Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2023, številka 7

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenije Julij 2023 Številka 7 Prof. dr. Eldar Gadžijev “Med operacijo sem skušal biti povsem zbran in osredotočen na to, kako jo bom najbolje izpeljal. Vendar pa ni šlo vedno vse po mojih načrtih. Zgodilo se je tudi, da sem kdaj hotel preveč.”

Klubski koncertni večeri NAPOVEDNIK 2023 Spoštovani člani in članice, z veseljem sporočamo, da se v Domus Medica vračajo klubski koncertni večeri. 21 Jesenski kontrasti - 1. del: Skok v preteklost Jesenski kontrasti - 2. del: - “Raitknecht 1692” Od klasike do popevke september Nuška Drašček, mezzosopran Glasba s konca 17. stoletja iz vse Evrope oktober Jaka Pucihar, klavir Domen Marinčič, viola da gamba Sam Chapman, teorba 14 Božično-novoletni koncert Zdravniškega orkestra Camerata december Medica Vljudno vabljeni! Program Koncertnih večerov v Domus Medica za sezono 2023 sta pripravila Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo. Koncerti so za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačni, potrebna pa je predhodna rezervacija na: [email protected] ali po telefonu 01 30 72 152, za kar se vam najlepše zahvaljujemo. ZDRAVNIŠKA ZBORNICA SLOVENIJE, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana

Revija ISIS Uvodnik3Julij 2023 Paternalizem, paternalizem, paternalizem Peter Golob Odbor za pravno-etična vprašanja je v maju mo še dva: paternalizem svojcev in paternalizem izdal svoje mnenje v zvezi z rešitvami v osnutku omrežij. Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V njem odbor poskuša osvetliti zmotne Prvič: paternalizem po predpostavke glede potrebne vloge zdravnika pri starem in morda novem prostovoljnem končanju življenja. Eden glavnih praporov zagovornikov osnutka je bil popisan s Paternalizem je del zgodovine in del zgodovi- »česa vam zdravniki (ali vsaj institucionalizirano ne medicine. Paternalizem zdravnika je še del zdravništvo) v svojem paternalizmu ne dajo, pa sedanjosti. Je prepoznan kot grožnja avtonomiji vam naravno pripada«. Odbor je na to odgovoril pacienta. Paternalizem omejuje pacientovo z »zdravniki vam nimamo česa dati, ker to ni svobodo, ko zdravnik brez soglasja pacienta stvar zdravnikov«. Kdor je sledil soočenjem (bolj naredi nekaj za pacientovo dobro, kot ga razume konfrontacijam) o osnutku zakona, je morda zdravnik. Kaj zdravnik razume, da je dobro za zaznal, da se znova in znova pojavlja beseda abstraktnega pacienta s konkretnim bolezenskim paternalizem. (Samo)usmrtitveni kontekst je stanjem, ve zdravnik. Tega ne ve zakon. Zakon zgolj izhodišče in ne edini kontekst za moje stroke piše stroka in stroke ne piše zakon. Vsaj razglabljanje o paternalizmu. Predvsem o novem tako je veljalo do danes. Osnutek Zakona o paternalizmu, ki ovira dostop do »novih stori- pomoči pri prostovoljnem končanju življenja to tev«. O paternalizmu kot psovki, ki smo je bili paradigmo spreminja. Predpisuje zakonsko zdravniki večkrat deležni v javnih soočenjih na »pravilo stroke«. Zakaj? temo osnutka Zakona o pomoči pri prostovolj- nem končanju življenja. Po navadi v prvi rundi Na začetek. Poznavanje pravila stroke ali kaj ali še pred zvoncem za začetek. Zdravniški je dobro za abstraktnega bolnika s konkretnim paternalizem, kot ga poznamo, in novi paternali- bolezenskim stanjem, seveda ne pomeni, da zem, kot ga spoznavamo, nista edina v sedanjem zdravniški prav in namen delati dobro zadostuje- zdravstvenem in družbenem trenutku. Imenuj- ta. Za konkretnega pacienta je delati dobro (samo) eden izmed stebrov medicinske etike. Na drugi strani obok podpira avtonomija pacienta. Če je vprašanje delati prav in dobro relativno in odvi- sno od gledišča zdravnika in pacienta, je avtono- mija pacienta absolutna. Absolutna glede sebe, ne glede drugih! Pacient lahko odkloni vse dobro in prav, ki mu ga zdravnikovo razumevanje proble- ma ponuja. Samo pacient ve, kaj od ponujenega je zanj dobro in prav. Vprašanje pa je, ali lahko pacient, ki edini ve, kaj je zanj dobro in prav, na podlagi teh svojih sklepov kaj zahteva. Lahko pacient tisto, za kar ve, da je zanj dobro, zahteva od zdravnika, javne blagajne, koga ali česa druge- ga? Če sem konkreten, lahko pacient od zdravnika zahteva storitev, za katero zdravnik misli, da ni v skladu s pravili stroke ali ni potrebna? Gre torej za okoliščine, ko pacient ne odklanja nečesa, kar zdravnik želi narediti, ker je lege artis in potreb- no, ampak pacient zahteva nekaj, česar zdravnik ne želi narediti, ker ni lege artis ali ni potrebno.

Revija ISIS U4 vodnikJulij 2023 Je zavračanje ali opustitev nečesa, kar stroke«. Ne glede na obvod pridemo spreminja. Nove ideje, novi zakoni, ni v skladu s pravili stroke in potrebno, iz »nočem, kar predlaga zdravnik usmerjanje javnega mnenja. Odma- zdravniški paternalizem? za moje dobro«, na »zdravnik noče, knjenost in molk zakonodajalca. kar predlagam za svoje dobro«. Je Molk izvršilne oblasti. Poznavalci V ilustracijo. Delati prav in delati to zdravniški paternalizem? Ne, to je družbe pravijo, da se ta spreminja. dobro se nanaša tudi na okoliščine paternalizem, ki omejuje zdravnikovo Hitri dogodki, neposreden dostop do ob koncu življenja. Opustitev in od- poklicno svobodo, ko zakon brez so- institucij. Tik-tok attention span, tegnitev zdravljenja sta ravnanji v glasja zdravnika od njega zahteva neko slogan, punch line, mobilizacija, #, skladu s pravili stroke in potrebni. Če »dobro«, kot ga razume zakon. ulica – vse novi policy makerji. Ne je zavračanje ali opustitev ravnanj v sodim, naštevam. O novih temah se nasprotju s pravili stroke, ki jih paci- Drugič: paternalizem ne razpravlja in se jih ne analizira na ent zahteva od zdravnika, nedopusten svojcev forumih, o novih temah se prepriču- paternalizem, sta lahko nedopustno je. Všeček. Tako je prav, samo čas paternalistični tudi opustitev in od- Tokrat zgodba. 83-letnica po potrebujete. Časa je največ 10 minut. tegnitev zdravljenja, če bolnik (ali operacij zloma kolka, 24. dan v bolni- Igra je bolj hitra, bolj neposredna, njegov nadomestni privolitelj) z opu- šnici, čaka na podaljšano bolnišnično bolj usmerjena v kratek dramaturški stitvijo ali odtegnitvijo ne soglaša in zdravljenje v drugi ustanovi. Hodi lok in manj v vsebino. Časa, ko imaš zahteva »zdravljenje«. Zamaje se ste- sama po hodniku oddelka, sama gre na pozornost, ni veliko. Pomemben je ber dobrodelnosti, zamaje se steber ne stranišče. Tiha. Nezahtevna. Neopazna. pozitiven odziv. Všeček. Resnice ne škoditi in zamaje se steber pravičnosti. Na veliki petek drugačna. Zadovoljna. razlagaš, jo prodajaš. »Jaz bom Ostane samo avtonomija pacienta, Se pohvali, da jo pridejo za veliko noč uredila. Koliko nas gleda?« Vse to ki pa medicinske etike ne drži sama. iskat njeni in da bo doma. Nazaj jo spreminja svet, ki ga živimo. Kaj je Ta novi paternalizem ob zavračanju pripeljejo v ponedeljek. Super, vikend res, je nepomembno, pomembno je, ali opustitvi ravnanja, ki ni pokrito s izhod. Se premika. Za veliko noč sem kaj verjamete, da je res. Povem, kar pravilom stroke in ga bolnik zahteva, dežuren. Gospa je pozno dopoldne še želite slišati. Verjamete? Všeček. je drugačen paternalizem. Je ovira do vedno v bolnišnici, zadovoljna. Na Sodelujete, strinjate se, vključeni ste, polne avtonomije pacienta, ki sam in popoldanski viziti je spet tiha, nezah- za vas gre. samo sam ve, kaj je zanj sprejemljivo tevna, neopazna. Na poizvedovanje in potrebno. Klasični zdravniški pater- odgovori: »Niso prišli, je zame boljše, »Preslepitev je učinkovit neprisil- nalizem je institucionalno prepoznan, bi se samo matrala.« Ne drezam. ni način vpletanja v posameznikovo je znano še prisotno zlo in zanj uve- svobodo.« (A. E. Buchanan) Všeček. ljavljeno institucionalizirano zdravilo, Tretjič: paternalizem informiran pristanek. Zdravila za novi omrežij Peter Golob, dr. med., univ. dipl. prav., paternalizem še ni. Obstaja pa obvod, predsednik Odbora za pravno-etična ki vrača vprašanje na tir starega pater- Posredovanje informacij se vprašanja pri ZZS nalizma. Ravnanje, ki ni pravilo stro- spreminja. Kaj je informacija, se ke, z zakonom razglasiš za »pravilo Hitrejši dostop do pregleda kreditnih točk preko mobilnega telefona Članom smo omogočili enostaven in hiter dostop do informacij o zbranih kreditnih točkah preko mobilnega telefona. Na mobilni telefon je treba naložiti ikono eLicenčni- ka. Preko ikone nato dostopate do pregleda svojih kreditnih točk. Do navodil, kako naložite ikono, lahko dostopate preko priložene QR-kode. Če potrebujete pomoč, smo vam na voljo po elektronski pošti: [email protected] Oddelek za informatiko, Zdravniška zbornica Slovenije

Revija ISIS Uvodnik5Julij 2023 Dan urgentne medicine, 27. maj: »Vaša varnost, naša prioriteta« Jure Brankovič urgentnih stanj, urgentni centri pomembno razviti zavedanje, da trenutno obravnavajo dvakrat več dobro pripravljen in organiziran Urgenca so ljudje. Bolniki, zdrav- obiskovalcev, kot je bilo načrtovano. sistem urgentne medicine poveča niki, reševalci, medicinske sestre, Za zapolnitev delovnih mest in stabil- možnost preživetja in zmanjšuje administratorji, strežnice in številni no delovanje urgentnih centrov v posledice urgentnih stanj prebivalcev, sodelavci v ozadju, ki skrbijo, da se bolnišnicah bi potrebovali čez 300 so ob letošnjem svetovnem dnevu nikoli ne prekinejo aktivnosti labora- specialistov urgentne medicine, urgentne medicine zapisali v Evrop- torijev, informatike in tehnike. Delo trenutno pa je v vseh urgentnih skem združenju urgentne medicine poteka 24 ur dnevno, vse dni v letu. centrih zaposlenih manj kot 20, je (EUSEM). Za slogan letošnjega dneva Zato potrebujemo medsebojno razu- januarja ugotovilo Ministrstvo za so izbrali: »Vaša varnost, naša priori- mevanje – za zdrave odnose se mora- zdravje (1). teta.« mo poslušati in slišati ter razumeti potrebe drug drugega. Namen svetovnega dneva urgen- Vir tne medicine je opozoriti prebivalce in Letno beležimo več kot milijon odločevalce, da razmišljajo in govorijo 1. Pregled stanja na področju zdravstva v obiskov zdravstvenih ustanov zaradi o urgentni medicini in urgentni Sloveniji – januar 2023, Ministrstvo za medicinski oskrbi. Verjamemo, da je zdravje, januar 2023, str. 29. Spoštovani kolegice in kolegi, urgentne zdravnice in urgentni zdravniki ste prva bojna gov, ki morajo imeti zagotovljene pogoje za delo v var- linija, ki »doživlja vso pestrost človeškega bivanja v nem okolju s primernim številom delovnih ur in dobrem in slabem smislu,« je vaše delo slikovito opisal primernim številom pacientov, da jim lahko posvetijo urgentni zdravnik Saš Jurij Tašič. Vstopate v največjo dovolj svojega časa, znanja in energije. intimo, domove ljudi, ko se ti znajdejo v najtežjih preiz- kušnjah. S pacienti smo na isti strani in moramo skupaj opozarjati za več varnosti tako zanje kot za zdravstveno Svetovni dan urgentne medicine prebivalce in odlo- osebje. Vloga zdravniških organizacij je, da takšna čevalce spomni, naj razmišljajo in govorijo o urgentni opozorila podpremo, jim damo glas in z njimi soočamo medicini in urgentni medicinski oskrbi. Evropsko zdru- odločevalce. Pri tem bomo vztrajali, saj se zavedamo ženja urgentne medicine (EUSEM) je za letos izbralo pomena in teže vašega dela. slogan: »Vaša varnost, naša prioriteta.« Posvečen je varnosti naših pacientov, ki potrebujejo oskrbo, pozor- Hvala, ker ga opravljate vztrajno, vestno in predano. nost in pomoč. Opozarja pa tudi na varnost naših kole- Dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISIS U6 vodnikJulij 2023 Uvodnik Iz Evrope 51 Imenovani zdravnik šole in sodelovanje s šolo 3 Paternalizem, paternalizem, 30 Hrvaški zdravniki imajo Jasna Čuk Rupnik paternalizem podporo javnosti Peter Golob Anton Mesec 53 Triaža tumorjev jajčnikov Andraž Dovnik 5 Dan urgentne medicine, 30 Vrednost zdravnic 27. maj: »Vaša varnost, naša in zdravnikov 55 7. svetovni kongres prioriteta« Svetovnega združenja za Jure Brankovič Forum dvojne motnje v Sloveniji K naslovnici 32 Komentar k zapisom Barbara Podnar Barbara Lovrečič 8 Eldar Gadžijev Strokovna srečanja Alojz Ihan 32 Samomorilnost in samomor 57 Strokovna Zbornica s pomočjo srečanja Marko Pišljar 60 Mali 14 Zagotavljanje dežurstev je na 33 Evtanazija: skok v bodočnost oglasi Obali velik izziv Matjaž Zwitter Jure Brankovič 34 Pomoč pri prostovoljnem Iz zgodovine medicine končanju življenja – da ali ne? 15 Ugovor vesti: izjema ali Stanislav Šuškovič 62 Dvajset let reških srečanj pravilo? o zgodovini medicine Maša Petrovič, Nina Košir 35 ZZZS ante portas!! Matjaž Rode Zvonka Zupanič Slavec, 17 Evtanazija in sodelovanje Vojteh Cestnik pri samomoru ni poslanstvo zdravniškega poklica 36 Pismo slovenski mladi V spomin zdravnici in mlademu Tanja Gregorič zdravniku 65 Dragi Eldar Črt Marinček 19 Odkrito o: Vsi obrazi življenja Tina Bregant s hudo diagnozo 66 Prim. dr. Irena Brovet Zvonka Zupanič Slavec 37 Podaljšanje licence Zupančič (1944–2023) Vinko Kristl Polona Jaki Mekjavć 22 Iz dela 38 Odgovor Zdravniške zbornice zbornice Slovenije Aktualno S knjižne police Intervju 68 Goran Marković: Beograjski trio 24 Posledice demografskih in 40 Čez planke: »Saj me niste Marjan Kordaš tehnoloških sprememb na vire vzeli zaradi mojega literarnega in izdatke za zdravstvo znanja, ampak zarad‘ tega, ker 69 Nevidne ženske znam operirat‘« Zdenka Čebašek - Travnik Eva Šarec Barbara Podnar 71 Whitney Goodman: 27 Da ne bomo »zboleli od Toksična pozitivnost zdravja« Medicina Nina Mazi Meta Rus 28 Predstavitev projekta 45 Odpornost invazivnih bakterij Zdravniki v prostem času Interreg C3B proti antibiotikom Helena Ribič Vladka Čurin Šerbec, Maja Černilec, Valerija Kovač, Poročila s strokovnih srečanj 73 Hegra Natalija Lampreht, Slavica Franci Bečan Stanišić, Tadeja Režen 74 Kako sem vzljubil bolnišnico 50 Strokovno srečanje Sistemske Matjaž Lesjak bolezni in ustno zdravje Sanda Lah Kravanja

78 Potresi v Turčiji in Revija ISIS kulturnozgodovinska dediščina Uvodnik7Julij 2023 Branislav Franjić Kolofon 79 Zgodba iz neke druge hiše Leto XXXII, št. 7, 1. julij 2023 Matjaž Lunaček Natisnjeno 9.600 izvodov Datum tiska: dan pred izidom Zavodnik ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 Isis online: ISSN 1581-1611 81 Po morju in oceanih Črt Marinček Izdajatelj in založnik Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana W: http://www.zdravniskazbornica.si Predsednica Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. Odgovorni in glavni urednik Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. E: [email protected], T: 01 543 74 93 Uredniški odbor Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Asist. dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. Barbara Podnar, dr. med. Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. Prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Uredništvo Slavka Sterle Dunajska cesta 162, p. p. 439, 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, E: [email protected] Lektoriranje Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. E: [email protected] Oblikovna zasnova Agencija Iz principa Priprava za tisk – DTP Stanislav Oražem Tisk Tiskarna Povše Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem uredništva. Navodila avtorjem Članke pošiljajte na e-naslov [email protected]. Napovedi dogodkov za rubriko Strokovna srečanja pošljite do 5. v mesecu. Objavljeni bodo dogodki za največ tri mesece vnaprej. Dolžina člankov: do 12.000 znakov brez presledkov in do 3 fotografije. Poročila s strokovnih srečanj: do 6.000 znakov brez presledkov in največ 1 fotografija. Nekrologi: do 3.000 znakov brez presledkov in 1 fotografija. Fotoreportaže: do 1.000 znakov brez presledkov in do 6 fotografij. Avtorski honorarji Honorar za avtorsko stran, ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, je 15 EUR bruto. Za nakazilo honorarja potrebujemo naslednje podatke: polni naslov stalnega bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Prosimo, da nam navedene podatke posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem primeru honorarja ne bomo mogli izplačati. Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali uredništva Izide. Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 54,12 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,92 EUR. 5-od- stotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

Revija ISIS K8 naslovniciJulij 2023 Eldar Gadžijev Alojz Ihan Prošnja za mir Počasi umira, kdor ne zamenja življenja, kdor ne sledi svojim sanjam, kdor si ne dovoli vsaj enkrat v življenju ubežati pametnim nasvetom … Ta naslov in pod njim izbrane verze brazilske pesnice Marthe Medeiros je Eldar Gadžijev izbral za svoj zadnji uredniški uvodnik. Eldarja sem z obču- dovanjem opazoval več kot štiri deset- letja, več kot tri desetletja pa sva oseb- no delila pogovore, misli in življenjske izkušnje v različnih oblikah in vlogah. Njegovi izbrani verzi pa najbolj plastič- no izražajo dinamiko pri izpeljavi življenjskih odločitev in potez, ki jih je z operativno odločnostjo in energijo praviloma izpeljal tudi v okoliščinah, ko bi večina ljudi še malo počakala in razmislila ter se slednjič prepustila miselnosti, da je bolje še malo počakati in se prilagoditi, kot pa narediti tisto, za kar se človek odloči, ker se mu zdi tako prav. Eldarja sem si najprej vtisnil v spomin kot izjemnega profesorja in kirurga, s katerim je bilo tudi navadno držanje kljuk pri operaciji izjemna študentska izkušnja, o kateri smo si radi pripove- dovali. Vzdušje spoštljivosti in kolegial- nosti je bilo značilno za njegov opera- cijski protokol, tudi študent je dobil občutek, da je pomemben kolega, del tima. Kasneje sem spoznal, da se je Eldar pri vodenju držal načela, da sodelovanje v timu za nikogar ni samo- umevno; vedel je, da ljudje nismo dobri sodelavci po dekretu, ampak la v pri- meru, da to hočemo, in zato je na vodji največja odgovornost, da zna vsakemu

Revija ISIS K naslovnic9iJulij 2023 sodelavcu pokazati, da spo- kdaj bolj zapletena. Takrat ti je kot nekatere mlade, druge manj mlade in štuje njegovo voljo in odloči- mlademu kirurgu zmanjkalo veščin in večinoma vse simpatične, vendar to ni tev za sodelovanje. Do branja na pomoč so priskočile inštrumentar- mogel biti vzrok za tikanje. Vzgojen njegove »profesionalne avto- ke, ki so bile večinoma ne le pripra- sem bil v duhu spoštovanja vsakega biografije« pa vseeno nisem vljene pomagati, ampak so znale tudi človeka in v doslednem upoštevanju vedel, od kod je zrastel njegov svetovati in pokazati kakšen trik. Ko dostojanstva žensk. Vedel sem, da so značilni, spoštljiv odnos do sem se izobraževal za kirurga – in številne sestre poročene in imajo sodelavcev. verjamem, da je bilo tako tudi prej in družine, da so v bistvu vse vendarle kasneje – so nam specializantom gospe, čeprav smo živeli še v sociali- E. G.: Moj prihod na travmo ni inštrumentarke pomagale pri prvih stični družbi tovarišev in tovarišic. bil prav nič opereten. V sprejemno so posegih, nam včasih pokazale, kako se Svoje zasebno življenje in svet pa so pripeljali ponesrečenca z veliko rano kaj pravilno naredi, nas večinoma imele seveda tudi neporočene. Razu- na plešasti glavi. Bil je nezavesten, prijazno opozarjale na napake, nam mel sem, če sta se sem in tja našli negiben in bled. »Kolega, zašijte svetovale in nas vzpodbujale. Takrat sorodni duši in je prišlo do trajnih rano!« so mi naročili in pripravili set z nas na vajah na fakulteti še niso učili zvez med nekaterimi kirurgi in inštru- instrumenti, kompresami, šivi in prijeti peana ali prav striči nitke, kaj mentarkami. Lepo! razkužilom. S tresočimi rokami sem šele šivati rane. Prve prave napotke o se lotil posega in prestrašeno sem malih kirurških spretnostih smo Nikoli pa mi ni bila všeč komuni- spraševal po analgeziji. Ni potrebna, specializanti tako pridobili od medi- kacija, v kateri so si kirurgi privoščili ker nič ne čuti, so mi odgovorili. cinskih sester inštrumentark. Kadar skoraj vse, inštrumentarke pa so Čudno je tole! Kar nekaj časa je smo mladi, nadobudni specializanti gospodom kirurgom le stregle in vse minilo, da sem nekako uspel zašiti vstopali v velike operacijske dvorane tiho prenašale. Nisem moralist in rano, pri čemer sem začutil, da je – ob tem neredko nekoliko prestraše- vem, da je posebej po težkih operaci- poškodovanec postal povsem hladen. ni ali nerodni, čeprav so bili nekateri jah, po napetih situacijah razumljivo, Umrl je, po moji prvi operaciji je malo bolj samozavestni – so nas da se ekipa sprosti, vendar naj le vse pacient umrl! Bil sem iz sebe, prizadet inštrumentarke tudi opozarjale na ostane znotraj dostojnega, spoštljive- in zmeden. Kasneje so mi povedali, da vzdrževanje sterilnega okolja. Med ga in prijaznega vedenja. V svoji je imel takšne poškodbe, ki niso bile operacijo so nam pomagale pri asi- kirurški praksi sem morda prav zaradi združljive z življenjem, in da so ga stenci in neredko, kadar smo imeli svojega razumevajočega odnosa do praktično mrtvega pripeljali v spreje- »dve levi roki«, so pridržale operacij- inštrumentark z njihove strani vedno mno zato, da bi mu zašili glavo – da sko kljuko. Ob vsem tem so še skrbele, prejemal prijaznost, pozornost in ne bi bilo videti malomarno. da je operater pravočasno dobil v pomoč. Zato vodilnim inštrumentar- roko, kar je pričakoval. kam tudi ni bil problem, da so mi Kasneje so me pogosto poslali v včasih k operaciji dodelile mlade, še septično ambulanto ali v šivalnico na Občudoval sem njihovo pozor- neizkušene inštrumentarke, saj sem urgenco. Na teh deloviščih smo nost, skrbnost in prijaznost. Vse od specializanti oskrbovali in šivali male prvih stikov s tem profilom zdravstve- rane ali septične, gnojne spremembe nih delavk in delavcev (tudi moških je na udih ali drugod na telesu. V tem bilo nekaj) sem do njih čutil spoštova- smo bili večinoma prepuščeni sami nje in določeno hvaležnost, saj sem se sebi, čeprav nam je kakšen starejši zavedal, kako pomembni so njihova specializant kaj le pokazal. Vendar pa pomoč, skrb in delo. Veliko tistega, za gospodov specialistov v tistih ambu- kar se nam je zdelo, da poteka gladko lantnih operacijskih sobah ni bilo na samo po sebi, je bilo odvisno od naših spregled, razen kadar so imeli kakšne inštrumentark in njihove organizacije. svoje, pretežno damske stranke. Nače- A kljub temu sem kmalu zaznal, da loma sem vedel, kako moram oskrbeti nekateri kolegi, posebej nekateri rano: vse od čiščenja do lokalne starejši specializanti ali mladi specia- anestezije in osvežitve robov rane ter listi, niso kazali primernega spoštova- nato šivanja, ki mora rano tako speti, nja do sodelavk. Neredko so se do njih da je evertirana, torej da so robovi vedli oholo, jih gledali zviška in bili obrnjeni navzven. No, kadar so bile včasih celo nesramni. Opazoval sem rane na zahtevnejših delih, na primer jih in se ob tem tudi učil, učil, česa naj na dlaneh, sklepih, na obrazu, ali ne bi nikoli počel! Motilo me je tudi, kadar so bile močno raztrgane, z da so sestre inštrumentarke skoraj vsi zmečkano kožo, je bila oskrba marsi- po vrsti tikali. Res je, da so bile

Revija ISIS K10naslovniciJulij 2023 razumel, da se morajo učiti in privaja- kanilirali arterijo, portalno veno in perspektiven francoski HPB-kirurg, ki ti na svoje delo. Čeprav se je zgodilo, žolčni vod. Na obeh straneh smo sem ga k sodelovanju povabil na da sem bil zato ob kakšni neprijetni, zaprli spodnjo veno kavo in jo s predlog prof. Stiga Bengmarka. zapleteni situaciji pri operaciji lahko spodnje strani prav tako kanilirali. Slednji je namreč v njem slutil bodočo vznejevoljen, ker v roke nisem dobil zvezdo in prav je imel. Danes je tega, kar sem potreboval. Bil sem pač Za polnjenje struktur smo po Jacques verjetno najbolj poznan jetrni nekoliko razvajen, ker so izkušene nasvetu Deanovega očeta, profesorja kirurg na svetu poleg Japonca prof. inštrumentarke že vnaprej vedele, kaj stomatologije dr. Čedomirja Ravnika, Masatoshija Makuuchija. potrebujem, in mi tako pogosto dekana Medicinske fakultete v 70. določenega inštrumenta niti ni bilo letih, uporabili akrilatne monomere, Na šoli so poleg Bengmarka in treba zahtevati, ker sem ga enostavno ki smo jih zmešali s poliuretanskimi Belghitija sodelovali še drugi mojstri dobil v roke. Tako se je le izjemoma pigmentnimi pastami različnih barv. in avtoritete. Med njimi prof. Fenton zgodilo, da sem v roke dobil pean, ki Akrilatni monomeri, material, ki ga v Schaffner iz New Yorka, takrat verje- ni držal, ker je bil izrabljen. A če se je stomatologiji uporabljajo za protetiko, tno najboljši hepatolog na svetu, to zgodilo, sem ga enostavno vrgel na je zagotovil potrebno čvrstost in Američan prof. Rudi Schmid, ki je bil tla! Grdo in neprimerno, vem, vendar trajnost. Ko smo strukture napolnili, kandidat za Nobelovo nagrado, sem to storil zato, da tisti inštrument smo vse skupaj dali za pol ure v vročo predsednik japonskega združenja za ne bi nikoli več prišel na mrežo kopel, da je injicirani material polime- kirurgijo pankreasa prof. Yoshifumi (škatlo z inštrumenti). Danes me je riziral. Potem smo jetra za nekaj dni Kavarada, dr. Johannes Scheele iz malo sram in mi je žal za takšno namočili v 30-odstotno raztopino Nemčije, ki je prvi začel s segmentno ravnanje, ampak takrat sem bil mlad solne kisline, da je ta razjedla organ- orientiranimi resekcijami jeter, prof. in poln sebe. ski material. Z vodnim curkom smo Alighieri Mazziotti, najprepoznavnejši razjedli material sprali in ostali so le italijanski jetrni kirurg, in še številni V prvem desetletju je bil moj obarvani akrilatni odlitki žil in žolčnih drugi, nekateri tudi iz bivših jugoslo- odnos s profesorjem Gadžije- vodov. vanskih republik. Med strokovnjaki vom enosmeren, občudoval mi je bil še posebej blizu profesor Karl sem ga zaradi vsega, kar sem Takšne korozijske preparate sem Ludwig Wiechel iz Stockholma, velik o njem slišal in prebral, v le- potem natančno proučeval, zapisoval specialist biliarne kirurgije. Proučeval tih, ko je v Ljubljani organizi- poteke arterij, portalnih ven, žolčevo- je različice poteka žolčnih vodov in o ral mednarodno šolo za kirur- dov in jetrnih ven ter večkrat narisal tem objavil vrsto člankov. Sicer je bil gijo jeter in sta skupaj s prof. še skico. Odprl se mi je nov, poseben tudi velik ljubitelj Mozarta in je Ravnikom z Inštituta za ana- svet notranje jetrne anatomije. Prepa- odlično igral klavir. tomijo Medicinske fakultete iz- rat si lahko v roki obračal, sledil delovala čudovite obarvane potekom struktur, natančno videl Anatomi so enako kot za korozij- odlitke jetrnega ožilja in jetr- njihov medsebojni odnos in predvsem ske modele jeter naredili odlitke nih vodov, ki so v tistem času neredke različice v razvejanju ter zgornjega dela trebuha in subfrenijev, služili tudi za Springerjevo iz- samem poteku struktur. v katere smo nato pričvrstili odtajana dajo anatomije jeter. kadavrska jetra tako, da je bil njihov Takrat smo v komaj nastali položaj čim bolj podoben tistemu v E. G.: Za premike na področju samostojni državi, ko je vojna v telesu. Vsi predavatelji so bili izredno jetrne kirurgije sva s kolegom prof. drugih republikah bivše države še navdušeni nad našo strokovno inter- Ravnikom, predstojnikom Anatom- divjala, v Cankarjevem domu v aktivno delavnico in priznali, da česa skega inštituta Medicinske fakultete, Ljubljani uspešno organizirali prvi podobnega za HPB-področje v svetu začela pripravljati korozijske prepara- Alpe-Adrija HPB-kongres. Ker smo še ni bilo. Šolo smo organizirali šest te jeter, na katerih bi lahko proučevali bili prepričani, da imamo dovolj let zapored, med letoma 1993 in 1998, potek in topografsko anatomijo votlih znanja in izkušenj, sva s kolegico dr. ter je pomenila nekakšen most preno- jetrnih struktur. Ker sva želela jetrne Aleksandro Markovič kmalu potem sa znanja z zahoda na vzhod. Veliko je preparate kar najbolj približati dejan- organizirala prvo ljubljansko jetrno in bilo udeležencev iz bivše Jugoslavije skemu stanju in razmeram v telesu, HPB-šolo. Zamišljena je bila kot prva in iz bivših držav vzhodnega bloka, pa smo izdelali polimerizirane poliestr- interdisciplinarna šola pri nas, ki je tudi iz Avstrije in Italije. ske kalupe, odlitke zgornjega dela namenjena kompleksnemu izpopol- trebuha in trebušne prepone kada- njevanju tako hepatologov kot kirur- Ko danes pogledam nazaj, vidim, vrov. V teh smo nato iz odtajanih jeter gov. Imenovali smo jo Hepatobiliary kako je vsaka Hepatobiliarna šola v v vodni kopeli najprej odstranili school. Ljubljani prinesla nekaj novega, maščobno in vezivno tkivo v hepato- pomembnega. Med četrto, ta je bila duodenalnem ligamentu ter zatem Med tretjo šolo smo leta 1995 leta 1996, je pri tuji znanstveni založbi izpeljali tudi prvo jetrno transplanta- Spinger Verlag ravno izšel Atlas cijo v Sloveniji, ki jo je izvedel prof. uporabne notranje jetrne anatomije, Jaques Belghiti, takrat še mlad

Revija ISIS K naslovn1ic1iJulij 2023 ki sva ga na pobudo prof. Bengmarka, material za portalni sistem, nato za reato-Biliary Association) sta se tako navdušenca nad našimi jetrnimi arterijski, biliarni in nazadnje za združili WAHPBS (World Association korozijskimi preparati, napisala s jetrni venski sistem. V tem vrstnem of HepatoPancreato-Biliary Surgery) prijateljem anatomom prof. Deanom redu so si sledili tudi v knjigi. Poleg in stara IHPBA. Ravnikom. fotografij modelov je gospa Marjana Česenj naredila še rentgenske slike Leta 2011 me je Eldar presene- Izvod knjige sva podarila velike- izbranih modelov, v katere smo til z odločitvijo, da se zame- mu hepatologu svetovnega slovesa, skupaj z akrilatom injicirali tudi njava pri urednikovanju staremu profesorju Fentonu Shafner- radioopačno snov, ki je vidna na revije. V resnici nisem videl ju, ki je bil predavatelj na naši šoli. Za rentgenski sliki. nobenega razloga za njegovo sodelovanje ga je prepričala naša prof. odločitev, urednikovanje Saša Markovič, ki se je pri njem v New Priprava atlasa je zahtevala res revije je gladko teklo, in sem Yorku izpopolnjevala v hepatologiji. veliko dela in delali smo praktično mu napisal, da bi v resnici No, ko si je veliki hepatolog Fenton brez presledka vse do konca, ko smo raje, da bi bil na tem mestu še Schaffner ogledal najin atlas, je dejal: ves material predali v postavitev, ki jo naprej on, Eldar. A mi je »It is not only a work of science it is je naredil Milan Števanec, v anglešči- odgovoril, da je to njegova also a work of art.« (V prevodu: To ni no je besedila prevedla gospa Barbara širša odločitev, da je izbral le znanstveno delo, temveč tudi Rovan, jezikovno revizijo pa je naredil mir, dokončen odklop od umetniško.) Material za knjigo sva gospod Gregory Davies. Sledil je tisk dosedanjega delovanja na imela z Deanom zbran v omarah in atlas je prišel na svet! Z Deanom vseh področjih. Ker želi živeti Anatomskega inštituta. Vendar sva sva bila srečna in ponosna, saj je pred drugače, najti nove izzive, a med korozijskimi preparati morala nama pri Springerju od slovenskih vendarle še vedno delati do- izbrati take, ki so bili za atlas najbolj zdravnikov uspelo knjigo izdati le bra dela, se približati naravi. reprezentativni. Ko sva jih le izbrala ginekologu in porodničarju prof. Drugačen fokus, a še vedno in jih do podrobnosti proučila, smo Francu Novaku in nevrokirurgu prof. enaka iskrenost kot ob opiso- začeli s fotografiranjem. Dean se je za Vinku Dolencu. Promocija knjige je vanju svoje kirurške poti. to pomembno delo uspel dogovoriti z bila v polni Lekovi dvorani v Šiški. enim najboljših fotografov pri nas, E. G.: Zahteven poseg kirurga gospodom Arnetom Hodaličem. Ko sva z Deanom dobila vsak običajno tako prevzame – vsaj jaz sem nekaj avtorskih izvodov, sem atlas tako doživljal – da zaradi vsega V Deanovi delovni sobi je nastal neko jutro prinesel na oddelčni adrenalina, ki se sprošča, dolgo sploh studio. Na mizi so bili v kartonskih sestanek. Vedel sem, da priprava ne čutiš utrujenosti in imaš zato le škatlah za čevlje korozijski modeli knjige nikakor ni vplivala na moje redko potrebo po odmoru. Poleg tega jeter, čez manjšo mizo smo razgrnili delo in zadolžitve na oddelku in tako se zavedaš, da ti pozornost ne sme niti primerno svetlo podlogo, na katero sem atlas ves zadovoljen in brez slabe malo popustiti. In ravno to, da poseg smo postavili model, okoli pa razsta- vesti položil na mizo ter ob koncu izpelješ čim bolje, je izziv, ki te do vili stojala za fotoaparate, nekakšne sestanka kolege povabil, da si ga konca stimulira. Pred dolgimi in dežnike, luči in zastore. Jetrni model ogledajo. Le malokateri je knjigo težkimi operacijami sem se včasih smo osvetlili tako, da je bilo mogoče prijel v roke, odziva praktično ni bilo. zatopil v slikovne preiskave in si strukture posneti, kot sem želel in Nekoliko razočaran sem si rekel: izdelal načrt, kako bom poseg izpeljal. hkrati kot si je zamislil Arne, da bo »Nemo propheta in patria sua.« Čeprav se za operacije neredko nisem najboljše za fotografijo. Koliko foto- (V prevodu: Nihče ni prerok v svoji posebej pripravljal, temveč sem se grafij smo naredili! Fotografirati je državi.) predal vznemirjenosti in želji, da jo bilo treba vsega skupaj kakšnih 80 čim bolje izpeljem. Med operacijo sem jetrnih korozijskih modelov, kar je s Organizacija mednarodne šole in skušal biti povsem zbran in osredoto- pripravami vred trajalo lep čas. To kasneje tudi knjiga sta mi prinesli čen na to, kako jo bom najbolje smo počeli ob popoldnevih, izven mednarodni ugled, vsakoletna sreča- izpeljal. Vendar pa ni šlo vedno vse po delovnega časa in ob sobotah, pa tudi nja v Sloveniji pa so celotno našo mojih načrtih. Zgodilo se je tudi, da kakšno nedeljo. Fotografije smo stroko zbližala z mednarodno srenjo sem kdaj hotel preveč: razvrstili in jih opremili s številkami HPB-kirurgov. Tako smo se v letu in kraticami, ki so označevale posa- 1994, ko smo imeli v Ljubljani drugo Na operacijski mizi je bila ženska mezne strukture in veje struktur, nato Hepatobiliarno šolo, nekateri kolegi iz srednjih let z razširjenim rakom pa sem za vsako od fotografij napisal Slovenije v Bostonu v ZDA udeležili žolčnih vodov v hilusu jeter. Imela je še pojasnilo. Pri pomembnih ali velikega kongresa in sestanka, ki je bil hilusni holangiokarcinom, ki mu zapletenih vejčenjih struktur sem namenjen združevanju dveh svetov- rečemo tudi Klatzkinov tumor. Pred­ narisal še čim bolj nazorno in nih organizacij s področja hepato-bili- operativne morfološke preiskave so natančno skico. Najprej smo pripravili arno-pankreatične medicine. V novo pokazale velik tumor, ki se širi v obe IHPBA (International Hepato-Panc-

Revija ISIS 1K2naslovniciJulij 2023 strani jeter, kar bi me moralo opozori- čeprav je šlo za maligno obolenje, za me je ob vsej njegovi kirurški ti na verjetno inoperabilno stanje. katero je značilno, da ostaja dolgo odločnosti pri sprejemanju Poleg tega bi se moral zavedati, da ta omejeno le na jetra in da dolgo tudi odločitev presenetilo, kako tumor dela t. i. »skip lezije«, kar ne zaseva. Po operaciji sem razmišljal, globoko se, ne glede na odloč- pomeni, da se tumorske spremembe kako naj bi bilo nekoč, nekje zapisano, ne kirurške odločitve, zaveda žolčnega voda pojavljajo še v globini da ima vsak kirurg svoje pokopališče. negotovosti in nepredvidljivo- jeter, za zdravim vodom. A ne glede Na »svojem pokopališču« imam tri sti vsega, ker delamo v medi- na to sem se odločil, da bom tumor križe! Ta zadnji me hudo bremeni, saj cini, čeprav z najboljšimi poskušal odstraniti. Kakšna napaka! sem se napačno odločil! nameni. Eldar v knjigi nazor- no piše o pokopališčih, ki jih Bolnici sem sicer razložil, da bo O tem, da so odločitve stalnica v ima vsak zdravnik, ki se poseg zahteven in dolg, vendar je našem življenju, je brez zveze govoriti. ukvarja z zdravljenjem svojih kljub temu vztrajala, da jo operiram. To je enostavno sestavni del našega pacientov in za nazaj marsi- Pred posegom smo ji s katetri, vsta- bivanja na tem svetu! Pa vendarle so kaj obžaluje. Ne zato, ker se vljenimi pod kontrolo ultrazvočne odločitve, ki so pomembne ne le za čuti krivega, obžalovanje je preiskave, zdrenirali žolčne vode, tako nas, ampak tudi za druge. Kar velja za zavedanje, da nismo vsemo- da je prej izrazita rumenica izzvenela. številne poklicne odločitve, ki so lahko gočni in da marsikaj, kar Ko sem s prepariranjem, torej premi- za marsikoga celo usodne. In zdravnik trenutno delamo z najboljšimi kanjem struktur, dosegel hepatoduo- se mora ves čas odločati. Ko se odloča nameni in znanjem, čez nekaj denalni ligament in od tam prešel v o obravnavi bolnika, večinoma niti ne časa ne bo izpadlo tako, kot hilus jeter, so se začele težave. Tumor razmišlja o tem, kako to temelji na smo si želeli, kot smo načrto- je bil večji, kot so pokazale preiskave, njegovem znanju, izkušnjah in presoji vali. in se je močno razširil v obe strani bolnikovega stanja. Upoštevati mora jeter. Poskušal sem priti do zdravih celostno zdravstveno sliko bolnika, Ker je svet kompleksen, mi pa delov vodov, vendar ni šlo. Iz vodov je presoditi o grožnji, ki jo bolezen smo samo ljudje, ki kljub svoji začela teči kri in anesteziologa sem predstavlja, in poleg tega premisliti o omejenosti moramo sprejema- prosil, da pripravi transfuzijo. Bil sem možnostih, ki jih ima v danih okolišči- ti svoje nepopolne odločitve, v hudi dilemi, kaj storiti. Jasno mi je nah. Zdravnik ima resda bolj ali manj saj je brez njih prihodnost še postalo, da mi tumorja ne bo uspelo čas svoje odločitve pretehtati, vendar manj gotova. Ljudje, tudi odstraniti, in razmišljal sem, kaj še je vprašanje, kolikokrat so odločitve združeni skupaj, smo še vedno lahko naredim. Medtem je iz vodov tudi avtomatične. Torej da izhajajo iz samo ljudje. Nam je pa skupaj vse bolj tekla kri. Trpel sem! Ni mi rutine in so tako morda premalo v veselju lepše, v nesreči pa bilo jasno, od kod toliko krvi, ker v prilagojene posamezniku. nekoliko lažje. Hvala, Eldar! globini jeter nisem ničesar poškodo- val. V obupu sem sklenil, da posku- Pri kirurgih je ena od pomembnih Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Inštitut šam odprtine vodov zašiti, in če bo odločitev izvedba operacije. V večini za mikrobiologijo in imunologijo, sreča, se bodo žolčni vodi čez nekaj primerov dvomov v njeno nujnost [email protected] časa razširili, tako bi jih z drugo vsekakor ni, pa vendar niti ni tako operacijo lahko povezal s črevesjem, malo primerov, ko bi se kirurg po četudi bi ostalo nekaj tumorja. A se je preudarnem razmisleku lahko odločil žal izteklo drugače. za konservativni pristop. Za drugačen način zdravljenja ali da bi enostavno Operacijo sem sicer nekako sledil poteku razvoja bolezni in zaključil, kot sem načrtoval, vendar je morebitni poseg, če bi se ta pokazal za bolnica umrla takoj po posegu, še ko smiselnega, naredil šele kasneje. je bila v t. i. recoveriju, prebujevalnici. Vendar smo žal kirurgi pogosto polni Prizadelo me je, očital sem si agresiv- sebe, zaverovani v svoje sposobnosti nost in ne dovolj premišljeno odloči- in hkrati željni dokazovati, kako tev, da bom operiral spremembo, ki je dobro zmoremo z operacijo rešiti bila prevelika in preveč razširjena, da problem. Tak pristop je lahko nevaren bi jo lahko rešil s klasičnim jetrnim in za kirurga pomeni past, saj opera- posegom. Ko sem kasneje o tem ter vsekakor ni vsemogočen. razmišljal in ko sem o takšnih prime- rih bral v literaturi, sem sklenil, da bi Zadnje leto sem bil v intenziv- bila za bolnico morda primerna nejšem stiku z Eldarjem pred- presaditev jeter. To so pri tovrstnih vsem zaradi izdaje njegove patologijah izvajali v velikih centrih, poklicne avtobiografije, kjer

N Čas zaA nepozabna doživetja. AGRAD Najugodnejša BANKA 2022 POTROŠNIŠKI GOTOVINSKI KREDIT Privoščite si več s potrošniškim gotovinskim kreditom • po vroči fiksni obrestni meri, • z odplačilno dobo do 7 let in • 50 % popustom na stroške odobritve. Ponudba velja do 31. 7. 2023 za člane Zdravniške zbornice ob najemu kredita v poslovalnici UniCredit Bank. unicreditbank.si/zzs

Revija ISIS Z14bornicaJulij 2023 Zagotavljanje pa je težava v tem, da imajo na določe- dežurstev je na nih oddelkih samo po tri ali štiri Obali velik izziv zdravnike, tako da se lahko zaradi vsakega odhoda ali bolniške odsotnosti Srečanje predstavnikov zbornice s kolegi iz Obalno-kraške regije zmogljivosti bistveno zmanjšajo. »V takih primerih je še toliko po- Jure Brankovič ce Slovenije je reševanje te težave membnejše sodelovanje z zbornico, ki povezano s predlogom zbornice, da bi nam lahko priskoči na pomoč, tudi če Zdravniki na Obali opozarjajo, da opredelili status svobodnega zdravni- morda potrebujemo kakšno pomoč iz ob kadrovskih težavah vse težje ka. Mediji so o tem predlogu veliko tujine,« je poudaril Deisinger in dejal, vzdržujejo 24-urno službo sedem dni poročali, a »žal na slabšalen način, da je pred približno mesecem z zborni- na teden. Med zdravniki je veliko čeprav gre za reševanje kadrovske ce in Ministrstva za zdravje prejel starejših in žensk z otroki, zaradi problematike,« je zatrdila. Kot je še dobro novico, da morajo vsi speciali- česar težko organizirajo dežurstva, dejala, jo veseli, da je izolska bolnišni- zanti en dan v tednu delati v domači hkrati pa manjka pravni temelj, po ca v zadnjem času uspela nekoliko ustanovi. Doslej so namreč po pridobi- katerem bi lahko bolj fleksibilno zapolniti kadrovski primanjkljaj. tvi osnovnih znanj opravljali speciali- nagrajevali kolege, ki so pripravljeni zacijo le še v kliničnem centru. delati več od 48 ur tedensko. Predlog za še večjo vključenost specializan- Strokovni vodja Zdravstvenega Precej jih dela, čeprav izpolnjujejo tov na primarni ravni doma Koper Matjaž Štefan je povedal, pogoje za upokojitev, kar hkrati da imajo trenutno največ kadrovskih pomeni, da ne morejo več opravljati Kot je pojasnil strokovni direktor težav na področju ginekologije, za dežurstev. Sistem plač v javnem Splošne bolnišnice Izola Dušan Deisin- pomoč pri tem pa se dogovarjajo z sektorju hkrati ne omogoča nagraje- ger, imajo primanjkljaj predvsem na izolsko bolnišnico. Iščejo še dva vanj boljših zaposlenih ter tudi posle- področjih radiologije, pediatrije in psihiatra in dva ali tri pediatre. Zborni- dic za manj učinkovite zaposlene. Po interne medicine, v prihodnjih letih pa ci je predlagal, da bi specializanti oceni predsednice Zdravniške zborni- pričakuje večje težave s kirurgijo. Sicer pomagali tudi v zdravstvenih domovih. Srečanje s predstavniki zdravstvenih domov v ZD Koper, obisk SB Izola Srečanje na Obali je bilo in predavanje dr. Mirjane Radovanović. deseto na terenu V Kopru je predsednik Odbora za zobozdravstvo Krunoslav Pavlović organiziral tudi srečanje z zobozdrav- niki v regiji, ki so opozorili predvsem na neenakopraven položaj, v katerega so postavljeni, saj zdravstvena zavaro- valnica na podlagi evropske direktive plačuje storitve zasebnikom preko meje, slovenskim zobozdravnikom pa ne. V zbornici smo opozorili, da je bila izenačitev eden od predlogov, ki smo jih posredovali Ministrstvu za zdravje. Zdravniška zbornica sicer zaključuje dveletni krog obiskov slovenskih zdravstvenih ustanov, v okviru katere- ga smo obiskali deset regij. Obiskati moramo še Splošno bolnišnico Ptuj. Obisk se je zaključil s predavanjem dr. Mirjane Radovanović, dr. med., spec. psih., ki je predstavila nekaj umi- ritvenih tehnik in jih usmerila, kako lahko preprečijo ali omilijo negativne posledice stresnega odgovora. Jure Brankovič, univ. dipl. zgod. in nov., Oddelek za stike z javnostmi ZZS

Revija ISIS Zbornic1a5Julij 2023 Ugovor vesti: izjema ali pravilo? Mednarodna konferenca o ugovoru vesti jasno narekuje, da ima zdravnik pravico do ugovora vesti, to pravico Maša Petrovič, Nina Košir nazivom etika, ki pa je postavljena na pa ima tudi po zakonu in ustavi. Prav skupne imenovalce, zato se vsak tako se vsebine ugovora ne preverja, »Ugovor vesti se pojavlja zdravnik z njo ne more notranje kar ne pomeni, da nima nobenih redkokdaj, le v tistih primerih, kjer vedno v popolnosti strinjati. Zaključil posledic za ugovornika, ki bi ravnal v zaradi nekega širšega razmišljanja je z besedami, da mora biti vsak upor skladu z ugovorom. Zdravnik lahko zdravnikov, njihovega nazora, določe- zoper pravo zelo domišljen, dopuščen odkloni zdravljenje ali drug poseg, če na, sicer sprejemljiva obravnava zanje samo izjemoma in izvajan v skladu z ta nasprotuje njegovim temeljnim ni sprejemljiva in je ne želijo izvajati,« nekim namenom, za katerega je bil osebnim prepričanjem in vesti, je uvodoma povedala predsednica dopuščen. vendar le, če ne gre za nujno zdravni- ZZS prof. dr. Bojana Beović. Gre ško pomoč. O tem obvesti paciente in za izjemo, ki mora biti pravno oprede- Po mnenju pravnika doc. dr. sodelavce. Torej, zdravnik to pravico ljena in ki mora na drugi strani Urbana Vrtačnika je področje ima, hkrati pa ima tudi dolžnost, da o omogočati bolnikom, da obravnavo, ugovora vesti precej dobro (ustavno, svoji odločitvi obvesti paciente in za katero velja splošno strokovno zakonsko) urejeno. Na zastavljeno sodelavce. V 49. členu Zakona o prepričanje, da je primerna in potreb- vprašanje, ali je uveljavljanje ugovora zdravniški službi jasno piše, da na, vendarle dobijo. vesti mogoče v primeru strokovnega zdravnik lahko odkloni zdravniški nestrinjanja s posegom, je podal svoje poseg, če sodi, da ni v skladu z njego- Če bi se v primeru sprejetja nove stališče, da poseg, ki ni skladen s vo vestjo in če ne gre za nujno zdrav- zakonodaje pri prostovoljnem splošno doktrino, sploh ni etično niško pomoč. končanju življenja zgodilo, da bi bil dopusten in če določen zdravnik v ugovor vesti stalna praksa številnih konkretnem primeru meni, da za to Uveljavljanje pravice do ugovora zdravnikov, bi se bilo gotovo treba vrsto pacienta ni primerna določena vesti je v današnji medicini in dana- zamisliti, ali morda ne gre za poseg, ki vrsta posega ali določen ukrep, je to šnjem načinu sprejemanja medicin- je v prevelikem nasprotju s strokovno treba prečistiti po redni poti, preko skih odločitev pomembnejše kot kdaj presojo. Pomembno je, da temeljito konziliarnega posvetovanja. koli prej, je opozorila prof. dr. razpravljamo o pravnih vidikih, Jadranka Buturović Ponikvar. praksah ugovora vesti, ne samo v Predsednik Odbora za pravno- Okrog bolniške postelje je namreč Sloveniji, ampak tudi drugod po -etična vprašanja Peter Golob, dr. velika množica ljudi, ki se vtika v svetu, in da se v Sloveniji glede med., univ. dipl. prav., je v luči odločanje, a hitro izgine, ko gre nekaj ugovora vesti odločamo na načine, ki etičnega kodeksa poudaril, da v narobe in neka zdravniška odločitev so nam kulturno blizu in za katere Kodeksu zdravniške etike 3. člen postane problematična. Zdravnik na vemo, da so za naše ravnanje pravi. Pravna podlaga ugovora vesti v Sloveniji Pomemben pravni vidik je kot prvi podal prof. dr. Miro Cerar, ki je zbranim predstavil ustavni pravici do svobode vesti in do ugovora vesti. Ko govorimo o etiki, imamo v mislih neke posamezne etike, ki poklicne skupine usmerjajo v moralno ravna- nje, torej ne gre za lastno moralo posameznikov, ki jih te etike zavezuje- jo. V primeru zdravniške etike gre tako za objektivizacijo zdravniških moralnih pogledov pod skupnim

Revija ISIS Z16bornicaJulij 2023 koncu praviloma ostane edini odgovo- Postopek za zapis pomočjo. Po podatkih ZZS je v Slove- ren za posledice medicinskih odloči- ugovora vesti niji aktivnih 409 ginekologov in tev in praks, v katere so bili vpleteni zdravnikov porodničarjev, med katerimi jih je mnogi akterji. Zaključila je z beseda- devet izrazilo ugovor vesti, od tega pet mi, da nas zgodovina in praksa učita, Vodja oddelka za pripravni- za umetno prekinitev nosečnosti, je da mora vsak zdravnik slediti svojemu štvo, sekundariat, licence in povedal prof. dr. Milan Reljić. »Že notranjemu moralnemu kompasu in register zdravnikov Barbara v medicinski etiki se pričakuje od izkazati sledljiv ugovor vesti, četudi Galuf je predstavila uveljavljanje zdravnika, da spoštuje življenje od na neformalen način, če formalen ni pravice do ugovora vesti zdravnika v spočetja, upošteva načela, kjer zelo možen. Sloveniji – postopek za zapis ugovora vplivajo stališča rimskokatoliške vesti zdravnikov. V 49. členu Zakona cerkve. Po njihovih stališčih je ume- Vprašanje ugovora o zdravniški službi je zapisano, da tna prekinitev nosečnosti moralno vesti po svetu zdravnik lahko odkloni zdravniški nesprejemljiva in trdijo, da zarodek ni poseg, če sodi, da ni v skladu z njego- le skupek celic, ampak ima tudi Pogovor o ugovoru vesti pa še vo vestjo in če ne gre za nujno zdrav- duhovno komponento.« zdaleč ni vezan zgolj na slovensko niško pomoč. O svojem ugovoru vesti okolje, zato so svoja stališča podali mora bolnika predčasno obvestiti in Stanje ugovora vesti tudi tuji gostje iz Hrvaške, Švice in ga napotiti k drugemu usposobljene- v splošni medicini Nizozemske. Prof. dr. Lada Zibar, mu zdravniku, če pa je zaposlen, mora predsednica Odbora za medi- o zavrnitvi posega obvestiti svojega Prim. doc. dr. Erika Zelko je cinsko etiko in deontologijo delodajalca. V 31. členu Zakona o podrobneje predstavila področje HLK, je predstavila izzive, s katerimi zdravniški službi je navedeno, da za splošne medicine. Izpostavila je, da je se sooča hrvaška medicinska stroka, vodenje registra zdravnikov Zdravni- področje še neraziskano, da je ugovor ko govorimo o ugovoru vesti. Prof. ška zbornica Slovenije med drugim vesti formalno v večini držav obliko- dr. Bernice Simone Elger, vodja zbira tudi izjave o uveljavljanju van nestrukturirano in neurejeno. Inštituta za biomedicinsko etiko pravice do ugovora vesti. »Obrazec za Raznolikost je lahko v prihodnosti na Univerzi v Baslu, je govorila o ugovor vesti se je tekom let spremenil; pomemben dejavnik pri zdravstveni pravici do ugovora vesti v švicarskem sprva je imel samo možnost uvelja- oskrbi, zato je pomembno to področje okolju, ki ima svoje posebnosti že vljati ugovor vesti, kasneje se je vanj v prihodnosti urediti. zaradi posebne državne ureditve. dodala tudi možnost ne uveljavljam Pravica do ugovora vesti je v Švici ugovora vesti. Na obrazcu je bila Vodja oddelka za specializa- zagotovljena v skladu z zvezno in dodana možnost dodatnih pojasnil in cije na ZZS Tina Šapec je o ugovo- kantonalno zakonodajo v institucio- primeri ustreznih in neustreznih ru vesti kot argumentu v izbirnem nalnih predpisih. Končna odločitev ugovorov vesti.« postopku za specializacijo izpostavila, glede uveljavljanja ugovora pa je da se ji zdi pomembno, da so zdravni- prepuščena vsakemu zdravniku Doc. dr. Barbara Gnidovec ki po opravljenem strokovnem izpitu posebej. Kot zadnji tuji strokovnjak Stražišar je prikazala, da po ugovoru seznanjeni z ugovorom vesti, saj jih je o ugovoru vesti razpravljal prof. vesti glede na specializacijo najbolj veliko ne razume, kaj dejansko pome- dr. Dick Willems, zaslužni prednjačijo družinski zdravniki, ni. Prepričani so, da ga morajo podati profesor medicinske etike, sledijo jim pediatri in anesteziologi. takoj. Za zaključek je Peter Golob Kraljevo nizozemsko medicin- Področje pediatrije predstavlja skupi- dejal, da Odbor za pravno-etična sko združenje. Med drugim je no, kjer imajo veliko ugovorov vesti vprašanja nima pristojnosti predho- opozoril na dejstvo, da ko se nekdo (31). Polovica se jih nanaša na umetno dnega presojanja ugovorov, lahko pa odloči uveljavljati ugovor vesti, mora prekinitev nosečnosti, pomemben izvede naknadno presojo ugovora. nekdo drug opraviti delo namesto delež predstavljajo tudi evtanazija in Pri ugovorih prihaja do napak, zato njega. postopki oploditve z biomedicinsko standardiziran ugovor zmanjšuje bremena posameznikove negotovosti Postopek uveljavljanja ugovora vesti ter primeri ustre- in bremena presoj. Omogoča lažji znih in neustreznih ugovorov vesti so dostopni na spletni dostop do ugovora, ki je potreben, strani zbornice in so bili članom posredovani v 709. dopusten, je predpripravljen za biltenu, poslanem 8. junija. Posnetek uvodnih predavanj pogoste ugovore in na voljo brez obve- je dostopen na YouTube kanalu Zdravniške zbornice znosti. Slovenije na povezavi https://youtu.be/27TobhRWJgU ali preko QR-kode. Vabljeni k ogledu. Maša Petrovič, Nina Košir, študentki, Oddelek za stike z javnostmi ZZS

Revija ISIS Zbornic1a7Julij 2023 Evtanazija in sodelovanje pri samomoru ni poslanstvo zdravniškega poklica Tanja Gregorič predsednica Zdravniške zbornice Prof. dr. Jadranka Buturović Slovenije. Ponikvar, zdravnica v UKC Ljub- Na javnem posvetu, ki so ga ljana, je delila pogled na evtanazijo z 14. junija 2023 v Cankarjevem Uvodnemu nagovoru prof. dr. zdravniškega vidika: »Usmrtitev z domu organizirali Zdravniška Bojane Beović, varuha človekovih zastrupitvijo (evtanazija in sodelova- zbornica Slovenije, Slovensko pravic g. Petra Svetine, prof. dr. nje pri samomoru) ni poslanstvo zdravniško društvo, Slovenska Radka Komadine, predsednika zdravniškega poklica. V državah, ki so medicinska akademija in Komi- Slovenskega zdravniškega društva, in legalizirale evtanazijo, se pojavlja sija RS za medicinsko etiko pri prof. dr. Pavla Poredoša, predse- fenomen spolzkega klanca, vključno z MZ v sodelovanju z Varuhom dnika Slovenske medicinske akademi- darovanjem organov bolnikov, usmr- človekovih pravic RS, so govorci je, je sledil osrednji program. V čenih zaradi psihičnega trpljenja. in sodelujoči na okrogli mizi nadaljevanju povzemamo nekaj Nobene varovalke ne morejo prepre- odločevalcem in zainteresirani ključnih poudarkov in misli govorcev. čiti zlorab in zaščititi nemočnih in javnosti predstavili pomembne ranljivih. Zgodovina nas uči, da etične in strokovno-medicinske Življenje ne sme biti zagovorniki etično spornih praks (kar vidike ter dileme v povezavi s nikomur odvzeto usmrtitev bolnikov z zastrupitvijo je) postopki, ki jih predvideva pred- pogosto ne nosijo odgovornosti za log Zakona o pomoči pri prosto- Prof. dr. Borut Ošlaj, podpred- posledice svojih aktivnosti. Ko se voljnem končanju življenja. sednik Komisije za medicinsko etiko, družbena klima spremeni in postane zaposlen na Filozofski fakulteti, je tisto, kar je danes sprejemljivo in »Predlagana sprememba zakono- poudaril, da legalizacija evtanazije in zahtevano, zločin, umolknejo in se daje, ki bi trpečim omogočila njihovo pomoči pri samousmrtitvi, ki na skušajo skriti, odgovornost pa se usmrtitev ali pomoč pri samomoru, mesto nedotakljivosti človekovega usmeri na izvajalce. Zdravniki nikoli prinaša v družbo veliko spremembo. življenja (17. člen Ustave RS) postavlja ne smejo ubijati. Slediti morajo Predlagatelji zakona so imeli v mislih nedotakljivost osebnih pravic in svojemu poslanstvu in notranjemu peščico ljudi, ki izjemno trpijo in se interesov, ni le najenostavnejši, moralnemu kompasu ne glede na jim življenje brezizhodno izteka, vsaj najučinkovitejši, najhitrejši in hkrati pritiske.« tako zakon predstavljajo. Kljub temu najcenejši način za končanje trpljenja vsaj na prvi pogled plemenitemu neozdravljivo bolnih in umirajočih, Dr. Božidar Voljč, predsednik namenu, ki je blizu temu, kar ob temveč hkrati pomeni tudi prevladu- Komisije za medicinsko etiko, je trpečih ljudeh, ki jim res ne moremo joči kulturi koristi primerno prevre- opozoril, da predlog poleg telesnih pomagati, občutimo zdravniki, pa dnotenje vrednosti življenja. Gre za zajema tudi bolezni, ki prizadevajo predlagani zakon presenetljivo zelo na pravno uskladitev razumevanja smrti duševne zmogljivosti. Pri prekinitvah široko odpira možnost za usmrtitev in postopkov umiranja z ekonomizira- življenja namreč ni mogoče prezreti ali pomoč pri samomoru vsem, ki nim in čedalje bolj razvrednotenim določila Evropske konvencije o var- trpijo zaradi telesne ali duševne življenjem znotraj sodobnega neolibe- stvu človekovih pravic, po katerem zdravstvene težave. Predlog zakona s ralizma. Ključna ni več nedotakljivost življenje ne sme biti nikomur odvzeto. tem nasprotuje večstoletnim prizade- življenja in dostojanstva, temveč Avtonomnih odločitev bolnikov o vanjem civilizacije, ki ji pripadamo, povsem osebna ocena vrednosti in prekinitvi življenja ni mogoče razume- da bi človeku, katerega zdravje ni smisla lastnega življenja. Osebni ti na izključno osebni ravni, ampak v popolno, omogočili dostojno življenje, interes se s tem tudi pravno-formalno okvirih najrazličnejših socialnih v katerem se bo počutil izpolnjenega, postavi nad temeljne konstitutivne realnosti družin, sorodstev, prijatelj- spoštovanega in zaželenega, da bi vrednote ter končno sprevrne osnov- stev in skupnosti. Predlog vzpostavlja sprejeli njihovo drugačnost, ki družbo na načela humanizma. kriterij življenja, ki ga je zaradi nezno- bogati,« je v uvodnem nagovoru snega, brezupnega trpljenja, iz sočutja poudarila prof. dr. Bojana Beović, in za zaščito bolnikovega dostojanstva, najprimerneje končati z njegovo

Revija ISIS 1Z8bornicaJulij 2023 prekinitvijo. Po mnenju KME RS kov s področja skrbi za težko bolne in osebje je šolano za nenehne izboljšave življenja ni mogoče proglasiti za onemogle, predvsem pa posebna za podaljševanje kakovosti življenja. življenja nevrednega, posledic zakona, previdnost pri sprejemanju končnih Pomembno je dopustiti umiranje in ki v družbo vnaša tak odnos do umira- odločitev,« je jasen varuh Svetina. pustiti naravno umreti človeku, ko nja in smrti, pa ni mogoče nadzirati. pride njegov čas,« je s poslušalci Peter Renčel, vodja Oddelka za delila svojo izkušnjo s težko boleznijo Nujna je široka pravne zadeve pri ZZS, je predstavil odvetnica izr. prof. dr. Sara Ahlin družbena razprava vlogo zdravnika po predlogu Zakona o Doljak. pomoči pri prostovoljnem končanju Varuh človekovih pravic Peter življenja: »Osnutek zakona zdravni- Po osrednjem delu je sledila Svetina je poudaril, da je okoli kom kot zdravstvenim delavcem okrogla miza, na kateri so sodelovali vprašanja prostovoljnega končanja nalaga poklicno dolžnost sodelovanja prof. dr. Marjeta Terčelj Zor- življenja nujna široka družbena v vseh fazah izvedbe postopka pomoči man, zdravnica v UKC Ljubljana, razprava, na podlagi katere bo pred pri končanju življenja in pri izvedbi prof. dr. Alojz Ihan, predstojnik uveljavitvijo pravice postavljen tak skoraj vseh predpisanih dejanj. katedre za mikrobiologijo in imunolo- sistem, da zlorabe ne bodo mogoče. Takšno zakonsko določanje poklicnih gijo MF UL, asist. dr. Maja Ebert Opozoril je, da je bila s predlogom dolžnosti, ki nima podlage v medicin- Moltara, vodja oddelka za akutno Zakona o pomoči pri prostovoljnem ski stroki in celo nasprotuje etičnim paliativno oskrbo na Onkološkem končanju življenja neodvisni instituci- normam, je sporno.« inštitutu v Ljubljani, prof. dr. Borut ji Varuha človekovih pravic brez Ošlaj, filozof in podpredsednik KME, predhodne seznanitve in posvetovanja »Pred šestimi leti se mi je življenje akad. prof. dr. Janez Kranjc, zaslužni naložena obveznost opravljanja spremenilo, ko sem zaradi zapleta profesor Pravne fakultete UL, in nadzorstvene funkcije pri izvajanju multiple skleroze dobila traheostomo mufti mag. Nevzet Porić, ki so postopkov pomoči pri prostovoljnem in gastrostomo. Mojega glasu tudi še poudarili predvsem pomen paliativne končanju življenja. Varuh meni, da je ni slišati in tipkam le z levo roko. Ne oskrbe, ki neozdravljivo bolnim ob temi, ki odpira vrsto etičnih in sprašujem se več: Kaj je kultura smrti omogoča, da zadnje obdobje svojega pravnih vprašanj, treba hkrati ustre- in dostojanstvena smrt? Dostojan- življenja preživijo brez trpljenja in zno poskrbeti za urejenost in dostop- stveno smrt preveva usmiljenje in dostojanstveno, spokojno slovo ter nost paliativne oskrbe na nacionalni ljubezen in ne vključuje konca živ- pomen svetosti življenja. ravni. »Nujen je multidisciplinarni ljenja, ki bi si ga vsak posameznik pristop več različnih strok in prakti- izbral sam. Ne želim si aktivnega Tanja Gregorič, dipl. trž. kom. in skrajšanja življenja, sploh ne zaradi odn. z jav. (UN)., Oddelek za stike napredovale bolezni. Zdravstveno z javnostmi ZZS

Revija ISIS Zbornic1a9Julij 2023 Odkrito o: Vsi obrazi življenja s hudo diagnozo Pogovor z bolniki in svojci ob predlogu zakona o prostovoljnem predčasnem lučka se mi je prižgala, ko sem izvede- končanju življenja la za Društvo onkoloških bolnikov. Zelo hitro sem se vključila v društvo, Zvonka Zupanič Slavec kjer sem spoznala širok spekter njegovega delovanja in številne Bolnik s hujšo diagnozo srečamo na kakšnem pregledu in kdo možnosti povezovanja z bolniki z najbolje ve in čuti, kaj mu bole- govori o tem, kako je težko, se kar različnimi vrstami raka, iz različnih zen nalaga, kako se z njo spopri- malo odmakneš. Potem pa pride okolij naše države. V okviru Društva jema sam in z okolico ter kakšno nekdo in reče, da že 30 let živi s onkoloških bolnikov so po vsej Slove- je ob tem njegovo življenje. transplantirano ledvico. To vidiš in si niji organizirane skupine za samopo- Srečuje se z bolečino, trplje- rečeš, saj gre. Ker med vsem tem te moč, kakor tudi individualna pogo- njem, stigmatizacijo, s trenutki lahko doleti še vrsta stvari: meningi- vorna opora … S svojimi osebnimi nemoči, strahu, obupavanja. tis, borelija, pljučna embolija. Če to pričevanji prinašamo optimizem in Morda pomisli tudi na to, da zaviješ v zgodbe, so zanimive dogo­ zaupanje v pozitiven iztek bolezni. tako ne gre več naprej … Si v divščine in jih ljudje radi poslušajo. Rak ne pomeni nujno smrti. Srečujem vsakem trenutku želi živeti? Ali Včasih seveda kakšen zdravnike reče, veliko bolnikov, ki se borijo in kljub pa so tudi trenutki, ko je teža Rozman, ali se vi sploh zavedate, temu živijo polno življenje.« Mag. (pre)velika? Kako se soočiti s koliko je bila ta zadeva resna,« sliko- Nataša Elvira Jelenc je sedaj celo tem? Za okroglo mizo »Vsi vito opiše in doda: »ja, saj je bila podpredsednica Društva onkoloških obrazi življenja s hudo diagno- resna, ampak se je preživela.« Izkri- bolnikov Slovenije. zo« smo odstirali globoke teme staliziral je modrost, ki se je drži: in se samoizpraševali, od kod v »Zelo pomembno je, kako si sam Blaž Urbanč je magistrand druž- stiskah človeku moč in energija naravnam misli.« Ko je bil med boslovja s spinalno mišično atrofi- za korak naprej. covidom-19 na Golniku z visoko jo, donedavnega član Programskega vročino, prizna, da je najprej pomislil, odbora za problematiko programskih K pogovoru sem povabila pet »zdaj bo pa šla ledvica. Potem sem si vsebin za invalide v okviru RTV sogovornikov, ki so obiskovalcem v pa le rekel, glej, saj ti dela, zakaj ne bi Slovenija, še danes pa je član Sveta za dvorani in poslušalcem na internetni še jutri in še naprej. In je zdržala.« elektronske komunikacije RS in povezavi spregovorili o svojem življe- mladinske skupine »European pati- nju z boleznijo. V gosteh so bili bolnik »Ko je bilo res hudo, je ents‘ forum«. Povedal je: »Diagnozo s hemofilijo, bolnik s kronično ledvič- zdravnik rekel, saj nam bo uspelo. sem prejel pri letu in pol, saj so starši no odpovedjo, ki se je sprva zdravil z In so me seveda pozdravili.« opazili, da moj nenehni jok nakazuje dializo, nato pa imel dve transplanta- na neko anomalijo. Zdravnik mi je po ciji ledvic, bolnik s spinalno mišično (Franci Rozman) odvzemu krvi hitro postavil diagnozo atrofijo na invalidskem vozičku, – spinalna mišična atrofija. To pome- bolnica s prebolelim rakom, ki je Mag. Nataša Elvira Jelenc, ni, da živim z oslabljenimi mišicami postala prostovoljka Društva onkolo- jezikoslovka, ki je veliko življenja kot po celotnem telesu. Bolezen je pripe- ških bolnikov, ter sopotnica dolgole- simultana prevajalka preživela v ljala do tega, da sem že več kot 20 let tnega bolnika s stopnjujočo se demen- tujini, tudi v Afriki, kjer se je naučila na invalidskem vozičku. Navkljub co. Obširneje je o tem poročal sprejemati različnost, je pred dvema obolenju pa lahko rečem, da se da ob zbornični bilten, nekaj izjav pričeval- desetletjema zbolela za redko in težko pomoči družbe in najbližjih zelo lepo cev pa posredujemo tudi bralcem obliko raka dojk, ki ga je s pomočjo živeti. Bolj kot si deležen pomoči, lažje revije Isis. dragocene pomoči zdravstvenega tima je, zato pogosto pozabim, da imam uspešno premagala. Spominjala se je: kakršnokoli bolezen. Sam ne morem Mag. Franci Rozman, matema- »Ko sem bila na dnu, so se mi počasi stati in tudi ne hoditi – vesel sem, da tik, bolnik z odpovedjo ledvic, začele prižigati lučke na koncu predo- živim v Sloveniji, kjer je na voljo tudi dolgoletni zelo uspešen ravnatelj ra. Prva je bil moj onkolog, druga so genska terapija. S tem lahko sledim Gimnazije Kranj, je odkrito pripove- bili drugi onkološki bolniki s pozitiv- cilju preprečevanja nadaljnjega doval, da se sprva ni mogel sprijazniti nim odnosom do življenja in tretja poslabšanja bolezni. Zadovoljen sem, s svojo diagnozo. »Ko se bolniki če mi uspe ohranjati obstoječo kondi- cijo. Kljub vsemu je življenje z bole-

Revija ISIS Z20bornicaJulij 2023 znijo lep izziv, lepa pot in z njo je mljala in skrbela za moža, ki je Študent Blaž Urbanč je pove- mogoče tudi lepo jadrati skozi življe- zbolel za demenco. Poudarja, da dal: »Pri svojih 25 letih redko razmi- nje.« … »Starši niso podlegli pritisku, mož ni nikoli izrazil želje po šljam o smrti. Razumem pa pomisleke da je edina pot institucionalizacija. smrti. »Zame je življenje največja tistih, ki dejansko trpijo. Osebno sem Zavzemam se, da se osebe, kot sem svetost našega bivanja. Socialno-ču- naklonjen življenju in ga bom skušal sam, vključijo v normalno šolanje. stveno bitje, ki se v času skupnega živeti čim dlje. Poskušal bom ponotra- Tako se vsi učimo živeti z raznoliko- življenja splete v bogato vsebino vseh njiti moto našega društva, ki je – dis- stjo.« barv in vseh dimenzij, je edinstveno trofikom utreti pot v aktivno življenje in neponovljivo. V mislih imam in zdravje. In bom zagovornik vseh »Z omejitvami, da ne hodim, dolgoživo partnersko zvezo, zvezo s ukrepov, ki bodo blažili kakršne koli da ne morem stati, sem se nava- svojim pokojnim možem. Dvajset let posledice bodisi bolezni ali invalidno- dil živeti. Si pa v stiski, ko vidiš, sva se borila z demenco, oba. Deset let sti, da se oblikuje javne politike, da pešajo določena ključna sva živela še polno in lepo življenje. ki bodo zagovarjale v prvi vrsti orodja, ki jih imaš. V tistem Pred boleznijo ni imel časa, da bi bila voljo in dostojanstvo v življe- trenutku sem seveda na srečo, veliko skupaj. Nato pa je rad šel z nju.« kar ni samo po sebi umevno, imel mano po nakupih, priskočil na pomoč, ljudi, ki so pripravljeni prisluhni- nosil vrečke, tudi nekaj malega Mag. Franci Rozman je odgo- ti in te bodriti.« kuhanja se je priučil, pa obešanja voril: »Ko sem se soočal s tem, da perila. Včasih me je razvajal in zjutraj bom moral na dializo, tega nisem (Blaž Urbanč) skuhal kavo,« se spominja. zavračal, ker bi se bal aparata, ampak ker nisem želel biti odvisen od družbe. Prof. Jože Faganel, slovenist, Kako sogovorniki razumejo Razmišljal sem, zakaj bi morala dolgoletni profesor retorike na predlog zakona o prostovoljnem družba plačevati zame. Ko se take AGRFT, Teološki fakulteti in v števil- predčasnem končanju življenja? možnosti odprejo, lahko bolniki nih slovenskih gledališčih, direktor začnejo razmišljati o takšnih stvareh. Mohorjeve založbe Celje ter dolgoletni Smrt je sestavni del življenja Lahko celo prostovoljno pridejo do predsednik Društva hemofilikov zato jo je treba demistificirati, take odločitve, ki je nepotrebna. Slovenije, je danes kot 76-letnik s vrniti v življenje, se o njej pogo- Predvsem bi pri teh vprašanjih hemofilijo izrazil veselje, da živi varjati in jo na naravni način tudi morali poslušati bolnike in dodatnih šest desetletij. Pravi, kako sprejemati. Ko se življenje izteče, zdravnike ter pogledati, kako so zelo je hvaležen prostovoljnim krvo- ga tudi zdravnik ne podaljšuje. zadeve urejene v tujini, npr. v Švici. dajalcem, »ki so nam zagotavljali Ne more pa teh postopkov izva- varno kri za izdelavo preparatov za Prof. Jože Faganel je razmi- jati zdravnik, zdravnik rešuje zaustavljanje krvavitev«. Ob 50-letni- šljal: »Ta predlog skuša zadnje deja- življenja.« ci slovenskih krvodajalcev se je zato nje življenja izbrisati, narediti kot udeležil slovesnosti in spomni se, nekaj načrtovanega, predvidljivega in »Zdravnik nikoli ne sme kako je bil srečen, hvaležen: »Obje- nestresnega. Zdi se mi, da je tukaj ubijati. Nič ni bolj fundamental- mali smo se, oni nas, ker so videli, ogromno hinavščine. Smrt je del no in brezkompromisno.« kako njihova kri pomaga nam, mi pa življenja, na katerega moramo raču- njih, ker smo preživeli zaradi njih.« nati, in tudi trpljenje je del življenja. Misel velikega zdravnika in Pravi, da je hvaležen tudi ZZZS, »da Soočanje s smrtjo nikoli ne more bioetika, dolgoletnega direktorja nam solidarnostno financira izjemno biti stvar družbe, da bi določila, Kennedyjevega inštituta za etiko zahtevna zdravila, sintetične manjka- kako se nas znebi. Ne morem Univerze Georgetown, Washing- joče faktorje strjevanja krvi.« In preko misli, da je ta pomoč mišljena ton, akad. Edmunda D. Pellegri- poudari: »Rad živim kljub trplje- kot povabilo, dajte no nehati živeti.« nju, tudi neznosnemu; v več kot na (1920–2013) tretjini svojega življenja sem Dr. Vida Drame Orožim je bila trpel zaradi neznosnih bolečin neštetokrat prisotna, ko se je pričako- Alojzija Pangeršič, onkološka ob krvavitvah v sklepih in več- valo, da bo nekdo umrl, pa si je ta bolnica na invalidskem vozičku, je mesečnih nepomičnostih.« oseba čudežno opomogla in se je bila tudi med povabljenimi sogovorni- življenje podaljšalo tudi za leto, dve ki, a se srečanja ni mogla udeležiti. Nevrologinja in psihiatrinja ali tri. »Torej, kdo lahko sodi, da Zapisala pa je: »Kljub težkim neoz- Vida Drame Orožim, dolgoletna bo ta oseba zdaj ali zdaj umrla, dravljivim onkološkim boleznim, sodelavka Psihiatrične klinike v to je groba napaka in je treba biti invalidskemu vozičku in vsakodnev- Ljubljani, sedaj pa vodja Pro bono pozoren, premišljen in previ- nim hudim bolečinam in težavam si ambulante v Ljubljani, nominiranka den.« želim polno živeti do svojega za Slovenko leta, je dolga leta spre- konca. Prav vsak izmed nas, ki hodimo na Onkološki inštitut,

Revija ISIS Zbornic2a1Julij 2023 kot žali tudi tiste, ki naj bi jo izvajali na način, da bi delili smrt. Mislim, da se predlagatelji zakona ne zavedajo, kakšne posledice bi prinesel uveljavljeni zakon nam neozdravljivo bolnim, vsem zdrav- stvenim delavcem in vsem ostalim, ki so morda zaenkrat še zdravi. Žalo- stna sem, da nam strežejo po življenju s pretvezo, da je vse na prostovoljni bazi. Skratka: ŽELIM ŽIVETI IN NE UMRETI NA SILO!« Za sodelovanje se zahvaljujem vsem sodelujočim bolnikom in orga- nizatorjem v Zdravniški zbornici Slovenije. »Življenje je največ, kar imamo, radi ga imamo.« Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, Sodelujoči na okrogli mizi, ki sta jo pripravili Zdravniška zbornica Slovenije in Zvonka dr. med., Inštitut za zgodovino Zupanič Slavec, ki jo je tudi moderirala. Z desne si sledijo (brez nazivov): Blaž Urbanč, medicine MF UL, Franci Rozman, Jože Faganel, Nataša Elvira Jelenc, Vida Drame Orožim, Zvonka Zupanič Slavec. [email protected] tam išče zdravje in prav nihče spremenili v nosilce smrti. Vem tudi, izmed nas ne išče evtanazije. Ne da ne želijo biti kršitelji Hipokratove predstavljam si prizadevnih in spošto- prisege, ki velja že tisočletja. Zato me vanih zdravnikov, da bi se naenkrat predlog zakona o evtanaziji žali, Mobilna aplikacija »mList ZZS« operacijskega sistema vašega telefona). Obveščamo vas, da je na voljo mobilna aplikacija Vanjo se vpišete z enakimi podatki, kot jih uporabljate »mList ZZS«, ki je namenjena specializantom in za vpis v spletno aplikacijo »eList«. neposrednim mentorjem. Podatki v mobilni aplikaciji »mList ZZS« in spletni Mobilna aplikacija omogoča specializantom aplikaciji »eList« so sinhronizirani. dostopnejše in hitrejše vpisovanje novih posegov ter obravnav, ki jih morajo opraviti med svojim Podrobnejša navodila za uporabo mobilne aplikacije usposabljanjem, neposrednim mentorjem pa »mList ZZS« se nahajajo na dostopnejše in hitrejše potrjevanje (zavrnitev) https://www.zdravniskazbornica.si/mlist. posegov ter obravnav.  Za morebitno pomoč pri uporabi aplikacije se obrnite Aplikacijo »mList ZZS« si naložite preko na [email protected]. trgovine Google Play ali AppStore (odvisno od

Revija ISIS Z22bornicaJulij 2023 Iz dela zbornice Za obdobje od 19. 5. do 13. 6. 2023 Predavanje: Kaj prinaša novi pravilnik o poklicnih boleznih? V okviru zbornice so bile na željo Odbora za osnovno zdravstvo 31. maja predstavljene novo- sti odkrivanja poklicnih bolezni, ki jih prinaša sa ITSL ne bi mogla biti tako uspešna in prav pravilnik, predvsem pa dolžnosti, ki jih pri vsi smo vam za to iz srca hvaležni! Verjame- odkrivanju poklicnih bolezni dobivajo specialisti mo, da smo skupaj naredili nekaj dobrega tako različnih strok, posebej specialisti družinske za slovenske kot tuje študente medicine, medicine. Predavanje izr. prof. dr. Metode Dodič znanje in izkušnjo pa smo tako ponesli na vse Fikfak, dr. med., je dostopno na spletni strani kotičke sveta!« je v zahvali zbornici napisal zbornice in je bilo članom posredovano s 708. predsednik organizacijskega odbora Boris biltenom 1. junija. Podobnik. Prva mednarodna šola Dodaten način dostopa urgentnih veščin za do e-poslovanja zbornice študente medicine S koncem maja je članom omogočeno vroča- Med 19. in 21. majem je v Ljubljani poteka- nje dokumentov preko portala e-Uprava. Kaj to la prva mednarodna šola urgentnih veščin za pomeni v praksi? Namesto pisnega prejemanja študente medicine (ITSL) v sodelovanju vodil- dokumentov in prevzemanja na klasični pošti nih organizacij iz zdravstva ter zaščite in lahko odprete elektronski predal, kamor boste reševanja. Program je potekal na Medicinski prejemali elektronsko vsa zbornična uradna fakulteti Univerze v Ljubljani in Gasilski pisanja (odločbe, sklepi, postopki po ZUP ...). Po brigadi Ljubljana, zaključno ocenjevanje pa je v novem je sistem e-poslovanja povezan z e-Upra- nedeljo potekalo po celotnem območju mestne- vo. Navodila so bila objavljena na spletni strani ga jedra Ljubljane na osmih točkah. Sodelovalo zbornice 30. maja in v 708. biltenu. Vsem čla- je 48 študentov iz 15 držav. Pomoč pri organi- nom, ki imate vpisan VEP-naslov, bo vsa uradna zaciji je zagotovila tudi Zdravniška zbornica pošta posredovana elektronsko v navedeni Slovenije. predal. »V imenu organizacijskega odbora bi se Oddelek za informatiko ZZS vam iskreno zahvalil za izkazano podporo, ki ste jo namenili dogodku. Brez vašega doprino-

Revija ISIS Zbornic2a3Julij 2023 Okrogla miza: Predlogu zakona nasprotujejo v preveč poenostavlja vprašanje ugovo- zdravniških vrstah. Član Odbora za ra vesti, kriterij, kdo se lahko odloči za Zakon odraža pravno-etična vprašanja pri Zdravni- pomoč pri končanju življenja, pa da je nerazumevanje ški zbornici Slovenije Matjaž Zwitter zastavljen preširoko. Zdravniki poslanstva zdravnika je opozoril, da je zakon nastal z zelo nasprotujejo tudi rešitvi, po kateri je in zdravnikovega dela malo sodelovanja zdravnikov, zato se trpljenje, ki ga kot neznosno opredeli v predlogu odraža nerazumevanje bolnik sam, edini kriterij za možnost Na okrogli mizi, ki jo je v sodelo- poslanstva zdravnika in zdravnikove- pomoči pri prostovoljnem končanju vanju z Zdravniško zbornico Slovenije ga dela. Zwitter meni, da predlog življenja. pripravil STA-klub Slovenske tiskovne agencije, so se sogovorniki strinjali, da je o minljivosti in smrti nujno govoriti. Skozi razpravo pa je bilo jasno, da so stališča o tem, ali uzako- niti možnost pomoči pri prostovolj- nem končanju življenja in kako, zelo različna in povezana tudi s čustvenim pogledom na trpljenje. Avtorji predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja se zavzemajo za avtonomijo bolnikov pri odločanju o koncu življenja, je na okrogli mizi dejal soavtor predloga Andrej Pleterski. ENMCA v Ljubljani: Naslednji dan je bil od jutra do poznih delovanje pri načrtovanju in napovedo- srečanje evropskega popoldanskih ur rezerviran za formal- vanju zdravstvene delovne sile. Predsta- odbora organov za ni del srečanja, ki se ga je udeležilo 33 vljen je bil projekt HEROES, ki naj bi se zdravstvene udeležencev iz 19 držav. Prvič so bile razširil na vse države EU, s katerim pa kompetence prisotne tudi dve predstavnici Islandi- prisotni do sedaj še nismo bili seznanje- je in predstavnica Litve. Sestanek je z ni in tudi nismo vedeli, kdo v projektu Zdravniška zbornica Slovenije je uvodnim nagovorom začela predsed- zastopa našo državo. Dogovorili smo se, že drugič v enajstih letih gostila nica ZZS prof. dr. Bojana Beović. da bo dr. Michelutti prisotne seznanil s srečanje ENMCA (European Network projektom tudi preko elektronske pošte. of Medical Competent Authorities), ki Uvodni del je bil namenjen temi Med razpravo so člani ugotovili, da se je bilo že 29. po vrsti. V nedeljo, 11. 6. »Delovna sila v zdravstvu«. Začela ga je večina držav srečuje s podobnimi 2023, smo začeli z neformalnim prof. dr. Beović s predavanjem, glavni- problemi pomanjkanja zdravnikov, delom srečanja – z vodenim ogledom na katerega je bilo pomanjkanje zdrav- zlasti v sistemu javnega zdravstva. V Ljubljane in večerjo v središču mesta. nikov v Sloveniji. Sledila je predstavitev večini primerov je pomanjkanje posle- predstavnika Italije, dr. Paola Michelut- dica odhoda v tujino, med ostalimi tija, ki se je navezovala na skupno razlogi pa so delo v zasebnih ambulan- tah, plačilo za delo, način dela in kakovost življenja. Prisotni so soglašali, da plačilo za delo ni več edini glavni dejavnik za odhode zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema, temveč v ospredje prihaja predvsem kakovost življenja, katere javni zdravstveni sistem v večini primerov zdravnikom žal ne omogoča. Več informacij o srečanju ENMCA je dostopnih na spletni strani ZZS. Klara Zupančič, Oddelek za specializacije ZZS

Revija ISIS A24ktualnoJulij 2023 Posledice demografskih in tehnoloških sprememb na vire in izdatke za zdravstvo Eva Šarec Projekcije izdatkov, povezanih s staranjem se hitro povečuje pritisk staranja prebivalstva. prebivalstva, kažejo, da lahko v prihodnjih deset- Demografske projekcije nas opozarjajo, da se bo letjih ob nespremenjenih politikah pričakujemo do leta 2050 število starejših od 65 let povečalo povečanje izdatkov za socialno zaščito (pokojnine, za 50 %, število starejših od 80 let pa se bo zdravstvo in dolgotrajno oskrbo) ter razkorak z skoraj podvojilo (slika 1). S starostjo izdatki za viri njihovega financiranja. To velja zlasti za zdravstvo, zlasti po 50. letu, hitro naraščajo. Leta države, kjer financiranje temelji na prispevkih 2018 je bilo v Sloveniji na prebivalca v starosti delovno aktivnega prebivalstva, ki se zaradi 80–84 let v povprečju porabljeno trikrat več demografskih sprememb krči, kar je značilno tudi javnih izdatkov kot na prebivalca v starosti za Slovenijo. Za zagotavljanje delovanja sistemov 50–54 let; kar dve tretjini vseh javnih izdatkov socialne zaščite v prihodnje in njihove vzdržnosti za zdravstvo pa je bilo porabljeno za prebivalce bodo tako nujne prilagoditve ter odzivanje števil- nad 50 let (slika 2). Z večjim deležem starejšega nih javnih politik, tako na strani izdatkov kot na prebivalstva bo zato demografski pritisk na rast strani prihodkov (UMAR, 2019). izdatkov bistveno večji kot v preteklosti. Poleg demografskih dejavnikov se bo nadaljeval tudi Glavna dejavnika hitre rasti izdatkov za pritisk nedemografskih dejavnikov, ki so v zdravstvo sta bila v preteklosti gospodarska rast preteklosti k rasti izdatkov prispevali do tri in tehnološki napredek, v zadnjem desetletju pa Vir: SURS; Eurostat – EUROPOP2023, preračuni UMAR. Opomba: višina javnih izdatkov na prebivalca je prilagojena agregatni ravni javnih izdatkov za zdravstvo, ki so upoštevani v projekcijah AWG (javni izdatki po metodologiji SHA, brez dolgotrajne zdravstvene oskrbe (HC.3), plus javni izdatki za investicije po metodologiji COFOG). Slika 1: Demografska projekcija – delovno sposobni prebivalci (20–64 let) ter mladi (0–19 let) in starejši (65 +), Slovenija do leta 2100 1 Novejše raziskave kažejo, da so nove tehnologije v preteklosti prispevale k rasti izdatkov za zdravstvo od 25 do 50 %, vendar je del tega vpliva zajet že v prispevku rasti BDP, daljšega pričakovanega trajanja življenja ter rasti cen, zato se prispevek novih tehnologij modelsko ocenjuje kot preostanek rasti. Demografski dejavniki prispevajo okoli 25 % (Marino, A., in Lorenzoni, L., 2019).

Revija ISIS Aktualn2o5Julij 2023 Vir: ZZZS, preračuni UMAR; podatki so bili pripravljeni za potrebe dolgoročnih projek- mejo 80 let prestopati najštevilnejše cij Evropske komisije – Ageing report 2018. Opomba: višina javnih izdatkov na prebi- generacije. Ključni dejavnik rasti teh valca je prilagojena agregatni ravni javnih izdatkov za zdravstvo, ki so upoštevani v izdatkov je čedalje večji delež starejše projekcijah AWG (javni izdatki po metodologiji SHA, brez dolgotrajne zdravstvene populacije, ki potrebuje pomoč pri oskrbe (HC.3), plus javni izdatki za investicije po metodologiji COFOG). opravljanju osnovnih dnevnih aktiv- nosti, poleg tega se zaradi večje Slika 2: Javni izdatki za zdravstvo po spolu in starosti, Slovenija 2018 vključenosti starejših na trg dela povečuje povpraševanje po formalni Vir: Ageing report 2021. Opomba: tekoči izdatki za zdravstvo, brez dolgotrajne zdrav- oskrbi. stvene oskrbe (HC.3), po metodologiji zdravstvenih računov; AWG – Ageing Working Group. Projekcije izdatkov za staranje, ki jih vsaka tri leta pripravlja Evropska Slika 3: Dolgoročna projekcija javnih izdatkov za zdravstvo, Slovenija komisija – EK (zadnje so iz leta 2021), 2019–2070 kažejo, da lahko do leta 2070 ob veljavnih politikah pričakujemo četrtine rasti, med njimi največ rast danes ob pomanjkljivem sistemu v povečanje javnih izdatkov za zdrav- BDP na prebivalca, ki vpliva na znatni meri ostajajo nezadovoljene in stvo po različnih scenarijih, ki upošte- pričakovanja prebivalstva glede zato povzročajo dodatne pritiske na vajo različne predpostavke glede zdravstvene oskrbe; sledi uvajanje zdravstvo (slika 4). Študije kažejo, da vpliva demografskih in nedemograf- novih zdravstvenih tehnologij1, kar bi urejen sistem dolgotrajne oskrbe skih dejavnikov, v razponu od 0,8 do širi možnosti zdravljenja in povečuje zmanjšal pritiske na družinske zdrav- 4,3 odstotne točke BDP (slika 3). Na kakovost storitev ter rast cen v zdrav- nike ter bolnišnične in urgentne sliki 4 je prikazan referenčni scenarij stvu, ki je hitrejša kot v drugih dejav- obravnave (Srakar, A., in Dominko, za zdravstvo še skupaj s projekcijo nostih (EK, 2021). M., 2021). Izrazito povečevanje potreb javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo po dolgotrajni oskrbi lahko pričakuje- (90 % teh izdatkov je za zdravstveni Še hitreje kot v zdravstvu narašča- mo zlasti po letu 2025, ko začnejo del dolgotrajne oskrbe in spadajo jo potrebe po dolgotrajni oskrbi, ki hkrati k izdatkom za zdravstvo). Za dolgotrajno oskrbo bo povečanje izdatkov še bistveno hitrejše kot v zdravstvu, po referenčnem scenariju bi se ti izdatki do leta 2070 podvojili, to pomeni povečanje za 1,3 odstotne točke BDP (v državah EU za 1,1 odstotne točke BDP) (EK, 2021). Pri tem je treba upoštevati, da so bile ravni izdatkov v letu 2019 (začetno leto projekcije) nižje kot v povprečju EU tako za zdravstvo (5,9 % BDP; EU 6,6 % BDP) kot tudi za dolgotrajno oskrbo (1,0 % BDP; EU 1,7 % BDP) (UMAR, 2021; UMAR, 2023). V pocovidnem obdobju bodo morale države zagotoviti dodatna vlaganja tudi v povečanje odpornosti zdravstvenega sistema, ki je oprede- ljena kot zmožnost odgovora na pretrese, njihovo obvladovanje ter zmanjšanje negativnih posledic in čim hitrejše okrevanje. Po oceni OECD bi za dvig pripravljenosti na morebitne urgentne zdravstvene razmere države morale v povprečju povečati javne izdatke za 1,4 odstotne točke BDP (oziroma v razponu od 0,6 do 2,5 odstotne točke BDP), in sicer za dodatna vlaganja v preventivo in

Revija ISIS A26ktualnoJulij 2023 strani pa bodo pritiski na rast vendar- le tolikšni, da bodo države morale doseči soglasje glede povečanja deleža izdatkov za zdravstvo, če bodo želele ohraniti sedanjo raven dostopnosti in kakovosti. Oblikovanje ravnotežja med cilji finančne vzdržnosti in kakovosti zdravstva je hkrati tudi vprašanje družbenih vrednot in političnih prioritet, kar je v številnih državah povezano tudi s povečeva- njem izdatkov za zdravstvo kot enega pomembnih dejavnikov gospodarske- ga razvoja. Vir: Ageing report 2021, Evropska komisija. Opomba: * tekoči izdatki za zdravstvo brez Viri izdatkov za dolgotrajno oskrbo po SHA ter vključno z investicijami za zdravstvo po COFOG; ** dolgotrajna oskrba vključuje zdravstveni del (90 %) in socialni del javnih EK. (2021). The 2021 Ageing Report: izdatkov za dolgotrajno oskrbo (10 %). Economic and Budgetary Projections for the EU Member States (2019-2070). Pridobljeno s Slika 4: Projekcija javnih izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo za https://ec.europa.eu/info/publications/2021- Slovenijo, referenčni scenarij, 2019–2070 ageing-report-economic-and-budgetary- projections-eu-member-states-2019-2070_en javno zdravje, za investicije in digitali- –– sprememb v virih financira- zacijo ter za dodatna vlaganja v kadre nja zdravstvenega sistema z OECD. (2022). Investing in health systems to v zdravstvu in dolgotrajni oskrbi uvajanjem mešanega modela protect society and boost the economy: (OECD, 2022). financiranja in zmanjševanjem Priority investments and order-of-magnitude odvisnosti od prispevkov na plače cost estimates, OECD Health Working Papers Demografska slika Slovenije pa zaposlenih; 144. https://www.oecd-ilibrary.org/social- nas hkrati opozarja na zelo hitro issues-migration-health/investing-in-health- upadanje deleža delovno sposobnega –– povečanja učinkovitosti systems-to-protect-society-and-boost-the- prebivalstva (20–64 let) (slika 1), kar zdravstvenega sistema in economy_d0aa9188-en ima v sistemu obveznega zdravstve- sistema dolgotrajne oskrbe z nega zavarovanja, ki se pretežno uvajanjem ukrepov na makro Srakar, A. in Dominko, M. (2021). Neenakosti financira iz prispevkov na plače, ravni in na strani ponudbe stori- v razmerju med dolgotrajno in zdravstveno posledice tudi na strani virov za tev ter na strani povpraševanja. oskrbo starejših. V: NEENAKOSTI V zdravstvo. Delež javnih virov, ki Vrsta priporočenih ukrepov v ZDRAVJU IZZIV PRIHODNOSTI V temeljijo na prispevkih, se zvišanju MEDSEKTORSKEM POVEZOVANJU (str. izdatkov ne bo mogel prilagajati. okviru vsake od navedenih smeri (več 125–130). Pridobljeno s https://nijz.si/ Sprejemanje ukrepov, ki bi zmanjšali glej v UMAR, Ekonomski izzivi 2019) wp-content/uploads/2022/07/neenakosti_e_ vrzel med prihodki in izdatki, bo ne sodi strogo v področje zdravstva, verzija.pdf zahtevalo oblikovanje ravnotežja pri zato so potrebne ustrezne medsektor- doseganju ciljev finančne vzdržnosti ske politike s ciljem povečanja pozi- UMAR. (2019). Ekonomski izzivi 2019. in dostopnosti ter kakovosti zdrav- tivnih učinkov staranja in zmanjšanja stva. Analize in izkušnje držav kažejo, negativnih. Uvajanje ukrepov za UMAR. (2021). Poročilo o razvoju 2021. da k zmanjševanju razkoraka med viri izboljšanje zdravstvenega stanja Ljubljana: Urad RS za makroekonomske in izdatki lahko prispeva delovanje v prebivalstva in za povečanje učinkovi- analize in razvoj. Pridobljeno s https://www. smeri: tosti zdravstvenega sistema lahko umar.gov.si/fileadmin/user_upload/razvoj_ –– izboljševanja zdravstvenega pomembno prispeva k nižji rasti slovenije/2021/slovenski/POR2021_skupaj. izdatkov za zdravstvo. Vendar avtorji pdf stanja prebivalcev s promocijo scenarijev, ki kažejo na možnosti zdravega in aktivnega staranja, zadrževanja rasti izdatkov za zdrav- UMAR. (2023). Poročilo o razvoju UMAR. povečanjem vlaganja v preventivo stvo ob večji učinkovitosti sistema, Urad RS za makroekonomske analize in in javno zdravje, zmanjševanjem opozarjajo, da ima zdravstvena razvoj. neenakosti v zdravju in krepitvijo politika po eni strani možnosti za varstva pri delu; povečanje učinkovitosti, po drugi Eva Šarec, Urad za makroekonomske analize in razvoj

Revija ISIS Aktualn2o7Julij 2023 Da ne bomo »zboleli od zdravja« Preventivni razmislek prof. Ignaasa Devischa Meta Rus kot zdravstvenega sistema; če pa ne pri ideoloških načelih v avtoritarnih ukrepamo in zbolimo, smo za to sami režimih), se jim ne moremo jasno Kaj v naši družbi pomenita pojma krivi. upreti. Zdravje je postalo nekakšen bolezen in zdravje, k čemu stremimo z normativni koncept, ki narekuje naša razvojem medicine? Do katere mere je S pojavljanjem novih možnosti v dejanja in nam nalaga odgovornost. odgovornost posameznika za lastno medicini se tudi ne zavedamo, kaj Kot je pisal že Nietzsche, »v luči zdravje upravičena in kdaj pretirano bodo te pomenile na dolgi rok. Ko se lastne odgovornosti za zdravje bole- obremeni človeka? Koliko se zaveda- pojavi neka nova tehnologija (npr. zen šteje za grešno«. Tako čutimo mo povsod prisotnega in nedoseglji- neinvazivni predrojstveni test za neko nujo, da sebi in okolici – zdrav- vega ideala popolnega zdravja, v senci genetske nepravilnosti – NIPT), niku, delodajalcu, bližnjim – ves čas katerega lahko postanejo celotna naša imamo najprej pravico do nje (sprva dokazujemo, da smo pravzaprav življenja kronična neozdravljiva običajno samoplačniško), a z vedno zdravi. A problem je, da je popolno bolezen? večjo uveljavljenostjo te tehnologije zdravje praktično nedosegljivo; vedno smo počasi vedno bolj dolžni, da jo ostane nekaj, kar bi še lahko naredili K razmišljanju o tovrstnih vpraša- uporabimo, sicer moramo svojo – še kakšna vaja za hrbet, še bolj njih nas je spodbudil belgijski filozof, odločitev zagovarjati pred drugimi zdrava dieta … Tehnologije, kot so prof. dr. Ignaas Devisch, ki je imel (tako npr. starši, ki v nosečnosti razne aplikacije za štetje korakov in dne 24. 3. 2023 na Alma Mater zavrnejo presejalne teste, lahko kalorij, merjenje utripa, dolžine Europaea v Ljubljani (Fakulteta za veljajo za neodgovorne). spanja ipd., še povečajo občutek odgo- humanistični študij) predavanje z vornosti za lastno zdravje, hkrati pa naslovom »It’s just me, my health and Kot trdi dr. Devisch, je v družbi jim (bolj ali manj) prostovoljno I? On the place of sickness and health povsod prisoten subtilen, a močan podredimo marsikateri vidik življenja. in society«. Dr. Devisch je profesor ideal zdravja. Problem je, da ideali filozofije medicine in etike na Medi- predstavljajo pritisk in nas določajo; a Če si preveč prizadevamo doseči cinski fakulteti Univerze v Gentu, ker ni nihče njihov »avtor« (kot npr. nedosegljiv ideal zdravja, razmišlja avtor več priznanih knjižnih del, prof. Devisch, se lahko zgodi naspro- kolumnist, svetovalec za področje tno; lahko postanemo »bolni od medicinske etike, od leta 2021 pa tudi generalni direktor možganskega trusta Itinera. S svojim razumljivim, četudi kompleksnim predavanjem, v katerem se je čutilo njegovo navduše- nje nad obravnavano temo, nas je vse nagovoril in nas spodbudil k nadalj- njemu razmisleku. Naj v nadaljevanju podelim nekaj njegovih misli. Svoboda je v naši družbi visoka vrednota, na različne načine se jo trudimo krepiti, a premalo je poudar- ka na odgovornosti, ki pride z njo, trdi prof. Devisch. To velja tudi za razvoj medicine – več védenja o nečem prinaša tudi več negotovosti in odgo- vornosti glede ukrepanja. Kot primer je navedel presejalne teste – če nam v nekem odstotku pokažejo verjetnost, da bomo zboleli, kaj bomo storili? Če ukrepamo, tvegamo neupravičeno obremenjevanje tako posameznika

Revija ISIS A28ktualnoJulij 2023 zdravja« (angl. sick of health). Ljudje, je skrb za zdravje, ki je tako postala Zdravje je navsezadnje temeljna ki imajo ves čas občutek, da ne nare- predvsem odgovornost posameznikov, dobrina, ki je pogoj za marsikatere dijo dovolj za svoje zdravje, lahko čeprav dobro vemo, da tako na zdrav- druge dobrine v življenju. Načelo podležejo depresiji, anksioznosti, je kot na preživetje močno vpliva vrsta enakopravnosti torej zahteva, da se anoreksiji ipd. Pozornost bi bilo z družbenih dejavnikov, kot sta npr. kot družba potrudimo, da imamo zdravja včasih bolje preusmeriti na socialni status in izobrazba (t. i. ljudje čim bolj enaka izhodišča. A do iskanje smisla v življenju. determinante zdravja). katere mere in na kakšen način promovirati zdravje, da bo ostalo Dr. Devisch se je večkrat navezal Čeprav nam je predavatelj osvetlil sredstvo za bolj izpolnjeno življenje in na filozofa Michela Foucaulta in na bolj temno, nekoliko spregledano plat ne cilj samo sebi? njegovo teorijo o tem, kako se odgo- promocije zdravja, je večkrat pouda- vornost na različnih področjih, tudi ril, da razume in podpira razvoj Čeprav je predavanje prof. na področju zdravja, z ustanov ali medicine in javnozdravstveno stroko. Dervischa le načelo obširno temo, držav z zelo subtilnimi ukrepi prenaša Kot ključen ukrep za blažitev pritiskov smo mu hvaležni za obisk in upamo na posameznike. Omenil je Foucaul- glede odgovornosti za lastno zdravje na še kakšnega. Vse, ki vas zanima še tov izraz »biopower«, ki pomeni je omenil solidarnostno naravnano kaj več, pa vabim, da pobrskate po kontrolo nad življenjem ljudi s pomo- zdravstveno zavarovanje, ki predpo- njegovi spletni strani: čjo promocije določenih norm ali stavlja, da imajo nekateri pač več in https://en.ignaasdevisch.com/. idealov, ki jih posamezniki ponotra- drugi manj sreče glede zdravja in da njimo in sprejmemo za svoje. Primer za to niso (zgolj) sami odgovorni. Meta Rus, dr. med. Predstavitev projekta Interreg C3B Čezmejna platforma za učinkovito upravljanje biobank* Vladka Čurin Šerbec, Maja Černilec, Valerija Kovač, Natalija Lampreht, Slavica Stanišić, Tadeja Režen Projekt Interreg »Čezmejna – pobudnik projekta) in Medicinska Cilj projekta C3B je krepitev platforma za učinkovito upravljanje fakulteta Univerze v Ljubljani (MF). sodelovanje čezmejnih deležnikov, ki biobank« z akronimom C3B (cross Italijanski partnerji so bili Univerza v delujejo na področju biobančništva, in border biobanking – https://www. Trstu, biobanka in Experteam v oblikovanje skupnih rešitev, s kateri- ita-slo.eu/sl/c3b) se je začel oktobra Benetkah ter FIF (Fondazione Italia- mi bi uskladili različne sisteme in 2021 v sklopu evropskega Programa na Fegato) iz Bazovice, ki je bil vodilni opolnomočili čezmejno biobančni- čezmejnega sodelovanja med Republi- partner. Pridruženi partnerji so bili štvo. Na podlagi začrtanih ciljev ko Slovenijo in Republiko Italijo in se Ministrstvo za zdravje in Javna projekta C3B smo si zadali naslednje je konec marca 2023 uspešno zaklju- agencija RS za zdravila in medicinske naloge: pregled stanja na področju čil. V Sloveniji sta v projektu sodelo- pripomočke (JAZMP) na slovenski biobank v programskem območju v vala Zavod Republike Slovenije strani ter deželna vlada Furlanije - Ju- Italiji in Sloveniji, usklajevanje za transfuzijsko medicino (ZTM lijske krajine na italijanski strani. dokumentacije in procesov, izobraže- * Biobanka humanega biološkega materiala je ustanova, ki hrani človeški biološki material s sledljivim izvorom ene ali več oseb, zbran in shranjen za nedoločeno ali omejeno časovno obdobje. Biobanke shranjujejo tudi vse podatke v zvezi s shranjenimi vzorci za namene raziskovanja, izobraže- vanja in/ali klinične rabe.

Revija ISIS Aktualn2o9Julij 2023 vanje deležnikov ter prenos dobrih Foto: Miran Juršič biobanke vzorcev krvi zdravih oseb v praks iz že obstoječih biobank v Republiki Sloveniji oz. na ZTM, kar je zainteresirane ustanove v obeh smo začeli 14. februarja 2023 in do nacionalnega pomena. Gre namreč za državah. konca projekta zbrali vzorce 266 ključno raziskovalno infrastrukturo, s dajalcev. Za vzorce smo zaprosili katero zagotavljamo kakovosten Pri pregledu stanja biobančništva krvodajalce, ki so se pozitivno odzvali biološki material ter pripadajoče na območju zahodne regije Slovenije na prošnjo za darovanje dodatnega podatke, ki omogočajo številna nova smo slovenski partnerji (ZTM in MF) vzorca krvi za biobanko. Samo trije od odkritja na vseh področjih medicine. identificirali 85 ustanov, ki bi se lahko vseh vprašanih se niso odločili za ukvarjale s shranjevanjem človeških sodelovanje. Pred darovanjem vzorca Namen, cilje in rezultate projekta bioloških vzorcev. Tem ustanovam za biobanko so s podpisom privolili in C3B smo predstavili na strokovnem smo poslali vprašalnik, ki ga je izpol- potrdili, da se strinjajo z odvzemom in srečanju, ki smo ga organizirali 29. nilo 27 skupin iz 13 različnih ustanov. namenom odvzetega vzorca. septembra 2022. Med govorniki so Rezultati izpolnjenih vprašalnikov so bili dekan Medicinske fakultete pokazali, da 19 skupin že shranjuje Vzorci so bili takoj po odvzemu Univerze v Ljubljani prof. dr. Igor človeški biološki material, od teh ima cetrifugirani ter ločeni na plazmo in Švab, mag. Danica Šantelj Arrighetti 13 skupin zametke biobanke, vsaj štiri levkocitno-trombocitno plast (buffy (podsekretarka, pozdravila nas je v skupine pa nameravajo biobanko usta- coat). Alikvote v količini 0,5 ml smo imenu Službe Vlade Republike Slove- noviti. Večina skupin zbira človeški zamrznili in shranili na – 80o C. nije za razvoj in evropsko kohezijsko biološki material za raziskovalne Podatke, ki jih zbiramo pri krvodajal- politiko) in dr. Gašper Marc (vodja namene in vsaj šest skupin bi želelo cih, smo z vpisom v pilotno biobanko Sektorja za farmacevtsko inšpekcijo, v hraniti vzorce v drugih biobankah. anonimizirali, ohranili pa le podatke o imenu JAZMP kot pridruženega starosti in spolu darovalca, krvni partnerja projekta C3B). Eden izmed glavnih ciljev, ki smo skupini in regiji prebivanja. si ga zadali na ZTM, je bil ustanovitev Projekt C3B je bil izbran za enega pilotne biobanke vzorcev krvi zdravih Vzorci krvi zdravih dajalcev so od najboljših projektov na področju dajalcev, zasnovan na vseh etičnih, namenjeni za izvajanje raziskav, upravljanja po manj kot enem letu moralnih in medicinskih načelih, ki kliničnih študij ter preiskav, ki jih bo izvajanja. Izbrani smo bili za udelež- jih na ZTM upoštevamo pri izvajanju odobrila Komisija Republike Slovenije bo in predstavitev projekta na dogod- dejavnosti zbiranja krvi in krvodajal- za medicinsko etiko, oz. za izobraže- ku, ki ga mesto Trst kot univerzitetno stva, preskrbe s krvjo in upravljanja s valne namene. mesto vsako leto septembra organizi- krvno banko. ra za promocijo znanosti. Naš projekt Že v fazi načrtovanja pilotnega je bil izbran tudi za enega od treh Pred vzpostavitvijo pilotnega modela biobanke smo vključili sistem najboljših projektov v programu na modela biobanke vzorcev krvi zdravih kakovosti, s čimer smo zagotovili področju zdravja v Evropi, ki so zelo dajalcev smo pridobili pozitivno kakovost in standardizacijo vzorcev uspešno predstavljali programsko mnenje Komisije RS za medicinsko ter omogočili sledljivost upravljanja z območje Interreg ITA-SLO na Evrop- etiko. vzorci in znižali možnost tveganja za skem tednu regij in mest 2022 na nastanek napak v procesu. področju zdravja (Čezmejni pilotni Z zbiranjem vzorcev krvi zdravih ukrepi za spodbujanje inovacij v dajalcev za pilotni model biobanke Vzpostavitev pilotnega modela zdravstvenem sistemu preko izmenja- biobanke vzorcev krvi zdravih dajal- ve informacij, The EU Cohesion cev predstavlja osnovo za postavitev Policy pushes for a shared and digi- tally connected health system, Euro- pean Week of Regions and Cities – europa.eu). Prof. dr. Vladka Čurin Šerbec, mag. Maja Černilec, dr. Valerija Kovač, mag. Natalija Lampreht, Slavica Stanišić, dr. med., spec. transf. med., Zavod RS za transfuzijsko medicino Doc. dr. Tadeja Režen, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta

Revija ISIS I3z0EvropeJulij 2023 Hrvaški zdravniki imajo podporo javnosti Anton Mesec Po množičnem protestnem shodu in grožnji čakalne vrste krivijo vlado oz. ministrstvo ter zdravnikov s stavko se je zganila tudi hrvaška upravljanje in organizacijo zdravstvenih ustanov, vlada. Še do poletnih počitnic naj bi v parlamen- le 11 % vprašanih meni, da so za sedanje stanje tu (Saboru) obravnavali njihove zahteve, ki odgovorni tudi zdravniki. obetajo izboljšanje statusa zdravnikov. Zakon o delovnopravnem statusu zdravnikov naj bi veljal Komentar: Vse kaže, da se pri sosedih ločeno od drugih javnih služb. Razumljivo je, da premika hitreje kot pri nas. Mi s predlogi, da bi obljube podpira 98 % zdravništva, bolj presenet- npr. kar s spremembo glavarinskih količnikov ljiva je podpora predlaganim spremembam s rešili pomanjkanje zdravnikov, ne bomo prišli strani javnosti. Po anketi, ki je zajela 600 drža- daleč. vljanov, jih kar 75 % podpira ločen zakon o zdravnikih in kar 87 % vprašanih se strinja s Vir: Liječničke novine 219, maj 2023 povečanjem plače zdravnikov in izboljšanimi časovnimi in kadrovskimi normativi. Večinsko Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., Ljubljana, podpirajo tudi morebitno stavko, če bi se spet [email protected] zatikalo pri izvedbi vladnih obljub. Za dolge Vrednost zdravnic in zdravnikov Dohodek je pomemben dejavnik. Ni pa edini Prevod in priredba: Marjan Kordaš Primerjamo dohodke zdravnikov. Zdravniki Primerjanje zdravniških dohodkov je vedno gredo tja, kjer so dohodki višji. A pomembni so težavno, četudi se omejimo samo na javne še drugi dejavniki: nadaljevanje izobraževanja, bolnišnice. Obstoji temeljni dohodek (z različni- kakovost življenja, delovnik, usluge. Vendar so to mi dodatki), obstoji delo med tednom in ob le primeri. Obstojijo še številne možnosti (za koncu tedna. Vrh tega različni delovniki, kot je delodajalca), kako sodelavke in sodelavce obrav- pač dogovor med delodajalci in delojemalci. navati dobro ali manj dobro. Kdor počne vse Medtem ko je za delojemalke in delojemalce v prav, ima najboljše možnosti za dovolj osebja. ospredju neto dohodek, morajo delodajalci upoštevati predvsem bruto dohodke zdravnic in »Dohodek je šele na petem mestu.« Tako je zdravnikov. bolnišnična uprava (KAGes) komentirala poroči- lo časopisa Kronenzeitung o dohodkih (plačah) Ob dohodkih velja vedno upoštevati življenj- zdravnikov na Štajerskem. V tem časopisnem ske stroške, ki se v Avstriji zelo razlikujejo. poročilu so bili zamolčani štirje dejavniki, ki so Povprečna najemnina (s stroški) za stanovanje za zdravnike pomembnejši kot dohodek. znaša 582 EUR. A se v različnih zveznih pokraji-

Revija ISIS Iz Evrop3e1Julij 2023 nah zelo razlikuje; razpon je od 466 pomembna celotna infrastruktura: zajeta v dveh člankih na začetku, na do 686 EUR. oddaljenost zdravnikovega stanovanja str. 8–13. Sklicuje se tudi na spletno od delovnega mesta, varstvo otrok, platformo kununu, ki si jo je vredno Še težja pa je primerjava življenj- možnosti prostočasnih dejavnosti ipd. ogledati, prebrati ustrezna besedila skih stroškov v različnih državah. ter si ogledati številke: Jasno je, da zdravnik v Zürichu Dohodek torej ni le tisto, kar naj zasluži več kot v zakotnem Deutsch- pokriva materialne stroške; dohodek Srednji (mediani?) bruto letni landsbergu v Avstriji, jasno pa je tudi, (plača) je tudi nekaj, kar pove, koliko dohodek za zdravnico/zdravnika za da sta stanovanje in hrana v Zürichu delodajalec ceni zdravnico(ka) kot polni delovni čas (Bruttogehalt precej dražja kot nekje na Štajerskem. sodelavko(ca), kot osebnost. Številka Vollzeit, Ärztin/Arzt): ni le število, temveč tudi odraz Dohodek (plača) ni edino merilo zdravnika(ce) kot osebnosti, ki je še Avstrija (EUR): 76.700 (razpon: za »vrednost« zdravnice ali zdravnika. vedno univerzalna vrednota. 38.700–132.500); Pri mladih zdravnikih je pomembno nadaljevanje izobraževanja – kar je Vir: AERZTE Steiermark, april Švica (CHF): 140.200 (razpon: odvisno od kapacitet ustanove, kjer 2023 72.200–228.300). zdravnik(ca) dela. Kapaciteta pa je odvisna od števila specialistov, od Opomba: Naslov tega povzetka Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, delovnega mesta in delovnika. je isti, kot je naslovnica te številke dr. med., Ljubljana, zdravniške revije. Tematika pa je Kar zadeva kakovost življenja [email protected] zdravnika(ce), je poleg stanovanja PREGLED IN UREJANJE PRIJAV NA DOGODKE, POTRDILO O UDELEŽBI Obveščamo vas, da lahko v svojem osebnem pro lu na spletni strani ZZS: • v zavihku »Moje prijave« pregledujete in urejate svoje prijave na izobraževan- ja (izvedene preko spletne strani Domus Medica), • najdete Potrdilo o udeležbi, ki je na voljo nekaj dni po dogodku, • najdete še druge svoje podatke, ki jih vodimo v registru. Vljudno vas prosimo, da jih preverite in sporočite morebitne spremembe. Če ste pozabili geslo ali imate težave pri dostopanju, vam z veseljem pomaga IT-podpora ZZS: [email protected], T: 01 307 21 72, 01 307 21 73 ali 01 307 21 82.

Revija ISIS 3F2orumJulij 2023 Komentar k zapisom Isis, julij 2023, št. 7 Barbara Podnar graf št. 1 – v tekstu je sicer opisan upad deleža izolatov proti karbapenemom odpornih acineto- Str. 3, Uvodnik: Preobrat misli v tretjem baktrov po letu 2016, zanimivo pa bi bilo vedeti, odstavku je res izvrsten (od »Vprašanje pa je, ali kaj je temu botrovalo. lahko pacient, ki edini ve, kaj je zanj dobro in prav, na podlagi teh svojih sklepov kaj zahteva,« Str. 51, Imenovani zdravnik šole in dalje). sodelovanje s šolo: Težave šolske medicine so verjetno – kot sicer vsakršne – kompleksnega Str. 8, K naslovnici: Zapis me pusti brez ozadja. Vseeno si mislim, da dokler bo vsakdanje besed. Prof. Gadžijeva bomo v blagem spominu v času šolskih malic na blagajnah trgovin videva- ohranili tudi tisti, ki ga nismo imeli pril‘ke ti otroke z bomboni in energijskimi pijačami za poznati. malico … saj človek ne ve, kje bi se bilo najbolje lotiti požara. Str. 14, Regijski obisk: Težave niso nič novega, pa tudi to ne, da se jih v dolgoročnem Str. 81, Po morju in oceanih: Svojstven smislu – očitno – še kar ne rešuje. zavodnik v značilnem profesorjevem slogu. Fotografije in opisi pod njimi navdušijo – skoraj Str. 27, Da ne bomo »zboleli od zdrav- že »brskam po netu« in iščem svojo na Bolhi. ja«: Zapis, za katerega nisem vedela, da ga že dolgo želim prebrati. Barbara Podnar, dr. med., spec. oftalmologije, [email protected] Str. 32–39, Forum: Vroč, kot se za forum spodobi. Str. 45, Odpornost invazivnih bakterij proti antibiotikom: Povišanje št. okužb z Acinetobacter spp. skoraj prestraši. Zanimiv je Samomorilnost in samomor s pomočjo Marko Pišljar mik prof. dr. Lev Milčinski s številni- alkohola sprejeta sodobna regulativa mi predanimi sodelavci in nasledniki, rabe alkoholnih pijač. Kljub temu se Ob zbiranju podpisov za vložitev med njimi prof. dr. Onja Tekavčič danes še vedno soočamo z visoko Predloga zakona o pomoči pri prosto- Grad; med mlajšimi pa žal že pokojni samomorilno ogroženostjo starejše voljnem končanju življenja v parla- prof. dr. Andrej Marušič, po katerem populacije nad 65 let. V obsežni mentarni postopek se je po nekaj je imenovan inštitut pod okriljem monografiji Samomor v Sloveniji in letih ponovno vrnila v obravnavo primorske univerze, ki združuje svetu, ki je izšla v založbi NIJZ leta problematika evtanazije ali samomo- mednarodno uveljavljene strokovnja- 2021, sva se s soavtorico v članku ra z zdravniško pomočjo. Postavljeni ke s področja preventive in obravna- dotaknila najpomembnejših dejavni- smo pred strokovno izjemno težko ve samomorilnih oseb. V Sloveniji se kov in značilnosti samomora pri razumljivo ter iracionalno situacijo, s je število umrlih zaradi samomora starejših osebah. Izpostavljen je bil humanističnega in vrednostnega prav zaradi strokovno podprtih poudarek, da so samomorilno ogro- stališča pa vnaša globoko vznemirje- pristopov ter pravilnih usmeritev na ženi v starostnem obdobju pogosto nost. Več kot pol stoletja si slovenska področju preventive in zmanjševanja depresivni, simptomi depresije v družba, predvsem psihiatrična ter dejavnikov tveganja za samomor starostnem obdobju pa pogosto psihološka stroka, prizadeva za bistveno znižalo. Med temeljnimi netipični in prikriti. Pomembne so znižanje visoke samomorilne ogrože- ukrepi je bilo izboljšano prepoznava- dobre izkušnje in rezultati obravnave nosti. Izjemno delo je opravil akade- nje in zdravljenje depresije ter z samomorilno ogroženih oseb, to je Zakonom o omejevanju uporabe dobro zdravljenje depresije in s tem

Revija ISIS Foru3m3Julij 2023 možnosti uspešnega preprečevanja življenja, odhajanje in skorajšnjo Novem Celju, kjer so 9. junija 1941 v samomorilne ogroženosti. smrt. Redkeje se soočamo z željo po smrt poslali celoten oddelek bolnišni- evtanaziji. Praviloma je odraz depre- ce za duševno bolne. Navkljub racio- Ob aktivnostih družbe in zdrav- sivnih in nihilističnih razmišljanj ob nalnim poskusom razlage evtanazije stvenih ter socialnih služb, da bi depresiji ali na primer posledica ali samomora s pomočjo in legalno omilile samomorilno problematiko, je dolgotrajne in na terapijo odporne sprejeti zakonodaji, je prenašanje in sprejemanje zakonodaje, ki bi omogo- hude bolečine. Ob dobrem zdravljenju prevzemanje odločujoče vloge pri čala samomor s pomočjo zdravstve- in paliativni oskrbi se ustrezno razre- odločanju glede končanja življenja za nega osebja, pravo nasprotje doseda- ši. V zadnjem času se ob razpravljanju človeka pretežko. njim naporom. Že takoj na začetku se o evtanaziji v družabnih okoljih nakazuje v realizaciji predloga zakona srečujemo pri nekaterih s strahom Govorjenje o ceni in strošku problematika postavitve indikacije, pred evtanazijo oz. strahom, da bo v zdravljenja starostnika ter spogledo- saj se bodo odločevalci soočali s obdobju zdravljenja izvedena evtana- vanje z evtanazijo iz stroškovnih paleto neznank, v prvi vrsti pa s zija. razlogov ni vredno polemičnega prepletom somatskih in psihičnih oz. odziva in predstavlja degeneracijo in psihosomatskih simptomov, ki bodo Poseben problem lahko predsta- propadanje evropskega in domačega lahko vodili do napačnih odločitev. vljajo zlorabe zakona pri osebah z zdravstveno-socialnega sistema. Soočamo se tudi z resnimi pomisleki duševno manjrazvitostjo, osebah, ki Sodoben, na pacienta usmerjen ter veliko možnostjo napačnih odloči- jim življenje ni naklonilo ustreznih pogled v razvoj zdravstvene oskrbe tev ali zlorab zakona. Želja in zazrtost intelektualnih sposobnosti. V zadnjih vključuje vsakomur dostopno nego- v smrt, misel na samomor pri osebi z letih je bila v nekaterih državah, med valno oskrbo, učinkovito lajšanje depresijo je posledica depresivnih raz- drugimi na Nizozemskem in v Belgiji, bolečin po načelih moderne paliativne mišljanj, za nestrokovnjaka težko sprejeta zakonodaja, ki dovoljuje tudi oskrbe ter ustrezne oblike pomoči in prepoznavnih depresivnih blodenj; na evtanazijo oseb z duševnimi mot- zdravljenj starostne populacije in primer prepričanj bolnikov z depresi- njami, torej brez soglasja prizadetih posebno občutljivih skupin oseb. jo, da ni več rešitve, da so obubožali, oseb in ob soglasju drugih avtoritet. da so neozdravljivo bolni. Svojci Človek kot empatično bitje s celo- Zavedam se, da v tako kratkem njihovo stanje nemalokrat napačno stnim pogledom na svet (telesnim, razmišljanju nikakor ne moremo prepoznavajo kot del normalnega psihičnim in duhovnim) težko spreje- zaobjeti široke palete odprtih vprašanj staranja. Nasprotno je zdrav staro- ma opisane predloge ter se odziva z in pomislekov in da je odnos do stnik ali bolnik z ozdravljeno depresi- elementarno prizadetostjo ter stro- življenja in smrti področje intimnega jo razpoložen, zadovoljen in usmerjen kovno polemičnim pogledom. Po 2. vsakega posameznika, najbolj obču- v življenje. svetovni vojni smo pojem evtanazije v tljiva in enkratna, istočasno pa tudi družbi ocenjevali kot izjemno negati- vseobsegajoča, družbeno in skupno- Pri delu s starejšimi se včasih ven ter ga povezovali z nacističnim stno pomembna vsebina. srečamo s posamezniki, ki spregovori- programom evtanazije. V nebo vpijoč jo o koncu življenja. Izražajo željo, da je primer izvršitve evtanazije bolnikov Doc. dr. Marko Pišljar, dr. med., bi umrli, vendar to ni misel na evtana- s kroničnimi duševnimi motnjami v Godovič zijo, pač pa odprt pogled v sklenitev Evtanazija: skok v bodočnost Matjaž Zwitter na P., ki je utrpel hudo poškodbo (ZPPKŽ): v 6. členu je jasno zapisano, hrbtenice. Njegova zgodba je zdaj da ima pravico do pomoči pri konča- V dnevnem časopisu bo 27. maja dobila epilog. nju življenja, če gre za hudo okvaro 2026 natisnjen naslednji članek: zdravja, katere zdravljenje ne daje Ko je dojel, da bo zaradi paraple- utemeljenega pričakovanja na ozdra- Ponesrečenec rešil gije trajno vezan na invalidski voziček, vitev oziroma izboljšanje. O tem, da je šest življenj se je Boštjan odločil, da želi končati paraplegija huda in nepopravljiva življenje. Prebral si je Zakon o pomoči okvara zdravja, ne more biti dvoma. V marcu smo že pisali o nesreči pri prostovoljnem končanju življenja Svojo odločitev je sporočil zdravniku 31-letnega jadralnega padalca Boštja- travmatologu, ki pa se s končanjem življenja ni strinjal. Ker ga od namere

Revija ISIS F34orumJulij 2023 za končanje življenja ni mogel odvrni- Komisijo za PPKŽ naknadno presene- kar je privedlo do srčnega zastoja. Po ti, je travmatolog uveljavil ugovor til z željo, da daruje svoje organe za dvajsetih minutah so potrdili smrt. vesti in ni želel sodelovati pri nadalj- transplantacijo. Za mnenje o tej Nato so pristopili člani ekipe za njih postopkih. Pomoč pri končanju zahtevi so se obrnili na Komisijo za presaditev in odvzeli obe ledvici, jetra, življenja so odklonili tudi drugi medicinsko etiko (KME), ki jo po trebušno slinavko, pljuča in srce. Vseh zdravniki na Travmatološki kliniki, upokojitvi dr. Božidarja Voljča pred šest prejemnikov organov po presadi- zato sta postopek izpeljala dva zdrav- letom dni zdaj vodi filozof, profesor tvi dobro okreva, njihove identitete pa nika, ki ju je poslala Komisija za dr. P. P. KME je sklenila, da ne more seveda ne smemo razkriti. pomoč pri prostovoljnem končanju oporekati zakonsko določeni pravici, življenja (PPKŽ): prvi je prevzel da oseba s hudo in nepopravljivo Zakon o pomoči pri prostovoljnem naloge lečečega zdravnika, drugi pa okvaro zdravja uveljavi pravico do končanju življenja, ki je pred tremi neodvisnega drugega zdravnika. Oba končanja življenja. V takem položaju leti sprožil toliko nestrpnih polemik, sta se strinjala, da trajna paraplegija je treba na željo za darovanje organov se je zdaj pokazal v novi luči. Naspro- ustreza merilom, ki jih za pravico do za transplantacijo gledati z naklonje- tniki zakona bodo težko oporekali pomoči pri prostovoljnem končanju nostjo, kajti to bo omogočilo prežive- dejstvu, da lahko po tej poti rešimo življenja opredeljuje 6. člen zakona. tje bolnikom, ki transplantacijo nujno življenja ljudi, ki bi sicer zaradi Boštjan je na predpisanem obrazcu potrebujejo. KME je torej to možnost pomanjkanja organov za presaditev podal informirano odločitev, psihiater podprla. umrli. pa je potrdil, da je Boštjan sposoben odločati o sebi. Postopek usmrtitve in hkrati *** odvzem organov so prejšnji teden Bralci revije Isis naj premislijo, Do tu je dogajanje potekalo izpeljali v ljubljanskem Univerzite- kaj nam prinaša svetla bodočnost. podobno kot pri vseh ostalih 32 tnem kliničnem centru. Boštjan je še Bomo zdravniki res pobijali invalide? ljudeh, ki so v zadnjih dveh letih po enkrat potrdil, da želi umreti. S sprejemu ZPPKŽ uveljavili pravico do pritiskom na gumb je sam sprožil Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., končanja življenja. Boštjan pa je infuzijo z visokim odmerkom kalija, Ljubljana Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja – da ali ne? Stanislav Šuškovič ali drugačne okoliščine. Ali sodi med te okoliščine tudi PPKŽ? Ali je pomoč pri prostovoljnem mrtvim. Njim je vseeno, kje so. končanju življenja (PPKŽ) moralni in Morda ima Freud prav, ko pravi, da Philip Roth v eni od knjig opisuje pravni prekršek ali odraz visoke nihče od nas zares ne verjame v umiranje svojega očeta. Mučno etičnosti vpletenih oseb? lastno smrt. umiranje. Ob tem zapiše, da je smrt naših bližnjih najhujša stvar, ki jo v Ubijanje ljudi je zločin. To je Navedeni aksiom o ubijanju ljudi življenju doživimo. Kako res. Vendar aksiom. Življenja vseh živih bitij so kot zločinu povsem razvodeni v vojni. se je pisatelj odločil, da očeta ne bo sveta. Seveda ne v religioznem V vojni je dovoljeno, pravzaprav podvrgel sicer s strani z zdravnikov smislu, ampak v pogledu na svet, zaželeno ubijanje nasprotnih vojakov. svetovani, a zelo tvegani operaciji. kakor naj bi ga gojil vsak človek. Saj V vseh vojnah se ubijanja praviloma Pustili so, da ga je bolezen počasi je boj za preživetje osnovni nagon razširijo na civiliste, mlade, stare, ugonabljala. Ali so ravnali prav? vseh živih bitij, ki nam je tudi skupen moške, ženske, otroke. Človeško strah pred smrtjo. Smrt je ena najve- zgodovino zaznamujejo vojne. Ubija- Verjetno se strinjamo, da je čjih skrivnosti življenja, ki jo ljudje že nje je torej ena od temeljnih značilno- življenje umirajočega, ki ga spremlja skozi naš obstoj želimo razumeti. sti človeštva. Tudi v času miru se nevzdržno trpljenje, nekaj, česar ne Pogrebne slovesnosti ter grobovi so dogajajo uboji. Nihče se ne rodi kot želimo nikomur. Prav tako iz prakse namenjeni nam, še živim, in ne morilec, k temu pripomorejo takšne vemo, da paliativna oskrba – tudi z vidika osnovnih statističnih zakonito- sti – ne pomaga in ne more pomagati vsem. Večini pomaga. Veliki večini.

Revija ISIS Foru3m5Julij 2023 Kako pomagati peščici tistih, pri smrtmi. Saj ubijanje človeku – v sodelujočih. Ne, poglaviten in docela katerih paliativa odpove? Naloga nas posebnih okoliščinah, kamor lahko upravičen zadržek je zavedanje o zdravnikov ni v nesmiselnem podalj- sodi umiranje bogatega ali nezažele- svetosti življenja. Svetost življenja ševanju trpljenja. Naša naloga je, da z nega svojca – ni tuje. Zlorabe se bodo – pa ne ali ne samo v religioznem vsemi močmi ter sredstvi pomagamo dogajale, tega ne more preprečiti smislu – je globoko vtkana v smisel, bolnim ljudem. Sem naj po mojem noben zakon. Lahko jih pa zmanjša na humanost našega poklica. In vendar: mnenju sodi tudi PPKŽ. Smiselno je minimum. Končno lahko tudi druge ali je humano opustiti PPKŽ pri PPKŽ morda uboj (pomoč pri uboju), zdravniške odločitve privedejo do bolniku, ki umira in mu ob tem z ki po zgoraj napisanem uvodu človeku smrti bolnikov. Koliko ljudi umre vsemi postopki paliativne oskrbe ne ni tuj. Uboj človeka je vselej zločin, zaradi predpisanih zdravil? Kar nekaj moremo omiliti strašnega trpljenja? zdi pa se, da PPKŽ tako razume tudi – kljub upoštevanju vseh načel Ki od nas tudi pričakuje PPKŽ? Ne, to del zdravništva. Moje mnenje je medicinske znanosti. Vendar se ni niti humano niti etično ravnanje. povsem nasprotno. PPKŽ bi morali seveda ne sprašujemo, ali je bolnike razumeti kot izraz največje možne treba zdraviti z zdravili. Koliko ljudi Prepričan sem, da je PPKŽ edina humanosti. Ter ljudi, ki pri tem umre (ali vsaj trpi) zaradi zdravilstva? rešitev za vse pravilno izbrane bolni- sodelujejo, razumeti kot visoko etične Ki ga celo naš Kodeks zdravniške etike ke. Moj odgovor na začetno vprašanje z veliko osebno integriteto, in ne kot – kako paradoksno – prepušča v roke je torej: da. ljudi, ki jim ta dejanja nižajo ugled ter zdravnikov? poklicno dostojanstvo – kar skrbi Prof. dr. Stanislav Šuškovič, dr. med., KME RS. Strinjam se s KME RS, da Poglavitni zadržek, ki se razkriva Šenčur obstaja realna nevarnost zlorab tega ob razmišljanjih o PPKŽ, ni (upraviče- instituta s posledičnimi nepotrebnimi na) bojazen pred zlorabo ali zmoto ali morda bojazen o zmanjšanju ugleda ZZZS ante portas!! Matjaž Rode prevzela Stomatološka sekcija pri Odbor za zobozdravstvo ZZS je SZD. Nismo še imeli endodontske izvedel anketo med zobozdravnicami Ko sem prebiral v zadnjih števil- sekcije. Prav tako še nismo imeli RSK in zobozdravniki in pri opisu rezulta- kah Izide, kako je Zavod za zdrav- za stomatologijo! tov so avtorji zapisali, da je ZZZS brez stveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) upoštevanja stroke posegel v doktrino spet začel samovoljno in brez predho- Ob ustanovitvi Zdravniške zbornice endodontskega zdravljenja! Ni pa bilo dnega posveta s stroko posegati v Slovenije (ZZS) sem bil prvi predsednik mogoče v vseh teh pisnih poročilih strokovno stomatološko doktrino (to Odbora za zobozdravstvo pri ZZS. prebrati na strokovno doktrino vezane pot v doktrino sodobnega zdravljenja ocene RSK za stomatologijo in Endo- bolezni zobne pulpe), sem se spomnil, Takrat smo se dogovorili, da se bo dontske sekcije pri SZD!!? da je to naredil že večkrat. Ko sem v Odbor za zobozdravstvo boril za sedemdesetih letih sam aktivno položaj zobozdravnic in zobozdravni- Zakaj vztrajam pri tem? sodeloval pri pripravi strokovnih kov, RSK za stomatologijo in posame- Sam bi v teh poročilih o aktivno- zahtev za vrednotenje dela pri zdrav- zne sekcije s področja stomatologije stih Odbora za zobozdravstvo bralce ljenju bolezni zobne pulpe (endodont- pri SZD pa za uveljavitev sodobne Izide najprej seznanil, kaj sploh je sko zdravljenje), smo se pri takih strokovne doktrine. endodontsko zdravljenje, saj vsi bralci pogovorih s plačnikom sklicevali na Izide tega ne vedo, je pa dobro, da se stroko in mnenje Stomatološke Reakcija sedanjega Odbora za seznanijo s problemom, saj se taki sekcije pri Slovenskem zdravniškem zobozdravstvo ZZS ob letošnjem posegi ZZZS v strokovno doktrino lah- društvu (SZD). Ob strani so nam stali agresivnem posegu ZZZS v kakovost ko zgodijo tudi vsaki drugi veji medi- tudi učitelji in drugi strokovnjaki na zobozdravniškega dela je bila hitra, cine! Kliniki za zobne bolezni. sem pa pri tem pogrešal tudi objavlje- Endodontija je veda, ki se ukvarja no pisno mnenje RSK za stomatologi- z zdravljenjem zbolele zobne pulpe. Zbornice takrat še nismo imeli, jo in mnenje Endodontske sekcije Eden glavnih problemov pri endo- zato je pobudo za uveljavljanje stroke SZD o teh akcijah plačnika. dontskem zdravljenju je, kako čim bolj uspešno odstraniti mikroorganiz-

Revija ISIS F36orumJulij 2023 me, ki so povzročili vnetje in tudi ugotovitve drugih. Naj jih nekaj svojem poklicnem delu narediti vse, odmrtje zobne pulpe. Ti mikroorga- navedem. da zagotovijo varno delo, čeprav je nizmi se naselijo v debelini nekaj 100 povsem jasno, da v medicini in tudi v mikrometrov v stene koreninskega Akademik prof. Trontelj je zapisal, stomatologiji ni povsem varnih kanala in od uspešnosti njihove da je biti zdravnik ali zobozdravnik posegov. Nevarnosti zapletov je veliko odstranitve je v veliki meri odvisen eden najbolj humanih poklicev. in nastopijo med drugimi vzroki tudi tudi uspeh endodontskega zdravljenja Medicina in dentalna medicina zaradi neustrezne opreme in in s tem ohranitev zbolelega zoba pa napredujeta z velikanskimi koraki! materialov. tudi pacientovega zdravja, saj iz Vsak korak tega napredka odpira nove nepopolno očiščenega okuženega etične dileme; etičnost zdravnika je na Med neustrezno opremo lahko kanala lahko bakterije preidejo v telo. preizkušnji!! uvrstimo tudi endodontska strugala! Nedolgo tega so zobozdravniki Na redni letni skupščini Sveta Naj zaključim: Zobozdravnik je (dopustite mi samo moško obliko, zobozdravnikov EU (CED) v decem- dolžan opravljati svoj poklic odgovor- čeprav velja vse to tudi za zobozdrav- bru 2016 so delegati razpravljali o no in skladno s strokovno doktrino nice) odstranjevali te neljube goste na (ne)varnostih pri strokovnem delu. stroke. Plačnik pa ne sme posegati v stenah koreninskih pulpnih kanalov z Osnovno pravilo, kako dosegati strokovna pravila stroke!! ročnim struganjem s posebnimi varnost zobozdravnikovega dela, je strugalkami. To je izredno naporno in visoka kakovost in poznavanje načel S tem moramo seznaniti tudi naše stresno delo. dobre klinične prakse ter seveda paciente in večkrat nastopiti v javno- upoštevanje strokovnih izhodišč, ki sti ter to podpreti z mnenji strokovnih Dramatično izboljšavo je prispe- jih pripravijo strokovna združenja, ki vrhov, ne le posameznikov. Odboru za vala uvedba strojnega širjenja kana- pa ne smejo biti pod vplivom farma- zobozdravstvo predlagam, da pod lov. Odstotek uspešnih endodontskih cevtskih družb in proizvajalcev ter okriljem zbornice in moderiranjem posegov se je zvišal in sodobna endo- trenutne politike. predsednice ZZS pripravi tiskovno dontska doktrina meni, da je opusti- konferenco ali objavi vsaj odprto tev strojnega širjenja koreninskih Zapisali so tudi, da sodobne pismo za javnost ter pri tem poudari kanalov vrnitev v endodontski srednji metode čiščenja zobnih kanalov, in strokovno utemelji varno endo- vek!! predvsem pa uporaba strojnega dontsko zdravljenje! širjenja teh kanalov zelo izboljšajo Zato lahko trdimo, da kdor ovira prognozo zdravljenja. Kaj se je godilo s Hanibalom, ko je strojno širjenje kanalov pri endodont- prišel pred rimska vrata, vemo! skem zdravljenju, neposredno vpliva Varnost pacientov je tudi pomem- na zdravje pacienta in to morajo ben politični projekt EU. Kaj pa bo z nasprotnikom, ki sedaj pacienti tudi vedeti! oblega našo strokovno doktrino? Delovna skupina CED, v kateri Slovenski zobozdravniki lahko pri sem sodeloval, je Evropski komisiji Prof. dr. Matjaž Rode, dr. dent. med., utemeljitvi svojih zahtev navajajo tudi predlagala, naj direktiva vsebuje tudi v. svet., Ljubljana zahtevo, da morajo zobozdravniki pri Pismo slovenski mladi zdravnici in mlademu zdravniku Tina Bregant Predvsem, draga moja, ne misli, imela slabo vest zaradi otrok, ker da boš živela bolje kot tvoja mama. Ali toliko delaš. Zaslužila boš toliko ali Tole je pismo sebi – če bi bila tvoja prijateljica iz osnovne šole, ki malo več kot medicinska sestra, s deset let mlajša in bi se želela pogo- zdaj uči nemščino na srednji šoli. Da o katero delaš v timu. Ja, tudi ona voriti o trenutni stavkovni polomiji sošolcu, ki je uničil nekaj podjetij, veliko dela in je pridna. Študirala boš in svoji plači. Če se torej povabim na zdaj pa uspešno polaga ploščice, ali popoldne in za praznike; za speciali- čaj, k sebi, tako po angleško, ker sošolcu, ki je zaslužil s kriptovalutami, stični izpit se boš v tistem zadnjem pravijo, da ni problema, ki ga ne bi ne govorim. Delala boš ogromno, mesecu sicer nekaj naučila, predvsem rešila skodelica čaja. Oziroma poln pa boš imela stanovanje izjemno čajnik … pospravljeno. Ugotovila boš, kako sproščujoče je brisanje prahu, sesanje

Revija ISIS Foru3m7Julij 2023 in pomivanje tal ter pospravljanje kar si počela, še vedno garaš kot nora, la ali ustvarila s svojim znanjem, zadnjih pozabljenih kotičkov omar, »štepaš« paciente enega za drugim, pridnostjo in svojimi rokami? Če daš medtem ko ti iz ušes gledajo biološka ker se ti smilijo, ker jih je toliko, ki na tehtnico: koliko si vredna? V evrih, zdravila, raznorazni sindromi, geni in potrebujejo tvojo pomoč, ker … ne v zlatem srcu in IQ-točkah in – saj ne moreš verjeti – spet Krebsov ocenah na faksu … cikel, laktat in piruvat ter ionska vrzel. Ker kaj, draga moja? Ker nisi vredna nič? Ker je tvoja plača, pravijo, Koliko si torej vredna? Koliko Ob čudnih jutranjih urah boš »visoka«: tistih dobrih 2000 evrov življenj misliš, da moraš rešiti, da bi pisala neke (na pol obskurne) članke. neto plače, ki je 57. plačni razred, za bila tvoja plača primerljiva direktorju Nekaj jih bo sicer dobrih za predstavi- specializacijo, doktorat, več kot 20 let Vodovoda in kanalizacije, direktorju tve na mednarodnih kongresih. In za delovne dobe … Morda boš uspela priti Nogometnega kluba ABC ali pa doktorat. Če boš dovolj pridna in na vodstveno mesto, morda boš delala direktorju Živalskega vrta ali Pionir- prijetna (ja, draga moja – marljiva, še malo več, še kakšno nočno dežur- skega doma? nasmejana, luštkana), boš povabljena stvo, ko ti bodo pacienti ponoči umrli, v kakšno elitno družbo evropskih zaslužila še dobrih 1000 evrov zraven Zato, draga moja, se spomni zdravnikov specialistov ali morda za na mesec. Na koncu meseca boš domov svarilne zgodbe o Ikarju in Dedalu. tajnico kakšnega svetovnega zdravniš- prinesla zmagoslavnih skoraj 4000 kega srečanja. No, v slovensko zdravni- evrov neto … Pravijo, da je to veliko, Da, seveda se spomniš. Napuha in ško elito ne boš tako zlahka prišla. veliko preveč, za nekoga, ki se baje ima letenja visoko, pod soncem, ki je Sploh če boš vsebinsko ostra – ne za boga v belem. Ki je poln napuha. Ki stalilo vosek, da je Ikar strmoglavil v glede na to, kako prav boš imela. mu je država plačala izobrazbo. Ki bi morje. Vendar pa te prosim, zgodbo Zatorej: po tiho, skloni glavo in delaj, moral biti … Ja, saj veš: priden, priden, pazljivo preberi! Dedal je Ikarja delaj, delaj. (Prosim, da slednjega ne priden, sklonjene glave, rešuje življenja posvaril, da naj prav tako kot visoko jemlješ preveč resno. Ker če boš to in hodi po samem sebi in svojih doma- ne leti prenizko. Saj ga bo v tem počela, boš morda sicer res prišla v čih, za katere nima časa. Ker: pacienti primeru pogoltnilo morje. Zato, draga RSK ali kakšno pomembno posveto- kličejo … moja – ne pristani na to, da bi letela valno telo ali celo kakšen strokovni prenizko … Leti modro, ne previsoko, svet ali skupino, ki jih je sedaj kot listja Draga moja – če si šla za mater a tudi ne prenizko … in trave, vendar boš v zameno zbolela usmiljenko – čestitam. Če nisi, pa bo za kakšnim čudnim rakom ali pa boš tretjina tvoje bajne plače šla za Da, osnovna plača zdravnika je v ostala samska, brez družine ali ločena. stanovanjski kredit, tretjina za otro- Sloveniji za 21. stoletje, za ta konec Ali pa boš na koncu kriva za vse, kar si ke, tretjina za hrano in tekoče stro- sveta, PRENIZKA. Reši pa jo: skodeli- bodo izmislili tvoji nadzorni kolegi, saj ške. Če se ti bo kaj zgodilo, bo banka ca tradicionalnega čaja – ob petih boš ti podpisana pod dokument. Kot neusmiljena. Saj nimaš prihrankov, popoldne, preko kanala, preko »luže« tajnica, seveda, da ne bo pomote.) nimaš NIČ! Živiš iz rok v usta, delaš (ali pa stavka, nov plačni steber, nova in če nisi nič podedovala, nisi iz pogodba). Za tiste, ki prisegate na Če boš bistra in imela dobre ideje svojega znanja in pridnosti zaslužila Boston in Harvard, pa samo medklic, – pazi, kje jih razlagaš, ker jih bodo kaj dosti. Poglej, ali se znajdeš, hodiš da so Američani pred časom tako in posvojili v večjih raziskovalnih skupi- po robu (malo tu, malo tam, malo tako priredili svojevrstno »čajanko«. nah, kot je tista, katere del si. Ali pa privatno, malo po svoje), nekaj čaraš Ker vsega je enkrat – dovolj! sploh nisi … Ko boš na polovici svoje in »štukaš«, da preživiš … Ali si za kariere, po dvajsetih letih delovne stanovanje zaslužila sama, ali so Dr. Tina Bregant, dr. med., spec. dobe, boš ugotovila, da kljub vsemu, morali pomagati starši? Si podedova- pediatrije, spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine, CIRIUS Kamnik – Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik Podaljšanje licence Spoštovani, Po študiju medicine, pripravni- tu ali zakonu – to je danes zelo po- štvu, vojaščini z delom v garnizonski membno) sem se lotil specializacije iz dogodki v zvezi z mojo licenco so mi ambulanti, po delu v splošni praksi rentgenologije, ki sem jo uspešno vzbudili različne občutke, zato poši- (ne vem natančno, ali je bilo po dekre- zaključil leta 1985. ljam ta krajši sestavek na revijo Isis kot pismo bralca ali za v Forum.

Revija ISIS F38orumJulij 2023 Po nastanku Zdravniške zbornice vosti ter varnosti v zdravstvu (novi V tem času sem se sicer upokojil, in uvedbi licenc sem vedno v predpisa- pogoji so bili menda vpeljani leta 2015, obstaja pa velik interes in ponudbe za nem roku oddal vlogo za podaljšanje o njih pa nisem bil obveščen). nadomeščanja in pokrivanje izpadov licence iz rentgenologije z dokazili o na področju rentgenologije, kjer bi opravljenem strokovnem izobraževa- Za pridobitev teh točk so mi sicer lahko še vedno opravljal in odčitaval nju. Jeseni 2022 sem ponovno oddal predlagali neke tečaje v novembru in MRI, CT, UZ in tudi klasične vlogo za podaljšanje licence, ker naj bi decembru, ki pa so bili v glavnem RTG-preiskave. mi licenca potekla januarja 2023. Tu zasedeni. pa sem doživel neprijetno preseneče- Po teh dogodkih sem ostal brez nje. Vloga je bila zavrnjena z obrazloži- Ta razlaga me je pravzaprav licence iz rentgenologije. Enostavno tvijo, da imam v zadnjem obdobju iz razjezila, zato tudi pišem ta dopis. povedano, pusti svoje delo, ker nimaš naslova strokovnega izobraževanja 178 Obrazložitev postopka si lahko razla- pojma. kreditnih točk, kar je več kot dovolj, gam preprosto tako, da po več kot 40 nimam pa zahtevanih 5 kreditnih točk letih dela v zdravstvu nek birokrat S pozdravi, s področja komunikacije, etike in kako- odloči, da ne znam komunicirati, Vinko Kristl, dr. med. nisem etičen in ne poznam kakovosti pri svojem delu. Odgovor Zdravniške zbornice Slovenije Član zbornice Vinko Kristl, dr. (2) Zdravnik vsaj 50 potreb- kot doslej, in sicer 75) – zdravnik bo med., je v svojem prispevku izrazil nih točk pridobi na strokovnem moral (podobno kot doslej) vsaj 50 nestrinjanje z vsebino Pravilnika o področju, za katerega mu je bila potrebnih točk pridobiti na strokov- zdravniških licencah, ki v Republiki podeljena licenca ter vsaj pet nem področju, za katero mu je bila Sloveniji ureja področje podeljevanja potrebnih točk s področja kako- podeljena licenca, posebna novost in podaljševanja zdravniških licenc. vosti in varnosti v zdravstvu, pa je izrecna zahteva po prido- etike in komunikacije. bivanju točk s področij varno- Gre za predpis, ki ga je v letu sti, etike in komunikacije. Gre za 2015 sprejela skupščina Zdrav- … vsebine, ki niso neposredno povezane niške zbornice Slovenije in se Pojasnjujemo: zbornica je svoje s strokovnim znanjem, a jih zdravnik nanaša na ter zavezuje vse zdravnike članstvo o pogojih za podaljševanje pri vsakodnevnem delu zelo potrebu- in doktorje dentalne medicine, ki v licenc, izhajajočih iz Pravilnika o je. Z dodajanjem omenjenih vsebin Republiki Sloveniji opravljajo zdrav- zdravniških licencah, redno obveščala bomo tudi v Sloveniji prešli z nepreki- niško službo. tako pred sprejemom kot tudi po njenega podiplomskega izobraževa- sprejemu pravilnika, in sicer z objava- nja na neprekinjen strokovni razvoj Ker pa je član v svoj prispevek med mi v glasilu Isis, preko Tedenskega slovenskih zdravnikov.« drugim vključil očitek, da o zahtevanih biltena zbornice, z objavami na pogojih za podaljšanje licence ni bil spletnih straneh zbornice ter z indivi- Ta informacija je bila ponovljena v obveščen, in preverjanje izpolnjevanja dualnimi oziroma individualiziranimi predpisanih pogojev za podaljšanje pisnimi obvestili članom. glasilu Isis avgust/september 2015, v licence pripisal birokratski samovolji, Tako je bil že pred sprejemom okviru prispevka z naslovom Novo ta trditev terja odziv zbornice. pravilnika v glasilu Isis februarja 2014 – Posodobljen pravilnik o zdrav- objavljen prispevek z naslovom niških licencah: Nezadovoljstvo člana se nanaša na Predlog novega Pravilnika o naslednje določilo pravilnika (izsek): zdravniških licencah (avtorica »Novi pravilnik daje večji pouda- Bojana Beović), v katerem je bilo rek tudi strukturiranosti točk, ki jih 10. člen izrecno zapisano: je treba pridobiti za podaljšanje (1) Za podaljšanje licence zdrav- »Novi pravilnik daje večji pouda- licence (število potrebnih točk ostaja nik v iztekajoči dobi sedmih let kot rek tudi strukturiranosti točk, ki jih je enako kot doslej, in sicer 75) – zdrav- dokaz strokovne usposobljenosti treba pridobiti za podaljšanje licence nik bo moral (podobno kot doslej) zbere najmanj 75 kreditnih točk (v (število potrebnih točk ostaja enako vsaj 50 potrebnih točk pridobiti na nadaljnjem besedilu: točke) iz 11. strokovnem področju, za katero mu člena tega pravilnika. je bila podeljena licenca, posebna

Revija ISIS Foru3m9Julij 2023 novost pa je izrecna zahteva po profila, se prosimo obrnite na elek- komunikacije (od potrebnih vsaj pridobivanju točk s področij tronski naslov: [email protected]. 5 KT).« varnosti, etike in komunikacije. Dalje je zbornica članu dne 9. 9. Gre za vsebine, ki niso neposredno Zbornica svojim članom nudi 2022, štiri mesece pred iztekom povezane s strokovnim znanjem, a pester program izobraževanj s licence, s priporočeno pošto, ki jo je jih zdravnik pri vsakodnevnem delu področij varnosti, etike in komunika- osebno prevzel 13. 9. 2022, posredo- zelo potrebuje.« cije, ki ga najdete tukaj: www.domu- vala obvestilo, v katerem ga je (med smedica.si. Jesenski program bo drugim!) ponovno zaprosila za pre- Že od junija 2022 dalje se na objavljen konec avgusta.« dložitev (citat) »Dokazila za prido- spletni strani zbornice https://www. bitev manjkajočih kreditnih zdravniskazbornica.si/karierni-ra- Predmetno obvestilo je bilo točk v licenčnem obdobju od 3. zvoj/stalni-strokovni-razvoj nahaja vključeno tudi v redni Tedenski bilten 1. 2016 do 2. 1. 2023, v višini: stalna objava, ki člane opozarja, da je zbornice (23. 6. 2022). –– 5 kreditnih točk v skupnem treba zbirati tudi kreditne točke s seštevku, od tega: področij kakovosti in varnosti v zdrav- Dopuščamo možnost, da je član –– 5 kreditnih točk s področja stvu, etike in komunikacije: pomotoma spregledal vsa splošno zasnovana obvestila, s katerimi je kakovosti in varnosti v »Pojasnilo glede kreditnih zbornica svoje članstvo preko različ- zdravstvu, etike in komunika- točk s področij kakovosti in nih medijev opozarjala na predmetno cije. varnosti v zdravstvu, etike in novost pri zbiranju kreditnih točk. Prosimo vas, da nam sporočite, komunikacije katera dokazila še pričakujete do izte- Poudarjamo pa, da je član s strani ka licence in kdaj jih boste pridobili.« Že imate zbranih dovolj kreditnih zbornice na domači naslov prejel tudi Predmetnemu sporočilu je sledila točk s področij kakovosti in varnosti dve posebej njemu namenjeni pisni še korespondenca s članom po e-po- v zdravstvu, etike in komunikacije? obvestili, ki sta prav tako vsebovali šti, v kateri je zbornica vedno znova Pravilnik o zdravniških licencah v 10. opozorilo glede predmetnega pogoja poudarjala potrebo po pridobitvi členu določa, da morate tisti, ki se za podaljšanje licence. predmetnih kreditnih točk. vam je veljavno licenčno obdobje Zbornica je v obdobju od 15. 9. pričelo (ki vam je bila licenca pode- Tako je v dopisu z dne 27. 1. 2021, 2022 do 30. 12. 2022 organizira- ljena ali nazadnje podaljšana) po 18. ki ga je zbornica članu posredovala la 13 usposabljanj s področja 7. 2015, za podaljšanje licence, poleg dve leti pred iztekom licence, kakovosti in varnosti v zdravstvu, ostalih pogojev, izkazati, da ste v med drugim izrecno navedeno: etike in komunikacije; vsa so bila iztekajočem sedemletnem obdobju članu na voljo. zbrali najmanj 5 kreditnih točk iz teh »Zdravnik mora vsaj 50 potreb- Ob koncu pripominjamo, da član vsebin (kakovosti in varnosti v nih točk pridobiti na strokovnem sicer tudi ni predložil dokazil o izpol- zdravstvu, etike in komunikacije). V področju, za katerega mu je bila njevanju nekaterih ostalih zahtevanih kolikor se vam bo v kratkem iztekla podeljena licenca, ter vsaj pet potreb- pogojev za podaljšanje licence in mu licenca, vas vabimo, da preverite, ali nih točk s področij varnosti pacientov za podaljšanje licence niso umanjkala izpolnjujete ta pogoj. Datum podeli- in kakovosti zdravstvene obravnave, zgolj dokazila o zbranih kreditnih tve oz. zadnjega podaljšanja vaše etike in komunikacije.« točkah s področja kakovosti in varno- licence ter število zbranih kreditnih sti v zdravstvu, etike in komunikacije, točk po kategorijah lahko preverite v Ter v nadaljevanju sporočila: kot je prikazal v svojem prispevku. svojem osebnem profilu. V primeru »od skupnega števila zbranih težav pri dostopu do osebnega kreditnih točk ste zbrali: … –– 0 kreditnih točk na področju varnosti pacientov in kakovosti zdravstvene obravnave, etike in Razbremenilni pogovori v juliju 2023 V juliju 2023 je zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivih in stiskah, na voljo v naslednjih terminih: Ime Datum Čas Status Brane Brinšek, dr. med. Četrtek, 6. julija 2023 15.00–17.00 Prosta oba termina Tatjana Zorko, dr. med. Ponedeljek, 3. julija 2023 16.00–18.00 Prosta oba termina Andrea Užmah, dr. med. Četrtek, 20. julija 2023 16.00–18.00 Prosta oba termina Če bi potrebovali pogovor zunaj določenih terminov, nas o tem obvestite, da vam bomo lahko pomagali. Za rezervacijo termina za pogovor po telefonu, ki je lahko povsem anonimen, se naročite na telefonski številki: 01 30 72 100 ali po e-pošti: [email protected], lahko tudi preko svojega anonimnega elektronskega naslova.

Revija ISIS I4n0tervjuJulij 2023 Čez planke: »Saj me niste vzeli zaradi mojega literarnega znanja, ampak zarad‘ tega, ker znam operirat‘« Barbara Podnar Tako reče doktor Klemen Kerin svojim avstrijskim kolegom, če kdo v šali kaj pripo- mni čez njegovo slovnico. Pa daleč od tega, da krški kolega, žilni kirurg, ne bi znal nemško. Rojen je bil v Švici, kjer se je spoprijateljil z jezikom. Po slovenskih šolah, fakulteti, specializaciji in uspešni karieri – bil je predstojnik kirurgije in vodja žilne kirurgije v SB Novo mesto – se je odločil nadaljevati svojo pot v Deželni bolnišnici Celovec (Landeskrankenhaus Klagenfurt). Bili ste predstojnik kirurgije v SB Novo mesto, če bo kdaj vedel za kako prosto delovno mesto. od leta 2007 pa vodja žilne kirurgije v isti bolni- Odgovoril je, da ravno iščejo enega žilnega šnici. Kako ste se znašli v Celovcu? kirurga. V tistem dnevu sem imel nato tudi dogovorjen razgovor s predstojnikom. Na razgo- V Celovcu sem od leta 2016, že sedmo leto. Šel voru mi je bil predstojnik všeč, povedal je, kaj od sem, ker se nisem več strinjal s smerjo razvoja mene pričakuje, ko pa je videl moj katalog Splošne bolnišnice Novo mesto, kot jo je videla operacij, je vedel, da nima kaj veliko spraševati. uprava, v kateri sem delal kot predstojnik. Smer Takoj sva bila dogovorjena. se mi je zdela destruktivna za razvoj stroke, pred- vsem pa destruktivna za medsebojne odnose. Z Torej možnost, da bi iskali drugo delovno mesto nikomer se nisem skregal in nisem odšel slabe v Sloveniji, ni obstajala? volje, ampak se enostavno tam nisem več videl. Prepričan sem, da je tim, v katerem sem delal dol- Če želiš nekaj spremenit, kar te moti, moraš ga leta, vzoren, odličen, odličen za mlade. Samo biti radikalen, ali ne? Imel sem tudi podporo – ali sem se jaz spremenil, ali pa se je vodstvo svoje žene, ki me ni hotela več gledati slabe volje spremenilo, da jaz tega nisem več tako občutil. Ko in je končno rekla, naj vendar nekaj naredim sem bil specializant, je bilo vzdušje drugačno, proti temu. okolje je bilo polno priložnosti za učenje. Kako veliko področje pokriva bolnišnica Celo- Pa ste sami iskali možnost, da bi šli v tujino, ali vec? je priložnost poiskala vas? Landeskrankenhaus (LKH) Klagenfurt ima Ne, aktivno sem jo poiskal. Ko sem imel dobrih 4000 zaposlenih in pokriva celotno dovolj, sem rekel, da tako ne želim več delati. Ne Koroško s terciarnimi storitvami. Nismo pa vem, ali sem imel takrat premalo vztrajnosti, univerzitetna klinika, kar pomeni, da pri nas ne premalo energije, da bi kaj spremenil, ali pa delamo transplantacij. toliko pameti, da sem videl, da se donkihotsko ne da zmagati. Razmišljal sem širše, res sem hotel Kakšno je vaše delo zdaj? ven iz Slovenije. Poklical sem kolega, srčnega kirurga iz Maribora, ki dela v Celovcu. Rekel je, Po specializaciji sem splošni in žilni kirurg. V da ni nikoli obžaloval, da je šel, da je delo bolj LKH Klagenfurt delam izključno kot žilni kirurg, urejeno in načrtovano. Prosil sem ga, da mi pove, in sicer na oddelku, ki se imenuje HTGC (Herz-, Thorax- und Gefäßchirurgie; Oddelek za srčno,

Revija ISIS Interv4ju1Julij 2023 torakalno in žilno kirurgijo). Odgovo- Simptomatična karotidna zožitev, Imamo tudi vsakotedenske ren sem za žilne paciente, med dežur- to je taka odložena urgenca, kritična konzilije, kjer multidisciplinarno stvi pa, jasno, asistiram tudi pri srčnih ishemija, akutna krvavitev (počena obravnavamo zapletene paciente in in drugih operacijah. Ker nas ni anevrizma npr.), tudi sepse, gan-­ poizkusimo skupaj narediti načrt veliko, moje delo poleg operativnega grene … ravno v enem zadnjih dežur- zdravljenja. Na konzilijih so prisotni vključuje tudi oddelčno delo in asisti- stev sem naredil urgentno amputaci- žilni kirurg, radiolog, splošni zdrav- ranje drugim operaterjem. Precejšnja jo, ker je pacient prišel že septičen. nik … prednost je zame to, da nimam več organizacijskega dela, ki sem ga imel Ali dežurate? Kako je v Avstriji z nadurami? prej v Sloveniji – odkar sem »gor«, sem imel opravka z upravo, ko sem se Jaz skoraj nič. Sem prosil, če V osnovi velja, da če si vsak dan zaposlil, od takrat pa nič več. lahko »tolikokrat, kot je nujno, in čim med tednom 8 ur v službi in če ni manj, kot je možno«. Imamo mlado praznika, dosežeš svoje število ur za Na žilni kirurgiji delamo veliko ekipo, vsi nekako radi dežurajo, zato osnovno plačo. Vsaka ura nad tem je karotidnih endarterektomij, trans­ mi ni treba – dežuranja sem se že nadura in je plačana 160 %. Število pozicij vratnih arterij kot pripravo malo naveličal. nadur je navzgor omejeno s t.i. »OPT za endografte, ukvarjamo se z out« dokumentom, tj. dokument, ki anevrizmatsko kirurgijo, s periferno Kaj pa ambulantno delo? ga podpišeš, da lahko delaš do 55 ur/ arterijsko okluzivno boleznijo, teden. Tedenska obremenitev je delamo lokalna čiščenja, trombarte- Imamo žilno ambulanto, ki jo vodi izjemoma lahko do 75 ur, ampak v rektomije, obvode, dializne šante. splošna zdravnica. Ona v okviru te obračunskem obdobju 14 dni ne sme Na žalost »rinejo« k nam tudi vse ambulante pravzaprav ne opravlja le biti povprečno več kot 55 ur/teden. amputacije. pregledov (prvih in kontrolnih), Se pravi, če si en teden več v službi, temveč tudi vodi čakalne knjige – pa- moraš biti drug teden toliko več Koliko kirurgov je zaposlenih na cientom ureja termine, dodatne doma. vašem oddelku? preiskave, vodi čakalne vrste za operacije. Vse pripravi, nam predstavi Na tem mestu anekdota: Enkrat Mislim, da nas je 14 specialistov in paciente, indikacije za operacije pa sem bil v pripravljenosti popoldne in 3 specializanti, vsaj trenutno. Ravno- postavimo oz. potrdimo žilni kirurgi. sem nekaj operiral, pa kolegu nekaj kar smo imeli menjavo šefa in so že Če je kaj dvomljivo ali nejasno, pomagal. Skupno sem bil 13 ur v razpisana nova delovna mesta za še pacienta še enkrat naročiš na pogo- službi, potem sem šel domov kot enega žilnega kirurga, enega speciali- vor, da še enkrat sam vse preveriš, običajno, se najedel, šel spat. Pridem zanta žilne kirurgije, mislim pa, da vendar to ni potrebno velikokrat. V naslednji dan v službo, me šef samo trenutno iščemo tudi dva srčna ambulanti se tudi že opravi pojasnilna pogleda in reče: »Dr. Kerin, vi ne kirurga … Kader je vsepovsod pro- dolžnost. smete biti tukaj, vi imate zdaj po blem in če ne paziš, hitro nimaš zakonu odrejen počitek, ker ste bili nikogar, da bi delal. Nimamo subspecialističnih več kot 13 ur neprekinjeno v službi.« ambulant – včasih na žalost, ker se mi In me je poslal domov. To je t.i. Kako poteka vaš delovnik? zdi, da bi morala biti ambulanta za Gesetzliche Ruhezeit (»zakonsko kronično rano širše zastavljena – z odrejen počitek«) – to niso nadure, ki Delamo od 7.00 do 15.00, to je ortopedom, flebologom, fiziatrom …, bi jih koristil, ali pa tvoj dopust, to so običajni delovni dan. Zjutraj imamo da se res lahko naredi načrt zdravlje- ure počitka, ki ti jih da (plača) država. predajo službe, sledi skupna vizita po nja. Če se takega pacienta vodi čim Ko prideš z Balkana, si čisto presene- intenzivi in potem »ločena« po širše, timsko, se lahko veliko stvari čen, »kaj je zdaj to«, saj sem šel ob oddelkih, operativno delo ... Pravilo- prepreči, naredi preventivno. V desetih spat in sem celo noč spal, tu ma začnemo z dvema srcema, potem medicini je vedno težava predalčka- pa je to povsem normalno. V primeru se zvrstijo ostali operativni posegi. nje. kršitve predstojnik finančno odgovar- Žilniki smo po navadi na drugem ali ja, tako da se kršitve teh pravil ne tretjem mestu. Koliko pacientov je naročenih na dogajajo. Tu je pač red. ambulanto? Torej nimate svojega operativnega Kako pa imate zdaj organizirano dne? Različno, ponedeljki so po navadi življenje? najbolj »grozni«, ampak načeloma Ne, vedno imamo skupne opera- okrog 20 pacientov na ambulanto, No, to je pa »ta tečen del«, senca tivne programe. Šef določi vrstni red konec tedna malo manj. Glede na to, v raju. Žena in otroka stanujejo operacij. Če je kaj nujnega, naredimo koliko smo jih pregledali v naših doma (v Sloveniji), jaz pa se večkrat to najprej oz. že v dežurstvih. žilnih ambulantah v Novem mestu, je tedensko vozim domov. Vožnja mi to malo. Tako imaš možnost, da vzame približno 2 uri v eno smer. Kaj pa so vaše tipične urgence? paciente res celovito obravnavaš.

Revija ISIS 4In2tervjuJulij 2023 V Celovcu mi je bolnišnica uredila Ali se z vsakim pacientom pred Imate kakšno poklicno vizijo ali željo? ugoden najem garsonjere, pa tudi operacijo pogovori kirurg? parkirno mesto v podzemni garaži To, kar delam, želim delati naprej. pod kliniko, da ne izgubljam časa s Ja, seveda. Pojasnilna dolžnost je Zelo rad operiram, rad se ukvarjam z parkiranjem, kar je super. Sicer pa vedno operaterjeva. Imamo prednati- žilno kirurgijo, rad spremljam novo- glede na to, da zelo malo dežuram, snjene obrazce, ker pa so žilni pacienti sti, rad sem up-to-date, kar se tiče nisem manj doma, kot sem bil prej. velikokrat stari in včasih ne vidijo več smernic. Zagotavljati dobro storitev V Novem mestu smo imeli delovnike ali so na splošno v slabi koži, dejansko za pacienta, to je moja vizija, bi rekel. tudi po 300 ur in več na mesec, velikokrat zanje kaj na veliko napiše- sploh ko smo v nekem obdobju mo, tudi narišemo … Se vam zdi, da je lahko človek po opravljali dodatne programe za toliko letih klinične prakse in operira- skrajševanje čakalnih dob. Mene, Koliko časa imate za enega pacienta? nja boljši, da se še vedno lahko nauči recimo, starši otrokovih sošolcev iz nekaj novega? vrtca niso poznali. Ko sem enkrat Toliko, kolikor je potrebno. Pri prišel, so spraševali, kdo pa je tale ... nekaterih pacientih opraviš v petih Ja, absolutno, ampak jaz gledam Moja žena je bila samohranilka, ko minutah, npr. ko reče, glejte, jaz bom na to malo drugače. Vrhunska leta za je bila z njimi na teh srečanjih … podpisal, nočem vedeti preveč, so pa kirurga so od približno 5–6 let po »Stric oči« … Trenutno sem več ljudje, pri katerih potrebuješ 10, 15 specialističnem izpitu in potem kakih doma, kot sem bil prej, ko sem delal minut, ko je že bil v ambulanti, kjer si 10 let, če nisi bolan, kasneje pa v Novem mestu. mu vse povedal, kaj boš naredil, pa postaneš kot kirurg malo konservativ- pride potem dejansko na poseg in se nejši, si pa idealna varianta za mlade Morate pa to razumeti kot kom- zgodi, da še ni čisto odločen, pa prosi, specializante. Imaš potrpljenje, videl promis med dobro službo in družin- da bi še njegova žena prišla zraven ali si že marsikaj, veš, kaj gre lahko skim življenjem. Jaz sem pač veliko pa sin/hčerka. In seveda rečeš, da naj narobe, kaj gre lahko prav, in si lahko na cesti, ker mi veliko pomeni, da sem prideta, in še enkrat opraviš pojasnil- dober kot učitelj. To je kot druga s svojo družino, da skupaj povečerja- no dolžnost. To so stvari, za katere kariera, ob tem, da zapletene stvari še mo, da greva z ženo s psom na spre- enostavno moraš imeti čas. zmeraj lahko operiraš sam. hod, da se me eden razveseli, ko pridem domov … imamo kraljevega Ste se želeli kdaj akademsko udej- Se vam zdi, da je odnos mentor – pudlja, ki vedno priteče ������. stvovati? Kaj vas v Avstriji tako prepriča, da se Želja po akademski aktivnosti me vozite tako daleč? je zapustila že zgodaj na poklicni poti. Bil sem otrok Novega mesta in če si Da lahko delam kot zdravnik. takrat želel delati magisterij, doktorat, si ga moral ob šestih dežuranjih, Da se vam ni treba ukvarjati z bala- prostih dni nismo imeli. Ob vsem tem stnimi opravili? se še voziti v Ljubljano, iskati mentor- ja … Takrat sem si zato bolj zadal, da Ne, ne narobe razumeti. Ta postanem za pacienta najboljša voluminozna birokracija je v Avstriji kirurška varianta. tudi izjemno močna, veliko je šifrira- nja, vnašanja …, ampak medicinskih Saj za pacienta je to res najpomemb- podatkov. Se pa v Avstriji jasno ve, da nejše … je čas zdravnika tudi enota vrednosti. Ker je toliko več zaposlenih, imaš čas, Glejte, samo operirati poneumlja. da se pogovoriš z bolnikom, s svojci, Ti moraš svoje delo tudi ovrednotiti, imaš čas, da se s kolegi pogovarjaš o nujna sta spremljanje in nadzorovanje bolnikih, in normalno je, da je to del kakovosti dela (t.i. quality control). tvojega dela. Ni tistih neumnih Na našem oddelku v Novem mestu pripomb, da operacija traja od reza do smo to počeli zelo skrbno – beležili šiva. Operacija ne traja od reza do smo vse operativne in pooperativne šiva, prej so priprave, pred operacij- zaplete, kaj se je dogajalo s pacienti, sko, pred pripravljalnico, pred ... To tudi padce, dekubituse ipd. Ko smo so vse enote, za katere potrebuješ čas. ugotovili, kaj je vzrok nečemu, smo To po mojem mnenju prinese kako- sicer imeli sestanek, sprejeli sklepe, a vost, pa tudi zadovoljstvo zaposlenih žal se potem po navadi ni nič spreme- in pacientov. nilo. Leto kasneje pa spet sestanki o istih težavah …

Revija ISIS Interv4ju3Julij 2023 specializant oz. izkušen kirurg – spe- šef rekel – če pridete, vas zaposlimo, pa je, da sistem postane tudi zelo cializant kaj drugačen v Avstriji kot v tri mesece boste kot pripravnik, drag, saj poleg programov in računal- Sloveniji? potem pa začnete specializacijo. Če se nikov potrebuješ dodatne računalni- odločite, morate imeti te in te stvari čarje, ki skrbijo za delovanje sistema Ne. Imaš dobre specializante in narejene. In kaj mislite, sem naredil?« in ki lahko pridejo pomagat, ko kaj dobre mentorje, imaš slabe mentorje Taki se bodo težko vračali. ne deluje. in slabe specializante. Sam mislim, da je koristno, da Kako se v Avstriji rešuje stiska ob Kaj pomeni za vas dober predstojnik? grejo mladi v tujino, treba se je iti učit pomanjkanju kadra zaradi npr. bolni- na vrhunske klinike, da vidiš nove ških staležev? Dober predstojnik, zame, ima tehnike, da vidiš, kje je medicina, kje možnost odločanja znotraj nekega praskaš na vrhu. To mora vsak dati Imamo ključ, po katerem smemo proračuna, kam bodo šle investicije, čez ali pa vsaj večina. Če te doma čaka zasedati določeno število postelj. Če je da odloča, kako bo razvijal oddelek, prijetno okolje, v katerem se dobro oddelek prezaseden, prenaročimo koliko specializantov bo vzel (v okviru počutiš, se boš vrnil. Če pa boš doma elektivne posege. Polni oddelek je pri velikosti programa in števila timov). bela mafija, dvoživka in kriminalec, če nas 36 postelj in če je pet sester ali pa Žal v Sloveniji predstojnik nima toliko popoldne delaš prek podjemne npr. ena, je razlika. Če osebje zboli ali moči v svojih rokah, kar je bil zame pogodbe, drugje ti bodo pa rekli, da kako drugače izostane, se postelje eden razlogov odhoda. V Avstriji ima ima prosti čas svojo ceno, da si spo- blokirajo, niso na voljo za sprejem že bistveno večjo možnost odločanja. štovanja vreden zdravnik, ki z doda- novega pacienta. Več kot manjka Po specializaciji pa sem bil eno leto v tnim delom pomaga sistemu in seveda sester ali drugega osebja, bolj se Nemčiji – tam so predstojniki res s tem tudi pacientom, se boš veliko zmanjšuje število postelj. Mislim, da bogovi v belem – kar rečejo, obvelja. lažje odločil, da boš ostal v tujini je trenutno v celotni bolnišnici bloki- (sploh glede na to, kako negativno in ranih okrog 60 postelj. Na ta način se Kako Avstrijci gledajo na svoj (zdrav- enoznačno se o tem poroča v naših ta kader, ki je, varuje. stveni) sistem? medijih). Razumeti je treba, da cela EU potrebuje kader – Slovenci pa smo Pri nas se veliko govori o izgorelosti, Avstrijci so prepričani, da imajo dobro izobraženi in govorimo veliko kar nekaj ljudi potoži, in tudi res se najbolj skorumpiran sistem na svetu. jezikov. zdi, da srečaš v bolnišnicah ljudi, ki Hehe, pa sem jim rekel, če ste vi so na robu, kronično utrujeni. Opaža- najbolj skorumpirani, pa pri vas Kako digitalizacija vpliva na zdravni- te kaj podobnega med avstrijskimi sistem deluje, nimate dolgih čakalnih kolegi? dob, pacienti so preskrbljeni, zaposle- ško delo? nih nas je več na pacienta, dobre plače Glejte, meni se zdi, da delam v imamo – kaj se potem dogaja šele v Digitalizacija je vsekakor zelo Avstriji dosti manj kot v Sloveniji, Sloveniji? Veliko slovenskih zdravni- moderna beseda. V Celovcu smo obremenitve so manjše. kov ogromno dela, se ogromno popolnoma digitalizirani in se nam žrtvuje; je pa vedno manj zdravnikov zdi, da je to nekakšen bič božji. Ste pa tudi starejši, ste že naprej po pripravljenih delati na etične baterije. Sistem potrebuje ogromno časa, da tej lestvici … Recimo, novi specializanti se bolj vse sprocesira, zdi se dober samo za zavedajo svojih pravic in niso več kar birokrate, da nadzorujejo, kaj vse in Ja, vraga (skoraj užaljeno), jaz tako pripravljeni skloniti glave. kdaj si predpisal, kdaj si kaj kliknil ... delam kar lepo sprejeme, če nimamo ti pa porabiš ogromno več časa. specializanta, in vse ostalo. Ni tako, Veliko mladih zdravnikov tudi dejan- Elektronski bolniški (temperaturni) da bi lahko samo delegiral, naredite to sko zapušča Slovenijo … list je bistveno slabše pregleden in in to, delam tudi čisto navadno zato nevaren. Meni se zdi smiselna oddelčno delo. Vseeno pa je tukaj To, koliko zdravnikov zaprosi za digitalizacija v smislu dostopnih toliko več zaposlenih zdravnikov na potrdilo o dobrem imenu, koliko izvidov tujih ustanov, slikovne pacienta, da se delo porazdeli in so zdravnikov se prijavlja na jezikovne diagnostike ipd. To pa, da ob poste- obremenitve na posameznika manjše. izpite npr. v Avstriji, govori o tem, ljah ni več kartonov, da na vizito To bi res rad poudaril – če kadra ni, kakšno je njihovo počutje. Na izpitu iz hodimo z računalnikom, kamor se se blokirajo postelje. Je pa to veliko nemščine na dunajski zdravniški vse zabeleži, kar si prej na hitro ozna- lažje narediti v sistemu, kjer ni dolgih zbornici sem srečal mladega zdravni- čil na temperaturni list, nepotrebno čakalnih dob. ka, ki je rekel: »Veš, jaz bi bil rad v in res časovno zamudno. Prednost Celju delal kot anesteziolog. Rekli so sicer je, da imaš s seboj vse podatke Ko je bil covid, smo enostavno mi, da bo razpis, da naj počakam, – laboratorijske izvide itd. Vse, kar je rekli, zdaj ne bomo opravljali elektiv- nihče pa ni vedel, ali bo res in ali bi bilo narejeno, lahko ob pacientu nih srčnih operacij, ker vsi ti pacienti mesto tudi dobil. Ko sem šel pa v pogledaš oz. preveriš. Druga težava po operaciji potrebujejo intenzivni Celovec, mi je že na prvem razgovoru oddelek, ki smo ga potrebovali za

Revija ISIS I4n4tervjuJulij 2023 covidne bolnike. Smo pa operirali Želim si delati do upokojitve, s kom. Edino slovnica in nemški pravo- malo več žil. tem da ne izključujem možnosti, da bi pis mi nista domača in me kolegi v šel na 70 odstotkov, ko bosta otroka Avstriji kar naprej hecajo zaradi tega. So avstrijski pacienti manj, enako ali doštudirala … V kasnejših letih si ne Ampak jaz potem vedno rečem, da me bolj zahtevni od slovenskih? želim dežurati, vidim pa se, da bi niso vzeli zaradi mojega literarnega lahko bil v pripravljenosti, da poma- znanja, ampak zaradi tega, ker znam Po eni strani avstrijski pacienti gam kolegom, vidim se kot mentorja operirati. Pa se hitro zmen‘mo, a ne. bistveno lažje sprejemajo določene in operaterja težjih zadev. Da je vsega omejitve. Če se reče, glejte, ni kadra, »po en mal«. Po 65. letu pa ne bi rad Imate kakšen hobi? ne moremo vas operirati, še nisem več delal. O tem je imel prav moj prvi doživel, da bi se kdo zelo razburil. To žilni šef, prim. Ostojič. Zanj smo O, več! Zelo rad na primer kolesa- pa je odvisno tudi od tega, na kakšne mislili, da bo ostal večno, pa sem mu rim – na leto naredim približno 7000 čakalne dobe so ljudje navajeni. Po rekel, ko je šel v pokoj: »Gospod km. Kolesarim cestno, gorsko, vse. Ne drugi strani so avstrijski pacienti primarij, pa boste ja še pršu kej k uporabljam trenažerja – sem praktič- časovno mnogo zahtevnejši – želijo nam?« Pa je odvrnil: »Klemen, veš no ves čas zunaj, samo da ni snega na več informacij, daljše pogovore, želijo kaj, kirurgija je zelo resna. In če ti ne cesti. Vse je samo stvar opreme. Letos kakšnega svojca zraven, želijo še en spremljaš svojega pacienta, so rezul- (pogovarjala sva se sredi februarja) termin v ambulanti. Ravno danes me tati večkrat slabi ... ti moraš bit imam za sabo že 800 km. Naredim je klical vnuk bolnika, ki smo ga zraven.« Tukaj je imel prav. Kirurgije približno 30–50 km na turo, pa res obravnavali, če lahko še njemu razlo- ni pametno početi na pol. velikokrat grem. Rad hodim tudi na žim, ker misli, da njegov ded ni dobro sprehode, berem, sploh strokovno razumel – telefonski pogovor je trajal Vas skrbi, da ne boste vedeli, kaj literaturo, zanimam se za različne 15 minut, kasneje pa me je klical še početi ob tej obilica časa? teme, kot so npr. aktualna politična enkrat, če bi vseeno lahko z dedom še dogajanja, zelena energija, zeleni enkrat prišel v ambulanto. To je Mislim, da bodo to sladke skrbi. prehod, električni avtomobili … normalno. Če imaš predviden čas za Jaz še vedno zelo rad operiram, še to, je to normalno. Obravnava pacien- vedno čutim veselje in vznemirjenje, Kakšna misel za mlade, nadobudne, ta ni samo rez-šiv. Ukrepi morajo stimulirajo me težke stvari, so mi v ki bi radi stopili po kirurški poti? voditi k temu, da se zagotovi dovolj izziv. Ampak rad rečem, da me akutna časa za pacienta. Ne še en list papirja potreba po operiranju po 14. uri Za organizacijo zdravstva, gradbe- za kakovost, ampak ukrepi, ki zmanj- mine … Kot specializant sem si kdaj ne projekte, nabavo materiala in šujejo te liste. Cilj mora biti kakovo- mislil, da če bi se pa danes prevrnil zakonske podlage vsega tega nismo stna obravnava pacienta. Zelo lepo je avtobus, bi bilo zanimivo, ampak te odgovorni zdravniki, ampak politika. rekel en starejši kolega v Avstriji: želje že dolgo nimam več. Naj vam neurejenost tega ne odvzame »Pred tridesetimi leti smo videli rdečo veselja do našega poklica. Delo v rit in smo jo namazali, zdaj jo pa Kje ste se naučili nemško? urejenih in predvidljivih razmerah bi dokumentiramo.« Mislim, da je moralo biti normalnost in ne privile- vseeno pomembno, da je dokumenti- Rojen sem v Švici – ko sem imel gij. Vsaka ura, ko si na razpolago, je rano, ampak še pomembneje pa je devet let, smo se preselili v Slovenijo. delovna ura. Imamo samo eno tisti čas porabiti s pacientom. Jezik mi je ostal od takrat, pa v življenje … gimnaziji sem se ga učil. Takoj po Si kirurg v vaših letih želi, da bi šel v specialističnem izpitu so mi v Novem Barbara Podnar, dr. med., pokoj in nehal delati, ali razmišlja, mestu dali priložnost, da se grem učit spec. oftalmologije, kako bo operiral do 75. leta? žilno kirurgijo v Heidelberg, pa tudi sicer sem imel stik z nemškim jezi- [email protected] Spoštovani avtorji, prispevke nam pošiljajte na elektronski naslov: [email protected]. Prejem bomo potrdili s povratno pošto. Če ne prejmete potrditve, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek.  Uredništvo revije Isis

Revija ISIS Medicin4a5Julij 2023 Odpornost invazivnih bakterij proti antibiotikom Rezultati evropske mreže EARS-Net za leto 2021 Helena Ribič Odpornost mikrobov na protimikrobna faecalis, Enterococcus faecium, Streptococcus zdravila je eden največjih izzivov v zdravstvu pneumoniae in Escherichia coli. Z leti se je v 21. stoletju, spremljanje odpornosti pa še vedno nabor dopolnjeval: v letu 2005 so vključili temelj za oceno stanja in pripravo usmerjenih bakteriji Klebsiella pneumoniae in Pseudomonas ukrepov za ugotavljanje in obvladovanje odpor- aeruginosa in v letu 2012 Acinetobacter spp. Do nosti. Danes je nedvomno najbolj aktualno vključno leta 2019 je v mreži sodelovalo 30 spremljanje odpornosti bakterij proti antibioti- držav: 28 držav Evropske unije (EU) in dve kom. Mikrobiološki laboratoriji morajo biti stalno državi Evropskega gospodarskega prostora na preži, poznati morajo razmere glede odpornih (EGP; Norveška in Islandija), od leta 2020 dalje bakterij v državi in v tujini, predvsem v državah, s pa po izstopu Velike Britanije iz EU v mreži katerimi imajo pogoste stike ali pa iz njih pogosto sodeluje 29 držav. Vse države redno pošiljajo premeščajo bolnike. Laboratoriji morajo imeti podatke na letnem nivoju. vzpostavljeno diagnostiko za zaznavanje odpor- nih bakterij, običajno s presejalnimi testi, ob tem Da bi premostili vrzel podatkov v evropskih pa morajo imeti na voljo ustrezne potrditvene državah, ki niso del EU in EGP, ter v azijskih teste in nabor testiranj (antibiograma) za vse državah, je Svetovna zdravstvena organizacija, antibiotike, ki so na voljo za zdravljenje okužb z Regionalni urad za Evropo, v letu 2012 ustanovi- odpornimi bakterijami. Spremljanje stanja glede la mrežo CAESAR (Central Asian and Eastern odpornosti bakterij je ne nazadnje izhodišče za European Surveillance of Antimicrobial Resis- pripravo smernic za izkustveno zdravljenje v tance). Mreža je nastala ob pomoči RIVM in vsaki državi in globalno. Spremljanje odpornosti ECDC in je prevzela metodologijo EARS-Net. je tako potrebno na več nivojih: lokalno, regional- Danes vključuje 20 držav članic, med katerimi no, nacionalno, mednarodno in globalno, na podatke v mrežo pošilja dvanajst držav in ena vsakem nivoju ima svojo vlogo. regija. Tako je mogoče oblikovanje skupnih poročil in primerjava med državami, vsa letna Mednarodno spremljanje in analizo podat- poročila so dostopna na spletu (1, 2). kov o odpornosti bakterijskih povzročiteljev invazivnih okužb je na nivoju Evrope v letu 1998 Slovenski mikrobiološki laboratoriji so se ustanovil nizozemski inštitut za javno zdravje in projektu EARSS priključili kmalu po njegovi okolje (Rijksinstituut voor Volksgezondheid en ustanovitvi, leta 2000. Od tedaj dalje s svojimi Milieu, RIVM) ter projekt imenoval EARSS podatki sodeluje vseh deset medicinskih mikro- (European Antimicrobial Resistance Surveillance bioloških laboratorijev, ki v okviru svojega System). Leta 2010 ga je prevzel Evropski center rednega dela preiskujejo vzorce krvi in likvorja. za preprečevanje in obvladovanje bolezni (Euro- Pri zadnjem poročanju (podatki za leto 2021) je pean Centre for Disease Prevention and Control, sodelovalo 16 bolnišnic za akutno oskrbo in ECDC). Podatki se od vsega začetka zbirajo na laboratoriji: šest regionalnih kliničnih mikrobio- standardiziran način po enotni metodologiji, in loških laboratorijev Centra za medicinsko mikro- sicer za prve invazivne okužbe, povzročene z biologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, določenimi bakterijami v opazovanem letu pri okolje in hrano (NLZOH): Oddelek za medicin- posameznem bolniku. Zbirajo se podatki izbra- sko mikrobiologijo (OMM) Celje, OMM Koper, nih bakterij, ki jih mikrobiološki laboratoriji OMM Kranj, OMM Maribor, OMM Murska ugotovijo iz vzorcev krvi (t. i. hemokulture) ali iz Sobota, OMM Novo mesto, Inštitut za mikrobio- vzorcev cerebrospinalne tekočine (likvorja). V logijo in imunologijo Medicinske fakultete prvih letih je spremljanje vključevalo podatke za Univerze v Ljubljani, mikrobiološki laboratorij bakterije: Staphylococcus aureus, Enterococcus Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, mikrobiološki laboratorij

Revija ISIS M46edicinaJulij 2023 Splošne bolnišnice Slovenj Gradec in kakovosti dela in pri pripravi končne- primerov okužb z Acinetobacter spp., mikrobiološki laboratorij Splošne ga poročila ECDC (4, 5). odpornih proti karbapenemom (4). bolnišnice »dr. Franca Derganca« v Novi Gorici. Poleg omenjenih treh Rezultati spremljanja Povečanje števila poročanih bolnišnic z lastnim mikrobiološkim odpornosti invazivnih primerov okužb z Acinetobacter spp. laboratorijem so sodelovali še: Uni- bakterij v okviru mreže v EU/EGP ni bilo posledica boljšega verzitetni klinični center Ljubljana, EARS-Net v državah poročanja. Največje povečanje števila Univerzitetni klinični center Maribor, Evropske unije in primerov in deležev proti karbapene- Ortopedska bolnišnica Valdoltra, Evropskega mom odpornih Acinetobacter spp. so Splošna bolnišnica (SB) Brežice, SB gospodarskega prostora sporočale države, ki so imele visoke Celje, SB Izola, SB Jesenice, SB deleže odpornih Acinetobacter spp. Muska Sobota, SB Novo mesto, SB Kot kaže zadnje poročilo mreže za tudi pred letom 2020. Zaznati je bilo Ptuj, SB Trbovlje, Bolnišnica Topolši- leto 2021, se je v EU/EGP število velike razlike med državami: delež ca, Onkološki inštitut Ljubljana in primerov prvih invazivnih okužb z primerov Acinetobacter spp., odpor- Bolnišnica za ginekologijo in porodni- obravnavanimi bakterijami iz leta v nih hkrati na tri skupine testiranih štvo Kranj. S tem Slovenija zagotavlja leto povečevalo, izjema so bile okužbe antibiotikov (kombinirana odpornost; (ocenjeno) 99 % pokritost populacije s S. pneumoniae, katerih število se je odpornost hkrati proti karbapene- in odlično geografsko pokritost. v letu 2020, prvem letu s covidom-19, mom, fluorokinolonom in aminogli- Koordinacija zbiranja podatkov je na zmanjšalo za 44 % in je v 2021 ostalo kozidom), utežen na populacijo, je ravni države najprej potekala na na približno enakem nivoju; zmanjša- znašal 37 % (od 0 % do 98,5 %), delež Inštitutu za mikrobiologijo in imuno- nje je bilo posledica preventivnih odpornosti proti karbapenemom, logijo, kasneje pa na Inštitutu za ukrepov, povezanih s pandemijo (4). utežen na populacijo, pa 40 % (od 0 % varovanje zdravja RS in na Nacional- do 99,5 %). Med državami z najnižji- nem inštitutu za javno zdravje (3). Najbolj se je v 2021 povečalo mi deleži odpornosti acinetobaktrov število poročanih primerov invazivnih so bile Irska, Nizozemska, Norveška Poročanje držav EU in EGP v okužb z bakterijami Acinetobacter in Švedska, država z najvišjimi deleži EARS-Net je v letih 2020 in 2021 spp., in sicer za 43 %, izolati so večino- pa je bila Hrvaška (4, 6). sovpadalo z globalno pandemijo ma pripadali skupini Acinetobacter covida-19 in njenimi posledicami. V baumannii complex. Acinetobaktri so Zelo zaskrbljujoče je povečevanje zdravstvu so se pojavile velike obre- znani predvsem kot povzročitelji števila invazivnih okužb, povzročenih menitve, število hospitaliziranih okužb, povezanih z zdravstveno s proti karbapenemom odpornimi bolnikov je bilo z vsakim valom oskrbo. Običajno gre za resne okužbe izolati iz skupine enterobakterij. Med epidemije večje (do pojava različice pri bolnikih s številnimi dejavniki za enterobakterijama, spremljanima v omikron), najbolj so bile obremenjene težji potek okužbe, pri bolnikih v EARS-Net, je problem izrazito večji intenzivne enote. Življenje zunaj intenzivnih enotah lahko ogrozijo pri vrsti K. pneumoniae, v primerjavi bolnišnic je bilo zaznamovano s njihovo življenje. Najpogostejše z E. coli. Podobno kot acinetobaktri je številnimi ukrepi za zmanjševanje okužbe so pljučnica ob umetnem tudi K. pneumoniae predvsem bolni- števila okužb, vključno z omejevanjem predihavanju, okužbe kirurških ran, šnična bakterija, največji problem socialnih stikov, uporabo zaščitnih okužbe ob osrednjem venskem kate- predstavljajo okužbe v intenzivnih mask, higieno rok in drugimi ukrepi. tru, okužbe sečil in okužbe krvi. Za enotah. Proti karbapenemom odporne Ti ukrepi so pomembno vplivali tudi dobro preživetje je ključno čim hitrej- izolate v Sloveniji označujemo s na pojavnost drugih okužb, na primer še zdravljenje z ustreznim antibioti- kratico CRE (angl. carbapenem zmanjšala se je incidenca gripe in kom. Učinkovito začetno zdravljenje resistant enterobacteriaceae), izolate z drugih okužb dihal, vse našteto pa je kar trikrat zmanjša 30-dnevno smrt­ dokazanim encimom karbapenemazo vplivalo tudi na odpornost bakterij in nost (6). Če okužbo povzroči večkra- pa s kratico CRE-CPE (7). Ker v mreži preprečevanje ter obvladovanje tno odporen acinetobakter, je možno- spremljamo odpornost proti karbape- njihovega širjenja. Ne glede na razme- sti za uspešno zdravljenje bistveno nemom, poročanje o karbapenemazah re je v mrežo EARS-Net redno poroča- manj kot sicer. V povprečju je bilo v pa ni obvezno, v poročilih navajajo lo vseh 29 držav EU in EGP in zagota- letu 2021 več kot dvakrat več (+ 121 %) E. coli in K. pneumoniae CRE (in ne vljalo dobro geografsko in bolnišnično poročanih primerov invazivnih okužb CRE-CPE). Ocenjujemo, da velika reprezentativnost. V Sloveniji je z Acinetobacter spp., ki so bili odporni večina poročanih E. coli in K. pneu- sodelovanje v mreži potekalo nemote- hkrati proti trem skupinam antibioti- moniae CRE izloča karbapenemaze. no. Izvedli smo vse načrtovane aktiv- kov (karbapenemi, fluorokinoloni in Povprečni delež E. coli CRE v EU/ nosti in pravočasno zagotovili vse aminoglikozidi) v primerjavi s povpre- EGP je v letih 2020 in 2021 znašal 0,2 podatke za redno letno spremljanje in čjem v letih 2018−2019. Podobno se je % (deleži po državah od 0 % do 1,1 %); sodelovali pri vseh preverjanjih v tem obdobju povečalo tudi število delež K. pneumoniae CRE pa v letu 2020 10,0 % in v 2021 11,7 %. Pri K.

Revija ISIS Medicin4a7Julij 2023 pneumoniae se število in delež CRE v Pri ostalih spremljanih kombina- in v 2021 124 primerov. Na drugem EU vztrajno povečujeta, povečanje cijah bakterija/antibiotik smo v EU/ mestu glede povečanja števila okužb je deleža CRE je bilo v letih od 2017 do EGP (brez Združenega kraljestva) v bila vrsta P. aeruginosa (+ 38 %) in na 2021 statistično značilno. Razlike med času od 2017 do 2021 zaznali statistič- tretjem E. faecium (+ 24 %). Rezultati državami so zelo velike, od 0 % na no značilen trend zmanjševanja se razlikujejo od rezultatov v EU/EGP, Finskem in na Islandiji do 73,7 % v odpornosti ali pa statistično značilen kjer se je najbolj povečalo število Grčiji (4, 5). Ko se v državi delež trend ni bil zaznan. Kljub temu pa okužb z Acinetobacter spp. (+ 43 %), izolatov K. pneumoniae CRE začne ostajajo odporne bakterije, kot so S. sledile so bakterije E. faecium (+ 21 enkrat večati, postanejo bakterije aureus MRSA, E. coli z encimi ESBL %), E. faecalis (+ 14 %), S. aureus (+ endemične in jih ni več mogoče in proti antibiotikom odporni izolati 9,4 %) in P. aeruginosa (+ 8,2 %), (3). odstraniti, delež odpornosti ostane P. aeruginosa, še vedno velikega Število invazivnih okužb s S. pneumo- velik. Odpornost proti karbapene- pomena v zdravstvu (4). Bakterije z niae se je v Sloveniji v 2020 v primer- mom je skoraj vedno združena s encimi ESBL so zelo pomembne tudi javi z 2019 zmanjšalo za 40 %, v 2021 sočasno odpornostjo proti številnim zato, ker okužbe, ki jih povzročijo, pa se je v primerjavi z 2020 povečalo drugim antibiotikom, posledica pa so največkrat zdravimo s karbapenemi. za 8,7 % (3). zelo omejene možnosti za zdravljenje Večja poraba karbapenemov pa vpliva resnih okužb, ki jih te bakterije na pojav proti karbapenemom odpor- Delež proti karbapenemom povzročajo. Čeprav je število invaziv- nih izolatov. odpornih invazivnih Acinetobacter nih prvih okužb s K. pneumoniae CRE spp. je v Sloveniji do leta 2016 nara- v EU/EGP razmeroma majhno (v Rezultati spremljanja ščal in dosegel 43,3 %, nato se je številu vseh prvih primerov invazivnih invazivnih bakterij zmanjševal in v letih 2018 do 2020 okužb predstavlja povprečje v EU/ v Sloveniji znašal od 18 do 23 % (graf 1), zmanj- EGP le 1,2 %), je breme na račun šanje je bilo v letih 2016 do 2020 velikega deleža pripisljive smrtnosti V Sloveniji sta se v letu 2021 v statistično značilno (9). Nato je bilo v izredno veliko in bistveno večje kot primerjavi z 2020 število prvih inva- 2021 zaznati izrazito povečanje števila pri okužbah z drugimi odpornimi zivnih okužb in specifična incidenčna proti karbapenemom odpornih bakterijami (8). stopnja invazivnih okužb za vse v izolatov (+ 1.186 %), vsi izolati so mrežo vključene bakterijske skupine pripadali vrsti A. baumannii. Delež Tako kot leta 2020 se je tudi v povečala. Enako kot v preteklih letih proti karbapenemom odpornih 2021 delež proti vankomicinu odpor- so bile v 2021 najpogostejše invazivne Acinetobacter spp. je bil med vsemi nih invazivnih E. faecium (angl. okužbe z E. coli (44 %). Najbolj se je izolati invazivnih acinetobaktrov v vancomycin resistant enterococci, povečalo število invazivnih okužb z Sloveniji 67 %, v EU/EGP pa 40 %, VRE) povečeval, povečanje je bilo Acinetobacter spp., povečanje je bilo graf 1 (3, 4). statistično značilno. Povprečni delež večje kot povprečje v EU/EGP in je E. faecium VRE v EU/EGP je v 2021 znašalo + 244 %; v 2020 je bilo 36 Pri bakteriji P. aeruginosa se je v znašal 17,2 %, delež po državah pa od primerov okužb z Acinetobacter spp. Sloveniji delež CRPs (sočasna odpor- < 1 % (Luksemburg, Nizozemska, nost P. aeruginosa proti najmanj Švedska, Finska, Norveška, Francija) enemu karbapenemu (meropenem, do 66,4 % (Litva). Invazivne okužbe z VRE lahko resno ogrozijo življenje Graf 1. Odstotni deleži invazivnih izolatov Acinetobacter spp., odpornih bolnikov s hudo imunsko pomanjklji- proti karbapenemom, EARS-Net Slovenija, 2012–2021 vostjo, sicer pa pomen večanja števila okužb z VRE za javno zdravje v EU/ EGP ni povsem jasen (4, 5). Pri S. pneumoniae, ki je bakterija pretežno domačega okolja, se je delež nedivjih tipov za penicilin (izolati, pri katerih rezultat ugotavljanja občutlji- vosti kaže na prisotnost mehanizmov odpornosti) povečal s 15,5 % v 2020 na 16,3 % v 2021 (deleži v posameznih državah so bili od 3,6 % v Latviji do 35,7 % v Romuniji). Povečanje deleža nedivjih tipov za penicilin je bilo v obdobju 2017 do 2021 statistično značilno (4, 5).

Revija ISIS 4M8edicinaJulij 2023 Legenda: CRPs – sočasna odpornost proti najmanj enemu karbapenemu, proti pipera- imipenem), piperacilinu s tazobakta- cilinu s tazobaktamom in proti najmanj enemu cefalosporinu tretje generacije mom in proti najmanj enemu cefalo- sporinu) v 2021 nekoliko zmanjšal, Graf 2. Odstotni deleži invazivnih izolatov P. aeruginosa CRPs, EARS-Net graf 2; zmanjšal se je tudi delež Slovenija, 2010–2021 izolatov, odpornih proti karbapene- mom: v letu 2020 je znašal 13,4 %, Graf 3. Odstotni deleži invazivnih izolatov Klebsiella pneumoniae, odpornih v 2021 pa 13,2 % (3, 5). proti cefalosporinom tretje generacije, EARS-Net Slovenija, 2010–2021 Delež proti cefalosporinom tretje Graf 4. Odstotni deleži invazivnih izolatov Escherichia coli, odpornih proti generacije odpornih izolatov K. cefalosporinom tretje generacije, EARS-Net Slovenija, 2010–2021 pneumoniae, med katerimi prevladu- jejo izolati z encimi ESBL, se je v 2021 povečal, graf 3. Število invazivnih okužb, povzročenih s proti karbapene- mom odpornimi K. pneumoniae, pa je ostalo majhno, delež med vsemi okužbami s K. pneumoniae je bil 0,9 %. Tudi število invazivnih okužb z E. faecium VRE se je v 2021 povečalo, povečanje je bilo za obdobje 2017 do 2021 po izračunih ECDC statistično značilno, delež VRE pa je bil v Slove- niji (3,7 %) v primerjavi s povprečjem EU/EGP majhen (17,2 %) (3, 4). Število invazivnih okužb s S. pneumoniae se je v 2021 v primerjavi z 2020 v Sloveniji nekoliko povečalo (+ 8,7 %), delež okužb z nedivjim tipom glede penicilina in delež okužb s proti makrolidom odpornimi izolati pa sta se zmanjšala, prvi s 13,4 % v 2020 na 6,4 % v 2021 in drugi s 14,5 % v 2020 na 7 % v 2021. Prav tako se je zmanjšal delež invazivnih okužb, povzročenih s S. aureus MRSA, z 9,8 % v 2020 na 7,8 % v 2021. Delež MRSA se od leta 2010 do 2021 giblje med 7,1 % in 13,1 %. Delež okužb s proti cefalosporinom tretje generacije odpornimi izolati E. coli se je zmanj- šal z 10,6 % v 2020 na 9,3 % v 2021, graf 4; delež okužb s proti fluorokino- lonom odpornimi E. coli pa se je zmanjšal z 18,1 % v 2020 na 16,7 % v 2021. Zaključek Spremljanje incidence povzročite- ljev invazivnih okužb in njihove odpornosti proti antibiotikom v evropski mreži EARS-Net je v letu 2021 kljub pandemiji covida-19 potekalo nemoteno. Pandemija je na več načinov vplivala na okužbe z odpornimi bakterijami: z velikimi

Revija ISIS Medicin4a9Julij 2023 obremenitvami v zdravstvenih usta- EARS-Net Slovenija novah, v domovih za starostnike in največjimi obremenitvami v intenziv- Maja Bombek Ihan, dr. med., NLZOH Maribor, doc. dr. Mateja Pirš, dr. nih enotah bolnišnic, z zmanjšano med., Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univer- pozornostjo glede izolacijskih in ze v Ljubljani, Ivana Velimirović, dr. med., Inštitut za mikrobiologijo in drugih ukrepov, ki jih sicer izvajamo imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Uroš Glavan, mag. ob odpornih bakterijah v zdravstvu. san. inž., NIJZ, Ingrid Berce, dr. vet. med., spec., NLZOH Nova Gorica, S tem se je možnost za širjenje odpor- Anamarija Juriševič Dodič, univ. dipl. biol., spec., NLZOH Koper, prim. doc. nih bakterij in okužb z odpornimi dr. Irena Grmek Košnik, dr. med., NLZOH Kranj, dr. Dane Lužnik, univ. bakterijami večala. dipl. mikrobiol., dr. Tamara Kastrin, univ. dipl. mikrobiol., NLZOH Ljub- ljana, Irena Piltaver, dr. med., Splošna bolnišnica Slovenj Gradec, Brigita V Sloveniji sta se v letu 2021 v Radovan, univ. dipl. mikrobiol., NLZOH Novo mesto, Andrej Rojnik, dr. primerjavi z 2020 število prvih med., NLZOH Celje, Tanja Stojoska, dr. med., Splošna bolnišnica »dr. invazivnih okužb in specifična inci- Franca Derganca« Nova Gorica, mag. Iztok Štrumbelj, dr. med., NLZOH denčna stopnja invazivnih okužb za Murska Sobota, doc. dr. Viktorija Tomič, dr. med., Univerzitetna klinika za vseh osem bakterijskih skupin, pljučne bolezni in alergijo Golnik vključenih v spremljanje, povečala. Podobno kot v EU/EGP se je najbolj Executive Summary. Stockholm: EU/EEA, 2020 and 2021. Euro Surveill. povečalo število invazivnih okužb z European Centre for Disease Prevention 2022;27(46):pii=2200845. Dostopno Acinetobacter spp., in sicer na račun and Control; 2022. Dostopno 2. 11. 2022 6.12. 2022 na: https://www. proti karbapenemom odpornih na: https://www.ecdc.europa.eu/sites/ eurosurveillance.org/ izolatov vrste Acinetobacter bauman- default/files/documents/Nov2022- content/10.2807/1560-7917. nii. Število prvih invazivnih okužb in ECDC-WHO-Executive-Summary_Final. ES.2022.27.46.2200845 deleži odpornosti so se v letu 2021 pdf 7. Mateja Pirš, Iztok Štrumbelj, Tatjana povečali pri večini bakterij, ki povzro- 2. WHO Regional Office for Europe. Central Lejko - Zupanc, Tatjana Mrvič. Dokument čajo z zdravstvom povezane invazivne Asian and Eastern European SKUOPZ 003. Enterobakterije, okužbe (Acinetobacter spp., P. aeru- Surveillance of Antimicrobial Resistance. Acinetobacter baumannii in ginosa, K. pneumoniae, E. faecium). Annual Report 2020. https://www.who. Pseudomonas aeruginosa - označevanje Pri bakterijah pretežno domačega int/europe/groups/central-asian-and- večkratno odpornih izolatov in okrajšave okolja (S. pneumoniae) pa so se deleži european-surveillance-of-antimicrobial- preiskav nadzornih kužnin - 2. izdaja, odpornosti zmanjšali. Zmanjšal se je resistance-(caesar). World health SKUOPZ, april 2022. Dostopno 2. 11. tudi delež odpornosti pri bakterijah organisation 2020. Dostopno 6.12. 2022 2022 na: https://imi.dev.mortar. E. coli, S. aureus in E. faecalis, ki na: https://www.who.int/europe/groups/ tovarnaidej.com/wp-content/ povzročajo okužbe v zdravstvenem in central-asian-and-european-surveillance- uploads/2022/04/Oznake-in-okrajsave- v domačem okolju, med njimi sta se of-antimicrobial-resistance-(caesar) preiskav-na-odporne-GNB-2.-izdaja- zmanjšala deleža proti cefalospori- 3. Ribič H, Glavan U, EARS-Net Slovenija. april-2022.pdf nom tretje generacije odpornih E. coli Podatki mreže EARS-Net Slovenija. 8. European Centre for Disease Prevention in delež MRSA. Odpornost proti antibiotikom pri and Control. Assessing the health burden najpogostejših povzročiteljih invazivnih of infections with antibiotic-resistant Zahvala okužb – Escherichia coli, Klebsiella bacteria in the EU/EEA, 2016-2020. pneumoniae, Pseudomonas aeruginosa, Stockholm: ECDC; 2022. Dostopno 6. 12. Zahvaljujem se vsem kliničnim Acinetobacter spp., Staphylococcus 2022 na: https://www.ecdc.europa.eu/ mikrobiologom in njihovim sodelav- aureus, Streptococcus pneumoniae, sites/default/files/documents/Health- cem, ki so kljub velikim obremeni- Enterococcus faecalis in Enterococcus burden-infections-antibiotic-resistant- tvam ob pandemiji covida-19 s požr- faecium v letu 2021 in primerjava s bacteria. tvovalnostjo opravljali vse redno delo, preteklimi leti. Letno poročilo. Center za 9. European Centre for Disease Prevention vključno z zbiranjem in preverjanjem nalezljive bolezni. NIJZ, 2023. V and Control. Antimicrobial resistance in podatkov za mrežo; hvala tudi koordi- postopku objave. the EU/EEA (EARS-Net) - Annual natorju podatkov, ki je poskrbel, da so 4. European Centre for Disease Prevention Epidemiological Report 2020. AER- bili podatki pravočasno poslani v and Control. Antimicrobial resistance in EARS-Net 2020 country summaries. sistem mreže EARS-Net. the EU/EEA (EARS-Net) - Annual Stockholm: ECDC; 2021. Dostopno 6. 12. Epidemiological Report 2021. Stockholm: 2022 na: https://www.ecdc.europa.eu/ Viri ECDC; 2022. Dostopno 6. 12. 2022 na: sites/default/files/documents/AER_ https://www.ecdc.europa.eu/sites/ EARS-Net%202020%20country- 1. European Centre for Disease Prevention default/files/documents/AER-EARS-Net- summaries.pdf and Control and WHO Regional Office for 2021_2022-final.pdf Europe. Surveillance of antimicrobial 5. Surveillance Atlas of Infectious Diseases Prim. Helena Ribič, dr. med., resistance in Europe, 2021 data. – Antimicrobial resistance. Dostopno Nacionalni inštitut za javno zdravje, 6.12. 2022 na: https://www.ecdc.europa. Center za nalezljive bolezni, EARS-Net eu/en/antimicrobial-resistance/ Slovenija, Nacionalni laboratorij za surveillance-and-disease-data/data-ecdc 6. Kinross P, Gagliotti C, Merk H, zdravje, okolje in hrano, Center za Plachouras D, Monnet DL, Högberg LD, medicinsko mikrobiologijo, EARS-Net Study Group. Large increase in [email protected] bloodstream infections with carbapenem- resistant Acinetobacter species during the first 2 years of the COVID-19 pandemic,

Revija ISIS s strokovnih srečanj P50oročilaJulij 2023 Strokovno srečanje Sistemske bolezni in ustno zdravje, 2. del, je potekalo v živo Sanda Lah Kravanja V marcu je v Modri dvorani Domus Medica nepotrebnih napotovanj, ki pomenijo povečane potekalo skupno strokovno srečanje zobozdravni- obremenitve tako zdravnikov in zobozdravnikov kov in zdravnikov, ki je bilo organizirano pod kot tudi pacientov. Prvega seminarja, ki je v okriljem Odbora za zobozdravstvo in že drugič na septembru 2022 zaradi epidemioloških ukrepov način, da so bili skupaj zdravniki in zobozdravniki, ob epidemiji covida-19 potekal v hibridni obliki, tako udeleženci kot tudi predavatelji po tematikah. se je udeležilo 245 slušateljev. Številna vprašanja in predlogi za skupne tematike so nas spodbudili Zdravniki in zobozdravniki se vedno pogoste- k odločitvi, da z delom nadaljujemo. Izbrali smo je srečujemo z dilemami o prepoznavanju in nova področja strokovnih tem, s katerimi se poteku različnih sistemskih bolezenskih stanj, srečujemo pri interdisciplinarni obravnavi možnostih zdravljenja in napotitvah na različne pacientov, saj se v okolju nenehno in hitro vrste posegov, o medsebojnih učinkih zdravil. razvijajočih se usmerjenih internističnih strok in Pomembno je prepoznavanje težav in možnosti ustne medicine zavedamo nepogrešljive poveza- dobre interdisciplinarne obravnave bolnika na nosti in nuje po sodelovanju ob obravnavi vseh ravneh. Z dobro komunikacijo si želimo bolnikov. V okvirih posamezne teme sta preda- med drugim doseči tudi, da ne bi prihajalo do