Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2020, številka 1

OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA ZDRAVNIK SPECIALIST DERMATOVENEROLOGIJE - M/Ž Opis del in nalog: ź samostojno izvajanje medicinske dejavnosti na specialistični ravni v hospitalnem zdravstvenem varstvu, ź samostojno izvajanje medicinske dejavnosti na specialistični ravni v ambulantnem zdravstvenem varstvu, ź stalno spremljanje razvoja medicinskih ved in izvajanje medicinske dejavnosti; ź nadzor nad kakovostjo in strokovnostjo dela, ź opravljanje mentorstva študentom na praksi, zdravnikom sekundarijem in zdravnikom specializantom, ź opravljanje zdravstveno vzgojnega dela, ź opravljanje drugih del v okviru strokovne usposobljenosti in po navodilih nadrejenega. Trajanje zaposlitve: ź nedoločen delovni čas Poskusno delo: ź 4 mesece Vrsta zaposlitve: ź polni delovni čas; 40 – urni delovni tednik v skladu s Planom izrabe delovnega časa Poklicna / strokovna izobrazba: ź končana VII/2 stopnja strokovne izobrazbe – doktor medicine Dodatne izkušnje/pogoji: ź opravljen strokovni izpit za poklic doktor medicine, ź opravljen specialistični izpit in ź potrdilo o cepljenju proti hepatitisu B. Za vse prijavljene kandidate se zahteva aktivno znanje slovenskega jezika in aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Obvezno priložiti dokazila o zahtevani izobrazbi, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu, potrdilo o opravljenem specialističnem izpitu in veljavno licenco za delo na področju dermatovenerologije. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predložijo v 15 dneh od objave v Kadrovsko službo Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, Gosposvetska cesta 1, 2380 Slovenj Gradec. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v roku 8 dni po zaključenem postopku izbire. SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC www.sb-sg.si

Revija ISIS Uvodnik3Januar 2020 V konsenzu je moč! Gregor Prosen Jeseni smo na Zdravniški zbornici Slovenije A naj obenem izdam tudi najgloblji razlog za (ZZS) izvedli letošnji drugi večji krog izbire to vabilo k čim širšemu udejstvovanju; ne gre nacionalnih koordinatorjev (NK), ki jim je samo za »razbremenitev« najbolj obremenjenih potekel mandat. Spomladi smo izbrali ali potrdili kolegov. Predvsem gre za soodločanje o naši ducat in pol kandidatov, jeseni pa še slab ducat. prihodnosti! Kot rečeno, zdravniki nastopamo v Izbrali ali potrdili – kajti za večino koordinator- različnih organizacijah/odborih, političnih in skih mest izbirnega postopka sploh nismo nepolitičnih. In kar je lahko naša največja cokla, potrebovali, ker se je prijavil(a) le en(a) je obenem lahko tudi naša največja moč – moč kandidat(ka). konsenza! Moč strinjanja in odločenosti, da je (za stroko/sistem) potrebna določena pot oz. Slednje samo po sebi seveda ni problematič- usmeritev! Moč strinjanja, pridobljena z močjo no, problematično pa lahko postane, če je edini argumentov, razkritih v konstruktivnem dialogu! kandidat obenem tudi vodja/predsednik še drugih teles, v katerih smo aktivni zdravniki; to In to MOČ bomo dosegli z aktivnim sodelo- so predvsem združenja znotraj Slovenskega vanjem in delovanjem najprej med nami samimi! zdravniškega društva (SZD), ki so nosilci stroke, neodvisne od politike, ter različni republiški V novem letu želim vsem kolegom veliko strokovni kolegiji (RSK), ki so v svoji vlogi zdravja, veselja in notranje izpolnitve! posvetovalni organ ministrstva. (Zbornica je glede specializacij zgolj njihov »upravljalec«.) Dr. Gregor Prosen, dr. med., FEBEM, predsednik Takšna delitev »oblasti« se zdi smiselna – a kot Sveta za izobraževanje in usposabljanje zdravnikov rečeno, lahko postane problematično, če isti kolega opravlja dve ali celo tri od teh vlog. Za zbornico je to potencialno težavno predvsem iz dveh razlogov: 1. razporeditev osredotočenosti, časa in dela med posamezne vloge. Delo NK večjih specializacij namreč meji na krajšo redno zaposlitev, zato si je težko predstavljati delovne in časovne obveznosti za opravljanje vseh treh vlog! 2. več vlogam v isti osebi seveda sledi potencialni konflikt interesov. Četudi so takšni potencialni interesi predvsem »mehki«, pa se kot ceh verjetno strinjamo, da se je združevanju funkcij in potencialnih konfliktov interesov treba izogibati – vsaj zaradi ohranjanja legitimnosti! Globlji pogled v ozadje primerov več funkcij pa nam je razkril nekaj, kar intuitivno vemo že vsi – nas zdravnikov je v tej majhni državici (pre)malo. Še bolj se bazen kandidatov skrči, ko se razdelimo po strokah – takrat v nekaterih manjših strokah komaj zapolnimo vsa mesta v prej ome- njenih odborih! Seveda pride do podvajanja vlog. Zato naj izkoristim to priložnost za povabi- lo vsem kolegom – povabilo k aktivnemu in tvornemu udejstvovanju v vseh telesih in nalo- gah, v katerih nastopamo zdravniki: kot mentor- ji, predsedniki in člani odborov v zavodih, učitelji na fakultetah, kot člani svoje sekcije/združenja, sindikata!

Revija ISIS U4 vodnikJanuar 2020 Uvodnik Zdravstvo 61 Mali oglasi 3 V konsenzu je moč! 36 Geslo: poENOtenJE Gregor Prosen Zdravko Marič Iz zgodovine medicine K naslovnici revije 38 Gostovanje pri Akademskem 63 Prim. Milan Jež, dr. med. centru za primarno (1920–1997), prvi mariborski 6 Marjan Slak Rupnik zdravstveno varstvo v specialist ortodont Marjan Kordaš Sheffieldu Aleksander Sterger Vojislav Ivetić Zbornica Forum Zanimivo 12 Podeljena odličja Zdravniške 41 Komentar k zapisom 65 Kaj pa fitomedicina? zbornice Slovenije za izjemne Marjan Kordaš Eldar M. Gadžijev dosežke v letu 2019 41 Čakajoč zdravnika? 68 Riklijanstvo – sinonim 17 Kdo so štajerski zdravniki leta Krištof Zevnik za zdrav življenjski slog s 2019 in medicinski dosežek slovensko tradicijo štajerske regije za leto 2019 Medicina Zvonka Zupanič Slavec 21 Iz dela zbornice 44 Evropski dan antibiotikov 71 Grad Brdo in družina Zois 2018 v primerjavi z letom Jurij Kurillo 2008 Aktualno Zdravniki v prostem času Milan Čižman, Tom Bajec, 24 Zdravniki o stanju paliativne Aleš Korošec 74 Pomladanska sezona 2019 oskrbe v Sloveniji orkestra Camerata medica Poročila s strokovnih srečanj Pavle Košorok Radko Komadina, Zdenka Čebašek - Travnik, 49 Otroške vrtoglavice 77 40-letnica delovanja Branko Zakotnik Nina Božanić Urbančič zdravniškega pevskega zbora Vox medicorum 26 Zaskrbljujoče: Vsak peti 50 Evropski kongres urgentne študent se ne bi ponovno medicine Matjaž Vrtovec odločil za študij medicine Rok Petrovčič, 80 Moje umno kmetovanje Kevin Pelicon, Aleks Šuštar Gorazd Kolar Klemen Petek 29 O Konvenciji Sveta Evrope 51 Predstavitev tečaja Zavodnik proti trgovini s človeškimi Optimizirana resekcija organi na splošno in trenutni infiltrirajočih možganskih 81 Kdo bo koga status v Sloveniji tumorjev v Strasbourgu Alojz Ihan Danica Avsec Janez Ravnik, Ninna Kozorog 31 Regionalna srečanja na temo zdravstvenega absentizma 53 21. Fajdigovi dnevi Vida Šet Ticijana Prijon, Nina Pirnat Iz Evrope 54 Zakaj Invisalign? Aljaž Golež 34 Priseljevanje in odseljevanje Strokovna srečanja hrvaških zdravnikov Anton Mesec 56 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike 34 Intervalno stradanje deluje 57 Strokovna srečanja

Revija ISIS Uvodnik5Januar 2020 Kolofon Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije Leto XXIX, št. 1, 1. januar 2020 Dunajska cesta 162 Natisnjeno 10.050 izvodov 1000 Ljubljana Datum tiska: dan pred izidom UDK 61(497.12) (060.55) Navodila avtorjem UDK 06.055:61(497.12) Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 člankov (razen poročil s strokovnih srečanj, ne- krologov in fotoreportaž) je omejena na 12.000 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK znakov – štetje brez presledkov. Članku lahko Zdravniška zbornica Slovenije priložite do 3 fotografije, vendar mora biti be- Dunajska cesta 162, p. p. 439 sedilo za vsako objavljeno fotografijo krajše za 1001 Ljubljana 1.000 znakov (kolaž fotografij lahko sestavljajo W: http://www.zdravniskazbornica.si največ 4 manjše fotografije). Tudi če bo članek T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 krajši, mu lahko priložite največ 3 fotografije. E: [email protected] Za objavo so primerne digitalne fotografije Transakcijski račun: 02014-0014268276 dimenzij vsaj 1500 × 1200 točk in ločljivosti najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtske- Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ga ali drugega podjetja in če v članku obravnava- te farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. Slavka Sterle, Marija Cimperman Poročila s strokovnih srečanj Dunajska cesta 162, p. p. 439 Dolžina poročila je omejena na največ 6.000 1001 Ljubljana znakov (štetje brez presledkov). Priložite lah- W: http://www.zdravniskazbornica.si ko 1 fotografijo (kolaž fotografij lahko sesta- Isis online: ISSN 1581-1611 vljajo največ 4 manjše fotografije). Če gre za T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 srečanja z mednarodno udeležbo, mora poro- E: [email protected] čilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Na koncu prispevka lahko navedete imena Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli E: [email protected] prispevale, da ste se lahko udeležili ali organi- T: 01 543 74 93 zirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval spon- UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI zorjem ne bomo objavili. Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. Nekrologi Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakov Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. brez presledkov. Besedilu lahko priložite 1 Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. fotografijo. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Fotoreportaže Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Fotoreportaža lahko obsega do 500 znakov Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. brez presledkov in do 6 fotografij. Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. Avtorski honorarji Barbara Podnar, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, je 15 Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. EUR bruto. Cena ene fotografije je 20 EUR Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. bruto. Honoriramo le avtorske fotografije oz. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. fotografije iz osebnega arhiva. Če avtor članka Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. in fotografij ni ista oseba oz. fotografije niso iz njegovega osebnega arhiva, mora pod člankom LEKTORIRANJE navesti ime fotografa in v uredništvo posredo- Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. vati fotografove podatke za nakazilo honorarja, E: [email protected] sicer fotografij ne bomo mogli honorirati. Za nakazilo honorarja potrebujemo nasle- OBLIKOVNA ZASNOVA dnje podatke: polni naslov stalnega bivališča, Agencija Iz principa davčno številko, EMŠO, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Prosi- RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV mo, da nam navedene podatke posredujete IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP hkrati s člankom. V nasprotnem primeru Stanislav Oražem honorarja ne bomo mogli izplačati. Napoved strokovnega srečanja TRŽENJE Za objavo dogodka v rubriki Strokovna sreča- Zdravniška zbornica Slovenije nja (preglednica) pošljite podatke do 5. v me- Dunajska cesta 162, p. p. 439 secu na e-naslov [email protected] . Objavljeni 1001 Ljubljana bodo dogodki za največ tri mesece vnaprej. T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Izjava uredništva E: [email protected] Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbor- TISK nice ali uredništva Izide. Tiskarna Povše Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je Vse pravice pridržane, ponatis celote ali 54,12 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljav- uredništva. nem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna šte- vilka za nečlane stane 4,92 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

6 Revija ISIS revije K nJaanusar l20o20vnici Marjan Slak Rupnik Marjan Kordaš Marjan Slak Rupnik (roj. 1966): 1991: diploma (Oddelek za biologijo, Biotehni- ška fakulteta, Ljubljana); 1996: doktorat (MF Ljubljana); 1997–2000: docent za patološko fiziologijo (MF Ljubljana); 2000–2005: Group Leader (Eur. Neuro- science Institute, Göttingen); 2005– 2009: izr. prof. za fiziologijo (MF Mari- bor); 2009–2016: red. prof. za fiziologijo (MF Maribor); 2014–2016: Guest. Pro- fessor of Physiology (Inst. of Physiology, Medical University of Vienna); 2016–: Senior Scientist (Inst. of Physiology, Medical University of Vienna). Čeprav Vas poznam že kar nekaj časa, sem se oprl predvsem na podatke s spleta. Za Vašo predstavitev zgoraj sem jih precej oklestil. Sem ravnal prav? Bi Vi kaj dodali? Poznava se že od druge navedene postavke naprej, ko ste bili predsednik komisije za zagovor moje diplomske naloge. Skoraj 30 let! Predstavi- tev bi lahko bila še krajša, saj se v Sloveniji vse preveč ukvarjamo s habilitacijami v nazive. Dodal bi, da sem aktiven fiziolog in sem nekaj let vodil slovensko fiziološko društvo, bil sem član uprav- nega odbora svetovne fiziološke zveze IUPS. Trenutno sem blagajnik avstrijskega fiziološkega društva. Ob Vašem imenu in priimku se na raču- nalniškem zaslonu pojavi tudi množica fotografij in slik. Od fotografij mi je najbolj všeč tista, na kateri sta vidva z Andražem Stožerjem – da ne omenim tretje osebe. In še t. i. druge tretje osebe na drugih fotografijah. Videti je tako zelo protislovno, da je že logično. Od slik pa mi je najbolj všeč graf, ki očitno kaže izločanje insulina pod vplivom glukoze. Vaš komentar k fotografijam in grafu?

K Revija ISIS naslovnici revije7Januar 2020 Podobno kot okleščen življenjepis, kolektiva med seboj dobro in ob ja na Evropskem inštitutu za nevro­ tudi splet ponudi vpogled v okleščen pravem času komunicirajo. znanosti (ENI) v Göttingenu šel bolj iz izbor trenutkov iz osebnega in poklic- radovednosti kot z resnimi nameni. nega življenja. Na podlagi takšne zbirke Osebni in morda bolj protislovni Arogantnost enega od tekmecev in si opazovalci lahko in tudi si sestavijo del spletnih utrinkov minulega kasnejšega dobrega kolega Stephana sila različne življenjske zgodbe. desetletja mojega življenja je izbrana Sigrista me je tako zmotivirala, da pozitivna propaganda zrele zaljublje- sem dal vse od sebe in dobil ponudbo, Z Andražem Stožerjem odlično nosti, zveze, rojstva otrok, vstopa v ki je ni bilo mogoče zavrniti. Proračun sodelujeva že kar nekaj let in za svet mode in posla, selitve na Dunaj moje raziskovalne skupine v Göttinge- pomoč pri vzpostavitvi povezave z in še mnogo več. Spletu nevidno, v nu je bil po višini sredstev enak njim Vam bom vedno hvaležen. ozadju te propagande, je veliko zgodb projektu ERC Advanced, s to razliko, Vodiva tesno povezana laboratorija v in osebnih interpretacij teh zgodb, da je bilo to pred 20 leti realno mnogo Mariboru in na Dunaju ter sodelujeva tudi čisto osebna verzija B(S)Rexita. več denarja. Priložnosti, ki mi jih je pri več mednarodnih projektih, od Logični del celotne zgodbe je, da sem omogočilo delovanje v okviru zveze katerih je zelo pomembna raziskoval- v doseganju ciljev v svojem življenju Max-Planck, kamor je spadal ENI, na mreža ameriških Nacionalnih pogosto zunaj območja ugodja. sem dodobra izkoristil. Tudi izkupiček inštitutov za zdravje (NIH), ki se ujetih priložnosti v Mariboru in na ukvarja s preučevanjem človeških Če si Vašo predstavitev zgoraj Dunaju je dober. Predvsem pa moja otočkov (HIRN). predstavljam kot časovni pot še zdaleč ni končana. potek rasti raziskovalca, je Delovanje posameznih celic beta prav fascinanten. Kaj je bilo Zakaj ste se odločili za odhod in izločanje insulina iz otočkov trebu- »tisto« v Vas in v ljubljanskem na mariborsko medicinsko šne slinavke pod vplivom glukoze smo okolju, ki je omogočilo ta fakulteto? preučevali kar nekaj let, vendar je (Vaš) fascinantni razvoj? poudarek trenutnih projektov bolj na V Maribor sem se odločil priti iz opisu kolektivne aktivnosti endokri- Že pri verouku v osnovni šoli več razlogov, tudi osebnih, a vseeno nih celic v otočkih. Tradicionalno smo nisem mogel razumeti, kje je bila večinoma profesionalnih. Moje trdno razlagali delovanje celic beta in drugih napaka nejevernega Tomaža oz. zakaj prepričanje iz podiplomskega obdobja endokrinih celic trebušne slinavke je treba dogmatsko slediti nekakšni na MF UL je bilo, da ljubljanska zelo »glukozocentrično«. V mojem predpisani avtoriteti. Imel sem srečo, medicina potrebuje konkurenco. Da laboratoriju na Dunaju poskušamo da je bila zgoraj nakazana avtoriteta v pokazati, da je endokrino tkivo v moji mladosti že ali še brezzoba, trebušni slinavki organizirano v druga, državna pa se je že razkrajala, kolektive celic v otočkih in na višji tako da, kljub občasni iz­postavlje­ organizacijski ravni v kolektive nosti, med odraščanjem nikoli nisem otočkov. Takšna organizacija omogo- resno plačal cene svojega mladostnega ča značilno izboljšano zaznavanje nasprotovanja avtoriteti. Tako sem hranil in presnovkov ter omogoča lahko do sedaj ohranil večino svojih trebušni slinavki, da deluje kot izre- mladostnih idealov in energijo za dno natančno analitično orodje, ki ob nove življenjske izzive. To ni samo po pravem času izloči pravo količino sebi umevno. Verjamem, da se svet, presnovnih hormonov in stalno kljub nekaterim anomalijam, razvija v podpira presnovno homeostazo. Tak pravo smer in je danes mnogo boljši, sistem lahko dobro deluje le, če so kot je bil v moji mladosti. posamezne celice in posamezni enote, celice ali otočki dovolj raznoliki in Ljubljansko okolje mi je ponudilo med seboj lahko nemoteno komunici- tako pozitivne kot negativne dražljaje rajo. Stimulacija z glukozo v posku- za številne ključne odločitve. V labo- snih pogojih je (pre)huda poenostavi- ratoriju mentorja Roberta Zorca sem tev, da bi lahko razumeli celoto. tako spoznal širine raziskovalnega Raznolikost torej ni dobra le za sveta, kako visoka je letvica medna- stabilnost neke družbe, ampak je rodne konkurenčnosti. Inštitut za ključna tudi za optimalno delovanje patološko fiziologijo pa bi mi po celičnih kolektivov v trebušni slinavki takratnih projekcijah lahko ponudil in še v marsikaterem drugem organu profesorsko mesto leta 2029, torej v telesu. Tako v družbi kot organih je dve leti pred upokojitvijo. Treba je pomembno, da posamezni elementi bilo nekaj ukreniti. Kljub temu sem na intervju za mesto vodje laboratori-

8 Revija ISIS revije K nJaanusar l20o20vnici potrebuje ventil, skozi katerega imajo tehnologije, umetnosti in družbenih Danes tako v novogradnji MF UM posamezniki možnost oditi preprosto vrednost. Trenutno so vrtički javnih delujeta moderna fiziološka šola in nekam drugam in na ustrezno delov- univerz premajhni, da bi lahko izkori- vrhunski raziskovalni laboratorij. no mesto tudi znotraj Slovenije. V stili vse potenciale v državi in posle- Imamo trajno financiranje raziskoval- tistem času je bila na več predklinič- dično ti potenciali bežijo. nega dela preko raziskovalnega nih, verjetno pa tudi na kliničnih programa, več nacionalnih in medna- oddelkih MF UL gneča in bi bilo V Maribor ste sicer prišli kot rodnih projektov. Ključna je bila produktivneje, če bi nekateri med že »narejen« in uveljavljen izbira sodelavcev, ki vzdržujejo in nami lahko častno odšli. raziskovalec, vendar v okolje nadgrajujejo sistem tudi po mojem brez tradicije, brez prostorov odhodu na Dunaj. Zelo močan argument je bila in brez opreme. Inštitut za fizi- edinstvena priložnost, da postavim ologijo ste morali narediti Razen raziskovalnega dela ste novo šolo fiziologije, z novimi, izbra- dobesedno »iz nič«. Kako Vam v Mariboru morali – tudi iz nimi sodelavci, brez bremen tradicij je to uspelo? nič – postaviti pouk oz. kon- in ustaljenih navad. Oziroma da cept pouka fiziologije. Kot pre- najboljše dele ljubljanske fiziološke in Omenjeni »nič« je v določenih davatelj in raziskovalec ste patofiziološke šole nadgradimo z pogojih v univerzitetnem okolju lahko bili nekaj časa »one man modernimi spoznanji. tudi izrazita prednost. Gotovo ni bila band«. Kako Vam je to uspelo? postlana postelja. V primerjavi z raz- Z veseljem bi se po Göttingenu vitejšim raziskovalnim okoljem dolo- Sprva je bila edina obveznost vrnil tudi na MF UL, a se te nemogoče čene stvari manjkajo še danes, in to postaviti pouk fiziologije. Od uspešno- misije nisem lotil. Že na začetku sem ne samo na mariborski medicinski sti tega projekta je bilo odvisno vse omenil, da je v Sloveniji prevelik fakulteti. Bili so prostori za razisko- ostalo. Raziskovalno delo je bilo v poudarek na habilitacijah v nazive valne laboratorije, do katerih sem pri- celoti odrinjeno vstran, z izjemo visokošolskih učiteljev. Akademski šel zato, ker smo si vpleteni vsak po dokončevanja projektov iz Göttinge- sistem je na državni ravni močno svoje predstavljali, kateri študenti na. Bili so trenutki, ko nisem bil reguliran in izrojen. Popolnoma bodo v njih raziskovalno delovali. A se prepričan, da bo raziskovalno delo nevreden akademskega okolja. Prepo- je na koncu dobro izteklo. Veliko sploh možno. Raziskovalnih projektov ved na prepoved, čeprav po mojem opreme in ključni začetni kapital sem nikoli ni bilo lahko dobiti. mnogi udeleženci sploh ne vedo več v okviru partnerskega projekta zveze ozadja. V okleščeni predstavitvi ste Max-Planck z nobelovcem Erwinom Zaradi bližine Avstrije in posledič- zapisali, da sem leta 2004 postal Neherjem prinesel s seboj. Na tri asi- no zaposlitvenih možnosti absolven- izredni profesor na Univerzi v Mari- stentska in eno delovno mesto tehnič- tov mariborske medicine sem pri boru. Dejansko sem bil izvoljen na nega sodelavca sem izbral vrhunske postavljanju predmeta veliko tem in Univerzi v Ljubljani, kar dandanes za ljudi, laboratorijske miši so bile pol fizioloških interpretacij črpal tudi iz pouk na mariborski MF ne bi bilo več leta v domači garaži v moji oskrbi. V nemških fizioloških virov. Mlajši veljavno, saj slovenske univerze Mariboru je bila prisotna vrhunska kolegi so po mojem odhodu koncept medsebojno ne priznavajo nazivov. teoretična fizika, ki je v naslednjih predmeta Fiziologija človeka še Na obeh tujih univerzah, kjer sem letih značilno vplivala na interpretaci- nadalje optimalizirali, tako da so deloval ali delujem, tako v Göttingenu jo naših raziskovalnih rezultatov. danes tako osnovni predmet kot tudi kot na Dunaju, so mi habilitacijo Kmalu sem uspel pridobiti prvi pro- izbirni fiziološki predmeti med štu- priznali brez ponovnega habilitacij- jekt Javne agencije za raziskovalno denti priljubljeni. Del naše fiziološke skega postopka. Slovenske univerze so dejavnost RS (ARRS), izvedel nabavo šole smo na pobudo Andraža Stožerja univerzalnost znanosti umerile po velike raziskovalne opreme preko raz- v obliki izbirnega predmeta Kvantita- omejenih horizontih svojih vrtičkov. pisa ARRS, se pridružil Centru odlič- tivna fiziologija izvozili tudi na Medi- Še vedno mislim, da slovenske univer- nosti CIPKEBIP in se preselil na loka- cinsko univerzo na Dunaju. ze potrebujejo še več konkurence. cijo nove MF v Mariboru. Tudi v obliki zasebnih univerz. Pot do Opišite, prosim, kako ste v razvoja niso pravilniki in prepovedi, Pedagoška obremenitev je bila v razmeroma kratkem času temveč zgolj kakovostno in odgovorno prvem letu, pa tudi nekaj naslednjih sestavili mlado, a očitno uspe- delo. Občutek, da je vsaka javna šola let, skrajna, saj smo misijo našega šno raziskovalno skupino. avtomatično boljša od zasebne, je inštituta razširili tudi s predmeti na zavajajoč. Za državo je pomembno, da drugih članicah UM, prehodno na Zaradi načina financiranja univerz čim bolj vsestransko podpira izobra- Univerzi na Primorskem in ne naza- in omejitev pri izvajanju visokošolske- ževalne aktivnosti in realno meri dnje pri programu fizioterapije na ga študija v Sloveniji sem prve sode- kakovost preko zaposljivosti diplo- zasebni univerzi Alma Mater Euro­ lavce izbral predvsem za pouk fiziolo- mantov, razvoja družbe, znanja, paea – Evropski center Maribor. gije v slovenskem jeziku. V skupino smo zbrali vse možne poklice, od

K Revija ISIS naslovnici revije9Januar 2020 medicincev, biologov do veterinarjev. Na Medicinski univerzi na Dunaju Vaša lingua franca. Na Dunaju Da nam bo hkrati uspelo postaviti so pred dobrim desetletjem uvedli pa ste se seveda morali nauči- tudi vrhunsko in mednarodno konku- sistem blokov, v katerem se fiziologija ti nemščine. Kar velik izziv! renčno raziskovalno skupino, ni bilo v koncentrirani obliki pojavlja v Kako ste ga doživljali? Ali samo po sebi umevno. Na mojo srečo blokih 2, 3 in 4 prvega letnika, kas- zdaj, npr. med predavanji, sem v skupini lahko vzpodbudil neje pa v obliki krajših, specializiranih lahko strokovno že razmišlja- večinsko željo po vrhunskem razisko- predavanj, podpirajoč klinično obrav- te v nemščini – ali pa morate valnem delu. navo organskega sistema oz. bodoče še v mislih prevajati? klinične specializacije. Število študira- Zakaj ste se odločili za odhod jočih v 1. letniku je preko 700. Obseg Za povratek v tujino je bila resna na dunajsko medicinsko uni- praktikuma je manjši kot v Mariboru investicija v enega od možnih jezikov verzo? ali Ljubljani, tako je število učečih nove države načrtovana in neizbežna. relativno manjše. Hkrati je manjša V Nemčiji sem se praviloma le z redki- Povratek v tujino sem načrtoval tudi pedagoška obremenitev posame- mi znanci pogovarjal nemško. Dokaj dlje časa in predvsem iz osebnih znega učitelja oz. asistenta. Razisko- pogosta izjema tega pravila je bilo razlogov. Iskali smo optimalnejše valno delo je na ravni asistenta nujno, reševanje sina iz težav v šoli. Sem pa v delovne pogoje za vse dejavnosti, ki saj so posamezniki odvisni od pro­ Nemčiji gotovo zelo napredoval pri jih izvajamo v družini. Mode se ne da jektnega financiranja, nimajo stalnih razumevanju jezika in sem začel delati v provinci od province. Zaradi pogodb o zaposlitvi in ostanejo dojemati in uživati v lepoti nemške razvoja dogodkov, predvsem geograf- povezani z inštitutom običajno manj literature. Nemški jezik imam zelo ske bližine in relativne lahkotnosti kot pet let. Menim, da je klasični rad. Med prihodom na Dunaj me je prehoda med socialnima sistemoma, model medicinskega kurikuluma zato lokalna »zloraba« nemškega smo končno pristali na Dunaju, čisto boljši in na Dunaju podpiram težnje jezika skozi različna močna južno- lahko pa bi se znašli tudi v Parizu, po spremembah v tej smeri. nemška narečja motila, a sem se New Yorku ali kje v Aziji. Tudi na sčasoma privadil. Vsaj študirajoči Dunaju je bilo možnih več institucij. Leta 2014 sem začel kot gostujoči večinsko komunicirajo v visoki nem- Imel sem srečo, da sem prišel na profesor, dve leti kasneje sem dobil ščini oz. v »Bundesdeutsch«. Inštitut za fiziologijo na Medicinski pogodbo za polni delovni čas. Sem na univerzi ravno ob pravem času in sem delovnem mestu vodje laboratorija, Dandanes je potopitev v tuj jezik lahko relativno hitro zasedel sveže glede na svoje pretekle dosežke lahko lažja kot kadarkoli prej. Kar nekaj let po sproščeno učiteljsko mesto. Tako sem uveljavljam naziv rednega profesorja. prihodu na Dunaj sem vsako prosto lahko zavrnil druge ponudbe. Pri kandidaturi za mesto rednega minuto izkoristil za poslušanje zvočnih profesorja fiziologije sem prišel v ožji knjig v nemščini, tudi v južnonemškem Naredite, prosim, kratko pri- končni izbor, a je izbirna komisija narečju. Svoja predavanja lahko napi- merjavo (število študentov, upravičeno dala prednost mlajšemu šem in mi jih aplikacija na mobilnem pedagoškega osebja, razmerje kandidatu. Moja trenutna pedagoška telefonu bere, tudi ko sem kje na poti. med časom za pouk ter časom obremenitev je prostovoljna in znaša za raziskovanje, Vaš uradni približno tretjino obvezne obremeni- Vedno razmišljam v nekem naziv, uradno delovno mesto, tve učitelja na slovenski univerzi. generičnem jeziku, ki se pri izhodu faktor plače glede na slovenske Plača je že v osnovi ugodnejša od tiste, praviloma prevede v jezik, v katerem razmere) med vašim bivš­ im ki sem jo prejemal za mesto rednega želim govoriti. V nemščini lahko tako inštitutom Univerze v Maribo- profesorja. Slovenski plačni razredi govorim že o marsičem, prostora za ru ter novim inštitutom Medi- nad razredom 50 ustrezajo začetni napredovanje pa je še vedno veliko. cinske univerze Dunaj. ravni plačila asistenta z doktoratom v Avstriji. Dodatne posebnosti avstrij- Avstrija se mi zdi sodobna Primerjava med medicinskima skega sistema so 14 mesečnih plač in država, ki pa je še vedno zasi- šolama ni enostavna. V Mariboru dejstvo, da je glede na dosežke vedno drana v svoji slavno-neslavni izvajamo klasičen medicinski kuriku- odprta možnost za pogajanja z vod- preteklosti. Dunaj je – kot lum, kjer fiziologija prevladuje v dru- stvom Medicinske univerze glede nekakšen odsev nekdanjega gem letniku študija. Pedagoška obre- višine plače. Ne nazadnje je Dunaj blišča – verjetno ohranil svojo menitev je po normativih za tudi v globalnem merilu eno najbolj nekdanjo multikulturnost, ki visokošolske učitelje in sodelavce velika, socialnih in mladim družinam naklo- pa velja samo za Dunaj. Ko- a glede na število študentov v letniku njenih mest. mentar? (okoli 100) je učeče moštvo dovolj veliko, da smo dosegli neko kritično Ko ste delali v Nemčiji v Göt- Avstrija je sodobna država. Dunaj maso raziskovalne skupine, ki nam tingenu, je bila angleščina pa je bil vedno posebno sodoben del omogoča mednarodno konkurenčnost. Avstrije. Slavno-neslavna preteklost je najboljši opis tako države kot Dunaja.

Revija ISIS revije 1K0naslovniciJanuar 2020 Znanstvena dela slovenskih zdravnikov v najuglednejših publikacijah (1A1), katalogizirana v sistemu COBISS.SI v oktobru Barzilay S, Apter A, Snir A, Carli Parkinsonovo boleznijo (PB), kar raziskav in praks v različnih V, Hoven CW, Sarchiapone govori za relativno zaščitenost državah izdelali priporočila za M, Hadlaczky G, Balazs J, ženskega spola. V študiji smo vodenje pred, med in po nosečno- Poštuvan V, Podlogar T, et iskali nevrofiziološke razlike med sti po bariatričnih posegih. al. A longitudinal examinati- spoloma pri PB. Uporabili smo on of the interpersonal transkranialno magnetno stimu- Dovč K, Piona C, Mutlu GY, theory of suicide and effects lacijo, s katero lahko razkrijemo Bratina N, Jenko Bizjan B, of school-based suicide funkcionalne spremembe v Lepej D, Nimri R, Atlas E, prevention interventions in motorični skorji že v zgodnji fazi Muller I, Kordonouri O, a multinational study of PB. Pri moških bolnikih smo našli Biester T, Danne T, Phillip adolescents. Journal of child značilno nižjo kortikospinalno M, Battelino T, et al. Faster psychology and psychiatry, vzdražljivost, okrnjeno intrakorti- compared with standard ISSN 1469-7610, kalno inhibicijo ter abnormalen insulin aspart during day- 2019;60(10):1104–1111. odgovor na protokol plastičnosti. -and- night fully closed-loop https://onlinelibrary.wiley. Boljši profil meritev pri ženskih insulin therapy in type 1 com/doi/full/10.1111/ bolnicah lahko odraža kortikalno diabetes : a double-blind jcpp.13119 kompenzacijo ali pa zapoznele randomized crossover trial. maladaptivne spremembe. Naša Diabetes care, ISSN 0149- Rezultati mednarodne študije študija ponuja prve nevrofiziolo- 5992, 2019;42:1–8. https:// SEYLE, v kateri so sodelovali tudi ške dokaze o razlikah med spolo- doi.org/10.2337/dc19-0895 slovenski srednješolci, potrjujejo, ma v zgodnji fazi PB. da je slaba povezanost s starši (ne Popolnoma avtomatizirano dovajanje pa tudi slaba povezanosti z Shawe J, Ceulemans D, Akhter insulina (zaprta zanka) je varno vrstniki) dejavnik tveganja za Z, Neff K, Hart K, Heslehurst in enako učinkovito z uporabo samomorilne misli pri mladostni- N, Štotl I, Agrawal S, Stee- hitrejšega ali standardnega kih. Zato je smiselno spodbujati gers-Theunissen R, Taheri S. insulina aspart. Rezultati analize, medosebno povezanost v druži- Pregnancy after bariatric v katero je bilo vključenih 20 nah mladostnikov. Tvegana surgery : consensus recom- preiskovancev s sladkorno bole- vedenja in samopoškodovalno mendations for periconcep- znijo tipa 1, starih med 18 in 25 vedenje so dejavnik tveganja za tion, antenatal and postnatal let, so pokazali primerljivo samomorilno vedenje, a interven- care. Obesity reviews, ISSN urejenost med skupinama, delež cije (predvsem interaktivne 1467-7881, časa v hipoglikemiji je bil 0 %, čas delavnice) znižujejo verjetnost, da 2019;20(11):1507–1522. v zaželenem območju je ponoči ali bi tovrstna vedenja vodila v https://onlinelibrary.wiley. po vadbi dosegal 90 %, čez dan pa poskus samomora. Potrebno je com/doi/abs/10.1111/ so bile te vrednosti predvsem na torej prepoznati mladostnike, ki obr.12927 račun višjih sladkorjev po obro- izražajo tvegana vedenja, ter jih kih nekoliko nižje. Za izboljšanje ozaveščati o duševnem zdravju. Za bariatrične operacije se večinoma urejenosti bi bilo treba algoritem odločajo ženske, hkrati se po zaprte zanke ciljano dodatno Kolmančič K, Perellón Alfonso operaciji zaradi več dejavnikov prilagoditi na hitrejše delovanje R, Pirtošek Z, Rothwell JC, poveča možnost zanositve. insulina. Bhatia KP, Kojović M. Sex Bariatrične operacije spremenijo differences in Parkinson‘s fiziologijo več organskih sistemov disease : a transcranial v telesu, kar lahko vodi v zaplete v magnetic stimulation study. primeru nosečnosti. Mednarodna Movement disorders, ISSN skupina strokovnjakov je zaznala 0885-3185, 2019;34:1–9. odsotnost jasnih usmeritev glede https://doi.org/10.1002/ obravnave te skupine žensk, ki se mds.27870 odraža v neusklajeni klinični praksi. Z natančno metodologijo Demografske študije kažejo, da so na podlagi pregleda izsledkov ženske manj pogosto zbolevajo za

K naslovnicJaRineuvarijrae2I0S2IvS0 1ije1 Vse skupaj je gotovo bolj opazno za je hkrati rdeč kot v najboljših časih. nekoč v prihodnosti vrnili v prišleke kot za domačine. Zame je Multikulturnost je prevladujoče Slovenijo – ali pa je to v nače- slavna preteklost s stališča znanosti, »jugoslovansko« obarvana, vsepriso- lu izključeno? filozofije in umetnosti izjemna moti- tna in verjetno tudi demografska nuja vacija. Sigmund Freud je imel pisarno sodobne industrijske družbe. Ne izključujem nadaljnjih selitev, nedaleč stran od moje trenutne niti povratka v Slovenijo, v kolikor bi pisarne, vsako jutro prečkam Boltz- Zdaj ste že t. i. avstrijski rezi- se pojavil pravi izziv. Vsak od nas ima mannovo ulico in grem mimo Inštitu- dent. S Slovenijo Vas veže le še dokaj omejen čas, ko lahko v okolju, ta Kurta Gödla. Na znanstvenih slovensko državljanstvo. Kje kjer živi in dela, pusti neko sled. prispevkih številnih posameznikov, ki ste pa – kot pravimo – doma? Trenutno v Sloveniji ni razmer, ki bi so v preteklosti delovali na Dunaju, lahko omogočale velike izzive na temelji tudi moje raziskovalno delo. Dom sem si nekoč želel ustvariti v mojem področju znanosti, in tudi ni Še vedno se da čutiti ruševine vojne, lastniški hiši v Valburgi v takratni potrebe po tem. V univerzalnem svetu ki je platno slavne preteklosti verjetno občini Ljubljana Šiška, kjer sem znanosti je ugodneje preseliti posa- nepopravljivo zaznamovala z množico preživel večino šolskih let. Zelo meznika v optimalno okolje kot pa usod in duš, ki so se razkropile po tipičen, a praktično nikoli čisto ustvariti optimalno okolje za določene- svetu in se sedaj občasno vrnejo dokončan samozidarski projekt, začet ga posameznika. V Avstriji so pred leti domov, da nas opominjajo na zlo. v osemdesetih letih, s sadovnjakom, poskušali nekaj podobnega z nekateri- Lokalna skupnost pa se ob tem redno košnjo trave in vedno višjo mi vrhunskimi posamezniki, a prene- katarzično poskuša osvoboditi krivde. ograjo. Ob odhodu v Nemčijo sem kateri po nekaj letih ponovno odidejo. Sočasno generacije vnukov in vnukinj temeljito izruval korenine, ki potem nikoli kaznovanih nacistov aktivno nikjer niso več pognale, saj vseskozi Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, maličijo neslavni spomin in opomin. bolj kot dom iščem izzive. dr. med., Ljubljana, Dunaj se blešči kot v slavnih časih in Ali je morda možno, da bi se [email protected] V Spoštovani člani, trenutku, navdihujmo in širimo vrednote ko stopam v zdravniški poklic, humanost, hvaležnost, spoštovanje, svečano obljubljam, dostojanstvo in skrb za sočloveka, da bom svoje življenje postavil v službo humanosti; da bom do svojih učiteljev ohranil vso dolžno hvaležnost in ki so skupne nam vsem. spoštovanje; Srčno in srečno 2020! da bom svoj poklic opravljal vestno in dostojanstveno; najpomembnejša mi bo skrb za zdravje mojega pacienta. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik To obljubljam svečano, Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije svobodno, sklicujoč se na svojo čast. Ženevska deklaracija (prve štiri alineje)

Revija ISIS 1Z2bornicaJanuar 2020 Podeljena odličja Zdravniške zbornice Slovenije za izjemne dosežke v letu 2019 »Želim se zahvaliti zdravnikom in zobozdravnikom, ki s svojim delom ohra- njajo in spodbujajo vrednote našega poklica: predano delo s pacienti, uvajanje novih metod zdravljenja, raziskovalno delo, mentorstvo, prizadevno delo v okviru zdravniške zbornice ter preventivno in humanitarno delo,« je v nagovoru povedala predsednica zbornice dr. Zdenka Čebašek - Travnik. Zdravniška zbornica Slovenije je 4. decembra 2019 na Medicinski fakulteti v Mariboru podelila odličja izjemnim zdravnikom, zdravnicam, zobozdravnikom in zobozdravnicam – med njimi sta bili podeljeni dve najvišji odličji za življenjsko delo – Hipokratovi priznanji. Prejemniki odličij so s svojim delom in predanostjo zdravniškemu poklicu dosegli zavidljive rezultate na področju stanovskih intere- sov zdravništva in zobozdravništva ter bistveno prispevali k ugledu slovenskega zdravništva doma in v tujini. Prejemnike odličij sta nagovorila tudi dekan Medicinske fakultete Univerze v Mariboru prof. dr. Ivan Krajnc in minister za zdravje g. Aleš Šabeder.  Hipokratovo otroka. Kot prva je v Sloveniji in širše skih zobozdravnic, ki je začela posta- priznanje sta prejeli: uvedla terapevtsko hipotermijo pri vljati temelje zobozdravstvene pre- novorojenčkih. Bila je vodja razisko- ventive v takratnem Centru dr. Jožeta Prof. dr. Metka Derganc, valnega projekta o novih biomarkerjih Potrča Ptuj. S preventivo se je začela dr. med., v. svet. hipoksične možganske okvare pri ukvarjati takoj po specialističnem novorojenčkih. Njeno življenjsko delo izpitu – leta 1978, ko v uspeh preven- Redna profesorica in doktorica je tudi organizacija in strokovno tive ni verjel skoraj nihče. Skupaj s znanosti Metka Derganc, specialistka vodenje otrok, ki potrebujejo stalno sodelavkami, preventivnimi sestrami, pediatrije in intenzivne medicine, je parenteralno prehrano. Hkrati je je vztrajala, prepričevala, spodbujala. takoj po končani specializaciji – del je izjemna mentorica in vodja številnih Obiskovale so ravnatelje šol, vrtce, je opravila v ZDA – postala vodja raziskovalnih projektov. Odlikuje jo pisale dopise na občinski odbor za tedanje enote za intenzivno terapijo načelnost, strogost in doslednost pri zdravstvo, na odbor za šolstvo. V otrok. Je utemeljiteljica koncepta uveljavljanju medicinske doktrine, a veliko pomoč jim je bilo takrat usta- multidisciplinarne pediatrične medi- ob tem izžareva izjemno empatijo do novljeno Društvo za oralno zdravje. cine v Sloveniji in nekdanji Jugoslavi- malih bolnikov, ki jim je posvetila vse Kot pravi, je preventiva – po velikih ji. Vpeljala je smernice za oživljanje svoje življenje. Je zelo duhovita in v mukah – prišla v 28 osnovnih šol, 11 očeh kolegov – zaradi vsega, kar vrtcev in srednješolski center. Njihovo pooseblja – velik človek. Za takratno geslo je bilo: »Moj ponos, življenjsko delo na področju zobje za 5«. Izobraževale so tudi multidisciplinarne pediatrične starše tako v takratni materinski šoli medicine, ki ga je posvetila kot v osnovnih in srednjih šolah ter celostni obravnavi malih bol- vrtcih. Dosegle so uspeh – število nikov, v odnosu do katerih karioznih zob se je prepolovilo in izžareva izjemno empatijo, ji je vsako leto so imeli ptujski otroci več Zdravniška zbornica Slovenije zdravih zob. Za izjemen prispevek podelila Hipokratovo priznanje. k ugledu slovenskega zobozdrav- ništva in predano delo na podro- Prim. Jožica Reberc, čju preventivnega zobozdrav- dr. dent. med. stvenega varstva predšolskih in šolskih otrok ji je Zdravniška Primarijka Jožica Reberc, dr. zbornica Slovenije podelila dent. med., je ena izmed prvih sloven- Hipokratovo priznanje.

Revija ISIS Zbornic1a3Januar 2020 Naslov častni član šnice Maribor lahko preoblikoval v Ves čas je skrbela za nenehen strokov- oz. članica so prejeli: Ginekološko kliniko, Splošna bolni- ni razvoj sebe in sodelavcev. Bila je šnica Maribor pa v Univerzitetni pomembna članica skupine razisko- Ana Fajmut, dr. med. klinični center Maribor. Področje valcev s področja čeljustne in zobne njegovega strokovnega delovanja je ortopedije, ki je nastala na pobudo Ana Fajmut, dr. med., zdaj že bila ginekološka onkologija. Strokov- prof. dr. Farčnika. Rezultati vseslo- upokojena zdravnica, je več kot 40 let no se je izpopolnjeval v Angliji, venskih longitudinalnih študij pred- uspešno in vzorno skrbela za zdravje Avstriji, Nemčiji. Bil je predstojnik stavljajo temelje razvoja slovenske in dobro počutje prebivalcev Črne na ginekološkega oddelka, nato pa čeljustne in zobne ortopedije. V vsem Koroškem. Svoje življenje je v celoti predstojnik Službe za ginekologijo in svojem aktivnem obdobju je bila posvetila svojemu delu, ki ga je perinatologijo v SB Maribor. Med mentorica zobozdravnikom pripravni- bogatila s svojo strokovnostjo in strokovnimi dosežki je treba poudariti kom, kasneje pa tudi glavna mentori- človeškim razumevanjem. Poleg dela njegov prispevek pri uveljavljanju ca specializantom čeljustne in zobne v splošni ambulanti je bila vse od leta termovizije v medicino, zlasti v ortopedije. Za izjemen prispevek k 1996 tudi hišna zdravnica v centru za diagnostiko bolezni dojk, ginekoloških ugledu slovenskega zobozdrav- usposabljanje, delo in varstvo v Črni tumorjev in varikokele. S sodelavci je ništva, predvsem na področju na Koroškem. Dokazuje, da je biti v Centru za odkrivanje bolezni dojk razvoja čeljustne in zobne orto- zdravnica v takem okolju poslanstvo razvil sodobne diagnostične metode. pedije, ji je Zdravniška zbornica in ne le poklic. Po upokojitvi je zelo Bil je tudi prvi predstojnik Katedre za Slovenije podelila naslov častna aktivna kot prostovoljka in sodeluje s ginekologijo in porodništvo na Medi- članica. humanitarnima organizacijama Rdeči cinski fakulteti v Mariboru. Za izje- križ in Karitas. Vključuje se tudi v men prispevek k ugledu zdravni- Naslov zaslužni član mednarodno dejavnost, saj je kot štva in predano delo na področju oz. članica so prejeli: zdravnica prostovoljka in hkrati kot ginekološke onkologije mu je izkušena mentorica mladim udeležen- Zdravniška zbornica Slovenije Prim. Davorin Benko, cem, študentom, sodelovala v več podelila naslov častni član. dr. med. mednarodnih odpravah, predvsem na Madagaskarju. Za dolgoletno Prim. Majda Korpar, Prim. Davorin Benko, dr. med., strokovno in predano delo s dr. dent. med. specialist interne medicine ter specia- prebivalci Črne na Koroškem ter list kardiologije in vaskularne medici- navdušujoče mentorstvo mladim Prim. Majda Korpar, dr. dent. ne, je od leta 2003 kar 15 let vodil ji je Zdravniška zbornica Slove- med., je leta 1967 začela z delom v interni oddelek Splošne bolnišnice nije podelila naslov častna ortodontski ambulanti Zdravstvenega Slovenj Gradec, nekaj časa pa je bil članica. doma Maribor in nato zaradi kadrov­ tudi strokovni direktor. Uspel je skega primanjkljaja tudi v ortodont- vzpostaviti ustrezno kadrovsko Prim. izr. prof. dr. Borut skih postajah v Slovenski Bistrici in zasedbo, kar je bil ključni pogoj za Gorišek, dr. med Ormožu. Vse od leta 1974 pa do uspešno strokovno in raziskovalno upokojitve je bila predstojnica, delo. Posebej gre izpostaviti konsoli- Prim. izr. prof. dr. Borut Gorišek, najprej specialističnih ortodontskih dacijo kardiološke obravnave (pri- dr. med., je s svojim izjemnim stro- ambulant v Zdravstvenem domu marno na področju srčnega popušča- kovnim, pedagoškim in znanstveno- Maribor, nato pa samostojne Speciali- nja) in obravnave bolnikov s raziskovalnim delom prispeval, da se stične službe za otroke in mladino. sladkorno boleznijo. Bolnišnica je je ginekološki oddelek Splošne bolni-

Revija ISIS Z14bornicaJanuar 2020 nacionalni center za obravnavo nem oddelku za endokrinologijo, informacijsko-komunikacijskih bolnikov s Fabryjevo boleznijo. diabetes in bolezni presnove Pedia- tehnologij v osnovno zdravstvo Vzpostavili in razvili so program trične klinike UKC Ljubljana, se na mu je Zdravniška zbornica Slove- telemedicinskega spremljanja bolni- strokovnem in raziskovalnem podro- nije podelila naslov zaslužni član. kov s kroničnimi boleznimi. Poleg čju posveča otrokom in mladostnikom tega je bil mentor študentom, priprav- s presnovnimi motnjami. Je tudi zelo Doc. dr. Andrej Kansky, nikom in specializantom interne angažirana predsednica Društva za dr. dent. med. medicine. Številni med njimi so pomoč otrokom s presnovnimi mot- kariero nadaljevali v bolnišnici v njami. Poleg tega svoje znanje z vsem Doc. dr. Andrej Kansky, specialist Slovenj Gradcu. Aktiven je tudi v srcem in predanostjo deli z mladimi maksilofacialne kirurgije in predstoj- zdravniških organizacijah v lokalnem zdravniki. Za področje pediatrije je nik Kliničnega oddelka za oralno in okolju in na nacionalni ravni. V glavna in nadzorna mentorica ter maksilofacialno kirurgijo UKC Ljub- zbornici je že tretji mandat član članica izpitnih komisij. Od leta 2003 ljana, je na kliniki vpeljal sodobne Odbora za bolnišnično zdravstvo. Za je bila pri Zdravniški zbornici Sloveni- principe zobne implantologije, trav- pomemben prispevek k ugledu je nacionalna koordinatorica za matologije, onkologije, ortognatske slovenskega zdravništva v lokal- specializacijo iz pediatrije. Prav tako kirurgije in 3D-načrtovanja. Z uvaja- nem, nacionalnem in mednaro- je predstavnica Zdravniške zbornice njem sodobnih principov in novih dnem merilu mu je Zdravniška Slovenije v UEMS. Za izjemno kirurških metod je pripomogel k zbornica Slovenije podelila stanovsko in strokovno delo ter zmanjšanju pooperativne obolevnosti naslov zaslužni član. pomemben prispevek k razvoju in boljšemu preživetju bolnikov. specializacije iz pediatrije ji je Področja njegovega ožjega strokovne- Izr. prof. dr. Nataša Zdravniška zbornica Slovenije ga zanimanja so: tumorji glave in Bratina, dr. med. podelila naslov zaslužna članica. vratu, poškodbe glave ter razvojne nepravilnosti glave in vratu. Nepre- Izr. prof. dr. Nataša Bratina, dr. Prim. dr. Rade Iljaž, cenljiv je tudi njegov strokovni in med., specialistka pediatrije na Klinič- dr. med. organizacijski prispevek v projektu Prim. dr. Rade Iljaž, dr. med., je po opravljeni specializaciji deset let delal v ambulanti splošne medicine ZD Brežice. Sočasno je bil nekaj časa vodja enote nujne medicinske pomoči in Centra za preprečevanje in zdrav- ljenje odvisnosti od prepovedanih drog. Od 2005 do 2008 je bil direktor ZD Brežice. Zdaj je že deset let konce- sionar. Poleg predanega dela s pacien- ti so področja njegovega ožjega strokovnega zanimanja: bolezni odvisnosti, urgentna medicina v osnovnem zdravstvu in uporaba računalnika v družinski medicini. Doktoriral je na temo »Doseganje soglasja glede uporabe sodobne informacijsko-komunikacijske tehno- logije v osnovnem zdravstvu v Slove- nji«. Bil je član Sveta za medicinsko informatiko pri Ministrstvu za zdravje ter zunanji ekspert za Elektronski zdravstveni zapis. Med letoma 2009 in 2012 je bil član Ameriškega združe- nja za medicinsko informatiko. Za izjemno stanovsko in strokovno delo ter pomemben prispevek na področju uvajanja

Revija ISIS Zbornic1a5Januar 2020 »Zobozdravnik vidi bolje, zato lahko zdravstvenega sistema ter delo Prim. Franc Marolt, reši življenje«, ki ga je v prejšnjem na področju pojasnilne dolžnosti dr. med. mandatu organiziral Odbor za zobo- in mediacije ji je Zdravniška zdravstvo z namenom ozaveščanja zbornica Slovenije podelila Prim. Franc Marolt je svoje javnosti o raku ustne votline. Za naslov zaslužna članica. zdravniško poslanstvo opravljal na izjemno strokovno, pedagoško Onkološkem inštitutu v Ljubljani. in raziskovalno delo na področju Zahvale so prejeli: Področje njegovega strokovnega maksilofacialne kirurgije, s kate- delovanja je bila onkologija z radiote- rim je prispeval k ugledu sloven- Silvo Franci Lipovšek, rapijo. Bil je tudi učitelj, mentor, skega zobozdravništva, mu je dr. med. poučeval je zdravstveno vzgojo na Zdravniška zbornica Slovenije srednji šoli za papirništvo in na podelila naslov zaslužni član. Silvo Lipovšek, dr. med., specialist grafični šoli, 25 let pa je opravljal tudi otroške kirurgije, je več kot polovico konziliarno službo v SB Novo mesto. Mirjana Petrovič, svojega življenja preživel v Argentini, Udeležil se je številnih izobraževanj dr. dent. med. kjer se je šolal in postal uspešen otroški doma in po svetu ter tako skrbel za kirurg ter profesor otroške kirurgije. Po nenehen strokovni razvoj, bil je Mirjana Petrovič, dr. dent. med., vrnitvi v Slovenijo je najprej delal v aktiven organizator takratnih onkolo- je poklicno pot začela v Zdravstvenem Splošni bolnišnici Celje. Prizadeval si je ških vikendov. V okviru Zdravniške domu v Murski Soboti, od leta 1995 za povezovanje in razvoj otroške zbornice Slovenije je bil poslanec pa je koncesionarka. Delo s pacienti kirurgije v Sloveniji. Decembra 2007 je skupščine in član nadzornega odbora. vidi kot – sodelovanje. Ker mnoga bila tako v SB Celje ustanovljena S svojo vestnostjo in z zglednim nesoglasja izvirajo iz pomanjkanja Sekcija kirurgov otroške kirurgije. odnosom do kolegov je pomembno dialoga, je leta 2008 med prvimi Slovenijo mu je uspelo vključiti v prispeval k povezovanju zdravnikov, Svetovno zvezo združenj otroške saj je pobudnik srečanj upokojenih postala mediatorka. Bila je tudi med kirurgije in Evropsko združenje otroške onkologov. S svojo neverjetno energi- pobudnicami ustanovitve mediacij- kirurgije. Leta 2011 se je zaposlil v UKC jo, ki jo izžareva, se je želel na ta način skega sveta pri Zdravniški zbornici Maribor, leta 2015 pa je postal pred- zahvaliti stanovskim kolegom in jih Slovenije, kjer je še vedno zelo dejav- stojnik Oddelka za otroško kirurgijo. ponovno povezati. Pod okriljem na. Svoja znanja in izkušnje uporablja Vse od leta 2004 si je tudi prizadeval za Odbora za socialno-ekonomska na pogajanjih s pogajalskimi partnerji priznanje otroške kirurgije kot samo- vprašanja je junija 2019 na zbornici sindikata Dens, ki mu predseduje od stojne specializacije in sodeloval pri zaživela delovna skupina upokojenih leta 2017. Med pomembnejšimi so pripravi programa specializacije. Junija zdravnikov in zobozdravnikov, katere bila pogajanja z ZZZS za realnejšo 2015 je skupščina Zdravniške zbornice član je. Zdravniška zbornica ceno belih zalivk ter z Ministrstvom za Slovenije priznala otroško kirurgijo kot Slovenije mu je izrekla zahvalo zdravje in inšpektoratom za ukinitev samostojno specializacijo. za pomemben prispevek k ugle- oz. uskladitev pravilnika o čakalnih du zdravništva in oživitev delo- knjigah. Sodelovala je tudi pri pripra- Za izjemen prispevek na vanja upokojenih zdravnikov v vi manifesta, zdaj pa pomaga pri področju razvoja specializacije okviru zbornice. njegovem udejanjanju. Za pomem- iz otroške kirurgije mu je Zdrav- ben prispevek pri uveljavljanju niška zbornica Slovenije podeli- pravic zobozdravnikov v okviru la zahvalo.

Revija ISIS Z16bornicaJanuar 2020 Prim. mag. Karl Turk, nov model izobraževanja za zobo- dr. med. zdravnike, ki poleg predavanj vključu- je tudi veliko praktičnih delavnic. S tem je celotnemu zobozdravništvu omogočila pregleden in od dobavite- ljev neodvisen prenos znanja, ki mu je tako dala večjo vrednost. V krog pre- davateljev je vključila tudi mlajše ko- lege in jih spodbujala. Z vztrajnostjo in močno voljo je dokazala, da je mo- goče povezati vse deležnike pri izobra- ževanju. Za pomemben prispevek k vzpostavitvi modela izobraže- vanj za zobozdravnike v okviru zbornice in spodbujanje mlajših Prim. mag. Karl Turk, dr. med., kolegov, da se uveljavijo kot pre- vodila. S tem se je izboljšala obvešče- specialist epidemiologije, je takoj po davatelji, ji je Zdravniška zbor- nost pacientov pri obravnavi, zobo- specialističnem izpitu leta 1987 najprej nica Slovenije izrekla zahvalo. zdravnikom pa je to omogočilo, da postal vodja oddelka za epidemiologijo izvajajo pojasnilno dolžnost na eno- na ZZV Maribor, čez pet let njegov Lučka Selič, tnejši način. Za pomemben prispe- direktor, leta 2006 pa predstojnik dr. dent. med. vek pri razvoju zobozdravstva in Centra za epidemiologijo ZZV Maribor. predano delo pri pripravi vsebi- Izjemno aktiven je bil tudi ob nastajanju Lučka Selič, dr. dent. med., je po ne obrazcev za pojasnilno dol- in kasnejšem delovanju Zdravniške diplomi na Medicinski fakulteti v žnost ji je Zdravniška zbornica zbornice Slovenije. Bil je poslanec Ljubljani – smer dentalna medicina Slovenije izrekla zahvalo. ustanovnega sklica skupščine in je nato – praktične izkušnje pridobivala v več aktivno deloval kot poslanec kar 20 let ordinacijah, nato pa odprla svojo Večer je z izjemnim nastopom – vse do leta 2012. Hkrati je bil zelo ordinacijo na Malem Slatniku. Svojim glasbeno obarval tercet v sestavi: Ana angažiran kot mentor: od leta 2003 je pacientom je namreč želela ponuditi Berus, absolventka MF UL, Nadia bil glavni mentor za specializacije iz največ, kar je sposobna, in ne zgolj Ternifi, dr. dent. med., zobozdravnica javnega zdravja ter 11 let regijski koordi- tistega, kar se v okvirih javnozdrav- pripravnica, in Sanja Zupanič, dr. nator, od leta 2009 pa tudi član komisije stvene mreže šteje za standardno med., specializantka otroške in za specializacije iz javnega zdravja. Za obravnavo. Poleg poslanstva zobo­ mladostniške psihiatrije, na klavirju izjemen prispevek pri delovanju zdravnice zasebnice, mame in soproge pa jih je spremljal Tilen Slakan. zbornice, še posebej kot ustanovni je nesebično in samoiniciativno Moderatorka je bila Tanja Adamlje, poslanec skupščine in poslanec ponudila sodelovanje v projektu študentka 5. letnika Medicinske vseh sklicev do leta 2012, mu je priprave standardiziranih obrazcev za fakultete UL. Zdravniška zbornica Slovenije pojasnilno dolžnost, ki ga je nato izreka zahvalo. Zdravniška zbornica Slovenije se vsem prejemnikom odličij zahvaljuje Beti Kruljc Korelc, za predano delo in jim iskreno čestita! dr. dent. med. Foto: Mediaspeed Beti Kruljc Korelc je kot zobo­ zdravnica 10 let delala v zdravstvenih domovih v Kopru in Sežani, 4 leta je bila tudi predsednica sveta zavoda. Zdaj že 15 let deluje kot zasebnica. Za to pot se je odločila, ker ji omogoča bolj kakovostno in celostno obravnavo pacientov. Dobrih deset let je tudi nadzorna zobozdravnica. S svojo po- vezovalno vlogo in idejami ji je uspelo s kolegi v okviru zbornice vzpostaviti

Revija ISIS Zbornic1a7Januar 2020 Kdo so štajerski zdravniki leta 2019 in medicinski dosežek štajerske regije za leto 2019 Časnik Večer in Zdravniška zbornica Slovenije sta 27. novembra na slove- snem dogodku v kongresnem centru Habakuk razglasila letošnje štajerske zdravnike leta v petih kategorijah po izboru bralcev in medicinski dosežek štajerske regije na podlagi izbora strokovne komisije zdravnikov. Dogodka se je udeležil tudi minister za zdravje g. Aleš Šabeder. Predsednica dr. Zdenka Čebašek - razširiti na celotno državo, kjer so prav Torakoskopska revaskularizacija miokarda – Travnik je v nagovoru poudarila, da tako odlični posamezniki in timi.«  UKC Maribor brez sodelovanja in povezovanja ni dosežkov. Vsem nagrajenim in nomini- Medicinski dosežek onistoma Nikom Kotnikom in Zvon- ranim je izrekla čestitke za to, da so štajerske regije kom Lenartom ter anesteziologinjo stopili iz povprečja. Povedala je, da je Ireno Urbančič, dr. med. bila komisija zdravnikov tudi letos Naziv medicinski dosežek šta- pred težko nalogo, kako med prispeli- jerske regije za leto 2019 je šel v V svetu se minimalno invazivnih mi predlogi samih izjemnih medicin- roke UKC Maribor – za torakoskop- tehnik revaskularizacije srca, pred- skih dosežkov izbrati najboljšega. »A sko revaskularizacijo miokarda, vsem zaradi izredno drage opreme za četudi je bil upor v komisiji, smo ki jo od letos izvajajo na Oddelku za robotsko kirurgijo, poslužujejo le morali nekako točkovati, da smo prišli kardiokirurgijo UKC Maribor, in redki, visoko specializirani centri. do rezultata.« In prav zato, ker slabe Borisu Robiču, dr. med., ki je me- novice veliko bolj odmevajo kot vesti o todo prinesel iz tujine, s sodelavci: ki- dobrem delu, je dejala, »smo tudi letos rurgoma Petrom Juričem, dr. med., in sprejeli povabilo časopisne hiše Večer. doc. dr. Mihom Antoničem, dr. med., Želimo nadaljevati tradicijo in jo instrumentarko Metko Žumer, perfuzi-

Revija ISIS 1Z8bornicaJanuar 2020 S pomočjo ekipe iz enega vodilnih Operirali so bolnika, starega 41 let, z Prva uporaba intraoperativnega kardiokirurških centrov za minimalno gliomom nizkega gradusa. Za uspešno nevromonitoringa pri noseči ženski v Sloveniji invazivno srčno kirurgijo iz Hasselta v izvedbo kraniotomij v budnem stanju – UKC Maribor Belgiji, kjer so razvili torakoskopsko je potrebna uigrana ekipa. Od prve podprto tehniko revaskularizacije operacije naprej pri teh operacijah Izdelava ortodontskega srca, so takšne posege začeli opravljati sodeluje standardni tim, ki deluje aparata z dodajalnimi tehnologi- tudi v Univerzitetnem kliničnem povezano in složno. Pripravili so tudi jami, doc. dr. Anita Fekonja, dr. centru Maribor. ustrezno klinično pot. dent. med., specialistka zobne in čeljustne ortopedije iz Zdravstvenega Doktor Boris Robič se je v ome- V timu so še: asist. Tomaž doma dr. Adolfa Drolca Maribor, v njeni bolnišnici izobraževal in vsako- Šmigoc, dr. med., specialist nevroki- sodelovanju z dr. Tjašo Zupančič dnevno opravljal minimalno invaziv- rurgije, izr. prof. dr. Gorazd Bunc, dr. Hartner, prof. kem., in strokov- ne operacije srca kar 5 let. Po odločitvi med., specialist nevrokirurgije, ter njaki s Fakultete za strojništvo o vrnitvi v domovino se je Oddelek za anesteziološka ekipa: Vasil Kosev, dr. in Medicinske fakultete Univer- kardiokirurgijo v UKC Maribor s med., in Darjan Kos, dr. med., oba ze Maribor svojim mladim kadrom, ki je bil specialista anesteziologije. vedno naklonjen uvajanju novosti v Gre za inovacijo, saj v literaturi kirurgiji, izkazal za najboljšo izbiro. Prva uporaba intraoperativ- doslej ni zaslediti podatkov o indivi- nega nevromonitoringa pri dualni izdelavi ortodontskih pripo- Gre za prve takšne posege v noseči ženski v Sloveniji na Sloveniji in tudi širši regiji. Do sedaj Oddelku za nevrokirurgijo, UKC Anita Fekonja so, kljub omejitvi indikacij, uspešno Maribor, pod vodstvom doc. dr. opravili že 10 takšnih posegov. Janeza Ravnika, dr. med., in v sodelovanju z Ninno Kozorog, Ostali finalisti za dr. med. medicinski dosežek štajerske regije Metoda motoričnih evociranih potencialov med operacijo pri noseč- Prva operacija možganskega nici v tujini ni uporabljena kot stan- tumorja v budnem stanju v UKC dardna, pri nosečnicah so jo doslej v Maribor – uvedba nove metode svoji praksi uporabili le v treh svetov- na Oddelku za nevrokirurgijo, nih centrih zaradi sumljive sprožitve UKC Maribor, pod vodstvom doc. kontrakcij, škodljivih za plod. dr. Janeza Ravnika, dr. med., in v sodelovanju z Ninno Kozorog, Junija 2019 so uspešno izvedli dr. med. operacijo možganskega tumorja pri noseči bolnici. Bolnica, sicer nosečni- 23. januarja 2019 so po večteden- ca v 21. tednu nosečnosti, je zbolela skih pripravah v UKC Maribor opravi- konec maja 2019 s ponavljajočimi se li prvo operacijo možganskega tumor- žariščnimi epileptičnimi napadi s ja v budnem stanju v UKC Maribor. kloničnimi trzljaji v desnih okonči- nah, ki so se stopnjevali tako po Prva operacija možganskega tumorja v budnem frekvenci, času trajanja in moči. stanju – UKC Maribor Gre za prvo merjenje motoričnih evociranih potencialov med operacijo pri nosečnici pri nas in enega redkih centrov, kjer je bilo to izvedeno. Pomembna prednost je ohranitev motorične funkcije med odstranitvijo tumorja ter obenem kortikalni in subkortikalni maping elokventnih regij. V timu so še: asist. Tomaž Šmigoc, dr. med., specialist nevroki- rurgije, Darjan Kos, dr. med., specia- list anesteziologije, in perinatologinja Veronika Anzeljc, dr. med., specialist- ka pediatrije.

Revija ISIS Zbornic1a9Januar 2020 močkov z dodajalnimi tehnologijami. Z uvedbo nove metode zdravljenja Nataša Podbregar Ta inovativni način omogoča najna- se pomembno poveča možnost za prednejšo izdelavo aparata, čas preživetje kritično bolnih pacientov drugo platjo medicine. V želji, da bi zdravljenja pa se skrajša. na območju, ki ga s svojo dejavnostjo pripomogla k izboljšanju statusa pokriva SB Celje, saj lahko z njim zdravnikov, je zadnja tri leta tudi Fiksno vodilo griza se uporablja začasno delno ali popolno nadomesti- predstavnica Fidesa v ZD Celje. Zelo pri pacientih z retrognatim položa- mo oslabelo delovanje srca in/ali rada dela s specializanti, ker ji mlajše jem spodnje čeljustnice, kadar je pljuč. Pred tem je bila ta metoda generacije povedo kaj o novostih v me- potrebna stimulacija njene rasti, da bolnikom dostopna le v UKC Ljub- dicini, ona pa z njimi deli svoje izkuš- se doseže optimalni položaj, normo­ ljana in UKC Maribor. nje – tako oboji nadgrajujejo znanje.  okluzija. Intenzivna medicina ima v celjski Štajerska pediatrinja leta Optimalni čas zdravljenja je v bolnišnici več kot 40-letno tradicijo in 2019 je Tina Božičnik, dr. med., obdobju pubertetnega sunka rasti je v strokovnem vrhu slovenske specialistka pediatrije iz Zdrav- (CVM3-CVM4). Do sedaj je bilo na ta intenzivne medicine. Strokovnjaki stvenega doma dr. Adolfa Drolca v način zdravljenih 32 pacientov. Oddelka za intenzivno interno Mariboru. medicino Splošne bolnišnice Uvedba zdravljenja z zunaj- Celje že vrsto let aktivno sodelujejo Mama, življenjska sopotnica, telesnim obtokom z oksigenaci- pri razvoju slovenske in evropske pediatrinja, akupunkturologinja je jo krvi – ECMO v dejavnost intenzivne medicine, saj poleg redne- zaščitnica in zagovornica otrok, zato Splošne bolnišnice Celje, pod ga vseskozi opravljajo tudi raziskoval- je tudi avtorica mednarodnega pro- vodstvom red. prof. dr. Mateja no in izobraževalno delo. jekta »Parent like a Pro«. Zaposlena Podbregarja, dr. med., specia- je v predšolskem dispanzerju Zdrav- lista interne medicine in speci- Štajerski zdravniki stvenega doma dr. Adolfa Drolca v alista intenzivne medicine, leta 2019 Mariboru. Verjame v celostno obrav- predstojnika Oddelka za intenzivno navo ne samo otrok, temveč cele interno medicino Splošne bolnišni- Štajerska družinska zdravnica družine in meni, da je miren in srečen ce Celje. leta 2019 je Nataša Podbregar, dr. med., splošna zdravnica v Zdrav- Zunajtelesni obtok z oksigenacijo stvenem domu Celje. krvi (angl. Extra Corporeal Membra- ne Oxygenation, ECMO) je način Splošna zdravnica v Zdravstvenem popolne podpore srčno-žilnega domu Celje svoje delo opravlja že 30 sistema in/ali delovanja pljuč, ki ga let, zadnjih deset let je tudi mentorica je letos v svoje delo kot prvi med specializantom družinske medicine. regijskimi bolnišnicami začel uvajati Zanima jo več področij, zato zadnjih tudi Oddelek za intenzivno interno šest let ob službi dela na Zavodu za medicino Splošne bolnišnice Celje. Je pokojninsko in invalidsko zavarovanje nov način zdravljenja najhuje priza- v Celju kot izvedenka invalidske detih bolnikov ob zastoju cirkulacije, komisije in obiskuje paciente na ki se ne odzivajo na napredno oživlja- domu, kjer se srečuje s popolnoma nje. Uvedba zdravljenja z zunajtelesnim obtokom z oksigenacijo krvi v SB Celje. Tina Božičnik

Revija ISIS Z20bornicaJanuar 2020 starš prvi pogoj za vzgojo mirnega in Štajerska specialistka sekun- Štajerska zobozdravnica leta srečnega otroka.  darne ravni za leto 2019 je Brigi- 2019 je vnovič Vesna Kaloh, dr. ta Cvetko, dr. med., specialistka dent. med., specialistka čelju- Štajerski ginekolog leta 2019 oftalmologije iz Splošne bolnišnice stne in zobne ortopedije z orto- je Milan Lukman, dr. med., Ptuj. dontsko ordinacijo v Mariboru. specialist ginekologije in porod- ništva, ki deluje v zasebni ginekolo- Med specializacijo na Očesnem Vesna Kaloh ški ambulanti s koncesijo na Ptuju. oddelku UKC Maribor in na Očesni kliniki v Ljubljani si je pridobila Po študiju se je zaposlila v Zdrav- Končal je medicinsko fakulteto in bogato strokovno znanje, ki ga je stvenem domu Maribor in štiri leta specializacijo v Zagrebu ter se zaposlil izkazala z uspešno opravljenim delala kot otroška zobozdravnica na specialističnim izpitom. V Splošni osnovni šoli. Specialistični izpit je Milan Lukman bolnišnici Ptuj z veliko predanostjo, opravila leta 2011 in takoj nato pre- skrbnostjo in posluhom za paciente vzela ortodontsko ord­ inacijo v Mari- v Splošni bolnišnici Čakovec, nato pa opravlja delo ambulantne oftalmolo- boru. V zadnjem letu intenzivno izpo- ga je življenjska pot vodila na Ptuj. Že ginje. Strokovno znanje izpopolnjuje z polnjuje svoje znanje na področju 25 let deluje v zasebni ginekološki udeležbo na seminarjih, različnih premikov zob z nevidnimi brez­ ambulanti s koncesijo, prav tako pa delavnicah in mednarodnih kongre- kovinskimi aparati. Verjame, da svo- sodeluje z ginekološko-porodniškim sih. Je žena in mati štirih otrok: jim pacientom vrača nasmeh na obraz oddelkom Splošne bolnišnice Ptuj. Za hčerke Ane in sinov Tomaža, Roka in ne le s svojo strokovnostjo pri zdrav­ ohranjanje strokovnosti se redno Vida.  ljenju, ravnanju in beljenju zob, tem­ izobražuje doma in v tujini, pri delu več tudi s pozitivno energijo, ki jo od­ pa ga vodita ljubezen do poklica in Brigita Cvetko daja. želja pomagati bolnicam.  Foto: Andrej Petelinšek, Večer

Revija ISIS Zbornic2a1Januar 2020 Iz dela zbornice Za obdobje 14. 11. do 5. 12. 2019 Slovesna podelitev Skupaj z družinskimi člani in privlačnih možnosti za mlajše kolege, specialističnih listin prijatelji ter mentorji se je dogodka da bi ti po koncu specializacije ostali v udeležilo več kot 250 ljudi. regijskih ustanovah. Na slovesni podelitvi licenčnih listin in potrdil o opravljenem specia- Fotogalerija prireditve je dosto- Predsednica je pojasnila, da je lističnem izpitu, ki je bila 20. novem- pna na spletni strani zbornice: prav na to temo že bila podana pobu- bra, je listine prejelo 54 doktorjev https://www.zdravniskazbornica.si/ da in bo v januarju na zbornici organi- medicine in 20 doktorjev dental- informacije-publikacije-in-analize/ ziran sestanek z ministrom, vodstvi ne medicine. fotogalerije/1/podelitev-20.11.2019/ bolnišnic in zbornico o potrebah po specializacijah. Sestanka sta se udele- Prejemnike je na začetku nago- Pomanjkanje žila še direktor bolnišnice Janez vorila predsednica zdravniške zdravnikov Lavre, dr. med., in predstojnik zbornice dr. Zdenka Čebašek - oddelka za dializo, primarij Travnik, ki jim je ob tej priložnosti Vodstvo Splošne bolnišnice Bojan Vujkovac, dr. med., tudi izročila listine ter jim čestitala Slovenj Gradec je konec novembra na specialist internist. in zaželela vse dobro na njihovi delovni obisk sprejelo predsednico zahtevni in odgovorni poklicni poti zbornice dr. Zdenko Čebašek - Izobraževanja zdravnika specialista ali specialistke Travnik.  po regijah oziroma zobozdravnika specialista ali specialistke. Dr. Jana Makuc, dr. med., Zdravniška zbornica je v novem- univ. dipl. biol., strokovna di- bru in decembru v soorganizatorstvu Prejemnike odličij sta nagovorili rektorica Splošne bolnišnice z Zavodom Simpozija in bolnišnicama tudi asist. dr. sc. Maja Grošelj, Slovenj Gradec, je predstavila v Slovenj Gradcu in Celju sodelovala dr. dent. med., članica Odbora za aktualno problematiko, ki je povezana pri dveh strokovnih izobraževanjih, ki zobozdravstvo in predsednica Komisi- s pomanjkanjem in posledično preo- je za podiplomsko usposabljanje pri bremenjenostjo zdravnikov, zlasti Anketa med Odboru za zobozdravstvo, in Vesna internistov. Govora je bilo tudi o upokojenimi Pekarović Džakulin, dr. med., sistemskih težavah, kjer zbornica že in zdravniki predsednica Odbora za osnovno lahko sodeluje pri iskanju rešitev. zdravstvo in podpredsednica Evrop- Med njimi je bilo izpostavljeno Spoštovani upokojeni skega združenja splošnih in družin- področje specializacij in iskanje zdravniki/-ce, zobozdravniki/-ce, skih zdravnikov – UEMO. v decembru ste po pošti prejeli an- ketni vprašalnik, ki smo ga zasno- vali v delovni skupini upokojenih zdravnikov in zobozdravnikov, ki deluje pri Odboru za socialno-eko- nomska vprašanja ZZS. Anketa je anonimna. Z njo želimo ugotoviti, kakšno je sedanje stanje upokojenega zdravništva, in ga primerjati z letom 2011, ko je bila prav tako izvedena tovrstna raziskava. Odgovori v anketi nam bodo služili tudi za pripravo ustreznih ukrepov za izboljšanje. Prosimo, da anketo pošljete čim prej oz. najkasneje do 20. januarja v ovojnici, ki je bila priložena.

Revija ISIS Z22bornicaJanuar 2020 spodbujajo pretok znanja med zdrav- bolnišnica Celje. Zdravniki si želijo mediacije, in seznam mediatorjev je niki primarne in sekundarne ravni. V tudi več kolegialnega sodelovanja med dostopen na spletni strani zbornice: Slovenj Gradcu je bila osrednja tema zdravstvenimi ustanovami v regiji. https://www.zdravniskazbornica.si/ izobraževanja možganska kap. To je zbornica-za-vas/mediacija mogoče v 80 odstotkih preprečiti, kot Iz mediacijske je izpostavila Eva Mori, dr. med., z pisarne ZZS Godalni kvartet oddelka za interno medicino – enote Magnolija – za nevrologijo Splošne bolnišnice V četrtek, 14. novembra, je pote- »Barve jeseni« Slovenj Gradec. Simpozija se je kala celodnevna obnovitvena delavni- udeležilo več kot 90 zdravnikov in ca za mediatorje pri Zdravniški Z glasbo nas je 25. novembra v medicinskih sester. V Laškem pa je bil zbornici Slovenije. Po uvodnih preda- novo koncertno sezono v Domus simpozij v začetku decembra name- vanjih so sledile vaje in igre vlog, v Medica popeljal Godalni kvartet njen multipli sklerozi. Zgodnja posta- katerih so vsi udeleženci osvežili svoje Magnolija. Tina Mozetič, violina, vitev diagnoze in takojšnje zdravljenje znanje in veščine, nujno potrebne za Jelena Šarc, violina, Marjetka Šuler precej izboljša potek bolezni, je kakovostno izvajanje mediacijskih Borovšak, viola, in Petra Greblo, povedala asist. Linda Savšek, dr. postopkov pri zbornici. violončelo – vse članice slovenskih med., spec. nevrologije z nevrološkega simfoničnih orkestrov, so z gosti: Anjo oddelka Splošne bolnišnice Ce- Do sedaj izpeljani postopki, v Strajnar, vokal, Mihom Zabretom, lje. Udeleženci simpozija, bilo jih je katerih so bili zadovoljni vsi udeleže- tenor, in Goranom Moskovskim, več kot 80, pa so prisluhnili izpovedi ni, tako zdravniki kot tudi pritožniki, tolkala – pričarale večer, ki nas bo še bolnice – Renate Žohar, ki je za dokazujejo, da je mediacija prava pot dolgo grel. Poslušali smo vse »barve« multiplo sklerozo zbolela v študent- za reševanje sporov in da je Zdravni- glasbe – od klasike do ljudskih in skih letih in je kaj nekaj časa trajalo, ška zbornica Slovenije pravi prostor sodobnih popevk.  da ji je bila postavljena diagnoza. za tovrstne postopke. Za presenečenje pa sta poskrbeli Neurejena V procesu mediacije lahko prido- Ana Krevh in Klara Greblo, plesalki zakonodaja bimo dragoceno izkušnjo konstruktiv- plesne šole Mojce Horvat – s stepom.   ne komunikacije oziroma spoštljivega V okviru obiskov vodstva Zdravni- in učinkovitega reševanja spornih Nekaj fotoutrinkov je na spletni ške zbornice Slovenije po regijah se je vprašanj, kljub različnim stališčem strani zbornice: https://www. predsednica dr. Zdenka Čebašek - sprtih oseb. Te izkušnje nam v pri- zdravniskazbornica.si/informacije- Travnik v začetku decembra srečala s hodnje lahko pomagajo pri prepreče- publikacije-in-analize/ strokovnim vodjem ZD Celje vanju sporov, pa tudi pri hitrejšem in fotogalerije/1//25.11.2019-barve- Markom Dreščkom, dr. med., učinkovitejšem reševanju že nastalih jeseni---godalni-kvartet-magnolija/ spec. družinske medicine, s spornih vprašanj.  predstojnico družinske medici- ne v ZD Katarino Skubec Moćić, Svetovanje je za člane brezplačno. dr. med., spec. družinske medi- Več informacij, kako poteka postopek cine, in Anito Jagrič Friškovec, dr. med., specialistko šolske in urgentne medicine. Izpostavljenih je bilo nekaj vpra- šanj, povezanih z neurejeno zakono- dajo glede izvajanja določenih dejav- nosti. Zbornica bo zagotovila dodatno preučitev pravnih vidikov. Za mlade zdravnike je moteče tudi to, da se morajo zaposliti naslednji dan po opravljenem specialističnem izpitu, kar je neživljenjsko in včasih lahko iz povsem objektivnih razlogov na eni ali drugi strani neizvedljivo. Pogovarjali smo se tudi o aktual- nih vprašanjih sodelovanja v urgentni službi, ki jo zdaj zagotavlja Splošna



Revija ISIS 2A4ktualnoJanuar 2020 Zdravniki o stanju paliativne oskrbe v Sloveniji Radko Komadina, Zdenka Čebašek - Travnik, Branko Zakotnik Na pobudo Zdravniške zbornice Slovenije –– V Sloveniji imamo državni program paliativ- (ZZS) in Slovenskega zdravniškega društva ne oskrbe z akcijskim načrtom iz leta 2010 in (SZD) je bil 9. oktobra 2019 v prostorih zdravni- revidiran akcijski načrt za obdobje 2017– ške zbornice organiziran posvet o paliativni 2020, ki predstavljajo temelje za izgradnjo oskrbi z namenom ocene trenutnega stanja in mreže paliativne oskrbe v naši državi. iskanja rešitev do izboljšanja na tem področju. Udeležilo se ga je več kot 30 zdravnikov s pri- –– Trenutno stanje paliativne oskrbe na sekun- marne, sekundarne in terciarne ravni, med njimi darni in terciarni ravni ustreza prikazu v večina tistih, ki že delujejo na sekundarni in prispevku v reviji Isis, julij 2019. To pomeni, terciarni ravni. Posvet je potekal v obliki preda- da večina slovenskih bolnišnic, vključno z vanj in konstruktivne razprave: UKC Ljubljana, nima paliativnega oddelka –– Uvodne besede: Radko Komadina (pred- in/ali ambulante z ustrezno opredeljenim timom (po standardih in normativih), ki bi sednik SZD), Zdenka Čebašek - Travnik bolnike obravnaval hospitalno (z dodeljeni- (predsednica ZZS), Branko Zakotnik mi posteljami), oz. paliativne enote, ki bi (koordinator Državnega programa obvla- delovala kot svetovalno telo za celotno dovanja raka) bolnišnico in regijo. Posledično zato tudi ni –– Državni program paliativne oskrbe (Mateja ustrezne regijske podpore osnovni paliativni Lopuh, koordinatorica Državnega programa oskrbi na primarni ravni (družinskim zdrav- paliativne oskrbe pri Ministrstvu za zdravje) nikom). –– Pregled trenutnega stanja paliativne oskrbe v Sloveniji (Nena Golob, soavtorica članka Sta- –– Na področju izobraževanja s področja palia- nje paliativne oskrbe v Sloveniji v reviji Isis, tivne oskrbe je bilo sicer narejenega veliko, 2019) vendar so potrebe bistveno večje. Te vsebine –– Paliativni timi v bolnišnicah in njihovi večinoma niso v dovolj veliki meri vključene pričakovani učinki (Maja Ebert Moltara, v redne dodiplomske in podiplomske progra- Onkološki inštitut Ljubljana, Vodja oddelka me ter specializacije. za akutno paliativno oskrbo) –– Paliativna oskrba na primarnem nivoju –– Na podlagi predstavljenih rezultatov je na (Maja Petrovič Šteblaj, direktorica ZD anketo o paliativni oskrbi na primarni ravni Radovljica) odgovorilo 23 od 57 zdravstvenih domov, ki –– Paliativna oskrba na sekundarnem nivo- jim je bila anketa poslana. Anketa je pokaza- ju (Matjaž Figelj, SB Nova Gorica, vodja la, da je organizacija paliativne oskrbe po oddelka za paliativo) različnih zdravstvenih domovih različna. –– Paliativna oskrba za otroke (Anamarija Večina vprašanih je menila, da organizacija Meglič, Pediatrična klinika UKC Ljubljana) ni dobra, in predlaga sistematičen pristop z –– Mobilni paliativni timi (Mateja Lopuh, SB usposabljanjem kadrov, dorečenimi potmi Jesenice) komunikacije in ustreznim ovrednotenjem. –– Možnosti za financiranje paliativne oskr- be (Karmen Janša, ZZZS) –– Na podlagi predstavljenega paliativna oskrba –– Razprava in sklepi (vodenje razprave: Branko otrok v UKC LJ ni formalizirana in opredelje- Zakotnik) na s standardi in normativi. Ugotovitve na podlagi razprave –– Na podlagi predstavljenega paliativna oskrba 9. oktobra 2019 so bile: v SB Jesenice z mobilnim paliativnim timom kaže zelo dobre rezultate. –– Iz podatkov ZZZS o beleženju paliativne oskrbe ni mogoče razbrati niti obsega niti stroškov te dejavnosti v Sloveniji.

Revija ISIS Aktualn2o5Januar 2020 Sklepi na podlagi bodo zagotavljali podporo osnovni Zadolžiti: Ministrstvo za zdravje, predstavitev in razprave paliativni oskrbi tako znotraj NIJZ, ZZZS na strokovnem posvetu bolnišnice kot za potrebe na pri- 9. oktobra 2019 ter marni ravni v regiji. Oddelki/ Rok: Začetek aktivnosti v okviru razprave na 3. enote/ambulante paliativne oskrbe reševanja informacijske podpore v slovenskem kongresu morajo biti vključeni v strukturo slovenskem zdravstvu paliativne oskrbe bolnišnic (v organigram) z vsemi 25. oktobra 2019: podatki o dostopnosti na njihovih In še nadaljevanje: spletnih straneh. Tako strukturirani 1. I zobraževanje s področje paliativne bolnišnični timi bi predstavljali tudi Na 27. redni seji Glavnega stro- oskrbe mora biti vključeno v redne regijsko bazo za izobraževanje na kovnega sveta (GSS) SZD, ki je bila v izobraževalne programe zdravstve- tem področju. torek, 12. novembra 2019, je bil nega kadra. soglasno sprejet sklep: a) V okviru sedanje reforme Zadolžiti: Ministrstvo za zdravje vsebin specializacij za zdravni- (Direktorat za zdravstveno varstvo, »Slovensko združenje za ke je nujno, da se paliativna koordinator paliativne oskrbe s paliativno in hospic oskrbo oskrba umesti (oz. revidira) v skupino strokovnjakov), ZZZS, stro- pripravi predlog izobraževanja kurikulume vseh kliničnih kovne in generalne direktorje bolni- s področja paliativne oskrbe, ki specializacij in specializacije iz šnic bi se umestil v obvezen družinske medicine. kurikulum posameznih Zadolženi: SZD, ZZS Rok: Začetek aktivnosti v začetku specializacij (predvidoma drugi Rok: v 12 mesecih 2020 ali tretji letnik). Predlog b) Izobraževanja iz paliativne 3. S ocialna oskrba bolnikov je pri nas izobraževanja v nadaljevanju oskrbe je treba umestiti v pregleda GSS in ga posreduje v dodiplomske in podiplomske zelo zapostavljen del paliativne končno potrditev Zdravniški kurikulume za vse kadre, ki oskrbe, a hkrati izredno pomem- zbornici Slovenije.« delujejo v paliativni oskrbi. ben. Zato je v načrtovanje razvoja Zadolženi: vse fakultete, ki so paliativne oskrbe v Sloveniji treba Izvršilni odbor Zdravniške zborni- vključiti projekt dolgotrajne oskrbe. ce Slovenije je na svoji seji 21. novem- zadolžene za izobraževanje zdravstve- bra 2019 razpravljal o nujnosti vklju- nega kadra, ki deluje v paliativni Zadolžiti: Ministrstvo za zdravje, čitve znanj iz paliativne oskrbe v oskrbi, strokovna združenja in sekcije Direktorat za zdravstveno varstvo/ kurikulume vseh specializacij. SZD, ki skrbijo za posodabljanje dolgotrajno oskrbo, Ministrstvo za kurikulumov specializacij, interesna delo, družino in socialne zadeve Pot do izboljšanja paliativne združenja in društva civilne družbe. oskrbe smo prikazali in bomo o njej Rok: V okviru načrtovanja obvestili vse zdravstvene zavode, Rok: v 12 mesecih dolgotrajne oskrbe Ministrstvo za zdravje, NIJZ in ZZZS 2. V vseh slovenskih bolnišnicah je 4. Za kakovostno paliativno oskrbo in ter skrbno spremljali napredek na tem področju. treba formalno ustanoviti paliativ- kontrolo kakovosti opravljenih ne time oz. službe (kot je npr. programov je nujna enotna infor- Prof. dr. Radko Komadina, dr. med., paliativni oddelek, paliativna enota macijska podpora v zdravstvenem svet., predsednik SZD ali vsaj paliativna ambulanta), ki sistemu: tako za strokovni kot za obračunski del. Čim prej je treba Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., vzpostaviti redno spremljanje predsednica ZZS kazalcev izvajanja in kakovosti paliativne oskrbe. Prof. dr. Branko Zakotnik, dr. med., koordinator Državnega programa obvladovanja raka Zdravniški ombudsman v januarju 2020 V januarju 2020 je zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivih in stiskah, na voljo v naslednjih terminih: Ime Datum Čas Status Brane Četrtek, 9. januarja 2020 15.00–17.00 Prosta oba termina Darja Sreda, 8. januarja 2020 16.00–19.00 Zasedeni vsi trije termini Tatjana Ponedeljek, 20. januarja 2020 17.00–19.00 Prost termin Andrea Četrtek, 23. januarja 2020 16.00–18.00 Prosta ob termina Urška Sreda, 22. januarja 2020 17.00–19.00 Prost termin Telefonsko svetovanje 18.00–19.00 Za rezervacijo termina za povsem anonimen pogovor po telefonu ali anonimen osebni pogovor se naročite po telefo- nu 01 30 72 100 ali po e-pošti [email protected], lahko tudi preko vašega anonimnega elektronskega naslova.

Revija ISIS A26ktualnoJanuar 2020 Zaskrbljujoče: Vsak peti študent se ne bi ponovno odločil za študij medicine Kevin Pelicon, Klemen Petek Repar, generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, direktor Študentski svet UL Medicinske študenti neposredno spregovorili ZD Ljubljana Rudi Dolšak, predsed- fakultete (ŠSULMF) je v okviru z najpomembnejšimi odločevalci, nik SZD prof. dr. Radko Komadi- srečanja študentov UL MF z jim predstavili svoje težave, na, strokovna direktorica Stomatolo- ministrom za zdravje v četrtek, 10. zastavili vprašanja in predlagali ške klinike UKC Ljubljana izr. prof. oktobra 2019, predstavil rezultate spremembe. dr. Martina Drevenšek, predstav- ankete, ki je študente obeh nica ZZZS Jana Mrak, prodekani UL slovenskih medicinskih fakultet Zbrane sta v uvodu nagovorila MF in drugi. spraševala o njihovem mnenju o pobudnik srečanja predsednik Štu- slovenskem zdravstvenem sistemu. dentskega sveta UL MF Klemen V pripravah na srečanje je bila Študenti so prepoznali potrebo po Petek in podpredsednica ŠSULMF med študenti medicine obeh medicin- aktivnem vključevanju v oblikovanje Anka Uršič. Svoja stališča sta skih fakultet izvedena anketa o slovenskega zdravstvenega sistema predstavila tudi predsednica ZZS zdravstvenem sistemu in specializaci- in sodelovanju pri njegovem dr. Zdenka Čebašek - Travnik in ji iz družinske medicine. Poročilo nadaljnjem razvoju. V prihodnjih dekan UL MF prof. dr. Igor Švab. ankete, ki so jo pripravili študenti letih bodo namreč prav študenti kot Minister za zdravje Aleš Šabeder je medicine Kevin Pelicon, Tina mladi zdravniki vstopali na trg dela, prikazal stanje zdravstvenega sistema Pavlin, Evita Pšeničny in Klemen od njihovih odločitev pa bo odvisen in predvidene ukrepe. Srečanja s Petek, je ministru za zdravje in nadaljnji razvoj slovenskega študenti so se poleg ministra udeležili ostalim gostom srečanja predstavil zdravstva. V okviru srečanja so še državna sekretarka Ministrstva za vodilni avtor Kevin Pelicon. Izsled- zdravje prim. Simona Bornšek ki ankete prvič nudijo vpogled v mnenje slovenskih študentov medici- Minister Aleš Šabeder je predstavil ukrepe Ministrstva za zdravje RS. Z desne: ne in predstavljajo pomembno podpredsednica ŠSULMF Anka Uršič, predsednica ZZS dr. Zdenka Čebašek - Travnik, iztočnico za sprejemanje nadaljnjih predsednik ŠSULMF Klemen Petek, dekan UL MF prof. dr. Igor Švab, državna sekretarka ukrepov in oblikovanje zdravstvene prim. Simona Bornšek Repar in absolvent medicine Kevin Pelicon. politike. V anketi, ki je potekala od 12. do 23. septembra 2019, je sodelovalo kar 463 študentk in študentov, kar je v študijskem letu 2018/2019 predsta- vljalo več kot četrtino vseh študentov medicine v Sloveniji. Anketa je bila razdeljena v dva dela. V prvem so bili študenti povprašani o svojem zado- voljstvu s slovenskim zdravstvenim sistemom, težavah, ki jih zaznavajo, ter o želji po nadaljevanju karierne poti v tujini. V drugem delu so štu- denti odgovarjali na vprašanja o specializaciji iz družinske medicine. S slovenskim zdravstvenim sistemom sta manj zadovoljni ali nezadovoljni kar dve tretjini študen- tov. Zadovoljnih je 35,4 % študentov, samo 1,5 % pa je zelo zadovoljnih. Študenti vidijo težave predvsem v

Revija ISIS Aktualn2o7Januar 2020 Graf 1: Zadovoljstvo vost prihodnjih generacij mladih Graf 3: »Ali razmišljate o nadaljevanju študentov s slovenskim zdravnikov. Opaziti je tudi jasen karierne poti v tujini?« (N = 463) zdravstvenim sistemom trend po letnikih – med študenti 6. (N = 463). letnika in dodatnega leta jih manj kot kariernega napredovanja in nadaljnje- polovica meni, da bo pridobila zado- ga izobraževanja. O financiranju negotovosti pridobitve želene speciali- stne kompetence. Odgovor na vpraša- dodatnega izobraževanja mladih zacije, za mlade zdravnike nepredvi- nje, zakaj tako velik delež študentov zdravnikov je na srečanju z ministrom dljivi zdravstveni politiki in dolgotraj- meni, da ne bodo imeli dovolj znanja, spregovorila tudi predsednica ZZS dr. nem procesu od zaključka študija do je verjetno treba iskati v študijskih Zdenka Čebašek - Travnik. Izpostavila začetka specializacije. programih obeh fakultet, predvsem je, da so dodatna usposabljanja lahko pri deležu in izvedbi praktičnega znatno finančno breme za zdravnike Kar 40 % študentov meni, da ob pouka in kliničnih vaj. specializante. Na tem področju je zaključku študija ne bodo imeli treba najti sistemske rešitve, ki bodo zadostnih kompetenc za opravljanje Morda je prav to pomanjkanje mladim zdravnikom omogočale zdravniškega poklica na naslednji zaupanja v lastno znanje eden od dodatna izobraževanja, vendar ne na stopnji. To je seveda samo subjektiv- razlogov, da se vsak peti študent lastne stroške. na ocena lastnega znanja, ki je v ne bi ponovno odločil za študij odsotnosti objektivnih kazalcev ni medicine. Posebej zaskrbljujoče je, Če bi se odločili za odhod iz mogoče natančneje komentirati. da se s prehajanjem v višji letnik delež Slovenije, bi največ študentov izbralo Vsekakor pa ocena kaže na negoto- tistih, ki se ne bi ponovno odločili za nemško govoreče države – Avstrija, študij medicine, povečuje. Med Nemčija in Švica so bile po študenti 6. letnika in dodatnega leta priljubljenosti na prvem, drugem in se tako kar vsak tretji ne bi ponovno četrtem mestu. Mnogo študentov bi odločil za študij medicine. izbralo tudi skandinavske države in Veliko Britanijo. Več kot polovico Nezadovoljstvo s stanjem zdrav- študentov bi v to, da ostanejo v stvenega sistema se nedvomno odraža Sloveniji, prepričalo izboljšanje tudi v dejstvu, da skoraj polovica delovnih pogojev, okoli tretjino študentov razmišlja o nadaljeva- študentov pa bi v to prepričalo nju karierne poti v tujini ali je za povišanje plač. to celo že odločena. Anketa je v drugem delu študen- Pri sprejemanju te odločitve so za te spraševala o specializaciji iz študente najpomembnejši dejavniki: družinske medicine. Skoraj dve delovni pogoji, možnost pridobitve tretjini študentov menita, da so želene specializacije ter možnost delovni pogoji v družinski Graf 2: Delež študentov, ki menijo, da bodo do konca študija pridobili zadostne kompetence, po letnikih pada (N = 463).

Revija ISIS A28ktualnoJanuar 2020 Graf 4: »Bi izbrali specializacijo iz družinske medicine?« (N = 463) v sodelovanju z zdravniško zbornico pripravil Karierni kongres UL MF. Na medicini slabši od delovnih primarnega zdravstva v luči trenu- večdnevnem dogodku je bila poleg pogojev na drugih specialističnih tnih razmer. drugih specializacij s posebnim področjih. Študenti kot najpomemb- poudarkom predstavljena tudi speci- nejše težave izpostavljajo preobre- Nekaj študentov je kot razlog, da alizacija iz družinske medicine. menjenost in pomanjkanje družin- ne bi izbrali družinske medicine, skih zdravnikov ter na področju izpostavilo tudi fragmentacijo pred- Študenti bi se v večjem deležu primarnega zdravstva neustrezno metov v kliničnem delu študija in odločali za specializacijo iz družinske zakonodajo. Na primarno zdravstvo slabo predstavitev družinske medici- medicine, če bi se zmanjšale se po mnenju študentov prelaga ne študentom. Klinični pouk je administrativne obremenitve, vedno več odgovornosti, hkrati pa namreč razdeljen po posameznih zmanjšalo število opredeljenih imajo družinski zdravniki v stroki specializacijah, predmeti pa se med pacientov na zdravnika in zvišale slab ugled. seboj pogosto premalo povezujejo. To plače. naj bi po mnenju študentov pomeni- Za specializacijo iz družin- lo, da diplomanti ob koncu študija Na pobudo ministrstva je anketa ske medicine bi se gotovo odlo- nimajo dovolj širokega in integrirane- vključevala tudi vprašanje, ali bi čilo le 1,7 % študentov, več kot 60 ga znanja ter se posledično ne odloča- študente medicine uvedba kadrovske % pa te specializacije skoraj gotovo jo za specializacijo iz družinske štipendije med študijem prepričala v ali gotovo ne bi izbralo. Pri tem je medicine. Iz rezultatov ankete je torej izbiro specializacije iz družinske najpogostejši razlog sicer nezanima- razvidno, da bi bilo treba študentom medicine. Zagotovo bi se za to speci- nje za področje, petina študentov pa že med študijem bolje predstaviti alizacijo ob uvedbi štipendije odločilo je kot vzrok navedla tudi negotovost delo družinskih zdravnikov. V ta 5,8 % študentov, verjetno pa nekaj namen je študentski svet marca letos več kot četrtina. Ekstrapolacija teh podatkov na vse študente medicine kaže, da bi se ob uvedbi kadrovske štipendije v naslednjih sedmih letih za specializacijo iz družinske medici- ne odločili 104 študenti, 463 študen- tov pa bi štipendija verjetno prepri- čala. Pri tem je treba upoštevati, da iz podatkov ni jasno, koliko dodatnih študentov bi štipendija prepričala, nekateri bi namreč družinsko medi- cino izbrali tudi brez uvedbe štipen- dije. Študentski svet UL MF se bo tudi v prihodnje aktivno vključeval v razprave o prihodnosti in izboljševanju slovenskega zdravstvenega sistema ter še naprej sodeloval z Zdravniško zbornico Slovenije in Ministrstvom za zdravje. Anketa predstavlja prvi pomembni korak k temu sodelovanju. Celotno poročilo ankete je na voljo na spletni strani UL MF: https://www.mf.uni-lj.si/ssulmf/ dogodki/srecanje-z-ministrom-za- zdravje Klemen Petek, predsednik ŠSULMF Kevin Pelicon, absolvent medicine Graf 5: »Zakaj ne bi izbrali specializacije iz družinske medicine?« (N = 463)

Revija ISIS Aktualn2o9Januar 2020 O Konvenciji Sveta Evrope proti trgovini s človeškimi organi na splošno in trenutni status v Sloveniji Danica Avsec Ministrstvu za pravosodje, ki določbe dnem listu RS št. 56/2015 (ZPPDČT), v KZ-1 usklajuje, da bodo ustrezale in na njegovi podlagi sprejeti podza- Uvod Konvenciji in omogočile ratifikacijo, konski predpisi. Omenjeni zakon saj so nekatere zahteve prepuščene nalaga Slovenija-transplantu tudi Konvencijo Sveta Evrope proti rešitvam na nacionalni ravni. ozaveščanje javnosti o pomenu trgovini s človeškimi organi (v nada- darovanja, pri čemer izpostavlja ljevanju: Konvencija) je Odbor mini- Kot je znano, je zdravljenje s zakonitost postopkov ter opozarja na strov Sveta Evrope sprejel 9. julija presaditvijo organov in tkiv eden nevarnosti nezakonitih ravnanj s tega 2014, prvih 15 držav pa jo je podpisa- izmed čudežev sodobne medicine. področja ter oglaševanja z namenom lo, skupaj s pojasnjevalnim poroči- Omogoča ga hiter razvoj neverjetnih ponujanja ali pridobivanja koristi, ki lom, v slovesnem okolju 25. marca tehničnih in organizacijskih dosežkov, je po zakonu izrecno prepovedano. 2015 v Santiagu de Compostela. Žal je pa tudi neprecenljiva velikodušnost Navedeno dejanje je določeno kot bila slovenska delegacija takrat le prebivalstva, ki podpira takšen način prekršek, saj se ZPPDČT ne spušča in opazovalka dogajanja. zdravljenja, se opredeli za darovanje se ne more spuščati v inkriminacijo ali po smrti najdražjih poda soglasje kaznivih dejanj s tega področja. Konvencija opredeljuje različne za odvzem organov in tkiv. Takšen nedovoljene prakse, ki predstavljajo način zdravljenja omogoča ohranitev Primerjava določb trgovino s človeškimi organi. Pokriva oz. izboljšanje življenja več kot v Konvenciji in nezakonit odvzem organov in načelno 110.000 bolnikom vsako leto po vsem slovenski zakonodaji ukrepanje, kadar niso upoštevane svetu. A žal se srečujemo z omejeno zakonske zahteve in zahtevana etična zmogljivostjo glede pokrivanja vseh Kriminalna dejanja na področju načela, kot so brezplačnost, neprofi- potreb, kar je privedlo do pojava zdravljenja s presaditvijo je zelo težko tnost in obvezno pridobljeno soglasje, trgovine z organi in trgovine z ljudmi. dokazati, preprečiti ter še težje obso- kot ga določa nacionalna zakonodaja V tej nesprejemljivi praksi se dogajajo diti in kaznovati. Najtežja dejanja za darovanje organov po smrti ali za nedovoljeni odvzemi organov za potekajo v popolnem kriminalnem časa življenja. Konvencija natančno presaditve in pojav transplantacijske- okolju in so dobro varovana. Do določa zlorabe in njihove izvajalce ga turizma. Te etično nesprejemljive Konvencije ta dejanja niso bila po- – to so največkrat tretje osebe, ki prakse kršijo temeljne človekove drobneje definirana v zakonodajah, dejanja izvajajo za finančni dobiček ali vrednote in spodkopavajo zaupanje v ker je razvoj dejavnosti omogočil primerljivo korist, a v verigi so tudi urejene sisteme za presaditve orga- jasnejše poznavanje postopkov in se je druge osebe, celo zdravstveni delavci, nov, kar vodi v dodatno pomanjkanje šele na osnovi le-teh ugotavljalo, kaj ki izvajajo zlorabe ali le ugotovijo organov. V Sloveniji je vzpostavljen vse je lahko predmet trgovanja in na nedovoljeno prakso oz. jo lahko tudi pregleden sistem, ki ga koordinira kakšen način naj se določijo sankcije. podpirajo. javni Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant. Sloveni- Konvencija je prvi pravni doku- Slovenija je Konvencijo podpisala ja-transplant po pogodbi o sodelova- ment, ki zagotavlja mednarodno 6. decembra 2018 po večletnih raz- nju sodeluje v mreži Eurotransplant, dogovorjene definicije trgovine s pravah in utemeljitvah, da se mora ki pregledno in pravično ureja izme- človeškimi organi ter opredelitev vseh pridružiti Konvenciji ne glede na njavo organov med članicami, vklju- dejanj, ki predstavljajo trgovanje s dejstvo, da se v tem trenutku v Slove- čenimi v mrežo. Pravno podlago za človeškimi organi. Konvencija od niji ne soočamo s kakršnokoli obliko obstoječi sistem predstavljajo Zakon o držav pričakuje inkriminacijo kon- trgovanja z organi. pridobivanju in presaditvi delov kretnih dejanj s ciljem boja proti človeškega telesa, objavljen v Ura- trgovini s človeškimi organi. Inkrimi- Konvencija pa v Sloveniji še ni nacija je možna samo z dopolnitvijo in ratificirana, ker Kazenski zakonik uskladitvijo KZ-1 in ostale zakonodaje (KZ-1) še ni usklajen z definiranimi s pričakovanji Konvencije. Z ratifika- zahtevami. Imenovana je bila delovna cijo Konvencije se države podpisnice skupina pri Ministrstvu za zdravje in

Revija ISIS 3A0ktualnoJanuar 2020 šele vključijo v resničen boj proti delom človeškega telesa oz. uporabi prebivajo na ozemlju RS«. Pojem kriminalu na tem področju. ali poskusi uporabiti človeško telo ali »običajnega prebivanja« je za Slove- njegove dele z namenom pridobivanja nijo nejasen; Konvencija terja inkriminacijo premoženjske koristi ali neupravičeno naklepne odstranitve človeških in proti plačilu posreduje pri darova- – glede na določbo v ZPPDČT, da organov, če se ta izvede pod določeni- nju delov telesa žive ali umrle osebe lahko privolitev v darovanje pri živem mi pogoji, naštetimi v prvem odstav- za presaditev. darovalcu namesto njega poda zako- ku. Primerjava z obstoječo ureditvijo v niti zastopnik, in sicer za osebe, KZ-1 pokaže, da sedanja ureditev Nagovarjanje in novačenje daro- mlajše od 18 let, ali osebo, ki ni inkriminacije ni povsem skladna z valca v KZ-1 ni izrecno inkriminirano. sposobna za razsojanje, ter za odvzem zahtevo Konvencije. ZPPDČT sicer izrecno prepoveduje delov telesa mrtvega splavljenega dati oz. prejeti premoženjsko ali zarodka ženska, ki je zarodek nosila, Zaenkrat imamo v KZ-1 le 181. nepremoženjsko korist za odvzete je pridržek, da se k privolitvi doda ob člen, ki ureja nedovoljeno presaditev dele telesa, vendar navedeno ravnanje zakonitem zastopniku ženska, ki je delov človeškega telesa in spremembo ne pomeni vedno tudi znakov kazni- zarodek nosila. človeškega genoma ter s tem zadeva le vega dejanja, zato je treba to definirati del specifične problematike, ki jo v KZ-1. Morebitna sprememba KZ-1 bo ureja Konvencija. Za ratifikacijo mora morala slediti napotku o odvračilni in slediti dopolnitev KZ-1 z določitvijo Poleg tega je zelo pomembno, učinkoviti sankciji. Zakon o odgovor- kaznivih dejanj, kot jih predvideva kako so zaščitene žrtve zlorab oz. nosti pravnih oseb za kazniva dejanja Konvencija z zakonskimi znaki in kriminalnih dejanj. Konvencija tudi omogoča izrek denarne kazni, odvzem odvračilno sankcijo. glede žrtev dodatno pokriva nekaj premoženja, prenehanje pravne osebe obstoječih vrzeli, ki so povezane z in prepoved razpolaganja z vredno- KZ-1 v 181. členu inkriminira: zločini v dejavnosti transplantacijske stnimi papirji, katerih imetnica je –– odvzem dela človeškega telesa medicine. Sicer pa je v Sloveniji še pravna oseba. Uvedbe sodnega treba preučiti, kaj je v ustrezni zako- nadzora zaenkrat ne predvideva. zaradi presaditve ali presaditev nodaji še treba urediti glede pravic in dela telesa, čeprav sta jemanje ali koristi žrtev (dostop do informacij, Trgovanje z organi in trgovina z presaditev dela telesa po pravilih zaščita zdravja, pomoč pri fizičnem, ljudmi za namen pridobivanja orga- zdravniške znanosti in stroke duševnem in socialnem okrevanju, nov za presaditve imata pogosto neupravičena, zagotovitev, da dobijo od storilcev mednarodno noto. To zahteva uskla- –– odvzem dela človeškega telesa z odškodnino). jen pristop in usklajene nacionalne namenom presaditve, preden je zakonodaje. Konvencija ponuja na predpisan način ugotovljena V primeru dopolnitve KZ-1 je edinstveno priložnost, da dosežemo ta smrt, ter treba paziti, da bo mogoče kazniva cilj z vzpostavitvijo jasnih pravnih –– odvzem dela človeškega telesa dejanja preganjati po uradni dolžno- norm v zvezi z dejanji, ki jih je treba zaradi presaditve ali presaditev sti, ne le na predlog žrtve. Kazenska definirati kot kriminal na mednarodni dela telesa, ne da bi zdravnik zakonodaja že omogoča sodelovanje ravni. Da bi se ta pravni instrument poprej pridobil z zakonom predpi- oškodovancem v kazenskem posto- izkazal kot resnično učinkovit, je sano privolitev dajalca in prejem- pku. Žrtev nasilnega kaznivega potreben skupni pristop h Konvenciji nika ali njunih zakonitih zastopni- dejanja ima lahko tudi spremljevalca, in trdno stališče, da se te prakse na kov ali kadar v nasprotju s prav tako pa obstoječi sistem omogo- noben način ne nadaljujejo. Zakon o predpisanimi postopki odvzeti del ča oškodovancu odškodninsko terja- kazenskem postopku (26.–31. člen) človeškega telesa hrani ali uporabi tev za premoženjsko in nepremoženj- omogoča krajevno pristojnost sloven- za drug namen, kot je bil prvoten sko škodo, bodisi kot premoženjski skih sodišč za kazniva dejanja v namen odvzema. zahtevek v kazenskem ali ločen primerih iz prvega odstavka, kako je v Po KZ-1 je storilec teh dejanj civilnopravni odškodninski zahtevek v primeru kolizije pristojnosti več lahko samo zdravnik (delicta pro- civilnem odškodninskem postopku, a držav, pa Konvencija prepušča rešitve pria). V tem delu je zakonik preozek, je treba ta vidik še dodatno opredeliti, dogovoru o najprimernejši pristojno- saj Konvencija ne omeji kaznivih zlasti s strani uradnih prijaviteljev. sti za pregon. Ali je trenutna zakono- dejanj samo na zdravnike kot storilce. daja skladna z zahtevami Konvencije, Po Konvenciji pa lahko kdorkoli Konvencija omogoča vsaki državi je treba še preučiti. kaznivo dejanje stori s tem, da vzame podpisnici, da izrazi pridržke. Glede ali pridobi odvzeti del človeškega na obstoječo zakonodajo je Slovenija Svet Evrope je že mnogo let telesa, za katerega darovalec prejme podala nekaj manjših pridržkov: aktiven v boju proti trgovini z organi plačilo. Konvencija terja inkriminacijo in pripravljeni so bili različni doku- tudi v primeru ponujanja koristi – glede sodne pristojnosti prebi- menti kot priporočila in resolucije. darovalcu ali v primeru, ko kdo valcev, ki niso stalni prebivalci ali Parlamentarna skupščina je tesno nezakonito razpolaga z odvzetim tujci, pač pa, kot je definirano v sodelovala v procesu, ki je privedel do Konvenciji, »osebe, ki običajno

Revija ISIS Aktualn3o1Januar 2020 oblikovanja Konvencije. Podala je tudi zahteva zelo temeljit premislek o UKC Ljubljana, kot predavateljico priporočilo 2009 (2013) za sprejem številnih odprtih in še neusklajenih povabili tudi portugalsko pravno Konvencije Sveta Evrope za boj proti vprašanjih ter seveda prinaša tudi strokovnjakinjo Ano Mario Peres trgovini z organi, tkivi in celicami nove naloge in obveznosti. Silvo, ki nam je predstavila njihov človeškega izvora, ki pokriva prepre- pristop k izvajanju Konvencije. čevanje trgovanja z različnimi deli Mislim, da za nikogar ni več človeškega telesa in ne le organov, ter vprašanje, ali je treba Konvencijo S predavateljico smo opravili tudi predlagala, da se uvede nacionalna ratificirati, odprta vprašanja se zanimiv intervju, ki bo objavljen v kontaktna točka za izmenjavo podat- namreč vežejo tudi na to, kakšne so naslednji številki. kov o trgovini s človeškimi organi. naloge zdravnikov in drugih zdrav- Trenutno je to mesto na Slovenija- stvenih delavcev, ko posumijo oz. Viri -transplantu, a v aktivnosti bi morala prepoznajo situacijo, ki sodi med biti vključena institucija s področja prepovedane prakse. KZ-1 in ratifika- 1. http://www.slovenija-transplant.si/ pregona kaznivih dejanj (policija, cijski zakon bosta določila naloge in 2. https://www.edqm.eu/en/legal-frame- tožilstvo). Z zakonom o ratifikaciji je obveznosti, a za izvajanje v praksi so treba še dodatno določiti to institucijo potrebni še nadaljnji koraki v smislu work ob obstoječi rešitvi. organiziranja, informiranja in tudi 3. https://www.edqm.eu/sites/default/ izobraževanja. Še posebej pa je po- Zaključek membna jasna zaščita zdravstvenih files/convention-trafficking_human_or- delavcev, kadar so v vlogi prijaviteljev. gans-march2015.pdf Sprejem in izvajanje Konvencije 4. Komentar Zavoda RS za presaditve predstavlja zgodovinski mejnik v boju Na Portugalskem so Konvencijo organov in tkiv Slovenija-transplant k proti enemu izmed najgrših bremen ratificirali in za izvajanje pripravili podpisu Konvencije, ki ga je pripravil g. stoletja. Ratifikacija Konvencije zelo jasen načrt. V juniju 2019 smo na Marko Špoljarič, dolgoletni sodelavec za seminar Etični izzivi pri transplanta- pravne zadeve, sicer pa trenutno pomoč- ciji organov, ki je bil organiziran v nik generalnega direktorja UKC Ljub- ljana, po pooblastilu. Prim. Danica Avsec, dr. med., Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant Regionalna srečanja na temo zdravstvenega absentizma S predstavitvijo aktivnosti in ukrepov za preprečevanje in obvladovanje začasne nezmožnosti za delo Ticijana Prijon, Nina Pirnat izvajalce zdravstvenih storitev, nosilce –– Beležimo porast števila vseh socialnih zavarovanj, kot tudi za oseb, odsotnih z dela zaradi Bolniški dopust ali zdravstveni družbo v celoti. bolezni, poškodbe, nege in absentizem je začasna odsotnost z drugih vzrokov, predvsem pa dela zaradi bolezni, poškodbe, nege in Na naraščajočo problematiko števila in deleža oseb z bolniškim drugih vzrokov. Zdravstveni absenti- zdravstvenega absentizma v Sloveniji dopustom, daljšim od enega leta. zem nikakor ne izhaja le iz zdravstve- kažejo naslednji podatki: V primerjavi z letom 2015 se je v nega stanja zaposlenega, temveč je –– Delež izgubljenih koledarskih letu 2018 število vseh oseb z lahko tudi posledica delovnih, social- dolgotrajnim bolniškim dopustom nih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških dni na enega zaposlenega delav- (daljšim od 45 dni) povečalo za 67 in drugih dejavnikov, ki so jim izpo- ca (% bolniškega dopusta) v % (z 19.038 na 26.989), število stavljeni delavci, zato predstavlja ne le breme tako delodajalcev kot tudi oseb z bolniškim dopustom, zdravstveni, temveč tudi ekonomski, Zavoda za zdravstveno zavarova- daljšim od enega leta, pa kar za socialni in vsesplošni družbeni pro- nje Slovenije (ZZZS) se pove- 180 % (s 4.589 na 8.219). blem. Z vidika ekonomskih, socialnih, čuje (leta 2013 je znašal 3,9 %, zdravstvenih in drugih posledic je leta 2016 4,2 %, leta 2018 4,6 %, –– Beležimo pomembne razlike v % bolniški dopust veliko breme tako za v prvi polovici leta 2019 pa že bolniškega dopusta med zaposlene, njihove delodajalce, 4,9 %). posameznimi slovenskimi regijami, ki so najverjetneje posledica različnih demografskih

Revija ISIS A32ktualnoJanuar 2020 značilnosti, strukture gospodar- povezana obolenja že desetletja glavni –– izboljšanje delovne aktivnosti stva, ekonomsko-družbene razvi- vzrok zdravstvenega absentizma, starejših zaposlenih; tosti regije in kulturnih razlik. Od dolgotrajne odsotnosti z dela, delovne leta 2015 beležimo najvišji % invalidnosti in prezgodnjega upokoje- –– znižanje stroškov za nadomestila bolniškega dopusta v OE Krško vanja delavcev. zaradi začasne in trajne nezmo- (od 5,76 % do 7,3 %), najnižji žnosti za delo. odstotek pa v OE Ljubljana (od V ta namen je Nacionalni inštitut Kot del predvidenih aktivnosti na 3,41 % do 4,0 %) in OE Kranj (od za javno zdravje (NIJZ) pripravil 3,66 % do 4,7 %). analizo dolgoletnega trenda gibanja NIJZ pripravljamo več regijskih –– Naraščajo stroški za nadome- zdravstvenega absentizma po vodilnih strokovnih srečanj na temo zdravstve- stila zaradi začasne zadrža- vzrokih, s posebnim poudarkom na nega absentizma z namenom informi- nosti od dela, tako v breme začasni zadržanosti od dela zaradi ranja medicinske stroke, delavcev in delodajalca kot v breme ZZZS. V kostno-mišičnih obolenj, ter opredelil delodajalcev ter ostalih deležnikov in letu 2013 so stroški ZZZS za razlike med posameznimi regijami oz. drugih javnosti o trendih gibanja, tovrstna nadomestila znašali OE ZZZS. Analiza je podlaga za vzrokih in možnih ukrepih ter že 224.694.620 EUR, v letu 2018 pa izvajanje raziskav in ukrepov na uvedenih aktivnosti za obvladovanje so se povečali na 347.902.627 področju varnosti in zdravja pri delu, in zmanjšanje zdravstvenega absenti- EUR (za 54,8 %) in predstavljajo ki bodo usmerjene v obvladovanje zma. kar 12,2 % vseh izdatkov ZZZS. začasne nezmožnosti za delo v posa- Naraščanje bolniškega dopusta v meznih dejavnostih. Poleg tega bo Na srečanjih, ki se bodo začela Sloveniji je mogoče povezati z različ- NIJZ v sodelovanju s strokovnjaki jeseni 2019 in bodo potekala do nimi dejavniki, predvsem pa z rastjo medicine dela, prometa in športa sredine leta 2020, bomo obravnavali števila zaposlenih, staranjem in (MDPŠ) in drugimi strokovnimi naslednje tematike: posledično večjo obolevnostjo sodelavci pripravil strokovna izhodi- –– analiza zdravstvenega absentizma aktivnega prebivalstva, prezentiz- šča in vzpostavil nacionalno platfor- mom v preteklih letih, dolgotrajnej- mo za zagotavljanje strokovne podpo- in začasne nezmožnosti za delo šimi postopki diagnostike in zdrav- re delodajalcem za izvajanje zaradi kostno-mišičnih obolenj v ljenja in spremenjenimi razmerami programov promocije zdravja na Sloveniji (vzroki, možni ukrepi in na delovnih mestih. Tudi sama delovnem mestu ter pripravil promo- aktivnosti); sistemska ureditev obvladovanja cijo aktivnosti za preprečevanje –– predstavitev rezultatov pilotne začasne nezmožnosti za delo odstopa kostno-mišičnih obolenj in psihosoci- študije o obravnavi pacientov z od drugih evropskih držav, saj alnih tveganj pri delu, zlasti pri bolečino v hrbtu; trenutno v Sloveniji še ni izdelanih zaposlenih, starejših od 45 let. –– predstavitev centrov za krepitev sistemov in uveljavljenih mehaniz- zdravja in njihove vloge v lokalni mov za pomoč pri vračanju delavcev Pričakujemo, da bodo navedene skupnosti; na delo po dolgotrajni bolniški aktivnosti NIJZ, usmerjene v ukrepe –– promocija zdravja na delovnem odsotnosti ter učinkovite poklicne za preprečevanje in obvladovanje mestu in primeri dobrih praks na rehabilitacije. zdravstvenega absentizma, poleg regijskem nivoju; Za ureditev tega področja akcijski pozitivnega učinka na zdravje posa- –– podatki o zdravju prebivalcev v načrt izvajanja Resolucije o nacional- meznika in zdravje celotne družbe, slovenskih občinah – Zdravje v nem programu varnosti in zdravja pri prinesle dodatno tudi številne koristi, občini; delu 2018–2027 (ReNPVZ/D-1) kot so: –– izvedba interaktivne delavnice, na določa pripravo in vzpostavitev –– povečanje ozaveščenosti na kateri bomo obravnavali različne mehanizmov za pomoč pri vračanju poglede (pogled delavca, deloda- delavcev na delo po dolgotrajni področju promocije in zdravja pri jalca, izbranega osebnega zdrav- bolniški odsotnosti, vzpostavitev delu med delodajalci, delojemalci nika, pooblaščenega zdravnika mehanizmov za zgodnje odkrivanje in ter strokovnjaki s področja zdrav- MDPŠ, imenovanega zdravnika, pomoč v primeru z delom povezanih ja pri delu; izvedenca ZPIZ ter drugih dele- duševnih obremenitev ter izvedbo –– izboljšanje delovnih razmer; žnikov) na problematiko zdrav- pilotne študije o obravnavi bolnikov z –– večje zadovoljstvo in motiviranost stvenega absentizma v Sloveniji bolečino v hrbtu z namenom prepre- delavcev; ter zbirali predloge za obvladova- čevanja in zmanjševanja bolniške –– izboljšanje splošne varnosti; nje. odsotnosti zaradi kostno-mišičnih –– večja zmogljivost delovnega Srečanja so namenjena predstav- bolezni (za 5 % v naslednjih 10 letih), postopka; nikom delavcev in sindikatov, pred- ki so kot najpogostejša z delom –– povečanje proizvodnje in/ali stavnikom delodajalcev in njihovih kakovosti izdelkov; krovnih organizacij, predstavnikom –– znižanje trajanja odsotnosti z medicinske stroke in ostali strokovni dela; javnosti, predstavnikom lokalnih skupnosti, promotorjem zdravja na

Revija ISIS Aktualn3o3Januar 2020 delovnem mestu in drugi zainteresira- prilagoditvijo delovnih mest stara- za%20bolni%C5%A1kega%20 ni javnosti. stale%C5%BEa_15.2.pdf (17. 9. 2019). joči se populaciji; 5. Resolucija o nacionalnem programu Obvladovanje zdravstvenega varnosti in zdravja pri delu 2018–2027 absentizma je namreč področje, na –– usmerjeni v preprečitev oz. zmanj- (Uradni list RS, št. 23/18). Dostopno na katerem se srečujemo različni deležni- https://www.uradni-list.si/glasilo-ura- ki. Za učinkovito obvladovanje nara- šanje obsega poškodb pri delu in dni-list-rs/vsebina/2018-01-0956/ (21. ščajoče problematike začasne nezmo- 3. 2019). žnosti za delo je ključno sodelovanje bolezni, povezanih z delom; 6. Bolezni kostno-mišičnega sistema in skupni pristop tako predstavnikov (2019). Nacionalni inštitut za javno delavcev, delodajalcev, medicinske –– v primeru bolezni ali poškodbe zdravje (NIJZ). Dostopno na: http:// stroke kot tudi predstavnikov zdrav- www.nijz.si/sl/bolezni-kostno-misicne- stvene blagajne in politike. zagotovili čimprejšnjo vrnitev ga-sistema (21. 3. 2019). 7. Z delom povezana kostno-mišična Ob tem pa je treba poudariti, da zdravih in motiviranih delavcev obolenja: Poročilo o preventivi. EU- se naraščanju zdravstvenega absenti- -OSHA: bilten Facts št. 78 (2007). zma in iz njega izhajajočim negativ- na delovna mesta. Sektor za varnost in zdravje pri delu nim gospodarskim, socialnoekonom- Direktorata za delovna razmerja in skim in družbenim posledicam ni Veseli bomo, če se boste odzvali pravice iz dela Ministrstva za delo, mogoče izogniti brez širših sistem- družino, socialne zadeve in enake skih ukrepov, ki zahtevajo stalno na naše povabilo in se nam pridružili možnosti Republike Slovenije. Dostopno medresorsko in interdisciplinarno na: https://osha.europa.eu/sl/tools- sodelovanje. na srečanju v vaši regiji. -and-publications/publications/ Učinkovito obvladovanje zdravstve- factsheets/78/view (21. 3. 2019). nega absentizma je moč zagotoviti le v Viri 8. Prijon, T., Pirnat, N. Vloga medicine okviru sistema z ukrepi, ki bodo: dela pri delu imenovanega zdravnika –– usmerjeni v preventivne aktivno- 1. Zdravstveni absentizem v Sloveniji. Zavoda za zdravstveno zavarovanje Zbornik primerov iz prakse 14 sloven- Slovenije (2018). Medicina dela v sti in ukrepe za ohranjanje zdravja skih podjetij (2010). Dostopno na: središču: zbornik izbranih tem; str. delavcev; https://www.gzs.si/pripone/Zdrav- 25–28. –– usmerjeni v zmanjšanje oz. stveni%20absentizem%20v%20 obvladovanje psiho-socialnih Sloveniji.pdf (17. 9. 2019) Dr. Ticijana Prijon, dr. med., NIJZ, tveganj na delovnem mestu; [email protected] –– novim zahtevam dela tudi prilaga- 2. Bolniški stalež. NIJZ podatkovni portal jali delovna mesta, vključno s (2019). Dostopno na: https://www.nijz. Nina Pirnat, dr. med., NIJZ, si/sl/podatki/bolniski-stalez (17. 9. [email protected] 2019). 3. Poslovna poročila Zavoda za zdrav- stveno zavarovanje Slovenije (2013- 2018). Dostopno na: https://www.zzzs. si/zzzs/internet/zzzs. nsf/o/2ADB33085127846AC1256E860 03EDAA9 (17. 9. 2019). 4. Pirnat, N., Prijon, T. Analiza bolniške odsotnosti z dela po posameznih vzrokih z akcijskim načrtom za njihovo obvlado- vanje (2018). Gradiva ZZZS. Dostopno na: https://www.zzzs.si/ZZZS/info/ gradiva.nsf/0/8ae44e8f559bbeeec12582 35004fcd09/$FILE/ZZZS%20Anali- www.osa-course-slovenia.org Rok za zgodnje prijave mednarodni tečaj o celostnem zdravljenju OSA 1. marec 2020 29.-30.05.2020 / Celje, SloveniJa 1

Revija ISIS 3Iz4EvropeJanuar 2020 Priseljevanje in odseljevanje hrvaških zdravnikov Prevod in priredba: Anton Mesec Pomanjkanje zdravnikov je stalnica med zaprosilo tudi za licenco. Večina že ima hrvaško problemi hrvaškega zdravništva. V novembrski državljanstvo (študij v tujini?, potomci izseljen- številki njihovega zborničnega glasila so se ob cev?), sledijo jim prosilci iz nekdanjih jugoslo- podatkih o odhodih v tujino podrobneje razpisali vanskih republik (Slovencev ni med njimi), le o »uvozu« zdravnikov. Po vstopu v Evropsko posamezniki so od drugje. S primernim znanjem unijo (leta 2013) je državo zapustilo 800 zdrav- hrvaškega jezika pri takšni sestavi verjetno ne bo nikov, torej povprečno več kot 100 na leto. problemov. Sprejemanje kandidatov iz tujine poteka po dvojnem postopku. Zdravniki iz držav Evropske Vir: Liječničke novine št. 184, november unije in Švice so obravnavani po avtomatskem 2019 postopku, če so njihove vloge v skladu z ustrezno evropsko direktivo. Iz teh držav je bilo v zadnjih Komentar: Priliv zdravnikov iz tujine šestih letih 77 prosilcev, a je le 41 od njih tudi očitno ne bo rešil pomanjkanja hrvaških zdravni- zaprosilo in dobilo licenco hrvaške zbornice. Za kov. Spet smo v podobnem položaju. Nedavno kandidate iz drugih držav je postopek bolj novačenje kandidatov za družinsko medicino po zahteven. Pri vsakem preverjajo njegov program vsej bivši Jugoslaviji je prineslo bolj skromne izobraževanja in ob odstopanju za več kot 20 % v rezultate. Izbranih je bilo 20 kandidatov, ki se primerjavi s hrvaškim programom zahtevajo morajo še izkazati, pa še slovenščino naj bi dodatno usposabljanje na določenih področjih obvladali na ravni C1. ter preverjanje znanja z izpitom. V zadnjem letu so obravnavali 87 kandidatov, dvainpetdesetim Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet., Ljubljana so priznali kvalifikacije, a spet je le 15 od njih Intervalno stradanje deluje Prevod in priredba: Marjan Kordaš Prof. Frank Medeo (Univerza v Gradcu) ter pri izgorevanju maščob) in ki domnevno ščitijo prof. Thomas Pieber in doc. Harald Sourij pred staranjem. Vrh tega se je zmanjšala raven (Medicinska univerza Gradec) so raziskali, kako specifičnih aminokislin, holesterola, sistoličnega intervalno stradanje vpliva na zdravje. Pri arterijskega tlaka, trebušnega maščevja in raziskavi Interfast so 60 zdravih ljudi razdelili v vnetnih parametrov. dve skupini. Ena skupina je štiri tedne izmenično en dan stradala, naslednji dan pa jedla neomeje- V raziskavi Interfast-2, ki se bo začela jeseni, no. Druga skupina pa je vseskozi jedla tako kot bodo preučili vpliv intervalnega stradanja na prej. Vrh tega je bila v raziskavo vključena še diabetes tipa 2, pri katerem je nujno zdravljenje enaka skupina, ki je že 6 mesecev prej začela z z insulinom. intervalnim stradanjem. Strogo spoštovanje dnevov stradanja so raziskovalci preverjali z Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 18, 25. zveznim merjenjem glukoze. Rezultat: Že v prvih september 2019 štirih tednih so udeleženci raziskave shujšali povprečno za 3,5 kg. Hkrati se je povečala raven Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, ketonskih teles (ki kot stranski produkt nastajajo dr. med., Ljubljana, [email protected]



Revija ISIS Z36dravstvoJanuar 2020 Geslo: poENOtenJE Zdravko Marič Izhodišča –– vključujemo kriterije, ki veljajo za vse, da se omogočijo enakovredne možnosti za dostop Spadam v generacijo zdravnikov, ki smo do medicinske obravnave. začeli svojo poklicno pot v času uvajanja dvojne- Glavno vodilo, ki nam zagotavlja, da bomo ga beleženja medicinskostoritvene obravnave, in sicer v zdravstveni karton in v računalnik. Zato ostali na pravi poti, je težnja po čim bolj popol- lahko rečem, da sem v svoji dolgoletni praksi, nem, a vendar v razumnem času doseženem neposredno pri ambulantnem delu, spremljal poenotenju meril, standardov in šifrantov. Ko razvojno pot informatizacije zdravstva vse od bomo udejanjili poenotenje na ravni osnovnih prvih korakov do danes, ko se izkazuje, da smo diagnostičnih postopkov in laboratorija, bomo na tem področju dosegli velik napredek. To lahko govorili o izpolnjenosti pogojev za popolno- potrjuje tudi statistika: ma elektronsko obliko zdravstvenih zapisov o paci- –– po podatkih Evropske unije se Slovenija entu. Na informacijskotehnološki ravni smo temu že zelo blizu, potrebujemo predvsem še dogovor uvršča na šesto mesto v EU pri uporabi posameznih segmentov medicinske stroke. storitev eZdravja, –– delež uporabe e-recepta pri predpisovanju Ambulantno delo zdravil je preko 93 %, –– delež uporabe e-napotnic pri napotitvah na Poglejmo, kako poteka računalniška obrav- sekundarno ali terciarno raven je preko 93 %, nava v ambulanti družinske medicine: –– uveden je Centralni register podatkov o 1. Najprej se računalnik prižge. Po njegovem pacientih (CRPP), stična točka med zdravniki in pacienti, zagonu se prijavimo v svoj ambulantni –– uvedeno je elektronsko posvetovanje med program, pri čemer se identificiramo s zdravniki, imenovano ePosvet. profesionalno kartico in z geslom. V resnici s Naštel bi lahko še nekatere uspešne projekte, tem dosežemo tudi povezljivost z bazami a naj bo to za izhodišče dovolj. Kljub naklonjeno- sistema ZZZS. Tukaj eZdravje še ni vključe- sti do strategije, da se informacijske rešitve no. vključijo tudi v zdravstveni sistem, pa zagovar- 2. Potem se odčita pacientova kartica, s čimer jam stališče, da je celoten proces zdravljenja, ki se preko povezave na ZZZS-bazo o zavarova- vključuje predvsem zaupni odnos med bolnikom nih osebah preveri njegovo zavarovanje in se in zdravnikom, nenadomestljiv in ga ni moč tako pacienta vnese na seznam za obravnavo, t.i. popolno zaobjeti z nobenim preoblikovanjem v čakalnico. Naj pri tem omenim, da lahko s še tako napredno digitalizirano strukturo. A kot pomočjo kartice preberemo tudi podatke o bomo videli, se informacijski sistemi kljub tej izdanih zdravilih ter medicinsko-tehničnih omejenosti lahko uspešno vključijo v diagnostič- pripomočkih. no-terapevtske postopke na več pomembnih 3. Nato gremo (ob podajanju anamneze in področjih. Njihove rešitve so dobrodošle pred- izvedbe kliničnega pregleda) čez faze vnosa vsem tam, kjer lahko z njihovo pomočjo: podatkov o vrsti in obsegu pregleda, diagnozi –– razbremenimo zdravnikovo delo, in morebitnih dodatnih storitvah (bolniški –– zmanjšamo možnost podatkovnih napak, stalež, delovni nalog, razna potrdila, IK-po- –– omogočimo razumljivo pretočnost informacij stopek, nalog za prevoz…). Ti vnosi so omeje- o pacientu med zdravniki, s katerimi se ni na naš lokalni program. srečuje med zdravljenjem, 4. Predpisovanje zdravil: pri digitalnem podpi- –– zagotovimo varno izmenjavo podatkov o sovanju e-recepta običajno uporabimo bolniku, profesionalno kartico (PK), ki omogoča –– olajšamo in povečujemo nabor podatkov za digitalni podpis z uporabo PIN-gesla. potrebe javnega zdravja, 5. Napotitev k specialistu ali na določeno diagnostično-terapevtsko storitev, prav tako

Revija ISIS Zdravstv3o7Januar 2020 z digitalnim podpisom e-napotni- prenašati zdravstvenih kartotek, služimo za njene koristi. Nasprotno, ce v sistemu eNaročanje, ki je tudi ugotovitve pregleda so vnesene je naš pripomoček, s katerim obvladu- del sistema eZdravje. sistematično in varno, predpisovanje jemo pasti, zanke ter vse druge 6. Predpisovanje medicinskih terapije je bilo pregledno in natančno, dejavnike, ki povečujejo naše delovne pripomočkov: povezovanje z bazo prav tako napotitve; nismo imeli obremenitve. eZdravje je stičišče, na ZZZS, ki ima opredeljen seznam težav, če je pacient pozabil prinesti katerem lahko, na berljiv in razumljiv pripomočkov z ustreznimi šiframi, izvid, evidenca cepilnega statusa je način, delimo naša opažanja in evidenco izdanih naročilnic in natančna, v eRCO evidentirani podat- zaključke o bolnikih. Na nas je, da evidenco že izdanih pripomočkov. ki o cepljenju se samodejno prištejejo usmerimo svoje poglede v prednosti, 7. Iskanje pacientovih izvidov ali kot poročan podatek, varnostno ki jih to stičišče prinaša, spoznamo in odpustnih pisem: povezovanje na kopiranje v območje zunaj zdrav- sprejmemo njegovo povezovalno CRPP (Centralni register podat- stvene ustanove omogoča preživetje vlogo in ne le z vrhunskimi medicin- kov o pacientih), kamor se s strani dokumentacije tudi v primeru okvare skimi posegi, članki in raziskavami, izvajalcev na sekundarni in ali kraje ambulantne računalniške ampak tudi z uporabo eZdravja terciarni ravni ti izvidi odlagajo. opreme, požara, poplave ali kakšne pokažemo svetu, da si slovenska CRPP je prav tako del sistema druge naravne nesreče. Skratka, po medicina zasluži visoko priznanje. eZdravja. Za dostop mora biti zaključku ordinacijskega časa nam ni izvajalec vključen v varno zdrav- treba pregledovati, izpisovati, pošiljati Za razliko od političnih obljub so stveno omrežje zNET ter imeti statistike, vlagati in zaklepati karto- rešitve eZdravja, kot rečeno, že na ustrezno konfiguriran informacij- tek. Ustrezna informacijska tehnolo- mizi. Več kot bo njegovih uporabni- ski sistem. Zdravnik, ki dostopa gija s primernim programom ambu- kov, bolj optimalno bo deloval sloven- do CRPP, mora imeti ustrezna lantne obravnave nam omogoča hiter ski zdravstveni sistem. Več kot bo pooblastila. in varen dostop do podatkovnih baz njegovih uporabnikov, hitreje se bo 8. Vnašanje podatkov o cepljenju: ZZZS-ja in sistema eZdravje. S tem je sistem razvijal, dopolnjeval in sproti povezovanje na eRCO (Elektron- načeloma tudi poročanje, hramba in popravljal. Pomembno je tudi dejstvo, ski register cepljenih oseb), ki je varovanje podatkov zagotovljeno brez da razvitost eZdravja ni zgolj zasluga prav tako del sistema eZdravja. našega dodatnega truda; večina zdravstvene politike in peščice spo- Tudi tukaj mora biti izvajalec statističnoporočevalskih nalog se sobnih informatikov; razvitost eZ- vključen v zNET ter imeti ustre- namreč samodejno opravi bodisi med dravja je v največji meri odraz njegove zno konfiguriran informacijski samim beleženjem bodisi ob vnaprej uporabe s strani izvajalcev zdrav- sistem za njegovo povezavo. Za določenem drugem terminu. Torej, stvene dejavnosti. Kajti tako politika dostop do sistema eRCO mora sprotno vnašanje podatkov in beleže- kot delo, naloženo zdravstvenim imeti tudi ustrezna pooblastila. nje se obrestuje tako za lažje ambu- informatikom, se oblikujejo predvsem 9. Ko smo vnesli vse želene podatke, lantno delo kakor tudi za vsa nakna- na podlagi informacij o uporabni se obravnava tega pacienta zapre, dna opravila. vrednosti. Zato so navedeni odlični na vrsti je naslednji. In za njim rezultati odraz skrbnega vnosa ambu- spet naslednji in morda kakšna Potrjevanje lantnih obravnav. Naj njihov učinek obravnava naročila po telefonu smiselnosti ne bo samo slovenski ponos, ampak – in tako naprej in tako naprej, tudi eden izmed dejavnikov, ki bo dokler ne pridemo do zaključka Vidimo torej, da ni vse, kar se mlade zdravnike prepričal, da ostane- našega delovnega dne in seveda dogaja v času računalniškega vnaša- jo v Sloveniji. Konec koncev je upora- samo še ugasnemo računalnik. nja oz. obdelave podatkov o bolniku, ba eZdravja kolegialna pomoč na povezano z eZdravjem. V tem trenut- temeljih medsebojne podpore različ- Poplačan trud ku je eZdravje sistem, ki na več nih ravni zdravstvenega sistema, ne le področjih omogoča poenotenje sicer znotraj določenega – specialističnega, Potem ko ugasnemo računalnik, razdrobljenih informacijskih rešitev društvenega, klubskega ali kakega slišimo le še delovanje strežnika v slovenskega zdravstvenega ustroja. drugega sklopa. sosednjem prostoru in vidimo utripa- Razdrobljenost je tisti neugoden nje lučk na modemu. Miška in tipkov- dejavnik, ki ima za posledico nesklad- Neizkoriščeni nica sta z našo pomočjo opravili, kar je, nepovezanost in pomanjkljivo potenciali je bilo potrebno. Ko smo »digitalno« varnost. To pa so stvari, ki jih je zaprli naše delovišče, smo lahko mirni smiselno odpraviti oz. v kar največji Glavni pogoj, da se na področju zaradi veliko stvari. Ker smo upora- meri zmanjšati. Prav tako ni eZdravje eZdravja stvari še nekoliko pomakne- bljali sodoben informacijski program neka podaljšana roka ali vzvod obla- jo naprej, je pridobitev naklonjenosti ter rešitve eZdravja, nam ni bilo treba sti, s katero bi nas le-ta silila, da rešitvam eZdravja s strani izvajalcev, ki se z njim srečujejo pri svojem delu.

Revija ISIS Z38dravstvoJanuar 2020 Velja pa omeniti, da obstajajo tudi –– beleženje alergij. tehnologija vključila v proces medi- dodatni mehanizmi, ki lahko ta Uvedemo: cinske obravnave na tistih ravneh, premik olajšajo. Predvsem je po- kjer prinaša že omenjene sprejemljive membna ustrezna oprema, upošteva- –– enotno in digitalno izmenljivo koristi. nje varnostnih standardov, zaščita laboratorijsko administracijo, pred škodljivimi vplivi narave (prena- Izstopna misel (iz nedigitalizirane petostna, protipožarna in protipoplav- –– celovit nabor zdravstvene doku- podatkovne baze): na zaščita), sledenje novostim in mentacije v elektronski obliki, izboljšavam na področju eZdravja, Naj zaživi pretočnost zdravniškega prijazna, pregledna in medicinski –– mednarodno berljiv in strukturi- posvečanja bolnikom, logiki prilagojena računalniška ran zapis pacientovih podatkov o naj bogatijo vode se čez medsebojne delovna okolja in orodja. Na tak način njegovih kroničnih boleznih, stike, lahko izboljšamo: cepljenjih, alergijah, medicinskih le če ob bok postavi se gradnik z –– dostopanje do ambulantnih posegih ipd. gradnikom, In ohranimo, pridobimo: sestavljanka zares dobi podobo slike. izvidov ter odpustnih pisem, –– uporabo eRCO (Elektronskega –– čas za posvečanje pacientom, Zdravko Marič, dr. med., NIJZ, –– čas za svoje najdražje in sprosti- [email protected] registra cepljenih oseb), –– poročanje o kroničnih boleznih, tev, –– koriščenje ePosveta, –– čas za bolj brezskrben počitek. Tako pridemo do izpolnitve velike večine pogojev, na podlagi katerih lahko rečemo, da se je informacijska Gostovanje pri Akademskem centru za primarno zdravstveno varstvo v Sheffieldu Vojislav Ivetić verza, ki je bila ustanovljena 1905. ravni. Vzpostavili so raziskovalno leta. Univerza v Sheffieldu je uvršče- sodelovanje z drugimi oddelki na V okviru evropskega projekta na med 100 najboljših univerz na univerzi, so partnerji NHS (National izmenjave akademskega osebja svetu in med 15 najboljših univerz v Health Service, angleška različica ERASMUS plus sem bil od 26. maja Veliki Britaniji. Med številnimi našega ZZZS) in sodelujejo z dobro- do 9. junija 2019 gost Akademskega znanimi profesorji Medicinske delnimi ter nacionalnimi in mednaro- centra za primarno zdravstveno fakultete v Sheffieldu je bil tudi dnimi organizacijami. varstvo (Academic Unit of Primary nobelovec sir Hans Krebs, po kate- Medical Care), ki deluje v okviru rem se imenuje tudi znani celični Prvi delovni dan sem v le nekaj Medicinske fakultete Univerze v Krebsov ciklus. urah uspel urediti identifikacijsko Sheffieldu, Anglija. kartico, pridobiti status gosta, ki mi je Akademski center za primarno omogočal neovirano gibanje po Sheffield je glavno mesto (cca zdravstveno varstvo (AUPMC – Aca- prostorih univerze, dostop do knji- 580.000 prebivalcev) pokrajine Južni demic Unit of Primary Medical Care) žnic, računalnikov itd. Še isti dan sem Yorkshire v Angliji. Sheffield, s popu- vodi prof. dr. Chris Burton in je del spoznal manjši del njihovega osebja, larnim vzdevkom »Jekleno mesto« Medicinske fakultete Univerze v med drugim tudi prof. dr. Caroline (»Steel City«), je igral ključno vlogo v Sheffieldu. Njihove dejavnosti vklju- Mitchell in prof. dr. Mahendra Patela, industrijski revoluciji, saj so v mestu čujejo poučevanje v vseh fazah dodi- ki sta mi predstavila področja njunega razvili številne pomembne izume in plomskega medicinskega študija in raziskovalnega dela. Na splošno so tehnologije. nadzor nad podiplomskimi študenti bili vsi kolegi, ki sem jih spoznal v tako na nacionalni kot mednarodni njihovem Akademskem centru, Medicinska fakulteta v Sheffiel- izjemno prijazni, vzeli so si čas zame du je bila ustanovljena leta 1828 in bili vedno odprti za kakršnokoli in je precej starejša kot sama uni- moje vprašanje ali prošnjo za pomoč pri delu.

Revija ISIS Zdravstv3o9Januar 2020 Večina kolegov me je vprašala: svobodnega poklica, ki sam odloča o ranje takšnega projekta. Moje delo je »Koliko dni delate v ambulanti?« organizaciji svojega strokovnega in bilo večinoma vezano na pomoč v Naivno sem odgovoril: »Pet.« intelektualnega dela. kvalitativni analizi, trenutna faza dela Njihovo naslednje vprašanje je bilo: je bila ugotavljanje zanesljivosti »Mislite petkrat mesečno?« Po Večji del mojega dela v njihovem študije. Za ta del projekta je zadolžena mojem pojasnilu, da je to pravza- Akademskem centru je bil vezan na kolegica Cate Hynes, s katero sem prav pet dni tedensko oz. vsak dan, temo njihove trenutne raziskave tudi največ sodeloval. so bili zelo presenečeni. Dalje so me »Multiple Symptoms Study 3«, spraševali, ali sem vključen v pouče- dolgoletne študije, ki poteka kot En dan je bil namenjen obisku vanje na dodiplomski ravni, podi- pilotni projekt in ki se v celoti financi- ambulante, v kateri enkrat tedensko plomski ravni, v specializacijo ra s strani njihovega NHS. Gre za dela prof. dr. Chris Burton. Prof. specializantov, raziskovalno delo. kvalitativno-kvantitativno intervencij- Burton je za svoje ambulantno delo Ko sem odgovoril, da sem vključen v sko raziskavo, v katero so vključeni izbral najbolj socialno ogrožen severni vse našteto, so bili zelo presenečeni bolniki z medicinsko nepojasnjenimi del Sheffielda in prakso Buchanan in so le vprašali: »Kdaj pa spite?« stanji (MNS) in vztrajnimi somatski- Road Surgery. Urnik prakse, v kateri Njihovo naslednje vprašanje je bilo: mi simptomi. Ustanovili so tri poseb- dela več kolegov, je od 8.00 do 18.00, »Ali vam organizirajo profesionalno ne centre, ki jih sestavljajo zdravniki vmes pa je čas za kosilo in hišne pomoč psihologa za obvladovanje družinske medicine z opravljenim obiske. Skoraj 95 % bolnikov je stresa?« Šele po razlagi organizacije dodatnim usposabljanjem o MNS. Iz naročenih. Na dan kolegi pogledajo njihovega dela in življenja sem ambulant družinske medicine celotne povprečno med 20 in 30 bolnikov. V razumel njihovo presenečenje. Pri regije Južni Yorkshire pošiljajo neuradnih pogovorih mi je večina njih je čisto samoumevno, da velika bolnike z MNS v te centre na usmerje- kolegov potožila, da so zelo obreme- večina kolegov, ki je vključena v no obravnavo (za en obisk bolnika je njeni in da jih večina čuti znake raziskovalno delo ali v poučevanje, bila predvidena ena ura). Kvalitativno izgorelosti. Kot zanimivost – vsi so mi dela v ambulanti le dva ali tri dni so analizirali te obravnave (snemali ponujali službo. Na vprašanje, kako je tedensko. Preostale dni so vključeni vse obravnave v centrih oz. ambulan- glede števila bolnikov na dan in stanja v raziskovalno delo ali poučujejo. tah) in spremljali njihovo učinkovi- zdravnikov družinske medicine v Gledano z naše, slovenske perspekti- tost. Kompleksna študija poteka že Sloveniji, je bilo seveda treba najti ve imajo precej drugačno organiza- skoraj štiri leta in bo trajala predvido- zelo diplomatsko-politično spreje- cijo dela in življenja, predvsem pa ma še vsaj eno leto. Ob tem sem mljiv odgovor. Pravo resnico bi priznavanje poklica zdravnika kot razmišljal o naši situaciji in pripra- verjetno težko razumeli. vljenosti npr. našega ZZZS za financi- V drugem tednu svojega bivanja Udeleženci avtorjevega predavanja, Akademski center za primarno zdravstveno varstvo, in gostovanja na AUPMC sem gosto- Sheffield, Anglija. val na seminarju za študente 3. letnikov z naslovom »Bolnik kot učitelj«. Mentorica je pripeljala bolnika, ki je več let skrbel za ženo z Alzheimerjevo demenco. Bolnik je v svoji zgodbi predstavil študentom proces postopnega začetka in silovite- ga slabšanja bolezni, odnos s svojo ženo in točko, ko je ugotovil, da sam ne more več skrbeti zanjo. Po koncu njegove predstavitve so imeli študenti številna vprašanja in mentorica jih je morala ustaviti zaradi omejitve časa. Dan zatem sem imel 40-minutno predavanje za vse zaposlene njihovega centra (cca 30 kolegov) na temo »Medical unexplained symptoms (MUS) module for GP trainees in Slovenia«. Seminarja sta se udeležili tudi prof. Deborah Murdoch-Eaton, prodekanka za izobraževanje, in prof. Michelle Marshall, njena namestnica. V predavanju sem predstavil naš

Revija ISIS 4Z0dravstvoJanuar 2020 zdravstveni sistem, sunkovit razvoj tradicionalno domače okolje, značilno Sloveniji nas bo večina ostala, kot bi v družinske medicine v Sloveniji v za Anglijo. Kljub temu, da je bilo zelo šali rekel moj prijazni in simpatični zadnjih 30 letih in modul MNS, ki ga malo prostega časa, sem si uspel gostitelj prof. Burton, »gentleman vodim za naše specializante družinske ogledati mesto Sheffield z vsemi amateur«, v prenesenem pomenu medicine. V živahni debati so kolegi njegovimi različnostmi. Izkušnje, besede. veliko spraševali. Navdušeni so bili pridobljene na AUPMC Medicinske tudi nad našim modulom in vsebino fakultete v Sheffieldu, in nova Moj akademski obisk in bivanje v modula MNS ter pomembnostjo teme poznanstva s kolegi so neprecenljivi. Sheffieldu je delno sofinanciral tudi za vsakdanje delo družinskega zdrav- Večino novih znanj in veščin bom Zavod za razvoj družinske medicine nika v naših ambulantah. poskusil prenesti v naše okolje. (ZRDM), za kar se iskreno zahvalju- Ugotovil sem, da resno raziskovalno jem. Štirinajst dni akademskega in pedagoško delo zahteva tudi čas, gostovanja v Sheffieldu je minilo zelo profesionalno namenjen le temu, Doc. dr. Vojislav Ivetić, dr. med., spec. hitro. Nastanjen sem bil v lokalnem podpreti pa bi ga morali država, druž. med., SAVA MED, d. o. o., Sp. pubu »The Hillsborough Hotel«, ki je lokalna skupnost, ZZZS in vse uradne Duplek, Katedra za družinsko imel dobre povezave do Akademskega institucije. Sicer pa, kljub neverjetne- medicino, Medicinska fakulteta centra in tudi do centra Sheffielda. S mu razvoju družinske medicine v Univerze v Mariboru tem sem okusil tudi pristno Spoštovani avtorji in bralci revije Isis Uredniški odbor je na seji 9. 12. 2019 sklenil, da Ostali članki: do 12.000 znakov brez presledkov. se z novim letom nekoliko zmanjša dovoljeni obseg Članku lahko priložite do 3 fotografije, vendar člankov, saj zaradi velike količine gradiva članki mora biti besedilo za vsako objavljeno fotografijo predolgo čakajo na objavo. Članke, ki sta jih poslali krajše za 1.000 znakov (kolaž fotografij lahko sesta- v uredništvo do 31. decembra 2019 in so bili spreje- vljajo največ 4 manjše fotografije). Tudi če bo ti v objavo, bomo objavili v skladu z nekdanjimi članek krajši (npr. 5.000 znakov), mu lahko prilo- pravili o obsegu, za članke, prispele v uredništvo po žite največ 3 fotografije. 31. decembru 2019, pa veljajo naslednje omejitve obsega: Fotografije: Za objavo so primerne digitalne fotografije dimenzij vsaj 1500 × 1200 točk in Poročila s strokovnih srečanj: do 6.000 znakov ločljivosti najmanj 300 dpi. Honoriramo le avtorske brez presledkov. Priložite lahko 1 fotografijo (kolaž fotografije oz. fotografije iz osebnega arhiva. Če fotografij lahko sestavljajo največ 4 manjše fotogra- avtor članka in fotografij ni ista oseba oz. fotogra- fije). fije niso iz njegovega osebnega arhiva, mora pod člankom navesti ime fotografa in v uredništvo Nekrologi: do 3.500 znakov brez presledkov + 1 posredovati fotografove podatke za nakazilo ho- fotografija. norarja, sicer honorarja za fotografije ne bomo mogli izplačati. Fotoreportaže: do 500 znakov brez presledkov + do 6 fotografij.

Revija ISIS Foru4m1Januar 2020 Komentar k zapisom Isis, januar 2020, št. 1 Marjan Kordaš Str. 6, K naslovnici revije: Res obžalu- Str. 41: Čestitam zobozdravniku, ki je tvegal jem, da sem si komentar prepovedal! boj z mlini na veter in – celo zmagal! Str. 26: Dobri podatki, ki kažejo, da bo v Str. 81, Zavodnik: Kot vedno, tudi tokrat prihodnje šlo še navzdol. Vzroki? Bojim se, da imenitno. intrinzične motivacije ni (več), za ekstrinzično motivacijo pa ni politične motivacije! Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, [email protected] Str. 38: Kratek, a izvrsten opis razlik živ- ljenja in dela v Sloveniji in Angliji. Čakajoč zdravnika? Krištof Zevnik Povzetek različnega vrednotenja plačila za isto stori- tev, obstoječih monopolov in dostopnosti do 1. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da zdravljenja v Sloveniji. zavarovalnica ne sme omejevati bolnika pri uveljavljanju njegovih pravic s tem, da Začetek zgodbe določa, kdo je primeren zobozdravnik za izvedbo storitev. Pacient je na podlagi priporočil obiskal mojo ambulanto zaradi slabega nošenja proteze, kar je 2. Sodišče je potrdilo, da je licenciran zobo- bilo posledica resorpcije in atrofije spodnje čeljusti. zdravnik odgovoren za zdravljenje bolnika. V načrtu zdravljenja sem v konkretnem primeru To mu nalagajo njegova doktrina in deonto- potreboval pomoč kolega z več izkušnjami pri oral- loška načela. Pri tem ni pomemben formalen nokirurškem posegu vstavitve vsadkov v resorbira- (naziv specialist) ali neformalen status no spodnjo čeljust. Po kirurški fazi sem nameraval podiplomske izobrazbe. izdelati implantno-protetično nadgradnjo. 3. Sodba je žal samo za kratek čas postavila evrop- Sledila je pridobitev izvedenskih mnenj o ske standarde, v katerih je pomembna kakovost stanju pacienta, ki so pogoj za uveljavitev izje- opravljene storitve in odgovornost ter poklicna mne pravice po Pravilih ZZZS (259. člen, 3. etika, ki je nosilni razlog sodne odločitve. odstavek1). Izvedenski mnenji sta potrdili moje diagnostične ugotovitve, zato je pacient upravi- 4. S 13. oktobrom 2019 stopajo v veljavo spre- menjena Pravila ZZZS in z njimi tudi 187. in 1 Pravila ZZZS, 259. člen, 3. odstavek: Zavod lahko 259. člen, ki zobozdravniku preko omejeva- izjemoma odobri zavarovani osebi medicinski nja plačila za opravljene storitve odvzema pripomoček, zdravilo ali živilo oziroma celotno ali bistvo njegovega delovanja: odgovornost za delno povračilo stroškov, ki niso pravica. zdravljenje bolnika. 5. Sodba odpira vrsto vprašanj na področju

Revija ISIS 4F2orumJanuar 2020 čen do kritja stroškov s strani zavaro- zdravljenje pacienta. To mu nalagajo na ali neformalna izobrazba. Po- valnice. njegova doktrina in deontološka membna je storitev in odgovornost načela. Pri tem ni pomemben forma- zdravnika, ki mora to storitev opraviti Zavarovalnica len (naziv specialist) ali neformalen v skladu z doktrino in deontološkimi kot razsodnik status podiplomske izobrazbe. Po- načeli. usposobljenosti membno je, kaj zdravnik zna in opravi zdravnika? v največjo korist pacientovega zdrav- Različno ja. Pomembna je opravljena storitev vrednotenje Pacient je na zavarovalnico vložil in ne kdo to storitev opravi. Dolžnost plačila za isto vlogo za predhodno odobritev povra- zdravnika pa je, da presodi, kaj storitev čila stroškov zdravljenja. potrebuje bolnik za uspešno zdravlje- nje. Zato tudi sprejema polno odgo- Sodba postavlja v novo luč tudi Po vsakem dopisu so potekli vornost. Kadar je potrebno, poišče plačilo za opravljene storitve. Zavaro- nepotrebni meseci, da je pravna pomoč kolega z več izkušnjami. valnica trenutno različno vrednoti služba odgovorila na dejstva, ki jih je plačilo za isto storitev na podlagi pacient ves čas prikazoval, dokazoval Zdravnik je z vseživljenjskim pridobljenega naziva in ne na podlagi in pojasnjeval. Zapletenih pravnih izobraževanjem dolžan prepoznavati opravljene storitve. dopisov zavarovalnice je bilo toliko, meje svojega znanja in sposobnosti. da je pacient potreboval pomoč Izobraževanje potrebuje za edini cilj: Vloga monopolov izkušenega pravnika. zdraviti bolnika. Sodba postavlja v novo luč tudi V dolgotrajnem postopku (3 leta!) V samem procesu je zavarovalnica vsa združenja in posamezne special- je zavarovalnica onemogočala pacien- uporabila argument moči s tem, da je nosti, ki svojo ekskluzivnost uvelja- tu uveljavitev pravice do zdravljenja omejevala plačilo zdravljenja pacien- vljajo zgolj na podlagi formalno prido- in povračilo stroškov. tu. Plačilo in s tem izvedbo pa je bljenega naziva in ne na podlagi pogojevala z določitvijo zdravnika, ki dejanskega kliničnega znanja ter Razlog? bo to zdravljenje opravil. priznanja teh kliničnih znanj. Eksklu- Samo specialist je usposobljen za zivnost na podlagi naziva spodbuja kakovostno obravnavo pacienta, zato S tem je zanikovala osnovno tudi zavarovalnica, ki na podlagi bi stroške povrnila le, če bi protetično nalogo zdravstvene zavarovalnice: pridobljenih nazivov pravnim in nadgradnjo izvedel specialist protetik. skrb za dostopno, hitro in učinkovito fizičnim osebam podeljuje pogodbe za uveljavljanje zavarovalne pravice izvajanje storitev. Vendar samo tistim, Razsodba bolnika. ki so priznani s strani sistema. Kot zobozdravnik sem na sodišču Zavarovalnica je popolnoma Zdravniški monopoli na podlagi pričal, da je zdravnikova prva dol- zanikala doktrinarno in deontološko naziva tudi omejujejo delo zdravnika žnost in obveza, da presodi, katera vlogo zdravnika kot odgovornega in celo prilagajajo zavarovalni sistem zdravljenja je sposoben opraviti v izvajalca zdravljenja. (omejitve v spremenjenem 187. največjo korist pacientovega zdravja. členu/2-3 Pravil). Zavarovalnica pa nikakor ne sme Zavarovalnica je z dolgotrajnim omejevati, kdo naj storitev opravi. postopkom obravnave pritožbe sama Zanikovanje osnovnih deontolo- ustvarila čakalno dobo. ških načel zdravnika je znotraj zavaro- Prvostopenjsko sodišče je nedvou- valnega sistema vzpostavilo tudi novo mno pritrdilo argumentom tožbe, ki Z razsodbo sodišče odpira vrsto statusno obliko zdravnikov. Le-ti so temelji na pravicah pacienta in vprašanj, ki jih bodo morali razrešiti na podlagi formalnih nazivov omejili zavarovanca ter integriteti zdravniš- sistem, zavarovalnice in tudi slovenski plačilo za opravljanje storitve ostalim kega poklica. Obrazložitev je jasna: zdravniki. Le tako bomo dobili v zdravnikom, ki sicer imajo formalno Sloveniji pravičen zdravstveni zavaro- ali neformalno znanje, vendar ne Zdravnik s svojo presojo in valniški sistem. delujejo v sistemu. S tem pa povzročili ravnanjem presodi, ali je zmo- grob poseg v doktrinarno samostoj- žen zdraviti bolnika. Zavaroval- Dostopnost do nost in samoregulacijo zdravnika nica ne sme omejevati pacienta zdravljenja v Sloveniji (5. člen2, 45. člen kodeksa). pri uveljavljanju njegovih pravic s tem, da določa, kdo je prime- Sodba potrjuje dosedanjo prakso, 2 Kodeks zdravniške etike, 5. člen: Zdrav- ren zdravnik za izvedbo storitev. da je v okvirih 259. člena na stroške nik prepoznava meje svojega znanja in zavarovanja zdravljenje možno ne dela. Kadar je potrebno, priporoči ali Komentar glede na status terapevta (zasebnik, poišče dodatno mnenje ali pomoč. zasebnik s koncesijo, zaposlen v Sodba je precedenčna v sloven- zavodu). Potrjuje tudi, da lahko skem zdravniškem in zavarovalnem storitve opravi licenciran zdravnik, pri prostoru. Sodišče je potrdilo, da je tem pa ni pomembna njegova formal- licenciran zdravnik odgovoren za

Revija ISIS Foru4m3Januar 2020 Zaključek Sodba je priložnost za združeva- primerno zdravljenje, pa je domena nje posameznikov na podlagi njiho- in odgovornosti posameznega Sodba postavlja evropske stan- vega dela in znanja. Zdravniška zdravnika. darde, v katerih je pomembna zbornica lahko poveže zdravnike kakovost opravljene storitve in in postavi jasne temelje zavaroval- Krištof Zevnik, dr. dent. med., odgovornost ter poklicna etika, ki je nemu sistemu, ki bo po meri bolni- Ordinacija Zevnik, Ig, nosilni razlog sodne odločitve. S tem ka. [email protected] pa se odpira pot spremembam na vseh ravneh delovanja zdravnika v Dolžnost zdravnika je, da se upre Sloveniji. sistemu, v katerem ne more primer- no zdraviti pacienta. Kaj pa je Domus Medica za vas! Domus Medica je bil ustvarjen kot osrednja hiša slovenskega zdravništva. Velika Modra dvorana, številne sejne sobe in klubski prostori so bili zgrajeni z namenom srečevanj, stanovskega druženja, odprtega dialoga, organiziranih strokovnih predavanj med zdravniki in zobozdravniki. Z veseljem vas obveščamo, da smo predstavitev Domus Medica pripravili tudi na internetni strani: http://www.domusmedica.si/. Vabimo vas, da si spletno stran ogledate in v prihodnosti svoje srečanje organizirate v prostorih Domus Medica! Za več informacij o Medicinskem izobraževalnem centru pišite Andreji Stepišnik, E: andreja.stepisnik@ zzs-mcs.si.

Revija ISIS M44edicinaJanuar 2020 Evropski dan antibiotikov 2018 v primerjavi z letom 2008 Milan Čižman, Tom Bajec, Aleš Korošec Evropski dan antibiotikov (angl. European klavulansko kislino (iz 1,0 g v 1,5 g), midekami- Antibiotic Awareness Day – EAAD) je bil usta- cin (iz 1,0 g v 1,2 g) in kolistin za peroralno in novljen leta 2008 kot spodbuda nacionalnim parenteralno rabo (iz 0,24 g v 0,72 g). Med kampanjam v Evropi (1). Odločitev Evropskega parenteralnimi antibiotiki so se zvišale vrednosti centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za ampicilin (iz 2,0 g v 6,0 g), cefepim (iz 2,0 v (ECDC) je bila posledica uspešnih nacionalnih 6,0 g), ciprofloksacin (iz 0,5 g v 0,8 g) in mero- kampanj v Belgiji in Franciji. V Belgiji so v penem (iz 2,0 g v 3,0 g). Spremenjene vrednosti zimski sezoni 2006/2007 za 36 % znižali ambu- tako vplivajo na porabo, merjeno v DDD, ne pa, lantno porabo, izraženo v številu pakiranj na če jo izražamo v številu receptov. 1000 prebivalcev na dan, v primerjavi z letom 1997/1998 (2). V Franciji je nacionalno kampa- V Sloveniji uporabljamo za spremljanje njo spremljalo 26,5 % znižanje števila predpisa- porabe protimikrobnih zdravil ATC-klasifikacijo. nih receptov za antibiotike v zimskih mesecih Ambulantno porabo izražamo v DDD na 1000 2007 v primerjavi z 2002 (3). Cilj EAAD je prebivalcev na dan (angl. DDD/1000 inhabitants povečati ozaveščanje o načrtni rabi antibiotikov per day – DID) in število pakiranj na 1000 med predpisovalci antibiotikov v bolnišnicah in prebivalcev na dan ter število receptov na 1000 zunaj bolnišnic ter med prebivalstvom. Obeleže- prebivalcev na leto. Bolnišnično porabo izražamo vanju EAAD se je pridružilo vedno več držav in v DDD/100 bolnišničnooskrbnih dni (BOD) ali vsaka država je izpeljala vsaj eno aktivnost med DDD/100 sprejemov. Izražamo jo tudi v DID. predpisovalci ali med prebivalstvom (4). V marcu 2019 smo v reviji Isis poročali o deset­ V bolnišnicah porabimo le nekaj več kot 10 % letnih nacionalnih aktivnostih ob obeleževanju (v Sloveniji v letu 2018 11,4 %) celotne porabe EAAD in drugih aktivnostih, ki niso bile poveza- antibiotikov, so pa bolnišnice zaradi visoke porabe ne s tem dogodkom, ter vplivu teh dejavnosti na antibiotikov in povečanega prenosa odpornih porabo antibiotikov, odpornost bakterij in bakterij epicenter za nastajanje odpornosti obveščenost prebivalstva o rabi antibiotikov v bakterij proti antibiotikom. letu 2017 v primerjavi z letom 2008 (5). Namen prispevka je poročati o novostih v porabi antibio- Tabela 1. Ambulantna in bolnišnična poraba antibiotikov (J01) v letu tikov v letu 2018 v primerjavi z letom 2008. 2008 in 2018 v Sloveniji (ATC/DDD, SZO verzija 2019). Ambulantna in bolnišnična Poraba 2008 2018 Razlika (%) poraba antibiotikov 2018 vs. 2008 v Sloveniji Ambulantna 12,77 11,66 DDDa/1000 prebivalcev/dan 2,22 1,83 –8,7 V tabeli 1 sta prikazani ambulantna in bolni- Število pakiranj/1000 prebivalcev/dan 588 481 –17,6 šnična poraba antibiotikov za sistemsko rabo Število Rp/1000 prebivalcev/leto –18,2 (J01) v letu 2008 in 2018. Bolnišnična 1,50 1,50 DDD/1000 prebivalcev/dan 42,90 47,55 0 Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je v DDD/100 BODb 297,63 290,36 +10,8 letu 2018 spremenila opredelitev definiranih DDD/100 sprejemov 9 586 9 183 dnevnih odmerkov (defined daily doses, DDD) za Število bolniških postelj 372 577 389 922 –2,5 določene antibiotike (6). Spremenjene vrednosti Število sprejemov 2 584 591 2 380 964 –4,3 so vključene v Anatomsko terapevtsko kemično Število BOD +4,6 (ATC) klasifikacijo DDD v letu 2019. Med zdravi- Povprečna ležalna dobac 6,9 6,1 –7,9 li, ki jih dajemo per os, so se spremenile vredno- –11,6 sti za amoksicilin (iz 1,0 g v 1,5 g), amoksicilin s a Definirana dnevna doza (odmerek), b bolnišničnooskrbni dan, c v dnevih

Revija ISIS Medicin4a5Januar 2020 Ambulantna poraba se je v obdo- Tabela 2. Predpisovanje antibiotikov za sistemsko rabo, izraženo v bju 2008–2018 znižala za 8,7 % do številu Rp/1000 prebivalcev na leto, po starostnih obdobjih. 18,2 %, odvisno od tega, katere enote uporabljamo. V nasprotju z ambulan- Starost/let 2008 2018 Razlika (%) 2018 vs. 2008 tno porabo se je poraba v bolnišnicah 0–14 960 562 –41,5 povečala, če jo merimo v DDD/100 0–19 818 504 –38,4 BOD, medtem ko se je rahlo znižala, 15–65 462 411 –11,1 če jo izrazimo v DDD/100 sprejemov/ + 65 663 645 –2,8 dan. Zvečana poraba, izražena v Vsi 581 481 –17,3 DDD/100 BOD, je lahko v povezavi s krajšo ležalno dobo (intenzivnejše sovanje pri odraslih, še zlasti pri ka, koliko pregledov so opravili v zdravljenje). pacientih nad 65 let starosti (tabela 2). rednem delovnem času in zunaj rednega dela. Zelo velike razpone opa- Ambulantna poraba Vsi zdravniki ne zujemo tudi pri zdravnikih šolske antibiotikov v predpisujejo enako medicine, pediatrih in zdravnikih brez starostnih skupinah v specializacije, kar si težko razlagamo. letu 2018 v primerjavi Predpisovanje antibiotikov po z letom 2008 zdravnikih različnih specialnosti Ambulantno prikazujemo na sliki 1. predpisovanje Predpisovanje antibiotikov po po specialnostih starostnih skupinah je prikazano v Na sliki 1 vidimo velike razpone v tabeli 2. predpisovanju, predvsem pri zdravni- Antibiotike predpisujejo zdravniki kih, ki predpisujejo največ antibioti- praktično vseh specialnosti. Razum- Predpisovanje smo najbolj zmanj- kov. Zdravniki splošne medicine so v ljivo je, da so med specialnostmi šali pri otrocih, starih pod 15 let, manj letu 2018 predpisali manj kot 100 Rp pri otrocih in mladostnikih 0–19 let. do več kot 1000 Rp. Nimamo podat- Bistveno manj se je zmanjšalo predpi- Slika 1. Razpon (5., 25., 50. ,75., 95. percentil) ter povprečje števila predpisanih receptov za sistemsko zdravljenje bakterijskih okužb (J01) na zdravnika po specialnostih; zdravniki specialisti in tisti brez specializacije, 2018.

Revija ISIS 4M6edicinaJanuar 2020 Tabela 3. Specializacija predpisovalcev zunaj bolnišnic v Sloveniji v Opažamo velike razlike v porabi letu 2018 (celotno predpisovanje 481 Rp/1000 prebivalcev na leto). antibiotikov v splošnih bolnišnicah in na vseh oddelkih. Najvišja je poraba v SPECIALIZACIJA Rp/1000 prebivalcev/ % vseh Rp intenzivnih enotah, sledijo interni in leto kirurški oddelki. Številni oddelki Splošna medicina 112 23 porabijo bistveno več, kar je lahko Brez specializacije 89 19 osnova za izboljšanje predpisovanja. Družinska medicina 106 22 Na višino predpisovanja vplivajo Pediatrija 59 12 odstotek bolnikov, ki prejema antibio- Interna medicina 15 3 tik (antibiotik predpisan ob sprejemu Šolska medicina 11 2 in trajanje terapije), pogostnost Ginekologija/porodništvo 10 2 predpisanih kombinacij antibiotikov Medicina dela 7 1 in višine odmerkov. Kirurgija 7 1 Zobozdravniki 32 7 Razprava Drugi 32 8 Ambulantna poraba antibiotikov velike razlike. Specializacija predpiso- univerzitetnih se je v obdobju 2008–2018 znižala valcev zunaj bolnišnic v Sloveniji v kliničnih centrih odvisno od metode merjenja za 9–18 letu 2018 je prikazana v tabeli 3. (n = 2), splošnih %, kar je rahlo več kot v 6-letnem bolnišnicah (n = 10) obdobju 2002–2008 (7–12 %) pred V letu 2018 so največ antibiotikov in po bolnišničnih obeleževanjem EAAD. Ker izvajamo predpisali zdravniki splošne medici- oddelkih 12 bolnišnic poleg aktivnosti EAAD še druge ne, sledijo zdravniki družinske medi- aktivnosti, je težko natančno analizi- cine, zdravniki brez specializacije, Celotna poraba antibiotikov za rati vpliv EAAD na ambulantno pediatri, zobozdravniki in internisti sistemsko rabo (J01) v obeh kliničnih porabo. ter ostali zdravniki (14 % ali 413 centrih, splošnih bolnišnicah in Rp/1000 prebivalcev/leto). določenih oddelkih je prikazana v V Državni strategiji »eno zdravje« tabeli 4. za obvladovanje odpornosti mikrobov Predpisovanje (2019–2024) smo načrtovali znižanje antibiotikov v ambulantne porabe za 25 % do leta 2024 v primerjavi z letom 2017 (485 Rp/1000 prebivalcev/leto) (7). Na- men je, da bi v letu 2024 predpisali Tabela 4. Predpisovanje antibiotikov v UKC Ljubljana in UKC Maribor, splošnih bolnišnicah in po bolnišničnih oddelkih v DDD na 100 BOD v letu 2018. Bolnišnice/ oddelki Razpon Povprečje Mediana Bolnišnična poraba višja od (DDD/100 (DDD/100 (DDD/100 povprečja/mediane Univerzitetna klinična centra (n = 2) BOD) BOD) BOD) LJ (poraba višja za 0,5 DDD/100 BOD) od SB (n = 10) 63 63 63 UKC MB KIT (n = 9) CE, MS, IZ, JES, NM IIT (n = 9 ) 45–62 55 58 LJ, SG, NG, TRB KIT + IIT(n = 3) 121–278 163 160 MB, LJ, IZ Interna (n = 10) 119–158 134 133 JES Kirurgija (n = 10) 112–158 128 115 JES, MS, PT, CE, NG Pediatrija (n = 10) 47–72 62 61 LJ, MS, MB, CE, NM, BR 38–72 58 60 NM, PT, MS, NG, TRB Ginekologija (n = 10) 24–53 (brez 39 40 UKC MB in LJ) MB, TRB, BR, PT, NG, CE 14–46 30 32 KIT = kirurška intenzivna enota, IIT = internistična intenzivna enota, MB = UKC Maribor, CE = SB Celje, MS = SB Murska sobota, IZ = SB Izola, JES = SB Jesenice, NM = SB Novo mesto, LJ = UKC Ljubljana, SG = SB Slovenj Gradec, NG = SB Šempeter, TRB = SB Trbovlje, PT = SB Ptuj, BR = SB Brežice

Revija ISIS Medicin4a7Januar 2020 vsem starostnim skupinam okrog 350 obeh specialnosti so znižali predpiso- Poleg izboljšanja celotne porabe Rp/1000 prebivalcev/leto. Cilj je vanje, kar je zelo vzpodbudno, vendar v ambulantah in bolnišnicah je bistveno nižji, kot so si ga zastavili je treba še okrepiti izobraževalne potrebno še zmanjšanje ambulan- Švedi, ki načrtujejo 250 Rp/1000 aktivnosti teh zdravnikov, če želimo tnega predpisovanja širokospektral- prebivalcev/leto. V letu 2017 je Zavod doseči zastavljene cilje. Bistveno več nih antibiotikov (amoksicilin s za zdravstveno zavarovanje Slovenije so znižali predpisovanje pediatri, kar klavulansko kislino, azitromicin, (ZZZS) skupaj z Nacionalno komisijo je zelo pohvalno, vendar je treba še fluorokinoloni, cefalosporini 3. za smotrno rabo protimikrobnih znižati nepotrebno predpisovanje. generacije) in kritično pomembnih zdravil izdal štiri vinjete za ambulan- Letošnje aktivnosti v sklopu programa antibiotikov (cefalosporinov 3. tno predpisovanje antibiotikov: izobraževanja »37. Derčevi dnevi« generacije, fluorokinolonov in angino, akutno vnetje srednjega kažejo na pravi pristop pediatrov in karbapenemov) v bolnišnicah. V ušesa, akutno vnetje obnosnih votlin obetajo nadaljnje izboljšanje ambu- Sloveniji je povprečna nacionalna in akutni bronhitis. Prvo leto po lantnega in bolnišničnega predpisova- bolnišnična poraba fluorokinolovov prejetju vinjet so zdravniki predpisali nja (8, 9). Vedno več antibiotikov 6,0 DDD/100 BOD, kar je štirikrat le 5 Rp/1000 prebivalcev/leto manj predpišejo zdravniki dentalne medici- več, kot je ciljna vrednost. Brez kot v letu pred izdajo le-teh, kar je ne, kar zahteva natančnejše analize o občutnega znižanja rabe fluorokino- manj kot smo pričakovali. upravičenosti predpisovanja. lonov ne moremo pričakovati znižanja odpornosti gramnegativnih V enajstletnem obdobju smo Bolnišnična poraba se je rahlo bakterij proti tej skupini antibioti- bistveno bolj znižali predpisovanje povečala v obdobju 2008–2018, če jo kov (11). antibiotikov pri otrocih in mladostni- izražamo v DDD/100 BOD (10,8 %), kih do starosti 19 let kot v starejših kar je lahko posledica skrajševanja Velike razlike v predpisovanju starostnih skupinah. Rezultati kažejo, ležalne dobe. Če porabo merimo v opažamo tudi v bolnišnicah in na da bo treba nadaljevati z zniževanjem DDD/100 sprejemov, se je poraba oddelkih istega tipa. Razlike pogosto porabe pri otrocih in mladostnikih ter rahlo znižala, če jo merimo v niso posledica različne pogostosti okrepiti aktivnosti pri predpisovanju DDD/1000 prebivalcev na dan, pa ni infekcijskih bolezni med prebival- antibiotikov odraslim in starostni- bilo sprememb. Aktivnosti EAAD niso stvom, pač pa bolj različnih navad kom. Posebno pozornost je treba bistveno izboljšale bolnišnične porabe predpisovanja. Strokovni nadzori, ki nameniti predpisovalcem v urgentnih (5). V državni strategiji smo načrtovali smo jih člani Nacionalne komisije za centrih in domovih starejših občanov znižanje bolnišnične porabe za 10 % v smotrno rabo protimikrobnih zdravil (DSO). Upajmo, da bodo vinjete, ki primerjavi z letom 2017 (7). V terciar- pri MZ opravili v obdobju 2013–2018, smo jih pripravili s soglasjem vseh nih bolnišnicah je praviloma poraba kažejo na možnosti izboljšanja pred- deležnikov v decembru 2017, in antibiotikov višja za 10 % od sekundar- pisovanja (tabela 5). Bolnišnice Infektološki simpozij v letu 2019, ki nih, v intenzivnih enotah pa še enkrat morajo okrepiti aktivnosti nadzorova- sta ga pripravili Sekcija za protimi- višja kot na navadnih oddelkih iste ne rabe antibiotikov. Najlažje je krobno zdravljenje SZD in Sekcija za specialnosti (10). V marsikateri bolni- doseči zmanjšanje porabe, če prilago- urgentno medicino, prispevali k šnici so te vrednosti močno presežene, dimo trajanje antibiotičnega zdravlje- izboljšanju predpisovanja (8). Vsi kar nakazuje večje nenačrtno predpi- nja novim priporočilom in omejimo zdravniki ne predpisujejo antibiotikov sovanje. Na predpisovanje vplivajo trajanje kirurške profilakse glede na enako pogosto (slika 1). Predpisovanje tudi okužbe z odpornimi bakterijami. priporočila. bi morali izboljšati zlasti tisti zdravni- ki, ki predpisujejo več antibiotikov kot Tabela 5. Pomanjkljivosti, ugotovljene pri nadzorih v slovenskih 75 % ostalih zdravnikov iste special- bolnišnicah. nosti. Vsak zdravnik si lahko ogleda svoj odstotek predpisovanja in odsto- Pomanjkljivosti tek predpisanih širokospektralnih Ni vpisane indikacije ali klinično ni jasna indikacija za antibiotik antibiotikov na spletni strani ZZZS. Neustrezno trajanje antibiotične terapije Želeli bi imeti podatek, koliko recep- Ne sledijo priporočilom tov predpiše zdravnik letno glede na Neustrezno predpisovanje kritično pomembnih antibiotikov število pregledanih pacientov, ne Neustrezna kirurška profilaksa, zlasti trajanje glede na mesto predpisovanja, tj. v Ni obveščanja zdravnikov, vodstva o porabi rednem delovnem času in tudi zunaj Niso odvzete mikrobiološke preiskave, zlasti v EIT njega (dežurna služba). Neustrezne kombinacije, ni deeskalacije Ni načrtov za izboljšanje predpisovanja Največ antibiotikov predpišejo zdravniki specialisti družinske medi- cine in splošne medicine. Zdravniki

Revija ISIS 4M8edicinaJanuar 2020 Zaključek Policy Coordination Committee Muller Premru M, Čižman M. Kako (BAPCOC). Euro Surveill. 2008; 13: izboljšati rabo antibiotikov na otroških Ob obeleževanju evropskega pii=19036. oddelkih v bolnišnici. V: Battelino T dneva antibiotikov v obdobju 2008– 3. Sabuncu E, David J, Bernède-Bauduin C edit. V Ljubljani: Katedra za pediatrijo, 2018 je Slovenija izvajala številne et al. Significant reduction of antibiotic Medicinska fakulteta, 2019, -Izbrana aktivnosti. V tem obdobju je znižala use in the community after a nationwide poglavja iz pediatrije; 31, 121-140. ambulantno rabo antibiotikov, manj campaign in France, 2002-2007. PLoS 11. Kern WV, Fellhauer M, Hug M, Hoppe- uspešna je bila pri bolnišnični porabi. Med. 2009; 6: e1000084. -Tichy T, Först G, Steib-Bauert M, et al. Za doseganje ciljev, ki so zapisani v 4. Earnshaw S, Mancarella G, Mendez A, Recent antibiotic use in German acute Državni strategiji »eno zdravje« za Todorova B, Magiorakos AP, Possenti E care hospitals - from benchmarking to obvladovanje odpornosti mikrobov et al. European Antibiotic Awareness improved prescribing and quality care. (2019–2024), bo treba izvajati in Day: a five-year prospective of Europe- Dtsch Med Wochenschr. 2015 okrepiti aktivnosti za načrtnejšo rabo -wide actions to promote prudent use of Nov;140(23):e237-46 antibiotikov oz. protimikrobnih antibiotics. Euro Surveill. 2014; 19. 12. Cižman M, Plankar Srovin T. Antibiotic zdravil. Vsi deležniki, ki sodelujejo pri pii=20928 consumption and resistance of gram-ne- obvladovanju odpornosti, morajo 5. Čižman M. 10-letnica obeleževanja gative pathogens (collateral damage). prispevati svoj delež. evropskega dneva antibiotikov. Smo kaj GMS Infect Dis. 2018 Aug 9;6:Doc05. dosegli? ISIS 2019:28:37 – 40. doi: 10.3205/id000040. eCollection Viri 6. WHO Collaborating Centre for Drug Statistics Methodology. ATC classificati- Zahvala 1. Earnshaw S, Monnet DL, Duncan B et on index with DDDs 2019, Oslo, Norway al. European Antibiotic Awareness Day 2018. Zahvaljujemo se prof. dr. Bojani Technical Advisory Committee; Europe- 7. https://www.gov.si/novice/nov-vlada- Beović, dr. med., za pregled prispevka an Antibiotic Awareness Day Collabora- sprejela-drzavno-strategijo-eno-zdravje- in pripombe. tive Group. European Antibiotic za-obvladovanje-odpornosti-mikrobov- Awareness Day, 2008 - the first 2019-2024-z-akcijskim-nacrtom-za- Izr. prof. dr. Milan Čižman dr. med., Europe-wide public information obdobje-2019-2021/ v. svet., predsednik Nacionalne campaign on prudent antibiotic use: 8. Logar M, Beović B, Lejko Zupanc T. Infek- komisije za smotrno rabo methods and survey of activities in tološki simpozij 2019. Ljubljana, Sekcija participating countries. Euro Surveill. protimikrobno zdravljenje SZD, 2019 protimikrobnih zdravil pri Ministrstvu 2009; 14: 19280 9. Baš D, Ahčan J, Vintar Spreitzer M, za zdravje, Ljubljana Javh T, Borinc Beden A, Dolenc B, 2. Goossens H, Coenen S, Costers M et al. Čižman M. Smotrna raba antibiotikov v Tom Bajec, mag. org. inf., Tomtim, Achievements of the Belgian Antibiotic primarni pediatriji. V: Battelino T edit. d.o.o., Ljubljana V Ljubljani: Katedra za pediatrijo, Medicinska fakulteta, 2019, -Izbrana Aleš Korošec, univ. dipl. poglavja iz pediatrije; 31, 95-120. mikrobiologije, Nacionalni inštitut za 10. Planka Srovin T, Rožič M, Pirš M, javno zdravje, Ljubljana Učinkovitost in čas Nina Mazi, Ljubljana Strokovnjaki poudarjajo, da se številna zdravila po želji oz. z namenom, da bodo zadevi čim prej kos. Pri tem krivici znajdejo na seznamu neučinkovitih terapevtskih pa tako uporabnik kot tudi izvajalec zdravstvenega var- sredstev, številne metode zdravljenja pa obveljajo za stva pozabljata staro, nič kolikokrat preverjeno dejstvo, da neuspešne tudi zaradi pomanjkanja časa oz. zato, ker si zdravnik sicer res zdravi, ozdravi pa lahko le narava. Ta bolnik (in zdravnik oz. terapevt) ne vzamete dovolj časa za pa potrebuje dovolj časa, da temeljito, učinkovito in zdravljenje – kurativo in rehabilitacijo. Zlasti ko je po- uspešno opravi s težavami in zapleti. Po mnenju japon- trebna oz. pričakovana popolna ozdravitev – Restitutio ad skih znanstvenikov bi morali že v času študija bodoče integrum. zdravnike učiti potrpežljivosti in vztrajnosti ter jih opo- zarjati na pomen in vlogo časa v skrbi za zdravje, mlado- Glavnina zdravil in terapevtskih postopkov oz. metod stnost in vitalnost. Zdravniki pa bi nato svoje znanje za svoje delovanje potrebuje določen čas. Tega pa si morali načrtno prenašati na bolnike. bolnik oz. zdravnik pogosto nista pripravljena vzeti, saj živita po načelu: Vse hočem takoj. Tako pacienti po Viri: www.science.com, www.sceincedaily.com, navodilih zdravnika, priporočilih terapevta, nasvetu www.psychologytoday.com farmacevta ali pa kar na lastno pest menjavajo zdravila in pripomočke, zdravniki pa kopičijo, kombinirajo, spremi- Nina Mazi, Ljubljana njajo in menjavajo diagnostične in terapevtske metode v

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jJanuar 2020 Otroške vrtoglavice Nina Božanić Urbančič Ste vedeli, da je vestibularni živec filogenet- Govorilo se je o patologiji in zdravljenju sko najstarejši možganski živec? Ali da je kot otroških vrtoglavic. Dodaten dokaz, da otrok ni takšen zelo dobro povezan s praktično celimi le »majhen človek«, potrjuje dejstvo, da je možgani? najbolj pogost vzrok za otroške vrtoglavice benigni paroksizmalni vertigo otroške dobe V naravi nenadna izguba ravnotežja pri (BPPV). Sodi med tako imenovane paroksizmal- živalih lahko pripelje do smrti. Žival obleži ter ne sindrome, ki so prekurzorji oz. ekvivalenti postane bolj izpostavljena plenilcem. Tudi ljudje migrene. Le redki sodelujoči avdiovestibulologi, smo, ko začutimo težave z ravnotežjem, pogosto otorinolaringologi in pediatri svoje male bolnike v skrbeh za lastno življenje. Pri otrocih motnje zdravijo medikamentno. Večinoma le pomirijo ravnotežja pomenijo upočasnjen motorični starše z razlago o benigni naravi bolezni. Prizna- razvoj, socialno izolacijo, anksioznost, izostanke vajo pa, da se iz previdnosti večkrat odločajo tudi iz šole … za slikovno diagnostiko. 22. in 23. septembra 2019 je v mestu Beatlov Med okroglo mizo z otroškimi revmatologi, – Liverpoolu v Veliki Britaniji, potekalo izobra- kardiologi, endokrinologi, oftalmologi, nevrolo- ževanje o otroških vrtoglavicah, imenovano 3rd gi in otorinolaringologi je postalo jasno, da so Alder Hay Paediatric Vestibular Course. Profe- motnje ravnotežja, omotice in vrtoglavice na sor Dasgupta, otroški avdiovestibulolog, je z splošno zelo pogost simptom v njihovih subspe- zanimivo temo in slovitimi predavatelji privabil cialističnih ambulantah. V večini primerov so približno trideset pediatrov, avdiologov, otorino- povezane s kronično bolečino, mišično-skeletni- laringologov in fizioterapevtov iz Velike Britani- mi težavami in srčno-žilnimi vzroki. Med je, Katarja, Nove Zelandije. Kot edina predstav- otonevrološkimi je najbolj pogost, kot že ome- nica Slovenije sem imela čast med udeleženci njeno, migrenozni vzrok. Kot najbolj pomem- razširjati glas o kongresu Mediteranskega zdru- ben diagnostični instrument so izpostavili ženja otorinolaringologov in avdiologov (MSOA), dobro in natančno anamnezo. Otroke z vrtogla- ki ga pripravljamo maja 2020 v Ljubljani. vicami obravnavajo timsko. Glede na lastne Udeleženci 3. Alder Hay pediatričnega tečaja o vrtoglavicah.

Revija ISIS s strokovnih srečanj 5P0oročilaJanuar 2020 izkušnje so timske obravnave deležni cervikofacialno kirurgijo UKC Ljub- Tečaj, ki ga prof. Dasgupta organi- tudi naši »majhni« bolniki. Žal se v ljana, že nekaj let na voljo tudi našim zira enkrat letno, priporočam vsem, ki Sloveniji fizioterapevti (še) ne ukvar- bolnikom. Obenem so predavatelji se srečujete z omenjeno patologijo. jajo z vestibularno rehabilitacijo. izključno kalorično testiranje zaradi Tako so naši pediatrični bolniki nefiziološkega, počasnega draženje Upam, da bo tudi »naš« prihajajo- prepuščeni sami sebi ter dobri volji vestibularnega aparata ocenjevali kot či kongres »MSOA 2020« enako in raziskovalni naravi svojih staršev. nezadostno. V skladu s poročanjem strokoven in uspešen, seveda z nekoli- kolegov iz ostalih, razvitih delov sveta ko večjo naklonjenostjo mediteran- Ponosna sem bila na dejstvo, da je se lahko obseg preiskav, ki jih nudimo skega Febusa. večina sodobnih preiskav perifernega svojim vrtoglavim bolnikom, kosa s aparata za ravnotežje, zahvaljujoč samim vrhom svetovne strokovne Asist. Nina Božanić Urbančič, dr. med., prizadevnosti vodje našega centra na elite. specialistka otorinolaringologije, Kliniki za otorinolaringologijo in Klinika za ORL in CFK UKC Ljubljana Evropski kongres urgentne medicine Rok Petrovčič, Aleks Šuštar smo lahko prisluhnili predavanjem o zastrupitvah z rastlinami, gobami in Tokratni, že 25. Evropski kongres lacijami, proceduralno sedacijo, ribami na področju Evrope. V sklopu urgentne medicine (EUSEM – Europe- organizirani pa so bili tudi tečaj predavanj o uporabi ultrazvoka smo an Society of Emergency Medicine osnovnih kompetenc v urgentni lahko poslušali zelo zanimivo preda- congress) je potekal v čudoviti jesenski medicini, tečaj vodenja in delavnice vanje o regionalni anesteziji, ponovno Pragi med 12. in 16. oktobrom 2019. na področju raziskovanja. Vsak dan pretresli koncept FAST (focused kongresa je ponujal šest vzporednih assessment with sonography for Kongres se je tradicionalno začel s predavanj, kjer je bila zaradi kakovo- trauma) in spoznali številne možnosti predtečaji, ki so udeležencem ponujali sti izbira res težka. uporabe obposteljnega ultrazvoka pri spoznavanje z različnimi področji pediatričnih bolnikih. Posebno urgentne medicine: ultrazvokom, Prvi dan kongresa je postregel s pozornost je pričakovano pritegnil oskrbo dihalne poti, geriatrijo, simu- temami s področja toksikologije, kjer tudi sklop o spolnosti in urgentni Specializanti in specialisti urgentne medicine različnih urgentnih centrov v Sloveniji smo se na kongresu tudi neformalno podružili in izmenjali izkušnje.