Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2012, številka 1

Strokovna srečanja marec 2012 1. ob 8.00   •  OBNOVITVENI TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA  kraj:  še ni podatka  št. udeležencev:  24  kotizacija:  190 EUR  k. točke:  ***  vsebina:  tečaj je namenjen vsem  organizator:  Slovensko združenje za  prijave, informacije:  prijave: W: www.szum.si, E: zdravnikom urgentno medicino, prim. mag. Dušan [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med. 1. ob 9.00   •  UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)*  podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja  kraj:  LJUBLJANA,  št. udeležencev:   kotizacija:  Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen), člani ZZS imajo 50  k. točke:  6 Domus Medica, omejeno % popust. Kotizacijo nakazati na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 Dunajska cesta 162 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj.  vsebina:  Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre-  organizator:   prijave, informacije:  prijave: ševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna Zdravniška zborni- E: [email protected], informacije: udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) [email protected] 1.–3. ob 15.30   •  28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  MORAVSKE TOPLICE  št. udeležencev:  50  kotizacija:  kotizacije ni  k. točke:  11  vsebina:  Učne delavnice so namenjene  organizator:  Katedra za družinsko medicino  prijave, informacije:  Ana Artnak, sedanjim in bodočim mentorjem študentov in Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medi- Medicinska fakulteta, Katedra za specializantov s področja družinske medicine. cino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinsko medicino, Poljanski Namen delavnic je udeležencem pomagati razu- družinske medicine – SZD, prim. prof. dr. Janko nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, meti pomen profesionalnega odnosa zdravnika Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. [email protected] institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi asist. dr. Davorina Petek 2.–3. ob 9.00   •  ŠOLA KIRURŠKIH TEHNIK – OPERATIVNO ZDRAVLJENJE ZLOMOV PROKSIMALNEGA IN DISTALNEGA DELA HUMERUSA PRI STAROSTNIKU  kraj:  PORTOROŽ, Kongresni center  št. udeležencev:  30 za kadavrski  kotizacija:  400 EUR + DDV (kadavrski  k. točke:  *** tečaj), ostali 50 EUR + DDV hotelov LifeClass, Hotel Slovenija tečaj, za udeležence teoretičnih pre- davanj ni omejitve  vsebina:  učna delavnica je namenjena specializantom in specialistom splošne  organizator:  Splošna in  prijave, informacije:  prija- učna bolnišnica Celje, Medi- ve: E: [email protected], kirurgije, ortopedske kirurgije in travmatologije (tečaj bo imel tri sklope: cinska fakulteta UL, Društvo informacije: prof. dr. Radko travmatologov Slovenije Komadina, dr. med., svetnik, teoretična uvodna predavanja, vaje udeležencev s plastičnimi kostmi in demo SZD, prof. dr. Radko Komadi- T: 03 423 30 96, F: 03 423 39 na, dr. med., svetnik 88, E: [email protected] implantati (v hotelu), kadavrsko preparacijo in implantacijo implantatov, trije tečajniki na en preparat (na patologiji v izolski bolnišnici) 2.–4. ob 13.00   •  TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA  kraj:  še ni podatka  št. udeležencev:  24  kotizacija:  490 EUR  k. točke:  ***  vsebina:  tečaj je namenjen  organizator:  Slovensko združenje za urgentno  prijave, informacije:  prijave: W: www.szum.si, E: vsem zdravnikom medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med. [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 8. ob 19.00   •  CARDIO JOURNAL CLUB: IZZIVI IN NOVOSTI ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTI ALDOSTERONA PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM  kraj:  LJUBLJANA, Zdravniška zbornica  št. udeležencev:  30  kotizacija:  kotizacije ni  k. točke:  1 Slovenije, Klub Domus Medica  organizator:  KO za kardiologijo, UKC  prijave, informacije:  prijave: E:  vsebina:  strokovno srečanje je Ljubljana v sodelovanju z Društvom [email protected], facebook.com/cardiojour- namenjeno zdravnikom, medicinskim mladih kardiologov Slovenije, asist. nalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor sestram in zdravstvenim tehnikom, Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, T: 041 346 505 študentom obeh strok Poglajen, dr. med. Revija ISIS - Januar 2012 101

Strokovna srečanja marec 2012 8.–10. ob 9.00   •  BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJA  kraj:  LJUBLJANA, Univerzitetni klinični  št. udeležencev:  ni omejeno  kotizacija:  100 EUR  k. točke:  *** center, predavalnica 1  vsebina:  podiplomska nefrološka šola  organizator:  SZD, Slo-  prijave, informacije:  prijave: KO za nefrologijo, UKC Ljubljana, je namenjena zdravnikom v osnovnem vensko nefrološko društvo, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr. Damjan Kovač, zdravstvu, specializantom interne prof. dr. Damjan Kovač, dr. dr. med., doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., doc. dr. Jernej Pajek, medicine in nefrologije med. dr. med., prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., T: 051 388 352, E: [email protected] 8.–10. ob 8.30   •  5. MEDNARODNO SREČANJE ZA KATARAKTO IN REFRAKTIVNO KIRURGIJO  kraj:  LJUBLJANA,  št. udeležencev:   kotizacija:  250 EUR, specializanti 70 EUR (plačilo v januarju 50 EUR), specialisti  k. točke:  *** Hotel Lev omejeno 250 EUR (plačilo v januarju 200 EUR)  vsebina:  seminar je namenjen oftal-  organizator:  Društvo za razvoj  prijave, informacije:  prijave: Morela okulisti, Tehnolo- mologom minimalno invazivne kirurgije, Kristina ški park 21, 1000 Ljubljana, informacije: Kristina Mikek, Mikek Suzana Pavlič, T: 041 351 339, 01 510 23 41, F: 01 510 23 42, E: [email protected] 10. ob 9.00   •  NUJNA MEDICINSKA STANJA V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI  kraj:  LJUBLJANA, Domus Medica,  št. udeležencev:  omejeno  kotizacija:  bo objavljena naknadno  k. točke:  v Dunajska cesta 162 postopku  vsebina:  seminar je namenjen doktorjem dentalne  organizator:  Zdravniška  prijave, informacije:  prijave: E: [email protected], medicine za seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji in zbornica Slovenije, Diana informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: primernimi ukrepi, če do njih pride Terlević Dabić [email protected] 12.–14. ob 8.00   •  EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOP  kraj:  še ni podatka  št. udeležencev:  24  kotizacija:  750 EUR  k. točke:  ***  vsebina:  tečaj je namenjen vsem  organizator:  Slovensko združenje za  prijave, informacije:  prijave: W: www.szum.si, E: zdravnikom urgentno medicino, prim. mag. Dušan [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med. 16. ob 9.00   •  DELAVNICA O TORAKALNI PUNKCIJI IN DRENAŽI  kraj:  LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV,  št. udeležencev:  30  kotizacija:  100 EUR  k. točke:  *** I. nadstropje  vsebina:  učna delavnica je namenjena  organizator:  UKC Ljubljana, Klinični  prijave, informacije:  UKC Ljubljana, KO za torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 kirurgom, splošnim zdravnikom, ane- oddelek za torakalno kirurgijo, UKC 68, F: 01 522 24 85, E: [email protected] stezistom, pulmologom, reševalcem, Ljubljana, v sodelovanju s SZD, prof. medicinskim sestram dr. Miha Sok, dr. med. 22. ob 19.00   •  CARDIO JOURNAL CLUB: INFILTRATIVNE BOLEZNI SRČNE MIŠICE - KRKA  kraj:  LJUBLJANA, Zdravniška zbornica  št. udeležencev:  30  kotizacija:  kotizacije ni  k. točke:  1 Slovenije, Klub Domus Medica  organizator:  KO za kardiologijo, UKC  prijave, informacije:  prijave: E:  vsebina:  strokovno srečanje je Ljubljana v sodelovanju z Društvom [email protected], facebook.com/cardiojour- namenjeno zdravnikom, medicinskim mladih kardiologov Slovenije, asist. nalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor sestram in zdravstvenim tehnikom, Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, T: 041 346 505 študentom obeh strok Poglajen, dr. med. 23. ob 9.00   •  DELAVNICA: PERKUTANA TRAHEOTOMIJA  kraj:  LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV,  št. udeležencev:  30  kotizacija:  100 EUR  k. točke:  *** I. nadstropje  vsebina:  učna delavnica je name-  organizator:  Klinični oddelek za to-  prijave, informacije:  UKC Ljubljana, KO za torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljublja- njena intenzivistom, anesteziologom, rakalno kirurgijo, v sodelovanju s KO na, Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 68, F: 01 522 24 85, E: [email protected] kirurgom, pulmologom, internistom, za anestezijo in intenzivno terapijo, otorinolaringologom, medicinskim Nevrološko kliniko, UKCL in SZD, prof. sestram dr. Miha Sok, dr. med. 102 Revija ISIS - Januar 2012

Strokovna srečanja marec 2012 23.–24. ob 8.30   •  23. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: POMEN ZAZNAVNIH IN PREPOZNAVNIH SPOSOBNOSTI V REHABILITACIJSKI MEDICINI  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijski  št. udeležencev:   kotizacija:  200 EUR (za oba dneva), 100 EUR (za  k. točke:  *** inštitut Republike Slovenije (URI – Soča), Linhar- ni omejeno en dan), 100 EUR (za specializante in sekundarije) tova 51, predavalnica v 4. nadstropju  vsebina:  srečanje je namenjeno  organizator:  URI – Soča v sodelova-  prijave, informacije:  prijave: Ela Loparič, tajništvo strokov- zdravnikom specialistom in speciali- nju s Katedro za fizikalno in rehabi- ne direktorice, URI – Soča, Linhartova 51, 1000 Ljubljana, zantom družinske medicine, fizikalne in litacijsko medicino MF v Ljubljani, E: [email protected], informacije: asist. dr. Nika Goljar, dr. rehabilitacijske medicine, ortopedije, asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med., T: 01 475 83 43, 01 travmatologije, nevrologije in drugim Helena Burger, dr. med. 475 84 41, F: 01 437 65 89 zdravstvenim delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja 23.–24. ob 13.00   •  2. ŠOLA ZA PALIATIVNO OSKRBO: ABC PALIATIVNE OSKRBE PRI BOLNIKU Z RAKOM  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  MARIBOR, UKC, 16. nadstropje  št. udeležencev:  do 100  kotizacija:  70 EUR z vključenim DDV,  k. točke:  v kirurške stolpnice, predavalnica prim. kotizacije ni za specializante in študente postopku dr. Zmaga Slokana  organizator:  UKC Maribor v sode- medicine lovanju s timom paliativne oskrbe OI  vsebina:  simpozij z učnimi delavni- Ljubljana, doc. dr. Darja Arko, dr. med.  prijave, informacije:  prijave: E: [email protected] ali cami je namenjen vsem, ki se ukvar- prijavnica iz revije Isis, informacije: Slavica Keršič, posl. sek, jajo s paliativno oskrbo, zdravnikom, T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26 medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom, socialnim delavcem 30.   •  5. SLOVENSKI PULMOLOŠKI KONGRES 2012 – DELAVNICA: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  GOLNIK, Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljuč-  št. udeležencev:   kotizacija:  50 EUR  k. točke:  *** ne bolezni in alergijo 16  vsebina:  strokovno srečanje (10–15  organizator:  Klinika za pljučne bole-  prijave, informacije:  prijave: Irena Dolhar, Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 4204 Golnik, E: minut teoretičnega predavanja in 45 zni in alergijo Golnik [email protected] minut praktičnih prikazov) 30. ob 9.00   •  PLAN ZA DOBER IMUNSKI SISTEM NEPROFITNIH ORGANIZACIJ  kraj:  LJUBLJANA, Domus Medica,  št. udeležencev:  20–25  kotizacija:  248 EUR + DDV  k. točke:  *** Rantova soba, Dunajska cesta 162  prijave, informacije:  prijave: E: [email protected],  vsebina:  Na delavnici se boste naučili vseh potrebnih korakov za pripravo kakovo-  organizator:  CRMT informacije: Nives Nadoh, E: [email protected], T: + stnega plana, še posebej pa vas bomo opozorili na posebnosti planiranja v neprofi- Inštitut, CRMT, d. o. o., 386 (0)40 437 127, T: + 386 tnih organizacijah. Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kako- Dragica Erčulj (0)5 99 437 00 hkrati-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F. Seminar je namenjen strokovnim in poslovnim direktorjem, sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo dobiti »recepte« za vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora oz. upravljanja (za zdravstvene domove, bolnišnice, domove za starejše in ostale zavode). 30.–31. ob 8.30   •  AKUTNA MOŽGANSKA KAP VII  kraj:  LJUBLJANA  št. udeležencev:  do 350 in po pred-  kotizacija:  še ni določena  k. točke:  *** hodni prijavi  vsebina:  tradicionalno strokovno srečanje z  organizator:  Sekcija za možganskožilne bolezni  prijave, informacije:  prijave: Društvo mednarodno udeležbo je namenjeno zdravni- pri Slovenskem zdravniškem društvu in Društvo MŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana, kom družinske in splošne medicine, nevrologom, za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni ob informacije: Andreja Merčun, E: internistom, kardiologom, radiologom, fiziatrom, strokovnem sodelovanju zdravnikov UKC Ljubljana, [email protected], T: 0590 intenzivistom, farmacevtom in vsem, ki želijo UKC Maribor in drugih slovenskih in tujih strokov- 11234, F: 01 430 23 14 izpopolniti svoje znanje s področja obravnave njakov s področja možganskožilnih bolezni, prim. bolnikov z akutno možgansko kapjo doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica Revija ISIS - Januar 2012 103

Strokovna srečanja marec 2012 30.–31. ob 8.00   •  DELAVNICA KIRURŠKIH TEHNIK »UČVRSTITEV INTRAMEDULARNIH ZLOMOV«  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica  št. udeležencev:  do 18  kotizacija:  150 EUR z vključenim DDV  k. točke:  *** 5, 16. nadstropje kirurške stolpnice, predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana  vsebina:  strokovno srečanje z učno  organizator:  UKC Maribor, Klinika za kirurgijo,Oddelek za  prijave, informacije:  prijave: E: delavnico je namenjeno specialistom in travmatologijo, Medicinska fakulteta v Mariboru, Medicin- [email protected], informacije: Sla- specializantom kirurgije, travmatologije ska fakulteta v Ljubljani, Katedra za kirurgijo, Podiplomska vica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, in ortopedije šola kirurških tehnik, Društvo travmatologov Slovenije, univ. dipl. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02 prof. dr. Andrej Čretnik, dr. med. 321 28 26 DelovnA mestA Zavod za zdravstveno Delovno razmerje bomo sklenili za zavarovanje Slovenije nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo »Zavod za zdravstveno zavarovanje Od novih sodelavcev pričakujemo Slovenije je javni zavod, ki zagotavlja sposobnosti komuniciranja in reševanja Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani zavarovancem v državi uveljavljanje pravic problemov, sposobnosti organiziranja Zaloška 4, 1000 Ljubljana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z in analitičnega razmišljanja, sposobnost Iščemo kandidata za mesto zdravnika usposobljenimi in motiviranimi zaposlenimi, timskega dela, sposobnost hitre presoje in specializanta klinične mikrobiologije (m/ž). s sodobno tehnologijo in organiziranostjo sodelovanja, predvsem pa profesionalnost Izbrani kandidat se bo takoj vključil v želimo zavarovancem, partnerjem in drugim in samoiniciativnost ter pripravljenost za raziskovalno in pedagoško delo s področja strankam nuditi odlične storitve.« pridobivanje specifičnih znanj s področja klinične imunologije in začel specializirati zdravstvenega zavarovanja. klinično mikrobiologijo. K sodelovanju vabimo komunikativne in Od kandidata pričakujemo vpis na dinamične sodelavce, ki želijo nadaljevati Novim sodelavcem nudimo dinamično delo podiplomski doktorski študij Biomedicina, svojo poklicno kariero v Zavodu za v urejenem okolju ter možnost strokovnega interes za raziskovalno, pedagoško in zdravstveno zavarovanje Slovenije: izpopolnjevanja in razvoja. strokovno delo s področja klinične imunologije ter predanost timskemu delu. zdravnice/zdravnike Kandidati bodo izbrani na podlagi izbirnega Kontakt: E: [email protected] postopka, ki lahko vključuje tudi testiranje. (lokacija delovnega mesta je v Ljubljani, Zavod Medicinski Direkcija) za: Kandidati bodo o izboru obveščeni v center Gorjanc zakonsko določenem roku. • odločanje o pravicah zavarovancem v razpisuje prosto delovno mesto skladu z zakonom in pravili, Za dodatne informacije se lahko obrnete na doktorja dentalne medicine (m/ž) nas na T: 01 30 77 410. Pogoji: • podajanje izvedenskih mnenj, Svoje pisne prijave, z življenjepisom in • končana medicinska fakulteta, odsek za • sodelovanje pri oblikovanju strokovnih predstavitvijo dosedanjega dela, pošljite do stomatologijo, smernic za odločanje o pravicah. 31. 1. 2012 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana, oz. E: • opravljen strokovni izpit, Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, [email protected] • veljavna licenca Zdravniške zbornice pričakujemo, da prijavljeni kandidati izpolnjujejo naslednje pogoje za zasedbo Medicinski center Krka, d. o. o. Slovenije, delovnega mesta: • aktivno znanje slovenskega jezika. zaposli Delovno razmerje bo sklenjeno za poln • doktor medicine, specialist splošne delovni čas za večletno obdobje, po medicine ali druge specializacije, specialista družinske ali splošne medicine začetnem poskusnem delovnem obdobju. in medicine dela, prometa in športa (m/ž) Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju • veljavna licenca Zdravniške zbornice pogojev pošljite na naslov: Zavod Slovenije Delovno razmerje bo sklenjeno za poln Medicinski center Gorjanc, Trg 32, 2391 delovni čas. Prevalje, ali na E: [email protected] • najmanj 48 mesecev delovnih izkušenj, Prijave sprejemamo na naslov: Medicinski • strokovni izpit iz splošnega upravnega center Krka, d. o. o., Šmarješka cesta 4, 8000 postopka (kandidati, ki ob razpisu tega Novo mesto, ali na T: 040 777 768. izpita ne bi imeli opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje v roku šestih mesecev od dneva zaposlitve), • poznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil in preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika. 104 Revija ISIS - Januar 2012

Uredništvu revije Isis Strokovna srečanja Dunajska c. 162 p.p. 439 faks: 01 30 72 109 1001 Ljubljana V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo želimo objaviti v številki Izide. Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice. Datum prireditve Začetek, ura Kraj Prostor, kjer bo prireditev Naslov strokovnega srečanja Število poslušalcev (če je določeno) (neomejeno) Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...) Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...) Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...) Predstavnik ali strokovni vodja Naslov za pošiljanje prijav Informacije, kontaktne osebe Njihove tel. številke in št. faksa Višina kotizacije Brezplačna kotizacija   da     ne za upokojene zdravnike in študente Revija ISIS - Januar 2012 105

Zdr avniki v prostem času 42. koncert zdravnikov – glasbeni profesionalizem Martina Turk Tradicija ustvarja kulturo. Tokratni koncert zdravnikov ob Otvoritveno skladbo večera Magno cum gaudio (Z velikim Memorialnem sestanku profesorja Janeza Plečnika, ki se je veseljem) je za trobilni kvintet napisal David Bele, absolvent odvil 2. decembra 2011 v Veliki dvorani Slovenske filharmo- Medicinske fakultete in hornist. Ob njem so nastopili Matija nije, je bil že 42. zapovrstjo. Odlikoval se je po stilni razno- Švagan, Boštjan Berkopec in Miha Salobir na trobentah ter likosti programa, enakomernosti instrumentalno-pevske Aljoša Frelih na pozavni. Skladba je bila napisana kot uvod v zasedbe ter tehnični in interpretacijski dovršenosti izvajalcev. koncert zdravnikov z namenom ponazoriti pozitivna čustva, ko Z vseh vidikov uravnotežen spored je oblikovala akademska se kolegi zdravniki po dolgem času ponovno srečajo. Doživela glasbenica, doktorica znanosti in specializantka klinične je uspešno prvo izvedbo. mikrobiologije Polona Maver. Oblikovanje sporeda kon- certov je skupaj z Andražem Cerarjem prevzela leta 2006 od Uvodnemu napevu fanfar je sledil nagovor dekana Medicinske pediatra in pianista prof. dr. Pavleta Kornhauserja. fakultete v Ljubljani prof. dr. Dušana Šuputa in predstojnice Inštituta za patologijo prof. dr. Nine Gale. S spodbudnimi Seznanitev s številnimi glasbeniki v medicinskih krogih in nji- besedami sta podelila diplomo profesorja Janeza Plečnika za hovo željo po glasbenem izražanju je Polono Maver navdihnila izjemne študijske dosežke pri predmetih anatomija, histologija k ustanovitvi vzporednega dogodka, Koncerta študentov Medi- z embriologijo in patologija. Prejeli so jo Tomaž Cankar, Luka cinske fakultete. Slednji prav tako postaja tradicionalen, zadnja Čavka, Monika Češnjevar, Maruša Črnič, Luka Jeraj, Janja tri leta je potekal v soorganizaciji Andreja Babnika, absolventa Jerina, Mark Kačar, Ožbej Kunšič, Nejc Planinc, Zala Skomina, Medicinske fakultete, ki je letos prvič pristopil še k organizaciji Martina Šebök in Tanja Varl. koncerta zdravnikov. Tradicionalno je bilo podeljeno tudi priznanje profesorja Dolgoletna voditeljica koncerta, prof. dr. Zvonka Zupanič Franceta Hribarja za pomemben prispevek k razvoju in ugledu Slavec, se tokrat koncerta ni mogla udeležiti zaradi sočasne patologije z vrhunskimi dosežki v stroki in znanosti. Letos ga podelitve velike plakete občine Kranj, ki jo je prejela za zasluge je zasluženo prejel prof. dr. Mario Poljak, vodja Laboratorija za na področju slovenske zgodovine medicine. Vodenje koncer- molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisa in aidsa ta je več kot spretno prevzela sprva profesorica angleščine in na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo. Prof. Poljak je bil francoščine in napovedovalka na Radiu Slovenija, sedaj pa tudi predsednik znanstvenega odbora letošnjega Plečnikovega specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine mag. Alenka memoriala, ki je potekal na temo Tumorji v povezavi z okužbo s Höfferle Felc. človeškimi virusi papiloma (HPV). Uvodni nastop trobilnega kvinteta s skladbo Magno cum gaudio, ki jo Marko Saje in Polona Maver, gonilna sila večera in je za to priložnost napisal David Bele. oblikovalka sporeda. 106 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avniki v prostem času Povezanost na muzikalni ravni vokalne skupine Vox medicorum pod vodstvom Judite Cvelbar. Klavirski kvintet Muzikoterapija. Po pravšnji meri zborovskega petja se je program nadaljeval v duhu slovenske glasbe. Klarinetist in specializant psihiatrije Ljubljanski zdravniški orkester pod dirigentskim vodstvom Marko Saje je skupaj s pianistko Polono Maver izvedel skladbo Franca Avseneka. Alojza Ajdiča Zgodba predmestja. Delo slovenskega skladatel- Od vzora znanstvenega profesionalizma se je večer premaknil ja sta približala poslušalcem in dodala svoj del k enakovredni k profesionalnemu nastopanju v glasbi. Pričel se je z zdravniš- zastopanosti glasbe slovenskih avtorjev v večernem programu. ko himno Ivana Florjanca Hippocratis insiurandum v izvedbi vokalne skupine UKC Ljubljana Vox medicorum. Himna je Sledil je stilski preskok v baročno glasbo. S preludijem – Alleg- nastala prav na pobudo zbora Vox medicorum in njihovega ro vivace iz Angleške suite št. 2 v a-molu, enim zgodnejših del takratnega umetniškega vodje Tomaža Faganela ter je bila prvič Johanna Sebastiana Bacha, je nastopil pianist Andrej Babnik. izvedena leta 2008. Vox medicorum, ki je nastopil pod umet- niškim vodstvom Judite Cvelbar, je nadalje predstavil slovensko Harmonična metrika Bachove kompozicije je prepustila am- pesem, sprva delo Vilka Ukmarja Skica na koncertu, nato istr- bient romantični glasbi Antonina Dvořaka. Stavek Allegro man sko ljudsko v priredbi Alda Kumarja Dajte dajte in še ljudsko non tanto Klavirskega kvinteta št. 2 v A-duru je prepričljivo pesem iz Bile Jnjen čeua jti gna‘ v priredbi Pavleta Merkuja. zazvenel v pretežno akademski zasedbi Kvinteta Muzikote- Navdušili so z glasovno ubranostjo in intonančno točnostjo. rapija. Andrej Gubenšek je absolvent violine na Akademiji za glasbo, obenem je nedavno zaključil študij medicine. Študij- sko sočasno v medicinskih in glasbenih vodah je tudi Lucija Čemažar, študentka 2. letnika violine in 4. letnika medicine. Kvintet Muzikoterapija sestavljajo še Polona Maver, akademska pianistka, Jernej Bernik, violist, in Jan Štangelj, violončelist. Zaigrali so sveže, spontano nastalo Dvořakovo delo, ki ga mnogi opisujejo kot enega najbolj avtentičnih in razkrivajočih glasbenih avtoportretov. Izvedba bi se lahko postavila ob bok povsem profesionalnim komornim skupinam. Za enakovredni prerez skozi glasbenozgodovinska obdobja je poskrbela skladba Morgana Lewisa How High the Moon. Jazzovske barve na koncertih zdravnikov je pred tremi leti uvedel Big Band Medicinske fakultete, letos pa je to vlogo prevzel trio v zasedbi mladih zdravnikov. Trobentač Matija Švagan, kitarist Tine Malgaj in vsestranski glasbenik Klemen Dovč, ki je ob tej priložnosti poprijel za kontrabas, so ustvarili razbremenjujoče vzdušje, ki ga je še poudaril vizualni učinek odrske zatemnitve. Skladba, zdaj jazzovski standard, je bila premierno izvedena na Broadwayu leta 1940 v predstavi »Two for the Show«. V nadaljevanju je oder pripadel Ljubljanskemu zdravniškemu orkestru Camerata medica, ki je letos praznoval 20. obletnico obstoja in trenutno deluje pod predsedništvom Kristine Gorjup. Revija ISIS - Januar 2012 107

Zdr avniki v prostem času študentka 4. letnika Akademije za glasbo, večstranska glasbenica in mlada zdravnica Alja Koren. Vokalno prepričljivo je uprizorila arijo Leonore »O mio Fernan- do« iz 2. dejanja opere La Favorita Gaetana Donizetti- ja. Zgodba, postavljena v Španijo v 14. stoletju, v ozadju političnih bojev zapleta in razpleta ljubezenski trikotnik med kastiljskim kraljem Alfonsom, njegovo ljubico Leonoro in Leonorinim ljubimcem Fernandom. Solistka mezzosopranistka Alja Solist violinist Andrej Gubenšek. Finale večera je zazvenel v Ciganskih napevih op. 10 Koren. št. 1 španskega skladatelja Pabla de Sarasateja. Delo, ki temelji na glasbenih temah romskih pesmi in še po- sebej ritmov čardaša, je z orkestrom Camerata medica kot solist vrhunsko in nadvse virtuozno izvedel mladi zdravnik in absolvent Akademije za glasbo Andrej Gubenšek. Publika ni ostala ravnodušna. Pod taktirko prof. Franca Avseneka so se najprej predstavili z de- Glasbeno v vseh pogledih uravnotežen program je lom baročnega mojstra Giuseppeja Tartinija, zaigrali so Allegro poslušalce navdihnil k uravnoteženosti tudi izven koncertne assai Sonate a quattro v D-duru. Operno vzdušje je z orkestrom dvorane. Camerata medica ustvarila solistka, odlična mezzosopranistka, Foto: Jelka Simončič Čez 1000 let, ko bom zdravnik postal, secirati in šivati bom znal … 6. koncert študentov Medicinske fakultete v Ljubljani Ksenija Slavec V ponedeljek, 21. novembra 2011, je izzvenel že 6. tradici- belem pa tudi ne (z)manjka! In ko že misliš, da tile medicinci onalni koncert študentov medicine, ki se je letos iz Slovenske ne morejo več presenetiti, se grdo ušteješ! Vsako leto se na filharmonije preselil kar v Linhartovo dvorano Cankarjevega odru pojavljajo in zasijejo nove zvezde, med njimi polno doma. Kot pa sta nam namignila hudomušna povezovalca takih, ki jih sicer poznaš iz študentskih klopi, a žal ne dovolj večera Nina Košorok in Miha Zabret, se bo v bodočnosti dobro, da bi vedel, da tudi ta ali oni v prostem času muzicira, koncert morda preselil kar v Stožice, saj je bilo povpraševanje pa ne le malo za šalo, ampak čisto zares. po kartah res neizmerno in je vsako leto večje. Talentov v Pevski zbor študentov medicine Cor je navdušil z mladostno navdušenim prepevanjem. 108 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avniki v prostem času Študentka medicine in violine Lucija Čemažar, ob spremljavi Mateje Lasič. Aljoša Frelih s svojo pozavno ob spremljavi Karmen Semič. Baritonist Tom Kobe ob klavirski spremljavi Eve Zec. Na medicini se kar tre dobrih in nadebudnih glasbenikov, zato Mateja Lasič jo je spremljala na klavirju in skupaj sta nam zaig- sta imela organizatorja koncerta, Andrej Babnik in Mateja rali Zapateado skladatelja P. Sarasateja. Nesrečniki (Les Mise- Lasič, vsako leto težko nalogo, izbrati izmed vseh talentov rables) in njihove melodije so večne. Tokrat se je za arijo Javerta tiste, ki se bodo letos lahko predstavili občinstvu. Kot sta nam Stars odločil baritonist Tom Kobe ob klavirski spremljavi Eve med koncertom zaupala povezovalca Nina in Miha, sta tudi Zec. Sledili sta še dve pevski točki v izvedbi Saše Vipotnik sama želela nastopiti s skupno točko, a žal s svojim »neizmer- (vokal, klaviature), Benjamina Kovačiča (vokal, kitara, kompozi- nim talentom« nista prepričala stroge žirije. A ker sta že imela cija), Primoža Pibernika (kahon) in Jana Štanglja (čelo). Pravo mikrofone in stala na odru pred občinstvom, sta izkoristila presenečenje večera je bil Beno. Kdo bi si mislil, da tudi poje in priložnost in nam zapela Orion v zdravniški priredbi: »Čez igra kitaro, poleg tega pa še sklada! Najprej so nam predstavili 1000 let, ko faks bom dokončal…« Mislim, da je pesem in pa pesem Adele: Rolling in the deep, nato pa Benovo pesem Za seveda odlična in enkratna izvedba vsem poslušalcem segla do vedno. In mislim, da si jo bom zapomnila za vedno! srca in izvabila nasmeh na obraz. Sedaj pa šalo na stran in še kaj o »zares« nastopajočih. Čas je tako hitro minil, da ko so napovedali odmor, sploh nisem imela občutka, da je že dobra polovica za nami. Pa tudi sam od- Pevski zbor študentov medicine Cor je vsem pričaral afriški mor je bil kar prekratek, ko sem srečala toliko znanih obrazov. ritem z zares vedrim in razigranim venčkom pesmi iz muzikala Levji kralj pod taktirko Alenke Podpečan in ob spremljavi pia- Hostese so nas vljudno opozorile, naj se vrnemo v dvorano nista Marka Jokića ter bobnarja Domna Strepuha. Na začetku in prisluhnemo drugemu delu koncerta. Z odra nas je najprej nas je nagovoril tudi dekan Medicinske fakultete v Ljubljani, pozdravila sopranistka Marija Vita Zupanič z Mozartovo arijo In prof. dr. Dušan Šuput, tokrat kar brez mikrofona, ki se je skrival uomini, in soldati iz opere Cosi fan tutte, ki jo je odpela doživeto, ob robu odra, da ga je bilo očitno težko opaziti. Pa nič zato, vsi da je bila pravi balzam tako za uho kot oko. Na klavirju jo je smo slišali dobronamerne besede. Mogočni zven pozavne je na spremljala Maja Zabel. Nato je mojstrsko nastopila Mateja Lasič odru predstavil Aljoša Frelih z 2. stavkom: Andante camtabile na klavirju, prav tako študentka 1. letnika akademije za glasbo. koncerta za pozavno N. Rimskega-Korsakova. Na klavirju ga je Iz klavirja je zadonel 4. stavek Sonate v Es-duru, št. 13 op. 27, L. spremljala Karmen Semič. Z zelo zahtevno skladbo pa se nam van Beethovna. S prepričljivo igro je navdušila zbrane. Medi- je predstavila Lucija Čemažar, ki vzporedno študira violino na cinski kolegi z reške medicinske fakultete pa so nas popeljali v Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu prof. Monike Skalar. svet brazilske sambe s skladbo Tico-tico, Z. de Abreuja. Nastopili so Tin Nadarević na harmoniki, dvojčici Barbara in Bernarda Revija ISIS - Januar 2012 109

Zdr avniki v prostem času Pevca Saša Vipotnik in Benjamin Kovačič, Primož Pibernika Sopranistko Marijo Vito Zupanič je spremljala Maja Zabel. (kahon) in Jan Štangelj (čelo). Odličen pianist in organizator koncerta Andrej Babnik. Študentka medicine in klavirja Mateja Lasič je bila tudi soorganizatorka koncerta. Ravnić na kitari ter Neven Franjić in Iva Akmadža na klavirju Sklepni akordi Big Banda Medicinske fakultete z odličnima štiriročno. Z zasanjano romantiko nas je ovil Andrej Babnik s voditeljema Nino Košorok in Mihom Zabretom. skladbo E. Satieja: Premiere Gymnopedie, nato pa nas pritrdil na trda tla in virtuozno očaral z Rahmaninovim Preludijem v cis-molu, po. 3 št. 2. Pa spet nazaj k vokalu: Mark Jokić nas je s pesmijo Love me or leave me preselil v predvojni čas, spremljal pa ga je klubski bans: Blaž Švagan na saksofonu, Tine Malgaj na kitari, Tomaž Šuštar na bas kitari in Kamil Berro na bobnih. In na koncu seveda še naš Big Band Medicinske fakultete, brez katerega bi se koncert kar težko zaključil. Zapihali, zatrobili, zabrenkali, »zatolki«, skratka zaigrali so nam skladbe The chicken J. Ellisa, v priredbi K. Berga, in Sweet Georgia Brown B. Bernieja, v priredbi J. Privška. In ker smo dovolj ploskali, je Big Band pod taktirko enkratnega dirigenta Mitje Dragoliča zaigral še bis. Pod črto: koncert je bil super, extra, de luxe! Čestitke vsem na- stopajočim, ki so prispevali k enkratnemu večeru, in pa seveda umetniškima vodjema in organizatorjema koncertnega večera Andreju Babniku in Mateji Lasič za odlično zastavljen in izve- den program! Njuno delo ni vključevalo le umetniške priprave programa in rezervacije dvorane, ampak tudi nagovarjanje sponzorjev k podpori zastavljenega, kar v Cankarjevem domu ni mačji kašelj! Bravo, bravo! Foto: Andrej Blatnik 110 Revija ISIS - Januar 2012

Nokturno na Zdr avniki v prostem času Rimski cesti Demon Andrej Rant Andrej Rant Odkar na vesoljski ruleti razmetani planeti pričeli so Kot ptica z mrtvega neba, svoj tragikozmični ples, kot teža zlomljenih gora, na njih cepetamo mi bedni človečki kot strašna kletev davno umorjenih, bolj le za šalo kot pa zares. kot senca žive smrti lebdi demon sredi srca Luna je ritka in zvezde konfeti, in mi ne da živeti. v glavi pijani prižiga se kres; Oklenil mi je dušo in telo, po Rimski cesti se užitek je dreti: ne da mi spati in celo »Svoboden je kozmos, po dolgem, počez!« v snu mi blaznost šepeta. A tu policaj je... Ljubezen roža trnjevka je, Kot Kristus iz groba se iz tal je pojavil ... v srce vsajena raste in zavda Od mene kaj hoče? Da bo me prijavil, sto tisoč ran in iz moža nekaj blebeče, da pijan sem kot goba ... rojeva reveža, ki životari dan na dan. Res nimam sreče, vrag nekam me vleče ... Ljubezni cvet nekoč je vzcvetel, Razlagam, kaj Človek pomeni, k soncu, k soncu se je sokol vzpel! in da je Človeku Svoboda čez vse; Roža se v krvi razpira, ali za to se pendrek ne zmeni, sokol v globeli umira ... pred nosom mi miga nekako preteče ... Smrt, smrt mi v srcu igra, demon me kliče v globine, Neskončen je kozmos, veličastni planeti! v neznane temine Lira, Rimska cesta in Mali pes. brezčasnega sveta. Po njej cepetljata dva bedna človečka kot po ruleti; V mesečini a zdaj ne več za šalo, temveč zares. Andrej Rant Moč bršljana V mesečini ona, Andrej Rant njen obraz … Povsod tihota. Drevo brez korenin odgnije, V dlaneh telo so mi posrkale pijavke; obstal je čas. z močjo bršljana iz nižin se pnem, Le srca živijo, srce z zastrupljeno krvjo mi bije. čutiva njih glas. Le srca, le srca živijo, Življenje šlo je svojo pot, gorijo, drhtijo, odmaknjen sem v stranski kot, srca živijo pozabljen, živ mrlič; in izgorijo, in v prazen nič dokler le pepel ne ostane mi pesek v klepsidro lije ... od nas. Pred mano je papir, pero. Pepel od nas – Z njim nad Hidro in Meduzo, minljivosti glas ... nad Cerbera iz Hada! V mesečini ona, Naj me pobijejo, sčetverijo, odro – njen obraz. ost misli, ta ostane! Nje ne otopijo, nje ne stro, Revija ISIS - Januar 2012 111 resnica vedno laž prebada!

Zdr avniki v prostem času 47. tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških upokojenih zdravnikov Mojca Kos Golja 20. maja 2011 je potekalo 47. tradicionalno srečanje Sekcije osrednje aktivnosti predsedovanja Evropski uniji, ki ga je uspeš- upokojenih zdravnikov Slovenskega zdravniškega društva no vodila Slovenija. Samo nekaj dni pred našim obiskom, to je (SUZ-SZD) in upokojenih zdravnikov Hrvaškega zdravniš- 10. maja 2011, sta si ob obisku v Sloveniji norveški kraljevi par, kega zbora (UL-HLZ) na Brdu pri Kranju in v Radovljici. kralj Harald V. in njegova soproga Sonja, v družbi slovenskega predsedniškega para, dr. Danila Türka in ge. Barbare Miklič Tradicionalnega srečanja smo se udeležili v velikem številu. Türk, ogledala posestvo Brdo in mesto Radovljica. Tokrat sta bili izbrani mesti za druženje posestvo Brdo na Brdu pri Kranju in mesto Radovljica. Na zbirno mesto pred hotel Ob prihodu vseh skupin na zbirno mesto v hotelu Kokra Kokra na Brdu smo se pripeljali s tremi avtobusi. Udeležencev nas je osebje v avli hotela sprejelo in pozdravilo na poseben, iz Slovenije nas je bilo 45, iz Hrvaške 66, celotna skupina je protokolarni način. Nato so sledili pozdravni govori slovenskih torej štela kar 111 oseb. Obe lokaciji, ki smo ju obiskali, sta bili in hrvaških predstavnikov ter prijateljsko druženje. Hotelsko skrbno izbrani, saj slovita po zanimivosti in predstavljata kul- osebje se je izkazalo tudi z izvrstno kulinariko, pripravili in turna in zgodovinska bisera Slovenije. Mesto Radovljica je bilo ponudili so nam brdski divjačinski golaž s polento ter telečjo nedavno proglašeno za kulturni spomenik, ki ga krasi najbolj obaro s krompirjevimi štruklji. Po dobri uri druženja v hotelu celostno ohranjeno srednjeveško mestno jedro v Sloveniji. Za Kokra smo se razdelili v dve skupini, v vsaki je bilo nekaj več obnovo Radovljice so bila izkoriščena sredstva Evropskega skla- kot 50 udeležencev, in začel se je voden krožni ogled posesti da za regionalni razvoj, zanj pa je namenila finančna sredstva Brdo, vsaka skupina v svoji smeri. tudi Norveška, ki sicer ni članica Evropske unije. Posestvo Brdo je protokolarni objekt vlade Republike Slovenije, grad Brdo pa Naj naštejem nekaj značilnosti posestva Brdo. Na skoraj eden najbolj urejenih dvorcev v Sloveniji. Na posestvu Brdo so 500 hektarih ozemlja se prepletajo gozdno, travno in vodno gostili že vrsto pomembnih protokolarnih srečanj. Leta 2001 je okolje, kjer raste in živi veliko število rastlinskih in živalskih tam potekalo vrhunsko srečanje med ameriškim predsednikom vrst. Posestvo sestavlja odprti del, kamor spadajo hotel Kokra, G. W. Bushem in ruskim predsednikom V. Putinom. Leta 2008 kongresni center, grad Brdo, restavracija Zois in konjski hlevi so se na posestvu od začetka januarja do konca junija odvijale ter obdajajoči parki. Zaprti del posestva je park z loviščem, kjer so naseljene različne gozdne živali. V zaprtem delu so tudi Udeleženci srečanja si ogledujejo Brdo in njegovo okolico. 112 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avniki v prostem času tri koče, ena od njih služi delovnim in rekreativnim potrebam kasneje zaradi pomanjkanja denarja deloma propadlo. Park je predsednika naše države. bil na novo urejen ob prenovi gradu leta 1936, drugo temeljito prenovo je doživel po drugi svetovni vojni. Posebnost parka so Čudovito naravno okolje in nekateri novi ter starejši objekti bujni gozdovi z edinstveno floro in favno, ki so zaradi lepote so, kot že omenjeno, odlična izbira za protokolarna in razna razglašeni za gozdove s posebnim namenom. Zapisano je, da druga srečanja, kongresne in konferenčne prireditve, posebne opravljajo številne in različne funkcije gozda, med katerimi so uradne in zasebne slovesnosti. Vendar posestvo Brdo kot posebej poudarjene biotska, hidrološka, klimatska, turistična, protokolarni objekt Republike Slovenije ni le kraj, kjer se raziskovalna in lovno-gospodarska. Doslej je znano, da na tem srečujejo voditelji držav in pomembne osebnosti iz političnega področju raste in živi preko 1.140 rastlinskih in 1.165 živals- in kulturnega življenja, temveč mirno in zeleno okolje nudi tudi kih vrst. Danes v parku prevladujejo eksotične vrste dreves in veliko možnosti za sprostitev in športne aktivnosti za vsakogar grmov, vendar so med njimi tudi številne avtohtone vrste. Zelo (ribolov, tenis, sprehodi, rekreacija v parku). zanimivi sta 250 let stari lipi, ki se pneta ob gradu Brdo in sta ohranjeni še iz Zoisovih časov. Na poti po parku smo obču- Najprej smo si z vodičko protokolarnega objekta Brdo ogledali dovali številne cvetoče grme rododendrona, ki so se bohotili s kongresni center. Ob koncu leta 2007 je bila na lokaciji nekdan- cvetovi raznovrstnih barv, od bele, rumene, oranžne do različno jih kasarn dograjena nova palača kongresnega centra, ki je ena močnih rožnatih in rdečih odtenkov. Sprehodili smo se tudi najsodobnejših v Sloveniji in ima okoli 9.000 m2 uporabnih mimo štirih mogočnih drevoredov. Enega od njih so v času površin ter je bila ob zgraditvi predvsem namenjena predsedo- predsedovanja Slovenije Evropski uniji poimenovali Evropski vanju Slovenije Evropski uniji. Stavba kongresnega centra, ki je drevored, simbolno ga sestavljajo lipe posameznih držav Ev- večinoma odeta v steklo, se nevsiljivo zliva z obdajajočo naravo. ropske unije. Na naši poti smo občudovali tudi lični čebelnjak s Izjemno transparentna arhitektura je umeščena med Zoisovo panjskimi končnicami s poslikavami znanih slovenskih slikarjev pristavo in obronki gozda ter v bližino spodnjega ribnika. Avla in s slamo krite kozolce – toplarje. je opremljena z likovnimi deli, polnimi slovenskih simbolov. Tam so na stenah trije veličastni oljni panoji, ki simbolno pred- Pot nas je vodila tudi ob nekaterih jezerih in potokih. V parku stavljajo tri ženske like: Svobodo, Evropo in Slovenijo. V centru je skupaj enajst jezer, ki se napajajo iz reke Kokre, vendar niso so štiri večje dvorane, ki so tehnično sodobno opremljene in naravna, so zajezena. Prvi dve jezeri sta nastali že davnega leta poimenovane po kačjih pastirjih, eni od naravnih posebnosti 1499 z dovoljenjem cesarja Maksimiljana, še devet so jih dogra- posestva Brdo. Publikacija o posestvu navaja zanimiv podatek, dili oziroma zajezili v 20. stoletju. Največje med njimi se ponaša da so od tam živečih živalskih vrst še posebej privlačni števil- z Račjim otokom, kjer je urejen prostor za različne prireditve ni kačji pastirji (v Evropi jih živi okrog 130 vrst), v Sloveniji in srečanja, še posebej je priljubljen za poročne slovesnosti. pa domuje kar 70 vrst teh elegantnih letalcev. V kongresnem Nekatera jezera v poletnem času krasijo snežno beli lokvanji centru so tri dvorane imenovane po kačjih pastirjih: Grandis, in labodi. Občudovali smo preko jezer speljane ljubke mostiče Splendens, Heros, v hotelu Kokra pa dve: Elegans in Virgo. ter opazovali zrcaljenje mogočnih gozdov na jezerski površini. Poleg večjih dvoran je v kongresnem centru Brdo še osem de- Posebnost dela parka blizu hipodroma in vadišča za golf je lovnih sejnih sob ter dvaintrideset popolno tehnično opremlje- galerija kipov: ob potoku, na travnikih, pod drevesi so posejani nih prostorov za delo posameznikov ali manjših skupin. kipi različnih živali in ljudi. Šli smo tudi mimo koče Jezero, kjer so se leta 1991 sestajali naši politiki in snovali temelje slovenske Blizu kongresnega centra sta konjski hlev in hipodrom. Leta države in vlade. Na zgodovinske in prelomne dogodke opozarja 1981 so namreč zgradili kobilarno s kasaškimi konji, ki se in spominja na sprednji strani koče pritrjena spominska tabla. ponaša z naslovom Rejski center. Tam je danes tudi šola jahanja, slovenska konjeniška akademija in konjeniški turistični center. Protokolarni grad Brdo, ki je najbolje vzdrževani dvorec v Slo- V hlevih je prostora za okrog 50 konj, v slikoviti okolici pa veniji, smo obhodili in si ga ogledali od zunaj. Renesančni dvo- je 800 metrov dolga peščena tekmovalna steza z urejenimi rec je dal na začetku 16. stoletja (leta 1510) postaviti goriški tribunami. Vsako prvo nedeljo v septembru se na hipodromu deželni glavar in kranjski vicedom Jurij Egkh. Kasneje so nad- pomerijo najboljši vozniki in konji iz vse Slovenije. Poleg vzreje stropni dvorec s štirimi izstopajočimi vogalnimi stolpi in vmes- ameriških kasačev se rejski center ukvarja tudi z oskrbo in nimi trakti večkrat prezidali. Pogosto je tudi menjal lastnike. treningom konj zasebnih lastnikov. Center obsega dva hleva s Sredi 18. stoletja je prešel v last baronov Zois. Od leta 1935 je približno dvajsetimi konji, od tega je deset lipicancev, zraven bil last kraljevega namestnika, kneza Pavla Karađorđevića. Po spadata maneža in omenjeni manjši hipodrom. drugi svetovni vojni je grad postal slovenska rezidenca Josipa Broza Tita. Po ogledu kongresnega centra in kobilarne smo se odpravili na sprehod po prekrasnem parku Brdo, ki se razteza na 72 Od osamosvojitve Slovenije služi grad protokolarnim potre- hektarih urejenih parkovnih površin. Izvedeli smo, da je v 18. bam vlade Republike Slovenije. Dvorec, ki sicer ni odprt za stoletju posestvo z gradom pripadalo rodbini Zois. Tedaj je v javnost, je opremljen s stilnim pohištvom, preprogami, knjigami, parku raslo ogromno eksotičnih rastlin, sadnih dreves, obsegal slikami in kipi. Zelo kakovostna je zbirka kipov in slik, v kateri je še dva drevoreda, baročni park, razgledno ploščad, zimski so zastopani slikarji: Zoran Didek, France Mihelič, France in celo alpski botanični vrt. Omenjeno parkovno razkošje je Revija ISIS - Januar 2012 113

Zdr avniki v prostem času Pavlovec, Maksim Sedej, in kiparji: Boris in Zdenko Kalin, Ka- življenje in delo naše avtohtone čebele kranjske sivke, ki je zašči- rel Putrih in Frančišek Smerdu. tena in jo kot tako tudi izvažamo. Naslednja velika zanimivost muzeja je razstavljen panj s prozornimi steklenimi stenami in Po zanimivem ogledu posestva Brdo smo se odpeljali v Rado- posebnim izhodom na prosto. Tako je omogočen vpogled v not- vljico, ki slovi kot gorenjski biser in srce dežele. Radovljica se ranjost panja, kjer čebele in matica živijo, izletavajo in opravljajo prvič omenja kot trg leta 1333, mestne pravice pa je kraj dobil svoje vsakdanje aktivnosti. Danes vemo, da obstaja posebna ob koncu 15. stoletja. V starem mestnem jedru so ohranjeni šte- govorica čebel, dogovarjajo se z raznimi gibi in kretnjami. Na vilni spomeniki meščanskega stavbarstva, ki Radovljico uvrščajo koncu ogleda Čebelarskega muzeja so nam predvajali še zani- med najpomembnejše kulturne spomenike na Slovenskem. V miv animirani film o čebelarstvu na Slovenskem s poudarkom Radovljici se je rodil Anton Tomaž Linhart (1756–1795), prvi na naši marljivi čebeli – kranjski sivki. slovenski dramatik, zgodovinopisec in oče slovenskega gleda- lišča. Mesto je uveljavljeno tudi kot mesto kulture, razpolaga Nato smo si pod vodstvom našega kolega Avguština Mencin- s številnimi zgodovinskimi spomeniki, muzeji in drugimi gerja, upokojenega kirurga jeseniške bolnišnice in sošolca naše pomembnimi stavbami, kot so: Čebelarski muzej, Šivčeva hiša, predsednice Božene, ogledali staro mestno jedro Radovljice in Mestni muzej s stalno Linhartovo razstavo, bogata knjižnica cerkev sv. Petra. Doktor Mencinger se je izkazal kot zelo predan Antona Tomaža Linharta. V mestu prirejajo Festival stare glas- in dobro podkovan vodič, kar nas je vse navdušilo. Takoj je be in številne druge kulturne prireditve. bilo jasno, da ima Radovljico zelo rad, da dobro pozna pestra zgodovinska ozadja tega prelepega in starodavnega mesta. Ob Udeleženci izleta smo obiskali zanimiv Čebelarski muzej v ogledu radovljiške župnijske cerkve sv. Petra nam je povedal, da baročni graščini v starem delu mesta. Po njem nas je vodila ga. spada med ključne spomenike poznogotske cerkvene arhitektu- Katja Praprotnik, ki je na zanimiv način predstavila bogato re na naših tleh. Prvotno je bila cerkev v 12. stoletju zgrajena v tradicijo slovenskega čebelarstva in omenila, da imajo čebele od romanskem slogu, leta 1495 so jo temeljito prezidali in povečali. prazgodovine dalje magično-religiozni pomen. O samih začet- Ohranili so dolgi kor s podobo stavbarja na rebrastem svodu, kih čebelarstva pri nas sicer ni veliko podatkov. Preden so začeli katerega nastanek umeščajo v čas okoli leta 1460. uporabljati panje, so se čebele naseljevale v gozdovih, v votlih deblih, od koder so ljudje pobirali med, spomladi pa čebele Cerkev, ki je torej po prezidavi v 15. stoletju grajena v poznogot- spodbujali k rojenju. Čebelarstvo pri nas se je močno razvilo in skem slogu, ima ladjo dvoranskega tipa. V notranjosti se pne vi- razmahnilo v 18. stoletju, ko je Anton Janša, ki je študiral sli- sok, z gotskimi rebri in sklepniki okrašen zvezdasti angelski strop, karstvo na Dunaju, tam obiskoval tudi Čebelarsko šolo. Anton ki se naslanja na mnogokotne stebre in je posut s čudovitimi Janša velja za ustanovitelja sodobnega slovenskega čebelarstva, cvetnimi motivi in ornamenti. V cerkvi je shranjena tudi relikvija ki je od tedaj in do današnjih časov uveljavljena in priljubljena svete krvi. Skozi stoletja so cerkev bogatili s številnimi freskami kmetijska panoga. Zanimiv je podatek, da sta spadala med in plastikami. Glavni oltar je iz leta 1713, na njem sta slika sv. dajatve v srednjem veku tudi med in vosek. Petra in kip italijanskega kiparja Angela Pozza, izdelan pa je v Od sredine 18. stoletja se začnejo Udeleženci srečanja si ogledujejo obnovljeno mestno jedro Radovljice. pojavljati panjske končnice, ki služijo kot priložnost in mesto za razne poslikave. Poslikane panjske končnice so zanimiv likovni feno- men slovenske ljudske kulture in v radovljiškem čebelarskem muzeju jih je veliko postavljenih na ogled. Poslikave imajo velikokrat religi- ozno vsebino, kar naj bi pomagalo čebelam, da so varno našle svoj »dom«. Večkrat so poslikave tudi posvetne in humorne ter prikazu- jejo ljudske šege in pripovedi. Ena najstarejših razstavljenih panjskih končnic je iz leta 1758 in prikazuje Marijo z detetom. V tehniškem delu muzeja so razstavljena najbolj značilna čebelja bivališča in čebe- larsko orodje. Zanimiv muzejski eksponat je tudi panj v obliki cerkve. V biološki sobi je prikazano 114 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avniki v prostem času zavlekla (skupaj štiri leta), terjala so veliko finančnih sredstev in njene energije. Gostišče je leta 1998 ponovno zaživelo, stavba je zacvetela, z njo pa tudi gostilničar- ka Loni, ki je bila postavna ženska, vesele narave in družabna, zaradi česar je bila zelo priljubljena. Pred nekaj leti je povsem izčrpana nenadoma podlegla neozdravljivi bolezni. Njeno tradicijo zdaj uspeš- no nadaljujeta soprog Frenk in sin Grega Finžgar. V gostišču ima svoj stalni sedež tudi umetniško druš- tvo »Vir« iz Radovljice. V kletnih prostorih, ki so stari približno 360 let, je velika taverna, kjer prirejajo Sproščeno druženje udeležencev srečanja na terasi radovljiškega gostišča »Pri Avguštinu«. posebne pogostitve za zaključene družbe. delavnici Luke Misleja iz Ljubljane. V severni, stranski ladji je Našo skupino so v gostišču Avguštin namestili na prekrasno oltar z upodobitvami evangelistov, delo radovljiških rojakov iz razgledno teraso s pogledom na Jelovico, dolino Save Bo- rodbine Vurnik ( Janeza, Ivana in Helene). Pri okrasju cerkve so hinjke, na Babji zob in Triglav. Dobro nam je služilo tudi svoje mojstrstvo prispevali še številni kiparji: Lodovico Bombassi, poznospomladansko vreme, ki je bilo lepo, z ravno pravšnjimi Matej Goričnik, Valentin Vrbnik, Jožef Pavlin, Stane Jarm, in temperaturami, da smo okusno kosilo lahko použili na svežem slikarji: Leopold Layer, Pavel Künl in Janez Šubic. gorenjskem zraku. Pred kosilom so potekale »protokolarne« ak- Sočasno s cerkvijo se je razvijalo tudi župnišče. Enkratno tivnosti, izmenjali smo si pozdrave in nekaj prijaznih nagovorov. podobo mu daje arkadno dvorišče iz 16. stoletja, ki z gotsko Hrvaške kolege je pozdravila in nagovorila predsednica Sekcije oblikovanimi nosilci in okroglimi stebriči sodi med najlepše in upokojenih zdravnikov SZD, mag. Božena Skalicky Kuhelj, ki najstarejše tovrstne spomenike na Gorenjskem. V 15. stoletju je jim je izročila tudi priložnostna darila – panjske končnice in bila v sklopu župnišča srednjeveška pivnica, taverna, kjer so slike lončke slovenskega medu. Vse prisotne sta nato pozdravila še (minoreli) naslikane z rdečim primorskim vinom, kot so refošk, predsednik upokojenih zdravnikov Hrvaške zdravniške zbor- teran in kabernet. Na minorelih so upodobljeni Anton Mar- nice dr. Drago Kremzir in predsednica upokojenih zdravnikov tin Slomšek, Matija Vrtovec in dr. France Prešeren. V strelski Hrvaške zdravniške zbornice – sekcije iz Karlovca, dr. Barbara utrdbi – bunkerju ob župnišču, od koder so Nemci med vojno Jović. Vzdušje med srečanjem in kosilom je bilo zelo prijetno in nadzorovali progo, je doktor Mencinger uredil spominsko kape- sproščeno, kot tudi že mnogokrat poprej, kadar smo se srečali lo fašistični žrtvi in mučenici sveti Edith Stein, kar je gotovo in družili slovenski in hrvaški upokojeni zdravniki, bodisi v zelo hvalevredna in izvirna rešitev. Nekdanjo župnijsko kaščo Sloveniji bodisi na Hrvaškem. danes uporabljajo v galerijske namene. Obnovljeno zunanjo Ob uspešnem zaključku srečanja sta si vidno in upravičeno fasado krasijo številne freske. Tako župnišče kot cerkev sta bila oddahnili predsednica naše sekcije mag. Božena Skalicky Ku- sestavni del obrambnega pasu okoli Radovljice, o čemer pričajo helj in Vida Košmrlj Beravs, dr. med., ki sta prevzeli zahtevno ostanki strelnih lin in obrambnih stolpičev. vodenje in organizacijo srečanja ter vse pripeljali srečno do Ker je bil že čas kosila in so nas ogledi posestva Brdo in konca. Ni odveč poudariti, da je uspešna organizacija takšnega radovljiških znamenitosti kar precej utrudili, smo se odpravili srečanja, ki se ga udeleži več kot sto ljudi, vse prej kot lahka na kosilo v gostišče »Pri Avguštinu«, ki leži na trgu v središču naloga. Ob slovesu pa smo tudi vsi drugi, »navadni« udeleženci Radovljice. Stavbo gostišča »Pri Avguštinu« je pred približno srečanja, lahko ugotavljali, da je za nami prelep dan, ko smo dvajsetimi leti od prejšnjih lastnikov odkupila gospa Polona se ponovno družili s hrvaškimi kolegi, obiskali in spoznavali Rešek - Loni, doma iz Kamne Gorice. Loni je bila zelo predana nekatere predele naše lepe domovine in jih ponosno pokazali gostinskemu poklicu, saj je že v mlajših letih opravljala odgo- tudi hrvaškim kolegom. vorne gostinske naloge v hotelu Park, Golf in v počitniškem Foto: Božena Skalicky Kuhelj domu Agrostroja na Bledu. Zelo si je želela imeti svojo gostilno, kar se ji je uresničilo z nakupom sedanje gostinske stavbe. Z veliko vnemo se je lotila obnove. Ker je bila stavba spomeniško zaščitena, zgrajena je bila leta 1650, so se obnovitvena dela kar Revija ISIS - Januar 2012 115

Zdr avniki v prostem času Slovensko zdravniško društvo v Celovcu Elko Borko V decembrski številki revije Isis smo napovedali, da bomo Koroškem. Tako tudi na ta način izražamo svojo podporo slo- objavili poročilo predsednika Slovenskega zdravniškega venskemu življu na Koroškem. Za predavanja na teh sestankih društva v Celovcu dr. Franza Wuttija na strokovnem srečanju praviloma izberemo in naprosimo lastne, na posameznih Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva področjih bolj strokovno usposobljene zdravnike, ki morajo in Zdravniškega društva Maribor, 1. oktobra 2011 v Maribo- seveda uporabljati slovensko terminologijo. To je za predavatelje ru. Med drugim je povedal: gotovo do določene mere zahtevno, saj smo skoraj vsi študirali na avstrijskih univerzah, torej le v nemškem jeziku. Predavali pa »Hvala za povabilo in priložnost, da lahko na kratko predstavim so tudi kolegi iz Ljubljane, tako sta bila med predavatelji npr. delovanje našega Slovenskega zdravniškega društva na avstrij- dermatolog prof. dr. Aleksej Kansky, transfuziologinja prof. dr. skem Koroškem. Ljerka Glonar in drugi. Najprej nekaj besed o dosedanjih povezavah koroških zdrav- Strokovnih srečanj s predavanji se običajno udeleži kakih 20 nikov s kolegi v matični državi Sloveniji. Koroški zdravniki (18–25) kolegov. Za sponzorje naših srečanj skušamo pridobiti gojimo stike s slovenskimi kolegi v matični državi že več in izberemo kako farmacevtsko podjetje. Avstrijska zborni- desetletij, saj je že moj učitelj kirurgije Franc Petek leta 1952 ca priznava vsa naša predavajanja kot stalno podiplomsko opravil izpit iz kirurgije na univerzi v Ljubljani. Ob neki pri- izobraževanje in v ta namen vsak udeleženec pridobi 2 kreditni ložnosti mi je osebno, še v začetku 80. let, potožil, da so mu kot točki. tujemu državljanu (Avstrijcu) pri izpitu dali le štirico namesto pričakovane petice. Zanj osebno pa je to pomenilo, kot bi mu Čeprav skupina slovenskih zdravniko ni tako majhna, pa dali negativno oceno. se vendar še nismo odločili, da bi kandidirali pri volitvah v Koroško zdravniško zbornico kot samostojna slovenska lista. Sam sem začel nekako sredi 80. let kar redno obiskovati Morda tudi zaradi tega, ker po drugi strani posamezni naši kirurške dneve v Ljubljani, ki so bili vedno v februarju. V člani kandidirajo na različnih zdravniških listah, ki so nemške. začetku 90. let pa me je prof. Pavle Kornhauser povabil, da sem na enem od teh kirurških dnevov lahko prikazal način V Koroško zdravniško zbornico pa nismo vključeni kot društvo, in prakso kirurgije v ordinaciji splošnega zdravnika v Avstriji. temveč kot posamezni zdravniki, saj je v Avstriji članstvo v Razprava po predavaju je bila zame osebno zelo zanimiva, ker zdravniški zbornici obvezno.« se je izkazalo, da je takrat splošni zdravnik v zasebni praksi v Avstriji lahko opravljal precej več malih kirurških posegov kot v Sloveniji. Od 80. let naprej pogosteje prihajajo na študij medicine v Slovenijo tudi naši študenti. Trenutno je na študiju medicine v Sloveniji, kot je meni znano, pet koroških študentk. Leta 1999 smo se začeli zdravniki na Koroškem organizira- ti in 15. septembra 2000 smo ustanovili koroško Slovensko zdravniško društvo v Celovcu. V naše društvo je včlanjenih okoli 40 zdravnikov, živinozdravnikov in farmacevtov, razpo- lagamo pa z naslovi 95 simpatizerjev, ki jim pošiljamo vabila za udeležbo na naših strokovnih sestankih, od tega je 10 živinozdravnikov, dve sta farmacevtki, ostali pa so zdravniški kolegi in kolegice. Pravzaprav je naše društvo nastalo na pobudo kolegov iz Trsta Dr. Franz Wutti med predavanjem na sestanku v Mariboru. V in Gorice, ki so tedaj začeli hoditi na ekskurzije na Koroško. ozadju prof. dr. Viljem Brumec in prof. Elko Borko. Njihov že dolgoletni predsednik je rojak dr. Rafko Dolhar, doma iz Trbiža; ta kraj je nekdaj pripadal Koroški. Strokovna srečanja pripravimo štirikrat na leto, torej vsako četrtletje po eno. Ti sestanki so vsakokrat v drugem kraju, običajno v ta namen izberemo slovensko gostilno na južnem 116 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avniki v prostem času Prednovoletni Dunaj Tomaž Rott Revija ISIS - Januar 2012 117

Zdr avniki v prostem času 30-letnica zdravniškega teka na Rožnik Bojan Knap Z razvojem tehnološke revolucije so se ljudje civilizacijsko rešili mukotrpnega vsakodnevnega telesnega napora in tudi zato je vzniknila potreba po redni in prostovoljni telesni vadbi. Tek kot ena od manifestacij navdušenja nad življenjem je dostopen vsakomur, ki se odloči, da bo krepil telo in duha. Od leta 1982 so tudi slovenski zdravniki želeli z lastnim zgledom pokazati pomen teka za zdravje in tako se je drugo soboto v oktobru zgodil tradicionalni zdravniški tek na Rož- nik na klasični progi (7670 m za moške in 6000 m za ženske). Pred tridesetimi leti, daljnega leta 1982, je bil to eden prvih rekreativnih tekov v takratni Jugoslaviji in pobudniki teka si takrat niso predstavljali, na kako plodna tla bodo padla njihova začetna prizadevanja. Prim. Andrej Guček, v mladosti alpski smučar, kasneje odličen smučarski tekač, je bil skupaj s prim. Matjažem Vrtovcem eden od pobudnikov teka pri nas. Organizacijske zadolžitve je takoj prevzel akademik prof. dr. Matija Horvat, ki je bil četrt stoletja neumorni duhovni in siceršnji vodja organizacijskega odbora zdravniškega teka. Matija Horvat je že takrat v teku videl širše razsežnosti vpliva redne telesne dejavnosti na telesno in duševno zdravje. Tekaška proga na Rožnik, ki niti metra ne poteka vodoravno, Prof. dr. Matija Horvat in doc. dr. Bojan Knap. temveč se blago do zmerno vzpenja ali spušča, nikoli ni bila množično obiskana in tudi zadnja leta se klub razmahu teka v Klub relativno nepomembni dejavnosti, ki jo sicer predstavlja tek, Sloveniji ne moremo pohvaliti z množično udeležbo na zdrav- je dobra telesna pripravljenost dobrodošla za katerokoli delo in niškem teku na Rožnik. V času vsesplošnega pomanjkanja časa precej prispeva k zdravju in kakovosti življenja ob minimalnem pomeni udeležba na zdravniškem teku tudi soočenje s svoji- časovnem vložku. Akademik Matija Horvat je v predavanju ob mi bremeni življenja, težo let, posledicami nočnega dela in s tridesetletnici teka predstavil preteklost, sedanjost in prihod- prekomernim stresom zdravnikov, ki delajo v klinični medicini. nost zdravniškega teka na Rožnik in predvsem poudaril pomen Vendar udeležba na teku pomeni tudi srečanje starih prijatel- tradicije, ki veleva mlajšim rodovom, da se nadaljuje poslanstvo jev, ki se po teku zberejo v Pivovarni Union, kjer nas kronični zdravnikov tekačev, da tudi z lastnim zgledom pokažemo temelj- pokrovitelj Pivovarna Union pogosti s hrano in pijačo. Vsa leta no sporočilo zdravniškega teka na Rožnik: Gibanje je zdravje. nas podpira tudi farmacevtska industrija, da tekače obdarujemo s praktičnimi nagradami. Sodniški ekipi, ki skrbi za regularnost tekmovanja, že trideset let poveljuje atletski sodnik in gos- pod Zvone Majcen. Vsa leta smo organizatorji skrbeli tudi za izvedbo predavanj iz tematike športne medicine in običajno je predavanju sledila živahna razprava. Letos je bilo ob tridesetletnem jubileju teka še posebej slovesno. Organizacijski odbor zdravniškega teka na Rožnik je odliko- val izjemne posameznike, ki so zaznamovali zdravniški tek na Rožnik. Prof. dr. Dušan Štajer je prejel spominsko darilo za pomoč pri organizaciji teka. Fiziolog prof. dr. Vito Starc je dobil priznanje za udeležbo na 29 tekih, medtem ko je akademik Mati- ja Horvat prejel priznanje in darilo za uspešno organizacijo in izvedbo prvih petindvajset let teka na Rožnik. 118 Revija ISIS - Januar 2012

Zdr avniki v prostem času Camino – s kolesom v Kompostelo Pavle Košorok Zadnja leta postaja Camino izziv za mnoge. Že Prešeren za zaslužek, če jih je veliko. In popotnikov na Caminu je zares je pisal o tem romanju. Tudi zame je postal cilj, kjer sem se veliko: pešcev, kolesarjev in jezdecev na konjih. Konjenik sredi hotel preizkusiti. Pred leti sem se odločil za organizirano španske pokrajine te nehote spomni na Don Kihota in zgodbe, turistično ponudbo, kjer smo določene odseke poti prepeša- ki so se pletle ob njem. Tudi nekaj takih »jahajočih vitezov« čili. Bil sem navdušen, tako da sem ves čas razmišljal, kako smo srečali. izpeljati pot v celoti. Pešačenje je najbolj pristna preizkušnja, Razen prve noči, ko smo morali improvizirati, smo na vsej poti ki pa zahteva vsaj mesec dni časa. Na to pot se ljudje podajajo vedno dobili prenočišče. Namestitve so bile vedno čiste, urejene, kot pešci, konjeniki ali kolesarji. Kolesarski podvig se mi je nikoli se nismo pritoževali zaradi hrupa. Vsi so upoštevali hišni zdel uresničljiv, zato sem se pridružil skupini, ki je obljublja- red. Zjutraj še v mraku so prvi odhajali pešci, kolesarji smo po la, da takšno odpravo izpelje. Prvič je bilo videti, da bi bilo to navadi pritisnili na pedala okrog 8. ure. Vedno smo bili zelo možno lansko leto, vendar so nam zaradi okrogle obletnice in veseli, ko nas je na vrhu kakega vzpona pričakala naša logistika predvidene množice romarjev to odsvetovali. Lansko kole- z vodo in kako energijsko ploščico. Španska pokrajina na poti je sarjenje od Soluna do Troje in nato do Carigrada je bilo zato zelo razgibana, od hribovitih predelov Pirenejev, mimo Pamplo- preizkušnja, ali bomo izpeljali tudi Camino. ne, kjer se mladeniči postavljajo na teku z biki ob prazniku sv. Letos je torej šlo zares. Tudi priprave so bile resne in tako smo Fermina, do vinorodne pokrajine Rioja smo kolesarili navzgor se v drugi polovici avgusta odpeljali na pot. Izposojena prikolica in navzdol. Znameniti samostan, kjer iz zidu vinske kleti molita »Kolesarskega kluba Krka« je bila polna koles. Več kot polovica pipici za vodo in vino, smo zamudili za pet minut in se morali je bila novih, kupljenih z velikim upanjem, da bo pritiskanje na odžejati samo z vodo. Vendar zaradi tega nismo bili nič žalostni. pedala malo lažje. Nadaljevali smo naprej v smeri Belgorada in Santa Dominga de Prvi dan smo prespali ob prihodu v Francijo. Zvečer smo se la Calzada. V vsakem kraju »prodajajo« druge zgodbe in skušajo ustavili pod Pireneji, v Lurdu, kjer smo srečali dva avtobusa zadržati popotnike. V Španiji je povsod videti veliko lepega. slovenskih otrok s posebnimi potrebami, ki so jih spremljali Zgodba sv. Jakoba je povezala ljudi za obrambo pred prodorom prostovoljci gibanja »Vera in luč«. Videti je bilo, da je to zanje Arabcev. Apostol Jakob je Kristusovo naročilo »pojdite do kraja dragocen dogodek, ki se ga bodo verjetno še dolgo spominjali. zemlje« vzel zares in se podal do španske atlantske obale. Ko Za nas se je začelo zares takoj drugo jutro, ko smo se odpra- je bil kasneje mučen in umorjen, so njegovo truplo prenesli v vili na vrh Pirenejev do prelaza deželo, kjer je oznanjal evangelij. Pokopali so ga v cerkvici, ki Sumport, kjer gorsko verigo prečka ena od poti Camina, ki pelje iz Tuluza – via Tolosana. Ob prvem spustu in velikih hitrostih smo bili vsi navdušeni, manj pa kasneje, ko smo prišli do ravnine, kjer nas je ujela huda vročina. Majhno razo- čaranje smo doživeli, ker prvo noč nismo dobili prenočišča v gostišču za romarje, smo pa preizkusili naše skavtske sposobnosti v kampu ob umetnem jezeru, kjer smo se z ve- seljem okopali. Naslednja ključna postaja, kjer se združita dve poti Camina – via Tolosana in Camino francais, je staro mesto Puente la Reina s tisoč let starim mostom, ki je bil zgrajen za romarje in je še danes ugledna gradbena mojstro- vina. Navadili smo se na to, da so bili z nami vsi prijazni. Domačini se zavedajo, da so tudi številni pre- prosti popotniki lahko priložnost Z leve: Alenka Drobnič, Pavle Košorok in Marinka Drobnič Košorok. Revija ISIS - Januar 2012 119

Zdr avniki v prostem času je bila kasneje ob arabskih vdorih porušena. Tako je bilo mesto Zadnji veliki vzpon je bil prelaz Cebreiro, kjer nas je pričakala njegovega spomina izgubljeno. Ko je bila stiska ljudi najhujša, obnovljena stara keltska vas. Galicija je namreč keltska dežela, so zagledali pomoč, ki jim je vlila novih moči. Zvezda nad ki še vedno neguje staro glasbo in tudi igranje na dude. Od tu pokrajino je pokazala na mesto, kjer je bil pokopan apostol. do Santiaga ni več daleč. Tudi število popotnikov je tu večje, saj Njegov grob so v resnici našli v ruševinah cerkve in ta kraj uradno velja, da si pravi romar, ki dobi potrdilo, če prepešačiš poimenovali »Zvezdno polje – Campo di Stella«. Naselje, ki je sto kilometrov ali jih prekolesariš dvesto. Mnogi zato pot zač- zraslo na tem mestu, pa je dobilo ime Compostella. Čudežno nejo šele v Galiciji. Kljub temu doživijo veliko lepega. Ob enem odkritje je spodbudilo množično romanje na apostolov grob. zadnjih prenočevanj smo v gostišču morali poizkusiti hobotni- Pomembno je bilo, da apostolov spomin počastijo tudi največji co – polpo, večkrat pa smo v hudi žeji popili cerveso – špansko imenitniki. Ti so prinašali bogate darove. Zaradi pomembnih pivo. Imeli smo srečo, da nas je Santiago pričakal v soncu, kar obiskovalcev je bilo treba pot zavarovati. Tako so mesta ob poti je menda kar redko. V cerkvi smo obiskali in počastili slavnega postajala utrjena in bogata. Nastala je obrambna linija pred svetnika in se zahvalili, da smo srečno prestali pot. Škoda le, da prodorom Arabcev, ki je ti niso nikoli več premagali. Tudi v smo na cilj prispeli sredi tedna, ko pri romarski maši ni na spo- slovenski literaturi imamo spomin na to v Prešernovi pesmi redu blagoslov z veliko kadilnico – butafumero, ki so jo včasih in v opisu potovanja Hermana, celjskega grofa, ki je potoval z zaradi prepotenih in verjetno smrdečih romarjev bogato naložili velikim spremstvom na konjih in prispeval bogate darove, za in je po vsej cerkvi zadišalo po kadilu. kar je prejel zelo cenjeno odlikovanje »zlate luske«. Naslednji dan je sledila še pot na Finis terrae, skalnate atlant- Namesto konj smo mi vsak dan osedlali naša kolesa in se ske obale, kjer so nekdanji romarji slekli svoja stara oblačila potili pod čeladami. Ko smo prešli veliko ravnino – Mezeto, in postali novi ljudje. Še danes novodobni popotniki odlagajo smo občudovali bogata mesta, kjer se je prepletala evropska svoje popotne palice, majice, izhojene čevlje in nogavice in jih in mavrska umetnost. Katedrale v Burgosu in Leonu so videti po običaju zažgejo. V vsem tem je veliko simbolike. Na skalah večne, vendar jih kljub temu grize zob časa. Odkar je Španija so vzidane spominske plošče romarjev iz Amerike, ki tako v Evropski uniji, se povsod vidi kako popravljajo umetniška opozarjajo, da so vendarle že bili, čeprav se je za tedanje ljudi dela in skrbijo za kulturno dediščino. Z evropskimi sredstvi so tukaj svet končal. posodobili ceste, v smeri proti Galiciji pa so nas na vseh vrhovih pozdravljali novodobni mlini na veter – vetrne elektrarne. Na Naša kolesa smo spet zložili na prikolico in se pričeli vračati poti proti prelazu smo v slabem vremenu zgrešili najvišjo točko po Caminu del Norte, se ustavili v Gugenheinmovem muzeju poti Cruz de Fer, kjer bi morali odložiti naše skrbi in težave v v Bilbau, skočili še v srednjeveško mesto Carcasson in zadnjič obliki kamenčkov, ki smo jih simbolično vozili s seboj od doma. prenočili v Nici. Zjutraj smo se obupani soočili s kruto resnico, Ostali so nam za spomin in opomin, da se bomo kljub romanju da koles, s katerimi smo v potu svojega obraza prekolesarili še vedno srečevali s težavami. Ob spustu v Galicijo smo v Pon- naših 1.000 kilometrov, ni več. Pravzaprav smo imeli srečo, da ferati obstali osupli pred templjarskim gradom, ki so ga, odkar smo jih lahko prekolesarili, saj bi se lahko zgodilo, da bi nam jih sem prvič pešačil mimo, do danes že temeljito obnovili. ukradli že na začetku. Še tako dolga pot se enkrat konča, treba je samo storiti prvi korak in pričeti! »Au«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič Sedaj je jasno, kaj je bilo prej, kura ali jajce. Petelin! Ker tudi petelini nosijo jajca, ne samo kure. Dvojno slepi preizkus pomeni, če ortoped in kirurg skupaj rešujeta EKG. Sildenafil, vardenafil in tadalafil so filogenetsko gledano filanotropofili. Ni več daleč, ko se bo potrebno kolonizirati z MRSA/ESBL, da boš lahko sprejet v bolnišnico. Star zdravnik misli natanko tako kot mlad zdravnik, le da bolj počasi, ker ima veliko izkušenj. 120 Revija ISIS - Januar 2012

»Nehvaležen bolnik ima Zavodnik neustreznega zdravnika.« (Anton Mesec)  Tako je nevrolog, oziroma še celo nevropsihiater, prof. dr. Anton svojcih zaradi podzavestnega strahu, da bi se jim zgodilo kaj Mesec duhovito označil eno najpogostejših dejavnosti zdravni- hudega. kov – samozdravljenje. V nasprotju s splošnim mišljenjem med laiki, zdravniki nismo imuni za zdravstvene tegobe, če že ne Zdravniki smo pri samozdravljenju neustrezni zdravniki, ker rečem bolezni. Brez izjeme vsi začnemo s samozdravljenjem, ne (podzavestno) ne prepoznamo očitnih simptomov in znakov glede na vrsto tegobe, ki nas je napadla. To pomeni, da se – brez bolezni, poškodbe. Praviloma to velja tudi za naše svojce. Hkrati izjeme – lotimo zdravljenja tudi tistih stanj, o katerih smo se pa smo nehvaležni bolniki, saj si zdravniki ne znamo priznati, nazadnje učili na fakulteti pred desetimi, dvajsetimi ali tride- da nahod traja tudi pri nas teden dni in ne dva dni, kot bi si ne setimi leti. Seveda se zdravimo v skladu s tedanjim znanjem. samo želeli, temveč glede na lastno znanje in zdravljenje (pravi- Čeprav se vsi dobro zavedamo silnega napredka v diagnostiki loma skregano z vsako logiko) tudi pričakujemo. in terapiji na svojem področju, pa imamo skotom za napredek na drugih področjih medicine. Le pravilu medicus curat, natura Huje pa je, če gre za kakšno hujšo tegobo oziroma bolezen. sanat se imamo zahvaliti, da se večina samozdravljenja dobro Tedaj jo praviloma prepoznajo svojci in dobesedno prisili- konča. Opravičilo za takšno ravnanje je uniformno: »Le zakaj jo zdravnika, da postane bolnik in se v takšni vlogi zateče v bi s takšno malenkostjo obremenjeval kolega?« Lep izgovor, zdravstveno ustanovo. Ni ga zdravnika, ki bi odklonil pomoč a praviloma gre za disimulacijo, nekritično zanemarjanje za zdravniku, a ob tem začuti pravi srh, saj ve, da smo vsi zdravniki zdravje potencialne nevarnosti. Številne anekdote krožijo o tem, grozno nemogoči bolniki. Ne znamo podati anamneze, ne da kako so sicer izredno skrbni zdravniki, katerih otroci so tožili o bi ob tem navedli svojo interpretacijo simptomov. Celo več, bolečinah, samo zamahnili z roko in svetovali, celo ukazali, več poudarimo sicer nepomembne simptome, ki se skladajo z našo gibanja. No, nato pa so bili isti otroci operirani zaradi apendi- »idejo« o lastni bolezni, in popolnoma zanemarimo simptome, citisa ali pa prejeli mavec. Mislim, da gre za zanikanje težav pri ki so morda še bolj pomembni, a se ne skladajo z zgodbo, ki smo si jo ustvarili v glavi. Ideje so praviloma napačne, včasih Revija ISIS - Januar 2012 121

Zavodnik prav bizarne, a jih vseeno vsiljujemo in tako otežuje- bom nikoli pozabil: »Ravnajte tako, kot pri vsakem mo delo kolegom, ki nam skušajo pomagati. drugem bolniku.« Pa ni tako lahko. Še vedno ne vem, kako naj reagiram, če pri kolegu zaznam odvisnost, Tipično za zdravnike v vlogi bolnikov je, da znake depresije, psihoze, demence. Iz izkušenj vem, da so lahko opozorila bolniku in njegovim kolegom • ne poslušamo, temveč sami govorimo, kaj nam je in napačno razumljena in sem tako vso situacijo samo še kako se moramo zdraviti, poslabšal. • ne upoštevamo navodil lečečega zdravnika, Le še nekaj besed o zdravnikih, ki imajo kronično bolezen. Po mojih izkušnjah so to najbolj disciplini- • želimo neustrezne preiskave, rani bolniki. Verjetno zato, ker so sprejeli bolezen kot nujno zlo in skušajo živeti z njo. Opazil sem, da so • zdravila jemljemo samovoljno, praviloma nepravilno, vsi izredno motivirani za delo in jih je treba, zlasti če gre za kognitivne motnje, npr. po pretresu možganov, • negiramo ali pretiravamo o učinkih zdravil. skoraj s silo zadrževati na bolniškem dopustu. Zdrav- niki nikoli ne želijo, da bi njihovi bolniki vedeli, da so Zdravniku, ki zdravi bolni. To je sicer lepo, a hkrati vodi v preobremenitev. kolega, ni lahko Naj zaključim z vprašanjem, ali zdravniki potrebu- Soočiti se mora z vsemi navedenimi problemi pri jemo zdravnika? Da, tako kot vsakdo, smo izposta- jemanju anamneze, vljudno, a odločno voditi tako vljeni zdravstvenim tegobam (sedaj sem se zalotil, da diagnostični postopek kakor tudi zdravljenje. Priznati namesto poškodbe, bolezni uporabljam besedo tegoba moram, da imam sam s tem velike težave. Zaradi – očitna nojevska politika zdravnika kot bolnika!). medsebojnega spoštovanje drugače gledam na bolnika, Celo več, fizične in predvsem psihične obremenitve ki je sicer moj kolega. Namesto odločnega vodenja so v našem poklicu nadpovprečne, a jih skušamo zdravljenja, kakor pri drugih bolnikih, se hitro uja- minimalizirati. Ni čudno, da prihaja do izgorelosti. mem, da igram vlogo svetovalca. Zavzamem nekako Naj omenim še delovne razmere, ki se sčasoma zgolj vlogo konziliarnega nevrologa, ki svetuje kolegu za slabšajo (vedno večje število bolnikov, katerih zahteve njegovega bolnika, čeprav sem pravzprav jaz njegov in pričakovanja so v duhu »pravic« vedno večje in v zdravnik. Celo več, bolj bizarne so ideje mojega popolnem nasprotju z zahtevami naših »gospodarjev bolnika – zdravnika, bolj podrejenega se počutim, saj našega časa in dela«, da zmanjšamo stroške in čakalne se bojim, da bi ga z drugačnim načinom užalil. Žal so dobe na »džabe«) in vodijo v kroničen distres. Zato tako zdravniki kot bolniki v večji nevarnosti, da jih sem tudi z veseljem pozdravil telefonsko svetovanje nepravilno zdravimo, da iz kolegialnosti preskočimo zdravnikom, ki ga je organizirala zbornica, a sem kakšno sicer neprijetno preiskavo ali, še bolj pogosto, tako ignorantski, da številke nimam v svojem mobiju. jih izpostavljamo nepotrebnim preiskavam. Ko sem Upam, da jo bom našel, če jo bom rabil. svoj čas zdravil kolega, ki ga je pripeljala žena zaradi težav z govorom, sem naredil kar lepo število na- Epilog: Ravnokar sem našel na pisalni mizi vabilo na pak: površna anamneza je vodila k takojšnji slikovni sistematski pregled, katerega datum sem že zamudil. preiskavi možganov itd. Skratka, vse sem zamočil že Tipično! na začetku. Ko se je izkazalo, da je dizartrija posledica prevelike količine zdravil, pa sem v sebi bil hud notra- Anton Grad nji boj, ali naj pokličem psihiatra in ga izpostavim sti- gmi psihiatričnega zdravljenja, ali pa že ab ovo zatrem vsako takšno misel. Bolj na srečo kot po pameti sem se odločil, da pokličem psihiatra, katerega nasveta ne Nadgradnja intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije V želji, da vam ponudimo najbolj kakovostne in aktualne npr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zapo- informacije ter omogočimo čim bolj kakovostno izvedbo sto- slitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Nekatere podatke ritev, smo se na Zdravniški zbornici Slovenije lotili projekta lahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki« (na »Splet«, katerega cilj je vzpostavitev sodobnega intranetnega desni strani). in internetnega portala. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in Tako smo vzpostavili tudi povezavo s podatkovnimi baza- geslo, ki ste ga prejeli po pošti. V primeru, da ste ju založili, se mi zbornice in vam tako preko spletnega portala omogočili obrnite na Milana Kokalja ([email protected]), ki vam dostop do večine informacij, ki jih o članstvu vodimo, kot so bo kreiral novo geslo. 122 Revija ISIS - Januar 2012

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8800 copies. Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office. The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Prim. Gordana Kalan Živčec, M. D. Of Slovenia [email protected] Founded in 1893 as The Medical Chamber The vice-presidents of the Medical Chamber for the Carniola Province. The Medical Prof. Mitja Košnik, M. D., Ph. D. Chamber of Slovenia was subsequently Sabina Markoli, D. M. D. founded in 1992. The President of the Assembly Tasks participating in agreeing the prices of Uršula Salobir Gajšek, M. D. health care services. The Medical Chamber of Slovenia is an Representing the interests of doctors in The vice-president of the Assembly independent professional organisation of determining contracts with the Institute of Diana Terlević Dabić, D. M. D. medical doctors and dentists. Membership Health Insurance of Slovenia. is an honour and obligation for all those Participating in the negotiation of collecti- Executive board of the Medical that work as physicians or dentists in ve contracts, and agreeing them on behalf Chamber of Slovenia Slovenia and have a direct contact with the of private doctors as employees, thereby patients. managing the value of medical professio- The president of the Educational council The Medical Chamber of Slovenia nal‘ salaries. Prof. Rafael Ponikvar, M. D., Ph. D. protects and represents the interests of the Providing legal assistance and advice to medical profession, and helps to ensure the members on insurance against medical The president of the Professional medical committee correct behaviour of doctors and uphold compensation claims. Prof. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. their reputation by: Maintaining a Welfare Fund to help Having and issuing a Code of Medical members and their families. The president of the Primary health care committee Ethics, monitoring the behaviour of Monitoring the demand for doctors and Assist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D. doctors and administering any measures helping unemployed doctors find job. necessary for violations of the Code. Assisting members to find suitable locums The president of the Hospital health care committee Maintaining a register of members and during their absence. Prof. Mitja Košnik, M. D., Ph. D. issuing membership cards. Publishing activities, editing activities; Issuing, extending and revoking the doc- issuing a free journal to members, publis- The president of the Dentistry health care committee tors‘ licences for independent work. hing books and other publications. Sabina Markoli, D. M. D. Participating in the development of the Encouraging co-operation between mem- undergraduate education programme for bers and arbitrating in disputes. The president of the Legal-ethical committee doctors. Encouraging the cultural and social Prim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. Managing (planning, monitoring and activities of members; organising the supervising) the secondments of the two cultural, sporting and other social events The president of the Social-economic committee year compulsory postgraduate training in and activities. Jana Wahl, M. D., M. Sc. hospitals; secondments for specialisations; Monitoring alternative methods of other postgraduate professional training, treatment. The president of the Private practice committee and examination. Deterring prohibited and unacceptable Prim. assist. Dean Klančič, M. D. Organising professional seminars, meetin- medical practices. gs and other types of professional medical Providing a free permanent consulting Public Relations Department development. service to members. Valentin Hajdinjak, B. Sc. The professional auditing and appraisal of Undertaking other tasks pursuant to legal each doctor practising in Slovenia. regulations and the statute. Legal and General Affairs Department Participating in the preparation of regula- Vesna Habe Pranjič, L. L. B. tions, planning and staffing plans in health care issues. Finance and Accounting Department Determining doctors‘ fees and Jožica Osolnik, Econ. Health Economics, Planning and Analysis Department Nika Sokolič, B. Sc. Econ. Head of CME/CPD Activities Mojca Vrečar, M. B. A. Head of Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department Tina Šapec, L. L. B.