Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 12

Klubski koncertni večeriNAPOVEDNIK 2018/19DECEMBER - 13. 12. 2018Božično-novoletni koncert zdravniškega orkestra Camerata Medicain svečana podelitev odličij Zdravniške zbornice Slovenije 23. 1. 2019 - JANUARFEBRUAR - 12. 2. 2019 Anja Bukovec z gosti »Od klasike do tanga«Sekstet klarinetov PanarsNataša Aškerc, B-klarinet 12. 3. 2019 - MARECBernard Belina, Es-klarinetJure Hladnik, B-klarinet Duo ClaripianoSlavko Kovačič, B-klarinet »Pomladno prebujenje«Bojan Logar, basklarinetMitja Ritlop, altklarinet Dušan Sodja, klarinetProgram: (W.A. Mozart, J. Balogh, A. Piazzolla) Tatjana Kaućič, klavir Petra Greblo, violončeloAPRIL Program: M. Bruch, N. Rota, A. von ZemlinskyKoncert zdravniškega orkestra Camerata Medica 21. 5. 2019 - MAJJUNIJ Godalni sekstet članov orkestra Slovenske filharmonije »Biseri iz zakladnice komorne glasbe«Magnolija kvartet z gostom»Skok v poletje« Program: P. I. Čajkovski: Souvenir de FlorenceTina Mozetič, violina J. Brahms: Godalni sekstet v G-duru in B-duruJelena Šarc, violinaMarjetka Šuler Borovšak, viola L. Boccherini: Godalni sekstet v Es-duruPetra Greblo, violončelo A. Schoenberg: Verklärte Nacht, godalni sekstet v enem stavku Vljudno vabljeni!Program Koncertnih večerov v Domus Medica za sezono 2018/2019 sta pripravilaZdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.Koncerti so za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačni, potrebnapa je predhodna rezervacija na: [email protected] ali po telefonu 01 30 72 152, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana

Revija ISIS Uvodnik3December 2018Dobri Božiček, letos nam…Prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., predsednik Odbora za bolnišnično inspecialistično zdravstvo Pred leti sem ga obiskal v poletni sezoni. omenjenega v slovenskih bolnišnicah prej izjemaImel je čas, zato je v kratkih hlačah sprejemal kot pravilo. Ob védenju, da nimamo ustreznegagoste in se zabaval z njimi. Rad nam je pokazal sistema licenciranega izobraževanja in udejanja-sodelavce in opremo ter razložil, kako redno in nja strategij v klinični praksi, to pravzaprav nevestno razveseljuje mlade in manj mlade otroke sme biti presenetljivo.po svetu. Dobra organizacija in redno vzdrževa-nje v delavnici, kjer so vsa orodja in materiali, pa Poleg pisanja dobremu možu se moramoreden osebni nadzor kakovosti, natančnosti in zavedati tudi lastne odgovornosti za iskanjepravočasnosti opravil. Ob vsem tem je bilo videti, rešitev. Glede na to, da gre za kombinacijoda ni (bil) nikoli bolan. V bolnišnici je bil verje- družbenih sprememb in napredkov medicine,tno le službeno, saj k specialistom večinoma moramo razmisliti o nacionalnih sistemskihpridejo ljudje, pri katerih so druge možnosti ukrepih. Same ustanove preprosto nimajoizčrpane. Pogosto ni višje instance in nekako je potrebnih virov, da bi zagotovile enako obravna-treba priti do zaključkov glede izvora bolnikovih vo bolnikov po vsej državi. Pri vsem se moramotežav in jih ustrezno obravnavati. zavedati tudi dejstva, da je primarna ustanova za večino bolnikov regijska bolnišnica, ki v teh V Sloveniji imamo letno več kot 250.000 pogledih ne sme pomembno zaostajati za terciar-hospitalizacij in vsaka predstavlja nov in pose- nimi ustanovami. Napredek v medicini je našeben izziv. Z napredki medicine lahko bolnikom delo praviloma izboljšal v smislu kakovosti, ki panudimo boljšo in hitrejšo diagnostično obravna- jo je treba meriti in rezultate jasno predstaviti.vo ter bolj optimalno zdravljenje. Prav zaradi Ker je sredstev končno mnogo, jih je smiselnonapredkov pa smo soočeni tudi z novimi izzivi, ki razporejati glede na več (tudi prej omenjenih)nas v doseganju optimalne obravnave vedno bolj prioritet in tudi kakovost opravljene storitve.omejujejo. Pričakovana življenjska doba se v Ključno vlogo pri tem lahko imajo dosegljiveSloveniji podaljšuje in večina hospitaliziranih informacijske in druge tehnologije, vendar obbolnikov, vsaj v internistični dejavnosti, je po upoštevanju vedno novih pravil glede nadzora bolnikovih podatkov. Vedno moramo stremeti k kriterijih Svetovne zdravstvene izboljševanju nivoja medicinske obravnave, kar organizacije starih: povprečna pogosto temelji na raziskovalnem delu. Tudi zato starost hospitaliziranega bolnika s bi morali v vseh slovenskih bolnišnicah imeti srčnim popuščanjem je 78 let. ustrezno organizirane raziskovalne oddelke, saj Mnogo bolnikov s kroničnimi je radovednost in raziskovanje temeljni integral- boleznimi umre v bolnišnici, pogo- ni del vsakdanje klinične prakse. Hkrati z razi- sto zaradi akutne okužbe ali poslab- skovalnim delom morajo regijske bolnišnice šanja kronične bolezni. Vsaj pri (p)ostati zanimive za študente, pripravnike in nekaterih moramo razmisliti o specializante, ki morajo čim več časa posvetiti smiselnosti paliativne oskrbe. V učinkovitemu kliničnemu (raziskovalnemu) delu. zadnjih letih smo priča bolj rezi- Prav gotovo mora svoje prispevati tudi Zdravni- stentnim povzročiteljem okužb, ki ška zbornica Slovenije preko svojih struktur. V zahtevajo individualizirano obrav- Odboru za bolnišnično in specialistično zdrav- navo, tako v smislu kadrov kot tudi stvo smo obravnavali omenjene teme, naredili materialnih ter prostorskih potreb. analizo stanja in ustreznim institucijam tudi Ob zmanjševanju fonda bolnišnič- podali predloge za spremembe. Sedaj sledi nih postelj smo soočeni tudi z udejanjanje v klinični praksi. Vse navedeno je naraščanjem števila obiskov v seveda možno in marsikje v tujini tudi poteka. urgentnih centrih in potrebe po Prepričan sem, da smo tudi v Sloveniji v fazi, ko bolnišnični obravnavi. Kljub našte- to ni več vprašanje, ampak je le vprašanje časa. temu je strukturirana obravnava

Revija ISISU4 vodnikDecember 2018Uvodnik 31 Poročilo Službe za S knjižne police hemovigilanco za leto 20173 Dobri Božiček, letos nam… Irena Bricl, Ivica Marić 61 Lindsay Rogers: Partizanski Mitja Lainščak kirurg 33 Klinika Mayo Marjan Kordaš Simon PodnarK naslovnici revije Zanimivo6 Samo Fakin Poročila s strokovnih srečanj Alojz Ihan 37 Prvi slovenski kongres 63 Irska – dežela, ljudje inZbornica akupunkture knjižnice Jadwiga Hajewska Kosi Stanka Jelenc12 Na kratko 39 Sodobni pristopi v sistemski Zdravniki v prostem času iz dela zbornice psihoterapiji Liana Trampuž 67 O razstavi Akt in avtoportretAktualno Polonca Steinmann16 Praška izjava o dostopu 40 12. Evropski kongres urgentne 70 Akvareli in »Črke v prostoru« zdravnikov iz tretjih držav do medicine na ogled v razstavišču UKC trga dela Gregor Prosen, Rok Petrovčič Ljubljana 42 Ali vplivajo na zdravje Blaža Fečur delavcev hitre spremembe vIz Evrope modernem delovnem okolju? 73 Legende Onkološkega inštituta v Ljubljani – prvič17 Dunajski kongres bolnišničnih Tihomir Ratkajec zdravnikov 2018 43 2. učna delavnica s področja 74 Dežurstvo17 Kaj muči hrvaške zdravnike? pelvične rekonstruktivne Gorazd Kolar Anton Mesec kirurgije 75 K2, tja in nazajMladi zdravniki David Lukanović Tomaž Rotar18 Anonima Strokovna srečanja Zavodnik Barbara Podnar 45 Zbornična izobraževanja za 81 Decembrski dobri možjeForum zdravnike in zobozdravnike Jana Govc Eržen20 Komentar k zapisom 47 Strokovna Marjan Kordaš srečanja20 Slovenščina in medicina 55 Mali Marjan Fortuna oglasi Iz zgodovine medicineIntervju 56 Specialistična ortodontska dejavnost v Zdravstvenem24 Zvonka Zupanič Slavec za domu Maribor tradicijo in ponos slovenske medicine Krista Sever Cimerman Dušan Sket V spominMedicina 60 Prof. dr. Miloš Kobal (1926– 2018)29 Nov pristop v kirurgiji Borut Škodlar lateralne lobanjske baze Janez Rebol, Janez Mohorko

Revija ISIS Uvodnik5December 2018Kolofon Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica SlovenijeLeto XXVII, št. 12, 1. december 2018 Dunajska cesta 162Natisnjeno 10.150 izvodov 1000 LjubljanaDatum tiska: dan pred izidomUDK 61(497.12) (060.55) Navodila avtorjemUDK 06.055:61(497.12) Članke oddajte v elektronski obliki. DolžinaISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 člankov (razen poročil s strokovnih srečanj in nekrologov) je omejena na 15.000 znakov – štetjeIZDAJATELJ IN ZALOŽNIK brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objaviliZdravniška zbornica Slovenije tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –Dunajska cesta 162, p. p. 439 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno1001 Ljubljana fotografijo. Za objavo so primerne digitalneW: http://www.zdravniskazbornica.si fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to jeT: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi.E: [email protected] Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskegaTransakcijski račun: 02014-0014268276 ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo,PREDSEDNIK morate pripisati izjavo o nasprotju interesov.Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. Poročila s strokovnih srečanjUREDNIŠTVO Dolžina prispevka je omejena na največ 7.500Slavka Sterle, Marija Cimperman znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahkoDunajska cesta 162, p. p. 439 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek1001 Ljubljana lahko največ 6.500 znakov. Če gre za srečanja zW: http://www.zdravniskazbornica.si mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovatiIsis online: ISSN 1581-1611 oceno obravnavanega področja medicine vT: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Sloveniji.E: [email protected] Na koncu prispevka lahko navedete imena pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koliODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK prispevale, da ste se lahko udeležili ali organiziraliProf. dr. Alojz Ihan, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, daE: [email protected] imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjemT: 01 543 74 93 ne bomo objavili.UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI NekrologiPrim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakovProf. dr. Vojko Flis, dr. med. brez presledkov. Besedilu lahko priložite enoPrim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. fotografijo.Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med.Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Avtorski honorarjiProf. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani,Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov,Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije jeBarbara Podnar, dr. med. 20 EUR bruto.Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemoDoc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnegaPrim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolnoDoc. dr. Aleš Rozman, dr. med. številko transakcijskega računa in imeProf. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. banke. Prosimo, da nam navedene podatke posredujete hkrati s člankom. V nasprotnemLEKTORIRANJE primeru vam honorarja ne bomo mogliMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. izplačati.E: [email protected] Napoved strokovnega srečanjaOBLIKOVNA ZASNOVA Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanjaAgencija Iz principa (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodoRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV dogodki za največ tri mesece vnaprej.IN PRIPRAVA ZA TISK – DTPStanislav Oražem Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudiTRŽENJE organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice aliZdravniška zbornica Slovenije uredništva Izide.Dunajska cesta 162, p. p. 4391001 Ljubljana Letna naročninaT: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20E: [email protected] EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem cenikuTISK Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlaneTiskarna Povše stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačanaVse pravice pridržane, ponatis celote ali pri pošti 1102 Ljubljana.posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjemuredništva.

Revija ISISK6 naslovnici revijeDecember 2018 Samo Fakin Prof. dr. Alojz IhanNa poti k vam sem na stopnišču prav-kar srečal prof. Gregoriča in dr. Robidoz Nacionalnega inštituta za otroškesrčne bolezni (NIOSB) in izvedel, da jezgodba končana. NIOSB je bil ustanovljen v času prejšnje vladeiz stiske, tudi politične, ker je bilo nevzdržnostanje treba nekako presekati, potem pa je bilprojekt slabo voden in koordiniran z UKC Ljub-ljana. A tudi če bi bilo drugače, je dejstvo, da jepri nas le 80–100 novih bolnikov letno, za dobrodelovanje centra pa bi jih moralo biti vsaj dvakrattoliko. Iskanje manjkajočih bolnikov v jugovzho-dni Evropi bi ob precejšnjih investicijah trajalovsaj 3–5 let. Ob tem bi bila tudi cena ustanovitveposebnega centra veliko višja, kot stane zdravlje-nje sedaj. Načrt, da bi iz UKC Ljubljana za potre-be novega centra izločili enoti intenzivne terapijein kardiologije, se je tudi izkazal za zgrešenega,saj bi to povzročilo velike težave UKC Ljubljana,na kar je opozoril strokovni kolegij in posledičnovodstvo, ki se s tako odcepitvijo ne strinja. Pomojih dosedanjih informacijah sledi, da moranovi center ostati znotraj UKC Ljubljana, verjetnokot posebna enota za zdravljenje otrok s priroje-nimi srčnimi napakami, v povezovanju z bližnjimicentri, kjer delajo otroško srčno kirurgijo.Ampak v bistvu je to vrnitev na prejšnjestanje, ki je bilo dolga leta razglašanokot nevzdržno, ker se ni našel direktor,ki bi znal in imel moč presekati patpoložaj in sprejeti prave odločitve. Kajbo zdaj drugače, boste dali direktorjemvečja pooblastila? Direktorji imajo že zdaj vsa potrebna poobla-stila. Ključni problem je, da mnogokrat slabosodelujejo z vodjami oddelkov, ki so pravzapravnjihovi pomočniki. Ampak žal se je zaradi politič-nih kadrovanj v preteklosti avtoriteta direktorjevzelo zmanjšala. Ne moreš med vodje oddelkov, kiso univerzitetni profesorji in mednarodne avtori-tete, postaviti novinca, ki ničesar ne ve o zdrav-stvu. Najmanj, kar je, bo imel velike težave. Zatoželim na čelu zdravstvenih ustanov direktorje zavtoriteto in močjo, da bodo ustanovo zares vodili.Podrejeni poslušajo šefe samo iz dveh razlogov:

Revija ISIS K naslovnici revije7December 2018bodisi jih spoštujejo zaradi strokovne kot celote. Na enem oddelku so bile v niki in sestre prinašajo odpo-avtoritete in njihove socialne moči, ali sobi prazne postelje, ki jih kljub gneči vedi in odhajajo v bližnjose jih bojijo zaradi odločevalske moči. v drugih sobah nikoli niso zasedli, ker Avstrijo?Strah pred šefom pa nikoli ni pozitiv- so po dogovoru pripadale drugemuna razvojna vzpodbuda. oddelku. Tam se nanje skoraj nikoli Seveda ni prav, da država izobra- niso spomnili, ker so bile predaleč od žuje visoko izobražene ljudi, ki joPrecej opazno je, da ste se njih. Seveda sem kot direktor moral potem zapuščajo, a to ni problemzačetka ministrovanja lotili pojasniti vodjema obeh oddelkov, samo zdravstva, pretok delovne sile jeravno nasprotno kot prejšnja kako tako stanje vpliva na ekonomiko malo povezan tudi z enotnim prosto-ministrica, ki se je najprej bolnišnice in posledično na paciente. rom Evropske unije. V konkretnemvrgla v spreminjanje zakono- Naloga direktorja je prav to, da primeru pa mislim, da bi se moralodaje. Vi vsakodnevno obisku- nenehno opazuje, reorganizira in vodstvo UKC Maribor vprašati, zakajjete bolnišnice in sklicujete opozarja ter izvaja ukrepe za boljše ljudje odhajajo. So morda povod zasestanke z direktorji zdrav- poslovanje, večjo produktivnost, odhode neurejene notranje razmere,stvenih ustanov, da bi s spre- boljšo organizacijo dela z ustreznimi slaba organizacija in slabi medsebojnimembo vodenja ustanov nare- kadri. Seveda mora imeti pri tem v odnosi? Sanacijski odbor je prišel dodili premike. Je samo z mislih pacienta. Zato imam sistema- zanimivih podatkov tudi na področju»direktorskimi ukrepi«, brez tično načrtovane obiske po produktivnosti. Pri medicinskihsistemskih sprememb, mogoče bolnišnicah. To so moji neposredni sestrah je npr. nastal velik problem zkaj bistvenega spremeniti? sodelavci in od njih želim izvedeti, kaj njihovo razdelitvijo na diplomirane in jih ovira, da bi poslovali v okvirih nediplomirane. V sosednji Avstriji Je. Velik problem naših bolnišnic, zdrave ekonomike, ob tem pa jim npr. niso šli po tej poti, zato se nezlasti obeh kliničnih centrov, je slaba vztrajno ponavljam svoj moto: kar je srečujejo s tako birokratskimi zapleti,kultura vodenja in subordinacija pri dobro za pacienta, je dobro za bolni- da se je na oddelku že težko sporazu-vodenju. Človek lahko dobro vodi šnico in je dobro za zaposlene. meti, kdo sploh lahko bolniku prinesesamo deset, dvanajst sodelavcev, in še kozarec vode, če je ta žejen. Direktorjito le, če je nenehno aktiven in pozoren Direktorji se pritožujejo, da v imajo pooblastila, da zaposlujejo nain s sodelavci vsakodnevno komunici- javnih zdravstvenih zavodih delovna mesta takšne ljudi, ki imajora, se videva z njimi vsaj na jutranji nimajo vzvodov, ki bi jim ustrezne kompetence za določenekavi in se vsaj enkrat tedensko teme- omogočali poslovanje po pogoje dela. Direktor prav takoljito pogovori o poteku dela. V velikih ekonomskih načelih. razporeja ljudi na delo tako, daustanovah mora biti takih nivojev zagotovi 6,5-urno učinkovito delosubordinacije veliko, ljudje se morajo Nimajo česa? Zakaj pa imamo skladno s kolektivno pogodbo. Čemed seboj dogovarjati, vsi morajo na potem bolnišnice, ki nimajo izgub in imamo »evidence-based« medicino,osebni ravni prejemati in dajati znajo delati znotraj ekonomskih moramo imeti tudi »evidence-based«informacije in reševati probleme. okvirov, in imamo bolnišnice, ki so v način dela. izgubah ne glede na količino prejetegaV zadnjem času, odkar obisku- denarja? Ljubljanski UKC je nenehno Kako pa motivirati in pred-jete zdravstvene ustanove, je v izgubah, UKC v Mariboru pa ni imel vsem opolnomočiti direktorjeopazno predvsem prizadeva- izgub do prihoda novega vodstva, zdaj za tak preskok, ki poleg veli-nje direktorjev, da skrajno pa jih naenkrat ima. Ko smo naredili kih naporov prinaša tudizmanjšujejo vse »zunanje« analizo, smo ugotovili, da imajo veliko potencialnih konfliktovstroške. Uprave zdravnike skoraj 500 več zaposlenih kot pred s podrejenimi?čedalje bolj redno seznanjajo, leti, medem ko se število obravnavkakšne stroške so »povzročili« pacientov ni bistveno povečalo. Začne se z izbiro direktorjev. Brezs predpisovanjem zdravil in dokazanega uspeha pri vodenju nanapotnicami za diagnostiko. Toda mariborski UKC je v nižjih nivojih človek ne more biti Pivčevi dobi tako varčeval s vodja. To pomeni, da prevzame Tudi to je potrebno. Nenehno kadri in investicijami, da mu odgovornost in se skladno s pristoj-opozarjanje na stroške, racionalno je začel groziti popoln stro- nostmi, ki jih kot vodja ima, ukvarja zposlovanje in vse, kar vpliva na kovni in kadrovski razpad ekonomiko in produktivnostjo usta-ekonomiko ustanove. Ko sem pred leti sistema, recimo z anesteziolo- nove. Dohodki direktorjev morajopostal direktor Splošne bolnišnice gi, ki so jih začeli »uvažati« z temeljiti na individualnih pogodbah.Celje, sem opazil, da vodje oddelkov Reke, da delo ni povsem zasta- Menim, da je treba skleniti individu-nimajo dovolj znanja in informacij o lo. To najbrž tudi ni najbolj alne pogodbe tudi z vsemi drugimitem, kaj vpliva na ekonomiko poslo- pametno vodenje, če ti zdrav- ključnimi strokovnjaki. Sevedavanja njihovega oddelka in bolnišnice

Revija ISIS8K naslovnici revijeDecember 2018ustrezni nagradi sledi ustrezna odgo- bila potreba po skrajševanju plačati vsega, kar političnovornost. Takšen način nagrajevanja čakalnih vrst v njegovi usta- obljublja državljanom?vodilnih je pogoj, ki lahko pripelje do novi?večje produktivnosti, kakovosti in Glede tega je pomembno, da vboljše ekonomike zdravstvenih Kot kažejo analize, posebne zdravstveni politiki postavimo jasenustanov. potrebe po popoldanskem delu niti ne svetilnik in načelo: zdravstveni sistem bi bilo, če bi bilo delo v rednem je zato, da zadovolji zdravstvenePa je to v sistemu današnjih delovnem času dobro organizirano. potrebe državljanov, vključno sjavnih zavodov sploh mogoče? Dr. Dorijan Marušič je v svoji nedavni preventivo, da čim manj zbolevamo. analizi lepo pokazal, da vrste nastajajo To je absoluten strateški cilj zdrav- Spremembe, o katerih razmišljam, predvsem zaradi velikega števila stvene politike. Državljan mora imetigredo v smeri mehanizmov upravlja- neracionalnih ponovnih pregledov. dostopnost praktično neomejeno.nja v gospodarskih družbah. Naj pose- Zato imamo že predlog vodenja dveh Sem prištevam strokovno dostopnostbej poudarim, da so bolnišnice še čakalnih list – prvih pregledov in – da veliko večino storitev obvladamovedno javne ustanove, le način upra- kontrolnih pregledov. Slednji so v in opravimo v Sloveniji, potem pa tudivljanja bo treba spremeniti. veliko primerih nepotrebni in bi jih krajevno dostopnost in dostopnost v lahko nadomestil obisk pri osebnem realnem času. Za tem neomajnoKako pa naj direktor rešuje zdravniku – samo potruditi se je treba stojim.problem neracionalnih nabav, za razmislek in izdelavo ustreznihv katere ga zaradi razpisnih smernic za posamezne vrste bolezni in Če je volja, kje pa so težave, dapostopkov silijo pravila javne- zdravljenj. se ne pride do svetlih načel?ga naročanja? Ravno glede čakalnih dob so Najprej so potrebni dobri podatki, Velika slabost naših uprav je, da zadnje mesece opazni ugovori, ki bodo izkazali dejansko obremenje-so slabo obveščene o cenah, ker se npr. s strani mag. Kuharjeve, nost vsakega posameznika. V prete-zanje ne zanimajo in ne hodijo v da je ministrstvo za zdravje s klosti sem večkrat spremljal takšnetujino na sejme in na obiske v primer- spremembo utečenega sistema podatke po različnih bolnišnicah inljive bolnišnice. Zato so brez dobrih evidentiranja čakalnih dob ugotovil kar precejšnje razlike vinformacij nemočne proti dobavite- (NaČas) onemogočilo primer- produktivnosti. Prav tako je kar precejljem, ki imajo seveda svojo agendo. Za jave s čakalnimi dobami v bolnišnic že začelo opravljati določenevsako ceno se je treba pogajati na preteklosti in se zdaj sploh ne preiskave v popoldanskem času ter obpodlagi informacij in stikov z različni- ve več, ali se čakalne dobe sobotah in nedeljah, ne pa še vse.mi dobavitelji. Stanje je malo izboljšal daljšajo ali krajšajo. Torej če se vrnem na osnovno izhodi-Intravizor, ki deluje pri Združenju šče: izkoriščenost predvsem prostorovzdravstvenih zavodov kot skupna baza Podatki v novem sistemu zares in opreme je treba približati evrop-cen, a to ni dovolj in kot mi povedo, niso primerljivi s starimi, ker so po skim standardom.nekatere ustanove niso prav vestne novem bolj diferencirani in zato boljpri sporočanju cen. natančni. Začeli smo s 30 čakalnimi Je to namig, da bi se zdravni- vrstami, zdaj pa spremljamo vse in ke izvzelo iz enotnega plačne-Prof. dr. Noč po svoji izkušnji zato so seveda težave s primerjanjem ga sistema javnih uslužben-s pocenitvijo stentov sicer pra- med starim in novim sistemom. Je pa cev, v katerem smo plačevanivi, da to ni dovolj, ker so mre- res, da v novem sistemu NIJZ spre- za pavšalno prisotnost in neže proizvajalcev in dobavite- mlja čakalne dobe že nekaj mesecev in za konkretno količino dela?ljev na ravni EU tako utrjene, torej lahko imamo tudi nekaj primer- Marsikje v tujini imajo zdrav-da je v manjših državah, kot jav. niki pogodbo za mesečnosmo mi, potrebna tudi asisten- število opravljenih kirurških,ca vlade in ministra. Ko ne Pa je država politično in fi- ambulantnih ali kakšnihdeluje trg, je treba interveni- nančno sploh pripravljena drugačnih ur.rati na ravni EU tudi s pomo- financirati to, kar spada kčjo politike. obljubljenim pravicam v Enotni plačni sistem za zdravstvo javnem zdravstvu? Kaj ni zares ni najbolj posrečena ideja. Ker Vesel bom vsake pobude direktor- pomanjkanje zmogljivosti, pa me sprašujete kot ministra zajev v tej smeri, a oni so tisti, ki morajo vključno z zdravniki, zgolj zdravje, tega ne morem podrobnejeimeti podatke in idejo, kaj storiti. dobrodošel in celo načrtovan argumentirati, saj je to širše politično izgovor, da javnemu zdra- vprašanje. Seveda pa plačilo poKako pa bi v našem sistemu vstvenemu sistemu ni treba konkretnih nalogah ali po efektivnihdirektor napolnil operacijske urah dela zahteva zelo dobro organi-dvorane tudi popoldne, če bi

Revija ISIS K naslovnici revije9December 2018zacijo dela in vešče organizatorje, ki kadrovske koordinacije in seveda z potrebujemo organizatorje, ki znajozaposlenim napolnijo urnike in jih vidika ekonomike. delati urnike, znajo optimiziratiskoordinirajo, da je učinek maksima- uporabo prostorov in zdravstvenegalen. Če še malo podrezam v razvpi- osebja ter načrtovati vse, kar se zgodi te čakalne dobe – obstaja kar s pacientom, tako da bodo zdravniki Ampak v politični in sindikalistič- številna kategorija manjših brez posebne naglice delali boljni praksi smo na žalost priča poizku- ambulantnih posegov z zelo organizirano in bo več efektivnegasom standardiziranja in normativizi- dolgimi čakalnimi dobami, ki dela, pacienti pa bodo bolje in hitrejeranja dela, ki pa je v praksi težko skoraj večino ljudi prisilijo v oskrbljeni. Ni zdravnik tisti, ki moraizvedljivo. Pri toliko različnih bolni- samoplačništvo. Npr. hallux organizirati delo, on je šolan, dašnicah, ambulantah, patologijah, valgus, zobozdravstvene zdravi, in predrag, da bi se šel amater-populacijah pacientov je postavljanje storitve, fizioterapija – vtis je, skega organizatorja ali, še slabše, danekih splošnih normativov nerealno. da tu nekdo namerno ustvarja bi izgubljal čas s čakanjem. In kot semNe moreš postaviti normativov za čakalne vrste in usmerja že rekel, temeljni cilj vsega je, da našinevrološki pregled, ki bi veljal za paciente v samoplačništvo, državljani vse zdravstvene storitveštirideset različnih nevroloških bodisi ZZZS bodisi kar javni dobijo v okviru javnega zdravstva in vambulant z različno patologijo, zdravstveni zavodi zaradi realnem času, brez čakalnih dob.strukturo pacientov, razpoložljivimi interesa njihovih zdravnikov,preiskavami. To je v prvi vrsti prepu- ki jim ustreza, da kot zasebni Kaj pa zakonske spremembe,ščeno zdravniku, ki ve, koliko časa bo popoldanci dodatno zaslužijo. ki jih je pretekla ministricapotreboval za določenega bolnika, na ves čas pripravljala in je bildrugi stopnji pa je to stvar direktorja, To so nedokazane predpostavke, vtis, da brez njih ni mogočeda za vsako konkretno ambulanto na katere ne moremo odgovoriti, če doseči izboljšanja zdravstve-določi normo. Normo določajo nor- nimamo trdnih podatkov. Zato nega sistema?mirci, to je stvar stroke in ne sindika- potrebujemo natančne podatke o delutov, ki pavšalno zahtevajo take norme, zaposlenih v javnih zdravstvenih Kot sem že rekel, ni vse v spre-kot bi vsi zdravniki ves čas obravnava- zavodih – kaj točno delajo in koliko membi zakonodaje. V prvi vrstili samo časovno najbolj zamudne časa. Potem lahko začnemo razporeja- opažam krizo vodenja in predvsemprimere. To nima smisla! S tem smo ti zdravnike po urah. To je končni cilj, otepanje prevzemanja vsakršnetudi povsem degradirali delo direktor- ki bo omogočil tako načrtovanje dela, odgovornosti. Zato na koncu vsejev, ki so ravno zato, da v konkretnem da čakalnih dob ne bo več. Zdaj pride pristane na ministrovi mizi. Zelo hitrodelovnem okolju znajo optimalno zdravnik v službo in je razporejen, da imamo namen spremeniti določeneorganizirati delo tako z vidika kakovo- operira dve holecisti, potem pa nihče dele Zakona o pacientovih pravicah,sti obravnave pacientov kot z vidika ne ve, kaj dela preostanek dneva. Zato predvsem njegovo hiperregulacijo glede čakalnih dob. Kaj pa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)? Delovna skupina, ki jo bom v kratkem imenoval, bo pregledala obstoječi predlog in ga primerno nadgradila ter začela dolgotrajne postopke usklajevanja s socialnimi partnerji. Moj pomislek je, kaj se bo zgodilo, ko bodo pravice, ki so zdaj v zavarovalniških pravilih, prišle v zakon. Ampak to je bila ravno zahte- va ustavnega sodišča, da so zdravstvene pravice preveč pomembne, da bi se o njih odločalo s pravilniki znotraj zavarovalnice, ki se lahko poljubno spreminjajo od leta do leta.

Revija ISIS revije1K0naslovniciDecember 2018 Odločbo ustavnega sodišča je Velika ovira pri sprejemu ti, hkrati pa je potem njena dolžnost,treba spoštovati, vendar pa zakon neuspelega predloga ZZVZZ je da v neki organizirani obliki postavljanapisati tako, da bo mogoče zelo hitro bil tudi nedodelan sistem standarde na svojem področju. Inpreoblikovati in uveljaviti spremembe postavljanja standardov presoja, kaj je strokovno prav in kaj ne.v pravicah iz obveznega zdravstvenega zdravstvenih storitev, brezzavarovanja, kjer je to nujno potreb- katerih zavarovalnica težko Na koncu še vprašanje o do-no. Sedaj to naredi ZZZS in vlada kupuje storitve v odprtih polnilnem zavarovanju, ki jespremembe potrdi. Tak postopek je razpisih, saj ni jasno, kaj bilo mantra prejšnje vlade.bistveno krajši kot zakonodajni. pravzaprav kupuje.Nikakor ne smemo dopustiti, da bi na Tudi sedanja koalicijska pogodbaneko nujno spremembo pravice čakali Mislim, da mora standard posta- predvideva ukinitev dopolnilnegav dolgotrajnih parlamentarnih po- vljati stroka, ki jo že imamo. Imamo zavarovanja. Seveda pa je cena tegastopkih. klinike s financiranim terciarjem in 450 milijonov letno, ki jih mora zakon razširjene strokovne kolegije in tam nekje najti, in ta denar zaradi našeKaj pa, ko bo nastal trk med ljudje dobro vedo, kaj so ustrezne javnofinančne podobe ne sme bitinašo politično (ne)kulturo metode zdravljenja. Je pa zares težava, neposreden davek, čeprav bi bilo todajanja pavšalnih obljub o kako to njihovo znanje učinkovito najbolj logično. Ampak vse to bi seneomejenih pravicah in med uporabljati, ko gre za odločanje v dalo urediti, če bi kot država večzakonom, po katerem bo upravnih postopkih na ravni ministr- zaslužili. Prav zdravstvo omogoča, dapravice mogoče iztožiti? stva za zdravje, ZZZS in države. Zato je je BDP države večji, to je pomembno treba izkoristiti klinike in njihove in potrebno nenehno poudarjati! Kot Bomo videli, vsekakor bo zanimi- strokovne direktorje ter katedre in sem že omenil, so še posebej blagodej-vo. Po drugi strani pa je zakon nujen, njihove predstojnike. Morda je dovolj, ni za rast BDP-ja države preventivniker bomo samo z njim prišli do da eni vrhunski ustanovi v vsaki stroki programi, preventivna diagnostika inprispevkov, ki bodo omogočili doda- podelimo status referenčnosti, ki ga preventivno delovanje zdravnikov, sajten denar za zdravstvo. Brez njega ne mora ustanova mednarodno preverja- se vsak evro, vložen v preventivo,more biti sprememb na bolje. nekajkrat povrne.SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO PREGLED VSEH STROKOVNIH SREČANJ NA ENEM MESTU! WWW.DOMUSMEDICA.SI OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN WWW.DOMUSMEDICA.SI kjer najdete seznam in osnovne informacije o vseh strokovnih dogodkih, za katere je organizator podal vlogo za dodelitev kreditnih točk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vse informacije o svojem srečanju. Preko te strani je možna e-prijava na vse dogodke. INFORMACIJE: Andreja Stepišnik 01 30 72 153 [email protected]



Revija ISIS1Z2bornicaDecember 2018Na kratko iz dela zbornice Drugi razpis specializacij opravljajo poklicno dejavnost), ki so ta status pridobili z registracijo (odločbo, ki pravi, da se Zdravniška zbornica Slovenije je v zdravnika v registru vodi kot zasebnika) pripetek, 26. oktobra 2018, objavila razpise Zdravniški zbornici Slovenije do 17. 12. 2017specializacij za zdravnike: za posamezne (zasebni zdravniki se od tega datuma vodijo vizvajalce, za območje celotne države in za znanega registru zasebnih zdravstvenih delavcev priplačnika, ter razpise specializacij s področja Ministrstvu za zdravje).dentalne medicine: za posamezne izvajalce, zaobmočje celotne države in za znanega plačnika. Kaj morajo izvajalci ukreniti v zvezi s pravilnikom? V torek, 13. novembra 2018, je potekalojavno odpiranje vlog. Razpisanih je bilo 238 Novi izvajalci bodo v vlogah za izdajo dovo-specializacij za doktorje medicine, prispelo je 144 ljenja za opravljanje dejavnosti navedli dejavno-vlog (za nekatere specializacije se je prijavilo več sti iz šifranta. Obstoječi izvajalci, torej izvajalci,kandidatov). 137 mest je ostalo nezasede- ki so dovoljenje za opravljanje dejavnosti (alinih, od tega kar 53 za družinsko medi- status zasebnega zdravnika z registracijo pricino. Za doktorje dentalne medicine je bilo zbornici) pridobili pred 17. 12. 2017, morajorazpisanih 7 specializacij, za katere je prispelo vlogo za uskladitev vrste zdravstvene dejavnosti,kar 21 vlog, tako da prostih mest ni več. za katero imajo dovoljenje za opravljanje zdrav- stvene dejavnosti, oziroma za uskladitev vpisa v Stanje prijav po posameznih specializacijah register zasebnih zdravstvenih delavcev z vrstamije javno dostopno na spletni strani zdravniške zdravstvene dejavnosti, kot so določene v zgorajzbornice. navedenem pravilniku, vložiti v šestih mesecih od uveljavitve pravilnika. Vloge za uskladitev Splošni dogovor dovoljenj z vrstami zdravstvene dejavno- za leto 2019 sti iz pravilnika je torej na Ministrstvo za zdravje treba vložiti do 12. 4. 2019. Izvajalci V ponedeljek, 5. novembra, so se na Zdravni- imajo pravico, da ta zakonsko predpisan rokški zbornici Slovenije začela pogajanja za Splošni izkoristijo v celoti.dogovor za leto 2019. V pogajanjih sodelujejopredstavniki izvajalcev (zbornice, združenja), Vloge in pojasnila ministrstva so dostopne naMinistrstva za zdravje in Zavoda za zdravstveno http://www.mz.gov.si/si/za_izvajalce_zdravstve-zavarovanje Slovenije. nih_storitev/izvajanje_zdravstvene_dejavnosti/ Pogajanja vsako leto vodi druga organizacija Zdravniška zbornica je Ministrstvu za zdravjepo sistemu rotacije. Za leto 2019 je to vloga predlagala še, naj objavi konkretnejša navodila (zZdravniške zbornice Slovenije, v njenem navedbo tipičnih primerov pretvorb vrst zdrav-imenu vodi pogajanja prim. Dean Klančič.  stvene dejavnosti) za izpolnjevanje vlog. Usklajevanje dovoljenj Na povezavi https://www.zdravniskazborni- za opravljanje zdravstvene ca.si/informacije-publikacije-in-analize/obvesti- dejavnosti la/2018/10/30/usklajevanje-dovoljenj-za-opra- vljanje-zdravstvene-dejavnosti-in- Ministrstvo za zdravje je na podlagi novele -odlo%C4%8Db-o-vpisu-v-register-zasebnih-Zakona o zdravstveni dejavnosti iz leta 2017 -zdravstvenih-delavcev-rok-12.-4.-2019 je večsprejelo Pravilnik o vrstah zdravstvene dejavno- informacij tudi o tem, kako je z določitvijosti, ki je začel veljati 12. 10. 2018. odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. Na koga se pravilnik nanaša? Cepljenje proti nalezljivim Pravilnik se nanaša na vse izvajalce zdrav- boleznimstvene dejavnosti (javne zavode, zasebne zdrav-nike – fizične osebe, ki samostojno opravljajo 17. oktobra je na Zdravniški zbornici že drugičpoklicno dejavnost, zavode, gospodarske družbe potekal posvet z naslovom Cepljenje protiin s. p.-je). Pravilnik se torej nanaša tudi na nalezljivim boleznim – imamo zdravstvenizasebne zdravnike (fizične osebe, ki samostojno delavci zares dovolj informacij?

Revija ISIS Zbornic1a3December 2018 Organizirali sta ga: Zbornica poklic, kjer bo delal z ljudmi, s paci- Točkovanjezdravstvene in babiške nege enti. Prav tako je izpostavil, da neka- strokovnih vsebinSlovenije – Zveza strokovnih teri še vedno menijo, da o etiki vsi za aktivnedruštev medicinskih sester, vedo vse in da o tem ni potrebno udeležencebabic in zdravstvenih tehnikov dodatno znanje. V nadaljevanju se jeSlovenije in Zdravniška zbornica razprava vrtela tudi okrog aktualnega Članstvo obveščamo, da je vSlovenije.   vprašanja – evtanazije in kaj pomeni, 2. točki prvega odstavka 11. člena če ima nekdo do tega vprašanja Pravilnika o zdravniških licencah Udeleženci so se seznanili z drugačno stališče, kot je zapisano v (povezava: http://www.pisrs.si/učinkovitostjo cepljenja z različnih Kodeksu. Prav tako je razprava tekla Pis.web/pregledPredpisazornih kotov, predstavljene so bile še o etiki in zdravstveni napaki ter ?id=PRAV12406) opisanoprave komunikacijske poti do ciljne etiki v medosebnih odnosih. Pogovor točkovanje za aktivno udeležbopopulacije, s katerimi se preprečuje je na voljo na https://youtu. na strokovnih srečanjih. Aktivnaneznanje in strah, povezan s ceplje- be/8OJhuE9fYYU udeležba za predavatelje kotnjem, poudarjen pa je bil tudi pomen aktivne udeležencelastnega zgleda zdravstvenih strokov- Čakalni seznami izpopolnjevanja tako ne privedenjakov. v zobozdravstvu več do 50 % povečanja števila točk za ure predavanj.  Predsednica zbornice dr. Zdenka Člane ponovno opozarjamo, daČebašek - Travnik je v uvodnem naj dosledno spoštujejo in upoštevajo Za predavanje/predstavitev/nagovoru povedala, da je izjemno novosti v zakonodaji na področju poster se dodelijo 4 točke, privesela, ker je Modra dvorana tudi vodenja čakalnih seznamov. Le tako čemer se število točk deli stokrat polna. To kaže na visoko bomo morda dosegli, da bodo zaradi številom avtorjev. Kreditne točkezavedanje o pomenu cepljenja med podaljševanja čakalne dobe – kot za predavatelje dodelimo nazdravstvenimi delavci, ki je ključnega posledice povečane birokracije, ki jo podlagi programa, ki ga Zdravni-pomena. narekujeta zakona – te neživljenjske ški zbornici Slovenije posreduje zahteve v zobozdravstvu ukinili. organizator.  O etiki v medicini Pripravili smo povzetek glavnih seznamov_pojansnila_11-09-2018. Z dr. Matjažem Zwittrom in novosti in usmeritev za izvajanje. pdf?sfvrsn=fd183336_2primarijko Dušico Pleterski Rigler Celoten dokument je na voljo nasmo na oktobrskem klubskem pogo- https://www.zdravniskazbornica.si/ Matjaž Gorkič, dr. dent. med.,vornem večeru govorili o etiki v docs/default-source/tedenski-bilten- podpredsednik OZBmedicini. Pogovor je vodila predsed- fs/8- zobo-bilten_%C4%8Dlanek_nica Zdravniške zbornice Slovenije dr. %C4%8Dakalni-seznami_ Preseganje programaZdenka Čebašek - Travnik.  zobozdravniski-bilten_24-10-2018. nad pogodbeno pdf?sfvrsn=fa5e3336_2, priporočila dogovorjenim Na vprašanje, kdaj naj Kodeks za vodenje čakalnih seznamov pa nazdravniške etike dobi mesto v izobra- https://www.zdravniskazbornica.si/ Zavod za zdravstveno zavarovanježevanju bodočega zdravnika, je dr. docs/default-source/tedenski-bilten- Slovenije je v oktobru vsem koncesio-Zwitter odgovoril, da že, ko študent fs/vodenje-%C4%8Dakalnih- narjem, ki opravljate programe svstopi v študij, mu morajo učitelji področja zobozdravstva, poslalpovedati, da je to drugačen poklic, obvestilo o plačilu preseganja pogod- beno dogovorjenih programov v letu 2018. Zdravniška zbornica Slovenije bo vodila evidenco, na kakšen način bo preseganje progama izvedeno. Zato smo vas z anketnim vprašalnikom, ki smo vam ga poslali na vaš e-naslov, zaprosili, da odgovorite na vprašanja o preseganju programa nad pogodbe- no dogovorjenim.

Revija ISIS1Z4bornicaDecember 2018 Podatke bomo hranili izključno v Če imate pri dostopu do vprašal- loške fakultete, kjer naj bi v okviruzdravniški zbornici. Statistično nika kakšne tehnične težave, se lahko izrednega (samoplačniškega) študijaanalizo odgovorov bomo objavili le v obrnete na [email protected]. Za vpisali po 25 študentov letno.primeru, če bo Zavod za zdravstveno vsebinska vprašanja pa na: zavarovanje Slovenije želel na podlagi [email protected] Ministrstvo za zdravje nam je vrealizacije spreminjati normative. zvezi s tem poslalo uradno zaprosilo Najlepša hvala! za mnenje. Prav zato smo vas v Doslej je na vprašalnik odgovorila okviru anonimne ankete 9. oktobraveč kot polovica koncesionarjev. V Ustanovitev zaprosili, da odgovorite na nekajkolikor tega še niste storili, vas vlju- stomatološke vprašanj.dno prosimo, da vprašalnik, ki ste ga fakultete v Mariboru4. oktobra prejeli po e-pošti, izpolnite. Prejeli smo 507 odgovorov na Medicinska fakulteta v Mariboru anketo. Večina, to je 75,15 odstotka, Vprašalnik je dostopen na https:// se pripravlja na ustanovitev stomato- vas meni, da je zobozdravnikov vwww.surveymonkey.com/r/Q5JJCRC Sloveniji dovolj. Obvestilo organizatorjem strokovnih vsebin Na vprašanje, zakaj nastajajo o roku za vložitev vloge čakalne dobe, vas je kar 94 odstot- kov vseh sodelujočih odgovorilo, Organizatorje strokovnih vsebin obveščamo, da je v skladu s 14. členom da je razlog premalo programov,Pravilnika o zdravniških licencah (Uradni list RS, št. 48/05) predlog za ki jih plača ZZZS.oceno strokovne vsebine možno vložiti le pred začetkom izvajanja strokov-nih vsebin, in sicer najpozneje mesec dni pred začetkom.  Na vprašanje, ali podpirate ustanovitev stomatološke Ker je v zadnjem času zelo poraslo število vlog, ki so bile na zbornico fakultete v Mariboru, pa vas je levložene prepozno, ponovno pojasnjujemo, v katerih primerih je vlogo treba 21 odstotkov ogovorilo, da jo podpira-vložiti osem dni in kdaj mesec dni pred izvedbo dogodka. te, skoraj 60 odstotkov pa, da je ne podpirate. (1) Osem dni pred izvedbo dogodka je treba vlogo vložiti v primeruinternega izobraževanja oziroma izobraževanja, ki poteka v rednem delov- Pomoč uporabnikomnem času med ponedeljkom in petkom, ki nima kotizacije in časovno traja zborničnih spletnihnajveč eno uro. Vlogi je treba priložiti obvezni dopolnilni obrazec in vabilo aplikacijza dogodek, iz katerega je razvidna tema izobraževanja ter ime in nazivpredavatelja, saj sta to obvezni prilogi za dodelitev kreditnih točk.  Zdravniška zbornica nudi vsem uporabnikom podporo pri reševanju (2) Za vsa ostala izobraževanja, ki časovno potekajo več kot eno uro, tudi problemov pri uporabi zborničnihče so v rednem delovnem času in nimajo kotizacije, je treba vlogo na spletnih aplikacij.zbornico vložiti mesec dni pred izvedbo. Vlogi mora biti priloženobvezni dopolnilni obrazec in program (po urah). V primeru, da program Podpora je namenjena za pomočsrečanja mesec dni pred dogodkom še ni povsem usklajen, ga lahko organi- pri odpravljanju težav za naslednjezator priloži kot osnutek, ko je dokončen, ga pa ponovno pošlje. V tem aplikacije:primeru šteje, da je bila vloga podana pravočasno, ne zagotavljamo pa, da bo –– Licenčnik – pomoč članom priocenjena že pred začetkom izvajanja strokovne vsebine. prijavi na dogodek ter organiza- Organizatorji izobraževanj obrazce in več informacij najdete na https:// torjem pri problemih prijavewww.zdravniskazbornica.si/kongresna-dejavnost/organizatorji- dogodka in beleženju udeležencevizobra%C5%BEevanj na dogodku; –– E-list – pomoč specializantom, (3) V primeru, da je vloga organizatorja oddana prepozno, mentorjem, koordinatorjem inobstaja še ena možnost, ki pa je zamudna tako za organizatorja kot za ustanovam;udeležence in zbornico in se ji s pravočasnim načrtovanjem dogodka –– spletna stran zbornice – pomočizognete. V takšnem primeru lahko organizator v imenu vseh vsem uporabnikom pri vstopu vudeležencev strokovnega srečanja vloži individualno vlogo za zaprte strani;vsakega udeleženca posebej. To pomeni, da mora organizator na dan –– Domus Medica – prijava nasrečanja pri registraciji udeležencem predložiti individualne vloge, ki jih dogodke;izpolnijo in vrnejo organizatorju. Organizator po končanem srečanju –– dodeljevanje uporabniških imenizpolnjenim vlogam priloži še fotokopije potrdil in progam srečanja ter vse in gesel za navedene aplikacije.skupaj posreduje na Zdravniško zbornico Slovenije, Dunajska cesta 162, Vse svoje težave, vprašanja in1000 Ljubljana. Obrazec za dodelitev kreditnih točk (individualna prošnje naslovite na naslov: podpo-vloga) je dostopen na spletni povezavi https://www.zdravniskazbornica.si/ [email protected]/stalni-strokovni-razvoj

Revija ISIS Aktualn1o5December 2018 Podelitev odličij Zdravniške zbornice Slovenije za leto 2018 13. december 2018 ob 18.30, Modra dvorana Zdravniške zbornice Slovenije Vljudno vabljeni! Konec oktobra se je končalo zbiranje predlogov za letošnja zbornična odličja. Vsem predlagateljem se za predloge in utemeljitve zahvaljujemo.Kdo so prejemniki, bo znano na slovesni Podelitvi odličij Zdravniške zbornice Slovenije za leto 2018, ki bo 13. decembra ob 18.30 v Modri dvorani Domus Medica. Slovesnost se bo nadaljevala z Božično-novoletnim koncertom zdravniškega orkestra Camerata Medica, ki je pripravil odličen program z izbranimi solisti. Vabljeni, da skupaj čestitamo letošnjim prejemnikom odličij! Zaradi organizacije dogodka vas vljudno prosimo, da udeležbo na dogodku potrdite na: [email protected] (s pripisom: Podelitev odličij in Božično-novoletni koncert). Seminar: Zbornica ponuja roko zdravnikom Uvod v letošnji program slovesne podelitve odličij Zdravniške zbornice Slovenije bo že ob 16. uri, ko vas vabi-mo, da se nam pridružite na seminarju: Zbornica ponuja roko zdravnikom, ki se znajdejo v težavah. Uvod v seminar je pripravila prim. Jelka Reberšek Gorišek, dr. med., predsednica Odbora za pravno-etičnavprašanja Zdravniške zbornice Slovenije. Sledila bo tema prim. Simone Repar Bornšek, dr. med., ki bo govorila omediaciji v okvirih Zdravniške zbornice Slovenije. Predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek - Travnik pa bo skupaj zzdravniškimi ombudsmani spregovorila o pomoči zdravniških ombudsmanov, ki zdaj delujejo že več kot leto in pol. Kotizacije ni, za udeležbo na izobraževanju bodo dodeljene kreditne točke. Prijave potekajo preko Domus Medica. Vljudno vabljeni!Zdravniški ombudsman v decembru 2018 V decembru 2018 je Zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivihin stiskah, na voljo v naslednjih terminih:Ime Datum Čas StatusBrane Četrtek, 20. december 2018 15.00–17.00 Prosta dva terminaDarja Sreda, 12. december 2018 16.00–19.00 Zasedeni vsi trije terminiUrška Četrtek, 13. december 2018 17.00–19.00 Prosta dva termina Za rezervacijo termina za povsem anonimen pogovor po telefonu ali anonimni osebni pogovor se naročite prekotelefona 01 30 72 100 ali po e-pošti [email protected], lahko tudi preko vašega anonimnega elektronske-ga naslova.

Revija ISISA16ktualnoDecember 2018Praška izjava o dostopu zdravnikoviz tretjih držav do trga dela* V Evropi že več let stalno narašča nekatere. Jezikovne ovire so že bile treba vzpostaviti pregledenštevilo migrirajočih zdravnikov. razlog za primere strokovnih napak in postopek, s katerim bodo dokazaliDejansko se zdravniški poklic uvršča so vse večji predmet pritožb pacientov. svoje medicinsko znanje in spo-med najbolj mobilne v Evropi. Migra- sobnosti.cija zdravnikov iz tretjih držav pred- Kot člane svobodnega poklica –– Usposobljenih zdravstvenihstavlja edinstvene izzive za vse vplete- mora zdravnike in organizacije, ki jih delavcev iz tretjih držav ne smejone države, bodisi z vidika izginjanja zastopajo, voditi osnovno prepričanje ovirati ali odvračati nepotrebnezdravstvene delovne sile bodisi z o prosti izbiri zaposlitve. Hkrati je birokratske ovire.vidika procesa priznavanja ter načina, treba ohranjati standarde visoke –– Medicinsko znanje in sposobnostina katerega se ti zdravniki asimilirajo kakovosti, medicinsko znanje in prosilcev iz tretjih držav morajov zdravstveni sistem v državi prihoda. sposobnosti vsakega posameznega odražati trenutne standarde in zdravnika pa morajo odražati trenu- najnovejša znanstvena dognanja Procesi priznavanja so lahko delov- tne standarde in najnovejša znanstve- na področju medicine.no intenzivni in prinašajo tudi tveganje na dognanja na področju medicine. –– Jezikovna usposobljenost jeza predložitev ponarejene ali netočne ključna zahteva za izvajanjedokumentacije. V nekaterih primerih ni Zdravniške zbornice srednje- in zdravniške prakse, preizkusi pamogoče dokončno določiti verodostoj- vzhodno­evropskih držav Evropske morajo biti smiselni, ustrezni innosti in veljavnosti diplome in potrdil. unije potrjujejo naslednje: praktični. –– Migracija zdravnikov ne sme niko- –– Pregledati je treba izkušnje, Migrirajoči zdravniki se lahko pridobljene v postopkih priznava-soočijo s kulturnimi in jezikovnimi li ogroziti varnosti pacientov. nja znotraj EU, prav tako je trebaovirami, povezanimi s hierarhijami, –– V skladu s kodeksom dobre prakse obravnavati skupne pristope.odnosom med zdravnikom in pacien-tom, interakcijami s pacienti/sodelav- Svetovne zdravstvene organizacije Praga, 22. september 2018ci nasprotnega spola, če naštejemo le je treba zaščititi interes zdravstve- nih sistemov vseh vpletenih držav. –– Za zdravnike iz tretjih držav jePrisotni zdravniki člani zdravniških zbornic srednje in vzhodne EvropePodpisniki:Dr. Fatmir Brahimaj Dr. Milan Kubek Dr. Gabriela Georgeta DascălOdlok zdravnikov Češka zdravniška Romunski kolegij zdrav-nacionalnega sveta zbornica   nikov  Albanije  Dr. Milan Dinić Dr. Max Kaplan Srbska zdravniškaDr. Jörg Hutter zbornica   Bundesärztekammer Dr. Zdenka Čebašek -Österreichische Ärzte- (nemško zdravniško Travnikkammer (avstrijska združenje)   Zdravniška zbornicazdravniška zbornica) Slovenije  Dr. Istvàn Éger Dr. Jozef WeberDr. Goran Pavic Slovaška zdravniška Madžarska zdravniška zbornica Zdravniška zbornica zbornica   Dr. Jacques de HallerBosne in Hercegovine Stalni odbor evropskih Dr. Pleurat Sejdiu zdravnikov (CPME)Prof. dr. NebojšaJovanić Zdravniška zbornica * Praška izjava je bila sprejeta na Kosova 25. simpoziju srednje- in vzhodno-Zdravniško združenje evropskih zdravniških zbornicRepublike Srbske Prof. dr. Kalina Grivce- (ZEVA), ki je bil v Pragi, Češka, va Stardelova 21.–22. septembra 2018.Dr. Ivan Madzharov Zdravniška zbornicaBolgarsko zdravniško Makedonijezdruženje Dr. Aleksandar MugošaDr. Ivan Raguž Zdravniška zbornicaHrvaška zdravniška Črne gorezbornica 

Revija ISIS Iz Evrop1e7December 2018Dunajski kongres bolnišničnihzdravnikov 2018Prevod in priredba: akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., perspektive za Avstrijo (Herwig Osterman, Niek Klazinga,Ljubljana Frank U. Montgomery, Thomas Szekeres)[email protected] 18.15: S klepna beseda (Thomas Szekeres) Polje napetosti med etiko in prek ekonomizacije celotne In končno: Get togetherekonomijo medicine (Giovanni Maio) 15.15: R azprava strokovnjakov: Vir: Österreichische Ärztezeitung Vrhunska medicina za vsako Strategije za dunajski sistem št. 15/16, 15. avgust 2018ceno? bolnišnic v prihodnosti (Micha-4. september 2018 el Binder, Giovanni Maio, Judit Opomba: Zaradi varčevanja s Simon, Wolfgang Weismüller) prostorom sem pri predavateljih13.00: Sprejem 16.00: Odmor za kavo izpustil akademske nazive ter kraj in14.00: P ozdrav predsednika avstrijske 16.30: P rihodnost financiranja bolni- mesto delovanja. V slovenščino sem šnic na primeru Nemčije prevedel le nemške naslove. Sicer pa zdravniške zbornice (Thomas (Frank U. Montgomery) naslovi predavanj povedo vse. Strate- Szekeres) 17.00: O ECD’s approach towards gija (zavest), da ima etika še vedno14.15: F inancial challenges in health creating high value health care vsaj nekaj prednosti pred denarjem ... care – the way forward from a system (Niek Klazinga) health economic viewpoint 17.30: R azprava strokovnjakov: Čas za (Judit Simon) novo reformo zdravstva? Nove14.45: S klepna beseda proti prepro- gramiranju medicinske logikeKaj muči hrvaške zdravnike?Prevedel in priredil: prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet., Ljubljana V septembrski številki hrvaškega žinsko medicino predlagajo zanimi- nika. Prispevek se zaključi z večnimzborničnega glasila je v rubriki »Kaj ve, a verjetno težko uresničljive in ključnim vprašanjem, kako motivi-nas muči« spet poudarek na prispev- spremembe: zmanjšanje administra- rati mlade zdravnike za delo naku o zdravstvu na primarni ravni. tivnega dela, zmanjšanje sedanjih primarni ravni.Opozarjajo na razkorak med sedanji- normativov (predlagatelj ne pove,mi ambulantnimi normativi – 1700 kako jih uveljaviti ob vse večjem Vir: Liječničke novine št. 172,zavarovancev za družinskega zdrav- pomanjkanju zdravnikov!), še več september 2018nika, 950 otrok za pediatra in 6000 zasebnih ambulant (sedaj jih je 70 %)žensk za ginekologa – in dejanskim in možnost prenosa koncesije odha- Komentar: »Kontinuiteta« vstanjem, ko mnogi hudo presegajo jajočih zdravnikov na mlajše kolege. zasebnih ambulantah je očitno tudinavedene številke. Perspektive niso S slednjim ukrepom naj bi ubili več hrvaški problem; podobno kot pri nas,rožnate: prebivalstvo se stara in muh na en mah: začetnikom bi bilo ko dedovanje, prodaja ali prenospotrebuje vse več pomoči, starajo se lažje, ker bi nadaljevali že utečeno koncesije niso dovoljeni. Zanimivo bitudi zdravniki in se upokojujejo. Med delo v opremljeni ambulanti, iz bilo pogledati, kako to urejajo drugjemladimi je malo zanimanja, da bi jih prejšnjega tima bi nasledili medicin- po svetu.nasledili, saj se jih premalo prijavlja sko sestro in opredeljenim bolnikomna razpisane specializacije. Za dru- ne bi bilo treba iskati novega zdrav-

Revija ISISM18ladi zdravnikiDecember 2018AnonimaBarbara [email protected] Z nogami pravokotno na črto, nastavi pušči- V bazenu. Vsakič po treningu, za vajo. Podco, nasloni lok, pokrči komolec, napni tetivo, vodo, seveda. Spraznim glavo. Nekaj trenutkov,skrij palec, poravnaj k nosu, iztegni telo, poglej, da znižam srčni utrip. V vakuumu sem. Brezumiri dihanje, enaindvajset, dvaindvajset, odvečne misli. Pomembno, brez odvečne misli.izstreli puščico, podaljšaj zadnji komolec, ostani 25 dolžinskih metrov pod vodo ni več težava.v liniji. Kornealna incizija, kot vrata v nov svet mini Prvič na strelišču. Prva puščica poleti nad razsežnosti, omejenega gibanja in neslutenihtarčo pod njeno streho in se zarije v mehko možnosti. Ne veš, ali si odprl škatlo zakladov alizemljo na drugi strani. Naslednje z večjo ali Pandorino skrinjico. Zato umirim dihanje. Takomanjšo natančnostjo vsaj zadenejo tarčo ... vsaj še jaz ne dobim tremorja. Nastavi mikroskop. Medzenična razdalja. Ona je mirna. Spremlja dogajanje skoziNastavi si stol. Da z nogami normalno sežeš do stranske okularje. Redko komentira. Počasipedal. Nastavi tudi višino za roke. Nastavi sledim korakom.mikroskop, višino. Nastavi mizo. Kako ležipacient. Nastavi mikroskop, fokus. Osvetlitev. Pacientu na mizi vsake toliko časa pomirje- valna beseda. Ali opomin, naj gleda v lučke. »Danes boš ti,« reče v filtru. »Okej,« pogol- Kratka pojasnila. Jaz seveda ne govorim. Onatnem slino. »Saj sem že stokrat gledala. Saj sem namesto mene.brala,« se bodrim. Ne pomaga. »Dokler bo šlo,«še reče. Ona je mirna. Ključno. Conditio sine qua non. Lahko bi zmagala na lokostrelskem tekmo- Gospa leži na mizi. Slabše sliši. Pravi, da ima vanju ali preplavala celo večnost pod vodo.tremor. Pogoltnem slino, drugič. Instrumentarkaz mikroporjem fiksira glavo. Poizkuša fiksirati Pravilno misliti. Brez odvečne misli. Enaglavo. sama napačna misel lahko nenadzorovano pospeši srčni utrip, posledice so jasne. Pod Gospa čaka začetek. Operativno polje je mikroskopom mini tremor izgleda kot potres.pripravljeno. Kot po navadi prerežem folijo nad Vsa misel je usmerjena v trenutek. V opraviloočesno režo, vstavim blefarostat. Stojim in znotraj očesa v danem trenutku. Znotraj očesa.čakam. Nekje se ustavi. Ključen moment. Prepoznati Pogleda me: »No, saj sem rekla, kaj je treba tveganje. Pogled ali dva. Sporazumna zamenjavanarediti. Usedi se.« Prvič na operaterjevem stolu. vlog. In sedežev. Še vedno v relativni tišini, brezČakam napotke. Tišina. »No, začni.« odvečnih gibov in naglice. Nihče ne ve. Nihče naj ne bi vedel. Še tisti ne, ki vemo. Besed ni dosti. Še tiste, ki so, se zlijejo z zvokioperacijske, da jih nevešče uho ne loči od šuma Odgovornost. Misliti. Vedeti. Storiti.prostora. Pacient na mizi, na primer, naj bi imel Četudi molče.nevešča ušesa. Pacient zapusti operacijsko dvorano. Toliko gostejše so misli. Potujejo s pogledi.Pacient na mizi, na primer, jih ne ujame. Naj jihne bi. Jaz jih čutim. To ni epiteliom na riti. To je oko! Sprijaznim se. Ona je mirna. Odločena.Odločim se, da ji zaupam. Da si zaupam. Zač-nem.Spoštovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili s povratno pošto. V kolikor od nas ne prejmetepotrdila o prejeti elektronski pošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo



Revija ISISF20orumDecember 2018Komentar k zapisomIsis, november 2018, št. 11Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., [email protected]. 6: I ntervju je spet v slogu State of the Str. 81: Dobro, da zdravniki razpravljajo o Art. Všeč mi je okvirček z bibliograf- tem. Ob branju tega zanimivega skimi podatki za članke. zapisa sem se spomnil, da doslej še nobenemu politiku in nobenemuStr. 26: Zares: tatovi in škodljivci!! generalu ni prišlo na misel, da bi priStr. 40: N e le izvrstna strokovna informaci- sebi uporabil umetno inteligenco. A kakor koli že je ali ni, umetne ja, temveč tudi zgodba o pomemb- modrosti zagotovo ni. nosti jezika. Kdor jezika ne obvlada, ga skoraj ni. In da se samoti in osamljenosti na tujem ne privadiš nikoli...Slovenščina in medicinaPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj Slovenski jezik tudi za Slovence ni lahek. naključju odkril žarke x, kot jih je sam imenoval)Razlogov za to je precej. Če omenim samo ali röntgen. Ni naključje, da v angleškem jezikudvojino, ki dela težave tudi nam Slovencem in jo uporabljajo izraz x-ray namesto našega izrazapoleg nas uporabljajo le še redki narodi. Kakšne rentgenski žarki. Zmeda je tudi pri poimenova-razlike so med nami in sosednjimi narodi pri nju zdravnika, ki pri delu uporablja rentgenskesičnikih in šumnikih! Npr. v nemščini uporab- aparature. Enkrat je to rentgenolog, drugičljajo za glas, ki ga v slovenščini zapišemo s črko radiolog; ali je specializacija iz rentgenologije alič, kar štiri črke tsch, za š sch in včasih s itd. radiologije? Ne vidim pravega razloga, zakajNekaj podobnega velja tudi za Italijane. uporabljamo dvojne izraze z istim pomenom. Težave z izrazoslovjem v medicini imajo Ko govorimo o nekaterih boleznih, kot je naočitno vsi jeziki, zato ni čudno, da so bili medi- primer tuberkuloza, ki jo povzroča bacil tuberku-cinski izrazi nekoč v latinščini, sedaj pa vlada loze (Mycobacterium tuberculosis), redkotako pri nas kot v nam najbližjih jezikih velika uporabimo besede kochov bacil in tudi ne Ko-zmeda. Ne bom se spuščal v medicinsko izrazo- chov (ker ga je odkril Robert Koch), prav tako neslovje drugih narodov, ampak se bom osredotočil rečemo kohov ali še manj kuharjev (Koch jesamo na medicinsko izrazoslovje pri nas. nemško kuhar). Za ponazoritev, kako smo pri našem medi- Veliko nedoslednosti je tudi pri poimenova-cinskem izrazoslovju nedosledni, bom navedel nju bolezni ali simptomov oz. znakov bolezni, kinekaj primerov, bralci pa naj si ustvarijo svoje so jih prvi opisali številni avtorji in so po njihmnenje in predlagajo boljše rešitve. dobili imena. Za ponazoritev zmede na tem področju je najbolje to ilustrirati s primeri. Naj najprej omenim preiskave. Ko gremo naprimer na rentgensko preiskavo, pogosto reče- Nemški psihiater in nevropatolog Aloismo, da gremo na rentgen. Nikomur niti na kraj Alzheimer je prvi opisal primer hitro napredujo-pameti ne pade, da bi zapisal Röntgen (po če demence, ki je po njem dobila ime. Ker je tanemškem fiziku Wilhelmu Röntgenu, ki je po bolezen velik medicinski problem, se jo tudi pri

Revija ISIS Foru2m1December 2018nas pogosto omenja in pri poimeno- kel? Spisek medicinskih izrazov, bi bilo bolezni bolj smiselno poimeno-vanju nastaja kar precejšnja zmeda. poimenovanih po avtorjih, je neskon- vati tako kot v angleščini, ali pa popol-Tako se pojavljajo izrazi alzheimerje- čen. Dilema pa je vedno enaka. noma fonetično, kar pa bi bilo videtiva, alzhaimerjeva in celo alchajmerje- pravzaprav res zelo smešno, da neva bolezen. Podobno velja za poime- Naši jezikoslovci so se odločili pač rečem bizarno.novanje parkinsonove bolezni (po tako, kot so se. A pri tem bi morali bitiAngležu Jamesu Parkinsonu). Tu je bolj dosledni. Ne more biti enkrat Veljalo bi torej spremeniti medi-slovenska izgovarjava sicer enaka, kot tako in drugič drugače. Ne moremo cinsko izrazoslovje tako, kot imajoje ime avtorja, ki je bolezen prvi imenovati recimo neke bolezni po medicinsko nam najbližji tuji jezikiopisal, problem pa je, ker ime avtorja nekom tako, da jo napišemo z malo (največkrat angleški), ali pa ponovnopišemo z malo začetnico. Resda je v začetnico, ostali del imena pa je dosledno uporabljati latinščino. Takatem nek smisel, ker alzheimerjeve originalen. Mislim, da je poimenova- latovščina, ki jo uporabljamo sedaj,bolezni verjetno ni imel sam Alzhei- nje v drugih jezikih bolj smiselno, saj vnaša v naš jezik samo zmedo in gamer in Parkinson ne parkinsonove ne vztrajajo pri neživljenjskem poime- pači.bolezni. Problem pa je tudi slovenska novanju za vsako ceno. V angleškemsklanjatev. jeziku je recimo demenca, poimeno- Moram priznati, da imam tudi vana po Alzheimerju, Alzheimer‘s sam pogosto težave pri medicinskem Podobno je pri poimenovanju disease, pri nas pa alzheimerjeva izrazoslovju in ne tako redko upora-številnih drugih bolezni, simptomov bolezen, Syndroma Down je downov bljam malo latinske, malo slovenske,in znakov. Kako po slovensko poime- sindrom in ni davnov sindrom. malo mešane in malo angleške izrazenovati recimo limfom, ki ga je že leta ali samo kratice. Za medicinsko1832 opisal Anglež Thomas Hodgkin? Seveda ni pametno kar spreminja- izobraženega človeka to sicer niti niNihče ne bo zapisal hodžkinova ti izrazov, ki so že udomačeni, splošno velik problem, problem pa je zabolezen, ampak verjetno hodgkinova sprejeti in veljavni. Ali bomo pisali, nestrokovno javnost in laike. Res pabolezen ali pa ne-hodgkinov in včasih kot fonetično izgovarjamo pri imenih je, da so nekatere tujke že takone-Hodgkinov limfom. Kako zapisati avtorjev, ali pa se bomo držali nekega »naše«, da jih res ni smiselno zaslovensko Cushingov sindrom, pa vmesnega poimenovanja malo fone- vsako ceno sloveniti.sindrom Gilbert, pa Meckelov diverti- tično malo originalno? Ne vem, kaj je najbolj primerno. Kot sem že omenil,Zlate roke, posute z biseri sreče Janez Zurc, rojen 25. avgusta 1939, invalidsko upokojen 1991. leta, vstopam v skupnost simpatizerjev, občudo-valcev in hvaležnih sledilcev spoštovanega profesorja, doktorja medicinskih znanosti, kirurga in zdravnika, gospodadr. Uroša Ahčana, ki mi je z rekonstrukcijo popolne amputacije nosu vrnil dostojanstvo, samozavest ter občuteksreče z novim kakovostnim življenjem. Spoštovanemu gospodu profesorju, dr. Urošu Ahčanu, se iskreno zahvaljujem s hkratnim prepričanjem, da boupravičen priznanja tudi širše družbene skupnosti. Uspehi in rezultati znanstvenoraziskovalnega dela profesorjadr. Uroša Ahčana v rekonstrukcijski kirurgiji presegajo dosežke v Evropi, kot tudi v svetu in si zaslužijo najvišjemožno priznanje na področju medicinskih znanosti. Spoštovani gospod doktor, moj poklon in iskrena hvala! Janez Zurc z družino: dddr. Joca Zurc, dr. Jana Zurc, Jelena Zurc, dr. vet. med.





Revija ISISI2n4tervjuDecember 2018Zvonka ZupaničSlavec za tradicijo inponos slovenskemedicineProf. dr. Dušan Sket, dr. med., LjubljanaZvonka Zupanič, poročena Slavec, je zdravnica, ki se jeusmerila v zgodovino medicine. Temu področju je posveti-la skoraj vse profesionalno življenje. S svojim razgibanimpedagoškim delom je od leta 1993 priljubljena profesoricaštudentov Medicinske fakultete v Ljubljani (UL MF), z obse-žnim strokovnim znanjem in delom je prepoznavna medslovenskim zdravništvom, z odmevnim znanstvenorazisko-valnim delom je tudi svetovljanka, ki se je dotaknila večinevečjih tem tega področja. Njeni, bralcu prijazni poljudno-znanstveni zapisi, intervjuji, radijske in televizijske oddaje, Portret (foto Jože Suhadolnik, Delo, 2015).filmi in razstave ter organizacija strokovnih srečanj širokopopularizirajo njeno stroko. Letos pa je izšlo njeno življenjskodelo, enciklopedično pisana monografija Zgodovina zdravstva in medicine naSlovenskem. Je tudi dolgoletna protagonistka umetniškega dogajanja v zdravstvuz uglajenim in navdušujočim javnim nastopom. Zaradi odlične odrske prezence,široke razgledanosti, naratorskega daru, retoričnega znanja in pozitivnosti duha jepogosto vodilteljica različnih prireditev. Znana je tudi po svoji humanitarni dejavno-sti, priljudnosti, človeški toplini in vedrini ter neusahljivi energiji. Ob tem je trdnovpeta v družinsko življenje.Vsak intervju je priložnost za pogled nazaj in tudi Ideja o identifikacijski študiji lobanjnaprej. Kje so vaše družinske korenine? grofov Celjskih je nastala po uspešni genetski prepoznavi Romanovih. Prihajam iz klene mariborske družine, bogate Objavljena je bila v slovenščini pri ZRCs hčerami, saj nas je bilo doma kar pet. Bistra SAZU in pri založbi Springer (Wien/starša Ana (Matičič) in Friderik sta nam bila NewYork, 2004) pod naslovom Newzgled pokončnosti, delavnosti, srčnosti in spo- method of identifying Family Relatedštljivosti. Znala sta nas imeti rada. Za doto, ki sta Skulls. Kljub temu, da se lobanj genetskonam jo dala, sem jima neizmerno hvaležna. ni dalo identificirati - ob živečih potomcih po Barbari Celjski -, je njihovaKako ste preživeli mladostna leta do vpisa na epigenetska študija skupaj sMedicinsko fakulteto v Ljubljani? histriografsko in genealoško analizo prinesla metodološko nov pristop, Med igro, delom, učenjem, obilico knjig, uporaben za identifikacijo zelo starih,igranjem violine, solo petjem in petjem pri družinsko povezanih lobanj, predvsemMladinskem pevskem zboru Maribor, s katerim plemiških družin. Osrednje grofe Celjske jesmo vrhunsko delovali in bili evropski prvaki. naslikal Rudi Španzel, naredili smo velikoDruga mariborska gimnazija in družina sta mi razstavo, o delu je poročala tudi CNN.dali samozavest in spoznanje, da z lastno voljo indelom zmorem skoraj vse (smeh).

Revija ISIS Interv2ju5December 2018Bodoči zdravniki in zobozdravniki začutijo še globlje korenine svoje stroke Ali ste o delovanju na področjuin poslanstva z ekskurzijo po medicinskem Dunaju, ki teče že ok. 15 let. Nastopnišču stare dunajske univerze s prof. Zvonko Zupanič Slavec l. 2009. zgodovine medicine razmišljali žeZvonka Zupanič Slavec ob lobanjah grofov Celjskih, katerih epigenetsko med študijem, ali pa vasidentifikacijo je opravila. Pokrajinski muzej Celje, ok. l. 2000. je vleklo kam drugam? Kakšen je bilDružina Zvonke Zupanič Slavec z možem, tremi otroki in dvema novimačlanoma družine (Slovenska filharmonija, 2015, foto Bruno Sedevčič). vaš prvi stik z Inštitutom za zgodovi- no medicine UL MF in kakšni so bili začetki? Med študijem medicine tega področja nisem posebej opazila, sem pa imela humanistične nagibe, saj sem se po medicini vpisala tudi na primerjalno književnost. Zanimala me je interna medicina, a nisem dobila specializacije. Na inštitut sem prišla preko razpisa malo pred upokojitvijo bivšega predstojnika. Na razpis sta se javila še dva starejša zdravnika. Čeprav si je predstojnik želel moškega naslednika, so izbrali mene. Takrat sem si načelno predstavljala, da bi lahko delala delno v praksi, delno pedagoško. Zelo rada sem imela stik z bolnikom in sem v ambulanti doži- vljala veliko zadovoljstva. V okviru anesteziologije, kjer sem bila nato zaposlena, me je zanimala terapija bolečine. Ker sem bila radovedna, sem opravila tudi študij akupunkture in dunajsko šolo homeopatije ter gledala na zdravje in bolezen celostno. Na Inštitutu za zgodovino medicine sem takoj vpisala magisterij o škrlje- vski bolezni na Slovenskem (endem. sifilisu), kar je predlagal predstojnik. Zelo sem se angažirala in pripravila odlično delo. Ker pa si mentor ni želel, da bi ga nasledila ženska, me je hudo oviral pri končanju magisterija. Zato mi je MF dodelila uglednega somen- torja, akademika Janeza Fetticha, avtoriteto s področja sifilisa, da sem sploh lahko magistrirala. Zapisala bi lahko še hujše stvari, a ni treba, o tem obstajajo gradiva. Tudi po upokojitvi predstojnika se je njegovo oviranje nadaljevalo, saj za habilitacijsko komisijo ni hotel podpisati niti, da sem sposobna za asistentko … Ker na MF ni bilo predavatelja zgodovine medicine, predmet pa je bil v kuriku- lumu, sem takoj začela predavati. Bila sem nevpeljana, vržena v vodo. Pomnim dneve in noči, ki sem jih preživela pri učenju, prebiranju literature. Takrat ste me obiskali vi,

Revija ISISI2n6tervjuDecember 2018prof. Sket, in mi ponudili pomoč pri študenti to odzivno vračajo. Predlagali Če hočeš kaj doseči, moraš biti kot bog Šivapredavanjih iz antične medicine. Na so me za Lavričevo priznanje, prejela z desetimi rokami, ali imeti dve glavi in štirifakulteti sem dobila veniam legendi et sem njihovo priznanje Zlati Erektor, roke, kot pravi moja prijateljica (Zvonkaexaminandi, da sem lahko predavala. pa pravkar priznanje Valentine Kobe, Zupanič Slavec, foto Mateja JordovičTudi doktorata nisem mogla narediti na spletni strani profesorji.net sem Potočnik).takoj, ker sem imela tri otročke. Za imenovana za najboljšo profesoricoraziskavo so me nagovorili iz Pokra- na UL MF … Zavedam se pomena nekaterih ter podpore moje družinejinskega muzeja Celje. Želeli so, da bi vzgoje v medicinski humanistiki, zato tega ne bi zmogla. V mednarodnemidentificirala lobanje grofov Celjskih. v bolniku odtujenem svetu toliko bolj prostoru se čudijo, kako lahko imaTa tema je bila po identifikaciji carske poudarjam pomen zdravnikove vzgoje tako majhen narod tako izjemno delo.družine Romanovih polna obetov, a tudi s humanističnih področij. Lahko tudi zapišem, da večina mojihsem zanjo, kljub čvrsti podpori Študente spodbujam, da pišejo knjig ne bi izšla, če ne bi sama zago-mentorja prof. Antona Dolenca, le s seminarje o tej temi, in za najboljše tovila njihovega financiranja. Verjelatežavo dobila podporo doktorske tudi poskrbim, da so objavljeni. sem vanje in imela pogum, da semkomisije. Raziskava je bila prava Ekskurzije vodim po »ljubljanskem poiskala donatorje in jih navdušila zaepopeja iskanja odmaknjenih zgodo- bolnišničnem mestu«, medicinski knjižne podpore. Na svojem področjuvinskih in rodoslovnih virov, posveto- Ljubljani, dunajskih medicinskih sem se nagarala, kot bi imela štirivanja z mnogimi strokovnjaki in muzejih, Zobozdravstveni zbirki v roke in dve glavi, kot reče neka mojaiskanja genetskega laboratorija v Celju, na Ipavčevo domačijo, v Olimje prijateljica.svetu, ki bi takrat drago raziskavo s … Angažiram in spodbujam jih tudi vpredračunom ok. 200.000 DEM umetniškem izražanju, ker jih to COBISS v vaši bibliografiji navaja ok.opravil za akademsko objavo. S sprošča, medsebojno povezuje in 1380 bibliografskih enot: od knjižnihkostnimi vzorci lobanj sem potovala duhovno bogati. del (ok. 60), strokovnih in znanstvenihpo svetu in genetsko analizo končno člankov (280), do poljudnih člankov,uspela opraviti na rimski univerzi La Vaša publicistika je po obsegu intervjujev (ok. 40), videofilmov,Sapienza. Upala sem, da uspe, ker radijskih in televizijskih nastopov (ok.sem prišla do živečih potomcev po zavidanja vredna, med njo je ok. 30 100). Zdi se, da ste medijem zeloBarbari Celjski, plemenitih Oldenbur- privlačni in kooperativni.gov, a se ni dalo izolirati uporabne monografij in biografij. V katere stedednine. Nato sem izpeljala odmevno Mediji se ob obravnavanju medi-epigenetsko študijo, ki je leta 2004 vložili največ truda in katere prinašajo cinskih tem zavedajo, da te nisoizšla pri založbi Springer (Wien/New nastale samoniklo, ampak imajoYork) pod naslovom New Method of največ zadovoljstva? korenine, protagoniste, zgodbe, in meIdentifying Family Related Skulls. poiščejo. Cenijo moje strokovno Največ zadovoljstva so mi dajala znanje, mojo dostopnost, odzivnost, Kljub kakovostnemu in obsežne- ustvarjalna dela: identifikacija lobanj predanost stroki, osebno angažira-mu nadaljnjemu delu ter redni profe- grofov Celjskih, raziskava o škrljevski nost, profesionalnost … V svoje delosuri na UL MF po več prošnjah nisem bolezni in tuberkulozi na Slovenskem res vnašam dušo in srce.uspela dobiti učiteljskega mesta, ker in v Srednji Evropi. Te obsežneso ga po upokojitvi predstojnika monografije so izšle tudi pri uglednih Angažirali ste se tudi za postavljanjeprevzeli kirurgi. Zgodovina medicine mednarodnih založbah. Biografija o medicinskih in zdravniških obeležij. Inje bila in pri nekaterih še vedno ostaja dr. Ivanu Oražnu je kakovostno delo, slovenskega zdravstvenega muzeja.obrobje medicine. Ob ZUJF-u leta prav tako o prvih učiteljih popolne2014 so tudi moji sodelavki etnologi- Medicinske fakultete, razvoju srčnenji in kulturni antropologinji, ki je kirurgije in radiologije pri nas, okakovostno vpeljana v delo, a je golniški epopeji. Enciklopedičnozaposlena na mestu tajnice, na Inšti- pisana Zgodovina zdravstva in medi-tutu ohranili le 12 ur dela tedensko … cine na Slovenskem v treh knjigah z ok. 1500 stranmi formata A4 in ok.S študenti imate prisrčen odnos, 3000 fotografijami pa je krona mojega dela. Javnozdravstveni insoorganizirali ste vrsto študentskih kirurški del sta že izšla, internistični še nastaja. To delo, v katero semznanstvenih kongresov, vodite jih na prelila svoje življenjsko znanje, je bilo dolgotrajno in mukotrpno, polnoekskurzije, kar je redkost na naši odrekanja in neprespanih noči. Brez nekaj zvestih sodelavcev, med njimifakulteti, jih umetniško angažirate. sodelavke urednice Sente Jaunig in recenzentov, vas, prof. Sket, prof. Predavalnica mi je od nekdaj Alenke Radšel Medvešček in šeležala, v njej popolnoma zaživim. In

Revija ISIS Interv2ju7December 2018 Ohranjanje spomina na pomemb- prostoru in nato v svetu. S tem mla- njenega zdravnikom in bolnikom.ne korake medicinske stroke, njene dim generacijam vlivamo ponos inprotagoniste, ustanove in podobno je spoštovanje do bistroumnih sloven- Spominjam se kulturnih dogodkovdel mojega poslanstva. Podala sem skih veleumov. Ozavestiti moramoveliko več pobud, kot jih je šlo v pomen nacionalnega medicinskega v Kliničnem centru ter vsakoletnihživljenje; za slednje sem predvsem znanja, lastne fakultete in pogovora vzagotovila sredstva in jih tudi izpelja- slovenščini z našimi bolniki. zdravniških koncertov v Filharmoniji,la. Slovenski zdravstveni muzej je bilazamisel, ki pa je nisem uspela spraviti Pripravili in organizirali ste tudi nekaj ki ste jih vodili. Najbrž pa je bilo tegav življenje, čeprav sem se angažirala odmevnih razstav.in zbrala veliko gradiv, ki samevajo v še več.depojih, ker ne najdejo ustanovitelja. V začetku pojavljanja aidsa sem s študenti UL MF pripravila potujočo Tega je bilo resnično veliko, samoVse zdravništvo sveta spoštuje razstavo »Aids ne pozna meja«, ki je mojih javnih vodenj in nastopov jemedicinske veličine preteklosti. Vi pa delovala prosvetiteljsko. Po študiji bilo ok. 400 ali še več. Za vodjoste nam dali vedeti, da se med lobanj grofov Celjskih smo naredili Kulturno-umetniškega društva KC inslavnimi nahajajo tudi slovenska veliko razstavo v Knežjem dvorcu v MF dr. Lojz Kraigher sta me izbralaimena, kot Gerbec, Plenčič, Muznik, Celju, Rudi Španzel pa je nekaj Celj- profesorja Pavle Kornhauser in AntonLipič, Pregl in drugi. Poskrbeli ste skim dal vizualno podobo. To smo Dolenc. Društvo sem vodila 24 let, vcelo, da so prevodi nekaterih njihovih posneli tudi za film o Veroniki Deseni- pomembnem sodelovanju s podpred-del na naših knjižnih policah. ški. Ob vstopu Slovenije v EU sem z sednikom prof. dr. Tomažem Rottom. zgodovinarji v avstrijskem državnem Verjamem v humanizacijsko in Pomembno je, da te velikane arhivu na Dunaju pripravila razstavo osvobajajočo moč umetnosti nasploh,prepoznavamo najprej v domačem »Slovensko-avstrijske medicinske vezi še posebej v stresnem bolnišničnem skozi čas«. Ob 110-letnici ZZZS sem z okolju. Tudi 10-letno delovanje v oblikovalcem Miljenkom Liculom UNESCO-vem projektu Arts in Hospi- pripravila ogromno razstavo »Zdrava tal mi je dalo dodatno znanje, ki ga s setev, plodna žetev«. Razstava v sodelavci preko kulture, umetnosti in NUK-u »Ko mrtvi žive uče« je promo- duhovnosti prenašam v zdravstvo. virala 500 let moderne anatomije. V Veliko tega je predstavljeno v knjigi avli UL MF sem s slikarjem Krncem Ars medici in enournem filmu Umet- pripravila stalno razstavo prvih nost za zdravje. Humanizacija zdrav- učiteljev MF, v avli UKCL pa s sode- stva se je širila tudi s številnimi lavci stalno razstavo razvoja ljubljan- medijskimi objavami v druge zdrav- ske bolnišnice. stvene ustanove. Zdravniški koncerti v Filharmoniji ob Plečnikovem me- Čas ste našli tudi za organizacijo in morialu v predbožičnem času so vodenje kulturnega delovanja, name- prisrčno povezovalni in mednarodno prepoznavni. V svoje 24-letno vodenje sem vnesla sproščenost in praznično noto. Marjan Zlobec je na svojem blogu celo zapisal, da sem pri tem boljša od Tajde Lekše (smeh).Kolaž najodmevnejših monografij: The Skrljevo Zvonka Zupanič Slavec med vodenjem zdravniškega koncerta v SlovenskiDisease in the Slovene Lands (Hermagoras, filharmoniji l. 2013. Vodi jih od l. 1995 (foto Janez Platiše).2005), Tuberculosis (Peter Lang, 2011),Zgodovina zdravstva in medicine pri nas I. in II.(Slovenska matica, 2017, 2018).

Revija ISISI2n8tervjuDecember 2018Razvoj naše medicine in velikega dela, ki so ga začela organizirati slovensko-ruska medicinske humanistike. Ta vključu-soustvarjalci opravili, se bo ohranil le preko srečanja. je humanistične vede – kot so zgodo-knjižnih del. Zvonka Zupanič Slavec z delom vina, filozofija in etika; družbenesvojih knjig l. 2010 (foto Tatjana Splihal, 2010) in Zajetna družinska zbirka gradbeni- vede – kot so psihologija, sociologijana karikaturi Cirila Horjaka (časnik Večer, ških fotografij del Josipa Slavca – zgra- in antropologija; ter umetnost.2015). dil je nad 80 mostov, tudi največjega Medicinska humanistika jih skupno med dvema vojnama v Zidanem uporablja pri zdravstveni vzgoji in Po tako odmevnem znanstvenem, Mostu, projekte na Bledu, kot sta Park praksi. Na manjši in mlajši reški strokovnem in kulturnem delovanju ni hotel in Kazina, ter številne druge – je medicinski fakulteti imajo npr. na čudno, da ste dobitnica trinajstih že zdavnaj del narodove tehnične tem področju kar nekaj zaposlenih. priznanj in nagrad. Kaj naredite s dediščine. Zato smo se družinsko Te vsebine čvrsto pomagajo vključiti priznanji? odločili, da to ohranimo v monografiji. bodočega zdravnika v družbo, ga Spoznanje, da se o Ruski kapelici vzgajajo za kakovostnejšo obravnavo Najustreznejših priznanj za svoje premalo ve, me je spodbudilo, da sem s bolnika tudi v širšem družbenem delo – upam in verjamem –, da še sodelavci pripravila to monografijo. kontekstu, za več empatije, pozorno- nisem dobila (smeh). Priznanja Podpredsednica ruske dume gospa sti in zaupanja. Brezosebna scienti- shranim v predal in so mi draga, ker Ljubov Sliska je prepoznala njeno stična in birokratska medicina kažejo, da je moje delo prepoznano in poslanstvo pri povezovanju narodov in zdravnika in bolnika odtujujeta in spoštovano. povabljena sem bila v Moskvo v dumo, med njima nehote ustvarjata vse kjer sem monografijo predstavila na večji razkorak. Bolnik neredko ostaja Vaša posebnost je, da se ne bojite državniškem obisku (vodja delegacije psihološko nepotešen, prestrašen in poseči tudi na druga področja. prim. Vasja Klavora, takratni podpred- nezadovoljen. Potrebuje zdravnika, Izdali ste bogato ilustrirano mono- sednik parlamenta). Morebiti sem bila ki je vzgajan tudi za to humanistično grafijo o zelo uspešnem delu stav- edina Slovenka, ki je govorila v dumi plat pristopa, za uporabo zdravilne benika Josipa Slavca (1901–1978), (smeh)? Takrat sem bila tudi gorenjska moči besede … Hitre spremembe lastnika nacionaliziranega podjetja osebnost leta. današnjega sveta, starajoča se popu- »Gradis«. Bil je ded vašega sopro- lacija, migracije idr. pa še stopnjujejo ga, gradbenika Aleša Slavca. Mogo- Nam lahko predstavite svojo družino? potrebo po omenjenih vsebinah in če je pri nas nekoliko manj opaže- vrednotah. Četudi moje delo prinaša na, a zato v Rusiji bolj poznana vaša Družina je temeljni gradnik mojega ugled medicinski stroki, še posebej slovensko-ruska monografija o življenja. V tem duhu sem bila vzgaja- Medicinski fakulteti, utrjuje njeno Ruski kapelici pod Vršičem. Stavbe- na, te vrednote širim naprej in s širšo dobro tradicijo in dostojanstvo ter je nik Slavec je namreč leta 1936 družino živimo harmonično življenje. v javnosti cenjeno, ni ustrezno gradil cesto pri Ruski kapelici in si Tri sestre uspešno delamo v zdravstvu vrednoteno. Prepričana v nujnost takrat tam postavil hiško, da je oz. zdravstvenem šolstvu, ena v novi- nenehnega razvoja in napredka družina sosedsko čutila zanjo in tudi narstvu. Najini trije otroci so odrasli, verjamem, da bo vodstvo UL MF hčerka je zdravnica, specializantka uvidelo pomen temeljnih medicin- ginekologije in porodništva, starejši sin skih vsebin, ki jih v okviru Uvoda v je računalniški programer, mlajši pa medicino in Zgodovine medicine sedaj piše magisterij iz psihoterapije in prejemajo naši študenti kontinuira- se ukvarja tudi z glasbo. Vsi so družin- no, a v vedno znova aktualizirani ski ljudje, živijo samostojno, so odgo- obliki, že od leta 1934. V tradiciji je vorni in nama prinašajo veliko zado- preverjeno naša moč. voljstva. Prva vnučka je naš družinski sonček. Hvaležna sem možu in vsej Če kdaj, potem pri preučevanju zgodo- družini, da me sprejemajo v mojih danostih, spoštujejo in podpirajo tudi vine medicine človek spozna, da je pri moji karieri, kar ni vedno samo po sebi umevno. geslo »Ars longa, vita brevis« še kako Kako za v prihodnje razmišljate o veljavno. S tem naj zaključim najin predmetu Zgodovina medicine na MF v Ljubljani, ko nimate strokovnega pogovor, se zahvalim za vaše sodelo- sodelavca? vanje in vam želim zdravja in uspešne- Kultivirani svet skrbno neguje tradicijo in najuglednejše svetovne ga dela v letih, ki so pred vami. univerze v medicino vpletajo vse več Hvala tudi vam, prof. Sket, na naši fakulteti ste bili in ostajate svetilnik znanja, poštenja, človeške topline in humanizma.

Revija ISIS Medicin2a9December 2018Nov pristop v kirurgijilateralne lobanjske bazeDoc. Janez Rebol, dr. med., Janez Mohorko, dr. med.,Oddelek za otorinolaringologijo, UKC MariborV reviji Isis je bil leta 2015 prikazan razvoj slovenske otorinolaringologije. V omenje-nem prispevku smo lahko izvedeli, da je bil Oddelek za otorinolaringologijo v Mariboruustanovljen leta 1919 in je leta 1943 postal samostojen (1). Ob 75. obletnici obstoja samo-stojnega oddelka bi želeli strokovno javnost seznaniti z našim delom in zadnjim dosež-kom na področju kirurgije lateralne lobanjske baze.Na ORL-oddelku UKC Maribor že vrsto let infratemporalni kotanji. Ob tem odstranimooperiramo tumorje sprednje in lateralne baze strukture srednjega ušesa, vključno s slušnimalobanje. Na področju lateralne baze že 15 let koščicama, kladivcem in nakovalcem, stremenceodstranjujemo jugularne paragangliome, skupaj pa pustimo na mestu. Po odstranitvi tumorjaz nevrokirurgi pa sodelujemo tudi pri operacijah operativno votlino zapolnimo z maščevjem tervestibularnega švanoma. zašijemo in zapremo zunanji sluhovod.V kirurgiji lobanjske baze je izredno pomem- Pri dobro vaskulariziranih tumorjih, kot jeben timski pristop različnih specialistov: otoki- jugularni paragangliom, je nujno sodelovanje zrurga, specialista za kirurgijo glave in vratu, interventnim radiologom. Ta nam pomaga pririnokirurga, nevrokirurga in interventnega predoperativnem prikazu žilnega sistema okrogradiologa. tumorja in nato tudi pri predoperativni emboli-Za kirurško zdravljenje jugularnih paragan- zaciji tumorja, ki jo izvedemo približno 2–3 dnigliomov v področju infratemporalne kotanje pred načrtovanim posegom (2).uporabljamo pristop na infratemporalno kotanjo Leta 1984 je Fisch prvi opisal tri pristope dopo Fischu tip A. Le-ta zajema mastoidektomijo, infratemporalne kotanje, ki se po njem imenujejotranspozicijo obraznega živca iz njegovega ležišča tip A, B in C. Pristop po Fischu tip A omogočav mastoidu v anteriorni smeri, kar nam omogoči dostop do temporalne kosti v infralabirintnem indostop do bulbusa jugularne vene in proti apikalnem kompartmentu, tip B omogoča boljSlika 1. CT-slika tumorja predoperativno. Viden je 4 x 3 x 3 cm velik tumor v področju srednjelobanjske kotanje levo, ki okvarja lobanjsko bazo, se širi intrakranialno in navzdol vmastikatorni prostor, okvarja tudi temporalni del čeljustnega sklepa in sprednjo stenosluhovoda.

Revija ISISM30edicinaDecember 2018Slika 2. Pooperativni kontrolni CT dan po posegu. Vidna je primerna lega pooperativno njegova funkcija hitrokostnega presadka. popravi. Pri bolnikih, ki imajo že pred posegom prizadeto funkcijo obrazne-anteriorni pristop do apeksa temporal- mandibule pomakne navzdol. Z ga živca, pa okvaro premostimo zne kosti in klivusa in tip C dostop do odstranitvijo obeh lamin pterigoidne- živčnim interponatom. V primerunazofarinksa in paraselarne regije (3). ga odrastka se prikaže celotni potek slabše funkcije plastični kirurg naredi interne karotidne arterije, od sred- tarzorafijo ali korektivni poseg s V začetku tega leta smo obravnava- njega ušesa do foramna lacerum. Na transpozicijo obraznih mišic.li pacienta s hondroblastomom v tej točki ima kirurg pregled nadpodročju temporomandibularnega tumorjem, ki mu lahko sledi intrakra- Pri omenjenih operacijah odstra-sklepa (TMS), ki se je razširil v srednje nialno do Gasserjevega ganglija in nimo srednje uho in zapremo zunanjiuho, infratemporalno kotanjo, masti- paraselarne regije ter ekstrakranialno sluhovod, vendar se trudimo ohranitikatorni prostor, vendar ostajal subdu- do epifarinska in Evstahijeve troblje. funkcijo notranjega ušesa. Bolnikiralno. Odločili smo se za pristop v imajo tako prevodno naglušnost, ki joinfratemporalno kotanjo po Fischu tip Resekcija tumorja lobanjske baze premostimo s kostno usidranimC, ki doslej v Sloveniji še ni bil opisan. je zahtevna tako za kirurga kot tudi za slušnim pripomočkom (BAHA). bolnike. Pogosto imajo bolniki že ob Incizija kože je retroavrikularna s obisku zdravnika prisotne deficite Bolnik s hondroblastomom je imelpodaljšanjem v zigomatično regijo. Po kranialnih živcev, ki so lahko izredno že ob predstavitvi defekt lobanjskeprikazu debla obraznega živca in moteči. Pri jugularnih paragangliomih baze z eksponirano duro srednjenjegovih vej se odmakne obušesno je izredno moteča pareza vagusa, ki se lobanjske kotanje, dodatno smožlezo slinavko. Na vratu prikažemo kaže z aspiracijo hrane in tekočine, morali resecirati glavico mandibule,vaskularni snop z arterio carotis nezmožnostjo odkašljevanja ter od koder je najverjetneje izraščalinterno in veno jugularis interno. Na disfonijo. Bolniki zato obiskujejo tumor (slika 1). V želji po čim boljšivelike vratne žile se nastavi zanke, ki logopeda z namenom spremembe obnovitvi funkcije prizadetega čelju-omogočajo nadzor krvavitve. Z masto- tehnike požiranja. Zmanjšanje aspira- stnega sklepa smo odvzeli prostiidektomijo se vstopi v srednje uho. Po cije in izboljšanje disfonije pa dosega- kostni presadek iliakalne kriste, sodstranitvi struktur srednjega ušesa mo tudi z medializacijo glasilke. katerim smo pokrili defekt lobanjskesledi odstranitev glenoidalne kotanje baze (slika 2). Na tem mestu se sedajin sprednje stene sluhovoda. Čeljustni Čeprav moramo pri določenih nahaja nov čeljustni sklep, h katere-sklep se dezartikulira ter kondil posegih prestaviti obrazni živec, se mu smo zaradi boljšega drsenja glavice mandibule dodatno interponi- rali vezani reženj temporalne mišice. Bolnik po posegu usta neovirano odpira in pri tem ne čuti bolečin. Zadovoljni smo, da smo opravili še en uspešen kirurški poseg. Zahteval je veliko truda vseh članov ekipe. Za napredek našega dela je vsekakor potrebna ustrezna oprema, kar je trenutno pereč problem na področju otokirurgije in kirurgije lateralnega pristopa na našem oddelku in je posredno povezano tudi s potrebo po ustreznem prevrednotenju posegov tovrstne kirurgije s strani plačnika. Viri 1. Zupanič Slavec Z. Razvoj otorinolaringo- logije. Isis 2015: 8-11. 2. Rebol J, Lanišnik B, Ravnik J, Jevšek M, Ložar M. Zdravljenje jugularnih paragangliomov v UKC Mari- bor. Zdravniški vestnik 2017;86 (9/10): 381-389. 3. Fisch U. Infratemporal Fossa Approach for Lesions in the Temporal Bone and Base of the Skull. Adv Otorhinolaryngol 1984; 34: 254-66.

Revija ISIS Medicin3a1December 2018Poročilo Službe za hemovigilancoza leto 2017Prim. Irena Bricl, dr. med., Ivica Marić, dr. med., Reakcije 2017 (prijava/potrditev).Zavod RS za transfuzijsko medicino NTR Prijava Potrditev Hemovigilanca je skupek organi- Največ je bilo vazovagalnih reakcij, ki TRALI 20ziranih ukrepov z namenom nadzora so v večini primerov blage vrtoglavice TACO 65in izboljšav na področju transfuzijske po darovanju krvi. Manj kot 10 % Alergija 34 34medicine. Obsega vse procese od vazovagalnih reakcij je bilo hudih. Anafilaksija 0 0odvzema krvi do transfuzije krvne Sledijo hematomi in citratne reakcije NHFTR 36 38komponente bolniku – od vene ter posamična draženja živca. Virusna ok.darovalca do vene prejemnika. Razde- 1 1limo jo na tri področja delovanja, insicer reakcije pri krvodajalcih, nežele- Poškodba žile 70 Bakterijska 4 0ni dogodki, povezani s krvjo (predela- Hematom 1 ok.va, hranjenje, razdeljevanje, transport Nabod arterije 5 TAD 0 1itd.), ter reakcije pri bolnikih. Končni Poškodba/draženje živca Hipotenzija 1 0cilj je čim varnejša transfuzija tako za Vazovagalna reakcija 758 Drugo 2 2darovalca krvi kot za prejemnika. Aferetski odvzemi Skupaj 86 81 Citratna reakcija 89 R/1000 0,75 0,56Krvodajalstvo Vazovagalna reakcija 23 izdanih E Hematom 42 V letu 2017 smo opravili približno SKUPAJ 988 NTR – neželena transfuzijska reakcija; TRALI90.000 odvzemov (všteti so tudi aferet- – s transfuzijo povezana akutna okvara pljuč;ski odvzemi). Izdali smo skupaj 115.481 TACO – s transfuzijo povezana volumskaenot krvnih komponent, od tega največ preobremenitev; NHFTR – nehemolitičnakoncentriranih eritrocitov (KEF), in febrilna transfuzijska reakcija; TAD – ssicer kar 84.701 enoto, 17.873 enot sveže transfuzijo povezana dispnejazmrznjene plazme (SZP) ter 12.907 enottrombocitov (T). Imamo dva različna Reakcije pri krvodajalcih v obdobju 2014–2017.pripravka trombocitov, in sicer zlitjepetih darovalcev ter t. i. aferetske Leto 2014 2015 2016 2017pripravke enega darovalca. V letu 2017 Št. odvzemov 88.700 88.200 90.450 89.316 Št. reakcij Št. reakcij/1000 1030 1230 1127 988 odvzemov 11,61 13,95 12,46 11,06Tabela 1: Izdaja krvnih komponent v obdobju 2014–2017. tične febrilne transfuzijske reakcije (NHFTR).2014 KEF T SZP Skupaj2015 83.200 10.413 22.932 116.545 Prejeli smo štiri prijave suma na2016 83.455 10.787 21.615 115.857 bakterijsko okužbo in vse tudi ovrgli.2017 83.702 13.317 21.615 120.986 V dveh primerih smo sklenili, da 84.701 12.907 17.873 115.481 sepsa ni povezana s transfuzijo in torej ni šlo za transfuzijsko reakcijo, vsmo izdali 2913 enot aferetskih trombo- Reakcije pri bolnikih preostalih dveh primerih pa smocitov oz. 22,6 % izdanih enot tromboci- ugotovili, da je za dvig telesne tempe-tov je bilo aferetskih. V letu 2017 je bilo prijavljenih 86 rature vzrok NHFTR. Prijavo prenosa reakcij. V 81 primerih smo reakcijo virusa hepatitisa B (HBV) smo potrdi-Reakcije pri potrdili, v preostalih petih pa ovrgli, li, in sicer je šlo za prenos HBV prikrvodajalcih kar pomeni, da transfuzija ni bila krvodajalcu z okultno obliko okužbe. vzrok poslabšanja kliničnega stanja V letu 2017 smo ugotovili 988 bolnika. Tako kot vsako leto, prevla- V letu 2017 smo ugotovili kar 48neželenih reakcij pri darovanju krvi. dujejo alergijske reakcije in nehemoli- manj reakcij kot v letu 2016, večino- ma zaradi slabšega prijavljanja alergijskih reakcij in NHFTR. Večina

Revija ISIS3M2edicinaDecember 2018 šnjih napak, le redko se je zgodilo, da nismo preprečili napake in posledično transfuzije krvne komponente. Neželen dogodek Število Transfundirana napačna 1 komponenta 3 Transfundirana komponenta ne ustreza 10 zahtevam 1.114 Napačno ravnanje s krvjo na oddelku Skorajšnje napakeStopnja ogroženosti. na T in 15 % na SZP. Preračunano na Najhujša napaka, ki se lahko 1000 izdanih enot opazimo, da je bilo zgodi, je transfuzija napačne kompo-Stopnja NTR Smrt največ prijavljenih reakcij na T, in nente zaradi napake pri izdaji, naro- 4 0 Dolgotrajne sicer 1,55 reakcije na 1000 izdanih čanju ali identifikaciji bolnika. V letu 3 1 posledice enot T, na drugem mestu so bile 2017 smo imeli en tak primer. Na Življenjska reakcije na SZP, in sicer 0,67 reakcije oddelku so po pomoti transfundirali 2 3 ogroženost na 1000 izdanih enot SZP, najmanj enoto trombocitov napačnemu Blaga reakcija prijavljenih reakcij pa je bilo na KEF, bolniku zaradi nepravilne identifika- 1 77 Ni reakcije to je 0,58 reakcije na 1000 izdanih cije bolnika. K sreči sta imela tako 0 5 enot KEF. napačni prejemnik kot dejanski bolnik, ki bi trombocite moral prejeti, Reakcije po komponentah. identični krvni skupini in ni bilo zapletov. Neskladna transfuzija AB0 je lahko smrtno nevarna, saj povzroči akutno hemolitično transfuzijsko reakcijo.reakcij je bila blagih, samo tri reakcije Komponenta Št. reakcij (R) R/1000 izdanih enotso bile življenje ogrožajoče ter ena s KEF 49 0,58trajnimi posledicami (prenos HBV). T 20 1,55Nismo imeli primera smrti zaradi SZP 12 0,67transfuzije. Resen zaplet ob transfuziji je tudi, Poleg ogroženosti zdravnik, ki ko transfundirana komponenta nereakcijo prijavlja, oceni tudi poveza- ustreza zahtevam in kriterijem. Tonost med transfuzijo in poslabšanjem pomeni, da bolnik ne dobi optimalnestanja pri bolniku. Večina reakcij je komponente zaradi aloprotiteles, kiopredeljena kot možna povezava (1). jih je razvil, ali same narave osnovne bolezni, ki zahteva določeno vrstoPovezanost transfuzija – komponente (obsevane enote, CMVreakcija. negativne enote, prestara enota itd.). Lani smo imeli tri takšne primere.Stopnja NTR Nedvomna Neželeni dogodki Dvakrat je bila izdana enota prestara 3 14 povezava (v primeru obsevanja komponente ta Verjetna povezava Neželeni dogodki so vsi dogodki, ne sme presegati določene starosti, 2 25 Možna povezava povezani z ravnanjem s krvjo. Razde- kar se je v teh dveh primerih spregle- 1 42 Izključena limo jih na prave dogodke, ko spregle- dalo), v tretjem primeru pa ni bila 0 5 povezava damo napako in do transfuzije pride, antigensko ustrezna (bolniku, ki je na ter na skorajšnje napake (angl. near novo razvil eritrocitna aloprotitelesa, Reakcije vodimo tudi glede na miss), ko napako pravočasno ugotovi- smo pripravili in izdali antigenskokomponento, ki je reakcijo sprožila. mo in preprečimo transfuzijo. V letuKar 60 % reakcij je bilo na KEF, 25 % 2017 je bilo 1128 neželenih dogodkov, in sicer večina teh na račun skoraj-

Revija ISIS Medicin3a3December 2018neustrezne enote). V vseh treh prime- Skorajšnja napaka številorih ni bilo zaznanih negativnih klinič- Pomanjkljiva naročilnica, vzorec, administrativna napaka 683nih posledic za bolnika. Napačna orientacijska določitev krvne skupine na oddelku 256 Napačna kri v epruveti 16 V 10 primerih smo zaznali napač- Napaka v laboratoriju 110no ravnanje s krvjo na bolnišničnem Izdaja napačne komponente/izvida 20oddelku. V teh primerih so poročali o Oprema 11predolgo trajajoči transfuziji, napač- Napaka v informacijskem sistemu 18nem odtajanju plazme, napačnem Skupajzačasnem shranjevanju krvne kompo- 1.114nente (npr. v hladilniku brez stalnegain nadzorovanega spremljanja tempe- Prijave neželenih reakcij po transfuziji Zahvalarature, preblizu grelnih površin itd). krvnih komponent pri pacientih so vOcenjujemo, da se taki dogodki ne upadu, zato je treba z nenehnim Mojca Šimc, dr. med., Slavicazaznajo in ne prijavijo, saj le redko vzdrževanjem in opozarjanjem kole- Maver, dr. med., Irena Kramar, dr.dobimo povratno informacijo, kaj se s gov klinikov doseči, da se bodo med., Janka Černe, dr. med., mag.krvno komponento dogaja, potem ko reakcije pri bolnikih ne zgolj prepo- Marjeta Maček Kvanka, dr. med.,jo izdamo v transfuzijski ustanovi. znale, ampak tudi dosledno prijavljale Slavica Stanišić, dr. med., Lidija Službi za hemovigilanco. Prijave Bohnec Strmčnik, dr. med., Bojana Največ je bilo skorajšnjih napak, neželenih reakcij krvodajalcev ob Bizjak, dr. med., Janja Pajk, dr. med.,kar 1.114 primerov. V večini primerov odvzemih so utečene. Polonca Mali, dr. med., Andrejaso bile pomanjkljivo izpolnjene Hrašovec Lampret, dr. med., Irenanaročilnice, napačno označene epru- Veliko dela nas v prihodnjem letu Razboršek, dr. med., prim. Snežnavete, imena in priimki bolnikov brez čaka pri spremljanju neželenih dogod- Levičnik Stezinar, dr. med., Ivicašumnikov itd. Velik delež je tudi takih kov na bolnišničnih oddelkih. Njihovo Marić, dr. med., Mojca Bratina, univ.primerov, ko na bolnišničnem oddel- prijavljanje bi zelo poenostavila in dipl. soc. inf.ku napačno vrednotijo orientacijsko olajšala elektronska povezava zdoločitev bolnikove krvne skupine bolnišnicami.AB0. Ocenjujemo, da je sistem hemovi-Zaključek gilance v Sloveniji dobro urejen in primerljiv z zahodnoevropskimi Sistem hemovigilance v Sloveniji razvitimi državami.je zakonsko urejen in organiziran.Klinika MayoProf. dr. Simon Podnar, dr. med., Nevrološka klinika, slovalcev v državi. Razen osrednjegaUKC Ljubljana centra v Rochestru ima podružnici v Jacksonvillu na Floridi in Phoenixu v Konec aprila 2018 sem v želji po 1919 ustanovila njegova sinova, Willi- Arizoni. Kliniki Mayo so pridruženenovih idejah, povezanih z organizacijo am James (1861–1939) in Charles tudi številne druge bolnišnice, pred-dela na nevrološki kliniki in v UKC Horace Mayo (1865–1939). Danes ima vsem v Minnesoti, Wisconsinu in Iowi.Ljubljana, teden dni gostoval na kliniki klinika več kot 63 tisoč zaposlenih Srce klinike Mayo v središču RochestraMayo. Klinika Mayo je neprofitni (preglednica 1). Velik del njihovih predstavlja približno 30 bolnišničnihakademski medicinski center s sede- aktivnosti predstavlja obravnava objektov in 5 pokritih parkirišč. Celo-žem v Rochestru v Minnesoti, ZDA. posebej zapletenih primerov na terciar- tno sliko »mesta bolnišnice« pa dopol-Predhodnik klinike je bila medicinska ni in kvartarni ravni. Mayo praviloma njujejo številni hoteli, ki so s podzemni-praksa, ki jo je v Rochestru leta 1863 zaseda prvo mesto na seznamu najbolj- mi hodniki povezani z bolnišničnimiodprl William Worrall Mayo. Kliniko ših bolnišnic v ZDA. Prav tako je stalno objekti. V tem delu klinike so v glav-Mayo sta ob pomoči partnerjev leta tudi na seznamu 100 najboljših zapo- nem številne ambulante in dnevne bolnišnice.

Revija ISIS3M4edicinaDecember 2018Preglednica 1. Primerjava osnovnih podatkov klinike Mayo in UKC nih pacientov. Večino obremenitveLjubljana za leto 2017. zdravnikov predstavlja delo v ambu- lantah. Na leto so nevrologi v povpre-Leto ustanovitve Klinika Mayo UKC Ljubljana čju le 4 tedne po 7 dni skupaj zadolže-Število zaposlenih 1919 1975 ni za paciente v bolnišnici. To sočasnoŠtevilo zdravnikov in znanstvenikov 63.134 8.258 pokrivajo trije nevrologi – splošniObravnavanih pacientov 4.729 1.302 nevrolog, vaskularni nevrolog inBolniških postelj 1.300.000 756.411 nevrointenzivist. V prihodnostiSprejemov v bolnišnico 2.207 2.166 nameravajo postopno povsem ločitiProračun (v milijonih EUR) 128.500 116.514 ambulantne od bolnišničnih nevrolo- 10.345 516 gov – hospitalistov. Poleg specialistov je na kliniki Mayo še 27 nevrološkihVir: Podatki spletne strani klinike Mayo in letno poročilo UKC Ljubljana specializantov. Njihova specializacija traja 4 leta: prvo leto se posvečajo Letno v ambulantah klinike Mayo vnaprej. Specialisti s klinike Mayo jo interni medicini, naslednja 3 leta papregledajo 1.300.000 pacientov, v pregledajo in določijo potrebne nevrologiji. Kroženja zunaj kliničnebolnišnico pa sprejmejo 128.500 preiskave. Po opravljenih preiskavah nevrologije so praviloma izbirna. Sledipacientov, ki jih obravnavajo 630.000 pacienta pregledajo in zaključijo 1 do 2 leti trajajoča subspecializacijaoskrbnih dni. Skupni letni prihodek njegovo obravnavo. Pri bolj nejasnih za posamezna področja nevrologijeklinike je približno 10,3 milijarde in slabše dokumentiranih primerih (t.i. »felowship«). Sočasno je naUSD, prejmejo pa tudi 350 milijonov pacienta najprej klinično pregledajo kliniki Mayo v Rochestru na kroženjuUSD donacij. V maju 2018 so sicer in se na osnovi pregleda odločijo za 30 nevroloških subspecializantov.odličen informacijski sistem, ki so ga dodatne preiskave. Po zaključkuizdelali sami, zamenjali s komercial- preiskav pacienta naročijo na kontrol- Delovnik na Mayo traja od 8.00nim EPIC, za kar so odšteli epsko ni pregled, na katerem proučijo vse do 17.00, z dopoldansko ambulanto1 milijardo USD. Zaposlujejo 3000 izvide in se s pacientom pogovorijo. od 8.00 do 12.00 in popoldansko odraziskovalcev za polni delovni čas, Diagnostika traja praviloma manj kot 13.00 do 17.00. Na ambulantneletno porabijo za raziskave 660 teden dni. preglede čakajo pacienti v udobnomilijonov USD in v znanstvenih opremljenih čakalnicah, kjer je narevijah letno objavijo več kot 7.000 Sam sem se med enotedenskim voljo veliko knjižic s podrobnimiraziskovalnih in preglednih člankov. bivanjem v Rochestru posvečal informacijami za paciente. Za izvaja- predvsem nevrologiji. Na Mayo v nje ambulantne dejavnosti imajo Na kliniko Mayo prihajajo v Rochestru je zaposlenih 110 specialis- nevrologi na voljo približno 100ambulantno obravnavo pacienti z tov nevrologov. Njihovo delo je standardno opremljenih ambulant, vvsega sveta, predvsem pa iz vseh organizirano tako, da se pacientom katerih je na voljo vsa potrebnaameriških zveznih držav. Za nekatere kar najbolj posvetijo, zato zdravniki oprema. Pri delu v ambulanti sodelu-paciente pošljejo dokumentacijo niso plačani glede na število pregleda- je z nevrologom le administratorka, diplomirane medicinske sestre imajoČakalnica na kliniki Mayo – naši higieniki se s takšnim udobjem ne bi Notranjost ene od približno 100 standardno opremljenihstrinjali, pacienti pa prav gotovo. nevroloških ambulant na kliniki Mayo. Desno stojita še pisalna miza z namiznim računalnikom in divan za svojce.

Revija ISIS Medicin3a5December 2018samostojne zadolžitve s pacienti. Čas Prostor, namenjen diktiranju ambulantnih izvidov.obravnave zunanjih napotitev nakliniki Mayo je 90 minut, obravnave Pred jutranjim raportom speciali- sta: eden je zadolžen za njihovo enotonapotitev iz sistema Mayo (konziliar- zanti pregledajo hospitalizirane do 10 nevrointenzivnih postelj (pov-ni pregledi) 60 minut, za pregled paciente. Med 8.30 in 10. uro specia- prečje v letu 2017: 7,2 pacienta), drugispecializantovih pacientov ter kon- list vodi sedečo vizito za 10 do 20 pa je nevrološki konzultant vsemtrolni pregled po prejemu izvidov pa pacientov. Na viziti sta prisotna tudi ostalim intenzivnim terapijam.je na voljo 30 minut. Velik del pacien- klinični farmakolog ter klinični Osnovna pomoč vsakemu nevrointen-tov najprej pregleda specializant ali koordinator obravnave. Po sedeči zivistu je podnevi in ponoči po 1subspecializant, ki o najdbah poroča viziti obiščejo in pregledajo vse subspecializant nevrološke intenzivnespecialistu. Nato se skupaj odpravita paciente. Sledi timski sestanek, ki ga terapije, sodeluje pa tudi subspeciali-pregledat pacienta, ki je ves čas ob prisotnosti socialne službe vodi zant druge intenzivne stroke. Dva odobravnave v ambulanti. Po končanem koordinator obravnave. Poudarek nevrointenzivistov sta ves čas odsotnapregledu se oba zdravnika odpravita v sestanka je na zaključku obravnave in in se posvečata raziskavam, kongre-prostore z majhnimi boksi, kjer s načrtovanju odpusta. Bolnišnični som ali pa sta na dopustu. Rezultatpomočjo sistema za prepoznavo specialisti pokrivajo oddelek teden takšne organizacije je tudi številogovora (»voice recognition«) nareku- dni, predaja poteka ob petkih ob publikacij vodilnih nevrointenzivi-jeta vsak svoj izvid. Zdravniki delajo v 17.00. Čez dan so hospitalisti večino- stov, ki sta v revijah, ki jih citiraambulantah vse delovne dni v tednu. ma v bolnišnici, ponoči pa so dostopni PubMed, objavila 631 in 485 člankov.Dnevno tako, ob sodelovanju z največ na klic. K nevrologiji sodita tudi enota Intenzivisti imajo tudi svoje nevrolo-dvema specializantoma, specialist za dolgotrajno EEG-snemanje in ške ambulante, kjer obravnavajonevrolog obravnava od 5 do 12 paci- enota telemedicine za možgansko kap. paciente, odpuščene z njihovegaentov. Velik del obravnave v ambu- Za hiter transport težje prizadetih oddelka. Pri svojem delu se nevroin-lantah posvetijo izobraževanju pacientov imajo svoj helikopter – tenzivisti osredotočajo na kliničnopacientov o bolezni in metodah »Mayo One«. Po trombolizi in drugih oceno pacientov. Metod invazivnegazdravljenja. Konziliarne preglede intervencijah so vsi pacienti sprejeti v nadzora pacientovih fiziološkihopravljajo specializanti, ki so ponoči Enoto nevrološke intenzivne terapije. funkcij praktično ne uporabljajo, sajna voljo tudi za klice od zunaj. Vsaka Čas obravnave drobne kapi ali TIA je ni dokazov, da izboljšajo izid zdravlje-specialnost ima ves teden na voljo krajši od 24 ur. nja. Veliko si pomagajo z ultrasono-zadolženega za vse telefonske konzul- grafskimi preiskavami ter EEG-sne-tacije. Nevrološka intenzivna terapija je manji. združena z nevrokirurško, obe pa Večino bolnišničnega dela poteka zasedata zgornje, 8. nadstropje Posebnost klinike Mayo je tudiv predmestju Rochestra (bolnišnica stolpiča, kjer v vsakem nadstropju centralizacija posegov, katerih srce soSaint Marys). Velik del bolnišničnih domuje enota intenzivne terapije. specializirani timi, večinoma sesta-pacientov predstavlja lokalno prebi- Celotna nevrointenzivna enota ima 22 vljeni iz diplomiranih medicinskihvalstvo. Bolnišnični pacienti so postelj, za do 10 postelj so zadolženi 4 sester. Tim za flobotomije nastavljapraviloma ločeni po medicinskih nevrologi, nevrointenzivisti. Sočasno vse venske pristope: intravenskestrokah, v primeru potrebe pa so pokrivata oddelek dva nevrointenzivi- kanale, centralne kanale, flebo kate-pacienti lahko hospitalizirani tudi nasosednjih oddelkih. Praviloma sopacienti hospitalizirani v enopostelj-nih sobah. Spremljajo jih svojci, ki soprisotni ves dan. Svojci so zelo uvi-devni in večinoma v precejšnjo pomočpri obravnavi. V sobah je vsa potrebnaoprema: postelja, počivalnik, dvigaloza premike pacientov itd. Na steni jetabla, na katero vpisujejo ime pacien-tove medicinske sestre, bolničarja,specialista in specializanta. Na tabli jenaveden tudi načrt hospitalizacije innačrt dnevne obravnave, pacientovaprehrana, njegove aktivnosti, načrtodpusta z datumom in uro ter po-membne kontaktne številke.

Revija ISISM36edicinaDecember 2018 Shramba za potrošni material krvnih pripravkov. Vso kri za labora- nih medicinskih sester, ki pa morajo v s posodami, ki se stalno torijske preiskave jemlje osebje iz dveh letih zaposlitve na Mayo nadalje- tehtajo. Teže se ves čas centralnega laboratorija. Vse urinske vati s šolanjem. Največ je diplomira- sporočajo v osrednji katetre vstavljajo vse dni v letu 24 ur nih medicinskih sester s 4-letno računalnik. dnevno za to specializirani zdrav- izobrazbo. Na voljo pa je tudi 8-letno stveni tehniki: moški moškim, ženske izobraževanje, namenjeno sestram, kitre. V sklopu nevrologije je organizi- ženskam. Nastavljanje perifernih se posvečajo pedagoškemu, razisko-ran tim za lumbalne punkcije, ki pri arterijskih linij in jemanje vzorcev valnemu in razvojnemu delu. Težav-ambulantnih pacientih v povprečju arterijske krvi je v domeni respirator- nost pacientov razvrščajo glede naopravi po 12 posegov dnevno. Na nih fizioterapevtov. Vsa bolnišnična število ur nege v 24 urah zdravljenja.hematologiji imajo organiziran tim za parenteralna zdravila se pripravljajo v Posledično določijo razmerje številapunkcijo kostnega mozga. Diplomira- centralni lekarni. Od tam zdravila 24 pacientov na medicinsko sestro. Nane medicinske sestre vodijo tudi ur dnevno raznašajo po vsej bolnišni- običajnem oddelku pokriva medicin-infuzijski center. Spet drug sestrski ci. Pomagajo si tudi z napravo za ska sestra čez dan 3 do 4 paciente,tim je specializiran za aplikacije vseh avtomatizirano razdeljevanje tablet ponoči pa 5 do 6 pacientov. V inten- »Pyxis«, ki z elektronskega tempera- zivni terapiji ima vsaka medicinska turnega lista pacienta povzame sestra svojega pacienta, pri manj njegovo peroralno terapijo, zbere zahtevnih pa skrbi za dva. tablete v posodico in nanjo odtisne pacientovo črtno kodo. Preden paci- Zaključim lahko, da je klinika ent prejme posodico z zdravili, preve- Mayo zagotovo lahko zgled za izbolj- rijo, ali črtna koda na posodici ustreza šave večini bolnišnic, tudi slovenskim. tisti na njegovem zapestju. Za dobavo Njihova prednost so skorajda neome- potrošnega materiala skrbijo timi jena finančna sredstva, priliv najspo- nezdravstvenega kadra, ki jim je pri sobnejšega osebja in visoka motivira- spremljanju stanja na oddelkih v nost zaposlenih. Do vsega tega pa so pomoč informacija o teži potrošnih prišli z jasno vizijo in trdim delom. materialov v skladiščnih posodah. Ko Pacient v središču pri njih ni le fraza. se potrošni material porablja, njegova Obenem pa je za njihov model organi- teža pada, stanje pa se samodejno zacije značilna tudi stalna težnja k sporoča v računalniško mrežo. Vpo- izboljšavam. Pri tem jim je v pomoč gled v podatke imajo člani tima za samozavest, včasih celo drznost, s dobavo, ki poskrbijo za pravočasno katero se lotevajo iskanja izboljšav. popolnitev potrošnega materiala. Zahvala: Zahvaljujem se g. Juretu Glede na trajanje šolanja poznajo Brankoviču, Služba za odnose z tri ravni izobrazbe medicinskih sester. javnostmi UKC Ljubljana, za pripravo Dve leti traja izobraževanje pridruže- preglednice.Izobrazba : demenci = 1 : 0 Nina Mazi, Ljubljana skega inštituta poudarjajo, da je višja izobrazba tesno povezana z nižjim tveganjem za pojav Alzheimerjeve Potem ko se je v zvezi z Alzheimerjevo boleznijo doslej bolezni. Še eden od dokazov, da se človek začne že vizpostavljalo predvsem dednost, pa znanstveniki na otroštvu pripravljati na dolgo življenje, in eden od zanimi-podlagi izsledkov svojih najnovejših raziskav vse več vih, spodbudnih argumentov, zakaj se splača učiti, izobra-pozornosti posvečajo tudi izobrazbi. Geni so torej pristali ževati in usposabljati »do groba«.na drugem mestu – bolj razgledani in izobraženi posa-mezniki naj bi po ugotovitvah raziskovalcev za Alzheimer- Viri: www.Karolinskainstitute.com, www.Eu.org,jevo demenco obolevali redkeje od svojih neizobraženih in ww.Swedish-Brain-Foundation.com, www.sciencedaily.nerazgledanih vrstnikov. Švedski raziskovalci iz Karolin- com

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS8a3n7jPrvi slovenski kongresakupunkturePrim. Jadwiga Hajewska Kosi, dr. med., predsednica 1. slovenskega kongresaakupunkture 22. in 23. septembra 2018 je v hotelu zato je leta 1987 svetovala, naj države članiceUnion v Ljubljani potekal 1. slovenski vključijo v projekt »Zdravje za vse« tudi lokalnekongres akupunkture, ki je bil organizi- tradicionalne medicinske sisteme, hkrati paran v okviru 11. evropskega kongresa za poskrbijo tudi za kritično oceno teh metod.integrativno medicino (ECIM). Organiza-torji 11. kongresa ECIM in člani Alma Tako je akupunktura, ki je del tradicionalneMater Europaea so nas prijazno povabili k kitajske medicine in katere študij na Kitajskemsodelovanju, da lahko organiziramo traja 6 let, postala ena od priljubljenih medicin-samostojen spremljajoči kongres in pred- skih tehnik med bolniki in zdravniki tudi v Slove-stavimo akupunkturo. Kongresa so se niji. V zahodnem svetu obstajajo katedre zaudeležili naši zdravniki in simpatizerji akupunkturo v okviru medicinskih fakultet inakupunkture, člani Slovenskega združe- raziskovalni inštituti za raziskovanje in potrditevnja za akupunkturo pri SZD, akupunktu- učinkov akupunkture.rologi in udeleženci Prve slovenske šoleza akupunkturo. V Sloveniji imamo Slovensko združenje za akupunkturo pri SZD, ki deluje že od leta 1988. Prisotnost številnih tujih akupunkturologov Predstavlja strokovno telo, ki skrbi za izobraže-iz Avstrije, Madžarske, Srbije, Nemčije, Italije, vanje, pripravlja register slovenskih akupunktu-Španije in ZDA je popestrila celoten kongres in rologov, postavlja strokovne kriterije in prostor-nam dala priložnost srečanja z njimi in izmenja- ske normative za izvajanje akupunkturneve strokovnih mnenj. V Slovenskem združenju za dejavnosti, ki je pri nas domena izključno zdrav-akupunkturo pri SZD smo pripravili 24 preda- nika z veljavno zdravniško licenco.vanj s področja akupunkture, našega dela, našihopažanj in izkušenj. Če pa dodamo še izvrstno Akupunkturologija je medicinska veda vorganizacijo našega kongresa, smo lahko pono- tradicionalni kitajski medicini z lastno semanti-sni, da nam je uspelo spregovoriti in predstaviti ko, terminologijo in izročilom. Akupunktura papodročje akupunkture, ki se je v zadnjih letih je terapevtska metoda zbadanja posebnih aku-potrdila kot učinkovita in varna metoda zdravlje- punkturnih točk na človeškem telesu s ciljemnja, zlasti obvladovanja raznovrstnih bolečin, če vzpostaviti energetsko ravnotežje v organihjo izvaja in interpretira za to usposobljen zdrav- človeškega telesa in s tem izboljšati zdravstvenonik. stanje. Akupunktura uporablja posebne preven- tivne, diagnostične, terapevtske in rehabilitacij- Z globalnega stališča je svetovna medicina ske postopke, ki so domena izključno usposoblje-sestavljena iz večjih medicinskih sistemov. Nam nega zdravnika na tem področju z veljavnonajbljižji je seveda medicinski sistem zahodne zdravniško licenco.medicine, saj skrbi za več kot polovico človeštva.Poleg tega pa obstajajo v svetu tudi drugi medi- Da bi imela družba ali posameznik možnostcinski sistemi, ki so zrasli v svojih okoljih in so za uspeh, mora imeti pogum, da sprejme težketam uradno priznani. Trenutno je stanje svetov- odločitve, in srečo, da v tej igri zmaga. Podobennega zdravstva še vedno zelo slabo, saj moderna splet okoliščin je pred 40 leti pomagal primarijusodobna medicina iz znanih gospodarskih in Dragu Plešivčniku, da je organiziral 1. jugoslo-geopolitičnih razlogov še vedno ne prodre v vanski kongres o tradicionalni medicini, kjer sonerazvite države. izdali priporočilo vsem medicinskim ustanovam in državnim forumom tedanje Jugoslavije, da Te okoliščine so narekovale Svetovni zdrav- postane akupunktura z usposobljenimi zdravnikistveni organizaciji (SZO) akcijo oživitve in del klasične uradne medicine.priznanja lokalnih tradicionalnih oblik medicine, Simpozij je potekal od 25. februarja do 5. marca 1978 v Slovenj Gradcu. Pomembno je, da

Revija ISIS strokovnih srečanj3P8oročila sDecember 2018so udeleženci na simpoziju sprejeli učinkovin, s katerimi se borimo proti najdejo nove razsežnosti in upe,definicijo, da »je akupunktura tradici- bolečini, dodamo še akupunkturo. mogoče tudi zaradi slabih izkušenj inonalno kitajsko zdravljenje, ki je v nezadovoljstva s priznano zahodnonaših razmerah medicinsko in eko- Prizadevanja za vključitev aku- medicino.nomsko upravičena. Izvajajo jo lahko punkture kot posebnega znanja vsamo zdravniki z ustrezno kvalifikaci- konvencionalno medicino s strani Vsekakor pa je nujno opozoriti vsejo, ki jo pridobijo na priznanem naših strokovnih forumov vrsto let uporabnike alternativnih tehnik, najusposabljanju, in se sme izvajati v niso bila uslišana. Za številne borce je bodo pred postopki vsaj malo previdnizato primernih prostorih.« bila to trnova pot. Vzrokov za to je zaradi pomanjkljive zakonodaje o bilo več: nepoznavanje, nesprejema- zdravilstvu, saj v primeru škode, Dokument so podpisali predstav- nje novega, drugačnega načina zdrav- povzročene posamezniku, ne bo nihčeniki Srbije, Hrvaške, Makedonije in ljenja in filozofije, strah pred mistič- odgovarjal. Če odmislimo materialnoSlovenije. Takrat so se v republikah nostjo, pomanjkanje strokovnih škodo, lahko marsikdo od nešolanih,bivše Jugoslavije organizirale strokov- dokazov, pomanjkanje šol, drago samooklicanih zdravilcev z neprimer-ne sekcije za akupunkturo. Prva šolanje v tujini, nezaupanje v metodo, nim načinom posameznika še boljpredsednica Sekcije za akupunkturo v pasivnost izvajalcev in nenehne onesposobi, poškoduje ali kako druga-Sloveniji je bila prim. Jasna Müller. spremembe v organizaciji zdravstve- če vrže iz ravnotežja, zato je vredno nega sistema ter ekonomska in preveriti, komu zaupajo svoje telo. Ob tem zgodovinskem dogodku je kadrovska odvisnost.prim. Drago Plešivčnik povedal: Akupunktura, ki predstavlja zelo Nekatere ljudi, ki pravzaprav ne stare sisteme zdravljenja, zrasle na »V tem, kar delamo in počnemo, potrebujejo zdravil in zdravnika in osnovi starodavnih tradicionalnih znanjse kaže naša sposobnost. Potrebna je praviloma niso bolni, alternativne in veščin, ki so jih ljudje uporabljališirina, bistrost in prilagajanje, da oblike privlačijo s filozofskega vidika. mnogo pred vstopom in razcvetomprepoznamo, kaj je koristno in v Alternativa jim ponuja možnost in zahodne medicine, je v rokah izšolane-danem trenutku pomembno. Redki obliko vzdrževanja optimalnega ga zdravnika varna in učinkovitaso, ki te lastnosti imajo in jih izkoristi- zdravja. Ta skupina ljudi se odloča za metoda pomoči številnim bolnikom.jo, kajti zato je potrebno nekaj več.« postopke in načine alternativnega zdravljenja, ker se intuitivno počutijo Ob tej priložnosti se zahvaljujem Humanost, ki preveva zdravniški povezane z njimi. Lastne pozitivne vsem udeležencem 1. slovenskegapoklic, lahko zdravniku pomaga, da se izkušnje in odzivi fizičnega telesa kongresa akupunkture, predavate-v pravem trenutku odloči in izbere ter takšno razmišljanje in pripadnost ljem, gostom in številnim sponzorjemnavduši svojo okolico za neznano alternativi še podkrepijo, kajti v njej za podporo pri organizaciji in izvedbipodročje, in sicer iz prepričanja, da bo tega dogodka.bolnikom koristilo, če v mozaiku

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS8a3n9jSodobni pristopi v sistemskipsihoterapijiEnotedensko izobraževanje za kandidate v zadnjem letu izobraževanja iz partnerski terapiji, dela z otrokisistemske družinske psihoterapije 2018/2019 staršev z duševno motnjo in dela na področju samopoškodbenega vedenjaLiana Trampuž, dr. med., UPK Ljubljana pri najstnikih. Charlotte Burck nas je seznanila z raziskovalnim delom vInštitut za družinsko in sistemsko psihoterapijo je v sodelovanju s sistemski psihoterapiji ter vnašanjem raziskovalnega pristopa v našo klinič-Tavistock Clinic, London, med 10. in 15. septembrom 2018 organizi- no prakso.ral petdnevno izobraževanje s področja sistemske psihoterapije z Vključena je bila tudi predstavitev Cathy Thorley o pristopu odprteganaslovom Sodobni pristopi v sistemski psihoterapiji. Izobraževanje je dialoga na področju obravnave bolnikov s psihozami, ki ga v Velikibilo v prvi vrsti namenjeno kandidatom v zadnjem letu podiplomske- Britaniji čaka preizkusna vključitev v javno zdravstveno mrežo. Dialoškiga izobraževanja iz sistemske družinske psihoterapije. Na poti nas je pristop v obravnavi psihoz je na Finskem razvil Jaakko Seikkula. Vspremljal in usmerjal tudi del pedagoškega kolegija, ki sta ga zastopa- skladu z načeli odprtega dialoga mu je uspelo vzpostaviti učinkovit sistemli mag. Dubravka Trampuž, dr. med., in prim. Mojca Brecelj Kobe, dr. obravnave duševnih motenj, ki so bistveno skrajšale bolnišnično zdrav-med. ljenje in zmanjšale uporabo psihofar- makoterapije. Težko se je bilo izognitiTedenski program je zajemal teoretična predavanja in številne občutkom zavisti ob poslušanju uspešnega vnosa sistemskega pristopapraktične delavnice pod vodstvom izkušenih sistemskih psihotera- v medicinski kontekst znotraj javnegapevtov. Zajet je bil širok nabor različnih tem s področja sistemskepsihoterapije. Poseben poudarek je bil na razvoju terapevtskega»selfa« udeleženk.Delovni teden se je začel s poveza- se udeleženke preizkusile v vnašanjuvo med teoretičnim, raziskovalnim in teoretičnih konceptov v klinično delo.kliničnim delom. Pod vodstvom V nadaljevanju tedna je sledilo večCharlotte Burck in Gwyn Daniel smo izbranih izsekov iz sistemskega dela vUdeleženke tečaja v spremstvu supervizork, zadnja vrsta z leve: Dubravka Trampuž, Gwyn Daniel, Mojca BreceljKobe in Charlotte Burck.

Revija ISIS strokovnih srečanjP40oročila sDecember 2018zdravstva, medtem ko pri nas ministr- lo predvsem raziskovanje obstoječih Skozi umetnost in ustvarjalnost podstvo za zdravje že več desetletij ni prepričanj, vrednot, znanj in kompe- budnim očesom sistemskih terapevtkuspelo umestiti področja psihoterapi- tenc. Velik del je potekal ob delu na Sare Portnoy in Hilary Palmer smoje v zdravstveni sistem. Umestitev, ki primerih, ki smo jih udeleženke prine- povezale preteklost in prihodnost, žejo naši vedno bolj ozaveščeni pacienti sle iz lastne klinične prakse. Ko pa se znano z neznanim. S pomočjo pisanihpogrešajo, saj se neredko ne znajdejo je teden začel prevešati v drugo korald smo pletle stare zgodbe na novv množici oglasov ponudnikov psiho- polovico, se je raziskovanje iz varnega način in razkrivale neznano v žeterapevtskih storitev vprašljive zavetja že znanega preselilo v morje znanem. Za konec smo skozi glasbokakovosti. neznanega. Prišel je čas, ko smo se skupaj s supervizorkami ustvarile preizkusile v širjenju svojega obzorja, sliko sedanjosti, ki bi jo želele prenesti Skozi ves teden, skozi različne raziskovanju želja in ciljev za prihod- v prihodnost in naše bodoče kliničnopristope, teme in praktične ideje se je nost ter spreminjanju želenih vzorcev delo ter zadnji semester našegaspretno vila rdeča nit izobraževanja, terapevtskega dela. študija, ki se bo, upajmo, zaključil zki jo je predstavljalo delo na razvoju uspešno opravljenim izpitom.našega lastnega psihoterapevtskega Zadnji dan je služil sprostitvi po»selfa«. Le-to je v prvih dneh zajema- napornem tednu v sistemskem slogu.12. Evropski kongres urgentnemedicineEUSEM Glasgow 2018Asist. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, ZD dr. Adolfa Drolca MariborRok Petrovčič, dr. med., UKC Maribor»Without data, you are just another person with an opinion.« ultrazvok natančnejši kot druge W. Edwards Deming slikovne metode pri obravnavi bolni- kov z dispnejo. Predavanja s področja Od 8. do 12. septembra 2018 je v ti je treba predavanje dr. Jima geriatrije so nas opomnila, da vGlasgowu na Škotskem potekal 12. Ducharma z odlično primerjavo primeru delirija pri starostnikih niEvropski kongres urgentne medicine obravnave pljučnice s strani urgent- pomembno le to, da zdravimo simpto-– EUSEM Glasgow 2018. Največji nih zdravnikov in internistov ter me, ampak da ugotovimo tudi vzrok.evropski kongres urgentne medicine vedno vročo temo antibiotikov pri Posebej zanimivo pa je bilo predava-je s štirimi dnevi predavanj in zdravljenju sepse. Prvi dan se je nje Stephena Hearnsa, ki vodi blogdelavnic več kot 2000 udeležencem zaključil z otvoritveno slovesnostjo, corecognition.co.uk o delu podnudil seznanitev z najnovejšimi ki jo je povezoval izjemen stand-up pritiskom.dognanji in trendi na področju komik in zdravnik dr. Ahmedurgentne medicine. Kazmi. Že dan pred začetkom kongresa Drugi dan je prinesel pestraje potekalo pestro dogajanje s števil- predavanja s področja travmatologije,nimi delavnicami s področja neinva- pulmologije, geriatrije, pediatrije inzivne ventilacije, ultrazvoka, temelj- ultrazvoka. Uvodno predavanje dr.nih kompetenc in raziskovanja. Prvi Garetha Clegga se je dotaknilo uvaja-dan srečanja se je začel z različnimi nja sprememb v urgentni medicini. Vsklopi predavanj s področja infekto- sklopu pulmologije smo lahko poslu-logije, protibolečinske terapije, šali o diagnostičnih metodah, kjeroživljanja in toksikologije. Izpostavi- smo ponovno ugotavljali, da je lahko

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS8a4n1j Drugo polovico kongresa je koronarnega sindroma in srčnega bila posebej zanimiva tudi predava-začela Teri Reynolds s predavanjem popuščanja s poudarkom na izzivih nja s področja izobraževanja, kjero tem, kako lahko SZO pripomore k diagnostike, biomarkerjih in točkov- smo lahko slišali marsikatero zani-razvoju urgentne medicine. Glede na nikih. Ker smo urgentni zdravniki mivo misel o pomembnosti predaja-porast množičnih nesreč v Evropi je zaradi področja dela vsak dan tudi v nja znanja kolegom.bil poseben sklop namenjen mi- vlogi učiteljev mlajšim kolegom, sograntski krizi in dogajanju v Sredo- Zadnji dan kongresa je prineselzemlju. Sledile so javne debate predavanja s področja nevrologije instrokovnjakov s področja kardiologi- raziskovanja. Posebej je treba izposta-je, kjer smo poslušali zanimivo viti predavanja dr. Petra Johnsa, kirazpravo o obravnavi akutnega ureja tudi odlično spletno gradivo s področja nevrologije/vertiga, dosto- pno tudi na Youtubu. Teme so se dotaknile še diagnostike subarahnoi- dne krvavitve (SAH), prehodnega ishemičnega napada (TIA) in menin- gitisa. Na področju raziskovanja pa je bilo veliko povedano o objavljanju izsledkov študij. Kongres se je končal z zadnjim predavanjem dr. Horsta Thiermanna, ki je z značilno nemško natančnostjo povzel problematiko napadov z živčnimi strupi. Kongres lahko ocenimo kot odlično kombinacijo različnih tem, tako strokovnih kot tistih, ki nam pomagajo preživeti vsakdan v urgentni medicini. Z aktivno udelež- bo je bila zastopana tudi slovenska urgentna medicina. Gregor Prosen je bil udeležen kot inštruktor na delavnicah EMCC (European Men- toring and Coaching Council) ter predaval v sklopu izobraževanja v medicini. Rok Petrovčič pa je preda- val v sklopu predavanj mladih urgentnih zdravnikov. Kongres je kljub mrzlemu škotskemu vremenu potekal v toplem in prijaznem vzdušju, druženje z urgentnimi zdravniki iz Evrope in sveta pa nas je obdalo s pogumom in navdihom za nadaljnji neustavljiv razvoj urgentne medicini v Sloveniji. Razvoj, ki je možen le z mednaro- dnim sodelovanjem in povezova- njem. Priložnost za nadaljnje pove- zovanje bo drugo leto v Pragi, kjer bo oktobra 2019 potekal že 13. Evropski kongres urgentne medicine. »Changing the world is the only fit work for a grown man.« Howard Luck Gossage

Revija ISIS strokovnih srečanjP42oročila sDecember 2018Ali vplivajo na zdravje delavcevhitre spremembe v modernemdelovnem okolju?Poročilo s 13. konference Evropske akademije za psihologijo v medicini dela (EAOHP) v Lizboni, 4.–7. september 2018Prim. dr. Tihomir Ratkajec, dr. med., Medicina dela Rogaška, d. o. o. EAOHP, ki ima sedež v Notting- zahtevali preučevanje pomena ljud- strani je možno uspešno ločiti delo inhamu (Združeno kraljestvo), je v skih virov v sedanji tekmovalni prosti čas.sodelovanju z Univerzo v Lizboni družbi.(ISCTE) organizirala zelo dobro Zdravstveno osebjeobiskano konferenco. Ob tem so izdali Na delovnem mestu, ki ni zaneslji-razširjene povzetke v knjigi, ki je vo, se zdravje delavcev poslabša za 50 Na Švedskem so zaključili, da bivpisana v katalog Britanske bibliote- %, na tistem, kjer so velike stresne bilo delo medicinskih sester in nego-ke. V knjigi sem presenečen naštel 185 zahteve, je za 35 % več bolezni, in valcev v bolnišnicah manj stresno, česimpozijskih tem, 186 ustnih predsta- tam, kjer je dolg delavnik, je umrlji- bi več delali timsko, imeli boljše vodjevitev in 173 posterjev ter 3 plenarna vost delavcev večja za 20 %. Zato so in način vodenja ter vzpostavilipredavanja. potrebni ukrepi na področju stresa v medsebojno zaupanje (socialna mreža družini in na delovnem mestu (L. na delovnem mestu zavira stres). Morda nekoliko neobičajno bom Hammer, Portland State University).na začetku poročila zapisal, da se mi Finci so poročali, da pomanjkljivoje v spomin vtisnila svečana večerja, Izmensko, znanje, nezanesljivost pri uporabiker je bila v hiši Casa do Alentejo prekomerno in elektronske kartoteke (kompetence(zgrajeni v bogatem maorskem slogu) fleksibilno delo osebja) in pomanjkanje časa priin sta jo popestrila pevca fada, moški medicinskih sestrah povzročajo stres.in ženska. Pogosto se misli, da fado Po preučevanju vpliva izmenskega Rešitve vidijo v izobraževanju (trenin-izvaja le ženska. V trgovini s spominki dela so zaključili, da ni zadostnih gi, coaching) in čim prijaznejšemje prodajalec, sicer indijskega porekla, dokazov, da izmensko delo pri žen- programu za elektronske kartoteke.poistovetil mandolino in fado. Majhna skah vpliva na motnje spanja, blagokeramična mandolina je zelo lep in depresijo, bolniško odsotnost in Da je dobra organizacija delacenen spominek. Fado so romantične, samooceno zdravja ter jemanje pomembna v zmanjševanju izgoreva-otožne ljubezenske pesmi, počasnej- antidepresivov (Univerza Stockholm). nja zdravnikov, so dokazali v raziskavišega ritma, dolgih podaljšanih nape- Če pa ljudje delamo prekomerno in za v izraelskih bolnišnicah. Izgorevanjevov. Portugalci to poimenujejo suada- to ne dobimo ustrezne nagrade privede do pogostejših prekinitevde, usoda ali otožnost z upanjem na (plačila), je tveganje za srčno-žilno dobrih odnosov med sodelavci, dobolje. Inštrument, na katerega se igra bolezen večje 1,85-krat. Prekomerno ločitev od partnerja, pitja alkohola vfado, je portugalska kitara, po obliki delo so definirali kot delo nad 55 ur večjih količinah, samomorov, nizkegapodobna mandolini, vendar veliko tedensko. zadovoljstva z delovnim mestom,večja, če jo primerjam z mandolinami, zmanjšuje varnost pri delu in varnostki sem jih videl v Dalmaciji ali Italiji. Fleksibilno delo omogoča delav- za paciente ter povzroči pogostejšeMed dvema modeloma je sicer bolj cu, da odloča, kdaj, kako in s kom bo odpovedi delovnih razmerij. Izgoreva-znan lizbonski, ki se uglasi na ton D, delal, vendar z druge strani poveča nje so zmanjšali z ukrepi, ki so imeliza razliko od modela Coimbra. kognitivni napor, zahteva spremem- namen izpolniti pričakovane službene bo v strukturi nalog, koordinacija cilje zdravnikov, povečati zadovoljstvo O pomenu človeških virov, poču- med kolegi in načrtovanje dela sta z medicino kot poslanstvom, povečatitju na delovnem mestu in učinkovito- bolj zahtevna. To fleksibilnost je zaupanje v menedžerje bolnišnic insti je govoril D. Guest s King‘s Busi- omogočila informacijska tehnologija, potrditi uspešno izvedene naloge.ness School, London. Neljubi vendar se lahko briše meja meddogodki, kot je bil samomor zdravni- prostim časom in delom, kar ni Na podlagi rezultatov 13 študij sokov v Združenem kraljestvu, so dobro za zdravje zaposlenih, z druge ugotovili, da je treba ukrepe v zmanj- ševanju izgorevanja pri sestrah

Poročila s strokovnihDecseRmrebveeijra2čI0S1IS8a4n3jZora Vadnjal Gruden, Tihomir Ratakjec, Brigita Peternelj, Bojan Lovše, Irena Manfredo cine dela, vso širino raziskovanja nain Vesna Zadnikar. različnih področjih: stres na delov- nem mestu in zunaj njega, možneusmeriti v posameznika (tehnike In kako je pri nas? oblike ukrepanja za zmanjševanjemindfulness, joga, relaksacije) in v stresa in izgorevanja, povezavospremembo organizacije dela z Konferenca je pokazala veliko slabih odnosov med zaposlenimiodkritimi pogovori z zaposlenimi. vlogo psihologov na področju medi- (slabe organizacije) z boleznimi. Dokaj veliko število tem je obravna- valo delovna mesta v zdravstvu in šolstvu. Hitro spreminjanje delovnih pogojev, predvsem na področju organizacije dela in odnosov med ljudmi v modernih gospodarskih in negospodarskih družbah, ima nega- tivne učinke na zdravje delavcev. Ali imata medicina in psihologija v medicini dela pri nas odgovore na takšne spremembe? Menim, da se v Slovenije tisti, ki odločajo o zdrav- stveni in gospodarski politiki, ne zavedajo pasti za zdravje, ki jih prinašajo hitre, nenehne spremembe v modernem delovnem okolju. Morda je vsak od nas udeležencev domov odnesel kakšno dobro idejo ali pozi- tivno misel, kako delovati v svojem okolju. Upam, da…2. učna delavnica s področjapelvične rekonstruktivne kirurgijeDavid Lukanović, dr. med., UKC Ljubljana kirurgije na učnih modelih in simula- torjih pod nadzorom [email protected] ginekološke in kirurške klinike ter zaposlenih v MSC. Namen učne V preteklem mesecu, 7. septembra bljanja zdravstvenih delavcev, zapo- delavnice je pokazati načine rekon-2018, je Ginekološka klinika UKC slenih v UKC Ljubljana. Ginekologom strukcije medeničnega dna pri pove-Ljubljana pod pokroviteljstvom zaradi narave dela najbolj koristijo šenosti organov male medenice.Mediteranskega združenja za pelvično vaje, kjer lahko izboljšujejo laparo- Tovrstna patologija je zelo pogosta prikirurgijo (MIPS) organizirala že drugo skopske veščine, možnosti za to pa so ženskah, predvsem v pomenopavzi.enodnevno učno delavnico s področja v MSC številne. Incidenca disfunkcij medeničnegarekonstruktivne pelvične kirurgije. dna je preko 50 % v pomenopavzi.Delavnico smo izvedli v Medicinskem Delavnica je bila razdeljena v dva Povešenost organov male medenicesimulacijskem centru (MSC) UKC dela. V dopoldanskem delu so kolegi, povzroča namreč več različnih simp-Ljubljana in se je je udeležilo 12 ki se ukvarjajo z rekonstruktivno tomov in znakov. Ženske se teh težavzdravnikov specializantov in specialis- pelvično kirurgijo, predavali o osno- sramujejo, zato jih prikrivajo predtov ginekologije in porodništva iz vah, tehnikah in novostih omenjenega zdravstvenimi delavci, pred svojci inSlovenije in Hrvaške. MSC je sicer področja. V popoldanskem delu pa so okolico. Le malo pa jih pravočasnonamenjen različnim vrstam usposa- udeleženci vadili vsak na svoji učni postaji tehnike rekonstruktivne

Revija ISIS strokovnih srečanj4P4oročila sDecember 2018poišče pomoč. Z rastjo življenjskega seznanjeni z različnimi novimi mate- uvršča v minimalno invazivno kirurgi-standarda se poveča pričakovanje in riali sintetičnih mrežic z določitvijo jo. Laparoskopski pristop omogočaprizadevanje za boljšo kakovost prednosti tistih, ki povzročajo naj- krajšo hospitalizacijo, hitrejše okreva-življenja. manj možnih zapletov. Pomen tovr- nje, predvsem pa skrajšanje bolniške stnega izobraževanja je, da se doseda- odsotnosti, torej hitrejšo vrnitev na Poseben poudarek je bil na spo- nje znanje uporabe vaginalnega delovno mesto. Udeleženci so biliznavanju prednosti laparoskopskega pristopa nadgradi s sodobnejšim seznanjeni z vsemi prednostmi tegapristopa fiksacije vagine in/ali uterusa laparoskopskim, ki se ne nazadnje načina operiranja. Ob tem poudarja-na sakrum. Pri tem so bili udeleženci mo multidisciplinarnost pristopa, zato je na delavnici sodeloval tudi abdomi- nalni kirurg dr. Grega Norčič. Opti- malno je namreč, da se ob fiksaciji vagine/uterusa hkrati (ob indikaciji) naredi tudi rektopeksijo, kar je praviloma v domeni abdominalne kirurgije. Dolžni smo zahvalo vsem kolegom z ginekološke in kirurške klinike, doc. dr. Matiji Barbiču, dr. med., dr. Katji Jakopič, dr. med., Marini Jakimovski, dr. med., Nataši Kenda Šuster, dr. med., in dr. Gregorju Norčiču, dr. med. Posebna zahvala pa dr. Kristini Drusany Starič, dr. med., za navdih, skrb in prizadevanje za izvedbo delavnice. Gospodu Andreju Brlanu iz Medicinskega simulacijskega centra se zahvaljujemo za pomoč pri izvedbi delavnice. Izvedbo delavnice so omogočili tudi Karl Storz, Medip in Astellas.Obveščamo vas, da s 1. novembrom 2018 velja znaki. Podrobnejšo vsebino pa si bo – če jo jenov cenik za objave in oglaševanje v strokovni organizator seveda navedel – mogoče prebratireviji Isis, ki ureja tudi objave v koledarju stro- na spletni strani www.domusmedica.si.kovnih srečanj. Od 1. novembra 2018 je v koledarju izobraže-V koledarju bodo še naprej objavljena vsa izobra- vanj mogoče objaviti tudi izobraževanja, ki nisoževanja vseh organizatorjev, ki so za izobraževanje pridobila kreditnih točk in/ali jih ne organizirajože pridobili kreditne točke ali so v postopku prido- zdravstvene ustanove ali združenja in društva sbivanja. Te objave bodo, kot doslej, brezplačne. področja medicine. Te objave so plačljive v skla- du s sprejetim cenikom.Vsebino izobraževanja, objavljenega v koledar-ju, bo vsak organizator lahko predstavil z do 150 Več informacij: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan4ja5December 2018Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Skupino vodi: prim. Darja Boben Bardutzky, dr. med., psihiatrinja in psihoterapevtkaSrečanja skupineza osebnostno rast: Kako doseči dogovor Delavnicadelavnice: 1-krat mesečno, vsako prvo za specializantesredo v mesecu delavnica: 1-krat mesečnoSrečanja se izvajajo vsak mesec, prvo sredo vmesecu, od 16.00 do 19.30 v prostorih Domus Vabimo vse specializante, ki ste ali boste v kratkemMedica. Uvodni del predavanja je vedno posvečen začeli s specializacijo, da se udeležite ene izmedponovitvi teme s prejšnjega srečanja ali teme, ki se delavnic za specializante.vsebinsko povezuje s temo, ki jo na srečanjutreniramo. Cilji: Predstavili vam bomo teme o pravicah, obveznostih in odgovornosti specializanta, delovnopravne• Spoznavanje sebe in osebnostna rast. dileme, E-list in nekaj malega o stresu.• Prepoznavanje vzorcev vedenja: svojih in svojih Število udeležencev na posamezni delavnici je najbližjih sodelavcev ali družinskih članov. omejeno; dosedanji udeleženci delavnice zelo priporočajo!• Reševanje konfliktov. Izvajalke: Tina Šapec, Barbara Galuf, Mojca Vrečar, Polona Selič• Dvig asertivnosti: postaviti se zase – uveljaviti se. Postaviti si jasne meje. In se s samozavestjo in odprtostjo do drugačnosti podati v dialog s solju- dmi: dovoliti si, da se dogovarjam – da ni vedno Odpredavaj, kot se po moje ali tako, kot povedo drugi. šika! – delavnica javnega nastopanja• Spreminjanje prepričanj: prepoznati omejitve in jih znati odpraviti. delavnica: december, aprilIzvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. V medicini se nenehno srečujemo s situacijami, ko se je treba javno izpostaviti. To se lahko zgodi na jutranjem raportu ali na strokovnem srečanju. Povsod nas lahko hkrati spremlja tudi trema, ki joPodporna skupina: moramo znati uporabiti v svojo korist. Na delavniciZaupno – dostopno – se bomo naučili, kako pripraviti in izvesti doberkolegialno javni nastop, kje so skrite zanke in kako se soočati s tremo. S pomočjo analize posnetkov bo vsak imeldelavnice: 1-krat mesečno, vsak tretji torek v priložnosti videti svoj nastop in ga narediti šemesecu boljšega. Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji: AndrejNamen skupine je skupaj razmišljati, kako se Vujkovac, dr. med., Gregor Vovko, univ. dipl. psih.odzvati na vse izzive, ki jih sedanjost postavlja prednas. Izkušnje kažejo, da zdravniki pogrešajo možnosti, Novosti v dentalnikjer bi se lahko odkrito in sproščeno pogovarjali o medicinizadevah, ki jih doživljajo, nekaterih boljuniverzalnih, drugih zelo specifičnih. Pogrešajo predavanja in delavnice: decemberprostor, kjer bi v varnem okolju lahko bili iskreni,razumljeni in kjer bi odkrili svoje želje in potrebe Za prvi seminar smo izbrali teme s področjater dobili dobronamerne nasvete, kako spreminjati endodontije, implantologije, kirurgije, ortodontijesvoje vedenje, da bo bolj učinkovito in življenje bolj in periapikalne kirurgije. Predstavljeni bodo posegi,zadovoljno. ki jih splošni zobozdravniki lahko opravijo v splošnih ambulantah in ki vsem olajšajo delo.S tem namenom ponujamo srečanja pogovorneskupine, ki bi zaradi prezaposlenosti članovzbornice zaenkrat potekala enkrat mesečno uro inpol.

Revija ISIS srečanjaS46trokovnaDecember 2018Predavatelji bodo slušateljem prikazali primere iz ustreznega zavarovanja poklicne odgovornosti inprakse in z njimi delili svoje izkušnje. O določenih nasveti, kako ravnati po prejemu odškodninskegaterapevtskih odločitvah bodo lahko slušatelji zahtevka, zaščita pravnega položaja zdravnika vglasovali preko glasovalnih naprav, nato pa v predkazenskem postopku in varstvo njegovih pravicrazpravi utemeljili svojo odločitev. v inšpekcijskih postopkih, posebna ureditev nadzorov ZZZS in zaščita pred terjatvami iz naslovaProgramski odbor: Krunoslav Pavlović, dr. dent. pavšalnih pogodbenih kazni ZZZS, poslovnomed., Krištof Zevnik, dr. dent. med., Beti Kruljc sodelovanje med zasebnimi zdravniki inKorelc, dr. dent. med. problematika odvisnih razmerij po Zakonu o dohodnini. Izvajalci: Peter Renčel, univ. dipl. prav., NikaDelavnica za zdravnike Sokolič, univ. dipl. ekon., mag. Nevenka Novakin zobozdravnike, ki Zalar, univ. dipl. ekon., Darko Končan, univ. dipl.nameravajo začeti ekon., Nejc Končan Verstovšek, univ. dipl. prav.opravljati zasebnozdravstveno dejavnost (kot zasebniki alipopoldanski s.p.) Delavnice za pripravo strukturiranihdelavnica: december intervjujevIz vsebine: Pogoji za pridobitev dovoljenja za delavnica: december–februaropravljanje (zasebne) zdravstvene dejavnosti,opravljanje konkurenčne dejavnosti zdravnikov, Usposabljanje je OBVEZNO za vse, ki želijozaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih, sodelovati v izbirni komisiji za odobritevoblikovanje pobude za podelitev koncesije, specializacije.oblikovanje predloga za širitev programovzdravstvenih storitev v vsakokratnem splošnem Strukturiran intervju ali vedenjskidogovoru, obdavčitev različnih oblik dela intervju je sistematičen. Vsako vprašanje imazdravnikov, delo upokojenih zdravnikov, sklenitev cilj izvedeti konkretne sposobnosti kandidata vustreznega zavarovanja poklicne odgovornosti in vnaprej določenih veščinah, ki so ključne zanasveti, kako ravnati po prejemu odškodninskega področje zaposlitve. Kandidati morajo odgovoritizahtevka, zaščita pravnega položaja zdravnika v na vprašanja, ki so vezana na njihova vedenja vpredkazenskem postopku in varstvo njegovih pravic specifičnih okoliščinah, ki jih morajo kandidativ inšpekcijskih postopkih, poslovno sodelovanje podkrepiti s specifičnimi situacijami. Na tamed zasebnimi zdravniki in problematika odvisnih način izpraševalci dobijo poglobljen uvidrazmerij po Zakonu o dohodnini. v kandidatovo sposobnost in kompetence. Namen strukturiranega intervjuja je preverjanjeIzvajalci: Peter Renčel, univ. dipl. prav., Nika vedenja (njegov osebni način dela, morebitniSokolič, univ. dipl. ekon., mag. Nevenka Novak konflikti ...).Zalar, univ. dipl. ekon., Darko Končan, univ. dipl.ekon., Nejc Končan Verstovšek, univ. dipl. prav. Predavatelji: Zavod Medicinski trenerji: Luka Kovač, dr. med., Gregor Vovko, univ. dipl. psih. Delavnica za zasebnezdravnike in S skupino naprej! –zobozdravnike delavnica vodenjadelavnica: december delavnica: februarIz vsebine: Spremembe dovoljenja za opravljanje Vsebina: Katere lastnosti in sposobnosti imajo(zasebne) zdravstvene dejavnosti po noveli ZZDej, najbolj uspešni vodje? Zakaj so ljudje motivirani, daobvezna uskladitev obstoječih koncesijskih razmerij jim sledijo? Ali so te veščine osvojene ali prirojene?v skladu z ZZDej, oblikovanje predloga za širitev Vodenje skupin zajema paleto različnih veščin, ki seprogramov zdravstvenih storitev v vsakokratnem med seboj prekrivajo in dopolnjujejo. Na temsplošnem dogovoru, obdavčitev različnih oblik dela treningu bomo skupaj z udeleženci ustvarili pregledzdravnikov, delo upokojenih zdravnikov, sklenitev nad najpomembnejšimi in se še bolj osredotočili na spodbujanje ekipnega duha (in vlogo vodje v razvoju ekipe), motivacijo posameznikov v skupini in na pristop do različnih posameznikov v ekipi (situacijsko vodenje). Te veščine so pogosto

Strokovna Revija ISIS srečan4ja7December 2018 prepoznane kot najbolj ključne za složno in učinkovito delovanje ekip. Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji Izgorelost in profesionalizem v medicini Kako vodimo sebe? – delavnica: marec delavnica osebnostnega vodenja Vsebina: Veliko medicinskih fakultet po svetu eksplicitno uči profesionalizem. Medicinski delavnica: februar profesionalizem je set vrednot, obnašanja in odnosov, ki poudarja zaupanje javnosti v zdravnike. Vsebina: Ko vidimo besedo vodenje, se običajno Medicina je poklic, pri katerem so zdravnikovo pred nami prikaže slika skupine ljudi, med katerimi znanje, klinične veščine in presoja v službi zaščite in ima en posameznik vlogo, da koordinira, svetuje, ponovnega vzpostavljanja dobrega počutja ljudi. motivira, vodi. Le malokrat pa stopimo korak naprej Dobro počutje pa težko vzpostavlja zdravnik, ki je in pogledamo vsakega posameznika posebej. Kako izgorel. Objave raziskav iz tujine kažejo na več kot vodimo sebe? Dosegamo osebne cilje? Kako si te 50 % izgorelost zdravnikov. Na delavnici se bomo cilje sploh postavljamo? Imamo višji cilj v našem pogovarjali o odkrivanju in preprečevanju življenju? Ta delavnica ponuja orodja, s pomočjo izgorelosti ter metodah učenja profesionalizma v katerih si bodo udeleženci lažje odgovorili na medicini. vprašanja v prejšnjem odstavku. S posebnimi metodami samorefleksije bodo dobili uvid v Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji: Andrej zadovoljstvo s specifičnimi področji svojega življenja Vujkovac, dr. med., prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. (kariera, odnosi, prosti čas, življenjski namen). med. Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji: Luka Kovač, dr. med., Luka Vitez, dr. med. Slišati in se odzvati – delavnica aktivnega Kakšne barve si? – poslušanja in povratne delavnica komunikacije informacije in SDI (Strength Deployment Inventor) delavnica: april delavnica: marec Vsebina: Velikokrat se zgodi, da se z nekom pogovarjamo, a se šele po nekaj minutah zavemo, Vsebina: Učinkovita komunikacija pomeni prenos da v resnici sploh nismo slišali, kaj nam je informacij med deležniki brez izgube podatkov in sogovornik povedal. Mogoče so nas besede nepotrebnega časa. Pri tem morata dobro sodelovati spomnile na kakšen dogodek iz preteklosti in smo tako pošiljatelj kot prejemnik informacij z uporabo začeli razmišljati o tem, mogoče smo si že začeli tako besedne kot nebesedne komunikacije. S pripravljati odgovor na rečeno. Preprosto, poznavanjem, zakaj je pomembna učinkovita njegovega sporočila nismo slišali. Poslušanje je ena komunikacija, kaj sploh to je in kako jo uporabiti v najpomembnejših veščin, ki jih lahko osvojimo. svojem domačem ali delovnem okolju, lahko Pomembna je tako v našem osebnem življenju, pri pomembno prispevamo k razvoju lastnega delu s kolegi in ne nazadnje pri delu s pacienti. socialnega življenja, boljšega timskega dela in Zgodba se ne konča tukaj, saj je pomembno tudi, izpolnjevanju lastnih želja. kako se na slišano odzovemo. Velikokrat podležemo Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji čustvom in reagiramo brez premisleka, nato pa nam je žal. Spet drugič ne damo povratne informacije (šeInformacijska točka posebej kritike), ker se bojimo, da bodo sledile negativne posledice. Na treningu bomo osvajaliPrijave in programi: www.domusmedica.si veščine aktivnega, pristnega poslušanja terPregled in urejanje prijav: www.zdravniskazbornica.si učinkovitega in nenasilnega podajanja povratne(vstop v osebni profil preko »Prijava«, zavihek »Moje prijave«). informacije, ki je usmerjeno predvsem v rešitve.Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected] Izvajalci: Zavod Medicinski trenerji: Aleks Šuštar, dr. med., Luka Kovač, dr. med.

Revija ISIS srečanja S48trokovnaDecember 2018december 2018 december   •  PRVA PSIHOTIČNA EPIZODA V SKLOPU SHIZOFRENIJE ALI SHIZOFRENE MOTNJE kraj: spletno izobraževanje, W: https://si.doctrina. št. udeležen- kotizacija: kotizacije ni za uporabnike por- k. točke: 1 biz/izobrazevanja cev: ni omejeno tala FarmaPro vsebina: Izobraževanje je namenjeno prepoznavanju prve psihotične organizator: Doctrina, prijave, informacije: Anja Jurič, T: epizode in pomena zgodnje intervencije pri tovrstnih pacientih. Opti- izobraževanje, d.o.o. 041 823 159, E: [email protected], W: malno zdravljenje bolnika v t.i. kritičnem obdobju lahko morda vpliva https://si.doctrina.biz/zdravniki na ugodnejši potek bolezni v kasnejših fazah. december   •  FARMAKOLOŠKO ZDRAVLJENJE SHIZOFRENIJE kraj: spletno izobraževanje, W: https://siapp. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1 doctrina.biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si organizator: prijave, informacije: Anja Jurič, vsebina: »Slabo sodelovanje v zdravljenju je glavni razlog za suboptimalno Doctrina, izobra- T: 041 823 159, E: [email protected], korist antipsihotičnih zdravil in ponavljajoče se epizode.« V predavanju dr. ževanje, d.o.o. W: https://si.doctrina.biz/zdravniki Turčinova predstavi pregled antipsihotikov, njihovo delovanje, poti in meha- nizme njihovega delovanja ter neželene učinke. december   •  DIAGNOSTICIRANJE SHIZOFRENIJE kraj: spletno izobraževanje, W: https://siapp. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1,3 doctrina.biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: V izobraževanju se prof. dr. Rok Tavčar posveča procesu organizator: Doctrina, prijave, informacije: Anja Jurič, diagnosticiranja shizofrenije skozi čas, napakam, ki so se pojavljale, ter izobraževanje, d.o.o. T: 041 823 159, E: [email protected], smernicam, ki so si sledile. Razložil bo klasifikacije (DSM-5 in MKB-11) W: https://si.doctrina.biz/zdravniki ter presečne in longitudinalne kriterije pri sami klasifikaciji ter diag- nosticiranje shizofrenije danes. december   •  SHIZOFRENIJA, REZISTENTNA NA ZDRAVLJENJE kraj: spletno izobraževanje, W: https://siapp. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1 doctrina.biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Prim. Andrej Žmitek se v predavanju posveča situacijam, ko se simptoma- organizator: prijave, informacije: tika shizofrenije ne odziva na zdravljenje. Predstavi obstoječe definicije rezistence in Doctrina, izobra- Anja Jurič, T: 041 823 159, možne vzroke zanjo. Dotakne se vedenjsko-kognitivne terapije, ki lahko pozitivno ževanje, d.o.o. E: [email protected], W: vpliva v primerih na zdravljenje rezistentnih psihoz. Da bi bili prepričani v rezistenco, https://si.doctrina.biz/ je treba poznati psevdorezistenco in razloge zanjo. zdravniki december   •  PRODROMI PSIHOTIČNE EPIZODE IN SINDROM PRITAJENE (ATENUIRANE) PSIHOZE kraj: spletno izobraževanje, W: https://si.doctrina. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 0,8 biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: V predavanju prof. dr. Rok Tavčar razloži prodrome psihotične epizode in organizator: prijave, informacije: Anja sindrom pritajene psihoze, ki je razmeroma nova danost. Definira duševno motnjo Doctrina, izobra- Jurič, T: 041 823 159, ter nas popelje skozi epizode psihoze. Pomemben člen pri samem diagnosticiranju ževanje, d.o.o. E: [email protected], predstavljajo zgodnji simptom ali skupek simptomov, ki se pojavijo pred začetkom W: https://si.doctrina.biz/ bolezni (prodromi) in so lahko specifični ali nespecifični. zdravniki december   •  NESODELOVANJE BOLNIKOV PRI ZDRAVLJENJU kraj: spletno izobraževanje, W: https://siapp. št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni za uporab- k. točke: 1 doctrina.biz/izobrazevanja omejeno nike portala Doctrina.si vsebina: Dr. Virginija Novak Grubič opisuje težave pri zdravljenju organizator: Doctrina, prijave, informacije: Anja Jurič, bolnikov s shizofrenijo in pomembnost rednega jemanja zdravil v izobraževanje, d.o.o. T: 041 823 159, E: [email protected], obdobju remisije, kar dokazano preprečuje ponovne zagone bolezni. W: https://si.doctrina.biz/zdravniki Nezadostno sodelovanje prinaša številne neugodne posledice, kot so daljše hospitalizacije ter poslabšanje simptomov.

Strokovna Revija ISIS srečan4ja9December 2018december 2018 1. ob 9.00  •  OSKRBA VITALNO OGROŽENEGA OTROKA kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, Metelkova 9, št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR k. točke: 7 1000 Ljubljana do 20 vsebina: Učna delavnica je namenjena zdravnikom, medicinskim sestram, celotnim organizator: prijave, informacije: zdravstvenim timom, študentom medicine in zdravstvene nege, s ciljem izboljšanja Zdravstveni dom prijave: E: prijava.sim@zd-lj. varnosti pacientov in učinkovitosti zaposlenih. Učna delavnica je namenjena še pose- Ljubljana, Simula- si, informacije: tajništvo bej posameznikom, ki so zaposleni na delovnih mestih, kjer obstaja verjetnost oskrbe cijski center, Uroš SIM-centra, Ana Erdelja, T: vitalno ogroženega otroka (medicinske sestre/reševalci in zdravniki v prehospitalu, Zafošnik, dipl. zn., 01 472 37 83, 031 396 533, E: patronažne medicinske sestre, pediatrične medicinske sestre, pediatri). Pristop k mag. soc. del. [email protected] vitalno ogroženemu otroku ob uporabi »barvnega traku« (anafilaksija, septični šok, zastrupitve), reanimacija, sprostitev dihalne poti, umetna ventilacija, aplikacija kisika, i-gel, aspiracija, kateterizacija, nastavitev infuzije, intraosalna pot, timsko delo med reanimacijo. 3. ob 9.00  •  OSKRBA VITALNO OGROŽENEGA PACIENTA kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR k. točke: 5,5 Metelkova 9 vsebina: Izobraževanje je namenjeno zdravnikom, medicinskim organizator: Zdrav- prijave, informacije: prijave: E: prija- sestram, celotnim zdravstvenim timom, študentom medicine in stveni dom Ljubljana, [email protected], informacije: tajništvo zdravstvene nege, s ciljem izboljšanja varnosti pacientov in učinkovi- Simulacijski center, Uroš SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 tosti zaposlenih. Sistematični pregled vitalno ogroženega pacienta, Zafošnik, dipl. zn., mag. 83, 031 396 533, E: [email protected] sprostitev dihalne poti, ravnanje z dihalnim balonom, aspiracija, soc. del. aplikacija kisika, vzpostavitev intravenske poti, nastavitev infuzije, varna defibrilacija. 5. ob 16.00  •  SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST: KAKO DOSEČI DOGOVOR / KONSTRUKTIVNO PODAJANJE KRITIKE kraj: LJUBLJANA, Domus št. udeležencev: 15 kotizacija: Za člane ZZS ni kotizacije. Če se dogodka ne ude- k. točke: 3 Medica, Dunajska c. 162 ležite in tega zbornici ne sporočite vsaj 3 dni pred dogod- kom, ste dolžni plačati 20 EUR. vsebina: Vsebinsko so srečanja posvečena dopolnjevanju veščin organizator: Zdravniš- prijave, informacije: W: www. komuniciranja. Končni cilj je obvladati dogovor v konfliktnih situacijah ka zbornica Slovenije domusmedica.si tako v službi kot doma. Teoretični del izhaja iz nevrolingvističnega programiranja, asertivnosti in realitetne teorije. 5. ob 16.30  •  ODPREDAVAJ KOT SE ŠIKA! – DELAVNICA JAVNEGA NASTOPANJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležen- kotizacija: Za člane ZZS ni kotizacije. Za udeležence, ki k. točke: 3 Dunajska c. 162 cev: 20 niso člani zbornice, je kotizacija 45 EUR. Če se dogodka ne udeležite in tega zbornici ne sporočite vsaj 3 dni pred do- godkom, ste dolžni plačati 30 % kotizacije (tudi člani ZZS) vsebina: Na delavnici se bomo naučili, kako pripraviti in izvesti dober organizator: Zdravniš- prijave, informacije: W: www. javni nastop, kje so skrite zanke in kako se soočati s tremo. S pomočjo ka zbornica Slovenije domusmedica.si analize posnetkov bo vsak imel priložnosti videti svoj nastop in ga narediti še boljšega. 6. ob 9.00  •  DRUGI SIMPOZIJ GASTROENTEROLOŠKE KLINIKE V LJUBLJANI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: ni kotizacija: 30 EUR do 31. 10. 2018, 50 EUR od 1. 11. k. točke: 6 Dunajska 162 omejeno 2018, kotizacije ni za študente, specializante ter zdravstvene sodelavce vsebina: Srečanje je namenjeno družinskim zdravnikom, spe- organizator: UKC Ljubljana, prijave, informacije: Melita Šušmelj, cialistom gastroenterologom, specialistom interne medicine, SPS Interna klinika, KO za T: 01 522 26 39, E: melita.susmelj@ usmerjenim v gastroenterologijo, specializantom gastroente- gastroenterologijo kclj.si rologije, abdominalne kirurgije. 6. ob 9.30  •  26. SPOMINSKO SREČANJE AKAD. JANEZA MILČINSKEGA – IZVEDENSTVO PO NOVEM ZAKONU – PRAVNE IN ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE kraj: LJUBLJANA, velika predavalnica MF, Korytkova 2 št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: v pos- omejeno topku vsebina: strokovno organizator: Univerza v Ljubljani, prijave, informacije: prof. dr. Jože Balažic, T: 01 543 72 00, E: 041 758 srečanje Medicinska fakulteta, Inštitut za 606, E: [email protected], www.mf.uni-lj.si sodno medicino

Revija ISIS srečanja 5S0trokovnaDecember 2018december 2018 7. ob 8.00  •  49. MEMORIALNI SESTANEK PROFESORJA JANEZA PLEČNIKA / NOVOSTI V GINEKOLOŠKI PATOLOGIJI kraj: LJUBLJANA, MF Univerze v Ljubljani, velika št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 predavalnica omejeno vsebina: strokovno organizator: Univerza v Ljubljani, Medicinska prijave, informacije: Helena Gutnik, T: 01 543 71 73, 041 srečanje fakulteta, Inštitut za patologijo 905 058, E: [email protected] 7. ob 8.00  •  TRADICIONALNO STROKOVNO SREČANJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO »AKUTNA MOŽGANSKA KAP XII / ACUTE STROKE XII« – UČNA DELAVNICA TELEKAP kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: do kotizacija: kotizacije ni k. točke: 9 300 in po predhodni prijave, informacije: prijavi prijave: W: www.mozgan- ska-kap.info, informacije: vsebina: Tradicionalno strokovno srečanje, namenjeno širši organizator: Strokovni organizator je Andreja Merčun, T: 040 179 strokovni javnosti iz Slovenije in tujine, ki želi izpopolniti svoje Sekcija za možgansko-žilne bolezni pri 905, E: mzb@mozganska- znanje s področja obravnave bolnikov z akutno možgansko SZD, poslovni organizator je Društvo -kap.info kapjo v luči telemedicine. Program bo objavljen na spletni za preprečevanje možganskih in žilnih strani www.mozganska-kap.inf. Namenjeno je zdravnikom bolezni ob strokovnem sodelovanju slo- nevrologom, internistom, zdravnikom urgentne medicine, venskih in tujih strokovnjakov s področja družinske in splošne medicine, nevrokirurgom, radiologom v možgansko-žilnih bolezni, prim. prof. dr. enotah intenzivne terapije in enotah za zdravljenje možgan- Bojana Žvan, dr. med., v. svet. ske kapi ter drugemu medicinskemu kadru, ki sodeluje pri obravnavi bolnikov z možgansko kapjo. 7. ob 8.30  •  1. MARIBORSKI TEČAJ PSIHOSOMATIKE V GINEKOLOGIJI IN PORODNIŠTVU kraj: MARIBOR, UKC, velika predavalnica prim. dr. št. udeležencev: 100 kotizacija: 160 EUR z DDV k. točke: 8 Zmaga Slokana prijave, informacije: prija- ve: W: www.ukc-mb.si (stro- vsebina: Tečaj je namenjen zdravnikom speciali- organizator: UKC Maribor, Klinika za ginekologijo kovna srečanja), informacije: zantom in specialistom ginekologije in porodništva, in perinatologijo, Oddelek za psihiatrijo, Medi- Tina Škerbinc Muzlovič, specializantom in specialistom klinične psihologije, cinska fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za univ. dipl. medij. kom., T: 02 specializantom in specialistom družinske medicine, ginekologijo in porodništvo, Katedra za psihiatrijo, 321 29 40, E: Tina.skerbin- zdravnikom pripravnikom, medicinskim sestram, Katedra za klinično psihiatrijo, Slovensko zdrav- [email protected] medicinskim sestram babicam in zdravstvenim niško društvo, Združenje ginekologov in porodni- administratorjem. čarjev Slovenije, prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet. 7. ob 9.00  •  8. ŠOLA TUMORJEV PREBAVIL (NOVOSTI V ZDRAVLJENJU) kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, predavalnica št. udeležencev: 70 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 9 stavbe C organizator: Sekcija internistične onkologije pri prijave, informacije: vsebina: Podiplomsko izobraževanje je namenjeno SZD, Onkološki inštitut, Katedra za onkologijo, izr. prijave: E: lkristan@onko-i. družinskim zdravnikom, specializantom različnih prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med. si, informacije: Lidija Kristan, strok, vsem zdravnikom, ki se v vsakodnevni praksi T: 01 587 92 82 srečujejo z onkološkimi bolniki. 7.–8.  •  35. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE kraj: ZREČE, Terme Zreče št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: učna delavnica organizator: Združenje zdravni- prijave, informacije: Lea Vilman, Medicinska fakulteta, Katedra za za mentorje družinske kov družinske medicine Slovenije, družinsko medicino, Poljanski nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 medicine Janez Rifel, dr. med. 43 86 915, F: 01 43 86 910, E: [email protected] 9.–31.  •  SMERNICE ZA OBRAVNAVO BOLNIKOV S KOPB V PRAKSI kraj: spletno izobraževanje št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** omejeno vsebina: V strokovnem spletnem video izobraževanju boste organizator: Doc- prijave, informacije: prijave: Anja Jurič, T: izvedeli, kako pristopiti k diagnostiki in vodenju bolnika s trina, izobraževanje, 041 823 159, E: [email protected], W: https:// KOPB na osnovi svetovnih in slovenskih smernic. d.o.o. si.doctrina.biz/zdravniki 10. ob 9.00  •  REANIMACIJA kraj: LJUBLJANA, Simulacijski center, št. udeležencev: do 20 kotizacija: 150 EUR z DDV k. točke: 6 Metelkova 9 vsebina: sprostitev dihalne poti, dihalni balon, endotrahealna organizator: Simulacijski prijave, informacije: prijave: E: prija intubacija, zunanja masaža srca, varna defibrilacija, zdravila, center ZD Ljubljana, Metelkova [email protected], informacije: Tajništvo timsko delo, namenjeno zdravstvenim delavcem, program 9, 1000 Ljubljana, Uroš Zafošnik, SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 472 37 na W: https://sim.zd-lj.si/images/moduli/Programi_2018/02- dipl. zn., mag. soc. del. 80, 031 396 533, E: [email protected] -REANIMACIJA.pdf