Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 08

IT-podporni kotiček 13Revija ISIS Junij 2017 IT-podporni kotičekSte prejeli Bilten?Bilten je informativna e-publikacija Zdravniške zbornice Slovenije, namenjena vsem članom inzaposlenim v zbornici. Z namenom obveščanja o aktualnem dogajanju s področja dela zbornice, oizobraževalnih, kulturnih in drugih dogodkih je enkrat tedensko razposlana več kot 8500prejemnikom.Bilten prejme vsak član zbornice na svoj elektronski naslov, ki ga je podal bodisi ob vpisu v registerzdravnikov bodisi pri udeležbi na dogodkih.Zakaj ne dobim Napotki za nastavitev filtrov pri ponudnikihBiltena? e-poštnih storitevTočen elektronski naslov Microsoft Outlook GmailRazlog, zakaj ne prejemete Biltena, je 1. V orodni vrstici izberite gumb 1. V Gmail nastavitvah izberitelahko v tem, da vaš elektronski naslov “Junk” in na spustnem seznamu zavihek “Filtri in blokirani naslovi” inni več aktualen (ste ga prenehali kliknite “Junk E-mail options”. kliknite gumb “Ustvari nov filter”.uporabljati) ali pa je napačen. 2. Izberite zavihek “Safe senders” in 2. V polje “Od:” vpišite e-naslov: izberite gumb “Add”. Vstavite e-naslov [email protected] in Podpora in kontakt pošiljatelja: [email protected] kliknite “Ustvari filter za to iskanje”. si in kliknite gumb “OK” (slika 1). Milan Kokalj 3. Obkljukajte polje “Nikoli ne pošlji v 01 30 72 172 mapo z vsiljeno pošto” in izberite [email protected] kategorijo “Osebno”. Nato kliknite gumb “Ustvari filter” (slika 2).Odjava/prijava na BiltenRazlog je lahko tudi v tem, da ste se odprejemanja Biltena sami odjavili(preko povezave za odjave v samemBiltenu).Razvrščanje v e-poštnem Slika 1nabiralniku 3. Nato ponovno kliknite gumb “OK”.V večini primerov pa neprejemanju Slika 2botruje prejemnikov ponudnike-poštnih storitev. Zaradi različne IT-podporni kotičekpolitike in nastavitve filtrov e-poštanajvečkrat pristane v mapi z nezažele- Za vas vzpostavljamo podporo informacijski tehnologiji, kjer boste dobilino pošto (spam). uporabne nasvete za uporabo digitalnih storitev zbornice. Vabljeni k spremljanju.Nezaželena poštaKaj lahko storite v primeru, da se jeBilten znašel med nezaželeno pošto?V tem primeru svetujemo, daelektronski naslov poš[email protected] določitekot pošiljatelja, vrednega zaupanja, invso pošto s tega naslova kot zaželenopošto. Tako Bilten ne bo nikoli večzašel in ostal v mapi nezaželene pošteali mapi promocije.

Revija ISIS Uvodnik3Avgust/september 2018Velike spremembe za boljšeizobraževanje našihsekundarijevAsist. dr. Hugon Možina, dr. med.,vodja Projektne skupine za prenovo pripravništva Kadarkoli razmišljam o pripravnikih, sedaj za mlade zdravnike. Tudi sami nismo bili organi-(in nekoč) sekundarijih, se spomnim sebe leta zirani.1988 kot stažista (pred uvedbo sekundariata) vSB dr. Franca Derganca v Šempetru pri Novi Šele z ustanovitvijo Zdravniške zborniceGorici. Starejši kolegi so me bili veseli, saj jim je Slovenije (ZZS) je nastala Komisija za sekundari-prišla prav vsaka pomoč, hitro so me učili osnov at in delovala vse do njegove ukinitve leta 2008.in me uvedli v precej samostojne dolžnosti. Tekoča vprašanja v zvezi s pripravniki je vNjihovih spodbud, nasvetov, pravil profesional- naslednjih letih pri ZZS reševala Komisija zanega obnašanja v bolnišnici se spominjam še podiplomski študij.danes. Bil sem ponosen in srečen pri svojemdelu. Stažisti smo bili pod okriljem specializan- Ko se je nakopičilo preveč vprašanj, je ZZS vtov, mlajše in tudi starejše generacije specialis- marcu 2013 ustanovila Delovno skupino zatov. Vodje oddelkov smo videli le na jutranjem pripravništvo (vodja Andrej Bručan, ki je bil predraportu. Takrat ni bilo organizacije, ki bi skrbela letom 2008 tudi član Komisije za sekundariat, člani Ana Tolar, Gaber Plavc, Nuška Zorko, Andrej Mlakar, Matjaž Turel, Rok Schara, Andrej Čretnik, Hugon Možina). S pripravniki smo se srečali na okroglih mizah, zbirali pripombe in pripravili prvo anketo, ki je zajela več generacij pripravnikov. Sledila je objava rezultatov ankete. Pripravili smo predlog spremembe programa pripravništva, kar pa bi zahtevalo spremembo Pravilnika o pripravništvu zdravnikov in takrat ni bilo izvedljivo. Predvideli smo uporabo e-lista za pripravnike, skušali uvesti učenje v simulacij- skih centrih (UKC Ljubljana, MF Maribor), kar pa se je takrat izkazalo za finančno neizvedljivo. Eden od večjih problemov pred prvo anketo je bilo tudi dejstvo, da v večini bolnišnic ni bilo kolega zdravnika, ki bi bil zadolžen za to skupino učečih se mladih zdravnikov. Opravljen je bil obisk v nekaterih bolnišnicah in zbrane pripom- be. Pripravili smo Priporočilo ustanovam ob podaljšanju pooblastil za izvajanje pripravništva. Razmišljali smo tudi o poenotenju osnovne literature za pripravo za strokovni izpit. Ponujali so se zborniki Šole urgentne medicine, pa smo jih ocenili za preobsežne in pripravljene za drugo ciljno skupino. Tako se je zaključil mandat Delovne skupine za pripravništvo. V marcu 2017 so na seji Sveta za izobraževa- nje imenovali člane Projektne skupine za preno- vo pripravništva in ta se je prvič sestala v aprilu 2017 (vodja Hugon Možina, člani Marko Zelinka,

Revija ISISU4 vodnikAvgust/september 2018Ivan Vidmar, Sara Vodopivec, Barba- letu. Poleti 2017 pa je bilo treba zaradi za sekundariat in njegov namestnik,ra Furman, Matevž Privšek, Roman hitrih sprememb zakonodaje hitro dodatno kontrolo predstavlja tudiKošir). Pregledali smo delo prejšnje pripraviti predlog novega Pravilnika o nadzornik kakovosti za to področje.delovne skupine in pripravljali spre- vsebini in poteku sekundariata (v Ob večjih nalogah se na njuno pobudomembo vsebin in programa pripravni- nadaljevanju Pravilnik). Pripravništvo ali pobudo Sveta za izobraževanještva, najpomembnejša naloga pa je se je tako spremenilo v obvezni del oblikuje posebna projektna skupina.bila priprava osnovne literature, sekundariata in vse načrtovane Tako je bila sedaj ustanovljena Delov-kompendija za podporo pri vsakdan- spremembe smo morali ubesediti in na skupina za prenos strokovnegajem delu pripravnikov in za pripravo umestiti v novi Pravilnik. Trdo smo izpita, ki bo skrbela, da se bo strokov-na strokovni izpit. Ponovno je bila delali vse do začetka zime in predlog ni del strokovnega izpita približevalizvedena anketa o pripravništvu in pripravili za Skupščino ZZS 25. željam, ki smo jih zapisali v Pravilnik.njeni rezultati so bili objavljeni v oktobra 2017. Ta naloga je za nekajoktobrski številki v obliki članka z mesecev upočasnila pripravo kom- Vse te spremembe so dobranaslovom Pripravništvo za zdravnike pendija, ki smo se mu s polno paro osnova za boljše izobraževanje našihv obdobju 2015–2017 (Isis, oktober posvetili v letu 2018 in bo sekundari- sekundarijev. Največ pa lahko naredi-2017). jem na razpolago že 16. julija 2018. S mo mi vsi, neposredni mentorji ali tem se bo zaključil mandat Projektne samo kolegi. Spomnimo se, kaj je nam Glede na rezultate ankete smo skupine za prenovo pripravništva. v tem zgodnjem obdobju pomenilozačeli pripravljati predlog o obnovi največ, in skušajmo te pozitivnestrokovnega dela strokovnega izpita. Vendar pa bodo sedaj sekundariji lastnosti uporabljati v odnosu doRazmišljali smo tudi o uvedbi interne- v ZZS še vedno imeli dobro oporo. naših mladih bratov v poklicu, nasle-tne platforme za izobraževanje pri- Glede na Pravilnik bosta nad izvaja- dnikov, zdravnikov, ki nas bodopravnikov, ki bo zaživela v naslednjem njem sekundariata bdela koordinator zdravili, vsak dan.Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija

ALI STE PRED ZA PRIDOBITEV DODATNIH 040 851 521 IZZIVOM, KAKO ZNANJ ORGANIZIRAMO: www.zrzm.siUSPEŠNO VODITI Usposabljanje AMBULANTO, kizovmopdesttevnecnih ODDELEK, ZA ZDRAVNIKE IN USTANOVO? ZOBOZDRAVNIKE »Ko sem sprejela izziv, da 1. MODUL 5. MODUL postanem vodja, sem si sprva želela predvsem izboljšati svoje OSNOVE MANAGEMENTA MANAGEMENT KAKOVOSTI komunikacijske sposobnosti in 19. in 20. 10. 2018 IN VARNOSTI V ZDRAVSTVU razviti čustvene kompetence, s 8. in 9. 3. 2019 katerimi bi lažje reševala zahtevne 2. MODUL probleme in konfliktne situacije 6. MODUL ter si tako pridobila prednosti pri PRAVNI VIDIKI pogajanjih. Kmalu mi je postalo MANAGEMENTA ČUSTVENA INTELIGENCA IN jasno, da bom potrebovala tudi 16. in 17. 11. 2018 VODENJE druge vodstvene kompetence. 12. in 13. 4. 2019 V izobraževanju iz zdravstvenega 3. MODUL managementa, ki trenutno poteka 7. MODULna Zdravniški zbornici, se zdravniki EKONOMIKA ZDRAVSTVA in zobozdravniki učimo nujno 11. in 12. 1. 2019 KOMUNICIRANJE IN POGAJANJA potrebnih voditeljskih veščin, 4. MODUL 10. in 11. 5. 2019 da bomo zmožni in pripravljeni izpeljati ustrezne spremembe v MANAGEMENT POSLOVNIH 8. MODUL zdravstvu. Samo vodje, ki bodo PROCESOV; poleg odličnosti v medicini imeli VODITELJSTVO PREDSTAVITEV voditeljske veščine ravnanja z 1. in 2. 2. 2019 PROJEKTNIH NALOG 7. in 8. 6. 2019 ljudmi, sposobnost timskega • 104 kreditne točke in certifikat o dela, prilagodljivost, kreativnost, pridobljenih vodstvenih kompetencah Z IZKUŠENIMIinovativnost in predvsem čustveno PREDAVATELJI:inteligenco, bodo sposobni dvigniti • Posebno ugodna cena za vse člane Zdravniške zbornice Slovenije »Pridobitev vodstvenih kompetenc ni ugled medicine in prispevali k načrtovana skozi formalno izobrazbo za trajnostni uspešnosti zdravstvenih • 8 modulov – 8 ključnih vsebinskih sklopov zdravnike in zobozdravnike. Danes ni • 1 × na mesec po 2 dni (petek in sobota, več sprejemljivo, da so te kompetence organizacij. Menim, da je kot dodatek oz. izbira, temveč se od uspešen vodja specialist na na Zdravniški zbornici Slovenije) zdravnikov in zobozdravnikov pričakuje, da svojem področju, ki ima vizijo • 128 učnih enot po 45 minut na določeni stopnji kariere sprejmejo izzive na vodstvenih in vodilnih mestih. Namen in vključuje kompleksnost OKTOBRA 2018 PRIČNEMO programa usposabljanja se osredotoča prav drugih strok potrebnih za uspeh S PONOVNO IZVEDBO na to potrebo po pridobitvi veščin, znanj in USPOSABLJANJA kompetenc s področja managementa.« zdravstvene organizacije.« PRIJAVE ŽE POTEKAJO Prof. dr. Klemen Kavčič, Vesna Pekarović Džakulin, Zadnji rok za prijavo predavatelj Osnov managementa FM, UP dr. med., spec. družinske je 20. 9. 2018! medicine in spec. MDPŠ PREDSEDNICA ODBORA ZA OSNOVNO ZDRAVSTVO STROKOVNI VODJA V DIAGNOSTIČNEM CENTRU ŠENTJUR040 851 521 \\ [email protected] \\ [email protected] ZA RAZVOJ ZDRAVSTVENEGA MANAGEMENTAwww.zrzm.si

Revija ISISU6 vodnikAvgust/september 2018Uvodnik 23 EU-komisija nezadovoljna 43 21. simpozij gorske in s hrvaškim zdravstvom urgentne medicine Ažmanovi3 Velike spremembe za Anton Mesec dnevi boljše izobraževanje naših sekundarijev Aljaž Šemrov Hugon Možina Forum Strokovne publikacijeK naslovnici revije 24 Komentar k zapisom 46 Marjan Kordaš: Inštitut za Marjan Kordaš patološko fiziologijo – Spomin na njegovega ustanovitelja8 Prof. dr. Matjaž Zwitter 24 V odnosu med medicino in A. O. Župančiča, delo in čas Alojz Ihan javnostjo se zrcali razvitost družbe Barbara PodnarZbornica Franjo Naji 26 Splošna/družinska medicina Strokovna srečanja na razpotju12 Na kratko iz Miro Jurančič 48 Zbornična izobraževanja za dela zbornice zdravnike in zobozdravnike 28 Na tankem ledu14 ŠD Medicus odslej Barbara Podnar 49 Strokovna na spletu srečanja Medicina15 Skupščina ni podprla razpisa 59 Mali referenduma o odcepitvi oglasi zobozdravnikov 30 Uvedba delavnic Temeljnih Obletnica15 Predsednik DZ mag. Matej postopkov oživljanja in Tonin sprejel predstavnike uporaba avtomatskega 62 Ob 50-letnici delovanja KZO zunanjega defibrilatorja Medikohistorične sekcije za učence mariborskih Slovenskega zdravniškegaAktualno osnovnih šol društva (MHS SZD) v Mariboru16 Najboljši klinični učitelj Jernej Završnik Matej Marinšek Elko Borko, Boža Janžekovič, 32 Histerija Zmago Turk17 Kaj nas učijo izkušnje držav, George Salebi v katerih je evtanazija dovoljena? 34 Dan fetalnega alkoholnega S knjižne police sindroma ter trenutne prakse Miha Oražem svetovanja glede pitja alkohola 66 Vinko Möderndorfer: med nosečnostjo in Druga preteklost20 Poročilo ob 34. prireditvi v obdobju dojenja pri osebnih Marjan Kordaš Tekmovanja za čiste zobe ob ginekologih v Sloveniji zdravi prehrani v Celju Zanimivo Marjetka Hovnik Keršmanc, Klara Vrabič Tjaša Pibernik, Barbara Mihevc Ponikvar21 OZB za 100 dodatnih 68 Zdravnik na počitnicah programov v zobozdravstvu Poročila s strokovnih srečanj Nina MaziIz Evrope 40 Spomladansko strokovno 69 Za honorar: tri očenaše srečanje in volilna skupščina Jurij Kurillo Slovenskega ortodontskega22 Program vlade društva Zdravniki v prostem času 2017–2022 Mojca Lajh 70 Pro medico navdušil22 Avstrijci za gostinske lokale v UKC Ljubljana brez kajenja 41 Simpozij z učno delavnico Blaža Fečur o kirurškem zdravljenju23 Hrvaška dilema: pripravništvo bolezni žlez slinavk 72 Pomladni dogodki orkestra – da ali ne Camerata medica Anton Mesec Jure Urbančič Pavle Košorok

Revija ISIS Uvodnik7Avgust/september 201874 Štos poletja 2018 Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali Janez Tomažič posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem Leto XXVII, št. 8-9, 1. avgust 2018 uredništva.75 Naložba v prihodnost Natisnjeno 10.270 izvodov Jan Kejžar Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije76 Konzilij, macola in skoraj UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 utopitev ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana Gorazd Kolar IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem77 56. tradicionalno srečanje Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina s hrvaškimi kolegi v Postojnski Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 15.000 znakov – štetje jami in okolici 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – Marjeta Rendla Koltaj T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne80 Brodolom Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je Gorazd Kolar okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskegaZavodnik Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo,81 Izgubljeni v prevodu UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. Alojz Ihan Slavka Sterle, Marija Cimperman Dunajska cesta 162, p. p. 439 Poročila s strokovnih srečanj 1001 Ljubljana Dolžina prispevka je omejena na največ 7.500 W: http://www.zdravniskazbornica.si znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Isis online: ISSN 1581-1611 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 lahko največ 6.500 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Sloveniji. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete imena E: [email protected] pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli T: 01 543 74 93 prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Avtorski honorarji Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. 20 EUR bruto. Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemo Barbara Podnar, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnega Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. številko transakcijskega računa in ime Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. banke. Prosimo, da nam navedene podatke Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. primeru vam honorarja ne bomo mogli izplačati. LEKTORIRANJE Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. Napoved strokovnega srečanja E: [email protected] Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu OBLIKOVNA ZASNOVA na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Agencija Iz principa dogodki za največ tri mesece vnaprej. RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV Izjava uredništva IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Stanislav Oražem organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali uredništva Izide. TRŽENJE Zdravniška zbornica Slovenije Letna naročnina Dunajska cesta 162, p. p. 439 Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 1001 Ljubljana EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku E: [email protected] Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano TISK vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana Tiskarna Povše pri pošti 1102 Ljubljana.

Revija ISISK8 naslovnici revijeAvgust/september 2018 Prof. dr. Matjaž Zwitter Prof. dr. Alojz IhanV uredništvu revije Isis smo se ničkoli-kokrat pogovarjali o smislu zdravniš-kih javnih debat, ki jih politika v fazahodločanja praviloma ignorira. Ampakna koncu sva za to, počitniško številkorevije, ki bo izšla v času oblikovanja ko-alicijske pogodbe, vseeno sklenila, dabi opozorila na nekaj ključnih proble-mov. Kje vidiš smisel takih opozoril? Če smo se v zvezi s slovensko zdravstvenopolitiko v zadnjem desetletju kaj naučili, je tozavedanje o skrajno omejenem časovnem oknu, vkaterem je mogoče katerikoli koaliciji izvestipremik v zdravstvenem sistemu. Ko sprevidimo,kako velik je razkorak med deklariranimi pravica-mi in med tem, kar naše zdravstvo z razpoložlji-vim denarjem lahko naredi, nam postane jasno,da si zdravstvene reforme ne moremo zamislitibrez krčenja pravic iz obveznega zdravstvenegazavarovanja. Takšno krčenje pravic pa bo nujnonaletelo na odpor v javnosti in šele čez čas se bopokazalo, da je pravic sicer res manj, je pa tisto,kar je obljubljeno, ljudem na voljo takoj, torej brezčakanja. Že ob pisanju koalicijske pogodbe morajobiti jasni obrisi zdravstvene reforme, tako da jovlada lahko izpelje v prvem letu mandata, pa natopreživi neizbežne kritike in do konca mandata želahko pokaže na dobre strani nove ureditve.Z drugimi besedami, ni politika, ki bitvegal uvajanje sprememb v drugipolovici mandata, ko je lahko fazarevolta zaradi sprememb že blizu no-vim volitvam? Prav gotovo, zato je čas za spremembe zdaj, koso poslanci izvoljeni in ničesar ne tvegajo zaradinekaj slabe volje državljanov ob spremembah, kibodo nujno vzele tudi nekaj na papirju napisanih,v praksi pa neobstoječih zdravstvenih pravic. Čehočemo imeti dobro zdravstvo, ga moramo plačati.Količina sredstev, ki je na voljo, ima svoje meje inobčutno večje obremenitve gospodarstva z davki

Revija ISIS K naslovnici revije9Avgust/september 2018pač ne moremo pričakovati. Zato lahko Prvi cilj bi torej morala biti primer prenehal popravljati zobeupravljamo zdravstvo le z zavedanjem, poslovna avtonomija javnih samoplačniško, kot jih zdaj. Posledicada ima vsak poseg svojo konkretno zavodov. bo, da bo denar za krajšanje čakalnihceno, ki temelji na porabljenem dob pravzaprav financiral in stimuli-materialu, delu ter amortizaciji apara- Ja, ker zasebniki so v tem smislu ral dosedanje samoplačnike, da še onitur in prostorov. Sistema, v katerem že zdaj avtonomni. Oni morajo že zdaj stopijo v javne vrste in se izognejostoritve niso realno ocenjene in tudi dobro preračunati, koliko ultrazvokov plačevanju iz lastnega žepa. Zato obplačane, ni mogoče upravljati in brez lahko opravijo s svojimi kapacitetami, sorazmerno veliki porabi denarjarealnih cen ni možno zdravo sobivanje v kaj se jim splača investirati pri čakalne vrste ne bodo zelo skrajšane,in sodelovanje javnih zavodov in nabavi novih aparatur in kakšne cene saj se kapacitete našega zdravstve-zasebnikov. Podplačane ali preplačane lahko dosežejo. Če hočemo pri razvoju nega sistema, ki zdaj ne zmorejo vsehstoritve ustvarjajo zmedo v sistemu. V zdravstva uporabiti kapacitete javnih potreb, v kratkem času ne morejoprvem primeru nastajajo čakalne vrste, zavodov in zasebnikov, kar je edino bistveno povečati, le razmerje medker nihče ne želi delati z izgubo, v smiselno in vodi naprej, morajo tudi zavarovanci in samoplačniki se bodrugem primeru pa poleg denarja javni zavodi poslovati podobno kot spremenilo.lahko izgubimo tudi pri kakovosti in zasebniki, sicer bomo večno v ideolo-strokovnih kriterijih. ških vojnah okoli nesmiselnih dilem, Toda ali ni edino normalno in za bolnike pa ne bo poskrbljeno. moralno, da zavarovanecProblem malih držav je v tem, Danes pri vsej informatiki, ki je na storitve, ki mu pripadajo nada cene, ki jih v večjih siste- voljo, ni več nikakršne potrebe, da bi papirju, tudi v resnici dobi?mih določa trg, pri nas dolo- storitve obračunavali pavšalno in zčajo birokrati. Ti računajo raznoraznimi utežmi. To je dediščina Seveda, hočem le povedati, da seminute in amortizacije in preteklih časov, ko se je knjige vodilo bo politiki, ki zdaj maha s temi 100materiale, ki so takrat, ko se ročno, danes pa je v računalniku milijoni za krajšanje čakalnih dob,ceniki sprejmejo, pogosto že vsaka preiskava, vsaka tableta in kmalu povesil nos. To je gasilskičisto drugi. injekcija, vsak poseg in vsak obrok ukrep, ki sam po sebi ne bo ničesar hrane. Vsaka od teh stvari ima svojo rešil, če ne bomo hkrati začeli sistema- Res je, da cene naših zdravstvenih ceno. Vse to lahko samo seštejemo in tično preurejati organizacije zdravstva,storitev določajo birokrati, vendar pošljemo pacientu in njegovi zavaro- najprej s temeljito preureditvijonjihov račun ne temelji na realnih valnici pregledno specificiran račun. odgovornosti upravljalcev zdravstve-stroških. Priznana cena za popolnoma Toliko so zdravila, toliko posegi, nega sistema za njegovo bolj racional-enako storitev je različna od enega do toliko hotelski del zdravljenja. Kako no delovanje. Recimo z odgovornostjodrugega izvajalca, različna za javne se to plača, pa naj opredeli politika. zavarovalnice. Povsem neracionalno jezavode in za zasebnike. Tak sistem je Ampak politika zato, kar se noče na primer njeno varčevanje z omejeva-seveda v ekonomskem pogledu pov- ukvarjati s tem vprašanjem, raje njem diagnostike. Bolniške odsotnostisem absurden. Prav nobenega razloga uničuje bolnišnice in druge zdrav- zaradi čakanja na diagnostične prei-ni, da bi stala operacija žolčnih stvene zavode z meglo pavšalov in skave so stran vržen denar. Morda obkamnov v Ljubljani več kot v Murski letnih planov ter grožnjo izgub, če tem prihrani en oddelek zavarovalni-Soboti. Če ima univerzitetni klinični upaš delati »preveč«. ce, ampak zato ima toliko več stroškovcenter kot terciarna zdravstvena drugi, ki krije bolniške odsotnosti inustanova več zaposlenih, naj za Zaenkrat se zdi, da se je politi- stroške dražjega zdravljenja, če se vdodatno pedagoško in raziskovalno ka konsenzualno obvezala času čakanja bolezen poslabša. Posle-delo prejme denar iz drugih virov, ne povečati sredstva za krajšanje dica so tudi hospitalizacije zgolj zato,preko dražjih zdravstvenih storitev. čakalnih vrst, okoli 100 mili- ker bolnik ne more v kratkem časuTudi pri nas bi bilo čisto prav, da bi jonov letno. ambulantno opraviti diagnostike. Tudicene določal trg. Finančna samostoj- to je metanje denarja proč – in vendarnost ustanov, vključno z odgovorno- To je dober znak, ampak brez se to kar naprej dogaja: bolnika, ki nestjo za izgube, je osnovni pogoj, da se ureditve poslovne avtonomije javnih more ambulantno opraviti MRI zaradinabavlja aparature, ki so stroškovno zavodov ne bo uspeha. Sploh pa je čakalnih dob, sprejmemo v bolnišnico,optimalne, torej mercedesa tam, kjer vprašanje, koliko bo denar, namenjen da bi na ta način hitreje prišel naje nujno potreben in se izplača, marsi- krajšanju čakalnih dob, le-te v resnici vrsto. Čakalne vrste za diagnostiko sokje drugje pa pametno vodstvo raje skrajšal, saj takoj, ko se bodo na nedopustne tudi s strokovnega vidika,nabavi več golfov. Seveda pa je pogoj nekem področju zaradi povečanega saj dokler ne vem diagnoze, pacientuza finančno samostojnost ustanov obsega financiranja skrajšale, se bodo sploh ne morem opredeliti stopnjerealno oblikovanje cen storitev in v skrajšane vrste postavili dosedanji nujnosti, ker ne vem, ali na primerplačevanje opravljenih storitev. samoplačniki. Če bi bile čakalne dobe bolečino v hrbtenici povzroča degene- za zobozdravstvo krajše, bi jaz na

Revija ISISK10naslovnici revijeAvgust/september 2018rativna bolezen ali rak ali kaj tretjega! slovni plati. Ko je pred dvema letoma Foto: Jure Eržen, DeloIn seveda, če v tem času zdravim prišla na površje kriza otroške kardio-bolnika, ga zdravim zgolj približno, logije in otroške srčne kirurgije, so se specializacijo v en sam segmentkot pri športni loteriji stavim na podatki o številu opravljenih posegov medicine, kjer bi bile izrazito konku-najbolj verjetno možnost, ki pa ni pri med uradnimi navedbami ustanove in renčne. Nesmiselno je, da vse naševseh bolnikih pravilna. Stran vržen med podatki posameznih zdravnikov bolnišnice delajo vse. Slovenija jedenar so tudi podvojene in potrojene razlikovali za dvajset odstotkov. prometno tako dobro povezana, dapreiskave, v veliki meri zaradi neureje- potrebe bolnikov ne morejo bitinega informacijskega sistema, ki Za zdaj sva torej pri dveh razlog, da imamo na vsakih 30 ali 50lečečemu zdravniku ne omogoči, da bi glavnih točkah bodoče koali- kilometrov splošno bolnišnico zna svoj računalnik dobil celoten cijske pogodbe: elektronski vsemi hospitalnimi oddelki. Zakajzdravstveni karton pacienta z vsemi zdravstveni karton in poslov- torej očitno vztrajamo pri nekonku-preiskavami, ki so bile v okviru javne- na samostojnost javnih zdrav- renčnosti, komu je to v interesu? Najga zdravstvenega sistema narejene pri stvenih ustanov. si vsak najde svojo nišo. Če so vpacientu. Težko razumljivo je, da Slovenj Gradcu odlični urologi, najministrstvo za zdravje do sedaj še ni Poslovna samostojnost bi razrešila imajo tam priznan terciarni nivo invzpostavilo stroškovno in strokovno tudi naslednjo neracionalnost javnega učno bazo za študente, drugod potako upravičene rešitve, kot je elek- zdravstva, tj. zapletanje nabav zaradi bolnišnicah pa samo ambulante. Vtronski zdravstveni karton. Če bi lahko pravil javnih razpisov. Nemogoče je tak način razvoja bi morali zagristi pov svoji ambulanti dobil rentgenski biti konkurenčen z našim zapletenim vseh bolnišnicah.posnetek, ki je bil narejen v Celju, ga načinom kupovanja zdravil, materia-ne bi dal ponovno delati v Ljubljani! lov in opreme. Naši razpisi poskušajo Morda gre zgolj za inercijo. biti birokratski nadomestek za pošte- Če država kot lastnik od direk-Po svoje je težko razumljivo, ne in odgovorne direktorje, kar je torja ne zahteva poslovneda imamo enoten javni zdrav- neučinkovito in drago. Tri ključne uspešnosti, bo ta težko poja-stveni sistem, na ravni infor- zahteve so za ugoden nakup: da snil svojemu kolektivu, zakajmatike pa je bilo prepuščeno kupuješ sproti in ne na zalogo; da vse spremeniti.vsaki zdravstveni ustanovi, da kupiš le tisto in le toliko, kolikor respo svoje izbira informacijske potrebuješ; in da dobavitelj ve, da si Kar samo dokazuje, da je v vrho-sisteme in izvajalce. Ti so nato dober plačnik. Pri javnem razpisu na vih politike očiten interes za statustudi dobro poskrbeli, da so ravni cele države pa se vse to izgubi: quo, čeprav se hkrati vsi zavedamo, damed seboj nepovezljivi in si na razpisi se ponavljajo le v dolgih je ta status quo neracionalen in ga jeta način monopolno zagotav­ intervalih, zato so zavodi prisiljeni mogoče vzdrževati samo umetno sljajo posle tudi v bodoče. kupovati na zalogo; predmet nakupa političnim zatiranjem zasebne konku- ni prilagojen potrebam vsakega rence. Ampak dolgoročno to nujno To je nespamet obeh upravljalcev posameznega naročnika; dobavitelj bo pomeni razvojni zaostanek.zdravstvenega sistema, ministrstva in ceno prilagodil najslabšemu plačniku.zavarovalnice. Posledica so nerazumni Poglejmo samo kupovanje zdravil nastroški zaradi podvajanja preiskav, zalogo. Ker se doktrine in navade pristroški zaradi težkega usklajevanja pri predpisovanju hitro spreminjajo,načrtovanju posegov, stroški admini- ostaja veliko neporabljenih zdravil instracije zaradi prepisovanja izvidov, tudi stroški za uničenje zdravil natrpi tudi kakovost zdravljenja, saj bi koncu niso zanemarljivi.bile z več in bolj dostopnimi informa-cijami o pacientih strokovne odločitve Veliko ceneje bi bilo torejboljše. Razdrobljenost informacijske- imeti dobro plačane in k po-ga sistema pa ne velja le za celo slovni odgovornosti zavezanedržavo, celo Univerzitetni klinični direktorje.center Ljubljana nima skupnegainformacijskega sistema. Tam se je v Prav gotovo, v sedanjem sistemuzadnjih letih zamenjalo vsaj pol javna ustanova ne more biti stroškov-ducata generalnih direktorjev, nihče no konkurenčna zasebnikom inod njih pa ni niti pomislil, da brez namesto da iščemo rešitev v zatiranjuenotnega informacijskega sistema zasebništva, bi bilo bolje naredititakšne ustanove sploh ni mogoče javne ustanove bolj konkurenčne.voditi, niti po strokovni niti po po- Med drugim tudi tako, da bi izkoristi- le svojo infrastrukturo in velikost za

Revija ISIS K naslovnici rev1ije1Avgust/september 2018Sploh ker preko meja naše male strstvo, ki ne da dovolj denar- bi svoje starše brez problemov samdržave naša zakonodaja prene- ja za izpolnitev pravic. Tako pripeljal na pregled, pa zaradi plačilaha učinkovati in nekonkurenč- ni težko poceni poslovati, saj parkirnine pri UKC raje na Koroškonost pomeni odhod naših bolni- potrebuješ le uradnike in pokliče rešilca. ZZZS gleda le zakon-kov skupaj z zdravniki in pisarne. ske člene in se mu zdi to vse povsemmedicinskimi sestrami v tujino. normalno, prevozniki pa bogato To je res, ZZZS je v pretirano služijo. Pri prevozih na dializo se Kar ni dobra perspektiva, ampak udobnem, uradniškem statusu, kot dogaja, da koncesionarji najamejose dogaja pred našimi očmi, odhajajo uporabnik ga ne morem tožiti za cenejše taksiste kot podizvajalce inzdravniki, medicinske sestre in neizpolnjevanje obveznosti do mene, poberejo razliko v ceni med dražjimbolniki. nikakršen je tudi njegov nadzor koncesijskim reševalnim prevozom in kakovosti opravljenih storitev. Na tarifo taksista.Kdo je tisti, ki bi moral poti- primeru Zimmermann smo videli, dasniti voz v drugo smer? ZZZS tudi v najočitnejših primerih Kaj pa pacienti, tudi njihovo neustreznega zdravljenja ni zmožen obnašanje bi moralo biti del Ministrstvo in ZZZS. Če imamo odločiti, kaj je medicinsko korektno reforme.sistem z eno državno zavarovalnico in zdravljenje in kaj ne. Torej, če obdrži-z enim ministrom, ki je regulator in mo eno zavarovalnico za obvezno Pacienti bi morali predvsemhkrati upravitelj vseh bolnišnic, je zavarovanje, absolutno potrebujemo vedeti, da zdravstvo stane, zato biočitno, kje so vsa orodja in odgovor- redefiniranje njene vloge v pravo morali dobiti za vsako storitev v rokenost za delovanje zdravstvenega zavarovalnico, ki bo poznala cene specificiran račun in na njem napisa-sistema. V tem mandatu je bilo zdravstvenih storitev, se znala izpoga- no, kdo ga plača. To bi omogočilo tudidržavno upravljanje izjemno slabo, jati za ustrezne cene z izvajalci in idejo, o kateri veliko govorim, da biministrstvo in ZZZS bi morala veliko znala nadzirati kakovost storitev. namreč pacient za vsako storitevbolje sodelovati v prid reforme zdrav- ZZZS mora biti sistem, ki zna optimi- plačal denimo 10 % njene vrednosti izstvenih ustanov v smeri večje konku- zirati kakovost in stroške obveznega svojega žepa. Seveda pa bi vsako letorenčnosti. zavarovanja kot celoto, ne pa zgolj to šlo le do nekega limita, ki bi bil uradniško, po segmentih, ki drug povezan s pacientovimi letnimiOb tem se vedno pojavi dilema drugemu nasprotujejo. Lep primer je dohodki, na primer do 3 % dohodkov– ena ali več zavarovalnic? pavšalno plačevanje glavarin in lanskega leta. Tak sistem bi bil racio- stiskanje stroškov družinskih zdravni- nalen, saj bi vsakdo razmislil, ali res Načelno mi je vseeno, pomembna kov – to je s stališča enega uradnika v potrebuje pregled pri specialistu ali paje učinkovitost. A glede na to, da enem segmentu ZZZS morda stro- bi mu lahko pomagal družinskiimamo tradicijo ene same zavaroval- škovno učinkovito, ampak ravno zato zdravnik. Prav tako bi bilo manjnice in so njeni obratovalni stroški si družinski zdravniki ne upajo pisati domačega kopičenja zdravil na zalogo,nizki, se v okviru obveznega zavarova- preiskav in raje napotijo bolnika iz manj zahtev za nenujne reševalne pre-nja ne bi zavzemal za večje število. Prekmurja z rešilcem na Onkološki voze, manj zlorab bolniškega dopusta.Gotovo pa bo potrebna večja ponudba inštitut, kjer mu naredimo enako Sistem bi bil zelo socialen, saj bi bilpri neobveznih zdravstvenih zavaro- preiskavo za deset ali dvajset evrov, ki letni limit vezan na dohodke. Zelovanjih, ki bodo morala pokrivati bi jo lahko izvedel tudi družinski enostavno in brez pravno zelo spornemarsikaj od tistega, kar je danes med zdravnik v svojem zdravstvenem »ukinitve« bi odpravili potrebo postoritvami obveznega, pa zavarovan- domu. Kje je tu racionalnost in dopolnilnem zavarovanju za plačilocem ni dostopno ali pa je v perspektivi pamet? V zdravstvu je polno takih participacije. Revnejši namreč ne binerealno, da bi ostalo dostopno. neumnosti, ki jih povzročajo pravila imeli interesa plačevati zavarovalnici in pravilniki ZZZS, kjer en oddelek ne za dopolnilno zavarovanje več, kot biVendar kljub nizkim stroškom zna razmišljati o finančnih posledicah znašal njihov letni limit, premožnej-ZZZS marsikdo očita, da jih je za cel sistem in na koncu to prinese šim pa zavarovalnica ne bi hotelalahko imeti, če si samo distri- ogromno nepotrebnih stroškov. pokriti na primer 500-evrskega limitabuter denarja in se namesto z za mesečno premijo 30 evrov. Srealnimi cenami storitev Podobna je verjetno tudi sistemom, kot ga opisujem, bi torejukvarjaš s pavšali, namesto zgodba z nenujnimi reševalni- dopolnilno zavarovanje, kot je pri nasiskanja ugodnejših izvajalcev mi prevozi, o tem bi se dalo in ki v glavnem pokriva stroškepestuješ Splošni dogovor in posneti film. participacije, v sedanji obliki izgubilonamesto odgovornosti za smisel in bi se moralo preoblikovati vindividualne zavarovalne Komedijo! Po številu teh prevozov zavarovanje za storitve, ki jih obveznopolice ob pritožbah zavaro- smo verjetno v vrhu Evrope. Marsikdo zavarovanje ne pokriva.vancev usmeriš prst na mini-

Revija ISISZ12bornicaAvgust/september 2018Na kratko iz dela zbornice Zbornica in SZD skupaj spletni strani objavljen tudi popoln seznam do prenove specializacij nacionalnih koordinatorjev in slovenskih pred- stavnikov v UEMS ter dogovor o sodelovanju v Uvodnik iz 484. Biltena, 22.–28. junij 2018 okvirih UEMS-a med ZZS in SZD. Sprememba je tudi v načinu menjave nacionalnih koordinator- Dobro sodelovanje med Zdravniško zbornico jev, ki jih že nekaj časa izbiramo na podlagiSlovenije (ZZS) in Slovenskim zdravniškim poziva v Biltenu, tiste, ki izpolnjujejo pogoje, padruštvom (SZD) že kaže prve konkretne rezulta- tudi s sporočilom na osebni e-naslov. Zato vaste. Svet za izobraževanje in usposabljanje zdrav- vabim, da odpirate tudi elektronsko pošto, kinikov, ki ga vodi asist. Gregor Prosen, si je ob pride z našega naslova.prenovi sistema pripravništva in specializacijzadal več ambiciozno zastavljenih nalog. Med Vsem članicam, članom in zaposlenim v našitemi je zelo aktualno posodabljanje programov zbornici želim prijetne počitnice, kjerkoli že boste.specializacij, ki jih je treba čim bolj približati V jeseni pa se veselim sodelovanja pri prizadeva-priporočilom organizacij UEMS in UEMO skozi njih za zbornico, ki naj bo res po meri članstva.zahteve, ki jih skrajšano imenujemo ETR. Pritem so poudarki na kompetencah, torej doseženi Dr. Zdenka Čebašek - Travnikstopnji usposobljenosti posameznega speciali- Predsednicazanta, kar naj bi bilo določljivo v vsakem klinič-nem okolju, hkrati pa dana možnost stalnega Zagotavljanje otroškihnadzora kakovosti izobraževalnega procesa. Zato kardiologovje smiselno pripraviti slovenska priporočila zaprenovo specializacij, ki naj bodo skupno delo V petek, 22. junija 2018, se je Zdravniškakoordinativnega telesa, sestavljenega iz članov zbornica Slovenije vnovič odzvala na zaplete priSZD in ZZS. S skupnim okvirom bi zagotovili zagotavljanju prisotnosti kardiologov na Pedia-postavitev skupnega standarda elementov trični kliniki v Ljubljani. Predsednica zborniceprogramov specializacij, sistematičen način dr. Zdenka Čebašek - Travnik je v izjavi zaspremljanja napredka specializanta vsa leta medije poudarila, da je bila Zdravniška zbornicaspecializacije in postavitev standardov sprotnega Slovenije doslej s svojimi predlogi za izboljšanjein končnega preverjanja usposobljenosti ter zdravstvenega sistema praviloma prezrta in nivzpostavitev sistema nadzora nad in upravljanja imela nikakršnega vpliva na oblikovanje zdrav-s kakovostjo usposabljanja ter zagotavljanja stvene politike.varnosti pri usposabljanju. Izpostavila je, da je zaradi omejitev, ki jih Sestanek, na katerem so se srečali nacionalni predpisuje slovenska zakonodaja, pred kratkimkoordinatorji specializacij in predstavniki Slove- prof. dr. Gregoriču, s katerim sta se o reševanjunije v specialističnih sekcijah UEMS-a, je bil prva kadrovskih težav večkrat pogovarjala, omenila,priložnost, da poenotimo pravila, predvsem pa da bi vlada lahko po nujnem postopku sprejelapospešimo procese prenove tistih specializacij, ki novelo zakona, s katero bi to pot olajšala in takoso nespremenjene že več kot deset let. omogočila, da bi našli vsaj srednjeročno rešitev za kakovostno in varno zdravstveno oskrbo Naslednji pomemben skupni sestanek je bil otrok s srčnimi okvarami. Celotna izjava jesestanek delovne skupine za prenovo Pravilnika dostopna med novicami na spletni stranio licencah. Kljub temu, da je pravilnik v veljavi zbornice.šele tri leta, smo se strinjali, da ga je trebaposodobiti – predvsem zaradi zapletov pri Zbornica je nato pri pripravi teh spremembpodaljševanju t. i. dvojnih ali trojnih licenc. zakona sodelovala in z izjemo 3. člena s spre-Povečati pa bo treba tudi potrebno število točk, membami soglašala. Na to, da 3. člen retroaktiv-saj je sedanje, to je 75 točk v sedmih letih, res no omogoča, da bi vabljeni zdravniki izven EUneprimerno nizko, še posebej, če želimo delati lahko začeli opravljati zdravstveno dejavnost žetudi mednarodne primerjave. pred uveljavitvijo tega zakona brez izpolnjeva- nja vseh pogojev, ki trenutno veljajo, pa je Ob teh informacijah glede specializacij pa bi zbornica opozorila tako Državni zbor kot Držav-vas rada opozorila, da bo od 29. junija 2018 na ni svet.

Revija ISIS Zbornic1a3Avgust/september 2018 Državni zbor potrdil 15 odstotkov jih je odgovorilo, da so nje seje, ki je bila 27. junija, posredo- spremembe Zakona bili žrtve nasilja s strani sodelavca. Da vali dodatna stališča, nato pa bi o zdravniški službi so izvajali nasilje bodisi nad sodelavci oblikovali skupno stališče OPEV do ali nad bolniki, pa je pritrdilno odgo- vsebin v članku. To stališče bo posre- Vlada je na dopisni seji 28. junija vorilo nekaj več kot odstotek vpraša- dovano Izvršilnemu odboru (IO)2018 določila besedilo predloga nih. Zdravniške zbornice Slovenije in boZakona o dopolnitvah Zakona o po sprejetju na IO tudi stališčezdravniški službi in ga poslala v Med najpogostejšimi vzroki za zbornice.Državni zbor RS v obravnavo po izbruh nasilja so v anketo vključeninujnem postopku. S spremembo navedli organizacijo dela – to je Vlada o Aneksa št. 1Zakona o zdravniški službi bo mini- naročanje in čakanje v čakalnici.ster za zdravje v izjemnih primerih Podrobnejša analiza bo pripravljena Vlada RS je v juniju sprejelalahko izdal odločbo, s katero bodo čez poletje in predstavljena predvido- sklepe o spornih vprašanjih v zvezi zlahko zdravniki specialisti, ki imajo ma jeseni. Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovorupridobljeno poklicno kvalifikacijo v za pogodbeno leto 2018. Odločala je otretji državi in imajo posebno strokov- Ugovor vesti vseh (201) spornih vprašanjih, ki sono znanje, nimajo pa znanja sloven- specializantov jih predlagali partnerji v okviruskega jezika, opravljali zdravstvene ginekologije in sprejemanja Aneksa št. 1 k Splošnemustoritve v Sloveniji. porodništva dogovoru za leto 2018. Vsi predlogi partnerjev, tudi predlogi Zdravniške Kot so še pojasnili v sporočilu za Člani Sveta za izobraževanje so se zbornice Slovenije, so bili na arbitražimedije, »do izjemnega stanja pride, na seji 14. junija seznanili z zelo zaradi nasprotovanja Združenjakadar javni zdravstveni zavodi s pomembno tematiko ugovora vesti na zdravstvenih zavodov zavrnjeni.slovenskimi strokovnjaki ne morejo področju ginekologije in porodništva Združenje zdravstvenih zavodov jezagotavljati neprekinjene zdravstvene ter prenovo vsebine specializacije. namreč na seji arbitraže podalodejavnosti in s tem tvegajo ogrožanje predlog, da se cene zdravstvenih stori-življenj ali povzročitev hude okvare Sprejet je bil sklep glede kroženja tev povečajo za 4,98 %, ki zaradizdravja ali smrt pacientov.« v okviru specializacije iz ginekologije nasprotovanja ZZZS ni bil sprejet. in porodništva, ki se glasi: »Svet za Združenje zato v skladu s sklepom Državni zbor je spremembe izobraževanje zdravnikov podpira njihovega upravnega odbora nizakona potrdil v torek, 10. junija mnenje Glavnega strokovnega sveta podalo soglasja na nobeno drugo2018. Zakon je začel veljati takoj po Slovenskega zdravniškega društva, ki sporno vprašanje.objavi v Uradnem listu. pravi, da ima uveljavljanje ugovora vesti specializantov zoper izvajanje Javni poziv za Nasilje bolnikov ali posegov, ki so predpisani z aktualno izpraševalce na svojcev zelo pogosto vsebino specializacije iz ginekologije strokovnih izpitih in porodništva, z izjemo 50 posegov Na anketo o nasilju nad zdravstve- prekinitve nosečnosti, za posledico, da Zdravniška zbornica Slovenije jenimi delavci – vprašalnik je pripravila posamezni specializant ne more pristopila k pogovorom z Ministr-delovna skupina Ne dopuščajmo uspešno opraviti programa specializa- stvom za zdravje o prenosu izvedbenasilja pri Zdravniški zbornici Slove- cije in tako ne more pristopiti k strokovnega dela strokovneganije in je primerljiv z anketo, ki je bila specialističnemu izpitu.« izpita za poklic zdravnik naizvedena leta 2007 – je odgovorilo Zdravniško zbornico Slovenije.okoli 1.500 članov Zdravniške O dilemah, povezanih Izpiti bodo s septembrom potekali vzbornice Slovenije. Za sodelovanje z evtanazijo organizaciji in v prostorih zbornicesem vam še enkrat zahvaljujemo. (razen področja zakonodaje). Odbor za pravno-etična vprašanja Prve izsledke je predsednica (OPEV) pri Zdravniški zbornici Slove- V skladu s prvim in drugim od-zbornice dr. Zdenka Čebašek - Trav- nije je 13. junija obravnaval tudi stavkom 6. člena Pravilnika o vsebininik predstavila poslancem na junijski vsebine, povezane z evtanazijo – in poteku sekundariata (Uradni listskupščini zbornice. Rezultati so predvsem v luči članka, ki je bil RS, št. 4/18, veljava od januarja 2018pokazali, da je bilo kar 34,9 nedavno objavljen v Sobotni prilogi dalje) je strokovni izpit sestavljen izodstotka vseh, ki so odgovorili Dela. Razprava je bila zelo tehtna in pisnega in ustnega dela, pri predmetuna anketo, žrtev nasilja s strani vsebinska. Člani odbora so do prihod- urgentna medicina pa se opravi tudibolnika ali njegovih svojcev. 26,7odstotka jih je bilo priča nasilju naddrugim zdravstvenim delavcem. Kar

Revija ISISZ14bornicaAvgust/september 2018praktični preizkus znanja. Ustni izpit Prednost pri izbiri bodo imeli »Javni poziv za imenovanjein praktični izpit pri predmetu urgen- kandidati, ki so inštruktorji na tečajih koordinatorja za sekundariat«,tna medicina potekata v obliki treh oživljanja (ALS, ATLS, APLS, EPLS, ali na elektronski naslov: gp.zzs@objektivno strukturiranih zaporednih ETC) oz. imajo opravljen Generic zzs-mcs.si.preizkusov znanja (Objective Structu- Instructor Course (GIC).red Clinical Exam – OSCE), od Oblikovane smernicekaterih predstavlja prvi oskrbo kritič- Rok za oddajo vlog je bil 20. za preprečevanjeno obolelega odraslega, drugi oskrbo julija 2018. nasiljakritično obolelega otroka, tretji paoskrbo pacienta ali poškodovanca z Imenovanje V torek, 11. julija, je delovnadrugih medicinskih področij – struk- koordinatorja skupina Ne dopuščajmo nasilja, ki joturirani pogovor s kandidatom. sekundariata vodi prim. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., nadaljevala in uspešno Zdravniška zbornica Slovenije Kot smo vas že obveščali, je bil rok zaključila razpravo o smernicah zazato 28. junija 2018 objavlja Javni za prijavo na Javni poziv za imenova- preprečevanje nasilja.poziv za izpraševalce na strokovnih nje koordinatorja sekundariataizpitih. Kot izpraševalce smo k podaljšan za dva meseca in se Osnutek smernic, ki sta ga na 9.sodelovanju povabili vse zainte- izteče 1. 8. 2018. seji predstavili prof. dr. Mojca Zvez-resirane zdravnike specialiste, ki dana Dernovšek, dr. med., in prim.so: specialisti strok, ki so zastopane v Na poziv za imenovanje koor- doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med.,poglavjih Seznama znanj in veščin dinatorja sekundariata se lahko in o katerem je tekla poglobljena(priloga Pravilnika o vsebini in poteku prijavi kandidat, ki ima najmanj pet razprava in dopolnjevanje na zadnjihsekundariata, dostopno na: http:// let izkušenj kot nadzorni mentor in dveh delovnih sestankih skupine, jepisrs.si/Pis.web/ je priznan strokovnjak na svojem končan in poslan v pravni pregled terpregledPredpisa?id=PRAV13294), z področju. lektoriranje. Predvidoma v septembruvsaj petimi leti delovnih izkušenj kot bo skupina še enkrat pregledalaspecialisti in redno delajo v urgentnih Vloge z dokazili pošljite do 1. 8. končno besedilo in ga dokončnoali sprejemnih ambulantah ali inten- 2018 po pošti na naslov: Zdravniška potrdila.zivnih enotah. zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana, s pripisom:ŠD Medicus odslejna spletu Zdravniki in zobozdravniki, Vabila na aktualne dogodke zbornice Slovenije, in sicer desno odki ste člani Športnega društva najdete pod gumbom Dogodki. Na dostopa do informacij o članskiMedicus, lahko odslej bolj enostav- vadbe in športne dogodke se prijavite izkaznici. Grafično je dostop opre-no, predvsem pa na enem mestu preko e-prijavnice, ki je pri posame- mljen z logotipom društva.spremljate vse aktivnosti društva: znem dogodku. Na spletni strani jetekme, vadbe in prvenstva, ki jih tudi na kratko opisana vsaka sekcija, Postavitev spletne strani je omo-organizirajo posamezne sekcije navedeno je, kdo jo vodi, in kontaktni gočila in podprla Zdravniška zbornicašportnega društva. Zaživela je podatki. Slovenije.namreč spletna stran ŠD Medi-cus, ki se bo v poletnih mesecih še Vsi člani na svoje elektronske Vabljeni v društvo in obilo športadopolnila z vsebinami in predvsem naslove avtomatično prejemajo vsa čez poletje!napovedniki in novicami jesenskih vabila na dogodke, vadbe in prvenstvašportnih dogodkov. društva ter druga obvestila ŠD Medi- cus. Do spletne strani dostopate preko Stran si lahko ogledate na: vstopne strani Zdravniške zbornicehttps://www.zdravniskazbornica.si/ Slovenije. Okno za dostop je v spodnjisportno-drustvo tretjini spletne strani Zdravniške

Revija ISIS Zbornic1a5Avgust/september 2018Skupščina ni podprlarazpisa referendumao odcepitvizobozdravnikov V četrtek, 14. junija 2018, je bila zdravnikov so z dvigom rdečih kar- postal Martin Ranfl, dr. dent. med. in94. seja Skupščine Zdravniške zborni- tončkov glasovali proti razpisu refe- specialist javnega zdravja. Novace Slovenije. Potekala je po predlaga- renduma o odcepitvi. V razpravi pred članica Odbora za zasebno dejavnostnem dnevnem redu. glasovanjem je namreč prevladalo je postala Sanda Lah Kravanja, dr. stališče, zelo jasno izraženo tudi s dent. med., specialistka ortodontije. Najdlje so poslanci razpravljali o strani zobozdravnikov – da referen-šesti točki, tj. razpisu referenduma o od- dum ni prava pot za razdružitev V nadaljevanju poslanci nisocepitvi zobozdravnikov. Po zelo vsebin- zbornic. podprli razrešitve predsednika Odbo-ski in tehtni razpravi, v kateri so poslan- ra za bolnišnično zdravstvo. Sprejet jeci iz zdravniških vrst izražali podporo Med ostalimi točkami dnevnega bil Pravilnik o strokovnem nadzoru szobozdravnikom – da se organizirajo v reda so za dodatna člana Razsodišča I. svetovanjem na področju opravljanjaokviru ločene zobo­zdravniške zbornice, stopnje poslanci skupščine potrdili zdravniške službe. V zaključnem deluče je to njihova volja, in jih pri tem ne Ljuba Mariona, dr. dent. med., specia- skupščine je predsednica Zdravniškebodo ovirali oziroma jih bodo podprli – lista stomatološke protetike, in asist. zbornice Slovenije dr. Zdenka Čeba-je sledilo glasovanje. Bojana Rojca, dr. med., specialista šek - Travnik podala informacijo o nevrologije. Imenovan je bil novi član predvidenih spremembah statuta in Tako poslanci iz vrst zobozdravni- Odbora za zobozdravstvo – to je predstavila prve rezultate.kov kot tudi večina poslancev iz vrstPredsednik DZ mag. Matej Toninsprejel predstavnike KZO Predsednik Državnega zbora Podpredsednik Zdravniške zbor- zbornica vključena v dogajanje in(DZ) mag. Matej Tonin je v nice Slovenije Dean Klančič pa je razprave o sistemu zdravstvenegačetrtek, 19. junija 2018, v DZ sprejel izpostavil, da je predsedniku prenesel varstva v Sloveniji.predstavnike Koordinacije sporočilo, da želi biti zdravniškazdravniških organizacij (KZO)in se seznanil s kritičnimi razmeramiv zdravstvu. Po pogovorih je mag.Tonin v izjavi za javnost povedal, daso ga opozorili, da »zdravstvo resnič-no potrebuje zdravljenje, in to čimprej«, ter da so zdravniki izčrpani inpreobremenjeni. Povedal je tudi, dače se bo NSi pogajala za sklenitevkoalicijske pogodbe, »preden bomokoalicijsko pogodbo dokončnopodpisali, bomo za področje zdrav-stva v to vključili tudi zdravniškeorganizacije«.

Revija ISIS1A6ktualnoAvgust/september 2018Najboljši klinični učiteljPrim. Matej Marinšek, dr. med., Kardiološki oddelek,Splošna bolnišnica Celje Jima sem spoznal pred leti. Še kot speciali- razsvetli. Mlaj, krajec in ščip. Kot nebesnimzant. Pri nas, na enem od portoroških kongresov telesom, je tudi učiteljem težko ves čas polnourgentne medicine. Izreden vtis je naredil s tem, svetiti. V sij je treba pretvoriti drugo vrstoda ni naredil nikakršnega profesorskega vtisa. energije in navdihovalci se od povprečnih ločijoMnožici je govoril z žarom, med pogovorom ena po tem, da zase potrebujejo manj energijskegana ena je poslušal, vsevednega pokroviteljstva ni vnosa. En stavek, eno misel, en refren, en pogled,bilo. Čez leta sem bil, kot specialist, prvič njegov en korak, en spomin, eno željo. Da spet svetijo.gost čez lužo. Med drugim je razpisoval neobve- In se nekateri v zapletenem ciklu nebesnih teleszna popoldanska srečanja za študente, kjer je preobrazijo v mentorje. Ne samo, kaj jebila udeležba gromozanska. Na enem so študen- naučil/a, naredil/a, razsvetlil/a, ampak, kako jetje drug drugemu nastavljali venske kanile in to izvedel/la. Kadar je napeto, in v kliničnidvema najbolj plahima je zavihal rokav svoje medicini teh trenutkov ne manjka, je misel nasrajce. Ob prebiranju vabila za naslednje sreča- mentorja in kratek notranji pogovor z njim/njonje, vadba dihalne poti in intubacije, mi je srce dovolj, da je nočno dežurstvo krajše, težkepognalo v galop. Jim, sem rekel, kaj boš svoje odločitve lažje, napake manj usodne, pohvale pagrlo tudi dal plahim v uporabo, če bo potrebno? bolj iskreno sprejete. Oni dan sem bil v bolnišnici v vlogi konziliar- Gospod doktor, vi ste najboljši zdravniknega zdravnika. Telefonsko sem prejel speciali- tukaj!, je dama v letih malo onkraj najboljšihzantovo prošnjo za nasvet glede odmerkov dahnila v naši pol-intenzivni sobi. Ob takšniheparina. Veš kaj, sem rekel, zdravilo je zdaj res pohvali si mlad zdravnik, kakršen sem takrat bil,redkeje v uporabi; napišem in ti prinesem kratka ni mogel kaj, da ne bi pomislil, da so nekateriuporabna navodila o odmerjanju, da jih boste bolniki pa vendarle še vedno tako zelo objektivni.imeli na oddelku. V mali črni knjižici, ki se ne Preden sem zmogel odgovoriti, da, saj veste, jaloči od moje službene uniforme, ima heparin trudim se, da bi delal kar se da dobro, je še rekla:častno mesto, pa tudi sicer je informacij o od- Vi si vedno razkužite roke in stetoskop, še pisalo,merjanju dovolj; v domačem jeziku in v naši hiši preden pridete k vsakemu med nami!tudi na vsakem računalniku, kjer domuje UpTo-Date. (Mimogrede, specializant v Jimovem delu Stopiva za hip ven, rečem, kadar sem vsveta bi takšno vprašanje postavil šele, če po urgentni ambulanti spet enkrat prvič z zdravni-vseh pridobljenih informacijah res ne bi zmogel kom na začetku poti. Verjamem samo v trinaprej.) Pa sem pripravil in odnesel na speciali- stvari, povem, v čiste roke in čist stetoskop, vzantov oddelek; ena stran, nekaj vrstic, široki prijazen in spoštljiv pozdrav z bolnikom in v to,razmiki. Trenutek, je rekla medicinska sestra, ko da sta prvi dve vrstici kliničnega statusa vednosem iskal naslovnika, ga pokličem. Veste, je rekla enaki: zavest, orientacija in prizadetost v prvi inmalo kasneje, specializanti so zdaj v kleti na kavi. vitalne funkcije v drugi vrstici, od tam naprejJe rekel, da kar meni povejte, če imate kaj za imaš (nekaj) svobode. Visok in slok, kakršenpovedati. sem, med pogovorom z bolnikom dostikrat sedem na bolniško posteljo ali na kak nizek stol Razmeroma malo, je bil v času študija in na koncu ne pozabim povedati – tistega, karpravilni odgovor na kolokvijsko vprašanje, kaj se vem, in onega, česar kljub obravnavi ne vem.zgodi, če ledvici obremenimo z žličko soli. Odnos z bolnikom ni vedno lahek, še povemRazmeroma malo, mimogrede, je tudi odgovor, mladincem, če nam je tisti dan naklonjenega večkoliko klinično uporabnega znanja in veščin me časa za pogovor. In ne oklevam dodati, da sije razsvetlilo do konca študija. izmišljam zgodbe v korist bolnikov, da lahko v hudo zanemarjenem priletnem bolniku začutim Učiteljev je več vrst. V prirejeni izposojeni dovolj spoštovanja in človeškega sočutja. Včasih,misli povprečen učitelj uči, dober učitelj razloži, tako povem, so zgodbe na hudo majavih teme-vrhunski učitelj pa med razlago navdihuje in

Revija ISIS Aktualn1o7Avgust/september 2018ljih, verjetnost ena na milijon in raste, s tem zanje prav nič več časa. Prejem­ lahko najboljši, in če bodo odšli, meneampak pomagajo pa. nikom, njihovim bližnjim in prijate- ne bo nihče več potreboval ali plače- ljem daje neko razumsko in čustveno val. Hudimano sem motiviran, da sem Podcasti so sijajen vir učenja. pomiritev z vsemi drugimi medaljami dober. V njihovem tripartitnemUrgentna medicina, na primer, bi bila in njihovo ceno za nazaj. S sodelavci sistemu je Jim učitelj, ne pa tudibrez učenja iz podcastov hudimano in delodajalci je drugače. Spontanega ocenjevalec učečih. Če bi bil oboje, bidolgočasna. Scenografija in režija sta odziva ali veselja ni. Ali sploh kakega težje varoval svojo učiteljsko motiva-mnogokrat izjemni, nekateri učitelji komentarja. Ne dene dobro? Apatija? cijo. V sistemu, kjer ne delodajalec,pravi stand-up zvezdniki. Naučijo Nepomembno ali morda nadležno? ne sodelavci, ne denar, ne ohranitevvsega, dostikrat skozi vrhunsko Saj bi, veš, res bi, pa ne berem več službe in ne želja po tem, da bi bilipredstavo in zabavo. Tehnično perfek- tega? tvoji najboljši, ne motivirajo učitelja,tno, vendar ni otipljivega stika, ni sta samo dve možnosti: zanašati se, daglobinskega pretoka človeške energije. Kavelj 22 med drugim govori o bodo nekateri ne glede na vse še karSijajno, da imamo podcaste, a gorje, uniformi. Moral bi biti obvezno čtivo sijali, ali pa, da jih bodo motiviraliče zavoljo tega pozabimo spotoma študentov medicine in mladih zdrav- učeči.pridobiti mentorje. nikov. Da bi v vsej silnosti dojeli spoznanje Clevingerja in drugih Doktor, rekli so mi, da imate Uspehi v klinični medicini so trapov: goreče zagovarjanje idealov, dobro predavanje o elektrolitih, je onipriznanja in medalje, ki si jih med trdobučna resnicoljubnost in vseobča dan dejal mlad zdravnik. Bi mi gapotjo damo pripeti na prsi. Opravljeni želja po spremembah na dobro pri lahko dali na ključek? Lahko bi. Pa neizpiti, specializacije, druga znanja, nikomer ne rodi toliko nasprotovanja bom. Ker sem še motiviran. Podcastovobvezna in dodatna, karierni dosežki, (in sovraštva) kot pri nosilcih enake o elektrolitih je dovolj, če želiš, ampakdodatna dela, poti v tujino, predava- uniforme. ko bova v živo obdelala del periodne-nja, članki, knjige. Več je medalj, višja ga sistema, ti obljubim, da ne bošje (načeloma) cena. Več je medalj, Za svoje študente in specializante nikoli pozabil ne natrija, ne njegovihmanj je (bilo) časa za druge reči, za hočem, da so najboljši, je rekel Jim. sorodnikov do četrtega periodnegabližnje, za prijatelje, za hobije, za Moji študentje in specializanti tudi kolena, ne žličke in ne ledvic in vednopočitek; več je medalj, večja je verjet- sami hočejo biti najboljši. Da bodo boš vedel, kje, kdaj in kako si se znost, da se je kaj od prejšnjega izgubi- lahko izbirali službe, delodajalce in vsem tem seznanil!lo, razbilo ali za vedno odšlo. Naj- konec koncev zaslužili več denarja inboljši klinični učitelj je vendarle hitreje odplačali študentske dolgove, V tem piškavem površnem času:posebna medalja. Mislim, dobro dene. ki so si jih nabrali. Če moji ne bodo učeči in oni drugi, motivirajte vendarTudi bližnjim in prijateljem. Čeprav ni najboljši, bodo šli drugam, kjer bodo učitelje!Kaj nas učijo izkušnje držav,v katerih je evtanazija dovoljena?Miha Oražem, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana Nedavno je po svetu odmevala Skoraj sočasno je pri nas, prav priča tudi o tem, da sistem v Slovenijizgodba priznanega avstralskega tako v častitljivi starosti, željo po te moje človekove pravice ne prizna-botanika Davida Goodalla, ki se je pri smrti izrazil akademik Janko Pleter- va. Hočem posebej poudariti, dasvojih sto štirih letih odločil za samo- ski. Po neuspelem poskusu samomo- vztrajam pri stališču, da bi moralamor s pomočjo. Svoje življenje je tako ra je v pismu Državnemu zboru biti ta pravica do smrti priznana vmaja letos končal v Švici, ob pomoči zapisal: »Želim izraziti svojo željo, da Sloveniji pa tudi v vseh drugihorganizacije Exit International, katere uveljavim svojo osebno človekovo državah. Moja želja in namen ječlan je bil, povedno, že zadnjih dvajset pravico do smrti. Izrazil sem svojo opozoriti Državni zbor RS kot najvišjilet. Neposredno v času samomora naj željo tudi s svojim dejanjem, o organ naše državne suverenosti, dabi v krogu najbližjih poslušal Odo katerem priča brazgotina pod zape- mora sistem demokracije to vpraša-radosti iz Beethovnove 9. simfonije. stjem moje levice. Ta brazgotina nje pravice rešiti sistemsko. Sam v

Revija ISISA18ktualnoAvgust/september 2018tem smislu kaj drugega ne morem jo. Zakon o evtanaziji je bil v Belgiji predstavniki skupin, ki se ukvarjajo sstoriti več.« sprejet leta 2002 in nato še dvakrat problematiko neozdravljivo bolnih, na dopolnjen (2005 in 2014). Za razliko Nizozemskem pa deluje pet regional- Kot odmev na obe novici, zlasti na od nizozemskega in luksemburškega nih komisij (trije člani: zdravnik, etikzadnjo, se je v našem prostoru priča- zakona pa ne omenja izrecno samo- in pravnik, ki komisiji tudi predsedu-kovano ponovno nekoliko razplamtela mora s pomočjo, najverjetneje zato, je) (1).razprava o pravici do evtanazije in ker ta po kazenskem zakoniku nesamomora s pomočjo. Nekateri predstavlja kaznivega dejanja in se ne Za razumevanje nizozemskega inposamezniki so se javno zavezali preganja. Kljub temu pa se tudi belgijskega odnosa do pomoči priaktivnostim za spremembo zakonoda- samomor s pomočjo po sklepu komi- umiranju je pomembno vedeti, da soje in celo predsednica Zdravniške sije FCECE (angl. Federal Control evtanazijo zaradi javnega pritiskazbornice Slovenije je nakazala mož- and Evaluation Commission on izvajali že desetletja pred sprejemomnost, da bo zbornični Odbor za prav- Euthanasia) – kateri je zdravnik, ki ustrezne zakonodaje. Zgoraj omenje-no-etična vprašanja o evtanaziji opravi evtanazijo, dolžan v štirih dneh ne komisije so bile na Nizozemskemponovno razmislil. Zaradi občutljivo- predložiti poročilo – obravnava enako ustanovljene leta 1997, torej kar petsti tematike, ki tako temeljno posega v kot dejanje evtanazije. Nekateri let pred zakonom o evtanaziji. Nizo-družbeni ustroj in odpira vprašanje belgijski pravni strokovnjaki takšni zemski podatki kažejo, da se številoskrbi za sočloveka, vloge zdravnika razlagi oporekajo, vendar na prakso to »medicinsko asistiranih« smrti voziroma narave medicine ter nasploh nima večjega vpliva. Na tem mestu zadnjih letih povečuje za približno 15preprašuje naš odnos do življenja in moramo poudariti dobro znano % letno: 2636 (leta 2009), 3136 (letasmrti, imajo pogovori o evtanaziji dejstvo, da evtanazija v skladu z 2010), 3695 (leta 2011), 4188 (letamočno čustveno konotacijo. Prav zato zakonom ostaja per se kriminalno 2012), 4829 (leta 2013), 6091 (letaje neredko v izjavah in zapisih medij- dejanje, razen v primeru, če jo opravi 2016). Relativno gledano to pomeni 4sko izpostavljenih sogovorcev (včasih zdravnik v skladu s kriteriji, ki jih % vseh primerov smrti (pred desetle-tudi strokovnjakov) zaslediti pretira- taisti zakon določa. Najbolj natančno tjem je ta delež znašal okrog 2 %). Vno poenostavljanje, ki je tudi odraz kriterije določa nizozemski zakon, po veliki večini (približno 75 %) gre zanepoznavanja dejstev, kaj se v drža- katerem mora biti zdravnik gotov, da onkološke bolnike z napredovalimvah, kjer izvajajo pomoč pri umiranju, je bolnik prošnjo po evtanaziji izrazil rakom, kot drugi razlog sledijo nevro-v resnici dogaja. Temu ob rob pa neprisiljeno in po tehtnem premisle- degenerativne bolezni. Čeprav so šelahko s previdnim zadovoljstvom ku; da je bolnikovo trpljenje nevzdr- vedno relativno redke, pa se povečujezapišemo opažanje, da javni diskurz žno in brez obetov izboljšanja stanja; tudi število odobrenih prošenj za evta-tokrat ostaja umirjen in na presene- je bolnika poučil o njegovem stanju in nazijo zaradi mnogo bolj kontrover-tljivo spodobni ravni – vsaj za zdaj. prognozi; je presodil, da ni razumne znih vzrokov, kot so nevropsihiatrične alternative glede na bolnikovo situaci- bolezni (različne oblike demenc, Opozoriti velja na zanimiv razko- jo; je konzultiral vsaj še enega neodvi- refraktarna depresija*) in naveliča-rak med »teorijo« in »prakso«. snega zdravnika, ki mora bolnika nost življenja (»wearied/tired ofMedtem ko evtanazijo ali samomor s pregledati in podati svoje pisno life«). Takšnih primerov naj bi bilo popomočjo dopušča le peščica držav, je mnenje o vseh predhodno navedenih dostopnih belgijskih podatkih 63 vkorpus literature, ki z vidika etične kriterijih; in je končal bolnikovo letu 2015, 25 v letu 2010 in šest letapresoje obravnava njuno (ne)dopu- življenje ali mu pomagal pri samomo- 2004. Med obravnavo prošnje je pristnost, velikanski. Vendar pa brez ru v skladu z dolžno medicinsko vseh, ki zaprosijo za pomoč pri umira-vpogleda v izkušnje nekaterih držav skrbjo. Vsak primer evtanazije mora nju zaradi duševnega trpljenja, kotrazprave ne moremo nadaljevati. V nato zdravnik prijaviti pristojni tudi pri mladoletnih osebah obvezennadaljevanju si zato poglejmo nekaj komisiji, ki post festum preveri, ali so pregled pri najmanj enem psihiatru.empiričnih podatkov, ki jih poročajo bili izpolnjeni zakonsko določeni Belgija namreč od leta 2014 podiz teh držav. (Pregled etične argumen- kriteriji. Prijavni obrazec obsega strogimi pogoji zakonsko dopuščatacije prihranimo za kdaj drugič anonimni in odprti del – prvi se evtanazijo pri mladoletnih, vendar le,oziroma ga zainteresirani bralec razkrije zgolj v primeru nejasnosti in če gre za telesno trpljenje (do sedajzlahka poišče v dostopni literaturi, potrebe po dopolnitvi dokumentacije. znani dve odobreni prošnji zaraditudi slovenski.) Če kriteriji niso bili spoštovani, se terminalnega stanja neozdravljive primer preda tožilcu. Takšni primeri bolezni). Medtem ko belgijski zakon Kulturno in ekonomsko močno so izjemno redki (doslej v Belgiji znanpovezane države Beneluksa so trenu- le en primer). Presojo v Belgiji opra- * Film 24 & ready to die (produkcija: Thetno edine evropske države, kjer sta vlja FCECE, ki jo sestavlja osem Economist) prikazuje zgodbo mladedekriminalizirana tako evtanazija kot zdravnikov, štirje pravniki in štirje bolnice z refraktarno depresijo in jesamomor z zdravnikovo pomočjo, dosegljiv na: https://www.youtube.com/čeprav se zakonske osnove med temi watch?v=SWWkUzkfJ4Mtremi državami pomembno razlikuje-

Revija ISIS Aktualn1o9Avgust/september 2018ne definira spodnje starostne meje, je no ocenitev tistim, ki menijo, da jim je da je družba sprejemala evtanazijo žeta na Nizozemskem dvanajst let bila prošnja za pomoč pri umiranju desetletja, zakonska ureditev je prišla(2–5). Posebno poglavje pa predsta- neutemeljeno zavrnjena (4). naknadno, na že utečeno stanje invlja vprašanje evtanazije novorojenih formalizirala pogoje, pod katerimi jeotrok s hudimi prirojenimi boleznimi Omenimo še Švico, ki ima najdalj- pomoč pri umiranju z vidika morebi-z neugodno prognozo in pridruženim šo tradicijo pomoči pri umiranju. tnega kazenskega pregona tolerirana.nevzdržnim telesnim trpljenjem Samomor s pomočjo formalno dovo- Napak pa bi bilo trditi, da je zgodba s(povod za zakonsko ureditev je bil ljuje že od leta 1942 (evtanazija je iz tem zaključena. Tudi v teh državahnizozemski primer deklice z distrofič- tega izključena), od 80. let prejšnjega med določenimi skupinami obstajano bulozno epidermolizo, ki je leta stoletja naprej pa so se začele obliko- močno nasprotovanje evtanaziji, še2005 pripeljal do oblikovanja gronin- vati organizacije (kasneje najbolj posebej za etično zahtevne primere,genskega protokola). Razumska znani Dignitas in Exit International), kot so bolniki z demenco, mladoletnirazlaga za takšno odločitev je bila ki samomor s pomočjo omogočajo ali psihiatrični bolniki. Naraščanjepreprosta – kategorije nevzdržnega tudi tujcem, če so ti le sposobni števila prošenj in dejanj evtanazijetelesnega trpljenja brez obetov izbolj- samostojno pripotovati v Švico in kaže, da so se v manjši meri uresničilešanja se ne more omejevati zgolj na zaužiti smrtonosne učinkovine za napovedi, ki so svarile pred t.i. nor-določeno starostno skupino. Seveda izvršitev samomora. V BBC-jevem malizacijo evtanazije, torej do preko-se ob tem odpira vrsta resnih pomisle- dokumentarnem filmu Terry Prat- mernega sprejemanja takšnega načinakov, ker je avtentičnost volje mladole- chett: Choosing to Die je natančno smrti, ne le za izjemne primere. Javnatnih toliko težje ugotovljiva in ker pri prikazano, kako takšno »zadnje razprava je zato še kako živa in trenu-novorojencih to breme prevzamejo potovanje« poteka. tno ne kaže, da se bo trend olajševanjastarši. Podrobneje tega vprašanja v dostopnosti do pomoči pri umiranju vtem zapisu ne moremo obravnavati, Težko predvidimo, kaj bi sprosti- kratkem nadaljeval. Ob tem je njihovovelja pa si prebrati pogovor z očetom tev zakonodaje v prid pomoči pri dojemanje posameznikove avtonomijedeklice s trisomijo 13 (Ne maramo umiranju pravzaprav pomenila za očitno tako močno, da si večjihbolnih, starih, prizadetih, a se vsi naše kulturno okolje, v katerem, za posegov v možnost evtanazije priprenarejamo, da ni tako. Delo, 13. razliko od nizozemskega, evtanazija v jasno izraženi volji in trpljenju vmaj 2018) in njegov kratek komentar praksi nikoli ni bila izvajana (vsaj ne, terminalnem stanju bolezni ne pusti-v prispevku Janko Pleterski si želi da bi vedeli). Zgolj domnevamo jo. Njihove izkušnje pa nas učijo tudi,umreti – življenje je postalo neznosno lahko, da bi večina zdravnikov uvelja- da pritisk javnosti po enaki dostopno-breme (Delo, 19. maj 2018). vljala ugovor vesti, preostali pa bi se sti ostaja. Zanimivo alternativo zgoraj bodisi znašli pod velikim pritiskom opisanemu pristopu NVVE zato Tradicionalno so bili izvajalci pomoči pri umiranju iščočih posa- predstavlja model »medicinskegaevtanazije družinski zdravniki in tako meznikov bodisi bi se na pretirani prijateljstva«, ki ga razvija znanije še danes v približno 80 % vseh preizkušnji znašel odnos zdravnik – nizozemski zdravnik Gerrit Kimsmaprimerov. Iz periodičnih poročil, ki so bolnik, katerega radi jemljemo kot in naj bi predstavljal varnostni meha-objavljena vsakih pet let, je razvidno, temelj dobre medicine. Zaupanje nizem pred prekomerno širitvijoda je v povprečju odobrena (le?) vsaka javnosti v ta odnos je že sedaj pogosto izvajanja evtanazije (6). Na kanadsketretja prošnja. Posledično je bila pod nizko (v ambulantah na srečo »javno izkušnje, ki evtanazijo dovoljuje odokriljem NVVE (nizozemska organiza- mnenje« večinoma še vedno ne leta 2016, pa bomo morali počakati,cija, ki promovira pravico do evtana- povzroča nepremostljivega krhanja nedvomno pa zna sprememba zako-zije) leta 2012 ustanovljena Stichting odnosa s posameznim bolnikom, do nodaje v Kanadi in leto dni pred temLevenseinde Kliniek (angl. Life-En- neke mere pa vsekakor tudi). Hitra in dovoljen samomor s pomočjo vding Clinic), na katero se lahko nepremišljena legalizacija evtanazije Kaliforniji pomembno vplivati naobrnejo »zavrnjeni« bolniki. Danes bi brez dvoma najmanj prehodno nadaljnji razvoj dogodkov v ZDA, kjerorganizacijo sestavlja že preko 50 povzročila svojevrstni kaos, v kate- trenutno pet zveznih držav dopuščamobilnih ekip, za vključene zdravnike rem bi najkrajšo potegnili tisti, ki bi samomor s pomočjo, ne pa tudipa veljajo zahteve zakona o evtanaziji, jim bilo izvajanje pomoči pri umiran- evtanazije (poleg Kalifornije še Ore-torej dolžno preverjanje brezizhodno- ju naloženo, in pa seveda bolniki, ki gon, Washington, Vermont in Monta-sti trpljenja in vsi ostali kriteriji ter ne bi vedeli, kaj jim sprememba na) (2).samoprijava regionalni komisiji po zakonodaje prinaša.opravljenem dejanju evtanazije. Morda najbolj dragoceno, k čemurNVVE je zrasla iz civilne družbe leta Kaj smo se torej naučili iz izkušenj nas lahko spodbudijo izkušnje drugih,1973 in se zavzema za enak dostop evropskih držav, ki so evtanazijo ali je tisto, kar vztrajno potiskamo navseh prebivalcev Nizozemske do samomor s pomočjo priznale kot stran – razmislek o lastni minljivosti.evtanazije, predvsem pa nudi ponov- legitimen način posameznikovega Odličen uvod v razmišljanje ponuja odločanja o lastnem življenju in smrti? Ključnega pomena je bilo to,

Revija ISIS2A0ktualnoAvgust/september 2018Atul Gawande v svoji zdaj že kultni drži tudi za Slovenijo in namreč dolgujemo iskren premislek,knjigi Minljivost, od domačih naslo- mnoge druge države, v katerihvov pa Čas nesmrtnosti Alojza Ihana evtanazije ni. Danes je palia- kakšne medicine si ob koncu življenjain posamezna poglavja v nastajajoči tivna medicina na Nizozem-trilogiji Tineta Hribarja Nesmrtnost skem dobro razvita in finanč- v resnici želimo. Prvi korak je zmanj-in neumrljivost. no izdatno podprta s strani vlade. Spodbudno je, da je šanje tiste terapevtske zagrizenosti, ki Čeprav se v prispevku v etično tudi pri nas po zaslugi števil-argumentacijo nismo spuščali, na nih požrtvovalnih posamezni- vodi v »distanazijo«. Slednjega je vkoncu podajmo nekaj izhodišč, ki jih kov paliativna oskrba čedaljenadaljnji diskurz ne bo mogel bolj prepoznavna in zelo naših bolnišnicah odločno preveč.ignorirati: kakovostna, kjer je dostopna. Kar zadeva dostopnost, našo Literatura –– Razprava o evtanaziji zadeva državo čaka še veliko dela, celotno družbo. Medicina ima zato je vsaka razprava o 1. Nys H. A discussion of the legal rules on zaradi narave poklica v tej spremembi zakonodaje glede euthanasia in Belgium briefly copared razpravi posebno mesto, a evtanazije istočasno poziv with the rules in Luxembourg and the nikakor ne ekskluzivnega. političnim odločevalcem, da Netherlands. In: Jones DA, Gastmans C, paliativno oskrbo prepoznajo MacKellar C, eds. Euthanasia and –– Klasično nizanje argumentov kot prioriteto. assisted suicide: lessons from Belgium. pro et contra je sestavni del Na kratko smo orisali nekaj Cambridge: Cambridge University Press; strokovnega in javnega diskur- izkušenj držav, ki jih, kar zadeva 2017. p. 7–25. za, a predstavlja skušnjavo, da zdravstveni sistem, neredko postavlja- bi zapadli v ideološko bitko. Še mo za zgled, a imajo do pomoči pri 2. Emanuel EJ, Onwuteaka-Philipsen BD, večjo vrednost ima zato umiranju drugačen odnos od nas. Če Urwin JW, Cohen J. Attitudes and razmislek o implikacijah naših želimo prispevati h kulturi dialoga, je Practices of Euthanasia and Physician- odločitev. Gre za vprašanje ne glede na razlike v dojemanju -Assisted Suicide in the United States, odgovornosti. sprejemljivosti evtanazije ali samo- Canada, and Europe. JAMA. 2016; 316 mora s pomočjo naša dolžnost, da se z (1): 79–90. –– Razprava o evtanaziji seveda dostopnimi podatki seznanimo in jih ne sme biti alternativa razvoju kritično ovrednotimo. Predvsem pa si 3. Kimsma GK. Longevity reversed: paliativne oskrbe. Na to moramo tudi kot zdravniki čim prej Medicide, suicide and laicide after the opozarjajo tudi na Nizozem- naliti čistega vina. Sebi in družbi Euthanasia Law of 2002. Ethics, Medici- skem, kjer je do razvoja ne and Public Health. 2015; 1 (2): 220–9. paliativne oskrbe primerjalno z npr. Veliko Britanijo prišlo 4. Montero E. The Belgian experience of relativno pozno. Slednje sicer euthanasia since its legal implementation in 2002. In: Jones DA, Gastmans C, MacKellar C, eds. Euthanasia and assisted suicide: lessons from Belgium. Cambridge: Cambridge University Press; 2017. p. 26–48. 5. Kimsma GK, van Leeuwen E. Netherlan- ds. In: ten Have H, Gordijn B, eds. Handbook of global bioethics. Dordrecht: Springer Netherlands; 2014. p. 1305–28. 6. Younger SJ, Kimsma GK, eds. Physician- -Assisted Death in Perspective: Assessing the Dutch Experience. Cambridge: Cambridge University Press; 2012.Poročilo ob 34. prireditviTekmovanja za čiste zobe ob zdraviprehrani v CeljuKlara Vrabič, dr. dent. med. ki so s ponosom spremljale svoje razrede, učiteljev, vzgojiteljev in Na začetku junija se je v Celju preventivne akcije so bili nagrajeni z ravnateljev, ki zobozdravstvenoodvijala že 34. prireditev in podelitev glasbeno-plesno predstavo, ogledom preventivo podpirajo tudi v šoli,nagrad ob zaključku Tekmovanja za filma ter podelitvijo nagrad. Akcija, lokalne skupnosti, vodstva zdravstve-čiste zobe ob zdravi prehrani. Udele- namenjena otrokom, seveda ne bi nih zavodov, zobozdravstvenih delav-žili so se je otroci od drugega do mogla obstajati brez pridnega dela cev ter ne nazadnje staršev in skrbni-petega razreda, katerih zmagovalci te vseh udeleženih: preventivnih sester, kov. Pestra dejavnost zobozdravstvene preventive v Celju ima več desetletno

Revija ISIS Aktualn2o1Avgust/september 2018tradicijo in ne zajema samo tekmova- individualnim svetovanjem pri zobo­ ampak tudi zdrava in uravnoteženanja osnovnošolcev, temveč se začne zdravniku. Štiriletnike v vrtcu obišče- prehrana ter redni obiski pri zobo­že mnogo prej. Zobne tegobe namreč jo preventivne sestre, kjer govorijo o zdravniku. Podatki, ki so zbrani vpreprečujemo tam, kjer otrok biva zdravi prehrani, motivirajo za čiščenje celjski regiji, jasno kažejo, da se delež– doma, v vrtcu, v šoli, in ne v zobni zob ter zmanjšujejo strah pred zobo- otrok z okvarjenimi zobmi vztrajnoambulanti. Tako je zaživela promoci- zdravnikom. Pomembno vlogo imajo niža. V petnajstih letih je delež otrok zja zdravja in zdravstvena vzgoja v tudi vzgojiteljice, saj skupaj z najmlaj- okvarjenimi zobmi pri sedemnajstle-okviru zobozdravstvene preventivne šimi vsakodnevno ščetkajo zobke. S tnikih upadel za 30 %, pri dvanajstle-dejavnosti, s katero se razvija odgo- tem otroci že od malih nog razvijajo tnikih za več kot 20 %, pri triletnikihvornost do lastnega zdravja zob, pravilno tehniko ščetkanja. V osnovni pa za kar 40 %. Vse to kaže na širokoustne votline in končno vsesplošnega in srednji šoli osvojeno veščino le še družbeno zavedanje o pomembnostizdravja. nadgrajujejo. Na približno dve leti pa zdravja zob, h kateri pa zagotovo so otroci vabljeni tudi na sistematski pripomorejo tudi zobozdravstvene Že v šoli za starše se preventivne pregled pri zobozdravniku, ki vključu- akcije, ki skrbijo za ozaveščenost insestre vključujejo z zobozdravstvenimi je tudi predavanje preventivne sestre popularizacijo ustne higiene tervsebinami ter ozaveščajo starše o in prikaz čiščenja zob. zobozdravstva. Rezultati iz Celja topomembnosti pravilne ustne higiene. več kot dokazujejo in seveda kličejo kPri prvem, drugem in tretjem letu Otroci se preko preventivnih akcij nadaljevanju te uspešne akcije tudi votrokove starosti so povabljeni na naučijo, da za dobro ustno higieno ne prihodnje.preventivni zobozdravstveni pregled z zadostuje samo pravilno čiščenje zob,OZB za 100 dodatnih programovv zobozdravstvu pripravljeni sodelovati tudi zobo- Predstavniki Odbora za takšne dostopnosti svojim pacientom, zdravniki zasebniki, je povedalzobozdravstvo (OZB) in pred- kot jo pacientom obljubljata Zavod za Matej Praprotnik, dr. dent. med.   sednica sindikata DENS Mirjana zdravstveno zavarovanje SlovenijePetrovič, dr. dent. med., so 12. (ZZZS) in Ministrstvo za zdravje,« je Veliko dodatne administracije zajunija 2018 na novinarski konferenci povedal Krunoslav Pavlović, dr. zobozdravnike prinašajo tudi novaopozorili, da je nepremišljeno in dent. med., predsednik OZB. Po pravila o čakalnih dobah in čakalnihneusklajeno sprejemanje zako- oceni OZB v Sloveniji primanjkuje do seznamih. Kot je pojasnil Matjažnodaje tudi zobozdravstvo spra- 500 programov otroškega in odrasle- Gorkič, dr. dent. med., član OZB,vilo v nezavidljiv položaj. ga zobozdravstva. V pogajanjih z »to pelje v smer, da bodo pacienti le»Čakalne dobe se podaljšujejo, ZZZS bo OZB zato predlagal financi- še številke. Pacient se na prvi pregledzobozdravniki pa so v vedno večjih ranje vsaj 100 dodatnih programov. ne more naročiti, če ni opredeljen pristiskah, ker ne morejo zagotavljati Pri skrajševanju čakalnih dob so izbranem zobozdravniku. Nalaga tudi brisanje iz čakalnega seznama, če pacient ne pride na dogovorjen termin in se ne opraviči. Tak pacient se tudi nato še tri mesece ne more naročiti in postaviti nazaj v čakalno vrsto. Najdaljše dopustne čakalne dobe za izbrane storitve (ortodontsko in protetično zdravljenje) pa vzbujajo strah, da bodo pacienti še pogosteje odhajali v tujino, saj jim ne moremo pravočasno zagotoviti storitev. Tako bodo prav čakalni seznami v bodoče krivec za še daljše čakalne dobe. Čas pa bo pokazal, kakšna bo na dolgi rok cena takega sistema za ozobljenost naših pacientov.«

Revija ISISI2z2EvropeAvgust/september 2018Program vlade 2017–2022ZdravjePrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Svobodnjaška zdravstvena menedžerka Beate večkratnih zavarovanj; zmanjšanje upravnihHartinger je kot ministrica za socialno varstvo, stroškov itn.zdravje in delo prejela orjaški resor, v katerem 4. Izgradnja digitalizacije in telemedicine:sta prvič od konca devetdesetih let združeni izboljšati transparentnost in kakovost medi-področji socialnega varstva in zdravstva. Namere cinskih storitev; nadaljnji razvoj e-kartice kotna zdravstvenem področju so ambiciozne in ključ za brezpapirne procese (e-recept,zajemajo vsega skupaj 5 strani od 182 strani e-izvid, e-medikacija, e-transportna listina)dolgega vladnega programa za leta od 2017 do itn.2022. 5. Izboljšava okvirnih (robnih?) pogojev v zdravstvu: zmanjšanje hiperregulacije za Pri ciljnih opredelitvah je žarišče v petih zasebne zdravstvene ponudnike itn.temeljnih točkah:1. Preventiva in krepitev zdravja: med drugim Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 1/2, 25. januar 2018 okrepitev zdravstvene kompetence ter osebne odgovornosti (gibanje, prehrana, Opomba: V navedenih točkah zgoraj sem za škodljive snovi, zasvojenost z igrami); pospe- ta povzetek seveda izpustil celo vrsto poudarkov. ševanje cepljenja, povečanje pacientovih Koliko so slednji pomembni ali daljnosežni, pravic, zobna profilaksa za mladostnike itn. verjetno lahko oceni le strokovnjak s področja2. V zdravstvu usmerjenost na stranko (pacien- zdravstvenega menedžmenta. Nikjer pa nisem ta): okrepitev položaja družinskega zdravni- zasledil kakih ukrepov glede nadaljnjega razvoja ka (Hausarzt); denar naj sledi storitvam; projekta uvajanja t.i. Centrov primarne oskrbe možnost zaposlovanja zdravnikov pri zdrav- (PHC, Primary Health Centre). Avstrijska zdrav- nikih; o zdravljenju odločata izključno niška zbornica je temu projektu vseskozi ostro zdravnik in pacient itn. nasprotovala.3. Reforma socialnih zavarovanj: največ pet nosilcev (ponudnikov) zavarovanj; odpravaAvstrijci za gostinske lokalebrez kajenjaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Kar 70 % Avstrijcev se je izreklo za gostin- kajenja v gostinskih lokalih: 62 % moških inske lokale brez kajenja. To je rezultat repre- 77 % žensk. Od anketirancev, ki so bili mlajšizentativne ankete, v kateri je odgovorilo 1000 od 30 let, je kajenju nasprotovalo 68 %, odvprašanih, starejših od 15 let. Anketo je izve- starejših pa 74 %. Edina skupina, ki se jedel Inštitut za tržne raziskave (Marktforsc- izrekla proti prepovedi kajenja v gostinskihhungsinstitut GfK) na pobudo zdravniške lokalih (51 %), so bili redni kadilci. Od vsehiniciative proti okvaram zaradi kajenja. Vsega anketirancev je bilo 18 % takšnih, ki so prizna-skupaj je bilo 70 % anketiranih za prepoved li, da redno kadijo.

Revija ISIS Iz Evrop2e3Avgust/september 2018 Prepoved kajenja ima v vseh zakon za splošno prepoved kajenja v Vir: Österreichische Ärztezeitungzveznih deželah enako podporo. gostinskih lokalih preklicati. št. 3, 10. februar 2018 Sedanja črno-modra zvezna vladaje objavila, da namerava načrtovaniHrvaška dilema: pripravništvo– da ali nePrevedel in priredil: Anton Mesec, Ljubljana vorilo 23. februarja 2018, vendar ostaja neomajno pri že [email protected] rešitvi: pripravništvo in strokovni izpit sta obvezna za vpisane pred 1. 9. Hrvaško ministrstvo za zdravstvo delo v družinski medicini in v urgent- 2013 in neobvezna za kasneje vpisane.je pred 10 leti sklenilo, da novopeče- nih ambulantah ocenjujejo zelo slabo: Po mnenju ministrstva naj bi bili torejnim zdravnikom, ki se bodo na oceno 5 si je dalo le 1,7 % anketiranih, oboji – tisti z in tisti brez pripravni-medicinsko fakulteto vpisali po oceno 1 do 2 pa kar 69,4 % od njih. Ni štva – enako usposobljeni za samo-1. septembru 2013 (po vstopu Hrva- presenetljivo, da kar 91 % vprašanih stojno delo.ške v EU), ne bo treba opravljati želi še naprej pripravništvo v doseda-5-mesečnega pripravništva. Ustrezna nji obliki. Ministrstvo za zdravstvo je Komentar: 1. Delovne skupineznanja in veščine naj bi pridobili že v nemajhni zadregi ustanovilo ustre- ne ponudijo vedno rešitve. 2. Ni samomed študijem. Do obljubljene spre- zno delovno skupino, vendar je njeno naše (bivše) ministrstvo gluho zamembe študija ni prišlo, novi diplo- delo neslavno zamrlo po dveh sejah v sugestije iz stroke.manti so pred vrati in njihovo vzne- presledku devetih mesecev (druge sejemirjenje je vse večje. Anketa med se sklicatelj z ministrstva sploh ni Vir: Liječničke novine št. 169, majštudenti (verjetno zadnjih letnikov) je udeležil!). Po številnih vprašanjih je 2018pokazala, da svojo kompetentnost za ministrstvo študentom končno odgo-EU-komisija nezadovoljnas hrvaškim zdravstvomPrevedel in priredil: Anton Mesec, Ljubljana imajo mnogi med njimi po 2500 in več opredeljenih bolnikov. Rezervo [email protected] predsednica sindikata vidi v delovanju urgentnih centrov, saj v njih išče V nedavno objavljenem poročilu še vedno premalo, povečali pa se bodo pomoč kar 70 % neurgentnih bolni-je EU-komisija dokaj kritična do stroški prevozov bolnikov in osebja. kov. (Razkošje, ki je še kako aktualnostanja v hrvaškem zdravstvu; očita jim Nerazumljiva ji je evropska zahteva tudi v podalpski deželi.)zlasti zamujanje z zdravstveno refor- po zmanjšanju števila zdravnikov, sajmo (!). Na poročilo z zahtevanimi ti že sedaj opravijo povprečno 700– Opomba: Hudo znani problemi,»domačimi nalogami« se je kritično 800 nadur letno. Pri oskrbi kroničnih ki kličejo po ukrepanju tudi pri nas.odzvala predsednica hrvaškega bolnikov naj bi razbremenili (dnevne)zdravniškega sindikata dr. Renata bolnišnice z večjo vlogo zdravstva na Vir: Liječničke novine št. 168,Čulinović-Čaić. Sprašuje se, kaj bo primarni ravni. Predsednica se spet april 2018doprinesla integracija kadrovsko sprašuje, kako dodatno obremenitipodhranjenih bolnišnic, saj bo osebja zdravnike družinske medicine, saj

Revija ISIS2F4orumAvgust/september 2018Komentar k zapisomIsis, julij 2018, št. 7Marjan Kordaš, [email protected] Str. 6: Intervju s prof. Haraldom zur Haus- Str. 50: Človek je telo, duša in duh. Konom sem prebral dvakrat. Bere se kot pogovor odide, mar res ostane le spomin?dveh raziskovalcev, ki dobro vesta, za kaj gre. Jekot znanstvena fantastika, ki pa je – paradoksno Str. 75: Imenitni au-forizmi!!– resnična. Str. 81: Zavodnik me spominja na pregovor »Zdravnik(ca) med svojim delom gori kot bakla Str. 35: Zapis je nekoliko zastrt. A zdi se, da in ko zgori, ostane le kupček pepela«. Ali kotdr. Gorjanc opozarja na znano sociološko dile- pove avtorica: »Hvala za cvetje.« (!)mo: sistem, ki »zagotavlja« enakopravnost, ninujno pravičen.V odnosu med medicino injavnostjo se zrcali razvitostdružbeDoc. dr. Franjo Naji, dr. med., UKC Maribor Zdravljenje ljudi je vedno bilo in bo nevral- dnje v svoji osnovi ni domena zdravstvenegagična točka vsake družbe. Takega prepleta procesa, pa je vseeno ključni dejavnik, brezzapletenih patoloških procesov, kompleksne katerega si normalnega dela z bolnikom v dana-strokovne analize in retorike, burnih čustvenih šnjem času sploh ne moremo več predstavljati.odzivov, (ne)razumevanja, empatije, stroškov in Da pa stvari ne bi postale prelahke, se v procesekar še je ostalih procesov in reakcij, ki so vpleteni zdravljenja in v zapleten odnos med zdravnikomv zgodbo analize in ukrepanja (beri diagnostike in bolnikom vpletajo še druge družbene sfere,in zdravljenja), zlepa ne najdemo v drugih predvsem mediji in sodni sistem. Seveda nočemintelektualno-strokovnih sferah. Morda še v zveneti apologetsko; brez vseh deležnikov v tehsodstvu oz. pravu, potem pa se primerjave kaj procesih o zdravstvu dandanes ni več korektnohitro končajo. Gre pač za procese, ki se dotikajo govoriti. Tisti, ki si naivno želijo, da bi nasnajsvetejšega, kar tiči v vsakem od nas, torej javnost pri zdravljenju pustila na miru, so ostaliživljenja, pravice do njegovega ohranjanja, s svojimi romantičnimi ideali nekje na pol poti izkakovosti, smisla. A medicina v zapletenih zgodovine.medčloveških odnosih gre še dlje; nemalokrat šeizraziteje kot v bolnega posameznika poseže v Medicina dandanes temelji na dokazih. Tenjegovo socialno tkivo, odnose z okolico, svojci, pridobimo v velikih ali manjših kliničnih raziska-starši, otroki. Zaposleni v zdravstvu se tega še vah. Večja kot je raziskava (število vključenihkako zavedamo. Ob vsakem načrtovanju procesa bolnikov), večja je teža dokazov, ki jih z njozdravljenja hote ali nehote načrtujemo proces pridobimo. Zdravniki nismo čarovniki, tudikomunikacije z bolnikovo okolico. Čeprav sle- zdravilci nismo. Dokaz, da izvleček koreninice pomaga enemu bolniku, tisočim pa ne, za nas ni

Revija ISIS Foru2m5Avgust/september 2018dovolj. Iz velikih raziskav tako lahko nikogar od vpletenih ne pusti nepriza- možnost razlage postopkov in ukre-izpeljemo zaključke, kako bolnike detega; zdravstveni delavci so ob pov s strokovnega vidika. Ker je kritič-zdraviti, napišemo smernice in se jih površnem nekorektnem poročanju na, lahko tudi kritizira, a pri tempotem tudi držimo. Smernice so nam prizadeti; svojci so pogosto kratko- kritika temelji na poskusu pogloblje-v oporo in tudi v zaščito. Če bo pri trajno potešeni v morebitni maščeval- nega uvida v procese zdravljenja,bolniku prišlo do zapleta, bomo bolj ni sli, kar pa se hitro umakne bolečini, rezultate ter ne nazadnje na primerja-mirni, če smo se držali zapisanih in s ki ostane, ko kratkotrajna in muhasta vi zdravljenja določenih bolezni pristrani mednarodnih združenj spreje- pozornost javnosti usmeri svojo luč nas s tistim v drugih državah. Dialogtih navodil. A medicina je tudi inte- drugam. Že v osnovi je večinoma je za javno obravnavo ključen; vna-lektualno delo; vsak bolnik je namreč takšno medijsko poročanje slabo za prejšnje obsojanje, iskanje »krivca«,zgodba zase in vsi v splošno napisana bolnike, saj zdravstveni delavci lov na čarovnice in podobno z name-navodila pač ne sodijo. Takrat proces pogosto pod takšnim pritiskom nom, da se aktivira sodna veja oblastizdravljenja zavije na manj preverjeno začnejo izvajati ukrepe, ki jih sicer ne in počisti s krivci, bo samo zapiralopot, pri kateri si tisti, ki vodi proces, bi, in začnejo bolnike pretirano vrata in pustilo javnost zbegano,pomaga z rezultati manjših raziskav, diagnostično obravnavati in/ali zgodbo pa nedokončano in prepušče-mnenji drugih zdravnikov in nemalo- zdraviti. »Primum nil nocere« oz. no domišljiji njenega avtorja, ki bo prikrat tudi z lastnimi izkušnjami. Ljudje predvsem ne škodovati se hitro tem (nehote) že do kolen v senzacio-žal niso roboti in medicina ni avtome- umakne podzavestni premisi, da je nalizmu.hanika. Verjetno bo minilo še vsaj sto bolje narediti čim več, saj zapletlet, preden bomo z diagnostičnimi in zdravljenja javnost precej lažje pogol- Seveda je pri tem krivda tudi naterapevtskimi procesi prodrli tako tne kot občutek, da se ni naredilo naši strani. Zavijanje v molk, čakanjegloboko, da bomo imeli ključ za vsako dovolj. Najbolj pa tako kratkoročno na druge, bolj pomembne novice inbiološko, anatomsko ali biokemično kot dolgoročno nastrada tisto, kar je upanje na pozabo javnosti so samoključavnico. Seveda je razumevanje najpomembnejše v procesu zdravlje- blago gašenje pred novim požarom injavnosti ob teh tudi za nas pogosto nja, in to je odnos med bolnikom in najdbo novega »krivca«. Tudi tuljenjemejnih odločitvah precej krhko; zdravnikom. Ta mora ves čas temeljiti v isti rog kot nekritični mediji, karodločitev o premestitvi v drug center, na zaupanju; če bolnik izgubi zaupa- nekateri kolegi radi počnejo, ne naredikjer naj bi imeli nekaj več izkušenj z nje ali če zdravnik sam ne verjame v nič dobrega. Eksekucija posameznikovdoločeno patologijo; premlevanje to, kar počne, pa vseeno počne, da bo je bila vedno dobrodošla za javnost;odločitve, ali smo se za neko zdravlje- zaradi nadzora javnega očesa in tako v časih, ko se je to počelo dobese-nje odločili prepozno ali morda možnosti kriminalne obravnave (ki je dno, saj je slehernik imel občutek, daprehitro; zapleti pri zdravljenju v Sloveniji glede na zakonodajo žal je pravici zadoščeno, kot danes, ko sebolnikov ali bolezni, ki imajo že v možna) lažje spal, bo izhod zdravlje- to počne simbolično, a nič manjosnovi zelo majhno upanje za prežive- nja za bolnika v večini primerov učinkovito, rabelj pa ima namestotje; vse to so situacije, kjer se lomijo slabši, postopek zdravljenja pa nepri- sekire pero ali tipkovnico. A rabljevokopja medijev, svojcev, odvetnikov; še merno dražji. Pri izhodu zdravljenja delo je odgovorno in hudo je, če senajmanj bolnikov, ki pa so pogosto bi v idealnih pogojih morali slediti tega sam ne zaveda. Tisti v srednjemtudi fragilni, starostniki ali otroci in načelu, da dodajamo življenje letom veku je verjetno težje pomirjeno legelnezmožni ustrezne komunikacije ali in ne leta življenju, a v praksi se k počitku, in to kljub dejstvu, da jedovolj neprizadetega vpogleda v svoje terapevtski posegi pogosto sprevržejo pokončal že predhodno obsojenega,stanje. v nekakovostno in človeka nedostojno kot pa njegov današnji sodobnik, ki se podaljševanje bivanja. Vse za mir pogosto ne zaveda učinka svojih besed Odnos javnosti (medijev) lahko v nekritične javnosti ter da bi se izognili in povzroči veliko škodo nekomu, ki niteh primerih razdelimo na dva dela; sodni obravnavi in besu svojcev. niti osumljen po sodni poti, kaj šelena kritičnega in nekritičnega. Nekri- spoznan za krivega.tični je tisti, ki mu po vseh postulatih Seveda je ves čas prisotna protiu-razumnega uma ne gre namenjati tež rumenemu tisku kritična javnost. V enem od medicinskih učbenikovpreveč pozornosti in prostora, a ga Ta je za razliko od destruktivnega v uvodu piše, da je medicina ves časzaradi osnovnih tržnih zakonitosti omalovaževanja zdravstvenih proce- spreminjajoča se znanost. Enako veljamedijev ter njihove kronične finančne sov načeloma premišljena, konstruk- tudi za proces sobivanja med javnimpodhranjenosti ne smemo podcenje- tivno naravnana in jo kot takšno mnenjem in zdravstvom. Eni brezvati, prej nasprotno. Senzacionalizem zdravstveni delavci precej lažje drugega ne moremo; od vseh deležni-kot namenska oblika brezvestnega sprejmemo. Za razliko od cenenega kov je odvisno, na kakšen način bo taporočanja ob zagotovljenem zaslužku poročanja ta temelji na dialogu; ne le proces zorel. Brez ustreznega dialoga,in pogosto tudi brezsramnem nasta- s svojci ali bolniki, temveč tudi z tako na osebni ravni v ambulanti alivljanju jader političnemu vetru zdravstvenim osebjem, in dopušča ob bolnikovi postelji kot na splošni ravni glede organizacije zdravstva,

Revija ISISF26orumAvgust/september 2018načina dela zdravstvenih delavcev, stvo, bolestna ambicioznost (in še bi iskanja krivca in kriminaliziranjaodnosa s farmacevti in dobavitelji ne lahko našteval) so cize, ki jih iz zdravstvenega osebja ali postopkov pabo šlo. Tudi naši medkolegialni preteklosti žal sami vlačimo naprej in bodo v prvi vrsti škodili predvsemodnosi nam velikokrat niso v oporo, ustvarjajo dober miljé za senzacionali- tistim, ki so v teh krikih (večinomaprej nasprotno; frakcioniranje, zem. Pogromi in linči ter želja po krvi zdrave) javnosti pogosto najbolj tihi,paktiranje, borbe za fevd, komolčar- in nekritično poročanje z namenom prestrašeni in preslišani – bolnikom.Splošna/družinska medicinana razpotjuMiro Jurančič, dr. med., Zdravstveni dom Sežana temeljni vzrok navala na tamkajšnje urgentne centre. Tragi(-komi)čno pa Časi niso preprosti: politična skih konzultacijskih službah, ki bi z je, da nas dogodki pri naših »vzorni-nestabilnost v državi, globalne ustrezno usposobljenim osebjem kih« prav nič ne izučijo.geopolitične spremembe z migrantsko izbirale kandidate za obisk urgentnihkrizo in nereformiran, na nove izzive centrov in omilile naval nanje. Vendar Vsesplošno zanemarjanje sloven-popolnoma nepripravljen zdravstveni pa še niso uspeli opredeliti strokovnih skega podeželja na račun krepitvesistem, brez strategije in vizije. standardov, ki bi bili podlaga za velikih mestnih centrov se pozna tudiListanje po OECD-jevih in odločanje pri telefonski triaži. Ta pri zaposlovanju zdravnikov in se kažeEurostatovih statističnih podatkih pa namreč nikoli ne nadomesti osebnega v kadrovski podhranjenosti podeželja.me je še dodatno utrdilo v skrbi, da stika pacienta z zdravnikom. Za Študentje medicine se zaradi nepri-smo v slovenskem zdravstvu izgubili nameček pa Britance pesti še pomanj- vlačnosti in obremenitev v s./d.kompas. Ti podatki govorijo, da smo kanje s./d. zdravnikov (Eurostat: medicini zelo neradi odločajo zaglede števila splošnih/družinskih Velika Britanija 78,9 s./d. zdravnikov poklic s./d. zdravnikov, zlasti v(s./d.) zdravnikov in psihiatrov na na 100.000 prebivalcev, Slovenija podeželskih okoljih, kjer ni podpore100.000 prebivalcev na dnu evropske 66,1/100.000, Finska 124/100.000, sekundarne, specialistične ravnilestvice. Za čuda pa smo, glede na Nizozemska 155/100.000, Italija velikih mestnih centrov. Med študentitrende staranja prebivalstva, s 88,3/100.000, Srbija 87,9/100.000, še vedno prevladuje mnenje, da sosplošnimi pediatri na 100.000 Hrvaška 77,2/100.000, Avstrija s./d. zdravniki zgolj »kmetje« naprebivalcev visoko v evropskem 165,4/100.000). Velika Britanija naj zdravniški šahovnici. Neuradnapovprečju (!?). Podobno je tudi v bi zato samo na ozemlju Anglije v skrivnost je, da je Medicinska fakulte-nekirurških, predvsem internističnih naslednjih petih letih zaposlila 5000 ta v Mariboru »kovačnica« zdravni-specialnostih, nekoliko manj je novih s./d. zdravnikov (v Sloveniji je kov za Avstrijo.kirurgov. Ginekologi in porodničarji trenutno dobrih 1300 s./d. zdravni-se v tej evropski lestvici kar dobro kov). Za zapolnitev kadrovske luknje Stroka podpira oblikovanje mrežedržijo. nameravajo povabiti tudi upokojene referenčnih ambulant in zdravstveno- zdravnike in tiste, ki so svoje prakse vzgojnih centrov po Sloveniji, kar se Tudi reforma organizacije nujne zaprli zaradi »bankrota«. Prebivalstvo zdi, da je bolj pisano na kožo urbanemedicinske pomoči (NMP) je obstala Velike Britanije je v anketah jasno s./d. medicine. V že tako omejenihnekje na sredini. Kampanjsko so se, z povedalo, da še vedno podpira kon- prostorskih zmogljivostih podeželskihevropskimi sredstvi po zgledu Velike cept primarne zdravstvene mreže s zdravstvenih domov in zdravstvenihBritanije, tudi v Sloveniji osnovali s./d. zdravniki, ki pa so za akutne postaj nastaja gneča, saj se prostoriurgentni centri. Zanje se v Veliki primere bolezni nedostopni – obstaja kurativnih dejavnosti umikajo pre-Britaniji ta trenutek ugotavlja, da namreč le sistem odloženega naroča- ventivi in vodenju kroničnih bolnikov.pokajo po šivih zaradi navala akutnih nja v ambulantah s./d. medicine. Osnovni problem primarne ravnibolnikov, ker se morajo le-ti za pre- Torej, takojšnje naročanje za isti dan zdravstva pa ostaja – to je kroničnogled pri s./d. zdravniku najprej pri osebnem s./d. zdravniku v Veliki pomanjkanje s./d. zdravnikov, kinaročiti in čakati vsaj nekaj dni. Zato Britaniji ne pride v poštev, kar je glede na povečan obseg preventivnihv Veliki Britaniji razmišljajo o telefon- programov ob nerešenih kurativnih problemih (zdravstveno varstvo starostnikov) ustvarja še dodatne

Revija ISIS Foru2m7Avgust/september 2018stiske pri nas, ki vztrajamo v s./d. – npr. pisanje receptov, napotnic, kurativo na področju šolske/medicini. Ne morem se namreč naročilnic, merjenje krvnega tlaka predšolske medicine inznebiti vtisa, da se morajo tako itd. Na podlagi mojih osebnih ginekologije. Za primarno ravenuporabniki kot izvajalci primarnega izkušenj sta izvedeni povprečno je specializacija iz bolnišničnezdravstvenega varstva prilagajati dve storitvi na obisk v ambulanti, pediatrije in kirurške ginekologi-potrebam zdravstvenega sistema in ne kar bi na letni ravni, ob upošteva- je/porodništva neuporabna,obratno. nju letnega dopusta, predstavljalo predolga in s finančnega vidika 20.000 evrov. Za neodložljive, predraga. V tem primeru šteje Opozarjam, da se problemi v s./d. torej izredne ali takojšnje obiske predvsem kilometrina z delovnimimedicini na podeželju samo še pogla- bi participacija znašala 5 evrov. izkušnjami. Tudi del UZ-diagno-bljajo. 70–80 stikov na dan je bolj 5. Ukrepati pri tehnologiji stike in dermatološka presejanjapravilo kot izjema (za stik se šteje naročanja. Da se izognemo (pigmentna znamenja) bi lahkoobravnava pacienta z ali brez njegove slabim izkušnjam navala na izvajali ustrezno usposobljeniosebne prisotnosti). V oči bode tudi urgentne centre v Veliki Britaniji, s./d. zdravniki. Takšni subspecia-razlika v obremenjenosti posameznih bi morali v primeru akutno lizirani s./d. zdravniki (razentimov (s./d. zdravnik in srednja zbolelih in poškodovanih ponuditi »pediatrov« in »ginekologov«) bimedicinska sestra); v enem letu lahko možnost izrednega – takojšnjega imeli ustrezno nižje glavarine zatak tim opravi tudi do 30 % več dela naročanja istega dne. Sicer ne ostale redne preglede s področjakot tim v drugi ambulanti istega dvomim, da je to v večini podežel- s./d. medicine.zdravstvenega doma za isto plačilo. skih ambulant s./d. medicine v 9. Osnovanje satelitskih urgent- Sloveniji vsakdanja praksa, ki pa nih centrov po sedežih pode- S./d. zdravniki še vedno, zlasti na nekoliko boli zaradi izkoriščanja želskih zdravstvenih domov spodeželju, izvajamo delo na več instituta morale in etike s strani 24-urnim zdravstvenimdeloviščih hkrati – v redni ambulanti, uporabnikov zdravstvenega varstvom, zagotovljenim sslužbi NMP in še tretjem »zamolča- varstva, vendar bi se to lahko strani razpisanih lokalnihnem« delovišču, ki je skupno mestnim omejilo s 5 »vzgojnimi« evri. V s./d. zdravnikov. Le-ti bi izvrše-in podeželskim s./d. zdravnikom ordinacijskem času predlagam vali dnevno NMP in nočna dežur-– vodenju dolgih bolniških odsotno- sistem dveh naročenih in dveh stva v posebej za to dejavnoststi. izrednih obiskov na uro – to je določenih prostorih zdravstvenega približno 25 fizičnih stikov plus doma. Konkretno bi nevtralizirali Sistem NMP in z njim primarno sprotna administracija brez viške izrednih obiskov po lokalnihzdravstveno varstvo se utegneta sesuti fizičnih stikov s pacienti. Tak ambulantah s./d. medicine inob novem migrantskem valu, ki nas sistem bi se obnesel zlasti v izvajali naloge rdečega in rumene-bo zopet dobil organizacijsko in ambulantah z višjim deležem ga sektorja, tudi na terenu. Če bikadrovsko nepripravljene. Da se bodo aktivnega prebivalstva, ki zaradi nastal višek tudi na tem nivoju, pas to situacijo na terenu (poškodbe, čimprejšnje vrnitve na delovno bi se odlil na regionalne urgentnenalezljive bolezni) spopadali speciali- mesto potrebuje poleg bolniške še centre, kjer bi delovali tudi specia-sti urgentne medicine (ki jih nikoli ne klinični pregled. listi urgentne medicine.bo dovolj), je iluzija. Ostanemo torej 6. Daljše bolniške odsotnosti Na tak način bi ustvarili učinkovit,le mi, »kmetje« na zdravniški šahov- naj v celoti preidejo v roke prilagodljiv in vzdržen sistem primar-nici. Vprašanje je, ali bomo to zmogli zavarovalniških (imenova- ne zaščite, ki bi se sproti prilagajalpoleg rednega dela, zato predlagam nih) zdravnikov. Ti bi se ka- novim potrebam in izzivom.(in glede tega ne potrebujemo dolgo- drovsko okrepili s specialisti Ker sem načel tabu temo partici-trajnih in dragih pilotnih študij) medicine dela, prometa in športa pacij, bi rad to povezal s predlogomnaslednje ukrepe: ter bi vračanje rekonvalescentov v reforme zdravstvenega zavarovalni-1. Povečati število s./d. zdravni- delovni proces dopolnili še z štva (kar je druga tabu tema). Do- izdajo zdravniškega spričevala. datno zdravstveno zavarovanje bi se kov s 1364 (Eurostat 2015) na 7. Glavarina naj bi bila podana ukinilo, dosedanja letna kvota doda- približno 2500. s številom pacientov (do tnega zdravstvenega zavarovanja pa2. Uvesti ustrezno finančno 1200) in ne z glavarinskimi naj bi bila finančna rezerva državlja- stimulacijo za delo na pode- količniki. nov za plačevanje participacij (na želju. 8. Nekateri s./d. zdravniki na storitev pri naročenem pregledu – 13. Omogočiti delo v s./d. medi- podeželju bi lahko, po 2 evro na primarni ravni in 5 evrov na cini tudi kadrom, ki ne izha- semestralnih izpopolnjeva- sekundarni ravni zdravstvenega jajo iz tega kroga medicine. njih, izvajali preventivo in varstva). Obvezno zdravstveno zava-4. Uvesti participacijo (»vzgoj- ni« evro). Izplačana bi bila glede na storitve, ki jih je lahko več v času enega obiska – vse po 1 evro

Revija ISISF28orumAvgust/september 2018rovanje naj bi tržile poleg ZZZS (ki bi zdrava konkurenca med zdravstveni- dostojno nadomestila donacijskese prestrukturiral v klasično zavaro- mi zavodi sekundarnega nivoja, ki bi prireditve in akcije zbiranja zamaškovvalnico) tudi druge zavarovalnice, ga izenačil s terciarnim nivojem. v okviru nadstandardnih storitev.verjetno tiste, ki so do sedaj nudile Onkološki inštitut pa bi še vedno imeldodatno zdravstveno zavarovanje. poseben status zaradi posebnega Naj mi bo oproščeno, če sem seZaradi morebitnega »pajdaškega« družbenega pomena. komu zameril. Moja namera je iskre-kartelnega dogovarjanja med domači- na in izraža moj osebni pogled inmi zavarovalnicami bi v naš zdra- Za posebne kategorije bolnikov videnje stanja primarne zdravstvenevstvenozavarovalniški prostor povabil (pediatrični, onkološki, kronični zaščite, ki jo v prihodnosti vidim vše eno do dve tuji zdravstveni zavaro- nevrološki bolniki, invalidne osebe …) tesnem sodelovanju z akterji socialne-valnici iz srednjeevropskega prostora, bi se oblikoval paradržavni solidarno- ga varstva, s ciljem osnovati primarnokjer nas vežejo podobne moralne in stni sklad. Finančna sredstva bi črpal zdravstveno-socialno mrežo. Mislim,etične zaveze. Zdrava konkurenca iz donacij, dela izplačanih participacij da je to v interesu tako leve kot desnemed zdravstvenimi zavarovalnicami za storitve in participacij na izdane opcije slovenskih politikov in vsehbi posredno skrajšala čakalne dobe za recepte (1 recept – 1 evro) ter dela državljanov. Ko bo ustvarjena blaginjapreglede in posege na sekundarni preplačane bančne luknje. Ta institu- v skupnosti, bodo, kot češnjica naravni in omogočila hitrejše odločitve cija bi takoj vračala denar plačanih vrhu smetane, v vsej svoji polnostiglede zdravljenja v tujini, če bi bilo to participacij omenjenim kategorijam zaživele tudi referenčne ambulante inpotrebno. Na tak način bi se ustvarila in osmislila delo varuhov pacientovih zdravstvenovzgojni centri. pravic, kjer bi v sodelovanju z njimiNa tankem leduBarbara Podnar, dr. med., SB Izola Emmo. Seveda je prisoten tudi specia- lizant. In povabljena je tudi š[email protected] ka. S pogovorom bi specialistka rada izvedela, kaj gospa A. E. pričakuje od Soba št. 3, oddelek za paliativno Gospa Ana Emma je sicer mirna. bivanja na paliativnem oddelku. Radaoskrbo, Dunaj. Izraz na obrazu ne izdaja trpljenja. bi jo tudi seznanila s tem, kakšne so Prijazno se smehlja osebju. Pravza- možnosti. Ali bolje s tem, da možnosti Gospa Ana Emma, kakih 75 let prav je precej prijetna gospa. Rada ni kaj dosti.ima, leži v postelji pri oknu. Pred ima življenje. Vtis je, da morda čakaprecej leti so ji presadili srce. Ima tudi na nekaj. Mirno in nemara celo Še vedno soba št. 3.razsejan karcinom. Bolečin nima, ima vdano. Sicer ne izdaja ničesar. Dopoldan. Gospa A. E. sedi vpa hud pljučni edem. Dedek je bil postelji z dvignjenim vzglavjem. V»Windisch«, ona zna pet besed Na oddelku sta tudi specialistka in rokah drži skodelico juhe, prav počasislovensko. Rada se spominja otroštva specializant. Slednji je dva dni tega jo zajema z žlico. Med vsakim požir-na Koroškem. sprejel na oddelek gospo Ano Emmo. kom mora kar dolgo počivati. Nasproti Je izredno inteligenten in razgledan, gospe ob postelji stojijo specialistka, Študentka, ki ji je prišla vzet kri, nekoliko poseben, eden izmed osmih potem študentka, potem specializant.se zaplete z gospo Ano Emmo v otrok stroge protestantske družine iz V sobi je mirno. Skozi okna sije sonce.pogovor. Pravzaprav gospo A. E. severne Nemčije. Ljudje ga dostikrat »Že kar svečano,« pomisli študentka.zanima, od kod prihaja študentka ne razumejo prav. Specialistka je Specialistka začenja počasi, tipajoče,(ker naglas ni prav avstrijski). Na dobrodušna, venomer vsaj malo gospe A. E. pove, kar ta že ve. O njenihplan pride, da sta ena drugi pravza- nasmejana, navzven lahkotna. O boleznih. Gospa od časa do časa šeprav nekakšni rojakinji, saj študentka življenju ima svoje mnenje. Ko je bila vedno zajema juho. Vtis je, da posluša,prihaja iz Slovenije. Gospe A. E. se ob še čisto majhna, so jo zapustili starši. pa kot da je ne zanima ravno. Speciali-tem zarosijo oči, pove vseh pet Zdi se, da jo pri odločanju o terapevt- zant prikimava, včasih kaj pripomni.slovenskih besed, dober dan in skih in paliativnih ukrepih (ali neu- Študentka je navzoča. Specialistka šepodobno, za hip želi zadržati študent- krepih) vodi vedno ista rdeča nit, ni vedno počasi nadaljuje, zdaj ravno okine roke v svojih. Zamiži in končno, dostikrat v dilemi. tem, da ni zdravila. Gospa A. E. sebesedo za besedo, zaželi študentki zdajci premisli in odloži žlico. Potem,srečo v življenju. Vsaka beseda je kot Tako se specialistka odloči, da jezdihljaj. napočil čas za pogovor z gospo Ano

Revija ISIS Foru2m9Avgust/september 2018sledeč svojemu toku misli in smehlja- Gospa bo zaspala. Vremenska napo- Mimo pride specializant. Usede sejoč se, reče: »Rada bi umrla. Ali mi ved je tudi ugodna. poleg in se zamišljeno zazre v najbliž-boste pomagali?« jo steno. Mimo pride specialistka in se Zdaj sonce ne sije več v sobo št. 3. prizanesljivo nasmehne. Študentki da Specialistka – pozoren opazovalec Mirno je še vedno. Študentka ne misli prosto, specializanta čaka delo.bi le opazil sled presenečenja za več. Stisne gospe A. E. roko, reči nenjenimi očmi – se tiho nasmehne. more ničesar. Gospa se poslovi in Čez nekaj dni, po minulem koncuSpecializant pogleda specialistko. zaželi študentki sreče ... tedna, še vedno oddelek za paliativnoŠtudentka pogleda oba, pogoltne slino. oskrbo. Vsi trije zapustijo sobo. Študentki Sledi pogovor o tehničnih plateh se nekam mudi. Onadva v pogovoru o Zjutraj na raportu si podajajozadeve. Naslednji dan popoldne bo nenavadnem razpletu. Študentka neko kuverto. Notri pismo in nekajgospa A. E. povabila ljudi, od katerih zaostane, se usede za mizo. Ljudje sto evrov za osebje. Od svojcev gospese želi posloviti. Ko bodo odšli, proti hitijo mimo. Tiho ihtenje se spremeni Ane Emme, ki je ni več.večeru, bo dežurni – doletelo je ravno v krčevit jok. »Zakaj nekdo noče večspecializanta – gospe dal zdravila. živeti,« se sprašuje študentka. »Ali je prav?« se sprašuje študent- ka.IQ in življenjska doba Nina Mazi, Ljubljana obnašanja. Zato vsem, ki bi radi živeli dlje, ameriški raziskovalci priporočajo, naj si še naprej prizadevajo za Izsledki poglobljenih raziskav v zadnjem desetletju zdrav življenjski slog – genij, ki bi se hranil pretežno spričajo, da obstaja pomembna povezava med življenjsko hamburgerji, zaradi svojega visokega IQ ne bi živel ničdobo in inteligentnostjo, ki je predvsem dedne, genetske dlje od svojih manj ‚pametnih‘ vrstnikov. Seveda panarave. Tako naj bi bolj izobraženi ljudje in tisti na po- odkritje povezave med IQ in življenjsko dobo terja doda-membnih položajih živeli dlje predvsem zato, ker imajo tne poglobljene raziskave na tem področju.večji in boljši mentalni potencial. Hkrati pa ameriškiraziskovalci poudarjajo, da tovrstna povezava ni vsemo- Viri: www.ScienceDaily, www.AmericanScience.gočna, ampak igra relativno majhno vlogo. Veliko bolj com, www.MayoClinic.orgpomemben ja zdrav način življenja, razmišljanja inKakovost pred dolžino Nina Mazi, Ljubljana ni status. Kanadski znanstveniki pa ugotavljajo, da pri daljši življenjski dobi igra pomembno vlogo tudi odnos Izsledki raziskav zadnjih desetletij pričajo, da ženske človeka do lastnega zdravje in do samega sebe. Tako lahkoživijo dlje od moških, hkrati pa je zanje značilna tudi višja 60-letna ženska, ki živi in razmišlja zdravo, živi kar 13 letpričakovana življenjska doba in pogosto tudi bolj kakovo- dlje kot njena vrstnica, ki ne prisega na zdrav življenjskistno življenje. Ključne vzroke za daljše življenje znanstve- slog in pozitiven odnos do same sebe. Konkretni vzroki zaniki še preučujejo, vendar že danes poudarjajo, da poleg daljše življenje pa še naprej ostajajo predmet poglobljenihzdravega načina življenja (gibanje, počitek in spanje, znanstvenih raziskav.sprostitev, prehrana, neuživanje alkohola in ostalihopojnih substanc, nekajenje ipd.) igrajo pomembno vlogo Viri: www.sciencedaily.com, www.health.com,še drugi dejavniki: izobrazba, socialno okolje, poklicno www.psychologytoday.com, www.health.usnews.comdelo oz. študijska usmeritev, osebni dohodek in material-

Revija ISISM30edicinaAvgust/september 2018Uvedba delavnic Temeljnihpostopkov oživljanja inuporaba avtomatskegazunanjega defibrilatorjaza učence mariborskihosnovnih šolPrim. doc. dr. Jernej Završnik, dr. med., spec., direktor, Zdravstveni domdr. Adolfa Drolca Maribor, OE Nujna medicinska pomoč Preživetje bolnikov po srčnem zastoju ostaja 10 tečajev, ki so pokazali, da je projekt smiseln inkljub izjemnim napredkom v medicini le okrog da je interes zanj velik. V letu 2017/2018 smo5- do 10-odstotno, odvisno od razvitosti zdrav- izobraževanje razširili še na učence sedmihstvenega sistema posamezne države. Kljub razredov osnovnih šol. Prijavilo se je štirinajsttehnološkemu napredku in visokokakovostni osnovnih šol in tako smo v letošnjem letu izvedliobravnavi teh bolnikov na bolnišnični ravni izobraževanje kar v 27 razredih sedmošolcev inostaja pri ukrepanju v začetnih fazah srčnega 24 razredih devetošolcev, kar pomeni, da smo vzastoja veliko neizkoriščenih možnosti. Govori- tekočem šolskem letu za ta namen izobrazilimo o t. i. verigi preživetja, pri kateri je ravno prvi okoli 1200 osnovnošolcev.člen verige ta, pri katerem imamo v Slovenijinajvečje možnosti, da izboljšamo uspešnost Izobraževanje zajema eno šolsko uro teoretič-naših naporov pri oživljanju oseb z nenadnim nega interaktivnega predavanja o prepoznavisrčnim zastojem. V splošnem lahko bistveno nenadnega srčnega zastoja, začetne ukrepe sizboljšamo prepoznavo srčnega zastoja, takojšnjo klicem na številko 112 in izvajanje osnovnihodzivnost s klicem na pomoč ter nudenje temelj- postopkov oživljanja vključno z uporabo avtomat-nih postopkov oživljanja z uporabo avtomatske- skega defibrilatorja, če je na voljo. Predavanjuga zunanjega defibrilatorja. sledi ena uro praktičnih vaj na lutkah in simula- torjih avtomatskega defibrilatorja. Vsak učenec se V Sloveniji kljub vloženim naporom v izobra- uči izvajanja oživljanja na svoji lutki, simulaciježevanje laikov o prvi pomoči le pri vsakem izvedbe defibrilacije pa izvajajo v manjših skupi-tretjem srčnem zastoju očividci začnejo oživlja- nah. Vaje potekajo pod vodstvom in nadzoromnje pred prihodom medicinske ekipe. Da bi bila urgentnega zdravnika in reševalca. Ob koncuta statistika primerljiva z nekaterimi skandina-vskimi državami, kjer laiki začnejo oživljanje v Medicinski dosežek štajerske regijeveč kot 70 %, bi lahko ključno vlogo odigraliusposobljeni laiki, med katerimi so tudi otroci. Na natečaj Medicinski dosežek štajerske regije, ki ga jeOsnovnošolci so dostopna populacija, ki lahko Zdravniška zbornica Slovenije v sodelovanju s časopisno hišonaučeno znanje s svojo vnemo prenašajo naprej Večer izvedla v obdobju aprilu–maj 2018, se je prijavilo devetmed širšo javnost in v svoje domače okolje. medicinskih dosežkov štajerske regije. V julijski številki Isis ste lahko prebrali kratke povzetke vseh devetih dosežkov. Vse V sodelovanju z Mestno občino Maribor smo prijavljene na natečaj smo zaprosili za soglasje, da objavimoinštruktorji Zdravstvenega doma Maribor v celotno vsebino prijave v obliki članka. V reviji Isis boste tako všolskem letu 2016/2017 začeli izvajati delavnico prihodnjih mesecih lahko prebirali o njihovih dosežkih, pred-Temeljnih postopkov oživljanja in uporabe nostih in kdo so timi, ki so ključni za njihovo uresničevanje.avtomatskega zunanjega defibrilatorja (TPO zAED) za devetošolce mariborskih osnovnih šol. Vtem šolskem obdobju je bilo uspešno izvedenih

Revija ISIS Medicin3a1Avgust/september 2018tečaja učenci izpolnijo za ta projekt in onkološke prevoze, samoplačniške 750.000 km, opravijo 20.000 prevo-pripravljen vprašalnik, s katerim poleg prevoze v regiji in iz tujine, nujne in zov pacientov in v ambulanti splošnevprašanj o sami izvedbi tečaja inštruk- nenujne prevoze za ustanove po nujne medicinske pomoči obravnava-torji preverjajo kakovost pridobljene- pogodbi, zdravstveno zaščito na jo skoraj 40.000 pacientov. Vozniga znanja. Med izvajanjem projekta javnih prireditvah in izobraževanje iz park enote obsega 3 reanimobile, 11smo ugotovili, da je znanje tečajnikov vsebin prve in nujne medicinske nujnih reševalnih vozil, 2 specialnipo končanem izobraževanju pričako- pomoči. osebni vozili, 1 osebno vozilo in 3vano bistveno boljše, zaznali pa smo specialna motorna kolesa.tudi veliko zanimanje in motivacijo za Logistično se enota nahaja naučenje teh veščin. Ker se krivulja Cesti proletarskih brigad 21, del Delo v enoti je nenehno zeloznanja s časom hitro znižuje, je obna- operativnega dela se opravlja v dinamično in zahteva hitro prilagaja-vljanje znanja v dveletnem intervalu Urgentnem centru Univerzitetnega nje situacijam in razvoju. Nikoli se nesmiselno, nadaljnje analize pa bodo kliničnega centra Maribor in na prekine ter ne pozna nedelj in prazni-pokazale, če je tak interval (izobraže- Letališču Edvarda Rusjana. Storitve kov, saj so ekipe neprekinjeno navanje v sedmem in devetem razredu) nudijo približno 200.000 prebivalcem razpolago za posredovanje, pa naj greoptimalen. Po pogovorih s tečajniki in mesta Maribora in enajstih okoliških za rojstvo, reševanje življenj in zdrav-po končni anketi se je izkazalo, da občin, kar pomeni, da pokrivajo ja ali soočanje s smrtjo in umiranjem.mladi brez pomislekov pristopijo k področje, veliko 745 km², v primerureševanju življenja oseb s srčnim večjih nezgod pa se geografski obseg Projekt Uvedba delavnic Temelj-zastojem, kar lahko v prihodnje poveča na področje Lenarta in Sloven- nih postopkov oživljanja in uporabapomembno poveča možnost preživetja ske Bistrice. avtomatskega zunanjega defibrilatorjaživljenjsko ogroženih. za učence mariborskih osnovnih šol je Skupaj je v organizacijski enoti bil realiziran s finančno podporoPredstavitev Nujna medicinska pomoč zaposlenih Mestne občine Maribor v koordinacijizdravnika ali tima 108 delavcev, od tega 14 zdravnikov z vodstvom Zdravstvenega doma dr. specialistov, 3 zdravniki specializanti, Adolfa Drolca Maribor. Tečaje izvaja- Dejavnost organizacijske enote 1 magister znanosti, 3 magistri jo zdravniki in reševalci enote NujneNujna medicinska pomoč obsega: nuj- strokovnih programov, 39 diplomira- medicinske pomoči ZD Maribor,no medicinsko pomoč na terenu, nih medicinskih sester/diplomiranih idejni vodja projekta pa je doc.helikoptersko nujno medicinsko zdravstvenikov, 33 zdravstvenih dr. Matej Strnad, specialistpomoč, nujno medicinsko pomoč z tehnikov, 4 vozniki reševalci in 1 urgentne in družinske medicine.motorjem, dežurno zdravniško službo, tajnica. • Novost/naprednostnenujne reševalne prevoze, sanitetne Povprečni podatki o realizaciji Tečaj TPO z AED za osnovnošolce delovnega programa v zadnjih letih predstavlja strukturiran pristop k kažejo, da letno prevozijo približno izboljševanju preživetja po srčnem zastoju z izobraževanjem širše javno- sti, natančneje osnovnošolske popula- cije, in podajanjem znanja s strani strokovnega osebja, ki se vsakodnev- no ukvarja s to problematiko. Otroci so zelo dovzetni za informacije »iz prve roke«, izobraževalci pa lažje in strokovno odgovarjajo na številna praktična vprašanja. • Prednosti za bolnike v pri- merjavi z obstoječo/prevla- dujočo metodo, načinom zdravljenja, pristopom ali procesom Ozaveščanje in poučevanje širše javnosti o ukrepanju v primeru srčnega zastoja je ključnega pomena za kakovostno preživetje oseb v srčnem zastoju. Otroci svoje znanje in veščine prenašajo v svoje okolje in s tem to znanje doseže najširši krog populacije.

Revija ISISM32edicinaAvgust/september 2018• Prenosljivost dosežka/ pilotnim projektom želimo tudi Slovenija na podlagi mariborskega metode/projekta identificirati in prilagoditi didaktične pilotnega projekta lahko postala Projekt se z ustrezno sistematiza- elemente in metode, da bi osnovno- pozitiven vzor ne le v Evropi, ampak šolce čim bolj motivirali in učinkovito tudi širše.cijo in skrbnim nadzorom nad kako- usposobili za pripravljenost pomagativostjo izvajanja lahko prenese na v primerih srčnega zastoja. Naš zdravstveni dom bonacionalno raven in se potencialno • Mednarodna prepoznavnost projekt izobraževanja v letuvključi v obvezne šolske učne progra- 2018 razširil še na ostale osnov-me. Slovenija je med evropskimi ne šole v regiji, ki so za to našo• Inovativnost državami, ki zaenkrat le priporočajo dejavnost že pokazale veliko vključitev izobraževanj na temo zanimanje. Veseli nas, da so občine V Sloveniji zaenkrat ne obstaja temeljnih postopkov oživljanja v na našem območju naš projekt pripra-sistematičen in enoten pristop k šolske učne programe. Ob razširitvi vljene tudi financirati.izobraževanju te specifične (osnovno- projekta na nacionalno raven bišolske) populacije. S potekajočimHisterijaGeorge Salebi, Psihiatrična bolnišnica Ormož želimo in načrtujemo. Ravno tako vemo, da imamo neko svojo »razigra-Narava človeške nedeljivi celoti; občutku sebe, poime- no stran«, »profesionalno stran« aliosebnosti novanju lastne identitete, stališč, pa »temno stran« (s katero se pogosto čustev, preferenc – to je skupek naših poigravajo filmi). To je, kakor da smo Ko rečemo »osebnost«, nas večina spominov in vsega, kar smo dosegli, več oseb hkrati, toda istočasno enarazume, da govorimo o zaokroženi in kakor tudi tistega, kar sanjamo, celotna enota; z besedami pesnika Walta Whitmana »V meni so množi- ce«. Na to množico glasov lahko

Revija ISIS Medicin3a3Avgust/september 2018gledamo kot na množico izkušenj in težke in zapletene motnje, ki vključu- »razdeli« oz. se razdelijo deli zavesti zrazličnih situacij, od katerih vsaka jejo praznine v spominu in občutek namenom, da bi en del te osebnostiposebej zahteva, da se drugače pred- izgube identitete. ostal nedotaknjen in bi bil sposobenstavimo in prikažemo okolici. Biti normalnega življenja ter bi pomagalmoramo veliko tega in združiti to Vsi smo se že neštetokrat znašli v poškodovanemu delu preživeti trav-množico v eno osebo. Ravno zaradi kakšni zelo dolgočasni situaciji – dol- mo. Primeri takih velikih travm,tega smo kompleksni, a je naše gočasno predavanje, sestanek, vožnja, najpogosteje preživetih v otroštvu, soobnašanje včasih nasprotujoče in ure dolgo sedenje v zdravniški čakal- fizično ali spolno nasilje, prisostvova-težko razumljivo. nici ali kaj podobnega. V takšnih nje veliki okrutnosti, čustvena zlora- trenutkih si zaželimo, da bi bili ba, tudi preživetje naravnih katastrof, Množica znotraj ene osebe je torej kjerkoli drugje, samo ne tu, kjer smo. nevarnih situacij ali težkih operacij.prilagajanje okolici. To prilagajanje je S ciljem krajšanja časa se spuščamo v Ali se bo oseba odzvala z disociacijo,povezano z domišljijo in našo sposob- sanjarjenje – fantaziranje o tem, da je odvisno od več dejavnikov, odnostjo, da si zamišljamo stvari ter da smo z ljubljeno osebo (izmišljeno ali katerih je najpomembnejši nagnje-se včasih »ločimo« in odplujemo v resnično), v svoji glavi si predstavlja- nost k takšni vrsti obrambneganek drug svet. Kot bomo videli, je to mo fantastične scenarije, potujemo, mehanizma.edinstvena človeška sposobnost, ki letimo, smo filmske zvezde ... Karkoli,nam lahko koristi in škodi. V domišlji- samo da z umom nismo prisotni v Povejmo nekaj tudi o dejavnikihji smo lahko junaki in slabi ljudje ter situaciji, ki nam je dolgočasna. Sa- tveganja, zaradi katerih je osebakanaliziramo negativne impulze, kar njarjenje je koristno (razen kadar nagnjena k disociativni obrambi. Daje koristno in potrebno za razvoj »bežimo« s predavanj ali sestanka, ki bi otrok zrasel v zdravo osebo zzdrave osebnosti. Torej, pri zdravi bi mu kljub dolgočasnosti morali uravnoteženo osebnostjo, potrebujeosebnosti je ta »množica« združena slediti) in nam lahko skrajša čas zaščito in starševsko ljubezen in skrb.tako kot glasovno lepo usklajen zbor. čakanja. Disociiranje je lahko tudi Novejše raziskave so pokazale, da jeIn da ostanemo v tonu primerjave, ta zelo ustvarjalen proces – ljudje, ki se verjetnost disociativne obrambe pogo-zbor je sposoben izvajati različne vrste ukvarjajo s pisateljevanjem, so si stejša pri posameznikih, ki so imeliskladb. A to občutljivo ravnotežje mnogo zgodb in zapletov zamislili negotov in ambivalenten odnos sznotraj osebnosti lahko oslabi in ravno med poskusom pobega pred starši in niso uživali zaščitniškega inpripelje do stanj, ki jih imenujemo dolgčasom. toplega odnosa, kakršnega vsakdisociacije. V takem stanju se ena potrebuje v otroštvu. Če se negotoviosebnost disociira od druge osebnosti. Proces zapuščanja »tukaj in zdaj« navezanosti in odnosom, v katerihNajbolj skrajni primer tega je t. i. v svoji glavi in odhoda na neko sreč- primanjkuje starševske ljubezni,»razcepljena osebnost«. V naši nejše, lepše, zabavnejše mesto ni nič pridruži neka velika travma, se otrokprimerjavi od prej bi bilo to videti, kot drugega kot spreminjanje lastne pogosto poskuša zaščititi tako, da seda moški in ženski del zbora sploh ne zavesti in njene vsebine. To počnemo loči od okrutne resničnosti. To počnevesta eden za drugega in delujeta hote, prisebno in s ciljem. To je naša zato, da bi ohranil svoje zmogljivostipopolnoma ločeno. samoobramba pred nespodbudno za zdravo psihološko delovanje. Zato situacijo. Vendar tako kot se s spre- lahko rečemo, da je disociacija mogo-Zdrave oblike membo zavesti rešujemo dolgčasa, če tudi najustvarjalnejši obrambnidisociacije deluje isti mehanizem tudi, ko se mehanizem, ki ga premoremo. Vendar nahajamo v daleč bolj nevarnih ne samo zato, ker je pogosto del že Sposobnost, da se izključimo iz situacijah. Glede na velikost nevarno- omenjenih ustvarjalnih podvigov.realnosti, je včasih ugodna. Npr. ko sti in težo položaja gre lahko za Omogoča nam, da preživimo tudiberemo dobro knjigo in izgubimo spremembo zavesti do te mere, da se brezupne situacije in ohranimo svojeobčutek za čas, na koncu knjige pa dobesedno ne spomnimo nekaterih zdravo delovanje.ugotovimo, da smo brali vso noč. dogodkov, tudi določenega obdobjaTakšno stanje je poznano tudi ume- življenja. V skrajnih situacijah se Pri ponavljajoči se travmi intnikom, ker se v procesu skladanja, disociativna obramba spremeni v nenehni obrambi osebe z disociira-plesa, slikanja in podobno ravno tako popolno amnezijo ali pa razcep njem lahko disociacija preraste vlahko izgubijo. Gre za stanje, ki ga posameznikove osebnosti. vzorec, ki se nadaljuje tudi v odraslipsihologi imenujejo »flow« in se šteje dobi osebe, čeprav je travma zdavnajkot vrhunsko doživetje. Proces disoci- Disociacija kot mimo. Oseba lahko seže po naučeniacije je pravzaprav kontinuum, kjer se posledica travme obrambi vsakič, ko se znajde v ogroža-na enem koncu nahajajo vsakodnevne joči situaciji. Disociiranje tako postajaizkušnje, za katere menimo, da so Patološka disociacija nastane kot nevarna rutina in lahko privede donormalne. Na drugem koncu pa so posledica velike travme, ki jo oseba psihičnih motenj. Ponovljena disocia- izredno težko prenaša. Zavest se cija lahko privede do »multiple

Revija ISISM34edicinaAvgust/september 2018osebnosti«, kot to večkrat nenatančno travmo, kot jih imajo odrasle osebno- ogrožajoče. Disociativne motnjein izkrivljeno imenujemo. To je nekaj sti. V situacijah ponavljajočih se pogosto spremljajo anksioznost,ločenih duševnih stanj, ki se pri osebi travm se z namenom ohranitve psihič- depresija in samomorilne misli.izmenjujejo in lahko privzamejo svojo nega zdravja osebnost razdeli na dva Mnogi oboleli naredijo samomor.lastno identiteto. Pojavljajo se tudi ali več delov. Ti ločeni deli so najpo- Stanje se dodatno zaplete, ker soproblemi s spominom, pozabljanjem gosteje različni in ne poznajo obstoja različne disociativne motnje v mnogihmnožice dogodkov, pa tudi pozablja- drugih »alter egov« znotraj iste osebe. primerih napačno diagnosticirane,njem lastne identitete, kraja bivanja, Lahko vztrajajo v osebi skozi dobo posledica napačne diagnoze pa jepoklica in ostalih pomembnih osebnih odraščanja ter izmenično prevzemajo neprimerno zdravljenje.podatkov. To stanje imenujemo njeno obnašanje, tudi ko odraste.disociativna amnezija. Lahko pride Naloga teh »multiplih osebnosti« je Mnenje je, da je najprimernejšetudi do občutka depersonalizacije in varovati posameznikovo zdravje na zdravljenje psihoterapija. Cilj zdrav-derealizacije. To so pogosto zelo način, da močna in pogumna oseb- ljenja, ki je lahko zelo dolgotrajno inpomembni simptomi, na katere nost stopi na prizorišče v težkih pogosto težko, je spomniti se izgublje-moramo biti pozorni. Depersonaliza- situacijah in ščiti tisto osebnost, ki je nih delov lastne zgodovine, soočanje scija se nanaša na izkrivljeno doživlja- bila ranjena s travmo. Na tak način je pozabljeno travmo in njeno doživlja-nje samega sebe, pogosto opisano kot lahko nekdo nežna mati in brezčutna nje. Oseba se mora naučiti, kakoobčutek odsotnosti iz lastnega telesa šefica, ki nekako ne ve in ne spoštuje ravnati s tem, kar je v preteklosti doži-in opazovanja s strani. Derealizacija dejstva, da ima podrejena sodelavka vela, kako na primeren način izrazitipa je zaznavanje drugih ljudi in doma moža in otroke, kar seveda občutke, ki so bili do sedaj pretežki, inokolice kot neresničnih. lahko privede do mnogih težav. kako to izkušnjo narediti kot del sebe. V primeru disociativne motnje identi- Najbolj sporna diagnoza iz te Zdravljenje tete je cilj terapije integracija vsehskupine je t. i. »multipla osebnost« ali ločenih osebnosti v eno. In če sestrokovno disociativna motnja identi- Še vedno ni popolnoma vrnemo na začetno metaforo – to jetete. Stanje naj bi nastalo kot posledi- razjasnjeno, kako, kdaj in zakaj pride kot glasovno lepo usklajen zbor, kjerca težke travme v otroštvu, ko je do takšnega stanja. Stanje osebe lahko so glasovi in člani peli vsak zase, zosebnost krhka in nerazvita. Takšna postane izredno disfunkcionalno in namenom ponovne pridobitve harmo-osebnost nima sredstev za soočanje s nične celote.Dan fetalnega alkoholnega sindromater trenutne prakse svetovanja gledepitja alkohola med nosečnostjo inv obdobju dojenja pri osebnihginekologih v SlovenijiMag. Marjetka Hovnik Keršmanc, dr. med., Tjaša Pibernik, dr. med., Barbara MihevcPonikvar, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje Izpostavljenost otrok alkoholu vpliva na razvoj zarodka oz. ploda in tja ploda, prezgodnjega poroda alipred rojstvom je eden od vodilnih povzroča nepopravljive poškodbe pri rojstva otroka s spektrom fetalnihvzrokov za prirojene razvojne motnje še nerojenem otroku. Izpostavljenost alkoholnih motenj (FASD), lahko tudiin nepravilnosti, ki bi jih lahko pov- alkoholu med nosečnostjo lahko do nenadne smrti dojenčka. FASD nisem preprečili. Alkohol je teratogen, privede do spontanega splava, odmr- diagnoza, je krovni pojem, ki opisuje

Revija ISIS Medicin3a5Avgust/september 2018paleto duševnih in telesnih motenj, začetka nosečnosti dalje, sta tudi priložnost, da javnost, ciljne skupine,povezanih s prenatalno izpostavljeno- Komisija evropskih skupnosti v predvsem pa ženske v rodni dobi,stjo alkoholu. Fetalni alkoholni Strategiji EU za podporo državam ženske, ki načrtujejo nosečnost,sindrom (FAS) je najtežja in najbolj članicam pri zmanjševanju škode nosečnice in njihove partnerje osve-vidno prepoznavna oblika FASD. zaradi pitja alkohola od leta 2006 ščajo o tveganjih, povezanih z raboOcenjena povprečna prevalenca FAS dalje in SZO v Akcijskem načrtu za alkohola (tobaka in drugih drog) med(na 10.000) v splošni populaciji je bila zmanjševanje škodljive rabe alkohola nosečnostjo in dojenjem, odkrivajopo raziskavi Popove in sodelavcev v 2012–2020 med prednostne teme ogrožene ženske ter jim nudijo pomočsvetovnem merilu leta 2012 najvišja v uvrstila zaščito še nerojenih otrok. sami ali jih napotijo k drugemuEvropski regiji Svetovne zdravstvene strokovnjaku. Strokovna združenja inorganizacije (v nadaljevanju SZO) in 9. september je mednarodni SZO predlagajo naslednje tri korake:je znašala 37,4, kjer je najbolj razširje- dan ozaveščanja o fetalnem 1. rutinsko vprašati ženske, kino tudi pitje alkohola, najnižja 0,2 pa alkoholnem sindromu (danje bila v Vzhodni mediteranski regiji FAS). Dan FAS je bil prvič obeležen načrtujejo nosečnost ali so noseče,SZO, za katero je značilna tudi visoka 9. septembra leta 1999 ob 9.09 na o pitju alkohola, oceniti in zabele-stopnja abstinence od alkohola. Ocena pobudo skupine izgorelih rejnikov in žiti vzorec in stopnjo tveganostiprevalence FAS v splošni populaciji je posvojiteljev/staršev otrok s FAS s pitja;za Slovenijo na osnovi omenjene širjenjem vala zvonjenja z Nove 2. ženski, ki načrtuje nosečnost ali jeraziskave visoka in je za leto 2012 Zelandije v Avstralijo, Severno Afriko, noseča ali doji otroka, svetovati,znašala 40,0 (95 % I.Z. = 24,5–59,4). Italijo, Nemčijo, Švedsko, Kanado in naj ne pije alkohola in razložiti,To pomeni, da se v Sloveniji letno rodi ZDA, z željo, da ozavestijo svet o zakaj;okoli 80 otrok s FAS. problemu. Datum in ura, štiri deveti- 3. nuditi pomoč in podporo, da med ce, simbolizirajo devet mesecev noseč- nosečnostjo preneha piti alkohol, V Sloveniji, kot kažejo raziskave nosti, ko sta ogrožena rast in razvoj še oz. jo pri nadaljevanju pitja ali pripivskega vedenja, večina odraslih nerojenega otroka pri izpostavljenosti sumu na odvisnost od alkoholažensk vsaj priložnostno pije alkoholne alkoholu. V Sloveniji obeležujemo dan (SOA) napotiti po strokovnopijače. V starostni skupini od 25 do 34 FAS od leta 2014 dalje in širimo pomoč.let je delež abstinentk najnižji, po dru- sporočilo: V nosečnosti ni varnegi strani pa je to tudi skupina, ki količine alkohola, niti varne alkohol- Raziskavanajveč rojeva. V zadnjih letih značilno ne pijače in tudi ne varnega obdobja o trenutnih praksahnarašča odstotek mladih žensk, ki se za pitje alkohola. Najvarnejša je glede obravnavepogosto opijajo, poseganje po alkohol- abstinenca od alkohola vseh devet alkohola innih pijačah pa je razširjeno tudi že mesecev nosečnosti, v času načrtova- nosečnosti medmed mladostnicami. nja nosečnosti (da ne pride do izpo- osebnimi ginekologi stavljenosti zarodka alkoholu, ko v Sloveniji Nosečnost ni vedno načrtovana, nosečnost še ni prepoznana) in medzato mnoge ženske, dokler ne vedo, da dojenjem. Ženske (pari), ki so spolno Specialisti ginekologije in porod-so noseče, nadaljujejo z načinom pitja aktivne in pijejo alkohol, pa naj ništva in njihovi timi so skupinaalkohola kot pred nosečnostjo. Oboje uporabljajo ustrezno kontracepcijo, zdravstvenih delavcev, ki imajoje pogosteje prisotno med mladimi da ne pride do izpostavljenosti pomembno vlogo pri odkrivanjuženskami. Ko ugotovijo, da so noseče, alkoholu ob nenačrtovani nosečnosti. ogroženih nosečnic, pri promocijisicer večina žensk preneha s pitjem Odpraviti želimo tudi mit, da se otrok zdravega življenjskega sloga (vključnoalkohola, del pa jih z njim nadaljuje s težavami lahko rodi le ženski, ki je s prenehanjem pitja alkohola) tertudi med nosečnostjo. Pomemben zasvojena z alkoholom. nudenju pomoči nosečnicam, ki nenapovedni dejavnik pitja alkohola zmorejo opustiti tveganega vedenja.med nosečnostjo je tvegan način pitja Globalna strategija SZO za zmanj- Zato smo v letu 2017 na Nacionalnemalkohola pred nosečnostjo. Ne bo ševanje škodljive rabe alkohola inštitutu za javno zdravje (NIJZ) medsicer vsaka ženska, ki pije alkohol v 2012–2020 kot eno od pomembnih specialisti ginekologije in porodništvanosečnosti, imela otroka s FAS, ga bo intervencijskih področij izpostavlja v Sloveniji, ki so vsaj deloma zaposle-pa imela ena od 67 pivk, kot ocenjuje zdravstveno službo, Evropski akcijski ni v primarnem reproduktivnemPopova s sodelavci. načrt pa še posebej izpostavlja prepo- zdravstvenem varstvu žensk, izvedli znavo tveganega in škodljivega pitja spletno raziskavo o trenutnih praksah Ker visoko tvegano pitje alkohola alkohola v babiški in ginekološko-po- glede obravnave alkohola in nosečno-med mladimi ženskami v Evropski rodniški stroki. Zdravniki in drugi sti. Ginekologe smo spraševali o tem,regiji SZO in v večini držav in članic zdravstveni delavci so zaupanjaEU narašča, skoraj polovica vseh vreden vir strokovnih informacij zanosečnosti pa je nenačrtovanih, in ker javnost. To jim daje pomembnopitje alkohola vpliva na plod že od

Revija ISISM36edicinaAvgust/september 2018kako ocenjujejo razširjenost pitja raziskavi, meni, da je pomembno rutinsko, saj jih več kot polovica gledealkoholnih pijač v obporodnem (vključeni so odgovori pomembno in pitja alkohola povpraša samo nekate-obdobju, po njihovih stališčih v zelo pomembno), da poznajo pivski re nosečnice. 15 % anketiranih gine-povezavi s pitjem alkohola in noseč- status nosečnic, da jim obrazložijo kologov pa pivskega statusa prinostjo, glede presejanja na alkohol in tveganja, ki jih prinaša pitje alkohola nosečnicah osebno ne preverja. Samosvetovanja nosečnicam, o ovirah in med nosečnostjo, da jim svetujejo v četrtini ambulant, kjer ginekologipotrebah na področju svetovanja opustitev pitja alkohola med nosečno- osebno ne preverjajo pivskega statusaopuščanja pitja alkohola. Na anketo stjo in v obdobju dojenja, vsi pa nosečnic, to stori medicinska sestraso se odzvali 104 ginekologi, kar je menijo, da je pomembno, da nosečni- oz. babica, v ostalih pa nihče.predstavljalo 40,3-odstotno odzivnost co, ki ne more prenehati piti alkohol-glede na dejansko vročene vprašalni- nih pijač, napotijo po pomoč k druge- Osem od devetih ginekologov, kike. V raziskavi so v večjem deležu mu strokovnjaku (slika 1). preverjajo pivski status pri nosečni-sodelovale ženske (68,3 %), povpreč- cah, to stori ob prvem obisku, polovi-na starost sodelujočih je bila 51,9 let Po drugi strani pa ni zanemarljiv ca pa jih pri nosečnicah, ki pijejo alko-(SD = 9,8), specialistični izpit pa so v delež ginekologov, ki se strinjajo z hol, ob naslednjih obiskih pivskipovprečju opravljali pred 17 leti (SD = nekaterimi napačnimi trditvami in status ponovno preveri. Za ugotavlja-9,9). Največ sodelujočih je bilo zapo- miti glede pitja alkohola med noseč- nje pivskega statusa za nosečnice neslenih v bolnišnici oz. kliniki (48,1 %), nostjo, kot je glede pitja rdečega vina, uporabljajo standardiziranega vpra-sledijo zaposleni v zdravstvenih občasnega pitja alkoholnih pijač, šalnika. V dobrih treh četrtinahdomovih (40,4 %), najmanj pa je bilo vpliva piva na laktacijo pri dojenju oz. ambulant, v katerih sprašujejo noseč-zaposlenih v zasebnih ambulantah s glede naštetega nimajo izoblikovane- nice o njihovih pivskih navadah,koncesijo (11,5 %). Rezultate njihovih ga mnenja. Dobra desetina ginekolo- podatek o tem tudi zabeležijo, največ-odgovorov prikazujemo v spodnjih gov se ne strinja s tem, da je za noseč- krat v materinsko knjižico. Redkeje pasklopih. nice najprimernejša popolna preverjajo pivske navade žensk na abstinenca od alkohola, še dodatni 4 prvem poporodnem obisku v šestih Razširjenost pitja alkoholnih % pa se do tega ne morejo opredeliti. tednih po porodu, to storijo le v manjpijač v rodni dobi oz. v obporo- Večina (81 %) sodelujočih ginekolo- kot 11 % ambulant.dnem obdobju: Po ocenah sodelu- gov se strinja, da večina ginekologovjočih ginekologov skoraj tretjina (32 svetuje opustitev pitja alkohola med Svetovanje opuščanja pitja%) njihovih nosečnic pije alkoholne nosečnostjo, več kot polovica vpraša- alkohola med nosečnostjo:pijače pred nosečnostjo, nato do zano- nih ginekologov tudi, da je svetovanje Odgovori anketiranih ginekologov sositve in 1. pregleda v nosečnosti delež opuščanja pitja alkohola nosečnicam pokazali, da tveganja, ki jih prinašapivk pade na 10 % in do konca noseč- lahko uspešno (slika 2). pitje alkohola med nosečnostjo zanosti na 5 %, med doječimi materami zdravje matere, ploda in dojenčka,pa se delež pivk zviša in znaša 12 %. Preverjanje pivskega statusa vedno obrazložijo le v manj kot 70 % pri nosečnicah v praksi: Večina ginekoloških ambulant. Vendar pa Stališča glede vloge ginekolo- anketiranih ginekologov (skoraj 85 %) skoraj vsi (97 %) sodelujoči ginekologigov pri opuščanju pitja alkohola sicer osebno preverja pivski status pri svetujejo glede opuščanja pitja alko-v nosečnosti: Večina ginekologov nosečnicah, ki obiskujejo njihovo hola med nosečnostjo: 94 % jih(najmanj 95 %), ki so sodelovali v ambulanto, vendar tega ne počnejo svetuje popolno opustitev pitja alko-Slika 1: Delež ginekologov glede na stališča o pitju alkohola in njihovi vlogi pri opuščanju pitja alkohola v obporodnem obdobju.

Revija ISIS Medicin3a7Avgust/september 2018Slika 2: Delež ginekologov glede strinjanja z miti o rabi alkohola in opuščanju pitja alkohola v obporodnem obdobju.hola (dobre tri četrtine vključno z Ovire in potrebe na področju tem področju si želijo več gradiv zaobdobjem dojenja), 3 % svetujejo le preverjanja pivskega statusa in nosečnice ter izobraževanj za stro-zmanjšanje pitja alkohola; v 3 % svetovanja opuščanja pitja kovne delavce, pa tudi več vrstambulant pa nosečnicam, ki pijejo alkohola v nosečnosti: pomoči pri opuščanju pitja alkohola,alkohol, opustitve pitja alkohola ne možnosti napotitve in gradiv zasvetujejo. V večini ambulant (87 %) Pomanjkanje časa je tista ovira, za strokovne delavce. Večina sodelujo-nato pri nosečnicah, ki pijejo alkohol, katero največ anketirancev (54 %) čih ginekologov (89 %) tudi meni, datudi preverijo njihovo pripravljenost meni, da je zelo pomembna, sledi bi jim bile v pomoč pri svetovanju inglede opustitve pitja alkohola. Ob nezainteresiranost nosečnic za tovr- drugih intervencijah na področjunadaljnjih obiskih pa v manj kot v stno svetovanje in pomoč (53 %) alkohola in nosečnosti enotne slo-dveh tretjinah ambulant pri nosečni- (slika 3). Najmanj pomembna ovira se venske strokovne smernice.cah, ki pijejo alkohol, preverijo, ali so jim zdi občutek nelagodja, čeprav jihpitje alkohola opustile. Po pomoč pri je na vprašanje, ali jim je nosečnice Zaključekopuščanju pitja alkohola nosečnice, ki neprijetno spraševati in jim svetovatipijejo alkohol, sodelujoči ginekologi glede pitja alkohola, skoraj četrtina Pitje alkohola med nosečnostjonajpogosteje napotijo k osebnemu sodelujočih ginekologov odgovorila, lahko vodi do mnogih zdravstvenih inzdravniku. V povprečju za svetovanje da jim je. socialnih posledic, tako za mamo kotza opustitev pitja alkohola med za otroka. Preprečevanje, zmanjševa-nosečnostjo v ginekoloških ambulan- Pomanjkanje znanja in veščin nje in opustitev pitja alkohola medtah porabijo dobre 4 minute. Rezultati sodelujoči ginekologi sicer niso nosečnostjo in v poporodnem obdo-odgovorov na vprašanje, kdo od ocenili kot eno od najpomembnejših bju je pomemben sestavni del pristo-zdravstvenih delavcev, ki se pri ovir, si jih pa dodatnega znanja v pov za optimizacijo zdravja in dobro-svojem delu srečujejo z nosečnicami, zvezi z alkoholom in nosečnostjo želi biti žensk ter njihovih otrok.bi moral v sklopu svojih delovnih 82 % vprašanih. Glede znanj in Pomembno vlogo pri preprečevanjunalog preverjati pivske navade in veščin na področju alkohola in noseč- prenatalne izpostavljenosti alkoholusvetovati opustitev pitja, kažejo, da nosti sodelujoči ginekologi ocenjuje- imajo specialisti ginekologije innaj bi pivski status nosečnic preverja- jo, da so najbolj šibki glede poznava- porodništva ter njihove sestre oz.la osebni ginekolog (64 %) ali medi- nja možnosti napotitve oseb, ki babice. Za njihovo uspešno delo nacinska sestra/babica v ginekološki potrebujejo strokovno pomoč zaradi tem področju bi bilo v Sloveniji trebaambulanti (42 %), medtem ko naj bi pitja alkohola, nato na področju razviti strokovne smernice ter zsvetovanje opuščanja pitja alkohola v svetovanja opustitve pitja alkohola, dodatnim usposabljanjem okrepitinosečnosti prvenstveno izvajal osebni znanje o tveganjih, ki jih prinaša znanja in veščine ginekologov in tudiginekolog (63 %). pitje alkohola med nosečnostjo, pa drugih zdravstvenih delavcev. večina ginekologov (dobrih 86 %) ocenjuje kot zadostno. Za delo na

Revija ISISM38edicinaAvgust/september 2018Slika 3: Število ginekologov glede pomembnosti ovir pri svetovanju opuščanja pitja alkohola med nosečnostjo v ginekološki ambulanti. V letu 2019 bo v sklopu projekta pri opuščanju tveganega in škodljive- tem zmanjšati negativne posledice naSkupaj za odgovoren odnos do ga pitja alkohola med odraslimi različnih ravneh posameznikovegapitja alkohola (SOPA) potekalo Slovenije) je neposredna operacija življenja ter vzpostaviti v družbienodnevno izobraževanje za ginekolo- NIJZ, ki poteka od 3. 10. 2016 do 31. odgovoren odnos do pitja alkohola.ge in porodničarje na temo alkohola 12. 2020 v 18 lokalnih okoljih poin nosečnosti in njihovega pristopa k Sloveniji (v 12 v Vzhodni in 6 v Zaho- Prispevek skupaj z literaturo jeozaveščanju žensk v rodni dobi glede dni kohezijski regiji), financirajo pa jo objavljen na spletni strani zbornicetveganj, povezanih s prenatalno Evropski strukturni in investicijski (https://www.zdravniskazbornica.si/izpostavljenostjo alkoholu. Projekt skladi (80 %) in nacionalno sofinanci- informacije-publikacije-in-analize/SOPA (njegov daljši naslov je Vzpo- ranje (20 %). Osnovni namen projekta obvestila/2018/07/20/medicina-dan-stavitev interdisciplinarnega celostne- je odpraviti oz. zmanjšati tvegano in -fetalnega-alkoholnega-sindroma).ga pristopa k odkrivanju in podpori škodljivo pitje alkohola v Sloveniji in s IT-podporni kotiček: navodila za urejanje profila na spletni strani zborniceRegistrirani uporabniki lahko spreminjate in urejate podatke na svojih profilih. Za dostop do profila se morate prijaviti v sistem z uporabniškim imenomin geslom. Urejanje profila v treh korakih 1. Po uspešni prijavi v profil kliknite v desnem zgornjem kotu na gumb z vašim imenom in priimkom. 2. Odpre se vam zavihek »Splošni podatki in članstvo«, kjer so zapisani vsi vaši podatki. Za spremembo oz. dodajanje podatkov kliknite na ikono (klik za spremembo) in popravite oz. dodate želen podatek. 3. Po končanih spremembah obvezno kliknite gumb »Spremeni podatke« na dnu strani, da zaključite in potrdite vnos.



Revija ISIS srečanjP40oročila s strokovnihAvgust/september 2018Spomladansko strokovnosrečanje in volilna skupščinaSlovenskega ortodontskegadruštvaMojca Lajh, dr. dent. med., spec., ZD dr. Adolfa Drolca Maribor Spomladansko strokovno srečanje Sloven- Njegova ortodontska ordinacija na Nizozem-skega ortodontskega društva (SOD) je letos skem velja za vzorčni primer sodobne in učinko-potekalo 18. maja v Grand hotelu Portorož v vite prakse, ki pri svojem delu uporablja najno-sončnem Portorožu. vejše dosežke digitalne tehnologije. Osrednja tema letošnjega seminarja so bile Za nas je tokrat pripravil obširen pregledortodontske nepravilnosti razreda II. Predaval mehanizma nastanka distalne okluzije in opozo-nam je dr. Guido Sampermans, ki je gostujoči ril predvsem na prepoznavanje pravilnega vzrokaprofesor na podiplomskem študiju na Univerzi nepravilnosti in idealni čas začetka zdravljenja.Regensburg v Nemčiji in predavatelj na inštitutuZAFI na Dunaju. V drugem delu seminarja se je dr. Samper- mans osredinil na funkcionalno terapijo kotČlani SOD po seminarju in volilni skupščini 2018.

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n1jAvgust/september 2018izbor za zdravljenje in predvsem na društva v zadnjih dveh letih in spo- tako uspeli v času nove zdravstveneuporabo ortodontskega aparata mnil na pomembne pogajalske aktiv- politike in sprememb zakonodaje.Twin-blocka. nosti, ki so stekle na ZZZS. Izrazil je zadovoljstvo s stanjem društva, ki je Slavnostna večerja v prečudoviti Predavatelj nas je navdušil s ne glede na politično klimo uspelo »Beli dvorani« hotela Portorož je bilasvojimi praktičnimi nasveti in ideja- ohraniti pozitivno vizijo. del presenečenja, ki nam ga je pripra-mi, ki so plod bogatih 20-letnih vil odhajajoči predsednik. Po slavno-izkušenj. Organizacijo seminarja je Sledile so volitve za nosilce delov- stni predaji lente je Evgenij Komlja-tokrat prvič prevzelo podjetje Ameri- nih nalog društva, na katerih sta bila nec zaželel uspešno delo novican Orthodontics, ki je tako vstopilo v soglasno izvoljena nova predsednica predsednici Sandi Lah Kravanja inslovenski ortodontski prostor. in upravni odbor. V naslednjem man- njeni ekipi. Dolgoletni bivši predse- datu bo Slovenskemu ortodontskemu dnici prim. dr. Metodi Rejc Novak je Po končanem strokovnem delu društvu predsedovala Sanda Lah Kra- bilo podeljeno častno članstvo v SOD.dneva je sledila redna in volilna vanja. Nova predsednica je pozdravilaskupščina Slovenskega ortodontskega prisotne in izrazila upanje za skupno Lep in strokovno bogat dan se jedruštva. Dosedanji predsednik Evge- delovanje vseh članov, saj bomo samo zaključil s prijetnim druženjem poznonij Komljanec je povzel delovanje v noč.Simpozij z učno delavnicoo kirurškem zdravljenju boleznižlez slinavkAsist. Jure Urbančič, dr. med., Klinika za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijoUKC Ljubljana V organizaciji Združenja vodja ženevskega centra za sialendo- Prvi dan so udeleženci spoznavaliotorinolaringologov SZD, Uni- skopijo (ESTC). Njegova vizija, sialedoskopijo. Poleg predavanj prof.verzitetnega kliničnega centra znanje in neusahljiv vir inovacij na Marchala, doc. dr. Aničina, asist. dr.Ljubljana, Klinike za otorinola- področju sialendoskopije niso samo Šifrerja in asist. Urbančiča je biloringologijo in cervikofacialno omogočili prenosa metode sialendo- mogoče v živo spremljati tudi trikirurgijo in Inštituta za anatomi- skopije na vse svetovne kontinente, sialendoskopske posege, ki sta jihjo ter Katedre za otorinolaringo- ampak so bolnikom s kamni, zožitva- opravila prof. Marchal in doc. dr.logijo Medicinske fakultete v mi, tujki ali zgolj vnetji omogočili Aničin s sodelavci. Napredek v sodob-Ljubljani se je med 19. in 21. bistveno boljšo kakovost življenja. ni tehnologiji polrigidnih sialendo-aprilom v Ljubljani odvijal Seveda z ohranjenimi in delujočimi skopov, ki imajo med 0,9 in 1,6simpozij z mednarodno udelež- žlezami slinavkami. Na simpoziju so milimetra premera in ponujajobo o kirurškem zdravljenju sodelovali udeleženci iz petih držav. delovni kanal ter kanal za izpiranje, jebolezni žlez slinavk. Poleg otorinolaringologov še maksi- omogočil dobro vizualizacijo izvodil lofacialni kirurgi, oralni kirurgi, in tudi posege v njih. Mednje štejemo Prvi predavatelj simpozija je bil stomatologi, patologi in družinski biopsije, odstranjevanje kamnov sprof. Francis Marchal iz Ženeve, ki je zdravniki. Dogodek je bil razdeljen košarami, fragmentacijo kamnov zobenem začetnik sialendoskopske na tri sklope. Minimalno invazivnega laserjem, bužiranje – razširjanjeobravnave kroničnih bolezni žlez v prvem dnevu simpozija, odprto zoženih izvodil z baloni ali postavlja-slinavk. Je pobudnik korenitih kirurgijo žlez slinavk v drugem in nje opornic v izvodila. S temi postop-sprememb v smeri minimalno inva- tretji dan tudi učno delavnico odprte ki lahko ciljano odstranimo vzroke zazivne diagnostike in zdravljenja kirurgije na kadavrskih preparatih motnjo odtekanja sline, kar omogočale-teh, prvi in ustanovni član Medna- Inštituta za anatomijo Medicinske ohranitev žleze slinavke. Endoskopijarodnega združenja za zdravljenje žlez fakultete v Ljubljani. izvodil žlez slinavk poteka v izotonič-slinavk (iSGS) ter ustanovitelj in

Revija ISIS srečanj4P2oročila s strokovnihAvgust/september 2018Z leve: prof. Stanković, asist. Urbančič, prof. Francis Marchal, doc. dr. Aničin, prof. Battelino, prof. Jović in prof. Prgomet(foto: M. Klarić).nem mediju, sama izvodila nimajo Aničin. Z vabljenimi predavatelji, system«), nato na prikaz pomembnihznanih anatomskih orientacijskih prof. Rajkom Jovićem iz Novega orientacijskih točk in debla ter vejtočk, so izjemno heterogena, zato je Sada, prof. Dragom Prgometom iz obraznega živca. Nadaljevali so zkrivulja učenja ustrezno dolga. V Zagreba in prof. Milanom Stanko- odstranitvijo povrhnjega in globokegasialendoskopskem centru na Kliniki vićem iz Niša, so udeleženci spozna- pola obušesne slinavke. Podobno jeza ORL in CFK smo z znanjem iz obeh vali različne kirurške pristope pri bilo mogoče vaditi operativni posegevropskih centrov, tistega v Ženevi in terapiji benignih in malignih tumor- tudi v področju podčeljustne žlezev nemškem Erlangnu, novo metodo jev žlez slinavk ter možnosti rekon- slinavke. Seveda ves čas pod budnimsialendoskopije uvedli že 2009/2010. strukcije obraznega živca. Prof. Nina očesom in s pomočjo demonstratorjevV predstavitvi dela (doc. dr. Aničin, Gale, svetovna avtoriteta na področju – otorinolaringologov Klinike za ORLasist. Urbančič) je bilo posebej patologije glave in vratu, je predstavi- in CFK ter prof. Marchala.poudarjeno tesno in uspešno sodelo- la diferencialnodiagnostične težavevanje prav s prof. Marchalom in iSGS. pri tumorjih žlez slinavk. Predavanje Organizatorji se zahvaljujemoDoc. dr. Aničin je namreč že več let je vodilo v živahno razpravo o beni- vsem udeležencem, domačim inzapored tudi redno vabljeni predava- gnih in malignih tumorjih, v kateri so gostujočim predavateljem za barvitotelj na jesenskih šolah sialendoskopi- sodelovali tudi asist. Grošelj, asist. dr. in poglobljeno razpravo, predstavitevje v Ženevi. Šifrer, dr. Pukl in dr. Paučič. različnih pogledov na etiološko široko področje patologije žlez Drugi dan se je začel s pregledom Tretji dan je udeležence na Inšti- slinavk. Obenem se zahvaljujemoanatomije področja vratu, obraza in tutu za anatomijo pozdravila predstoj- Inštitutu za anatomijo MF Univerze vžlez slinavk (dr. Paučič), izjemno nica prof. Erika Cvetko. Po anatom- Ljubljani, posebej predstojnici prof.pomembnega intraoperativnega skih osnovah in predstavitvi načrta Cvetko in sodelavcem, za odličnenadzora obraznega živca (prof. posega (dr. Paučič) so lahko domači in anatomske preparate in podporo priBattelino) in nadaljeval z dvema tuji tečajniki začeli z delom na izje- izpopolnjevanju kirurškega znanjaodprtima posegoma na obušesni mnih, sveže zmrznjenih preparatih udeležencev.slinavki v živo (tudi s pomočjo hibri- Inštituta za anatomijo. Sprva so sednega ultrazvočnega noža), ki sta ju osredinili na prikaz in dvig SMASopravila asist. Grošelj in doc. dr. (»superficial musculoaponeurotic

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n3jAvgust/september 201821. simpozij gorske in urgentnemedicine Ažmanovi dnevi6. in 7. april 2018, Nordijski center – Hotel Planica nika nam pomagajo miselna in ve- denjska odprtost, telesna aktivnost,Aljaž Šemrov, dr. med., specializant urgentne medicine pisanje o izkušnjah, samozavedanje in tehnike sproščanja. Sledi tovariška Ekipa Zdravstvenega doma Tržič pod vodstvom prim. dr. Iztoka podpora in 30- do 60-minutni blažilniTomazina je ob sodelovanju Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) pogovor (defusing), ki se opravi takojorganizirala tradicionalni, že 21. simpozij gorske in urgentne medici- po intervenciji in kjer z odprtimne, poimenovan po Tomažu Ažmanu, odličnem kirurgu in mentorju, dialogom predelamo dejstva, informa-ki ga je v mladosti medicina odvrnila od smelo zastavljene poti v cije in misli o intervenciji. Za takvrhunski alpinizem. Delo v gorski reševalni službi pa je nato vse do pogovor so potrebne sposobnosti zanjegove prezgodnje smrti ponovno povezalo njegovo zdravniško vodenje skupine. Če blažilni pogovorposlanstvo in ljubezen do gora. Da gre za aktualno in vedno bolj ne zadošča, je priporočljiv debriefing,zanimivo tematiko, priča tudi dejstvo, da je bil letošnji simpozij z več 1–3 ure dolg pogovor, ki ga izvedekot 100 udeleženci iz Slovenije, Hrvaške in Bosne doslej daleč najbolj usposobljen voditelj in kjer še boljobiskan. podrobno predelamo misli in odzive po stresnem dogodku. Pri nas ima zaAktualne teme ki je primeren za lajšanje zmerne takšne pogovore dobro razvit sistemv urgentni medicini popoškodbene bolečine pri zavestnih Policija, kjer je zaposlenih 10 psiholo- pacientih, saj omogoča samostojno gov in več zaupnikov. Šest psihologov Po predstavitvi simpozija in doziranje iz inhalatorja. Obstaja že in sistem zaupnikov je vzpostavljenuvodnih nagovorih nam je vodja veliko izkušenj dobre prakse upora- tudi pri Upravi RS za zaščito inHNMP Uroš Lampič, dr. med., be metoksiflurana v NMP v nekate- reševanje. Njih lahko aktiviramo zapredstavil umetno ventilacijo s pou- rih državah, v letu 2018 pa se priča- izvedbo razbremenilnih pogovorovdarkom na neinvazivnih načinih in kuje začetek intenzivnejše uporabe v preko številke za klic v sili – 112. Vuporabo robustnega, pol kilograma več evropskih državah, tudi v Slove- zdravstvu pa na državni ravni žal šetežkega in za dlan velikega prenosne- niji. nimamo organizirane psihološkega ventilatorja, ki lahko nadomesti podpore (pre)obremenjenim zdrav-večje in bolj nerodne ventilatorje pri Psihosocialna pomoč stvenim delavcem. Če razbremenilnezačetni oskrbi in transportu bolnika v tehnike ne zadoščajo in se razvijetežko dostopnem okolju. Obsežen del letošnjega simpozija sekundarna travma, je priporočljiva je zajemala v urgentni medicini usmerjena psihoterapevtska obravna- Žiga Jensterle, dr. med., je pred- pogosto zapostavljena tematika va, katere možnosti je predstavilastavil izkušnje z intranazalno aplikaci- sekundarne psihične travme in Mateja Vrhunc Tomazin, spec.jo zdravil v helikopterski nujni medi- psihosocialne pomoči po intervenci- zakonske in družinske terapije,cinski pomoči (HNMP), ki je v jah. Po raziskavah obstaja po reševal- fokusing trener in EMDR-praktik.določenih okoliščinah dobrodošla nih akcijah 30 % verjetnost za izraže- Med najbolj znanimi in uporabljanimialternativa parenteralni uporabi, no stisko pri članih reševalnih služb, 4 je EMDR (Eye Movement Desensiti-predvsem v mrazu, gorah in drugih % sodelujočih v reševalnih službah pa zation and Reprocessing) – metodatežko dostopnih terenih, ko imamo razvije posttravmatsko stresno mo- bilateralne stimulacije, s katerotežave pri vzpostavitvi i.v. poti, pri tnjo. Pogost je sindrom uniformiranih simuliramo REM-fazo spanja in na taotrocih in tudi v množičnih nesrečah. uslužbencev, ki vsebuje strah pred način predelamo izkušnje. V prvi vrstiV letu 2017 so v HNMP 7-krat upora- kazanjem šibkosti in čustev, zanikanje je namenjena zdravljenju travme,bili intranazalno aplikacijo zdravil, stalnega stresa in neizražanje prošnje uporabna je pa tudi kot sredstvo zaizkušnje so pozitivne. po pomoči. Gorski reševalec in psiho- uravnavanje stresa pri izpostavljenih log mag. Žarko Trušnovec nam je poklicih. Iztok Tomazin je predaval o predstavil načine samopomoči ininhalacijski analgeziji na terenu, ki organizacijo strokovne pomoči, ki Dogajanje prvega dne je zaokroži-se vse bolj uveljavlja tudi v Evropi. nam je na voljo. Na ravni posamez- lo predavanje Iztoka Tomazina oPredstavil je trenutno najbolj znani višinski psihozi, ki se po odmevniinhalacijski analgetik metoksifluran, raziskavi, objavljeni v eni najuglednejših medicinsko psiholo-

Revija ISIS srečanj4P4oročila s strokovnihAvgust/september 2018ških revij, uveljavlja kot nova medi- sodeloval v 192 primerih. Prepeljanih aprila. Ekipi HNMP se je v tem časucinska entiteta in je naletela na je bilo 80 lažje in 69 težje poškodova- pridružil reševalec letalec GRZS, karzanimanje tudi nekaterih vodilnih nih gornikov, 15 huje obolelih in 16 pomeni, da je ta ekipa lahko reševalasvetovnih poljudnih medijev (Times, mrtvih. Med dežurstvi je bil povpre- kjerkoli, tudi v gorah. Projekt jeNewsweek). Nadaljeval je s prikazom čen aktivacijski čas helikopterske upravičil obstoj združene ekipe in jeprvega in še vedno edinega slovenske- ekipe 14:45 min. Poudaril je pomen predlagan v redno delovanje. Začetnega zimskega vzpona na himalajski zaupanja in stroge discipline med težave so bile: nekateri regijski centriosemtisočak, ki sta ga opravila z vsemi sodelujočimi in omenil najpo- za obveščanje niso pravilno aktiviraliMarjanom Kregarjem. Na Daulagiri gostejše napake pri helikopterskem združene ekipe, tudi enote NMP sprvasta leta 1987 priplezala v alpskem reševanju. Predvsem zdravniki smo niso poznale vseh možnosti uporabeslogu kljub skromni aklimatizaciji, zaradi osredotočenosti na paciente združene ekipe pri reševanju v težkoizjemnemu mrazu in orkanskemu pogosto premalo pozorni na lastno dostopnih terenih. Letos poleti bostavetru, med sestopom pa sta se soočila varnost. Miha Avbelj, nadzornik na Brniku dve ekipi za helikopterskotudi z znaki višinske psihoze, ki so bili kakovosti v LPE, je nadaljeval o reševanje: združena HNMP GRZS inskoraj usodni za oba. nesrečah v helikopterskem reševanju, posebna ekipa samo za gorsko reševa- ki so na srečo redke, vendar pogosto nje.Helikoptersko usodne. Najpogosteje so za helikop-reševanje v Sloveniji terje usodni trki v žice in teren zaradi Pristop k slabe vidljivosti. Predstavil nam je agresivnemu bolniku Naslednji dan nam je Robert tudi stroške helikopterskega reševa-Kralj, inštruktor letalskega reševanja nja. Razmerje med fiksnimi in varia- Psihologinja Elizabeta Vovko,in policist, predstavil organiziranost bilnimi stroški pri 350 helikopterskih zaposlena v Policiji, ter Brankohelikopterskega reševanja v gorah in posredovanjih letno je 8:2, zato je Brinšek, dr. med., in Urban Bole izhelikopterje, ki so v uporabi v Sloveni- smiselno helikopterje, ki jih imamo na Psihiatrične bolnišnice Begunje soji. Prevoznika pri nas sta 15. HESK razpolago, čim več uporabljati. Uroš nam predstavili pristop k agresivne-Slovenske vojske in Letalska policijska Lampič je predstavil analizo pilotne- mu in agitiranemu bolniku, terapijoenota (LPE). Lani je v skupno 510 ga projekta delovanja združene ekipe odklonilnega bolnika in možnostgorsko reševalnih akcijah helikopter HNMP in GRZS, ki se je začel lani prisilne hospitalizacije. Po raziskavi iz

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča4n5jAvgust/september 2018leta 2014, opravljeni med 692 medi- Protokol Planica no oksigenacijo, ki izdatno pripomorecinskimi sestrami v Sloveniji, jih je v k ugodnemu izidu, če je pravočasna.zadnjem letu psihično nasilje doživelo Jurij Gorjanc, dr. med., nam je416, fizično pa 180, kar postavlja naše predstavil Protokol Planica, po kate- Delavnice inpoklice v zdravstvu med najbolj rem v ljubljanskem UKC obravnavajo zaključeknevarne za nasilje na delovnem bolnike z omrzlinami. Pri nas so žrtvemestu. Pomembno je čim bolj zmanj- omrzlin najpogosteje alpinisti. Povrh- Sobotno dogajanje smo zaključili sšati dejavnike tveganja, ki lahko nje omrzline lahko oskrbimo v lokal- skupinskim delom na štirih terenskihprivedejo do nasilja. Če kljub temu nih bolnišnicah, za globoke pa je delavnicah v slikovitem okolju plani-pride do stopnjevanja agresivnosti pri ustrezna napotitev v UKC. Protokol ških skakalnic. Celoten simpozij jebolniku, lahko uporabimo deeskalacij- Planica zajema zgodnjo diagnostiko s minil v prijetnem in sproščenemske tehnike, katerih cilj je zmanjšati trifazno scintigrafijo, ustrezno zdrav- vzdušju, h kateremu so zagotovoraven razburjenosti. Zato je prav, da ljenje z acetilsalicilno kislino ali pripomogli čudovita lokacija v dolinizdravstveno osebje, ki pogosteje ibuprofenom, pentoksifilinom, nizko- pod Poncami, aktualne teme preda-prihaja v takšne situacije, te tehnike molekularnim heparinom, ilopro- vanj in delavnic ter izvrstno izpeljanobvlada. stom, tPA, antibiotikom in hiperbarič- program s strani organizatorjev. ZBIRANJE GRADIV ZA ZGODOVINO INTERNISTIČNIH STROK NA SLOVENSKEM Ohranimo slovensko medicinsko preteklost Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ljubeznivo naproša zdravnike in zdravstveno osebje, da pomagajo z gradivi s področja internističnih strok, ki jih popisujemoMonografija Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem v v znanstveni monografiji ZGODOVINA ZDRAVSTVA IN ME-treh delih, kjer sta javnozdravstveni in kirurški del že izšla, DICINE NA SLOVENSKEM – III. DEL – INTERNISTIČNEinternistični pa je v pripravi. STROKE, PSIHIATRIJA, ZOBOZDRAVSTVO. Po javnozdravstvenem in kirurškem delu monografije (ok. 1000 strani in 2200 slikovnih prilog) bo v tretjem delu monografije predstavljen razvoj neoperativnih medicinskih strok, kot so interna medicina, pediatrija, nevrologija, infektologija, dermatovenerologija, onkologija, psihia- trija, laboratorijsko-diagnostične dejavnosti, strokovno-zdravstvene in predklinične dejavnosti, zdravstvena nega, zdravilišča, zdravstveno šolstvo, zdravstvena združenja in glasila.Arhiviranje Sodelujte prosim s posredovanjem strokovnih gradiv, predvsem fotografij, ki ohranjajo spomin na razvoj medicine na Slovenskem, njenih osebnosti, bolnišničnega kadra, timov iz zasebnih praks, negovalnega osebja,je akt civilizacije. različnih metod dela, instrumentarija, aparatur, zdravstvenih stavb in drugo. Ob prihajajoči 100-letnici prve medicinske fakultete v Sloveniji pa smo še posebej zainteresirani zaUdejanjimo fotografije iz njenega življenja in dela, spominov najstarejših zdravnikov na študijska leta in podobno. Inštitut za zgodovino medicine slikovno zbirko skrbno arhivira in gradiva uporablja v svojih publikacijah in pri drugihga v medicini! predstavitvah. Z njimi ohranjamo ob besedi tudi slikovno razvojno pot in podobe njenih snovalcev. Prav tako sprejemamo arhive pomembnih zdravstvenih osebnosti, njihove diplome, indekse, odlikovanja, pomembno korespondenco in podobno. Darovalci bodo v tej vlogi po dogovoru povsod imenovani. Skupaj z Znanstvenim društvom za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije vabimo v svoje vrste tudi nove člane. Z njimi se srečujemo na interdisciplinarnih dogodkih, strokovnih ekskurzijah idr. Člani so večinoma (upo- kojeni) zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, veterinarji, biologi, zgodovinarji in drugi. Naj bo tudi prosti čas poln žlahtnih vsebin! Redni prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med. INŠTITUT ZA ZGODOVINO MEDICINE Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani, Zaloška 7a, 1000 Ljubljana Tel.: 01 522 45 49; 041 327 935, [email protected]; www.mf.uni-lj.si/izm

Revija ISISS46trokovne publikacijeAvgust/september 2018Marjan Kordaš: Inštitut zapatološko fiziologijo – Spominna njegovega ustanoviteljaA. O. Župančiča, delo in časBarbara Podnar, dr. med., SB [email protected] čas, ko se ne da nič povedati,in čas, ko se da kaj povedati,ni pa časa, ko bi se dalo vse povedati. (latinski pregovor) Takole novo knjigo o AOŽ-ju, pionirju sloven- kacijo med osebjem na inštitutu. In še neštetoske patofiziologije, začenja akad. prof. dr. Marjan drugega. Vredno razmisleka. Poleg orisa znan-Kordaš. V pričujočem delu z nami deli drobce stvenega dela so zanimivi zapisi o življenju naspominov na svojega učitelja in pridoda svoj inštitutu. Kako so se praznovali rojstni dnevikošček v mozaik zapisanega o delovanju Inštituta (kako mesarsko se je rezala torta!) ali kako se jeza patofiziologijo Medicinske fakultete v Ljub- pozimi šlo smučat na Komno. Kako se je živeloljani. skupaj. Andrej Oton Župančič (v zdravniških krogih Precej navdušena sem bila tudi, ko sem obpoznan kot AOŽ) je leta 1945 ob ustanovitvi drugem prebiranju ugotovila, da so bile v začetni(popolne) Medicinske fakultete dobil nalogo na raziskovalni ekipi med desetimi raziskovalci karnoge postaviti Inštitut za patofiziologijo – v tri ženske.fizičnem in vsebinskem smislu. Tako se je lotilorganizacije njegove raziskovalne in pedagoške Pa da ne izdam vsega:dejavnosti – dela, ki ga je lahko (v tedanjih Profesor Kordaš v svojih zapisih ne ponavljarazmerah!) opravil le človek z veliko mero pogu- že drugod zapisanega in ne podaja vrednostnihma, vztrajnosti in improvizacije. Profesor Kordaš sodb, temveč poskuša skozi svoje spomine osve-v knjižici, ki jo je letos spomladi izdal Inštitut za tliti bližnji pozabljeni čas in ljudi, katerih delova-patofiziologijo, niza doživetja iz tridesetletnega nje v preteklosti še pušča sledove v sedanjosti inobdobja, ko je AOŽ vodil inštitut, ter svoja opaža- za prihodnost. Knjižico priporočam v branjenja in domneve o nekaterih okoliščinah takratne- vsem, ki bi radi, pa si ne upate, vsem, ki mislite,ga časa. Akad. prof. dr. Župančiča predstavi kot da morda česa ne zmorete, vsem, ki ste željnipredstojnika, organizatorja, raziskovalca, men- znanja in zamisli o rešitvah – knjižica je zagotovotorja, učitelja, predvsem pa kot vsestranskega v spodbudo. V roke jo vzemite tudi, če imatečloveka z integriteto. žilico za zgodovino in bi radi okusili nekaj takra- tnega živahnega duha časa. Ne bo vam žal. Občasno me je ob branju obšel občutek, da Prijetno branje!berem kakšno revijo v slogu »Naredi sam« ali»Sam svoj mojster«. Čas, diametralno nasprotennašemu, v katerem skoraj ničesar ni bilo mogočekupiti, je pa bilo skoraj vse mogoče narediti. Kakoje npr. AOŽ izumil signalno napravo za komuni-



Revija ISIS4S8trokovna srečanjaAvgust/september 2018Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Srečanja skupine Procesno vodenjeza osebnostno rast: za nadzorne zdravnikeKako doseči dogovor delavnica: junij–septemberdelavnice: marec–december Delavnica o procesnem vodenju je namenjenaSrečanja se izvajajo vsak mesec, prvo sredo v nadzornim zdravnikom. Namen delavnice je:mesecu, od 16.00 do 19.30 v prostorih DomusMedica. Uvodni del predavanja je vedno posvečen • prispevati k pozitivnim spremembam na podro-ponovitvi teme s prejšnjega srečanja ali teme, ki se čju kakovosti v zdravstvu,vsebinsko povezuje s temo, ki jo na srečanjutreniramo. Cilji: • seznanitev/usposabljanje nadzornih zdravnikov z metodologijo, ki je v pomoč pri strokovnih• Spoznavanje sebe in osebnostna rast. presojah/nadzorih,• Prepoznavanje vzorcev vedenja: svojih in svojih • opogumljanje nadzornih zdravnikov, da s profesi- najbližjih sodelavcev ali družinskih članov. onalnim pristopom prispevajo kakovostne nasve- te za preprečitev ponavljanj neustreznih praks ter• Reševanje konfliktov. prepoznavanje in razširjanje najboljših praks.• Dvig asertivnosti: postaviti se zase – uveljaviti se. Izvajalca: Marko Kiauta, univ. dipl. inž., in prof. Postaviti si jasne meje. In se s samozavestjo in dr. Rok Accetto, dr. med. odprtostjo do drugačnosti podati v dialog s solju- dmi: dovoliti si, da se dogovarjam – da ni vedno po moje ali tako, kot povedo drugi. Podporna skupina:• Spreminjanje prepričanj: prepoznati omejitve in Zaupno – dostopno jih znati odpraviti. – kolegialnoIzvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. delavnice: junij–december Namen skupine je skupaj razmišljati, kako se odzvati na vse izzive, ki jih sedanjost postavlja pred nas.Delavnice za pripravostrukturiranih Izkušnje kažejo, da zdravniki pogrešajo možnosti,intervjujev kjer bi se lahko odkrito in sproščeno pogovarjali o zadevah, ki jih doživljajo, nekaterih boljdelavnica: junij–september univerzalnih, drugih zelo specifičnih. Pogrešajo prostor, kjer bi v varnem okolju lahko bili iskreni,Delavnica je namenjena predstavnikom ZZS v razumljeni in kjer bi odkrili svoje želje in potrebeizbirnih komisijah za odobritev specializacije: ter dobili dobronamerne nasvete, kako spreminjatikoordinatorjem in njihovim namestnikom, članom svoje vedenje, da bo bolj učinkovito in življenje boljSveta za izobraževanje zdravnikov in Komisije za zadovoljno.podiplomsko usposabljanje, članom komisij zaspecialistične izpite. S tem namenom ponujamo srečanja pogovorne skupine, ki bi zaradi prezaposlenosti članov zborniceStrukturiran intervju ali vedenjski zaenkrat potekala enkrat mesečno uro in pol.intervju je sistematičen. Vsako vprašanje ima ciljizvedeti konkretne sposobnosti kandidata v vnaprej Skupino vodi: prim. Darja Boben Bardutzky, dr.določenih veščinah, ki so ključne za področje med., psihiatrinja in psihoterapevtkazaposlitve. Kandidati morajo odgovoriti navprašanja, ki so vezana na njihova vedenja v specifičnih okoliščinah, ki jih morajo kandidatipodkrepiti s specifičnimi situacijami. Na ta način Delavnicaizpraševalci dobijo poglobljeni uvid v kandidatovo za specializantesposobnost in kompetence. Namen strukturiranegaintervjuja je preverjanje vedenja (njegov osebni delavnica: september–decembernačin dela, morebitni konflikti ...). Vabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkemPredavatelji: Luka Kovač, dr. med., Gregor Vovko, začeli s specializacijo, da se udeležite ene izmeduniv. dipl. psih. delavnic za specializante.

Revija ISIS Strokovna srečan4ja9Avgust/september 2018 Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih zdravstvenih tehnikov Slovenije in Zdravniška in odgovornosti specializanta, delovnopravne zbornica Slovenije. dileme, E-list in nekaj malega o stresu. Z omenjenim posvetom želimo združiti obe poklicni Število udeležencev na posamezni delavnici je skupini, medicinske sestre in zdravnike, na omejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo področju preprečevanja nalezljivih bolezni, katerega priporočajo! ključni pomen je vzdrževanje visoke precepljenosti, ki še zagotavlja splošno varnost. Izvajalke: Tina Šapec, Barbara Galuf, Mojca Vrečar, Polona Selič Cepljenje je enostaven, varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Ne ščiti le cepljenih posameznikov, temveč z zmanjševanjem širjenja bolezni Cepljenje proti tudi druge. Upadanje precepljenosti pod 95 nalezljivim boleznim – odstotkov na nekaterih geografskih področjih v imamo zdravstveni naši državi je že v letu 2017 narekovalo nekatere delavci res dovolj sistemske in posamezne aktivnosti strokovne informacij? javnosti. seminar: oktober Pomembno je, da se za cepljenje odločamo na osnovi dejstev, zato želimo z vsebinami posveta Strokovni posvet skupno organizirata obe stanovski orisati učinkovitost cepljenja z različnih zornih organizaciji, ki se pridružujeta vsem dosedanjim kotov, predstaviti prave komunikacijske poti do prizadevanjem za spodbujanje in vzdrževanje visoke ciljne populacije, s katerimi bomo preprečili precepljenosti ciljne populacije v državi: Zbornica neznanje in strah, povezan s cepljenjem, ter zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza poudariti pomen lastnega zgleda zdravstvenih strokovnih društev medicinskih sester, babic in strokovnjakov. Izvajalci: več predavateljev Informacijska točka Prijave in programi: www.domusmedica.si Pregled in urejanje prijav: www.zdravniskazbornica.si (vstop v osebni profil preko »Prijava«, zavihek »Moje prijave«). Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected] 2018 31. 8.–1. 9. ob 9.00  •  INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: PORTOROŽ št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Mednarodni simpozij prijave, informacije: prijave: E: brms. je namenjen vsem zdravnikom, organizator: Program za napredovalo srčno popuščanje [email protected], informacije: prof. dr. študentom medicine, medicin- in transplantacije srca, KO za kardiologijo, UKC Ljubljana in Bojan Vrtovec, dr. med., T: 01 522 28 skim sestram. Center for Advanced Heart Failure, Memorial Hermann Heart 44, F: 01 522 28 28 & Vascular Institute, Houston, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., in prof. Igor D. Gregorič, dr. med. avgust–december  •  SPLETNO IZOBRAŽEVANJE: VPLIV ANTIPSIHOTIKOV NA RAZVOJ METABOLNEGA SINDROMA PRI ZDRAVLJENJU SHIZOFRENIJE kraj: spletno izobraževanje FarmaPro, W: www. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: *** farmapro.si omejeno nike portala FarmaPro vsebina: Spletno izobraževanje je namenjeno specialistom organizator: Uredništvo prijave, informacije: prijave: izobraževan- splošne in družinske medicine. Izobraževanje prikazuje me- FarmaPro, avtorica: mag. je je dostopno registriranim uporabnikom hanizme in priporočila za obravnavo metabolnega sindroma Nina Pisk, mag. farm., spec. portala FarmaPro, W: www.farmapro.si, pri bolnikih s shizofrenijo, ki se zdravijo z antipsihotiki. klin. farm., JZ Gorenjske informacije: E: [email protected] lekarne avgust–december  •  SPLETNO IZOBRAŽEVANJE: SAMOZDRAVLJENJE TEŽAV V MENOPAVZI kraj: spletno izobraževanje FarmaPro, W: www. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: *** farmapro.si omejeno nike portala FarmaPro vsebina: Spletno izobraževanje je namenjeno spe- cialistom splošne in družinske medicine. Izobraže- organizator: Uredništvo FarmaPro, prijave, informacije: prijave: izobraževan- vanje predstavlja doživljanje in vzroke menopavze avtorica: Ana Banović, mag. farm., je je dostopno registriranim uporabnikom ter kako jo prepoznati in ustrezno lajšati. spec. klin. farm., JZ Goriška lekarna portala FarmaPro, W: www.farmapro.si, Nova Gorica informacije: E: [email protected]

Revija ISIS 5S0trokovna srečanjaAvgust/september 2018AVGUST 2018 avgust–december  •  PRVA PSIHOTIČNA EPIZODA V SKLOPU SHIZOFRENIJE ALI SHIZOFRENE MOTNJE kraj: spletno izobraževanje, W: https://si.doctrina. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1 biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Izobraževanje je namenjeno prepoznavanju prve psihotične organizator: Doctrina, prijave, informacije: Anja Jurič, epizode in pomena zgodnje intervencije pri tovrstnih pacientih. Opti- izobraževanje, d.o.o. T: 041 823 159, E: [email protected], malno zdravljenje bolnika v t.i. kritičnem obdobju lahko morda vpliva W: https://si.doctrina.biz/zdravniki na ugodnejši potek bolezni v kasnejših fazah. avgust–december  •  FARMAKOLOŠKO ZDRAVLJENJE SHIZOFRENIJE kraj: spletno izobraževanje, W: https://siapp. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1 doctrina.biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: »Slabo sodelovanje v zdravljenju je glavni razlog za suboptimalno organizator: prijave, informacije: Anja Jurič, korist antipsihotičnih zdravil in ponavljajoče se epizode.« V predavanju dr. Doctrina, izobra- T: 041 823 159, E: [email protected], Turčinova predstavi pregled antipsihotikov, njihovo delovanje, poti in meha- ževanje, d.o.o. W: https://si.doctrina.biz/zdravniki nizme njihovega delovanja ter neželene učinke. avgust–december  •  DIAGNOSTICIRANJE SHIZOFRENIJE kraj: spletno izobraževanje, W: https://siapp. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1,3 doctrina.biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: V izobraževanju se prof. dr. Rok Tavčar posveča procesu organizator: Doctrina, prijave, informacije: Anja Jurič, diagnosticiranja shizofrenije skozi čas, napakam, ki so se pojavljale, ter izobraževanje, d.o.o. T: 041 823 159, E: [email protected], smernicam, ki so si sledile. Razložil bo klasifikacije (DSM-5 in MKB-11) W: https://si.doctrina.biz/zdravniki ter presečne in longitudinalne kriterije pri sami klasifikaciji ter diag- nosticiranje shizofrenije danes. avgust–december  •  SHIZOFRENIJA, REZISTENTNA NA ZDRAVLJENJE kraj: spletno izobraževanje, W: https://siapp. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: *** doctrina.biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Prim. Andrej Žmitek se v predavanju posveča situacijam, ko se simptoma- organizator: prijave, informacije: tika shizofrenije ne odziva na zdravljenje. Predstavi obstoječe definicije rezistence in Doctrina, izobra- Anja Jurič, T: 041 823 159, možne vzroke zanjo. Dotakne se vedenjsko-kognitivne terapije, ki lahko pozitivno ževanje, d.o.o. E: [email protected], W: vpliva v primerih na zdravljenje rezistentnih psihoz. Da bi bili prepričani v rezistenco, https://si.doctrina.biz/ je treba poznati psevdorezistenco in razloge zanjo. zdravniki avgust–december  •  PRODROMI PSIHOTIČNE EPIZODE IN SINDROM PRITAJENE (ATENUIRANE) PSIHOZE kraj: spletno izobraževanje, W: https://si.doctrina. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 0,8 biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: V predavanju prof. dr. Rok Tavčar razloži prodrome psihotične epizode in organizator: prijave, informacije: Anja sindrom pritajene psihoze, ki je razmeroma nova danost. Definira duševno motnjo Doctrina, izobra- Jurič, T: 041 823 159, ter nas popelje skozi epizode psihoze. Pomemben člen pri samem diagnosticiranju ževanje, d.o.o. E: [email protected], predstavljajo zgodnji simptom ali skupek simptomov, ki se pojavijo pred začetkom W: https://si.doctrina.biz/ bolezni (prodromi) in so lahko specifični ali nespecifični. zdravniki avgust–december  •  NESODELOVANJE BOLNIKOV PRI ZDRAVLJENJU kraj: spletno izobraževanje, W: https://siapp. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1 doctrina.biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Dr. Virginija Novak Grubič opisuje težave pri zdravljenju organizator: Doctrina, prijave, informacije: Anja Jurič, bolnikov s shizofrenijo in pomembnost rednega jemanja zdravil v izobraževanje, d.o.o. T: 041 823 159, E: [email protected], obdobju remisije, kar dokazano preprečuje ponovne zagone bolezni. W: https://si.doctrina.biz/zdravniki Nezadostno sodelovanje prinaša številne neugodne posledice, kot so daljše hospitalizacije ter poslabšanje simptomov.