Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija April 2017, številka 4

zobozdravnik vidi bolje. zato lahko resi zivljenje.V Sloveniji je rak ustne votline po pogostosti na osmem mestu, kar 80 % pa jih odkrijemo v zobnihambulantah. Zato bomo slovenski zobozdravniki v okviru projekta PRAVOČASEN PREGLEDUSTNE VOTLINE LAHKO REŠI ŽIVLJENJE omogočili brezplačne preventivne preglede ustnevotline, da bi odkrili zgodnje maligne spremembe in ozavestiti paciente o tej hudi bolezni.Ponosni smo, da je odziv na akcijo tudi letos izjemen, saj je svoje sodelovanje ponudilo več kot500 zobozdravnikov. S tovrstno akcijo kažemo slovenski javnosti, da se zobozdravniki zavedamosvoje ključne vloge pri odkrivanju ustnega raka in v sodelovanju s svojimi pacienti skrbimo zanjihovo zdravje. Več o projektu na www.zdravniskazbornica.si.

Revija ISIS Uvodnik3April 2017Zbornica, ki nam bo v ponos Najprej je bila misel. Misel o tem, zdravstvene reforme, kovno in človeško oporo in pomočda želimo in potrebujemo zbornico, ki pri čemer nas zdravni- kolegom in kolegicam, ki so se znašlinas bo povezovala in vsakemu izmed ke in zobozdravnike pred težavami, ki jih sami težkozdravnikov in zobozdravnikov nudila zanima, kako bo obvladujejo ali zaradi njih celo obupu-oporo skozi celotno poklicno delova- spremenjena zakono- jejo.nje. Zbornico, ki bo razumela naše daja vplivala na našepotrebe in osebne stiske ter nam znala delovne pogoje. Življenje nas vse preskuša vpomagati tudi v kritičnih trenutkih, Zbornica je ob sodelo- različnih situacijah: na mnoge od njihko sami ne najdemo poti. V tem vanju članov pripravila se zdravniki znamo in zmoremoburnem mesecu se je izkazalo, da stališče glede nekate- pripraviti in jih uspešno razrešiti.bomo vsi skupaj potrebovali veliko rih rešitev v osnutku Druge pa so zunaj naših življenjskihmoči, strpnosti in vztrajnosti, da se predloga Zakona o in strokovnih izkušenj. Upoštevajoč tobomo zavestno usmerili k iskanju zdravstvenem varstvu spoznanje sem z nekaj kolegi že prednajboljših rešitev in skupne vizije. in zdravstvenem več kot desetletjem na zbornico zavarovanju in zahte- pošiljala pobude o tem, kako bi Še se bo dogajalo, da nas bodo vala umik osnutka iz kolegialno in človeško pomoč vposkušali ustavljati in razdvajati, javne razprave. Temu različnih situacijah potrebovali tudivendar se skupaj z ekipo in sodelavci, stališču so se pridružile tudi druge mi, zdravniki. Naše pobude, da bizaposlenimi na zdravniški zbornici, članice Koordinacije zdravniških takšno pomoč uredili v okviru zborni-trudimo, da bo to zbornica, na katero organizacij (Slovensko zdravniško ce, so običajno končale nekje nabomo lahko ponosni. Vsakodnevno se društvo, Fides in Strokovno združenje stranskem tiru. Zdaj smo se odločili,srečujemo z zdravniki in zobozdrav- zasebnih zdravnikov in zobozdravni- da poskusimo znova. Načrtujemo dveniki, ki prihajajo s čisto konkretnimi kov Slovenije). Odzvali smo se tudi na področji, na katerih bo pomoč začelatežavami, nastalimi v različnih okoljih predlagane spremembe Zakona o delovati: eno bo poklicno oziromain razmerjih oziroma odnosih: do zdravniški službi, kjer smo opozorili karierno svetovanje, ki bo potekalo vsvojih delodajalcev, do lokalne skup- na nekatere rešitve, ki niso v korist obliki delavnic in individualnihnosti, ministrstva za zdravje ali zdravnikov, in o tem spregovorili na pogovorov, drugo pa bo možnostZavoda za zdravstveno zavarovanje zboru mladih zdravnikov. Vesela sem, osebnega pogovora s kolegi strokov-Slovenije. V vsakodnevne stike s člani da so vse te razprave povečale zani- njaki, s katerimi se boste lahkouvajamo bolj osebno noto, kar nam manje članstva tudi za »nemedicin- dogovorili za osebno srečanje.olajša iskanje boljših rešitev, čeprav je ske« teme, ki pa so za našo prihod-pot do njih daljša. nost izjemno pomembne. V knjižici Stebri zdravništva, ki je Sama sem v tem prvem mesecu vodilo zbornice prihodnosti, sem med Že več mesecev se bolj ali manj svojega mandata doživela tudi veliko drugim zapisala: Profesionalizem, zintenzivno ukvarjamo z vprašanji lepih trenutkov, ki so me navdali s njim pa etika in dostojanstvo, bodo ponosom in zavedanjem, da znamo dobili znotraj zbornice posebno zdravniki in zobozdravniki tudi mesto. Pa tudi, da bo komunikacija sodelovati, se poslušati, spodbujati in med vodstvom zbornice in vsemi stati drug drugemu ob strani. Vaša njenimi člani potekala spoštljivo, močna podpora, izražena v pismih in hitro in učinkovito. In še: Zavezujem pogovorih ter prežeta z upanjem in se, da bom kljub hudim osebnim zaupanjem, je močno presegla moja preizkušnjam v svoji profesionalni pričakovanja. Vsako spodbudo in karieri še naprej mislila s svojo glavo pobudo sem sprejela s hvaležnostjo in in da me bo pri tem vodilo tudi srce. odgovornostjo, še bolj odločena, da začnemo uresničevati in živeti našo Misli, ki jih lahko danes samo zbornico prihodnosti. potrdim. Ena izmed nalog, ki jo te dni uresničujemo, je ustanovitev zdrav- Ostajamo povezani, niškega ombudsmana, ki bo v stro- dr. Zdenka Čebašek - Travnik, predsednica

Revija ISISU4 vodnikApril 2017Dokler je kaj narobe,razprava ne more biti končanaProf. dr. Alojz Ihan, dr. med., [email protected] Javne razprave o predlogu Zakona o zdrav- ZDA, tam imajo vsaj zdravniki obveznost zavaro-stvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vanja. Pri nas pa bomo udarili neposredno po(ZZVZZ) je formalno konec. V tej številki revije je »revnem delavcu«, ki ga sicer povsod populistič-nekaj odzivov na zakonski predlog, ki jasno no povzdigujemo v nebo, ko gre za političnekažejo, da je predlog daleč od dodelanega zako- točke. Kaj pa se bo v resnici zgodilo s tem revnimna. In dokler bo tako, je dolžnost zdravnikov, da delavcem, ki se bo na primer v tujini, ko bo šel snepravilnosti opazimo in nanje javno opozarja- trebuhom za kruhom, cepil proti rumeni mrzlicimo, tudi če bo zakon formalno sprejet. Kar je in bodo nastali zapleti? In kaj, ko bodo nastalinarobe, ostane narobe, tudi če požegnamo z zapleti po aplikaciji neobveznih cepiv? Zakon jeblagoslovljeno vodo. zavit v toliko nedorečenih in dvoumnih stavkov, da nihče ne ve, kaj bodo v konkretnem primeru Narobe pa je že na prvi pogled marsikaj. Če odločili pravniki.začnem s svojim področjem – cepljenjem. Ne grele za neprimeren ukrep odrekanja pravic iz Je pa zakon na primer neprijetno jasen vobveznega zavarovanja necepljenim otrokom in tem, da nadstandardne storitve ne sodijo mednjihovim staršem, ki ga tako in tako ni mogoče zavarovane pravice in jih mora zato bolnik vniti pravno, kaj šele človeško upravičiti. Zakon celoti plačati iz svojega žepa, vključno z zapleti,nas pušča v dvomu tudi, ko izrecno izloči iz ki nastanejo pri kupovanju takih storitev. Kakopravic storitve neobveznega cepljenja. Kaj to bodo potem pravniki interpretirali željo bolnika,pomeni za izjemno koristna cepljenja, kot sta na da bi imel nekoliko boljšo kolčno protezo – boprimer cepljenji proti klopnemu meningoencefa- moral plačati celotno operacijo z zapleti vred,litisu ali HPV? Bodo pravniki, ki bodo zdaj v čeprav je vseskozi plačeval obvezno zavarovanje?veliki meri prevzeli interpretacijo pravil zdrav- In plačilo poroda v vodi – sodeč po napisanemstvenega zavarovanja, še dopuščali njihovo bo obsegalo ceno za celoten porod z zapleti vred,(so)financiranje? Še bolj v zvezi s tem zakon čeprav bi po pameti zadoščala le dodatna vsto-preseneti, ko na bolnika prenese finančno pnica za bazen. In kaj bo z zapleti po posegih naodgovornost za medicinske zaplete pri storitvah, krčnih žilah? Ljudi bo zakon prisilil lagati inki niso v obveznem zavarovanju. To je huje kot v prikrivati, da so se zdravili. Namesto tega si bodo morali izmisliti zgodbo o kakšni tetovaži, ki ni (Foto: Mavric Pivk, Delo) zdravljenje in zato njeni zapleti najbrž ne bodo izločeni iz pravic po ZZVZZ. Nevarnost predloga ZZVZZ je v tem, da številne člene, ki so bili prej interna zavarovalni- ška pravila, ki so jih zavarovalničarji interpreti- rali dokaj neobvezno in »po pameti«, ZZVZZ prenaša na raven zakona, ki ga bodo odslej interpretirali pravniki. Zato bo vsaka napaka, približna definicija in površnost, ki v zavaroval- niških pravilih doslej ni imela hudih posledic, v pravniških rokah lahko postala absolutna in nepremostljiva težava za bolnike. Dolžnost zdravnikov je, da skrbno spremlja- mo, kaj nov zakon pomeni za naše bolnike, in se pravočasno in čim bolj javno odzivamo. Le tako bo mogoče vsaj za silo nevtralizirati očiten absolutistični pohlep predlagatelja zakona, ki na

Revija ISIS Uvodnik5April 2017vsak način želi ustvariti monopolizira- bolniško odsotnost ureja devet zakon- številne kontrolne mehanizme. Vno in centralistično državno zdravstvo skih členov v kar 44 odstavkih! Če je Veliki Britaniji so to neodvisne regu-pod taktirko enega samega človeka izplačilo nadomestila za bolniško latorne institucije, močna strokovna– zdravstvenega ministra. Absoluti- odsotnost problem za 44 odstavkov, je združenja, vzporedni sistem zasebne-zem zdravstvene oblasti je v novem težko razumeti zgolj enostavčno ga zdravstva in zavarovalništva. Vsegapredlogu zakona zasnovan tako, da pooblastilo, ki zdravstvenemu in tega v Sloveniji ni! Ob tem pa so piscizdravstveni in finančni minister finančnemu ministru daje proste roke zakona še preprosto prezrli stroko inskupaj (!) najprej določita letni »akcij- pri določanju celotnega zdravstvenega regulativo, kar lahko vodi v nepred-ski plan« zdravstvenega varstva. Ta je načrta. Brez kakršnekoli omembe stavljiva tveganja!nato navodilo za zdravstveno zavaro- zavezujočih kontrolnih mehanizmovvalnico, kakšne zdravstvene storitve, (stroke, zavarovancev, javnosti), ki bi Zato je na nas, zdravnikih, da kotkoliko in kje naj naslednje leto »kupi« se lahko uprli morebitnim ministr- posamezniki in še bolj kot strokovnaod zdravstvenih izvajalcev. Nenava- skim napakam ali samovolji! Predlog združenja izrekamo vse, kar je narobedno je, da je ta velika sprememba zakona s tem povsem jasno uvaja v zakonu in zunaj njega. Revija Isis jevodenja celotnega zdravstva uzako- sistem centralističnega državnega dobro mesto za take razprave, saj senjena v enem stavku, brez dodatnih zdravstva, ki marsikje sicer dobro napisanega ni mogoče znebiti s tem,pojasnil in razlag, medtem ko na deluje, na primer v Veliki Britaniji. da pogledaš vstran. Ko odpreš oči, jeprimer izplačilo nadomestila za Vendar le v primeru, da ima sistem beseda še vedno tam. Na podlagi 22. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 13. 12. 2007, 16. 12. 2008 ter 6. 10. 2016) ter 19. in 30. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM NADOMESTNE VOLITVE za poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije za volilno enoto LO3 (Ljubljana – okolica – jugovzhod) Ljubljanske regije osnovnega zdravstva za 21. april 2017Poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti. Mag. Marko Bitenc, dr. med. predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISISU6 vodnikApril 2017Uvodnik 30 Zgornjeavstrijska Strokovne publikacije pot3 Zbornica, ki nam bo v ponos 55 Aleksej Kansky, Zdenka Čebašek - Travnik 31 Alergija proti pršicam: Jovan Miljković in Mateja imunska terapija s tabletami Dolenc - Voljč: Učbenik4 Dokler je kaj narobe, razprava »Kožne in spolne bolezni« ne more biti končana Zdravstvo Alojz Ihan Boris Kralj 32 Nekatere pripombe o ZZVZZ-1 Strokovna srečanja za Zdravstveni svetK naslovnici revije Alojz Ihan 57 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike8 Prof. dr. Jadranka Buturović 34 Zakon o zdravstvenem varstvu Ponikvar, dr. med., višja in zdravstvenem zavarovanju: 58 Strokovna svetnica pripombe za javno razpravo srečanja Alojz Ihan Vesna Švab 68 Mali oglasiZbornica 35 Pripombe na predlog ZZVZZ za Zdravstveni svet12 Metoda Dodič - Fikfak S knjižne police Projekt Pravočasen pregled 37 Tudi paciente ubijajo, mar ne? 69 Michaela Lindinger: ustne votline lahko reši Jasna Čuk Rupnik Die Hauptstadt des Sex. življenje Geschichte & Geschichten aus Wien Diana Terlević Dabić Marjan Kordaš13 Svet za izobraževanje in Mladi zdravniki usposabljanje zdravnikov: »Predaja službe« 42 Pozivne novice iz spovednice 71 Alanna Collen: 10-odstotno Zdravko Marič človek Bojana Beović Nina Mazi16 Predlog programa Sveta Forum za izobraževanje in strokovno usposabljanje pri ZZS, mandat 46 Ne v mojem imenu Zanimivo 2017–2021 Marjan Fortuna 73 Kranjski zdravniki – slušatelji Člani Sveta za izobraževanje 46 zdravstvena REFORMA. , ! ? dunajske medicinske fakultete Nina Mazi do začetka 20. stoletja18 Iz dela zbornice Zvonka Zupanič SlavecAktualno Poročila s strokovnih srečanj Zdravniki v prostem času20 Šola za učitelje učenja pravilne 49 XVII. Čelešnikovi dnevi in 80 Lepota slovenskega jezika uporabe vdihovalnikov in 18. strokovni seminar ZMOKS ob Prešernovem prazniku pršilnikov Zala Skomina v razstavišču UKCL Matjaž Fležar 50 19. seminar Slovenskega Katarina Majer združenja za zdravljenje21 Sporne revije v znanstveni bolečine z redno letno 83 Ko odhaja mama komunikaciji skupščino Franci Bečan Saša Zupanič Martin Rakuša 85 IV. državno prvenstvo v trapu za zdravnike in zobozdravnike27 Odškodninska odgovornost 51 Redna letna skupščina Branko Košir zdravnika Združenja nevrologov Žiga Novak Slovenije Zavodnik Martin RakušaIz Evrope 52 19. kongres evropskega 87 Vsega so krivi zdravniki ali združenja za spolno medicino kako je gospa Nensi furala eno30 Trenutno visoka dejavnost in drugo ob ošpicah v Avstriji Irena Rahne Otorepec, Gabrijela Simetinger Aleš Rozman

Revija ISIS Uvodnik7April 2017Sisi Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem90 Prigode nekaterih profesorjev Leto XXVI, št. 4, 1. april 2017 uredništva. MF Natisnjeno 10.150 izvodov Matjaž Zupančič Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije91 Saj ni res, UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 pa je … ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana91 Lastna slika avtorja IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Luno Brisk Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje91 Upokojenčeva tožba 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili Matjaž Zupančič W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno92 Novice kmetijskih, E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne rokodelskih in narodnih Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je stvari, 1852 okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Izbral: Alojz Ihan Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo,92 Johann Peter Hebel. Zlate UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene bukve slovenskega vedeža. Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Slovenske večernice. Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega Izbral: Alojz Ihan W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. Isis online: ISSN 1581-161193 Pičkurin T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj Matjaž Zupančič E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko94 Frank Wedekind (1864–1918): ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Zaščitno cepljenje Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati Prevod iz nemščine: Marjan T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Kordaš Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena95 Stara mama v socializmu Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Matjaž Zupančič Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da96 Vizita na infekcijski kliniki, Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem soba 3 Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Ciril Grošelj Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanja96 Živela variabila! Asist. dr. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Matjaž K. Dar. Mar., Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Jagoda Ljucic, Dar. Mar. Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Asist. dr. Aleš Rozman, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej.97 Humor je boljši kot tumor Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Luno Brisk Izjava uredništva LEKTORIRANJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi97 Vici Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Zbral, izbral, prevedel in E: [email protected] uredništva Izide. priredil Marjan Kordaš OBLIKOVNA ZASNOVA Letna naročnina Agencija Iz principa Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Stanislav Oražem stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana TRŽENJE pri pošti 1102 Ljubljana. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

8 Revija ISIS revijeK nAaprils20l17ovnici Prof. dr. Jadranka Buturović Ponikvar, dr. med., višja svetnica Predstojnica Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZSPrva presaditev ledvice v Sloveniji je bilanarejena leta 1970. Istega leta se je začeltudi program kronične hemodialize. Leta1998 je v UKCL začel delovati Center zapediatrično dializo in transplantacijo. Dokonca leta 2016 so bile v Sloveniji nareje-ne 1204 presaditve ledvic. Večina je bilaod umrlega darovalca (1076). V Centru zatransplantacijo ledvic Interne klinike setrenutno zdravi 750 odraslih bolnikov zdelujočo presajeno ledvice, na Pediatrič-ni kliniki pa še 19 otrok. Občasno ledvicoumrlega darovalca presadijo bolnikom, kiše niso začeli z dializo. Na čakalni listi jetrenutno 80 bolnikov. Srednji čas čakanjado presaditve ledvice je bil 290 dni(2014–2015). V letu 2016 so v sodelova-nju z urologi ponovno obudili programpresaditve ledvice živega darovalca.Donorska nefrektomija je bila opravljenalaparoskopsko. Preživetje presajeneledvice umrlega darovalca je v Slovenijiboljše, kot je povprečje Eurotransplanta:enoletno 94,3 odstotka, petletno 87,2odstotka.Inovacija hemodialize je brez dvomaena od velikih medicinskih zgodb 20.stoletja. Prvo dializo je leta 1943 opra-vil nizozemski zdravnik Willem Johan

K naslovnicRiAepvrrijiale2I0S1IvS7 ije9Kolff, ki je v okupirani Nizo- no okvaro. Gre predvsem za kritično upoštevali starost bolnikov ob začetkuzemski v vojnih razmerah in bolne v intenzivnih enotah, pri katerih dializnega zdravljenja, bi bila druga,ob splošnem pomanjkanju v sklopu večorganske odpovedi pride takoj za Japonsko, ki je že desetletjaskušal reševati ljudi z ledvič- tudi do odpovedi ledvic. V Sloveniji znana po najnižji umrljivosti dializnihno odpovedjo. Njihovo kri je začne s kronično dializo približno 250 bolnikov na svetu – okrog 10 odstot-spustil skozi črevo za izdelavo novih bolnikov na leto. Število dializ­ kov letno ali manj. In to kljub temu,klobas, ki ga je od zunaj obli- nih bolnikov se v zadnjih letih ne da bolniki na Japonskem začenjajo zvala slanica. Po več neuspelih povečuje. K temu prispevata tako dializo v visoki starosti in da jih imaposkusih mu je leta 1945 uspe- zgodnje odkrivanje in dobro zdravlje- zelo visok odstotek sladkorno bolezen.lo po 11-urni dializi rešiti nje kronične ledvične bolezni kot Dobre rezultate slovenske dialize smozaradi uremije komatozno aktiven transplantacijski program. pokazali tudi pri bolnikih, starejših od67-letno bolnico, ki je nato 80 let.živela še 7 let. Sledil je silovit Dializa pogosto velja kotrazvoj dializnih aparatov in čakalnica za presaditev. Zakaj je dobra dolga dializa?dializatorjev, ki so milijonombolnikov omogočili preživetje V mnogih primerih je tako. Čim Iz mnogo razlogov. Med daljšokljub začasni ali dokončni več bolnikov si želimo transplantirati. dializo lahko prečistimo ne samoizgubi ledvične funkcije. V Slovenji je povprečna čakalna doba zunajcelično, ampak tudi znotrajcelič- za presaditev ledvice umrlega daro- no telesno tekočino, ki je je največ – »Eksplozija« dializnega zdravlje- valca manj kot eno leto. Čeprav je da bi se toksini premaknili iz različnihnja se je zgodila v sedemdesetih letih presaditev najboljše nadomestno tekočinskih predelkov telesa in prišli vprejšnjega stoletja. Poleg razvoja zdravljenje, ima tudi svoje omejitve: kri, od koder jih odstranjujemo, jedializne tehnologije sta bila potrebna nezadovoljiva dolgoročna življenjska potreben daljši čas. Če odvečno vodoše dva pogoja. Prvi je bil razvoj doba presadka, sopojavi imunosupre- odstranjujemo v daljšem času, je tožilnega pristopa za hemodializo – na- sivnega zdravljenja ter obremenitev z manjša obremenitev za srčno-žilnitivne arteriovenske fistule (1966). zdravili (povprečno 20 tablet dnevno). sistem, lažje dosežemo »suho« tele-Drugi pa zagotovitev financiranja Zelo je pomembno, da je v primeru sno težo in uredimo krvni tlak, izo-dialize za vse bolnike, ki dializo začasne ali trajne odpovedi presadka gnemo se hipotenzijam. Dolga dializapotrebujejo. To je morala prevzeti dializa vedno na voljo, da bolniku omogoča svobodnejše prehranjevanjedržava. Pri tem je bila zgodovinska omogoči življenje in morebitno in uživanje tekočine ter potrebo poodločitev ameriškega kongresa leta pripravo na novo presaditev. Pri manjšem številu zdravil. Že peturno1972. Japonci so podobno odločitev presaditvah drugih organov takšne dializo lahko štejemo za relativnosprejeli že prej, leta 1967. Danes so na podpore nimajo. Lahko rečemo, da dolgo. Kumulativno šteje vsakasvetu bolniki, ki se s hemodializo sta dializa in presaditev ledvice minuta, zato je umestno podaljšatizdravijo več kot 30 ali 40 let. V UKCL dopolnilni metodi zdravljenja, s dializo celo za 15 minut, ker se dolgo-imamo bolnico, ki se s kronično katerima se trudimo doseči pri bolni-dializo zdravi 44 let in dva meseca. Z kih dolgo in kakovostno življenje.zdravljenjem je začela pri svojih 30 Večina dolgoročno preživelih naletih. Gre za redek dosežek v svetov- nadomestnem zdravljenju se jenem merilu. Žal pa v državah, v zdravila tako z dializo kot s presaditvi-katerih financiranje dialize ni zagoto- jo ledvice.vljeno, bolniki še vedno umirajo vuremiji. Po ocenah se v svetu zdravi s Kako je s preživetjem sloven-kronično dializo dobrih 2,5 milijona skih dializnih bolnikov kotbolnikov, od tega slaba polovica v glavnim kazalnikom kakovostiZDA, EU in na Japonskem. dialize – v primerjavi s tujino? V Sloveniji je danes okrog 1400 Delež umrljivosti dializnih bolni-bolnikov odvisnih od redne dialize, ki kov pri nas je od 11 do 14 odstotkovjim nadomešča glavno funkcijo ledvic letno, kar se zdi veliko, vendar se– čiščenje presnovkov iz krvi ter moramo zavedati, da je bila srednjaurejanje vodnega, elektrolitskega in starost bolnikov, ki so leta 2013 začelikislinsko-bazičnega ravnovesja. z dializo pri nas, 69 let. V velikiZdravijo se v 23 dializnih centrih. mednarodni raziskavi, ki je primerjalaDodatno pa s hemodializo zdravimo dveletno preživetje novih dializnihtudi številne bolnike z akutno ledvič- bolnikov v številnih državah, je bila Slovenija na visokem 3. mestu. Če bi

Revija ISIS revijeK10naslovniciApril 2017ročno »nabere« precej dodatnih ur račun transporta in čakanja na pri- redno potujejo po vsem svetu, vključ-dialize. Če izvajamo osemurno hemo- ključitev v dializnih centrih, so pri no z oddaljenimi eksotičnimi kraji. Žedializo, je najbolje, da jo izvajamo hemodializi na domu tudi ovire: samo dejstvo, da so v svetu in tudi vponoči oz. med spanjem, ker bolnik težave z zbadanjem, skrb za aparature Sloveniji bolniki, ki z dializo živijo celotako najbolje prenese in izkoristi čas in potrošni material, alarmi, nadzor več kot 40 let, je spodbudna novica zadialize. Se je pa treba na spanje med med postopkom, obremenitve druži- vse, ki se začenjajo dializirati.hemodializo navaditi. ne, včasih tudi vprašanje osamljenosti in izoliranosti bolnika. V dializnih Za bolnike z ledvično odpo-Vendar so dolge dialize najbrž centrih se namreč bolniki tudi družijo vedjo bi bila verjetno idealnapo svoje naporne, saj zahtevajo in so lahko drug drugemu v oporo. rešitev biotehnološka vzgojaprenočitev v dializnem centru. Zaradi vsega tega so se nekateri ledvic, ki bi jim jih lahkoBi se dalo to urediti doma? bolniki, s katerimi smo se pogovarjali presadili brez zaviranja imun- o možnosti hemodialize na domu, skega sistema. Alternativna Naši bolniki občasno izrazijo vmes premislili. Kot eden možnih možnost bi bila konstrukcijazanimanje za hemodializo na domu. pristopov, ki bi lahko olajšal uvedbo miniaturne aparature, ki biTa dializa je bolj priljubljena v drža- hemodialize na domu, bi bila asistira- služila kot umetne ledvice invah, kjer so razdalje do dializnega na hemodializa: patronažna dializna bi jo bilo mogoče trajno vsadi-centra velike, pa tudi v nekaterih sestra bi bolnika doma priključila na ti v človeško telo. Kako dalečmanj razvitih državah, kjer sta kako- hemodializo, naprej bi bolnik posto- so tovrstne raziskave?vost dializnega zdravljenja v centrih pek vodil sam oz. s pomočjo družine.in dostopnost do transplantacije Potekajo klinične raziskave oslabši kot v Sloveniji. Sicer je bolni- Kaj si lahko obeta pacient s prenosni umetni ledvici, a je širokakom na voljo peritonealna dializa, ki kronično ledvično odpovedjo, uporaba še zelo daleč. V tem trenutkuse izvaja doma in je odlična možnost ki se danes začne nadomestno je prenosna umetna ledvica videti kotnadomestnega zdravljenja za bolnike, zdraviti? precej velik nahrbtnik. Posebenki se zanjo odločijo. Kratka čakalna problem je žilni pristop za hemodiali-doba na presaditev ledvice v Sloveniji Obeta si lahko precej več kot pred zo. V primeru prenosne umetneprav tako prispeva k temu, da hemo- časom. Najprej, v zelo doglednem času ledvice je predviden hemodializnidialize na domu ni veliko. mu lahko presadijo ledvico. Starostno kateter, ki je z vidika okužb in trajanja omejitev za presaditev ledvice smo delovanja slabši kot arteriovenskaA če bi torej v tem trenutku opustili, organov je v Sloveniji za zdaj fistula. Potrebna je tudi antikoagulaci-kateri od bolnikov želel diali- dovolj. Drugič, izbiral bo lahko med ja. Na University of California v Sanzo na domu, bi mu to lahko različnimi dializami (hemodializo ali Franciscu razvijajo ravno to, o čemeromogočili? peritonealno dializo) in različnimi sprašujete: majhen dializator oz. dializnimi centri, javnimi ali zasebni- hemofilter, z umetno membrano, ki ga Bolniki, ki si želijo dialize na mi. Na voljo bo imel vsa sodobna zdra- kombinirajo s tubulnimi celicami, kidomu, se večinoma odločijo za perito- vila, ki so potrebna za zdravljenje opravljajo metabolne in endokrinenealno dializo. Vsakemu, ki bi si želel različnih zapletov končne ledvične funkcije ledvic. Vgradili bi ga v telo nahemodialize na domu, prisluhnemo in odpovedi. Zaradi novih zdravil za podobno mesto, kot vsadimo presaje-poskusimo pomagati. Poleg velikih zdravljenje prekomernega delovanja no ledvico. V naslednjih letih načrtu-prednosti, kot so prilagodljiv urnik obščitnic je malo verjetno, da bo jejo klinične raziskave. Ob umetni alizdravljenja, časovni prihranek na potreboval operacijo, ki je bila nekoč bio-umetni ledvici se sprašujemo tudi, pogosta. Ženska v rodni dobi bo lahko kam bo šla transplantacija. Potrebe po zanosila in rodila zdravega otroka. V organih v svetu daleč presegajo našem centru so tri hemodializne ponudbo. Darovalci in s tem tudi bolnice rodile zdrave otroke. Dializira- organi, ki jih presajamo, so vse le so se šestkrat tedensko. Izkazalo se starejši. Imunska toleranca v trans­ je, da so možnosti za rojstvo zdravega plantaciji, o kateri sanjamo desetletja, otroka pri mamicah na dializi največje, še ni dosegljiva. Pri nekaterih redkih če se dializirajo več kot 36 ur teden- bolnikih so uspeli doseči toleranco s sko, kar pomeni šestkrat tedensko po sočasno presaditvijo ledvice in ko- šest ali več ur. Bolnik na hemodializi stnega mozga istega darovalca. Poseg bo mnogo lažje potoval kot nekoč. V je omogočil, da bolniki niso več mnogih obmorskih mestih in na potrebovali imunosupresivnega jadranskih otokih imajo dializne zdravljenja. Vendar pristop ni bil centre. Nekateri naši dializni bolniki uspešen pri vseh in zaenkrat ni širše

K naslovnicRiAepvrrijiale2I0S1IvS7 1ije1uporabe. Imunosupresivna zdravila so Kakorkoli gledamo, pa je pre- bolniki, ki živijo dobro in predvidljivoše naprej potrebna in imajo stranske saditev ledvice eden od svetlih življenje, pogosto v programu nočneučinke. Enoletno preživetje presadka vrhov moderne medicine. hemodialize, odklanjajo presaditevje danes povsod visoko, nad 90 ledvice. Včasih povejo, da nočejoodstotkov, dolgoročno pa ni zadovolji- Vsekakor. Transplantacija je tvegati in da je zanje presaditevvo. V ZDA po 10 letih deluje slaba strokovno, organizacijsko in logistič- loterija. Sama sem za presaditevpolovica presajenih ledvic umrlega no verjetno najbolj kompleksna pripravila veliko svojih bolnikov,darovalca. V Sloveniji smo ponosni na dejavnost v medicini sploh. Zato je nekatere, še preden so se začelisvoje dolgoročne rezultate, ki so tudi velik izziv za vse, ki so udeleženi dializirati. Nekatere bolnike, ki soprecej boljši kot v ZDA in tudi kot je pri zdravljenju teh bolnikov. Na presaditev dolga leta odklanjali, sempovprečje Eurotransplanta. Na voljo izpitih iz interne medicine študentom prepričala, da se zanjo odločijo. Se paimamo več zdravil kot nekoč. S tem je pogosto dodelim transplantiranega mora bolnik za presaditev odločitimanevrski prostor za terapijo po meri bolnika. Skozi njegovo zgodbo se sam in si jo mora želeti. Edino on ve,bolnika večji. lahko skupaj sprehodiva skozi interno koliko je (ne)srečen z dializo, kako je medicino, imunologijo, infekcijske živeti z mislijo, da bo do smrti hodil Treba je dobro poznati možnosti bolezni, klinično farmakologijo itn. na dializo, in kakšno tveganje jein omejitve tako dialize kot transplan- Skupaj ugotavljava, kako se mnogi pripravljen sprejeti, da bi se temutacije ter ju kombinirati po meri bolniki po presaditvi ledvice počutijo izognil. Če ima bolnik (in mi z njim)vsakega posameznega bolnika, v boju kot ponovno rojeni. Dobijo še en težave pri dializnem zdravljenju, nimaza več desetletno kakovostno življenje rojstni dan. Mnogim bolnicam je dobrega žilnega pristopa, ki je nujnis končno odpovedjo ledvic. Temu bi presaditev omogočila, da so postale predpogoj za dobro dializo, ga posku-lahko rekli personalizirano nadomes­ mamice kljub končni ledvični odpove- simo prepričati, da se odloči zatno zdravljenje. Zato nefrologi potre- di. Žal pa za posameznega bolnika ni presaditev. Če pa npr. ob celonočnibujemo (in tudi negujemo) integralno jamstva, da bo presaditev uspešna. Ne dializi živi polno in kakovostnoznanje o nadomestnem zdravljenju. moremo tudi predvideti, kako se bo življenje, dela poln delovni čas, seTo pomeni, da dializni strokovnjaki posamezni bolnik odzval na imunosu- ukvarja s športom, hodi v hribe,vedo veliko o transplantaciji in da presivno zdravljenje. Večina bolnikov potuje po svetu, o presaditvi veliko vetransplantacijski strokovnjaki vedo se odzove dobro. Nekatere, k sreči in je do nje zaenkrat zadržan, se ga neveliko o dializi. Le s širino in globino redke, bolnike pa imunosupresivna sme »siliti« v presaditev. Odloči najznanja o nadomestnem zdravljenju zdravila, ki so nujna za ohranitev se sam, saj gre za njegovo življenje.lahko bolnikom svetujemo in skupaj presadka, praktično »sesujejo«. Zato Karkoli bo izbral, bomo naredili vse,iščemo najboljše možnosti v različnih nekateri dobro rehabilitirani dializni da se izteče zanj najbolje.obdobjih njihovega življenja.KO za nefrologijo, Interna klinika, UKC Ljubljana Klinični oddelek za nefrologijo (KON) sodi med večje ni šoli v Splitu. Diplomirala je na Medicinski fakulteti vklinične oddelke Univerzitetnega kliničnega centra Beogradu kot najboljši študent letnika. Od 1982 do 1988Ljubljana. Od 200 zaposlenih (80 odstotkov žensk) je 22 je bila zaposlena v Centru za transplantacijo in dializozdravnikov specialistov, 16 specializantov iz nefrologije in Kliničnega centra v Beogradu. Od 1988 dalje je zaposlenamlada raziskovalka. Med zaposlenimi imamo 12 učiteljev na Kliničnem oddelku za nefrologijo UKC Ljubljana.na Medicinski fakulteti: trije so redni profesorji, štirje Izobraževala se je na Northwestern University v Chicagu,izredni profesorji in pet je docentov. 16 zdravnikov ima ZDA. Od 2004 je redna profesorica na Katedri za internodoktorat znanosti. Opravljamo številne zdravstvene medicino Medicinske fakultete UL. Od 2010 je članicastoritve, z letnim prihodkom okrog 20,8 milijona EUR. Sveta za medicino Javne agencije za raziskovalno dejav- nost RS, področje »Srce in ožilje«. Od 2014 je pomočnica V letu 2016 smo opravili 46 transplantacij, 1135 strokovnega direktorja UKCL za raziskovalno delo, odhospitalizacij, 8841 pregledov v nefrološki ambulanti, 2015 je predstojnica Kliničnega oddelka za nefrologijo7970 pregledov v transplantacijski ambulanti, 3708 UKCL.ultrazvočnih preiskav, 43.666 hemodializ, 7966 perito-nealnih dializ, 1103 terapevtske afereze, vstavili 996 Glavna področja kliničnega in raziskovalnega dela so:hemodializnih katetrov, opravili 212 operacij arterioven- hemodializa, presaditev ledvice, ultrazvočno-dopplerskaskih fistul in graftov ter 293 biopsij nativnih in transplan- diagnostika.tiranih ledvic. Številka raziskovalca (COBISS/SICRIS) je 10649. Jadranka Buturović Ponikvar se je rodila v Puli. Objave na Pubmedu in WoS-u dosegljive pod imeni:Maturirala je na naravoslovni gimnaziji in srednji glasbe- buturovic j, buturovic-ponikvar j, ponikvar jb.

Revija ISISZ12bornicaApril 2017Projekt Pravočasen pregledustne votline lahko rešiživljenjeDr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., vodja projekta Raka v ustih najpogosteje odkrije splošni sodelovanje v projektu je izjemen. Brezplačnezobozdravnik. V Sloveniji po podatkih Kliničnega preglede v mesecu maju, namenjene preventivi inoddelka za maksilofacialno kirurgijo odkrijemo zgodnjemu odkrivanju sprememb v ustni votlini,do 80 odstotkov patoloških sprememb ustne je ponudilo več kot 500 slovenskih zobozdravni-votline v splošnih zobozdravstvenih ambulantah. kov. S tovrstno pro bono akcijo podajamo po-Slovenski zobozdravnik je ustrezno izobražen za membno sporočilo pacientom in javnosti, da seprepoznavanje dejavnikov tveganja in pojava zobozdravniki zavedamo svojega poslanstva, daustnega raka pri svojih pacientih, izkušnje pa so prevzemamo odločilno vlogo pri odkrivanjupokazale, da je znanje treba stalno obnavljati. V ustnega raka in želimo skrbeti za zdravje pacientovta namen smo v okviru projekta o raku ustne v partnerstvu z njimi. Po podatkih iz literaturevotline organizirali seminar za zobozdravnike z preventivni stomatološki pregledi odkrijejo od 3naslovom Zobozdravnik vidi bolje. Zato do 5 odstotkov zgodnjih sprememb, katerih deležlahko reši življenje. Seminar je bil v soboto, ozdravljenja je zelo visok.18. marca 2017, in udeležilo se ga je preko 500zobozdravnikov. Namen strokovnega srečanja je V mesecu aprilu bomo začeli z medijskobil obnoviti znanje o ustnem raku, ker samo kampanjo. Javnost bo obveščena o začetkudobro usposobljen zobozdravnik lahko značilno projekta, na spletni strani ZZS bo objavljenpripomore k ozaveščanju bolnikov o dejavnikih seznam izvajalcev, ki so ponudili termin brez-tveganja in prepozna zgodnje patološke spre- plačnih pregledov v mesecu maju, njihovemembe. kontaktne telefonske številke ali elektronski naslovi, preko katerih se bodo pacienti lahko Izobraževanje zobozdravnikov je pomemben naročili na pregled.mejnik v nadaljevanju projekta Pravočasen pre-gled ustne votline lahko reši življenje, ki ga organi- Slovenski zobozdravniki želimo s takšnimizira Odbor za zobozdravstvo Zdravniške zbornice akcijami aktivneje pristopiti k preventivniSlovenije (ZZS) v sodelovanju s Kliničnim oddel- dejavnosti in dvigniti zavest ljudi o pomenu skrbikom za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljubljana in za ustno zdravje. Želimo ozavestiti prebivalstvo oCentrom za ustne bolezni in parodontologijo pomenu rednih zobozdravniških pregledov, kiStomatološke klinike. Odziv zobozdravnikov za rešujejo mnoge težave, v primerih zgodnjega odkritja malignih obolenj pa tudi življenja.So vaši podatki na intranetnem portalu ZZS pravilni? V sklopu intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije uspešno deluje povezava s podatkovnimi bazamizbornice, s čimer vam je preko spletnega portala omogočen dostop do večine podatkov, ki jih vodimo o članstvu, kot sonpr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Z namenom zagotovitve ažurnosti podatkov vas prosimo, da svoje podatke pregledate in nam sporočite morebitnespremembe, nekatere izmed podatkov pa lahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki«. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo. V primeru, da ju nimate, se obrnite na g. MilanaKokalja ([email protected]).

Revija ISIS Zbornic1a3April 2017Svet za izobraževanje in usposabljanjezdravnikov: »Predaja službe«Svet za izobraževanje in usposabljanje zdravnikov (SIZ) v zadnjem mandatu je bil imenovan oktobra2012. Delovali smo na vseh področjih podiplomskega izobraževanja in usposabljanja zdravnikov,razpravljali, razmišljali in se odločali. Novemu Svetu za izobraževanje in usposabljanje zdravnikovčestitamo k imenovanju in mu želimo uspešno delo. Čeprav smo delo predali kolegom v pisni oblikiin v obliki zapisnikov vseh sej in sestankov, čutimo dolžnost, da predvsem z razmišljanji seznanimotudi širšo slovensko zdravniško javnost.Področje seznanjeni koordinatorji, ki število specialnosti v Sloveniji je slaba in jepripravništva spremenijo glede na strokovno uteme- posledica slabega načrtovanja v ljene potrebe po zmanjšanju ali pove- preteklosti. Prvi pogoji za izboljšanje V času mandata je bila ustanovljena čanju števila specializantov glede na stanja so bili dani z ustanovitvijoDelovna skupina za pripravništvo. pričakovani razvoj stroke v državi in druge medicinske fakultete. Ta ukrepSkupina je pregledala vsa učna mesta v regijah. Tako oblikovan predlog za je seveda neučinkovit, če se država nedržavi, ki so akreditirana za usposablja- razpis nato obravnavajo Komisija za zaveda, da je investicija v dodiplomskonje pripravnikov. Obnovljeni so bili podiplomsko usposabljanje (KPU), SIZ izobraževanje brez ustrezno načrtova-seznami mentorjev pripravnikov. in Izvršilni odbor ZZS. Na ta način pri nega podiplomskega izobraževanja inDelovna skupina je pripravila prenov­ razpravah sodeluje večje število nato sistemizacije novih zdravniškihljen kurikulum pripravništva, ki je bil zdravnikov, ki poznajo tako razmere v delovnih mest nična. Zaradi omenje-potrjen s strani SIZ. V prenovljenem stroki kot razmere v regijah. Predlog, nega zastoja v razpisovanju specializa-kurikulumu je potek pripravništva ki ga sprejme ZZS, nato obravnava, cij se je domnevno povečal odhodnekoliko poenostavljen, kroženja so dopolni in sprejme MZ. mladih zdravnikov v tujino.manj razdrobljena, kar omogoča pri-pravnikom bolj učinkovito usposablja- Razpisovanje specializacij je V letih 2015 in 2016 je MZ odobri-nje. Poseben napredek predstavlja težavno in približno, ker v državi niso lo večje število specializantskih mest,predvideni prvi teden pripravništva, ki določene mreže za posamezne special- ki pa je bilo ponovno določeno ponaj bi potekal v simulacijskih centrih. nosti. Do neke mere je določena občutku in ne glede na strokovnoPrenovljeni kurikulum pripravništva mreža za družinsko medicino, vendar utemeljene podatke o potrebah oz.mora sprejeti Ministrstvo za zdravje širitev mreže, ki bo možna z večjim mrežo. Večje število razpisanih mest(MZ), ki naj omogoči financiranje dela številom mladih specialistov v nasled­ je povzročilo neenakomerno razpore-pripravništva, ki naj bi potekalo v njih letih, s strani plačnika ni zagoto- ditev specializantov in veliko številosimulacijskih centrih. Napovedana nova vljena. Zapleten postopek na ZZS, ki mest, ki so ostala nezasedena.zakonodaja na področju pripravništva in vključuje koordinatorje, strokovnespecializacij predvideva prenos financi- službe, Komisijo za podiplomsko ZZS je imela v času mandata večranja, zato je pri novih dogovorih možno usposabljanje, SIZ in IO, do neke sestankov s koordinatorji specializacijdoseči ustrezno financiranje. mere z obsežno razpravo nadomešča in mladimi zdravniki. Nekateri koor- odsotnost mreže, a je taka rešitev dinatorji se dobro zavedajo pomenaPodročje specializacij lahko le začasna. načrtovanja kadrov in imajo izdelano mrežo za svojo specialnost. DrugaDoločanje števila mest V letih 2013 in 2014 je bilo zaradi skupina koordinatorjev meni, da jena letnih razpisih razmer v državi stališče ministrstva zaradi pomena njihove stroke po-specializacij glede specializacij omejevalno. SIZ si membno razpisovanje čim večjega je zelo prizadeval, da ostaja število števila mest, spet tretji želijo ohraniti Določanje števila mest poteka po razpisanih mest na ravni števila majhno število specialistov v svojiustaljenem postopku. ZZS jeseni vsako diplomantov medicinskih fakultet v stroki, saj jim to omogoča, da imajoleto pripravi izračun potreb, ki vključu- državi, saj smo se zavedali, da je boljši položaj na trgu dela.jejo predvidene upokojitve glede na načrtovanje zdravniških kadrovspecialnost in regijo. S podatki so dolgoročen proces, ki ga ne smejo Kljub številnim pozivom in se- prekiniti prehodna krizna določila. stankom z MZ, le-to ni nikoli pristopi- Preskrbljenost z zdravniki večine lo k oblikovanju mreže za sekundarno in terciarno raven.

Revija ISISZ14bornicaApril 2017 ZZS lahko ne glede na dejavnost –– V času specializacij nastajajo strokovno oz. raziskovalno delo,MZ in zakonodajo še naprej s pomo- mlade družine, ki imajo zaradi povezano z medicino. Pri priporočilihčjo koordinatorjev in v dogovoru z obstoječe zakonodaje težave in smo upoštevali le tista, iz katerih jeRazširjenimi strokovnimi kolegiji ter dodatne stroške. razvidno sodelovanje kandidata sStrokovnimi sveti oblikuje nacionalno piscem priporočila. V začetku manda-mrežo po specialnostih, ki jo potrebu- –– Omenjeni sistem vezanosti na ta smo prejeli opozorilo Komisije zaje za strokovno bolj utemeljene regijo onemogoča, da bi se ustvaril preprečevanje korupcije. Kasneje dopredloge števila specializantskih mest. uravnotežen trg dela, na katerem takih opozoril ni več prihajalo, po- bi izvajalci ponujali privlačne stopki so bili vodeni korektno. KljubRazpis specializacij zaposlitve, mladi specialisti pa temu ocenjujemo, da so postopki svojo usposobljenost in znanje. zahtevni in zamudni, obenem pa ne Razpis specializacij skladno z omogočajo prave ocene kandidatazakonodajo poteka na regionalni ravni. ZZS je v mandatu sledila zakono- glede primernosti za mesto, za kateroGre za kompromis, s katerim je želel daji, obenem pa si je prizadevala za kandidira. Pripravili smo predlogzakonodajalec do neke mere še vedno spremembe zakonodaje, ki bi omogoči- spremenjenega postopka, ki bi polegzadostiti interesom posamez­nih la večjo kakovost specializacij, saj bi ocene vključeval mnenja, ki bi jihizvajalcev, obenem pa je želel urediti izvajalci tekmovali za krožeče speciali- kandidati prejeli na podlagi dela vpotek specializacij, ki naj bi ustrezal zante, specializanti pa za dobra specia- prvem letu po študiju.enotnim standardom v državi. Tak lizantska mesta. Po končani specializa-način razpisovanja naj bi zagotavljal, ciji bi direktorji bolnišnic izbirali med SIZ je na svojem zadnjem sestan-da mladi zdravniki ostanejo v regiji, za mladimi specialisti, ki bi jih spoznali ku 2. 2. 2017 obravnaval merila zakatero se specializirajo, a se to pogosto med specializacijo. Pripravljen je bil prvi razpis specializacij v letu 2017.ne dogaja, obenem pa je tak način konkreten predlog za razpisovanje Predlagal je pomembno novost, prirazpisovanja vzrok za številne težave. specializacij in preskrbo manj zanimi- kateri kandidat, ki je opravil izpit–– V regijah, kjer obstaja ena velika in vih izvajalcev z mladimi specialisti. Comprehensive Clinical Science Mlademu specialistu bi po našem Examination (CCSE), ki ga organizira ena manjša bolnišnica, predvsem predlogu ponudil delovno mesto Medicinska fakulteta v Ljubljani v gre za regijo Ljubljana z UKC izvajalec, ki je po mnenju MZ kadrov- sodelovanju z ameriškim National Ljubljana in SB Trbovlje, v manjši sko najslabše preskrbljen. Kandidat bo Board of Medical Examiners, pridobi meri za regijo Maribor z UKC delovno mesto lahko zavrnil, a bo s 5 točk. O izpitu je bilo posebej obve- Maribor in SB Ptuj, se mladi tem tvegal, da mu delovnega mesta ne ščeno vodstvo Medicinske fakultete v specialisti pogosteje odločajo za bo ponudil nihče drug. Mariboru in študenti te fakultete. SIZ zaposlitev v večji bolnišnici, manjši meni, da zunanje preverjanje znanja ostajata kadrovsko podhranjeni. Izbirni postopki pomembno prispeva k objektivnosti–– Če so v regiji ustrezna akreditira- izbire kandidatov. na učna mesta, lahko specializanti Izbirni postopki potekajo skladno krožijo le v svoji regiji. To onemo- s predpisi. Kjer je prijavljenih enako Kurikulumi specializacij goča specializantom izbiro, s ali manj kandidatov, kot je mest, katero bi se lahko usposabljali izbirnega postopka ni, potreben je V mandatu je bilo prenovljenih več tam, kjer je znano, da je usposa- samo razgovor s koordinatorjem. kurikulumov specializacij (glej zapisni- bljanje kakovostno. Pogosto se dogaja, da so kandidati ke SIZ in skupščine), v postopku je–– V času specializacije se mladi neprimerni, koordinator pa se ne prenova specializacije iz otroške zdravniki profilirajo in usmerijo v odloči, da bi jih zavrnil. ZZS mora v psihiatrije in onkologije z radioterapi- sekundarno ali terciarno dejav- teh primerih podpreti mnenje koordi- jo. Na novo je bila uvedena specializa- nost. Vezanost na regijo po konča- natorja. cija iz otroške kirurgije, v pripravi je ni specializaciji zmanjšuje mož- specializacija iz žilne kirurgije. nost, da bi mladi nadarjeni in za Kadar je kandidatov več, se z akademsko kariero motivirani njimi sestane tričlanska komisija: SIZ je poslal več dopisov Sloven- zdravniki nadaljevali svojo poklic- koordinator, predstavnik regije in skemu zdravniškemu društvu s no pot v terciarnih ustanovah. V predstavnik SIZ ali KPU, ki opravijo pobudo za prenovo kurikulumov univerzitetnih bolnišnicah pa razgovor in pregledajo neobvezna drugih specializacij, ki naj vključujejo ostajajo tisti, ki bi se morda bolje dokazila. Eno od dokazil je povprečna tudi usposabljanje v simulacijskih uveljavili v splošnih bolnišnicah ocena študija, ki se upošteva v celoti, centrih. ali na primarni ravni. Gre za ne le v deležu nad 6, kar pomeni, da izgubo kadrovskih potencialov, ki ocena prinese manj kot druga dokazi- Večina specializacij vključuje si je Slovenija kot majhna država la. V času mandata smo postopno različne, pogosto zelo kakovostne še posebej ne bi smela privoščiti. prečistili seznam neobveznih meril in tečaje. ZZS posebej financira zelo jih omejili na tista, ki se nanašajo na majhno število tečajev. Gre za tečaje, ki so bili vključeni v kurikulume

Revija ISIS Zbornic1a5April 2017specializacij ob samem začetku, prinesel tri pomembne vsebinske sredstva bi lahko kandidirali posa-večino tečajev si plačujejo specializan- novosti. Pravilnik pri izobraževalnih mezniki, ki bi potrebovali štipendijeti sami. Skupščina ZZS pri prenovah dogodkih sledi določilom UEMS, ki za izobraževanje, in organizatorjikurikulumov specializacij nasprotuje zahtevajo preglednost, kadar pri izobraževanj, ki bi bila za zdravnikeplačljivim tečajem in takih prenov dogodkih sodeluje industrija; dogod- brezplačna. Omenjene brezplačnekurikulumov ne potrdi. Tako nastaja ki, ki jih pripravi industrija neposre- možnosti za izobraževanje ustvarjajokonfliktna situacija, v kateri gre na eni dno, licenčnih točk ne morejo prido- pogoje za povečanje števila licenčnihstrani za kakovostne tečaje (nekateri biti. Druga novost je uvedba 5 točk. Povečanje je pomembno zaso mednarodni), ki so za specializante licenčnih točk v licenčnem obdobju, ki evropsko primerljivost usposobljeno-zelo koristni, na drugi strani pa ni jih mora zdravnik pridobiti z izobra- sti slovenskih zdravnikov.dopustno specializantov dodatno ževanjem/usposabljanjem na področ-finančno obremenjevati. jih komunikacije, etike, vodenja ZZS je v mandatu organizirala več kakovosti, varnosti bolnikov in drugih za zdravnike brezplačnih izobraže- V Evropi se v zadnjem času uvelja- sorodnih tem, ki sodijo v tako imeno- vanj, za katera smo menili, da sovlja kompetenčni način izobraževanja, van zdravnikov stalni poklicni razvoj. pomembna in primerna za večjepri katerem je bistvena stopnja Tretja novost je preoblikovanje število zdravnikov. Poleg tega jeusposobljenosti, ki jo doseže speciali- preverjanja znanja, če zdravnik ne sodelovala z različnimi organizatorjizant, in ne čas kroženja ali število izpolnjuje pogojev za podaljšanje izobraževanj, ki so v zborničnihopravljenih storitev. Tak način uspo- licence, iz specialističnega izpita v prostorih prirejali izobraževanja zasabljanja je zahtevnejši za mentorje, a postopek, ki spominja na strokovni zdravnike. Predloge za ta izobraževa-zagotovo bolj kakovosten, učinkovit in nadzor. nja je potrjeval SIZ.lahko hitrejši. Na tak način naj bi bilpripravljen kurikulum nove speciali- Poleg tega je v novem pravilniku Posebna znanjazacije iz žilne kirurgije. nekoliko spremenjena struktura licenčnih točk: 50 jih mora kandidat Slovensko zdravniško društvo jeKoordinatorji, nadzorniki pridobiti na področju licence, 20 jih pred več kot desetimi leti sprejelokakovosti in mentorji lahko pridobi na drugih medicinskih pravilnik o posebnih znanjih, kljub področjih. Ob tem smo nasprotovali temu pa v državi nimamo vzpostavlje- SIZ je v mandatu sprejel priporo- opredelitvi določenih izobraževanj ali nega sistema certificiranja posebnihčilo, da naj traja funkcija koordinator- določenih izvajalcev kot bolj po- znanj, ki bi bil uradno veljaven. ZZSja dve mandatni obdobji. V skladu s membnih; slovenski zdravniki se mora v sodelovanju s Slovenskimtem priporočilom je bilo zamenjanih lahko izobražujejo kjerkoli po svetu, zdravniškim društvom izoblikovati nanekaj koordinatorjev. Poleg tega smo edini kriterij je kakovost izobraževa- državni ravni veljaven sistem licenci-pri imenovanju koordinatorjev in nja. ranja posebnih znanj, ki bo imelpredstavnikov v Evropski zvezi podlago v zakonodaji.zdravnikov specialistov (UEMS) Število licenčnih točk za 7-letnoupoštevali načelo, da ne imenujemo licenčno obdobje ostaja nespremenje- Sklepkolegov, ki bi bili večji del mandata že no in je najnižje v Evropi. Povečanjeupokojeni. števila licenčnih točk je zavrnila Samostojnost zdravništva na Skupščina ZZS pred nastopom zad­ področju podiplomskega izobraževa- Na ZZS so v zadnjem mandatu njega mandata. Kot pomemben razlog nja in usposabljanja, ki jo omogočapotekale številne delavnice za mentor- za zavrnitev je bilo navedeno pomanj- ZZS s svojimi javnimi pooblastili, je zaje, na katerih so se mentorji seznanili kanje sredstev za izobraževanje. Novi slovenske zdravnike velika prednost.z novostmi pri delu ZZS in informaci- pravilnik omogoča izobraževanje na Omogoča nam, da oblikujemo izobra-jami s svojega specialističnega podro- rednih strokovnih sestankih, ki jih ževanje in usposabljanje na podlagičja. Delavnice so bile v glavnem dobro organizirajo bolnišnice in večji zdrav- strokovnih izhodišč in na način, zaobiskane. stveni domovi, za katere je organiza- katerega iz izkušenj vemo, da je tor pridobil licenčne točke in so ustrezen. Ob tem se moramo zavedati Nadzorniki kakovosti v večini brezplačno dostopni vsem zdravni- odgovornosti do države, ki namprimerov ne opravljajo svoje vloge, kom. Poleg tega se zdravniki lahko podeljuje javna pooblastila, v bistvunadzor kakovosti bo treba spremeniti. izobražujejo brezplačno po spletu. pa odgovornosti do sodržavljanov. Med neizvedene projekte mandata ZZS je dolžna skrbeti za kakovostnoStalno podiplomsko spada oblikovanje posebnega sklada raven usposobljenosti slovenskihizobraževanje/stalni za izobraževanje zdravnikov, ki bi ga zdravnikov. Čeprav so zahteve ZZS dopoklicni razvoj sprva polnili z delom članarin, nato pa lastnih članov včasih videti toge, ZZS bi k sofinanciranju sklada povabili s svojimi zahtevami do članov zagotav­ Leta 2015 je bil prenovljen Pravil- tudi industrijo, MZ in ZZZS. Za lja usposobljenost slovenskih zdravni-nik o licenciranju zdravnikov, ki je

Revija ISIS1Z6bornicaApril 2017kov. Preverjena usposobljenost, ki jo in doseči zakonske spremembe, ki Prof. dr. Bojana Beović, dr. med.,dokazuje licenca, je pomembna za bodo omogočile bolj kakovostno višja svetnica,bolnike, obenem pa z doslednimi in izobraževanje in usposabljanje,preglednimi postopki licenciranja ZZS obenem pa skrbeti za majhne izboljša- predsednica Sveta za izobraževa-ščiti tudi zdravnike. V prihodnje je ve, ki so možne v okviru trenutnih nje in usposabljanje zdravnikovtreba ohraniti samostojnost zdravni- predpisov. 2012–2017štva pri podiplomskem izobraževanju v imenu Sveta za izobraževanje in usposabljanje zdravnikov 2012–2017Predlog programa Sveta zaizobraževanje in strokovnousposabljanje pri ZZS, mandat2017–2021Člani Sveta za izobraževanjeAsist. dr. Jernej Brecelj, dr. med., asist. Peter Golob, dr. med., doc. dr. Primož Gradišek, dr. med., mag. Dejan Majc,dr. med., prim. Matej Marinšek, dr. med., prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med., izr. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.,asist. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM (predsednik), mag. Mirjana Radovanović, dr. med., mag. Dubravka BračikaVidmar, dr. med.Splošno znano (četudi v resnici ne naloga Sveta za izobraževanje v Do časa pisanja tega prispevka se je SIZ (Svet za izobraževanje zdravni-široko upoštevano) je dejstvo, da je novem mandatu izredno pomembna. kov) sestal dvakrat. Na prvih srečanjih in v korespondencah so člani SIZ-a kotizobraževanje bodočih zaposlenih Če se osredinimo na bistven izziv, poglavitne izzive slovenskega zdravni- štva in zdravstvenega sistema z vidika(katerih koli poklicev) temeljnega tj. izobraževalno in vzgojno vrednost izobraževanja prepoznali:pomena za prihodnost delovanja oz. učinkovitost specializacij, je –– premalo učinkovito priprav- ništvo,vsake organizacije, družbe, vključno z težava slovenskega sistema izobraže- –– (v povprečju) premalo učinko-zdravstvenim sistemom. vanja zdravnikov v tem, da se speciali- vit izkoristek specializacij, zanti premalo naučijo ob –– pomanjkanje kulture klinič- nega učenja,»Teaching is not a lost art, rednem delu oz. »na krože- –– problem preobremenjeno-but the regard for it is a lost tradition.« nju«. sti in izgorelosti slovenskih Jacques Barzun In poglavitni vzrok za to zdravnikov. je kulturni; v Sloveniji zgodo- Iz tega izhajajo tudi poglavitna področja, katerim se želi SIZ v novi vinsko nimamo močne sestavi v prihajajočem mandatu posvetiti.V Sloveniji, vsaj na papirju, tradicije obposteljnega učenja, kolikor Pripravništvo je potrebnoimamo vzpostavljen sistem izobraže- pa ga je bilo, pa počasi, zaradi prenove. Zaradi tega delo (sicer v drugačni sestavi) nadaljuje »Projek-vanja zdravnikov – od dveh medicin- mnogoterih dejavnikov, predvsem tna skupina za prenovo pripravni- štva«. SIZ bo skupino pozval k načrtuskih fakultet preko pripravništva in prevelikih delovnih obveznosti klini- prenove pripravništva, predvsem poglavitnih vidikov:.specializacij do rednega podiplomske- kov, izginja ... –– pregled načrtov in opravljenegaga izpopolnjevanja zdravnikov specia- Prav tako je treba priznati, da dela do sedaj,listov. učenje oz. klinični učitelji v našemA priznati si moramo, da najbolj okolju nimajo in nikoli niso imelikritična etapa v tem zaporedju, učenje posebne vrednosti ali celo spoštova-med specializacijami, tj. učenje za nja, kakor bi si ga zaslužili.samostojno klinično delo, ni tako Ta splošni negativni trend je trebaoptimalno, kot bi lahko oz. bi moralo prekiniti in začeti z iskanjembiti! dolgoročnih rešitev za vzpostavitevOrganizacija in nadzor tega kulture in mišljenja vsakodnevnegapodročja sta zaupana ZZS, zato je kliničnega učenja in vzgajanja študen- tov, pripravnikov in specializantov.

Revija ISIS Zbornic1a7April 2017–– zaveza in možnosti čim boljše dajalci) in specializanti (bodočimi Vse člane naše zbornice vljudno priprave diplomantov na nastop pripravništva, redno zaposlenimi) prispevala k vabimo k aktivnemu sodelovanju in–– prenova programa in poteka najbolj pomembnemu vidiku in sooblikovanju izobraževalnega siste- pripravništva, vključno z možno- stjo »simulacijskega tedna«, smislu učnega procesa–– spodbujanje kakovostnega obpo- »specializacij«: kakovostno, »I never teach my pupils, I only attempt steljnega učenja, učinkovito in strukturirano to provide the conditions in which they–– prenova strokovnega izpita. klinično učenje! can learn.« Nekateri elementi pripravništva Slednje je tudi ediniso v domeni ZZS, drugi v domeni MZ,v vsakem primeru pa je z načrtom porok za večjo učinkovitost in Albert Einsteinprenove treba začeti čim prej, šeposebej, ker bodo za določene spre- finančni izkupiček stroškamembe potrebne tudi spremembezakonodaje. specializacij. ma zdravnikov, na katerega bomo Prav tako so prenove potrebne Kakor seveda tudi za razvoj lahko ponosni!specializacije. S tem so mišljeneprenove kurikulumov posameznih slovenske medicine v prihodnje! Na inavguracijski seji Skupščinespecializacij, kot tudi akreditacij, šeposebej v smislu razširjenja in »de- Razmisliti bo treba tudi o vlogi (in ZZS, 13. februarja 2017, so bili potr-centralizacije« možnosti kroženja;seveda tam, kjer je to možno in nivo uspešnosti) glavnih mentorjev ter o jeni člani SIZ: asist. dr. Jernejpoučevanja ne bo ogrožen, oz. morabiti celo zvišan! nagrajevanju njih in neposrednih Brecelj, dr. med., asist. Peter Golob, Dodatno so člani SIZ-a prepoznali mentorjev. dr. med., doc. dr. Primož Gradišek,tudi potrebo po počasnem prehodu napotek in napredovanje specializacije Poleg dejstva, da je poučevanje dr. med., mag. Dejan Majc, dr. med.,na podlagi doseženih kompetenc, inne zgolj prekroženega časa. zdravnikov (predvsem pripravništvo prim. Matej Marinšek, dr. med., prof. Člani SIZ-a v večini tudi podpirajo in specializacije) treba izboljšati in dr. Živa Novak Antolič, dr. med., izr.sodelovanje slovenskih specializantovna evropskih specialističnih izpitih in narediti bolj učinkovito, pa se člani prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med.,priznavanje teh dosežkov v Sloveniji,zavedajoč se, da popolno odprtje in SIZ-a zavedajo tudi pomena vseh vlog asist. Gregor Prosen, dr. med.,vključevanje v evropski specialističnitrg ni vedno v interesu sistema. zdravnika (profesionalec, komunika- FEBEM (predsednik), mag. Mirjana Ključna sprememba specializacij tor, sodelavec, vodja, zagovornik Radovanović, dr. med., mag. Dubrav-(kultura obposteljnega učenja) pa bozahtevala veliko več časa, truda in zdravja, znanstvenik) in zato »mehkih ka Bračika Vidmar, dr. med.vztrajnosti; zakonodajo bo trebaspremeniti tako, da sistem specializa- veščin«, t. i. veščine komunikacije s Na naslednji seji bo za 11. mesto vcij in kroženja iz zaprtega, nekonku-renčnega, regionalnega modela pacienti – in med zdravniki. Tuje in SIZ predlagan Luka Kovač, dr. med.,odpremo v nacionalni, bolj konkuren-čen in zdravo ambiciozen model; le-ta domače študije jasno kažejo (pre)viso- specializant, predstavnik združenjanaj omogoči, da specializanti poiščejonajboljše učitelje in učne ustanove ter ko stopnjo preobremenjenosti in Mladih zdravnikov.obratno, imajo učne ustanove inzdravstveni zavodi možnost in interes izgorelosti zdravnikov. Na prvi seji SIZ-a, 2. marca 2017,poiskati ter privabiti najboljše specia-lizante – svoje bodoče sodelavce! Zato močna zaveza k nadaljnjim so bili potrjeni člani komisij in projek- Člani SIZ-a verjamemo, da bo le pospešenim aktivnostim v smislu tne skupine:večja pretočnost in konkurenč-nost med učnimi ustanovami (delo- ponuditi pomoči in izobraževanja s Komisija za specializacije: tega področja. asist. Peter Golob, dr. med. (predsed- Seveda je veliko dobrih stvari s nik), izr. prof. dr. Bojana Beović, dr. področja izobraževanja uresničila že med., Goran Buser, dr. med. (speciali- prejšnja sestava SIZ-a pod vodstvom zant, predstavnik Mladih zdravni- prof. dr. Bojane Beović; še posebej je kov), Aleš Fischinger, dr. med., treba pohvaliti izredno kakovosten in Boštjan Kersnič, dr. med., Staša širok nabor podiplomskih izobraže- Kocjančič, dr. med. vanj, predvsem s področja komunika- Komisija za akreditacije: mag. cije, prepoznave nasilja itn. Organiza- Dubravka Bračika Vidmar, dr. med. cijo le-teh bo SIZ podprl tudi v (predsednica), doc. dr. Anže Kristan, prihodnje, kot tudi vzpodbujal ponud- dr. med., Janez Kompan, dr. med., bo najbolj iskanih izobraževanj tudi v doc. dr. Miha Skvarč, dr. med. regijah izven Ljubljane. Projektna skupina za preno- Prepričani smo, da je dosedanja vo pripravništva: asist. dr. Hugon ponudba podiplomskih izobraževanj Možina, dr. med. (predsednik), dr. za zdravnike dobra, le še bolj jo je Roman Košir, dr. med., Barbara treba približati članom. Furman, dr. med., Matevž Privšek, dr. Tudi s tem namenom je SIZ in med., prim. mag. Rade Stanić, dr. njegove aktivnosti možno od sedaj med., prim. Ivan Vidmar, dr. med., spremljati ter s SIZ-om neposredno Marko Zelinka, dr. med. sodelovati tudi preko Twitterja (@SIZ_ZZS) in Facebooka.

Revija ISISZ18bornicaApril 2017Iz dela zbornice Predlog spomladanskega razpisa Znižanje specializacij posredovan članarine in ministrstvu pošiljanje odločb Zbornica je 23. februarja 2017 v soglasje Ministrstvu za zdravje RS posredo-vala predlog spomladanskega razpisa specializacij. Predlagali smo razpis 322 S finančno službo zbornice smorazličnih specializacij, kar je skoraj 100 več, kot jih je na spomladanskih razpisih začeli preverjati možnosti za znižanjezbornica povprečno predlagala v zadnjih štirih letih. Prav tako smo na željo članarine. Prve ocene kažejo, da zniža-potencialnih kandidatov dodali novo neobvezno izbirno merilo »opravljen izpit nje za 10 odstotkov ne bi vplivalo naCCSE«, ki bo kandidatom prinesel pet dodatnih točk. delovanje zbornice, pri večjem zniža- nju pa je treba upoštevati predvidene Delovni obisk na Zavodu Republike dejavnosti zbornice v prihodnjih letih. Slovenije za zaposlovanje S pogovori za znižanje članarine bomo nadaljevali. Prav tako bo treba zakon- Vodstvo zbornice je bilo 21. februarja 2017 na delovnem obisku na Zavodu sko urediti, da vam odločb o članariniRepublike Slovenije za zaposlovanje, saj želimo okrepiti sodelovanje pri sprem­ ne bi bilo treba dvigovati osebno. Vljanju nezaposlenosti zdravnikov. bližnji prihodnosti zato načrtujemo vnovičen predlog za spremembo Prizadevamo si namreč, da bi bilo brezposelnih zdravnikov in zobozdravni- Zakona o zdravniški službi, ki bi lahkokov čim manj in bi bila obdobja njihove nezaposlenosti čim krajša. omogočil pošiljanje odločb članom z navadno pošto. Konec januarja je bilo v evidenci zavoda 153 brezposelnih zdravnikov in 27brezposelnih zobozdravnikov. Zavod bo ZZS mesečno obveščal o stanju, do konca Srečanjemarca pa bodo pripravili analizo gibanja nezaposlenosti za tri leta nazaj. vodstva zdravniškeE­ vropska Vodstvo se je seznanilo z obsežno zbornice zkomisija naj prijavo, ki jo je zbornica junija lani ministrico zapresodi podala na Evropsko komisijo. Posa- zdravjeskladnost mičnim pobudam navkljub zbornicasistema ne bo umaknila prijave na Evropsko 28. februarja sta se predsednica dr.financiranja komisijo, s katero zahtevamo presojo Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., injavne skladnosti slovenskega sistema generalni sekretar Iztok Kos, dr. med.zdravstvene financiranja javne zdravstvene službe spec., na povabilo ministrice Milojkeslužbe z z evropskim konkurenčnim pravom. Kolar Celarc udeležila delovnegaevropskim Želimo namreč, da Evropska komisija srečanja na Ministrstvu za zdravje RS.konkurenčnim presodi, ali je neenakopravno obrav- Osrednja tema pogovora je bil razpispravom navanje koncesionarjev v razmerju do specializacij v spomladanskem roku in javnih zavodov pri financiranju izdelava mreže izvajalcev zdravstvenih zdravstvenih storitev skladno z storitev. Pogovarjali so se tudi o drugih evropskim pravom. Zbornica v svojih vprašanjih, povezanih s predvideno stališčih nikakor ni osamljena, saj od zdravstveno reformo, in o možnostih vstopa Slovenije v Evropsko unijo na za ureditev problematike izplačevanja to problematiko opozarjajo tudi odškodnin bolnikom oz. njihovim domači pravni strokovnjaki s področja svojcem po nepričakovanem težjem ali financiranja javnih služb. tragičnem zapletu zdravljenja.

Revija ISIS Zbornic1a9April 2017 Pogovori Odbor Z delom je z vodstvom za zasebno začel tožilec Fidesa in dejavnost začel zbornice, vodstvom z delom sestal se je Slovenskega tudi Svet za zdravniškega 1. marca je bila prva seja Odbora izobraževanje društva za zasebno dejavnost v novi sestavi. zdravnikov Odbor vodi ortoped dr. Matevž Predsednica ZZS se je v začetku Gorenšek, dr. med., podpredsednik je 2. marca je bila prva seja Sveta zamarca ločeno sestala s Konradom zobozdravnik Matej Praprotnik, dr. izobraževanje zdravnikov, ki ga vodiKuštrinom, dr. med., predsednikom dent. med. V prvem delu seje so člani Gregor Prosen, dr. med. spec. Sodelo-Sindikata zdravnikov in zobozdravni- odbora preteklega mandata predstavi- vanje v svetu so potrdili vsi izvoljenikov Slovenije Fides, in prof. dr. li svoje delo in opozorili na najbolj člani. Svet je opravil tudi imenovanjaRadkom Komadino, dr. med., predse- pereče težave, drugi del seje pa je bil komisije za podiplomsko usposablja-dnikom Slovenskega zdravniškega namenjen načrtu dela odbora za ta nje in komisije za akreditacije. Imeno-društva. Načrtujemo tvorno sodelova- mandat. Seje so se udeležili vsi člani, vali so tudi člane projektne skupine zanje v dobro zdravnikov in zobozdrav- ki so bili potrjeni na seji skupščine. prenovo pripravništva ter predstavni-nikov. Zdravniške organizacije se Seji je prisostvovala tudi predsednica ke ZZS v UEMS-u. Obravnavali so večzavedamo, da moramo združiti svoje zdravniške zbornice dr. Zdenka konkretnih vprašanj, pripravili načrtvrste tako pri vprašanjih zdravstvene Čebašek - Travnik, dr. med. Vsi sklepi dela in že določili datum naslednjereforme oz. zdravstvenega sistema kot so bili sprejeti soglasno. seje. S svojim delom je začel tudiv naši skrbi za bolnike. tožilec zbornice doc. dr. Tomaž Zupanc. Izšel je Večjezični priročnik za Zdravniška lažje sporazumevanje v zdravstvu zbornica sodelovala na Ob izidu »Večjezičnega priročnika za lažje sporazumevanje v zdravstvu« v pogajanjih medosmih jezikih ter ob prvem strokovnem usposabljanju z naslovom »Pacient ne Fidesom ingovori slovensko! Izziv za zdravstvene delavce v Sloveniji« je  24. marca 2017 v vladoprostorih Domus Medica potekala novinarska konferenca. Vodstvo zdravniške zbornice je v Na konferenci sta bila predstavljena priročnik in usposabljanje, ki sta nastala preteklem tednu sodelovalo na poga-v okviru projekta »Izdaja slovarja namenjenega lažji komunikaciji migrantov z janjih med vladno in sindikalnozdravstvenim osebjem«. Projekt poteka od julija 2016 do januarja 2018 in ga pogajalsko skupino za sklenitevsofinancirata Sklad za azil, migracije in vključevanje Evropske unije ter Ministr- aneksa h kolektivni pogodbi za zdrav-stvo za notranje zadeve RS. Pri projektu sodelujejo Filozofska fakulteta, Medicin- nike in zobozdravnike v RS. Pozdra-ska fakulteta, Zdravstvena fakulteta Univerze v Ljubljani, Nacionalni inštitut za vljamo, da sta pogajalski stranijavno zdravje ter Zdravniška zbornica Slovenije.  parafirali aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike, Več informacij o usposabljanju in o terminih najdete na spletni strani projek- posebni del k tarifni pogodbi inta: http://multilingualhealth.ff.uni-lj.si in spletni strani ZZS: stavkovni sporazum o prekinitvihttp://www.domusmedica.si/dogodki/pacient-ne-govori-slovensko--izziv- stavke s prilogami. Ocenjujemo, da jeza-zdravstvene-delavce-v-sloveniji/9953--35573. to pomemben korak k ustreznejšemu vrednotenju odgovornega zdravniš- kega in zobozdravniškega dela.

Revija ISISA20ktualnoApril 2017Šola za učitelje učenjapravilne uporabevdihovalnikov in pršilnikovIzr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., Univerzitetna klinika za pljučne bolezniin alergijo Golnik Astma in kronična obstruktivna pljučna blja. Pravilno tehniko uporabe je treba prenestibolezen sta najpogostejši kronični pljučni bo- tudi v lekarne, kjer bolnik prevzame svoje zdravi-lezni. Obe bolezni najbolje zdravimo z uporabo lo. Oblikovali smo anketo, preko katere bomovdihanih zdravil. Ker pa je tako vdihovalnik kot med vami, zdravstvenimi delavci, preverjali oz.pršilnik lahko za bolnika tehnično zahtevna zbirali prijave za to, kdo bi se bil pripravljennaprava, že več kot dve desetletji opozarjamo na udeležiti izobraževalnega tečaja po načelu »trainto, da brez zadostnega učenja in preverjanja the trainer« – učenje učiteljev za pravilnoznanja bolnikov pri uporabi teh pripomočkov uporabo inhalatorjev. To se nam zdi pomembno,zdravilo ne doseže pljuč in posledično s tem zato da je učenje na vseh ravneh enako in dasvojega učinka. bolnik ne dobiva nasprotnih informacij o tem, kako naj zdravilo jemlje, saj se s tem pravilnost Vsak vdihovalnik oz. pršilnik ima svoje jemanja zdravila močno zmanjšuje.posebnosti, ki jih mora obvladati tudi tisti, kibolnika uči. Zato smo se na posvetu januarja Šola, ki bi učitelje učila uporabe inhaliranihletos srečali tako specialisti pulmologi kot zdravil, bi bila organizirana za vse zdravstvenezdravniki primarne ravni, farmacevti, zdrav- delavce, od farmacevta do zdravnika. Ti učitelji pastveni tehniki in diplomirani zdravstveniki ter si bi v svojih strokovnih okoljih, npr. v zdravstve-izmenjavali mnenja o tem, kaj bi bilo treba nem domu, regiji ipd., to znanje prenesli nanarediti, da bo bolnikovo znanje zadostno, kako izvajalce, ki učijo bolnike. Podoben sistem jega učiti in kako njegovo znanje preverjati. Pou- evropska respiratorna zveza uvedla tudi za učenjedarili smo, da je priložnosti za učenje zadosti spirometrije – osnovne preiskave delovanja pljučtako ob stiku bolnika z zdravnikom, medicinsko – in se je v zadnjih petih letih v evropskem insestro, farmacevtom v lekarni kot z zdravnikom svetovnem merilu izkazal za zelo uspešnega.specialistom. Prvo šolo za učitelje uporabe inhaliranih Spletne ankete so pokazale, da je po ocenah zdravil bi organizirala Klinika Golnik. Šolo bibolnikov osem minut učenja zadosti, da obnovijo vodili zdravnik, diplomirana medicinska sestraznanje o uporabi vdihovalnika. Strinjamo se, da in klinični farmacevt z največ izkušenj pri upora-bi, ne glede na to, koliko časa bolnik že prejema bi in poznavanju delovanja vdihovalnikov. Tečajdoločeno zdravilo, morali vedno preverjati bi trajal šest ur in bi obsegal teoretske osnoveuporabo vdihovalnika na vseh točkah, ko pride v delovanja vdihovalnikov, fizikalne lastnostistik z zdravstveno službo ali farmacevtom. vdihanih delcev, farmakološke lastnosti vdihanihIzobraževalno gradivo v papirni obliki je najslab- zdravil in, kar je najpomembnejše, praktičnoše sprejeto, saj ga bolnik večinoma ne pogleda uporabo in vadbo različnih tipov vdihovalnikov zveč kot enkrat. Pomembno vlogo pri tem imajo opisom in pozornostjo na pojavljanju najpogo-tudi društva bolnikov, kjer določeni prikazi in stejših napak pri njihovi uporabi. Prva taka šolapraktične vaje lahko izboljšajo znanje bolnikov. bo organizirana na Kliniki Golnik 16. maja 2017 od 14. do 20. ure. Če se vam zdi sodelo- Strinjali smo se, da se mora vsako učenje vanje na tej šoli zanimivo, prosim, izpolnitekončati tako, da bolnik sam prikaže uporabo prijavnico (http://www.klinika-golnik.si/uplo-svojega vdihovalnika, torej pred učiteljem ads/klinika- golnik-files/prijavnica_vdih_prs.pokaže vse korake do vdiha. Na mestih, kjer pdf). Število mest bo za prvo delavnico omejenobolnika učimo, morajo biti na voljo zloženke o na 15 udeležencev.pravilni uporabi vdihovalnikov in mogoče tudivideogradivo o tem, kako se vdihovalnik upora-

Revija ISIS Aktualn2o1April 2017Sporne revije v znanstvenikomunikacijiSaša Zupanič, univ. dipl. bibl. in etnol., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Knjižnica,založništvo in uredništvo revije Zdravstveno [email protected] Uvod Sporne objave se s spleta ne brišejo in podatkovne zbirke, rangiranje znan- rušijo verodostojnost znanstvene stvenih založb ter razne tipologije Na pasti objavljanja v prosto komunikacije. objav. Meritvam znanstvene uspešno- dostopnem spletnem založništvu so sti so podvrženi profesorji in razisko- doslej opozorili številni profesorji, Poglejmo problematiko spornih valci na univerzah in raziskovalnih raziskovalci in bibliotekarji. objav natančneje. inštitutih. Od te uspešnosti so odvisne njihove habilitacije v nazive in uspeš­Slika 1: Prikaz problematike spornih objav. Merjenje znanstvene nost pri pridobivanju raziskovalnih Slika 1 prikazuje knjižnico današ­ uspešnosti projektov. njega časa, knjižnico brez papirja in Znanost si je skozi čas izdelala Prost dostop pogosto brez plačljivega branja. Na svoje sisteme merjenja uspešnosti. sliki je miselni vzorec, s pomočjo kate- Sistemi se nadgrajujejo, a v svojem Tradicionalni poslovni model rega bomo poskušali prikazati celovi- bistvu ostajajo nespremenjeni od leta znanstvenega publiciranja je finančno tost problematike spornih objav. 1975, ko je bilo uvedeno merjenje nevzdržen, naročnine na znanstvene faktorja vpliva revij s citati. Tako so revije so previsoke. Knjižnice se Pojav spornih revij pogojuje osnovni gradniki meritev uspešnosti združujejo v konzorcije, da lahko sistem merjenja znanstvene uspešno- citatni indeksi (WoS, kasneje še nabavijo vsaj osnovno znanstveno sti, prost dostop do revij in predvsem Scopus), vključenost revij v različne periodiko. Letni dobiček založnikov plačljivost objav s strani avtorjev. znanstvenih revij je ca. 7 bilijonov Bibliografska kontrola problem ameriških dolarjev. Vprašljiva je tudi prepoznava, nikakor pa ne rešuje. etika tega modela, saj se velike znan- stvene založbe (Elsevier, Springer, Wiley-Blackwell, Taylor&Francis …) okoriščajo na račun avtorjev, recen- zentov in urednikov. Akademska pomlad, kot imenujemo upor znan- stvenoraziskovalnega sveta proti grabežljivim založniškim praksam (nesodelovanje v tem modelu), je pod- prla nov model znanstvenega publici- ranja na spletu, kjer so objave prosto dostopne. Delež tega modela danes ne presega 5 odstotkov. Plačljivost objav Prost dostop do objav za svoje delovanje potrebuje vir financiranja, ki so ga založbe z naročnikov preloži- le na avtorje. Ti so za objavo dolžni plačati strošek objave (Article Pro- cessing Charge – APC). Ta lahko danes znaša med 100 in nekaj 1000 EUR. Pogosto so visoki zneski priso-

Revija ISISA22ktualnoApril 2017tni pri uglednih revijah z višjim la. Možnost sporne objave dodatno čju, ne kultivirajo prihodnjih genera-faktorjem vpliva in ne izkazujejo zlonamerno izkoriščajo tržniki ekolo- cij avtorjev … Sporne revije v nobe-dejanskih stroškov objave, ampak so ško spornih tehnologij, spornih nem pogledu ne skrbijo za razvojodraz povpraševanja. Prost dostop s farmacevtskih pripravkov, spornih svojega znanstvenega področja.finančno obremenitvijo avtorjev živil itd. Znanost in družba sta takoimenujemo zlati model prostega ujeta v past, ki ji ne znamo ali nočemo Običajna praksa pridobivanjadostopa. Finančna obremenitev narediti konca (zadostovala bi že rokopisov je pri spornih založnikihavtorja ruši sistem znanstvenega ukinitev plačljivosti objav s strani zaporedno razpošiljanje velikegapubliciranja. Avtorju je omogočen avtorjev). števila e-sporočil, v katerih avtorjemnakup objave. Koruptivnost znanstve- obljubljajo hitro objavo (povprečje jene komunikacije je dobila krila. Definicija spornih 2–3 mesece) za nižjo ceno (povprečje revij je 180 dolarjev), kot jo imajo legiti-Sporne objave mne revije, pri katerih v prostem Sporne revije izdajajo neetični dostopu strošek objave nosijo avtorji. V zadnjem desetletju se je pojavila založniki s slabim znanstvenim Ugledne revije tekmujejo v kakovostiskupina revij, ki namerno izkorišča in namenom. Srečamo lahko še cel kup in ne v hitrosti in ceni objave.zlorablja zlati model prostega dostopa poimenovanj: psevdorevije, predator-za lasten dobiček in namerno ne ske revije, roparske revije, piratske Sporne revije vabijo v svoje krogezagotavlja kakovosti objav, ki jo revije, plenilske revije, lažne revije, z e-sporočili tudi urednike in recen-dosegamo z zunanjo recenzijo. Pojavi- sumljive revije, hekerske revije, zente.li so se že tudi sporni konferenčni ugrabljene revije … V bibliotekarskihzborniki. krogih smo se odločili za uporabo Značilnosti spornih skupnega izraza zanje – sporne revije. revij V družbi znanja ja raziskovalcevvse več, posledično močno narašča Sporne revije delimo na: Recenziranje,tudi število novih znanstvenih revij, –– plenilske (tj. revije, ki se trudijo indeksacija, zavezanostmed njimi tudi spornih. Trg, ponudba objaviin povpraševanje torej. Merila biblio- prikazati kot ugledne, čeprav tografske uspešnosti bi morala temeljiti niso) in Osnovna značilnost spornih revijna kakovosti in ne količini objav. –– lažne revije (tj. revije, ki ugrabijo je, da izpustijo temelj znanstvenega identiteto neke druge, običajno publiciranja, zunanje recenziranje.Bibliografska kontrola ugledne revije). Revije nimajo recenzentskega postop- Pridevnik »sporni« se nanaša na ka ali pa je le-ta minimalen. Recenzi- Indeksiranje objav v podatkovnih dejstvo, da je objava v teh prosto je, kolikor jih je, delujejo kot vnaprejzbirkah naj bi zajemalo tudi pregled dostopnih revijah plačljiva, kriterijev napisana splošna pozitivna mnenja.legitimnosti objav. Ker pa prepozna- za objavo pa ni. Ker je namen spornih Recenzije so vselej dvojno slepe.vanje spornih objav ni vselej prepro- revij izključno dobiček, se sporne Sporne objave tako niso znanstvenosto in včasih zahteva precej detektiv­ založbe namerno izognejo vsem ocenjene, zato jim ne pripada znan-ske žilice, se med zavedenimi nenujnim stroškom. V objavo sprej- stveno zaupanje. Ugledne revijeobjavami pojavljajo tudi sporne mejo vse ali skoraj vse prejete rokopi- določen delež rokopisov zavrnejo,objave. Tako je sporna objava dvakrat se. Navzven lahko te revije zelo dobro objavljeni članki morajo upoštevatipotrjena: prvič kot objava na spletni posnemajo delovanje legitimnih neodvisna recenzentska mnenja instrani spornega založnika in drugič v znanstvenih revij in celo njihovih gredo tudi skozi več revizij. Postopekbibliografski zbirki. Objava bo zagoto- podpornih sistemov, kot so podatkov- zahteva določen čas in objava nikoli nivo kdaj celo citirana. Kako naj nepo- ne zbirke in citatni indeksi. prav hitra. Eden od možnih ukrepov,znavalec potem ve, kaj je sporno in Da zmanjšajo stroške dela, sporne ki bi spornim revijam zelo oteževalkaj ne? revije ne skrbijo za arhiviranje objav, delo, je vsesplošna uvedba javnih se ne ukvarjajo z vprašanjem naspro- recenzij v znanstveno publicistiko.Znanstvena tja interesov, raziskovalno etiko, nekomunikacija na preverjajo plagiatorstva, ne skrbijo za Druga značilnost spornih revij je,preizkušnji metapodatke in DOI-številke (DOI da niso indeksirane v legitimnih – identifikator digitalnega objekta), podatkovnih zbirkah in citatnih Prepoznavanje spornih objav je ne skrbijo za predobjave, ne objavljajo indeksih. Ocena v legitimnih zbirkahpomembno tako za avtorje, recenzen- jasnih navodil za avtorje in recenzen- jih seveda ne zanima, nadzoru sete, urednike, torej za integriteto te, njihovi uredniški in recenzentski nadvse izogibajo. Se pa lažno propagi-znanosti same, kot tudi za splošno postopki so nepregledni, ne skrbijo za rajo z vključitvijo v te zbirke in sjavnost, ki znanosti sledi in ji zaupa razvoj recenzentov na svojem podro- faktorji vpliva. Pogosto sporne revijeter seveda ne zna ločiti zrna od pleve- navajajo celo vključitev v namišljene

Revija ISIS Aktualn2o3April 2017 podatkovne zbirke in citatne indekse nal study of article volumes and Spodnja statistika je povzeta po podobnih imen, kot jih pozna legiti- market characteristics. BMC Med Beallovih letnih seznamih in kaže, da mni akademski svet: Journal Impact 2015; 13: 230. doi: 10.1186/s12916- je sporno založništvo še vedno v Factor, Global Impact Factor, General 015-0469-2. velikem porastu. Impact Factor, International Impact Factor Services, Indeks Copernicus ... Vse te namišljene zbirke na spletu dejansko obstajajo kot podjetja, ki izračunavajo sporne meritve vpliva revij, ki jih sporni založniki uporab- ljajo z namenom, da avtorje prepriča- jo o svoji legitimnosti. Sporne revije tem podjetjem celo plačujejo izračune namišljenih faktorjev vpliva, izračune pa baje dobijo v nekaj dneh. Na prvi JCR-izračun (JCR – Journal Citation Reports) se čaka najmanj dve leti. Tretja lastnost spornih revij je, da ne zagotavljajo objave. V najslabšem primeru avtor plača strošek objave, do objave pa nikoli ne pride (kar je na nek način dobro, saj je objava v legitimni reviji v tem primeru še možna). Ugledne revije zagotavljajo objavo vsem člankom, ki so uspešno prestali recenzentski postopek. Obsežnost problema in empirične raziskave spornega založništva Obstajajo že tudi prve empirične raziskave spornega založništva. V nadaljevanju bomo prikazali statistiko iz Beallovega seznama in nekaj rezultatov iz študije Shen C, Björk BC. ‚Predatory‘ open access: a longitudi- Graf 1: Število spornih revij med letoma 2010 in 2014.Sporni založnikiLeto Št. založnikov Sporne samostojne revije Lažne revije Leta 2014 je bilo na spletu 8.0002011 18 spornih revij, največ jih izide pri2012 23 Leto Št. revij Leto Št. revij spornih založnikih, ki izdajajo med 102013 225 in 99 spornih revij.2014 477 2013 126 2015 302015 693 Poznavanje značilnosti spornega2016 923 2014 303 2016 101 založništva bibliotekarjem pomaga pri pripravi iskalnih strategij za bolj 2015 507 učinkovito odkrivanje spornih revij. Tako ni nepomemben podatek, da 2016 882 glavnina spornih založnikov prihaja iz Indije in Azije in da se lokacije sporne-Tabela 1: Rast števila spornih založnikov, spornih samostojnih revij in lažnih revij v letih ga založnika zelo pogosto ne da določi-od 2011 do 2016 po Beallu. ti. Prav tako nam veliko pove dejstvo,

Revija ISIS A24ktualnoApril 2017Graf 2: Porazdelitev spornih objav po znanstvenih disciplinah v letu 2014.Graf 3: Geografska porazdelitev ca. 700 spornih založnikov. Graf 4: Geografska porazdelitev korespondenčnih avtorjev.da sporni založniki v največji meri in Azije, pa tudi iz Afrike. Poučenost o pojavljajo v obdobju zadnjih 10 letizdajajo splošne znanstvene revije obstoju spornih revij nam lahko skupaj s spornimi revijami. Kako(razpošiljanje e-sporočil z vabili k prepreči marsikatero težavo. Povpreč- ločevati legitimne od spornih revij?oddaji rokopisov vse povprek), ki v na cena objave v spornih revijah je 180znanosti že dolgo niso več vsakdanji ameriških dolarjev, čas od oddaje Akademske institucije, založniškapojav, saj se znanost že desetletja deli rokopisa do objave pa izjemno kratek združenja in komercialni ponudnikina vse bolj specifična znanstvena (povprečje 2–3 mesece) – podatka, ki izdelujejo sezname zaupanja vrednihpodročja. Revija »International journal ju je prav tako dobro poznati. revij in založnikov (bele sezname) terof biomedicine, engineering and social sezname tistih, ki ravnajo neetičnosciences« nas mora odvrniti od nadalj- Prepoznavanje (črne sezname). Oba pristopa imatanjega preučevanje legitimnosti revije spornih revij svoje prednosti in slabosti. Vsi tiže ob prebiranju naslova revije. Čisto seznami in sistemi so pristranski innaravoslovje je spornim revijam Raziskovalci seveda želijo svoje pomanjkljivi, zato je potrebno prever-najmanj podvrženo. Biomedicina, delo objaviti v legitimni reviji. V janje v več seznamih in zbirkah.strojništvo, ekonomija in družbene družbi znanja ja raziskovalcev vse več,vede se morajo pojava spornih revij posledično močno narašča tudi število Osnovna pripomočka za prepo-bolj zavedati, avtorji s teh področij znanstvenih revij, teh je danes čez znavanje spornih spletnih revij stamorajo biti pri izbiri revije bolj previ- 100.000 (vsaj 8.000 je spornih (poda- Beallov seznam spornih revij, ki je oddni. Večina avtorjev, ki objavlja v tek za leto 2014)). Številne znanstvene januarja 2017 odstranjen s spleta inspornih revijah, je prav tako iz Indije revije nimajo dolge tradicije in se počasi ne bo več ažuren, ter imenik Directory of Open Access Journals (DOAJ).

Revija ISIS Aktualn2o5April 2017Graf 5: Število spornih objav vs. višina stroškov objav.Beallov seznam – črni Seznam lažnih revij zajema kov s številnimi spornimi revijami inseznam spletno stran legitimne in spletno 1294 spornih samostojnih revij. Pri stran lažne revije, ki je ugrabila izdelavi seznamov se je Beall naslanjal Jeffrey Beall, bibliotekar in identiteto prve. Spletni strani sta na kriterije oz. standarde znanstvene-profesor na Univerzi v Koloradu v lahko zelo podobni, zato je to vrsto ga publiciranja, ki jih je povzel poDenverju, je od leta 2011 do začetka spornih revij najtežje identificirati. COPE – Committee on Publicationleta 2017 pripravljal sezname potenci- URL-naslova (URL – Uniform Reso- Ethics, WAME – World Association ofalnih, možnih ali verjetno spornih urce Locator) se vselej razlikujeta. Medical Editors, Principles of Tran-prosto dostopnih znanstvenih revij. Pogosta tarča so ugledne revije, ki sparency and Best Practice in Scholar-Razdelil jih je v dva seznama, seznam izhajajo le v tiskani izdaji, spletna ly Publishing, DOAJ in OASPA –spornih založnikov in seznam spornih izdaja pa je lažna. Open Access Scholarly Publisherssamostojnih revij. V kolikor sporna Association. Kriteriji so bili objavljenirevija izhaja pod okriljem založnika z Seznam podjetij, ki izvajajo skupaj s seznami. Bibliotekarji danesveč kot eno revijo, jo bomo v seznamu nelegitimne meritve faktorja vpliva operiramo z Beallovimi seznami innašli pod imenom založnika in ne pod revij, je presenetljivo dolg in kaže na kriteriji z začetka leta 2017.naslovom sporne revije. Vsem v svoj organizirano delovanje spornihseznam vključenim revijam je Beall založnikov, ki skušajo posnemati Imenik Directory of Openponudil možnost pritožbe in dokazo- celoten sistem znanstvene preverljivo- Access Journals (DOAJ)vanja nespornosti. sti revij. – beli seznam (https:// doaj.org/) Leta 2015 je seznamoma spornih 17. januarja 2017 je Beallovzaložnikov in spornih samostojnih izjemni seznam izginil s spleta Imenik DOAJ za razliko od Beallarevij dodal še dva seznama, seznam (https://scholarlyoa.com/) iz nejasnih identificira legitimne prosto dostopnelažnih revij in seznam nelegitimnih razlogov. Beallov seznam je alarman-meritev faktorja vpliva revij. tno dolg, zajema 1155 spornih založni-

Revija ISISA26ktualnoApril 2017znanstvene revije z recenzentskim Slovenski seznami Če pa vas vabilo k oddaji rokopisa,postopkom ne glede na jezik ali in zbirke sprejemu uredniške ali recenzentskepodročje znanosti. Zajema 9456 revij funkcije vendarle mika in se odločiteiz 128 držav (januar 2017). Slovenski profesorji in raziskoval- za preverjanje legitimnosti revije iz ci so podvrženi habilitacijam sloven- vaše e-pošte, pa sledite naslednjim Pogoji za vpis v imenik DOAJ so: skih univerz in ARRS-pravilom korakom:preverljivost in sledljivost osnovnih merjenja bibliografske uspešnosti. –– izločite vse revije, ki izhajajo vpodatkov o reviji (ISSN-številka, Javna agencija za raziskovalnoodgovorne osebe, kontakti – fizični in dejavnost RS (ARRS) ima na svoji Indiji oz. Aziji ali se lokacijee-naslovi, lastništvo revije, ime spletni strani nekaj redno ažuriranih založnika ne da določiti,revije, faktor vpliva, vključenost v seznamov, ki se jih pri izbiri revije –– izločite vse revije, ki pokrivajopodatkovne zbirke), podatki o kako- splača uporabiti. številna znanstvena področjavosti in preglednosti uredniškega in hkrati,recenzentskega postopka (natančnost ARRS-seznami podatkovnih –– uporabite Beallov seznam založni-opisa postopka, navodila za avtorje zbirk, založnikov in revij: kov in revij,in recenzente, jasni nazivi in zaposli- –– Mednarodne bibliografske baze –– uporabite imenik DOAJ,tve članov uredniškega odbora), –– v kolikor revija še ni izločena iznadzor nad plagiati, izjava o prostem podatkov, ki se upoštevajo pri vašega izbora, kontaktirajte svojodostopu, DOI-številka pri vseh kategorizaciji znanstvenih publi- knjižnico, ki bo preverila še ISSN-objavah, metapodatki za vse objave, kacij bazo serijskih publikacij ter opraviladolgoročno arhiviranje objav, rešeno –– Mednarodne založbe, ki se upošte- še druge potrebne nadzore.vprašanje licenciranja in avtorskih vajo pri kategorizaciji znanstvenihpravic (spodbuja CC-licence), regi- publikacij Zahvalastrirana politika oddaje objav v –– Revije, ki niso vključene v medna-repozitorij. rodne bibliografske baze podat- Iskrena hvala prof. dr. Igorju kov, se pa upoštevajo pri kategori- Švabu za pregled rokopisa in koristne Upamo, da bo DOAJ v kratkem zaciji znanstvenih publikacij predloge.zajel večje število legitimnih spletnih Uporabimo lahko tudi zbirkiprosto dostopnih znanstvenih revij in COBISS (Kooperativni online biograf- Literatura:bo ustrezno zapolnil vrzel, ki od leta ski sistem in servisi) ali SICRIS2017 nastaja z neažuriranjem Beallo- (Informacijski sistem o raziskovalni 1. Laine C, Winker MA. Identifying predato-vega seznama. dejavnosti v Sloveniji). ry or pseudo-journals. World Association of Medical Editors. February 15, 2017.Drugi mednarodni Zaključek Dostopno na: http://www.wame.org/seznami in zbirke identifying-predatory-or-pseudo-journals Bibliotekarji smo podporni stebri Uporabljamo pa lahko še vrsto univerz in inštitutov pri njihovi 2. Shen C, Björk BC. ‚Predatory‘ openzbirk in seznamov. Najbolj zanesljivi publicistični dejavnosti in trudimo se, access: a longitudinal study of articlezbirki sta zagotovo WoS in Scopus. da ob zahtevani učinkovitosti naši volumes and market characteristics. BMCSta bela seznama, saj spornih revij v podpori lahko zaupate. Kljub temu pa Med 2015; 13: 230. doi: 10.1186/teh citatnih indeksih ne bomo našli. V je za oddajo rokopisa v izbrano revijo s12916-015-0469-2.biomedicini lahko kot beli seznam odgovoren avtor. Zato: Think! Check!uporabimo tudi zbirko PubMed. Submit! To še posebej velja za mlade 3. Švab I, Makivić I. Predators and hijackers in manj izkušene avtorje. in academic publishing. Eur J Gen Pract Veliko podatkov o serijskih 2015; 21(2):95-6. doi:publikacijah nudi tudi Ulrichsweb ter Sporne objave se na željo avtorjev 10.3109/13814788.2015.1037270.baza ISSN. Uporaba teh zbirk je izbrišejo iz COBISS-a ali pa se jimplačljiva. Ugotavljamo, da sporni dodeli tipologija 1.04 (strokovni 4. Hojnik J. Roparske revije v znanosti. V:založniki uspejo vsaj začasno preva- članek). Priložnosti in pasti elektronskih revij.rati tudi nadzorne mehanizme teh Strokovno srečanje o elektronskemzbirk. Bližnjic do znanstvenega uspeha založništvu v Univerzitetni knjižnici ni, zato so preverjene poti najboljše. Maribor, 4. februar 2016. Dostopno na: Zelo dobrodošla je sveža skupna Vabljiva sporočila in ponudbe v vaši https://video.arnes.si/portal/asset.iniciativa založniških, uredniških, neželeni pošti sodijo v koš. zul?id=z1iKXFWjjRe8KUSWJI9OmXaxakademskih, raziskovalnih in drugih Zanimivost vašega znanstvenorazisko­organizacij Think. Check. Submit. val­nega dela naj vam daje potrebno 5. Vončina M, Jug J, Mur B, Kotar M.(http://thinkchecksubmit.org/). potrpljenje in vztrajnost za kakovo- Podpora raziskovalcem v okolju neetične-Toplo priporočam ogled njihovega stno objavo v ugledni reviji, ko bo ga znanstvenega publiciranja. V: Upra-videoposnetka in spletne strani. zanjo čas. vljanje znanja v knjižnicah. Posvetovanje sekcij Zveze bibliotekarskih društev Slovenije 2016, Maribor, 19.–20. 9. 2016. Dostopno na: http://www.zbds-zveza.si/ sites/default/files/dokumenti/2013/ izvlecek_voncina2016.pdf 6. Beall’s List, 2017. Dostopno v slovenskih knjižnicah.

Revija ISIS Aktualn2o7April 2017Odškodninska odgovornostzdravnikaŽiga Novak, mag. prav., ZZS dninsko odgovornost zdravnika bi lahko uporabili v primeru, kadar [email protected] privolitve pacienta v določen poseg oz. zdravnik določen poseg opravi kljub Medicina je eno izmed področij, deliktna odškodninska odgo- nasprotovanju pacienta. V takemkjer se vsako napako obravnava zelo vornost), ali primeru pogodbeni odnos ne nastane.6strogo, tako znotraj stroke kot v b) kdo prekrši kakšno poslovnojavnosti, zato je nujno potrebno, da je (pogodbeno) obveznost, ki jo ima V skladu s teorijo in sodno praksovsak zdravnik oz. zobozdravnik do drugega (poslovna odško- slovenskih sodišč velja, da se v raz-seznanjen z osnovami odškodninske- dninska odgovornost). merjih med zdravnikom oz. zdrav-ga prava. Naslovna tema na kratko Značilnost poslovne odško- stveno ustanovo in pacientom upora-povzema temeljne institute odško- dninske odgovornosti je, da se bljata obe vrsti odškodninskedninske odgovornosti zdravnikov, v protipravnost ravnanja kaže v kršitvi odgovornosti. V praksi se omenjenonaslednjih številkah pa bo nadgrajena pogodbene obveznosti – obveznosti razlikovanje na poslovno in neposlov-s podrobnejšo analizo posameznih opraviti ravnanje, ki se ga je stranka s no odškodninsko odgovornost izraziinstitutov in specifik odškodninske pogodbo zavezala opraviti. Stranki te zgolj pri razbremenitvi od odškodnin-odgovornosti zdravnikov. odgovornosti (v našem primeru skega delikta oz. pogodbene odško- zdravnik in pacient) sta že pred dninske odgovornosti, vendar pa se Odškodninska odgovornost je nastankom odškodninske odgovorno- bomo v obeh primerih vedno vprašali:vrsta obligacijskega razmerja, katere- sti v medsebojnem poslovnem obliga- ali je zdravnik ravnal v skladu sga vsebina je obveznost odgovorne cijskem razmerju, kršitev obveznosti pravili in stroko?7osebe povrniti oškodovancu škodo, za ene stranke, ki izvira iz tega razmerja,katero odgovorna oseba odgovarja, in pa povzroči nastanek poslovne odško- Subjektivnapravica oškodovanca zahtevati od dninske odgovornosti. V zvezi s ali objektivnaodgovorne osebe povrnitev te škode. poslovno odškodninsko odgovornostjo odškodninskaDa bi odškodninska odgovornost teorija ni enotna pri vprašanja, o odgovornostnastala, morajo nastopiti določena kakšni pogodbi govorimo – ali gre zapravna dejstva, na nastop katerih podjemno pogodbo ali kakšno drugo. Naslednje vprašanje je, ali gre vpravo (zakon) veže obveznost povrniti Za podjemno pogodbo je namreč primerih medicinske napake zapovzročeno škodo.1 značilna obveznost rezultata, v večini subjektivno ali objektivno odškodnin- primerov pogodb o zdravljenju3 pa je sko odgovornost. OZ v prvem odstav- Obligacijski zakonik (v nadaljeva- obveznost zdravnika obveznost priza- ku 131. člena določa, da tisti, kinju: OZ)2 v 10. členu določa, da se je devanja – obveznost, da si bo z vso povzroči drugemu škodo, jo je dolžanvsakdo dolžan vzdržati ravnanja, s profesionalno skrbnostjo (»lege povrniti, razen če dokaže, da je škodakaterim bi utegnil drugemu povzročiti artis«) prizadeval doseči določenškodo, zato si v nadaljevanju poglej- rezultat zdravljenja, hkrati pa ne 1. Plavšak, N., et al., 2009, str. 469.mo osnove, kako je v Sloveniji urejeno prevzema jamstva, da bo takšen 2. Uradni list RS, št. 97/07 – uradnopodročje odškodninske odgovornosti, rezultat res uresničen.4s poudarkom na opravljanju zdravni- Po drugi strani je značilnost prečiščeno besedilo in 64/16 – odl. US.ške službe. neposlovne odškodninske odgo- 3. Večinoma se zagovarja stališče, da v zvezi vornosti, da subjekta te odgovornostiPoslovna ali pred njenim nastankom nista bila v s poslovno odškodninsko odgovornostjoneposlovna nikakršnem medsebojnem poslovnem zdravnika govorimo o podjemni pogodbi,odškodninska razmerju. Protipravnost ravnanja tako vendar teorija pri tem ni enotna, saj je zaodgovornost ne izvira iz kršitve pogodbene obve- podjemno pogodbo namreč značilna znosti, ampak iz kršitve kakšne druge obveznost rezultata, ki v primeru pogodbe Možnosti nastanka škode sta dve: neposlovne obveznosti oz. iz določene- o zdravljenju večinoma ne pride v poštev.a) kdo poseže v tujo korist, ne da bi ga tveganja, ki izvira s področja 4. V določenih primerih bi sicer lahko odgovorne osebe.5 Neposlovno odško- govorili o obveznostih rezultata, npr. bil z oškodovancem v kakšni plastična kirurgija, anestezija in delno pri poslovni zvezi (neposlovna oz. zobozdravstvenih storitvah (protetiki). Samec Berghaus, N., et al., 2015, str. 117. 5. Plavšak, N., et al., 2009, str. 471-472. 6. Samec Berghaus, N., et al., 2015, str. 117. 7. Ibidem, str. 118.

Revija ISISA28ktualnoApril 2017nastala brez njegove krivde (subjek- lativno) izpolnjene štiri predpostavke: poslabšanje zdravja. Pojavlja setivna oz. krivdna odškodninska nedovoljeno škodljivo dejstvo oz. naključno in ga kljub predvidljivostiodgovornost z obrnjenim dokaznim protipravnost, vzročna zveza, škoda in ni mogoče preprečiti.16 Poleg tega sebremenom), dalje v drugem odstavku odgovornost. pojavljajo vedno novi zapleti, pripa določa, da se za škodo od nevarne katerih bo treba dokazovati, da nisostvari ali dejavnosti, iz katerih izvira 1. Nedovoljeno nastali kot posledica napak.17večja škodna nevarnost za okolico, škodljivo dejstvo –odgovarja ne glede na krivdo (objek- protipravnost b) P omanjkanje pacientovetivna odškodninska odgovornost). privolitve Za obstoj odškodninske odgovor- Za dopustnost medicinskega Obe vrsti odškodninske odgovorno- nosti zdravnika je nujno, da je zdrav-sti se med seboj razlikujeta tako po nik ravnal nedopustno oz. protiprav- posega oz. predlaganega zdravljenjakrivdi kot predpostavki za nastanek no. Določen zdravniški poseg je mora biti podano pacientovo so-odškodninske odgovornosti. Krivda kot protipraven zaradi kršitve pravil glasje oz. privolitev (»informedpredpostavka za odškodninsko odgovor- stroke (medicinska napaka) oz. consent«), ki predstavlja njegovonost nastopa le pri krivdni odškodninski zaradi pomanjkanja pacientove izjavo volje in pomeni uresničevanjeodgovornosti, pri objektivni odškodnin- privolitve.12 pravice do svobodnega odločanjaski odgovornosti pa krivda ni predpo- vsakega posameznika o posegih vstavka, zato OZ zanjo uporablja izraz a) Kršitev pravil stroke njegove osebnostne pravice. Privolitev»odgovornost ne glede na krivdo.8 Medicinska napaka se danes pa je lahko pravno veljavno podana le v primeru, ko zdravnik pacienta pred Pri subjektivni odgovornosti definira kot »odstopanje od profesio- posegom na primeren in razumljivmora tožnik tako dokazati, da je nalnih standardov strokovnega način pouči o bolezni oz. stanju, mupoškodovalec ravnal nedopustno, da ukrepanja, skrbnosti in pazljivosti, ki pojasni možnosti zdravljenja, morebi-mu je nastala pravno priznana škoda ima lahko za posledico kakršnokoli tne nevarnosti in predvidljivostin da je ta škoda posledica poškodo- poslabšanje zdravja«. V praksi se uspeha – zdravnik mora izpolnitivalčevega ravnanja. Zaradi načela medicinske napake zgodijo zaradi svojo pojasnilno dolžnost.18krivdne odgovornosti z obrnjenim zdravnikove malomarnosti, ki jo Obseg, vsebina in omejitve so odvisnidokaznim bremenom pa mu ni treba opredeljujemo kot nenamerno od okoliščin v konkretnem primeru. Vdokazovati krivde, temveč bo poško- ravnanje, ki zaradi nevestnosti, kolikor zdravnik pred izvedbo medi-dovalec moral dokazati, da je škoda neskrbnosti, neznanja ali lahkomisel- cinskega posega pacienta ne seznani znastala brez njegove krivde. Po drugi nosti ni v skladu s standardnimi dejstvi oz. če pacient ne privoli vstrani mora pri objektivni odgo- pravili stroke oz. profesionalnim poseg, je le-ta nedopusten in nespor-vornosti za škodo od nevarne stvari ravnanjem.13 no pomeni poseg v pacientove ustavneali nevarne dejavnosti imetnik nevar- dobrine.19ne snovi oz. tisti, ki se ukvarja z Pomembno je upoštevati tudi čas,nevarno dejavnostjo, dokazati, da v katerem se presoja napako. V skladu 2. Vzročna zvezanevarna stvar oz. nevarna dejavnost s teorijo se je treba postaviti nani bila vzrok nastali škodi.9 stališče trenutka, ko je zdravnik Med nedovoljenim škodljivim odločal (»ex ante«).14 Ocenjevanje je dejstvom in škodljivo posledico Objektivno odgovornost zdravni- treba postaviti v čas in kraj, kjer je (škodo) mora obstajati vzročnaka, torej odgovornost ne glede na zdravljenje potekalo, upoštevati je zveza. Praviloma se uporablja teorijakrivdo, bi v našem sistemu uporabili treba položaj zdravnika, pacienta in adekvatne vzročnosti – vzročna zvezale, če bi zdravniško dejavnost oprede- vpliv zunanjih okoliščin v tistem času. obstaja, če je posledica primerna inlili kot nevarno dejavnost. Ob tehta- Četudi bi se zdravnikovo ravnanje adekvatna ravnanju povzročitelja innju argumentov za eno ali drugo kasneje izkazalo kot napačno, je čisto jo je, če gledamo s subjektivne strani,rešitev so prevladali argumenti za mogoče, da bi glede na okoliščine, vsubjektivno oz. krivdno odškodninsko konkretnem času, ko se je zdravnik 8. Plavšak, N., et al., 2009, str. 471.odgovornost,10 navedeno pa je potrje- odločal, ob upoštevanju zgoraj nave- 9. Končina Peternel, M., 1999, str. 1298.no tudi v sodni praksi najvišjih sodišč denih okoliščin, vsak drug zdravnik 10. Polajnar - Pavčnik, A., 1998, str. 100.v evropskih državah in v ZDA.11 odločil enako.15 11. Samec Berghaus, N., et al., 2015, str. 119. 12. Žvipelj, M., 2002, str. 714.Elementi Od medicinske napake pa je treba 13. Planinšec, V., 2004, str. 267.odškodninske ločiti primere zapletov v zdravljenju. 14. Žvipelj, M., 2002, str. 717.odgovornosti Zaplet je dogodek, ki se zgodi med 15. Flis, V., 2013, str. 6. zdravljenjem, ki je sicer potekalo 16. Strnad, I., 2002, str. 845. Za odškodninsko odgovornost strokovno neoporečno in z največjo 17. Žvipelj, M., 2002, str. 716.zdravnika morajo biti sočasno (kumu- možno skrbnostjo, in ima za posledico 18. Strnad, I., 2002, str. 847. 19. Žvipelj, M., 2002, str. 725.

Revija ISIS Aktualn2o9April 2017povzročitelj mogel ali moral pričako- okviru odškodninske odgovornosti Literatura:vati.20 V slovenskem pravnem siste- zdravnika praktično ne pride vmu je uveljavljeno pravilo, da mora poštev (izjemo predstavljajo situacije 1. Flis, Vojko, Medicinska napaka, v:pacient dokazovati tudi vzročno evtanazije in medicinskega posku- Zapleti: prepoznava, preprečevanje inzvezo, vendar pa je v sodni praksi sa).26 zdravljenje, Združenje za maksilofacialnoslovenskih sodišč v zvezi z ugotavlja- in oralno kirurgijo Slovenije, Ljubljana,njem vzročne zveze presežen dokazni Malomarnost se definira kot 2013, str. 1–12.standard prepričanja, zato se je v ravnanje, ki ne ustreza standarduprimerih, ko je dokazovanje vzročne skrbnosti, ki se uporablja za presojo 2. Ivanjko, Šime, Odgovornost in zavarova-zveze za pacienta pretežko (dokazna ravnanja posamezne osebe. Kakšen nje odgovornosti zdravnika, v: Medicinastiska), v praksi uveljavil dokazni standard skrbnosti je treba uporabiti, in pravo: sodobne dileme II, Pravnastandard pretežne verjetnosti pa je odvisno od položaja povzročite- fakulteta Univerze v Mariboru, Zdravni-(obstajati mora vsaj več kot 50-od- lja v okoliščinah, v katerih je nastal ško društvo Maribor, Maribor, 2010, str.stotna verjetnost, da je nedovoljeno škodni dogodek. OZ v drugem odstav- 177–186.škodljivo dejstvo v vzročni zvezi s ku 6. člena določa, da morajo udele-škodo).21 ženci v obligacijskem razmerju pri 3. Končina Peternel, Mateja, Novejši razvoj izpolnjevanju obveznosti iz svoje odškodninske odgovornosti: Pojem3. Škoda poklicne dejavnosti ravnati z večjo nevarne stvari in nevarne dejavnosti, v: skrbnostjo, po pravilih stroke in po Podjetje in delo, št. 6–7, Gospodarski V skladu z določilom 132. člena običajih – skrbnost dobrega vestnik, Ljubljana, 1999.OZ je škoda premoženjska (nava- strokovnjaka. Za presojo ravnanjdna škoda in izgubljeni dobiček)22 ter strokovnjaka in tveganj, ki jih je 4. Plavšak, Nina, Juhart, Miha, Vrenčur,nepremoženjska. OZ v 179. členu dolžan obvladovati, ni pomembno, ali Renato, Obligacijsko pravo: splošni del,ponuja katalog možnih vrst nepremo- v resnici ima ustrezna strokovna GV Založba, Ljubljana, 2009.ženjske škode, ki predstavlja vsak znanja, izkušnje ali sposobnosti,poseg v nepremoženjsko oz. osebno- temveč je pomembna zgolj okoliščina, 5. Planinšec Viktor, Zdravnikova strokovnastno področje drugega.23 OZ določa, da poklicno opravlja dejavnost, za napaka, zmota, zaplet – pravni vidik, v:da so to pretrpljene telesne bolečine, katero se takšno znanje oz. usposo- Medicina in pravo: izbrana poglavjapretrpljene duševne bolečine zaradi bljenost predpostavlja, ker imajo (2001, 2002, 2003), Splošna bolnišnicazmanjšanja telesne aktivnosti, skaže- povprečne osebe, ki opravljajo enako Maribor, Maribor, 2004, str. 265–269.nost, razžalitev dobrega imena in dejavnost, tako znanje, izkušnje oz.časti ali okrnitev svobode ali osebno- usposobljenost.27 Ali je profesionalna 6. Polajnar - Pavčnik Ada, Obligacijski vidikistne pravice ali smrt bližnjega ter oseba ravnala v skladu s profesional- razmerja med pacientom in zdravnikom,strah. Pomembno je izpostaviti tudi, no skrbnostjo, ugotavljamo s primer- v: Pravo in medicina, Cankarjeva založba,da je nepremoženjska škoda neodvi- javo s tipičnim, normalnim ravna- Ljubljana, 1998, str. 89–118.sna od premoženjske in jo je možno njem (povprečnega) strokovnjaka zzahtevati, tudi če premoženjske škode istega področja. Standardno ravnanje 7. Samec Berghaus Nataša, Felicijansploh ni.24 je torej najpogostejše ravnanje stro- Pristovšek Rok, Nova dognanja o kovnjakov s tega področja v enakih odškodninski odgovornosti zdravnika, v:4. Odgovornost okoliščinah.28 Gre torej za abstrak- 25. posvet Medicina in pravo: Razmerje tno merilo, pri katerem ne med pacientom in zdravnikom, Maribor, V slovenski sodni praksi in teoriji upoštevamo subjektivnih lastno- 2016, str. 109–125.je uveljavljeno načelo subjektivne sti posameznika, temveč upošte-odgovornosti – podana mora biti vamo zgolj ravnanje abstraktne- 8. Strnad Igor, Civilnopravni vidiki odgo-zdravnikova subjektivna (krivdna) ga tipa zdravnika, ki ima vornosti v zdravstvu in prikaz sodneodgovornost, ki kaže na to, da je do bistveno enake lastnosti, znanja prakse s študijo primerov, v: Podjetje inškode in napake prišlo po njegovi in izkušnje na zdravstvenem delo, 28 (2002) 5, str. 840–849.krivdi. OZ pozna dve obliki krivde, in področju, upošteva pa se tudisicer naklep oz. namen in malomar- okoliščine, v katerih je bilo 9. Žvipelj Marko, Elementi protipravnostinost, pri tem pa nobena oblika ni dejanje storjeno.29 Samec Berghaus pri presoji odškodninske odgovornostidefinirana. Dejanje je naklepno, če in Felicijan Pristovšek pa menita, da zdravnikov, v: Pravnik, 57 (2002) 11/12,je storilec vedel, da bo nastala nega- bi se lahko upoštevalo tudi subjektiv- str. 713–734.tivna posledica, pri tem pa ni po- na merila kot višji standard – če imamembno, ali je želel povzročiti škodo določen strokovnjak več znanj od 20. Ivanjko, Š., 2010, str. 181.ali pa je bil namen njegovega ravna- njegovih kolegov, se bo težje razbre- 21. Samec Berghaus, N., et al., 2015, str. 119.nja drugačen in je škoda nastala kot menil odgovornosti.30 22. Glej tudi 168. člen OZ.stranska posledica,25 vendar pa v 23. Plavšak, N., et al., 2009, str. 526. 24. 179. člen OZ. 25. Plavšak, N., et al., 2009, str. 528. 26. Samec Berghaus, N., et al., 2015, str. 120. 27. Plavšak, N., et al., 2009, str. 68. 28. Ibidem, str. 144. 29. Strnad, I., 2002, str. 842. 30. Samec Berghaus, N., et al., 2015, str. 113.

Revija ISISI3z0EvropeApril 2017Trenutno visoka dejavnostob ošpicah v AvstrijiPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Od začetka leta je bilo v Avstriji registrira- otrok, starih od dve do pet let, sploh ni ceplje-nih več primerov ošpic kot v vsem letu 2016. V nih, približno 10 odstotkov otrok pa je ceplje-sedmih zveznih deželah je bilo letos naštetih nih le enkrat.že 32 primerov ošpic, medtem ko jih je biloleta 2016 vsega skupaj 28. Ministrica za zdrav- Da bi se širjenje (bolezni) čim bolj omejilo,stvo Sabine Oberhauser je zato vse necepljene so se strokovnjaki z ministrstva za zdravje,osebe pozvala, naj upoštevajo priporočila agencije za zdravje in varnost hrane (AGES) teravstrijskega načrta o cepljenju (Impflan). deželne sanitarne direkcije že dogovorili zaCepivo MMR (Masern, Mumps, Röteln; organizacijo službe za pripravljenost in zaošpice, mumps, rdečke) je zastonj na voljo za uraden nadzor ter preventivo.otroke in odrasle. Zadostna precepljenost sedoseže, če se pravočasno dvakrat cepi več kot Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 4, 25.95 odstotkov otrok. Trenutno 6 odstotkov februar 2017Zgornjeavstrijska potPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Bilo je trdo, a je končno le doseglo cilj: po dežela, ki naj bi v okviru zveznega zakona našlaintenzivnih, deloma razgretih pogajanjih sta se rešitev – se je sprva zdel nemogoč. V razpravah zzdravniška zbornica ter Zgornjeavstrijska po- zavarovalnico pa so našli posebno rešitev. Obstojdročna zavarovalnica (OÖ Gebietskrankenkasse) partnerstva je zagotovljen z dogovorom meddogovorili, da se bosta v okviru zakona (Verba- zbornico in zavarovalnico.rungsumsetzungsgesetz, VUG) podali na sku-pno, zgornjeavstrijsko pot. Dr. Thomas Fidler, zastopnik zdravnikov s koncesijo (Kurienobmann niedergelassene Priprave na zdravniško stavko so se že začele. Ärzte): »Naša rešitev je navsezadnje zapovedNamreč, na temelju zakona bi bili v prihodnje razuma. Nihče ne bi prišel na zamisel, da bizdravniki s koncesijo (Niedergelassene Ärzte) agrarno reformo izvedel brez kmetov. Nihče neizrinjeni. Nosilcem zdravstvenega zavarovanja bi bi prišel na zamisel, da bi reformo gospodarstvabila podeljena možnost, da bi sklepali pogodbe z izvedel brez gospodarske zbornice. Kar pomeni,bolniškimi ambulantami, namesto z zdravniki, ki da je treba tudi glavnega igralca, zdravnike,kot zdravniki s koncesijo delujejo v okviru povabiti v čoln.«izvajanja svobodnega poklica. Področna zavaro-valnica in dežela bi lahko mimo zdravništva Vir: OÖ Ärzte št. 308, februar 2017zmanjšali ponudbo zdravstvene oskrbe s stranizdravnikov s koncesijo. Opomba: Komentar dr. Fiedlerja o agrarni in gospodarski reformi po mojem ne drži, a Vzporedno s temi dejavnostmi pa so potekala dogovor dokazuje, da je dober kompromis vednopogajanja s področno zavarovalnico, kar ni bilo mogoč. Vsaj navzven je videti, da reformaprav nič lahko. Cilj – kot edina avstrijska zvezna

Revija ISIS Iz Evrop3e1April 2017zdravstva v Zgornji Avstriji ne bo (Niedergelassene Ärzte), kar je bil nje avstrijskega zdravništva zdrav-»udarila po zdravnikih s koncesijo« eden glavnih razlogov za nasprotova- stveni reformi.Alergija proti pršicam: imunskaterapija s tabletamiPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Tako kot proti alergiji zaradi eno tableto za hiposenzibilizacijo. ne na hišni prah, v mednarodnihcvetnega prahu trav, je zdaj na voljo Ustrezne klinične raziskave so poka- raziskavah je ta delež približno 20terapija proti pršicam v hišnem zale, da se pri alergičnem rinitisu odstotkov.prahu. Namesto da bi, tako kot doslej, simptomatika zmanjša za približnoprizadeti prejemali injekcije vsakih polovico. Dober učinek se doseže tudi Vir: Österreichische Ärztezeitungštiri do šest tednov skoti tri leta, lahko pri astmatikih. V Avstriji je približno št. 4, 25. februar 2017zdaj tri leta enkrat na dan vzamejo po 37 odstotkov oseb, ki so senzibilizira-Lavričeva priznanja za študijsko leto 2016/2017 Obveščamo vas, da so na podlagi Pravilnika za podelitev Lavričevih priznanj(objavljen na: http://www.mf.uni-lj.si/vsebina/menu1/2276) člani Senata MF na 31.seji dne 6. 2. 2017 sprejeli Sklep o razpisu Lavričevega priznanja učitelju inasistentu za najkakovostnejše opravljanje predavanj, seminarjev in vaj za študenteMedicinske fakultete na dodiplomski in podiplomski stopnji. V roku 90 dni od razpisa (do vključno 15. maja 2017) lahko katedre MF,strokovni kolegiji inštitutov MF in Študentski svet MF pošljejo svoje predloge okandidatih za Lavričeva priznanja, sprejete z večino glasov na tajnem glasovanju, natajništvo MF, v zaprti kuverti z oznako »za Lavričeva priznanja« na naslov:Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, Ljubljana. Predlog mora biti obrazložen. K predlogom kateder in inštitutov morajo biti priložena pisna mnenja študentovtistih letnikov, v katerih je predlagani kandidat za Lavričevo priznanje opravljalpedagoško obveznost. Lavričeva priznanja vsebujejo svečano listino in denarno nagrado. Na podlagi 5. člena pravilnika se imenuje komisija v sestavi dekan MF, prodekanMF, ki ga določi dekan, dva študenta 6. letnika in dva študenta 5. letnika ter napodlagi sklepa senata MF trije visokošolski učitelji. Komisija predlaga končen pred-log kandidatov senatu MF. Lavričeva priznanja bodo podeljena na skupni svečani sejisenata in akademskega zbora ob koncu leta. Dekan UL MF prof. dr. Dušan Šuput, dr. med.

Revija ISIS3Z2dravstvoApril 2017Nekatere pripombe oZZVZZ-1 za Zdravstveni svetProf. dr. Alojz Ihan, dr. med., [email protected] 45. člen, odstavek 12 Ali zakonodajalec predvideva, da bi tudi v tem primeru glede na dikcijo zakona z izvzetjem V predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in otroka iz vseh pravic obveznega zavarovanja zazdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-1) zdravljenje posledic bolezni uničil materialnoje uvedena novost, da zavarovanec nima eksistenco otrokove družine in posledičnopravice iz obveznega zavarovanja za preprečil, da bi bil otrok deležen potrebne in celozdravstvene storitve, ki so posledica nujne medicinske oskrbe?zdravljenja bolezni, ki neposrednoizhaja iz opustitve obveznega cepljenja, 3. Zakon je moralno vprašljiv, ker skušače za opustitev cepljenja ni ugotovljenih upravno neučinkovitost države pri izvrševanjuzdravstvenih razlogov (45. člen, odsta- obveznosti cepljenja nadomestiti z nesorazmer-vek 12). nim, strokovno neutemeljenim in ekzemplarič- nim kaznovanjem ljudi, ki jih je zadela nesreča, Mislim, da je predlog nesorazmeren in pri čemer gre celo za otroke.brez strokovnih temeljev. V utemeljitevnavajam nekaj razlogov: 45. člen, odstavek 6 1. Zakonska dikcija »bolezen, ki neposredno Odstavek 6 v 45. členu predvideva, da bi biliizhaja iz opustitve cepljenja« je strokovno pacienti plačniki zapletov, ki nastanejobrezpomenska. V nekaterih primerih bolezen po posegih, ki niso pravica iz obveznega(npr. oslovski kašelj) dobijo tudi otroci, ki so bili zdravstvenega zavarovanja. Pri tem nicepljeni. V izbruhih v razvitem svetu je bila jasno, ali gre tudi za posege, ki sicer so pravica,navadno več kot polovica zbolelih cepljena (ker a si jih bolnik zaradi dolgih čakalnih dob plačaje med otroki manjšina necepljenih, v kolektivu sam, ali pa le za tiste, ki zajemajo nadstandar-zboli večina necepljenih in relativno manj dno storitev. V vsakem primeru pa ukrep, kicepljenih, a je slednjih še vedno več kot prvih; morda želi jasneje ločiti med javnim in zaseb-razlog za zbolevanje cepljenih je, da cepivo ne nim, neprimerno prizadeva predvsem bolnike.zaščiti vseh, zaščita pa že po nekaj letih izrazito Zakon bi moral ločevati javno in zasebno napade1, 2). Še vedno velja, da cepljenje učinkovito način urejanja poslovnih odnosov z zdravniki,zmanjša tveganje za to bolezen, vendar zbolevajo neprimerno pa je, da to udejanja s povečeva-tudi precepljeni ljudje in tudi precepljeni lahko njem stiske bolnikov, ki bi imeli dodatno težavoširijo okužbo. Zato kaznovanje za bolezen, ki je pri odločitvi za samoplačništvo nadstandardani mogoče utemeljiti, da je nastala zaradi nece- ali tudi standarda, ki je zaradi čakalnih vrstpljenja, ni mogoče. težko dosegljiv. 2. Nekatere bolezni, ki se jih obvezno prepre- 45. člen, odstavek 3čuje s cepljenjem, lahko povzročijo tudi zelotežek potek bolezni, ki zahteva dolgotrajno Oskrbni dnevi bolnišničnega zdravljenja, kointenzivno zdravjenje (katerega cena gre lahko v niso bile opravljene nobene zdravstvene storitvestotisoče evrov) in drago dolgotrajno oskrbo (v ali so bile opravljene zdravstvene storitve, ki biprimeru trajnejše prizadetosti in invalidnosti). jih bilo mogoče opraviti izven bolnišničnega zdravljenja. Op: Kaj, če bo razlog čakanje na1. Nicola P et al. Waning Protection after Fifth Dose of preiskave oz. nekoordinacija med različnimi Acellular Pertussis Vaccine in Children N Engl J Med posegi in preiskavami? Kdo bo določal »prazne« 2012; 367:1012–1019. http://www.nejm.org/doi/ bolnišnične dneve, na kakšnih strokovnih podla- full/10.1056/NEJMoa1200850 gah in s kakšno motivacijo?2. Emerging Infectious Diseases. Centers for Disease Control and Prevention. 2016 ;22–2. https://wwwnc. cdc.gov/eid/article/22/2/pdfs/15-0325.pdf

Revija ISIS Zdravstv3o3April 2017 Vprašanje o razširjeni vlogi moral ZS v tem primeru biti profesio- ZZZS bo izvrševalec akcijskegaZdravstvenega sveta v ZZVZZ nalizirana, upravno samostojna načrta. 225. člen (odstavek 1) pravi: institucija; imeti bi moral opredeljene »Podlaga za sprejem Programa 46. člen pristojnosti glede izvajalcev, ZZZS, izvajanja zdravstvenih storitev (ZZZS) (obseg pravice do zdravstvenih MZ, RSK, zdravniških organizacij, so izhodišča in prioritete, ki jih Javne agencije za kakovost in varnost. opredeli ministrstvo, na podlagi storitev) V predlogu ZZVZZ-1 bi morala biti resolucije zdravstvenega varstva (na 6 taka institucija posebej opisana in let), letnega akcijskega načrta iz(1) P ravica do zdravstvenih storitev funkcionalno opredeljena, saj bo s sedmega odstavka četrtega člena tega obsega: preventivne zdravstvene svojimi nalogami in pooblastili zakona ter potreb zavarovanih oseb in storitve in programe za krepitev pomemben del delovanja zdravstve- v okviru finančnega načrta Zavoda.« zdravja; zdravljenje; medicinsko nega sistema in pravic, ki izhajajo iz rehabilitacijo; zdravstveno nego; ZZVZZ. Komentar: Najprej – sklicevanje paliativno oskrbo; nujne in 225. člena na 7. odstavek 4. člena je nenujne reševalne prevoze. Menim, da so nove naloge ZS napačno, ker 7. odstavek ne obstaja. – določanje referenčnih centrov Vsebinsko pa je zelo pomembno, da(2) Seznam zdravstvenih stori- ter vodenje, posodabljanje in zakonodajalec bolje pojasni in v tev iz prejšnjega odstavka in strokovno utemeljevanje sezna- zakonu tudi opredeli deležnike in metode njihovega izvajanja ma zdravstvenih storitev in zlasti obvezne deležnike, ki sodelujejo določi Zavod izmed zdrav- metod njihovega izvajanja – tako pri oblikovanju in sprejetju (!) akcij- stvenih storitev in metod strokovno pomembne, obsežne skega načrta. V predlogu sta to samo njihovega izvajanja s sezna- in samostojne (v nasprotju z minister za zdravje in minister za ma zdravstvenih storitev, ki zgolj svetovalnimi), da zahtevajo finance. Z akcijskim načrtom zato ga določi minister na pred- bistveno redefinicijo ZS v ZZD. dobivata MZ in ministrstvo za finance log Zdravstvenega sveta v Hkrati se mora nova vloga ZS izjemna pooblastila na področju skladu z zakonom, ki ureja pokazati tudi v ZZVZZ, saj z uveljavljanja pravic (iz denarja) zdravstveno dejavnost. vodenjem seznama zdravstvenih zavarovancev iz zdravstvenega var- storitev in metod izvajanja stva. S temi pooblastili lahko vlada Komentar: 46. člen določa bistveno določa vsebino zdrav- samovoljno od leta do leta močnoZdravstvenemu svetu (ZS) povsem stvene dejavnosti za potrebe spreminja vsebino zdravstveneganov in dosedanjemu delu neprimerljiv zavarovancev. Če direktor ZZZS varstva in količino sredstev za njegoveobseg nalog. Določati in posodabljati potrebuje šest členov v ZZVZZ in posamične segmente. Akcijski načrt jeseznam zdravstvenih storitev in prevažanje z rešilci tri člene, lahko tudi orodje ministrov za zdravjemetod njihovega izvajanja pomeni potem osrednja strokovna in- in finance za sprotno (pre)oblikovanjesistematično zbiranje in umeščanje stanca, ki že v 1. členu ZZVZZ zdravstvene mreže, saj izvajalce skliničnih poti, ocenjevanje posame- določi celotno vsebino zdrav- prerazporejanjem sredstev primora vznih storitev in tudi preverjanje stvenih storitev, verjetno zasluži opravljanje drugačne dejavnosti ali vnjihove izvedbe. Seznama zdravstve- kaj več kot četrt stavka. (samo)ukinjanje. Zato je težko spreje-nih storitev in metod izvajanja v mljivo, da je sprejem tako odločilnegaSloveniji sploh še nimamno, zato Vprašanje o oblikovanju in osrednjega dokumenta zdravstve-ZZZS npr. ne more vnaprej odtegniti vsakoletnega akcijskega načrta nega varstva v ZZVZZ omenjen samoplačevanja storitev, ki niso v skladu s mimogrede, saj lahko manipulacije zstroko (primer Zimmerman). Izdelava Glede na 4. člen (Zdravstveno akcijskim načrtom vodijo v političnoseznama storitev in metod izvajanja je varstvo in naloge Republike Slovenije samovoljo, ki je lahko podlaga ne lezato izjemno obsežno, nekajletno – odstavek 6) bo vsakoletni »Akcijski krepitvi javnega zdravstva, ampakstrokovno in usklajevalno delo, ki v načrt MZ« osrednji dokument izvaja- tudi nasprotno – zelo nagli in učinko-času sprejetja zakona zanesljivo ne bo nja zdravstvenih storitev, ki v ZZVZZ viti razgraditvi javnega zdravstva.opravljeno, zato bo zakon že od nadomešča dosedanji osrednji doku- Ministri in njihovi politični okusi sosamega začetka neizvršljiv. Ob tem ment – splošni dogovor. »Akcijski pač različni, operativna moč v njiho-predlog novega ZZD nalaga ZS še načrt sprejme MZ za naslednje kole- vih rokah pa bo ostala enaka.druge dodatne pristojnosti (npr. darsko leto v soglasju z ministrstvom,določanje referenčnih centrov za pristojnim za finance, do 31. oktobra Iz povedanega imam vtis, daposamična področja). S tem nastane tekočega leta. Obstoječi Akcijski načrt si v predlogu ZZVZZ minister zaobsežno delovno področje za instituci- se uporablja do sprejema novega zdravje jemlje izjemno obsežnejo, ki bi jo le pogojno smeli še imeno- Akcijskega načrta.« pristojnosti pri neposrednemvati svetovalni organ MZ, saj bi bilnjen značaj drugačen – namestosvetovalne (in s tem odvisne) vloge bi

Revija ISISZ34dravstvoApril 2017določanju pravic zavarovancev tudi pri ministru ni izključena za zdravje in ministru za financetako glede strokovnih vprašanj (primer zgoraj – 45. člen, odsta- nevarno absolutističen in arbitraren(seznam storitev in metod izvr- vek 12). Ob tem, da gre pri položaj do (denarja) zavarovancev inševanja, vključno z »alternativ- zdravstvenem zavarovanju za stroke ter izvajalcev zdravstvenenimi metodami«) kot glede večinski denar zavarovancev, in dejavnosti. Zato si ob tem težkodoločanja vsakoletnega obsega ne ministrovega proračuna! predstavljam, da bi bilo mogoče vin vrste storitev, s tem pa tudi Zakon tudi ni napisan le za eno sedanjih okvirih javne razprave todoločanja mreže in razvoja vlado in enega ministra, zato ustrezno popraviti, ker je potrebnaposameznih izvajalcev. Ob tem v morajo biti ključni dokumenti temeljita konceptualna preureditevpredlogu, z izjemo nezavezujo- opredeljeni dovolj robustno, da zakona. V preurejenem zakonu moračih svetovalnih mehanizmov, ni sistem brez škode za zavarovan- biti mnogo več kontrolnih točk, kjerjasnih in zavezujočih kontrolnih ce prenese različne vlade, politi- bo obvezno umeščena stroka in bomehanizmov, s katerimi bi ke in osebnosti na političnih njeno pozitivno mnenje pogoj zastroka in zavarovanci postavljali položajih. izvajanje odločitev.okvire morebitni ministrovisamovolji in nepremišljenosti, ki Osebno menim, da zakon v upravljalskem delu podeljuje ministruZakon o zdravstvenem varstvu inzdravstvenem zavarovanju:pripombe za javno razpravoIzr. prof. dr. Vesna Švab, dr. med., Slovensko združenje za storitev na področju duševnegaduševno zdravje ŠENT, ZD Novo mesto zdravja v tem postopku, vendar smo glede tega precej zaskrbljeni. Med opredelitev izhodišč in določenih območjih, kjer je mogoče zprioritet za sprejem Programa izvaja- obstoječimi podatki opredeliti število Očitno je namreč, da je dostop-nja zdravstvenih storitev, ki jih izvajalcev, njihovo strokovno usposo- nost zdravstvenih storitev na podro-sprejme ministrstvo (MZ), sta vklju- bljenost in dostopnost (npr. čakalne čju duševnega zdravja slaba, da sočena tudi ocena potreb zavarovanih dobe) ter z neposrednimi razgovori z številni posamezniki s hudimi dušev-oseb po storitvah ali programih uporabniki zdravstvenih in drugih nimi težavami neoskrbljeni in da neposameznih vrst zdravstvene dejavno- storitev razjasniti, kaj ti od sistema dobijo pravočasne pomoči. Napisanosti in predlogi za zmanjšanje ali pričakujejo in potrebujejo, da bi lahko utemeljujemo z zadnjimi podaki opovečanje količine posameznih vrst izboljšali njihovo zdravstveno stanje povečevanju števila samomorov v RSstoritev ali programov. in jim omogočili dostojno življenje. in s čakalnimi dobami v psihiatričnih Potrebe se ocenijo tudi z razgovori z ambulantah. Ljudje v stiski potrebuje- Napisano pomeni, da bo razvoj izvajalci zdravstvenih in socialnih jo pomoč takoj, v veliko primerih so tozdravstvenih dejavnosti določalo MZ storitev, ki opredelijo pogoje, ki jih urgentna stanja.na podlagi ocene potreb in verjetno potrebujejo za uspešno izvajanjetudi na podlagi ocene obstoječega svojega dela. Razlika med ocenjenimi Očitno je tudi, da MZ vztraja pristanja v zdravstvenih službah in potrebami in stanjem je podlaga za odrekanju pravice osebam z duševni-ustanovah v RS. Na področju psihia- časovno opredelitev korakov za mi motnjami do rehabilitacije in datrične dejavnosti je mogoče oceno doseganje izboljšanja duševnega vztraja pri tem, da je mogoče izvajatistanja in potreb opraviti na podlagi zdravja populacije in za zagotavljanje rehabilitacijo le pri telesnih boleznihpriporočenih meril, ki jih je objavila dostopne in enakopravne zdravstvene (2.5) s pomočjo logopedov, fiziotera-Svetovna zdravstvena organizacija. oskrbe. Predvidevamo, da se bo MZ pevtov in delovnih terapevtov. In toOcena potreb in stanja se, kar zadeva posvetvalo z izvajalci in uporabniki kljub temu, da tudi v tem prostoruduševno zdravje, opravi v regijah na obstajajo uspešni programi rehabilita- cije in reintegracije ljudi s hudimi duševnimi motnjami, npr. v nevla- dnih organizacijah.

Revija ISIS Zdravstv3o5April 2017 Očitno je tudi, da MZ vztraja pri skupnostno (lokalno), dostopneje, timi, ter pri načrtovanju poslušati inizrazito centralizirani organizaciji tudi zaradi preprečevanja samo- slišati uporabnike in izvajalce storitev,psihiatrične službe v psihiatričnih bol- morov, in kljub paciente, njihove svojce, nevladnenišnicah (90 odstotkov psihiatrov v 2. dokazom, da so projekti skup- organizacije, ki že delujejo lokalno, terRS dela v bolnišnicah). Dolgotrajna nostne obravnave na ravni osnov- druge sodelavce v lokalni skupnosti,oskrba psihiatričnih pacientov je nega zdravstvenega varstva v RS če želimo ljudem pomagati pravo­izrazito institucionalizirana (razvidno dokazali svojo učinkovitost, dobro časno.iz deleža stroškov za socialne zavode v dostopnost in cenovno učinkovi-primerjavi z osnovnim zdravstvenim tost (ocena posredovana na MZ in Literatura:in socialnim varstvom), in to kljub: ZZZS).1. dokazom, da je lokalna organiza- MZ, ki načrtuje razvoj skrbi za 1. Švab V, Švab I. Barriers and errors in the duševno zdravje, torej opozarjamo, da implementation of community psychiatry cija služb (skupnostna obravnava) je posebej pri duševnih motnjah po in Slovenia. Mental Health in Family učinkovitejša pri obvladovanju priporočilih in v skladu z dokazi treba Medicine 10(1):23–8, January 2013. duševnih motenj in kljub jasnim narediti, kar politika obljublja že več evropskim smernicam glede tega, kot desetletje: oblikovati mrežo služb 2. Korosec Jagodic H, Rokavec T, Agius M, da je treba službe za duševno v lokalni skupnosti, tesno povezano z Pregelj P. Availability of mental health zdravje, tudi psihiatrične, organi- družinskimi zdravniki in njihovimi service providers and suicide rates in zirati v največji možni meri Slovenia: a nationwide ecological study. Croat Med J. 2013 Oct 28;54(5):444–52.Pripombe na predlog ZZVZZza Zdravstveni svetProf. dr. Metoda Dodič - Fikfak, UKC Ljubljana upoštevati dejstvo, da je Slovenija majhna in je zato število morebitnih Zakonodajalcu predlagamo, nalna in organizacijska povezava zavarovancev temu primerno. Zato neda se zdravstveno varstvo delav- vseh, ki delujejo na področju varnosti bi bilo smiselno uvajati več nosilcevcev vključi v ZZVZZ (po predlogu in zdravja, v uspešen in učinkovit tega zavarovanja.45. člena zdravstvene storitve medici- sistem.ne dela sodijo med izločene zdrav- Ob uvedbi posebnega zavarovanjastvene storitve). Rešitve temeljijo na spoznanjih za varnost in zdravje pri delu je glede drugih držav o najprimernejši ureditvi njegovega nosilca na voljo več teore- Pri uvedbi zavarovanja bi morala področja in na upoštevanju nekaterih tičnih rešitev. Na tem področju bi bilabiti v ospredju preventiva in takšna posebnosti naše države. Tako ne za naloge tega novega zavarovanjaopredelitev dejavnosti ter mehaniz- podpiramo možnosti uvedbe komerci- najbolj usposobljena služba Zavoda zamov financiranja, ki bi vzpodbujali alnega (zasebnega) zavarovanja za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kidelodajalce k doslednemu spoštova- varnost in zdravje pri delu, saj je že sedaj opravlja vrsto nalog tudi zanju in uresničevanju ukrepov varnosti Slovenija država z dolgoletno tradicijo druge nosilce socialnega zavarovanjain zdravja pri delu. Za Slovenijo je to na področju socialnega zavarovanja. v državi in ima še druge zmogljivostiposebej pomembno, saj v sedanji Zasebno zavarovanje tudi ne bi vzpod- za uspešno delovanje zavarovanja zaureditvi vse posledice nespoštovanja bujalo preventive, ampak bi le pokri- varnost in zdravje pri delu. To sopredpisov o varnosti in zdravju pri valo tveganja, in to na način, ki je njene podatkovne baze, ki bodo vdelu plačujejo vsi zavezanci za plače- običajen v komercialnih zavarovanjih. marsičem enake oz. združljive svanje prispevkov (delodajalci, deloje- S tem ne bi doseglo cilja zmanjšanja podatki, ki jih bo potrebovalo novomalci, drugi), s čimer se »grehi« števila poškodb na delu in poklicnih zavarovanje, nadalje razvit informa-posameznih delodajalcev z večjimi bolezni ter izboljšanja pogojev varno- cijski sistem s svojo mrežo širomtveganji pometejo pod preprogo sti pri delu, stroški pa bi bili za delo- države, kartica zdravstvenega zavaro-solidarnostni. Drugi cilj uvedbe tega dajalce samo višji. Prav tako je ob vanja, pogodbeno regulirani odnosi zzavarovanja bi moral biti funkcio- uvajanju novega zavarovanja treba izvajalci zdravstvenih storitev, obvla- dovanje njihovih cen itd. V primeru odločitve, da naloge izvajanja zavaro-

Revija ISISZ36dravstvoApril 2017vanja opravlja ena izmed služb obsto- stom MDPŠ za predhodne in mestu. Sedanji predlog vprašanjaječega zavoda, bi moral novi zakon v obdobne zdravstvene preglede zmožnosti za delo ne rešuje, pač pa gasvojih členih opisati rešitve glede in storitve po Zakonu o varno- prelaga na Zavod za pokojninsko innjenih nalog, organizacije, pristojno- sti in zdravju pri delu, in invalidsko zavarovanje (ZPIZ), ki pasti itd. K zakonu bi torej moralo biti b) specialist MDPŠ sodeluje z bo dolgotrajne primere v večini ocenildodano celo poglavje. imenovanimi zdravniki. kot nedokončano zdravljenje in bodo Imenovani zdravniki bi taki pacienti spet na bolniškem Na ta način bi bilo mogoče rešiti zavarovance, ki so na dolgo- dopustu. V kolikor bi bil sprejetše več dilem, ki so trenutno prisotne v trajnem bolniškem dopustu predlog št. 1, bi rešitev tega vsebovalapredlogu zakona (členi 116 in 117). (dlje kot tri mesece), poslali na tudi ostala dva.Tako npr. bi bilo mogoče specialista drugi usmerjeni preventivnimedicine dela, prometa in športa zdravniški pregled k izvajalcu Opozarjamo, da je pri oceni(MDPŠ) že zelo zgodaj vključiti v MDPŠ. Ta bi preveril, ali so zmožnosti za delo po sedanji in predla-presojo bolniške odsotnosti, tj. že med delavci zares nezmožni za gani zakonodaji iz procesa izključenbolniško odsotnostjo, prav tako bi ga svoje delo, ali so zmožni v času edini zdravstveni poklic, ki je v Slove-bilo mogoče vključiti v postopek bolniške odsotnosti za drugo niji v resnici usposobljen za ocenoIK-ocen in aktivnega vračanja na delo znotraj delovne organiza- zmožnosti za dela, tj. specialist MDPŠ.delovno mesto po dolgi bolniški cije, ali so zmožni za skrajšaniodsotnosti. Tako pa ostaja 200 specia- delovni čas za svoje ali drugo Zakonodajalcu predlagamo,listov MDPŠ izločenih iz sistema delo, predvideli bi, ali je da se v 47. člen doda preventiv-zdravstvenega varstva, o bolniški pričakovati, da se bo rehabili- ne zdravstvene preglede zaodsotnosti pa odločajo družinski tacija zaključila uspešno, ali je športnikezdravniki, čeprav odločanje o zmož- pričakovati invalidnost innosti za delo ni del njihovega kuriku- kdaj. Posebej je treba poudari- V Resoluciji o nacionalnemluma. ti, da bi bil, po vzoru nekaterih programu športa v Republiki Sloveniji držav EU, pogovor smiseln že za obdobje 2014–2023 je eden izmed Nikakor ne gre pozabiti tudi na po prvem mesecu bolniške napisanih ukrepov tudi »izvajanjekup hudih težav na področju medicine odsotnosti, počasno uvajanje preventivnih zdravstvenih pregledovdela, ki so nastale zaradi dvojne na delo, ki je krajše od 4 ur, in za športnike (predhodnih za registri-lojalnosti, katere posledice je mogoče predvsem takojšnja prilagodi- rane športnike, letnih za kategorizira-omiliti le, če postane zdravnik odvisen tev delovnega mesta predvsem ne športnike in usmerjenih obdobnihod zavarovalnice in ne neposredno od pri boleznih kostno-mišičnega za vrhunske športnike)«.delodajalca. sistema. Prilagoditev delovne- ga mesta bi moral opraviti Strokovna ocena je, da je v Slove- Možnih rešitev je torej več: specialist medicine dela v niji zdravih samo tretjina športnikov.1. Vključitev celovitega zdravstvenega sodelovanju s tehnologi in Najpogostejše okvare zdravja pri morda varnostnim inženir- športnikih so mišično-skeletne bo- varstva delavcev v sistem zdrav- jem. Hkrati je treba začeti lezni, sledijo okvare dihal in srčno-žil- stvenega varstva in zdravstvenega spreminjati razumevanje nega sistema. Redka, vendar izjemne- zavarovanja. Tu delodajalec nima rehabilitacije kot »časa brez ga pomena je nenadna srčna smrt, ki več neposredne finančne povezave dela« in vključevati delo kot je med mladimi športniki trikrat z zdravnikom specialistom MDPŠ, del rehabilitacijskega procesa. pogostejša kot pri nešportnikih razen v primeru, če želi s strani To je nemogoče pričakovati od (Corrado 2003; Maron 2009; Borjes- zdravnika dodatne, dogovorjene osebnega zdravnika tako son 2011). Težave z dihanjem pri storitve, ki niso opredeljene v oceni zaradi preobremenjenosti kot športnikih so pogostejše kot pri tveganja. K temu zdravniku lahko predvsem zaradi strokovnega splošni populaciji, s prevalenco 23–50 svoje paciente naroča na pregled nepokrivanja tega področja. odstotkov (Carlsen et al 2008, Cum- katerikoli družinski zdravnik ali V kolikor bi po dolgotrajni bolni- miskey et al 2008). Motnje hranjenja specialist. Prav tako lahko on sam ški odsotnosti zdravnik specialist so med športniki prav tako bistveno prosi za mnenje ali diagnostični MDPŠ delavca predlagal za oceno na pogostejše kot pri splošni populaciji postopek katerega od specialistov invalidski komisiji (IK), bi ji že sam in dosegajo prevalenco do 30 odstot- (podpirata RSK in Klinični inštitut pripravil oceno glede na specifičnost kov (Byrne and McLean 2002, Sund- za medicino dela, prometa in delovnega mesta, komisiji predlagal got-Borgen and Torstveit 2004). športa). popolno upokojitev delavca ali delo na2. Delna rešitev: drugem, že najdenem delovnem Redne zdravstvene preglede zato a) le zavarovanje za poškodbe pri priporočajo Evropsko kardiološko združenje (ESC) in druga mednaro- delu in poklicne bolezni, dna zdravniška združenja. Mednaro- ostaja pa finančna odvisnost dne športne zveze, kot so Združenje med delodajalcem in speciali- evropskih nogometnih zvez (UEFA),

Revija ISIS Zdravstv3o7April 2017Mednarodna avtomobilistična zveza Preventivno zdravstveno varstvo Tudi sedanji predlog Zakona o(FIA) in Mednarodna hokejska zveza športnikov sedaj urejajo 42., 43., 44. in športu (predlog december 2016 – za(IIHF), zahtevajo vsakoletni pregled 45. člen Zakona o športu (Uradni list prvo branje) v 20. členu navaja: (1)športnikov v teh panogah, ki tekmuje- RS, št. 22/98) in Pravilnik za izvajanje Registriran športnik je upravičen dojo na državni ravni. Mednarodni preventivnega zdravstvenega varstva brezplačnih preventivnih zdravstve-olimpijski komite (IOC) je izdal na primarni ravni (Uradni list RS, št. nih pregledov v skladu s predpisi, kismernice za preventivne preglede 19/98, 47/98, 26/00, 67/01, 33/02, urejajo zdravstveno varstvo in zdrav-športnikov (The International Olym- 37/03, 117/04, 31/05, 83/07, 22/09 in stveno zavarovanje. V kolikor sepic Committee (IOC) Consensus 17/15), ki določajo obvezne prehodne spremembe v ZZVZZ ne sprejmejo, boStatement on Periodic Health Evalua- in obdobne zdravstvene preglede za ta člen ničen.tion of Elite Athletes, 2009). športnike, ki nastopajo na uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih Zavedamo se, da preventivno S spremembo obveznosti preven- športnikov ter športnikov panog z zdravstveno varstvo registriranihtivnih pregledov športnikov v priporo- večjim tveganjem za poškodbe. Pregle- športnikov po stari zakonodaji ničeno pravico športnikov bi se povečala de opravljajo pooblaščeni zdravniki povsem zaživelo, vendar pa menimo,neenakost glede zdravstvenega (specialisti MDPŠ oz. specialisti šolske da je treba iskati možnosti, kako bivarstva športnikov različnih športnih medicine z znanjem iz medicine zaživelo, nikakor pa ne gre iz zakonapanog v Sloveniji, kar bi pomenilo športa). Specialisti MDPŠ so predlaga- odvzemati tistega, kar bi bilo zatudi močno nazadovanje glede na ni zato, ker je to edina specializacija, ki športnika dobro in strokovno uteme-mednarodne trende v športu in vključuje medicino športa. ljeno.strokovne smernice v Evropi.Tudi paciente ubijajo, mar ne?Prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., [email protected] »Kje pa?« »Tudi v Sloveniji.« presenetila me je ugotovitev, kako Dobrodošli!»Oh, to pa ne! To pa v našem zdrav- veliko besed zdravniki v svoji revijistvu ni mogoče!« posvečamo tudi empatičnosti, skrbno- sti, dobronamernosti ter razumevanju Do pred nekaj leti bi tudi sama in iskrenosti v odnosih s pacienti.izrekla zadnji vzklik tega umišljenega Dober uvid v resnico, da jemljemopogovora. Zdaj pa ne več. Zapis, ki ga slovenski zdravniki svoje delo kotboste morda prebrali, je nastal na plemenito poslanstvo.podlagi več nedavnih dogodkov. Edenteh je bilo branje odličnega prispevka Pred kratkim smo v Zdravstvenemprim. dr. Iztoka Tomazina v januarski domu Logatec prejeli zapisnik nadzor-reviji Isis o (nemogočih) razmerah na ne komisije Ministrstva za zdravje.področju zagotavljanja helikopterskih Komisija je v letu 2015 in 2016 izvedlaprevozov za NMP. Temu je še isti dan »nadzore s svetovanjem« po vsehsledila vsebina intervjuja z novo slovenskih CPZOPD (Op. centri zapredsednico Zdravniške zbornice preprečevanje in zdravljenje bolezniSlovenije (Sobotna priloga Dela, 18. odvisnosti od prepovedanih drog – žalfebruar 2017) z naslovom Z istim hudo dolgo ime). Nadzori so zajemalidenarjem in istim številom zdravni- poleg anketiranja osebja centra inkov ne moremo dobiti več: »Zdravni- vodstva ZD tudi anketiranje pacientovški poklic je lep v tem, da vidiš rezul- o zadovoljstvu s programom. Odtate svojega dela. Imaš bolnika in s preko 140 vključenih je na anketnisvojim znanjem, veščinami mu vprašalnik odgovorilo 91 pacientov inpomagaš do izboljšanja.« Ta teden pa skoraj polovica jih je anketo dopolnilaše listanje po starih in že prebranih še z lastnoročnim zapisom svojegaštevilkah revije Isis, ki bodo na polici mnenja. Redki zapisi so bili po vsebininaredile prostor za nove. Skoraj pripomba ali predlog, sicer pa so bila

Revija ISISZ38dravstvoApril 2017Ob kupu administrativnega dela opravlja Čukova pomaga in skrbi za nas. O potrebah na področju zdravlje-medicinska sestra tudi pomembno vlogo Sestra Katarina je najboljša nja bolezni odvisnosti govorimo nasvetovalke. Za to delo mora imeti urejene sestra, mama, topla, strokovna. mesečnih sestankih Koordinacijedelovne pogoje, čas in znanje. Srečna sem, da sem obravnavana slovenskih CPZOPD že od ustanovitve v logaškem centru. Izkušnje v prvih centrov pred več kot 20 leti. Za mnenja pacientov večinoma pohvale Ljubljani so grozljive. zaposlene v centrih so pogosto organi- dela. Za vzorec – in za provokacijo iz 38. Vesel sem, da program sploh zirana predavanja domačih in tujih vsebine naslova – so tu zajeta le tri obstaja. Vsa čast tistim, ki so strokovnjakov. Med najbolj odmevne mnenja pacientov (iz anket pod program začeli izvajati. Zahva- so se zapisala predavanja dr. Polone številkami 36, 37 in 38). ljujem se jim. Selič in prof. Maje Rus Makovec. Ob 36. Dodala bi samo, da sem zelo Od uvedbe programa za zagotav­ udeležbi na strokovnih srečanjih v ljanje kakovosti in varnosti ISO 9001 tujini pa so nas očarali izjemno zadovoljna z odnosom zdravnice dobimo zaposleni vsako leto na pronicljivi teoretiki in praktiki. Tako in sestre do mene. Za razliko od vpogled zapise mnenj, ki so jih ob npr. prof. Mary Jean Kreek, pred več centra v Ljubljani me tukaj anketiranju o zadovoljstvu zapisali kot 50 leti v New Yorku ena od treh obravnavajo kot človeka in s tem pacienti. V njih je nekaj koristnih pionirjev uvajanja metadona v zdrav- raste moje samozaupanje in mi pripomb, ki jih po možnosti vključi- ljenje heroinske odvisnosti, prof. Icro daje moč in vero, da lahko pre- mo v naše predloge za izboljšave Maremmani s svojo odlično ekipo magam drogo in normalno živim. dela, predvsem pa gre vsako leto tudi mladih psihiatrov, ki na oddelkih 37. Pacienti, obravnavani v ZD v tistih anketah za veliko število Univerzitetne psihiatrične bolnišnice Logatec, imamo velik privilegij. pohval. To nam vliva zadovoljstvo in v Pisi raziskujejo in zdravijo vse Obravnava je profesionalna, delovni polet. Potrebe pacientov nas kemične odvisnosti – poleg bolezni topla. Ker sem se skoraj desetletje vodijo tudi pri zaposlovanju strokov- zaradi prepovedanih drog tudi sin- zdravila v ZD Ljubljana, to trdim nega kadra. »Samo, da bo dober drom odvisnosti od alkohola, kar je v iz prve roke. V Ljubljani si za človek. Vse drugo jo bomo lahko naši bolnišnični psihiatriji bolj znan- zdravnika in sestro navaden nič. naučili,« smo si rekli pred leti, ko stvena fantastika kot dobra praksa. Slabše kot pes. Kaznujejo te z smo za psihosocialno pomoč sprejeli Odlični strokovnjaki so nas poučevali odvzemom zdravila i.t.d. … V ZD na delo socialno pedagoginjo. Kas­ tudi o vprašanjih oblikovanja dobrega Logatec pa te motivirajo, da se nejše zadovoljstvo je bilo obojestran- terapevtskega odnosa, ki je nujni zdraviš glede hepatitisa C. Dr. sko. Bila je dober človek, pacienti so predpogoj za doseganje dobrih rezul- jo imeli radi in veliko se je bila tatov zdravljenja. Navduševal nas je pripravljena naučiti. Mi od nje pa prof. Miller, katerega teorija in praksa tudi. motivacijskega intervjuja je še posebej učinkovita pri tistih ljudeh, ki so v Delovne zahteve odnosih najbolj odklonilni: ljudje z v centrih alkoholnimi problemi, s psihozami, odvisni od drog, oboleli s HIV, brez- Delo na področju zdravljenja domci, prostitutke, reveži, obsojenci bolezni odvisnosti je povsod težko. Je zaradi kriminalnih dejanj ... Ob tem pa primerno zadovoljivo, če zmoremo pa nas je streznil s pogledom na ustrezno videti rezultate svojega realnost še vedno prisotne slabe (dobrega) dela. V februarski številki obravnave bolnikov eden vodilnih časopisa Medicina danes je zapis o evropskih raziskovalcev prof. Ambros razvoju paliativne medicine v Sloveni- Uchtenhagen: »With a dose of medi- ji. Na tem področju je bil v zadnjih cation patients get also a dose of letih narejen zelo kakovosten razvoj. humiliation«. (Z odmerkom zdravila Kolegica Urška Lunder je za ta razvoj prejmejo pacienti tudi odmerek poudarila nujnost spreminjanja ponižanja.) osebnih prepričanj zdravstvenih delavcev v odnosu do smrti ter učenje Za vsako državo, v kateri naj bi v veščin komuniciranja. Dve nujnosti, medicini vladala strokovnost, je brez katerih ni mogoče govoriti o takšna izjava nezaslišan polom. In katerem koli dobrem zdravljenju, ne vendar so stvari tudi v Sloveniji glede na področje medicine. Povsod občasno, ponekod pa že dolgo, tudi imamo opravka z ljudmi. zelo narobe. Žal se v nekaterih slo- venskih programih zdravljenja

Revija ISIS Zdravstv3o9April 2017odvisnosti od prepovedanih drog, zlorabiti potrebo ljudi po delu. In duševne motnje« bi morala postati zakljub številnim opozorilom, ki so bila začaran krog propadanja je sklenjen. študente zdravstvenih in socialnihnaslovljena na vodstva centrov in na programov obvezno branje. Potem bivodstva zdravstvenih domov, celo na Slovenija ima samo 19 CPZOPD. V bilo takšnih zlorab manj.Zdravniško zbornico, še vedno uvelja- glavnem mestu samo enega (preveli-vljajo metode »zdravljenja« z izklju- kega) namesto najmanj treh manjših, Starši in partnerjičevanjem pacientov iz programov kar so pacienti predlagali že večkrat,CPZOPD. Menda zato, ker so »grobo saj jih prenatrpanost centra moti. Za V centrih imamo z njimi pogostokršili terapevtski dogovor«. V tem prihode v center mora večina pacien- neprijetne izkušnje. Mnogi se v centerpočetju zdravnikov vse bolj vidim le tov uporabljati javni ali osebni prevoz. sploh ne prikažejo in zavračajo vsaksodobno verzijo mučilnih postopkov Na to so vezani tudi izdatki, katerih stik. O delu in o osebju centra govorijoza »zdravljenje« psihiatričnih bolni- (delno) vračilo pri ZZZS uveljavljajo le predvsem veliko slabega. Če pa žekov iz srednjega veka. Na to sem redki pacienti. Zaradi stigme zdravlje- pridejo, nam uspe za konstruktivnopomislila pred kratkim ob pridobiva- nja, seveda. Pacienti iz Ljubljane se s sodelovanje v zdravljenju motivirati lenju strokovnega znanja na seminarju prošnjo za vstop obračajo tudi na redke. Pa bi bilo to izjemnega pomena.v okviru Univerzitetne psihiatrične centre v okolici Ljubljane (Kranj, Bolezni odvisnosti so bolezni odnosovklinike v Ljubljani »Preprečevanje in Logatec, Pivka). Včasih so to tisti, ki in zato bolezni vse družine. Večinaobvladovanje nasilnega vedenja se iz Ljubljane pripeljejo ob 6.00, da naših pacientov je imela očete, obre-pacientov«. S pomanjkanjem stro- dobijo svoja zdravila, in so ob 7.00 že menjene s sindromom odvisnosti odkovnega znanja in pomanjkanjem na delovnem mestu nekje v Ljubljani alkohola. Je zdravljenje tega sindromaempatije se ljudi pač ne da dobro ali okolici. Kako pa naj v te centre zajemalo tudi partnerje in otroke?zdraviti. Z odmerjanjem opioidnih pridejo tisti, ki jim CPZOPD Ljubljana Najtežje preizkušnje nas čakajo prizdravil v premajhnih dnevnih odmer- iz različnih razlogov odkloni pomoč, starših oseb s težjimi psihiatričnimikih, predvsem pa z ukinjanjem teh pa za prevoz 30 km in več v eno smer motnjami. Imajo izjemno velikozdravil, pacienti dalje ali pa znova nimajo sredstev, pogosto pa, zaradi potrebo po kontroli vedenja drugihposegajo po heroinu in ob tem, s zelo slabega zdravstvenega stanja, ljudi. Ne le svojega že odraslegahudimi posledicami za svoje zdravje, tudi nimajo za prevoz ne telesnih in otroka, ampak vseh in vsega. Knjigaše po alkoholu in pomirjevalih. ne psihičnih zmožnosti? Tudi povrači- dr. Andreja Perka »Otroci alkoholikovBolezenska dogajanja v možganih jim la potnih stroškov ne bodo dobili, saj in tiranov« govori tudi o tem in jepreprečujejo urejeno funkcioniranje, zunanji center ni njihov »najbližji«. Si lahko v veliko pomoč tako pacientomnjihovo (patološko) vedenje pa deluje tako predstavljamo enakost v zdravju? kot tudi terapevtom. Pa vendar čas, kina socialno okolje moteče in ogroža- Se to ujema z vsebinami Zakona o je poleg ustreznega odmerjanja zdraviljoče. Z nerazumljivimi in nestrokov- pacientovih pravicah? Knjiga doc. dr. najpomembnejši dejavnik zdravljenja,nimi ukrepi se podoba centra končno Maje Rus Makovec »Zloraba moči terspremeni v podobo napajališča zaživino, ki se zbegana, utrujena, jezna Računalnik je zdravniku okno v svet, okrogla miza pa prostor za komunikacijo.in razočarana, brez vizije za boljšoprihodnost, gnete pred centrom izdneva v dan. Osebje se trudi topreprečevati, zato je v prakso delavpeljalo ustrahovanje in kaznovanje.Živina (tako se po pripovedovanjupočutijo pacienti) umira na cesti,pogosto s samomori, predhodno šepretepena s strani policistov, izključe-na iz zdravstvenih zavarovanj (ker jeprišlo na upravni enoti ali na centruza socialno delo do administrativnihali postopkovnih zapletov in »bozavarovanje spet urejeno šele ...(datum nekje v prihodnosti)«. Biva vdomovih, ki so neprimerni celo zaživino, saj »stanovanj ni«, in dela načrno »za gajbo pira« ali pa »zadrobiž«, saj znajo delodajalci dobro

Revija ISISZ40dravstvoApril 2017včasih le naredi svoje in začno ob delati.« Drugi to potrdijo in povedo še Sloveniji socialnih delavcev zaposlo-pacientu spreminjati svoje vedenje to, da so bili sami vrsto let zaposleni vati predvsem za odločanje o socialnihtudi starši in partnerji. Tako nekateri – celo na zelo odgovornem položaju. transferjih in lovljenje po nesrečizaprosijo za pomoč tudi psihologe v Pa so ob tem tudi jemali heroin, se zamujenih rokov plačil, zaradi katerihcentru ali pa si poiščejo svetovalce nato zdravili z metadonom in si mora prosilec kak mesec živeti karzunaj centra. Nekateri se odločijo uspešno ozdravili hepatitis C. Vse to »od zraka«, se mi kot vse bolj smisel-obiskati skupine anonimnih alkoholi- pa jim je uspelo »zgolj zato, ker v na prikazuje uvedba univerzalnegakov (AA) ali skupine svojcev in prijate- službi pač nihče ni izvedel«. temeljnega dohodka. Med socialnimiljev alkoholikov (Al Anon). Nekateri se delavci je veliko takih, ki dobroodločijo obiskati odprto skupino Centri za socialno obvladajo svojo stroko, pa se morajoanonimnih narkomanov (AN). delo ukvarjati z nepotrebno in škodljivo administracijo. In tudi osnovno Čas v zdravljenje teh kroničnih Dobra četrtina naših pacientov je zavarovanje bi moralo postati avto-bolezni lahko prinese uspeh. Če se le prejemnikov socialne pomoči. Social- matizem. Za družbo je najdražjiuveljavijo pravi pristopi. Je pa za ni delavci, ki jih imajo v oskrbi, od »odvisnik na cesti«. To bi moralizagotovitev trajanja uspeha potrebna njih zahtevajo le to, da prinesejo vedeti vsaj tisti, ki odločajo o življenjusekundarna preventiva vse življenje potrdilo o vključenosti v naš center. te ranljive populacije. Dobro zdravlje-– ob dobri psihoterapiji lahko tudi z Očitno menijo, da so s tem za pacienta nje z metadonom ali z drugimi opioi-manj ali nič zdravil. Izkušnja udeležbe naredili vse potrebno. Da lahko še dnimi zdravili (buprenorfin in počasina Mednarodni konvenciji AN, ki so naprej prejema socialno pomoč, sproščajoči morfin) se je izkazalo zajo pred kratkim v Ljubljani organizi- morda? Socialni delavec naj bi poma- najcenejši in najučinkovitejši ukrep.rali slovenski »odvisniki v okreva- gal ljudem pri urejanju njihovih Danes imenujemo takšno zdravljenjenju«, je bila s prisotnostjo preko 100 socialnih vprašanj, saj moramo z zdravili podprta rehabilitacija.tujih udeležencev zagotovo optimistič- človeka videti in razumevati celostnona za naše delo. – glede bivanja, šolanja, zaposlovanja ZZZS ... Ker je to področje v zdravljenu takoDelodajalci zelo pomembno, si v koordinaciji Za zdravljenje v CPZOPD zadostu- prizadevamo za možnost zaposlovanja je osnovno zdravstveno zavarovanje. Z nekaterimi imamo presenetljivo tudi socialnih delavcev v naše time. Imajo pa mnogi pacienti urejena tudidobre izkušnje. Z veseljem se odzove- Kaj pa odvzemi otrok? Kakšno pomoč dodatna zavarovanja. A včasih zavaro-jo na pacientovo vabilo in takrat nudi socialna služba staršem, ki se vanje »kar izgine« in potem »ga ni«.imamo pred seboj prijetnega sogovor- zdravijo zaradi bolezni odvisnosti? In O tem je nekaj govora že v prejšnjemnika, ki običajno zelo pohvali svojega kakšno v tistih primerih, ko je spreje- odstavku. Zdravniki v Koordinacijidelavca. In ga »ne moti, ker je na ta odločitev za oddajo otroka v rejni- centrov smo večinsko zadovoljni szdravilih, samo da dobro dela«. Kako štvo? Ali je najbolje kar ne videti skupno pobudo ZZZS in Združenjazelo je za rehabilitacijo pomembno trpljenja staršev, ki so bili v otroštvu zdravstvenih zavodov, da v centrihdelo, vidimo iz dobre prakse nekaterih praviloma sami žrtve patoloških uredimo enotno in posodobljenodržav, ki so uživalce drog vključile v družin, pretepeni, zaničevani, zlorab­ beleženje storitev in nov način obra-delo. S takimi projekti so bili doseženi ljeni, v dobi odraslosti pa zato ne čunavanja. Ob tem bodo spet dobroizjemni uspehi. V naši medicini dela zmorejo biti »dovolj dobri starši«? Po služile računalniške hiše, a v sloven-pa se še vedno najdejo posamezni mojem videnju jim naše zdravstvene skem zdravstvu je ta hip to tako. Pravzdravniki, ki pacientu ne dajo možno- in socialne službe pri tem ne znajo, ne je, da zagotovimo strokovno in finanč-sti za zaposlitev. Ker je »na metado- morejo ali morda tudi nočejo poma- no preglednost našega dela, pa tudinu«. Pa svojemu strokovnemu pogle- gati. To slednje mislijo predvsem uvajanje kazalnikov kakovosti, podu nadenejo prej še očala predsodka. prizadeti pacienti. So pa ponekod katerih bi rezultate našega dela lahkoAli pa, ker je »okužen z virusom razvili odlične programe prav z objektivno ocenjevale tudi pristojnehepatitisa C«. Pa so uspehi zdravlje- namenom pomoči staršem pri obliko- institucije in ne nazadnje javnost.nja te bolezni v Sloveniji celo eni vanju dobrega starševstva tudi vnajboljših v svetu! družinah, ki imajo lastnosti nefunkci- Psihiatrične in druge onalnih družin. Eden takih je program bolnišnice In kakšna je izkušnja pacientov? »Strengthening families«. Predstav­Nekateri menijo, da »so glede proble- ljen je bil tudi slovenskim strokovnja- Te prepuščajo ukvarjanje z bolni-matike odvisnikov gluhi vsi po vrsti, kom, ki skrbijo za družine. A se ki, odvisnimi od prepovedanih drog,stigmatizacijo pa povzroča predvsem menda v naši strokovni javnosti ni po pravilu Centru za zdravljenjezdravstveno osebje. Če si odvisnik in uveljavil. In da ne bi bilo treba v odvisnih pri Univerzitetni psihiatričniše okužen s HCV, ni šans, da boš dobilslužbo, pa čeprav si čisto sposoben

Revija ISIS Zdravstv4o1April 2017kliniki Ljubljana. Včasih se naši njaka vsak na svojem področju medi- neustrezne strokovne obravnave, izpacienti oglasijo v psihiatrični ambu- cine, pacient pa je »njun«. Da pa ne njih pa izvirajo velika nezadovoljstvalanti, ker »ne morejo« spati. Prvi govorimo o izredno slabih izkušnjah pacientov in tistih, ki jim pomagajo.pogovor, zaradi psihiatrove časovne pacientov, ki so jim bile različne Naj med temi navedem za vzorec lestiske opravljen v le nekaj minutah, in možnosti zdravljenja v trenutku organizaciji Stigma in Kralji ulice.predpis kar treh škatel nečesa, kar naj odvzete, ko so zdravniki ali zobo- Časi se spreminjajo in civilna družbabi pacient vzel zvečer »po potrebi«, zdravniki od njih slišali, da jemljejo vse močneje zahteva tudi odgovor-res nista pravi odgovor na težave opioidna zdravila. nost. Vseh. Da se prepreči ali vsajnekoga, ki ga je pred kratkim zapusti- omili možnosti zlorabe moči.la dolgoletna partnerka, ali pa v Izredno slabo stanje zobovja priprimeru, ko mora mlad moški reševati veliki večini pacientov zahteva resne, Namestoprobleme shizofrene mame, saj mu težke in drage posege. Nekateri se zaključkapri tem ne pomaga odsotni oče, ki že zaradi finančnih stisk obračajo ponekaj let ne pije več, prej pa je. In je pomoč v druge države, žal tudi s Pred nekaj dnevi mi je prišel vob vrnitvah z dolgih voženj takrat katastrofalnimi posledicami slabo roke e-zapis neke naše pacientke, ki jepijano ženo sredi noči pretepel, otroka opravljenih storitev. Izbranega zobo- – po mnogih letih zdravljenja in popa spolno zlorabil. Obema smo zdravnika navadno nimajo ali pa jih ta vmesnih večkratnih obdobjih odvis­uspešno nudili pomoč. So pa zavrni- ne sprejme, ker so bili (uspešno) nosti tudi od alkohola – opioidnatev ali pa vsaj velik odpor do zdravlje- zdravljeni zaradi hepatitisa C. Zobo- zdravila zdaj že opustila. Za uspeh jenja sindroma odvisnosti od alkohola zdravnik namreč »ve«, da »se virus najpogosteje potrebnih od 10 do 15 letiz bolnišnic, ki naj bi jim bilo to delo lahko kadarkoli spet pojavi«. S tem zdravljenja z opioidnimi zdravili.»vsakdanji kruh«, naši pacienti zdravnikovim prepričanjem je nek Takšne so tudi tuje izkušnje. Preddoživeli že večkrat. Ker je za nekatere pacient, ki je do takrat že mnogo let dvema letoma sem jo namreč na(sodobno izobražene psihiatre?) abstiniral od vseh prepovedanih drog pobudo zainteresirane novinarke»metadon isto kot heroin«. Verjetno in alkohola, doživljal prestavljanje prosila, da bi dala izjavo o izkušnjahtudi še niso seznanjeni s tem, da na datuma za popravilo zob več kot dve zdravljenja v našem centru. Pa mi jenekaterih tujih psihiatričnih klinikah leti, potem pa sprožil tožbo proti pacientka na pisala tole: »Žal si neheroinsko odvisnost uspešno zdravijo zobozdravnici. Mnogi so zaradi upam na televizijsko snemanje, naprav s heroinom? Priporočila nedav- nezadovoljstva glede obravnave v katerega ste me tako ljubeznivonih nadzorov s strani MZ navajajo, zdravstvu pošiljali pritožbe na zastop- povabili. Zelo rada bi vam ustregla innaj bi dala vodstva zdravstvenih nika pacientovih pravic, a sprememb vam pomagala, kot ste vi meni žedomov, ki imajo CPZOPD, pobudo pri obravnavi niso dosegli. stokrat, če ne milijonkrat, ampak si nevodstvom psihiatričnih bolnišnic za upam. Saj veste, kakšna stigma je vizmenjavo strokovnih mnenj in praks Mestne in občinske družbi glede nas, odvisnikov, ki naj bimed enimi in drugimi specialisti. oblasti bili vsi po vrsti sebičneži, tatovi inVsekakor dobrodošlo. Prihodnost take lažnivci. Ogromno ljudi še ne razumeizmenjave mnenj in dobrobit za naše »Občine ustanoviteljice« se do ali pa noče razumeti, da je odvisnostskupne paciente pa bo, kot se vedno problemov svojih državljanov oprede- bolezen ter da smo bolni. Pač smodogaja v odnosih med ljudmi, odvisna ljujejo različno. Tako je tudi v tujini. zboleli za kronično boleznijo odvisno-od realnosti trenutnih transakcijskih Na eni strani odločajo o tem, kako sti, kot naprimer sladkorna bolezen.vlog. (dobro ali slabo) bodo poskrbele za Jaz imam z našim logaškim centrom potrebe tudi tistih ljudi, ki uporabljajo resnično dobre izkušnje, saj mi je Glede drugih vej medicine pa droge (vsekakor pri tem mislim na prihod k vam rešil življenje. Brez vašedoživljajo pacienti tako pozitivna kot tobak, alkohol in druge droge, vključ- pomoči bi bila verjetno že na pokopa-tudi negativna presenečenja. Ko no z »drogami na recept«, med lišču, nekaj metrov pod tlemi. Takonekateri strokovnjaki ob svojem delu katerimi izjemno velik problem pa, zahvaljujoč vam, draga zdravnica,naletijo na osebe, ki se zdravijo v predstavljajo benzodiazepini). Da zaradi vašega ogromnega strokovnegaenem od CPZOPD, ne spremenijo Ljubljana, ki je v času županovanja znanja, nesebičnosti in vedno priprav­svojih strokovnih in etičnih meril. gospoda Jankoviča postala celo zelena ljena pomagati ter sestre Katarine, kiTakega ravnanja je, posebej med prestolnica Evrope, še vedno nima ima največje srce na svetu, živim.mlajšimi kolegicami in kolegi, vse več. »varne sobe«, je ne le paradoks na Živim smisla polno življenje, zaključu-Če česa kdaj ne vedo, pokličejo v kvadrat, ampak prestolniška sramota. jem študij in ob substituciji narmalnocenter in po najboljših močeh jim Po vseh letih strokovnih prizadevanj funkcioniram.«osebje centra zagotovi iskane infor- za ustrezno rešitev enega od večjihmacije. Odvije se zgledno sodelovanje problemov sodobne družbe se vdveh zdravnikov, ki sta pač strokov- Ljubljani iz dneva v dan dogajajo

Revija ISIS4M2ladi zdravnikiApril 2017Pozivnenovice izspovedniceZdravko Marič, dr. med., Primarnapraksa, d. o. o., Videm - Dobrepolje Nekoč so zaradi mraza v neki podeželski Najprej sem se oglasil na eni od večjihambulanti sredogorskega predela samostojne televizijskih hiš s prošnjo, da objavijo mojodržave Slovenije popokale cevi. Povzročeno pobudo mladim zdravnikom. V bistvu je šlo zaškodo je odkril nek bližnjevzhodni turist, ki je neke vrste poziv, naj se zdravniki vendar odloča-med vandranjem zašel s poti in si je hotel v jo tudi za delo na podeželju, ne zgolj v mestih terzapuščeni zdravstveni postaji najti zasilno preno- bolnicah. A na TV so ocenili, da je ciljna popula-čišče. Da, prav ste slišali … v zapuščeni, in to že cija za moj prispevek 0,00014 odstotka njihovihpet let zapuščeni ambulanti splošne medicine. gledalcev, zato so me prijazno zavrnili: »Spošto-Nekaj ur zatem si je kraj ogledala delegacija v vani! Ob preučitvi vašega prispevka je program-naslednji sestavi: komandir gasilcev, župan in ski svet naše televizije v skladu z Določbami zadirektor 35 km oddaljenega, a vseeno najbližjega opredelitev prioritetne liste aktualnih oddajzdravstvenega doma. V nepremočljivih gojzarjih sklenil, da vaš prispevek ne ustreza kriterijemso se prebili skozi kalne luže, polne mrtvih omenjene Določbe. Zato vam ga v celoti zavrača-insektov in miši, ter skozi pajčevino med okviri mo, hkrati pa vam želimo veliko uspehov vvrat. Ko so prišli do glavne vodovodne cevi, so novem letu.« Uh, štartal sem previsoko, me jesoglasno ugotovili: cevi so popolnoma uničene in presunilo, ko sem bral odgovor. Zato sem sepotrebne kompletne zamenjave. A zamenjali jih obrnil na radijsko postajo, a njihov odgovor je bilbodo samo pod pogojem, da dobijo resnega podoben. »Spoštovani! Moramo vam povedati,zdravnika, ki bo poskrbel za to, da bo ambulanta da je vaša predpostavka, da če vrtimo podeželskosplošne medicine v tej odročni občini zares glasbo, da potem rešujemo tudi podeželskoneprekinjeno obratovala. problematiko, napačna. Mi ljudi zabavamo, na probleme pa zgolj kažemo s prstom, rešujejo jih Na kriznem sestanku, ki je sledil takoj poogledu, so preučili vse mogoče možnosti zarešitev problema in končno, po treh urah in trehlitrih vina, našli edinega kandidata, ki bi ponjihovem ustrezal vsem kriterijem za ta zahtevniprojekt – to je Marič. No, da ne bom ovinkaril,odločili so se, da prosijo za rešitev zdravstvenepreskrbe prebivalstva v omenjeni podeželskiobčini mene osebno. Seveda sem moral njihovopobudo sprva zavrniti, saj sem že polno zasedenz delom v občini Dobrepolje, a ker se niso pustilikar tako, sem na koncu pristal, da lahko nalogosprejmem, a le pod pogojem, da si uspem zagoto-viti pomoč. Skratka, še enega zdravnika, ki bozmožen obvladovati take hude napore. Zato semčez vikend naredil načrt, naslednji teden pa šeltakoj v akcijo iskanja zdravnika za pomoč pridelu v ambulanti na odročnem podeželju. Prvidel načrta je predstavljal objavo pobude zazaposlitev zdravnika preko medijev, drugi del paizbiro enega izmed prijavljenih kandidatov.

Revija ISIS Mladi zdravn4ik3iApril 2017pa naj tisti, ki so za to odgovorni. ambulante, za katero sem iskal dela. Tisočkrat bolj kot z aplavzomŽelimo vam vseeno veliko uspeha, za zdravnika pomočnika, tako, kakor bo tisočglave publike strokovnegapodporo in v tolažbo pa samo za vas v božja volja. Na plakatu, ki je na koncu avditorija smo zadovoljni z nežnimtorek ob treh zjutraj zavrtimo pesem pristal na mestu, kamor ne stopi aplavzom notranje zdravniške vesti,Naj te ne gane, če vse tako ostane.« pogosto človeška noga, je pisalo: ki nam ob zadovoljivem izhoduSpet sem moral zmanjšati nivo medij- zdravljenja po tihem, a globokoske odmevnosti, zato sem se obrnil na Dragi prijatelji, kolegi, bratje in segajoče sporoča: »To je pravi in začasopis, a tudi tukaj brez uspeha. Po sestre. Mineva 25 let, odkar sem ljudi najbolj koristen rezultat našegatem neuspehu sem se odločil, da bom zakorakal v vode svojega poklica. V dela.« Prava, za ljudi najbolj koristnainformacije med mlade zdravnike letih, ko ste se vi rojevali, moje medicina ni bizarna Indija Koroman-začel lansirati kar sam. Najprej sem se generacije pa pomagale poganjati dija, ki sije iz pritegnitveno napihnje-vozil z gasilskim avtom po Sloveniji korenine naši državi Sloveniji, sem nih TV-oddaj, okroglih miz ali poro-ter oglaševal službo podeželskega začel v resnici dojemati, kaj je delo čanj. Indijo Koromandijo v pravemdoktorja preko zvočnika na strehi zdravnika. Nisem se okitil z doktora- smislu za nas predstavljajo prijetnekombija, zatem sem na skrivaj potre- ti, harvardskimi diplomami, državni- sanje po uspešnem delavniku alisel vrečo zaposlitvenih oglasnih mi odlikovanji in podobno. Nisem bil dežurstvu. Ob poklicnem neuspehu,letakov iz letala med turistično vožnjo virtuoz tehnike copy pastea, nisem negotovosti ali stiski pa se v našihLaško–Postojnska jama, nato pa sem predaval strokovnim krogom in sanjah poraja nočna mora, imenova-še dal izdelati papirnate serviete z nisem opravil kakšnega inovativnega na psihološki pekel. Za psihološkinapisom Kmet slovenski vzklika, operativnega posega. Pa vendar sem pekel velja, da je njegova moč tolikodajte nam zdravnika! Serviete sem dal vse od sebe, da bi opravljal svoje večja, kolikor bolj smo osamljeni.gratis oddal v menzo medicinske poslanstvo. Vljudno te vabim, če si Zato se dogaja, da si noben od zdrav-fakultete s prošnjo, da jih delijo sposoben prisluhniti klicu preprostih nikov ne želi delati v okolju, kjer jezraven kosila študentom šestega ljudi po zdravstveni pomoči, da se mi osamljen, prepuščen samemu sebi inletnika, absolventom in specializan- pridružiš pri delu, polnem izzivov in božji milosti.tom splošne medicine. A odziva ni neusahljivih dognanj. Dragi mladibilo od nikoder. Loteval se me je zdravnik, zdravnica: naša skupna Vsako nedeljo sem potem hodil kobup, kljub temu sem zmogel še toliko pot ne bo posuta z okrasnim cvetjem. spovedi v cerkvico Svete Ane. Polegmoči in motivacije, da sem izdelal Naša predstava nima publike, ki bi tega, da sem se prav in čisto spovedalplakat, ki sem ga naslednje jutro hvaležno aplavdirala našemu poklic- svojih grehov, sem vselej tudi preveril,nameraval razmnožiti v 500 izvodov nemu nastopu. Za medije smo orodje ali je moje obvestilo še tam. In res jein jih obesiti na vidna mesta v večjih za zagotavljanje vitalne blaginje, za bilo, vsakič in vedno, celi dve leti, vsezdravstvenih domovih ter bolnicah. državo softverski subjekti za virtual- do predvolilne nedelje volilnega letaToda naslednji dan je bil nov dan, ne elaborate zdravstvenih reform. Za Gospodovega, ko so k spovedi hodilivolja za razmnoževanje in izobešanje razočarane in hkrati za zdravje tudi vladajoči politiki. Predvsem vplakatov me je minila, zaželel sem si neodgovorne bolnike smo sodrga, ki podeželske, nekoliko odmaknjenele še notranjega miru in očiščenja. skrbi zgolj za svojo lastno rit, za cerkve, da se izognejo radovednim institucionalno sfero pa vir potrdil in pogledom svojih bodočih volivcev. Zato sem se namesto v tiskarno spričeval, s katerimi nosimo svojo Med njimi je bil tudi zdravstveniodpravil v hribe, točneje na vrh Svete glavo naprodaj. Mi smo splošni (beri minister, ki je v spovednici tik predAne, kjer sem s plakatom pod pazdu- ‚navadni‘, ‚obči‘, ‚obični‘) zdravniki v spovedjo prižgal baterijo, da je lahkoho poiskal zatočišče v notranjosti žametnih hlačah, umazani beli halji prebral plonk listek s spovednimcerkvice. Le-ta je samevala v svoji in nizkih čevljih. Smo znanstveno protokolom. In takrat je zagledal mojlepoti na podoben način, kot sameva- zavrti poslušalci svojih predavatelj- plakat s pozivom mladim zdravnikom,jo v svoji dobronamernosti ambulante skih višjenivojskih kolegov in ljudem naj se odločijo za delo v splošnihsplošne medicine slovenskega podeže- na vsakem koraku razpoložljiva ambulantah na podeželju. Seveda jelja. Stopil sem v spovednico in se roba, ki ima osebni mir samo na minister obvestilo takoj dal v medije.spovedal Bogu, sam, saj takrat ni bilo stranišču, in še to samo pod pogojem, Takole je nagovarjal volivce v predvo-v bližini nobenega duhovnika. Po da pri sebi zraven školjke nimamo lilni oddaji: »Ko sem odkril ta po-spovedi sem se odločil, da svoj trud za mobitela. Ne zdravimo izvidov, memben plakat, sem se počutil kotiskanje zdravnika, ki bi mi bil priprav- izoliranih organskih sistemov ali Mojzes. Mojzes je v siju gorečegaljen z vso predanostjo pomagati pri zgrešenih strategij naše zdravstvene grma prišel do odkritja desetih božjihdelu na podeželju, zaključim takole: politike. Mi zdravimo človeka kot zapovedi, jaz, minister pa sem v sijuplakat bom nalepil v notranjosti celoto, vključenega v svoje bivalno in baterijske svetlobe prišel do plakata zzatemnjene spovednice cerkvice Svete delovno okolje. To nam predstavlja odkritjem pobude za rešitev zdravstvaAne. Naj se zgodi z usodo splošne glavni cilj in zadovoljstvo našega na podeželju. V tej luči naj mi vesoljna

Revija ISISM44ladi zdravnikiApril 2017Slovenija dovoli, da obvestilo, ki je stanovanju kot podloga na dnu posebej tisti na podeželju, ostanejoleta in leta viselo v zatemnjenem kotu papagajske kletke, na katerega so praznih rok. Kaj jim pomaga, da bodospovednice, nato pa je z mojo pomo- ptiči pridno kakali. Ljudi s podeželja, prišparali deset evrov na mesec pričjo zagledalo luč javnosti, dobi mno- ki so bili osrednji subjekti predvolil- zavarovalni premiji, če bodo morali kžično vsesplošno podporo. Če boste nih obljub za zagotavljanje zdravstve- zdravniku tako daleč, da bodo že zavolili našo stranko, vam obljubljamo nega varstva v njihovem domačem eno vožnjo porabili več denarja odrešitev zdravstvene problematike.« okolju, so v ministrovi glavi zamenja- tega zneska, kaj šele za parkirnino, le proračunske številke, mešanica zgubljen čas in malico. Zato še enkrat No, kmalu so prišle volitve, na terana ter prijetna svetloba televizij- pozivam mlade zdravnike, da pridejovolitvah je zmagala ministrova skih studiev. Na cerkvico Svete Ane, v delat na podeželje. Pridite, da skupajstranka in minister je tako ostal nebo vpijoče žalostne podobe pode- preženemo pajke, miši in podgane izminister. A razsvetljenstvo v smislu želske ambulante pa ni več pomislil zapuščenih zdravstvenih domov tergorečega grma, zaradi katerega se je niti v sanjah. Tako je vedno bilo in organiziramo ambulantno delo tako,minister imel za Mojzesa, je kmalu očitno tudi bo. Reforme so na koncu da bodo od tega imeli koristi vsi, kiizpuhtelo. Moj plakat iz spovednice je zgolj igre številk in črk, ljudje, še nas potrebujejo.na koncu pristal v ministrovem Zdravniške napake smrtnosti in zdravniških napakah ugotovili oz. potrdili domnevo, da je na tretjem mestu lestvice vzrokov smrtno- Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana sti nova kategorija z oznako »zdravniške napake«, ki letno povzročijo več kot četrt milijona (nepotrebnih oz. vsaj Ne glede na to, kako jih imenujemo in obravnavamo, v prezgodnjih smrti). Zaskrbljujoče izsledke svoje raziskave21. stoletju predstavljajo pomemben prispevek k smrtnosti so znanstveniki z nove celine javnosti predstavili v BMJsodobnega prebivalstva na razviti zahodni polobli. Po (British Medical Journal). Med šiframi, ki ponazarjajouradni, v našem okolju priznani terminologiji danes vzrok smrti, doslej ni bilo zdravniških napak, vendar jih jerazlikujemo dve temeljni kategoriji napak na področju treba čim prej vključiti v sistem šifer. Raziskovalci ugota-zdravstva – zdravstvene (medical error) in zdravniške vljajo, da so v okviru na videz neškodljivih in nenevarnih(physician error). Prve so posledice sistemskih in doktri- zdravniških napak najpogostejše napačne/zgrešenenarnih, pa tudi organizacijskih, kadrovskih in izvedbenih diagnoze, napačna zdravila oz. neustrezen odmerekpomanjkljivosti postopkov. Mogoče jih je šteti za objektiv- zdravil, neprimerne obravnava, neustrezna komunikacijane napake in spodrsljaje. Pri drugih, zdravniških, pa gre za in posledično nerazumevanje/nedojemanje, zanemarjanjesubjektivne napake in predstavljajo spodrsljaj zdravnika in/ali ignoriranje pomembnih opozorilnih simptomov itd.samega – individualna raven. Pomemben element predvi-devanja (možnosti), obravnave in preprečevanja obeh Dr. Martin Makary, specialist kirurg in profesorpredstavlja proces objektivizacije napak, ki od nosilcev in zdravstvene politike in menedžmenta v zdravstvu na Theizvajalcev terja pravo mero strokovnega znanja (medicina, Johns Hopkins University School of Medicine, poudarja,psihologija, pravo, ekonomija, menedžment), pa tudi da je treba čim prej začeti z načrtnimi ukrepi za zmanjša-izkušenj in kompetenc socialne in občečloveške narave. nje krvnega davka, ki ga povzroča delovanje »bogov v belem«. Smrt je res v domeni in pristojnosti bogov, Izsledki najnovejših raziskav pričajo, da je na novi celini vendar ne tistih v belih haljah, s stetoskopom okrog vratu.vsako leto kar 251.454 smrtnih primerov posledica zdravniš- Zato je nedopustno in nesprejemljivo, da v ZDA več kotkih napak. In to ne glede na dejstvo, da jih nekateri priznava- 9,5 odstotka smrti povzročijo zdravniki. Stopnja iatrogenejo in obžalujejo, drugi se do njih ne opredelijo, tretji pa jih smrtnosti je za sodobno, demokratično zdravstvo narav-zanikajo in si pred njimi vztrajno zatiskajo oči. nost sramotna. Hkrati pa ameriški strokovnjaki poudarja- jo, da je v prizadevanja za zmanjševanje iatrogene smrt­ Na prvih dveh mestih lestvice vzrokov smrtnosti v ZDA nosti treba poleg obstoječih zdravnikov in zdravstvenihse nahajajo kardiovaskularni zapleti in onkološka obole- oblasti vključiti tudi študente medicine, diplomante,nja, na tretjem pa zdravniške napake. Mesto, ki ga simbo- specializante in vse, ki so vsaj neposredno povezani zlizira bronasta medalja, naj bi doslej uradno sicer pripada- zdravljenjem oz. imajo neposredni stik z bolniki in/alilo kroničnim respiratornim obolenjem spodnjih dihal uporabniki zdravstvenih proizvodov in storitev.(bronhiolitis, emfizem…), vendar pa so ameriški strokov-njaki s svojo najnovejšo poglobljeno raziskavo o vzrokih Viri: www. time.com, www.bmj.com, medical- newstoday.com

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.

Revija ISISF46orumApril 2017Ne v mojem imenuPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj Ob dogajanju po volitvah predsednice oz. ben, vendar pričakovati, da bo ob nekaj več kotpredsednika Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) deset tisoč članih zbornice glasovala vsaj polovi-sem preprosto zgrožen. Pa ne gre za plačo, ca, je skoraj nemogoče, kar konec koncev kažeampak za tako imenovano pranje umazanega tudi to, da smo zadnje volitve morali ponavljati.perila. Kakšnega? Čigavega? Mojega ne in ne v Po mojem mnenju tako visok kvorum pomenimojem imenu! Zato bi se za umiritev strasti in predvsem nezaupanje do nas samih in odrazzačetek ukvarjanja zbornice s ključnimi problemi naše nezrelosti.zdravništva veljalo posuti s pepelom, da smo zasvoje težave marsikdaj krivi tudi sami. Če plače funkcionarjev zbornice od njene ustanovitve res niso bile nikoli formalno in »Kdo se boji sprememb?« je naslov prispev- pregledno urejene, je morda sedaj skrajni čas, daka v 421. tedenskem biltenu. Jaz se jih ne, ampak poslanci zbornice sprejmejo spremembo statutasi jih želim, ker nam dogajanje pred, med in po in pravilnika o nagrajevanju, po katerem bi bilvolitvah ni v čast. V času volitev je bilo toliko predsednik zbornice izvoljen bolj enostavno innegativnega vzdušja, nevrednega našega poklica, samo za en mandat ter brez zahrbtnega lobira-da me resno skrbi za prihodnost zbornice. nja, nevrednega našega poklica in poslanstva. Eden prvih korakov k izboljšanju podobe zdrav- Potek volitev z govorjenjem o novih obrazih, nikov v javnosti bi bil, da bi bila funkcija predse-etiki, morali itd. zelo spominja na volitve v dnika častna, tako kot je tudi v mnogih drugihdržavni zbor. Ob vsesplošni apatiji, ko se tudi o zbornicah. Dovolj je cenjenih zdravnikov, ki bibolj pomembnih družbenih vprašanjih (na nas zaradi svojega ugleda lahko predstavljali vdržavnozborskih volitvah ali referendumih) ne javnosti, ne da bi bili pod vplivom kogar koli, šeodloča s 50 % kvorumom, je tako visok kvorum najmanj politike.za predsednika naše zbornice anahronizem. Netrdim, da položaj predsednika ZZS ni pomem-zdravstvena REFORMA. , ! ?Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Svoje poglede, pomisleke, mnenje in prepri- – izboljšanju zdravja, kakovosti življenja inčanja oz. ugotovitve in spoznanja avtor običajno blaginje Slovencev oz. prebivalcev Slovenije naizrazi v vsebini članka, naslov pa praviloma eni ter izboljšanju pogojev, razmer in možnostipusti pri miru – ga zasnuje in oblikuje tako, da za delovanje vseh zaposlenih v zdravstvenemz njim vzbudi pravo mero radovednosti, ki sektorju. V normalni demokratični skupnosti bibralca spodbudi k nadaljnjemu poglabljanju v strokovnjaki morali vse sposobnosti usmeriti vvsebino. skrb za zdravje in blagostanje, ne pa v dolgotraj- na, mukotrpna pogajanja, nad katerimi kot Tokratni naslov pa je malce drugačen iz vrste Damoklejev meč neprestano visi grožnja stavkerazlogov, ki se bodo razkrili in osvetlili v nadalje- in obe strani pogajalske mize vodi v skrajnostivanju. ter v poigravanje z ultimativnimi odločitvami. Vse bolj jasno postaja, da so reformna prizadeva- Prvo besedo v naslovu, »zdravstvena«, sem nja usmerjena predvsem v prepričevanje innamenoma pisala z malimi črkami, ker pristoj- dokazovanje javnosti, da je bila izbira človeka, kinim in odgovornim očitno ni toliko pomembno,ali bo reforma dejansko namenjena zdravstvu

Revija ISIS Foru4m7April 2017vihti taktirko slovenskega zdravstva, pravega, pristnega, prostovoljnega dejstvom, da obe strani sicer (vsaj doustrezna, da vlada nekaj počne oz. sodelovanja. Človek, ki so mu fige v določene mere) vesta, kaj hočetacelo, da dela dobro, da uresničuje žepu, zdraharstvo, privoščljivost, (čeprav se upravičeno pojavlja vtis, dasvoje obljube in da so razmere v sprenevedanje, tožarjenje, rivalstvo, ena stran ustvarja konkretno vsebino,koaliciji povsem normalne. In kar je očitanje, obtoževanje, »pritlehne druga pa se ji predvsem prilagaja oz. jimorda najpomembnejše, da bo v novi poteze« in ostala nesprejemljiva nasprotuje – jo skuša zanikati oz.predvolilni tekmi lahko svoja refor- ravnanja tuji. Ki s svojim govorje- prevzeti in prodati za svojo), a so medmna prizadevanja, katerih rezultat njem, obnašanjem in delovanjem njima pomembne vsebinske razlike.sploh ni (več najbolj) pomemben, vzbuja pravo, spoštovanja in sodelo- Predvsem pa je zaskrbljujoče dihoto-uvrstila na seznam (morda celo na vanja vredno avtoriteto. mno nasprotje motivov – na eni stranisam vrh seznama) svojih dosežkov. prestiž, uveljavljanje lastne volje, Pika v naslovu predstavlja odloče- vztrajanje in zaključek za vsako ceno, Druga beseda v naslovu – RE- nost odgovornih v vladi, da reformo na drugi pa reformna prizadevanja, sFORMA – je napisana z velikimi izpeljejo za vsako ceno. Dejstvo, ki ga katerimi bi (kolikor toliko) urediličrkami, ker predstavlja bistvo vsega je javnost lahko že večkrat razbrala iz zadeve, zapolnili največje vrzeli,»kvazidelovanja«, hvalisanja in besed pristojnih pogajalcev z naspro- premostili najbolj zevajoče prepade insprenevedanja – predstavljanja mogo- tnih bregov, ki se nahajajo na ne- zgladili največja nasprotja. V državičega izida z optimističnim pridihom, zdravniški oz. nezdravstveni strani končno dosegli soglasje na najpo-ki pa je predvsem maska oz. sredstvo pogajalske mize. To je v eni izmed membnejših področjih, povezanih zza zavajanje javnosti. Reforma nam­ svojih aktualnih izjav odločno potrdil zdravstvom in zdravjem.reč ni stvar odločitve predsednika tudi prvi mož aktualne vlade. Reformavlade (ki ve, da mora narediti nekaj bo in pika. Mar to pomeni, da jo bo, če Za piko na i pa se na koncukonkretnega, s čimer se bosta sam in ne bo šlo drugače, izpeljal kar sam? naslova bohoti še vprašaj. Izbiranjegova vlada vpisala v zgodovino Upam, da pristojni vedo, da vlada oz. vprašaja kot končnega ločila imadržave) ali ministrice, ki glavnino politika reforme lahko spodbuja, simbolni pomen – predstavlja vpra-zadev kot finančnica pričakovano priporoča, ustvari pogoje, razmere in šljivost zdravstvene reforme – ne lepresoja predvsem skozi prizmo okoliščine za njihovo snovanje in njene (dejanske, konkretne) vsebine,denarja. Problemi in zagate sloven- uresničevanje. Postavi reformne marveč tudi in predvsem načinaskega zdravstva pa segajo daleč preko okvire, primerno vsebino pa jim mora iskanja soglasja ali vsaj tolerantnostimošnjičkov in globlje od bančnih dati stroka (zdravniki in ostali stro- za različnost, časa za pogajanja,računov. Pri tem se zopet soočimo s kovnjaki v zdravstvu oz. v navezi z prioritetne lestvice ukrepov, dinamikepomembnim vprašanjem, ki ni aktu- njim) v sodelovanju z javnostjo, ki njihovega uresničevanja, obsegaalno samo v Sloveniji, marveč tudi v pogosto najbolje ve, kaj je treba izvajanja določil sprejetega kompro-drugih državah razvitega sveta: spremeniti, nadgraditi, dopolniti, misa in seveda višine sredstev ali še»Kakšen strokovni profil je najbolj poglobiti, razširiti, omejiti ali celo bolje, razdelitve sredstev iz reformskeprimeren ne le za zasedbo, marveč ukiniti, pa tudi kaj je dobro in je treba pogače.tudi in predvsem za ‚učinkovito gretje‘ ohraniti.ministrskega stolčka?« Kljub vsemu pa reforma bo. Prej Piki v naslovu sledi vejica, ker ali slej se bo zgodila, ker bodo do nje Prej ali slej se tudi tistim, ki si stvar kljub vsemu še ni dokončna, saj spontano privedle (nevzdržne) razme-najbolj vneto zatiskajo oči, posveti, da je treba na poti do uspešne reforme re. Potrpežljivost zdravnikov inje minister za zdravje lahko le resni- postoriti še vrsto zadev, ki se jih doslej njihovih sodelavcev, zaposlenih včen strokovnjak, ki je dovolj razgle- še niso lotili, preskočiti kopico ovir in zdravstvu, je namreč velika, a nedan, resnično izobražen, natanko razvozlati ali celo presekati nekaj neskončna. Vprašanje pa je, kakoinformiran in odprt za novosti. gordijskih vozlov, ki ovirajo nadalje- boleča bo, koliko žrtev bo terjala inIzbranec s karizmo, ki s svojo strokov- vanje reformnega toka in učinkovit kakšni bodo stroški, ki jih bo povzro-nostjo, profesionalnostjo in poslovno- rezultat reformnih prizadevanj. Denar čila.stjo – avtoriteto (ne avtoritarnostjo!) sam oz. v kombinaciji z novimi prav-vzbuja zaupanje in spoštovanje. Poleg nimi določili nikakor ni, ne more in Zakaj glavnina zdravstvenihstrokovne plati pa je izredno po- ne sme biti alfa in omega zdravstvene reform ne uspe oz. ne doseže zada-membna (na trenutke celo pomemb- reforme. nega cilja? Predvsem zato, ker senejša) tudi njegova človeška plat – zanje odloča in jih sproža politika, nekandidat mora biti tudi in predvsem Klicaj, ki je v naslovu postavljen pa stroka. Legendarni menedžer 21.dober človek, plemenit, žlahten, za vejico, predstavlja trdno odločenost stoletja, Američan Peter F. Drucker,vljuden, obziren, uglajen, prijazen, obeh strani, da ne popustita v svojih nas je učil in poudarjal, da je zadostopen, objektiven in korekten, temeljnih zahtevah in postulatih. Pri reformo najprej potrebna razumljivasposoben odkrite komunikacije in čemer je bolj od klicaja samega in sprejemljiva komunikacija, sledi problematično vse, kar je povezano z konstruktivno, prostovoljno sodelo-

Revija ISISF48orumApril 2017vanje vseh »tangiranih« strani je na mizi soglasno sprejeta refor- situaciji. Ko je zadeva zaključena, je(kompetentnih, seveda) in njihova mna konstrukcija, se lahko lotimo treba javno, jasno in glasno priznatiaktivna vključitev v delovanje. Sledi sprememb v konkretni praksi. Tedaj ter poudariti, da si zasluge refor-natančna analiza – preverjanje in obe pogajalski strani praviloma mnih prizadevanj delita obe stranirazumevanje stanja pred reformo, stopita v proces enakopravnega pogajalske mize. Le tako je mogočeiskanje in doseganje soglasja o (čeprav praviloma ne enakovredne- doseči in trajneje zagotoviti »win-zadevah, ki jih je treba spremeniti, ga) partnerstva. Če so bile dotedanje win« situacijo, ki predstavlja ediniodpraviti, uvesti, izboljšati, poglobi- aktivnosti zaznamovane z dogovarja- sprejemljivi zaključek in dejanskoti, nadgraditi, prevetriti in posodobi- njem in iskanjem soglasja oz. so uspešen rezultat reformnih prizade-ti. Nato je na vrsti vizija, ki zazna- temeljile predvsem na demokraciji, vanj.muje konkretni načrt, ki ga skupaj pa je po Druckerju v fazi uresničeva-oblikujejo in soglasno sprejmejo vsi nja dogovorjenih sprememb potreb- In kako je pri nas? O tem, kako sevpleteni: določijo se jasni, merljivi in na malce trša roka (več usklajevanja, lotevamo in kako si prizadevamo zaprimerljivi cilji, zanesljiv način, usmerjanja in nadzora). Napoči zdravstveno reformo, in ostale refor-preverjene metode in objektivna trenutek, ko je iz demokracije smi- me v Sloveniji, najbolje vedo tisti, kidinamika njihovega uresničevanja selno preiti v demokraturo – demo- so vanje neposredno vključeni. Zato jeter potrebna materialna in nemateri- kracijo s kančkom prisile, diktature najbolje, da se – zato da se izognejoalna sredstva – čeprav so ljudje – brez prisile in nasilja. Uresničeva- neuspehu – sami zamislijo nad svojimpomembnejši ali vsaj tako pomemb- nje reformnih ciljev je treba nenehno početjem in skušajo nadoknaditi, karni kot denar, se pri nas govori in spremljati in jih (spet soglasno) so doslej zamudili oz. izpustili, terrazpravlja predvsem o financah. Ko prilagajati razmeram in pogojem – spremenijo oz. popravijo in izboljšajo vse, kar se spremeniti (še) da.Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jApril 2017XVII. Čelešnikovi dnevi in18. strokovni seminar ZMOKSAsist. Zala Skomina, dr. dent. med., Katedra za maksilofacialno in oralnokirurgijo, MF Ljubljana 26. novembra 2016 so na Brdu pri skega kot znanstvenega odbora je bila Kranju potekali XVII. Čelešnikovi dnevi z prof. dr. Nataša Ihan Hren. Kongres je bil naslovom Odontogena vnetja. Strokovni namenjen širši strokovni javnosti in prav seminar je v sodelovanju z Združenjem zato je bila udeležba zelo velika, kongres­ maksilofacialnih in oralnih kirurgov ni center na Brdu je komaj prenesel več Slovenije ter Kliničnim oddelkom za kot 500 ljudi. maksilofacialno in oralno kirurgijo Uni- verzitetnega kliničnega centra Ljubljana K velikemu številu udeležencev je vsekakor organizirala Katedra za maksilofacialno prispevala aktualna tema – odontogena vnetja, s in oralno kirurgijo na Medicinski fakulteti katero se zobozdravniki vsakodnevno srečujemo. v Ljubljani. Predsednica tako organizacij- Dodano vrednost kongresa sta pomenila vablje- na predavatelja iz tujine, dr. Nigel Saynor inModerator sklopa asist. Vojko Didanovič se je zahvalil prof. Andreju Trampužu prof. Andrej Trampuž. Na govorniškem odru seza zelo odmevno predavanje. je zvrstilo 16 predavateljev. Odprtju kongresa prof. dr. Nataše Ihan Hren je sledilo predavanje prof. dr. Katje Seme z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo o mikrobioloških vidikih odontogenih vnetij. Predavateljica je sistematično prikazala povzro- čitelje odontogenih vnetij, ki so bili izolirani iz kužnin, odvzetih na Kliničnem oddelku za maksi- lofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubjana, ter njihovo antibiotično občutljivost. Najpogosteje so bile izolirane bakterije Parvimonas micra, Fusobacterium nucleatum, Staphylococcus aureus in Prevotella nigrescens. Doc. dr. Andrej Kansky je z izredno preglednim predavanjem prikazal patogenezo odontogenih vnetij in različne oblike le-teh. Prepoznava odontogenih vnetij, ki se začnejo kot perikoronitis, pulpitis, parodontitis ali subperiostalni absces, je bistve- nega pomena za preprečitev njihovega širjenja v obrazni absces ali flegmono. Stopenjskega zdravljenja odontogenih abscesov in flegmon ter ustreznih napotitev teh pacientov k specialistu maksilofacialne in oralne kirurgije se je dotaknil doc. dr. Aleš Vesnaver. Klasifikacijo pulpitisov in periapikalnih parodontitisov je prikazal prof. dr. Aleš Fidler. Prof. dr. Boris Gašpirc je predaval o učinkih dodatnega sistemskega in lokalnega antibiotičnega zdravljenja parodontalne bolezni. V drugem sklopu je asist. Luka Prodnik predaval o Ludwigovi angini, akutnem toksičnem celulitisu submentalnega prostora ter submandi- bularnih in sublingvalnih prostorov obojestran-

Revija ISIS s strokovnih srečanjP50oročilaApril 2017sko. Gre za potencialno življenjsko endokarditisu in antibiotični zaščiti klasifikacijo, simptome, znake inogrožujoče stanje, ki zahteva takojšnje ogroženih pacientov. terapijo. Kongres je zaokrožil Mihazdravljenje. O intraoralni aktinomiko- Kočar s predavanjem o kirurškemzi je predavala prof. dr. Nataša Ihan Naslednji vabljeni predavatelj je zdravljenju odontogenih vnetnih cistHren. Gre za kronično napredujočo bil prof. Andrej Trampuž, specialist in periapikalnega kroničnega paro-granulomatozno bolezen, ki jo povzro- infektolog. Trenutno je predstojnik dontitisa.čajo Gram+ anaerobne bakterije iz oddelka za septično kirurgijo indružine aktinomicet. Mag. Borut kliničnega laboratorija za raziskova- V ozadju kongresne dvorane soSotošek nas je spomnil na najpogo- nje infekcijskih bolezni v Univerzite- bili posterji udeležencev, ki so lepostejši zaplet izraščanja modrostnikov, tni bolnišnici Charité v Berlinu. V dopolnili predstavljeno temo srečanja.predvsem spodnjih, perikoronitis. Gre sodelovanju s specialisti ortopedi seza vnetje mehkih tkiv ob kroni izrašča- ukvarja z zdravljenjem septičnih Kongres je zaokroženo predstaviljočega zoba. okužb protez, predvsem kolenskih in temo odontogenih vnetij. Prikazana je kolčnih. V svojem predavanju je bila tako etiologija, razvoj, simptoma- Sledilo je predavanje vabljenega prikazal etiologijo in zdravljenje teh tika, pravočasna terapija oz. zapleti inpredavatelja dr. Nigela Saynorja o okužb. napotitev k specialistu maksilofacial-implantologiji ter estetski protetični ne in oralne kirurgije. Glede na odzivenadgradnji. Dr. Saynor je predstojnik Sledili sta predavanji o resnejših vseh sodelujočih, tako predavateljevlastne klinike v Manchestru. Doktori- zapletih odontogenih vnetij. Asist. dr. kot poslušalcev, so bila odontogenaral je leta 2008 iz zobne implantologi- Mojca Knez Ambrožič je predstavila vnetja prikazana na sodoben način, sje. Sodeluje pri več združenjih in orga- intrakranialne zaplete, asist. Vojko poudarkom na novih okužbah innizacijah s področja oralne kirurgije Didanovič pa mediastinitis. Mag. sodobnih oblikah zdravljenja terin redno predava na kongresih. Andreja Eberlinc je predavala o njihovega preprečevanja. Organiza- cervikalnih limfadenitisih otrok. torji so bili počaščeni, da je večina Sledilo je predavanje doc. dr. poslušalcev z zanimanjem vztrajala doTatjane Lejko Zupanc o infekcijskem O osteomielitisu je predaval asist. večera. Tadej Dovšak. Osredinil se je na19. seminar Slovenskega združenjaza zdravljenje bolečine z redno letnoskupščinoAsist. dr. Martin Rakuša, dr. med., UKC Maribor fiziater doc. dr. Kos, nevrolog prof. Zaletel in algologinja Kosmina Štefan- Tokratni seminar Slovenskega je zaključila doc. dr. Krčevski Škvarč, čič prikazali obravnavo, diagnostikozdruženja za zdravljenje bolečine ki je odprla vprašanje opiatnih anal- in zdravljenje omenjenih bolnikov v(SZZB) je imel dve osrednji temi – getikov pri bolečinah v sklepih. skladu s priporočili posameznih speci-zdravljenje bolečine v sklepih in alnosti.posodobljena priporočila za lajšanje Naslednji sklop je predstavljalnerakave bolečine z močnimi opioidi. most med specialisti družinske Zadnji sklop seminarja je bilSeminar je potekal v treh sklopih. medicine in zdravniki ostalih special- namenjen predstavitvi posodobljenih nosti, ki se srečujejo z bolniki z priporočil za lajšanje nerakave boleči- Prvi sklop je začel prim. Požlep, ki bolečino v sklepih. Dr. Aleksander ne z močnimi opioidi. Priporočila šeje v svojem predavanju predstavil Stepanovič je v uvodu poskusil odgo- niso dokončana, zato je bila debata poepidemiologijo in glavne vzroke za voriti na vprašanje, kdaj bolnika z predstavitvi dobrodošla. Končnobolečino v sklepih. Sledili sta predava- bolečino v sklepih napotimo iz ambu- verzijo priporočil lahko pričakujemo vnji prim. Šarman in doktorice Šuput lante družinske medicine k drugemu letošnjem letu.Skvarča o zdravljenju bolečine v specialistu na sekundarni ravni. Vsklepih z nesteroidnimi antirevmatiki naslednjih predavanjih so ortoped dr. Po krajšem odmoru je seminarju(NSAR) in biološkimi zdravili. Sklop Rijavec, revmatolog dr. Ambrožič, sledila skupščina SZZB, ki je bila letos volilna. Predsednik prim. Požlep je podal poročilo o delovanju združenja v letu 2016. Po finančnem poročilu so