Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija December 2016, številka 11

Revija ISIS Uvodnik3December 2016Demokracija je orodje –vzemimo ga v roke,da ne postanemo orodjev rokah drugih Prva slovenska zdravniška zbornica, Zdravni- drugem krogu še nadalje povečala demokratič-ška zbornica za Kranjsko, je bila ustanovljena 15. nost delovanja zbornice. Hkrati pa z uvedbomaja 1893. Delovala je do leta 1918. 28. aprila volilnega kvoruma pri volitvah za predsednico/1923 je bila ustanovljena Zdravniška zbornica za predsednika zbornice to povečano demokratič-Slovenijo. Delovala je do leta 1946, ko je takratna nost močno ogrozila ali celo povozila. Volilnioblast razpustila njena telesa, pravno ni bila kvorum je določen le za volitve predsednika/ukinjena. Delovanje Zdravniške zbornice je bilo predsednice zbornice, za člane skupščine, tj.ponovno oživljeno 28. marca 1992. poslanke in poslance, to ne velja. Prav zaradi navedenega smo v situaciji, ko smo uspešno Že takoj ob obnovitvi delovanja zbornice smo izvolili skupščino, predsednice/predsednika pasi v statutu z določili o neposrednih volitvah ne. Pa je bila volilna udeležba na volitvah zaskupščine in predsednika/predsednice zbornice predsednico/predsednika celo višja kot na tistihpostavili visoke standarde demokratičnosti za skupščino. V skupščini teoretično lahkodelovanja in v tem tudi danes bistveno odstopa- sedimo poslanke/poslanci, ki smo bili v svojihmo od drugih. Po določilih prvega statuta zborni- regijah izvoljeni tudi z zelo nizko volilno udelež-ce smo predsednika/predsednico v prvem krogu bo, in konstruktivno ali pa tudi na druge načineizvolili, v kolikor je posamezni kandidat prejel krojimo usodo zdravniškega in zobozdravniškegavečino glasov, v nasprotnem primeru je med poklica in naše zbornice. Zbornice, ki ima zgodo-dvema z največjim deležem glasov odločala skup- vino in zgodovinske izkušnje. Na žalost tudiščina zbornice. Volilni sistem je omogočal takšne, ko so nas proti naši volji preprostouspešno izvedbo volitev. Sprememba statuta iz ugasnili.leta 2007/2008 je z uvedbo neposrednih volitevpredsednika/predsednice tudi ob potrebnem Za mesto predsednice/predsednika Zdravni- ške zbornice Slovenije imamo pet kandidatur. S tem smo lahko zadovoljni. Na dveh volilnih zborih so se kandidati predstavili članstvu. Da bi njihove predstavitve lahko videlo in slišalo čim več članic in članov, sta posnetka obeh volilnih zborov dostopna na spletni strani zbornice. Izkoristimo svojo volilno pravico, drage kolegice in kolegi, in opravimo svojo dolžnost. Izvolimo predsednika/predsednico in s tem zagotovimo normalno delovanje naše stanovske organizacije. Naše stanovske organizacije, ki nam omogoča, da sami reguliramo poklic. Brez tega bi bila naša poklicna strokovna avtonomija, ki jo potrebujemo, da svojim bolnikom zagotavljamo najboljše možne storitve, še bolj ogrožena. Prav neposredne volitve vodstva zbornice vsaka štiri leta so možnost, da pravico in dolžnost do samo- regulacije poklica krepimo tudi naprej. Tega na noben način, še najmanj pa z neuspešnimi volitvami, ne smemo nikoli ogroziti. Marko Bitenc

Revija ISISU4 vodnikDecember 2016Uvodnik Mladi zdravniki 54 Mednarodni neonatološki simpozij: Hemodinamsko,3 Demokracija je orodje – 28 Evropska izmenjava tekočinsko in elektrolitsko vzemimo ga v roke, specializantov ginekologije in ravnovesje pri novorojenčku da ne postanemo orodje porodništva v Torinu v rokah drugih Domen Robek Marko Bitenc Luka Roškar 56 Peti sestanek CAPSCAK naslovnici revije Forum Irena Grmek Košnik6 Očesne bolezni ne bolijo 30 Obnovljeni Kodeks 58 En svet – en A.A. – en jezik Tjaša Banko zdravniške etike srca Stanislav Šuškovič Jasna Čuk RupnikZbornica 31 Komunikacija družinskega Strokovne publikacije zdravnika s specialisti na10 Program dr. Zdenke Čebašek sekundarni in terciarni ravni 59 Nova različica zgibanke - Travnik »Ortodontija in njene Zdenka Čebašek - Travnik Andreja Krt Lah posebnosti – osnovne informacije za otroke in13 Zbornica, za povrnitev 33 Evtanazija ali paliativna starše« spoštovanja in ugleda zobo/ medicina zdravniškega poklica Robert Oravecz Jasmina Primožič Gordana Kalan Živčec Intervju Strokovna srečanja15 Spoštovani kolegi 37 O slikarki Dei Volarič in 60 Zbornična izobraževanja za in kolegice! slikanju kot terapiji zdravnike in zobozdravnike Boštjan Kersnič Polonca Steinmann 61 Strokovna17 Zakaj? Medicina srečanja Miro Lasbaher 41 Nacionalna strategija 64 Mali19 Zbornica – mesto povezovanja smotrne rabe protimikrobnih oglasi zdravstvene politike in zdravil in obvladovanja zdravniških interesnih skupin odpornosti mikrobov proti Iz zgodovine medicine protimikrobnim zdravilom Andrej Možina v humani in veterinarski 66 Zdravstveni domovi in njihovo medicini (2016–2022) poslanstvo22 Iz dela Zvonka Zupanič Slavec zbornice Milan Čižman, Bojana Beović,Aktualno Iztok Štrumbelj, Irena Zdovc, Obletnica Anton Svetlin25 Kaj imata skupnega stavka in 47 HIV/aids in druge SPO: 72 Sekcija za otroško nevrologijo skupinsko naročanje? testiraj & zdravi SZD: Prvih dvajset let! Krištof Zevnik Natalija Krajnc Janez Tomažič, Irena Klavs,Iz Evrope Mojca Matičič, Mario Poljak 7427 Nov laboratorij za 49 Obvladovanje sladkorne Praznovanje 20. obletnice peritonealno dializo bolezni danes za jutri Dentalnega centra dr. Lah Kravanja Bovec27 ZDA: nedovoljena zdravljenja Špela Selak, Jelka Zaletel, Sanda Lah Kravanja z matičnimi celicami Branko Gabrovec, Milivoj Piletič V spomin Poročila s strokovnih srečanj 77 V spomin prim. dr. Vanku Matevžiču (1923–2016)27 Zdravniki po izbiri: 53 5. mariborska šola praktične Miloš F. Kobal Nepogrešljiva sestavina ultrazvočne diagnostike v ginekologiji in perinatologiji Nejc Kozar, Vida Gavrić Lovrec

Revija ISIS Uvodnik5December 201678 Vasja Kruh, dr. med. Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali (1946–2016) posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem Stanislav Mahne Leto XXV, št. 12, 1. december 2016 uredništva. Natisnjeno 10.100 izvodovZdravniki v prostem času Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije80 Slikarski hvalospev Julijcem, UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 klena slovenska pesem in naše ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana narodne noše v UKCL IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Katarina Majer Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje84 Kobariško križpotje 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili Evgen Kajin W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno88 Literarno kolesarjenje 2016 E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Marjan Kordaš Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi.91 Prizori z Altaja 2016 (2. del) PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Eldar M. Gadžijev Prim. Andrej Možina, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo,93 13. poletni medicinski tek UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene okoli Brda pri Kranju Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno Armin Alibegović, 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega Milivoj Veličković Perat W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. Isis online: ISSN 1581-161196 »Au«-foristična tinktura T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj Janez Tomažič E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahkoZavodnik ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z97 Staranje E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati Črt Marinček T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanja Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Asist. Aleš Rozman, dr. med. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi LEKTORIRANJE organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. uredništva Izide. E: [email protected] Letna naročnina OBLIKOVANJE Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 Agencija Iz principa EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano Stanislav Oražem vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana. TRŽENJE Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

Revija ISIS6K naslovnici revijeDecember 2016 Očesne bolezni ne bolijo Prof. dr. Marko Hawlina, dr. med., specialist oftalmologije Tjaša Banko, mag. nov., ZZS [email protected] leta 1998 je predstojnik Katedre zaoftalmologijo Medicinske fakultete vLjubljani. Dr. Marko Hawlina se poglob-ljeno ukvarja z nevrooftalmologijo, priro-jenimi boleznimi mrežnice in operira-njem sive mrene. V svojem programuima približno tretjino zapletenih prime-rov. Na tem področju je pogosto sode-loval v učnih delavnicah doma in posvetu. S katerimi očesnimi boleznimi se dan-danes najpogosteje srečujete? Najpogostejša očesna bolezen je siva mrena,ki jo rešujemo operativno. Zelo pogosta je tudistarostna degeneracija rumene pege, o kateri seveliko govori. Tretja glavna očesna bolezen jeglavkom, se pravi stanje po povečanem očesnempritisku. Tu je še nekaj manj pogostih bolezni, kiso za nas kljub temu velik izziv, ker niso ozdrav­ljive. S tem mislim predvsem na prirojene boleznioči, torej bolezni, ki so gensko pogojene in seposlabšujejo skozi življenje, včasih že v mladosti,spet drugič pa kasneje. V zvezi s temi boleznimi jezadnje čase precej raziskav, ki potekajo v smerinovih terapij z uporabo matičnih embrionalnihcelic, genske terapije ali elektronskih implanta-tov.Intenzivno se ukvarjate z regenerativ-nimi tehnikami obnavljanja očesa oz.vida. Do kakšnih spoznanj ste prišli? Nekako sledimo razvoju v svetu, sevedaposkušamo delati tudi sami, a napredek v svetuzadnje čase poteka izrazito pospešeno, in sicer napodlagi dveh odkritij, ki sta bili objavljeni leta2012 in sta bili deležni celo Nobelove nagrade.Zlasti bosta pripomogli h genski terapiji, zaslugeza to pa pripisujemo raziskovalcema Johnu

Revija ISIS K naslovnici revije7December 2016Gurdonu in Shinyi Yamanaki, ki sta izgubo vida. Za suho obliko zaenkrat tudi načini operativne zamenjave oz.predstavila možnost, da se že diferen- žal še nimamo učinkovitih zdravil, se dodajanja leč v oko, ki so se v zadnjihcirane celice lahko v razvoju vrnejo na pa na tem področju veliko raziskuje. letih zelo razvili. Indikacijsko podro-raven matičnih celic. S pomočjo tega Biološka zdravila zdaj prodirajo tudi na čje je danes zato precej bolj »jasno«.odkritja se razvija serija možnosti druga področja okulistike, na primer za Pri mlajših ljudeh (nekje do 30., 35.genske terapije, ki ni več zasnovana zdravljenje vnetnih bolezni oči. leta), ki si želijo odpravo dioptrije,na embrionalnih celicah, kar je bilo ima laser vodilno vlogo, če seveda neetično sporno in dovoljeno le v neka- V zadnjih letih so se precej razvile gre za zelo visoke dioptrije. Laser jeterih državah, pač pa na celicah tudi vse operativne tehnike, postale so primeren nekje do –8 dioptrij. Vsamega pacienta. Te, recimo kožne bistveno manj invazivne in precej kolikor so te višje, se pri mlajšihcelice ali celice epitelija lahko z uspešnejše. Večina bolnikov lahko pacientih lahko vstavi v oko dodatnogenetskimi postopki vrnemo na raven bolnišnico zapusti že isti dan po lečo, starejšim pa priporočamo posegematičnih celic in iz njih vzgajamo posegu oz. v nekaj dneh, medtem ko na sami leči. Tam lečo pacienta, kidoločene celice, ki v telesu ne delujejo so bila prej okrevanja po operativnih nepravilno lomi, zamenjamo z lečo, kipravilno, ter jih gensko spremenimo. posegih veliko daljša. ima take optične lastnosti, da boMožnost genskega spreminjanja pacient lahko videl na blizu in dalečpluripotentnih matičnih celic je Je k temu pripomogel tudi brez očal. To je ena izmed zelo pogo-dandanes omogočena tudi s posebno laser? stih možnosti pri odpravi dioptrije;tehniko, ki se imenuje CRISPR/Cas9. izkazala se je kot zelo uspešna, poslu-Gre za tehniko, ki je prenešena z Deloma tudi, čeprav je laser pri žuje se je veliko ljudi.mehanizma obrambe bakterij pred nas neka magična beseda; odpravilvirusi in ima možnost razreza DNA na naj bi kar vse težave v okulistiki. Ali mlajši pacienti, ki se odlo-določenih mestih. S to tehniko je Delovanje laserja je najbolj znano pri čijo za lasersko korekcijosedaj možno prilagajati gensko odpravi dioptrije, česar pri nas na vida, tudi na stara leta neterapijo posameznim boleznim – ne kliniki ne delamo, saj je storitev bodo potrebovali očal?samo v prenašanju določenega gena, samoplačniška. Dandanes laser priki je okvarjen oz. manjka, ta gen se da nekaterih težavah, kot so npr. bolezni Ne gre ravno tako. Mlajši pacienti,namreč tudi postaviti na pravo mesto mrežnice, zaradi razvoja bioloških ki smo jim s pomočjo laserja odpraviliv genomu, kar je bilo včasih problem. zdravil postaja celo manj pomemben, dioptrijo, bodo, ko bodo starejši,Možna je seveda tudi genska terapija seveda pa je v smislu terapije še vedno potrebovali očala za bližino kot vsakv klasičnem smislu, kar pomeni, da se zelo pomemben pri preprečevanju normalno oz. dobro videč človek, kigen pripne na vektor, ki je običajno diabetične retinopatije. Druge oblike ne nosi očal. Saj veste, roke z letivirusni, nato pa se ga vbrizga pod laserske terapije pri nas zajemajo postajajo prekratke.mrežnico. Tudi ta genska terapija ima terapijo akutnih in kroničnih oblikdoločene uspehe. glavkoma, terapijo določenih zapor Pa lahko sami kaj storimo, da solznih kanalov, ne pa na primer bi čim dlje ohranili dober vid?Nam lahko na kratko pojasni- operiranja sive mrene ali odstopate, kako je očesna medicina mrežnice oz. česa podobnega, kar bi si Nekaj stvari gotovo lahko. Vednonapredovala v zadnjih, recimo kdo lahko mislil. Seveda s pomočjo svetujem ljudem, ki pridejo v leta, ko10 letih? laserja lahko mrežnico stabiliziramo, se vid začne slabšati, naj ne začnejo vendar to niso laserski posegi, kakr- takoj uporabljati očal za bližino. S tem V zadnjih 10 letih je napredovala šne si ljudje predstavljajo. Pacienti si bi se oči namreč nekako razvadile, čepredvsem veja medicine, ki pomaga namreč pogosto umišljajo, da se bodo pa bi se trudili dlje časa brati inzadrževati napredovanje starostne le ulegli pod laser, nato se bo nekaj gledati brez očal, bi akomodacijskadegeneracije rumene pege. Tukaj gre za zgodilo in poseg bo za njimi. V praksi sposobnost očesa zdržala dalj časa. Priindiciranje bioloških zdravil v samo seveda ne gre tako, to so idealizirane napornem bližinskem delu priporoča-oko. Na naši očesni kliniki sta s tem predstave o laserju, ki so predvsem mo pogoste kratke odmore, saj s temzačeli prim. mag. Aleksandra Kraut in posledica širokega oglaševanja – zlasti sproščamo očesni akomodacijskiprof. Polona Jaki Mekjavić. To je odprave dioptrije z laserjem. aparat.terapija izbora za vse starejše ljudi zvlažno degeneracijo makule, ki bi s to Ko sva ravno pri korekciji Omenila sva tudi že sivo mre-boleznijo dejansko lahko oslepeli, v vida ... Lahko danes k pacien- no. Kako je danes z operacijokolikor tega zdravila ne bi bilo. Gre za tu, ki si želi odpraviti dioptri- sive mrene?možnost hitre, zgodnje terapije; če je ta jo, pristopite drugače kot predterapija hitra, je navadno tudi zelo 10, 20 leti? Gre za ambulantni poseg, ki vučinkovita. S tem se lahko prepreči nezapletenih primerih ne traja več kot Seveda. Za to so zaslužni tako 15 minut. V Sloveniji letno opravimo laserski načini odprave dioptrije kot približno 18.000 operacij sive mrene.

Revija ISIS8K naslovnici revijeDecember 2016Približno polovico teh se opravi pri Ko je površina roženice s pomočjo So ostale evropske države boljnaših koncesionarjih, druga polovica matičnih celic enkrat obnovljena, se napredne na tem področju alipa v javnih zavodih. Poseg je neboleč lahko začne tudi s keratoplastiko oz. gremo nekako v korak s ča-in zelo »hvaležen« za paciente, ki zamenjavo roženičnih plasti, če so te som?praktično že naslednji dan lahko brez motne. V kolikor sta okvarjeni obebolečin kar dobro vidijo. roženici, je to seveda težko, zato se Prof. Pellegrini, ki je začela s temi razvijajo tehnike vzgoje matičnih celic tehnikami v beneški očesni banki, jeKako pa je s transplantacijo v laboratoriju, kjer te celice rastejo na zdaj osnovala drug center v Modeni,roženice? Je roženica dajalca različnih podlagah. Pri nas se te celice kjer ponujajo terapije z matičnimiše vedno boljša od sintetične? razmnožujejo na amnijski membrani; celicami v obliki patentirane rešitve, ki te so del materničnih ovojev in deluje- jo poznamo pod imenom Holoclar. Zaenkrat še vedno. Pri transplan- jo protivnetno, hkrati pa ščitijo Italijani so nekako naredili prvi koraktaciji roženice je pri nas pionirsko površino. Pred kratkim je naša razi- na tem področju. Seveda je tudi nekajvlogo odigral primarij dr. Vladimir skovalka Zala Lužnik pod vodstvom drugih centrov, s katerimi navezujemoPfeifer. Kasneje so se mu pridružili še asist. Petre Schollmayer napisala tudi stike. Te stvari sicer delajo na nekolikodrugi kolegi, zlasti asist. dr. Petra odmeven članek v reviji Plos One, v drugačne načine. Trenutno se povezu-Schollmayer, ki je vpeljevala standar- katerem je opisala, kako smo razvili to jemo tudi s centrom v Antwerpnu, kidizacijo pogojev za pripravo roženic tehniko. Naslednja stopnja je uporaba ga vodi prof. Marie Jose Tassignon, šedajalcev na transplantacijo, kar je zelo te tehnike v praksi, se pravi, da bomo vedno pa ni veliko takih, ki bi to delalipomemben proces. Za to je potrebna lahko matične celice, vzgojene na tako rekoč rutinsko.očesna banka, kjer se vse lastnosti amnijskih membranah, implantiraliroženice natančno pregledajo, preden pacientom. Kdaj bo terapija na voljojo implantiramo pacientu. Tehnike, ki pri nas?se razvijajo na tem področju, niso več Torej takšnih posegov doslejsamo transplantacije celotnih roženic, še niste opravljali? V načrtu imamo, da zadevozdaj se roženice transplantirajo tudi po speljemo čim prej, a tu so regulacijskiplasteh, kar pomeni, da lahko tran- Pri nas še ne, se pa to že dela v postopki, ki zahtevajo svoj čas. Matič-splantiramo le sprednjo ali zadnjo določenih centrih v svetu, a teh ni ne celice nameravamo vzgojiti zaplast. Tako ostane tektonika očesa bolj veliko. Pri nas moramo najprej skozi transplantacijo roženice pacienta naohranjena in rezultati so boljši. Na fazo regulacije s strani naših regula- Zavodu RS za transfuzijsko medicino,področju transplantacije celotne tornih agencij. ki ima za to vse potrebne certifikate.roženice zaenkrat še ni sintetičnih Zdaj je vse odvisno od regulatornihmaterialov, ki bi bili boljši od človeko- Kaj terapija s pomočjo matič- agencij; koliko časa bo trajalo, dave roženice, se pa veliko dela v tej nih celic konkretno pomeni za bodo vse zadeve preverili. Upamo, dasmeri. Za ljudi, ki imajo zelo hude slovenskega pacienta? bomo terapijo lahko začeli izvajati vokvare na obeh očesih, pri katerih roku treh let.transplantacija ni več mogoča, se razvi- Predvsem to, da bodo splohjajo t.i. tehnike keraproteze. Tudi tukaj sposobni za transplantacijo, saj v Pred kratkim ste izjavili,so vključeni sintetični materiali, na primeru uničene očesne površine da raziskave bolezni kažejo,voljo so različni sistemi protez. Terapi- presaditev niti ni možna. S pomočjo da smo Slovenci genetskoje prihodnosti pa postajajo regenera- matičnih celic bomo torej zagotovili samobiten narod, da se nismotivne tehnike na roženici, ki s pomočjo pogoje za transplantacijo. Pri nas je to pripravljeni »mešati«. Lahkomatičnih celic obnavljajo tkivo. relativno novo znanje. Dr. Lužnikova to razložite? je bila poslana v očesno banko vKako potekajo terapije s po- Benetke, kjer se s temi tehnikami že Pri tem sem imel v mislih genet-močjo matičnih celic? dalj časa ukvarjajo in so jih tudi med ske raziskave, ki jih delamo za naše prvimi razvili. To smo nadgradili na bolnike s prirojenimi okvarami Na več načinov; eden izmed njih segmentu podlage, torej amnijske mrežnice. Ta konkretna navedba držije, da se delček normalnega tkiva z membrane. V Italiji so imeli plast za kar nekaj naših genskih bolezni.matičnimi celicami, ki se običajno fibroblastov, ki zahteva drugačno Izrečena je bila pred kratkim, ko jenahajajo ob prehodu beločnice na pripravo, ki je bolj zahtevna, morda izšel članek, ki obravnava bolezenroženico, presadi iz zdravega očesa na celo nekoliko sporna, saj gre za mišje bolnikov s slepoto ali gluhostjo. Grebolno oko. Nato se počaka, da matič- fibroblaste. Pri nas smo se odločili za za t.i. Usherjev sindrom, o čemer jene celice nekako obnovijo površino amnijsko membrano, ki je znan bila narejena evropska raziskava oroženice bolnega očesa. To običajno material v očesni rekonstruktivni genskih mutacijah, ki ta sindromtraja nekaj mesecev, matične celice se kirurgiji in običajno nima nobenih povzročajo v različnih državah. Šlo jenamreč hitro začnejo razmnoževati. imunsko spornih stranskih učinkov. za raziskave naše doktorandke Ane

Revija ISIS K naslovnici revije9December 2016Fakin, ki je s tem delom tudi doktori- približno četrtina pa je bila sposobna Marko Hawlina in Ana Fakinrala in se z njim ukvarja še naprej. npr. zaznavati robove hiš, vrat aliZanimivo je bilo, da imamo Slovenci večjih predmetov. Ta tehnologija Problem očesnih bolezni je, daskoraj 90 odstotkov pacientov s to zahteva natančno kirurško tehniko, pa redko bolijo, zato se velikokrat zgodi,boleznijo z enako mutacijo. V Angliji, tudi najbolj poceni ni, saj tak implan- da pacient pride k nam prepozno, koFranciji, Španiji ali na Nizozemskem tat stane okoli 150.000 evrov. Potreb- je škoda že storjena. Pri pogostije ta mutacija skoraj neznana. Torej je na je tudi dolga rehabilitacija. Pri nas očesni bolezni, kot je na primer»slovenska« mutacija zelo pogosta v že potekajo prizadevanja, da bi glavkom odprtega zakotja, vid posto-Sloveniji in zelo redka v drugih pacientom, ki so za to primerni, poma propada in ko enkrat propadeevropskih državah. To pomeni, da se ponudili to možnost, ker je pri njih centralni vid, je za terapijo že pozno.je verjetno v Sloveniji pojavil nekdo s možnost, da bi jim kdaj kasneje lahko Podobno je s starostno degeneracijoto mutacijo, ki jo je nato razširil na obnovili fotoreceptorje, zelo majhna. makule, ko pacient najprej opaziostale prebivalce. V Nemčiji in Italiji V zadnjem času smo že začeli s prvimi izkrivljene črte ali pa kakšno temnoje ta mutacija prisotna približno v 10 aktivnostmi, da bi terapijo priznala liso, a ker ga nič ne boli, navadnodo 20 odstotkih, za Avstrijo pa žal ni tudi naša zavarovalnica. čaka, da se stanje izboljša. Dlje kopodatkov. Tudi za nekdanje jugoslo- čaka, manjša je možnost, da mu lahkovanske republike in Turčijo nimamo Torej bodo matične celice v učinkovito pomagamo. Dokler gre lepodatkov, iz tistih, ki jih imamo, tudi pomoč tudi ljudem z gensko za izkrivljene črte, je še čas za terapi-pri drugih genskih boleznih, pa lahko slepoto? jo, ko pa pacient vidi temne lise, jesklepamo, da smo Slovenci gensko pogosto že prepozno. Ljudje veliko-precej samobitni. Tako je. Cilj je, da bi vzgojene krat zaznajo tudi pojav bliskanja, matične celice z normalnim genskim iskrenja ... A največkrat čakajo naV kakšni fazi je zdravljenje zapisom lahko implantirali pod izboljšanje, zaradi česar lahko pridegenske slepote? okvarjeno mrežnico. V kulturah se tudi do odstopa mrežnice. Pomemb- poskuša vzgojiti tudi celotno mrežni- no je tudi redno pregledovanje oči Zdravljenje s pomočjo genske co; vse od fotoreceptorjev pa do bolnikov s sladkorno boleznijo. Resniterapije se razvija na dveh področjih; bipolarnih in ganglijskih celic, ki bi jih opozorilni znaki so tudi vse prehodneeno je zdravljenje teh bolezni, kjer se z v plasteh nato vstavili pod mrežnico. izgube vida, ko se slika zamegli aligensko terapijo poskuša vbrizgavati V tej smeri trenutno v svetu potekajo zatemni za nekaj časa. Tudi to jepod mrežnico določene pravilne gene, intenzivne raziskave. Na letošnjem opozorilo, da se nekaj dogaja in čeki so vezani na virusne vektorje. Nekaj največjem sestanku raziskovalne pacient predolgo odlaša z obiskomposkusov je v zvezi s to tehniko že bilo oftalmologije v Seattlu v ZDA so bili strokovnjaka, se vid lahko takonarejenih v svetu, v Sloveniji pa tega že predstavljeni prvi rezultati, po poslabša, da je včasih težko pomagati.še nismo delali. Poskusi drugod po katerih so te mrežnice že kazale neko Kot rečeno, se sama očesna simpto-svetu niso bili ne vem kako uspešni, aktivnost, v smislu strukturne mikro- matika največkrat kaže brez bolečinsicer so prikazali nek blag učinek, do organizacije pa še niso bile tako in vsaka motnja v vidu je razlog zapomembnega izboljšanja vida pa ni razvite, da bi jih že lahko implantirali obisk okulista.prišlo. Trenutno so v vzponu novi v človeka. Poskusi zaenkrat še poteka-genski pristopi s CRISPR/Cas9 jo na živalih, razvoj pa zelo hitrotehnologijo in z eventualno implanta- napreduje. V zvezi s tem se povezuje-cijo induciranih matičnih celic, mo z vodilnimi centri v Evropi, edenvzgojenih iz celic, ki izvirajo iz kon- izmed njih je v Londonu, od koder sekretnega pacienta. Tretji pristop je ravno vrnila dr. Ana Fakin pozdravljenja pigmentne retinopatije je, 3-letnem usposabljanju. Čim boda se odmrle fotoreceptorske celice možno, bomo te terapije prenesli tudinadomesti z biočipom, ki je sposoben v Slovenijo, saj naše bolnike, ki sopretvarjanja svetlobe v električne kandidati za te terapevtske možnosti,signale. Ti nato dražijo naprej nasled­ že dlje časa spremljamo ter preučuje-nje celice v nevronski poti. O biočipu mo njihov genotip in fenotip s ciljem,oz. bioničnem očesu se zadnja leta kar da vemo, kdo bi bil primeren zaveliko govori, čeprav je trenuten katero od možnih terapij.uspeh še razmeroma majhen. V svetuje bilo skupno vgrajenih kakih 300 Kaj je največja napaka paci-biočipov, od teh je imela približno entov, ki se zatečejo k vam popolovica pacientov vidno zaznavo, s pomoč? Na kaj naj bodo po-katero so ločili svetlobo od teme, zorni pri težavah z vidom?

Revija ISIS1Z0bornicaDecember 2016 VOLITVE PREDSEDNIKA 2016 Programi kandidatov za predsednico oz. predsednika Zdravniške zbornice Slovenije Volilna komisija obvešča članstvo, da je do 17. novembra 2016 prejela pet prijav na razpis zapredsednika Zdravniške zbornice Slovenije. Prijave so podali dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., prim. dr. Gordana Kalan Živčec, dr. med., Boštjan Kersnič, dr. med., Miro Lasbaher, dr. med., in prim. Andrej Možina, dr. med. Programe vseh kandidatov (po abecednem vrstnem redu) predstavljamo v nadaljevanju. Program dr. Zdenke Čebašek - TravnikOdločitev profesionalizem ali Zdenko za Naše delovanje je bilo že od predsednico, kot ga je hudomušno in začetka zastavljeno kot timsko delo, v Aprila 2015 sem v naši reviji Isis motivacijsko poimenovala ena od medsebojnem spoštovanju in dopol-objavila prispevek z naslovom Opra- kolegic. Gre za majhno skupino njevanju. Pri pripravljanju programavičujem se (»j‘accuse«), ki je zdravnikov, ki se skorajda ne bi mogli za kandidaturo smo opravili velikonaletel na dober odziv kolegov in bolj razlikovati med seboj; z njihovim pogovorov in pisnih stikov s kolegi, kidrugih bralcev. Kmalu zatem smo se v dovoljenjem jih predstavljam (po smo jim zaupali.skupini zdravnikov odločili ustanoviti abecednem redu):»nekaj« zunaj obstoječih zdravniških Skupina ZZP se je maja 2016organizacij, da bi lahko resnično • prim. Darja Boben - Bardutz- odločila, da svojo vizijo in programpomagali kolegom v stiski. Naše ky, dr. med., spec. psihiatrije delovanja predstavi v publikaciji zdotedanje izkušnje so bile, da Zdrav- naslovom Stebri zdravništva –niška zbornica Slovenije (v nadalj- • dr. Zdenka Čebašek - Travnik, profesionalizem nas povezuje.njem besedilu zbornica) ne nudi dr. med., spec. psihiatrije Člani ZZP smo soavtorji, izdala patakšne pomoči, kot bi jo zdravniki in sem jo v samozaložbi. Z objavljenimizobozdravniki, ki se znajdejo v stiski, • prof. dr. Eldar Gadžijev, dr. besedili želimo spodbuditi razprave inželeli in potrebovali. med., spec. kirurgije, višji svetnik, znanstveni svetnik Po neuspelih majskih volitvahsem na pobudo kolegov sprejela • dr. Rade Iljaž, dr. med., spec.odločitev, da kandidiram za predse- splošne medicinednico zbornice. K takšni odločitvi sopripomogla tudi številna mnenja in • Iztok Kos, dr. med., spec.izjave, da me bodo na volitvah podpr- patologije, MBAli, da zaupajo v moje sposobnosti in soprepričani, da bom dobro vodila • prim. mag. Irena Manfredo,zbornico. Tudi sama menim, da bi dr. med., spec. medicine dela,zbornici znala dati nov zagon, bolj prometa in športaprivlačno vsebino in storitve, ki jihčlani pričakujemo in potrebujemo. • prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med., spec. porodništva inTimsko delo ginekologije V maju 2016 smo začeli skupni • izr. prof. Bojana Pinter, dr.»projekt ZZP« – Zdravniki za med., spec. ginekologije in porodništva, mag. ekon. in posl. ved • Matej Praprotnik, dr. dent. med. • izr. prof. dr. Maja Rus Mako- vec, dr. med., spec. psihiatrije, svetnica

Revija ISIS Zbornic1a1December 2016pos­ le­dične spremembe v naših to je znotraj zbornice. S spoštljivimi 3. P reglednost delovanjamedsebojnih odnosih, ne glede na izid in odkritimi medsebojnimi odnosi se zdravniške zbornice moravolitev. bomo lotili tudi nepravilnosti v postati stalnica. lastnih vrstah in pomagali kolegom, Slaba preglednost delovanja je Pri pripravi kandidature nas je ves ki jih bodo razkrivali v svojih delov-čas vodila misel, kako preurediti nih okoljih. Posebna skrb bo name- ena od šibkih točk sedanjega vodstva.zbornico, da jo bomo spet lahko njena zdravnikom splošne in družin- Kje in koliko informacij o delovanjuvzeli za svojo vsi člani, tako zdravni- ske medicine vse do ureditve zbornice lahko dobi vsak član zdaj?ki kot zobozdravniki. Medtem ko njihovih razmer v vseh delovnih Spletna stran na nekaterih delih nivizija sledi cilju »zbornica za vse okoljih. posodobljena že dalj časa. Nikjer nizdravnike in zobozdravnike«, prog- organigrama, iz katerega bi lahkoram podaja tudi nekaj odgovorov na 2. Z bornica naj zaživi z razumeli delovanje vseh organovdve temeljni vprašanji: združenimi močmi, zbornice in tudi naloge redno zapo- zobozdravnikom omogočimo slenih. Niti na intranetnih straneh ni • Ali se zbornica lahko izkaže enakopravnost in avtonomijo. mogoče najti nobenega finančnega kot koristna, uporabna in poročila, kakor tudi ne zapisnikov prijazna ustanova za vse njene Pod mojim vodstvom bodo vsi skupščinskih sej od 17. 12. 2014 dalje člane? člani imeli priložnost za sodelova- (...). S kakšnim razlogom so takšne nje v zadevah, ki se jih tičejo: pomembne informacije dostopne • Ali zbornica lahko sproži odločanje o višini članarine, o obve- samo nekaterim članom? Kot pred- resnične spremembe v zdrav- znosti članstva v ZZS, o avtonomiji sednica zbornice bom poskrbela za stvenem sistemu? zobozdravnikov, zmanjševanju sprotno objavo vseh pomembnih birokracije in drugih pomembnih informacij za člane, odprta bo mož-7 točk programa nalogah zbornice. »Politika« zborni- nost za pridobitev poročil o delu ce se bo najprej usmerila v izpol- organov zbornice. Zavezujem se, da Osrednje misli programa za njevanje pričakovanj in potreb bo komunikacija med vodstvomkandidaturo smo strnili v sedem točk, zdravnikov in zobozdravnikov: zbornice in vsemi njenimi članiki jih predstavljam kot kandidatka za kaj pričakujejo od vodstva, kaj od potekala spoštljivo, hitro inpredsednico Zdravniške zbornice zaposlenih v zbornici, kako naj bi se učinkovito. Za ta namen pripravlja-Slovenije: ti odzivali na vprašanja in prošnje za mo tudi možnosti spletne komunika- pomoč. Mnenje članstva želimo cije, ki ne bo odprta za splošno1. I zboljšanje pogojev dela in dobiti v začetku novega mandata, javnost, temveč predvsem za vpraša- medosebnih odnosov bo spletna anketa z vprašanji je že v nja in probleme, ki jih moramo prednostna naloga novega pripravi. Poslovanje zbornice v najprej razrešiti zdravniki in zobo- vodstva. odnosu do članstva je treba zdravniki med seboj, znotraj zborni- izboljšati takoj. Preštevilna so sporo- ce. Z vso resnostjo se bo obravnavalo Aktualna zdravniška stavka je že v čila članov, ki so se na »našo« zbor- tudi anonimne pobude, ki se nanaša-prvih dneh razkrila, da smo zdravniki nico obrnili po nasvet – pravni, jo na razkritja nepravilnosti (žvižga-izkoriščana delovna sila, ki omogoča, karierni ali kakšen drugačen, pa so či). Zdravniška zbornica bo podda zdravstveni sistem ni razpadel že bili odpravljeni na kratko, brez mojim vodstvom bolj odkrito delova-prej. Zaslužki iz obveznega prekomer- vsebinskega odgovora ali, kar je še la na področju organizacijskenega dela, ki se tako radi prikazujejo slabše, brez vsakega odgovora. kulture in zagotavljanja varnostiv javnosti, ne morejo nadomestiti niti Nobeno vprašanje člana ne sme (in pacientov. Za učinkovito odpravlja-počitka niti družinskega življenja. ne bo) ostati brez odgovora, ki bo nje napak in uveljavitev potrebnihZato ne čudi, da je med zdravniki moral biti podan najkasneje v dveh sprememb bomo pripravili posebnotoliko izgorelosti, ki že dolgo ne tednih. Le zadovoljni člani, ki čutijo »klinično pot« za obravnavo napak invelja več za osebno šibkost, temveč je pripadnost zbornici, so dovolj močna odklonov, kjer bo jasno določeno,posledica nasilja, ki ga nad zaposleni- sila, ki se lahko uspešno bori za skozi katere organe zbornice mora itimi izvaja delovno okolje. Slabe pogoje boljše delovne pogoje in primeren posamezni predlog in v kolikem časudela pa ponekod dodatno otežujejo še status v družbi. Pri tem je nujno mora biti uresničen. In še navideznozelo slabi medosebni odnosi, ki se kot sodelovanje vseh zdravniških organi- manj pomembna točka preglednostinalezljivi agens širijo v vsa delovna zacij in tudi združenj pacientov, da delovanja: v kolofonu revije Isis bookolja. Tudi v našo zbornico in njen bomo dosegli skupni cilj – učin- jasno napisano, kateri prispevki inodnos do članstva, kar vodi do nezau- kovit in vsem dostopen javni rubrike se honorirajo in na kakšenpanja in apatije. Zato ne čudi, da zdravstveni sistem. način.spomladanske volitve niso uspele.Kot predsednica zbornice bomnaredila vse, da s pozitivnimi spre-membami začnemo takoj in »doma«,

Revija ISISZ12bornicaDecember 20164. P rofesionalizem naj domuje medgeneracijsko sodelovanje. V dejavnosti, pozitivna psihologija in tudi v hiši slovenskega vsakem delovnem telesu zbornice bo druga znanja za izboljševanje pogojev zdravništva. zastopan po vsaj en mladi zdravnik dela. Zdravniki potrebujemo tudi Profesionalizem doslej ni bil med (»junior«) in en starejši (»senior«). znanje o tem, kako se postaviti Starejši zdravniki »seniorji« (ne le zase, kako prepoznati zlorabe inprioritetami zbornice. Pa bi moral upokojenci) bodo povabljeni, da se ustrahovanje na delovnem mestu inbiti, če želi zbornica uresničevati svoje pridružijo klubu seniorjev, ki ga bomo kako ustavljati povzročitelje šikanira-poslanstvo v odnosih do članstva in ustanovili. Seniorji bi lahko poskrbeli nja. Igre moči, ki so dnevno »natudi v odnosih do pacientov in javno- za spoštljiv sprejem mladih sporedu« v mnogih delovnih okoljih,sti. Gre predvsem za medsebojno zdravnikov in jim ponudili je treba spremeniti v poštene inspoštovanje, enakost in pošte- prostovoljno tutorstvo ali pa bili na nezlorabljajoče odnose med sodelavci.nost. Slednje se nanaša tudi na voljo pri vprašanjih strokovnegarazkritja nepravilnosti, ugotovlje- razvoja ali dajali nasvete tistim 7. Zdravniški ombudsman kotnih ob različnih aferah v našem kolegom, ki določenih vprašanj ne nova oblika neodvisnezdravstvu. Ne bo se več zgodilo, da bi upajo izpostaviti v svojih delovnih strokovne pomoči zdravnikomse pomembne ugotovitve iz opravlje- okoljih. Pomembno je, da jim bo in zobozdravnikom.nih nadzorov prezrle in pozabile, do zbornica pod mojim vodstvompotrebnih sprememb pa ne bi prišlo. pokazala, da jih še vedno ceni in Zavezujem se, da bo v mojemVečkrat se sprašujem, kaj se dogaja v želi imeti v svojih vrstah. Pripra- mandatu poskrbljeno za resnično inkolektivih, kjer prihaja do ekscesnih vili bomo pogoje za lažje vračanje potrebno pomoč zdravnikom. Vsidogodkov, ki tako odmevajo v javno- kolegov iz tujine. vemo, da je zaradi hudih osebnih stisksti. Kdo naj bi bil pozoren na te umrlo veliko kolegov, bodisi zaradidogodke in kako bi jih lahko prepre- 6. P ospešimo nujne spremembe samomora bodisi zaradi bolezni, ki sočevali? Kakšno vlogo ima pri tem v podiplomskem povezane s hudim stresom. Nedvo-zdravniška zbornica? Ali res le nad- izobraževanju zdravnikov in mno si kolegi v stiski želijo pogo-zorno ali vendarle bolj celostno, v zobozdravnikov. vora, pri čemer mora biti zagotovlje-duhu profesionalizma? Sama se na anonimnost in utemeljenozavzemam za slednjo in prepričana Gre za več velikih sklopov vpra- pričakovanje, da zaradi iskanja takšnesem, da nas je dovolj, ki smo pri tem šanj, med katerimi najbolj izstopata pomoči ne bodo dodatno šikanirani.pripravljeni sodelovati in si dovoliti, sistema pripravništva in podeljevanja Odgovoriti bo treba tudi na vprašanje,da pokažemo tudi svojo človeško, specializacij, ki vedno bolj demotivi- kako bomo poskrbeli za kolege, kičutečo plat, kultivirano s strokovnim rata mladi rod slovenskih zdravnikov morajo delati 40 let in v zadnjihznanjem. Zbornica bo pod mojim in zobozdravnikov. Ti se morajo po letih delovne dobe zaradi fiziološkihvodstvom pripravila in izvedla izo- diplomi uvrščati na različne »čakalne razlogov ne morejo več izvrševati vsehbraževanja in delavnice o profe- sezname«. Najprej za pripravništvo. nalog iz svojega delovnega kroga? Insionalizmu, dostojanstvu in etiki Drugo čakanje, na specializacije, je še kako bomo pomagali mladim(za člane brez kotizacije). Vodili jih bolj nesmiselno. Ob tem, da so razpisi kolegom, ki se še ne znajdejo vbodo zdravniki in zobozdravniki, ki dvakrat letno in da se lahko vsak našem zdravstvenem sistemu, ki gasami nesporno delujejo v duhu prijavi le na eno razpisano mesto, mnogi označujejo za zlorabljevalske-profesionalizma in razumejo pomen določeno število zdravnikov v statusu ga? Zavezujem se, da bo zbornica včlovekovega dostojanstva. brezposelne osebe čaka na specializa- času mojega mandata varovala cijo leto dni ali več. To moramo (tudi s plačano pravniško pomo-5. Spodbujajmo sodelovanje spremeniti. Prav tako kot moramo čjo) svoje člane v primerih, ko se med kolegi z različnimi spremeniti nepravično plačevanje bodo srečevali z nesmisli veljav- statusi, razvijajmo mentorstva s strani pripravni- ne zakonske ureditve. Več o ideji medgeneracijsko povezovanje kov zobozdravnikov ali strokovno zdravniškega ombudsmana in njeni in solidarnost. sporno izključitev psihoterapevtskega uresničitvi je napisano v knjigi Stebri izobraževanja iz rednega programa zdravništva. Tovrstno sodelovanje bo postalo specializacij psihiatrije in pedopsihia-redna oblika delovanja zbornice, ne trije. Del uradnega izobraževanja Vabim vse, ki si želite zborni-glede na to, ali so člani zaposleni v zbornice bodo lahko postale tudi co po meri članstva, da se namjavnih ustanovah, kot koncesionarji vsebine iz integrativne oziroma pridružite po eni od komunikacijskihali zasebniki ali morda delajo zunaj funkcionalne medicine. V izobra- poti: [email protected],zdravstva. Podobno velja za sodelova- ževanje bomo dodali vsebine, kot so http://zdenkacebasektravnik.si/isis innje med kolegi z akademsko kariero in menedžment, zakonodaja, pogodbe, https://www.facebook.com/zdenkatistimi, ki so se posvetili pretežno delu finance, vodenje različnih oblik cebasektravnik/s pacienti. Še posebej bom spodbujala

Revija ISIS Zbornic1a3December 2016 Zbornica, za povrnitev spoštovanja in ugleda zobo/zdravniškega poklica! Program dela za kandidaturo za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije 2016–2020 Aktualna stavka zdravnikov in politiko je vse prej kot lahek. Je pa zobozdravnikov je dejansko »stresni potreben in nujen! Pomoč združenega test« slovenskega zdravstva. V slovenskega zdravništva pri pripravi trenutku, ko zdravniki delamo kot del dokumentov za dobro delovanje sistema, v katerega so nas umestili, zdravstvenega sistema je preveč tj. javnega sektorja, se kažejo vse dragocena, da bi jo lahko odklonil razpoke sistema, pa tudi naše stiske kdorkoli. Lahko smo slišani, kot ob tem! znamo tudi mi poslušati. Kdo je razmišljal, kako se počuti Potrebujemo profesionalno,zdravnik, ko ne more bolniku zagotoviti vsega, kar zna, zmore in kar bolnik korektno in aktivno komunikacijo, kipotrebuje? Kdo je pomagal zobozdravniku, ki uvaja nove tehnologije, ki jih jo zagotavljajo mediji za natančnoplačnik – ZZZS definira kot »nadstandardne«, pa so le kamenček v mozaiku informiranje tako strokovne in še boljkakovostne obravnave? Zakaj javnosti ne izvedo, kako nam je hudo, kadar gre laične javnosti! Spoštovanje se gradinekaj narobe pri zdravljenju? Kje so prikrajšane naše družine, prijatelji, ko nas na rezultatih. In zdravniki in zobo-ni doma ob slovesnostih, praznovanjih, ker smo na delovnem mestu? Vedno zdravniki lahko pokažemo ne lesem verjela v spoštovanje medicine, vede, ki pomaga ljudem v najtežjih preiz­ dobre, odlične rezultate!kušnjah, tj. ko zbolijo in se jim zamajejo korenine. Potrebujemo aktivne člane vseh Pa ni bilo spoštovanje in ugled poklica bistveno za odločitev postati zdrav- odborov in komisij, kakor tudi poslan-nica. Pomembno mi je bilo znanje, ki sem ga pridobila pri študiju, ob izjemnih ce skupščine iz vseh regij za konstruk-mentorjih, čudovitih kolegih in sodelavcih. Vse to znanje in še del sebe dajemo tiven medsebojni dialog, izmenjavozdravniki, ko zdravimo naše bolnike. Ob tem si želimo le, da bi bilo to naše izkušenj, stališč, argumentov … Tudi sprizadevanje spoštovano in sprejeto z dobrohotnostjo. soočenjem različnosti, če je potrebno za izbiro najboljšega! Mladi nam Mogoče vas je presenetila moja ponovna kandidatura za predsednico dajete ideje, ideale, dinamiko, celonajvečje stanovske organizacije. Temelji na spoznanju, da mora vsakdo prispe- sanje! V zrelih letih nam izkušnjevati po svojih najboljših močeh, ko gre za tako pomembno vprašanje, kot je kažejo, opozarjajo, kje so ovire in naobstoj in delovanje največje stanovske organizacije. Kandidatura in ponovna kakšen način jih obvladamo. Ne morešizvolitev je moj prispevek v tem mozaiku. V stanju družbene krize potrebujemo postati moder, dokler se ne postaraš.slovenski zdravniki in zobozdravniki usklajeno delovanje stanovske organizaci- Zdravniki dolga leta ohranimo izjem­je s predanim vodstvom, ki izpelje, kar obljubi! Zato sem pripravljena ponovno no vitalnost in iz vodnjaka modrost sepostati prva med enakimi, ker poznam in razumem naše stiske. Jih znam lahko »napijemo« vsi, ki spoštujemoslišati, reševati in blažiti. Se zavedam odgovornosti in jo lahko sprejmem in naše predhodnike.nosim. Sem tukaj za vas, moji stanovski prijatelji! Potrebovali smo skupni zdravniški Ankete, analize in raziskave za probleme sedanjosti, četudi jih dom in ga imamo. Če bi se na primerpotrjujejo, da zdravniki in zobozdrav- nismo povzročili, niti nismo odgovor- urgenca v Ljubljani gradila po princi-niki ugleda v resnici nikoli nismo ni zanje. Zaslužimo si spoštovanje za pih Domus Medica, bi imeli zdravnikiizgubili. Ugled zdravnikov temelji na vestno in predano delo! Ugled bo le še v UKC Ljubljana na voljo vrhunskenašem znanju! Vemo, da imamo nadaljevanje tega procesa. delovne pogoje, ki si jih zaslužijo, invsakodnevne probleme in da družba bolniki resnično priložnost za kakovo-zanje kar naprej išče krivce. In zdrav- Potrebujemo zbornico, ki bo stno zdravstveno oskrbo, kot joniki smo tako zelo primerni »krivci« imela aktivno vlogo v oblikovanju potrebujejo! zdravstvenega sistema! Dialog s

Revija ISISZ14bornicaDecember 2016 »Posebej cenim njen odnos do 1. Znižajmo članarine, saj nam to Komljanec, tudi skozi medijestarejših zdravnikov, ki ga je omogoča Domus Medica. obsojal, ker sem v ZD Izolaizkazala kot predsednica ZZS s pis­ odpustila delavca s 6. stopnjomom zahvale zdravnikom ob upokoji- 2. Zaščitimo naše zdravnike in izobrazbe, ki je bil plačan kottvi, ki so veliko prispevali k razvoju zobozdravnike pred nelojalno zdravnik specialist! Na sodiščustroke, dela v zdravniški zbornici in v konkurenco! je lagal, da ga je vrnil nazdravniškem društvu. Beseda hvala je delovno mesto na zahtevov celotni slovenski družbi izjemno 3. O rganizirajmo zavarovanje sveta zavoda, ki je bil aprilaredka, zato ta odnos posebej cenim.« zdravniške odgovornosti tudi 2012. Ob tem je on delavca s 1.Prim. Helena Reberšek Gorišek za področje nekrivdne zdravni- marcem 2012 že zaposlil in ške odgovornosti, da dodatno terjal od mene odškodnino; »Gordana je ustvarila čudovito povečamo zaupanje med zdrav- sodba je pravnomočna indelovno vzdušje. Zna odpreti vsaka nikom in bolnikom. nisem odgovorna za nastalovrata, kadar je to potrebno za izpelja- škodo ZD Izola!vo naših projektov. Naj si zastavimo 4. Pritegnimo v odbore aktivne • Sem pravnomočno obsojenaše tako ambiciozen cilj, zna najti člane, ki to samostojno izrazijo s za dajanje nematerialnenačin, da se ga izvede in doseže. svojo kandidaturo, ki ji priložijo koristi tretji osebi. NiPredvsem pa si delimo isto vrednoto: vizijo, cilj in program. jasno, kdo je imel nematerial-delamo za dobro zdravništva in ne za no korist (mogoče celo zborni-lasten interes. Tako motivov in idej 5. Imenujmo v vsak odbor vsaj ca?), še manj, kakšna je takar ne zmanjka.« Prof. dr. Mitja enega specializanta, mladega nematerialna korist. ZD IzolaKošnik ter upokojenega zdravnika, kot je imel neposredno materialno vez med mladostjo in modrostjo. korist v višini 5.000 EUR Na osnovi mojega prvega obresti + donacijo 5.000 EUR.mandata so kolegi zapisali: 6. Povežimo se z varuhi bolni- Zadeva je na Ustavnem kovih pravic za bolj kakovostno sodišču, kjer bo, iskreno »Mojo podporo ima, ker ima komunikacijo z združenji bolnikov verjamem, odpravljen tarada zdravnike in bolnike.« Prof. in njihovimi svojci ter z našim absurd pravne stroke.dr. Rafael Ponikvar znanjem prispevajmo za korektno Vse to mi ni odvzelo energije in obravnavo njihovih zahtev do zaupanja v dobre ljudi, iskrene kolege. »Gordana je predana delovanju obljubljenih zdravstvenih pravic Še bolj sem se trudila, delala kotzbornice. Brezkompromisno tudi za in odškodnine na osnovi nekriv- urgentna in družinska zdravnica, bilaceno svoje popularnosti zastopa dne odgovornosti. mentorica specializantom – prav vsistališča in usmeritve zbornice. Zna so boljši od mene – in pomagaladelati v skupini in je dovzetna za vse 7. Odpravimo administrativne mnogim. Ponosna sem na svoje mladetehtne pripombe. Verjame v ugledno, ovire v zbornici z uporabo kolegice in kolege in hvaležna zaapolitično, finančno samostojno elektronskih oblik poslovanja. priložnost biti njihova mentorica. Naorganizacijo, ki bo skrbela za strokov- osebnem področju sem od zadnjihni nivo, zaščito in splošni ugled 8. Krepimo mednarodno sode- volitev na zbornici:zdravnikov.« Prof. dr. Borut Štabuc lovanje zdravniških organiza- • Doktorirala na Medicinski cij za izmenjavo dobrih praks in fakulteti v Ljubljani; rezultati »Ljudje tekom profesionalnega in kot podporo v dialogu s politiko. doktorata so podlaga zaosebnega razvoja iščemo izzive, kjer kriterije za mrežo primarnebi svoja videnja in ideje lahko razvija- 9. V odbor za bolnišnično dejav- ravni in standarde in normati-li, dopolnjevali in zaključevali. Ali pa nost bom povabila strokovne ve družinske medicine.jih vsaj poskusili obelodaniti in direktorje naših bolnišnic in • Vzpostavila delovanje družbespraviti v življenje.« Doc. dr. Antonija v odbor za osnovno dejavnost Medico Veritas d.o.o. – agen-Poplas Susič strokovne direktorje zdrav- cije za posredovanje zdrav- stvenih domov, da bomo v stvenih storitev; omogočila »Zaradi njene podpore pri stanovski organizaciji imeli dialog sem delo dvema mladimazavzemanju za popolno funkcio- med primarno, sekundarno in nezaposlenima, prijavili smonalno avtonomijo zobozdravni- terciarno dejavnostjo in se bodo EU-projekt v konzorciju 9kov v zbornici pri vseh zobozdravni- sprejete rešitve tudi izvajale v partnerjev, sodelujemo zških temah, aktivnostih in odločitvah zdravstvenem sistemu (vključno z odličnimi izvajalci v Slovenijiza reševanje naše problematike in načrtovanjem specializacij). in tujini.zagotavljanje visoke kakovosti zobo-zdravstvenega varstva ljudi.« Asist. Ker pred vami, moje spoštovanedr. Dušan Šušterčič kolegice in kolegi, nimam česa skriva- ti, vam z vidika pravilnega in točnega Kar pa lahko zapišem v informiranja poročam tudi o mojihpredlog programa za obdobje sodnih peripetijah:2016–2020, je: • Tik pred volitvami maja 2012 me je, žal naš kolega Evgenij

Revija ISIS Zbornic1a5December 2016 • Vzpostavila delovanje Evrop- mandatu delovala kot brezzobi tiger. pristojnimi organizatorji skega zasebnega zdravstve- Vendar je mogoče več, to vem! Tudi za sistema (sogovorce so nam nega zavoda Master Doctor, ceno lastne škode. Zbornica zmore še izvolili volivci, si jih ne brez koncesije, ker verjamem veliko več! Ne obljubljam vam rešitev izbiramo sami, moramo in v svobodo zdravnika in našega vsega nakopičenega. Vendar je vaš lahko pa imamo z njimi poklica. glas zame korak v pravi smeri, na dialog, vztrajen, čvrst in dobri poti, da se problemi pričnejo spoštljiv)! • Pridobila dodatne izkušnje na reševati ter da pomagamo in prispe- Vsega tega ne zmorem sama, ne mednarodnem zdravstvenem, vamo po svojih najboljših močeh, vsi zmore sama niti moja ekipa. Za ekonomskem in poslovnem skupaj za boljši jutri Slovenije. prave rezultate potrebujem vso vašo področju. pomoč in podporo, ki mi jo lahko Zavzemala se bom še posebej: podarite. Oddajte svoj glas, da Zavezujem se, da bom vedno • za varnost našega dela v vseh ohranimo zobozdravniško in zdrav-neposredno povezana z vami, niško avtonomijo, povrnemo spošto-kolegice in kolegi, v zaščito in njegovih dimenzijah (od vanje in utrdimo ugled našegapomoč. Delila bom izkušnje sloven- delovnih obremenitev dalje, prelepega poklica.skega zdravništva z opravljanjem varnosti delovnega mesta, dozdravniškega dela v obsegu za ohrani- osebne varnosti ...), kdo se bo Vaša,tev licence, tj. najmanj 20 % delovne- postavil za zdravnike in prim. dr. Gordana Kalan Živčec,ga časa, prejemala nadomestilo za zobozdravnike?delo na zbornici v obsegu 80 % • za razvoj stroke in EB-me- dr. med. spec. druž. med.delovnega časa preko moje družbe dicine, kar vključuje analize in spec. urg. med.(nobene odpravnine po preteku in vključevanje v neposrednomandata ne bo!) v skladu z zakonoda- prakso novih dognanj in P.S.: Vse, ki želite tvorno sodelo-jo ter se posvečala predano, tehnologij (Health Technology vati v odborih in komisijah, vabim, daodgovorno in z dobro voljo assesement – HTA, Critical mi v skladu s 4. točko predloganalogam, ki mi jih boste z izvolitvijo incidens reporting system – programa pošljete vaše kandidaturenaložili! CIRS), in predloge za skupni končni program • za dialog med deležniki v na [email protected] Zbornica je samo z opozarjanjem sistemu in odgovornimina težave, ki nas pestijo, v minulem Spoštovani kolegi in kolegice! Sem Boštjan Kersnič, zdravnik internega oddelka. Že leta 2012 sem specialist nefrolog. Rodil sem se leta bil povabljen za člana komisije za 1974 v Ljubljani. Medicinsko fakulteto podiplomsko izobraževanje, v sklopu sem obiskoval v Ljubljani. Specializa- katere aktivno sodelujem. Na podlagi cijo sem prav tako opravil v ljubljan- skrbnih analiz in tehtanj smo sodelo- ski regiji, kjer sem delal na Nefrološki vali tudi pri pripravi predlogov novih kliniki v sklopu Interne klinike Uni- zakonov, ki bi jih v okviru specializacij verzitetnega kliničnega centra Ljub- lahko predlagala ZZS. ljana. Po dveh letih dela kot specialist sem se leta 2012 odločil za spremem- Družinsko in socialno življenje sta bo zaposlitve in se pridružil ekipi zame zelo pomembni vrednoti, saj internističnega in dializnega oddelka sem poročen oče treh nadobudnih v Splošni bolnišnici Trbovlje. Zadnjih šolarjev, ki jih zanima vse: od umet- šest mesecev sem zaposlen v Splošni nosti, legokock pa do rolkanja. Kot bolnišnici Novo mesto na nefrolo- nadobuden, poln vneme in neumorne škem in dializnem odseku v sklopu otroške vztrajnosti počnem z družino vse, kar si želijo početi vsi otroci. In

Revija ISIS1Z6bornicaDecember 2016kaj so me naučili tako otroci kot žena? niki, sestre in tehniki, skratka vsi V moji ekipi sedaj aktivno sodelu- jejo doc. dr. Anže Kristan, dr. MatejDa tudi če sedemkrat padeš, je treba uslužbenci in vsi uporabniki. Veliko je Kolenc, Janez Dolinar, dr. Matevž Gorenšek. Vrata pa so odprta za vsetudi osmič vstati in poizkusiti še težav, ki bi jih radi rešili, vendar bi konstruktivne ideje, ki bi lahko pomagale našemu zdravstvenemuenkrat narediti to še bolje … bilo morda bolje začeti na koncu. sistemu.Kje je naše Poglejmo, v čem se strinjamo, in tam Za konec pa še tole: Zgoraj nave- iščimo skupne zmagovalne rešitve. deno predstavlja le kratko osnovno predstavitev mojega aktualnegazdravstvo? Poglejmo, kaj nujno potrebujemo, in programa. Gre za delovno verzijo, ki to najprej naredimo zaradi naših bo verjetno delovna še nekaj časa. Pričakujem in zavezujem se, da boZdravstvo v Sloveniji ni v dobrem bolnikov. Skupaj, z roko v roki: program aktivna stvar, ki se bo spreminjala v skladu s časom inpoložaju. Vse zdravstvene delavce zbornica, sindikata (Praktikum, potrebami. V njem so zapisane smer- nice, vodila, ki jim imam namenspremlja pravzaprav strah, ker smo iz Fides), ministrstvo in zavarovalnica. slediti skupaj z delovno skupino. Sem nadobuden in navdušenja polndneva v dan soočeni s tem, da smo na Zaradi vsega tega se želim z veliko specialist s tremi nadobudnimi in vedoželjnimi otroki, ki bom sledilrobu prepada in občutimo bistveno želje in volje aktivno posvečati delu na polnovrednemu življenju, strokovno, profesionalno in družinsko. Pričaku-večje nelagodje kot politiki, ki nam Zdravniški zbornici Slovenije. Glede jem konstruktivno razpravo med volivci z namenom, da lahko predlognalagajo vse večje obveznosti. Medij- na trenutne razmere vse kaže, da se je programa morda z Vašimi idejami v vsakem trenutku še izboljšamo.sko zaostrovanje prikaza razmer zdravništvo znašlo na razpotju in s Genialna misel sama po sebi nima strani politike ni videti velike vrednosti, če nima dobre dokončne izpeljave v sklopu tima.»Drznosti nam ne manjka, ker so stvari težke, prave volje po ustreznih Pravzaprav je lahko dobra izpeljava žetemveč so stvari težke, ker nam manjka drznosti.« rešitvah. Kam nas bo povprečne ideje več vredna kot še odnesel veter, ni popol- tako genialna misel. Seneka noma jasno, vendar je S to mislijo Vam podajam roko, da treba vzeti krmilo v roke se udeležite volitev, ki so ključnega pomena za delovanje zbornice. Zelo(senzacionalistično poročanje), in zapeljati stvari v pravo smer. pomembno je, da se volitev udeležite, da se sliši Vaš glas in da presežemoneodzivnost aktualne politike, ki Mislim, da se morajo na zbornici kvorum. Ne glede na to, koga boste volili. Če pa boste oddali glas za mojljudem ni sposobna povedati resnice, zgoditi spremembe, zaveti nov veter. program, Vam lahko zagotovim, da bo to sicer zame prvi korak, ki bo verje-ter neaktivnost ministrstva za zdravje Moje razmišljanje tno najtežji, ampak ne bo edini in boso v javnosti ustvarili negativen/ pozitivna sprememba tako v vsebin- skem smislu kot tudi v smislu vodenjaodklonilen/sovražen odnos do nas naše zbornice.zdravnikov, pa tudi vseh ostalih, ki se Ko sem razmišljal, za katere cilje Natančnejši program si lahko preberete na moji internetni stranivsakodnevno soočamo s stisko ljudi. si bom še posebej prizadeval, sem ob bostjankersnic.si.Posledica neurejenih slabih razmer neutrudni pomoči nekaterih sodelav- Dobrodošli so tudi dodatni pred­ logi in vprašanja, na katera bomnas je prisilila k sprejetju Deklaracije cev in prijateljev prišel do sklepov, ki odgovoril v najkrajšem možnem času.za izhod javnega zdravstva v RS iz predstavljajo hrbtenico mojega Se vidimo na volitvah! Boštjan Kersničkrize, ki smo jo soglasno podprli na programa:izredni seji Skupščine Zdravniške • Povrnitev in vzdrževanjezbornice Slovenije dne 22. 9. 2016, ki dobrega imena zdravnikov inje bila sklicana kot posledica eksces­ zobozdravnikov v očeh javno-nega umora našega kolega, dr. Marti- stineza. • Pravna pomoč in odškodnin-Nedavni dogodki so nas zdravnike sko zavarovanje članov zbor-izrazito pretresli in prizadeli, tako na niceširši kot na osebni ravni. Prvi odziv je • Izboljšanje sistema specializa-bil seveda strah, kje smo, kaj se cijdogaja v naši državi, kako naprej? • Ureditev normativov naMlajši kolegi so vzeli stvar v svoje primarni, sekundarni inroke in že relativno množično odhaja- terciarni ravni v sklopujo v tujino, a to ni rešitev. Jasno nam zagotovitve ustrezne kakovostimora biti, da si ne smemo dovoliti, da zdravstvenega sistemabodo naši otroci iskali službo v tujini. • Spodbujanje svobode zdrav-Zagotoviti jim moramo ustrezne niškega poklicapogoje. • Znižanje višine članarine, kiNe smemo dovoliti, da strah pa bi postala breme delodajal-prevzame krmilo. Vsi skupaj si želimo caboljši zdravstveni sistem, vsi ga • Mlada, zagnana, s preteklostjopotrebujemo, bolniki, politiki, zdrav- neobremenjena ekipa

Revija ISIS Zbornic1a7December 2016 Zakaj? Po končani fakulteti leta 1990 sem pred 11 leti z ogromno njegove pomoči javne zavode in tam izvajali popolnz velikim veseljem in ponosom začel uspelo pridobiti koncesijo. To mi je nadzor nad našim delom in življe-delati v zdravstvenem domu. Navdu- pomagalo preživeti, ker se je tudi njem. Vedno več administrativnihšenje in pričakovanja so žal počasi zdravje povrnilo in stabiliziralo. zahtev, vedno več govora o efektivnemzbledeli ob grenkih spoznanjih, ki so delu, nadzoru kakovosti ... Kot vse zvrstila v naslednjih letih (ogromno A po 11 letih koncesije je zadeva taborišču! Najbolj absurdno je, konadur/dežurstev, ki se niti niso štela v znova zrela za odločitev, saj prizade- slišim, da je zdravstvo neučinkovito!pokojninsko osnovo, mizerne plače, vanja vseh 26 let mojega dela v Ob obravnavi 55 in več bolnikov vpomanjkanje zdravnikov oz. mrtve zdravstvu žal niso obrodila prav družinski ambulanti, 60 na sekundar-duše). Nato prva zdravniška stavka, nobenih sadov. Nikakor nam nikoli ni ni ravni nam očitajo neučinkovitost!kmalu zatem še druga, ki sta malo uspelo motivirati dovolj kolegov, da bi Ko bi se vsaj pogovarjali o kakovosti!?zaustavili drsenje slovenskega zdrav- dosegli kritično maso za pomembne Učinkovitost torej ni vprašljiva. Je pastva v brezno tranzicije. Ves čas in potrebne spremembe našega kakovost. In to zelo. Tiho na to prista-prisotno pomanjkanje sredstev za zdravstvenega sistema. Zato počasi, a jamo vsi zdravniki. Zakaj se temu nenovo opremo, za sledenje novostim in zanesljivo tonemo. Ta agonija traja že upremo? Zakaj ne začnemo takojnovim možnostim zdravljenja, ves čas predolgo in jo bo vsekakor treba na delati po standardih in normativih?v strokovnih dilemah zaradi čakalnih tak ali drugačen način prekiniti. Hrvaški kolegi so to storili. Je zaradivrst, ki so se v začetku zelo počasi Imamo dve možnosti: v procesu tega s hrvaške strani slišati kakšnodaljšale, zadnja tri leta pa dobesedno aktivno sodelujemo (kar zahteva kritiko tega početja? Zakaj tudi mi neeksplodirale v kaos, ki smo mu priča nekaj volje, dogovarjanja in prilagaja- storimo tega? Rajši nosimo vsak danvsak dan. Po 15 letih bojevanja za nja) ali pa čakamo, da se bo sistem glavo v torbi in čakamo, da bodozdravnikove pravice v našem zdrav- sesul sam vase. Dostikrat slišim zdravniška zbornica, Fides, zdravni-stvenem domu sem bil pred hudo komentarje iz naših vrst, da ne more- ško društvo, združenje zasebnikov alipreizkušnjo, ki je imela posledice tudi mo ničesar narediti. Da en sam, nekaj Praktikum kaj storil za nas.za moje zdravje. Postopek pridobiva- ali celo mogoče 100 zdravnikov nenja koncesije je bil podoben specialni more narediti ničesar, to že obvladam. In direktorji javnih zavodov, povojni med direktorjem zdravstvenega To so me naučile lastne izkušnje iz večini zdravniki: kdaj so nazadnjedoma in mano. Če ne bi bilo pokojne- zadnjih 25 let. Nimam pa še izkušnje, dvignili glas, da tako ne gre večga kolega Franca Šute, bi bila moja kaj bi lahko naredilo 1000 enotnih naprej!? Vzdržujejo sistem mrtvihprizadevanja za koncesijo dejansko zdravnikov v Sloveniji. Ali pa celo duš, za ceno zdravja bolnikov varčuje-samo prizadevanja. Tako pa mi je polovica vseh aktivnih v naši državi. jo pri materialih, osebju in še čem. Ker to, da bi vsi nastopili kot eden, je Zdravnice/zdravnike silijo v strokov- žal znanstvena fantastika! Pa bi že ne dileme večkrat dnevno in zaradi zdavnaj morali! Za nastalo situacijo tega v osebne stiske. Kolegica izve- smo prav zaradi neenotnosti tudi denka je ovadenega kolega Radana soodgovorni! In dlje časa bomo čakali označila za človeka v veliki stiski! z ukrepanjem, večja bo naša odgovor- Koliko nas je vsak dan v veliki stiski? nost za bližajočo se katastrofo. In zakaj smo kljub temu tiho? Zaradi bojazni za delovno mesto? Tako Mnogi si verjetno mislite, da bo z namreč govorijo delavci v naših jesenjo ministrica za zdravje pripravi- ambulantah, ko ugotovimo, da delajo la nekaj dobrega za naš sistem, da bo izgoreli ali celo bolni. Ali res še začela z reformo. In da se splača nimate izkušnje, da je vsak kolega, ki počakati še to. Žal je njeno cepetanje gre iz sistema, vsaj za nekaj časa (koraki to nikakor niso, kar je mogoče nenadomestljiv? Nekaterih celo več celo bolje za nas ...) usmerjeno v let ne nadomestijo novi kolegi! Koliko povsem napačno smer. Prav tako od vas bi si želelo svobodno opravljati razmišljanje celotne politične garnitu- svoj poklic? In koliko možnosti za to re na oblasti. Zdravstvo usmerjajo tja, imate? Koliko od vas bi direktorja/ kjer zdravstvo še ni bilo: v sužnjela- šefa najraje »nekam poslalo«? Koliko stništvo zdravstvenih delavcev. Vseh od vas se je že srečalo z nepravičnimi profilov. Vse bi nas najraje strpali v

Revija ISISZ18bornicaDecember 2016in strokovno neutemeljenimi napre- bi pomagal slovenskemu zdravništvu zdravljenje ljudi, ne za admini-dovanji? Koliko od vas bi si želelo na zeleno vejo. Ob vašem dovolj stracijo!normalne obremenitve in kakovostno velikem zaupanju pa nas čaka odločna 5. Takojšnja uveljavitev stan-delo? S tem tudi pravo opravljanje skupna bitka za osvoboditev zdravniš- dardov in normativov zanašega poslanstva! Pomagati ljudem kega poklica. Ali ni to nekaj najboljše- zdravniško/zobozdravniško delo.po svojih najboljših močeh. Opravljati ga, kar lahko storimo zase? Bolnik naj postane središčedelo spet popolnoma v skladu s našega zanimanja. Sedaj je na-Hipokratovo prisego in našim kode- Program kandidata za predse- mreč to časovna stiska, žal ...ksom ... Pa vseeno čakamo čudež, ki dnika ZZS: 6. Sprejem zakonodaje, ki bose ne zgodi, ki ga ni na vidiku. Stvari 1. Popolna svoboda zdravniš- uredila področje zdravniš-bomo morali vzeti v svoje roke! kih/zobozdravniških napak.Politiki ne bodo storili čisto nič, da bi kega/zobozdravniškega Področje je zelo pereče, kernam olajšali pogoje dela. V to bi sedaj poklica v najkrajšem mož­ sedanja zakonodaja izpostavljaže morali biti vsi bolj ali manj prepri- nem času! Zdravnik z ustrezno napako v praksi kot kriminalnočani. Saj smo vendar dovolj inteligen- licenco si izbere način dela (s.p., dejanje. Potrebne so korenitetni za to! Njim je v interesu, da se čim d.o.o. ali zaposlitev pri drugem spremembe, ki bodo omogočiledlje nič ne spremeni. Zato v zdrav- delodajalcu, ki je lahko javni odkrivanje napak in njihovostveni sistem 25 let niso vložili čisto zavod ali zasebnik). Bolniki svobo- odpravljanje na sistemski ravni.nič. Samo odvzeli so nam, nas prisilili dno izbirajo izvajalca zdravstvene Zdravnike/zobozdravnike pav »večjo učinkovitost«! In tako bo dejavnosti, zavarovalnica pa vse moramo zaščititi pred medijskimostalo, če se ne bomo potrudili. In po opravljene storitve plača po linčem zaradi napak.fizikalnih zakonih sistemom, ki jim ne enotnem ceniku za vse (javne ali 7. Višina članarine ZZS: skrbnadovajamo dovolj energije, grozi kaos! zasebne) izvajalce! preučitev možnosti za znižanjeTorej: vložimo vsak vsaj nekaj svoje 2. Takojšnje sprejetje ustrezne članarine in odvisno od rezultataprecej izrabljene energije še za to, da zakonodaje za uveljavitev njeno znižanje v prihodnjem letu.nam bo bolje! Da bodo naše obreme- svobode zdravniškega/zobo­ 8. Odprava sistema mrtvih dušnitve postale znosne. Da bomo imeli zdravniškega poklica. v javnih zavodih. S tem je poveza-kakovostno opremo in materiale za 3. Popolna uskladitev zdrav- no tudi plačilo po opravljenemnaše delo. Da bomo imeli res prave stvene zakonodaje z zakono- delu, merilo pa mora biti takovodilne sodelavce, ne pa politično dajo v EU. Dejanska uvedba kakovost (na prvem mestu!) kotvšečne in nesposobne! Da se bodo direktive EU o prostem pretoku količina opravljenega dela.med nas vrnili dobri in kolegialni blaga in storitev. Leto 2020 je 9. S indikata Praktikum in Densodnosi in ne bo več podcenjevanja, blizu, o njem pa naša zdravstvena povabiti k tesnejšemu sodelovanjužalitev in ustrahovanja. politika še ne razmišlja ... Kaj z zbornico. pomeni 40 ur na teden, pa vidimo Sam sem na pobudo kolegov iz prav zdaj! Jaz sem na bitko pripravljen. AIzvršilnega odbora Strokovnega 4. Razbremenitev zdravnikov/ tokrat nisem pripravljen tega početizdruženja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov opravljanja več sam kot vedno do zdaj. Sem pazobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) zavarovalniških poslov in drastič- pripravljen vas popeljati v to bitko, čepripravljen prevzeti ta čas mogoče no zmanjšanje administrativnih mi boste na volitvah to zaupali ...najtežjo funkcijo v slovenskem zdrav- opravil (bolniški staleži, potni Zato!ništvu, če mi boste seveda zaupali svoj stroški, medicinsko-tehničniglas na prihajajočih volitvah za pripomočki, zdraviliško zdravlje- Miro Lasbaher, dr. med.,predsednika Zdravniške zbornice nje ...). Zdravniki nismo uslužben- spec. spl. med.Slovenije. To je moj zadnji poskus, da ci ZZZS-ja! Šolali smo se za

Revija ISIS Zbornic1a9December 2016 Zbornica – mesto povezovanja zdravstvene politike in zdravniških interesnih skupin Pred štirimi leti ste mi zaupali vsebini in še posebej z vidika stanov­ • Spoštujmo ceh in neguj-vodenje osrednje zdravniške organi- ske solidarnosti. mo naše odnose v stanu:zacije v nekem razburljivem obdobju. Tudi zdravniki in zobozdrav-Bilo mi je v čast in izziv, toda mandat Moje delo vam je skozi mandat niki nismo imuni na sedanjeni bil prav lahek. Vse preveč je bilo dobro poznano, tako v dobrih kot manj družbene razmere. Spori medmenjav ministrov za zdravje in v dobrih odločitvah. Zbornica stoji na zdravništvom so nekaj naj-ospredju so bile odmevne afere, ki so trdnih finančnih temeljih in ima slabšega, kar se nam lahkoodvračale pozornost javnosti od utečen aparat. Najbolj občutljivo dogaja pred kritično presojoprepotrebnih sprememb v zdravstvu. vprašanje glede skrbnega ravnanja s javnosti. Na tem področju niKončno smo dočakali tudi aktualno članskim denarjem je zagotovljeno izgovorov za slabe prakse.ministrico, ki bolj kot pripravljenost preko nadzornih institucij. Verjamemreformirati slovensko zdravstvo v poslanstvo zbornice, zaupam vam, da • Proaktivno sodelovanje zizkazuje izrazito nenaklonjenost se boste v kar največjem številu udele- mediji moramo krepiti tako vzdravništvu. Od pričakovanih reform žili teh zelo pomembnih volitev, izbrali primerih uspehov slovenskenismo dočakali ničesar, bili pa smo svojega favorita in tako zagotovili medicine kakor v primerihpriča ukinjanju Zakona o zdravniški stabilne razmere za delovanje stanov­ neželenih, a odmevnih dogod-službi, Zdravniške zbornice Slovenije ske institucije, ki politiki ni pogodu. kov. Zlasti v teh primerih boin postopnemu zatonu koncesionar- potrebna bolj aktivna vloga injev. Ključni poudarki tega takojšen odziv predstavnikov mandata bodo: posamezne stroke v javnosti. Meje razuma aktualne politike 1. Politika, družba in ugled vglede odnosa do slovenskega zdravni- • Sodelovanje z združenjištva so že davno prekoračene. Aktual- javnosti – »Zdravniška zbor- bolnikov, civilnimi inicia-na splošna stavka zdravnikov in nica Slovenije kot zaupanja tivami in zastopniki bolni-zobozdravnikov pod vodstvom sindi- vreden partner zdravstvene kovih pravic mora tudikata Fides je logičen rezultat vladne politike« vnaprej potekati še boljignorance in zdravstvene politike brez Zdravniški poklic je po anketah intenzivno v smeri medseboj-vizije. Njenih dimenzij in posledic v med najbolj spoštovanimi v družbi. nega razumevanja, spoštova-tem trenutku niti ni moč predvideti. To je razumljivo z vidika humanosti nja in zaupanja. ReformeStavka v naših očeh ni prijetna, je našega poklica in presenetljivo glede zdravstva brez teh združenj polegitimna, a tudi upravičena. Zato tudi na številne afere v zdravstvu in navadi ni mogoče izvesti.polna podpora ZZS tako v sami dolgoletne nesporazume s politiko. Sporazumevanje z javnostjo je V dalj časa trajajoči agoniji mnogo pomembnejše, kot smo si na slovenskega zdravstva so se posledič- trenutke pripravljeni priznati. To še no skrhali tudi odnosi in zaupanje posebej velja za čas konfliktov oz. med politiko, zdravniškimi organiza- splošne stavke zdravnikov in zobo- cijami oz. slovenskim zdravništvom. zdravnikov. Trenutna splošna stavka je samo • Prenovljeni Kodeks zdrav- rezultat dolgoletnega zaničevanja našega ceha in ignorance aktualne niške etike naj nam bo tudi v politike. Brez aktivne vloge zdravni- prihodnje vodilo pri ohranja- štva ni uspešnega zdravstva, zato je nju zdravniškega lika visokih partnersko sodelovanje z organizira- etičnih načel. nim zdravništvom v interesu države.

Revija ISIS2Z0bornicaDecember 2016Tako je bilo zamišljeno v zakonodaji cij povsem neodvisno, koordi- vanje s kliničnimi konferencami viz leta 1992 in to je eden od bistvenih nirano s strani SZD/ZZS in lokalnem okolju. Aktualna pogaja-razlogov za ustanovitev in delovanje ustrezno logistično in finančno nja z vlado o normativih so obe-Zdravniške zbornice Slovenije. podprto. Suboptimalno tavna glede novih družinskih delovanje najvišjih strokovnih zdravnikov, njihovega nagrajeva- • Celovita reforma zdrav- teles je po oceni Koordinacije nja in razbremenjevanja. stva se ne izvaja. Sprejeli zdravniških organizacij ena Družinski medicini gresta poseb- nismo še niti enega sistemske- večjih napak slovenskega ga zakona, še vedno ne pozna- zdravstva. na skrb in pomen znotraj ZZS, stro- mo temeljnih izhodišč za refor- kovna združenja in sindikati družin- mo zdravstva. Čeprav so tudi v • Izboljšati proces sodelo- skih zdravnikov so med najbolj naših vrstah pomisleki glede vanja z MZ pri izvajanju aktivnimi. Družinski zdravniki naj sodelovanja ZZS pri oblikova- javnih pooblasti: ZZS sami predlagajo uveljavljenega nju zdravstvene politike, sam korektno izvaja te procese. strokovnjaka za delo v zbornici. Glede zastopam stališče, da brez naše Tako na področju nadzorov na pomen in število članov družinske poudarjene vloge v njej ne bo kakor specializacij so možno- medicine jim vsekakor pripada mesto reforme zdravstva in optimal- sti izboljšav, ki so uresničljive enega od podpredsednikov ZZS. nih rešitev. le z dobrim sodelovanjem z 3. Izobraževalni procesi, mladi MZ. Javna pooblastila so v • Zakon o zdravniški službi interesu zdravništva in politi- zdravniki, specializacije: nima alternative: Skupšči- ke, kajti govorimo o samore- Vključevanje mladih zdravnikov v na ZZS in vse zdravniške gulaciji pomembnega poklica strukture zdravniških organizacij organizacije so zavrnile Zakon v družbi. mora potekati hitreje. V procesu o zdravstvenih delavcih, imamo preko 2000 specializantov katerega osnova je ukinitev • Obvezno ali prostovoljno in projekcije kažejo, da bo v ZZS. Zakon o zdravniški službi članstvo ZZS: Glede na naslednjih 4 letih usposobljenih je pripravljen in pričakujemo zahtevna javna pooblastila, ki več kot 1300 zdravnikov in do leta razpravo z MZ. jih izvajamo, sem zagovornik 2025 preko 1900. Ustvarjanje obveznega članstva, tako kot razmer za njihovo zaposlitev • Standardom in normati- vse zdravniške organizacije, doma bo ena od osrednjih aktiv- vom se ni moč več izogniti in Skupščina ZZS, Skupščinski nosti ZZS v naslednjem obdobju, kot kažejo pogajanja, bodo svet ZZS. Toda politika zago- zahtevala bo znatna finančna končno sprejeti. Brez njih ni varja prostovoljno članstvo in sredstva in bo v veliki meri odvi- reforme, ni pogojev za varno odvzem javnih pooblastil, po sna od reforme zdravstva. in strokovno delo, brez njih ni anketah poslancev večji del • Neprofitni sklad za izo- mogoče napraviti mreže zdravništva ne podpira obvez­ zdravniških delovnih mest in nega članstva. Menim, da je braževanje: Izboljšati načrtovati zdravniških specia- napočil čas, da z anketo ali dostopnost do izobraževanja lizacij. referendumom to razčistimo vsem zdravnikom. slovenski zdravniki in zobo- • Izobraževanje brez kotizacij je • Nekrivdno zavarovanje zdravniki sami in ne dopusti- v teku in prvi odzivi dobri, zdravnikov je prava alterna- mo, da o tem odloča politika. dvorane so zasedene. Za zdaj tiva vse večjim odškodninam Sporočimo ji našo voljo. se dejavnost izvaja iz članske- in razvoju defenzivne medici- ga denarja, v nadaljevanju ne z znatnimi finančnimi 2. Družinska medicina in opti- tudi iz donacij. posledicami. To so 10-letna mizacija procesov v zdrav- • Fundacija za prizadevanja ZZS brez posluha stvu: Prihodnost slovenskega štipendiranje perspektiv- MZ in tudi v nadaljevanju zdravstva se bo zaradi demograf- nih mladih zdravnikov v moramo tej temi posvetiti ske slike reševala na poudarjeni tujini. največjo pozornost. vlogi družinske medicine in • Poenostaviti licenčni sodelovanja s kliničnimi zdravni- pravilnik in obnavljanje • Najvišja strokovna telesa ki. Družinski zdravniki naj bodo v licenčnih listin. (RSK) ne sodijo pod večji meri vključeni v obravnavo • Skupaj s Slovenskim pristojnost MZ. Politizacija svojih bolnikov v bolnišnicah. zdravniškim društvom stroke je že dvakrat pripeljala Togo ločevanje na osnovno in (SZD) razviti sistem certi- do razpada teh teles. Brez bolnišnično zdravstvo je preživeto ficiranih podiplomskih aktivne vloge stroke ne bo in usmeriti se moramo v tesnejše znanj in veščin ter posodo- optimalnih rešitev v zdrav- in spoštljivo medsebojno povezo- biti vsebine specializacij. stvu. Njihovo delovanje naj bo v okviru zdravniških organiza-

Revija ISIS Zbornic2a1December 2016 • Skupaj z Ministrstvom za kljub trenutnim ideološkim • Pravno svetovanje član- zdravje (MZ) vzpostaviti predsodkom pričakovati večjo stvu na področju zasebnega nov sistem specializacij, ki vlogo zasebnega zdravstva. in civilnega prava, pri javno- bo zagotavljal strokovno, • Odločno bomo vztrajali pri pravnih vprašanjih, kakor tudi epidemiološko in demografsko finančno svetovanje. preskrbljenost Slovenije z pravnem redu EU glede zdravniki ustreznih specialno- izenačenih pogojev dela • Svet za kakovost in var- sti. Izbirni postopki bodo zasebnih oblik dela z javnimi nost je pripravljen in čaka na poenostavljeni. zavodi, tudi za ceno sporov odločitev MZ glede pooblastila pred evropskimi arbitri. in vodenja klinične kakovosti4. Pozornost do naših starejših • Povečati je treba število skupaj z razširjenimi strokov- kolegic in kolegov: Prilagodili zasebnih oblik zdravniškega nimi kolegiji (RSK) in strokov- bomo licenčne obveznosti pri dela zlasti v osnovnem zdrav- nimi združenji SZD. upokojenih zdravnikih, bistveno stvu in specialistični ambulan- sofinancirali njihovo udeležbo na tni dejavnosti. • Najvišja strokovna telesa v plačljivih izobraževanjih, starejše • Slovenija nujno potrebuje Sloveniji (RSK) kot neodvi- kolege bomo vključevali v vse nekaj zasebnih bolnišnic. sni organi sodijo v Domus strukture ZZS in jim omogočili • Zasebno zdravstvo in javni Medica, katerim bodo s strani aktivno delo. Navsezadnje so z zavodi se dopolnjujejo v ZZS/SZD zagotovljeni opti- vidika udeležbe na volitvah izvajanju javne zdravstvene malni pogoji dela ter pravna in najbolj aktivna skupina. Dom dejavnosti. ekonomska podpora. starejših zdravnikov v osrednji 7. Zobozdravniška zbornica ali Sloveniji je realna možnost in avtonomija: V času mandata se • Pomoč zdravnikom v začetne razprave so dokazale nisem srečeval z zahtevami po stiski in skrbstveni sklad: naklonjenost temu projektu. samostojni zobozdravniški zborni- Štipendiranje preko 30 otrok Našim starejšim kolegom smo ci. O podpredsedniku ZZS bodo naših kolegov poteka nemote- dolžni izkazovati spoštovanje tudi tudi tokrat odločali poslanci no, zdravnikom, ki se znajdejo s prednostno obravnavo v primeru zobozdravniki. Končno odločitev o v stiski, bomo morali posveča- zdravstvenih težav. morebitni popolni samostojnosti ti več pozornosti. Glede na bodo sprejeli zobozdravniki sami finančno stanje bomo povečali5. Bolnišnice in specialistično in zdravniki kot prepričljiva sredstva za te oblike pomoči. zdravstvo: To je najtežji segment večina v zbornici bomo njihovo zdravstva tako po organizacijski odločitev spoštovali. • Višina članarine ZZS: kakor finančni plati. Skladno s 8. Zdravniška zbornica, Domus Finančno stanje omogoča strategijo KZO naj bolnišnice Medica in zdravniške organi- znižanje, poslanci so o tem že postanejo poslovno samostojne in zacije: Zgradba kot okvir skup- razpravljali. Ali novi portfelji neodvisne od MZ, tako z vidika nega domovanja zdravniških orga- ali znižanje članarine ali oboje, upravljanja kot kadrovanja. nizacij je postavljena in omogoča bodo prve teme novosklicane Dejavnost naj opravljajo tudi na optimalne pogoje za strokovno, skupščine. trgu, s centri odličnosti naj konku- kulturno, družabno in organizacij- rirajo v prostoru EU. Izstop iz sko podporo slovenskemu zdrav- • Negovalni dom za ostarele sistema plač javnih uslužbencev je niku in zobozdravniku. Proces vse kolege v središču Sloveni- predpogoj sodobnega upravljanja tesnejšega povezovanja z opredeli- je: Opravljene so začetne bolnišnic. Ne glede na trenutno tvijo pristojnosti poteka v Koordi- razprave in idejne zasnove. nestrinjanje vlade, bo do tega naciji zdravniških organizacij in Projekt smo sposobni uresni- prišlo pod prisilo EU, ki zahteva ga podpira 85 % poslancev ZZS. čiti ob najširšem soglasju reformo zdravstva v Sloveniji. Enotnost in usklajeno delovanje slovenskih zdravnikov in vseh Bolnišnični zdravniki so najšte- zdravniških organizacij v današ­ zdravniških organizacij. vilčnejša skupina; na njihovem njih razmerah postaja nujnost. prispevku v veliki meri temelji • Pravna zaščita zdravnikov Želim si, da bi se razmere v naša zbornica oz. njeno upravlja- je s pravilnikom vzorno ureje- zdravstvu kar najhitreje uredile. Toda nje. na in v vse večji meri poteka s hkrati vem, da se bo stanje normaliza- sindikatom Fides. Omogoča cije slovenskega zdravstva vleklo še6. Zasebno zdravstvo je treba svetovalno dejavnost v primeru leta. Tisto, kar lahko v tem trenutku krepiti: Aktualna politika ni delovnopravnih sporov in obljubim, je vestno in korektno naklonjena zasebnim pobudam na odškodninskih zahtevkov. upravljanje institucije pri zastopanju področju zdravniškega dela. Glede interesov slovenskih zdravnikov. na javnofinančno stanje države je S spoštovanjem in lepimi pozdravi, Andrej Možina

Revija ISISZ22bornicaDecember 2016Iz dela zbornice Sodišče odločilo:Stališče Odbora za zobozdravstvo Dr. Gordanaglede vodenja čakalnih seznamov Kalan Živčec ni upravičena Spoštovani, te izvajalce je treba nujno dodati tudi do odpravnine Odbor za zobozdravstvo (OZB) splošne zobozdravnike.člane zbornice ponovno obvešča o Delovno in socialno sodišče vsvojem stališču, da je sistem ureditve Tudi iz dokumenta Razširjenega Ljubljani je zavrnilo zahtevek nekda-vodenja čakalnih seznamov neustre- strokovnega kolegija o strokovnih nje predsednice ZZS dr. Gordanezen, saj od splošnih (izbranih) zobo- kriterijih za razvrščanje zobozdrav- Kalan Živčec, dr. med., po izplačiluzdravnikov, torej izvajalcev osnovne stvenih storitev v posamezne stopnje odpravnine v višini 50.664,52 EUR (szdravstvene dejavnosti, zahteva nujnosti izhaja, da se za konservativ- pripadki), ki jo je terjala od zdravni-vodenje čakalnih seznamov, čeprav to no zobozdravstvo čakalnih seznamov ške zbornice. Sodišče je pritrdiloiz strokovnih razlogov ni izvedljivo. praviloma ne vodi. stališču zbornice, da je zahtevekZato OZB od Ministrstva za zdravje neutemeljen, saj izhaja iz pogodbe ozahteva, da se dopolni sporni 15. člen Iz navedenih razlogov OZB ne zaposlitvi, ki jo je nekdanja predsed-Zakona o pacientovih pravicah, ki iz podpira stališč DENS-a, ki je na nica podpisala s sebi podrejeno osebo,kroga zavezancev za vodenja čakalnih dogovarjanjih z Zdravstvenim inšpek- to je podpredsednico zbornice Sabinoseznamov za preglede izključuje zgolj toratom RS naročilno knjigo še bolj Markoli, dr. dent. med. Odločitevdružinske zdravnike in pediatre. Med približal čakalnim seznamom, čemur sodišča še ni pravnomočna. OZB najbolj odločno nasprotuje. Na podlagi razsodbe je nekdanja Odbor za zobozdravstvo ZZS predsednica dolžna zbornici plačati 2.164,28 EUR pravdnih stroškov.Izobraževanje o uporabi medicinskekonoplje in kanabinoidov pripaliativni oskrbi pacientov V četrtek, 10. 11. 2016, je v prostorih Domus Medica potekal prvi modul šolanja o uporabi medicinskekonoplje in kanabinoidov pri paliativni oskrbi bolnikov. Izobraževanja se je udeležilo 120 slovenskihzdravnikov, ki so se podrobneje seznanili o pomenu in vlogi medicinske konoplje, načinu in izvedbi po-stopkov pri zdravljenju in vrsti bolezni ter simptomov, ki bi se jih v praksi lahko lotili z njeno uporabo. Pri organizaciji izobraževanja so združili močiZdravniška zbornica Slovenije, Nacionalni inštitut zavarovanje zdravja in Onkološki inštitut Ljubljana. Delšolanja je bil zaradi velikega interesa javnosti name-njen tudi novinarjem, ki so se ob izvajanju prvegamodula udeležili tiskovne konference. Na dogodku, kiga je povezovala prim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., sosodelovali domači in tuji strokovnjaki, ki so na kratkopovzeli vsebino svojih predavanj: asist. Milan Krek,dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje, prof. dr.Gorazd Drevenšek, dr. Ilya Reznik, Izrael, dr. LumirHanuš, doc. dr. Tanja Bagar. Podrobnejše informacije o vsebini izobraževanjaso vam na voljo v obliki zbornika, ki je dostopen naspletni strani: http://www.domusmedica.si Naslednje šolanje bo predvidoma spomladi 2017.Namenjeno bo predvsem izobraževanju o uporabimedicinske konoplje in njenih derivatov pri zdravlje-nju nevroloških obolenj.

Revija ISISZbornic2a3December 2016

Revija ISISZ24bornicaDecember 2016 Volilni zbori pozivamo vse neposredne in šnega dogovora za pogodbeno leto glavne mentorje, da skrbno in 2017 na pogajalske partnerje naslovila V torek, 15. 11., in sredo, 16. 11. sproti potrjujete posege, ki so jih v poziv, naj se pri določitvi obsega2016, sta v Ljubljani in Mariboru E-list vpisali vaši specializanti. Obve- programov (storitev), ki bodo v letupotekala volilna zbora, na katerih so stilo o tem, da morate poseg potrditi, 2017 financirani iz zdravstvene blagaj-se navzočim predstavili naslednji prejmete po elektronski pošti. Za ne, dosledno držijo predpisov skandidati za predsednika Zdravniške dostop do aplikacije E-list potrebujete področja obveznega zdravstvenegazbornice Slovenije: geslo za »vstop v mojo zbornico«, ki ga zavarovanja. Neupoštevanje teh prejmete, če pišete na: milan.kokalj@ predpisov je namreč privedlo do –– Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, zzs-mcs.si. Pomoč ali dodatne infor- nedopustno dolgih čakalnih dob, saj dr. med. macije: [email protected] se je obseg financiranih programov (storitev) ves čas prilagajal nezado- –– Miro Lasbaher, dr. med. Poziv stnemu obsegu razpoložljivih sredstev –– Prim. dr. Gordana Kalan Zdravniške v zdravstveni blagajni. zbornice za Za skrajšanje čakalnih dob so Živčec, dr. med. razširitev potrebna dodatna sredstva v –– Boštjan Kersnič, dr. med. obsega storitev, zdravstveni blagajni, predpisani –– Prim. Andrej Možina, dr. med. ki bodo v letu mehanizem za njihovo zagotovi- Vsi kandidati so do 17. 11. 2016 2017 tev pa je razširitev dogovorjene-vložili svoje kandidature. financirane iz ga obsega programov v splo-Volitve, ki se bodo opravile z glasova- zdravstvene šnem dogovoru, čemur moranjem po pošti, bodo potekale blagajne slediti ustrezen dvig prispevne13. decembra 2016. stopnje.  Hvala za vaš glas. Zdravniška zbornica je pred  S tem pozivom zbornica izvršuje začetkom pogajanj za sprejem Splo- Deklaracijo za izhod javnega zdrav- E-list: poziv stva v RS iz krize, ki jo je skupščina mentorjem zbornice sprejela na izredni seji dne 22. 9. 2016. Celotno besedilo poziva je E-list zdravnika specializanta bilo objavljeno v 407. tedenskemomogoča vpisovanje evidenc o opra- biltenu ZZS.vljenem usposabljanju. Od specializan-tov se zahteva, da opravljene posege/ Peter Renčel, univ. dipl. prav.obravnave vnašajo sproti. Posebej BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT ZDRAVNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJEVljudno vas vabim na tradicionalni božično-novoletni koncert Zdravniške zbornice Slovenije in Zdravniškega orkestra Camerata medica ter na svečano podelitev odličij Zdravniške zbornice Slovenije v četrtek, 15. decembra 2016, ob 18. uri v Modri dvorani Domus Medica, Dunajska c. 162, Ljubljana. Prim. Andrej Možina, dr. med. Predsednik Svojo udeležbo sporočite na e-naslov: [email protected] ali na tel.: 01 30 72 155.

Revija ISIS Aktualn2o5December 2016Kaj imata skupnega stavka inskupinsko naročanje?Ob 5. obletnici spletne zdravniške skupnosti Medikont in 14. plačo v 43. plačilnem razredu na leto. Izračunajte sami, kaj vse biKrištof Zevnik, dr. dent. med., Zobozdravstvena lahko naredili s tem denarjem.ordinacija Zevnik, Ig In kje se vse skupaj začne? Preden začnem, sem vam dolžen Končna cena pri dobavitelju Nalijmo si čistega vina. Vse, kar serazkritje. Sem zobozdravnik zasebnik prodaja v medicini, je podvrženos sklenjeno pogodbo z zavarovalnico 6x velikim dobičkom. Za svetovne proi-za izvajanje zobozdravstvenih storitev. zvajalce medicinski izdelkov in naprav 0,5x je Slovenija v njihovem globalnem Za svoje delo ne prejemam nobe- svetu ekonomije statistična napaka.nega plačila s strani Medikonta ali/in Končna cena Cena pri Dejansko smo premajhni, da biproizvajalcev, dobaviteljev ali katere- na Medikontu proizvajalcu proizvajalci iskali druge poti komuni-koli tretje osebe/podjetja, ki so s ciranja s končnimi uporabniki. To sosvojimi izdelki prisotni na spletnih Zgornja slika prikazuje razmerje idealni pogoji za ekskluzivne dobavite-straneh Medikonta ali kjerkoli drugje. marže (večinoma gre za 3- do 6-krat­nik) lje na majhnem in omejenem podro- slovenskega dobavitelja v primerjavi s čju, kot je Slovenija. Zaradi geograf- Pred petimi leti sem ustanovil ceno proizvajalca in enak izdelek, ki ga skih, jezikovnih in cehovskih omejitevMedikont (www.medikont.si) – sple- zdravnik naroči v skupinskem naročilu torej Slovenija, po klasičnem vzorcutno zdravniško skupnost, kjer zdrav- preko spletne platforme z upoštevanimi trgovanja, potrebuje dobavitelja.niki naročamo izdelke za naše delo stroški logistike.neposredno pri proizvajalcu s pomo- Dejstva so s pridom uveljavilečjo združevanja posameznih naročil. Razlika v dobičku dobavitelja je ekonomsko-politične mreže v bivši ogromna. Jugi. Te mreže so se delno ohranileZačnimo pri koncu ... tudi v samostojni Sloveniji. Centralno- Pa malo ekstrapolirajmo številke v planski sistem organiziranja države je V vseh teh letih zdravniške trgo- ekstreme s predpostavko, da bi vsi pripomogel, da so zdravniško delovalne skupnosti imam priložnost zdravniki naročali konkretni izdelek omejili na obravnavo pacientov. Za vsevpogleda v cene proizvajalcev. Torej v (zobni vsadek) neposredno od proi- ostalo bomo poskrbeli Mi (ekonom-začetne cene, s katerimi razpolaga zvajalca. sko-politične mreže). Sistem. Poslova-slovenski dobavitelj. Razlike do nje, trgovanje je bilo domena Drugih.končnih cen so naravnost ogromne. Spodnja tabela pove veliko. Omejitev delovanja zdravnika na Prikazuje, kako bi lahko z razliko med izključno zdravniško delo je v Sistemu Posplošeno lahko mirno trdim, da maržami za konkretni izdelek (zobni v enaki meri prisotna še danes. Zdrav-je denarja za pošteno plačilo (35–90 vsadek) zaposlili 100 zdravnikov s 13. nik zdravi, Drugi poslujejo. Država paevrov) zdravniškega dela v sedanjem poskrbi, da so zakoni (ne)napisani, kotzdravstvenem sistemu dovolj. želijo Drugi. Sistem deluje. V dokaz vam predstavim primerja- Povprečna cena zobnega vsadka s suprastrukturami v 310 EURvo končne cene enega izmed proizva- Slovenijijalcev zobnih vsadkov, s katerimsodelujemo na Medikontu. Proizvaja- Število vstavljenih vsadkov letno 20.000lec je eden izmed večjih v EU s proi-zvodnjo približno 300.000 vsadkov Razlika med končno ceno Medikonta in slovenskega 4.000.000 EURletno. Za primerjavo: slovenski trg dobavitelja (4 milijone evrov)vgradi približno 20.000 vsadkov letno. Letni strošek zdravnika v 43. razredu z vsemi stroški 39.956 EUR Na sliki je grafično modro prikaza- (neto 1450 EUR) + 13. in 14. plača (kar so le pobožnena končna cena na Medikontu, zeleno želje vsakega)pa končna cena enakega izdelka zenakimi specifikacijami in lastnostmi Hipotetični izračun 100 na novo zaposlenih zdravnikov 3.995.600pri slovenskem dobavitelju. v 43. plačilnem razredu s 13. in 14. plačo na leto (skoraj 4 milijone evrov)

Revija ISIS2A6ktualnoDecember 2016 Zgodila pa sta se nepričakovana 5. da nobeden v tem Sistemu ne vodijo pri delu, vzpostavijo dobavnedogodka: internet in Evropska unija. more vrednotiti svojega dela na in logistične sodobne poti. Razliko vGeografskih omejitev ni več. Sodobna podlagi preverjenih uspehov in dobičku pa namenijo za izboljšanjelogistika zmore več, kot si je kdorkoli lastnega truda. Ampak največ, kar storitev in pošteno plačilo.kadarkoli domišljal. lahko storijo, je grožnja s stavka- mi in dogovarjanje za spremembe Kaj pa zdravniki, ki te možnosti Jezikovnih preprek ni več. Če ne v okviru združevalne tvorbe – sin- nimajo?drugače, za to poskrbi Google. Ceho- dikata Fides, pa morda še kakšne-vske omejitve je ukinil vstop v EU. ga združenja; Nekaj majhnih korakov in predlo-Pretok storitev in ljudi je osnovni gov. Morda pa jih bo uresničil novipostulat evropske združbe držav. 6. da so nekateri upravičeno izstopili iz predsednik ZZS. »javnega« zdravstva zaradi nedelo- 1. Uvedite e-volitve v ZZS! Ste vedeli, da lahko pacient z vanja zdrave konkurence, resnične- 2. Spremenite statut zbornice inračunom iz sosednjih EU-držav ga zavarovalništva in prostega trga,kadarkoli zahteva povračilo storitev, pa se posamezniki izmed njih omogočite konstituiranje odborovki so pravica iz naslova zdravstvenega udinjajo postulatom podivjanega in funkcije predsednika samo zzavarovanja? To pomeni, da slovenski kapitalizma in tako še dodatno izvoljenimi poslanci v ZZS.zdravnik dela tudi za kolega v sosednji izničujejo vlogo zdravnika v družbi; 3. Vse ostalo bo naredila konkurencadržavi, ki je ravnokar izdal račun idej.pacientu, ki (ne) čaka na slovenskem 7. da si velika večina od nas želičakalnem seznamu. samo pošteno plačilo za pošteno In nasvet za navadnega zdravnika, delo. Kar pomeni 35–90 evrov nekje tam daleč v ambulanti zdrav­- Kot vidite, omejitev za sodelova- bruto na uro v Sloveniji. Če ne stvenega doma ali bolnišnice:nje, dogovarjanje, trgovanje, dobavo verjamete v tak znesek na uro, karni več. Omejitve so samo še v sloven- naročite rokodelca v vaš 30-letno 1. Ko boš za svojo storitev znalskih centralno-planskih togih, zasta- hipotekarno/kreditno pogojeni izračunati, koliko prejme tvojrelih zakonih, ki ne upoštevajo proste- dom. In primerjajte; delodajalec denarja, kakšni soga pretoka storitev in ljudi. Omejitve obratovalni stroški in kolikšno jeso v Sistemu. 8. da bi lahko našteval in našteval ... tvoje plačilo, boš na pravi poti. Nato plačilo primerjaj s tvojimZakaj je opis In medtem ko … znancem obrtnikom.trenutnega stanjasploh pomemben za 1. se vi ukvarjate z razsutim sistemom, 2. Če si nezadovoljen, se udeležizdravnika? 2. dežurate do onemoglosti, e-volitev po predlaganem modelu. 3. otroke vidite samo po nekaj 10Ker je zgoraj opisano stanje Moj CV: Sem Krištof Zevnik. Vserazlog: minut dnevno, ostalo tako in tako ni pomembno. 4. mahate v slovo kolegom na begu Nisem od nikogar.1. da ima zdravnik družinske medi- cine 70 pacientov na dan, zasluži iz države, Viri: Vse povsod so. neto 10 evrov na uro in dežura 5. plačujete evropske kolege za Razkritje: Krištof Zevnik ne 2-krat na teden. Ko pride domov, prejema nobenih donacij, sponzorskih pa računa, ali se mu bo izšel kredit izvajanje storitev, za katere v sredstev, ne kakršnekoli druge oblike za stanovanje, položnice ...; Sloveniji sami ne dobite plačila, podpore z namenom promoviranja in 6. se pogajate za 2 ali 3 evre povišice uvrščanja izdelkov, objavljenih na2. za prosjačenje za dovoljenja izven v novem plačnem razredu, med- spletnih straneh Medikonta. svojega »delovnega okolja«, tem ko nekaj dobaviteljev kuje Krištof Zevnik tudi ni sponzoriran karkoli to že pomeni v centralno- vsako leto več 100-milijonske ali kakorkoli drugače financiran s -planskem žargonu; dobičke, strani prodajalcev, ki zastopajo in 7. bi tu še sami dodali kakšno točko … prodajajo izdelke, ki so tudi objavljeni3. da mladi kolegi ne dobijo službe na spletnih straneh Medikonta. na podlagi praktičnega znanja. … gre karavana dalje. Do kam? Razkritje v zgornjem odstavku Tega praktičnega znanja pa si niti velja tudi za zdravnike – specifikator- ne morejo pridobiti, ker v Sistemu Do preobrata v Sistemu se lahko je, ki so zaradi objektivnosti in politi- nikoli nisi dovolj dober za tistega, pride samo z združevanjem zdravni- ke delovanja Medikonta anonimni. ki je na vrhu; kov in izražanjem njihovih resničnih Medikont oblikuje končno ceno, v problemov. katero so vključeni stroški vzdrževanja4. da nobeden v tem Sistemu ni in programiranja spletne platforme in plačan zaradi svojega kakovostne- Sistem, v katerem delujemo, je logistični stroški dobave izdelkov do ga dela, niti ne napreduje zaradi treba spreminjati najprej pri sebi, posameznega zdravnika ali/in ustanove. svojega dobrega dela; zbornici in nato naprej. Medikont je dokaz, da lahko zdravniki, s pomočjo konkurence, združevanja in moralnih načel, ki nas

Revija ISIS Iz Evrop2e7December 2016Nov laboratorij za peritonealno dializoPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana dializni tekočini, tako da pride do po- škodbe peritoneja. Ta tip dialize se [email protected] Avstriji uporablja pri približno 5000 pacientih. Z odprtjem laboratorija C. Dopplerja se opredeljevalo, kateri pacient naj bi bil»Molekularno raziskovanje stresa med najbolj primeren za določeno vrsto Vir: Österreichische Ärztezeitung št.peritonealno dializo« na Medicinski dialize, po drugi strani pa naj bi tu 13/14, 15. julij 2016univerzi Dunaj naj bi se izboljšala raziskali, zakaj se pri pacientu (včasih) neperitonealna dializa. Po eni strani naj bi spodbudijo varovalni mehanizmi protiZDA: nedovoljena zdravljenjaz matičnimi celicamiPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Minnesoti) in njegovi sodelavci so pregle- dali svetovni splet. Rezultati naj bi [email protected] temelj za nadaljnje raziskave, med drugim kot pomoč uporabnikom. Zdravljenje z V ZDA deluje najmanj 351 podjetij, ki kot nadomestek v kozmetične namene. Pri matičnimi celicami se največ ponuja vv 570 klinikah prodajajo nedovoljene približno dveh tretjinah gre za maščobne zveznih državah Kalifornija, Florida interapije z matičnimi celicami neposredno matične celice, približno polovica teh Teksas.pacientom. Tovrstne obravnave se uporab- podjetij pa ponuja tudi matične celice izljajo pretežno pri mišičnih, kostnih in srčnih kostnega mozga. Samo eno podjetje trži Vir: Österreichische Ärztezeitung št.obolenjih ter pri problemih z imunskim embrionalne matične celice. Soavtor te 13/14, 15. julij 2016sistemom, poškodbah hrbtenjače, pa tudi raziskave, bioetik Leigh Turner (Univerza vZdravniki po izbiri: NepogrešljivasestavinaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Pooblaščenec za zdravstvo pri SPÖ Leta 2006 je v Avstriji delovalo Vir: Österreichische Ärztezeitung št.(Socialdemokratska stranka Avstrije) približno 7000 zdravnikov po izbiri, letos 15/16, 15. avgust 2016predlaga, naj bi se odpravilo vračilo jih je pa že 10.350. Zdravnikov po izbiristroškov pacientom, ki se zdravijo pri je vse več, zavarovalniških zdravnikov pa Opomba: Če se prav spomnim izsvojem zdravniku po izbiri (ne pa pri je vse manj. Medtem ko je bilo leta 2006 prejšnjih poročil, se v Avstriji pacientiuradnem zdravniku zavarovalnice, op. kar 4100 splošnih zdravnikov z zavaro- raje odločijo za zdravnika po izbiripis.). S tem je sprožil ognjevito razpravo, valniškimi pogodbami, jih je letos le še (Wahlarzt) zaradi krajših čakalnih vrst,požel pa obsežno odklanjanje, še posebej 3880. bolj individualne obravnave ter manjpri zdravniški zbornici ÖÄK. omejitev (ker niso vezani na pogoje Dr. Arthur Wechselberger, predsednik zavarovalnic). S tako privarčevanim denarjem bi ÖÄK, meni, da sedanji avstrijski zavaro-zavarovalnice lahko nastavile več svojih valniški sistem za zdravnike preprosto nizdravnikov. več privlačen, zato se raje odločajo za delo kot zdravnik po izbiri.

Revija ISIS2M8ladi zdravnikiDecember 2016Evropska izmenjava specializantovginekologije in porodništva v TorinuLuka Roškar, dr. med., SB Murska [email protected] V tretjem tednu letošnjega maja smo se se lahko specializanti pohvalijo s precej več Maja 2017 bo potekaloštirje specializanti ginekologije in porodništva, opravljenimi tovrstnimi posegi. srečanje evropskihki smo bili izbrani s strani sekcije specializan- specializantovtov ginekologije in porodništva Slovenije Popoldanski čas smo izrabili za odkrivanja ginekologije in(SATOG), udeležili vsakoletne evropske izme- mestnih znamenitosti in lepot Torina. Ob porodništva v Sloveniji.njave specializantov ginekologije in porodni- kulinaričnih dobrotah pa smo ob večerih Udeleženci bodo prve trištva v italijanskem Torinu. Izmenjava je pote- izmenjevali mnenja s specializanti iz ostalih dni razporejeni po vsehkala pod okriljem ENTOG (European Network evropskih držav. Ugotavljali smo, da se tako slovenskih porodnišnicah.of Trainees in Obstetrics and Gynaecology) in trajanje kot program specializacij po Evropi še Ob koncu izmenjave boorganizacije EBCOG (European Board and vedno zelo razlikujeta: od 3 let, ki jih morajo sledil kongres v Ljubljani.College of Obstetrics and Gynaecology), ki je od odkrožiti v Ukrajini, pa do 7 let v skandina-19. do 21. maja 2016 v Torinu organizirala tudi vskih državah.kongres. Ob koncu izmenjave je sledil sestanek ter Zbralo se nas je blizu štirideset specializan- izvolitev novih članov vodstva ENTOG-a, saj sotov iz sedemnajstih evropskih držav. Italijanski od prejšnjega sestanka nekateri že postalikolegi so nas v času izmenjave prijazno gostili specialisti. Slovenci smo tudi tokrat uspešnokar na svojih domovih. V času štiridnevne kandidirali in dobili predstavnika v izvršnemizmenjave nam je bil omogočen vpogled v odboru ENTOG-a. To je postal Jure Klanjšček,vsakodnevne aktivnosti, ki potekajo v univerzi- ki je na tem mestu zamenjal Žiga Jana. Po-tetni bolnišnici St. Anna v Torinu. Navdušile so memben del sestanka je bil namenjen tudinas povsem nove operacijske dvorane, v kate- evropskemu poenotenju specializacije iz gine-rih smo lahko spremljali širok spekter gineko- kologije in porodništva.loških operacij ter operacij dojk. Ogledali smosi tudi porodnišnico ter simulacijski center. Ob koncu izmenjave smo se v SlovenijoItalijanski kolegi imajo podoben čas trajanja vračali z lepimi spomini ter elanom za organi-specializacije, kot je pri nas, ker pa je pri njih zacijo naslednje ENTOG-izmenjave, ki bodelež carskih rezov precej višji od slovenskega, maja 2017, po trinajstih letih, ponovno v Sloveniji.Mladi predstavniki Slovenije na kongresu EBCOG. Slovenski specializanti skupaj s predstavnicama iz Španije.

Revija ISISMladi zdravn2ik9iDecember 2016

Revija ISIS3F0orumDecember 2016Obnovljeni Kodeks zdravniškeetikePrim. prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., Šenčur Iz obnovljenega Kodeksa zdravniške etike, vstopu zdravilstva v medicino. Skupina našihobjavljenega v letošnji novembrski izdaji revije eminentnih zdravnikov, akademikov, je njegovoIsis, je možno razumeti, da bo v prihodnje misel nadaljevala, ko je nedavno v reviji Isispredpisovanje zdravilskih pripravkov ali metod objavila obsežen, odlično argumentiran poziv (studi v rokah zdravnikov. Češ: »tudi placebo spoštljivim poklonom akademiku prof. M.učinkuje«. Res je. Kot placebo. Kajti noben Horvatu), da homeopatije ne uvrstimo medzdravilski pripravek ali metoda ne presega dovoljene dejavnosti zdravnikov. Nisem zaznal,učinka placeba. Sicer bi postal medicinski da bi se kateri izmed njih kasneje ogradil od tegapripravek ali metoda. Tega so se verjetno zaveda- članka. Mislim, da je treba pozivom akademikovli oblikovalci Kodeksa zdravniške etike, ki dopu- pač slediti.ščajo predpis zdravilskega pripravka ali uporabozdravilske metode (= placeba) le ob sočasnem Kodeks zdravniške etike je verjetno name-predpisu z medicinsko znanostjo skladnem njen predvsem (izključno?) uvozu homeopatije vpostopku (> placebu). Zakaj so se snovalci slovensko zdravstvo. Izraz »dopolnilni postopki«Kodeksa zdravniške etike odločili umestiti pa se lahko razume ozko ali zelo široko. Kotzdravilstvo v medicino, je ostalo nepojasnjeno. lahko različno pojmujemo izraz »ugovor vesti«.Razlaga, ki jo ponujajo v sočasnem uvodniku, ne Ali so zdravniki, ki opravijo splav, »nevestni«?prepriča. In so nosečnice, ki opravijo splav, »nevestne«? Morda snovalci Kodeksa zdravniške etike ne V Kodeksu zdravniške etike, verjetno zaradi mislijo tako. V to pa nosečnice žal prepričujestiske s prostorom, ni pojasnjeno, kako naj bi marsikaj, na primer neokusne molitvene skupi-zdravniki priporočali tovrstno zdravljenje. ne, ki jih pričakajo na za njih nedvomno težkiUgibajmo. Kot placebo – torej kot lažno zdravilo poti v porodnišnico. V nedavni oddaji Tarča naali metodo – za 30 ali več evrov za posamezno RTV SLO1 je znana slovenska »oblikovalka«terapijo? Dvomim, saj tega njihovi bolniki ne javnega mnenja mirno izjavila, da bi prepovedalabodo prav pogosto sprejeli. Zastonj? No, verjetno splav tudi v primeru posilstva. Seveda – saj grene. Homeopatijo na recept? Druga možnost je, lahko tudi tak splav v kategorijo »načrtovanjeda bodo zdravniki pripravek ali metodo ponudili družine«. Tudi, če je posiljevalec Fritzl? Zakaj sekot pravo zdravilno učinkovino (> placebo). To ZZS ni opredelila do te odmevne oddaje? Sovra-bi bilo z medicinsko etiko ali pač s splošnim štvo do drugače mislečih se kaj hitro in nevarnodojemanjem poštenja v popolnem nasprotju. stopnjuje. Ali si želimo strelskih pohodov – poMorda pa nekateri zdravniki verjamejo v učinko- izolskem vzorcu – tudi na porodničarje?vanje posameznih zdravilskih pripravkov alimetod, ki naj bi presegale učinke placeba? To bi Vprašanje evtanazije je izjemno zapleteno inbilo močno skregano z medicinsko znanostjo in zato brez enostavnih odgovorov. Moje laičnobi zbujalo upravičen sum v strokovno integriteto mnenje »človeka s ceste« je, da dialoga z nekate-teh zdravnikov. Verjemite, da bi izbranega rimi nedvomno uglednimi sogovorniki, ki evta-zdravnika, ki bi mi ponudil homeopatski pripra- nazijo podpirajo, že iz spoštovanja do drugačevek za »dopolnilno« zdravljenje prehlada ali pa mislečih, ne smemo absolutno prekiniti. In jih,hipertenzije, po hitrem postopku zamenjal za prosim, ne imenovati »filozofi in modrijani vsehdrugega. Ali ne bi vsi zdravniki tako ukrepali? Ali vrst«.naj bodo homeopatija ter druge zdravilskemetode ali pripravki namenjeni le neukim? Vrnil se bom na zdravilstvo, ki ga bolje poznam. Gre za stranske učinke zdravilskih K pričujočemu pisanju me je spodbudil pripravkov ali metod, ki so tudi znatni. Lahkospomin na našega spoštovanega učitelja, akade- pomembno poslabšajo zdravje ali celo ogrozijomika prof. dr. M. Horvata, ki se je vseskozi upiral življenje bolnikov, ki so izpostavljeni tem pri- pravkom ali metodam. Ali bodo zdravniki, ki

Revija ISIS Foru3m1December 2016bodo »zdravili« z zdravilskimi pri- bom – lažnim zdravilom ali posegom, izrazil želje, da bi homeopatijo vklju-pravki ali metodami, svoje bolnike ter tudi z njegovimi potencialnimi čili v medicino. V letih po omenjenemzares »polno poučili« o možnosti in stranskimi učinki. dogodku ni homeopatija napredovalavrsti stranskih učinkov (zahteva niti za milimeter, a se je odnos se-Kodeksa zdravniške etike)? Morda Naj zaključim z omembo posveta gmenta vodilnega zdravništva docelo zahtevali podpis obveščenega o homeopatiji, ki se je zgodil pred homeopatije ali drugih vej zdravilstvapristanka? Verjetno bi bilo prav tako. dobrim desetletjem. Na posvetu, ki ga diametralno spremenil. Menim, da seVsekakor pa naj vpleteni zdravniki je organiziralo Združenje pnevmolo- je ZZS s privolitvijo vstopa zdravilstvavpišejo v zdravstvene kartone ali gov Slovenije, so sodelovali akademik v slovensko zdravstvo vpisala vdrugo dokumentacijo, s katero zdra- prof. dr. J. Trontelj, tedanji minister neslavno zgodovino slovenske medici-vilsko metodo ali pripravkom so svoje za zdravstvo prim. dr. M. Jereb, ne. Žal zaradi obveznega članstva vbolnike zdravili ter da so bili ti bolniki psihiater doc. dr. S. Ziherl ter pulmo- ZZS tudi v mojem imenu.obveščeni, da so zdravljeni s place- log prof. dr. J. Šorli. Nihče izmed njih ali drugih udeležencev posveta niKomunikacija družinskega zdravnikas specialisti na sekundarni interciarni ravniAndreja Krt Lah, dr. med., ZD Tržič bi se preko neke strukturirane konti- nuirane komunikacije učila in [email protected] mirala, da bi bolj ustrezno napotovala paciente. Družinski zdravniki komunicira- Ob redkih osebnih stikih, ki jihmo s specialisti na sekundarni ravni imamo družinski zdravniki s speciali- V komunikaciji družinskegav največ primerih preko bolj ali manj sti, ko spremljamo življenjsko ogrože- zdravnika s specialisti na sekundarniskrbno izpisane napotnice (odvisno nega pacienta na urgentni oddelek, se in terciarni ravni bi si želela nasled­od števila čakajočih pacientov in včasih negoduje, zakaj smo ga pripe- nje:sočasnih intervencij), pacienti pa ljali ravno na njihov oddelek ali v 1. Ažurno in jasno objavo strokov-nam nazaj prinesejo bolj ali manj njihovo bolnišnico in da pacient nidobro izpisane in uporabne izvide ustrezno napoten. Vsaj na izobraževa- ne doktrine in smernic na(pogosto se izvid tudi založi pri njih so specialisti nekoliko bolj enem krovnem spletnem portalu.pacientu doma ali celo izgubi). prijazni in dostopni, tako da je komu- Po možnosti naj bo napisana vObčasno se najde v izvidu tudi nikacija bolj sproščena in dobrona- enotni obliki, jasno, enostavno,mnenje o neustreznem zdravljenju merna. pregledno, kratko in uporabno zaali napotitvi. vsakdanjo klinično prakso z Včasih se želim posvetovati z možnostjo pregleda še daljše in Preko pacientov občasno dobimo zdravnikom specialistom po telefonu. bolj poglobljene verzije. Lahko biše dodatne povratne informacije o Vse prevečkrat je to »telefonijada« na istem portalu objavili tudimnenju (bolj o razpoloženju) specia- brez konca in kraja, vežejo me na več najpogostejše pripombe, vpraša-listov o našem delu (običajno negativ- številk, svetujejo, naj pokličem drugo nja in odgovore, ki se porajajo obnem). S takimi (ne)upravičenimi številko. Včasih kličem tudi več dni uporabi smernice v kliničnikomentarji se ruši težko pridobljeno zapored, ker se pristojnega specialista praksi.zaupanje v terapevtskem odnosu težko dobi, pa še potem, ko ga končno 2. Možnost konzultacije s specia-družinski zdravnik – pacient. Laiki v dobim, pove, da se mu zelo mudi in da listom po telefonu vsak dan, vsajnadaljnjih pogovorih vse zdravstvene je možen le kratek posvet. nekaj vnaprej objavljenih ur, ko taravni obravnavajo skupaj in komenti- zdravnik nikamor ne hiti in mirajo kot »zdravstvo«, tako da je Le redko je možen posvet preko lahko zbrano odgovori na zasta-posredno to negativno javno mnenje e-pošte. vljena vprašanja. Pohvalila biza celotno zdravstvo. urejen sistem konzultacij na Pogrešam več in drugačne komu- Oddelku za bolezni ščitnice UKC v nikacije, ki bi mi olajšala delo, tako da

Revija ISIS3F2orumDecember 2016 Ljubljani ter 24-urno možnost empatična. Nikakor pa si ne želim, gnoza je bila ___, največja konzultacije z asist. mag. Matejo da bi me sredi dela v ambulanti »cvetka« je bila (npr. ženska, Lopuh na področju paliativne specialist v jezi neupravičeno napotena zaradi ascitesa, je medicine v gorenjski regiji. nadrl in zlil name ves svoj gnev rodila zdravo deklico). Neu-3. Možnost konzultacije preko tistega dne, kot imajo izkušnje strezno napoteni pacienti so e-pošte, večinoma bi bil spreje- nekateri kolegi. bili z naslednjo diagnozo ___, mljiv odgovor v roku 24 ur. 9. Domovi starejših so bolnišnice v prav bi bilo, da bi takšnega4. Možnost dogovora o sprejemu malem. Mogoče bi bilo bolj pacienta drugič napotili tja in pacienta v ustrezno bolnišnično racionalno in humano do pacien- tja.« obravnavo mimo (šablone) urgen- tov, da bi, namesto da jih vozimo z tnega oddelka (občasno se pacien- reševalnimi prevozi največ k Na koncu se lahko objavi te pošilja na urgentne oddelke specialistom internih in kirurških strokovno smernico za obrav- tudi zato, ker ni drugega vstopne- strok, le-ti občasno osebno prišli v navo najpogostejše bolezni, ga mesta v bolnišnico). dom starejših občanov, kot že zaradi katere se napotuje.5. Želela bi, da bi na napotnici imela ustaljeno prihaja psihiater. Lahko bi razpravljali tudi o med nujno in hitro napotitvijo še 10. Včasih sem delala v procesu težavah, ki so jih imeli pri možnost pregleda v roku epidemiološkega spremljanja, kjer obravnavi v specialistični 7–14 dni. je cilj, da se pravočasno pridobi ambulanti, in nekoliko prila-6. Pohvalila bi dobro prakso Onkolo- točen podatek, ki je podlaga za gojeno poročilo (poleg nam škega inštituta, ki napotnemu dobre in pravočasne ukrepe. napotovalcem) poslali tudi zdravniku vedno zelo ažurno Osnova za kakovosten podatek so vodstvu, odločevalcem v pošlje izvid po pošti, tako da smo bili poročevalci. Njihova strokov- zdravstvu ali objavili v reviji vedno seznanjeni s potekom nost se je izboljšala z jasnimi in Isis. zdravljenja. Po pošti dobivamo natančnimi navodili, natančnimi 11. Mogoče bi pri analitičnem pristo- tudi izvide psihiatra. Želela bi si, definicijami za pomemben poda- pu v specialističnih ambulantah da bi vedno dobila dvojnik tek, izboljšanjem dostopnosti ugotovili, da jim 20 odstotkov izvida o pregledu pacienta, ki upravljavcev sistema in komuni- zdravnikov napoti 80 odstotkov sem ga napotila (iz svoje, kolegove kacije, objavo telefonskih številk pacientov in bi lahko zanje pripra- ali dežurne ambulante), po pošti in e-pošte, strukturirano povratno vili dodatna izobraževanja in ali po e-pošti, saj le tako lahko informacijo in dobro odzivnostjo učenje veščin, razjasnitve dilem, dobim povratno informacijo, spre- na pripombe in sugestije poroče- pogovore in posvete. mljam zdravljenje svojih pacien- valcev. Sistem je dobro deloval in 12. Najbrž utopična možnost komuni- tov in kakovost svojega dela ter se morda bi se obneslo podobno tudi kacije je, da bi zdravniki na nekaj naučim. s pacienti in napotovalci. Cilj bi primarni ravni, tako kot študentje7. Želela bi, da bi me bolnišnica bil, da bi pravi pacient prišel na fakulteti, lahko ocenili zdravni- obvestila o tem, da je sprejela pravočasno na pravo mesto. ke specialiste, s katerimi sodeluje- mojega pacienta, lahko bi jim Specialistična ambulanta bi lahko mo, saj je sodelovanje z nekateri- povratno posredovala dokumenta- med drugim enkrat mesečno po mi zgledno, jih imamo »radi«, cijo s primarne ravni. e-pošti razposlala strukturirano njihovi izvidi so nam v veliko8. V primeru pripomb bi želela, da poročilo, ki bi se glasilo nekako pomoč. Včasih smo z obravnavami me zdravnik specialist pokliče in takole: pri specialistih nezadovoljni tudi mi pove, kar mu leži na duši, ter mi. da imam ob tem možnost povedati »V preteklem mesecu smo Prispevek sem napisala v (utopič- svojo plat oz. razloge. Nikakor se obravnavali v naši ambulanti nem) upanju, da bi bile ovire v komu- mi ne zdijo primerne pripombe 1000 pacientov, najpogostej- nikaciji v prihodnosti manjše. Še neposredno pacientu ali v izvidu, ša napotna diagnoza je bila najlepše bi bilo, da bi mi sporočili, da ki ga prebere pacient. Ob tem ___, hospitalizarali smo 100 sem v zmoti in da obstajajo načini seveda pričakujem, da bo komuni- pacientov, najpogostejša komunikacije, za katere še ne vem, kacija korektna, premišljena in odpustna diagnoza je bila ker sem slabo informirana (»skomu- ___. Najbolj zanimiva dia- nicirana«).

Revija ISIS Foru3m3December 2016Evtanazija ali paliativna medicinaDr. Robert Oravecz, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Ormož škodljive. Berem, kako se rak pozdravi že v enem dnevu z neko čudež[email protected] rastlino, dieto, razstrupljanjem, klistirjem, koloidnim srebrom ... Oče mi je nekoč pripovedoval o V domovih starejših občanov bo Ponekod se da zaslutiti, da gre zatem, da je njegov stari oče, star okoli nekdo lahko umrl le, če se mu to zgodi nekakšne finančne interese, večina80 let, prišel neko jutro iz svoje neopazno, ponoči ali brez znakov teh objav pa je povsem brez nekegakamrice, se usedel k mizi, ter z mir- predhodne vitalne iztirjenosti. Sicer jasnega namena. Ustvarja se nekanim glasom rekel: »Čuj ti mali, idi po pa je splošno znano, da v strahu pred »new age« filozofija, ideologija, ki jestarša, pa jima povej, da sem jaz klicanjem na odgovornost in zamero zrasla na smetišču svetovnega spleta,fertig.« Ko se je družina vrnila domov, svojcev medicinske sestre kličejo ki pa vendar ima vedno več in veččez kakšno uro, so našli dedka mrtve- urgenco, kadarkoli se kažejo znaki privržencev.ga in spokojnega sedeti na stolu. somatske dekompenzacije, ne glede na osnovno bolezen ali splošno stanje Nastal je »spletovno pogojen«, S podaljševanjem trajanja živ- stanovalca. Sestra, ki dela v enem od kritičen odnos do medicine, ki jeljenja smrt postaja vedno bolj po- domov, pripoveduje o tem, da je izrazito protimedikacijsko naravnan,stranski pojav. Ne umira se več na popolnoma onemogla, nepomična predvsem na področju psihiatrije.domu, v krogu družine. Umirajočega stanovalka po hudi možganski kapi, kinihče več ne drži za roke. Umiranje je ni kazala nobenih znakov višjih Direktorica doma ostarelih potoži,nekaj, kar zbuja strah, odpor in moti intelektualnih funkcij, utrpela srčni da imajo več težav s svojci kot svsakdanje življenje, našo narcisistično zastoj. Dežurna negovalka je nemudo- samimi stanovalci. Opažam, da se jezaverovanost v nedotakljivost, varnost ma obvestila dežurno sestro, ki je brez med negovalnim osebjem kar udoma-in nesmrtnost našega življenja in obotavljanja obvestila reševalno čil izraz »nekritičen svojec«. Ni jihživljenja naših bližnjih. Smrt ni več službo in začela z oživljanjem. Urgen- težko prepoznati, občasno se niti samnaraven del človeškega življenja, kot tna ekipa je le nadaljevala že začeto ne morem izogniti soočenju z njimi.je bila nekoč. oživljanje in je stanovalko živo dosta- To so posamezniki, ki so izredno vila v UKC. Tam je preživela teden dni zaverovani v svoje predstave o medici- Nihče več ne umre zaradi starosti ali na intenzivnem oddelku, kjer je bila ni, zdravilih, negi in pravicah bolni-»končne onemoglosti«, kot se je temu deležna popolne strokovne oskrbe, kov in njihovih svojcev. Velikokrat senekoč reklo. Smrt je postala posledica nato je bila vrnjena v domsko okolje. nakazuje pomanjkanje kritičnegadelovanja ali nedelovanja nekoga. Sedaj je še bolj neodzivna, kot je bila odnosa do realnosti ter empatije doBolnišnice so postale priročen prostor za prej. V takšnem stanju vegetira že več stanovalcev, kaj šele do osebja.umiranje, bolje rečeno izginotje iz kot pol leta.prostora, ki je namenjen živim. Ne gre »Moja mama ne sme umreti,«več za smrt, temveč za odhod, izginotje. Svojci so postali izredno pomem- reče 63-letna hčerka za svojo mamo,»Odšel je od nas ...; zapustil nas je ...« ben element v delovanju medicine in ki je stara čez 90 let in nepomična ležiberemo v žalnih objavah. zdravstva sploh. Nekoč so pacienti in v domu starejših občanov. »Ne vem, njihovi svojci sprejemali zdravniške kako bom preživela, če je ne bo več.« Smrt ni več naravno dejstvo, odločitve »zdravo za gotovo«. Čeprav Tega, da je mati v svoji globoki de-neizogiben konec življenja, zato tudi so vedno obstajale zgodbe o tem, da so mentnosti niti ne spozna več, najbržni posledica delovanja naravnih sil. »dohtarji« nekoga spravili pod rušo, se niti ne dojema.Človek ne umre več zato, ker je star ali v zdravniške odločitve ni dvomilo.neozdravljivo bolan. Neskončno Obstajalo je nekakšno strahospoštova- To so večinoma svojci, ki sepraznino in neizogibno soočanje z nje do tega poklica, ob tem pa tudi odločijo za namestitev ostarelegalastno minljivostjo lahko ublaži le zaupanje v pravilnost delovanja stroke družinskega člana v dom starejšihodgovornost nekoga drugega. Običaj- in zavzetost zdravnikov. občanov, ob tem pa si lastijo pravico,no zdravnika, medicinske sestre, da o negovalnih postopkih in medika-neredko pa tudi svojcev. Njihova Portal na družbenem omrežju je ciji odločajo namesto pripadnikovodgovornost osmisli smrt in prispeva vsakodnevno zasipan z objavami o negovalnega in zdravstvenega osebja.h konstrukciji smrti kot nesreče, tem, kako je medicina pod vplivom Na pogovor s specialistom prihajajo zposledice neodgovornosti, malomar- farmacevtske industrije, da nameno- izpiski s spleta, redno kontrolirajonosti. »Lahko bi še živel, če ...« In ta ma zastrupljamo svoje paciente, da so temperaturne liste, berejo negovalnastavek umiri, razbremeni, preusmerja uveljavljene in znanstveno potrjene opažanja, zaslišujejo osebje, prepove-pozornost z neizogibnega na delova- metode zdravljenja napačne ali celo dujejo negovalne postopke ali medi-nje nekoga ali nečesa. kacijo, za katere na osnovi svoje

Revija ISISF34orumDecember 2016ideološke zapriseženosti menijo, da so saj se še nismo naučili pacientov in življenja, se soočajo s skrajno grozo obneustrezni ali škodljivi. V odnosih so njihovih svojcev jemati kot partnerje v tem, da njihovih staršev ne bo več.konfliktni, žaljivi in izredno gospodo- procesu zdravljenja. Neredko se zgodi, Njihovo smrt doživljajo kot lastnovalni. Dejstev, kot so demenca, da posamezniki z resnimi diagnozami odgovornost.zmedenost, nemir ali psihotično niso deležni ustreznih informacij sdoživljanje, ne upoštevajo. Menijo, da strani njihovih zdravnikov, zaradi Antropologija že desetletja govoriimajo njihovi svojci vso pravico biti česar poskušajo svojo potrebo po o odtujitvi od smrti. Tradicionalniglasni, trpeči, depresivni ali celo informacijah potešiti pri drugih virih. rituali so izginili, ni več »vahtanja«nasilno naravnani do drugih. Nego- mrtvih, neprijetnega vonja po smrti,valno osebje v domovih pogosto živi v Resnici na ljubo si moramo tihe molitve v ozadju. Ker pokojni nestrahu pred nenehnim šikaniranjem s priznati, da se nam izmika iz rok leži na parah na svojem domu, po-strani teh svojcev. nekakšen celovit pregled nad življe- grebna povorka ne hodi skozi celotno njem, zdravljenjem in medikacijo vas. Pogreb ni več dogodek skupnosti, Nekoč sem izredno kritično pacienta, ki hodi od specialista do kropljenje se ohranja večinoma nanaravnanemu svojcu razložil, da sem specialista, ne da bi njihove izvide podeželju. Pogrebi postajajo intimnaimel tudi sam očeta v domu in mi niti posredoval na vplogled. Najbrž tudi zadeva družine, ožjih znancev. Spreje-na kraj pameti ni padlo, da bi prever- osebni zdravniki izgubljajo pregled manje sožalja, rituali pogreba ter žalo-jal njegova zdravila ali da bi se vpletal nad tisoči generičnih zdravil, z njiho- vanje postopno izginevajo. Kot bi bilav njegovo zdravljenje, saj si lečeči vimi interakcijami, indikacijami in smrt sramota, kar je treba prikriti.zdravnik zasluži zaupanje v strokov- kontraindikacijami. Tako zdravnikinost in dobronamernost. Brez tega postajamo vedno bolj ranljivi pri Umiranje v bolnišnici velikokratnamreč ne gre, saj nezaupanje in svojcih, ki si vzamejo čas, da se pripomore k temu, da se svojci niti nevpletanje moti kognitivne in afektivne posvetijo delovanju, interakcijam in poslovijo od pokojnega. Ne v časuprocese, s katerimi se trudimo poma- stranskim učinkom zdravil, ki jih življenja ne v času neposredno pogati svojim pacientom. Vprašal sem jemljejo njihovi ostareli svojci. Običaj- smrti. Žarni pogrebi svojce še boljga, kako se obnaša, ko pelje svoj avto no gre za dobronamerna opažanja, ki odtujijo od smrti kot samo dejstvo, dana servis? Ali tudi takrat prinaša so zagotovo v interesu pacienta, nekoga ni več. Družina, predvsemizpiske iz forumov in se odloča name- neredko pa svojci uporabijo te ugoto- pripadniki mlajših generacij, se nesto serviserja? vitve o interakcijah in kontraindikaci- izpostavijo več pogledu na mrliča, na jah za »denunciranje« zdravnika, truplo, na osebo, ki se je tragično Pogovor se je na srečo končal z dokazovanje njegove nekompetentno- spremenila v smrt. Smrt postanedeeskalacijo napetosti, vendar se ves sti ali celo zlonamernosti. nekaj sterilnega, čustveno veliko manjčas sprašujem, od kod posameznikom dotakljivega. Žara nas nič več nepogum, da si prilastijo pristojnost, da Kolegica, ki je psihoanalitično spominja na smrt, na truplo, pokojnikodločajo o zdravju svojih bližnjih na naravnana, razlaga ta novodobni se nam nasmiha s slike, ki je bilaosnovi psevdoznanstvenih, kvazidoka- pojav pretirano angažiranih in obe- posneta v njegovih najboljših letih,zanih trditev o zdravstvu, zdravilih. nem tudi »nekritičnih« svojcev z običajno v dobri osvetlitvi, kot če bi dejstvom, da so to posamezniki, ki se nas prepričeval, da ni umrl, je le nekje Kot konziliarni psihiater sem bil nikoli niso osamosvojili od svojih drugje.nekoč prisoten ob vedno bolj glasnem staršev. Ker niso bili deležni ustreznepogovoru med internistom in mišiča- navezanosti, nežnosti in ljubezni, se Prav dan pred pisanjem tegastim sinom bolnika, ki je ležal na čutijo nezadostne in nezmožne za besedila sem gledal indijski film, kioddelku. Kot sem razbral iz pogovora, ustvarjanje lastnega življenja. Njihove izredno naturalistično prikazujeje sin zahteval »takojšen« operativni čustvene in miselne vsebine se neneh- zažiganje pokojnikov na obali rekeposeg očeta, pri katerem je bila no prepletajo s tovrstnimi vsebinami Ganges. Svojci so prisotni ob tem, kopostavljena diagnoza neoperabilne njihovih staršev, običajno matere. Ob se pokojnik v ognju spreminja izmaligne bolezni. Kolega se je na vse resnih odločitvah, kot je na primer nekdanjega živega bitja v okostje inpretege trudil, da bi sinu pojasnil namestitev v dom, odhod v bolnišni- nazadnje v pepel. Svojci so tisti, kinaravo in prognozo bolezni, nesmisel- co, umiranje, se soočajo z izredno morajo petkrat udariti po lobanji, danost operativnega posega ter dejstvo, negativnimi predstavami o sebi, se odpre in izpusti dušo pokojnika.da mora o smiselnosti posega odločati predvsem v smislu neustreznosti, Gre torej za transformacijo živega vpacient sam. Glasnost pogovora se je krivde in sramu. Svoje notranje mrtvega, v truplo, v pepel. Svojci sestopnjevala, potem ko je svojec občutje stiske si lajšajo z neskončnim neizogibno soočijo s tem, da ljubljenecinično vprašal, koliko je treba plača- dokazovanjem svoje skrbnosti in se osebe ni več. Spremenila se je v prahti, da bi bil oče operiran, saj »vemo, obenem trudijo, da svoje neznosne in pepel.da zdravniki hočete le denar«. občutke prenesejo na druge ljudi. Ker nikoli niso zares zaživeli lastnega Občasno se srečujem z materami, Najbrž tudi medicina in mi zdrav- ki so otroka izgubile v prometniniki nosimo določeno odgovornost, nesreči in ga niti niso videle v njegovi

Revija ISIS Foru3m5December 2016spremenjeni, posmrtni podobi. Zato še dlje, ko govori o tem, kako je naš propadanja. »Vsem bo boljše tako,« jetem otrokom še vedno perejo in likajo odnos do smrti eden od najbolj napisal eden od samomorilcev.oblačila, čakajo, da se bodo nekoč pomembnih vidikov našega življenja.vrnili domov. Saj niso umrli, le odšli Verjamem, da tako pri samomoruso nekam. V teh primerih proces Ta odnos gradimo na pomenih, ki kakor pri evtanaziji ne gre za željo požalovanja obtiči na neki točki, nekoč so vgrajeni v kulturo, ter na osebnih smrti, temveč željo po drugačnemživa oseba se nikoli ne spremeni v izkušnjah. Ker večini živečih v naši življenju. In da je evtanazija, ki sespomin. Vsa čustva ostanejo živa in sodobni družbi ni dana osebna izku- odvija s pristankom posameznika,izredno boleča. šnja z umiranjem in smrtjo, se soočajo pravzaprav asistirani samomor. z izrazito negotovostjo glede lastnega Gledano z vidika psihološkega doži- Nikoli ne bom pozabil: bilo je še življenja in smrti. Menim, da nam vljanja osebe, ki nekomu pomaga vpred vstopom v osnovno šolo, babica manjkajo tista sporočila, ki bi ozave- smrt, bi to dejanje lahko označili tudime je prijela za roko in me peljala k stila pomembnost čustvenih doživetij kot umor.svoji na smrt bolni sestri, da bi me ta in pristnih medosebnih odnosov terše videla za časa svojega življenja. prispevala k razkrivanju našega Samega postopka evtanazije, kotNekaj dni kasneje me je peljala poslanstva in smisla življenja. je opisan v romanu, ne želim citirati.ponovno k njej, ko je že ležala v krsti. Dovolj je, da je ta opis temeljnoZa vse življenje mi je ostal v nosu vonj Pred leti sem bral roman »Pride opredelil moj odnos do aktivnepo sveže barvanem pušpanu v vencih, ženska k zdravniku« nizozemskega evtanazije. Na zdravnika, ki je toki so bili položeni naokrog. pisatelja Kluuna, ki opisuje avtobio- izpeljal, pa ne morem gledati kot na grafske izkušnje avtorja, ki se sooča z enakopravnega pripadnika našega Čeprav sem bil majhen, sem se izredno zlobno obliko maligne bolezni stanu. Nisem moralist, vendar mislim,soočil z misterijem umiranja. Z pri svoji ženi. Na koncu romana je da zdravnik, ki prestopi mejo »nilžalostjo tistih, ki jim je pokojni nekaj opisan tudi potek evtanazije. nocere«, preneha biti zdravnik.pomenil. Spoznal sem, da ljudje nekoč Spoštovanje življenja je pisano vumrejo in jih nato pokopljejo pod Za pristnost avtorjeve izkušnje digitalni, »ena-nič« kodi, in ne vzemljo, kjer se spremenijo v okostnja- govori scena, ko se objameta s taščo, analogni, ki dovoli tudi »več alike. To je to. ki potem izreče stavek: »A ne, da si manj«. tudi ti želiš, da bi bilo tega enkrat že Danes otrokom prihranijo te konec.« Zanimiv je tudi trenutek, ko Na naše razmišljanje o evtanazijiizkušnje. Prav močno se me je dota- hirajoča bolnica, ki nenehno bruha in zagotovo vpliva dejstvo, v kolikšniknila izpoved, ko mi je pacient pripo- se sooča z driskami, sklene, da je čas, meri smo razrešili svoj lasten odnosvedoval o tem, kako je bil močno da pokličejo tistega zdravnika, ki bo do smrti.navezan na babico, ki je zbolela, odšla izpeljal postopek evtanazije. Čepravv bolnišnico in je ni bilo več. Starši ga gre za odločitev posameznika, ni Vem, da bom umrl. Ko bo prišelniso peljali v bolnišnico ali na pogreb, možno prezreti, da gre za intersubjek- čas za to, bom pripravljen, saj bomniti mu niso ponudili neke razlage, kaj tivni, medosebni dogodek, ki temelji pustil za seboj življenje, v kateremse je zgodilo z babico. Ostal je sam, na medsebojnem zrcaljenju s partner- sem izpolnil svoje poslanstvo. Zanegotov, najbrž tudi z iracionalnimi jem – piscem. Ko namreč sebe vidiš mano bodo ostala moja dejanja, mojiobčutki krivde in neadekvatnosti. kot breme, kot vir nenehnih frustracij odnosi, moji otroci, moji spisi inVerjamem, da je v današnjem svetu za osebe, ki so ti pomembne, in se drevesa, ki sem jih posadil na svojemvedno več takšnih otrok, ki jim po- zavedaš, da obstaja izhod iz dane vrtu. Ostala bo tudi vsa ljubezen, ki jomembne osebe kar izpuhtijo iz živ- situacije, ki je priročna tudi ali pred- čutim do bližnjih in soljudi.ljenja. vsem za ostale, potem je na dlani, da to rešitev tudi sprejmeš. Mogoče prav Vendar si želim, da bi umrl kot Smrt je torej nekaj odtujenega, iz želje, da v svoji spremenjenosti in človek. Želim le, da se to ne bi zgodilonezaželenega in celo nepredstavljive- obremenilnosti ne porušiš vseh na poniževalen način, kot nasilenga v našem svetu. Po eni strani gre mostov med sabo in osebami, ki jih dogodek ali na željo drugih. Želim si,torej za soočanje z izgubo nekoga ljubiš. Čeprav se večinoma govori o da bi se moji zadnji dnevi iztekli napomembnega, ki je mogoče celo del trpljenju, bolečinah, neznosnih mojem domu, kjer bi bil obkrožen znas ali smo mi del te osebe. Po drugi mukah kot motivu za evtanazijo, je iz osebami, ki so mi čustveno pomemb-strani pa gre za sprejemanje lastne poslovilnih pisem resno bolnih ne. Obenem pa si ne želim, da mi kdominljivosti. samomorilcev možno razbrati, da gre po nepotrebnem povzroča bolečine, skoraj vedno za altruistično dejanje. me zdravi po nepotrebnem, ko bo Že Erikson je spoznal, da je Za samomor se velikokrat odločijo, da jasno, da vsi ti postopki ne služijo večsoočanje s smrtjo in še bolj s svojim ne bi več povzročali finančne stiske s podaljševanju smiselnega življenja,preteklim življenjem pomembna stroški zdravljenja ali čustvenega ampak le podaljševanju trpljenja.razvojna naloga vsakega posamez- trpljenja svojcev zaradi lastneganika. Yalom, znamenit predstavnik Razmišljam podobno kot tisti starieksistencialistične psihoterapije, gre Američan, ki so ga v »Urgenci« vprašali, ali želi, da ga oživljajo, in jim

Revija ISISF36orumDecember 2016je odgovoril: »Sedem chevroletov, oskrbe ostarelih, umirajočih in njiho- vendar se vseskozi soočajo s finančnoštiri žene, bilo je dovolj«. Ko bo prišel vih svojcev. Rešitev vidim v ustanovi- in ob tem tudi eksistencialno negoto-čas, bo neizogibno prišel čas. Želim si, tvi interdisciplinarnih komisij. Taka vostjo, obenem pa so njihove storitveda medicina upošteva mojo izjavo, komisija bi ob sodelovanju z bolnikom omejene in marsikje težko dostopne. Zzapisano v prisebnem stanju, glede in svojci opredelila realne potrebe in izobraževanjem socialnih gerontologovtega, kaj dovolim početi z mojim omejitve pri diagnostičnih in tera- in psihoterapevtov se odpirajo možno-telesom in česa ne. pevtskih posegih, obenem pa bi sti za institucionalizacijo psihosocialne opredelila tudi dostop do psihosocial- skrbi za umirajoče in njihove svojce v V svojem razmišljanju dajem ne pomoči za prizadetega posamez- zdravstvenih in socialnovarstvenihprednost paliativni stroki pred evta- nika in njegove svojce. ustanovah. Odnos do smrti in umirajo-nazijo. Namenoma nisem napisal čih je pomemben element humanizaci-»medicine«, saj gre za veliko širše Glede na stanje duha v sodobni je sodobne družbe.področje interdisciplinarne angažira- zahodni civilizaciji se torej pojavljanosti. Zadnje čase se sliši iz zdravniš- pereča potreba po strokovnjaku, Kot je rekel dr. Marek Edelman vkih vrst o racionalizaciji diagnostičnih »duhu voditelju«, ki nas kot mitološki svojem intervjuju Hanni Krall, ki ga jepreiskav in terapevtskih posegih, ki ne čolnar prepelje v Had in potem ostane spraševala, kako lahko živi s tolikoprinašajo nič drugega kot trpljenje za s tistimi, ki ostanejo na tej strani reke. smrti v svoji preteklosti: »Pravbolnika. Obenem se nakazuje potreba soočanje s smrtjo me je naučilo, dapo institucionalizaciji psihosocialne Nevladne organizacije, kot je spoštujem vsako življenje.« Hospic, so pri tem izredno pomembne,Debelost in rakMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Prekomerna prehranjenost, prevelika telesna teža in sorazmerno z naraščanjem števila odvečnih kilogramovpreobilen obseg pasu niso neugodni le z estetskega vidika, povečuje tudi onkološko tveganje.marveč tudi in predvsem z medicinskega. Da je debelostpovezana s srčno-žilnimi zapleti (visok krvni tlak, koro- Pod okriljem SZO so znanstveniki in raziskovalci iznarna bolezen, srčni infarkt, možganska kap), slabo International Agency for Research on Cancer (IARC)telesno kondicijo, upadanjem umskih sposobnosti in preučili in s primerjalno analizo preverili več kot 1000nekaterimi vrstami malignomov, znanost in stroka opo- epidemioloških študij ter ugotovili, da je »prekomernozarjata že nekaj časa. Ameriški in japonski znanstveniki, zamaščeno telo« lahka, neredko celo idealna tarča zaki so se v zadnjih letih osredotočili predvsem na onkogene maligne spremembe. Tako je pri debelih pogostejši tudiposledice debelosti, so s poglobljenimi raziskavami prišli rak želodca, žolčnika, trebušne slinavke, jajčnikov, ščitni-do vrste zanimivih, v praksi opaznih in potrjenih ugotovi- ce, krvi (multipli mielom) in možganov, z meningeomomtev. na čelu. Poročila o izsledkih številnih raziskav, objavljena v Eden od vodij raziskave dr. Richard Lee (UniversityNew England Journal of Medicine, pričajo o novih pove- Hospitals Seidman Cancer Center) poudarja, da bi moralizavah med trebušno in generalno debelostjo, ki botrujejo zdravniki v osnovnem zdravstvu prekomerno telesno težo(povzročajo, pospešujejo) razvoj osmih vrst raka, ki jih in preobilen pas jemati zelo resno in tovrsten odnos dostroka doslej ni povezovala s previsokim ITM in preobse- debelosti skušati doseči tudi pri pacientih in njihovihžnim pasom. V novo osmerico, ki se pridružuje že znanim najbližjih. Japonski strokovnjaki pa so prepričani, da bomalignomom, raziskovalci uvrščajo rak jeter (1,8-krat večina debelih storila vse, da shujša, ko bo izvedela, davečje tveganje zaradi debelosti), rak požiralnika (4,8-krat lahko zaradi odvečnih kilogramov in centimetrov (vvečje tveganje za ezofagealni adenokarcinom) ter rak širino) zboli celo za rakom.maternice (debelost zvišuje tveganje kar za 7,1-krat).Zanimiva in zaskrbljujoča pa je tudi ugotovitev, da se Viri: WHO Cancer Report 2015, New England Journal of Medicine 2014, 2015, 2016

Revija ISIS Interv3ju7December 2016 O slikarki Dei Volarič in slikanju kot terapiji Pogovor ob odprtju slikarske razstave Dee Volarič v Domus Medica 4. oktobra 2016 Polonca Steinmann, dr. med., Ljubljana [email protected] Slikanje kot umetniško izražanje je dobra terapija za vsa starostna obdobja življenja in je most med zavednim in nezavednim. S slikanjem bolje spoznamo sebe, izbolj­ šamo komunikacijo in lažje odpravimo strese. Vemo, da je umetnost že od nekdaj imela zdravilno moč. Terapija z umetnostjo se nanaša na teorijo podzavesti po Freudu in Jungu, po katerih so simboli in podobe najnaravnejša in najdostopnejša oblika komuniciranja med ljudmi. Psihoterapevtske metode z uporabo slikanja, risanja, kiparstva, poslikave svile, muziciranja, plesa, dramske igre, pisanja, poezije ustvarijo situacijo, ki bolnika spodbudi, da izrazi misli, čustva, pa tudi konflikte, ki bi jih sicer težko izrazil. Umet­ nostna terapija omogoči, da se vsakdo izrazi v varnem okolju. Terapevt lahko na podlagi umetniškega izdelka preuči bolnikove odzive, probleme in doživljanja zno­ traj njega. Zelo pomemben je terapevtov pristop, varno okolje in seznanitev bolnika, kaj se bo pri terapiji dogajalo. Namen te terapije je, da bolnik spoznava samega sebe, z ustvarjanjem gradi samoza­ vest, razvija zavest o sebi. Likovno izražanje vpliva pomirjevalno in protistresno, bolnik pridobiva nadzor nad lastnim življenjem. Ko čustva in strahove zlijemo na papir, dobi­ mo večji nadzor nad njimi, odpravljamo negativne simptome in se potem lahko tudi rehabilitiramo. Kdo se lahko zdravi z umetnostjo? Vsi ljudje, še posebno otroci, ki se še ne znajo besedno izražati, in odrasli, ki neradi govorijo o svojih čustvih. Pa seveda ljudje s posebnimi potrebami, uporabljajo jo pri psihičnih boleznih, motnjah hranjenja v vrtcih, šolah, bolnišnicah, zlasti psihiatričnih, v različnih društvih in skupinah, domo­ vih za ostarele, v zaporih, centrih za pomoč mladostnikom in tudi v zasebni praksi. Izobraževanje za umetnostno terapijo že poteka v Sloveniji na Pedagoški fakulteti, obstaja pa tudi podiplomski študij pomoči z umetnostjo.Triptih Troedina I, II in III, akril.

Revija ISISI3n8tervjuDecember 2016Gospa Dea Volarič je po poklicu učiteljica. V življenju je stopila naraznolika področja, ki jih ni sposoben vsakdo razvijati in krepiti.Bila je mentorica študijskih krožkov, samostojna delavka v kulturi,danes pa z veseljem predstavlja Soško dolino mnogim domačimin tujim obiskovalcem, včasih še kot lokalna turistična vodnica.Srečali sva se tudi ob prihodu muzejskega vlaka, ki vozi po 110 letstari bohinjski železnici.Dea Volarič danes živi in ustvarja na Mostu na Soči. Med številni­ Babji semenj, tuš.mi področji njenega zanimanja in delovanja izstopa slikanje. So­delovala je že na številnih samostojnih in skupinskih razstavah,domačih in tujih, kjer je prejela priznanja in nagrade.Na tokratni razstavi v Domus Medica gospa Dea predstavlja delaiz cikla Reka, saj živi ob rekah Soči in Idrijci. Reka ima vednospomine na življenje ob njej. Soča ima veliko spominov, tudi težkih. Ampak teče že stoletja in tisočle­tja in boleče spomine tudi odplavlja. V odprtje razstave sta nas popeljala Katarina Šetinc z violino inJanez Špendov s kitaro. Zaigrala sta tri skladbe: Sous le ciel de Paris (francoski šanson), Perimbanu(grška pesem) in Erev shel shoshanim (ljubezenska pesem v hebrejščini). Njun instrumentalni inRazstave pevski prispevek je bil predigra razstavi z naslovom Reka.Samostojne Ali nam lahko razložiš, kaj ti predsta- vlja reka?2009: San Pietro al Natisone (Italija), Beneška galerija2009: Ljubljana, Taborjeva galerija UKC Zame ima več različnih pomenov:2015: Kranj, Cafe galerija Pungert je tok, pot, življenje, moč, reka je2016: Ljubljana, Taborjeva galerija UKC simbol tekočih voda, toka vsega, rojevanja, plodnosti, smrti in obnove,Skupinske pa tudi ločnica bivanja med tu in tam. Lahko te nosi ali potegne vase, zato je2007 do 2014: Tolmin, galerija v avli Kinogledališča bil prehod reke tudi na simbolični v Tolminu, večkrat letno ravni človeku že od nekdaj izredno pomemben. Ker živim na bregu reke2009: Tolmezzo Malborghetto (Italija) Soče, se dotikam njenega toka, števil-2014: Temnica na Krasu nih spominov in le slutim lahko njeno2014: Kobarid, Zelena hiša fizično in eterično moč. Reka je lahko2011, 2012, 2013: Kobarid, Fundacija sveta, podzemna ali velika kozmična,2013: Nova Gorica, Točka, galerija JSKD od koder vse prihaja in kamor se vse2010, 2012, 2013, 2014: Idrija, galerija sv. Barbare vrača.2014: Nova Gorica, avla Mestne občine NG2014: Monfalcone (Italija), Palazzetto Veneto Reke so neke vrste ožilje, ki pretaka2014: Gorizia (Italija), Kulturni dom energijo na planetu.2014: Lusevera – Bardo (Italija)2014: Tolmin, galerija Knjižnice Cirila Kosmača Človek je delček narave, z njo je2015: Kromberk, galerija Mercator centra povezan na vseh ravneh in tudi od nje2015: Nova Gorica, Galerija Frnaža odvisen. Imamo sicer čudovito spo-2015: Gorizia (Italija), Galerija Ars sobnost, da se lahko prilagajamo2015: Tolmin, Velika galerija Kinogledališča različnim življenjskim pogojem, kar2016: Sežana, Kosovelov dom pa še ne pomeni, da smemo in zmore-2016: Nova Gorica, galerija Mercator centra mo krojiti življenje na Zemlji. Pozor- nost naj bi namenjali stvarem, ki nasNagrade veselijo in plemenitijo, ki jih najbolje znamo, in na ta način bogatili svoje2012: priznanje za kvalitetno delo, ex tempore Cinober Idrija bivanje in življenje skupnosti, ki ji2013: odkupna nagrada, ex tempore Cinober Idrija pripadamo. A se namesto tega prepo-2013: druga nagrada JSKD Nova Gorica, ex tempore Kromberk Stik: [email protected]

Revija ISIS Interv3ju9December 2016gosto znajdemo v vedno hitreje se tudi socialno noto, saj v ospredju ni le Slikarka Dea Volarič je nagovorila zbrane navrtečem kolesju, kjer pozabljamo slikanje, temveč tudi druženje. Rada odprtju razstave.svoje bistvo in izgubljamo stik s pa imam tudi mir in tišino svojegasvojimi koreninami. prostora, kjer ustvarjam. Sam proces razvoja. V različnih fazah slikanja slikanja poteka na različnih ravneh. doživljam različna razpoloženja, Energijsko izčrpani se intuitivno Poenostavljeno povedano, običajno v rezultat pa je neke vrste ravnovesje, kizatekamo v naravo, ker nam nudi mislih oblikujem sliko, ji poiščem ga je moč občutiti na čustveni, psihič-možnost, da se obnovimo. Kot bi se vodilne barve, se povprašam po ni in telesni ravni. Dokler pa smo vzatekli v materino naročje, nas narava občutenju, ki ga želim doseči. Ko se ravnovesju, smo zdravi in tudi dovoljpoboža, pomiri in potolaži, lahko lotim slikanja, se začnejo dogajati odporni in močni, da do nas neizdihamo, kar nas teži, in pri tem spremembe in odstopanja. V tem delumorda ugledamo rešitev težav, ki nas se moram odločiti, kaj sprejmem intarejo. Sonce, dober zrak, energija česa ne in ali dovolim, da me zapeljedreves in gora, voda, energija zemlje, stran od prvotno začrtane smeri. Koki skozi podplate steče v nas, dajejo slikam, se prostor in čas spremenita,telesu moč samozdravljenja. Verjetno verjetno tudi ritem mojega telesa. Prije v vseh terapijah to ena pomembnej- iskanju rešitev sem vedno v dvogovo-ših stvari. ru s sabo, ko ena možganska polovica meri, računa in tehta, druga pa vidiKaj pa mir v naravi, žuborenje vode, prostor, globino in barvne harmonije.sprehodi ob in po vodi? Ali to poma- Zlitje obeh da končni rezultat, ki gaga pri terapiji vedno večjega nemira v želim doseči z vplivanjem občutenja21. stoletju? slike na gledalca. Zagotovo. S svojim znanjem lahko Slikanje vidim kot izvrstno terapi-zdravnik vzpostavi najboljše pogoje, jo v procesu zdravljenja. Ponekod jekar jih lahko, in opravi najbolj special- likovna terapija že dolgo v veljavi inne posege, vendar se morata v zdrav- prinaša odlične rezultate, kar podpiraljenje vključiti še naš um in telo samo, misel, da bi tovrstno izražanje moraloda nazadnje do ozdravitve tudi pride. biti enakovredno drugim vsebinam vključeno v proces človekovega Na spletu si lahko ogledate zelozanimiv dokumentarec ruskih razisko- Avtorica intervjuja Polonca Steinmann, dr. med., in nastopajoča glasbenika. Katarinavalcev, Velika skrivnost vode, ki govori Šetinc je po izobrazbi filozofinja in literarna komparativistka, ukvarja se s poučevanjemo njeni sposobnosti spomina in petja in z vodenjem pevskih skupin. Janez Špendov je po poklicu prevajalec in tolmač,prenosa informacij. Veliko časa je poliglot, ki se lahko sporazumeva v nemščini, angleščini, italijanščini, francoščini, grščiniposebnemu raziskovanju vode posvetil in ruščini.tudi dr. Masaru Emoto, ki je s fotogra-fijo dokazoval njeno esenco življenja inkako na njeno strukturo vplivajo našemisli, glasba, besede. Njegova knjigaSporočilo vode je prevedena v sloven-ski jezik. Zgolj informacije iz teh dvehvirov nas napeljujejo k razmišljanju ovključevanju narave oziroma vode vzdravljenje.Kako deluje slikanje nate in kako jelahko terapija za zdravljenje in za-zdravljenje ranjenega telesa in duše? Ustvarjalnost je ena od našihosnovnih potreb, verjetno tudi ključnogonilo razvoja in sprememb. Meni jeblizu področje likovnega ustvarjanja,predvsem risanje in slikanje, kjer meizzivajo raznolike vsebine in pristopi.Z veseljem slikam v naravi, se udele-žujem ex tempora, ki obenem nosi

Revija ISIS4In0tervjuDecember 2016 Soča teče skozi mlečno cesto, bila to Soča, saj živim na njenem zaključku. Slikam z umom in celotnim akril. bregu. V tem idealnem prostoru za telesom. opazovanje v vseh letnih časih odkri-Te tipam, akril. vam njen obraz, ki me še vedno Kaj najraje slikaš? presune v neizmernem občudovanju morejo razni škodljivi dejavniki. njene lepote. Dotikam se njenega Zelo težko bi določila, vse mi je Prepričana sem, da bi dosegali zani- toka, spominov, le slutim lahko njeno zanimivo, a seveda različno zahtevno. mive in spodbudne rezultate, če bi v fizično in eterično moč. Med slika- Moji interesi in zanimanja so že od proces zdravljenja vključevali tudi njem se je izkazalo, da gre lahko za nekdaj naravnani tudi v besedno in slikanje. Končni izdelek je slika, ki katero koli, tudi kozmično reko. S svo- likovno ustvarjalnost. Za mano je krepi samozavest in optimizem in jo interpretacijo občutenega želim strnjeno obdobje pravljičarstva, ko prinaša posebne vrste zadovoljstvo ter preseči in razširiti razmišljanje o reki sem pravljice pripovedovala po veselje do življenja. Kadar smo pozi- ter še posebej o Soči kot o zgolj knjižnicah, šolah, vrtcih in na raznih tivno naravnani, so takšna tudi naša najlepši reki. In približati njeno srečanjih za odrasle širom Slovenije. čustva. Različne stresne situacije so drugačno vlogo, ki jo ima vsaka reka. Na programu Radia Trst so predvajali lažje premagljive, vse to se nazadnje več mojih kratkih zgodb in igro za odraža tudi na telesni ravni. Misel je Turkizna reka Soča je mejnik Sloveni- otroke. V istem obdobju sem v samo- naša najmočnejša sila, za njo pravi- je z zahodno Evropo. Njeni spomini založbi izdala dve knjižici za otroke. mo, da lahko gore premika. Če je so prijetni in številni, pa tudi boleči, Radovednost, kako nastaja film, me je optimistična, imamo več možnosti, da predvsem na soško fronto. Kljub pripeljala na izobraževanje v scenari- ne zbolimo oziroma da hitreje okreva- težkemu življenju ob njej so prebivalci stični šoli Pokaži jezik. V ljubljanskem mo ali si zdravimo ranjeno dušo. trpežni, izredno slovensko narodno Mini teatru sem sodelovala z besedi- Prosim, povej kaj o tvoji tokratni zavedni in življenjska doba je kljub lom za lutkovno-gledališko predstavo razstavi v Domus Medica. številnim življenjskim preizkušnjam za otroke. Bila sem pobudnica in danes za tri leta daljša kot drugje v organizatorka festivala Ristanc v V galeriji sem razstavila slike, pri Sloveniji. Tolminu, ki je obogatil mesto z nastajanju katerih je bila vodilna tema različnimi kulturnimi prireditvami s reka. V tem tematskem sklopu teče Chevalier-Greerbrantov Slovar področja glasbe, plesa, gledališča in pogovor med njo in mano. Najprej je simbolov razlaga simboliko reke in likovne umetnosti. Organizirala sem tekočih voda kot simboliko univerzal- enotedenske kreativne delavnice za ne možnosti in potekanja oblik, odrasle s poudarkom na lastnem plodnosti, smrti in obnove. V različnih izražanju skozi gib, glas, zavedanje kulturah je imela simbolika reke telesa, ročne spretnosti, likovno pomembno vlogo, ki je človeka sprem­ ustvarjanje in komunikacijo; nadgra- ljala skozi življenje tudi v onostran- jene so bile s koncertnimi večeri. stvo. Reka je ločevala svet živih od Izvedla sem kreativne delavnice za sveta mrtvih, kar je očitno upoštevala otroke na festivalu Sanje v Ljubljani, s tudi prastara kultura, ki je pred dva do podobnimi vsebinami pa sem sodelo- tri tisoč leti naseljevala prostor, kjer vala z društvom iz Šempetra pri sem doma. Nad sotočjem Idrijce in Gorici, ki se je ukvarjalo s spodbuja- Soče se je dvigalo mesto živih, a na njem kreativnosti in komunikacije pri drugem bregu Idrijce mesto mrtvih. V otrocih in starših. Sem tudi avtorica preteklosti so po svetu reke na različne besedil za zgodovinsko slikanico z načine častili in ob njih marsikje vajami za ponavljanje, Zgodbe iz izvajali daritvene obrede. Posočja, ki je izšla pri Tolminskem muzeju. Kdaj si začela slikati? Dea, najlepša hvala za pogovor. Papir in svinčnik me spremljata, Za bralce pa še nasvet: če ste kdaj odkar se zavedam, vse do danes. Pri potrti, raztreseni, vzemite v roke slikanju grem skozi raznolike faze, kar papir, kaj naslikajte ali napišite lepo je odvisno od pokrajin, ki jih opazu- misel. Bodite vedno pozitivni, ne jem, svojih notranjih ali resničnih. omahujte! To je brezplačen recept za Občutenje pri delu morda lahko vaše zdravljenje. Morda vam je tole strnem v opis, da gre za en globok pisanje dalo kakšno idejo, pa srečno vdih in izdih. Vedno je prisotna tudi pot! fizična utrujenost, če ne prej, pa ob

Revija ISIS Medicin4a1December 2016Nacionalna strategija smotrne rabeprotimikrobnih zdravil in obvladovanjaodpornosti mikrobov protiprotimikrobnim zdravilom v humani inveterinarski medicini (2016–2022)Izr. prof. dr. Milan Čižman, dr. med., v. svet.Izr. prof. dr. Bojana Beović, dr. med.Mag. Iztok Štrumbelj, dr. med.Doc. dr. Irena Zdovc, dr. vet. med.Dr. Anton Svetlin, dr. vet. med.vsi Komisija za smotrno rabo protimikrobnih zdravil pri Ministrstvu za zdravje Republike SlovenijeUvod svetu in izračunala posledice v prihodnosti. Ocenila je, da je zdaj število smrti zaradi odpor- Protimikrobna zdravila so med najpogosteje nosti proti protimikrobnim zdravilom v svetupredpisanimi zdravili tako v ambulantah kot tudi 700.000 letno, če pa se trendi ne spremenijo, bov bolnišnicah. Raziskave kažejo, da prejema do leta 2050 naraslo na 10.000.000 letno. S temantibiotike (protibakterijske učinkovine), ki so bi število smrti zaradi odpornosti proti protimi-najpogosteje predpisano protimikrobno zdravilo, krobnim zdravilom do leta 2050 preseglo skupnovsak dan od 1 do več kot 3 odstotke prebivalcev letno število smrti zaradi raka (8.200.000) inin od 20 do 50 odstotkov bolnikov v bolnišnicah prometnih nesreč (1.200.000) (8). Po ocenah(1, 2). Antibiotike pogosto predpisujejo tudi v Organizacije za gospodarsko sodelovanje indomovih za ostarele (3). Približno 90 odstotkov razvoj (OECD) bi skupna izguba v državah OECDvseh antibiotikov predpišemo ambulantno, do leta 2050 znašala približno 2.900 milijardostale pa v bolnišnicah (1). Antibiotike upora- ameriških dolarjev (0,16 odstotka bruto domače-bljamo več kot 75 let. Antibiotiki so zelo znižali ga proizvoda) (9).smrtnost, zmanjšali zaplete številnih infekcijskihbolezni in pomembno vplivali na razvoj medici- Zaradi naraščanja odpornosti in njenihne. Njihova raba, še posebej, kadar je bila čez- posledic ter pomanjkanja novih učinkovin stamerna in napačna, je povzročila nastanek odpor- potrebna nacionalna strategija in načrt ukrepov,nosti mikrobov, zlasti bakterij. V zadnjih letih s katerimi bomo ustavili naraščanje odpornostiodpornost proti antibiotikom zelo narašča po oz. jo poskušali znižati. V letu 2012 je Evropskivsem svetu in postaja resen javnozdravstveni svet pozval države članice Evropske unije (EU),problem, še posebej, ker se je ustavil razvoj da pripravijo in izvedejo nacionalne strategije alinovih učinkovin. Odpornost narašča tako v akcijske načrte za preprečevanje odpornostihumani in veterinarski medicini kot tudi v okolju mikrobov proti protimikrobnim zdravilom (7).in zahteva globalni odziv (4). Od leta 1990, ko soodpornost proti protimikrobnim zdravilom Namen prispevka je prikazati nacionalnoprepoznali kot resen javnozdravstveni problem, protimikrobno strategijo v Sloveniji za obdobjeso sprožili številne aktivnosti v Evropi in po 2016−2022 s področja humane medicine, ki jo jesvetu (5–7). pripravila skupina avtorjev prispevka v letu 2016 po odločbi Ministrstva za zdravje Republike Delovna skupina, ki jo je ustanovila britan- Slovenije. V prispevku se bomo omejili naska vlada, je nedavno preučila sedanje stanje v strateške cilje pri ambulantnem predpisovanju antibiotikov v humani medicini.

Revija ISISM42edicinaDecember 2016 V drugem prispevku bomo obrav- leto. V letu 2015 je poraba narasla za Največ antibiotikov je predpisanihnavali predpisovanje in strategijo za 2 odstotka v primerjavi z letom otrokom v starostni skupini od 1 do 4izboljšanje predpisovanja v bolnišni- poprej. let (1160 Rp/1000 prebivalcev/leto vcah. letu 2015), sledijo osebe nad 85 let, Že vrsto let opažamo v Sloveniji ostareli stari od 80 do 85 let in mladiStrateški cilji razlike v predpisovanju med zdrav­ šolarji (od 5 do 9 let) (slika 2).Slovenije stvenimi regijami: zdravniki seve- rovzhodne Slovenije predpišejo več Predpisovanje ženskam (605a) Izboljšati poznavanje in razume- (18 odstotkov v letu 2015) antibiotikov Rp/1000 prebivalcev/leto) je pogo- vanje odpornosti mikrobov proti kot zdravniki drugih regij (slika 1). stejše kot predpisovanje moškim protimikrobnim zdravilom s spremljanjem porabe protimi- Slika 1: Poraba antibiotikov v zdravstvenih regijah v Sloveniji 2015. krobnih zdravil in odpornosti mikrobov in z učinkovitim obve- Slika 2: Struktura ambulantne porabe države po starostnih skupinah v številu ščanjem, izobraževanjem ter izdanih receptov na tisoč prebivalcev na dan (RP/1000 preb.) 2015 usposabljanjem.b) Nadzorovati učinkovitost sedanjih načinov protimikrobnega zdrav- ljenja in jo ohraniti s pomočjo izboljšanja predpisovanja protimi- krobnih zdravil, ukrepi za prepre- čevanje in obvladovanje okužb in razvojem orodij, ki pospešujejo optimalno rabo protimikrobnih zdravil v humani in veterinarski medicini.Ambulantna porabaantibiotikovv Sloveniji V Sloveniji znaša ambulantnaporaba antibiotikov za sistemsko raboskoraj 90 odstotkov (88,5 odstotka)celotne rabe antibiotikov. V letu 2015je bila ambulantna poraba v Sloveniji14,56 definiranih dnevnih odmerkov(DDD)/1000 prebivalcev na dan oz.525 Rp/1000 prebivalcev/leto. Porabani ugodna, če jo primerjamo s Šved-sko, ki je imela v letu 2014 kar za 36,5odstotka manj predpisanih receptovkot Slovenija (328 proti 516 Rp/1000prebivalcev/leto), kar nakazuje še navelike možnosti znižanja porabe (10).V ZDA so ocenili, da bi bila ustreznaambulantna poraba 353 Rp/1000prebivalcev na leto, kar je 31,6 odstot-ka manj, kot je bila poraba v letu 2015pri nas. Cilj Švedske je 250 Rp/1000prebivalcev/leto, kar so že dosegli vposameznih regijah. V Sloveniji jezaskrbljujoče, da smo od leta 2009 do2015 znižali porabo le za 7 odstotkovod 563 na 525 Rp/1000 prebivalcev /

Revija ISIS Medicin4a3December 2016(443 Rp/1000 prebivalcev/leto), kar Bakterija EU % Slovenija 2013se sklada s stanjem v drugih državah vs. 2014 (trend)(11). S. pneumoniae 1–47 10 () Ambulantno so zdravniki predpi- – Penicilin – neobčutljiv 0–48 19 ()sovali otrokom, starim od 0 do 14 let, – Eritromicin – neobčutljivnajpogosteje amoksicilin, penicilin,amoksicilin s klavulansko kislino, MRSA 0–56 13 ()azitromicin in midekamicin, odraslim,starim od 15 do 65 let, amoksicilin s VRE 0–45 2 ()klavulansko kislino, amoksicilin,azitromicin, penicilin in TMP/SMX E. coli ESBL + 3–40 13 ()ter starostnikom nad 65 let amoksici-lin s klavulansko kislino, ciprofloksa- K. pneumoniae ESBL + 0–75 27 ()cin, TMP/SMX, amoksicilin in azitro-micin. E. coli karbapenemaze + 0–1,2 0,0 () Struktura porabe antibiotikov K. pneumoniae karbapenemaze + 0–62 0,9 ()ambulantno ni ugodna in zahtevaizboljšave. P. aeruginosa karbapenem odporen 4–59 31 ()Odpornost bakterij Acinetobacter baumanii karbapenem odporen 0–93 27 ()v Sloveniji Tabela 1: Protimikrobna odpornost invazivnih bakterij v Evropi in Sloveniji v letu V Sloveniji imamo dve mreži za 2014 (EARS-Net 2014)spremljanje odpornosti bakterij vhumani medicini. Od leta 2000 manjša od 1 odstotka (v Italiji je bilo OptimizacijaSlovenija sodeluje v evropski mreži leta 2014 proti karbapenemom predpisovanjaEARSS (European Antimicrobial odpornih 33 odstotkov izolatov, vResistance Surveillance System), od Grčiji pa 62 odstotkov). Odpornost Ambulantnoleta 2010 znani kot EARS-Net, v letu proti karbapenemom pri vrsti Pseudo- predpisovanje2010 pa je bila ustanovljena Sloven- monas aeruginosa je bila 31 odstot-ska komisija za ugotavljanje občutlji- kov, pri vrsti Acinetobacter bauman- Slovenija bi morala do leta 2022:vosti za protimikrobna zdravila nii 27 odstotkov (12) (tabela 1). –– Zmanjšati celotno ambulan-(SKUOPZ). V EARS-Net spremljamoodpornost 8 invazivnih bakterij, z Objavljena je bila tudi analiza tno predpisovanje antibioti-drugo mrežo pa 17 invazivnih in podatkov, ki jih je SKUOPZ zbral za kov za vsaj 25 odstotkov. Vneinvazivnih bakterij (12, 13). obdobje od 2010 do 2013 (14). letu 2015 je bila ambulantna poraba antibiotikov 525/Rp/1000 EARS-Net Slovenija je objavil Ključni projekti prebivalcev/leto. Vsekakor naj bianalizo trendov spremljanih bakterij za dosego strateških bila ambulantna poraba manj kotiz obdobja 2006–2014. V letu 2014 se ciljev 400 Rp/1000 prebivalcev/leto.je v Sloveniji delež proti meticilinu Otroci in mladostniki do starostiodpornih invazivnih izolatov Nacionalna strategija se zaradi 19 let so prejeli v letu 2015 vStaphylococcus aureus (MRSA) pogoste rabe antibiotikov in obsega Sloveniji 636 Rp/1000 prebival-povečal na 13 odstotkov. Povečala se problema osredotoča na protibakterij- cev/leto, v državah z smotrnejšoje tudi odpornost po Gramu negativ- ska zdravila, nanaša pa se tudi na porabo pa še enkrat manj (300nih bakterij proti kritično pomemb- protivirusna in protiglivna zdravila – Rp/1000 prebivalcev/leto).nim antibiotikom oz. antibiotikom enako kot poročilo Svetovne zdrav- –– Zmanjšati zdravljenje pogo-zadnje izbire. Tako je znašala odpor- stvene organizacije (SZO) o odporno- stih kliničnih sindromov, kotnost bakterije Escherichia coli proti sti po svetu v letu 2014. so neopredeljene okužbecefalosporinom 3. generacije 13 zgornjih dihal, okužbe vodstotkov in proti fluorokinolonom Ključna področja strategije so: žrelu, akutni bronhitis in23 odstotkov. Odpornost bakterije –– optimizacija predpisovanja, akutno vnetje srednjegaKlebsiella pneumoniae proti fluoroki- –– spremljanje odpornosti ušesa, z antibiotiki, še pose-nolonom je bila 33 odstotkov, proti bej pri otrocih. Akutne okužbecefalosporinom 3. generacije 27 mikrobov in porabe protimi- dihal, zlasti zgornjih, so najpogo-odstotkov, proti karbapenemom pa krobnih zdravil v humani stejši vzrok obiska pri zdravniku medicini in veterini, in predpisovanja antibiotikov. –– izobraževanje predpisovalcev Antibiotiki po številnih medna- in prebivalstva, rodnih priporočilih niso indicirani –– izboljšanje preprečevanja in za zdravljenje nazofaringitisa, obvladovanja okužb, nespecifične okužbe zgornjih –– podpora raziskovanju in dihal, bronhitisa, bronhiolitisa, razvoju, –– mednarodno sodelovanje.

Revija ISIS4M4edicinaDecember 2016 gripe, virusne pljučnice in negnoj- amoksicilinom in amoksicilin s rabe. Švedska si je v letu 2014 nega vnetja srednjega ušesa (15). klavulansko kislino 4 : 1. Amoksi- zastavila cilj, da naj bo zdravlje- Antibiotik ni indiciran pri akut­ cilin s klavulansko kislino ima več nih s ciprofloksacinom ali norflo- nem bronhitisu pri sicer zdravih neželenih učinkov kot amoksici- ksacinom do 10 odstotkov bolnic osebah. Indiciran je samo pri lin, ima širši spekter kot amoksi- z okužbo sečil, v starosti od 18 do sumu na pljučnico. Pozorni cilin in v nedavni raziskavi so 79 let. V letu 2015 so že dosegli 13 moramo biti pri osebah z osnovni- ugotovili pozitivno povezavo med odstotkov na nacionalni ravni. mi boleznimi, pri katerih obstaja rabo amoksicilina s klavulansko –– Zmanjšati rabo antibiotikov večje tveganje za razvoj pljučnice. kislino in pojavom ESBL pozitivih posebej v starostnih skupi- Akutno vnetje srednjega ušesa je bakterij v bolnišnici in zunaj nah in regijah, kjer je predpi- najpogostejši vzrok za predpisova- bolnišnice. Anglija denarno sovanje bistveno višje od nje antibiotikov pri otrocih. Pri nagrajuje ambulantne zdravnike, povprečja. V Sloveniji je treba gnojnem vnetju srednjega ušesa in če predpišejo amoksicilin s zmanjšati predpisovanje pri perforaciji bobniča so antibiotiki klavulansko kislino, cefalosporine otrocih, zlasti pri predšolskih indicirani takoj. Indicirani so tudi in fluorokinolone v manj kot 10 otrocih. Predpisovanje v vzhodnih pri obojestranskem akutnem odstotkih vseh predpisanih in severovzhodnih zdravstvenih vnetju srednjega ušesa pri otrocih receptov za antibiotike. Koliko regijah Slovenije (RA, MS, MB, < 2 leti starosti, otrocih < 6 naših zdravnikov bi prejelo nagra- MS) je skoraj za 20 odstotkov meseci, otrocih > 6 meseci z do, vedo samo predpisovalci. višje kot v povprečju v ostalih visoko vročino 39° C ali več in Azitromicin je makrolidni antibi- regijah. hudo otalgijo, boleznih s poveča- otik, ki je prijazen za jemanje, saj –– Nameniti posebno pozornost nim tveganjem za hud potek in če ga jemljemo enkrat dnevno in predpisovalcem, ki predpisu- ni izboljšanja po 48 do 72 urah zaradi dolge razpolovne dobe jejo protimikrobna zdravila simptomatskega zdravljenja. Pri krajši čas kot druge antibiotike. značilno pogosteje, kot je negotovi diagnozi, blagi klinični Zaradi dolge razpolovne dobe povprečje. Za izvedbo te aktiv- sliki (ni hude otalgije, vročina pod doseže nizke koncentracije v nosti je potrebno tesno sodelova- 39o C) pa je indicirano zakasnelo tkivih, kar stimulira nastanek nje z ZZZS, ki ima podatke o vseh predpisovanje. Zdravljenje akut- odpornosti zlasti pnevmokokov. zdravnikih, ki predpisujejo zdravi- nega sinuzitisa je indicirano v Ni ga priporočljivo predpisovati, la na recept. Vsi zdravniki ne primeru hude klinične slike, če lahko zdravimo z drugimi predpisujejo antibiotikov enako bifazne anamneze in prolongirane makrolidi, ki manj pogosto pogosto. Raziskava v ZDA je klinične simptomatike. povzročajo odpornost. Pogosto se pokazala, da je 10 odstotkov–– Izboljšati ambulantno struk- uporablja neupravičeno za zdrav- zdravnikov v urgentni ambulanti turo predpisovanja, tako da ljenje okužb dihal, ki jih povzro- zdravilo z antibiotiki vsaj 95 se zmanjša predpisovanje čajo grampozitivne bakterije pri odstotkov bolnikov z akutnimi amoksicilina s klavulansko osebah, ki niso alergične na okužbami dihal, na drugi strani pa kislino, makrolidov z dolgo penicilin. V Sloveniji je zelo je 10 odstotkov zdravnikov zdravi- razpolovno dobo (azitromi- visoka (10 odstotkov) raba azitro- lo 40 odstotkov ali manj okužb cin) in fluorokinolonov. micina pri bolnikih > 65 let za dihal. ZZZS bo v letu 2017 omogo- Amoksicilin s klavulansko kislino zdravljenje okužb dihal, kar ni v čil za vsakega zdravnika dostop do je najpogosteje predpisovan skladu s priporočili. SZO je podatkov o številu predpisanih antibiotik v Sloveniji. V letu 2015 uvrstila azitromicin na komple- receptov za antibiotike in do je predstavljal 27 odstotkov vseh mentarno listo zdravil samo za povprečja drugih zdravnikov. predpisanih receptov. Številne zdravljenje genitalnih okužb s Smiselno bi bilo uvesti dodatna države v Evropi imajo bistveno Chlamydia trachomatis v enkra- izobraževanja za velike predpiso- nižjo porabo, najnižjo ima Norve- tnem odmerku in za zdravljenje valce. Elektronsko predpisovanje ška, in sicer 0,01 odstotka (1). trahoma. Raba fluorokinolonov je omogoča še druge nadzorne Nerazumljivo visoko se predpisu- v Sloveniji že vrsto let previsoka mehanizme: lahko se preverja je mladostnikom, starim od 16 do (v letu 2015 kar 9,5 odstotka količina predpisanih receptov, 19 let (23 odstotkov), in ostarelim celotne rabe), kar ima za posledi- struktura predpisovanja, skla- (31 odstotkov). Razmerje med co razvoj odpornosti gramnega- dnost predpisovanja s priporočili. amoksicilinom in amoksicilinom tivnih bakterij, ki povzročajo Zdravniki bi lahko prejeli sporoči- s klavulansko kislino je bilo 0,76, najpogosteje okužbe sečil. Cilj v lo, da so predpisali že 80 odstot- kar je zelo neugodno. V več številnih državah je, da bi bila kov predvidene količine antibioti- državah predlagajo razmerje med raba pod 5 odstotkov celotne kov oz. bi morali opravičiti

Revija ISIS Medicin4a5December 2016 indikacijo in jo vpisati v zdrav- neinvazivnih bakterij (12, 13). Točkovne prevalenčne raziskave stveni karton. Rezultati SKUOPZ so dosegljivi na nam dajo koristne informacije o–– Analizirati povezavo med spletni strani in posodobljeni rabi antibiotikov in so osnova za rabo antibiotikov in odpor- vsako leto http://www.imi.si/ nadaljnje ukrepe. nostjo bakterij po regijah. strokovna-zdruzenja/skuopz, prav –– Okrepiti izobraževanje stro- Nedvomno obstaja povezava med tako so rezultati EARS-Net dose- kovne in laične javnosti. Člani rabo antibiotikov in odpornostjo gljivi na spletni strani NIJZ komisije smo skupaj z ZZZS bakterij. To velja za celotno rabo http://www.nijz.si/ears-net-slo- pripravili štiri vinjete (akutno in rabo penicilinov in odpornostjo venija. vnetje srednjega ušesa, akutni pnevmokokov proti penicilinu ter –– Izboljšati ambulantno pred- rinosinuzitis, faringitis in bronhi- rabo makrolidov in odpornostjo pisovanje, kar bomo merili s tis) z indikacijami in izbiro antibi- pnevmokokov in streptokokov kazalniki kakovosti. V letu otika za zdravljenje, ki bodo proti makrolidom. Obstaja tudi 2011 je skupina pri ESAC pripra- posredovane vsem ambulantnim povezava med rabo kinolonov in vila predloge za kazalnike kakovo- zdravnikom. V pripravi je prevod odpornostjo E.coli proti kinolo- sti za šest najpogostejših diagnoz. izobraževalnega vira e-Bug za nom. Slovenske regije, kjer pred- Antibiotike naj bi prejemalo od 0 izobraževanje otrok in mladine in pisujejo več antibiotikov, imajo do 20 odstotkov bolnikov, če plakat SZO za izobraževanje višjo odpornost pnevmokokov imajo okužbo zgornjih dihal in so pacientov. proti penicilinu (16). stari > 1 leto, akutno vnetje –– Izboljšati predpisovanje–– Preprečevati zdravljenje z srednjega ušesa pri starosti > 2 protimikrobnih zdravil v ostanki zdravil (zato je treba leti, okužbo v žrelu in so stari > 1 domovih starejših občanov. V uvesti izdajanje protimikrobnih leto, in bolniki >18 let z akutnim/ domovih za ostarele prejemajo zdravil glede na dnevni odmerek kroničnim sinuzitisom. Bolniki, stanovalci antibiotike v 1–18 in trajanje zdravljenja, ne pa stari od 18 do 75 let, z akutnim odstotkih. Najpogosteje jih preje- izdajanje škatel). V Sloveniji bronhitisom/bronhiolitisom naj majo zaradi okužb dihal, sečil in predpisujemo za zdravljenje bi prejeli antibiotik v 0–30 od- okužb kože in podkožja. Ostareli > bolezni število pakiranj, zato stotkih. Bolniki, stari od 18 do 65 65 let prejemajo v Sloveniji bolnikom pogosto ostajajo ostan- let, s pljučnico naj bi prejeli najpogosteje amoksicilin s klavu- ki, ki jih potem uporabljajo sami antibiotik v 90–100 odstotkih, lansko kislino, kinolone in TMP/ ali jih dajejo drugim osebam, ki ženske s cistitisom >18 let pa v SMX. Zaradi večje porabe antibio- zbolijo. Analiza v letu 2003 je 80–100 odstotkih (18). tikov kot v splošni populaciji in pokazala, da ima kar 20 odstot- –– Redno posodabljati priporo- večje možnosti vnosa odpornih kov anketiranih antibiotike doma, čila za ambulantno predpiso- bakterij iz bolnišnic, ker so stano- ki jih večkrat začnejo uporabljati vanje protimikrobnih zdra- valci večkrat hospitalizirani, in ob vročinskem stanju. To je vil. V Sloveniji imamo nacionalna večje možnosti prenosa okužb v pogosto nepotrebno ali z jema- priporočila za zdravljenje doma domovih, pogosto izoliramo njem zabrišejo klinično sliko, kar pridobljene pljučnice (2 verziji) in odporne bakterije, ki jih težje otežuje ustrezno diagnozo in zdravljenje kronične obstruktivne zdravimo. Včasih je potrebna celo antibiotično terapijo (17). pljučne bolezni. Imamo pa več hospitalizacija. Med domovi za–– Sprotno in razumljivo poro- izdaj priporočil, pripravljenih s ostarele so razlike v predpisovanju čanje o občutljivosti mikro- strani dveh avtorjev (19). in prevalenci odpornih bakterij. V bov. V Sloveniji imamo dve mreži –– Uvesti točkovne prevalenčne strategijo smo vključili spremlja- za spremljaje odpornosti bakterij raziskave na primarni ravni. nje porabe protimikrobnih zdravil v humani medicini. Od leta 2000 V Sloveniji smo izvedli dve nacio- v domovih, kar bo omogočalo bolj Slovenija sodeluje v evropski nalni točkovni prevalenčni razi- smiselno načrtovanje ukrepov. mreži EARSS (European Anti- skavi v bolnišnicah in v UKC –– Zbirati podatke o porabi microbial Resistance Surveillance Ljubljana še dodatno tri. Ob parenteralnih protimikrob- System) – od leta 2010 kot EARS- prvem obeleženju evropskega nih zdravil ambulantno in v -Net, v letu 2010 pa je bila ustano- dneva ozaveščanja o antibiotikih domovih za starejše občane. vljena Slovenska komisija za smo organizirali točkovno preva- V Sloveniji spremljamo porabo ugotavljanje občutljivosti za lenčno raziskavo pri pediatrih. Od oralnih antibiotikov, ki jih predpi- protimikrobna zdravila (SKUO- 256 članov Združenja za pediatrijo sujemo na recept. Parenteralne PZ). V EARS-Net spremljamo Slovenije smo za analizo lahko antibiotike predpisujemo na odpornost 8 invazivnih bakterij, z uporabili samo 56 vprašalnikov naročilnice, ki pa jih ne obdelujejo drugo mrežo pa 17 invazivnih in (21,9 odstotka), kar je malo. sistematsko. Predhodna analiza je

Revija ISISM46edicinaDecember 2016 pokazala, da predstavljajo paren- ECDC; 2015 (še neobjavljeno). 2016; 17:1800 - 6. teralni antibiotiki manj kot 1 2. European Centre for Disease Prevention 12. European Centre for Disease Prevention odstotek vseh antibiotikov, ki jih predpišemo ambulantno. V and Control. Point prevalence survey of and Control. Antimicrobial resistance in domovih za ostarele ne predpisu- healthcare-associated infection and Europe 2014. Annual Report of the jemo samo antibiotikov, ki se antimicrobial use in European acute care European Antimicrobial Resistance dajejo enkrat dnevno, kar je hospitals. Stockholm; ECDC; 2013. Surveillance Network (EARS-Net 2014), priporočljivo za rabo, ki nima 3. McClean T, Hughes C, Tunney M, Stockholm: ECDC; 2014. 24-urne zdravstvene službe, pač Goossens H, Jans B. European Surveil- 13. Slovenska komisija za ugotavljaje pa še številne druge. Poleg domov lance of Antimicrobial Consumption občutljivosti za protimikrobna zdravila. za ostarele tudi v ambulantah (ESAC) Nursing Home Project Group. Dosegljivo 1.9.2016 s spletne strani: bolnišnic uporabljamo parenteral- Antimicrobial prescribing in European http://www.imi.si/strokovna-zdruzenja/ ne antibiotike, kot benzatinpenici- nursing homes. J Antimicrob Chemoth skuopz lin G za zdravljenje in preprečeva- 2011; 66: 1609 _ 16. 14. Štrumbelj I. Trendi bakterijske odporno- je streptokoknih okužb v žrelu, 4. Laxminarayan R, Duse A, Wattal C, Zaidi sti v Sloveniji. In: Bojana Beović, Franc koži (šen), ceftriakson za zdravlje- AKM, Wertheim HFL, Sumpradit N et al. Strle, Janez Tomažič , eds. Problemi nje Lymske borelioze, gentamicin Antibiotic resistance - the need for global protimikrobne odpornosti v Sloveniji: pet za zdravljenje okužb sečil ali solutons, Lancet Infect Dis 2013;13: 1057 pred dvanajsto ali minuta čez?: novosti: ertapenem za zdravljenje okužb z – 94 70-letnica Klinike za infekcijske bolezni bakterijami, ki izločajo ESBL. 5. World Health Organization. WHO global in 120-letnica Infekcijskega oddelka. strategy for containment of antimicrobial Infektološki simpozij 2015, oktober 2015; V letu 2016 je Evropski svet resistance. Geneva, Switzerland: WHO Ljubljana. Ljubljana, Sekcija za protimi-pozval članice EU, naj do sredine leta 2001. krobno zdravljenje SZD in Klinika za2017 sprejmejo nacionalni akcijski 6. Evropska komisija. Sporočilo komisije infekcijske bolezni in vročinska stanja,načrt o protimikrobni odpornosti, ki Evropskemu parlamentu in svetu. Univerzitetni klinični center Ljubljana inbo temeljil na pristopu »eno zdravje« Akcijski načrt proti naraščajoči nevarno- Katedra za infekcijske bolezni in epidemi-in bo skladen s cilji globalnega akcij- sti protimikrobne odpornosti. 16939/11 ologijo Medicinske fakultete Univerze vskega načrta Svetovne zdravstvene COM(2011) 748 Bruselj 15. 11. 2011. Ljubljani; 2015.organizacije (9). 7. Evropski Svet. Sklepi Sveta z dne 22. junija 15. Fleming-Dutra KE, Hersh AL, Shapiro 2012 o posledicah protimikrobne odpor- DJ, Bartoces M, Enns EA, File JrTM et al. V okviru mreže EU »Eno zdravje« nosti v zdravstvenem in veterinarskem Prevalence of inappropriate antibioticbodo države ob politični podpori sektorju - pobuda »Eno zdravje«. Uradni prescriptions among US ambulatory careizmenjavale najboljše prakse in se list Evropske unije 2012/C 211/02. visits,2010-2011. JAMA 2016; 315:1864-medsebojno obveščale o napredku pri 8. O, Neill J,ed.. Review on antimicrobial 73.izvajanju akcijskih načrtov ter razvoju resistance Tackling a global health crisis. 16. Čižman M, Vrečar V, Starašinič N,in izvajanju akcijskega načrta EU. Initial steps, Tacking drug resistant Limbek V, Bajec T, Pečar Čad S, Rokavec infections globally. London, UK; HM T, Paragi M. Regional variation inLiteratura Governement; 2015. antibiotic use in children in Slovenia. J 9. Svet Evropske unije. Sklepi Sveta o Pediatr Infect Dis 2014; 9. 1-7.1. European Centre for Disease Prevention nadaljnjih ukrepih v okviru pristopa »eno 17. Čižman M, Haaijer-Ruskamp FM , and Control. Surveillance of antimicrobial zdravje« za boj proti protimikrobni Grigoryan L, SAR. Samozdravljenje z consumption in Europe 2014. Stockholm; odpornosti. Uradni list Evropske unije antibiotiki v Sloveniji. Zdrav Vestn 2005; 2016/C 269/05. 74: 293–7. 10. Swedres-Swarm 2014. Consumption of 18. Adriaenssens N, Coenen S, Tonkin-Crine antibiotics and occurence of antibiotic S, Verheij TJ, Little P, Goossens H; on resistance in Sweden. Solna/Uppsala behalf of the ESAC Project Group. ISSN1650-6332. Disease-specific quality indicators for 11. Schroder W, Sommer H, Primrose outpatient antibiotic prescribing. BMJ Gladstone B, Foschi F, Hellman J, Qual Saf 2011;20:764-72. Evengard B,Tacconelli E. Gender 19. Čižman M, Beović B. Kako predpisujemo differences in antibiotic prescribing in the protimikrobna zdravila v bolnišnicah. community: a systematic review and Sekcija za protimikrobno zdravljenje, meta-analysis. J Antimicrob Chemoth SZD. Ljubljana 2013. V STISKI NISI SAM!Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoč v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Pokličite nas na ANONIMNO telefonsko številko: 01 30 72 100

Revija ISIS Medicin4a7December 2016HIV/aids in druge SPO:testiraj & zdraviProf. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKC Ljubljana, partnerja/partnerjev za posledico, daKlinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja se je za spolne stike lažje dogovoriti,Izr. prof. dr. Irena Klavs, dr. med., da jih je več in da se pri osebah zNacionalni inštitut za javno zdravje različnimi, večinoma nepoznanimiProf. dr. Mojca Matičič, dr. med., UKC Ljubljana, Klinika za spolnimi partnerji poveča možnostinfekcijske bolezni in vročinska stanja prenosa HIV in ostalih SPO.Prof. dr. Mario Poljak, dr. med., Medicinska fakulteta,Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Take poenostavljene dogovore za spolne stike omogočajo številne Epidemija je v porastu. Enako MSM, ki ima za posledico stigmatiza- specializirane aplikacije oz.kot v vsem razvitem svetu, se tudi pri cijo istospolne usmerjenosti. Boj proti posebna socialna omrežja za MSM (nanas povečuje letni prirastek okuženih HIV/aidsu ni boj proti spolnosti med voljo so seveda tudi za druge – te in šes HIV – zlasti v skupini moških, ki moškimi! druge aplikacije), dostopna na pa-imajo spolne odnose z moškimi metnih telefonih, kot so Planet(MSM). V Sloveniji v tej skupini ostaja HIV/aids paradoks. Predvsem Romeo, Grindr, Scruff, pa tudi Insta-delež okuženih po razpoložljivih zaradi učinkovitega zdravljenja (angl. gram ter Facebook itd. Vse pogostejšeocenah za zdaj še pod 5 %. V zadnjih »treatment optimism«) je popustila so t. i. »kemseks zabave« (eno- alidesetih letih, od 2006 do 2015, je bilo temeljna preventiva okužbe s HIV in večdnevne), kjer se družijo med sebojv Sloveniji prijavljenih skupaj 442 tudi drugih spolno prenosljivih okužb bolj ali manj anonimne osebe, ki seprimerov novih diagnoz okužbe s (SPO). Svoje je naredila še zamenjava dogovarjajo »on-line«, po spletu oz.HIV. Letno število prijavljenih prime- generacij, saj današnje generacije mobilnih aplikacijah. Uporaba različ-rov se je gibalo od (najmanj) 33 osebno niso doživele smrtnega strahu nih rekreativnih/družabnih drog, kot(16,4/1.000.000 prebivalcev) v letu – aids je bil nekoč sinonim za smrt. so gama hidroksibutirat (GHB),2006 do (največ) 55 (26,8/1.000.000 Zavedanje o ostalih SPO, kot so sifilis, mefedron, metamfetamin in druge,prebivalcev) v letu 2011. V letošnjem gonoreja, hepatitis B, hepatitis C (pri bistveno zmanjša prištevnost terletu pa gre za izrazit porast števila MSM!) in druge, je prešibko, da bi hkrati bistveno poveča spolno vzbur-novoodkritih okuženih v primerjavi s vplivalo na bolj dosledno uporabo jenost in poveča/podaljša željo popredhodnimi leti. Med vzroki je na kondoma/lubrikanta, strah pred spolnih odnosih: zato na tovrstnihprvem mestu povečano število novih nepoznavanjem spolnih navad part- srečanjih udeleženci že po kratkemokužb v zadnjih letih in to z zamikom nerja/partnerjev, odložitev prezgo- času opustijo uporabo kondoma in sebeležimo letos s povišanim številom dnjih spolnih odnosov, nezadržno predajo tveganemu spolnemu vede-novih diagnoz; deloma pa gre tudi za eksperimentiranje. Spolnost med nju. Še vedno ima, žal, velik vpliv tudiodraz povečanega obsega testiranja v moškimi je bila pred HIV/aidsom zelo stigma: ljudje se bojijo, da bodo prizdravstvu in še posebno v MSM-sku- pogosto nezaščitena, aids je zaradi njih odkrili HIV, da bi bili zaradi tegapnostih (delovanje nevladnih organi- strahu pred smrtjo povzročil velik zaznamovani v svoji skupnosti inzacij – NVO). strukturni vedenjski zasuk, v zadnjih širše, da bi se razvedelo za njihovo desetih letih pa se v populaciji MSM bi- ali homoseksualnost. Vse to osebe Skupina MSM. V vsaki družbi ponovno pojavljajo vzorci tveganega odvrača od testiranja na HIV in drugepredstavlja vsaj 5 % moškega prebi- vedenja pred obdobjem epidemije SPO in od zdravstvenega nadzora. Tivalstva; gre za zelo heterogeno skupi- okužbe s HIV. temeljni vzroki vse bolj otežujejono, znotraj katere je podskupina z zelo preventivo in širijo pojavnost tuditveganim vedenjem, in ta je zlasti Posameznik je vse bolj izpo- drugih SPO, ki brez zdravljenja šeproblematična za okužbo s HIV, ne pa stavljen okužbi s HIV in tudi dodatno povečujejo možnost prenosacelotna MSM-populacija. Pogosto se drugim SPO. Predvsem zaradi HIV.napačno in stereotipno ustvarja določenih sprememb v družbi innegativna podoba za celo skupino sodobnih tehnoloških možnosti imajo Kombinirana preventiva vse enostavnejši načini spoznavanja (bio-vedenjska preventiva HIV) – slediti znanosti. V Sloveniji je HIV/aids predvsem SPO. Tako, kot se je uveljavilo »zelo učinkovito protire- trovirusno zdravljenje« (PRZ) oz.

Revija ISISM48edicinaDecember 2016kombinirano zdravljenje, se uveljavlja vljene, se za več kot 90 % zmanjša razširili tudi na občasno možnosttudi »zelo učinkovita preventiva« oz. tveganje prenosa okužbe na spolnega testiranja v nekaterih regijskih sredi-kombinirana preventiva. Gre za partnerja! Zato: čim bolj promovi- ščih (Koper, Radovljica, Novo mesto,kombinacijo temeljne preventive s rajmo testiranje na HIV! Zdravi- Celje, Maribor, Murska Sobota).promocijo odgovorne in varnejše mo vse okužene! S tema dvemaspolnosti, vključno s promocijo ukrepoma bomo bistveno zmanjšali Kemični kondomi: profilaksapravilne in dosledne uporabe kondo- populacijsko obremenitev z virusom! pred izpostavitvijo (angl. Pre-ma/lubrikanta, in za nove farmakolo- Razmere so torej skoraj povsem enake -Exposure Prophylaxis, PrEP).ške postopke: »testiraj in zdravi«, kot pri drugih »socialno nalezljivih Gre za pomemben nov način prepre-»preekspozicijsko profilakso (PrEP)«, boleznih«: živeti v okolju kadilcev ali čevanja okužbe s HIV, ki v svetu»poekspozicijsko profilakso (PEP)« rednih prekomernih uživalcev alkoho- počasi prehaja iz raziskovalnega– torej kombinirano bio-vedenjsko la zveča verjetnost, da še sam posta- področja v vsakdanje življenje; gre zapreventivo pred okužbo s HIV. neš eden izmed njih. t. i. »kemični kondom«, ko neokužena oseba poleg priporočil o varni spolno- Temeljna (vedenjska) pre- Kako priti do posameznikov, sti pod nadzorom zdarvnika zaščitnoventiva. Pri preventivi pred okužbo predvsem MSM, ki ne vedo za prejema PRZ (tenofovir/emtricita-s HIV in drugimi SPO vedno nagovar- svojo okužbo, in jim ponuditi bin). PrEP lahko zaščiti izključno predjamo vse prebivalce (mlade in starej- testiranje? Zakaj ne vedo za svojo prenosom virusa HIV, pred ostalimiše, moške in ženske itd.), pri čemer okužbo? Ker nočejo vedeti; ker se ne SPO pa ne. Tovrstna preventiva seostaja najpomembnejše sporočilo zavedajo, da je okužba mogoča; ker uveljavlja zlasti v ključnih skupinah,promocija odgovorne in varnejše spol- menijo, da se jim to ne more zgoditi; pri katerih je tveganje okužbe zelonosti, vključno s promocijo pravilne ker jih hromi stigma; ker živijo v veliko – letna incidenca okužbe s HIVin dosledne uporabe kondoma/ zanikanju lastne spolne usmerjenosti. je vsaj 3 % – kot so MSM ali trans-lubrikanta. Sem spada tudi poznava- Ta skupina je trenutno gonilna sila spolne osebe, osebe, ki veliko uporab-nje partnerja/partnerjev s ključno HIV-epidemije v Sloveniji in žal vse ljajo rekreativne droge (»kemseks«),informacijo o njegovem/njihovem kaže, da se le še povečuje, saj se osebe s pogostimi drugimi SPO tertrenutnem statusu glede okužbe s HIV večina na novo okuženih še vedno osebe, ki zaščitno uporabljajo zdravila(in tudi drugimi SPO), ki pa je zaradi okuži v Sloveniji. Pomembno vlogo proti HIV po izpostavitvi okužbi.stigme zelo oteženo. To je daleč pri informiranju, svetovanju in Rezultati dveh pred kratkim zaključe-najbolj pomembno pri nezaščitenih nagovarjanju k testiranju na HIV v nih evropskih raziskav (»Proud« inreceptivnih analnih spolnih odnosih, skupini MSM pa imajo nevladne »Ipergay«) kažejo, da je učinkovitostki so glavni vzrok povečanega širjenja organizacije (NVO). PrEP v skupinah s tako visokimokužbe v Sloveniji. tveganjem več kot 85 %. Uvajanje Nevladne organizacije in PrEP omejujejo predvsem težave pri Eden ključnih problemov je, kako testiranje v skupnosti. Z name- identifikaciji oseb s tako visokimpripeljati »preventivno« informacijo nom omogočanja lažje dostopnosti, tveganjem, slaba informiranost takihdo najbolj ogroženih oseb: to so pri destigmatizacije in povečanega števila oseb in zato nezadostno povpraševa-nas MSM, stari med 17 in 60 let. testiranj na HIV in SPO v skupnosti nje, problemi adherence, varnostPomembno je, da mlade moške, ki jih MSM je leta 2009 Društvo informacij- zdravil, odpornost proti PRZ, potenci-spolno privlačijo moški in bodo šele ski center Legebitra, po desetih letih alno povečanje tveganega obnašanjavstopili v spolno aktivno obdobje delovanja na področju klasične in večja pojavnost drugih SPO, cena,življenja, preventivne informacije preventive za MSM, začelo poskusno vprašanje izvajalcev tovrstne dejavno-dosežejo že pred prvo spolno izkušnjo. uvajanje testiranja na HIV v skupno- sti, predsodki in moraliziranje. sti (v klubu K4 in v društvu Legebi- Testiraj in zdravi (socialno tra). Danes poleg HIV testirajo še na Profilaksa po izpostavitvinalezljive bolezni). Zgodnje odkri- okužbo z virusoma hepatitisa B in C, (angl. Postexposurevanje oseb, okuženih s HIV (s pomo- sifilis in gonorejo (odvzem oralnega in Prophylaxis, PEP). Zaščita počjo pogostega rednega testiranja analnega brisa). V okviru mednaro- izpostavitvi okužbi (PEP) pomenipredvsem najbolj izpostavljenih oseb, dnega partnerskega projekta Odziv na štiritedensko profilakso s kombinacijozlasti MSM), in zgodnje zdravljenje HIV v sklopu norveškega finančnega treh PRZ za osebe, ki so imele neza-okuženih oseb (po novih priporočilih mehanizma, ki so ga izvajali skupaj s ščitene spolne odnose s HIV-pozitivnouvedemo zdravljenje čim prej po partnerji (Univerzitetni klinični osebo oz. z osebo, pri kateri je okužbadiagnosticiranju okužbe) sta – poleg center Ljubljana, Inštitut za mikrobi- s HIV zelo verjetna. PEP je trebapromocije odgovornejšega in varnej- ologijo in imunologijo Medicinske začeti uživati čim prej po izpostavitvi,šega spolnega obnašanja – prioriteti v fakultete Univerze v Ljubljani, ŠKUC, najbolje v prvih 24 urah; še spreje-boju proti HIV/aidsu, saj je zdravlje- DIH, Helseutvalget in DIC LEGEBI- mljivi interval je znotraj 72 ur. Vnje odlična (najučinkovitejša) preven- TRA), so v 2015 in 2016 testiranje slovenskem nacionalnem programutiva: pri osebah, ki so uspešno zdra-

Revija ISIS Medicin4a9December 2016cepljenja in zaščite z zdravili izvajamo grožnjo za nadaljnjo širitev okužbe). Kako globoko želimo pogledati vzaščito z zdravili zaradi zdravstvenih To je globalni cilj do leta 2020. Pri prihodnost? V nekaj letih bodo naali epidemioloških indikacij tudi proti nas smo šibki predvsem pri doseganju voljo PRZ, ki jih bo bolnik v oblikiHIV/aidsu. Na temelju ocene tveganja prvega cilja, saj ocenjujemo, da je pri injekcije vsakih nekaj mesecev prejelza okužbo zaščito z zdravili v okviru približno 30 % oseb okužba s HIV še v mišico, v naslednjih petih do desetihtega programa predpiše infektolog neprepoznana. Glede ostalih ciljev letih pa največji optimisti pričakujejo(www.nijz.si). smo povsem primerljivi z vodilno cepivo proti HIV, še večji optimisti pa državo v Evropi, Švedsko. Gledano ozdravitev HIV/aidsa. Trenutno pa je Osebe, ki potrebujejo PEP, morajo globalno je približevanje zastavljenim vse sile treba usmeriti v preventivo.zagotoviti, da o tem obvestijo tudi ciljem daleč najhitrejše v Evropi.»indeks-osebo/osebe«, torej potenci- Promocija odgovorne in varnejšealni izvor okužbe, da se čim prej Želja: boljša mreža in boljša spolnosti med vsem prebivalstvom intestira! To je zelo pomemben epide- dostopnost do ambulant za SPO predvsem med mladimi ostaja temelj-miološki ukrep! v Sloveniji. Pogosto je zaskrbljujoča na naloga. Predvsem pa testiranje na pomanjkljiva celostna obravnava oseb HIV (in druge SPO) ter zdravljenje Globalni cilj 90 – 90 – 90 s SPO. Poleg kadrovskih okrepitev je – testiraj & zdravi. Potrebna je še Pomeni: 90 % odkritih s HIV potreben enostavnejši oz. prost večja aktivnost vseh slovenskihokuženih oseb na določenem geograf- dostop (brez napotnice) do ambulant zdravnikov v sodelovanju z NVO inskem področju, od katerih jih nato 90 za SPO po vsej Sloveniji, vključno z celotno družbo. Prav tako bi bilo% prejema PRZ, od katerih ima nato MSM, pri katerih so poleg običajne smiselno čim prej z ustrezno raziska-90 % nezaznavno koncentracijo HIV stigme glede SPO dodatna ovira vo preveriti finančno učinkovitost inRNA v krvi (to pomeni, da je 73 % stereotipi in predsodki do homose- izvedljivost uporabe PrEP v Sloveniji.okuženih oseb na določenem geograf- ksualnosti oz. biseksualnosti. Naš končni cilj je generacija brez HIV.skem področju učinkovito zdravljenihin predstavljajo tudi zelo majhnoObvladovanje sladkorne boleznidanes za jutriŠpela Selak, mag. psih., Nacionalni inštitut za javno zdravje sorodne drugim kroničnimDr. Jelka Zaletel, dr. med., Nacionalni inštitut za javno boleznim, še posebej pri multi-zdravje in UKC Ljubljana morbidnih bolnikih. NekatereDoc. dr. Branko Gabrovec, mag. ing. log., Nacionalni inštitut rešitve in ukrepe osvetljujemoza javno zdravje s podporo izsledkov evropske-Prim. Milivoj Piletič, dr. med., Splošna bolnišnica ga projekta skupnega ukrepa-Novo mesto nja o kroničnih boleznih in zdravem staranju v [email protected] življenjskem obdobju (JA-CH- RODIS), v katerem je SlovenijaSladkorna bolezen je v porastu za obvladovanje sladkorne odigrala pomembno vlogo priin tako ena od prednostnih bolezni 2010–2020, v okviru razvoju glavnih rezultatov natematik v Sloveniji in svetu. katerega je bilo uresničenih že področju sladkorne bolezni inVečanje bremena bolezni veliko ukrepov obvladovanja te multimorbidnosti.zahteva pripravo, razvoj in kronične bolezni. Še vedno pauvedbo učinkovitih načinov na tem področju ostaja več Število sladkornihobvladovanja bolezni tudi na izzivov, s katerimi se bomo bolnikov naraščasistemski ravni. V Sloveniji srečevali v prihodnje. Težavesladkorno bolezen na strateški in rešitve na področju obvlado- Po podatkih Globalnega poročila oravni ureja Nacionalni program vanja sladkorne bolezni so sladkorni bolezni je imelo leta 2014

Revija ISISM50edicinaDecember 2016kar 422 milijonov ljudi na svetu morbidnosti. Namen projekta je povečuje, pri čemer je prevalencasladkorno bolezen, prevalenca te prepoznavanje, izmenjava in prenos multimorbidnosti posebej visoka pribolezni pa se povečuje in se je v 34 dobrih praks in učinkovitih interven- osebah, starih več kot 65 let (65 %) inletih (1980–2014) skoraj podvojila cij na področju obvladovanja kronič- starejših od 85 let (85 %) (Gabrovec(povišanje s 4,7 % na 8,5 %) (World nih bolezni. Pri tem je posebna in Zaletel, 2016). MultimorbidniHealth Organisation, 2016). Tudi v pozornost namenjena promociji pacienti imajo kompleksnejše zdrav-Sloveniji smo priča porastu sladkorne zdravja in preprečevanju kroničnih stvene potrebe, zaradi česar je tudibolezni. Od leta 2010 do leta 2015 se bolezni, multimorbidnosti in dodatno njihova oskrba kompleksnejša, vendarje število bolnikov, ki zaradi sladkorne sladkorni bolezni kot eni od kroničnih so zaradi tradicionalno orientiranegabolezni prejemajo zdravila, povišalo bolezni. Promocija zdravja in preven- medicinskega pristopa pogostoza 15 %. Število prejemnikov zdravil tiva se osredotočata na vedenjske deležni fragmentirane zdravstveneza zdravljenje sladkorne bolezni v dejavnike tveganja, socialne determi- oskrbe. Ker je omenjen medicinskiSloveniji se vsako leto poviša za okoli nante in neenakosti v zdravju. Delo na pristop orientiran le na eno kronično3 % oz. 2500 oseb (Nacionalni inštitut multimorbidnosti se osredotoča na bolezensko stanje, zanemarja ostalaza javno zdravje, 2016). Tako je leta multidisciplinarno in integrirano bolezenska stanja in temeljne vidike2014 ta zdravila prejemalo okrog oskrbo, bolnikovo varnost in usposa- zdravja, kot so krhkost, funkcionalna104.000 bolnikov s sladkorno bolez­ bljanje zdravstvenih strokovnjakov. zmožnost ter kognitivno in afektivnonijo, v letu 2015 pa okrog 106.300. Na Sladkorna bolezen pa služi kot vzorčni stanje. Na rezultat zdravljenja inporast sladkorne bolezni opozarjajo primer za preučevanje obvladovanja povečano uporabo virov lahko polegtudi podatki raziskave EHIS iz leta ostalih kroničnih bolezni vse od posameznih bolezni vplivajo tudi2014, po katerih je bila anketna primarne preventive do same oskrbe. kombinacije različnih bolezni. Takprevalenca sladkorne bolezni med Posebna osredotočenost je bila primer je tudi sladkorna bolezen, ki jeosebami, starimi 15 let in več, 6,9 % namenjena nacionalnim načrtom za pogosto povezana z ostalimi kronični-prebivalcev (95 % interval zaupanja: obvladovanje sladkorne bolezni. V mi boleznimi, kot so bolezni srca in6,3–7,6 %), kar predstavlja 120.674 okviru projekta je bila razvita tudi ožilja in bolezni ledvic, kar je pričako-oseb z znano sladkorno boleznijo (95 platforma za zbiranje dobrih praks in vano, saj imajo te bolezni enak patofi-% interval zaupanja: 108.000– politik za obvladovanje kroničnih ziološki vzorec (Alonso-Moran et al.,131.500) (Nacionalni inštitut za javno bolezni po Evropi, kot tudi spletno 2015). V okviru projekta JA-CHRO-zdravje, 2014). orodje, ki uporabnikom omogoča DIS je delovna skupina za multimor- ovrednotenje izbranih praks (JA-CH- bidnost na podlagi WagnerjevegaS projektom skupnega RODIS, 2014). modela oskrbe kroničnih bolezniukrepanja do boljše razvila model za organizacijo oskrbesistemske ureditve Nov model oskrbe kot oseb z multimorbidnostjo. Modelobvladovanja sladkorne odziv na porast oskrbe predvideva tudi sistematičnobolezni in drugih multimorbidnosti skrb za bolnikovo samooskrbo dokroničnih bolezni mere, ki je je samostojno zmožen, Poleg sladkorne bolezni so pred- podporo svojcem oz. skrbnikom in Pomembnost bremena in posle- vsem zaradi staranja prebivalstva in povezovanje s socialnim okoljemdično ustreznega obvladovanja neugodnih sprememb v življenjskem (JA-CHRODIS, 2016a).kroničnih bolezni je prepoznala tudi slogu v porastu tudi ostale kroničneEvropska komisija in sladkorno bolezni. Kronične bolezni v Evropi Prednosti in slabosti,bolezen kot vzorčno bolezen vključila prizadenejo od 8 od 10 ljudi, starih ki jih imajo evropskiv Projekt skupnega ukrepanja o več kot 65 let. Pogosto ima ena oseba načrti in programi zakroničnih boleznih in zdravem stara- sočasno prisotni dve ali več telesnih obvladovanje sladkornenju v celotnem življenjskem obdobju ali duševnih bolezenskih stanj, ki pri bolezni, ter priložnosti in(Joint Action on Chronic Diseases posamezniku delujejo vzajemno, kar nevarnosti, s katerimi seand Promoting Healthy Ageing imenujemo multimorbidnost. Razi- soočajoacross the Life Cycle – JA-CHRO- skave kažejo, da ima v razvitih drža-DIS), ki je sofinanciran s strani vah vsak četrti odrasli vsaj dve kronič- V okviru SWOT-analize, v kateroEvropske skupnosti v okviru zdrav- ni stanji, več kot polovica ljudi, so bile vključene institucije iz evrop-stvenega programa (2008–2013). starejših od 65 let, pa tri in več kro- skih držav, ki se razlikujejo v politični,Nacionalni inštitut za javno zdravje ničnih stanj (Gabrovec in Zaletel, administrativni, socialni in javno-(NIJZ), kot eden od partnerjev, v 2016). Zaradi daljše življenjske dobe zdravstveni organiziranosti, so bileprojektu JA-CHRODIS sodeluje na in bolj kakovostne zdravstvene oskrbe pod drobnogled vzete sedanje politikepodročju sladkorne bolezni in multi- se število multimorbidnih bolnikov in programi preprečevanja in oskrbe