IT-podporni kotiček Zbornica vzpostavlja e-poslovanje s svojimi člani Kaj je varen elektronski predal – VEP? Primer VEP po opravljeni registraciji VEP je elektronski naslov uporabnika v informacij- skem sistemu za varno elektronsko vročanje, ki ga Kreiranje pošiljke v VEP: upravlja izvajalec storitev varnega elektronskega • S klikom na »Novo sporočilo« se odpre obrazec vročanja. V zborničnem primeru je to podjetje EIUS. za vnos – kot elektronska pošta Podjetje EIUS je prejemnik znaka zaupanja EU, ki • Vpiše se naslovnika: zdravniska.zbornica@vep. daje zagotovilo, da so ponudniki elektronskih stori- si, lahko so le tisti, ki imajo VEP tev in njihove storitve zaupanja vredni in usposoblje- • Zadevo ni ter v skladu s pravili iz uredbe eIDAS. • Izbere vrsto pošiljke Pogoj za e-poslovanje je, da imata obe stranki, tako • Vpiše spremno besedilo pošiljatelj kot prejemnik, odprt VEP. • Priloži dokumente (datoteke) • Odpošlje s klikom na »Pošlji« Kaj mora član storiti, da lahko vzpostavi e-poslovanje? Člani, ki se bodo vključili v e-poslovanje z zbornico (ali katerimkoli drugim subjektom), morajo: • imeti kvalificirano digitalno potrdilo. Če ga še ni- majo, ga lahko brezplačno pridobijo. Na portalu e-uprave je dostopna Vloga SIGEN-CA, ki jo izpolni- jo in odnesejo na najbližjo upravno enoto; • vzpostaviti VEP na spletni strani https://vep.si/ po navodilih za registracijo, ki so dostopna na njihovi strani. Za pomoč pri registraciji se lahko obrnejo na: [email protected] ali na tel. št.: 01 426 53 76; • vnesti svoj VEP-naslov in davčno številko (potreb- na za preverjanje VEP-predala v primeru pošiljanja pošte s strani ZZS) v profil člana na spletni strani ZZS. V primeru težav pri vstopu v intranet (dodeli- tev uporabniškega imena in gesla), se le-te sporoči na: [email protected]. Profil člana – podatek o VEP-naslovu Primer VEP-sporočila Registracija VEP je brezplačna, prav tako ni le- Sistem bo obveščal o dospetju, prevzemu – vročitvi tnega nadomestila za uporabo spletne aplikacije na elektronski naslov, ki ga je član podal ob registraciji vep.si, obračuna se zgolj storitev posredovane po- VEP-a. Enako bo sistem obvestil o prispeli pošiljki v VEP. šte po ceniku, objavljenem na VEP-strani. Cena po- V VEP so vsa sporočila prikazana v mapi »Prejeto«. šiljke preko VEP je, v primerjavi s ceno pošiljke preko Člani, ki bodo v svoj profil na spletni strani ZZS vnesli Pošte Slovenije, nižja tudi do 75 %. VEP-naslov, bodo v VEP prejemali dokumente, ki jih zbornica naslavlja na svoje člane (odločbe, sklepe ter Kako deluje VEP? drugo dokumentacijo), sami pa bodo po tej poti od- VEP deluje podobno kot drugi predali za elektronsko dajali vloge ali druge dokumente, naslovljene na ZZS. pošto, le da je to predal za pošiljanje in prejemanje Naslov zborničnega VEP-a: uradne pošte. [email protected]. Pripravila: Maja Horvat, mag. posl. inf.
Revija ISIS Uvodnik3Februar 2021 »Ne bom se predal …« Valentina Pugelj Urgentno medicino sem vedno povezovala s mladenič, ki je tu zgolj slučajno, ker verjetno ni pesmijo Welcome to the jungle, ki jo izvajajo bil zadovoljen z mnenjem izbranega zdravnika, Guns’n’Roses; bolj za šalo kot zares. Po letu in vsakih pet minut vpraša, ali so že izvidi in kdaj pol specializacije je slika iz moje glave postala bo šel domov, v četrti je gospa z akutno respira- resničnost. Življenje na urgenci ni enostavno, torno insuficienco, čakamo potrditev izvida PCR, poznamo dve skrajnosti: čas, ko čakamo na val da se dogovorimo za sprejem, zvoni še telefon, ki bolnikov, in večino časa, ko se v njem utapljamo. napove, da s terena pošiljajo nekoga z dispnejo. Povrhu tega se je pojavil koronavirus, ki je V vrtincu vsega prikoraka še študentka medicine, postavil vse na glavo. Kot mnoge druge mlade ki dela zunanjo triažo, z informacijo, da pred vra- zdravnike so me prosili za pomoč v covid deloviš- ti čaka covid pozitivna bolnica z napotno diagno- ču, sicer na domačem terenu. Da nisem ostala zo pljučna embolija. Ob tem pove še: »Joj, kako brez izziva, me je čakalo mesto v rdeči coni sem vesela, da vidim tu dekle. Sicer sem šele drugi letnik, ampak si želim biti urgentna zdrav- »I won‘t back down / You can stand me up at the gates of hell / nica.« Skozi misli mi gre verjetno enako kot moji But I won‘t back down.« mami, ko je izvedela za vpis na fakulteto: »Joj, ne.« Na prvi pogled je kaotično, a na koncu se, z (»Ne bom se predal / lahko me postaviš med vrata pekla / dobro koordinacijo delovne ekipe, vse nekako ampak se ne bom predal«) sestavi. Tom Petty Epidemija nas je postavila v zanimiv položaj. Na eni strani je veliko odvzela, po drugi pa nam internistične prve pomoči. Kot mlajša specia- ogromno podarila. Predvsem s stališča pridobi- lizantka sem nekaj dni tam preživela s starejšimi vanja znanja in povezanosti med zdravstvenimi kolegi na uvajanju. Naenkrat je bil januar in delavci. Zamenjali smo delovišča. Marsikateri lepega večera sem se znašla s šopkom pacientov, mladi zdravnik je pristal na popolnoma tujem zaupanih v moje roke. Temu je sledila noč, v področju in se je moral na novo »naučiti plava- kateri se je zgodilo vse, česar me je bilo do takrat ti«, drugi je obul nekoliko prevelike čevlje in strah. Zgodba gospoda, ki je sam prikorakal v pristal na delovišču, ki mu še ni bil čisto kos. Po ambulanto z blago simptomatiko koronavirusa, mojih izkušnjah nas ves čas spremlja dobra mera se je zaključila z nenadnim poslabšanjem, človeškega čuta, preverjanja in skrbi starejših hipotenzijo, uvedbo vazopresorjev, poglabljan- kolegov, kako nam gre. Konzultacije in pogovori jem respiracijske insuficience, intubacijo in z njimi me usmerjajo na pravo pot in četudi kdaj mehansko ventilacijo. Hkrati s to zgodbo so se sprašujem kakšne banalnosti, ni čutiti slabe odvijale še druge, manj akutne. Čeprav bi bila volje. Veliko pomeni tudi to, da s kolegi specia- najraje na vseh koncih naenkrat, smo se ostalim lizanti iz rdeče cone skrbimo drug za drugega, pacientom lahko posvetili šele kasneje. Nekje delimo svoje zaplete, dogodke in spodbujamo proti zaključku izmene, ko so bile končno vse iskanje novih znanj. Tako se moji strahovi in ambulante prazne, sem za nekaj trenutkov dvomi v odločitve manjšajo, izkušnje pa se obsedela in v misli se je prikradlo »Welcome to seštevajo. the jungle, baby. We take it day by day.« Leto nazaj ne bi upala reči, da bom pristala na takš- Spomnim se, kako sem se pred Urgentnim nem delovišču s konzultantom preko telefona. centrom Celje smejala, ko mi je eden od vo- Dan za dnem se vračam tja, vsak dan prinese nov dij rekel: »Kolegica, vojna in izredne razmere izziv, čeprav je za čustva mlade osebe vse to kot prinesejo neprecenljive izkušnje in vas utrdijo.« vrtiljak. Presek naključnega trenutka: v prvi Danes verjamem, da je vse to velika preizkušnja. ambulanti je gospod z blagim potekom covida, ki Iz nje bomo prišli spremenjeni. Verjetno si nikoli bo odpuščen v domačo oskrbo, v drugi je gospa, s nismo mislili, da bo del obvezne opreme plinska katero, kljub vsej terapiji, nismo uspeli vzposta- maska, da bodo urniki še bolj naporni in zasebno viti stika, anamneza nejasna, čaka CT, v tretji je življenje monotono. Po dvanajsturnih izmenah občasno od nas ostane le bleda slika. Čeprav smo
Revija ISIS U4 vodnikFebruar 2021 se uspeli nekako prilagoditi in bomo med temi peklenskimi vrati stali, dokler bo potrebno, obstajajo meje, preko katerih ne moremo. Tak način življenja ima omejen rok trajanja, saj se stvari, ki jih žrtvujemo, ne da povr- niti z zakonsko določenimi dodatki in povišicami, na katere se sicer čaka več mesecev. Mnogim mladim zdrav- nikom, ki delajo v drugih ustanovah, se poleg vseh obremenitev trenutno dogaja, da se morajo z matično usta- novo boriti za pravično plačilo, kar je ponižujoče in nedopustno. Sedaj so vsi upi uprti v to, da ce- pljenje res pomeni postopno vračanje v stare tirnice. Da bomo lahko enkrat oči odmaknili od ekranov, spet srečali stare prijatelje, šli na izlet brez omeji- tev, mogoče potovanje. Dokler vse to ne postane realnost in da ne izgubim upanja, bo namesto klasičnega Welco- me to the jungle uvod v službo postal Don’t stop, Rolling Stones. Valentina Pugelj, dr. med., specializantka urgentne medicine, članica vodstva Mladih zdravnikov Slovenije Mobilna aplikacija »mList ZZS« operacijskega sistema vašega telefona). Obveščamo vas, da je na voljo mobilna aplikacija Vanjo se vpišete z enakimi podatki, kot jih uporabljate »mList ZZS«, ki je namenjena specializantom in za vpis v spletno aplikacijo »eList«. neposrednim mentorjem. Podatki v mobilni aplikaciji »mList ZZS« in spletni Mobilna aplikacija omogoča specializantom aplikaciji »eList« so sinhronizirani. dostopnejše in hitrejše vpisovanje novih posegov ter obravnav, ki jih morajo opraviti med svojim Podrobnejša navodila za uporabo mobilne aplikacije usposabljanjem, neposrednim mentorjem pa »mList ZZS« se nahajajo na dostopnejše in hitrejše potrjevanje (zavrnitev) https://www.zdravniskazbornica.si/mlist. posegov ter obravnav. Za morebitno pomoč pri uporabi aplikacije se obrnite Aplikacijo »mList ZZS« si naložite preko na [email protected]. trgovine Google Play ali AppStore (odvisno od
Revija ISIS U6 vodnikFebruar 2021 Uvodnik Forum 57 Mali oglasi 3 »Ne bom se predal …« 37 Komentar k zapisom Valentina Pugelj Marjan Kordaš S knjižne police K naslovnici 37 Cepljenje za zaposlene 60 Josephine Hart: v zdravstvu – prosta izbira Damage (Poškodba) 8 Vprašanja in odgovori ali obveznost? Marjan Kordaš o cepljenju proti covidu-19 Alojz Ihan, Janez Tomažič Jožef Klavdij Novak, 61 Jeremy Howick: Doktor ti Anja Uzelac, Nina Mazi Matjaž Zwitter Zanimivo Zbornica 39 O cepljenju proti koroni tako in drugače 63 Nekaj spominov na študij 14 Iz dela Tatjana Leskošek Denišlič Aleksander Sterger zbornice 40 Umiranje v času covida-19 64 Ni problem Lance Armstrong 17 Komuniciranje – šibki člen v Marjan Fortuna Mitja Ferlež krizi Andreja Basle 41 Darila Zdravniki v prostem času Nina Mazi 20 Odličja Zdravniške zbornice 68 Glasba širi spekter človekove Slovenije za izjemne dosežke Medicina zaznave zdravnikov in zobozdravnikov Polonca Steinmann 43 Izkušnje mobilne paliativne Andreja Stepišnik enote SB Jesenice v času 71 Ljubim življenje … epidemije virusa SARS-CoV-2 Boris Devčić Aktualno Mateja Lopuh, 72 Koronavirusne karikature 26 POZIV samooklicanim Marko Možina, Radko Oketič Slovenskim zdravnikom Anita Riđič, Jasna Čuk Rupnik Barbara Mavrar, Zavodnik Anže Habjan, 26 Zobozdravnikova prijava Milena Vratinčič 73 Veselje nasilja nad otrokom Marko Pokorn Boris Egić 45 Covid-19: Pandemija in sindemija ter ranljivost 28 Presečna študija mnenj zdravstvenih delavcev o Lucija Grkman, cepljenju proti virusu Barbara Lovrečič, SARS-CoV-2 Mercedes Lovrečič Luka Petravić, Rok Arh, 48 Organiziranost nujne Tina Gabrovec, zobozdravstvene službe med Lucija Jazbec, Nika Rupčić, epidemijo covida-19 Nina Starešinič, v Sloveniji Lea Zorman, Ana Slavec, Ajda Pretnar, Alojz Ihan Matjaž Zwitter Poročila s strokovnih srečanj Iz Evrope 52 24-urna psihologična izkušnja Mirjana Brvar 35 Jaz, primer suma (z angino) Strokovna srečanja 36 Južna Štajerska: Mnogo let 54 Zbornična izobraževanja za delal kot lažni zdravnik zdravnike in zobozdravnike 36 Pot na delo peš ali s kolesom 55 Strokovna nadomesti trening v fitnesu srečanja
Revija ISIS Uvodnik7Februar 2021 Kolofon Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije Leto XXX, št. 2, 1. februar 2021 Dunajska cesta 162 Natisnjeno 9.900 izvodov 1000 Ljubljana Datum tiska: dan pred izidom UDK 61(497.12) (060.55) Navodila avtorjem UDK 06.055:61(497.12) Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 člankov (razen poročil s strokovnih srečanj, ne- krologov in fotoreportaž) je omejena na 12.000 IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK znakov – štetje brez presledkov. Članku lahko Zdravniška zbornica Slovenije priložite do 3 fotografije, vendar mora biti be- Dunajska cesta 162, p. p. 439 sedilo za vsako objavljeno fotografijo krajše za 1001 Ljubljana 1.000 znakov (kolaž fotografij lahko sestavljajo W: http://www.zdravniskazbornica.si največ 4 manjše fotografije). Tudi če bo članek T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 krajši, mu lahko priložite največ 3 fotografije. E: [email protected] Za objavo so primerne digitalne fotografije Transakcijski račun: 02014-0014268276 dimenzij vsaj 1500 × 1200 točk in ločljivosti najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtske- Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ga ali drugega podjetja in če v članku obravnava- te farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. Slavka Sterle, Marija Cimperman Poročila s strokovnih srečanj Dunajska cesta 162, p. p. 439 Dolžina poročila je omejena na največ 6.000 1001 Ljubljana znakov (štetje brez presledkov). Priložite lah- W: http://www.zdravniskazbornica.si ko 1 fotografijo (kolaž fotografij lahko sesta- Isis online: ISSN 1581-1611 vljajo največ 4 manjše fotografije). Če gre za T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 srečanja z mednarodno udeležbo, mora poro- E: [email protected] čilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Na koncu prispevka lahko navedete imena Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli E: [email protected] prispevale, da ste se lahko udeležili ali organi- T: 01 543 74 93 zirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval spon- UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI zorjem ne bomo objavili. Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. Nekrologi Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakov Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. brez presledkov. Besedilu lahko priložite 1 Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. fotografijo. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Fotoreportaže Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Fotoreportaža lahko obsega do 500 znakov Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. brez presledkov in do 6 fotografij. Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. Avtorski honorarji Barbara Podnar, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, je 15 Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. EUR bruto. Cena ene fotografije je 20 EUR Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. bruto. Honoriramo le avtorske fotografije oz. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. fotografije iz osebnega arhiva. Če avtor članka Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. in fotografij ni ista oseba oz. fotografije niso iz njegovega osebnega arhiva, mora pod člankom LEKTORIRANJE navesti ime fotografa in v uredništvo posredo- Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. vati fotografove podatke za nakazilo honorarja, E: [email protected] sicer fotografij ne bomo mogli honorirati. Za nakazilo honorarja potrebujemo nasle- OBLIKOVNA ZASNOVA dnje podatke: polni naslov stalnega bivališča, Agencija Iz principa davčno številko, EMŠO, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Prosi- RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV mo, da nam navedene podatke posredujete IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP hkrati s člankom. V nasprotnem primeru Stanislav Oražem honorarja ne bomo mogli izplačati. Napoved strokovnega srečanja TRŽENJE Za objavo dogodka v rubriki Strokovna sreča- Zdravniška zbornica Slovenije nja (preglednica) pošljite podatke do 5. v me- Dunajska cesta 162, p. p. 439 secu na e-naslov [email protected] . Objavljeni 1001 Ljubljana bodo dogodki za največ tri mesece vnaprej. T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Izjava uredništva E: [email protected] Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbor- TISK nice ali uredništva Izide. Tiskarna Povše Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je Vse pravice pridržane, ponatis celote ali 54,12 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem se dodatno zaračunajo stroški poštnine po uredništva. veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,92 EUR. 5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Revija ISIS 8K naslovniciFebruar 2021 Vprašanja in odgovori o cepljenju proti covidu-19 Alojz Ihan, Janez Tomažič V okviru izobraževanj ZZS vsak ponede- ljek poteka spletno izobraževanje o cepivih proti covidu-19. Avtorja zapisa sva zbrala nekatera posebej pogosta in aktualna vprašanja udeležencev izobra- ževanja in pripravila podrobnejša poja- snila. Cepljenje ljudi, ki so že preboleli okužbo Tudi ljudem po preboleli okužbi svetujemo cepljenje, ker je imunski odziv po preboleli bolezni zelo variabilen – glede na potek bolezni, starost, imunsko stanje. Imunski odziv po ceplje- nju s cepivi mRNK, ki so na voljo, pa kaže visoko stopnjo zaščite (nad 90 %) in med cepljenimi zelo enotno in stabilno vztrajanje korelatov imunske zaščite (nevtralizacijska protitelesa) pri veliki večini cepljenih ljudi. Zato kljub preboleli okužbi priporočamo cepljenje. Vendar glede na pomanj- kanje cepiv in glede na študije, ki ugotavljajo zaščitenost večine ljudi pred ponovno okužbo za obdobje pol leta, priporočamo odlog cepljenja pri prebolevnikih na pol leta po bolezni. Kot minima- len čas za cepljenje po preboleli bolezni pa PSC (posvetovalna skupina za cepljenje) priporoča en mesec. Variabilnost imunskega odziva po preboleli okužbi odražajo nivoji protiteles v krvi, ki lahko pri blažjih oblikah bolezni izginejo že po mesecu ali dveh, pri težjih potekih pa vztrajajo nad pol leta. Tudi kompleksne študije imunskih odzivov (različnih vrst protiteles – zlasti nevtralizacijskih, protivirusnih limfocitov B in T) odražajo veliko variabilnost korelatov imunosti med ljudmi po preboleli bolezni – glede na potek bolezni, sta- rost, imunsko stanje. Manjši del prebolevnikov,
Revija ISIS K naslovnic9iFebruar 2021 okoli desetina, že znotraj 3 mesecev večini cepljenih ljudi. Pač pa je bil v testirali vzorec cepilnega pripravka, bi izgubi merljive korelate imunske višjih starostnih skupinah (nad 56 in bil test »negativen«. Podobno velja zaščite (nevtralizacijska protitelesa, zlasti nad 71 let) opažen zmeren tudi za antigenske teste – tudi njihova citotoksični protivirusni odziv). časovni upad virusne nevtralizacije s proteinska tarča je navadno protein Večina prebolevnikov ohrani znotraj funkcionalnim nevtralizacijskim N. Ob tem pa ostaja tudi dejstvo, da pol leta po bolezni vsaj nekatere testom. cepimo v ramo, diagnostični vzorec pa korelate imunske zaščite. To odražajo je bris nosno-žrelne sluznice. tudi trenutni rezultati obsežne študije Več o imunosti po bolezni: Science SIREN, ki poteka v Veliki Britaniji in Immunology 2020:5, eabf8891; V zdravstvenem domu smo bo zajela 100.000 zdravstvenih Jennifer M. Dan et al. Science 2021; prejeli prvi odmerek cepiva delavcev po diagnozi covida-19. Med science.abf4063; J. S. Lavine et al., Comirnaty in smo si danes, 20.787 do sedaj spremljanimi so imeli Science 10.1126/science.abe6522 po 14 dneh, dali določiti proti- 6.614 potrjeno okuženih in 14.173 (2021) telesa, ki pa so bila pri vseh predhodno neokuženih. Po 5 mesecih 0 (nereaktivna). Zavedam se, so zaznali 44 okužb med prebolevniki Več o imunosti po cepljenju: N da je morda še prezgodaj za in 554 okužb med predhodno neoku- Engl J Med 2021; 384:80-82; N Engl tvorbo, vendar bi človek pri- ženimi – izračunana stopnja zaščite, J Med. 2020 NEJMoa2035389. doi: čakoval vsaj nek manjši titer, ki jo nudi prebolela bolezen znotraj 10.1056/NEJMoa2035389 ki se je že tvoril, ali pač? 5 mesecev, je v tem primeru 83 %, po formuli: 1 – (tveganje pri predhodno Pozitiven PCR-test po ceplje- Diagnostični encimsko-imunski okuženih/tveganje pri predhodno nju – kaj pomeni? testi na covid-19 navadno zaznavajo neokuženih) *100 % = 1 – (0,665 anti-N (nukleokapsidna) protitelesa %/3,913 %) = 83 %. Odgovarja prof. dr. Mario Poljak (IgG, IgA, IgM), ki se pojavljajo (Inštitut za mikrobiologijo in imuno- najprej in jih je največ, saj je antigen V študiji so tudi navedli opažanje, logijo): Po podatkih iz literature prvih N najbolj imunogen del virusa. V cepi- da navzočnost protiteles pri posame- 10–12 dni po prvem odmerku cepiva vu pa je mRNK za nastanek beljakovi- znikih ne preprečuje reinfekcij z mRNK proti covidu-19 ni zaščite pred ne bodice S, ker so protitelesa anti-S veliko količino virusov v brisu nosno- naravno okužbo s SARS-CoV-2, najbolj zaščitna. Zato je razumljivo, -žrelnega prostora, kar omogoča tudi naslednjih 10 dni (12–21 dni po da običajni diagnostični encimsko- prenos okužbe na druge ljudi. cepljenju) je zaščita le delna. To -imunski testi (razen tistih, ki detekti- pomeni, da je v obdobju med prvim in rajo protitelesa anti-S) ne zaznajo Imunski odziv po cepljenju s drugim odmerkom cepiva ob stiku s cepivi mRNK, ki so na voljo, kaže kužno osebo možna naravna okužba s Struktura virusa z najpomembnejšimi visoko stopnjo zaščite (nad 90 %) in SARS-CoV-2. Če je test PCR pri osebi, beljakovinami, ki vzbudijo imunski med cepljenimi zelo enotno in stabil- ki je bila cepljena s prvim odmerkom odziv. A – beljakovina nukleokapside N; B no vztrajanje korelatov imunske cepiva mRNK proti covidu-19, poziti- – beljakovina membrane M; C – beljakovina zaščite. Pri preizkušanju cepiva Pfizer- ven, to pomeni, da se je testirana bodice S (spike); D – beljakovina ovojnice E -BioNTech COVID-19 faze 2/3 in v oseba, kljub cepljenju, po naravni poti (envelope); F – virusni genom (RNK). preizkusu faze 3 cepiva Moderna okužila s SARS-CoV-2. Ilustracija: Manca Krošelj. COVID-19 udeleženci niso bili dovolj dolgo spremljani, da bi lahko trdno Ali je možno, da je PCR-test po sklepali o trajnosti imunskega odziva cepljenju pozitiven, čeprav nad 3 mesece. Pri preizkušanju prve predhodno ni bilo okužbe s faze cepiva Moderna COVID-19 so bili covidom-19? Če da, kakšna je ovrednoteni podatki o protitelesnem verjetnost? Po kolikšnem času odzivu 119 dni po prvem cepljenju (oz. je lahko pozitiven? 90 dni po drugem cepljenju). Analiza nevtralizacijskih protiteles (anti-RBD) Ne, cepljenje z cepivom mRNK je pokazala nastanek visokega titra proti covidu-19 ne more povzročiti nevtralizacijskih protiteles po drugem lažno pozitivnega testa PCR, niti lažno odmerku cepiva (29. dan) in ohranja- pozitivnega antigenskega testa. nje enako visokega titra skozi nasle- Cepivo vsebuje samo mRNK, ki kodira dnjih 90 dni, pri čemer med udele- beljakovino bodice S. Diagnostični ženci različnih starostnih skupin ni testi PCR za dokazovanje okužbe s bilo razlik. Ekstrapolacija teh rezulta- SARS-CoV-2 dokazujejo druge dele tov nakazuje dolgotrajno zaščito z virusnega genoma (npr. kombinacija nevtralizacijskimi protitelesi pri veliki zapisa za beljakovino nukleokapside – N in za beljakovino ovojnice – E). Torej celo v primeru, da bi s PCR
Revija ISIS K10naslovniciFebruar 2021 protiteles anti-S, ki nastanejo po nazofaringealne brise pred prvim in proti celicam T (npr. zaviralci kalci- cepljenju. Za detekcijo cepilnih pred drugim odmerkom cepiva. Med nevrina, antitimocitni globulin, protiteles so na voljo posebni encim- izhodiščno negativnimi udeleženci je alemtuzumab); kemoterapija; visoki sko-imunski testi, ki vsebujejo anti- bilo 14 udeležencev v cepljeni skupini odmerki kortikosteroidov (20 mg na gen S. Za ugotavljanje imunskega in 38 udeležencev v placebo skupini odmerek ali > 2 mg/kg/dan predni- odziva po cepljenju s cepivom mRNK pozitivnih na SARS-CoV-2 pri drugem zona); presaditev hematopoetskih proti covidu-19 morate torej poiskati odmerku, vendar brez simptomov celic, zlasti v prvih 3–6 mesecih po laboratorij, ki izvaja serološke teste, ki covida-19. To kaže, da je bilo v ceplje- avtologni presaditvi krvotvornih določajo prisotnost in koncentracijo ni skupini že po prvem odmerku matičnih celic (PKMC), še dalj časa protiteles anti-SARS-CoV-2 proti cepiva za 2/3 manj asimptomatskih pa po alogenski PKMC; reakcija RBD-delu beljakovine S1, in se ne okužb. presadka proti gostitelju, zavrnitev testirati v laboratoriju, ki določa presadka, odsotnost ali nepopolna protitelesa anti-SARS-CoV-2 proti Ali bo mogoče cepiti tudi rekonstitucija imunskega sistema, beljakovini N. otroke? nevtropenija, limfopenija. Kako dolgo po cepljenju s Trenutno ni podatkov in priporo- Ali je pri cepljenju prebolevni- cepivi mRNK ostane protein S čil za cepljenje otrok do 16 let s kov covida-19 večja pogo- na mestu cepljenja? cepivom Pfizer-BioNTech COVID-19. stnost neželenih pojavov? Podatki o varnosti in učinkovitosti Po cepljenju se mRNK sprosti v cepiva v tej starostni skupini so Podatki iz kliničnih preizkušanj citoplazmo celic, nato se prevede v omejeni, vendar ni nobenih biološko kažejo, da so cepiva mRNK proti beljakovine S – deloma prek vključi- verjetnih razlogov, da bi bili profili covidu-19 varna pri ljudeh po predho- tve v membrano endoplazemskega varnosti in učinkovitosti drugačni od dni okužbi s SARS-CoV-2. V študijah retikuluma in nastanka proteinov S, tistih, opaženih pri osebah, starih 16 cepiv Pfizer-BioNTech in Moderna vključenih v celično membrano; delno let in več. Otroci in mladostniki, proti covidu-19 je bil odstotek udele- prek citoplazemske sinteze in vključi- mlajši od 18 let, trenutno nimajo žencev, ki so imeli ob vpisu v študijo tve v beljakovine MHC razreda 1 in dovoljenja za prejemanje cepiva serološke dokaze o predhodni okužbi, MHC 2 (pri makrofagnih in dendritič- Moderna COVID-19. Septembra 2020 2,2 % oz. 3 %. nih celicah); delno pa se beljakovine je družba Pfizer-BioNTech začela s bodice S tudi izločijo v medceličnino kliničnimi preizkušanji na otrocih, Cepljenje in nosečnost in po limfi pridejo do področnih starih nad 12 let, podobno je začel bezgavk. Čas persistence beljakovin dodatno klinično testirati tudi proi- Povzetek glavnih značilnosti na mestu cepljenja ni natančno zvajalec Moderna. zdravila (SMPC) za cepiva proizva- izmerjen, verjetno pa gre za teden do jalcev Pfizer-BioNTech in Moderna dva. Cepljenje in bolniki na imuno- ne izključuje nosečih ali doječih supresivnih terapijah mater – ene in druge se lahko Ali po cepljenju še vedno pre- odločijo za cepljenje. V študiji našamo okužbo, čeprav ne Cepiva na osnovi mRNK so cepiva Pfizer-BioNTech COVID-19 zbolimo? mrtva cepiva in niso nevarna bolni- je med preizkušanjem zanosilo 23 kom na imunosupresivnih terapijah. žensk. Dvanajst jih je prejelo cepi- Trenutno ni znano, ali imajo Pri nekaterih imunosupresivnih vo, 11 pa placebo. Neželenih dogod- cepljeni ljudje še vedno lahko asim- terapijah je lahko ogrožena le učin- kov, povezanih z nosečnostjo, ni ptomatsko bolezen in prenašajo virus. kovitost cepljenja. Po podatkih bilo. V študiji cepiva Moderna V preizkušanjih cepiv proizvajalcev Ameriškega združenja za hematolo- COVID-19 so poročali o 13 nosečno- Pfizer-BioNTech in Moderna je bil gijo in Ameriškega združenja za stih; 6 udeleženk je prejelo cepivo, 7 primarni cilj meritev učinkovitosti transplantacijo in celično terapijo bi pa placebo. Pojavila sta se dva cepiva za preprečevanje klinične lahko imeli zmanjšan ali odsoten neželena dogodka, povezana z bolezni. Pri preizkušanju cepiva odziv na cepiva proti SARS-CoV-2 nosečnostjo, oba v skupini, ki je Pfizer-BioNTech so med preizkusom bolniki z naslednjimi bolezenskimi prejemala placebo: eden je bil splav, zbirali serološke vzorce in bodo stanji: primarne in sekundarne drugi pa spontani splav. izdelali ločeno poročilo o deležu imunske pomanjkljivosti, ki okvarijo cepljenih ljudi, ki so po cepljenju adaptivni imunski odziv; splenekto- Podatki o prebolevanju covida-19 serokonvertirali (izdelali protitelesa mija; terapije, usmerjene v celice B kažejo, da imajo nosečnice s covi- proti antigenu N, ki ga ni v cepivu), (npr. uporaba monoklonskih protite- dom-19 povečano tveganje za težji kar bi pomenilo asimptomatsko les proti CD20 ali CD22; celične potek covida-19, pa tudi večje tvega- okužbo. Pri preizkušanju cepiva terapije s CAR-T, ki imajo vgrajen nje za neugodne izide nosečnosti, kot proizvajalca Moderna so zbirali CD19 ali CD22; terapije, usmerjene je prezgodnji porod. Trenutno so na voljo omejeni podatki iz študij toksič-
Revija ISIS K naslovn1ic1iFebruar 2021 Vdor virusa v celico. Ilustracija: Manca Krošelj. cepiti, če ni kontraindikacij. široko uporabljen, je sestavina okoli Prejemnike presadkov seznanimo, da 1/3 zdravil v tabletah in v številnih nosti – pri podganah, ki so prejele učinkovitost in varnostni profil cepiv preparatih za injiciranje, alergije nanj cepivo Moderna COVID-19 pred ali zanje trenutno nista znana. Ker ne gre so redke. Zabeleženi so bili posamezni med brejostjo, ni bilo zaznanih za živa virusna cepiva, je malo primeri anafilaktične reakcije po negativnih učinkov v smislu plodno- verjetno, da bi ta cepiva predstavljala cepljenju. Za take primere mora biti sti, razvoja ploda oz. zarodka ali varnostno tveganje. Pomembno je, da na voljo ustrezna medicinska oskrba ponatalnega razvoja. Načrtovane so je pri posameznikih, ki prejemajo in nadzor cepljenih oseb. Osebo po študije na nosečnicah. Glede na cepivo, imunost čim bolj optimalna, cepljenju opazujemo še 15 minut. V trenutno znanje pa strokovnjaki da bo po cepljenju nastala optimalna primeru težav ji nudimo nujno medi- menijo, da cepiva mRNK ne bodo zaščita. Prejemniki presadkov, ki cinsko pomoč. V primeru anafilaktič- ogrozila nosečnice ali ploda. Cepljenje zaradi zdravljenja nimajo dobro ne reakcije po prejemu prvega odmer- nosečnic se lahko opravi po skrbnem delujočih limfocitov T in B, morda po ka cepiva cepljenje z drugim pretehtanju koristi in tveganj. To je cepljenju ne bodo mogli ustvariti odmerkom odsvetujemo. Osebe, ki so posebej pomembno pri nosečnicah s popolnoma zaščitnega odziva, zato imele anafilaktične reakcije na alerge- tveganji za težji potek covida-19 in pri jim priporočimo ohranjanje vseh ne, ki niso sestavine cepiva (npr. nosečnicah, ki so izraziteje izposta- veljavnih smernic za zaščito tudi po penicilin ali druga zdravila, pike vljene okužbi (npr. zdravstvene cepljenju. Poleg tega je treba negoval- kožokrilcev, arašide ali druge vrste delavke). Po porodu ni zadržkov za ce in stike v gospodinjstvu spodbujati, hrane), se lahko cepijo. cepljenje, enako velja tudi pri doječih da se cepijo, ko je na voljo cepivo, da Vir: https://bjanaesthesia.org/ materah. bi zaščitili bolnika. article/S0007-0912(20)31009-6/ Vir: https://www.acog.org/clinical/ fulltext clinical-guidance/practiceadvisory/ Cepljenje in alergije articles/2020/12/vaccinating- Ali se lahko cepijo bolniki z pregnant-and-lactating-patients- Ob znani alergiji na sestavine rakom? against-covid-19 cepiva je cepljenje kontraindicirano. Pri cepivih na osnovi mRNK je zaradi Po navedbah strokovne direktori- Kako je s cepljenjem prejemni- maloštevilnih sestavin cepiva (mRNK, ce Onkološkega inštituta, izr. prof. kov presadkov? lipidi, elektroliti, sukroza) kot poten- dr. Irene Oblak, dr. med., je glede na cialni alergen prepoznan le polietilen razpoložljivo literaturo (registracij- Ker so prejemniki presadkov v glikol (PEG). PEG je v medicini sicer ska raziskava cepiva BNT162b2 povečani meri ogroženi ob preboleva- Polacka in sodelavcev, NEJM 2020) nju covida-19, jih je priporočljivo cepivo mRNK učinkovito in varno pri rakavih bolnikih, ki niso na aktivnem onkološkem zdravljenju. Večinoma gre za bolnike na sledenju, po zaključenem onkološkem zdravljenju, ki so bili vključeni v raziskave. Pri njih ni bilo zaznati nobenih posebnih zapletov in se jim cepljenje priporoča. Glede onkoloških bolnikov, ki so na aktivnem onkološkem zdravljenju – na sistemskem zdravljenju ali obsevanju, pa nimamo dostopnih podatkov, saj v raziskave niso bili vključeni. Izhajajoč iz empiričnega znanja ne predvidevamo drugačne učinkovitosti ali varnosti cepiva pri onkoloških bolnikih na hormonskem zdravljenju, tarčnem zdravljenju ali obsevanju v primerjavi z drugimi kroničnimi bolniki. Zato se tem bolnikom cepljenje načeloma pripo- roča. Pri bolnikih, ki prejemajo imunosupresivno kemoterapijo ali
Revija ISIS K12naslovniciFebruar 2021 imunoterapijo, pa obstaja predvsem Polega tega je protein posteljice ACE-2) in proti kateri gostitelj tvori vprašanje učinkovitosti in tudi sincitin-1 med tistimi proteini, proti zaščitna nevtralizacijska protitelesa. varnosti cepiva. Pri teh bolnikih je katerim imunski sistem vzpostavi Kaže, da mutacija N501Y povzroči, da potrebna skrbna individualna preso- toleranco in proti takim proteinom ne se virus močneje veže na receptorje ja o smiselnosti cepljenja, upošteva- prihaja do navzkrižnih avtoimunskih ACE-2, kar zelo poveča nalezljivost joč vrsto kemoterapije ali imunotera- reakcij. Navzkrižne avtoimunske virusa. Ocenjujejo, da se zato kužnost pije, kot tudi splošno stanje bolnika. reakcije značilno nastajajo npr. proti poveča za 50 do 70 %. Videti je, da Takšni so bili tudi zaključki okrogle človeškim proteinom, ki so normalno nevtralizacijska protitelesa še vedno mize o cepljenju pri raku, ki jo je »skriti« pred imunskim sistemom, na delujejo, kljub številnim mutacijam, organiziralo največje svetovno primer v centralnem živčevju. V tem ki so jih odkrili v tej novi varianti onkološko združenje ASCO (posnetek primeru lahko nek patološki vnetni SARS-CoV-2 (23 mutacij, od tega kar je dostopen na www.asco.org). proces omogoči imunskemu sistemu, osem v področju S-proteina). Po da navzkrižno prepozna lastne protei- okužbi se namreč imunski sistem Na spletu se je pojavila teori- ne in povzroči avtoimunsko reakcijo. odzove s tvorbo številnih protiteles na ja, da cepljenje povzroča različne virusne tarče in tudi proti neplodnost. Kakšni so argu- Zavrnitve te lažne novice, ki S-proteinu nastanejo številna različna menti? izjemno škoduje naporom za obvlado- nevtralizacijska protitelesa (t. i. vanje epidemije, so napisane na poliklonski odziv). Poleg protitelesne- Na spletu se je res pojavila »novi- številnih spletnih mestih. Velika ga pride tudi do T-celičnega imunske- ca«, da bi lahko cepivo proti covi- škoda za sprejemanje cepljenja lahko ga odziva s številnimi različnimi du-19 povzročilo nastanek navzkrižno nastane, če se trditve, ki so bile po specifičnimi citotoksičnimi limfociti reaktivnih protiteles, ki bi bila zaradi vsem svetu takoj prepoznane kot T, ki so usmerjeni proti številnim strukturne podobnosti hkrati usmer- neosnovane in lažne, nekritično molekulam novega koronavirusa. jena proti virusnemu proteinu bodice medijsko razširja. V svetovnih medijih Tudi po cepljenju pa se imunski S in proti človeškemu proteinu poste- s kritično uredniško politiko so bile sistem odzove s tvorbo raznolikih ljice sincitin-1. Posledično naj bi tovrstne novice že na začetku objavlje- zaščitnih (nevtralizacijskih) protiteles, cepljenje povzročilo poškodbe poste- ne s pojasnilom, da gre za lažne ki so usmerjena proti različnim ljice in s tem splav. A dejstvo je, da je novice z družbenih omrežij, in ne kot predelom bodice S. Zato mutacija na novica izmišljena, ustvarjena zaradi senzacionalistične trditve o vplivu posamičnem predelu bodice S ne nabiranja klikov in brez znanstvene cepljenja na plodnost, kot se je zgodi- prepreči delovanja protiteles, ki so utemeljitve, saj tovrstnih napovedi o lo v Sloveniji. usmerjena na druge, ohranjene nastanku navzkrižne avtoimunske Vir: https://www.nytimes. (»nemutirane«) predele bodice S. reakcije ni mogoče dati na osnovi com/2020/12/10/technology/ Razen v primeru mutacije, ki bi podobnega zaporedja nekaj aminoki- pfizer-vaccine- temeljito spremenila strukturo slin oz. je mogoče za praktično vsak infertilitydisinformation.html celotnega proteina – vendar bi taka človeški protein »napovedati« podob- https://factcheck.afp.com/covid-19- mutacija najbrž onemogočila tudi no navzkrižno reakcijo. Tako napoved vaccine-not-shown-cause-female- preživetje virusa, saj bi okvarila tudi bi lahko naredili za praktično kateri- sterilization zapletene mehanizme, s katerimi koli par proteinov in je zato povsem bodica S omogoča virusu vdor v neosnovano in etično nesprejemljivo Kako vplivajo novi, mutirani celice. Še bolj raznoliki pa so odzivi na tej osnovi izrekati trditve, ki lahko sevi virusa na cepljenje? limfocitov T proti različnim predelom vzbudijo ogromno neosnovanega virusa in zlasti bodice S, zato posa- dvoma v cepivo. Od pojava covida-19 v Vuhanu se mična mutacija še manj verjetno Vir: https://edwardnirenberg. pri novemu koronavirusu mesečno vpliva na zmanjšano odzivanje limfo- medium.com/are-covid-19-vaccines- pojavljata od 1 do 2 mutaciji. Britanci citov T. going-to-cause- so ugotovili, da je različica virusa infertility939bbdb62b64 SARS-CoV-2, znana kot 501Y varianta V Južni Afriki so podobno kot v 2 (imenovana tudi B.1.1.7), v ozadju Veliki Britaniji ugotavljali hitro Če bi bila možnost navzkrižne velikega števila okuženih na jugovzho- rastočo epidemijo v provinci Eastern avtoimunosti realna, bi tudi okužba s du Anglije in Londona. 501Y varianta Cape in to povezali z različico korona- covidom-19 povzročila splave pri 2 ima spremembe v proteinu bodice S virusa, ki jo imenujejo 501Y.V2. Ta nosečih ženskah, saj pri okužbi (S-protein). Del bodice S, imenovan nova varianta virusa je morda še bolj nastajajo enaka protitelesa kot po »domena, ki se veže na receptorje – problematična kot britanska B.1.1.7. cepljenju. A tega pojava ni. angl. Receptor Binding Domain, okr. Ugotovili so devet mutacij v področju Vir: https://jamanetwork.com/ RBD«, je ključna beljakovina virusa, s S-proteina, med katerimi je najpo- journals/jamanetworkopen/ katero se pripenja na receptorje membnejša mutacija E484K, za fullarticle/2773105 človeških telesnih celic (receptorji
Revija ISIS K naslovn1ic3iFebruar 2021 katero so pri nekaterih bolnikih Kakšni so razlogi za tolikšne do katerih pa lahko prihaja tudi pri ugotovili, da mutacija manjša učinek razlike v možnih potekih mlajših. Ne vemo na primer, kaj v fazi nevtralizacijskih protiteles in s tem bolezni. Ali so razen starosti akutne bolezni pomeni dolgotrajna omogoča virusu, da se lažje izogne in pridruženih bolezni kakšni izguba voha. Če pogledamo špansko imunskemu odzivu (»escape« drugi napovedni dejavniki gripo, so se po petih, šestih letih mutacija). glede prognoze? pojavile zgodnje Parkinsonove bolezni in demence. Center za voh je blizu V primeru, da uspemo cepiti Vemo, da tudi mlajše osebe od 50 centru za spomin in znano je, da so vse varovance (ali večino) v let, brez pridruženih bolezni, lahko težave z vohom med prvimi simptomi DSO (bojimo se, da se nekateri hudo zbolijo, tako da se morajo pri ljudeh, pri katerih se bo razvila ne bi hoteli cepiti), ki covi- zdraviti v intenzivni enoti. Torej so Alzheimerjeva bolezen. da-19 še niso preboleli, ali poleg starosti pomembni tudi drugi lahko DSO odpremo? Ali lah- dejavniki. Eden od njih je količina Kaj pomeni variolizacija pri ko varovanci ponovno spreje- virusa, ki vstopi pri okužbi, in pot nošenju mask? majo obiske in se družijo med vnosa. Če velika količina virusa ne sabo? pride skozi nos, kjer imamo zaščitne To je ena od hipotez članka, ki je mehanizme, ampak neposredno v bil objavljen v New England Journal Na začetku po cepljenju, zlasti ker pljuča, je to lahko povezano s težjim of Medicine. Vemo, da maske, ki jih vsi ne bodo precepljeni, se varovalni potekom bolezni. uporabljamo, različno ščitijo; kirurške ukrepi ne bodo bistveno spreminjali. maske ščitijo od znotraj navzven, A glede na to, da se ves svet ukvarja s Resnost bolezni je povezana tudi z pomembno je, da jih nosi tisti, ki je podobnimi vprašanji, bodo kmalu na genetiko gostitelja. Tako že raziskuje- kužen. S tem v veliki meri ščiti druge, voljo epidemiološki podatki, kaj za jo polimorfizme genov za receptor ne sicer popolnoma, vendar se zmanj- DSO in podobne ustanove pomeni ACE2, molekule HLA, interferone tipa ša infektivni odmerek. To lahko deluje precepljenost in kakšni ukrepi za 1 ter ugotavljajo povezave s tveganji kot neke vrste cepljenje oz. omogoči zaščito pred okužbo so še potrebni, za težji potek bolezni. Vendar bo za lažje prebolevanje in vzpostavitev katere pa je mogoče opustiti. oceno teže bolezni pomembno upošte- imunosti. Zato se ta hipoteza imenuje vati tudi dolgoročne posledice bolezni, »variolizacija«, ker spominja na cepljenje, ki ga je pred 200 leti izvedel Jenner, ko je inkuliral majhno količi- no virusov govejih koz, da je preprečil črne koze. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, [email protected] Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, UKC Ljubljana
Revija ISIS Z14bornicaFebruar 2021 Iz dela zbornice Od 10. decembra 2020 do 11. januarja 2021 Cepljenje proti covidu-19 2. Dodatno bolj intenzivno sledimo navodilu prezračevanja prostorov. Predsednici obeh stanovskih zbor- nic, Zbornice – Zveze in Zdravniške zbor- 3. Skušamo omejiti posege, kjer nastaja več nice Slovenije, sta v skupni izjavi 8. 1. aerosola, skušamo uporabljati rdeče kolenč- 2021 dejali, da podpirata cepljenje proti nike namesto turbine ipd. covidu-19, saj predstavlja najučinkovitejši ukrep za zaščito zdravja vseh, tako zdrav- 4. Pred vsakim posegom mora pacient izprati stvenih delavcev kot celotne populacije. usta z ustreznim razkužilom in ob vsakem Pri krepitvi zaupanja v cepljenje je pomemben posegu (endodontskem, konservativnem), tudi zgled celotne zdravstvene stroke, zato sta če je le možno, uporabimo gumijasto opno. vse zdravstvene delavce pozvali, da se cepijo proti covidu-19. 5. Dosledno skrbimo za brisanje površin, menjavo plaščev ter uporabo ustrezne »Izvajalci zdravstvene in babiške nege smo zaščitne maske in vizirja ali zaščitnih očal. promotorji zdravja in zdravega načina živ- Le tako lahko vsi skupaj prispevamo k ljenja, zato si moramo skupaj z drugimi zdra- vstvenimi delavci prizadevati za promocijo zmanjševanju širjenja okužb znotraj ordinacij in cepljenja, tudi z lastnim zgledom. Z zadostno zagotovimo ohranjanje delovanja dejavnosti. Kot precepljenostjo, tudi v svojih strokovnih vrstah, zobozdravniki se moramo vesti samozaščitno bomo pomembno prispevali k zajezitvi širjenja tudi zunaj zobozdravstvene ordinacije, ljudi okoli epidemije. Cepljenje zmanjšuje nepotrebna sebe opozarjati na zaščitne ukrepe in biti vsem tveganja za naše lastno zdravje, za zdravje vzgled. naših najbližjih in za zdravje pacientov,« je povedala Monika Ažman, predsednica Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., Zbornice – Zveze. predsednik Odbora za zobozdravstvo, Miroslava Borko Prelog, dr. dent. med., »Zdravniki in zobozdravniki se v teh dneh doc. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med., množično cepimo in tako z lastnim vzgledom spodbujamo tudi druge člane medicinskih Matjaž Gorkič, dr. dent. med., timov, da s cepljenjem učinkovito zaščitijo sebe, asist. dr. sc. Maja Grošelj, dr. dent. med., svoje sodelavce, paciente in svoje domače. Zdravniška zbornica je pripravila več spletnih Neja Jurjec Smole, dr. dent. med., izobraževanj (doslej se jih je udeležilo že preko Beti Kruljc Korelc, dr. dent. med., 700 zdravnikov), na katerih se lahko člani asist. Tadej Ostrc, dr. dent. med., seznanijo z vsemi informacijami o cepivih in o Matej Praprotnik, dr. dent. med. uporabi le-teh pri različnih zdravstvenih stanjih pacientov. Tako da lahko ustrezno informirajo Obvestilo o podaljšanju licenc tako člane zdravstvenih timov kot paciente,« je dejala dr. Zdenka Čebašek - Travnik, pred- Spoštovani člani in članice, sednica Zdravniške zbornice Slovenije. obveščamo vas, da je Državni zbor RS v okviru Zakona o inter- ventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala Poziv zobozdravnikom epidemije COVID-19 (Uradni list, RS, št. 203/20) sprejel določi- lo, na podlagi katerega se vsem zdravnikom in zobozdrav- Ker se je epidemiološka slika v državi po nikom, ki opravljajo zdravniško službo na svojem praznikih poslabšala, je zbornica vse zobozdrav- strokovnem področju in ki so imeli na dan 31. 12. 2020 nike pozvala, da ste še toliko bolj pozorni na veljavno licenco, ta podaljša za eno leto. varovalne ukrepe pri sprejemanju pacientov v ordinacije. Pomembno je, da: Ker se postopek podaljšanja licence začne po uradni dolžno- 1. Pozorno izprašamo paciente po covid vpra- sti, članom ni treba glede tega storiti ničesar, temveč bo vse potrebne aktivnosti izvedla zbornica in se tudi individualno šalniku ter se prepričamo v verodostojnost obračala na člane. O tem posebnem podaljšanju licence za eno odgovorov. leto ste že oz. še boste vsi člani, ki izpolnjujete pogoje, prejeli ustrezne odločbe.
Revija ISIS Zbornic1a5Februar 2021 Spremembe Pravilnika o specializacijah V Uradnem listu št. 187/2020 z javnem razpisu specializacij po novem lahko več kot enega dne 14. 12. 2020 je bil objavljen Pra- uveden izbirni postopek, pa se namestnika. vilnik o spremembah in dopolnitvah eden izmed kandidatov ne –– Spremenjeni so pogoji za imeno- Pravilnika o vrstah, vsebini, trajanju udeleži osebnega razgovora, je vanje nacionalnih koordinator- in poteku specializacij zdravnikov, edina posledica, da kandidat pri jev. ki je začel veljati 29. 12. 2020 in tem izbirnem merilu prejme 0 –– Vpeljano je novo določilo – spe- uvaja nekaj novosti, na kratko: točk. Sedaj se v takem primeru cializant mora biti na posame- –– S 1. 1. 2021 sta začeli veljati kandidatu specializacije ne znem področju kroženja priso- odobri. ten najmanj 80 odstotkov časa, novi – spremenjeni vsebini iz –– Določen je način oddaje mnenj da se mu prizna kot opravljeno. klinične mikrobiologije ter žilne in priporočil, in sicer za zdravni- –– Omogočeno je podaljšanje kirurgije. Pravilnik v zadnjem ke v elektronski obliki na obraz- specializacije pri odsotnostih odstavku 22. člena določa: »Če cu, ki je objavljen na spletni manj kot 20 zaporednih delov- se v času opravljanja specializa- strani zbornice. nih dni (če gre za krajša krože- cije spremeni program speciali- –– Novo je določilo, da v primeru, nja). zacije, po katerem specializant ko je specializacija razpisana za –– Dopolnjen je člen o izrednem opravlja specializacijo, lahko znanega izvajalca, pa ta ne kolokviju. specializant nadaljuje opravlja- sporoči svojega predstavnika, ki –– Na novo so urejeni pogoji in nje specializacije po novem bi sodeloval v izbirnem posto- imenovanje za izpraševalce na programu, če je opravil manj kot pku, le-tega nadomesti eden specialističnih izpitih (skupaj z tretjino prejšnjega programa izmed predstavnikov zbornice. razrešitvami). specializacije.« –– Pod določenimi pogoji ima en Novica je bila objavljena 7. 1. –– Po novem specializacije ni več neposredni mentor izjemoma 2021 na spletni strani, kjer je na mogoče odobriti, ne da bi lahko dva specializanta. voljo tudi povezava do čistopisa kandidat opravil razgovor s –– Uvaja se nov institut začasnega Pravilnika. koordinatorjem specializacije. mentorja ter novi pogoji za Z dodatnimi vprašanji se lahko Pred spremembo je veljalo razrešitev glavnega mentorja. obrnete na vodjo Oddelka za specia- določilo, da v primeru, ko je za –– Koordinator specializacije ima lizacije: [email protected] posamezno specializacijo na Časovna omejitev delovni čas, opravlja zdravstvene Delo pri vseh izvajalcih in v vseh dela drugje storitve pri drugem izvajalcu zdrav- navedenih oblikah se sešteva ter lahko stvene dejavnosti ali kot izvajalec skupaj obsega največ osem ur na S 1. 1. 2021 se je začela uporabljati zdravstvene dejavnosti največ v ob- teden. V primeru zaposlitve za krajši časovna omejitev osem ur na teden iz segu osem ur na teden. Pojasnjuje- delovni čas se osemurna omejitev drugega odstavka 53.b člena Zakona o mo, da pa se ta časovna omejitev nanaša na delo, ki presega obseg dela, zdravstveni dejavnosti (Uradni list lahko upošteva tudi kot povprečna ki ustreza polnemu delovnemu času. RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno časovna omejitev v obdobju šestih besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, mesecev. Nadalje opozarjamo, da lahko 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, zaposleni v javnem zavodu zdrav- 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – Zd- V navedeno omejitev se šteje stvene storitve pri drugem izvajalcu ZPZD, 64/17, 1/19 – odl. US, 73/19, opravljanje zdravstvenih dejavnosti zdravstvene dejavnosti ali kot izvaja- 82/20, 152/20 – ZZUOOP in 203/20 na vseh pravnih podlagah (podjemna lec zdravstvene dejavnosti opravlja le – ZIUPOPDVE; v nadaljevanju: pogodba, pogodba o zaposlitvi – do- na podlagi predhodnega pisnega ZZDej) tudi za opravljanje zdravstve- polnilno delovno razmerje itd.). soglasja delodajalca iz 53.b člena nih storitev pri drugem izvajalcu Nadalje se v navedeno omejitev šteje ZZDej. Soglasje izda direktor javnega zdravstvene dejavnosti, ki je javni tako delo pri drugem izvajalcu zdrav- zavoda na podlagi pisne vloge zdrav- zdravstveni zavod ali drug javni stvene dejavnosti (javni zavod, d. o. stvenega delavca za največ 12 mese- zavod. o., s. p. itd.) kot tudi izvajanje zdrav- cev. stvenih storitev kot sam izvajalec V skladu s 53.b členom ZZDej zdravstvene dejavnosti (s. p., zasebni Opozarjamo, da je v skladu s 53.č lahko zdravstveni delavec, ki je v zdravstveni delavec). členom ZZDej zdravstveni delavec javnem zavodu zaposlen za polni nadalje dolžan svojemu delodajalcu
Revija ISIS Z16bornicaFebruar 2021 Rok za priznanje naziva na podlagi dela za izpolnjuje pogoje za samostojno specializacijo iz žilne kirurgije se izteka opravljanje dela v zdravstveni dejav- nosti iz 64. člena Zakona o zdrav- Specializacija iz žilne kirurgije je začela veljati 1. 5. 2018, rok za vloži- stveni dejavnosti oz. pogoje za samo- tev vloge za priznanje naziva na podlagi dela za žilno kirurgijo se stojno opravljanje zdravniške službe tako izteče 30. 4. 2021. Rok je prekluziven, saj ga določa Zakon o zdrav- iz zakona, ki ureja zdravniško službo. niški službi in ga ni mogoče podaljšati. Nova vsebina specializacije iz žilne kirurgije je začela veljati 1. 1. 2021. Od uveljavitve PKP7 torej za odgovornega nosilca ne velja več Vljudno vabimo vse, ki bi želeli pridobiti naziv specialista žilne kirurgije, pogoj ustreznih delovnih izku- da to storijo najkasneje 30. 4. 2021. Postopek najdete tu: https://www. šenj na strokovnem področju, za zdravniskazbornica.si/karierni-razvoj/specializacije/priznanje-naziva-na- katerega se izdaja dovoljenje. Opozar- podlagi-dela. Dodatne informacije na naslovu: [email protected] jamo pa, da v skladu s PKP7 ta ukrep velja zgolj do 30. junija 2021. Oddelek za specializacije Zakonodajalec torej spremembe pogojev ni uredil trajno, ampak je to posredovati naslednje podatke: naziv omilitvi posledic drugega vala sprejeto zgolj kot začasna reši- izvajalca zdravstvene dejavnosti, za epidemije COVID-19 (Uradni list tev. Glede na besedilo PKP7 bo od katerega zdravstveni delavec opravlja RS št. 203/20; v nadaljevanju: 30. junija 2021 dalje ponovno veljal zdravstvene storitve na podlagi PKP7), ki ga je sprejel Državni zbor pogoj ustreznih delovnih izkušenj na izdanega soglasja iz 53.b člena ZZDej; na seji dne 29. 12. 2020 in je začel strokovnem področju, za katerega se vrsta in obseg zdravstvenih storitev, ki veljati 31. 12. 2020. izda dovoljenje. jih zdravstveni delavec opravlja na podlagi izdanega soglasja iz 53.b člena Ker sprejeti PKP7 ne ureja more- V primeru dodatnih vprašanj se ZZDej; podatki o dejanskem meseč- bitnega podaljšanja roka, vas opozar- lahko obrnete na Oddelek za pravne nem obsegu ur opravljanja zdravstve- jamo, da ostaja v veljavi rok iz 41. zadeve. nih storitev oz. podatki o dejanskem člena Zakona o spremembah in tedenskem obsegu opravljanja zdrav- dopolnitvah Zakona o zdravstveni Oddelek za pravne zadeve stvenih storitev pri drugem izvajalcu dejavnosti (Uradni list RS, št. zdravstvene dejavnosti na podlagi 64/17). Rok za uskladitev se je Uporaba receptov izdanega soglasja iz 53.b člena ZZDej. tako iztekel 17. 12. 2020. Koncesi- za osebno rabo onarjem, ki še niso uskladili svojega Zdravstveni delavec mora svoje- delovanja v zvezi z imenovanjem Zdravniška zbornica Slovenije (v mu delodajalcu podatke iz zadnje odgovornih nosilcev zdravstvene nadaljevanju: zbornica) se je seznani- alineje prejšnjega odstavka posredo- dejavnosti, predlagamo, da to storijo la z nedopustno prakso Zavoda za vati do 8. v mesecu za pretekli mesec, čim prej. Neizpolnjevanje pogojev zdravstveno zavarovanje Slovenije (v in sicer na način, da so razvidni dan, glede imenovanja odgovornega nadaljevanju: ZZZS), ki zdravnikom ura začetka in konca opravljanja nosilca je namreč en od možnih razlo- pošilja neobrazložena in nezakonita zdravstvenih storitev pri drugem gov, iz katerih lahko koncedent obvestila o začasni prepovedi dodeli- izvajalcu zdravstvene dejavnosti. koncesionarju odvzame koncesijo. tve in uporabe receptov za osebno Zdravstveni delavec mora podatke rabo. Z navedenimi obvestili ZZZS to posredovati za vsak mesec od prejetja Vzorec izjave o določitvi odgo- soglasja iz 53.b člena tega zakona. vornega nosilca zdravstvene dejavno- Želite prejeti sti, ki ga je pripravil Oddelek za zbornik Torta Oddelek za pravne zadeve pravne zadeve, je dostopen na spletni za prostovoljce? strani. Predlagamo vam, da izpolnje- Rok za imenovanje no izjavo koncedentu posredujete v Poročali smo že o izidu odgovornega nosilca najkrajšem možnem času v pisni knjige Torta za prostovoljce. Ta obliki s priporočeno pošto. je zdaj na razpolago vsem, ki bi Kot smo vas obvestili že 30. 12. jo želeli imeti. Knjige ne prodaja- 2020 po e-pošti, je bil predlog Opozarjamo tudi na spremembe, mo, temveč podarjamo. Pišite podaljšanja roka, v katerem so ki jih glede pogojev za odgovorne- nam na [email protected] in koncesionarji dolžni koncedentu ga nosilca zdravstvene dejavno- sporočite naslov, kamor vam jo sporočiti podatke o odgovornem sti prinaša PKP7. V skladu s PKP7 se pošljemo. Veseli bomo tudi nosilcu zdravstvene dejavnosti, šteje, da odgovorni nosilec zdrav- povratne informacije o knjigi in črtan iz besedila Zakona o inter- stvene dejavnosti izpolnjuje pogoj iz o prostovoljstvu sploh. ventnih ukrepih za pomoč pri prve alineje petega odstavka 3.a člena Zakona o zdravstveni dejavnosti, če
Revija ISIS Zbornic1a7Februar 2021 prepoved samovoljno izreka zdravni- Zbornica je poudarila, da obvestila rabo in o tem seznani vse prejemnike kom, ki sicer izpolnjujejo pogoje iz ZZZS nimajo in ne morejo imeti takih brezpredmetnih in nezakonitih 210. člena Pravil obveznega zdrav- nobenih pravnih učinkov, saj imajo obvestil ter zbornico. Nazadnje je stvenega zavarovanja in jim je ZZZS tako bistvene procesne in materialne zbornica še opozorila ZZZS, da bo v priznaval pravico do receptov za kršitve in pomanjkljivosti, da ne nasprotnem primeru sprožila ustre- osebno rabo. zadostijo niti minimalnim standar- zne postopke pri pristojnih organih, ki dom, ki se zahtevajo za odločbo ali bodo zagotovili odpravo teh nezakoni- Zbornica je zato 24. 12. 2020 na drug pravni akt, ki bi lahko vplival na tih praks. ZZZS naslovila dopis št. 014- pravice in obveznosti subjektov v 135/2020-1 (v nadaljevanju: dopis), v Republiki Sloveniji. Celoten dopis je objavljen na katerem je opozorila, da ZZZS brez spletni strani v novici, ki je bila ustreznega in zakonitega postopka Zbornica je zato ZZZS pozvala, da objavljena 28. 12. 2020. posega v pravico zdravnikov, ki izhaja brez odlašanja odpravi oz. prekliče vse iz 210. člena Pravil OZZ. omejitve uporabe receptov za osebno Oddelek za pravne zadeve Komuniciranje – šibki člen v krizi Andreja Basle za vodenje in ekonomiko v zdravstvu smo zmedeni. Aristotel pa je kaos SZD in jo je moderirala podpredse- definiral kot – red, ki ga trenutno še Raziskovalna hiša Valicon je 30. dnica sekcije Vesna Pekarović ne razumemo. Ko sem se znašel v decembra 2020 objavila letni pregled Džakulin, dr. med., soočili strokov- težkih situacijah, sem si rekel, pomiri ključnih indikatorjev raziskave #No- njaki za komuniciranje, psihologijo, se, zdaj ne razumeš, kaj se dogaja. vanormalnost – Kako smo se odzivali marketing in zdravniki. Kmalu pa boš spoznal nova pravila, na epidemijo. Rezultati kažejo, da je začel razvijati nove identitete, nova bil novembra zabeležen najvišji delež Resnica o debeli koži orodja, nove pristope. Zato ne verja- anketiranih, ki so situacijo ocenili kot mem v debelo kožo, ampak v to, da neprijetno, utrujajočo. V decembru pa Dr. Željko Ćurić, zdravnik in zmoremo, ko smo v krizi, upravljati je delež tistih, ki so ukrepe za zajezitev psihoterapevt ter direktor O. K. sami s sabo in, če se le da, pomagati širjenja virusa ocenili kot prestroge, Consulting d. o. o., je v uvodu drugim. Da zmoremo iz kaosa vzpo- prvič presegel 50 odstotkov. »Leto opozoril na to, da krize ne definira to, staviti spet neki novi red.« zaključujemo s precej slabim osebnim kar se dogaja, ampak kako ljudje to počutjem in obenem najvišjim doživljamo. »Vodje so lahko zelo Izjemna moč besed deležem takih, ki situacijo opisujejo zmedeni, ker ljudje v timu reagirajo in dejanj vodij kot kritično, na trenutke kaotično,« so vsak po svoje na krizne dogodke. razpoloženje v družbi na podlagi Vendar je to normalno, saj ima vsak Dr. Damjana Pondelek, stro- analize ocenili v Valiconu. od nas različne filtre o tem, kaj je kovnjakinja za krizni manage- krizni dogodek,« pojasnjuje. Spomnil ment in komuniciranje v zahtev- Ali je bila torej komunikacija v je, da je v stari grščini beseda kriza nih okoliščinah in direktorica času epidemije šibki člen, ki je še pomenila novo odločitev, šele nekje podjetja Urednica d. o. o., je izposta- poslabšala razmere, in ali bi se bilo z od 12. stoletja pa je dobila pomen, kot vila, da se trenutno ne soočamo le z določenimi drugačnimi pristopi v ga poznamo danes – da gre za nepri- zdravstveno krizo, ampak se zdaj lomi komunikaciji – ter predvsem katerimi jetno situacijo, ki ji človek ni kos, za »vse, kar ni stabilno: od delovanja – mogoče izogniti nezaupanju, razma- kaos. določenih sektorjev gospodarstva, do hu teorij zarot, delitvam na cepilce in vrednot, odnosov, tudi upanja. Zato je proticepilce ter predvsem velikemu Pri razumevanju in spopadanju s največja odgovornost voditeljev v tem nezadovoljstvu ljudi, ki so to izražali kriznimi situacijami v življenju je dr. času, da prinašajo mir in upanje v to tudi z nespoštovanjem nekaterih Ćuriću pomagalo dvoje: »Profesorica izredno stanje. Vsi skupaj pa si ukrepov? Strokovna stališča o tem so na fakulteti nam je povedala, da moramo prizadevati za zaupanje.« na okrogli mizi Komuniciranje takrat, ko je kriza, je normalno, da – šibki člen v krizi, ki jo je v Ko ljudje v ukrepih začutijo sodelovanju z ZZS organizirala Sekcija dobronamernost, jasnost, tudi predvi- dljivost – ko čutijo, da se dela v dobro
Revija ISIS Z18bornicaFebruar 2021 ljudi in da je vodja za zgled, to vzbudi povezali smo se ljudje, ki nam je mar kazanje na tiste, ki se niso cepili ali se v nas zaupanje in nas povezuje, je za ljudi. Zgradili smo različne oblike nočejo cepiti. Taka sporočila odsvetu- poudarila dr. Damjana Pondelek, in pomoči na daljavo in podporne mreže je, saj tudi druge odvračajo od ceplje- »to je pot, ki vodi iz krize«. Pri tem je tistih, ki so pripravljeni iti na teren, nja. Bolje je izpostavljati dobre zglede. opozorila, da je prvi, ki mora zaupati stopiti do ljudi, da jim prinašajo – vodja. Zaupati mora svojim sodelav- upanje, hrano, omogočijo pot do Le če je nekaj cem, svojemu timu, državljanom. Brez zdravnika ... Hvaležnost prejemnikov dobronamerno, tega ni zaupanja z druge strani. Dr. je neizmerna, saj je tudi stiska veli- lahko slediš Ćurić je k temu dodal še en pomem- ka.« ben vidik: da zaupanje v sedanjem Da je pri komunikaciji (v krizi) času ne temelji več na neki aposterior- Izpostavila je, da je še posebej težava, če smo preveč intenzivni, če ni avtoriteti, temveč na tem, koliko je pomembno, da ne pozabimo na ljudi, iščemo bližnjice, ki pa jih ni, je opozo- ta oseba strokovna, dobronamerna in ki nimajo ‚glasu‘, da bi izrazili mnenje. rila tudi dr. Damjana Pondelek. »V zanesljiva. Če pri osebi ene od teh Zastavljati si moramo vprašanje, ali je komunikaciji z državljani ali pa tudi lastnosti ni, se zaupanje ne more to, kar sprejemamo, etično in pravič- ena na ena je pomembno, da je ta vzpostaviti. no za vse. Potrdila je, da je med jasna, poštena, dobronamerna, ljudmi veliko več stisk, ki jih prej ni verodostojna, ker bo le tako prepričlji- Z mirno glavo bilo. »Zato je dragoceno, da ljudje va. Ljudje so v hudih zgodbah, kriznih v »nič nas ne sme doživijo, da so slišani. Da bi bili situacijah, v vznemirljivem, izrednem presenetiti« slišani, moramo poslušati, da bi stanju ohromljeni, potrebujejo bolj poslušali, moramo biti tiho, ‚prenesti‘ blago, prepričljivo, empatično komu- Doc. dr. Marko Pokorn, dr. moramo tudi tišino, razočaranje.« nikacijo – da bi ta sporočila vzeli za med., infektolog in strokovni Meni, da bi morali biti slišani tudi dobronamerna in jim lahko sledili,« je direktor Pediatrične klinike, je na tisti, ki dnevno poklicno nosijo tvega- poudarila dr. Pondelek. Seveda pa je svojem primeru povedal, kako se je nje za lastno zdravje. Pomembno je, to problem tudi za vodje, za odloče- njegovo življenje zaradi krize zelo da zmoremo ‚držati to posodo‘ – valce, za komunikatorje, saj so tudi spremenilo. »Na Pediatrični kliniki biti spoštljivo sprejemajoči, da oseba oni lahko zaradi razmer ohromljeni in smo, ko nas je zajela epidemija, začeli izrazi, kar čuti in potrebuje. Ljudje težko presegajo lastne strahove, delovati po načelu nič nas ne sme želijo biti vključeni, imeti vpliv. Tako interese, predsodke, kar pa je nujno, presenetiti, kot da smo v vojnem se jim lažje približamo in dodamo da bi bili lahko verodostojni. stanju. Pripravljali smo navodila za iskrico upanja, je proces opisala Julija najrazličnejše situacije in vsako je Pelc. Ena številka za vse imelo obvezno pripis: Situacijo bomo vs. influenserji pozorno spremljali in navodila po Zeleni semafor, potrebi prilagajali. Vendar pa je ki nikoli ne zasveti Izr. prof. dr. Dan Podjed, ključno, da v takšnih razmerah zeleno antropolog, je opozoril še na en ohraniš mirno glavo, bolje je, da pomemben vidik – to je komunicira- enkrat več vdihneš in izdihneš, preden Mag. Aleš Lisac, marketinški nje z mladimi, ki so tisti, ki širijo t.i. karkoli rečeš,« je dodal doc. dr. strokovnjak, je na vprašanje, kako infodemijo, to je informacije o tem, Pokorn. Po njegovem mnenju je kriza ljudi prepričati, da se jih bo čim več kaj je res in kaj ni, ter tako poustvar- lahko tudi priložnost za izboljšave. cepilo, odgovoril, da meni, da bo to jajo svoje realnosti. »Ko je Jelko Kjer se prej 20 let ni dalo nič spreme- velik izziv, pred katerim pa je celoten Kacin komuniciral z javnostjo ob niti, je morda zdaj to mogoče. Zato po svet, ne le Slovenija, in za ta cilj bo osamosvajanju Slovenije, je bil sprejet njegovem mnenju tudi zdravstvo iz potreben čas. »Dejstvo je tudi, da kot heroj. Takrat so nas njegove krize lahko izide boljše. ljudje v osnovi ne maramo negotovo- besede povezale. Danes pa mladi sti. Na semaforju imamo radi, da se Kacina ne poznajo in ne spremljajo Prisluhniti in tako odštevajo sekunde. Radi vemo, koliko televizije. Komuniciranje po načelu prižigati iskrico časa je še do zelene. Pri epidemiji pa ‚ena velikost za vse‘ danes in v tej krizi upanja se dogaja, da semafor odšteva in ko ne deluje več. Že v začetku bi bilo pride do 5, 4, 3, spet skoči na začetek. najprej treba analizirati različne Julija Pelc, psihologinja, In mi smo v tej negotovosti že zelo skupine, identificirati različne komu- specialistka za psihološko sveto- dolgo. Hkrati v tej epidemiji nismo vsi nikacijske kanale in sprožiti procese, vanje in psihoterapevtka, je na istem, enim tudi zdaj ni tako slabo. da se skupine pomagajo informirati povedala, »da smo se v razslojevanju Ne čutijo nobene potrebe, da bi se na same, namreč preko žarišč, ki so v ljudje tudi povezali. Organizirali in primer cepili.« Zato je mag. Lisac centru infodemije – preko najbolj opozoril, da prav nič ne pomaga
Revija ISIS Zbornic1a9Februar 2021 omreženih posameznikov, tj. vplivne- smeš ven brez maske, ne smeš se zgodovino, kdaj se je Mladina najbolj žev oz. influenserjev,« je prepričan objemati, ne smeš čez meje v drugo brala? Takrat, ko so jo redno vsake tri, izr. prof. dr. Dan Podjed. Ob tem tudi občino. V takem primeri gre človek štiri tedne zaplenili. Prav zaradi tega on poudarja ključno zakonitost: raje do nekoga, ki mu bo rekel, ah veš, so mnogi menili, da je bila edina komuniciranje mora biti bolj neposre- saj ni tako hudo, saj ni tako resno.« verodostojna. Zdaj se v družbenih dno, jasno in dosledno. Vprašala se je tudi, zakaj nihče od medijih dogaja enak fenomen cenzu- snovalcev komunikacij v času epide- re. Ljudje vlečejo analogijo, kdo ima v Virus lažnih mije ni pogledal v slovensko zgodovi- lasti družbena omrežja, in si rečejo informacij in no in naredil bolj poglobljene javno- – gotovo big farma. Torej to, kar se prepovedi mnenjske raziskave. Izr. prof. dr. cenzurira, niso teorije zarote – ampak Podjed pa je dodal, da je bil eden od so prepričani, da se cenzurira resni- Zelo pomembno je tudi, da se dokazano najbolj učinkovitih načinov co,« je razložil mag. Lisac. vsaka lažna informacija takoj zajezi. komuniciranja prav neposredno in »Ko se je pojavila informacija, da se sproščeno obveščanje novozelandske Pomen metapatije prof. dr. Bojana Beović ni cepila, kar premierke, ki se je na državljane so nekateri utemeljevali tako, da je obračala tudi kar z domačega kavča v Kako torej do učinkovite imela zvečer daljše lase kot zjutraj, ko trenirki in predvsem ne z viška. komunikacije v krizi? Poleg vsega se je cepila, bi bilo treba takoj reagira- »Novozelandskega modela ne more- že izpostavljenega je dr. Ćurić pouda- ti. To ne pomeni, da ona zvečer na mo kar preslikati k nam. Če želimo ril, da je zelo pomembna empatija in televiziji to pojasnjuje, ampak bi bilo vedeti, kaj bo delovalo v Sloveniji, je adaptacija – to je, ali sem sposoben treba ukrepati v isti sekundi, ko se je treba poznati družbeno in kulturno komunikacijo prilagoditi tako, da mi to pojavilo na spletu. Če ljudje ne okolje ter spoznati, kako razmišljajo bo prisluhnilo dva milijona ljudi, ki so dobijo takoj točne informacije, začne- naši ljudje. Tudi zato v strokovni npr. različno stari. »Že Aristotel je jo poustvarjati informacije. In to je svetovalni skupini nujno potrebujemo opozarjal, da se v krizi sočustvovanje tudi razlog, zakaj se toliko ljudi ne strokovnjake za ljudi, npr. antropolo- nadomesti z metapatijo. To je sposob- namerava cepiti,« meni izr. prof. dr. ge, etnologe, sociologe in psihologe,« nost prepoznavanja čustveno-social- Podjed. še svetuje. nega stanja druge osebe in pripravlje- nost, da komunikacijo prilagodim na Urška Faller Davidson, an- »Cenzura« poganja to stanje osebe ali skupine, družbe,« tropologija, je pojasnila še en vidik: teorije zarot vodjem in komunikatorjem svetuje dr. kako se ljudje večinoma odzovemo, če Ćurić. se z nami komunicira preveč po Mag. Lisac vidi razlog, zakaj se v vojaško. To v človeku vzbudi strah in povezavi z epidemijo razraščajo Andreja Basle, univ. dipl. nov., začne iskati ljudi in okolja, kjer mu bo številne teorije zarot, v cenzuri na vodja Oddelka za stike z javnostmi pri bolj prijetno. »Ljudje zelo neradi družbenih omrežjih. »Če pogledamo v slišimo ne smeš to, ne smeš ono, ne Zdravniški zbornici Slovenije Zdravniški ombudsman v februarju 2021 V februarju 2021 so zdravniški ombudsmani, ki članom nudijo oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivih in stiskah, tudi za razbremenilne pogovore v zvezi s covidom-19, na voljo vsak dan od ponedeljka do četrtka v naslednjih terminih: Ime Dan Čas Tatjana Ponedeljek 15.00–17.00 Brane 17.00–18.00 Urška Torek 18.00–19.00 Andrea Sreda 16.00–18.00 Četrtek V kolikor bi potrebovali pogovor v času izven določenih terminov, nas o tem obvestite, da vam bomo lahko pomagali. Za rezervacijo termina za pogovor po telefonu, ki je lahko povsem anonimen, se naročite na telefonski številki: 01 30 72 100 ali po e-pošti: [email protected], lahko tudi preko vašega anonimnega elektronskega naslova.
Revija ISIS Z20bornicaFebruar 2021 Odličja Zdravniške zbornice Slovenije za izjemne dosežke zdravnikov in zobozdravnikov Andreja Stepišnik Zbornična odličja za leto 2020 je prejelo 14 izjemnih zdravnikov, ki so s svojim delom in predanostjo zdravniškemu poklicu dosegli vidne rezultate na področju stanovskih interesov zdravništva in zobozdravništva, skrbi za pravilno ravnanje in ugled zdravnikov ter s tem bistveno prispevali k ugledu slovenskega zdravništva in zobozdravništva doma in v tujini. Slovesna podelitev bo izvedena, ko bodo epidemiološke razmere v državi to dopuščale. Iskrene čestitke vsem prejemnikom odličij. Hipokratovo odličje Častni člani Prof. dr. Igor Švab, dr. med. Prim. Drago Plešivčnik, dr. med. Profesor doktor Igor Švab, dr. med., je eden vodilnih svetovnih strokovnja- kov na področju družinske medicine. Je ustanovitelj Katedre za družinsko medicino Univerze v Ljubljani. Na mednarodnem področju je ugleden član Evropske akademije znanosti in umetnosti in član Hrvaške akademije medicin- skih znanosti. Sedaj opravlja funkcijo predstojnika Katedre za družinsko medi- cino MF Ljubljana in dekana Medicinske fakultete v Ljubljani. Je glavni urednik revije Zdravstveno varstvo. Med letoma 2004 in 2010 je bil predsednik Evrop- skega združenja zdravnikov družinske medicine – WONCA Europe. V zadnjem desetletju je s svojim strokovnim, pedagoško-znanstvenim in ekspertnim delom izjemno prispeval k promociji in prepoznavnosti slovenske medicine in Slovenije v Evropi in svetu. Za izjemno strokovno, organizacijsko in stanovsko delo na področju uveljavitve družinske medicine v Sloveniji in tujini ter bistven prispevek k ugledu slovenskega zdravništva mu Zdravni- ška zbornica Slovenije podeljuje Hipokratovo priznanje. Primarij Drago Plešivčnik, dr. med., se je po študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani zaposlil v SB Slovenj Gradec, kjer je po specializa- ciji postal predstojnik travmatološke- ga odseka, kasneje tudi direktor slovenjgraške bolnišnice in predstoj- nik kirurškega oddelka. Strokovno se je izpopolnjeval na klinikah in v bolnišnicah po Evropi in Ameriki ter opravil študijsko potovanje po Kitajski. Poleg strokovnega dela in
Revija ISIS Zbornic2a1Februar 2021 vodenja ustanove je v Slovenj Gradcu požrtvovalno predaja svoje znanje, očesnih bolezni in s tem k raz- predsedoval odborom, ki so pripra- izkušnje in strast do pediatrije. S voju oftalmologije v Prekmurju, vljali odmevne mednarodne kulturne svojim 43-letnim profesionalnim kjer je še vedno priljubljena in prireditve pod pokroviteljstvom delom je dvignil pediatrijo v seve- spoštovana zdravnica, ji Zdrav- generalnih sekretarjev OZN. Je rovzhodni Sloveniji na najvišjo niška zbornica Slovenije pode- prejemnik številnih državnih odliko- strokovno raven in v posameznih ljuje naslov častna članica. vanj in priznanj strokovnih organov. obdobjih ključno poskrbel za prežive- Neprecenljiv je tudi njegov prispevek tje pediatrije. Za dolgoletno stro- Prim. Anica Mikuš Kos, k oblikovanju kulturne podobe kovno in predano delo na po- dr. med. Slovenj Gradca in njegovega povezo- dročju pediatrije ter nesebično vanja s svetom. Za dolgoletno in požrtvovalno mentorstvo strokovno in predano delo, specializantom mu Zdravniška vedno prežeto s človeškimi zbornica Slovenije podeljuje vrednotami in prizadevanji za naslov častni član. strokovni razvoj kirurške stro- ke, mu Zdravniška zbornica Prim. mag. Lea Talanyi Slovenije podeljuje naslov Pfeifer, dr. med. častni član. Dušan Kolarič, dr. med. Dušan Kolarič, dr. med., se je po Primarijka magistra Lea Talanyi Primarijka Anica Mikuš Kos, dr. končani specializaciji iz pediatrije Pfeifer, dr. med., je vse svoje poklic- med., je velik del svojega strokovnega zaposlil na otroškem oddelku SB Ptuj no delovanje posvetila razvoju udejstvovanja kot specialistka in kasneje postal tudi predstojnik oftalmologije v Prekmurju. Najprej je pediatrije in psihiatrije posvetila oddelka. Leta 2008 se je vključil še v izpeljala izkoreninjenje endemskega uvajanju in razvoju prostovoljne redno delo otroškega oddelka v SB trahoma, potem pa ustanovila očesni dejavnosti na področju zdravstva in Murska Sobota ter ob tem prevzel oddelek v Murski Soboti in z uvaja- socialnega varstva. V času tudi delo pediatra v otroškem dispan- njem sodobnih metod zdravljenja strokovnega delovanja je bila tudi zerju v Ormožu. Kot strokovni vodja v očesnih bolezni pomagala prebival- vodja oddelka za otroško psihiatrijo ZD Ormož je ves čas skrbel za širitev cem severovzhodne Slovenije, med na Pediatrični kliniki v Ljubljani. dejavnosti, kjer je sedaj poleg otro- katerimi uživa velik ugled. Za izje- Njeno poglobljeno in praktično škega in šolskega dispanzerja tudi men prispevek pri uvajanju poznavanje prostovoljnega dela razvojna ambulanta ter center za sodobnih metod zdravljenja predstavlja temeljno literaturo na duševno zdravje otrok in odraslih. področju prostovoljstva v zdravstvu in Vsa ta leta je tudi mentor mladim smernice za vse, ki želijo postati specializantom, ki jim nesebično in prostovoljci. Prostovoljnemu delu zdravnikov in zobozdravnikov je dala nov pomen in poslanstvo tudi v času epidemije. Je tudi predsednica Slovenske filantropije. Za izjemen prispevek k uvajanju in razvoju prostovoljne dejavnosti na področju zdravstva in socialnega varstva ji Zdravniška zbornica Slovenije podeljuje naslov častna članica.
Revija ISIS Z22bornicaFebruar 2021 Zaslužni člani Dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med. Prim. Cirila Slemenik Doktorica Sanda Lah Kravanja, Pušnik, dr. med. dr. dent. med., je specialistka čelju- stne in zobne ortopedije, deluje v Primarijka Cirila Slemenik Dentalni ambulanti dr. Lah Kravanja Pušnik, dr. med., je zaposlena v SB v Bovcu. V tem mandatu je pomemb- Slovenj Gradec kot namestnica no prispevala k argumentaciji in predstojnika Oddelka za interno komunikaciji med Zdravniško medicino. Trenutno je nosilka stro- zbornico Slovenije in Ministrstvom kovnega programa v okviru projekta za zdravje glede dodatnih progra- United for health, kjer s pomočjo mov, ki so v ortodontiji nujno po- telemedicine nadzoruje bolnike s trebni. Ministrstvo za zdravje je kroničnim srčnim popuščanjem. V namreč prisluhnilo pobudi dr. Sande svojem strokovnem delu je vzposta- Lah Kravanja in je po več letih vila delovanje za enoto intenzivne prizadevanj odobrilo koncesijo in interne medicine bolnišnice Slovenj dodatni program za ortodontsko Gradec, ki jo je strokovno in organi- zdravljenje otrok in mladostnikov na zacijsko dvignila na visoko raven. V napotnico v Bovcu. Gre za pomemb- ustanovi in regiji je nadgradila in no pridobitev za ortodontsko zdrav- razširila UZ-diagnostiko srca in ljenje na napotnico za otroke in ožilja. V zadnjem času se poglobljeno mladostnike iz Bovca in Posočja. Od leta 2018 je predsednica Slovenskega ukvarja s področjem kroničnega ortodontskega društva, strokovnega združenja specialistov zobne in čelju- srčnega popuščanja in z rehabilitaci- stne ortopedije iz Slovenije in tujine. V okviru Zdravniške zbornice Slovenije jo bolnikov po prebolelem miokar- deluje kot članica Odbora za zasebno dejavnost. Za izjemen prispevek k dnem infarktu. S sodelavci je razvila ugledu slovenskega zobozdravništva na področju ortodontskega model obravnave bolnikov s kronič- zdravljenja ji Zdravniška zbornica Slovenije podeljuje naslov zaslu- nim srčnim popuščanjem, ki je bil žna članica. leta 2011 sprejet kot vseslovenski projekt. Bila je mentorica številnim Dr. Matevž Gorenšek, dr. med. študentom medicine, sekundarijem in specializantom. Odlikujeta jo Doktor Matevž Goren- neverjetna energija ter pozitiven šek, dr. med., je bil specia- odnos do bolnikov in njihovih svoj- list ortopedske kirurgije, cev. Za izjemno strokovno delo subspecializiran za zdrav- na področju intenzivne interne ljenje bolezni hrbtenice in medicine, vzpostavitev mreže stopal. Svojo poklicno pot AED na Koroškem ter predano je posvetil predvsem mentorsko delo ji Zdravniška operativnemu zdravljenju zbornica Slovenije podeljuje degenerativnih obolenj naslov zaslužna članica. hrbtenice. Hkrati s stro- kovnim delom je tudi njegovo znanstvenorazi- skovalno delo temeljilo na odkrivanju in zdravljenju degenerativnih bolezni hrbtenice. Je avtor številnih člankov v uglednih strokovnih publikacijah in predavatelj na posvetih s področja hrbtenične kirurgije v Sloveniji in tujini. Bil je član Vertebrološkega združenja Slovenije in ameriške Akademije hrbteničnih kirurgov. Od leta 2017 je bil tudi predsednik Odbora za zasebno dejavnost in član Izvršilnega odbora Zdravniške zbornice Slovenije. Za izjemno stanovsko in organizacijsko delo na področju zasebništva v zdravstvu mu Zdravniška zbornica Slovenije podeljuje naslov zaslužni član. Spominjali se ga bomo kot velikega človeka, ki je s svojim resnicoljubnim, požrtvovalnim in iskrenim delovanjem vnesel veliko pozitivnega v delovanje zbornice.
Revija ISIS Zbornic2a3Februar 2021 Zahvale Mag. Dejan Majc, dr. med. Hana Škaler, dr. med. Hana Škaler, dr. med., je kot specialistka družinske medicine začela svojo poklicno pot doma na Češkem. Od leta 2005 nadaljuje svojo pot v Sloveniji, najprej v domačem Posavju, sedaj pa je svobodna zdrav- nica. V delovnih skupinah na Ministr- stvu za zdravje se je zavzemala za pediatrične urgentne centre, paliativ- ne mobilne time in dispečersko službo zdravstva. S kolegom dr. Kraljem si že nekaj let aktivno prizadevata za ukinitev sočasnega dela v nujni in družinski medicini. Vsa leta je aktivno udeležena pri informiranju in dvigo- vanju zavesti družinskih zdravnikov. Je svetel zgled, kaj je mogoče doseči, ko se združijo znanje, pogum, biti svobo- den, in volja za napredek in razvoj. Za pomemben prispevek na področju izboljšanja delovnih pogojev zdravnikov družinske medicine ji Zdrav- niška zbornica Slovenije izreka zahvalo. Nevenka Mlinar, dr. med. Magister Dejan Majc, dr. med., je zaposlen v Splošni bolnišnici Murska Družinska zdravnica Nevenka Mlinar, dr. med., ve, kaj pomenijo rak in z Sobota kot specialist internist, kjer je azbestom povezane bolezni. Z njimi se srečuje v ambulanti v Desklah. Prav tako tudi vodja urgentne službe. V zad- ve, da brez širše družbene akcije ne bo mogoče doseči, da bi se življenjske razme- njem mandatnem obdobju je član re okoliških prebivalcev izboljšale. Stopila je na čelo akcije, ki od odločevalcev Sveta za izobraževanje, v katerem je zahteva bistveno bolj odgovoren pristop do okoljske problematike, in vzpodbudi- zelo aktiven in kreativen. Pri svojem la 593 članov zdravniške zbornice, da so podpisali peticijo. Dokazala je, da se tudi delu je vesten, z izjemnim čutom do zdravniki zavedamo in borimo v zadevah, ki vplivajo na naše okolje, in na ta sočloveka kot bolnika in kot sodelav- način izražamo svojo odgovornost do družbe. Za aktivno in družbeno od- ca. Izkazuje se kot dober, inovativen mevno prizadevanje za zdravje prebivalcev srednje Soške doline, ki organizator dela. Njegovo ožje jih ogrožajo lokalni onesnaževalci okolja, ji Zdravniška zbornica področje delovanja je gastroenterolo- Slovenije izreka zahvalo. gija in hepatologija. Na tem področju je opravil tudi raziskovalno delo in magistriral. Njegova ljubezen – seve- da ob družini – je tek, ki mu pomaga reševati stresne situacije, katerim se pri svojem vsakodnevnem delu ne more izogniti. Svoje znanje nesebično razdaja tudi mlajšim kolegom, zato z veseljem opravlja poslanstvo glavne- ga mentorja. Za pomemben pris- pevek in inovativnost pri vode- nju Urgentnega centra SB Murska Sobota ter aktivno stanovsko delo v Svetu za izo- braževanje zdravnikov mu Zdravniška zbornica Slovenije izreka zahvalo.
Revija ISIS Z24bornicaFebruar 2021 Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Igor Krunić, dr. dent. med. Krunoslav Pavlović, dr. dent. med., je Igor Krunić, dr. dent. med., je zaposlen v Zdravstve- zaposlen v Zdravstvenem domu nem domu Ljubljana, v Ljubljana, kjer poleg dela zobozdrav- zobozdravstveni ordi- nika vestno opravlja tudi številne naciji za odrasle. V druge naloge: vodi Komisijo za zobo okviru Zdravniške zdravstveno varstvo odraslih, vodi zbornice Slovenije vstopno točko za nujno zobozdra- opravlja funkcijo vstveno pomoč v času epidemije predsednika Odbora za covida-19, vodi in koordinira delo zobozdravstvo. Nadvse ambulante za preventivne preglede uspešno je vodil tudi ustne votline in sodeluje pri pripravi delovno skupino pri javnih razpisov za področje zobozdra- Ministrstvu za zdravje, vstva. V času prvega vala epidemije je ki je dokončala zelo konstruktivno sodeloval v skupini pomemben dokument – Strategijo ustnega zdravja v Republiki Sloveniji. Ta na zobozdravnikov, saj je s praktičnimi področje zobozdravstva vpeljuje evropske javnozdravstvene trende in termine. primeri in predlogi veliko prispeval k Je tudi predstavnik zobozdravnikov (Chief dental officer) pri Ministrstvu za oblikovanju priporočil in smernic za zdravje RS in predstavnik Slovenije v Svetu evropskih zobozdravnikov. V obdo- oblikovanje delovnega procesa v bju covida-19 je prevzel vodenje nujnih vstopnih točk za zobozdravstvo ter vstopnih točkah ter primere dobrih koordinacijo med primarno, sekundarno in terciarno ravnjo. Odlikuje ga izjemen praks nesebično delil tudi kolegom v čut za povezovalnost. Za vzpostavitev, organizacijo in vodenje nujnih ostalih vstopnih točkah. Za pomem- vstopnih točk za zobozdravstvo ter koordinacijo med primarno, ben prispevek pri organizaciji sekundarno in terciarno ravnjo v času epidemije covida-19 mu Zdrav- dela vstopnih točk v prvem valu niška zbornica Slovenije izreka zahvalo. epidemije covida-19 in pomoč pri širjenju dobrih praks v zobo- Matej Praprotnik, dr. dent. med. zdravstvenih vstopnih točkah mu Zdravniška zbornica Slove- Matej Praprotnik, nije izreka zahvalo. dr. dent. med., je zasebni zobozdravnik. Andreja Stepišnik, Pri svojem delu želi Oddelek za stike z javnostmi ZZS slediti vsem sodobnim trendom in tehnologi- jam, hkrati pa ohraniti posluh za resne proble- me v zobozdravstvu, ki zahtevajo individualno, celostno in multidisci- plinarno obravnavo pacienta (sodelovanje s specialisti). V okviru Zdravniške zbornice Slovenije vodi Odbor za zasebno dejavnost, Komisijo za zasebno dejavnost v okviru zobozdravstva, je tudi član Odbora za zobozdravstvo. V času prvega vala se je aktivno vključil v organizacijo vstopnih točk v državi in je veliko prispeval pri pisanju Priporočil za delo v zobozdravstvenih ordinacijah v času covida-19. S svojimi izjemnimi mediacijskimi veščinami je enotil stališča zasebnih zobozdrav- nikov glede zaostrovanja delovnih pogojev v razmerah covida-19 in tako prispe- val k večji varnosti zobozdravnikov. Za aktivno vključitev v organizacijo vstopnih točk v državi in velik prispevek pri pisanju Priporočil za delo v zobozdravstvenih ordinacijah v času covida-19 mu Zdravniška zbornica Slovenije izreka zahvalo.
Revija ISIS A26ktualnoFebruar 2021 POZIV samooklicanim Slovenskim zdravnikom Kot slovenska zdravnica odločno zavračam dejanja Za ta poziv ne zbiram podpisov. Vem pa, da za njim samooklicane skupine Slovenski zdravniki. stoji velika večina slovenskih zdravnikov in zobozdrav- nikov. Čeprav morda dobronamerne, so njihove razlage strokovnih dejstev zavajajoče in zato uničujoče za svet, Primarijka Jasna Čuk Rupnik, ki ga želijo spremeniti na bolje. zdravnica, specialistka pediatrije Javno jih pozivam, da za svoja svobodnjaška poče- Dne 5. januarja 2021 tja nehajo zlorabljati naziv mojega poslanstva – zdrav- nik. Zobozdravnikova prijava nasilja nad otrokom Boris Egić Uvod socialnoekonomskih skupinah (11). Otroci, ki so žrtve nasilja, utrpijo veliko škodo v svojem Nasilje nad otrokom poznamo že od antike in razvoju. Vedeti pa moramo, da za nasilje ni se je dogajalo skozi vso človeško zgodovino. nikoli odgovoren otrok sam. Takrat nasilje ni bilo kaznovano, saj je bilo »ovrednoteno« kot vzgojno. Danes je prepozna- Prvi, ki so v medicinski literaturi opisali no kot resen javnozdravstveni problem (1). V 19. sindrom trpinčenja otroka ali »The Battered- členu Unicefove konvencijo o zaščiti otrok je -Child Syndrome«, so bili leta 1962 Kempe in nasilje definirano kot oblika kaznivega dejanja sodelavci. Cairns in sodelavci so prišli v svoji (2). Slovenska zakonodaja je kot nasilje označila študiji do zaključka, da ima 59 % otrok znake vsako uporabo fizičnega, spolnega, psihičnega ali kakršnekoli zlorabe na glavi, obrazu in vratu, ekonomskega nasilja in telesno kaznovanje otrok Najdoo in sodelavci pa so ocenili, da je ustnica ter nasilje prepovedala (3). Pravilnik o pravilih in najpogosteje mesto povzročene oralne poškodbe postopkih pri obravnavanju nasilja v družini pri (54 %), zatem ustna sluznica, zobje, dlesen in izvajanju zdravstvene dejavnosti v svojem 5. jezik (12). členu določa, da v primeru nasilja v družini nad otroki zdravstveni delavec obvesti pristojne Oralne poškodbe so lahko zadane z instru- ustanove (4). menti, kot so pripomočki za prehranjevanje, ali s premočno potisnjeno stekleničko v usta, z Nasilje delimo na fizično, psihično, spolno, roko, s prsti, z vrelo tekočino ali z jedkimi čustveno in na zanemarjanje (5–7). Svetovna snovmi (13). Znaki fizične zlorabe v orofacialni zdravstvena organizacija je leta 1999 razširila regiji so lahko: modrice, odrgnine ali raztrgani- svojo definicijo oblik nasilja in dodala še t. i. ne jezika, ustnic, ustne sluznice, trdega in komercialno nasilje ali drugo izkoriščanje, ki je mehkega neba, dlesni, alveolne sluznice, frenu- lahko škodljivo za zdravje, preživetje, razvoj ali luma; zlom zoba, dislokacije zob, zobne avulzije; dostojanstvo (8). Zloraba otrok ali nasilje nad zlomi zgornje ali spodnje čeljustnice (14). otroki sta resni kršitvi osnovnih otrokovih pravic Nagelberg poudarja, da fizično nasilje lahko in velik mednarodni javnozdravstveni problem z najpogosteje opazi zobozdravnik, naključno se visoko stopnjo obolevnosti in umrljivosti (9, 10), lahko vidijo tudi nekatere oblike spolnega ki je prisoten v vseh starostnih, etničnih in nasilja (15). Poleg intraoralnih so lahko prisotne ekstraoralne poškodbe, kot so travmatska izguba
Revija ISIS Aktualn2o7Februar 2021 las, modrice na ušesih, raztrganine in Zaključek ulou K. Knowledge, attitudes, and sledovi ugriza (16). experience of dentists living in Saudi Iz odgovorov pristojnih organov Arabia toward child abuse and neglect. Intra- in ekstraoralni znaki nasilja lahko sklepamo, da s strani zobo- Saudi Dent J. 2014; (3):79–87. niso edini pokazatelji, ki jih lahko zdravnikov ni bilo prijav oz. se o tem 8. WHO, Report of the consultation in povežemo z zanemarjanjem. Monte- ne vodi evidence. Kaj je pripeljalo do child abuse prevention WHO, World cchi in sodelavci so ugotovili, da imajo tega? Vzrokov je lahko več: health organisation social change and zlorabljeni otroci pomembno višji –– zobozdravniki niso vključeni v mental health violence and injury indeks zobnih oblog, večje število prevention, Geneva, 1999; page 15. nesaniranega kariesa in pogosteje time za obravnavo oseb, nad 9. Tsang A, Sweet D. Detecting child abuse vnetje dlesni (17). katerim se izvaja nasilje, and neglect- Are dentists doing enough? –– zobozdravniki pogosto ne pridejo J Can Dent Assoc. 1999;65:387–91. Sousa Azevedo in sodelavci trdijo, v stik z otrokom/pacientom, ki je 10. Carter YH, Bannon MJ, Limbert C, da so vsako leto milijoni otrok po žrtev nasilja, Docherly A, Barlow J. Improving child svetu žrtve ali priče fizičnega, spolne- –– pacienti niso napoteni na obrav- protection: a systematic review of ga ali čustvenega nasilja (18). Nasilje navo k zobozdravnikom s strani training and procedural interventions. nad otroki je ena najbolj grobih drugih strokovnjakov, ki so Arch Dis Child 2006;91:740–3. kršitev otrokovih pravic (19) in je prepoznali in obravnavali nasilje, 11. Cindy W. Christian, Committee on child splošni, svetovni problem z resnimi –– zobozdravnik ni prepoznal nasilja, abuse and neglect. The Evaluation of življenjskimi posledicami (20). –– zobozdravnik nasilja ni prijavil. Suspected Child Physical Abuse. From Lahko sklepamo, da obstaja the American Academy of Pediatrics Zobozdravniki so v položaju, da potreba po dodatnem izobraževanju Pediatrics. Clinical Report 2015, 135/5. med prvimi prepoznajo fizične znake zobozdravstvenih timov o načinu 12. Naidoo S. A profile of the oro-facial nasilja (21), čeprav po podatkih iz obravnave žrtev nasilja in o postopku injuries in child physical abuse at a ZDA le 1 % registriranih primerov prijave nasilja. Prav tako bi bilo children‘s hospital. Child Abuse Negl. zlorabe otrok prijavijo predstavniki smiselno time, ki obravnavajo nasilje Child Abuse & Neglect 2000; 24/4:521- stomatološke stroke (22). Zobozdrav- nad otroki, poučiti, naj žrtve nasilja 534. niki morajo biti bolj pozorni na napotujejo k zobozdravnikom z 13. Nancy Kellogg and the Committee on omenjene poškodbe in v skladu z namenom celostne strokovne obrav- Child Abuse and Neglect. Oral and etično in strokovno dolžnostjo obve- nave. Dental Aspects of Child Abuse and ščanja posredovati informacije o njih Za konec je treba poudariti, da Neglect. AMERICAN ACADEMY OF pristojnim institucijam. zobozdravnike, tako kot ostale zdrav- PEDIATRICS 2005; 116 /6. stvene delavce, k prijavi in obravnava- 14. Costacurta M., Benavoli D., Arcudi G. Kakšna je praksa nju nasilja obvezujejo zakon, etika, and Docimo R. Oral and dental signs of v Sloveniji? strokovnost in človečnost. Pomagaj- child abuse and neglect. Oral Implantol mo žrtvam, da ne bodo same v svoji (Rome) 2015; 8(2-3): 68–73. Leta 2018 so bili koordinatorji za stiski. 15. Nagelberg R. Child abuse awareness in preprečevanje nasilja, ki delujejo v the dental profession. A peer- reviewed okviru centrov za socialno delo, ter Viri publication 2015. pristojni na Generalni policijski 16. California Dental Association Foundati- upravi Ministrstva za notranje zadeve 1. Dahlberg LL, Mercy JA. History of on. Dental professional against violence pisno zaprošeni, da posredujejo violence as a public health issue. AMA 2004. podatke o tem, koliko primerov Virtual Mentor 2009; 11/2: 167-172. 17. Montecchi PP, Di Trani M, Sarzi Amadè nasilja so prijavili zobozdravniki v D, Bufacchi C, Montecchi F, Polimeni A. obdobju zadnjih 10 let. Posredovani 2. Konvencija o otrokovih pravicah, The dentist‘s role in recognizing podatki kažejo, da zobozdravniki niso UNICEF, Slovenija 2009. childhood abuses: study on the dental prijavili niti enega primera nasilja nad health of children victims of abuse and otroki. Odgovor Generalne policijske 3. Zakon o preprečevanju nasilja v družini witnesses to violence. Eur J Paediatr uprave je, da »… o tovrstnih podatkih (ZPND), Uradni list RS, št. 68/16, člen Dent. 2009;10:185–7. ne razpolagamo oziroma se o tem ne 3., prvi in drugi odstavek. 18. Souza-Acevedo M, Leao M, Brito A, vodi evidence.« Possebon AP, Domingues J, Demarco 4. Pravilnik o pravilih in postopkih pri FF. Child maltreatment: a survey of den- V odgovorih centrov za socialno obravnavanju nasilja v družini pri tists in southern Brazil. Braz Oral Res. delo se je pojavil zanimiv podatek, da izvajanju zdravstvene dejavnosti, Uradni 2011;26:5–11. v time za obravnavo nasilja niso list RS, št. 8/11, 5. in 6. člen. 19. Zavod Ema. Accessed 10th August, 2019 vključeni zobozdravniki, čeprav at: http://zavod-emma.si/o-nasilju/ zakonodaja določa, da se jih lahko 5. Vijay John, Louise Brearley Messer, nasilje-nad-otroki/ vključi v multidisciplinarni tim za Rohan Arora, Summy Fung, Eurydice 20. WHO. Child maltreatment. 30 Septem- obravnavanje nasilja (4). Hatzis, Tam Nguyen, Anjali San, Kate ber 2016. Thomas. Child abuse and dentistry: a 21. Harsimran Kaur, Seema Chaudhary, study of knowledge and attitudes among Nidhi Choudhary, Naveen Manuja, T.R. dentists in Victoria, Australia. Aust Dent Chaitra and Sinha Ashish Amita. Child J. 1999;44:259–67. abuse: Cross-sectional survey of general dentists. J Oral Biol Craniofac Res. 6. Mathur S, Chopra R. Combating child 2016; 6(2): 118–123. abuse: the role of a dentist. Oral Health 22. Franklin D. Wright. Forensic Odontolo- Prev Dent. 2013;11:243–50. gy - Part II. Human Abuse Seen in the Dental Practice Environment. Page 12. 7. Al-Dabaan R., Newton J.T., Asimakopo- Boris Egić, dr. dent. med., Zdravstveni dom Murska Sobota, [email protected]
Revija ISIS A28ktualnoFebruar 2021 Presečna študija mnenj zdravstvenih delavcev o cepljenju proti virusu SARS-CoV-2 Luka Petravić, Rok Arh, Tina Gabrovec, Lucija Jazbec, Nika Rupčić, Nina Starešinič, Lea Zorman, Ana Slavec, Ajda Pretnar, Matjaž Zwitter Uvod vplivajo na odnos vse družbe do (RRID:SCR_019096). Kvalitativna cepljenja. analiza opisnih spremenljivk je bila Svetovna zdravstvena organizaci- izvedena s programskim orodjem ja je 30. 1. 2020 razglasila epidemijo Metode Orange (2). Upoštevali smo tako z virusom SARS-CoV-2, ki je do danes delno kot v celoti izpolnjene ankete, postal velik javnozdravstveni pro- Na spletnem portalu Arnes 1ka pri čemer so bile delno izpolnjene blem. Vlada in zdravstvena stroka sta (RRID:SCR_019283) smo ustvarili uporabljene le za frekvenčno analizo. v mnogih državah po vsem svetu spletno anketo. Anketa je bila zasno- Vprašalnik, statistične datoteke in sprejeli drastične ukrepe za zajezitev vana v sodelovanju s COVID-19 podrobno opisane metode so na voljo virusa, ki so na mnogih področjih Sledilnikom Slovenija (www.covid-19. pri korespondenčnem avtorju (luka. vplivali na življenje ljudi. Znanstveni- sledilnik.org) in je bila pred objavo [email protected]). ki kot možno rešitev trenutne pande- testirana (n = 17). Vsebovala je 11 mije predstavljajo cepljenje. V manj vprašanj zaprtega tipa, ki so se nana- Rezultati kot letu dni je bilo razvitih, proizve- šala na mnenje o cepljenju, odnos do denih, testiranih in spoznanih za različnih virov informacij ter na Na povezavo do ankete je kliknilo varne ter učinkovite več različnih osebno doživljane ukrepov, in eno 45.633 ljudi, začelo jo je 18.277 ljudi, cepiv (1). Obstoj cepiva sam po sebi vprašanje odprtega tipa, kjer so od katerih jo je 6.235 izpolnilo delno, ne predstavlja rešitve, pomembno je anketiranci lahko dodali še svoje 12.042 pa v celoti. Predstavljamo vam predvsem doseči dovolj visoko raven mnenje o cepljenju. Vključili smo podrobne rezultate, ki smo jih prejeli precepljenosti. Cepljenje v Sloveniji sedem demografskih vprašanj, ki so od 2068 oseb z zdravstvenimi poklici. že poteka in je prostovoljno. Da bi zajemala spol, starostno skupino, Demografski podatki so podani v ljudje cepivo sprejeli, je treba najprej stopnjo dosežene izobrazbe, delovni tabeli 1. opredeliti razloge za nasprotovanje status, morebitno zaposlenost v cepljenju. Ker se v javnosti čedalje zdravstvu, regijo in življenjski okoliš. Največji namen za cepljenje so bolj pojavljajo informacije o tem, Predviden čas reševanja je bil 8 izrazili zdravniki, med katerimi jih je koliko ljudi se proti virusu ne name- minut. 84 % odgovorilo, da se bodo verjetno rava cepiti, smo se odločili izpeljati ali zagotovo cepili. Sledijo jim študen- spletno anketo o odnosu Slovenk in Ciljna populacija so bili državljani ti medicine z 82 % in študenti drugih Slovencev do cepljenja proti SARS- Republike Slovenije, starejši od 15 let. smeri z 61 %. V najmanjšem deležu je -CoV-2. Sodelovanje je bilo prostovoljno. namero cepljenja izrazilo drugo Anketo smo med ljudmi razširili s osebje, zaposleno v zdravstvu (drugo V tem članku predstavljamo pomočjo družabnih omrežij, elektron- osebje, zaposleno v zdravstvu, vklju- rezultate ankete za zaposlene v ske pošte, različnih društev in medi- čuje medicinske sestre, zdravstvene zdravstvu ter za dijake in študente jev, ki so povezavo do ankete objavili tehnike, negovalce, fizioterapevte, zdravstvenih usmeritev. Kar največja na svojih spletnih straneh. Vsi sodelu- farmacevte in psihologe) s 50 %, precepljenost teh skupin prebivalstva joči so bili naprošeni, da k reševanju dijaki zdravstvene srednje šole in je namreč ključnega pomena za ankete povabijo še tiste, ki interneta študenti zdravstvenih ved s 47 %. zaščito najranljivejših skupin prebi- in družabnih omrežij sicer ne uporab- Rezultati namena za cepljenje so valstva – starostnikov in kroničnih ljajo. Spletna anketa je bila aktivna prikazani v grafu 1. bolnikov. Poleg tega osebe z zdra- med 17. in 27. decembrom. vstvenimi poklici s svojim naklonje- V anketi smo povpraševali o nim ali nenaklonjenim mnenjem Analiza rezultatov je bila oprav- morebitnem cepljenju proti gripi in ljena s programom SPSS ugotovili, da se bo večji del teh
Revija ISIS Aktualn2o9Februar 2021 n% zdravstvenih delavcev, ki se redno še nikoli niso, medtem ko se preostalo cepijo proti gripi (68 %), zagotovo osebje v 27 % cepi občasno in, v Poklic Zdravnik/ 770 37 cepil proti SARS-CoV-2, medtem ko večjem deležu kot zdravniki, se še zdravnica je v skupini, ki se še nikoli ni cepila nikoli ni cepilo (43 %). Opisana proti gripi, to izrazil manjši del (14 primerjava je prikazana v grafu 3. Drugo osebje* 674 33 %). V skupini, ki se proti gripi cepi redno, jih torej 68 % pravi, da se Vprašane smo prosili, da ovredno- Študent/ 311 15 bodo zagotovo cepili tudi proti tijo, kako moteči so bili posamezni študentka SARS-CoV-2, ostalih 22 % se verje- ukrepi za preprečevanje širjenja medicine tno bo, 5 % se verjetno ne bo in 5 % okužb z virusom SARS-CoV-2. Kot se zagotovo ne bo cepilo. V skupini, zelo moteča ukrepa je največ anketira- Dijak/dijakinja ki je odgovorila, da se proti gripi cepi nih ocenilo omejitev gibanja na zdravstvene le občasno, jih je 39 % na vprašanje občino prebivališča (56 %) ter zaprtje srednje šole o cepljenju proti virusu SARS-CoV-2 vrtcev in šol (52 %). Kot nemoteče ali študent/ 234 11 odgovorilo, da se bodo zagotovo ukrepe pa je največji delež vprašanih cepili, 29 %, da se bodo verjetno ovrednotil spoštovanje razdalje med študentka cepili, 18 % se verjetno ne bo in 13 % ljudmi (71 %), obvezno nošenje maske zdravstvenih ved se zagotovo ne bo cepilo. V skupini, (59 %) in omejitev gibanja v nočnem ki se še nikoli ni cepila proti gripi, jih času (47 %). Študentka drugih 79 4 je le 14 % odgovorilo, da se bodo smeri zagotovo cepili proti virusu Anketirance smo povprašali tudi o SARS-CoV-2, 21 % verjetno da, zaupanju različnim virom informacij. Regija Osrednje 715 35 24 % verjetno ne in 41 % zagotovo Med tistimi zdravstvenimi delavci, ki slovenska ne. Ti podatki so predstavljeni v se bodo zagotovo cepili, največji delež grafu 2. zaupa ali popolnoma zaupa strokov- Podravska 337 16 nim člankom in rezultatom raziskav Navade cepljenja proti gripi smo (98 %), mnenju strokovnjakov (96 %), Savinjska 227 11 primerjali med zdravniki in preosta- Nacionalnemu inštitutu za javno lim medicinskim osebjem. Zdravniki zdravje (90 %) ter Svetovni zdrav- Dolenjska, 159 8 se v večjem deležu proti gripi cepijo stveni organizaciji (SZO) (84 %). Bela krajina in redno – vsako leto (68 %), medtem ko Največ jih ne zaupa ali sploh ne zaupa Kočevska je ta procent pri preostalem osebju alternativnim razlagam na družabnih nižji (30 %). Ostali zdravniki se v omrežjih (93 %) ter informacijam Pomurska 92 4 22 % cepijo le občasno in se le v 10 % prijateljev in znancev, ki niso zaposle- ni v zdravstvu (68 %). Gorenjska 164 8 Posavska 79 4 Koroška 79 4 Obalno-kraška 73 4 Goriška 84 4 Primorsko- 33 2 notranjska Zasavska 26 1 Starost Od 15 do vključno 615 30 24 let Od 25 do 520 25 vključno 34 let Od 35 do 369 18 vključno 44 let Od 45 do 279 14 vključno 54 let Od 55 do 198 10 vključno 64 let 65 in več 87 4.4 Spol Ženska 1601 77 Moški 467 23 Status Dijak ali študent 636 31 Zaposlen 1254 61 Samozaposlen ali 97 5 samostojni poklic Nezaposlen, 21 1 gospodinje, drugo Upokojen 60 3 Tabela 1: Demografski podatki Graf 1: Namera o cepljenju med zdravstvenimi poklici. *Drugo osebje, (n = 2.068). *Drugo osebje zaposleno v zdravstvu, vključuje medicinske sestre, zdravstvene tehnike, vključuje medicinske sestre, negovalce, fizioterapevte, farmacevte in psihologe. zdravstvene tehnike, negovalce, fizioterapevte, farmacevte in psihologe.
Revija ISIS A30ktualnoFebruar 2021 Graf 2: Namera o cepljenju glede na cepljenje proti gripi. Sicer je anketo rešilo večje število žensk kot moških in med zdravstveni- Med tistimi, ki se zagotovo ne Namero o cepljenju smo primer- mi poklici v vseh v analizo vključenih bodo cepili, jih največji delež zaupa ali jali med spoloma in ugotovili, da so poklicnih skupinah prevladujejo popolnoma zaupa strokovnim član- moški bolj naklonjeni cepljenju. ženske. Pri zdravnikih ženske prevla- kom in rezultatom raziskav (47 %), 58 % jih je odgovorilo, da se bodo dujejo najmanj (69,7 % proti 30,3 %), mnenju strokovnjakov (40 %) in zagotovo cepili, medtem ko je enako največ pa pri dijakih zdravstvene informacijam, ki jim jih posredujejo odgovorilo 40 % žensk. Ostali moški srednje šole ali študentih zdravstve- znanci, zaposleni v zdravstvu (39 %). so v 15 % odgovorili, da se bodo nih ved (88 % proti 12 %). Največ jih ne zaupa ali sploh ne zaupa verjetno cepili, v 10 % verjetno ne in Vladi Republike Slovenije (78 %), v 17 % zagotovo ne. V skupini žensk Cepljenju so najbolj naklonjeni dnevnim časopisom (68 %), poroči- je 26 % odgovorilo, da se bodo zdravstveni delavci v podravski regiji, lom na televiziji in radiu (64 %), verjetno cepile, 16 % verjetno ne in kjer jih je 75 % odgovorilo, da se bodo alternativnim razlagam na družabnih 19 % zagotovo ne. Opisane rezultate verjetno ali zagotovo cepili. Cepljenju omrežjih (63 %) ter Ministrstvu za primerjave med spoloma prikazuje naklonjeni regiji sta tudi zasavska, zdravje Republike Slovenije (62 %). graf 4. kjer jih je navedena odgovora izbralo 73 %, in savinjska z 72 %. Graf 3: Primerjava morebitnega cepljenja proti gripi med zdravniki in preostalim medicinskim osebjem. *Preostalo medicinsko osebje vključuje Najmanjšo naklonjenost cepljenju medicinske sestre, zdravstvene tehnike, negovalce, fizioterapevte, so pokazali zdravstveni delavci na farmacevte, psihologe, študente medicine, dijake zdravstvene srednje šole, Dolenjskem, v Beli krajini in Kočevju, študente zdravstvenih ved in študente drugih smeri, ki se izobražujejo za kjer jih je 49 % odgovorilo, da se zdravstvene poklice. verjetno ali zagotovo ne bodo cepili. Cepljenju manj naklonjeni regiji sta tudi pomurska, kjer jih je 40 % odgovorilo, da se verjetno ali zagotovo ne bodo cepili, in gorenjska regija s 40 %. Rezultate o naklonjenosti do cepljenja med zdravstvenimi delavci prikazuje graf 5. Regije se razlikujejo v poklicni strukturi sodelujočih. Večinoma prevladujejo zdravniki in drugo osebje, zaposleno v zdravstvu (medi- cinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci, fizioterapevti, psihologi). Zdravniki predstavljajo največji delež sodelujočih v osrednjeslovenski (44 %), goriški (41 %), zasavski (39 %), podravski (39 %), savinjski (37 %) in gorenjski regiji (36 %). Drugo osebje, zaposleno v zdravstvu, pa v največjem deležu zastopajo sodelujoči na Koro- škem (51 %), v posavski regiji (48 %), na Dolenjskem, v Beli krajini in Kočevju (44 %), v obalno-kraški (43 %), pomurski (33 %) in primor- sko-notranjski regiji (33 %). Študen- tov je sicer povsod manj kot navede- nih dveh skupin, a v malo večjem deležu študenti medicine zastopajo podravsko (25 %), pomursko (22 %), savinjsko (20 %) in posavsko regijo (18 %). Dijaki srednje zdravstvene šole ali študenti zdravstvenih ved pa v nekoliko večjem deležu zastopajo zasavsko (19 %), gorenjsko regijo
Revija ISIS Aktualn3o1Februar 2021 (19 %) in Dolenjsko, Belo krajino in Graf 4: Namera o cepljenju glede na spol. Kočevje (18 %). Graf 5: Namera o cepljenju po regijah. Največji interes za cepljenje so pokazali starejši od 65 let, ki so v 92 % varnosti cepiva (62 %), medtem ko se SARS-CoV-2. V najmanjšem deležu izbrali odgovora »verjetno ali zagoto- med zdravniki manjši delež strinja s so se vprašani zdravniki strinjali s vo se bom cepil«. Sledijo jim starostne to trditvijo (38 %). Velik delež zdrav- trditvijo, da cepljenje predstavlja skupine od 55 do vključno 64 let z nikov verjame v varnost cepiva (74 poskus nadzora nad populacijo (5 %), 81 % ter od 45 do vključno 54 let s 74 %), medtem ko jih med ostalimi medtem ko je strinjanja med preo- %. Manjšo naklonjenost cepljenju so zdravstvenimi delavci v varnost stalimi zdravstvenimi delavci s to pokazali mlajši, najmanj v starostnih cepiva verjame manj (42 %). Zdrav- trditvijo več (19 %). Malo strinjanja skupinah od 25 do 34 let ter od 35 do niki so se v 40 %, ostali zdravstveni je bilo prav tako s trditvijo, da imajo 44 let, ki so v 63 % izbrali odgovor poklici pa v 26 % strinjali ali popol- slabe izkušnje s preteklimi cepljenji »verjetno ali zagotovo se bom cepil«. noma strinjali s trditvijo, da jih je (zdravniki 8 %, ostali 19 %) ter da je Sledi jim starostna skupina od 15 do zelo strah, da bi se okužili z virusom virus SARS-CoV-2 enako nevaren kot 24 let s 64 %. Pri vprašanih smo povprašali tudi o osebni izkušnji z epidemijo. Rezul- tati, prikazani na grafu 6, kažejo, da je med tistimi, ki osebno poznajo neko- ga, ki se je okužil z virusom SARS- -CoV-2, večji del (69 %) izrazil, da se bo cepil, kot med tistimi, ki ne pozna- jo nikogar (33 %). Prav tako je večji delež teh, ki se bodo cepili, med tistimi, ki poznajo koga, ki je zaradi okužbe z virusom SARS-CoV-2 potreboval zdravljenje v bolnišnici (74 %), kot med tistimi, ki ne poznajo nikogar, ki bi potreboval bolnišnično obravnavo (60 %). Med tistimi, ki poznajo nekoga, ki je zaradi okužbe s SARS-CoV-2 umrl, je prav tako več vprašanih (75 %) izrazilo, da se bodo cepili, kot med tistimi, ki ne poznajo nikogar (64 %). Med tistimi, ki so že bili kadarkoli do trenutka izpolnjevanja ankete okuženi z virusom SARS-CoV-2, jih je manj (62 %) odgovorilo, da se bodo cepili, v primerjavi s tistimi, ki okužbe še niso preboleli (69 %). Med zdravniki in preostalimi zdravstvenimi poklici smo preverili tudi strinjanje s trditvami o virusu SARS-CoV-2 in cepivu proti njemu (graf 7). Največ zdravnikov se strinja ali popolnoma strinja s trditvijo, da je cepivo proti virusu SARS-CoV-2 učinkovito (81 %), medtem ko je med ostalimi zaposlenimi v zdravstvu odstotek strinjanja s to trditvijo nižji (47 %). Preostali zdravstveni poklici pa se v največjem deležu strinjajo ali popolnoma strinjajo s trditvijo, da želijo počakati na več informacij o
Revija ISIS virus gripe (zdravniki 6 %, ostali 22 %). 3A2ktualnoFebruar 2021 Na vprašanje odprtega tipa je Graf 6: Namera o cepljenju glede na osebno izkušnjo epidemije. odgovorilo 234 zaposlenih v zdrav- stvu. Med temi je bilo več skeptikov kot med splošno populacijo. Naklon- jeni cepljenju so poudarili (I) pomen enostavne razlage delovanja cepiva, (II) promocijo znanosti in delovanja cepiv v javnosti ter (III) pomen izobraževanja. Kot negativno je bilo izpostavljeno delovanje vlade, ki je po njihovem občutku zmanjšala zaupanje v javni sistem. Tisti, ki se ta trenutek ne bi cepili, so izpostavili naslednje pomisleke: –– obdobje testiranja je prekratko (4 %), –– pri cepivih gre za zaslužek farma- cevtske industrije (2 %), –– ni jasno, kdo prevzema posledice Graf 7: Strinjanje s trditvami glede na poklic (*medicinske sestre, zdravstveni tehniki, negovalci, fizioterapevti, farmacevti, psihologi, študenti medicine, dijaki zdravstvene srednje šole, študenti zdravstvenih ved in študenti drugih smeri, ki se izobražujejo za zdravstvene poklice).
Revija ISIS Aktualn3o3Februar 2021 za stranske učinke in kakšni so je bilo pripravljeno cepiti proti SARS- je moč zaznati tudi drugod po svetu le-ti (3 %), -CoV-2 manj kot polovica, kar naka- (8). –– ni jasno, ali imunost traja, in zuje na to, da se kljub zgodnjemu –– obstajajo resne posledice ceplje- razvoju cepiva veliko zdravstvenih Z vprašanjem o osebni izkušnji nja, o katerih nihče noče govoriti delavcev ne bi bilo pripravljeno epidemije smo želeli ugotoviti, kako oz. se jih zatira. cepiti (5). na odločitev o cepljenju vpliva že Zapisane so bile tudi opombe o prebolela okužba s SARS-CoV-2 »farmakomafiji«, »genocidu«, »umo- Treba je opredeliti in spoznati zdravstvenega delavca, poznavanje ru«, da »cepljenje povzroča neplo- razloge za nasprotovanje cepljenju, da nekoga, ki je okužbo prebolel, pozna- dnost« in žaljenje ter zmerljivke. bi ljudje cepivo sprejeli. Zato smo z vanje nekoga, ki je potreboval zdrav- opredelitvijo do navedenih trditev in z ljenje v bolnišnici, in poznavanje Razprava in opisnimi vprašanji iskali vzroke nekoga, ki je zaradi okužbe s SARS- zaključek utemeljitve »proticepilskih« stališč. -CoV-2 umrl. Ugotovili smo, da se je Čeprav so zdravstveni poklici v teh večji delež tistih, ki so poznali nekoga, Po do sedaj objavljeni literaturi časih v največjem stiku z novo bole- ki je okužbo prebolel, bil hospitalizi- gre tako po številu vseh anketirancev znijo, to ne pomeni, da je vsak zdrav- ran ali umrl zaradi okužbe, odločil za kot tudi po številu anketiranih zdrav- stveni delavec strokovnjak na podro- cepljenje v visokem odstotku (v vseh stvenih delavcev za največjo opravlje- čju virologije in epidemiologije, zato primerih okoli 70 %). Zanimiv je no anketo o namenih cepljenja proti je pomembna še večja pozornost pri podatek, da se je bilo pripravljeno SARS-CoV-2 do sedaj v celotnem izobraževanju – med drugim ali celo cepiti malenkost več tistih zdravstve- evropskem prostoru. prednostno – ljudi, zaposlenih v nih delavcev, ki okužbe s SARS-CoV-2 zdravstvu. še niso preboleli. To lahko pripišemo Prvi rezultat analize je razdvoje- mišljenju, da prebolela bolezen varuje nost stališča do cepljenja proti virusu Dodaten pomislek je strah pred pred ponovno okužbo, za kar pa doslej SARS-CoV-2 med zdravstvenimi okužbo, a tudi ta nima velikega ni trdnih dokazov. poklici, med katerimi v naši raziskavi pomena v odklonilnemu odnosu, saj povsod prevladujejo ženske. Podobne je 40 % zdravnikov in 26 % v ostalih Namen naše raziskave je bil rezultate so pridobili v Los Angelesu zdravstvenih poklicih odgovorilo, da pridobiti mnenje širšega prebivalstva med septembrom in oktobrom 2020; jih je zelo strah. – vprašati, kakšno je njihovo stališče oklevanje glede cepljenja proti virusu do cepljenja proti virusu SARS- SARS-CoV-2 je bilo, v primerjavi z V naši raziskavi smo ugotovili, da -CoV-2, zakaj je takšno in kaj nanj zdravniki, med medicinskimi sestrami se veliko večji delež zdravnikov (68 %) vpliva. S tem smo identificirali 4,15-krat večje, 2,45-krat večje okle- vsakoletno cepi proti virusu gripe v zadržke do cepljenja, ki jih lahko vanje med osebjem, ki je v stiku z primerjavi s preostalim zdravstvenim pristojni ciljno obravnavajo in na bolniki, in 2,15-krat večje med tistimi, osebjem, kjer se 43 % še nikoli ni podlagi katerih lahko ustvarijo načrt ki niso v stiku z bolniki (3). V študiji, cepilo proti virusu gripe. Z našo spodbujanja k cepljenju. Naučili smo narejeni v Južni Karolini, so ugotovili, anketo smo podobno kot v malteški se, da je zaupanje, ki ga imajo ljudje da mladi veliko odločitev sprejemajo raziskavi ugotovili, da je bila verjet- v zdravstveni sistem, zdravnike, na podlagi lastnih izkušenj (4). nost cepljenja proti virusu SARS- znanost in ne nazadnje tudi v držav- -CoV-2 med zdravstvenim osebjem no vodstvo, lahko odločilno v mno- Ovrednotenje strinjanja s trditva- neposredno povezana s predhodnimi gih trenutkih, zato je njegovo nego- mi o cepivu in virusu smo razčlenili cepljenji proti virusu gripe (6). vanje in krepitev ključnega glede na zdravnike in drugo zdrav- pomena. stveno osebje. Pri tem smo ugotovili, Vzrok v deležu neredno cepljenih da večji delež preostalega zdravstve- so iskali tudi v kvalitativni študiji Omejitve naše raziskave so, da nega osebja želi počakati na več med evropskimi zdravstvenimi delav- gre za nereprezentativen vzorec, zato informacij o varnosti cepiva proti ci, kjer so ugotovili, da se zdravstveni so odgovori lahko pristranski. Vpra- SARS-CoV-2 v primerjavi z zdravniki. delavci ne cepijo proti gripi zaradi šalnik je dosegel več tistih ljudi, ki Prav tako je med ostalim zdravstve- pomanjkanja časa, ker se ne počutijo živijo geografsko bližje avtorjem, več nim osebjem več takih, ki ne verjame- ogrožene, ker menijo, da nimajo me- žensk, ljudi z višjo izobrazbo in jo v učinkovitost in varnost cepiva dicinskih indikacij za cepljenje, večinsko le tiste z dostopom do proti SARS-CoV-2, predvsem med in ker dvomijo o učinkovitosti in spletnih omrežij. Prav tako obstaja njimi izstopa visok delež neodločenih. varnosti cepiva (7). Francozi so možnost, da vsi sodelujoči niso bili V grški raziskavi mnenj zdravstvenega ugotovili, da 43 % zdravstvenih de- iskreni. osebja so ugotovili, da je več kot 80 % lavcev v Franciji goji močna stališča anketirancev označilo bolezen Co- proti cepljenju in pomisleke o tvega- V prihodnosti bi bilo treba najprej Vid-19 kot smrtonosno, medtem ko se njih ter posledično odsvetuje poskrbeti za jasno in učinkovito cepljenje tudi ključnim demograf- komunikacijo ter izobraževanje zdrav- skim skupinam. Podobna prepričanja stvenih delavcev o pomembnosti
Revija ISIS A34ktualnoFebruar 2021 cepljenja. Treba bi bilo spoštljivo raziskovalnem delu in odpiranju Attitudes, and Practices towards New obravnavati dvome ljudi, med katerimi Coronavirus (SARS-CoV-2) of Health so tudi pomisleki zdravstvenih delav- novih obzorij. Care Professionals in Greece before the cev, in zagotoviti večjo previdnost pri Outbreak Period. Int J Environ Res sporočanju preverjenih informacij, Iz srca se zahvaljujemo tudi vsem Public Health [Internet]. 8. julij 2020. kajti ni vsak zdravnik strokovnjak [citirano 25. december 2020.];17(14): mikrobiologije in ni vsak zdravnik sodobnim junakom, vsem znanstveni- 4925. Dostopno: https://www.mdpi. pristojen za podajanje mnenja o com/1660-4601/17/14/4925 učinkovitosti in varnosti cepiv. Ker kom in zdravstvenim delavcem, ki se 6. G rech V, Gauci C, Agius S. Vaccine živimo v dobi poplave informacij, bi hesitancy among Maltese healthcare bila potrebna tudi zavezanost novinar- v teh težkih časih trudijo in skrbijo za workers toward influenza and novel jev k verodostojnemu poročanju, brez COVID-19 vaccination. Early Hum Dev. 1. izkrivljanja resnice v prid trenutne vse tiste, ki bolj kot kadarkoli potre- oktober 2020.;105213. senzacionalnosti. 7. Maltezou HC, Theodoridou K, Ledda C, bujejo njihovo pomoč. Hvala vam, ker Rapisarda V, Theodoridou M. Vaccinati- Kot priprava na morebitne pri- on of healthcare workers: is mandatory hodnje pandemije so na mestu redni se trudite za boljšo prihodnost vseh vaccination needed? Expert Rev Vaccines izobraževalni programi, ki naj spod- [Internet]. 2. januar 2019. [citirano 24. bujajo pozitivna prepričanja o pred- nas! december 2020.];18(1):5–13. Dostopno: nostih cepljenja proti nalezljivim https://www.tandfonline.com/doi/abs/1 boleznim in usmerjen pristop k Viri 0.1080/14760584.2019.1552141 posameznim skupinam ljudi, ki na 8. G adoth A, Martin-Blais R, Tobin NH, tem področju potrebujejo več pozor- 1. K esselheim AS, Darrow JJ, Kulldorff M, Ferbas KG, Geffen D, Aldrovandi GM, idr. nosti (9). Brown BL, Mitra-Majumdar M, Lee CC, Assessment of COVID-19 vaccine idr. An Overview Of Vaccine Deve- acceptance among healthcare workers in Zahvala lopment, Approval, And Regulation, With Los Angeles. medRxiv. november Implications For COVID-19. Health Aff. 2020.;2020.11.18.20234468. Iskreno se zahvaljujemo vsem 19. november 2020.;10.1377/hlthaff. 9. Wang J, Jing R, Lai X, Zhang H, Lyu Y, sodelujočim ustvarjalcem vprašalnika, Knoll MD, idr. Acceptance of covid-19 zbiralcem podatkov in interpretom 2. D emšar J, Curk T, Erjavec A, Gorup Č, vaccination during the covid-19 pandemic rezultatov. Posebna zahvala gre dr. Hočevar T, Milutinovič M, idr. Orange: in china. Vaccines [Internet]. 1. septem- Andražu Zorku in vsem ostalim iz Data Mining Toolbox in Python. J Mach ber 2020. [citirano 25. december podjetja Valicon ter ekipi COVID-19 Learn Res [Internet]. 2013.;14(35):2349– 2020.];8(3):1–14. Dostopno: https:// Sledilnika, ki so nam omogočili 53. Dostopno: http://jmlr.org/papers/ pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/32867224/ uspešno pot do cilja. v14/demsar13a.html Luka Petravić Prav tako se zahvaljujemo Medi- 3. Gadoth A, Martin-Blais R, Tobin NH, ([email protected]), cinski fakulteti Univerze v Mariboru Ferbas KG, Geffen D, Aldrovandi GM, idr. Rok Arh, Tina Gabrovec, Lucija Jazbec, in Univerzi v Mariboru za podporo pri Assessment of COVID-19 vaccine acceptance among healthcare workers in Nika Rupčić, Nina Starešinič, Los Angeles. medRxiv [Internet]. 19. Lea Zorman in prof. dr. Matjaž Zwitter, november 2020. [citirano 24. december 2020.];2020.11.18.20234468. Dostopno: dr. med., Medicinska fakulteta, https://doi. Univerza v Mariboru org/10.1101/2020.11.18.20234468 Ana Slavec, InnoRenew CoE, 4. Q iao S, Chi Tam C, Li X. Risk exposures, Izola risk perceptions, negative attitudes toward general vaccination, and CO- Ajda Pretnar, VID-19 vaccine acceptance among college Fakulteta za računalništvo in students in South Carolina. medRxiv informatiko, Univerza v Ljubljani [Internet]. 30. november 2020. [citirano 24. december 2020.];2020.11.26. 20239483. Dostopno: https://doi. org/10.1101/2020.11.26.20239483 5. Papagiannis D, Malli F, Raptis DG, Papathanasiou I V., Fradelos EC, Daniil Z, idr. Assessment of Knowledge, IT-podporni kotiček: navodila za urejanje profila na spletni strani zbornice Registrirani uporabniki lahko spreminjate in urejate podatke na svojih profilih. Za dostop do profila se morate prijaviti v sistem z uporabniškim imenom in geslom. Urejanje profila v treh korakih 1. Po uspešni prijavi v profil kliknite v desnem zgornjem kotu na gumb z vašim imenom in priimkom. 2. Odpre se vam zavihek »Splošni podatki in članstvo«, kjer so zapisani vsi vaši podatki. Za spremembo oz. dodajanje podatkov kliknite na ikono (klik za spremembo) in popravite oz. dodate želen podatek. 3. Po končanih spremembah obvezno kliknite gumb »Spremeni podatke« na dnu strani, da zaključite in potrdite vnos.
Revija ISIS Iz Evrop3e5Februar 2021 Jaz, primer suma (z angino) Prevod in priredba: Marjan Kordaš Kako gre pacientu, ki mora hkrati opraviti test za covid-19, biti bolan ter izvesti prijavo o bolniški? Osebno poročilo z razlago. Kaj vse se pripeti posamezniku, ki pa se trudi biti konstruktiven. Ki je zbolel za angino in je hkrati osumljen, da je zbolel za covidom-19. Zapis smo poslali vsem pristojnim in jih prosili za komentar. Zdravstveno je bilo letos zame dobro leto. odrešilno zvonjenje, a namesto skupine za mo Kot odgovoren človek sem spoštoval vse zdrav bilno testiranje pred vrati stojita dva policista. Ki stvene ukrepe ter pri njih sodeloval z namenom pa kmalu brez besed izgineta. Sta prišla preverit, zajeziti pandemijo. Pod to premiso velja razu ali spoštujem karanteno? Vročina vztraja, pojavi meti tudi moje poročilo, pri katerem nastopam se hud glavobol in oteklina vseh sluznic. anonimno. Vse osebe, ki nastopajo v njem, so imele dober namen – tako kot tudi jaz. Petek, 2. 10.: Končno: Skupina za mo bilno testiranje je tu! Potem ko se nekaj časa Nedelja, 27. 9.: Začenjam čutiti vnetje v s težavo pogovarjamo skozi vrata, končno grlu. Bolezenska slika te vrste angine mi je znana razumem, naj si nadenem masko. V papirnato že od otroštva, potrdili so jo že mnogi zdravniki. čudo oblečen človek vstopi v moje stanovanje in Torej grem v posteljo. mi izroči brošuro z nekakšnimi navodili. Nato naročilo, naj stopim v kot in zakašljam. Nato Ponedeljek, 28. 9.: Zjutraj o bolezni nazaj k preiskovalcu ter odvzem brisa. Kaj bi obvestim svojega delodajalca. Čez dan se težave se zgodilo, ča bi ga med odvzemom pobruhal? v vratu stopnjujejo, ob 21h imam vročino 38° C. Nato nadaljnja pojasnila o testiranju. Torej naj Jutri moram obvestiti svojo zdravnico. Navse še naprej čakam. Zdaj že začnem z izpljuvanjem zgodaj, saj se moram v njeni ordinaciji napove obarvane sluzi. dati vnaprej. Sobota, 3. 10.: Končno dan, ko lahko Torek, 29. 9.: Potem ko me ordinacijska mirno ležim v postelji. Bolezenska slika: brez asistentka povpraša o mojem stanju, mi da sprememb. navodilo, naj pokličem 1450. Sledi agonija, dolga 51 minut, seveda zaradi čakalne vrste. Nato Nedelja, 4. 10.: Test na coronavirus: odrešenje: Prijazen glas me vodi skozi seznam negativen. Moja bolezenska slika že nakazuje simptomov in ugotovi, da sem sumljiv primer. izboljšanje. »Imate avto?« Nimam avta. »Škoda. Torej vam pošiljam mobilno skupino za testiranje.« Pokli Ponedeljek, 5. 10.: Navsezgodaj telefon čem svojo zdravnico. Torej primer s sumom na sko obvestilo moji zdravnici. »Corona negati corono. »Zdaj ste v karanteni,« ugotovi ordina ven, ste pa še vedno bolni, torej je najbolje, da cijska asistentka. Da me bo zdravnica poklicala ostanete doma. Gospa doktor vas bo poklicala popoldne. Pokliče me že okoli poldneva. »Stanu popoldne.« Popoldne pa klic zdravnice: »A če jete v večstanovanjski hiši? Potem ne smete ven, ste bolni, bi bilo dobro, če bi vas videla, mar niti do smetnjakov.« Počutim se vse slabše, tudi ne?« Dogovorimo se za torek ob 8h. vročina ne popušča. Torek, 6. 10.: Ob 8h zjutraj stojim pred Sreda, 30. 9.: Dan telefoniranja. Najprej ordinacijo v vrsti pacientov, ki čakajo na recept. po e-pošti prejmem potrdilo o osamitvi. Nato V vlažnem mrazu poslušam glasbo. Ko pridem klic iz zdravstvene zavarovalnice (ÖGK). Spet na vrsto: »A tako, ste že tu? Ordinacija je zase sprehod skozi seznam simptomov ter pojas dena, prosim, počakajte.« Nato pridem na vrsto. nila. Da, pojasnila so važna reč! Moje grlo je Še naprej bolan do petka, 9. 10. užaljeno in grozi z bakterijsko superinfekcijo! Prijatelji me oskrbijo z najnujnejšim in odnese To je moje poročilo o moji okužbi. A danes jo smeti. Doslej še sploh nisem imel časa, da bi sem že bolj zvit. Kot skupnost bomo pandemijo se zdravil! zagotovo premagali, a morda bodo te moje vrsti ce vsaj malo prispevale k spoznanju, da bi bilo Četrtek, 1. 10.: Zdaj je tu policija. Pa saj dobro pot tja optimizirati tudi za druge. sem se prijavil le za mobilno testiranje! Končno Vir: AERZTE Steiermark, september 2020
Revija ISIS I3z6EvropeFebruar 2021 Opomba I: Gre za skoraj literaren Opomba II: Na vabilo pristoj Opomba III: Anonimni avtor zapis osebne izkušnje, v kateri je avtor nim za komentar so se odzvali trije: vseskozi uporablja izraz Seitenstrang- ne le avstrijsko hudomušen, ampak Pri Gesundheitsfonds Steiermark so -Angina (angl. Infection of the lateral se včasih tudi (malo) jezi. Uredništvo povedali le, da si prizadevajo pri klicih pharyngeal bands), vnetje žrelnega revije je ta zapis tokrat uporabilo ne le na 1450 čim bolj skrajšati čakalne limfatičnega tkiva pri pacientu, ki kot uvodnik, temveč skoraj kot Leit- vrste. Avstrijska zdravstvena zavaro nima več mandljev zaradi poprejšnje motiv vsega izvoda te številke revije valnica (ÖGK) je komentar odklonila. tonzilektomije. Zaradi preprostosti Aerzte Steiermark: naslovnico revije Zastopnik zdravnikov s koncesijo v prevodu oz. priredbi uporabljam le ter besedilo, dolgo tri strani, približno (Obmann der Niedergelassenen termin »angina«. formata A4. Za ta povzetek sem besedi Ärztinnen und Ärzte) je povedal le, da lo zelo skrajšal, uporabil le odlomke in zdravnice in zdravniki delajo v težkih jih priredil tako, da izstopajo datumi. razmerah ter da prosi za razumevanje. Južna Štajerska: Mnogo let delal kot lažni zdravnik Prevod in priredba: Marjan Kordaš tožilstvo je sprožilo preiskavo o mazaštvu, hudi goljufiji in ponareja Po večkratnih kazenskih ovadbah Leibnitz (Lipnica) opravljal zdravni nju dokumentov. ter prijavi zdravniške zbornice se je ško prakso. Pri preiskavi hiše so med razkrinkalo delovanje 59-letnega drugim našli ponarejeno dokazilo o Vir: Österreichische Ärztezeitung Štajerca, ki je že od leta 2014, brez promociji (za zdravnika), razna št. 22, 25. november 2020 študija medicine, v svoji hiši v okrožju zdravila ter zbirko podatkov. Državno Pot na delo peš ali s kolesom nadomesti trening v fitnesu Prevod in priredba: Marjan Kordaš Pot na delo peš ali s kolesom je lah (meritve) na trenažerjih so pokazale, Opomba: Rezultat ni le pričako ko dober nadomestek rednega treninga. da ima t. i. mobilna skupina približno van, temveč samoumeven. A očitno je To je ugotovila raziskava, ki jo je opra enako povečano telesno zmogljivost v 21. stoletju še vedno nujno, da se vila Univerza Salzburg ter Univerzitetna kot po enem letu treninga v fitnesu. nejeverni Tomaži vedno na novo bolnišnica Zürich. Za ta eksperiment Tisti, ki so imeli daljšo pot v službo, so prepričajo ne le ad hoc, temveč tudi je 70 sodelavcev salzburških deželnih imeli večjo zmogljivost. Na temelju tega »lastnonožno«. klinik eno leto v službo hodilo peš ali spoznanja so razvili poseben računalnik s kolesom. Kontrolna skupina pa je na za rutinsko uporabo za hojo v službo Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, delo hodila enako kot prej. Svojo mobil peš ali s kolesom. dr. med., Ljubljana, nost so (udeleženci) izkazovali on-line s svojimi dnevniki oz. napravami fitness- Vir: Österreichische Ärztezeitung [email protected] -tracker. Kasneje izvedene preiskave št. 22, 25. november 2020
Revija ISIS Foru3m7Februar 2021 Komentar k zapisom Isis, februar 2021, št. 2 Str. 64, Doping in kolesarjenje: Imam nekaj (tudi kolesarskih) vprašanj, zapis pa je izvrstna spodbuda za Marjan Kordaš razmišljanje o fiziologiji napora. Vsekakor pa je članek dokaz, da vrhunski šport sploh ni več šport v izvirnem Str. 3, Uvodnik: To je zame najboljši uvodnik doslej. pomenu te besede! Opis džungle. Da slednja mnoge premaga, nekateri posa- mezniki pa premagajo džunglo. Kako daljnosežno sporoči- Str. 68, Glasba: Seveda! Glasba je odraz čustva. lo! Čustvo pa je bistveni del življenja. Str. 8, K naslovnici (Vprašanja in odgovori o Str. 71, Ljubim življenje: Pesem je v bistvu definicija cepljenju proti covidu-19): Spet vse nove informacije sreče! Človek je erotično bitje. Moški (ženska) je srečen(a), zbrane na enem mestu. če mu (ji) uspe razviti erotični odnos do svoje(ga) ženske (moškega) ter hkrati do svojega poklica, do svojih bližnjih Str. 17, Zbornica (Komuniciranje): To je vse res; in do svojega bližjega in daljnega okolja. problem pa je, da se tega ni mogoče (na)učiti s predavanji, temveč izključno z zgledom! Str. 72, Karikature: Bravo! Razmere A. D. 2020- 2021 v sliki! Virus z mladičem pred gostilno, ki je odprta! Str. 37, Forum (Cepljenje za zaposlene): Dober Specialiteta: prekajena pljuča!! Bo v letu 2022 kaj drugače? primer! Svoboda človeka A je omejena s svobodo človeka B. Str. 73, Zavodnik (Veselje): Imenitno, kot pri doc. Str. 48, Medicina (intervju Organiziranost Pokornu vedno! Imenitno, pa vendar drugačno kot sicer: da nujne zobozdravstvene službe): Pogovor z dr. Pavlo- se človek lahko veseli tudi takrat, ko se nekaj ne zgodi! vićem se bere skoraj kot dobra kriminalka. Kako se detektiv obvaruje zločinca ter ga končno ujame. Kriminalka, obja- Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, vljena kot članek. [email protected] Cepljenje za zaposlene v zdravstvu – prosta izbira ali obveznost? Jožef Klavdij Novak, Anja Uzelac, Matjaž Zwitter Začnimo z zgodbo, ki se letošnjo pomlad prav v naslednjih mesecih se splošno stanje ni lahko primeri. povrnilo na prejšnjo raven, postal je hudo pozabljiv. Nevrolog je ugotovil začetno 68-letni Jože J. je bil sprejet v bolnišni- Alzheimerjevo bolezen in zapisal, da je co zaradi akutne zapore uriniranja. Ob okužba s covidom-19 zelo verjetno pospeši- sprejemu so ga testirali na virus korona in la nastanek Alzheimerjeve bolezni, kar je je bil negativen. Ugotovili so hipertrofijo znano iz literature. prostate in naredili transuretralno resekci- jo prostate. Prvih pet dni po operaciji je V času hospitalizacije ni imel obiskov, dobro okreval, nato pa so se začele težave s ker so bili prepovedani. Svojci so raziskovali prehladnimi znaki, splošno oslabelostjo in izvor okužbe in izvedeli, da sta na oddelku, kašljem. Test na korono je bil tokrat poziti- kjer je ležal, za covidom-19 zboleli dve ven. Stanje se je slabšalo, bil je premeščen medicinski sestri. En mesec preden je bil na intenzivni oddelek in za en teden priklju- Jože sprejet v bolnišnico, je tam potekalo čen na respirator. Po treh tednih je bil cepljenje zdravstvenih delavcev, vendar sta odpuščen domov, še vedno hudo šibak. Tudi ti dve medicinski sestri odklonili cepljenje
Revija ISIS F38orumFebruar 2021 »iz prepričanja«, torej ne zaradi ZDR-1 določeno, da mora delavec Odškodninska zdravstvene kontraindikacije. upoštevati zahteve in navodila odgovornost delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem v primeru opustitve Svojci so z njegovim poobla- pogodbenih in drugih obveznosti iz cepljenja stilom zaradi malomarnega delovnega razmerja in da lahko zdravljenja (bolnišnična okužba, delavec odkloni opravljanje dela po Ustava Republike Slovenije ki bi jo bilo mogoče preprečiti) navodilu ali na zahtevo delodajalca, zagotavlja pravico do zdravstvenega vložili tožbo proti bolnišnici in če bi to pomenilo protipravno ravna- varstva kot človekovo pravico pozitiv- zahtevajo odškodnino za presta- nje ali opustitev. nega statusa (1. odst. 51. člena Ustave no trpljenje med hospitalizacijo RS). Posamezniki in prebivalstvo na intenzivnem oddelku in za Zlasti je za obravnavano tematiko morajo biti deležni potrebnih preven- trajno zmanjšano kakovost pomemben 35. člen ZDR-1, ki ureja tivnih in kurativnih zdravstvenih življenja. delavčevo dolžnost spoštovanja ukrepov z namenom, da se zagotovi predpisov o zdravju in varnosti pri najvišja možna stopnja zdravja.1 To zgodbo sem Matjaž Zwitter delu: Cepljenje proti nalezljivim boleznim poslal odvetniški družbi Čeferin z je tak preventivni zdravstveni ukrep, vprašanjem, kakšni so izgledi za »Delavec mora spoštovati in ki pomeni zdravljenje v širšem smislu uspeh pri tožbi. Po nekaj dneh sem izvajati predpise in ukrepe o varnosti in prispeva k ohranjanju zdravja posa- dobil obširen, zelo dobro utemeljen in zdravju pri delu ter pazljivo meznika in članov širše skupnosti. odgovor, ki bo zanimal tudi bralke in opravljati delo, da zavaruje svoje bralce revije Isis. Odgovor bo še življenje in zdravje ter življenje in 4. alineja 1. odst. 5. člena v pove- posebej zanimiv za tiste med zdravni- zdravje drugih oseb.« zavi z 11. členom Zakona o paciento- ki, ki so na vodilnih delovnih mestih v vih pravicah (ZPacP) določa, da ima zdravstvu in ki se trenutno soočajo z Namen citiranega člena ZDR-1 je pacient pravico do primerne, kako- dejstvom, da mnogi zaposleni odkla- jasen: ne le zavarovanje zdravja in vostne in varne zdravstvene obravna- njajo cepljenje. življenja delavca, temveč tudi zavaro- ve v skladu z medicinsko doktrino. Pri vanje zdravja in življenja tretjih oseb, tem je varna zdravstvena obravnava Pravna podlaga v konkretnem primeru pacientov. tista, ki preprečuje škodo za pacienta za obveznost v zvezi s samim zdravljenjem in v cepljenja Smiselno enako je uporaben tudi zvezi z okoliščinami fizične varnosti zdravstvenega 37. člen ZDR-1, ki določa, da se je bivanja ali zadrževanja pri izvajalcu osebja delavec dolžan vzdržati vseh ravnanj, zdravstvene dejavnosti (4. odst. 11. ki glede na naravo dela, ki ga opravlja člena ZPacP). Pravno podlago za delodajalčevo pri delodajalcu, materialno ali moral- pravico, da od svojega delavca zahteva no škodujejo ali bi lahko škodovala Vsakdo ima pravico do varstva cepljenje proti nalezljivim boleznim, poslovnim interesom delodajalca pred nalezljivimi boleznimi in bolni- tvorita Zakon o delovnih razmerjih (v – zdravnikova odklonitev cepljenja šničnimi okužbami ter dolžnost nadaljnjem besedilu: ZDR-1) in Zakon proti nalezljivi bolezni pa je zagotovo varovati svoje zdravje in zdravje o nalezljivih boleznih (v nadaljnjem v nasprotju s temeljnim namenom in drugih pred temi boleznimi (1. odst. 4. besedilu: ZNB). poslovnimi interesi zdravstvene člena ZNB). Vse fizične in pravne ustanove, pri kateri je tak zdravnik osebe morajo omogočiti opravljanje ZDR-1 v 4. členu določa definicijo zaposlen. zdravstveno-higienskih pregledov s in elemente vsakega delovnega svetovanjem in predhodnih zdrav- razmerja ter pravi, da je delovno V primeru delavčeve odklonitve stvenih pregledov ter nadzorstva, kot razmerje razmerje med delavcem in izvrševanja delovnih obveznosti tudi odvzem potrebnega materiala in delodajalcem, v katerem se delavec (kamor se torej uvršča tudi odklonitev izvajanje drugih ukrepov za varstvo prostovoljno vključi v organiziran cepljenja proti nalezljivi bolezni, ki je pred nalezljivimi boleznimi in bolni- delovni proces delodajalca in v njem bilo delavcu odrejeno s strani deloda- šničnimi okužbami, določenimi s tem za plačilo, osebno in nepretrgano jalca) lahko delavca doletijo raznovr- zakonom (2. odst. 4. člena ZNB). opravlja delo po navodilih in pod stne sankcije: od disciplinskih sankcij, Poseben ukrep za preprečevanje in nadzorom delodajalca (1. odst. 4. ki so lahko na podlagi 172. člena obvladovanje nalezljivih bolezni je na člena ZDR-1). V delovnem razmerju ZDR-1 opomin ali druge disciplinske je vsaka od pogodbenih strank dolžna sankcije, kot so npr. denarna kazen ali 1 Prim. Kresal, B. v: Šturm, L. (ur.), izvrševati dogovorjene ter predpisane odvzem bonitet, če so določene v Komentar Ustave Republike Slovenije. pravice in obveznosti (1. odst. 4. kolektivni pogodbi na ravni dejavno- Fakulteta za podiplomske državne in člena ZDR-1). Nadalje je v 34. členu sti, v skrajnem primeru pa tudi (redna evropske študije, Ljubljana 2002, str. ali izredna) odpoved pogodbe o 547, tč. 5 in 7. zaposlitvi, ki mora biti seveda izpelja- na po zakonitem postopku.
Revija ISIS Foru3m9Februar 2021 podlagi 6. tč. 1. odst. 10. člena ZNB javnem interesu, in dejstvo, da ZPacP nja« in ne zaradi zdravstvene kontra- med drugim tudi cepljenje (imuniza- določa obsežen nabor pacientovih indikacije – prenese drugo bolezen in cija in imunoprofilaksa) ter zaščita z pravic, ki so urejene tudi podrobneje, s tem poslabša njegovo zdravstveno zdravili (kemoprofilaksa). je jasno, da je pri zdravstveni pogodbi stanje. pacient šibkejša stranka in posledično Zakonodaja za zdravstvene delav- tudi stranka, ki mora uživati večje Sklep ce ne predpisuje obveznega cepljenja pravno varstvo – tako tudi v primeru proti določenim boleznim, čeprav so zaščite njegovega zdravja z uzakoni- Četudi je cepljenje proti covidu-19 jim med opravljanjem dela redno tvijo obveznega cepljenja zdravstvenih prostovoljno, zavrnitev cepljenja brez izpostavljeni (na primer gripa, trenu- delavcev proti nalezljivim boleznim. medicinsko utemeljenega razloga za tno aktualni t.i. novi koronavirus), nekatere skupine zaposlenih ni brez zaradi česar oboleli, ki so pogosto brez Povsem verjetno si je zamisliti posledic. To velja za zaposlene v simptomov, virus širijo na paciente, situacije, v katerih bodo pacienti v zdravstvu in v domovih za starejše, pa pri katerih je zaradi oslabljenega primeru okužbe z nalezljivo boleznijo, tudi za vse ostale, ki svoj poklic imunskega sistema umrljivost še ki je bila nanje prenesena prav preko izvajajo v tesnem telesnem stiku z posebej visoka.2 zdravstvenega delavca, vlagali tožbe drugimi ljudmi, na primer za maserje, za plačilo odškodnine iz naslova tako frizerke, kozmetičarke. Delodajalec, ki Kljub temu pa je najti vrsto povzročene škode. Navsezadnje v prevzema odgovornost za strokovno razlogov za stališče, da je cepljenje primeru, da zdravstveni delavec neprimerno ravnanje in breme more- zdravstvenih delavcev nujno potreb- odkloni cepljenje, ne gre (le) za bitne odškodninske tožbe, ima zato no, in za uzakonitev obveznega njegovo pravico do svobodne odloči- dolžnost in pravico, da svoje zaposle- cepljenja teh delavcev. V luči vsega tve oz. do proste izbire, temveč je ne informira o dolžnosti do cepljenja zgoraj opisanega slovenska zakonoda- domet takšne odločitve bistveno širši in da z internimi pravnimi akti zago- ja razpolaga z zadostno materialno- in dejansko pomeni ravnanje v na- tovi, da bodo zaposleni temu tudi pravno podlago za odškodninsko sprotju s pravili stroke. Ne bi namreč sledili. odgovornost nasproti pacientom v smelo biti sporno, da je ključno vodilo primeru, da zdravstveni delavec v takih primerih le eno: če je temeljno Jožef Klavdij Novak, univ. dipl. prav., odkloni cepljenje proti nalezljivi poslanstvo vseh zdravstvenih delav- in Anja Uzelac, univ. dipl. prav., bolezni, pacient pa zaradi tega zboli za cev, da pacienta ozdravijo oz. da vsaj prav takšno nalezljivo boleznijo. preprečijo poslabšanje njegovega Odvetniška družba Čeferin, Pogačnik, zdravstvenega stanja, pač ne more biti Novak, Koščak in partnerji Upoštevaje dejstvo, da je prepre- prav zdravstveni delavec tisti, ki na čevanje širjenja nalezljivih bolezni v pacienta – zavestno in na podlagi Prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., lastne odločitve, torej »iz prepriča- Katedra za medicinsko etiko in pravo, 2 Tako Drnovšek Katja v: Varnost pacienta in zdravstvenih delavcev, Pravna praksa, Medicinska fakulteta Univerze št. 15, 2017, str. 29-30. v Mariboru O cepljenju proti koroni tako in drugače Tatjana Leskošek Denišlič modruje, kako bo s cepljenjem. se mi porajajo take in drugačne Praznike smo obeležili s prvimi misli. Virus zmuzljivo vijuga že dobro cepljenimi v domovih za starejše leto. Zemlja res ni bila nikoli raj za (DSO) še pred vstopom v novo leto. Ne razumem zaposlenih v DSO, ki nikogar, niti za ljudi. Pa nam je bilo Do danes je bila cepljena velika večina se ne odločajo za cepljenje. Le kdo je vseeno lepše v nekih drugih časih, kot oskrbovancev. Pohvalno! starejšim vnesel virus, saj obiski niso nam je zdaj. Sedaj ubijata objem in bili dovoljeni?! Ko sem bila še aktivna poljub. Pa nas je trda življenjska šola Odmerki prihajajo tedensko in v svoji ambulanti v ZD Ljubljana, smo streznila in prizemljila? izkazanega in potrjenega zanimanja se zaposleni vsako leto, brez kakršne- za cepljenje je vse več. Ob vsem tem ga koli pomisleka, cepili proti gripi in Vse od zadnjih dni decembra kasneje tudi proti hepatitisu. Slednje 2020 se veliko ugiba, sprašuje in mi je bilo prihranjeno, ker sem po vbodu z iglo pri čiščenju zobnega
Revija ISIS 4F0orumFebruar 2021 kanala, ko še nismo uporabljali –– Dokler ne bo zadovoljive prece- upokojenim članom omogočili rokavic, obolela in imela še dolgo pljenosti, se moramo odpovedati cepljenje na enostavnejši način. visoke vrednosti jetrnih encimov in nerazumnim druženjem, kot so ga Cepivo Moderne vsekakor sodi v titer protiteles. imeli na zobnem oddelku ZD ta sklop. Zanašati se na vztrajnost Litija ob praznovanju rojstnega pri klicanju izbranega zdravnika, Slišala sem, da je Lekarniška dne, seveda brez mask. Zobo- na usposobljenost za prijavo zbornica poskrbela za svoje zaposlene in zdravniki so vendar daleč najbolj preko računalnika ali na izjemno upokojene člane. Tudi na Onkološkem izpostavljena skupina v osnovnem naklonjenost izbranega družinske- inštitutu so upokojene zdravnike cepili. zdravstvu!!!! ga zdravnika, kot sva jo imela Hvaležna in vesela sem, da imam midva s soprogom, pogosto, žal, ni enkratno izbrano osebno zdravnico, ki –– Zaposleni v DSO bi morali razu- dovolj. naju je s soprogom poklicala že 7. meti svoje delo kot poslanstvo –– Soprog še dela in ni bil uspešen s januarja v ZD, kjer sva prejela prvi pomagati in zaščititi vse, ki so jim prijavo na cepljenje za svoja odmerek cepiva. Pohvaliti moram dobro zaupani. S cepljenjem ne bi le zaposlena v koncesijski speciali- organizacijo, časovno opredelitev na tri zamejili vnosa virusa ranljivejšim stični ordinaciji na [email protected]. minute, tanko iglo in neboleč vbod. varovancem, temveč bi obvarovali Korona nas je vrgla v čuden čas, tudi sebe in svoje drage. Privilegij, dnevne novice nas spuščajo na realna Sedaj cepijo na Gospodarskem da se imajo možnost cepiti med tla, ene bolj, druge manj. Le bolezen razstavišču. Prostor je večji, zračnejši, prvimi, je velik. In razumeti ga je je kruto enakopravna. dostopnejši, a sem slišala, da je kot obvezo. Bodimo si bolj podobni, kot smo 90-letnik dobil termin ob 7.30 zjutraj. si različni. Pazite nase, saj brez sebe Brez komentarja. –– Zagotovo bi se dalo cepljenje orga- ne preživimo! nizacijsko še bolje izpeljati, S čim bi sklenila? Čudno leto je za vsekakor pa bi kot upokojena Prim. mag. Tatjana Leskošek Denišlič, nami in tudi novo še nekaj časa ne bo, članica naše zbornice in članica dr. dent. med., Ljubljana, kot je bilo. Če bo sploh kdaj!? Zaveda- Delovne skupine upokojenih [email protected] nje, da je le cepljenje tisti čarobni zdravnikov in zobozdravnikov pri kompas, ki nas bo popeljala v svet, kot Odboru za socialno-ekonomska si ga želimo, bi moralo pretehtati in vprašanja želela, da bi vsem našim prevladati. Umiranje v času covida-19 Marjan Fortuna bivanja in sobivanja. In prav temu Dokler v slovenskih bolnišnicah smo priča sedaj ob doslej nepredsta- ne bo takega standarda, da bo vsak Je čas rojstva in čas smrti ter ves vljivih predvsem dolgoročnih razse- bolnik bival posebej in bo lahko ob čas vmes, ko so človeške usode zelo žnostih pandemije za zdravje posa- njem, če bi razmere to dopuščale, različne. V tem času imamo zdrav- meznika, naroda in celotnega prisoten eden ali več svojcev, ni stveni delavci zelo pomembno vlogo. človeštva. mogoče zagotoviti vedno in povsod Medtem ko so ob rojstvu ključni dostojanstva, kot si ga vsak zasluži, ko porodničarji in babice, pa smo pri Vsaj v bolnišnicah je na žalost tudi je hudo bolan ali ko umira. Okolišči- vprašanjih o življenju in smrti vsi v »normalnih« razmerah tako, da ni ne, do katerih prihaja in ki bi omogo- zdravniki in medicinske sestre vedno mogoče zagotoviti vedno in povsod čale dostojanstven odhod in poslavlja- razpeti med željami in možnostmi, na okoliščin, ki bi omogočile dostojan- nje najdražjih, so tako specifične, da katere včasih lahko, včasih pa ne stven odhod in poslavljanje od naj- pri dveh bolnikih niso enake. S tem moremo kaj dosti vplivati. dražjih. Osebje v bolnišnicah se sicer problemom se srečujejo predvsem trudi, da bi bolnikom in svojcem zdravniki in medicinske sestre. Medicinska etika in deontologija olajšalo zadnje obdobje življenja, a sta večni in vsakršno odstopanje od zaradi drugih obveznosti zaposlenih V UKC Ljubljana (in podobno je v temeljnih postulatov življenja je za ni mogoče vedno ustreči bolnikovim mnogih drugih bolnišnicah) je tako, medicino nesprejemljivo. Če odstopa- željam in željam svojcev. da razmere in prostorske možnosti ne mo od njunih načel, vedno prej ali slej dopuščajo, da bi ravnali tako, kot si pridemo v nasprotje s temelji našega večina želi. Če je v eni bolniški sobi po šest ali tudi do osem bolnikov hkrati,
Revija ISIS Foru4m1Februar 2021 je dostojanstveno umiranje in posla- mati hotela skočiti skozi okno in le Ob primerih smrti v bolnišnicah je vljanje od umirajočega velikokrat prisebnosti bolniške strežnice in mene nesprejemljivo in neizvedljivo, da bi nemogoče. Pogosto je zadnji človek ob gre zahvala, da tega ni storila pred ob sedanji pandemiji, ko smo vsi odhajanju le duhovnik. Lahko je najinimi očmi, ker sva bila ravno ogroženi, zagotavljali dostojno slovo načrtovati vse postopke ob odhajanju takrat v bolniški sobi. Tako slovo dveh vsakomur in v vseh okoliščinah. Saj se (umiranju), če ne gre za urgentna ljudi hkrati ne bi bilo nič dostojan- trudimo ugoditi željam vseh prizade- stanja, in takrat skušamo olajšati stveno, ampak znak stiske obupane tih, a na žalost se moramo držati duševno in telesno trpljenje bolnikov matere, za naju s strežnico pa velik določenih preventivnih ukrepov in in svojcev. Drugače pa je, ko je umira- šok. protokolov, da varujemo zdravje nje nenadejano. Takrat je postopek zaposlenih, sobolnikov in svojcev, nepredvidljiv in včasih vsaj za zuna- Drug primer neobičajnih in čeprav ti včasih težko razumejo in še njega opazovalca zelo rutinski, a nepričakovanih situacij sem kot mlad težje sprejmejo, da ne morejo biti drugače ne more biti. zdravnik doživel v času dežurstva poleg v zadnjih trenutkih sorodniko- sredi noči. Pri svojem možu je bila vega življenja. Za zdravstvene delavce Nemalokrat sem doživel, da je prisotna žena, ki je imela posebno bi bilo mnogo lažje, če bi bolniki na bolnik umiral in umrl ravno v času, ko dovoljenje šefa bolniškega oddelka, da koncu življenja lahko imeli ob sebi so bili v bolniški sobi obiskovalci pri je bila lahko pri možu, kadar je želela drage ljudi, saj bi bile s tem medicin- več bolnikih (med njimi tudi otroci). in kolikor časa je želela. Ob pričakova- ske sestre nekoliko razbremenjene in Ko je prišlo do trenutka smrti, zlasti ni smrti je bila ravno pri njem. Ko je bi se lahko bolj posvetile tistim, ki če je bila ta nepričakovana, smo vse umrl in ko smo uredili vse potrebne tudi potrebujejo pomoč, pa nimajo ob prisotne in tudi pomične bolnike hitro formalnosti, ni hotela zapustiti sobe sebi nikogar, ki bi jim dal požirek čaja napotili iz sobe, ne da bi jim pojasnje- in se posloviti od mrtvega soproga. ali rekel tolažilno besedo. Res so vali, zakaj, ker za to ni časa. Takrat se Ker je bil k sreči v sobi sam, smo ji bolniki v bolnišnicah pogosto razose- mora osebje v prvih sekundah ukvar- dovolili, da je ostala pri njem vse do bljeni, niso pa razčlovečeni in to je jati z bolnikom, ki umira. Delo pri jutra. V mnogih primerih pa bolniki bistvena razlika. takem bolniku včasih traja različno niso sami v sobi in bi bila taka izje- dolgo in ni možnosti za dostojanstve- ma praktično nemogoča. In nečloveške okoliščine so del no slovo svojcev, saj je treba poskušati našega vsakdana, v katerem vsem bolnika stabilizirati in pogosto prepe- Tretji primer je bila smrt zdravni- nam ni niti malo prijetno, a več kot ljati na oddelek za intenzivno zdrav- ka, pri katerem je bila v trenutku storimo, se v danih razmerah ne da ljenje. smrti prisotna žena, tudi zdravnica. storiti. Tudi zdravniki in medicinske Ko smo začeli z vsemi postopki sestre doživljajo velike frustracije, ko Kako specifične so situacije v času oživljanja, sem pričakoval, da bo sama pacientom in svojcem ne morejo umiranja in smrti, bom skušal pona- zapustila bolniško sobo, a tega ni zagotoviti poslavljanja, kot je huma- zoriti z nekaj primeri iz svoje kar storila in je bila prisotna ves čas no, a situacija je res izjemna in je dolge zdravniške prakse. reanimacije. Seveda je nismo mogli nihče od nas vsaj v mirnodobnem poslati ven in je bila reanimacija zato času še ni doživel. Ko sem bil študent medicine, sem še toliko bolj stresna, kot je sicer zlasti bil v času poletnih počitnic na prosto- ob nenadni smrti. Prim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj voljni počitniški praksi v bolnišnici. Ob smrti mladega fanta je njegova Darila varovali, nam svetovali, želeli ali celo – tudi zdravstvo v tem primeru ni in izposlovali nekaj, kar nam veliko ne more biti izjema, čeprav obdarova- Nina Mazi pomeni. nje v zdravstvu mnogi kritizirajo, prepovedujejo in preprečujejo ter ga Konec leta je čas za darila. Prilož- Darila in obdarovanje so prisotni skušajo celo kriminalizirati in sankci- nost za zahvalo, priznanje in obdaro- na vseh področjih in na vseh ravneh onirati. In to praviloma brez uspeha, vanje tistih, ki so nam v iztekajočem saj je v človekovi zavesti globoko se letu storili nekaj dobrega – nam usidrano prepričanje, da je dober stali ob strani, nam pomagali, nas zdravnik oz. kompetenten in predan zdravstveni strokovnjak poleg zaupa- nja, spoštovanja in občudovanja nedvomno vreden tudi priznanja,
Revija ISIS 4F2orumFebruar 2021 zahvale in darila. In to je ključno, ga rešil dialize, ga vodil skozi terapijo opomogel. Medtem pa je njegove odločilno. Zato se namigovanje in po insultu, mu omogočil kakovostno domače naučil, kako morajo skrbeti neredko celo obtoževanje, da gre za ali vsaj znosno življenje kljub napre- zanj, in jih navdušil za zdravo življe- podkupovanje, ni moglo oz. se ne dovali degenerativni bolezni, mu nje. Odtlej je zdrav, lahko dela in se more in se ne bo uveljavilo. Ne bo pomagal priti do varovanega stanova- veseli življenja. Svojemu zdravniku bo zasenčilo in/ali preglasilo dejstva, da nja, sobe v domu za starejše, mu hvaležen do zadnjega diha – košara želi oz. hoče pacient z darilom izraziti priporočil poznavalca v pravni zadevi, najboljših hrustavk pa je najmanj, s predvsem svoje priznanje, občudova- mu svetoval v socialni stiski, mu čimer se mu skuša vsako pomlad vsaj nje, spoštovanje in hvaležnost. Pri zagotovil invalidski dodatek ipd., malo oddolžiti. Ganjena ob njegovi tem pa velikanski večini ljudi (običaj- namenil darila v času, ko je obdarova- zgodbi sem začutila veličino iskrene, nih smrtnikov) niti na kraj pameti ne nje na vrhuncu? pristne hvaležnosti. Zgodba, ki bi jo pade, da bi počeli nekaj neprimerne- morali v izvirni različici slišati vsi, ki ga, kaj šele slabega, škodljivega, Seveda pa obdarovanje ni na jim gredo v nos darila oz. vse tiste prepovedanega in kaznivega. Da bi urniku le v času praznikov, decembra, (drobne) pozornosti, s katerimi skušali strokovnjaka, ki mu zaupajo, marveč je aktualno vse leto, od janu- bolniki, varovanci in njihovi najbližji ga cenijo, mu verjamejo in ga spoštu- arja do decembra. Predlani, ko o razvajajo in obdajajo svoje zdravnike jejo, ponižati ali celo ogroziti s svojim koronski histeriji še ni bilo ne duha ne in njihove sodelavce. darilom? Ni govora! sluha, smo pri kmetu v Goriških brdih kupovali češnje. Potem ko nam je Spremenjeni časi so ljudi spodbu- Mnogi se sploh ne zavedajo, da gospodar pokazal gajbice z rdečimi dili k še večji hvaležnosti – njihovih lahko s svojim obdarovanjem zdravni- češnjami, sem na klopi pred vrtno daril in pozornosti so bili deležni ka spravijo v zadrego, mu povzročijo lopo zagledala lično košaro s češnjami mnogi, ki jih doslej sploh niso poznali. nelagodje ali celo stisko. Pa ne zaradi kot iz pravljice. Očarana sem stopila h Hvaležni za pomoč, oporo, spodbudo njih samih oz. njihovega iskrenega košari, iztegnila desnico in si privošči- in podporo so na okenske police, pred obdarovanja, marveč tudi in pred- la par nebeških sadežev. vrata, v ordinacije in na klinike nosili vsem zaradi okolice. Kolega s podi- darilca, darila in druge izraze hvale- plomskega študija mi je nedavno »Tele bom kupila – s košaro žnosti, spoštovanja, občudovanja in pripovedoval o sodelavcu, priznanem vred,« sem dejala. priznanja. Tisti najboljši bi se oz. se specialistu in strokovnjaku, ki ga bodo lahko z njimi igrali, veselili, ljudje naravnost občudujejo (in to več »Ne morete,« me je zavrnil učili, zabavali in sladkali vse leto. kot upravičeno!). To gre v nos kole- odločni Bric. »Vse druge lahko, razen Seveda le, če jih niso hvaležno name- gom, ko opazujejo gnečo pred njegovo teh … Tele so za mojega dohtarja,« je nili tistim, ki niso bili deležni tolikšne ambulanto, medtem ko sami »bivaki- pojasnil, pograbil košaro in jo odnesel pozornosti: od velikih družin, ostare- rajo« v skoraj praznih ordinacijah. v hišo. Ko se je vrnil, mi je zaupal lih in brezposelnih do bolnih, onemo- Moti jih tudi, da priljubljeni zdravnik svojo zgodbo. Družinski zdravnik je v glih, obubožanih, beguncev in brez- hodi v službo z usnjeno aktovko, ki je njegovih težavah prepoznal srčni domcev … Naj živijo darila in zjutraj skoraj prazna, popoldne pa infarkt, poklical rešilca in ga odpeljal obdarovanje – ne le decembra, pogosto kar poka po šivih. na urgenco v bližnjo Gorico. Tam ga je marveč vse leto! prepustil svojemu kolegu, odličnemu Sicer pa, roko na srce, kdo ne bi internistu, sam pa ga je redno Nina Mazi, Ljubljana zdravniku, ki mu je rešil vid, mu obiskoval in zavzeto spremljal njegovo podaril nekaj let življenja po infarktu, zdravljenje. Po odpustu ga je napotil v zdravilišče, kjer si je kleni Bric lepo Sisi – vabilo k sodelovanju Tudi letos želimo v aprilsko številko revije Isis vključiti bogato in raznoliko humorno rubriko Sisi. Vabimo vas, da zapišete šale, smešne domislice, duhovite zgodbe, opišete zanimive dogodivščine ali morda kaj narišete in nam svoje zabavne prispevke (prozna besedila, pesmi, risbe, karikature ...) čim prej pošljete, saj se 1. april hitro približuje. Gradivo bomo zbirali do 10. marca na e-naslovu: [email protected] Vabljeni!
Revija ISIS Medicin4a3Februar 2021 Izkušnje mobilne paliativne enote SB Jesenice v času epidemije virusa SARS-CoV-2 Mateja Lopuh, Marko Možina, Anita Riđič, Barbara Mavrar, Anže Habjan, Milena Vratinčič Mobilna paliativna enota deluje v Splošni Lašanje težje obvladljivih simptomov bolnišnici Jesenice od leta 2014. Njeno delovanje napredovale bolezni v domačem okolju je bilo sprva organizirano v okviru Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in palia- Izvajanje invazivnih posegov v domačem okolju: tivno oskrbo, od leta 2018 pa v okviru Službe za punkcij telesnih votlin, infiltracij živcev ali neakutno bolnišnično obravnavo, paliativno živčnih pletežev oskrbo in zdravljenje kronične bolečine. Naša enota je specializirana paliativna enota, dodatno Lajšanje kompleksnih psiholoških stisk, pomoč pa se specifično ukvarjamo še z obravnavo in pri težkem soočanju s pričakovanim potekom zdravljenjem kronične bolečine. bolezni V enoti so zaposleni trije zdravniki (dva v Aktivno vključevanje bolnika in njegovih deležu), ena diplomirana medicinska sestra in bližnjih v načrtovan potek oskrbe, zdravljenja koordinatorica paliativne oskrbe. Po potrebi se v in pojasnitev morebitnih neutemeljenih oblik delo vključujejo še psiholog in drugi strokovnjaki zdravljenja za področje pastoralne in duhovne podpore, za podporo v procesu žalovanja ter prostovoljci. Vodenje pogovorov v težjih okoliščinah soočanja Zagotavljamo ambulantno dejavnost, konziliarno z neozdravljivo boleznijo dejavnost za vse tri gorenjske bolnišnice, prog- ram podpore svojcem v obliki izobraževanja in Izvajanje programa žalovanja za svojce podpore za žalujoče bolnikove bližnje. Glavni cilj delovanja mobilne paliativne enote je izvajanje Konziliarna dejavnost celostne oskrbe in podpore bolnikom in njihovim svojcem v zunajbolnišničnem okolju (tabela 1). Ambulantna dejavnost Dejavnost paliativne oskrbe na Gorenjskem Povezovanje s partnerji v okviru paliativne mreže je bila vse od začetka svojega razvoja povezana z lokalno skupnostjo. Poleg manjših, lokalnih Izobraževanje družbenih struktur je bila dejavnost deležna tudi podpore Razvojne agencije Zgornje Gorenjske Raziskovalna dejavnost Ragor, projektne povezave županov Zgornje Gorenjske in Sveta gorenjske regije, ki ga koordi- Tabela 1. Dejavnost specializirane mobilne nira Regionalna razvojna agencija Gorenjske paliativne enote SB Jesenice. BSC. občinami pristopili k ustanovitvi izobraževalnega Delovanje mobilne enote ves čas podpira programa Gorenjska izobraževalna paliativna Društvo za paliativno oskrbo Palias. To je bilo akademija – GIPA. Namen programa je skrb za ustanovljeno z namenom podpore pri razvoju in neprekinjeno izobraževanje s področja paliativne organizaciji te dejavnosti na Gorenjskem in za oskrbe za strokovno in laično javnost. Kljub zagotavljanje izvajanja nezdravstvenih storitev epidemiološko težavnemu času sta bila v drugi ter omogočanja razvejane negovalne mreže. polovici lanskega leta organizirana dva izobraže- valna dogodka. V letu 2020 smo skupaj z Društvom za paliativno oskrbo Palias, Fakulteto za zdravstvo Veliko dela je bilo vloženega v približevanje Angele Boškin Jesenice, Gorenjskimi lekarnami, dela paliativne oskrbe splošni javnosti. Na tem Osnovnim zdravstvom Gorenjske in gorenjskimi področju premagovanje in pojasnjevanje ustalje- nih mitov o paliativni oskrbi še vedno predsta- vljata izziv. Prav zato so bila organizirana preda- vanja v knjižnicah, delavnice in pogovorni večeri. Bolniki in njihovi svojci so od prvih začetkov, ko so na tako obliko podpore gledali bolj skeptično in z nezaupanjem, predvsem pa s strahom, da se
Revija ISIS 4M4edicinaFebruar 2021 jim bo življenje skrajšalo, paliativno domu, infiltriramo boleče živčne naše obraze. Pogosto smo slišali pro- dejavnost prevzeli kot veliko dobrobit. pleteže ipd. šnjo, da snamemo masko, da nas vidijo. Danes lahko na Gorenjskem že Kar na lepem smo postali ljudje brez govorimo, da sta bivanje in umiranje Najtežje je pojasniti mit, da s obraza. Eden izmed bolnikov je dejal: bolnika v domačem okolju prepozna- paliativnim pristopom bolniku, »Nemogoče je govoriti o tako intimnih na kot vrednota in da si več kot 80 % kolegom in svojcem jemljemo upanje, stvareh, kot je slovo od življenja, o bolnikov želi takega načina obravnave ker jih opozarjamo, da je bolezen svojih vrednotah, strahovih, stiskah, s in vodenja neozdravljive bolezni. neozdravljiva in se bo končala s človekom brez obraza.« smrtjo. Tovrstno razumevanje je še Ob podpori in skrbnem vodenju vedno najtežje spremeniti, čeprav se Ob zavedanju, da gre za oboje- bolnikove bolezni so zaupanje posto- sedaj že povečuje število bolnikov, ki stransko varnost, smo iskali različne poma pridobili tudi napotni zdravniki. poznajo drugačno, pozitivno izkušnjo, kompromise, da vseeno ne bi izgubili Zmotna prepričanja, da paliativna posredovano s strani prijateljev ali bolnika in se obojesmerno zaščitili oskrba skrajša življenje, da so bolniki znancev. Prav zaradi tega sami zapro- pred okužbo. oropani določenih zdravstvenih sijo za našo obravnavo, še preden se storitev, da je linija med paliativno znaki bolezni v celoti razvijejo. Palia- Kljub temu, da spadajo naši oskrbo in evtanazijo tanka, počasi tivna oskrba je zgodba o življenju z bolniki ob morebitni okužbi v ogrože- izginja. Kolegi, ki so prej vključevali neozdravljivo boleznijo, o scenariju B, no skupino, so želeli, da jih še naprej bolnike v zadnjem obdobju življenja, če ozdravitev ni možna, in o izbirah, obiskujemo. Pogosteje kot prej smo so ugotovili, da z zgodnjim vključeva- ki jih življenje kljub temu ponuja. slišali, kako hvaležni so, da jim ni njem bolnikov lahko bistveno zmanj- treba iti od doma, saj jim vse omogo- šamo število bolnišničnih obravnav, Število vključenih bolnikov je čimo v domačem okolju. Dodatno bolniki več časa preživijo v domačem postopoma naraščalo. Od 110 v letu breme je bil izpad negovalne mreže, okolju, kakovost življenja pa se zviša. 2013 do 850 v letu 2020. še posebej v prvem valu, ko so določe- Mobilna enota zelo dobro sodeluje z onkološkimi konziliji na Onkološkem 2011 2013 2015 2020 inštitutu v Ljubljani in na Univerzite- 110 250 850 tni kliniki za pljučne bolezni in alergi- Število obravnavanih bolnikov 80 jo Golnik. Tabela 3. Število vključenih bolnikov. Paliativni timi se ukvarjajo samo z umirajočimi bolniki Bolnike obiskujemo na domu in ne negovalne službe prenehale delo- tudi v domovih za starejše občane. vati zaradi zaščite pred okužbo. V paliativni oskrbi se večinoma samo Tovrstno paliativno vodenje je pri- Takrat smo se velikokrat prelevili tudi pogovarjajo merno za bolnike, ki si želijo živeti in v negovalce in pomagali svojcem. umreti v domačem okolju in imajo pri Poklicalo nas je ogromno ljudi, ki so Paliativna oskrba pomeni samo nego tem ustrezno podporo svojcev. Možno želeli delovati kot prostovoljci, in bolnika je tudi za bolnike, ki živijo sami brez nekatere smo lahko vključili v pomoč. socialne mreže. V tem primeru naša Vključitev paliativnega načrtovanja enota prevzame tudi ustrezno organi- Število naših bolnikov pa je vedno bolniku in njegovim bližnjim jemlje zacijo negovalne pomoči v domačem bolj naraščalo. Klicali so od upanje, strokovno osebje pa navdaja z okolju. Najbolj cenjena oblika pomoči vsepovsod. Sami so ugotavljali, da so občutkom neuspeha je v vseh naših analizah telefonska najbolj prizadeti, saj so v zadnjem dostopnost 24/7. okencu mreže, kot je slikovito povedal Dostop do potrebnih medicinskih eden od bolnikov, ker »imajo posegov v bolnišnici se zmanjša V marcu 2020 se je tudi naša enota paliativno bolezen in nimajo okužbe«. soočila s spremenjenim načinom dela. Tabela 2. Najpogostejši miti o Od razglasitve epidemije se delo naše Od marca do decembra smo opravili delu paliativnih timov. enote ni ustavilo. Zavedali smo se, da preko 2000 obravnav, vodili smo 850 moramo zagotavljati neprekinjenost bolnikov, od tega jih je polovica umrla Pogosto je bilo prisotno nezaupa- oskrbe, ob tem ne zboleti, saj nimamo do konca leta 2020. Težko smo se nje, da v domačem okolju ne bo nadomestnih zdravnikov, ne širiti okuž- soočali tudi s prizadetostjo svojcev, ki so možno v zadostni meri obvladati be ob skromni opremi, ki je bila takrat nas opozorili, da se po javnih medijih simptomov. Veliko kolegov je menilo, na voljo. Na pomoč so nam priskočili sožalje izreka samo tistim, ki so umrli da v paliativnem načrtovanju večino- lokalna društva in posamezniki, ki so zaradi okužbe. »Ali smrti naših bližnjih ma samo govorimo. Ko so dobili nas oskrbeli s potrebno opremo. Strogo ne zaslužijo sožalja?« pozitivne izkušnje z načrtovanjem in smo se držali priporočenih ukrepov; ob izvedbo, tudi na račun uspešno tem smo se skušali prilagajti bolnikom, Epidemija je močno posegla v izvedenih invazivnih postopkov v ki so pogrešali osebni stik, dotik, objem, odnose na vseh ravneh in v način domačem okolju, se jim ne zdi več komunikacije. Zdravstveni sistem, ki nenavadno, da bolnika punktiramo na se je že pred povečanim številom
Revija ISIS Medicin4a5Februar 2021 okužb večkrat zlomil zaradi preobre- ra, kaj jih čaka in kaj vse potrebuje- nekomu, razen njim, nekaj pomeni, je menjenosti, je sedaj pokazal sicer jo. veliko povezanost in skrajne napore najvztrajnejši motor, ki omogoča dan povsem izgorelih delavcev, po drugi Ugotavljamo, da smo se močneje strani pa velikokrat »spregledal« povezali s kolegi, ki so predajali sestaviti z naslednjim dnem. stiske bolnika. Ni bilo časa za pogovo- bolnike na konziliarnih sestankih in na Viri re, za skupno načrtovanje zdravljenja. terenu. Prenos oskrbe je postal odgo- Sploh bolniki, ki se težje znajdejo in voren proces z željo, da si z natančno 1. Masel EK, Kreye G. Demytification of so morali sami na preglede, velikokrat predajo kar najbolj olajšamo delo. palliative care: what palliative care niso pravilno razumeli, kaj se namera- teams don‘t want you to think about va z njimi storiti. Svojci niso mogli Epidemija našega dela ni po- them. Memo, 2018. pridobiti informacij, v času vrha membno okrnila. Soočiti smo se epidemije niso imeli možnosti dostoj- morali z določenimi prilagoditvami in 2. Lopuh, M., 2015. Oris načrta državne nega slovesa od umirajočega. Zaradi prevzeti naloge, ki sicer niso povsem koordinacije paliativne oskrbe. In: K. preureditve prostorov so povsem »naše«. Močno smo se povezali v Remic,et al., eds. Zbornik strokovnih samoumevna opravila, kot je npr. timu in z ostalimi kolegi. prispevkov Dnevi paliativne oskrbe. opravljanje higienskih potreb, postala Velenje, 7. in 8. oktober 2015. Velenje: zapleten postopek. Problem je postala Zadovoljni smo, da smo uspeli Mestna občina Velenje, pp. 6–8. oskrba s hrano in pijačo, saj smo se v ohraniti stik z našimi bolniki in njiho- času brez omejitev tako navadili na vimi svojci, da smo lahko sledili 3. Lopuh M, Hribar M. Obstacles to prisotnost avtomatov, da nihče več ne paliativni doktrini in sprejemali patients‘ care at home. In Book of vzame malice in pijače za na pot. skupne odločitve. Oskrba bolnika v Abstracts, 4. konferencija o paliativnoj domačem okolju ni enostavna, pripra- skrbi Poreč, 4-6. 10. 2019. Bolniki so bili pogosto odpušče- vljenost svojcev, da bolnik lahko tudi ni domov brez ustreznega pogovo- umre v domačem okolju, pa še ohranja 4. Brennan F. To die with dignity: an upda- upanje v vrednost življenja. Prepriča- te on palliative care. Int Med J, nje bolnikov, da njihovo življenje še 2017;47:865-871. Asist. mag. Mateja Lopuh, dr. med., Marko Možina, dr. med., Anita Riđič, dr. med., Barbara Mavrar, dipl. med. sestra, Anže Habjan, univ. dipl. teolog, Milena Vratinčič, dipl. ekon. informatik, Center za interdisciplinarno lajšanje bolečine in paliativno oskrbo, Splošna bolnišnica Jesenice, [email protected] Covid-19: Pandemija in sindemija ter ranljivost* Lucija Grkman, Barbara Lovrečič, Mercedes Lovrečič vanje širjenja nalezljive bolezni ob sočasnem slabšanju obstoječih Do nedavnega smo se tudi v covida-19 z vidika zdravstvenega nenalezljivih kroničnih bolezni med Evropi oklepali miselnosti, da so sistema in varstva ter so tu ali jih prebivalci za ohranjanje zdravja epidemije nalezljivih bolezni del pričakujemo v bližnji prihodnosti. prebivalstva ne bo zadostovalo. preteklosti in da se dogajajo »daleč Cepljenje proti SARS-CoV-2 bo rešilo Kronične bolezni so bolj razširjene v stran« v Južni Ameriki (zika), na jugu številna življenja in omogočalo posto- socialno in ekonomsko šibkejši Kitajske (SARS), v Kongu (ebola). pno vrnitev življenja v stare tirnice. populaciji, učinek sočasne bolezni Bolezen covid-19 se je, nasprotno, raz- Soočanje s krizo, ki je zajela ves svet, covid-19 in obstoječe kronične širila po vseh celinah. Krčenje gozdov, nas bo v obliki posledic spremljalo še bolezni pa socialno-ekonomske okrepljeno kmetijstvo in živinoreja ter dlje časa. Pred posebnim izzivom bo razlike poglablja. Pojav covida-19 ne podnebne spremembe prispevajo k naš zdravstveni sistem, kriza lahko predstavlja več le epidemije ali pojavljanju novih zoonoz (zika, SARS, predstavlja priložnost za boljše pandemije, temveč gre za sindemijo. ebola, SARS-CoV-2), ki so mogoče zdravstveno varstvo prebivalcev. Pred Sindemija je pojav več epidemij, ki v tudi v prihodnje. hudo preizkušnjo bo zdravstveno interakciji bolj bremenijo tiste, ki že varstvo za področje duševnih motenj. imajo slabše zdravstveno stanje. V prispevku želimo vzpodbuditi Ranljive skupine postanejo še bolj razmišljanja o najpomembnejših Po mnenju nekaterih raziskoval- ranljive z vidika zdravja. Sindemična izzivih, ki so vezani na pandemijo cev je postalo jasno, da zgolj omeje- teorija predpostavlja neenakosti, tveganje za zdravje se porazdeli tako, * Daljša različica članka skupaj z uporabljenimi viri je objavljena na spletni strani zbornice da se večje koncentracije bolezni (Publikacije zbornice – ISIS > 2021 > ISIS februar 2021). kažejo znotraj posamezne družbene
Revija ISIS 4M6edicinaFebruar 2021 skupine. Poleg tega k širjenju covi- Pandemija ima negativen vpliv tudi gospodarskega razvoja in zdravstve- da-19 prispeva tudi ekološka kompo- na duševno zdravje prebivalcev. nega sistema v posamezni državi. nenta, degradacija okolja je eden Negotovost, strah in posledice, pove- Večja brezposelnost pomeni poveča- glavnih vzrokov za povečano stopnjo zane z izbruhom virusa, vodijo k nje ranljive skupine z nižjim družbe- pojava zoonoz. Če povzamemo duševnim motnjam in povečani no-ekonomskim statusom. razlage vseh avtorjev, sindemija stopnji samomorov. Stresu so bolj obravnava bolezen in zdravje kot podvržene mlajše populacije (zaprtje V tabeli 1 predstavljamo iztočnice preplet družbeno-ekonomskih, šol, odpovedi družabnih dogodkov, grobe ocene vpliva sindemije na socialnih, bioloških, psiholoških in negotova prihodnost, ovire pri iskanju zdravje prebivalcev. ekoloških dejavnikov. zaposlitve). Dodatno na zdravje prebivalcev negativno vpliva telesna Ob sindemiji je še posebej velika Zdravstveni sistemi po svetu so se neaktivnost in nezdrav življenjski slog obremenitev zdravstvenih delavcev, ki prilagajali novim zahtevam covida-19, v času epidemije. predstavljajo novo ranljivo skupino z zaustavljeni ali zmanjšani so bili vidika visokega tveganja okužbe in nekateri zdravstveni programi, kar je Brezposelnost je v obdobju pande- kroničnega stresa, ki ga prinašajo pokazatelj, da epidemija vpliva na vso mije močno narasla, za leto 2021 je krizne razmere na delovnem mestu. populacijo, prihaja do prekinitev napovedano obdobje velike recesije, Vse se dodatno pridružuje vsakodnev- zdravljenja, zamika in kasnejšega kar lahko vpliva na višjo stopnjo nemu kontinuiranemu stresu, ki mu je odkrivanja novih bolezenskih stanj. umrljivosti, ki je odvisna tudi od tudi sicer izpostavljeno celotno prebi- valstvo. Nove ranljive skupine so tudi VPLIV TELESNO ZDRAVJE DUŠEVNO ZDRAVJE JAVNO ZDRAVJE EPIDEMIJE COVIDA-19 NA PREBIVALCE IZPOSTAVLJENOST VIRUSU, Potencialno tveganje okužbe/ Strah pred okužbo, boleznijo, Širjenje virusa/okužb, bolezni v OKUŽBA, OKREVANJE bolezni. prenosom okužbe. populaciji. Večje zdravstveno breme Slabšanje duševnega zdravja in Višja umrljivost v populaciji. KRONIČNI STRES pri osebah s težjim potekom bolezni. Slabše zdravstveno stanje SLABŠA bolezni. Akutna stresna reakcija, populacije. DOSTOPNOST Posledice prebolele bolezni. prilagoditvena motnja, Slabše duševno zdravje ZDRAVSTVENE posttravmatska stresna motnja, populacije. OSKRBE Slabšanje kroničnih bolezni. depresija. Slabšanje kroničnih zdravstvenih Poznejše odkrivanje in Občutki krivde, samoobtoževanje, stanj. UKREPI ZA obravnava novih bolezni. žalovanje, krivda preživelega ipd. Preobremenjenost zdravstvenega ZAJEZITEV Prekinitve v rehabilitaciji Duševne motnje v povezavi s sistema. EPIDEMIJE (daljši čas okrevanja, prebolelim covidom-19. onemogočena povrnitev Slabšanje kroničnih bolezni. Slabšanje kroničnih bolezni. BREZPOSELNOST/ določene funkcionalnosti). Skrbi, strahovi, povezani s kronično Manjša stopnja odkrivanja novih EKONOMSKA Slabša dostopnost zdravstvene boleznijo in prekinitvami zdravljenja: okužb. NEGOTOVOST oskrbe, slabšanje obstoječih slabše počutje, občutek poslabšanja Več kasnejših težjih potekov zdravstvenih stanj. zdravstvenega stanja, strah, tesnoba, kroničnih in novoodkritih bolezni Slabšanje zdravega anksiozne motnje, depresija. in zapletov (več hospitalizacij). življenjskega sloga (kajenje, Strah pred okužbo v zdravstveni Podaljšanje čakalnih vrst. zloraba alkohola/drugih ustanovi. psihoaktivnih snovi, telesna Slabša dostopnost zdravstvene Slabša dostopnost zdravstvene neaktivnost). oskrbe, slabšanje obstoječih duševnih oskrbe. Porast nasilja. motenj. Upad telesnega zdravja v Več srčno-žilnih in drugih Negotovosti, povezane z izbruhom populaciji. kroničnih nenalezljivih virusa in okužb. Upad duševnega zdravja v bolezni. Socialna izolacija, osamljenost, populaciji. Neenakost v dostopnosti in razdražljivost, negativna čustva … Dolgoročne posledice kroničnega zdravstveni oskrbi, slabšanje Izpostavljenost slabim novicam na stresa. obstoječih bolezni. dnevni ravni. Pandemska izčrpanost. Slabša samoocena Stiske zaradi eksistencialnih težav. Višja stopnja kroničnih in zdravstvenega stanja. Izguba samozavesti in socialne duševnih bolezni. povezanosti. Višja smrtnost v populaciji zaradi Višja stopnja duševnih stisk in vseh vzrokov. motenj (tesnoba, anksiozne motnje, depresija). Višja stopnja samomorov. Tabela 1. Groba ocena vpliva epidemije/pandemije covida-19, ukrepov in posledic sindemije na zdravje prebivalcev.
Revija ISIS Medicin4a7Februar 2021 VPLIV EPIDEMIJE TELESNO ZDRAVJE DUŠEVNO ZDRAVJE JAVNO ZDRAVJE COVIDA-19 NA Visoko tveganje: npr. Strah pred okužbo, pred prenosom Širjenje okužb/bolezni ZDRAVSTVENE ponavljajoča, dlje trajajoča okužbe na družinske člane/druge, med zdravstvenimi delavci, DELAVCE izpostavljenost, določeni predanost delu terja odrekanje pomanjkanje strokovnega, posegi, obravnave … preživljanju časa z družino/bližnjimi, usposobljenega kadra, IZPOSTAVLJENOST občutki krivde, občutki nemoči, stiske dodatna preobremenjenost VIRUSU, OKUŽBA, zaradi trpljenja obolelih, sindrom že tako okrnjenega OKREVANJE preživelega, stigma … strokovnega kadra. DODATNE DELOVNE Telesna utrujenost Psihična utrujenost zaradi zahtevnih Pomanjkanje kadra. OBREMENITVE zaradi novih razmer, razmer, ki se stopnjujejo (pomanjkanje Okrnjenost glede potrebnih spremenjen in prilagojen informacij, izkušenj in negotovost glede kapacitet. delavnik, podaljšane obravnave nove bolezni, glede izida Splošno nezadovoljstvo izmene, premestitve, bolezni, soočanje s težkimi oblikami zaradi razmer v pomanjkanje kadra bolezni in povečanim številom smrti zdravstvenem sistemu. in časa za prilagojeno pri bolnikih), slabšanje duševnega Nepravilna uporaba OVO. medicinsko obravnavo, zdravja, slabša kakovost spanja, KRONIČNI STRES povečano število obravnav, nespečnost, nočne more, razdražljivost, hospitalizacij, toplotni vpliv na družinske odnose, povečano stres ob uporabi posebne tveganje za duševne motnje, npr. OVO … akutna stresna reakcija, prilagoditvena motnja, posttravmatska stresna motnja, depresija, izgorelost. NESPEČNOST Posledica povečanih Posledica povečanih psihičnih delovnih Nižja sposobnost fizičnih delovnih obremenitev in prilagajanje na nove zdravstvene oskrbe. obremenitev in zahteve. Izguba energije, utrujenost. prilagajanja na nove Izguba/pomanjkanje motivacije za delo. zahteve. Manjša storilnost. NASILJE IZGORELOST Posledica povečanih Posledica povečanih psihičnih Pomanjkanje kadra. fizičnih delovnih delovnih obremenitev in prilagajanje Bolniške odsotnosti obremenitev in na nove zahteve. Čustvena in duševna zdravstvenih delavcev. prilagajanja na nove izčrpanost, duševne stiske, duševne Nižja sposobnost zahteve. motnje. zdravstvene oskrbe. Manjša storilnost. Opustitve zdravstvenih Nezmožnost opravljanja poklicev. dela zaradi telesne izčrpanosti. Posledice telesnih napadov Psihične posledice izpostavljenosti Izredne razmere povečujejo na strokovno osebje. nasilju (vseh vrst) kot žrtev ali priča. stopnjo nasilja. Vplivajo Stres zaradi psihičnega nasilja, tudi dezinformacije (teorije verbalnih napadov, stigme. zarot). * SOCIALNOVARSTVENI Telesno bolj zahtevna Čustvene stiske zaradi višje Širjenje okužb z varovancev ZAVODI oskrba, obravnava, vodenje obolevnosti in smrtnosti varovancev, na zaposlene in obratno. in vedenje varovancev bolj psihično zahtevno vedenje Visoko zdravstveno breme (odpoved skupinskih varovancev, pomanjkljiva seznanjenost obolelih varovancev in aktivnosti, omejitev na z individualnimi potrebami visoka smrtnost v DSO. sobe varovancev) zaradi varovanca (premeščanje po oddelkih, Pomanjkanje kadra. prilagojenih razmer in nadomeščanje kadra), omejitve ali Strah, osamljenost, nižje dodatne zdravstvene prepovedi obiskov, slabšanje duševnega zadovoljstvo varovancev in naloge (spremljanje telesne zdravja pri varovancih. njihovih svojcev. temperature, respiratornih simptomov). Tabela 2. Groba ocena vpliva dodatnih negativnih dejavnikov pri izbrani populaciji – skupina zdravstvenih delavcev – na njihovo zdravje. * Dodatne posebnosti, poleg že navedenih, za zaposlene v socialnovarstvenih zavodih.
Revija ISIS M48edicinaFebruar 2021 ostali zaposleni na ključnih delovnih dodatnemu kroničnemu stresu pri Lajšanje posledic je manj učinkovito mestih, kot so reševalci, gasilci, civilna izbrani skupini zdravstvenih delavcev. kot preprečevanje. zaščita, policisti ipd. Zaradi narave dela so izpostavljeni večjemu tveganju Povečane obremenitve zaradi Tokratno epidemijo si lahko za okužbo s covidom-19, stresu zaradi covida-19 občutijo tudi zaposleni v predstavljamo kot zaporedje različnih strahu pred prenosom okužbe na socialnovarstvenih zavodih in drugih valov v sosledju, ki bodo preplavili družinske člane/druge in povečanih službah zdravstvene pomoči. Zdrav- sistem zdravstvenega varstva. Po delovnih obremenitev. stveni in drugi strokovni delavci so mnenju nekaterih avtorjev bodo po lahko podvrženi tudi stigmi zaradi pojavih prvega vala zaradi obolevnosti Skupina zdravstvenih delavcev, ki širjenja okužb med zaposlenimi in in umrljivosti za covidom-19 ter delajo neposredno z bolniki s covi- neposrednega stika z okuženimi. ponovnih hospitalizacij zaradi posle- dom-19, je še dodatno ogrožena z Dodatno se lahko stopnja nasilja nad dic covida-19 sledili: drugi val kot vidika telesnih in psihičnih obremeni- zdravstvenimi delavci v času izrednih posledica zmanjšane dostopnosti tev. Pri preprečevanju okužbe je razmer povečuje. obravnave drugih nujnih necovidnih obvezna uporaba osebne varovalne stanj, tretji val bo zaznamoval vpliv opreme (OVO), kar niža stopnjo Pomoč osebam, ki so izpostavljene zaradi prekinjene obravnave kroničnih spretnosti, vidljivosti, otežuje komuni- novim kroničnim stresorjem, ter bolezni, četrti val pa bodo zaznamova- kacijo z bolniki ter preprečuje izgubo zagotavljanje enakosti v zdravstvu v le psihološka travma, duševne motnje, telesne toplote (toplotni stres). Iz izku- vseh družbenih skupinah pomeni izgorelost in posledice ekonomske šenj preteklih epidemij lahko upravi- zmanjševanje dolgoročnih posledic in prizadetosti ter bo po napovedih čeno sklepamo, da bodo zdravstveni zmanjšanje stopnje ogroženosti v obsežen in zahteven. Dobro bi bilo, če delavci podvrženi dodatnim obreme- populaciji, tudi v primeru morebitne- bi se uspeli prej pripraviti. Trenutna nitvam na delovnem mestu s potenci- ga ponovnega prihoda neznanega kriza je priložnost za spremembe, da alnimi negativnimi duševnimi posledi- virusa. Epidemija je prinesla novo okrepimo zdravstveno varstvo in cami (npr. tesnoba, nespečnost, realnosti z vidika »novih higienskih zdravstveni sistem. Ob tem trenutno anksiozne motnje, depresija). Možna standardov«, na nas vseh pa je prilož- še ne poznamo obsežnosti in narave je izgorelost zaradi kombinacije nost korenitih družbenih sprememb, posledic, ki jih pušča za seboj prebole- telesnih in psihičnih naporov, še ki bodo stremele k zmanjšanju neena- vanje covida-19, in kaj bo slednje posebej, ker trajajo in bodo trajali dlje kosti, ki se poleg bioloških determi- predstavljalo za zdravstveni sistem. časa. Tisti, ki delajo neposredno z nant izkazujejo za enega večjih dejav- osebami s hudimi oblikami covida-19, nikov tveganja zdravstvene krize. Ob Lucija Grkman, dipl. san. inž. imajo večje tveganje za pojav posttrav- tem bi bilo dobro, da bi imeli vedno v matske stresne motnje, podobno kot mislih, da so zdravstveni delavci, ki Prim. asist. dr. Barbara Lovrečič, dr. se je to dogajalo v času epidemije delajo z osebami s covidom-19, že med., spec. JZ in spec. soc. med., SARS leta 2003. sedaj na robu svojih zmožnosti, kronični stres pa pri vsaki osebi sproži Nacionalni inštitut za javno zdravje V tabeli 2 so prikazani najpo- odziv, ki negativno vpliva na zdravje. membnejši vidiki izpostavljenosti Prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med., spec. psih., svet., Nacionalni inštitut za javno zdravje in Zdravstveni dom Izola, [email protected] Organiziranost nujne zobozdravstvene službe med epidemijo covida-19 v Sloveniji Alojz Ihan Fidler) o organiziranosti nujne zobo- lantni, zobozdravniški posegi pa so zdravstvene službe med epidemijo taki, da iz sline pacientov ustvarjajo Alojz Ihan (A. I.): Nedavno je v reviji covida-19 v Sloveniji. V njem poroča- izjemno veliko aerosolnih delcev. Clinical and Experimental Dental te, kako se je slovensko zobozdrav- Kako ste se soočili s temi izzivi? Research izšel članek (avtorji: Tadej stvo soočilo z dejstvom, da ste bili Ostrc, Krunoslav Pavlović in Aleš zobozdravniki med epidemijo covi- Krunoslav Pavlović (K. P.): V da-19 soočeni z mnogimi, zelo prvem valu epidemije je bilo zelo specifičnimi izzivi, pacienti so ambu- malo znanega o virusu SARS-CoV-2. Sproti, ko smo spoznavali, na kakšne
Revija ISIS Medicin4a9Februar 2021 načine se virus širi, smo vsa aktualna K. P.: Covid je zelo močno spre- stvene oskrbe, kako pri zasebnikih, dejstva prenašali v okolje zobozdrav- menil organizacijo zobozdravstvene stvene ordinacije. Večina posegov v oskrbe v Sloveniji. Zaradi nepoznava- na kakšen način so nastale najpo- zobozdravstvu, ki se opravljajo vsako- nja virusa, pomanjkanja osebne dnevno, je visoko invazivnih. Uporaba varovalne opreme in heterogenosti membnejše smernice in katere so hitro vrtečih se instrumentov v ustih mreže zobozdravstvenih ordinacij je samo še poveča aerosolno sproščanje bila centralizirana obravnava nujnih bile? sline, delcev tkiva, krvi in seveda stanj v zobozdravstvu smiselna in mikroorganizmov v ordinacijsko utemeljena odločitev iz različnih K. P.: V prvem valu smo zaustavi- okolje. Soočili smo se tudi z zelo vidikov. V vseh evropskih državah je li sistem praktično preko noči in heterogeno mrežo zobozdravstvenih bila zobozdravstvena oskrba omejena vzpostavili devet vstopnih točk. ordinacij, ki so razpršene po celotni samo na nujne zobozdravstvene Koordinacija je potekala med različni- Sloveniji. Slednje je zelo oteževalo storitve, kar se je ponovilo tudi v mi deležniki preko videokonferenc prenos spoznanj v klinično prakso. V drugem valu. Za razliko od drugih tudi pozno v noč, da so naslednji dan prvem valu je primanjkovalo tudi držav pa je uspelo nam v Sloveniji zadeve stekle. primerne osebne varovalne opreme, preko poletja z izdajo Priporočil za ki je ni bilo zadosti za vse zobozdrav- delo v razmerah covid ohraniti opra- Ob vzpostavitvi sistema vstopnih nike. vljanje večjega nabora zobozdravstve- točk smo se s kolegi lotili pisanja nih storitev tudi v drugem valu, saj priporočil za delo v zobozdravstvenih Zaprtje zobozdravstvenih ordina- smo dvignili raven preprečevanja ordinacijah v obdobju covida, ki so cij v prvem valu se je izkazalo za širjenja in obvladovanja okužb v izšla na koncu prvega vala. Ogrodje pravilno. Vzpostavili smo devet zobozdravstvenih ordinacijah. Sedaj protokola je sestavil proaktivni del vstopnih točk za nujne zobozdrav- sledimo pojavu okužb v zobozdrav- Odbora za zobozdravstvo na podlagi stvene storitve. V teh enotah so delali stvu in redki so primeri, kjer bi lahko izkušenj delovanja vstopnih točk, nato kolegi zobozdravniki v kontroliranem govorili o možnosti širjenja okužbe v pa smo dokument usklajevali z različ- okolju, s primerno varovalno opremo. ordinaciji. nimi deležniki v zobozdravstvu – s Sproti smo spremljali kakovost široko skupino zasebnikov in z vodji izvajanja storitev preko vodenja V času delovanja vstopnih točk za zobozdravstva v javnih zavodih. Tako evidence izvedenih storitev. Večkrat nujna zobozdravstvena stanja nam je široko usklajen dokument je potrdil še tedensko smo izvajali videokonferen- uspelo pokriti praktično vsa nujna Odbor za zobozdravstvo in Izvršilni ce z vodji vstopnih točk in skrbeli za stanja v tem obdobju. Vsekakor pa je odbor Zdravniške zbornice Slovenije. čim bolj enovit pristop. izpad ostalih storitev pomenil podalj- Dokument je obravnaval še Razširjen ševanje čakalnih dob v zobozdravstvu, strokovni kolegij za zobozdravstvo, Strokovno smo se izziva lotili zelo ki so bile problem že pred epidemijo kjer se je pridružila še specialistika. koordinirano s posvetovanji z vodilni- zaradi slabe dostopnosti do zobo- Priporočila so bila nato sprejeta v mi epidemiologi na Nacionalnem zdravstvenih storitev. Veliko kolegov Odloku Vlade RS na predlog ministra inštitutu za javno zdravje, zakonsko in je skušalo ta izpad premostiti v za zdravje. regulativno z Ministrstvom za zdravje poletnih mesecih, kar se je izkazalo in Zdravstvenim inšpektoratom, s tudi v povečani realizaciji, predvsem V prvem valu smo natančno tudi Službo za preprečevanje in obvladova- na račun letnih dopustov, ki jih lani spremljali dogajanje v vstopnih nje bolnišničnih okužb (SPOBO) očitno ni bilo. Problem kadrovske točkah in pripravili statistično anali- Infekcijske klinike in kasneje z usta- podhranjenosti v zavarovalniškem zo. Celotni model smo predstavili v novljeno Strokovno svetovalno normativu glede na nove zahteve pa je objavljenem članku. skupino pri MZ. Velik izziv je bil povzročal ponovno nastajanje čakal- predvsem združevanje vseh medicin- nih dob. V tem pogledu obžalujemo, A. I.: Kaj je postala nova, standardna skih in epidemioloških znanj z dejan- da ni bilo večjega sodelovanja in skim delom v zobozdravstvu in posluha s strani Zavoda za zdrav- oprema zobozdravnikov in ordinacij v razumevanjem razmer v zobozdrav- stveno zavarovanje Slovenije do stvu ter obratno. Vzporedno smo zobozdravstvene problematike, ki še času covida? opazovali in spremljali tudi preko danes ne priznava stroškov osebne Sveta evropskih zobozdravnikov, kako varovalne opreme, ki je bila in je še K. P.: Zobozdravstvena ordinaci- se odzivajo kolegi v Evropi. vedno nujno potrebna za izvajanje ja je danes povsem drugačna, kot je zobozdravstvenih storitev. bila pred marcem 2020. Zobozdrav- A. I.: Kako je pojav covida vplival na nik in zobozdravstvena asistentka A. I.: Kako hitro je potekala reorgani- nosita plašč, vizir ali zaščitna očala, reorganizacijo dela, kaj se je dogajalo vsaj masko FFP2 in pokrivalo za zacija na različnih nivojih zobozdrav- glavo. Plašče se praktično pred vsa- z zmogljivostjo in obsegom zobo- kim pacientom zamenja, vse površine se dodatno razkužujejo in, kar je zdravstvene oskrbe? najpomembneje, ordinacije se do- datno izdatno prezračujejo. Novosti je prinesel tudi protokol sprejema pacientov. Vsakega pacienta se pokliče dan prej, izpolni se epide-
Revija ISIS M50edicinaFebruar 2021 (a) Epidemija s prikazanim številom potrjenih primerov okužbe, številom hospitaliziranih pacientov in številom pacientov na intenzivni negi (na dan) ter (kumulativnim) številom umrlih od izbruha do konca epidemije; vir: https:// covid19.sledilnik.org/en/stats (b) Število izdanih receptov za antibiotike in analgetike v zobozdravstveni negi med zaprtjem (na teden), število opravljenih triaž in obiskov za zdravljenje, število nujnih endodontskih zdravljenj, ekstrakcij in incizij (na teden) ter (c) število pacientov brez suma na obolelost s covidom-19 in (d) število pacientov s sumom na okužbo/ potrjeno okužbo. Upoštevajte, da je lestvica na navpični osi grafa (d) 100-krat manjša od lestvice na navpični osi grafa (c). (Vir: OSTRC, Tadej, PAVLOVIĆ, Krunoslav, FIDLER, Aleš. Urgent dental care on a national level during the COVID-19 epidemic. Cli- nical and Experimental Dental Research, 2020, https://doi. org/10.1002/cre2.383) Slika 1: Situacija s covidom-19 in nujnimi dentalnimi zdravljenji med epidemijo.
Search
