Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Junij 2017, številka 6

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.

Revija ISIS Uvodnik3Junij 2017Zdravnikova samostojnostin »odgovorni nosilec«zdravstvene dejavnosti Ob vseh kritikah, ki se zgrinjajo nad mogel delati samostojno. Kaj pa če je prvi specia- Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), list te vrste v tej ustanovi? Ali naj gre delat želim kot predsednica Zdravniške drugam – čeprav je specializiral za to določeno zbornice Slovenije (ZZS) opozoriti na regijo, v kateri so zaznali pomanjkanje specialista določilo, ki bo temeljito spremenilo te vrste? Ali pa njegov kolega, ki ima pogoje za možnosti zdravnikov in zobozdravnikov »odgovornega nosilca«, zboli ali gre na porodni- za samostojno delo s pacienti. ški dopust? Bo takrat lahko delal samostojno ali pa bo dejavnost v tej zdravstveni ustanovi (zača- Vsi vemo, da traja izobraževalna sno) ukinjena? Podobno je s specialisti urgentne doba ali učni proces v okviru rednega medicine. Sprašujem se, kdo bo delal v urgentnih izobraževanja za zdravnike vsaj dva- centrih, če se bodo ti držali teh nesmiselnih in najst ali trinajst let (če se vmes ne nelogičnih zakonskih omejitev. koristi porodniških dopustov). Po tem učnem procesu zdravnik pridobi licenco Hitro lahko ugotovimo, da bo s podaljševa- – ki naj bi mu v osnovi zagotavljala, da njem »učne dobe zdravnikov« prišlo do tega, da lahko v Sloveniji samostojno opravlja bo njihova samostojna poklicna pot do upokoji-zdravniški poklic. Za zobozdravnike brez speciali- tve tudi pet let krajša in s tem tudi manj učinko-zacije je ta proces lahko krajši, saj za njih specia- vita v smislu porabe davkoplačevalskega denarja.lizacija ni obvezna. Ne glede na formalno predpi- Učinek je podoben, kot če bi specializacijosan način izobraževanja smo zdravniki in podaljšali za pet let. Pacienti bodo s tem tudizobozdravniki tudi dolžni, da se izobražujemo prikrajšani glede dostopnosti do določenihskozi celotno poklicno obdobje, kar država storitev, ki bi jih mladi specialisti oz. zobozdrav-nadzira s sistemom podeljevanja in podaljševanja niki po sedaj veljavni zakonodaji lahko opravljalilicenc. Prav tako smo zdravniki in zobozdravniki – bodisi v javnih zavodih ali kot koncesionarji.deležni strokovnih nadzorov nad našim delom, kijih v obliki javnih pooblastil izvaja ZZS. Zdaj pa Zakaj je treba omejitve te vrste postavljati lenam zakonodajalec v noveli zakona sporoča, da zdravnikom in zobozdravnikom, drugim poklicnimvse to »ni dovolj« in da moramo, da bi postali skupinam pa ne? Ali bo kdo odgovarjal za odhode»odgovorni nosilci« zdravstvene dejavnosti, mladih zdravnikov v tujino, ki jim tako nesmiselnihpočakati še pet let po pridobitvi licence. omejitev ne postavlja? Ob tem pa velja spomniti, Kaj takšen predlog v resnici pomeni – tako za da bodo službo izgubili tudi drugi zdravstvenizdravnike in zobozdravnike kot za paciente? delavci, ki so vezani na »odgovornega nosilca« –Najprej moramo jasno povedati, da zmanjšuje kot na primer medicinske sestre v referenčnidostopnost pacientov do zdravstvenih storitev. ambulanti, fizioterapevti, patronažne sestre.Ob pomanjkanju zdravnikov, na kar nas opozar-jajo tudi mednarodne primerjave, bomo zdravni- To je vprašanje, na katero bo moral odgovoritike, usposobljene za delo s pacienti, prisiljevali, da predlagatelj zakona, sama pa se sprašujem, ali jese zaposlujejo pri delodajalcih, kjer ne bodo zdravniška zbornica, kot predstavnica vseh zdravni-mogli delati samostojno kot odgovorni nosilci kov in zobozdravnikov, naredila dovolj, da bi predla-zdravstvene dejavnosti. Predstavljajmo si odroč- gatelju prikazala nesmiselnost takšne določbe?ne kraje (tudi v Sloveniji jih imamo), kjer težkodobijo družinskega zdravnika. Mladi specialisti bi Sedanje vodstvo zbornice se trudi v smeri, dabili pripravljeni iti v te kraje kot koncesionarji, a sedanji predlog ZZDej ne bi bil sprejet v zdajte možnosti ne bodo dobili vsaj pet let po pridobi- predlagani obliki. S tem bi dosegli tudi, da bi setvi licence. Ali nekoliko drugačen primer – v neki reformna zakonodaja spremenila v bolj pozitivnoregionalni bolnišnici potrebujejo na primer smer, hkrati pa bi vlada dokazala, da s sodelo-specialista intenzivne medicine, ga izšolajo, a pet vanjem z zdravniki v skladu z 71. členom Zakonalet po pridobitvi licence za to specializacijo ne bo o zdravniški službi misli resno. Navijamo za sodelovanje. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik Predsednica

Revija ISISU4 vodnikJunij 2017O ekologiji in honorarjihProf. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZS Kot urednik zdravniške revije Isis sem ob kljub temu, da smo pred leti, ko so se začeliprebiranju prispevkov vedno znova hvaležen splošni varčevalni ukrepi zaradi gospodarskeštevilnim kolegicam in kolegom, ki z veseljem krize, ukinili honoriranje prispevkov za večinopišejo prispevke in z njimi črno na belem, pa tudi rubrik, za nekaj redkih preostalih pa smov barvah dokumentirajo bogastvo tistega, kar honorarje zmanjšali. Čeprav je bilo pri hono-med svojim delom in tudi zunaj njega počnemo rarjih za prispevke tudi prej težko govoriti ozdravniki. Zbornična revija je bila že od svojega kakšnih zaslužkih, je vseeno primerno, dazačetka zasnovana kot glasilo, v katerem pišejo za napisan prispevek avtor dobi nekakšnozdravniki za svoje kolege. Vmes so se sicer nagrado.občasno pojavljale ideje, da bi revija postala bolj»novinarska«, vendar je vedno znova postalo Zato zdaj z veseljem sporočam, da je izvršil-jasno, da namen revije ni le informirati člane ni odbor ZZS sklenil, da se honoriranje prispev-zbornice o dejavnostih vodstva ZZS. Tisto, kar se kov vrne na predkrizno raven. Hkrati smo vzares dogaja z zdravništvom, se dogaja v ambu- uredništvu sklenili, da omejimo maksimalnolantah in na oddelkih, kjer ni novinarjev, ampak dolžino prispevkov na 20.000 znakov, saj prismo edini očividci – zdravniki. Zato je pomemb- daljših prispevkih interes za branje močnono, da v stanovsko revijo pišemo zdravniki. Samo upade.na ta način naše delo v ambulantah in na oddel-kih ne ostane le samotna zgodba posameznika, O izidu revije bralce vsak mesec obvestimoampak postane skupinska identifikacija in prek elektronske pošte, ki ji je dodana tudistanovsko vezivo zdravništva. To pa potrebujemo povezava na elektronsko izdajo revije, dosto-vsi, saj se brez jasnega občutka in zavesti o pno na računalnikih, bralnih napravah inskupnem hitro zgodi, da se zdravniki razpustimo pametnih telefonih. Na ta način želimo ustrečina posameznike, s katerimi bodo svojevoljno bralcem, ki jim tiskana oblika ni blizu. Vupravljale bolje organizirane družbene skupine prihodnje bomo elektronskemu obvestilu ob– od političnih do kapitalskih. Starejši kolegi izidu revije dodali tudi povezavo za možnostdobro vedo, kako brezmočen je lahko zdravnik, odjave tiskane oblike revije. S tem bomo bralce,ko v svojih težavah ostane sam in brez možnosti, ki tiskane revije ne uporabljate, ekološkoda bi ne glede na težo problema izzval družbeno povabili, da prek enostavne povezave odpove-pozornost. ste prejemanje revije v tiskani obliki. Čeprav je, sodeč po rezultatih ankete, tiskana oblika revije Zato sem bil hvaležen kolegicam in kole- še vedno prevladujoča želja bralcev, pa nigom, ki so pisali prispevke v zbornično revijo smiselno proizvajati izvodov, ki bi neodprti končali med odpadki.



Revija ISISU6 vodnikJunij 2017Uvodnik Zdravstvo Iz zgodovine medicine3 Zdravnikova samostojnost 30 Odprto pismo predsedniku 60 Vojna medicina in medicina in »odgovorni nosilec« države, predsedniku vlade, v izrednih razmerah zdravstvene dejavnosti predsedniku državnega zbora na Slovenskem Zdenka Čebašek - Travnik in poslanskim skupinam državnega zbora Zvonka Zupanič Slavec4 O ekologiji in honorarjih Alojz Ihan Izvršilni obor SZZZZS V spominK naslovnici revije Forum 68 Prim. mag. Marjana Šalehar Stupica, dr. med., svetnica8 Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. 33 Zdravstveni blog: (1943–2017) Alojz Ihan Opičje število Sabina Senčar Metoda Rejc NovakZbornica 34 Zdravniki ali roboti 69 Mojca Močnik Bučar Marjan Fortuna (1947–2017) Borut Škodlar 35 Kdo je »kriv«?13 Predsedniki odborov Alenka Trop Skaza S knjižne police se predstavijo Intervju 71 Slavenka Drakulić:17 Iz dela Dora und der Minotaurus zbornice Marjan KordašAktualno 37 Potrebni so konkretni predlogi 74 Dr. Li Wu, dr. Natalie Lauer: rešitev, kaj lahko naredi Energijska medicina21 Izzivi humanitarne medicine medicinska sestra namesto Nina Mazi v Sloveniji zdravnika Dimitar Anakiev 40 15-letnica prve Zanimivo22 »Ne čakaj, postani darovalec« pro bono ambulante Barbara Uštar, v Sloveniji 75 Sedmi Hipokratov večer Danica Avsec Janja Ahčin Polonca Steinmann 77 Iz sveta etnomedicinePersonalia Poročila s strokovnih srečanj na Slovenskem Zvonka Zupanič Slavec25 Opravljeni 46 25. Evropski kongres specialistični izpiti psihiatrije (EPA 2017) Evgen KajinIz Evrope Zdravniki v prostem času27 Državljanska pobuda 48 DiaMind 6 78 Koncert v spomin Vilimu »SOS medicina«: Nataša Berk Demšarju – goslarju, 26.800 izjav podpore glasbeniku in članu orkestra 50 Sladkor naš vsakdanji Camerata medica Diana Terlević Dabić,27 Ministrica Stanka Ritonja Pavle Košorok »kot Dan Brown« 80 Klavirski trio Ars Musica28 Dr. Lucas Stärker: Študij Strokovna srečanja Jasna Čuk Rupnik medicine: sprejemni testi so kontraproduktivni 52 Zbornična izobraževanja za 81 Vizije so: slikarstvo, zdravnike in zobozdravnike arhitektura in glasba ob veliki29 Zdravstveni referenti noči v UKCL zahtevajo več študijskih mest 53 Strokovna srečanja Katarina Majer29 Računalniška tomografija 58 Mali 86 Ko ni več zdržal in magnetnoresonančno oglasi Eldar M. Gadžijev slikanje: soglasje za čakalne dobe 87 Večnost Andrej Rant

Revija ISIS Uvodnik7Junij 201788 Realizem ali surrealizem? Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali Tomaž Čakš posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem Leto XXVI, št. 6, 1. junij 2017 uredništva.Zavodnik Natisnjeno 10.150 izvodov Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke:89 Kdo komu škoduje? UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije Danica Rotar Pavlič UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 20.000 znakov – štetje 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanja Asist. dr. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Asist. dr. Aleš Rozman, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Izjava uredništva LEKTORIRANJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali E: [email protected] uredništva Izide. OBLIKOVNA ZASNOVA Letna naročnina Agencija Iz principa Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Stanislav Oražem stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana TRŽENJE pri pošti 1102 Ljubljana. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

8 Revija ISIS revijeK nJaunijs20l17ovnici Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. Vodja katetrskega laboratorija Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana in vodja programa zdravljenja strukturnih bolezni srca Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZS [email protected]Žilne opornice so danes velika političnatema, strokovno pa je to eno najboljintenzivnih področij tehnološkegarazvoja, ki ni staro več kot tri desetletjain je v tem času spremenilo življenjenepreglednemu številu kardiološkihbolnikov. V UKC Ljubljana je vstavlja-nje koronarnih žilnih opornic sinonimza dejavnost katetrskega laboratorija. Osnovna dejavnost našega katetrskegalaboratorija je invazivna obravnava koronarnežilne bolezni in diagnostika odraslih bolnikov sstrukturnimi boleznimi srca. Če med preiskavona koronarnih žilah ugotovimo zožitve, ki gledena smernice zahtevajo enostaven poseg, naprimer balonsko širjenje žile ali vstavitev žilneopornice, to največkrat opravimo kar v isti seansi.Največkrat gre za angine pektoris ali infarkte, kiglede na slikovno diagnostiko pokažejo značilnezožitve. Če pa med preiskavo ugotovimo indikaci-jo za zahtevnejši poseg, damo primer na kardioki-rurški konzilij, da odločimo, katera bi bila naj-boljša metoda revaskularizacije za določenegabolnika, kirurška ali perkutana. Tu gre predvsemza okvare na razcepitvah debla leve koronarnearterije ali pa večžilno koronarno bolezen, zdru-ženo še z drugimi neugodnimi dejavniki, naprimer diabetesom, ledvično boleznijo. Vstavlja-nje žilnih opornic predstavlja pomemben deldejavnosti katetrskega laboratorija, vse bolj pa seuveljavljajo tudi druge sodobne dejavnosti:funkcionalna fiziologija koronarnega obtoka,perkutani posegi na zaklopkah, zapiranje pušča-nja ob zaklopkah.Kdaj balonsko širjenje žile in kdaj žilnaopornica?

K naslovnicRiJeuvnrijiaje2I0S1IvS7 ije9 V preteklosti je bila balonska ti, da žilna opornica sama po sebi ne potrebuje velikega pretoka. V temdilatacija koronarnih žil pomemben, v vpliva na aterosklerotične ali druge primeru se lahko pokaže tudi navide-večini primerov edini način zdravlje- patološke procese, ki so privedli do zno pomembna zožitev (npr. 80-od-nja zožitev koronarnih žil. Z razvojem zožitve koronarne žile, zato je potreb- stotna) za nepomembno, saj razpolo-žilnih opornic se je pomen balonske no hkratno internistično zdravljenje, žljivi pretok zadošča za potrebe tkiva,širitve koronarne žile zmanjšal. da se zožitve ne ponavljajo. ki ga žila oskrbuje. Po drugi strani paBalonska dilatacija koronarnih žil je je lahko od 50- do 60-odstotna zožitevsestavni del posega zdravljenja Kako izbrati mesto, kamor se pomembna v primeru, ko žila oskrbu-koronarnih zožitev, kjer služi za postavi žilno opornico? je veliko področje zdrave srčne mišice.pripravo žile pred vstavitvijo žilne V primeru več zaporednih zožitev naopornice. Ponovno veljavo pridobiva V preteklosti smo indikacijo za koronarni žili se lahko z meritvijobalonska dilatacija koronarnih žil z žilni poseg postavljali ob klinični sliki določi tista mesta, ki so dejanskouvajanjem balonov s citostatično koronarne bolezni predvsem na ovira za obtok, in se samo tja vstaviprevleko. Balonska dilatacija se je osnovi odstotka zožitve na koronaro- žilne opornice. Na ta način se izogne-pokazala koristna pri zdravljenju grafiji. Če je bila zožitev na primer mo pretiranemu vstavljanju žilnihdolgih zožitev na ozkih žilah, kjer so 75- ali 80-odstotna, je obveljala za opornic in nepotrebnim kirurškimponovne zožitve lahko tudi posledica pomembno in smo postavili žilno žilnim premostitvam, ki se v primeru,vstavitve žilne opornice. V teh prime- opornico. Študije pa so pokazale, da da niso bile narejene zaradi tkivnihrih in še nekaterih drugih kliničnih so bile zožitve med 50 in 75 odstotki v potreb, kasneje tudi same spet zapre-primerih, npr. pri zdravljenju stran- mnogih primerih napačno opredelje- jo. Z uporabo funkcionalnih meritevskih vej žilnih razcepišč, lahko zado- ne glede pomembnosti zožitve. koronarnega pretoka smo dokazali, dašča le širjenje zožitve z balonskim je bilo v preteklosti tudi do 35 odstot-katetrom. Pri zdravljenju večine žilnih Danes prihajajo v ospredje spo- kov koronarnih zožitev med 50 in 70zožitev pa uporabimo žilno opornico. znanja koronarne fiziologije in patofi- odstotki napačno ocenjenih: kotTo je mehanski obok, ki zagotavlja ziologije. Pri oceni pomembnosti hemodinamsko nepomembne, redke-nemoten pretok po zoženi žili po zožitve koronarne žile uporabljamo je pa kot hemodinamsko pomembne.opravljenem posegu. Žilne opornice posebne katetre za funkcionalnoso večinoma izdelane iz jekla ali diagnostiko. Načeloma merimo tlake Uspeh vaših posegov je nepo-krom-kobaltove zlitine. Vse žilne po vsej dolžini epikardialne koronar- sredno povezan s tehnološkimopornice med seboj niso enake. ne arterije s pomočjo senzorja za tlak. razvojem novih in novih gene-Razlikujejo se po materialih, strukturi S tem prikažemo padce tlakov po racij katetrov in opornic.odprtin, debelini kovine, nosilcu za poteku žile in žilno pretočnost, ki nicitostatik in citostatiku. Najpomemb- odvisna le od morfologije žile, ampak To ni edino področje, kjer jenejša razlika med žilnimi opornicami tudi od potreb tkiv. Če žila na primer razvoj medicine neposredno odvisenpa je njihova »dostavljivost« (delivi- oskrbuje brazgotinsko tkivo, to nerabilnost) na mesto zdravljene zoži-tve. Postavitev žilne opornice jemehanski postopek, ki pa ne vpliva navzrok nastanka v večini primerovaterosklerotičnih sprememb. Atero-sklerotični, kronični vnetni procespoteka tudi po postavitvi žilne oporni-ce. Za dolgoročno prognozo boleznipri bolniku je bistveno zdravljenje zzdravili, ki proces aterosklerozezdravijo povsod, kjer poteka. Samežilne opornice imajo zdravila tudi nasvoji površini, na posebnem nosilcu.Zdravilo, citostatik, preprečuje preko-merno epitelizacijo žilne oporniceznotraj žile in s tem zmanjšuje nasta-nek neželene restenoze žilne opornice.Proces restenoze je večplasten,epitelizacija je le eden izmed meha-nizmov. Ponovno pa je treba poudari-

Revija ISIS revije1K0naslovniciJunij 2017od tehnoloških inovacij industrije, in ce. Izkazalo se je, da trenutne biore- arterij. Najtežje tovrstne posegepolitično zgražanje nad sodelovanjem sorptivne žilne opornice zaradi svojih opravljamo v UKC Ljubljana. Vzdravnikov z industrijo je velikokrat lastnosti ne morejo popolnoma zadnjih letih smo opravili več kot 400čista demagogija. Brez razvoja indu- zamenjati kovinskih modernih opor- posegov, uspešnost pa je več kotstrijskih proizvodov ni razvoja medi- nic. Vseeno pa je ideja o uporabi žilne 75-odstotna. Najzahtevnejše posegecine. Na našem področju se je začelo z opornice, ki se razgradi, odlična in bo opravljava skupaj s prim. Zormanom,žilnimi opornicami, ki so bile zelo verjetno v prihodnosti predstavljala gre za kompleksne retrogradne zaporerobustne, z debelo jekleno mrežico, ki pomemben način zdravljenja koro- koronarnih arterij.je težko sledila žili, tudi baloni za narne bolezni. Načeloma potrebuješiritev zožitev na začetku niso dobro žila žilno opornico približno 12 Od leta 2009, ko smo začeli s prvodelovali. Potem je šel razvoj v tanjša- mesecev. Žilna opornica predstavlja aortno zaklopko, ta dejavnost ponje kovinske mrežice, ki je postajala oporo žilni steni v procesu zdravlje- številu in vsebini ves čas raste in sevedno bolj fleksibilna in zato priročna nja, pozneje pa je nepotrebni ostanek nadgrajuje. Po številu zamenjanihza katetrsko vstavljanje. zdravljenja. srčnih zaklopk na prebivalca je Slovenija v družbi najuspešnejših Tanka kovinska mrežica je po- Kdaj bi torej biorazgradljivost držav v Evropi. V bistvu gre za posta-membna tudi zato, ker omogoča boljšo bila prednost? vitev opornice, na katero so našitiepitelizacijo, saj debelo mrežico tkivo lističi iz bioloških materialov. Oporni-težje preraste in se okoli nje organizira V določenih primerih ni prednost. co postavimo na mesto bolne, spre-v normalen žilni epitelij. Kobalt-krom Na primer pri starejšem bolniku, ki bo menjene aortne zaklopke, staraje material, ki na primer omogoča predvidoma živel še pet ali nekaj več zaklopka pa služi kot sidro za novokonstrukcijo zelo tankih in fleksibilnih let, biorazgradljivost ni prednost. Pri zaklopko. Gre za maloinvazivni poseg.kovinskih mrežic, njihova debelina se mlajših bolnikih pa kopičenje žilnih Če je to možno, v večini primerovspušča proti 60 mikrometrom. opornic, ki se ne razgradijo, ni tako zaklopko vstavimo skozi stegensko enostavno. Po eni strani zaradi arterijo. Po posegu se bolnik v 24 urah Nadalje gre razvoj v smeri zelo kasnejših obvodnih posegov na žilah, mobilizira, varno pa lahko zapustikontroliranega sproščanja zdravil iz ki so lahko oteženi, po drugi strani pa bolnišnico že četrti dan po posegu.opornice (angl. Drug Eluting Stent; zaradi kroničnih sprememb v tkivuDES), kar omogoči ustrezno epiteliza- zaradi navzočnosti kovinske mreže, Veliko energije posvečamo tudicijo žile in preprečuje brazgotinjenje npr. ponovna ateroskleroza znotraj kontinuiranemu izobraževanju. Obin ponovno oženje žile. Med ta zdravi- žilne opornice. Zato smo pri nas dajali sredah imamo redne strokovnela spadajo različni citostatiki in biorazgradljive opornice v glavnem sestanke, na katerih obravnavamoimunosupresivna zdravila, med mlajšim bolnikom. Zaradi spoznanj novosti na področju interventneslednjimi zlasti iz skupine »limus«. Ta mednarodnih študij smo z vstavlja- kardiologije. Obravnavamo tudizdravila se zaradi daljšega in bolj njem tovrstnih opornic začasno nenavadne klinične primere. Vsemkontroliranega delovanja na tkivo prenehali. Analize naših rezultatov pa interventnim kardiologom smo nalahko tudi veže na mikropartikle, s so pokazale, da smo se pri izboru voljo za posvete, pomagamo jim prikaterimi so nato popršene mrežice bolnikov dobro odločali. Pri spremlja- uvajanju novih metod in obravnavahstenta. To v žilni steni omogoči nju bolnikov 3 do 4 leta po vstavitvi težjih kliničnih primerov. Soorganizi-pravilnejšo reepitelizacijo z zmanjša- bioresorptivnih opornic nismo zaznali ramo mednarodne strokovne delavni-njem pogostosti restenoz. akutnih zapor koronarnih žil na ce o materialih in tehnikah zdravlje- mestu postavitve opornice ali drugih nja. Organiziramo tudi strokovno Poseben tehnološki preskok neželenih dogodkov. srečanje interventnih kardiologov terobetajo bioabsorptivne opornice, priznano mednarodno srečanjekaterih lastnost je, da se čez čas Kaj še delate v vašem labora- interventnih kardiologov: akutnirazgradijo. Materiali zanje so iz toriju? koronarni sindrom, strukturnepolimerov, najpogosteje polilaktata, ki bolezni srca, tekmovanje kliničnihse sčasoma razgradijo preko bioke- Diagnostika koronarne bolezni primerov. Vsako leto v goste povabi-mičnih procesov oksidacije. Mislim, predstavlja rutinske posege. Za mo tudi vrhunske operaterje, s kateri-da je prihodnost v teh opornicah, akutne koronarne dogodke poteka 24 mi si medsebojno obogatimo znanja.čeprav prve študije tega niso pokaza- ur dnevno, največkrat v povezavi sle, ker so bile po mojem mnenju srčnim infarktom. Potem so elektivni Kaj so indikacije za perkutanonapačno, morda preveč ambiciozno posegi vstavljanja srčnih vzpodbuje- zamenjavo aortne zaklopkezastavljene. V prvem navdušenju so valnikov in vstavljanje aortne zaklop- (TAVI)?namreč biorazgradljive opornice – ke s perkutano tehniko.prezgodaj glede na tehnološki razvoj Metoda je bila razvita iz klinične– začeli vstavljati pri vseh indikacijah, Poseben izziv predstavlja zdravlje- potrebe zdravljenja visoko rizičnihki so dotlej veljale za kovinske oporni- nje kroničnih zapor koronarnih bolnikov, ki niso bili primerni za

K naslovnicRiJeuvnrijiaje2I0S1IvS7 1ije1klasično kirurško zamenjavo aortne TAVI. Trenutne potrebe po TAVI v spremljanja bolnikov, ki so bili zdrav­zaklopke. V začetku so bili to starejši Sloveniji so 120 zaklopk letno, v ljeni z mlajšo, perkutano tehniko.bolniki, navadno stari več kot 82 let, prihodnjem letu pa bo potrebnih Trenutno so na voljo opazovalnibolniki po predhodnih operacijah okrog 180 implantacij. registri do 10 let po TAVI. Dinamikasrca, bolniki z osteoporozo, porcelan- degeneracije TAVI je primerljiva zsko aorto. Študije pa so pokazale, da Kako pa je s ceno? degeneracijo kirurških biološkihje perkutani poseg povsem primerljiv zaklopk.s kirurškim tudi pri bolnikih, starejših Zaklopke postajajo vedno cenejšeod 75 let, torej pri bolnikih s srednjim in danes je cena kirurškega posega Med študijami, ki dokazujejoin celo nizkim operativnim tveganjem. 12.000 evrov. Cene perkutanih enakovrednost perkutanega in kirur-Pričakujemo, da se bo s pozitivnimi zaklopk so v Sloveniji primerljive s škega dostopa, je med najpomemb-rezultati primerjalnih študij tudi pri cenami v najbolj razvitih državah ter nejšimi študija PARTNER (Placementše mlajših bolnikih ta meja bolj in bolj nižje kot v bližnji okolici. Trenutno je of AoRTic TraNscathetER valves), kispuščala. V naših razmerah se bomo v teku javni razpis za perkutane je primerjala perkutano zamenjavopri postavljanju indikacij za TAVI zaklopke in v interesu razpisa je, da o aortne zaklopke z zdravljenjem aortneusklajevali s kirurgi. Cilj je zagotoviti vsebini in cenah trenutno ne govorim. stenoze z zdravili in perkutano zame-varno in učinkovito zdravljenje čim Razpis pa odraža našo skrb za razvoj- njavo aortne zaklopke z zlatim stan-večjemu številu bolnikov. Zaradi ne trende in cenovno vzdržnost dardom zdravljenja aortne stenozeomejenega števila zaklopk za implan- TAVI-implantacij v Sloveniji. – kirurško zamenjavo aortne zaklopketacijo bomo namreč morali naš izbor pri bolnikih z visokim operativnimbolnikov prilagoditi po eni strani Študije torej kažejo, da ni tveganjem.mednarodnim priporočilom, po drugi kakovostnih razlik med per-strani pa slediti načelu, da zagotovimo kutanim in kirurškim pose- Zajeti so bili bolniki s hudozdravljenje čim več bolnikom. Z gom? degenerativno simptomatsko aortnozdravljenjem vse mlajših, manj stenozo z visokim operativnim tvega-rizičnih bolnikov bomo povečali Kolikor jih je bilo narejenih, to njem, ki niso bili zavrnjeni od klasičnepotrebe po perkutanem posegu prek drži. Tehnično je perkutano vstavlja- operativne zamenjave aortne zaklop-naših zmožnosti, s tem pa starejši nje zaklopke enako dobro izvedeno ke. Razdeljeni so bili v skupino, pribolniki, ki nimajo druge možnosti, kot kirurško, potrebne pa so še katerih je bila opravljena perkutanamorda ne bodo imeli možnosti zdrav- študije, ki bodo pokazale, da je pri zamenjava aortne zaklopke (TAVI), inljenja ali pa bodo predolgo čakali na mlajših ljudeh trajnost zaklopk pri v skupino, pri katerih je bila aortna enem in drugem načinu primerljiva. zaklopka zamenjana s standardnim Za to je seveda potrebno dovolj let kirurškim posegom. Vsi opravljeni perkutani posegi (transapikalni in transfemoralni) so dali primerljive rezultate s kirurško zamenjavo aortne zaklopke (kirurško AVR) glede na celokupno umrljivost v enem letu. Izboljšanje simptomov srčnega popuščanja (NYHA-razred in 6-minutni test hoje) po 30 dneh je bilo večje v skupini s TAVI in enako v obeh skupinah po enem letu. TAVI in kirurška AVR sta bila spoznana kot enakovredna načina zdravljenja pri tako visoko rizičnih bolnikih. Kako se potem odločate, kate- ri bolniki so primerni za per- kutano zamenjavo aortne zaklopke? Trenutno še ni uporabnega točkovnega sistema, ki bi upošteval različne dejavnike, ki narekujejo uspešnost, in bi pravilno napovedal tveganje bolnikov za TAVI. Uporablja- mo predvsem kirurške točkovnike za

Revija ISIS revijeK12naslovniciJunij 2017oceno perioperativnega tveganja veliko bolnikov s hudo MR obreme- vljajo posamezne od njih, tako dazamenjave aortne zaklopke, kot so njenih še s pridruženimi obolenji, je lahko mirno trdimo, da smo povsem vEURO score (European System for tveganje za operativno zdravljenje območju tega, kar lahko nudijo tudiCardiac Operative Risk Evaluation) ali mitralne zaklopke zelo veliko. Zato so najbolj razviti evropski centri. Opravi-STS score (The Society of Thoracic razvili in razvijajo različne metode mo prek 5200 posegov letno, kar je naSurgeons). Prospektivne opazovalne perkutane poprave mitralne zaklopke, ravni evropskih centrov, v zadnjihštudije in tudi prva randomizirana med katerimi je trenutno najbolj petih letih smo število posegov pove-študija PARTNER pa so pokazale, da priznana poprava mitralne zaklopke z čali za 40 odstotkov. Pričakujemo šeti točkovniki ne opredelijo dovolj MitraClip sistemom (Abbott Vascu- nadaljnjo rast obsega dela, predvsemdobro periproceduralnega tveganja lar). Metoda perkutane poprave MR na račun novih metod zdravljenja.teh bolnikov. V prihodnje lahko poteka na anterograden način preko Naš glavni problem je kadrovskapričakujemo nove modificirane femoralne vene s pomočjo posebnega podhranjenost, s katero ne dohajamotočkovnike, ki bodo bolje opredelili aplikatorja, ki ga preko spodnje votle zahtev. To je še huje, ker imamotveganje bolnikov za TAVI. Za sedaj vene pripeljemo do desnega atrija. hkrati tudi menjavo generacij invelja, da mora biti tveganje za kirur- Sledi transseptalna punkcija interat­ pospešeno učimo mlade, da bodoško zamenjavo aortne zaklopke tako rijskega septuma in vstop v levi atrij prevzeli delo ljudi, ki odhajajo vveliko, da je bolnik bodisi s strani ter nato preko mitralne zaklopke v pokoj. Povečati bo treba tudi številokardiovaskularnih kirurgov zavrnjen levi ventrikel, kjer nato poteka opti- zdravnikov na oddelkih ter sevedaod operativnega zdravljenja aortne malno pozicioniranje s pomočjo medicinskih sester vseh izobrazbenihstenoze ali da je perioperativno transezofagealnega ultrazvoka na ravni. Nujno potrebujemo tudi doda-tveganje tako visoko, da se kardiolog sredino obeh lističev mitralne zaklop- tni katetrski laboratorij ter prenovoin kardiovaskularni kirurg dogovorita, ke. zastarelega laboratorija. S tem bomoda bi bilo bolje opraviti zamenjavo povečali učinkovitost in varnost dela zaortne zaklopke na perkutani način. Od leta 2012 je zdravljenje z bolniki.Pred načrtovanim TAVI je treba mitralno sponko priporočeno tudi vopraviti še nadaljnje preiskave o smernicah mednarodnih združenj, Kljub kadrovski podhranjenostiprimernosti žilja in korena aorte ter opredeljene pa so tudi ciljne skupine ustvarjamo zavidljivo bibliografijo,aortnega obroča (računalniškotomo- bolnikov, večinoma visoko tveganih citiranost, na vseh največjih svetovnihgrafska angiografija pelvičnega žilja, za klasični operativni poseg. Izbor interventnih kongresih pa sodelujemopazdušnega žilja in aorte). V kolikor je bolnikov izvajamo po predhodnih s številnimi opaznimi prispevki.žilje preozko za prehod aplikatorja do preiskavah, kjer ima poleg kliničnihmesta nativne aortne zaklopke, pride lastnosti bolnika bistveno in odločilno Posebej bi želel poudariti pomem-v poštev transapikalni TAVI z mini- vlogo dobra UZ-preiskava. ben prispevek prim. Zormana, ki jemalno torakotomijo, ki ga izvajajo vrsto let, tudi na račun svojega zdrav-kardiovaskularni kirurgi. V bližnji prihodnosti bomo, če ja, opravljal največ in najtežje koro- bomo izpolnili zahtevne pogoje, začeli narne posege. Ob tem pa je bil učitelj Dokončno odločitev o primernosti z vstavljanjem kompletne mitralne večini najpomembnejših slovenskihbolnika za TAVI soglasno sprejme zaklopke. To je področje zdravljenja, interventnih kardiologov, za kar smoTAVI-konzilij (heart team), ki se ki se hitro razvija in veliko obeta. mu vsi iskreno hvaležni.sestaja ob ponedeljkih in v kateremsodelujejo specialisti različnih strok: Dodatno veliko strokovno podro- Česa si želite v bližnji prihod-kardiovaskularni kirurgi, anestezisti, čje, ki se prav tako hitro razvija, je nosti?UZ-specialisti, lečeči zdravnik, inter- zdravljenje puščanja trikuspidalneventni kardiologi. Vzpostavljena je zaklopke. Tudi na tem področju smo Predvsem kakovostnega in varne-tudi čakalna lista kandidatov za TAVI. ustanovili ekspertno skupino za izbor ga dela z bolniki, spremljanja in bolnikov, pri katerih bomo poskusili uvajanja varnih in učinkovitih metodKako je s perkutanimi posegi uvesti nove načine zdravljenja. Pri dela, dodatne okrepitve raziskovalnena mitralni zaklopki? slednjem je časovnica za uvajanje dejavnosti, čim več zadovoljnih in metode manj znana. ustvarjalnih sodelavcev. Ne želim pa Pričakujem, da bomo v kratkem si pretirane medijske samopromocijevključeni v študijo perkutane implan- Vtis je, da katetrski laborato- posameznikov, neobjektivnosti intacije mitralne zaklopke. Huda mitral- rij UKC tesno sledi vsem ino- medsebojnega izključevanja. Zavedatina regurgitacija (MR) namreč vodi v vacijam, ki prihajajo v smer- se moramo, da smo v službi bolnikov,progresivno slabšanje delovanja nice. ki jih zanima varno in kakovostnolevega prekata in brez poprave mitral- zdravljenje, osebne ambicije pa sone zaklopke okrog 5 odstotkov ljudi s Trenutno ni v smernicah nobene lahko gonilo razvoja in temelj dosega-hudo MR umre v enem letu. Ker je perkutane metode, ki je ne bi izvajali nja omenjenih ciljev, nikakor pa ne tudi pri nas, pri nekaterih pa smo tudi smejo biti jedro delovanja zdravnika. del prvih študijskih skupin, ki uvelja-

Revija ISIS Zbornic1a3Junij 2017 Predsedniki odborov se predstavijo Dr. Matevž Gorenšek, dr. med., spec. ortoped, predsednik Odbora za zasebno dejavnost Bolniki in zdravniki ne bomo talci koalicijske pogodbe Načrti odbora sledijo cilju, da zasebne zdravnike izenačimo z izvajalci zdrav- stvenih storitev v javnih zavodih. Najprej želimo s pomočjo rezultatov naše ankete predstaviti javnosti, kakšne so zmožnosti zasebnega zdravstva in kakšen del zdravstva lahko prevzamemo zasebniki. Zmogljivosti pri zasebnikih bomo kvantificirali in jih prikazali po storitvah v kataloški obliki. Nadalje bomo ugoto- vili, kakšne so čakalne dobe, in to ne samo za 48 zdravstvenih storitev, za katere se uradno vodijo čakalne dobe v Sloveniji. S takšnimi podatki bo katera koli vlada težko odrivala zasebnike, ki imajo veliko prostih zmogljivosti za izvedbo zdrav- stvenih storitev. Hkrati želimo tudi dokazati, da je cena storitve na bolnika pri zasebnikihboljša. Dokazali bomo, da je čakalne vrste bolj smiselno skrajševati s pomočjo zasebnikov, ker so bolj učinkoviti. Zavzema-mo se za širitev javne zdravstvene mreže na zasebnike, in to brez koncesij. Le licenca in dovoljenje za delo naj zadoščata zavstop zdravnika na trg ponudnikov. Podprli bomo načrtovano agencijo za kakovost, v kolikor ne bo nadzorovala samo zasebnikov, ampak tudi javne zavode.Bojimo pa se sistema, v katerem so vsi vzvodi regulative in nadzorovanja v rokah enega človeka, to je ministra, ali v rokahvlade, ki ne želi sodelovati z zdravniki in zobozdravniki. Svoj vpliv bomo uporabili za spremembo absurdne ureditve, ko so storitve, ki se izvajajo zaradi direktive (o uveljavljanjupravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu v tujini znotraj EU), plačane, medtem ko iste storitve, ki jih izvajamozasebniki v Sloveniji, s strani ZZZS niso poplačane. Do zdravnikov zasebnikov se sistem obnaša, kot da nas ni, kot da ne vidizasebnikov, ki smo del slovenskega gospodarstva, ki plačujemo DDV in zaposlujemo. Slovenija v zdravstveni zakonodaji ne sledi Evropi in ne sledi odnosu do zasebništva ter privilegira javne zavode. Menim,da naj denar sledi pacientu, ki si sam izbere zdravnika – čeprav to v resnici bolj ustreza bolnikom kot zasebnikom. Presečiželimo krivično prerazporejanje pacientov znotraj zmogljivosti javnih zavodov, ker uničuje zaupanje do izbranega zdravnikain daje pacientu lažni občutek, da je država (in ne izbrani zdravnik) tista, ki ve, kaj je najbolje zanj. Vesna Pekarović Džakulin, dr. med., spec. družinske medicine in medicine dela, prometa in športa, predsednica Odbora za osnovno zdravstvo [email protected] Promovirala bom kulturo sodelovanja Promovirala bom dobro organizacijsko kulturo, kulturo varnosti, kulturoznanja in predvsem kulturo sodelovanja. Nadaljevala bom s projekti, ki so se žedo sedaj izkazali za uspešne, in s tistimi, ki so trenutno najbolj aktualni. To soureditev urgentne službe, postavitev normativov in standardov storitev zdravni-kov v osnovni zdravstveni dejavnosti, zmanjšanje psihosocialnih dejavnikovtveganja, uvedba celostne paliativne oskrbe. Pri svojem delu bomo skrbeli za čimboljšo povezanost odbora s problemi stroke na terenu. V odboru bomo nadalje-vali tudi z do sedaj pohvaljenimi projekti, kot sta uvajanje kvartarne preventiveter kliničnega farmakologa in psihologa na primarno raven.

Revija ISISZ14bornicaJunij 2017 Odbor za osnovno zdravstvo se bo redno sestajal enkrat mesečno in se bo pri svojem delu odzival na pobude članovodbora, vodstva in predvsem vseh članov zbornice. Povezovanje bo temeljilo na osebnih stikih (tudi preko elektronskepošte) in na regijskih in strokovnih srečanjih. S sodelovanjem in z aktivnim povezovanjem želimo dati priložnost tudičlanom, ki niso mogli biti vključeni v Odbor za osnovno zdravstvo, saj ima ta samo devet mest. Naj se navežem na misel iz filma Skrita lepota, ki pravi, da smo na svetu zato, da se povezujemo. Ljubezen, čas in smrtso tri stvari, ki so skupne vsem ljudem na svetu. Vsi hrepenimo po ljubezni, vsi si želimo, da bi imeli več časa, in vsi sebojimo smrti. Pred nami je pomembno obdobje sprememb v zdravstvu, ki jih sprejemam kot izziv. Želim si, da bi zdravnikimed seboj delili umetnost zdravljenja kot skrito lepoto življenja. In da bi vsi zdravniki to lepoto ponovno našli. Prim. asist. Dean Klančič, dr. med., spec. splošne in družinske medicine, predsednik Odbora za socialno- ekonomska vprašanja Trdnost in enotnost V svojem mandatu si bom prizadeval za trdnost in enotnost Zdravniške zbornice Slovenije. Številne naloge, ki sem jih opravljal do sedaj, in tudi trenutne zadolžitve me življenjsko povezujejo z ZZS. Utrjujejo me v prepričanju, da je edino enotna in trdna stanovska organizacija temelj za naše kakovostno strokovno delo in življe- nje. Medsebojna povezanost, socialna varnost in ekonomska stabilnost zdravni- kov mi predstavljajo tiste elemente, ki zagotavljajo polno predanost zdravnikov svojemu delu in zahtevajo vso pozornost in stalno krepitev. To velja zame in želel bi si, da tudi za vse vas, spoštovani kolegi. Prim. Helena Jelka Reberšek Gorišek, dr. med., predsednica Odbora za pravno-etična vprašanja Toleranca do korupcije je ničelna Delo odbora bo namenjeno reševanju pravno-etičnih problemov, kjer bomoizhajali iz gojenja etičnih vrednot v odnosu med pacientom in zdravnikom inpredvsem med zdravniki samimi. Reševali bomo tudi probleme čisto postopkov-ne narave. Gre za veliko področje odnosov med pacientom in zdravnikom, kjerso konfliktne situacije pričakovane. Medicina, znanost in tehnologija močnonapredujejo in seveda bodo etične presoje morale slediti temu razvoju. Naslednje veliko področje je področje pojasnilne dolžnosti, kjer se moramozavedati, da ne gre le za spremembe v znanosti in tehnologiji, ampak tudi zademografske spremembe. Zaradi staranja pacientov bo treba posebno pozornostnameniti pojasnilni dolžnosti, kajti to ni eno samo dejanje, ampak kontinuiranproces, v katerem se bomo morali odločati ne le kot posamezniki, ampak tudikot timi. Zlasti na gensko-molekularnem področju je veliko novega in bo trebaizjemno dobro izpolnjevati pojasnilno dolžnost. In pojasnilna dolžnost predstavlja del konfliktnih situacij, s katerimi sebomo srečevali v odnosu pacient - zdravnik. Veliko področje dela odbora so naše zadeve, čisto stanovske težave. Tukaj prednostno vidim odškodninsko odgovornostzdravnikov, kjer sicer že obstajajo določene pravne usmeritve, vendar bo treba še doreči, po katerih vzorcih in kako bomoravnali. Naslednje zelo vroče področje, h kateremu bo treba pristopiti, je področje licenc. Odvzem licence je izjemno obre-menjujoče delo. Treba je slediti pravni praksi, ki že obstaja, upoštevati sodno prakso, številna pravna mnenja in si ogledatiprimere iz tujine. Kdo pravzaprav odvzema licence?

Revija ISIS Zbornic1a5Junij 2017 Ne nazadnje se moramo posvetiti tudi problemu korupcije. Toleranca do korupcije je ničelna. Mora biti. Posvetili sebomo področju oglaševanja v zdravstvu. Razvoj medicinske znanosti in tehnologije je vedno korak pred nami in spremljajoga številni stanovski izzivi. Delali bomo na tem, da bo komunikacija med zdravniki temeljila na kolegialnosti in na etičnih vrednotah. Sedaj smoodsev družbe, ki ni ravno naklonjena pozitivnemu pogledu na svet, naklonjena je nasilju in tega se je treba ubraniti. Več botreba narediti za varnost zdravnikov, zdravstvenih delavcev in pacientov, kar bomo kot pacientovo dolžnost poskušaliumestiti v Zakon o pacientovih pravicah. Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., predsednik Odbora za zobozdravstvo Nadoknadili bomo zamujeno Prevzemanje vodenja Odbora za zobozdravstvo je velika čast in hkrati odgovornost. Odbor pokriva številne naloge in ima pristojnosti, ki obravnavajo zobozdravstvo v celoti ter se navezujejo na različne odbore znotraj Izvršilnega odbora. Prizadeval si bom, da bomo nadoknadili zamujeno in v najkrajšem času razrešili nakopičene težave zobozdravstva iz obdobja okrnjenega delovanja zbornice. Že prve in številne naloge, ki so nas pričakale drugo jutro po izvolitvi, so pokazale složnost in zagnanost ekipe, vzpostavile so se telefonske in elektron- ske povezave v duhu čimprejšnje rešitve primerov, ki so nastali v obdobju, ko smo bili brez svojega odbora. Dvig kulture komuniciranja in krepitev povezanosti odbora z zobozdravniki v vsakdanji praksi bosta omogočila slišati resnične težave in zanje poiskati praktič-ne rešitve. Odbor za zobozdravstvo vidim v prihodnosti kot složno in usklajeno ekipo, ki razume argumente in išče rešitve. Asist. Borut Gubina, dr. med., spec. urologije, predsednik Odbora za strokovno-medicinska vprašanja V prihodnje pričakujemo sodobno in hitrejšo obravnavo primerov Prednostni načrt dela odbora v tem mandatu je vzpostavitev dela odbora inčim hitrejša obravnava še odprtih primerov iz preteklega obdobja. Odbor je zdelom v nekajmesečni zamudi, kar se kaže s precejšnjim številom odprtih prime-rov. Za začetek bomo osvežili nabor nadzornih zdravnikov in poiskali nove kolege,ki bi sodelovali pri strokovnih nadzorih. Iščemo kandidate, ki imajo na področjuosnovnega zdravstva 10 let izkušenj v stroki ali naziv primarij ter na področjubolnišničnega in specialističnega zdravstva 10 let izkušenj kot specialist alinaziv primarij, svetnik ali višji svetnik oziroma naziv visokošolskega učitelja.Želimo si tudi dodatnega izobraževanje za nadzorne zdravnike, predvsem v smeriocenjevanja delovnih razmer presojanega zdravnika. Opravljanje rednih strokovnih nadzorov je javno pooblastilo, ki ga bomoizvajali po ustaljenem postopku. Do konca leta moramo opraviti 80 rednihstrokovnih nadzorov s svetovanjem, z njimi bomo začeli v juniju. Gre za dobronameren obisk dvočlanske komisije, kipregleda delovanje in delovno okolje določenega zdravnika. Tak nadzor je koristen za pregledovanega zdravnika, saj muomogoči pogovor s kolegi iz iste stroke, razrešitev in pomoč pri težavah, ki presegajo enostavno ukrepanje. Obenem mu nudizadovoljstvo ob potrditvi, da je njegovo delo dobro in pomembno.

Revija ISISZ16bornicaJunij 2017 Pripravili bom prenovljen predlog pravilnika o strokovnih nadzorih. Vanj želimo vključiti tudi oceno delovnih razmerdoločenega zdravnika. Pri vsakem nadzoru bi želeli pridobiti tudi oceno tveganj za odklone pri zdravljenju, ki so pogojeni sstrani organizacije, v kateri dela. Nadzori do sedaj niso neposredno presojali tega vpliva, vendar je jasno, da je delovnookolje pomemben dejavnik pri nastanku odklonov pri zdravljenju in neprimerne komunikacije. Želimo si, da bi preko naše obravnave odklonov pri zdravljenjih prišli do sistemskih priporočil, ki bi koristila zdravni-kom za čim boljše delo s pacienti. Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., predsednik Odbora za bolnišnično in specialistično zdravstvo Vzdrževali bomo kakovost zdravstvenih storitev Najprej se bomo seznanili s tem, kar je bilo narejeno v prejšnjem mandatu, z zaključenimi, s potekajočimi in z načrtovanimi projekti. Poskrbeli bomo za kontinuiteto dela iz prejšnjega obdobja. V vsakem primeru bomo stremeli k optimizaciji delovanja zdravstvenega sistema, tako na sekundarni kot na terciarni ravni. Pri tem se bomo povezovali z drugimi organizacijami, ki so deležniki v tem procesu. V mislih imam predvsem Slovensko zdravniško društvo, Ministrstvo za zdravje in seveda plačnika, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Na različne načine bomo poizkušali prido- biti mnenje članov in okolij, v katerih so naši člani zaposleni, bodisi prek foruma ali prek naših obiskov v regijah po Sloveniji. Obiskali bomo vseh enajst regijskih bolnišnic in oba klinična centra, da nam člani iz prve roke povedo, kaj jih tare, kje mislijo, da so dobri, kje vidijo našo vlogo oziroma kako želijo, da bi zbornica delovala v njihovem interesu. V našem odboru je treba gledati na enakomeren razvoj stroke in dostopnosti zdravstvenih storitev za vse prebivalceSlovenije in na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Treba si bo prizadevati za prenos znanja med različnimi ravnmi v zdrav-stvenem sistemu. Tukaj vidim povezovanje našega odbora z odborom za osnovno zdravstvo, ker tako kot se sekundarnaraven naslanja na terciarno, se primarna na sekundarno. Poskrbeti moramo za povezanost in neprekinjenost v vseh trehravneh. Pomembno je, da bomo še naprej vzdrževali kakovost zdravstvenih storitev, ki so v okviru tega, kar si lahko privoščimoin kar lahko plačamo, in da so dostopne vsem prebivalcem Slovenije. Asist. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, predsednik Sveta za izobraževanje in usposabljanje zdravnikov Uresničevali bomo potenciale mladih V svetu elite velja: »Talent je prepoznan in talent je negovan. In talent je cenjen, dolgoročno.« (Tom Evans, SMACC 2016) Če verjamemo, da je zdravniško delo vrhunsko delo, potem je naloga Zdrav-niške zbornice Slovenije, predvsem pa Sveta za izobraževanje, vzpostaviti pogo-je, da bodo mladi in izobraženi talenti, ki so največji kapital katere koli družbe,imeli možnost uresničiti svoje potenciale!

Revija ISIS Zbornic1a7Junij 2017Iz dela zborniceSpecializacije in pripravništvoIz 428. Biltena, 21. 4. 2017 13. aprila 2017 je potekala skupna za izbiro kroženj med vsemi javnem razpisu specializacij in zaseja Sveta za izobraževanje, Komisije specializacijami, avtonomijo pri zagotavljanjuza podiplomsko usposabljanje zdrav- –– ZA vštevanje kroženja v potek spe- kakovosti izpeljave in organizacijenikov in Komisije za akreditacije. cializacije samo izbirnega dela po specializacij,Razprava je potekala o predlogu strokovnem izpitu, vštevanje –– ZA določitev roka opravljanjasprememb Zakona o zdravniški smiselno glede na specializacijo, specialističnega izpita po konča-službi, ki jih je pripravilo Ministrstvo –– ZA nacionalni javni razpis specia- nem kroženju,za zdravje. lizacij in za vzporedni javni razpis –– ZA možnost opredeljevanja specializacij za znanega izvajalca, bolnikov v nekaterih specialnostih V odgovoru se Svet za izobraževa- za ohranitev možnosti finan- na primarni ravni, in sicer po trehnje zavzema za naslednja konceptual- ciranja dveh specializacij, letih specializacije, s strinjanjemna stališča: obeh na nacionalnem razpisu, specializanta, glavnega mentorja–– ZA ohranitev svobode izbire –– ZA ohranitev obstoječega vira in delodajalca. financiranja specializacij oz. Povzeto po uradnem Twitter časa in kraja začetka priprav- zagotovilo za kritje stroškov profilu Sveta za izobraževanje pri ništva v urgentni medicini pri vsebin specializacij in pripravni- Zdravniški zbornici Slovenije (@ akreditiranih izvajalcih, štva, SiZ_ZZS) - https://twitter.com/SiZ_–– ZA uvedbo sekundariata po –– ZA ohranitev samostojne vloge ZZS. strokovnem izpitu, opravljanje ZZS pri določanju števila mest na sekundariata po izbiri do šest mesecev v dvomesečnih blokih in Na podlagi 22. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 13. 12. 2007, 16. 12. 2008 ter 6. 10. 2016 (uradno prečišče- no besedilo)) ter 19. in 30. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM NADOMESTNE VOLITVE za poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije za volilno enoto ST2 (Zobozdravniki LJ) regije zaposlenih zobozdravnikov Slovenije za 15. junij 2017Poslanca skupščine Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah.Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti. Mag. Marko Bitenc, dr. med. predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISISZ18bornicaJunij 2017Slavnostna podelitev listin Iz 428. Biltena, 21. 4. 2017 Wallas smo združili spomine na in njihove družine so nagovorili dr. opravljeno pot izobraževanja in Zdenka Čebašek - Travnik, predsed- Veselje in ponos je bilo zaznati v podprli mlade zdravnike in zobo- nica zbornice, prim. asist. DeanModri dvorani, ko smo na zdaj že zdravnike na njihovi samostojni Klančič in dr. Diana Terlević Dabićtradicionalni prireditvi podelili poklicni poti. Zbrane mlade zdravnike (govori so objavljeni na spleteni stranilicenčne listine novim specialistom. zbornice). Veselo razpoloženje je šePod voditeljstvom Polone Lečnik poudarila glasbena skupina Bassless. Zahvala datnem obdobju. Ob primopredajah Pravilniki in drugi akti med prejšnjim in sedanjim vodstvom Uvodnik 429. Biltena, 4. 5. 2017 smo se prepričali, da so opravili Začeli smo z zbiranjem pripomb veliko dela v dobro vseh članov za prenovo zborničnih aktov. Nekateri Izvršilni odbor Zdravniške zborni- zbornice, zato je prav, da se jim za potrebujejo le manjše popravke,ce Slovenije se je sestal na svoji drugi opravljeno delo zahvalimo in jih druge pa čaka temeljita sprememba.seji v tem mandatu. To je bilo prvo vabimo, da s svojimi izkušnjami, Vsi akti so dostopni na spletni stranidelovno srečanje v novi in hkrati idejami in pripombami delujejo v zbornice https://www.zdravniskaz-popolni sestavi vseh predsednikov dobro vseh nas tudi v prihodnje. bornica.si (Zbornica za člane - Pravniodborov. Po razmeroma dolgem Nekateri so postali redni člani novega akti in kodeks), pripombe na posame-nedelovanju izvršilnega odbora se je vodstva, drugi pa so izrazili priprav­ zna besedila pa, prosim, pošljite čimnabralo veliko točk dnevnega reda, od ljenost za sodelovanje v prihodnje. prej. Poleg statuta in poslovnika okaterih poudarjam tri: Želim si, da bi se dobro in k sodelova- delu ZZS, bodo v prvi vrsti prenove nju naravnano vzdušje, ki ga je bilo deležni Pravilnik o delu razsodišča terZahvala zaznati na vseh prvih sestankih Pravilnik o denarni pomoči ZZS. odborov, preneslo tudi v prihodnje Izvršilni odbor je sprejel sklep o delovanje zbornice. Preprečevanje nasiljajavni zahvali vodstvu zbornice in v zdravstvuvsem članom odborov in komisij,tožilcu, namestniku tožilca, članom Sklenili smo, da se ustanoviobeh razsodišč ter uredništvu revije oziroma obnovi delovna skupina zaIsis za vse doseženo v prejšnjem man-

Revija ISIS Zbornic1a9Junij 2017preprečevanje nasilja v zdravstvu. izobraževanja vključevale tudi stro- Izvršilni odbor se bo v maju inDelovna skupina se bo povezala z kovno pomoč in podporo prihodnjim juniju sestajal vsaka dva tedna (obZbornico zdravstvene in babiške nege žrtvam nasilja – da jim po travmatič- četrtkih popoldne), da bi tako čimSlovenije – Zvezo strokovnih društev nem dogodku ne bi bilo treba skrivati prej prešli na sprotno obravnavomedicinskih sester, babic in zdrav- težav ali celo skrivaj iskati pomoči zadev.stvenih tehnikov Slovenije in drugimi zase. Vsi, ki bi želeli sodelovati v tejstrokovnjaki, ki že delujejo na tem delovni skupini, sporočite svoj naslov Dr. Zdenka Čebašek - Travnikpodročju. V načrtu imamo pripravo gospe Mojci Vrečar, e-naslov: mojca. Predsednica Zdravniške zbornicepovezovalnih aktivnosti, ki bi poleg [email protected]. SlovenijeJavna pooblastila Zdravniške zbornice SlovenijeUvodnik 430. Biltena, 11. 5. 2017 V laični javnosti, pa tudi med člani imeli, so jo izgubili ali prostovoljno ne dovoljujejo niti predpisi nitizbornice se pojavlja vprašanje, kaj se vrnili). delovanje zbornice. Tudi seje obehdogaja z izvajanjem javnih pooblastil, odborov morajo biti namreč napove-ki jih ima ZZS. Gre za tri med seboj Sam postopek mora potekati po dane in pripravljene v skladu s po-ločene oblike pooblastil, ki smo jih Pravilniku o strokovnem nadzoru s slovnikom.predstavili tudi na spletni strani svetovanjem. Strokovni nadzor izvajazbornice, https://www.zdravniskaz- nadzorna komisija, ki je sestavljena iz Nikakor ne želim, da bi kdorkolibornica.si/. Gre torej za tiste dejavno- dveh do petih članov – nadzornih razumel to pojasnilo kot opravičilo zasti zbornice, zaradi katerih je zakon- zdravnikov. Nadzorne zdravnike relativno dolgotrajne postopke,sko določeno obvezno članstvo za imenuje izvršilni odbor zbornice na vendar moramo upoštevati čas, ki jezdravnike in zobozdravnike. predlog odbora za strokovno-medi- potreben za izvedbo nadzora. Pri tem cinska vprašanja. Iz napisanega sledi, moramo upoštevati tudi redne delov- Tokrat želim predstaviti poobla- da je komisijo mogoče imenovati le po ne obveznosti nadzornikov, ki sostilo za izvajanje strokovnih nadzorov. tem postopku – torej v zaporedju izkušeni strokovnjaki na svojemTi so redni (načrtovani) ali izredni (ob obeh sej odborov. Običajno je to v področju in morajo za odhod nadoločenih neželenih dogodkih). Ker se roku enega meseca, lahko pa zaradi nadzor ustrezno prilagoditi svojepogosto postavlja vprašanje, zakaj različnih razlogov traja dalj časa. V urnike dela.zbornica potrebuje toliko časa, da določenih primerih je člane nadzorneopravi določen nadzor, želim to na komisije težko določiti, posebno Pomembnejši kot hitrost oz.kratko pojasniti. takrat, ko gre za ozko usmerjeno potreben čas za izvajanje nadzorov je subspecialistično dejavnost. njihov rezultat, se pravi ugotovitve. Strokovni nadzor zbornice seopravi nad poklicnim delom posame- Izvajanje nadzorov s strani zdrav- Dr. Zdenka Čebašek - Travnikznega zdravnika – torej gre za stro- niške zbornice ni in ne more biti Predsednica Zdravniške zbornicekovno oceno ustreznosti zdravnikove- »urgentna dejavnost«, saj nam tegaga ravnanja v določenih situacijah in Slovenijene za oceno drugih članov zdravniš-kega tima. Vprašanje, kdaj bo zborni- Zdravniki nasprotujemo sprejetjuca opravila nadzor na določenem sprememb Zakona o zdravstvenioddelku, moramo postaviti bolj dejavnostinatančno: torej kdaj bo opravljenstrokovni nadzor pri določenem Iz 430. Biltena, 11. 5. 2017zdravniku, lahko tudi več zdravnikih.Zato lahko začnemo s pripravami na Spoštovani, membe ne prispevajo k izboljšanjunadzor šele takrat, ko ta imena ima- Vlada RS je v zakonodajni posto- delovanja zdravstvenega sistema alimo. Še bolj natančno: zbornica koristim bolnika, temveč ustvarjajoopravlja strokovni nadzor nad zdrav- pek vložila predlog sprememb Zakona nove omejitve za delo zasebnihniki, ki imajo licenco zbornice in o zdravstveni dejavnosti. V Zdravniški zdravnikov in dodatno delo zaposle-opravljajo zdravniško službo v Repu- zbornici Slovenije sprejetju predloga nih zdravnikov.bliki Sloveniji. Torej ne moremo nasprotujemo, ker predlagane spre-opravljati nadzorov nad zdravniki, kitakšne licence nimajo (je niso nikoli

Revija ISISZ20bornicaJunij 2017 Konkretne rešitve so za zdravnike kot odgovorni nosilec v javnem razen če bo drugi delodajalecin zobozdravnike sporne, ker predlog zavodu. Omejitev velja tudi za javni zavod.zakona: zdravnike, ki dejavnost že Zgoraj navedene omejitve pred-–– mladim zdravnikom onemogoča opravljajo kot zasebniki in ob stavljajo očitno kršitev ustavne uveljavitvi zakona tega pogoja pravice zdravnikov do svobode dela, odprtje zasebnih praks, ne bodo izpolnjevali. Zaradi svobodne gospodarske pobude in–– onemogoča podeljevanje novih omejitve bo oteženo tudi zapo- nasprotujejo tudi evropskemu prav- slovanje mladih v javnih zavo- nemu redu. Zaradi tega bomo v koncesij in otežuje podaljševanje dih. naslednjih tednih z zdravniki z vsemi trajanja obstoječih, 2) Pogoj za podelitev koncesi- zakonitimi sredstvi nasprotovali–– na nedopusten način omejuje je je, da noben zdravstveni sprejemu škodljivega zakona. Zdrav- svobodo dela zaposlenih zdravni- dom ali bolnišnica (torej niška zbornica je o sporni vsebini kov. javni zavod) ne izkaže zakonodajnega predloga obvestila 1) Delo mladih zdravnikov bo po interesa za izvajanje dolo- tudi Evropsko komisijo. čenega programa zdrav- Predlog zakona lahko najdete na sprejetju zakona bistveno stvenih storitev. Takšna povezavi: http://imss.dz-rs.si/ omejeno, saj se uvaja nov ureditev pomeni konec novih imis/8be7f340d47710cad7d2.pdf. institut »odgovornega« nosilca koncesij, saj so javni zavodi Na povezavi https://www.dz-rs. zdravstvene dejavnosti. Med vedno zainteresirani za »izvaja- si/wps/portal/Home/mediji/kontak- pogoji, ki jih bo moral nje« programov zdravstvenih tneOsebe lahko najdete e-naslove izpolnjevati odgovorni storitev, tudi če za to nimajo poslanskih skupin. Splošna razpra- nosilec, je tudi pet let zaposlenih dovolj zdravnikov. va o zakonu bo v državnem delovnih izkušenj, prido- Enak pogoj velja tudi za podalj- zboru že 22. 5. 2017, zato vas bljenih po licenci. šanje koncesije, na podlagi vabimo, da svoja stališča o zako- česar lahko zaključimo, da nu v čim večjem številu delite s Vsak delodajalec (tudi javni večine koncesij po izteku poslanci državnega zbora. zavod) bo moral imeti zaposle- njihovega trajanja ne bo več nega po enega odgovornega mogoče podaljšati. Dr. Zdenka Čebašek - nosilca za vsako vrsto zdrav- 3) Zdravniki, zaposleni v Travnik, dr. med. stvene dejavnosti, ki jo izvaja. javnih zavodih, bodo pri Predsednica Zasebni zdravnik bo moral te drugih delodajalcih (ali kot pogoje izpolnjevati sam. Nave- zasebniki) lahko delali Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. deno pomeni, da noben zdrav- največ osem ur na teden, Predsednik odbora za zasebno nik, ki še ni pridobil pet let delovnih izkušenj po prejemu dejavnost licence, zdravniške službe ne bo mogel izvajati kot zasebnik, nitiIzgorevanje irskih zdravnikovIz 430. Biltena, 11. 5. 2017 Nova študija o počutju zdravni- delo ne dopušča dovolj časa zakov je pokazala, da se le polovica družino.irskih zdravnikov dobro počuti insvoje počutje opisuje kot normalno Zdravniška zbornica Slovenijepsihično stanje. Dve tretjini zdrav- omogoča svojim članom, da se vnikov tudi ne želi, da bi kdo vedel za primerih izgorelosti in prekomerneganjihove psihične težave, kar razkri- delovnika obrnejo na zdravniškegava visoko stopnjo stigmatizacije v ombudsmana. Podatki so objavljenisami stroki. Kljub temu pa tretjina na intranetni strani zbornice.irskih zdravnikov poroča o izgorelo-sti, iz poročila pa je razvidno, da kotzelo slabo ocenjujejo ravnotežjemed delom in zasebnim življenjem.Kar 60 odstotkov jih meni, da jim

Revija ISIS Aktualn2o1Junij 2017Izzivi humanitarne medicinev SlovenijiDimitar Anakiev, dr. med., vodja mobilne pro bono azilne ambulante,Ljubljana Kaj je »humanitarna medicina«? Vsebinska 350 prosilcev za azil, nameščenih na Viču,definicija poudarja predvsem naravnanost Kotnikovi in v Logatcu. Slovenski azilni zakonmedicinske prakse na človekove pravice in (čl. 86) namreč prosilcem za azil v Sloveniji nečlovekovo dostojanstvo. Nekateri menijo, da je dovoli primarne zdravstvene oskrbe. S tem jemogoče humanitarno medicino definirati le s slovenska država znova (po izbrisanih) postalapomočjo zunanjih dejavnikov – kot medicino, ki množična kršiteljica človekovih pravic; ustvarje-jo izvajajo politično neodvisni zdravniki v izre- ni so tudi izredni pogoji, ki politično neodvisnimdnih pogojih. Načelo politične neodvisnosti zdravnikom nalagajo humanitarno delovanje.zdravnika loči humanitarno medicino od social- Večina med prosilci za azil živi v Sloveniji več letne medicine (pomoč revnim), ki je večinoma in ne morejo biti brez osnovne zdravstveneodvisna od sistema (države in javnega zdravstva oskrbe. Država zlorablja medicino za odganjanjeoz. cerkve in človekoljubnih organizacij). ljudi iz Slovenije. Prvi program humanitarne medicine v Po odhodu Belgijcev vlada seveda nočeSloveniji je leta 2016 začela belgijska organizaci- financirati humanitarne dejavnosti v izrednemja Zdravniki sveta (Médecind du Monde/Dokters stanju, ki ga je sama povzročila. Zato je pro bonovan de Werld). Kot vodja njenega programa edini možni način humanitarnega delovanjarazvoja medicinske oskrbe prosilcev za azil v politično neodvisnih zdravnikov v Sloveniji.Sloveniji sem tudi vodil mobilno zdravstveno Septembra 2016 smo v nekdanji tovarni Rogekipo, ki je zdravstveno oskrbovala okoli 300 do odprli azilno ambulanto. Do konca aprila 2017Ambulanta v prostorih nekdanje tovarne Rog.

Revija ISISA22ktualnoJunij 2017Dimitar Anakiev, dr. med., in medicinska sestra Maja Zupančič. Asylees, v katerem so politično neodvisni zdravnice in zdravniki,smo v njej opravili približno 150 dela smo naš projekt humanitarne sestre in tehniki, študentke medicinepregledov, vključno s stomatologom, pomoči azilantom imenovali »Mestna in laični aktivisti. Dobro sodelujemo ski dela v svoji zasebni ordinaciji, in bolnica Franja«. Decembra 2016 je kolegi iz socialne in javne medicinepregledi, ki jih opravljamo na t. i. bilo registrirano humanitarno združe- ter poskušamo začeti spremembo 86.»rezervnih« lokacijah. Zaradi načina nje Zdravniki za azilante/Doctors for člena azilnega zakona. Kar zadeva politično odvisni del stroke, je situacija drugačna. Strokov- na združenja se niti ne zavedajo humanitarnega problema, kaj šele da bi obravnavala perečo temo in izrazila svoje cenjeno mnenje. Še bolj zaskr- bljujoča so posamezna, očitno politič- no zelo odvisna mnenja – nekateri namreč menijo, da je slovenski narod premajhen, da bi spoštoval človekove pravice prosilcev za azil. Ali je torej slovenski narod nekakšen invalid med narodi, ki spoštujejo človekove pravi- ce? Strah in politični stereotipi, ki jih je posejala politika, očitno najdejo plodna tla povsod, tudi med zdravniki. Danes, ko je na čelu Zdravniške zbornice Slovenije nekdanja zagovor- nica človekovih pravic v vladi Sloveni- je, pričakujemo, da se bo zbornica začela zanimati tudi za človekove pravice, ki izhajajo iz Hipokratove prisege.»Ne čakaj, postani darovalec«Družbeno odgovorna akcija za ozaveščanje o darovanju organov in tkivBarbara Uštar, Zavod RS za presaditve organov in tkiv odzivamo v najkrajšem mož­Slovenija-transplant nem času ter navezujemo inPrim. Danica Avsec, dr. med., Zavod RS za presaditve vzdržujemo dolgoročen doberorganov in tkiv Slovenija-transplant odnos z novinarji.Komunikacija s strokovno in V zavodu ST v prvi vrsti skrbi- Zavedamo se omejitev kam-splošno javnostjo in ozavešča- mo za strokovno točnost dej- panj za dvig ozaveščenost in knje o pomenu darovanja orga- stev in podatkov o tej po- tem dejavnostim ne pristopa-nov in tkiv je ena od temeljnih membni veji medicine in s tem mo aktivno, se pa kljub temunalog javnega zavoda za pre- povečujemo zaupanje tako vedno odzovemo na pobude, ssaditve organov in tkiv RS strokovne kot splošne javnosti. katerimi se na nas obračajoSlovenija-transplant (ST), ki je Mediji so pri tem naš strateški različne zainteresirane skupi-opredeljena tudi v zakonodaji. partner, zato se jim vedno ne. V zadnjih letih smo tako sodelovali v kar nekaj odmev- nejših akcijah za ozaveščanje

Revija ISIS Aktualn2o3Junij 2017široke javnosti. Med drugim darovanja organov in tkiv in spodbu- bili pripravljeni sodelovati pri aktiv-smo leta 2012 skupaj s Sindi- diti čim večje število ljudi k opredeli- nostih v okviru kampanje.katom profesionalnih igralcev tvi za darovanje. Dogovorili smo se,nogometa Slovenije, Sloven- da bodo v agenciji pripravili idejno Zelo so nam prisluhnili ponudnikiskim društvom Transplant in zasnovo kampanje, v Slovenija-trans­ oglaševalskega prostora, ki so zaradiagencijo Ogilvy sodelovali v plantu pa jih bomo podprli z ustrezni- pomena akcije za celotno slovenskoakciji »Podaj naprej«, leto mi strokovnimi informacijami. družbo brezplačno ponudili zakupkasneje z Nogometnim klubom oglasnih površin in oglasnih termi-Maribor v akciji »V‘jolčna je Cilj kampanje so želeli v AV studiu nov. Odlično so se odzvali tudi mediji,ljubezen večna« in v letu 2014 podpreti tudi kot podjetje in zato smo preko katerih so bile posredovanez Radiem Slovenija 1 in Rde- sodelavci Slovenija-transplanta za ključne informacije o kampanji in očim križem Slovenije v odmev- njihove zaposlene izvedli dve preda- darovanju organov in tkiv.ni akciji »Daj življenju prilož- vanji o osnovah darovanja organov innost – povej naprej«. Največji tkiv, na katerih smo s samim predava- Potek kampanjeodziv doslej pa je dosegla njem, zlasti pa kasneje med živahnimdružbeno odgovorna kampa- pogovorom razrešili številne dileme, Uradni začetek kampanje je bilnja »Ne čakaj, postani darova- ki se pojavljajo med ljudmi, in odgo- 16. januarja 2017, ko so se po večinilec«, ki je potekala v začetku vorili na vsa odprta vprašanja. To je slovenskih krajev ob cestah, naletošnjega leta. bila tudi osnova za pripravo idejne križiščih, na avtobusnih in železni- zasnove kampanje. ških postajah, v čakalnicah večinePobuda in priprave zdravstvenih domov, v UKC Ljub- V drugi fazi so v agenciji pripravili ljana in v nekaterih fitnes studiih Poleti 2016 se je na zavod ST osnutke oglasnih gradiv, ki smo jih pojavili opazni rdeči plakati s sloga-obrnila velenjska agencija AV studio s sodelavci ST pregledali in pripravili nom akcije in pozivom k obiskupobudo za pripravo in izvedbo druž- strokovne vsebine za objavo na spletni spletne strani daruj.si. Na številnihbeno odgovorne kampanje, s katero bi strani kampanje www.daruj.si. Slo- največjih televizijskih in radijskihželeli doseči boljšo informiranost in vensko društvo Transplant smo postajah so začeli z objavo radijskihozaveščenost splošne javnosti glede prosili za izbor in dovoljenje za objavo in televizijskih oglasov. Oglasi so bili štirih zgodb ljudi s presajenimi organi objavljeni tudi na številnih spletnih in poiskali kontakte bolnikov pred straneh in v tiskanih medijih ter na presaditvijo, ljudi s presajenim profilu Facebook Slovenija-trans­ organom in svojcev darovalcev, ki bi planta.Primer plakata kampanje »Ne čakaj, postani darovalec«. Vzporedno smo se s številnimi mediji dogovorili za sodelovanje v smislu tematskih oddaj, prispevkov in intervjujev, v katerih so sodelovali strokovnjaki Slovenija-transplanta, zdravniki, ki sodelujejo v donorski in transplantacijski dejavnosti, ljudje s presajenimi organi, svojci darovalcev in bolniki, čakajoči na presaditev organa. Kampanjo so kot ambasadorji darovanja podprli tudi nekateri znani Slovenci, med njimi igralki Saša Pavček in Alida Bevk, raper Trkaj, paraolimpijski plavalec Darko Đurić in kolesar Primož Roglič. Da so odnosi z mediji med kampa- njo potekali optimalno in gladko, so skrbele strokovnjakinje za odnose z javnostmi iz podjetja IPPR, ki je svoje storitve prav tako ponudilo brezplač- no. V prvih treh tednih kampanje smo tako zabeležili preko 70 objav v različnih medijih, spletno stran

Revija ISISA24ktualnoJunij 2017Na zaključni prireditvi kampanje smo se zbrali sodelavci kampanje iz Slovenija- bilo v primerjavi z enakim obdobjemtransplanta, AV studia in podjetja IPPR, predstavnici Vala 202 in pokrovitelji kampanje v preteklih letih približno petkratiz vrst ponudnikov zakupa medijskega prostora. višje. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo glede števila opredelitev takodaruj.si pa si je v tem obdobju ogleda- zaznali tudi na našem profilu Face­ že presegli celoletno število vpisov vlo preko 11.000 obiskovalcev. book, kjer se je povečalo število register v preteklih letih. obiskovalcev, odzivov in všečkov. Prvi, najintenzivnejši del kampa- Poudariti velja, da so bili odzivi v Zaključek in poglednje se je odvijal tri tedne, ko smo veliki večini pozitivni. naprejimeli vsi sodelujoči polne roke dela.Uspešen zaključek prvega dela kam- Med in po končani akciji »Ne Kljub temu, da so se glavnepanje smo obeležili s srečanjem vseh čakaj, postani darovalec« je v registru oglaševalske aktivnosti zaključile že vsodelujočih in zastopnikov najpo- darovalcev organov po smrti število prvi polovici februarja, še naprejmembnejših medijev in sponzorjev. opredelitev precej naraslo, in sicer je beležimo povečano zanimanje javno-Ob prijetnem druženju smo se zahva- sti in medijev za področje darovanjalili vsem prisotnim za njihov prispe- organov in tkiv. Med drugim je navek in naredili kratek povzetek vseh ministrstvo za zdravje prišla civilnadejavnosti, vtisov in dosežkov. pobuda za spremembo zakonodaje, ki bi določala, da vsi državljani Republi-Rezultati ke Slovenije z rojstvom samodejno postanemo darovalci. Ministrstvo se zato nagiba k podpori pobude in pripravam aktivnosti za spremembo zakonodaje, kar podpiramo tudi v Slovenija-transplantu. Pobuda je sprožila nov val zanimanja javnosti in medijev, zato se načeloma že dogovar- jamo o nadaljevanju aktivnosti v okviru uspešne kampanje. Kakovost kampanje je potrdila tudi žirija na letošnjem oglaševalskem festivalu SOF, ki je kampanji dodelila Veliko nagrado SOF za družbeno dobro. Foto: Jana Šimenc Namen akcije je bil predvsem Iz slikovnega prikaza je razvidno izrazito povečanje števila opredeljenihozaveščanje in obveščanje najširše darovalcev v času kampanje.javnosti o pomenu darovanja. Doseglismo velik odziv ljudi, ki so se začeliaktivneje zanimati za to tematiko,zabeležen je bil odličen obisk spletnestrani www.daruj.si, ki si jo je vdobrih dveh mesecih ogledalo preko15.000 obiskovalcev. V zavodu Slove-nija-transplant se je izrazito povečaloštevilo telefonskih klicev in vprašanj,ki smo jih prejeli preko spletne straniin po e-pošti. Povečano aktivnost smo

Revija ISIS Persona2lia5Junij 2017 Opravljeni specialistični izpitiDzhamilyat Abdulkhalikova, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 19. 4. 2017Angela Arsova, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila 29. 3. 2017Jernej Avsenik, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil s pohvalo 27. 2. 2017Klemen Bedenčič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, izpit opravil s pohvalo 20. 4. 2017Mag. Vinko Boc, dr. med., spec., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 11. 4. 2017Ágnes Bokros, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila s pohvalo 27. 1. 2017Vesna Borovnik Lesjak, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 27. 3. 2017Anja Brodnjak, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila 22. 2. 2017Dajna Buić Rerečić, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 14. 2. 2017Romi Cencelj Arnež, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila s pohvalo 29. 3. 2017Marta Cvijić, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 23. 1. 2017Kliment Dajoski, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 24. 4. 2017Verica Filipova, specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, izpit opravila 14. 3. 2017Sergej Godec, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 29. 3. 2017Robert Golob, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil s pohvalo 18. 4. 2017Maja Gregorčič, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 4. 4. 2017Korina Hvala, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 10. 4. 2017Kristijan Jejčič, dr. med., specialist psihiatrije, izpit opravil s pohvalo 22. 2. 2017Tonja Jurjec, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 30. 11. 2016Dario Kalacun, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil s pohvalo 22. 2. 2017Ksenja Kmetič, dr. med., spec., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 20. 3. 2017Maja Knez Miklič, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 5. 1. 2017Anja Kokalj, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 22. 3. 2017Asist. mag. Luka Kopač, dr. med., specialist otroške nevrologije, izpit opravil 19. 4. 2017Jaka Kos, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 4. 4. 2017Ivan Kostadinov, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 19. 1. 2017Asist. dr. Bojana Krneta Đokić, dr. dent. med., specialistka čeljustne in zobne ortopedije, izpit opravila 23. 2. 2017Marija Krstić, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 21. 3. 2017Tanja Kuprivec, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 23. 2. 2017Maša Kušar, dr. med., specialistka abdominalne kirurgije, izpit opravila s pohvalo 28. 3. 2017Triša Lipovšek, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 19. 4. 2017Nataša Maguša Lorber, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 14. 2. 2017Asist. Tadej Ostrc, dr. dent. med., specialist stomatološke protetike, izpit opravil 7. 4. 2017Lea Papst, dr. med., specialistka infektologije, izpit opravila s pohvalo 28. 3. 2017Lidija Peterlin, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 20. 4. 2017Vesna Petković, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 6. 2. 2017Sašo Pjević, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil s pohvalo 21. 3. 2017Anuška Podovšovnik, dr. med., specialistka revmatologije, izpit opravila 22. 3. 2017Janez Pucelj, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil s pohvalo 29. 3. 2017Ana Ranc, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 13. 4. 2017

Revija ISISP26ersonaliaJunij 2017Dejan Remškar, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 3. 2. 2017Jelena Ristić Ilić, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila 20. 2. 2017Mirna Rogelj, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 3. 4. 2017Polona Savič, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, izpit opravila 19. 1. 2017Monika Smrkolj, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila 24. 2. 2017Katarina Šiško, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila s pohvalo 24. 2. 2017Marija Mateja Škufca Sterle, dr. med., spec., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 30. 3. 2017Mateja Špindler, dr. med., spec., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 7. 3. 2017Lenka Špirić, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 4. 4. 2017Petra Tomaževič Pupić, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila s pohvalo 16. 1. 2017Zala Tovšak, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila 18. 4. 2017Špela Trdina, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila 22. 2. 2017Nina Turnšek Hitij, dr. med., specialistka internistične onkologije, izpit opravila 9. 3. 2017Peter Vičič, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 24. 3. 2017 Asist. dr. Jernej Vidmar, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil s pohvalo 23. 1. 2017Katarina Zadravec, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 6. 3. 2017Gregor Zemljič, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil 3. 4. 2017Matjaž Zimic, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, izpit opravil 8. 11. 2016Andrea Zorman, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 1. 9. 2016Klara Železnik, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, izpit opravila s pohvalo 25. 4. 2017Darja Marija Žnidaršič, dr. med., spec., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 6. 3. 2017Irena Žorž, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila 29. 9. 2016 Čestitamo! Pevski sestav Še posebej vabimo tiste, ki morda razmišljate o tem, da bi se nam zdravnikov pridružili. Zaradi sodelovanja na tekmovanju pevskih zborov konec leta in krajše turneje na Norveško konec junija 2018 bi sprejeli v»Vox medicorum«, naše vrste vsaj en sopran, dva tenorja, en bas in morda tudi alt. nekdanji Avdicija bo septembra oz. po dogovoru. Kandidati se lahko dogovorite za avdicijo po telefonu 031 375 725 ali 01 522 31 36»Medicinski oktet«, oz. preko e-naslova: [email protected] vabi na svoj letni koncert, ki bov petek, 2. junija, ob 20. uriv Mestnem muzeju v Ljubljani. Prijazno vabljeni!

Revija ISIS Iz Evrop2e7Junij 2017Državljanska pobuda»SOS medicina«:26.800 izjav podporePrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Državljanska pobuda (Volksbegehren), ki jo ke, povrnitev stroškov za honorar pri zdravnikihje sprožila zdravniška zbornica Spodnje Avstrije po izbiri (Wahlarzt) in neposredno izročanjein ki sta jo podprli tako koroška kot dunajska zdravil pri svojem zdravniku (niedergelassenerzdravniška zbornica, je dosegla že 26.811 glasov Arzt, zdravnik s koncesijo).podpore. Tako je »... preskočila že prvo oviro«,se veseli dr. Christoph Reisner, predsednik Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 4, 25.spodnjeavstrijske zdravniške zbornice. Namreč, februar 2017to je uvod v akcijo zbrati 8.401 podpis. Cilj pa jezbrati več kot 100.000 podpisov, da bi se Opomba: Državljanska pobuda (avstrijskoparlament vsebinsko začel ukvarjati s proble- prebivalstvo očitno brezpogojno podpira svojemom. V tej državljanski pobudi se zahteva zdravnike) zajema vse tisto, kar avstrijskoohranitev posameznih zdravniških ordinacij, zdravništvo (zbornice) domneva, da bo izgublje-skupinskih praks, ohranitev najvišjih mej no ob napovedani reformi avstrijskega zdravstva,zdravniškega delovnika za bolnišnične zdravni- ob uvedbi centrov primarne oskrbe po skandi- navskem vzorcu.Ministrica »kot Dan Brown«Prevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Pamela Rendi - Wagner je prva habilitirana strokovnega področja epidemiologije v kakemzdravnica, ki je postala ministrica. Znanstvenica filmu v slogu Dana Browna.« Časopis Oberöster-in strokovnjakinja za javno zdravstvo, ki zna reichische Nachrichten meni, da ji velja prisluh-elegantno objadrati protislovne teme ter si zmore niti, zato ker »... ji uspeva, da zapletene medse-nabirati točke tudi v medijih. bojne odvisnosti preprosto postavi na skupni imenovalec«. Tudi pred javnostjo ne kaže kake plahosti. Pošestih letih vodenja Sekcije III za javno zdravstvo Ob njenem imenovanju za ministrico jetega tudi ne bi mogla. Ognjeni krst je kot vodilna rektor Medicinske univerze Dunaj izjavil tole:uradnica doživela v oddaji Zeit-im Bild-II (Čas v »Veseli me, da je Pamela Rendi - Wagner kotsliki). Če je bilo treba v zadnjih letih razložiti izkazana zdravstvena strokovnjakinja in izobli-kako zdravstveno katastrofo, se je pojavljala v kovana znanstvenica prevzela ta pomemben poli-središču zanimanja medijev. Npr. jedrsko nesre- tični urad, in ji ob tem kariernem koraku prisrč-čo v Fukushimi, bolj pogosto obolevanje za no čestitam.«ošpicami ter infekcije zaradi EHEC (enterohe-moragična Escherichia Coli). Leta 2011 je časo- Pred sedanjo ministrico je bila sicer celapis Kronen Zeitung zapisal, da »... zdravstvena vrsta zdravnic in zdravnikov, ki so bili ministri. Adirektorica deluje kompetentno. To je ženska, ki Pamela Rendi - Wagner je prva, ki ima habilita-je videti tako, kot bi si predstavljali profesorico cijo. Njeno habilitacijsko delo je bilo naslovljeno Preventiva s cepljenjem. Na strokovnih srečanjih

Revija ISISI2z8EvropeJunij 2017je referentka, ki jo poslušalci radi rečeno zgoraj – radi vidijo in vivo.vidijo. Ona je tista oseba, ki stoji za Obe predstavitvi zvenita ministriciprojektom Österreichischer Impfplan. nekako naklonjeno, pa četudi je jasno, da bo Pamela Rendi - Wagner nada- Kot izkazana privrženka cepljenja ljevala reformo z uvajanjem t. i.pa se Rendi - Wagner izogiba vročim Primarnih centrov oskrbe, ki jimpolitičnim spopadom. Kot poročajo celotno avstrijsko zdravništvo ostromediji, nasprotuje splošnemu obve- nasprotuje. Se pravi, res je vrednoznemu cepljenju. Obvezno cepljenje razmišljati o kulturi obeh zapisov, karza zdravstveno osebje bo preverjala le je seveda odraz še kar dolge tradicijepo pravniških vidikih. demokracije v Avstriji. In mediji iz ministrice ne zmorejo Komentar II: 1) Romani Danaprav lahko izbezati, da bi se izrekala Browna (Da Vincijeva šifra, Angeli inproti Avstrijski zdravniški zbornici; demoni) mi niso všeč, zato ne obžalu-zavzema se za kompromis. jem, da ne vidim nobene slovenske političarke, ki bi bila (po pameti in Vir: Aerzte Steiermark, april videzu) primerna za nastopanje v2017 kakem filmu. 2) In bojim se, da tudi rektor UL oz. UM nima kakih poseb- Komentar I: O predstavitvi nove nih razlogov za čestitke politikom. 3)ministrice v Österreichische Ärztezei­ In jasno je, da je naša intelektualnatung sem že poročal. Pa vendar se mi kritična masa takšne vrste, da nobenzdi vredno, da poročam še enkrat, slovenski medij ne more poročati, datokrat iz revije zgoraj. Vredno je »... nekomu uspeva, da zapleteneprebrati ves, kar tri strani dolg zapis, medsebojne odvisnosti preprostoob katerem izstopa celostranska postavi na skupni imenovalec«.portretna fotografija dr. Pamele Rendi- Wagner. Tako je jasno, da jo – kot jeDr. Lucas Stärker: Študij medicine:sprejemni testi so kontraproduktivniPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 7, 10. april [email protected] Opomba: Proti sprejemnim testom govori univerzah je strah, da bi slednje V septembru 2015 je bilo v Öster-dejstvo, da testi preverjajo znanje od preplavili študenti iz drugih držav reichische Ärztezeitung objavljenoprej. Ali je dokaz o znanju naravoslov- EU. A to je mogoče uravnavati na zelo čustveno pismo zdravnice (nanih predmetov hkrati tudi dokaz, da drugih ravneh, ne pa s sprejemnimi visokem položaju v avstrijski zdrav-bo kandidat dober zdravnik? Seveda testi. stveni hierarhiji) in hkrati razbesnje-ne! Odločilno vprašanje je: Hočemo ne mame. Bruhala je ogenj in žveplo,imeti dobre študente ali čez nekaj časa Bolje in bolj strokovno bi bilo, da ker njena hči že drugič ni opraviladobre zdravnike? In če so (avstrijske) bi vsakdo, ki želi postati zdravnik, svoj sprejemnega testa in mora študirati vženske manj uspešne kot moški, to še študij medicine lahko tudi začel. Bratislavi.ne pomeni, da bodo slabše zdravnice. Medicinski študij visoke kakovosti Dr. Lucas Stärker je visok uradnikSkratka: Avstrija si ne more privoščiti, avtomatično poskrbi za to, da vsak v avstrijski zdravniški zbornici.da bi prezgodaj, s sprejemnimi testi, začetnik (bruc) ne postane tudi Menim, da je članek poziv h klasičnizavračala mlade talente. zdravnik. Število študijskih mest naj obliki selekcije z izpiti. se torej spet poveča; dobra generacija Eden od argumentov za sprejem­ zdravnikov prihodnosti bo zagotovone teste na (avstrijskih) medicinskih vredna te večje količine denarja!

Revija ISIS Iz Evrop2e9Junij 2017Zdravstveni referenti zahtevajoveč študijskih mestPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Zdravstveni referenti zveznih zajemajo socialnih kompetenc (kandi- ponudbe, da bi se naseljevali podežel so ponovno zahtevali več študij- datov). Skupaj z gradiščanskim deželnih regijah.skih mest na medicinskih univerzah. deželnim svetnikom NorbertomPredvsem pa so kritizirali postopek Darabosom (SPÖ) se zavzema za Vir: Österreichische Ärztezeitungizbire, ki, kot meni Beate Prettner odpravo omejitev pri sprejemih (na št. 7, 10. april 2017(SPÖ), koroška zdravstvena deželna medicinske univerze). Hkrati naj bi sesvetnica, »išče napačna merila«, ki ne za zdravnike ustvarile privlačneRačunalniška tomografijain magnetnoresonančno slikanje:soglasje za čakalne dobePrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Po dolgotrajnih pogajanjih okoli naj bi vsi pacienti za tovrstno preiska- nobenih prednosti. Povečane stroškedolgih čakalnih dob za računalniško vo dobili termin znotraj 20 delovnih bi si delili obe ustanovi.tomografijo (CT) in magnetnoreso- dni. Medicinsko nujni primeri naj binančno slikanje (MRI) sta gospodar- termin prejeli prej – glede na stopnjo Vir: Österreichische Ärztezeitungska zbornica in socialno zavarovanje nujnosti znotraj petih delovnih dni; št. 7, 10. april 2017dosegla soglasje. Od leta 2018 naprej zasebni pacienti pri tem ne bi imeli IT-ITp-opdopdopronrinkioktoičteičke:kn:anvaovdoildailzaazparpijarivjaovvo fvorfourmum IT-podporni kotiček: navodila za prijavo v forumVsi čVlasinčilzabnoirznbiocernlaichekloahpkoonpoovenmovdeomstdoopsattoepdaotefodroufmorautmerattaemr tiazmeiznmjuejentjeujmetneemnjneeinnjepoinglpeodgel.edZea.dZoastdoopsstoepmsoermatoerpartiejapvriitjiavvistvi ovjspvroojfpilrnoafilspnlaestnpiletnistranstirzabnoirznbiocern. ice.sVtsriačnlPiaznrbiiozPjrbanorviricjneaai.cvevalafhovkrofupoomrnuovmvemtrvedothsrteokphoatrekadokorfiaohrkuimha ter tam izmenjujete mnenje in poglede. Za dostop se morate prijaviti v svoj profil na spletni P1. rPio1ja.uPvsopaeušsvnpiefpšonriirjapuvrmijvavpvirvotfpirlreokhflikl nkklioitkernvaitdekevishndeemsnzegmorzngjoermnjkeomtukontaugnuamgbum»Fbo»ruFmor«u,m«, ki sekinsaehnajaahzarjavzernavgeunmgbuamzbvaazšivmašiimmenimomenionmpirniimprkiiommk.om. 1. Po uspešni prijavi v profil kliknite v desnem zgornjem kotu na gumb »Forum«, k2i. sOe2dn.pOarhldaapjsraelazbrsoaevvbesnotogvpsuntmoapbsntaraazsnvtarfoašinrmufmoimrau,emknjaoe,mrksjieenrbpsoersitibemossktkoelmisk.okmliknoma gnuamgbum»Sbo»dSeloudj«eluj« lahkloahvkkoljuvkčilljiuvčirliazvnroavzrnsotvnresrtnazeprraazvper,advel,ildieslviloijsavmojnaemnjnae,nzjnaa, nznjeainnjeniandnraugderungaečinnačin 2so. uOssdtovpuarsrltajvasalierfjboaolriuvfmostr.oupmn.a stran foruma, kjer se boste s klikom na gumb »Sodeluj« lahko vključili v raznovrstne razprave, delili svoja mnenja, znanje in na druge način 3so. uZsa3t.vZasrajkavlsniaafkodrnaulanmdjai. ldnojsi tdoopstdoopfdoroufmoraumoarmatoerbaittei bpirtiijapvrlijeanviljnenaisnpalestpnliesttnriasntirani ZdraZvdnriašvkneišzkbeorznbiocren. ice. 3. Za vsak nadalnji dostop do foruma morate biti prijavljeni na spletni strani Zdravniške zbornice.

Revija ISISZ30dravstvoJunij 2017Odprto pismo predsednikudržave, predsedniku vlade,predsedniku državnega zborain poslanskim skupinamdržavnega zboraStrokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije odločno nasprotujepredlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in Ukrep je v očitnem nasprotju z evropskimzobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) podaja konkurenčnim pravnim okvirom. Da sodijonajostrejši protest nad predlogom sprememb zdravstvene storitve med tržne storitve poZakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Vlada evropskem pravu, javna zdravstvena služba paRS potrdila dne 20. 4. 2017. V predlogu ne pod režim storitev splošnega gospodarskegavidimo rešitev, ki bi objektivno lahko izboljšale pomena, je že desetletja vzpostavljena sodnakakovost in dostopnost zdravstvenih storitev za praksa evropskega sodišča, enako določajo tudibolnike. Prepričani smo, da bo učinek zakona vsi evropski predpisi s področja konkurenčnegaravno nasproten, saj se bodo s postopno ukinitvi- prava. V tem okviru je po Pogodbi o delovanjujo koncesij čakalne dobe le še podaljšale, vedno EU vsem ponudnikom zagotovljena svobodaveč pacientov pa bo prisiljenih iskati storitve v opravljanja storitev, svoboda ustanavljanja,samoplačniških ambulantah. Predlog zakona državi pa je prepovedano dodeljevanje nedovo-je zaradi neenakopravne obravnave slo­ ljenih državnih pomoči in prepovedano omejeva-venskih zasebnih zdravnikov in zobo­ nje konkurence med izvajalci. Vse našteto jezdravnikov do javnih zavodov (in tujih Vladi RS dobro poznano, saj se pred Evropskoponudnikov!), diskriminacije mladih komisijo pravkar vodi postopek s prijavo zaradizdravnikov in zobozdravnikov ter omeje­ nedovoljenih državnih pomoči, ki jih RS dodelju-vanja dela zaposlenih zdravnikov in je javnim zdravstvenim zavodom.zobozdravnikov v očitnem nasprotju zUstavo RS in evropskim pravnim redom. Na podlagi navedenega trdimo, da VladaZ omejevanjem konkurence med izvajalci zdrav- RS sistematično ignorira evropski pravniljenja predlog pod vprašaj postavlja tudi neovira- red, vendar ne v celoti: storitve, ki jih bodo vno izvajanje ustavne pravice zavarovanih oseb do bodoče izvajali le še javni zavodi, lahko danes (inzdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Zaradi predlog zakona tega ne spreminja) v bremevsega navedenega napovedujemo, da slovenske zdravstvene blagajne prosto (brezbomo sprejetju zakona nasprotovali z koncesije) opravljajo tuji zasebni izvajalci – zavsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi. državno mejo ali pa v Sloveniji. Naša vladaHkrati pozivamo, da zakona, zaradi nje­ namreč dosledno izpolnjuje vse zaveze do Brus­gove neskladnosti z Ustavo RS in evrop­ lja, kadar je treba tujim izvajalcem omogočitiskim pravnim redom ter preštevilnih prosto izvajanje storitev za slovenske zavarovan-pomanjkljivosti in popolnoma nesprejem­ ce, ko pa je treba enakopravno obravnavo zago-ljivih predlogov rešitev obstoječega siste­ toviti domačim ponudnikom, evropski pravnima zdravstva, ne podprete. red po mnenju vlade ne velja več. Najodločneje nasprotujemo uzakonitvi Zasebni zdravniki in zobozdravniki se zatoprednostne pravice javnih zavodov do sprašujemo, kakšno korist imajo bolniki od tegaizvajanja zdravstvenih storitev, s čimer nezakonitega favoriziranja javnih zavodov (inpredlog zakona onemogoča nadaljnje podeljeva- tujih ponudnikov) v razmerju do domačihnje koncesij domačim zasebnim izvajalcem. zasebnih izvajalcev. V mandatu aktualne vlade je bilo po zaslugi ministrstva za

Revija ISIS Zdravstv3o1Junij 2017zdravje podeljeno rekordno svobode ustanavljanja, zasebne kov o tem, koliko dobička so ustanovi-nizko število koncesij, hkrati pa ambulante še naprej lahko ustanavlja- teljice (občine) prelile v svoje prora-smo lahko priča najdaljšim li mladi zdravniki in zobozdravniki iz čune in s tem trajno odvzele izčakalnim dobam v zgodovini, po­ drugih evropskih držav. Ukrep ni le »javnega zdravstva«. Ob tem je zelovečal se je delež bolnišnic z diskriminatoren, ampak tudi nelogi- pomenljivo dejstvo, da je iz besedilaizgubo in mediji vsakodnevno čen, saj bodo po mnenju predlagatelja predloga, ki ga je sedaj sprejela vlada,poročajo o korupcijskih aferah v iste osebe hkrati usposobljene za izpadla določba, po kateri ustanovite-zdravstvu – seveda v javnih zavodih. samostojno delo v javnem zavodu (ali lji dobička (presežek prihodkov nadOb vsem govorjenju vlade o javnem pri drugem delodajalcu), ne pa v odhodki) javnemu zavodu ne bi moglizdravstvu se povečuje ravno delež zasebni praksi. Ponovno je zaznati odvzeti.bolnikov v samoplačniških ambulan- močan interes javnih zavodov potah, kar je neposredna posledica zadrževanju (v zaposlitvi) mladih Kakšne spremembepredolgih čakalnih dob. V razvitem zdravnikov in zobozdravnikov, ki bo SZZZZSsvetu se pod pojmom javno zdravstvo bodo s tem še dodatno vzpodbujeni, podprlo?razume javno financiranje zdravstve- da po pridobitvi licence zapustijonih storitev, ki jih za bolnike izvajajo državo. Sistem izvajanja javne službe vjavni ali zasebni izvajalci. Z vidika zdravstveni dejavnosti je treba napravice bolnikov do pravočasnega Po mnenju predlagatelja zakona novo urediti z enotnim zakonom, kidostopa do kakovostnih zdravstvenih tudi še ni nastopil čas, ko bi bo javnim zavodom prinesel ustreznostoritev je namreč vseeno, ali mu lahko zaposleni zdravniki in poslovno avtonomijo (upravljanje zstoritve zagotavlja ponudnik v zasebni zobozdravniki pri drugem delo­ lastnim premoženjem, možnostali v državni lasti. Takšne statusne dajalcu delali pod enakimi pogo­ nagrajevanja zaposlenih), vodstvomoblike izvajalca, kot je javni zavod, ji, kot veljajo za vse ostale zaposlene v zavodov naložil ustrezno odgovornostpravzaprav nihče v Evropi ne pozna, Sloveniji. Ob tem imajo številni za njihovo poslovanje, med ustanovi-saj gre za posebno pravno tvorbo, ki je politiki polna usta o delitvi med telje (država, občine) in poslovodstvabila z zakonom začasno ustvarjena v javnim in zasebnim, kar naj bi veljajo zavodov pa vnesel jasno delitevzačetku devetdesetih let, zaradi za službe zdravnikov in zobozdravni- pristojnosti in odgovornosti za nemo-prehoda na nov družbeni sistem, kov (zato naj bi bilo potrebno njihovo teno delovanje javne službe. Šelekasneje pa naj bi se ustrezno preobli- delo čim bolj omejiti), nobene težave zatem je treba na novo urediti sistemkovala. Seveda se javni zdravstveni pa nimajo denimo z verigami zaseb- podeljevanja koncesij, in sicer tako,zavodi v naslednjih 25 letih niso nih dobaviteljev, ki javnim zavodom da se organizirajo kot pooblastilo zastatusno preoblikovali, saj so različni prodajajo opremo, material in medi- izvajanje javne službe v zdravstvenilobiji v načinu njihovega upravljanja cinske pripomočke po najvišjih cenah dejavnosti, ki ga lahko dobi zasebnikin poslovanja kmalu našli lasten v Evropi, gradbenimi posli zasebnih ali (preoblikovani) zdravstveni zavod,interes po nenadzorovanem odteka- izvajalcev (ki gradijo za javne zavode) odvisno od tega, kdo bo lahko prinju javnega denarja. Danes Vlada RS in v zadnjem času aktualnim trgova- izvajanju javne službe bolnikomočitno še ne zaznava potrebe po njem zasebnih finančnih investitorjev ponudil najboljše pogoje z vidikanjihovem preoblikovanju, pač pa celo s terjatvami do slovenskih javnih cene, dostopnosti in kakovosti zdrav-ugotavlja, da so javni zavodi, izmed bolnišnic. stvenih storitev. V zdravniških organi-vseh alternativnih možnosti, najustre- zacijah smo izhodišča za takšneznejša oblika izvajanja zdravstvenih Delitev med javnim in zaseb­ spremembe in konkretne zakonskestoritev, zato si zaslužijo, da jih vlada nim pri izvajanju javnih služb v rešitve že zdavnaj pripravili, vendarz novim zakonom zaščiti še pred razvitih evropskih državah (in seveda jih ministrstvo zavrača kot »koncep-konkurenco koncesionarjev. Zaradi po evropskem pravu) pomeni, da tualna nasprotja«, glede katerih ztakšnih neumnosti se nam v tujini izvajalec javne službe s sredstvi, nami ne more najti soglasja. V kolikorupravičeno smejijo. ki jih je prejel za njeno izvajanje, bi Vlada RS kot »konceptualno« ne sme opravljati druge tržne vodilo sprejela zagotavljanje najvišje Nadalje opozarjamo na nera­ dejavnosti. Ravno to počnejo javni koristi za paciente pri omejenemzumno diskriminacijo do mladih zavodi, saj z opremo, ki je v lasti občin obsegu sredstev, bi z zdravniškimizdravnikov in zobozdravnikov, ki in države, opravljajo tržno dejavnost, organizacijami že od začetka govorilaskladno s predlogom zakona pet let po denimo laboratorijske storitve, ki jih isti jezik.pridobitvi licence (dovoljenje za prodajajo koncesionarjem. Zato vsisamostojno delo) ne bodo mogli javni zavodi ne ustvarjajo izgube – 54 Spoštovani, v SZZZZS smoodpreti zasebne ambulante. Seveda pa zdravstvenih domov je v preteklih vam pripravljeni razsežnostibodo v Sloveniji, skladno z načelom dveh letih ustvarilo 25 milijonov škodljivosti predlaganega zako­prostega pretoka storitev in načelom evrov čistega dobička, pri čemer na in predloge rešitev predstavi­ ministrstvo za zdravje ne zbira podat-

Revija ISISZ32dravstvoJunij 2017ti na posebnem delovnem sreča­ Pismo v tej obliki Strokovno združenje zaseb­nju. Za določitev termina so prejeli: nih zdravnikov in zobozdravni­srečanja vas bomo kontaktirali v kov Slovenije (SZZZZS) je prosto-kratkem. Gotovo še pred začet­ –– Predsednik države, gospod Borut voljno združenje skoraj tisoč zasebnihkom poletja, ko bo zakon predvi­ Pahor zdravnikov in zobozdravnikov, kidoma v obravnavi. svojo dejavnost opravljamo na obmo- –– Predsednik vlade, gospod dr. Miro čju Slovenije. Naša poglavitna naloga Izvršilni obor SZZZZS: Cerar je zavzemanje za izboljšanje pogojev Predsednica: za izvajanje in razvoj zasebne zdravni- –– Predsednik državnega zbora, ške dejavnosti, s ciljem, da bi našim Helena Mole, dr. med. gospod dr. Miran Brglez uporabnikom (bolnikom) lahko Podpredsednica: zagotovili visokokakovostne in med- –– Poslanske skupine: Stranka moder- narodno konkurenčne zdravstvene Nada Puharič, dr. dent. med. nega centra, Slovenska demokratič- storitve. SZZZZS je v letu 2017 tudi Tajnik: Alenka Forte, dr. med. na stranka, Demokratična stranka vodja Koordinacije zdravniških Blagajnik: Leon Lang, dr. med. upokojencev Slovenije, Socialni organizacij, katere člani so še Zdrav- Člani IO: prim. Herbert Bern- demokrati, Združena levica, Nova niška zbornica Slovenije, Slovensko hardt, dr. med., Igor Dovnik, dr. Slovenija, PS italijanske in madžar- zdravniško društvo in Fides. med., Miro Lasbaher, dr. med., ske skupnosti, nepovezani poslanci. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., –– Delovno telo državnega zbora – Katja Žerjav, dr. med. Odbor za zdravstvo –– Ministrstvo za zdravje –– Mediji37 najbolj tveganih poklicevMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Skupina mednarodnih strokovnjakov pod pokrovitelj- 72,8 odstotka. 2. mesto: zobozdravnik (splošni), IZT 69,5stvom Ameriškega zveznega urada za delo se je odločila odstotka. Dentalni laboratorijski tehnik na 4. mesturaziskati tveganje, ki ga za zdravje, mladostnost, vitalnost, dosega IZT 65,7 odstotka. Sledi mu dentalni asistent na 5.dolžino in kakovost življenja predstavljajo različna delov- mestu z IZT 65,5 odstotka. Medicinski tehnik pri aneste-na področja oz. posamezni poklici. Ob koncu poglobljene ziji je na 6. mestu s 63,7 odstotka IZT. 6. mesto pripadaraziskave, v kateri je sodelovalo več deset tisoč prostovolj- zobnim protetikom, katerih indeks splošnega zdravstve-cev različnih poklicev in strokovnih usmeritev, so razisko- nega tveganja znaša 63 odstotkov. Specialisti anesteziolo-valci izoblikovali lestvico najbolj nevarnih poklicev današ­ gi so se z IZT 61,8 odstotka uvrstili na 9. mesto lestvice,njega časa. Pri tem so upoštevali več ključnih zdravju njihovi asistenti (anesteziološki tehniki) pa takoj za njiminevarnih kriterijev: tveganje za okužbe, bolezni, motnje in z IZT 61,3 odstotka. Na 13. mestu lestvice tveganihpoškodbe; različna sevanja, izpostavljenost nevarnim poklicev so histologi in histološki tehniki, katerih IZTkemikalijam in podobnim snovem, sedenje (stanje, znaša 59 odstotkov. Naslednji zdravstveni poklic predsta-ležanje) oz. mirovanje (v nefiziološkem položaju), delo v vljajo kirurški asistenti z IZT 57,8 odstotka. Kirurškinevarnem okolju oz. izpostavljenost tveganim situacijam tehnologi so na 18. mestu, njihov IZT je 57,3 odstotka,in stres. Vse naštete dejavnike tveganja so povezali oz. vzdrževalci medicinskih naprav in aparatur so na 22.združili v indeks splošnega tveganja za zdravje (indeks mestu z IZT 55,7. Na 24. mestu so medicinski tehniki vzdravstvenega tveganja – IZT, katerega vrednosti segajo urgenci in reševalci, njihov IZT znaša 54 odstotkov. 31.od 0 do 100 odstotkov). Na opisani lestvici se nahajajo mesto pripada medicinskim tehnikom v intenzivnihpredvsem poklici, ki imajo pri svojem delu opravka z enotah in na intenzivnih oddelkih, ki dosegajo IZT 53,5ljudmi, tisti, ki delajo v zdravju neprijaznem oz. nevarnem odstotka. Tehnologi v nuklearni medicini so z IZT 53okolju, in tisti, ki pri svojem poklicnem udejstvovanju odstotkov na 33. mestu lestvice, na 34. mesto pa so seprihajajo v stik z nevarnimi snovmi. Zanimivo in razmisle- uvrstili specialisti radiologi z IZT 52,8 odstotka.ka vredno je tudi in predvsem dejstvo, da je na lestvicinajbolj tveganih poklicev znatno število tistih iz zdravstva. Viri: BLS Report 2017, www.forbes.com, Business Insider 4/2017 Na samem vrhu lestvice zdravju najbolj neprijaznihoz. nevarnih poklicev se nahaja dentalni higienik z IZT

Revija ISIS Foru3m3Junij 2017Zdravstveni blog:Opičje število*Predpostavka, da imajo v Sloveniji zasebne ambulante manj nadzora kot velik sistem mrežejavnega zdravstva, je povsem napačnaSabina Senčar, dr. med., JUNA storitve v zdravstvu, d. o. o. Življenje v skupinah ima naravne omejitve, ki lažjega kot ukrasti kolo. V New Yorku se ni težkojih določa razvitost možganov. Število članov skriti. V skupnostih, ki presegajo »opičje števi-skupnosti, ki še lahko delujejo brez dodatnega lo«, je možno vse, to je okolje, ki skušnjavenadzora, je precej dobro določeno. Za višje posameznika ne more zatreti.razvite sesalce, ki živijo v skupinah, je to številonajvečje. Ker je meritev števila velikosti skupine Ko število povezanih v neki skupnosti prese-narejena po modelu šimpanzje skupnosti, število že obvladljivo »opičje število«, so za varnost inpoimenujemo »opičje število«. Šimpanzi lahko v sožitje potrebni drugačni mehanizmi obvladova-sožitju razvijejo osebne relacije z največ 35 člani nja konfliktov. Zato imamo policijo, vojsko,skupnosti. sodstvo, državne regulatorne organe, pravila in zakone. V primeru mnogoštevilne skupine Za ljudi velja »opičje število« 50. Človek v zaposlenih v javni mreži zdravstva so potrebnevsakem obdobju življenja lahko vzdržuje inšpekcije, javni nadzorni mehanizmi, hierarhija,tesnejši, oseben stik z največ 50 ljudmi. V kaznovanja, grožnje.skupini se jih hitro nabere 50, s katerimi jemoč imeti osebni stik, tu so vključeni člani ožje Nimamo pa samo ogromnih ustanov javnein širše družine pa nekaj prijateljev, otroci, zdravstvene mreže, bolnišnic in zdravstvenihprijatelji otrok, morda še kakšen sosed, s domov. Pri nas vznikajo majhne ambulante inkaterim si deliš steno in vsakodnevne okoliške klinike zasebne iniciative. Po številu zaposlenihskrbi, par ljubših sodelavcev in število je hitro se niti zdaleč ne morejo primerjati z zdravstve-zapolnjeno. Na obdobja kdo izpade iz osebnega nim domom ali bolnišnico. Naše male ambulantekroga in naredi prostor drugemu, ki zapolni funkcionirajo praviloma znotraj meja »opičjegaokolje petdesetih. V okolju bližnjih ne potrebu- števila«.ješ policije, vojske in sodnika za reševanjesporov. V družinskem krogu se odnosi rešujejo Zadnjič je dr. Helena Mole v Odmevihsproti, na svoj način. pogumno povedala, da v času, ko je bila zaposle- na v Univerzitetnem kliničnem centru, nikoli ni Včasih so tudi ljudje živeli v manjših skupno- videla zdravstvene inšpekcije, odkar pa je vstih, ponekod je tako še danes. Mormoni na privatni ambulanti, so jo obiskali že petkrat. Jazprimer naredijo novo skupnost, ko število imam podobno izkušnjo. Inšpekcije se kar vrstijoprebivalcev skupnosti preseže številko, ki jo pri nas v ambulanti, čeprav že po naravi majhne-lahko obvladujejo. Število oseb v mormonski ga števila zaposlenih do hudih nepravilnosti neskupnosti se praviloma ujema z »opičjim števi- more priti. Tako malo nas je, da se opit delaveclom« 50. Ko se v skupnosti nabere dovolj družin- ne bi imel kam skriti. Tako malo nas je, daskih članov in sosedov, ti ustvarijo novo tesno korupcija ne more obstajati, niti najmanjšeskupnost ali vasico. podtikanje med zaposlenimi ne. Komu boš podtaknil odgovornost za nepobrisan pult, če sta V vasi, ki šteje 50 oseb, s katerimi smo v ambulanti zaposlena dva človeka? Zelo hitro sepovezani v obvladljivem »opičjem številu«, je dogovorimo, kaj je prav in kaj ne. Delo potekazelo težko ukrasti kolo. Vsakdo ve, čigavo kolo je, nemoteno, ker ni junaka, za katerega bi se lenuhin nihče se ne bo nekaznovano vozil z ukradenim ali tat skril.kolesom po vasi. Skupnost znanih bi to hitrorazkrila in prepoznala. V New Yorku ni nič V manjši družini se ve, kdo bo odnesel smeti, če so za to delo zadolženi otroci. V družinah z* Vir: http://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/zdravstve- veliko otroki pa je že treba posebej definirati in ni-blog-male-ambulante.html dodeliti vloge, sicer bo obvezno nastal nespora- zum in spor. In vendar je družina obvladljivo

Revija ISISF34orumJunij 2017stanje. Kaj pa če družina šteje 2000 Vrtimo se v začaranem krogu. nadzorovali tiste, ki so zunaj sistemačlanov? V tem primeru je tudi inšpek- Tisti, ki jim je netransparentnost mreže javnega zdravstva. Ali verjame-cija v veliki zadregi. Tudi inšpekcija poslovanja zdravstvenega sistema v te, da je v vasi lažje ukrasti kolo kot vraje obišče tiste, ki jim je kos. korist, nas prepričujejo, kako težko bi velemestu New Yorku?Zdravniki ali robotiPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj Medicina ni znanost, kjer se da postelje in zaradi poškodb umre? Ali izvedena, upoštevaje možen za-vse vnaprej predvideti. Če bi bilo tako če umre zaradi katetrske sepse? Ali plet. Pametno bi bilo posnematienostavno, bi lahko namesto zdravni- zaradi okužbe z odpornimi bakterija- države z daljšo tradicijo ter imetikov delali roboti, ki se ne bi nikoli mi? Ali če umre zaradi anafilaktičnega poseben neodvisen organ za reševanjezmotili. Pa tudi tedaj bi jih moral šoka zaradi dotlej neznane alergije na problemov, do katerih vsakodnevnovoditi človek, ki morda niti ne bi bil neko zdravilo ali kontrastno sredstvo? prihaja, in ne ad hoc imenovanezdravnik. Ali če umre zaradi prepozne diagnoze komisije za vsak sporen dogodek po- zaradi predolgih čakalnih dob? Ali če sebej. Odzivi o domnevnih zdravniških umre zaradi neke neprepoznane redkenapakah, opustitvah, odklonih in in prepozno spoznane bolezni? So Neljubi dogodki pri diagnostiki inzmotah, ki so tudi medijsko zelo zapleti, zmote in tudi napake, to pač zdravljenju so se in se bodo vednoodmevni, kažejo na formo mentis moramo priznati. Toda, kdo je sposo- dogajali. Ti mečejo slabo luč na vesnaše družbe, v kateri je polno hinav­ ben predvideti vse neželene dogodke? zdravstveni sistem, čeprav trdim, daščine in dvoličnosti. V zadnjem času Nihče! Dokler bo vladala kultura je naš sistem, glede na možnosti,se stalno in čedalje bolj pogosto strahu javljanja napak, pa ne medi- nadpovprečno dober. Tudi meni sepojavljajo oddaje (tudi Tarča 20. jem, sem resnično zaskrbljen nad tem, porajajo dvomi, ali vedno in povsodaprila) in časopisni članki o slabih kako je biti zdravnik v Sloveniji. res naredimo vse, kar je za bolnikaizidih zdravljenja. Tudi novinarji najbolje.pogosto podležejo pritiskom javnosti Torej smo res zdravniki odgovorniin na tendenciozen način prikazujejo za vse? Ne! Pri vsaki smrti ali zapletu Naj ne zveni kot opravičilo, a seprimere, ki so se končali s smrtjo ali je treba biti natančen pri ocenah moramo vendarle zavedati, da živimotrajno invalidnostjo bolnikov. Ti vzrokov. V zdravstvu je toliko udele- v družbi, ki je vse prej kot urejena.primeri pa med seboj sploh niso žencev, da je posploševanje in prega- Iluzorno je pričakovati, da bo zdrav-primerljivi. Ne bom navedel nobenega njanje le zdravnikov nesprejemljivo. stvo v taki (z)družbi delovalo tako, kotkonkretnega, čeprav o nekaterih kar Če javnost še tako obsoja zdravnike, bi moralo in kot si vsi želimo. Če je ciljnekaj vem. V isti koš mečejo zaplete, moramo stalno opozarjati, da so preganjanja zdravnikov izrekanjeki so bolj ali manj pričakovani, zmote, marsikatere napake posledica sistem- strogih kazni, bo učinek ravno na-ki se dogajajo vsem, in napake, ki pa skih nepravilnosti. Vsakemu zdravni- sproten. Še naprej bomo priča »afe-so morda res napake, pa v veliki ku je še kako v interesu, da bi bilo ram«, ki nam samo škodujejo invečini niso posledica hude malomar- škodljivih posledic za bolnike čim vzpodbujajo defenzivno ter zato dragonosti in še manj namerne. manj. Za to je potrebno predvsem medicino. urejeno zdravstvo s čim bolj strokov- Za ponazoritev, do kakšnih no usposobljenim kadrom. Bojim panesrečnih primerov prihaja, naj se, da ob vsesplošnem varčevanjunavedem primer iz svoje prakse. Med boljših varnostnih standardov nirutinskim posegom (bronhoskopijo) mogoče doseči.je bolnik doživel zastoj srca. Ali semza to odgovoren? Nisem, ker je do Za zmanjšanje števila zapletov jenjega prišlo nenadoma in nepričako- najpomembnejša dobra kliničnavano! In nekaj drugih primerov. Ali je praksa. To velja za vse osebje, ki imazdravniška napaka, če bolnik naredi v stik z bolnikom. Vsaka naša odločitevbolnišnici samomor? Ali če pade s mora biti indicirana in pravilno

Revija ISIS Foru3m5Junij 2017Kdo je »kriv«?Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna [email protected] Sloveniji se zadnja leta soočamo z upadom precepljenosti javno opredeljujejo protiotrok, ki so obvezniki za cepljenje proti določenim nalezljivim cepljenju.boleznim. Pri nas je v rutinskem programu obvezno cepljenjepredšolskih, šolskih otrok in mladine proti davici, oslovskemu Zagotovo smo zdravstveni delavcikašlju, tetanusu, otroški paralizi, okužbam s hemofilusom tipa b slab vzgled za cepljenje proti gripi. V(Hib), ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Cepljenje proti lanski sezoni nas je bilo protipnevmokoknim okužbam in cepljenje proti okužbam s humanimi gripi cepljenih manj kot 10papilomavirusi (HPV) izvedemo ob privolitvi staršev. Pri zaposle- odstotkov! Seveda smo zaradinih se cepljenje oziroma zaščita z zdravili proti določenim nalezlji- narave svojega dela bolj izpostavljenivim boleznim opravi na podlagi izjave o varnosti z oceno tveganja okužbi in seveda lahko prav takodelovnih mest. zaradi narave svojega dela okužimo paciente. Kaj lahko storimo zdrav-Zelo pogosto se ob dejstvu, da nam precepljenost upada, da stveni delavci za varnost ljudi, ki nasdosegamo 50-odstotno precepljenost dojenčkov proti pnevmoko- obiskujejo vsak dan? Najmanj to, daknim okužbam in še nižjo precepljenost šestošolk proti HPV-okuž- njihov stik z nami zanje ne predstavljabam, išče dežurnega krivca. Kdo je »kriv«? dodatnega zdravstvenega tveganja. Pogosto pozabljamo, da je človek z Večina nalezljivih bolezni že v Zdravniki in ostali zdravstveni gripo najbolj kužen 24 ur pred poja-izhodišču ne predstavlja tveganja delavci smo najkredibilnejši vir vom bolezenskih znakov in da gripasamo za eno osebo, ampak za vse informacij glede cepljenja, kar so lahko pri tretjini oziroma polovicineimune, s katerimi ta oseba pride v potrdili v različnih raziskavah. Pogoj, okuženih poteka asimptomatsko. Resstik v času kužnosti. da zdravnik in medicinska sestra je, da cepivo proti gripi ni med najbolj ustrezno informirata pacienta, je učinkovitimi cepivi, a kljub temu je Velikokrat se osebe oziroma starši strokovno znanje, odnos do cepljenja cepljenje proti gripi edini dokazanootrok, ki cepljenje zavračajo, sklicuje- in seveda osebni vzgled. Dokazano najučinkovitejši ukrep pred okužbo zjo na to, da z odklonitvijo cepljenja ne je, da precepljenost dobro korelira z virusi gripe. Razni »imunostimulan-ogrožajo nikogar, saj je cepljenih znanjem in odnosom do cepljenja. V si«, ki jih v sezoni gripe in prehladovvečina ljudi. S cepljenjem vsaj 90 primeru, da je znanje pomanjkljivo, oglašujejo v medijih, nimajo specifič-odstotkov oziroma pri ošpicah in je precepljenost nižja in obratno. nega učinka na virus gripe, imajo paotroški paralizi več kot 95 odstotkov Kakšno je intimno prepričanje specifičen učinek na denarnico.ciljne skupine vzpostavimo kolektivno slovenskih zdravstvenih delavcev oimunost. S tem so zavarovani tisti, ki cepljenju, posredno pokaže cepljenje Cepljenje proti gripi je izrednozaradi kontraindikacij ne morejo biti nas samih, vključno s cepljenjem priporočljivo za vse nosečnice. Vcepljeni, in posamezniki, pri katerih proti gripi ter cepljenjem naših Ameriki je proti sezonski gripi ceplje-cepljenje ni uspešno. družinskih članov proti rotavirusni na dobra polovica nosečnic, v Sloveni- okužbi, cepljenjem proti okužbi s ji je bilo v lanski sezoni cepljenih 164 Čeprav je dokazano, da cepljenje humanimi papilomavirusi, proti nosečnic od približno 20.000.proti ošpicam, mumpsu in rdečkam ni pnevmokoknim okužbam, klopnemupovezano z avtizmom, da cepljenje meningoencefalitisu. Dejstvo je, da Kolegice mi velikokrat povedo,proti hepatitisu B ni povezano z zdravniki različno dobro oziroma da se starši na obvestila šestošolkmultiplo sklerozo, da tiomersal v slabo poznajo področje cepljenja. glede cepljenja proti HPV, kjer je tre-cepivih (vsa cepiva v Sloveniji so brez Cepljenje spada med največje uspehe ba obkrožiti strinjanje oziromatiomersala) ne povzroča avtizma, prav v zgodovini medicine, pa vendar se nestrinjanje s cepljenjem, ne podpi-tako to velja za adjuvans, ki vsebuje brez jasnega stališča odgovornih šejo. Dekleta prinesejo obkroženoaluminij, se »krivda« za te in še dopušča, da se zdravniki v Sloveniji »SE NE STRINJAM«, podpisa pa ni,mnoge druge bolezni vedno znova in dekle ni cepljeno. Izkušnje iz držav,znova pripisuje cepivom. kjer je precepljenost proti HPV zelo visoka, kažejo, da je izredno po- membna celovita nacionalna kampa-

Revija ISISF36orumJunij 2017nja ozaveščanja. Pri nas sredstev cepljenju, po navadi srečujem ene in Pravilnik o določitvi Programazanjo ni. iste udeležence v slogu »srečanja cepljenja in zaščite z zdravili za leto prepričanih«. 2017. Dostopno na spletnem naslovu Podobno kažejo izkušnje iz sosed- http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/nje Avstrije, kjer se proti klopnemu Končala bom s svojim osebnim files/uploaded/u2017024_0.pdfmeningoencefalitisu cepi skoraj 60 prepričanjem, da zgledi »vlečejo«.odstotkov prebivalcev, vsaj en odme- Koliko pa je priložnosti za ozaveščanje Program cepljenja in zaščite zrek cepiva je prejelo čez 80 odstotkov oziroma svetovanje glede cepljenj pri zdravili za leto 2017. Dostopno naljudi. V Sloveniji se redno cepi 5 vsakodnevnem delu s pacienti in spletnem naslovu http://www.nijz.si/odstotkov prebivalcev, vsaj en odme- drugih stikih z ljudmi, pa prepuščam sites/www.nijz.si/files/uploaded/rek cepiva je prejelo dobrih 12 odstot- vsakemu izmed nas. program_2017.pdfkov. V ta delež so všteti tudi moški, kiso bili naborniki oziroma so obvezno Več informacij o cepljenju je Navodila za izvajanje Programaslužili vojaški rok, ki je od leta 2003 dostopnih v naslednjih virih: cepljenja in zaščite z zdravili za letoukinjen. Povsod poudarjajo pomen 2017. Dostopno na spletnem naslovuizobraževanja tako strokovne kot Analiza izvajanja cepljenja v http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/laične javnosti. Na različnih Sloveniji v letu 2015. Dostopno na files/uploaded/navodila_za_izvaja-strokovnih srečanjih, ki so namenjena spletnem naslovu http://www.nijz.si/ nje_ip_2017.pdf sites/www.nijz.si/files/uploaded/ porocilo_cepljenje_2015.pdfPregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija

Revija ISIS Interv3ju7Junij 2017Potrebni so konkretni predlogirešitev, kaj lahko naredimedicinska sestra namestozdravnikaV nekaterih evropskih državah, predvsem v skandinavskih, so se odločili za dveglavni področji digitalizacije, za digitalizacijo transporta in zdravstva. S slednjim sepospešeno ukvarjamo tudi pri nas in ob uveljavitvi e-napotnice smo se pogovarjaliz mag. Katarino Kralj, sekretarko na Direktoratu za zdravstveno varstvo, vodjoprojekta eZdravje.Kje se je začela vaša strokovna kariera? Takega Če želijo zdravniki in zobozdravniki izraziti svojenacionalnega projekta z mednarodnimi implika-cijami se verjetno ne zaupa začetniku. mnenje o sistemu, ga izrazijo NIJZ-ju? (smeh) Začela sem na Gospodarski zbornici, Tudi mi dobivamo veliko mnenj in na njihkjer sem bila trinajst let zaposlena na Centru za odgovarjamo. Na tehnična vprašanja nekakoinformatiko. V letu 2012 sem začela delati pri lažje odgovorijo na NIJZ, medtem ko je strate-projektu eZdravje na Ministrstvu za zdravje ška, načelna, zakonodajna vprašanja bolje(MZ), najprej kot sekretarka, nato pa sem leta nasloviti na MZ.2014 postala vodja Sektorja za eZdravje. Nasle-dnji mejnik je bil v letu 2015, ko sem sicer ostala V zvezi s projektom eNaročanje ocenjujem,na MZ kot koordinatorica področja eZdravja, da se je šele ob uvedbi sistema podrobneje začelomedtem ko je zagotavljanje delovanja projekta zavedati zakonodaje in pravilnikov, ki so na temeZdravje in operativno vodenje prešlo v izvedbe- področju obstajali že prej; lahko bi rekli, da se jono fazo na Nacionalni inštitut za javno zdravje je šele sedaj začelo brati. Dobivamo vprašanja,(NIJZ). zakaj je treba voditi čakalne sezname, kako se vodijo, čeprav Zakon o pacientovih pravicah toKam lahko zdravniki in zobozdravniki posreduje- predvideva v elektronski obliki že od 2008.jo svoja vprašanja o projektu uvajanja e-napotni- eNaročanje v ničemer ni spremenilo pravil nace? Na NIJZ ali do vas? tem področju – ne v obveznosti vodenja čakalnih seznamov ne v obveznosti izdajanja napotnih Uporabniki, zdravniki in zdravstveni zavodi, listin. V praksi se je izkazalo, da je realno velikolahko posredujejo svoja vprašanja in komentarje čakalnih knjig res še v obliki knjige, v papirnatina obe instituciji, MZ in NIJZ. Mi posredujemo obliki. Želja po preglednosti, ki se jo tu zasleduje,bolj strateške, načelne odgovore, medtem ko in potreba, da se podatki izmenjujejo, pa pogoju-NIJZ skrbi za informiranje na operativni ravni. je, da so podatki v elektronski obliki. V praksi toOdgovore med sabo tudi usklajujemo, tako da so pomeni, da zdravnik mora uporabljati računal-enotni, je pa MZ še vedno pristojno za financira- nik, pri čemer je lahko dobiti vtis, da smo bremenje izvajanja in s tega stališča smo zainteresirani, birokracije prenesli na zdravnika, prej pa je toda projekt čim bolje poteka in da je v korist delala sestra. Vendar pa je treba povedati, dadržavljanov. napotnica ni zgolj administrativni dokument, ampak je dokument, s katerim zdravnik, kiV primeru pojavljanja ozkih grl oz. napak v napotnico napiše, predaja pooblastila za zdrav-delovanju sistema – jih odpravljate vi ali NIJZ ljenje pacienta drugemu zdravniku. Na tej listiniskupaj z zdravstvenimi zavodi? pa naj bi bile navedene dotedanje ugotovitve zdravljenja, anamneze, klinična vprašanja, Pogodbe z izvajalci, se pravi, če govorimo o morebitne ostale posebnosti pacienta. Dokler jeizvajalcih informacijskih rešitev, operativno vodi bila zadeva v papirnati obliki, je (vsaj na prviNIJZ. On je neposredni skrbnik pogodb, MZ pa pogled) sestra opravila glavnino dela (oz. se jefinancira celoten program. tako zdelo zunanjemu opazovalcu). Istočasno je

Revija ISISI3n8tervjuJunij 2017treba povedati, da je v primeru ovir pri dostopu) nima na voljo takega namenjena vzpodbujanju večjeelektronske oblike listine izpolnjeva- obsega podatkov, kot ga že imajo v uporabe CRPP, pošiljanja odpustnihnje podatkov o pacientu avtomatsko, javnih zdravstvenih domovih, ker tudi pisem, ambulantnih izvidov in tudipodatki, ki so v računalniku, se lahko zasebniki vidijo prednost v tem, da so povzetka podatkov o pacientu. Vsaj enavtomatsko prenesejo na drugo stran podatki o pacientu dostopni preko dokument v registru CRPP ima že(terapija, alergije). Tega v papirju ni centralnega sistema. skoraj polovica prebivalcev. Še vednobilo in računamo, da tukaj vseeno so obstaja nekaj večjih zavodov, ki nečasovni prihranki oz. v istem času Kje so trenutno največje težave pri želijo, nočejo ali ne razumejo svojenastane bolj kakovostno izpolnjen e-naročanju, pripravljate kakšna obveznosti, in v drugi polovici letadokument. Točka, ki nas vseeno še dodatna usposabljanja? bomo z NIJZ aktivno delali na temžuli, a se ji ne da izogniti, je vsakokra- področju, da bi v registru obstajalitno elektronsko podpisovanje. Tudi Največje težave so na strani javnih kakovostni podatki za vsakega drža-evropska Direktiva 910/2014 EIDAS zavodov, na sekundarni, terciarni vljana. Seveda podatkov ne bomoin naša zakonodaja preprosto zahte- ravni. Ko pacient pride k njim, gre za vpisovali za nazaj, to nikoli ni bilovata vsakokratni vnos PIN-a. Še spremembo procesov. Ljudje so bili mišljeno in je realno neizvedljivo.raziskujemo, ali je mogoče tej zahtevi desetletja navajeni papirnatih napot­ Ampak naslednjič, ko bo pacientkakorkoli zadostiti, da bi bilo prija- nic, sedaj jih poskušajo tiskati in jih prišel k specialistu, bo elektronskiznejše za zdravnika. Osebno popolno- imeti v papirnati obliki na mizi, kar pa izvid na voljo v vsakem primeru,ma razumem, da se jim mora v ni bil naš cilj. Naša ideja je bila, da neodvisno od tega, kam je prišel.ambulantah družinske medicine že napotnico pogledaš na računalnikukar sanjati o PIN-številki, a obvoza tu oz. da imaš natisnjen seznam vseh Zdravniki so nezadovoljni z dehuma-brez znižanja ravni zanesljivosti naročenih pacientov z bistvenimi nizacijo procesa zdravljenja. Ne grepodpisa trenutno ni. Te zadeve se podatki. več za komunikacijo ena na ena,zavedamo, z Zavodom za zdravstveno ampak vedno bolj za komunikacijozavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je Splošna usposabljanja, ki bi jih prek zaslona.izdajatelj profesionalnih kartic, smo v lahko izvajala NIJZ ali MZ, ne pokri-navezi, a v tem trenutku se temu žal ni vajo konkretnih vprašanj glede Moram reči, da me je osebnomogoče izogniti. Po analogiji, da se je uporabe posamezne informacijske presenetilo, kako malo sva se z zdrav-podpisala (in žigosala) vsaka papirna- rešitve. Izobraževanja za takšna nico pogovarjali, ko mi je prvič pisalata napotnica, je treba elektronsko konkretna vprašanja, kot so »Kje e-recept, česar pa naslednjič, drugič,podpisati tudi vsako e-napotnico. kliknem«, »Kako nastavim urnik«, tretjič, nisem več zaznala (vsaj pri lahko zagotovi programerska hiša. V zdravnikih, s katerimi se srečujem).Ali za zdravnike uvajanje e-zdravja okviru eRecepta in eNaročanja na- Sam proces je bil bistveno hitrejši. mreč nismo naredili nove enotne Treba se je privaditi, da gre za sistempomeni boljšo obravnavo pacientov, rešitve za celo Slovenijo, ampak je dela, ker preprosto ne moremo več vsaka programerska hiša naredila govoriti o tem, da bomo v zdravstvuboljše diagnoze, ker imajo na voljo nadgradnjo svojega sistema, ki se pač pisali na papir. Možna je optimi- uporablja v posamičnem zdravstve-več podatkov o pacientu? nem zavodu. S tem smo želeli zmanj- šati stopnjo sprememb v procesih, ki Centralni register podatkov o so jih zdravniki in sestre že poznali.pacientih (CRPP) je zbirka, ki trenu- Posamezne programerske hiše sotno vsebuje odpustna pisma, ambu- pripravile video navodila. Infonet, nalantne izvide – vsaj eno odpustno primer, ima navodila na spletu,pismo ali ambulantni izvid ima že mislim da List (Hipokrat - http://skoraj milijon prebivalcev RS – hkrati www.list.si) tudi, ampak so dostopnapa tudi povzetek podatkov o pacientu le za njihove stranke. Skupna navodila(alergije, kronične bolezni, večji za dele, ki so dostopni preko spleta, jeposegi), ki pa obstaja v digitalni obliki pripravil NIJZ in jih zagotavljamole za šest odstotkov prebivalstva. preko portala zVEM (https://zvem.Želimo si, da bi se zvišalo število ezdrav.si) oz. so jih izvajalci že dobiliizvajalcev, ki posredujejo dokumente preko elektronske pošte.in podatke v CRPP, posledično padelež pacientov, ki imajo podatke v Kakšni so vaši načrti za naprej?CRPP, kar bo imelo dodano vrednostza zdravnike. V nedavnem pogovoru Naš načrt za prvo polovico letoš­mi je zdravnica zasebnica (sicer njega leta je stabilizirati sistemkoncesionarka) povedala, da ji je žal, e-naročanja, druga polovica leta boda v tem trenutku (zaradi tehničnih

Revija ISIS Interv3ju9Junij 2017zacija v smislu, kako prerazporediti Nekatere dokumente (recept, napot­ Imamo pa že npr. podatke, kolikoadministrativna bremena, kako nica) pa mora podpisati zdravnik, ker e-receptov in e-napotnic dnevnopristojnosti podeliti tudi drugim je izvirnik dokumentov v elektronski predpiše določen zdravnik. Tudi vzdravstvenim delavcem, mogoče obliki v zbirkah eZdravja. variabilnem nagrajevanju v dogovorumedicinskim sestram. Tukaj so med Fidesom in vlado je zajetapotrebni konkretni predlogi rešitev s Za centralne evidence vemo, da dosledna uporaba e-receptov instrani stroke, kaj lahko naredi medi- morajo omogočiti vnos popravkov. e-napotnic. Glavni namen zbiranjacinska sestra namesto zdravnika, Ali lahko zdravniki in zobozdravniki teh podatkov ni nadzor nad delomkatera dela ji je možno predati. naknadno spremenijo vnos podatkov zdravnika, ampak zbiranje podatkov oDoločeni zavodi so si tako organizirali v CRPP? Gre za zahteven postopek, pacientu. S tem namenom in na takdelo, da sestra pripravi napotnico, če se ugotovi, da je treba spremeniti način smo zasnovali centralne zbirkezdravnik jo samo podpiše. V družinski vnos podatkov? podatkov. Nobena zbirka ne temeljimedicini, pri osebnem zdravniku, je na zdravniku, vse so na osnovi pacien-to verjetno malo težje izvesti, morda Ne, preprosto se pošlje nova ta in njegove »mape«. Seveda pa vpa tudi tu gre? Mi, informatiki, MZ, različica dokumenta. Dokument se ozadju moraš vedeti, kateri zdravnikNIJZ, nismo tisti, ki razlagamo, kaj bi lahko tudi razveljavi. Pri vseh rešitvah ali zdravstveni delavec je kaj naredil,lahko sestra počela. To je odločitev je predviden popravek podatkov, pri saj je treba voditi revizijsko sledstrokovnih zbornic. Ko gre za delitev e-napotnici gre za stornacijo prejšnje, obdelave podatkov v zbirkah z občut­pristojnosti, naletimo na dokaj trdna še veljavne, in izdajo nove. Pri e-re- ljivimi osebnimi podatki. Iz podatkovstališča, kdo sem in kaj počnem … in ceptu se to seveda lahko stori, preden je torej možno ugotoviti, kolikomi seveda ne moremo reči, kaj lahko je pacient zdravilo dvignil. Obstajajo dokumentov je na določen dan napi-dela sestra. V tem trenutku lahko le pa možnosti za izboljšave, ki jih sal določen zdravnik, seveda pa zgoljrečemo, da mora elektronsko napotni- nekatere programerske hiše že imajo. štetje dokumentov na zdravstvenegaco, elektronski recept podpisati Programerske hiše se prilagajajo, delavca ne pove kaj dosti. Ni pazdravnik, prav tako tudi izvid. Pri nekatere na primer nudijo šablone za namen, niti cilj nadzor nad zdravniki,izvidu smo stopili korak nazaj in ne hitre e-napotnice za odraslega, in s saj to ni v naši pristojnosti. Cilj je vzahtevamo, da ga mora v informacij- tistimi hišami, ki so aktivnejše, so tudi elektronski obliki zagotoviti bistvenoskem sistemu elektronsko podpisati zdravniki bolj zadovoljni. dokumentacijo o pacientu, ki bizdravnik, ker si želimo čim večje števi- pripomogla h kakovostnejši zdrav-lo izvidov. Zadošča, da ga elektronsko Trendi gredo v smer digitalizacije, stveni obravnavi.podpiše ustanova, ki hkrati zagotavlja, hkrati pa to pomeni možnost večjegada ga je avtoriziral zdravnik (zagotav­ nadzora populacije v epidemiološkem Verjamem, da bo nam pacientomljanje tega je prepuščeno informacij- smislu in tudi nadzora dela zdravnika. projekt eZdravje dolgoročno prineselskemu sistemu izvajalca, medtem ko koristi in da jih prinaša že danes.ga na papirju še vedno podpisuje Nadzor zdravnika obstaja vzdravnik). Tu smo se torej prilagodili bistveno večji meri kot pri nas že pri Stik: mag. Katarina Kraljrealnosti ob predpostavki, da v CRPP ZZZS na on-line sistemu z beleženjem Direktorat za zdravstveno varstvohranimo elektronske kopije doku- prijave vsake zdravnikove profesio- Ministrstvo za zdravjementov, ki jih v izvirniku zagotavlja nalne kartice in prijave kartice paci- T: (01) 400 62 21izvajalec zdravstvene dejavnosti. enta. Tovrstnih časovnih podatkov [email protected] (glede npr. dejanskega časa obravnave www.eZdrav.si pacienta) se v eZdravju niti ne zbira. ITI-Tp-opdopdopronrinkioktoičteičke:kn:anvaovdoidlailzaazuaruerjaenjajnejperporfiolfialnaansapslpetlentinsitsratrnainzibzobronricneiceRegRisetrgiirsatnriiraunpiourapbonraikbinliakhikloahskporesmprienmjaitnejianteuirnejuartejpatoedpatokdeantkaesnvaojsihvopjirhofpilriohf.ilZiha.dZoastdoopstdooppdroofpilraofsielamsoermatoerpatreijapvritjai vistisvtesmistzemupzourapbonraišbknimiškiimmeinmomenomin gienslgoemsl.om. UreUjraenjajenpjeropfirolafivlatvrethrekhokraokraihkih 1. P1o.uPsopuešsnpiešpnrijpavrijavvpirvofpirlokfliilkknliitkenvitdeevsndemsnezmgorzngojermnjekmotukontaugnuamgbumz vbazšivmašiimmeinmoemnom in pirniipmrkiiommk.om. 2. O2d.pOrdepsreevsaemvazmavizhaevkih»eSkp»loSšpnloi špnoidpaotkdiaitnkičilnančsltavnos«tv, ok«je,rksjeorzsaopizsaapniisavnsi vasišivpašoidpaotkdia.tki. Za sZparesmpreemmbeomobzo. dooz.ddaojadnajjeanpjoedpaotkdoavtkkolvikknliitkennitaeinkaonikoono(klik(kzlaikszparesmpreemmbeom)bino) in poppraovpirtaevoitze. dooz.ddaotedažeteležnelpeondpaotedka.tek. 3. P3o.kPoonkčoančihansiphresmpreemmbeamhboabhvoebznvoezknloikknliitkengituemgbum»Sbp»rSempreenmi epnoidpaotkdea«tknea«dnnaudsnturasntir,ani, da zdaaklzjaukčlijtuečiintepiontrpdoitredvitneovsn. os.

Revija ISISI4n0tervjuJunij 201715-letnica prve Ustanovitelji brezplačne ambulan-pro bono ambulante te Pro bono so bili in so: Mestnav Sloveniji občina Ljubljana kot glavni sofi- nancer ambulante, Zdravstveni Polonca Steinmann, dr. med., Ljubljana dom Ljubljana, enota Bežigrad kot nosilec zdravstvene dejavnosti, [email protected] Slovenska filantropija in Župnij- ska Karitas v Štepanji vasi, kiV februarski številki revije Isis sem predstavila Aleksandra Dopli- skrbi za obleke in higiensko oskrboharja, dr. med., upokojenega specialista medicine dela ter usta- uporabnikov. Ambulanta Pro bono jenovitelja, vodjo in srce ambulante Pro bono v Ljubljani, ki se vsa- začela delovati že 17. januarjakodnevno trudi za boljši svet in je lahko nam mlajšim velik vzor – 2002, ko smo dobili sedanje prostorekot človek, zdravnik in že več kot šest desetletij tudi kot nekdanje zobne ambulante podjetjaprostovoljec. Gradis. Izpraznjeni prostori so pripa- dali ZD Bežigrad. Že takrat so meneTokrat želim predstaviti nastanek, razvoj in delovanje ambulante prosili za vodenje te ambulante.Pro bono. Pogovarjala sem se z vodjo ambulante, zdravnikom Mnogi individualni donatorji poma-Aleksandrom Dopliharjem, glavno sestro Saro, s socialno delavko gajo z zdravili, medicinskimi pripo-Alenko, nekaj podatkov pa sem dobila na spletu. močki in finančnimi sredstvi ter seveda tudi s svojim aktivnim delom.Po mojem mnenju lahko splošni in družinski zdravniki pomagamosvojim bolnikom pri razumevanju situacije v zvezi z njihovo zapo- Ambulanta deluje na primarnislitvijo, saj bolnike najbolje poznamo. Včasih jim niti ne bi bilo in sekundarni ravni, skupaj streba priti tako daleč, da ostanejo brez službe in zdravstvenega posvetovalnico za osebe brezzavarovanja. Bolniki se ne spoznajo vedno na vse človeške in zdravstvenega zavarovanja. Nudijoživljenjske okoliščine, ki jih pripeljejo na dno. Vendar zaradi po- zdravstvene, socialne, higienske inmanjkanja časa v splošni ambulanti bolnik ne utegne razložiti finančne storitve ljudem, ki se znajde-svojemu imenovanemu družinskemu zdravniku vseh svojih stisk jo v socialni stiski. Razmeroma mirnaali zlorab, zato ga ta mnogokrat ne zna pravilno usmeriti. Potem in od strogega središča mesta nekoli-bolnik izgubi »živce« in mera je polna. Vprašanja in pripombe si ko oddaljena lokacija ustreza svojilahko vsak doma zapiše na list papirja. Tudi družinski zdravnik namembnosti.lahko povabi delodajalca tega bolnika na razgovor. Sama sem tostorila kar nekajkrat in vedno se je našla rešitev za bolnika. Ob Kdo je stalno in kdo prehodno zapo-izgubi zaposlitve morajo priskočiti na pomoč ustrezne službe, kot slen v vaši ljubljanski ambulanti?so ministrstva, centri za socialno delo, sindikati podjetij idr. Poln delovni čas imajo medicin-Doktor Doplihar, prosim, predstavite naša zdravstvena in socialna politika ska sestra, socialna delavka in večkrat tako asocialna, kot je sedaj. čistilka – oskrbnica. Vse so nujnoin razčlenite nam delovanje vaše potrebne za normalno delovanje Kateri pa so res čisto prvi zametki te ambulante z visokim pretokomambulante Pro bono v Ljubljani. ambulante v Ljubljani? bolnikov in po tremi izmenjavami zdravnikov na eno dopoldne. Vsi Prvi sestanek na Mislejevi 3 v V Štepanjskem naselju je leta ostali so prostovoljci, od tega je 30Savskem naselju je bil že decembra 2001 živela begunka iz Bosne, fiziatri- zdravnikov, ena fizioterapevtka, ena2001. Dne 17. januarja 2017 je minilo 15 nja dr. Branka Matojc, zaposlena v psihoterapevtka, tri farmacevtke.let od njene ustanovitve. Ko je ambulan- Soči, ki je pri Karitas začela svetovati Trije opravljajo tehnična dela. Dnevnota Pro bono prvič odprla svoja vrata, in pomagati brezdomcem in pomoči obravnavamo od 5 do 10, včasih pasem mislil, da bo to prehodna rešitev. A potrebnim pri zdravstvenih težavah. tudi do 20 bolnikov.»poliklinika« za nezavarovane in Število teh bolnikov je hitro naraščalo,brezposelne deluje s polno paro naprej. zato so začeli razmišljati o razširitvi. Koliko bolnikov imate prijavljenih?Mislim, da bodo te ambulante na žalostše vedno potrebne. Še posebej, če bo V naši ambulanti in posvetovalnici v Ljubljani je stalno prijavljenih in ima kartoteke od 800 do 930 ljudi letno. Nekateri hodijo k nam že več kot 10 let. Okoli 200 na leto jih pride občasno. Zdravniki opravijo do 10.000 storitev na leto. V letu 2002 je

Revija ISIS Interv4ju1Junij 2017Aleksander Doplihar z ženo Alenko in sodelavko Vido Drame Orožim (desno). manj kot nekoč, ker so razseljeni po Ljubljani. Narašča pa številoambulanto obiskalo 60 bolnikov, Koliko pro bono ambulant je v letu brezposelnih propadlih obrtnikov insedaj tedensko sprejmemo od 6 do 10 2017 v Sloveniji in kje jih še načrtuje- samostojnih podjetnikov iz okolicenovih bolnikov. te? Ljubljane. Število klošarjev je skozi vsa leta ostalo približno isto. Ambulanta deluje vsak dan, od Sedaj deluje že pet ambulant.ponedeljka do petka dopoldne, v Njihovemu ustanavljanju je dalo velik Ambulanta je namenjena vsemčetrtek pa popoldne. Jaz sem zagon delovanje naše, ljubljanske občanom Mestne občine Ljub-vodja projekta, diplomirana medi- ambulante, ki je v slovenskem ljana, ki nimajo urejenegacinska sestra je koordinator dela v prostoru zaorala ledino na tem osnovnega zdravstvenega zava-ambulanti. V ambulanti govorimo področju. Jaz sem zaenkrat še vedno rovanja, osebam brez stalnegaangleški, italijanski, ruski, mentor novonastajajočim pro prebivališča in tistim, ki sicer imajohrvaški in srbski jezik. bono ambulantam po vsej Sloveni- osnovno zdravstveno zavarovanje, pa ji. V Mariboru deluje že enajst let, v kot tujci, begunci ali azilanti nimajo Prva štiri leta smo imeli ogromen Kopru tretje leto, od marca 2016 je v urejenega statusa in s tem nimajo pra-porast, zdaj pa je število tistih, ki pri Novi Gorici, začetki so tudi v Velenju, vice do dodatnega zdravstveneganas poiščejo pomoč, precej stalno. od letos tudi v Kranju. V pripravi pa zavarovanja, potrebujejo pa še kakšneNekateri odidejo ali umrejo, vendar so še ambulante v Celju, na Ptuju, v druge oblike pomoči.pridejo novi. Morali bi govoriti o Kočevju in Novem mestu.polikliniki, saj imamo v hiši specia- Izbrisani v glavnem umirajo, zeloliste skoraj vseh medicinskih vej. Povsod gre zahvala posamezni- malo jih odpotuje. To je starejša kom na lokalni ravni, ki se nesebično generacija, ki je preživela hudih 20Kakšen pa je bil začetek ambulante trudijo za ustanavljanje teh ambulant. let. Pridobili so veliko kroničnih To so zdravniki, pravniki, društva bolezni in preživeli veliko duševnihPro bono in kako vas je sprejemala upokojencev, Karitas, Slovenska stisk. Poleg ljubljanskih brezdomcev filantropija, prostovoljci idr. Vse in ljudi z območja nekdanje Jugosla-okolica? ambulante delujejo prostovoljno, zgolj vije vse pogosteje iščejo pomoč pri nas s pomočjo donacij. V zahvalo, ker tudi delavci in migranti iz Bolgarije, V Sloveniji je vsak začetek težak, rešujejo življenja, pa jih preganja Romunije in Ukrajine.če razmišljaš pravilno in morda še državna birokracija.nekoliko drugače od povprečnih Sprejemamo še tujce, zaposlene vSlovencev. Nova ambulanta v Sav­ Kdo pa išče pomoč v teh ambulantah? Sloveniji, ki so brez slovenskegaskem naselju je razburila najbližje državljanstva, imajo pa dovoljenje zasosede, saj nam najbližji hišni svet ni Povedati moram, da je oseb brez začasno ali stalno prebivanje, delavcehotel dati soglasja za ambulanto. zavarovanja na žalost vedno več. migrante, ki jim delodajalci ne plaču-Krajani so se bali za svoje otroke, Sprva so bili pretežno izbrisani, jejo zdravstvenega zavarovanja inrekoč, da če bi pri nas sprejemali tudi brezdomci z ljubljanskega področja in prispevkov, upokojence z nizkimizasvojence, bi negativno vplivali Romi iz nekdanjega romskega naselja pokojninami, prejemnike socialnenanje. Pri nas se ne ukvarjamo z Koželjeva. Romov je zdaj bistveno podpore, samostojne podjetnike,zdravljenjem zasvojencev, čeprav so brezposelne in njihove družinskemnogi od njih nezavarovani. člane, obrtnike, ki ne zaslužijo dovolj, da bi si plačali prispevke. Nekateri bolniki pridejo k nam, ker jih drugje zaradi zasedenosti ne morejo sprejeti.  K nam prihajajo stalni kronični pacienti, ki prihajajo dvakrat, trikrat ali večkrat letno. Občasni pridejo enkrat v življenju. To so študentje in turisti, ki potujejo brez urejenega zdravstvenega zavarovanja. Preho- dnih pacientov je več v toplejših mesecih, ko potujejo skozi Slovenijo. Ti nimajo kartotek, vpišemo jih v dežurno knjigo. Nekaterim, ki pridejo k nam z neurejenim zdrav- stvenim zavarovanjem, ga pomagamo urediti. Večinoma navajajo prehladna

Revija ISISI4n2tervjuJunij 2017obolenja, ker živijo v nenormalnih Mednje sodijo prosilci za medna- začutili možnost, da lahko kakšenpogojih, dolgo so spali na prostem. rodno zaščito, osebe z dovoljenjem za nasvet ali kakšno svojo potrebo zadrževanje, osebe brez zdravstvenega pokrijejo tudi preko nas. Zato k namKakšna pa je starost vaših bolnikov? zavarovanja, izbrisani iz registra prihajajo, lahko rečem, pacienti iz prebivalcev Slovenije, tuji državljani cele Slovenije. Od nekaj mesecev do pozne brez urejenega zavarovanja, večletnistarosti. Največ je moških srednjih let. dolžniki iz naslova samostojnega Ali so ob državni meji, tj. v Mariboru, podjetnika brez urejenega zavarovanja, Novi Gorici, Kopru, morda drugačni Nekaj let po osamosvojitvi Slove- repatriirane osebe z vojnih področij, zdravstveni problemi?nije je število nezavarovanih in začasno prijavljeni delavci, ki opravlja-brezposelnih oseb začelo naraščati jo priložnostna dela, a ostanejo brez Zdravstvene težave so večinomain leta 2016 jih je bilo že 16.000– plačila, žrtve trgovanja z ljudmi, umrli, povsod podobne.20.000. Zato smo se v Ljubljani prvi ki so bili deležni nujnega zdravljenja,odločili poskrbeti za zdravstvene pa se zanj ni našlo plačnika. Takšne Katere bolezni in težave so pri vašihpotrebe teh ljudi v ambulanti Pro osebe se pogosto zatečejo po pomoč k bolnikih najpogostejše?bono po vzorcu ambulante iz Gradca. humanitarnim organizacijam ali pa jih te same odkrijejo. Brezdomci imajo težave v glavnem V Ljubljani z okolico je bilo zaradi kajenja in alkohola. No, rdečakonec marca 2016 okrog 4370 Dejali so še, da so lani objavili nit so psihične težave, ki jih imajoljudi brez urejenega zdravstvenega javni razpis za sofinanciranje progra- praktično vsi naši pacienti zaradizavarovanja, kar je več kot tretjina do mov pomoči, svetovanja in oskrbe neurejenih življenjskih pogojev,četrtina vseh takšnih prebivalcev oseb brez obveznega zdravstvenega pomanjkanja zavarovanja, nerednihSlovenije. Okoli 1400 jih nima urejene- zavarovanja. Ministrstvo za zdravje dohodkov ali sploh odsotnosti dohod-ga zavarovanja več kot leto dni. Dobrih pomaga tem bolnikom pri vključeva- kov. Prav zato imamo med našimitisoč jih vsako leto poišče pomoč v nju v ponovni sistem zdravstvenega prostovoljci zdravniki največ psihia-ambulanti Pro bono v Ljubljani. zavarovanja. trov, ki so najbolj obremenjeni. Nekateri naši pacienti imajo težkeZakaj v Sloveniji kdo izgubi delo in s Kako poteka pregled v vaši ambulanti? nevroze. Veliki problemi so še izgubatem tudi zdravstveno zavarovanje? službe ali stanovanja, kar je za ljudi Vsak dan dela eden od zdravnikov hud šok. Vzroki so zelo različni. Eden prostovoljcev. Če se zgodi, da zdravni-pogostejših pa je zapiranje delovnih ka slučajno ni (mi namreč kot prosto- Prihajajo tudi bolniki z zanemar-organizacij in s tem izguba dela. voljci delamo od 2 do 3 ure ob svoji jenimi kroničnimi ranami ali težavamiNekateri delavci, na žalost tudi v ambulanti), bolnika izpraša sestra. V s cirkulacijo v nogah zaradi kajenja alizdravstvu, povedo, da jim delodajalci nujnem primeru ga napoti na eno od sladkorne bolezni. Letno se pojavi(večinoma zasebniki) niso ali še sedaj urgentnih služb UKC, v kolikor pa gre okoli pet, šest rakavih bolnikov, ki sone plačujejo potrebnih prispevkov za za kontrolni pregled, ga naroči.  v glavnem bolj v končni fazi, ko jezdravstvo. V nekaterih delovnih zdravljenje težje. Če bi bili zajeti prej,organizacijah so mesečni prejemki Pomagajo pa tudi člani Slovenske bi jim morda lahko pomagali. Starejšimajhni, zadostujejo le za zelo skro- filantropije. moški so bolj ali manj vsi kadilci inmno preživetje, ne glede na višino posledično imajo kronična obolenjaizobrazbe. Tako je. Poleg medicinske oskrbe dihal, astmo ali razne bronhitise. lahko uporabniki dobijo socialno in Veliko je raznih želodčnih obolenjKaj se zgodi še z drugimi posamez- pravno pomoč za vključevanje v zaradi neredne prehrane, do katereniki, ki potrebujejo zdravstveno urejeno življenje. V naši ambulanti pride zaradi zanemarjenega zobovja. oskrbo in nimajo urejenega obvezne- imamo še kopalnico, ki uporabnikomga zdravstvenega zavarovanja? omogoča kopanje in zamenjavo Sestra Sara, vi ste diplomirana oblačil, ki jih pošiljajo Karitas ali medicinska sestra in glavna koordi- Kot so povedali na ministrstvu za posamezniki. natorka v ambulanti Pro bono. Ka-zdravje, na podlagi različnih zakonov kšne so najpogostejše zdravstvene(o zdravstvenem varstvu in zdravstve- Ambulanta naj bi bila prvenstveno težave vaših uporabnikov?nem zavarovanju, tujcih, odnosih RS s namenjena občanom Ljubljane,Slovenci zunaj meja, začasni zaščiti verjetno pa vas obiskujejo tudi Ambulanta Pro bono s posvetoval-razseljenih oseb, ratifikaciji Konvenci- prebivalci drugih občin? nico deluje na primarni in sekun-je Sveta Evrope o ukrepanju proti darni ravni. Nosilec dejavnosti jetrgovini z ljudmi) zagotavljajo plačilo Ambulanta je bila res ustanovlje- ZD Ljubljana. Vsi zainteresirani innujnih zdravstvenih storitev za osebe, na za občane Ljubljane in bližnje upravičeni so obravnavani pri splo-ki zaradi različnih zapletenih in okolice, vendar so zaradi medijske ali šnem zdravniku ali drugem strokov-nerešljivih okoliščin nimajo urejenega druge prepoznavnosti ljudje zelo hitro njaku izključno na podlagi vnaprej-zdravstvenega zavarovanja.

Revija ISIS Interv4ju3Junij 2017Ekipa ambulante Pro bono. Obseg dela specialista je določen z dosti lažje kot v začetku, saj smo orali doktrino in individualno prilagojen. ledino na tem področju. Vseskozi si šnjega naročila, splošni zdravnik pa želim več razumevanja in pomoči vseh bolnika po potrebi napoti v speciali- Doktor Doplihar, kakšno je obnašanje ustreznih državnih institucij, ministr- stično ambulanto. Na pomoč priskoči- vaših bolnikov? stev za zdravje, za delo, družino in jo še specialistične ordinacije Iatros, socialne zadeve in države sploh. d. o. o., Diagnostični center Murgle, Kljub temu, da marsikdo misli, da Veste, v začetku delovanja te ambu- Zavod za transfuzijsko medicino, so bolniki z obrobja družbe bolj lante smo vsi sodelujoči mislili, da bo Lekarne Ljubljana, Inštitut za rehabi- nevarni ali neprijazni kot običajni, ni problem brezposelnosti in zdrav- litacijo Ljubljana, Bolnišnica Golnik, tako. S pacienti nikoli nismo imeli stvene nezavarovanosti prehoden in laboratoriji IVZ – oddelek za medicin- težav. Vedno trdim, da so ti pacienti kratkotrajen, vendar ni tako. Danes, sko mikrobiologijo, Adrialab, d. o. o., neprimerno boljši kot v splošnih 15 let po ustanovitvi naše ambulante, Karitas iz Ljubljane in Marien Ambu- ambulantah. Za sabo imam 35 let dela je problem vedno večji. Velikokrat lanz iz Gradca, Zavetišče Ljubljana, v splošnih in 15 v pro bono ambulan- zdravimo tudi človeško dostojanstvo. Sila, Ključ, UNHCR – Visoki komisa- tah. Ti pacienti so bolj vljudni, riat Združenih narodov za begunce, hvaležni, veliko lažje se dogovo- Koliko časa bi pa radi še delali? MOM – Mednarodna organizacija za riš z njimi in niso zahtevni. migracije in drugi. Čim prej si želim najti dobrega in Kako je s preskrbo z zdravili v vaši ustreznega namestnika. Že nekaj časa Z nami sodelujejo prostovoljno ambulanti? ga iščemo. Leta tečejo in zaradi svoje nekateri zasebniki, tako da imamo starosti in zdravstvenih težav sem kar pokrite specialistične preglede, Dobivamo jih v glavnem prek malo utrujen. Menim, da če bolnik laboratorijsko diagnostiko, v sklopu donacij, s pomočjo slovenskih tovarn potrebuje zdravstveno oskrbo, jo mora ZD še rentgenske storitve. Krka in Lek ter od posameznikov. dobiti v vsakem primeru. Osnovna Pogoj je njihova neoporečnost. Z vprašanja so, kako pridobiti več zdrav- Izvajamo preglede v splošni običajnimi zdravili ni težav, antibioti- nikov, ki bi bili pripravljeni nekaj ur ambulanti, sprejem in administra- ke in posebna zdravila, recimo inzu- mesečno delovati kot prostovoljci. tivno vodenje pacientov, klinični lin, pa dobivamo na recepte, ki jih Drugo vprašanje je, kako najti brez- pregled, zdravljenje v akutnih prime- plača ministrstvo. plačna zdravila. In ne nazadnje tudi, rih, brezplačno posredovanje zdravil, kako pridobiti podarjene laboratorijske triažiramo k specialistom, v bolnišni- Kaj pa pogrešate pri delu v ambulanti? in druge preiskave za bolnike, ki tega co, na urgenco idr. Poskrbimo za ne morejo plačevati. V Mestni občini zdravljenje in nego na domu. Še vedno nam primanjkuje Ljubljana želimo razviti mrežo solidar- zdravnikov, ki vsi do zadnjega nostne zdravstvene pomoči pacientom V okvir naše dejavnosti spadajo delajo prostovoljno. Delo je danes in ambulante s posvetovalnico, podob- tudi specialistične ordinacije, ki no kot imajo v Gradcu v Avstriji. se zaenkrat organizirajo po potrebi. V zadnjem razgovoru z direktor- jem Zdravstvenega doma Ljubljana Bežigrad sem dejal, da bi želel preki- niti z delom. Po drugi strani sem županu Ljubljane Zoranu Janko- viću obljubil, da bom do 15. obletnice tu, torej do 17. januarja 2017. Imam 50 let delovne dobe, tako da bi lahko že nehal. Aktualna ministrica za zdravje si- cer še do danes ni imela časa za obisk naše ambulante, čeprav sva se že nekajkrat srečala. Vedno mi je zagoto- vila, da se bodo potrudili urediti zadeve. Kaj se zgodi v primerih, ko mora biti pacient napoten na nadaljnje zdrav- ljenje? Ali vam uporaba napotnic še vedno predstavlja težave?

Revija ISISI4n4tervjuJunij 2017 Zaradi napotnic smo imeli precej V okviru ambulante daje pravne svetovno vojno so našo družinotežav, predvsem zato, ker se je mini-strstvo za zdravje na ta način želelo oz. socialne nasvete socialna izgnali v Srbijo. Vse smo izgubili. Koizogniti plačilu določenih storitev, kiso jih po t. i. 7. členu dolžni plačevati. služba, zato sodelujemo s Slovensko smo prišli nazaj domov, nismo imeliZavod za zdravstveno zavarovanje socelo spodbudili, da nam je z dopisom filantropijo, socialna delavka je ničesar in starša sta morala začetiprepovedal uporabljati napotnice. Pritem so spregledali, da je napotnica namreč uradno njena članica. Poleg znova. Zelo sta se trudila, da smo vsiuraden dokument, s katerim mi izosnovne službe napotimo pacienta k tega smo dobro povezani tudi s trije otroci lahko študirali, in imela staspecialistu druge stroke, kamor je pačpotrebno, in v njem tudi napišemo, Pravno-informacijskim centrom krvave žulje, da sta nam to omogočila.kaj smo že napravili in kaj želimo, dabi ta specialist naredil. nevladnih organizacij. Izpolnjuje- Potem ko človek sam nima večKaj pa, če bi zdravljenje zahtevalo mo tudi prošnje za brezplačno pravno osnovnih preživetvenih potreb in korehabilitacijo v zdravilišču, kakorešujete takšne stvari? pomoč s pomočjo pravnikov. lahko, ima občutek, da bi pomagal še V primeru, da posameznik potre- Leta 2012 so uvedli ukrep, da naj bi komu drugemu. Želi vrniti ljudem, karbuje ortopedske ali druge zdravstvene občine krile obvezno zdravstveno so oni njemu posodili. Spominjam se,pripomočke, kot tudi zdravljenje v zavarovanje ljudem, ki so upravičeni kako lepo so skrbeli za nas v Srbijizdravilišču ali dodatne operacije v do denarne socialne pomoči. Se vam vseh tistih 4 ali 5 let. Tudi pozneje, konenujnih stanjih, ki pa so potrebne zdi to zadosten ukrep? smo morali neprestano delati zanpr. za ohranitev delovne zmožnosti preživetje, je ostal ta socialni mo-ali za normalno življenje človeka,moramo predhodno pridobiti soglasje Včasih smo imeli toministrstva za zdravje, da bodo tapripomoček ali ukrep plačali oni. možnost, da so bili tisti, ki Ob peti obletnici smo videli, da politika ni naredila so bili stalno prijavljeni v nič. Ob deseti obletnici ravno tako nič.Ali pri svojem delu sodelujete tudi z neki občini in niso imeli Veste, teh ljudi je vedno več.medicinsko fakulteto ali kakšno drugo socialnih možnosti,organizacijo? zavarovani preko občine. Sodelujemo predvsem z dr. NenoKopčavar Guček s katedre za splo- Mislim, da je bil ta ukrepšno oz. družinsko medicino in knam kar pogosto prihajajo bodoči dober in nujno potreben, seveda pa ment, ki me je vodil pri študiju inzdravniki, da vidijo, kako delujetakšna socialna ambulanta. Opažamo smo z Zakonom o uravnoteženju pozneje pri delu: da sem vednonamreč, da je socialni vidik medi-cinskega dela na fakulteti veliko javnih financ udarili popolnoma videl človeka kot nekoga, ki mupremalo poudarjen. Fakulteta otem ne izobražuje, bodočim zdravni- mimo. Ta je naenkrat vzel socialne lahko pomagam, in sem v tem,kom ne daje nobene usmeritve o tem,kako ravnati in komunicirati s pacien- pomoči in socialno podporo, ki je da mu pomagam, vedno čutil nekotom, kako se mu socialno približati,mu dati nasvet, mu povedati, da je vračljiva s strani otrok ali svojcev, in posebno zadovoljstvo!hudo bolan. Zdravniška zbornica sicerv tem smislu organizira posebne posledica je, jasno, da ljudje bežijo iz Ali ste vsak dan aktivni v ambulanti?seminarje za študente in zdravnike, domov upokojencev, si ne upajo Od kod črpate energijo, kaj vas žene?namesto da bi to osnovno izobraževa- sprejeti socialne podpore, umirajonje in pomen dela zdravnika v smisluHipokratove prisege študentje dobili brez zdravil, lačni, kajti nimajo Ne, jaz sem tu samo enkratže med študijem na medicinskifakulteti.  sredstev, ne upajo pa si obremeniti tedensko, sicer imam med tednom svojih potomcev zaradi plačevanja teh razne administrativne obveznosti kot odškodnin, ki so absolutno proti vodja ambulante. Zadolžen sem za vsem socialnim načelom nor- komuniciranje z mediji in drugimi malnega delovanja neke države. ustanovami, pripravljamo seminarje Ta problem bi morali rešiti, tako da bi in predavanja. Od kod črpam energi- ljudem dali ustrezno zavarovanje, na jo? Energijo imam v sebi. Najbolje je, podlagi katerega bi imeli možnost da grem malo od doma, da razbreme- zagotoviti si zdravstvo in najnujnejše nim ženo in pametno izkoristim svoje socialne potrebe. Vidimo, da naša strokovno znanje in prosti čas. zakonodaja deluje zelo ostro asocial- no. Mi smo socialna država samo še Namesto zaključka: Morda je na papirju in smo socialna država kdo med vami zdravniki, ki bi prevzel vedno bolj samo zaradi tega, ker iz vodenje in delo v ambulanti Pro pridnih slovenskih ljudi delamo bono? Lahko se javite na e-naslov: socialne podpirance. [email protected] Kako se vi osebno spopadate s – ali Ambulanto s posvetovalnico za predstavljam si – pogosto težkimi osebe brez zdravstvenega zavarova- zgodbami svojih pacientov? nja, Pro bono, Mislejeva 3, 1000 Ljubljana, tel.: +386 (0)1 437 20 10; Veste, lahko rečem, da sem imel +386 (0)1 437 91 82, faks: +386 (0)1 razmeroma težko življenje. Med 2. 437 91 83.

Revija ISIS 45Junij 2017 RevijRaeIvSiIjSa ISIS IT-podporni kotiče1k313JunijJ2u0n1ij72017 ITI-Tp-opdopdopronrinkioktoičtiečkekStSeteprperjeejlei lBi Biltieltne?n?BilteBniltjeninjfeoirnmfoartmivnaativen-apueb-plikuabcliikjacZijdaraZvdnriašvkneišzkbeozrnbiocrenSicleovSelnoivje,nnijea,mneanmjeennajevnsaemvsečmlančolamnoinm inzapozaspleonsimlenvimzbvozrnbiocri.nZicin.aZmneanmoemnombvoešbčvaenščjaaonjakotuaakltnueamlnedmogdaojagnajujasnjpuosdpročdjraodčjealadzeblaozrnbiocren,ioce, oizobizraožbervaažlenviha,lnkiuhl,tukurnltiuhrinnihdirnugdirhugdiohgdoodgkoihdjkeihenjekreantktreadt etendskeonsrkaozproazsplaonsalavneačvkeočt k8o5t008500prejpermejneimkonmik.om.BilteBniltpernejpmrejmvseakvsčalaknčzlabnozrnbiocrennicaesnvaojsevloejketrleokntsrkoinnsaksi lnoavs,lkoivg, akijegapjoedpaol dbaoldbisoidoibsivopbisvupvisruevgirsetegristerzdrazvdnriakvonvikboovdbisoidpirsii updrieuledžeblienžbaidnoagdoodgkoihd.kih.ZaZkajknaej ndeodboimbim NaNpoatpkoitzkai znaasntaasvtiatevvitefivltrfioltvropvripproi npuodnnuidknihikihBilBteinltae?na? e-peo-šptonšihtnsihtosrtiotervitevTočTeončenleeklterokntrsoknisnkaisnloasvlov MicMroicsroofstoOftutOlouotlkook GmGamil ailRazloRga,zzloagk,azj ankeapj rneejepmreejteemBeitlteeBnial,tejena, je 1. V o1r. oVdonriovdrnstiivcirsiztibceiriiztbeegruitme bgumb 1. V G1.mVaGilmnasiltanvaisttvaavhitivzabheriiztbeeritelahkolavhkteomv,tdeamv,adšaevleakšterloenkstrkoi nnsaksilonvaslov “Jun“kJ”uinnkn”ainspnuasstnpeumstnsemznasemznuamu zavihzeakvi“hFeikltr“iFinltrbilionkibrlaonkiirnaansilonvais”loinvi” inni venčiavketčualketnua(lsetne g(sateprgeanpehreanliehali kliknkiltiek“nJituen“kJEun-mk aEi-lmopatilioonpst”io. ns”. kliknkiltiekgnuitme bgu“mUbstv“Uarsitnvaorvi fnilotverf”i.lter”.uporuapboljraatbi)ljaaltiip) aljiepnaajpeančaepna. čen. 2. V 2p.oVljep“oOljde:“”Ovdp:i”šivtepieš-inteasel-onva:slov:PodPpoodrapoinrakoinnktaoknttakt 2. Izb2e. rIiztbeezraitveihzeakvi“hSeakfe“Ssaenfedseerns”deinrs” in biltenbi.ltteedne.ntesdkei@[email protected] in izberiiztbeegruitme bgu“mAdbd“”A. dVds”ta. vVistteaev-inteasel-onvaslovkliknkiltiek“nUitsetv“Uarsitfvialtreirfizlatetroziasktoanisjek”a.nje”.MilaMn KilaonkaKljokalj pošilpjaotšeilja:teblijlat:enbi.ltteedne.ntesdkei@[email protected] cs.- si in skiliknnkiltiekgnuitme bgu“mOKb ”“O(sKli”ka(s1li)k.a 1). 3. Ob3k. lOjubkkaljtuekpaojtlejep“oNljiek“oNliinkeolpi onšeljpi ovšlji v01 3001723017722 172 mapomzapvsoilzjevnsoiljpeonšotop”ošintoi”zbineriiztbeeritemilanm.kiloakna.kljo@[email protected] cs.si kategkoartiejgoo“rOijsoe“bOnsoe”b. nNoa”t.oNkalitkonkiltieknite gumbgu“mUbstv“Uarsitfvialtreirf”il(tselri”ka(s2li)k.a 2).OdjOadvaja/vpari/jparviajanva nBailtBeinltenRazloRgazjelolgahjekolathukdoi tvutdeimv,tdeams,tdeasestoedse odprejepmreajnemjaaBnijlateBnialtseanmaisoadmjai voidlijavili(prek(porpeokvoepzaovezzaavoedzjaavoedjvasvaemv esmamemBilteBniult)e. nu).RazRvarzšvčrašnčjaenvjee-vpeo-šptonšetmnem SlikaS1lika 1nabniarablinraiklnuikuV večVinviepčirnimi periomvepraovnepparnejeepmreajnemjuanjubotrubjoetrpurjeejepmrenjiekmovnipkoonvupdonniukdnike-pošet-npiohštsntoihristetovr.iZteavr.aZdai radzliičranzeličnepolitpikoeliitnikneaisntanvaisttvaevfiitlvterofvilter-opvošet-apoštanajvenčakjvraetčkprraisttparniestvanmeavpimzanpeizzanželzea-žele-no ponšotopo(sšptoam(s)p.am).NezNaežzealeženlaenpaošptoašta 3. Na3t.oNpaotnoopvonnookvlnikonkiltiekgnuitme bgu“mOKb ”“.OK”.Kaj lKahakj olashtkooristetovripterivmperium, edraus,edjaese je SlikaS2lika 2BilteBnizltneanšzenl mašedl mnezdanželzeanžoelpeonšotop?ošto?V temV ptermimperiumsevreutusjveemtuoj,edmao, da IT-IpTo-dppodorpnoirnkoi tkiočetikčekelekterloenkstrkoi nnsaksilonvasploošvilpjaotšeiljateljabiltenbi.ltteedne.ntesdkei@[email protected] čdioteločite Za vZasa vzapsovsztpaovsljtaamvlojapmoodpordopionrfoorinmfoarcmijsakciijtsekhintoelhongoijlio, gkijjei,rkbjoesrtbeodsotebidliobilikot pkooštilpjaotšeilja,tevlrjead, nvreegdanzeaguapzaanujap,ainnja, in uporuapbonreabnnaesvneatesvzeateuzpaoruapbooradbigoitdailgniithalsntiohristteovriztbeovrznbiocern. Vicaeb. lVjeanbiljkenspi kresmprljeamnjluja.nju.vso pvosšotoposštteogsa tneagsalonvaaslkoovtazkaožtelzeanžoelenopoštop.ošTtaok. oTBakiloteBninltenbonenibkoolniivkeočli večzašelzianšeolsitnalovstmalavpimnaepzianželzeanžeelpeonšetepošteali maalpi imparpoimporcoimjeo. cije.

Revija ISIS s strokovnih srečanjP46oročilaJunij 201725. Evropski kongrespsihiatrije (EPA 2017)Firence, 1.–4. april 2017Evgen Kajin, dr. med., Zdravstveni dom za študente Univerze v Ljubljani Predstavniki družine Medici so vodili Firence triji; (ne)ustreznosti vrzeli med javnimv času največjega razcveta mesta in uspeli spod- duševnim zdravjem in klinično psihiatrijo terbuditi razvoj umetnosti, znanosti in arhitekture. kako jo presegati; interakcije med geni inV tistih nemirnih časih so morali tudi bežati ter okoljem pri duševnih motnjah.se po obdobjih izgona vračali spet nazaj. Po eni –– Preko 260 prispevkov, predstavljenih vtakih vrnitev je Alessandro de Medici naročil različnih oblikah: (krajša) predavanja,gradnjo trdnjave, ki naj bi prestrašila nasprotni- simpoziji, oris zadnjih dognanj na določenihke Firenc, tako tiste zunaj kot one znotraj. področjih ter delavnice.Gradnjo sta načrtovala Francesco da Viterbo in –– Ves čas konference je bilo mogoče dostopatiAntonio da Sangallo. Potekala je med letoma do elektronskih plakatov na velikih zaslonih,1534 in 1536 ter mestu povzročila veliko stroškov vseh e-posterjev je bilo preko 2400.in solza. Čeprav je bila v zgodovini odličen Slovenskih prispevkov je bilo šest (sledečprimer utrjene vojaške strukture, je bila v resnici seznamu v knjigi povzetkov), v še petih pa so vneuporabljena (vsaj v ta namen; nikoli namreč ni raziskavah v drugih državah sodelovali strokov-doživela napada sovražnikov, dobro pa je služila njaki iz Slovenije kot sodelavci ali pa so prispeva-npr. kot zapor). Od leta 1967 potekajo na tem li svoje podatke.ogromnem prostoru razstave in kongresni Tri plenarna predavanja, diskusijska predsta-dogodki z veliko udeležencev. Čeprav zgradba ni vitev različnih pogledov na določeno temo terprivlačna, je njena prednost bližina biserov nekatera izmed izstopajočih dognanj so izposta-renesančne umetnosti, do katerih obiskovalec vili dileme v psihiatriji ter iskali možne poti zaprispe po le nekaj minutah hoje skozi center preseganje negotovosti. Nekatera od teh preda-mesta. vanj so se zdela že kot vaje iz senzacionalizma, druga pa kot tiho, a zaskrbljeno opozarjanje na Bolj naključje kot premislek je botrovalo neustrezne raziskovalne prakse in posledičnoizbiri majhnega hotela, ki je bil enako oddaljen rezultate takih raziskav ter njihovih objav.tako od strokovnih vsebin kot od katedrale in Pri eni izmed slednjih je avtor (Cuijpers,muzejev. V smeri proti kongresu je bilo le nekaj Nizozemska) predstavil primerjavo učinkovitostitrgovinic s hrano (tudi npr. prava bolgarska zdravljenja depresije in anksioznih motenj ztrgovinica z izključno njihovimi izdelki) in različnimi psihoterapevtskimi pristopi, farmako-manjši park, medtem kot so do centra vodile terapijo ter kombinacijo obeh. Avtor je predstavilulice, bogate s spominki, slaščičarnami, pekarna- rezultate (metaanalize mnogih raziskav na tomi in restavracijami. Le kam me je bolj vleklo? temo), ki so pokazali približno enako učinkovi- tost psihoterapevtskih in psihofarmakoloških Dvomom navkljub sem bil reden udeleženec pristopov v krajših časovnih obdobjih, kombina-kongresa Evropskega psihiatričnega združenja cije obeh obravnav pa so učinkovitejše kot(EPA). Progam je bil obsežen, vseh obiskovalcev katerikoli posamezen pristop. Poleg tega je avtorpa naj bi bilo več tisoč; neuradne ocene, izrečene nakazal (najbrž že znane) dejavnike, na katere bina zadnjem plenarnem predavanju, so 5000 morali biti v prihodnje pozorni pri raziskavah,vseh prijavljenih (slušateljev in aktivnih udele- zato da bi se izognili vplivu na rezultate, npr.žencev) z vsega sveta. konflikt interesov na več področjih ter (pomanj- kanje) slepih študij pri raziskavah psihoterapije. Kongres je trajal štiri dni, pri čemer je bil Pri dilemi glede pristopov duševnega zdravjaprvi dan namenjen izobraževanju na (plačljivih) (kot dela javnega zdravja) in klinične psihiatrijetečajih ter odprtju, sledili so trije dnevi preda- so sprva povzeli razlike, kakor so navedene tudi vvanj in ogledov elektronskih plakatov. V teh trehdneh so se zvrstile naslednje skupine prispevkov:–– Tri plenarna srečanja na temo krize v psihia-

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n7jJunij 2017slovenskem besedilu Resolucije o tev bolezni in hospitalizacij pri tistih, podan v več različnih člankih, tudinacionalnem programu duševnega ki opustijo zdravila. V razpravi so prosto dostopnih (glej vire). IBAzdravja 2011–2016: »S stališča javne- naštevali še druge dejavnike, ki postavi naslednje trditve: (1) izvorga zdravja je ohranjanje in izboljševa- vplivajo na odločitev glede zdravil, OKM je v negotovosti ali dvomu, (2)nje duševnega zdravja prebivalstva predvsem stranske učinke zdravil na dvom je oblika sklepanja, ne vsiljivaključno in zadeva celotno populacijo telo, vključno z možgani, vendar se misel, (3) če odstranimo dvom, bodoin ne le dela, ki ima zdravstvene sodelujoči strokovnjaki niso strinjali vse njegove posledice, predvidevanjatežave.« Pri duševnem zdravju so glede vzrokov ali vpliva teh dejavni- in vedenja prav tako odstranjeni.indikatorji in intervence usmerjeni na kov na kakovost življenja v primerjavi Terapija IBA se osredotoča na obrav-populacijo s poudarkom na preventiv- z vplivom same bolezni. navo izvornega dvoma. Pristopnem delovanju; klinična psihiatrija po opisujejo kot dodatno možnostdrugi strani izvaja diagnostiko in V okviru ene od strokovnih obravnave pri že obstoječih terapevt-zdravljenje posameznikov z že priso- razprav glede uporabe (in uporabno- skih postopkih, predvsem vedenjsko­tno duševno boleznijo znotraj zdrav- sti) koncepta shizofrenije pri klinič- kognitivni psihoterapiji.stvenih ustanov. Prispevek avtorja nem delu in raziskavah so zagovorniki(Stefan Priebe, Velika Britanija) je menili, da je koncept jasno opisan in Simpozij o zdravljenju bipolarnenakazal povezave med področjema kljub več pojavnim oblikam omogoča motnje (BM) je pokazal, da kljub(skupne vrednote, razumevanje razumevanje kompleksnih motenj znanju o tej motnji in obstoječimduševnih bolezni in oblikovanje možganskih poti preko določenih možnostim zdravljenja ostajajo mnogidružbenih modelov za preventivo in skupnih mehanizmov, ki so posledica ljudje s to boleznijo brez diagnoze inzdravljenje duševnih težav). Te spremenjene nevrotransmisije in nezdravljeni ali neustrezno zdravljeni.povezave so možna pot za vključeva- drugih prepoznanih dejavnikov. Nova zdravila sicer preučujejo,nje psihiatrov iz klinične prakse v Nasprotniki sedanjega koncepta pa so večinoma s podobnim mehanizmompolitične in družbene aktivnosti ter izpostavili, da njegova sicer ugotovlje- delovanja kot že znana; litij in ostalilokalne skupnosti; obenem so impli- na zanesljivost (reliability) ni vodila v stabilizatorji razpoloženja ostajajokacije za njihovo delo s pacienti. pričakovani napredek pri raziskova- standard zdravljenja BM. nju in v klinični praksi. M. Musalek V razpravi glede zdravljenja ali (Anton Proksch Institute, Avstrija) Predstavili so izsledke raziskav oprekinitve zdravljenja z antipsihotiki zato meni, da moderne raziskave na mehanizmih delovanja antidepresi-pri bolnikih s shizofrenijo, pri katerih področju genetike in možganov vov, predvsem o razlogih za časovniso se simptomi umaknili, so uporabili potrebujejo bolj homogene klinične zamik njihovega delovanja in kakotudi mnenje poslušalcev. Pred razpra- sindrome ali opise »bolezni«. Da bi to doseči hitrejši antidepresivni učinek.vo je tri četrtine udeležencev sporoči- dosegli, je potreben povratek h Poročali so o hitrih učinkih v raziska-lo, da takim pacientom zdravil ne bi kliničnim in empiričnim realnostim, vah na glodavcih. Opisali so mehaniz-ukinili. Po razpravi se je število ki bi jih vključili v razvoj nove genera- me delovanja najnovejšega antidepre-nekoliko zmanjšalo, in sicer na okoli cije klasifikacijskih sistemov. siva, ki se po poročanjih vpleta vdve tretjini strokovnjakov, ki bi homeostazo serotoninskih in noradre-vztrajali pri predpisovanju antipsiho- Predstavili so raziskave in izkuš- nalinskih nevronov, in sicer naj bitikov pacientom kljub odsotnosti nje z novejšimi dolgo delujočimi preprečeval samozavirajoče presinap-simptomov. antipsihotiki, pričakovano z dobrimi tične mehanizme, ki se sprožijo po rezultati. V eni izmed študij (Juncal inhibiciji ponovnega privzema seroto- Pri (že znanih) argumentih so Ruiz in ostali, Španija) so spremljali nina. Šest strokovnih prispevkovnastopajoči strokovnjaki našteli več spremembo antipsihotične terapije (z (kliničnih, ne s strani farmacevtskihponovitev bolezni in hospitalizacij pri različnih antipsihotikov na dolgo družb) je predstavilo klinične izkušnjepacientih, ki so prekinili z jemanjem delujočo aplikacijo aripiprazola) pri ali študije omenjenega antidepresiva.zdravil, v primerjavi s pacienti na 125 pacientih v enem letu. Ugotovilineprekinjenem zdravljenju (43 so ugodne učinke na krvni sladkor in Na simpoziju o »človeški« psihia-odstotkov proti 21 odstotkom) v času holesterol; le v sedmih primerih so triji (Human-Based Medicine, HBM)18 mesecev po prekinitvi zdravljenja. opazili pojav patoloških (povišanih) so najprej predstavili nekaj prednostiPo drugi strani so v daljšem obdobju vrednosti trigliceridov v krvi. medicine, podprte z dokazi (Evidence-­zabeležili vse več ponovitev bolezni Based Medicine, EBM), predvsempri obeh skupinah, po sedmih letih pa Predstavili so nov pristop k jasna priporočila, uporabna v mnogihcelo obrat (več pacientov, ki so preki- zdravljenju obsesivno-kompulzivne primerih, in izogibanje osebnimnili rabo antipsihotikov, je doseglo motnje (OKM), ki so ga poimenovali prepričanjem pri njihovi pripravi.boljše rezultate pri funkcionalni Inference-Based Approach (IBA). V Slaba stran EBM pa je časovni zamikremisiji). Vendar je metaanaliza slovenščini bi pristop morda poime- pri izdaji takih priporočil ter rabamnogih raziskav potrdila več ponovi- novali »izhajajoč iz sklepanja« ali »na le-teh kot knjige receptov s premalo sklepanju temelječ«. Opis pristopa je prilagajanja konkretnemu pacientu in

Revija ISIS s strokovnih srečanjP48oročilaJunij 2017okoliščinam; premalo je sistematične- (rekonstruirati) življenje pacienta, saj programme-submission/2017-abstract-ga spremljanja uporabe EBM v praksi. ima slednji svoje predstave o sebi in -book#.WPcPS_VOKW8Po drugi strani HBM izhaja iz kon- svoji motnji; pacient ni le takšen, kot 2. Nekateri vtisi s kongresa (na spletnistruktivističnega pristopa, ki poudarja se nam kaže sedaj, temveč je tudi to, strani, ki jo sponzorira eno od farmacevt-pomen družbene konstrukcije tega, kar bi lahko bil v prihodnosti. Podpor- skih podjetij):kar vemo; naše znanje, razumevanje niki EBM so se odzvali z mnenjem, da http://progress.im/en/event/epa-2017sveta in pojavov (torej tudi (psiho) vse to že sedaj poteka pri kliničnem 3. Resolucija o duševnem zdravju 2011–patologije) ne more biti objektivno, delu, je del »umetnosti zdravljenja«. 2016:dokončno, temveč se spreminja z Oboji so bili enotnega mnenja, da je http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.našim razvojem (ko se spreminja ne le naloga zdravnika pomagati pri zmanj- si/pageuploads/javna_razprava_2011/znanje, temveč tudi stališča, prepriča- šanju trpljenja in povečanju paciento- resoluc_dusevno_zdravje/Resolucija_nja o pojavih, kot so npr. duševne ve odpornosti. dusevno_zdravje_060411.pdfmotnje in postopki njihovega zdrav- 4. http://www.thatsflorence.com/discove-ljenja). Zdravnik naj bi poiskal način, Literatura in viri: ring/fortezza-da-basso-history-curiositi-kako skupaj s pacientom oblikovati es/ 1. Knjiga povzetkov: 5. Kieron O’Connora K, Eckerb W, Lahoudd http://www.epa-congress.org/2018/ M, Robertse S. (2012). A Review of the Inference-Based Approach to Obsessive Compulsive Disorder. Verhaltenstherapie 2012;22:47–55 Published online: February 24, 2012.DiaMind 6Nataša Berk, dr. med., UKC LjubljanaLetošnje, 6. mednarodno strokovno srečanje DiaMind je potekalo spontano. Problem pa je, ker je6. aprila 2017 v Mestnem muzeju v Ljubljani. Naslov letošnjega življenje bolnikov s sladkorno bolezni-simpozija se je glasil »DiaMind SIX – SEX and Diabetes Empower- jo tipa 1 zelo načrtovano. Obstajament Challenges Taboo«. Srečanje je organiziralo Društvo za namreč tveganje hipoglikemije medznanost in izobraževanje – DRZNI. DiaMind (Diabetes & Mind) nas spolnim odnosom. Nanjo vplivajože šesto leto zapored na izvirne načine uči o psihologiji in čuječ- dejavnosti, ki jih je bolnik počel ennosti pri delu in zdravljenju sladkornih bolnikov. Srečanja so na- dan pred spolnim odnosom (npr. šel vmenjena medicinskim sestram, izbraževalcem, družinskim zdrav- hribe). Inzulinska črpalka tudi ne binikom, diabetologom, pediatrom, psihologom, psihoterapevtom, smela biti problem, saj jo pacientidietetikom, farmacevtom in drugim strokovnjakom, ki delajo z lahko ugasnejo in snamejo dol. Taljudmi s sladkorno boleznijo. Srečanje je v celoti potekalo v angle- obred je primerjala s snemanjemščini. Ves čas programa sta bili prisotni tudi dve prevajalki, ki sta nedrčka.vestno prevajali vsebino. Po uvodnem delu nam je Sally Miha Kos, soorganizator srečanja, spolnem življenju in ali človek sploh Openshaw, angleška psihoterapevtkaje na začetku na hudomušen način je spolno aktiven. Za konec nam je za spolnost in pare, v preddverjupripomnil, da so tri prioritete psov: zaželela, da bi čim več ljudi spodbudi- pripravila presenečenje. Razdelilahrana, seks in pijača. To je podobno li, da spregovorijo o svojem spolnem nam je listke, na katerih so bilevsebini tokratnega srečanja. Dogodek življenju. napisane različne vrste pozdravov:je častno odprla predsednica Zdravni- poljub na lica, klobuk dol, high fiveške zbornice Slovenije Zdenka Čeba- Dr. Karin Kanc, soorganizatorka itd. Pozdraviti si moral čim več ljudišek - Travnik. V svojem govoru je DiaMinda, je več besed spregovorila o okoli sebe. Nekateri so se držali boljomenila, da so tri glavne teme psiho- sladkornih bolnikih, saj se z njimi zase in jim je bilo nerodno, spet drugiterapije: denar, otroci in seks. V vsak dan srečuje v svoji diabetološki pa so samozavestno hodili okoli inSloveniji imamo le pet specialistov ambulanti. Izvedla je pilotno študijo pozdravljali drug drugega. S to eno-spolne medicine. Vprašanje je, ali šestih bolnikov s sladkorno boleznijo stavno vajo smo se osvobajali sramučlovek sploh želi govoriti o svojem tipa 1. Vsem pacientom se je zdelo in vadili neposrednost. pomembno, da je spolno življenje Razdeljeni smo bili v dve skupini. Moja skupina je začela z delavnico, ki

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jJunij 2017jo je vodila Sally Openshaw, z naslo- pogovoru, vendar znajo postaviti ženskah. Ženske v povprečju potrebu-vom »Exploring Sexuality with people meje). jejo 40 minut, da se vzburijo.Living with Diabetes - First Steps«. V Omenili smo pomanjkanje časa vmajhnih skupinah smo debatirali o ambulantah oz. prioritete, saj si bomo Po kosilu so sledile igre vlog.zaviralcih komunikacije o spolnosti. več časa raje vzeli za nekoga npr. z Lucija Ostan je igrala mlado osebo sEna izmed blokad je, da nimamo »resnimi težavami«, kot je npr. srčno sladkorno boleznijo tipa 1. Pogovor zdovolj komunikacijskih veščin. Pri popuščanje. Moramo se zavedati, da njo je vodila psihoterapevtka Sallydelu s pacienti nam koristi model si lahko na dolgi rok pridobimo čas, Openshaw.PLISSIT: Permission (dovoljenje), saj bomo ugotovili, kaj je bil vzrok, daLimited Informaton (omejene infor- nas je pacient tako pogosto obiskoval Najbolj koristna stvar, ki jo jemacije), Specific Suggestion (specifič- v ambulanti, ni si pa upal na glas poudarila Sally Openshaw, pa je, dani predlogi), Intensive Therapy spregovoriti o svojih težavah. pri pogovoru s pacienti njihovih težav(intenzivnost terapije). Včasih sta Pomembna je tudi telesna govori- ne minimiziramo. Te težave bododovolj že prva dva koraka, da človek ca. Imeti moramo odprto držo in imeli vse življenje. Bolje je, da jimspregovori o težavah. Večina pacien- pacientom dajati občutek, da nas rečemo, da je res hudo in težko.tov bo spregovorila o svojih spolnih zanimajo. Spet ni dobro pretiravati. Vendar pa jim stojimo ob strani intežavah šele, ko jih bomo mi povpra- Njihova pripoved nas ne sme preveč pomagamo. Pravi tudi, da ni treba, dašali o tem. zanimati. Nikoli ne smemo postavljati imamo na vsako vprašanje odgovor. vprašanj zgolj iz radovednosti. Dlani Odkrito jim lahko priznamo, da ne Ovira je lahko tudi spol. Moški naj je primerno imeti na stegnih. Večino- vemo, nato pa skupaj pogledamo, kajbi v ambulantah prej spregovorili o ma se pacienti lažje pogovarjajo z se da storiti.svojih spolnih težavah kot ženske. Po nami, če sedijo ob nas in da se nenavadi imajo moški neko bolezen ali gledamo neposredno v oči. Če se Naslednjo igro vlog je vodila dr.simptom, pri ženskah pa gre pogoste- pacient izogiba očesnim stikom, ga ne Karin Kanc. Gospoda s sladkornoje za neke težave v družini ali utruje- glejmo v oči. Pacientom se nikoli ne boleznijo je igral Boris Ostan, zdrav-nost. Raziskave so pokazale, da se smemo pridružiti v smejanju. Nikoli nico pa Jette Ostan Vejrup. V tej igriženske o svojih težavah raje zaupajo ne delajmo predpostavk. vlog smo se naučili, da pogovora ssvoji ginekologinji, moški pa zaupajo Pogovor začenjamo z odprtimi pacientom ni dobro začeti z napadomraje svojemu osebnemu družinskemu vprašanji (zakaj, kdaj, kdo, kako ...). in kreganjem, ker se bo potem pacientzdravniku. Moški o svojih težavah raje Prijetneje jim bo, če bomo uporabljali samo začel opravičevati in namspregovori z zdravnikom moškega strokovne izraze. Kasneje lahko malo govoriti stvari, za katere ve, da jih mispola. napredujemo, nikoli pa ne smemo kot zdravniki odobravamo. V tem uporabljati vulgarnih izrazov. primeru bo pacient tudi hotel hitro Dobro je, če pacienta dobro Sally Openshaw je rada spregovo- pobegniti s pregleda in ga dolgo ne bopoznamo. Vendar je lahko to tudi rila tudi o travmah, saj se z njimi nazaj. Pacientu moramo dati dovoljpomanjkljivost, saj se nekateri raje poglobljeno ukvarja. Ko pacienta prostora, da izrazi svoje počutje inzaupajo neznancu. vprašamo o travmatski izkušnji, bomo težave. Ne smemo mu vlivati občutka opazili, da ima suha usta, je bolj krivde. Moramo ga pripraviti, da sam Ena izmed blokad je lahko tudi vzburjen, spremenjeno diha, nato bo pripravi lastne uresničljive strategijedružinsko ozadje ali vzgoja v primarni imel sklonjeno glavo, bledo kožo in ti za spremembo. Dobro je, če si pacientdružini. Sally je poudarila, da je pri dal občutek, da zanj to ni tako po- določi nek konkreten cilj, ki ga lahkopogovoru s pacienti treba pustiti svojo membno. Ena izmed travmatskih uresniči že isti dan.družino »zunaj pred vrati«. izkušenj je lahko tudi izkušnja hipo- glikemije med spolnim odnosom. Po odmoru sta se skupini zame- Obstajajo štiri vrste starševstva: Pacientke s sladkorno boleznijo njali. Naša skupina je imela delavnico–– represivni starši (konservativni, imajo težave z vlažnostjo vagine. z Ireno Rahne Otorepec, dr. med., Pomagajo si lahko z lubrikanti, ki naj specialistko psihiatrije in spolne zaviranje golote, prepoved grdih bodo na osnovi silikona. Zaradi medicine. Od leta 2013 na Centru za besed, seks je nekaj nevarnega in večjega tveganja okužbe se odsvetuje mentalno zdravje vodi Ambulanto za slabega), lubrikante z vsebnostjo alkohola, spolno zdravje. Naslov delavnice se je–– starši, ki se izogibajo govorjenju o sladkorja, vazelina ali olja. glasil »Sexual History-taking & Many seksu ali ga spreminjajo v neko Ženske, ki imajo težave z doživlja- More Practical Tools for Health Care predavanje (vedo, da je spolnost njem orgazma, si lahko pomagajo z Professional«. pomembna), orgazmičnimi črpalkami. Oralni seks–– starši, ki so obsedeni s seksom naj bi bil bolj uspešen za orgazem pri Začeli smo z igro, kjer si je vsak (zelo odprti, otroci se jih sramuje- izbral eno izmed slik, ki jo je nato jo), predstavil ostalim in o njej povedal–– spolno ekspresivni starši (najbolj svojo zgodbo. Razjasnili smo si nekaj optimalni, balansirani starši, ki so teorije in se kmalu lotili dela v manj- odzivni na otrokove želje po ših skupinah. V prvem delu smo

Revija ISIS s strokovnih srečanjP50oročilaJunij 2017debatirali o resničnosti mitov o Predvsem je pomembno, da imamo življenju.« Pacientovo pripovedspolnosti ter se spraševali o spolnih zanimanje za pacientove težave. spodbujajmo s ponavljanjem, parafra-vlogah v partnerskih odnosih. V Aktivno poslušanje, s pogledom v oči, ziranjem, tišino ... Napravimo prostor,drugem delu smo igrali vloge zdravni- ne v računalnik, v strop ali skozi okno dovolj varen prostor, da nam pacientika in pacienta s težavami v spolnosti. – aktivno spodbujanje, da bi človek spregovorijo o svojih najintimnejših povedal čim več. Veščina aktivnega strahovih, ki so še kako tesno poveza- Če je sladkorna bolezen dobro poslušanja je neprecenljiva in v ni z njihovim doživljanjem sladkornezdravljena in urejena, potem spolno danem trenutku povsem zadostuje. bolezni in ne nazadnje tudi z njenimživljenje (zmerna aktivnost) ni nevar- Dobro je, da začnemo z odprtimi in vodenjem.no. Manj tvegano je, če je spolnost nevsiljivimi vprašanji, kot je npr.:ritualizirana s stalnim partnerjem. Ni »Povejte mi kaj o vašem spolnem Na delavnici smo se soočili zpotrebno, da smo vsi seksologi. lastnimi tabuji in preprekami, ki jih kot osebe in kot zdravstveni delavci nosimo v sebi – bodisi zaradi lastnih vzgibov bodisi zaradi nepoznavanja tematike ali ker imamo določene predpostavke o ljudeh z diabetesom in njihovimi izzivi v zvezi s spolnim življenjem, ki pa jih niti ne preverja- mo ... Tudi zdravstveni delavci potre- bujemo opolnomočenje, da bomo znali o teh, za marsikoga nekoliko »nerodnih« temah sploh začeti razgovor. Zato lahko rečem, da je bilo to srečanje odlično in nadvse poučno. To je tema, ki se je večina izogiba in o kateri v našem prostoru zelo malo ali nič ne slišimo. Veselim se naslednjega srečanja. Foto: Borut Likar (vir: www.diamind.si)Sladkor naš vsakdanjiPrim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., DIDENT, d. o. o.Stanka Ritonja, dr. dent. med., Osnovno zdravstvo Gorenjske, ZD Škofja LokaČe misliš, da si premajhen, da bi kaj spremenil, dr. dent. med., ko je v začetku aprila puljenje zob, nazorno dokazujepotem pa nisi preživel noči s komarjem. organizirala srečanje na OŠ Škofja kolegica Šifrar Eniko, ki je po dolgih Loka – Mesto, kjer smo opozorili na letih kliničnih izkušenj velika zago- Afriški pregovor preveliko porabo sladkorja v prehrani vornica preventive in ozaveščanja (predvsem) otrok – doma, v vrtcih in prebivalstva. Izobraževanje, kaj lahko S tem pregovorom je začela šolah. naredimo za svoje zdravje z vzdrževa- predavanje škofjeloška zasebna njem dobre ustne higiene in zdravo zobozdravnica Vilma Šifrar Eniko, Da naloga zobozdravnikov ni prehrano, je tudi naše poslanstvo. Z samo popravljanje lukenj v zobeh, zobno asistentko Vlasto Eniko organi- zdravljenje dlesni, ki krvavijo, ali