IT-podporni kotiček Zbornica vzpostavlja e-poslovanje s svojimi člani Kaj je varen elektronski predal – VEP? Primer VEP po opravljeni registraciji VEP je elektronski naslov uporabnika v informacij- skem sistemu za varno elektronsko vročanje, ki ga Kreiranje pošiljke v VEP: upravlja izvajalec storitev varnega elektronskega • S klikom na »Novo sporočilo« se odpre obrazec vročanja. V zborničnem primeru je to podjetje EIUS. za vnos – kot elektronska pošta Podjetje EIUS je prejemnik znaka zaupanja EU, ki • Vpiše se naslovnika: zdravniska.zbornica@vep. daje zagotovilo, da so ponudniki elektronskih stori- si, lahko so le tisti, ki imajo VEP tev in njihove storitve zaupanja vredni in usposoblje- • Zadevo ni ter v skladu s pravili iz uredbe eIDAS. • Izbere vrsto pošiljke Pogoj za e-poslovanje je, da imata obe stranki, tako • Vpiše spremno besedilo pošiljatelj kot prejemnik, odprt VEP. • Priloži dokumente (datoteke) • Odpošlje s klikom na »Pošlji« Kaj mora član storiti, da lahko vzpostavi e-poslovanje? Člani, ki se bodo vključili v e-poslovanje z zbornico (ali katerimkoli drugim subjektom), morajo: • imeti kvalificirano digitalno potrdilo. Če ga še ni- majo, ga lahko brezplačno pridobijo. Na portalu e-uprave je dostopna Vloga SIGEN-CA, ki jo izpolni- jo in odnesejo na najbližjo upravno enoto; • vzpostaviti VEP na spletni strani https://vep.si/ po navodilih za registracijo, ki so dostopna na njihovi strani. Za pomoč pri registraciji se lahko obrnejo na: [email protected] ali na tel. št.: 01 426 53 76; • vnesti svoj VEP-naslov in davčno številko (potreb- na za preverjanje VEP-predala v primeru pošiljanja pošte s strani ZZS) v profil člana na spletni strani ZZS. V primeru težav pri vstopu v intranet (dodeli- tev uporabniškega imena in gesla), se le-te sporoči na: [email protected]. Profil člana – podatek o VEP-naslovu Primer VEP-sporočila Registracija VEP je brezplačna, prav tako ni le- Sistem bo obveščal o dospetju, prevzemu – vročitvi tnega nadomestila za uporabo spletne aplikacije na elektronski naslov, ki ga je član podal ob registraciji vep.si, obračuna se zgolj storitev posredovane po- VEP-a. Enako bo sistem obvestil o prispeli pošiljki v VEP. šte po ceniku, objavljenem na VEP-strani. Cena po- V VEP so vsa sporočila prikazana v mapi »Prejeto«. šiljke preko VEP je, v primerjavi s ceno pošiljke preko Člani, ki bodo v svoj profil na spletni strani ZZS vnesli Pošte Slovenije, nižja tudi do 75 %. VEP-naslov, bodo v VEP prejemali dokumente, ki jih zbornica naslavlja na svoje člane (odločbe, sklepe ter Kako deluje VEP? drugo dokumentacijo), sami pa bodo po tej poti od- VEP deluje podobno kot drugi predali za elektronsko dajali vloge ali druge dokumente, naslovljene na ZZS. pošto, le da je to predal za pošiljanje in prejemanje Naslov zborničnega VEP-a: uradne pošte. [email protected]. Pripravila: Maja Horvat, mag. posl. inf.
Revija ISIS Uvodnik3November 2020 Ustavimo epidemiologijo? Alojz Ihan Pandemija covida-19 ni samo medicinski politična skupnost«, na primer, pripravljeni pojav. Družbene posledice njenega zadrževanja investirati v izgradnjo domov za ostarele in v so tako epohalne, da gre verjetno celo za najdraž- sistem dolgotrajne oskrbe? Nič! To je bila politič- ji družbeni poseg v zgodovini, če izvzamemo na volja nas, slovenskih volivcev! Točno nas! V svetovne vojne. Si je lahko kdo pred enim letom demokraciji ni več izgovarjanja na cesarja ali zamislil razlog, da cel svet nenadoma preneha partijo, vsi smo država v prvi osebi množine, vse potovati z letali in ladjami, da ugasne turizem, ostalo je otročje. Naše politične izbire so torej šport, prireditve, gostinstvo, zabave? In da doslej preprečevale kakršnekoli investicije za Slovenija namesto dodatnih tristo milijonov naše babice in dedke! Zdaj pa epidemiološke letno, ki bi pred epidemijo rešili shirano zdrav- odločitve nenadoma »odrejajo«, da zaradi iste stvo, pa jih nikoli, ne glede na barvo vlade, ni skupine ljudi, ki doslej ni bila »vredna« kakr- bilo mogoče najti, čez noč odšteje štiri milijarde šnihkoli investicij, plačamo milijardne »stro- za zadrževanje enega samega virusa? En sam ške«. Zakaj se potem zdravniki čudimo, da nas virus nam je v pol leta povzročil več življenjskih ljudje gledajo vedno bolj postrani, zlasti tiste, ki sprememb, kot bi jih »normalne« politične smo v kakršnikoli zvezi z epidemijo – saj smo jim odločitve v dveh desetletjih. pravzaprav »zakuhali«, brez da bi kogarkoli vprašali, prvovrstni politični udar, vreden Zato je razumljivo, da velik del družbe čuti milijarde evrov. epidemiološke intervencije kot ugrabitev demo- kratične in politične suverenosti – saj gre tehnič- Epidemiologi torej v primeru sedanje epide- no točno za to (čeprav z obetom »začasnosti«). mije očitno delujejo proti naši tradicionalni Dejstvo je pač, da epidemiološke odločitve do politični volji, a če bi jih kdo na to javno in temeljev spreminjajo družbeno, gospodarsko in artikulirano opozoril, bi s tem hkrati neprijetno kulturno življenje, kot smo ga doslej oblikovali z razgalil našo prikrivano, a zato nič manj dosle- mehanizmi politične demokracije. Pri tem pa dno prakticirano politično ignoranco do starejših nekatere epidemiološke odločitve posegajo celo v in »neproduktivnih«, ki jo vlečemo že iz tradicio- naše temeljne družbene prioritete in vrednote. nalne kmečke kulture (brez dela ni jela), in nato Koliko smo bili do sedaj, kot »demokratična prek socializma (oblast in pravice (zgolj) delav- cem), pa vse do grobijansko razumljenega kapitalizma: vsak (pri koritu) naj poskrbi zase. Virus nas je torej zaradi ogromnih stroškov njegovega zadrževanja prignal v skušnjavo, da opisano družbeno »etiko«, ki smo jo doslej zaradi lepšega zavijali v »birokratske težave političnega odločanja«, razgalimo – in jasno povemo, da družbenih stroškov, ki bi jih zahteva- lo varovanje starejših, preprosto nočemo plačati! Ker zanje, iskreno rečeno, tudi doslej nismo bili pripravljeni odšteti počenega groša! Zato pa smo ignorirali potrebe po graditvi domov za starejše, v isto »etično« kategorijo pa sodijo tudi potrebe mladih po stanovanjih in varnih zaposlitvah. To je pač naša slovenska »real-politična etika«, poglejmo se vendar že enkrat v ogledalo! Ali pa raje ne. V strahu pred (lastno) podobo v ogledalu je še vedno izbira v – zanikanju virusa, zanikanju epidemije, v absurdističnem odpiranju neobstoječih problemov (maske), da bi se čim bolj na daleč ognili vprašanju, ki pa je
Revija ISIS U4 vodnikNovember 2020 resnična politična izbira – ali je mno politično suverenostjo sleherne- na normalnih medicinskih kongresih vredno nekaj storiti in investirati za ga državljana zapisali: Ustavimo ter poučevali študente v normalnih zaščito življenj petine ogrožene epidemiologijo! Ustavimo epidemio- razmerah. Epidemija je mora za vse, populacije? Ali pa večina volivcev loge, ker nas posiljujejo z odločitvami ampak mi, ki se vsak dan pogovarja- meni, da ni vredno in končajmo že in prioritetami, ki jih kot družba mo o konkretnih bolnikih s covi- enkrat komedijo s to epidemijo in naj nikoli nismo sprejemali. Zakaj bi to dom-19, niti v sanjah ne pomislimo, se vsak pobriga zase, kot ve in zna! zdaj spremenil en sam virus, ki niti ni da bi prenehali s svojim delom – nam Ostaja le še vprašanje, zakaj pa potem zrasel na naših njivah, ampak je to lahko oprostite? Medtem pa imate nihče ne upa dati tega, povsem uvožen iz Kitajske? Eno je cena za ostali vse demokratične možnosti, da nemedicinskega vprašanja na referen- rojstnodnevne rožice in za glasbeno s političnimi sredstvi slovenski družbi dum – ali se strinjate, da prenehamo z čestitko »naj za trenutek odloži postavite pravo, politično vprašanje epidemiološkimi ukrepi proti covi- pletilke...« na radiu, drugo pa so glede epidemije in, če bodo volivci za, du-19? To je pravo politično in pov- milijoni, ki jih za babice in dedke ustavite epidemiologe in ustavite sem legitimno družbeno vprašanje! nikoli nismo in jih nikoli ne namera- epidemijo, da niti ena številka o vamo dajati. »Za otroke gre!« okuženih ne bo več prišla v časopise, Ampak zakaj potem družboslovci kaj šele v TV-poročila. Mi pa bomo še in ekonomisti, ki še niso imeli v rokah Zatorej, spoštovana družba, ne naprej opravljali svoje delo, kolikor bo pipete, raje pišejo medicinske nebulo- obtožujte zdravnikov – infektologov, pač v naših močeh. ze o PCR-testih in brez osnovnih mikrobiologov in zlasti epidemiolo- fizioloških znanj razlagajo o plinski gov, da želimo lažno povečevati in Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., dinamiki dihanja? Česa jih je tako podaljševati epidemijo. Vsem nam bi odgovorni in glavni urednik Isis, prekleto strah, da se raje javno blami- bilo mnogo lepše brez nje, vsi bi raje rajo z zares neumno napisanimi opravljali delo, ki smo ga bili pred [email protected] FB-sporočili, namesto da bi z legiti- epidemijo vajeni, in o njem predavali TEHNIČNA PODPORA PRI IZVEDBI SPLETNIH INTERAKTIVNIH VIDEOIZOBRAŽEVANJ videokonferenčni prenos virtualne sobe za predstavitev posterjev predavanj predstavitve sponzorjev v svojih sobah, možnost z možnostjo komunikaci- interakcije z avtorjem, iz- izvedba generalke ali bor najboljšega posterja snemanja vnaprej je z udeleženci tehnična pomoč vzporeden potek več spletna aktivacija udeležencem udeležencev (druženja predavanj glede na interes, med snemanje dogodka in delitev udeležencev v obdelava posnetka odmori, klepet) več manjših skupin po zaključku dogodka interaktivnost – zastav- vam posredujemo sez- ljanje vprašanj, glasovanje nam udeležencev Več informacij: [email protected]
Revija ISIS U6 vodnikNovember 2020 Uvodnik 40 Časovna 68 Mali stiska oglasi 3 Ustavimo epidemiologijo? Alojz Ihan Zdravstvo S knjižne police K naslovnici revije 41 Predoziranja s prepovedanimi 71 Elli H. Radinger: Modrost drogami in odzivi nanje volkov in Modrost starih psov 8 Prof. dr. Saba Battelino, asist. Dušan Nolimal Nina Mazi Manja Hribar Alojz Ihan Mladi zdravniki Zanimivo Zbornica 45 Čez planke: »Rusije ne moreš 73 Boris Kristan: razumeti, v Rusijo lahko samo Spomini na koroški plebiscit 14 Iz dela verjameš« Uredila Irena Sapač zbornice Barbara Podnar 75 Oživljena slikarka 18 Pregled normativne dejavnosti balneoloških motivov na področju zdravstva Forum Stephanie Glax de Stadler Anže Kimovec (1876–1952) 50 Komentar k zapisom 20 Volitve Marjan Kordaš Zvonka Zupanič Slavec predsednika 2020 50 Razmišljanje ob prispevku Zdravniki v prostem času 20 Prof. dr. Bojana Beović, »Zbolela sem med epidemijo« dr. med., višja svetnica iz oktobrske številke revije Isis 78 Kolesarjenje po Savinjski dolini 23 Dr. Zdenka Čebašek - Tatjana Leskošek Denišlič Pavle Košorok Travnik 51 Covid-19 bo imel tudi dobre Zavodnik 26 Tanja zgodbe Petkovič Marjan Fortuna Aktualno 52 »Case report« 81 Na drugi strani Eldar M. Gadžijev Anton Mesec 29 Zdravniki in zobozdravniki Medicina o prostovoljnem delu 53 Robotsko asistirana kirurgija Zdenka Čebašek - Travnik, Jan Grosek, Simon Hawlina Kim Barbič, Nina Dejak Poročila s strokovnih srečanj 32 Ocena nacionalne uvedbe elektronskega bolniškega lista 56 Spletno srečanje deležnikov Ana Vodičar in organizacij s področja raka v Sloveniji v sklopu projekta 34 Znova o duševnem zdravju iPAAC JA otrok in mladostnikov Anica Mikuš Kos Marjetka Jelenc, Karmen Hribar, 38 S projektom Zdravje v občini Tit Albreht do boljšega zdravja v vseh slovenskih občinah 58 13. Zadravčevi dnevi Staša Vodička, Ada Hočevar Grom, Erika Zelko Tatjana Kofol Bric, Victoria Zakrajšek, Strokovna srečanja Metka Zaletel, Tanja Carli Iz Evrope 59 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike 40 Francija: Razširitev možnosti za umetno oploditev 61 Strokovna srečanja
Revija ISIS Uvodnik7November 2020 Kolofon Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije Leto XXIX, št. 11, 1. november 2020 Dunajska cesta 162 Natisnjeno 9.950 izvodov 1000 Ljubljana Datum tiska: dan pred izidom UDK 61(497.12) (060.55) Navodila avtorjem UDK 06.055:61(497.12) Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 člankov (razen poročil s strokovnih srečanj, ne- krologov in fotoreportaž) je omejena na 12.000 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK znakov – štetje brez presledkov. Članku lahko Zdravniška zbornica Slovenije priložite do 3 fotografije, vendar mora biti be- Dunajska cesta 162, p. p. 439 sedilo za vsako objavljeno fotografijo krajše za 1001 Ljubljana 1.000 znakov (kolaž fotografij lahko sestavljajo W: http://www.zdravniskazbornica.si največ 4 manjše fotografije). Tudi če bo članek T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 krajši, mu lahko priložite največ 3 fotografije. E: [email protected] Za objavo so primerne digitalne fotografije Transakcijski račun: 02014-0014268276 dimenzij vsaj 1500 × 1200 točk in ločljivosti najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtske- Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ga ali drugega podjetja in če v članku obravnava- te farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. Slavka Sterle, Marija Cimperman Poročila s strokovnih srečanj Dunajska cesta 162, p. p. 439 Dolžina poročila je omejena na največ 6.000 1001 Ljubljana znakov (štetje brez presledkov). Priložite lah- W: http://www.zdravniskazbornica.si ko 1 fotografijo (kolaž fotografij lahko sesta- Isis online: ISSN 1581-1611 vljajo največ 4 manjše fotografije). Če gre za T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 srečanja z mednarodno udeležbo, mora poro- E: [email protected] čilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Na koncu prispevka lahko navedete imena Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli E: [email protected] prispevale, da ste se lahko udeležili ali organi- T: 01 543 74 93 zirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval spon- UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI zorjem ne bomo objavili. Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. Nekrologi Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakov Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. brez presledkov. Besedilu lahko priložite 1 Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. fotografijo. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Fotoreportaže Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Fotoreportaža lahko obsega do 500 znakov Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. brez presledkov in do 6 fotografij. Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. Avtorski honorarji Barbara Podnar, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, je 15 Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. EUR bruto. Cena ene fotografije je 20 EUR Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. bruto. Honoriramo le avtorske fotografije oz. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. fotografije iz osebnega arhiva. Če avtor članka Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. in fotografij ni ista oseba oz. fotografije niso iz njegovega osebnega arhiva, mora pod člankom LEKTORIRANJE navesti ime fotografa in v uredništvo posredo- Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. vati fotografove podatke za nakazilo honorarja, E: [email protected] sicer fotografij ne bomo mogli honorirati. Za nakazilo honorarja potrebujemo nasle- OBLIKOVNA ZASNOVA dnje podatke: polni naslov stalnega bivališča, Agencija Iz principa davčno številko, EMŠO, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Prosi- RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV mo, da nam navedene podatke posredujete IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP hkrati s člankom. V nasprotnem primeru Stanislav Oražem honorarja ne bomo mogli izplačati. Napoved strokovnega srečanja TRŽENJE Za objavo dogodka v rubriki Strokovna sreča- Zdravniška zbornica Slovenije nja (preglednica) pošljite podatke do 5. v me- Dunajska cesta 162, p. p. 439 secu na e-naslov [email protected] . Objavljeni 1001 Ljubljana bodo dogodki za največ tri mesece vnaprej. T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Izjava uredništva E: [email protected] Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbor- TISK nice ali uredništva Izide. Tiskarna Povše Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je Vse pravice pridržane, ponatis celote ali 54,12 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem se dodatno zaračunajo stroški poštnine po uredništva. veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,92 EUR. 5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Revija ISIS K8 naslovnici revijeNovember 2020 Prof. dr. Saba Battelino, asist. Manja Hribar Alojz Ihan Asist. Manja Hribar Pregledni članek, objavljen v reviji Neu- roImage (IF 5,9), ki sta ga napisali sku- paj s soavtorjema (Andrej Vovk, Dušan Šuput), opisuje strukturne spremembe možganov pri prelingvalni gluhosti, ki onemogoči razvoj govora. Katere pato- logije so vzrok tovrstne gluhosti? Prelingvalna gluhost pomeni, da se otroci rodijo gluhi (kongenitalna gluhost) ali da izgubijo sluh do enega leta starosti, se pravi, preden se začne razvijati govor. Pri kongenitalni gluhosti prevladujejo genetski vzroki izgube sluha (50–60 %). Te lahko naprej delimo na sindromske (30 %) in nesindromske (70 %). Najpogostejši genetski vzrok je mutacija v genu GJB2, ki kodira protein za kanalček, ki je pomemben za homeostazo kalija v notranjem ušesu. Omenjena mutacija je bila kot najpogostejši genetski vzrok opredeljana tudi pri slovenski populaciji (Battellino, S., Rudolf, G., Žargi, M., Trebušak Podkrajšek, K. Connexin 26 (GJB2) and connexin 30 del (GJB6- -D13S1830) mutations in Slovenians with prelin- gual non-syndromic deafness. J. Int. Adv. Otol. 2011, 7, 372–378.). Poleg mutacij v določe- nih proteinih ali transkripcijskih faktorjih kjerko- li na slušni poti lahko genetske mutacije povzro- čijo tudi različne stopnje malformacije kohlee (notranjega ušesa) ali pa ‘le’ predispozicijo za izgubo sluha ob uporabi določenih antibiotikov. Med sindromske okvare sluha sodijo npr. Usher- jev, Pendredov, Jervellov in Lange-Nielsenov, Alportov, brahio-oto-renalni, Siklerjev, Waarden- burgov in drugi sindromi. Negenetski vzroki gluhosti so lahko posledica okužb (toksoplazmoza, rdečke, CMV, herpes
Revija ISIS K naslovnici revije9November 2020 virus, sifilis …), poškodb, hipoksije, zmanjšanje volumna in spremenjena gluhosti služi procesiranju premikajo- metabolnih bolezni (sladkorna bole- mikrostruktura beline v slušnih čega se vidnega signala. Podobno zen, tirotoksikoza) ali uporabe ototo- predelih, vendar tu ne gre za neko ritmični vidni dražljaj aktivira podro- ksičnih zdravil (aminoglikozidnih veliko zmanjšanje ali propad. Možga- čje, ki je sicer namenjeno procesiranju antibiotikov, citostatikov …) v noseč- ni so izrazito plastični – predvsem v ritmičnega slušnega dražljaja. Predel, nosti, neonatalnem in kasnejšem otroštvu, ter glede na novejše študije ki je pomemben za prepoznavo življenjskem obdobju. tudi v odrasli dobi. V primeru odsot različnih glasov pri normalno slišečih, nosti enega izmed senzoričnih dra- pa se pri gluhih aktivira pri prepozna- Osnovna misel strukturnih in žljajev pride do t.i. ‘cross-modal vi različnih obrazov. funkcionalnih raziskav mož- plasticity’, kar pomeni, da pride v ganov pri prelingvalni gluho- možganih do takšne reorganizacije, da Aktivacija slušne skorje z drugimi sti je verjetno v tem, da »nera- lahko preostali čuti prevzamejo senzoričnimi dražljaji je lahko posle- ba« pomembne senzorične področje, ki bi sicer ‘propadlo’. Pri dica prenosa tega signala po že poti povzroči spremembe gluhih se npr. slušna skorja aktivira obstoječih (normalnih) povezavah ali možganovine, podobno kot pri procesiranju vidnih, vibrotaktilnih pa po novonastalih povezavah med neraba mišic povzroči njihovo ter somatosenzornih dražljajev in ob senzornimi področji na nivoju kor- atrofijo. Kako se to kaže v izvedbi ter med procesiranjem zna- teksa ali pa subkortikalno. Študije na živalskih in v kliničnih študi- kovnega jezika. Podobno se pri slepih živalih in ljudeh so pokazale, da so jah? slušna skorja aktivira med posluša- senzorna področja med seboj nepo- njem govora ali drugih zvokov ter sredno povezana. Prav tako so potrdi- Osnovna misel je res podobna med branjem s pomočjo dotika li, da se npr. pri gluhih mačkah tvorijo – da odsotnost določenega senzorne- (Braillova pisava). Izguba enega čuta nove povezave med vidno, somato- ga dražljaja (v primeru gluhosti lahko povzroči boljšo stopnjo zazna- senzorno in slušno skorjo, ki niso slušnega) povzroči neke vrste atrofijo vanja s preostalimi čuti. Zanimivo je, prisotne pri normalno slišečih mač- v področju možganov, ki je sicer da ‘prevzeto’ področje ohrani svojo kah. namenjeno procesiranju tega dražlja- funkcionalno specifičnost. Npr. del ja. Študije na živalih in ljudeh so slušne skorje v desni hemisferi, v Tu naj še omenim, da se pri pokazale, da ni čisto tako. Največkrat kateri se primarno procesira premika- razvoju senzornih področij večkrat opisana strukturna sprememba v joči slušni signal, lahko v primeru omenjajo t.i. senzitivna obdobja, v možganih pri gluhih je sicer res katerih so možgani najbolj dojemljivi za določene senzorne dražljaje oz. jih celo potrebujejo za normalni razvoj. Zato je npr. tudi govorni razvoj neprimerno boljši, če gluhi otrok prejme kohlearni implantat pred dopolnjenim 2. letom oz. najbolj optimalno pred 11. mesecem starosti, kot pa če ga prejme kasneje v življe- nju. Pri ljudeh gluhost verjetno pomeni še dodatne patologije v primerjavi z živalmi, saj gluhost prizadene oblikovanje govora, ta pa naj bi bil med glavnimi spodbujevalci člove- ških »možganskih posebnosti« v primerjavi z živalmi – boga- te komunikacije in socializaci- je, abstraktnega mišljenja. So spremembe možganov pri prelingvalno gluhih ljudeh obsežnejše kot pri živalih? Kar zadeva strukturne spremembe pri gluhih, so te najbolj izrazite v predelu slušnih področij – tako pri živalih kot pri ljudeh. Pri ljudeh pa so
Revija ISIS revije 1K0naslovniciNovember 2020 vidne seveda še v dodatnih področjih, Kako so nastali ti slikovni bami pri prizadetosti drugih ki so povezana z govorom in ostalimi »povzetki?« čutil (vida, voha)? kognitivnimi funkcijami, ki pri živalih niso razvite. Poleg odsotnosti slušne Ko beremo članke, včasih prebere- Če pri živalih prerežemo slušni zaznave je med nerehabilitiranimi mo le povzetek in pogledamo slike. V živec na eni strani, pride posledično do gluhimi in normalno slišečimi očitna našem primeru lahko iz slik hitreje zmanjšanega števila nevronov in razlika tudi način sporazumevanja – razberemo več podatkov, kot če se velikosti kohlearnega jedra ter ostalih se pravi odsotnost govora in uporaba lotimo branja celotne tabele, kjer so delov slušne poti v možganskem deblu. znakovnega jezika pri gluhih. Posle- zbrani rezultati vseh študij. Tako smo Pri normalno slišečih večina vlaken iz dično so tudi v možganih vidne za lažjo predstavo opisanih struktur- kohlearnega jedra prehaja na kontrala- strukturne in funkcionalne spremem- nih sprememb pri gluhih združili teralno stran in aktivira kontralateralni be v področjih, ki so povezana z rezultate vseh 30 vključenih študij in slušni korteks. Pri enostranski gluhosti govorom in znakovnim jezikom jih predstavili na treh različnih pa sčasoma pride do novih povezav iz (frontalni režnji, mali možgani, insula slikah. Prva slika združuje področja, slišečega ušesa tudi proti ipsilateralne- …). Znakovni jezik aktivira podobna kjer je bil opisan manjši volumen mu slušnemu korteksu in tako do večje področja v levi hemisferi kot govorje- beline ali pa znižane vrednosti spre- aktivacije le-tega. ni, poleg tega pa aktivira še nekatera menljivk DTI (diffusion tensor ima- dodatna področja v desni hemisferi ging), s katerimi ocenjujemo mikro- V našem preglednem članku smo – verjetno zaradi večjih vidno-pro- strukturo beline. Druga slika se osredotočili na strukturne spre- storskih zahtev znakovnega jezika. V prikazuje področja, kjer so pri gluhih membe pri popolnoma gluhih. Večina frontalnih predelih so spremembe našli povečan volumen beline ali pa študij je našla zmanjšan volumen beli- vidne med drugim v t.i. Broca podro- zvišane vrednosti DTI-spremen- ne ali pa spremenjeno mikrostrukturo čju, ki se sicer aktivira med procesira- ljivk. Na tretji sliki so združeni rezul- (zmanjšane vrednosti DTI-spremen- njem in predvsem med formacijo tati študij, ki so opisale spremembe v ljivk) v belini slušnih predelov. Ome- govora. Poleg tega je več študij opazo- volumnu, debelini ali površini sivine. njene spremembe se lepo vidijo na valo spremembe v superiornem prvi sliki, iz katere je tudi razvidno frontalnem girusu, ki je funkcionalno Poleg uporabe različnih metod se število študij, ki so opisale spremem- povezan s področji, pomembnimi za študije razlikujejo tudi v obsegu be v določenem področju. Zanimivo govor, in je pomemben za motorično preiskovanega območja – v nekaterih so bile spremembe nekoliko bolj kontrolo roke in tudi govora. Spre- študijah so preučevali cele možgane, v izrazite v desni hemisferi. Desni in membe v omenjenem področju so drugih pa so se osredotočili le na levi slušni korteks se razlikujeta glede tako lahko tudi posledica uporabe določene regije (ROIs – regions of na svojo funkcijo, vendar vzrok za bolj roke pri sporazumevanju z znakovnim interst). Tudi podajanje samih rezul- izrazite spremembe desno še ni čisto jezikom. Podobno si lahko razlagamo tatov se med študijami razlikuje. pojasnjen. Levi slušni korteks je spremembe v malih možganih, saj so Nekateri so objavili točne koordinate vpleten bolj v procesiranje jezika, ti pomembni tako za jezik/govor kot in volumen sprememb, drugi pa npr. desni pa je pomembnejši za glasbo, za koordinacijo motoričnih gibov. le koordinate ali pa področje, kjer so posluh in interpretacijo gibanja zvoka. našli spremembe. V primeru, da so Slušna zaznava je povezana tudi z navedli področje, smo upoštevali Za razliko od dokaj konsistentne našimi čustvenimi odzivi, ustvarja- celotno področje, v kolikor so bile na najdbe spremenjene beline, pa je veči- njem in priklicem spominov ter voljo koordinate in volumen, smo na študij opisala ohranjeno sivino v drugimi kognitivnimi funkcijami, zato okoli omenjene koordinate po belini slušnih predelih. Ohranitev sivine je najdene razlike v strukturi možganov ali pa sivini porazdelili masko s lahko posledica ‘cross-modal’ plastič- med gluhimi in normalno slišečimi ne primernim volumnom. Če volumen ni nosti – se pravi, da skorja (sivina) moremo pripisati le odsotnosti slušne bil naveden, pa smo uporabili sfero ostane ohranjena, ker jo prevzamejo zaznave in uporabi znakovnega jezika. velikosti 800 vokslov okoli navedenih preostali čuti. V spodaj ležeči belini pa Za opis natančnejših lokacij in obsega koordinat. Bolj podroben opis metod pride do bolj zaznavnih sprememb, sprememb, ki so povezane s točno je naveden v članku. npr. zaradi odsotnosti dotoka informa- določeno funkcijo, pa so potrebne še cij iz nižje ležečih delov slušne poti in dodatne študije v prihodnosti. Na katerih nivojih »slušnih« zaradi spremenjenih povezav z drugi- področij možganov nastajajo mi področji v možganih. Druga razlaga Posebna »lepota« članka so spremembe (slušne poti, skor- je ta, da za strukturno slikanje sivine še vaše slikovne predstavitve ja)? Se spremembe kažejo tudi ne obstajajo tako občutljive metode, možganskih sprememb, v zunaj slušnih predelov, so kot jih imamo za oceno beline. katerih ste združili podatke spremembe pri slušni prizade- iz vrste citiranih člankov. tosti primerljive s spremem- Kot je bilo že omenjeno, so spre- membe vidne tudi zunaj slušnih pre- delov, vendar niso tako homogeno in
K Revija ISIS naslovnici rev1ije1November 2020 tako pogosto opisane kot v slušnih vzpostaviti slušno pot in zagotoviti cah razvojne in šolske pediatrije pri predelih. Npr. v vidnih predelih so začetek poslušanja, gradnje slušnega sistematskih pregledih otrok predpi- nekateri opisali povečan volumen, spomina in učenja govora. Sicer le san le test sluha s šepetom. Niti pred drugi zmanjšano debelino skorje pri izjemoma, a vseeno, na našo veliko vstopom v šolo se ne izmeri sluh vsem gluhih. V obeh primerih so spremem- žalost, se nekateri starši pod vplivom slovenskim šolarjem s standardno be večinoma povezovali z uporabo oseb, ki jih prepričajo, da je izbira metodo – pražno tonsko avdiometri- znakovnega jezika. Spremembe so opi- »kulture gluhih« enakovredna vključi- jo. Žal se zgodi, da diagnosticiramo in sane tudi v malih možganih, corpusu tvi v slišno-govorni svet, le odločijo, da rehabilitiramo otroka s srednjesto- callosumu, insuli, capsuli interni in svojemu otroku ne bodo omogočili penjsko izgubo sluha šele nekje sredi eksterni, hipokampusu, amigdali in še vstavitve polževega vsadka in mu ne osnovne šole. v nekaterih drugih področjih. bodo zagotovili sluha in govora. Tako imamo na nekaj generacij otroka, ki Katere motnje (prevodne, Tudi pri prizadetosti drugih čutil ne sliši, ki v šoli komunicira s pomočjo zaznavne) in vzroki zanje so najbolj izrazite spremembe vidne v tolmača za znakovni jezik. Lahko si prevladujejo pri prelingvalni primarnih področjih, ki sicer procesi- predstavljate, kako osamljen je ta gluhosti? rajo prizadeti čut. Slepi imajo, podob- otrok, še posebej, če je na željo staršev no kot gluhi, zmanjšan volumen in v običajni šoli, kjer vsi njegovi vrstniki Pri otrocih so vzroki za prelingval- spremenjeno mikrostrukturo beline v slišijo. Dokazano je, da sluh in govor no gluhost večinoma na ravni zazna- primarni vidni skorji. Pri slepih je pomembno vplivata na razvoj najvišjih ve. Nekje do 50 % gluhosti je povzro- tudi dokaj značilno povečana debelina kognitivnih funkcij človeka. Znakovni čenih z genetskimi motnjami, nadalje skorje v primarnih vidnih predelih, ki jezik je, in bi moral biti tako tudi z neugodnimi dogodki za otroka v je povezana s časom nastanka slepote predstavljen, le nadomestna komuni- neonatalnem in perinatalnem obdo- – prej kot oslepijo, debelejša je skorja. kacijska pot, kadar ni moč vzpostaviti bju (hipoksija, zlatenica), z okužbo s Možne razlage, zakaj je tako, si lahko druge komunikacije. Veliko posebnih CMV, uporabo ototoksičnih antibioti- preberete v članku. Pri gluhih je le ena šol za gluhe in naglušne ne uporablja kov. Redkeje je za okvaro sluha pri študija našla povečano debelino in ne uči znakovnega jezika, temveč otrocih kriva prevodna slušna pot; do skorje v slušnih predelih. To je lahko nauči svoje varovance branja z ustnic slednjega pride pri osebah z nerazvi- preprosto posledica dejstva, da večina in govorjenja. tim zunanjim in srednjim ušesom. študij pri gluhih ni napravila analize Tekočina v srednjem ušesu z ali brez debeline skorje ali pa morda večjega Kako sistematično pri nas sprememb bobniča pri otrocih pov- števila preiskovancev v tej študiji (in poteka odkrivanje gluhosti pri zroča srednjestopenjsko prevodno tako večje verjetnosti, da najdejo otrocih? izgubo sluha, ki jo je treba čim prej statistično značilen rezultat). Lahko je odpraviti, pogosto je potreben kirur- povezano tudi s samo anatomsko Leta 2005 se je začelo izvajati ški poseg odstranitev žrelnice in obliko Hesclovega girusa (primarne presejanje novorojenčkov na sluh, ki miringotomija, kjer preko malega reza slušne skorje) v primerjavi s primarno so potrebovali intenzivno terapijo. Od bobniča odstranimo tekočino ali vidno skorjo. Volumen in površina leta 2006 pa je testiranje novorojenč- mukus v srednjem ušesu. V primerih, primarnega slušnega področja sta kov na sluh potrebno izvajati v vseh da je ta mukus zelo gost, organiziran, manjša v primerjavi s primarnim slovenskih porodnišnicah pred za kako leto v bobniča vstavimo vidim področjem. Poleg tega se odhodom novorojenčka v domačo milimetrsko drobno ventilacijsko Hesclov girus lahko cepi v dva ali tri nego. Uporabljena je metoda merjenja cevčico, ki je otroci ne čutijo. giruse, kar povzroči težjo zaznavo izzvanih tranzitornih otoakustičnih sprememb v debelini skorje. emisij (TEAOE; angl. transitory V kasnejši dobi se kot vzrok za evoced auditory otoacoustic emissi- zaznavno izgubo sluha pridružijo Prof. dr. ons), ki preverja le delovanje zunanjih posledice pogostih vnetij srednjega Saba Battelino dlačnic v notranjem ušesu. V zadnjem ušesa, vpliv internističnih obolenj na času se v enotah neonatalne intenziv- notranje uho in živčne povezave ter Kako vpliva na možganski ne nege uporablja avtomatsko merje- zrelost in utrujenost slušne poti. Kot razvoj rehabilitacija prirojene nje akustičnih potencialov možgan- razlog prevodne izgube sluha pri gluhosti z različnimi metoda- skega debla, ki nam da podatke in odraslih prevladujejo otoskleroza, mi rehabilitacije (znakovni stestira slušno pot od uhlja do spo- okvare bobniča in/ali koščic zaradi jezik, slušni vsadki)? dnjih kolikulusov v možganskem vnetij srednjega ušesa, poškodbe ter jedru. Ker vemo, da otrok tudi kasneje včasih sklerozacija bobniča in/ali Ob postavitvi končne diagnoze lahko izgubi sluh, bi bilo nujno tudi srednjega ušesa. gluhost, ki jo postavimo nekje do pol kasneje opravljati presejalne teste na leta starosti otroka, je treba čim prej sluh. Žal je v pravkar spisanih smerni- Kako poteka diagnostika otro- ške gluhosti in kako rehabili-
Revija ISIS revije 1K2naslovniciNovember 2020 tacija sluha? Koliko se je z potrebno slušno razumevanje govora. ugotovitve težke izgube sluha potrdi- modernimi rehabilitacijskimi Podatki o gluhih in naglušnih otrocih mo še z merjenjem akustičnih poten- pristopi (kirurgija, slušni se ne zbirajo ter obdelujejo centralno. cialov možganskega debla s pomočjo vsadki) spremenila rehabilita- Le podatki o vseh opravljenih merje- nevrofiziologov ali pedonevrologov. V cija gluhih otrok oz. kako njih TEOAE vseh novorojencev se primerih, kjer ni znan razlog izgube velik delež takih otrok se zbirajo na NIJZ. Avdiovestibulološki sluha, se z dovoljenjem staršev odloči- lahko danes vključuje v »nor- center UKC Ljubljana, Klinika za ORL mo za genetsko testiranje na okvaro malne« vrtce in običajno in CFK sledi svojim novorojencem. sluha. Sledenje sistematično opravlja- šolsko življenje? Letno je k nam napotenih od 130 do mo od leta 2003 v sodelovanju s prof. 225 novorojencev, ki jim ob rojstvu dr. Katarino Trebušak Podkrajšek V Sloveniji se letno rodi v povpre- niso mogli izmeriti odziva notranjega preko SPS Pediatrične klinike in ušesa na zvok z meritvijo TEOAE. njenim Kliničnim inštitutom za čju okoli 30 otrok (od 1 do 70) z Sledijo skoraj mesečni diagnostični specialno laboratorijsko diagnostiko. postopki, ki vključujejo dodatne Stestiranih imamo več kot 550 oseb, izgubo sluha. Od tega jih je od 5 do 7 meritve funkcije srednjega ušesa, shranjeno šifrirano DNA, saj stalno ponavljamo različna merjenja otoaku- opravljamo dodatna genetska testira- gluhih ali tako hudo naglušnih, da jim stičnih emisij (predvsem njene distor- nja ob novih dognanjih o genetiki zijske produkte). Sledi merjenje izgube sluha. Odlično sodelujemo pri uporaba klasičnih slušnih aparatov ne slušno evociranih potencialov z obravnavi bolnikov z Usherjevim evociranimi toni, ki ga v primeru sindromom z Očesno kliniko UKC bi mogla zagotoviti zadosti kakovo- Ljubljana, z doc. dr. Ano Fakin in prof. dr. Markom Hawlino. Skupaj stnega sluha za razvoj jezika ter polno smo objavili šest člankov o genetiki in sluhu. Kot priznanje naši zgodnji vključitev v družbo. Ostalim pomaga- genetski obravnavi slabo slišečih otrok si štejemo nedavno objavo v mo večinoma s predpisom klasičnih švicarski reviji Medicine o »Pomenu zgodnje genetske diagnostike otrok z slušnih aparatov, ki zvok pred bobni- izgubo sluha« (Božanić Urbančič, Nina, Battelino, Saba, Tesovnik, Tine, čem le ojačajo in tako zagotovijo Trebušak Podkrajšek, Katarina. The importance of early genetic diagnosti- cs of hearing loss in children. Medici- na. 2020, vol. 56, iss. 9, str. 1-13.). V primeru, da tudi CT-slikanje prikaže primernost struktur notranje- ga in srednjega ušesa za vstavitev polževega vsadka, ga vsadimo do otro- kove starosti 11 mesecev in tako čim prej omogočimo sluh in začetek razvo- ja govora. Gluhorojeni otrok brez pridruženih bolezni in zaostankov se ob dovolj zgodnji vstavitvi polževega vsadka in ob dodatni surdopedagoški rehabilitaciji v starosti šestih let vključi v običajno šolo, brez zaostanka v govoru in besednem zakladu. Pred časom smo opravili raziskavo o poznavanju slovnice gluhorojenih otrok s polževim vsadkom. Pred desetimi leti so otroci večinoma prejeli polžev vsadek šele v starosti dveh do treh let. In tudi za današnji čas pozno implantirani gluhi otroci so za poznavanje slovnice (stavčnih
K Revija ISIS naslovnici rev1ije3November 2020 členov, sklonov, naklonov) v povpre- izvajalci javnih pooblastil oziroma Brez dvoma, če se le starši odloči- čju prejeli le eno oceno nižje od izvajalci javnih služb. Prav tako ima jo za to. Kot rečeno, ob vstopu v prvi slišečih vrstnikov, in sicer »prav gluha oseba pravico uporabljati razred osnovne šole ima sicer gluho- dobro«. znakovni jezik tudi v vseh drugih rojen, a pravočasno implantiran in življenjskih situacijah, v katerih ji primerno rehabilitiran otrok odlično Kakšno vlogo imajo pri reha- gluhota pomeni oviro pri zadovolje- razvit govor ter primeren besedni bilitaciji zavodi za gluhe in vanju njenih potreb«. Seveda je treba zaklad, ki je enak kot pri normalno učenje znakovnega jezika in slovenski znakovni jezik ohranjati in slišečem otroku. Včasih v čakalnici, ko kaj je prihodnost pri rehabili- negovati, saj je nujen za osebe, ki jim pridejo na pregled nekaj let po vsadi- taciji gluhih? drugače ni bilo mogoče zagotoviti ali tvi polževega vsadka, me pokličejo po vrniti sluha in omogočiti slušno-go- imenu, klepetajo z menoj in šele ko Rehabilitacija sluha in govora se vorne komunikacije. Ne dvomim pa, vzamem v roke otrokov zdravstveni intenzivno in zelo strokovno izvaja v da je zavajajoče predstavljati staršem karton, ugotovim, da je sicer gluh, a vseh treh slovenskih zavodih za gluhih otrok prosto in enakovredno pravočasno implantiran ter ustrezno gluhe, slabo slišeče ter implantirane izbiro med rehabilitacijo sluha s rehabilitiran. To so trenutki sreče, otroke v Portorožu, Ljubljani in polževim vsadkom ali izbiro kulture lahko rečem uspeha, saj tudi s sicer Mariboru. Po podatkih Zveze gluhih gluhih z znakovnim jezikom. Sloven- izostrenim ušesom za nekoliko spre- in naglušnih Slovenije je trenutno v ski znakovni jezik z lastnimi slovnič- menjen govor ob srednjestopenjski Sloveniji 200.000 oseb z okvaro nimi pravili zajema, do sedaj, 1600 izgubi sluha ne ugotovim, da je otrok sluha. Ta hip znakovni jezik uporablja objavljenih kretenj, lahko se dopol- dejansko gluh – z novo omogočenim okoli 1500 oseb. Glede na naše njujejo s prstno abecedo, slovenski sluhom s polževim vsadkom. Naj prospektivne podatke ga na novo jezik pa ima okoli 356.912 besed. dodam še to, da gluhim, a implantira- uporablja največ nekaj oseb na Znakovni jezik je specifičen za vsak nim osebam ni odvzeta nobena približno pet generacij. In če uporabi- jezik, celo v enem jezikovnem prosto- pravica na socialnem, zdravstvenem, mo podatek, da je 64 % gluhih starej- ru je možno več podtipov znakovnega invalidskem področju, kot pripada ših od 60 let, lahko izračunamo, da jezika. Do sedaj obstaja okoli 300 gluhim osebam. Gluha oseba s polže- bo v prihodnosti znakovni jezik znakovnih jezikov, saj nekatere vim vsadkom je za državne institucije uporabljala le peščica ljudi. Slovenski jezikovne skupine ne uporabljajo prav tako varovana, obravnavana znakovni jezik je uradni jezik gluhe znakovnega jezika. posebno, zavarovana kot gluha oseba manjšine v Sloveniji. Zakon o uporabi brez polževega vsadka. slovenskega znakovnega jezika Ali lahko danes otrok, ki se (2002) določa, da se »znakovni jezik rodi gluh, ob ustrezni skrbi Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., uveljavlja na vseh področjih zasebne- staršev in institucij doseže odgovorni in glavni urednik Isis, alojz. ga in javnega življenja. Gluha oseba enak razvoj in (poklicno) ima pravico uporabljati znakovni samostojnost, kot če bi se [email protected] jezik v postopkih pred državnimi rodil z zdravim sluhom? organi, organi lokalne samouprave, Zdravniški ombudsman v novembru 2020 V novembru 2020 je zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivih in stiskah, na voljo v naslednjih terminih: Ime Datum Čas Status Brane Četrtek, 5. novembra 2020 15.00–17.00 Prosta oba termina Tatjana Ponedeljek, 30. novembra 2020 17.00–19.00 Prosta oba termina Andrea Četrtek, 19. novembra 2020 16.00–18.00 Prosta oba termina Urška 17.00–19.00 Prosta oba termina Četrtek, 26. novembra 2020 Za rezervacijo termina za povsem anonimen pogovor po telefonu ali anonimen osebni pogovor se naročite po telefo- nu 01 30 72 100 ali po e-pošti [email protected], lahko tudi preko vašega anonimnega elektronskega naslova.
Revija ISIS Z14bornicaNovember 2020 Iz dela zbornice Od 12. septembra do 12. oktobra 2020 Podatki o testiranju na nemogoče pa je, da bi vsem kandidatom, ki ste covid-19 bili izbrani, v tako kratkem času izdali tudi sklep o določitvi glavnega mentorja, delodajalca in Zdravniška zbornica Slovenije je bila s strani roka, do katerega morate začeti opravljati specia- svojih članov obveščena, da nimajo dostopa lizacijo. Četudi se boste kandidati odpovedali do podatkov o morebitnem testiranju pa- pravici do pritožbe zoper odločbo, vam v trenu- cienta na covid-19 oz. imajo dostop le iz- tnih razmerah ne moremo zagotoviti, da bo sklep brani osebni zdravniki skozi CRPP – pod izdan prej kot v 30 dneh po pravnomočnosti od- pogojem, da je bil izvid testiranja zabeležen. ločbe. Obenem se 9. 10. 2020 zaključi tudi že Zbornica je zato 2. 10. na vlado naslovila poziv, prvi odprti razpis za vsa mesta, ki so ostala neza- da z vzpostavitvijo ustreznih normativnih in teh- sedena, kar pomeni nove vloge in nove postopke ničnih ukrepov zagotovi zdravnikom in zobo- odobritve specializacij. Skladno z navedenim zdravnikom dostop do podatkov: o morebi- tako vse kandidate za specializacije, naci- tnem datumu testiranja na covid-19 in o onalne koordinatorje in pooblaščene izva- rezultatih opravljenega testiranja na co- jalce za izvajanje specializacij vljudno vid-19. prosimo za razumevanje! Odločbe za specializacije Zdravniška zbornica Slovenije V letošnjem letu imamo namesto dveh razpi- Umaknjena zahteva sov specializacij le enega za potrebe javne zdrav- po akreditaciji stvene mreže in enega za znanega plačnika ter temu primerno večje število kandidatov, ki so se Ministrstvo za zdravje je po posredovanju na navedena razpisa prijavili. zbornice in drugih deležnikov 2. 10. 2020 zbor- nico obvestilo, da umika predlog, da se v Aneksu Skupno število kandidatov, prijavljenih v št. 1 k Splošnemu dogovoru za leto 2020 uredi prvem roku, je bilo 367, v izbirnih postopkih pa obveznost pridobitve akreditacije izvajalcev je kar 164 oseb. Ker je priprava zapisnikov in zdravstvene dejavnosti. izvedba izbirnih postopkov velik zalogaj, prav tako pa je treba spisati še 203 odločbe v enostav- Splošni dogovor za 2021 nih postopkih (kjer je prijavljeno manjše število kandidatov, kot je razpisanih mest), vse vljudno V mesecu oktobru se je začel postopek spre- prosimo za potrpljenje. jemanja Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2021. Potrudili se bomo, da bodo vse odločbe izda- ne do roka za izdajo odločb, to je do 7. 11. 2020, Obvestilo o poslovanju z zbornico na daljavo, ter druge redne dejavno- sti, zato je to edini način, da za vse Z namenom preprečevanja elektronske pošte. V kolikor zagotovimo varno okolje in spošto- širjenja okužb s koronavirusom je zadeve ni mogoče urediti po navede- vanje odloka. za zaprte javne prostore vlada 8. 10. nih komunikacijskih poteh, pa vas 2020 sprejela odlok, ki omejuje prosimo, da se za termin osebne- Termini uradnih ur in kontakti število oseb glede na velikost ga obiska predhodno dogovori- strokovnih služb zbornice so nave- prostora. te s pristojno osebo. deni na spletni strani zdravniške zbornice, in sicer v navigatorju pod V skladu s tem vse člane, Na zbornici so namreč v oktobru O zbornici, zavihek Strokovne bodoče člane in stranke vlju- nemoteno potekali še izbirni postop- službe. dno prosimo, da se na zbornico ki za specializacije in delno še vedno in strokovne službe obračate potekajo tudi določena izobraževa- Hvala za razumevanje! po telefonu, po pošti ali preko nja, ki jih ni mogoče v celoti izvesti Zdravniška zbornica Slovenije
Revija ISIS Zbornic1a5November 2020 Zdravniška zbornica v skladu Zobozdravstveni Domus Medica z zakonodajo v pogajanjih za nje- sistemi v Evropi v Mariboru gov sprejem zastopa zdravnike in zobozdravnike s koncesijo. Zdravniška zbornica Slovenije je Skupščina Zdravniške zborni- Zato smo koncesionarje zaprosili, da 17. 9. pripravila strokovni videoposvet ce Slovenije je na svoji 102. seji 18. morebitne predloge za spremembo z naslovom Dental Systems in Europe. 6. 2020 sprejela sklep: »Strokovne Splošnega dogovora posredujete naj- Gostili smo direktorje zobozdravni- službe Zbornice na podlagi pred- kasneje do 12. 10. 2020. ških zbornic in združenj ter svetovalce hodno sprejetih sklepov skupščine ministrstev za zdravje za področje pripravijo realizacijo projekta Prejete pobude in izhodišča za zobozdravstva iz petih držav: Avstrije, Domus Medica Maribor v sred- pogajanja obravnava pogajalska sku- Nemčije, Finske, Švice in Nizozemske. stvih do višine 280.000 EUR.« pina pri zdravniški zbornici ter izvršil- Posnetek je bil članom posredovan v ni odbor zdravniške zbornice. Struk- Tedenskem biltenu 1. 10. 2020. Strokovne službe so pristopile k turirane in potrjene predloge nato pripravam za uresničitev sklepa, posredujemo v obravnavo partnerjem Vodstvene pri tem pa ugotovile določeno za sprejem Splošnega dogovora. kompetence za neskladje med predlogom za zdravnike nakup, ki je bil predstavljen na Izvedba volitev 2020 skupščini, in dejanskim stanjem. 5. in 6. februarja 2021 je predvi- Zato je predsednica zbornice Volilna komisija Zdravniške zbor- den začetek usposabljanja iz Vodstve- predlagala, da oceno gospodarnosti nice Slovenije je na svoji korespon- nih kompetenc za zdravnike in zobo- nakupa predstavljene nepremični- denčni seji, ki se je zaključila 1. 10. zdravnike. Program ima 8 modulov, ne v Mariboru, na naslovu Parti- 2020, sprejela več sklepov, s katerimi zaključek pa je bil načrtovan za 20. zanska 19, opravi tudi nadzorni se ureja nekatera splošna vprašanja v november 2021. V skladu s trenutnimi odbor. Ta je na svoji seji 21. 9. zvezi s potekom volitev. razmerami, povezanimi s širjenjem 2020 sprejel sklep: covida-19, Zavod za razvoj zdravstve- Sklepi so objavljeni na spletni nega managementa obvešča, da bo Nadzorni odbor ugotavlja, da strani pod Volitve 2020. začetek izobraževanja zelo verjetno se dejansko stanje nepremičnine prestavljen na kasnejše obdobje. Novi na Partizanski 19 v Mariboru ne Zbornična odličja termini bodo določeni glede na epide- ujema s predstavitvijo na seji miološko sliko v Sloveniji. skupščine, zato se ne more pričeti Komisija za odličja Zdravniške z izvajanjem sklepa št. 11, ki je bil zbornice Slovenije je v septembru re- Več informacij na: info@zdra- sprejet na 102. seji skupščine ZZS. gijskim odborom, izvršilnemu odboru vstvenimanagement.si in njegovim odborom ter skupščin- Na seji skupščinskega sveta, ki skemu svetu poslala obvestilo o uved- Zagotovitev ustrezne je bila 30. 9. 2020, je bil po bi postopka za podelitev odličij Zdrav- OVO predstavitvi omenjenih sklepov in niške zbornice Slovenije in jih kot po razpravi večine prisotnih predlagatelje povabila k vložitvi kan- Odbor za zobozdravstvo (OZB) je sprejet naslednji predlog sklepa za didatur za odličja. s sklepom, sprejetim na 48. seji, po- odločanje na skupščini: zval vse delodajalce v zobozdravstveni Prav tako je zbornica vse svoje dejavnosti k zagotovitvi ustrezne V zvezi z realizacijo sklepa št. člane prek Tedenskega biltena pova- osebne varovalne opreme in strogemu 11 s 102. seje skupščine se angažira bila, da v kolikor so med njimi zdrav- upoštevanju protokolov sprejemanja nepremičninsko agencijo in niki in zdravnice, zobozdravniki in pacientov v zdravstveno ustanovo. pridobi več ponudb. Konkretne zobozdravnice, ki so s svojim delom potrebe, ki naj bodo merilo za dosegli izjemne dosežke na področju OVO in varnostni iskanje ponudb, določi posebna stanovskih interesov, vseskozi skrbeli protokoli skupina v sestavi: predsednik za pravilno ravnanje zdravnikov in mariborskega regijskega odbora, zobozdravnikov ter prispevali k ugle- Odbor za zobozdravstvo (OZB) je predsednik ptujsko-ormoškega du zdravništva, naj svoj predlog z ute- s sklepom, sprejetim na 48. seji, po- regijskega odbora in predsednik meljitvijo naslovijo na svoj regijski zval vse zobozdravnike k doslednemu pomurskega regijskega odbora odbor, ki kot predlagatelj predlog nošenju osebne varovalne opreme in pod vodstvom generalnega sekre- obravnava in kandidaturo vloži na- upoštevanju obstoječih varnostnih tarja zbornice ob pomoči strokov- prej. protokolov, ki so predloženi v Stro- nih služb. Rok za vložitev kandidatur za odli- O tem sklepu bo razpravljala čja na zbornico se je iztekel 23. 10. in odločala skupščina. 2020.
Revija ISIS Z16bornicaNovember 2020 Naše besede o covidu-19 v javnosti Tudi zdravniška zbornica redno spremlja vsa dogaja- pomembno prispevati k obvladovanju širjenja okužbe. nja okrog covida-19 in se zahvaljuje vsem zdravnikom in Priporočila strokovne svetovalne skupine temeljijo na zobozdravnikom za ves trud, ki ga vlagajo v zdravljenje in tehtnem preučevanju strokovnih argumentov in primer- preprečevanje širjenja okužbe. Ugotavljamo pa, da so javi učinkovitosti le-teh v drugih evropskih državah, zato med nami tudi posamezniki, ki v javnih nastopih in na jim zaupamo. spletnih omrežjih s svojim razmišljanjem in pomisleki o ustreznosti nacionalnih ukrepov in o nevarnosti covi- Različna razmišljanja zdravnikov so dobrodošla tudi da-19 izražajo dvom v te ukrepe in s tem med ljudmi v času epidemije covida-19, vendar naj jih izražajo širijo dvom in nezaupanje v strokovne odločitve. Tako kompetentni strokovnjaki, usposobljeni za delo na vnašajo med ljudi veliko zmede. področju infekcijskih bolezni. Zato zdravniška zbornica vsem, ki se s svojimi razmišljanji oglašajo v javnosti, V nastopih, kjer izražajo svoja osebna mnenja, se priporoča, da se najprej seznanijo z argumenti stroke. Le predstavljajo kot zdravniki, zaposleni v uglednih zdrav- tako bomo ohranili zaupanje ljudi v zdravnike in v stvenih ustanovah, in s tem dajejo lažen vtis, da predsta- nacionalne ukrepe ter s pomočjo zaupanja javnosti vljajo tudi uradna mnenja teh ustanov. S tem še bolj bistveno pripomogli k zajezitvi okužbe. begajo javnost, saj so te ustanove pogosto glavne nosilke zdravljenja in preprečevanja covida-19. Takšne izjave, ki Zdravniška zbornica si že od februarja letos prizade- so pogoste tudi na spletnih omrežjih, širijo nezaupanje va, da bi na naši učni platformi zbrala čim več strokovnih ter vodijo do neupoštevanja in neizvajanja ukrepov med člankov in omogočila dostop do njih. Ves čas epidemije je ljudmi, kar lahko povzroči bistveno večje širjenje okužbe praktično vsak dan seznanjala z novimi spoznanji o in posledično sesutje zdravstvenega sistema. Za svoje bolezni, pa tudi o učinkovitih načinih za preprečevanje izjave morajo ti zdravniki nositi odgovornost tudi tam, širjenja le-te. Ker je korpus znanja na tem področju še kjer so zaposleni, torej med zdravniki, ki se vsak dan vedno v fazi nastajanja, prihaja tudi do novih spoznanj, s močno trudijo za obvladovanje okužb, pa tudi pred tem pa tudi do drugačnih preventivnih ukrepov. Za zdaj svojimi stanovskimi organizacijami, odgovornimi za še vedno velja, da ne moremo zgrešiti, če nosimo obrazne zdravniško delo, in še zlasti pred javnostjo. maske, si umivamo in razkužujemo roke ter vzdržujemo medosebno telesno razdaljo. S svojim vedenjem bodimo Zdravniki in ostalo zdravstveno osebje morajo skozi vzgled in pomagajmo omejiti epidemijo ter na ta način vso svojo poklicno dobo pogosto nositi obrazne maske, omogočimo, da bo naš zdravstveni sistem vzdržal tudi po potrebi tudi drugo varovalno opremo in si redno prihajajoče obremenitve. razkuževati roke. Te ukrepe spoštujejo in izvajajo, saj so se skozi zgodovino izkazali za učinkovite. Pa tudi neško- Prim. Jelka Reberšek Gorišek, dr. med., spec. infekt., dljive. Zato smo zdravniki vedno, zlasti pa še v tem predsednica Odbora za pravno-etična vprašanja hudem epidemiološkem stanju, dolžni upoštevati, prena- pri Zdravniški zbornici Slovenije šati in širiti znanje o učinkovitosti ukrepov v javnosti in s tem podpirati ukrepe ministrstva za zdravje ter tako Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., spec. psih., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije kovnih priporočilih za obravnavo pa- rejo opredeliti pri izvajalcih družinske Povabilo k cientov v zobozdravstvenih ordinaci- medicine v okviru mreže javne zdrav- specializaciji iz DM jah v času sproščanja ukrepov na stvene službe, saj le-ti ne sprejemajo področju zobozdravstva. V naspro- več novih pacientov. Zdravniška zbornica Slovenije je v tnem primeru se odsvetuje izvajanje sodelovanju z družinskimi zdravniki v zobozdravstvene dejavnosti. Zbornica je zato dne 9. 10. 2020 septembru nadaljevala cikel večernih na Mestno občino Ljubljana naslovila videopogovorov z naslovom: Pridruži- Pomanjkanje specia- dopis, v katerem ji je predlagala spre- te se družinskim zdravnikom – izberi- listov DM v MOL jetje ustreznih ukrepov za podelitev te specializacijo iz družinske medici- dodatnih koncesij za opravljanje javne ne. Zdravniška zbornica Slovenije se službe v osnovni zdravstveni dejavno- je seznanila s perečo problematiko sti na področju družinske medicine. Dogodka, ki je potekal 24. 9. zve- pomanjkanja specialistov družinske Mestna občina Ljubljana je kot konce- čer preko Zooma, se je udeležilo preko medicine na območju Mestne občine dent pristojna za sprejem ustreznih 30 zdravnikov, ki so tik pred odloči- Ljubljana. Številni posamezniki so se ukrepov, ki bodo zagotovili, da bo opi- tvijo za specializacijo, in študentov namreč znašli v situaciji, da se ne mo- sano stanje odpravljeno. višjih letnikov. Pogovor je vodila Ve- sna Pekarović Džakulin, predsed- Oddelek za pravne zadeve
Revija ISIS Zbornic1a7November 2020 nica Odbora za osnovno zdravstvo na Idrija, mladi specialistki družinske Na spletni strani so predstavljene ZZS, sogovorniki pa so bili prof. dr. medicine. Pogovor je bil odprt, iskren ključne rešitve predlagane ureditve. Igor Švab, predstojnik Katedre za in tudi zelo navdihujoč. Predlog zakona je zbornica že 12. 11. 2019 posredovala ministrstvu za družinsko medicino MF UL in dekan, Nekrivdna odško- zdravje, ker pa to ni izvedlo nobenih prim. izr. prof. dr. Danica Rotar dninska odgovornost aktivnosti v smeri sprejetja predlaga- Pavlič, koncesionarka v Vnanjih Go- ne ureditve, ga je zbornica s svojim Zbornica se zaveda številnih proble- dopisom z dne 18. 9. 2020 po- ricah, predsednica Združenja zdravni- matičnih vidikov obstoječega sistema novno pozvala k ukrepanju. kov družinske medicine, prof. dr. uveljavljanja odškodninske odgovorno- Marija Petek Šter, koordinatorica sti za škodo, ki nastane v zvezi z zdrav- Predlog zakona ljenjem. Poleg visokih stroškov in dolgo- o dolgotrajni oskrbi specializacije iz družinske medicine, trajnosti postopka so to tudi težavnost prim. doc. dr. Nena Kopčavar dokazovanja odgovornosti, vzpodbuja- Zdravniška zbornica Slovenije je v Guček, ZD Ljubljana, prim. izr. nje defenzivne medicine, poslabšanje roku, predvidenem za oddajo pri- prof. dr. Marko Kolšek, ZD Litija, zaupnega odnosa med pacientom in pomb na predlog zakona o dolgotrajni asist. Žan Trontelj, specializant zdravstvenim delavcem ter odmikanje oskrbi, ki je bil v javni razpravi, poda- od promocije varnosti v zdravstvu. la pripombe in predloge. DM v Ljubljani in asistent na Katedri za DM, Martina Jesenšek, speciali- zantka DM v Litiji, ter Julija Šter, ZD Radovljica, in Lena Šorli, ZD Izzivi Slovenije pri ustnem zdravju Še posebej smo veseli, da je častni pokrovitelj ozaveščanja o pomenu ustnega zdravja predsed- »Ustne bolezni so globalno velik problem. Za njimi nik države g. Borut Pahor. boleha 3,5 milijarde ljudi. Nezdravljene imajo resne zdravstvene in ekonomske učinke ter zmanjšujejo kvali- Vabljeni, da se nam pridružite pri ozaveščanju teto življenja. V času epidemije smo se o virusu veliko prebivalcev Slovenije. Za vsako od skupin (predšolski naučili, naučili smo se veliko o delovanju zobozdravstve- otroci, šolarji, študenti, aktivna, zrela populacija, staro- nega sistema, ki je bil krhek že pred tem. Ključna dejav- stniki ter slepi in slabovidni) so na spletu pripravljena nost, ki je pešala, je bila preventiva, zato smo se odločili, posebna gradiva. da projekt promocije ustnega zdravja zaženemo sedaj, ko smo na pragu drugega vala.« To je na novinarski konferenci 1. 10. 2020 o izzivih tudi Slovenije pri ustnem zdravju in ob začetku preven- tivne akcije za boljše ustno zdravje poudaril Krunoslav Pavlović, predsednik Odbora za zobozdravstvo in podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije. Na konferenci so sodelovali: • dr. Rok Kosem, dr. dent. med., spec. otroškega in preventivnega zobozdra- vstva, vodja Centra za otroško in preventivno zobozdrav- stvo, Stomatološka klinika, UKC Ljubljana, • Vesna Banko, dr. dent. med., Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva, • Miha Predovnik, študent dentalne medicine, absolvent, predsednik društva za mednarodno dejavnost študentov stomatologije, • Matej Praprotnik, dr. dent. med., Zdravniška zbornica Sloveni- je in • prim. dr. Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva. Zbornica je akcijo pripravila že za 20. marec 2020 in jo zaradi razmer, povezanih s covidom-19, preložila na jesen. Na spletni strani v navigacijski vrstici pod Infor- macije, publikacije je zavihek Ustno zdravje, kjer so dostopni gradivo, zgibanke in kratki izobraževalni videoposnetki. Vabimo vas, da gradiva delite na svojih spletnih straneh in socialnih omrežjih. Akcija teče tudi preko Facebook strani @ustnozdravje.
Revija ISIS 1Z8bornicaNovember 2020 Pregled normativne nister na predlog NIJZ (prvi odstavek dejavnosti na področju 14. člena). Pri tem 16. člen predloga zdravstva zakona določa, da bodo podatke o nale- zljivih boleznih in okužbah za posame- Pregled normativne dejavnosti v mesecu septembru in prvi polovici oktobra zne skupine bolezni in okužbe zbirali 2020 tudi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Takšna ureditev bi lahko za zdravnike Anže Kimovec javnost dolgotrajne oskrbe, kadar jav- predstavljala dodatno administrativno ni zavodi ne morejo zagotavljati de- breme, ki bi ga težko kombinirali sku- I. Zakon o dolgotrajni javnosti v zadostnem obsegu ali ne paj z opravljanjem svoje primarne de- oskrbi morejo zagotoviti nujne dostopnosti javnosti, tj. zdravljenje pacientov. Pred- do storitev dolgotrajne oskrbe. S tem, log zakona bi tako moral biti dopolnjen V zadnjih dneh poletja je bil v jav- ko ni omogočeno širše podeljevanje na način, da ne bi na koncu bremena no razpravo poslan predlog Zakona o koncesij ob boku javnim zavodom, so poročanja oz. prijavljanja nalezljivih dolgotrajni oskrbi, o čemer je zborni- zavarovanci postavljeni v slabši polo- bolezni in okužb nosili zdravniki. ca poročala na svoji spletni strani ter žaj, ker imajo manjšo dostopnost do svoje člane povabila k podajanju svo- nujno potrebnih storitev. Posegi v ustavne jih predlogov in pripomb.1 V nadalje- pravice zdravstvenih de- vanju so prikazani bistveni deli pre- V zvezi s predlogom zakona pa je lavcev dloga zakona, ki se tičejo zdravniškega treba izpostaviti tudi potencialno neu- poklica. stavnost 3. člena predloga.2 Na oddel- Minister za zdravje lahko na podla- ku za pravne zadeve ocenjujemo, da gi drugega odstavka 47. člena predloga Predlog zakona nalaga izbranim predlog ponavlja rešitev, ki je po mne- zakona ob epidemijah nalezljivih bo- osebnim zdravnikom in lečečim zdrav- nju Ustavnega sodišča neustavna. lezni in okužb ter drugih dogodkih, ki nikom dodatne obveznosti, zlasti: Omenjeni člen je namreč smiselno pomenijo resno čezmejno grožnjo za 1. Izdaja obvestila, iz katerega izha- enako urejen kot drugi odstavek 3. zdravje ljudi, odredi različne začasne člena Zakona o zdravstveni dejavnosti ukrepe (npr. dolžnost zdravstvenih ja, da zavarovanec potrebuje dol- (novela K), katerega je Ustavno sodi- delavcev in zdravstvenih sodelavcev, da gotrajno oskrbo vsaj tri mesece. šče delno razveljavilo zaradi nesoraz- opravljajo zdravstveno dejavnost v po- 2. Obvestitev centra za socialno delo, mernega posega v svobodno podjetni- sebnih delovnih pogojih in v prostorih v kolikor presodi, da zavarovanec ško pobudo.3 zunaj delovnega mesta; omejitev pravi- ne more sam učinkovito uvelja- ce do stavke ter določitev posebnih na- vljati pravic iz dolgotrajne oskrbe. II. Zakon o nalezljivih log fizičnim in pravnim osebam, ki 3. Presoja psihofizičnih sposobnosti boleznih opravljajo zdravstveno dejavnost). Zgo- kandidata za oskrbovalca družin- raj navedena določba predloga zakona skega člana, od katerega kasneje V svojem poznopoletnem paketu se po vsebini ne razlikuje od trenutno tudi prejema informacije o tvega- predlogov zakonov je Ministrstvo za veljavnega zakona, vendar je kljub njih za zdravje ali življenje upravi- zdravje RS (v nadaljevanju: ministr- temu zbornica v okviru javne razprave čenca. stvo) v javno razpravo poslalo tudi pozvala ministrstvo, da naj pri morebi- Predlog zakona je v zvezi z novimi predlog Zakona o nalezljivih boleznih, tnem sprejetju navedenih ukrepov upo- nalogami zdravnikov pomanjkljiv, saj ki med drugim na novo ureja obveznost števa načelo sorazmernosti. ne ureja virov in načina financiranja prijave nalezljivih bolezni in okužb. zgoraj naštetih obveznosti zdravnikov, Prijava je obvezna za nalezljive bolezni III. P rotikorona zakon medtem ko podrobno ureja način in in okužbe s seznamov, ki jih določi mi- št. 5 (PKP5) vire financiranja ZZZS. Nadalje predlog zakona favorizira 2 3. člen predloga Zakona o dolgotrajni Državni zbor je 15. 10. sprejel t.i. javne zavode pred koncesionarji. Iz oskrbi: »Dolgotrajna oskrba je javna PKP5, katerega glavnina določb se predloga zakona namreč izhaja, da služba, ki se v obsegu in standardu, ki ga nanaša na zdravstveno dejavnost. V koncesionarji samo dopolnjujejo de- določa ta zakon in na njegovi podlagi nadaljevanju so predstavljene ključne sprejeti predpisi, izvaja na nepridobiten spremembe, ki jih PKP5 prinaša v tem 1 Zbornica je v okviru javne razprave način v okviru javne mreže tako, da se delu. podala svoje pripombe, pri čemer lahko presežek prihodkov nad odhodki porabi celotno besedilo dopisa najdete na spletni za opravljanje in razvoj dejavnosti javne 20. člen PKP5 uvaja možnost kori- strani zbornice. službe.« ščenja bolniške odsotnosti do treh dni brez potrdila zdravnika. To možnost 3 U-I-194/17-21 z dne 15. 11. 2018. bo lahko delavec koristil za bolniško
Revija ISIS Zbornic1a9November 2020 odsotnost do treh dni in največ enkrat Poleg predloga, ki se nanaša na PKP5 uvaja tudi dodatek za delo s v posameznem koledarskem letu. javni razpis, je bila zbornica uspešna s pacienti oziroma uporabniki, oboleli- predlogom spremembe 37. člena, ki mi s covid-19 (56. člen PKP5). Doda- 34. člen PKP5 nalaga ministrstvu ureja sofinanciranje obvezne enome- tek znaša 30 odstotkov urne postavke dolžnost, da izvede nacionalni razpis sečne zaloge osebne varovalne opre- osnovne plače delavca, dobil pa ga bo za izboljševanje dostopnosti do zdrav- me.5 delavec, ki bo delal na covid-19 delo- stvenih storitev, kar je zbornica pri- viščih, ki so po alinejah našteta v 56. stojnim organom predlagala že 25. 8.4 V skladu s 55. členom PKP5 bo členu PKP5. Na nacionalni razpis se bodo lahko lahko izvajalec zdravstvene dejavnosti prijavili javni zdravstveni zavodi in ali izvajalec socialnovarstvene storitve IV. Zaključek drugi izvajalci zdravstvene dejavnosti, institucionalno varstvo delavca zača- ki imajo dovoljenje za opravljanje sno razporedil na delo k drugemu iz- V zadnjih mesecih je zaradi dnev- zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v vajalcu. Za tak ukrep bo delodajalec no spreminjajočih se razmer tudi nor- register zasebnih zdravstvenih delav- moral izdati pisni sklep zaposlenemu. mativna dejavnost parlamenta in vla- cev. Nacionalni razpis se bo izvedel za Delavec bo v primeru prerazporeditve de občutno porasla. Pri tem avtor v posamezne vrste zdravstvenih stori- k drugemu izvajalcu upravičen do do- zaključku poudarja eno izmed temelj- tev, ki jih bo s sklepom določil mini- datka v višini 20 odstotkov urne po- nih pravnih maksim: nepoznavanje ster za zdravje. Slednji bo sklep obja- stavke osnovne plače zaposlenega. prava škodi (ignorantia iuris nocet), s vil na spletni strani ministrstva, s čimer želi opozoriti, naj tudi člani čimer bo izvajalce zdravstvene dejav- 5 37. člen PKP5 določa, da se iz sredstev zbornice redno spremljajo spremem- nosti pozval k oddaji ponudb (36. člen proračuna Republike Slovenije ali be predpisov ter skladno z njimi PKP5). sredstev EU zagotavlja sofinanciranje uskladijo svoja ravnanja. enkratne vzpostavitve obvezne enomeseč- 4 Celoten dopis zbornice je dostopen na ne strateške zaloge osebne varovalne Anže Kimovec, dipl. prav. (UN), naši spletni strani pod novico z dne 7. 9. opreme javnim zdravstvenim zavodom in Oddelek za pravne zadeve ZZS 2020: »Ministrstvo za zdravje podalo izvajalcem zdravstvene dejavnosti (op. a. pojasnila glede ukrepov za skrajšanje predlog dopolnitve, dan s strani zborni- čakalnih dob«. ce), ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe.
Revija ISIS Z20bornicaNovember 2020 VOLITVE PREDSEDNIKA 2020 Volilna komisija obvešča članstvo, da je do 15. oktobra 2020 prejela tri prijave na razpis za predsednika oz. predsednico Zdravniške zbornice Slovenije. Prijave so podale prof. dr. Bojana Beović, dr. med., višja svetnica, dr. Zdenka Čebašek - Travnik in Tanja Petkovič, dr. med. Programe vseh kandidatk (po abecednem vrstnem redu) objavljamo v nadaljevanju. Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., višja svetnica Želim Vam sporočiti, da sem se z mnogimi zdravniki širom Slovenije v zdravnike. Gre za bolnike in za zdrav- odločila kandidirati za predsednico času, ki je za vse nas velik izziv, so je, za katerega se vsa družba strinja, Zdravniške zbornice Slovenije. moj namen, da kandidiram za pred da je vrednota. sednico ZZS, še utrdili. Strokovnost, Sem zdravnica specialistka infekto- predanost in kolegialnost kolegov so Vsem težavam navkljub je za nas, loginja, zaposlena na Infekcijski kliniki me navdušili in me prepričali, da lah- zdravnike in zobozdravnike, za bolni- UKC Ljubljana, in profesorica na Medi- ko skupaj uredimo še marsikaj. ke in za državo najbolj pomembno, da cinski fakulteti UL. Poleg svojega stro- združeni v Zdravniški zbornici Slove- kovnega dela sem v povezavi z medi- Kot predsednica ZZS si želim, nije naredimo tisto, kar lahko. To po- cinsko stroko opravljala številne zadol- da se mnenje zdravnikov in zo- meni, da s svojim zgledom, energijo in žitve, od vodenja Zdravstvenega sveta bozdravnikov sliši in upošteva. sposobnostmi motiviramo slovensko RS, Sekcije za protimikrobno zdravlje- družbo in politiko k premiku na bolje. nje, do mednarodne Evropske študijske Gledano skozi prizmo uspe- Poslanstvo ZZS je zagotavljanje pod- skupine za smotrno rabo antibiotikov šnosti posameznih zdravnikov in pore in glasu zdravnikom v njihovem in še številne druge. Na ZZS sem od oddelkov je slovensko zdravstvo poklicnem življenju skozi vsa življenj- leta 2012 do 2015 vodila Svet za izobra- v odlični kondiciji. ska obdobja, gre za skrb za sedanje in ževanje in usposabljanje zdravnikov, prihodnje generacije zdravnikov in sedaj sem članica Komisije za podi- Povsem drugačna je slika zdrav- zobozdravnikov, skrb za prihodnost plomsko usposabljanje. Delo na različ- stva, če pogledamo zastarele bolniške vseh nas. nih področjih mi je omogočilo zelo ši- zgradbe, okorele organizacijske prije- rok pogled na zdravstvo tako v Sloveniji me, prekomerno administracijo, neza- Zdravniška zbornica Sloveni- kot tudi na mednarodni ravni. Zelo dostno informacijsko podporo, poča- je naj postane prva misel zdrav- cenim priložnost, ki jo zdravnikom in sno uvajanje nujnih sprememb, ki jih nikom in zobozdravnikom, ki zobozdravnikom daje organiziranost v terjajo demografske in epidemiološke potrebujejo podporo in pomoč. Zdravniški zbornici Slovenije. Menim, spremembe ter napredek medicinske da smo zdravniki in zobozdravniki s stroke. Pogosto se mi zdi, da smo ZZS je partner bolnikom in družbi svojo vrhunsko izobraženostjo in uspo- zdravniki uspešni vodstvom v prizadevanjih za boljše zdravje pre- sobljenostjo ter življenjskimi izkušnja- zdravstva navkljub in ne z njiho- bivalcev Slovenije. Skrbi za dobro mi, ki nam jih daje naše delo, sposobni vo pomočjo. Seveda ne gre le za usposobljenost zdravnikov, etične urejati svoj poklic v svoje zadovoljstvo zdravnike in sploh ne v prvi vrsti za standarde in prispeva k razvoju zdrav- in v dobro bolnikov. Zadnjih nekaj mesecev vodim Strokovno svetovalno skupino za co- vid-19 pri ministrstvu za zdravje. Odlično sodelovanje s kolegi različnih specialnosti v skupini in številni stiki
Revija ISIS Zbornic2a1November 2020 stvenega sistema v državi s pripravo znajde v situaciji, ko je blateno njego- ZZS mora svoje delo čim bolj pri- konceptov, programov in strokovnih vo ime. Javno mnenje o zdravnikih bližati zdravnikom in zobozdravnikom, priporočil. Ob tem se mora povezovati kot zaslužkarjih, dvoživkah in podob- ki delajo v različnih delih države, tako z zdravniškimi organizacijami in usta- no, je nekonstruktivno, neetično in na z njihovim vključevanjem v delo ZZS, novami, predvsem s Slovenskim koncu škodljivo za bolnike, zato mora tudi z uporabo sodobnih tehnologij, zdravniškim društvom, zdravniškimi ZZS s profesionalnim medijskim pri- kot tudi z rednimi letnimi delovnimi in sindikati, medicinskima fakultetama, stopom postopno in z argumenti iz- družabnimi obiski v regijah. izvajalci zdravstvenega varstva, drugi- boljšati javno podobo zdravnikov in 5. Karierno svetovanje zdravnikom mi poklicnimi skupinami v zdravstvu obenem zaščititi posameznike, ki so se in ministrstvom za zdravje. Posebno znašli v medijskem linču. in zobozdravnikom skrb je treba posvetiti neposrednemu 2. Pravna in strokovna pomoč zdrav- Zdravniki lahko ob opravljanju stiku z bolniki oziroma z njihovimi svojega poklica doživijo različne živ organizacijami. ZZS se mora uve- nikom in zobozdravnikom, ki so ljenjske spremembe, posebej gre za ljaviti kot eden najpomembnej- ob opravljanju svojega dela zašli v bolezni ali invalidnost, zaradi katerih ših avtonomnih deležnikov (ste- stisko svojega poklica v določeni specialnosti brov) civilne družbe. Opravljanje zdravniškega poklica ne morejo več opravljati. ZZS mora se je v zadnjih 30 letih močno spre- nuditi zdravniku pomoč pri spremem- Ekipo, ki je pripravila program, menilo. Ena od sprememb je v odnosu bi delovnega mesta oziroma spremem- sestavljajo predstavniki različnih ge- bolnikov in njihovih svojcev, ki se bi- bi specializacije, če je to potrebno. neracij in zdravniških specialnosti iz stveno pogosteje odločijo, da po sodni 6. Razvoj pripravništva, sekundaria- vseh delov Slovenije, saj želimo, da so poti terjajo svoje pravice, ki izvirajo iz ta in specializacij v programu vse za nas pomembne domnevno neustreznega zdravljenja. V Sloveniji imamo dobro razvit teme. V naslednjih točkah so navede- Ne glede na to, ali so obtožbe upravi- sistem pripravništva, sekundariata in ne poglavitne aktivnosti ZZS, ki jih je čene ali neupravičene, predstavljajo specializacij, pri katerem pa so po- treba okrepiti, izboljšati, spremeniti za zdravnika zelo veliko breme. Zbor- trebne nenehne izboljšave in razvoj. ali uvesti na novo. nica mora zdravniku, ki je zaradi ob- Skrbno je treba pregledati vse faze 1. Skrb za dobro ime slovenskih tožbe zašel v stisko, nuditi pravno, podiplomskega usposabljanja in ugo- strokovno, po potrebi psihološko po- toviti, kje je prišlo do zaostanka v raz- zdravnikov in zobozdravnikov moč in zaščito njegovega imena. Poleg voju ali je usposabljanje neustrezno. Slovenski zdravniki in zobozdrav- tega si mora zbornica prizadevati za Posebno pozorno se moramo posvetiti niki v medijih in javnosti pogosto do- ustanovitev sklada, ki bo omogočal oceni sekundariata, ki je bil nedavno življamo diskreditacije in ponižanja. nekrivdno odškodnino bolnikom in na nov način ponovno uveden. Skupaj Anonimnost v medijih je zagotovljena svojcem, ki so zaradi zapleta utrpeli s koordinatorji in nadzorniki kakovo- celo osumljenim hudih kaznivih de- škodo, in sprejetje zakonodaje, ki bo sti specializacij je treba pregledati janj, zdravnikom in zobozdravnikom, omogočala obravnavo zapletov v var- akreditacije, ki morajo odražati dejan- osumljenim napačnega ravnanja, pa nem okolju. sko ustreznost učnih mest, ki nudijo ne. V očeh javnosti so zdravniki, obto- 3. Pravna pomoč zdravnikom in zo- specializantom dovolj zahtevanih po- ženi strokovnih napak, krivi, še pre- bozdravnikom pri urejanju delov- segov in obravnav in kakovostno den je bila njihova morebitna krivda nopravnega položaja mentorstvo. Nadaljevati je treba s dokazana. Tak odnos medijev slabo Zdravniki in zobozdravniki mora- prenovo specializacij, v katero morajo vpliva na podobo zdravništva v javno- jo ob spremembi delovnega razmerja, biti vključeni tudi mladi zdravniki. sti. Slabo vpliva tudi na naše odnose z še posebej, če se odločijo za samostoj- Specializacije naj bodo skladne z bolniki, ki so zato potencialno obrav- no opravljanje poklica ali opravljanje evropskimi kurikuli in naj zagotavlja- navani slabše, razvija se defenzivna poklica pri zasebniku, upoštevati šte- jo preverjanje usposobljenosti specia- medicina, lahko so tudi pobuda za vilne pravne predpise. Zbornica mora lizantov v času specializacije. nasilna dejanja. Med take primere ob tem zagotavljati pravno pomoč in 7. Razvoj sistema stalnega podi- spada nekorektno navajanje podatkov svetovanje. Pomoč in podpora morata plomskega usposabljanja in po- o dohodkih zdravnikov, ki so videti vsebovati dostopnost vseh relevantnih klicnega razvoja velikanski, čeprav gre v resnici za bru- pravnih aktov, možnost njihovega ZZS že ima razvit sistem stalnega to zneske, večmesečna izplačila ali tolmačenja v praksi s strani pravne podiplomskega izobraževanja, ki je izplačila za dodatno delo, opravljeno v službe ZZS, pripravo vzorčnih po- osnova za pridobivanje licenčnih točk in številnih slabo plačanih nadurah in godb, pomoč in podporo pri morebit- relicenciranje zdravnikov. Pregledati in dežurstvih. Kljub temu, da se vsi zave- nih nejasnostih, zapletih in kršitvah. posodobiti je treba pravilnik o licencah, damo nujnosti povezanosti farmacevt- 4. Vključevanje zdravnikov in zobo- ki naj bo mednarodno primerljiv. Izo- ske in druge z zdravstvom povezane zdravnikov iz vseh regij v delova- braževanje in usposabljanje lahko pote- industrije, se kljub transparentnosti nje ZZS ka v sodelovanju z industrijo, treba pa je odnosov zdravnik še vedno lahko
Revija ISIS Z22bornicaNovember 2020 zagotoviti transparenten način sodelo- dov v družbi mora biti ZZS pomem- 16. ZZS mora sodelovati z vsemi dele- vanja. S sodobnimi pristopi, predvsem s ben in upoštevan deležnik. žniki na področju zdravstva v Slo- spletnim učenjem, je treba zagotoviti, da 11. Zagotavljanje dostojanstva ostare- veniji predvsem na naslednjih je izobraževanje enostavno dostopno in področjih: čim cenejše. lim zdravnikom in zobozdravni- 8. Razvoj sistematičnega izobraževa- kom, ko ne morejo več skrbeti –– zagotavljanje zadostnega števila zase, z zagotavljanjem kakovostne zdravnikov; nja in usposabljanja zdravnikov in oskrbe, varnosti in finančne po- zobozdravnikov na področju ko- moči po potrebi –– načrtovanje števila specializacij munikacijskih veščin, poslovanja, Trenutno stanje glede obravnave glede na nacionalne potrebe in veščin vodenja in drugih potreb- starostnikov v državi je zastrašujoče, števila mest za usposabljanje; nih nemedicinskih znanj dostojno oskrbo si lahko zagotovijo Izkušnje kažejo, da obstajajo po- samo posamezniki z zelo dobrim eko- –– vključevanje zdravnikov v delo dročja oziroma znanja, ki jih pri delu nomskim položajem. Domovi za osta- takoj po končani specializaciji, potrebujemo, zanje pa nimamo siste- rele so polni, oskrba draga, za mnoga tudi kot nosilce dejavnosti. Zdrav- matično pridobljenih znanj, kar nas življenjska opravila, ki omogočajo niki so po dolgotrajnem študiji in lahko pri delu ovira. Mednje spadajo onemoglemu človeku vsaj malo do- specializaciji dovolj usposobljeni veščine komunikacije, odziv na nasi- stojanstva, so potrebna doplačila. in dovolj izkušeni, da lahko pre- lje, sporočanje slabe novice, v nekate- Kakovost domov je zaradi težav, s vzamejo polno odgovornost za rih primerih osnove poslovanja, vode- katerimi se domovi srečujejo, od ka- svoje delo; nja. Izobraževanja s teh področij so na dra do materialnih možnosti, zelo voljo, a niso prilagojena za potrebe različna in pogosto nezadostna. Zato –– odpravljanje čakalnih dob glede zdravnikov. ZZS mora postati izobra- bi bilo smiselno, da zdravniki za svoje na strokovne prioritete posegov z ževalno središče za ta področja za ostarele in onemogle kolege ob odso- mobilizacijo vseh možnih virov; zdravnike glede na njihove potrebe in tnosti zavarovanja za dolgotrajno preference. nego v državi poskrbimo sami z orga- –– financiranje zdravstvenih progra- 9. Vzpostavitev sistema pridobivanja nizacijo doma za onemogle zdravnike, mov glede na strokovne prioritete; certificiranih posebnih znanj in ki bo omogočal kakovostno nego na veščin dostopen način vsem zdravnikom, ki –– v sodelovanju s sindikati vzposta- S specialističnim izpitom zdravniki to potrebujejo. viti plačni sistem, ki bo pritegnil pridobimo licenco za samostojno opra- 12. Podpora kulturnim in športnim zdravnike tudi k trenutno manj vljanje storitev, ki so vključene v kurikul dejavnostim zdravnikov in zobo- zanimivim specializacijam in regi- specializacije. Med specializacijo ali po zdravnikov jam; njej pa lahko pridobivamo kompetence, Dejavnosti morajo zaradi nacional- ki v specializacijo niso vključene, jih pa nega značaja ZZS vključevati vse zdrav- –– izboljšanje delovnih pogojev potrebujemo za svoje delo. Te kompe- nike in zobozdravnike ne le na sedežu (zgradbe, informatizacija, oprema, tence pridobivamo na različne načine, ki ZZS, ampak tudi v lokalnih okoljih. podporne službe), ki bodo poleg nam ne nudijo formalnega priznanja, da 13. Vzdrževanje samostojnega vzaje- ustreznega plačila zadržali mlade kompetenco imamo. Lahko se pojavi mnega finančnega sklada za soli- zdravnike v Sloveniji; vprašanje, ali je zdravnik za storitev darnost med zdravniki in zobo- ustrezno usposobljen. ZZS mora za take zdravniki ter širitev kolektivnih –– takojšnje izboljšanje razmer v kompetence v sodelovanju s Slovenskim ugodnosti za zdravnike in zobo- družinski medicini s smiselnim zdravniškim društvom in ministrstvom zdravnike pri pridobivanju neka- zmanjšanjem administracije in za zdravje ustvariti sistem, ki bo omogo- terih dobrin širitvijo dejavnosti ob upoštevanju čal njihovo na državni ravni veljavno 14. Optimizacija vseh procesov na obremenjenosti družinskih zdrav- formalno potrjevanje in obnavljanje ZZS, da bodo izvedeni za uporab- nikov; kompetenc. nika enostavno, dostopno in prija- 10. Uveljavitev etičnih standardov zno ter učinkovito s stališča izrabe –– uvajanje programov, ki bodo pri- ravnanja zdravnikov in zobo- kadrovskih in finančnih virov lagojeni staranju prebivalstva: zdravnikov 15. Mediacijsko središče splošna bolnišnica v Ljubljani, Odbor za pravno-etična vprašanja ZZS mora nuditi članom postopke geriatrični oddelki, oddelki za po- se mora aktivno ukvarjati z oblikova- mediacije na vseh področjih, poveza- daljšano bolnišnično zdravljenje, njem in uveljavljanjem sodobnih etič- nih z njihovim poklicnim življenjem: negovalne bolnišnice, oddelki za nih standardov na najvišji ravni na pri sporih z bolniki oziroma svojci, paliativno zdravljenje, okrepljene vseh področjih zdravnikovega delova- kolegi, drugimi sodelavci, delodajalci, zdravstvene storitve v socialno- nja. Pri oblikovanju etičnih standar- pogodbenimi partnerji. varstvenih zavodih za starejše; –– na primarnem nivoju uvajanje timov za paliativno oskrbo in okrepitev patronažne službe; –– aktivno sodelovanje pri vseh giba- njih v družbi, ki so usmerjena v reševanje globalnih problemov, kot so globalno segrevanje, migra- cije in revščina.
Revija ISIS Zbornic2a3November 2020 Dr. Zdenka Čebašek - Travnik Skupaj naprej Ko smo leta 2016 v precej podobni dokazana krivda. Na pobudo odbora zdravstvu, ki za zdaj še čaka na sestavi kot zdaj pripravljali program so bile pripravljene smernice za obravnavo na Ministrstvu za zdravje. za drugačno zdravniško zbornico, smo ravnanje zdravnikov na spletnih Pripravljamo se tudi na možnost natančno preučili takratno delovanje omrežjih. prostovoljnih nadzorov – na pobudo in vodenje ter si zamislili, kaj in zdravnika, ki bi želel še mnenje predvsem kako bi bilo dobro spreme- »Zdravniška avtonomnost in nadzornikov. niti. To smo jasno povedali in napisali hkrati lepota našega združenja je, da v knjižici Stebri zdravništva ter smo zavezani le stroki in njeni etiki, Tudi avtonomija zobozdravni- večino obljubljenega v manj kot štirih ne glede na dnevne politike in druge kov je bila velika tema tega mandata. letih tudi uresničili. vplive. Se je pa zbornica dolžna kar Veliko časa, energije in sredstev smo najbolj konstruktivno in spretno z namenili pripravi pravnih aktov, Oceno našega delovanja je mogo- vsemi temi deležniki pogajati in s katerimi bi se lahko lotili iskanja če prepoznati v sporočilu kolega, ki ni sodelovati. Glede vsega naštetega konsenza glede ustanavljanja samo- član vodstva zbornice, pač pa njegov zbornici kapo dol«, je pred kratkim stojne zobozdravniške zbornice. Kot kritični opazovalec: »Odkar je zapisala prof. dr. Maja Rus Makovec. smo obljubili, je bila v tem mandatu zbornica pod vašim vodstvom, je zobozdravnikom omogočena avtono- prvič postala »zdravniška«, torej V zdravniško avtonomijo sodi tudi mija, s katero so dobro upravljali in si namenjena nam članom: strokovni izvajanje strokovnih nadzorov. To je prizadevali za krepitev ugleda zobo sodelavci so postali prijazni, hitro so eno najbolj občutljivih področij dela v zdravniškega poklica. V bližnji pri- odgovarjali na zahteve, vedelo se je, zbornici in Odbor za strokovno-medi- hodnosti jo bo treba formalizirati, da kdo kaj dela, pisni odgovori so bili že cinska vprašanja je pod vodstvom ne bo odvisna od vsakokratnega na meji angleške kolegialne sintagme Boruta Gubine izoblikoval učinkovit vodstva zbornice, zato bomo podprli – skratka imel si dober občutek, ko si način obravnave zadev. Te zadnji dve postopke za večinsko odločanje odgovor dobil. Kot zmeraj, so po- leti potekajo v skladu z Zakonom o zobozdravnikov glede njihove samo- membni posamezniki. Očitno ste bila upravnem postopku, kar močno stojne zbornice. V tem mandatu so odličen trener in selektor, da ste zvišuje pravno varnost nadzorovanih zobozdravniki samostojno, ob tehnič- izbrala prave ljudi na prava mesta. zdravnikov. Pomembna je tudi vse- ni pomoči strokovnih služb, pripravili Odnos zbornice do politike je bil binska premisa: izvajanje izrednih veliko projektov in dejavnosti. »V profesionalen, brez sprege s politiko. nadzorov ni namenjeno iskanju predlagani Strategiji smo začrtali Sploh ne vem, kaj lahko ponudi drug »krivcev«, temveč predlogov za večjo evropsko usmerjeno zobozdravstvo kandidat.« kakovost in varnost zdravstve- in zdravniško zbornico približali tudi nih obravnav. Za takšne naloge so zobozdravnikom«, poudarja Kruno- Srčika zdravniškega dela so se zdravniki nadzorniki tudi dodatno slav Pavlović, predsednik Odbora za etične vrednote, so besede prim. usposobili. Na pobudo odbora je zobozdravstvo in podpredsednik Helene Jelke Reberšek Gorišek, pravna služba pripravila osnutek zbornice. predsednice Odbora za pravno-etična zakona o nekrivdnih odškodninah v vprašanja, ki je večino svojega delova- nja namenil presoji etičnega ravnanja zdravnikov, tako v odnosih med zdravnikom in bolnikom kot med kolegi, ter sprejel in objavil vrsto stališč, med njimi o komunikaciji v medosebnih odnosih, o evtanaziji, paliativni oskrbi, ničelni toleranci do korupcije in do nasilja. Zavzel je stališče, da tudi za zdravnika velja pravilo nedolžnosti, dokler mu ni
Revija ISIS Z24bornicaNovember 2020 Vesni Pekarović Džakulin in gorja Prosena je opravil ogromno dela pripravili več izobraževanj s področja Odboru za osnovno zdravstvo je v in uvedel številne novosti: največ vodenja podjetij. Odbor je tudi pripra- tem mandatu uspelo slišati, povezati pozitivnega odziva je bilo na objavo, vil zakon, ki bi uredil t.i. svobodnega in okrepiti zdravnike s področja kdo so po oceni specializantov naj- zdravnika in omogočil izvedbo razpi- družinske medicine, pediatrije, boljši mentorji, veliko sprememb je sov v breme ZZZS, na katere bi se ginekologije, zobozdravstva ter prinesel drugačen način imenovanja lahko prijavili vsi izvajalci, tudi brez medicine dela, prometa in športa. nacionalnih koordinatorjev in nadzor- koncesije. Vse nas je pretresla smrt Obravnavali so številne teme, v nikov kakovosti, izboljšana je bila dr. Matevža Gorenška, ki je dal ospredju so bile: ločevanje delovišč, kakovost izbirnih postopkov, spodbu- odboru neizbrisen pečat. »Zasebniki ureditev nujne medicinske pomoči, dili so prenovo kurikulumov že obsto- kot „odpadniki“ javnozdravstvenega ruralna medicina, izgorelost v osnov- ječih specializacij in skozi zbornični sistema smo se sistematično lotili nem zdravstvu, motnje spanja, ne- postopek pripeljali nekatere nove ter problema dostopnosti, tako da smo zdrava telesna teža, vodenje bolniške- se poglobili v problematiko akreditacij javno opozorili, da obstajamo, da ga staleža, alkohol kot primarni vzrok učnih ustanov. Izvedli so tudi vsebin- imamo kapacitete, znanje, tehnologi- prometnih nesreč, integrativna sko prenovo strokovnih izpitov in jo in voljo, da delamo za ljudi, ki naše medicina, sodelovanje med primarno pripravili kompendij kot obvezno storitve potrebujejo v realnem času in sekundarno ravnjo, paliativna literaturo zanje. Močno smo povečali in v slovenskem prostoru«, je zapisal oskrba, dolgotrajna oskrba, obvlado- možnosti za pridobivanje licenčnih Matej Praprotnik, predsedujoči vanje časa pred zaslonom za otroke točk, tudi z izobraževanji brez kotizacij odboru po Matevževi smrti. ter aktualne težave v zobozdravstvu in in na daljavo. Izobraževanja je zaklju- ginekologiji. Odbor se je močno zavze- čila tudi tretja generacija študija Prim. Dean Klančič je poleg mal za promocijo cepljenja. Široko menedžmenta v zdravstvu. Odbora za socialno-ekonomska vpra- zastavljeno sodelovanje je pokaza- šanja vodil tudi skupino za vzdrževanje lo tudi nekaj uspeha v odnosu z ZZZS, Zdravnik in predstojnik oddelka naše stavbe, ki se v preteklosti žal ni še posebej pri nacionalni uvedbi – njemu in oddelku so specializanti izvajalo po načelu dobrega gospodarja. elektronskega bolniškega lista dodelili oceno odlično – nam je V tem mandatu smo izpeljali odpravo (eBOL), ki je bil pripravljen tik pred povedal: »Da dobiš povratno infor- številnih pomanjkljivosti ter vzpostavi- epidemijo. Njihovo stalno delovanje v macijo od mladih zdravnikov, ki jih li redno in tekoče vzdrževanje času epidemije je bilo članom v veliko učiš, da to delo opravljamo res zelo objekta. Obiskovalci dogodkov v oporo, z enako prizadevnostjo delajo dobro, je nekaj izjemnega. Gre za zbornici ste gotovo opazili, da smo s tudi zdaj, v drugem valu. priznanje celotni bolnišnici. Meni pa predelavo učilnic Ana in Julija dobili to pomeni več, kot če bi opravil še Julijano, učilnico srednje velikosti, ki V tem mandatu je tudi zdravniška dva doktorata.« se je izkazala s svojo uporabnostjo. zbornica dobila priložnost, da se Prenovili smo tudi avdiovizualno izkaže v času epidemije covida-19. Priznanja in zahvale za opravljeno opremo v vseh prostorih, kjer imamo Ko se je vzdušje nagibalo k zanikanju zdravniško ali mentorsko delo so zelo dogodke – to nam je v času epidemije in zmanjševanju resnosti situacije, je pomembni za prepoznavanje izjemnih prišlo zelo prav. Seveda ob izjemno zbornica javno in v obliki številnih posameznikov in tudi za ugled našega prizadevnem delu naših ekip iz oddel- dopisov pristojnim predlagala možne poklica v javnosti, zato smo mnogim kov za kongresno dejavnost, za stike z rešitve. Prevzela je sprotno, vsako- članom posredovali pisne zahvale javnostmi in informatiko. Res krasni dnevno obveščanje članov z odloki, pacientov. sodelavci, na katere bi lahko bil pono- navodili in priporočili, za mnoge sen vsak vodja. člane edini zanesljivi vir infor- Mladi zdravniki so v tem macij, ki smo mu dodajali skrbno mandatu dobili dodaten prostor in Zaposleni na zbornici pred izbrane strokovne članke v učni sredstva za razvijanje svojih projektov stavljajo srce našega delovanja, ki je platformi Moodle. Zbornica se je in se izkazali pri nekaterih temah, ki kljub vedno večjim obremenitvam v posebej angažirala pri zagotovitvi pomembno vplivajo na položaj mla- dobri kondiciji, za kar skrbi generalni osebne varovalne opreme za zdrav- dih, tudi z aktivnostmi na političnem sekretar Iztok Kos. V tem mandatu stveno osebje in vztrajala pri smiselni parketu. Zbornica si podobno kot v smo opravili reorganizacijo oddelkov organizaciji vstopnih točk ter zdravni- prvem valu epidemije prizadeva, da in služb, jih prikazali v preglednem kom in zobozdravnikom vseskozi pomaga specializantom in sekundari- organigramu ter poskrbeli za vse nudila pomoč in cenila njihovo jem ob morebitnih nenačrtovanih pripadajoče pravne akte. Uvedli smo požrtvovalno delo. spremembah kroženja. procesno vodenje ter redne sestanke vodstva z zaposlenimi. Vsi se trudimo, Svet za izobraževanje zdrav- Odbor za zasebno dejavnost je da bi res delovali v dobro vas članov, nikov je naš največji odbor, ima tudi pogumno zastavil svoje delo in tudi v in kot razberemo iz odzivov, je to že dve komisiji. Pod vodstvom dr. Gre- javnosti prikazal pomembno vlogo opazno. Če si znamo predstavljati, kaj zasebnikov v našem zdravstvenem sistemu. Za kolege zasebnike smo
Revija ISIS Zbornic2a5November 2020 delajo naše službe za specializante, službe za kongresno dejavnost, ki Tisti, ki smo člani zbornice že sekundarije in pripravnike, pa je dobiva številne pohvale. Na področju desetletje ali več, vemo, da je zbornico delovanje pravne službe drugačno: na izobraževanja je pomembna pridobi- mogoče voditi na več načinov. Poka- eni strani gre za pravno svetovanje tev vsem članom dostopnega učnega zali smo, kako si predstavljamo posameznim članom, na drugi pa za portala, ki ga bomo kmalu nadome- vodenje stanovske organizacije, kako pripravo in obravnavo pravnih pred- stili z drugim, uporabnikom bolj graditi zaupanje do članstva in do pisov. Ogromno dela in veliko pravne- prijaznim sistemom. javnosti, kako gojiti medsebojno ga znanja je potrebno, da v zbornici spoštovanje in kako uresničevati lahko sledimo smislom in nesmislom V tem mandatu smo razvili in obljube in dobre predloge. Vodenje državnih predpisov. Lotili smo se udejanjili različne oblike psihosoci- zbornice zahteva celega človeka, ki bo prenove statuta in različnih pravilni- alne pomoči članom – od finančne svoj čas in energijo v celoti posvetil tej kov, ki so na videz suhoparno branje, pomoči, ki jo določajo v okviru Odbo- nalogi. Ne gre le za sposobnost in a so odločilni v mnogih postopkih. ra za socialno-ekonomska vprašanja, izkušnje vodenja, ki so potrebne Veliko aktov smo posodobili, dosti jih do mediacijske pisarne, pomoči (oboje je zelo zaželeno), temveč tudi še čaka za naslednji mandat. žrtvam nasilja na delovnem mestu in za čas, ki ga je treba preživeti v teh – na kar sem še posebej ponosna – okvirih. Posebej omenjam službo za delovanja zdravniškega ombudsmana, odnose z javnostmi, ki deluje kot kjer kolegi nudijo svetovanje in V svoji predstavitvi namenoma neutrudna povezovalna moč tako podporo tistim kolegom, ki so se nisem naštevala točk programa, znotraj zbornice kot v stikih z drugimi znašli v stiski. Svetovanje poteka temveč prikazala, kako je zbornica zdravniškimi organizacijami in anonimno, osebno ali po telefonu, že zaživela v času tega mandata. To je združenji pacientov. Odločne, a hkrati več kot tri leta. hkrati napoved našega delovanja umirjene izjave, ki jih ustvarjamo v prihodnjem mandatu. Poveza- skupaj, so tudi v medijih vedno bolj Sodelovanje pomeni tudi nost, spoštljiv medsebojni odnos, opazne in odzivne ter prispevajo k povezovanje med vodstvom, izvršil- izjemna pripravljenost za sodelovanje večjemu ugledu zdravništva. Vsak nim odborom, skupščino, nadzornim in premagovanje težav so ključni za teden pripravijo Bilten in enkrat odborom, tožilcem in razsodiščem. naš načina dela. V vsebinskem delu pa mesečno Bilten za zobozdravnike Čeprav so organi zbornice neodvisni si bomo prizadevali za še večjo vlogo ter ga razpošljejo na vse e-naslove pri svojem delovanju, morajo biti zbornice pri uveljavljanju kakovosti in članov. V času epidemije pa ste vsak povezani preko pravnih aktov in varnosti v slovenskem zdravstvu in dan dobivali COVID-19: Dnevne osebnih stikov. Povezave pa morajo iti skrbeli, da zdravniška zbornica ostane informacije. Kogar zanima delova- tudi širše, torej z Ministrstvom za stabilna poklicna organizacija z nje in odzivanje zbornice, ima mož- zdravje, ZZZS, NIJZ ter drugimi jasnimi stališči in s trdno zavezo nost biti dobro obveščen. Služba skrbi zdravniškimi organizacijami in delati dobro ter nuditi vsestransko tudi za distribucijo, analizo in objavo združenji. Zbornica (formalno) profesionalno in kolegialno pomoč anket, s katerimi zbiramo mnenja sodeluje v pogajanjih za Splošni svojim članom. članov o različnih temah. Zadnja je dogovor, kjer zastopa zasebnike. bila na temo prostovoljstva med Za napovedane spremembe je zdravniki in zobozdravniki, o Ena najpomembnejših zavez ob treba tudi vedeti, kako jih bomo čemer bo v kratkem izšla posebna prevzemu dolžnosti predsednice je naredili. Imamo znanje, izkušnje in publikacija. bila, da noben klic ali sporočilo člana voljo, da tudi v novem mandatu ne bo ostal brez odgovora. Vsi, ki so uresničimo naše skupne načrte. Še Velike spremembe so opazne na želeli priti na osebni pogovor k meni, naprej smo pripravljeni delovati v področju informatike, kjer naši zbor- so to možnost imeli. Predsedničina smeri, da zdravniška zbornica ostane nici zdaj že pravimo »e-zbornica«, odprta vrata so dejansko stanje in stabilna poklicna organizacija z saj je praktično vse poslovanje mogoče simbol za moj način delovanja. Mnoge jasnimi stališči in trdno zavezo nuditi izvajati tudi v elektronski obliki oz. na pobude smo skupaj spremenili v vsestransko pomoč svojim članom, daljavo. To velja za digitalizacijo vseh predloge in potem v izvedene projek- kar je osnovna naloga zbornice. procesov izobraževanja, e-List in te. Tudi v obliki delovnih skupih, ki so m-List za specializante, varni elek- postale priložnost za najširše možno- Vrata so odprta za vse, ki se tronski predal, plačevanje s kartico, sti vključevanja članov: skupina za nam želite pridružiti in sodelo- tehnično pripravljenost za e-glasova- prenovo strokovnih izpitov, promocijo vati. nje in e-volitve. Žal za slednje nismo cepljenja, za preprečevanje nasilja, dobili potrditve skupščine … Vsem mladi zdravniki, zobozdravniki za Več na nam pa je v ponos sodobna in uporab- svojo zbornico in druge. Zelo dejavna https://zdenkacebasektravnik.si/ na spletna stran, iz katere lahko je tudi delovna skupina za upokojene vsakdo razbere tudi obsežno delo naše zdravnike, ki si prizadeva za izboljša- nje njihovih razmer.
Revija ISIS 2Z6bornicaNovember 2020 Tanja Petkovič za povezovalno, proaktivno in transparentno Zdravniško zbornico Kot zdravnica, specialistka Prepričana sem, da so ti cilji državi, ne kaže interesa, da bi s družinske medicine, sem empatična, uresničljivi, in sem zanje pripravljena sistemskimi ukrepi posegla v organi- odločna in energična, trudim se biti trdo delati, toliko bolj, ker mi ob zacijsko preživet zdravstveni sistem. karseda razumljiva, uvidevna in strani stojijo zaupanja vredni sodelav- Razlogi za takšno brezbrižnost politi- prijazna. ci, čudoviti in sposobni ljudje: ke so raznovrstni, kar pa je ne odve- –– mag. Igor Muževič, dr. med., zuje odgovornosti. Zdravniki in Tudi do zdravstvenega sistema in zobozdravniki smo se zaradi tega njegovih predstavnikov sem pozorna spec. druž. med. znašli v situaciji, ko ne moremo več in odkrita, a pogosto ne tudi politično –– prim. dr. Diana Terlević Dabić, varno skrbeti za svoje paciente. korektna. Že od začetka poklicne poti Trenutno so prekomerne obremeni- opozarjam, bolj ali manj ostro in dr. dent. med. tve na primarni zdravstveni ravni neprizanesljivo, na nepravilnosti in se –– Janez Dolinar, dr. med., tako hude, da se lahko v prihodnjih zavzemam za izboljšave zdravstvenega desetih letih zgodi, da zaradi pomanj- sistema v prid tako pacientov kot tudi spec. anest. kanja zdravnikov in zobozdravnikov zdravstvenih delavcev. Prepričana –– prim. Uršula Salobir Gajšek, ne bo mogoče zagotavljati kontinuira- sem, da za premagovanje obtičalosti nega zdravstvenega varstva. Proble- – posameznika in sistema – niso dr. med., spec. gin. in porod. dovolj le želje in govoričenje, pač pa –– Matjaž Križaj, dr. med., konstruktivno, ciljno motivirano delovanje vseh – poudarjam, vseh! spec. abd. krg. – vpletenih. –– Polona Campolunghi Pegan, Temeljno poslanstvo zdravniškega dr. med., spec. druž. med. stanu je skrb za zdravje, a sedanji –– Roman Kralj, dr. med., sistem postavlja številne ovire za njegovo uresničevanje. Opozarjanje spec. druž. med. na sistemske napake, zaradi katerih –– Marko Drešček, dr. med., prihaja do neustreznega obravnavanja bolnih ljudi, ni zaželeno. Z ekipo si spec. druž. med. želimo korenite prenove sistema v –– Miha Lukač, dr. med., korist bolnikov, zobozdravnikov in zdravnikov, Zdravniška zbornica spec. druž. med. Slovenije pa mora biti pri tem glavna –– Jure Poglajen, dr. dent. med. glasnica, ki bo zagotavljala podporo –– Alenka Rus, dr. med., spec. ped. članstvu in bila obenem deležna –– dr. Dragan Kovačić, dr. med., njegove podpore. spec. int. med. Pri snovanju programa smo imeli –– Kristjan Nedog, dr. med., pred seboj tri temeljne cilje: 1. večjo učinkovitost in odzivnost spec. psih. –– Rok Ravnikar, dr. med., zbornice, 2. proaktivno vlogo zbornice pri spec. druž. med. –– Tatjana Kitić Jaklič, dr. med., prizadevanjih za izboljšanje delovnega okolja in pogojev dela spec. druž. med. za vse zdravnike in zobozdravnike –– Hana Škaler, dr. med., in 3. spodbujanje konstruktivne komu- spec. druž. med. nikacije in povezovanje med člani iz različnih delovnih okolij. Program 1. Z dravniška zbornica bo prevzela pobudo in poskrbela za uveljavitev standardov in normativov v prakso Politika, ki je edina odgovorna za ureditev in organizacijo zdravstva v
Revija ISIS Zbornic2a7November 2020 matika bo najhujša v primarni pedia- 2. Omogočili bomo ohranjanje potrebujemo za zagovarjanje skupnih trični oskrbi, torej med najranljivejšo licence zdravnikom, ki svoje interesov. Skupaj smo močnejši populacijo – otroki. delo opravljajo kot izvedenci. sogovornik državi, zavarovalnicam in drugim deležnikom. Našo odzivnost 2. Zdravniška zbornica 3. Omogočili bomo kolektivno in praktično učinkovitost za članstvo lahko postane boljši zavarovanje za primer zdravniške pa lahko povečamo prav v skupni servis za zdravnike in napake. zbornici. zobozdravnike 4. Zbornica mora skrbeti za ohranja- Spodbujati je torej treba avtono- Strokovno izobraževanje: nje in varovanje dostojanstva mijo zobozdravništva v skupni in članic in članov našega stanu, kar močni zbornici. Kolegi iz zobozdra- 1. Kakovostna izobraževanja v se nanaša na občutljiva področja vstva pa naj bodo samostojni pri okviru ZZS bodo zagotovila človekovega bivanja (zdravje, strokovnih vprašanjih in tudi finanč- pridobitev licenčnih točk, ki so intima, smrt …), in bo zato odloč- no neodvisni. potrebne za podaljšanje licence. no, po potrebi tudi s pravnimi koraki, reagirala na blatenje svojih 5. P rizadevali si bomo za 2. Zbornica bo ponujala izobraževa- članov v medijih. reformo primarne nja iz zavarovalno-pravnega ravni zdravstvenega področja našega dela. Pravni 5. Uvedli bomo zastopanje zdravni- varstva ter kolegice in primeri proti zdravništvu ekspo- kov in zobozdravnikov v primerih kolege podpirali pri nentno naraščajo. Člani ne tožb glede povračila sredstev za njihovih iniciativah in poznajo vseh pravnih pasti, specializacijo. prizadevanjih zaradi česar se lahko hitro znaj- dejo v težavah. 6. Vložili bomo pravni spor na Področje primarnega zdravstve- področju omejevanja svobodnega nega varstva zagotovo najbolj nujno Pravna pomoč: poklica – zdravnika in s tem potrebuje dobro reformo. Gre za onemogočanje mladim speciali- osnovni steber zdravstvenega varstva, 1. Zagotovili bomo hitro odzivnost stom, da samostojno opravljajo ki lahko deluje v veliki meri preven- pravne službe na postavljena poklic, za katerega so se usposobi- tivno in s tem preprečuje obremenje- vprašanja članov s 3-dnevnim oz. li 3–5 let po pridobljeni licenci. vanje specialističnega zdravstva, do v primeru kompleksnejših pravnih katerega prihaja zato, ker primarna zadev z 10-dnevnim rokom. 3. Debirokratizacija raven ne more in ne utegne skrbeti za in digitalizacija kakovostno obravnavo bolnih in 2. Nudili bomo pomoč pri sestavlja- procesov preventivo. nju in komentiranju pogodb delovnopravnega značaja. 1. Uradne postopke bomo optimizi- Nujnost ukrepanja je bila že rali in znotraj zbornice uvedli digi- večkrat javno izražena, osvetlila jo je 3. Zbornica bo zahtevala od plačnika talizacijo, s čimer bomo skrajšali kriza ob kolektivnih odpovedih zdravstvenih storitev (ZZZS, DZV) in olajšali postopke pridobivanja zdravnikov in zdravnic družinske konkretne odgovore na zastavlje- potrdil, odločb, dopisov ipd. medicine ter epidemija, ki smo ji na vprašanje glede razlage Pravil priča. zavarovanih oseb ter zagotavljala 2. Uvedli bomo elektronske pomoč pri sporih zdravnikov s volitve. Ob tovrstnih kriznih situacijah je temi institucijami. treba zagotoviti hitro in učinkovito 3. Omogočili bomo vpeljavo in odzivnost stanovske zbornice. Nujno 4. V reviji Isis bomo uvedli rubriko z izvajanje videokonferenčnih sej je potrebna aktivnejša vloga že obliko- odgovori pravnikov na vprašanja odborov, kar bo lajšalo sodelova- vanega koordinativnega telesa za članov in primeri iz sodnomedi- nje kolegom in kolegicam na vseh primarno raven. Vzpostavili bomo cinske prakse. koncih države in omogočalo trden most med deležniki, da doseže- hitrejšo, učinkovitejšo in nazadnje mo bolj učinkovito in poenoteno 5. Ustanovili bomo finančni sklad za cenejšo odzivnost in delovanje odzivanje vseh zdravniških organiza- morebitne drage sodne postopke. izvršne veje zbornice. cij. Stanje v osnovnem zdravstvu se bo lahko začelo normalizirati le ob 6. Uvedli bomo takojšnjo pravno 4. V slogi je moč razbremenjevanju zdravnikov in pomoč za izredne situacije. zobozdravnikov, ki trpijo zaradi Zdravniški in zobozdravniški nepotrebnih birokratskih zahtev, za Pravna varnost: poklic sta si različna, vendar nas druži izpolnjevanje katerih gresta skoraj veliko več, kot nas razdvaja. Oboji v dve tretjini vsega delovnega časa. 1. Opozarjali bomo (s pohvalo) na resnici zdravimo, oboji smo zapriseže- dobre delodajalce in ugodna de- ni Hipokratovi učenke in učenci. lovna okolja, ki jih zaposleni oce- »Deli in vladaj!« pa ne more biti naše njujejo kot varna in stimulativna, geslo. V številu in slogi leži moč, ki jo in osvetljevali primere njihovih dobrih praks.
Revija ISIS Z28bornicaNovember 2020 6. Izboljševanje položaja Poleg nudenja pravne pomoči zdravnika k varovanju okolja in mladih in upokojenih mladim (glej Pravna varnost) se bomo posledično varovanja ljudi. Spodbujali zdravnikov zavzeli tudi za omogočanje dela bomo zavedanje, da lahko le skupaj upokojenim zdravnikom. Zavzeli se spremenimo svet, pri čemer je vsak Odločno bomo nastopili pri bomo za ohranjanje licence tudi po prispevek pomemben in dobrodošel. odpravi določila, ki določa mesto dela upokojitvi, in sicer za neprofitno delo. zdravniku po opravljeni specializaciji. Zavedam se, da smo zdravniki in Zdravniki za opravljanje svojega 7. O krepili bomo zobozdravniki raznolika družba, ki pa poklica potrebujemo svobodo odloča- mednarodno nas povezujejo želja po kakovostnem nja. Pogojevanje opravljanja specia- sodelovanje delu in visoka etična merila. lizacij s tem, da lahko zdravnika po končani specializaciji država preraz- Okrepili bomo čezmejno in širše Verjamem v moč povezovanja in poreja po lastni presoji, ne sodi v naš mednarodno sodelovanje ZZS z vem, da smo lahko – če nastopimo čas in prostor. Ravno takšni kazenski, ostalimi podobnimi organizacijami ter skupaj – dovolj močni, da se bodo prisilni in izsiljevalski ukrepi vodijo v uvedli izmenjavo dobrih in preverje- razmere za bolnike in za nas začele to, da se sedaj že diplomanti odločajo nih praks v obe smeri. Prizadevali si spreminjati na bolje. za opravljanje specializacije v drugih bomo, da ZZS postane pobudnica in državah. Kdo nam bo nadomestil te organizatorka novih naprednih idej in Kakršnakoli vprašanja, komentar- ljudi? projektov. Poudarjali bomo prispevek je in predloge mi lahko brez zadržkov pošljete na [email protected] ali obiščete https://www.facebook.com/ tanja5kovic/. Vloga za izdajo članske izkaznice Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) ID člana (izpolni ZZS): __________________________ Ime in priimek z nazivi: Stalni naslov (ulica, poštna št., kraj): Naslov za pošiljanje pošte (če je drugačen kot stalni naslov): Datum rojstva: E-pošta*: Telefon*: GSM*: *podatek ni obvezen, je pa zelo priporočljiv zaradi lažje komunikacije zbornice z njenim članom da ne strinjam se z uporabo navedenih podatkov za komercialne namene ZZS Prostor za (ustrezno obkroži). fotografijo Strinjam se z uporabo slike za potrebe izdaje članske izkaznice in z uporabo navedenih podatkov za potrebe ZZS. Datum: Podpis:
Revija ISIS Aktualn2o9November 2020 Zdravniki in zobozdravniki o prostovoljnem delu Zdenka Čebašek - Travnik, Kim Barbič, Nina Dejak Uvod ne. Te so vključevale trenutno aktivne v prosto- voljstvu (21 %), tiste, ki so bili prostovoljci v Prostovoljci lahko s podporo bolnim in njiho- preteklosti (27 %), in člane, ki še niso opravljali vim svojcem zelo pozitivno vplivajo na zdravlje- prostovoljnega dela (52 %). Skoraj polovica nje in kakovost življenja. V procesu nastajanja anketiranih članov ima izkušnjo opravljanja publikacije o prostovoljstvu v zdravstvu smo prostovoljnega dela v zdravstvu. želeli izvedeti, koliko prostora v življenju naših članov zavzema prostovoljstvo. Tako je nastala Tabela 1: Ali opravljate prostovoljno delo anketa, ki nam je pokazala, da je prostovoljna v zdravstvu? dejavnost naših članov izredno bogata in nam je v velik ponos. Frekvenca Odstotek Da 125 21,1 Veseli smo bili visokega odstotka zdravnikov Ne 306 51,6 in zobozdravnikov, ki svoj prosti čas posvečajo Sem v preteklosti 162 27,3 skrbi za ljudi, zdravljenju in nudenju drugih Skupaj 593 oblik pomoči tistim, ki to potrebujejo. 100,0 Metodologija Zdravniki in zobozdravniki kot aktivni zdravstveni delavci Spletno, anonimno anketo smo po e-pošti – prostovoljci poslali 9597 članom. Na povezavo je kliknilo 1007 naslovnikov, od katerih jih je 593 oz. 59 % Vložek, ki ga naši člani, ki delujejo prosto- anketo tudi ustrezno izpolnilo, tako da smo voljno, darujejo v lokalno skupnost in socialni njihova mnenja in misli lahko upoštevali pri kapital naše družbe in poklica, je velik, čeprav ga analizi. Spletna povezava do ankete je bila je težko izmeriti. Ta koristi tudi javnemu zdra- aktivna od dneva razpošiljanja, tj. 25. 8. 2020, vstvenemu sistemu in vsem njegovim deležni- do 11. 9. 2020. Vprašalnik je bil izdelan na kom, predvsem pa prejemnikom prostovoljne spletnem orodju »1ka«, ki ne omogoča povezova- pomoči, katerim prostovoljci pripomorejo do nja med identifikatorji in odgovori, torej je bila boljšega počutja in do pomoči, ki je morda anonimnost zagotovljena. Anketa je vsebovala drugače ne bi bili deležni. vprašanja o vključevanju v prostovoljstvo in njegovi pogostosti, pa tudi o osebnih stališčih do Zdravniki in zobozdravniki, ki so aktivni prostovoljnega nudenja pomoči in mnenju o zdravstveni delavci – prostovoljci, v naši anketi koristnosti prostovoljcev v zdravstvenem siste- predstavljajo 21 % delež vseh zajetih enot. Ti v mu. Z odprtimi vprašanji smo želeli izvedeti, v največjem številu (44 %) takšnemu delu posveča- koliko različnih prostovoljnih organizacij se jo od 3 do 10 ur na mesec, nekaj manj (23 %) pa vključujejo naši člani, kje vidijo prednosti in kje je tistih, ki darujejo več kot 10 ur svojega časa na slabosti prostovoljstva. Seštevki deležev pri mesec. Nesebično so svoje strokovno znanje nekaterih vprašanjih niso enaki 100 %, kar je delili tudi med epidemijo covida-19. Takrat je 31 posledica zaokroževanja. % trenutno aktivnih zdravstvenih delavcev – prostovoljcev nesebično priskočilo na pomoč Analiza rezultatov ustanovam in posameznikom, čeprav s povečano poizvedbe nevarnostjo za okužbo sebe in svojih bližnjih. Naj izpostavimo 11 posameznikov, ki so pomoči v Člane, ki so anketo ustrezno rešili, smo ob času epidemije namenili več kot 10 ur svojega analizi odgovorov razdelili na tri glavne skupi- časa.
Revija ISIS A30ktualnoNovember 2020 Člane smo v anketi povprašali, v Člani pa nudijo pomoč še v drugih časa. V tem času opravljajo pretežno katerih ustanovah in organizacijah oblikah (npr. širjenje znanja v obliki strokovne naloge, ki zajemajo podro- nudijo prostovoljno pomoč. Ta je naj- predavanj, usposabljanj, obiskovanje čja dela kot zdravnik ali zobozdravnik številčnejša v društvih bolnikov ali na domu, druženje), ki je prav tako – pregledi, zdravljenje, nega, svetova- invalidov (26 %), saj so anketirani zaželena, potrebna in cenjena. nje, izobraževanje, supervizija, član- navajali kar 22 različnih društev in 21 stvo v strokovnem svetu in drugo. drugih nevladnih organizacij, kjer Člani, ki delujejo v dobro posa- deluje 26 % trenutno aktivnih zdrav- meznikov ali družbenih skupin, med 3. P omoč v javnem nikov in zobozdravnikov v prostovolj- svojim prostovoljnim delom opravlja- zdravstvenem sistemu stvu. jo pretežno strokovne (76 %), organi- zacijske (20 %) in druge naloge (24 Zdravniki in zobozdravniki, ki Z odprtima vprašanjema smo čla- %), kot so spremljanje, druženje, delujejo prostovoljno v javnem ne prosili, naj nam zaupajo, v katerih pogovori, vodenje skupin za samopo- zdravstvenem sistemu, temu predsta- društvih in drugih nevladnih organiza- moč, nudenje pomoči pri opravilih, vljajo delno razbremenitev, predvsem cijah delujejo. Presenetila nas je ra- delitev materialne pomoči … pa svetlo luč za tiste, ki so deležni znolikost navedenih društev bolnikov njihove pomoči. Ne glede na vrsto ali invalidov, kjer prostovoljci sodelu- Glede na obliko vključevanja v pomoči, ki jo ti prostovoljci nudijo, jejo: Društvo za pomoč otrokom z prostovoljstvo smo anketirane razvr- lahko njihovo delo znatno izboljša imunskimi boleznimi, Društvo ASPI, stili v štiri skupine: pro bono strokov- kakovost celovitega delovanja zdrav- Društvo za pomoč otrokom z avtistič- no delo s pacienti, pomoč nevladnim stva. Z anketo smo nekaj takih tudi nimi motnjami, Društvo za fibromial- organizacijam, pomoč v javnem zajeli. Med delom opravljajo pretežno gijo, Društvo Celiac, Društvo diabeti- zdravstvenem sistemu in udeležba v strokovne naloge (90 %). 42 % tistih, kov, Društvo distrofikov Slovenije, misijah v tujini. ki nudijo prostovoljno pomoč v Društvo revmatikov Slovenije, Društvo javnem zdravstvu, temu nameni od 3 za boj proti raku KoRak, Društvo za 1. Pro bono strokovno delo do 10 ur. Enak delež (42 %) je tistih, kronično vnetno črevesno bolezen, ki temu namenijo več kot 10 ur na Zveza društev bolnikov z osteoporozo Za nekatere posameznike v naši mesec. Slovenije, Društvo za pomoč prezgodaj družbi, predvsem tiste s socialnega rojenim otrokom, Društvo za zdrave roba, so zdravniki in zobozdravniki, ki 4. Misije dojke, Društvo INKONT, Koronarni delujejo v ambulantah s posvetovalni- klub, KOVITA, Društvo za cistično co za osebe brez zdravstvenega Odprave na misije omogočajo fibrozo Slovenije, Spominčica, Starejši zavarovanja ali nudijo ostale oblike oceno zdravstvenih potreb prebival- za starejše, Nacionalni svet invalidskih brezplačnega poklicnega dela, nena- stva in zagotovitev zdravniških pregle- organizacij Slovenije, Društvo revma- domestljiv korektiv. Z anketo smo dov, zdravljenja in operacij v revnih tikov Slovenije, Zavod 13, Združenje zajeli 35 takšnih posameznikov. V 37 državah ter hkrati globalno izmenjavo multiple skleroze Slovenije. % deležu temu posvečajo od 3 do 10 znanj. Misije so privedle do vse ur svojega časa, pri tem pa v 97 % večjega prostovoljstva visoko usposo- Veliko zanimivih odgovorov smo opravljajo pretežno strokovne naloge bljenih zdravnikov, ki so pripravljeni zabeležili tudi pri drugih nevladnih (delajo kot zdravniki ali zobozdravniki svoj čas posvetiti najzahtevnejši obliki organizacijah, s katerimi sodelujejo – pregledujejo bolne, zdravijo, svetu- prostovoljnega dela. Vsak, ki se odloči prostovoljci: DAS, Društva za mir, jejo, so člani strokovnega sveta in za odhod na misijo in za ta čas odide Društvo za razvijanje prostovoljnega podobno). iz domačega okolja, se vsak dan dela Novo mesto, Državljani sveta, srečuje z novimi izzivi v nepoznanem, Gorska reševalna služba, Sonček, Slo- 2. Pomoč v nevladnih lahko tudi nevarnem okolju. Z anketo vensko društvo hospic, Liga proti epi- organizacijah smo nekaj teh naših članov tudi zajeli lepsiji, LIONS Slovenija, Medgenera- – nekateri so na misije odhajali tudi cijski center, Med.Over.Net, Društvo Najštevilčnejšo skupino izmed več desetkrat. Zaupni telefon Samarijan, Slojenčki, anketiranih aktivnih članov, ki deluje- Slovenska filantropija, Slovensko jo prostovoljno, sestavljajo tisti, ki Zdravniki in zdravniško društvo, Slovensko zdru- delujejo v društvih bolnikov ali zobozdravniki, ki so ženje za urgentno medicino, Vera in invalidov, humanitarnih organizacijah v preteklosti opravljali luč, Zavod Varna pot, Zveza prijateljev Rdeči križ in Karitas ter drugih prostovoljno delo mladine, Žarek upanja. nevladnih organizacijah. Ti predsta- v zdravstvu) vljajo dober vzgled drugim morebi- Aktivni člani izvajajo prostovoljno tnim prostovoljcem in prav tako Izmed vseh članov, ki so ustrezno delo tudi v svoji zasebni ambulanti pripomorejo k izboljševanju kakovosti dokončali anketo, jih je 27 % v prete- (24 %) in v ambulanti za osebe brez življenja v okolju, kjer delujejo. klosti opravljalo prostovoljno delo. zdravstvenega zavarovanja (14 %). Mesečno jih največ (47 %) takšnemu delu nameni od 3 do 10 ur svojega
Revija ISIS Aktualn3o1November 2020 Najpogostejši razlog prekinitve Mnenja zdravnikov »Da ozaveščajo različne skupine opravljanja prostovoljnega dela v in zobozdravnikov prebivalstva o dejavnikih tvega- zdravstvu je pomanjkanje časa (36 %), o prostovoljnih nja in skrbi za zdravje.« sledi mu zaposlitev na drugo delovno mesto (28 %), zaključek študija in delavcih in njihovem Anketirani člani v večini (69 %) preselitev v drug kraj. Nekatere delu menijo, da je delo zdravnikov ali posameznike je od prostovoljstva zobozdravnikov – prostovoljcev v odtujila tudi epidemija covida-19. Veseli nas, da je kljub navedenim zdravstvu potrebno in koristno. Iz razlogom za prenehanje pri njih še vedno visoka pripravljenost, da znova Vsakdo se je že kdaj znašel v njihovih zapisov tudi izhaja, da je delo pomagajo. Izmed njih je 39 % takih, ki bi se bili pripravljeni ponovno vključi- stiski, pa naj bo to finančna, čustvena prostovoljca vzajemen proces med ti v prostovoljno delo, 38 % pa jih koleba pri odločitvi. Za to bi potrebo- ali kakršna koli druga. Predvsem tistim, ki pomoč daje, in tistim, ki jo vali več informacij, kar je razumljivo, saj prostovoljstvo pomeni psihično in takrat se posamezniki zavemo, kako prejme. fizično zahtevno delo, ki bremeni že tako zelo zaseden urnik. pomembna je pomoč in empatija drugih. To je pokazal tudi podatek, kjer »Nihče še ni postal reven skoraj polovica vprašanih s tem, da je pomagal drugim.« navaja, da bi v primeru lastne bolezni ali bolezni v (Anne Frank) družini sprejeli pomoč zdravstvenih delavcev ali Tabela 2: Ali bi se bili prostovoljcev v zdravstvu. pripravljeni ponovno vključiti v prostovoljno delo? Anketiranci vidijo prispe- Zaključek vek in vrednost prostovoljnega dela v tem, da pomagajo zdravstvenemu Če povzamemo, je zanimanje za Frek Odsto osebju in ga razbremenjujejo pri prak- prostovoljstvo med anketiranimi člani venca tek Da 39,3 tičnih opravilih, kot je npr. spremlja- visoko. Na to smo kot poklicna skupi- Ne 57 22,8 Ne vem, 33 nje bolnikov, drobne usluge in podob- na lahko zelo ponosni. Naši člani so nimam dovolj 37,9 podatkov 55 no. Prav tako menijo, da prispevajo k zavezani, da svoje znanje uporabljajo Skupaj 100,0 145 boljšemu počutju bolnikov – jim v dobro drugih, zlasti bolnih in dajejo občutek varnosti, jim krajšajo trpečih. To je osnovni in moralni čas in so lahko dobri poslušalci. pomen poklica, ki ostaja temeljna Z možnim komentarjem na vrednota, ta pa se kljub družbenemu mnenjsko vprašanje o prispevku in tehnološkemu napredku ni spreme- prostovoljcev v zdravstvu so anketira- nila. Zdravniki in ni specifično navedli, katere so pred- Prepričani smo, da lahko zanima- zobozdravniki, ki še niso opravljali prostovoljnega nosti, ki jih imajo osebe, ki ne glede nje za prostovoljno delo še narašča, dela v zdravstvu na svoj poklic opravljajo prostovoljne saj tudi tako ustvarjamo pozitivno Z anketo smo zajeli tudi posamez- nike, ki v preteklosti še niso opravljali dejavnosti v okviru zdravstvenega podobo zdravnika ali zobozdravnika prostovoljnega dela. Četrtina teh je potrdila, da bi bili pripravljeni nuditi sistema: in hkrati vzgled mlajšim generacijam, prostovoljno pomoč, 41 % pa bi jih za odgovor na to vprašanje potrebovalo »Da empatično opravijo delo, ki ga da bodo s to tradicijo nadaljevale. več informacij. Tisti, ki bi za pomoči potrebne žrtvovali nekaj svojega časa, javni sistem ne zajame.« Vsem, ki ste nam z izpolnitvijo ankete bi temu v največjem številu (53 %) namenili od 3 do 10 ur. Med delom bi »Doprinos k izboljšanju zdravstvene pomagali osvetliti obseg in pomen večina želela opravljati pretežno strokovne naloge, ki vključujejo oskrbe.« prostovoljnega delovanja zdravnikov brezplačne preglede, zdravljenje, nego, svetovanje, izobraževanje in »Ohranjanje stika s stroko in lastne in zobozdravnikov, se iskreno zahva- supervizijo. profesionalne aktivnosti.« ljujemo. »Pokažemo, da nam je mar in ne delamo le za zaslužek oz. iz obveznosti.« Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., »Pomagajo, ko ni druge pomoči.« Kim Barbič, Nina Dejak, »Tudi prostovoljec pri svoji dejavno- Zdravniška zbornica Slovenije sti osebnostno raste in prispeva družbi.« »Občutek, da ste naredili nekaj dobrega, brez potrebe pohvale in denarja.«
Revija ISIS A32ktualnoNovember 2020 Ocena nacionalne uvedbe elektronskega bolniškega lista Ko se vendarle zgodi, da nam že koristi senca šele včeraj zasajenega drevesa Ana Vodičar Zavod za zdravstveno zavarovanje Spletna predvsem slabšo seznanjenost mla- Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS) je v anketa dih, ki se redkeje srečujejo z zdrav- sodelovanju z izvajalci zdravstvenih stvenim sistemom. Zapisali so tudi, storitev na primarni ravni jeseni 2019 Rezultati ankete kažejo, da je bil da so nekateri pacienti pričakovali, da pilotno, s 1. 1. 2020 pa nacionalno po oceni izvajalcev projekt izpeljan s se bo bolniški dopust v vseh primerih podprl izdajo elektronskih bolniških solidno šolsko štirico (na ocenjevalni urejal kar po e-pošti brez pregledov listov. Samo mesec kasneje, tj. za lestvici od 1 do 5). Ali smo s tako pri zdravnikih. Pacienti na dolgotraj- zadržanosti od 1. 2. 2020, pa so oceno lahko zadovoljni? Zagotovo. nem bolniškem dopustu pa so raču- delodajalci za svoje zaposlene že Vsekakor pa moramo pogledati, kje je nali, da se bo konec meseca elektron- (obvezno) prevzemali elektronske še kaj prostora za izboljšavo postop- ski bolniški list poslal avtomatsko. bolniške liste preko sistema SPOT kov v prihodnje. ZZZS bo zato zavarovance ponovno (prej eVEM), ki ga upravlja Ministr- opozoril na očitno še vedno nezado- stvo za javno upravo. Podrobnejši rezultati ankete stno poznavanje veljavnih pravil in kažejo, da so izvajalci ocenili vsebin- postopkov odobritve bolniškega Vsebinske in tehnične rešitve sko navodilo za izdajo elektronskega dopusta. uvedbe elektronskega bolniškega lista bolniškega lista s povprečno oceno je ZZZS intenzivno usklajeval s 4,0. Če je ob oceni pilotne uvedbe Doseganje vseh predstavniki Združenja zdravstvenih kazalo, da bi veljalo za nacionalno načrtovanih zavodov Slovenije, Zdravniške zborni- uvedbo okrepiti komunikacijo ob- pridobitev ce Slovenije in Slovenskega zdravniš- močnih enot ZZZS z izvajalci, so v kega društva. Ti so imenovali svoje tokratni anketi izvajalci predstavitve Z elektronskim bolniškim listom predstavnike v delovno skupino, ki je in obvestila območnih enot ZZZS so bile dosežene vse načrtovane sproti pregledovala pripravljene ocenili s povprečno oceno 4,3. V pridobitve: načrte in rešitve s ciljem, da bodo komentarjih so navedli pohvale za vsebovale vse potrebne funkcionalno- pravočasnost in celovitost predstavi- –– za zavarovane osebe: sti in bodo kar se da prilagojene tev. Kot zelo dobro so izvajalci ocenili odpravljeni fizični obiski postopkom v ambulantah in komuni- tudi pomoč ZZZS pri reševanju težav ambulante osebnega zdravni- kaciji zdravnika z zavarovancem. in zagotavljanju odgovorov na odprta ka ali pediatra zgolj zaradi Uvedba elektronskega bolniškega lista vprašanja. Povprečna ocena znaša kar pridobitve bolniškega lista; je bila predstavljena tudi predstavni- 4,6. Izobraževanja programskih hiš odpravljena obveznost zavaro- kom Koordinativnega telesa družin- so bila ocenjena s povprečno oceno vane osebe, da dostavi papir- ske medicine. 3,9, sama nadgradnja zdravstvenih nati bolniški list svojemu aplikacij za uvedbo elektronskega delodajalcu; Predstavnikom izvajalcev zdrav- bolniškega lista pa je dobila povpreč- stvenih storitev je bila predstavljena no oceno 4,3. –– za izvajalce zdravstvenih ocena pilotne uvedbe, dogovorili pa storitev: odpravljena upora- smo se tudi za oceno nacionalne uved- Pri pilotni uvedbi so bili izvajalci ba predtiskanih, papirnatih be. Le-to je ZZZS v poletnih mesecih delno kritični zaradi slabe seznanje- obrazcev in s tem povezanih zaključil (dostopno na: www.zzzs.si / nosti zavarovanih oseb z uvajanjem stroškov za nakup obrazcev in rubrika Novosti) tudi s spletno anketo elektronskega bolniškega lista, zato izpisovanje podatkov na v juniju in avgustu 2020, v kateri je smo na ZZZS glede na opozorila obrazce; možnost izdaje sodelovalo 15 izvajalcev zdravstvenih pripravili celovit komunikacijski bolniškega lista brez obiska storitev iz različnih regij, ki so ocenili načrt. V tokratni spletni anketi ostaja pacienta, če zdravnik presodi, navodila, informacijske rešitve in ta segment še vedno relativno naj- da za izdajo bolniškega lista ni storitve, vezane na nacionalno uvedbo slabše ocenjen s povprečno oceno 3,8. potreben pregled pacienta; elektronskega bolniškega lista. Izvajalci so v komentarjih izpostavili odpravljeno pošiljanje podat-
Revija ISIS Aktualn3o3November 2020 kov o bolniških listih na NIJZ Uvedba ob je nedvomno rezultat ustvarjalnega za potrebe zdravstvene stati- nepravem času ali intenzivnega sodelovanja s predstav- stike; še zadnji možni niki izvajalcev zdravstvenih storitev. –– za delodajalca: zahtevkom trenutek? Za njihov prispevek v imenu ZZZS za refundacijo nadomestil plač izrekam javno zahvalo. In povabilo, ni več treba prilagati originala Vsem je poznana incidenčna da zasadimo skupaj še več dreves … ali skeniranega bolniškega stopnja gripe (zlasti med otroki) od Že uvedeni elektronski bolniški list lista; delodajalcu ni več treba januarja do marca 2020. Tako smo iz sam nakazuje številne možnosti, ki bi čakati, da mu bo delavec pediatričnih ambulant, ki so »podira- lahko s pomočjo informacijske tehno- dostavil bolniški list, temveč je le rekorde« v številu pregledanih logije še dodatno razbremenile vse sproti seznanjen z izdanimi malih pacientov, prejemali opozorila, deležnike in prinesle številne predno- elektronskimi bolniškimi listi da zimski meseci niso najbolj primer- sti za naše zavarovance (npr. postopki in jih lahko sam kadarkoli ni za uvajanje tako velike novosti za v primeru daljše bolniške odsotnosti prevzame in tudi morebiti že delo ambulant. Vsekakor smiselno – ePredlog imenovanemu zdravniku pripravi zahtevek za refunda- opozorilo. Potem pa je bila v mesecu ZZZS, vročanje odločb imenovanih cijo; odpravljen ročni vnos marcu 2020 razglašena epidemija zdravnikov ZZZS, spremstvo do podatkov iz bolniških listov za covida-19 in z njo uvedba številnih otrokovega 15. leta ipd.). Projekt v evidenco delovnega časa, interventnih ukrepov za preprečeva- nastajanju (zaenkrat vsaj v segmentu kadrovsko evidenco, obračun nje širjenja okužb, med katerimi je podpore delodajalcem) je tudi elek- plač in uveljavljanje refunda- bilo tudi omejevanje socialnih stikov. tronska prijava poškodbe pri delu. cije nadomestil plač pri ZZZS Elektronski bolniški list je omogočil Administrativne razbremenitve pa bi (pridobitev so dosegli zave- zagotavljanje te listine brez fizičnega veljalo iskati tudi na področju povračil zanci, ki so prenos bolniških stika med zdravniki in pacienti, prav (potnih) stroškov zaradi zdravljenja listov avtomatizirali z uporabo tako je bil omogočen elektronski ali diagnostike v drugem kraju. Pri vmesnika eBOL in nadgradili prenos bolniškega lista v kadrovske tem bomo na ZZZS upoštevali vodilo, svoje informacijske sisteme za službe brez fizičnega stika med delav- ki so nam ga predstavniki izvajalcev neposredno uporabo teh cem in delodajalcem. Z elektronskim ves čas izpostavljali: poenostaviti in podatkov); bolniškim listom je bila tako odpra- informacijsko podpreti delo zdravnika –– za samostojne zavezance: vljena potreba po številnih fizičnih in drugega medicinskega osebja, zaradi izplačila nadomestila stikih, ki bi predstavljali tveganje za opravila, ki z medicinsko stroko plače ni več treba priložiti širšo obolevnost. nimajo povezave, pa odpraviti. bolniškega lista, niti podatkov s hrbtne strani, ki jih je do Namesto konca: Mag. Ana Vodičar, direktorica Področja sedaj izpolnjeval FURS; razmišljanje o novih za odločanje o pravicah iz obveznega samostojni zavezanci na ZZZS začetkih zdravstvenega zavarovanja in za vložijo le vlogo za izplačilo medicinske pripomočke, ZZZS nadomestila plače v breme Uvedba elektronskega bolniškega obveznega zdravstvenega lista je bila obsežna razvojna naloga, zavarovanja, kjer navedejo saj je bilo treba spremembe vpeljati obdobje, za katero želijo pri izvajalcih zdravstvenih storitev, izplačilo, in svoj transakcijski delodajalcih, pri Nacionalnem inštitu- račun; tu za javno zdravje, Finančni upravi –– za NIJZ in FURS: ažurni, RS in ZZZS. Izvedena je bila zelo točni in celoviti podatki; celovito. Poskrbljeno je bilo za digita- –– za ZZZS: poenostavljeni lizacijo tako zelenih kot modrih postopki obravnave elektron- bolniških listov in za posodobitev vseh skih zahtevkov delodajalcev za postopkov pri nastajanju in uporabi refundacijo nadomestil plač z bolniških listov. Z Ministrstvom za avtomatskim preverjanjem javno upravo so bile vzpostavljene podatkov iz zahtevkov glede kakovostne in zanesljive informacij- na podatke elektronskih ske rešitve za prenos bolniških listov k bolniških listov; kakovostni delodajalcem. In končno: rešitve so v podatki za spremljanje zadrža- največji možni meri prilagojene nosti od dela in izdatkov za potrebam zdravstvenih delavcev, kar nadomestila plač.
Revija ISIS 3A4ktualnoNovember 2020 Znova o duševnem zdravju otrok in mladostnikov Zakaj širok interes za duševno zdravje otrok in mladih? mir, ker jim mladoletni prestopniki povzročajo veliko dela. Anica Mikuš Kos Moja prizadevanja v zvezi z O duševnem zdravju otrok in številnih politik, institucij, strokovnih vprašanjem, kaj lahko storimo, da bi mladostnikov (DZOM) je že toliko služb. Med njimi je tudi Svetovni zmanjšali število OM z DM, in kako napisanega, da je težko zapisati kaj ekonomski forum. Njih predvsem zagotoviti pomoč večjemu številu OM, novega. Pa vendar – o težavi, ki skrbi globalna ekonomska obremeni- so predvsem povezana z njihovim zadeva 10–20 % otrok in mladostni- tev, ki jo predstavljajo DM – kar 35 % trpljenjem in prizadetostjo njihovega kov (OM) v bogatem svetu, ne kaže vseh ekonomskih bremen iz skupine bližnjega okolja ter z vplivom njihove- molčati zaradi prenasičenosti z nenalezljivih obolenj. Za primerjavo: ga duševnega stanja na videnje sveta besedami. Očitno se z duševnimi rakasta obolenja predstavljajo 18 % in in svojega mesta v njem. motnjami (DM) slabo spopadamo, saj kardiovaskularna obolenja 33 % število OM z DM narašča, obenem pa ekonomskih bremen bolezni iz te Življenje in postajajo lastnosti in zmogljivosti skupine. DM OM so za organizacije in dušeslovne stroke človekove duše vse bolj pomembne za institucije, ki krojijo usodo človeštva, socialno in čustveno preživetje v zanimive predvsem zato, ker je imelo V strokovnem delu svojega živ- sodobnem svetu. Imamo podatke o 70 % oseb z DM v odrasli dobi težave ljenja se mi je vedno zdelo, da živim, naraščanju števila OM, ki imajo ali motnje že v otroštvu ali adolescen- zaznavam, razmišljam, delujem v simptome, ki ustrezajo diagnozam ci. Predpostavka je, da bi marsikatero dveh svetovih – v svetu kliničnega DM v Mednarodni klasifikaciji bolezni teh motenj lahko preprečili, če bi terapevtskega dela in v svetu stvarne- (MKB). Npr. v ZDA se je število zagotovili zgodnjo pomoč. Torej ga življenja ljudi z njihovimi težavami samomorov v starostni skupini 10–14 povsem zadosten razlog, da se moder- in zmogljivostmi obvladovanja težav. let v razdobju od 2007 do 2017 skoraj- ni, v ekonomska dogajanja in izračune V prvem svetu so ljudje z DM in da potrojilo; po podatkih Nacionalne- usmerjeni pomembni ljudje in institu- strokovnjaki za duševno zdravje z bolj ga centra za zdravstveno statistiko cije ukvarjajo z DZOM in možnostmi ali manj na dokazih slonečimi tehni- ZDA se je letna raven povzpela na 18 zmanjševanja njihovega števila. kami in drugimi pristopi terapevt- % in s tem postala vodilni vzrok smrti skega dela. V svetu življenjske stvar- v tem starostnem obdobju (Swift D., Zdravstvo – Svetovna zdravstvena nosti pa je še mnogo več ljudi, zlasti 2020). organizacija, zdravstvene politike, OM z DM, katerih težave je po veljav- javno zdravstvo – posveča veliko ni MKB možno uvrstiti v neko katego- Odgovorov na vprašanje o vzrokih pozornosti vprašanju, kako zmanjšati rijo DM, a nikoli ne poiščejo strokov- porasta števila OM z DM je veliko: ker breme DM OM z DM. K tem prizade- ne pomoči ali pa jim strokovna pomoč naraščajo pritiski glede storilnosti, ker vanjem sodi del dobro pripravljenega ni dosegljiva. ostaja vse več nevropsihološko ranlji- slovenskega Nacionalnega progama vih otrok živih zaradi napredka duševnega zdravja, ki se usmerja na V moji življenjski izkušnji ter izku- medicine, ker se psihološka pismenost varovanje DZOM. Osnovni vzgibi za šnji dela na vojnih področjih in z širi in prepoznavamo vse več otrok z naraščajočo skrb za DZOM so poleg begunci so tudi množice OM, ki so DM, ker se v MKB pojavljajo vedno zgoraj omenjenih razlogov vse večji doživeli travme, izgube in druge novi skupki pojavov, ki jih označuje- razkorak med potrebami po službah grozote vojnih dogajanj in so okrevali mo kot DM, ker znižujemo diagnostič- za pomoč in obstojem ter dostopno- od duševnih ran brez pomoči strokov- ne prage za DM. Ob tem naštevanju se stjo teh služb. njakov. Ko pravim okrevali, ne pra- spomnim na misel britanskega otro- vim, da so slaba doživetja in izkušnje škega psihiatra P. Grahama: Ali ni Za čim manjše število OM z DM je izbrisane, da ni več žalostnih ali čudno, da imamo vse več strokovnih zainteresirana tudi šola, ker OM z DM bolečih spominov. Pravim le, da znanj, da se naša stroka razvija in širi, obremenjujejo šolski sistem in ker nimajo tega, kar danes imenujemo število OM z DM pa se ne zmanjšuje? težave z DZ predstavljajo oviro pri DM. Na sploh bi lahko rekli, da večina doseganju želenih učnih uspehov. ljudi ne spoštuje naših teoretskih Kako zavarovati ali ohranjati Manj DM pri odraščajočih si želijo konstruktov in kljub kronično ne- DZOM, postaja pomembna tema tudi institucije, ki zagotavljajo red in ugodnim okoliščinam ali posamičnim travmatskim izkušnjam in izgubam ostajajo duševno zdravi.
Revija ISIS Aktualn3o5November 2020 Prekrivanje obeh svetov je majh- se zdi, da je osnovni razlog zelo – šola, vrstniki, šport, druge prostoča- no, saj le malo OM z DM vstopi v svet preprost: nezadostno število strokov- sne dejavnosti. Teoretski okvir za klinike. Premalo otrok je deležnih njakov in strokovnih služb. Ob tem se takšno delovanje predstavlja celostni krepitve varovalnih dejavnikov DZ v pojavi vprašanje: ali je množenje sistemski pogled na psihosocialna naravnih okoljih, ki obvarujejo milijo- strokovnjakov in strokovnih služb dogajanja. ne tistih, ki ne pridejo v naše klinike. edini možni in učinkoviti odgovor na Rekla bi, da se svet realnosti vrti razkorak med potrebami po pomoči in Otrokov ekosistem, drugače, kot smo si zamislili strokov- dosegljivo strokovno pomočjo? psihosocialni razvoj njaki, in da marsikdaj razkriva po- in duševno zdravje manjkanje širine naših teorij in Viri in učinkovine delovanja. pomoči ob duševnih Osnovni viri varovalnih dejavni- stiskah in DM kov in pomoči ob duševnih stiskah in Vprašanje zame je, kako povezati DM so: ta dva svetova. Kako združiti teorije z Glavni steber pomoči OM z DM je –– naravni viri bližnjega okolja – izkušnjami in opažanji življenjskih ali naj bi bil odpravljanje vzrokov – stvarnosti in, ker sem praktik in škodljivih dejavnikov ali dejavnikov družina, vrstniki, skupine, v nisem filozof, kako narediti naše tveganja. Vendar, če smo pošteni, katere je OM vključen …, strokovno znanje, delovanje, strokov- mnogi teh vzrokov preprosto niso –– formalne institucije, ki skrbijo za ne službe bolj učinkovite pri zmanjše- dosegljivi našemu vplivanju – begun- OM – zdravstvene ustanove na vanju težav, stisk, trpljenja otrok tudi stvo, hude družinske disfunkcije, primarni ravni, šola, vrtec, centri s povezovanjem z zaščitnimi in duševne bolezni staršev, ki prizadeva- za socialno delo …, zdravilnimi viri v življenjskih okoljih. jo družinske odnose … Drugi steber je –– posebni viri pomoči v širšem druž- pomoč OM, da obvladujejo svoje benem okolju – nevladne organiza- Vloga in vplivnost pretekle ali sedanje slabe izkušnje, da cije, prostovoljci, zdravilci …, mentalnohigienskih okrevajo. To je krepitev njihove –– nove tehnologije, digitalizacija …, strok pri varovanju psihične odpornosti, ki jo tvorijo med –– mentalnohigienski strokovnjaki in DZOM seboj interaktivno povezani notranji strokovne službe. in zunanji pozitivni ali varovalni Osnovne učinkovine strokovne Danes je v razvitem svetu (in v dejavniki, nove dobre izkušnje, nove duševnozdravstvene pomoči so: Sloveniji) v ospredju vprašanje, kako strategije obvladovanja. –– strokovne tehnike ali metode (po zagotoviti pomoč večjemu in večajoče- možnosti take s strokovno dokaza- mu se številu OM z DM. Veliki epide- Za prakso širjenja virov in kroga nimi vplivi), miolog na področju otroške psihiatri- pomoči OM z DM in preprečevanje –– odnosna ali človečnostna kompo- je, Kazdin (2018), opozarja, da velika DM je pomembno, da je pozitivne nenta (tako imenovana G-kompo- večina OM, ki bi potrebovali zdravlje- izkušnje, ki delujejo kot protiuteži nenta, kateri pripisujejo v psihote- nje zaradi svojih DM, ni zdravljenih. V slabim in bolečim izkušnjam, ter rapevtskem delu okrog 40 % bogatih zahodnih državah je delež varovalne dejavnike možno aktivirati zaslug za uspešnost), otrok s težavami, ki prejemajo pomoč v različnih življenjskih podsistemih, ki –– aktiviranje človeških virov pomoči strokovnih služb, 20–25 %. so pomembni za otrokovo dobrobit v življenjskih okoljih OM. Če temu podatku dodamo milijo- ne otrok v revnih delih sveta in v državah oboroženih spopadov, katerih duševno zdravje so prizadeli množič- no nasilje, vojna dogajanja, razne oblike trpinčenja in izkoriščanja otrok ter skrajna revščina, bi bil v svetov- nem merilu delež zdravljenih epide- miološko nepomemben. Zakaj je tako? Odgovorov je veliko: ker ni dovolj strokovnih služb, ker so za mnoge nedosegljive, ker mnogi straši in otroci ne želijo pomoči strokovnih služb, ker ne uvidijo potrebe po tej pomoči, zaradi strahu pred stigmo in še in še. Na prvi pogled
Revija ISIS A36ktualnoNovember 2020 Pomoč strokovnih služb – zdrav- Veljavne teorije in razlagalni pomoči v različnih življenjskih oko- stvenih, psiholoških in psihoterapev- modeli DM znatno sodoločajo pripiso- ljih, v povezovanje, sodelovanje, tskih – vsebuje torej specifične in vanje vzrokov za DM in zaščitne mere vzpostavljanje sinergij z drugimi nespecifične, splošno človečnostne ter terapevtske posege strokovnjakov življenjskimi podsistemi OM. vsebine. Te so predvsem empatija, (in seveda tudi vseh drugih ljudi, ki spodbuda, podpora in drugi izrazi želijo pomagati otroku). Ob spozna- Uporabo celostnih pogledov v medčloveške pomoči v stiski, ki so njih o vplivnosti družine in pomenu praksi zaščite DZOM predstavljata skupne tistemu, kar lahko ponudi prvih let življenja za otrokovo dušev- strategija stopenjske pomoči in načelo naravna podporna socialna mreža, no zdravje zanemarjamo vplive delitve in prenosa nalog pri varovanju razvijanje znanj in veščin (npr. šol- poznejših izkušenj in vplive otrokovih DZOM. skih, socialnih), potrebnih za obvlado- doživetij – dobrih in slabih – zunaj vanje težav, kar lahko nudijo različne družinskih okolij. Nedvomno je Oboje – stopenjska pomoč in nementalnohigienske strokovne družina najpomembnejše okolje za načelo prenosa in delitve nalog – na- službe in institucije. psihosocialno dobrobit in DZOM. rekuje, naj bi specialisti zdravili le Vendar so mnogi neugodni družinski najtežje motnje. Del svojega strokov- Ob tem se porodi vprašanje, vplivi nedostopni vplivanju strokov- nega časa pa bi uporabili za sodelo- katere vire pomoči zunaj duševno nih služb. Premalo koristimo vire vanje, svetovanje, usposabljanje zdravstvenih institucij je možno pomoči in varovalne dejavnike v strokovnjakov s področij, povezanih zagotoviti OM z DM. To vprašanje je socialnih okoljih OM. Svoj pogled in z DZOM (v zdravstvu, v vzgojno-izo- ključnega pomena zaradi dveh delovanje pomoči smo preveč omejili braževalnih zavodih ...), in za sodelo- razlogov. Prvi je, da vsaj v sedanjosti na strokovne metode in tehnike vanje z drugimi skupnostnimi viri nobena še tako bogata država ne pomoči. Vse premalo vključujemo v pomoči OM v stiski, tudi z laičnimi more zagotoviti množice specializira- svoje delovanje otrokovo oz. mlado- pomočniki. nih strokovnih služb in strokovnja- stnikovo dobro izkušnjo vsakdana in kov, ki bi zagotavljali pomoč vsem možnosti, ki jih imajo drugi za OM Takšno vizijo podpira tudi ob OM z DM, niti prisiliti vseh OM z DM pomembni odrasli v okolju za varova- psihosocialni pomoči otrokom begun- in njihovih staršev, da poiščejo nje njihovega zdravega socialnega in cem prepoznan pomen »majhnih pomoč. Drugi razlog je bistvenega čustvenega razvoja. Njih lahko stro- reči«, ki tvorijo otrokovo vsakodnev- pomena – gre za vprašanje, ali so kovnjaki podpremo, opolnomočimo in no izkušnjo in oblikujejo otrokovo psihiatrične, kliničnopsihološke in tako aktiviramo vire pomoči v ži- podobo sveta. Vsakodnevne dobre psihoterapevtske službe same, brez vljenjskih okoljih in človečnostno izkušnje lahko zagotovijo socialne podpornih in zaščitnih prispevkov komponento, kar je še posebej po- mreže, institucije, ki niso specializira- drugih življenjskih okolij, res rešitev membno za OM iz disfunkcionalnih ne za DZ, npr. učiteljica, ki je vsak dan za vse OM v duševnih stiskah in OM družin. Celostni sistemski ali eko-so- v razredu z otrokom. »Majhne reči«, z DM. cialni pogled na DZ in DM razkriva ko postanejo del življenjske stvarno- nove in širše možnosti zaščite DZOM sti, so za OM zelo velike reči. Zaneslji- Kaj storiti, da bi – možnosti aktiviranja virov za zaščito va in trajna dobra izkušnja v šoli je pomagali več OM z DZOM v različnih življenjskih podsis- lahko protiutež slabim izkušnjam v DM? temih. Usmerja nas v iskanje virov domačem okolju. Spreminja pogled na svet in ljudi, vpliva pozitivno na Ogromnega razkoraka med potre- Piramida stopenjske pomoči konstrukcijo socialne stvarnosti, bami in možnostmi ter dosegljivostjo pojavi se prostor za upanje in zaupa- pomoči ne bomo rešili brez širjenja duševnozdravstvenih služb. Obenem pa zgolj množenje teh služb brez kon- ceptualnih sprememb, ki izvirajo iz širših sistemskih pogledov na DZ in DM, ter brez organizacijskih spre- memb delovanja služb, kot je npr. približevanje služb uporabnikom, ne bo dovolj. Organizacijske spremembe obravnava Nacionalni program duševnega zdravja v Sloveniji. Omeji- la se bom na spremembe, ki izhajajo iz sistemskih pogledov in filozofije DZ in DM.
Revija ISIS Aktualn3o7November 2020 nje, aktivirajo se otrokovi oz. mlado- gij pomoči in zagotavljanje pomoči bili potrebni razmeroma majhni stnikovi notranji viri za obvladovanje, deprivilegiranim skupinam, ki naj- napori in vlaganja. Ni treba graditi od poveča se psihična odpornost. manj koristijo službe. temeljev stavbe skupnega in skupno- stnega pristopa k varovanju DZ, le Med institucionalnimi viri pomoči Kar zadeva medsektorsko sodelo- krepiti, obogatiti, dati varovanju DZ so na prvem mestu tisti, ki zajemajo vanje, sta najbolj pomembna povezo- več prostora tudi v zunajzdravstvenih vse ali večino OM. Med njimi je vanje kliničnega terapevtskega dela z sistemih skrbi za OM. Razvijanje osnovna pediatrična služba (z vsemi javnozdravstvenim delom in povezo- kulture »vsi za duševno zdravje vseh zdravstvenimi delavci), ki je še pose- vanje zdravstvenega in vzgojno-izo- OM« terja predvsem spremembe bej pomembna, ker lahko zaščiti DZ braževalnega sistema. Sistematično in pogleda na vlogo strokovnih služb in otroka v prvih letih življenja. To sta trajno sodelovanje duševnozdravstve- strokovnjakov, sistemske (a ne drage) vrtec in še posebej osnovna šola, kjer nih strokovnjakov z mediji je v času ukrepe, večjo pripravljenost za preživijo vsi otroci devet let svojega velike vplivnosti medijev lahko močna sodelovanje in vzpostavljanje sinergij življenja. In še mnoge druge organizi- strategija varovanja DZOM. ter širše delovanje specialistov za rane dejavnosti, v katere so vključeni DZOM. OM. Nevladne organizacije nudijo Pozornost stroke bi želela usmeriti pomoč mnogim otrokom in njihovim še v prenos energij, vzpodbud, v Viri staršem. Prostovoljci in vrstniška čustveno in motivacijsko komponento pomoč otrokom v stiskah so v zaho- aktiviranja in pripravljanja drugih 1. Kazdin, A. E. (2018). Annual Research dnem svetu vse bolj razširjene oblike strokovnih disciplin za zaščito DZ in Review: Expanding mental health pomoči OM ob duševnih stiskah. pomoč OM v duševni stiski. Moje services through novel models of izkušnje psihosocialnega delovanja s intervention delivery. New Journal of Nove vloge šolskimi delavci na vojnih področjih Child Psychology and Psychiatry. strokovnjakov za kažejo, da je mnogo več vredno, če https://doi.org/10.1111/jcpp.12937 duševno zdravje izobraževalec uspe aktivirati energije, otrok znanja, modrosti, ki jih imajo šolski 2. Mikuš Kos, A. (2017). O varovanju delavci, prikazati njihov pomen in duševnega zdravja otrok in mladostnikov Delitev nalog, vzpostavljanje možnosti pomoči OM v razredu, kot – aktualna tema sedanjega časa. ISIS, 3, sinergij z drugimi okolji, boljša izraba če jih informira o zelo izpopolnjenih 28—32. http://online.pubhtml5.com/ človeških virov pomoči terjajo drugač- tehnikah, ki jih ne bodo nikoli upora- agha/mmqa/#p=29 no filozofijo stroke in prakso delova- bili v vsakdanu svojega dela. nja. Glavna sprememba v filozofiji je 3. Mikuš Kos, A. (2018). Razmišljanja ob prevzemanje socialne odgovornosti za Za takšne vloge duševnozdra- rob javne razprave o Resoluciji o DZ vseh OM, predvsem množice tistih vstvenega strokovnjaka je pomembna nacionalnem programu duševnega z DM, ki nimajo možnosti priti do tudi izobrazba s področja javnega zdravja 2018 – 2028. ISIS, 2, 19—21. strokovne pomoči. Namesto zgolj zdravstva, skupnostnega delovanja, http://online.pubhtml5.com/agha/ usmeritve v individualno pomoč delu timskega dela in sodelovanja, izobraz- vfrj/#p=19 OM, ki so naši pacienti, naj bi naše ba za opravljanje psihoedukacije in strokovno znanje koristila množica drugih oblik usposabljanja sorodnih 4. Swift, D. (7. 2. 2020). Suicidal Behavior OM s težavami in DM. Gre tudi za poklicev in laikov – širokega kroga More Common in Preadolescents Than preseganje etične odgovornosti ob oseb, ki so v svojih vlogah kakorkoli Thought. Medscape. https://www. posameznem pacientu in prevzemanje povezane z vsakodnevnim življenjem medscape.com/viewarticle/924952 socialne odgovornosti za dogajanja na OM. Filozofija šolanja specialistov področju DZ v skupnosti. Sistemski sodoloča njihov pogled na svoje 5. World Economic Forum (2020). A Global teoretski pogled poraja širše pojmova- področje delovanja, svojo vlogo in Framework for Youth Mental health: nje pomoči OM z DM, ki vključuje socialno odgovornost. Investing in Future Mental Capital of poleg specializiranih pristopov tudi Individuals, Communities and Economi- pomoči, ki jih izvajajo drugi pomočni- Zaključna misel es. http://www3.weforum.org/docs/ ki (zdravstveni delavci v osnovnem WEF_Youth_Mental_Health_2020.pdf otroškem zdravstvu, pedagogi, prosto- Naj zaključim: Slovenija ima zelo voljci …). V tovrstno delovanje sodijo dobre nastavke – vrtce, šole, javno Prim. Anica Mikuš Kos, dr. med., spec. tudi namenjanje večje pozornosti zdravstvo, nevladne organizacije, ped. in spec. psih., predsednica varovalnim dejavnikom, veščinam delovanje prostovoljcev – za širši strokovnjakov za aktiviranje človeških pristop k varovanju DZOM in zagota- Slovenske filantropije, [email protected] virov, uporabi novih digitalnih strate- vljanju pomoči OM z DM; veliko dobrega se pri nas tudi dogaja. Za razvijanje širše, v skupnost in celotno množico OM naravnane strategije bi
Revija ISIS A38ktualnoNovember 2020 S projektom Zdravje v občini do boljšega zdravja v vseh slovenskih občinah Ada Hočevar Grom, ke o zdravju prebivalcev vsake od 212 lokalni ravni ter s tem poveza- Tatjana Kofol Bric, slovenskih občin. Izhodišča za projekt no izboljšanje zdravja in Victoria Zakrajšek, Zdravje v občini izhajajo iz primerov zdravstvenega stanja lokalne- Metka Zaletel, Tanja Carli norveških in angleških profilov ga prebivalstva. zdravja (http://www.fhi.no/helsestatisti- Izbor kazalnikov znotraj posame- Uvod kk/folkehelseprofiler, http://www.apho. znih sklopov je prilagojen aktualni org.uk/default.aspx?RID=49802). Pri strokovni vsebini in dostopnosti po- Zdravje in dobro počutje ljudi sta tem je prikaz zdravstvenih podatkov datkov. Končni izdelki (spletna apli- neločljivo povezana z okoljem ter prilagojen razmeram v slovenskem kacija, kratka publikacija za vsako vplivata eden na drugega: okolje prostoru na način, da v čim večji meri občino, tematske karte s prikazi ka- neposredno deluje na življenjske in odgovarjajo na izzive lokalnih okolij. zalnikov, metodološko gradivo) vsa- bivanjske pogoje človeka ter s tem ke od občin so dosegljivi na spletni povezano zdravje oz. kakovost živ- Javnozdravstveni strani http://obcine.nijz.si, kjer po- ljenja, prav tako človek s svojim pristop: od virov datke letno posodabljamo in dopol- delovanjem vpliva na razmere v podatkov do končnih njujemo z aktualnimi javnozdra- okolju. Pri tem je še posebej pomem- izdelkov vstvenimi vsebinami. Nove podatke ben učinek lokalnega okolja oz. objavljamo enkrat letno v aprilu. Po- okoliščin, v katerih se ljudje rodijo, Za pripravo dobrega podatkovne- stopek nastajanja končnih izdelkov odraščajo, delajo, bivajo in se starajo. ga modela so potrebni kakovostni prikazuje slika 2. Tako je z namenom krepitve zdravja, vhodni podatki, ki jih v projektu Trenutno so na spletni strani preprečevanja bolezni in s tem zmanj- zajemamo iz lastnih podatkovnih prikazani kazalniki za obdobje zadnjih ševanja neenakosti v zdravju v lokalni zbirk NIJZ in zbirk zunanjih institucij petih let. Na tak način je mogoče skupnosti ter omogočanja boljše (Univerza v Ljubljani – Fakulteta za spremljanje dinamike kazalnikov dostopnosti in dosegljivosti zdravstve- šport, Onkološki inštitut, Javna preko daljšega časovnega obdobja in s nih podatkov v vseh slovenskih agencija za varnost v cestnem prome- tem napredka občin na opazovanih občinah leta 2015 pod okriljem tu, Inštitut RS za socialno varstvo, kazalnikih. Pri interpretaciji tovrstnih strokovnjakov Nacionalnega inštituta Ministrstvo za finance RS in Statistič- podatkov pa je potrebna previdnost; za javno zdravje (NIJZ) nastal projekt ni urad RS). Ob tem je treba izposta- to zlasti velja za tiste občine, kjer je Zdravje v občini. viti dejstvo, da je koncept zdravja število prebivalcev in z njimi poveza- kompleksen in ga zato ni mogoče nih dogodkov v posameznem letu Slednji preko sklopov kazalnikov celovito prikazati samo z enim podat- majhno. V takih primerih je namreč in kazalnikov samih prikazuje podat- kom oz. posameznim kazalnikom. verjetnost za variabilnost vrednosti Tako kot naj bi bila klinična pot kazalnikov med leti veliko večja v Slika 1: Logotip in slogan projekta. obravnave bolnika celostna, je tudi pri primerjavi z občinami, kjer je število obravnavi javnozdravstvenih proble- prebivalcev oz. dogodkov večje. V mov potreben celostni pristop. Z naših izračunih ta pojav uravnotežuje- metodološkega vidika to pomeni mo z izračunavanjem kazalnikov iz premišljen izbor takšnega sklopa večletnih povprečnih vrednosti. kazalnikov, s katerimi je mogoče: V letu 2018 smo dosedanje delo nadgradili s pripravo pregleda ključ- –– prikazati čim več pomembnih nih kazalnikov zdravja in zdravstve- javnozdravstvenih področij; nega varstva v 12 statističnih regijah. Snovanje in izvajanje kadrovske –– spremljanje preko celotnega politike ter načrtovanje materialnih življenjskega obdobja; virov glede na oceno zdravstvenih potreb prebivalstva je namreč temelj –– opazovanje učinkov odločitev in aktivnosti odločevalcev na
Revija ISIS Aktualn3o9November 2020 Slika 2. Postopek nastajanja izdelkov projekta. za gradnjo kakovostnega in učinkovi- mogoče dosegati podaljšanje pričako- prebivalcev nagrajujemo. Nagrado tega sistema zdravstvenega varstva. vane življenjske dobe in pričakovanih »občina zdravja«, ki jo NIJZ podeljuje let zdravega življenja, kar je pomemb- skupaj z vodilnim slovenskim projek- V ta namen smo 28 kazalnikov no tako z vidika gospodarskega kot tom za spremljanje razvoja na lokalni sistema zdravstvenega varstva razvr- tudi družbenega razvoja. ravni – Zlati kamen, prejme tista stili v tri kategorije: občina, ki je zdravje prepoznala kot Uporabno vrednost podatkov pomembno vrednoto in je v preteklem –– kazalniki zdravstvenih delav- Zdravje v občini so tako že prepoznali letu po aktivnostih za izboljšanje cev; župani številnih slovenskih občin. K zdravja svojih prebivalcev najbolj temu je v zadnjih letih nedvomno pri- izstopala. Nagrado občina zdravja je v –– kazalniki zdravstvenega pomoglo tudi proaktivno delovanje letu 2020 prejela občina Tolmin. varstva v bolnišnicah; zdravstvenih delavcev območnih enot NIJZ. Menimo, da je sistematični na- Da je projekt na pravi poti, kažejo –– kazalniki zdravstvenega čin prikaza zdravstvenih podatkov podatki – v marsikateri slovenski varstva na primarni ravni. uporaben tudi za druge zdravstvene občini je že zaznati trend izboljšanja delavce in za zaposlene v zdravstveno- številnih kazalnikov zdravja, kar Za zdaj so podatki s področja vzgojnih centrih in centrih za krepitev nedvomno predstavlja dobre obete za sistema zdravstvenega varstva dosto- zdravja; podatki namreč odražajo sta- zdravje prebivalstva in je motivacija pni na spletni strani http://obcine.nijz. nje zdravja lokalnih prebivalcev, pro- za nadaljnje delo. si znotraj zavihka »2018«, posodobitve blematiko različnih populacijskih sku- načrtujemo v prihodnjem letu. pin in s tem povezane potrebe, kar Ada Hočevar Grom, dr. med., lahko pripomore k bolj optimalnemu prim. Tatjana Kofol Bric, dr. med., Uporabna vrednost načrtovanju in izvedbi javnozdrav podatkov stvenih programov ter ukrepov. Victoria Zakrajšek, dr. med., Metka Zaletel, MA (UK), univ. dipl. ing. Izdelki Zdravje v občini so name- Zaključek mat., asist. Tanja Carli, dr. med., univ. njeni predvsem lokalnim odločeval- cem, zdravstvenim ustanovam, vzgoj- V letu 2019 smo naredili še korak dipl. biol., no-izobraževalnim zavodom ter vsem naprej in aktivno delo občin na podro- Nacionalni inštitut za javno zdravje, drugim organizacijam in ustanovam, čju izboljšanja zdravja lokalnih ki lahko sodelujejo pri oblikovanju [email protected] okolja na način, da bodo vzpostavlje- ne okoliščine, ki krepijo zdravje skozi vsa življenjska obdobja. Le tako bo
Revija ISIS I4z0EvropeNovember 2020 Francija: Razširitev možnosti za umetno oploditev Prevod in priredba: Marjan Kordaš bodoče krila le v primeru medicinske indikacije. Tako bo za večino lezbičnih parov in samskih Spodnji dom francoskega parlamenta je v žensk umetna oploditev praktično nedostopna. začetku avgusta s 60 proti 35 glasovom legalizi- Dokončno bo o tem odločil senat francoskega ral umetno oploditev tudi za lezbične pare in parlamenta v začetku 2021. samske (neporočene) ženske. Doslej je bila umetna oploditev dovoljena le tistim heterose- Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 17, 10. ksualnim parom, ki niso mogli imeti otrok. september 2020 Stroške umetne oploditve bo zavarovalnica v Časovna Udeleženci MedAT se med seboj zelo razliku- stiska jejo. Nekateri so maturo opravili že pred leti, drugi pa so že študenti nemedicinskih disciplin. Prevod in priredba: Marjan Kordaš Npr. Anita (23) je trenutno študentka nege bolnika, že pozna postopek MedAT in je sprošče- Sprejemni test za medicino (Medizina- na: »Prvič sem bila docela nepripravljena. ufnahmetest, MedAT) je potekal z zamudo šele v Drugič sem bila na čakalnem seznamu 17. Zdaj avgustu ter pod najostrejšimi varnostnimi pa poskušam ponovno.« Sara (35) MedAT ukrepi. O vprašanju, ali je vsebina izpitne snovi opravlja prvič, sicer pa je uradnica pri nekem primerna za predizbor bodočih zdravnikov, pa se odvetniku. Tudi Lea (24) ta test opravlja prvič, mnenja razlikujejo. sicer pa je študentka psihoterapije. Hitrost in osredotočenost. S stropa razsta- Pred uvedbo MedAT leta 2006 je na Medicin- viščne dvorane A na Dunaju visijo številne ure. ski univerzi Dunaj absolviralo 30–50 % študentov Lastne ure, pisalni pribor, papir, torbe, prenosni v 22 semestrih. Dandanes jih je več, 90 %, in študij telefoni in vsakršne elektronske naprave so končajo v 12 semestrih. Strokovnjaki menijo, da je prepovedane. Na podzemni železnici, ki vodi na to dokaz za večjo učinkovitost študija, ni pa dokaz razstavišče, se udeleženci MedAT od ostalih za kakovost izbirnega postopka. potnikov razlikujejo po tem, da imajo torbe iz prosojne plastike. Tisti, ki ima v torbi le dovolje- Pri MedAT so najprej (dopoldne) na vrsti ne reči, npr. pijačo, malico, denarnico, ključe temeljne vede (BMS): biologija, kemija, fizika, brez priveskov ter nekaj robcev, se lahko izogne matematika, 75 minut. Sledi bralna kompetenca čakalnim vrstam pri garderobah. ter razumevanje besedil. Ko nato vsi udeleženci oddajo testne zvezke, sledi opoldanski odmor: ena MedAT je vsako leto velik organizacijski ura za kosilo. Medtem morajo udeleženci ostati na zalogaj. Letos še posebej zaradi epidemije SARS- svojih prostorih; dovoljen je le WC. Kdor odide iz -CoV-2. Posamično vstopanje v dvorano, razkuže- dvorane, mu je vrnitev prepovedana. vanje rok, brezstično merjenje temperature, vzdrževanje razmika, obvezne maske, ki se lahko Popoldne sledijo kognitivne sposobnosti in snamejo šele ob moderatorjevem dovoljenju. spretnosti (KFF), socialno-čustvena kompetenca Slednji stoji na odru sredi dvorane. Sicer pa je (SEK) ter 200 vprašanj v obliki multiple-choice- letos manj udeležencev kot prejšnja leta. Od -test. MedAT se tako konča v poznih popoldan- 17.599 prijavljenih je prišlo le 12.443 kandidatov. skih urah. Sprejetih bo 1.596 za humano medicino ter 144 za zobno medicino. Pred MedAT imajo kandidati na Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 17, 10. voljo razne tečaje; ponudba je velika in draga. Zato september 2020 mnogi menijo, da so ti tečaji socialno nepravični. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, [email protected]
Revija ISIS Zdravstv4o1November 2020 Predoziranja s prepovedanimi drogami in odzivi nanje Dušan Nolimal Strokovni in politični odziv na nevarno uporabo drog bi moral več sili policijo in pravosodni aparat k nalogam, temeljiti na znanosti, človekovih pravicah in skrbi za javno zdravje. ki jih ne morejo izpolniti. Z vsem tem povezano naraščanje smrti zaradi predoziranja zahteva Smrt, povezana s predoziranjem prepovedane paradigmatske spremembe v dosedanji politiki droge, je v javnosti tabu tema. Zato je v medijih nadzora, ki ni učinkovita. skoraj ni zaznati oz. se pojav že od nekdaj razu- meva kot nekaj, kar se dogaja v zakotnih ulicah, Grozeča epidemija smrti skratka – grda smrt, ki čaka socialne iztirjence zaradi predoziranja drog ter ni niti znanstveno niti klinično zanimiva. Toda v zadnjih nekaj letih se vse več držav sooča Vsako leto na sto tisoče ljudi po svetu umre z grožnjo epidemije predoziranja s prepovedani- zaradi predoziranj z drogami in marsikatero mi drogami, ki jo spodbuja velika proizvodna in smrt bi lahko z dodatnimi pristopi na področju potrošnja fentanila in drugih analgetikov, me- zmanjševanja škode preprečili. Ponekod je to tamfetamina, kokaina, heroina in njihovih kom- število umrlih krepko preseglo število smrtnih binacij. Prohibicionizem je povzročil ilegalno žrtev zaradi prometnih nesreč, samomorov, trgovino s temi snovmi in organiziran kriminal, strelnega orožja ali covida-19. V EU smo leta ki iz nje vleče dobiček za vsako ceno. Droge so 2018 beležili najmanj 8300 smrtnih primerov vse lažje dosegljive, močne, pogosto nečiste, tudi zaradi predoziranja, kar je sicer nespremenjeno zaradi neučinkovitega nadzora, kar vse povečuje stanje v primerjavi s preteklim letom. Vendar v možnost predoziranja. Zato potrebujemo večje Sloveniji že od 2015 dalje beležimo trend nara- razumevanje povezanosti škode uporabe drog in ščanja teh smrti. Devetinpetdeset smrti leta 2018 politike do njih ter preučitev domnev, da najbolj (1), preračunano na število primerov na milijon uničujoče posledice uporabe drog ne moremo prebivalcev, nas uvršča visoko nad povprečje EU. pripisati samo drogam. Nikakor ne moremo trdi- Zastrupitev s heroinom je še vedno najpogostejši ti, da v Sloveniji divja »vojna proti drogam« in vzrok predoziranja v EU. Za Slovenijo pa so da izvaja pretirano represijo nad uporabniki toksikološke analize za 2018 pokazale, da je bil drog, vendar je v praksi še veliko elementov, ki pri največ smrtih prisoten kokain (n = 15) in jih lahko povežemo s to »vojno«, ki je v praksi sintetični analgetiki, kot sta tramadol in fentanil tudi nasilje proti njenim uporabnikom. Slaba (n = 15). Poglobljena analiza tudi pokaže na zakonodaja, ki omogoča kriminalizacijo uporab- hkratno uporabo različnih drog ter kombinacije z nikov drog, ni le ovira pri nudenju pomoči, tem- alkoholom ali psihoaktivnimi zdravili, posebej benzodiazepini. Med umrlimi vsa leta prevladuje Število smrti, povezanih s predoziranjem prepovedanih drog Vir: NIJZ, 2013-19 delež moških. Večina smrti se zgodi v domačem okolju. Razumevanje vzrokov rasti teh smrti pri nas ni preprosto, tudi zato, ker država ne prizna- va in spremlja kolateralne škode, povezane s sedanjo politiko do drog. Problematični uporab- niki drog večinoma izhajajo iz bolnih, čeprav včasih na videz urejenih družin. Zaradi stigme uporabniki svoje psihične in socialne stiske skrivajo. Drogo kupujejo na črno, pri čemer ne vedo, kaj kupujejo in kakšni bodo učinki. Kazno- valna politika in nezaupanje mnoge odvrača, da bi ustrezno skrbeli za zdravje in pravočasno poiskali pomoč. Nevladne organizacije opozarja-
Revija ISIS Z42dravstvoNovember 2020 jo, da je pričakovati nadaljnjo rast teh Zmanjševanje škode www.globalcommissionondrugs.org), smrti tudi zaradi zaostrovanja repre- pred kazensko že vrsto let kažejo na družbeno-poli- sivne politike v novi Agendi in akcij- politiko tično-ekonomske dejavnike ter skem načrtu EU za boj proti drogam nerazumne zakonske omejitve, ki za obdobje 2021–2025 (2) ter nazado- Retorika »vojne proti drogam« prispevajo k epidemiji smrti zaradi vanja v razvoju nekaterih učinkovitih razlaga, da je za te smrti kriva dostop- predoziranja s prepovedanimi droga- ukrepov zmanjševanja škode (3). nost do drog. Obnovljeno stališče »več mi, tako da uporabnike potiskajo k drog, več smrti« je ponekod spodbudi- nevarnejšim virom (4). Vendar se Ljudje so se začeli lo zaostrovanje ukrepanj. Podporniki »vojna na področju drog« nadaljuje in samoorganizirati prohibicije še danes verjamejo, da to tudi v Sloveniji policija vsako leto zmanjšuje ponudbo drog in s tem aretira več tisoč ljudi, ker kršijo V številnih državah postajajo lju- smrti. Epidemiološka slika in poročila zakonodajo, večinoma gre za nenasil- dje do premalo aktivne in neučinkovi- terenskih delavcev v programih no posedovanje prepovedanih drog. te politike na področju drog kritični zmanjševanja škode tega ne potrjujejo. Obstoječa zakonodajo omogoča tudi ter zahtevajo boljše rešitve. Razvija se Bistveno je razločevanje med škodljivi- zapiranje uporabnikov. Skoraj ena tudi globalno gibanje, ki ga poganja mi posledicami, ki so rezultat učinko- tretjina vseh zaprtih v slovenskih »čudežno zdravilo« nalokson, ki lahko vanja same droge ali kombinacije drog, zaporih ima težave z drogami. Kljub hitro in učinkovito prepreči smrti za- zdravil in alkohola na telo, ter tistimi preganjanju in zasegom pa so droge radi predoziranja pri uporabnikih opi- neželenimi posledicami, ki so rezultat vse lažje dosegljive, predvsem po atov in opioidov. Vendar pri nas nalo- politike do drog. Dosledno uveljavlja- zaslugi organiziranega kriminala, ki se kson kljub varnosti ni dostopen zunaj nje zakonov proti drogam lahko ovira vedno bolj širi. Represivni ukrepi, ki medicinskih ustanov. Hkrati se krepi- možnosti sicer učinkovitim ukrepom izhajajo iz prohibicije, vse bolj ogroža- jo paternalizem in represivne težnje zmanjševanja škode. Npr. stigmatizaci- jo tudi varnost navadnih državljanov države (v domnevnem interesu ščite- ja in nadlegovanje obiskovalcev v ter prispevajo k slabitvi demokratič- nja posameznikovega zdravja in svo- bližini lokacij, kjer poteka podeljevanje nih institucij, krepitvi kriminalnih bode), ki ne izhajajo iz poglobljenih substitucijskih zdravil ali izmenjava organizacij, širitvi korupcije in nasilja. analiz vpliva politike na zdravje in brizg in igel, se odraža v zmanjšanem Nesmotrne reakcije, ki vzbujajo počutje, temveč temeljijo na čisto dru- pritegovanju novih oz. zadrževanju paniko ob tej temi, pogosto hromijo gih političnih interesih in prioritetah starih uporabnikov teh storitev ter tudi učinkovito zmanjševanje škode – tudi (moč, denar, privilegiji). Zato so se v nižjem odstotku vrnjenega rabljene- na področju predoziranja – ter lahko ljudje po vsem svetu, posebej žalujoči ga pribora. Ukrepanje v primerih, ko puščajo za seboj hujše posledice, kot sorodniki in prijatelji umrlih, začeli odvisnik obleži na cesti ali postopa po bi jih povzročila droga sama. samoorganizirati, saj pravic uporabni- ulicah, se mora razlikovati od ukrepa- kov prepovedanih drog in njihovih nja, ko gre za kazniva dejanja zoper Kaj (še) lahko naredi bližnjih ne ščiti nihče. Tako je 31. av- premoženje ali nasilna dejanja. Dopu- država gust v mnogih državah postal neura- ščanje tako posedovanja kot drobnega dni mednarodni dogodek, ki ozavešča razpečevanja drog v zaprtih prostorih Naša država je sicer podprla o smrti zaradi predoziranja s prepove- lahko zmanjšuje kršenje javnega reda veliko novih možnosti za zdravljenje danimi drogami. Ta dan je priložnost, in prispeva k obvladovanju problema- in socialno pomoč uporabnikom drog. da se spomnimo naših otrok, staršev, tičnega vedenja in neželenih pojavov Zgodaj smo vzpostavili sistem spre- drugih sorodnikov, sosedov, znancev, ter usmerja uporabo drog v domeno mljanja rabe drog ter zgodnjega ki so umrli zaradi prepovedanih drog zasebnega. Ena od oblik policijske odkrivanja in informiranja o novih in škodljive politike do njih, saj se te politike zmanjševanja škode gre v drogah. Nihče nima vseh odgovorov smrti, zaradi neodobravanja rabe pre- smeri alternativ aretaciji in zaporni na vprašanja politike do drog, vendar povedanih drog, skrivajo in se jih sra- kazni z izdajanjem opozoril, napotkov vedno več ljudi razume, da ima mujejo. Zato je ta dan posebej po- na zdravljenje in pomoči pri predozira- hkratno kaznovanje, zapiranje in memben za tiste žalujoče, ki jim je bil nju brez sankcij. Usklajenost med sramotenje uporabnikov nasprotni preprečen normalni potek žalovanja zdravstveno in kazensko politiko ter učinek. Slaba politika in zakoni na in soočanja z izgubo. Njegov pomen je vladnim in nevladnim sektorjem je tu področju prepovedanih drog, čeprav tudi v ozaveščanju o vseh vzrokih pre- izrednega pomena. pripravljeni v dobri veri, niso imeli še visoke umrljivosti uporabnikov drog. nikoli tako poraznih učinkov kot V javnosti širi sporočilo, da je smrti Nekateri nekdanji državni predse- sedaj. Prioriteta kazenskega pregona zaradi predoziranja s prepovedano dniki in funkcionarji Združenih tudi ne bi smela biti konoplja, ki drogo mogoče preprečiti, a (še) ni po- narodov, združeni v Globalni komisiji dokazano ne povzroča smrti zaradi litične volje. na področju politike do drog (https:// predoziranja. Uveljavljanje takšne
Revija ISIS Zdravstv4o3November 2020 prakse zmanjšuje možnost ukvarjana moramo tudi v javnosti dvigniti sob« – prostorov za rabo prepoveda- z bolj nevarnimi drogami. zavedanje in znanje o dejavnikih nih drog pod nadzorom usposobljenih tveganja in zaščite glede predoziranje. strokovnjakov, bi lahko rešili veliko Politika prepovedanih drog v V zdravstvu bi kazalo sistematično življenj. V teh prostorih lahko uporab- Sloveniji je v devetdesetih letih sicer izvajati tudi presejanja za predozira- niki jemljejo sicer prepovedane droge, močno napredovala, vendar smo začeli nje, s katerimi bi lažje prepoznali strokovnjaki pa lahko posredujejo v zaostajati za naprednejšimi državami posameznike, ki imajo večje tveganje. primeru predoziranja ali drugih v EU in drugod. Vlada je takrat spreje- Prav tako bi bilo pomembno bolj zdravstvenih dogodkov. Zakonska la nekatere programe zmanjševanja odgovorno spremljati duševno zdrav- neurejenost, strah in stigma to še škode (izmenjava sterilnega pribora za je, predvsem glede pravočasnih vedno preprečujejo. vbrizgavanje; zdravljenje z metado- intervencij preprečevanja samomorov nom in buprenorfinom). Pozneje je med to populacijo. Politika in stroka Svetovna zdravstvena organizacija dovolila brezplačno testiranje vzorcev na področju drog se bosta v prihodno- države z veliko smrti zaradi predozira- prepovedanih drog, a blokirala druge, sti srečevali tudi z novimi izzivi nja poziva k uvedbi ukrepa »nalokson bolj kontraverzne, a priznane javno- starajočih se uporabnikov drog. za domov«. V Sloveniji smejo ta zdravstvene ukrepe. Dostopnost učinkovit protistrup aplicirati samo substitucijskega zdravljenja in progra- Dodatni programi zdravniki, kljub temu, da je poceni, mov zamenjave brizg in igel je imela zmanjševanja škode enostaven za uporabo in nima stran- pozitiven učinek na zmanjšanje skih učinkov. »Nalokson za domov« možnosti za prenos nalezljivih bolezni. V Sloveniji je skrajni čas za uved- omogoča nemedicinsko oživljanje V tovrstnih programih uporabniki bo dodatnih, bolj drznih in kontrover- predozirancev z opiati in opioidi. dobijo informacije tudi o tveganjih za znih rešitev, ki lahko tudi rešujejo Postaja tudi orodje preusmerjanja predoziranje z drogo. Raziskave so življenja. Že dopolnitev zakonodaje, ki politike, zakonodaje, klinične medici- potrdile, da je stopnja smrtnosti med bi navzočim pri predoziranju dala ne in znanosti na področju drog k neobravnavanimi posamezniki do imuniteto pred kazenskim pregonom zmanjševanju škode ter za opolnomo- osemkrat večja kot pri bolnikih, ki se (»dober samarijanski zakon«), bi čenje uporabnikov drog. Organizacija zdravijo v substitucijskih programih. zastrašene ljudi spodbudila, da bi priporoča usposabljanje laikov za Pri tistih, ki so prenehali z obravnavo, pravočasno poklicali nujno medicin- nudenje tega posega, ki lahko rešuje je smrt dvakrat bolj verjetna. sko pomoč in s tem povečali možnost življenja. V nekaterih državah EU se je preživetja. Tudi z odprtjem »varnih uveljavilo tudi substitucijsko zdravlje- Poleg krepitve dokazano učinkovi- nje s heroinom. Za uvedbo teh dodat- tih programov zmanjševanja škode
Revija ISIS Z44dravstvoNovember 2020 nih programov zmanjševanja škode je pri njihovih vrstnikih. Če ne bo večje Viri potrebna ustrezna sprememba politike dosegljivosti naloksona in varnih sob, in zakonodaje na področju drog. bomo imeli še več teh smrti. Spre- 1. NIJZ. Report on the drug situation 2019 memba politike in zakonodaje ter of the Republic of Slovenia. Ljubljana, Politika do drog uvedba dodatnih programov zmanj- 2019 Dosegljivo na https://www.nijz.si/ na mrtvi točki ševanja škode so nujni. Vendar se zdi, en/publikacije/report-on-drug-situati- da predlog reforme na tem področju, on-2019-republic-slovenia . Statistični podatki kažejo na zaradi zapletenih povezav z družbeni- razvoj epidemije smrti zaradi predo- mi vrednotami in stališči, ključne 2. European Commission. The new EU ziranja s prepovedano drogo pri nas. odločevalce primarno čustveno tako Agenda and Action Plan on Drugs Oceno trditev, da prohibicija drog prizadane, da se ga lotevajo s pred- 2021-2025. Dosegljivo na https://ec. prispeva predvsem h kriminalu in sodki. Zato je reforma že nekaj časa europa.eu/home-affairs/what-we-do/ socialnemu nasilju, posredno pa tudi na mrtvi točki. Ovira jo način razmi- policies/organized-crime-and-human- k predoziranju, prepuščam strokovni šljanja in dela nekaterih strokovnja- -trafficking/drug-control_en. javnosti. Vsako s predoziranjem kov, uradnikov in politikov, ki bi v EU izgubljeno mlado življenje bi nas in Sloveniji poostrili represivni 3. IDPC. Drug policy experts raise concerns moralo opozoriti na neuspeh politike nadzor. Želijo okrepiti prohibicijo ter regarding the draft EU Agenda and na področju drog ter na še eno izgu- vzpostaviti družbo brez psihoaktivnih Action Plan on Drugs 2021-2025 - Open bljeno življenje, ki bi ga lahko rešili z snovi. Vendar bi moral odziv na Letter. Dosegljivo na https://idpc.net/ manj represivno ter predvsem bolj naraščajoči trend predoziranja oz. na alerts/2020/09/drug-policy-experts-rai- človeško politiko do uporabnikov nevarno uporabo vseh psihoaktivnih se-concerns-regarding-the-draft-eu-agen- drog. Stopnje umrljivosti med proble- snovi temeljiti le na znanosti, člove- da-and-action-plan-on-drugs-2021- matičnimi uporabniki nekaterih drog kovih pravicah in skrbi za javno -2025-open-letter. so od deset- do dvajsetkrat višje kot zdravje. 4. Global Commission on Drug policy. Regulation: The Responsible Control of Drugs. 2018 Report. Dosegljivo na https://www.globalcommissionondrugs. org/reports/regulation-the-responsible- -control-of-drugs. Prim. mag. Dušan Nolimal, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje SLOVENSKO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO PREGLED VSEH STROKOVNIH SREČANJ NA ENEM MESTU! WWW.DOMUSMEDICA.SI OBIŠČITE NAŠO SPLETNO STRAN WWW.DOMUSMEDICA.SI kjer najdete seznam in osnovne informacije o vseh strokovnih dogodkih, za katere je organizator podal vlogo za dodelitev kreditnih točk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vse informacije o svojem srečanju. Preko te strani je možna e-prijava na vse dogodke. INFORMACIJE: Andreja Stepišnik 01 30 72 153 [email protected]
Revija ISIS Mladi zdravn4ik5iNovember 2020 Čez planke: »Rusije ne moreš razumeti, v Rusijo lahko samo verjameš« Barbara Podnar »Rusije z razumom ni mogoče razumeti, Glede jezika – razmišljam in sanjam dvoje- nobeno navadno merilo ne zajame njene veličine. zično, v ruščini in slovenščini, literaturo pa Stoji kot sama, edinstvena: berem izključno v ruščini, leposlovja v drugih v Rusijo je mogoče samo verjeti.« jezikih enostavno »ne začutim«. Fjodor Tjutčev leta 1866 V času študija na ljubljanski medicinski fakulteti si bil Pajzlčan. Kakšna je bila vloga pajzlske Mihhail* Sergejevič Kajumov je speciali- skupnosti v tvojem medicinskem odraščanju? zant splošne kirurgije za bolnišnico Izola. Rojen v Estoniji, ruskih staršev in V Pajzlu sem bival od 2. letnika pa vse do pestrih življenjskih zgodb. Izbere mizico diplome, medicinske in pajzlske. Tam sem skoraj na sredi lokala Etnografskega muzeja, živel, se učil, srkal zgodbe starejših kolegov in kamor sedeva k bojnemu načrtu. Načr- mladih specializantov, ki so zahajali na kavo, se ta v resnici ni, pa tudi nič kaj bojno zaljubljal »na kratke in dolge trenutke«** (tako nisva razpoložena, zato se raje razvije se mu zapiše, op. p.), dokaj veliko nazdravljal s razgibana debata starih prijateljev. No kolegi ob opravljenih izpitih, delal na vseh ja, »starih prijateljev« – čeprav se skoraj pajzlžurih ... Ko sem prišel z dopusta, sem vedno ne poznava, je kot da se poznava že šel najprej v Pajzl in šele potem domov. dolgo – Mihhail je misleč, topel in odkri- tosrčen sogovornik. Sicer pa je bil Pajzl tudi dobra simulacija stvarnega medicinskega življenja, ki ga doživljam S starši si se kot otrok najprej preselil iz Estonije danes. Takrat se nas približno 15–20 posamezni- v Budimpešto, kasneje pa pri svojih dvanajstih kov ni znalo dogovoriti enostavnih reči. Bili smo letih v Slovenijo. Težko je biti »Ausländer«, bruci, nato seniorji, potem stare bajte. Kot mlajši praviš. Se sam počutiš kot Slovenec ali kot smo trpeli psihični teror »nadrejenih«, morali Rus? smo biti tiho in pridno ubogati. Kot starejši si pa imel prav samo zato, ker si bil starejši in ker Po dvajsetih letih življenja v Sloveniji sem »sem že celo večnost tukaj«. Znana situacija? nedavno doumel, da je ta mala zelena deželica pod Alpami moja domovina. Iskal sem jo celo Po končani ljubljanski medicinski fakulteti in življenje, pa je bila na dosegu roke. Slovenec sicer pripravništvu si za dve leti odšel v Sankt Peter- nikoli ne bom, vendar poznam slovenski narod do burg, kjer si opravil specializacijo iz splošne potankosti. Ko bom zaprosil za slovensko drža- kirurgije. Kaj je bil tvoj motiv, da si odšel? vljanstvo, bi si lahko spremenil ime in bil npr. Miha Kajumšek s komaj slišnim naglasom. :) »Padel« sem v ZUJF (Zakon o uravnoteženju javnih financ) in enostavno ni bilo mest za kirur- * V ruski obliki se ime izgovarja z enim »h«, po estonskem pravopisu pa sta ške specializacije. Jaz pa sem se po znanem slo- »h«-ja dva. venskem pregovoru »Zarečenega kruha se največ poje« kot študent zaljubil v kirurgijo na Onkolo- ** Na vprašanje, kakšna dikcija je to, odgovori: »Kaj pa vem, kakšna je. Ko sem škem inštitutu, čeprav sem bil predtem prepri- pisal spise v gimnaziji, mi je učiteljica vedno rekla, da sicer izgleda lepo in čan, da »mesar pa nikoli ne bom« in da »je on- prav, vendar Slovenec tega ne bi nikoli tako napisal. Ko je popravila na kologija grozna veda, kjer vsi tako ali tako »slovenski način«, mi je bilo takoj jasno, da moji možgani ne mislijo tako in da umrejo«. tako nikoli ne bom pisal. Zanimivo je, da se mi, ko pišem v ruščini, dogaja prav enako.« Po drugi strani sem si želel spoznati zgodovin- sko domovino in se preizkusiti v njenem – zame takrat novem – družbenem okolju, nekje, kjer me
Revija ISIS M46ladi zdravnikiNovember 2020 ne bi nihče poznal. Želel sem spoznati, Sicer pa se, kot vem, specializacije V prostem času kdo res sem, kaj je meni lastno, kaj pa v Rusiji trenutno podaljšujejo po je le plod okolja. In ne nazadnje – Ru- zgledu Evrope na 5 do 6 let, še vedno operirali so me zaradi dimeljske kile. sinje so znane lepotice. :) pa ostajajo neplačan podiplomski V šali rečem, da sem nehote odslužil študij. Zaradi pomanjkanja družin- vojaški rok. So se tvoja pričakovanja o Rusiji in skih zdravnikov so uvedli tudi obvezni ruskem življenju izkazala za pravilna? dvoletni sekundariat na primarnem Druge pol leta sem delal na nivoju po zaključenem študiju. oddelku za splošno kirurgijo Mestne V Rusiji sem doživel kar kulturni bolnišnice št. 26. To je predvsem šok. V Sloveniji sem veliko bolj Rus Kroženje specializanta poteka na urgentna bolnišnica. Tu smo vsak dan kot v Rusiji in v Rusiji sem bolj t.i. kliničnih bazah oz. v mestnih po viziti hodili na juho dneva v lokalni Evropejec kot Rus. Čelno sem trčil v bolnišnicah, kjer so zaposleni aka- bife, recimo boršč ali soljanko. Kot da romantične in idealizirane predstave demski sodelavci kateder. Tudi bi jedel čorbo za zajtrk. Čudno, ampak otroštva. Značilna zgodba otroka medicinska univerza ima svojo potem se navadiš. Naš oddelek je sicer izseljencev, ki je vzgajan v prepriča- bolnišnico. Specializant ogromno dežural vsak tretji dan, po dežurstvu nju, da je v domovini staršev vse dela, vendar nima nikakršne odgo- smo vedno ostali, dokler nismo vsega »boljše in slajše«. Odraščal sem v vornosti (v smislu strokovnih odloči- »pooperirali«, napisali vseh papirjev komunistični družini in bil vzgajan v tev) in vse opravlja pod nadzorom in predali službe ob 16.00. Ob nor- sovjetskem duhu (v Evropi), v Rusiji mentorjev. Prav tako nima normira- malnih dnevih si pa pač bil v službi, pa sem srečal divji kapitalizem. nega urnika – le-ta se prilagaja dokler ni bilo vse delo opravljeno. potrebam oddelka. Tako si bil včasih prost že ob enih ali Kakšen je sistem specializacij v Rusiji? dveh popoldne. Kako je izgledalo tvoje specializant- V Rusiji so specializacije formalno Tukaj so me naučili predvsem podiplomski študij. Konkurenca za sko življenje v Rusiji? Kakšen pečat je kliničnega razmišljanja. Kirurg je pri specializacije je ogromna, zato so vsakem bolniku opravil klasični ruski študenti zelo proaktivni in na tebi pustila Rusija, s kakšnimi propedevtični pregled, ki je trajal večinoma volontirajo že od začetnih 15–20 minut. Izvedel sem npr., da letnikov študija. Za specializacije spoznanji si se vrnil? obstaja približno 100 apendicitnih obstaja omejeno število mest s finan- simptomov in znakov. Vsako odločitev ciranjem iz proračuna in omejeno Najprej sem pol leta delal na je bilo treba utemeljiti v strokovnem število samoplačniških mest. Plačila oddelku za onkološko abdominalno za delo specializanti seveda ne dobijo. kirurgijo bolnišnice Prve sanktpeter- Večinoma se preživljajo z delom ob burške medicinske univerze po imenu specializaciji, recimo kot medicinske »Akademika Pavlova«. V vsem tem sestre. času sem imel vsega skupaj tri proste dneve. Med tednom je delavnik Tujci, torej tudi jaz, izobraževanje potekal od 8.00 do 18.00, ob sobotah (specializacijo) plačujejo. Cena je odvi- do 15.00, ob nedeljah do 12.00. sna od specialnosti, za splošno kirurgi- Dvakrat tedensko je specializant jo približno 1500 evrov na leto. Npr. dežural na oddelku (24 ur). Zanimiva specializacija iz plastične kirurgije pa zgodba je bila učenje kirurškega niti za ruske študente ne obstaja v vozlanja. Enkrat tedensko smo subvencionirani obliki in stane pribli- specializanti tekmovali v hitrosti in žno od 3000 do 4000 evrov na leto. tehniki kirurškega vozlanja. Tisti, ki je naredil najmanj vozlov, je bil tisti Specializacija traja vsaj eno leto dan dežuren, in tisti, ki je bil najhi- (»internatura« – nekakšno skupno trejši, je bil oproščen enega dežurstva deblo), lahko pa se podaljša za eno ali tisti teden. Na tem oddelku je bila dve leti (»ordinatura« – usmerjena večina zdravnikov bivših vojaških kroženja v področje zanimanja). kirurgov, vključno s predstojnikom, Možnosti so torej eno-, dvo- ali zato mi je bilo hitro rečeno, da sem triletne specializacije, po katerih tam, »ne da sprašujem ali mislim, dobiš licenco in postaneš specialist. ampak da izpolnjujem ukaze«. Glede dolžine trajanja, velikokrat pa Takega pristopa prej nisem bil vajen. tudi glede področij kroženja, se odloča V operacijskih dvoranah je delo specializant sam. V praksi po prvem potekalo po znanem načelu »drži letu še ni moč dobiti zaposlitve, zato gobec in kljuke«. V času tega prvega vsi odkrožijo tudi dve leti ordinature. kroženja sem shujšal 8 kg, dobil prve »napitnine« od pacientov, pa še
Revija ISIS Mladi zdravn4ik7iNovember 2020 medicinskem jeziku. Razlag tipa dalje) na oddelku za septično kirurgijo žrtvuješ, je to drugače – bila je zelo »bolnik je »čuden«, dajmo narediti Mestne bolnišnice št. 4. Črve sem čustveno obarvana izkušnja. CT trebuha« tam enostavno ni bilo. videl po vseh delih telesa, najbolj so Na račun slednjega je njihova medici- mi ostali v spominu v ginekološkem Eno podgano je vzela kolegica za na izrazito ofenzivnejša od naše. Bil področju. Spominjam se rezov vzdolž hišnega ljubljenčka – po uspešnem sem priča številnim diagnostičnim cele spodnje okončine pri plinski šivanju aorte je sprala trebuh z antibi- laparotomijam »od ksifoida do gangreni in številnih, številnih ampu- otikom in jo potem doma še teden dni simfize«, od katerih bi se mnoge tacij. »Operacijska« je imela lesena zdravila z intramuskularnimi aplikaci- gotovo dalo preprečiti s pomočjo vrata; ko je bilo sprejetih približno jami antibiotikov in analgetikov. Še moderne diagnostike. V Rusiji je zelo deset pacientov, so šli en za drugim na danes je živa. V bedi se rodi sočutje, o močan zavarovalniški sistem – obsta- mizo. Čiščenje med operacijami je tem nazorno piše tudi Dostojevski. jajo smernice, prilagojene lokalnim bilo – milo rečeno – pomanjkljivo. Ko razmeram in zmogljivostim, kjer je je zelo smrdelo, so odprli kar vsa Kako se med seboj razlikujejo ruske natančno določeno, kaj je treba storiti okna. Po drugi strani pa so imeli in slovenske sanje o popolnem (in v koliko časa!) pri posamezni nadstropje višje moderno laparoskop- življenju? delovni diagnozi. Vse je treba do ure sko operacijsko dvorano. Ruski način natančno dokumentirati (na papirna- mišljenja je kot poker, vse ali nič. Rusija je nepredvidljiva, zato sem te kartone). In jasno je določeno, kdo Blišč glavne ulice Peterburga, imeno- se pri Rusih naučil živeti v sedanjem je odgovoren za to. V kolikor dejanja vane Névski prospékt***, in temačna, trenutku in za sedanji trenutek. ne ustrezajo napisanemu, zavaroval- revna obrobja mesta. To je to. Ljudje so hladni in trdi, po drugi nica trga odstotke od plačila za strani pa pripravljeni »dati vse« zdravljenje bolnika. Zaradi slednjega Zadnje pol leta sem preživel na popolnemu tujcu, človeku, ki ga vidijo bi tudi odgovornega zdravnika takoj žilni kirurgiji že zgoraj omenjene prvič v življenju. Težko pravzaprav poklicali na zagovor k predstojniku in univerze. Iz tega obdobja se najbolj opišem – Rusije ne moreš razumeti, v nato še k vodji kirurške službe. Tako spominjam tečaja mikrokirurških Rusijo lahko samo verjameš. se je pogosto to, kar je bilo že napisa- tehnik. Poleg predavanj smo imeli no, trgalo ven in se je pisalo »novo možnost preparirati trupla v sklopu Slovenija je po drugi strani spo- zgodbo«, ki je ustrezala poteku predmeta »operativna topografija« kojna in majhna deželica z odlično obravnave. na medicinski fakulteti, ki je bil sicer geografsko lego. Ljudje se rodijo, obvezen za študente drugega letnika šolajo, živijo, se poročijo, delajo in Zaradi slednjega je tudi speciali- medicine. Kljub temu, da so bili umrejo v enem kraju. Na dopust se zantovo delo dobro nadzorovano. Za kadavri v slabem stanju (že večkrat gre za dva tedna na Hrvaško in pozimi vsak korak, ki sem ga naredil, je bil uporabljeni), se mi je zdelo zelo za dva tedna na smučanje. odgovoren t.i. prvi dežurni kirurg. koristno, da študenti tako zgodaj Vsakega pacienta, ki sem se ga dota- spoznajo vse kirurške instrumente, Slehernikov boj za preživetje je v knil, je pogledal tudi on. Večkrat me se učijo ravnanja z njimi ter simulira- Rusiji veliko bolj izražen in krut kot je nadrl, se pohecal, da so jim poslali jo pogoste operacije. Verjetno je pri nas. Zanimivo, kljub temu sem pri »najslabšega iz Evrope«, se držal za zaradi slednjega kirurgija že zadnjih nas srečal več depresije in malodušja glavo v operacijski, ko sem »delal« sto ali več let vodilna disciplina v kot v Rusiji. V Rusiji ni časa za depre- prve slepiče. Dežurstva na tem oddel- Rusiji. sijo, življenje je pretežko. ku so bila »prava« kirurška dežurstva, kjer se je popilo kar nekaj alkohola, se Moja skupina je pristopila tudi k Si specializant splošne kirurgije za zabavalo s sestrami, garalo cele noči delu z mikroskopi na laboratorijskih bolnišnico Izola, trenutno na kroženju brez minute spanca. Grozno pa je bilo podganah. Bil sem najmlajši v skupini v Mariboru. Vmes si bil kot speciali- npr. doživljati, da so morali pacienti in so me zadolžili za skrb za živali – zant na kroženju tudi že v UKC leta 2016 v metropoli, kot je Sankt hranil sem jih in vsak dan sem moral Ljubljana in na Onkološkem inštitutu, Peterburg, kupovati sami zase kako- izbrati pet novih žrtev. Intraabdomi- pred specializacijo pa si opravljal vosten prevezni material, zdravila in nalno smo jim injicirali anestetik, jih pripravništvo v Murski Soboti ter šive v lekarni, ki je bila v pritličju razpeli kot »Kristusa na križu«, volontiral v Valdoltri. Kaj te žene »po bolnišnice. sledila je laparotomija, preparacija svetu«, želja po znanju? aorte (premera približno 1 mm), Prvo polovico svojega drugega leta »klemanje«, aortotomija in šivanje s Ženejo me bogastvo izkušenj, v Rusiji sem delal najprej preko šivom velikosti 10-0. V trinajstem širjenje obzorij in »cigansko-nomad- dneva, kasneje pa samo 8–10 meseč- poizkusu mi je uspelo. Ko svojo žrtev ska kri«. Menim tudi, da bi v ideal- nih dežurstev (dežurstva od 15.00 hraniš in nato z lastnimi rokami nem svetu vsak specializant romal po svetu, zbiral ta bogastva in jih konč- *** Tudi avenija Aleksandra Nevskega – glavna prometna cesta oz. ulica v Sankt Peterburgu. no pripeljal v domači kraj. To bi se lahko uresničilo, v kolikor bi bili za to doma ustvarjeni pogoji – spodbu- dno okolje za razvoj. Mislim pa, da
Revija ISIS M48ladi zdravnikiNovember 2020 Na tečaju mikrokirurgije To vsi vemo, vendar ... Poleg Načrti za naprej? mentorja na papirju je treba najti Mislim, da mora človek vse pri nas ni zaželeno biti zunaj povpre- dejanskega učitelja (lahko v isti osebi), čja, bolj se odobrava pristop po se ga držati »kot pijanec plota«, mu preizkusiti in si sam ustvariti mnenje načinu uravnilovke in vzpodbuja biti za vekomaj hvaležen in ga posku- o svetu. Na srečo ima moja matična pokorno, postopno, linearno rast šati prekositi. To sicer niso moje ustanova dobro izobraževalno politiko brez odstopanj. Ker pa se svet danes besede, se pa pod njih podpišem. Po in sem bil deležen tečajev v Švici in razvija eksponentno, se bomo verje- mojih izkušnjah so ti učitelji ljudje, ki Nemčiji. Dogovoril sem se tudi za tno morali soočiti z begom mladih vlagajo svoj trud in čas glede na lastno »observership« v ZDA, pa me je covid specialistov. zrelost in prepričanja, neodvisno od zaenkrat zadržal pri nameri. Nekoč si pričakovanja morebitne lastne koristi. želim na humanitarno odpravo v Kakšen naj bi bil po tvojem mnenju Afriko, da bi začutil svoj poklic tudi s dober mentor (specializantu kirurgije)? tega zornega kota – kako je, ko pomagaš nekomu v prostem času, za svoj denar, brez nagrade. Kaj zate pomeni postati zdravnik? Kaj pa postati človek? Prvo je zagotovo lažje. Želim si biti tukaj zaradi pacientov in ne obratno, kar sicer pogosto vidim. Ko bi se kaj takega zgodilo z mano, bi pustil medicino. Velikokrat dvomim vase, v lastno sposobnost, ali sem se zmožen razdajati za druge in hkrati ohraniti sebe, in mi je mentalno zelo težko delati z bolnimi ljudmi. Po drugi strani naš poklic nudi veliko zadošče- nja ob dobro opravljenem delu. Oboje je neskončno potovanje in upam, da bo moja barka nekoč našla svoj pristan. Foto: osebni arhiv Mihhaila Sergejeviča Kajumova Barbara Podnar, dr. med., SB Izola Mobilna aplikacija »mList ZZS« operacijskega sistema vašega telefona). Obveščamo vas, da je na voljo mobilna aplikacija Vanjo se vpišete z enakimi podatki, kot jih uporabljate »mList ZZS«, ki je namenjena specializantom in za vpis v spletno aplikacijo »eList«. neposrednim mentorjem. Podatki v mobilni aplikaciji »mList ZZS« in spletni Mobilna aplikacija omogoča specializantom aplikaciji »eList« so sinhronizirani. dostopnejše in hitrejše vpisovanje novih posegov ter obravnav, ki jih morajo opraviti med svojim Podrobnejša navodila za uporabo mobilne aplikacije usposabljanjem, neposrednim mentorjem pa »mList ZZS« se nahajajo na dostopnejše in hitrejše potrjevanje (zavrnitev) https://www.zdravniskazbornica.si/mlist. posegov ter obravnav. Za morebitno pomoč pri uporabi aplikacije se obrnite Aplikacijo »mList ZZS« si naložite preko na [email protected]. trgovine Google Play ali AppStore (odvisno od
Že uporabljate eGOVOR? Govor je osnovna oblika sporazumevanja – najhitrejši, najbolj preprost in najbolj razumljiv. Da bi lahko čim bolje izkoristili vse prednosti govorne komunikacije, vam spodaj podrobneje predstavljamo sistem za prepoznavo govora v slovenskem jeziku. Komunikacija je ključnega pomena tako v zasebnem kot po- Kako je potekala uvedba sistema eGovor? Oglasno sporočilo slovnem svetu. V medicini ima še toliko večji pomen, saj je do- Vse skupaj je bilo zelo enostavno in je trajalo manj kot eno bro sodelovanje vseh, ki skrbijo za nemoten potek zdravljenja uro. Najprej je bila na vrsti predstavitev, nato preizkus in takoj pacientov, odločilnega pomena za hitro in uspešno obravnavo. za tem smo lahko sistem eGovor že uporabljali. V podjetju Interexport so zato že več kot desetletje nazaj razvili Koliko časa ste potrebovali, da ste se ga naučili uporabljati? sistem za prepoznavo govora v slovenskem jeziku. Skupaj z vo- Sistem eGovor je precej enostaven za uporabo; resda smo dilnim svetovnim podjetjem na področju razvoja medicinskih potrebovali nekaj časa, da smo se ga povsem naučili in priva- računalniških tehnologij Nuance Communications, Inc. tako po- dili, tako kot, recimo, ko dobite nov mobilnik, vendar je vse nujajo edinstven sistem, ki omogoča hkratno snemanje in distri- teklo brez zapletov. Nekaj prilagoditev sem naredil sam, nekaj bucijo govornih informacij. pa skrbnik sistema. Kakšne so izkušnje sedaj, po več kot letu uporabe eGovora? Da bi lažje predstavili sistem eGovor in njegovo uporabo v Zelo dobre. Priznam, da me je sistem navdušil in sedaj ne praksi ter izkušnje, smo se pogovarjali s prim. Borisom Kra- bi želel več delati brez njega. ljem, dr. med., specialistom dermatovenerologom in flebolo- Kako so s sistemom zadovoljni pacienti? Ali opazijo razliko? gom, iz dermatološke ambulante AKD iz Ljubljane. Narekovanje izvida vedno poteka vpričo bolnika, tako da slednji takoj sliši tudi terapijo, kar je bistveno skrajšalo čas Spoštovani prim. Bo- pojasnjevanja glede poteka zdravljenja. Ko je izvid natisnjen, ris Kralj, dr. med., nam ga skupaj s pacientom še enkrat preberemo in po potrebi do- lahko zaupate, kako datno pojasnimo potek zdravljenja. dolgo že uporabljate Ali vam je uporaba eGovora omogočila večjo produktivnost/ eGovor? prinesla več časa, ki ga lahko namenite pacientom? Absolutno. Uporaba sistema je precej skrajšala čas, potre- Za sistem eGovor ben za izdelavo izvida, prav tako je celoten postopek enostav- sem prvič slišal pred nejši. Na splošno lahko rečem, da je izkušnja izredno pozitivna nekaj leti in se odločil, tako za nas, neposredne uporabnike sistema eGovor, kot za da ga preizkusimo tudi paciente, ki so del samega postopka pregleda oz. zdravljenja. v naši dermatološki Ali ste zadovoljni s podporo in ostalimi spremljajočimi aktiv- ambulanti z željo, da nostmi? pacientom zagotovimo S podporo in razpoložljivostjo smo zadovoljni. Podpora je boljšo in hitrejšo obrav- na voljo 24/7, in to na brezplačni številki, kar je v zdravstvu navo. Odločitev je bila ključnega pomena in bistveno olajša delo. prava; danes sistem Ali bi sistem eGovor priporočili svojim kolegom? eGovor uporabljamo že Vpeljavo in uporabo sistema eGovor vsekakor priporo- več kot eno leto. čam. Ne le, da skrajša čas priprave izvida in se lahko pacientu Je vaša obstoječa teh- bolj posvetimo – eGovor nam omogoča, da smo veliko bolj nična infrastruktura produktivni in naredimo več kot prej, ko smo se morali ukvar- ustrezala zahtevam jati s prepisom, kontrolo, razlago … vsakega izvida posebej. uvedbe eGovora? Bi se še enkrat odločili za sistem eGovor? Da, brez pomislekov. Povsem. Presene- Ali imate še kakšno sporočilo za vse, ki še ne uporabljajo čen sem bil, da je vse sistema eGovor? tako enostavno. Mo- Edino sporočilo, ki ga imam, je, da vsakomur svetujem ram povedati, da je vse njegovo vpeljavo v svoj delovni proces. potekalo zelo hitro in Spoštovani prim. Boris Kralj, dr. med., hvala za vaša pojasni- profesionalno, priklop la in uspešno delo še naprej vam želimo. je bil narejen en-dva- -tri, potreboval sem le digitalni diktafon, ki so ga priskrbeli v podjetju Interexport. Vsi računalniki, ki jih že uporabljamo pri svojem delu, so povsem ustrezali, ni bilo potrebe po dodatnih strežnikih, računalnikih, omrežju … skratka, če se izrazim po zdravniško, vse b. p. Če želite tudi vi bolje spoznati in preizkusiti sistem eGovor, lahko vedno pokličete ali pišete podjetju Interexport d. o. o., ki ponuja sistem eGovor. Z veseljem vam bodo pomagali, vam predstavili sistem ter odgovorili na morebitna dodatna vprašanja. Interexport, d. o. o. Potok pri Komendi 12, Komenda T: 01/834 44 20; M: 041/338 441 E: [email protected]
Revija ISIS 5F0orumNovember 2020 Komentar k zapisom Isis, november 2020, št. 11 – vse! Sicer pa: Bog je visoko, car je daleč. Znajdi se, kot veš in znaš! Marjan Kordaš Str. 50, Forum: Vesel sem komentarja dr. T. Lesko- Str. 3, Uvodnik: Resnica je (zelo) neprijetna. Torej je šek Denišlič. V bistvu je dobro primerljiv z zavodnikom. A zelo oportuno utišati tiste, ki opozarjajo na to. bojim se, da bomo v prihodnosti takšne dogodke lahko le opisovali – in nič več! Str. 8, K naslovnici revije: Presenetljivo: predsta- vljeni sta: (najprej) asistentka in (nato) njena profesorica. Str. 53, Medicina: Sijajen pregledni članek. In Zato mi ob branju opisa njunega dela vseskozi po glavi brni fotografija je značilna; laik se utegne vprašati: »Kje pa je znamenit pregovor »Dober učitelj je tisti, ki vzgoji učenca pacient?« tako, da prekosi učitelja«. Str. 78, Zdravniki v prostem času: Imeniten opis Str. 29, Aktualno: Prostovoljno delo je ena najlepših »virusnega« kolesarjenja. Vidim, da ga je prof. Košorok potez (zobo)zdravnika. Skoraj samoumevno v deželah t.i. izvedel precej bolje kot jaz! tretjega sveta, za Slovenijo pa hkrati dokaz njene družbene nepravičnosti. Str. 81, Zavodnik: Imenitno, imenitno. Tako je pač, ko se zdravnik znajde na t.i. drugi strani (v Sloveniji). A Str. 45, Čez planke: Ne vem, kdo je tu boljši: kolegica prepričan sem, da znamenit pregovor »Tudi ajzenponarji se Podnar ali kolega Kajumšek (sic!). In vzporedno ob branju vozijo v prvem razredu« še vedno velja za gospodo, kamor odgovorov se mi v glavi vrstijo prizori iz Lovčevih zapiskov zdravniki zagotovo ne sodijo – več! I. S. Turgenjeva. Čudno: bral sem jih kot mulc in razumel Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, [email protected] Razmišljanje ob prispevku »Zbolela sem med epidemijo« iz oktobrske številke revije Isis Tatjana Leskošek Denišlič izvedemo na dve leti. –– Iz ocene kakovosti smo ugotovili poveča- Globoko se me je dotaknil, zagotovo ne edine, zapis prof. dr. Berte Jereb, dr. med., v no nezadovoljstvo tako s predolgimi zadnji številki naše Izide, v rubriki Forum na čakalnimi vrstami kot zdravstveno strani 43. Z nekaj podobno pretresljivimi izpo- obravnavo. Pred desetimi leti je bilo vedmi smo bili že seznanjeni, vsi prizadeti pa žal nezadovoljnih z dostopnostjo nimajo ne volje ne poguma, da bi se izpostavili. zdravstvenih storitev 22,49 %, v zadnjem poizvedovanju decembra Prispevek spoštovane profesorice potrjuje, da lani pa je delež teh 40 %, od tega jih je še kako prav, da je bila pri Odboru za socialno- je kar 8 % ogorčenih. -ekonomska vprašanja Zdravniške zbornice Zato smo trdno odločeni, da Slovenije (ZZS) ustanovljena Delovna skupina –– preverimo možnost, kako bi se zdravnik upokojenih zdravnikov in zobozdravnikov. ali zobozdravnik v samem sistemu identificiral. Delovna skupina je –– Pravna služba ZZS bo raziskala, kako je v –– po desetih letih osvežila in ponovila tujini urejena prednostna obravnava bolnikov – upokojenih zdravnikov in vprašalnik o kakovosti življenjskega sloga zobozdravnikov na sekundarni ravni. upokojenih članic in članov ZZS. Sklenili –– Sklenili smo, da Oddelek za odnose z smo, da anketo v skrajšani obliki poslej javnostjo oz. Služba za kongresno dejav-
Search
