mi ne zdi smiselno, da bi na življenje vedno gledal s pozitivne strani, saj če se nekaj zalomi, se res zelo hudo zalomi. Vendar Julija klub temu vedno tako sebi kot drugim nariše nasmeh na obraz. To ji uspe z njeno karizmo, smešnimi pripovedmi o njenem življenju in seveda kupom slabih vicev. 54

Zelo znana je tudi po tem, da nikogar nikoli ne želi prizadeti. Noče namreč, da bi se kdo zaradi njenih besed počutil grozno v svoji koži, zato tudi pogosto jezne besede raje pogoltne, kot izgovori. Zaradi tega jo vsi, ki jo poznajo, vidijo kot ne- kakšno sonce, ki nikoli ne zaide. Naša življenja polni s toplino in nasmehi, na njej ljubljene osebe pa pazi kot angel varuh. Sicer ima Julija tudi nekaj negativnih lastnosti, kot so nepotrpežljivost in zamerlji- vost, vendar sta ti dve lastnosti v primerjavi s kopico dobrih zanemarljivo majhni. Kajti Julija je nepotrpežljiva le zato, ker želi življenje živeti s polnimi pljuči. Ne želi zamuditi niti trenutka in zato jo zelo moti, če se mora ukvarjati s čim nepotrebnim. Zamerljiva pa je zato, ker ne prenese, da ji ljudje ne vračajo prijaznosti, ki jo ona deli na vse strani. Zato ljudem včasih malce prehitro zameri, vendar se slej kot prej z njimi pobota. Moja prijateljica je tudi zelo vztrajna, saj že kar 9 let trenira balet. In čeprav do današnjega dne še ne more samostojno stopiti na baletne špice, je odločena, da ji bo to nekega dne uspelo, zato vsak dan pridno vadi. Julija je resnično neverjetna prijateljica, brez katere si svojega življenja ne bi mogla predstavljati. Vsak dan me namreč nasmeje do solz in če imam slab dan, ga hitro spreobrne v najboljši dan v mojem življenju. In čeprav tega mogoče ne bo občutila danes ali jutri, se ji bodo v prihodnosti vsa ta dobra dejanja poplačala. O tem sem popolnoma prepričana. Živa Bregar, 9. b INJA Inja je vedno pozitivno dekle in zna razveseliti vsakogar. Vedno je pripravljena pomagati v katerih koli težavah sem in za to sem ji neizmerno hvaležna. Vedno mi zna povedati pravo stvar, da me razveseli in spravi v boljšo voljo tudi takrat, ko se nočem smejati. Inja je gromozanski sonček, ki ti lahko osvetli ves dan sa- mo s svojim, pogledom in iskrico v očeh, ki se zabliska, ko te pogleda. Je zelo skromno dekle in ne zahteva veliko, ne materialne stvari niti pozornosti, zadosti se s tem, kar ima in to se mi zdi neprecenljivo, saj nima veliko ljudi tega v sebi. Vedno je prijazna z vsemi okrog sebe in nikoli ne povzroči nič žalega nobene- mu živemu bitju. Res sem hvaležna, da je moja prijateljica in ne vem, kaj bi nare- dila brez nje, zagotovo pa bi bilo moje življenje brez nje sama tema. Julija Gorenc Verček, 9. a 55

56

TD v Dolenjskem muzeju Arheološka podoba Dolenjske V torek 1.10.2019, smo učenci 7.razreda odšli na tehnični dan v Dolenjski muzej. Zjutraj smo se ob 8.00 zbrali na dvorišču pred šolo, kjer smo dobili malico. Namen ogleda je bil ta, da bi si v živo ogledali predmete iz preteklosti, ki so jih našli predvsem na novomeškem področju in si na delavnicah izdelali še svojo usnjeno zapestnico. Iz šole smo se odpravili peš. Hodili smo mimo Kulturnega centra Janeza Trdine, kjer nam je učiteljica Jožica Sovič povedala, da je bilo na teh tleh nekoč novomeško poko- pališče. Odšli smo še mimo pošte, se ustavili pri rojstni hiši skladatelja Marjana Kozine in se nato odpravili do Kapiteljske cerkve, ki je pravzaprav cerkev Sv. Nikolaja (Miklavža). Ogledali smo si kripto – prostor pod cerkvijo. Pred muzejem smo se še malo odpočili, nato pa smo se razdelili v dve skupini. Moja skupina, je odšla na sam ogled razstave na temo prazgodovine. Kustosinja muzeja nam je pokazala in povedala mnogo zanimivosti, ki zadevajo muzej. Najbolj pa mi je bila všeč najstarejša situla, ki so jo odkrili na naših tleh. Sicer že malo razpada, a mi je bilo v res velik ponos videti to situlo. Ker pa je seveda že v bolj slabem stanju, je težko razbrati, s katerimi znaki je porisana, zato je bil pod situlo poseben prikaz. Kustosinja nam je povedala, da je fascinantno tudi to, da je na veliko situlah narisan voz, ki ga tu- kaj še niso odkrili. Na razstavi je tudi veliko različnega nakita, ki so ga našli v ženskih grobovih. Nakit je bil prav zares raznobarven. Seveda pa so v grobove bogatejših žensk dajali res veliko količino steklenih kroglic. Zelo mi je bila všeč tudi lončena poso- da in seveda, kot sem že omenila, so se v grobovih bogatejših mož pojavljale večje in tudi lepše lončene posode ter orožje. Kustosinja nam je povedala, da so majhno lonče- no posodo, ki bi jo dan danes uporabljali za nalivanje, takrat uporabljali za pitje mleka. To pa zato, ker so mame na porodu pogosto umrle in so zato morali otroka hraniti z mlekom kar iz lončene posode. Po ogledu smo odšli še na delavnico, kjer smo si izdelali svoje zapestnice iz usnja, na katere smo s pomočjo štampiljke, odtisnili svoji inicialki in nekaj različnih motivov in vzorcev. Na poti domov smo se ustavili še na arheološkem najdišču na Marofu. Bilo mi je za- bavno in poučno. Trina Zupančič, 7.a 57

KULTURA IN UMETNOST MLADI UMETNIKI IZ 4. B ŠPELA žAGAR SIMON HUDOROVIČ 58

ELA ZUPAN BRINA MALNARIČ SERGEJ KOVAČIČ 59

MODA IN GLASBA GLASBA https://musiclab.chromeexperiments.com/Experiments NAJ GLASBA 2019: Girls Like You Solo Happier Shotgun Shallow Senorita Perfect ALI TUDI TI MISLIŠ TAKO? 60

MODA To leto so moderne :temno zele- na,svetlejša rjava in rumena barva. KAKO TI JE VŠEČ? 61

NAJVIC MESECA Štejem Mož in žena, poročena že vrsto let, sedita na kavču. Nenadoma mož vpraša: »Kolikokrat si me doslej prevarala?« Tišina. Mož slabe volje malo glasneje: »No, povej mi, kolikokrat si me prevarala?« Žena: »Kaj se dereš, ko štejem!« Želja “O, mlada gospodična. Vedno kadar vas vidim, kako se smejite, vas želim povabiti k sebi.” “Ste samski?” “Ne, zobozdravnik sem.” 62

Star kruh Gresta dva klošarja v park, pa prvi vpraša: “Imaš zraven star kruh za golobe?”…… ….. “Ne, jaz jih jem kar brez kruha!” 63

ALI VEŠ ... … da je v pradavnini je vsako leto izumrlo 6 živaljskih vrst in jih tudi nastalo toliko. Danes pa na leto ne nastane nobene in jih izumre 26 000. ...da se ob oceanski nevihti proizvede energija enaka poldruge- mu milijonu ton rastreljiva. ...da kit grbavec med oglašanjem doseže enako glasnost kot pok jederske bombe. Tian Recelj, 5.B 64

65

ALI VEŠ? -V učilnici je povprečno 200kg zraka. -Najdaljša ladja na svetu (tanker) je merila približno 500m. -Da obstajajo nesmrtne meduze (ne umrejo). -Prvi računalnik, ki je bil približno tako zmogljiv kot današnji je tehtal 27 ton. -V Avstraliji lahko požar preskoči in se širi z več kot 50km/h. -V Avstraliji so izkopali zlato zrno, ki je tehtalo 36 kg, vredno 180 000 avstraljskih dolarjev. -Morski psi včasih preplavajo tudi več kot 19 000 km, da bi prišli do hrane. -Kremplji harpije (vrsta orla) so dolgi 10cm in z njimi stisne z močjo 50kg. -Samo v morju je 17 kvatrilionov litrov vode. -V megli se kapitani ladji na Amazonki raje držijo brega, saj se iz sredine ne vidi kopnega. -Neko Avstraljsko zlatokopno podjetje vsako leto nakoplje za 1,3 miljarde zlata. Tian Recelj in Jakob Kastelic 66

VESELOŠOLSKA TEMA: REVOLUCIJA V MEDICINI – CEPIVA Ali veš … - da je prvo cepivo izumil Edward Jenner. - da imunski sistem oslabi premalo spanca in uživanje ne- zdrave hrane. - da je druga beseda za odporen imun. - da nam je s cepljenjem uspelo izkoreniniti črne koze. VESELOŠOLSKA TEMA: VALUTE SVETA S katero valuto smo plačevali v Sloveniji pred uvedbo evra? Z jeni. S tolarji. Z markami. Ali obstajajo plastični bankovci? Da. Ne . Katero valuto uporabljajo na Maldivih? Rupije. Rufije. Juane Evre. Poišči vsiljivca. Hladna denarnica, virtualna valuta, strojna denarnica, bitcoin. 67

Dopolni tabelo. IME VALUTE ISO KRATICA SIMBOL AMERIŠKI DOLAR USD EVRO € JPY ¥ FUNT ŠTERLING £ Rešitve: 1. b; 2. a; 3. b; 4. hladna denarnica; $, EUR, japonski jen, GBP. Svit Jambrošić, 4. b ALI VEŠ: - da če hočeš priti do magme v notranjosti Zemlje, boš moral skopati luknjo, dolgo 6000 km? - da je Jupiterjevi največji luni ime Miranda? - da bo mogoče čez veliko let Sonce eksplodiralo in ne bo več plane- tov? - da nas Jupiter ščiti pred meteorji? Žiga Bojanc, 4. b 68

SAM SVOJ MOJSTER Bila sem sama svoj mojster Že od malega rada ustvarjam. Najraje izdelujem stvari iz papirja, kjer ni preveč lepljenja in umazanih rok. Všeč so mi enostavne stvari, za ka- tere vem, da so uporabne. Menim, da je preživljanje prostega časa tako, da si ustvarjalen, super, saj se uriš v ročnih spretnostih, pustiš domišljiji prosto pot, pa še dolgčas ti ni. Človek večkrat kaj pozabi ali izve kakšno pomembno informacijo in si želi to kam zapisati. Zato sem se odločila, da bom izdelala majhen blokec, ki ga lahko daš v žep in je vedno pri roki. Takoj, ko sem lahko, sem se lotila dela. Iz omare sem vzela trši barvni papir in na- vaden bel papir. Pripravila sem si še ravnilo in spenjač, iz peresnice pa sem vzela škarje in flomastre. Najprej sem iz tršega papirja izrezala pravokotnik s stranicama 7x21 cm. Spodnji rob sem s pomočjo ravnila prepognila navzgor za 2,5 cm in gib sem zopet ponovila. Nato sem nasprotni rob prepognila do sredine prvega zavihka. Potem sem iz navadnega papirja izrezala dvanajst listkov, velikosti 6x7 cm. Tukaj sem razmišljala, da bi mi vzelo preveč časa, če bi šla izrezovat vsakega posebej. Zato sem se znašla. Navaden bel papir A4 format sem trikrat prepognila, zarisala mere in izrezala. Kupček listkov sem zataknila v manjši zavihek in jih spela s spe- njačem, približno en cm od spodnjega roba. Sprednji zavihek sem zataknila v spod- njega. Nato sem še okrasila sprednjo stran. Moj blokec je svetlo rumen zato, da napis pride do izraza. Nanj sem napisala misel »Vse, kar imaš, je zdaj«, saj me opominja, da stvari naredim danes in jih ne prela- gam na naslednji dan. To večkrat deluje, priznam pa, da včasih tudi ne. Namesto tega bi na sprednjo stran lahko kaj narisala, nalepila nalepko, naredila vzorček itd. Možnosti je ogromno. Edina težava, na katero sem naletela, je bila ta, da sem upo- rabila preveč listkov in jih nisem mogla speti s spenjačem, kar me je ujezilo. Mislila sem, da jih bom prehitro porabila, zato sem jih raje naredila več. To me je izučilo in zdaj uporabim dvanajst do največ petnajst listkov za blokec. Moj izdelek mi je zelo všeč, ker sem ga naredila čisto sama. Pohvalila ga je tudi mo- ja družina in vsi so bili navdušeni nad njim. Zato sem jih z veseljem izdelala tudi za njih. Zelo sem bila zadovoljna, ker mi je blokec že prvi dan prišel prav, in hkrati po- nosna nase, da sem vse od ideje do končnega izdelka bila sama svoj mojster. Larisa Redek, 8. a 69

JABOLČNA PITA Menim, da je pomembno, da se že mladi naučimo kuhati in peči, saj nam bo to poma- galo, ko bomo študirali in ko bomo imeli družino. Takrat bomo znali sami narediti oku- sne jedi in sladice in nam ne bo treba kupovati hitre hrane, ker je to nezdravo. S tem tudi bolje izkoristiš svoj prosti čas, namesto da igraš igrice na telefonu. S pripravljeno sladico lahko koga razveseliš in mu polepšaš dan. Ker je imela moja babi rojstni dan in imamo vsi v naši družini radi pito, sem se odločila, da jo spečem. Pri pripravi jabolčne pite sem za testo uporabila: 1 jajce, 3 rumenjake, 45 dag moke, 1 maslo, 20 dag sladkorja, 2 vrečki vaniljinega sladkorja, 1 pecilni prašek, limonin sok in limonino lupino. Za nadev pa: 6 jabolk, cimet, 2 žlici sladkorja, malo drobtin, limonin sok, marmelado in vrečko vaniljinega sladkorja. Uporabila sem nož, strgalnik, skledo, lonec, tehtnico, kuhalnico, pekač ter valjar. Najprej sem jabolka oprala, jih olupila in na- ribala. Nato sem jih prepražila. Na dno lonca sem dala 2 žlici sladkorja, nato pa še nari- bana jabolka. Počakala sem, da so se prepasirala in potem dodala malo drobtin, cimet, vaniljo in sok ene limone. Zaradi cimeta so se obarvala rjavo ter imela še lepši vonj. Potem sem jih dala hladit in medtem naredila testo. V posodo sem dala 45 dag moke, 1 pecilni prašek ter dobro premešala. Nato sem dodala še sladkor, 2 vrečki vaniljinega sladkorja, 1 jajce, 3 rumenjake, maslo, limonino lupino in limonin sok. Vse skupaj sem dobro premešala z rokami. Bilo je nadležno, ko se mi je testo lepilo na roke, a sem ga s pomočjo moke odstranila. Testo sem gnetla toliko časa, da je postalo gladko. Nato sem ga razdelila na dva dela. Manjši del testa sem dala v zmrzovalnik za pol ure, da se je strdil. Večji del pa sem enakomerno razvaljala v pekač in ga premazala z borovniče- vo marmelado. Ko so se naribana jabolka ohladila, so že res lepo dišala in sem se tež- ko uprla skušnjavi, ampak najprej sem jih morala enakomerno porazdeliti po vsem testu. Ko je minilo pol ure, sem bila res navdušena, saj sem zmrznjeno testo lahko končno naribala po jabolkih in pito dala peč v segreto pečico na 200 ˚C. Ko je bila pita lepe rumene barve, sem zmanjšala temperaturo in nestrpno čakala, da se do konca speče. Ko je bila končno pečena, pa sem morala čakati še eno uro, da se je ohladila. Po neskončno dolgi uri sem jo narezala na koščke in jo postregla. Okraševala je ni- sem, saj so se mi že brez okraskov cedile sline. Prinesla sem jo na mizo in vsi so že nestrpno čakali, da jo poskusijo. Oči je kar pozabil zapreti usta, ko je videl, da mi jo je uspelo speči. Poskusila sem jo tudi sama in res je bila zelo dobra, pa še ponosna sem bila nase, da mi jo je uspelo narediti. Vsi so pito pohvalili in tako sem dobila voljo do ponovne peke. Brina Brudar, 8. r. 70

PRIPRAVA SLUZI Zelo rada kaj ustvarjam in izdelujem. Menim, da če ustvarjaš, je to dobro za razvoj tvojih možganov in ročnih spretnosti. Dandanes se manj ljudi ukvarja z ustvarjanjem in izdelovanjem izdelkov, saj večina mladine preživlja prosti čas ob tehnologiji. Med počitnicami sem pomislila, da porabim preveč časa za telefon in se zami- slila, kaj bi lahko izdelala. Spomnila sem se, da me je moja prijateljica naučila, kako narediti sluz. Da sem osvežila svoje znanje, sem si pogledala še nekaj posnetkov na Youtubu in se odločila, da izdelam puhasto sluz. Obstaja še pro- zorna sluz, ki jo naredimo tako, da namesto pene za britje dodamo vodo. Zato sem najprej pospravila stvari z mize in jo prekrila s prtom, da je ne bi umazala. Nato sem na mizo pripravila lepilo, peno za britje, boraks (prašek, ki ga zme- šaš z vodo, da se sestavine sprimejo), posodo in žlico. Priporočam, da ko bo- ste izdelovali sluz, nosite rokavice. Potem sem lepilo zlila v posodo. Najbolje je tekoče lepilo uhu ali navadno belo lepilo. Lepilu sem dodala tri žlice pene za britje. V posodo sem dodala še eno žlico vode, zmešano z boraksom. V 1 dl vode sem dodala eno majhno žličko boraksa. Ko imamo vse te sestavine v po- sodi, jih samo še zmešamo in nato zmes, ki je nastala, samo še gnetemo ne- kaj časa in počasi se bo strdilo v sluz. Včasih je sluz pretrda. To se popravi tako, da ji dodamo malo vode ali še boljše malo losiona za telo. Če je sluz pre- več tekoča, dodaš še malo boraksa in bo končni izdelek super. Sluz se da tudi pobarvati. Jaz sem jo pobarvala vijolično, saj je to moja najljub- ša barva. Sluzi lahko dodamo tudi bleščice, kroglice iz stiropora in železove opilke, da jo lahko premikamo z magnetom. Ko sem sluz naredila, sem jo dala v prozorno posodico. Sluz sem dala tudi svoji sestrični Maši in bila je je zelo vesela. Skupaj sva jo še enkrat izdelali. Bila sem ponosna nase, saj nisem celega dneva porabila z gle- danjem televizije. Vesela je bila tudi moja družina, ker mi je uspelo in nisem obupala ob prvem neuspehu. Loti Lampe Lenčič, 8. r. 71

KAKO SEM PRIPRAVILA MAFINE V življenju se neprestano učimo. Znanje, ki ga pridobimo, kmalu uporabimo. S pri- pravljanjem različnih jedi se učimo kuhanja in peke, hkrati pa si zapomnimo tudi različne recepte. Kuhanje in peka nas lahko pomirjata ali pa vznemirjata, če nam ne gre vedno vse po načrtih, kot smo si zamislili. Jaz zelo rada pomagam pri peki, že ko sem bila majhna, sem vedno rada pomagala mamici in babici v kuhinji. Nedolgo nazaj sem na praznovanje svojega rojstnega dne povabila svoje sorodni- ke, kjer sva s sestrično spekli čokoladne mafine. Mafine sva izbrali zato, ker njihova priprava ni zahtevna. Na spletu sva poiskali recept, a kmalu ugotovili, da doma ni- mava vseh sestavin, zato sva odšli v trgovino. Ko sva se vrnili, sva vse sestavine dali na mizo in začeli s pripravo. Za pripravo dvanajstih mafinov sva potrebovali 250 g moke, 150 g sladkorja, 200 g čokolade, 1 vrečko pecilnega praška, 1 vrečko vani- lijevega sladkorja, 2 jajci, 6 jedilnih žlic olja, 2 dl mleka in limonin sok, ki sva ga izti- snili iz ene limone. Nato sva izmerili količino sestavin, ki je bila zapisana v receptu. Potem sva pripravili 2 posodi, kjer sem jaz ločila rumenjake od beljakov. Iz beljakov sva stepli sneg, v posodo z rumenjaki pa dodali sladkor in limonin sok ter premešali. Dobili sva suho maso, ki sva ji dodali moko in mešali kakšno minuto, da sva dobili gladko maso. Dodali sva še stepen sneg in mafine dali peč v že segreto pečico na stosedemdesetih stopinjah za dvajset minut. Ko sva jih vzeli iz pečice, se nisva mogli upreti sladkemu vonju, zato sva počakali le nekaj minut. Ko so se ohladili, sva takoj vzeli enega in si ga razdelili. Bil je izvrsten. Nad mafini pa nisva bili navdušeni samo midve, temveč tudi najini družinski člani, saj so jih večkrat pohvalili in vsak bi si želel še kakšnega. Med pripravo sicer nisva imeli nobenih težav, razen ko sva pospravljali sestavine, je sestrični padlo na tla jaj- ce, a sva hitro pospravili nered. Mafine sva samostojno pripravljali prvič, a zagotovo ne zadnjič. Tokrat sva pekli čokoladne, dogovorili pa sva se, da bova prihodnjič pekli borovničeve. Ugotovili sva, da je dvanajst mafinov premalo, zato bova količino zme- si podvojili. Zadnjič, ko sem bila v trgovini, sem opazila ljubke papirnate modelčke in se misem mogla upreti, zato sem jih kupila in komaj čakam, da jih bova lahko upo- rabili. Gloria Tramte, 8. r. 72

MODA IN GLASBA GLASBA: poleg igralske kariere se je odločila tudi za petje: SELENA GOMEZ 73

MODA: na ulici je pogosto vidna roza. Je zelo elegantna. 74

NAJVIC MESECA Učenje matematike V šoli govore o sanjah, Tonček pripoveduje: “Sanjalo se mi je, da sem se učil matematiko in da sem potem dobil odlično. Kaj naj bi to pomenilo?” “Da si med spanjem pametnejši.” Petice “Očka mi je obljubil 50 evrov za vsako petico,” je povedal Mišo učitelju. “Saj nobene nimaš,” je odvrnil učitelj. “Imam predlog: zapišite mi jih nekaj in denar si bova delila. 75

76

77

READING BOOKS 78

79

80

Z učenci drugih razredov smo se pripravljali na ocenjevanje znanja. Naredili smo plakate za govorni nastop VSE O MENI. Učencem je bilo delo zelo všeč, učenje pa je s pomočjo plakatov veliko lažje potekalo. Tanja Žagar 81

82

83

84

85

86

87

88

89

90

91

92

ŠPORT Rokometna tekma Ob petkih v šoli obiskujem rokometni krožek. Nekaj časa nazaj smo se takoj po krožku odpravili na rokometni turnir v OŠ Stopiče. Tja so me peljali starši. Vsi smo se zbrali v veliki telovadnici, kjer so nam najprej razdelili iste majice. Razvrstili so nas v skupine po šolah. V ekipi nas je bilo sedem. Sodelovale so tudi OŠ Grm, OŠ Drska, OŠ Stopiče in OŠ Center. Prvo tekmo smo igrali proti OŠ Grm, drugo tekmo smo igrali z OŠ Stopiče, tre- tjo tekmo smo igrali proti OŠ Center in četrto proti OŠ Drska. Tri tekme smo zgubile, eno pa izenačile. Jaz sem nekaj časa igrala v obrambi in nekaj časa v golu. Na koncu smo bile že zelo utrujene. Bile smo malo raz- očarane, ker nam ni šlo preveč dobro. A vse smo se trudile po vseh močeh. Na koncu smo zasedle osmo mesto. Ko sem prišla domov sem se odločila, da se bom naslednjič še bolj potrudila pri igranju. Bila sem zadovoljna in utrujena, zato sem zvečer hi- tro zaspala. Eva Weiss, 4.c 93

SAM SVOJ MOJSTER Izvrtane Lesen blok luknje Bambusove pa- Odprtina lice za vhod Tian Recelj, Jakob Kastelic deščica 94 Hotel za žuželke

GEOGRAFSKO -VITAMINSKI TEDEN Pri geografiji smo se učili o Zemljinih poloblah. Če Zemljo razpolovimo skozi vrtilno os, dobimo vzhodno in zahodno poloblo. Če pa Zemljo razpo- lovimo pravokotno na vrtilno os, dobimo severno in južno poloblo. Da bi si lažje za- pomnili smo razrezali limono. Prvič po ekvatorju in dobili severno in južno poloblo ter drugič po začetnem poldnevniku in tako dobili vzhodno in zahodno poloblo. Naslednji teden smo se učili o stopinjski mreži, ki jo sestavljajo vzporedniki in pol- dnevniki. Tokrat smo dobili za domačo nalogo, da izdelamo »geografsko« novoletne okraske. Pomarančo sem razrezala po vzporednikih. Tanke ploščice pomaranče sem nato na radiatorju posušila, skozenj dala vrvico in tako dobila okrasek za novo- letno jelko. Eno pomarančo pa sem razrezala po poldnevnikih in jo pojedla za mali- co. Zala Gabrič, 6.b 95

RECEPT ZA STEKLENE OBESKE Zagotovo se vsi sprašujete, kako so nastali najlepši stekleni obeski, ki smo jih letos prodajali na novoletnem bazarju. Razkrivava vam recept. Sestavine: steklarsko podjetje potrpežljiva mentorica prost popoldan brez domače naloge (ali je to sploh možno?) kosi prozornega in barvnega stekla stekleni okraski sekundno lepilo nož za rezanje stekla kaveljčki za obeske Navodila za pripravo: Po šoli se odpraviš v steklarsko delavnico. Poslušaš navodila mentorice. Narežeš koščke prozornega in barvnega stekla. Na prozorno steklo položiš barvno steklo in steklene okraske. Steklo in okraske z lepilom prilepiš eden na drugega. Na steklo posipaš prah, ki se v peči spremeni v mehurčke. Mentorica da steklene obeske v peč za taljenje stekla, da se vsi deli stalijo med seboj. »Pečene« obeske očistiš z mehko krpo. S sekundnim lepilom nanje nalepiš kaveljčke, da se lahko obesijo na verižico. Želiva vam obilo zabave med delom! Jaka Škofljanc in Tian Timotej Zupančič, 6.a 96

97

98

99

100