Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Februar 2017, številka 2

zobozdravnik vidi bolje. zato lahko resi zivljenje.V Sloveniji je rak ustne votline po pogostosti na osmem mestu, kar 80 % pa jih odkrijemo v zobnihambulantah. Zato bomo slovenski zobozdravniki v okviru projekta “PraVočaSen PregleduStne Votline lahko reši žiVljenje” omogočili brezplačne preventivne pregledeustne votline, da bi odkrili zgodnje maligne spremembe in ozavestili paciente o tej hudi bolezni.Vabimo vse zobozdravnike, da se nam pridružite pri tem uspešnem projektu in v svojiambulanti pregledate določeno število pacientov ter določite tveganje obolevnosti za rakom.Vsem zagotavljamo tudi strokovno izobraževanje z možnostjo pridobitve kreditnih točk, ki bo18. 3. 2017 v domus Medici.Za dodatne informacije in prijave obiščite spletno stran www.zdravniskazbornica.si.

Revija ISIS Uvodnik3Februar 2017Naprej!Mag. Marko Bitenc, dr. med., ZZS Z uspešno izvedenimi predsedniškimi voli- stvom. Zbornica je v dobri kondiciji in se je takotvami smo dokazali, da se zavedamo pomembno- sposobna aktivno zavzemati za stanovske intere-sti obstoja Zdravniške zbornice, ki nam s svojo se zdravniškega in zobozdravniškega poklica.umestitvijo v pravni red naše države zagotavlja Pravilno definirani in razumljeni stanovskipravico in dolžnost, da si sami reguliramo naša interesi postanejo hkrati interesi naših bolnic inpoklica. Hkrati vsem tistim, ki razmišljajo, kako naših bolnikov. Trdim, da je v družbi upoštevanazbornici odvzeti pooblastila ali jo celo ukiniti, Zdravniška zbornica v končni fazi edini pravipošiljamo jasno sporočilo, da pri uresničitvi odvetnik pravic in interesov naših bolnic intakšnih idej ne morejo biti uspešni. V argumenti- bolnikov.rani in dostojni volilni kampanji je zmagala našakolegica Zdenka Čebašek - Travnik in k zmagi ji Veseli me, da bo glavno vodilo nove predse-iskreno čestitam. 13. februarja 2017 bo skupščina dnice Zdravniške zbornice Slovenije profesiona-zbornice potrdila njen mandat in člane izvršilne- lizem. Če k temu dodamo tudi naš etični kodeks,ga odbora. Naša stanovska organizacija se bo s lahko še okrepimo ključni vpliv pri razvojupolnimi jadri spet ukvarjala s svojim poslan- našega sistema javnega zdravstva. Poskrbeti moramo za naše najmlajše kolege na začetku njihovih karier, jim zagotoviti pravo- časen vstop v sistem stalnega strokovnega razvoja in jim kolegialno prenašati naša znanja, veščine in izkušnje. Misliti moramo na kolegice in kolege, ki zapuščajo ali so že zapustili aktivno zdravniško službo. Uporabimo njihovo modrost in izkušnje. Poskrbimo za njihovo socialno varnost. Prepričan sem, da imamo ob odlični finančni kondiciji zbornice vse možnosti tudi za takšne programe. Vsem ostalim generacijam kolegic in kolegov v najaktivnejših obdobjih poklicne poti ostaja le neprekinjena skrb za kakovost in etičnost našega dela. Odhajajočemu predsedniku kolegu Andreju Možini se v imenu vseh nas zahvaljujem za odlično opravljeno delo v njegovem mandatu. Tudi ob najtežjih aferah, ki so v njegovem man- datu pretresale bolnike in njihove svojce, naše javne zdravstvo, naše kolegice in kolege, je s svojimi aktivnostmi, umirjenimi, argumentirani- mi in dostojanstvenimi nastopi dobro skrbel za ugled naših poklicev in naše organizacije. Drage kolegice in kolegi, vesela sem, da so bile tokratne volitve uspešne. Zahvaljujem se vsem, ki ste oddali svoj glas in prispevali k potrebne-mu kvorumu, še posebej pa tistim, ki ste glasovali zame. Z ekipo ZZP, ki mi je pomagala k zmagi, pripravljamo mož- nosti, da naša zbornica zaživi z združenimi močmi.  Z iskreno željo po dobrem sodelovanju vas lepo pozdravljam,  Zdenka Čebašek - Travnik

Revija ISISU4 vodnikFebruar 2017Uvodnik 27 Transparentnost Poročila s strokovnih srečanj v stadiju beta3 Naprej! 54 Marko Bitenc Mladi zdravniki 9. mednarodni simpozij Inovacije in novi načiniK naslovnici revije 28 Izzivi, skupni vsem zdravljenja srčnega specializacijam popuščanja Tina Bregant Gregor Poglajen6 Srčnega popuščanja 32 Zimsko srečanje evropskega 56 »Dobro omreženi« – Novosti vsako leto več združenja specializantov pri operacijah kil z uporabo Tjaša Banko javnega zdravja v Dublinu mrežnih krpZbornica Tjaša Pibernik, Jurij Gorjanc Špela Vidovič,9 Poročilo volilne komisije o Matej Vinko 57 Za en cent ortodontov izvedbi volitev predsednika/- Miha Bobič ce Zdravniške zbornice Slovenije 2016 – drugi krog Forum Strokovne publikacije10 Sklep Razsodišča Zdravniške 35 Kaj me je pritegnilo 59 Jurij Gorjanc: zbornice Slovenije Tatjana Leskošek Denišlič Shouldiceova hernioplastika Tomaž Jakomin11 Iz dela 35 O poštenosti v kirurgiji zbornice Eldar M. Gadžijev 60 Quiba – e-pripomoček za predpisovanje protimikrobnih15 Božično-novoletni koncert 38 Slovensko zdravstvo zdravil Camerata medica in podelitev je vrhunsko odličij Zdravniške zbornice Stojan Jeretin Mateja Logar Slovenije Strokovna srečanja Jasna Čuk Rupnik Intervju 61 Zbornična izobraževanja zaAktualno 40 Aleksander Doplihar, zdravnike in zobozdravnike dr. med., zdravnik z veliko19 Preverjanje znanj in začetnico 63 Strokovna usposobljenosti za izvajanje srečanja zunajbolnišnične službe nujne Polonca Steinmann medicinske pomoči 67 Mali Medicina oglasi20 Evropski specialistični izpit 46 Barvni trak za hiter izbor Obletnica iz ginekologije in porodništva opreme, postopkov in Evropskega združenja za odmerkov zdravil glede na 68 Profesor dr. Rajko Sedej – ginekologijo in porodništvo velikost otroka 90-letnik (EBCOG) Uroš Zafošnik, Tatjana Igor Kopač, Veljko Vlaisavljević Grmek Martinjaš, Mateja Peter Jevnikar Škufca Sterle21 Gerontokracija, družbena transformacija in razvojna 47 Koristno je, če se športni V spomin usmeritev javnih zavodov napor (iz)meri Marjan Kordaš 70 Prof. dr. Ludvik Ravnik Robert Oravecz (1922–2016) Bojan TršinarPersonalia 50 Vloga probiotikov pri zdravljenju bolnikov z25 Opravljeni specialistični antibiotiki S knjižne police izpiti Janez Tomažič 72 Kardinal C. M. Martini,Iz Evrope 51 Prva slovenska herniološka G. Sporschill: Jerusalemer odprava – Gambija 2016 Nachtgespräche. Über das27 Slovenija: zdravniška stavka Luka Kovač Risiko des Glaubens do nadaljnjega Marjan Kordaš

Revija ISIS Uvodnik5Februar 201774 Karsten Schwanke: Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali Kaj in kako – Vreme posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem Nina Mazi Leto XXVI, št. 2, 1. februar 2017 uredništva. Natisnjeno 10.150 izvodovZanimivo Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije75 Prvi Ljubljančan je na kolišču UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 Špice živel že pred 4500 leti! ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana Zvonka Zupanič Slavec IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina77 Dr. Gregor Voglar Carbonarius Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje de Wiesenegg, zdravnik 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili ruskega carja Petra I. Velikega W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno Jurij Kurillo E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to jeZdravniki v prostem času okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega82 Kitarske melodije prinesle Prim. Andrej Možina, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate božično razpoloženje farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, v razstavišče UKCL UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Katarina Majer Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega85 Ars musica in W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. ars medica Isis online: ISSN 1581-1611 Ana Vrbič T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.00089 Zdravniški orkester Camerata znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko medica v letu 2016 ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z Pavle Košorok, E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Kaja Galič Lenkič Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena92 Slepa kura Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Matjaž Lesjak Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da94 Starševska himna Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Sanja Lucija Pečnik Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet.94 Pri plemenu Himbe Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanja Franci Bečan Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu96 Rekordno število medalj Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo slovenskih zdravnikov Asist. Aleš Rozman, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. na letošnjih Svetovnih Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. zdravstvenih igrah Izjava uredništva LEKTORIRANJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Branko Košir Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali E: [email protected] uredništva Izide.Zavodnik OBLIKOVNA ZASNOVA Letna naročnina98 Le čevlje sodi naj … Agencija Iz principa Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 predavatelj EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno Mirjana Rajer RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Stanislav Oražem stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana TRŽENJE pri pošti 1102 Ljubljana. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

6 Revija ISIS revijeK nFaebrsuarl2o017vnici Srčnega popuščanja vsako leto več Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., vodja Programa za napredovalo srčno popuščanje in presaditve srca, Oddelek za kardiologijo UKC Ljubljan Tjaša Banko, mag. nov., ZZS [email protected] na področju srčnih obolenjhitro napreduje. Se strinjate? Bolezni srca in ožilja predstavljajo najpogo-stejši vzrok smrti po vsem svetu in epidemiološkeprojekcije kažejo, da naj bi se podoben trendnadaljeval tudi v prihodnje. Zaradi globalnegapomena srčno-žilnih obolenj je velikoraziskovalnega dela usmerjenega v pravočasnoodkrivanje, preprečevanje in zdravljenje tehbolezni, zato je na tem področju v zadnjem časures prisoten zelo hiter napredek znanosti instroke.V zdravljenje ste uvedli pomembnometodo s presaditvijo matičnih celic vsrce. Kakšni so rezultati in od česa soodvisni? Rezultati zdravljenja z metodo presaditvematičnih celic so odvisni od izbire bolnikov intipa matičnih celic. V naš program zdravljenjasmo vključili bolnike s srčnim popuščanjem, kismo jih zdravili z avtolognim pripravkom CD34+matičnih celic. Gre za celice, katerih primarnanaloga je tvorba novih krvnih žil na nivoju mikro-cirkulacije, zato na mestu aplikacije celic v srčnomišico pride do izboljšanja prekrvitve. Hkratismo opazili, da se tako izboljša tudi delovanjesrca ter telesna zmogljivost bolnikov s srčnimpopuščanjem, kar je povezano z manjšim števi-lom hospitalizacij in izboljšanim preživetjem.Metoda je uspešna v približno 80 odstotkih, napodlagi dosedanjih izkušenj pa sklepamo, da jemanj primerna za bolnike, starejše od 65 let,bolnike s sladkorno boleznijo na inzulinu inbolnike z izrazito napredovalo stopnjo bolezni.

K Revija ISIS naslovnici revije7Februar 2017Pri teh skupinah je namreč število smo razvili protokol raziskave, ki je dobro terapevtsko orodje, ki ga lahkomatičnih celic manjše, njihova viabil- potekal v treh korakih. V prvem delu uporabimo komplementarno z ostali-nost pa okrnjena, zato je uspeh so bolniki prejemali zdravila, ki mi medikamentnimi in nemedika-zdravljenja slabši. povzročajo prehod matičnih celic iz mentnimi načini zdravljenja srčnega kostnega mozga v kri, v drugem delu popuščanja.Raziskava, ki ste se je lotili s smo matične celice zbrali iz krvi ssvojo skupino, je bila izjemno postopkom afereze. Tako smo dobili Je priznana tudi s strani zava-odmevna doma in v svetu. bolnikov lastni celični pripravek za rovalnice?Kako je potekala? presaditev v srce. Postopek presaditve je potekal podobno kot slikanje srčnih Metoda zaenkrat še ni priznana s S prvimi kliničnimi raziskavami s žil (koronarografija). S posebnimi strani zavarovalnice, finančno jepodročja presaditve matičnih celic senzorji smo najprej naredili elektro- pokrita iz različnih domačih in med-smo začeli leta 2006. V našem progra- mehansko karto srca, na kateri smo narodnih raziskovalnih projektov.mu smo se osredotočili na zdravljenje določili tarčna mesta za vbrizganje Trenutno je naš center vključen tudi vbolnikov s srčnim popuščanjem. celic, nato smo celice s posebnim multicentrični program zdravljenjaSrčno popuščanje predstavlja bole- igelnim katetrom vbrizgali v steno srčnega popuščanja z matičnimizenski sindrom, pri katerem okvarje- levega prekata. Bolnike smo sledili 5 celicami, ki je financiran s stranino srce zaradi različnih vzrokov ne let po presaditvi. Horizon 2020. Rezultati tega progra-zmore črpati dovolj krvi, da bi zado- ma bodo predstavljali temelj zastilo potrebam ostalih organov in tkiv. Raziskave so bila v svetu odmevne vložitev prošnje za kritje stroškovČeprav so vzroki srčnega popuščanja predvsem zaradi pozitivnih rezultatov takega načina zdravljenja s stranirazlični, gre pri vseh za okvaro ali in zaradi relativno dolgega obdobja zavarovalnic na ravni Evropske unije,odmrtje dela srčne mišice, kar privede spremljanja bolnikov, ki nam je kar bo predstavljalo tudi pomembendo napredovanja bolezni. Cilj zdrav- omogočilo tudi oceno dolgoročnega korak pri priznanju zdravljenja sljenja z matičnimi celicami je popravi- učinka presaditve matičnih celic pri strani zavarovalnice v Sloveniji.ti poškodovane dele srčne mišice. bolnikih s srčnim popuščanjem. Kateri pa so najpogostejši V naše klinične raziskave smo Kaj vaša metoda konkretno vzroki za srčna obolenja? Invključili bolnike, pri katerih se je pomeni za srčne bolnike? kateri ljudje so za obolenjasrčno popuščanje razvilo zaradi srca najbolj »dovzetni«?neishemične dilatativne kardiomiopa- Metoda omogoča izboljšanjetije. V sodelovanju s Kliničnim oddel- delovanja srca in telesne zmogljivosti Srčno popuščanje lahko nastanekom za hematologijo UKC Ljubljana pri nekaterih bolnikih s srčnim zaradi različnih vzrokov, med kateri-in Zavodom za transfuzijsko medicino popuščanjem in tako predstavlja mi sta najpogostejša ishemičnaVir: www.google.si

8 Revija ISIS revijeK nFaebrsuarl2o017vnicibolezen srca in neustrezno zdravljena V Sloveniji imamo največje delovanja srca, zato je pričakovati, daarterijska hipertenzija. Drugi vzroki število presaditev srca na se bo preživetje tako zdravljenihso še bolezen srčnih zaklopk, vnetje prebivalca v Evropi, toda bolnikov v bližnji prihodnosti izenači-srčne mišice, prirojene srčne napake število organov za presaditev lo s preživetjem bolnikov po presadi-in idiopatska dilatativna kardiomio- je omejeno. Kakšne so alter- tvi srca.patija. V zadnjem času opažamo, da se native?je delež bolnikov, pri katerih je srčno Svoje znanje ste izpopolnjeva-popuščanje posledica ishemične V zadnjih letih je bilo v Sloveniji li tudi v ZDA. V čem se klinič-bolezni srca, pomembno zmanjšal, opravljenih zelo veliko presaditev no in raziskovalno delo čezkar je predvsem posledica napredka srca, kar nas glede na število prebival- lužo razlikuje od našega?pri intervencijskem in neintervencij- cev že pet let zapored uvršča na prvoskem zdravljenju koronarne srčne mesto na svetu. Kljub temu pa zaradi Klinično delo v ZDA je organizira-bolezni. velikega števila bolnikov s srčnim no precej drugače kot v Sloveniji, popuščanjem in omejenega števila individualna odgovornost zdravnikovZdi se, da je bolezni srca in darovalcev organov presaditve srca ne je višja, delo pa je vrednoteno bistve-ožilja iz leta v leto več. Kako moremo pravočasno zagotoviti vsem no bolje. Na splošno je zdravstvenito? bolnikom, ki bi jo potrebovali. V tem sistem organiziran bolj pregledno, primeru pride v poštev zdravljenje z večji poudarek je tudi na tekmovanju Med boleznimi srca narašča mehansko cirkulatorno podporo, ki jo med zdravstvenimi ustanovami.predvsem število bolnikov s srčnim lahko uporabljamo kot premostitev do Precej razlik je tudi pri raziskovalnipopuščanjem, pri ostalih boleznih je presaditve srca ali kot dolgotrajno dejavnosti: v primerjavi z ZDA se zdi,trend naraščanja manj opazen. zdravljenje srčnega popuščanja. da je raziskovalna dejavnost v Slove-Rezultati populacijskih študij kaže- Poznamo več vrst mehanske podpore: niji slabše organizirana, premalo jejo, da je srčno popuščanje prisotno če je prizadet samo levi prekat, se predvsem povezovanja in skupnihpri 2–5 odstotkih celotne populacije, odločimo za vstavitev prekatnega raziskovalnih projektov, tako znotrajpri starostnikih pa ta delež presega podpornega sistema (LVAD), če pa strok kot tudi širše.10 odstotkov. Število novoodkritih gre za prizadetost obeh prekatov, jebolnikov s srčnim popuščanjem se edina možna alternativa presaditvi Kaj čaka slovenske bolnike zvsako leto poveča za približno dva srca vstavitev popolnega umetnega boleznimi srca in ožilja vodstotka. Zaradi staranja populacije srca (TAH). prihodnosti? Se v bližnji alije pričakovati tudi porast števila daljnji prihodnosti obeta šebolnikov s srčnim popuščanjem; Srce lahko zamenjate tudi z kakšna sprememba, novost?po nekaterih napovedih naj bi umetnim. Na podlagi česa sedelež starostnikov s srčnim popu- odločite, ali bo za pacienta V skladu z razvojem stroke naščanjem do leta 2040 presegel bolj ustrezno umetno ali člo- svetovni ravni lahko tudi v Sloveniji20 odstotkov. veško srce? pričakujemo, da bodo kmalu na voljo novi medikamentni in nemedikamen-Dandanes v medicini velja, da Zlati standard zdravljenja napre- tni načini zdravljenja srčnega popu-je srce organ, ki se obnavlja. dovalega srčnega popuščanja še vedno ščanja. Napredek na področju regene-Kako? predstavlja presaditev srca; za vstavi- rativne medicine bi lahko pripeljal do tev umetnega srca se odločimo samo v rutinske klinične uporabe alogenih Vrsto let je veljalo, da je srce primerih, ko se bolnikovo stanje hitro matičnih celic, napredek na področjuterminalno diferenciiran organ, ki slabša, primernega darovalca srca pa mehanske cirkulatorne podpore pa donima sposobnosti obnavljanja. Prve ni na voljo. razvoja majhnih, popolnoma implan-raziskave, ki so pokazale sposobnost tabilnih sistemov, ki bi lahko delovaliobnavljanja srca, so bile objavljene Verjetno je srce darovalca še kot podpora ali nadomestek obolele-šele leta 2003. Danes velja, da se vedno »boljše«? mu srcu.srčnomišične celice obnavljajo, hitrostobnove je večja v otroški dobi in Zdravljenje s presaditvijo srca jeupada s starostjo. V srcu obstajajo trenutno povezano z boljšim dolgo-»niše« srčnih matičnih celic, ki ročnim preživetjem kot zdravljenje zpredstavljajo temelj za obnovo kardio­ mehansko cirkulatorno podporo alimiocitov. Kljub temu, da ta proces umetnim srcem. Zaradi izrazitegazagotavlja sprotno obnovo, pa je v napredka pri razvoju mehanskeprimeru hujše poškodbe srčne mišice cirkulatorne podpore v zadnjih letihnezadosten, da bi lahko preprečil so sedaj na voljo boljši, manjši inrazvoj srčnega popuščanja. enostavnejši sistemi za podporo

Revija ISIS Zbornica9Februar 2017VOLITVE PREDSEDNIKA 2016 – DRUGI KROGPoročilo volilne komisije o izvedbivolitev predsednika/-ceZdravniške zbornice Slovenije 2016– drugi krogLjubljana, 17. 1. 20171. Drugi krog volitev predsednika/-ce Zdravniške zbornice Slovenije je potekal v torek, 17. 1. 2017. Volilo se je z glasovanjem po pošti.2. Za predsednika/-co zbornice sta kandidirala dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., in prim. Andrej Možina, dr. med.3. Volilna komisija je na dan drugega kroga volitev, 17. 1. 2017, na sedežu Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta 162, Ljubljana, odprla pisemske ovojnice z volilnimi listi in preštela volilne liste za volitve predsednika/-ce zbornice. Delo volilne komisije sta spremljala: dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., in Iztok Kos, dr. med.4. Drugega kroga volitev predsednika/-ce zbornice se je od 10.521 članov zbornice z volilno pravico udeležilo 5.512 članov; volilna udeležba je bila 52,39 %.5. Volitve predsednika/-ce zbornice so veljavne, ker se je glasovanja udeležilo več kot 50 % članov zbornice z volilno pravico, kot to določa Statut Zdravniške zbornice Slovenije.6. Število veljavnih volilnih listov je bilo 5.474.7. Kandidata za predsednika/-co zbornice sta prejela naslednje število glasov:1. dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. 2.780 (50,79 %)2. prim. Andrej Možina, dr. med. 2.694 (49,21 %)8. Za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije je izvoljena dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med., ki je prejela večino veljavnih glasov oziroma 50,79 % glasov članov zbornice, ki so veljavno glasovali. Volilna komisija: doc. dr. Rok Schara, dr. dent. med. Ciril Trček, dr. med. Stjepan Žiger, dr. med.

Revija ISISZ10bornicaFebruar 2017Sklep Razsodišča Zdravniškezbornice Slovenije Št.: 0114- 4/2015 -23 Ljubljana, 10. 10. 2016 SKLEPRazsodišče pri Zdravniški zbornici Slovenije je v senatu na I. stopnji (v nadaljnjem besedilu: Razsodišče), pod predsedstvomprim. mag. Branka Mežnarja, dr. med., in članoma prof. dr. Rastkom Golouhom, dr. med., in Ivanom Mrzlikarjem, dr. dent.med., v zadevi opr. št. 0114-4/2015, zoper zdravnika v postopku Mirka Joviča, dr. med., opravilo sejo senata dne 19. 9. 2016ter na podlagi 27. člena Pravilnika o organizaciji in delu razsodišča Zdravniške zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu:Pravilnik) I. Zdravnik v postopku Mirko Jovič, sklenilo: dr. med., je tudi na seji senata opisalMirko Jovič, dr. med., stanujoč Partizanska ulica 1, 2310 Slovenska svoj pogovor z bolnikom, ki je trajalBistrica, je odgovoren približno tri minute. Obžaluje dogo-za očitane kršitve 1. točke 38. člena Pravilnika iz obtožnice, vložene na podlagi dek, bolnika je tudi poznal. Dežura žeprijave gospe Višnjice Jemenšek, Ul. Sagadinovih 4, Slovenska Bistrica, v zadevi več kot 30 let in ima licenco iz gineko-smrti njenega, sedaj pokojnega moža Jožeta Jemenška, ki jo je Odbor za strokov- logije ter opravljena dodatna izobra-no-medicinska vprašanja odstopil v obravnavo tožilcu zbornice, zato mu Raz- ževanja za potrebe dežurstva in NMP.sodišče na podlagi 39. člena Pravilnika izreka JAVNI OPOMIN. Pri opravljanju dežurstev je doživel veliko podobnih »mejnih primerov«. II. Tudi obravnavani primer pripisuje spletu neugodnih okoliščin. Strinja se Obrazložitev: z mnenjem prof. Švaba in z obtožnico, vendar za nazaj ne more spremenitiDne 7. 5. 2015 je Odbor za stro- bolnikova anamneza dovolj jasna, da stvari. Opravil je tudi pogovor z ženo in izrazil obžalovanje. Sedaj večkovno-medicinska vprašanja odstopil bi imenovani zdravnik moral prepo- uporablja EKG, opravil bo tudi do- datno izobraževanje iz NMP.v obravnavo vlogo gospe Višnjice znati nujno stanje, ki zahteva takoj- Člani senata nismo sledili zagovo-Jemenšek, Ul. Sagadinovih 4, Sloven- šnje ukrepanje. Odbor za strokovno- ru zdravnika v postopku. Menimo, da bi moral opraviti nujni hišni obisk sska Bistrica, v zadevi smrti njenega, medicinska vprašanja je proučil tudi kliničnim pregledom in opraviti natančno anamnezo, kar vse je iz-sedaj pokojnega moža Jožeta Jemen- odgovore nadzorovanega zdravnika in ključno dolžnost zdravnika in osnovni pogoj za postavitev diagnoze. Vška. Dne 27. 2. 2015 je bil v ZD Slo- pri tem ostal pri mnenju in sprejetem kratkem, tudi po izjavi zdravnika v postopku, približno triminutnemvenska Bistrica pri zdravniku Mirku sklepu, da zdravnik ob dogodku ni telefonskem pogovoru ni mogoče pridobiti vseh relevantnih anamne-Joviću, dr. med., v zvezi s tem prime- ravnal ustrezno. stičnih podatkov ter oceniti več diferencialnodiagnostičnih možnosti,rom izveden strokovni nadzor. Tožilec Zdravniške zbornice ki jih zahteva pojav bolečine v prsih bolnika sredi noči. Takšno je tudiSklepne ugotovitve nadzorne Slovenije je na podlagi zgoraj navede- strokovno mnenje prof. dr. Švaba, dr. med., ki ob tem še poudarja, da jekomisije so bile, da je takrat dežurni ne prijave dne 16. 11. 2015 predlagal treba v takem primeru hkrati preveri- ti, ali je bolnik vprašanja pravilnozdravnik Mirko Jović, dr. med., ravnal uvedbo pripravljalnega postopka predneustrezno, ker se po telefonskem razsodiščem Zdravniške zbornicepogovoru z bolnikom, ki je klical Slovenije. Zato je bil dne 8. 3. 2016zaradi bolečine v prsih, ni odločil za opravljen pogovor z zdravnikom vnujno intervencijo. Bolniku tudi ni postopku Mirkom Jovičem, dr. med.,svetoval, naj takoj poišče pomoč v ter pridobljeno strokovno mnenjedežurni zdravstveni ambulanti, kjer bi prof. dr. Igorja Švaba, dr. med., spec.opravili osnovne preiskave, da bi spl. medicine.lahko izključili oz. potrdili nujno Na podlagi zbrane dokumentacijestanje. Nadzorna komisija se ni in vseh ugotovitev je tožilec Zdravni-strinjala z zdravnikovim telefonskim ške zbornice Slovenije dne 9. 6. 2016nasvetom za jemanje analgetika in vložil obtožnico zoper zdravnika vopazovanje. Menila je, da je bila postopku Mirka Joviča, dr. med.

Revija ISIS Zbornic1a1Februar 2017razumel. Da ravnanje zdravnika v postopkom, njegovo samokritično Pravni pouk:postopku v konkretnem primeru ni v analizo ravnanja in obžalovanje Zoper ta sklep imata zdravnik vskladu s pravili stroke in dobre dogodka. Odločitev je bila sprejetaklinične prakse, je tudi stališče Odbo- soglasno. postopku in tožilec zbornice pravicora za strokovno-medicinska vprašanja do pritožbe v roku 8 dni po prejemuin ugotovitev Komisije za izredni Senat meni, da je Mirko Jovič, dr. pisnega odpravka tega sklepa. Pritož-strokovni nadzor. med., odgovoren za v obtožnici bo je potrebno vložiti pisno na Razso- očitane nepravilnosti in kršitev 1. dišče Zdravniške zbornice II. stopnje. Kot olajševalne okoliščine je senat točke 38. člena Pravilnika, zato jeupošteval korektno sodelovanje odločil, kot izhaja iz izreka tega kolega Mirka Joviča, dr. med., med sklepa. Predsednik senata: prim. mag. Branko Mežnar, dr. med.Iz dela zbornicePodelitev licenčnih listin in potrdil oopravljenem specialističnem izpitu Zdravniška zbornica Slovenije je v sorodnikov in prijateljev. Listine stačetrtek, 8. decembra 2016, organizira- podeljevali izr. prof. dr. Bojana Beovićla svečano podelitev licenčnih listin in in prim. mag. Nataša Jevnikar, dr.potrdil o opravljenem specialističnem dent. med.izpitu. Podelitve se je udeležilo skupajveč kot 180 zdravnikov, njihovih Vsem iskrene čestitkeAneks št. 1 k Splošnemu • Dogovorjeno je bilo, da se rok zadogovoru za pogodbeno leto 2016 prijavo na razpis 2016 za širitve splošnih ambulant, ki so bile Aneks št. 1 k Splošnemu dogovoru ambulanti, ki je organizirana opredeljene v Splošnem dogovoruza leto 2016 je sprejet. Vlada RS je zunaj bolnišnice, internist, nosilec za leto 2016, podaljša vse donamreč na seji dne 22. 12. 2016 programa v ambulanti, ki je sprejetja dogovora 2017. Z novimisprejela odločitve o spornih vpraša- organizirana v bolnišnici, pa koncesionarji lahko Zavod sklenenjih v zvezi z omenjenim aneksom. pulmolog ali internist. začasno pogodbo. Novi koncesio-Odločala je o 95 spornih vprašanjih, o • Predlogi Zdravniške zbornice za narji, s katerimi bo sklenjenakaterih partnerji na arbitraži za širitve programov, ki so bili spreje- začasna pogodba, so se dolžnisprejem omenjenega aneksa nismo ti, so: dodaten program otroškega prijaviti na prvi naslednji razpis. dosegli soglasja. in šolskega dispanzerja v občini Šentilj, ki ga bo izvajala koncesio- Pomembnejši sklepi, kiSprejeti so bili naslednji narka, dodaten program zobo­ jih je Vlada RS sprejela,predlogi Zdravniške zdravs­ tva za odrasle v občini so še:zbornice: Ankaran ter dodatno financiranje 0,5 programa zobozdravstva za • Sprejeto je bila, da zavod izvajal-• Vlada je potrdila predlog, da se v mladino za koncesionarja na cem dodatno plačuje testiranje specialistični ambulantni dejavno- Koroškem. »nadzorne kužnine na prisotnost sti pulmologija ukine omejitev za • Sprejet je bil predlog, da se večkratno odpornih mikroorga- delo pulmologov izven bolnišnice. izvajalcem zobozdravstva za nizmov«. V Prilogi I Splošnega dogovora se odrasle, ki v letu 2017 presežejo je pri standardu za specialistično pogodbeno dogovorjeni plan točk, • Vlada je odločila, da se dodatno dejavnost pulmologija črtala plača do 10 odstotkov preseganja plača: 50 operacij robotsko opomba, da je nosilec programa v programa protetike. asistirane radikalne prostatekto- mije, dodatne programe za SB

Revija ISISZ12bornicaFebruar 2017 Jesenice in UKC Ljubljana ter Združenja zdravstvenih zavodov, seznam izvajalcev, ki so opraviče- dodatne programe v nekaterih da Ministrstvo za zdravje vsako ni do okrepljene ambulante. zdravstvenih domovih. leto po sprejetju Splošnega dogo-• Vlada RS je potrdila predlog vora za posamezno leto pripravi Nika Sokolič, univ. dipl. ekon.Odziv ZZS na Zakon o pacientovih pravicah Zdravniška zbornica Slovenije je manjkljiv in ne odgovarja na nobenega nespoštovanje do zdravstvenegana Ministrstvo za zdravje podala izmed izzivov, na katere opozarja osebja in ostalih pacientov ter se takopripombe na predlog Zakona o stroka že od uveljavitve samega zakona. tudi poimenovati kot Zakon o pacien-spremembah in dopolnitvah Zakona o tovih pravicah in dolžnostih.pacientovih pravicah. Ministrstvo žal ni sledilo večkra- tnim pozivom zdravniške stroke, da bi Pripombe ZZS na zakon lahko Predlog zakona je po mnenju moral zakon nujno urediti tudi dol- preberete na spletni strani zbornicezbornice nedodelan, vsebinsko po- žnosti pacientov in sankcije za njihovo www.zdravniskazbornica.si.Zakon o spremembah in dopolnitvah določenihzakonov s področja zdravstvene dejavnosti(ZdZPZD) Konec leta je Državni zbor sprejel ZZdej: http://www.pisrs.si/Pis.web/ slovenskega jezika v postopku vpisaZakon o spremembah in dopolnitvah pregledPredpisa?id=ZAKO214 v register zdravnikov pri zbornici.določenih zakonov s področja zdrav- Za zdravnike, ki opravljajo zdravniškostvene dejavnosti (ZdZPZD), objavljen Ena najpomembnejših novosti, ki službo v neposrednem stiku z bolniki,je bil v Uradnem listu RS 88/16 jih prinaša sprememba zakonodaje, je je tako zahtevana stopnja znanja(objava 28. 12. 2016, uporaba od 29. normativno urejena zahtevana stop­ slovenskega jezika na ravni C112. 2016). Celoten zakon najdete na nja znanja slovenskega jezika za tuje Skupnega evropskega jezikovnegatej povezavi ZdZPZD: http://www. zdravnike, za kar si je zbornica priza- okvira. Pri pripravi programa prever-uradni-list.si/1/objava. devala že leta. Znanje slovenskega janja znanja slovenskega jezika zajsp?sop=2016-01-3927, aktualni jezika bodo zdravniki tako dokazovali zdravnike, ki ga sprejme pooblaščenaverziji Zakona o zdravniški službi in ob prijavi na strokovni izpit, izobraževalna ustanova, bo sodelovalaZakona o zdravstveni dejavnosti pa zdravniki, ki so poklicno kvalifikacijo zbornica.tu: pridobili v drugi državi članici Evrop-ZZdrS: http://www.pisrs.si/Pis.web/ ske unije, državi Evropskega gospo- Tina Šapec, vodja Oddelka zapregledPredpisa?id=ZAKO1395 darskega prostora ali Švicarski konfe- podiplomsko usposabljanje, licence in deraciji, pa dokazujejo znanje register zdravnikovSrečanje z mladimi zdravniki, mentorji in koordinatorji V torek, 10. januarja 2017, je v je podrobno predstavila proces in stva za zdravje oziroma posameznihModri dvorani Domus Medica poteka- obseg dela na področju specializacij. izvajalcev, in nakazal razvoj usposab­la okrogla miza o podiplomskem Sledila je predstavitev ankete o ljanja v smeri pridobivanja kompe-izobraževanju, ki jo je Zdravniška poteku specializacij v drugih evrop- tenc. Aktualno problematiko, s katerozbornica Slovenije organizirala na skih državah, ki jo je predstavila vodja se srečujejo specializanti, je v imenupobudo mladih zdravnikov. Srečanja Oddelka za podiplomsko usposablja- mladih zdravnikov predstavila dr.so se poleg velikega števila mladih nje, licence in register zdravnikov ZZS Tina Bregant, dr. med., ki je izpo-zdravnikov in študentov medicine Tina Šapec, univ. dipl. prav. Prof. stavila pereča vprašanja in primereudeležili tudi glavni mentorji in dr. Zlatko Fras, dr. med., je opozoril dobre prakse.koordinatorji. na napredek na področju specializacij in opomnil na stanje in podatke pred Sledila je konstruktivna razprava, Navzoče je pozdravila predsednica letom 2003, ko so specializacije v kateri so na vprašanja in pobudesveta za izobraževanje zdravnikov zdravnikov sodile pod okrilje ministr- specializantov odgovarjali tudi men-prof. dr. Bojana Beović, dr. med., ki torji in koordinatorji.

Revija ISIS Zbornic1a3Februar 2017 Pozdravljamo veliko udeležbočlanov zbornice in pripravljenost terinteres mladih zdravnikov za sodelo-vanje pri (pre)potrebni osvežitvipodročja izobraževanja zdravnikov inutečenih postopkov ter nadaljevanjunekaterih projektov, kot so prenovaspecializacij, prenova e-lista inpodobno. K aktivnemu sodelovanju vorganih zbornice vas vljudno vabimotudi v prihodnje! Zdravniška zbornica SlovenijeKonec Prof. dr. Bojana Beović, dr. med., je predstavila delo na področju specializacij.pavšalnihpogodbenihkazni ZZZS-ja? Spoštovane kolegice in kolegi zapisujeta v vsakokratnem splošnem primeru bodo sledili individualnikoncesionarji! dogovoru. Sodišče je namreč nedvou- (povračilni) zahtevki koncesionarjev, mno zapisalo, da sta koncesionar in za kar bomo na zbornici pripravili Z velikim zadovoljstvom vam Zdravniška zbornica Slovenije, kot ustrezen obrazec. sporočam, da je Višje sodišče v Ljub- zastopnik njegovih interesov, šibkejšiljani sprejelo za koncesionarje izje- stranki v pogajanjih za splošni dogo- Posebna zahvala gre poslancu vmno pomembno odločitev proti vor, zato nejasnosti v besedilu dogo- skupščini zbornice in članu Odbora zasamovolji Zavoda za zdravstveno vora ni dopustno razlagati v škodo zobozdravstvo, Saši Saviću, dr. dent.zavarovanje Slovenije in Vlade RS. koncesionarjev. med., ki se je bil pripravljen izpostavi- ti in prevzeti pravdne stroške v tej Sodba je jasna – ZZZS kot pogod- Na podlagi navedenega je zborni- zadevi, njegovim pravnim zastopni-bena stranka nima pravne podlage za ca na ZZZS že naslovila poziv, naj kom ter pravni službi zbornice,izrekanje pavšalnih pogodbenih kazni nemudoma preneha z izterjavo posebej gospodu Petru Renčelu.  v znesku 400,00 EUR zoper koncesio- neutemeljeno izrečenih pavšalnihnarje, če ne more dokazati, da je bil s pogodbenih kazni. ZZZS-ju smo Prim. Andrej Možina, dr. med.kršitvijo pogodbenih obveznosti postavili tudi rok, da do 1. januarja Predsednikkoncesionarja kdorkoli oškodovan. 2017 koncesionarjem prostovoljnoGre za veliko zmago koncesionarjev povrne vse pavšalne kazni, ki jih je v Vsebino poziva ZZZS-ju lahkoproti arbitrarni in pogostokrat zlona- preteklih petih letih od njih izterjal preberete na spletni strani zbornicemerni razlagi nedorečenih pravil, ki brez pravne podlage. V nasprotnem www.zdravniskazbornica.si.jih ZZZS in Vlada RS z roko v rokiKritični pregled novejše sodne prakse s področjapogodbenih kazni, ki jih izreka ZZZSOzadje predstavljenega kritičnega pregleda sodnega primera odločitve Izvajalec storitev je domnevnoVišjega sodišča v Ljubljani, ki po pravnem naziranju in osebnem mnenju kršil določila o ordinacijskem času savtorja predstavlja precedenčno odločitev glede na spore med ZZZS in tem, da nosilca storitev ni bilo vizvajalci zdravstvenih in zobozdravstvenih storitev glede plačila pavšalne ordinaciji, bila pa je tam prisotnapogodbene kazni sestra. ZZZS je domnevno ugotovil

Revija ISISZ14bornicaFebruar 2017kršitev splošnega dogovora in izrekel takšno pavšalno stališče konkretno je še posebej v luči argumentacije oizvajalcu kazen zaradi nespoštovanja zavrnilo. šibkejši pogodbeni stranki tudipravil o ordinacijskem času. Izvajalec popolnoma logična posledica razlogo-kazni ni želel prostovoljno poravnati, Ob tem sta obe sodišči ZZZS vanja.zato je ZZZS sprožil zoper njega podučili, da je potrebno poiskaticivilno tožbo na plačilo. Splošni namen določila v splošnem dogovo- Razbrati je stališče, da bi v na-dogovor namreč po splošni pravni ru, to pa je kazen za nastalo škodo, sprotnem primeru namreč ZZZS neteoriji in praksi predstavlja pogodbe- česar pa ZZZS ni niti trdil niti uspel bil pogodbena stranka, ampak oblast­no materialno pravo, ki velja med dokazati. ni »inkasant«, kar pa (zaradi posledicstrankama. na drugih področjih, kjer bi morali Sodišči sta še (popolnoma primer- imeti udeleženci/stranke več pravic v ZZZS je trdil v postopku, da je no) dodali, da je ZZZS v pogodbenem postopku) ne želi biti in želi nastopatiupravičen do pogodbene (pavšalne) razmerju močnejša stranka in je kot pogodbeni partner. Iz argumenta-kazni v višini 400,00 EUR na podlagi potrebno zato pravice, ki jih ZZZS cije, ki jo je ZZZS zasledoval medsplošnega dogovora. Izvajalec je temu izvaja iz splošnega dogovora, razlagati postopkom, je jasno razvidna tudinasprotoval in trdil (med drugim), da ozko in restriktivno. Ob tem sta siceršnja želja po paradoksalnembi ZZZS ta kazen šla le v primeru, če sodišči opozorili tudi na to, da je položaju, ko bi ZZZS rad v določenihbi ZZZS (ali zavarovani osebi) zaradi splošni dogovor sicer res pogodbeno trenutkih nastopal kot »oblast«, vdomnevne kršitve nastala škoda. (materialno) pravo, da pa je bila drugih pa zgolj kot »pogodbenaZZZS je temu oporekal, ni pa ne trdil, takšna pogodba sklenjena na strani stranka« – žal in na srečo pravnane dokazoval in tudi ne dokazal, da bi izvajalcev storitev po njihovem razmerja niso takšne narave, da bikomurkoli nastala škoda zaradi zastopniku (reprezentativnem pred- lahko ena stranka vzela iz pravnegadomnevne kršitve pravil o ordinacij- stavniku), ki pa je kljub temu v realno razmerja, kar ji ustreza in kakor jiskem času. šibkejšem položaju do druge stranke, ustreza, druga pa bi vse to morala torej ZZZS-ja in Vlade RS. trpeti, izvajati, spoštovati in na koncu Na podlagi predloženih argumen- tudi plačati.tov je Okrožno sodišče v Ljubljani Ali drugače, ZZZS je sodiščeodločilo v korist izvajalcu in naložilo podučilo, da nikakor ni pravnega Odvetnik mag. Franci Ježek,ZZZS še, da mora poravnati sodne temelja za pavšalne in arbitrarne univ. dipl. prav.stroške postopka, ki ga je sprožil proti težnje ZZZS po pridobivanju pavšal-izvajalcu. Tako se je odločilo brez nih kazni v primerih, ko ni nastala Odvetniška družbarazpisa ustne obravnave, saj se zdi, da nobena škoda (ne ugotovljiva ne Ježek & Snoj o.p. d.o.o.je presodilo, da so dejstva in argu- neugotovljiva). Prav nastanek škodementi tako prepričljivi, da posebne je namreč za kršitev pogodbe in kazenustne obravnave ni potrebno izvajati. bistvenega pomena. Zoper odločitev je ZZZS vložil Višje sodišče je sledilo obrazložitvipritožbo, saj mu ni bila v prid. Okrožnega sodišča v Ljubljani, da je treba 45. člen splošnega dogovora Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi razumeti tako, kot je zapisan. Torej,II Cpg 948/2016 presojalo zahtevo da je za nastop pavšalne pogodbene(pritožbo) ZZZS, da mora izvajalec kazni nujno potreben pogoj (condicio(zobozdravnik) plačati pavšalno kazen sine qua non) izkaz škode. Šele čezaradi kršitve splošnega dogovora. škoda ni izmerljiva (ugotovljiva), nastala pa že je, je torej nastopila ZZZS je tako v postopku pred pravna posledica pavšalne pogodbeneOkrožnim sodiščem v Ljubljani kakor kazni v višini 400,00 EUR iz 45. členav postopku s pritožbo pred Višjim splošnega dogovora. V nasprotnemsodiščem v Ljubljani trdil, da mu ni primeru pa bi bil izrek pogodbenetreba ne trditi ne dokazovati, da bi mu kazni s strani ZZZS neupravičen in bis kršitvijo splošnega dogovora nastala ga (skladno z argumentacijo Višjegaškoda, da bi bil ZZZS upravičen do sodišča v Ljubljani) morali zavrniti inpogodbene kazni. ZZZS je torej tako bi ZZZS moral tudi nositi sodnekot v številnih primerih do sedaj stroške takšne neutemeljene sodnepavšalno in bolj ali manj neobrazlože- uveljavitve zahtevka po plačilu. ZZZSno zahteval plačilo kazni, tudi če je sicer skušal sodišče prepričati, da ješkoda ni nastala nobenemu. škoda v nastanku nedovoljene prakse, vendar pa je sodišče takšno argumen- Tako tožena stranka (izvajalec), tacijo »izvrglo« kot neutemeljeno, karkakor Okrožno sodišče v Ljubljani,kot tudi Višje sodišče v Ljubljani je

Revija ISIS Zbornic1a5Februar 2017Božično-novoletni koncertCamerata medica in podelitev odličijZdravniške zbornice SlovenijePrim. Jasna Čuk Rupnik, Ljubljana Spored: G. Puccini, Potpouri; V. Bellini, Romeo et Juliette, sopran: Doživljanje glasbe v udobju zbor- uspeva našim kolegicam in kolegom Sanja Zupanič; G. Verdi, La Donna ènične modrine je v veliki dvorani poleg zahtevnega strokovnega dela, v mobile (opera Rigoletto), tenor MihaDomus Medica vedno posebno dožive- katerega so verjetno vsi več kot poto- Zabret; C. Saint-Saens, Labod; G.tje. Posebno prijetno in posebno pljeni, najti čas in moč še za priprave Puccini, Quando men vo (opera Ladomače. In tudi posebno naše. Tako na nastop. Precej verjetno je za tem Boheme), sopran Sanja Zupanič; G.poslušalci navdušeno ponotranjimo ljubezen – do stroke, glasbe in ljudi. Verdi, Questa o quella (opera Rigolet-žar, s katerim nam umetniška doživetja Hvala za vse in tudi za finalno skupno to), tenor Miha Zabret; F. Liszt,posredujejo izbranci prof. Franca pevsko navdušenje nad našo domovi- Madžarska rapsodija št. 2, klavirAvseneka. Neutrudni vodja odličnega no: »Slovenija, odkod lepote tvoje ...« Mateja Lasić; G. Verdi Libiamoorkestra Camerata medica zagotavlja ne‘lieti calici (opera Traviata), sopranvsako leto pestrost izbora skladb in Koncert pa je bil poleg obeležja Sanja Zupanič, tenor Miha Za-izvajalcev, zaradi česar je bil tudi ta praznikov še posebej prijetna glasbe- bret; B. Krajnik, Dvom, violinapraznični koncert odličen glasbeni na kulisa za podelitev zborničnih Vildana Repše, viola Boris Kraj-mozaik. Poslušalstvo je bilo v pretežni priznanj, zabeleženih v nadaljevanju. nik; E. Clapton, River of Tears, solomeri iz srca hvaležno vsem nastopajo- Podelila sta jih predsednik zbornice Barbara Čokl, klavir Klemenčim za njihov trud in pogum pri pou- prim. Andrej Možina, dr. med., in Golner; J. P. Cara, L‘oiseau et l‘enfant,stvarjanju glasbene lepote. Kar težko si podpredsednica Odbora za zobo- solo Jasmina Antonić Babnik; J.predstavljamo resnico o tem, kako zdravstvo dr. Diana Terlević Dabić, Robežnik, Otoki, solo Barbara Čokl; dr. dent. med. B. Ram, Twilight time.

Revija ISISZ16bornicaFebruar 2017Zahvalo Zdravniške zelo kritično, a vedno resnicoljubno in Mag. Igor Muževič, dr. med.,zbornice Slovenije dobronamerno. specialist družinske medicine, je že nasta prejeli začetku svoje poklicne poti ugotovil,Duša Hlade Zore, dr. Na Zdravniški zbornici Slovenije da bi se položaj osnovnega zdravstva vmed., zastopnica se zavedamo, da je odnos med Sloveniji dalo izboljšati. Pristopil jepacientovih pravic, in zdravniki in novinarji pomemben, a analitično in v magistrskem delu naDiana Zajec, na trenutke tudi kočljiv, zato spoštu- ekonomski fakulteti zagovarjal temonovinarka Dela jemo delo Diane Zajec, ki je bilo Vpliv na motivacijo in zadovoljstvo vselej korektno tako do javnosti kot zdravnikov družinske medicine z Duša Hlade Zore, dr. med., je do medicinske stroke. Objektivnost namenom izboljšanja delovanjaz delom zastopnice pacientovih pravic je novinarski ideal, ki ga je po mne- primarne zdravstvene dejavnosti vza območje ZZV Ljubljana začela 4. nju mnogih težko doseči, a menimo, Sloveniji. Ugotovil je izjemno preo-januarja 2010. Skupaj z ostalimi da Diana Zajec s strokovnostjo bremenjenost družinskih zdravnikovzastopniki pacientovih pravic ves čas svojega poročanja dokazuje, da to ni v primerjavi z Evropo in posledičnoišče rešitve za kakovostnejšo obravna- nemogoče. visoko stopnjo izgorelosti in prezgo-vo pacientov. Prav zato se vedno z dnje umrljivosti. Poudaril je pomenveseljem odzove povabilu Zdravniške Zaslužna člana razvoja družinske medicine, ki prispe-zbornice Slovenije na srečanja, Zdravniške zbornice va k nižji umrljivosti prebivalstva indelovne sestanke in okrogle mize, ki Slovenije sta postala nižji hospitalizaciji ter prinaša velikeso namenjeni reševanju aktualnih Anton Camplin, dr. prihranke v zdravstveno blagajno navprašanj, s katerimi se zastopniki dent. med., in mag. sekundarni in terciarni ravni.pacientovih pravic srečujejo pri Igor Muževič, dr.svojem delu. med. V sindikatu Praktik.um, ki ga vodi, je združil družinske zdravnike v Na Zdravniški zbornici Slovenije Anton Camplin, dr. dent. boju za boljše pogoje dela.se zavedamo, da so zastopniki pacien- med., je diplomiral na Univerzi vtovih pravic najboljši poznavalci Ljubljani leta 1966. Dve leti kasneje se V Zdravniški zbornici Slovenije jezdravstva; deležni so tako dobrih kot je zaposlil v ZD Murska Sobota, kjer je aktiven član v Odboru za osnovnoslabih izkušenj. Duša Hlade Zore je svoje delo opravljal vse do upokojitve zdravstvo in v pogajalski skupini zatudi predsednica Zveze društev 2006. Specialistični izpit je opravil Splošni dogovor. Mag. Muževič jebolnikov z osteoporozo. Društva leta 1978, ko je postal prvi oralni mlad in ugleden zdravnik bistregabolnikov z osteoporozo že štirinajst let kirurg v Pomurski regiji. Vse obdobje uma, ki vedno nastopa z argumenti.uspešno izvajajo preventivne progra- svojega delovanja je bil edini oralnime, ki so usmerjeni v informiranje in kirurg v regiji, ki je štela 132.000 Častni članiizobraževanje ter v ukrepe za prepre- prebivalcev. Od leta 1990 do upokoji- Zdravniške zbornicečevanje bolezni, pri čemer Duša Hlade tve je bil tudi vodja specialistične Slovenije so postaliZore, dr. med., veliko prispeva s svojo zobozdravstvene dejavnosti v Pomur- Emil Čater, dr. med.,strokovnostjo. ju, ki je pokrivala področje zobne in prim. Igor Japelj, dr. čeljustne ortopedije, oralne kirurgije, med., in Diana Zajec je novinarka notra- ustnih bolezni in parodontologije ter prim. izr. prof. dr.njepolitične redakcije Dela. V profesi- stomatološke protetike. Marko Kolšek,onalnem sodelovanju z njo smo več dr. med.kot dve desetletji gradili in krepili Od leta 1991 do 1995 je bil pred-podobo zdravstva v medijih, ki je sednik Zdravniškega društva Pomur- Emil Čater, dr. med., se jevselej temeljila na medsebojnem ja in član Republiškega strokovnega rodil 18. 11. 1938 v Pečovniku prizaupanju, odprti komunikaciji in kolegija za stomatologijo. Kot oralni Celju. Po končanem študiju splošnespoštovanju tako novinarskega kot kirurg uživa izjemen ugled tako med medicine se je maja 1963 zaposlil kotzdravniškega poklica. Njeno novinar- stanovskimi kolegi, zaposlenimi v splošni zdravnik v Zdravstvenemsko udejstvovanje visoko cenimo. zdravstvu, pacienti, kakor tudi med domu Celje. Leta 1967 je nastopilZaznamovano je z odličnim poznava- prijatelji, znanci in vsemi, ki so ga službo na nevropsihiatričnem oddelkunjem razmer v zdravstvu, visokimi imeli priložnost spoznati. Kljub že v Vojniku kot specializant iz nevropsi-etičnimi standardi in objektivnim 10-letni upokojitvi je še vedno hiatrije – s poudarkom na nevrologiji.poročanjem. Njeno pero zna biti tudi pripravljen pomagati predvsem s Specializacijo je končal leta 1970 in svojimi nasveti vsem mlajšim kole- opravljal delo nevrologa na nevropsi- gom.

Revija ISIS Zbornic1a7Februar 2017hiatričnem oddelku. V tem obdobju je letno prakso. Učinkovito združuje Po odobritvi specializacije izsodeloval v komisiji za oceno prizade- medicinsko znanje, predanost poklicu ginekologije in porodništva je speciali-tih otrok in opravljal konziliarno in zdrav način življenja v sozvočju z stično usposabljanje opravil v Maribo-službo v Splošni bolnišnici Celje. naravo. ru in Ljubljani in ga zaključil s speciali- stičnim izpitom pri prof. Francu Emil Čater, dr. med., predstavlja Prim. Igor Japelj, dr. med., Novaku na Ginekološki kliniki vpionirja EEG-dejavnosti za celotno spec. ginekologije in porodni- Ljubljani leta 1967. Podiplomski študijceljsko regijo. Usposobil se je za štva: Med številnimi začetniki ultra­ je opravil leta 1974 na Šoli narodnegaodčitavanje EEG-posnetkov, bil vodja zvočne diagnostike v Sloveniji pripada zdravja Andrija Štampar v Zagrebu.EEG-laboratorija. Leta 1984 se je prim. Igorju Japlju posebno mesto, Vse do upokojitve je bil zaposlen in jeizobrazil tudi v akupunkturi in opravil saj je kot prvi v Mariboru in Sloveniji deloval na porodniškem oddelkuizpit za akupunkturologa. Leta 1972 je začel rutinsko uporabljati ultrazvočno mariborske bolnišnice ter se na tembil imenovan za stalnega sodnega diagnostiko pri nosečnicah že jeseni oddelku, že od leta 1968, aktivnoizvedenca za nevrologijo, ki ga je 1968 na Kretzovem ultrazvočnem ukvarjal z ultrazvočno diagnostiko inopravljal vse do leta 2005. aparatu za enodimenzionalni prikaz sodeloval pri uvajanju novejših po- ter naslednje leto na Kretzovem stopkov v perinatologijo. S tega podro- Po upokojitvi konec leta 2004 aparatu za dvodimenzionalno tehni- čja, zlasti pa z ultrazvočno diagnostikoostaja aktiven na področju nevrologi- ko. Tako je dejansko pionir ultrazvoč- v porodništvu, se je izpopolnjeval vje, akupunkture s širokim znanjem ne diagnostike v Sloveniji.balneoterapije in fiziatrije z dolgo-

Revija ISISZ18bornicaFebruar 2017Univerzitetni kliniki v Amsterdamu in razvoju podiplomskega izobraževanja namenjene pedagoškemu delu alipri prof. Kratochwillu na Dunaju. zdravnikov, vključno s specializacija- laični javnosti. Prof. dr. Zwitter je tudiZnanja in izkušenj ni skrival, ampak je mi. Sodeloval je pri izgradnji sistema član uredniških odborov številnihnesebično pomagal in sodeloval pri specializacij, ki sicer pogosto ni mednarodnih revij o medicini.uvajanju ultrazvočne diagnostike tudi politično sprejemljiv, a dokazanov gastroenterologiji, radiologiji, orto- deluje in omogoča preskrbo države s V obdobju od decembra 2014 dopediji, pediatriji, kardiologiji, otorino- kakovostno in kontrolirano izobraže- oktobra 2016 je vodil skupino zalaringologiji in okulistiki v Mariboru, nimi zdravniki specialisti. Njegovo prenovo Kodeksa medicinske deonto-Sloveniji in bivši Jugoslaviji. poznavanje področja izobraževanja logije Slovenije. V oktobru 2016 so zdravnikov je v veliko pomoč tudi pri delo uspešno zaključili, ko sta Skup- Prim. Igorja Japlja povsem delu, razpravah in odločitvah Sveta za ščina Zdravniške zbornice Slovenije inupravičeno imenujemo oče slovenske izobraževanje zdravnikov. Skupščina Slovenskega zdravniškegaultrazvočne diagnostike. društva sprejeli novi Kodeks zdravni- Kot predsednik UEMS je veliko ške etike, za katerega je v večji meri Prof. dr. Marko Kolšek, dr. prispeval k prepoznavnosti Slovenije v zaslužen prav prof. dr. Matjaž Zwitter,med., je od ustanovitve funkcije strokovnih krogih, poleg tega je dr. med.koordinatorstva specializacije glavni ugleden mednarodno priznan stro-koordinator za področje družinske kovnjak s področja kardiologije. Prošnjamedicine. Po opravljeni vojaški organizatorjemobveznosti se je zaposlil kot zdravnik Prim. Mojca Senčar, dr. strokovnih srečanjsplošne medicine v Zdravstvenem med., je Zdravnica z veliko začetnico,domu v Litiji, kjer dela še danes 60 anesteziologinja in neutrudna sila Ker veliko upokojenih zdrav-odstotkov delovnega časa. združenja Europa Donna. Na Onkolo- nikov z zanimanjem sledi razvoju škem inštitutu v Ljubljani, kjer je stroke, ki so se ji posvečali vse Od leta 2003 je pri Zdravniški delala vse do upokojitve, se je z vso svoje aktivno obdobje, se radizbornici Slovenije (ZZS) koordinator strokovno in človeško integriteto udeležujejo strokovnih srečanjza specializacijo iz družinske medicine razdajala ljudem, ki so se morali – tudi tistih, ki jih uvrstimoin soorganizator specialističnih spoprijeti z eno od najtežjih zdrav- v koledar strokovnih srečanjizpitov iz družinske medicine; do leta stvenih diagnoz, rakom. Zaradi svojih v reviji Isis.2014 je bil tudi nadzornik kakovosti zaslug in požrtvovalnosti je bila letaspecializacije iz družinske medicine. 2005 izbrana tudi za Slovenko leta. Za Organizatorje zato prosimo,Več let je bil član Komisije za podi- predano človekoljubno delo v boju da upokojenim zdravnikom čimplomsko usposabljanje in strokovni proti raku je leta 2014 prejela tudi večkrat ponudijo možnost, da sesodelavec Sveta za izobraževanje ZZS. državno odlikovanje – medaljo za brez plačila kotizacije udeležijoOd leta 2003 vodi in izvaja slovenski hrabrost. Prim. Mojca Senčar, dr. strokovnih dogodkov, nam panacionalni projekt Sporočilo v stekle- med., je strokovnjakinja, večna dosledno sporočajo, ali so upoko-nici – www.nalijem.si. Od leta 2013 optimistka in borka. Hipokratovo jeni zdravniki oproščeni plačilaaktivno sodeluje pri projektih NIJZ, priznanje Zdravniške zbornice Slove- kotizacije ali ne, da bomo podatekpovezanih s problematiko alkoholiz- nije prejme za nesebično udejstvova- lahko uvrstili v ustrezno rubriko.ma. Njegov prispevek pri uveljavlja- nje in življenjsko delo pri osveščanjunju zdravništva v domačem in tujem javnosti ter opogumljanju bolnic z Uredništvookolju je izjemen. rakom dojke.Hipokratovo Prof. dr. Matjaž Zwitter,priznanje so prejeli dr. med., je član Odbora za pravno-izr. prof. dr. Zlatko etična vprašanja pri ZdravniškiFras, dr. med., prim. zbornici Slovenije. Od zaključeneMojca Senčar, specializacije je strokovno deloval nadr. med., in prof. številnih področjih onkologije. Uvedeldr. Matjaž Zwitter, je vrsto novih načinov zdravljenja sdr. med. kemoterapijo in obsevanjem. Vodil je tri mednarodne in številne slovenske Prof. dr. Zlatko Fras, dr. raziskave. Objavil je številne članke vmed., sodi med najbolj aktivne člane tujih in domačih recenziranih revijahZZS. Veliko je prispeval predvsem k ali monografijah, prispevke na konfe- rencah v tujini in doma ter prispevke,

Revija ISIS Aktualn1o9Februar 2017Preverjanje znanj in usposobljenostiza izvajanje zunajbolnišnične službenujne medicinske pomoči Konec 2016 je bilo Izobraževalne- znanja in usposobljenosti je uspešno osvojeni vsebini. Če ima zdravnikmu centru Reševalne postaje Univerzi- opravljen pisni test. specialist splošne ali družinsketetnega kliničnega centra Ljubljana s medicine opravljenih vseh pet vstrani Ministrstva za zdravje Republi- Enako je na praktičnem delu Pravilniku o službi NMP naštetihke Slovenije zaupana naloga preverja- preverjanja znanja. V primeru, da tečajev z aktualno veljavnostjo (ALS,nja znanj in usposobljenosti zdravni- mora kandidat opravljati preverjanje APLS ali EPLS, ITLS – lahko tudikov, diplomiranih zdravstvenikov in v polnem obsegu, mora uspešno rešiti ATLS ali ETC, tečaj urgentnegazdravstvenih reševalcev za izvajanje tri scenarije. En scenarij pokriva UZ – npr. Winfokus, ter tečajzunajbolnišnične službe nujne medi- naglo obolelega odraslega, drugi MRMI), se šteje, da je usposobljen zacinske pomoči v obdobju 2016–2018. poškodovanca, tretji pa nujna stanja delo v zunajbolnišnični službi NMP. pri dojenčku in otroku. Vsak scenarij Ne glede na veljavnost potrdila o Potek preverjanj za zdravni- traja 15 minut. Praktično preverjanje opravljenem usposabljanju se šteje,ke je opisan spodaj, vse potrebne znanja vodi šestčlanska komisija. da je aktualnost usposabljanja do petinformacije v zvezi z omenjenimi Največje število kandidatov na komi- let od usposabljanja.preverjanji in prijavnica pa so sijo v enem dnevu je 24. Če je prijav­objavljene na spletni strani ljenih manj kot 12 kandidatov, lahko Če ima opravljen le del predpisa-http://resevalna-ljubljana.si/ izvajalec preverjanja prestavi na nih vsebin, lahko za manjkajočenode/92, dosegljive pa bodo tudi naslednji termin. Praktično preverja- opravi preizkus znanja. V primeru, dana spletni strani Ministrstva za nje znanja je uspešno, ko komisija delodajalec zdravniku ne omogočizdravje. oceni, da je kandidat scenarij rešil udeležbe niti na enem modulu od uspešno in je dosegel dovolj točk. predpisanih vsebin, se lahko zdravnik,Navodila in opis ki bi želel ali pa mora delati v dejav-poteka preverjanj za Zdravniki specialisti urgentne nosti NMP, odloči za dokazovanjezdravnike medicine po specializaciji prejmejo znanja, nanizanega v katalogu vsebin, licenco za delo na področju urgentne ki je v Prilogi 3 trenutno veljavnega Najprej mora vsak kandidat medicine. To licenco morajo obnavlja- Pravilnika o službi NMP (Ur. l. RS, št.poslati prijavnico ter v prilogi vsa ti s točkami podiplomskega izpopol- 81/2015, 30. 10. 2015). Vsi zdrav-potrebna, spodaj našteta dokazila. njevanja z vsebinami s področja stveni delavci v NMP imajo v skladu sDokumentacijo pregleda komisija in urgentne medicine (NMP). Specialisti IV. točko Priloge 2 Pravilnika o službise na podlagi poslanega odloči, ali urgentne medicine zato ne potrebuje- NMP možnost, da pristopijo neposre-kandidat izpolnjuje vse pogoje oz. ali jo dodatnih znanj in preverjanja za dno k preverjanju znanja in usposo-je potrebno, ter v kakšnem obsegu, opravljanje dejavnosti v NMP. bljenosti za delo v NMP.preverjanje znanja. Zdravniki specialisti splošne Uspešno opravljen preizkus Pisno preverjanje znanja ali družinske medicine z zaključe- znanja in usposobljenosti ima veljav-(kadar je to v polnem obsegu) traja 1 no specializacijo prejmejo licenco za nost 5 let in je pogoj za sodelovanje vuro in 30 minut. Test ima 100 vpra- delo v družinski ali splošni medicini, mobilni enoti NMP.šanj. Kadar kandidat izpolnjuje ki jo obnavljajo s točkami podiplom-določene zahteve, lahko opravlja zgolj skega izpopolnjevanja iz vsebindelno pisno preverjanje znanja. Na splošne in družinske medicine. Kerpisnem preverjanju je lahko največ 60 specializacija ni tako specifičnokandidatov. V primeru, da se javi več usmerjena v obravnavo najboljkandidatov, imajo prednost prej ogroženih pacientov, je zaželeno, daprijavljeni. Kandidati, ki bi v takem za delo v NMP dopolnijo znanje inprimeru izpadli iz postopka, se bodo usposobljenost z vsebinami s področjaskupaj s svetovalcem dogovorili za NMP, najbolje na licenciranih tečajih.naslednji najbolj primeren rok. Pogoj Ti imajo oblikovane mednarodneza pristop k praktičnemu preverjanju standarde potrebnega znanja in veščin za izdajo potrdila o uspešno

Revija ISISA20ktualnoFebruar 2017Evropski specialistični izpitiz ginekologije in porodništvaEvropskega združenja zaginekologijo in porodništvo(EBCOG)Prof. dr. Veljko Vlaisavljević, dr. med., v. svet., [email protected] Evropsko združenje za ginekologijo in Torinu, za leto 2017 pa sta predvideni lokaciji vporodništvo (European Board and College of Turčiji (Antalya) in na Portugalskem (Lizbona).Obstetrics and Gynaecology – EBCOG) je letosprvič organiziralo evropski specialistični izpit iz Teoretični del je sestavljen iz dveh ločenihginekologije in porodništva. EBCOG si je sicer v sklopov, in sicer porodništva in ginekologije.zadnjih letih vztrajno prizadeval vzpostaviti Vsak sklop je sestavljen iz 150 strukturiranihsistem preverjanja znanja, kot ga poznajo že vprašanj, za vsakega pa imajo kandidati na voljonekatere druge specialnosti v okviru UEMS (Uni- dve uri in pol časa. Drugi del izpita je praktičnion Européenne des Médecins Spécialistes). Na del. Letos je potekal v Veliki Britaniji v Norwi­izpit se lahko prijavijo specialisti ginekologije in chu, kjer deluje center za podiplomsko izobraže-porodništva ali specializanti v zadnjem letu vanje skupaj s simulacijskim centrom in centromspecializacije tako iz evropskih kot neevropskih za preverjanje znanja. V centru potekajo tudidržav. Z opravljenim EBCOG-izpitom si kandida- izpiti RCOG, ki so po obliki podobni EBCOG-iz-ti pridobijo naziv »European Fellow of Obstetrics pitu.and Gynaecology« oz. EFOG-EBCOG. Ta nazivzagotavlja, da kandidat dosega raven specialistič- Praktični del izpita je letos opravljalo 40nega znanja, ki ga zahteva EBCOG. Izpit je kandidatov, namen praktičnega dela izpita pa jesestavljen iz dveh delov, ki na objektiven in ocena kliničnih sposobnosti kandidata skozi t.i.strukturiran način zagotavljata sistematično in objektivne strukturirane klinične postaje (Objec-temeljito preverjanje širokega spektra znanja tive structured clinical stations – OSCE). Znanjekandidatov. Primerljive načine preverjanje se preverja v okviru desetih postaj, na njih pa seznanja sicer poznajo že nekatera priznana ocenjujejo raznovrstne tehnične in komunikacij-ginekološka in porodniška združenja, kot je ske sposobnosti, kot tudi sposobnosti organizaci-britansko kraljevo združenje za ginekologijo in je tima v določenih kliničnih situacijah. Na vsakiporodništvo (Royal College of Obstetricians and postaji je prisoten ocenjevalec, igralka v vlogiGynaecologists – RCOG). Na prvem EBCOG-iz- pacientke ter v primeru ocenjevanja določenihpitu, katerega teoretični del je potekal v okviru tehničnih sposobnosti tudi potrebni simulatorji24. Evropskega kongresa EBCOG v Torinu maja ali pripomočki. Za vsako postajo ima kandidat naletos, so med 55 kandidati iz držav z vsega sveta voljo eno minuto za pripravo, v kateri si preberesodelovali tudi mladi specialisti ginekologije in navodila, ter 11 minut za izvedbo. Vsebinsko jeporodništva iz Slovenije. vsaka postaja usmerjena v oceno specifičnih področij, med drugim jemanje anamneze in Evropski izpit predvideva tako teoretični kot poročanje kolegu, sporočanje slabe novicetudi praktični del izpita. Za pristop k praktične- pacientu, tehnične veščine v porodništvu (instru-mu delu je potrebno najprej uspešno prestati mentalni porod, zunanji obrat pri medeničniteoretično preverjanje znanja. Prvič je teoretični vstavi, porajanje medenične vstave itd.), tehnič-del potekal v okviru letnega kongresa EBCOG v ne veščine v ginekologiji (ultrazvok, histerosko- pija, laparoskopija itd.), pojasnitev kliničnih izvidov pacientu in skupno načrtovanje zdravlje-

Revija ISIS Aktualn2o1Februar 2017nja (ginekološki in porodniški prime- vsekakor korak k vzpostavitvi stan- COG. Vsekakor bi takšen pristopri), klinična situacija, ki zahteva dardne ravni znanja in omogoča pomenil tudi možnost, da se preverja-kompleksne tehnične sposobnosti in primerljivost kvalifikacij zdravnikov, nje teoretične ravni znanja slovenskihsposobnosti vodenja kliničnega tima ki prihajajo iz različnih držav. Takšna specializantov iz ginekologije in(postopki pri reševanju zastoja pri centralna oblika preverjanja znanja se porodništva opravi bolj kakovostnoramenih, akutno nastala eklampsija, sama po sebi predstavlja kot alternati- ter se zagotovijo enaki pogoji za vsepostpartalna krvavitev, rupturirana va nacionalnim preverjanjem znanja kandidate. Izpite bi lahko opravilizunajmaternična nosečnost itd.). in nekatere države bi v prihodnosti istočasno (enkrat ali dvakrat letno).Posebej je potrebno omeniti tudi lahko sprejele takšen izpit kot enako- To bi omogočilo tudi boljšo primerlji-posamezne postaje, ki so namenjene vreden ali kot nadomestilo ustaljenim vost znanja kandidatov ne glede narazumevanju in interpretaciji znan- nacionalnim preverjanjem usposo- ustanovo, v kateri so opravljali specia-stvenega članka ter organizaciji bljenosti specializantov. Čeprav v tem lizacijo, ter izključitev morebitnegaprimernih načinov preverjanja kako- trenutku ta izpit tako v Sloveniji kot vpliva sestave članov izpitne komisije.vosti kliničnega dela, prepoznavanju tudi v večini članic EU sam po sebi netveganj, analizi tveganj ter uvajanju pomeni avtomatskega priznanja Ob koncu čestitam tudi mlademuizboljšav v klinično prakso (t.i. Clini- specialističnega naziva, pa je vsekakor kolegu dr. Juretu Knezu, specialistucal governance and risk). Predvsem korak k zagotavljanju ustrezne ravni ginekologije in porodništva iz UKCzadnje je nekaj, kar je v današnjem kakovosti znanja specialistov gineko- Maribor, ki je kot prvi slovenskičasu izrednega pomena, a je v našem logov in porodničarjev v Evropi. specialist ginekologije in porodništvaprostoru še vedno deležno le malo uspešno opravil izpit EBCOG in sipozornosti. Treba je poudariti, da za takojšnjo tako pridobil naziv European Fellow uveljavitev preverjanja teoretičnega of Obstetrics and Gynaecology Ne glede na to, da je v okviru znanja slovenskih specializantov (EFOG-EBCOG). Posebno čestitkoEvropske unije vsaka članica sama ginekologije in porodništva z uporabo zasluži tudi zaradi visokega številaodgovorna za podiplomsko izobraže- strukturiranih vprašalnikov EBCOG točk, doseženih na izpitu.vanje zdravnikov, je takšen izpit tudi sedaj ni zadržkov s strani EB-Gerontokracija, družbenatransformacija in razvojna usmeritevjavnih zavodovDr. Robert Oravecz, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Ormož interesi celotne družbe. Starejši na- mreč, izhajajoč iz svojih potreb, Zaradi izboljšanih življenjskih sti, vodstvene strategije v celotni delujejo politično enotno, brez poseb-pogojev, zmanjšanja rodnosti in družbi, še posebej pa v javnih zavodih. nega ozira na potrebe drugih prebival-napredovanja zdravstvene oskrbe se cev. Da je ta teza do neke mere pravil-slovensko prebivalstvo vzporedno s Gerontološke raziskave, ki so na, lahko potrdimo tudi na primeruprebivalstvom drugih evropskih držav usmerjene v odkrivanje družbene vloge slovenskega političnega prostora. Spospešeno stara. Starejša delovna sila starejših generacij, ugotavljajo, da povečevanjem deleža starejših se vpreplavlja trg dela. Ne le zato, ker se starejši ne predstavljajo le ekonomske- zadnjih nekaj letih jasno oblikujeje dvignila upokojitvena starost, ga bremena, ampak se s povečevanjem politična sila, ki postavlja svoje intere-temveč tudi zato, ker ljudje danes deleža starejših v družbi povečuje tudi se nad interese celotne družbe. Predživimo dlje. Tukaj se odpre pomemb- njihova politična moč in vpliv na kakšnim desetletjem se političnano vprašanje, kakšno vlogo igrajo delovanje družbe. Nekateri avtorji naravnanost starejših v Sloveniji nistarejši delavci v delovnem okolju in opozarjajo na dejstvo, da starejši kazala v jasni, monolitni opredelitvi,kako ti vplivajo na razvojne zmožno- predstavljajo pomembno politično silo, saj se je večina njihovih volilnih glasov katere interesi ne sovpadajo vedno z razkropila med različnimi političnimi strankami. Vse kaže na to, da je le

Revija ISISA22ktualnoFebruar 2017družbenoekonomska kriza, nastala po generacij, močan vpliv na družbeno Že pred osamosvajanjem oziromaletu 2008, strnila njihove vrste, da so dinamiko. Ta dinamika se v t. i. začetkom družbene tranzicije sostopili za tisto politično opcijo, ki tranzicijskih deželah precej razlikuje pripadniki prve »baby boom« genera-ponuja največ glede zagotavljanja od dinamike v družbah z razvito cije zrasli v obetavne nosilce po-njihovih pravic in privilegijev. demokracijo in tržno ekonomijo. membnih političnih in gospodarskih vodilnih funkcij. Zahvaljujoč vešči- Čeprav so ti pojavi prisotni tudi v Staranje prebivalstva v deželah, ki nam, izkušnjam in povezavam jebolj razvitih državah, srednje- in so še vedno v procesu družbene večina teh »kadrov« tudi po spre-vzhodnoevropske države v tranziciji transformacije, ni le demografsko, membi političnega sistema ostala vkažejo določene pomembne posebno- ekonomsko ali sociološko dejstvo, vodilnih funkcijah ali celo napredova-sti, predvsem glede upravljanja, temveč gre za subtilne in kompleksne la po družbeni lestvici. Sedaj, s podalj-vodenja in razvoja ustanov, družb in interakcije med pripadniki različnih ševanjem delovne dobe in starosti, kipodjetij. generacij z različno ideološko in pogojuje odhod v pokoj, je ta genera- politično dediščino, sistemom vrednot cijska skupina postala prva, katere Slovenija je dežela, ki je živela 45 in vzorci vedenja. aktivni delovni staž se podaljšuje čezlet v socialistični družbeni ureditvi in starost 60 let.že od 50. let razvijala idejo socialistič- Staranje slovenske družbe innega samoupravljanja, ki je v polnem predvsem podaljševanje delovne dobe Pripadniki druge »baby boom«birokratskem sijaju zacvetelo v 70. pomembno vpliva na prisotnost in generacije so, kot rečeno, prav takoletih. Sedaj se že 25 let sooča s proce- predvsem na vpliv pripadnikov odraščali v času socializma, vendar jesom družbene tranzicije oz. transfor- starejših generacij. Pri tem avtorji bil v času njihove mladosti socializemmacije. Kot pojasnilo: pojem družbe- mislijo na populacijo, ki se delno že v zatonu. Osemdeseta leta sone tranzicije označuje jasen proces ujema s t. i. prvo in drugo »baby prinesla obdobje ekonomske krize inprehoda iz socialistične družbene boom« generacijo. Prva »baby boom« »stabilizacije« s pomanjkanjemureditve v tržno naravnano, parla- generacija, definirana s strani ameri- osnovnih potrebščin. Po Titovi smrtimentarno demokracijo. Čeprav so se ških sociologov, se je rodila med 1943 se je enotnost jugoslovanskih narodovpolitiki pred leti hvalili, kako je ta in 1953, druga generacija, imenovana začela krhati, pojavili so se zametkiproces uspešno zaključen, je danes tudi »generacija Jones«, pa med 1954 družbene kritike in nacionalizma.več kot jasno, da ne gre za enoznačen, in 1965.homogen proces, ki bi istočasno Kot je bilo omenjeno, v nasprotjuprepojil vse segmente družbe. Družbo, To sta generaciji, ki sta še odra- s pripadniki prve »baby boom«ki še vedno nastaja po prehodu iz ene ščali v »Titovi Jugoslaviji«, pod generacije, ki se je precej poistovetiladružbene ureditve v drugo, je možno vplivom socialističnih ideoloških z vrednotami in delovanjem sociali-opazovati in dojemati le v procesu predpostavk in sta bili socializirani na stičnega sistema, večino pomembnihnenehne transformacije, ki je neho- socialistični vrednostni sistem. akterjev slovenske osamosvojitve, odmogena, vedno manj ciljno usmerjena političnih osebnosti do pripadnikovin nezadostno usmerjana s strani Marsikdo med pripadniki teh teritorialne obrambe in policije, lahkojasnih političnih artikulacij. Slovenska generacij je bil član mladinskih umestimo v drugo »baby boom«družba je tvorba, ki se spreminja po organizacij in Zveze komunistov. generacijo. To generacijo lahko celolastni, občasno presenetljivi notranji Sodelovali so v delovanju političnih in poimenujemo kot generacijo »osamo-dinamiki, povsem nepredvidljiva in siceršnjih oblastnih struktur, nekateri svojiteljev«.polna tveganja. celo uživali v statusu izbranega »kadra«. Vendar se kljub vsemu opazi To je generacija, ki se je povsod v Nehomogenost se kaže v istočasno pomembna razlika med tema dvema srednji in vzhodni Evropi soočila sprisotnih elementih preteklosti in generacijama. pomanjkljivostmi socialistične druž-sedanjosti, progresivnih in regresiv- bene ureditve in je aktivno delovala znih elementov, ki se oblikujejo v Pripadniki prve »baby boom« namenom koncipiranja in uresničeva-oblastne ali ideološke družbene generacije so se socializirali na nja sprememb, ki bi prispevale k boljstrukture. Večina gospodarskih socialistični družbeni sistem v času pravični, demokratični družbenisubjektov se je uspešno prilagodila njegovega evforičnega vzpona, bili so ureditvi in socialni blaginji. Pri tem netržni ekonomiji, javni zavodi, ustano- priča rojstvu samoupravljanja kot gre pozabiti na vpliv popularneve pa ohranjajo nespremenjeno družbenopolitičnega sistema prihod- »beat« kulture, ki je v 70. letih prepo-strukturo, ideologijo, notranjo logiko. nosti. Kot najstniki so sodelovali v jila vzhodno in srednjo Evropo ter delovnih akcijah, nosili štafeto za prinesla nove vrednote in vedenjske V tej barviti mešanici družbenih Titov rojstni dan, verjeli v socialistič- vzorce za pripadnike te generacije.elementov se razkrije, da imajo ne vrednote. V času njihovega odra-dejavniki, kot so staranje prebivalstva, ščanja še niso bile tako očitne razlike Čeprav je bila ta generacija nosilecizobrazbena struktura, spol, religiozna v standardu vzhodnih in zahodnih izgradnje demokratičnega političnegapripadnost ali izkušnje preteklih držav, samoupravni socializem se (še) sistema, tržne ekonomije in obnove ni kompromitiral.

Revija ISIS Aktualn2o3Februar 2017kapitalizma, se jasno kaže, da je prav sektorjem, govorijo v prid zasebnim niji potrjuje tezo, da vodstvene strate-ta generacija, ki je največ vložila v institucijam, ki se preživljajo v tekmo- gije niso razvojno naravnane in neosamosvojitev in družbeno transfor- valnem okolju in so prisiljene v dajejo prednosti vrednotam, kot somacijo, z redkimi izjemami še najbolj razvojno usmeritev. ustvarjalnosti, samoiniciativnost inrazočarana nad doseženim. improvizacija. Slika, ki zrcali »stanje duha« v Po eni strani je bila to generacija, javnih ustanovah, predvsem javnih Večinski vpliv zaposlenih naki je bila premlada, da bi se uspešno zdravstvenih zavodih, nikakor ni kadrovanje, podprt z medlimi odloči-socializirala na prejšnji družbeni rožnata. Slovenija je obkrožena z tvami državnih nadzornih ustanov, lesistem, in je s tem izgubila možnost državami, ki se energično razvijajo. še dodatno prispeva k upočasnjenostitakojšnje uveljavitve po spremembi Lažnih občutkov dinamičnega razvoja razvoja in nemotiviranosti zaposlenihdružbene ureditve, po drugi strani pa naše države ni več. Vse kaže na to, da za doseganje novih znanj.je sedaj prestara, da bi učinkovito je razvojnih potencialov vedno manj,tekmovala z mlajšimi generacijami pri sposobni kadri odhajajo v zasebno Stanje duha v javnih zdravstvenihprilagajanju na spremenjena pravila sfero in vedno bolj pogosto v tujino. K ustanovah ter odnos »ustanovitelja«družbenega in poklicnega delovanja. temu nedvomno prispeva neaktivnost do teh zavodov nas obdaja s pesimiz- in nerazvojna naravnanost ustanov, mom in črnogledostjo glede možnosti Čeprav so v preteklih 25 letih zavodov, podjetij v državni lasti. progresivnih sprememb v zdravstve-pripadniki te generacije živeli v času nih, visokošolskih in drugih pomemb-neskončnih možnosti za samouresni- V odnosu zaposlenih do vodilnih nih ustanovah.čitev, vse kaže na to, da je, razen kadrov se je ohranilo presenetljivoredkih izjem, večina pripadnikov veliko »samoupravljavske« naravna- Starejši, visoko izobraženi kadri sodruge »baby boom« generacije nosti, česar zagotovo ni možno spre- pomembna pridobitev zaradi njihovihzamudila svojo zgodovinsko prilož- meniti ob aktualni ureditvi zavodov in izkušenj in znanja, vendar je očitno,nost, da bi uresničila svoje generacij- ustanov. da ti posamezniki, ki so že na koncuske cilje in prispevala k ureditvi svojega delovnega staža, zaradi svojihdružbe, ki bi zrcalila njihove potrebe Opravičeno je pričakovati, da bo nevrobioloških predpostavk nisoin vrednote. prilagoditev pripadnikov mlajših sposobni orkestrirati sprememb ali se generacij, ki so odraščali v tranzicijskih nanje kreativno prilagoditi. Starejši, Druga »baby boom« generacija bo časih in pogosto pridobivali izkušnje neredko »večni« vodilni kadri pogo-predvidoma dosegla pogoje za upoko- tudi v drugih, bolj razvitih državah, sto predstavljajo resno oviro predjitev in s tem odšla z aktivnega druž- izredno težka in konfliktna v sedanjih uveljavljanjem delovnih in medoseb-benega prizorišča čez 5 do 20 let. Njen okvirih družbene ureditve in ideološke nih vzorcev, ki so značilni za razvitivpliv bo predvidoma manjši od vpliva nadgradnje. Odhod mladih, visoko del Evrope in zagotavljajo progresivengeneracije pred njo in generacij »x« in izobraženih kadrov, med njimi tudi in kreativen razvoj. Razpisi za vodilne»y«, ki prihajata za njo. vedno več zdravnikov, v druge, bolj strokovne položaje ne zahtevajo razvite države prvenstveno ni pogojen dokazljive strokovnosti, ki se pred- Podaljševanje delovne dobe in z željo po zaslužku, temveč s potrebo vsem v zdravstvu lahko meri z doseže-ohranitev operativnosti starejše, po delu v dinamičnem delovnem nimi nazivi, publikacijami ali sodelo-»predtranzicijske« generacije skoraj v okolju, ki ustreza njihovi potrebi po vanji na kongresih. Veliko nas je, kipopolnosti prekriva prisotnost in s kreativnosti, nestalnosti, »igrivosti« in kljub znanstvenim doktoratom,tem nedvomno zmanjšuje vpliv druge svetovljanstvu. Opazno je, da se mladi, mednarodni odmevnosti in visoki»baby boom« generacije. To močno dobro izobraženi strokovnjaki na daleč stopnji strokovnosti opravljamovpliva na dinamiko družbenega izogibajo tistim javnim zavodom, v rutinsko delo. Naše sposobnosti,razvoja, saj se ob njeni prisotnosti katerih vlada »gerontokracija«. znanje in izkušnje so neizkoriščeni.nedvomno ohranjajo nekateri pred- Čeprav bi mislili, da gre za posameznetranzicijski modeli sodelovanja, Statistika odseljevanja in priselje- primere podeželskih ustanov, gre vupravljanja in reševanja problemov. vanja kaže na to, da velika večina resnici za sistemski problem. Če je delavcev, ki so bili v zadnjih letih ministrstvo pred nekaj leti potrdilo S podaljševanjem delovne dobe sprejeti na slovenski trg dela z nižjo 72-letno zdravnico brez strokovnih aliprve »baby boom« generacije na ali srednjo izobrazbo, nima formalne- znanstvenih referenc za predstojnicovodilnih delovnih mestih se trdovra- ga poklica. Delež tistih z višjo izobraz- neke bolnišnice, potem je jasno, datno ohranjajo vrednote in vedenjsko- bo se od leta 2007 znižuje. Obenem se gre za odraz odnosa politike dovodilni vzorci, značilni za čas pred stopnjuje odseljevanje perspektivnih, zdravstvenih ustanov in na koncuzačetkom družbene transformacije. Ti dobro izobraženih in motiviranih koncev tudi bolnikov. Vsak dogodek, vso prisotni predvsem v javnih zavo- mladih kadrov, zadnje čase tudi katerem se zrcali želja po ohranitvidih: v zdravstvu, socialnem varstvu, zdravnikov. statusa quo, izogibanje konfliktom inizobraževanju, domnevno tudi v očitno pomanjkanje volje za reševanjerepresivnih državnih organih. Razlike, Zadržanost visoko kvalificiraneki se kažejo med javnim in zasebnim delovne sile do zaposlovanja v Slove-

Revija ISIS2A4ktualnoFebruar 2017v nebo vpijajočih odklonov, potrjuje vladni reformni predlogi niti ne older employees. Zbornik Radovazgoraj navedeno. Zdravstveni in drugi dotaknejo tovrstnih problemov. Ekonomski Fakultet u Rijeka 28 (2), pp.javni zavodi so ujeti v krč predtranzi- Pomanjkanje razvojne in storilnostnecijskega, protirazvojnega in protiinte- usmerjenosti v teh zavodih je struk- 271–301.lektualnega delovanja. turni problem, ki ga ni mogoče odpra- 3. Povprečne mesečne plače, Slovenija, viti brez spremembe strukture. Politična volja, ki podpira starejše Čeprav se zdi kontroverzno, menim, november 2014 – začasni podatki:vodilne kadre in nespremenjene, da bi bilo možno doseči napredek v Statistični urad Republike Slovenije.inertne oblike vodenja, prispeva k javnih zdravstvenih zavodih le, če bipočasnem pogrezanju slovenskega se zasebni iniciativi omogočilo delo [Elektronski] Available at: www.stat.si/zdravstva v močvirje, v katerem se pod enakimi finančnimi in organiza-skoraj nihče več ne počuti dobro. cijskimi pogoji. Konkurenca je močan tema_demografsko_trg.asp [Datum dejavnik, ki lahko spodbudi potrebe Razmišljam o tem, da bi omejitev po razvoju in boljši kakovosti dela. dostopa: 2. 2. 2015].opravljanja vodilne funkcije na največ Aktualno stanje ustreza le tistim, ki šedva mandata v isti ustanovi, opredeli- naprej z veseljem ribarijo v kalnem. 4. Oravecz R., Žmauc T., Černetič M.tev zgornje starostne meje za oprav­ljanje vodilnih funkcij in centralno Literatura: Pričakovanja do vodilnih kadrov v zrcaludefiniranje stopnje izobrazbe terizkušenj za opravljanje določene 1. Meekhof, S., Mangliers, K. & Mishra, J., starosti, izobrazbe in zaposlitve =funkcije lahko prispevali k razvojni 2014. Elderly Workers in the Workforce.usmeritvi tudi v javnih zdravstvenih Advances in Management 7(3), pp. 1–5. Expectation toward managing structureszavodih, obenem pa je jasno, da se 2. Znidarsic, J., 2010. Age management in in the mirror of age, education and Slovenian enterprises: the viewpoint of employment status. V: HORVAT, Tadeja (ur.), CELEC, Robert (ur.), JAKOB, Sabina (ur.). III. mednarodna znanstve- na konferenca Izzivi in težave sodobne družbe, Rakičan, 29. junij do 30. junij 2015. Rakičan: RIS Dvorec, 2015, str. 119–134. 5. Veress J. Ed.(1992) A társadalmi-gazda- sági transzformáció alapkérdései Magyarországon Aula Budapest. 6. Wister A.V., McPherson B.D. (2008) Aging as a Social Process: Canadian Perspectives Don Mills, Ont: Oxford University Press.Komaj čakaš na Brezplačna objavanovo številko revije?Miha čaka na novo srceveč kot 170 dni.Daj življenju priložnost.Opredeli se in skrajšaj čas čakanja na organe in tkiva.www.daruj.si

Revija ISIS Persona2lia5Februar 2017 Opravljeni specialistični izpitiAnja Andrejaš, dr. dent. med., specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva, izpit opravila 24. 10. 2016Jernej Berden, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 28. 10. 2016Tomo Brus Hladen, dr. med., specialist psihiatrije, izpit opravil s pohvalo 13. 12. 2016Ida Bržan, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 23. 11. 2016Tita Butenko, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 29. 11. 2016Anja Cvikl Planko, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 23. 11. 2016Ana Čajka, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 14. 12. 2016Rok Dežman, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil s pohvalo 16. 9. 2016Tatjana Dolhar, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 8. 11. 2016Asist. Klemen Dovč, dr. med., specialist pediatrije, izpit opravil s pohvalo 24. 11. 2016Ksenija Eder, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 27. 9. 2016Janez Emeršič, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 20. 12. 2016Urška Ferk, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 20. 12. 2016Tina Ferlinc, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, izpit opravila 29. 11. 2016Asist. Maja Frelih, dr. med., specialistka patologije, izpit opravila s pohvalo 18. 10. 2016Sonja Golob Jančič, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 8. 12. 2016Ana Gomboc, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 20. 12. 2016Olga Greshnyaeva, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 27. 9. 2016Urška Gruden, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila 20. 10. 2016Mateja Jandl, dr. med., specialistka javnega zdravja, izpit opravila s pohvalo 13. 12. 2016Maša Jelinčič Rušt, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 21. 10. 2016Nika Jurač, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 27. 9. 2016Simona Kalšek, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila 25. 10. 2016Nina Kastelic, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 13. 12. 2016Sebastjan Kavčič, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 24. 10. 2016Tomaž Kenig, dr. med., specialist travmatologije, izpit opravil s pohvalo 5. 10. 2016Mica Kolšek, dr. med., specialistka infektologije, izpit opravila s pohvalo 19. 12. 2016Simona Kovačec, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 20. 12. 2016Barbara Kozoderc Brdnik, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 27. 9. 2016Neža Lebič Belcijan, dr. med., specialistka patologije, izpit opravila s pohvalo 20. 12. 2016Dr. Eva Lenassi, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila s pohvalo 28. 9. 2016Katja Lipovnik, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 20. 12. 2016Jasna Klara Lipovšek, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, izpit opravila 23. 11. 2016Darko Ljubojević, dr. med., specialist urologije, izpit opravil 25. 10. 2016Tanja Loboda, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 7. 12. 2016Miloš Macura, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 28. 10. 2016Petra Markov, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 27. 9. 2016Urban Matoh, dr. dent. med., specialist parodontologije, izpit opravil s pohvalo 20. 12. 2016Branko Milošev, specialist oftalmologije, izpit opravil 21. 12. 2016Asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 14. 9. 2016Andraž Nastran, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil 12. 10. 2016Marko Novak, dr. med., specialist otorinolaringologije, izpit opravil 20. 12. 2016Mateja Oblak, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 20. 12. 2016Tanja Podlesek, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 20. 12. 2016Veronika Potočnik, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, izpit opravila s pohvalo 21. 9. 2016

Revija ISISP26ersonaliaFebruar 2017Špela Pretnar Dovžan, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 28. 12. 2016Mojca Prica, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 27. 9. 2016Helena Pungeršek, dr. dent. med., specialistka čeljustne in zobne ortopedije, izpit opravila 15. 12. 2016Martin Ranfl, dr. dent. med., specialist javnega zdravja, izpit opravil 30. 11. 2016Anja Rauter, dr. dent. med., specialistka parodontologije, izpit opravila 16. 12. 2016Lena Ražen, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 11. 2016Irena Sepin, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila 26. 9. 2016Jasna Skamen, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 25. 10. 2016Asist. dr. Nina Slabe, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila 21. 9. 2016Silvija Spačal, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 20. 12. 2016Marija Stojanović, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 26. 10. 2016Urška Šivic, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 30. 9. 2016Vesna Škrbec Murn, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 20. 12. 2016Brin Štabuc, dr. med., specialist travmatologije, izpit opravil s pohvalo 3. 10. 2016Miha Štabuc, dr. med., specialist radiologije, izpit opravil s pohvalo 16. 9. 2016Špela Štupar, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila s pohvalo 14. 11. 2016Biljana Todorova, dr. med., specialistka hematologije, izpit opravila 24. 10. 2016Viljem Haris Topčič, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, izpit opravil 23. 12. 2016Dr. Matevž Topolovec, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, izpit opravil s pohvalo 15. 12. 2016Maja Triplat, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila 6. 10. 2016Tinkara Trkaj, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 7. 11. 2016Uroš Valcl, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil 18. 11. 2016Matej Valentinčič, specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 27. 12. 2016Martina Vivoda Tomšič, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila 30. 9. 2016Dr. Miha Vodičar, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, izpit opravil s pohvalo 15. 9. 2016Urška Vučina, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 22. 11. 2016Mojca Zajc Avramovič, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 18. 10. 2016Petra Zajc, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 27. 9. 2016Nika Zorko, dr. med., specialistka nevrologije, izpit opravila s pohvalo 20. 9. 2016Tadej Zorman, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 4. 11. 2016Barbara Zupančič, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 22. 12. 2016Miodrag Žunić, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil 11. 11. 2016Melanija Županić, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 28. 9. 2016 Čestitamo! So vaši podatki na intranetnem portalu ZZS pravilni? V sklopu intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije uspešno deluje povezava s podatkovnimi bazami zbornice, s čimer vam je preko spletnega portala omogočen dostop do večine podatkov, ki jih vodimo o članstvu, kot so npr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Z namenom zagotovitve ažurnosti podatkov vas prosimo, da svoje podatke pregledate in nam sporočite morebitne spremembe, nekatere izmed podatkov pa lahko spreminjate tudi sami v rubriki »Moji podatki«. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo. V primeru, da ju nimate, se obrnite na g. Milana Kokalja ([email protected]).

Revija ISIS Iz Evrop2e7Februar 2017Slovenija: zdravniška stavkado nadaljnjegaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana zdravnikov, je k stavki pozval, potem ko se z vlado ni mogel dogovoriti [email protected] novi kolektivni pogodbi. Že od leta 2008 zdravniki zahtevajo nove stan- V Sloveniji so zdravniki 8. novem- začetek so se zdravniki odločili, da ne darde in normative. Stavka bo mordabra začeli časovno neomejeno stavko. bodo več opravljali nadur. Če ti ukrepi največja po letu 2010, ko zdravnikiStavka je zajela javne bolnišnice in ne bodo omehčali vlade, bodo po dveh niso več hoteli delati nadur.zdravstvene centre (zdravstvene tednih oskrbovali le še nujne primere,domove, op. prev.). Zahtevajo boljše starejše paciente, nosečnice in otroke. Vir: Österreichische Ärztezeitungdelovne pogoje in višje plače. Za Fides, sindikat zdravnikov in zobo- št. 22, 25. november 2016Transparentnost v stadiju beta(Dr. Eiko Meister)Prevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Od aprila 2016 dalje (avstrijsko) podatkov. Ta rangiranja se pretežno Opomba I: Sistem storilnostnoZvezno ministrstvo za zdravje vodi opirajo na mnenja strokovnjakov ali naravnanega financiranja bolnišnič-novo internetno stran. Slednja zago­ – kar je zelo priljubljeno na internetu nih ustanov (leistungsorientiertetavlja transparentnost pri iskanju – na mnenja uporabnikov. Krankenanstaltenfinanzierung, LFK)idealne bolnišnice. Pa je tovrstno so razvili avstrijski strokovnjaki zazagotavljanje sploh možno? Nasprotno pa projekt kliniksuche. obračunavanje stacionarnih bolni- at uporablja podatke, ki se v temelju šničnih stroškov in je v uporabi od Na naslovu www.kliniksuche.at je uporabljajo za obračunavanje storitev. leta 1997 dalje. Zadevo si je vrednotrenutno možno poiskati specializira- Iz teh LFK-podatkov (glej opombo I ogledati na domači strani Ministrstvane klinike za približno dve prgišči spodaj) se potem prek različnih za zdravje in ženske (ministrica je šebolezni. To naj bi pacientkam in kazalcev kakovosti izračunajo različni vedno dr. Sabine Oberhauser).pacientom omogočilo na temelju podatki o kakovosti, ki se potem odsli-objektivnih podatkov izbrati idealno kavajo v sistemu A-IQI (Austrian Opomba II: Vredno si je ne lekliniko. Na domači strani je zapisano Inpatient Quality Indicators). Tako ogledati www.kliniksuche.at tertole: »Cilj te objave podatkov za so temeljni podatki sicer bolj objektiv- narediti nekaj preskusov, temveč tudikakovost je podpora – prek nevtralne ni, vendar ne brezpogojno bolj točni. prelistati poročili A-IQI za leti 2014 inplatforme – vsem tistim ljudem, ki se 2015.pripravljajo na bivanje v bolnišnici, Gledano na splošno, bo www.ter jim tako olajšati odločanje.« kliniksuche.at lahko v prihodnosti pomoč zrelim pacientkam in pacien- Projekt kliniksuche.at pa v resnici tom, ki iščejo ustrezno kliniko. Trenu-ni nič novega. V tedenskem časopisju tno pa je ta stran v najboljšem prime-je vedno več rangiranja (ranking) ru šele v stadiju beta.avstrijskih bolnišnic. Iz tega je nastalpriljubljen šport, pri katerem se izbira Vir: AERZTE Steiermark,»najboljšo kliniko dežele«. Bistvena maj 2016pomanjkljivost takšnega rangiranja jedeloma nekam »slabotna« baza

Revija ISISM28ladi zdravnikiFebruar 2017Izzivi, skupni vsemspecializacijamPoročilo z okrogle mize o podiplomskem izobraževanju zdravnikovDr. Tina Bregant, dr. med., Univerzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije – Soč[email protected] dejanskimi potrebami bolnikov (prebivalstva); neučinkovito in pomanjkljivo timsko delo; ozka, Pred več kot 100 leti je Flexner po nemškem tehnična osredotočenost brez umestitve v širšibiomedicinskem modelu napisal poročilo, ki je kontekst; epizodična skrb namesto stalne inspremenilo način izobraževanja zdravnikov v kontinuirane skrbi za profesionalizacijo; prevla-Združenih državah Amerike (1). Evropski temelji, dujoča orientacija v smeri bolnišničnih znanj nanadgrajeni z ameriško podjetnostjo, so omogočili račun primarne ravni; številčno in tudi kakovo-razcvet biomedicine. Bolj intenzivno vključevanje stno (vsebinsko) neujemanje med potrebami trgamoderne znanosti na medicinske fakultete je dela in izobraževanjem zdravnikov; šibko vod-pripomoglo k podvojitvi pričakovane življenske stvo pri izboljševanju zdravstvenih sistemov (5).dobe v 20. stoletju. Izboljšanje zdravstvenega Ker z izobraževanjem zdravnikov izjemno vpliva-stanja celotne populacije je bilo predvsem odsev mo na celoten zdravstveni sistem, se moramoizboljšanja življenjskih razmer – družbe in stalno spraševati, ali je še kaj prostora za izbolj-znanstvenega napredka – znanja (2, 3). šave, spremembe in kaj lahko sami storimo za to. Zdravstveno osebje ima pri tem pomembno V luči okrogle mize o podiplomskem izobra-vlogo, saj zagotavlja ljudem prenos znanja, ževanju, ki je potekala 10. januarja 2017 v Modriinformacij in tehnologij, ki vplivajo na zdravje, v dvorani Domus Medica in jo je organiziralaprakso. Podatki kažejo, da obstaja neposredna Zdravniška zbornica Slovenije na pobudo Mladihpovezava med številom zdravstvenih delavcev in zdravnikov, sem s pomočjo kolegov – mladihzdravjem populacije (4). Zdravstveno osebje specialistov, specializantov in pripravnikov,omogoča oblikovanje političnih prioritet, ki pripravila izhodišča, na katerih lahko temeljisistemsko vplivajo na zdravje celotne populacije prenova specializacij. V nadaljevanju prispevka(5). Seveda le, če sta družba in politika temu predstavim izzive in nakažem možne rešitve, kotpripravljeni prisluhniti. Pri nas smo po številu jih vidijo Mladi zdravniki.zdravnikov na repu Evrope; prav tako namenja-mo v primerjavi s povprečjem v Evropi manj Ob tem se v svojem in imenu Mladih zdravni-izdatkov za zdravstvo na prebivalca – tako v kov zahvaljujem vsem pobudnikom, organizatorjemabsolutnih številkah kot glede na kupno moč (6). in sodelujočim na problemski konferenci. PosebnaRazmere v zdravstvu, zlasti za mlade zdravnike, zahvala gre vodstvu Zdravniške zbornice Slovenije:so zato daleč od rožnatih. Poleg tega se mladi prim. Andreju Možini, prof. dr. Bojani Beović, prof.zdravniki spopadajo z najrazličnejšimi izzivi med dr. Zlatku Frasu in ge. Tini Šapec, ki so se naspecializacijo, kar pa bi morda lahko rešili s izpostavljeno problematiko konstruktivno odzvali.prilagoditvijo sistema specializacij. Zobozdravnikom in študentom medicine se opravi- čujemo, ker njihove problematike tokrat zaradi Žal tudi v svetu ugotavljajo, da izobraževanje obsežnosti razprave nismo zajeli.zdravstvenega osebja ne sledi družbenim inokoljskim zahtevam (7). V tujini težave pripisuje- Izzivi, skupni vsemjo predvsem fragmentiranim, zastarelim in specializacijamstatičnim učnim načrtom (5). Tudi pri nas sonekateri programi specializacij že skoraj polnole- 1. Vsebina specializacijtni. V tujini so težave med izobraževanjemzdravnikov predvsem: neujemanje med zahteva- Specializanti zaupamo svojim mentorjem innimi kompetencami zdravstvenega osebja in ZZS pri pripravi načrta specializacij. Kljub »na papirju« brezhibnim programom pa lahko

Revija ISIS Mladi zdravn2ik9iFebruar 2017umanjkata implementacija in realiza- stavljali osnovne kompetence (npr. ALS (veščina) ali so doktorirali (aka-cija programov. Zato izpostavljamo tečaj ALS, PALS, TS); drugi nadgradnjo demskost, znanje)). Na tej kompetenč-nekaj problemov, ki bi jih lahko skupaj osnovnih znanj in veščin (npr. tečaj UZ ni ravni so lahko celo presegli svojerešili. Predvsem je moteč razkorak mišično-skeletnega sistema); tretji pa starejše kolege, specialiste, za kar jemed idealno vsebino specializa- nujnost obvladovanja mehkih veščin prav, da so nagrajeni. Ne prvi in necije, kot je zapisana v pravilniku, (npr. sporočanje slabe novice, družin- drugi primer pa ne smeta veljati kotin potem realizacijo, kar se kaže ska terapija). Vse kompetence se lahko norma za celotno populacijo speciali-npr. pri izrabi delovnega časa, nadgradijo, tako da npr. opravljen tečaj zantov in specialistov, saj ne gre niti zapredpisanih posegih, dežurstvih, družinske terapije šteje več kot le tečaj povprečne niti za nujne zahteve. Kotmožnostih koriščenja dopusta. sporočanja slabe novice. Obvezni in normo lahko v dogovoru s koordina-Zato je smiselno spremeniti paradi- priporočeni tečaji morajo biti torjem specializacije zahtevamo npr.gmo vsebine specializacije iz »čim plačljivi iz rednih sredstev specia- eno objavo v slovenski reviji izbraneveč – tem bolje« na realno »toli- lizanta in vnešeni kot del krože- specializacije ali uspešno zaključenko, da se zadosti zahtevam« oz. nja ter zaključeni s potrdilom o tečaj ALS enkrat med specializacijo,»manj je več«. Sama birokratizacija pridobljenih kompetencah. Še pri čemer moramo to tudi omogočitiin obseg predpisov namreč ne zagota- zlasti to velja za mednarodno veljavne, (npr. s plačilom tečaja iz rednihvljata kakovostne vsebine – problem, kakovostno izvedene tečaje oz. priporo- specializantskih sredstev; pomočki ga v naši državi srečujemo vse čene podiplomske tečaje in module, ki mentorja pri objavi). Zahteve doprepogosto in se mu vsaj v lastni stroki pa so praviloma za naše razmere zelo specializantov ne smejo biti višje,lahko izognemo. dragi in smo jih do sedaj krili iz lastnih kot so znanje, veščine in spretno-a) Kompetence: znanje, veščine sredstev (PALS za pediatre; ALS in TS sti povprečnega specialista iste za družinske zdravnike; tečaji psihote- stroke v danem trenutku. in spretnosti rapije za pedopsihiatre in psihiatre Bolj realistično in v prakso usmer- ipd.) Sporno je zaračunavanje Eno od osnovnih kompetencjena specializacija bi lahko temeljila izobraževanj lastnim specializan- zdravnika katerekoli specialno-na kompetencah. Med študijem tom, ki v nekaterih primerih pri teh sti predstavlja znanje urgentnemedicine je ključna pridobitev znanj, priporočenih izobraževanjih že znatno medicine. Tu bo potrebno spreme-medtem ko naj bi med specializacijo presežejo specializantska sredstva, ki niti sistem pripravništva, s prenovopridobili tudi veščine, ki omogočajo so namenjena izobraževanju, in jih programa (vključno z mentorstvom inprenos znanja v prakso. Zato morajo tako kriti sami. Po drugi strani koordinacijo), prenesti pripravništvopredlagamo model »na kompeten- pa udeležbe na mednarodnih v urgentne centre in realističnocah temelječe specializacije«. kongresih, čeprav so koristne, skrajšati E-list pripravnika (podobnoPridobivanje kompetenc bi lahko tudi niso nujne za pridobitev osnov- kot za specializante).služilo kot ocena primernosti nih kompetenc; izjema so aktivnanapredovanja in podeljevanja predavanja in predstavitev po- Za pridobitev ustreznih kom-kliničnih nazivov. sterja. Zato naj si specializant, če se petenc morajo ZZS, mentor in V luči pridobivanja kompetenc je tega želi pasivno udeležiti, tovrstna njegova ustanova zagotoviti ustre-tako npr. neustrezna dolgotrajna izobraževanja plača sam, hkrati pa se zne pogoje. Izpostavljena področja so:razporeditev specializanta kirurgije na moramo zavedati, da gre vseeno na –– dežurstvamesto sobnega zdravnika, kjer piše službeno pot in da gre za izobraževanje,odpustnice, medtem ko je za speciali- zaradi česar ni potrebno koristiti V praksi ni dovolj dežurnih mestzanta fiziatrije na istem oddelku taka letnega dopusta. za vse specializante naenkrat, zato birazporeditev še ustrezna, čeprav je bilo smiselno po zgledu pediatrijetudi zanj bolj primerna razporeditev v Opredelitev kompetenc omogoča uvesti ob nočnem urgentnem delu inambulanto kot na oddelek ali v realizacijo osnovnih (nujnih) zahtev in dežurstvu tudi priznanje popoldan-operacijsko dvorano. Pri pridobivanju pogojev. Gre za realističen načrt skega urgentnega dela. Smisel dežur-kompetenc je namreč pomembno specializacije, ki velja za vse speciali- stva namreč ni nočno delo, pač paznanje, veščine in sposobnosti, ki pa zante; hkrati pa lahko že s pridobitvijo ravnanje v urgentnih situacijah.jih lahko pridobimo le v določe- dodatnih kompetenc stratificiramonih, nadzorovanih in za bolnika specializante v tiste, ki jih določena V družinah, kjer sta oba staršater tudi zdravstveno osebje področja bolj zanimajo, so pridobili zdravnika, pa bi bilo ustrezno enegavarnih okoliščinah. več kompetenc iz teh področij in so se od njiju oprostiti nočnega dela, urgen- Za pridobivanje kompetenc bi na ta način že usmerili v določeno tno delo bi lahko opravljal popoldne.upoštevali tudi mednarodno pri- področje ter so tako napredovali do Pravila o izbirnem dežuranju mladihznane tečaje in podiplomske npr. najvišje ravni na določenem staršev se namreč ne držijo vsi, kljubmodule, od katerih bi nekateri pred- področju (npr. so postali vodje tečajev temu, da zakon to omogoča. –– dopust Mogoče ga je načrtovati že na začetku specializacije, kar ustreza

Revija ISISM30ladi zdravnikiFebruar 2017polnemu koriščenju dopusta, vendar pa krajše, učinkovitejše specializacije po 100 kliničnih pregledov, saj jih bo v 5to ne ustreza določenim ljudem, ki se ob zgledu ostalih evropskih držav. letih gotovo napravil več 100, mora patem počutijo »obsojene« na tri tedne Zavedamo se, da je harmonizacija se zavedati, kaj in kako bo opravildopusta v avgustu. Vendar pa ob specializacij v EU poseben problem, ustrezen klinični pregled, ko bo specia-nenačrtovanem dopustu tega ni mogoče ki je izven dosega ZZS, vendar pa je list. Zato je morda bolje vnesti manj,izkoristiti med krajšimi kroženji oz. je uskladitev mogoča vsaj na nekaterih npr. 10 kliničnih pregledov, vendarkasneje potrebno podaljšati čas speciali- področjih. pod različnim mentorstvom.zacije zaradi dopusta. c) E-list–– prisotnost Predlagamo, da se glede na Aplikacija omogoča marsikaj, a se razširjeno uporabo pametnih telefo- Zaradi pravila o maksimalni je izkazala po več letih za dodatno nov e-list prenovi tako, da se ustvariodsotnosti 20 odstotkov dni (to je pri obremenitev, v kateri ne vidijo večjega aplikacija za mobilne telefone.14-dnevnih kroženjih 2 dni, enomeseč- smisla niti mentorji niti specializanti. Da bi to omogočili, je nujno poenosta-nih 4 dni itd.), je nemogoče izkoristiti Vsebine e-lista niso jasno definirane, vljeno vpisovanje opravljenih obve-dopust med krajšimi kroženji. Zato je kar je škoda, ker bi bila na ta način znosti.smiselno vnaprejšnje načrtovanje oz. tudi vsebina specializacije bolj jasno d) Nadzorsprostitev pravila. Če bi začeli delati po začrtana. Prav tako ni navodil, zatoprincipu kompetenc, pravilo o odso- večkrat prihaja do zmede, kaj in kako Mentorji imajo nadzor in možnosttnosti ne bi bilo tako nujno, saj bi se vnesti posege, seminarje ipd. Proble- intervence ob specializantu – navse-npr. lumbalne punkcije lahko naučili mi neposrednega in glavnega mentor- zadnje je prav to njihova glavnaob urgentnem delu, na nevrološkem stva niso jasno razmejeni, kar velja naloga, da usmerijo svojega speciali-oddelku ali pa na infekcijski kliniki. tudi v finančnem smislu, saj lahko zanta na strokovno ustreznejšo pot,–– centralizacija neposredni mentor v nekem trenutku kot bi jo izbral sam. Povratnega nosi več odgovornosti in časovnega mehanizma s strani specializantov, Osrednje bolnišnice so lahko v bremena kot glavni mentor; poleg kljub številnim govoricam, pa zaen-danem trenutku preplavljene s speciali- tega nekateri glavni mentorji ne krat nimamo. Neverjetno slabezanti, zaradi česar ti ne dobijo dovolj zaupajo neposrednim mentorjem oz. povratne informacije glede kakršnih-priložnosti za delo in pridobivanje specializantu, da je poseg res opravil koli prijav: strokovnih opazk, pripom-ustreznih kompetenc. Smiselno bi bilo, ipd. Nujnost izvedbe posegov, pregle- be glede mentorjev, mobinga, razpiso-da je v zadnjih dveh letih specializant dov, tečajev je nedefinirana. Poleg vanja za delo, ki ni v skladu sredno, enkrat tedensko prisoten na tega je vnašanje posegov zelo zamu- pravilnikom specializacij ipd., namrečsvojem bodočem delovnem mestu in dno, potrjevanje s strani mentorjev pa nimajo pravega »naslovnika«. Specia-tako pomaga svojemu bodočemu očitno tudi, saj se večkrat vse prepusti lizanti se bojijo sankcij, zato predla-delodajalcu. Za izvedbo specifičnih glavnemu mentorju oz. ostane nepotr- gamo »ombudsmana«, na katere-posegov in pridobitev spretnosti je jeno. Ker je dostopnost do kakovo- ga bi se specializanti lahkovčasih celo bolj koristno kroženje izven stnih računalnikov na delovnem obrnili. To ne more biti koordi-velikih centrov, saj je tam več priložnosti mestu predvsem za specializante nator specializacij, pač pa nek-zanje, zaradi česar je smiselno določene iluzorna, je potrebno vse te zamudne do, ki bi strokovno in etičnoposege (in kroženje, med katerim jih vnose opraviti doma, kar onemogoča razumel problematiko takoopravi specializant) premakniti iz sprotno in ažurno dodajanje posegov specializantov kot mentorjev.velikih centrov na periferijo. Ker se »in situ – na licu mesta«. Samidoločene posege opravlja samo v velikih razporedi specializacij in kolokviji so Nujno je sprotno ocenjevanjecentrih, morajo tam imeti prednost v e-listu ustrezni. E-list omogoča tudi mentorjev. Zbiranje podatkov ospeciaizanti, ki druge priložnosti za te ocenjevanje menotorjev. mentorstvu in ocenah je priporočlji-posege ne bodo dobili drugje. Poleg tega vo s strani zbornice, optimalno enkratne sme biti zapostavljena primarna Žal zaradi zapletenosti in letno z ustreznim nagrajevanjem/raven zdravstvene oskrbe, zato si zamudnosti vnosa nihče ne sankcioniranjem mentorjev.želimo, da bi si vsi zdravniki, ne glede na uporablja e-lista optimalno. Zatospecializacijo, pridobili vsaj nekaj predlagamo revizijo e-lista, ki naj Mentorji velikokrat specializantuizkušenj s terena in primarne ravni. jo opravijo koordinatorji specializacij s niso na voljo tako, kot bi mu moralib) Posodobitev in skrajšanje predstavniki specializantov in vnesejo biti, in ostajajo zgolj mentorji na ustrezne popravke. Glede na postavko papirju. Predlagamo redne (vsaj specializacij po zgledu drugih a) znanja, veščine in spretnosti, svetu- dvakrat na leto) stike z mentor- evropskih držav jemo, da koordinatorji ponovno jem, ki bi potekali kot (neformalni?) Podobno kot za specializacijo iz opravijo pregled oz. seznam nujnih kolokviji z obravnavo kliničnih prime-nevrologije, kjer že poteka usklajeva- znanj in veščin za posamične stroke. Ni rov z namenom, da mentor ugotovi,nje in prilagoditev programa s 6 na 5 smiselno, da specializant vnese v e-list kje mora specializant glede na trajanjelet, bi uvedli za ostale specializacije specializacije še izboljšati znanje, in mu pri tem svetuje in pomaga.

Revija ISIS Mladi zdravn3ik1iFebruar 20172. Mentorstvo javne (oz. verjetno tudi zasebne) mreže področja, jim sledi znotraj etičnih v prihodnosti. Brezglavo razpisovanjea) Mentorstvo kot del profesio- specializacij, pri čemer je že ob začetku vrednot in načel ter si je na ta način nalnega razvoja zdravnika specializant obveščen o nezmožnosti Kriteriji za mentorstvo (klinična zaposlitve, deluje ob trenutnem pridobil ustrezno zaupanje bolnikov pomanjkanju zdravnikov kot farsa.znanja, pedagoška znanja, raziskovanje, Poleg tega v predelih Slovenije, kjer in družbe. Pri tem dolgotrajnemdostopnost: časovna, krajevna) morajo vlada že dlje trajajoče pomanjkanjebiti jasni. Zaupamo ZZS, da bo kljub zdravnikov, ni smiselno podeljevanje procesu je nujna osebna predanost,kadrovski stiski zmogla vključiti čim več specializacije glede na doseženestrokovnih in etičnih mentorjev, čeprav (akademske) točke, pač pa je bolje vendar pa tudi podpora s stranije to zaradi pomanjkanja specialistov upoštevati umeščenost kandidata vnekaterih strok zelo težko. Menimo, da izbrano okolje (npr. bolnišnica Ptuj, družbe: ali je družba pripravljenaje bolje včasih imeti manj mentorjev, a Topolšica, Trbovlje; primarna raven vte dobre in ustrezno nagrajene, kot celo Prekmurju ipd.), saj je verjetnost, da se podpreti zdravstveno osebje naplejado slabih, ki jih to delo ne zanima. 35-letni mladi specialist, z otroki, ki seMentorstvo namreč ne zanima vseh, šolajo v Ljubljani, iz Ljubljane preseli v njegovi poti ali pa mu dolgotrajniandragoških načel pa vsi tudi ne osvojijo Trbovlje, izjemno majhna.oz. jih niti ne zanimajo, zato siljenje profesionalni razvoj celo onemogoča.nekoga v mentorstvo zgolj zato, ker je Pri splošnem pomanjkanju zdrav-strokovnjak, ni modro. Mentorstvo bi nikov v naši državi je nesprejemljivo, Biti zdravnik, danes, v Sloveniji,bilo potrebno vključiti v profesionalni da zdravniki po opravljenem speciali-razvoj zdravnikov in tiste, ki jih predaja- stičnem izpitu ostanejo brez službe. namreč ni enostavno. Številne težavenje znanj in veščin mlajšim generacijam Nesprejemljivo je tudi, da se nekogazanima, tudi ustrezno, ne le moralno, ne zaposli, čez en mesec pa se na isto so res odsev družbe, v kateri živimo,nagraditi. mesto zaposli nekoga drugega; splohb) Ocenjevanje mentorjev če gre za nekoga z manjšimi kompe- marsikatero težavo pa zdravniki lahko tencami – npr. sobnega zdravnika Dogaja se, da se nekateri mentorji namesto mladega specialista ali rešimo sami. Ta zapis je namenjenizjemno izkažejo: tako v dobrem kot specialista z doktoratom. Ker seslabem. Ker so povratne informacije predhodno ve, kdaj bo nekdo opra- težavam, s katerimi se srečujejo mladio mentorju s strani specializanta, vljal specialistični izpit, je nespreje-drugih mentorjev in koordinatorja mljivo tudi birokratsko zavlačevanje, zdravniki med specializacijo; vsebujezaenkrat neznanka, si želimo uvesti ko se na uradno zaposlitev čaka večocenjevanje menotrjev, podobno kot tednov oz. mesecev. pa tudi nekatere predloge izboljšav.nas, specializante, ocenjujejo mentor-ji. Namen je predvsem izboljšanje Če obstaja en sam primer kliente- Ker si vsi želimo biti dobri zdravniki,sistema, ki bo omogočal tako speciali- lizma pri zaposlovanju mladegazantom kot mentorjem profesionalno specialista, je to preveč, saj oddelki in je v našem skupnem interesu dobroin tudi osebnostno rast. bolnice niso ustanove v zasebni lasti,c) Zaupnik (ombudsman) pač pa gre za javne ustanove, kjer izobraževanje. Ker je vseživljenjsko mora nad klientelizmom prevladati specializantov strokovnost in profesionalizem. učenje v današnjem času realnost, s Ne glede na govorice in toženjeglede slabih odnosov med mentorji in Zaključek postavitvijo ustreznega učnega sistemaspecializanti, je formalnih prijavizredno malo. Pri prepoznavi mobinga Ko se pogovarjamo o zdravju in za specializante v resnici tlakujemo tudiin kršenju profesionalizma bi morali zdravstvenih sistemih, se vednobiti udeleženi vsi. Mlajši kolegi se pogovarjamo o ljudeh. Ko odgrnemo pot profesionalizma zdravnika inbojijo sankcij, starejši pa se verjetno bleščeči oklep sodobne znanosti inlažje poistovetijo s svojimi kot z nekaj tehnologije ter bedni, raztrgani plašč gradimo bolj ustrezno zdravstvenolet mlajšimi kolegi. Zato predlagamo že financ in ekonomije, so pred namiv točki c) nadzor, ustreznega zaupni- ljudje – tisti, ki potrebujejo našo oskrbo prebivalcev naše države.ka/ombudsmana specializantov. medicinsko pomoč: znanje in oskrbo, in tisti, ki to pomoč zmorejo nuditi. Literatura:3. Nezaposlovanje Medicinsko pomoč, znanje in oskrbo lahko nudi le tisti, ki je pridobil 1. Duffy TP. The Flexner Report ― 100 Razpisovanje specializacij mora znanja, kompetence in veščine s tega Years Later. The Yale Journal of Biologybiti racionalno, z mislijo na potrebe and Medicine. 2011; 84(3): 269–76. 2. Chen L, Berlinguer G. Health equity in a globalizing world. In: Evans T, Whitehe- ad M, Diderichsen F, Bhuiya A, Wirth M, eds. Challenging inequities in health: from ethics to action. New York: Oxford University Press; 2001. p. 35–44. 3. Pablos-Mendez A, Chunharas S, Lansang MA, Shademani R, Tugwell P. Knowledge translation in global health. Bull World Health Organ. 2005; 83: 723. 4. Anand S, Barnighausen T. Human resources and health outcomes: cross-co- untry econometric study. Lancet. 2004; 364: 1603–9. 5. Frenk J, Chen L, Bhutta ZA, Cohen J, Crisp N, Evans T, et al. Health professio- nals for a new century: transforming education to strengthen health systems in an interdependent world. Lancet. 2010; 376 (9756): 1923–58. 6. Kolednik A. Kje v Evropi imajo najboljše zdravstvo? Manj zdravnikov imajo le še Romuni in Poljaki. (Internet). Dostopno 16. 1. 2017 s spletne strani: http://siol. net/novice/slovenija/manj-zdravnikov- -imajo-le-se-romuni-in-poljaki-433421 7. Cooke M, Irby DM, O’Brien BC, Shulman LS. Educating physicians: a call for reform of medical school and residency. Stanford: The Carnegie Foundation for the Advancement of Teaching, 2010.

Revija ISISM32ladi zdravnikiFebruar 2017Zimsko srečanje evropskegazdruženja specializantovjavnega zdravja v DublinuTjaša Pibernik, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje,Območna enota KranjŠpela Vidovič, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje,Območna enota MariborMatej Vinko, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje,Centralna enota 25. in 26. novembra 2016 smo se na zadnjem srečanju v Dublinu pa smo bili vpredstavniki slovenskih specializantov mrežo sprejeti tudi specializanti iz Slovenije.javnega zdravja (JZ) udeležili zimskegasrečanja EuroNet MRPH, ki je potekalo v Ideja za ustanovitev slovenskega združenjaDublinu na Irskem. specializantov JZ je nastala junija 2016, ko so nam specializanti s Hrvaške predstavili program EuroNet MRPH je evropska mreža njihove specializacije in nas povabili k sodelova-nacionalnih združenj specializantov JZ, nju v EuroNet MRPH, kamor so včlanjeni od letaustanovljena leta 2011 v Franciji z name- 2015. Pobuda je naletela na plodna tla in začelinom oblikovanja skupnega jedra kompe- smo z iskanjem ustrezne poti za formalizacijotenc in znanj za evropske specializante združenja. Svoje mesto smo videli znotraj SekcijeJZ. Je edinstvena neodvisna organizacija, za preventivno medicino (SPM), katere člani sokatere namen je združevati specializante na skupščini 21. oktobra 2016 v Portorožu zJZ iz Evrope, poudarjati poslanstvo JZ, glasovanjem podprli našo idejo. Specializantiolajšati dostopnost do izmenjav in oprav­ bomo v svojih aktivnostih neodvisna in samo-ljanja pripravništva v tujini, promovirati stojna skupina, ki bo delovala pod okriljem SPMin realizirati znanstvene raziskave in z imenom Odsek specializantov javnega zdravjaprojekte v JZ ter aktivno sodelovati na (OSJZ). Člani OSJZ bodo lahko slovenski specia-mednarodnih kongresih in srečanjih. lizanti JZ, včlanjeni v SPM, članstvo pa se boEuroNet MRPH prav tako primerja potek samodejno prekinilo ob opravljenem specialistič-in programe specializacij z namenom nem izpitu.izboljšanja kakovosti in spodbujanjastandardizacije specializacij po vsej Z namenom kakovostnega strokovnegaEvropi. združevanja specializantov JZ ter promocije specializacije JZ v slovenskem prostoru so naši Zgodovina združenja sega v leto 2008, ko so cilji in naloge, da zastopamo in zagovarjamose za skupno sodelovanje pri raziskavi glede interese specializantov JZ v Sloveniji, promovi-zadovoljstva specializantov s kakovostjo progra- ramo specializacijo JZ med študenti splošne inmov specializacij odločili specializanti Francije in dentalne medicine ter med zdravniki pripravniki,Italije. Uspešno sodelovanje je privedlo do ideje, da zagotavljamo in izboljšujemo kakovost pro-da se sodelovanje razširi še na druge projekte in grama specializacije JZ s sistematičnim zbira-države. Tako so se leta 2009 skupini pridružili njem izkušenj, mnenj in predlogov specializan-specializanti iz Španije. Do leta 2016 so se v tov JZ, da spodbujamo znanstvenoraziskovalnamrežo vključila združenja specializantov iz osmih delovanja specializantov JZ, organiziramo alidržav (Francija, Italija, Irska, Velika Britanija, sodelujemo pri organizaciji strokovnih kongre-Nizozemska, Hrvaška, Portugalska in Španija), sov in strokovnih sestankov ter da sodelujemo in se povezujemo s sorodnimi združenji speciali-

Revija ISIS Mladi zdravn3ik3iFebruar 2017zantov v Sloveniji, kakor tudi v med- gy Assessment) na Irskem. Preko pri zmanjševanju škode (harm reduc-narodne organizacije. svoje izkušnje, ko je v Afriki sodelova- tion) in ustrezni komunikaciji (risk la pri razvijanju in širjenju možnosti communication). Dr. Gregory Martin, V ta namen smo se udeležili terapije za zdravljenje okuženih s HIV zaposlen v Public Health Ireland, namsrečanja EuroNet MRPH v Dublinu, in pri gradnji infrastrukture, ki je predstavil možnosti zaposlitve v JZsaj smo želeli predstaviti potek specia- omogoča takšno zdravljenje, je spre- v mednarodnem oz. globalnem okolju,lizacije JZ pri nas, osebno spoznati govorila o dokazih kot gonilu napred- prof. Patrick Wall z University Collegepredstavnike ostalih držav, z njimi ka v zdravstvu. Sledilo je predavanje Dublin (UCD) pa nam je s svojimnavezati stik za morebitna sodelova- dr. Fentona Howella, nacionalnega širokim znanjem in na podlagi dolgo-nja v mednarodnih raziskovalnih svetovalca na področju nadzora nad letnih izkušenj na področju veterineprojektih ter prisostvovati izvolitvi tobakom. Govoril je o aktualni temi in JZ govoril o zoonozah in varnostiOSJZ v EuroNet MRPH. nadzora nad tobakom v Evropi, kako hrane v Evropi. Prikazal je praktični uspešna je bila Irska, ki je kot prva primer sledenja izbruha zastrupitve s Prvi dan je srečanje potekalo na uvedla prepoved kajenja na delovnem hrano, izpostavil njegovo komplek­National Cancer Control Programme mestu in v zaprtih javnih prostorih, snost ter zaplete, na katere lahkov središču Dublina. Dopoldanski del kakšni cilji so na tem področju realni naletimo pri tovrstnem delu. Za konecje bil rezerviran za predavanja o in si jih je treba zadati po vsej Evropi prvega, strokovnega dela srečanja jeaktualnih temah s področja JZ v ter kateri dokumenti nam pri tem prof. Robert Cunney s Health Protec-Evropi, ki so jih izvedli povabljeni lahko služijo kot opora. Predstavil je tion and Surveillance Ireland predavalstrokovnjaki. Začela je dr. Mairin »MPOWER«, šest učinkovitih pravil o pobudah na področju antibiotičneRyan, zaposlena kot vršilka dolžnosti pri nadzoru nad tobakom, ter sprego- rezistence v Evropi. Opozoril je, danamestnika direktorja HIQA (Health voril o pomembni vlogi JZ predvsem živimo v svetu mikrobov in ne obra-Information And Quality Authority)in direktorica HTA (Health Technolo-Srečanja so se poleg nas udeležili tudi predstavniki Irske, Velike Britanije, Francije, Nizozemske, Poljske, Hrvaške, Italije in Portugalske.

Revija ISISM34ladi zdravnikiFebruar 2017tno, zato si moramo prizadevati, da se MRPH. Predsednica združenja je nju javnozdravstvenih raziskav.čim več okužb prepreči, da postavlja- poročala o aktivnostih združenja v Spletna stran bo končana predvidomamo učinkovite diagnoze in bolezni tekočem letu, sprejet je bil nov statut, spomladi 2017.uspešno zdravimo, da optimiziramo izvoljen nov predsednik združenja terrabo antibiotikov ter s previdnostnimi ostala vodstvena ekipa za leto 2017. S tem se je uradni del zimskegaukrepi preprečujemo prenos bolezni. Člani so glasovali tudi za sprejetje srečanja EuroNet MRPH v Dublinu slovenskih specializantov v združenje tudi zaključil, hkrati pa so že prišle Drugi del prvega dne, imenovan in nas soglasno potrdili kot nove pobude glede organizacije srečanj v»a two minute magic round«, je bil polnopravne člane mreže EuroNet prihodnjem letu. Predstavniki vsehnamenjen kratkim predstavitvam MRPH. članic združenja so podprli našo željospecializantov. Za začetek so predali ter pripravljenost, da organiziramobesedo novim predstavnikom in tako V nadaljevanju so bili predsta- naslednje zimsko srečanje konec letasmo slovenski specializanti predstavili vljeni predlogi raziskovalnih projek- 2017 v Sloveniji.potek specializacije pri nas, preko tov. Izvajale se bodo raziskava otelekonference pa je potek specializa- podpori političnih strank pri obliko- Predstavnikom specializantov JZcije predstavil tudi specializant z vanju zdravstvene politike (po vzoru je udeležba na takšnem srečanju,Malte. Nadaljevala je nizozemska raziskave, opravljene na Hrvaškem), polega tega, da so nas potrdili za članepredstavnica, ki nam je predstavila raziskava o izgorelosti specializantov mreže EuroNet MRPH, poglobilaaktualno problematiko priseljevanja (vseh specializacij) v različnih poznavanje aktualne problematike namigrantov ter v sklopu tega zanimiv evropskih državah, raziskava o področju JZ ter razširila veščine zapristop, kako v mestu Almere na homogenosti programov magisterija organizacijo dogodkov in vodenjeNizozemskem aktivno iščejo otroke iz JZ v evropskih državah ter razi- projektov. Ponudile in odprle so semigrante, jim pomagajo pri vključitvi skava o možnostih zaposlitve specia- nam številne možnosti mednarodnegav zdravstveni sistem in na kakšne lizantov JZ. sodelovanja v projektih in raziskavah,ovire pri tem naletijo. Prvi dan sreča- skovala so se nova strokovna poznan-nja sta zaključila predstavnica Franci- Zanimiv projekt, ki se ga lotevajo stva, ne nazadnje pa smo postali delje z opisom svoje izkušnje z izmenjave francoski specializanti JZ in h katere- pomembne zgodbe evropskega zdru-v Kambodži ter specializant s Portu- mu so povabili tudi specializante iz ženja, ki si prizadeva za večjo prepo-galske, ki je govoril o spremembah držav članic EuroNet MRPH, je znavnost in vlogo JZ tako v mediciniprograma specializacije JZ, ki se pri projekt EuroNet Platform, kjer v kakor tudi v drugih strokah in splošninjih obetajo v prihodnje. sodelovanju s študenti računalništva javnosti. pripravljajo spletno stran oz. orodje, Drugi dan, ko je srečanje potekalo ki bo omogočalo lažje mednarodno Več o EuroNet MRPH najdete nana UCD, so člani urejali naloge in povezovanje specializantov vseh spletni strani http://euronetmrph.aktivnosti znotraj združenja EuroNet specializacij pri načrtovanju in izvaja- org/.Obvestilo organizatorjem izobraževanj –beleženje prijav Vse organizatorje bi želeli obvestiti, da se lahko Tako zbrane prijave omogočajo on-line evidentiranjeudeleženci na (vaše) dogodke prijavljajo tudi preko prisotnih na samem dogodku in pošiljanje e-seznamaspletne strani www.domusmedica.si ali udeležencev zbornici za dodelitev točk.www.zdravniskazbornica.si, kjer je vaš dogodek objav­ljen, potem ko zbornici podate vlogo za dodelitev kredi- V kolikor želite prijave zbirati sami, vas prosimo,tnih točk. da o tem obvestite go. Mojco Urana ([email protected]), da pri vašem izobraževanju Zato prosimo, da spremljate prijave preko aplikacije ukine možnost spletne prijave. To seveda pomeni, daLicenčnik (dostop preko www.zdravniskazbornica.si), za boste morali prijave v aplikacijo Licenčnik (za dodelitevkar potrebujete uporabniško ime in geslo, ki ga dobite pri kreditnih točk) vnesti sami.g. Milanu Kokalju ([email protected]). Dodatne informacije: [email protected], tel.: 01 30 72 143.

Revija ISIS Foru3m5Februar 2017Kaj me je pritegniloPrim. mag. Tatjana Leskošek Denišlič, dr. dent. med., Ljubljana Enostavno sem morala sesti za računalnik in s tem povezano uvesti tudi specializacijo? Poglej­zapisati, kar se mi je porodilo ob sicer površnem te, kolegi medicinci imajo že dolgo specializacijoprelistanju januarske številke našega glasila Isis. iz družinske medicine. So visoko usposobljeni naPovršnem zato, ker so bili prazniki in so šolarji prvih okopih in jih ni mogoče primerjati spreživljali počitnice tudi pri babicah in dedkih, ki splošnimi zdravniki izpred desetletij. Tudiob veselju z mladimi takrat ne najdemo časa za stomatologi bi z eno od omenjenih specializacijkaj drugega. pridobili dodatna znanja, se bolj enakopravno postavili ob bok zdravnikom in ne nazadnje, tudi Danes pa mi je pozornost pritegnil prispevek plačilni razred bi bil višji.mladega kolega Jureta Poglajna, dr. dent. med.,Avtonomija zobozdravništva za močnejšo skupno V mojih aktivnih letih je bilo za delo z otrokiZZS. Natančno sem zaradi časovne stiske, ker bi potrebno opraviti dvosemestrski podiplomskirada odgovorila že za naslednjo številko našega tečaj iz otroškega in preventivnega zobozdrav­glasila, prebrala le njegovo 12. točko programa, stva. Specializacija iz družinske dentalne medici­kjer govori o specializacijah. ne bi zagotovo zapolnila to vrzel. Vsi, ki smo delali oz. ki delajo z otroki, vemo, da je to delo Bravo, mladi kolega! Kot upokojena zobo­ dejansko z družino. In poglobljeno znanje bi lezdravnica s polnimi 44 leti delovne dobe moram koristilo.povedati, da v tej točki čutim, kar sem pogrešaladolga leta. O specializaciji iz splošne ali družin­ Tudi omenjeni moduli bi bili primerni. Kotske dentalne medicine smo se pogovarjali že s se spominjam, so prvi specialisti splošne oz.pokojnim predsednikom Stomatološke sekcije družinske medicine tudi nekako tako opraviliprim. Vrboškom in tudi s sedanjim, prim. Saj­ specializacijo.kom. Očitno čas in razmere še niso bile zrele.Vesela bi bila za vse mlade kolegice in kolege, da Dragi mladi, na vas svet stoji! Želim vambi vam uspelo. Vsi vemo, da je specialistov med veliko dobre volje, pronicljivosti, poguma innami zelo malo. Kaj ne bi bilo lepo, ko bi uspeli vzdržljivosti, da bi vam uspelo. Za vas in za vse,ustanoviti ustrezno katedro na MF v Ljubljani in ki bodo še študirali dentalno medicino. Vse dobro želim od srca!O poštenosti v kirurgiji Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., v. svet., Preddvor [email protected] slovenskega knjižnega jezika opredeljuje med drugim takole:pošten 1. ki ravna v skladu z določenimi normami, priznanimi načeli 2. ki obvladuje moralno negativna nagnjenja in teži k dobremupoštênost –i ž (é) lastnost, značilnost poštenega človekaIn predpostavljamo, da je kirurg pošten človek!O poštenosti v medicini Če bi izgubili sloves poštenosti v zdravniškinasploh praksi, bi to pomenilo konec medicine kot poklica, trdi dr. James F. Drane v svojem članku »Honesty Poštenost je pomembna etična vrlina zdrav­ in medicine: should doktors tell the truth«.nikov. Gre za poštenost do bolnikov, do kolegovin tudi do stroke same. Res pa je, da se o poštenosti ni veliko razpravl­jalo v okvirih medicinske etike ali značil­

Revija ISISF36orumFebruar 2017nih zdravniških vrednot. Prav tako se še dodatno izpostavljena vrednota. doživel, da je kirurg trmasto vztrajal ino njej niti ne uči in se je tudi ne Kaže, da je danes precej aktualna pri poskušal sam rešiti zapleteno situaci­predstavlja dovolj kot vrlino zdravni­ plačljivih posegih, npr. v kozmetični jo, pri čemer se je vedno bolj zapletal.ške kulture. kirurgiji, kjer je interes zaslužka Ni zaprosil za menjavo, zato je bilo verjetno preveč izražen. Posledično je potrebno v bolnikovem interesu – Največ razpravljanja o poštenosti v v nekaterih ustanovah po svetu prišlo morda neprijetno za operaterja, pamedicini se vrti okoli problemov do nenormalnega števila zapletov in vendar – prevzeti pobudo in s stranipovedati resnico, predvsem kadar je ta potrebe po spreminjanju smernic. asistence rešiti težavo. Morda semneprijetna. Večina razpravljajočih ukrepal nepošteno do kolega, sem bilzdravnikov se zavzema za resnico, ki Po mojem se začne poštenost, pa zagotovo pošten do pacienta.pa naj jo povemo v empatični komuni­ povezana s kirurgijo, že pri izbiri tegakaciji s tankočutno presojo, kaj, kdaj in poklica. Nesposobnost objektivne In še o poštenosti v odnosu dokoliko. S tem, da povemo resnico, presoje lastnih možnosti, sposobnosti kolegov. Predvsem gre za odnos, kinamreč še ne vzamemo upanja. in spretnosti je v bistvu nepoštenost naj bi ga imel nadrejeni ali starejši do človeka samega, do stroke in do kirurg do mlajših kolegov. Zlasti Poštenost se pričakuje tudi pri pacientov. zaradi interesa do bolnikov naj bi boljmanj težkih situacijah ali problemih, izkušen primerno usmerjal mlajšena primer ob vprašanjih glede stran­ Pri odločitvi o ukrepanju in izboru kolege, jim predajal svoje znanje inskih učinkov ali alternativ zdravljenja, posega je poštenost kirurga izrazito opozarjal na morebitne neprijetnepa tudi pri vprašanju o možnosti pomembna. Posebej za mlajše kirurge dogodke ali celo napake, ki bi jih prizdravljenja v drugi ustanovi ali celo v so dobesedno mamljivi posegi z njih zaznal. Seveda naj bo njegovtujini. novimi pripomočki in materiali. Res odnos spoštljiv brez ostrine ali celo je, da mladi bolje obvladajo nove žaljivk. S svojim primerom poštenega Glede diagnostičnih metod, ki jih tehnologije, ker so jim blizu iz zaseb­ kolega bo tako vzpodbujal poštenostzdravnik načrtuje, je pričakovati, da nega življenja, pa vendar je pri odloči­ tudi pri mlajših. Kadar se samemu,pošteno pove, zakaj se je odločil za tvah za uporabo novosti potrebna sicer bolj izkušenemu operaterjuneko preiskavo, zakaj jo morda kritičnost in predvsem misel na korist zgodi neprijeten dogodek, kar je medponavlja in kaj od preiskave pričakuje za bolnika v konkretni situaciji, operacijo lahko mimogrede, naj bi taoz. ali se bo v zdravljenju po preiskavi posebej kadar je »klasičen« in utečen pošteno priznal neprijetnost in nekaj spremenilo. Tudi o možni spre­ poseg varen in preizkušen. Pri tem pa obsojal za to morebiti slabo postavljenmljajoči škodi (sevanje, možnost mora biti kirurg toliko pošten do sebe, inštrument ali držalno kljuko asisten­zapletov pri invazivni diagnostiki), ki bolnika in nove metode, da jo bo ob ta! Take navade se lahko hitro povza­jo lahko povzroči preiskava, naj bi pacientovi privolitvi uporabljal, ko jo mejo na škodo še novih rodov kirur­zdravnik v pogovoru pošteno razložil bo res dovolj dobro obvladal. Zato pa gov!pacientu. Osebno menim, da je je nujno kakovostno izpopolnjevanjenepošteno samo dati v podpis pacien­ na različnih tečajih, vaje na simulator­ Je še cela vrsta situacij medtu cel sveženj papirjev – ozaveščenih jih in asistence ob izkušenem kirurgu. operacijo, ko naj se kirurg izkaže sprivolitev (kot se slovensko pravilno Brez tega, posebej ob vse izrazitejšem poštenostjo, tako na primer do asi­opiše »inform consent«), še posebej individualizmu, so taki posegi lahko stentov kot do inštrumentark inprek drugih oseb. Ti papirji namreč v celo nevarni in predvsem nepošteni ostalega osebja. Posebno odnos medprimeru zapletov ali zaradi posega do bolnika, pa tudi do metode in kirurgom in anesteziologom mora bitinastale škode tudi nimajo nobene stroke! Kompromitirati metodo zaradi zaupljiv, korekten in pošten. Pade tlakteže. Žal je dajanje v podpis pri nas neizkušenosti pa je nepošteno za in kirurg naj preneha z operacijo. Samutečena praksa, med drugim z izgovo­ razvoj stroke. ni zaznal pomembnejše krvavitve inrom, da ni dovolj časa za pogovor. Pa lahko domneva, da je na strani ane­se ravno ta čas, ki bi ga posvetili v Kirurg naj bi vedno temeljito stezije prišlo do nekega nepredvidene­poštenem pogovoru pacientu, lahko pretehtal, kakšen poseg bo izbral, in ga ali neljubega dogodka. Takrat jeobema najbolj obrestuje! pošteno presodil, kaj je za bolnika in najpomembnejša strpnost, zaupanje njegovo patologijo v konkretni situa­ in poštenost na obeh straneh. Z druge Vsekakor je poštenost nujna pri ciji najbolj primerno. strani pa mora biti kirurg pošten pripodajanju prognoze, ki pa jo je v oceni izgube krvi med posegom alineugodnem primeru treba podati O poštenosti lahko govorimo tudi podhlajevanja bolnika zaradi razgalje­sočutno in na osnovi zaupanja. med samimi operativnimi posegi. nih in nepokritih organov, kar vseka­ Doživel sem primer, ko je bil kirurg kor sčasoma pripomore k težavam, kiPoštenost v kirurgiji toliko pošten, da je v trenutku, ki ga je jih zazna anesteziolog. prepoznal kot zanj pretežko rešljivega, Zaradi specifičnosti kirurgije ob poprosil, da se zamenjava, in mi, kot Ko je bolnik po operaciji sposobenposeganju v človekovo celovitost, v bolj izkušenemu, prepustil dokončati dojemati in razumeti razlago, naj binjegovo telo je pri kirurgih poštenost operacijo oz. rešiti težavo. Sem pa tudi

Revija ISIS Foru3m7Februar 2017mu kirurg pošteno razložil potek zasebna stvar kirurgov oddelka. Moje sprejeti tako osebne kot poklicneoperacije, morebitne težave med predvidevanje je bilo, da bo ob opisu kirurške omejitve, slabosti in negoto­posegom, možne pooperativne zaplete neljubega dogodka kirurg, sicer z vosti. Biti pošten v kirurgiji pripomo­in prognozo. Najtežje je, kadar zaradi nekaj nelagodnosti, podoživel tiste re h kirurgovemu zaupanju, hkrati patakšnega ali drugačnega vzroka ni bilo trenutke, kar naj bi vplivalo na večjo tudi k ranljivosti njegove profesional­mogoče napraviti predvidenega pozornost pri njegovih naslednjih ne identitete. Neredko je potrebnaposega. Na srečo se ob vse boljši posegih. Najprej sem sam zapisal dva določena skromnost in tudi poniž­diagnostiki danes redkeje zgodi, da svoja primera, ko sem med operacijo z nost, saj v bistvu kirurg ne rešujekirurg naleti na neoperabilno stanje. »električnim kutorjem« poškodoval življenj, ampak le odmika smrt, kiTakrat je bolniku potrebno povedati črevo in ko sem pri preparaciji predrl sicer čaka nas vse.resnico, seveda na primeren način in, žolčnik, kar se oboje ne tako redkokadar je le realno, omeniti morebitno zgodi pri posegih v abdominalni Poštenost je etična kategorija, odrugo možno zdravljenje, na primer kirurgiji. V enem mesecu je bil samo kateri se premalo razpravlja.kemoterapijo. Če je moral kirurg še en kolega toliko pošten, da je opisalopraviti drugačen poseg, kot ga je neljubi dogodek, sicer je zvezek ostal Zaradi invazivnosti je poštenost vnačrtoval in napovedal pacientu, mu prazen ... Danes mi je jasno, da sem kirurgiji toliko bolj izpostavljenamora to obrazložiti na razumljiv bil premalo vztrajen in siten, da bi z vrednota.način. zvezkom dosegel svoj namen, ki je bil vendarle pošten. Žal! Taki in podobni Poštenost je nujna pri uvajanju Če pride do zapleta po operaciji, sicer razrešeni neljubi dogodki, kot so novih metod, posegov, materialov innaj bi kirurg bolniku povedal in še poškodbe žil ali živcev in poškodbe tehnik.razložil, kaj bo predvidoma napravil parenhimskih organov, so namrečpri ponovnem posegu. Ob različnih vendarle lahko vzrok za morebitne Poštenost in odkritost glede težkihmožnostih poseganja naj bi se pošte­ pooperativne zaplete in v kolikor so problemov pred in po operaciji jeno odločil za tisti poseg, ki ga najbolj opisani, je prepoznava in potem tudi pomemben del kirurgove odgovorno­obvlada. Kadar pa gre za možnost reševanje zapletov lažje. Torej gre sti v komunikaciji s pacientom – šemanj invazivnega posega, ki lahko ponovno za poštenost, ne le do bolni­ posebej pri slabih novicah, kot soenako učinkovito reši zaplet, pa ga ka, ampak tudi do same stroke. napredovali rak ali ko je šlo kajsam kirurg ne obvlada dovolj, je narobe oz. se operacija ni končala, kotpošteno, da zaprosi za pomoč oz. Kjer se o operacijah, opravljenih je bilo predvideno.poseg izkušenega kirurga na tem tisti ali prejšnji dan, poroča, se priča­področju in da to tudi pove ter pojasni kuje poštenost glede opisovanja Bolnikom je potrebno povedatipacientu, zakaj ga bo operiral drug dogajanja med posegom, pa vendar resnico, čeprav predstavlja to čustve­kirurg. Za bolnika naj bi po reinter­ smo le redko slišali tudi o rešenih no obremenitev tako za bolnika kot zavenciji tudi skrbela oba, tako prvi neljubih dogodkih oz. o tem, da je šlo zdravnika.operater kot tisti, ki je vskočil na kaj narobe. Zgodilo se je celo, da sempomoč prvemu. Tako je pošteno! bil poleg, ko je operater prekinil Poštenost je nujna tudi pri zapisih pomembno strukturo, jo sicer rekon­ in poročanjih o posegih, saj se s tem Operativni zapisniki ne smejo biti struiral, a o tem na sestanku ni lahko olajša prepoznava sicer nepred­šablonski zapisi, tudi pri relativno poročal in tudi ne zavedel v zapisnik. videnih zapletov.enostavnih posegih ne. V operativni Pa je bila poškodba pomembna, ker vzapisnik naj bi zapisali vse, kar je bilo visokem odstotku pripelje do kronič­napravljeno pri operaciji. Kot nadre­ nega zapleta. Tako je umanjkalajeni sem neredko opazil, da posebej poštenost ne le v poročanju, ampakneljubi dogodki, ki so bili med opera­ tudi poštenost do bolnika in njegove­cijo hitro prepoznani in tudi rešeni, ga zdravja. Če pa se na sestankih oniso bili nikoli zavedeni v zapisniku. opravljenih posegih ne poroča, se miTakrat sem uvedel »zvezek neljubih zdi izrazito nepošteno ne le do bolni­dogodkov«, v katerem naj bi vsak kov, ampak tudi do kolegov in strokeoperater, brez podpisa pod napisano, same.opisal, kaj se je neljubega zgodilo medposegom. Domneval sem, da bodo Zaključekkolegi, če ne zapišejo neljubegadogodka v operativni zapisnik, lažje Poštenost je, tako kot so tudi siceropisali neljube dogodke v tak zvezek, etični izzivi, sestavni del kirurgije. Ski je celo na nek način zagotavljal temi izzivi mora kirurg živeti inanonimnost in je bil tudi povsem

Revija ISISF38orumFebruar 2017Slovensko zdravstvo je vrhunskoDr. Stojan Jeretin, dr. med., Ljubljana strokovno raven ter opremljenost [email protected] Zdravstveni delavci bolnišnic,Število prebivalcev vali urediti javno zdravstvo tako, da bi klinik itd. pa so del javne službe v bolniška blagajna (ZZZS) krila stroške okviru občin, mest, regij. Za strokov­Evropska unija 510 milijonov zdravljenja, izvajalci zdravstvenih no avtonomijo skrbijo zdravniška storitev, bolnišnice, zavodi in zdrav­ zbornica in strokovna združenja, zaRusija 146 milijonov stveni domovi pa bi zaposlovali menedžment in poslovanje pa organi zdravstvene delavce (zdravnike, regionalne samouprave, ki zagotavlja­ZDA 360 milijonov medicinske sestre itd.). Tako bi jo, da zdravstvene ustanove delujejo v zagotovili, da se sredstva ZZZS ne bi dobro družbe.Kanada 36 milijonov uporabljala za bogatenje zasebnega kapitala (zdravnikov koncesionarjev). Razvoj v zadnjih letih je v razvitihKitajska 1,38 milijarde (sosednjih) državah privedel do Predvsem so spregledali, da združevanja ambulantnih dejavnostiMongolija 3,8 milijona javno zdravstvo temelji na bolni- in do t.i. »zdravniških hiš«. Te so ški blagajni (vsaj v razvitih državah podobne našim zdravstvenim domo­Japonska 126,7 milijona sveta), ki zagotavlja vsem državlja­ vom, le s to razliko, da v sklopu hiše nom brezplačno zdravstveno zaščito. deluje vsak zdravnik samostojno.Indija 1,2 milijarde Izvajalci zdravstvenih storitev so Plačuje najemnino za lokal in krije bolnišnice, zavodi in zdravniki. Niso stroške poslovanja, asistentov, medi­Avstralija 32,3 milijona pa vedeli, da pri primarni oskrbi cinskih sester, administracije, materi­ (družinski zdravnik, zdravnik splošne ala in direktorja ekonomista. Za admi­Indonezija 260 milijonov prakse in specialist) bolniška blagajna nistracijo skrbi skupni konomist (npr. v Nemčiji) ne plačuje storitev – »direktor«.Skupaj 4,089 milijarde kar tako, vsakemu poljubnemu izvajalcu, temveč so ti združeni v Zakaj je slovensko javno V državah, navedenih v tabeli, ki »združenju zdravnikov bolniške zdravstvo v svetovnem meriluimajo skupaj 4,089 milijarde prebi­ blagajne«. To združenje ureja, vrhunsko. To je zasluga našihvalcev, lahko zdravnik po opravljanem podeljuje licenco bolniške blagajne po domačih »strokovnjakov«, ki so vštudiju in strokovnem izpitu (aproba­ določenih kriterijih. Pri tem upošteva preteklosti skrbeli za kakovost zdrav­ciji) takoj začne z delom. V vseh teh število zdravnikov in specialnosti za stva, tj. strokovni razvoj v ideološkihdržavah namreč ni dovolj zdravnikov. določeno regijo, število prebivalcev in tirnicah prejšnjega stoletja. Ti »stro­ kovnjaki« izbranci niso bili najbolj Slovenija z 2 milijonoma prebival­ Shema javnega zdravstvacev pa ima preveč zdravnikov, saj je200 zdravnikov brezposelnih.Zakaj Očitno so snovalci slovenskegazdravstva v preteklih 70 letih namera­ Skupščina-parlament Zdravniška zbornica Vlada Zavod za zdravstveno Ministrstvo za zdravje zavarovanje Družba Bolniška blagajna Zdravstveni domovi v družbeni lasti Avtonomni (samouprava) izvajalci, Zdravniško društvo in in bolnišnice, klinični centri, zavodi, instituti. združenja Zdravniki koncesionarji zasebniki  Lastnik državaDružba nima neposrednega vpliva na avtonomne izvajalce, klinične centre, bolnišnice zavode in institute.

Revija ISIS Foru3m9Februar 2017vidni nosilci medicinske dejavnosti, Priljubljena fraza, ki naj bi prikri­ in temelji na monopolih, ustvarjaznanstvene medicine in izobraževanja, la, da tudi dohodki od dela teh poo­ čakalne dobe, zavira strokovno rast inso pa smeli odločati in še odločajo. blaščenih voditeljev avtonomnega podiplomsko šolanje (specializacija, slovenskega zdravstva in samouprav­ magistrski in doktorski študij). Odločili so, da je bolje in bolj ljavcev vodijo v neverjetno kopičenjekoristi narodu, če ne dovolijo, da bi bili zasebnega kapitala (dragi avtomobili, Če vsem argumentom navkljubmladi zdravniki vključeni v delo, bodisi hiše, vikendi, jahte itd.) izbranih vztrajamo pri našem sistemu … jekot specializanti bodisi kot splošni predstavnikov javnega zdravstva. edini zaključek, da smo mi vrh, kizdravniki (dr. med.). Torej je ostali naj bi bil vzorec ostalim 4 milijardamsvet v zmoti. Naše bistre glave, nekaj Zaključek ljudi, ki še nimajo takšnih strokovnja­več kot dvajset jih je, pa še kar naprej kov, kot jih imamo mi!skrbi za čakalne dobe, zavirajo ustre­ Naše javno zdravstvo je edinstve­zno šolanje specializantov in skrbijo, no, ni primerljivo z zdravstvenimida z izdajanjem licenc ne bi prišlo do sistemi večine razvitih držav, je dragobogatenja zasebnega kapitala. Februarsko David J. Linden Natalia Sanmartin Fenollera branje Dotik – Znanost dlani, PrebujenjeDaniel Kahneman srca in uma gospodične PrimRazmišljanje, hitro in Založba UMCO, 2016 Založba Družina, 2016počasnoZaložba UMCO, 2016 Avtor Daniel Kahneman je David J. Linden je nevroznan­ Romaneskni prvenec mladepriznani profesor, psiholog in stvenik in profesor na oddelku za španske gospodarske novinarke, ki jedobitnik Nobelove nagrade za nevroznanost Univerze John Hop­ razburkal svetovno literarno sceno,ekonomijo. V knjigi nas popelje na kins. Prisotnost dotika kot primarne prinaša zelo rahločutno zgodbo oprelomno popotovanje po našem oblike človeškega stika z njegovo nadvse olikani in visoko izobraženimišljenju, kjer nam predstavi dva okolico temeljno določa naš fizični, tridesetletni naslovni junakinji. Taosnovna načina človekovega duševni in duhovni odnos do sveta. se, da bi pobegnila iz svojega sveta,razmišljanja: hitro, intuitivno in Avtor skozi vso knjigo dokazuje, zaposli v podeželski zasebni knjižni­čustveno mišljenje ter počasno, kako zapleteni sistem tipnega ci. Njen čudaški delodajalec v masiv­bolj premišljeno in logično zaznavanja (koža, živčne celice in ni razpadajoči hiši svoje nečake inrazmišljanje. Odlično branje možgani) pogosto deluje povsem vaške otroke poleg grščine in latin­o raziskovanju presojanja in drugače, kot bi pričakovali, zaradi ščine uči tudi filozofska besedilaodločanja. tega pa ima povsem nepričakovane velikih mislecev, lepega obnašanja, učinke. S povezovanjem psihološke viteškega bojevanja. Izkaže se, da je vedenjske teorije na eni strani ter vstopila v svet kolonije izseljencev iz telesno-fizioloških zakonitosti na sodobnega sveta, ki so se odločili drugi nam Linden ponuja izviren, opustiti svojo kariero in uspeh ter hkrati pa znanstveno dognan zaživeti preprosto podeželsko odgovor našega odzivanja na to, življenje in obuditi sijaj starodavne kar čutimo. evropske kulture. Odlična zgodba.

Revija ISISI4n0tervjuFebruar 2017Aleksander Doplihar,dr. med., zdravnikz veliko začetnicoUstanovitelj in srce ambulante Pro Bono, ki je 7. januarja 2017praznovala 15-letnicoPolonca Steinmann, dr. med., [email protected] soboto, 12. novembra 2016, dan po prazniku sv. Martina, meje pot popeljala iz Ljubljane v Kamnik. V daljavi so se bleščaleKamniške Alpe, skoraj do vznožja pokrite s snegom. Nebo je 60. obletnica mature v Celju (2009).bilo polno belih, pa tudi svetlo do temno sivih oblakov, izzakaterih je že kukalo sonce, da razsvetli sobotni dan in moj razgovor s posebnoosebo z veliko življenjske energije, izredno bistrim umom in duhom, zdravnikomAleksandrom Dopliharjem. Doktor Doplihar kljub zreli življenjski dobi še dela kotsplošni zdravnik za zelo ranljivo populacijo bolnikov, osebe brez zdravstvenegazavarovanja, nezaposlene in brezdomce. Tako še vedno izpolnjuje svoje posebnoživljenjsko poslanstvo z velikansko žlico, ki se z leti veča, in ne manjša kot pri mno-gih drugih ljudeh, celo zdravnikih!Organizacija združenih narodov je 10. december razglasila za dan človekovih pravic.Odločila sem se, da bom ob tej priložnosti napisala nekaj utrinkov in drobtinic iz življenjačloveka, ki se še danes, pol leta pred svojim 87. letom, trudi za ohranjanje človekovihpravic kot zdravnik in kot dober človek. Doktor Doplihar je specialist medicine dela terustanovitelj in vodja ambulante Pro Bono v Ljubljani. Kljub pokoju, častitljivi starosti inlastnim zdravstvenim težavam s pomočjo sprehajalne palice počasi prikoraka v čakalni-co in pozdravi zbrane, preden stopi v ordinacijo in začne z delom. Ko je pred 15 letiambulanta Pro Bono prvič odprla svoja vrata, je mislil, da gre za kratkotrajen projekt.Vendar ni tako, število nezavarovanih in brezposelnih je še vedno veliko.Želela bi izvedeti kaj o vas, da bi mi, bralci revije po rodu Rus. Tam smo živeli tri mesece, potemIsis, lahko razumeli vaš izreden čut za bolnike in pa se je naša družina preselila v Celjsko kočo, naseveda vašo nesebičnost, sočutje, potrpežljivost višino okrog 700 m, kjer je moj oče postalin dobrodelnost. oskrbnik koče. Sicer je bil po poklicu kmetijski tehnik, mama pa je bila kuharica. V Celjski koči, Veste, življenje me je zelo kalilo. Rodil sem se kjer sprva še ni bilo elektrike, sta starša kot21. junija 1930, na kresno noč in na najdaljši dan dobra gostinca vedno poskrbela za lačna ustav letu, blizu zagorske Marije Bistrice. Moja planincev in sprehajalcev.družina je sicer dobro desetletje prej zapustilaGoriško, ki so jo velesile po koncu prve svetovne V naši družini smo bili trije otroci. Bil semvojne priključile Italiji. živahen. Ko sem bil star sedem let, so k nam prišli na obisk trije bratranci iz Primorske. Oče je ob mojem rojstvu leta 1930 služboval Veselo smo uživali v čudoviti naravi, se okoliv graščini Mihovljan v Hrvaškem Zagorju, blizu koče igrali, lovili in skakali. Med igro sem padelkraja Marija Bistrica, najbolj znane romarske na kamen, ki mi je prebil kolensko ovojnicopoti na Hrvaškem, kjer sem bil krščen. Ime levega kolena. Takoj so me v nahrbtnem košuAleksander sem dobil po dedku graščakinje, odnesli do doline, nato pa z navadnim kmečkimmoje krstne botre. Graščino je kupil njen dedek,

Revija ISIS Interv4ju1Februar 2017 vozom prepeljali do celjske bolnišni- »Saško strelja Abrahama.« pred gorniško avanturo. Kot zdravnik ce. Koleno mi je gromozansko oteklo. Ob 50-letnici doktorja sem devetkrat spremljal 100 žensk na Ven mi je dolgo tekel gost zelen gnoj. Dopliharja junija 1980, Triglav. Enkrat je bil z nami šef gorske Sklepni hrustanec v kolenu je bil zelo Lovsko društvo Kamnik. reševalne službe, ki se je edini od nas uničen. Poleg gnojne okužbe je bil pomočnikov zelo ponesrečil na poti na prisoten tudi tetanus. Nogo so mi rad postal zdravnik. Videl sem, kako Triglav – oženil se je! zaradi boljše drenaže v vertikalnem so vsi dobri in prijazni, sočutni in zelo položaju približno en mesec nategova- lepo skrbijo zame. Gnala pa me je tudi Kako in kje je vaša družina živela med li preko škripcev. radovednost o zdravniškem poklicu. 2. svetovno vojno? K sreči so me v tem času že začeli Po poškodbi mi je ostala popolna zdraviti s sulfonamidi, tako da sem ankiloza in prikrajšava leve noge za 9 Če si se rodil kot otrok beguncev, imel srečo, da mi niso odrezali noge in cm. Koleno je ostalo slabo gibljivo, si tudi sam postal begunec: 13. junija da nisem umrl. Moja mama je prosila kar pa me ni toliko oviralo, da ne bi 1941, dober teden pred mojim enaj- zdravnike, in seveda tudi zelo pobo- kasneje smučal in da ne bi sredi stim rojstnim dnem, ob šestih zjutraj žno molila, da bi mi rešili nogo in sedemdesetih let kot zdravnik sodelo- sta na vrata potrkala nemški vojak in življenje. K sreči je bila uslišana. val pri akciji časopisa Tovariš 100 Slovenec, ki ga je spremljal. Štirje smo Trajalo je štiri dolge mesece, da se mi žensk na Triglav. Po hudem vzponu stali na vratih: mama in mi trije je koleno pozdravilo. Spominjam se, sem čez nekaj dni sicer obležal v otroci. Oče je bil tedaj že zaprt. Na da so bile bolečine v kolenu še dolgo postelji, a ne zaradi pohoda na najviš- voljo sta nam dala uro časa, da pobe- neznosne. Takrat so za mojo nego jo goro, temveč zaradi z meningitisom remo vse, kar potrebujemo za na pot. skrbele sestre usmiljenke, medicinske okuženega klopa, ki me je napadel še Slovenec nam je naročil, naj s seboj sestre v celjski bolnišnici. Bile so zelo vzamemo tudi denar in dragocenosti, prijazne in skrbne. Najbolj pa mi je ker bomo to potrebovali. Ko smo ostal v spominu kot dober »angel prišli v Maribor, v meljsko kasarno, so nas slekli do golega in nam vse pobra-Ne pozabi, da je lahko včasih največje darilo, li. Potem smo bili štiri leta begunci vda ne dobiš tistega, kar si želiš. Srbiji, v vasi Popovac pri Paraćinu. Prišli smo z nahrbtniki in culami, vse Dalajlama smo izgubili. Spominjam se, da so nas Srbi velikodušno, tovariško in prija- varuh« bolničar Brane Volk, ki me je zno sprejeli. Ta njihov prisrčen negoval kot svojega sinčka. Ob njegovi sprejem in prijaznost ter lepo življenje negi sploh nisem čutil bolečin in če pri njih je tudi prispevalo k moji danes pomislim, me je kar uročil. srčnosti, ki pa mi je bila verjetno polo- Ostale negovalke se me ob hudih bole- žena že v zibelko. činah niso smele niti dotakniti, kaj šele negovati. Žal pa tega bolničarja Spominjam se, kako je oče nekega kasneje nisem več videl. Že kot otrok v dne šel Rome vprašat, ali mu prodajo celjski bolnišnici sem razmišljal, da bi kozo, ki bi nam otrokom dajala mleko in nam s tem olajšala preživetje. Romi»V akciji« – prva pomoč pri Vodnikovi koči – 100 žensk na Triglav. V ambulanti Štore (1963).

Revija ISISI4n2tervjuFebruar 2017je nikakor niso hoteli prodati. A dela in delal v Štorah celih osem let.naslednji dan nas je isti Rom presene- Delovnik se mi je večkrat začel že predtil: sam je pripeljal črno-belo kozo in šesto uro zjutraj, ko so me klicali nanam jo celo podaril. Z njenim mlekom kakšen nujen hišni obisk. Ta obisksmo lažje preživeli obdobje begunstva. sem opravil še pred službo. Moj fičoKer osebno zelo dobro vem, kaj me je popeljal vse naokrog po hribih,pomeni biti begunec, razumem tudi, kjer je bilo življenje še zelo težko.kaj morajo ob sedanjih begunskih Takrat v nekaterih domovih še ni bilostiskah narediti evropske države. elektrike in imeli so še črna ognjišča.V Slovenijo se je naša družina Tega se spominjam, kot da je bilovrnila šele oktobra 1945. Po vrnitvi iz včeraj. Veste, kljub težkemu življenjuSrbije nismo imeli ničesar. Starši so so bili ljudje prijazni, pridni in zado-trdo delali in nam s krvavimi žulji od voljni. Zdravnikovega obiska so sedela omogočili, da smo vsi trije vedno razveselili in mu zelo zaupali,doštudirali. Tudi doma so nas naučili čeprav sem zaradi tega večkrat izgore-delati, kar je bilo treba za naše osnov- val. V tem obdobju sem dograjevalno socialno preživetje. Že med študi- svoj čut za ljudi, za revščino in dobro-jem medicine in kasneje pri delu z delnost. Spominjam se, kako smoljudmi sem ob tem, da sem jim cepili delavce v tovarnah v trehpomagal, čutil neko posebno notranje izmenah, tudi vso noč, da smo dozadovoljstvo. jutra naslednjega dne cepili vseh 1800Kako je bilo v obdobju po vojni? delavcev. Zaposlene v železarni Štore smo takrat cepili proti gripi.Moja družina se je preselila v Zjutraj sem seveda nadaljeval Z družino na Ojstrici (1974).Celje, kjer sem maturiral na celjski svojo redno službo. Takrat je moral ošpice,« odgovori mati. »No, potem pa kar naprej!« V ordinaciji mati otrokagimnaziji in se nato vpisal na Medi- zdravnik delati vse, kar in kolikor časa odvije ob pomoči sestre in ob »pridigi«, da otrok tako ne povijamo več!cinsko fakulteto v Zagrebu, kjer sem je bilo treba. Ni bilo tako kot danes, Nenadoma sestra utihne, strmeč v služba od 7.00 do 14.00 ali številne črne živalce, ki veselo skačejo v svobodo. Bolhe! Na desetine jih je!Naša največja veličina ni v tem, 40 ur na teden. Skrbeti Materi razložim, da je otrok le zane-da nikoli ne pademo, temveč da se vsakokrat, sem moral za vse generaci- marjen, poln bolh in da so rdečiko pademo, tudi poberemo. je prebivalstva, od noseč- izpuščaji po dojenčkovi koži le piki nic do starih. Dnevno bolh! Okaram jo, ker tako zanemarja Konfucij sem moral oskrbeti od 60 otroka! Odhajajoča mati v čakalnici veselo pripomni: »Nima ošpic, le do 80 bolnikov. Takrat sem bolhe so ga popikale!« opravil še dodatni tečaj iz Veste, včasih sem domov iz službe prinesel tudi bolhe. Žena je bila nanjeleta 1959 diplomiral. Obvezni staž preventive v pediatriji in ginekologiji. zelo alergična. Naslednjič sem moral po prihodu iz službe kar takoj v kad,sem opravljal doma, v domači celjski V tem času sem si ustvaril druži- se umiti, preobleči in bolhe je odplavil vodni curek.bolnišnici. Spominjam se, kako je no. Ženo Alenko sem spoznal na Kakšen je bil vaš prvi obisk na domu?takrat moja mama vsaj enkrat teden- plavalnem bazenu v Celju, kjer sem 3. januar 1960, takoj po novemsko dobrodelno dajala kosilo revežem. rad plaval in pogosto igral vaterpolo. letu, je bil krasen sončen zimski dan. Bil sem ga zelo vesel, saj je bil to mojKo smo živeli v Celju, sta se mama Danes sva poročena že 54 let in imava prvi delovni dan v področni in obratni ambulanti v Štorah pri Celju. V čakal-in oče začela ukvarjati s psi. Iz Londo- dva sinova. nici me je pričakalo kakšnih 70 do 80 pacientov. Takoj ob prihodu v ambu-na je z Adrijo Airways priletela dojen- Zanima me kakšen nenavaden primerčica psička, kokeršpanjelka, v pleteni bolnika v začetku vaše zdravniškekošarici. Okrog vratu je imela zaveza- prakse.no rdečo pentljo, ki so ji jo zavezalestevardese na letalu. Starša sta se z Nabito polna čakalnica. Mnogi paci-vzrejo španjelov ukvarjala kar celih enti stojijo. Vsi nestrpno čakajo zdrav-15 let. nika in trenutek, ko se bodo odprlaKje ste kasneje službovali? vrata ordinacije. Končno! Sestra odpre vrata, pogleda po čakalnici. Pogled se jiPo stažu so bile velike potrebe v ustavi na v kotu sedeči ženici, ki vsplošni in obratni ambulanti v Štorah naročju drži v »štruco« povitegapri Celju. Kot njihov štipendist sem dojenčka. Pristopi k materi z vpraša-opravil specializacijo iz medicine njem: »Je bolan?« »Mislim, da ima

Revija ISIS Interv4ju3Februar 2017lanto pristopi k meni mlajši železarni- Kaj pa vaše kasnejše zaposlitve? Rekreacija v Kamniku.ški delavec z besedami: »Gori na MrzliPlanini mi je zbolel otrok, prosil bi za Po odhodu iz Štor sem odšel v zdravstveno, pa tudi socialno pomoč.zdravila!« Kot novinec sem takoj Zavod za varstvo pri delu v Ljubljani Zaradi odpuščanja so mnogi doživelipomislil na najhujše: pljučnica, slepič, in se zaposlil pri SCT. Želel sem oditi šok, ki se je odražal na različnemeningitis itd. Otroka moram vseka- delat v Libijo, česar pa žal nisem načine: z boleznimi ali drugo psihičnokor videti, kajti šele takrat mu lahko dočakal. Rekli so, da je problem viza, in socialno stisko.predpišem zdravila! Očetu sem pojas­ verjetno pa nekaterim še kaj drugeganil, da bom odšel čim prej pogledat ni bilo všeč. Na odgovor za to delo Slišala sem, da ste se zelo zavzeliotroka. In tu so se začele moje težave, sem čakal tri leta. Nisem ga dočakal. tudi za učenje prve pomoči v delovnihkajti sploh nisem vedel, kje živi ta mali Takrat sem zvedel za prosto delovno organizacijah in na terenu.bolnik. Hiša je bila daleč v hribih, mesto v Zdravstvenem domu Domža-okoli pol ure hoda od z avtom prevo- le, kjer sem služboval vse do svoje Ja, opravil sem tečaj za predavate-zne ceste. Cesta je bila takrat delno krepko zaslužene upokojitve leta 1991. lja prve pomoči (PP) in učil PP poblatna, delno pa pokrita z ledom in Z družino smo se namreč leta 1970 terenu ter potem kakšnih 40 letsnegom. Težko sem se prebijal proti preselili v Kamnik. V Kamniku in predaval na tečajih za prvo pomoč. Zcilju. Končno zagledam iskano doma- okolici je bilo veliko zaposlenih v mojo kamniško ekipo prve pomočičijo. Ob starejši hiši, kakšnih 50 številnih takratnih tovarnah. Ustano-metrov proč, je stala večja »štala« vili smo Dispanzer za medicino(skedenj). Ko sem se približal domači- dela, ki je obratoval s polno paro.ji, so iz skednja nenadoma planili Postal sem vodja TOZD -a in kasneje»angelčki«, v spalne srajčke oblečeni, generalni direktor Združenega ZDa bosi otroci, stari od 4 do približno 12 Domžale, Kamnik, Litija. Kot prosto-let. Bilo jih je osem. Izginili so v voljec in terapevt sem deset let vodilstanovanjski hiši. tudi kamniški klub zdravljenih alko- holikov. Ko sem gospodinji razložil, kdosem in zakaj sem prišel, ter jo vprašal, Kako pa ste začeli preživljati svojkje je bolnik, me je odpeljala v večjo prosti čas v pokoju?sobo, v kateri je bila kmečka peč. Napeči pa osem glavic, rdečih lic in Veste, to so bila že obdobja odpu-noskov, široko odprtih oči in prestra- ščanja ljudi iz tovarn na tem območjušenih pogledov! »Kje je bolnik?« Slovenije. Delavci oz. bolniki so sevprašam gospodinjo. Mati se je začeli obračati name s prošnjami zaobrnila proti otrokom. S prstom jepokazala na enega in dejala: »Mislim, Državni prvaki v prvi pomoči – tekmovanje v Kranju leta 1997.da je ta!« Imel je 37° C temperature,nekoliko pordelo grlo in nahod! Oče ješele čez dva dni prišel po zdravila!Priročno lekarno smo imeli takrat karv ambulanti. Meni pa je ta moj prvihišni obisk ostal v spominu za vedno! Povem vam še eno izkušnjo izambulante: v vasi Svetina nad Štorami,eni najvišje ležečih vasi v Sloveniji,sem imel enkrat tedensko otroškoposvetovalnico v prostorih tamkajšnjenižje osnovne šole. Čakal me je bližnjisosed in me prosil za pomoč. Težaveima s svojo kravo, ki že dva dni čaka,da bo povrgla telička. Sprva nisemvedel, kaj naj storim. Hotel sempoklicati svojega brata veterinarja, a seje kravi mudilo s telitvijo. Prišel sem hkravi, videl, da je teliček obrnjen, gaobrnil in potem se je srečno skotil.

Revija ISISI4n4tervjuFebruar 2017 smo šestkrat postali državni prvaki v Priznanje Občine Kamnik 27. 3. 2009, ob rojstnem dnevu slovenskega rodoljuba, prikazu znanja iz prve pomoči, dvakrat generala in pesnika Rudolfa Maistra. pa smo z ekipo PP sodelovali na evropskem prikazu znanja: v Egerju na Doktor Doplihar je za svoje požrtvovalno Madžarskem in v Lidu di Jesolo v in nesebično delo prejel številna priznanja Italiji. Vedno se mi je zdelo, da je in nagrade: pripravljenost ljudi za pomoč ob nesrečah velika, ta potencial pa potre- • Od 29. 6. 1956 je član SZD, častni član pa od 1993. buje spodbudo in ustreznega mentorja. • 1986: srebrna plaketa društev za boj proti sladkorni bolezni. Kateri pa so res čisto prvi zametki te • 3-krat naj prostovoljec leta. Priznanja je prejel iz rok predsednika ambulante? države dr. Danila Turka na Bledu, v Ljubljani in Mariboru. Ambulanta je začela z delom še v • 2000: častni član Občine Kamnik. Priznanje je podelil župan Edo Štepanjskem naselju, kjer je že pokoj- na dr. Branka Matojc, fiziatrinja v Smolnikar. Soči, ki je kot otrok prišla iz Bosne, • 2003: priznanje revije Naša žena Ljudje odprtih rok (prejemnik začela pomagati v zavetišču za brez- domce Karitas. Ko so brezdomci ambulanta). Izročila ga je ga. Štefka Kučan. izvedeli, da je zdravnica, so začeli k • 2006, 2007: naziv naj prostovoljec. Podeljuje ga Mladinski svet njej prihajati z zdravstvenimi proble- mi. Sčasoma je postala ta posvetoval- Slovenije. nica tako preobremenjena, da je bilo • 27. 3. 2009: zlato priznanje Občine Kamnik. preveč dela za enega samega zdravni- • 2009: zahvala Občine Kamnik za dolgoletno prizadevno delo pri ka. Takrat smo izvedeli, da v avstrij- skem Gradcu taka ambulanta deluje razvoju sistema za reševanje in pomoč. že dve leti. To nas je vzpodbudilo k • 2011: ime leta, podeljuje ga Val 202. ustanovitvi tovrstne ambulante tudi v • 2011: nagrada Republike Slovenije za prostovoljstvo. Ljubljani. • 2012: občinski svet Občine Kamnik ga imenuje za častnega občana Kakšne so bile vaše prve in kasnejše ideje o ustanovitvi in razvijanju te Občine Kamnik. Priznanje je podelil župan Marjan Šarec. ambulante? • 2012: nagrada Ljubljane. Priznanje je podelil župan Zoran Janković. • 18. 12. 2013: zahvala Zdravniške zbornice Slovenije. Veste, že decembra 2001 je bil • 2013: imenovan za Slovenca leta z utemeljitvijo, da je »borec za sestanek v prostorih današnje ambu- pravice spregledanih, človek, močnejši od državne birokracije«.Priznanje Republike Slovenije za izjemne dosežke • 2015: brezdomski čevelj, ki ga podeljuje Društvo brezdomnih Slove-prostovoljstva (ob mednarodnem dnevuprostovoljcev, 3. 12. 2010). nije. • 2015: srebrni red za zasluge. Izročil mu ga je predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. • 2016: brezdomski čevelj. • Prostovoljec leta v Šentvidu, na Brdu, v Mariboru. • Je častni član lovske in ribiške družine.

Revija ISIS Interv4ju5Februar 2017lante na Mislejevi 3 v Savskem naselju Doktor Doplihar doma s svojimi številnimi priznanji (novembra 2016).v Ljubljani. Ustanovitelji ambu-lante Pro Bono so bili: Mestna brezposelnosti in zdravstvene nezava- Kakšne naj bi bile po vaših številnihobčina Ljubljana v sodelovanju z rovanosti prehoden in kratkotrajen, strokovnih in življenjskih izkušnjahZdravstvenim domom Ljubljana, vendar ni tako. Danes, 15 let po lastnosti zdravnika danes?Slovensko filantropijo in Župnijsko ustanovitvi ambulante, je problemKaritas v Štepanji vasi v Ljubljani. vedno večji. Menim, da če bolnik Menim, da smo z današnjimDogovor o delovanju te ambulante so potrebuje zdravstveno oskrbo, jo brezosebnim načinom dela razvredno-17. junija 2002 podpisali takratna mora dobiti v vsakem primeru. tili zelo lep zdravniški poklic! Pacientžupanja Ljubljane Viktorija Potočnik, Velikokrat zdravimo tudi človeško je danes na žalost včasih le številka vpredsednica Slovenske filantropije dostojanstvo. sistemu. Današnje birokracije neprim. Anica Mikuš Kos, dr. med., razume. Za bolnika pa je še vednozastopnik Župnijske Karitas Štepanja Ko izgubimo človeško dostojanstvo, premalo časa. Včasih so bili po svetuvas Miro Meden in takratni generalni se nam lahko zgodi vse mogoče, zdravilci, vrači, od Boga dani. Kasnejedirektor Zdravstvenega doma Ljub- kajne doktor Doplihar? so bili zdravniki v družbi tudi privile-ljana Zvonko Rauber, dr. med. Ambu- girani. Vedeti morate (zdravniki inlanta Pro Bono pa je začela delovati že Ja, res je tako. bolniki), da je zdravje še vedno7. januarja 2002. vrednota, kajne? Še danes čutim Koliko časa bi radi še delali? neko posebno zadovoljstvo ob svojem Takrat so me prosili za vodenje delu. Vendar vidim, da naša zdrav-te ambulante, ki je 7. januarja 2017 Županu Ljubljane Zoranu Janko- stvena zakonodaja še vedno delujepraznovala že celih 15 let delovanja. viću sem obljubil, da bom delal vsaj zelo asocialno, čeprav živimo v social- do 15. obletnice, torej do 7. januarja ni državi, a na žalost prevečkrat na Glavni sofinancer naše ambulante 2017, če mi bo zdravje kolikor toliko papirju! Slovenci smo pridni, delavni,je postala Mestna občina Ljub- služilo. Veste, leta tečejo in zaradi mi pa včasih naredimo iz naših sloven-ljana. Nosilec zdravstvene dejavnosti moje mladosti in nekaterih zdravstve- skih ljudi socialne podpirance. Veste,je še danes Zdravstveni dom Ljub- nih težav sem kar malo utrujen. Imam še vedno imam rad svoje bolnike!ljana, enota Bežigrad. Za socialne tudi veliko več delovne dobe kot 40zadeve in delo z ljudmi skrbi Sloven- let. Zdaj si želim čim prej najti dobre- Zato mislim, da bodo ambulanteska filantropija, Karitas pa za obleke ga in ustreznega namestnika. Že nekaj Pro Bono na žalost še vedno potrebne.in higiensko oskrbo uporabnikov. časa ga iščemo. Morda je kdo med Naša poliklinika v Savskem naseljuMnogi donatorji pomagajo z zdravili, vami zdravniki, ki bi prevzel deluje s polno paro naprej že šestnaj-medicinskimi pripomočki in finančni- vodenje in delo v ambulanti Pro sto leto.mi sredstvi. Bono? Prosim, sporočite mi na e-naslov: aleksander.doplihar@ Fotografije so iz arhiva dr. Dopli-Kako vas je sprejemala okolica kks-kamnik.si. harja.ambulante? Zanimivo, da smo imeli prva letanajvečje in glavne probleme z otroki izhiše, ki so uničevali fasado, se zbiralina verandi pred ambulanto ipd.Kasneje so se bolj ali manj navadili nanas in na naše delo in sedaj naspustijo pri miru.Kaj pa pogrešate pri delu v tej ambu-lanti? Še vedno nam primanjkujezdravnikov, ki vsi do zadnjegadelajo prostovoljno. Delo je danesdosti lažje kot v začetku, saj smo oraliledino na tem področju. Vseskozi siželim večjega razumevanja in pomočivseh ustreznih državnih institucij inministrstev ter države sploh. Veste, vzačetku delovanja ambulante smo vsisodelujoči mislili, da bo problem

Revija ISIS4M6edicinaFebruar 2017Barvni trak za hiter izboropreme, postopkov inodmerkov zdravil glede navelikost otrokaUroš Zafošnik, dipl. zn., mag. soc. del., ZD LjubljanaTatjana Grmek Martinjaš, dr. med., ZD LjubljanaAsist. mag. Mateja Škufca Sterle, dr. med., ZD Ljubljana Oživljanje otroka je sicer redek dogodek, visok stres nekaterih udeležencev, neusklajenostvendar ne nemogoč. Vsak zdravstveni tim, tima in neustrezen algoritem reanimacije. Ker sopredvsem v nujni medicinski pomoči, prej ali slej bili rezultati med prvim in drugim testom vidnolahko naleti nanj. Ker so to relativno redki izboljšani, lahko na podlagi tega potrdimo, da sodogodki, se hitro zgodi, da ekipa v stiski odpove. simulacije v zdravstvu kot način izobraževanjaOdpove lahko na strokovnem področju (težave zelo učinkovite. To potrjujejo tudi številnepri preračunavanju odmerkov zdravil), kot na raziskave v tujini (4, 5, 6), kjer se učenje sčustvenem področju. pomočjo simulacij v zdravstvu izvaja že več desetletij. Ker je izhod oživljanja pri otrocih slab (1), jeizjemnega pomena čim prej prepoznati stanja, ki Obravnavo vitalno ogroženega otroka lahkovodijo v zastoj dihanja in srca. Kadar pa do do določene mere olajšamo s pomočjo različnihzastoja dihanja in srca pri otroku pride, pravoča- pripomočkov. Po vzoru različnih pedia-sno oz. čim hitrejše in visoko kakovostno oživlja- tričnih trakov v tujini (7, 8) je bil izdelannje dokazano poveča možnost preživetja otroka pediatrični trak (»Barvni trak za hiter(2). Zato je nujno potrebno kontinuirano izobra- izbor opreme, postopkov in odmerkovževanje ekip iz vsebin akutnih stanj, tako iz zdravil glede na velikost otroka«), prila-prepoznave ogroženega otroka kot tudi iz temelj- gojen slovenskemu okolju (9). V nujninih in dodatnih postopkov oživljanja otroka. To medicinski pomoči so zdravila in velikostiizobraževanje je še zlasti potrebno zato, ker tehnujnih stanj ni veliko in ekipe zato take interven-cije doživljajo kot stresne in zastrašujoče. Ssimulacijami nujnih stanj v pediatrijilahko te občutke zmanjšamo na minimum,povečamo pa znanje in suverenost tima. Kako velik je omenjeni problem, ugotavljatudi slovenska raziskava (3), v katero so bilivključeni zaposleni večje prehospitalne enote vSloveniji. Merjeno je bilo vstopno in izstopnoznanje udeležencev modula Oskrba vitalnoogroženega otroka v SIM-centru Zdravstvenegadoma Ljubljana (ZD Ljubljana). Rezultati sopokazali, da je bilo vstopno znanje posameznikovv povprečju 44-odstotno. Pred- in poevalvacijskipreizkus usposobljenosti po 20 simulacijah jepokazal, da se je raven usposobljenosti poizvedenem izobraževanju v SIM-centru v povpre-čju povečala za 48 odstotkov. Latentna varno-stna tveganja, zaznana pri raziskavi, so bila:

Revija ISIS Medicin4a7Februar 2017različnih pripomočkov odvisni zdravil (9, 10, 11). Barvni trak je Jeseni 2016 je trak izšel v ZD Ljubljana vod otrokove teže. Pediatrični trakpredstavlja orodje za hiter in pravilen odličen pripomoček za vse, ki se pri SIM-centru (http://www.zd-lj.si/sim/index.izbor primernih odmerkov zdravil invelikosti opreme glede na izmerjeno svojem delu srečujejo z oživljanjem ali php/objave/zalozba).dolžino otroka. Med oskrbo vitalnoogroženega otroka brez pediatričnega nujnim ukrepanjem pri otroku. cantly correlate with improved pediatrictraku poteka ocenjevanje otrokove Pripomoček »Barvni trak za patient cardiopulmonary arrest survivalteže v stresnih okoliščinah in »po rates. Pediatric Critical Care Medicine.občutku«, zato je ocena teže pogosto hiter izbor opreme, postopkov in 2011 Jan; 12 (1): 33–38.napačna, kar vodi v napačne odmerke odmerkov zdravil glede na 7. Broselow J., Luten R. Broselow Pediatriczdravil. Z uporabo barvnega traku velikost otroka« prav gotovo Emergency Tape (Edition 2011).ocena teže in računanje posamičnih 8. Antič-Šego G. Hitni pediatrijski vodič.odmerkov ni več potrebno. Ko določi- pripomore k boljši in varnejši obrav- Zavod za hitnu medicinu istarskemo dolžino otroka in s tem ustrezno županije. Pula, 2013.barvno območje, lahko varno uporabi- navi ogroženega otroka. Med obrav- 9. Campagne DD, Young M, Wheelwe J, etmo že izračunane odmerke reanima- al. Pediatric Tape: Accuracy and Medica-cijskih zdravil, potrebno energijo za navo kritično bolnega otroka tako ne tion Delivery in the National Parkdefibrilacijo, zdravila za anafilaksijo, Service. In: West J Emerg Med. 2015zdravila za prekinjanje krčev, zdravila, izgubljamo več dragocenega časa s Sept; 16 (5): 665–670.ki jih uporabljamo pri težkem diha- 10. Krieser D, Nguyen K, Kerr D, et al.nju, in antidote pri zastrupitvah. preračunavanjem odmerkov zdravil in Parenteral weight estimation of theirPoleg tega so v začetnem delu vsakega child’s weight is more accurate than otherbarvnega območja navedene normal- izborom ustrezne velikosti pripomoč- weight methods for determiningne vrednosti osnovnih fizioloških children’s weight in an emergencyparametrov otroka (normalna fre- kov. Ta čas raje posvetimo otroku department? In: Emerg Med J. 2007kvenca dihanja, normalen srčni utrip, Nov; 24 (11): 756–759.najnižji še normalen sistolični krvni samemu. 11. Rosenberg M, Greenberger S, Rawal A, ettlak). al. Comparison of Broselow tape measu- Literatura: rements versus physician estimations of Izkušnje v tujini (podprte z pediatric weights. In: Am J Emerg Med.različnimi raziskavami) so pokazale, 1. Maconochie I, Bingham B, Skellett S. 2011 Jun; 29 (5): 482–8.da uporaba pediatričnih trakov, ki Paediatric advanced life support.temeljijo na izmerjeni otrokovi Resuscitation Council, 2015.dolžini, značilno zmanjšajo napake pridoločanju pediatričnih odmerkov 2. Ross JC, Trainor JL, Eppich WJ, Adlerzdravil in skrajšajo čas do aplikacije MD. Impact of simulation Training to Initiation of Cardiopulmonary Resuscita- tion for First-Year Pediatrics Residents. In: Journal of Graduate Medical Educati- on. 2013 Dec; 5 (4): 613–619. 3. Knez, D,Ugotavljanje stanja zaposlenih v prehospitalni enoti za obravnavo vitalno ogroženega otroka, 2015 4. Stone K, Reid J, Caglar D, et al. Increa- sing pediatric resident simulated resuscitation performance: a standardi- zed simulation-based curriculum. In: Resuscitation. 2015 Aug; 85 (8): 1099– 105. 5. Weinberg ER, Auerbach MA, Shah NB: The use of simulation for pediatric and assessment. In: Curr Opin Pediatr 2009, 21. 6. Andreatta P, Saxoton E, Maureen T, Gail A. Simulation-based mock codes signifi-Koristno je, če se športni napor(iz)meri Marjan Kordaš, Ljubljana septembra iz Österreichische Ärzte- nje, a slabo za kolesarjenje. Tako sva zeitung prevajal članek z naslovom z Nejko skoraj z akrobatskim prilaga- [email protected] Vpliv športa na zdravje, sem hkrati janjem vremenu tudi v tem mesecu vseskozi preverjal vreme. Bilo je nekoliko presegla mesečno normo Medtem ko je bila kolesarska mrzlo in deževno, dobro za prevaja- 500 km. Oktober pa je bil zaressezona 2015 kar dobra, 4359 km, je klavrn in tako sva kolesarskobilo lani bolj slabo. Predvsem zaradi sezono 2016 zaključila slabo, samobodisi deževnega bodisi premrzlega 3620 km.vremena. Ko sem v drugi polovici

Revija ISISM48edicinaFebruar 2017 Članek z naslovom Vpliv športa ali svojo telesno kondicijo vzdržuje Ko imam tako (kvantitativen)na zdravje se mi zdi nekakšen prakti- – ali ne. podatek o trajanju in intenzivnostičen sklep našega védenja, ki se je (bolj napora, lahko dobro opredelimteoretično) v klinični medicini začelo To načelo je implicitno že poveda- pogostnost. Kako se je to jeseni 2016že pred leti (glej npr. [1]). Zavedati pa no v [1, 2], meni se pa zdi koristno pokazalo pri moji kondiciji, opisujemse je treba, da so pri vsakem športu – vodo napeljati na svoj mlin. Da bi na koncu članka.za trening oz. za vzdrževanje kondicije članek iz Österreichische Ärztezeitung– pomembni trije dejavniki: pogo- dopolnil s svojimi kvantitativnimi Za merjenje športne dejavnosti jestnost, trajanje in intenzivnost napora podatki s kolesarjenja v »nadzorova- dandanes na voljo cela vrsta (tudi(prim. [2]). nih razmerah« na trenažerju. Tako cenovno dostopnih) orodij. V zadnjih lahko merim kar nekaj reči. Npr. petih letih uporabljam trenažer firme V članku Vpliv športa na zdravje neposredno s trenažerjem izmerim Tacx, tip Flow. Vanj vpnem svoje kolo;avtorji teh treh dejavnikov niso merili, moč (W), porabo energije (kCal) ter jo med naporom imam optimalno kole-temveč le nekako ocenili. Vendar: Za primerjam s porabo energije, ki jo je sarsko geometrijo. Od začetka 2014posameznika, ki mu je mar za svoje mogoče posredno izračunati prek sklop kolo-trenažer uporabljam hkratizdravje, je skoraj nujno, da svojo frekvence srca (utripa). In končno z merilnikom Suunto Ambit 2S. Takošportno dejavnost meri. Da tudi vidi, izmeriti, kako moč vpliva na utrip. lahko podatke natisnem, arhiviram terSlika 1.

Revija ISIS Medicin4a9Februar 2017primerjam. Arhiviranje ni le pomemb- Komentar o tehniki: no v enem skoku, nato pa jeno za ugotavljanje stanja, temveč tudi konstantna (drugi protokol), je– ali predvsem – za motivacijo do Meritve s trenažerjem Tacx Flow utrip le približno eksponencialna»športanja« na trenažerju, ki je pravi- so dobro ponovljive (angl. precise), ne funkcija časa (trajanja napora).loma ubijalsko dolgočasno. vem pa, kakšna je natančnost (angl. Pravzaprav se v tem času stacio- accuracy). Zaradi varčevanja s pro- narno stanje utripa sploh ne V zadnjih letih sem si izmislil tri storom žal ne morem opisati postop- vzpostavi: od približno četrteprotokole obremenitve. Bistveni ka, prek katerega verjamem, da je moj minute dalje utrip vseskozi rahlopodatki so zajeti na sliki 1. Z merilni- trenažer dobro umerjen ter da izpis »leze« (t. i. creep) navzgor.kom Suunto oranžno izpisani so grafi npr. 100 W resnično ustreza tej moči. Verjetno gre za sestavljenoutripa ter numerični podatki (PTE, eksponencialno funkcijo [2;povprečen utrip, poraba energije). Iz tehničnih razlogov skoraj vedno prim. tudi 5], odvisno tudi odTekstovni zapis ob strani kaže podat- kolesarim v t. i. hitrostnem modusu tega, kako se med obremenitvijoke s trenažerja. Tip in velikost obre- trenažerja: navor (zavora oz. strmina) te vrste povečuje utripni volu-menitve (označen z rumeno barvo) je je konstanten. Moč (W) povečujem s men. Povprečna moč je iz zgorajnarisan pod grafom. hitrostjo (km/h). navedenih razlogov 164 W (nekoliko večja od nominalne Prvi protokol, povečevanje Pri vsaki stopnji (nominalne) 160 W), poraba energije pa 95obremenitve v 6 majhnih skokih obremenitve poganjam z močjo, ki je kCal. Ko imam dobro kondicijo,(zgornji graf). Začnem brez ogreva- približno 5 W večja od nominalne. je dispneja – razumljivo – nanja. Usedem se na kolo, počakam, da Tako je s trenažerjem izmerjena začetku občutna, proti koncu pautrip pade pod 70/min., sprožim povprečna moč pri prvem in drugem zmerna. Imam tudi občutek, damerjenje utripa ter mirujem 1 minu- protokolu vedno za nekaj W večja od bi moč 160 W lahko vzdrževal šeto. Nato začnem z močjo 100 W ter v nominalne. kako minuto dlje.razmakih po 3 minute nadaljujem s –– Če se moč poveča maksimalno vpovečevanjem moči takole: 120 W, Četudi sem pregledal kar nekaj enem skoku (tretji protokol), jo140 W, 160 W, 180 W, 200 W (skupaj literature o merjenju utripa med zmorem vzdrževati komaj dobro18 minut). Nato mirovanje 3 minute naporom, nisem našel nobenega minuto. Povprečna moč jeter zaključek meritev. Ves ciklus traja grafa, narejenega z merilnikom. seveda precej manjša od maksi-22 minut. Zvezna meritev utripa se mi zdi skoraj malne. nujna zaradi ugotavljanja morebitnih Brown in sod. [4] poročajo, da Drugi protokol, submaksi- motenj ritma srca med velikim napo- moč s starostjo usiha. Če se omejimmalna obremenitev v 1 skoku rom. na njihovo regresijsko premico, je pri(srednji graf). Zdaj začnem dobro okoli 20 let mladih kolesarjih največjaogret, kar oznojen, približno 10 minut Komentar o fiziologiji ter teoriji moč okoli 5,5 W/kg, pri okoli 60 letpo koncu prejšnjega ciklusa. Usedem homeostaze (seveda brez nadrobno- starih kolesarjih le še okoli 3 W/kg.se na kolo, počakam, da mi utrip pade sti): Kar pri teži 70 kg pomeni moč okolipod približno 95/min., sprožim 400 W pri mladcih oz. 210 W primerjenje utripa ter mirujem 1 minuto. –– Če se moč (napor) povečuje starcih. Če zanemarim majhno razlikoNato poženem skoraj z vso močjo in v razmeroma počasi (prvi proto- med njihovim in mojim protokolom,nekaj sekundah dosežem moč 160 W kol), se utrip povečuje približno je moja zmogljivost 200 W kar pri-ter jo vzdržujem 10 minut. Nato linearno [3]. Ko imam dobro merljiva s 60 let starim kolesarjem.mirovanje 3 minute ter zaključek kondicijo, je na koncu dispneja Hmm?meritev. Ves ciklus traja 14 minut. kar huda, imam pa občutek, da Dobro treniran človek ima maksi- bi moč 200 W morda vzdrževal malno moč okoli 400–700 W ali celo Tretji protokol, maksimalna tudi malo dlje kot 3 minute. več. Ogled raznih rekordov pri profe-obremenitev v 1 skoku (spodnji Opomba: Pri tej stopenjski sionalnih kolesarjih je možen nagraf). Zdaj sem že tako ogret, da znoj obremenitvi je povprečna moč spletu.kar lije z mene (približno 10 minut po 154 W, poraba energije v 18koncu prejšnjega ciklusa). Usedem se minutah pa je 160 kCal. Se pravi, Komentar o kondiciji:na kolo, počakam, da mi utrip pade računalniški program v trenažer-pod približno 95/min., sprožim ju upošteva, da je mehanski Za ugotavljanje kondicije jemerjenje utripa ter mirujem 1 minuto. izkoristek (mišičja človeka) najbolj pripraven drugi protokol.Nato poženem z vso močjo in v približno 25-odstoten. Namreč, Preden sem v začetku oktobra 2016približno 10 sekundah dosežem moč če bi bil mehanski izkoristek začel s trenažerjem, zaradi slabega230 ali 240 W ter jo vzdržujem 1 mišičja 100-odstoten, bi bilaminuto in 30 sekund. Nato mirovanje poraba energije precej manjša:približno 4 minute ter zaključek 154 Nm/s * 1080 s = 166.320meritev. Ves ciklus traja 5 minut. Nm = 16.959 kpm = 39,7 kCal. –– Če se moč poveča submaksimal-

Revija ISISM50edicinaFebruar 2017vremena nisem kolesaril skoraj dva nasprotno, ob prvem, najtežjem Zato bom v prihodnje občasno trena-tedna. Tako sem na trenažerju napor protokolu vseskozi samo čakam, da se160 W skozi 10 minut zmogel šele v konča. A ko se konča, je zadoščenje žer pognal tudi med kolesarskodrugem poskusu – ob maksimalnem nepopisno, saj dokazuje, da je z menojutripu kar 157/min. Ko sem nehal, vse v najlepšem redu!! Seveda velja to sezono ter se izmeril.sem, kot pravimo, »dihal na škrge«. le za mišično maso in moč. PorabaPo rednem treningu, 2- do 3-krat na energije pa je seveda majhna: 160 + A to ni nič novega. Vedno nova pateden, sem sredi novembra isti 94 + 20 = 274 kCal. Za »kurjenjenapor zmogel precej lažje, in to maščob«, hujšanje, je torej bolje je osebna izkušnja, da je napor inve-navadno ob utripu okoli 150/min. izbrati drugačne pristope.ali manj! sticija, ki se pri starcu moje vrste Po občutku mišičnega mačka se Utrip, ki je odvisen od mnogih mi zdi, da napor trojčka (na trenažer- dolgoročno povrne s psihofizičnimdejavnikov, npr. od kondicije, je zato ju: 7,1 + 4,1 + 0,8 = 12 km) ustrezazelo nezanesljiv podatek za izračuna- naporu približno 40 km ravninskega mnogokratnikom, ki je dobesednovanje porabljene energije. Če je kondi- kolesarjenja.cija slaba oz. utrip visok, je izračun neizmerljiv ...porabe previsok. Če pa je kondicija Žal pa je vsa z muko zgrajenadobra oz. utrip nizek, je izračun kondicija izjemno občutljiva zgradba. Nekaj literature:porabe energije prenizek. Pozna se celo vpliv psiholoških dejavnikov. Lenoba ali kako banalno 1. Visloff U et al.: Superior cardiovascular Opisani trojček mojih protokolov obolenje, npr. gripa, podre vse in effects of aerobic interval training versusje mogoče odkolesariti v približno eni začeti je treba na novo. moderate continuous training in hearturi. Gre za napor dobesedno »v potu failure patients. Circulation, 2007: 115;svojega obraza«, kar se tudi pozna po Kolesarjenje je trening cele vrste 3086–3094.potnih kapljah na tleh pod kolesom. psihomotoričnih spretnosti. Koliko seVseskozi simulira kolesarjenje v ob tem vzdržuje kolesarjeva fizična 2. Achten J, Jeukendrup A E: Heart rateklanec in ni prav nič dolgočasno. Prav moč, pa je odvisno od tehnike vožnje monitoring. Sports Med, 2003: 33; in izbire proge (gorska, ravninska). 517–538. 3. Berne R M, Levy M N: Cardiovascular physiology. Mosby, 1997. 4. Brown S J et al.: Age-associated changes in VO2 and power output - A cross-sectio- nal study of endurance trained New Zealand cyclists. Journal of Sport Sciences and Medicine, 2007: 6; 477– 483. 5. Higginbotham M B et al.: Regulation of stroke volume during submaximal and maximal upright exercise in normal man. Circulation Research 1986: 58; 281–291.Vloga probiotikov pri zdravljenjubolnikov z antibiotikiProf. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKC Ljubljana Kakšen naj bo nasvet pri [email protected] V dobro kontroliranih kliničnihKakšen naj bo boulardii. Glede na metaanalizo raziskavah (Lancet 2013;382:1249-nasvet pri otrocih? raziskav (JAMA 2016;316(14): 57; Open Forum Infect Dis 1484-5) je treba »zdraviti« 10 2016;29:1-7) niso našli tovrstnih Probiotiki so pripravki iz otrok, da preprečimo eno drisko učinkov pri odraslih osebah – ninepatogenih mikrobov, ki pri sicer (»NNTT – number needed to bilo učinka na »drisko, povezano zzdravih otrocih (brez imunskih mo- treat«). Dnevno je treba zaužiti antibiotiki«, ali na »drisko, poveza-tenj) lahko preprečijo »drisko, 5-40 x109 kolonijskih enot omenje- no s C. difficile«.povezano z antibiotiki«, tako da nih mikrobov (»CFU – colonykompetitivno zavrejo patogene forming units«). Ni pa podatkov, P. S.: Pri otrocih ali odraslihmikrobe v črevesni mikrobioti. da bi probiotiki vplivali na pojav- osebah z imunsko motnjo pa probi-Večina raziskav je bilo narejenih z nost drisk, povzročenih s Clostridi- otiki lahko povzročijo bakteriemijo,bakterijami Lactobacillus rhamno- um difficile, pri otrocih, ki preje- fungemijo ali celo sepso!sus in kvasovkami Saccharomyces majo antibiotike.