Strokovne Revija ISIS publikac5ije1Januar 2021 Čestitke primariju Stergerju ob izidu zbornika in 94. rojstnem dnevu prebivalce Maribora in drugih krajev oktobra 2020. Na fotografiji primarij Aleksander Sterger, v ozadju z leve Slovenije. Posebno zanimiv pa bo doc. dr. Irena Sapač, Boris Sapač, dr. dent. med., in Helena Sapač, dr. mlajšim zobozdravstvenim delavcem dent. med. in študentom dentalne medicine, ki bodo tako spoznali temelje, na katerih bodo razvijali zobozdravstvo v 21. stoletju. 8. oktobra 2020 je primarij Sterger praznoval 94. rojstni dan. V letnem načrtu Medikohistorične sekcije Slovenskega zdravniškega društva je bilo določeno, da bi oba dogodka proslavili na rednem sestan- ku. Zaradi virusne epidemije in osamitve predsednika in drugih članov odbora je vodstvo MHS SZD zaprosilo naše člane iz družine doc. Sapač, da so tudi v imenu sekcije čestitali našemu zaslužnemu članu in avtorju spominov na začetek in razvoj zobozdravstva v Mariboru ter mu ob visokem jubileju zaželeli zdravja in še veliko ustvarjalnih let. Zbornik lahko naročite pri avtorju primariju Aleksandru Stergerju na elektronski naslov aleksander. [email protected] ali pri tajnici MHS SZD ge. Boži Janževič na elek- tronski naslov boza.janzekovic@ um.si Prof. dr. Elko Borko, predsednik MHS SZD Doc. dr. Irena Sapač, članica MHS SZD Zdravniški ombudsman v januarju 2021 V januarju 2021 je zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivih in stiskah, tudi za razbremenilne pogovore v zvezi s covidom-19, na voljo vsak dan od ponedeljka do četrtka v naslednjih terminih: Ime Dan Čas Tatjana Ponedeljek 15.00–17.00 Brane 17.00–18.00 Urška Torek 18.00–19.00 Andrea Sreda 16.00–18.00 Četrtek V kolikor bi nujno potrebovali pogovor zunaj določenih terminov, nas o tem obvestite, da vam bomo lahko pomagali. Za rezervacijo termina za pogovor po telefonu, ki je lahko povsem anonimen, se naročite na telefonski številki: 01 30 72 100 ali po e-pošti: [email protected], lahko tudi preko vašega anonimnega elektronskega naslova.
Revija ISIS srečanja 5S2trokovnaJanuar 2021 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Obvestilo Zaradi negotovih razmer, povezanih s covidom-19, vas prosimo, da ažurno stanje izvedbe izobraževanj spremljate na www.domusmedica.si. Možno je, da bodo izobraževanja izvedena v Domus Medica, možno je, da bodo izvedena v obliki spletnih interaktivnih videoizobraževanj ali pa bodo odpovedana. V prvi polovici leta 2021 bomo za vas predvidoma pripravili naslednja izobraževanja: 1. Kako vodimo sebe? 11. Delavnica za glavne mentorje specializantom 2. Izgorelost in profesionalizem v medicini 12. Prepoznavanje in preprečevanje nasilnega 3. Kakšne barve si? – delavnica komunikacije vedenja v zdravstvu in SDI 13. Delavnica mediacijskih veščin 4. Odpredavaj, kot se šika! 14. Delavnica za zasebne zdravnike in 5. Dobro vzdušje na delovnem mestu – zobozdravnike delavnica reševanja konfliktov 15. Delavnica za zdravnike in zobozdravnike, ki 6. Delavnica za specializante 7. Delavnica za glavne mentorje družinske nameravajo začeti opravljati zasebno zdravstveno dejavnost medicine 16. Delavnica učinkovite vadbe 8. Obvladovanje stresa ob kriznih dogodkih 17. Spoznajte glasbo, kot še nikoli prej 9. Delavnica za pripravo strukturiranih 18. Seminar iz nujnih stanj v psihiatriji intervjujev Termini izobraževanj bodo najavljeni na 10. Srečanja skupine za osebnostno rast www.domusmedica.si. Zgoraj opisana izobraževanja so za člane ZZS brez kotizacije. Informacijska točka Prijave in programi: www.domusmedica.si Pregled in urejanje prijav: www.zdravniskazbornica.si (vstop v osebni profil preko »Prijava«, zavihek »Moje prijave«). NOVO: Potrdilo o izobraževanju bo na voljo v nekaj dneh po dogodku v vašem osebnem profilu (zavihek »Moje prijave«, rubrika »Arhiv«). Dodatne informacije: Urška Pregl, E: [email protected] JANUAR 2021 1.–31. • ANTIKOAGULACIJSKO ZDRAVLJENJE kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 0,9 prijave, informacije: Barbara vsebina: V izobraževanju se bomo posvetili različnim oblikam antikoagulacij- organizator: Doc- Matijašič, T: 040 908 479, E: skega zdravljenja. Povzeli bomo najpomembnejše lastnosti zdravil s poudarkom trina, izobraževanje, barbara.matijasic@doctrina. na lastnostih neposrednih peroralnih antikoagulacijskih zdravil. Pregledali d.o.o. biz, W: https://si.doctrina.biz/ bomo indikacije za zdravljenje, posebnosti zdravljenja z neposrednimi antikoa- zdravniki gulacijskimi zdravili in zadržke za zdravljenje. Orisali bomo pomen spremljanja bolnikov in njihovega poučevanja. 1.–31. • BOLNIK Z BOLEZNIMI SRCA IN OŽILJA V AMBULANTI DRUŽINSKE MEDICINE kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 1 prijave, informacije: Barbara vsebina: Izobraževanje, pripravljeno z doc. dr. Neno Kopčavar Guček, dr. med., organizator: Doc- Matijašič, T: 040 908 479, E: spec. druž. med. Govori o obravnavi bolnika s srčno-žilnimi boleznimi (SŽB) v trina, izobraževanje, barbara.matijasic@doctrina. ambulanti družinske medicine, kar pomeni specifičen način obravnave, ki ga d.o.o. biz, W: https://si.doctrina.biz/ določajo hkratna obravnava več težav ali dejavnikov tveganja, kontinuiteta zdravniki obravnave in sodelovanje bolnika pri zdravljenju, ki je ključno za dobre izide zdravljenja.
Strokovna Revija ISIS srečan5ja3Januar 2021 JANUAR 2021 1.–31. • SIMPTOMI IN PREPOZNAVANJE MULTIPLE SKLEROZE kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 1 prijave, informacije: Barbara vsebina: Izobraževanje, pripravljeno v sodelovanju z asist. Lino Savšek, dr. organizator: Doc- Matijašič, T: 040 908 479, E: med., specialistko nevrologije, govori o najpogostejši kronični imunsko pogo- trina, izobraževanje, barbara.matijasic@doctrina. jeni bolezni osrednjega živčevja, ki se navadno pojavi v obdobju med 20. in 40. d.o.o. biz, W: https://si.doctrina.biz/ letom starosti. zdravniki 1.–31. • OBRAVNAVA HIPERTENZIJE S POUDARKOM NA ZGODNJEM ODKRIVANJU, UČINKOVITEM ZDRAVLJENJU IN SPREMLJANJU kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 0,7 vsebina: Izobraževanje, pripravljeno v sodelovanju z dr. Salobir, dr. organizator: prijave, informacije: Barbara Matijašič, med., predstavlja priporočeno strategijo, ki omogoča zgodnje prepo- Doctrina, izobra- T: 040 908 479, E: barbara.matijasic@ znavanje in učinkovito zdravljenje hipertenzije ter spremljanje bolni- ževanje, d.o.o. doctrina.biz, W: https://si.doctrina.biz/ kov s hipertenzijo. Navedena priporočila so usklajena s smernicami. zdravniki 1.–31. • NOVE MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA HIPERLIPIDEMIJ kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 1 vsebina: V izobraževanju se bomo posvetili novim mož- organizator: Doctrina, prijave, informacije: Barbara Matijašič, T: 040 nostim zdravljenja hiperlipidemij. Izobraževanje je del izobraževanje, d.o.o. 908 479, E: [email protected], W: Doctrina Powerclass: Kardiodiabetologija. https://si.doctrina.biz/zdravniki 1.–31. • SIMPTOMATSKO ZDRAVLJENJE MULTIPLE SKLEROZE kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 0,5 prijave, informacije: Barbara vsebina: Izobraževanje, pripravljeno v sodelovanju z asist. dr. Gregorjem Bre- organizator: Doc- Matijašič, T: 040 908 479, E: clom Jakobom, dr. med., govori o multipli sklerozi kot bolezni mladih odraslih trina, izobraževanje, barbara.matijasic@doctrina. ter je takoj za poškodbami drugi najpogostejši vzrok za invalidnost v tej starost- d.o.o. biz, W: https://si.doctrina.biz/ ni skupini. Namen izobraževanja je približati problematiko prepoznavanja in ob- zdravniki ravnave simptomov multiple skleroze zainteresirani strokovni javnosti, izboljšati obravnavo bolnikov z MS in posledično izboljšati kakovost njihovega življenja. 1.–31. • NOVE MOŽNOSTI ZDRAVLJENJA DIABETESA kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: Izobraževanje, pripravljeno v sodelovanju z Andrejem Jane- organizator: prijave, informacije: Barbara Matijašič, žem, dr. med., predstavlja sodobne smernice za zdravljenje sladkorne Doctrina, izobra- T: 040 908 479, E: barbara.matijasic@ bolezni tipa 2, pregled terapij, ki so na voljo, ter primere kliničnih praks. ževanje, d.o.o. doctrina.biz, W: https://si.doctrina.biz/ zdravniki 1.–31. • RAVEN TESTOSTERONA IN TVEGANJE ZA NASTANEK SLADKORNE BOLEZNI kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 1 vsebina: Izobraževanje, pripravljeno v sodelovanju z Mojco organizator: Doctrina, prijave, informacije: Barbara Matijašič, Jensterle Sever, dr. med., in Nadanom Gregoričem, dr. med., izobraževanje, d.o.o. T: 040 908 479, E: barbara.matijasic@ obravnava funkcionalni hipogonadizem pri moških s sladkorno doctrina.biz, W: https://si.doctrina.biz/ boleznijo tipa 2 in debelostjo, ki je zelo pogosta, vendar veliko- zdravniki krat neprepoznana komorbidnost. 1.–31. • PREVZDRAŽENO ČREVO (IBS) V TEORIJI IN PRAKSI kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: Izobraževanje, pripravljeno v sodelovanju z doc. dr. Radom organizator: prijave, informacije: Barbara Matijašič, Janšo, dr. med., govori o prevzdraženem črevesu (IBS) v teoriji in praksi, Doctrina, izobra- T: 040 908 479, E: barbara.matijasic@ pogostih abdominalnih težavah tovrstnih bolnikov, podtipih sindroma ževanje, d.o.o. doctrina.biz, W: https://si.doctrina.biz/ razdražljivega črevesa, načinih zdravljenja itd. zdravniki 1.–31. • NOVOSTI PRI ZDRAVLJENJU LUSKAVICE kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku prijave, informacije: Barbara vsebina: V izobraževanju, pripravljenem s prof. dr. Tomažem Lundrom, dr. med., organizator: Doc- Matijašič, T: 040 908 479, E: obravnavamo novosti pri zdravljenju luskavice. Predavanje zajema spremembe trina, izobraževanje, barbara.matijasic@doctrina. v obravnavi bolnikov z luskavico, prednosti sodobnega zdravljenja psoriaze, d.o.o. biz, W: https://si.doctrina.biz/ nove koncepte razumevanja psoriaze, stopenjski pristop k zdravljenju, razvijajo- zdravniki če se koncepte v patogenezi luskavice, biološka zdravila, oceno stopnje resnosti ter napotitev bolnika k dermatologu.
Revija ISIS srečanja 5S4trokovnaJanuar 2021 JANUAR 2021 1.–31. • GLP-1 V KLINIČNI PRAKSI kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku vsebina: Izobraževanje, pripravljeno v sodelovanju z asist. organizator: Doctrina, prijave, informacije: Barbara Matijašič, dr. Miodragom Janićem, dr. med., obravnava LP-1 fiziološki izobraževanje, d.o.o. T: 040 908 479, E: barbara.matijasic@ hormon, ki opravlja več nalog v regulaciji glukoze in apetita ter v doctrina.biz, W: https://si.doctrina.biz/ srčno-žilnem sistemu. zdravniki 1.–31. • UČINKI AGONISTOV RECEPTORJEV GLP-1 NA SRČNO-ŽILNI SISTEM kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku vsebina: Izobraževanje, pripravljeno v sodelovanju z asist. dr. organizator: Doc- prijave, informacije: Barbara Matijašič, T: 040 Miodragom Janićem, dr. med., obravnava porast srčno-žilnih trina, izobraževan- 908 479, E: [email protected], W: bolezni pri sladkorni bolezni tipa 2. je, d.o.o. https://si.doctrina.biz/zdravniki 1.–31. • PROGRESIVNA MULTIPLA SKLEROZA kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: V tokratnem izobraževanju, pripravljenem z doc. dr. Gre- organizator: prijave, informacije: Barbara Matijašič, gorjem Breclom Jakobom, specialistom nevrologije s KO za bolezni Doctrina, izobra- T: 040 908 479, E: barbara.matijasic@ živčevja v UKC Ljubljana, bomo sprva poskušali najti skupne značilnosti ževanje, d.o.o. doctrina.biz, W: https://si.doctrina.biz/ obeh oblik progresivne multiple skleroze ter se kasneje posvetili tako zdravniki primarno progresivni kot tudi sekundarno progresivni multipli sklerozi. 1.–31. • 12. • EOZINOFILNI EZOFAGITIS kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – multi- št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: v pos- medijska izobraževalna vsebina omejeno topku vsebina: W: https://www.mediately.co/si/cme: Eozinofilni ezofagitis je organizator: prijave, informacije: informacije: kronična, lokalno imunsko odvisna bolezen celotne stene požiralnika, Modra jagoda, Mediately podpora, T: +386 30 710 976, ki se kaže s tipičnimi znaki disfunkcije požiralnika. (Do vseh izobra- spletno obliko- E: [email protected], W: https:// ževanj lahko dostopate prek spletne strani www.mediately.co/cme. vanje in razvoj mediately.co/si/cme Posamezno izobraževanje je na voljo leto dni.) mobilnih aplikacij d.o.o. 8.–9. • 38. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: KAKO USPEVATI V DRUŽINSKI MEDICINI kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: 50 kotizacija: ni podatka k. točke: v postopku vsebina: Srečanje je namenjeno sedanjim in bodočim organizator: Združenje zdrav- prijave, informacije: Lea Vilman, T: 01 43 mentorjem študentov in specializantov v družinski nikov družinske medicine SZD 86 915, E: [email protected] medicini. 22. ob 8.30 • 3. STROKOVNO SREČANJE O MEDICINSKO NEPOJASNJENIH STANJIH (MNS) kraj: MARIBOR, Hotel Draš, Pohorska ulica 57 ali »on-line« št. udeležencev: 60 kotizacija: 49 EUR k. točke: 7 izvedba preko aplikacije Zoom prijave, informacije: doc. dr. Vojislav Ivetić, dr. med. spec., vsebina: Strokovno srečanje o medicinsko nepojasnjenih stanjih je namenjeno organizator: T: 051 336 036, E: info@just-a. zdravnikom družinske medicine, specializantom družinske medicine ter vsem zdrav- Zavod Just – A si, W: www.just-a.si nikom, ki želijo pridobiti nova znanja glede medicinsko nepojasnjenih stanj in se dodatno izobraziti na področju družinske medicine. Posebnost srečanja so praktične delavnice, delo v majhnih skupinah in multidisciplinarni tim predavateljev (zdravnik družinske medicine, TA-psihoterapevt, specialist otroške in mladostniške psihiatrije in gost iz Nizozemske – zdravnik družinske medicine). 29. ob 14.00 • DERMA-FORUM COVID-19: NOVOSTI kraj: CELJE št. udeležencev: do 50 kotizacija: za člane ZSD s plačano članari- k. točke: v pos- no za 2020 kotizacije ni topku vsebina: Strokovno srečanje: Covid-19 – bolezni s hudo organizator: Združenje slo- prijave, informacije: prijave: E: zsd. motnjo imunosti, zdravljenje, razvoj novih cepiv, cep- venskih dermatovenerologov [email protected], informacije: Alojzija ljenje. Predstavitev primerov in ocenjevanje. Namen- (ZSD), prof. dr. Jovan Miljković Miklič, T: 031 354 924, E: zsd.si.info@gmail. jeno dermatovenerologom in ostalim zainteresiranim com zdravnikom.
Strokovna Revija ISIS srečan5ja5Januar 2021 JANUAR 2021 29. 1.–29. 9. ob 17.00 • MEDNARODNA ŠOLA AKUPUNKTURE kraj: WEB-online in Fakulteta št. udeležencev: izobraževanje bo kotizacija: teoretični del in seminarji 3400 k. točke: *** za šport izvedeno, v kolikor bo prijavljenih EUR, možnost plačila v največ 7 mesečnih vsaj 15 kandidatov obrokih vsebina: Vsak kandidat mora za priznanje praktičnega dela organizator: Zdravstveni zavod prijave, informacije: prijave: opraviti prakso v določenih zdraviliščih in v akupunkturnih za medicino športa Ljubljana, član E: edvin.dervisevic@guest. ambulantah v EU ali v bolnišnicah na Kitajskem, Šrilanki in WFAS – Svetovnega združenja za arnes.si, informacije: prof. dr. podobno. Praktični del je pogoj, da lahko kandidat opravlja izpit akupunkturo, in Akademija za tradi- Edvin Dervišević, T: 070 773 in pridobi certifikat oz. ustrezno diplomo. Šola je namenjena cionalno kitajsko medicino, Peking, 522 vsem zdravnikom, zobozdravnikom in absolventom medicine in Kitajska, prof. dr. Edvin Dervišević, dentalne medicine (izpit opravijo po zaključku fakultete). višji znanstveni svetnik FEBRUAR 2021 12. ob 8.30 • 1st INTERNATIONAL SCIENTIFIC CONFERENCE OF PRIMARY CARE- INTERPROFESSIONAL TEAM WORK AND QUALITY IN HEALTH CARE kraj: virtualna konferenca št. udele- kotizacija: pasivna udeležba: 30 EUR, aktivna udeležba: k. točke: *** žencev: ni 100 EUR, študenti brezplačno (študenti, ki se želijo ude- omejeno ležiti konference, se morajo z dokazili o statusu študenta obrniti na Cankarjev dom na E: [email protected]) vsebina: Konferenca se osredotoča na kakovost- organizator: ZD Ljubljana prijave, informacije: prijave: W: https://www. no interprofesionalno timsko oskrbo pacientov. in Medicinska fakulteta Uni- iscpc.si/index.php/registration, informacije: Can- Namenjena je vsem, ki delajo na primarni ravni, verze v Ljubljani, izr. prof. dr. karjev dom, T: 01 241 71 36, E: registration@cd-cc. izobraževalnemu kadru in odločevalcem. Antonija Poplas Susič si, več o konferenci: https://www.iscpc.si/ *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Univerzitetni klinični center 1 zdravnik specialist pediatrije, Maribor 1 zdravnik specialist psihiatrije, 2 zdravnika specialista radiologije, razpisuje prosta delovna mesta (m/ž): 1 zdravnik specialist klinične mikrobiologije, 1 zdravnik specialist kardiologije in vaskularne medicine, 1 z dravnik specialist splošne kirurgije (za potrebe oddelka 1 zdravnik specialist otroške in mladostniške psihiatrije, za žilno kirurgijo), 1 zdravnik specialist otroške nevrologije, 1 zdravnik specialist sodne medicine, 2 zdravnika specialista splošne ali abdominalne kirurgije, 1 zdravnik specialist klinične genetike. 2 zdravnika specialista torakalne kirurgije, 2 zdravnika specialista plastične, rekonstrukcijske in Pogoji za zasedbo delovnega mesta so: • opravljen specialistični izpit s področja, ki je predmet razpisa, estetske kirurgije, • licenca za samostojno delo, 1 zdravnik specialist nevrokirurgije, • poznavanje dela z osebnim računalnikom, 2 zdravnika specialista interne medicine, • poznavanje dela s programi medicinske dokumentacije, 2 zdravnika specialista urgentne medicine, • najmanj osnovna raven znanja nemškega ali angleškega jezika, 3 zdravniki specialisti anesteziologije, reanimatologije in • znanje temeljnih postopkov oživljanja. perioperativne intenzivne medicine, Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas, s štirimesečnim 2 zdravnika specialista otorinolaringologije, poskusnim delom. Rok za prijavo je 30 dni od dneva objave. 3 zdravniki specialisti oftalmologije, Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite na 3 zdravniki specialisti nevrologije, naslov: Univerzitetni klinični center Maribor, Kadrovski oddelek, 2 zdravnika specialista patologije, Ljubljanska ulica 5, 2000 Maribor. 2 zdravnika specialista travmatologije, 1 zdravnik specialist revmatologije, 2 zdravnika specialista pnevmologije,
Revija ISIS srečanja S56trokovnaJanuar 2021 Osnovno zdravstvo Gorenjske • z dravnika specialista družinske medicine (m/ž) za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Spoštovana kolegica, cenjeni kolega! Radovljica, Osnovno zdravstvo Gorenjske je javni zdravstveni zavod, ki poleg • z dravnika specialista pediatrije (m/ž) izvajanja zdravstvene dejavnosti na primarni ravni izvaja tudi za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD določeno specialistično zdravstveno dejavnost. Svojo dejavnost Radovljica, izvaja v zdravstvenih domovih znotraj gorenjske regije. V našem zavodu iščemo nove sodelavce, specialiste različnih • z dravnika specialista oftalmologije specialnosti oziroma zdravnike po opravljenem strokovnem za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD izpitu, in sicer: Radovljica in OE ZD Tržič, • z dravnika specialista radiologije (m/ž), oftalmologije (m/ž) • z dravnika po opravljenem strokovnem izpitu (m/ž) in specialista družinske medicine (m/ž) za določen čas 1 leta s polnim delovnim časom v OE ZD Tržič. za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Kranj, Naše prednosti so: • z dravnika specialista pedopsihiatrije ali otroške in • dobri odnosi v kolektivu, mladostniške psihiatrije (m/ž) • dobre možnosti izobraževanja in izpopolnjevanja, ZD Kranj pa za nedoločen čas s polnim delovnim časom v ZD Škofja nudi tudi možnost najema neprofitnega stanovanja. Loka, V primeru, da ste zainteresirani za sodelovanje v našem kolektivu, • z dravnika specialista pediatrije (m/ž), vas vljudno vabimo, da nam posredujete svoj življenjepis, dokazila zdravnika specialista urgentne medicine (m/ž) in o zahtevani izobrazbi, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu zdravnika specialista ginekologije (m/ž) ali nam pišete na spodaj navedene naslove. Dogovorili se bomo za za nedoločen čas s polnim ali polovičnim delovnim časom v srečanje, kjer vam bomo lahko podrobneje predstavili možnosti OE ZD Škofja Loka, dela v naši ustanovi. Kandidati naj posredujejo prošnje do 31. 1. 2021 • zdravnika specialista pedopsihiatrije ali otroške in – p o pošti na naslov: OZG OE ZD Kranj, Gosposvetska ulica 10, mladostniške psihiatrije (m/ž) in zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) ter zdravnika specialista Kranj ali na e-naslov: [email protected] ali medicine dela, prometa in športa (m/ž) – po pošti na naslov: OZG OE ZD Škofja Loka, Stara cesta 10, za nedoločen čas s polnim delovnim časom v OE ZD Jesenice, Škofja Loka ali na e-naslov: [email protected] ali • zdravnika specialista družinske medicine (m/ž) – po pošti na naslov: OZG OE ZD Jesenice, Cesta maršala Tita 78, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, zdravnika specialista pediatrije ali šolske medicine (m/ž) Jesenice ali na e-naslov: [email protected] ali za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom v OE ZD – po pošti na naslov: OZG OE ZD Radovljica, Kopališka cesta 7, Tržič, Radovljica ali na e-naslov: [email protected] ali – po pošti na naslov: OZG OE ZD Tržič, Blejska cesta 10, 4290 Tržič ali na e-naslov: [email protected]. Zavod za zdravstveno zavarovanje • p oznavanje dela z osebnim računalnikom (urejanje besedil in Slovenije preglednic) in e-pošte ter znanje svetovnega jezika, Bi želeli delati v urejenem in dinamičnem delovnem okolju, ki • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije. sodelavcem omogoča strokovno izpopolnjevanje in razvoj? Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim ali Ponujamo vam delo (zaposlitev ali sodelovanje po krajšim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. pogodbi o delu) v prijetnem kolektivu zdravnikov na Za dodatne informacije se lahko obrnete na nas po telefonu: različnih območjih Slovenije, in sicer za opravljanje 01 30 77 410 ali 01 30 77 281. nalog na področju odločanja o pravicah zavarovancev. Svoje pisne prijave, s predstavitvijo dosedanjega dela, pošljite do K sodelovanju vabimo tudi sodelavce za vodenje 31. 1. 2021 na naslov: ZZZS, Direkcija, Miklošičeva 24, 1507 kolektiva zdravnikov. Ljubljana oz. na e-naslov: [email protected]. Pogoji za zasedbo delovnega mesta poleg splošnih zahtev, Od novih sodelavcev pričakujemo sposobnosti komuniciranja in določenih z zakonom, so: reševanja problemov, sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost timskega dela, sposobnost hitre presoje in • doktor medicine ali doktor medicine, specialist medicine sodelovanja, predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter dela, prometa in športa ali specializacije v zdravstvu druge pripravljenost za pridobivanje specifičnih znanj s področja ustrezne smeri, zdravstvenega zavarovanja. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko določenem roku. • s trokovni izpit iz splošnega upravnega postopka 2. stopnje (izbrani kandidati, ki ob razpisu tega izpita ne bi imeli opravljenega, ga bodo dolžni opraviti najkasneje do imenovanja na Upravnem odboru ZZZS),
Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e7Januar 2021 Zgodovina medicinske maske Mojca Ramšak Pokrivanje nosu in ust je že dolgo del sanitar- predpisali bombažne maske za omejitev epide- nih praks proti nalezljivim boleznim. Pokrivanje mij. Nekatere ženske, ki so sledile modi, so to obraza kot način varovanja zdravja dihal je staro priporočilo nekoliko prilagodile ter začele nositi več kot 2.000 let. Rimski filozof Plinij Starejši čipkaste tančice čez obraz, da bi pljuča zaščitile (23–79 pr. n. št.) je uporabljal mehurje živali kot pred škodljivimi delci v zraku. maske za filtriranje prahu, ljudje pa so si samo- dejno pokrivali obraz ali nos ob smradu, za Maske za obraz, kakršne se danes uporab- katerega so verjeli, da prenaša bolezni. V času ljajo v zdravstvu, so iz obdobja, ko je bilo v kitajske dinastije Yuan v 13. stol. so si obraze kirurgiji uporabljeno novo razumevanje okužb z pokrivali na podoben način. Italijanski razisko- mikroorganizmi. Okoli 1880 so z uveljavitvijo valec Marco Polo (1254–1324) je v svojem brezkužnosti – asepse – roke, instrumenti in potopisu opisal služabnike kitajskega cesarja, ki izdihi operaterja postali sumljivi. Johann Miku so si usta in nosove pokrivali s svilenimi šali, da licz (1850–1905), vodja oddelka za kirurgijo bi preprečili onesnaženje hrane s svojim dihom. Univerze v Breslauu (danes Vroclav, Poljska), je začel sodelovati z lokalnim bakteriologom V 14. stol. je črna smrt, največja epidemija Carlom Flüggejem (1847–1923), ki je eksperi- kuge v Evropi, spodbudila široko uporabo mentalno dokazal, da so izdihane kapljice gojišče obraznih mask. V 17. stol. je francoski zdravnik bakterij. Mikulicz je zato 1897 začel nositi masko Charles de Lorme (1584–1678) izumil posebno – košček gaze, razpet čez obraz, tako da pokrije kljunasto masko, ki je pokrila cel obraz, imela nos, usta in brado in je privezan z dvema vrvica- zastekljene odprtine v predelu oči, kljun pa je bil ma na kapo. V Parizu je kirurg Paul Berger napolnjen z začimbami ali dišavnicami, ki so (1845–1908) istega leta začel nositi masko v prekrile smrad po razpadajočih truplih in hrani, operacijski sobi. Bergerjeva maska je bila zaveza- za katerega so bili v okviru miazmatske teorije na nad nosom. Narejena je bila iz šestih plasti prepričani, da povzroča bolezen. Pri tej zaščiti je gaze, spodnji rob je bil prišit na vrh njegovega šlo predvsem za nevtralizacijo slabega zraka z steriliziranega lanenega predpasnika. Maska je dišavami pod masko. Poleg mask so bili zdravni- preprečevala vstop mikrobom v rano. Ko je 22. ki v času kuge oblečeni v usnjeni plašč od glave februarja 1899 Berger pred Kirurškim društvom do peta, usnjene rokavice, ogrinjalo, škornje in v Parizu prebral prispevek O uporabi maske pri klobuk s širokim obodom. Imeli so palico, da so z operacijah (On the Use of a Mask in Operating), varne razdalje dregnili v kužnega bolnika. ga je Monsieur Terrier zasmehoval: »Še nikoli Kljunasta maska je bila prva zaščita obraza, ki je nisem nosil maske in zagotovo tega nikoli ne bila oblikovana tako, da je zmanjšala širjenje bom storil.« Tudi zdravnik Alexander Fraenkel bolezni. Takšna zaščita je postala preživeta v 18. (1857–1941) v Berlinu je bil skeptičen do kirur- stol., saj so kuge usahnile, s tem pa tudi uporaba škega kostuma s čepico in ustno masko, ki je bil mask. Zdravniki kljunači so tu in tam z masko še oblikovan pod sloganom popolna sterilnost ran. pregledovali ladje v karanteni, večinoma pa so Kljub vsemu so maske postale vse bolj razširjene. bili brez maske. Leta 1905 je čikaška zdravnica Alice Hamil- Umetnik Leonardo da Vinci (1452–1519) je ton (1869–1970) objavila študijo o količini vedel, da lahko vdihavanje nekaterih delcev in izkašljanih streptokokov pri bolnikih s škrlatin- prahu v zraku škodi, zato je kot masko uporabljal ko. Izmerila je bakterije zdravih zdravnikov in mokro krpo, s katero je preprečil, da bi strupene medicinskih sester, ko so se pogovarjali ali kemikalije iz barve in mavčni prah vdrli v pljuča. kašljali, kar jo je privedlo k priporočilu nošenja Podobno je razmišljal pruski rudarski uradnik mask med operacijo. Njenim priporočilom je Alexander von Humboldt (1769–1859), ki je 1799 sledila množična uporaba zaščitnih mask za izumil rudarski respirator. kirurge in medicinske sestre. V članku za revijo Ameriškega medicinskega združenja (1905) je Po odkritju prisotnosti bakterij v zraku 1861 dokumentirala neuporabo mask pri operacijah. (Louis Pasteur) so zdravniki ljudi ozaveščali o Zapisala je: »Študent na medicinski fakulteti v nevarnosti vdihavanja škodljivih patogenov in
Revija ISIS medicine I5z8zgodovineJanuar 2021 Chicagu mi je povedal, da je s svojega gaze, ovite v bombaž, z zankami, ki se Med pandemijo gripe 1918–1919, sedeža v amfiteatru pogosto opazil, da obesijo na ušesa. To je bil prototip, iz ko je v petnajstih mesecih umrlo med je ob svetlobi, ki je padala iz določene katerega so se razvile maske, ki se 50 do 100 milijonov ljudi, je nošenje smeri, iz ust kirurga, ki je govoril v trenutno uporabljajo v zdravstvu. Wu maske postalo obvezno izven zdrav- razredu in izvajal operacijo, nepreki- Lien-Teh je zahteval, da vsi zdravniki, stva, npr. za policijo, vojsko, poštarje, njeno pršila slina.« Jasno je, da je tisti sestre in pogrebniki nosijo masko. zdravstvene delavce, brivce, v javnem kirurg zgrešil Bergerjevo sporočilo. Dokazal je, da se bolezen prenaša po prevozu, za prebivalce nekaterih ameriških mest, čeprav so nekateri Kirurške maske v Gloucestru okoli leta 1909. Vir: Wellcome Collection, London. uporabi pogosto ugovarjali. Maske so postale splošno sprejete kljub temu, da 1906 je britanski abdominalni zraku in z izpljunki, ne pa prek bolh in so bile nekatere narejene iz neprimer- kirurg Berkeley Moynihan (1865– podgan, kot je bila prepričana večina nega materiala ali niso bile pravilno 1936) izdal učbenik Abdominalne ljudi. Naletel je na neodobravanje uporabljene, večina je zagotovila dolo- operacije, ki je priporočal uporabo zlasti zahodnih znanstvenikov. Fran- čeno raven zaščite. V San Franciscu je obrazne maske. Sklepal je, da je coski zdravnik Girard Mesney, ki je bil upad smrti zaradi gripe posledica bakterija, ki je izpljunjena iz človeko- prispel v Harbin malo za Wu Lien-Te- obveznega nošenja mask. Razlogi za vih ust, »hujša od najhujše londonske hom, je namigoval, da azijski zdravnik nošenje mask so presegli prvoten kanalizacije.« Če kirurg, pomočniki in ne more obvladati tako resne situaci- namen uporabe v operacijski dvorani: drugi v bližini niso popolnoma tiho, je. Wu Lien-Teh ga je rotil, naj nosi maska je tudi uporabnika zaščitila morajo nositi maske. Ošvrknil je masko iz gaze čez obraz, ko zdravi pred okužbo. Ljudje so maske na zdravnike, ki so delali brez mask: bolnike, a Mesney se je temu uprl. Čez začetku sprejeli s hvaležnostjo, neka- »Med nerazsvetljenimi je v navadi nekaj dni je umrl za kugo. Po Wujevi teri so trdili, da jih nosijo 99 %. Ko je roganje potrebnim varnostnim ukre- zaslugi so maske postale obvezne med prvi val bolezni usahnil, so jih nehali pom pri aseptični kirurgiji; pomen epidemijo španske gripe 1918–1919. nositi, iz mask so se začeli norčevati, besede aseptičen je pozabljen.« Zaradi obeh bolezni je obrazna maska niso jih več jemali resno, podobno kot postala sredstvo za zaščito zdravstve- opažamo zdaj pri koronavirusu. Leta 1910 je Wu Lien-Teh (1879– nih delavcev in bolnikov pred nalezlji- 1960), specialist za javno zdravje, ki je vimi boleznimi in drugih ljudi na- Na podlagi več kot 1.000 fotografij raziskoval pljučno kugo, ki je izbruh- sploh. Dr. Wu Lien-Teha so iz evropskih in ameriških bolnišnic nila v Mandžuriji na severovzhodu nominirali za Nobelovo nagrado v med 1863 in 1969 so ugotovili, da je Kitajske in v štirih mesecih terjala medicini, ker je preprečil smrt tisočih do 1923 dobri dve tretjini kirurgov 60.000 žrtev, razvil masko iz plasti med mandžursko kugo. nosilo masko, do 1935 pa jo je nosila večina. Britanske fotografije izpričuje- jo nošenje obraznih mask v 30. letih, npr. med londonskimi prodajalci. Britanski propagandni filmi, fotografije in časopisni članki iz 2. svetovne vojne prikazujejo nošenje obraznih mask, ker je vlada poskušala preprečiti izbruh gripe med London- čani, ki so se med nemškimi bombar- diranji 1940 in 1941 zatekli na postaje podzemne železnice ali v zaklonišča. Vlada je naročila 500.000 mask, kraljevi osebni zdravnik je podprl to odločitev, kar priča o soglasju medici- ne in politike. Ljudje so imeli nošenje mask za domoljubno dejanje. Ker je bila gripa 1941 bolj mila, je veliko mask ostalo neuporabljenih. Po vojni je povečana industrializacija pomenila bolj onesnažen zrak in s tem eno večjih groženj javnemu zdravju. Zato so ljudje v nekaterih bolj prizadetih mestih sprejeli »maske proti smogu«. Zaradi tega se niso pritoževali, še več,
Iz zgodovine Revija ISIS medicin5e9Januar 2021 Način nošenja maske po Wu Lien-Tehu, 1910. Vir: Wellcome Collection, London. Med pandemijo covida-19 so ukrepi povsod po svetu priporočali trgovine so v času prehoda v kulturo njihovo zmogljivost in udobje. Za nošenje mask v javnosti, narasla je potrošništva ponujale maske v različ- razliko od večine tradicionalnih samooskrba z maskami za osebno nih slogih. medicinskih mask so se maske v uporabo in uporabo v zdravstvenih obliki skodelice tesno prilegale obra- ustanovah v času pomanjkanja na Samo v azijskih državah, kjer je zu. Filtrirale so dohodni, ne le izdiha- trgu. Te improvizirane maske so smog velik problem, še zlasti pa po nega zraka, preprečevale so širjenje običajno spregledale nekatere obliko- SARS-CoV oz. ptičji gripi (2003) in kapljic. Te maske je bilo mogoče valske elemente, ki so bili ključni za MERS-CoV oz. bližnjevzhodnem uporabiti le enkrat, saj bi se sintetična učinkovitost prejšnjih bombažnih respiratornem sindromu (2012), tkanina med sterilizacijo uničila. 1972 mask. Kljub temu je bil odziv javnosti ljudje mask ne politizirajo in posegajo so izumili masko N95, ki se popolno- ponekod velik, npr. videoposnetek na po njih za preprečevanje respiratornih ma prilega obrazu in tesni, saj mora YouTubu »Šivanje mask v UKC bolezni od prehlada do gripe in v času zrak skozi filter maske. Ta maska je Ljubljana« (za lastne potrebe), 19. 3. večje onesnaženosti. postala standardna oprema med 2020, si je do sredine oktobra 2020 epidemijo ebole v Zairu (danes ogledalo več kot 67.000 ljudi. UKC Čeprav so se zdravniki strinjali Demokratična republika Kongo) 1995. Ljubljana so želele pomagati tudi glede splošne funkcije mask, so v ženske, ki so čakale na operacijo, pa je prvih desetletjih 20. stol. poskušali Maske za enkratno uporabo so bila zaradi koronavirusa preložena, določiti najučinkovitejšo vrsto mask. bile del bolnišničnih sprememb, ki so podjetja s tekstilom so želela donirati Maske so bile navadno narejene iz več prehajale na sistem enkratne uporabe material ipd. plasti bombažne gaze, včasih z do- kirurške opreme, da bi povečale datno plastjo neprepustnega materia- sterilnost in zmanjšale hišne stroške Domača izdelava mask za večkra- la, ki jo je držal kovinski okvir. Njihov sterilizacije. Študije, ki jih je sponzori- tno uporabo je ponudila tolažilno glavni cilj je bil preprečiti prenašanje rala industrija, so pokazale, da so začasno rešitev, a ni pripomogla izdihanih kapljic. Večina mask je bila nove sintetične maske boljše od bistveno k reševanju pomanjkanja pralna, kovinske dele je bilo mogoče tradicionalnih bombažnih mask za osebne zaščitne opreme na svetovni sterilizirati. večkratno uporabo. Leta 1975 pa so ravni. V nekaterih zdravstvenih ugotovili, da so maske za večkratno ustanovah so prali maske za enkratno V 30. letih so medicinske maske uporabo, izdelane iz štiriplastnega uporabo, čeprav te niso bile zasnova- začele nadomeščati papirne maske za bombažnega muslina, prekašale ne za ponovno uporabo. Takšen enkratno uporabo, v 60. letih pa so priljubljene papirnate maske za pristop je daleč od skrbno zasnovanih, bile vse bolj iz sintetičnih materialov enkratno uporabo in nove sintetične izdelanih in preizkušenih mask za za enkratno uporabo. Do zgodnjih 60. maske. Bombažna tkanina je lahko večkratno uporabo, ki so bile v upora- let so se v revijah o zdravstveni negi in enako učinkovita kot sintetična, če bi vse do 70. let. kirurgiji pojavljali oglasi za nove vrste ima dobro obliko. filtrirnih mask iz sintetičnih vlaken za Maske za večkratno uporabo so enkratno uporabo. Oglasi so poudarili bile nekoč bistveni del medicinske opreme. Vendar so se s prehodom na maske za enkratno uporabo v 60. letih v veliki meri ustavili industrijska proizvodnja in nadaljnje raziskave ter razvoj mask za večkratno uporabo. Maske za enkratno uporabo imajo nekatere posebne filtracijske lastnosti in so oblikovane za potrebe v zdrav- stvu. Da bi se izognili pomanjkanju mask med naslednjo pandemijo, bi bilo treba pogledati dlje od ustvarja- nja velikih zalog mask za obraz za enkratno uporabo in preučiti tudi tveganja, ki jih prinaša potrošniška kultura. Npr. v času pandemije koronavirusa v Sloveniji je bila zaradi ukrepa obveznega nošenja mask v zaprtem prostoru okolica trgovskih centrov močno onesnažena z odvrže-
Revija ISIS medicine I6z0zgodovineJanuar 2021 nimi maskami in rokavicami za masko v funkciji, narejeno iz higien- določb Zakona o nalezljivih boleznih. enkratno rabo; te je na obalo napla- skega vložka (bolj kot protest in klic Zato posameznik sploh ne more biti vljalo tudi morje. na pomoč nekega anarhista, domne- kaznovan (z globo) za prekršek v vam). S koncem karantene in sprosti- primeru neupoštevanja obveznosti V krizo s pomanjkanjem mask so tvijo ukrepov maja 2020 se je pojavil nošenja mask v zaprtih javnih prosto- se marca in aprila 2020 aktivno bonton nošenja maske v javnosti in rih in tako torej niti inšpekcija niti vključili lokalni štabi Civilne zaščite zaprtih prostorih (npr. v muzejih, policija ne moreta zoper kršitelja (CZ), ki so javno pozivali podjetja, galerijah), govoriti smo začeli o izreči kakršnekoli sankcije. Zaradi te podjetnike, obrtnike, zasebne zobo- kulturi nošenja maske in nič nenava- pravne šlamparije se je še bolj zmanj- zdravnike, kozmetične salone, avtoli- dnega ni več, če kdo na glas opozori šala disciplina nošenja mask. čarstva, avtokleparstva, da v duhu koga, ki v javnih, zaprtih prostorih ne družbene odgovornosti odstopijo nosi maske. Na drugi strani pa vidimo, da je svojo zalogo mask bolnišnicam (npr. maska statusni simbol, saj so se poleg na Ravnah na Koroškem). Nekatere Maska je postala vsesplošna medicinskih na trgu pojavile tudi modne šivilje so slovenskim bolnišni- obsesija, v maju in juniju 2020 vir estetske maske z različnimi motivi, cam in porodnišnicam (npr. vstopni nesporazumov, konfliktov, rasistične- npr. z detajli umetniških upodobitev, točki Ginekološke klinike UKC Ljub- ga izživljanja in celo tragičnih strelnih s fotografijami, z značilnostmi pokli- ljana) donirale pralne maske; druge pohodov v imenu svobode nenošenja cev, s spominom na nekdanje kuge, šivilje so jih brezplačno šivale in maske (v ZDA). Ideja, da maska krati hecne maske ipd., ter posebna emba- podarjale občanom; prostovoljke iz svobodo in škoduje zdravju, se je laža, kot so plastične šatulje in mape Pivke so prek CZ podarile pralne prelila tudi k nam, čeprav njeni za shranjevanje. V juliju 2020, ko je maske Porodnišnici Postojna. Nekate- nasprotniki večinoma ne morejo jasno spet začelo naraščati število okuženih ra podjetja so vzpostavila šivanje opredeliti, zakaj postanejo razdraženi, v Evropi in pri nas, je bilo na interne- pralnih mask za svoje delavce (npr. vznemirjeni, če nosijo ali vidijo druge tu možno kupiti pralne maske z več Cinkarna Celje). Tosama Domžale je nositi masko. Za intenzivna čustva tisoč motivi po precej visokih cenah svetovala izbiro materialov in predla- lahko obstaja veliko razlogov, od ter kombinirane maske s kapo ali gala kroj mask vsem, ki so želeli na denimo travmatičnih spominov, prozornim ščitom, kar kaže, da je na lastno pobudo pomagati in šivati povezanih z maskami, klavstrofobije, račun pandemije nastala nova tržna maske; medmrežje so preplavila do umanjkanja vidnih izrazov na niša v tekstilni industriji. Septembra navodila in načrti za domačo izdelavo obrazu, kar lahko sproži komunikacij- so estetske maske postale običajne ob maske. Pojavile so se številne »ume- sko nelagodje, velikokrat pa gre le za blagajnah večjih trgovin. V stanju tniške instalacije« z maskami, ko so iskanje pozornosti in narcisizem popandemske razdraženosti in nekateri spomeniki dobili masko čez maskofoba ter zatrjevanje svojega pričakovanja drugega vala, ko se je usta (med prvimi Ivan Cankar na prav. Julija 2020 je bilo v prid neno- poudarjalo, da maska ščiti tistega, ki Rožniku), ali karikature o političnih šenju mask ugotovljeno, da je vlada v jo nosi, in skupnost hkrati, so maske govorcih, ki so neposrečeno pridigali pandemski naglici sprejemanja zaščita in orožje hkrati. V jesenskem namesto ozaveščali o pomenu nošenja ukrepov spregledala, da je njen ukrep drugem valu so ponovno močno maske. Domišljija doma narejenih o obveznosti nošenja mask, z legiti- narasla nasprotovanja maskam. mask je prerasla potrebo po samoza- mnim argumentom, da ima vsakdo Nekateri se ne morejo odločiti, kaj bi ščiti s pomočjo kosa blaga, rute, šala pravico do varstva pred nalezljivimi raje: živeli in malo potrpeli ali bili in je postala del nove folklore, ki boleznimi in bolnišničnimi okužbami, svobodni mrtveci. eksperimentira z materiali, kot so hkrati pa dolžnost varovanja svojega kavni filtri, namizne serviete (no, ta zdravja in zdravja drugih pred temi Prof. dr. Mojca Ramšak, mojca. ideja ni daleč od spornih mask, ki jih boleznimi, le besedilno označen kot [email protected] je nabavila država), videli pa smo celo obvezen, saj ni bil sprejet na podlagi Spoštovani člani, zaradi zagotovitve pravilnosti vaših podatkov vas vljudno prosimo, da na spletni strani zbornice na svojem profilu preverite pravilnost podatkov v naslednjih dveh kategorijah, ki ju vodimo v registru: □□ Osnovni podatki □□ Zaposlitev V primeru sprememb le-te vnesete in jih pošljete preko »Pošlji spremembo podatkov«. Za dostop do svojega profila se morate vpisati v intranet zbornice, za kar potrebujete uporabniško ime in geslo. V kolikor ju še nimate, pišite na [email protected].
Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e1Januar 2021 Nastanek in razvoj specialističnih zobozdravstvenih dejavnosti v Posavju Matjaž Zupančič, Pavel Zagode Sevnice, Krškega in Brežic. Izjema je bila že pred združevanjem zdravstve- Uvod mi pogoji pa prisilil pripojiti v velike nih domov (1967) sistemizirana združene zdravstvene domove. specialistična ortodontska ambulanta Specialistično zobozdravstveno v ZD Krško. službo v Posavju predstavljajo štiri Šele po pravilniku iz leta 1973 so specialistične zobozdravstvene stro- lahko ti posamezni združeni Specialistične zobozdravstvene kovne dejavnosti na sekundarni ravni zdravstveni domovi iz pokrajinskih dejavnosti so nastajale 28 let, izredno, v osnovnem zdravstvu, ki od leta 1990 središč Slovenije štipendirali, poleg posamično, z večletnimi razponi, z razmejenimi cilji obravnavajo ortodontije, še štiri objavljene razporejene v treh občinah Posavja. ustno-zobno-čeljustno patologijo. Po zobozdravstvene specializacije. vrstnem redu nastajanja so: zobna in Prispevek odkriva izredno nasta- čeljustna ortopedija (skrajšano Redna pot štipendiranja bodočih janje specialističnih zobozdravstvenih ortodontija) – 1974, stomatološka specialistov zobozdravstva je bila strok v Posavju, v letih 1962–1990 v protetika – 1986, zobne, ustne bolezni samoupravno sklenjena v združeni samoupravni ureditvi in nadaljnji s parodontologijo (parodontologija) delovni organizaciji osnovnega zdrav- razvoj. – 1990, otroško in preventivno stva. zobozdravstvo (pedontologija) – Nastanek redne 1990. Nosilci posameznih strok so Pokrajina Posavje po Zakonu o specialistične specialisti s predpisanim triletnim organizaciji zdravstvene službe (1967) ambulante za podiplomskim usposabljanjem ni imela pogojev za združevanje zobno in čeljustno splošnih zobozdravnikov. Zunaj tega osnovnega zdravstva treh občin, zato ortopedijo v ZD letopisa je oralna kirurgija, ki ni sta se Zdravstveni dom (ZD) Sevnica Krško zadostila kadrovskemu normativu in ZD Brežice pripojila k Regionalne- Zdravstvene skupnosti Slovenije. mu zdravstvenemu domu Celje Zobne in čeljustne nepravilnosti (RZD), a ZD Krško v Združeni zdrav- šolske mladine v občini Krško so Zvezni pravilnik o specializacijah stveni dom (ZZD) Novo mesto. epidemiološko raziskovali: prof. dr. v zdravstvu iz leta 1959 je zobozdrav- Franc Čelešnik 47 % (1947), prof. dr. stvu določil specializaciji iz čeljustne Načrtovanje specialistične zobo- Ivo Antolič 54 % (1956), Matjaž ortopedije s protetiko in iz maksilofa- zdravstvene službe v Posavju s petimi Zupančič, dr. dent. med., 47 % (1962). cialne kirurgije ter šele leta 1973 specialističnimi dejavnostmi je bilo O stanju so poročale zdravstvene republiški pravilnik ostale štiri specia- onemogočeno. posvetovalnice Zdravstvenemu centru lizacije: parodontologijo, stomatolo- občine Krško (do 1964) in nato ško protetiko, pedontologijo, oralno Obstajali pa sta potreba in uteme- Občinskemu ljudskemu odboru kirurgijo, pred temi pa ortodontijo. ljitev za specialistično zobozdravstve- Krško. Pacienti so bili primorani več Maksilofacialna kirurgija je bila no varstvo v Posavju s 70.700 prebi- let obiskovati kliniko v Ljubljani ali predvsem v domeni klinike. valci, skupaj z delom Kozjanskega in Zagrebu. Obsotelja s 84.200 prebivalci. V 14-letnem presledku med Leta 1962 je M. Zupančič, dr. pravilnikoma o specializacijah je prof. Večletna vztrajna prizadevanja dent. med., dal pobudo in prevzel dr. I. Antolič zasnoval mrežo speciali- organizatorjev lokalnega zobozdra- priprave za ustanavljanje specialistič- stičnih ortodontskih ambulant (1962, vstva v temeljnih organizacijah ne ortodontske ambulante (SOA) v 1966) in načrtne specializacije. združenega dela (TOZD) zdravstvenih ZD Krško; pri tem ga je podprl direk- domovih Posavja so imela za cilj tor ZD Krško Jože Čakš, dr. med. Leta 1967 je Zakon o organizaciji doseči štipendiranje bodočih specia- zdravstvene službe v SR Sloveniji listov po izredni poti, v samoupravnih Vodilo pripravam je bil Antoličev dopustil samostojne ZD z najmanj organih občinskih TOZD zdravstvenih načrt preventivne in kurativne orto- 40.000 občani, ostale z neizpolnjeni- domov, hkrati pa uspeti s postopki v dontske službe v Sloveniji (Antolič, občinskih zdravstvenih skupnostih (OZS) ter v medobčinski solidarnosti
Revija ISIS medicine I6z2zgodovineJanuar 2021 1962; Antolič, 1966), ki razporeja SOA Nastanek Za svetovanje in rešitve so bili v pokrajinska središča. Za Posavje je specialistične pripravljeni prof. dr. Rajko Sedej, dr. načrt predvidel gravitacijsko območje, ambulante za dent. med., in tudi sekretarka Milora- postavil pogoje ustanavljanja, izbira- stomatološko dovičeva, Republiški komite za nje mesta pa prepustil zanimanju protetiko v ZD Krško zdravstveno in socialno varstvo SR lokalnega zobozdravstva. V SOA Slovenije. Izpolnjeni so bili postopki deluje specialist ortodont. M. Zupan- ZD Krško se je osamosvojil leta po pravilniku za nastop specializacije. čič, dr. dent. med., je tedaj imel tečaj 1979, po referendumski izdvojitvi iz ortodontije, vendar so se ti ukinjali. TOZD ZD Krško iz ZZD Novo Maja 1986 je specialist stomatolo- mesto. ške protetike Hidajet Lelić, dr. dent. Leta 1963 je ZD Krško v samou- med., začel z delom v specialistični pravnih aktih sistemiziral SOA. Leta 1981 so splošnemu zobo- ambulanti za stomatološko protetiko Naslednje leto je v novi stavbi zdrav- zdravstvu manjkale tri ekipe, glede na v ZD Krško. stvenega doma z ambulantnimi normativ 1850 občanov nad 18 let na prostori in podiplomskim izpopolnje- ekipo, ki jih Izvršni svet (IS) Skupšči- Nastanek vanjem zobotehnika izpolnil pogoje, ne občine Krško (IS SO) ni odobril specialistične razen specializacije. financirati OZS Krško. ambulante za zobne, ustne bolezni in V letu združevanja 1967, po sili V mesto Krško je bilo usmerjenih parodontologijo v ZD Zakona o organizaciji zdravstvene 3800 odraslih na ekipo. Namen Sevnica službe v SRS, je Svet za zdravstvo specializacije iz stomatološke proteti- Občinskega ljudskega odbora Krško ke je bil, pridobiti strokovnjaka s Parodontalna bolezen je bila v izdal priporočilo ZZD Novo mesto za poglobljenim znanjem, v Krškem pa splošnem zobozdravstvu v vsej razse- nujno realizacijo SOA v Krškem. specialistično ambulanto za protetič- žnosti zapostavljena ali zdravljena le s ne bolnike. higiensko fazo in podpornim zdravlje- V januarju 1969 je M. Zupančič, njem. Specializacija iz parodontologi- dr. dent. med., objavil elaborat »Vloga Specializacijo iz stomatološke je nadgrajuje z doktrino poglobljene zdravstvene službe v občini Krško pri protetike so podpirali večina zobo- in razširjene diagnostike, terapijo formiranju specialistične ortodontske zdravstvenih delavcev, delavski svet kirurških regenerativnih tehnik in ambulante z lastnim gravitacijskim (DS), kolektivno poslovodni organ usmerja v parodontalno medicino območjem v Posavju.« V njem poleg (KPO) in marca 1981 je bila uvrščena (Skalerič U., 2008). Parodontalna občin Sevnica, Krško, Brežice razširja v Temelje planov ZD Krško 1981– bolezen potrebuje v 47 % parodontal- gravitacijsko območje na del Kozjan- 1985 in v Samoupravni sporazum o no kirurško zdravljenje (Skalerič U., skega in Obsotelje z 21.470 otroki in temeljih planov OZS Krško 1981– 2008). mladimi (republiški normativ 15.000/ 1985. Leta 1983 so s specializacijo ortodonta). soglašali Izvršni odbor (IO), Koordi- ZD Sevnica je bil pripojena terito- nacija in Skupščina OZS Krško kljub rialna enota RZD Celje v obdobju od Republiški zdravstveni center se je temu, da specializacija ni zahtevala 1968 do 1974, nato pa kot TOZD ZD odzval s priporočilom ZZD Novo zobozdravnika za nadomeščanje. Sevnica Zdravstvenemu centru Celje mesto in Regionalnemu zdravstvene- (ZC) in s tem strokovno in ekonomsko mu centru (RZC) Novo mesto, da je v Tretji postopek v tem letu je odvisen od delitve skupnega dohodka Krškem potrebna SOA. K izvedbi je zahteval medobčinsko soglasje TOZD in koncepta razvoja v sestavljeni prispeval prof. dr. Ivo Antolič, dr. ZD in OZS Brežice ter TOZD ZD in organizaciji. dent. med., v dogovoru z direktorjem OZS Sevnica, da so zainteresirani za ZZD Novo mesto Adolfom Špilerjem, specializacijo in podpirajo dejavnost Nastajanje specialistične dejavno- dr. med., in direktorjem RZC Novo stomatološke protetike v Posavju. sti parodontologije v Posavju ni bilo mesto Albinom Pečaverjem, dr. med., Takšna izreka pa je bila sprva z zadrž- samoumevno, saj je bila prvenstveno da se z začetkom ortodontije v Novem ki, zato so potekala širša pojasnjeva- načrtovana na osrednji lokaciji RZD mestu ta začne tudi v Krškem. nja. Soglasja so bila potrebna, ker je Celje, poleg tega pa je bilo obkrajno ZD Krško zadostil le 0,30 kadrovske- zobozdravstvo, kot sestavni del Maja 1969 je začela v Krškem ga normativa Republiške zdravstvene osnovnega zdravstva, podcenjeno in delovati SOA, v kateri je delal asist. skupnosti Slovenije. S soglasji se je neenakopravno obravnavano. Oško- dr. Ivo Pavšič, dr. dent. med., enkrat vzpostavila medobčinska solidarnost dovanje se je nadaljevalo vse do tedensko, naslednjih pet let. tudi za vse nadaljnje specializacije v samoupravne ovrednotenosti dela v Posavju. Njeni prvi prosilci so bili iz osnovnem zdravstvu, kar je v TOZD V septembru 1971 je ZZD Novo KPO ZD Krško mag. Stane Sunčič, dr. ZD Sevnica močno oviralo in zadrže- mesto razpisal specializacijo in med., Jože Cvar, Matjaž Zupančič, dr. septembra 1974 je v SOA Krško začel dent. med. redno delati specialist zobne in čeljustne ortopedije Matjaž Zupančič, dr. dent. med.
Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e3Januar 2021 valo razvoj. Zobozdravniki so bili za Nastanek mjan Blatnik pridobil specializacijo iz dva razreda nižje ovrednoteni kot specialistične parodontologije za Matevža Janca. zdravniki splošne medicine. ambulante Leta 2012 nastopi specializacijo iz za otroško in otroškega in preventivnega zobozdra- TOZD ZD Sevnica je imel pri preventivno vstva Tadeja Ris Koler za ZD Brežice. načrtovanju specializacije iz parodon- zobozdravstvo v ZD V Sevnici je maksilofacialni in oralni tologije težave s pridobitvijo soglasja v Brežice kirurg Franci Pavlovič leta 2013 sestavljeni organizaciji v Celju. Veliko ustanovil zasebno specialistično podporo razvoju parodontologije v V TOZD ZD Brežice je bila že ambulanto za oralno kirurgijo. Zavod Sloveniji in prav tako za ZD Sevnica je desetletja nazaj organizirana mreža DC Tatalovič d.o.o. Krško je leta 2015 tedaj prispeval prof. dr. Uroš Skalerič. otroških šolskih zobozdravstvenih napotil Živo Tatalovič na specializaci- ambulant v občinskih šolskih okoliših. jo iz zobne in čeljustne ortopedije. V TOZD ZD Sevnica je vodja Dosežena je bila primerna razporeje- zobozdravstva Pavel Zagode, dr. dent. nost, s podporo tudi krajevnih skup- Statusna oblika specialistov med., vzpostavljal pobude in povezo- nosti. V osemdesetih letih je strokovni zobozdravstva v letu 2020 v Posavju valne aktivnosti za potrebe načrtova- vrh otroškega zobozdravstva načrto- je naslednja: dve zaposleni specialist- nja parodontološke dejavnosti. Skupaj val specializacije iz otroškega zobo- ki (T. Ris Koler, Ž. Tatalovič), trije s sodelavci so pridobili direktorja zdravstva. koncesionarji (P. Zagode, A. Ivanćič, Željka Halapijo, dr. med., delavski D. Blatnik), en zasebnik (F. Pavlovič), svet v TOZD ZD Sevnica pa je sprejel Za uresničitev te specializacije so en specialist z občasnim delom v specializacijo iz parodontologije v bili v TOZD ZD Brežice zadržki vse do Krškem (M. Janc) in trije upokojeni Temelje planov 1986–1990, nato pa leta 1986. Razlog je bil odnos do specialisti (H. Lelić, M. Štahan Bakija, še OZS Sevnica v svoje temelje planov. zobozdravstva v osnovnem zdravstvu prim. M. Zupančič). zaradi drugih prednosti. Za medobčinsko dogovarjanje je Zaključek bil pomemben sklep Koordinacijskega Dokončna odločitev TOZD ZD odbora OZS Krško septembra 1986. Brežice za specializacijo iz otroškega Nastanek specialističnih zobo- Ta je pooblastil TOZD ZD Sevnica za in preventivnega zobozdravstva je bila zdravstvenih dejavnosti v Posavju je sklic sestanka predstavnikov treh sprejeta na sestanku predstavnikov temeljni začetek reševanja ustno-zob- zdravstvenih domov. ZD iz Posavja, novembra 1986 v no-čeljustnih bolezenskih stanj Krškem. občanov, vraščanje v zdravstveno Na sestanku novembra 1986 v varstvo in nadaljnji razvoj. Krškem je bilo sprejeto: 1. TOZD ZD Maja 1987 je Marina Štahan Sevnica pridobi in izpelje specializaci- Bakija, dr. dent. med., lahko nastopila Prim. Matjaž Zupančič, dr. dent. med., jo iz zobnih, ustnih bolezni in paro- specializacijo in 1990 je začela delo Krško, [email protected] dontologije; 2. TOZD ZD Brežice specialistke otroškega in preventivne- izpelje specializacijo iz otroškega in ga zobozdravstva v specialistični Pavel Zagode, dr. dent. med., Sevnica, preventivnega zobozdravstva; 3. ZD ambulanti za otroško in preventivno [email protected] Krško se zavzema za oralno kirurgijo zobozdravstvo TOZD ZD Brežice. (omenjena specializacija ni uspela zaradi zahtev normativa Zdravstvene Razvoj skupnosti Slovenije). Dogovor so sklenili predstavniki: iz TOZD ZD V specialističnih zobozdravstvenih Sevnica Pavel Zagode, dr. dent. med., strokah se je v 30 letih skupnega vodja zobozdravstvene službe, Željko službovanja (1990–2020) zvrstilo 10 Halapija, dr. med., direktor TOZD ZD specialistov zobozdravstva: štirje Sevnica; iz Brežic Drago Florjanič, dr. ustanovitelji in šest specialistov druge dent. med., vodja zobozdravstvene generacije. službe; iz Krškega Matjaž Zupančič, dr. dent. med., predsednik kolektivno Druga generacija kandidatov (vsi poslovodnega organa ZD Krško. dr. dent. med.) za specializacije je začela že leta 1995 z odobreno specia- Naslednje leto je TOZD ZD Sevni- lizacijo iz zobne in čeljustne ortopedi- ca izpolnil obveznosti po pravilniku o je Angeli Ivančič, ki jo je pridobil specializaciji. Leta 1990 je specialist direktor ZD Krško Rudolf Ladika, dr. zobnih, ustnih bolezni in parodonto- med., in 2003 Damjanu Blatniku. V logije Pavel Zagode, dr. dent. med., letu 2011 je direktor ZD Krško Da- začel z delom v specialistični ambu- lanti za zobne, ustne bolezni in parodontologijo v TOZD ZD Sevnica.
Revija ISIS V64spominJanuar 2021 Prim. Franci Štrus, nevropsihiater (1936–2020) Milan Ličina, Jože Darovec Po dolgi in hudi bolezni nas je 9. julija 2020 pomanjkanje zdravnikov in zdravnic v času za vedno zapustil kolega prim. Franci Štrus, dopustov, ko je primarij nekaj let požrtvovalno, nevropsihiater v pokoju. Dobremu človeku, brez pritoževanja in brez zadržkov dežural tudi zaslužnemu strokovnjaku in dolgoletnemu po 10-krat mesečno. Specialistični izpit je opravil sodelavcu namenjamo v spomin naslednje leta 1972 in pozneje tudi izpopolnjevanje iz vrstice. psihopatologije in psihoterapije. Poleg redne dejavnosti na kliniki je bilo primariju zaupano Primarij se je rodil 19. decembra 1936 Ljub- tedensko konziliarno delo s stanovalci in stano- ljani. Končal je klasično gimnazijo v času, ko se valkami dveh domov starejših občanov, DSO je še poučevala stara grščina in latinščina in je bil Domžale in DSO Mengeš. Kot zanimivost omeni- poudarek na humanistični vzgoji. Kot ljubitelj mo, da je to dejavnost redno, najprej tedensko in antične kulture je slovel med nami po tem, da je nato mesečno opravljal celih 43 let. Na koncu znal na izust citirati 10 strani Iliade v stari tudi kljub hudim bolezenskim težavam. S to grščini. svojo požrtvovalno zunajbolnišnično dejavnostjo je stotinam pacientov in pacientk prihranil njim Ljubezen do narave ga je peljala na študij neljubo pot v bolnišnico ali v ambulanto v geografije, ki ga je uspešno zaključil. Ker ga je Ljubljani. Ko se je sredi 70. let v enoti CKP na zanimala povezava med geografskimi danostmi Studencu razvila redna zunajbolnišnična ambu- in zdravjem, je sklenil opraviti vsaj predklinični lantna dejavnost, je deloval v njej celih 40 let del medicine. Vendar ga je študij medicine tako redno tedensko, do upokojitve leta 2012 s 43 leti pritegnil, da je v njem vztrajal do konca. Vpisal delovne dobe. Ob tem je treba poudariti, da je se je leta 1962. Med študijem je za zanimivo in primarij glede na svojo dobrosrčno, strpno in odmevno raziskavo s področja anatomije (Topo- optimistično naravo obravnaval paciente in grafija in vaskularizacija obščitnic, mentor prof. pacientke celovito, danes bi se reklo biopsihoso- Anton Širca) skupaj s študentom, pozneje profe- cialno, čeprav seveda na začetku svojega poslan- sorjem MF, Lovrom Stanovnikom, dobil Prešer- stva konec 60. let ni mogel poznati vseh teoretič- novo nagrado za študente. Več let je bil dragocen nih osnov celostnega principa. Bil je izvrsten sodelavec Medicinskih razgledov v njih prvih, še pionirskih letih. Po diplomi na MF se je na posebno vabilo pokojnega prof. Jožeta Lokarja zaposlil na Psihiatrični kliniki in kot specializant začel svojo poklicno pot leta 1969. Tedaj je vladalo v Slove- niji in posebej na Psihiatrični kliniki hudo, katastrofalno pomanjkanje psihiatrov in psihia- trinj. Tako je bil kot specializant takoj vključen v redno klinično delo, oskrbovati je moral po dva oddelka, med dopusti celo tri, to je 50 do 100 pacientov in pacientk. A največji izziv je bilo dežuranje, ko je en sam zdravnik 17 ur urejal sprejeme in bdel nad usodo 500 hospitaliziranih pacientov in pacientk v Centru za klinično psihiatrijo (CKP) na Studencu. Najhujše je bilo
Revija ISIS V spom6in5Januar 2021 klinik, diagnostik, dobro seznanjen s nanj, tudi zunaj rednega delovnega stvenoraziskovalnem delu, objavljal je stalno naraščajočo psihofarmakološko časa, tudi na domu. Njegova upokoji- in bil aktiven v delovanju Psihiatrične materijo, a v veliki meri je zdravil s tev je bila pravi šok za njegove pacien- sekcije. svojo pozitivno osebnostjo, z empati- te in pacientke, mnoge so jokale, jo, z razumevanjem, z vsestranskim molile za njegovo zdravje in življenje. Za uspešno strokovno delovanje posvečanjem vsem problemom zaupa- mu je bil podeljen naziv primarija. Za ne mu osebe, ne le ožji bolezenski Bil je izrazito nekonfliktna oseba, svoje dolgoletno požrtvovalno in simptomatiki. Svoje obsežno znanje je imel je velik smisel za organizacijo uspešno delo na kliniki pa je dobil več ves čas posredoval kolegom in kolegi- dela, njegov odnos s sodelavci in internih priznanj. cam, nezdravniškemu osebju klinike, sodelavkami je bil zgleden, odlikoval študentom in študentkam MF in ga je naraven smisel za timsko delo. Nesrečni letošnji čas nam je učečim se od drugod. Tako je razumljivo, da je naglo napre- onemogočil, da bi se udeležili njego- doval, najprej na mesto vodje oddel- vega zadnjega slovesa. Lik odličnega Tako pri njegovem poslanstvu čas ka, nato oddelkov in na mesto pred- kolega in zvestega prijatelja kot zgled ni bil njegov gospodar: če in kadar je stojnika največje klinične enote CKP za vedno ostaja z nami. bilo potrebno, je nadomestil odsotne- na Studencu s 350 zaposlenimi in 450 ga kolega ali kolegico in zdržema delal pacienti in pacientkami. Doc. dr. Milan Ličina, dr. med., tudi do večera. Pacienti in pacientke Borovnica so se mogli v vsakem trenutku obrniti Poleg zahtevne redne službe je sodeloval pri izobraževalnem, znan- Prim. Jože Darovec, dr. med., Ljubljana Prof. dr. Zora Konjajev (1921–2020) Borut Bratanič Dne 22. 11. 2020 nas je za vedno Kot štipendistka SZO je v letih Vir: Fotoarhiv KONEO PeK UKC Ljubljana zapustila pediatrinja in prva sloven- 1953 in 1954 v Šoli za puerikulturo ska profesorica neonatologije. Mednarodnarodnega centra za otroke skega osebja iz vse republike, celotne v Parizu sodelovala s priznanimi tedanje države in tujine. Rojena je bila 21. 12. 1921 na neonatologi A. Minkowskim, A. Ptuju, v družini Stritarjevih, kjer je Rossierjem in z neonatalnim nevrolo- bilo pet otrok. Po maturi je študirala gom A. Tomasom. Izpopolnjevala se medicino v Ljubljani in Beogradu ter je na Pediatrični kliniki v Zürichu ter diplomirala leta 1948. Leta 1954 je v leta 1965 na pediatričnih inštitutih v Zagrebu opravila specialistični izpit iz Pragi in v Moskvi. pediatrije. Pri delu centra je bil poudarek na Kot študentka medicine je sodelo- specialni negi nedonošenčkov, še vala v OF, bila zaradi tega zaprta in je posebej na specifični aseptični tehniki kasneje kot mlada mati odšla v nege. Na Pediatrični kliniki je odprla partizane. Na osvobojenem ozemlju tudi oddelek za starše hospitaliziranih Bele krajine je sodelovala v partizan- nedonošenčkov, kjer so se starši ob ski bolnišnici v Kanižarici. pomoči osebja pripravljali na odpust domov. Center in kasneje Oddelek za Zaposlila se je v Klinični bolnišnici intenzivno nego nedonošenčkov in za pediatrijo KC v Ljubljani, kjer je bolnih novorojencev (danes Klinični organizirala prvi regionalni Center za oddelek za neonatologijo na Pedia- nedonošenčke v Jugoslaviji, ki je na trični kliniki UKC Ljubljana) je predlog dr. Mary Cross, strokovnjaki- opravljal tudi obsežno pedagoško nje Svetovne zdravstvene organizacije dejavnost – izobraževanje medicin- (SZO) leta 1956 prevzel zadolžitve jugo- slovanskega demonstracijskega centra.
Revija ISIS 6V6spominJanuar 2021 Poleg neonatologije se je pionir- številnih seminarjih in kongresih vanskih perinatologov ter več strokov- sko posvetila področju bolnišnične doma in v tujini. S sodelavkami in nih sekcij SZD. higiene. sodelavci je objavila več kot 120 strokovnih in raziskovalnih del. Po upokojitvi leta 1982 je ostala Ob bolnišničnem delu je bila aktivna pri delu SZD, predavala, velika zagovornica dojenja otrok. Leta 1980 je bila izvoljena za pisala in objavljala je dela o partizan- Borila se je za uveljavitev enoletnega redno profesorico pri Katedri za ski saniteti med NOB. porodniškega dopusta. pediatrijo na MF v Ljubljani. Bila je članica fakultetnega sveta MF v Prof. dr. Zora Konjajev je bila Kot vodja perinatalne službe je Ljubljani, komisije za doktorske častna članica SZD, nosilka več prispevala k preprečevanju hude disertacije in komisije za specialistič- diplom in priznanj strokovnih zdru- zlatenice novorojencev in pripomogla ne izpite. Skrbna mentorica je bila ženj ter Združenja za pediatrijo SZD. k izkoreninjenju hudih poškodb pri doktoratih in študentom pri Za svoje strokovno delo je bila odliko- možganov zaradi zlatenice. Razisko- raziskovalnih nalogah. Odlično je vana z redom zaslug za narod III. vala je različne bolezni novorojencev predavala na dodiplomskem študiju, stopnje, redom dela z zlatim vencem ter spremljala njihov telesni, nevrolo- kot tudi na podiplomskih tečajih in ter v letu 2001 s srebrnim častnim ški in duševni razvoj. kongresih. znakom svobode Republike Slovenije. Leta 2015 je postala častna meščanka Kasneje je raziskovalno delo Sodelovala je v Komisiji za medi- Ljubljane. posvetila intrauterinim okužbam. cinske in biotehnične vede Sklada B. Njena raziskava o okužbah s citomega- Kidriča in v Republiški komisiji za Vsi, ki smo imeli srečo in čast lovirusom je bila odmevna tudi v tujini. ugotavljanje smrtnosti novorojencev. delati z njo in bili kasneje njeni Na mikrobiološkem inštitutu v St. Bila je prva predsednica Komisije za sopotniki na strokovni poti, ostajamo Gallenu v Švici (dr. U. Krech) je sodelo- hospitalno higieno UKC v Ljubljani. z lepimi spomini – hvaležni za vse, vala pri raziskavi o povzročiteljih kar nam je dajala. Tudi v poznih letih intrauterinih okužb. Virološki, serolo- Predsedovala je Pediatrični sekciji duševno izredno čila nam je bila in ški in imunološki rezultati raziskav so Slovenskega zdravniškega društva nam bo ostala v trajnem spominu kot potrdili njena klinična opazovanja o (SZD), bila je podpredsednica Razi- trden temelj naše stroke. okužbah plodov s citomegalovirusom. skovalnega društva za zgodovino zdravstvene kulture, članica združenj Asist. dr. Borut Bratanič, dr. med., S strokovnimi in znanstvenorazi- jugoslovanskih pediatrov in jugoslo- Ljubljana, [email protected] skovalnimi prispevki je sodelovala na IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zbornice Vsem članom zbornice je na voljo enostaven in varen dostop do vseh vsebin, podatkov, dokumentov in aplikacij E-list, SPI-dogodki ter profila zdravnika, ki se nahajajo na spletni strani. Za dostop je potrebna predhodna registracija, nato pa se v sistem prijavite z uporabniškim imenom in geslom. Registracija v treh korakih 1. Na spletni strani zbornice www.zdravniskazbornica.si se vam s klikom na gumb »Prijava« v desnem kotu zgoraj odpre prijavni obrazec, kjer se nahaja povezava do obrazca za registracijo. 2. Kliknite na besedo »Registracija« in v obrazec vnesite potrebne podatke – elektronsko pošto, datum rojstva in geslo po svoji izbiri. Nato kliknite na gumb »Potrdi«. 3. Na svoj elektronski naslov boste dobili sporočilo o dodeljenem uporabniškem imenu in navodila za dokončanje postopka registracije. S klikom na povezavo v sporočilu boste aktivirali svoj uporabniški račun.
Revija ISIS S knjižne polic6e7Januar 2021 Bert Ehgartner: »Bili ste zdravi – dokler niste prišli k zdravniku« »Priročnik za samoobrambo«, Celje. Mavrica, 2011 Naslov izvirnika: Gesund bis der Artz kommt, Copyright 2010 Bastei lübbe GmbH & Co. Kg, Köln Eldar M. Gadžijev Bert Ehgartner, rojen leta 1962, dela kot upravičeno kritičen do zdravstvenih sistemov, ki svobodni novinar za področje medicinskih naj bi bili zadovoljni šele tedaj, ko je večina znanosti. Pisal je za številne revije in časopise in prebivalstva proglašena za paciente. Mislim, da bil glavni urednik portala www.surfmed.de. pri nas ni tako in je to značilno le za nekatere velike evropske sisteme, kjer naj bi kmalu zmanj- Ko sem dobil knjigo v roke, me je naslov kalo sredstev, ker je neukrotljivi aparat s svojimi najprej enostavno prizadel in malo da ne odvrnil programi izgubil vse predsodke. od branja. Hudo trditev je zapisal v naslovu ta avstrijski novinar! Potem sem se knjige lotil z Težko sem sprejemal njegovo hudo kritič- nekakšno previdnostjo, pa sčasoma le ugotovil, nost do preventivnih programov, čeprav je našel da avtor z naslovom noče biti žaljiv, ampak da z številne študije, ki so kazale na strategijo ustra- njim predvsem svari pred razvojem v medicini, hovanja v smislu, da bo lahko prišlo do usodnih ki – kot kaže – drvi v smeri trgovine. Tudi misel patoloških sprememb pri tistih, ki ne bi šli v Aldousa Huxleya na zadnji platnici: »Napredek v preventivne programe. Močno ga moti, ko medicini je tako velik, da sploh ni več zdravih ugotavlja, da množični preventivni pregledi, ljudi,« opozarja, da gredo nekatere usmeritve v kakršen je bris materničnega vratu, prinašajo medicini že v nepravo smer. Sam avtor naslov predvsem dobiček onim, ki izstavljajo račune. razume kot sinonim za številne pasti, ki nam jih Strinjal bi se z njim, da prepogosto jemanje nastavljajo za časa našega življenja. brisov, sodeč po študijah, ne prinaša dobrobiti, pa vendar sem prepričan, da je lahko preventiv- Ehrgartner je sicer ne prav posrečeno v ni program, če je uravnovešen in primerno podnaslov napisal, da gre za priročnik za samoo- organiziran, še kako smiseln. Sicer ugotavlja, in brambo. Sliši se »športno ali vojaško«, čeprav s tem bi se strinjal, da je vse manj neodvisnih potem v knjigi, ko na koncu poglavij podaja študij, ker naj bi politično krčenje sredstev za navodila, kako ravnati v smislu te samoobrambe, raziskave razbremenjevalo proračun. To je po vendarle kar primerno in niti ne agresivno Ehgartnerju v bistvu naivno, saj se potem svetuje bralcu. Tako na primer v povezavi s sredstva, ki naj bi jih privarčevali, desetkrat cepljenji pravi, naj se cepi otroke z določenimi preplačajo s prispevki v zdravstveno blagajno za – starimi, na osnovi mitigiranih mikrobov razvoj zdravil, nakupe aparatov in financiranje izdelanimi cepivi, da pa naj se raje izogibajo laboratorijske medicine. Prepričan je sicer, da je novejšim, slabše preverjenim cepivom, baje neustrezen trenutni razvoj v tem, da so skoraj polnim kemikalij, ki naj bi le povečevala dobičke vse klinične raziskave prepustili farmacevtski proizvajalcev, obenem pa bi cepljenim lahko industriji, pri čemer se ne gre čuditi, da se duh povzročala kasnejše zdravstvene probleme. V raziskav in denar investira v tista področja, ki se zvezi s tem veliko piše o slabenju imunskega predvsem komercialno splačajo. Pri dokazova- sistema ne le s cepivi, ampak tudi s pretirano nju tega je prepričljiv! Namesto da bi se posve- uporabo zdravil nasploh. Glede tega bi se strinjal čali pravim raziskavam, se farmacevtske družbe z njim, posebej če pomislimo na neprimerno specializirajo na opazovanje tržišča, na ustvarja- veliko uporabo antibiotikov že pri otrocih. nje navideznih inovacij, čim uspešnejše izkori- ščanje patentne zaščite in najboljšo prodajo V prvem delu knjige, ki ga poimenuje »Preži- svojih izdelkov. veti v džungli medicine«, v podpoglavju z naslo- vom »Bolan sistem«, je močno, pa verjetno
Revija ISIS S68knjižne policeJanuar 2021 Avtorjevo opisovanje problemov vljenjsko dobo od patentne zaščite pa hudo obsojana, da v skrajnih primerih mladih zdravnikov v Nemčiji je dokaj do njenega izteka, ko se da z zdravi- lahko privede celo do prepovedi specifično in bi le deloma držalo tudi lom dobro zaslužiti. Upam, da pri nas opravljanja poklica. v našem okolju. Vsekakor pa so tako ni takih profesorjev! eni kot drugi v primežu razmer v V knjigi lahko preberemo še zdravstvenih sistemih in pod priti- Zanimiva je avtorjeva razlaga tega, marsikaj o manipulacijah farmacevt- skom farmacevtskih korporacij, pa kako so bila še ne veliko let nazaj cepi- ske industrije in z njimi povezanih tudi svojih nadrejenih. va za velike farmacevtske koncerne takšnih in drugačnih državnih institu- nezanimiva. Skromni dobički na eni cijah ter posameznih vplivnih medi- V podpoglavju, ki ga je avtor strani in znatna tveganja zaradi cinskih strokovnjakih, na primer na poimenoval »Požrešen sistem«, vidim ogromnih odškodninskih zahtevkov področju diabetesa in problemov s bolj za Nemčijo značilne probleme, so odvračali velike proizvajalce od holesterolom. Pri tem je hudo kritičen kjer zdravnik baje naj ne bi imel proizvodnje cepiv in grozilo je celo, da do ocenjevanj zgornjih dopustnih ekonomskega interesa pozdraviti bodo povsem izstopili iz posla s vrednosti sladkorja in holesterola in bolnika. To se mi zdi etično in profesi- cepivi. Potem pa jim je prišla na navaja tudi druge načine, mimo onalno zelo sporno in ne verjamem, pomoč vlada ZDA, ki je s pomočjo zdravil, ki lahko uspešno vplivajo na da bi bilo tudi pri nas tako. Gre seveda različnih zakonskih ovir poskrbela, da njihovo raven v serumu. za razliko v zavarovanjih. Ta imajo v je skoraj nemogoče začeti sodni Nemčiji verjetno najpomembnejšo, postopek zaradi škode, povzročene s Mogoče bo kdo predvsem iz pogosto celo slabo vlogo predvsem pri cepljenji. Prišlo je do velikega razma- radovednosti segel po tej knjigi, zasebnih zavarovancih, pri katerih je ha cepljenj, do številnih novih, dragih čeprav veliko opisanega verjetno že mnogo več pregledov in posegov, kot cepiv in povezovanja raziskav o pozna. bi bilo potrebno in smiselno, ker jih cepivih z interesi proizvajalcev. Avtor pač plača zavarovalnica! pošteno priznava, da je težko najti nek Knjiga predstavlja mračnejšo objektiven odnos do cepljenj ob na eni stran nekdanjih junakov v belem, ki Kritičen je do pohlepa zdravnikov, strani izredno tesnem prepletanju se jim je odluščil lak, in kar zagleda- do kupljenih mnenjskih voditeljev in medicincev in industrije ter na drugi mo pod njim, nas velikokrat zgrozi, servilnosti številnih profesorjev, ki da strani ob zahrbtnih teorijah zarote kot v zaključnih besedah zapiše Bert so prodani farmacevtskim korporaci- nasprotnikov cepljenja. Moti pa ga, da Ehgartner. jam. Ni razloga, da mu človek ne bi je kritičnost tudi znanstveno dejavnih verjel, saj je dejstvo, da imajo zdravila zdravnikov do cepljenj lahko tako Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., v očeh proizvajalcev prekratko ži- v. svet., Preddvor, [email protected] Adam Kay: Sveta noč, zgaran na moč Božični dnevnik mladega zdravnika, Založba Mladinska knjiga 2020 Knjiga, ki prinaša zanimivo in poučno kroniko zdravstvenega utripa Dr. Adam Kay, britanski zdravnik, Veliki Britaniji pod okriljem BBC kma- v božičnem času, bralca gane že takoj specialist ginekologije in porodništva, lu doživela ekranizacijo – kot nadalje- na začetku, ko se zazre v posvetilo in avtor in dramaturg, je s svojo prvo vanka naj bi delo doseglo tudi zaskr- izve, da avtor svoj božični dnevnik uspešnico Tole bo bolelo, ki je obnore- bljujoč delež Otočanov, ki sploh ne posveča mami in očetu. Na naslednji la bralce na Otoku in na stari, pa tudi berejo več. Po velikem uspehu svojega strani pa Kay, da ne bi slučajno na drugih celinah, na knjižni trg poslal prvenca, ki je v slovenskem prevodu izpadel preveč ‚svetniški‘, nemudoma dnevnik mladega zdravnika, ki ga je pred časom izšel pri isti založbi in v postreže s svojo resnico o posvetilu, iz The Daily Express argumentirano prevodu iste kolegice, se je dr. Kay katerega izvemo, da starša sploh ne označil za zastrašujočo, zabavno in spet posvetil svoji priljubljeni temati- bereta njegovih knjig – pregledata le pretresljivo izpoved mladega zdravni- ki, povezani z njegovo veliko ljubezni- naslov, morda kazalo in posvetilo. V ka in ganljiv vpogled v njegov poklicni jo – medicino in z njenim nepogrešlji- slednjem je iz pragmatičnih razlogov vsakdan. Knjiga Tole bo bolelo bo v vim spremljevalcem – zdravstvom. tokrat nagovoril svoja starša, ki (najbrž) že razmišljata o oporoki – po principu ‚quid pro quo‘ on njiju
Revija ISIS S knjižne polic6e9Januar 2021 omenja v posvetilu, onadva pa njega četrto (za spremembo v rdeči unifor- doma oz. da se bodo pristojni posveti- čim pogosteje v testamentu. mi) prav tako na oddelku za ginekolo- li predvsem njim, hkrati pa v svoji gijo in porodništvo, podobno kot peto bolečini in stiski mnogi izmed njih V svojem najnovejšem delu Kay, in šesto. Nato pa se avtor kot mlad mimogrede pozabijo, da je božična ki je v zadnjih sedmih letih svoje zdravnik odloči, da bo (za nedoločen noč namenjena vsem, vključno z doktorske kariere kar šest božičev čas – nikoli ne reci ‚Nikoli!‘) noči, zdravniki in njihovimi sodelavci, preživel na kliniki, bralca spretno in polne solz in smeha, napora, bolečine, čeprav so ti dežurni in bodo zahvalju- lahkotno vodi skozi dogajanje na upanja in pričakovanja – občutkov in joč ustaljenim pravilom za svoje delo najbolj čarobno in čudežno, hkrati pa čustev, ki človeka izčrpajo in napolni- v božičnem času prejeli dodatno, v zdravstvu pogosto tudi najbolj jo z energijo, ga hkrati prizemljijo in praznično plačilo. garaško in naporno noč oz. obdobje v dvignejo v nebo, zamenjal za bolj letu. Čeprav utrujen in izmučen, uspe mirne in (vsaj navidez) bolj predvi- V svojem pisanju dr. Kay na 138 do zadnjega ohranjati prijaznost in dljive. Da je božična noč res sveta, straneh poroča o živahnem, napetem vedrino, vzbujati bolnikom in njiho- priča tudi in predvsem dejstvo, da in resnem, nepredvidljivem in nepri- vim svojcem veselje in upanje ter gredo človeku (vključno z zdravniki) čakovanem, predvsem pa napornem, obzirno in spoštljivo spodbujati ljudje in dogodki, ki mu sicer dvignejo a na trenutke tudi komičnem in sodelavce k delovanju, v želji, da bi tlak, ga spravljajo ob pamet in ga zabavnem dogajanju v najlepši noči tudi v sicer sterilnem bolnišničnem vržejo s tira, v tej noči manj na živce oz. v najbolj čarobnem času leta. Kaj okolju okusili in doživeli ali vsaj in ga ne vznemirjajo tako kot sicer. natanko se je dogajalo, kje in kako, zaslutili čar božiča. Da se ne bi v času, Zdravniki in njihovi sodelavci si vsaj kdo so bili glavni akterji in kakšna je ko drugi praznujejo in se veselijo, sem ter tja skrivaj in potihoma zaželi- bila njihova vloga – vse to pa človek počutili zapostavljene in pozabljene, jo, da božično vzdušje in razpoloženje lahko izve, ko vzame v roke Kayevo prikrajšane za najlepše trenutke s ne bi trajalo le en dan oz. en teden v najnovejšo mojstrovino in se loti svojimi najbližjimi v praznično letu. Kaj si želijo bolniki v najlepšem branja. Delo, ki bo verjetno postalo okrašenem domu. času leta, pa je po avtorjevem mnenju avtorjeva druga uspešnica, je vredno več kot jasno – biti čim prej (najbolje pozornosti tudi zaradi imenitnega Kot mojster peresa, z izbranim kar takoj) deležni najboljše možne prevoda spoštovane kolegice, dr. jezikom in pretanjenim smislom za oskrbe in terapije, optimalnega Barbare Krevel, ki se je kot mojstrica humor, avtor opisuje živahno dogaja- tretmaja, zvrhane mere pozornosti in slovenske besede že večkrat izkazala nje v šestih zaporednih božičnih vsaj (navidezne) naklonjenosti. Ko ob podobnih priložnostih. nočeh, vključno z dnevi pred in po pridejo v bolnišnico, večina izmed njih. Dr. Kay prvo leto preživi božične njih pričakuje, da bodo čim prej spet Nina Mazi, Ljubljana praznike na urologiji, drugo na ginekologiji, tretje kot porodničar, Mobilna aplikacija »mList ZZS« operacijskega sistema vašega telefona). Obveščamo vas, da je na voljo mobilna aplikacija Vanjo se vpišete z enakimi podatki, kot jih uporabljate »mList ZZS«, ki je namenjena specializantom in za vpis v spletno aplikacijo »eList«. neposrednim mentorjem. Podatki v mobilni aplikaciji »mList ZZS« in spletni Mobilna aplikacija omogoča specializantom aplikaciji »eList« so sinhronizirani. dostopnejše in hitrejše vpisovanje novih posegov ter obravnav, ki jih morajo opraviti med svojim Podrobnejša navodila za uporabo mobilne aplikacije usposabljanjem, neposrednim mentorjem pa »mList ZZS« se nahajajo na dostopnejše in hitrejše potrjevanje (zavrnitev) https://www.zdravniskazbornica.si/mlist. posegov ter obravnav. Za morebitno pomoč pri uporabi aplikacije se obrnite Aplikacijo »mList ZZS« si naložite preko na [email protected]. trgovine Google Play ali AppStore (odvisno od
Revija ISIS Z70animivoJanuar 2021 Osebne zgodbe: Točka zloma* Ljudje veliko govorijo o zdravnikih in zdrav- domine, serijsko premikamo bolnike in z njimi stvu nasploh, ne da bi pravzaprav razumeli, o tudi vso ostalo potrebno opremo. čem govorijo. Mi pa po navadi molčimo. Nima- mo energije ali volje pisati o tem, kdo smo in kaj Naj se vrnem na današnji delovni dan. delamo. Pa bi morali vseeno kaj povedati o Selitev intenzivističnih bolnikov je izjemno našem delu. zahtevna. Vsak naš bolnik je življenjsko ogrožen, popolnoma odvisen od aparatov za dihanje ali Ne znam preveč dobro razpredati misli, ne zdravil, s katerimi vzdržujemo krvni tlak, v znam pisati o splošnem dobrem in o stanju vsakem trenutku se lahko pojavijo motnje ritma, duha… Kdo ima prav? Kaj je bolj pomembno? srčni zastoj ali druga usodna stanja. Vsako Zlom gospodarstva in s tem eksistence številnih, preklapljanje z enega na drugi ventilator se lahko človekove svoboščine, zlom zdravstva in s tem konča s padcem kisika v krvi in posledično s izguba življenj, izgubljene generacije otrok…? smrtjo. Zato take bolnike prevažamo najmanj Vse to nekako razumem in sem tudi osebno trije – dva zdravstvenika in zdravnik. Ves čas vpletena – imam otroke, katerih šolanje nikakor transporta je bolnik monitoriziran, med tran- ne poteka, kot bi želela, brat ima podjetje, ki se sportom je priključen na transportni ventilator, bo težko prebilo skozi to gospodarsko krizo… zanj imamo s seboj vedno dve jeklenki kisika (eno za rezervo), hkrati imamo vedno s sabo še A o tem v resnici ne znam in nimam časa predihovalni balon (če odpove vsa tehnika, razmišljati. Kar lahko naredim, je, da vam imamo možnost vsaj predihavanja na roke). Med opišem naš vsakdan v covid intenzivni terapiji, transportom mora dobivati vsa življenjsko opišem naše delo, stiske, s katerimi se vsak dan pomembna zdravila. Če je odvisen npr. od srečujemo, težave, ki jih vsak dan premagujemo. infuzije noradrenalina, se le-ta ne sme prekiniti Potem pa si mnenje ustvarite sami. niti za minuto, ker lahko pade krvni tlak in bolnik umre. Noradrenalin prejema preko Sobota, 17. 10. perfuzorja, ki deluje na baterije; na pot za vsak primer vzamemo še kable – elektrike v tem Sobota je, dan, ko večina ljudi ostane doma perfuzorju ne sme nikoli zmanjkati!! Poleg tega in ga preživi z družino. Mi ob sobotah delamo. gredo z nami na transport še defibrilator, ki bi ga Nas zdravnike to doleti približno dvakrat na lahko potrebovali v primeru srčnega zastoja, mesec, večina sester dela po dva vikenda na reanimacijski kovček z vsemi potrebnimi zdravili mesec (dvakrat sobota in nedelja). in pripomočki za morebitno reintubacijo – me- njavo dihalne cevke, brez katere bolnika ne Danes smo prišli prostovoljno, zdravniki in moremo predihavati. Tubus – dihalna cevka ima sestre, selili smo bolnike na novo lokacijo. mešiček, ki se lahko med premikanjem predre in Prostori, v katerih smo bili, so bili improvizirani, ne tesni več, lahko se cevka tudi premakne in tehnično in prostorsko neprimerni. Vztrajali zdrsne iz sapnika, lahko se zamaši z izločki iz smo, dokler je šlo, a število bolnikov narašča, pljuč – vse to so smrtno nevarna stanja, ki so zato se danes selimo v večje, tehnično primerne med premikanjem bolnika bolj pogosta kot med prostore, prostore, namenjene kirurški intenziv- mirovanjem. Zato potrebujemo vse pripomočke ni oskrbi. Oni so se morali odseliti v prostore ter zdravnika in sestro, ki sta sposobna tak zaplet oddelka za kardiokirurgijo, kjer so tehnične v trenutku rešiti, ker če cevka ni ustrezno preho- napeljave še primerne, prostori pa nedvomno dna, predihavanja ni in bolnik umre. Sem kaj slabši. In oddelek za kardiokirurgijo se je moral pozabila? Monitor seveda, preko katerega ves čas preseliti na dve lokaciji – na oddelek za torakal- transporta spremljamo srčni ritem, v arteriji no kirugijo in oddelek za plastično kirurgijo, in izmerjen krvni tlak in saturacijo kisika. No, ko tako naprej... Presežka prostora v UKC Maribor gre za bolnike s covidom, se moramo vsi že že več desetletij nimamo, ob vsaki selitvi zlagamo predhodno obleči v osebno varovalno opremo, * Prispevek je bil objavljen v Večeru, 7. 11. 2020
Revija ISIS Zanimiv7o1Januar 2021 bolnika in posteljo pa v celoti prekriti pristopom, zdaj ne gre več. V tem Četrtek, 22. 10. s prosojno plastično folijo. trenutku imamo na voljo manj kot 2,5 sestre na bolnika, od teh le 40 % Intenzivistične sestre v covid enoti Šele zdaj smo pripravljeni za na usposobljenih za delo v intenzivni intenzivne terapije (EIT ) so obreme- pot. Ozko grlo na naši današnji poti je enoti. Saj vem, to vam nič ne pove… njene do točke preloma. Ena izmed dvigalo v stavbi, kjer smo gostovali. To pomeni, da za štiri intenzivistične njih se je danes pri nas z jokom To dvigalo ni bilo nikoli namenjeno (tj. kritično bolne) bolnike skrbi zlomila. Sestra, izobražena za delo v prevozu kritično bolnih… Posteljo z dopoldne ena intenzivistično uspo- intenzivni enoti, ki se je za delo v vso opisano opremo spravimo vanj z sobljena sestra ter dve z manj ali nič covid EIT javila sama, in to na samem veliko težavo. Prostora za intenzivističnih izkušenj, ponoči je začetku, ki že od marca dela v covid spremljevalca ni. Zato eden od nas razmerje še slabše. Za res dobro in EIT, pozna delo in je bila vedno zleze na posteljo. Še enkrat preverimo kakovostno delo evropski standardi sposobna narediti vse tudi v najtežjih vse parametre in šele, če je z bolnikom zahtevajo najmanj štiri sestre na okoliščinah; sestra, ki je (prostovolj- vse v redu, si upamo zapreti vrata in bolnika (oz. posteljo – zasedeno ali no) pomagala seliti vseh šest bolnikov poslati bolnika in na postelji čepečega ne). Samo take številke osebja brez ene same pritožbe; sestra, ki si je spremljevalca v klet. Ostala dva tečeta omogočajo, da je delo varno, vse želela več odgovornosti, kot je je imela po stopnicah, da ju pričakata pred narejeno in da lahko izkorisitjo na matičnem intenzivnem oddelku, in dvigalom. Tam ponovno preverimo počitek, ki jim pripada. To namreč je v njej uživala. Ob 15h je nemočno vse aparate in vse življenjske pomeni, da skrbi ena usposobljena jokala. V skafander (OVO – osebno parametre bolnika, preden sestra za enega bolnika 24 ur na dan. varovalno opremo) se je oblekla ob nadaljujemo pot po kolektorju proti Bolnikovo življenje je v rokah te 8.30 in slekla prvič ob 15h. V sobi s novi lokaciji. Poti imamo kakšnih sestre, hranjenje, umivanje, odvaja- štirimi bolniki je bila edina intenzivi- 100 m. Hodnik smo zaradi našega nje, udobje; ona je tudi tista, ki mora stična sestra, pomagala ji je anestezij- transporta zaprli za vse druge takoj prepoznati nevarno stanje, ska sestra in sestra, ki je bila v EIT uporabnike. Na drugi strani spet začeti z ukrepi in obvestiti zdravnika, prvič. Dopoldne so intubirali bolnika, dvigalo. A dvigalo v kirurški stolpnici ki vedno skrbi za več kot le enega nastavljali kanale, obračali na trebuh je na srečo dimenzionirano za prevoz bolnika. in dva bolnika peljali na nujni CT… kritičnih bolnikov, zato gremo brez težav v dvigalo vsi: bolnik in vsi trije Sreda, 21. 10. Ko se je najedla, napila in šla na spremljevalci. V 3. nadstropju je stranišče, se je nato opravičila za svoje kirurška intenzivna enota. Srečni smo Včeraj so bili v našo intenzivno solze (!!!). Za solze, ker je brez odmo- vsakič, ko pridemo na cilj brez enoto sprejeti štirje bolniki. Vsi v ra delala osem ur, od tega šest ur in zapletov. Vsakič, ko pravi ventilator dežurstvu. Kako je to zmogla dežurna pol v skafandru, brez vode, brez da bi (ki ga je drug zdravstveni delavec ekipa, je mali čudež. Dežurna sta bila lahko šla na stranišče in skoraj brez pripeljal za nami) ponovno starejša specializantka in mlajši pomoči. To ni bil psihični zlom. To priklopimo v omrežje, bolnika specializant, sester sta imela na voljo niso ljudje, ki svojega dela ne zmore- preklopimo in je stabilen – pravilno komaj za pokrivanje potreb predho- jo. To je visoko kompetentna, visoko se predihava, saturacija ni padla, tlak dnih devetih bolnikov. A so se vsi sposobna sestra, ki je bila zgarana do ima stabilen, motenj ritma mu nismo izkazali. Vsi bolniki so bili dobro solz. In jutri pride v službo in delo povzročili. oskrbljeni, zapletov ni bilo. Dva so nadaljuje. Ker brez nje ne moremo. takoj intubirali in priključili na Globoko spoštovanje!!!! Takšno vajo smo ponovili petkrat, mehanično ventilacijo, dva sta bila nato pa šestič z bolnikom, ki je dihal ventilirana neinvazivno, torej preko Sobota, 24. 10. sam in je potreboval bistveno manj obrazne maske. Delali so celo noč brez opreme. V polni osebni varovalni počitka. Zjutraj se jim je na obrazih in V enem tednu smo skoraj napolni- opremi. Brez zapletov. Počutimo se, drži poznalo, kako zelo so utrujeni, a li 24-posteljno intenzivno enoto. kot da smo zmagali na tekmi visokega pritoževal se ni nihče. Prejšnjo soboto smo preselili šest ranga profesionalnega športa. Gledal- bolnikov, sedaj jih imamo 19. Takoj cev ni bilo, tudi ne medalj. Nikakor nam ne uspe zagotoviti po selitvi smo si oddahnili: »Zdaj dovolj sester. Sestre dodajamo, a imamo prostor, ne bo stisk ob klicih Ponedeljek, 19. 10. število bolnikov narašča hitreje. za sprejeme, zdaj bomo lahko delali.« Vedno smo en korak zadaj. Nimamo In potem smo delali… število bolnikov Zdaj smo v prostorih kirurške jih kje vzeti. Obe ostali intenzivni pa je naraščalo po dva, tri ali štiri na intenzivne enote, imamo prostor in enoti ne zmoreta niti lastnega dela. dan. In po enem tednu zremo ponov- tehnično vse ustreza. A prostori so Vsakič, ko jih prosimo za dodatni no v oči nepredstavljivemu: kam ogromni. Zdaj šele vidimo, koliko kader, vidim globoko stisko v njihovih bomo dali bolnike. Že včeraj smo se ljudi nam primanjkuje. Kar smo prej očeh. A vseeno pomagajo. na kriznem štabu pogovarjali, kako nadomestili s srčnostjo in timskim
Revija ISIS Z72animivoJanuar 2021 naprej. Uspeli smo se zediniti, kaj Torek, 27. 10. 16 dodatnih intenzivističnih postelj, ki bodo naslednji koraki. In se dogovori- jih opremljamo na hitro, na silo in li, da se ponovno dobimo v ponede- Če sem se kaj naučila v poteku te zanje nimamo od kod vzeti kadra? Je ljek. A danes je jasno, da je ponedeljek epidemije, je to, da je vedno lahko še to 300 in več intenzivističnih postelj, predaleč. Do ponedeljka morda ne malo slabše kot prejšnji dan. Včeraj ki naj bi jih potrebovali za bolnike v bomo zdržali s številom postelj, ki jih sem bila dežurna. Dežurstvo je bilo tem covid cunamiju? imamo na voljo. Pa tudi če zdržimo do dinamično, sprejema sta bila dva že v ponedeljka, nove intenzivne enote ne dopoldanskem času, delali smo do Velikokrat se mi je v tem času že moreš odpreti čez noč. Za jutri (nede- večernih ur, a potem se je situacija zdelo, da smo prišli do točke preloma, lja zjutraj) je zato direktor sklical malo umirila, bolniki so bili čez noč včasih se mi je zdelo, da smo čez, a se krizni štab. Da sprejmemo ukrepe, stabilni in ponoči sprejema ni bilo. nismo nikoli zares zlomili. Ko je bilo nujne za preživetje bolnikov. Spet Malo smo si oddahnili. Zjutraj smo treba, je nekdo vzel še deveto dežur- bomo selili bolnike. Kirurška intenziv- predali 20 bolnikov in sem odšla stvo ali pa smo prišli pomagat seliti na na bo bolnike selila v 12. nadstropje, v domov. A že na poti je začel zvoniti edino prosto soboto v mesecu. Po prostore polintenzivnih sob oddelka telefon. Prvi sprejem, nato takoj še sedmih urah smo se najedli, napili in za abdominalno kirurgijo, nato bomo drugi in tretji. Še pred popoldnevom šli na stranišče ter si čez pol ure spet v prostorih oddelka za kardiokirugijo smo se znašli pred dilemo, kaj naprej. nadeli skafandre. Vse nesporazume pripravili prostore za 16 postelj nove, Ostala je le ena postelja. Na covid smo uspeli zgladiti, vsak je prišel malo druge covid intenzivne enote. Spet oddelku pa še trije nestabilni bolniki z nasproti, prisluhnili smo si in poiskali selitve. Veliko selitev. Opisala sem že, veliko potrebo po kisiku, ki lahko vsak skupno rešitev. Namesto manjkajoče- kaj to pomeni za osebje, tokrat druge trenutek zahtevajo intenzivno ga kosila smo naročili pice in tako – kirurške intenzivne. zdravljenje in mehanično ventilacijo. porabili denar, ki nam ga je zadnjič Mrzlično smo iskali rešitve. Vsi. nekdo poslal v zahvalo. Tudi teh 16 Nato spet pripravljalna dela. Kolegi na oddelku so bili pripravljeni postelj bomo postavili, opremili in Tehnične službe je treba potisniti, na najhujše, dopoldanska ekipa je zbrali nov kader iz vseh vetrov, ki bo tudi oni bodo morali delati čez vikend ostala in pomagala. Preklicali smo vse poskrbel za te bolnike. In čeprav še in tudi ponoči. In potem je tukaj še intenzivne enote po Sloveniji, vsi so v pred meseci tega ne bi nihče verjel, oprema. Še za eno intenzivno enoto enaki stiski. Na koncu smo skupaj smo uspeli pod streho raznih bolni- opreme praktično nimamo – potrebu- našli rešitev in nekaj bolnikov šnic spraviti do zdaj vse bolnike, ki so jemo monitorje, ventilatorje, ustrezne premestili v Celje, Slovenj Gradec in potrebovala intenzivno nego (danes postelje, antidekubitusne blazine, Mursko Soboto. Izbrali smo takšne, ki so v celotni Sloveniji že 103). infuzijske črpalke in perfuzorje, jim transport ni poslabšal stanja. vozičke, stojala, ultrazvoke in še in še Svojci niso bili vsi zadovoljni z našimi Petek, 30. 10. in še... Pogovarjamo se o dobavnih odločitvami, a sedaj boljših rešitev rokih, nam pa voda teče v grlo. Mi bi nimamo. Smo v časih, ko moramo Eno luštno stvar opazujem pri želeli opremo sedaj. želje in individualno obravnavo ljudeh. Na splošno smo vsi nagnjeni k bolnikov včasih žrtvovati v korist temu, da radi potožimo, kako hudo V našem timu je predstojnica oskrbe več bolnikov. Zdržati moramo nam je, kako veliko moramo delati. V anesteziologov, ki je prava čarodejka do konca tedna. Do takrat naj bi normalnih časih. Tudi pri nas v zdrav- pri nabavi te opreme. Iz glave trosi pripravili še dodatne postelje, nato jih stvu ni drugače. A po začetku dela v podatke, koliko česa potrebujemo, bomo imeli skupaj 40. Nisem naši intenzivni enoti se ljudje (vsi: koliko kaj stane, kdo so dobavitelji, prepričana, da bo tudi to dovolj za val, zdravniki, sestre, bolničarke in čistilke) kakšni so dobavni roki... in še več... ki prihaja... že po dnevu ali dveh manj pritožujejo, koliko imajo v skladiščih po Evropi še pa ne zato, ker delo ni težko, delo je na voljo npr. ventilatorjev ali pa V zadnjem času veliko razmišljam celo izjemno težko, pač pa zato, ker se perfuzijskih črpalk. V tem času se to o tem, kje je točka preloma – moja, zavedajo resnosti situacije in ker vidijo, spreminja v urah, ne dnevih. A če kdo, našega tima, naše bolnišnice, našega da delamo vsi, ves čas, 24 ur na dan. In bo ona našla opremo. V rekordnem zdravstvenega sistema... Je to osmo da najhujše šele prihaja, vrh epidemije času. Pa če bo sama poslala tovornjak ali deseto dežurstvo? Štirinajsti nas šele čaka. Čakajo nas težke etične v nizozemsko skladišče. Občudujem zaporedni delovni dan? Je to sedem odločitve. Do sedaj smo lahko poskrbe- njeno vztrajnost in zagnanost. Brez ur v skafandru? Ali pa zadnja zasede- li za vse bolnike... nje covid intenzivne enote ne bi bilo. na postelja in klic za nov sprejem? Je to nesoglasje v timu, nesporazum med To me malo spominja na tisto Kakšni stroški tičijo za tem, kar sestrami in zdravniki? Ali pa mail, v izraelsko pripoved, v kateri se je kmet počnemo, raje ne razmišljam; na katerem naročamo kosila, ki ni šel pritoževal modrecu, da jim je težko srečo to ni moja naloga, za to skrbijo naprej in smo ostali lačni? Morda je to živeti, ker nimajo prostora in se tiščijo drugi. Zdaj gre za življenja, to nam je vsi pod eno streho. Pa je modrec jasno vsem. svetoval, da naj dajo v hišo še koze in
Revija ISIS Zanimiv7o3Januar 2021 kokoši, pa kravo tudi. In potem, ko V zadnjem tednu sem nekajkrat kdo. Komu zdaj pripada skafander? In jim je čez nekaj dni svetoval, da naj poklicala psihologa, ki nam je na voljo kdo se bo moral sprijazniti s celoobra- živali spustijo iz hiše, so bili vsi srečni za reševanje stisk. Nikoli prej tega zno masko ali celo s tesnimi očali in in zadovoljni, ker imajo tooooooliko nisem potrebovala. Reševanje proble- FFP3-masko? Skafander je udoben, v prostora. mov in premagovanje težav mi gre kar njem lahko zdržiš tudi več ur zapored, dobro od rok, to vedo vsi, ki me nič ne tišči, normalno dihaš. Očala so Morda bomo po koncu epidemije poznajo, zato sem postala intenzivist- tesna, rosijo se, za resno delo niso, saj vsi malo srečnejši. Morda bomo malo ka. A to, kar sem si naložila v zadnjih hitro ne vidiš več. Po 30 minutah si zadovoljnejši s tem, kar imamo. Jaz tednih, je preveč. Ves čas sem čutila želiš samo še ven. Celoobrazne maske vem, da bom. tesnobo v prsih in nisem mogla več so malo boljše, a če naj bo zaščita spati. Teže nisem znala in ne zmogla optimalna, morajo biti močno zate- Nedelja, 1. 11. odložiti. Pogovor je pomagal, psiholog gnjene in to povzroča glavobol. mi je zanimivo prikazal stvari, razlo- Predlagam razdelitev po sobah, pa po Že drugič med to epidemijo sem žil, kako smo zdravniki po naravi urah, nič ne zveni dobro. Da ne bo morala zdraviti tudi znanca. Ga usmerjeni k reševanju problemov, k pomote... prvih nekaj mesecev smo intubirati, priklopiti na mehanično reševanju življenj, in zdaj smo se delali brez skafandrov, z maskami in ventilacijo. Mu pred tem dejanjem znašli v situaciji, ki je ne moremo očali. Pa še veseli smo bili, da imamo pogledati v oči in mu povedati, da bo obvladati. Nikakor. Ni odvisna od nas. zaščito, ki je varna. Bili so trenutki, ko vse v redu, da ne bo umrl. In potem, In ne moremo rešiti tega problema. smo preštevali maske in nismo vedeli, ko smo ga stabilizirali in začeli Ljudje bodo umirali kljub našim za koliko časa zadostujejo. Pogovarjali umetno predihavati, poklicati svojce naporom. In nemoč, ki jo čutimo, smo se, kako se bomo moralno odlo- (ki jih tudi poznam) in jim povedati, nam pritiska na ramena, nam ne pusti čali, če nam zaščitne opreme zmanjka da morda ne bo vse v redu, da morda dihati in spati. Potem mi je poskušal – bomo vseeno poskrbeli za bolnike ne bo preživel. Znanec ali neznanec prikazati drugačno perspektivo; si tudi brez ustrezne zaščite ali bomo – to so težke stvari. Oba moja znanca nastaviti drugačen okvir, si reči: zaščitili sebe in s tem svoje bližnje? To sta preživela. Prvi je bil star 80 let in »Naredila sem vse, kar zmorem in kar so bili težki pogovori. Na srečo se je bolezen premagal. Drugi je zdrav se da, nisem bog, več kot to ne znam.« najhujše ni zgodilo, zaščitne opreme 47-letnik, leto mlajši od mene, močan Hči (skrbi jo zame) mi je to misel nam ni zmanjkalo v nobenem trenut- moški, vedno nasmejan. Tudi on je napisala na ogledalo: »Danes sem ku. Zdaj pa se prepiramo o tem, kaj bolezen premagal, zbudili smo ga, naredila vse, kar lahko.« Zanimivo, bomo uporabili. Vse, kar imamo na zadihal je spet sam in včeraj smo ga kako drugačen okvir pomaga, res voljo, nas zaščiti enako. Samo udobje ekstubirali (odstranili dihalno cevko). pomaga. Malo mi je lažje, del breme- je različno. Morda potrebujemo spet Danes smo stabilnega premestili nazaj na vsak večer odložim in zdaj ponoči tistega izraelskega modreca. Ker kljub na covid oddelek. Takih uspešnih spet spim. dolgim, vročim razpravam, komu zdaj zgodb se veselimo vsi v timu. Veseli so skafander najbolj pripada, do skup- tudi njegovi domači. Nato pa zvečer Ponedeljek, 2. 11. nega zaključka še nismo prišli. Saj klic njegove žene, prestrašena je bila bomo. Do zdaj smo vedno. in vznemirjena... Govorila je z njim po Današnji prepir v službi se je vrtel telefonu in je jokal, strah ga je bilo. Še okoli skafandrov. Nekaj smo jih Sreda, 4. 11. nikoli v življenju ga ni slišala jokati. uničili, nekaj jih je bilo treba dati na Preživeti zdravljenje v intenzivni druga delovišča in tako nam jih je Danes se v Sloveniji v različnih enoti, se vrniti v življenje z roba smrti, ostalo le okoli 20. Novi so na poti, a intenzivnih enotah zdravi že 140 je primerljivo z izkušnjo, ki jo imajo jih ne bo pred četrtkom. Skafandri so bolnikov zaradi dihalne odpovedi, ki vojaki na fronti. Mnogi (morda vsi) za večkratno uporabo, po vsaki jo je povzročila covid pljučnica. Pri naši bolniki imajo posttravmatski uporabi jih razkužimo z dezinfekcij- nas smo v soboto odprli še drugo stresni sindrom. Podoživljajo svoje skimi robčki in nato splinimo z intenzivno enoto. V obeh enotah težke trenutke, svoj strah pred smrtjo, antimikrobnim aerosolom. Plinjenje skupaj je danes že 30 bolnikov. Še pa tudi dogajanja okoli njih. Včeraj traja 20 minut, nato se morajo še uro vedno smo v vzponu krivulje, vrh smo s skrajnimi močmi reševali ali več zračiti, da postanejo spet varni pričakujemo šele okoli 1. decembra in življenje drugega bolnika v isti sobi, za uporabo. Kako naj zdaj razdelimo potem bo menda vztrajal cel mesec, adrenalinsko napetost v sobi bi lahko teh 20 skafandrov? Trenutno nas je v preden bo število bolnikov začelo otipal, krvavo je bilo in glasno. Seveda dopodanski izmeni veliko, pol izkuše- upadati. Takšne so napovedi strokov- je to videl in slišal. Ženo potolažim, nih, pol v usposabljanju; 20 sester in njakov. Naša krivulja se giblje pribli- psihično se bo vsaj deloma izboljšal; okoli 10 zdravnikov, 6 fizioterapevtov, žno po njihovih napovedih. Pričakuje- ko bo doma, bo mnogo bolje, a 2 bolničarki, pa še radiološki tehniki mo lahko torej, da bomo v začetku nekatere travme mu bodo ostale. pridejo in konziliarni zdravniki in še decembra potrebovali okoli 50 inten- Najbrž tudi nam.
Revija ISIS Z74animivoJanuar 2021 zivnih postelj. Nimamo jih še dovolj. izpitov, brez izkušenj, in plavamo... Sama ne vem, zakaj. Ni problem v Pa že zdaj improviziramo. Zelo. V tem Delo v prvi covid intenzivni enoti zdaj denarju. Pa sem napisala sms svoji trenutku je najtežje ekipi, ki postavlja teče že bolj gladko, iz dneva v dan bolj mami, bratu in nekaj prijateljem: drugo covid intenzivno enoto. Večino mirno, ljudje so se med sabo povezali, »Naše sestre zbirajo denar za kavo.« bolnikov zdaj sprejemajo oni (prva je konfliktov je iz dneva v dan manj. In Moja mama je sms razposlala vsem že od sobote polna), med seboj se še kljub temu, da delo poteka izjemno prijateljem in nastala je prava verižna ne poznajo, ekipe še niso uigrane, intenzivno vsaj 20 ur na dan vsak dan reakcija. V naslednjih nekaj dneh so oprema in material še ni na svojih (ponoči se za kakšne štiri ure malo na info točko za nas prihajale vrečke, mestih, niti še niso postavljene vse umiri), ga zmoremo. Ko se zjutraj po polne kave in peciva, v vsaki beseda pregrade, varovalna oprema jim še ni dežurstvu sprehodim po enoti, vidim ali dve zahvale za delo, ki ga opravlja- domača. Tudi se še niso navadili na sestre in zdravstvenike, kako izkušeni mo. Vsi nam želijo isto: »Zdržite!!« nov, improviziran način dela, ko se na sedejo skupaj z neizkušenimi, istoča- Želijo vedeti, da bomo tu, če zbolijo; delo ne moreš pošteno pripraviti, ker sno z delom poteka še izobraževanje, če bodo potrebovali našo pomoč. ga je preveč, ko ob sebi nimaš samo mirno je, vsi so skoncentrirani na izkušenega osebja, ker nas je premalo. bolnika in na delo, ki ga je treba Alenka Strdin Košir Ves čas našega izobraževanja (6 let), opraviti... –– zdravnica specializacije (še 6 let) in dela (tu smo –– doma opravičena vloge mame in različno izkušeni) so nas učili, kako Zadnjič so naše sestre zbirale varno in kontrolirano delati z bolniki, denar za kavo. Kava je naša mala slad- žene vsaj do 15. januarja (očitno opravili smo številne kolokvije in ka pavzica, ki si jo privoščimo. Zaradi sem jih dobro vzgojila, ker to izpite, kjer so preverjali naše znanje epidemioloških razmer je ne smemo razumejo brez besed) na področjih, v katera smo se usmeri- več piti skupaj, razkropimo se povsod –– vsaj do takrat vodja covid inten- li... Zdaj pa smo vrženi v to covid in jo pijemo vsak zase. A kava je kava, zivne enote (po sili razmer) godljo zdravniki in zdravstveniki iz diši in tekne, tudi če si 3 m stran od vseh koncev, brez kolokvijev in sodelavca. To, da sestre zbirajo denar Alenka Strdin Košir, dr. med., spec., za kavo, me je na nek način zbodlo. UKC Maribor, [email protected] Vlastja Simončič (1911–2000) – pionir medicinske fotografije Zamolčani fotografski velikan na natančnejšo obdelavo, kakor sencami samic, zasledovalcev in tudi z izjemno zbirko etnograf- tatov človeške svobode. Zvonka Zupanič Slavec skih črno-belih slik Poljanske doline je bil izstopajoči fotokro- Muzej novejše zgodovine Sloveni- V medicini smo bili veseli nist polstoletnega dogajanja pri je je maja 2020 na Ljubljanskem gradu velike pregledne razstave repor- nas. Mednarodni fotografski postavil reportažno fotografsko razsta- tažnih fotografij dolgoletnega prostor je v njegovih umetniških vo z naslovom »V iskanju človeka«, vodilnega fotografa in utemeljite- fotografijah prepoznaval briljan- izjemnega fotografa in človeka Vlastje lja njene fotodokumentarne tnega mojstra in ga nagrajeval z Simončiča. Njegov širši ustvarjalni službe, Vladimirja Simončiča, z vsemi najvišjimi strokovnimi opus so 11. 6. 2020 predstavili tudi na umetniškim imenom Vlastja. nazivi. Domovina pa je nekdanje- nacionalni televiziji v oddaji o kulturi Razstava je bila na ogled od 20. ga oficirja jugoslovanske vojske, Osmi dan. Prikazali so tudi njegovo maja do 21. junija 2020 na Ljub- ki je iz nje izstopil, politično medicinsko, gledališko, športno in ljanskem gradu. S svojim sijaj- diskreditirala, prezrla in zamol- drugo fotografsko dediščino, nagrajeno nim opusom okoli 50.000 repor- čala. Tako se mu 20 let po smrti na najodmevnejših mednarodnih tažnih in veliko nad 30.000 ob njegovi 110-letnici rojstva fotografskih natečajih. gledaliških fotografij, z nepregle- poskušamo oddolžiti za krivice, dnim številom vsakršne medicin- ki bi marsikoga uničile, on pa je Vpeljava medicinske ske foto- in filmske dokumentaci- kot feniks duhovno vstal in fotodokumentacije je vrhunske kakovosti, ki še čaka pokončen v fotografskem delu našel pozabo pred mračnimi Vladimir Simončič je deloval na Medicinski fakulteti v Ljubljani skoraj
Revija ISIS Zanimiv7o5Januar 2021 Ob obiskih na Inštitutu za zgodovino medicine operaciji na odprtem srcu s podporo veliki stalni zbirki fotografije v Wa- mi je Vlastja velikokrat pripovedoval, kako je zunajtelesne cirkulacije, ki jo je leta shingtonu v ZDA. Sicer pa je Vlastja udomačil siničke, da mu jedo orehe iz roke, in 1958 ob jugoslovanskem kongresu vzgojil šest odličnih medicinskih kako mu stik z neokrnjeno naravo v Gorenji kirurgov v Ljubljani izvedel akademik fotografov, ki so nadaljevali njegovo vasi v zrelih letih prinaša obilo navdiha in Božidar Lavrič. S tem znanjem so delo z medicinsko fotografijo na več duševnega miru. ljubljanski kirurgi prvi na Balkanu klinikah UKC Ljubljana, ginekološki, uvedli pri pouku televizijski prikaz plastični kirurgiji, okulistiki, pediatriji četrt stoletja v letih 1957–1982. Sedež medicinskih posegov in preiskav. Leta in v fotoslužbi kliničnega centra. je imel na ginekološki kliniki, kamor 1967 je Vlastja z barvno TV-kamero Ustvarili so strokovno kroniko dela ga je povabil ginekolog, akademik posnel osem srčnih operacij znameni- UKCL skozi nadaljnje polstoletno Franc Novak. Njegova naloga je bila, tega ameriškega kirurga prof. dr. obdobje po Vlastjevi upokojitvi. da z medicinsko dokumentacijsko Michaela De Bakeyja v Ljubljani. fotografijo spremlja strokovno medi- Vlastja je zapustil izjemne zbirke cinsko delo in z njim sodeluje pri Vlastja je v svoji fotoslužbi posnel svojih fotografskih in filmskih del v pripravi na pedagoško delo in pri tudi izjemne portrete vodilnih zdrav- vseh svojih sredinah. Med njimi znanstvenih raziskavah. Vlastja se je nikov svoje dobe, ki krasijo prostore praktično ni slabega dela! dela zagnano lotil in ustvaril bogat uprav različnih klinik in še danes opus. Poleg fotografije se je lotil kažejo na izjemno kakovost njegovega Njegovi medicinski sopotniki se medicinskega filma in posnel 74 dela, na njegovo mojstrsko in umetni- ga spominjamo kot plemenitega filmov, ki zelo poučno prikazujejo ško znanje. človeka, izjemno delavnega, ustvarjal- zahtevne medicinske posege in nove nega, zanesljivega, sicer pa tršatega operativne pristope. Del teh filmov Njegovo delo v ljubljanski poro- asketa s kleno naravo, visoko srčno hrani arhiv Inštituta za zgodovino dnišnici je razveseljevalo tudi matere kulturo in toplim pogledom humane- medicine Medicinske fakultete UL. Z ob rojstvih novorojenčkov, saj je te ga človeka. njimi so slovenski medicinski strokov- neponovljive trenutke sreče za tisoče njaki potovali po svetu ter predsta- porodnic ujel v fotografski objektiv. S predsednikom Slovenskega vljali svoje dosežke in tudi nove Eden izmed njegovih številnih posnet- zdravniškega društva in predstojni- metode operacij, še pomembnejši pa kov rojstva je fotografija z naslovom kom Inštituta za patologijo, oz. sodno so bili njegovi televizijski prenosi »Prva minuta« iz leta 1970, ki velja za medicino, profesorjem Antonom operacij, ki jim je lahko v predavalni- prvo umetniško upodobitev človeške- Dolencem je intenzivno sodeloval pri cah prisostvovalo veliko strokovnja- ga rojstva na svetu in je pristala v pripravi tako imenovane »bele knji- kov z različnih področij. Do prvega ge«, ki je pravzaprav črna fotoknjiga takega prenosa je prišlo ob prvi Vlastja je dokumentiral in najskromnejših razmer na Medicinski umetniško beležil predvsem fakulteti v Ljubljani v šestdesetih letih kirurške posege na področjih 20. stoletja. S to »belo knjigo« je ginekologije, plastične in profesor Dolenc dosegel, da je prišlo rekonstruktivne kirurgije, do izgradnje Medicinske fakultete s nevrokirurgije, kardiokirurgije 16.000 kvadratnimi metri novih in še kje. površin. Reportažni in gledališki fotograf s 100.000 posnetki Vlastjevo fotografsko delo, če se nanj ozremo zunaj medicinskega opusa, obsega občudovanja vrednih okoli 50.000 reportažnih posnetkov, ki jih hrani Muzej novejše zgodovine, in okoli 30.000 negativov dramskih in opernih predstav predvsem z ljubljanskih odrov, shranjenih v Slovenskem gledališkem muzeju in inštitutu. Poleg teh imajo v slednji ustanovi shranjenih še veliko Vlastje- vih fotografij in filmov. Temu pa je treba prišteti še množico etnoloških in umetniških fotografij.
Revija ISIS Z76animivoJanuar 2021 Prvi vdih – vrhunska Vlastjeva fotografija, razstavljena v Washingtonu, in Otroci se kotalkajo – večkrat nagrajena vrhunska Vlastjeva fotografija. Vlastja je vpeljal tudi svojo metodo vpisati na likovno akademijo, čeprav je poimenovanjem nečesa po njem fotografiranja brez fotoaparata za bil zelo nadarjen in je kot samouk popravi ta krivica, predvsem pa se otroke, s čimer si je v mednarodnem zapustil imenitna dela, predvsem slovenskemu narodu v vsej širini in prostoru pridobil najvišje nazive portretna. Zanj je bila dosegljiva le globini predstavi nepresežnega fotografskega ustvarjalca, prav tako je brezplačna vojaška akademija, s katero umetnika fotoaparata in kamere. pol stoletja opravljal pedagoško je postal oficir kraljeve jugoslovanske poslanstvo na najrazličnejših ravneh: vojske, naknadno izobražen za obvešče- Med nami je živel in delal ter tiho od fotografske šole in Pedagoške valca in z znanjem italijanskega jezika trpel fotograf velikan svojega časa, fakultete v Ljubljani do brezštevilnih določen sprva za italijansko obveščeval- univerzalni duh – homo universalis, fotografskih tečajev po vsej Sloveniji no delo, z drugo svetovno vojno pa še za Vladimir Simončič - Vlastja. Srečeva- in Jugoslaviji. Napisal je tudi učbenike avstrijsko. Preživel je grozote druge nja z njim so me bogatila od prvega fotografije in mednarodno knjižico v svetovne vojne, bil nekajkrat v smrtni srečanja na njegovi fotošoli leta 1978, v štirih svetovnih jezikih o svoji iznajdbi nevarnosti, zaprt in preganjan. Po vojni prostorih prodajalne Ke-fo pri Kora v fotografiji, ki so jo izdali tudi Japon- ga je jugoslovanska armada hotela baru na Bavarskem dvoru, do njegovih ci, Angleži so jo ponatisnili, slovenske povišati v majorja, a je iz vojske izstopil. kasnejših obiskov Inštituta za zgodovi- izdaje pa knjiga ni dočakala. Kalvarija, ki je temu sledila, z nenehni- no medicine, kjer hranimo obilo mi preganjanji, krivičnimi obsodbami njegove medicinske fotodokumentaci- Življenjska in zapori, zasledovanjem UDBE in je. Veliko pa je je tudi v arhivu Gineko- kalvarija, zaslužena njenim nenehnim onemogočanjem loške klinike UCKL. Inštitutsko zbirko rehabilitacija velikana svobodnega življenja ga je zaznamovala sem v svojih knjigah, predavanjih in ob slovenske fotografije za vedno. Bil je žrtev komunističnega drugih priložnostih poskušala približa- enoumja, represije, o čemer pa ni nikoli ti ljudem. Simončičevi hčerki Jelka in Mojster fotografije je z umetniškimi govoril. Potopil se je v brezmejno delo, Metka sta plodno in ustvarjalno črno-belimi fotografijami stopil v da je preživel in da ga je, genialnega nadaljevali očetovo pot, njegova mednarodno areno in pobiral vrhunska človeka, kakršen je bil, to reševalo pred preostala zbirka pa je v družinski lasti, priznanja za številne fotografije. Ker pa blaznostjo. a prehaja v institucionalizirano vode- je bil človek skromnega socialnega nje loškega muzeja. Naj živi veliko delo izvora, Tržačan iz železničarske družine, Gotovo sodi med največje sloven- nesmrtnega slovenskega fotografa ki je bila leta 1918 izgnana iz Trsta (v ske fotografe 20. stoletja, njegova Vladimirja Simončiča – našega Vlastje! Ljubljani so dve leti in pol živeli v ustvarjalnost pa je bila doma zamol- Hvaležna sem, da se me je osebno vagonu na železniški postaji!), se je čana. V tujini je bil deležen vrhunske dotaknila Vlastjeva presežna človeška moral podrejati možnostim, ki mu jih je slave, pač v duhu pregovora, da ni in strokovna veličina. ponujalo življenje. V Beogradu, kamor nihče prerok v lastni domovini so očeta službeno poslali, se ni mogel – Nemo propheta in patria. Ob Redni prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, 110-letnici rojstva leta 2021 bi bila dr. med., Inštitut za zgodovino idealna priložnost, da se s medicine UL MF, [email protected]
Revija ISIS Zanimiv7o7Januar 2021 Plenice in povijanje dojenčkov »v štručko« Jurij Kurillo Kje so že časi, ko so v naši deželi plenice, recimo iz bambusovega Prave plenice si je lahko privoščila ob hišah v vetru plapolale številne frotirja, toda takih je, verjetno zaradi zgolj kakšna gospoda. Da bi bil otrok sušeče se plenice, ki so nakazovale dodatnega dela, bolj malo. »raven«, so ga pred prvo svetovno domovanje vsakega dojenčka ... Danes vojno in še dolgo po njej skoraj so to bombažno različico skoraj Današnji dojenčki so sicer poviti povsod povijali preko plenic od nog izpodrinile »pampers« plenice za tako, da imajo čim bolj proste in do glave s posebnimi bombažnimi enkratno uporabo, ki so sicer zelo gibljive roke in noge, medtem ko so povoji, ki so potekali bodisi vzporedno priročne, a neizmerno povečujejo jih nekdaj brez izjeme, vsaj do starosti bodisi navzkriž, »v štručko«. Tako se količino odpadkov – menda kar za pol leta, s povoji povijali »v štruco«. ni razbrcal in naj bi bolje spal. Poz- dva odstotka – po vsem svetu. Pa si, Sam se spominjam, da sem ta način neje je tako povijanje večkrat segalo povzeto po Wikipediji, oglejmo nekaj povijanja videl še med drugo svetovno zgolj do pasu, roke pa so ostale proste. res neverjetnih številk. vojno. V svoji pediatrični praksi sem Kakor piše »Ženski svet, 1923«, so naletel na tako opremljenega dojenč- najboljši široki povoji, 15–20 cm, En dojenček porabi v svojem ka zgolj enkrat samkrat, doma pa je dolgi pa 1,5–2 m. Ti niso bili popolno- življenju od pet tisoč do šest tisoč bil, kolikor se spominjam, s Kosova. ma gladki, pač pa so imeli vtkane plenic; zato morajo za celulozno K članku prilagam njegovo fotografijo, različne vzorce. Lahko so bili beli, pa polnilo pasti štiri in pol drevesa. tako kot posnetek ustreznih povojev, tudi barvasti – za dečke modri, za Izračunali so, da naj bi tako pri enem ki so se ohranili pri naši hiši. deklice rdeči. otroku nastalo skoraj dve toni odpad- kov, življenjska doba teh materialov Oglejmo si, kaj je o povijanju Zdravniki in drugi medicinski pa je zelo dolga – petsto let. Nekatere naših dojenčkov ugotovila pri razisko- strokovnjaki so tesno povijanje vrste plenic za enkratno uporabo naj vanju otroških oblačil v preteklosti čedalje bolj odsvetovali, saj naj bi tudi bi po mnenju Greenpeacea vsebovale vodilna slovenska etnologinja dr. dojenčku morali omogočiti dovolj nevarne dodatke – za čim večjo Marija Makarovič! prostora za prosto gibanje ročic in vpojnost (natrijev poliakrilat), različ- nožic. Vendar se je v bolj zakotnih na razkužila (dioksin, pesticidi) in Pred sto leti in še pozneje na slovenskih področjih povijanje »v dišave (losijoni – ftalati). Mamice se splošno ni bilo nobenih posebnih štručko« ohranilo prav do sredine 20. sicer lahko spet odločijo za pralne plenic; za podlogo malčkov so matere stoletja. uporabile kar blago iz starih srajc ali kakšnega drugega odsluženega perila. Dojenček, povit s povoji.
Revija ISIS 7Z8animivoJanuar 2021 Kamnita posteljica s povitim dojenčkom iz 15. stoletja. Mestni muzej v Povijanje dojenčkov s povoji je Ljubljani. videti tudi na slikah z verskimi motivi, kjer se pojavlja Jezušček; med drugi- Dva povoja za dojenčke. Beli je širok 8,5 cm, modri 9 cm. mi ga je recimo tako upodobil že 1319. leta italijanski slikar Ambrogio Lorenzetti. V ljubljanskem Mestnem muzeju hranijo majhno kamnito izkopanino iz 15. stoletja, kjer nazorno vidimo izklesanega s povoji povitega ležečega otroka. Po mnenju zgodovi- narjev naj bi šlo za otroško igračo – kaj pa če je to votivni predmet kot priprošnja za plodnost? Danes naši dojenčki uživajo kar največjo svobodo in lahko prosto gibljejo tako roke kot noge, čeprav smo še pred desetletji verjetno malo pretiravali s t. i. »širokim povijanjem« spodnjih udov, ko je bil strah pred displazijo kolkov zelo močan. Sodob- na psihologija svetuje, naj ima otrok že v najzgodnejšem obdobju popolno svobodo v gibanju in »pravico« do vseh refleksov, tudi Morojovega (objemalnega), ki so ga prav s tesnim povijanjem hoteli nekako zatreti. Tesnejše povijanje, sicer le s plenica- mi, pa vendarle še ni docela izumrlo, saj so tudi mnoge sodobne mamice prepričane, da bo otrok tako bolj miren in bo bolje spal ... Foto: Jurij Kurillo Jurij Kurillo, dr. med., specialist pediater, [email protected] Mali oglasi za opremo, instrumentarij in prostore Spoštovani člani zbornice, pogosto se zgodi, da imamo rili na spletni strani ZZS, ali mogoče tega ne ponuja tudi v ambulanti odvečni instrumentarij, opremo ali pa celo kolega. Lahko pa boste vi v vlogi ponudnika. prosto ambulanto drugo polovico dneva ali ves dan. Rubrika se nahaja na zaprtih straneh pod: Za vas smo na spletni strani zbornice uredili rubri- Zbornica za člane – Mali oglasi. ko »Mali oglasi«, v kateri lahko objavljate ali pregledu- jete male oglase za opremo, instrumentarij in prostore. Za vstop na zaprte strani potrebujete uporabniško Do zdaj so se ti oglasi pojavljali na različnih spletnih ime in geslo. V kolikor ju še nimate, si ju ob prvi prijavi straneh, zato se nam je zdelo smiselno, da vam kot lahko ustvarite sami ali pa pišete na podpora@zzs-mcs. članom to ponudimo na enem mestu in brezplačno. si, da vam ju posredujejo. Preden boste želeli kupiti kaj novega, boste lahko preve- Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo, in Oddelek za informatiko
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas7u9Januar 2021 Brezčasni krog Odlomek iz romana Matjaž Lesjak Ravnatelj Vinko Setnikar je z Morje ljudi pred njim je vzvalovi- gledal, že čez nekaj dni razbila na visoko dvignjeno glavo tekal po šoli in lo, obračali so se drug proti drugemu tisoče koščkov, z njo pa tudi svet, ki ga trkal na vrata učilnic. Da naj vsi učenci in v sosedovih očeh iskali potrditve, je poznal do sedaj. Ni vedel, da bo in učitelji pridejo na dvorišče zaradi da so vsi res slišali isto novico. Čeprav veliki petek tisti dan, ko bo to mesto pomembnega obvestila. Bil je bled in je bilo v mestu veliko vojakov in križano in prebodeno s šrapneli. vročičen hkrati, še včeraj je mislil, da čeprav so že leto, dve prej zidali bo v miru dokončal svoj službeni vek v zaklonišča, so vsi po ljudskem neuni- *** tem zakotju, sedaj pa tole. Že je sanjal, čljivem upanju pričakovali, da se bo kako bo v zgodnji upokojitvi rezal vojna nekako izognila teh blagih Dominik je zamudil v službo in vinograd in gojil trte žlahtni sad, sedaj krajev in teh ljudi s pojočo govorico. gospod Špringer ga je pogledal ostro pa tole. Vlekel je sapo čez izbočeni Ravnatelj je odšel v svojo pisarno in izpod očal, rekel pa ni nič, ker je bilo goltanec in v miselni šop vezal nekaj za njim se je vlekel šum razburjenega v teh časih bolje držati jezik za zobmi, najpomembnejših stavkov, ki jih mora govorjenja. Tresočo levico je potisnil v ljudje so sčasoma menjali prepriča- povedati. Kolone dijakov so se zlile v žep. Gledal je skozi šipo na mesto pod nja, mnogi so oprezali, kam visi veliko čredo, ob strani so vzorno stali sabo. Ali bo sploh dočakal tako zgodovina, ali se bo zasukala na levo učitelji. Ravnatelj je pritekel prednje, zaželeno upokojitev? Koliko časa bo ali na desno, eni so preudarno čakali pa spet stekel v stavbo. sploh še trajal relativen mir? Ni vedel, na končni rezultat in se bodo razglasi- da je bila usoda določena že zdavnaj li za zmagovalce in tihe podpornike, – Gospod hišnik, gajbo! in daleč stran od njega, da se je bili so celo taki, ki so delali na obe – Gajbo? pričela kuhati v malem in ponižanem strani, in nekaj jih je izdajalo za – Tako je, slišali ste, ne ponavljaj- umu avstrijskega poddesetnika, ki je denar, nekaj pa iz prepričanja. Domi- te za mano! začel v kleti bavarske pivnice ob nik je bil videti kar soliden, šolo je Skoraj zadirčno se je spravil nad kozarcu piva delati sprva še okorne naredil z odliko in papirje je imel slugo, komu ne bi popustili živci v tem korake do končne postaje vrhovnega urejene. Kdo so njegovi prijatelji, je trenutku. Hišnik je priropotal z gajbo poveljnika nemške vojske, prav tako bolje, da ne ve. Kaj se mu plete v in sledil ravnateljevi roki, ki je kazala ravnatelj ni vedel, da se je poveljnik glavi, pa tudi ni na glas povedal. Da je na dvorišče. Potem je ravnatelj stopil XLIX. gorskega armadnega korpusa njegov oče frajgajst, je bilo vsem na improvizirani podij, pogledal Wehrmachta že sklanjal nad zemlje- znano, a bil je tih in delaven človek, ki glave, ki so se majale pred njim, za hip vid in s prstom našel Novo mesto, ki tudi muhe ni ubil. Le gledal je srepo obstal, iskal svoj glas, ki se mu je ga je moral zasesti v maniri Blitzkrie- in včasih sikal nerazumljive francoske posušil v grlu, se končno odkašljal in ga preko Pliberka in Celja, ni vedel, da besede. Je že tako, da mora človek precej glasno spregovoril. so v lepo postrojene Sturzkampfflug- svoje stiske prej ali slej spustiti iz – Spoštovani gospodje profesorji, zeuge že montirali bombe, in sicer sebe, ker ga sicer razpenja notranja dragi dijaki! Kot že vsi ali pa še ne 500 kg pod trup in dvakrat 50 kg pod muka in ga izžre na koncu v bolezen čisto vsi veste, se je včeraj zgrnila nad krili, ni vedel, da se bo s teh avionov ali norost. Potem pa rečejo čir ima, našo državo huda nesreča. Na naših oglasila sirena kot starozavezna katar ima, kratko sapo ima, v sebi tleh se je začela vojna, ki je politika ni jerihonska tromba ter spravila ljudi v ima nerazrešene vozle, a kje najti znala odvrniti od nas. Kraljevina blaznost, hiše pa v ruševine, ni vedel, Jugoslavija je napadena z vseh strani. da so se dvignile iz zemljank in Zaenkrat se boji odvijajo še daleč od skrivališč nočne sence in hodile na nas in upajmo, da bo naši gimnaziji, tajne sestanke, kajti naenkrat bo treba mestu in pokrajini prizanešeno z prešteti vrste in razdeliti ljudi na vaše vojnim uničenjem. Apeliram na in naše, vsega tega ravnatelj ni vedel. zgledno obnašanje in izpolnjevanje Ni vedel niti tega, da bodo prsti ene učnih obveznosti. Pouk se bo odvijal roke dovolj, da bo doživel dneve, ki so po ustaljenem urniku, če oblasti ne bili določeni za uvod v kalvarijo. Ni bodo ukazale drugače. V upanju na vedel, da se bo šipa, skozi katero je mir vas zaenkrat pozdravljam.
Revija ISIS v prostem času Z80dravnikiJanuar 2021 človeka, ki bo znal poslušati drugega Najprej je zaznal sladek vonj – In vi … Kako vam je ime? in na koncu molčati. Povedati kaj čebeljega voska. Vdahnil ga je kot Spet se je vrnila z obrazom v ženski je pa tako, kot da bi na trgu neviden hlap, imel je občutek, kot da krogu svetlobe in položila prst na javno oznanil, kaj te tišči. Moški so se je sladkoba zalila razpoke znotraj usta. Katarina, je šepnila in malo tolažili v gostilni, prvi kozarec jih je njega in ga sestavila spet v eno telo. pomežiknila. Potem je pa res odšla in raztopil, drugi razveselil, tretji pa Premaknil je roki, levo nogo, desna ga Dominika je ponovno zalila tema. raztogotil. In so se ob polni luni je zaskelela. Poskušal je odpreti oči, Katarina, je ponovil. včasih zmlatili na roke. Potem je bil pa so bile zalepljene s skorjo. Potem Zjutraj so odprli vrata in nekaj lin, en mesec mir. Drugače pa veseli, se je nek glas sklonil k njemu in rekel, da je potegnil piš skozi prostor. delavni ljudje, ni kaj, državi so plače- naj počaka. Šum se je oddaljil in spet Ranjenci so se nemirno premetavali vali davke, cerkvi miloščino, trgovcu približal, zaslišalo se je curljanje vode, in stokali, sestre so se tiho kot sence pa blago. Tako, pa smo spet pri meni, na vekah je začutil mokro krpo in gibale okoli njih in jim z vlažnimi je modroval stari Špringer in z zado- neka roka mu je nežno brisala kopre- krpami hladile vročična čela. Na sredi voljstvom ugotovil, da se je Dominik no. Ko je odprl oči, je nad njim visel kripte je stala debela hrastova miza, lotil dela v pisarni. ženski obraz, nežen, mlad, malo pregrnjena z okrvavljeno rjuho. Na zaskrbljen, oči so ga opogumljale. nosilih so prinesli ranjenca in ga Katerega smo danes, je zavpil v premaknili na mizo. Nekdo je klical pisarno in od tam je prišlo nazaj, da – Vse je v redu, v mečih je bil dr. Skalickyja. Ni slišal, spal je na štirinajstega. Aha, je rekel Špringer, špliter, pa smo ga odstranili. Obraz se zvitku rjuh, kar v plašču in z očali na saj je imel koledar na steni, a videl je je dvignil in v obrisih je Dominik nosu. Sestra ga je nežno potresla, dr. samo še največje črke na pročeljih zagledal telo v beli halji. Medicinska Skalicky, še enega so našli pod ruševi- hiš, Pošta ali Hotel Metropol, zato pa sestra, je pomislil. V desnici je držala nami. Nerad je premaknil veke, zbujal ima mlado moč, Dominik mu nado- svečo in ga obsvetila. se je kar leže, podaljševal je premislek mešča oči, roke in noge. Pogledal je in ponovil za glasom, še enega so ven in videl muho, ki je letela proti – Ste v redu? našli. Potem se je dvignil in stresel oknu, pa ni bila le ena, bile so tri. Pokimal je in se malo zasukal glavo, podrsal je do mize in na hitro Potem so se strašno povečale, se proti njej. pogledal krvavo gmoto, leva noga je spremenile v letala in prihrumele – Kje sem? bila zdrobljena do kolena. Kamenje ga nad njegovo trgovino, da so zažven- – V kripti kapiteljske cerkve, tu je zasulo, je rekel nosač. Doktor je ketale steklene posode. Potem je smo uredili začasno bolnišnico za prikimal, da je razumel, in nato nekje za njim strašno počilo in stena ranjence. odkimal, kar je pomenilo prognozo, za njegovim hrbtom se je preklala, iz – Kaj se je zgodilo? ud se je držal samo še s kožo in nekaj pisarne je skoraj vodoravno priletel – Pravijo, da vas je bomba zasula kitami. Amputacija, je rekel nekam za Dominik in vpil, v zaklonišče, a ko je v kleti, sem so vas prinesli po konča- hrbet in instrumentarke so potisnile dvignil gospoda Špringerja, je videl, nem bombardiranju. predenj stol, pokrit z brisačo, na njem da mu iz hrbta gleda lesena lata. Seveda. Trgovina, stari Špringer, so razmestile peane, skalpel, žago, Spustil je truplo in stekel na dvorišče, eksplozije, oblaki prahu, žvenketanje dleto, rašplo in komprese. Ena je preudarjal je, kam naj se skrije, begal šip in škropotanje strešnikov, rjovenje namestila na ranjenčeva usta gazo in s je levo in desno, vedno stran od štuke, dva človeka se spogledata, eden pipeto kapnila nekaj etra. Vsi v zvoka aviona, ogromen oblak prahu mirno gleda skozi letalska očala in prostoru so se obrnili vstran, sedaj je se je dvignil izza sodišča, kje so sproži rafal, skok proti kleti. Tema. zrak postal omotičen, bolnišničen, obokane kleti, družina je tekla po Obraz s čepico z rdečim križem se slišali so se zdravnikovi ukazi, pean, cesti, pa jo je zračni pritisk eksplozije mu je spet približal. Vse bo v redu z šiv, klema, žaga in čez nekaj časa, kje dvignil v zrak kot prazne krpe, avioni njim, mesec dni celjenja raztrgane je vedro. Sestra ga je z nogo porinila so naredili ovinek, pretekel je cesto rane, vmes čiščenje gnoja in odstra- pred zdravnika in nekaj težkega je in ko se je ozrl, je naravnost za sabo njevanje nekroz. Spustila je svečo med čofnilo vanj. Nekdo v kotu je jokal, zagledal štuko, pilota je videl in njiju, dosegla ju je prijetna toplota, drugi je klel vojno, Dominik je pomis- njegova očala, pilot ga je čisto mirno kajti od kamnov zadaj je vel vlažen lil, da bo bruhal, pa ni bil edini. Kdaj zasul z rafalom, pa se je rešil z dol- hlad. Sedaj pa gre naprej, k drugim je nazadnje jedel? gim skokom za škarpo, avion se je ranjencem. Svetlobni krog se je dvignil obrnil, Dominik je pred sabo zagledal in v polmraku se je razkrilo ducat Matjaž Lesjak, dr. med., »TRIGON« S.P. na pol zasuto klet, pognal se je kar na teles, ki so nepremično ležala na MATJAŽ LESJAK, Žalec, glavo v luknjo in potem sta ga zasuli deskah in slami. Zrak je bil postan in [email protected] opeka in tema hkrati. gost. Dominik je spustil glavo. Vrti se mi, je šepnil. To je zato, ker ste izgubili *** nekaj krvi, saj bo minilo. Takle mlade- nič! To je dodala skoraj koketno.
Revija ISIS Zavodn8ik1Januar 2021 Človek in njegova (i)racionalna narava Marjan Kordaš Okoli leta 1950 – ne spomnim se, ali sem bil dogodkih je na voljo tudi v angleški Wikipediji še gimnazijec ali že medicinec – so v Ljubljani (Tiszaeszlar Affair). predvajali avstrijski film z naslovom Proces. Seveda sem ga šel takoj gledat, saj so bili v tistem Že nekajkrat sem zapisal, da sem imel srečo, času filmi iz nemškega govornega območja da sem v času od poznega otroštva, prek neznanska redkost. Film je bil na prvi pogled najstniških pa do dijaških let doživel tri politične kriminalka, preiskava o izginotju deklice, krist- sisteme. Vsak od njih je imel svoje vrednote oz. janke. Medtem ko racionalni dokazi dokazujejo, »vrednote«, ki so se medsebojno hudo da je utonila v bližnji reki, antisemitska javnost razlikovale ali si nasprotovale. Tako sem že kot trdi, da gre za ritualni umor, ki ga je zagrešila najstnik nasproti raznim naukom, kaj je prav in lokalna judovska skupnost. V filmu je izvrstno kaj je narobe, kaj je dobro in kaj je zlo, kaj je prikazana geneza antisemitizma ter njegov razvoj demokracija in kaj je diktatura, postal zelo vse do množične histerije. Nepozaben je prizor kritičen. Ko sem se že v času socializma lotil množice, ki z rjovenjem nasprotuje sodbi o polpretekle zgodovine, sem ugotovil, da je nedolžnosti obtoženih Judov, ko vodja rjoveče pogosto težko ugotoviti, kaj se je zgodilo. Še težje množice stopi na nekakšen govorniški oder in pa je ugotoviti, zakaj se je nekaj zgodilo (meha- zarjove: nizem) oz. čemu se je nekaj zgodilo (namen). Tako se mi zdi, da v zgodovini, ki je pravzaprav »Dokazi ne dokazujejo ničesar: mi že vemo, zgodovina odnosov med ljudmi, dogajanje kaj je resnica!« (dogodki) večinoma niso posledica racionalnega, temveč posledica iracionalnega delovanja člove- Ta stavek oz. geslo mi je ostalo v spominu za ka. Hitler je Sovjetsko zvezo napadel zato, ker je vedno. V tistem času je izzvenelo predvsem veroval(!), da se bo sovjetski komunistično režim protinacistično. Seveda pa bi bilo to geslo mogo- sesul kot hiša iz kart ter da bo tako Hitler – pre- če tolmačiti tudi bolj splošno, antitotalitarno. Ali magal Britance! Hitler je veroval(!), da je nemški še bolj splošno: kaj resnica je oz. kaj resnica ni; vojak nepremagljiv predvsem zato, ker je Nemec. ali družba deluje na temelju iracionalne (nera- Zahodnjaki, Američani in deloma tudi Britanci, zumne) ideologije ali nasprotno, na temelju so pa (verjetno zaradi izkušenj iz prve svetovne racionalne (razumne) presoje in pravičnosti. A o vojne) spoznali (spoznali racionalno!), da se bo tem je bilo v tistem času (pri nas) najbolje njihov vojak dobro bojeval, če bo vedel, da molčati. vojaško poveljstvo spoštuje ne le vojakovo življenje, temveč v največji možni meri skrbi tudi Poleg gesla zgoraj sem si zapomnil tudi za vojakovo materialno blagostanje. Takratne priimek režiserja: Pabst. protislovne razmere pri nas – glede spoštovanja življenja ter materialnega blagostanja med drugo Pred leti sem prek podatkov na spletu ugoto- svetovno vojno – so izvrstno opisane v mnogih vil, da je film Proces leta 1948 naredil avstrijski knjigah; tu omenjam le dve: Eastern Approaches režiser Georg Wilhelm Pabst. Tematika filma pa (Fitzroy Maclean) in Guerilla Doctor (Lindsay so resnični in zelo odmevni dogodki leta 1882 v Rogers; slovenski prevod: Partizanski kirurg). Tiszaezlar (oz. Tisza-Eszlar) na Madžarskem. Nadrobno so obdelani v nemški Wikipediji Kot osnovnošolec (deloma še v nemško-nacis- (Affäre von Tiszaeszlar). Tu je tudi podatek, da tični šoli), gimnazijec in medicinec seveda še je v približno istem času v avstro-ogrski mo- nisem poznal pojma internalizacija. A že zelo narhiji potekalo približno 30 podobnih sodnih dobro sem vedel, kaj je znanost (ki sem jo zaradi procesov. Vsi z znaki množične histerije, temelje- njene racionalnosti zlahka internaliziral) in kaj so či na tradicionalnem antisemitizmu – postavljeni miti o znanosti (ki jih zaradi iracionalnosti nisem v konfrontacijo z naprednim, racionalno delu- mogel internalizirati). Medtem ko je bilo v nara- jočim pravom, ki naj bi bilo tudi pravično. Bolj obširno in še bolj nadrobno poročilo o teh
Revija ISIS Z82avodnikJanuar 2021 voslovju (»trde« znanosti) malo mitov, fake information. In znotraj slednjega No, Churchilla ni več. Bil je odlo- jih je bilo v družboslovju (»mehke« pojava je zame popolna novost to, da čen konservativec, a nasproti svojim znanosti) mnogo. Posebno mnogo jih pri tem kot novi preroki sodelujejo ne ljudem vedno demokrat. Tudi leta je bilo pri zgodovini. Med vladavino le samooklicani, temveč tudi posa- 1940, ko je bila Anglija pred naciz- nacizma so bili v ospredju pravzaprav mezni diplomirani zdravniki. Ki kot mom skoraj na kolenih. le zgodovinski miti. V Sloveniji, v času verniki zanikajo dejstva in svojo ira- socializma, je bilo podobno. cionalno naravnanost izražajo z novi- V Sloveniji leta 2020 so razmere mi miti o zarotah. drugačne. Neprimerljive z Anglijo leta Miti so subjektivni vidik človeške 1940. A naj si privoščim nekaj arbi- zgodovine. Ko je neki (zgodovinski) Dne 10. maja 1940 je Winston S. trarnosti, ki vključuje mojo iracional- dogodek po človekovi subjektivni (ira- Churchill postal predsednik vlade. Na no vero v pogum: cionalni) presoji zelo pomemben, se prvi seji 13. maja 1940 je izjavil tole: okoli tega dogodka splete zgodba »I have nothing to offer but blood, Mi (mi kot posamezniki!) se zna- (mit), tako da dogodek dobi smisel. Ni toil, tears and sweat.«1 To (zdaj že mo znebiti mitov in znamo vsi in brez pomembno, zakaj (vzrok), temveč znamenito) frazo je ponovil popoldne politike uporabiti pamet, ravnati ra- čemu se je nekaj zgodilo (namen). istega dne, ko je v parlamentu zahte- zumno (racionalno), virusom in viru- Tako mit lahko postane svetinja, ki je val zaupnico za svojo novo vlado, vla- su navkljub. nedotakljiva. V totalitarnem poli- do nacionalne enotnosti, sestavljeno tičnem sistemu je dvom o mitu prepo- iz vseh strank. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, vedan. Mit postane vera, ideologija. A dr. med., Ljubljana, med ljudmi se komentarji o mitih širi- jo v obliki vicev. Kakovost vica se meri [email protected] po zagroženi sankciji: smrtna kazen, koncentracijsko taborišče, zapor, iz- 1 »Ponuditi vam ne morem ničesar drugega kot le kri, garanje, solze in znoj.« Po porazu guba službe. Za naše razmere naj Francije v maju 1940 je bila Velika Britanija zadnji, edini nasprotnik Hitlerja, ki je dotlej spomnim na znameniti vic, kako je podjarmil skoraj vso Evropo. Kardelj zdravil kravo. Toliko o zgodovini oz. preteklosti. V demokraciji, kjer vsaj v načelu ni zapovedi in prepovedi, pa miti na- stajajo ter se med ljudmi širijo sklad- no z značilnostmi in možnostmi časa. Danes bliskovito prek interneta ter družbenih omrežij. In kljub poplavi informacij se – vsaj meni – zdi razme- roma lahko razločevati med pravo in lažno (»fake«) novico oz. informacijo. Če ta svoja dognanja prenesem v Slovenijo »trenutnih značilnosti in možnosti časa (virusa)«, je novost le to, da v nasprotju z Zahodnjaki mi, še vedno nekakšni Vzhodnjaki, v demokraciji nimamo (nobene?) tradicije. Tako nismo daleč od novega pojmovanja, da je demokracija pre- vlada večine nad manjšino. To pa je že kar blizu že znanemu sloganu iz bližnje preteklosti, sloganu o diktaturi proletariata. Razen novosti iz prejšnjega od- stavka pa v Sloveniji »trenutnih zna- čilnosti in možnosti časa (virusa)« ni nič novega. Še vedno obstajajo stari miti, npr. o homeopatiji ali miti o ve- getarijanski in veganski prehrani. A v »času virusa« je več fake news, tj.
The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is €54.12. A single issue costs €4.92. The tax is included in the price. Manuscripts are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Print run: 9950 copies. The journal is named after Isis, an Egyptian goddess. Legends say that she had healing powers, that her power extended throughout the world, and that each person is a drop of her blood. She was considered to be the founder of medicine. Her name were chosen to be the title of the jour- nal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Of Slovenia The Vice-presidents of the Medical Chamber Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Founded in 1893 as The Medical Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. Chamber for the Carniola Province. The President of the Assembly The Medical Chamber of Slovenia was Miha Lukač, dr. med. subsequently founded in 1992. The Vice-president of the Assembly Matevž Janc, dr. dent. med. The Medical Chamber of Slovenia is an independent professional organisation of Executive board of the Medical medical doctors and dentists. Membership is an honour and obligation for all those Chamber of Slovenia that work as physicians or dentists in Slovenia and have direct contact with patients. The President of the Educational Council Dr. Gregor Prosen, dr. med. The Medical Chamber of Slovenia protects and represents the interests of the medical The President of the Professional Medical Committee Asist. Borut Gubina, dr. med. profession, and helps to ensure the correct behaviour of doctors and uphold their The President of the Primary Health Care Committee Vesna Pekarović Džakulin, dr. med. reputation by: The President of the Hospital Health Care Committee Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med. • Having and issuing a Code of Medical • Participating in the negotiation of The President of the Dentistry Health Care Committee Ethics, monitoring the behaviour collective contracts, and concluding Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. The President of the Legal-ethical Committee of doctors and administering any them on behalf of private doctors Prim. Helena Reberšek Gorišek, dr. med. The President of the Social-economic Committee measures necessary for violations of as employees, thereby enhancing Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. The President of the Private Practice Committee the Code. the value of medical professionals’ Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. (13. 2. 2017–6. 8. 2020) • Maintaining a register of members salaries. Matej Praprotnik, dr. dent. med., temporary president and issuing membership cards. • Providing legal assistance and advice The Secretary General • Issuing, extending, and revoking to members on insurance against Iztok Kos, dr. med., MBA Head of Public Relation Department doctors’ licences for independent medical compensation claims. Andreja Basle, univ. dipl. nov. Head of Legal Department work. • Maintaining a Welfare Fund to help Peter Renčel, univ. dipl. prav. Finance and Accounting Department • Participating in the development members and their families. Mag. Nevenka Novak Zalar, univ. dipl. ekon. Health Economics, Planning and Analysis of the undergraduate education • Monitoring the demand for doctors Department Nika Sokolič, univ. dipl. ekon. programme for doctors. and helping unemployed doctors find Head of Postgraduate Medical Training Tina Šapec, univ. dipl. prav. • Managing (planning, monitoring, and a job. Head of Basic Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department supervising) the secondments of the • Assisting members to find suitable Barbara Galuf Zajc, univ. dipl. prav. Head of Congress Activities two-year compulsory postgraduate temporary replacements during their Mojca Vrečar, univ. dipl. psih., MBA Head of IT Department training in hospitals; secondments absence. Maja Horvat, mag. posl. inf. for specialisations; other • Publishing activities, editing postgraduate professional training, activities; issuing a free journal to and examination. members, publishing books and other • Organising professional seminars, publications. meetings, and other types of • Encouraging co-operation between professional medical development. members and arbitrating in disputes. • Professionally auditing and • Encouraging the cultural and social appraising each doctor practising in activities of members; organising Slovenia. cultural, sporting, and other social • Participating in the preparation of events and activities. regulations, planning, and staffing • Monitoring alternative methods of plans in health care issues. treatment. • Determining doctors’ fees and • Deterring prohibited and participating in negotiation on the unacceptable medical practices. prices of health care services. • Providing a free, permanent • Representing the interests of doctors consulting service to members. in determining contracts with the • Undertaking other tasks pursuant Institute of Health Insurance of to legal regulations and the Medical Slovenia. Chamber charter.
Search
