Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija November 2016, številka 10

7. november 2016IZOBRAŽEVANJA S PODROČJAPREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEVNASILJA V DRUŽINIZdravniška zbornica Slovenije nadaljuje z izobraževanji, s katerimi želimo zdravstvenoosebje opremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami za izboljšanje prepoznavanjain obravnavanja žrtev nasilja v družini.Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpis ministrstva za zdravje, ki v Pravilniku o pravilih in postopkihpri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti določa, da se morajo zdravstvenidelavci na področju splošne oz. družinske medicine, pediatrije, ginekologije, psihiatrije in patronažne službeter zdravstveni delavci v urgentnih oz. travmatoloških ambulantah in na oddelkih bolnišnic vsakih pet letudeležiti izobraževanja o nasilju v družini, v obsegu najmanj 5 ur.Kreditne točke: v postopku Kotizacije za člane ZZS ni.POUDARKI IZ VSEBINE:• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v družini• zdravstvena tveganja in posledice nasilja v družini ter komorbidnost• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje žrtev nasilja v družini• teoretične smernice ter praktični prikazi ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v družini• izsledki projektne raziskave s področja prepoznave in obravnave nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih praks s področja prepoznave in obravnave žrtev nasilja v družini• koraki medinstitucionalnega sodelovanja pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v družini• protokoli obravnave otrok in odraslih žrtev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti• vidiki obravnave žrtev nasilja v družini v sklopu družinske medicine, travmatologije, ginekologije, pediatrije, pedopsihiatrije, psihiatrije in patronažne službe Več informacij in prijave na: Vsebine interdisciplinarnega izobraževanja so usklajene s Strokovnimi smernicami za obravnavo nasilja v družiniwww.domusmedica.si pri izvajanju zdravstvene dejavnosti Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Revija ISIS Uvodnik3November 2016Ob prenovi kodeksazdravniške etikeProf. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., LjubljanaKodeks medicinske deontologije Slovenije Skupščina Zdravniške zbornice Slovenije(KMDS) je vsega spoštovanja vreden dokument, (ZZS) je decembra 2014 sklenila, da je potrebnaki odraža več desetletij prizadevanj slovenskih prenova kodeksa, in mi zaupala nalogo, dazdravnikov, da bi poleg strokovnosti v svojem zberem skupino, ki bo kodeks prenovila. Vravnanju vedno videli tudi etično dimenzijo skupini so sodelovali prof. dr. Jože Balažic, prim.Pri delu zdravnika naj etika ne bo ovira, pač pa pomoč za varno delo: prof. dr. Marjan Bilban, doc. dr. Zdenka Čebašek Travnik, doc. dr. Urhkot kompas, kot varnostni pas v avtomobilu. Grošelj, prim. izr. prof. dr. Matija Kozak, prim. mag. Brane Mežnar,zdravniškega poklica. Že nekaj let pa smo ugo­ prim. Andrej Možina, Miha Oražem, dr. med.,tav­ljali, da dosedanji kodeks z zadnjimi spre­ prim. Dušica Pleterski Rigler, prim. izr. prof. dr.membami iz leta 1997 ne daje več dobrih, jasnih Danica Rotar Pavlič in prim. doc. dr. Ksenijanapotkov za etično ravnanje zdravnikov. V njem Tušek Bunc. Dr. Božidar Voljč kot predsednikje preveč nejasnosti, notranjih protislovij, ideali­ Komisije za medicinsko etiko je bil prav takoziranja in črno-belih stališč, manjka pa tudi vrsta povabljen k delu skupine, vendar ni želel sodelo­vprašanj, ki so bistvena za etično delo zdravnika. vati pri pripravi dokumenta, ki naj bi ga kasneje ocenjeval; kljub temu smo ga obdržali na spisku prejemnikov vse naše korespondence, tako da je lahko ves čas spremljal naše delo. Na prvih sestankih skupine v februarju in marcu 2015 smo se še enkrat vprašali, katere so slabosti Kodeksa medicinske deontologije Slovenije, ki naj bi jih v prenovljenem besedilu odpravili. Podrobno naštevanje po členih bi vzelo preveč prostora, zato tukaj navajam le nekatere. V KMDS najdemo kar nekaj primerov očitnih notranjih protislovij. Kot primer navedimo 5. člen: »Zdravnik je pri opravljanju svojega poklica v mejah svoje strokovne usposobljenosti samostojen in neodvisen ter za svoje delo odgovoren pred svojo vestjo, bolnikom in družbo«, ki je v nasprotju z 8. členom: »Zdrav- nikova ravnanja in ukrepi so vedno v skladu s smernicami, ki zagotavljajo nadaljnji razvoj zdravstva. V strokovnih in ekonomskih odloči- tvah ravna vedno racionalno, zavedajoč se, da mora v primeru omejenih materialnih možnosti najprej zagotavljati ustrezno zdravstveno varstvo najbolj ogroženim« in s 34. členom: »V delovni skupini odloča vodja, ki odgovarja za njene in svoje odločitve.« V treh členih torej nasprotujoča si stališča: samostojnost in neodvi­ snost, vendar hkrati upoštevanje smernic in pri omejenih materialnih možnostih racionalizacija ter povrh še hierarhično odločanje. Težko spreje­

Revija ISISU4 vodnikNovember 2016mljiva je tudi belo-črna ločnica med kodeksov tujih zdravniških združenj poklica pač ne smemo naložiti nauradno medicino in vsem, kar ne sodi smo naredili lepljenko. Preambuli in hrbet lečečega zdravnika!vanjo. Ko se zavedamo problematič­ vrsti členov dosedanjega kodeksanosti zdravilstva, tega vprašanja smo dodali določila, ki smo jih Ob brušenju besedila smo sevendarle ne moremo rešiti z banalno povzeli iz tujih kodeksov ali pa smo veliko vrteli okrog vprašanja, ali najdiskvalifikacijo: »Zdravnik si mora jih po skrbnem tehtanju sami obliko­ zdravnikom dovolimo ukvarjanje zprizadevati ... za odpravo splošne vali. Od junija 2015 je bil osnutek metodami, ki jih uradna, znanstvenozaostalosti, vraž in mazaštva« (4. prenovljenega kodeksa v javni obrav­ utemeljena medicina ne priznava. Vsičlen KMDS). Danes neprimerna je navi. V strpni razpravi je sodelovalo člani skupine glede tega nismo biliprepoved oglaševanja: »Vsaka nepo- približno 50 zdravnikov in zdravnic enakega mnenja, nasprotovanje smosredna ali posredna reklama ali in mnoge njihove predloge smo slišali tudi na sestankih s predstavnikipubliciteta, ki nima vzgojnovarstve- vključili v prečiščeno besedilo. V Slovenskega zdravniškega društva in snega in izobraževalnega cilja, je za razpravo o prenovljenem kodeksu se Komisijo za medicinsko etiko. Sedanjezdravnika prepovedana« (10. člen je vključilo Slovensko zdravniško določilo, kjer jasno razmejujemoKMDS). Če tuji zdravniki lahko pri društvo, Komisija za medicinsko dovoljene dopolnilne od nedopustnihnas oglašujejo svoje delo, potem etiko in člani Razreda za medicinske alternativnih postopkov diagnostikemoramo pod določenimi pogoji to vede SAZU. O prenovljenem kodeksu in zdravljenja, je po mojem prepriča­dopustiti tudi našim zdravnikom. smo razpravl­jali na sejah skupščine nju dobro. Mnogo je zdravstvenihOporekamo lahko tudi določilom ZZS junija 2015, decembra 2015 in težav, ki so psihosomatske narave inglede raziskovanja: »Zdravnik mora aprila 2016, dokončno pa smo ga v pri katerih farmakološka terapija niimeti zagotovljeno možnost, da uvaja drugem branju sprejeli na 85. seji nujno najboljša prva izbira. Takein uveljavlja nove diagnostične, skupščine ZZS 6. oktobra 2016. bolnike lahko obravnavajo zdravilci,terapevtske in preventivne metode, ki Teden dni kasneje, 14. oktobra 2016, pogosto brez kakršnekoli medicinskeso znanstveno utemeljene« (47. člen je prenovljeni kodeks sprejela tudi izobrazbe. Le zakaj jih torej ne bi smelKMDS). Uvajanje novih načinov skupščina Slovenskega zdravniškega prevzeti zdravnik s svojim razumeva­diagnostike in zdravljenja pač ni društva. njem diagnostike in z vedno odprtopravica, ki bi bila vsakemu zdravniku možnostjo, da »prestopi« na uradnopodeljena z diplomo, pač pa zahteva Pred nami je dokument s sodob­ zdravljenje? Če bo spoštoval tudiposebno usposobljenost. Tudi stališče nejšim naslovom, ki je v primerjavi z 4. člen kodeksa, ki prepoveduje, da bi»Načrtovanje novih metod zdravlje- dosedanjim kodeksom skoraj za zdravnik pacienta izkoriščal za osebnonja mora zagotavljati prednost polovico (natančneje: za 42 odstot­ korist, potem v njegovem ravnanju nepričakovanih koristi pred tveganjem kov) krajši, pa vendarle zajema vso vidim nič etično spornega. In še oza zdravje in življenje ljudi, ki so širino zdravniškega poklica. Najobse­ mnenju, da naj bi vsa določila osubjekt raziskav,« je problematično: žnejše je poglavje o odgovornosti do zdravilstvu preprosto izpustili iznujno ga je treba podrediti osnovne­ pacienta, temu pa sledita poglavji o našega zdravniškega kodeksa, češ damu vodilu, da ima pri nasprotju odgovornosti do družbe in do poklica. nas ne zadevajo. Na tako mnenjeinteresov dobrobit posamičnega Povsem nova so poglavja o odnosih v odgovarjam: s tem bi izpustili mož­pacienta vedno prednost pred intere­ zdravstvenem timu, o gospodarskih nost, da jasno odklonimo in obsodimosom raziskave. dejavnostih v zdravstvu, o zdravniku v alternativno diagnostiko in zdravlje­ javnosti in o odgovornosti do samega nje, ki je strokovno in etično resnično Največja slabost dosedanjega sebe. hudo sporno.kodeksa je, da niti z besedo ne omenjazdravnikovih sodelavcev, pa čeprav je Že v 1. členu je očitno, da se nismo Vem, mnogi bodo v novem kode­jasno, da so za varno delo ključnega omejili izključno na etiko v ozkem ksu pogrešali svojo usmerjenost vpomena urejeni odnosi v zdravstve­ pomenu besede. Zapisali smo: »Pogoj širokem polju zdravniških aktivnostinem timu ter jasna razmejitev odgo­ za strokovno in varno delo so ustre- ali pa svoj pogled na etiko in etičnost.vornosti in pravic vseh, ki sodelujejo zni kadrovski, materialni, časovni in Razumeti moramo, da je kodekspri zdravstveni obravnavi. prostorski pogoji.« Ta stavek pomeni, zdravniške etike krovni dokument, ki da zdravnika ne smemo obsojati zavezuje vse slovenske zdravnike, V skupini za prenovo kodeksa zaradi morebitne pomanjkljivosti pri nikomur pa ne jemlje pravice do boljsmo si za cilj zastavili sodobno in ne kakovostni in varni obravnavi pacien­ natančno opredeljenih ali strožjihpreveč obsežno besedilo brez nepo­ ta, če dela v neprimernih pogojih. omejitev. V kratkem bodo v okvirutrebnih omejitev, idealiziranja ali Hkrati zavezujemo zdravnike na Slovenskega zdravniškega društvamoraliziranja, ki naj poleg etičnih vodstvenih delovnih mestih, da sprejeli Kodeks sodelovanja zdravni­smernic ponudi tudi priporočila za svojim zdravnikom omogočijo pri­ kov s farmacevtsko industrijo. Tudi vvarno delo zdravnika. Po kritičnem merne pogoje za delo. Vsega strokov­ nekaterih vejah medicine že imajobranju KMDS in po pregledu vrste nega in etičnega bremena našega svoje etične kodekse. Nihče tudi ne

Revija ISIS Uvodnik5November 2016sme odreči zdravnikom pravice, da analizo in odpravljanje vzrokov razmišljujočimi zdravniki, pa sevedaetiko in etičnost vidijo kot polje, ki ne napak. Jasno pa je: dokler bo zdravni­ med filozofi in modrijani vseh vrst.sme biti žrtev kompromisa trenutnih ška strokovna napaka kriminalno Takole pravim: ko bo v naši družbidružbenih norm. Glede tega se s dejanje, do tedaj od zdravnikov ne prav vsakomur ne glede na socialnispoštovanimi kolegi iz Združenja moremo zahtevati, da bodo prijavljali položaj ali kakršnokoli drugo okolišči­slovenskih katoliških zdravnikov v svoje ali pa napake svojih kolegov. no zagotovljena kakovostna in sevedanačelu strinjam, pa vendar zagovar­ Zdravnika, ki kljub najboljšemu brezplačna paliativna oskrba, tedaj sejam stališče, da mora kodeks zdravni­ namenu stori napako, čaka zapor. V bomo lahko pogovarjali tudi o željahške etike kot krovni dokument podati tej isti družbi gospodarstvenik ali tistih (po mojem prepričanju redkih),priporočila, ki jim bodo lahko sledili politik lahkomiselno zapravi desetine, ki bodo želeli skleniti svoje življenje. Vvsi naši zdravniki, ne glede na nazor­ pa tudi več sto milijonov evrov, pa se naši realnosti pa je paliativna medici­sko usmeritev. Pravica do ugovora mu ne zgodi nič. Ni naklepa – ni kriv, na hudo zapostavljena prav povsodvesti, ki smo jo v 3. členu zapisali med tako pravijo. Spoštovani gospodje – od zelo okrnjenega univerzitetnegasplošna določila, pa pomeni, da bo politiki, tudi z vašimi zapravljenimi izobraževanja in neobstoja specializa­lahko vsakdo med nami zvest svojemu milijoni bi lahko kupili helikopterje za cije do kadrovskih, prostorskih inetičnemu prepričanju. zdravniško nujno pomoč ali zaposlili seveda finančnih pogojev za delo na nove zdravnike ter reševali življenja. primarni, sekundarni in terciarni Na koncu naj omenim dve poglav­ Ko bo zakonodajalec odpravil očitno ravni zdravstva. Pri tako šibko razvitiji, za kateri bi želel, da bi ju lahko krivico in dekriminaliziral zdravniško in težko dostopni paliativni medicinizapisali drugače. Prvo je vprašanje strokovno napako, bomo z veseljem bi priprta vrata za evtanazijo hitrosuma strokovne napake. Priporočilo, popravili tudi svoj kodeks. postala široka pot, da se družba otresekakor smo ga zapisali v 49. členu, je bremena hudo bolnih. In zato sešibko. Želeli bi, da bi bilo ukrepanje In čisto na koncu še beseda o danes o evtanaziji (še) ne želimoob sumu strokovne napake mnogo evtanaziji. Odločen in jasen ne evta­ pogovarjati.bolj odločno, usmerjeno v razkrivanje, naziji bo razočaral nekatere medPregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija

Revija ISISU6 vodnikNovember 2016Uvodnik 36 Gradiščanska: Vsak dan Strokovna srečanja gibalna enota v šolah3 Ob prenovi kodeksa 60 Zbornična izobraževanja za zdravniške etike 36 Prišli, da bi zdravnike in zobozdravnike Matjaž Zwitter ostali? 62 StrokovnaK naslovnici revije Zdravstvo srečanja8 Doc. dr. Andrej Kansky, 38 Nacionalna anketa o 69 Mali dr. dent. med., predstojnik izobraževanju za pridobivanje oglasi Kliničnega oddelka za kompetenc s področja maksilo­facialno in oralno kakovosti v zdravstvu in Obletnica kirurgijo UKCL varnosti pacientov, 2016 70 Prof. dr. Miloš Kobal Alojz Ihan Andrej Robida, Biserka – 90-letnik Simčič, Brigita Skela Savič,Zbornica Zalika Klemenc Ketiš Maja Rus Makovec14 Razpisujem volitve Forum 73 70-letnica ustanovitve predsednika Otroškega oddelka Splošne Marko Bitenc 42 Čudeži se dogajajo, a ne? bolnišnice Celje Robert Oravecz15 Izjava o predlogu kandidature Katarina Meštrović Popovič za predsednika zbornice 44 Dogodek v izolski bolnišnici V spomin17 Kodeks zdravniške Berta Jereb etike 76 Ob smrti primarija docenta 44 Košarica dr. Jožeta Neudauerja22 Iz dela Nina Mazi zbornice Branko JerkovićAktualno 46 Omejevanje zdravniških 76 Prim. dr. Marija Berčič, pravic dr. med. (1928–2016)24 Nasilje nad zaposlenimi v zdravstvu Miran Porenta Jovan Miljković, Branko Gabrovec Gabrijel Borko Intervju 77 Barbara Verovnik Moric, dr. dent. med. (1974–2016)25 Vpliv športa 47 Slovenska zdravnica v Nepalu na zdravje Polona Lečnik Wallas Janez Gorjanc31 Revija Zdravstveno varstvo je Poročila s strokovnih srečanj S knjižne police vključena v PubMed 51 EUROPAD 2016 80 Igor Grdina, Primož Premzl: Igor Švab, Ivan Eržen, Jasna Čuk Rupnik Wilhelm von Tegetthoff in bitka Saša Zupanič pri Visu 20. julija 186632 Ameriška regija brez 52 3. mednarodna konferenca Marjan Kordaš endemskih ošpic, kje je o patofiziologiji stafilokokov Evropa? Zanimivo Irena Grmek Košnik Alenka Trop SkazaPersonalia 54 Tudi v zobozdravstvu lahko 83 Medikohistorična sekcija SZD imamo opravka z vitalno ob 180-letnici slovenskega imena33 Opravljeni specialistični ogroženim pacientom Maribor izpiti Uroš Zafošnik, Gabrijel Borko, Robertina Benkovič Renata Završnik MihičIz Evrope 84 Cvetje na slovenskih tleh, poimenovano po zdravnikih36 Evropsko poročilo o mamilih: Strokovne publikacije Avstrija v predzadnji kategoriji Zvonka Zupanič Slavec, 56 Sistemska družinska terapija Andrej Seliškar, Miloš Kobal Luka Pintar

Revija ISIS Uvodnik7November 2016Zdravniki v prostem času Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem88 »Savudrijska polifonija« obarvala Leto XXV, št. 11, 1. november 2016 uredništva. razstavišče UKCL Natisnjeno 10.100 izvodov Katarina Majer Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije91 Pesmi UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 Tomaž Rott ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana92 Prizori z Altaja 2016 (1. del) IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Eldar M. Gadžijev Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje94 54. tradicionalno srečanje 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili slovenskih in hrvaških W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – upokojenih zdravnikov, članov T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno SZD in HLZ E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je Marjeta Rendla Koltaj okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskegaZavodnik Prim. Andrej Možina, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo,97 Kaj je novega, zdravnica? UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene Jana Govc Eržen Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanja Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Asist. Aleš Rozman, dr. med. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi LEKTORIRANJE organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. uredništva Izide. E: [email protected] Letna naročnina OBLIKOVANJE Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 Agencija Iz principa EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano Stanislav Oražem vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana. TRŽENJE Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

Revija ISIS8K naslovnici revijeNovember 2016 Doc. dr. Andrej Kansky, dr. dent. med., predstojnik Kliničnega oddelka za maksilo­ facialno in oralno kirurgijo UKCL Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZS [email protected]. dr. Andrej Kansky, dr. dent. med.,je predstojnik Kliničnega oddelka zamaksilofacialno in oralno kirurgijo UKCLjubljana, kjer zdravijo okoli 22.000pacientov na leto; 7000 pacientov po-trebuje manjši operacijski poseg vlokalni anesteziji, 1000 pacientov pavečji poseg v splošni anesteziji.Javno podobo medicine v zadnjem letukrojijo razprave o čakalnih vrstah, kiodražajo pomanjkanje zdravnikovdoločene stroke in/ali plansko(pod)financiranje določenih vrst pose-gov v manjši meri, kot so realne potre-be slovenskih bolnikov. Glede tehproblemov ste lani v odprtem pismudirektorju UKC napisali vrsto zanimi-vih in zelo konkretnih podrobnosti vzvezi z vašo kliniko, ki se prav takolahko »pohvali« z zelo dolgimi čakalni-

Revija ISIS K naslovnici revije9November 2016mi dobami. Omenili ste preo- vrsto diagnostičnih naprav, drage delata v prostorih, ki so bili zgrajenibremenjenost zdravnikov in kirurške pripomočke, nove materiale, leta 1954, da ni denarja za novonjihov posledični umik v za- nova spoznanja in vse to stane. zgradbo, za opremo. Leta 2012 je bilsebništvo, kar še poglablja svečano odprt Fabianijev most, cestaprobleme, saj slovenski paci- Kako te probleme rešujete v od takrat teče dva metra od okenenti iz vrhunskega strokov- UKCL? naših ambulant. Protihrupna zaščitanjaka za velike operacije je bila zgrajena samo do sosednjedobijo ambulantnega zasebni- Z velikimi težavami smo se za silo ORL-klinike, pred našimi ambulanta­ka za male posege. opremili. Pozabljamo, da UKCL ni mi pa so bile štiri leta kovinske bolnišnica, kamor bi zdravnik prišel planke, prenašali smo hrup s ceste, Odprto pismo sem napisal, ko sta delat in bi imel že na razpolago avtomobilski smrad in prah. Po štirihsedmim specialistom, ki so odšli iz primerne prostore in opremo. Da letih stalnega opozarjanja smo končnoUKCL, sledila še dva maksilofacialna lahko normalno delamo, smo si dobili stekleno zaščito, ki jo je vkirurga. Razlogi za odhod so nezado­ morali priboriti pravzaprav vse, od končni fazi plačalo Ministrstvo zavoljstvo zdravnikov zaradi neurejenih postelj, opreme, izobraževanj ... zdravje.razmer in pritiski na zdravnike. Zdravniki v UKCL smo po eni straniSlovenska medicina je v strokovnem profesionalci, poleg tega pa še mene­ Vse se vrti okoli denarja. Kajsmislu odlična, organizacija zdravstva džerji, organizatorji, pacientovi nas čaka?pa je mizerna. Če pogledam, kje smo odvetniki ... Nekaj primerov: moj šefbili leta 1985, ko sem začel službo, in prof. Jurca je bil tip dobrega vodje in Imamo vrhunsko medicino, kjerdanes, vidim, da smo naredili ogro­ je imel posluh za razvoj stroke, na praktično vse storitve pokriva državnamno, ponosen sem, da sem del tega pobudo nas mlajših je znal priboriti zavarovalnica, državljani imamonapredka, da brez sramu stojimo ob nujne stvari, da se je stroka lahko pravico do vrhunskih zdravnikov inboku najbolj razvitim. Maksilofacial­ razvijala, opremili smo se z mikrosko­ njihovih storitev, ne moremo pa pritina kirurgija v Ljubljani je v svetovnem pom, miniploščicami, endoskopom, na vrsto! Državno vodeno zdravstvo jevrhu na področju onkologije, travma­ zobnimi vsadki, vrtalniki ... Zato se je po moje dobra stvar, če je vodenotologije, rekonstrukcijske kirurgije, lahko razvijala rekonstruktivna strokovno in na realnih predpostav­ortognatske kirurgije, kirurgije kirurgija, travmatologija, ortognatska kah. V naši državi je zdravstvenaprirojenih nepravilnosti, zobne kirurgija, endoskopska kirurgija, politika zgrajena na temeljih iz letaimplantologije, predprotetične kirur­ implantologija in ostalo. Z golimi 1945. Če so bili ti temelji dobri zagije, dentoalveolarne kirurgije ... rokami danes ne gre več. izgradnjo socialističnega sistemaDanes z istim številom zaposlenih zdravstvenega varstva, danes niso večnaredimo dva- do trikrat več kot pred Zdravniki si iz lastnih sredstev dobri, zato se zdravstveni sistemtridesetimi leti, tu so nove tehnike, kupujemo instrumente, aparate. resno maje.novi posegi, oprema, znanje, prostor­ Čeprav opravimo veliko zahtevnegasko smo še vedno v istih prostorih na dela, nas vodstvo stalno prepričuje, da Kje je problem?istih kvadratnih metrih, z isto organi­ smo v izgubi, da ni denarja za nadure,zacijsko strukturo. V 22-milijonski opremo, nove prostore ... Če ne bi Problemov je več in so večplastni,Jugoslaviji v zdravstvu ni bilo čakal­ imeli zasebnih zdravnikov in tudi zato je treba začeti pri temeljih.nih vrst (so bile pa za olje, sladkor, zavodov, bi še vedno verjeli, da je z Zdravstvo je povsod po svetu eko­avtomobile), vse se je naredilo sproti, nami nekaj narobe. 2,5 milijarde nomska kategorija in boljše kot je, večdanes pa za 2 milijona prebivalcev ne zdravstvenega denarja ni majhen stane, uporabniki pa morajo storitvemoremo poskrbeti! Saj niso vsi znesek, tudi 400 milijonov, kolikor pač plačati. Izvajalci morajo pripravitiSlovenci bolni? Valvasor v Slavi naj bi dobil UKCL, ne, vprašanje pa je, nabor storitev in cenike, politika moravojvodine Kranjske piše, da za zdrav­ koliko denarja zares ostane v zdrav­ povedati, kaj in komu bo plačala iznike na Kranjskem ni mnogo posla, stvu. skupnih fondov (recimo temu social­ker kleni Kranjci neradi zaupajo no zavarovanje), ostalo pa je stvarzdravnikom, pa tudi sami si znajo Po Pravilniku o zagotavljanju dodatnih zavarovanj in samoplačniš­pomagati z zelišči in naravno medi­ sredstev, pridobljenih iz dela amorti­ tva. Pri nas z zdravstvom lahko služijocino. Najbrž smo se v štiristo letih zacije javnih zdravstvenih zavodov, so vsi razen zdravnikov. Meni je kotspremenili in nismo več kleni, zdravil­ javni zdravstveni zavodi dolžni meseč­ pacientu nelagodno, če vem, da jena zelišča poznajo le redki, zaradi no odvajati 20 odstotkov celotne kirurg, ki mi rešuje kožo, plačan 13odtujenosti pa radi obiskujemo amortizacije Ministrstvu za zdravje, ki evrov na uro. Pacient od svojegazdravnike. Če sta včasih za operacije upravlja z lastnino slovenskih bolni­ zdravnika želi vse najboljše, istegazadoščala skalpel in nit, imamo danes šnic. To ni malo denarja, zato je težko zdravnika pa država prepričuje, da je razumeti, da Klinični oddelek za javni uslužbenec, da ima plačo, kot maksilofacialno in oralno kirurgijo, pa mu po razredu pripada, in naj dela 40 tudi Stomatološka klinika še vedno

Revija ISIS revijeK10naslovniciNovember 2016ur na teden. To s podobo dobrega Kako se na to odziva vodstvo s kratenjem zdravniškega ugleda vzdravnika enostavno ne gre skupaj, UKCL? medijih, z ustvarjanjem afer.tako nas ne vidijo pacienti, tako si neželimo delati sami. UKCL je s preko 7000 zaposleni­ Kam to pelje? mi največje javno podjetje v Ljubljani,Kako je s čakalnimi dobami? morda celo v Sloveniji, zato je slabo Imamo liberalni kapitalizem, ki pregledno in ga ni lahko voditi. Če velja za vse, razen za zdravnike, vse Ukrepi, ki jih trenutno sprejema predpostavljamo, da bolnišnica živi in metode za zaslužek so legitimne,vlada, vodijo v povsem napačno smer. služi od zdravstvenih storitev, potem razen plačila za delo, spoštujemo vseČakalne dobe niso stvar zdravnikov, je za njen zaslužek ključnih 800 podjetniške oblike, razen poštenih,bolnišnic in zdravstvenih domov, specialistov, zaradi katerih v bolnišni­ lahko prodajajo meglo, znanja pa nečakalne dobe so nastale, ko je politika co prihajajo bolniki. Tem ljudem moremo. Ljudi, ki želijo soglasje zazdravstvo vzela iz rok zdravnikov in UKCL ni ravno prijazen delodajalec, delo zunaj UKCL, ki bodo dohodkega položila v naročje zdravstvenim zato je med zdravniki veliko nezado­ prijavili, plačali davke, razbremeniliadministratorjem. Birokrati so iz voljstva, kar je tudi razlog za stavko. javni sistem in pomagali ljudem, seuporabnikov in izvajalcev zdravstve­ Dejstvo je, da s plačo specialista v prikazuje kot rušilce javnega zdrav­nih storitev naredili sovražnike. UKCL težko plačuješ kredit za stano­ stva. Resnica je obratna, rušilciBirokrati bodo izpraznili čakalnice in vanje in vzdržuješ družino, zato javnega zdravstva so tisti, ki so ustva­ambulante. Zdravniki bodo v praznih večina zdravnikov dela tudi izven rili pogoje, da sistem ne deluje. Tisti,ambulantah čakali paciente, pacienti bolnišnice. Vodstvu gre to v nos in ki v zdravstvo z velikimi vlaganjipa bodo doma čakali, da bodo prišli namesto da bi se trudilo vzpostaviti vpeljujejo neustrezne novosti, npr.na vrsto. Če pregledaš pacienta, ki ni pogoje, da bi specialisti delali za informacijske sisteme, in ga birokrati­bil vpisan v čakalni seznam, in plačaš dodatno plačilo znotraj UKCL in bi vsi zirajo do nefunkcionalnosti.kazen 250 evrov, ker si kršil zakon o nekaj pridobili, nas skuša ovirati zčakalnih vrstah, tega na boš storil elektronskim beleženjem prisotnosti, Zakaj je ura tako moteča?nikoli več. Pregledam deset pacientov z ukinjanjem soglasij za delo zunajpreko vrste in mi vzamejo mesečno bolnišnice, s kaznovanjem zaradi Ura meri čas, sama po sebi niplačo! Česa takega se še Orwell ni spo­ dolgih čakalnih dob, s prepovedjo moteča. Pri nas časovna prisotnost nimnil. gibanja nepooblaščenih oseb v UKCL, noben problem, uvajanje štempljanja je pa jasen znak nezaupanja vodstva do dela zdravnikov. To nezaupanje se prenaša na odnos bolnik – zdravnik, kar pa je problem. Bolnika ne moreš zdraviti, če ti ne zaupa! Poleg tega je časovna prisotnost eno, delovna učinkovitost drugo, kakovost tretje. Kakovosti se ne da doseči na silo, z ukazom, z obrazci in parafami, ne da se je meriti z elektronsko uro. To lahko izmerimo in cenimo samo tisti, ki se na stvari dobro spoznamo! Ura je nezaupnica šefom in predstojni­ kom, češ da zaposlenim niso kos. Kaj pa so rešitve? Čakalne dobe je možno skrajšati na nič z zelo preprostimi ukrepi: realnim plačevanjem zdravstvenih storitev in poštenim nagrajevanjem tistih, ki delajo! Kontroliranje čakal­ nih seznamov, elektronsko naročanje in elektronski recepti nam pri tem ne bodo nič pomagali! Z novostmi, ki se uvajajo, se velika količina javnega denarja odliva stran od bolnikov in izvajalcev, zato bodo v prihodnosti razmere še slabše. V katero smer

K Revija ISIS naslovnici rev1ije1November 2016zdravstvo pripelje uravnilovka in memb, nepravilnega razvoja, tumor­ V tretjem tisočletju napredek strokenemotivirani zdravniki, si nočem niti jev, poškodb in starostnih pojavov. sledi novim tehničnim možnostim,predstavljati. Podobno kot staro hišo, ki jih omogočajo strojna tehnologija,ki jo je težko popraviti tako, da bomo Dejavnost maksilofacialne in biotehnologija, računalništvo, bioke­v njej zadovoljni, je treba zdravstveni oralne kirurgije vključuje zdravljenje mija in fiziologija.sistem postaviti na novih zdravih poškodb, tumorjev glave in vratu,temeljih, pri tem pa politika potrebuje rekonstruktivno kirurgijo glave in vra­ Kaj je novega pri poškodbah?vizionarja, ki bo celoten postopek tu, zdravljenje prirojenih napakspeljal v korist uporabnikov in izvajal­ obraza, razvojnih motenj ustne Pri travmatološki oskrbi stacev. votline, glave in vratu, zdravljenje bistven korak k spremembam v vnetnih stanj, dentoalveolarno kirur­ sedemdesetih letih pomenila razvojKako v luči teh problemov gijo, zdravljenje sprememb ustnih osteosintetskih materialov in filozofijaživite in delate na Kliničnem sluznic, obrazne bolečine, predprote­ o funkcionalno stabilni osteosintezi soddelku za maksilofacialno in tično kirurgijo z implantologijo, takojšnjo pooperativno rehabilitacijo.oralno kirurgijo? bolezni in nepravilnosti temporoman­ Zaradi težav pri adaptaciji in postavi­ dibularnega sklepa, tumorskih spre­ tvi velikih jeklenih plošč so se kot Maksilofacialna in oralna kirurgi­ memb žlez slinavk. odgovor na težave pojavile manjšeja predstavlja relativno majhen del v (mini) ploščice, ki so jih v devetdese­primerjavi z ostalo medicino. Do leta Kdaj se je začel njen razvoj pri tih letih začeli delati iz titana in so še1996 smo bili samostojna klinika, a nas? danes v vsakodnevni uporabi. Mini­ker smo bili najmanjša klinika v ploščice so omogočile, da lahko zlomeUKCL, se je vodstvo, ki ima raje večje Maksilofacialna in oralna kirurgi­ po anatomski repoziciji učvrstimo vsisteme, odločilo in nas z odlokom ja se je kot samostojna stroka razvila v pravem položaju in z minimalnopriključilo Kirurški kliniki. V praksi je obdobju med prvo in drugo svetovno invazivnimi pristopi omogočimo celje­to pomenilo manj samostojnosti, težjo vojno. Nosilca razvoja v Sloveniji sta nje. Danes z minimalno obolevnostjopot do potrebne opreme in nabav, še bila prof. dr. Jože Rant (1896–1972) lahko zdravimo večino zlomov obraz­enega šefa med predstojnikom in in prof. dr. Franc Čelešnik (1911– nega skeleta. Najzahtevnejši posegi sogeneralnim direktorjem. Po hudih 1973). Posebno slednji je s svojim v zvezi s fronto-nazo-orbitalnimimukah smo leta 2011 prenovili glavno strokovnim, pedagoškim, raziskoval­ poškodbami, operacije zlomov očes­operacijsko dvorano in sobo za nim in publicističnim delom pustil v nih votlin in nosu, operacije kondilar­intenzivno nego, sedaj imamo v stroki neizbrisen pečat. Zaradi velikih nih odrastkov, tudi poškodbe zob sonačrtu prenovo ambulantnih prosto­ zaslug za razvoj stroke je bil leta 1970 lahko zelo neugodne za zdravljenje.rov. Pokamo po šivih in bi potrebovali izbran za prvega predsednika Evrop­še eno novo operacijsko dvorano in skega združenja za maksilofacialno in Mnogi mislijo, da se z rakomnovih 500 m2 prostorov za ambulan­ oralno kirurgijo in leta 1972 je v ukvarjajo samo na Onkolo-tno kirurgijo. Strokovno smo v redu, Ljubljani organiziral prvi kongres škem inštitutu.zdravimo veliko bolnikov, uspešno združenja.delamo zapletene stvari, uvajamo Onkologija je pomemben delsodobne metode. Številčno nas V čem se vidi napredek? našega dela in skupaj z rekonstrukcijokronično primanjkuje, posebno med tudi najbolj zahteven. Ustna votlina inštudijskim letom zaradi številnih Na vsakem od prej naštetih žrelo sta najpogostejši lokaciji primar­obveznosti na MF. področij. Maksilofacialna kirurgija je nih tumorjev glave in vratu, vsako leto v zadnjih tridesetih letih dosegla je 250 do 300 novih primerov, pri nasVaše področje se ukvarja s velikanski napredek. V tem obdobju naredimo 80–100 večjih operacij.človeškim obrazom, ne toliko so se zaporedno pojavili ortopanto­ Trideset odstotkov karcinomov glaves tistim, kar se vidi na prvi mogram, računalniška tomografija in vratu je lokaliziranih v ustni votlini.pogled, ampak z njegovo (CT), magnetna resonanca (MR), Več kot devetdeset odstotkov medinfrastrukturo, kostmi, živci, ultrazvok. Uvedba vsake od teh njimi je ploščatoceličnih karcinomov,žilami, mišicami. diagnostičnih metod je bistveno sledijo tumorji malih žlez slinavk, razširila način prikazovanja kirurške melanomi, limfomi in sarkomi. Maksilofacialna in oralna kirurgi­ anatomije in omogočila tridimenzio­ja je specialistična dejavnost, ki se nalno predstavo patoloških spre­ Večina bolnikov z rakom ustneukvarja z zdravljenjem in rehabilitaci­ memb. Nove preiskave so omogočile votline in žrela je moških, v zadnjemjo prirojenih in pridobljenih patološ­ pogled v mehka tkiva glave in vratu desetletju opažamo porast malignihkih stanj glave, obraza, ustne votline, ter notranjost skeleta in tako bistveno obolenj tudi pri ženskah in obolevanječeljusti in vratu. Nepravilnosti lahko spremenile razumevanje patoloških mlajše populacije. Razširjenostnastanejo zaradi bolezenskih spre­ sprememb ter pozitivno vplivale bolezni ob začetku zdravljenja je na kirurške odločitve pri zdravljenju. ključni napovedni dejavnik za priča­

Revija ISIS revije1K2naslovniciNovember 2016kovano možnost ozdravitve. Zdravlje­ kolu: po rojstvu dobijo nebno ploščo, seveda zelo veliko in večino se jih delanje se začne s postavitvijo diagnoze, operirani pa so pri starosti 6 mesecev, v okviru ambulantne kirurgije.ugotovitvijo razširjenosti bolezni in ko se operira ustnica, 12 mesecev, kosplošnega stanja bolnika. Temu sledi se naredi zapora mehkega neba, in pri Kaj je dentoalveolarna kirur-načrt zdravljenja, o katerem se do­ starosti 30 mesecev, ko se naredi gija? Kakšna je razlika medkončno dogovorimo na maksilofacial­ zapora trdega neba in čeljustničnega oralno in maksilofacialnono-onkološkem konziliju. Zdravljenje grebena. Korektivni posegi na čelju­ kirurgijo?se začne z operacijo, pri napredovalih stnicah, zobeh, nosu, žrelu, ušesih setumorjih nadaljuje z radioterapijo in v izvajajo še v predšolskem obdobju in Oralna kirurgija je v bistvu dento­redkih primerih s kemoterapijo. po končani rasti. Najboljši rezultati so alveolarna kirurgija in vključujeOperativno dejavnost izvajamo na pri pacientih, ki med zdravljenjem operacije na zobeh in obzobnih tkivih,našem oddelku, radioterapija in dobro sodelujejo, s kirurgijo pa jim vključno s puljenjem zob. Poleg tegakemoterapija pa se izvajata na Onko­ omogočimo neovirano dihanje skozi se ukvarja še z boleznimi in patološki­loškem inštitutu. Kirurško zdravljenje nos in pravilno držo ustne votline, mi stanji ustne sluznice, obraznopraviloma sestavljajo začasna traheo­ pravilen razvoj in normalen videz. bolečino, nadomeščanjem manjkajočetomija, operacija na vratu (izpraznje­ kosti na čeljustničnih grebenih, snje ležišč bezgavk), odstranitev Pojem razvojnih nepravilnosti predprotetično kirurgijo in implanto­tumorja do zdravega tkiva, patohisto­ obraza je zelo širok, kaj prav- logijo. Od številnih bolezenskih stanjloški pregled robov z zmrzlim rezom zaprav vi delate? sta najpogostejša vzroka za bolezni inin rekonstrukcija (z ustreznimi izgubo zob karies in parodontitis. Namehkotkivnimi in kostnimi režnji). Področje razvojnih nepravilnosti pojav obeh bolezni v največji meriPooperativna rehabilitacija traja obsega pravzaprav vse, kar se na vplivajo ustna higiena, prehranskeobičajno od 7 do 30 dni (odvisna je od obrazu in v ustih narobe razvija in navade, genetski dejavniki in dejavni­splošnega stanja bolnika), 4 do 5 raste: mehka tkiva, hrustanci, kosti, ki iz okolja. Najpogostejše operacijetednov po operativnem zdravljenju pa zobje. Maksilofacialni kirurgi smo na področju oralne kirurgije sose začne dodatno onkološko zdravlje­ tradicionalno bolj usmerjeni na kosti odstranjevanje modrostnih zob,nje (radioterapija in morebitna in zobe, smo se pa razvili tudi na zapletene ekstrakcije zob in ekstrakci­sočasna kemoterapija). Bistven napre­ področju mehkih tkiv. Pri ugotavlja­ je pri sistemsko ogroženih bolnikih. Zdek predstavlja dobro načrtovana nju in prepoznavanju razvojnih različnimi metodami dentoalveolarne3D-rekonstrukcija. Preživetje pri nas obraznih nepravilnosti moramo imeti kirurgije zdravimo procese na zobeh,operiranih bolnikov je boljše v pri­ jasno predstavo o tem, kakšen je spremembe na čeljustih in ustnihmerjavi s statističnim povprečjem v pravilen razvoj, kakšna so normalna sluznicah s ciljem pozdraviti zobe inZDA in EU. obrazna razmerja glede na lobanjsko obzobna tkiva, podaljšati življenjsko bazo in kaj želimo doseči z operacijo. dobo zob in zagotoviti bolnikomOtroška kirurgija je prav tako Pomembno je, da nepravilen razvoj možnosti za primerno estetsko indel maksilofacialne kirurgije. pri otroku zgodaj prepoznamo, funkcionalno rehabilitacijo ustne spremljamo in ga usmerjamo že pred votline. Področje kirurgije se zelo Heilognatopalatoshize (zajčja kirurškim zdravljenjem. Zdravljenje hitro razvija; opravimo vedno večustnica in volčje žrelo) so najpogostej­ načrtujemo timsko, na kirurško-orto­ kostnih nadgraditev atrofiranihše obrazne razvojne nepravilnosti, dontskih konzilijih. Za dober rezultat čeljustničnih (alveolarnih) grebenov,pojavljajo se na eno od 700 rojstev. zdravljenja je pomembno pravilno transplantacij zob, apikotomij, odstra­Obravnava se začne takoj po rojstvu, ortodontsko zdravljenje, pravilno nitev cist. Maksilofacialna kirurgija vpri zdravljenju sodeluje tim strokov­ načrtovanje in dobra izvedba operaci­ celoti pokriva delovno področje oralnenjakov različnih specialnosti: neona­ je. Najpogosteje zdravimo mandibu­tolog, pediater, maksilofacialni kirurg, larni prognatizem (z razkolno osteoto­logoped, avdiolog, pedontolog, otori­ mijo mandibule in pomikom čeljustinolaringolog, ortodont, psiholog. Cilj nazaj), maksilarno retrognatijo (zzdravljenja je doseči sprejemljiv videz, osteotomijo maksile po tipu LeFort Izagotoviti normalno rast in razvoj ter in pomikom naprej) in mandibularnoomogočiti normalen govor in hranje­ retrognatijo (z razkolno osteotomijonje. Na Kliničnem oddelku za maksi­ mandibule in pomikom čeljustilofacialno in oralno kirurgijo v Ljub­ naprej). Pogosto izvajamo posege naljani zdravimo obrazne nepravilnosti zgornji in spodnji čeljusti sočasno, priod leta 1948 dalje; operiramo vse vsakem posegu pa je poleg funkcio­otroke, ki se rodijo v Sloveniji. Otroke nalnosti zelo pomemben estetskizdravimo po točno določenem proto­ rezultat. Posegov na zobeh pa je

K Revija ISIS naslovnici rev1ije3November 2016kirurgije. V praksi se vidi, da se oralna Kljub dobrim kirurškim rešitvam logi, zdravniki, ki izvajajo diagnostiko,kirurgija v glavnem izvaja ambulan­ je na prvem mestu še vedno preventi­ negovalke, rehabilitacija morajo vtno, ker gre za manjše operacije, va. Dobra ustna higiena je ključna za dobri bolnišnici delati kot orkester,maksilofacialna pa večinoma bolni­ zdravo ustno votlino. Za čiščenje zob sicer nastanejo problemi. Na področjušnično zaradi potrebe po splošni ne potrebujemo zobozdravnika, zahtevnih primerov zdravljenja raka,anesteziji. higienika, kirurga, implantologa, to se lahko pohvalimo z 78-odstotnim lahko delamo sami z zobno ščetko, petletnim preživetjem, kar je krepkoKdo zdravi odontogena vne- nitko in toplo vodo. nad evropskim povprečjem. Dobretja? rezultate imamo na področju zdravlje­ Na kaj je po vašem mnenju nja heilognatopalatoshiz, na področju Odontogena vnetja so najpogo­ treba biti pozoren, da bo raz- ortognatske kirurgije, implantologije.stejši vzrok za vnetne spremembe v voj področja pri nas šel v smer Pomembno je vedeti, da imamoustni votlini. Prvi jih zdravijo zobo­ kakovosti, primerljive z razvi- 24-urno dežurno službo za oskrbozdravniki, če gre za napredovale tim svetom? nujnih stanj in lahko v zelo kratkemprimere, oralni kirurgi, če bolniki času organiziramo ekipo za zdravlje­potrebujejo bolnišnično zdravljenje, Tako kot za ostala področja v nje najzahtevnejših obraznih po­pa se zdravijo pri nas. Kadar so medicini, so pomembni dober kader, škodb. Samo najboljši centri na svetu,prisotni vsi vnetni znaki, vključno z znanje, tehnične možnosti in tudi tako kot mi, operirajo zlome kondilar­zobobolom, karioznim zobom in oprema. Tudi pri nas brez nenehnega nih odrastkov. Vedno se je mogoče ševnetno resorpcijo kosti okoli zobne izobraževanja ne gre. Če je bilo ob izboljšati. Relativno zanič smo nakorenine, je možnost za napako pri mojih kirurških začetkih pomembno področju publiciranja in objav (karpostavljanju diagnoze majhna, kadar izboriti opremo, dostop do preiskav in danes edino šteje). Razlog je v po­pa so znaki neizraziti ali zabrisani (kar se naučiti novih tehnik, vidim v manjkanju časa, premalo kadra in vje pri prepogosti uporabi antibiotikov prihodnosti potrebo po tem, da v naš tem, da postaja publiciranje v stro­pogosto), je za postavljanje diagnoze prid izkoristimo, kar nam ponuja kovni literaturi »full time job« in zpotrebno več znanja in izkušenj. sodobna tehnologija. Nove računalni­ občasnimi poizkusi ne prideš daleč.Pomembno je, da pri pacientih ške tehnologije, trodimenzionalne Nedvomno se moramo na tem podro­opravimo vse potrebne diagnostične predstavitve, računalniške simulacije, čju vsaj malo popraviti, nisem papreiskave, saj včasih tudi tumorje biotehnologije, robotska kirurgija prevelik optimist, saj imajo daneslahko zamenjamo z vnetnimi stanji, – vse to bo zahtevalo timsko, multidi­ »opinion leaderji« za seboj premožnenapačno zdravljenje pa je lahko sciplinarno delo, posameznik je ob institucije, raziskovalne time inusodno. množici dostopnih informacij zelo bogate raziskovalne fonde. omejen. Dobra kirurgija se bo razvija­Kje je danes zobna implanto- la v takih centrih, kjer bo dovoljlogija? kakovostnih kadrov; da bi take kadre obdržali, pa je pomemben tudi denar. Implantologija je danes vejastomatologije, maksilofacialne in oral­ Lahko izpostavite najuspeš­ne kirurgije. Gre za to, da manjkajoče nejše posege – glede na razvojzobe zamenjamo s titanovimi vijaki v svetu – na Kliničnem oddel-– nadomestki zob. Je del predprote­ ku za maksilofacialno in oral-tične kirurgije. Implantologija je no kirurgijo UKCL?konec osemdesetih let prinesla revo­lucijo v stomatologijo in lahko reče­ Prav na vseh predhodno naštetihmo, da se je izkazala za uspešno. Pred področjih smo dobri, ni nas sramimplantati je bilo nemogoče protetič­ pokazati rezultatov pred svetovnono reševati primere hudih atrofij strokovno javnostjo. Krivico bi delal,čeljustnične kosti, pri izgubi enega če bi izpostavil samo en poseg alizoba je bilo za mostiček treba obrusiti enega kirurga. Pa ne gre samo zasosednje zdrave zobe. Danes lahko kirurga, pri težkih bolnikih morajorečemo, da so zobni implantati temelj biti vsi deli medicine in zdravstva nastomatološke protetike. Vsi problemi visoki ravni, če želimo dobre rezulta­tudi z implantati seveda še niso te. In ne samo to, vsi deli morajo medrešeni; če ni dovolj kosti, je problem, seboj dobro sodelovati, kot dobromanjkajočo kost je treba najprej naoljen stroj. Če tega ni, postanezgraditi nazaj (kar ni vedno lahko), zdravljenje nevarno. Zdravniki,potem je možno vstaviti implantate. medicinske sestre, kirurgi, anestezio­

Revija ISIS1Z4bornicaNovember 2016 Datum: 1. 11. 2016 Na podlagi 24. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov (besedilo sprejeto na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije dne 4. 12. 2007) RAZPISUJEM VOLITVE PREDSEDNIKA Zdravniške zbornice Slovenije za 13. december 2016 Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije se voli na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah 13. decembra 2016. Volitve se opravijo z glasovanjem po pošti. Za predsednika zbornice lahko kandidira vsak član zbornice, ki pri volilni komisiji vloži prijavo, iz ka­ tere izhaja, da je njegovo kandidaturo predlagalo vsaj petdeset zdravnikov s podpisano izjavo (obrazec izjave je objavljen v nadaljevanju), da so kandidaturo predlagali najmanj trije regijski odbori ali da kandidaturo predlaga izvršilni odbor. Kandidat za predsednika zbornice mora ob kandidaturi vložiti tudi izjavo, da ni nosilec funkcij v orga­ nih političnih strank. Upoštevane bodo le tiste kandidature, ki jih bo volilna komisija prejela najkasneje do 17. novembra 2016 do 16. ure. Nepopolnih kandidatur volilna komisija ne bo upoštevala. Kandidature za predsednika zbornice je potrebno poslati na naslov: Zdravniška zbornica Slovenije, volilna komisija, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana. Kandidati za predsednika zbornice lahko od objave volitev dalje objavijo svojo predstavitev in program v glasilu zbornice največ enkrat, na največ treh straneh. Svojo kandidaturo lahko kandidati predstavlja­ jo tudi na drug način, ki spoštuje kodeks medicinske deontologije ter dostojanstvo zdravnika in zdrav­ niškega poklica. Mag. Marko Bitenc, dr. med. predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISIS Zbornic1a5November 2016VOLITVE 2016 Obr. št. 5 IZJAVA O PREDLOGU KANDIDATURE ZA PREDSEDNIKA ZBORNICE Spodaj podpisani/-a član/-ica Zdravniške zbornice Slovenije predlagam kandidaturo __________________________________________________ (ime in priimek kandidata) za predsednika/predsednico Zdravniške zbornice Slovenije na volitvah 2016.Ime in priimek: Naslov: Podpis:(s tiskanimi črkami) (s tiskanimi črkami)1. ______________________________________________________________ ___________________2. ______________________________________________________________ ___________________3. ______________________________________________________________ ___________________4. ______________________________________________________________ ___________________5. ______________________________________________________________ ___________________6. ______________________________________________________________ ___________________7. ______________________________________________________________ ___________________8. ______________________________________________________________ ___________________9. ______________________________________________________________ ___________________10. _____________________________________________________________ ___________________11. _____________________________________________________________ ___________________12. _____________________________________________________________ ___________________13. _____________________________________________________________ ___________________14. _____________________________________________________________ ___________________15. _____________________________________________________________ ___________________16. _____________________________________________________________ ___________________17. _____________________________________________________________ ___________________

Revija ISISZ16bornicaNovember 201618. _____________________________________________________________ ___________________19. _____________________________________________________________ ___________________20. _____________________________________________________________ ___________________21. _____________________________________________________________ ___________________22. _____________________________________________________________ ___________________23. _____________________________________________________________ ___________________24. _____________________________________________________________ ___________________25. _____________________________________________________________ ___________________26. _____________________________________________________________ ___________________27. _____________________________________________________________ ___________________28. _____________________________________________________________ ___________________29. _____________________________________________________________ ___________________30. _____________________________________________________________ ___________________31. _____________________________________________________________ ___________________32. _____________________________________________________________ ___________________33. _____________________________________________________________ ___________________34._____________________________________________________________ ___________________35. _____________________________________________________________ ___________________36. _____________________________________________________________ ___________________37. _____________________________________________________________ ___________________38. _____________________________________________________________ ___________________39. _____________________________________________________________ ___________________40. _____________________________________________________________ ___________________41. _____________________________________________________________ ___________________42. _____________________________________________________________ ___________________43. _____________________________________________________________ ___________________44. _____________________________________________________________ ___________________45. _____________________________________________________________ ___________________46. _____________________________________________________________ ___________________47. _____________________________________________________________ ___________________48. _____________________________________________________________ ___________________49. _____________________________________________________________ ___________________50. _____________________________________________________________ ___________________

Revija ISIS Zbornic1a7November 2016 Slovensko zdravniško društvo in Zdravniška zbornica SlovenijeKODEKS ZDRAVNIŠKE ETIKEKodeks je bil sprejet 12. 12. 1992 na 3. redni seji skupščine Zdravniške zbornice Slovenije; dopolnjen 24. 4. 1997 na 27. redniseji skupščine Zdravniške zbornice Slovenije ter prenovljen, usklajen s Slovenskim zdravniškim društvom in sprejet 6. 10.2016 na 85. redni seji skupščine Zdravniške zbornice Slovenije. UVODZdravnica in zdravnik, zobozdravnica in zobozdravnik (v nadaljnjem besedilu: zdravnik) svečano obljubljam: svoj poklicbom opravljal vestno in odgovorno. Najvišja zapoved pri mojem ravnanju bo ohranjanje in obnavljanje zdravja ter prepreče­vanje in lajšanje trpljenja. Varoval bom skrivnosti, ki mi bodo zaupane. Ohranjal bom čast in plemenita izročila zdravniš­kega poklica in ne bom dopuščal nobenih razlik zaradi spola, rase, genetskih dejavnikov, življenjskega sloga, spolne usmer­jenosti, vere, nacionalnosti, politične pripadnosti ali socialnega položaja. Spoštoval bom človeško življenje od spočetja daljein celo pod grožnjo ne bom svojega zdravniškega znanja uporabil v nasprotju z zakoni človečnosti. Svojim učiteljem, kole­gom in sodelavcem bom izkazoval dolžno spoštovanje.Ta kodeks nadaljuje tradicijo spoštovanja deontoloških in etičnih načel slovenskega zdravništva in predstavlja nadgradnjopredhodnih kodeksov. I. ODGOVORNOST DO PACIENTA načinov diagnostike in zdravljenja ter pri polni obveščeno­ sti bolnika. Alternativni postopki2 kot nadomestek prever­ Splošna določila jenih načinov diagnostike ali zdravljenja zdravniku niso dovoljeni. 1. členZdravnik pri svojem delu upošteva znanstvena in strokovna 7. člendognanja sodobne medicine, zato se stalno izobražuje in V kolikor ne gre za nujno zdravniško pomoč, ima zdravnikstori vse, kar je v njegovi moči, za kakovostno in varno pravico odkloniti pacienta, ki se kljub opozorilu ne držiobravnavo pacienta. Pogoj za strokovno in varno delo so svojih obveznosti in navodil ali je do zdravnika ali do dru­ustrezni kadrovski, materialni, časovni in prostorski pogoji. gega zdravstvenega osebja žaljiv ali agresiven. 2. člen 8. členV nujnih medicinskih primerih zdravnik vsakomur ponudi Pri zdravljenju samega sebe, družinskih članov ali tesnihpomoč. prijateljev se zdravnik zaveda, da njegova osebna vpletenost lahko vpliva na racionalnost odločitve in izvedbe zdravniš­ 3. člen kega ukrepa. Če je le mogoče, bo v primeru resnega zdrav­Zdravnik ima pravico do ugovora vesti. V skladu s tem lah­ stvenega stanja prosil za nasvet drugega zdravnika ali muko odkloni zdravljenje ali drug poseg, v kolikor ta nasprotu­ predal pacienta v oskrbo.je njegovim temeljnim osebnim prepričanjem in vesti, ven­dar le, če ne gre za nujno zdravniško pomoč. O tem obvesti Komunikacija, odločanje in soglasjepaciente in sodelavce. 9. člen 4. člen Zdravnik je do pacienta, do njegove družine in bližnjihZdravnik nikoli ne izkorišča pacienta za osebne koristi. spoštljiv, razumevajoč in sočuten. 5. člen 10. členZdravnik prepoznava meje svojega znanja in dela. Kadar je Svojim pacientom zdravnik na razumljiv način ponudipotrebno, priporoči ali poišče dodatno mnenje ali pomoč. informacije, ki jih potrebujejo, da bodo lahko sami odločali o predlaganih zdravstvenih ukrepih. Zdravnik spoštuje 6. členDopolnilni postopki1 so dopustni le ob izvajanju preverjenih 2. »alternativni postopki« – postopki, ki se izvajajo namesto strokov­ no utemeljene zdravstvene obravnave1. »dopolnilni postopki« – postopki, ki se izvajajo vzporedno s strokovno utemeljeno zdravstveno obravnavo

Revija ISISZ18bornicaNovember 2016pravico vsakega pacienta, ki je sposoben odločati o sebi, da 19. člensprejme ali zavrne medicinski poseg. Zdravnik v javnosti ne omenja pacientov na način, ko bi to lahko privedlo do razkrivanja njihove identitete. 11. členZdravnik priporoči le tiste diagnostične ali terapevtske 20. členpostopke, za katere sodi, da so v dobrobit njegovemu paci­ Osebne zdravstvene podatke zdravnik razkrije le s pacien­entu ali drugim. Če je ukrep priporočen zaradi zaščite tovim soglasjem, razen kadar bi varovanje zaupnosti vodilodrugih, kot na primer pri ukrepih javnega zdravja, zdrav­ do pomembne škode za tretje osebe. V teh primerih v ra­nik o tem pacienta pouči in ukrepa skladno z zakonsko zum­nih mejah obvesti pacienta, da bo prekršeno načeloobvezo. zaupnosti. 12. člen 21. členPri sprejemanju medicinskih odločitev zdravnik tehta med Zdravnik v vlogi izvedenca obravnavani osebi pojasni nara­zmožnostjo odločanja mladoletnikov in med vlogo družine vo in obseg svoje odgovornosti do naročnika izvedenskegater spoštuje avtonomijo mladoletnikov, ki že lahko odločajo mnenja.o zdravljenju. Načrtovanje družine 13. členZdravnik stori vse, da zaščiti zdravje in življenje otroka ali 22. člendruge osebe, ki ni sposobna odločanja o sebi, kadar jo s svo­ Zdravnik spoštuje življenje od spočetja dalje in s svetova­jimi dejanji ali z opustitvijo ogrožajo njegovi skrbniki ali njem tak odnos prenaša na širšo skupnost. Zdravnik sekadar je kako drugače ogrožena. zaveda etičnih dilem v zvezi z umetno prekinitvijo nosečno­ sti in je ne priporoča kot metodo načrtovanja družine. Na 14. člen odločitev o prekinitvi nosečnosti nikoli ne sme vplivatiZdravnik spoštuje pravico pacienta do drugega mnenja. morebiten interes za uporabo zarodka v kakršenkoli na­ men. 15. člen 23. členZdravnik spoštuje vnaprejšnjo voljo pacienta, ki ni sposo­ Sterilizacija je dopustna le iz medicinskih, genetskih, soci­ben odločanja o sebi, kot jo je predhodno pisno ali ustno alnih ali osebnih razlogov in jo zdravnik opravi po predho­izrazil. dnem pojasnilu in pisni privolitvi. 16. člen 24. členKadar ni znana volja pacienta, ki ni sposoben odločanja o V primeru zmanjšane plodnosti zdravnik nudi prizadetimsebi, se zdravnik posvetuje s svojci ali z bližnjimi in predla­ svetovanje in razumno uporabo biomedicinskih postopkovga takšno zdravljenje, ki je po njegovi presoji bolniku v zdravljenja. Nadomestno materinstvo ni dopustno.največjo korist. Če v pogovoru ne pride do soglasja, se gledebolnikove največje koristi opredeli zdravniški konzilij in 25. člensvoje mnenje posreduje svojcem ali bližnjim. Če se neso­ Prepovedano je uporabljati oplojena jajčeca, embrije, fetuseglasje ne razreši, zdravnikov drugačno mnenje svojcev ali ali zarodne celice v komercialne namene. Pod posebnimibližnjih ne zavezuje. pogoji in z izrecnim soglasjem Komisije RS za medicinsko etiko sta uporaba ali odvzem tkiva iz oplojenega jajčeca, Zasebnost in zaupnost embrija, fetusa ali zarodnih celic dopustna le v terapevtske, diagnostične ali znanstvenoraziskovalne namene. 17. členZdravnik varuje zdravstvene in druge osebne podatke paci­ Presajanje organov in tkiventov. 26. člen 18. člen Presajanje organov in tkiv se izvaja v zdravstvene namene,Na pacientovo zahtevo mu zdravnik omogoči vpogled v kadar drug način zdravljenja ni primerljivo uspešen. Zdrav­njegovo medicinsko dokumentacijo. Izjema so primeri, ko nik upošteva pravice in svoboščine darovalcev, možnihlahko zdravnik zanesljivo sklepa, da bo informacija v medi­ darovalcev in prejemnikov organov in tkiv. Presajanje orga­cinski dokumentaciji pomembno škodila pacientu ali dru­ nov in tkiv mora biti izvedeno v skladu s poklicnimi norma­gim. mi in dolžnostmi. Trgovanje z deli človeškega telesa ni do­ pustno.

Revija ISIS Zbornic1a9November 2016 Zdravniška pomoč v zadnjem obdobju življenja II. ODGOVORNOST DO DRUŽBE 27. člen 36. členPri diagnostičnih in terapevtskih postopkih ob neozdravljivi Socialni, ekonomski in okoljski dejavniki vplivajo na zdrav­bolezni zdravnik upošteva kakovost pacientovega življenja je, bolezen in na izide zdravljenja. Zdravnik se tega zavedain njegove želje ter ne uvaja ukrepov ali jih opušča, kadar so in na to opozarja.nekoristni ali pa pacientu v večje breme kot v korist. 37. člen 28. člen Pri spodbujanju javnega zdravja zdravnik sodeluje pri izo­Etično nesprejemljivi sta opustitev ali odtegnitev paliativne braževanju ter s predlogi ukrepov za krepitev zdravja inoskrbe. blaginje posameznika in skupnosti. 29. člen 38. členZdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru. Zdravnik sodeluje pri pripravi in izvedbi kolektivnih ukre­ pov, katerih cilj je izboljšanje preventive, diagnostike in Raziskovanje zdravljenja bolnikov. 30. člen 39. členKlinične raziskave lahko vodi le zdravnik, strokovnjak na Zdravnik je od naročnika ali delodajalca strokovno neodvi­raziskovalnem področju, ki pozna načela dobre klinične sen pri oceni okoljskega in poklicnega tveganja, poklicneprakse in metodologijo kliničnih raziskav ter ima ustrezne varnosti in zdravja pri delu ter pri preventivnih programih.pogoje za varno in znanstveno korektno izvedbo raziskave. 40. člen 31. člen Zdravnik opozarja laično in strokovno javnost na pomanj­Pri načrtovanju raziskave, njeni izvedbi, analizi in poroča­ kljivosti na področju zdravstvenega varstva in na poskusenju naj se zdravnik vzdrži vsakršne pristranosti, ki bi lahko vplivanja na strokovno neodvisnost zdravnikov.vodila do neobjektivnih ali zavajajočih sklepov. 41. člen 32. člen Zdravnik si prizadeva za enakovredno zdravstveno varstvoRaziskovanje mora biti znanstveno in etično preverjeno, v ranljivih skupin prebivalstva in manjšin.skladu s Helsinško deklaracijo in s Konvencijo Sveta Evro­pe o človekovih pravicah v zvezi z biomedicino (Oviedska 42. členkonvencija) ter odobreno s strani Komisije RS za medicin­ Zdravnik se zaveda omejenosti materialnih sredstev insko etiko. Ta lahko odloči, da za nekatere neinterventne spodbuja pravičen dostop do virov v zdravstvu.raziskave ni potrebno individualno bolnikovo soglasje. 43. člen 33. člen Zdravnik je dolžan v mejah svojih sposobnosti in možnosti,Privolitev po pojasnilu je pogoj za sodelovanje bolnika v ki so na voljo, z medicinskega vidika sodelovati v primeruraziskavi. Informacija mora biti posredovana na razumljiv večje nesreče, epidemije, naravne katastrofe ali vojne.način in vključuje namen raziskave, dobrobiti, tveganja inbremena pri izvajanju raziskave, zagotovilo o varovanju 44. členzaupnosti zbranih osebnih podatkov, zavarovanje bolnika v Zdravnik odklanja sodelovanje ali podporo pri dejavnostih,primeru neželenih posledic zdravljenja, možnosti zdravlje­ ki kršijo človekove pravice.nja izven raziskave in pojasnilo, da ima bolnik kadarkolipravico izstopiti iz raziskave, ne da bi to imelo neugodne III. ODGOVORNOST DO POKLICAposledice za njegovo zdravstveno oskrbo. 45. člen 34. člen Samoregulacija zdravniškega poklica daje zdravniku poseb­Pred vključitvijo v raziskavo mora zdravnik pridobiti paci­ no odgovornost, pravice in dolžnosti.entovo pisno privolitev. Za pacienta z omejeno avtonomijosoglasje podpiše njegov zakoniti zastopnik. 46. člen Zdravnik kolegialno skrbi za obolelega kolega, za obolele 35. člen zdravstvene delavce in študente zdravstvenih poklicev.Če v postopku raziskave pride do nasprotja interesov, imadobrobit posamičnega pacienta vedno prednost pred inte­resom raziskave.

Revija ISIS2Z0bornicaNovember 2016 47. člen V. ZDRAVNIK IN GOSPODARSKEZdravnik posreduje znanje študentom, specializantom, DEJAVNOSTI, POVEZANEkolegom in zdravstvenim delavcem drugih strok. Pred kole­ Z ZDRAVSTVOMgi ne prikriva diagnostičnih ali terapevtskih sredstev inpostopkov, ki jih uporablja. 56. člen V odnosu do gospodarskih dejavnosti, povezanih z zdrav­ 48. člen stvom, mora zdravnik zadržati kritično strokovno neodvis­Pri poklicnem delu zdravnika ni prostora za osebne zamere, nost.ki bi vplivale na obravnavo bolnikov in na zmanjševanjeugleda kolegov. 57. člen Pri uvajanju novih načinov diagnostike in zdravljenja 49. člen zdravnik upošteva strokovno in znanstveno utemeljenostOb sumu napačnega ravnanja drugega kolega zdravnik ne ter finančne posledice novosti.odlaša in se z njim pogovori. Če se zadeva zadovoljivo nepojasni, posreduje opažanja predpostavljenim. Vsi se držijo 58. člennačela varovanja zasebnih podatkov in osebne integritete Zdravnik ne sme sprejeti plačila ali nagrad kot spodbude zavseh vpletenih. Razprava v širši javnosti je dopustna le predpisovanje, uporabo ali nabavo zdravil, medicinskihtedaj, ko pacient ali svojci sami sprožijo javno obravnavo pripomočkov ali drugih medicinskih izdelkov.spornega dogodka ali ob sumu kaznivega dejanja. 59. člen 50. člen Pri predstavitvi novosti v strokovni javnosti zdravnik kole­Zdravnik nudi svojemu kolegu podporo, ko se ta znajde v gom razkrije morebitno finančno ali drugačno povezanost zstiski pri vpletenosti v napako ali v domnevno napako. gospodarskim podjetjem. IV. ODNOSI V ZDRAVSTVENEM TIMU VI. ZDRAVNIK V JAVNOSTI 51. člen 60. členVsi odnosi v zdravstvenem timu morajo temeljiti na medse­ Zdravnik ne podpira objave javnih zahval ali poveličevanjabojnem spoštovanju in slediti dobrobiti bolnikov. lastnih uspehov v širši javnosti. 52. člen 61. členZdravnik je odgovoren za zdravstveno oskrbo, hkrati pa Zdravnik se zaveda, da vsako neustrezno, lahkomiselno, zaupošteva strokovnost in pooblastila sodelavcev, ki s tem zdravnika nečastno in ponižujoče dejanje prizadene tudiprevzemajo svoj delež strokovne odgovornosti. Ob spošto­ druge zdravnike in zdravstveno osebje ter zdravstvo v celo­vanju strokovne hierarhije mora nenehno potekati dvo­ ti. Za zdravnika nečastna je vsaka zloraba javnih pooblastilsmerna izmenjava informacij in izkušenj. in sredstev za osebno okoriščanje. 53. člen 62. členZdravnik, ki je odgovoren za vodenje zdravstvene obravna­ Predstavljanje strokovnih dosežkov in novosti v javnostive, odgovarja za vsebino navodil sodelavcem in za posledice mora biti uravnoteženo, brez senzacionalizma ali preura­ali spore, ki bi nastali kot posledica neprimernih navodil. njenih zaključkov. 54. člen 63. členPri uvajanju novih medicinskih postopkov in smernic mora Oglaševanje zdravstvene dejavnosti mora biti omejeno nabiti novost celovito predstavljena in usklajena s celotnim posredovanje strokovno korektne informacije in ne smezdravstvenem timom. poudarjati komercialnega interesa ponudnika. Zdravnik ne sme biti vpleten v oglaševanje zdravil ali medicinskih izdel­ 55. člen kov ter strokovno in znanstveno spornih diagnostičnih aliPri komunikaciji s pacienti in s svojci zdravnik lahko prene­ terapevtskih postopkov.se del pooblastil sodelavcem, vendar ostaja ključna odgo­vornost v njegovi pristojnosti. Zdravnik ima pravico in 64. člendolžnost, da sodelavce opozori na neprimerno komunikaci­ V primeru javne obtožbe napake ima zdravnik pravico injo, hkrati pa tudi pravico in dolžnost, da sodelavce zaščiti v dolžnost braniti svoj ugled ter ugled in dobro ime kolega.primeru neprimernega odnosa pacienta ali svojcev.

Revija ISIS Zbornic2a1November 2016Pri razkrivanju osebnih podatkov so bolnik ali njegovi 66. člensvojci tisti, ki določajo polje zaupnosti. Ob javni obtožbi Zdravnik poišče pomoč kolegov in drugih primerno usposo­ima zdravnik pravico, da javno razkrije tiste osebne po­ bljenih, kadar nastopijo bolezen ali osebne težave, ki bidatke, ki so bistveni za objektivno oceno spornega ravna­ lahko neugodno vplivale na njegovo zdravje in delo.nja. VIII. KONČNE DOLOČBE VII. ODGOVORNOST DO SAMEGA SEBE 67. člen Kodeks zdravniške etike zavezuje vse zdravnike v Sloveniji. 65. člen Zdravniška zbornica Slovenije je dolžna ukrepati protiZdravnik varuje in spodbuja lastno zdravje ter v poklicnem zdravnikom, ki kršijo določila kodeksa.in zasebnem življenju prepoznava dejavnike stresa, ki najjih poskuša s primernimi ukrepi obvladati. 68. člen Kodeks zdravniške etike stopi v veljavo osmi dan po objavi v reviji Isis, glasilu Zdravniške zbornice Slovenije.Spoštovane kolegice in kolegi,neizmerno nas je pretresla tragična in veliko prezgodnja smrt našega kolega Luisa Guillerma Martineza Bustamanteja.Nesmiselno bolnikovo ravnanje ga je iztrgalo iz njegove družine, zapustil je ženo in dva majhna otroka. Zdravniška zbornica je žalujoči družini že pomagala v okviru možnosti, ki jih dopuščajo zbornični akti, skupščinazbornice pa je na svoji zadnji seji 6. oktobra 2016 sklenila, da zbornica za pomoč družini zaprosi tudi svoje člane,zdravnike in zobozdravnike. Spoštovani člani, prosimo vas, da po svojih zmožnostih pomagate mladi družini, ki se bo z vašo pomočjo mordavsaj malo lažje spopadla s svojo veliko izgubo. Hvala. Zdravniška zbornica Slovenije Podatki za nakazilo: TRR številko: SI56 10100-0007962628, TRR odprt pri Banki Koper, d.d. Upravičenka: Maša Šukunda Naslov: XXXXX Pošta: XXXX XXXXX Namen: Pomoč družini Koda: OTHROpomba: Če fizična oseba obdaruje drugo fizično osebo, se takšnega darila ne obdavči, razen če presega 5.000 EUR (darila, prejeta odistega darovalca v 12 mesecih, se seštevajo). Če pravna oseba (zasebnik ali podjetje) daruje fizični osebi, se to obravnava kot darilo in boobdavčeno z dohodnino. Od tega zneska mora darovalec plačati akontacijo dohodnine (25 %).

Revija ISISZ22bornicaNovember 2016Iz dela zborniceSami krojimo svojo usodo močno in upoštevanja vredno organi­ zacijo v družbi.Uvodnik 405. tedenskega biltena ZZS v soglasju s SZD. Najpomembnejši stanovski dokument je sprejet in bo Trdno sem prepričan, da se bo po Zadnja leta niso prav obetavna ne naše vodilo v obdobju, ko je naša razpisu volitev 90 poslank in poslan­za bolnike ne za nas zdravnike. podoba v javnosti vse bolj na preizku­ cev ZZS sestalo z vsemi člani v svojihProblemi in afere se kar vrstijo, od šnji. V žepni izdaji bo dostavljen prav regijah na volilnih zborih, kjer bostezdravstvene reforme smo zopet vse vsem slovenskim zdravnikom in argumentirano in polemično sprego­bolj oddaljeni. Na izredni seji Skup­ zobozdravnikom in vsakokrat nas bo vorili o današnjih razmerah v zdrav­ščine ZZS smo slišali s strani najbolj spominjal na medsebojno spoštova­ stvu in hkrati izbrali najboljšo per­poklicanih, poslank in poslancev nje, sporazumevanje in obveznosti do spektivo za naslednje mandatnopredsednikov regij, realno in tudi pacienta, družbe in tudi do samega obdobje ZZS.pretresljivo oceno o razmerah v zdrav­ sebe.stvenih ustanovah in ambulantah po Z lepimi pozdravivsej državi. Ob že nakopičenih proble­ Žal nam ni uspelo spremeniti Andrej Možinamih je zdaj še vse več nasilnosti nad visoko zastavljenih demokratičnihzdravniki in drugimi sodelavci. Odraz standardov pri volitvah vodstva ZZS. Uporabaširših družbenih razmer in še posebej Torej gremo na ponovne decembrske konoplje vneurejenih razmer v zdravstvu, kjer volitve z istim tveganjem za neuspeh zdravstveneimamo kot stan vse manj vzvodov za kot na majske. Povsem samostojni namenespremembe na bolje. smo na področju ustvarjanja stanov­ ske organizacije v času, ko nam je V torek, 21. septembra 2016, je v Tragična smrt kolega dr. Marti­ politika izrazito nenaklonjena. V Domus Medica potekala novinarskaneza je le delček v mozaiku dogaja­ pričakovanju najavljenih zakonov s konferenca, na kateri je Delovnanja, ki mu botrujejo vse slabše področja zdravstva smo lahko glede skupina za področje predpisovanjarazmere na čelu z nerazumno dolgimi na poznavanje namer upravičeno medicinske konoplje in kanabinoidovčakalnimi dobami. Zbornica bo zaskrbljeni in le s strnjenimi vrstami pri ZZS predstavila Poročilo inposkrbela iz skrbstvenega sklada za bomo kolikor toliko uspešno kljubo­ predlog ukrepov na področjuotroke preminulega kolega vse do vali nepremišljenim in vsiljenim uporabe medicinske konoplje innjihove samostojnosti, družina je rešitvam na področju zdravstva. kanabinoidov. Delovna skupina jeprejela enkratno pomoč, v nadaljeva­ pozvala stroko, da določi indikacije innju pa bo prilagojen pravilnik, ki bo Že tako slabe projekcije si lahko le kontraindikacije za zdravljenje zomogočal še večjo pomoč družinam še otežimo, če se nam ponovne volitve medicinsko konopljo. Želijo, daob tako tragičnih usodah naših ZZS tudi to pot izjalovijo. Se to lahko zdravljenje s konopljo temelji na zčlanov. Solidarnost in izkazana skrb zgodi? Ne verjamem, da lahko dvakrat dokazi podprti medicini, dostop doza družino našega člana nam je lahko ponovimo usodno napako in si sami nje pa se omogoči prek lekarn, kot jeveč kot v ponos. krojimo usodo po meri drugih. Že to pri ostalih zdravilih. najavljene številne kandidature so Na zadnji redni seji Skupščine znamenje, da smo se predramili in se Sporočilo za javnost lahko prebe­pred dnevi smo se posvečali predvsem zavedeli nujnosti, da stanovsko rete na spletni strani: www.zdravnistanovskim temam. Skupščina je organizacijo vseh zdravnikov in skazbornica.si (sporočila za javnost).sprejela novi Kodeks zdravniške zobozdravnikov Slovenije izgradimo vetike v najtesnejšem sodelovanju zvsemi zdravniškimi organizacijami inPodelitev licenčnih listin in potrdil o opravljenemspecialističnem izpitu Zdravniška zbornica Slovenije je v nih listin in potrdil o opravljenem tov, njihovih sorodnikov in prijateljev.četrtek, 29. septembra 2016, specialističnem izpitu. Podelitve se je Listine so specialistom podeliliorganizirala svečano podelitev licenč­ udeležilo skupaj več kot 260 specialis­ predsednik Skupščine Zdravniške

Revija ISIS Zbornic2a3November 2016zbornice Slovenije mag. Marko zobozdravstvo dr. Diana Terlević zdravniskazbornica.si/intra/galerija.asp?FoldBitenc, dr. med., predsednica Sveta za Dabić, dr. dent. med. erId=982&GalleryId=39 (Aktualno naizobraževanje in usposabljanje zdrav­ zbornici – Fotogalerija)nikov izr. prof. dr. Bojana Beović, dr. Vsem specialistom iskrene čestitke!med., in podpredsednica Odbora za Za vstop v intranetni portal potrebujete Fotografije s podelitve so objavljene na uporabniško ime in geslo. V primeru, da ju intranetnem portalu zbornice: https://intra. nimate, je kontaktna oseba g. Milan Kokalj ([email protected]).Dokazila o veljavnosti licence dno na zdravnike, vendar ne prej kotzaposlenih zdravnikov mesec dni pred iztekom licence. Obenem delodajalce ponovno obve­ Zdravniška zbornica Slovenije Pravilnika, mu zbornica licenco ščamo, da je na spletni straniobvešča svoje člane in kadrovske podaljša. Zdravniške zbornice http://www.službe njihovih delodajalcev, da v zdravniskazbornica.si/ Iskalnikskladu z določili Pravilnika o zdrav­ Odločbo o podaljšanju licen- zdravnikov, kjer je mogoče v vsa­niških licencah (Uradni list RS, št. ce zdravniki prejmejo priporočeno po kem trenutku preveriti, ali ima zapo­48/15, v nadaljevanju: Pravilnik) pošti najkasneje mesec dni pred sleni veljavno licenco. Podatki sepostopek podaljšanja licence iztekom veljavnosti licence. ažurirajo dnevno.uvede po uradni dolžnosti dvameseca pred iztekom licence. Skladno z določili Zakona o Tina Šapec, univ. dipl. prav. varstvu osebnih podatkov vse kadro­ Vodja Oddelka za podiplomsko V kolikor zdravnik izpolnjuje vske službe zdravstvenih ustanovpredpisane pogoje za podaljšanje pozivamo, da se za pridobitev dokazil usposabljanjelicence, v skladu z določili 10. člena o veljavnosti licence, to je odločb o podaljšanju licence, obrnete neposre­

Revija ISISA24ktualnoNovember 2016Nasilje nad zaposlenimiv zdravstvuDoc. dr. Branko Gabrovec, mag. ing. log., Nacionalni inštitut za javno [email protected] V zadnjem času smo priča vse večjemu 37 odstotkov v različnih delih sveta (v Slovenijinasilju nad zaposlenimi v zdravstvu, tudi z med 6 in 7 odstotki). Ob nasilnem vedenju nanajbolj tragičnimi izidi. psihiatričnih oddelkih je največ poškodovanih med osebjem, kar opozarja na potrebo po ustre­ Od 35 do 80 odstotkov zdravstvenih delavcev znem znanju vsega psihiatričnega osebja oje bilo vsaj enkrat fizično napadenih na delov­ pravočasnem prepoznavanju in preprečevanjunem mestu. V ZDA je na delovnem mestu zaradi nasilnega vedenja pri psihiatričnih pacientih (5).nasilja letno poškodovanih kar 1,7 milijona Da je malo narejeno za varnost zdravstvenihdelavcev, od tega kar 60 odstotkov v zdravstveni delavcev pred pogostim nasiljem bolnikov naddejavnosti (1). osebjem, meni tudi Čebašek Travnik (6). Nasilje na delovnem mestu obsega (2): Kljub velikemu statističnemu odstotku–– ogrožajoča vedenja – na primer žuganje s poškodovanih v zdravstveni dejavnosti je dejan­ ski odstotek še večji, predvsem zaradi pogostega pestmi, prepiranje, uničevanje lastnine, neporočanja o incidentih (7). Kar 70 odstotkov požige, metanje predmetov po tleh ali v ljudi incidentov ali zlorab proti medicinskim sestram in podobno; ostaja neprijavljenih (8).–– ustne ali pisne grožnje – sem štejemo vse izjave namere o poškodovanju ali povzročitvi Raziskanost nasilja nad zaposlenimi v zdrav­ škode; stvu je pri nas pomanjkljiva. Opravljenih je bilo–– nadlegovanje – vsako vedenje, ki nekoga malo reprezentativnih raziskav, še največ jih ponižuje, spravi v zadrego, osramoti ali najdemo v zdravstveni negi. vznemirja in za katero se ve, da ni zaželeno; to vključuje uporabo besed, gest, zastraševa­ V presečnih raziskavah v letih 2013–2016 (9, nja, zatiranja, opravljanja in ostalih nepri­ 10, 11, 12, 13) je bilo ugotovljeno, da so zaposleni mernih dejanj; del nadlegovanja je tudi v zdravstveni negi pri opravljanju svojega poklica spolno nadlegovanje, še posebej vizualno izpostavljeni vrsti tveganj, ki so povezana z spolno nadlegovanje; nasiljem pacientov nad zaposlenimi. V zadnjem–– besedno zlorabljanje – na primer preklinja­ letu je v psihiatrični zdravstveni negi na intenziv­ nje, žalitve, uporabo podcenjujočih izrazov, nih oddelkih 92,6 odstotka zaposlenih doživelo pa tudi verbalno spolno nadlegovanje; verbalno nasilje, 84,2 odstotka jih je doživelo–– telesne napade – na primer udarce, preriva­ fizično nasilje, 24,6 odstotka jih je doživelo nje, brcanje, uporabo orožja, posilstvo, spolno nadlegovanje. V celotni delovni karieri je fizične oblike spolnega nadlegovanja in bilo poškodovanih s strani pacientov kar 63,5 umore. Definicija nasilja razlikuje pasivno, fizično in Vrste in odstotek nasiljapsihično nasilje. Pasivno agresiven pacientzavrača sodelovanje in je odtujen. Verbalnonasilje vključuje agresivne in napadalne izrazeskupaj s spremljajočo gestikulacijo in obraznomimiko (3). Fizično agresiven pacient lahkonapade in poškoduje druge s pretepanjem,pljuvanjem, potiskanjem, brcanjem, davljenjem,zvijanjem rok ipd., takšno vedenje pa je lahkousmerjeno tudi proti stvarem (4). Pomembni so podatki o nasilnem vedenju vpsihiatričnih bolnišnicah, zlasti na zaprtihoddelkih, ki se gibljejo od 3,9 odstotka pa vse do

Revija ISIS Aktualn2o5November 2016odstotka zaposlenih. Odstotki so nik zdravstvene nege in psihiatrije (pp. and quality of treatment of aggressivepodobno visoki tudi na drugih 161–168). Ljubljana: Psihiatrična klinika. psychiatric patients in mental healthpodročjih. Raziskave so pokazale na 4. Klemenc, D., & Pahor, M. (2000). Nasilje nursing in Slovenia = Organizacijskivisoko stopnjo horizontalnega in na delovnih mestih medicinskih sester v model zagotavljanja varnosti in kakovostilateralnega nasilja (do 42 odstotkov) Sloveniji. In D. Klemenc, & M. Pahor obravnave agresije pri pacientu z duševnoin povezanosti različnih oblik nasilja. (Eds.), Nasilje in spolno nadlegovanje na motnjo v zdravstveni negi na področju delovnih mestih medicinskih sester v psihiatrije v Sloveniji. Obzornik zdrav­ Zdravstveni sistem potrebuje Sloveniji (pp. 12-35). Ljubljana: Društvo stvene nege, 48(4), pp. 286–293.sistematično spremljanje in večpla­ medicinskih sester in zdravstvenih 10. Gabrovec, B., Eržen I. & Lobnikar B.,stno ukrepanje za zagotavljanje tehnikov. 2014. The prevalence and the nature ofvarnosti zaposlenih, in to na vseh 5. Groleger, U. (2009). Agresivnost. In P. violence directed at the medical staff inpodročjih dela in v vseh poklicnih Pregelj, & R. Kobentar (Eds.), Zdrav­ psychiatric health care in Slovenia.skupinah. stvena nega in zdravljenje motenj v HealthMed, 8(2), pp. 228–234. duševnem zdravju (pp. 288–294). 11. Gabrovec, B., 2015. The prevalence of vio­Literatura: Ljubljana: Rokus Klett. lence directed at paramedic services 6. Čebašek - Travnik, Z. (2009). Zdravniki personnel = Prevalenca nasilja nad1. Clements, P. T. at all. (2005). Workplace kot žrtve nasilja. Družinska medicina, zaposlenimi v reševalnih službah. Violence and Corporate Policy for Health 7(6). Retrieved December 12, 2010, from Obzornik zdravstvene nege, 49(4), pp. Care Settings. Nurse Econ. 23 (3): http://www.drmed.org/javne_datoteke/ 284–294. 119–124: Jannetti Publications, Inc. novice/datoteke/774-II.cZdrav %8De­ 12. Gabrovec, B., & Lobnikar B., 2015. The vic2009.pdf analysis of the role of an institution in2. Canadian Centre for Occupational Health 7. Gates, D.M, at all.(2011). Violence providing safety and quality in psychiatric and Safety (1999). Violence in the Against Nurses and its Impact on Stress health care. Anadolu psikiyatri dergisi, Workplace. Internet:http://www.ccohs. and Productivity. Nurse Econ. 29 (2): 16(6), pp. 420–425. ca/oshanswers/psychosocial/violence. 59–67: Jannetti Publications, Inc. 13. Gabrovec, B., & Eržen I., 2016. Prevalen­ html 8. Stokowski, L.A. (2010). Violence: Not in ce of violence towards nursing staff in My Job Description. Workplace Violence Slovenian nursing homes = Prevalenca3. Živič, Z. (2000). Zdravstvena nega in Healthcare Settings, 2010. nasilja nad zaposlenimi v zdravstveni bolnika z nasilnim vedenjem. V: B. 9. Gabrovec, B., & Lobnikar B., 2014. negi v domovih starejših občanov. Kogovšek, & R. Kobentar (Eds.), Priroč­ Organizational model of ensuring safety Zdravstveno varstvo, 55(3), pp. 212–217.Vpliv športa na zdravjeObjavljeno v Österreichische Ärztezeitung št. 9, 10. maj 2016. Prevod iz nemščine z dovoljenjem uredništva te revije:akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.Spodbujanje športa in gibanja je pomembno ne le za povečanje stroške pri športnih nezgodah inzdravstvenega statusa, temveč tudi pomaga pri varčevanju pri športnih poškodbah, po drugi straniizdatkih nacionalne ekonomije. Tako 1 EUR, investiran v šport, pa nacionalno-ekonomske koristiprivarčuje do 5 EUR izdatkov ob boleznih. To je rezultat dveh športne aktivnosti za leti 1998 insocialno-ekonomskih raziskav o prostočasnem in množičnem 2013. Namen je bil objektiviziratišportu v Avstriji. vprašanje pozitivnih in negativnih vplivov športa na zdravje. Otmar Weiß in sodelavci.* Že v prvi raziskavi leta 1998 se jeUvod no zmore obvarovati pred boleznimi jasno pokazalo, da ni športna dejav­ ter jih zdraviti. nost, temveč športna nedejavnost Eden najbolj pomembnih vidikov tista, ki ima večje nacionalno-eko­športa je njegovo zdravstveno delova­ V letu 2000 so raziskovalci športa, nomske stroške. To izhaja iz tega, danje, ki pa je povezano tudi z ekonom­ zdravstveni ekonomisti in socialni so stroški zdravljenja športnihskimi učinki. Investicija enega evra v znanstveniki razvili t. i. wellfare nezgod in športnih poškodb manjšišport privarčuje do pet evrov stroškov cost-benefit model množičnega in kot pa tisti, ki nastanejo zaradiob boleznih. Z drugimi besedami: prostočasnega športa v Avstriji. S tem bolezni kot posledice premalo giba­Šport je najboljše zdravilo, ki dokaza­ modelom so za to državo po eni strani nja. Posebno pri preventivi civiliza­ obračunali nacionalno-ekonomske cijskih bolezni, npr. pri boleznih srca in ožilja, diabetesu mellitusu tipa II,* Univ. prof. dr. Otmar Weiß, mag. Andrea Pichlmair, mag. Wilhelm Hanisch, dr. Robert Bauer karcinomih in pri bolečinah v križu Institut für Sportwissenschaft/Universität Wien; Auf der Schmelz 6, 1150 Wien; je šport tisti, ki pokaže svojo učinko­ vitost. Ker je pomanjkanje gibanja tel.: 01/4277/48850; e-naslov: [email protected]

Revija ISIS2A6ktualnoNovember 2016eden od glavnih vzrokov za nastanek Zdravstveno- tako dejansko kot potencialno ravencivilizacijskih bolezni, se morejo ekonomske koristi športne dejavnosti. Poleg prihrankovprek športnih dejavnosti prihraniti športa v Avstriji so tudi preračunali, katerim socialnimstroški. Nematerialne vrednote, kot stroškom (zdravstveni sistem, social­npr. duhovno, telesno in socialno Metodični temelj za obračunava­ no zavarovanje itn.) bi se bilo mogočeblagostanje, se ne morejo kvantita­ nje koristi športne dejavnosti je bilo izogniti, če bi se športna dejavnosttivno ovrednotiti in ostanejo kot na ekonomiji blagostanja temelječe povečala.prebitek. izhodiščno merilo, pri katerem so bili združeni trije parametri: pogostnost Prvi parameter je sestavljala pogo­ Leta 2013 – 15 let pozneje – so se športne dejavnosti; koristi športne stnost športne dejavnosti avstrijskegaletni prihranki na temelju športne dejavnosti (prek stroškov zaradi prebivalstva. V ta namen so bilidejavnosti v Avstriji povečali za skoraj bolezni, katerim se je mogoče izogniti, uporabljeni podatki, objavljeni v Weiß3-krat. To sledi iz ponovnega cost-be- oz. prek stroškov, ki sploh niso nasta­ et al. 2000 ter v Special Eurobarome-nefit obračuna o množičnem in li); stroški zaradi športnih nezgod in ter (European Commission, 2014). Naprostočasnem športu v Avstriji, ki je športnih poškodb. Tu so upoštevali tem temelju je bilo avstrijsko prebi­bil izveden na temelju podatkov za valstvo razdeljeno v tri rizične skupineleto 2013. (slika 1).Pogostnost izvajanja športnih dejavnosti v Avstriji Drugi parameter je zadeval koristi športne dejavnosti. Kot temelj 70 % 60 % 55 % za obračunavanje so bili pregledani 60 % nacionalno-ekonomski stroški 1998 2013 bolezni zaradi pomanjkanja gibanja. Slednje je bilo izvedeno prek vredno­ 50 % sti srednjega relativnega tveganja (Relative-Risk, R-R) iz enoznačnih 40 % epidemioloških raziskav. Razdelitve vrednosti R-R so bile vzpostavljene 30 % 27 % za tiste bolezenske sisteme, za katere obstoji signifikantna povezanost med 22 % 18 % 18 % obsegom telesne dejavnosti ter tveganjem morbiditete oz. mortalite­ 20 % te.1 10 % Vse v epidemioloških raziskavah navedene relativne vrednosti R-R so 0% Rizična skupina II Rizična skupina III normirane glede na nedejavnost; Rizična skupina I zmerno dejavna dejavna – visoko dejavna vrednost relativnega tveganja je v tem (1–2-krat na teden) (3-krat na teden ali več) primeru enaka 1 (ena). nedejavna – malo dejavna (3-krat na mesec ali manj) Izračunavanje t. i. Population Adjusted Risk (PAR)2 pa zahtevaWeiß et al., 2000; European Commission, 2014 1. Rizično tveganje (glede na raven dejavno­Slika 1 sti) bodisi zboleti bodisi umreti je bilo – prek vrednosti R-R – izmerjeno zaOsteoporoza: razpodelitev R-R (relativno tveganje) naslednje bolezni: Kardiovaskularne bolezni (morbiditeta in mortaliteta), 2 1,25 1 koronarne bolezni (morbiditeta in mortaliteta), diskopatije in dorsopatije1,8 Rizična skupina II Rizična skupina III (morbiditeta), bolečine v križu (morbidi­ zmerno dejavna dejavna – visoko dejavna teta), diabetes II in s to boleznijo1,6 (1–2-krat na teden) (3-krat na teden ali več) pogojene bolezni ožilja (morbiditeta in 1,67 mortaliteta), bolezni žolčnika (mortalite­ ta), rak pljuč (morbiditeta), rak črevesja1,4 (morbiditeta in mortaliteta), rak dojke (morbiditeta in mortaliteta), depresivna1,2 stanja (morbiditeta), osteoporozni zlomi (morbiditeta). 1 2. Vrednost PAR izraža zmanjšanje tveganja0,8 pri športni dejavnosti v odstotkih. Če se Rizična skupina I ugotovljeni odstotek nanese na vsakokra­ tne stroške, se iz tega lahko izračunajo nedejavna – malo dejavna ustrezno privarčevani zneski v EUR. Za to (3-krat na mesec ali manj)Slika 2Število športnih nezgod in poškodovancev1998 Mrtvi Hudo poškodovani Lahko poškodovani Skupaj2013 122 18.710 79.794 98.626 112 48.110 194.307 146.085Razpredelnica 1

Revija ISIS Aktualn2o7November 2016Koristi športne dejavnosti: stroški, ki niso nastali, po skupinah bolezni (to so bolezni, ki se jim je mogoče izogniti, tj. ki se niso pojavile, op. Skupna vsota: prev.) in zmanjšane smrtnosti. Na 567 mio. EUR (1998), 1.110 mio. EUR (2013) temelju pogostnosti izvajanja športne dejavnosti so bili izračunani stroški, Rak na dojkah 12 ki jih zaradi tega ni bilo, in sicer po 19 skupinah bolezni (slika 3) ter po vrstah stroškov (slika 4). Tako so bili Rak na pljučih 23 1998 ugotovljeni letno prihranjeni stroški v Rak na črevesju 2013 Avstriji za leti 1998 in 2013. 12 Depresije 32 233 Izkazane vrednosti obeh preiska­ Osteoporoza 311 nih let so strukturno le pogojno pri­ 7 370 merljive. Primer: Pri diabetesu melli­ 43 tusu tipa II iz novih epidemioloških 250 300 350 400 raziskav izhaja (večje vrednosti R-R pri 9 mio. EUR (zaokroženo) pomanjkanju gibanja) drugačen temelj 44 za preračunavanje. Za rak pljuč za leto 1998 še ni bilo nobenih podatkov. S Skupna mortaliteta 97 sistemom LFK za novo obračunavanje 108 hospitalnih stroškov se je leta 2013 omogočilo bolj natančno prirejanje Bolečine v križu 143 stroškov za posamezne diagnostične 160 skupine. Dalje so leta 2013 stroški zajeli še dve postavki, »stroški reševa­Bolezni krvnega obtoka 54 nja ter stroški upravljanja«. Diabetes mellitus tip II Tretji parameter je zajel stroške, 0 50 100 150 200 nastale zaradi športnih nezgod in športnih poškodb. Upoštevane so bileSlika 3 tiste športne nezgode in športne poškodbe, ki so bile povezane sKoristi športne dejavnosti: stroški, ki niso nastali, po vrstah stroškov športnimi izvajanji. Skupna vsota: Leta 1998 so povprečni stroški na 567 mio. EUR (1998), 1.110 mio. EUR (2013) športno nezgodo oz. poškodbo znašali 3050 EUR; leta 2013 je to bilo 2050 Bolniški stalež 50 1998 EUR. Športne nezgode in športne 42 2013 poškodbe z najhujšimi posledicami soZmanjšanje življenjskega dohodka se zgodile tako leta 1998 kot 2013 pri zaradi prezgodnje smrti 169 plavanju (predvsem pri skokih in 157 potapljanju) in jadralnem padalstvu, kot tudi pri drugih podobnih ekstrem­ Zmanjšana delovna sposobnost 42 nih vrstah športa. Leta 1998 je bilooz. zmanjšanje pridobitvene sposobnosti 154 80 % stroškov pri športnih nezgodah in poškodbah povzročenih pri moš­ Stacionarno in ambulantno področje 306 kih; leta 2013 jih je bilo 66 %. Letavključno reševalna služba in upravljanje 1998 in 2013 so bili pri ženskah 758 najvišji stroški pri te vrste poškodbah v starostni skupini od 10 do 14 let. 0 200 400 600 800 mio. EUR (zaokroženo) Razlike pri stroških zdravljenja športnih nezgod in poškodb v letihSlika 4 1998 in 2013 temeljijo na spremem­ bah v družbi (digitalizacija, spreme­podatek vrednosti R-R kot mnogo­ pokaže, da ima skupina »nedejavna - njene poklicne ter vsakodnevnekratn­ ik od 1, z vključeno oziralno malo dejavna« za 67 % več možnosti, razmere itn.), v športu (vrsta intočko v vrednosti 1 pri rizični skupini da bi zbolela za osteoporozo, kot pa način športne dejavnosti, boljšaIII (dejavna - visoko dejavna). Vred­ skupina »dejavna - zelo dejavna«. Za oprema, preventivni ukrepi pri zaščitinost Relative Risk npr. 1,67 – 1 x 100 skupino »zmerno dejavna« pa je to tveganje povečano za 25 % (slika 2). izračunavanje se uporabljata dve formuli (Colditz, 1999). S prvo (PAR1) se ugotovi S pomočjo vrednosti PAR so bili retrogradna vrednost, torej dani prihran­ ugotovljeni nacionalno-ekonomski ki. Prek druge formula (PAR2) se prihranki. Koristi oz. učinki privarče­ izračuna aspektivna vrednost, torej vanja zaradi športne dejavnosti so se potencial tiste mase tveganja, ki se mu izkazali prek zmanjšane morbiditete lahko še izognemo.

Revija ISISA28ktualnoNovember 2016Športne dejavnosti primerjalnoVrsta športa Število Število Skupaj v letu 1998 Skupaj v letu 2013 poškodavnih in poškodavnih in (mio. EUR) (mio. EUR)Alpsko smučanjeKolesarjenje mrtvih 1998 mrtvih 2013 101,8 34 % 100,4 25 %Pohodništvo, gorništvo 21.200 37.000 44,2 15 % 45,8 12 %Nogomet 12.400 22.000 30,2 10 % 39,8 10 %Plavanje, skoki, potapljanje 4.000 10.000 27,5 9 % 54,7 14 %Jadralno padalstvo, 22.500 36.000 24,3 8 % 18,1 5 %padalstvo 200 3.000 15,9 5 % 7,8 1 %Druge vrste športa 200 300Skupaj 38.100 86.000 58,1 19 % 131,4 33 % Razpredelnica 2 98.600 194.300 302 398pred temi poškodbami pri vseh vrstah »visoko dejavna«, bi bil prihranek Če je le mogoče, naj se šport izvajašporta itn.) ter v znanosti (bolj na­ 836 mio. EUR (1998) oz. 1357 mio. na prostem, saj sončna svetlobatančni temelji za podatke, spremenje­ EUR (2013).3 Skratka: Športna poveča pretvorbo pro-vitamina D vne metode preračunavanja itn.). dejavnost prispeva k varčevanju pri njegovo aktivno obliko, ki je nujna za stroških zdravljenja bolezni. gradnjo kosti. Po drugi strani pa vodiZdravstveno-ekonomska v povečanje transmiterja dopamina vbilanca – stroški/koristi Kateri šport, kako možganih, ki krmili občutenje in– športne dejavnosti deluje? razpoloženje. Pomanjkanje dopamina vodi v depresivna nerazpoloženja, Primerjava nacionalno-ekonom­ Dopolnitev športne paradigme ter povečanja pa k izboljšanju razpolože­skega razmerja med stroški in korist­ bolj široko zasnovana paradigma nja. Poleg učinka izboljšanega razpo­mi športne dejavnosti v Avstriji za leti dejavnosti, v katerih so tudi poudarje­ loženja športni trening tudi zmanjša1998 in 2013 je pokazala naslednje: ne zdravstvene koristi zmerno inten­ občutke strahu. zivne dejavnosti vsakdanjega živ­ Zaradi športnih nezgod in poškodb ljenja, cilja na to, da nagovori tudi Vzdržljivostv Avstriji je bilo leta 1998 (n = 98.626) nedejavne oz. premalo dejavneza 302 mio. EUR stroškov, leta 2013 podskupine prebivalstva. Priporočila Čim več mišic se pritegne v(n = 194.307) pa za 398 mio. EUR. za izboljšanje zdravja so usmerjena v vzdržljivostne oblike športa, tem bolj dejavnost življenjskega sloga: Poveča­ je ta oblika učinkovita. Tek ali tek na Koristi (tj. prihranka) zaradi nje vsakdanjih rutinskih dejavnosti smučeh v tem pogledu štejeta medšportne dejavnosti v Avstriji je bilo (delo na vrtu, aktivna igra z otroki), »najbolj zdrave« oblike športa.leta 1998 za 567 mio. EUR, leta 2013 povečanje dejavnosti, ki so povezane s –– Vzdržljivostne oblike športapa za 1110 mio. EUR. transportom (več hoditi peš, več kolesariti, hoditi po stopnicah), ter delujejo proti nastanku bolezni Iz tega sledi pozitivni saldo 265 razširjenje prostočasne dejavnosti s srca in ožilja4 (zmanjšanje fre-mio. EUR, ki pa je bil leta 2013 kar športom ter intenzivnim treningom kvence srca).3-krat večji, 712 mio. EUR. Skoraj (večkrat na teden). –– Vzdržljivostni trening zmanjša3-krat večji prihranek je nastal v tveganje za aterosklerozo.bistvu zato, ker so se v zadnjih 15 letih 3. Ta potencialni prispevek (prilagojen ravni –– Vzdržljivostni trening je vrhunskoizjemno povečali stroški za zdravljenje dejavnosti) se mora saldirati z ustreznimi učinkovit ukrep proti tako imeno-civilizacijskih bolezni (bolezni zaradi stroški športnih nezgod in športnih vanemu »starostnemu diabete-pomanjkanja gibanja). Stroški zdrav­ poškodb. Tako se lahko dobi neto su«, ki temelji na pomanjkanjuljenja bolezni, ki nastanejo zaradi potencialni učinek kot ciljna spremenljiv­ gibanja ter prekomerni telesnirelativne nedejavnosti, so za leto 1998 ka. Vsekakor pa je mogoče to bilanco teži.znašali 836 mio. EUR, za leto 2013 pa popraviti z ustreznimi ukrepi pri prepre­1357 mio. EUR. Če bi se rizična čevanju nezgod ter izogibanju poškodb. 4. V sodobnih industrijskih družbah so teskupina »nedejavna - malo dejavna« bolezni v približno 50 % vzrok smrti št. 1.izkazala kot »zmerno dejavna« ali

Revija ISIS Aktualn2o9November 2016Zdravstveno-ekonomska bilanca med stroški in koristmi pri športni dejavnostiStroški zdravljenja Stroški zaradi Stroški zaradi Koristi zaradi Koristi zaradi(stacionarno in ambulantno, športnih nezgod športnih nezgod bolezni, ki se niso bolezni, ki se nisovključno reševanje inupravljanje) in poškod in poškod pojavile pojavilePoklicni izpad proizvodnje (mio. EUR), 1998 (mio. EUR), 2013 (mio. EUR), 1998 (mio. EUR), 2013Bolniški staležZmanjšana delovna 67 210 306 758sposobnost oz. zmanjšanjepridobitvene sposobnosti 43 33 169 157Skupaj 94 83 50 42 98 72 42 153 302 398 567 1.110Bilanca med stroški in koristmi pri športni dejavnosti v AvstrijiKoristi športne dejavnosti 1998 2013(bolezni, ki se niso pojavile) (mio. EUR) (mio. EUR)Stroški športne dejavnosti(stroški zdravljenja športnih 567 1.110nezgod in poškodb) 302 398Saldo 265 712 Razpredelnica 3–– Z zmernim vzdržljivostnim –– S stopnjevanim vzdržljivostnim terapevtik za ljudi z nizkim treningom (dolgo in počasi) se treningom se prekrvljenost arterijskim tlakom, saj mišičje z okrepi imunski sistem. Zato možganov poveča za do 25 %, kar dobrim tonusom tudi povišuje postaja vzdržljivostni trening vse poveča pozornost in kratkoročne arterijski tlak. bolj pomemben tudi pri prepreče- spominske sposobnosti. Prek –– Povečanje moči ima odločilen vanju rakavih obolenj. izboljšane prekrvljenosti možga- vpliv na vitalnost, samozavest in nov pride pri vseh učnih procesih pozitivno naravnanost življenja.–– Vzdržljivostni trening razgrajuje ne le do povečanega učinka –– Tlačne in natezne obremenitve, ki telesu lastne stresne hormone in učenja, temveč tudi do skrajšanja delujejo na kosti, so dražljaj za umirja osrednje živčevje, tako da ter ekonomiziranja učnega njihovo gradnjo. Predvsem razne se ustvarja notranji mir in urav- procesa. športne igre imajo izjemno noteženost. ugoden vpliv na trdnost oz. Moč gostoto kosti. Posebno intenzivne–– Vzdržljivostni trening znižuje razvojne dražljaje za kosti spro- arterijski tlak in zmanjšuje prej Dobro razvito mišičje stabilizira žajo raznoliki nastopni, skočni in povečane ravni plazemskih hrbtenico in deluje proti poškodbam metni gibi. Na splošno imajo maščob. drže. Dobro trenirane mišice so dvigovalci uteži največjo gostoto izjemno učinkovita zaščita sklepov, kosti, takoj za njimi pa sledijo–– Pri telesni obremenitvi se v pove- tako da zmanjšajo tveganja zaradi udeleženci športnih iger. Športne čani meri izločajo telesu lastni poškodb in artroz. igre so posebno pomembne za derivati morfina – npr. endorfini –– S treniranjem moči se izločajo otroke in mladostnike, saj se v tej – ki neposredno kot tudi posredno starosti dogradi približno 98 % dolgoročno delujejo antidepresiv- endorfini, ki izboljšajo razpolože- kostne mase. no ter omogočajo boljše počutje. nje in delujejo antidepresivno. –– Močnostni trening se izkazuje kot–– Prilagojen vzdržljivostni trening povečuje debelino hrustanca.

Revija ISISA30ktualnoNovember 2016–– Tako imenovana starostna –– S treningom – predvsem močno- naravnih oblikah športa). osteoporoza je – če odštejemo stnim treningom – hitrostnih –– Negativna razpoloženja in depre- maloštevilne izjeme – osteoporo- komponent se izoblikujejo ne le za zaradi nedejavnosti. Močno- ustrezni dejavniki kondicije, kot sije izginejo zaradi delovanja stni trening je za obstoj kostne npr. hitrost moči, temveč tudi stresnih hormonov, npr. kateho- stabilnosti ter tako za samostoj- koordinacijske in kognitivne laminov, noradrenalina, seroto- nost in neodvisnost predvsem sposobnosti (npr. hitrost dojema- nina, beta-endorfinov itn., ki se starih ljudi dobesedno nujnost. nja). zaradi športnih dejavnosti izloča- jo v večji meri.Gibljivost –– Športni trening predstavlja najbolj vsestranski in najbolj Povečevanje subjektivne Gibljivost se lahko izboljša v vsaki kompleksen dražljaj treninga za kakovosti življenjastarosti, vendar če ni vadbe, gibljivost celotnost vseh čutov, česar nitihitreje upada kot ostali dejavniki približno ne more nadomestiti –– Prek vpliva športne dejavnosti nazmogljivosti. Nujnost treninga giblji­ kaka druga dejavnost. Kdor ne socialno dobro počutje. Šport vvosti skozi vse življenje, ki ga ne more trenira svojih čutov in refleksov, društvih, neformalnih skupinahnadomestiti nobena drugačna oblika se pač ne more spraševati, zakaj itn. vsebuje socialne interakcije intreninga, se lahko utemelji takole: je pri vseh odzivnih in hitrostnih tako deluje integrirajoče oz.–– Z dnevnim, minimalnim trenin- zmogljivostih vedno počasnejši ponuja socialna vključevalna, ter da je zato vse bolj preobreme- podporna in vplivov polna gom gibljivosti se zmanjša tvega- njen z vsakodnevnimi zahtevami doživetja. nje za poškodbe mišic, kit in po hitrosti (npr. v cestnem pro- sklepnih vezi. metu). Izboljšanje razpoloženja–– Kontrakcije tipičnih mišičnih skupin zaradi enostranske upora- Koordinacija –– Prek povečane prekrvljenosti be (npr. dolgo sedenje) oz. napač- možganov in povečanega izloča- ne obremenitve se lahko prepreči- –– S koordinativnim treningom se nja endogenih opioidov, kar se jo le prek ustreznih vaj za telesna zmogljivost izboljša v vzpostavlja pri športni obremeni- raztezanje. celoti; tako se z manj energije tvi, ki je dovolj dolga in dovolj–– Z različnimi razteznimi in razbre- doseže večja zmogljivost. Mno- intenzivna. menitvenimi tehnikami lahko gostransko koordinativno šola- pomembno prispevamo k zmanj- nje – npr. z učenjem oz. izvaja- –– Določena dejavnost lahko ljudi šanjem napetosti ter stresa. njem različnih oblik »prevzame«, če so docela kos športa – omogoča raznoliko, zahtevam, ki so postavljene predHitrost zdravje spodbujajoče oblikovanje njih. Tako npr. pride pri spustih prostega časa. Kdor se ni naučil skozi globok sneg do stanj, za To ne pomeni le sposobnosti hitro smučanja ali igranja tenisa, se katera je značilna radost vteči, temveč tudi povečanje hitrosti mora odpovedati ne le tem dejavnosti. Samopozaba, dožive-dojemanja, predvidevanja, odločanja, socialno dragocenim vseživ­ tje je tisto, kar je cilj.odzivanja, akcije in končno tudi ljenjskim oblikam športa, temvečpovečanje globalne sposobnosti jih tudi ne more uporabiti v Okrepitev podobe in konceptaukrepanja; vse te lastnosti se lahko smislu šolanja tistih svojih o sebioptimalno trenirajo pri igrah z žogo. odzivov, ki so človeku v radost.Hitri oz. močni premiki se izvedejo –– Zaradi pozitivnih afektov inpredvsem z mišičnimi vlakni, ki se –– Športni trening je zaradi hkra- socialnega priznanja pri športih.krčijo »hitro«. Počasni gibi oz. tisti, ki tnega izboljšanja koordinacije,se izvedejo z majhno silo, se pa odzivov in prožnosti pomembna Zmogljivost, dosežena prekizvedejo predvsem z mišičnimi vlakni, profilaksa za padce in poškodbe. lastnega napora, vodi v občutekki se krčijo »počasi«. Tipi mišic, ki se kompetence, kar se odraža v samo­ne trenirajo vse življenje, atrofirajo. Psihosocialno delovanje sprejemanju in samozavesti. PrekPri netreniranih osebah se mišična in športa telesne dejavnosti v športu sekostna masa vsako leto zmanjšata razvije potrjevanje identitete oz.približno za 1 %, najbolj prizadet je Uravnavanje stresa samopodobe. Obstoji mnogo prime­delež mišic, ki se krčijo hitro. Vendar rov, da predvsem mladostniki vso predvsem ta mišična vlakna tista, –– Kot razvedrilo in meditativna športnih dosežkih najdejo samoza­ki se pri padcih hitro odzivajo in ki stanja, kot npr. »runners high« vest, gotovost in notranje ravnotež­tako lahko padce »ujamejo« oz. oz. »feel better phenomenon« je. Šport jim omogoči uresničevanjeomilijo. (evforična razpoloženja, kot npr. samega sebe, gradnjo in razvoj pri vzdržljivostnih, fitnes in lastne identitete ter individualnih posebnosti.

Revija ISIS Aktualn3o1November 2016Sklepi socialnem sistemu ni le pomembno za nje. Na temelju učinkov športa na teh povečanje zdravstvenega statusa in treh ravneh se športna dejavnost Povzetek iz obeh socio-ekonom­ splošnega boljšega počutja, temveč je lahko uvede kot preventivni ukrep. Niskih analiz množičnega in prostočas­ tudi pomoč pri varčevanju z nacional­ nobenega zdravila in ni nobeneganega športa v Avstriji v letih 1998 in no-ekonomskimi izdatki. ukrepa, ki bi lahko imel primerljiv2013 se glasi: Spodbujanje športa in učinek kot telesni trening.gibanja kot sestavine življenjskega Svetovna zdravstvena organizaci­sloga v sodobnem zdravstvenem in ja, WHO, je zdravje opredelila kot Literatura je na voljo pri avtorjih. telesno, duševno in socialno blagosta­Revija Zdravstveno varstvo jevključena v PubMedProf. dr. Igor Švab, dr. med., Medicinska fakulteta LjubljanaPrim. izr. prof. dr. Ivan Eržen, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravjeSaša Zupanič, Revija Zdravstveno varstvo, Nacionalni inštitut za javno zdravje Revija Zdravstveno varstvo ed/?term=%22Zdr+Varst%22%5Bjou rokopis pregledata dva urednika, ki se(Slovenian Journal of Public Health), r%5D). PubMed ima visoke vstopne odločita, ali je rokopis smiselnoki jo izdaja Nacionalni inštitut za kriterije, tako z vidika znanstvene vključiti v recenzentski postopek.javno zdravje od leta 1962, je uspešno kakovosti kot tudi z vidika tehnične Rokopis recenzirajo trije mednarodnozaključila dolgotrajen in zahteven priprave revije. Revija Zdravstveno priznani recenzenti, vsaj en recenzentpostopek evalvacije za vključitev v varstvo počasi in vztrajno raste in je iz tujine. Recenzentski postopek jePubMed. Tako so odslej v PMC in pridobiva mednarodno veljavo, z dvojno slep in hiter, recenzije paPubMed indeksirani vsi članki iz vstopom v PubMed pa je še okrepila poštene in konstruktivne.revije Zdravstveno varstvo, ki so izšli svoj položaj vodilne znanstvene revijepo zadnji številki v letu 2014 (odtlej je s področja javnega zdravja na obmo­ Revija ima faktor vpliva nepreki­jezik objav izključno angleščina, čju srednje in JV Evrope. njeno že pet let in se giblje med 0,16https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubm in 0,73. Želimo si kakovostnih objav, Revija objavlja le članke s širšo ki bi sčasoma prinašale višji faktor mednarodno tematiko s področja vpliva. Revija je vključena v številne javnega zdravja in spodbuja objavo zbirke: Thomson Reuters (Web of rezultatov interdisciplinarnih raziskav Knowledge) SSCI, ProQuest, Scopus, na tem področju. Objavlja predvsem CAB Abstract, Global Health, Resear­ izvirne znanstvene članke, v manjši chGate, The Summon, DOAJ, Pub­ meri pa tudi sistematične pregledne Med Central, PubMed… znanstvene članke in metodološke članke ter vabljene uvodnike. Letno Spletna izdaja Zdravstvenega izidejo štiri redne številke z okoli 35 varstva je prosto dostopna na De članki. V objavo je sprejetih le pribli­ Gruyterjevi strani (https://www. žno 20 odstotkov rokopisov, ki jih degruyter.com/view/j/sjph). prejme uredništvo. Vabljeni k branju! Uredniški, recenzentski in tehnič­ ni postopki potekajo po mednarodnih standardih. Avtorjem je oddaja rokopisov odslej olajšana z videopo­ snetkom navodil za avtorje (http:// www.nijz.si/sl/nijz/revija-zdravstve­ no-varstvo).Vsak tehnično brezhiben

Revija ISISA32ktualnoNovember 2016Ameriška regija brez endemskihošpic, kje je Evropa?Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., NIJZ, Območna enota [email protected]. septembra 2016 je Panameriška zdravstvena regija razglasila, Kljub temu problem, kopičenjeda so Severna, Srednja in Južna Amerika ter Karibi brez endem- neimunih oseb, ostaja.skih (avtohtonih) ošpic. Tako je ta zdravstvena regija prva nasvetu, ki ji je to uspelo. Zadnji primer endemskih ošpic so zabele- Kako je z ošpicami v Evropi?žili v letu 2002. V prvi polovici letošnjega leta je bilo zabeleženih 1683 bolnikov, kar je Ošpice so tako peta nalezljiva Sicer se z ošpicami na ameriških bistveno manj kot v enakem časov­bolezen, ki je v Amerikah odpravljena; tleh še vedno srečujejo, vendar so nem obdobju v letu 2015 (29.726po izkoreninjenju črnih koz v letu primarni viri okužbe izven njihove­ bolnikov). Največ ošpic je bilo v Italiji,1971, otroške paralize v letu 1994 ter ga ozemlja. V letu 2015 so v poveza­ Romuniji in Združenem kraljestvu.rdečk in kongenitalnega rubella vi z obiskovalci Disneylanda zabele­ Mogoče so letošnji podatki dober obetsindroma v letu 2015. Ošpice so žili velik izbruh ošpic. Šlo je za za Evropo v smislu ameriške zgodbe.nalezljiva bolezen z zelo visokim importirane ošpice, širjenje virusabazičnim reprodukcijskim številom pa je bilo mogoče zaradi kopičenja Cepljenje ostaja najpomembnejši(Ro). To število nam pove, koliko necepljenih oseb. To je botrovalo ukrep za preprečevanje okužbe,neimunih oseb okuži oseba z ošpica­ uvedbi strožje zakonodaje v Kalifor­ pomembna je zgodnja prepoznavami; Ro pri ošpicah je od 12 do 16. niji in še nekaterih drugih zveznih bolnikov in identifikacija izpostavlje­ državah glede vključevanja nece­ nih neimunih oseb, pri katerih je V Združenih državah Amerike so pljenih otrok v šolo. V teh državah potrebno cepljenje oz. izolacija. V letupričeli z rutinskim cepljenjem otrok opustitev cepljenja ni več mogoča 2011, ko je v Evropi 30.000 ljudiproti ošpicam v letu 1963, s cepivom zaradi verskih in/ali filozofskih zbolelo za ošpicami, osem jih jeproti ošpicam, mumpsu in rdečkam razlogov ne glede na to, ali se otrok umrlo, pri 27 je prišlo do encefalitisa,pa v letu 1971. Pred uvedbo cepljenja vključuje v javni ali zasebni vrtec oz. pri 1482 pa do pljučnice, je bilo medso v povprečju vsako leto zabeležili šolo. Otroci, ki niso cepljeni, se bolniki 82 odstotkov necepljenih, 13pol milijona bolnikov ter 500 smrti lahko šolajo oz. varujejo le doma. odstotkov bolnikov pa je bilo ceplje­zaradi ošpic. nih samo z enim odmerkom cepiva. Literatura je na voljo pri avtorici.

Revija ISIS Persona3lia3November 2016 Opravljeni specialistični izpitiIzr. prof. dr. Miha Arnol, dr. med., spec., specialist nefrologije, izpit opravil s pohvalo 17. 6. 2016Matic Avguštin, dr. med., specialist abdominalne kirurgije, izpit opravil 27. 7. 2016Nuša Avguštin, dr. med., specialistka nefrologije, izpit opravila s pohvalo 29. 6. 2016Urška Bokal, dr. med., specialistka internistične onkologije, izpit opravila s pohvalo 24. 6. 2016Iztok Caglič, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil s pohvalo 29. 6. 2016Maja Cencič, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 14. 6. 2016Janez Dolinar, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 29. 7. 2016Sandra Dušič, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 30. 6. 2016Sašo Erak, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil 20. 7. 2016Daniela Fiket, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 23. 6. 2016Andrej Florjan, dr. med., specialist otorinolaringologije, izpit opravil 5. 7. 2016Nika Furar, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 27. 5. 2016Matej Furlan, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 22. 7. 2016Asist. Manca Garbajs, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila s pohvalo 26. 8. 2016Jure Gačnik, dr. dent. med., specialist oralne kirurgije, izpit opravil 15. 7. 2016Julija Germ, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije, izpit opravila s pohvalo 30. 8. 2016Elena Gombač Šuc, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 3. 8. 2016Boris Greif, dr. med., specialist torakalne kirurgije, izpit opravil s pohvalo 30. 7. 2015Mateja Groboljšek Žgavc, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila 29. 8. 2016Jasmina Hauptman, dr. med., specialistka hematologije, izpit opravila 23. 6. 2016Jernej Hren, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, izpit opravil s pohvalo 16. 6. 2016Maruša Jelenc, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 14. 6. 2016Amela Kabaklić, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 22. 6. 2016Lea Kalač, dr. med., specialistka nevrologije, izpit opravila s pohvalo 25. 5. 2016Viktorija Kerin, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 25. 7. 2016Nadja Khalil, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 14. 6. 2016Dr. Marko Kmet, dr. med., spec., specialist intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 11. 7. 2016Asist. Mojca Knez Ambrožič, dr. med., dr. dent. med., specialistka maksilofacialne kirurgije, izpit opravila s pohvalo 9. 6. 2016Mile Knežević, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 27. 7. 2016Urška Komel, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 17. 6. 2016Asist. Miha Krajnc, dr. med., specialist psihiatrije, izpit opravil 24. 8. 2016Oxana Levak, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, izpit opravila s pohvalo 2. 6. 2016Asist. dr. Polona Maver, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije, izpit opravila s pohvalo 3. 6. 2016Jakob Merkač, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, izpit opravil s pohvalo 15. 7. 2016Polona Mihelič, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 22. 7. 2016Danijela Mitrović, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 14. 6. 2016Maja Nahtigal, dr. med., specialistka otorinolaringologije, izpit opravila 24. 6. 2016Luka Notar, dr. med., specialist nevrologije, izpit opravil s pohvalo 29. 7. 2016Ana Novaković, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 8. 7. 2016Vojislav Obrenović, dr. med., specialist oftalmologije, izpit opravil 24. 6. 2016Lucija Omejc Demšar, dr. med., specialistka dermatovenerologije, izpit opravila s pohvalo 14. 7. 2016Linda Orešnik, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 28. 7. 2016Tine Pavšič, dr. med., specialist urgentne medicine, izpit opravil s pohvalo 8. 7. 2016Simona Perčič, dr. med., specialistka javnega zdravja, izpit opravila 22. 8. 2016Jožica Petan Strahovnik, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila s pohvalo 15. 6. 2016

Revija ISISP34ersonaliaNovember 2016Veronika Polanšek, dr. dent. med., specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva, izpit opravila s pohvalo 16. 5. 2016Radivoje Pribaković Brinovec, dr. med., specialist javnega zdravja, izpit opravil s pohvalo 25. 8. 2016Bojan Radaković, dr. med., specialist dermatovenerologije, izpit opravil s pohvalo 25. 5. 2016Branko Radi, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 14. 6. 2016Darko Rajtman, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 7. 6. 2016Ajša Ana Repar, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 29. 7. 2016Denis Rituper, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 14. 6. 2016Davor Romih, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, izpit opravil s pohvalo 16. 6. 2016Barbara Rupnik, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 22. 8. 2016Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije, izpit opravila s pohvalo 30. 5. 2016Nejc Snedec, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil 15. 7. 2016Ivana Sokolović, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 19. 8. 2016Peter Spazzapan, specialist nevrokirurgije, izpit opravil 25. 8. 2016Saša Starc Telič, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 5. 7. 2016Alenka Stojanović, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 14. 6. 2016Ljubomir Predrag Šainović, dr. med., specialist urologije, izpit opravil s pohvalo 23. 8. 2016Tomislav Šarenac, dr. med., specialist oftalmologije, izpit opravil 30. 8. 2016Tea Šikovec, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila s pohvalo 27. 5. 2016Nejc Šoštarič, dr. med., specialist infektologije, izpit opravil 23. 8. 2016Tanja Šušteršič, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 18. 8. 2016Matija Švagan, dr. med., specialist otorinolaringologije, izpit opravil 27. 7. 2016Tea Terzić, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 25. 5. 2016Anja Troha Gergeli, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 1. 7. 2016Irena Urbančič, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 18. 7. 2016Marijana Vidmar Šimic, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 23. 8. 2016Špela Volčanšek, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 18. 7. 2016Eva Vozlič, dr. med., specialistka otorinolaringologije, izpit opravila 4. 7. 2016Nina Weber, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila s pohvalo 20. 7. 2016Miha Zavrl, dr. med., specialist torakalne kirurgije, izpit opravil s pohvalo 5. 8. 2016Špela Žagar Gabron, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 22. 6. 2016Andrej Žist, dr. med., specialist internistične onkologije, izpit opravil s pohvalo 24. 5. 2016Martina Žitko, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 8. 6. 2016Čestitamo! So vaši podatki na intranetnem portalu ZZS pravilni? V sklopu intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije uspešno deluje povezava s podatkovnimi bazami zbornice, s čimer vam je preko spletnega portala omogočen dostop do večine podatkov, ki jih vodimo o članstvu, kot so npr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Z namenom zagotovitve ažurnosti podatkov vas prosimo, da svoje podatke pregledate in nam sporočite morebitne spremembe, nekatere izmed podatkov pa lahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki«. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo. V primeru, da ju nimate, se obrnite na g. Milana Kokalja ([email protected]).



Revija ISISI3z6EvropeNovember 2016Evropsko poročilo o mamilih:Avstrija v predzadnji kategorijiPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Avstriji, op. pis.) z uživanjem kokaina pri mladih odraslih, delež je od 1,1 do [email protected] odstotka. Prav pri vrhu sta Velika Britanija in Španija. Poraba ekstazija je V evropski primerjavi je Avstrija pri (15–40 let), ki so v preteklem letu od 0,6 do 1 odstotka.porabi vseh vrst mamil »v spodnjem uživali kanabis, je med 4,1 in 8 odstotki.srednjem razredu«. Tako kaže letno Primerjava: na Češkem, v Španiji in Vir: Österreichische Ärztezeitungporočilo Evropske posvetovalne komisi- Franciji je več kot 12 odstotkov, v Grčiji št. 12, 25. junij 2016je o mamilih. Delež mladih odraslih pa manj kot 4 odstotke. Podobno je (vGradiščanska: Vsak dan gibalnaenota v šolahPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Šolski nadzor bo preverjal, ali se gibalne enote dejansko [email protected] Financiranje tega projekta – sredstva naj bi bila zagotovljena za naslednji V gradiščanskih osnovnih in novih o tem odločale samostojno. Za podpo- 2 do 3 leta – bo prevzelo Ministrstvosrednjih šolah naj bi se v prihodnjem ro učiteljem bodo na voljo t. i. Bewe- za šport in izobraževanje.letu preskušala vsakodnevna športna gungscoachi (gibalni coachi v smisluin gibalna enota (pri pouku, op. pis.). angleškega pojma »coach«, op. pis.) Vir: Österreichische ÄrztezeitungČe se bodo tako odločili zastopniki izobraženi na zveznih akademijah za št. 12, 25. junij 2016staršev in učiteljev, se bodo šole lahko šport oz. na pedagoških visokih šolah.Prišli, da bi ostali?Prevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Pomembno je tudi raziskovanje. [email protected] korakih bomo postavili 24 kliničnih in 8 nekliničnih kateder (Lehrstuhl). Prvi študenti medicine, ki so dokon- Odgovor (O): Tu je več vidi-čali študij predklinike v Gradcu, nada- kov. Po eni strani začetek in nada- V: Za JKU (Johannes Keplerljujejo zdaj svoj peti semester v Linzu. ljevanje pouka v 5. semestru pri Universität, Univerza Johanne-Vicerektorinja, prim. univ. prof. dr. študentih, ki prihajajo iz Gradca, po sa Keplerja), ki je bila ustano-Petra Apfalter v intervjuju govori o drugi strani pa načrtovanje množič- vljena pred skoraj 50 leti, veljatrenutnem stanju na Medicinski univer- nih kurikulov pouka temeljnih ustanovitev medicinskezi Linz ter kaj bi bilo nujno storiti, da bi medicinskih predmetov (1. do 4. fakultete za njen največji pro-mladi kolegi ostali v Avstriji. semester). To vključuje prve profe- jekt. Prve zahteve, da bi se v sure, infrastrukturo (stavbe in Linzu ustanovila medicinska Vprašanje (V): Kako presoja- kampus), kamor se bomo preselili v visoka šola, so se pojavile letate trenutno stanje na Medicinski študijskem letu 2021/22. 1894. Kako pomembna je danes?fakulteti v Linzu? O: Iz tega se vidi, kako trdovratni so Zgornjeavstrijci (smeh). Zdravni-

Revija ISIS Iz Evrop3e7November 2016štvo je vedno delovalo v tej smeri. pri nas tako ugodno kot nikjer zaslužek ni majhen, to moram pove-Seveda so bile vse tri že obstoječe drugje. dati kar naravnost. Vsekakor nepri-medicinske fakultete, pozneje medi- merljivo s stanjem pred 20 leti. Zdajcinske univerze (Dunaj, Gradec, V: Z 61-odstotnim deležem gre za to, da razvijemo inovativneInnsbruck, op. prev.), vseskozi žensk pri sprejemnem testu na modele, s katerimi bi mlade zdravnicenekakšna konkurenca, saj gre za Medicinski fakulteti JKU je in zdravnike obdržali v Zgornji Avstri-razdelitev finančnih sredstev (na slednja na prvem mestu v Avstri- ji. To je tisto, kar spodbujamo ter karnovo). Vendar smo vsemu navkljub ji. Kako to razlagate in koliko je je vgrajeno v kurikulum. 45 zdravni-prišli v zakonodajo, zato smo enako- ta podatek pomemben za izobra- kov splošne medicine spremlja štu-vredni ostalim javnim medicinskim ževanje? dente od petega do desetega semestrauniverzam ter se tako razlikujemo od ter jim daje uvid v svoj vsakdan.zasebnih univerz ali visokih strokov- O: Menim, da gre za igro številk. O tem smo prej lahko le sanjali.nih šol. Tako smo pod velikanskim Razmerje je nekaj več kot pol/pol,nadzorom na zunanji in mednarodni enako kot na ostalih medicinskih V: Kakšno je vaše sedanjeravni. univerzah. Tu ne želim preveč inter- finančno stanje? Je mogoče že pretirati. zdaj prepoznati, da bodo nekate- V: Težišča na JKU so social- re reči bolj drage, kot so bilene, gospodarske in pravne vede. Smo pa spet tam, kako ta poklic načrtovane?Mar ne bi bilo bolj ciljno usmer- narediti bolj zanimiv. Nujno bojeno, če bi na že obstoječih izdelati modele, ki so združljivi z O: Pogodili smo se za zelo natan-medicinskih fakultetah povečali vsem. V preteklih letih se je zgodilo čen proračun do leta 2028 in tega seštevilo študijskih mest, namesto mnogo takšnega, zaradi česar se več bomo držali. Zaenkrat je vse v zele-da se ustanovi popolnoma nova žensk odloča za ta poklic. nem področju.medicinska fakulteta na novemmestu? V: V okviru sodelovanja JKU V: Predstavljajte si, da ste z Medicinsko univerzo Gradec spet stari 18 let. Ali bi se odločili O: Ne, nikakor ne! Prav v Linzu bo vedno 120 študentov začelo za študij medicine v Linzu?imamo zaradi povezanosti z ustaljeni- svoj temeljni študij v Gradcu,mi drugimi fakultetami na JKU, npr. 180 študentov pa bo začelo v O: Potem bi bila zlatarka alimedicine in tehnike, neverjetno Linzu. Ali ima JKU dovolj kapa- kuharica (smeh). Če bi se pa odločilaugodne možnosti. citet? za medicino, pa najraje v Linzu. Sem kar strastna medicinka. Vendar gre V: Menite, da bi bilo mogoče, O: Seveda, sicer nam ne bi bilo tudi za razvojne smeri, ki mi nisoda bi v Linzu nastala »Medicin- treba graditi kampusa. Od 2018 bomo všeč. Danes vse poteka prek izvidov,ska dolina«? začeli s prvim letnikom predklinike v »ček-list« in obsežne dokumentacije. Linzu. Končno bo pa (vseh) 180 Vedno bolj mi manjka usmeritev na O: To je eden naših načrtov. Imeli študentov tudi začelo v Linzu. O posameznega pacienta. Sposobnostsmo že uvodno prireditev, jeseni pa zanimanju za študij ni vredno razpra- uporabljati zdravniško umetnost terbomo začeli krog po bolnišnicah. vljati. Saj tudi sama poučujem, od pomagati pacientu vse bolj stopa vNekaterim gre vse to seveda prepoča- jeseni dalje vodim področje higiene, ozadje. Iz najrazličnejših razlogov sesi. Vendar, v primerjavi z velikansko mikrobiologije in infektologije. pacienta odriva sem in tja med petimikrižarko medicinske univerze smo mi zdravniki. Tu želimo stanje izboljšatimajhna, gibčna barka in lahko vse V: Kako poteka sodelovanje z in študij zgraditi drugače. Spodbudaustvarjamo bolj prožno. Seveda pa je Universitätsklinikum Kepler? za oblikovanje te vrste pouka je bilonujno imeti kar nekaj pionirskega tisto, zaradi česar sem prevzela svojduha! O: V načelu zelo dobro. Vsakdo si položaj na medicinski fakulteti. prizadeva, da svojo nalogo opravi kar V: Kako ocenjujete možnosti, najbolje. Keplerjev Klinikum (Klinič- Vir: OÖ Ärzte št. 304, septemberda bodo študenti, ki bodo prišli, ni center, op. prev.) pa mora poskr- 2016v Zgornji Avstriji tudi ostali in tu beti za oskrbo in da bo v prihodnjedelali? primerljiva tisti ravni, ki velja za Opomba: Zaradi varčevanja s univerzitetni klinični center. Viri prostorom sem intervju precej skraj- O: Vsekakor pričakujemo, da se bodo usmerjeni za pouk in raziskova- šal in priredil. Upam pa, da se šebodo vrnili vsi tisti, ki se bodo v nje. vedno – morda le med vrsticami – vi-preteklih štirih semestrih (študija dijo nekatere značilnosti, o katerih biv Gradcu, op. prev.) kvalificirali. V: Medicinska fakulteta je bilo vredno razmišljati tudi pri nas.Na tisto, kar se bo dogajalo po prvi korak, usmerjen protizaključku študija, pa univerza nima pomanjkanju zdravnikov. Kaj bi O udejanjanju pa so sevedadosti vpliva. Vendar je razmerje se po vašem mnenju moralo še dovoljene tudi sanje, mar ne?med številom učiteljev in študentov zgoditi, da bi postal poklic splo- šnega zdravnika bolj privlačen? O: Menim, da je to privlačen poklic. Medicina je zanimiva. Naš

Revija ISISZ38dravstvoNovember 2016Nacionalna anketa oizobraževanju za pridobivanjekompetenc s področjakakovosti v zdravstvu invarnosti pacientov, 2016Izr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., Center za izboljševanje kakovosti invarnosti zdravstvene obravnaveBiserka Simčič, spec. posl. ekon., EQM, Ministrstvo za zdravje RSIzr. prof. dr. Brigita Skela Savič, Fakulteta za zdravstvo JeseniceDoc. dr. Zalika Klemenc Ketiš, dr. med., ZD Ljubljana, Enota ZD Š[email protected] lizacija izobraževalnih okvirov, zlasti znotraj visokošolskih ustanov na področju medicine in Ministrstvo za zdravje je v Svetu za kakovost zdravstvene nege. Namen je zagotovitev splošnihimenovalo delovno skupino za pripravo izhodišč znanj in veščin s področja kakovosti in varnostiza izobraževanje za pridobivanje kompetenc s za doseganje uspešnejše zdravstvene obravnave,področja kakovosti v zdravstvu in varnosti kot so: veščine vodenja, komunikacija, medoseb-pacientov. ni odnosi, sistem osredotočenja na pacienta, izgradnja timov, kakovost in varnost zdravstvene Anketna raziskava o stanju izobraževanja o obravnave itd.kakovosti in varnosti v visokošolskih zavodih, kiizvajajo študijske programe s področja zdravstva Do uresničitve tega strateškega cilja ni prišlo(klasifikacija ISCED 72), je bila prvič izvedena (Simčič, 2015).leta 2008. Rezultati so bili predstavljeni naposvetu z naslovom »Ready for the future. Prva naloga imenovane delovne skupine jeDefining European Healthcare Through Innova- bila, da ponovno pregleda stanje glede visokošol-tion and Quality« v Kranjski Gori leta 2008, ko skega izobraževanja o kakovosti v zdravstvu inje Slovenija predsedovala Svetu EU (Robida, varnosti pacientov.2008). Namen anketne raziskave ni bil pridobivanje Rezultati anketne raziskave med omenjenimi natančnih vsebin predmetov o kakovosti invisokošolskimi zavodi (n = 7) v letu 2008 in varnosti v zdravstvu, pač pa priprava izhodišč zaslabo uresničevanje priporočil Luksemburške vpeljevanje zahtev po kompetencah diplomantovdeklaracije (2005), Evropske komisije iz leta vseh študijskih programov na področju zdrav-2009, kjer se je Slovenija skupaj z Romunijo stva.uvrstila na zadnje mesto glede izpolnjevanjapriporočil Evropske komisije o varnosti pacien- Metodetov (Evropska komisija, 2014), so spodbudiliMinistrstvo za zdravje, da je v Nacionalni strate- Delovna skupina je pripravila strukturirangiji kakovosti in varnosti v zdravstvu (2010– vprašalnik na podlagi prejšnjega vprašalnika2015) opredelilo vzpostavitev sistema izobraže- (Robida, 2008). Vprašalnik je vseboval devetvanja in usposabljanja s področja kakovosti in vprašanj, z možnostjo podajanja mnenj, komen-varnosti kot pomemben strateški cilj (Simčič, tarjev in predlogov na koncu vprašalnika. Vpra-2010). šalnik je bilo mogoče izpolniti v elektronski obliki in je bil razposlan na e-poštne naslove Izziv na področju izobraževanja zdravstvenih dekanatov enajstih visokošolskih zavodov.strokovnjakov je sistemizacija pristopa in forma-

Revija ISIS Zdravstv3o9November 2016 V spremnem pismu smo razložili Vsebine so zelo različne po visoko- zaposlenih v zdravstvu.pomembnost izobraževanja s tega šolskih zavodih. Opis predmeta je –– Integralen pristop pri poučeva-področja znanosti in tudi pomanjklji- poslal en visokošolski zavod in pove-vosti glede na poročilo Evropske zavo na svoje spletne strani dva nju gradi na spoznavanju inkomisije (Evropska komisija, 2014). V visokošolska zavoda. obvladovanju situacij, pri čemerprimeru neodzivnosti v roku smo se srečujejo različna znanjavprašalnik poslali še 3-krat s ponovno Pet visokošolskih zavodov meni, (različni predavatelji) znotrajprošnjo, da ga odgovorni v visokošol- da naj bi bil predmet samostojen, istega kompleksnejšega predme-skem zavodu izpolnijo. Zagotovili smo medtem ko se en zavzema za kombi- ta. Ob razvoju zdravila je že vanonimnost odgovorov. nacijo samostojnosti predmeta in prvih fazah potrebno upoštevati vključevanja v druge predmete. tudi varnost pacientov na koncuRezultati verige preskrbe z zdravili. Ob Za integrirano izobraževanje, torej delu z biološkim materialom v Od 11 visokošolskih zavodov smo za vse zdravstvene poklice, se je medicinskem laboratoriju jedobili vrnjenih osem vprašalnikov (73 opredelilo šest visokošolskih zavodov, potrebno razumeti ukrepe zodstotkov). Kljub večkratnim pozivom v enem ocenjujejo, da to ne bi bilo vidika varnosti delavca, varnostinismo dosegli 100-odstotne odzivno- dobro, medtem ko enega odgovora pacienta, zaščite vzorca insti. nismo prejeli. zaščite podatkov. Zato imamo navedene tematike v programih, Rezultati pokažejo, da imajo Primerjava odzivnosti je pokazala, ki izobražujejo zdravstvenepredmet z vsebinami o kakovosti in da smo v letu 2008 dobili odgovore delavce, zajete v več predmetihvarnosti v zdravstvu vsi visokošolski od 4 od skupno 7 visokošolskih in je nemogoče natančno oprede-zavodi, ki so odgovorili na zastavljena zavodov (57 odstotkov) in v letu 2016 liti točno število ur za posameznovprašanja. Vsebina je oblikovana v od 8 od 11 zavodov (73 odstotkov). En tematiko po posameznih pred-samostojni predmet študijskega zavod ni odgovoril ne v letu 2008 in metih in posameznem programu.programa prve stopnje na petih ne v letu 2016. To je potem analiza študijskihvisokošolskih zavodih in na treh na programov in ne anketa (ki jeravni drugostopenjskega študija v Komentarje je podalo pet visoko- kljub poznavanju programov niobliki strokovnega magisterija. Drugje šolskih zavodov: mogoče izpolniti v 10 minutah odstrokovnega ali znanstvenega magi- –– Mnenja smo, da je potrebno pri danes na jutri).strskega študija s preučevanegapodročja nimajo. večini predmetov nameniti del Razprava vsebine tudi kakovosti in varnosti Predmet je izbiren na prvi bolonj- pacientov. Seveda pa je odvisno Zaradi nespodbudnih rezultatovski stopnji v štirih visokošolskih od nosilcev predmetov, v kolikšni anketne raziskave v letu 2008 je Mini-zavodih, v treh je obvezen, en visoko- meri so kompetentni za podajanje strstvo za zdravje pripravilo Nacional-šolski zavod nima ne enega ne druge- teh vsebin. no strategijo kakovosti in varnosti vga, en visokošolski zavod pa ima –– Kakovost in varnost sta zelo zdravstvu z akcijskim načrtom, kjer jeoboje. Poučevanje poteka na prvi pomembni v stroki zdravstvene bil eden izmed strateških ciljev tudibolonjski stopnji v 1. ali 2. ali 3. nege in na področju zdravstva izobraževanje s področja kakovosti inletniku, v enem visokošolskem zavodu sploh. Ne glede na to, da nimamo varnosti pacientov. Strateški cilj ni bilv vseh treh letnikih. Na drugi bolonj- samostojne učne enote za obrav- realiziran v celoti. Štirje visokošolskiski stopnji je predmet izbiren v štirih, navo področja kakovosti, je zelo zavodi od sedmih so imeli vsebine ov treh je obvezen in en visokošolski pomembno, da so vsebine integri- kakovosti in varnosti vključene obzavod ima le 3 ure vsebin s področja rane v vse strokovne predmete. raziskavi 2008. V času do te raziskavekakovosti in varnosti v sklopu drugih –– Kakovost in varnost je pomemb- so bili ustanovljeni še štirje visokošol-predmetov. V enem visokošolskem na za vse zaposlene v zdravstve- ski zavodi s področja zdravstva.zavodu je predmet obvezen in izbiren. nem sistemu. Skupen predmet biPoučevanje poteka v 1. ali 2. letniku. pomagal h krepitvi kulture za Rezultati anketne raziskaveModalna vrednost ur predmeta na 1. doseganje ciljev. kažejo, da so kakovost in varnoststopnji je 45, en visokošolski zavod ni –– Kompetence na področju kakovo- resneje vzeli visokošolski zavodi, kipodal odgovora. Na drugi bolonjski sti in varnosti pacientov so izobražujejo druge zdravstvenestopnji je razpon ur predmeta od 45 ključne za uspešno delo vseh poklice, in ne tisti, ki izobražujejodo 100, dva visokošolska zavoda nista zdravstvenih delavcev na vseh zdravnike. Ena medicinska fakultetaodgovorila. Kakovost in varnost se strokovnih področjih v zdravstve- ni odgovorila, druga ima zelo malopoučujeta pri drugih predmetih v treh nem sistemu. Zato je na tem vsebin s področja kakovosti in varno-visokošolskih zavodih. področju pomembno kontinuira- sti pacientov. no izobraževanje bodočih zapo- slenih, kot tudi kontinuirano vseživljenjsko izobraževanje že

Revija ISISZ40dravstvoNovember 2016 Neodzivnost na povabilo k izpol- zahteve kriterijev kompetenc na on and control of healthcare associatednitvi vprašalnika, kljub večkratnim področju kakovosti in varnosti bodo- infections, 2014.zaprosilom, kaže bodisi na nizko čih zdravstvenih strokovnjakov. 5. Robida A. Health professions educationzavedanje odgovornih o pomembnosti in Slovenia. A new challenge to overcomeumestitve vsebin s področja kakovosti Izhodišča za ureditev področja a quality gap. Kranjska Gora, 2008.in varnosti, bodisi na splošno prisot­ daje tudi dopolnjena Direktiva 6. Simčič B (ed.). Nacionalna strategijanost nizke kulture kakovosti in varno- 2013/55/EU za regulirane poklice v kakovosti in varnosti v zdravstvusti v slovenskem prostoru, bodisi so zdravstvu, ki za najštevilnejšo poklic- (2010–2015). Ljubljana: Ministrstvo zabili odgovorni za izpolnjevanje vpra- no skupino v zdravstvu jasno opredeli zdravje, 2010.šalnika ali preveč zaposleni ali pa se sposobnost, da morajo medicinske 7. Simčič B. Analiza realizacije strateškihjim ni zdelo dovolj pomembno odgo- sestre, izobražene po predpisani ciljev. Nacionalno strategija kakovosti invoriti. Direktivi, imeti »sposobnost samo- varnosti v zdravstvu (2010–2015). stojno zagotavljati kakovost zdrav- Ministrstvo za zdravje, interni dokument, Večina vključenih visokošolskih stvene nege in jo ocenjevati« in 2015.zavodov namenja predmetu 45 ur in »sposobnost oceniti kakovost zdrav- 8. Svet Evrope, Odbor ministrov. Priporoči-se zavzema za samostojen predmet, ki stvene nege s ciljem izboljšanja svoje lo Rec (2006)7 odbora ministrov državamnaj bi bil skupen za vse zdravstvene poklicne prakse«. Navedeno od članicam o ravnanju z varnostjo pacien-poklice. Jasno je, da gre tu za skupne visokošolskih zavodov zahteva dopol- tov in preprečevanju neželenih dogodkovvsebine osnov kakovosti in varnosti v nitev študijskih programov s predme- v zdravstvu. Sprejel Odbor ministrov 24.zdravstvu, ostale specifične pa naj bi tnimi vsebinami za doseganje predpi- maja 2006.se poučevale pri posameznih predme- sanih sposobnosti. Realizacijo le-tegatih. Predmet ni povsod obvezen. mora nadzirati regulator Direktive v Prošnja vsaki državi. organizatorjemOmejitve raziskave strokovnih srečanj Glede na rezultate in dogajanja v V raziskavi smo se omejili samo naprednih državah bo delovna skupi- Ker veliko upokojenih zdrav-na visokošolsko izobraževanje in ne na pripravila kompetence na nacio- nikov z zanimanjem sledi razvojutudi na srednješolsko izobraževanje nalni ravni, ki jih potrebujejo bodoči stroke, ki so se ji posvečali vsezdravstvenih smeri. Pomembno bi zdravstveni strokovnjaki na področju svoje aktivno obdobje, se radibilo pridobiti tudi podatke o tovr- kakovosti in varnosti sistema zdrav- udeležujejo strokovnih srečanjstnem izobraževanju v času specia- stvenega varstva, in priporočila tudi – tudi tistih, ki jih uvrstimolizacij in že zaposlenih v zdravstvu, ki izobraževanje visokošolskih učiteljev v koledar strokovnih srečanjv času študija niso slišali nobenih oz. za ti dve področji. Zavedamo se, da v reviji Isis.skoraj nobenih vsebin o kakovosti in samo uvedba ustreznih predmetov vvarnosti v sistemu zdravstvenega visokošolske programe ne bo dovolj. Organizatorje zato prosimo,varstva. Potrebno je neprestano izobraževanje da upokojenim zdravnikom čim iz kakovosti in varnosti, ki mora večkrat ponudijo možnost, da se V prihodnosti vidimo to kot postati obvezna sestavina profesional- brez plačila kotizacije udeležijopodročja, ki jih je treba analizirati nega izobraževanja ter mora biti strokovnih dogodkov, nam patudi s pomočjo kvalitativnih metod. obvezna vsebina za pridobitev in dosledno sporočajo, ali so upoko-Prav tako bi bilo smiselno izvesti obnavljanje licenc za delo. jeni zdravniki oproščeni plačilapoglobljeno analizo predmetnikov in kotizacije ali ne, da bomo podatekusposobljenosti visokošolskih učite- Literatura: lahko uvrstili v ustrezno rubriko.ljev s področja kakovosti in varnosti vsistemu zdravstvenega varstva, ki te 1. Directive 2013/55/EU of the European Uredništvovsebine predavajo in učijo. Parliament and of the Council, 2013. Official Journal of the European Union,Zaključek L354/132. Available at: http://eur-lex. europa.eu/legal-content/EN/TXT/PDF/? Kljub napredku v primerjavi z uri=CELEX:32013L0055&from=EN [2.letom 2008 ocenjujemo, da je treba 12. 2015].poenotiti študijske izide in kompeten-ce za kakovost in varnost v sistemu 2. Evropska komisija. Luksemburškazdravstvenega varstva na ravni deklaracija, 2005.države, medtem ko način izvajanja inpriprava podrobnih programov ni 3. Priporočila Sveta z dne 9. junija 2009 onaloga delovne skupine, temveč varnosti pacientov, vključno s prepreče-izvajalcev izobraževanja glede na vanjem in obvladovanjem okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo (2009/C 151/01). 4. Report from the Commission to the Council. The Commission’s second report to the Council on the implementation of Council recommendation 2009/C 151/01 on patient safety, including the preventi-



Revija ISIS4F2orumNovember 2016Čudeži se dogajajo, a ne?Dr. Robert Oravecz, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Ormož[email protected] »Psihiatrija je termometer v riti družbe,« je Ostaja vprašanje, kakšna je korist nečlove-nekoč dejal moj kolega, obdarjen z umetniško škega odnosa delodajalca, šefa ... do podrejenegažilico. Da je imel prav, ugotavljam iz leta v leto, delavca. Pacientke, večinoma so to namrečkajti v psihiatričnih ambulantah se koncentrira ženske – delavke, pripovedujejo o tem, kakovsa bolečina, nepravičnost, prizadetost malih in ravnajo z njimi. Ne morem mimo primerjave svelikih ljudi, ki so se na takšen ali drugačen suženjskim delom. Nezanimivo, monotono, slabonačin zapletli v konflikt z delodajalcem, oblastjo, plačano delo v nemogočih, hudo napetih delov-sosedom, možem ali ženo, sorodniki itd. nih razmerah, pogosto celo ponoči, desetletja za istim strojem, nenehno v strahu pred preddelav- V zadnjih dvajsetih letih v psihiatriji veliko cem, ki ti da vedeti, da bi lahko dobila boljšeposlušam o odnosih med delavci in delodajalci. delovno mesto, če bi bila »prijazna« do njega.Glede na to, da delam v specialistični ambulanti, Prav tako preddelavka, ki lahko kriči nate, teki pokriva celotno regijo, se soočam z zgodbami zmerja, ti grozi z odpovedjo, že če poveš, daposameznikov iz podjetij, družinskimi zgodbami moraš ostati doma, ker imaš bolnega otroka.ali zgodbami iz skupnosti. Ko med pogovorom Nepredstavljivo je, da ti v 21. stoletju nekdopridem do podatkov o zaposlitvi, o delodajalcu, lahko reče, da moraš izbrati med otrokom inje velikokrat že jasno, o kakšnih težavah bo službo, ne da bi se ob tem soočil s hudimi občut-pacient poročal. Te pripovedi so precej podobne ki krivde in nečlovečnostjo.ena drugi, velikokrat so celo akterji isti. Ker sozgodbe prizadetih neredko prav srhljive, se težko Delavko, ki ima dva majhna otroka, ki stanavadiš nanje, ne da bi čutil kaj jeze in socialne komaj za spoznanje starejša od treh let, in možaodgovornosti. Če bi šlo za eno samo zgodbo, bi policista, ki vsak dan prevozi 300 km v službo inlahko ostali skeptični in v dvomih, ali pacient ne nazaj, mirne duše in brez kančka obžalovanjapretirava s svojo pripovedjo. Vendar, če iz istega razporedijo v nočno izmeno, »mečejo« iz izmenedelovnega okolja pride vedno več delavcev, ki v izmeno, tako da niti nekaj dni prej ne ve, kaj jopripovedujejo enake zgodbe, potem se s številom čaka in kako bo priskrbela varstvo za svoja otroka.teh izpovedi zmanjšuje možnost, da bi šlo zapretiravanje ali manipulacijo s strani posamez- Starejši delavci, čeprav že na koncu svojenika, ki se trudi prikazati kot žrtev ali iztržiti delovne kariere, so velikokrat izpostavljenikakšno sekundarno korist. poniževanju mlajših delavcev, ker ne zmorejo več delovnega tempa in so drugi prisiljeni delati O skrajno nečloveškem ravnanju preddelav- »namesto njih«. Delodajalec niti ne pomisli nake, ki je leta in leta maltretirala svoje podrejene, to, da je svojo jahto ali vilo zaslužil na hrbtu tegasem pogosto slišal od prizadetih delavk, ki so delavca, ki že desetletja pridno stoji za »strojem«trumoma prihajale iz ene od velikih tovarn v in dela, kolikor lahko. Tri mesece pred doseženoregiji. Zahvaljujoč tej »mojstrici« je kar nekaj zaščiteno starostjo ga elegantno odpustijo, češ dadelavk pristalo celo v psihiatrični bolnišnici, ne potrebujejo več njegovega dela. Programe zavendar to ni zbudilo nobene pozornosti pri prestrukturiranje starejših delavcev ima le nekajpredpostavljenih. Pa vendar se je kasneje o njej slovenskih podjetij. Mimogrede, situacija nipisalo v časopisu po zaslugi delavke, ki je med rožnata niti v zdravstvu, čeprav je jasno, da npr.bolnišničnim zdravljenjem na psihiatriji zbrala instrumentarka ne bo zdržala poleg operacijskepogum in obvestila medije o njenem početju. Ko mize do svojega 65. leta ter da medicinska sestraso preddelavko pospremili iz tovarne, so si vsi ne more do upokojitve dvigovati težkih pacien-oddahnili, vendar ne za dolgo. Sistem je namreč tov. Prav tako imamo zdravniki zaradi naraveneznansko hitro zapolnil praznino, ki je nastala dela krajšo življenjsko dobo.po njenem odhodu. Poraja se vprašanje, kajpredstavlja večji problem z odpuščeno predde- Ker ni sistemskih rešitev za premeščanjelavko: to, da je bila nasilna in poniževalna do starejših delavcev na bolj primerna delovnasvojih podrejenih ali da se je o njej pisalo v mesta, pogosto vidimo, kako izčrpanost in sooča-medijih. nje s telesnimi bolečinami vodi v psihično de- kompenzacijo in kronifikacijo depresivnih mo-

Revija ISIS Foru4m3November 2016tenj. Problematika večine teh delavcev svojih podrejenih, vendar se je rajši nekateri delavci nedotakljivi, njihovise neizogibno rešuje preko ocene odpovedala svojemu srednje vodilne- »grehi«, kot so zloraba alkohola,sposobnosti za delo. Ko se razve, da se mu delovnemu mestu, ker ni mogla brezdelje, neustrezen odnos donekdo pripravlja na predstavitev pred sprejeti tega, da bi postala nečloveška. uporabnikov, nasilje nad sodelavci, seinvalidsko komisijo, se prične šikani- Kmalu zatem se je tudi sama znašla v tolerirajo do neskončnosti. Najbržranje, pojavijo se grožnje z odpovedjo. statusu navadne delavke in je imela zato, da se s tem ne bi ogrozil večniInvalidi so večkrat nujno zlo v podje- možnost izkusiti spremenjen odnos red in mehka zaspanost, uravnilovka,tjih, tarče zaničevanja in posmeha, da predpostavljenih do delavcev. potreba po povprečnosti in navseza-so »premladi« za upokojitev, delomr- dnje, da se ne bi zamajal kakšenzneži, da drugi delajo zanje. Niti ni Ne gojim nostalgije za družbenim udoben »stolček« direktorja, ravnate-tako redko, da se dolgoletni delodaja- sistemom pred osamosvojitvijo, lja, predstojnika. Iz teh logov prihaja-lec zoperstavi invalidski oceni svojega vendar vse kaže na to, da so v prete- jo k nam psihiatrom mladi raziskoval-delavca, češ da on že ve, da ta človek klih kratkih petindvajsetih letih skoraj ci, intelektualci, strokovnjaki,sploh ni bolan. vsi pozabili, da je delavec tudi človek, razočarani in izgoreli v nenehnem sočlovek, vir naših dohodkov, blagi- boju z neko nevidno silo, ki se neneh- Sprva je bil šok, ko so podjetja svoje nje. Pripadnik nekoč vladajočega no trudi, da bi zadušila njihovodolgoletne delavce, ki so postali invali- družbenega razreda. kreativnost, željo po napredku indi, premeščala v invalidska podjetja, ki koristnosti. Zgodbe po istem kopitu,so po čudnih naključjih propadala in so Do podrejenih se nadrejeni ki se končajo z odhodom, večkrat vse delavci izigrani znašli na cesti. Danes velikokrat vedejo, kot da so z drugega tujino kot v zasebno sfero.je to pač grenka realnost, ki jo delavci planeta, neka druga bitja, do katerihmolče sprejemajo. nikomur ni treba čutiti empatije. Ker Kje pa je tisti čudež, dogodek, ki imajo podjetja dobre odvetnike, so radikalno odstopa od običajnega, Spolne zlorabe v delovnem okolju pravice delavcev pogosto le »mrtva omenjen v naslovu?najbrž niso pogoste, prav redke pa črka na papirju«.tudi ne. Žrtve teh dejanj se pojavijo Pred kratkim je bila v naši ambu-pri nas šele potem, ko se uprejo Vseeno verjamem, da ne gre le za lanti gospa, stara 45 let, s poklicnosvojim »zaljubljenim« predpostavlje- množico brezčutnih, motenih ljudi, izobrazbo. Že ob prejšnjih pregledih minim in so zaradi tega šikanirane, čeprav se pogosto sprašujem, kaj učijo je povedala, da bo njen delodajalec,premeščane, odpuščene z delovnega na vseh teh šolah, ki izobražujejo veliko mednarodno podjetje, opustilmesta. Ravno te žrtve pričajo, kako bodoče menedžerje, vodilne kadre v določene objekte, delovne enote.težko je dokazati spolno nasilje v gospodarstvu in v javnih ustanovah. Vedela je, da bo ostala brez zaposlitve,delovnem okolju, kako je policija Prepričan sem, da se je izoblikoval in bila je pripravljena na to, kar se jeignorantska do tega. sistem, ki deluje tako, da se daje potem tudi zgodilo. Prav v času prene- prednost brezčutnosti, kjer se človek hanja zaposlitve, ali v tesni povezavi s Policistka se vozi v službo s povsem podredi dobičku, bogastvu tem, se je razkrilo, da boleha za rakom.štajerskega konca na skrajni jug nekega posameznika, ki se je v pravem Do sedaj je že prestala dva posega,Dolenjske. Po 4 do 5 ur na dan. trenutku tranzicije našel na pravem čaka jo še obsevanje.Opravlja 12-urne izmene. Pogosto se mestu. Sočlovek se v tem procesuzgodi, da jo pokličejo nazaj v službo že spremeni v kovino prestižnega avta ali V hudi stiski je poklicala kadrov-dve uri potem, ko se končno vrne v plastično lupino kakšne jahte. sko referentko svojega podjetja ter jodomov. V 10 letih je med vožnjo v vprašala, ali obstaja kakšna možnost,službo utrpela osem prometnih Kdo smo mi, ki dajemo pred- da bi še lahko bila na bolniškemnesreč. Vloge za premestitev bližje nost in pravico tem ljudem, dopustu v času teh posegov in rehabi-mestu bivanja njen predpostavljeni oblastnikom, ki že na videz litacije. Sprva ji je bilo rečeno, da jeredno zavrača z obrazložitvijo, da je delujejo kot osebe, ki ne znajo postopek prekinitve delovne pogodbepomanjkanje kadrov. ljubiti in niso zmožne sočustvo- na žalost zaključen, nato pa jo je dan vati, da počnejo to, kar počnejo? kasneje poklicala vodja kadrovske Razlik med našimi in tujimi službe in ji sporočila, da jo je deloda-podjetji ni. Nižje in srednje vodilne Nedvomno smo sami krivi, da jih jalec ponovno zaposlil, sprva za polkadre izbirajo na osnovi osebnostnih ob vsakih volitvah izberemo, potrjuje- leta, potem pa »se bo videlo«.lastnosti, ki jih psihiater uvršča v mo in obenem naivno pričakujemokategorijo osebnostnih motenj. Agre- čudež, da se bo kdaj zgodilo nekaj Gospa pripoveduje vzhičeno, ssivnost, brezobzirnost, primitivizem se nepričakovano dobrega, da bo vse solzami v očeh. Med potjo domov vpogosto štejejo kot vrednote. Vodilni pozabljeno in se bomo zbudili iz tega avtu pripovedujem zgodbo svoji ženi.delavci mehkega srca niso zaželeni. grdega sna. Ob razpletu tudi mene nekaj zagrebe vPred časom sem bil seznanjen z grlu.zgodbo, ko se je preddelavka uprla Nedvomno obstajajo tudi drugač-navodilu, da naj »zategne« odnos do ne zgodbe, predvsem v nekaterih Epilog: Lahko bi slavili pogumno javnih zavodih, ki še delujejo pred- kadrovsko referentko, ki je zbrala tranzicijsko. V teh ustanovah so vsaj

Revija ISIS4F4orumNovember 2016pogum in naredila nekaj, kar na videz tega lahko sklepamo, da ji je delovno zahodno od nas, prinesla to, da jenikakor ni v interesu podjetja. Lahko okolje posredovalo sporočilo, da je delavec pomemben in spoštovanjasi predpostavljamo, da je ta dobrosrč- humanost, sočutnost dovoljena, vreden dejavnik delovnega procesa,na oseba morala vedeti, da njeno zaželena vrednota v tem podjetju. ali pa je to izkušnja neke kulture, ki jepočetje ne bo naletelo na kritiko tekom zgodovine trpela veliko manjnjenih predpostavljenih. Na osnovi Razmišljam o tem, ali je stoletna kot ti naši narodi na robu Balkana. tradicija kapitalizma v državah, boljDogodek v izolski bolnišniciProf. dr. Berta Jereb, dr. med., Ljubljana da na Onkološkem inštitutu ni pro- stora za sprejem in zdravljenje in da Dogodek v izolski bolnišnici, ko je za zdravstvo pri Izvršnem svetu je vas bodo poklicali, morda čez tedenbolnik s strelom ubil zdravnika in bil to, kar je današnji minister za ali dva.« Tovariš sekretar se je zgrozilpolicista, me je spomnil na nekaj, kar zdravje. in rekel: »Če bi meni povedali, dasem doživela pred dobrimi 60 leti, ko imam raka, bi se ustrelil«. Jaz pa semsem bila še zelo mlada zdravnica, Najavila sem se in sprejel me je rekla: »Potem pač nimava več težav,zaposlena na Onkološkem inštitutu. res prijazno. Tega današnja ministri- vzemite pištolo in jih postrelite.« TakBilo je torej v zgodnjih 50. letih, ko je ca, kot vedo povedati, ni sposobna. Ni je bil konec najinega razgovora.ta imel svoje prostore v bivši šentpetr- za razgovore. Tovariš sekretar, ne vem Prostore, za katere smo prosili, smoski vojašnici. več njegovega imena, je bil docent dobili. Težav seveda še vedno ni bilo stomatologije in zlobni jeziki so konec. Bolnikov je bilo vedno več. Bolnikov je prihajalo vsak dan več, govorili, da je postal docent, ker je psu Takratni pionirji pa so v teh najtežjihbila je velika prostorska stiska. Čakal- maršala Tita popravil zobovje. Nisem časih postavili osnove Onkološkemunih list nismo pisali, vsakega, ki ga je vedela, ali je bilo to res, in tega tudi inštitutu za razvoj, ki so bile v tistembilo treba zdraviti, smo sprejeli za danes ne vem. času edinstvene, in je bil tak medzdravljenje takoj, saj rak, če ga ne zdra- redkimi v svetu. Danes jih lahko leviš, ne čaka, ampak raste in se širi. Opisala sem mu prostorske občudujemo. težave, s katerimi se soočamo na V šentpetrski vojašnici je takrat Onkološkem inštitutu. »Zakaj pa Tovariš sekretar za zdravstvo se jeimelo nekaj prostorov tudi podjetje sprejemate bolnike, če jih nimate sicer odzval nenavadno, priznal pa je»Soča«, ki pa se je pripravljalo za kam dati?« je vprašal. Odvrnila sem: svojo slabost in se pokazal človeka.izselitev, ker so dobili nove prostore. »Veste, bolnikov z rakom ne moremo Tega med našimi voditelji in ministriOnkološki inštitut je želel v teh pustiti čakati kot na primer tiste s ni opaziti. Napihujejo se pred kamera-izpraznjenih prostorih povečati svoje kilo, ki jim lahko rečejo, da naj mi z naučenimi kretnjami, ki naj bizmogljivosti. Zato je bila potrebna pridejo čez mesec na operacijo.« »Ne kazale njihovo odločnost. Nič sramuprivolitev sekretarja za zdravstvo pri razlagajte mi nečesa, česar ne razu- ne občutijo za tisto, kar naučenoIzvršnem svetu SFRJ. Dali so mi mem!« »No ja,« sem rekla, »vam govorijo in nespretno počnejo. Kje jenalogo, da grem k sekretarju za bom pa razložila tako, da boste lažje njihovo dostojanstvo, kam se jezdravstvo, mu razložim težave in razumeli. Predstavljajte si, da ugoto- izgubila človečnost, saj so vendarprosim za pomoč. Takratni sekretar vijo, da imate raka, potem pa povedo, ljudje?Košarica zanimajo več), se s košarami in košaricami srečuje od zibelke doMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana groba. Odkar so klasične košare, v katerih so nekoč »prebivali« novoro- Košarica se je doslej že nešteto- zadevo. Človek (tudi sodobni, ki ga jenčki in dojenčki, zamenjale postelji-krat izkazala za zanimivo in uporabno košare in košarice morda sploh ne ce, so za najmlajše aktualne predvsem pravljične košarice, v katerih se skrivajo najrazličnejše dobrote in/ali zanimivosti. Med njimi kljub poplavi

Revija ISIS Foru4m5November 2016novodobnih pravljic in zgodb z vedno Do včeraj sem bila tudi jaz prepričana, zdravnik kljub vsemu ostaja tudi inbolj »odštekano« in bizarno ali vsaj da vem marsikaj oz. skoraj vse o predvsem človek. Ljudje pa že odnenavadno vsebino še vedno posebno košarici pravic, danes pa vem, da ni nekdaj veljamo za zmotljiva bitja. Zamesto pripada pravljici o Rdeči kapici. tako. bitja, ki imajo vso pravico, da grešijo,Legendarna nemška avtorja, brata se motijo, delajo napake, skačejo vJacob in Wilhelm Grimm, sta ljubki Včeraj me je namreč prijateljičina prazno in počnejo marsikaj, kardeklici potisnila v roke košarico z hčerka, osmošolka, ki pripravlja nikakor ne sodi v koncept popolnostidobrotami za babico in jo poslala v referat o sodobnem zdravstvu, vpra- oz. je z njim popolnoma nezdružljivo.gozd. Glavnina otrok in malčkov šala, kakšna je definicija košaricepozna Rdečo kapico in zna tudi pravic. Življenje zdravnikov in bolnikov jenatanko našteti, kaj ima v košarici. K večkrat zapleteno, tudi zaradi košaricedobrotam, ki jih mala navihanka nese »Lahko ti povem definicijo besede pravic, ki ji na prvi pogled človek sicerbolni babici, pa mnogi izmed njih »košarica« in pojma »pravica«, vsako nima kaj očitati, če pa se poglobidodajo še kako svojo, ki jo imajo sami posebej. Ampak skupaj …« vanjo, kmalu ugotovi, da ji manjkanajraje. Košare in košarice nato kanček pravljičnosti. Zahvaljujoččloveka spremljajo pri nakupovanju, »Potrebujem enotno definicijo za čarobnosti bi po vzoru Rdeče kapiceurejanju, okraševanju, prenašanju, celo besedno zvezo,« je vztrajala človek v košarici pravic vedno našelpospravljanju in številnih drugih nadobudna osmošolka. vse tisto, kar potrebuje oz. pričakuje,opravilih oz. dejavnostih doma, v hkrati pa bi ne glede na obseg stan-službi in v družbi. Zdravniki se z njimi »Te pa ne vem … Vsaj ne takoj dardnega seznama vanjo vedno znova(hote in vede ali nehote in nevede) zdaj …« lahko vtaknil še kaj, kar ima najrajesrečujemo in soočamo vselej, ko z oz. si v določenem trenutku najboljzavarovalnico oz. financerji obravna- »Kar pomeni?!?« želi ali celo potrebuje.vamo različne storitve. Prej ali slej pa »Kar pomeni, da bom stvarse s posebno vrsto košaric v živo sreča preštudiral in ti jo povem jutri …« Ker dober zdravnik vedno držitudi vsakdo, ki je uspel dočakati sem ji pojasnila. besedo in se sama globoko zavedam,visoko starost in izkusiti z njo poveza- »Krasno … Cel dan za eno samo da je človek toliko vreden, kolikorne zdravstvene zaplete. Tedaj marsi­ besedno zvezo … Ni čudno, da se bo velja njegova obljuba, je zvedavakdo prvič sliši za »košarico pravic«, ki naše zdravstvo vsak čas sesulo …« osmošolka naslednjega dne izvedelajih dotlej sploh ni poznal oz. ni vedel Ob njenih besedah sem okamene- definicijo košarice pravic, ki sem jozanje. Kaj si posameznik predstavlja la od groze. Pretresena, skorajda ustvarila sama: seznam zdravstvenihpod tem pojmom, lahko predvsem šokirana ob dejstvu, da laiki (vseh proizvodov in storitev, ki se plačujejougibamo, saj nam nihče natančno ne generacij) sleherno zdravnikovo (krijejo) iz zdravstvenega zavarovanjabi mogel oz. ne bi znal pojasniti besedo, misel in potezo (lahko) brez – obveznega in prostovoljnega.natančnega pomena te besedne zveze. pomisleka aplicirajo in posplošijo terZdi se, da tega pogosto na znajo in ne povežejo v širši koncept uspešnega ali Osmošolki se je moja definicijazmorejo (morda pa tudi nočejo, da ne neuspešnega zdravstva, sem se spet sicer zdela suhoparna, a hkrati tudibi koga preveč šokirali in prizadeli) enkrat globoko zamislila nad odgo- sprejemljiva in jo je zato vključila vniti pristojni iz največje zdravstvene vornostjo zdravniškega poslanstva. svoj referat. Jaz pa sem se odločila, dazavarovalnice v državi. Čeprav sem Zdravnik ni »kar nekdo«, človek iz bom košarico pravic še kdaj vzela podprepričana, da vrh ZZZS nedvomno množice, ki si svoj vsakdanji kruh iz drobnogled in si skušala ob tem vsajve, o čem govori, ko omenja »košarico znanega ali neznanega razloga služi s sem ter tja nadeti »rožnata očala«,pravic«. skrbjo in pomočjo tistim, ki ga potre- skozi katera stvar ne bo videti tako bujejo, marveč strokovnjak, ki ga je stroga in neobetavna, marveč bo »Oni« oz. »tisti tam zgoraj«, kot narava obdarila z darovi in sposob- dobila pridih čarobnosti ali vsajje imel navado reči eden izmed mojih, nostmi, ki jih je nato začel načrtno svobodne izbire, ki sta jo brata Grimmdanes žal že pokojnih učiteljev in razvijati, poglabljati in širiti ter se je z namenila Rdeči kapici. Mar ne bi bilomentorjev, že vedo, mi pa najbrž ne … zaprisego zavezal, da bo to zavzeto imenitno, če bi posameznik v odločil- počel do groba. Rezultate svojih nih trenutkih vsebini svoje košarice prizadevanja pa nesebično razdajal pravic dodal vsaj še kak »priboljšek«? soljudem. Ne glede na svojo morebi- tno oz. pričakovano brezhibnost paSpoštovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili s povratno pošto. V kolikor od nas ne prejmetepotrdila o prejeti elektronski pošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo

Revija ISIS4F6orumNovember 2016Omejevanje zdravniških pravicProf. dr. Miran Porenta, dr. med., Ljubljana vezanega z delovanjem odborov Zdravniške zbornice. Pri 83 letih se V družbi starejših zdravnic Kaj pa smo pridobili starejši prepove medicinskemu osebju obrav-in zdravnikov – vrstnikov po letih in zdravniki s hipertrofijo organizatorjev navane zdravnike naslavljati z npr.po izkušnjah v medicinski praksi zdravstva in z Zdravniško zbornico, ki gospod zdravnik. Edino primerno je,– smo razpravljali o prispevku zdrav- se financira z našo obvezno članarino? da ga kličejo: ata, mama, tale ta sitennika Matjaža Zwittra »Predpisovanje Na njenem Odboru za pravno-etična in podobno. Pri 84 letih se obveznozdravil v pozni starosti«, ki je bil vprašanja razpravljajo, da se je zelo premestijo v ustanovo ZDRAVHO-objavljen v letošnji osmi številki star in oslabel kolega zmotil pri SPIC. Posebno škodljive zdravnike,glasila Isis. V njem je zanimiv pred- predpisovanju zdravil. Kolikokrat, kot sta npr. prim. mag. Primož Vidalivsem naslednji stavek: »Zapišem naj največ tridesetkrat v letu. Če pomisli- in prof. dr. Igor Križman, ki nas vsaksvoje osebno mnenje: po starosti 80 mo, koliko receptov mora izdati v september (letos že osemindvajsetič!)let bi bilo prav, da bi zdravnikom enem dnevu ob pregledu petdesetih in povabita, brez kotizacije, na dvodnev-ugasnila zdravniška številka in pravi- več bolnikov aktivni zdravnik, se ni internistični kongres in izdajataca do predpisovanja zdravil.« Iz sprašujemo, ali se na Odboru za aktualen izvrstno urejen zbornikprispevka razberemo, da je na to pravno-etična vprašanja splača predavanj, pa v ZDRAVHOSPICmisel prišel ob razpravi na Odboru za ukvarjati s tako nepomembno zadevo izolirnico. Da se jim omogoči poseb-pravno-etična vprašanja pri naši in celo premišljati, kako kaznovati no poglobljena duševna podpora.Zdravniški zbornici med obravnavo vse, ki so presegli ad hoc postavljeno Morda bi kazalo – glede na izkušnje izsuma, da so zdravniško številko in starost 80 let. polpretekle zgodovine – predpisati, dablok receptov zlorabljali svojci »zelo zdravnice in zdravniki po 80. letustarega in močno oslabelega kolega«. In o osebnem mnenju zdravnika nosijo na vidnem mestu kakšen Matjaža Zwittra – ostarelega kolega, opozorilni znak na nevarnost, da Spomnili smo se, da imamo zdrav- kot se je v prispevku v reviji Isis sam bi lahko 80-letni zdravnik prevečkratniki pravico, da predpisujemo recepte imenoval: »Po starosti 80 let bi bilo in ob neprimernem času nadlego-tudi po upokojitvi, od leta 1995 po prav, da bi zdravnikom »ugasnila« val soljudi z nasveti iz svojih dolgolet­zaslugi infektologinje prof. dr. Marice zdravniška številka in pravica do nih izkušenj.Marolt Gomišček. To je uredila, ko je predpisovanja zdravil«. Prepričanibila namestnica ministra za zdravstvo, smo, da je lahko namen avtorja sv skladu s svojimi pooblastili, na hitro takimi provokativnimi izjavamiin brez medijskega pompa. Ta ukrep predvsem zabavati kolege zdravnike.je zagotovo vzbudil odobravanje in Namen odgovornega urednika bi bilzadovoljstvo upokojenih zdravnikov, pa opravičljiv le s tem, da je želel po-saj jim za npr. antihipertonik in večati krog dopisnikov revije Isis.lipolitik ni bilo treba čakati na obrav- Uredniku bi morda predlagali, najnavo v zdravstvenem domu. Odobra- drugič podobne prispevke uvrsti vvali so ga tudi aktivni zdravniki, ker novo rubriko »Dr. Pavliha«.so se rešili vsaj predpisovanja zdravilpo nareku starejšega, zaradi dolgo- Naj nadaljujem na enak način.trajnega postopka naveličanega kole- Nakopičene probleme v zdravstvu, kotga. Pozneje, ko se je aparat za organi- so npr. prevelike obremenitve zdrav-zacijo zdravstva na ministrstvu, v ništva, predolge čakalne dobe, zasta-zavodih, zavarovalnicah, lekarnah itd. rela oprema, je nujno rešiti s postop­izjemno povečal, so nam vsem ena- nim zmanjševanjem in ukinitvijoko zmanjšali število receptov od pravic zdravnikov, starejših od 80 let.prvotnih dvesto na trideset na leto. Pri 81 letih naj se jim ukine pravica doOb kontrolnem informacijskem branja strokovne literature in prepovesistemu, ki odkrije napake in ponever- internet, odklopi računalnik terbe. Logično in pravično bi bilo, da bi telefon. Pri 82 letih se jim fizičnosi tisti, ki je bolj bolan, lahko napisal prepreči vstop na medicinske strokov-več receptov. ne prireditve, še posebno pa javno izražanje kakršnegakoli mnenja, po-

Revija ISIS Interv4ju7November 2016Slovenska zdravnica v NepaluPolona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Špela Kristan, dr. med., specialistka najprej vprašali, kaj sem jaz rekla ali storila dermatovenerologije, je bila včasih slabega temu vrstniku. članica Gorske reševalne službe (GRS) in vodnica lavinskega psa, ljubiteljica Po očetovi strani nihče v družini ni bil zdrav- pohodniških odprav v tuja gorstva, nik, po mamini pa jih je bilo kar nekaj, vendar zadnja leta predvsem v Himalajo, danes jih kot otrok nisem poznala. Spominjam se, da pa skoraj polovico leta preživi v Nepalu, sem se za medicino odločila, ko sem bila stara v himalajski vasi na skoraj 3.000 metrih pet let. Stanovali smo v Ljubljani, ko je razsajala nadmorske višine. Tam ima urejeno epidemija hepatitisa A, za katerim sem zbolela. manjšo ambulanto, v kateri oskrbuje Peljali so me k zdravniku, da bi me pregledal. okoli 400 prebivalcev z zelo širokega Zdravnik se je odločil, da me ne bo zadržal v področja in približno 150 šolarjev. Z njo bolnišnici, jaz pa sem bruhnila v krčevit jok. Zelo smo se pogovarjali pred septembrskim sem si želela ostati v bolnišnici in opazovati odhodom v Nepal. zdravnike pri delu. Spomnim se, da sem bila stara sedem let, ko sem bila na Jesenicah dalj Ste zdravnica, svoje življenje ste posvetili časa hospitalizirana zaradi težav z ledvicami in medicini in goram. Kako ste se odločili za anemije. Vodja internističnega oddelka je delal medicino? diaskopije pljuč. Nekega dne je delal diaskopijo tudi pri meni in ko je zaključil, sem se skrila za Zrasla sem v veliki družini. Bilo nas je pet zaveso in ostala tam celo dopoldne ter ga opazo- otrok in starši so vsem omogočili šolanje. Živeli vala. Bila sem povsem nezaščitena in ko me je smo skromno, pomanjkanja pa nismo doživljali. našel, je znorel. Uboga sestra, kako je vpil nanjo. Starši so nas naučili, da smo si vse delili med seboj in z drugimi ter si pri vsem pomagali. Tudi pomagati sem si znala sama. Če se mi je Kadarkoli sem prijokala z dvorišča, da mi kdo v roko zapičila trska in se mi je zagnojilo, sem nagaja ali da me je celo udaril, so me starši vedela, da moram tujek spraviti ven, ne zgolj prebosti mehurja, in sem to tudi storila, preku-Vasica Chialsa z ambulanto in pogorjem Numbur. hala sem nitko in šivanko ... V Ljubljani ste končali gimnazijo in se vpisali na medicinsko fakulteto. V tem času pa vas je zagrabila velika ljubezen do gora. Ne, ne. S hribi sem bila zasvojena že od rane mladosti. Moj oče je bil alpinist in gorski reševa- lec in večkrat me je še kot otroka peljal v gore. Postala sem popolnoma zasvojena z njimi. Spomnim se, da me že kot otroka niso zaustavili niti žulji od novih čevljev. Stopala sem si povila, da sem lahko šla z očetom in mamo v hribe. Odlično sem prenašala bolečino. Prav posebna ljubezen do gora pa me je zagrabila, ko sem bila stara 16 let in sem začela na skrivaj plezati. Oče mi ni vedno dovolil v steno. Z nekaterimi plezalci pa sploh ne. V tistih letih sem obiskovala tudi glasbeno šolo, učila sem se igrati violino. Hudo je bilo, kadar sem imela skoraj do krvi oguljene konice prstov zaradi plezanja, pa sem morala naslednji dan na uro violine. Kako je bolelo! Ko sem se vpisala na medicinsko fakulteto, je bilo časa za alpinizem malo manj, vendar sem tudi v

Revija ISISI4n8tervjuNovember 2016Gesheju sem za 50. rojstni dan spekla torto. ljenega, utrpel pa je hude udarnine z 2012 so pričeli z gradnjo in 2013 sem nekaj manjšimi ranami. Takoj sva se že lahko pričela z delom v ambulanti. izpitnem obdobju med vikendi obi- odpravila v dolino, bil je še ogret in Veliko mi je pomagal tudi častni skovala gore. se je lahko premikal. Sredi noči sem konzul Nepala v Sloveniji, gospod ga morala peljati k veterinarju v Aswin Shrestha, ki mi je svetoval, na Bili ste tudi članica dveh odprav in Ljubljano. Naslednji dan pa sem ga koga naj se obrnem v Katmanduju za številnih trekingov. odpeljala na Kolpo plavat ... rehabili- nabavo medicinske opreme za tacija. ambulanto. Nepalci, ki živijo v Kot zdravnica sem se udeležila Sloveniji, so zbrali sredstva za dveh odprav: v Perzijo in Mehiko. Lahko opišete svojo ambulanto in nabavo medicinske opreme. Ambu- Kasneje sem se usmerila v »težke« lanta je majhna in je ob majhnem trekinge v zaprte in odročne predele v življenje slovenske zdravnice v samostanu. Leži na 3.000 metrih Nepalu. Pridružila sem se GRS in nadmorske višine, v smeri proti naredila izpit za reševalko – lahko Nepalu? Kako se je vse začelo? Everestu, vendar stran ob že uteče- rečem, da je to družinska tradicija. nih poti odprav in trekingov. Tu je Bila sem tudi vodnica lavinskega psa Tik preden smo se odpravili na pravzaprav tibetanski begunski pri GRS. Imela sem dva reševalna psa, enega izmed težkih trekingov, sem center. Nepalska vlada jim je dala ki sta hodila povsod z mano, tudi na zbolela že v dolini. Že v Katmanduju zemljo, ko so prebežali čez Himalajo. turne smuke. Z mano sta šla tudi po sem začela močno kašljati in dobila Ljudje so revni, brez prave zdrav- poteh, kjer ni bilo preveč klinov. Psa sem vročino. Nekako sem zmogla do stvene oskrbe. Področje je izredno sem navezala na vrv in ga spuščala v 4.000 metrov nadmorske višine, razpotegnjeno, prebivalcev je okoli prazno, tudi več metrov globoko do naprej pa ni šlo več. Ostala sem pri 400 na večjem območju. Imajo spodaj ležeče poličke. Pes se je moral enem od samostanov, kjer so mi majhno šolo, ki jo obiskuje okoli 150 usesti in mirno počakati name, saj bi pomagali. V skupini smo bili trije otrok, in internat za 50 učencev, ki sicer obstajala nevarnost, da bi tudi zdravniki in en biolog in smo svoj stanujejo zelo daleč in ne bi zmogli mene potegnil s seboj. Niti premaknil prihod vnaprej napovedali. Sprva vsakodnevne večurne poti v šolo in se ni, dokler nisem bila pri njem. In smo dva dni intenzivno delali, saj je nazaj domov. V samostanu živi in se potem tako naprej ... vsa dolina vedela, da so pri samosta- šola od 15 do 20 »menihcev«, starih nu zdravniki. Domačini so prišli na od 6 do 17 let. Večina od njih je tako Se je kdaj zgodila kakšna nepredvi- pregled, malce iz radovednosti, revna, da jim samostan nudi celotno dljiva situacija? malce iz nuje. Kasneje so se ostali oskrbo brezplačno: nastanitev, člani »težkega trekinga« odpravili hrano, meniška oblačila, obleke, Ko sem prišla po nekaj dneh dalje po začrtani poti, jaz pa sem šolske uniforme in šolanje. Tudi ti potepanja po Julijcih na Prehodavce ostala. Po tednu dni počitka v samo- menihi hodijo v normalno šolo, ki – v gore sem lahko hodila zgolj jeseni stanu so mi nune organizirale sestop poteka od 9. ure zjutraj do 4. ure zaradi psa – mi je ušel za ovcami ... v dolino in prevoz z avtom v Katman- popoldne. Pred šolo in po njej pa Ko sem prišla do roba, kjer mi je du, saj se je moje zdravstveno stanje imajo še svoja budistična učenja in pobegnil, je bila prepadna stena, slabšalo. V Katmanduju pa so mi molitve. Vodja samostana je zelo njega pa nikjer. Nekaj časa sem pomagali menihi, skrbeli so zame, mi izobražen mož, ime mu je Geshe čakala, potem sem ga pa le videla od prinašali hrano, me vozili k zdravni- daleč, kako gre prav počasi po poti ku ... V zahvalo sem predstojniku Po potresu so se menihci učili kar na travniku navzgor. Na srečo ni imel nič zlom­ samostana v Katmanduju ponudila pred šolo. pomoč pri organiziranju ambulante v enem izmed odročnih krajev v deželi Šerp, kjer je tibetanski begunski center. Kasneje sem enega od meni- hov povabila v Slovenijo. Ko smo se peljali na Bled, tega se še prav dobro spomnim, je zazvonil telefon in na drugi strani je bil prijatelj iz društva Bejž če uejdeš. Dogovorili smo se za sestanek, kjer je menihu ponudil, da bi humanitarna skupina zbrala denar za streho ambulante. Tako je ideja o ambulanti padla na plodna tla, začela sem zbirati denar še za zidove ambu- lante. Jeseni 2011 sem šla na ogled terena, kjer smo zakoličili parcelo,

Revija ISIS Interv4ju9November 2016Yonten. Po nepalskem potresu je bilo Kako potekajo dnevi, s kakšnimi zelo kakovosten obrok in se naješ.treba šolo podreti, učenci so se učili boleznimi ljudje prihajajo k vam? Če jim z obnašanjem vzbudiš občutek,kar na prostem. Tibetanska skupnost da si zaradi denarja nekaj več, si jih vje medtem šolo kar zaprla, češ da je Takoj, ko pridem, začnem delati. resnici ponižal. Tudi mene vprašajo,premalo Tibetancev. Tako je tudi Ljudje so me dobro sprejeli. Na koliko imam dohodkov, a jim nešolo prevzel Geshe Yonten. Zanj ni začetku je bilo veliko radovednosti. povem. Rečem le, da pri nas dobim zapomembno, ali je otrok Tibetanec, Bolniki pridejo tudi iz drugih dolin, enako vsoto le kavo, pri njih pa žeŠerpa, Hindujec ... Zanj je pomemb- več ur hoda daleč, z najrazličnejšimi kosilo. To je zanje nepredstavljivo ...na izobrazba otrok. Zvišal je nivo težavami. Pri starejših so to bolečine v Glede financ so to povsem drugešolanja, sedaj imajo že osem razre- hrbtu, sklepih, pa tudi kardiološke dimenzije, moraš biti previden, takodov, imajo novo šolsko poslopje, več težave, bolezni pljuč, poškodbe, velik pri obnašanju kot pri izjavah.kakovostnih učiteljev ... V sklopu problem je alkohol. Oni namreč V kolikor jim pomagaš in si prijazen,naselja je torej samostan, šola, nimajo encima, da bi razgradili še se ne delaš, da si nekaj več, ti bodointernat in ambulanta. tako majhne količine doma narejene- zaupali in pomagali. Vsekakor pa si ga piva, ki ima od 2 do 3 promile pravega zaupanja ne pridobiš zKako so videti različna obdobja, letni alkohola. Otroci imajo odrgnine, enkratnim obiskom. zvine, zagnojene rane, garje, uši,časi na 3.000 metrih nadmorske črevesne parazite, impetigo, angino, Kaj vas je presenetilo, kaj pri njih vnetje ušes … Veliko je problemov z občudujete?višine? očmi, saj je v prostoru, kjer je ogenj, tudi dim. Zanimiv mi je njihov način Tu zelo redko zapade sneg, za življenja, njihovo razmišljanje ... Tamnjihove razmere gre za nizko nadmor- Si je težko pridobiti njihovo zaupa- gori ne potrebujete ne vem kakšnesko višino. Ko pritisne mraz, enkrat nje? tehnologije, življenje je precej boljkonec novembra, se le-ta še stopnjuje preprosto, a težko. Včasih se pogo-do konca januarja. Šola se zaključi Nam deset evrov ne pomeni varjamo in povem, da se moji prijate-sredi decembra, vsi šolarji grejo veliko, zanje pa je to bogastvo, to je lji v Sloveniji bojijo za službo, ker jedomov, menihi pa v Katmandu. vsaj 1200 rupij. Za primer lahko kriza in ne vedo, kako bo ... Pa meGovorimo o temperaturah okoli povem, da za 60 centov lahko dobišledišča, saj kurjave ni. V sobi semimela 5 stopinj nad lediščem in me je V zahvalo za moje delo so mi podarili tibetansko sliko tanko.stalno zeblo. Kuri se samo v kuhinji,kjer imajo odprt ogenj, štedilnik, nakurišču pa daljše poleno, ki ga, kodogoreva, počasi potiskajo naprej.Sama imam že od nekdaj raje mrazkot vročino, dva meseca takega mrazapa je tudi zame skorajda preveč.Vendar, če zdržijo oni, bom tudi jaz.Toplo mi je le ponoči v spalni vreči.Predstavljajte si delo v ambulanti pritakem mrazu. A to je pokrajinaizzivov: ko sem na enem izmedtrekingov hodila po pobočjih inprečila Nepal od Katmanduja protivzhodu do Ilama, me je po desnistrani, tam kjer me je obsijalo sonce,žgalo, po tistem delu telesa, ki je bil vsenci, pa me je mrazilo. Decembra seživljenje v hribovitih delih skorajustavi, po njihovem novem letu paspet oživi. Tokrat grem v Nepal jeseniin nato spet konec marca, vsakič zatri mesece. Marca 2017 bom skupaj sslovenskim zobozdravnikom organi-zirala zobozdravstveni tabor, dapredvsem šolarjem malo uredimozobovje.

Revija ISISI5n0tervjuNovember 2016Delo v ambulanti, ki še ni do konca urejena in opremljena – popotresna popravila in stroškov za izgradnjo sem pokrila izgradnja nove šole imajo prednost. svojih prihrankov, pol pa so donirali prijatelji in razna podjetja. DruštvoTibetanci le gledajo in povedo, da Ambulanta je v hiši, kjer ena Bejž če uejdeš iz Pivke je v celotioni tega enostavno ne razumejo. velika soba služi kot ordinacija. Tam doniralo za streho in so jo tudi samiŠele z izgubo službe dobiš priložnost, so priročna zdravila, instrumentarij in postavili. Pa še za kakšno steno soda lahko delaš tisto, kar te veseli, in ena postelja za nujne primere. Poleg nabrali. Razmišljamo tudi o zobo-to razumejo kot možnost za spre- je manjša soba, ki še ni urejena in zdravstveni ambulanti. Predstojnikmembo načina življenja. Res pa je, trenutno služi kot shramba za zdravila samostana Geshe Yonten vsako letoda ko greš v Nepal, moraš pozabiti in sanitetni material, tam imamo tudi poskrbi, da samostan obišče ekipavso svojo zahodnjaško miselnost, sterilizator. Zraven je stranišče in tuš, splošnih zdravnikov in zobozdravni-nepomembne potrebe in želje po a je voda mrzla. V ambulanto moramo kov iz Katmanduja, a slednji drugegaudobju. To je drug svet. Za nas ni še napeljati vodo. V hiši je tudi stano- kot ekstrakcij zob niso mogli delati.lahko, je pa lepo. vanje za zdravnika: dve sobi, tuš in Enkrat na leto pride tudi avstralska stranišče. Povsod je le mrzla voda. Ne ekipa z otorinolaringologom iz Kat-Kakšna je ambulanta, nam jo lahko vem še, kako jo bomo greli. Načrt za manduja, da ljudem pregleda sluh.opišete? ambulanto so izdelali Nepalci. Pol Po potrebi dobijo slušne aparate (zastonj), Geshe pa zalogo baterij za slušne aparate. Lepo se je končala zgodba deklice, ki je bila na obe ušesi gluha in ni govorila, potem pa so ji dali dva slušna aparata in danes obiskuje šolo in govori. Kako se vas je dotaknil budizem? Veliko se pogovarjamo in tudi nekaj filozofije se navzameš. Poslušala sem nekaj predavanj visokih lam, zelo veliko dajo na zavest – um, saj vse izvira iz našega uma, in na to, kako doseči notranji mir. Njihovo vodilo je, da vedno pomagaj drugim. V kolikor jim ne moreš pomagati, pa jim vsaj ne škoduj. Kako znano mi je to iz mojih otroških let! Veliko je menihov z zaho- da, ki študirajo budizem in ga prene- sejo naprej, a ga marsikateri že preveč prilagaja zahodnjaškemu načinu življenja. Najlepša hvala za pogovor. V STISKI NISI SAM!Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoč v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Pokličite nas na ANONIMNO telefonsko številko: 01 30 72 100