Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Januar 2017, številka 1

19. januar 2017IZOBRAŽEVANJA S PODROČJAPREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEVNASILJA V DRUŽINIZdravniška zbornica Slovenije nadaljuje z izobraževanji, s katerimi želimo zdravstvenoosebje opremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami za izboljšanje prepoznavanjain obravnavanja žrtev nasilja v družini.Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpis ministrstva za zdravje, ki v Pravilniku o pravilih in postopkihpri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti določa, da se morajo zdravstvenidelavci na področju splošne oz. družinske medicine, pediatrije, ginekologije, psihiatrije in patronažne službeter zdravstveni delavci v urgentnih oz. travmatoloških ambulantah in na oddelkih bolnišnicvsakih pet letudeležiti izobraževanja o nasilju v družini, v obsegu najmanj 5 ur.Kreditne točke: 8 točk Kotizacije za člane ZZS ni.POUDARKI IZ VSEBINE:• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v družini• zdravstvena tveganja in posledice nasilja v družini ter komorbidnost• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje žrtev nasilja v družini• teoretične smernice ter praktični prikazi ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v družini• izsledki projektne raziskave s področja prepoznave in obravnave nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih praks s področja prepoznave in obravnave žrtev nasilja v družini• koraki medinstitucionalnega sodelovanja pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v družini• protokoli obravnave otrok in odraslih žrtev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti• vidiki obravnave žrtev nasilja v družini v sklopu družinske medicine, travmatologije, ginekologije, pediatrije, pedopsihiatrije, psihiatrije in patronažne službe Več informacij in prijave na: Vsebine interdisciplinarnega izobraževanja so usklajene s Strokovnimi smernicami za obravnavo nasilja v družiniwww.domusmedica.si pri izvajanju zdravstvene dejavnosti Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Revija ISIS Uvodnik3Januar 2017Vsi na 2. krog volitevza predsednika zbornice Včeraj sem poslušal čudovit Božično-novole- opravljanje zdravniškega poklica, je po vznesenemtni koncert v Hiši zdravnikov. Ob poslušanju trenutku ob promociji že naslednji dan postavlje-glasbe, ki so jo izvajali naše kolegice in kolegi, na v togi okvir karierne poti zdravnice ali zdravni-združeni v orkestru Camerata medica, sem ka. Karierna pot brez vzpodbud, brez pogojevprevzet razmišljal o njih, ki so toliko časa in truda razvoja, z ovirami na vsakem koraku. Kariernavložili in še vlagajo v znanje in v veščine, v medi- pot, ki marljive, ustvarjalne in čustvene strokov-cino in v umetnost. V resnici lahko postaneš njake, znanstvenike in umetnike spreminja vzdravnik le, če se dovolj mlad odločiš, da boš svoje državne uradnike. Iz najstarejšega svobodnegaživljenje posvetil poklicu, ki s tem postaja poslan- poklica v zgodovini človeštva so v naši družbistvo, kar je veliko več kot opravljanje službe. Da se naredili državne uradnike, ki večinoma prej alilahko vpišeš na dobro gimnazijo, moraš že osnov- slej obupajo in se prepustijo inerciji sistema.no šolo končati med najboljšimi. Ambicija vpisana medicinsko fakulteto ponovno zahteva od Zdravniška zbornica Slovenije je stanovskadijakov najboljše rezultate ob koncu srednješol- organizacija zdravnikov in zobozdravnikov.skega študija. Potem najmanj šest let garanja za Umestitev zbornice v pravni red naše države in vdokončanje študija. V resnici občudujem tiste sistem zdravstva nam omogoča, da si poklickolegice in kolege, ki ob tem dosegajo odličnost še reguliramo sami. Kot člani zbornice se moramona področju umetnosti. Oba vokala ob instrumen- zavedati, da nam poklicne svobode nihče netalni spremljavi sta včeraj številnim poslušalcem more omejevati, kaj šele vzeti. Prav našaoblila oči s solzami ganjenosti. Zelo podobne poklicna avtonomija ob Kodeksu zdravniškeobčutke sem doživljal ob podelitvi diplom kolegi- etike v resnici predstavlja garancijo našimcam in kolegom ob dokončanju študija splošne in bolnicam in bolnikom, da bodo obravnavani nadentalne medicine na Univerzi v Ljubljani. Podeli- za njih najustreznejši način.tev je s svojim angelskim glasom obogatila istakolegica, ki nam je izvabila solze na oči na včeraj- Uspešno opravljen prvi del volitev predse-šnjem koncertu. In že takrat sem razmišljal o dnika zbornice me navdaja z optimizmom.mladih kolegicah in kolegih. Smetana našega Zavedajmo se tudi naprej pomembnosti tega, danaroda in naše družbe, ki je 20 let svojega živ- nam zbornica predstavlja okvir za samoregulaci-ljenja posvetila učenju in izgradnji osebnosti za jo poklica, in poizkusite si predstavljati, da bi to nalogo namesto nas samih opravljali državni uradniki. Vesel sem, da je najmlajši kandidat za predsednika zbornice, Boštjan Kersnič, dosegel tako dober rezultat. Skupaj z mladimi kolegicami in kolegi, ki ga podpirajo, bodo imeli ključen vpliv na izid 2. kroga volitev za predsednika zbornice. Drugi pomemben dejavnik pri volitvah je še večja avtonomija zobozdravnic in zobo- zdravnikov oziroma ustanovitev njihove lastne zbornice. Prav neposredne volitve tako poslancev skupščine zbornice kot predsednika zbornice so temelj avtonomije naših poklicev. Prosim vas, da se tega zavedate, oddate volilne lističe v poštne nabiralnike in s tem zagotovite nov ciklus delo- vanja zbornice. Ob koncu leta želim vam vsem in vašim najbližjim vesel božič in srečno novo leto. Marko Bitenc

Revija ISISU4 vodnikJanuar 2017Uvodnik 30 It’s the lifestyle, Poročila s strokovnih srečanj stupid!3 Vsi na 2. krog volitev 55 za predsednika zbornice 31 Bolnišnice na Norveškem: 12. Svetovni kongres o uporabi Marko Bitenc pet tednov dolga zdravniška ultrazvoka v urgentni in stavka intenzivni mediciniK naslovnici revije 31 Menjava urednika Barbara Furman, Liječničkih novin Gregor Prosen Boris Klun6 Znanost ne pozna meja 56 Kako preseči pomanjkanje Tjaša Banko organov za zdravljenje s presaditvijo?Zbornica Mladi zdravniki Danica Avsec, Jana Šimenc10 Poročilo volilne komisije 32 Predstavniki mladih 60 15. Bregantovi dnevi: Čas in o izvedbi volitev zdravnikov: zakaj smo se trenutek predsednika/-ce Zdravniške zavzeli Evgen Kajin zbornice Slovenije 2016 Mladi zdravniki Slovenije11 Razpisujem drugi krog 33 Zakaj smo izbrali svoj poklic? 63 Konferenca Evropske zveze volitev predsednika Tina Bregant za preventivo kajenja in Marko Bitenc tobaka in srečanje v Državnem svetu RS o novi tobačni12 Program dr. Zdenke Forum zakonodaji ZOUTIPI Čebašek - Travnik Zdenka Čebašek - Travnik 34 Alkoholni, tobačni in Luka Šolmajer konopljini lobiji – združeno15 Zbornica – mesto povezovanja proti ministrici 64 Brexit in njegov vpliv zdravstvene politike in na delo CED zdravniških interesnih skupin Jasna Čuk Rupnik Matjaž Rode Andrej Možina 35 Zdravnik je vedno kriv 66 Nadaljevalni tečaj 2D Marjan Fortuna lingvalne (jezične) tehnike Jure Klaj18 Popravek in pojasnilo k članku 36 Kdo ne razume problematike Izobraževanje o uporabi zdravstva? medicinske konoplje in Marjan Fortuna Strokovna srečanja kanabinoidov pri paliativni oskrbi pacientov (objavljen Intervju 67 Zbornična izobraževanja za v ISIS, leto XXV, št. 12., 1. zdravnike in zobozdravnike december 2016) 37 »Študentska zdravnica« mag. Božena Skalicky Kuhelj 68 Strokovna Jožica Červek Polonca Steinmann srečanja20 Avtonomija zobozdravništva Medicina 73 Mali za močnejšo skupno ZZS oglasi Jure Poglajen23 Ponovitev projekta Pravočasni 45 Nacionalna strategija Iz zgodovine medicine pregled ustne votline vam smotrne rabe protimikrobnih lahko reši življenje zdravil in obvladovanja 74 Akademik Maks Samec odpornosti mikrobov proti (1881–1964): kemik, Diana Terlević Dabić protimikrobnim zdravilom biokemik, meteorolog, v humani in veterinarski pedagog …Aktualno medicini (2016–2022) – 2. del Zvonka Zupanič Slavec26 Vietnam leta 1965? Ne … Milan Čižman, Bojana Beović, Iztok Tomazin Iztok Štrumbelj, Irena Zdovc, Obletnica Anton SvetlinIz Evrope 52 Kirurgija s pospešenim 77 Družina Milčinski: od zibelke okrevanjem pri bolnicah humanizma do posvečenosti30 Hipertenzija: z rakom rodil bolniku v Avstriji upada Zvonka Zupanič Slavec Sarah Dobnik, Maja Pakiž

Revija ISIS Uvodnik5Januar 2017V spomin Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem82 Janez Burnik, dr. med. Leto XXVI, št. 1, 1. januar 2017 uredništva. (1937–2016) Natisnjeno 10.100 izvodov Fanc Verovnik Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije84 Prof. dr. Tomažu Rottu UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 (1945–2016) v slovo ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana Zvonka Zupanič Slavec IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjemS knjižne police Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje86 Daria Bignardi: 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili Popolna akustika W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – Marjan Kordaš T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalneZanimivo Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi.88 Prim. mag. Vasja Klavora PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega postal častni član Prim. Andrej Možina, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate Medikohistorične sekcije farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, Slovenskega zdravniškega UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene društva Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno Elko Borko, Jernej Završnik 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke.Zdravniki v prostem času Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj91 Izlet na Dolenjsko E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 Mojca Kos Golja znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek95 Tomažu v slovo Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z Alojz Ihan E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine vZavodnik Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena97 Prihodnost je (tudi) nova Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli tehnologija – ali pa je ne bo Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Alojz Ihan Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanja Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Asist. Aleš Rozman, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Izjava uredništva LEKTORIRANJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali E: [email protected] uredništva Izide. OBLIKOVNA ZASNOVA Letna naročnina Agencija Iz principa Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Stanislav Oražem stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana TRŽENJE pri pošti 1102 Ljubljana. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

6 Revija ISIS revijeK nJaanusar l20o17vnici Znanost ne pozna meja Prof. dr. Robert Zorec, biolog patofiziolog Tjaša Banko, mag. nov., ZZS [email protected] ste se izpopolnjevali v VelikiBritaniji. So Angleži na področju, skaterim se ukvarjate, naprednejši odSlovencev? Kako uspešni ste slovenskiznanstveniki v primerjavi z drugimievropskimi? Na znanstvenem področju, s katerim seukvarja naš laboratorij, je žar delovanja pravtakšen kot v najnaprednejših laboratorijih vsvetu. So vzponi in padci. Prvi stik z Anglijo leta1983 je bil presenečenje. Sam bivalni standard jebil tam bistveno nižji kot pri nas. Povsod je bilozaznati preprostost in varčnost, ki se je izobliko-vala v desetletjih in stoletjih. V spomin se mi jevtisnil dogodek odvzema krvi za transfuzijskenamene. Okolje, kjer je to potekalo, je bila nava-dna baraka, darovalec pa je ležal na vojaškipostelji, ki ni bila prekrita s sterilno belimipregrinjali. »Saj je kri pri zdravih tako in takosterilna,« je odvrnil član osebja. Izkušnje sopokazale, da sistem ustreza. Tradicija in relativnastabilnost njihovega družbenega sistema jeprednost za sistem znanosti v Angliji, ki je potemustvaril kar nekaj odkritij, ki so v korist človeštvu.Naš prostor pa je bil zgodovinsko izredno dina-mičen. Naj le omenim čas Primoža Trubarja, koje bil v bližnji Padovi aktiven W. Harvey, študentiz Cambridgea, kasneje odkritelj zaprtega krvožil-nega sistema. Iz naših krajev je tam takrat delovalKoprčan Sanctorius, ki je prispeval v zakladnicoznanja odkritje »perspiratio insensibilis«, odkri-tje, ki ga povezujemo z nezaznavno izgubo telesnemase, kar pozna prav vsak zdravnik, pa tudi laiki.Kakor tudi v Angliji, je ta trenutek v naši državitudi veliko talentov. Ti bodo glede na danostisistemov, v katerih živijo, lahko udejanjili svojopoklicanost v znanosti (umetnosti, v inženirstvu,v tehnoloških iznajdbah) na način, ki ni predvi-dljiv, a odvisen predvsem od notranje motivira-nosti posameznika. Verjeti v preboje je delkulture, ki je tudi v Sloveniji prisotna, a premalonegovana. Kot je na primer veličastno spremljatismučarske polete naših šampionov, ki so postali

K Revija ISIS naslovnici revije7Januar 2017to, kar so, zaradi svoje predanosti in bil izmeriti učinek kemičnega prena- je bil izziv. Leta 1988, na ponovni potipa zaradi okolja, trenerjev, ki imajo šalca na elementarno prevodnost v Anglijo (v New Castle in kasneje vizkušnje in se odločijo. Tvegajo. postsinaptične membrane v motorični Cambridge), smo že lahko testiraliTvegati je potrebno, da prideš do ploščici, na ravni posameznega prototip fazno občutljivega ojačevalni-uspeha. Kulturo, da je neuspeh na proteinskega kompleksa – ionskega ka za take meritve in tudi prvičneki tekmi spremljevalec poti, ki vodi kanala (v normalnih in denerviranih izmerili spremembe v endokrini celici,do šampionov, je treba bolje razviti. skeletnih vlaknih). V letu 1976 je že ki je specializirana za sekrecijo. TeNapake so dovoljene. Financerji bila objavljena metoda za tako meri- celice vsebujejo mešičke (premer 100znanosti bi se morali ravnati podobno tev, a sredstev, ki jih je namenil do 200 nm), ki vsebujejo hormone, sekot vodje na področju smučarskih Wellcome Trust, je bilo premalo za spojijo s plazmelemo, kar lahkopoletov. nakup opreme. Inštrumentarij je bilo izmerimo kot porast membranske treba razviti povsem samostojno. kapacitivnosti, tudi na ravni posame-Z uvajanjem novih metod ste znega mešička. Instrumentarij pa smoprecej prispevali k raziskova- Skupaj s sodelavci ste razvili nadalje razvijali in ga izpopolnili tako,nju celic. Kaj to pomeni v celo lastno napravo za merje- da lahko izmerimo fuzijo velikopraksi? Menda je vaša meto- nje ionskih prevodnosti in manjših mešičkov, takih, ki imajodologija ena boljših v svetu. membranske kapacitivnosti. premer enak mešičkom v presinaptič- Kaj omogoča oprema, ki ste jo nem končiču. Prav v letu 2016 je bila Po vrnitvi s prvega obiska v Angliji razvili? objavljena raziskava, kjer smo upora-se je izkazalo, da je nujno potrebna bili to metodo na astrocitih, ki vnova tehnologija za raziskave sinap- Sreča je bila, da je poleti 1984 po neokorteksu po številu prekašajotičnega prenosa, predvsem presinap- naključju prišlo do srečanja s nevrone. Vzporedno z metodamitičnih mehanizmov. V laboratoriju sošolcem iz osnovne šole, mag. F. superločljivostne mikroskopije jeprof. dr. M. Kordaša, kjer so nastale Henigmanom iz Portoroža. Razgovor uspelo opisati anatomijo mešičkov,prve objave v zvezi z novim razisko- je nanesel na elektrofiziološke meritve kakor tudi naravo njihove interakcijevalnim delom, je bilo ključno, da je bil in na možne tehniške rešitve, ki smo s plazmalemo. Uvedba superločljivo-v stikih z B. Katzom, prejemnikom jih v lastni režiji nameravali izvesti, stnih mikroskopij v naš laboratorij jeNobelove nagrade. Nekaj časa je delal saj smo imeli v predalu dragocene potekala v sodelovanju z laboratori-pri njem v Londonu. Profesor B. Katz nizkošumne operacijska ojačevalnike jem S. Hella iz Gottingena, ki je predje svetoval napisati prošnjo na usta- (prenesli smo jih prek italijansko-ju- dvema letoma prejel Nobelovo nagra-novo Wellcome Trust, ki je program goslovanske meje v sodelovanju s do za to področje. Iz našega laborato-našega dela ugodno ocenila in tako kasnejšim prorektorjem Univerze v rija sta pri tem sodelovala prof. dr. M.smo prišli do prvih sredstev za opre- Trstu, zdaj pokojnim prof. F. Ruzzier- Kreft in doc. dr. J. Jorgačevski.mo, za sistem za zajemanje signalov v jem). Ker je F. Henigman elektronik, Elektrofiziološke in optofiziološkepovezavi z osebnim računalnikom je v premoru pogovora pojasnil: »To meritve so pokazale, da je fuzijska(BBC). S tem sistemom smo sprva lahko jaz naredim.« Namreč, cilj ni bil pora, ki nastane po spojitvi membra-študirali prenos informacije med le narediti merilnik, ki je bil takrat ne mešička s plazmalemo, le del nano-motoričnim nevronom in skeletno komercialno dostopen, za meritve metra ter da je zelo stabilna.mišico na postsinaptični strani. Cilj je prevodnosti posameznega ionskega kanala, pač pa napravo, ki bi merila še Ustanovili ste podjetje Celica, eno lastnost membrane, to je njena ki deluje v okviru Tehnološke- kapacitivnost. Kapacitivnost predsta- ga parka. S čim se podjetje vlja lastnost membrane, da skladišči konkretno ukvarja? Kako naboj, kot steklenica vodo. Kapaciteta mikroskopija celic lahko je odvisna od površine membrane. pomaga pri zdravljenju raka- Tako z meritvijo kapacitete membra- vih bolezni? ne lahko merimo, kako se spreminja površina membrane (analogno volu- Po letu 1997 je naša skupina mnu steklenice). A ne le posamezne prejela več projektov (tudi iz ZDA) in celice, pač pa tudi, ko se posamezni morali smo tudi zaposlovati, seveda le organel, ki je obdan z membrano, spo- za določen čas. Kljub temu pa na UL ji s plazmalemo (proces eksocitoze). ni bilo posluha za tako širitev in smo To je dogodek, ki ga je opisal B. Katz s morali po nasvetu vodilnih sredstva sodelavci in za odkritje prejel Nobelo- prenesti na drugo ustanovo. Tako je vo nagrado. Torej meriti fuzijo posa- nastala Celica, ki deluje v okviru meznega mešička v realnem času, to Tehnološkega parka in je tesno

8 Revija ISIS revijeK nJaanusar l20o17vniciudeležena v raziskavah, ki jih izvaja darnih prenašalcev in citoskeleta. zdravilo. Regulativa na tem področjunaša skupina. Ker smo v letih napre- Prvo opazovanje o gibljivosti mešič­ je novost in velik izziv. Ko smo v letudovali v razumevanju mehanizmov kov je posredoval viš. zn. sod. dr. 2013 in 2014 imeli delavnico s štu-fuzije membran v celici, se je porodila Matjaž Stenovec in kasneje je dr. Maja denti »Kako od ideje priti do zdravi-ideja, da bi spojili celice med sabo v Potokar razvila študijo ob metodolo- la?«, se je izkazalo, da je zakonodajaelektričnem polju. To bi omogočilo, giji analize, ki jo je postavil prof. dr. na področju R. Slovenije še boljda bi na primer celice, ki predstavljajo Marko Kreft. Zaradi kompleksne zapletena, kot bi bilo treba. Eden odantigene v imunskem sistemu, lahko narave sekretorne aktivnosti astroci- študentov je omenil: »Država nam nespojili z rakavimi celicami. Dobili bi tov te delujejo kot integratorji signa- zaupa. Bomo šli kar v tujino.« Voditicelico, ki bi lahko predstavljala rakave lov in s tem, ko se vzdražijo, koordini- postopke za razvoj naprednih celičnihantigene. Ker med razvojem rakave rajo procese, ki dostavljajo energijo zdravil v R. Sloveniji je še dosti boljbolezni rakave celice postanejo nevronom in oblikujejo geometrijo zapleteno kot npr. na Nizozemskem.»nevidne« za imunski sistem, bi to medceličnega prostora. Astrocitom se Pozitivna naravnanost nas je vodila,lahko okrepilo imunski sistem. Pri morfologija dinamično spreminja. Ta da smo se odločili za klinično študijofuziji celic pa je pomembno, da se proces je pod nadzorom adrenergič- zdravljenja karcinoma prostate zmed seboj spojijo tudi celični organe- nih receptorjev, ki so ključni pri avtolognimi hibridomi z Urološkoli, ki predstavljajo antigene. Da bi to zmanjševanju citotoksičnege edema kliniko UKC LJ, s skupino prof. dr.določili, smo uporabili kvantitativno pri nevrotramvi. Ti izsledki so bili Andreja Kmetca, z dr. Simonommikroskopijo. Subcelični predelki objavljeni v letu 2016 in so rezultat Hawlino in dr. Gordanom Lenartom.heterolognih celic se lahko med seboj uvedbe metodologij FRET, kjer so Pri delu je bila neobhodna podporaspojijo, smo ugotovili. To je lahko sodelovali doc. dr. Nina Vardjan, prof. medicinskih sester, ki jih vodi ga.uporabno za terapevtske namene. Pri dr. Marko Kreft in prof. dr. Helena H. Urška Naglič. Pri delu sodeluje tuditem projektu, ki se je razvijal od leta Chowdhury z mlajšimi sodelavci. Zelo Zavod za transfuzijsko medicino (dr.2003, so ključni sodelavci: dr. Mateja zanimivo pa je odkritje, da tudi M. Cukjati). Kljub temu, da so se prveGabrijel, prof. dr. Helena H. Chowd- metaboliti lahko delujejo kot kemični neklinične raziskave odvile pred večhury, prof. dr. Matjaž Jeras in prof. prenašalci in ti vplivajo na vzdraženje kot desetimi leti, smo pridobilidr. Marko Kreft. in morfološko dinamiko astrocitov. Te dovoljenja ter v letu 2013 pričeli s meritve vodi doc. dr. Nina Vardjan. klinično študijo. Trenutno poteka Mikroskopija pa je tudi omogočila Prepričani smo, da bo ta smer ra- analiza rezultatov v sodelovanju zrazvoj meritve znotrajceličnih meta- ziskav vplivala na spremembe strate- oddelkom za nuklearno medicino (dr.bolitov in sekundarnih prenašalcev. Z gij pri razvoju novih terapij za nevro- Marko Grmek in dr. Luka Ležaič). Prirabo posebnih nanosenzorjev, ki se loške indikacije. analizi profila imunskega sistemavnesejo v celice z geni, lahko merimo sodelujejo prof. dr. Matjaž Jeras,koncentracijo glukoze, laktata in Kako pa je s testiranjem take- prof. dr. Alojz Ihan in dr. Andrejacikličnega AMP (to je bil prvi odkriti ga zdravila? Nataša Kopitar. Koordinacijo analizesekundarni prenašalec). Že nekaj let vodijo prof. dr. Helena H. Chowdhu-potekajo poskusi na astrocitih, ki so Po letu 2009 je na področju EU ry, dr. Mateja Gabrijel in prof. dr.bili znanstveno spregledani skoraj pričela veljati zakonodaja za napre- Marko Kreft. V času študije so bili ocelo stoletje, saj je veljalo, da so te dna zdravila, obliko bioloških zdravil, tem seznanjeni tudi sodelavci Onko-celice zgolj lepilo, polnilo v možganih. kjer je celica enota, ki deluje zdravil- loškega inštituta.Nasprotno, te celice so mesta za no. Takrat je pričela tudi delovativzdrževanje homeostaze v nevronskih posebna komisija (CAT) pri Evropski Se na področju zdravljenjamrežjih in so ključne za dostavo agenciji za zdravila v Londonu. Tu so raka v bližnji prihodnostienergije. Glikogen se skladišči primar- poleg strokovnjakov delovali tudi torej obetajo spremembe? Jeno v astrocitih in ne v nevronih. Naš zastopniki bolnikov in društev bolni- na obzorju morda novo upa-laboratorij je prispeval ključne meri- kov. Zanimiva izkušnja. Naloga CAT nje za onkološke bolnike?tve, da so astrociti zelo podobni je usmerjati in svetovati skupinam zanevronom, saj sproščajo kemične razvoj naprednih medicinskih izdel- Prav imunoterapija se na področjeprenašalce, na enak način kot nevro- kov (celična zdravila, gensko zdrav- zdravljenja onkoloških bolnikov hitroni, a z dinamiko, ki je bistveno bolj ljenje, regenerativna medicina). Ker uveljavlja. Obravnavanje bolnikov bopočasna. Dinamika dostavljanja smo v letu 2006 pričeli z vzpostavlja- v prihodnosti zelo spremenjeno inmešičkov, v katerih so kemični prena- njem sistema kakovosti (poseben prepričani smo, da bodo postopki inšalci, je uravnavan proces v astrocitih. način vodenja laboratorija, ki je tehnologije, ki smo jih razvili v našihPred skoraj desetimi leti je naš labo- značilen za industrijo in ga nadzoru- projektih, veliko bolj v ospredju, kerratorij pokazal, da je dinamika mobil- jejo različne ustanove), smo se odloči- je ta veja medicine šele v svojihnosti mešičkov pod nadzorom sekun- li, da razvijemo napredno celično izhodiščih.

K Revija ISIS naslovnici revije9Januar 2017Kako danes sodelujete z znan- valno delo vedno leti na krilih osebno- napisana so bila v letih 1903–1908),stveniki iz tujine? stnega razvoja. Formalno vključevanje ko je v pismih pesniku F. X. Kappusu mladih je težavno, saj je mest za (avtor dela »Hamlet v Ljubljani«) Znanost ne pozna meja in sodelo- zaposlovanje malo. Znanost tudi ni izpostavil notranji nagib in predanostvanje s kolegi iz tujine je bilo in področje za udejanjanje socialne posameznika, da razišče žgoči pro-ostane nujna in pomembna kompo- politike. blem in dela s potrpljenjem. Če najdenenta našega dela. Osebni stiki so rešitev, je že to zadostna nagrada.ključni, da se seznanjamo z utripi in Za državo bi bilo sicer najbolje Zunanji blišč odmevnega dela nismermi razvoja v svetu ter se na tak imeti »Pravilnik (s točkovalnikom)«, nagib za kreativno ustvarjanje. Ta-način skušamo povezati, sinhronizira- ki bi predvidljivo vodil do velikih kšno iskanje, predanost, potrpljenjeti, biti prvi. Danes je znanstvena (tektonskih) odkritij, s tem do nove mora žareti iz notranje potrebemetoda postala tehnološko tako vrednosti, do dviga kredibilnosti bivanja.zahtevna, da so sredstva posameznih države Slovenije. Kako dobro bi biloinstitucij premajhna, da bi lahko bili imeti nekaj Nobelovih nagrajencev iz Za svoje delo ste prejeli števil-konkurenčni v globalnem smislu. vrst slovenskih ustanov! Nekatere ne nagrade. Na katero pri-Povezovanje! Na Švedskem so vse ameriške institucije imajo celo lobi- znanje ste sami najbolj pono-laboratorije, ki nudijo vrhunske stične pisarne v ta namen. sni?storitve (kakor naš laboratorij: CarlZeiss Referenčni center za konfokalno V mednarodnem prostoru je kar Zelo blizu mi je zadnje priznanje,mikroskopijo; letos je 200-letnica nekaj razprav o t.i. mehanizmih ki nosi ime ustanovitelja našegarojstva Carla Zeissa), povezali v velikih odkritij, a recepta, kako do teh, inštituta prof. dr. A. O. Župančiča.mrežo, da lahko študije v državi ne poznamo. V svoji knjigi »Nasveti Razgovori z njim, ki jih sicer ni bilopotekajo bolj koherentno, predvsem mlademu raziskovalcu« (nastajala je veliko, so pogosto netili iskro, ki jopa globalno konkurenčno. vsaj 20 let pred objavo četrte izdaje drugače ustvarijo pesmi. leta 1916) Santiago Ramon y CajalKako se v raziskovalno delo (Nobelov nagrajenec, tesno povezan z Ko sva ravno pri pesmi ... Stevključujejo mladi? raziskavami na astrocitih) odločno tudi redni član SAZU-ja. Gre- povzame, da ne poznamo mehanizma, sta znanost in umetnost dobro Kadri so v znanosti ključni vzvod kako nastanejo velika odkritja. Zanje skupaj?razvoja. Tako seveda nudimo mladim je potrebna izredna kreativnost, ki jesodelavcem najboljše možnosti, da bi skupna tudi umetnikom. Morda je Znanost in umetnost črpata izlahko izrazili svojo motiviranost, korak več k razmišljanju o tem, od istega vodnjaka, skupna jima je lepotadelavnost na poti do znanstvenega kod in kako nastanejo odmevna in radost do odkritij. »Kajti lepota jenapredovanja, ki prinese poleg rezul- znanstvena in umetniška dela, v le strahotnega ravno še znosni začetektatov tudi veliko radosti, saj razisko- pesništvu naredil Rainer Maria Rilke in občudujemo jo, ker se ji sploh ne (Pisma mlademu pesniku, 1929, zdi vredno, da bi nas pokončala.«So vaši podatki na intranetnem portalu ZZS pravilni? V sklopu intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije uspešno deluje povezava s podatkovnimi bazamizbornice, s čimer vam je preko spletnega portala omogočen dostop do večine podatkov, ki jih vodimo o članstvu, kot sonpr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Z namenom zagotovitve ažurnosti podatkov vas prosimo, da svoje podatke pregledate in nam sporočite morebitnespremembe, nekatere izmed podatkov pa lahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki«. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo. V primeru, da ju nimate, se obrnite na g. MilanaKokalja ([email protected]).

Revija ISIS1Z0bornicaJanuar 2017VOLITVE PREDSEDNIKA 2016Poročilo volilne komisije o izvedbivolitev predsednika/-ceZdravniške zbornice Slovenije 2016Ljubljana, 13. december 20161. Volitve predsednika/-ce Zdravniške zbornice Slovenije so potekale v torek, 13. 12. 2016. Volilo se je z glasovanjem po pošti.2. Za predsednika/-co zbornice je kandidiralo pet kandidatov: dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. prim. dr. Gordana Kalan Živčec, dr. med. Boštjan Kersnič, dr. med. Miro Lasbaher, dr. med. prim. Andrej Možina, dr. med. 3. Volilna komisija je na dan volitev, 13. 12. 2016, na sedežu Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, Ljubljana, odprla pisemske ovojnice z volilnimi listi in preštela volilne liste za volitve predsednika/-ce zbornice. Delo volilne komisije so spremljali: dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., prim. dr. Gordana Kalan Živčec, dr. med., in Boštjan Kersnič, dr. med.4. Volitev predsednika/-ce zbornice se je udeležilo 5.506 članov zbornice z volilno pravico, volilna udeležba je bila 52,4 %. Število veljavnih volilnih listov je bilo 5.486.5. Volitve predsednika/-ce zbornice so veljavne, ker se je glasovanja udeležilo več kot 50 % članov zbornice z volilno pravico, kot to določa Statut Zdravniške zbornice Slovenije.6. Kandidati za predsednika/-co so prejeli naslednje število glasov:1. dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. 1.761 (32,1 %) (29,4 %)2. prim. Andrej Možina, dr. med. 1.613 (19,9 %) (10,1 %)3. Boštjan Kersnič, dr. med. 1.091 (8,5 %)4. Miro Lasbaher, dr. med. 554 5. prim. dr. Gordana Kalan Živčec, dr. med. 467 7. Ker v prvem krogu volitev noben kandidat ni prejel večine veljavnih glasov, je potrebno v skladu s Statutom Zdravniške zbornice Slovenije volitve ponoviti med kandidatoma, ki sta dobila največje število glasov (drugi krog volitev). Za izvedbo drugega kroga volitev veljajo enaka pravila kot za prvi krog (50 % kvorum). Volilna komisija: doc. dr. Rok Schara, dr. dent. med. Ciril Trček, dr. med. asist. dr. Rade Ilijaž, dr. med. Stjepan Žiger, dr. med.

Revija ISIS Zbornic1a1Januar 2017 Na podlagi 44. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 13. 12. 2007, 16. 12. 2008 ter 6. 10. 2016) in 25. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM DRUGI KROG VOLITEV PREDSEDNIKA Zdravniške zbornice Slovenije za 17. januar 2017 Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 17. janu- arja 2017. Drugi krog volitev se opravi z glasovanjem po pošti. Volilni listi bodo volivcem posredovani po pošti. Drugi krog volitev se izvede med kandidatoma dr. Zdenko Čebašek - Travnik, dr. med., in prim. Andrejem Možino, dr. med., ki sta v prvem krogu volitev, 13. 12. 2016, prejela največje število glasov. Predstavitvi in programa kandidatov za predsednika zbornice sta objavljena v glasilu zbornice. Svojo kandidaturo lahko kandidata predstavljata tudi na drug način, ki spoštuje Kodeks zdravniške etike ter dostojanstvo zdravnika in zdravniškega poklica. Mag. Marko Bitenc, dr. med. predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISISZ12bornicaJanuar 2017 VOLITVE PREDSEDNIKA 2016 Programa kandidatov za predsednico oz. predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Programa kandidatov (po abecednem vrstnem redu) predstavljamo v nadaljevanju.Program dr. ZdenkeČebašek - TravnikOdločitev profesionalizem ali Zdenko za Naše delovanje je bilo že od predsednico, kot ga je hudomušno in začetka zastavljeno kot timsko delo, v Aprila 2015 sem v naši reviji Isis motivacijsko poimenovala ena od medsebojnem spoštovanju in dopol-objavila prispevek z naslovom Opra- kolegic. Gre za majhno skupino njevanju. Pri pripravljanju programavičujem se (»j‘accuse«), ki je zdravnikov, ki se skorajda ne bi mogli za kandidaturo smo opravili velikonaletel na dober odziv kolegov in bolj razlikovati med seboj; z njihovim pogovorov in pisnih stikov s kolegi, kidrugih bralcev. Kmalu zatem smo se v dovoljenjem jih predstavljam (po smo jim zaupali.skupini zdravnikov odločili ustanoviti abecednem redu):»nekaj« zunaj obstoječih zdravniških Skupina ZZP se je maja 2016 odlo-organizacij, da bi lahko resnično • prim. Darja Boben - Bardutz- čila, da svojo vizijo in program delo-pomagali kolegom v stiski. Naše ky, dr. med., spec. psihiatrije vanja predstavi v publikaciji z naslo-dotedanje izkušnje so bile, da Zdrav- vomniška zbornica Slovenije (v nadalj- • dr. Zdenka Čebašek - Travnik, Stebri zdravništva – profesiona-njem besedilu zbornica) ne nudi dr. med., spec. psihiatrije lizem nas povezuje. Člani ZZP smotakšne pomoči, kot bi jo zdravniki in soavtorji, izdala pa sem jo vzobozdravniki, ki se znajdejo v stiski, • prof. dr. Eldar Gadžijev, dr. samozaložbi. Z objavljenimi besediliželeli in potrebovali. med., spec. kirurgije, višji svetnik, znanstveni svetnik Po neuspelih majskih volitvahsem na pobudo kolegov sprejela • dr. Rade Iljaž, dr. med., spec.odločitev, da kandidiram za predse- splošne medicinednico zbornice. K takšni odločitvi sopripomogla tudi številna mnenja in • Iztok Kos, dr. med., spec.izjave, da me bodo na volitvah podpr- patologije, MBAli, da zaupajo v moje sposobnosti in soprepričani, da bom dobro vodila • prim. mag. Irena Manfredo,zbornico. Tudi sama menim, da bi dr. med., spec. medicine dela,zbornici znala dati nov zagon, bolj prometa in športaprivlačno vsebino in storitve, ki jihčlani pričakujemo in potrebujemo. • prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med., spec. porodništva inTimsko delo ginekologije V maju 2016 smo začeli skupni • izr. prof. Bojana Pinter, dr.»projekt ZZP« – Zdravniki za med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved • Matej Praprotnik, dr. dent. med. • izr. prof. dr. Maja Rus Mako- vec, dr. med., spec. psihiatrije, svetnica

Revija ISIS Zbornic1a3Januar 2017želimo spodbuditi razprave in po­sle­ mi začnemo takoj in »doma«, to je 3. P reglednost delovanjadične spremembe v naših znotraj zbornice. S spoštljivimi in zdravniške zbornice moramedsebojnih odnosih, ne glede na izid odkritimi medsebojnimi odnosi se postati stalnica.volitev. bomo lotili tudi nepravilnosti v Slaba preglednost delovanja je lastnih vrstah in pomagali kolegom, Pri pripravi kandidature nas je ves ki jih bodo razkrivali v svojih delov- ena od šibkih točk sedanjega vodstva.čas vodila misel, kako preurediti nih okoljih. Posebna skrb bo name- Kje in koliko informacij o delovanjuzbornico, da jo bomo spet lahko njena zdravnikom splošne in družin- zbornice lahko dobi vsak član zdaj?vzeli za svojo vsi člani, tako zdravni- ske medicine vse do ureditve Spletna stran na nekaterih delih niki kot zobozdravniki. Medtem ko njihovih razmer v vseh delovnih posodobljena že dalj časa. Nikjer nivizija sledi cilju »zbornica za vse okoljih. organigrama, iz katerega bi lahkozdravnike in zobozdravnike«, prog- razumeli delovanje vseh organovram podaja tudi nekaj odgovorov na 2. Z bornica naj zaživi z zbornice in tudi naloge redno zapo-dve temeljni vprašanji: združenimi močmi, slenih. Niti na intranetnih straneh ni zobozdravnikom omogočimo mogoče najti nobenega finančnega • Ali se zbornica lahko izkaže enakopravnost in avtonomijo. poročila, kakor tudi ne zapisnikov kot koristna, uporabna in skupščinskih sej od 17. 12. 2014 dalje prijazna ustanova za vse njene Pod mojim vodstvom bodo vsi (...). S kakšnim razlogom so takšne člane? člani imeli priložnost za sodelova- pomembne informacije dostopne nje v zadevah, ki se jih tičejo: samo nekaterim članom? Kot pred- • Ali zbornica lahko sproži odločanje o višini članarine, o obve- sednica zbornice bom poskrbela za resnične spremembe v zdrav- znosti članstva v ZZS, o avtonomiji sprotno objavo vseh pomembnih stvenem sistemu? zobozdravnikov, zmanjševanju informacij za člane, odprta bo mož- birokracije in drugih pomembnih nost za pridobitev poročil o delu7 točk programa nalogah zbornice. »Politika« zborni- organov zbornice. Zavezujem se, da ce se bo najprej usmerila v izpol- bo komunikacija med vodstvom Osrednje misli programa za njevanje pričakovanj in potreb zbornice in vsemi njenimi članikandidaturo smo strnili v sedem točk, zdravnikov in zobozdravnikov: potekala spoštljivo, hitro inki jih predstavljam kot kandidatka za kaj pričakujejo od vodstva, kaj od učinkovito. Za ta namen pripravlja-predsednico Zdravniške zbornice zaposlenih v zbornici, kako naj bi se mo tudi možnosti spletne komunika-Slovenije: ti odzivali na vprašanja in prošnje za cije, ki ne bo odprta za splošno pomoč. Mnenje članstva želimo javnost, temveč predvsem za vpraša-1. I zboljšanje pogojev dela in dobiti v začetku novega mandata, nja in probleme, ki jih moramo medosebnih odnosov bo spletna anketa z vprašanji je že v najprej razrešiti zdravniki in zobo- prednostna naloga novega pripravi. Poslovanje zbornice v zdravniki med seboj, znotraj zborni- vodstva. odnosu do članstva je treba ce. Z vso resnostjo se bo obravnavalo izboljšati takoj. Preštevilna so sporo- tudi anonimne pobude, ki se nanašajo Aktualna zdravniška stavka je že v čila članov, ki so se na »našo« zbor- na razkritja nepravilnosti (žvižgači).prvih dneh razkrila, da smo zdravniki nico obrnili po nasvet – pravni, Zdravniška zbornica bo pod mojimizkoriščana delovna sila, ki omogoča, karierni ali kakšen drugačen, pa so vodstvom bolj odkrito delovala nada zdravstveni sistem ni razpadel že bili odpravljeni na kratko, brez področju organizacijske kultureprej. Zaslužki iz obveznega prekomer- vsebinskega odgovora ali, kar je še in zagotavljanja varnosti pacien-nega dela, ki se tako radi prikazujejo slabše, brez vsakega odgovora. tov. Za učinkovito odpravljanjev javnosti, ne morejo nadomestiti niti Nobeno vprašanje člana ne sme (in napak in uveljavitev potrebnihpočitka niti družinskega življenja. ne bo) ostati brez odgovora, ki bo sprememb bomo pripravili posebnoZato ne čudi, da je med zdravniki moral biti podan najkasneje v dveh »klinično pot« za obravnavo napak intoliko izgorelosti, ki že dolgo ne tednih. Le zadovoljni člani, ki čutijo odklonov, kjer bo jasno določeno,velja več za osebno šibkost, temveč je pripadnost zbornici, so dovolj močna skozi katere organe zbornice mora itiposledica nasilja, ki ga nad zaposleni- sila, ki se lahko uspešno bori za posamezni predlog in v kolikem časumi izvaja delovno okolje. Slabe pogoje boljše delovne pogoje in primeren mora biti uresničen. In še navideznodela pa ponekod dodatno otežujejo še status v družbi. Pri tem je nujno manj pomembna točka preglednostizelo slabi medosebni odnosi, ki se kot sodelovanje vseh zdravniških organi- delovanja: v kolofonu revije Isis bonalezljivi agens širijo v vsa delovna zacij in tudi združenj pacientov, da jasno napisano, kateri prispevki inokolja. Tudi v našo zbornico in njen bomo dosegli skupni cilj – učinko- rubrike se honorirajo in na kakšenodnos do članstva, kar vodi do nezau- vit in vsem dostopen javni način.panja in apatije. Zato ne čudi, da zdravstveni sistem.spomladanske volitve niso uspele.Kot predsednica zbornice bom nare-dila vse, da s pozitivnimi sprememba-

Revija ISISZ14bornicaJanuar 20174. P rofesionalizem naj domuje medgeneracijsko sodelovanje. V dejavnosti, pozitivna psihologija in tudi v hiši slovenskega vsakem delovnem telesu zbornice bo druga znanja za izboljševanje pogojev zdravništva. zastopan po vsaj en mladi zdravnik dela. Zdravniki potrebujemo tudi Profesionalizem doslej ni bil med (»junior«) in en starejši (»senior«). znanje o tem, kako se postaviti Starejši zdravniki »seniorji« (ne le zase, kako prepoznati zlorabe inprioritetami zbornice. Pa bi moral upokojenci) bodo povabljeni, da se ustrahovanje na delovnem mestu inbiti, če želi zbornica uresničevati svoje pridružijo klubu seniorjev, ki ga bomo kako ustavljati povzročitelje šikanira-poslanstvo v odnosih do članstva in ustanovili. Seniorji bi lahko poskrbeli nja. Igre moči, ki so dnevno »natudi v odnosih do pacientov in javno- za spoštljiv sprejem mladih sporedu« v mnogih delovnih okoljih,sti. Gre predvsem za medsebojno zdravnikov in jim ponudili je treba spremeniti v poštene inspoštovanje, enakost in pošte- prostovoljno tutorstvo ali pa bili na nezlorabljajoče odnose med sodelavci.nost. Slednje se nanaša tudi na voljo pri vprašanjih strokovnegarazkritja nepravilnosti, ugotovlje- razvoja ali dajali nasvete tistim 7. Z dravniški ombudsman kotnih ob različnih aferah v našem kolegom, ki določenih vprašanj ne nova oblika neodvisnezdravstvu. Ne bo se več zgodilo, da bi upajo izpostaviti v svojih delovnih strokovne pomoči zdravnikomse pomembne ugotovitve iz opravlje- okoljih. Pomembno je, da jim bo in zobozdravnikom.nih nadzorov prezrle in pozabile, do zbornica pod mojim vodstvompotrebnih sprememb pa ne bi prišlo. pokazala, da jih še vedno ceni in Zavezujem se, da bo v mojemVečkrat se sprašujem, kaj se dogaja v želi imeti v svojih vrstah. Pripra- mandatu poskrbljeno za resnično inkolektivih, kjer prihaja do ekscesnih vili bomo pogoje za lažje vračanje potrebno pomoč zdravnikom. Vsidogodkov, ki tako odmevajo v javno- kolegov iz tujine. vemo, da je zaradi hudih osebnih stisksti. Kdo naj bi bil pozoren na te umrlo veliko kolegov, bodisi zaradidogodke in kako bi jih lahko prepre- 6. P ospešimo nujne spremembe samomora bodisi zaradi bolezni, ki sočevali? Kakšno vlogo ima pri tem v podiplomskem povezane s hudim stresom. Nedvo-zdravniška zbornica? Ali res le nad- izobraževanju zdravnikov in mno si kolegi v stiski želijo pogo-zorno ali vendarle bolj celostno, v zobozdravnikov. vora, pri čemer mora biti zagotovlje-duhu profesionalizma? Sama se na anonimnost in utemeljenozavzemam za slednjo in prepričana Gre za več velikih sklopov vpra- pričakovanje, da zaradi iskanja takšnesem, da nas je dovolj, ki smo pri tem šanj, med katerimi najbolj izstopata pomoči ne bodo dodatno šikanirani.pripravljeni sodelovati in si dovoliti, sistema pripravništva in podeljevanja Odgovoriti bo treba tudi na vprašanje,da pokažemo tudi svojo človeško, specializacij, ki vedno bolj demotivi- kako bomo poskrbeli za kolege, kičutečo plat, kultivirano s strokovnim rata mladi rod slovenskih zdravnikov morajo delati 40 let in v zadnjihznanjem. Zbornica bo pod mojim in zobozdravnikov. Ti se morajo po letih delovne dobe zaradi fiziološkihvodstvom pripravila in izvedla izo- diplomi uvrščati na različne »čakalne razlogov ne morejo več izvrševati vsehbraževanja in delavnice o profe- sezname«. Najprej za pripravništvo. nalog iz svojega delovnega kroga? Insionalizmu, dostojanstvu in etiki Drugo čakanje, na specializacije, je še kako bomo pomagali mladim(za člane brez kotizacije). Vodili jih bolj nesmiselno. Ob tem, da so razpisi kolegom, ki se še ne znajdejo vbodo zdravniki in zobozdravniki, ki dvakrat letno in da se lahko vsak našem zdravstvenem sistemu, ki gasami nesporno delujejo v duhu profe- prijavi le na eno razpisano mesto, mnogi označujejo za zlorabljevalske-sionalizma in razumejo pomen določeno število zdravnikov v statusu ga? Zavezujem se, da bo zbornica včlovekovega dostojanstva. brezposelne osebe čaka na specializa- času mojega mandata varovala cijo leto dni ali več. To moramo (tudi s plačano pravniško pomo-5. S podbujajmo sodelovanje spremeniti. Prav tako kot moramo čjo) svoje člane v primerih, ko se med kolegi z različnimi spremeniti nepravično plačevanje bodo srečevali z nesmisli veljav- statusi, razvijajmo mentorstva s strani pripravni- ne zakonske ureditve. Več o ideji medgeneracijsko povezovanje kov zobozdravnikov ali strokovno zdravniškega ombudsmana in njeni in solidarnost. sporno izključitev psihoterapevtskega uresničitvi je napisano v knjigi Stebri izobraževanja iz rednega programa zdravništva. Tovrstno sodelovanje bo postalo specializacij psihiatrije in pedopsihia-redna oblika delovanja zbornice, ne trije. Del uradnega izobraževanja Vabim vse, ki si želite zborni-glede na to, ali so člani zaposleni v zbornice bodo lahko postale tudi co po meri članstva, da se namjavnih ustanovah, kot koncesionarji vsebine iz integrativne oziroma pridružite po eni od komunikacijskihali zasebniki ali morda delajo zunaj funkcionalne medicine. V izobra- poti: [email protected],zdravstva. Podobno velja za sodelova- ževanje bomo dodali vsebine, kot so http://zdenkacebasektravnik.si/isis innje med kolegi z akademsko kariero in menedžment, zakonodaja, pogodbe, https://www.facebook.com/zdenkatistimi, ki so se posvetili pretežno delu finance, vodenje različnih oblik cebasektravnik/s pacienti. Še posebej bom spodbujala

Revija ISIS Zbornic1a5Januar 2017 Zbornica – mesto povezovanja zdravstvene politike in zdravniških interesnih skupin Pred štirimi leti ste mi zaupali vsebini in še posebej z vidika stanov­ • Spoštujmo ceh in neguj-vodenje osrednje zdravniške organi- ske solidarnosti. mo naše odnose v stanu:zacije v nekem razburljivem obdobju. Tudi zdravniki in zobozdrav-Bilo mi je v čast in izziv, toda mandat Moje delo vam je skozi mandat niki nismo imuni na sedanjeni bil prav lahek. Vse preveč je bilo dobro poznano, tako v dobrih kot manj družbene razmere. Spori medmenjav ministrov za zdravje in v dobrih odločitvah. Zbornica stoji na zdravništvom so nekaj naj-ospredju so bile odmevne afere, ki so trdnih finančnih temeljih in ima slabšega, kar se nam lahkoodvračale pozornost javnosti od utečen aparat. Najbolj občutljivo dogaja pred kritično presojoprepotrebnih sprememb v zdravstvu. vprašanje glede skrbnega ravnanja s javnosti. Na tem področju niKončno smo dočakali tudi aktualno članskim denarjem je zagotovljeno izgovorov za slabe prakse.ministrico, ki bolj kot pripravljenost preko nadzornih institucij. Verjamemreformirati slovensko zdravstvo v poslanstvo zbornice, zaupam vam, da • Proaktivno sodelovanje zizkazuje izrazito nenaklonjenost se boste v kar največjem številu udele- mediji moramo krepiti tako vzdravništvu. Od pričakovanih reform žili teh zelo pomembnih volitev, izbrali primerih uspehov slovenskenismo dočakali ničesar, bili pa smo svojega favorita in tako zagotovili medicine kakor v primerihpriča ukinjanju Zakona o zdravniški stabilne razmere za delovanje stanov­ neželenih, a odmevnih dogod-službi, Zdravniške zbornice Slovenije ske institucije, ki politiki ni pogodu. kov. Zlasti v teh primerih boin postopnemu zatonu koncesionar- potrebna bolj aktivna vloga injev. Ključni poudarki tega takojšen odziv predstavnikov mandata bodo: posamezne stroke v javnosti. Meje razuma aktualne politike 1. Politika, družba in ugled vglede odnosa do slovenskega zdravni- • Sodelovanje z združenjištva so že davno prekoračene. Aktual- javnosti – »Zdravniška zbor- bolnikov, civilnimi inicia-na splošna stavka zdravnikov in nica Slovenije kot zaupanja tivami in zastopniki bolni-zobozdravnikov pod vodstvom sindi- vreden partner zdravstvene kovih pravic mora tudikata Fides je logičen rezultat vladne politike« vnaprej potekati še boljignorance in zdravstvene politike brez Zdravniški poklic je po anketah intenzivno v smeri medseboj-vizije. Njenih dimenzij in posledic v med najbolj spoštovanimi v družbi. nega razumevanja, spoštova-tem trenutku niti ni moč predvideti. To je razumljivo z vidika humanosti nja in zaupanja. ReformeStavka v naših očeh ni prijetna, je našega poklica in presenetljivo glede zdravstva brez teh združenj polegitimna, a tudi upravičena. Zato tudi na številne afere v zdravstvu in navadi ni mogoče izvesti.polna podpora ZZS tako v sami dolgoletne nesporazume s politiko. Sporazumevanje z javnostjo je V dalj časa trajajoči agoniji mnogo pomembnejše, kot smo si na slovenskega zdravstva so se posledič- trenutke pripravljeni priznati. To še no skrhali tudi odnosi in zaupanje posebej velja za čas konfliktov oz. med politiko, zdravniškimi organiza- splošne stavke zdravnikov in zobo- cijami oz. slovenskim zdravništvom. zdravnikov. Trenutna splošna stavka je samo • Prenovljeni Kodeks zdrav- rezultat dolgoletnega zaničevanja našega ceha in ignorance aktualne niške etike naj nam bo tudi v politike. Brez aktivne vloge zdravni- prihodnje vodilo pri ohranja- štva ni uspešnega zdravstva, zato je nju zdravniškega lika visokih partnersko sodelovanje z organizira- etičnih načel. nim zdravništvom v interesu države.

Revija ISIS1Z6bornicaJanuar 2017Tako je bilo zamišljeno v zakonodaji cij povsem neodvisno, koordi- vanje s kliničnimi konferencami viz leta 1992 in to je eden od bistvenih nirano s strani SZD/ZZS in lokalnem okolju. Aktualna pogaja-razlogov za ustanovitev in delovanje ustrezno logistično in finančno nja z vlado o normativih so obe-Zdravniške zbornice Slovenije. podprto. Suboptimalno tavna glede novih družinskih delovanje najvišjih strokovnih zdravnikov, njihovega nagrajeva- • Celovita reforma zdrav- teles je po oceni Koordinacije nja in razbremenjevanja. stva se ne izvaja. Sprejeli zdravniških organizacij ena Družinski medicini gresta poseb- nismo še niti enega sistemske- večjih napak slovenskega na skrb in pomen znotraj ZZS, stro- ga zakona, še vedno ne pozna- zdravstva. kovna združenja in sindikati družin- mo temeljnih izhodišč za refor- • Izboljšati proces sodelo- skih zdravnikov so med najbolj mo zdravstva. Čeprav so tudi v vanja z MZ pri izvajanju aktivnimi. Družinski zdravniki naj naših vrstah pomisleki glede javnih pooblasti: ZZS sami predlagajo uveljavljenega sodelovanja ZZS pri oblikova- korektno izvaja te procese. strokovnjaka za delo v zbornici. Glede nju zdravstvene politike, sam Tako na področju nadzorov na pomen in število članov družinske zastopam stališče, da brez naše kakor specializacij so možno- medicine jim vsekakor pripada mesto poudarjene vloge v njej ne bo sti izboljšav, ki so uresničljive enega od podpredsednikov ZZS. reforme zdravstva in optimal- le z dobrim sodelovanjem z 3. Izobraževalni procesi, mladi nih rešitev. MZ. Javna pooblastila so v zdravniki, specializacije: interesu zdravništva in politi- Vključevanje mladih zdravnikov v • Zakon o zdravniški službi ke, kajti govorimo o samore- strukture zdravniških organizacij nima alternative: Skupšči- gulaciji pomembnega poklica mora potekati hitreje. V procesu na ZZS in vse zdravniške v družbi. imamo preko 2000 specializantov organizacije so zavrnile Zakon • Obvezno ali prostovoljno in projekcije kažejo, da bo v o zdravstvenih delavcih, članstvo ZZS: Glede na naslednjih 4 letih usposobljenih katerega osnova je ukinitev zahtevna javna pooblastila, ki več kot 1300 zdravnikov in do leta ZZS. Zakon o zdravniški službi jih izvajamo, sem zagovornik 2025 preko 1900. Ustvarjanje je pripravljen in pričakujemo obveznega članstva, tako kot razmer za njihovo zaposlitev razpravo z MZ. vse zdravniške organizacije, doma bo ena od osrednjih aktiv- Skupščina ZZS, Skupščinski nosti ZZS v naslednjem obdobju, • Standardom in normati- svet ZZS. Toda politika zago- zahtevala bo znatna finančna vom se ni moč več izogniti in varja prostovoljno članstvo in sredstva in bo v veliki meri odvi- kot kažejo pogajanja, bodo odvzem javnih pooblastil, po sna od reforme zdravstva. končno sprejeti. Brez njih ni anketah poslancev večji del • Neprofitni sklad za izo- reforme, ni pogojev za varno zdravništva ne podpira obvez­ in strokovno delo, brez njih ni nega članstva. Menim, da je braževanje: Izboljšati mogoče napraviti mreže napočil čas, da z anketo ali dostopnost do izobraževanja zdravniških delovnih mest in referendumom to razčistimo vsem zdravnikom. načrtovati zdravniških specia- slovenski zdravniki in zobo- • Izobraževanje brez kotizacij je lizacij. zdravniki sami in ne dopusti- v teku in prvi odzivi dobri, mo, da o tem odloča politika. dvorane so zasedene. Za zdaj • Nekrivdno zavarovanje Sporočimo ji našo voljo. se dejavnost izvaja iz članske- zdravnikov je prava alterna- 2. Družinska medicina in opti- ga denarja, v nadaljevanju tiva vse večjim odškodninam mizacija procesov v zdrav- tudi iz donacij. in razvoju defenzivne medici- stvu: Prihodnost slovenskega • Fundacija za ne z znatnimi finančnimi zdravstva se bo zaradi demograf- štipendiranje perspektiv- posledicami. To so 10-letna ske slike reševala na poudarjeni nih mladih zdravnikov v prizadevanja ZZS brez posluha vlogi družinske medicine in tujini. MZ in tudi v nadaljevanju sodelovanja s kliničnimi zdravni- • Poenostaviti licenčni moramo tej temi posvetiti ki. Družinski zdravniki naj bodo v pravilnik in obnavljanje največjo pozornost. večji meri vključeni v obravnavo licenčnih listin. svojih bolnikov v bolnišnicah. • Skupaj s Slovenskim • Najvišja strokovna telesa Togo ločevanje na osnovno in zdravniškim društvom (RSK) ne sodijo pod bolnišnično zdravstvo je preživeto (SZD) razviti sistem certi- pristojnost MZ. Politizacija in usmeriti se moramo v tesnejše ficiranih podiplomskih stroke je že dvakrat pripeljala in spoštljivo medsebojno povezo- znanj in veščin ter posodo- do razpada teh teles. Brez biti vsebine specializacij. aktivne vloge stroke ne bo optimalnih rešitev v zdrav- stvu. Njihovo delovanje naj bo v okviru zdravniških organiza-

Revija ISIS Zbornic1a7Januar 2017 • Skupaj z Ministrstvom za predsodkom pričakovati večjo • Pravno svetovanje član- zdravje (MZ) vzpostaviti vlogo zasebnega zdravstva. stvu na področju zasebnega nov sistem specializacij, ki • Odločno bomo vztrajali pri in civilnega prava, pri javno- bo zagotavljal strokovno, pravnih vprašanjih, kakor tudi epidemiološko in demografsko pravnem redu EU glede finančno svetovanje. preskrbljenost Slovenije z izenačenih pogojev dela zdravniki ustreznih specialno- zasebnih oblik dela z javnimi • Svet za kakovost in var- sti. Izbirni postopki bodo zavodi, tudi za ceno sporov nost je pripravljen in čaka na poenostavljeni. pred evropskimi arbitri. odločitev MZ glede pooblastila • Povečati je treba število in vodenja klinične kakovosti4. Pozornost do naših starejših zasebnih oblik zdravniškega skupaj z razširjenimi strokov- kolegic in kolegov: Prilagodili dela zlasti v osnovnem zdrav- nimi kolegiji (RSK) in strokov- bomo licenčne obveznosti pri stvu in specialistični ambulan- nimi združenji SZD. upokojenih zdravnikih, bistveno tni dejavnosti. sofinancirali njihovo udeležbo na • Slovenija nujno potrebuje • Najvišja strokovna telesa v plačljivih izobraževanjih, starejše nekaj zasebnih bolnišnic. Sloveniji (RSK) kot neodvi- kolege bomo vključevali v vse • Zasebno zdravstvo in javni sni organi sodijo v Domus strukture ZZS in jim omogočili zavodi se dopolnjujejo v Medica, katerim bodo s strani aktivno delo. Navsezadnje so z izvajanju javne zdravstvene ZZS/SZD zagotovljeni opti- vidika udeležbe na volitvah najbolj dejavnosti. malni pogoji dela ter pravna in aktivna skupina. Dom starejših 7. Zobozdravniška zbornica ali ekonomska podpora. zdravnikov v osrednji Sloveniji je avtonomija: V času mandata se realna možnost in začetne razpra- nisem srečeval z zahtevami po • Pomoč zdravnikom v ve so dokazale naklonjenost temu samostojni zobozdravniški zborni- stiski in skrbstveni sklad: projektu. Našim starejšim kole- ci. O podpredsedniku ZZS bodo Štipendiranje preko 30 otrok gom smo dolžni izkazovati spošto- tudi tokrat odločali poslanci naših kolegov poteka nemote- vanje tudi s prednostno obravna- zobozdravniki. Končno odločitev o no, zdravnikom, ki se znajdejo vo v primeru zdravstvenih težav. morebitni popolni samostojnosti v stiski, bomo morali posveča- bodo sprejeli zobozdravniki sami ti več pozornosti. Glede na5. Bolnišnice in specialistično in zdravniki kot prepričljiva finančno stanje bomo povečali zdravstvo: To je najtežji segment večina v zbornici bomo njihovo sredstva za te oblike pomoči. zdravstva tako po organizacijski odločitev spoštovali. kakor finančni plati. Skladno s 8. Zdravniška zbornica, Domus • Višina članarine ZZS: strategijo KZO naj bolnišnice Medica in zdravniške organi- Finančno stanje omogoča postanejo poslovno samostojne in zacije: Zgradba kot okvir skup- znižanje, poslanci so o tem že neodvisne od MZ, tako z vidika nega domovanja zdravniških razpravljali. Ali novi portfelji upravljanja kot kadrovanja. organizacij je postavljena in ali znižanje članarine ali oboje, Dejavnost naj opravljajo tudi na omogoča optimalne pogoje za bodo prve teme novosklicane trgu, s centri odličnosti naj konku- strokovno, kulturno, družabno in skupščine. rirajo v prostoru EU. Izstop iz organizacijsko podporo slovenske- sistema plač javnih uslužbencev je mu zdravniku in zobozdravniku. • Negovalni dom za ostarele predpogoj sodobnega upravljanja Proces vse tesnejšega povezovanja kolege v središču Sloveni- bolnišnic. Ne glede na trenutno z opredelitvijo pristojnosti poteka je: Opravljene so začetne nestrinjanje vlade, bo do tega v Koordinaciji zdravniških organi- razprave in idejne zasnove. prišlo pod prisilo EU, ki zahteva zacij in ga podpira 85 % poslancev Projekt smo sposobni uresni- reformo zdravstva v Sloveniji. ZZS. Enotnost in usklajeno čiti ob najširšem soglasju Bolnišnični zdravniki so najšte- delovanje zdravniških organizacij slovenskih zdravnikov in vseh vilčnejša skupina; na njihovem v današn­ jih razmerah postaja zdravniških organizacij. prispevku v veliki meri temelji nujnost. naša zbornica oz. njeno upravlja- • Pravna zaščita zdravnikov Želim si, da bi se razmere v nje. je s pravilnikom vzorno ureje- zdravstvu kar najhitreje uredile. Toda na in v vse večji meri poteka s hkrati vem, da se bo stanje normaliza-6. Zasebno zdravstvo je treba sindikatom Fides. Omogoča cije slovenskega zdravstva vleklo še krepiti: Aktualna politika ni svetovalno dejavnost v primeru leta. Tisto, kar lahko v tem trenutku naklonjena zasebnim pobudam na delovnopravnih sporov in obljubim, je vestno in korektno področju zdravniškega dela. Glede odškodninskih zahtevkov. upravljanje institucije pri zastopanju na javnofinančno stanje države je interesov slovenskih zdravnikov. kljub trenutnim ideološkim S spoštovanjem in lepimi pozdravi, Andrej Možina

Revija ISISZ18bornicaJanuar 2017Popravek in pojasnilo k članku Izobraževanjeo uporabi medicinske konoplje in kanabinoidovpri paliativni oskrbi pacientov(objavljen v ISIS, leto XXV, št. 12., 1. december 2016) Spoštovani! Gorazd Drevenšek, dr. Ilya Reznik, predstavljeno področje posebej, Izrael, dr. Lumir Hanuš, doc. dr. opravila strokovno recenzijo prispev- V članku z naslovom Izobraževa- Tanja Bagar.« Zapis je netočen, saj kov, uredila zbornik predavanj,nje o uporabi medicinske konoplje in asist. Milan Krek na tej šoli ni imel sestavila test za preverjanje znanja zakanabinoidov pri paliativni oskrbi predavanja. So pa imeli predavanje ob udeležence.pacientov (avtor ni naveden), objav­ naštetih še nekateri drugi strokovnja-ljenem v ISIS, leto XXV, št. 12., 1. ki, ki jih nenavedeni avtor tega poro- Netočno poročilo, objavljeno vdecember 2016, na strani 22 v rubriki čila žal ne omenja, ob tem pa je oblika ISIS, je žal zgolj le nadaljevanjeIz dela zbornice, je zapisanih nekaj stavka zavajajoča do bralca, saj daje nekorektnega sodelovanja nekaterihnetočnih navedb, ki zahtevajo popra- vtis, da drugih predavateljev razen članov programskega odbora privek in dodatno pojasnilo. Prosim, da naštetih sploh ni bilo. V zapisu manj- organizaciji novinarske konference,se popravek objavi v skladu z določba- kajo še naslednji predavatelji te šole: saj niso upoštevali opozoril, da se vsimi 27. člena Zakona o medijih, ki prim. mag. Dušan Nolimal, Nacional- predavatelji ne bodo mogli udeležitidoloča, da se popravek objavi brez ni inštitut za javno zdravje, Matej predstavitve za novinarje ob predvide-sprememb in dopolnitev, in sicer v Červek, Nevrološka klinika UKC ni uri zaradi njihovih takrat potekajo-prvi naslednji izdaji medija. Prosim, Ljubljana, prim. Jožica Červek, čih predavanj. Predstavitev je bilada skladno z Zakonom o medijih Onkološki inštitut Ljubljana, prof. dr. zato nekorektna tudi do novinarjev,objavite naslednji popravek: Matjaž Zwitter. saj jim je bil predstavljen le del strokovnih vsebin šole, umanjkal pa je V članku je napačno zapisan Netočno naštevanje predavateljev bistveni del – uporaba kanabinoidov vnaslov izobraževanja, pravi naslov je v tem ‚poročilu‘ strokovne šole je onkologiji, na čemer je bil pravzaprav‚Šola o uporabi kanabinoidov in nekorektno tudi zato, ker sva bila med poudarek tega prvega modula šolanja.medicinske konoplje v medicini‘ (ne drugim izpuščena tista dva predavate-paliativni oskrbi pacientov). lja, Matej Červek, dr. med., in Jožica Bralce ISIS vabim, da si celovito Červek, dr. med., ki sva – brez lažne poročilo o šoli preberejo v internem V članku je netočno zapisan del skromnosti – praktično sama opravila glasilu Onkološkega inštituta ONKO-petega stavka v članku, ki se nanaša naslednje strokovno delo za izvedbo skop, št. 5, december 2016.na izvedeno novinarsko konferenco: te šole: sestavila in priredila za naše»…so sodelovali domači in tuji razmere po mednarodnih kurikulu- S spoštovanjem,strokovnjaki, ki so na kratko povzeli mih strokovni program, privabila prim. Jožica Červek, dr. med.,vsebino svojih predavanj: asist. predavatelje, pripravila strokovna Onkološki inštitut Ljubljana, članicaMilan Krek, dr. med., Nacionalni izhodišča predavateljem za vsako programskega odbora šole in stro-inštitut za javno zdravje, prof. dr. kovna recenzentka prispevkov V STISKI NISI SAM!Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoč v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Pokličite nas na ANONIMNO telefonsko številko: 01 30 72 100



Revija ISISZ20bornicaJanuar 2017Avtonomija zobozdravništvaza močnejšo skupno ZZSJure Poglajen, dr. dent. [email protected] Spodbujen z nedavnim dogaja- Skupaj z zdravniki smo močnejši zelo težko doseči. Za vsak nastop vnjem v ZZS ter s prošnjami nekaterih sogovornik državi, zavarovalnicam in javnosti nam bo svetovala in naskolegov in kolegic sem se po daljšem drugim deležnikom. ZZS ima javna usmerjala, kako neko izjavo jasnopremisleku odločil, da kandidiram za pooblastila, ki jih izvaja v imenu artikulirati. Pa vendar PR ni vse, karimenovanje za predsednika Odbora za države. Morebitna nova Zobozdravni- potrebujemo za uspešen nastop inzobozdravstvo Zdravniške zbornice ška zbornica teh pooblastil ne bo dobro javno podobo. Ključni smoSlovenije. Prepričan sem, da zmorem podedovala in velika verjetnost je, da ljudje, ki zastopamo ZZS. Brez nas inodbor voditi povezovalno v interesu jih tudi nikoli ne bo dobila. Tako bi naše pripravljenosti dodatno senaših članov in pacientov. Za to nisem zaradi ihte in populizma pustili sloven- medijsko izobraževati, tudi najboljšine premlad ne prestar, dobra popotni- ske zobozdravnike brez ustrezne PR ne pomaga prav dosti. Kot pred-ca pa je tudi moje humanitarno zaščite in bi država sama prevzela sednik OZB bi oblikoval posebnodelovanje doma in v Grčiji, za kar sem vlogo zbornice v izvajanju pooblastil. skupino kolegov, ki bi nas po potrebilani prejel častni naziv Delova oseb- Ne želim prevzeti te odgovornosti, zato zastopali v javnosti. Od noveganost leta, ki ga razumem tudi kot se zavzemam za močno ZZS in še vodstva ZZS bi zahteval sredstva zapriznanje slovenskemu zobozdravni- močnejšo vlogo zobozdravništva v njej. takšna izobraževanja in morda celoštvu v prizadevanjih za boljši jutri. zaposlitev PR-strokovnjaka posebej zaKot že rečeno, mnogi kolegi me že 2. Komunikacija z mediji zobozdravnike.nekaj časa spodbujajo, naj prevza-mem aktivnejšo vlogo v ZZS, vendar o O zobozdravnikih se redkokdajtem do pred kratkim nisem resno piše ali poroča, še bolj redko pa se orazmišljal. Zdaj sem se odločil in pred nas pove kaj dobrega. Zato je nujnovami je moj program. javnosti pokazati pozitivne zgodbe našega ceha in tako izboljšati naš1. Avtonomija ugled. To pomeni projekte za pacien- te, uporabnike naših storitev. Dobro Urediti moramo razmerja in in pogosto ter ciljano javno nastopa-odnose znotraj in pokazati ZZS, da nje na televiziji, radiju, v tiskanihmislimo resno, da imamo vsebino, mediji in na internetu je ključ doprojekte in da se ne ukvarjamo samo izboljšanja klavrne javne podobe, ki josami s seboj in s kadrovanjem. Ponudi- uživamo sedaj. Večino teh vrlin se dati ji moramo roko, dogovor, tudi naučiti z dobrim tečajem retorike,pripravljenost za kompromise, pred- vajami in rednim pojavljanjem vvsem pa pripravljenost na konstruktiv- medijih.no sodelovanje pod isto streho v našemskupnem domu. Najprej pa si moramo Pri odgovarjanju na medijskeizboriti več organizacijske, prostorske izzive si je treba vzeti čas, ne hiteti,ter finančne avtonomije. To terja marveč odgovoriti premišljenoaktivne pogovore in prizadevanja z samozavestno. Verjeti moramo v to,novim vodstvom ZZS in posledično kar sami govorimo, šele tako bomoustrezne spremembe statuta ZZS. imeli možnost, da nam verjame tudiZastaviti si moramo časovni okvir. javnost.Verjamem, da samostojna Zobozdrav-niška zbornica še ni pravi odgovor na 3. Izboljšanje javnesedanje stanje. Našo odzivnost, učin- podobekovitost in praktičnost za člane lahkopovečamo tudi v skupni zbornici. Brez res dobre PR-službe pri ZZS, ki bo seveda na voljo tudi nam, bo to

Revija ISIS Zbornic2a1Januar 20174. Komunikacija v Ljubljani. Mnogi morda ne veste, Projekt »Pravočasen pregled ustne s politiko vendar sem rojen Ljubljančan, v votline vam lahko reši življenje« je Ljubljani sem tudi hodil v šole. dobil tudi mednarodno priznanje. Naj Dejstvo je, da se danes skoraj nič Brežice pa so le slabo uro oddaljene iz omenim še projekte ob svetovnihpomembnega ne odloči mimo politi- Ljubljane, tako da ni ovir glede moje dnevih ustnega zdravja. Zavzemam se,ke. Zato je treba z vladajočimi in dostopnosti ZZS. da se ta in njemu podobni projektiopozicijskimi vzpostaviti uradne in nadaljujejo. Potrebujemo pa tudi noveneformalne stike. Enako tudi s pri- 8. Pobude in vprašanja projekte. Našim članom moramostojnimi odbori Državnega zbora in pokazati, da ZZS ni le represivenDržavnega sveta. Verjamem, da je Naše člane je potrebno spodbuditi, organ, ki zgolj pobira članarino inmnogo poslancev in svetnikov pripra- naj aktivno sodelujejo v oblikovanju grozi z odvzemi licenc. Organizirativljenih prisluhniti našim predlogom, stališč OZB. Le tako bodo ZZS vzeli za moramo izobraževanja s področjaidejam in sporočilom. Prepričan sem, svojo, jo cenili in spoštovali. Ugled in komunikacije s pacientom, sprejemlji-da se tudi s takšnim načinom da spoštovanje si moramo vedno zaslužiti vega marketinga. Le z izobraževanjemodpreti marsikatera vrata. in nikoli ne pride samo od sebe. bomo lahko boljši in se ne bomo bali Potrebno je jasno povedati vsem konkurence. Pacientom moramo5. Komunikacija našim članom, da lahko kadar koli ponuditi več, pokazati človeški obraz s civilno družbo pridejo v stik s predsednikom ali člani sočutja. Zdaj nas večina doživlja kot OZB, svojo težavo obrazložijo in bodo oderuhe, pogoltneže, nikakor pa nas Ne samo politika in ZZS, potreben lahko prepričani, da se bo OZB vedno večina niti ne uvršča med zdravnike.nam je tudi ostali del civilne družbe. zavzel, da se njihova težava reši, da se Angažirati moramo komunikacijskeRazna društva, nevladne organizacije, jim omogoči pravni nasvet in rešitev. strokovnjake, učitelje retorike, kidruge stanovske organizacije, tudi Za ta namen bi odprl poseben portal bodo v prvi vrsti nas na ZZS naučilizdravstvene nege. Še posebej pa bi »Vox populi« za vprašanja na ZZS, ki javnega nastopanja, primerne javnepoudaril pomen sodelovanja s bi bila naslovljena na OZB. Pobude in komunikacije. Kasneje bi lahko vSlovenskim zdravniškim društvom in vprašanja bi OZB redno obravnaval na okviru brezplačnih delavnic to ponu-njegovo Stomatološko sekcijo, ki svojih sejah in članom podal tudi dili tudi drugim članom. Denarja imamnogokrat igra ključno vlogo pri odgovor. ZZS očitno dovolj, zato ne vidim ovir,imenovanju zobozdravnikov v razne da se takšni tečaji in projekti ne bidržavne institucije. Zdaj je videti, kot 9. Zbornica na terenu izpeljali.da med nami in njimi ni prav nobenekomunikacije, kaj šele koordinacije za Uvedel bi redna gostovanja OZB v 12. Specializacijeskupno dobro slovenskih zobozdrav- razširjeni sestavi po Sloveniji. Zanikov in pacientov. začetek vsaj v Mariboru in Kopru. Podpiram zamisel o novi speciali- Tudi tako bi približali ZZS članom, zaciji iz splošne ali družinske dentalne6. Komunikacija slišali njihova mnenja, predloge in medicine. Spodbuditi je potrebno tudi s sindikati pobude. Ljubljana je res vsem najbliž- ustanovitev katedre za družinsko ja, pa vendar bomo tako pokazali dentalno medicino na MF v Ljubljani Jasno je potrebno ugotoviti, dobro voljo in pripravljenost prisluh- ter preveriti, kakšna je praksa v EU,koliko zobozdravnikov je članov niti našim članom na terenu. kar je povezano predvsem s priznava-sindikata Dens in koliko jih je še njem takšne specializacije v tujini.vedno v Fidesu. Menim, da moramo 10. K ontinuiteta Večina zobozdravnikov ni specialis-sodelovati z obema. Dens se je vsaj v dela OZB tov, kar nas v primerjavi z zdravnikizačetku izkazal za hitrejši servis že v začetku postavlja v neenakopra-zobozdravnikom. Ne vidim ovir, da Vedno sem spoštoval svoje pred- ven položaj. Tu seveda nimam vtega ne bi zmogla tudi ZZS in njen hodnike, ker verjamem, da so ne le mislih zgolj nižjih plačilnih razredov,OZB. Pod servis razumem tudi hitro storili veliko dobrega, temveč tudi, da ampak tudi ugled in splošno neenako-pravno pomoč našim članom, zato bi imajo zaradi svojega preteklega dela pravnost med člani ZZS. Z novo inse kot predsednik OZB zavzemal za veliko izkušenj. Te izkušnje bi bile v morda tudi nekoliko krajšo specializa-dodelitev pravnika v krogu že zaposle- mojem nadaljnjem delu zelo dragoce- cijo bomo naredi dvoje. Prvo, izboljša-nih, ki bi se ukvarjal le s pravnimi ne in vesel bi bil, če bi jih bil prejšnji li bomo izobrazbo naših zobozdravni-vprašanji zobozdravnikov in jim nudil OZB voljan deliti in me vsaj v začetku kov, in drugo, naredili bomo prvepravno zaščito ter pomoč. voditi čez vse čeri začetniških težav. korake k večji enakopravnosti z zdravniki. ZZS bi tukaj lahko odigrala7. Dan za ZZS 11. Projekti ključno vlogo pobudnika in bila motor tega razvoja. Da nova specializacija ne Pripravljen sem biti osebno Do sedaj sem kot član ZZS opazilprisoten vsaj en dan na teden na ZZS veliko projektov, ki bi jih ZZS organi- zirala za člane ali za naše paciente.

Revija ISISZ22bornicaJanuar 2017bi preveč motila delovnega procesa v zavarovalniški agenti in ne večni 16. Dolžnosti pacientovordinaciji, predlagam, da bi se organi- dežurni razlagalci pacientovih praviczirala v obliki modulov, ki bi bili in, oprostite, kanta za kritiko zdrav- Ne le pravice, tudi dolžnostičasovno omejeni na nekaj tednov. stvenega sistema in splošnih razmer v pacientov bi bile potrebne novihTako našim članom ne bi bilo potreb- državi. Zdaj so mnogi odvisni od regulativ. Naj omenim samo dve. Čeno iskati nadomestnih zobozdravni- dobre ali slabe volje županov, kar tudi pacient redno vsaj enkrat na leto nekov za čas njihove odsotnosti. Tekom povzroča korupcijo. Zavzemam se, da pride na preventivni pregled oziromaspecializacije iz splošne dentalne ZZZS poveča financiranje zobozdrav­ se ne drži zobozdravnikovih navodil,medicine bi se specializanti lahko stva oz. poveča število programov, ki lahko izgubi pravico do storitev. Innaučili vseh novih prijemov, teorij in bi jih podelili zainteresiranim zobo- drugo: Če pacient vsaj dan predtehnik v sodobni dentalni medicini in zdravnikom. Le na ta način lahko dogovorjenim terminom tega nebili tako v koraku s časom. ZZS bi skrajšamo čakalne dobe in povečamo odpove v primeru, da se ga ne utegnetakšno specializacijo lahko gledala kot dostopnost pacientom. Pri spreminja- udeležiti, mora plačati nadomestilo zaveč strokovnih izobraževanj skupaj in nju ali celo ukinjanju obstoječega izpad dohodka. Takšne ureditvejih tako tudi ovrednotila z licenčnimi koncesijskega sistema moramo biti poznajo v urejenih sistemih in nimajotočkami. ZZS bi vodila seznam men- izjemno previdni in premišljeni. Le namena zaslužiti denar, temveč uvestitorjev, ki bi za to morali izpolnjevati tako bomo politiki lahko kompeten- red v splošno zavest pacientov in večjedoločene pogoje, in določila potrebno tno predlagali rešitve, ki bodo dolgo- spoštovanje tujega časa.število kreditnih (licenčnih) točk za ročno vzdržne za zobozdravnike inkončno opravljanje specializacije. paciente. 17. P osodobitevVsekakor bi bilo vredno to zamisel statuta ZZSpreizkusiti med našimi člani in morda 14. S tandardi indobiti še kakšno novo idejo, kako ta normativi Nemudoma je potrebno spreme-projekt tudi izpeljati, kakšne so niti togo ureditev ZZS. Že same volitvepravne podlage, jih po potrebi spre- Zelena knjiga iz 1982 seveda sodi v skupščino ZZS so bolj kompleksnemeniti, dopolniti. le še v muzej. O tem je bilo že toliko od volitev v Državni zbor. Tu si bom napisanega in izrečenega, zelo malo kot predsednik OZB prizadeval za13. Koncesije pa narejenega. Zavarovalnicam je poenostavitve sistema. Podpiram potrebno takoj prepovedati uporab- ureditev, da bi predsednika ZZS volili Koncesijski sistem, kakršnega ljati Zeleno knjigo kot osnovo za poslanci skupščine ZZS. Tako biimamo v Sloveniji, je preživet in obračun in nabor storitev v zobo- poslancem podelili večjo vlogo v ZZSdeluje samo zato, ker se zobozdrav- zdravstvu. Nadomestiti jo je potrebno in tudi ne bi bilo več vseeno, kdo jeniki stalno prilagajamo zahtevam z novo. ZZS ima pri tem vlogo spod- izvoljen v posamezni volilni enoti.zavarovalnic in naš glas ne velja prav bujanja stroke, da to tudi nemudoma Bodoči kandidati bi bili s tem nači-nič. Splošni in področni dogovor nista stori. Kajti če tega nismo sposobni nom tudi bolj zainteresirani za volilnodogovora, temveč bolj načelo »vzemi sami narediti, potem imajo zavaroval- bazo.ali pusti«. Odkar sem zobozdravnik, nice prav, da uporabljajo staro.vem za stalno nejevoljo kolegov 18. Sestava OZBkoncesionarjev, ki se ves čas 15. Oglaševanjepritožujejo nad razmerami, ki pa se Člane OZB bi poslancemstalno slabšajo. Dejstvo je, da kon­ce­ Zavzemam se, da dikcijo v spre- zobozdravnikom predlagal v soglasjusio­nar dela zastonj. Namreč, ko menjenem Kodeksu medicinske etike z njimi. Pri tem bi bil pozoren naporavna vse stroške, mu za lastno in deontologije prenesemo tudi pripravljenost za resno delo posame-plačo ne ostane nič ali bore malo. Da zakonodajalcu, da jo kot takšno znega kandidata za člana OZB inbi ta primanjkljaj nadoknadil, mora upošteva pri spremembi zakona. Tako seveda na regionalno ter specialnoimeti tudi samoplačnike. Da o amorti- nam bo tudi zakonsko dovoljeno zastopanost v odboru. Na seje OZB bizaciji opreme sploh ne izgubljam oglaševanje naših storitev v javnosti. redno vabil tudi podpredsednikabesed. Mnogi naši kolegi so iz zaseb- Nesprejemljivo je namreč, da nam skupščine in predsednike odborov, vnih sredstev reševali javne zobozdrav- kolegi iz tujine pred nosom postavlja- katerih delujejo zobozdravniki.stvene službe, nato pa z njimi imeli jo reklame, ki niso podvržene pravizgubo. Zato se nekateri kolegi zavze- nobeni regulaciji, in nam tako pred- 19. Izobraževanje zobnihmajo, da vsaj na primarni ravni ne bi stavljajo nelojalno konkurenco. Tukaj asistentkbilo več koncesij. Da bi se zobozdrav- vidim tudi dejavno in regulatornonika izvzelo iz relacije zavarovanec- vlogo ZZS, ki bi po vzoru dobrih praks Kot vemo, bo zadnja generacija-zobozdravnik-zavarovalnica, saj v tujini lahko vsako takšno oglaševa- izšolanih zobnih asistentk dopolnilazobozdravnik in njegovo osebje niso nje potrdila ali zavrnila na posebni 53 let. Mlajših ni. ZZS in OZB bi zbornični komisiji. nemudoma sprožila pobudo o obnovi- tvi programa zobne asistentke na

Revija ISIS Zbornic2a3Januar 2017srednji zdravstveni šoli, vsaj v Ljub- 22. M ednarodno kot za pol letnika študentov dentalneljani. sodelovanje medicine. S sprostitvijo uvoza zobo- zdravnikov smo priča prvim nezapo-20. Revija Isis ZZS deluje tudi preko povezovanja slenim diplomantom ljubljanske s sorodnimi stanovskimi organizacija- fakultete. Direktorji zdravstvenih Izkoristiti moramo prostor v mi po svetu. Sam se bom zavzemal, da domov iz njim znanih razlogov nanašem glasilu, pisati več člankov, se takšno sodelovanje s ciljem izme- veliko zaposlujejo tujce. Potrebniprispevkov, potopisov naših članov. njave dobrih praks še okrepi. Pri tem bodo določeni ukrepi, da bomo lahkoDo sedaj je bilo tega premalo. Redne imam v mislih sodelovanje na CED, nadaljevali z regulacijo poklica, ki jekolumne slovenskih zobozdravnikov FEDCAR, ERO, FDI, sodelovanje z bila v Sloveniji vsa leta ustrezna.bi bile dobrodošle. regionalnimi zobozdravniškimi Zbornica sama tega problema ne zbornicami. Mednarodnemu sodelo- more rešiti, zato bi ustrezne ukrepe21. Pripravništvo vanju sem vedno priznaval veliko predlagali Ministrstvu za zdravje. težo, saj mnogokrat poleg višje kako- Stroške pripravništva mora vosti našega dela prinese tudi dobro 25. Sodelovanje s SIDSICurediti država. Potek in postopke pa mero samokritike. Govorim aktivnoZZS in OZB. ZZS mora voditi seznam špansko, srbsko, švedsko, angleško in V naše delo je potrebno vključitimentorjev in definirati pogoje za men- nemško. Verjamem, da bo tudi to tudi naše bodoče kolege študentetorstvo. Menim, da specializacija ni znanje pripomoglo k večji mednaro- dentalne medicine, ki delujejo vnujen pogoj za mentorstvo. Tu bi dni aktivnosti ZZS in njenega OZB. SIDSIC. Izvedli so že nekaj uspešnihmorale šteti izkušnje in možnost projektov, od katerih naj omenimprenašanja znanja na mlajše kolege. 23. ZUP ZOBEK – ozaveščanje predvsemNedopustno je, da stažisti plačujejo ranljivih skupin otrok glede ustnegamentorstva. Nedopustno pa bi tudi Ker je predsednik OZB hkrati zdravja. Projekt se širi in potrebujebilo, da bi mentorji to delo opravljali podpredsednik ZZS, potrebuje tudi podporo tudi ZZS.pro bono. znanje zakona o upravnem postopku, saj je kot podpredsednik ZZS lahko 26. S odelovanje z podpisnik uradnih aktov ZZS. Pri- zavarovalnicami pravljen sem opraviti ta izpit. ZZS bi se aktivno vključila v 24. Število pripravo novih zavarovalniških zobozdravnikov in produktov. Ti bi pokrivali določene zaposlovanje tujcev zobozdravstvene storitve, ki jih dosedanja zavarovanja ne. Izvajalci V obdobju 2008–2011 se je število teh storitev bi bili člani ZZS. Ne aktivnih zobozdravnikov v Sloveniji želimo si zavajajočih zavarovalnih povečalo za 100, na leto uvozimo paketov za zobozdravstvo, ki spodbu- skoraj 30 zobozdravnikov, kar je več jajo dentalni turizem.Ponovitev projekta Pravočasnipregled ustne votline vam lahkoreši življenje Odbor za zobozdravstvo Zdravni- Pobuda za ponovitev projekta je na brezplačne preglede v tujino. Našeške zbornice Slovenije pripravlja v prišla s strani strokovne javnosti, sporočilo je, da skrb za ustno zdravjesodelovanju s Kliničnim oddelkom za kolegov zobozdravnikov, ki so ga ni enkraten dogodek, potrebni somaksilofacialno in oralno kirurgijo ocenili kot zelo dobrega v smislu redni zobozdravniški pregledi.UKCL in Centrom za ustne bolezni in promocije ustnega zdravja in obvešča-parodontologijo Stomatološke klinike nja prebivalstva o rednih zobozdrav- Želeli bi poudariti, da je to nacio-ponovitev projekta Pravočasen niških pregledih, ki jih lahko brez- nalni projekt vseh slovenskih zobo-pregled ustne votline vam lahko plačno ponudimo svojim pacientom. zdravnikov in samo zaradi našereši življenje. Ne nazadnje jim zaradi tega ni treba izjemne motiviranosti tudi tako zelo uspešen. Je pozitivna zgodba, ki gradi

Revija ISISZ24bornicaJanuar 2017naš ugled v javnosti. Vabilu se je prvič Rak ustne votline je po pogostosti zdravstvo v sodelovanju s Kliničnimodzvalo veliko zobozdravnikov, kar je na 8. mestu v Sloveniji, letno odkrije- oddelkom za oralno in maksilofacial-pokazalo, da zobozdravniki želimo mo okoli 250 novih bolnikov z rakom no kirurgijo UKCL in Centrom zaaktivno izvajati preventivne preglede ustne votline in žrela. Po statistiki ustne bolezni in parodontologijoin na ta način skrbeti za naše pacien- Kliničnega oddelka za maksilofacialno Stomatološke klinike 18. 3. 2017 vte. Zanimanje kolegov, potem ko je kirurgijo UKC Ljubljana 80 odstotkov Domus Medica. Za vse, ki bodoprojekt pridobil pozitivno prepoznav- rakov ustne votline odkrijemo v zobnih aktivno sodelovali v projektu, jenost, je še večje, zato pričakujemo ambulantah. Samo redni zobozdravni- izobraževanje brez kotizacije.veliko odzivnost slovenskih zobo- ški pregledi rešujejo mnoge težave, vzdravnikov za sodelovanje. primerih zgodnjega odkritja malignih Začetek projekta obolenj pa tudi življenja. v maju 2017 Pobudo za ponovitev projekta smodobili tudi s strani medijev in širše Cilj projekta je izboljšanje Vsem udeležencem projekta bomojavnosti, ki so prepoznali, da je ozaveščenosti prebivalstva o ustnemu posredovali natančna navodila inpozitivna promocija zdravja in ozave- raku v Sloveniji in odkriti zgodnje termine, kdaj bomo za nekaj ur odprliščanje prebivalstva o lastnem zdravju spremembe. Pri preventivnih pregle- svoja vrata pacientom in na kakšenskupna pomembna naloga. Bistveno dih odkrijemo do 5 odstotkov zgod- način bomo izvajali preglede.večji poudarek moramo nameniti njih sprememb, kar je pomembno, sajpreventivi, bolj zdravemu načinu so rezultati pri zdravljenju majhnih Pacienti se bodo maja naročali zaživljenja in boljšemu razumevanju, tumorjev dobri, odstotek ozdravljenja brezplačni pregled pri zobozdravni-zakaj in koliko je za kakovost življenja je visok in invalidnost po zdravljenju kih, ki se boste prijavili v projekt.in preživetja pomemben osebni odnos je majhna. Zdravljenje napredovalih Seznam izvajalcev bo objavljen nado lastnega zdravja. Vse več je ljudi, ki tumorjev je veliko zahtevnejše, dražje, spletni strani ZZS. Po vsakem pregle-se zavedajo pomena preventive, zato rezultati pa so slabši. du boste zobozdravniki naprošeni, dasmo se odločili za ponovitev projekta. izpolnite vprašalnik, pred pregledom V projekt tako vabimo vse sloven- pa bodo svoj vprašalnik izpolnili tudi Projekt Pravočasen pregled ustne ske zobozdravnike, da se nam pridru- pacienti.votline vam lahko reši življenje smo žite in v nekaj urah pregledate določe-prvič organizirali v letu 2014. V njem no število bolnikov ter določite Obveščanje širšeje sodelovalo več kot 250 slovenskih tveganje obolevnosti za rakom. Tiste z javnostizobozdravnikov in skupaj smo prebi- največjim tveganjem boste napotili navalcem Slovenije omogočili okoli specialistični pregled. Projektu bomo zagotovili nacio-2000 brezplačnih preventivnih nalno prepoznavnost, v ta namenpregledov ustne votline, s ciljem, da bi Tako kot v prvem projektu, bomo bomo odprli tudi spletno stran, kjerodkrili zgodnje maligne spremembe v pripravili vprašalnike za paciente in bodo lahko zobozdravniki, zdravnikiustni votlini in ozavestili prebivalstvo zobozdravnike z namenom, da prido- in pacienti našli informacije o ambu-o tej hudi bolezni. Projekt je izpolnil bimo informacije o opravljenih lantah in možnosti prijave. Prav takovsa pričakovanja, saj smo dobili pregledih in ustnem zdravju pregleda- bomo k sodelovanju pritegnili nacio-vrnjenih 1908 vprašalnikov, od nih pacientov. nalne medije, da zagotovimo medijskopregledanih pacientov je bilo 125 pokritost strokovne teme rak ustnenapotenih k specialistu. Namen projekta je privabiti na votline, in lokalne medije, saj bodo pregled rizično skupino pacientov, svojo ciljno javnost obveščali o sezna- Po podatkih Kliničnega oddelka za zagotoviti brezplačne preglede v mu izvajalcev v njihovi regiji.maksilofacialno in oralno kirurgijo zobnih ambulantah, odkriti zgodnjeUniverzitetnega kliničnega centra v patološke spremembe na ustnih Skušali bomo privabiti predvsemLjubljani so med napotenimi pacienti sluznicah in žrelu ter paciente napotiti tiste, ki sodijo v rizično skupino.odkrili štiri zgodnje maligne spre- na zdravljenje. Paciente bomo ozavestili o pomenumembe in pacienti so bili takoj operi- preventivnih pregledov pri zobozdrav-rani. Strokovno niku, samopregledovanju, dobri ustni izobraževanje za higieni, dejavnikih tveganja. Častni pokrovitelj projekta je bilo udeležence projektaMinistrstvo za zdravje. Za dodatne informacije in prijave Zobozdravniki prevzemamo v projekt, prosimo, obiščite spletno Projekt je bil medijsko zelo odme- odločilno vlogo pri odkrivanju raka stran www.zdravniskazbornica.si.ven. Mediji so se odzvali našemu ustne votline, zato bomo vsem, ki sevabilu in postali ključni partner boste vključili v projekt, zagotovili Dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med.projekta, ki je temeljil na pro bono strokovno izobraževanje z možnostjo Vodja projekta Pravočasni pregledosnovi. Samo na ta način smo lahko pridobitve kreditnih točk. Strokovniprivabili najbolj rizično skupino, da se seminar bo organiziral Odbor za zobo- ustne votline vam lahko reši življenjeje udeležila preventivnih pregledov.

Zobozdravniki prevzemamo odločilno vlogo pri odkrivanju raka ustne votline, zato bomo vsem, ki se boste vključili v projekt PRAVOČASEN PREGLED USTNE VOTLINE LAHKO REŠI ŽIVLJENJE zagotovili brezplačno strokovno izobraževanje z možnostjo pridobitve kreditnih točk. Izobraževanje bo 18. 3. 2017 v Domus Medica. Vljudno vabljeni vsi zobozdravniki! Odbor za zobozdravstvo ZZSVeč o projektu in izobraževanju si preberite na spletnih straneh Zdravniške zbornice Slovenije www.zdravniskazbornica.si

Revija ISIS2A6ktualnoJanuar 2017Vietnam leta 1965? Ne …Vojaška helikopterska nizko nad gozdom poleti proti oddaljenemu cilju,baza, poletni dan ob 11.25: kjer nekdo umira ali pa je med čakanjem na pomoč že umrl. Zdravnik in reševalec sta vse bolj Zdravnik in reševalec prejmeta nujni klic. nestrpna, v dodatnem stresu zaradi zamude.Nekdo je bil pravkar ustreljen v glavo. »Nujno, Pregledujeta in razporejata po tleh kabinepridite čim prej …« Čeprav je na drugi strani nametano medicinsko opremo in razmišljata,telefona profesionalec, je v njegovem glasu kako bi jo kolikor toliko funkcionalno razporedi-zaznati napetost in razburjenje. Očitno je ustre- la. Ustreljeni, če bo še živ, bo med transportom vljeni še živ, vendar zelo ogrožen. bolnišnico moral ležati na leseno-platnenih vojaških nosilih na tleh helikopterja. Tudi težki, Potrebna bo pomoč helikopterske enote. dragi, občutljivi in potencialno nevarni medicin-Policijski, občasno medicini namenjen helikopter ski aparati bodo ležali nepritrjeni na tleh. Skrat-je zaseden, zato medicinca stečeta proti hangarju ka, improvizirana urgentna intervencija, kakršnev vojaški letalski bazi. Namesto da bi se usedla v so pogoste v vojnah …pripravljeni helikopter, ki bi v lovu na dragoceneminute takoj poletel na pomoč ustreljenemu, se Vietnam leta 1965? Žal ne –začne zapletati. S težko medicinsko opremo na Slovenija leta 2015/2016!vozičku se znajdeta pred oviro – stopnicami. Oddna stopnic je še vsaj sto metrov do ploščadi z Doslej ste mogoče mislili, da opisujem prizorvečnamenskim vojaškim helikopterjem, v kate- iz vietnamske vojne okoli leta 1965. Takrat se jerem je oprema druge urgentne službe, ki jo res dogajalo podobno: bilo je veliko strelnihmorata najprej odnesti v hangar in šele potem poškodb, medicinci so v sivozelenih vojaškihlahko namestita medicinsko. Sopihata in prekli- helikopterjih letali po bojiščih in v pogostonjata, ko z največjo možno hitrostjo prenašata improviziranih pogojih poskušali reševati živ-težko, drago in občutljivo medicinsko opremo. ljenja. Seveda so preklinjali politike, ki so zaku-Ogorčena sta, saj morata pred vzletom opravljati hali vojno, bentili so nad počasnimi odzividelo, ki ju dodatno obremenjuje in ogroža. Če vojaškega letalstva in nad skromno medicinskojima pade na tla kateri od medicinskih aparatov, in sanitetno opremo. Vendar zgornji primer žalbodo škodo merili v deset tisočih, če jima pade ni iz Vietnama leta 1965, pač pa iz Slovenije letakisikova jeklenka in se razleti, pa bodo ogroženivsi prisotni … Še bolj ju bremeni izguba časa. Z Hudo poškodovani pacient na nosilih na tleh vojaškega helikopterja skupaj zvsako minuto zamude ima ustreljeni manjše nepritrjeno opremo …možnosti preživetja. Sedaj bi že morali biti prinjem, pa niti še vzleteli niso … Morda je žemrtev, morda bo mrtev, ko bodo prileteli donjega, razmišljata. Medtem se helikopterjubližata pilota v vojaških uniformah. Ko je vsaoprema v helikopterju, se vkrcajo. A za vzlet jepotrebno še dovoljenje vojaškega birokrata, kisedi v drugi vojaški bazi nekaj deset kilometrovproč in seveda nima pojma, kaj se dogaja na tere-nu, vendar brez njegovega dovoljenja helikopterne sme poleteti. Vojska je tog sistem, ki ima svojapravila, katerih prva prioriteta ni vedno reševa-nje življenj posameznikov … Helikopterski turbini slednjič ena za drugozapojeta z značilnim piskanjem, ki se stopnjuje voglušujoče tuljenje. Kraki vrtečih se rotorjev vsehitreje režejo zrak, kabina zavibrira in končno sesivozeleni leteči stvor dvigne, zalebdi in nato

Revija ISIS Aktualn2o7Januar 2017Gneča v premajhnem policijskem helikopterju področju reševanja. Kot že mnogokrat v enoti HNMP, je star 37 let! Drugi, kimed prevozom kritičnega pacienta. doslej, sva bila razočarana, nezado- nam je občasno na voljo, je star »le« voljna in jezna predvsem na ministr- 11 let, ima pa hudo pomanjkljivost – 2015 in tudi letos večkrat ni bilo nič stvo za zdravje (MZ). Na ljudi s je premajhen in zato vanj ni mogoče drugače. Opisujem namreč eno od funkcijami, imeni in priimki, ki naj bi namestiti pacientov višje rasti. Si lanskih intervencij enote Helikopter- odgovorno in prizadevno delali v predstavljate strokovno stisko, ko ske nujne medicinske pomoči Sloveni- javno dobro. Pa vsaj na področju priletimo na mesto nesreče in ima je (HNMP), žal še zdaleč ne edino, ki uporabe helikopterjev v zdravstvene pacient poškodovano hrbtenico, smo jo opravili v pretežno »vietnam- namene doslej večinoma ni bilo tako, hkrati pa je višji od 190 cm? Sloven- skih« pogojih, ki bi morali biti stvar saj se v zadnjih desetih letih od ska vojska ima 16 helikopterjev. Tudi zgodovine. V Sloveniji so žal še vedno ustanovitve enote HNMP ni nič med njimi ni niti eden namenjen resničnost, ki je v škodo pacientov, v bistvenega spremenilo – še vedno samo za medicinsko uporabo. Ti sramoto slovenskemu zdravstvu in rešujemo v slabih pogojih, z zastareli- helikopterji so dejansko nasledniki predvsem v sramoto slovenskim mi, nenamenskimi policijskimi in helikopterjev, ki so jih Američani politikom in birokratom, ki so kakor- vojaškimi helikopterji, v slabo organi- uporabljali v Vietnamu, v povprečju koli (so)odgovorni za stanje sloven- ziranem sistemu, katerega slabosti so stari četrt stoletja. Skratka, obupno skega zdravstva. zdravniki in reševalci niti s svojim zastarela flota prevoznikov državnega entuziazmom žal ne moremo preseči represivnega aparata, ki v Sloveniji Čas pri hudih poškodbah ali – ker o prepotrebnih spremembah poleg policijskih in vojaških opravlja- nenadnih težkih boleznih lahko odločajo drugi. Politiki in državni jo tudi medicinske in reševalne pomeni mejo med preživetjem in birokrati se včasih celo pohvalijo, naloge, ker naša država ne zmore ali smrtjo. Mi smo na opisani intervenciji kako učinkovito helikoptersko reševa- noče tega področja urediti po vzoru že v izhodišču zamudili veliko časa, nje imamo. Strokovnjaki odločno razvitih držav, kjer sta medicina in ker je ta dejavnost pri nas slabo zagotavljamo, da ni tako. reševanje pretežno domena civilne organizirana in ker Slovenija nima sfere. Letos sta bila oba »medicinska« niti enega medicinskega helikopterja, Precej časa smo krožili nad policijska helikopterja več mesecev namenjenega samo reševanju življenj. dolenjskimi vasmi, preden smo našli prizemljena, zato je bilo delovanje Je edina med članicami EU, ki ga mesto nesreče. Ker je vojaški helikop- vseh štirih slovenskih urgentnih nima! Ima pa floti večinoma zastare- ter velik in neroden, smo morali helikopterskih služb (Gorska reševal- lih policijskih in vojaških večnamen- pristati daleč od hiše, v kateri se je na zveza Slovenije (GRZS), HNMP, skih helikopterjev. V sosednji Avstriji zgodila nesreča, zato sva morala, prevozi novorojenčkov in medbolni- ali Italiji, ki imata tudi na tem podro- otovorjena s težko opremo, pešačiti šnični prevozi) pretežno odvisno od čju odgovornejši odnos do svojih navkreber. Ko sva prisopihala do hiše, posadke Slovenske vojske. Če je državljanov, bi se ob podobni nesreči je tam že mrgolelo policistov in vojaški helikopter na primer poletel v nekaj minutah dvignil civilni, gasilcev. Lokalna zdravnica nama je po ogroženega novorojenčka v neko sodobno opremljen medicinsko predala poškodovanca. Bil je še živ, bolnišnico, so ostale tri urgentne reševalni helikopter. V času, ko mi čeprav hudo poškodovan, z veliko službe brez helikopterja – stanje, ki je nismo še niti vzleteli, bi oni že prileteli strelno rano na glavi. Dodatno smo ga v razviti Evropi nezamisljivo in do poškodovanca, ga začeli oskrbovati oskrbeli, stabilizirali in ga s pomočjo nesprejemljivo. Razen v Sloveniji. ali pa bi celo bili z njim že v bolnišnici. gasilcev namestili na nosila ter skupaj z vso opremo prenesli do helikopterja. Mednarodni standard za aktivacij- Res sva preklinjala – predvsem Kljub veliki zamudi in opisanim ski čas reševalnega helikopterja (čas ministrstvo, pa ne toliko tisto za nevšečnostim smo ga živega pripeljali od nujnega klica do vzleta helikopter- obrambo, ki ne poskrbi za omehčanje v Klinični center v Ljubljani. Odleglo ja) je največ 5 minut. V Avstriji je vojaške togosti in počasnosti na nama je. Poleg dejstva, da je ustreljeni povprečni aktivacijski čas reševalnih kljub nepotrebni zamudi pri helikop- helikopterjev samo 3 minute. Stan- terski oskrbi in prevozu preživel, so dard za odzivni čas (čas od nujnega bili najsvetlejši del dneva lokalni klica do prihoda helikopterske ekipe gasilci – fantje in dekleta, ki so vedno na mesto nesreče) je največ 20 minut. pripravljeni pomagati, tako kot V Avstriji je na primer 10 do 15 minut. vsepovsod po Sloveniji. V Sloveniji so žal ti časi bistveno daljši, kar dodatno ogroža naše Nekaj dejstev poškodovance in bolnike. V HNMP je aktivacijski čas slovenskih policijskih Slovenska policija ima 6 helikop- helikopterjev okoli 10 minut, vojaških terjev. Tisti, ki ga največ uporabljamo pa okoli 15 minut. Povprečni dostopni

Revija ISISA28ktualnoJanuar 2017časi pa so v Sloveniji daljši od pol ure, si entuziasti, ki delujemo v HNMP in medicini oziroma reševanju življenjpri gorskem reševanju celo še bistve- GRZS, prizadevamo že več let. Točno namenjenega helikopterja? Zakaj vseno daljši, razen med poletnimi dežur- vemo, kako bi ljudem lahko pomagali do danes država ni zmogla najti nekajstvi. Helikoptersko gorsko reševanje v hitreje in bolje, pripravljeni in spo- milijonov evrov za nakup reševalnegaSloveniji večino dni v letu »rešujemo« sobni smo to storiti. Pa ne moremo, helikopterja – ob stotinah proračun-zdravniki in gorski reševalci s prosto- ker nam ne dovolijo. Vsaj tri leta bi že skih in drugih milijonov, ki so bilivoljno pripravljenostjo, kar pomeni lahko imeli boljše in učinkovitejše porabljeni za sanacijo slabo in neod-naključno dosegljivost, veliko obre- reševanje življenj s helikopterji – če bi govorno vodenih bank, za zavoženemenitev in kup nevšečnosti za nas, državni uradniki, predvsem tisti na projekte in gojenje klientelističnihneracionalno uporabo helikopterjev, MZ, izpolnili svoje odgovornosti in vrtičkov, za neracionalne nakupepredvsem pa izgubo časa v škodo opravili svoje naloge. Ki so majhne v patrij in vladnega letala ter še zapacientov. Skratka, stanje v Sloveniji primerjavi s tem, kar smo prostovolj- marsikaj. Zakaj v Sloveniji za razlikoje daleč od mednarodnih standardov, no in prostočasno že opravili strokov- od drugih evropskih držav ni možnoz izjemo kakovosti medicinske oskrbe, njaki. Postavili smo teoretične in vključevanje humanitarnih fundacij intorej strokovnega dela zdravnikov in praktične temelje boljšega sistema in drugih civilnih organizacij v dejavnostreševalcev, kjer smo dokazano pri- sposobni smo ga udejanjiti, s kakovo- HNMP, saj bi finančno lahko razbre-merljivi, v nekaterih pogledih celo stnejšim delom bi lahko začeli takoj. A menile proračun? V mednarodnemboljši kot v drugih državah. Na to smo ne moremo, ker politika in birokracija merilu je dokazano, da so civilnoponosni, zadovoljni smo tudi z uspo- še vedno ovirata reševanje življenj. organizirani sistemi HNMP večinomasobljenostjo pilotov in letalskih hitrejši, učinkovitejši in kakovostnejšitehnikov, žal pa nam opisane težave Zakaj? od državnih, še posebej od tistih izizničujejo strokovno prednost. represivnih resorjev. Če pa represivni Vprašanje za politike in državne del slovenskega državnega aparata Kljub naštetemu bi lahko razmere birokrate je, zakaj nočejo sprememb, želi še naprej opravljati to dejavnost,v Sloveniji brez večjih dodatnih ki bi izboljšale pomoč bolnikom in bi moral upoštevati mednarodne stan-sredstev zelo hitro vsaj deloma izbolj- poškodovancem? Zakaj je Slovenija darde in nameniti vsaj nekaj svojihšali z delovanjem združene ekipe edina med »razvitimi« evropskimi zastarelih helikopterjev izključnoHNMP (zdravnik in reševalec) in državami, ki nima niti enega samo medicini in reševanju ter čim prejGRZS (gorski reševalec letalec). Za to kupiti ustrezno število sodobnih reševalnih helikopterjev.Ker še nimamo združene ekipe GRZS in HNMP, je pogosto treba improvizirati inprenašati pacienta do helikopterja, namesto da bi reševali z vitlom neposredno z mesta Zakaj slovenska vlada in zanesreče. zdravstvo odgovoren del državne biro- kracije niso pripravljeni (sposobni?) sprejeti niti nekaj enostavnih, dobro- namernih, strokovno odlično podpr- tih odločitev? Zaživeti ne more niti že omenjeni strokovno dobro pripravljen kompromisni projekt združevanja dejavnosti HNMP in GRZS, ki bi zelo izboljšal učinkovitost obeh služb in hkrati ne bi zahteval nobenih dodat- nih sredstev. Zaradi racionalnejše uporabe obstoječih državnih helikop- terjev bi z njim celo prihranili! Izgo- vor o dolgotrajnem medresorskem usklajevanju, zaradi katerega projekt še ni stekel, je žaljiv do vseh poznaval- cev problematike, še bolj pa do državljanov, zlasti tistih, ki potrebuje- jo hitro in učinkovito pomoč na terenu. Zakaj imamo v Sloveniji po letih in desetletjih prizadevanj, tudi s strani mednarodno uveljavljenih strokovnja- kov, še vedno enega slabših sistemov

Revija ISIS Aktualn2o9Januar 2017Vojaški helikopter med reševanjem v gorah. Naše sanje – sodobni, dobro opremljeni, samo za NMP in reševanje namenjeni helikopterji.HNMP v Evropi? Zakaj celo vse bolj znikov se v Sloveniji razmere slabšajo, minimalne dolžnosti do državljanov inzaostajamo? Kdaj bo presežena medtem ko velika večina evropskih svojih funkcij, tretji pa bodo celodesetletje trajajoča manjvrednost MZ držav, tudi tiste, ki so veljale za manj sposobni kakega »presežka« v smisluv primerjavi z ministrstvoma za razvite od Slovenije, ob aktivni vlogi podpore dobronamernim, strokovnoobrambo in notranje zadeve oziroma zdravstvenega resorja hitro napreduje. podprtim idejam in predlogom, spolicijo in vojsko? Kje je vest, odgo- Dogajanje na področju HNMP v katerimi bi lahko ljudem pomagalivornost, dobronamernost tistih, ki bi Sloveniji je primer birokratske brezbri- bolje in hitreje …?to že zdavnaj morali urediti? žnosti, nekompetentnosti, neodgovor- nosti in še česa. Koliko bolnikov in Prim. dr. Iztok Tomazin,Kaj je že v Sloveniji ponesrečencev na terenu bo v Sloveniji dr. med., spec. urgentne inodgovornost? še moralo po nepotrebnem umreti ali zaradi prepozne pomoči utrpeti hujše družinske medicine, Ob vsem, kar se v Sloveniji v posledice, preden bodo nekateri zdravnik HNMP, zdravnik letaleczadnjem obdobju dogaja, ne samo na pripravljeni spustiti svoje vrtičke, GRZS, vodilni avtor mednarodnihpodročju zdravstva, bi morali redefini- preden bodo drugi opravili svoje smernic IKAR za medicinsko uporaborati besedo odgovornost ali pa jo vsajoznačiti za eno bolj zlorabljenih besed. helikopterjev v gorahVseeno jo bom uporabil v njenemizvornem pomenu: najbolj odgovorna Nujne spremembeza opisano situacijo sta MZ in vlada.Zavedamo se dolgoletnih neurejenih Ključna dejanja, ki bi v Sloveniji izboljšala HNMP in gorsko reševanje srazmer, težav in izzivov, s katerimi se helikopterjem, so:sooča aktualna ministrica za zdravje in –– Prvi, najhitreje in najlažje izvedljiv ukrep je začetek delovanja že ome-njena ekipa. Vendar, če si nekdosamozavestno, politično podprto obuje njene združene ekipe HNMP (zdravnik, reševalec HNMP in gorskivelike čevlje, javnost od njega in reševalec letalec GRZS), kar bi izničilo slabosti obeh sedaj ločenih službsodelavcev upravičeno pričakuje, da bo in omogočilo hitrejše in racionalnejše (tudi cenejše!) posredovanje sv njih uspešno zakorakal novim helikopterjem v gorah in izven njih.delovnim in drugim zmagam naproti, –– Čim prej je treba kupiti ali najeti vsaj dva ali tri sodobne, dobro opre-kot se je rado reklo v nekih drugih, ne mljene namenske medicinsko reševalne helikopterje.nujno slabših časih. V tem mandatu na –– Čim prej je treba začeti z delovanjem po mednarodnih standardihpodročju HNMP v Sloveniji ni bilo medicinske in letalske stroke (ustrezna organizacija, skupni funkcionalnistorjenega nič, kar bi dejavnost po- prostori za vse člane ekipe, kratek aktivacijski in dostopni čas, ustreznimembno izboljšalo, z izjemo nedavne helikopterji …).poskusne vzpostavitve druge baze –– Treba je zagotoviti enako dostopnost HNMP na celotnem ozemljuHNMP v Mariboru. Nasprotno, zaradi države, kar poleg druge baze v Mariboru pomeni tudi vzpostavitev tretjeiztrošenosti helikopterske flote in baze na Notranjskem ali Primorskem.organizacijske togosti državnih prevo- –– HNMP je treba vključiti v delovanje centralnega dispečerskega sistema in sprejeti ustrezno zakonodajo, ki bo omogočila vse potrebne spremembe.

Revija ISISI3z0EvropeJanuar 2017Hipertenzija: v Avstriji upadaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] V letih od 1975 do 2015 se je v Avstriji pogo- ljudi. Bolezen se je v zadnjih štirih desetletjihstnost hipertenzije značilno zmanjšala: pri premaknila od »high-income« proti »low-inco-moških s 40,8 na 25,5 odstotka, pri ženskah z me« deželam (južna Azija in podsaharska Afri-31,0 na 16,8 odstotka. Tako je Avstrija v medna- ka).rodni razvrstitvi pri ženskah v sprednji četrtini. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 22, 25. Mednarodna raziskava 2015 je pokazala, da november 2016globalno za hipertenzijo boleha 1,13 milijardeIt’s the lifestyle, stupid!Prevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] S tem angleškim naslovom (»Za življenjski lih otrok, alkohola, kajenjaslog gre, butec!«) se začne kratko poročilo o in samomorov. Tu bi moralaaktualnem, ves svet zajemajočem rangiranju, ki Avstrija ukrepati tako, da bipokaže, da je Avstrija strukturno prav pri vrhu, pri izboljšala življenjski slog.slogu življenja pa obstoji možnost za izboljšanje. Vir: Aerzte Steiermark, Gre za objavo v reviji Lancet pod naslovom november 2016Measuring the health-related SustainableDevelopment Goals in 188 Countries; a baseline Opomba I: Ker tega, daanalysis from the Global Burden of Disease je Slovenija resnično na 25.,Study 2015. Na temelju razvojnih ciljev, ki jih je Avstrija pa na 31. mestu,opredelila OZN, ter merljivih kazalcev v 188 nisem verjel, ker je tudidržavah je bil sestavljen rang. V slednjem je trapasto verjeti, da je GrčijaAvstrija, tako kot vse razvite dežele (zahodna in (26. mesto) boljša kot Avstri-severna Evropa, Severna Amerika, Avstralija in ja, sem poiskal izvirni članekNova Zelandija), prav pri vrhu. v reviji Lancet in si ogledal rezultate ne le po rangu, Iz njenega temeljnega položaja je mogoče to temveč tudi po kriterijih zaraziskavo brati tudi razvojno-politično in ugotovi- rangiranje. Z veseljem semti, v čem se Avstrija (31. mesto) razlikuje od držav, ugotovil, da številke rangira-ki so se uvrstile bolje. Tako Avstrija zaostaja za nja ustrezajo. In naprej: Hrvaška (42. mesto),Estonijo, Grčijo (26. mesto), Slovenijo (25. mesto) Črna gora (51. mesto), Albanija (52. mesto).ter Islandijo (1. mesto) in Švedsko (3. mesto). Po nekaterih drugih rangiranjih SDG, ki sem si jih ogledal, pa je Avstrija seveda daleč pri vrhu, Avstrija se ne more (več) bolje odrezati pri presenetljivo in razveseljivo pa je tudi, darazvoju otrok, strokovni porodniški oskrbi, dostop- Slovenija ni daleč za njo!! Zdravniška zbornicanosti do sodobnega nadzora rojstev, splošni Slovenije naj malo podreza v (samo)iniciativ-dostopnosti zdravstvene oskrbe ter pitne vode itn. nost novinarjev, da bi slovenski javnosti pred- stavili tudi rezultate SDG z mestom slovenske- Ni pa povsem pri vrhu pri onesnaženosti ga zdravstva v mednarodnem prostoru.okolja, pri preventivi otroške umrljivosti terpreventivi delovnih nezgod. Zares slabo pa je – tako kot v ostalih zahod­noevropskih državah – v Avstriji zaradi predebe-

Revija ISIS Iz Evrop3e1Januar 2017Bolnišnice na Norveškem:pet tednov dolga zdravniška stavkaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Načrt, naj bi se v prihodnosti vsak Junior Doctors) ter podpredsednica Konflikt se je napovedoval žeposamezni zdravnik s svojim deloda- European Junior Doctors. Sama dolgo, v septembru pa je tudi spodle-jalcem pogodil o svojem delovniku, je pa dela na otroškem oddelku bolni- tel poskus mediacije. Nato je sledilabil povod za pet tednov dolgo stavko v šnice v mestu Drammen v bližini stavka, sprva samo v nekaterih bolni-norveških bolnišnicah. Osla. šnicah, npr. tudi na Univerzitetni kliniki Oslo, potem pa je stavka teden Šlo je za spor, ki je z avstrijskega Spor med norveškimi bolnišnič- za tednom zajemala tudi druge.vidika že znan: od 7. septembra do 11. nimi zdravniki in državnim menedž- »Stavka ni zajela pediatrije, urgentneoktobra letos (2016) je v norveških mentom bolnišnic Spekter je izbruh- medicine in onkologije,« je povedalabolnišnicah potekala doslej najdaljša nil kot posledica novih načrtov za gospa Bretholm. Slednjič so se pridru-stavka zdravnikov. Vzrok je bila uravnavanje delovnika. Doslej je žili tudi fizioterapevti in drugi. »Konč-načrtovana sprememba delovnega veljal dogovorjen kolektivni model no je stavkalo 628 zaposlenih v 15časa. delovnega časa; v prihodnje pa naj bolnišnicah.« In šele v tem trenutku bi se vsak posamezni zdravnik za svoj je Spekter popustil in odpravil vzroke »Na Norveškem imamo 39 delovnik dogovoril s svojim deloda- za stavko, tako da je zdaj položajjavnih bolnišnic. Vrh tega tudi nekaj jalcem. takšen kot pred stavko.zasebnih bolnišnic, ki so se speciali-zirale za posamezna strokovna To naj bi zelo poslabšalo položaj Razmere se bodo na novo določalepodročja pulmologije ali kardiologi- in pravni status bolnišničnih zdravni- v letu 2017.je. Vse javne bolnišnice so pod kov.državnim vodstvom,« pripoveduje Zdravniška stavka je bila za norve-Clara Sofie Bratholm iz norveške Doslej so vsi zdravniki na Norve- ške razmere nekaj novega. ZadnjaZveze zdravnikov, ki zastopa zdrav- škem delali po enako strukturiranem stavka zdravnikov leta 2008 je trajalanike znotraj večjega sindikata, delovniku, ki zajema 8–10 tednov. le nekaj dni.Akademikerne. Gospa Bratholm je Začne se z enim tednom dnevnegatudi članica predstojništva Združe- dela (60 ur), nato naslednji dnevni Vir: Österreichische Ärztezeitungnja mladih zdravnikov (Norwegian krog z manj urami, potem pa sledijo št. 22, 25. november 2016 tedni z nočnim delom itn.Menjava urednika Liječničkih novinPrevedel in priredil prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet., [email protected] Na svoj devetdeseti rojstni dan je Morda izjava ne bo vsakogarodstopil glavni urednik prof. dr. prepričala, saj ga bo nadomestil sedanjiŽeljko Poljak, ki je bil glavni urednik predsednik zbonice dr. Trpimir Goluža,Liječničkih novin od prve številke »ki najbolje pozna njeno življenje«.dalje. Prof. Poljak obljublja novemu uredniku in predsedniku vso pomoč. Izjava za javnost: starost inmenjava generacij.

Revija ISIS3M2ladi zdravnikiJanuar 2017Predstavniki mladih zdravnikov:zakaj smo se zavzeli Mladih zdravnikov je v Sloveniji precej. Prave definicije več časa za pogovor in osebni stik z bolnikom, kar je vnimamo, lahko pa tudi v primerjavi z drugimi državami na procesu zdravstvene oskrbe nujno.splošno ugotovimo, da gre za sobne zdravnike, specializantein specialiste nekaj let po opravljenem specialističnem izpitu. Za zdravje prebivalstva ob znatnih finančnih omejitvah so se izkazali nabolj učinkoviti ukrepi na ravni preventive in Mladi zdravniki nismo pravnoformalna organizacija. Ob primarne zdravstvene oskrbe. Zato je trenutno treba pred-burnih jesenskih dogodkih smo se samoiniciativno povezali nostno urediti zlasti primarno zdravstvo. Na primarni ravniin zavzeli za sistemske spremembe v zdravstvu. Pri tem smo je treba zaposliti več zdravnikov, ki bodo imeli ob manjšihse poimensko izpostavili, da so bila dejstva, ki smo jih glavarinah več časa za manj bolnikov, ki pa se jim bodonavajali, tudi konkretno preverljiva, saj je javnost trenutno lahko bolj ustrezno in temeljito posvetili. To bo zmanjšalozasuta z neresničnimi predstavami o zdravstvu in nas, pritiske na sekundarno in terciarno raven. Na ta način se bozdravnikih. Zaradi trenutnih razmer, ki kličejo po sistem- kakovost obravnav izboljšala; za svoje bolnike bomo boljskih spremembah, smo se povezali s starejšimi kolegi. Zdi ustrezno poskrbeli.se nam ključno, da v tem prelomnem trenuku stopimoskupaj in naredimo nekaj dobrega na svoje bolnike, pa tudi 2) Izobraževanjezase. Naš namen je aktivno sodelovati z vsemi institucijami,pri katerih lahko pomembno vplivamo na izboljšanje Ker zdravniško izobraževanje temelji na mentorstvu,položaja mladih zdravnikov. Želimo biti vključujoči in ne bomo z razbremenitvijo mentorjev mladi zdravniki deležniizključujoči. Pozivamo tudi najmlajše kolege, da se nam več časa s strani svojih učiteljev, kar bo izboljšalo učnipridužijo, saj bodo oni tisti, ki bodo za nami prevzeli skrb in proces. Tako bomo lažje usvojili zahtevna znanja in veščine.organizacijo za mlade zdravnike. Dostopni smo tako preko Predlagamo osebno zavzetost mentorjev po zgledih izspletnega portala Facebook Mladi zdravniki kot tudi preko tujine, kjer je mentorstvo del osebnega in profesionalnegainternetno dostopne skupine. razvoja zdravnika. Specializanti in mladi specialisti različnih usmeritev iz Želimo si tudi boljšega sodelovanja med mladimivseh slovenskih regij namreč ne moremo več zgolj opazova- zdravniki in Zdravniško zbornico Slovenije. Marsikdo odti razsula zdravstva v naši državi. Glede na resno in zaskr- mladih namreč kljub številnim nalogam ZZS, ki jih ta dobrobljujoče stanje zdravstvenega sistema, v katerem se ne izpolnjuje, ne vidi posebne koristi od plačevanja članarinepočutimo dobro niti kot bolniki niti kot zdravniki, smo se ZZS, ki ga nato bremeni z zahtevami po dokazilih o izobra-zato aktivno vključili v dogovor o spremembah zdravstve- ževanju, z izpolnjevanjem časovno zahtevnih elektronskihnega sistema. Izhajali smo iz do sedaj že doseženih stališč listov specializantov, ga terja za vračilo stroškov specializa-sindikata Fides in Ministrstva za zdravje. Predsedniku vlade cije ipd. Želimo si, da bi nas ZZS bolj učinkovito podprla priin novinarjem smo predstavili svoja stališča, ki v središče načrtovanju in razvoju kariere.postavljajo najboljšo mogočo skrb za bolnike, do katerebomo prišli z ureditvijo razmer na različnih področjih. 3) U reditev plačnega sistema v pridNekatera izhodišča so zapisana v Modri knjigi. tistih, ki delajo temeljito, redno, kakovostno in so bili do sedaj Mladi zdravniki menimo, da morajo predlagane spre- najslabše plačanimembe temeljiti na naslednjih temeljih: Trenutno razmerje plač v primerjavi s povprečjem EU je1) Skrb za bolnike v Sloveniji slabo in mladim ne omogoča osamosvajanja in dostojnega življenja. Naša želja je, da se vsi približamo Število obravnav pri zdravnikih se letno povečuje, poleg povprečju v EU. Ker pa je razmerje med povprečno zdravni-tega pa so naši bolniki vedno starejši, zbolevajo za več ško plačo in povprečno plačo v naši državi še slabše kot vrazličnimi, kroničnimi boleznimi. To skrb zanje dodatno večini evropskih držav, si želimo to razmerje ustreznooteži. Obremenitev zdravnikov, ki skrbijo zanje, tako na popraviti in tudi na ta način zmanjšati odhod mladihprimarni kot sekundarni in terciarni ravni, se povečuje. zdravnikov v tujino. Hkrati si želimo, da se plačni razrediZato je uvedba mednarodno primerljivih standardov in specializantov bolj izenačijo ter da se uvedejo vertikalnanormativov nujna. Treba je tudi uvesti glavarino na primar- napredovanja, po zgledu npr. Nemčije, tako da se glavninani ravni, ki je primerljiva glavarini v tujini (npr. na Norve- napredovanja doseže na začetku kariere, torej v obdobjuškem ali v Španiji). Edino na tak način si bomo lahko vzeli

Revija ISIS Mladi zdravn3ik3iJanuar 2017zdravnika mladega specialista in ne mo, da se tisti, ki vas to področje močno načeli medsebojni odnos medšele ob koncu kariere. zanima, javite na spletni naslov: mla- nami in bolniki, kar obžalujemo. Ta [email protected], od koder odnos bomo poskusili izboljšati; Poleg horizontalnih napredovanj, vas bo administrator dodal na portal želimo si, da bi nam bili mediji prikot jih poznamo danes in so povezana Mladi zdravniki: mladizdravniki@ tem v pomoč in ne v oviro. Dobro paz delovno dobo, si želimo vertikalnih googlegroups.com. Prosimo, da se je, da se med sabo uskladimo, saj smonapredovanj glede na usvojene javljate poimensko in s svojo zdravni- sicer lahko sami žrtve senzacionali-kompetence in veščine. Za zdravnike, ško številko ter področjem specializa- stičnega poročanja.ki se ukvarjajo z raziskovanjem, ki cije.zahteva dodaten čas, pa predlagamo Verjamemo, da se bo z uresniče-predviden dan v vsakem delovnem Poleg nas samih pri poročanju in vanjem zgoraj naštetih ciljev stanje vtednu, ki je namenjen samo razisko- splošni družbeni klimi izjemno veliko zdravstvu normaliziralo in s temvanju in ne rutinskemu delu. prispevajo mediji. Ti v zadnjem času izboljšalo za vse nas, zlasti pa za pomembno, žal večinoma škodljivo, bolnike, ki bodo deležni bolj temeljite4) Objektivno poročanje vplivajo na naš odnos z bolniki. S oskrbe in bolj človeškega odnosa. trenutnim polariziranim in senzacio- K uresničitvi sprememb lahko nalističnim poročanjem so mediji Mladi zdravniki Slovenijesami veliko prispevamo. Zato poziva-Zakaj smo izbrali svoj poklic?*Dr. Tina Bregant, dr. med., URI Soča Medtem pa smo imeli priložnost pomagati ljudem. Prisluhnili [email protected] mnogim zgodbam – težkim in lepim. Postali smo v nekaterih primerih del V zadnjih dneh (morda bi lahko humanitarih odprav in spoznaval tudi družinskih zgodb in del družine: tam,govorila celo o mesecih in letih) se je temačnejšo plat medicine in človeške kjer je najbolj bolelo in bilo najboljizlilo veliko gneva na zdravnike. družbe: kjer je edina razlika v zdravju, hudo. Včasih nismo zmogli. NismoNekatere opazke so bile žaljive, druge ki spada med osnovne človekove pomagali toliko, kot bi morali. Nismonaravnost sovražne. Duhovitih opazk pravice, pogojena z državo, v kateri toliko naredili, kot bi morda lahko.ni bilo – kot da je vrag odnesel šalo … živiš. Vračali smo se domov, k star- Naredili smo tudi napake. Ne zana-Zato se mi je zdelo smiselno vprašati šem, ki jih je skrbelo, ali smo se kljub lašč, včasih zaradi mladosti, vihravo-se, zakaj smo zdravniki postali zdrav- delovnemu dopustu dovolj učili, da sti, neizkušenosti, včasih tudi zaradiniki? Kaj je naša poklicanost, zakaj bomo opravili izpite. Starše je skrbelo, napuha in prepričanosti vase. S temsmo izbrali svoj poklic. ker smo še vedno študirali, ko so smo zoreli. Ni bilo lahko. A smo drugi že pisali diplome. zmogli. Upam, da bomo zmogli še Marsikdo med nami si je od naprej.malega želel biti zdravnik. Da bi Pa smo vztrajali. Nekateri so popomagal ljudem. Jih zdravil. Lajšal študiju volontirali, drugi so delali kot Ko do mene pride kakšen otrok inbolečine. Kot čarovnik, da bi imel sobni zdravniki, tretji so bili bolj mi ponosno razglasi: »Jaz bom tudipaličico, s katero bi pozdravil bolno raziskovalno usmerjeni. Nihče, prav zdravnik!« ga vprašam: »Zakaj bi bilsrce, ranjeno dušo, potolčena kolena. nihče pa ni mogel takoj po študiju in rad zdravnik?« strokovnem izpitu nadaljevati dela kot Pa je prišla šola. Gimnazija. Na zdravnik, zaposlen za nedoločen čas. In veste, kakšen je odgovor tudimedicino ni mogel kar vsak dijak – Naše zaposlitve so bile take kot danes, kajne? »Da bom pomagal!«potruditi si se moral tudi za ocene, ne zaposlitve ostalih kolegov z drugihle za znanje. Naših src niso pregledo- fakultet: malo tu, malo tam, čez nekaj * Prispevek je bil objavljen na FB spletnemvali; nihče ni pokukal, koliko srčnosti let – nihče ne ve. portalu Mladi zdravniki dne 1. 12. 2016.premoremo in iskrene želje po pomočidrugemu, a vendar je marsikdo kot Čakali smo na specializacije. Seštudent medicine na vprašanje, zakaj spet učili in delali. Se vmes zaljubili inmedicina, odgovarjal: »Zato, da bom imeli otroke. Se učili, ko so otrocipomagal!« spali. Odhajali v dežurstva s poljub­ čkom in obljubo, da ga v vrtec pa Marsikdo je že med študijem pridem iskat! Naslednji dan …pomagal v državah v razvoju, bil del

Revija ISISF34orumJanuar 2017Alkoholni, tobačni inkonopljini lobiji – združenoproti ministrici Prim. Jasna Čuk Rupnik, Ljubljana lekarniškim lobijem sem se pred nekaj leti Vzgib za moje pisanje je posledica občutenja spopadla tudi sama. V Lekarni Ljubljana semsvobode, ki mi jo prinaša naslov te rubrike. Takomislim, ker sem: omejeno zajeta v genetiki in takrat naletela na knjižico, namenjeno promocijiepigenetiki, obenem pa tudi v tistem »nedoumlji-vem redu v naravi«, o katerem je pisal že Spinoza. opuščanja kajenja in oglaševanju nikotinskih Ministrico (prepričano lahko zapišem, da je nadomestkov. Nemalo presenečena sem ugotovi-»za zdravje«) sem poslovno spoznala v časusvojega vodenja zdravstvenega doma. Kot občin- la, da gre za vrhunsko marketinško spreneveda-ska revizorka je bila poslana preučiti finančnonesoglasje med občino in zavodom, ki sem ga nje, ki v resnici promovira kajenje – s prefinje-vodila. Tako je nekega sobotnega dopoldneva vspremstvu kolega vstopila v mojo pisarno. nim usmerjanjem predvsem v otroke, še posebejPrijazno, vljudno, a zelo odločno. Ob litru loga-ške vode iz pipe in z ažurnim podajanjem zahte- deklice. Za dejstvo, da Slovenija izgublja 3.600vanih dokumentov je takratna vodja računovod-ske službe mag. Mateja Kunc praviloma že v prvo ljudi letno zaradi tobaka (v desetih letih za enosegala na prave police in odpirala prave mape.Zneske, navadno točne do druge decimalke, je iz Celje z okolico) in 900 neposredno zaradi alko-glave navedla že pred odpiranjem dokumentov.Revizorka jih je pregledovala hitro in zbrano in z hola, je ob še drugih alarmantnih dejstvihočitno dobrim poznavanjem vsebine. Nato je ssvojim kolegom izmenjala nekaj pojasnilnih Ministrstvo za zdravje v zadnjih letih imelobesed ter v dobri uri zaključila: »Jasno je, daobčina tukaj nima prav. Napišimo!« dober posluh in tragedijo V zdravstvenem domu smo imeli še več razumelo. Tako so se stvaridrugih revizij. Vodili so jih, na srečo, dobrirevizorji. A naša izkušnja z gospo Milojko Kolar začele resneje premikati vCelarc je bila vrhunska. smeri »družbe brez kaje- Poleg tega sem njeno delo z naklonjenostjoodkrivala tudi na sestankih in okroglih mizah, ki nja« (op. z deležem kadil-se jih je udeleževala še v času dela na zavaroval-nici. Njene usmeritve o oblikovanju »košarice« cev pod 5 odstotkov), tudiin o drugih finančnih zahtevah v zdravstvu so menajvečkrat prepričale tako v vlogi pacientke kot v ob angažiranem in ustvar-vlogi zdravnice in direktorice. jalnem sodelovanju mreže V kasnejši vlogi ministrice sem jo srečevalapredvsem na strokovnih ali medijskih dogodkih nevladnih organizacij.v zvezi s tobakom, alkoholom in konopljo. Ker ses tem pač ukvarjam. Pri vseh teh drogah so v Ministrstvo za zdravjeozadju izjemno močni finančni interesi, najboljuničevalni predvsem za generacije mladih. Vse (MZ) je svojo najpomemb-pod pretvezo nekakšne želje po »dobrem«, želje»pomagati ljudem«. S tobačnim in ob tem še z nejšo in najučinkovitejšo vlogo odigralo z organizaci- jo 7. Evropske konference o alkoholni politiki (22. in 23. november, Gospodar- sko razstavišče). Predvsem gospa Vesna Kerstin Petrič z MZ in gospod Jan Peloza iz organizacije Brez izgovo- ra (do letos tudi predsed- nik evropske No excuse) sta požela s svojim delom spoštovanje in občudova- nje mednarodne javnosti. Piko na i pa je s svojimi v karikaturah izraženimi povzetki (Things to re- member) risal »Dr. Ho- rowitz«, zaradi česar je bila Posnetki karikatur, s katerimi je dr. Horowitz ta konferenca nekaj najbolj duhovito in strokovno pronicljivo predstavljal briljantnega v življenju zaključke vsakega od sklopov predavanj. mnogih prisotnih.

Revija ISIS Foru3m5Januar 2017 Konferenci so namenili veliko tistih, ki bi radi dalje nemoteno ribari- so tudi po informacijah, ki jih dobijo,politične pozornosti ministri ali drugi li v »črnotrškem zalivu konoplje«. in prav tako v odločitvah«. Dalje pavladni predstavniki številnih evrop- Njih pa, poleg ogromnega črnega še: »Živimo v zanikanju in močnihskih držav. Zelo uspešne izkušnje iz zaslužka, tudi »medicinska konoplja« iluzijah o sebi, svoji moči, zaradi česarŠkotske, ki se lahko že suvereno prav nič ne zanima. In prav tako na je pristanek na trdih tleh toliko boljponaša z uspehi svoje alkoholne ministrico usmerjajo vse svoje topove. boleč«. Ob vsem, kar sem v svojipolitike, je udeležencem preko video- dolgoletni praksi doživela, tudi obprenosa predstavila sama predsednica »Rušiti, rušiti in spet rušiti,« se mukah uvajanja sistemov za zagotav­škotske vlade Nicola Sturgeon. Naša kaže kot mantra vseh, ki imajo tak ali ljanje kakovosti in varnosti pacientovstrokovno odlično podkovana zdrav- drugačen stik s politiko. »Ko izgubi v zdravstvu, se mi po branju teh mislistvena ministrica pa je morala konfe- dušo človek, začnemo izgubljati tudi francoske filozofinje postavlja retorič-renco že na samem začetku nepriča- pravno državo,« je zapisala francoska no vprašanje: Ali smo morda daneskovano zapustiti, ker jo je zaradi filozofinja Cynthia Fleury v Delu 5. tudi zdravniki že postali »množicaparafiranja sporazuma z zdravništvom novembra 2016. »Bolnišnica (op. ranjenih narcisov«?na nujni zagovor »takoj« klical avtorice »ali zdravstveni dom«) jepremje Cerar. In novinarji ji v avli ob gotovo prostor, ki odpira mnogo Za urejanje družbe je potrebno neprihodu na konferenco sploh niso vprašanj: kako sprejeti pacienta, kako le znanje, ampak tudi pogum. Gapostavljali vprašanj o alkoholni ga zdraviti, koliko pozornosti mu bomo zdravniki izkazovali v boju protipolitiki, saj jih ob prerivanju za naše posvetiti in podobno. Čeprav so vsa ta zdravstveni ministrici ali v prizadeva-plače alkohol res ni prav nič zanimal. vprašanja osrednja, na žalost slišimo nju, nastaviti zrcalo resnice sebi in pripovedi bolnikov, da se počutijo, svojemu delu? Preročišče v Delfih ni Ne nazadnje pa našo ministrico že kakor da bi bili predmeti. Kot osebe se daleč. Za seminar o spoznavanju sebe,lep čas preganja še medijsko nasilje čutijo zanikane, in ne le to, zanikani mislim.Zdravnik je vedno krivPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj kriminaliziramo do skrajnosti, izvaja- mo medijski linč, obsojamo zdravnike Tak je naslov prispevka, objavlje- šljajo ljudje, ki imajo slabe izkušnje z celo na zaporne kazni, da odškodnin-nega v Dnevniku 12. novembra 2016. zdravniki, imajo možnost poiskati ske tožbe niti ne omenjam.V njem gospa Desa Muck na njej pomoč drugje, tudi v tujini. Pa tudi klasten, malo hudomušen način opisu- »alternativcem« lahko hodijo, kar Ob rob zdravniški stavki je trebaje svoj pogled in izkušnje z zdravniki. pogosto tudi delajo in jim ni nič žal povedati, da reforme zdravstva splohPrav ima, da se v javnosti pojavlja plačati nemajhne zneske, a to pogosto ni treba, ker ga je treba stalno refor-nekakšna protizdravniška psihoza. In zamolčijo. Lahko bi naštel primere mirati glede na potrebe bolnikov.medicinski prekrški, zmote ali nepri- »zdravljenja« z alternativno medi- Marsikomu pa kaotično stanje celočakovani zapleti so hvaležna tema za cino, ki so se tragično končali in so ustreza.medije in narod, ki je nagnjen k precej hujši od zadnjih odmevnihparanojam. nesrečnih primerov, vendar mi etika Vsaka stavka je v nekem smislu ne dopušča, da bi pisal o podrobno- izsiljevanje; ali je legitimna, je stvar Nerazumljivi in skrajno žaljivi so stih, ker bi se bolniki in svojci lahko presoje. Ne bom se posebej spuščal vodzivi predstavnikov ljudstva, da prepoznali. posamezne zahteve zdravniškega»navadnih« ljudi sploh ne omenjam. sindikata, pokazalo pa se je vsajKo prebiram mnenja ljudi, se počutim Ali je za vsako zdravniško zmoto, nekaj: oblast je kot plašna ptica, ki nitako rekoč kot kriminalec, katerega »zastaranje« tudi težjih primerov sposobna ali ne zna vladati. Da je zacilj je poslati čim več ljudi na oni svet. zaradi predolgih čakalnih dob kriv morebitni padec vlade kriv zdravnikVedno pogosteje tudi jaz slišim zdravnik? Ni! Ker na nek način (Fides), je samo znamenje, da je toneverjetne izjave: »Ne grem k zdrav- zdravimo v imenu ljudstva, saj smo res. Stališč strank oziroma njihovihniku, ker bi še rad živel«, »Dohtarji javni uslužbenci in imamo pooblastila predstavnikov se sploh ne splačanimajo pojma!«, »Vsi dohtarji so za opravljanje javne službe. Za razliko komentirati, ker so neresnična,enaki«, »Jaz se ne bojim bolezni, od nekaterih drugih poklicev pa že zavajajoča, žaljiva in primitivna.ampak zdravnikov«. Če tako razmi- najmanjšo napako napihnemo in Posebej to velja za etiketiranje zdrav- nikov z elito. Kakšna elita? Kdor mora delati celo za dva ali delati petek in

Revija ISISF36orumJanuar 2017svetek, pač ni elita. Zaslužki zdravni- tudi meni ustrezalo, da bi poležaval v Javnost se ni kaj dosti obregnila obkov so bili vedno trn v peti predvsem senci ob morski obali. Vendar je takih njihovi »nujni« uskladitvi plač. Intistim, ki nikoli niso ali so zelo malo zdravnikov malo, in to večinoma tam, koliko je podjetij v državni lasti, kjerdelali preko polnega delovnega časa. kjer jih je že sicer premalo. Izjave, da imajo zaposleni bistveno večje dohod-Ker zdravniki moramo – in ne, ker v rednem delovnem času delamo ke, božičnice, trinajste plače, regreshočemo – delati mnogo preveč, da premalo, zato da potem v zasebnih itd., za nekatere pa je vsak evrosistem kolikor toliko normalno deluje, ustanovah pregledujemo bolnike in s preveč. Strinjam pa se, da je treba vsepotem tudi več zaslužimo. In kakšna tem mastno služimo, kažejo na zaposlene v zdravstvu (tudi medicin-je cena? Tudi večja obolevnost in popolno nepoznavanje sistema ske sestre) obravnavati enako, a za tozgodnejša umrljivost, zlasti zdravnic. plačevanja ZZZS, ki pač ne more se morajo boriti njihovi sindikati, ne plačati toliko, kot zdravniki lahko zdravniški. Ob vseh razpravah se zlonamerno naredimo.navaja bruto osebne dohodke za vse Konec koncev se pa lahko dogovo-delo, ki ga opravijo zdravniki, od Posploševanje o zdravnikih rimo, da bodo zdravniki delali kotrednega dela, dežurstva, stalne zaslužkarjih kaže »formo mentis« večina javnih uslužbencev, torejpripravljenosti, popoldanskega dela naše družbe in na nepoznavanje legalno, kakor radi govorimo takrat,itd. Prav značilna je moja izkušnja iz sistema neprekinjenega zdravstve- ko nam ustreza. Ko pa delajo več, soleta 1976, ko sem kot mlad zdravnik v nega varstva, ali na zavestno zavajanje zaslužkarji, dvoživke, paraziti ipd.poletnih mesecih zaslužil več kot moj javnosti, da se ustvarja negativnodirektor. Pa še »fušal« (kot nekateri razpoloženje do zdravnikov in preu- Zdravnik je torej kriv, če sorazumejo delo pri drugem delodajal- smerja pozornost od bistvenih proble- čakalne dobe, ali če bi jih postopomacu) sem v neki specialistični ambulan- mov. Isti državni uradniki, ki tako odpravili z dodatnim delom in ustrez­ti, učil prvo pomoč, pisal članke itd. udrihajo po zdravnikih, češ da bi nim plačilom, kar bi »ogrozilo«Nezaslišano je bilo, da lahko nek njihov izstop iz sistema javnih usluž- državni proračun. Slovenska »fovšija«specializant zasluži več kot direktor! bencev zamajal sistem plač, so si pred je res brezmejna in če bi se jo daloMedtem ko se je on sončil na morju, kratkim povišali plače za nekaj sto prodajati, bi bila Slovenija najbogatej-sem jaz tekal po bolnišnici, čeprav bi evrov. Kot da so oni izven sistema? ša država na svetu.Kdo ne razume problematikezdravstva?Prim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj šnični ravni pa resorno ministrstvo. Kdor misli, da so neodvisni, se zelo Tako se sprašuje bralec v Dnevni- ustanovah zasedajo zdravniki? Trdi- moti. Še bolj nesmiselna pa je trditev,ku 14. novembra 2016. Ne vem, ali je tve, da njim in Zdravniški zbornici da ima pri tem kaj besede ZZS. Onabralec zdravstveni delavec ali ne. Slovenije (ZZS) lahko pripišemo nima nikakršnega vpliva na plačnoNajbrž ni, če bi bil, ne bi pisal takih odgovornost za slabo vodenje javnih politiko, kaj šele na imenovanjeneresnic. Dejstvo je ravno nasprotno, zdravstvenih zavodov, pa tudi za vodilnih delavcev. Pa ne bi bilo slabo,zato bi obrnil vprašanje. Kdo pa uravnilovsko in diskriminatorno če bi jih lahko vsaj predlagala, če jihrazume problematiko zdravstva? plačno politiko ter da o teh bistvenih že ne more imenovati, vendar je priProblematiko razumejo predvsem vprašanjih stavkajoči zdravniki tem povsem odrinjena od odločanja.bolniki in zdravstveni delavci, ki molčijo, so precejšnje pretiravanje,imamo vsakodnevno opravka z zavajanje in posploševanje. Njegove Problematiko našega zdravstva pabolniki in njihovimi svojci z vsemi trditve kažejo na popolno nepoznava- jaz prav dobro razumem, vendarnjihovimi strahovi in pogosto nereal- nje imenovanja vodilnih delavcev nimam niti priložnosti, da bi kajnimi pričakovanji. javnih zdravstvenih zavodov. Vodilne predlagal, niti možnosti, da bi moje delavce na primarni ravni, to so predloge kdo upošteval, ker o vsem Res je, da večino vodilnih mest v večinoma zdravstveni domovi in odloča politika. Kako pa je z njo, pazdravstvu zasedajo zdravniki. Kdo pa lekarne, imenujejo lokalne skupnosti vidimo vsak dan v resničnostnemnaj jih? Ali vodilna mesta v bankah, oz. občine, na sekundarni oz. bolni- šovu, ki ga spremljamo v medijih,na sodiščih in v drugih državnih zlasti na tretjem programu TV Slove- nija.

Revija ISIS Interv3ju7Januar 2017»Študentska zdravnica«mag. Božena Skalicky Kuhelj,dr. med. Polonca Steinmann, dr. med., Ljubljana [email protected]. Božena Skalicky Kuhelj je ustanoviteljica samostojnega zavoda Zdravstve-nega doma za študente – ZDŠ Univerze v Ljubljani, »zdravnica s srcem«, poštenovestjo, ki je delala za dobrobit zdravja študentske mladine. Ko se je prvi dan zapo-slila v študentski ambulanti, ni vedela, da bo tam orala ledino in da bo v njej ostalavso delovno dobo, do upokojitve leta 1997. Ob odhodu v pokoj so ji sodelavci napi-sali, da je imela rada svoj kolektiv, še raje pa študente.Je tudi mati dveh otrok. Hči Jasna se je po njenem in dedkovem vzoru odločila zaštudij medicine in je priljubljena zdravnica ginekologinja v Dispanzerju za zdrav-stveno varstvo žena, študentk, v ZDŠ. Sin Boris je diplomirani strojni inženir inmagister ekonomskih znanosti. Hodi po očetovih pedagoških stopinjah in je obča-sno predavatelj študentom, ki ga spoštujejo.V nekaj razgovorih od spomladi do jeseni 2016 mi je zaupala svojo življenjskozgodbo, predvsem pa svojo zelo zanimivo poklicno zdravniško pot, ki je bila pose-jana s številnimi preizkušnjami in veliko mero potrpljenja do zgrajenega cilja, usta-novitve ZDŠ.Ali nam lahko zaupaš, s katero populacijo se je starejši brat Bogo je bil priznan športni novinar,ukvarjal vaš zdravstveni dom? mlajši brat Marjan pa je še aktiven profesor interne medicine, gastroenterolog, na Medicinski Seveda, skrbeli smo za zelo občutljivo in fakulteti Univerze v Mariboru. Maturirala semzdravstveno ranljivo populacijo študentovUniverze v Ljubljani. Vemo, da so zdravi študen- Sošolke in sošolci 8. a razreda na Klasični gimnaziji v Mariboru – osem lettje še vedno dobra prihodnost naše družbe. Bila v istem razredu in še danes prijatelji. Božena Skalicky Kuhelj prva z leve vsem prva redno zaposlena zdravnica od leta prvi vrsti. Maribor, šolsko leto 1956/57.1964 v splošni ambulanti Zavoda za zdravstvenovarstvo študentov na Miklošičevi c. 14 in semskozi vso svojo aktivno delovno dobo skrbela zaustanovitev in razvoj samostojnega ZDŠ na zaštudente prikladni lokaciji. Danes pa skrbim zadrugače ranljivo populacijo, za upokojenezdravnike, kot predsednica Sekcije upoko­jenih zdravnikov Slovenskega zdravniš­kega društva.Po tvoji zaslugi je to danes ena bolj aktivnih odskupno 97 sekcij v SZD. Prosim, oriši nam svojodo danes prehojeno življenjsko pot. Rojena sem 23. marca 1939 v Mariborumateri Boženi, gospodinji, in očetu Bogoslavu,zdravniku ginekologu. Mama je vzorno in skrbnogospodinjila in skrbela za vzgojo treh otrok:

Revija ISISI3n8tervjuJanuar 2017 zatem odpotoval v Švico na podiplom- vrnitev v domovino sploh ni bila lahka. sko izpopolnjevanje v podjetje »Sul- Po končanem stažu v Ljubljani zer« v Winterthurju. sem se zaposlila v Ambulanti za študente, ki jo je prvotno vodil dr. Takoj po diplomi na MF v Ljub- Kristjan Derganc, kot zunanji sodela- vec, internist iz Vojne bolnice v ljani sem odpotovala za svojim sopro- Ljubljani. S 1. septembrom 1964 sem bila imenovana za direktorico te gom v Švico in se bolj iz radovednosti, ambulante. Študentska ambulanta je bila takrat registrirana kot Zavod za kako deluje zdravstveni sistem in varstvo študentov v Ljubljani in je delovala sprva v stanovanjskih prosto- zdravniška stroka v Švici, zaposlila v rih na Miklošičevi c. 14 v Ljubljani, nad trgovino Peko. kantonalni bolnišnici v Winterthurju. Prosim, razloži nam nastanek in razvoj študentske ambulante. Že po treh mesecih dela so me Pobudnik za ustanovitev te ambu- razporedili za vodjo otroškega kirur- lante je bila Univerza v Ljubljani v sodelovanju z Ministrstvom za zdrav- škega oddelka. Redno sem tudi stvo. V enem samem velikem prostoru je bila splošna ambulanta z ordinacijo asistirala pri kirurških operacijah in Prof. dr. Marjan Skalicky in mag. Božena po stopnjah zahtevnosti opravila Skalicky Kuhelj v Mariboru leta 2012, ko je bil Maribor evropska prestolnica kulture. nekaj več kot 60 samostojnih operacij. Sodelovala sem tudi z drugimi oddelki bolnišnice. V Švici je bilo delo zelo dobro timsko urejeno in strokovno povezano. Zaradi dela na oddelku z otroki sem se morala naučiti sporazu- mevati v njihovem lokalnem švicar- skem narečju »SchweizerZ očetom prof. dr. Bogoslavom Skalickym na Zü’ritüütsch«, ki sem se ga naučila,kolesu jeseni leta 1946 v okolici Maribora. ker sem se le tako lahko sporazume- vala z malimi bolniki. Spominjam se, da so bili kolegi v Švici zelo tovariškileta 1957 na Klasični gimnaziji v in so mi strokovno zaupali.Mariboru in se septembra 1957 Med delom v tujini sem se velikovpisala na študij medicine na naučila, kar mi je kasneje pomagaloMedicinsko fakulteto Univerze v pri strokovnem in organizacijskemLjubljani. vodenju v Sloveniji. V Švici je bilaZa medicino sem se odločila, ker velika delovna disciplina, dobrosem imela doma čudovitega vzornika, timsko strokovno sodelovanje insvojega očeta, ki me je impresioniral pošteno je bilo urejeno tudi dolgoroč-kot zdravnik v odnosu do medicinske no strokovno napredovanje. Iz Švice sem se vrnila v»Prijazne besede so lahko kratke in enostavne, Ljubljano, kjer semnjihov odmev pa je neskončen.« morala opraviti še del staža, čeprav sem v Mati Tereza Švici že eno leto delala samostojno.stroke in kot velik človek, ki mi je s Kako si nadaljevala svoje delo vsvojim zgledom privzgojil pravilne Ljubljani?osebnostne vrednote.Na Medicinski fakulteti v Morala sem se odločiti, kje bomLjubljani sem diplomirala 23. živela s svojo mlado družinico.aprila 1963. Bili smo prva skupina Odločila sem se za domovinodiplomantov, ki jim diploma ni bila Slovenijo in še danes menim, da jeizročena v roke. To je takrat predsta- bila to prava odločitev. V Švici so mivljalo zlasti za slovenske študente iz namreč obljubljali specializacijo potržaškega okolja veliko razočaranje. moji izbiri. Tudi plača zdravnika jeKot absolventka medicine sem se bila tam nekajkrat višja kot v Sloveni-poleti 1962 poročila z diplomiranim ji. V Švici je vladala velika splošna instrojnim inženirjem, prof. dr. Anto- tradicionalna urejenost. Zaradi zgorajnom Kuhljem, ki je nekaj mesecev omenjenih ugodnosti odločitev za

Revija ISIS Interv3ju9Januar 2017zdravnika, sprejemna pisarna medi- zveza UIHMSU (L‘union interna­ preverja, da študenta slučajno necinske sestre, delovno mesto laborato- tionale d‘higiene et de medicine zavajajo.rijskega tehnika s priročnim laborato- scolaires et universitaires) srijem. Med seboj smo bili ločeni le s sedežem v Parizu. Udeleženci kongre- Pomoč pri ustanovitvi ZDŠ soparavansko steno. V teh prostorih je sa so prišli iz 64 držav razvitega in nam ob dobrem sodelovanju timov vdelovala v turnusu še ena zobna nerazvitega sveta. Takrat je bilo samem ZDŠ nudili še: vodstvo Uni-ordinacija s priročnim zobotehničnim registriranih članic zveze 50 držav, verze v Ljubljani, vodstvo Republiške-laboratorijem in v čakalnici še s skupno prisotnih nas je bilo preko ga zdravstvenega zavarovanja, vod-paravanom ločena masažna miza za 1000 udeležencev. Veste, to je bil stvo Študentske organizacijeobsevanja z ultravioličnimi žarki. pravi množični mednarodni sestanek. študentov na Kersnikovi ul. 4. Delo jeTakrat smo v sodelovanju s študenti Skupni zaključek kongresa je bil, da ni bilo mukotrpno. Šle so ure in ure, letamedicine in Inštitutom za pljučne skupnega organizacijskega modela in desetletja, a bila sem vztrajna inbolezni Golnik na dvorišču sedanje zdravstvene službe za študentsko nisem odnehala do končnega cilja intrgovine Koteks tobus nasproti mladino za vse države. Model je zaželenega rezultata.trgovine Peko izvajali pri študentih treba sproti organizirati gledemedicine že prva fluorografiranja in na stopnjo razvoja in kulture Prvi velik organizacijski premik,BCG-cepljenja. in za zdravstvene potrebe in zlasti v kvalitativnem pomenu, je bilo probleme študentske mladine v šolsko leto 1965/66. Zavod ZDŠ se je V prostorih na Miklošičevi so bili vsaki državi posebej. Zato je takrat preselil v na novo prilagojenezastavljeni prvi temelji organizi­ treba stalno spremljati, analizi­ prostore študentske stolpnice narane visokošolske medicine v rati zdravstveno problematiko Ilirski ul. 2. Tam smo s pomočjoSloveniji, ki sem jim ostala zvesta in in zdravstveno službo prilagajati Univerze v Ljubljani že med gradnjosem jih razvijala skupaj s svojimi sprotnim potrebam. študentske stolpnice preuredili celasodelavci skozi skoraj vso svojo tri nadstropja za potrebe zgorajdelovno dobo do upokojitve, de­ Veste, šolska in visokošolska omenjenih ambulant. Pridobili smo šecembra 1997, ter nato še dve leti kot mladina je zelo ranljiva popula­ ločeni prostor za preventivo, gineko-pogodbena sodelavka in ob predaji cija. To ranljivost povečujejo še loški in psihiatrični dispanzer, dia-poslov novemu vodstvu zavoda. Po področja šolanja in izobraževanja, ki gnostični laboratorij, zobozdravstvenomojem odhodu sta vodenje zavoda se dokaj hitro spreminjajo. Življenj- službo, zobni rentgen, zobotehniko,prevzela najprej Vlado Mušič, dr. ske spremembe, spremembe okolja prostore za zdravstveno vzgojo, zadent. med., za njim pa Terezija Oven, in življenjskega ritma, včasih tudi upravo.dr. med., specialistka splošne medici- izgorelost študentov lahko vplivajone. Oba kolega sta bila zvesta temelj- na večjo obolevnost. Nekaterih Imeli smo tudi višjo medicinskonim ciljem organizirane celostne zdravstvenih problemov, ki so bili patronažno sestro, ki je skupaj sobravnave visokošolske medicine za prisotni včeraj, danes ni več. Nastaja- predstavnico sanitarne inšpekcijskeštudente Univerze v Ljubljani, na jo lahko novi in novi problemi, ki jim službe obiskovala študentske domovelokaciji ZDŠ, Aškerčeva ul. 4. je treba iti nasproti z dobro zdrav- po terenu in ukrepala v smislu dobrih stveno vzgojo in dobro zdravstveno sanitarno-higienskih pogojev. V ZDŠOb 70-letnici Univerze v Ljubljani je službo. Poleg dobre izobrazbe mora pa je delovala tričlanska komisija, ki ji imeti študentski zdravnik še je predsedoval internist toksikologizšel Zbornik ljubljanske univerze, v smisel za širšo problematiko prof. dr. Fedor Krejči, ki je obravnava- mladine, ki jo mora znati pravilno in la predloge za dietno prehrano,katerem omenjajo, da je bil že leta predvsem celostno povezovati z klimatska zdravljenja, različne social- medicinsko stroko. Poleg znanja nomedicinske intervencije in druge1919 ob ustanovitvi univerze organi- sodobne medicine je potrebno znanje probleme takratnih študentov. Na še iz psihosocialnega, družbenopro- Univerzi v Ljubljani je delovala šeziran Univerzitetni zdravstveni fond svetnega in družinskega področja, socialno-ekonomska komisija, katere kar je zelo zahtevna in zanimiva predsednica sem bila oziroma sem vpo principu samopomoči za študente. naloga, ki zahteva veliko znanja, pa njej sodelovala. Ta komisija je obrav- tudi veliko zdravnikove življenjske in navala socialno-ekonomske problemeLeta 1946 so se pravice tega fonda osebnostne širine ter prilagodljivosti. študentov. Študentje tudi stalno spremljajorazširile in bil je ustanovljen Študent- razna zdravstvena sporočila po Jeseni 1965 so se začeli prvi internetu in drugih omrežjih in tudi redni sistematični pregledi zaski zdravstveni sklad, kot originalno ta morajo biti zdravniku znana, da jih redno vpisane študente vseh prvih in lahko pacientu pravilno razloži, jih zadnjih letnikov študija. Zasnova jezdravstveno zavarovanje s študentom bil preventivni zdravstveni list, ki je izpopolnjen v uporabi še danes.lastnimi takrat modrimi zdravstvenimi Vzporedno so bili organizirani zobo-izkaznicami. Kje si dobila idejo invzpodbudo za celostno obravnavovisokošolske medicine v Ljubljani? Avgusta leta 1971 sem se udeležila6. Kongresa šolske in univerzitetnemedicine v Lizboni na Portugalskem.Kongres je organizirala mednarodna

Revija ISISI4n0tervjuJanuar 2017zdravstveni preventivni pregledi in bila namensko grajena že leta 1934 za so mislili, da so študenti dokaj zdravaakcije saniranja vseh karioznih zob zdravstveno dejavnost in preventivno populacija, a ni tako. Včasih sem se– KEP (karies, ekstrakcija, plomba) zdravstveno zaščito šolske mladine. morala sprenevedati »kot Švejk«,indeks je bil sprva visok, kar 55 Lokacija je idealna, v centru Ljublja- da sem dosegla nekatere cilje zaodstotkov! Vsako leto februarja je ne, v bližini večine takratnih sloven- njihovo zdravstveno oskrbo. Iskalapotekala na dvorišču pred ZDŠ fluoro- skih fakultet in lahko dostopna z sem nove in nove pravilne poti, odgrafska akcija s tuberkulinskim mestnimi prevoznimi sredstvi, kar je skrbi in težav sem večkrat izgoreva­testiranjem in po potrebi BCG-ceplje- bilo izredno ugodno za študentsko la. K sreči me je mož razumel innje v sodelovanju z Inštitutom za zdravstveno varstvo. Ta stavba nekda- spodbujal pri izpeljavi začrtanihpljučne bolezni Golnik. Leta 1980 je nje Šolske poliklinike stoji na obrobju ciljev, saj je tudi on delal s študentiredna letna fluorografska akcija Ljubljanskega barja in je bila do tedaj kot profesor na Strojni fakulteti vzaradi ugodne epidemiološke situacije izredno slabo vzdrževana. Za njeno Ljubljani.pri študentih izgubila svoj smisel in obnovo je bilo zelo težko pridobitipomen, zato je bila ukinjena. Izvajala finančna sredstva. Ljubljanski samo- Študenti so si med študijem zelose je tudi namenska zdravstvena prispevek je bil namenjen le zdrav- zdravstveno opomogli prav po zaslugivzgoja, natisnjene so bile prve zdrav­ stvenim domovom in prebivalcem celostne in dobre zdravstvene oskrbestvenovzgojne zloženke. Ljubljane. Študentje, ki so prihajali v v ZDŠ, kar so dokazala vsakoletna ZDŠ, pa so prihajali iz celotne Slove- preventivna in primerjalna poročila V to obdobje kvalitativnih premi- nije in še iz drugih držav vsega sveta. vseh prvih in zadnjih letnikov študija.kov in zaradi ogroženosti zdravja Kot primer take uspešnosti ZDŠ najmladih spada nastanek Dispanzerjaza varstvo žensk (študentk) – gine- Stavba Zdravstvenega doma študentov Univerze v Ljubljani na Aškerčevi ul. 4kološkega dispanzerja, psihohigien- ob preselitvi leta 1984 (nekdanja šolska poliklinika).skega dispanzerja, kasneje pa šedispanzerja za dolgotrajne, kronične Večkrat so nam v stiski prišli navedem rezultate opazovanja sanira-bolezni študentov. Teh študentov je nasproti z lastnimi finančnimi sred- nih in zdravih zob pri šolski mladinibilo okoli 500. V ospredje preventivne stvi celo sami študentje s skromnim in študentih. KEP-indeks se je od letazaščite so stopile preventivne akcije s samoprispevkom ob vpisu v študijsko 1965, ko je bil 55 odstotkov, v šolskempodročja psihohigiene, zdravstvenega leto, občasno pa so nam pomagale letu 1997/98 zmanjšal na 7 odstotkov.varstva in ginekološke zaščite štu- študentske organizacije in celo štu- To je le eden od številnih pokazateljevdentk, zaščita proti infekcijskim, dentski servis. S tem so potrdili svojo organiziranega preventivnega inalergijskim, kardiovaskularnim potrebo po organizirani zdravstveni dolgoročnega pristopa do zdravstve-boleznim, slabovidnosti, boleznim dejavnosti za študente. nega problema v neki populaciji. ZDŠlokomotoričnega aparata in drugim. tudi danes veliko vlaga v skrb zaBili smo edini zdravstveni dom v Kako ste v ZDŠ poskrbeli za širše zdravje zob in obzobnih tkiv.Sloveniji, ki je imel zaposlenega individualne zdravstvene potrebezdravnika psihiatra. Organizirana so študentov? Z vztrajnostjo in iznajdljivostjobila in so še danes testiranja pred smo zavod ZDŠ opremili tudi s sodob-boleznimi, kot so aids, hepatitis C idr. Obolevnost študentov je bila nimi aparaturami. Posodabljanje delaIn seveda temu primerna cepljenja dokaj velika in raznolika. Moji kolegi in delovnih pogojev je še sedaj stalnaogroženih skupin študentov. zdravniki z drugih področij medicine naloga vodilnih v ZDŠ in to jim šeVseskozi si si želela, da bi imelštudent možnost in pogoje za celo-stno obravnavo na enem mestu. Taželja se ti je izpolnila s preselitvijoambulant v stavbo nekdanje Šolskepoliklinike. Tako je, leto 1984, ko se je dejav-nost zdravstvenega varstva študentovpreselila iz prostorov na Ilirski vizpraznjene prostore nekdanje Šolskepoliklinike na Aškerčevi ul. 4,pomeni začetek novega obdobje zaorganizirano zdravstveno varstvoštudentov v ZDŠ. Šolska poliklinika je

Revija ISIS Interv4ju1Januar 2017vedno dobro uspeva. Menim, da je Delovno in družabno srečanje direktorjev TOZD-ov in vodstva Zdravstvenega domaZDŠ v Ljubljani še danes eden bolje Ljubljana. ZDŠ je bil takrat 7. TOZD ZD Ljubljana. Skaručna, 1996.urejenih in sodobno usmerjenihzdravstvenih domov. Težave, s kateri- stvenega varstva za študentsko Ali si se kasneje še kaj izobraževala?mi se srečujejo danes, so predvsem mladino predstavlja 1. januar 1992, kozaradi storitvenih normativov, ki niso je postal ZDŠ, bivši sedmi TOZD v Seveda, pogosto, saj sem 34 letprilagojeni za zdravstveno varstvo sestavi vseh TOZD-ov v ZD Ljubljana, delala v študentski ambulanti. Rednoštudentov, saj se generacija študentov samostojen zdravstveni dom. S tem sem se udeleževala kongresov smenja na 4 do 5 let. Izredno pomem- datumom je začel pravno, finančno, področja šolske in visokošolskeben za obravnavo v študentski ambu- organizacijsko samostojno poslovati medicine, tako doma kot v tujini.lanti je čas, saj študent potrebuje kot samostojen zavod ZDŠ Univerze Aktivno sem sodelovala na kongresihpogovor in svetovanje, in to na vseh v Ljubljani. v Helsinkih, Parizu, Pragi, Dubrovni-ravneh obravnave. Študentska ambu- ku, Sarajevu, Ljubljani in drugod. Vlanta ima poleg redno zaposlenega Kljub začetnim finančno-poslov- maju leta 1980 sem organiziralapsihiatra še stalno zaposlenega nim težavam smo se osamosvojili s skupaj z organizacijskim odboromkliničnega psihologa, ki je več kot stanjem pozitivne ničle, brez finanč- socialno-ekonomsko komisijo pri Uni-polno zaposlen. V timu zobozdrav- nih skladov. Najprej smo sprejeli verzi v Ljubljani in s sodelavci ZDŠstvene preventive sodeluje zobozdrav­ program postopnega in racionalnega srečanje vseh predstavnikov organizi-stvena asistentka higieničarka. S pristopa do vseh investicij in potreb ranega zdravstvenega varstva študen-porastom števila študentov in vseh po novi zdravstveni opremi. Ob tov iz univerzitetnih središč vsehdodatnih aktivnosti znotraj ZDŠ se mojem odhodu v pokoj, decembra nekdanjih republik Jugoslavije. Vsehveča tudi potreba po dodatnih prosto- leta 1997, je bila finančna situacija udeležencev tega srečanja je bilorih za dejavnosti, predvsem splošnih zavoda urejena in vsi obvezni in približno 80. ZDŠ iz Ljubljane se je naambulant, ki so dandanes prenapol- neobvezni finančni skladi so imeli tem srečanju predstavil s petiminjene. pozitivna stanja. To je bila dobra referati iz posameznih strokovnih popotnica za uspešno nadaljnje dejavnosti. Skupno smo sprejeli V ZDŠ deluje ginekološki dispan- vodenje, za strokovno delo in razvoj zaključke, kaj so naše prednostnezer z dvema ginekološkima timoma. zavoda. naloge ob nadaljnjem strokovnemTudi ta dejavnost je prepolno zasede- delu. Naslednje srečanje bi moralona. Izredno pomembna za zdravje V šolskem letu 1997/98 je bilo na biti v Prištini čez štiri leta, a je zaradištudentk je ginekološka preventiva, ki Univerzi v Ljubljani 42.000 redno družbenih sprememb v takratnivključuje: preprečevanje neplodnosti, vpisanih študentov. Vseh zaposlenih Jugoslaviji tako sodelovanje propadlo.nezaželene nosečnosti in prekinitve delavcev je bilo 64, od tega zdravstve-nosečnosti, pa tudi preprečevanje nega osebja 54 in od teh je bilo 20 V času mojega službovanja sospolno prenosljivih obolenj in v zdravnikov različnih strok. prihajali v Slovenijo, v ZDŠ tudizadnjem času tudi okužbe s humanimpapiloma virusom. Razgovori sštudentkami so pomembni tudi zato,ker nekatere prvič v življenju obiščejoginekologa v ZDŠ. Treba je iskati inodkrivati predrakava in rakava obole-nja, pomembno je odkrivanje patolo-ških pokazateljev v zgodnji nosečno-sti. Vsa ta preventiva je pomembnatako za boljše zdravje žensk nasploh vtej populaciji kot za ohranjanjenjihove sposobnosti zanositve inrojevanja v kasnejši starostni dobi,kar je danes postal sodoben trend. Zvedela sem, da ima ZDŠ v letu2016 zaposlenih 54 uslužbencev, odtega je 7 splošnih zdravnikov,2 ginekologa, 6 zobozdravnikov,1 psihiater in 1,2 kliničnega psihologa. Tretji večji organizacijski premikpri izvajanju organiziranega zdrav-

Revija ISISI4n2tervjuJanuar 2017študentje iz drugih republik Jugosla- od vsepovsod z različnimi Odličje dr. Slave Lunaček, Brdo pri Kranju,vije in iz drugih, večinoma nerazvitih, življenjskimi navadami in raznolikimi 17. oktobra 1997.pa tudi razvitih držav sveta. Tudi naši miselnimi vzorci.študentje so že takrat hodili na izme- Maje Licul, hčerke gospoda Licula, kinjave ali potovanja v države po vsem Toliko svojega truda in veliko proste- je oblikoval tudi naš slovenski denar.svetu. Tako so prinašali in prenašalitudi nam manj znana obolenja. Ena ga časa si vložila v zdravstveno 17. decembra 2002, ob 10.naša zdravnica, ki je sama veliko obletnici obstoja samostojnegapotovala, se je izpopolnila v poznava- varstvo študentov. Slišala sem, da si Zdravstvenega doma za študentenju raznih eksotičnih in tropskih Univerze v Ljubljani, mi je kolektivbolezni. Zdravniki v ZDŠ so morali dobila priznanja za svoje delo. ZDŠ v Ljubljani, pod vodstvompoznati vse bolezni sveta. Terezije Oven predal priznanje za Res je, med svojo aktivno delovno idejno zasnovo ZVŠ za zasluge za Tuji študentje so se eno leto učili dobo sem prejela nekaj priznanj in osamosvojitev zavoda in za dolgoletnoslovenščino, naslednje leto pa so se napredovanj. Naj naštejem najpo- uspešno vodenje zavoda. Spominjamvpisali na različne fakultete. membnejša: se veličastne proslave ob tej priložno-Študentje, naši in tuji, so med počitni- sti v restavraciji Maxim v Ljubljani.cami potovali po vsem svetu in včasih Magistrsko nalogo z naslovom Povabljeni so bili vsi člani kolektiva inprinesli v Slovenijo pri nas takrat že »Študija o spremembah vrednosti tudi zunanji gostje.iztrebljene bolezni, kot so tuberkulo- rdeče krvi pri študentih visokih šol vza, malarija, koze, kolera in nekatere Ljubljani« sem zagovarjala 28. no- 19. oktobra 2012 sem bila nadruge. vembra 1975 na Medicinski fakulteti v XIII. kongresu in 149. Skupščini SZD Zagrebu. S tem sem prispevala k v Domus Medica imenovana za častnoSvojega strokovnega znanja nisi standardizaciji normalnih krvnih članico SZD z utemeljitvijo, da sem obuporabljala le pri delu s študenti, vrednosti pri študentih za slovensko upokojitvi leta 1997 postala aktivnaampak si ga prizadevno predajala področje. Po opravljenem zagovoru članica SZD in Sekcije upokojenihmlajšim kolegom. Je bilo tvoje delo- sem pod zaporedno številko 184 zdravnikov. Od leta 2008 sem pred-vanje tudi širše zdravstvenovzgojno? prejela akademski naziv magister s sednica te sekcije. Članica SZD sem že področja javnega zdravstva z vsemi od leta 1963 dalje. Večkrat sem bila Znanje in izkušnje sem predajala pravicami, ki mi tako pripadajo. tudi delegatka Skupščine SZD inmlajšim kolegom s spoštovanem do sodelujem tudi v Upravnem odborumedicinske stroke, stalno sem upošte- Zelo sem bila počaščena ob SZD Ljubljana.vala in delovala po Hipokratovi prejemu priznanja dr. Slaveprisegi. Med službovanjem sem 20 let Lunaček dne 17. oktobra 1997 na Kako so se sodelavci poslovili odsvetovala in odgovarjala na zdrav- 2. kongresu šolske in visokošolske tebe ob odhodu v pokoj?stvena vprašanja iz splošne medicine medicine na Brdu pri Kranju. Tov reviji Naša žena. En mandat sem priznanje je najvišje odličje na podro-bila članica Izvršnega sveta Ljubljana čju šolske in visokošolske medicine vCenter za področje zdravstva, ko je Republiki Sloveniji. Priznanje je bilobila predsednica gospa Nuša Kerše- takrat prvič podeljeno. Utemeljitev sevan. Pri Mestni občini Ljubljana sem je glasila: »Svoje delo je posvetilasodelovala v skupini predzakonskega mladim in njihovemu zdravju in kotsvetovanja pred sklenitvijo zakonske prva zdravnica postavila temeljezveze skupaj s socialno delavko Elo zdravstvenega varstva študentovZupančič in profesorico dr. Gabi v Sloveniji in s tem prispevala kČačinovič. ugledu slovenske šolske in visokošolske medicine in takoKaj je bilo najlepše, kaj se ti je zdelo soustvarila njeno zgodovino.«najtežje pri delu s študenti? Veste, to priznanje mi veliko V kolektivu ZDŠ je bilo dobro pomeni, podobno kot gledališkemutimsko sodelovanje z vsemi sodelavci, igralcu npr. Borštnikov prstan.s študentsko organizacijo in z vod- Priznanje je umetniško delo in jestvom Univerze v Ljubljani. Zelo sestavljeno iz črne marmorne kocke,dobro smo se razumeli in tudi drug ki simbolizira trdnost, trajnost indrugega vzpodbujali ter se ob prazni- moč, srebrna kovina na kocki predsta-kih tudi prijetno družili. Zanimiva so vlja plemenitost, cvet nežnost inbila srečanja s študenti, ki so prihajali čutnost, kača zdravništvo. Kipec je unikaten za vsakega nagrajenca, saj imajo naslednji prejemniki tega priznanja druge barve marmorno podlago. Priznanje je delo oblikovalke

Revija ISIS Interv4ju3Januar 2017Poslovilna slovesnost s kolektivom ZDŠ ob upokojitvi marca 1998 in ob podelitvi jem medicine, kar daje strokovnimzahvalne slike slikarja Rudija Simčiča – Don Kihot z mlini na veter – v prostorih ZDŠ, vsebinam poseben čar.Aškerčeva ul. 4. Enkrat letno se slovenski upokoje- Člani mojega kolektiva so mi ob Enkrat mesečno so v prostorih ni zdravniki srečamo s hrvaškimiodhodu v pokoj, marca 1998, po Hotela City, nekdanjega Hotela Turist kolegi, člani Hrvaškega zdravniškegaposrečenem naključju podarili sliko v Ljubljani strokovna predavanja o zbora, s sedežem v Zagrebu in Karlov-Don Kihota, borca z mlini na različnih temah in tekočih novostih v cu. Veste, nekateri naši starejši kolegiveter, ki jo je v svoji mladosti, ko je medicini, rahlo prilagojena za člane so študirali medicino v Zagrebu.bil še poln entuziazma, naslikal Rudi sekcije. Predavatelji so večinoma še Srečanja potekajo v prijetnem vzduš-Simčič, priznan slikar in oče zdravnice aktivni profesorji na Medicinski ju, saj se nas zbere kar okrog 100.iz ZDŠ, Irene Simčič. Zlasti je poznan fakulteti v Ljubljani. Predavanja so Enkrat do dvakrat letno si ogledamopo svojih slikah Sončnice. Veste, prostovoljna in sedaj nekdanji učenci in raziskujemo izbrani del Slovenije,Cervantesov Don Kihot je bil našemu predavajo svojim nekdanjim profesor- kar vključuje kulturne, zgodovinske,pisatelju Franu Levstiku vzor za zdravstvene in lokalne značilnosti tehslovenskega narodnega junaka, krajev. Pozdraviti nas pride še lokalniMartina Krpana, katerega imam tudi zdravnik in njihov župan. Izletev koreninah svojega rodu. prilagodimo populaciji v sekciji. Vsako leto priredimo tudi novole- tno družabno srečanje s kulturnim programom in srečelovom. Dvakrat letno organiziramo 7-dnevno rekrea- cijo v enem od termalnih zdravilišč v Sloveniji. Veliko let je sekcija organi- zirala 7-dnevno letovanje v Opatiji, kar pa predvsem zaradi zdravstvenih težav članov sekcije trenutno miruje. Imamo se lepo, pridružite se Sekciji upokojenih zdravnikov! Morda še misel za zaključek? Menim, da je bila moja pot in odločitev za celovito zdravstveno varstvo študentov na enem mestu pravilna. V zadovoljstvo mi je, da se tudi naprej kakovostno razvija.Zdaj si že deveto leto predsednica Božena Skalicky Kuhelj, predsednica Sekcije upokojenih zdravnikov SZD, na sejiSekcije upokojenih zdravnikov. upravnega odbora sekcije, Domus Medica, Dunajska cesta 162. Že pred letom 1997, ko sem seupokojila, sem postala članica sekcijein sem pomagala prejšnji predsedni-ci, dr. Betki Vrančič, ki je takratzbolela. Ko je dr. Vrančičeva umrla,sem bila izvoljena za predsednicoSekcije upokojenih zdravnikov.Danes sekcija šteje okrog 210 članov,čeprav je upokojenih zdravnikovveliko več.Sekcija je prav po tvoji zaslugi zeloaktivna.

Revija ISISI4n4tervjuJanuar 2017Tradicionalno srečanje slovenskih in hrvaških upokojenih zdravnikov v Mariboru 22. maja 2009. Sprejem in predstavitev Univerze v Mariboru.Vseh udeležencev srečanja je bilo 110 (foto Božena Skalicky Kuhelj).Največje človekove vrednote niso v spoznala med svojim enomesečnim prišlo zelo prav pri delu v splošnidenarju in dobičku, mnogo večje stažem na Ilirski, pred celimi štirimi ambulanti v Univerzitetnem kliničnemvrednote so moralno-etične. desetletji. Prvi dan sem sedela skupaj centru. Ali ste se morda tudi viIzredno pomembni pa so kakovostni z njo v ordinaciji, drugi dan pa mi je zdravili v zgoraj omenjeni študentskiodnosi v družini, na delovnem mestu stisnila v roke blok receptov in odšla ambulanti?in v celotni naši slovenski družbi. ven, v sosednjo ordinacijo, kjer je bilaSvetujem vam, da poskrbite za te stalno dosegljiva za moja vprašanja. Veste: »Srce je bogastvo, ki se nevrednote v sebi in svoji okolici! »Kar V tistem mesecu sem si pridobila prodaja in ne kupuje, marveč daruje.«si vse življenje sadil, to boš na pozna veliko praktičnih izkušenj v splošnileta užil.« ambulanti in videla izredno zanimive Fotografije: arhiv Božene Ska- raznolike primere bolezni, z izredno licky Kuhelj (v kolikor ni drugačeMag. Boženo Skalicky Kuhelj sem pestro kazuistiko, kar mi je kasneje navedeno).

Revija ISIS Medicin4a5Januar 2017Nacionalna strategija smotrnerabe protimikrobnih zdravil inobvladovanja odpornostimikrobov protiprotimikrobnim zdravilomv humani in veterinarskimedicini (2016–2022) – 2. delIzr. prof. dr. Milan Čižman, dr. med., v. svet.Izr. prof. dr. Bojana Beović, dr. med.Mag. Iztok Štrumbelj, dr. med.Doc. dr. Irena Zdovc, dr. vet. med.Dr. Anton Svetlin, dr. vet. med.vsi Komisija za smotrno rabo protimikrobnih zdravil pri Ministrstvu zazdravje Republike Slovenije V prejšnji številki revije Isis smo obravnavali Čeprav predstavlja poraba antibiotikov zaoptimizacijo predpisovanja na primarni ravni, ki sistemsko rabo v bolnišnicah le okrog 10jo je pripravila zgoraj napisana komisija. Sedaj odstotkov celotne porabe antibiotikov vobravnavamo ukrepe in cilje za izboljšanje humani medicini, so bolnišnice žariščebolnišničnega predpisovanja protimi- nastanka odpornosti proti antibiotikom.krobnih zdravil. Točkovnoprevalenčna raziskava v evropskih bolnišnicah v letu 2011 je pokazala, da je naBolnišnično predpisovanje dan raziskave 35 odstotkov (21,4–54,7 odstotka) bolnikov prejemalo vsaj eno V Sloveniji je srednje visoka odpornost protimikrobno zdravilo, v enotah intenzivnegramnegativnih bakterij proti kritično pomemb- medicine pa 56,5 odstotka (1). Ocenjujejo, danim in antibiotikom zadnje izbire: kinolonom, jih do 50 odstotkov predpisujejo neutemelje-cefalosporinom 3. generacije in karbapenemom. no ali nepravilno (2). Nesmotrna rabaObstajajo razlike med bolnišnicami in oddelki antibiotikov je glavni vzrok nastanka odpor-istega tipa, kar kaže na različno rabo antibiotikov nih bakterij, slaba higiena in slab nadzor nadin izvajanje ukrepov za preprečevanje in obvla- bolnišničnimi okužbami pa za njihovodovanje bolnišničnih okužb. Brez takojšnjega širjenje. V letu 2015 je bila poraba antibioti-ukrepanja bomo vedno pogosteje priča neuspe- kov v državah Evropske unije (EU) in Evrop-šne antibiotične terapije. Z nadzorovano rabo skega gospodarskega prostora (EEA) vantibiotikov in učinkovitim preprečevanjem in povprečju 2,05 (0,98–2,86) definiranihobvladovanjem okužb lahko upočasnimo ali celo dnevnih odmerkov (DDD) na 1000 prebival-znižamo razvoj odpornosti mikrobov proti cev na dan. Slovenija je imela porabo 1,68antibiotikom. DDD/1000 prebivalcev na dan, kar nas–– V bolnišnicah znižati celotno rabo uvršča v polovico držav, ki so imele nižjo porabo od povprečja (3). Osem od 23 držav antibiotikov za vsaj 10 odstotkov do je imelo nižjo porabo kot Slovenija, Nizozem- leta 2022.

Revija ISISM46edicinaJanuar 2017 ska kar za 41 odstotkov. Poraba v Slika 1. Poraba (DDD/100 BOD) cefalosporinov 3. generacije v bolnišnicah v Sloveniji Sloveniji je v letu 2015 v primerja- v letu 2015. vi z letom 2014 narasla za 4,3 odstotka (4). Vrsto let opažamo 3. generacije na šestem mestu (5 odpornosti Pseudomonas aerugi- razlike v predpisovanju pri istih odstotkov) in karbapenemi na nosa in Acinetobacter baumanii tipih bolnišnic in oddelkov, kar sedmem mestu (4 odstotke). Če na manj kot 10 odstotkov proti kaže na možnost znižanja porabe želimo znižati odpornost bakterije karbapenemom in kinolonom v bolnišnicah, kjer je poraba višja. Klebsiella pneumoniae proti prav tako zahteva vsaj 50-odsto-–– Znižati rabo kritično po- kinolonom in cefalosporinom na tno znižanje bolnišnične porabe membnih antibiotikov: cefa- manj kot 10 odstotkov, moramo protipsevdomonasnih karbapene- losporinov 3. generacije, znižati porabo kinolonov in mov (imipenem, meropenem) oz. karbapenemov in še posebno cefalosporinov 3. generacije vsaj kinolonov. fluorokinolonov. za 50 odstotkov (6). Znižanje S vetovna zdravstvena organizacija (SZO) je razvila kriterije razvrsti- Slika 2. Poraba (DDD/100 BOD) fluorokinolonov v slovenskih bolnišnicah v letu 2015. tve protimikrobnih zdravil glede na pomembnost v humani medici- ni. Zdravila razvrščamo v tri skupine: kritično pomembna, zelo pomembna in pomembna. Kritič- no pomembna protimikrobna zdravila so tista zdravila, ki predstavljajo edino terapijo ali eno od nekaj alternativ za zdrav- ljenje hudih infekcijskih bolezni, to je bolezni, ki imajo brez zdrav- ljenja trajne posledice ali povzro- čijo smrt (5). Drugi kriterij razvr- stitve upošteva raziskave, da je razvoj odpornosti v neposredni povezavi s količino porabe. Tretji kriterij upošteva še dejstvo, da se ta skupina zdravil uporablja za zdravljenje okužb, ki se prenesejo iz nehumanega izvora (živali, voda, hrana, okolica), ali pa dobijo bakterije gene za odpornost prav tako iz nehumanega izvora. Po zadnji verziji SZO iz leta 2012 spadajo med kritično pomembna protimikrobna zdravila fluoroki- noloni, cefalosporini 3. in 4. generacije, makrolidi in glikopep- tidi. Karbapenemi predstavljajo pogosto antibiotik zadnje izbire in ne izpolnjujejo zadnjega kriterija, kar pa se bo zaradi novih dokazov prenosa lahko spremenilo. Zaskr- bljujoča je tudi naraščajoča odpor- nost proti kolistinu, prav tako antibiotiku zadnje izbire. Kinoloni so v Sloveniji po porabi v letu 2015 na tretjem mestu (15 odstotkov), makrolidi na četrtem mestu (6 odstotkov), cefalosporini

Revija ISIS Medicin4a7Januar 2017 N a slikah 1–3 prikazujemo porabo Tabela 1. Priporočila (z oceno) za nadzor odpornosti proti fluorokinolonov, cefalosporinov 3. antibiotikom (6). generacije in protipsevdomona- snih karbapenemov v slovenskih Problem Rešitev Ocena bolnišnicah v letu 2015, z mejo, ki Odpornost P.aeruginosa Znižati rabo FQ in/ali karbapenemov BIII označuje spodnjo mejno porabo > 10 % proti vsaj za 50 % ali < 1,5 DDD/100 BOD AI za razvoj odpornosti 1,5 DDD/100 karbapenemom Znižati rabo FQ in zamenjati FQ AII bolnišničnih oskrbnih dni (BOD) Odpornost P.aeruginosa primarno v ciprofloksacin BIII (1,5–2,5 DDD/100 BOD) (6). Po > 10 % proti FQ Znižati rabo karbapenemov in oceniti AI ocenah poraba naj ne bi presegala Odpornost A.baumanii klonalnost AI te vrednosti, če želimo imeti nizko > 10 % proti Znižati rabo cefalosp. širokega AI odpornost. karbapenemom spektra in nadomestiti s piperacilin/ BIII Trinajst bolnišnic predpisuje več Odpornost P.aeruginosa tazobaktamom AI in BIIIcefalosporinov 3. generacije, kot je > 10 % proti beta- Znižati rabo cefalosp. širokega spektra (piperacilin/ciljna vrednost, kar 11 bolnišnic pa jih laktamom in nadomestiti s piperacilinom/ tazobaktam)predpisuje več kot UKC Ljubljana, ki > 10 % enterobakterije tazobaktamomsprejema najtežje bolnike v Sloveniji. –ESBL poz.Rezultati kažejo, da morajo bolnišnice > 10 % odpornost Nadomestiti z amikacinomspremeniti predpisovanje in zmanjša- enterobakterij protiti selekcijski pritisk tega razreda gentamicinu/tobramicinu Znižati rabo cefalosporinov in FQantibiotikov. Ni strokovnega opraviči- in nadomestiti s piperacilinom/la za tako visoko rabo. Problem VRE tazobaktamom Kar 19 od 29 slovenskih bolnišnic Znižati rabo cefalosporinov in FQ inpredpisuje več kinolonov, kot je Problem MRSA nadomestiti z zaviralci beta-laktamazocenjena spodnja meja za razvoj Znižati rabo cefalosporinov, FQodpornosti številnih gramnegativnih Problem Clostridium in klindamicina ter nadomesti sbakterij proti kinolonom. Kinoloni ne difficile piperacilinom/tazobaktamomvplivajo samo na razvoj odpornostiproti kinolonom, ampak tudi proti FQ – fluorokinolon; ESBL – beta-laktamaze razširjenega spektra; VRE – proti vankomicinudrugim antibiotikom cefalosporinov odporni enterokoki; MRSA – proti meticilinu odporni Staphylococus aureus3. generacije, MRSA, karbapenemom(6). Raziskava Sarme JB in sod. jepokazala padec odpornosti E. coli zznižano rabo kinolonov (7). Pri padcuSlika 3. Poraba (DDD/100 BOD) protipsevdomonasnih karbapenemov v slovenskih rabe fluorokinolonov na 2 DDD/100bolnišnicah v letu 2015. BOD ali manj je prišlo v štirih mese- cih do padca odpornosti proti cipro- floksacinu sevov E.coli, ki izločajo ESBL, v bolnišnicah in zunaj bolni- šnic. Štiri bolnišnice imajo porabo protipsevdomonasnih karbapenemov nad 2,0 DDD/100 BOD, kar je bilo povezano z zvečano odpornostjo Pseudomonas aeruginosa (> 20 odstotkov) (8). Slovenija je imela v letu 2015 višjo (0,072 DDD/1000 prebivalcev/dan) porabo, kot je bilo povprečje v EU/EEA (0,054), kar nas mora skrbeti. Raba karbapenemov je dejavnik tveganja za posledično okužbo z enterobakterijami, Acineto- bacter baumanii in Pseudomonas aeruginosa, ki so odporne proti

Revija ISIS4M8edicinaJanuar 2017Tabela 2. Strukturni in procesni kazalniki nadzorovane rabe antibiotikov, ki jih je oblikovala TATFAR (9).Bistveni kazalniki Dodatni kazalnikiKazalniki infrastrukture1. Program AS Član uprave bolnišnice, odgovoren za AS V formalno telo vključen strokovnjak za preprečevanje okužb2. Formalno telo za AS  (epidemiolog) V AS vključen mikrobiolog, ki dela v laboratoriju3. Delovna skupina za AS Zdravnik, ki se ukvarja z AS, ima to dejavnost vključeno v svoj opis del in letno poročilo o delu4. Zdravnik vodi program AS Zdravnik, ki dela na področju AS, ima temu primerno izobrazbo Farmacevt, ki se ukvarja z AS, ima za to posebno izobrazbo5. AS vodi farmacevt6. D elu na področju AS je namenjen del plače oseb, ki se Lokalne smernice za zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice Lokalne smernice za zdravljenje okužb sečil ukvarjajo z AS (FTE)7. Informacijska podpora AS Lokalne smernice za antibiotično kirurško profilaksoKazalniki politik in praks8. Kumulativni antibiogram za preteklo leto Smernice so dostopne predpisovalcem9. P riporočila za zdravljenje, ki temeljijo na lokalnih Smernice za prehod na peroralno zdravljenje podatkih o občutljivosti za pogoste sindrome10. P isno navodilo, ki zahteva, da predpisovalec zabeleži Optimizacija odmerjanja Vnaprej določeno trajanje antibiotičnega zdravljenja indikacijo, odmerek in trajanje antibiotičnega zdravljenja Spremljanje deleža antibiotičnih zdravljenj, ki so skladna z11. P redpis določenih antibiotikov mora odobriti lokalnimi smernicami za zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice pooblaščeni zdravnik ali farmacevt in okužbe sečil12. P redpis določenih antibiotikov mora po 48 urah Antibiotična kirurška profilaksa, skladna z lokalnimi smernicami preveriti pooblaščeni zdravnik ali farmacevt (pregled v več kot 80 % po predpisu, post-prescription review)13. R ezultati nadzorov predpisovanja so sporočeni neposredno predpisovalcuKazalniki nadzora in povratne informacije14. N adzor nad zapisom indikacije za antibiotik v dokumentaciji15. S premljanje izbire antibiotika in trajanja antibiotične kirurške profilakse16. S premljanje porabe antibiotikov po eni od standardiziranih metod17. Letno poročilo programa ASAS – Antibiotic Stewardshipkarbapenemom. Obstaja tudi poveza- imela za posledico vse pogostejšo Čezatlantska delovna skupina zava med odpornostjo Klebsiella pneu- izolacijo bakterij, ki so odporne proti protimikrobno odpornost (Tran-moniae in porabo karbapenemov (3). kolistinu oz. s tem na vse antibiotike. satlantic Task Force for Anti-Tabela 1: V Sloveniji narašča zaradi –– Uvajanje kazalnikov nadzo- microbial Stewardship – TAF-vse pogostejše odpornosti proti TAR) je bila ustanovljena letakarbapenemom raba kolistina, ki bo rovane rabe protimikrobnih 2009 po dogovoru med ZDA in zdravil.

Revija ISIS Medicin4a9Januar 2017 EU. Delovna skupina je dobila Tabela 3. Pomanjkljivosti, ugotovljene pri nadzorih v slovenskih nalogo, da pripravi ukrepe za bolnišnicah (n = 11). ustrezno predpisovanje protimi- krobnih zdravil v humani medici- Ni vpisane indikacije ali klinično ni jasna indikacija za antibiotik ni in veterini, preprečevanje z Neustrezno trajanje antibiotične terapije zdravstvom povezanih okužb in Nesledenje priporočilom pospešitev razvoja novih protimi- Neustrezno predpisovanje kritično pomembnih antibiotikov krobnih učinkovin. Tabela 2: Tako Neustrezna kirurška profilaksa, zlasti trajanje CDC (Centers for Disease Control Ni obveščanja zdravnikov in vodstva bolnišnic o porabi protimikrobnih zdravil and Prevention) kot ECDC (Euro- Niso odvzete mikrobiološke preiskave, zlasti v enotah intenzivne terapije pean Centre for Disease Preventi- Raba neustreznih kombinacij antibiotikov in ni deeskalacije on and Control) predvidevata, da Ni načrtov za izboljšanje predpisovanja bo uporaba kazalnikov prispevala k boljšemu poznavanju nadzoro- Tabela 4. Učinkovito predpisovanje antibiotikov – deset vane rabe antibiotikov in poveza- najpomembnejših nasvetov (11). nosti teh kazalnikov s porabo antibiotikov in protimikrobno Uvedimo antibiotik nemudoma pri okužbah, ki ogrožajo življenje odpornostjo. Kazalniki naj bi Predpisan antibiotik naj bo v skladu z lokalnimi priporočili, izogibajmo se postali del že obstoječih nadzorov širokospektralnih antibiotikov nad predpisovanjem antibiotikov Vpišimo indikacijo v bolnikovo dokumentacijo tako na mednarodni kot na Odvzemimo ustrezne mikrobiološke kužnine, drenirajmo gnoj in odstranimo tuja nacionalni ravni. V letu 2011 je telesa, če je indicirano Slovenija sprejela dopolnitve Uporabimo rezultate občutljivosti bakterij na antibiotike za deeskalacijo/ Pravilnika o pogojih za pripravo in zamenjavo/dodatek antibiotika in za preklop i.v. terapije na terapijo per os izvajanje programa preprečevanja Predpišimo antibiotik za najkrajši čas, ki je verjetno učinkovit in obvladovanja bolnišničnih Izberimo vedno antibiotik, da zmanjšamo kolateralno škodo, to je selekcija okužb (Ur. list RS št. 10/2011). mnogotero odpornih bakterij in Clostridium difficile Vsaka bolnišnica naj bi izvajala Spremljajmo nivoje antibiotikov, če je potrebno (vankomicin, aminoglikozidi) program smotrne rabe protimi- Uporabljajmo samo en odmerek za kirurško profilakso, kadar je to mogoče krobnih zdravil. Izvaja ga komisija Posvetujmo se z lokalnim strokovnjakom za okužbe za antibiotike ali komisija za zdravila ali zdravnik oz. farma- cah smo pogosto ugotovili pomanj- krobnih zdravil ter načrtovati ukrepe cevt, ki ga imenuje odgovorna kljivosti, ki so navedene v tabeli 3. za izboljšanje predpisovanja antibioti- oseba v bolnišnici. Te kazalnike kov in zmanjšanje odpornosti. Bolni- naj bi izvajale tudi bolnišnice v Bolnišnice bi morale izboljšati šnice so imenovale tudi zdravnike ali Sloveniji. predpisovanje s tem, da se zdravniki farmacevte, ki skrbijo za smotrno rabo–– Izvajanje strokovnih nadzo- držijo priporočil za predpisovanje, z protimikrobnih zdravil v bolnišnicah. rov v bolnišnicah s svetova- odvzemom mikrobioloških kužnin pri Za delo teh oseb (potrebno je še njem. okužbah, kjer ne moremo napovedati dodatno izobraževanje), ki so odgovor- P ravilnik o strokovnem nadzoru povzročitelja in njihove občutljivosti, ne za nadzorovano rabo antibiotikov, izvajanja programa preprečevanja kontrolirati potek bolezni po 48 do 72 bi morali odpreti nova delovna mesta, in obvladovanja bolnišničnih urah in spremeniti antibiotično terapi- brez tega je izvajanje ukrepov neure- okužb (Ur. list št 10/2011) določa jo po prejetju mikrobioloških izvidov. sničljivo. Nemško združenje za infek- postopek za izvajanje strokovnega Tabela 4: Strokovni kolegiji bolnišnic cijske bolezni priporoča najmanj 0,5 nadzora izvajanja programa (oddelkov) bi morali vsako leto obrav- FTE (full-time equivalent) na 250 smotrne rabe in spremljanja navati odpornost in porabo protimi- bolniških postelj (10). porabe protimikrobnih zdravil v bolnišnicah. Redni strokovni nadzori se opravljajo najmanj enkrat na 5 let. Po opravljenem nadzoru minister za zdravje izda odločbo z zahtevo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in določi rok za njihovo odpravo. Z dosedanjimi nadzori v 11 bolnišni-

Revija ISIS5M0edicinaJanuar 2017–– Redna posodobitev priporo- T očkovnoprevalenčna raziskava je tikov. Antibiotike predpisujejo vsi čil za bolnišnično predpiso- dobra metoda za ugotavljanje rabe specialisti, vključno z zobozdrav- vanje protimikrobnih protimikrobnih zdravil v bolnišni- niki, zato je potrebno izobraževa- zdravil. ci. Z raziskavo lahko ugotovimo, nje vseh zdravnikov, ki delajo v K omisija za antibiotike UKC kako pogosto zdravniki predpisu- bolnišnicah (17). Izobraževati Ljubljana je napisala prva pripo- jejo protimikrobna zdravila, moramo študente, specializante ročila o rabi antibiotikov v bolni- strukturo predpisovanja, vpis in specialiste. V bolnišnicah šnicah v letu 1998, nato jih je indikacij za uvedbo ali zamenjavo imamo komisije za zdravila ali posodobila v letu 2006. V letu protimikrobnih zdravil, skladnost komisije za antibiotike, ki morajo 2013 sta M. Čižman in B. Beović predpisovanja s priporočili, rabo sodelovati pri programu in izdala nova priporočila (12). deeskalacije po prejetju mikrobio- izvedbi izobraževanja o pametni Zaradi novosti v odpornosti loških preiskav itd. Zadnja točkov- rabi antibiotikov in drugih proti- mikrobov, novih kliničnih ra- noprevalenčna raziskava je bila mikrobnih zdravil. Imamo števil- ziskav in novih protimikrobnih izvedena v letu 2011/2012 v ne metode izobraževanja. Metode zdravil je treba priporočila državah EU pod vodstvom ECDC pasivnega izobraževanja (preda- občasno posodobiti. V Sloveniji in je vključila 1149 bolnišnic. vanja, letaki, izročki) brez aktiv- so bila objavljena priporočila za Raziskava je pokazala, da je v nega sodelovanja so samo mejno zdravljenje doma pridobljene povprečju 35 odstotkov bolnikov učinkovite v spremembi predpiso- pljučnice (2 verziji) in kronične (21–55 odstotkov) prejemalo na vanja in nimajo trajnega vpliva. obstruktivne pljučne bolezni dan raziskave vsaj eno protimi- Samo tiskani materiali in preda- (KOPB), ki jih je pripravila krobno zdravilo za sistemsko rabo vanja imajo prav tako malo skupina avtorjev različnih usta- in da je v povprečju 6 odstotkov učinka. Izobraževanje eden na nov in jih uporabljajo v vseh (2,3–10,8 odstotka) bolnikov v enega je učinkovita in varna bolnišnicah, kjer smo opravili akutnih bolnišnicah zbolelo za metoda, vendar je stroškovno strokovni nadzor (13, 14). bolnišnično okužbo (1). V Sloveni- draga in delovno intenzivna. ji je bila pogostnost bolnišničnih Klinične poti, nadzori s povratno–– Uvajanje sodobnih mikrobio- okužb 6,48 odstotka (16). Zdrav- informacijo, priporočila, opomni- loških in drugih metod za niki so predpisovali najpogosteje ki, podiplomski tečaji različnih izboljšanje predpisovanja protimikrobna zdravila za zdrav- stopenj, delavnice, portal za protimikrobnih zdravil. ljenje doma pridobljenih okužb elektronsko učenje so dodatne Samo dovolj hitro sporočen (47,6 odstotka), sledijo bolnišnič- metode za učenje. ECDC je razvil zanesljiv mikrobiološki izvid ne okužbe (19,1 odstotka), kirur- orodje za izboljšanje rabe antibio- lahko omogoči pravočasno izbiro ška profilaksa (16,3 odstotka) in tikov v bolnišnicah s podporo na ustreznega antibiotičnega zdrav- medicinska profilaksa (11,3 nacionalni ravni in z nudenjem z ljenja. Z uvedbo novih diagnos- odstotka) (1). dokazi podprtega materiala. tičnih mikrobioloških metod, R aziskava je ugotovila več podro- Predpisovanje antibiotikov s zlasti MALDI-TOF MS, so v čij, ki jih je treba izboljšati: znižati strani infektologa na neinfektolo- zadnjih letih že občutno skrajšali predpisovanje širokospektralnih škem oddelku ali vsakodnevna čas identifikacije bakterijskih antibiotikov, uporabljati, razen prisotnost infektologa na sestan- povzročiteljev okužb. Trenutno izjem, samo en odmerek antibioti- kih zdravnikov sta uspešni metodi je najpočasnejši del mikrobiolo- ka za kirurško profilakso, zmanj- za izboljševanje predpisovanja ške diagnostike opredeljevanje šati pogostnost medicinske (18). Vsaka intervencija je lahko občutljivosti povzročitelja okuž- profilakse, povečati prehod učinkovita določen čas in kar je be za antibiotike. Ker se obstoje- protimikrobnih zdravil od paren- učinkovito v eni bolnišnici, ni nuj- či protokoli za opredeljevanje teralne rabe na per os in izboljšati no, da deluje v drugi. občutljivosti povzročitelja okuž- zabeležke v dokumentaciji o I zobraževanje bolnikov v be za antibiotike izboljšujejo in indikaciji za uvedbo protimikrob- bolnišnicah je pomembno za je v razvoju več novih metod, nega zdravila. S ponavljanjem razumevanje priporočil za pričakujemo, da se bo v prihod- točkovnoprevalenčnih raziskav jemanje zdravil v bolnišnici nosti bistveno skrajšal tudi lahko ugotavljamo trende in in po odpustu. Pomembno je čas opredelitve občutljivosti učinkovitost ukrepov. tudi razumevanje navodil za povzročitelja okužbe za antibio- –– Okrepiti izobraževanje stro- preprečevaje in obvladovanje tike (15). kovne in laične javnosti. okužb z odpornimi bakterijami. I zobraževanje je pomemben Najboljši vir za informacije so–– Redno izvajanje točkovno- ukrep v nadzorovani rabi antibio- zdravniki. prevalenčnih raziskav v bolnišnicah.