Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Junij 2016, številka 6

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.

Revija ISIS Uvodnik3Junij 2016Volitve ZZS 2016:nič tragičnega,nič novega,toda tudi ničspodbudnega! Še kako dobro se spominjam prvih daljših predorih ni več prava rešitev. Romantikestanovskih volitev Zdravniške zbornice Slovenije in lažnih utvar je konec, potrebna je streznitev inv samostojni državi daljnega leta 1992. Velika so soočenje z realnostjo. Se v zdravniškem stanu žebila pričakovanja zdravnikov ob oživitvi leta 1947 dovolj zavedamo, da se nas je aktualna politika vrazpuščene zbornice. Volilni zbori so potekali v celoti odrekla kot upoštevanja vrednega sogovor­nabito polnih dvoranah, vsepovsod je bilo čutiti nika pri iskanju optimalnih oblik sodobnegaponos in svečanost ob volitvah. V arhivih ZZS ni zdravstva, ki že leta drvi v nepravo smer? Opo­podatkov o takratni volilni udeležbi, toda bila je zarjamo na nepravilnosti in absurde v zdravstve­vsaj tako velika kot ob naslednjih volitvah leta nem sistemu, predlagamo premišljene in argu­1996, ko je bila 62 %. Sledile so prve razprtije mentirane rešitve, rotimo in žugamo bolj alimed zdravniškimi organizacijami, delitve na te in manj brez rezultatov. Resnih strukturnih spre­one pristaše, nestrinjanje z obveznim članstvom memb ni in jih glede na koalicijsko pogodbo tudiin pobude z ustavnimi presojami. Kaj kmalu se je ni pričakovati. Kolesje se vrti v prazno, vizije inpokazalo, da po tako dolgi odsotnosti demokraci­ perspektive ni, če nas kaj prebuja iz otopelosti,je vzpostavljanje ceha na nove temelje ne bo so to afere, ki jim ni videti konca. Nemoč zdrav­mačji kašelj. In danes? niških organizacij pri preobrazbi iztirjenega slovenskega zdravstva je očitna in od tod posle­ Petdeset let odsotnosti demokracije narekuje dično apatija, zagrenjenost in malodušje v naspribližno tako dolgo tranzicijo. Optimistično samih. To pušča posledice. Tako v naših deja­lahko obdobje prehoda v neko normalno stanje njih, sporočilih, odnosih in razpoloženju. Jeprepolovimo, toda nikakor se ne moremo izogni­ stanje našega duha res že tako na psu, da se namti soočenju z zapuščino in posledicami. Prof. ne ljubi več povzdigniti glasu niti ob najopaznej­Ihan nas zdravnike v izjemnem prispevku ših neumnostih, ki se nam dogajajo pred očmi?»Potranzicijska kriza« kruto prizemljuje. Večno Ali da preprosto ne želimo več niti izražati svojestokanje nad razmerami in iskanje luči v vse volje znotraj stanovske organizacije? Volitve ZZS 2016 so žal le delno uspele. Izvolili smo nov parlament, ki ga sestavlja 90 poslancev in poslank Skupščine ZZS. Volilni zbori so bili zelo skromno obiskani, kar kaže na nič kaj spodbudno zanimanje članstva za stanovsko organizacijo. Dejstvo, da je bil v več kot 70 % volilnih enot le en kandidat, ne daje popolnega vtisa demokratičnega pluralizma, kajti ta se je odigral le v soočenju za preostalih 30 % poslanskih mandatov. Polovica poslancev ponavlja mandat, preostali predstavljajo osveži­ tev in pomladitev Skupščine ZZS. V začetku junija bo Skupščina kot najvišji organ ZZS odločala o rešitvah za ponovljene volitve predse­ dnika zbornice. Je prišel čas znižanja demokra­

Revija ISISU4 vodnikJunij 2016tičnega standarda volitev z zmanjšanjem ali korist. O pravih razlogih neuspelih volitev lahkoukinitvijo kvoruma? Bodo morda poslanci bolj ali manj ugibamo, toda na nek način jih jeprevzeli večjo pristojnost in hkrati odgovornost z moč razumeti kot izgubo vašega zaupanja. Brezodločanjem o predsedniku zbornice, kot je tega pa se tako velike in zahtevne institucijepravilo v stanovskih organizacijah EU? Ali pa se slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov ne dabomo podali v ponovljene volitve po starih poteh suvereno voditi.s svežimi obrazi, novimi upanji in starimi tvega­nji? Trdno in glede na aktualna družbeno-politič­ na dogajanja vedno bolj verjamem, da slovenski Vodstva zbornice, kot že kdaj doslej, nismo zdravniki zbornico še kako potrebujemo. Aktual­uspeli ali pa tudi hoteli izbrati. Navsezadnje smo na politika si več kot očitno ne želi našega zdru­volili leta 2000 z 48 % volilno udeležbo, leta ževanja v cehu in ne skriva svojih namer po2004 z 49 %, leta 2008 z 42 % in 46 %, leta 2012 discipliniranju zdravnikov in okrnjeni zdravniškiz 42 % in 54 % in leta 2016 s 44 % udeležbo. Leta avtonomiji. Zdravniki in zobozdravniki imamo2008 smo si v statut postavili morda (pre)visoke varno zatočišče in to je Domus Medica. O tem,demokratične standarde v volilnem kvorumu, po ali bo v prihodnosti v njej tudi Zdravniškakaterem naj bi bile volitve legitimne in regularne zbornica Slovenije, bomo odločali zdravnikiob 50 % udeležbi. Glede volilne udeležbe torej sami. Politika se je že odločila.nič novega skozi presek zadnjih 15 let, a hkrati jeopazno nižja kot na drugih volitvah ZZS, ko smo Z lepimi pozdravidosegli 63 %, ali morda še višjo udeležbo naprvih volitvah leta 1992. Andrej Možina Volitve praviloma postrežejo s pravimiodgovori in nakazujejo rešitve. Toda morajo bitiveljavne. Težko bo poiskati pravi odgovor zavolilni neuspeh, a nikakor se ne smemo izognitirazpravam. Neuspele volitve so redko stvarbrezbrižnosti ali slabe informiranosti članstva,kajti informativna glasila ZZS so bogata in dobrodosegljiva. Volilni kvorum je res visoko zasta­vljen in je kot tak lahko tehnična ovira prisplošni populaciji, toda ne pri zdravnikih. Naj­verjetneje tako izražamo nezadovoljstvo nadrazmerami v zdravstvu in nad stanovsko organi­zacijo, ki nosi s seboj hipoteko kontroverznegaobveznega članstva in restriktivnosti javnihpooblastil. Ne smemo prezreti tudi drugih razlogov, kotje recimo skromna ponudba kandidatov zapredsednika zbornice. Na splošno velja, da jeizbira volivcev toliko manj svobodna, kolikormanj je ponudbe. Preprosta dvopolna izbira krčiobjektivno razsežnost volilne svobode in poveču­je volilno vzdržnost. Če je abstinenca zdravništvana teh volitvah odziv na skromno ponudbokandidatov, potem je rezultat volitev pravilen.Tako nam ostaja upanje, da bo na naslednjihvolitvah pestrejša izbira kandidatov in prepričlji­vejši programi, kajti potranzicijska depresijazagotovo ne bo tako hitro izzvenela. Spoštovane kolegice in kolegi! Propadle volitve niso nič tragičnega, kot žerečeno, nič novega, toda tudi nič spodbudnega.Kot družbena elita sporočamo nekaj, kar ninujno, da nam je v širšem družbenem okolju v



Revija ISIS6UvodnikJunij 2016Uvodnik 31 Boljša treniranost, boljša 54 Samomor med uporabniki zmogljivost možganov prepovedanih drog:3 Volitve ZZS 2016: nič spregledana ranljiva skupina tragičnega, nič novega, Zdravstvo toda tudi nič spodbudnega! Mercedes Lovrečič, Barbara Lovrečič Andrej Možina 32 Pomen sodelovanja v projektihK naslovnici revije EUnetHTA za vstop Poročila s strokovnih srečanj v prostovoljno, trajno8 Prim. Nataša Fikfak, dr. med., Evropsko mrežo za 57 Strokovno srečanje Vloga spec. int. med. in hemat. vrednotenje zdravstvenih cf-DNA testiranja v prenatalni Polona Lečnik Wallas tehnologij (EU HTAN) diagnostikiZbornica Marjetka Jelenc, Sarah Dobnik, Tatja Kostnapfel Faris Mujezinović, Darija Strah, Iztok Takač12 Poročilo volilne komisije o Forum 59 Poročilo s 5. kongresa izvedbi volitev predsednika hematologov Slovenije z Zdravniške zbornice Slovenije 34 Ob volitvah predsednika ZZS mednarodno udeležbo 2016 Sabina Markoli Irena Preložnik Zupan12 Poročilo volilne komisije 35 Nekaj misli o kirurški etiki in 60 Prvo mednarodno srečanje o izvedbi volitev poslancev morali torakalnih anesteziologov skupščine Zdravniške zbornice Eldar M. Gadžijev in kirurgov s področja Slovenije 2016 jugovzhodne Evrope 38 Al‘ prav se reče19 Poročilo o projektih Odbora záhod ali zahòd? Dejan Pirc, Bogdan Vidmar za zobozdravstvo v mandatu Jan Kejžar 2012–2016 63 DiaMind 5 41 Prepoznavanje in obravnava Vesna Rojc Pečnik Diana Terlević Dabić žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti 65 Rinošola 201622 Iz dela zbornice Jure Urbančič Miloš Židanik 66 4. slovenska konferencaAktualno 42 Standardizacija v slovenskih o odvisnostih zdravstvenih organizacijah – Jasna Čuk Rupnik pogled z druge strani24 Predstavitev sekcije za Strokovna srečanja medicinsko izvedenstvo in Borut Stražišar zavarovalniško medicino Slovenskega zdravniškega 44 Čakanje škodi bolnikom 70 Zbornična izobraževanja za društva in zavarovalnici zdravnike in zobozdravnike Marjan Fortuna Ticijana Prijon, Tomaž Čakš, 71 Strokovna Jana Mrak, Petra Ogrin 46 Intelektualci – nosilci srečanja Rehberger, Vesna Švab, svobodomiselnosti in Saba Battelino, Jurij Fürst družbenega napredka – a smo 76 Mali le nepotrebna nadloga? oglasi26 Tobak in povezani izdelki Luka Šolmajer Robert Oravecz 49 Na drugi strani čakalne vrste Iz zgodovine medicine v zobozdravstvuIz Evrope Sanda Lah Kravanja 77 Pomniki medicinske preteklosti na Slovenskem30 Urgentna onkologija Medicina – 1. del Boris Klun Zvonka Zupanič Slavec30 Zdravstveni sistem Poljske: stalna kriza 52 Ob robu svetovnega kongresa Obletnica o osteoporozi, osteoartritisu31 Mezoterapija – nežna terapija in mišično-skeletnih boleznih 84 Srebrni jubilej medicinskega bolečine orkestra Camerata medica Tomaž Kocjan, Miro Čokolič, Pavle Košorok Radko Komadina

Revija ISIS Uvodnik7Junij 2016V spomin Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem86 Nekrolog Ivanu Cibicu, Leto XXV, št. 6, 1. junij 2016 uredništva. dr. med. (1924–2016) Natisnjeno 9950 izvodov Elko Borko Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica SlovenijeS knjižne police UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana88 Mario Vargas Llosa: Prikriti junak IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Marjan Kordaš Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetjeZdravniki v prostem času 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –90 Utrinek ob literarnem T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno pogovornem večeru E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Jasna Čuk Rupnik Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi.91 Spomladansko PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega vzdušje v UKCL Prim. Andrej Možina, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate Katarina Majer farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene94 III. državno prvenstvo v trapu Marija Cimperman, Sabina Eržen Korošec rubrike honoriramo, pripišite polni naslov za zdravnike in zobozdravnike Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno Branko Košir 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke.Zavodnik Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj96 Kako se prehranjevati, E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 da umreš zdrav znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Tomaž Rott ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. ne bomo objavili. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Napoved strokovnega srečanja Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. Asist. Aleš Rozman, dr. med. Izjava uredništva Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali LEKTORIRANJE uredništva Izide. Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. E: [email protected] Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 OBLIKOVANJE EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno Agencija Iz principa zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana Stanislav Oražem pri pošti 1102 Ljubljana. TRŽENJE Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

8 Revija ISIS revijeK nJaunijs20l1o6 vnici Prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. int. med. in hemat. Direktorica Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc., ZZS [email protected]šna bolnišnica dr. Franca DergancaNova Gorica je najmlajša splošna bolni-šnica v Sloveniji. Po velikosti programaje srednje velika slovenska bolnišnica,za katero je značilna hitra rast in velikadinamika procesov. Za goriško regijo,kjer je osrednja zdravstvena ustanova,pa je izrednega pomena tudi iz gospo-darskega in drugih vidikov. Kakšnoregionalno področje pokriva? Bolnišnica pokriva območje z okoli 110.000prebivalci v severnoprimorski regiji, ki jo bolni­šnica formalno pokriva. Gre za najširše in najve­čje regionalno področje, k nam pa gravitirajo še izsosednjih regij: s Cerknega, iz Idrije, zaradidostopnosti pa tudi z večjega dela Krasa vse doSežane in celo z dela Notranjske (Postojna,Senožeče, Ilirska Bistrica). Po velikosti smo srednje velika bolnišnica, podejavnosti pa pokrivamo praktično vse stroke,razen nevrokirurgije in srčne kirurgije. Na podro­čju kirurgije smo bili prepoznavni v abdominalnikirurgiji in kirurgiji roke. Ostalih dejavnostiplastične kirurgije nismo toliko razvijali, imamo pavelike ambicije predvsem na področju rekonstruk­cije dojke, na kar se že dalj časa pripravljamo. Dvastarejša kolega sicer odhajata v pokoj, novegakadra zaenkrat še nimamo, vendar pa so načrti zapovečanje programa na področju rekonstrukcijedojke in operacij že pripravljeni. V tem kontekstusmo posebni, v bolnišnici namreč že izvajamodiagnostiko in operacije ter sistemsko zdravljenjeraka dojke. Manjka nam še rekonstrukcija, ki bi

K naslovnicRiJeuvnriijjae2I0S1IvS6 ije9omogočila celostno obravnavo pacient­ V medijih sem zasledila, nimi programi računamo na 100ke. Sámo diagnostiko izvajamo že od da imate ambiciozne načrte, novih zaposlitev. Programe namera­konca 80. let s pomočjo koncesionarja. ki ste jih pred kratkim pred- vamo širiti na področju internistike,Nato smo v sklopu ginekološkega stavili tudi Svetu zavoda. invazivne kadriologije, onkologije,oddelka izvajali tako diagnostiko kot Le-ta vam je finančni načrt za povečanega obsega pregledov specia­operativno zdravljenja, od leta 2009 leto 2016 potrdil. Nam lahko lističnih ambulant, ortopedije, opera­pa tudi sistemsko zdravljenje. Začeli poveste kaj več o tem? cij stopal in hrbtenice, kirurgije,smo z adjuvantno kemoterapijo, zdaj operacij krčnih žil, kil, ginekološkihpa izvajamo še ostalo kemoterapijo in Zadnji finančni načrt smo pripravi­ operacij, ginekologije (prvi preglediimunoterapijo. li ambiciozno in strokovno. Na področ­ dojk, DORA) in obporodne analgezije. jih, kjer smo dobri in zmoremo še več,Kako veliki so vaši napori za smo ponudili, da lahko v rednem Kje imate najdaljše čakalneširitev programov in na kate- delovnem času naredimo dodatni dobe in ali se regionalnorih področjih si želite širitve? program, ob tem pa bi bili tisti, ki so spopadate s kakšno posebno pripravljeni delati, dodatno nagrajeni. vrsto patologij? Sama sem na tem mestu šele To bi lahko reševali s podjemnimidobro leto, pa vendar smo že v tem pogodbami. Tako bi zdravniki in drugo Lahko bi omenila bolezni, poveza­času ugotovili, da smo kljub rednemu zdravstveno osebje raje delali v matični ne z vdihavanjem azbestnih vlaken,programu sposobni narediti več. ustanovi, kot da hodijo drugam, ali pa kar je skoraj lokalna posebnost.Veliko napora smo vložili v dogovarja­ bi ponudili samoplačniško dejavnost. Veliko sodelujemo z laično javnostjonje za odobritev programa na Ministr­ Svet zavoda se je s tem strinjal in in z njimi izvajamo številne aktivno­stvu za zdravje in pri zavarovalnici. finančni načrt so podprli. sti; sodelujemo tudi s sindikatom azbestnih bolnikov. Soočamo se z Lani smo tako na primer ob Res pa je, da smo bili do lani obolevnostjo za rakom dojke, kjerizvajanju CT-preiskav dobili obljubo, omejeni z ZUJF-om. Ta zakon nam je sicer vlada veliko večja ozaveščenostda bo do 20. decembra plačano vse, določil za 1 odstotek manj zaposlitev, kot drugje, zato je tudi pregledanostkar bomo naredili. Ker pa smo prese­ v resnici pa nas je situacija prisilila v žensk bistveno večja kot drugje.gli program, saj smo verjeli, da za 4 odstotke manj zaposlitev. Poka­ Z najdaljšimi čakalnimi dobami pa sezmoremo še malo več, smo bili kazno­ zalo se je, da s takšnim dekretom soočamo na področju obravnavevani, preseganja programa nam dosežemo zgolj izčrpanost kadra, saj bolezni ščitnice, denzitometrije,namreč niso plačali. Tako gremo sedaj smo ves program naredili, ob tem pa ultrazvoka srca in obremenitvenegav lastno izgubo. Uvajanje novih imeli ogromno nadur. Naredili smo testiranja, EMG. Na teh področjihprogramov pa je sizifovo delo. Od leta analizo, koliko zaposlitev bi lahko presegamo čakalno dobo do2001 sem vključena v program pripra­ imeli iz števila nadur. Tako smo 6 mesecev.ve sekundarnih centrov onkološke ugotovili veliko obremenjenost naobravnave bolnikov. V okviru tega enega delavca, ki sicer so pripravljeni Kakšna je vloga bolnišnice vpredloga je bilo sklenjeno, da bodo to delati, a ne v neskončnost. Izračun iz obmejnem pasu? Ali se sooča-štirje centri: Maribor, Celje, Ljubljana teh ur ter urgentni center sta nam te z odlivom pacientov, zdrav-in Nova Gorica. V tem kontekstu sem prinesla dodatne zaposlitve. Z dodat­se sama izpopolnjevala z dodatnospecializacijo, pripravili smo natančenosnutek programa po navodilihministrstva za zdravje. Le-ta je bilzavrnjen, zapisali so, da nimamodovolj kadrovskih in prostorskihzmogljivosti. Trudili smo se, da so bilaves čas prisotna vsaj zdravila, ki sobila posebej plačana. Sedaj imamozaposleno specialistko internističneonkologije, ki je pripravila nov osnu­tek programa. Dobili smo odgovor, dadokler ne bomo kadrovsko še boljokrepljeni, nima smisla pridobivatinaziva onkološki center. Razočaranismo nad tako odločitvijo Zdravstve­nega sveta pri Ministrstvu za zdravje.Na njihovo odločitev sem se pritožila.

Revija ISIS revije1K0naslovniciJunij 2016nikov, drugega zdravstvenega Že drugič zapovrstjo sodelujemo vodenje normalne fiziološke nosečno­osebja, kot se drugje? pri medregionalnem projektu Trans 2 sti in poroda. care (T2C), ki povezuje našo bolnišni­ Naši pacienti ne hodijo na zdrav­ co, tržaško fakulteto in primorsko Drugo področje je duševno zdrav­ljenje v Italijo, tam je zdravstveni univerzo na področju kardiologije. Del je, kjer smo se osredotočili na ambu­sistem popolnoma drugačen od aktivnosti smo zaključili v začetku lantno vodenje in izobraževanje onašega. Še tisti, ki so redno zaposleni v lanskega leta, vendar bomo s projek­ avtizmu. Znanje imamo, prostor tudi.Italiji, imajo pri nas urejeno zavarova­ tom nadaljevali. Od avgusta 2014 Imamo vzpostavljen oddelek za invali­nje in izbranega zdravnika v Sloveniji pripravljamo tudi mednarodno akcijo, dno mladino na Stari Gori. Na podro­ter se zdravijo pri nas. Naši zdravniki ki se imenuje EZTS (Evropsko združe­ čju informatike smo si zamisliline odhajajo na delo v sosednje pokra­ nje za transteritorialno sodelovanje), digitalno informacijsko mrežo, ki bijine – odliv je morda kam drugam v ki vključuje projekt Čezmejno zdravje bila dostopna z obeh strani – tako vtujino. Tudi tisti, ki so doštudirali v in drugi projekt Soča. slovenskem kot italijanskem jeziku.Trstu, so zaposleni pri nas. Na spletni strani bi se lahko pacienti Administrativni del projekta prijavljali na različne preiskave,Kje kot direktorica bolnišnice vodijo na italijanski strani, strokovno posvete, preglede. Najprej smo sevidite, da imate še možnosti vodenje in vsebinski del pa je na naši. odločili, da bi zbrali vse ponudnikestrokovnega razvoja? Kaj Pri tem projektu sodelujemo mi, zdravstvenih storitev in jih natonameravate v prihodnosti Zdravstveni dom Nova Gorica in predstavili ljudem. Delujemo torej narazvijati in na kakšen način? Zdravstveno združenje Furlanije - Ju­ iskanju skupnih interesov. Evropska lijske krajine (kratica ASS). Delujemo komisija je potrdila vse tri projekte, Če bi ponudili samoplačniške na treh področjih: porodništvo, sedaj čakamo navodila za nadaljeva­ambulante, ki bi imele konkurenčne duševno zdravje in informacijski nje aktivnosti.cene, bi pacienti zagotovo prišli k nam sistem. Lani konec julija smo pripra­na preglede in v obravnavo. V to sem vili okvirno vsebino in projekt finanč­ Šempetrska bolnišnica je bilaprepričana. Možnosti, da bi se pacien­ no ovrednotili. Na področju porodni­ letos v središču pozornostiti naročili na samoplačniško preiska­ štva je skupni interes, saj v širši regiji zaradi neljubega dogodka, kivo, ni in to je škoda. Mi se intenzivno ni porodnišnice, najbližje porodniš­ se vam je zgodil v novoodpr-pripravljamo na uvajanje te novosti, nice so v Vidmu, Trstu in Palmanovi. tem urgentnem centru. Kakonekaj informacij že imamo in menim, Tako smo predvideli, da bi italijanske ste vi doživljali najprej izgra-da bomo do jesenske seje Sveta ženske rojevale v naši porodnišnici, dnjo UC?zavoda že imeli pripravljen predlog mi pa bi jim nudili obporodno inuvedbe samoplačniških ambulant. Ne poporodno oskrbo ter obiske patrona­ Zgodovina urgentnega centra jenazadnje to od nas pričakujejo tudi žne službe. Kljub temu, da bi rodile v burna. Začelo se je, ko je projektnanadzorniki. Zaposleni pa so motivira­ Sloveniji, bi otroci imeli italijansko skupina bolnišnice in zdravstvenegani in pripravljeni dodaten program državljanstvo. Na drugi strani je čutiti doma že leta 2008 pripravila vsotudi opraviti. Rada bi zagotovila nekaj zadrege, tako da smo zadeli na projektno dokumentacijo. Nato se jeplačilo po opravljenem delu in uspe­ manjšo oviro. Vendar ideja ostaja, mi vse ustavilo do 14. decembra 2014, košnosti oz. nagradila dobre sodelavce. bi ponudili prostore, kader, ob tem pa smo začeli graditi naš urgentni center. bi se še bolje opremili in zaposlili več Imeli smo srečo, v letu 2015 je biloKakšna je vaša vpetost v kadra, saj bi se nam število porodov najmanj deževnih dni, tako da jemedregionalne projekte? povečalo. Projekt je torej zastavljen: vreme le malo oviralo gradnjo. Mudilo se nam je, saj smo morali ujeti rok, poPodatki o delovnem programu – realizacija 2015 20.615 katerem naj bi v letu 2015 pričeliBolnišnična dejavnost: število sprejemov 120.430 delovati vsi urgentni centri. ZaposleniAmbulantna dejavnost: število vseh ambulantnih pregledov v bolnišnici smo gradnjo spremljali zPodatki o številu zaposlenih na dan 31. 12. 2015 930 velikim navdušenjem. Zavedali smoSkupaj zaposlenih 149 se, da gre za veliko odgovornost,Zdravniki 518 čeprav smo bili pri gradnji večinomaDrugi zdravstveni delavci in sodelavci opazovalci. Imeli smo redne sestankeRealizacija prihodkov 2014 43.062.942 EUR z glavnimi izvajalci, seznanjali so nasSkupaj prihodki o problemih, zastojih, o poteku del... Logistično je bilo kup problemov. V neposredni bližini gradbene jame je magnetna resonanca, ki ni smela obratovati, kadar so na gradbišču delali. To smo rešili tako, da so

K naslovnicRiJeuvnriijjae2I0S1IvS6 1ije1delavci kopali do 12. ure, od opoldne Interni strokovni nadzor za ta Kako ste doživljali medijskido polnoči pa smo opravljali preiska­ smrtni primer je bil končan in poroči­ pritisk v tistih dneh?ve z magnetno resonanco. Tudi lo poslano na ministrstvo. Za vseparkirišč nismo imeli, na račun ostale primere, ki so bili obravnavani Bilo je grozno. Intenzivno sem separkirnih prostorov smo dobili pet v urgentnem centru, pa še potekajo. V pripravljala na novinarsko konferen­anonimnih pisem in prijavo na komisiji za interni strokovni nadzor je co, imela sem strokovno pomoč,inšpektorat. Naučili smo se, da je zelo malo ljudi, ki niso bili udeleženi obvestila bližnje, pogovarjala sem se streba vse dokumentirati, da je infor­ ne pri enem ne pri drugem primeru. svojci umrlega. Pripravila sem se namiranje javnosti nujno... Skoraj vsak Za zunanji strokovni nadzor smo se dejstvo, da bodo velik del zvalilimesec smo imeli izjave za javnost ali odločili, da bi se izognili kakršnim name. Nisem pa pričakovala, da bonovinarske konference. Septembra, koli dvomom v naš interni strokovni tako. Novinarji, ki so tisti dan izrednoko smo začeli opremljati prostore, še nadzor. pritiskali, so bili izjemno nasilni. Vvedno nismo mogli verjeti, da bo vse resnici sem dojela, da hočejo mojonared do roka. Postopek so preiskovali polici- glavo; do tistega trenutka nisem niti ja, preiskovalni sodnik, foren- pomislila na odstop. Kadrovsko smo se dobro pripravi­ ziki, javna tožilka... Kaj vili, tako da smo ob odprtju centra pričakujete od vsega tega, kaj Kakšni so vaši načrti za pri-lahko začeli delovati. Nismo odprli bi si želeli? hodnost?vsega naenkrat, najprej se je preselilainternistična in kirurška prva pomoč, Prepričana sem, da moji sodelavci Načrtujemo tudi niz naložb, medčez en mesec pa se nam je pridružil še v postopku reanimacije niso naredili njimi na polikliniki, v stari stavbi,zdravstveni dom. Nesreča, ki se je niti ene same napake. Vse smo nare­ gradnjo novega objekta za potrebezgodila, pa nas je vse pretresla. dili prav, strokovno dovršeno, vključ­ dolgotrajnih hospitalizacij, okulistič­ no s tem, da smo pristojne organe nega in nevrološkega oddelka. V stariKako ste doživljali nesrečo? takoj, ko smo sami ugotovili, kaj se je stavbi bolnišnice načrtujemo najprejKako so stekli postopki? zgodilo, obvestili in da v preiskavi izgradnjo dodatnega dvigala in korektno sodelujemo. Zato si želim, preureditev vstopne avle ter čakalnic Za vse, ki smo bili udeleženi v da organi pregona čim prej zaključijo v dveh nadstropjih, za kar imamo ženesrečni dogodek, je bila to – milo svoje delo, da svojcem in javnosti maketo. Novogradnja pa je dolgoroč­rečeno – katastrofa, od katere se še lahko dokončno povemo, kaj je nejša ambicija. Bolnišnica se pripra­vedno ne moremo pobrat. Na drugi botrovalo nesrečni smrti pacienta. vlja tudi na gradnjo novega paviljonastrani pa smo imeli srečo; vsi zaposle­ Verjamem, da je šlo za tehnično na Stari Gori, gre za 2000 m2. Zni so se pokazali kot čvrste osebnosti, napako, ki jo je nekdo naredil. Ob tem gradnjo bomo začeli jeseni tega leta,ki zaupajo vodstvu, kar so pokazali s bi se rada javno zahvalila zdravnica­ poudarek bo na dnevni hospitalizacijipismom podpore. Toliko spodbudnih ma, ki sta pravzaprav odkrili napako otrok, s poudarkom na izobraževanju,besed kot takrat, v tistih najhujših in tako preusmerili vlak, ki je drvel v in odraslih po kapi. Načrtujemodneh, še nisem dobila. napačno smer... približno 50 postelj.Od vseh ste bili najmanj odgo- Najlepša hvala za pogovor.vorni, pa vendar ste ponudilisvoj odstop. Kako to, da saministe zahtevali odstopa svojihzaposlenih? Moja odgovornost je izhajala iztega, da sem odgovorna za vse zapo­slene in za paciente. Če bi bremeprenesla na podrejene, ne bi biloodgovorno z moje strani. Če bi sumila,da je tehnični nadzor odpovedal,potem bi to tudi storila, ampak v temtrenutku jaz zastopam bolnišnico.Izvedli ste interni strokovninadzor ter poslali zahtevo šeza zunanji strokovni nadzor.Kje ste ta trenutek z nadzori?

Revija ISISZ12bornicaJunij 2016Poročilo volilne komisije oizvedbi volitev predsednikaZdravniške zbornice Slovenije2016Ljubljana, 10. maj 20161. Volitve predsednika Zdravniške zbornice 4602 člana zbornice z volilno pravico, volilna Slovenije so potekale v torek, 10. 5. 2016. udeležba je bila 44,9 %. Volitve so se opravile z glasovanjem po pošti. 6. Volitve predsednika zbornice niso veljavne, saj se glasovanja ni udeležilo2. Z a predsednika/-co zbornice sta kandidirala vsaj 50 % članov zbornice z volilno pravico, dva kandidata: kot določa Statut zdravniške zbornice Slove­ primarijka dr. Gordana Kalan Živčec, dr. med., nije. primarij Andrej Možina, dr. med. 7. S tem poročilom o izvedbi volitev predsedni­ ka zbornice se seznani predsednika skupšči­3. Volilni listi za volitve predsednika zbornice ne zbornice, prim. asist. dr. Jerneja Završni­ so bili 25. 4. 2016 po pošti posredovani ka, dr. med., spec., in oba kandidata za 10.256 članom zbornice z volilno pravico, predsednika zbornice. kolikor jih je bilo na dan 18. 4. 2016 vpisanih v register zdravnikov. Volilna komisija: Borut Rijavec, dr. med., predsednik4. Volilna komisija je na dan volitev, 10. 5. Asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. 2016, na sedežu Zdravniške zbornice Slove­ nije, Dunajska cesta 162, Ljubljana, preštela Nataša Rozman, dr. dent. med. prejete zaprte volilne liste za volitve predse­ Ciril Trček, dr. med. dnika zbornice. Anamarija Ziherl, dr. med.5. Volitev predsednika zbornice sta se udeležilaPoročilo volilne komisijeo izvedbi volitev poslancevskupščine Zdravniškezbornice Slovenije 2016Ljubljana, 10. maj 20161. Volitve poslancev skupščine Zdravniške volilnih enot, volilo 90 poslancev skupščine zbornice Slovenije so potekale v torek, 10. 5. zbornice. V volilni enoti MS3 (ZD Ljutomer) 2016. Volitve so se opravile z glasovanjem po Pomurske regije volivci niso določili kandi­ pošti. datov za poslanca skupščine zbornice. Nave­ dena volilna enota s pripadajočim poslan­2. V skladu s Statutom Zdravniške zbornice skim sedežem je bila v skladu z odločitvijo Slovenije in Poslovnikom o delu skupščine, regijskega odbora pridružena volilni enoti izvršilnega odbora ter njunih organov se je v MS1 (SB Murska Sobota). petnajstih regijah, skupno razdeljenih na 60

Revija ISIS Zbornic1a3Junij 20163. Volilni listi za volitve poslancev skupščine zbornice so Volilna enota: CE2: ZD Celje bili 25. 4. 2016 po pošti posredovani 10.256 članom zbornice z volilno pravico, kolikor jih je bilo na dan 18. Število poslanskih sedežev: 1 4. 2016 vpisanih v register zdravnikov. Št. volilnih upravičencev volilne enote: 1434. Volilna komisija je na dan volitev, 10. 5. 2016, na sedežu Zdravniške zbornice Slovenije, Dunajska cesta Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 68 162, Ljubljana, preštela prejete volilne liste za volitve poslancev skupščine zbornice. Št. veljavnih volilnih listov: 645. Volitev poslancev skupščine zbornice se je udeležilo Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: 4510 članov zbornice z volilno pravico, volilna udeležba je bila 44 %. Veljavnih volilnih listov je bilo 4420, Kandidat Št. glasov neveljavnih volilnih listov je bilo 42, neuporabljenih volilnih listov je bilo 48. Robert Čater, dr. med. 64 IZVOLJEN Volilna udeležba po posameznih regijah: 1) zaposleni zdravniki ambulantno-specialističnega Volilna enota: CE3: ZD-ji in in bolnišničnega zdravstva ljubljanske regije: zdravilišča 44,3 %; 2) zaposleni zdravniki osnovnega zdravstva in ostali Število poslanskih sedežev: 1 zdravniki ljubljanske regije: 41,4 %; 3) zaposleni zdravniki gorenjske regije: 42,8 %; Št. volilnih upravičencev volilne enote: 102 4) zaposleni zdravniki celjske regije: 40,6 %; 5) zaposleni zdravniki velenjsko-koroške regije: Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 48 41,3 %; 6) zaposleni zdravniki mariborske regije: 44,2 %; Št. veljavnih volilnih listov: 48 7) zaposleni zdravniki pomurske regije: 45,6 %; 8) zaposleni zdravniki dolenjske (novomeške) regije: Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: 40,2 %; 9) zaposleni zdravniki obalno-kraške regije: 39,9 %; Kandidat Št. glasov 10) zaposleni zdravniki primorske regije: 41,6 %; 11) zaposleni zdravniki zasavske regije: 42,4 %; Blanka Jug, dr. med. 29 IZVOLJENA 12) zaposleni zdravniki posavske regije: 35,0 %; 13) zaposleni zdravniki ptujsko-ormoške regije: Ingrid Kus Sotošek, dr. med. 19 45,7 %; 14) zasebni zdravniki Slovenije: 52,5 %; DOLENJSKA REGIJA 15) zaposleni zobozdravniki Slovenije: 43,8 %. Volilna enota: NM1: SB Novo mesto6. Člani zbornice z volilno pravico so izvolili 90 poslancev in ZD Novo mesto skupščine zbornice. Število poslanskih sedežev: 37. S tem poročilom o izvedbi volitev poslancev skupščine zbornice se seznani predsednika skupščine zbornice, Št. volilnih upravičencev volilne enote: 386 prim. asist. dr. Jerneja Završnika, dr. med., spec., in se mu predlaga sklic konstitutivne seje nove skupščine. Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 155 Št. veljavnih volilnih listov: 151 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Kandidat Št. glasov Janez Dolinar, dr. med. 108 IZVOLJEN Matej Kolenc, dr. med. 107 IZVOLJEN Petra Rogina Skvarč, dr. med. 92 IZVOLJENA Tea Šikovec, dr. med. 79 GORENJSKA REGIJA Volilna enota: KR1: Bolnišnica Kranj Število poslanskih sedežev: 1 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 110 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 46 Št. veljavnih volilnih listov: 45 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Kandidat Št. glasov Prim. mag. Franc Šifrer, dr. med. 45 IZVOLJEN Volilna enota: KR2: SB Jesenice Število poslanskih sedežev: 2 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 174CELJSKA REGIJA Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 60Volilna enota: CE1: SB Celje Št. veljavnih volilnih listov: 60Število poslanskih sedežev: 3 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Št. volilnih upravičencev volilne enote: 403 Kandidat Št. glasovŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 147 Prim. Matej Andoljšek, dr. med. 52 IZVOLJENŠt. veljavnih volilnih listov: 144 Nataša Vuga, dr. med. 46 IZVOLJENAVolilna komisija je preštela naslednje število glasov: Volilna enota: KR3: ZD Kranj Število poslanskih sedežev: 1Kandidat Št. glasov Št. volilnih upravičencev volilne enote: 186 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 93Sebastjan Ašenberger, dr. med. 118 IZVOLJEN Št. veljavnih volilnih listov: 91Prim. Uršula Salobir Gajšek, dr. 118 IZVOLJENAmed.Dean Sinožić, dr. med. 108 IZVOLJEN

Revija ISISZ14bornicaJunij 2016Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Volilna enota: LB5: UpokojenciKandidat Št. glasov Število poslanskih sedežev: 3Tatjana Primožič, dr. med. 91 IZVOLJENA Št. volilnih upravičencev volilne enote: 341 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 208Volilna enota: KR4: ZD Jesenice Št. veljavnih volilnih listov: 206Število poslanskih sedežev: 1 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Št. volilnih upravičencev volilne enote: 84 Kandidat Št. glasovŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 38 Prim. mag. Alenka Fetih, dr. med. 169 IZVOLJENAŠt. veljavnih volilnih listov: 37 Prim. Mojca Kos Golja, dr. med. 178 IZVOLJENAVolilna komisija je preštela naslednje število glasov: Prim. Franc Marolt, dr. med. 162 IZVOLJENKandidat Št. glasovNika Kramar, dr. med. 37 IZVOLJENA Volilna enota: LBF: Medicinska fakultetaLJUBLJANSKA REGIJA BOLNIŠNIČNEGA Število poslanskih sedežev: 1IN SPECIALISTIČNEGA ZDRAVSTVA Št. volilnih upravičencev volilne enote: 69Volilna enota: LB1: UKC Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 31 Dermatološka + ORL + Očesna + Št. veljavnih volilnih listov: 31 Ortopedska klinika Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Število poslanskih sedežev: 1 Kandidat Št. glasovŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 121 Prof. dr. Samo Ribarič, dr. med. 31 IZVOLJENŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 51 Volilna enota: LBG: UKC Ginekološka klinikaŠt. veljavnih volilnih listov: 49Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Število poslanskih sedežev: 1Kandidat Št. glasov Št. volilnih upravičencev volilne enote: 83Ciril Trček, dr. med. 49 IZVOLJEN Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 40 Št. veljavnih volilnih listov: 40Volilna enota: LB2: UKC Nevrološka Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: klin. + Klinični Kandidat Št. glasov inštitut za radiologijo Prof. dr. Eda Vrtačnik Bokal, dr. 40 IZVOLJENAŠtevilo poslanskih sedežev: 1 med.Št. volilnih upravičencev volilne enote: 121Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 29 Volilna enota: LBI: UKC Interna klinikaŠt. veljavnih volilnih listov: 26Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Število poslanskih sedežev: 2Kandidat Št. glasov Št. volilnih upravičencev volilne enote: 289Mag. Simona Šteblaj, dr. med. 26 IZVOLJENA Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 141 Št. veljavnih volilnih listov: 140Volilna enota: LB3: ostali iz UKC in Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: drugih ustanov Kandidat Št. glasovŠtevilo poslanskih sedežev: 3 Damjan Grenc, dr. med. 97 IZVOLJENŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 334 Doc. dr. Andreja Marn Pernat, dr. 51 IZVOLJENAŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 104 med.Št. veljavnih volilnih listov: 103 Andreja Saje, dr. med. 31Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Miha Šušteršič, dr. med. 43Kandidat Št. glasov Gregor Zemljič, dr. med. 43Daniel Globokar, dr. med. 88 IZVOLJENIvica Marić, dr. med. 69 IZVOLJEN Volilna enota: LBK: UKC Kirurška klinikaPrimož Poženel, dr. med. 74 IZVOLJEN Število poslanskih sedežev: 1Volilna enota: LB4: Anesteziologi Št. volilnih upravičencev volilne enote: 160Število poslanskih sedežev: 1 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 67Št. volilnih upravičencev volilne enote: 135 Št. veljavnih volilnih listov: 67Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 67 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Št. veljavnih volilnih listov: 67 Kandidat Št. glasovVolilna komisija je preštela naslednje število glasov: Asist. Borut Gubina, dr. med. 21Kandidat Št. glasov Asist. Marko Jug, dr. med. 46 IZVOLJENPrim. mag. Rade Stanić, dr. med. 27Doc. dr. Tatjana Stopar Pintarič, dr. 41 IZVOLJENAmed.

Revija ISIS Zbornic1a5Junij 2016Volilna enota: LBO: Onkološki Volilna enota: LO3: Ljubljana – inštitut okolica – jugovzhodŠtevilo poslanskih sedežev: 1 Število poslanskih sedežev: 1Št. volilnih upravičencev volilne enote: 154 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 48Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 63 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 23Št. veljavnih volilnih listov: 61 Št. veljavnih volilnih listov: 22Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Kandidat Št. glasov Kandidat Št. glasovDoc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. 32 IZVOLJENA Tonja Gomzi Hrabar, dr. med. 22 IZVOLJENAAsist. dr. Erik Škof, dr. med. 29 Volilna enota: LO4: NIJZ in zaposleni v podjetjihVolilna enota: LBP: UKC Pediatrična klinika Število poslanskih sedežev: 1Število poslanskih sedežev: 1 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 118Št. volilnih upravičencev volilne enote: 124 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 63Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 55 Št. veljavnih volilnih listov: 61Št. veljavnih volilnih listov: 54 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Kandidat Št. glasovKandidat Št. glasov Dr. Lucija Perharič, dr. med. 39 IZVOLJENADoc. dr. Rina Rus, dr. med. 54 IZVOLJENA Prim. asist. mag. Polonca Truden 22 Dobrin, dr. med.Volilna enota: LBS: Univerzitetna Volilna enota: LO5: Upokojenci psihiatrična klinika ljubljanske regije – osnovno zdravstvoŠtevilo poslanskih sedežev: 1Št. volilnih upravičencev volilne enote: 95 Število poslanskih sedežev: 1Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 42 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 156Št. veljavnih volilnih listov: 40 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 85Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Št. veljavnih volilnih listov: 82Kandidat Št. glasov Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Izr. prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. 40 IZVOLJEN Kandidat Št. glasovLJUBLJANSKA REGIJA OSNOVNEGA Klemen Rihar, dr. med. 82 IZVOLJENZDRAVSTVA MARIBORSKA REGIJAVolilna enota: LO1: Ljubljana – osnovno zdravstvo Volilna enota: MA1: UKC MariborŠtevilo poslanskih sedežev: 5 Število poslanskih sedežev: 5Št. volilnih upravičencev volilne enote: 680 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 684Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 248 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 296Št. veljavnih volilnih listov: 245 Št. veljavnih volilnih listov: 296Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Kandidat Št. glasov Kandidat Št. glasovMag. Peter Golmajer, dr. med. 157 IZVOLJEN Doc. dr. Sebastjan Bevc, dr. med. 135Aleš Klun, dr. med. 160 IZVOLJEN Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. 65 med.Petra Ogrin Rehberger, dr. med. 151 IZVOLJENA Asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. 219 IZVOLJENTanja Petkovič, dr. med. 157 IZVOLJENA Samo Granda, dr. med. 215 IZVOLJENAlenka Rus, dr. med. 174 IZVOLJENA Prim. dr. Vojko Kanič, dr. med. 202 IZVOLJENVolilna enota: LO2: Ljubljana – Asist. Robert Keršič, dr. med. 117 okolica – jug Jožef Magdič, dr. med. 174 IZVOLJENŠtevilo poslanskih sedežev: 1 Boris Rižnar, dr. med. 162 IZVOLJENŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 61 Volilna enota: MA2: ZD MariborŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 21 Število poslanskih sedežev: 3Št. veljavnih volilnih listov: 21 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 353Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 162Kandidat Št. glasov Št. veljavnih volilnih listov: 152Katarina Turk, dr. med. 21 IZVOLJENA Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Kandidat Št. glasov Prim. Danilo Maurič, dr. med. 112 IZVOLJEN Prim. asist. dr. Jernej Završnik, dr. med. 120 IZVOLJEN Stjepan Žiger, dr. med. 122 IZVOLJEN

Revija ISISZ16bornicaJunij 2016OBALNO-KRAŠKA REGIJA Volilna enota: KK2: ZD KrškoVolilna enota: OK1: SB Izola in Število poslanskih sedežev: 1 Postojna Št. volilnih upravičencev volilne enote: 75Število poslanskih sedežev: 3 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 31Št. volilnih upravičencev volilne enote: 338 Št. veljavnih volilnih listov: 29Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 142 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Št. veljavnih volilnih listov: 140 Kandidat Št. glasovVolilna komisija je preštela naslednje število glasov: Mojca Pibernik, dr. med. 29 IZVOLJENAKandidat Št. glasovZlata Ceglar, dr. med. 102 IZVOLJENA PRIMORSKA REGIJAIvica Smajla, dr. med. 95 IZVOLJENA Volilna enota: NG1: SB Nova GoricaAlenka Uršič Polh, dr. med. 115 IZVOLJENA Število poslanskih sedežev: 1Volilna enota: OK2: Zdravstveni Št. volilnih upravičencev volilne enote: 187 domovi Obale Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 77Število poslanskih sedežev: 1 Št. veljavnih volilnih listov: 76Št. volilnih upravičencev volilne enote: 148 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 52 Kandidat Št. glasovŠt. veljavnih volilnih listov: 49 Miha Bartolić, dr. med. 37Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Luka Kuštrin, dr. med. 39 IZVOLJENKandidat Št. glasov Volilna enota: NG2: ZD Nova GoricaAsist. mag. Tatjana Cvetko, dr. med. 49 IZVOLJENA Število poslanskih sedežev: 1POMURSKA REGIJA Št. volilnih upravičencev volilne enote: 98Volilna enota: MS1+MS3: SB Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 41 Murska Sobota in ZD Št. veljavnih volilnih listov: 38 Ljutomer Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Število poslanskih sedežev: 2 Kandidat Št. glasovŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 237 Mirjam Bizjak Velikonja, dr. med. 38 IZVOLJENAŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 115 Volilna enota: NG3: ZD Tolmin in ZD AjdovščinaŠt. veljavnih volilnih listov: 115Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Število poslanskih sedežev: 1Kandidat Št. glasov Št. volilnih upravičencev volilne enote: 61Peter Kiraly, dr. med. 102 IZVOLJEN Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 26Prim. mag. Maja Šeruga, dr. med. 90 IZVOLJENA Št. veljavnih volilnih listov: 25Volilna enota: MS2: ZD Murska Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Sobota Kandidat Št. glasovŠtevilo poslanskih sedežev: 1 Bojan Rustja, dr. med. 25 IZVOLJENŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 81 PTUJSKO-ORMOŠKA REGIJAŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 30Št. veljavnih volilnih listov: 30 Volilna enota: PO1: SB PtujVolilna komisija je preštela naslednje število glasov: Število poslanskih sedežev: 2Kandidat Št. glasov Št. volilnih upravičencev volilne enote: 106Tina Mlinarič, dr. med. 30 IZVOLJENA Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 44 Št. veljavnih volilnih listov: 43POSAVSKA REGIJA Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Volilna enota: KK1: SB Brežice Kandidat Št. glasovŠtevilo poslanskih sedežev: 2 Andrej Levanič, dr. med. 41 IZVOLJENŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 88 Prim. Majda Šarman, dr. med. 35 IZVOLJENAŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 26 Volilna enota: PO2: ZD PtujŠt. veljavnih volilnih listov: 26 Število poslanskih sedežev: 1Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Št. volilnih upravičencev volilne enote: 80Kandidat Št. glasov Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 41Mojca Savnik Iskra, dr. med. 21 IZVOLJENA Št. veljavnih volilnih listov: 41Mateja Vukmanič Pohar, dr. med. 21 IZVOLJENA Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Kandidat Št. glasov Rahela Simonič, dr. med. 41 IZVOLJENA

Revija ISIS Zbornic1a7Junij 2016REGIJA ZAPOSLENIH ZOBOZDRAVNIKOV Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:SLOVENIJE Kandidat Št. glasovVolilna enota: ST1: Zobozdravniki Staš Stanislav Naglič, dr. dent. med. 49 IZVOLJEN UKC Ljubjana in MFŠtevilo poslanskih sedežev: 1 Volilna enota: ST7: Zobozdravniki NGŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 75Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 22 Število poslanskih sedežev: 1Št. veljavnih volilnih listov: 21 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 82Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 50Kandidat Št. glasov Št. veljavnih volilnih listov: 49Doc. dr. Rok Schara, dr. dent. med. 21 IZVOLJEN Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Kandidat Št. glasovVolilna enota: ST2: Zobozdravniki Matjaž Gorkič, dr. dent. med. 24 LJ Boštjan Lavriša, dr. dent. med. 25 IZVOLJENŠtevilo poslanskih sedežev: 3Št. volilnih upravičencev volilne enote: 458 Volilna enota: ST8: Zobozdravniki OKŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 186Št. veljavnih volilnih listov: 180 Število poslanskih sedežev: 1Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Št. volilnih upravičencev volilne enote: 69Kandidat Št. glasov Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 32Stane Marn, dr. dent. med. 126 IZVOLJEN Št. veljavnih volilnih listov: 28Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. 108 IZVOLJEN Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Saša Savić, dr. dent. med. 106 IZVOLJEN Kandidat Št. glasov Evgenij Komljanec, dr. dent. med. 13Volilna enota: ST3: Zobozdravniki Vedran Vidaković, dr. dent. med. 15 IZVOLJEN MBŠtevilo poslanskih sedežev: 1 Volilna enota: ST9: Zobozdravniki MS - POŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 144Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 72 Število poslanskih sedežev: 1Št. veljavnih volilnih listov: 72 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 97Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 63Kandidat Št. glasov Št. veljavnih volilnih listov: 63Matjaž Marušič, dr. dent. med. 51 IZVOLJEN Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Ingrid Merc Hribernik, dr. dent. 21 Kandidat Št. glasovmed. Damir Noveski, dr. dent. med. 9 Ivana Perkič, dr. dent. med. 48 IZVOLJENAVolilna enota: ST4: Zobozdravniki Jovan Peševski, dr. dent. med. 6 NM - KK - TRŠtevilo poslanskih sedežev: 1 REGIJA ZASEBNIH ZDRAVNIKOV SLOVENIJEŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 118Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 41 Volilna enota: ZO1: Zasebni zdravniki osnovnegaŠt. veljavnih volilnih listov: 37 zdravstvaVolilna komisija je preštela naslednje število glasov:Kandidat Št. glasov Število poslanskih sedežev: 2Matevž Janc, dr. dent. med. 37 IZVOLJEN Št. volilnih upravičencev volilne enote: 327 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 204Volilna enota: ST5: Zobozdravniki Št. veljavnih volilnih listov: 202 CE - VK Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Število poslanskih sedežev: 1 Kandidat Št. glasovŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 155 Asist. dr. Rade Iljaž, dr. med. 85 IZVOLJENŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 52 Branko Jerković, dr. med. 44Št. veljavnih volilnih listov: 52 Prim. asist. Dean Klančič, dr. med. 109 IZVOLJENVolilna komisija je preštela naslednje število glasov: Ksenija Ljubojevič Džaferovič, dr. 62Kandidat Št. glasov med.Mateja Osojnik, dr. dent. med. 52 IZVOLJENA Miha Lukač, dr. med. 80Volilna enota: ST6: Zobozdravniki KRŠtevilo poslanskih sedežev: 1Št. volilnih upravičencev volilne enote: 102Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 51Št. veljavnih volilnih listov: 49

Revija ISISZ18bornicaJunij 2016Volilna enota: ZS1: Zasebni Volilna enota: ZZ5: Zasebni zdravniki specialisti zobozdravniki (ginekologija in OK - NG ostalo) Število poslanskih sedežev: 1Število poslanskih sedežev: 2 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 102Št. volilnih upravičencev volilne enote: 258 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 56Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 148 Št. veljavnih volilnih listov: 56Št. veljavnih volilnih listov: 147 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Kandidat Št. glasovKandidat Št. glasov Gordan Čok, dr. dent. med. 25 IZVOLJENMag. Marko Bitenc, dr. med. 98 IZVOLJEN Mojca Dodič, dr. dent. med. 16Prim. Bogomir Gorenšek, dr. med. 34 Slavko Samotorčan, dr. dent. med. 15Mojca Janžekovič van Midden, dr. 32med. Volilna enota: ZZ6: ZasebniPrim. Franc Rabič, dr. med. 15 zobozdravnikiDoc. dr. Vladimir Senekovič, dr. 43 NM - KK - TRmed. Število poslanskih sedežev: 1Renata Završnik Mihič, dr. med. 53 IZVOLJENA Št. volilnih upravičencev volilne enote: 67Volilna enota: ZZ1: Zasebni Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 28 zobozdravniki LJ Št. veljavnih volilnih listov: 28Število poslanskih sedežev: 1 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Št. volilnih upravičencev volilne enote: 233 Kandidat Št. glasovŠt. volivcev, ki so se udeležili volitev: 111 Jure Poglajen, dr. dent. med. 28 IZVOLJENŠt. veljavnih volilnih listov: 111 VELENJSKO-KOROŠKA REGIJAVolilna komisija je preštela naslednje število glasov: Volilna enota: VK1: SB Slovenj GradecKandidat Št. glasovMatej Praprotnik, dr. dent. med. 84 IZVOLJEN Število poslanskih sedežev: 1Nada Puharič, dr. dent. med. 29 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 184Volilna enota: ZZ2: Zasebni Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 63 zobozdravniki Št. veljavnih volilnih listov: 63 CE - VK Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Število poslanskih sedežev: 1 Kandidat Št. glasovŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 114 Prim. asist. Bojan Vujkovac, dr. 63 IZVOLJEN med.Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 46Št. veljavnih volilnih listov: 46 Volilna enota: VK2: VelenjeVolilna komisija je preštela naslednje število glasov: Število poslanskih sedežev: 1Kandidat Št. glasov Št. volilnih upravičencev volilne enote: 102Mojca Drev, dr. dent. med. 46 IZVOLJENA Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 49Volilna enota: ZZ3: Zasebni Št. veljavnih volilnih listov: 48 zobozdravniki Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: MB - PO - MS Kandidat Št. glasovŠtevilo poslanskih sedežev: 1 Ajda Urbas, dr. med. 48 IZVOLJENAŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 113Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 53 Volilna enota: VK3: ZD Ravne na KoroškemŠt. veljavnih volilnih listov: 50Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Število poslanskih sedežev: 1Kandidat Št. glasov Št. volilnih upravičencev volilne enote: 75Rene Male, dr. dent. med. 50 IZVOLJEN Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 37 Št. veljavnih volilnih listov: 34Volilna enota: ZZ4: Zasebni Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: zobozdravniki KR Kandidat Št. glasovŠtevilo poslanskih sedežev: 1 Zdenka Koželj Rekanović, dr. med. 34 IZVOLJENAŠt. volilnih upravičencev volilne enote: 69Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 28Št. veljavnih volilnih listov: 27Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Kandidat Št. glasovDiana Terlević Dabić, dr. dent. med. 27 IZVOLJENA

Revija ISIS Zbornic1a9Junij 2016ZASAVSKA REGIJA Volilna enota: TR2: ZD TrbovljeVolilna enota: TR1: SB Trbovlje Število poslanskih sedežev: 1Število poslanskih sedežev: 2 Št. volilnih upravičencev volilne enote: 41Št. volilnih upravičencev volilne enote: 58 Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 18Št. volivcev, ki so se udeležili volitev: 24 Št. veljavnih volilnih listov: 18Št. veljavnih volilnih listov: 24 Volilna komisija je preštela naslednje število glasov:Volilna komisija je preštela naslednje število glasov: Kandidat Št. glasovKandidat Št. glasov Darja Logar, dr. med. 18 IZVOLJENAVeronika Dintinjana, dr. med. 20 IZVOLJENA Volilna komisija: Borut Rijavec, dr. med., predsednikTina Stavec, dr. med. 19 IZVOLJENA Asist. dr. Jernej Dolinšek, dr. med. Nataša Rozman, dr. dent. med. Ciril Trček, dr. med. Anamarija Ziherl, dr. med.Poročilo o projektih Odbora zazobozdravstvo v mandatu 2012–2016Diana Terlević Dabić, dr. dent. med., Odbor za zobozdravstvo ZZS Ob izteku mandata vsak odbor zmanjšala potreba po zdravljenju k zmanjševanju kroničnih obolenj terZZS poda poročilo o svojem delu in rehabilitaciji, izboljšanju splošnega zdravja inposlancem skupščine, tako tudi OZB. • glavno sporočilo javnosti, strokov­ dobrega počutja ljudi.To je mogoče priložnost, da svojim njakom in odgovornim politikom:članom predstavimo, kaj je v mandatu dobro ustno zdravje je temeljna Odbor za zobozdravstvo Zdravni­2012–2016 Odbor za zobozdravstvo človekova pravica in je del splo­ ške zbornice Slovenije je ob svetov­naredil za pozitivno promocijo po­ šnega zdravja, za katero vsi nem dnevu ustnega zdravja organizi­slanstva vrhunsko usposobljenih prevzemamo odgovornost, ral strokovno srečanje »Oralnostrokovnjakov na področju ustnega • aktivno promovirati kakovostno zdravje za zdravo življenje«, v soboto,zdravja. Projekti, ki smo jih organizi­ zobozdravstveno varstvo v skladu 23. marca 2013, v Modri dvoranirali, so bili odmevni, bilo jih je veliko s strokovno doktrino in načeli Domus Medica. Namen srečanja je bilin so dosegli ciljne skupine: medije in dobre klinične prakse ter varno za poudariti velik pomen ustnega zdravjanovinarje, širšo javnost (starše, paciente, na kakovost življenja in blagostanjenosečnice, mlade), civilno družbo, • sodelovanje stroke in družbe pri ter seznaniti slovenske zobozdravnikestrokovno javnost (zobozdravnike), promociji ustnega zdravja in z novostmi po uveljavitvi evropskihstrokovna združenja in strokovne zdravega načina življenja, direktiv. Na srečanje so bili vabljeniinstitucije (MF, ZZS, SZD, NIJZ) ter • okrepiti vlogo zobozdravnika v zobozdravniki, splošni zdravniki,politične odločevalce (MZ; ZZZS, kliničnem in družbenem okolju pediatri in ostali zobozdravstveniOdbor za zdravstvo). ter s tem graditi ugled zobozdrav­ delavci. nikov v javnosti. Namen projektov Odbora za Leta 2013 je FDI – Svetovno Srečanje so popestrile tudizobozdravstvo je bil: združenje zobozdravnikov za svetovni preventivne sestre iz Zdravstvenega• promocija preventive v zobozdrav­ dan ustnega zdravja določilo 20. doma Ljubljana s prispevkom Zobo­ marec. Ob tem dnevu se na globalni, zdravstvena vzgoja otrok in mlado­ stvu pri otrocih, mladostnikih in regionalni in nacionalni ravni organi­ stnikov ter predstavitev dela Cen­ odraslih, zgodnje odkrivanje zirajo raznovrstne aktivnosti, ki tralne medicinske knjižnice. ustnih bolezni in zgodnje zdravlje­ promovirajo ustno zdravje, ozaveščajo Pokrovitelj srečanja je bilo Ministr­ nje, ljudi o pomenu preventivnih dejavno­ stvo za zdravje.• s preventivnimi ukrepi in ozave­ sti, saj dobro ustno zdravje pripomore ščanjem izboljšanje ustnega Z željo, da sporočilo svetovnega zdravja populacije, s čimer se bo dneva ustnega zdravja doseže čim večje število ljudi, smo v sodelovanju

Revija ISIS2Z0bornicaJunij 2016s Stomatološko sekcijo pri SZD ustnega zdravja pod geslom Poskrbi- ustno zdravje matere inpripravili tiskovno konferenco. te za zdrav nasmeh pritegnili malčka in svetovanje zobozdrav­ Stomatološko sekcijo SZD, Nacionalni nikov o skrbi za ustno zdravje. V letu 2013 se je pričelo tudi inštitut za javno zdravje, Pedontolo­ • Organizirali smo načrtovanosodelovanje Odbora za zobozdravstvo ško sekcijo pri SZD. publiciteto z novinarsko konferen­s študentsko organizacijo SIDSIC. co, izjavami in intervjuji s sporoči­Odbor za zobozdravstvo ZZS se je z Aktivnosti, ki smo jih izvajali ob lom, da je dobro ustno zdravjeveseljem odzval in prevzel pokrovitelj­ dogodku: temeljna človekova pravica in delstvo nad sodelovanjem slovenskih • Delavnice za predšolske in šolske splošnega zdravja.študentov dentalne medicine na otroke, kjer so se ob igricah,kongresu študentov dentalne medici­ risankah in čarovnijah učili one na Reki. primerni ustni higieni in pravilni prehrani. Delavnic se je udeležilo Smisel našega dela je bil tudi v okoli 100 otrok.povezovanju strokovnih združenj in • Delavnice, namenjene nosečni-institucij v skupne projekte. Tako smo cam in bodočim staršem, kjerleta 2014 k organiziranju različnih so bile na voljo zloženke Skrb zaaktivnosti ob svetovnem dnevu

Revija ISIS Zbornic2a1Junij 2016• Izdali smo zloženko za širšo V mesecu septembru 2014 je smislu najbolj ranljiva skupina. javnost Skrb za ustno zdravje potekal naš najbolj odziven projekt Pripravili smo tudi zloženko Kako matere in malčka. Pravočasni pregled ustne votline sladek je tvoj nasmeh, ki nas lahko reši življenje. V njem je pouči, da je sladek nasmeh le zdrav• Ob dogodku smo pripravili sodelovalo več kot 250 slovenskih nasmeh, in nas seznani o nevarnostih pismo strokovni javnosti – zobozdravnikov in skupaj smo prebi­ pretiranega uživanja sladkorjev, ki neposredno vsem zobozdravni­ valcem Slovenije omogočili okoli znajo biti tudi skriti. kom, in pismo političnim 2000 brezplačnih preventivnih odločevalcem – MZ, ZZZS, politi­ pregledov ustne votline, s ciljem, da bi V letu 2015 in 2016 smo bili kom. odkrili zgodnje maligne spremembe v pokrovitelji Kongresa študentov ustni votlini in ozavestili prebivalstvo dentalne medicine, ki ga je organizira­ o tej hudi bolezni. Projekt je izpolnil la študentska organizacija SIDSIC, in vsa pričakovanja, saj smo dobili s skupino študentov v projektu Zobek vrnjenih 1908 vprašalnikov, od z zloženko o zdravi prehrani in zložen­ pregledanih pacientov je bilo 125 ko o ustnem zdravju matere in malčka napotenih k specialistu. Po podatkih promovirali ustno zdravje ter sodelo­ Kliničnega oddelka za maksilofacialno vali na dogodku Krog zdravja s stojni­ in oralno kirurgijo UKC Ljubljana so co na Prešernovem trgu v Ljubljani. med napotenimi pacienti odkrili štiri zgodnje maligne spremembe in V maju 2016 je Odbor za zobo­ pacienti so bili operirani. zdravstvo organiziral brezplačen seminar s področja komunikacije za Projekt je potekal pod okriljem zobozdravnike z namenom izboljša­ Odbora za zobozdravstvo ZZS in ob ti znanje in veščine komunikacije. sodelovanju Kliničnega oddelka za maksilofacialno kirurgijo UKC Ljub­ Pri Odboru za zobozdravstvo ljana in Centra za ustne bolezni in sem bila kot vodja projektov zadol­ parodontologijo Stomatološke klinike. žena za pozitivno promocijo našega Častni pokrovitelj projekta je bilo poklica in stroke, zato vem, da smo Ministrstvo za zdravje. opravili izjemno plodno, dobro in odzivno delo. Pozitiven naboj projek­ Organizirali smo brezplačno tov in zavest o pomembnosti našega strokovno izobraževanje za zobo­ dela je bila vodilna nit kljub občasni zdravnike, ki so sodelovali v projektu. težki poti do cilja. Verjetno bi bilo lažje, če bi zobozdravniška avtonomija Projekt Pravočasen pregled v zbornici delovala tudi v praksi. ustne votline lahko reši življenje je bil prvi tak projekt v naši državi, Poročilo o projektih Odbora za zagotovili smo mu nacionalno prepo­ zobozdravstvo je le delček njegovega znavnost. Medijska pokritost strokov­ dela v tem mandatu – mogoče najbolj ne teme raka ustne votline je bila viden. Tudi druge naloge smo opravili velika; o možnosti brezplačnega z veliko dela in predanosti, mogoče pa pregleda so poročali vsi nacionalni nekoliko manj uspešno iz več razlo­ mediji, televizije in radii. gov. Svetovni dan ustnega zdravja 2015 Zahvala za projekte pripada vsem je potekal pod geslom Čas je za sodelujočim, članom Odbora za nasmeh in ob organizaciji številnih zobozdravstvo, ki so aktivno sodelova­ aktivnosti, med drugim tudi z odpr­ li in podpirali projekte, naši predstav­ tjem razstave Endodontostrip zobo­ nici za odnose z javnostmi Poloni, zdravnika Roka Juriča in ilustratorja strokovnim službam, zlasti Lei, Mojci, Cirila Horjaka. V projektu Zobek Jaku, Milanu, Petru, Slavki, Marti, smo skupaj s skupino študentov Milici … dentalne medicine organizirali delav­ nice, namenjene izobraževanju o ustnem zdravju in sladkorjih. Izvajali smo jih v dijaških domovih in na Pedi­ atrični kliniki, namenjene pa so bile otrokom in mladostnikom, ki so v tem

Revija ISISZ22bornicaJunij 2016Iz dela zborniceObračunavanje RTG-posnetkov rim je izvajalce obveščal o novemv zobozdravstvu načinu obračunavanja RTG. Zavod za zdravstveno zavarovanje 4. 2016 seznanil ZZZS, da je pridobil ZZZS smo zaprosili za pojasnilo,Slovenije v teh dneh izvajalce obvešča pisno sporočilo, v katerem je ZZZS že kako bo poravnal razliko pri obraču­o novem načinu obračunavanja 16. 12. 2015 konkretnemu zdravstve­ navanju, nastalo zaradi uporabe šifreslikanja zobnih kron »bite-wing« nemu domu pojasnil, da se periapikal­ 31010 namesto 31012 (periapikalni(šifra 31010) in periapikalnega slika­ ne posnetke lahko obračunava s šifro posnetki).nja (šifra 31012). Novi način obraču­ 31012. Zaradi nestrinjanja z neenako­navanja se uporablja od 1. 1. 2016, pravno obravnavo (saj sprememba ne Ob tem člane seznanjamo, da si bočeprav izvajalci do pred kratkim o tem more veljati le za enega izvajalca) je Odbor za zobozdravstvo še naprejniso bili obveščeni. Takšen način Odbor za zobozdravstvo ZZZS obve­ prizadeval za vključitev RTG-storitevspremembe obračunavanja (za nazaj) stil, da bo vse člane zbornice seznanil v t.i. ločeno zaračunljiv material oz.je neobičajen, zato člane obveščamo, z izdanim stališčem ZZZS-ja. Šele storitve.da je Odbor za zobozdravstvo dne 4. temu je sledil dopis ZZZS-ja, s kate­ Sabina Markoli, dr. dent. med. Odbor za zobozdravstvo PredsednicaVečkratna odobritev specializacije Glede na navedeno menimo, da tudi za specializacijo iz npr. kardiolo­ Zdravniška zbornica Slovenije je stvene mreže. Namreč omenjena gije in vaskularne medicine veljajoMinistrstvo za zdravje RS zaprosila za določba omogoča tako odobritev prve enaka pravila kot za vse preostalemnenje, ali je mogoča več kot dvakra­ specializacije, ki je interna medicina, specializacije.«tna odobritev specializacije v poseb­ kot tudi druge specializacije, ki jenih primerih (npr. kardiologija in kardiologija in vaskularna medicina, Tina Šapec, univ. dipl. prav.vaskularna medicina, intenzivna vse iz sredstev obveznega zdravstve­ Vodja Oddelka za podiplomskomedicina, otroška nevrologija ipd.), nega zavarovanja. Z navedeno določ­kjer je za odobritev druge specializaci­ bo ZZdrS je tako po mnenju Ministr­ usposabljanje,je že potrebno opraviti celotno ali del stva za zdravje omogočena nemotena licence in register zdravnikovneke »prve« specializacije. Mnenje pridobitev in odobritev želene specia­ministrstva se glasi: lizacije iz kardiologije in vaskularne Javljanje medicine za potrebe javne zdrav­ odsotnosti »Zakon o zdravniški službi (Ura­ stvene mreže. ZZZS-judni list RS, št. 72/06 - uradno preči­ščeno besedilo, 15/08-ZPacP, 58/08, Menjave specializacij, ki bi omo­ Spoštovani kolegi, spoštovane107/10-ZPPKZ in 40/12-ZUJF; v gočale večkratne odobritve, pa kot je kolegice,nadaljnjem besedilu: ZZdrS) v tretjem bilo navedeno, ZZdrS ne omogoča. Priodstavku 18. člena določa, da speciali­ čemer je potrebno poudariti, da je bila v vednost smo prejeli obvestilozant lahko samo enkrat po odobritvi določba tretjega odstavka 18. člena DENS-a svojim članom, v katerem jespecializacije zaprosi za odobritev ZZdrS, ki omejuje kandidaturo, naveden 36. čl. Splošnega dogovora,druge specializacije. uzakonjena tako z namenom racional­ ki zadeva javljanje odsotnosti koncesi­ ne rabe javnih sredstev, namreč onarja bolnikom in ZZZS-ju. Kršitev Pojasnjujemo vam, da ZZdrS specializacije za potrebe javne zdrav­ te obveznosti je sankcionirana sizjeme od navedene omejitve odobri­ stvene službe se financirajo iz sredstev pogodbeno kaznijo 400 EUR.tve specializacij ne določa, niti jih ne obveznega zdravstvenega zavarovanja,pozna, kljub temu pa omenjena kot tudi z namenom, da se zdravni­ Glede na nekorektno navajanje vdoločba ZZdrS omogoča zdravnikom kom kljub vsemu omogoči možnost dopisu DENS-a, kjer se zbornico prak­pridobitev oziroma odobritev speciali­ izbire med dvema specializacijama zazacije iz npr. kardiologije in vaskular­ potrebe javne zdravstvene službe.ne medicine za potrebe javne zdrav­

Revija ISIS Zbornic2a3Junij 2016tično označuje za krivca za ta člen, pomeni, da praktično o vseh predlogih zraven. Ob tej priložnosti želimo članevam podajamo naslednjo obrazloži­ na koncu oblastno odloča Vlada RS, ponovno seznaniti, da zbornica vtev: »pogajalski partnerji« pa na to odloči­ pogajanjih plasira vse ustrezno tev nimajo nobenega ugovora. obrazložene predloge članov, ki lahko Zdravniška zbornica Slovenije v privedejo do izboljšanja položajapogajanjih za Splošni dogovor zastopa Torej, v primeru javljanja odso­ zobozdravniškega in zdravniškegazasebne zdravnike in zobozdravnike tnosti je bila Zdravniška zbornica stanu. Zato se prav nihče ne morekot eden izmed »partnerjev« v poga­ proti temu predlogu. Predlog ZZZS je sklicevati, da mu ni bila dana možnostjanjih – ostali partnerji so ZZZS, MZ, romal na arbitražo in kasneje v predlaganja sprememb SplošnegaZdruženje zdravstvenih zavodov, odločanje Vladi RS, ki ga je sprejela, s dogovora.Lekarniška zbornica in Skupnost čimer je predlog postal del Splošnegasocialnih zavodov Slovenije. dogovora. Besedilo Splošnega dogovora za pogodbeno leto 2015 lahko najdete na Pogajanja si težko zaslužijo takšno Nadalje člane seznanjamo, da spletni strani ZZZS. Vabimo vas, dapoimenovanje, saj se v okviru »poga­ Zdravniška zbornica že vrsto let vse svoje obrazložene predloge spre­janj« zgodi zelo malo – predlogi se vztraja pri svojem predlogu, da memb posredujete odgovorni osebi zanamreč sprejemajo soglasno, kar se pogodbene kazni v celoti vodenje pogajanj, gospe Niki Sokolič,pomeni, da se morajo vsi partnerji črtajo iz Splošnega dogovora. univ. dipl. ekon., vodji Oddelka zastrinjati s predlogom posameznega plan in analize, na naslov: nika.partnerja. V primeru nesprejetja se do Že leta 2008 smo zobozdravniki v [email protected] vseh partnerjev opredeli okviru zbornice predlagali, da seVlada RS, ki potem posamezne pogajanj za Splošni dogovor ne bi več Odbor za zobozdravstvopredloge sprejme ali ne. Navedeno udeleževali, vendar je na zbornici prevladalo mnenje, da je bolje, če smo

Revija ISIS2A4ktualnoJunij 2016Predstavitev sekcije zamedicinsko izvedenstvo inzavarovalniško medicinoSlovenskega zdravniškegadruštvaDr. Ticijana Prijon, dr. med., ZZZSDr. Tomaž Čakš, dr. med., ZZZSMag. Jana Mrak, dr. med., ZZZSPetra Ogrin Rehberger, dr. med., ZZZSIzr. prof. dr. Vesna Švab, dr. med., ZZZSDoc. dr. Saba Battelino, dr. med., UKC LjubljanaPrim. mag. Jurij Fürst, dr. med., ZZZS Na pobudo iniciativnega odbora zdravnikov mesta, telesni okvari, potrebi po stalni pomoči inZavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije postrežbi drugega, o potrebi po prilagoditvi(ZZZS) je Glavni strokovni svet Slovenskega prostorov in delovnih sredstev v zvezi s poklicnozdravniškega društva (SZD) podprl ustanovitev rehabilitacijo ali zaposlitvijo oz. premestitvijo naSekcije za medicinsko izvedenstvo in zavaroval­ drugo delovno mesto ter o dodatnih usposablja­niško medicino SZD (SMIZM). Skladno s sklepi njih. Nadalje presojamo o upravičenosti zavarova­ustanovne skupščine SMIZM, dne 16. julija 2015, nih oseb do zdraviliškega zdravljenja in nekaterihje skupina zdravnikov, ki smo redno zaposleni medicinskih pripomočkov, s pomočjo katerih seali pogodbeni sodelavci ZZZS in Zavoda za zagotavlja povrnitev zdravja in funkcionalnihpokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije sposobnosti po bolezni ali poškodbi. S svojim(ZPIZ), postala »strokovna javnost«, ki kot delom zagotavljamo ustrezno trajanje zdravljenjašestinšestdeseta sekcija oz. strokovna podenota in rehabilitacije zavarovanih oseb ter s temdeluje v okviru SZD. preprečujemo slabšanje zdravstvenega stanja po vrnitvi na delovno mesto ter možnosti nastanka SMIZM združuje skupino zdravnikov iz poškodb pri delu ali poklicnih boleznih. S pomo­različnih medicinskih strok, ki svoje strokovno čjo finančno-medicinskega nadzora zagotavljamoznanje in drugo usposobljenost uporabljamo pri tudi ustrezno uveljavljanje pravic iz obveznegaizvajanju nalog za potrebe zgoraj navedenih zdravstvenega zavarovanja na vseh ravneh zdrav­zavodov. Naše delo je usmerjeno predvsem k stvenega varstva in standardno ponudbo v smisluuresničevanju pravic zavarovanih oseb, ki izhajajo strokovno-doktrinarne utemeljenosti zdravstve­iz socialnih zavarovanj, izdajamo tudi strokovna nih storitev. Pri našem izvedenskem delu presoja­in izvedenska mnenja v drugih upravnih in sodnih mo zdravstveno stanje zavarovanih oseb na podla­postopkih ter delujemo na področju finančno-me­ gi specialističnih izvidov in izvidov laboratorijskihdicinskega nadzora pri izvajalcih zdravstvenih in drugih diagnostičnih preiskav ter na podlagi zstoritev. Glede na zakonsko opredeljene pristojno­ osebnim pregledom ugotovljenega kliničnegasti smo zdravniki ZZZS in ZPIZ aktivni udeleženci statusa.v procesu zdravljenja in rehabilitacije zavarovanihoseb, saj na osnovi svojega strokovnega znanja in Zdravniki ZZZS in ZPIZ smo nedvomnokliničnih izkušenj lahko presojamo o začasni ali pomemben in aktivni člen v procesu zagotavlja­trajni nezmožnosti za delo ter o preostali delovni nja ustreznega zdravstvenega varstva zavarova­zmožnosti in ustreznosti drugega delovnega nih oseb, podobno kot izbrani osebni zdravnik in

Revija ISIS Aktualn2o5Junij 2016zdravniki drugih medicinskih special­ in soglasju pristojnih organov. Poleg ključnimi cilji SZD, zagotavljalanosti, saj izvajamo naloge, ki po svoji tega pa bi lahko s skupnim sodelovan­ prenos strokovnih spoznanj, znanja invsebini sodijo v okvir zdravniške jem poenotili že obstoječe programe doktrine, ki so potrebni za naše delo,službe. Pri svojem delu moramo izobraževanja in izpopolnjevanja saj bo vzpostavila stik za potrebnoupoštevati strokovne smernice, ki zdravnikov, ki delujemo na področju strokovno nadgradnjo z drugimiizhajajo iz veljavne medicinske doktri­ zavarovalniške medicine in medicine v sekcijami, društvi in združenji SZD, kine, ter delovati skladno z medicinsko socialnem zavarovanju, znotraj član­ povezujejo strokovnjake drugihetiko in deontologijo, zato potrebuje­ stva EUMASS. Vso podporo in stro­ medicinskih specialnosti.mo tudi ustrezno licenco za delo, ki jo kovno pomoč pri pripravi programapodeljuje Zdravniška zbornica Slove­ nove specializacije je naši sekciji že Člani SMIZM bi radi postali tudinije. ponudilo veliko kliničnih kateder samostojni člani Sveta evropskega Medicinske fakultete Univerze v združenja zavarovalniške medicine in Naše delo zahteva, poleg strokov­ Ljubljani, na kar smo ponosni in nas medicine v socialnem zavarovanjunega medicinskega znanja, tudi speci­ zelo veseli. Z novo specializacijo bi (EUMASS), saj sekcija lahko nastopaalna znanja in veščine, ki jih zaradi nedvomno lahko pridobili prepotreben kot strokovno organizirana skupinavsebine študija na medicinski fakulteti in ustrezen kader, omogočali večje pod okriljem SZD. V času 21. kongresain v okviru obstoječih temeljnih zaposlovanje mladih zdravnikov, EUMASS, ki bo potekal od 9. do 11.specializacij ali drugih podiplomskih predvsem pa zagotovili nemoteno junija 2016 v Ljubljani, bomoizobraževanj ni mogoče osvojiti. Zaradi podaljševanje licenc, saj je Zdravniška zaprosili pristojne organe EUMASS,tega se je porodila zamisel in potreba zbornica Slovenije v zadnjem času zelo ki je krovna strokovna organizacijapo uvedbi nove specializacije ali poostrila postopek licenciranja naših tega področja, da nas sprejmejo vdrugega podiplomskega študijskega zdravnikov. Prav licenciranje zaposle­ svoje vrste. SMIZM se bo tako povečalprograma s področja medicinskega nih zdravnikov na ZZZS in ZPIZ mednarodni ugled, našim članom paizvedenstva in zavarovalniške medici­ predstavlja enega od temeljnih proble­ bo omogočeno tudi sodelovanje sne (angl. »Medical assessment and mov, zaradi katerega je izredno težko podobnimi tujimi sekcijami, društvi inInsurance Medicine«). Podobna pritegniti k sodelovanju zdravnike v združenji.podiplomska izpopolnjevanja in okviru rednega delovnega razmerja inspecializacije že potekajo v številnih v obsegu polnega delovnega časa. Zato Upamo, da bomo zdravniki ZZZSdržavah Evropske unije, kot izhaja iz je zagotavljanje stalne kadrovske in ZPIZ s pomočjo naše sekcije, kitabele 1. S pomočjo tujih strokovnja­ zasedbe tako na ZZZS kot na ZPIZ, ki deluje v okviru SZD, in kot članikov, ki so nosilci tovrstnega izobraže­ je pomembna za kakovostno in pravo­ EUMASS postali tisto, kar si v stro­vanja, in članic EUMASS (European časno odločanje o pravicah zavarova­ kovni medicinski javnosti tudi zasluži­Union of Medicine in Assurance and nih oseb in za kakovostno in enotno mo. Na koncu naj citiramo še našoSocial Security) smo že pričeli s po­ izvajanje finančno-medicinskih nadzo­ kolegico, ki pravi: »Novoustanovljenatrebnimi aktivnostmi, da bi v najkraj­ rov, vedno težje. sekcija SZD in njeno članstvo všem času pripravili program in umesti­ EUMASS dodaja tisto potrebno utež,li specializacijo iz našega področja tudi V času pred uvedbo nove speciali­ ki nam je manjkala v vseh teh letih, kov slovenski prostor, seveda ob podpori zacije bo lahko SMIZM, skladno s smo z mnogo znanja in izkušenj ostali pogosto prezrti.«Država ProgramNizozemska 4-letni program specializacije s posebnim programom usposabljanja na delovnem mestuItalija 4- do 5-letni program specializacije s posebnim programom usposabljanja na delovnem mestuRomunija 3-letni program specializacije + 1-letno usposabljanje na delovnem mestuSlovaška 3-letni program specializacije + 1-letno usposabljanje na delovnem mestuŠvica 3-letni magistrski študijFinska 2-letni podiplomski program v okviru Finskega zdravniškega društva (Finish Medical Association)Belgija 2-letni magistrski študij, kombiniran z usposabljanjem na delovnem mestuČeška 2-letni podiplomski program z usposabljanjem na delovnem mestuNemčija 1-letni podiplomski program s posebnim usposabljanjem glede na vrste socialnega zavarovanjaFrancija 6-mesečno podiplomsko izobraževanje s posebnim programom usposabljanja na delovnem mestuVelika Britanija predpisan podiplomski program ter diploma iz ocenjevanja invalidnosti (Disability Assessment Medicine)Tabela 1: Obseg specializacije in/ali podiplomskega izpopolnjevanja s področja medicinskega izvedenstva in zavarovalniške medicine (Medicalassessment and Insurance Medicine) v članicah EUMASS (European Union of Medicine in Assurance and Social Security).

Revija ISISA26ktualnoJunij 2016Tobak in povezani izdelkiUveljavitev evropske tobačne direktive v Sloveniji v Zakonu o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov(ZOUTIPI)Luka Šolmajer, mag. farm., Evropska zveza za preventivo kajenja in [email protected] Slovenija je uveljavila evropsko organiziranju zdravstva niso tema tega napredek prepočasen in nezanesljiv, toDirektivo o tobačnih izdelkih članka; del teh napadov, ko – po se je pokazalo tudi po letu 2007. Žal se2014/40/EU. Čas bo pokazal, ali bodo njenih besedah – »vsak dan terjajo namernega prodajanja mladoletnim ninovosti prinesle bistven napredek. glavo ministrice«, lahko razumemo preprečilo in tudi uveljavitev zakono­Direktiva je najmanjši evropski skupni tudi kot medijski upor zaradi ukrepov daje v praksi je lahko velik problem.imenovalec, saj so jo, glede na relativ­ na področju tobaka. O tem se je do Iz dokumenta MZ: »71 % 16-letnikovno dobro izhodišče, pritiski nekaj sto zdaj nenatančno poročalo. Iz doku­ zlahka pride do tobačnih izdelkov.«dodatnih lobistov tobačne industrije menta Ministrstva za zdravje RS (MZ) Skrivnost kajenja kot dovoljenega(poleg rednih) v EP v Bruslju oslabili v javni razpravi o ZOUTIPI: »V Slove­ uporništva je ravno v tem, da se le(1). Zaradi pritiskov in obtožb je niji vsak dan zaradi bolezni, pripislji­ navidezno prepoveduje (po zakonu intakratni evropski komisar za zdravje vih kajenju, umre 10 oseb, to pomeni ker tako misli večina staršev), dejan­Dalli odstopil v nepojasnjenih okoli­ 3600 na leto. Za primerjavo naj sko pa se mladoletnim in otrokomščinah (2, 3). Po njegovih besedah navedemo, da je zaradi prometnih prikrito oglašuje, vsepovsod ponuja inzato, ker se je zavzemal za evropsko nesreč v letu 2014 umrlo 108 oseb, prodaja ta »prepovedani sad« indirektivo, ki bo dobro ščitila zdravje zaradi samomorov 448, zaradi prepo­ »vstop med odrasle«. Znano je, da(4, 5). Proti temu naj bi lobiral celo vedanih drog 28, zaradi aidsa v letu tobačna industrija plačuje (preredke)takratni predsednik Evropske komisije 2013 5 oseb, zaradi alkohola pa jih kazni prodajalcem, ki kršijo prepovedJ. M. Barroso (6, 7). Dallijeva malteška letno umre okrog 900.« Teh primerjav prodaje mladoletnim osebam; kaznizamenjava, komisar Borg, je pozval k ne slišimo pogosto. Proti drugim cinično vračunajo v svoj poslovniuravnoteženosti in zmernosti pri zdravstvenim problemom je tobak model. Pri vseh delnih omejitvah doukrepih, kar pojasni, kdo je imel korist – gorila v sobi (10). Pri sprejemanju zdaj so v tobačni industriji uspeli šeod te zamenjave. Si želimo uravnote­ Zakona o omejevanju uporabe tobač­ naprej iz limon delati limonado.ženosti pri gradnji azbestnih vrtcev, nih izdelkov (ZOUTI) v letu 2007 sopri zastrupljeni vodi ali hrani, pri t.i. kulturniki, gostinci, trgovci in kar Vodilne države:eksplozijah atomskih reaktorjev, je še podobnih priročnih nadomestkov zamolčana odličnakakšni resnični pandemiji – ali naj za interese tobačne industrije, na vse novica iz Norveškekomisar za zdravje v EU zahteva pretege protestirali, tokrat pa nisouravnoteženost pri zaščiti življenj? zbujali pozornosti. Zato mora medi­ Zanimiva novica iz Evrope je šlaPomislimo vendar na dobičke neke cinska stroka odločno podpreti te neopaženo mimo slovenskih medijev,manjšine. Kot pojasni prof. Anna B. spremembe, interes za zaščito zdravja so pa o tem poročali v vseh nekdanjihGilmore z Univerze v Bathu, lahko in življenja mora v tem primeru jugoslovanskih republikah: Norveškoštevilne EU-koncepte: smart regulati- preseči vse delitve. Zdravniške organi­ zdravniško združenje (NMA) je koton, impact assessment in risk asses- zacije: Zdravniška zbornica Slovenije drugo januarja 2016 (za britanskimsment (boljši predpisi, ocena vpliva in (ZZS), Slovensko zdravniško društvo BMA v juniju 2014) izglasovalo konectveganja), vidimo v Evropskem parla­ (SZD), zlasti posamične sekcije, kot so prodaje tobaka naslednjim generaci­mentu kot trojanske konje, vsiljene z pulmologi, onkologi, kardiologi, pedia­ jam (11). Zamolčanje tovrstne novicenamenom, da veliki posel (tudi še tako tri itd., bi morali izstopati pri tej ni le naključje. Novico o sklepu BMAškodljiv) v izhodiščih prevlada nad podpori, kot tudi zdravstveni delavci je objavil en medij in kasneje Isis (12),interesi za javno zdravje (8). Lobistič­ na splošno. Čeprav upamo, da bodo o Norveški niti eden. Neka stomilijar­no dogajanje pri nas so delno opisali novi ukrepi prinesli napredek, ta boj dna industrija, ki dobiva visokena portalu Siol (9) – in le s takšnimi še ni končan. Nujni so celoviti ukrepi, finančne nagrade za to, da z izdelkommetodami se tobačna katastrofa ki bodo urejali tobačne izdelke tako, zasvoji in predvidljivo skrajša življenjenadaljuje. Številni so bili medijski da ne bodo več tako zasvojili, ali pa svojim, večinoma nemočnim uporab­napadi na ministrico za zdravje, go. bodo dokončno prekinili dotok novih nikom, ima velik vpliv na medije. ToKolar Celarc. Različna mnenja o nadomestnih kadilcev. Sicer bo je ključni pogoj, da so uspeli ohraniti

Revija ISIS Aktualn2o7Junij 2016svojo dejavnost mnogo desetletij prek prednjim režnjem možganov, ki se Celoviti ukrepi nasvojega roka trajanja. Tovrstne novice polno razvije šele pri 25 letih (18), in z področju tobaka vjih bolj ogrožajo. Po znani izjavi bi željo, da bi pridobili pravice odraslih primerjavi z delnimišpinača, če bi povzročala le del bolezni – ne morejo biti edini odgovorni zakot tobak, že zdavnaj izginila iz svojo (napačno) izbiro z vsemi posle­ V novembrski številki te revijeprodaje. Pri azbestu je trajalo pribli­ dicami. Čas je, da družba, vključno z letnika 2014 sem po vzoru BMAžno dve desetletji od jasnih medicin­ bolniki in zdravniki, uvidi dejanskega pozval SZD in ZZS h glasovanju oskih ugotovitev o azbestu v 70. letih krivca. Pomislimo na etiko, empatijo v vprašanju generacije brez tobaka.do popolne prepovedi proizvodnje pri odnosu zdravnik - bolnik in koliko nas Dobil sem sicer namig, da se je inter­nas leta 1996 in prodaje 2004 (13). Pri sploh prizadene bolečina drugega no »nekaj« premaknilo, a uradnegaza dva velikostna reda večjem zdrav­ človeka. Živimo v dobi vseprisotne odgovora od vodstva SZD na pobudostvenem problemu – tobaku – že 60 ideologije, ki pravi: posameznik naj bi nisem dobil (le odziv) in od ZZSlet čakamo na prave spremembe. Se bil za vse odgovoren sam, čeprav nas nobenega odgovora. Ali to vprašanjekomu toži po azbestu, ki se ponekod opredeljujejo okolje, izobrazba, ni dovolj pomembno, da bi se o njemše vedno uporablja? Poslanci so leta socialni status in je socialna mobil­ glasovalo? Na tem mestu še enkrat2004 podaljšali zakon s 76 proti 0 nost vedno bolj omejena. Odgovornim vljudno prosim, da do konca 2016glasovom. Tudi tobačnih izdelkov ne javnozdravstvenim ustanovam je SZD s sekcijami in ZZS preučita tobomo pogrešali; čudili se bomo, da je prepuščeno le še, da nas obveščajo, vprašanje, izvedeta glasovanje invse trajalo tako dolgo. kar so v primeru kajenja do pred uradno odgovorita. Slovenija lahko za kratkim počele precej naveličano. Tak Veliko Britanijo in Norveško s to Ko razmišljam, kako je bila v koncept odpove, če imamo opravka z simbolično, a izredno pomembnopreteklosti možna kolektivna slepota močno zasvojenostjo od mladih let izjavo še pride na stopničke, če upora­in sprijaznjenost z vsemi žrtvami dalje. bim športni žargon.tobaka, si mislim: bolniki pogostokrivijo sebe in molčijo iz sramu (14), Nenavadno bi bilo, če v primeru Pri prepovedi kajenja v javnihzdravstveni delavci krivdo za slab tobaka in povezanih izdelkov medicin­ zaprtih prostorih v ZOUTI 2007 ježivljenjski slog pripisujejo njim (oboje ska stroka (sem bi štel tudi društva imela podpora tako SZD kot ZZSje precej krivično); to spodbuja resnič­ bolnikov) ne bi sporočala zelo jasnih veliko težo, o čemer pričajo tudi člankini krivec, ki se skriva v ozadju: tobač­ stališč. Nihče ne razume tega bolje od v reviji Isis iz let 2005–2008. Nadalj­na industrija, ki se tako izogiba lastni tistih, ki imajo popoln vpogled v nji napredek – kot je generacija brezodgovornosti. To delajo s posrednimi kartoteke, tkiva in organe, pa tudi tobaka – je odgovornost tako vodstevsporočili: »tudi druge stvari so škod­ stiske bolnikov – od javnozdravstvenih SZD in ZZS kot tudi vseh članov. Priljive«, »lahko je prenehati kaditi«, »če strokovnjakov, patologov, pulmologov, tem ne vidim slabe plati te pobude,prenehate pri štiridesetih, ne bo onkologov, kardiologov, pediatrov, Slovenija je napredna in ambiciozna vnobenih posledic«, precenjuje se osebnih zdravnikov in vseh drugih javnem zdravju. Menim, da imamokasnejše možnosti zdravljenja in zdravstvenih delavcev. Le oni in svojci vse razloge za to, kot je v Slovenijidrugo. Pri tem vedo, kako majhnemu vidijo trpeče onkološke, pljučne in pojasnjeval prof. Daynard, in podeležu v resnici uspe prenehati in druge bolnike, ki pogosto (čeprav si bližnjici skočimo med najboljšekako izpopolnjen stroj za zasvojenost bistveno poslabšujejo svoje možnosti države v javnem zdravju.so cigarete v današnji obliki. Medtem zdravljenja in preživetja) ne premagajoko v ZDA, Kanadi in drugod tobačna svoje zasvojenosti. Celo osebe, ki Med celovite ukrepe, ki bodoindustrija žrtvam izplačuje milijardne prejmejo presajena pljuča (za trans­ trajno odpravili tobačno epidemijo,odškodnine, ker je njena krivda pri plantacijo morajo biti najmanj spadajo med drugim:zavajanju, zarotniškem tajenju posle­ 6 mesecev proste tobaka), v 15–20 1. generacija brez tobaka,dic kajenja, nedovoljenem oglaševa­ odstotkih ponovno kadijo, kar izvemo 2. znižanje nikotina na ravni, ki nenju in prodajanju ter izsiljevanju v novem članku, objavljenem v Zdrav­nedvoumno dokazana (15), pri nas stvenem varstvu (19). In vendar so zasvojijo (pod 0,5 mg na cigaretozakonodaja ščiti prodajalce te droge in trafike celo v notranjosti zdravstvenih po Benowitzu) (20, 21),ne žrtev. Pri nas tožb ni. Krivo je tudi ustanov. Ko je ZOUTI leta 2007 omejil 3. zvišanje pH dima na 8, da senerazumevanje zasvojenosti; ne oglaševanje na mesta prodaje, so tobačni dim ne bo več inhaliralupošteva se, da po svetu univerzalno cinično povečali njihovo število, da se (22),80 odstotkov kadilcev (16), v Gallupo­ je količina oglasov celo povečala. Tako 4. prepoved prodaje tobačnihvi raziskavi v ZDA leta 2012 celo 88 se vedno znova izigra namen številnih izdelkov (ob dovoljenem lastnemodstotkov (17), obžaluje svoje kajenje, predhodnih zakonodaj; in vseprisotno gojenju) (23).se zavedajo zasvojenosti, a žal ne oglaševanje je bilo tisto, ki je tak Vsi ti predlogi, ki se ne izključuje­uspejo nehati. 13- do 15-letniki s izdelek celo normaliziralo. jo in jih strokovnjaki dobro poznajo, si zaslužijo zelo resno pozornost in

Revija ISISA28ktualnoJunij 2016obravnavo. Napredne države se edini namen je lažno pomirjanje Za večino predlaganih ukrepov, kiukvarjajo z njimi, saj je postalo jasno, uporabnikov). jih bo doseglo MZ v ZOUTIPI, muda ostali načini ne prinašajo zadostne­ 4. Izmerjene vrednosti nikotina in upravičeno lahko čestitamo! Lahkoga napredka. katrana so prevara zaradi ventila­ smo veseli, da so za vzor vzeli napre­ cije in kompenzacije (z laserji dne države. Gre za omejevanje in Naj ponovim dobro dokazano proizvajalci naredijo luknje v prepovedovanje oglaševanja, tudi natrditev stanfordskega profesorja filter, da so izmerjene vrednosti samih cigaretnih škatlicah (t.i. poeno­zgodovine R. N. Proctorja, da je nikotina in katrana »razredčene« stavljeno pakiranje/plain packaging),»cigareta najsmrtonosnejši artefakt v z drugim zrakom, uporabniki pa v večja slikovna opozorila, omejitvezgodovini človeške civilizacije«. praksi te luknje zamašijo z ustni­ mest prodaje in strožje sankcije kršitevArtefakt lahko zamenjamo z izrazom cami ali prsti). ZOUTI ter drugo. A to so vse delniizdelek. Te, z več kot 80 milijoni 5. Vsi namigi na manj škodljive ukrepi, ki delujejo na dolgi rok, pred­strani interne dokumentacije podprte izdelke ali razlike v kakovosti vsem v medsebojni sinergiji. Osnovne­izjave pri nas nihče ne uporablja. Se izdelkov so prevare: od »lahkih«, ga problema, da se tako škodljivne zavedamo moči besed, gre za kaj različnih dolžin, debelosti, »na­ izdelek, ki zasvoji, povzroča bolezni indrugega? Če bi ta izraz dosledno ravnih« itd. – vse je le iluzija večje prezgodnje smrti uporabnikov, splohuporabljali le vsi, ki to zdajle berete, varnosti, enako velja za različne prodaja – žal ne odpravljajo. Doseda­bi že zaradi tega mnogo hitreje prišlo »kakovosti« izdelkov. Cigarete so nja dinamika sprejemanja ukrepovdo sprememb! To ni le izpuščena zelo homogeni, enako skrajno enkrat na desetletje ni zadostna;priložnost, prej ravnodušnost, da se škodljivi izdelki. stremeti bi morali k izboljšavamprodaja tobaka še naprej nadaljuje. 6. Ves čas so glavna ciljna skupina najmanj vsaki 2–3 leta, tako kotProf. Proctor je natančen in jasen v otroci in mladostniki, t.i. »nado­ najbolj napredne države.svojem izražanju, zato ker se je pri mestni kadilci«. V žargonu tobač­svojem delu ukvarjal tudi z družbeno ne industrije kadilce primerjajo z Z navajanjem celovitih ukrepov bipovzročeno nevednostjo – agnotolo­ ledeniki. rad dosegel, da se bo v Sloveniji začelogijo. Uporabniki tobaka se dobro Tudi ko medicina nekaj ve, to ne resno razmišljati o njih, tako kot vzavedajo le ene nevarnosti – raka v pomeni nujno, da to razume širša naprednih državah. To je le vprašanježrelu in na ustnicah – to jim povedo javnost. Nevednost javnosti in uporab­ časa, kot je bilo pri prepovedi kajenjasenzorični občutki (da vnašajo stru­ nikov tobaka pri nas in v Evropi lepo v zaprtih prostorih. Slovenija lahkope), pri vseh drugih rakih, kronični pokaže Eurobarometer 2012 (26). sledi Finski, Norveški, Veliki Britaniji,obstruktivni pljučni bolezni, srčno- Odgovornost stroke je, da problemati­ Irski, Franciji, Novi Zelandiji, Avstra­žilnih boleznih itd. pa nevarnost ko kajenja tobaka v celoti pojasni. liji, Singapurju, kjer že resno načrtuje­podcenijo, saj niso na tak način Navedel bi le nekaj člankov in knjig, ki jo družbo brez tobaka, in Butanu, ki jeopozorjeni. Agnotologija prebivalstva po moji oceni obogatijo razumevanje: 2004 uspešno prepovedal tobačnepri tobačnih izdelkih, zasvojenost knjiga Golden holocaust (27) (pravkar izdelke in dosegel prevalenco 3–4kadilcev, poleg finančnega vpliva na voljo v slovenščini pod naslovom odstotke. Drug ekstrem so Indonezija,industrije, najbolj zadovoljivo pojas­ Zlati holokavst, Izvor cigaretne kata­ kjer kadijo dveletniki, Kitajska, kjer sonijo, zakaj ni premika z mrtve točke. strofe in poziv k njeni odpravi!), tobačne reklame na šolah, in tretjiPonovil bi le: predavanje prof. Proctorja v John‘s svet, kjer so – zaradi političnih odlo­1. Cigareta je edini potrošniški Hopkins (28), intervju prof. Daynarda čevalcev in premajhnega vpliva (29), film N. Collot: Zadržite dih, medicinske stroke – največje žrtve te izdelek, ki, če jo uporabite natan­ zarota tobačne industrije, in (30) tudi smrtonosne droge. ko tako, kot je namenjeno, ubije radijska oddaja Intelekta: Svet brez več kot polovico uporabnikov cigaret, realnost ali utopija (31). Zdravstveni (kadilcev), po avstralski raziskavi Javnost bo terjala odgovor, zakaj strokovnjaki smo za celo dve tretjini (24). je prišlo do te odpovedi najbolj osnov­ zdravje in svobodno2. Cigareta je načrtno izpopolnjen ne zaščite življenj potrošnikov v življenje brez pripomoček za dovajanje nikotina primeru tobaka. Prof. Proctor pokaže, zasvojenosti! (trde droge), ki zasvoji podobno da gre za največjo zlorabo znanosti po kot heroin in kokain, če primerja­ tistih v obdobju nacizma, da vpliv V letu 2016 bodo javnozdravstvene mo od prve uporabe do zasvojeno­ tobačne industrije sega na vsa podro­ teme v središču zanimanja javnosti in sti – celo največji delež uporabni­ čja življenja – od športa, kulture, medijev. Odgovornost javnozdravstve­ kov (25). medijev, oglaševanja, trgovine do nih organizacij, strokovnjakov in3. Filtri so prevara (saj v resnici niče­ znanosti. Treba bo raziskati odgovor­ zdravstvenih delavcev je, da dajejo sar ne »odfiltrirajo«, vse škodljive nost, tudi v Sloveniji! strokovna mnenja, da prava sporočila snovi dejansko pridejo v pljuča, kljub navidezni prepreki, katere

Revija ISIS Aktualn2o9Junij 2016Trafike so vabljive za otroke, tobačna znamka bribery attempt. BMJ 2012;345:e7155 18. Brown A. Gallup poll: In U.S., Smokersv ozadju. 5. Malta Today, 13.03.2014. Dalli: ‚Barroso Light Up Less Than Ever. Sep 2012. Pridobljeno 10.03. 2016 s spletne strani: dosežejo medije in javnost. Komentira­ was against the tobacco products http://www.gallup.com/poll/157466/ li bodo estradniki, ki jih mediji pravilo­ directive‘. Pridobljeno 10.03.2016 s smokers-light-less-ever.aspx ma prve vprašajo za mnenje, kot da je spletne strani: http://www.maltatoday. njihovo mnenje še posebej pomembno. com.mt/news/dalligate/36855/dalli_bar­ 19. Arain M, Haque M, Johal L, et al. To je primeren trenutek, da se osveži roso_was_against_the_tobacco_produc­ Maturation of the adolescent brain. podatke o vzrokih in posledicah rabe ts_directive#.VwfTwTEwI2y Neuropsychiatr Dis Treat tobaka in drugih drog, da zdravstvena 6. Times of Malta, October 23, 2012. 2013;2013:449–61. stroka ponovno narekuje politiko za Pridobljeno 10.03. 2016 s spletne strani: zaščito zdravja, ne pa, da se spremem­ http://www.timesofmalta.com/articles/ 20. Zmeškal M, Kralikova E et al. Slovenian bam prilagaja in potem le rešuje view/20121023/local/irish-mep-seriou­ Journal of Public Health. Volume 55, nastale probleme. sly-concerned-about-dalli-s-resignati­ Issue 1, Pages 29–35, ISSN (Online) on.442329 1854-2476, December 2015 Literatura: 7. Nielsen N. 7. Nov. 2014. EuObserver Investigation Part V: Dalli’s big tobacco 21. Benowitz NL, Henningfield JE. Establis­ 1. Peeters S, Costa H, Stuckler D, McKee M, theory hing a nicotine threshold for addiction. Gilmore AB. The revision of the 2014 8. Pridobljeno 10.03.2016 s spletne strani: The implications for tobacco regulation. European tobacco products directive: an https://euobserver.com/smoke-and-mir­ N Engl J Med. 1994 Jul 14; 331(2):123-5. analysis of the tobacco industry‘s rors/126125 attempts to ‚break the health silo‘. Tob 9. Gilmore AB, A wolf in a sheep‘s clothing: 22. Benowitz NL., Henningfield JE. Reducing Control. 2016 Jan;25(1):108-17. The Corporate Subversion fo Public the nicotine content to make cigarettes less Health, Video predavanje. Pridobljeno addictive. Tob Control. 2013;22:i14–i17. 2. Costa H, Gilmore AB, Peeters S, Mckee 10.03.2016 s: https://www.youtube.com/ M, Stuckler D. Quantifying the influence watch?v=boABuQVEV2Q 23. Proctor RN. Tob Control. 2013 May; of tobacco industry on EU governance: 10. Puhek B, Cirman P, Modic T, Ponikvar V. 22(Suppl 1): i27–i30. Why ban the sale of automated content analysis of the EU Kdo so vplivni tobačni lobisti, ki zadnje cigarettes? The case for abolition Tobacco Products Directive Tob Control 1 tedne obiskujejo slovenske politike. November 2014; vol. 23 no. 6; 473-478. Pridobljeno 01.04.2016 s spletne strani: 24. Warner KE. Tob Control May 2013; 22 http://siol.net/novice/slovenija/ (Supp 1) An endgame for tobacco? 3. Smith KE, Gilmore A, Fooks G, Collin J, kdo-so-vplivni-tobacni-lobisti-ki-zadnje­ Weishaar H, Mandal S. Corporate -tedne-obiskujejo-slovenske-politi­ 25. Banks E., Joshy G., Webber, MF. (2015). Coalitions and Policy Making in the ke-405536 Tobacco smoking and all cause mortality European Union: How and Why British 11. Ministrstvo za zdravje. ZOUTIPI: javna in a large Australian cohort study: American Tobacco Promoted “Better razprava. Pridobljeno 10.03.2016 s Findings from a mature epidemic in Regulation”. J of Health Politics, Policy spletne strani: http://www.mz.gov.si/ current low smoking prevalence. BMC and Law 2015; 40(2):325-72. Pridobljeno fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/ Medicine 2015, 13:38. 10.03.2016 s: http://www.ncbi.nlm.nih. zakonodaja/040316_zoutipi_javna_raz­ gov/pmc/articles/PMC4668595/ prava.pdf 26. Lopez-Quintero C, Cobos JP, Hasin D, 12. Staufenberg J. Norway under pressure to Okuda M, Wang S, Grant BF, Blanco C. 4. R. Watson. New EU tobacco legislation is ban sale of tobacco to adults. The Probability and predictors of transition from delayed after health commissioner Independent. Pridobljeno 10.03.2016 s: first use to dependence on nicotine, alcohol, resigns amid claims of knowledge of http://www.independent.co.uk/life-style/ cannabis, and cocaine: Results of the health-and-families/health-news/ National Epidemiologic Survey on Alcohol norway-under-pressure-to-ban-sale-of­ and Related Conditions (NESARC) Drug -tobacco-to-adults-a6795971.html Alcohol Depend. 2011;115(1–2):120–130 13. Šolmajer L. Britansko združenje zdravnikov sklenilo končati tobačno 27. European commission. Special Eurobaro­ epidemijo. ISIS, november 2014: 18-19. meter 385: Attitudes of Europeans 14. Državni zbor, Seja Odbora za gospodar­ towards Tobacco. 2012, Pridobljeno 10. stvo. 13.01.2005. Pridobljeno 10.03.2016: 03. 2016 s spletne strani: http://ec.europa. http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/ eu/health/tobacco/docs/eurobaro_attitu­ deloDZ/seje/evidenca?mandat=IV&type des_towards_tobacco_2012_en.pdf =magdt&uid=B8BF3D82AE310858C125 6F88003B619A 28. Proctor RN. Golden holocaust: Origins of 15. Chapple A, Ziebland S, McPherson A. the Cigarette Catastrophe and the case for Stigma, shame, and blame experienced by Abolition. Berkeley: University of patients with lung cancer: qualitative California Press, 2011. study BMJ 2004; 328 :1470 16. Glantz S. A step forward in implementing 29. Proctor RN Origins of the cigarette the RICO ruling against Big Tobacco. UCSF catastrophe and the case for abolition. Center for Tobacco Control Research and John‘s Hopkins. 29. 03. 2013. Pridoblje­ Education. 10. Jan. 2014. Pridobljeno no 10.03.2016 s: https://www.youtube. 10.03.2016 s spletne strani: https://tobacco. com/watch?v=olnd4axewqc ucsf.edu/step-forward-implementing-rico­ -ruling-against-big-tobacco 30. Tratnik K. Intervju R. Daynard. 17. Fong GT, Hammond D, Laux FL, Zanna 21.03.2015. „Res ne vem, zakaj bi morale MP, Cummings KM, Borland R, Ross H. biti od tega smrtonosnega izdelka odvisne The near-universal experience of regret še generacije.“ RTV Slovenija. Pridobljeno among smokers in four countries: findings 10.03.2016 s: http://www.rtvslo.si/ from the International Tobacco Control zdravje/novice/res-ne-vem-zakaj-bi-mo­ Policy Evaluation Survey. Nicotine Tob rale-biti-od-tega-smrtonosnega-izdelka­ Res. 2004 Dec; 6 Suppl 3: S341-51. -odvisne-se-generacije/360867 31. Collot N: Retenez le souffle – la conspira­ tion du tabac. 2006. Pridobljeno 10.03.2016 s spletne strani: 32. http://topdocumentaryfilms.com/ tobacco-conspiracy/ 33. Konc I. Intelekta: Svet brez cigaret- real­ nost ali utopija? RTV Slovenija, Radio prvi. 31.03.2015. Pridobljeno 10.03.2016 s spletne strani: http://radioprvi.rtvslo. si/2015/03/intelekta-7/

Revija ISISI3z0EvropeJunij 2016Urgentna onkologijaPrevedel in priredil prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet., [email protected] Na Hrvaškem se ministri za zdrav- Program, ki je težko izvedljiv, je zdravniškem vrhu, brez izpolnjenihje hitro menjavajo. ob uvedbi naletel na navdušen odziv programov. publike in prav takšno razočaranje ob Sedanji minister (dr. Dario Nakić) preklicu. Vir: Liječničke novine, marecje razveljavil odlok, ki ga je uvedel 2016prejšnji dr. Siniša Varga, da naj bodo Ker sedanji minister uvaja ševsi bolniki, ki imajo kakšno maligno nekaj front, bi se utegnilo zgoditi, dabolezen, operirani v 72 urah. se pripravlja nova zamenjava naZdravstveni sistem Poljske:stalna krizaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana smrtne primere zaradi prepozne diag- noze ter zato prepoznega [email protected] Nova poljska vlada ima namen Državni zdravstveni sistem na upravlja s finančnimi sredstvi. Dru- hitro ukrepati. Predvsem obljublja –Poljskem zaznamujejo strukturne žinski zdravnik je v poljskem zdrav- finančni stiski navkljub – več denarja.pomanjkljivosti in kronično podfinan- stvu prvi sogovornik, ki krmili vode- Vrh tega namerava odpraviti nacio-ciranje, zato se že leta in leta ne more nje (pacientov, op. prev.) v druga nalni zdravstveni fond in izrazitopostaviti na noge. In to se dogaja specialistična področja. V mnogih racionalizacijo v sektorju bolnišnic.kljub temu, da nobena druga država disciplinah pa je pot do specialistovEU doslej ni prejela tako velike odprta pacientom neposredno. Pri Vendar je le malo takšnih, kifinančne pomoči kot Poljska. Do leta pregledu bolnišničnega sektorja te poljskemu zdravstvenemu sistemu2020 naj bi v poljsko zdravstvo steklo države, ki je od leta 2004 članica EU, zaupajo. Odločilni dejavnik so zdrav-skoraj 3 milijarde EUR. se pokaže neka posebna dilema: na niki, ki v velikem številu odhajajo v 10.000 prebivalcev je na voljo skoraj tujino. Priljubljeni cilji so Nemčija, Demografske spremembe, prazne 658 postelj za paciente, tako da Skandinavija in Velika Britanija.blagajne in pomanjkanje zdravnikov Poljska sodi med najbolje opremljene Samo v Nemčiji dela – po podatkih– pojmi, ki so dobro znani v EU – tudi članice EU. Realnost pa je precej nemške zdravniške zbornice za letona Poljskem niso neznane besede. A drugačna: država ima predimenzioni- 2012 – 1936 poljskih zdravnikov.ta država ni le slabo opremljena za rano mrežo državnih bolnišnic, ki so Tako na Poljskem za 100.000 prebi-prihodnost, saj se bojuje tudi s seda- slabo opremljene, drage za vzdrževa- valcev skrbi komaj 224 zdravnikov. Šenjostjo in preteklostjo. Nekdanja nje ter masivno prezadolžene. več: dobrih 20 odstotkov vsega osebjadržava vzhodnega bloka se že od leta za nego v Nemčiji izvira iz Poljske!1999 vleče od reforme do reforme, V bistvu je v sistemu premaloa ji še vedno ni uspelo zgraditi zdrav- denarja. Izdatki za zdravstvo na Vir: Österreichische Ärztezeitungstvenega sistema, ki bi podpiral Poljskem po podatkih OECD predsta- št. 6, 25. marec 2016samega sebe. vljajo 6,8 odstotka BDP. Povprečje v OECD je 9,3 odstotka. Opomba: V izvirniku je članek Državljani Poljske so obvezno dolg tri strani in je izjemno zanimiv,zavarovani. Prispevki se zbirajo v Majhen obseg investicij ima posledi- žal sem pa zaradi varčevanja s prosto-Nacionalnem zdravstvenem fondu, ki ce. Ne le, da je oprema mnogih bolnišnic rom ta povzetek zelo skrajšal. Stanjeje od leta 2003 edina zdravstvena zastarela, manjka tudi medicinskega na Poljskem bi bilo vredno primerjatizavarovalnica v državi. Ta fond je osebja in čakalne dobe so tako dolge, da s stanjem v Sloveniji.podrejen ministrstvu za zdravstvo, ki kritiki tega sistema državi očitajo

Revija ISIS Iz Evrop3e1Junij 2016Mezoterapija – nežna mezoterapijo, predsednica Avstrij-terapija bolečine skega združenja za mezoterapijo, za izobrazbo v terapiji bolečine, zaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana izobrazbo v ortomolekularni medicini itn. [email protected] Datum: Četrtek, 28. januar 2016 Čas: Od 19. do 21. ure.Načelo mezoterapije: malo – snovi kot tudi kompleksna Kraj: Zdravniška zbornica za Zgornjo občasno – na pravem mestu sredstva. Ciljni organ mezotera- Avstrijo. pije je koža kot največji človekov Cena: 28,00 EUR, vključno gradivoCiljna skupina: vse zdravnice in organ. Koža je izvrsten medij za in pijače. zdravniki privzem nizkodoziranih mešanic Aprobacija: 2 točki, dodatno izobra- zdravil brez stranskih učinkov ževanje.Cilj: Prejeli boste uvid tako v tera­ na vranico, sluznico želodca in Prijava: S prijavnim kuponom na pevtsko kot v estetsko uporabo črevesa ter jetra. Brez velike zadnji strani oz. prek spletne mezoterapije. V tem predavanju porabe se lahko dodajane učin- strani ÖÄK. bo tematika zajemala na terapijo kovine vnesejo neposredno na resistentne kaziustike, posebno mesto simptomatike. Učinkovi- Vir: OÖ Ärzte, FortBildung 297, paciente z bolečino ter nežno tost mezoterapije temelji tako december 2015/januar 2016 uporabo v estetiki. na okrepitvi mikrocirkulacije in na izboljšanju nevrovegetativne- Opomba: Prijetno je slišati,Vsebine: Avstrijsko združenje za ga sistema kot na imunomodula- da mezoterapija ne deluje na možga- mezoterapijo vodi že od januarja ciji (ojačanju obrambnih sil). ne. Zato sem v prevodu poskusil 2010 šest modulov obsegajoče [...] ohraniti čarovniški prizvok tega izobraževanje, skladno z medna- Referentka: Dr. Sabine Wied- obvestila, zaradi varčevanja s rodnim redom za izobraževanje. Baumgartner. Praksa za splošno prostorom tudi nisem navedel Mezoterapija velja za most med medicino, generalna tajnica vseh kvalifikacij predavateljice, ki šolsko in alternativno medicino. Mednarodnega združenja za uspešno čara ne le v Avstriji, temveč Uporabljena terapevtska sred- skoraj po vsej Evropi – brez strahu, stva so tako alopatična zdravila da bi kot čarovnica končala na in posamezne homeopatske grmadi ...Boljša treniranost, boljšazmogljivost možganovPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Ljudje z dobro telesno pripravlje- možganskih funkcij. Izmerjena je bila Mehanizem, prek katerega trenira-nostjo imajo tudi boljšo zmogljivost telesna teža in najvišja frekvenca srca nost vpliva na kognitivne funkcije vmožganov. To se vidi iz novega pri mirovanju. Skeni MRT naj bi starosti, še ni znan, avtorji pa dom­vrednotenja raziskave z naslovom prikazali že obstoječe poškodbe nevajo, da so kortikalne in subkorti-»Austrian Stroke Prevention Study«, možganov. kalne strukture bolje zaščitene zaradiki je zajemala podatke vse od leta visoke maksimalne zasičenosti s1991. Analizirani so bili podatki, Rezultat: Trenirani udeleženci kisikom.dobljeni pri 877 moških in ženskah iz raziskave so v celoti dosegali boljšeGradca, starih v povprečju 65 let. rezultate. Kognitivne funkcije udele- Vir: Österreichische ÄrztezeitungPreiskovanci so morali opraviti test žencev, ki so bili najbolj trenirani, so št. 5, 10. marec 2016treniranosti ter teste za merjenje bile podobne tistim, ki so jih dosegali do sedem let mlajši udeleženci.

Revija ISISZ32dravstvoJunij 2016Pomen sodelovanja v projektihEUnetHTA za vstop v prostovoljno,trajno Evropsko mrežo zavrednotenje zdravstvenih tehnologij(EU HTAN)Dr. Marjetka Jelenc, dr. med., NIJZ bolnike je ključna smiselnost, varnostDoc. dr. Tatja Kostnapfel, mag. farm., NIJZ in pravilna uporaba zdravstvene tehnologije. Zavarovalnicam, kot Zdravstvena tehnologija je s strani Projekt EUnetHTA je bil torej ustano- plačnikom, pravilno ovrednotenaMednarodne mreže za vrednotenje vljen z namenom vzpostavitve učinko- zdravstvena tehnologija pomaga prizdravstvenih tehnologij (International vite in trajne mreže za vrednotenje vedno težjih odločitvah glede financi-Network of Agencies for Health Tech- zdravstvenih tehnologij v Evropi. ranja. Proizvajalcem oz. investitorjemnology Assessment – INAHTA) defini- Mreža naj bi skrbela za razvijanje in v različne medicinske tehnologijerana kot vsaka intervencija, ki se lahko uporabo orodij, ki bi zagotavljala vrednotenje zdravstvenih tehnologijuporabi za spodbujanje zdravja in pregledne, zanesljive, praktične in pomaga pri odločitvi, ali je splohpreprečevanje, diagnosticiranje ali prenosljive informacije v procesu smiselno investirati in v kaj (1).zdravljenje bolezni, kot tudi za rehabili- vrednotenja zdravstvenih tehnologij vtacijo in dolgotrajno oskrbo. Gre torej obdobju po zaključku projektov Leta 2006 se je začel prvi projektza vse medicinske postopke (preventiv- EUnetHTA. EUnetHTA in Nacionalni inštitut zane, diagnostične, terapevtske, rehabili- javno zdravje (NIJZ) oz. takratnitacijske), organizacijske sisteme, Usklajevanje potreb in zmogljivo- Inštitut za varovanje zdravja (IVZ) sefarmacevtske izdelke (zdravila, biolo- sti zdravstvenih sistemov je tako v je vanj intenzivno vključil kot pridru-ška zdravila, cepiva), krvne pripravke, svetu kot v Sloveniji z vidika ekonom- ženi partner (angl. associated partner)diagnostične izdelke in naprave, ki se ske situacije nujno. Zato se ozavešča- pri delu v različnih delovnih sklopihuporabljajo v zdravstvu (1). nje o vrednotenju zdravstvenih (2). NIJZ (takratni IVZ) je bil inten- tehnologij povečuje, saj ravno vredno- zivno vpleten tudi v delo pri projektu Vrednotenje zdravstvenih tehno- tenje omogoča učinkovitost pri porabi JA EUnetHTA 1 (2010–2012) slogij (Health Technology Assessment zdravstvu namenjenega denarja. S sodelovanjem pri skoraj vseh delovnih– HTA) je bilo leta 2004 s strani sistemom vrednotenja zdravstvenih sklopih kot pridruženi partner. SkupajEvropske komisije in Sveta ministrov tehnologij lahko ocenimo in izboljša- s »Swedish Council on Technologydoločeno za politično prioriteto. mo kakovost zdravstvenih storitev ter Assessment in Health Care« je tudiPrepoznana je bila namreč potreba po zagotavljamo dostopnost in pravič- sovodil delovni sklop s področjaustanovitvi evropske mreže za vred­ nost v zdravstvu glede na razpoložljive diseminacije. Konkretni izdelki innotenje zdravstvenih tehnologij. DG vire in potrebe uporabnikov. vrednotenja zdravstvenih tehnologijSanco (Directorate General for Health so nastajali v delovnem sklopu »Far-and Consumers) je zaradi tega sofi- Kakovostno vrednotenje zdrav- macevtika« (3, 4, 5). NIJZ je po koncunanciral prvi projekt EUnetHTA stvenih tehnologij koristi tako mini- projekta JA EUnetHTA 1 sodeloval(European Network for Health Tech- strstvom kot zdravnikom, zavaroval- tudi v projektu JA EUnetHTA 2nology Assessment) od leta 2006 do nicam, bolnikom ter proizvajalcem (2012–2015) pri treh ključnih delov-leta 2008. Od leta 2009 je delovanje zdravil in medicinskih ter diagnostič- nih sklopih (6). Razen NIJZ je priEUnetHTA temeljilo na sodelovanju, nih pripomočkov. vseh projektih EUnetHTA intenzivnonato pa se je začel prvi Joint Action sodeloval tudi Inštitut za ekonomska(JA) EUnetHTA. JA ali skupno Vrednotenje zdravstvenih tehno- raziskovanja (IER).ukrepanje je poseben mehanizem, logij ministrstvom za zdravje pomagaustanovljen z namenom financiranja pri odločanju o tem, ali je neka nova 15. člen Direktive 2011/24/EUvelikih projektov, vključno EUnetHTA. zdravstvena tehnologija dovolj kako- Evropskega parlamenta in Sveta z dne vostna in učinkovita za uvedbo v 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic zdravstveni sistem. Za zdravnike in pacientov pri čezmejnem zdravstve- nem varstvu (Uradni list Evropske

Revija ISIS Zdravstv3o3Junij 2016unije št. L 88/45 z dne 4. 4. 2011) je se lahko izmenjujejo, predvsem pa zdravstvenih tehnologij v posameznihpredvidel oblikovanje prostovoljne preprečevati podvajanje vrednotenj.permanentne mreže za vrednotenje To se nanaša na zdravila, medicinske državah (8).zdravstvenih tehnologij (angl. Euro- pripomočke ter vse ostale zdravstvenepean Health Technology Assessment tehnologije. Vrednotenje zdravstvenih tehno-Network – EU HTAN). Evropskamreža za vrednotenje zdravstvenih EU HTAN naj bi vzpostavila logij v Sloveniji še vedno ni povsemtehnologij definira vrednotenje znanstvene in tehnične zmogljivosti zazdravstvenih tehnologij kot multidi- podporo in razvoj namenske, strokov- zaživelo. Uvajanje novih, spremenje-sciplinarni proces, ki sistematično, ne in trdne koordinacije, vključno zpregledno, objektivno in robustno vodenjem projektov in ustreznimi nih in dopolnjenih tehnologij vzdružuje informacije o medicinskih, orodji za skupne projekte; izboljšanjesocioloških, ekonomskih in tudi in vključevanje »information and Sloveniji namreč poteka na različneetičnih, pravnih in organizacijskih communications technology – ICT«vprašanjih, povezanih z uporabo orodij in po potrebi razvijanje novih, z načine, posebno je izraženo prizdravstvenih tehnologij. namenom izmenjave strukturiranih informacij vrednotenja zdravstvenih procesu vključevanja zdravil v javni Predhodniki mreže, ki naj bi tehnologij, ponovljivosti nacionalnegastalno skrbela za razvijanje in upora- dela in razvoja skupnega dela. Za zdravstveni sistem. EUnetHTAbo orodij, ki bi zagotavljala pregledne, namen izmenjave informacij o opra-zanesljive, praktične in prenosljive vljenem delu in zbranih dokazih na priporoča, da se pri odločanju obinformacije v procesu ocenjevanja nacionalni ravni naj bi se npr. ustano-zdravstvenih tehnologij, so bili zgoraj vil spletni portal, ki naj bi temeljil na proučitvi zdravstvenega problema innavedeni projekti EUnetHTA ter JA obstoječih evropskih in nacionalnihEUnetHTA 1 in 2. Evropska unija iniciativah (npr. POP in EVIDENT tehničnih značilnosti tehnologije(EU) nam preko projekta JA podatkovne baze, HTA Core Model®EUnetHTA 2 že sedaj (po koncu na internetu) in naj bi služil kot razen vidika učinkovitosti, varnostiprojekta JA EUnetHTA 3 bo to pre- delovno orodje za sodelovanje navzela EU HTAN) ponuja kakovostna področju vrednotenja zdravstvenih ter ekonomskega vidika nujno prouči-vrednotenja za prenos na nacionalno tehnologij ter olajšal nacionalno delo.raven. V prihodnje se od Slovenije EU HTAN naj bi vzpostavila zmoglji- jo in upoštevajo tudi socialni, etični,pričakuje, da bo tudi naš nacionalni vosti tudi za razvijanje, vzdrževanje inHTA-organ/telo/mreža ponudil/a izboljševanje skupnih znanstvenih pravni ter organizacijski vidik.kakovostna vrednotenja trajni, pro- standardov, vključno z metodologija-stovoljni evropski mreži HTA za mi in orodji za vse ustrezne korake Slovenija je ena izmed evropskihdistribucijo ostalim državam. To bi vrednotenja zdravstvenih tehnologij,pomenilo koristi za državo, zdravnike, ter organizirala zunanje znanstvene držav, ki še nima nacionalnega orga-paciente, zavarovalnice in proizvajal- potrditve skupnega dela na področjuce. Za določitev prednostnih področij vrednotenja zdravstvenih tehnologij in na/telesa ali mreže za vrednotenjeje bila sprejeta tudi strategija EU za s tem prispevala k izdelkom najvišjesodelovanje v mreži HTA: »Strategy kakovosti (7). zdravstvenih tehnologij, ki naj bipaper on EU cooperation on HTA«.Cilj evropskega sodelovanja na podro- Po sprejetju »European Commis- aktivno sodeloval/a v trajni, prosto-čju HTA je povečanje kakovosti, sion Health Programme 2015« jekoličine in učinkovitosti HTA v Evropi Ministrstvo za zdravje Republike voljni Evropski mreži za vrednotenjeter promocija uporabe v nacionalnih Slovenije 9. oktobra 2015 izrazilopraksah in zakonodaji. interes za sodelovanje v skupnem zdravstvenih tehnologij. Iz vsega ukrepu JA EUnetHTA 3 (2016–2019) Glavni cilji EU HTAN so podpirati kot pridruženi partner (angl. associa- navedenega je razvidno, da je ustano-države članice pri zagotavljanju ted partner), kot sodelujoči organiza-objektivnih, zanesljivih, pravočasnih, ciji (ang. affiliated entity) pa bosta vitev takega organa/telesa/mreže zapreglednih, primerljivih in prenoslji- vključena še NIJZ ter Javna agencijavih informacij o učinkovitosti zdrav- za zdravila in medicinske pripomočke vrednotenje zdravstvenih tehnologijstvenih tehnologij, omogočiti učinko- Republike Slovenije. JA EUnetHTA 3vite izmenjave teh informacij med je predstavljen kot zaključna pomoč po evropskih priporočilih nuja innacionalnimi organi ali telesi ter Evropske komisije za vzpostavitevpodpirati proučevanje informacij, ki nacionalnih organov za vrednotenje predpogoj za dobro prihodnje sodelo- vanje Slovenije v EU HTAN. Literatura: 1. Turk E, Prevolnik Rupel V. Vrednotenje zdravstvenih tehnologij (HTA) v Sloveniji - status quo, izzivi, predlogi. Bilten 2010; 26 (1): 3-13. 2. EUnetHTA Final Technical Report 2006-2008. Copenhagen; 2009. 3. Kleijnen S, Pasternack I, Van de Casteele M, Rossi B, Cangini A, Di Bidino R, Jelenc M, Abrishami P, Autti-Ramo I, Seyfried H, Wildbacher I, Goettsch W. Standardized reporting for rapid relative effectiveness assessments of pharmaceu- ticals. Int J of Technology Assessment in Health Care 2014; 30, 5: 488-496. 4. Jelenc M, Živčec Kalan G. Začenja se Joint Action EUnetHTA 2. Isis 2012; 21 (8-9): 20-21. 5. EUnetHTA Final Technical Report 2010-2012. Copenhagen; 2013. 6. EUnetHTA WP 5 - Applying the HTA Core Model for rapid assessment for national adaptation and reporting. Final Technical Report; 2012-2015. 7. Kostnapfel Rihtar T, Mikolič J, Kerstin Petrič V. Pomen upravljanja in vrednote- nja zdravstvenih tehnologij. Isis 2015; 24 (10): 26-28. 8. Prevolnik Rupel V, Jelenc M. Joint Action EUnetHTA 3 ali „zdaj gre zares“. Isis 2015; 24 (10): 29-30.

Revija ISISF34orumJunij 2016Ob volitvah predsednika ZZSSabina Markoli, dr. dent. med., ZZS Moje delovanje na Zdravniški zbornici lastnimi sredstvi, prejeli odgovore več kot 60Slovenije se je pričelo leta 2004 – joj, res je čas, odstotkov vseh zobozdravnikov, ki so v 96da ga zaključim – ko me je žal pokojni kolega odstotkih odgovorili, da so za zobozdravniškoŠuta prepričal, da sem pristala na kandidaturo za zbornico. Bili smo dogovorjeni s takratnimposlanko skupščine ZZS. Si danes lahko predsta- ministrom za zdravje dr. Marušičem, da predlagavljate, da se je za to eno mesto potegovalo pet spremembo zakona in se s tem pooblastila terkandidatov oz. kandidatk? Danes je za veliko obvezno članstvo za zobozdravnike prenese navečino poslanskih mest samo en kandidat/ka. zobozdravniško zbornico. Takratna predsednica zbornice je temu izrazito nasprotovala, načinov Kolega Šuta je bil zelo aktiven in je do svoje ne bom opisovala. Žal je Vlada RS, v kateri je bilprezgodnje smrti kot poslanec predsednik dr. Marušič, proti koncu leta 2011 razpadla…regijskega odbora zasebnih zdravnikov in zobo- Novi minister dr. Gantar je zobozdravniškizdravnikov dajal ton nekaterim aktivnostim zbornici nasprotoval…zbornice na vseh področjih njenega delovanja.Za razliko od nekaterih sedanjih poslancev Zakaj pišem o ministrih. Zato, ker je zazobozdravnikov, ki ne zmorejo dvigniti niti ustanovitev zobozdravniške zbornice s podobni-roke ali pritisniti na glasovalni aparat na seji mi pooblastili in obveznim članstvom potrebnaskupščine…. sprememba zakonodaje, ki jo je najlažje spreme- niti, če predlog pride z ministrstva oz. vlade v Po spletu okoliščin sem potem leta 2006 državni zbor.postala predsednica Odbora za zobozdravstvo(OZB) in sem v času svojega delovanja zamenjala Leta 2012, po drugih volitvah v istem letu, jetri predsednike zbornice. Na tem mestu se bom mandat nastopil prim. Andrej Možina. Tudi vposkušala izogibati preveč subjektivnim ocenam njegovem mandatu nam ni uspelo priti do želenenjihovega, pa tudi svojega dela. Omenila pa bom avtonomije, kljub temu, da smo pripravili pisnineko nit, ki se je vlekla preko vseh mojih manda- dogovor. Težnje po zobozdravniški zbornici sotov z različnimi predsedniki. Kmalu po nastopu ostale, tudi minister se je zamenjal. Sedanjamandata leta 2006 je iz nekaterih zobozdravni- ministrica je zobozdravniški zbornici celo naklo-ških krogov prišlo pismo s predlogom o ustano- njena, a morda samo zaradi tega, da bi lažjevitvi zobozdravniške zbornice. Relativno mlada »razbila« to zbornico.ekipa novega Odbora za zobozdravstvo je skupajs prof. Peganom dosegla dogovor o večji avtono- Menim, podobno kot 96 odstotkov tistih, kimiji zobozdravnikov znotraj zbornice, tako da so odgovorili na anketo, da bi zobozdravniki lažjesmo misel o zobozdravniški zbornici pustili uveljavljali svoje interese, če bi imeli svojonekako ob strani. Z današnjim vedenjem in lastno, tj. zobozdravniško zbornico oz. če bi priizkušnjami lahko rečem, da smo imeli v času zastopanju svojih interesov nastopali samostoj-prof. Pegana zobozdravniki na ZZS največjo no.avtonomijo. Prim. Možina zobozdravniški zbornici Leta 2008 je mesto predsednice prvič zasedla načeloma ne nasprotuje. Težko pa bi se strinjalaženska. Pričakovanj je bilo veliko. Tudi o večji s tistim, kar je napisal v svojem programu:avtonomiji zobozdravnikov, tako finančni kot »Zobozdravniška zbornica ali avtonomija: V časukadrovski in prostorski. Ostalo je samo pri mandata se nisem srečeval z zahtevami pobesedah, razočaranje pa veliko. Leta 2009 so se samostojni zobozdravniški zbornici … Končnopričela v okviru OZB aktivna razmišljanja o odločitev o morebitni popolni samostojnostiustanovitvi zobozdravniške zbornice. Z idejo o bodo sprejeli zobozdravniki sami in zdravniki kotpredhodniku zbornice smo ustanovili zobozdrav- prepričljiva večina v zbornici bomo njihovoniški sindikat DENS, ki pa ob izvedbi ankete o odločitev spoštovali.«zobozdravniški zbornici med zobozdravniki niodigral te primarno dodeljene vloge. Tako smo Zobozdravniki smo v času mandata 2012–člani OZB anketo organizirali v lastni režiji z 2016 večkrat zahtevali avtonomijo, tudi pisni dogovor, in večkrat smo se pogovarjali o načinu ustanovitve zobozdravniške zbornice.

Revija ISIS Foru3m5Junij 2016 Ob prevzemu funkcije podpredse- ženega dela in je ta moj cilj še bolj Medico Veritas d.o.o. – agencije zadnice skupščine ZZS leta 2004 in oddaljen. posredovanje zdravstvenih storitev.«kasneje predsednice OZB leta 2006sem v svojem programu zapisala, da Tako kot je oddaljen tudi s tem, če Ne znam si predstavljati, da bibi v večini moral biti poklic zobo- pristanemo na vlogo posrednikov. V lahko slovenski zdravniški in zobo­zdravnik kot samostojno opravljanje svojem programu je GKŽ zapisala: zdravniški stan predstavljal nekdo, kizobozdravstvene dejavnosti z ustrezno »Zaščitimo naše zdravnike in zobo- opravlja vlogo posrednika in napotujelicenco, s pogodbo z zavarovalnicami zdravnike pred nelojalno konkuren- slovenske državljane v tujino.ali brez. co.« P.S.: Zapis je nastal v času pred V zadnjem času se vedno bolj Kar se sliši zelo lepo. Hkrati pa majskimi volitvami predsednikapoudarja vloga in pomen javnih najdemo zapis: »Na osebnem podro- ZZS…zavodov, temeljnih organizacij zdru- čju sem od zadnjih volitev na zbornici: … - vzpostavila delovanje družbeNekaj misli o kirurški etiki in moraliZelo osebno razmišljanjeProf. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., Preddvor kirurg z operativnim posegom, s svojim znanjem in izurjenostjo,[email protected] modrostjo in sposobnostjo pravilnega odločanja odstranil bolezensko stanje,Kirurg pri svojem operativnem delu najprej bolnika reže, mu pu- popravil poškodbo, mu omogočilšča kri, povzroča tudi bolečino in brazgotine, vendar s svojim boljše zdravje, morda gibljivost aliposegom poskuša zdraviti – to enostavno dejstvo je osnova za izboljšanje čuta, videza in funkcioni-zelo stroga moralno-etična pravila, ki bi se jih morali držati vsi ranja.kirurgi, pa tudi vsi drugi zdravniki, ki opravljajo t.i. intervencijskeposege in fizično posegajo v človekovo telo. Kirurg, kot vsak zdravnik, je ne le strokovno, ampak tudi po svoji etikiEtiko razumem kot filozofsko kategorijo, moralo pa kot praktično dolžan vzdrževati in izpopolnjevatikategorijo medsebojnih odnosov v kontekstu dobrega in slabega. svoje znanje, tudi določeno spretnost ter sposobnost reševanja kirurških Znano je, da je kirurgija izšla iz jočih spretnosti in znanj. Hkrati je s problemov.brivske obrti in radi rečemo, da je pri časom in razvojem kirurgija postalakirurgiji še precej obrtniškega dela. kompleksna medicinska veja, vpeta v Strokovnost je tako ne le poklicna,Nekaj pa je vendarle tudi znanosti in mnoge druge medicinske veje in vede. ampak tudi etična kategorija. Zavedativčasih celo malo umetnosti. V prej- Tako naj bi danes na primer jetrni se je treba, da je nezadostna strokov-šnjem stoletju je kirurška operativna transplantacijski kirurg poleg kirurške nost kirurškega posega tudi moralno-tehnika dosegla svoj vrhunec, operaci- anatomije, fiziologije in operacijske etično problematična, tako kot jeje so postale tehnično operativno tehnike dobro poznal hepatologijo, nestrokovna medicinska raziskavaizpopolnjene, poglobilo se je znanje imunologijo, veliko farmakologije, etično nesprejemljiva.fiziologije, dopolnilo celo anatomsko infektologije in slikovno ter drugo dia-znanje. Z novimi preiskavami je bil gnostiko. Bolnik ima pravico vedeti, kolikoomogočen vpogled v bolnikove orga- je kirurg usposobljen in kako jene, njihove strukture, različice, celo Ob vsem pa ostaja kirurgova uspešen pri reševanju problema, ki gafiziološka dogajanja in upoštevalo se moralno-etična drža tista, ki je osnova ima bolnik. Kirurg mora bolnikuje histologijo, imunsko stanje bolnika za pristno vez med kirurgom in pošteno, odkrito in nazorno pojasnititer mérilo njegovo sposobnost prene- bolnikom. Ta kirurgova etika in ne le, za kaj gre pri obravnavanisti operativni poseg. Tehnologija pa je morala omogoča zaupanje bolnika do bolezni ali situaciji, ampak tudi, kakobila tista, ki je dala kirurgiji še nov kirurga in je prav ob silnem tehnolo- se namerava lotiti problema inzagon, vendar pa je s tem postajala škem razvoju izraziteje pomembna in operacije, kakšen izid lahko pričaku-vse bolj odvisna od tehnoloških potrebna. Gre za tisto zaupanje, ki je, kakšni so možni zapleti in posledi-pripomočkov, pomagal ter spremlja- kirurgu dovoljuje poseg v bolnikovo ce operacije. Gre za pojasnilno dol- telo. Zato bolnik verjame, da mu bo žnost, ki je ena od osnov etičnega delovanja kirurga. Zato pojasnilna dolžnost ne more biti le kos papirja, ki ga da medicinska sestra podpisati

Revija ISISF36orumJunij 2016bolniku! Prava pojasnilna dolžnost je Pri velikih operacijah v notranjo- mine in je pred ekipo le še takodel poštenosti, ki jo bolnik pričakuje sti telesa ali že pri posegih pod kožo je imenovani rutinski del operacije,od kirurga, in je eden od pomembnih marsikaj, kar se zgodi, prikrito. ekipa nekoliko sprosti, si mordačlenov zaupanja in posebnega odnosa Neljubi dogodek običajno kirurg tudi privošči glasbo in sproščen pogovor omed bolnikom in zdravnikom. Nered- pravi čas zazna in popravi, kar se je raznih rečeh. Vse pa naj bi bilo znotrajko se kirurgi izgovarjajo, da nimajo nepredvidenega zgodilo, tako da v nekih razumnih, do bolnika spoštlji-dovolj časa za natančno pojasnilo, glavnem ne pride do posledic. Pa vih meja, in tako, da ne pride tudi privendar si kirurg mora ta čas vzeti, pa vendar ne vedno! Vemo, kako lahko rutinskem delu operacije do kakšnegačeprav na račun drugih, tudi po- na primer zaradi uporabe električnega neljubega dogodka ali, ne daj Bog, domembnih opravil. Poslati k bolniku koagulatorja na nekaterih občutljivih malomarnega ravnanja. Tudi to je delkolega, ki bo asistiral pri operaciji, da mestih povzročimo nekrozo, ki bo šele ne le pravega profesionalnega odnosa,pridobi privolitev, tudi ni prav. kasneje lahko povzročila zaplet. Zato ampak kirurške etike in morale!Bolnik mora čutiti zaupanje do sem prepričan, da je etično in potreb- Spomnim se nekaj primerov, ko sosvojega operaterja in ga začutiti kot no, da kirurg v operacijskem zapisni- bolniki nekako zaznali in vedeli, kaj sečloveka, kateremu se bo pustil »reza- ku navede prav vse, kar se je dogajalo je ekipa ob operaciji pogovarjala, in soti«! Kadar naj bi bolnika operiral med operacijo z bolnikom, tudi mi to tudi povedali …specializant, pa bi morala do bolnika morebitne neljube dogodke medskupaj specializant in specialist, ki bo posegom (od pretrganega žolčnika, do Ne le operacija, tudi siceršnjemlajšemu kolegu asistiral. Kirurg bo deserozacij, nehotenega odprtja delovanje kirurga od pregleda bolnikapojasnil bolniku, da ga bosta operira- črevesja, nepredvidene krvavitve ali do naročanja preiskav naj bi bilola skupaj z mlajšim kolegom, ki pa poškodbe žil – da navedem le nekate- strokovno upravičeno in smiselno termora biti teoretično in praktično re primere iz abdominalne kirurgije, le tako tudi etično. Naročanje nepo-primerno usposobljen, da opravi ki pa vse, ko so rešene, ostanejo trebnih ali ponavljanje že opravljenihoperacijo. Tako je etično, moralno in prikrite.) Ne gre le za to, da je tak preiskav brez res upravičenega razlo-le tako je prav! In prav primerna in »pošten« zapis še kako koristen ob ga ni le strokovno problematično,zadostna teoretična pripravljenost ter morebitnem ne povsem gladkem ampak tudi neetično in nemoralno!predhodno urjenje na t.i. »trainerjih« pooperativnem poteku, ampak je táko Vedno je treba pomisliti, ali bomo sali med različnimi praktičnimi delav- opisovanje neljubega dogodka za preiskavo, ki jo nameravamo naročiti,nicami so ne le strokovna, ampak tudi kirurga ponovno podoživljanje tega pridobili tako pomembne podatke, damoralno-etična nujnost, ki jo morajo neljubega dogodka. To zanj ni prije- se bomo na njihovi osnovi odločili zazdravniki opraviti, preden operirajo tno, vpliva pa zagotovo na večjo spremembo sicer načrtovanegaživega človeka. Zato naj bo kolokvij pazljivost in pozornost pri naslednjih zdravljenja. Ali se kirurg vednopred vsakim za specializanta novim posegih, da se tak neljubi dogodek ne zaveda, koliko sevanja na bolnikovoposegom in mentor mora dati svoj bi ponovno zgodil. telo povzroči kakšna preiskava, ki jo»placet«, da mladi kolega lahko včasih naroči zelo mimogrede?opravi poseg! Jasno, da za majhne V kirurgiji je iz povsem strokovne-posege posebno predhodno urjenje ni ga pogleda silno pomembno, kako Diagnostični postopek je sestav­potrebno, pa vendar mora obstajati kirurg ravna s tkivom. Pa vendar ne ljenka in še vedno sta v ospredjuenako resna odgovornost operaterja gre le za vpliv na fiziološke procese, pogovor z bolnikom – anamneza indo bolnika in do posega. Tudi naj- homeostazo in biološke posledice natančen pregled. Potegniti hlače lemanjši kirurški poseg je za bolnika grobega ravnanja s tkivom. Gre tudi do dimelj in potem na hitro potipatitakrat najbolj pomemben in tudi po za spoštljiv odnos do bolnika samega. trebuh je ne le strokovno narobe,najmanjših posegih lahko pride do Že študent na vajah iz anatomije mora ampak tudi neetično. Zakaj? Zato, kerzapletov, posebej še, če kirurg ni imeti pieteten odnos do trupla in na osnovi ne dovolj natančnegazaznal ali izvédel za morebitne njegovih delov. Še toliko bolj bi torej pregleda lahko napačno sklepamo inspremljajoče bolezni ali prikrita moral biti spoštljiv odnos vsakega tudi napačno ukrepamo. Poznamstanja pri bolniku, ki lahko pomemb- kirurga do tkiv bolnika ali poškodo- primer, ko so otroku nekega kolegano vplivajo na celjenje ali odpornost vanca. To pa pomeni premišljeno, tako na hitro potipali trebuh, zaključi-bolnika. Manj vrednotiti pomemb- skrbno in nežno ravnanje s tkivi, ki so li, da je vnet slepič, in ga poslali vnost majhnih kirurških posegov ali vendarle del bolnikove celotnosti! operacijsko dvorano (da bodo kolego-posegov na telesni površini tako ni vega otroka hitro rešili težave). No,prav. Kirurg, ki ravna etično in Tudi ni vseeno, kaj in kako govori- tam je pa strežnica potegnila otrokovemoralno odgovorno, se ga bo lotil mo ob operacijski mizi, ko je sicer hlače do kolen. Zagledala je spreme-enako vestno in skrbno kot zahtevnej- bolnik v anesteziji in naj ne bi zazna- njena moda, jih pokazala ter vprašala,šega. val dogajanja okoli sebe. Povsem zakaj so otekla in modrikasta. Bila je razumljivo je, da se po težjem delu torzija testisa in če ne bi bilo strež-­ operacijskega posega, ko napetost nice ... Ne le strokovno, tudi etično

Revija ISIS Foru3m7Junij 2016nesprejemljivo je ravnal kolega, ki je zakaj je odpadel s programa. Zame je ževanja. Tako je bilo enostavnejše,tako na hitro pregledal otroka. to še kako ne le etično, ampak tudi hkrati pa je taka »koruptivnost« moralno vprašanje, saj je, ko odpade zdravnikov oblastem v bistvu ustreza- Tudi pri odločanju o posegu in njegova operacija, za bolnika tako, kot la, da so lahko potem, kadar jim jeuporabi različnih pripomočkov naj bi bi ga izbrisali! Zdravniki smo res prišlo prav, prek novinarjev »udarili«kirurg ravnal ne le po strokovnih, samo ljudje, a imamo svoje poslan- po zdravništvu. Seveda je pri marsi-ampak tudi po etičnih in moralnih stvo, ki je tudi vrlina našega poklica, kom ostalo pri nekaj kongresih alinačelih. Vodilo mora biti vedno, da vezana na etiko in moralo vsakega od izobraževanjih, pri drugih pa je šlobolniku ne napravi škode. Res je, da nas. naprej in pri redkih mnogo predaleč.kirurgu veliko problemov in pasti To je resničnost naše medicine inlahko prepreči vpeljana »cheklista« za O neetičnosti kirurgov, ki so se kirurgija pri tem ni izvzeta. V odnosnek operativni poseg, pa vendar to ne zaradi svojega materialnega ali med zdravnika in bolnika se je vrinilazmanjšuje potrebe po odgovornem in kakšnega drugega interesa pustili družba oz. država s svojimi instituci-s tem etičnem ravnanju kirurga. podkupovati in si nakazovati denar na jami, kar vsekakor vpliva na delovanje primer na račun v tujini, pa sploh ne in moralno-etično držo zdravnikov, ki Neredko kirurgi grešijo pri pred- bi zapravljal besed – to je sprevrže- so pod hudim pritiskom zahtevpisovanju zdravil, ko brez tehtnega nost, nevredna človeka, kaj šele države. V bistvu gre za slabo družbenopremisleka, kaj in zakaj, bolniku takega s poslanstvom, kot je naše, moralo, ki vpliva na moralno-etičnopredpišejo neko zdravilo. V nekaterih zdravniško. Kljub tej neoliberalni ravnanje posameznika. Jaz predstav-raziskavah so bila kot najpogostejša dobi, ko je marsikaj »normalno«, je to nikom farmacevtskih družb na primernapaka kirurgov navedena prav zame groza in sramota! sploh ne bi več dovolil vstopa vnapačno predpisana zdravila. Ali je bolniške ustanove, za vse take kirurge,kirurg ravnal etično, če je predpisal Sicer vem, da se začetna korupcija ki so se pustili podkupovati ali celoneko drago zdravilo, z možnimi neredko začne zelo »perfidno« z izsiljevali plačilo za uporabo nekegapomembnimi stranskimi učinki, ne da rogljički na mizi, ki jih prinese ob medicinskega izdelka ali zdravila, pabi se prej o tem pogovoril s speciali- obisku predstavnik farmacevtske bi predlagal odvzem licence!stom, ki se dobro spozna na medika- družbe. Potem pa pridejo večerje,mentno zdravljenje? plačani kongresi, darila in potovanja Morala je v naši družbi zelo slaba ter nenormalne provizije za vodilne in etika posameznika, tudi zdravnika O etičnosti in tudi morali ravnanja oziroma tiste, ki sodelujejo pri naroči- je zato na veliki preizkušnji.kirurgov pri sledenju bolnika po lih, in nazadnje za »izbrane nesrečne-operaciji pa le toliko, da naj bo jasno, že« še skrito nakazovanje na osebni Svoj ugled, zaupanje bolnikov inda s prehodom operiranca v intenziv- račun. Pa kdo od kirurgov ni doživljal tudi izpolnjenje poslanstva bodono terapijo zanj še vedno, skupaj z začetnih pronicanj korupcije v svojem kirurgi, pa tudi ostali medicinci lahko»intenzivistom«, skrbi in zanj tudi okolju? Praktično ni zdravnika, ki ne dosegali in ohranjali le s svojo etičnoodgovarja kirurg. Tudi njegova etična bi bil tako ali drugače vključen v tak in moralno neoporečno držo. Nekateridrža, ne le strokovna dolžnost zahte- način delovanja farmacevtskih družb trdijo, da je etika povezana ne le zvata, da redno prihaja k bolniku, mu ali pri kirurgih predstavnikov proizva- zavestjo, ampak tudi z vestjo: čerazloži, kaj se z njim dogaja in kaj bo jalcev opreme. Ti pogosto v ceno poslušam svojo vest, bom ravnalpredvidoma treba še ukreniti, če je nekega aparata ali pripomočkov etično, ker sem moralen!bolnik v intenzivni terapiji le toliko vključujejo tudi izobraževanje zdrav-pri sebi, da se lahko sporazumeva. Če nikov in slednji so tako že vpeti v neko Tudi pri odnosu do kolegov jetega ne more, ga je kirurg še vedno odvisnost od podjetja, ker to seveda pomembna moralna drža. Neredkodolžan obiskovati in kontrolirati pričakuje »korektnost«! pride kirurg v nasprotje interesov, kolokalno in splošno stanje po kirur- mora na eni strani poskrbeti zaškem posegu, poleg tega pa svojcem Pogost je bil izgovor, da brez primerno usposabljanje in učenjenatančno razložiti, kaj se dogaja z pomoči farmacije in proizvajalcev mlajšega kolega, ki se mora naučitioperirancem. Torej, kar je prav, je opreme zdravniki ne bi mogli iti na operiranja, kirurških spretnosti intudi moralno! prepotrebna dodatna izobraževanja in potrebuje »kilometrino posegov«, na strokovna srečanja, ker da za to ni drugi strani pa zagotavljati bolniku Vprašanje, ki si ga mnogi kirurgi dovolj denarja v ustanovah, zaslužek čim boljšo kirurško oskrbo. Prav bopostavljajo, je, ali ni neetično tudi to, zdravnikov pa tudi ni tolikšen, da bi si ravnal tisti, ki bo omogočil koleguda bolnik, ki je bil predviden za sami plačali potrebna izpopolnjeva- razvoj in mu »dal operirati« postopo-operacijo, odpade s programa po nja. Družba oz. oblast je za vse to ma vse zahtevnejše posege, pri tem pavečurnem čakanju tešč in v pričakova- nedvomno vedela, ampak je pustila, zmogel prevzeti odgovornost zanju rešitve zdravstvenega problema. da se je to dogajalo, in ni omogočila primerno kakovost posega, kotZa tako odločitvijo pač neredko stoji drugačnega načina plačevanja zdrav- moralno-etične obveze do bolnika.anesteziolog. Ne vem, ali ta potem nikom za kongrese in dodatna izobra- Seveda ja zato najprimernejše, čevedno pride do bolnika in mu razloži,

Revija ISIS3F8orumJunij 2016kolegu pri operaciji asistira. Tudi sicer vsakogar premalo, tudi za tistega, ki pripravljeni posegati v dogajanja vnaj bi imel kirurg prijazen in razume- skoraj slepo zaupa in verjame kirurgu družbi tudi prek meja svojega poklica.vajoč odnos do kolegov in kolegic, pač (še se najdejo taki). To potrjuje že samo dejstvo, da se jev okvirih svojega značaja in tempera- veliko naših zdravnikov in študentovmenta. Učitelje in predstojnike žal Kirurška etika in morala se kažeta medicine aktivno vključilo v odporni-neredko zanese njihov položaj in se seveda tudi v odnosih do številnih ško gibanje med okupacijo. O tem jevčasih do mlajših sodelavcev ne sodelavcev in predvsem sodelavk pri danes že skoraj tvegano, predvsem pavedejo, kot bi bilo primerno, so oholi obravnavi kirurških bolnikov in pri preživeto govoriti, ker je v družbiin celo ponižujoči. To ni moralno in kirurških posegih. Za uspešen potek nastala takšna klima, ki temu vseka-tak šef bi se moral zamisliti nad svojo in za uspeh posega in zdravljenja je kor ni naklonjena. Vse bolj se mi zdi,etično držo. potrebna dobro sodelujoča, usklajena da žal današnje generacije zdravnikov in izurjena delovna skupina. (Ne v velikem delu niso več med tistimi, ki Še nekaj dodatnih misli o zdravni- uporabljam zame preveč športno bi jim lahko rekli »napredni« ališki morali v odnosih do bolnikov, obarvane »ekipe«, čeprav gre pri »uporni«.njihovih svojcev in do sodelavcev. operacijah včasih res za tekmo, nikoliDejstvo je, da so mnogi naši zdravniki pa ne sme iti za dirko!) Spoštljiv Zdi se, da mnogim ustreza uspe-do bolnikov empatični, prijazni in odnos do sodelujočih, pozornost, šen pohod neoliberalizma k nam.korektni do svojcev. So pa prav v izrazi zahvale in pohvale, spodbujanje Videti je, kot da premnogim odgovar-kirurgiji neke okoliščine in posebne in ne prevelika »domačnost« so ja vse večji individualizem v družbi inrazmere, povezane z operativnim lastnosti dobrega in hkrati moralnega s tem povezan egoizem, skrb le zase inzdravljenjem, ko je lahko kirurgova kirurga… Mnogi kirurgi do medicin- svoje neposredno okolje, gonja zaetična in moralna drža na preizkušnji. skih sester niso primerno spoštljivi in materialnimi dobrinami in užitki naNa primer povedati bolniku in/ali pozabljajo, da so one vendarle nered- čim višji stopnji. So zdravniki, kotsvojcem, da poseg ni ali je le delno ko tudi matere in soproge, da imajo kaže, ki prav v takem svetu iščejouspel ali da ni šel po načrtu, in poja- svoje dostojanstvo, ki ga nihče nima svoje mesto in najbrž ni moč pričako-sniti okoliščine ter razložiti možne pravice prizadeti z na primer poviša- vati, da bi bila zdravniška srenja boljposledice. Najbolje je, da si kirurg nim glasom, ostrino ali celo nesram­ socialno orientirana od drugih pokli-enostavno predstavlja, da je on v koži nostjo. Pa se je vse to neredko dogaja- cev, da bi bila bolj usmerjena kbolnika ali enega od svojcev, in lo in se še! reševanju splošnih problemov ljudi,pomisli, kaj in kako bi rad slišal o čeprav imajo z njimi ves čas opravka.poteku posega. Moralno je biti pošten Čisto moje osebno razmišljanje, ki Tak je pač današnji čas in svetovnain odkrit, odgovoren in včasih pač na nek način presega naslov tega usmeritev. Mnogih, če le njim samimsamokritičen. Dobro je poskušati pisanja, pa je povezano s položajem in to koristi, ne moti, da si lahko boga-nazorno, tudi s skico ali na slikah odnosom ne le kirurgov, ampak vseh tejši kupi boljšo oskrbo, in pozabljajo,preiskav pokazati, kaj se je dogajalo zdravnikov do globalnih problemov, da smo vsi ljudje. Morda sem naiven,med posegom ali kaj je bilo najdeno, do socialnih in drugih krivic, revščine ko se sprašujem, kje je tu njihovačesar prej na primer ni bilo videti. in trpljenja premnogih tako doma kot človeška etična drža, kje družbenaReči samo, da je šlo vse v redu, po svetu. morala.posebej če ni bilo povsem tako, je za Včasih je veljalo, da so bili zdrav- niki »napredni«, tudi uporni inAl‘ prav se reče záhod1 ali zahòd?Jan Kejžar, dr. med., SB Celje tako zabredli, da se z vsakim nadaljnjim ukrepom samo še bolj Pomanjkanje anesteziologov v učenju hrvaščine dobilo nove razse- smešijo? To ni tema tega prispevka inUKC Maribor še vedno buri duhove in žnosti. So tam zaposleni zdravniki in avtor tudi nima pristojnosti, da bi oje s pozivom vodstva ustanove k medicinske sestre pozabili, da »več tem sodil, ima pa več kot dovolj jezikov kot znaš, več veljaš«, ali pa so izkušenj, da se lahko dotakne nekega1. Hrvaški izraz za stranišče oz. kopalnico. šefi pri reševanju nastale situacije že drugega, širšega problema, ki ga marsikdo ob vsem skupaj sploh ne bo zaznal. Gre za naš odnos do

Revija ISIS Foru3m9Junij 2016slovenskega jezika, o katerem želim polžje in čakajoči so le počasi kapljali sogovornico sedaj tudi na glasrazmišljati skozi prizmo različnih v ordinacijo. Na srečo je vrstni red krohotala neki nepriliki, v kateri se jeprimerov, ki sem jih bodisi doživel na razbil penzionistično kliko z druge pred kratkim znašla, in to je sodulastno pest bodisi zanje slišal iz druge strani sobe, tako da je bilo vsaj malo izbilo dno:roke. In ker Slovenci tako radi bolj mirno. Neverjetno je, kaj vsemečemo kamne, najprej šaljiva črtica, človek premleva, ko takole nima kaj »Gospa čistilka, lepo prosim,ki se (verjetno) ni pripetila v resnici. početi sam s sabo – najprej v mislih tu je Slovenija.« okrca vsakogar in vse okoli sebe, Oni dan se je v dežurni ambulanti nato pa se naenkrat znajde v pustinji, Težko je reči, koliko časa jepredmestnega zdravstvenega doma kjer ga čaka ogledalo. In ko si začne vladala tišina, ki je nastopila ob tejkar trlo bolnih in pomoči potrebnih. takole polagati račune v zatohli bodici. Utihnila je pesem ptic, zimskoOb oknu je sedel srednješolec s čakalnici pred zdravnikom, ki bo kot sonce so zagrnili temni oblaki insračjim gnezdom na glavi, ki je bil bog razsodil, kakšen bo preostanek general Maister je salutiral v svojitako zatopljen v svoj mobilni aparat, njegovega mizernega obstoja, takrat grobnici. Prisotni so nemo zrli vda se sploh ni zmenil za okolico. Ob šele zares postane nejevoljen. Kot akterja te bitke narodov, veroizpove-njem so se drenjale tri upokojene nalašč je ravno v takem momentu od di in kulture ter čakali na izzvano,ženice, ki so se široko razkomodile s nekod prikolovratila čistilka s svojim da ubrani svojo čast. Ampak očitno jesvojimi cekarji in hodilnimi pripo- vozom in začela na hodniku na glas bila na to pripravljena, saj je odrea-močki, zakoličen teritorij pa označile razglabljati z naključno mimoidočo, girala z neverjetno umirjenostjo:tudi s prijetnimi aksilarnimi vonja- verjetno znanko. Delavka je bilavami. Med živahnim komentiranjem ekonomska imigrantka, ki pa je na »Dobro, dobro, umir‘te se zdaj,trenutnega političnega stanja so se srečo meje naše mlade politične gospod, bom vas jaz videla kodobregnile tudi ob dogajanje v čakal- tvorbe prestopila takrat, ko islamiza- doktora!«nici, napake slovenskega zdravstva cija in teroristi še niso (tako) buriliin »današnjo mladino, ki zna samo v naših duhov. Kdo ve, koliko časa je že Hud udarec je bil to za osrednji likekrane bolščati, da bi prijeli lopato, bila v Sloveniji, a se svojega izvora ni tele črtice. Izkazalo se je namreč, dajim pa še na misel ne pride.« Na niti malo sramovala. Za razliko od ga je v ambulanti v usnjenem foteljunasprotnem koncu se je ob steni, na avtohtonega podalpskega Janeza ali pričakal specialist, ki je pred približnokateri so viseli plakati z nasveti o Marije je govorila glasneje, gestikuli- petimi leti po hitrem postopku dobilzdravem življenju, nervozno presto- rala živahneje, predvsem pa je delo v Sloveniji, kar mu je omogočilpala mlada in brezhibno urejena uporabljala jezik, v katerem Prešeren celo interventni zakon. Mladi diplo-dama, ki se ji je mudilo nazaj v ni napisal Poezij (glede njegove pozne mant je diplomiral na Medicinskislužbo. Končno se je na sceni pojavil »šank« literature pa nisem čisto fakulteti Univerze v Sarajevu, nato paše naš junak – gospod v poznih zrelih prepričan). To je bil pljunek na izkoristil krizo na sončni strani Alp inletih z deficitom las in centimetrov karbid za našega junaka. Še vedno ni si tukaj ustvaril lepo življenje. To so(brzdaj zdaj svoje asociacije, cenjeni bil na vrsti, dasiravno je prišel že bili težki časi suhih krav in zategova-bralec!), a nikakor tudi maščevja na pred poldrugo uro. »Komaj so utihni- nja pasov, ko se je na ekonomsketrebuhu. Nejevoljno se je ozrl nao- le stare vešče, zdaj pa je svojo lajno migrante gledalo še čisto drugače – nekrog in si nekaj zamrmral v brk, nato zagnala še neka čefurka! A ni že le zaželeni, bili so celo nujno potrebnipa si je izbral svoj položaj v tej sobi zadosti dolgo pri nas, da bi lahko za preživetje našega zdravstvenegabrez izhoda. Bil je to možakar tik znala slovensko? No, saj to je pa to, sistema! Samo v prvem letu po spreje-pred upokojitvijo, ki se je skoraj ko je lahko vsakdo za 500 tolarjev tju ukrepa jih je pri nas začelo delativsega naveličal in se nikomur več ni kupil državljanstvo. Preplavili nas 81, mladi slovenski zdravniki pa lačnipustil vleči za nos. Življenje je pustilo bodo, plodijo se kot podgane!« Na in na prehodu v četrto dekado živ-svoje sledi in ostala je zagrenjenost srečo obeh zunanjih ministrstev in ljenja še vedno pri svojih mamicah.po skoraj 37 letih enoličnega, muko- nekaterih drugih institucij teh mislitrpnega ter slabo plačanega dela. gospod ni javno izrazil, se je pa pričel Dogajanje v ordinaciji prepuščamKot da to ni bilo dovolj, mu je sedaj živčno presedati na svojem stolu ter bralčevi domišljiji. Bodisi se je moža-ponagajalo še zdravje. jezno pogledovati na hodnik, pri kar pred nesrečnim južnjaškim čemer je zavijal z očmi in zmajeval z ranocelnikom dokončno razhudil, si Čas ni bil na strani našega glavo. Napetost v prostoru je rasla in strgal srajco s telesa in ponosnoprotagonista – minute so se vlekle po mlada karieristka se je umaknila v pokazal svojo tetovažo črnega panter- svoj kot, mastnolasi fantè pa je prvič ja bodisi se je čisto pohlevno potrudil,2. Hr. veriga, v tem sobesedilu zlata ogrlica preusmeril pogled z zaslona svoje da je ujel vsako besedo in se ob koncu za moškega. tehnikalije. Čistilka se je s svojo prijazno zahvalil za altruizem. Prav tako ne bom ugibal, ali je doktor3. Hr. »ljubezenska preproga«, v tem Enver bolnika pričakal malodane sobesedilu poraščenost po moškem tipu, ležeč v stolu, z »lancem2« okoli vratu predvsem po prsnem košu. in malo nižje napol razkritim »ljubavnim tepihom3« ter ga ogovoril

Revija ISIS4F0orumJunij 2016v srbohrvaščini. Kdo ve, morda pa je zastavil »Hrvat«. Brez heca, tako so srbohrvaščine in zato Hrvate, Srbe alibil eden od najboljših študentov svoje neuki govorili oz. še govorijo o zdaj že Bosance razumejo le stežka. Nič kajgeneracije in si je zaradi svoje pokojnem dr. Jožetu Toporišiču, ki se drugače ni onkraj meje, kar semambicioznosti želel delati v Evropski je res rodil zelo blizu meje s Hrvaško, ugotovil ob kratkotrajnem znanstvu,uniji? Morda je poletja v mladosti a upam, da v naši ogromni deželici ki sem ga sklenil ob svojem obiskupreživljal pri sorodnikih v Ljubljani in razdalja med rojstnim krajem in Gane.se je že takrat priučil jezika? sosednjo državo ne pogojuje ljubezni do jezika. Čas je za naslednji primer, Tik preden sem se poslovil iz Lahko bi se lotil priseljencev, ki so ki opisuje situacijo, v kateri sem bil študentskega doma, kjer sem medpri nas zaposleni v zdravstvu, in neposredno udeležen. izmenjavo bival, sem namreč spoznalugotavljal, na kakšnem nivoju je študenta medicine, ki se mi je najprejnjihova raba slovenskega jezika, a Poleti l. 2014 sem se udeležil predstavil kot »Harvey«. Ravno semtega ne bom počel. S tem bi si namreč intenzivnega ERASMUS programa z nekaj tlačil v kufer, ko je vstopil vle po pilatovsko umil roke in se znebil mednarodno udeležbo, ki je potekal sobo in me po angleško nagovoril.odgovornosti, ki mi kot (pravemu?) na naši fakulteti. Kratica ERASMUS Tudi sam sem se identificiral in kerSlovencu pritiče. Toliko stoletij smo danes tudi nepoznavalcu pomeni sem uporabil izvirno različico imenase trudili in končno postali gospodarji povezovanje med študenti iz cele (nisem ga prevajal v angleščino), jena svojem, zato je od nas odvisno, Evrope in v Maribor so prišli udele- sogovornik sklenil, da bi pa mordakako bomo zastavili izbirne postopke ženci z Norveške, Poljske in Madžar- vseeno lahko izgovoril njegovo pravoin pogoje dela za vse prišleke. Poleg ske, največ pa je bilo Hrvatov. Imeli ime. Seveda sem brez posebnihtega so bili še pred tremi desetletji smo se odlično, osrednje vodilo tečaja problemov izrekel »Hrvoje«, vendar»jeziki narodov in narodnosti in je bilo poučevanje s pomočjo simula- pa mladi Zagrebčan nikakor ni bil zanjihove pisave na območju Jugoslavi- cij, predavatelji pa so nas tako namu- to, da bi se pogovarjala vsak vje enakopravni4«. Kdor je zrasel v čili, da smo se resnično nekaj naučili. svojem jeziku. Kot rečeno, hrvaščinotakšni realnosti, verjetno na Slovenci smo spet upravičili svojo sicer dobro razumem, govorim pa jeslovenščino kot edini uradni jezik v pregovorno gostoljubnost in to se je ne, ker ne znam dobro sklanjati invečinskem delu države gleda drugače. najbolj pokazalo med premori oz. v spregati, zato sem poskusil kar zIn če se bo kdo ob branju tehle vrstic prostem času, ko s(m)o se skupaj maternim jezikom, a sem na stranizačel praskati po glavi, češ »kaj pa znašli predstavniki dveh najbolj sogovorca naletel na oviro. Baje nasosebna odgovornost posameznika, da zastopanih skupin. Orodje sporazu- nove generacije južnih sosedov lese res temeljito pripravi na življenje v mevanja je bila namreč praktično stežka razumejo, zato sva se s kole-drugi državi in na opravljanje tako brez izjem hrvaščina. No, smo pa gom v naslednjih dveh dneh pogo-zahtevnega poklica, kot je našim južnim sosedom s tem vsaj varjala angleško, kar se je vsaj menizdravniški«, ga moram takoj delno povrnili uslugo. Le pomislite, zdelo precej bizarno. Prav tako je bilorazočarati – danes pometam(o) pred kako se vsako poletje namučijo istrski zanimivo prisluhniti pojasnilu neke-lastnim pragom. »konobarji5« ali receptorke ga Norvežana, kako neprijazno avtokampov, ko nam menije in cenike (skorajda žaljivo!) bi bilo, če bi s Ko klenega Slovenca povprašamo pojasnjujejo v slovenščini. Švedom komuniciral v angleščini.po odnosu do jezika, izpostavi pred- Je pa za nas, bratske balkanske naro-vsem tuje vplive, ki da ga ogrožajo in Sam sem z našimi gosti govoril de, morda vseeno bolje, da se pogo-bodo sčasoma povzročili, da v Slove- slovensko ali angleško, odvisno s kom varjamo v jeziku naših arbitrov in daniji nihče več ne bo govoril slovensko. sem se pogovarjal. Nisem imel občut- se gledamo vsak s svoje strani mejeNa črni listi se najprej znajdejo ka, da me študentke z Reke ne bi kot pa preko »nišana6«. V odnosusvetovni splet in ostali novodobni razumele, v nasprotnem primeru pa drugače ni bilo nobene napetosti in čemediji, potem so tu mladi, ki itak smo na zabaven način drug drugemu že sporazumevalni medij nigovorijo že napol angleško, in končno pomagali razširiti besedišče. Zavra- nakazoval, od kod prihajava, so zatopridemo do neintegriranih priseljen- čam argument, da sem bil »neprijazen toliko bolj skupne navade. Hrvoje jecev. Če smo malo sitni in vrtamo z oz. negostoljuben« zgolj zato, ker sicer z vsakim novim znancem želelvprašanji o dvojini, postavljanju vejice nimam pojma o bratskem jeziku. nazdraviti s travarico, a sva jo naali rabi velike začetnice, nas največji Hrvaške televizijske programe lahko koncu vseeno v večji meri spila sama.domoljubi takoj poučijo, da so slov- spremljam skoraj brez težav in tudinična pravila preveč zapletena in njihov tisk lahko preberem, dasiravno Moje prvotno začudenje ob temnesmiselna, poleg tega pa jih je sem še moker pod nosom oz. sem se dogodku je bilo preuranjeno in še rodil v zadnjih izdihljajih skupne dobro, da ga nisem tudi na glas izrazil.4. 246. člen četrte in zadnje jugoslovanske republike. A kot so me že večkrat Ne bi imel prav. Prišli so novi časi in ustave iz l. 1974. poučili prijatelji in znanci podobne angleščina hote ali nehote postaja starosti, jih večina danes ne pozna svetovni jezik, ki ga svet kot globalna5. Hr. natakar.6. Hr. merek.

Revija ISIS Foru4m1Junij 2016vas krvavo potrebuje. To nas ne nesporazume glede posameznih kosov zdravniki, ki navkljub slovenskimodvezuje odgovornosti, da razmislimo pohištva in trudnih žena7. Čemu torej koreninam nekako ne znajo vzposta-o položaju slovenščine na pragu 21. potreba po intenzivnih tečajih hrva- viti dobrega stika s svojimi bolniki. Instoletja in o našem odnosu do nje. ščine, ne bom ugibal, vendar so to na koncu ne pozabimo, čemu soDojemati jo kot nekaj samoumevnega pereče zadeve ter material za nabira- hrvaški anesteziologi sploh tu. Nisoje najmanj nevedno, če že ne nespo- nje političnih točk. Angleščina je v prišli na dopust ali izobraževanje, pačštljivo do prednikov, ki so zanjo bíli zdravstvu nuja tako ali drugače, pa pa zato, ker med (vpletenimi) Sloven-dolgo in izčrpavajočo vojno. Vojno, ki naj poskusijo s takšnim pristopom. ci ni bilo volje, da bi se problemse je na koncu vendarle izplačala. Za stik z bolnikom bo v vsakem razrešil drugače. primeru potreben prevajalec, ki pa ga Rešitev za problem mariborskih lahko porabijo še v kakšnem drugem 7. V hrvaščini beseda stôl pomeni mizo,anesteziologov? Prepričan sem, da primeru. Govori se, da obstajajo trúdna ženska pa je noseča.dobro shajajo, če izvzamemo manjšePrepoznavanje in obravnava žrtevnasilja v družini v okviru zdravstvenedejavnostiMag. Miloš Židanik, dr. med., Vaše zdravje, d. o. o., Maribor so otroci zrasli v občutku, da svet ni varen, stabilen, ljubeč in spoštljiv. [email protected] nekdo, ki je bil prvi poklican, da ima otroka rad, povzroča otroku travme, Po precejšnjem obveščanju o izobraževanje mi je bilo zelo dragoce- tako da pobija živa, čuteča bitja, ki jihpredavanjih in delavnicah z naslovom no, ker so mi iz spomina vstajali ima otrok rad, s tem kaže, da svojemuPrepoznavanje in obravnava žrtev pacienti, pri katerih bi lahko opravil otroku pravzaprav ne zna prisluhniti innasilja v družini v okviru zdravstvene korake v tej smeri, pa jih nisem. Drugi ga začutiti v njegovih potrebah indejavnosti, ki so se na Zdravniški element, ki mi je bil zanimiv, je bil njegovi ranljivosti. Osebno sem prepri-zbornici Slovenije vrstili skoraj eno izstop iz medicinsko-biološke paradi- čan, da je to dosti večje nasilje vleto, sem se 15. in 16. aprila udeležil gme, ko se odgovornost za nasilno družini nad otroki kot telesna kazenteh dogodkov. Ponudba je bila pri- vedenje pripisuje posamezniku in ne otroka, ki je prekoračil pravila gledevlačna – kje še dobimo danes možnost njegovim genom. To pomeni, da se lastne varnosti in se tega zaveda tudiizobraževanja s toliko licenčnimi razlog nasilnega vedenja ne pozunanja. sam. Hočem povedati: ne odobravamtočkami brez plačila kotizacije? telesnega kaznovanja otrok, samoIzobraževanje je odlično zastavljeno, Med srečanjem sem razmišljal o opozarjam, da so otroci lahko deležniker pridemo v stik s strokovnjaki, ki tem, da je ničelna toleranca do nasilja večjega nasilja, ki je bolj razdiralno zase s prepoznavanjem nasilja ukvarjajo v družini na deklarativni ravni krasna. njihov osebnostni razvoj, ki pa jena centrih za socialno delo, v nevla- Govorili smo o potrebi prijave impul- družbeno (še) sprejemljivo, skupaj zdnih organizacijah in na akademskem zivnega telesnega udarca otroka, če zapovedmi, kako mora otrok čutiti inraziskovalnem inštitutu, tako da ga npr. steče čez cesto ob rdeči luči. To kako razmišljati, vse drugače, kotresnično lahko samo priporočam nasilje je. V zadnjem času se precej izvorno čuti in razmišlja sam. In tuvsem, ki se ga še niso udeležili. Obsta- ukvarjam s prezrtimi travmami odras- prepoznavam pomemben vir nasilja, kija namreč možnost, da bodo jeseni z lih v otroštvu – ko so bili priče kolinam se iz družin pretaka v širše družbeneorganizacijo teh srečanj nadaljevali. domačih živali, ki so bile njihovi tokove. Kot je poudaril že Pitagora, da ljubljenčki in so se z njimi igrali dokler bodo ljudje klali živali, tako Osnovno sporočilo je, da je v naši (zajčki, kokoške), pa so jih starši klali dolgo se bomo klali med seboj. Nasiljedružbi doseženo soglasje za ničelno pred njihovimi očmi ali celo zahtevali je nasilje, ne glede na to, kako mutoleranco do nasilja v družini in da je njihovo pomoč. Družba v tem (še) ni rečemo. In če govorimo o ničelnisum o obstoju nasilja v družini treba zaznala nasilja, pa so posledice lahko toleranci do nasilja v naši družbi,obvezno prijavljati. Dobili smo navodi- trajne. Govorim o paranoidni in poglejmo na naš odnos do najšibkejših,la, kako to izpeljati v praksi. Celotno izogibajoči se osebnostni motenosti, ko

Revija ISISF42orumJunij 2016do živali. Lahko si predstavljate moje nezaznano nasilje elit. Tega očitno katerem mi je šlo skoraj na bruhanje.čudenje ob kosilu. Ves čas smo poslu- dopuščamo v upanju, da bomo enkrat Ob odmorih, ki so bili na voljo, je bilšali o nasilju, potem pa so si ljudje sami prilezli do privilegijev elit, in ga skok na sonce najbolj naraven impulz.postregli s posledicami nasilja na svoje zato ne izpostavljamo kot problem. In zunaj soseska Dunajski kristali. Skrožnike. Kot če bi ves dan poslušali o Kot udeleženec srečanja sem bil čudovitimi igrali za otroke in napisom,škodljivosti kajenja, potem pa bi vsi šli postavljen v vlogo elitnega udeleženca. ki prepoveduje igro na igralih sosedo-skupaj na cigareto. Od 40 kosil je bilo Kot na letališču ločijo ekonomski od vim otrokom. Kako so igrala podsamo eno, za katero ni bilo potrebno poslovnega razreda, tako je bila ob pri- videonadzorom in kako bodo prišlitrpljenje. Od predavateljice sem slišal, hodu registracija vsak dan ločeno varnostniki in z igral odstranili vseda se z mojim razmišljanjem strinja, a urejena za zdravnike in vse ostale šestletnike, ki tam nimajo stalnegada je nekje treba začeti. Razumemo jo (medicinske sestre, socialne delavce, prebivališča. Najbrž ni naključje, dain tudi s tem se strinjam. Nekje je treba psihologe idr.). Predavanja so bila v igrala samevajo prazna, vsaj v časuzačeti. A zelo hitro bo treba nadaljeva- naši domači Hiši zdravnikov, ki so jo tega izobraževanja so.ti, ker najbrž nisem edini, ki zaznavam iz meni nerazumljivih razlogov poime-porast agresije in nasilja v naši družbi. novali Domus medica. Verjetno, da bi Če sklenem. Zdi se mi absolutno se počutili bolj elitistično? In v enem nujno zahtevati in pričakovati družbo Druga vsebina, o kateri sem razmi- najbolj elitnih naselij v Ljubljani, ob brez nasilja. Brez nasilja v družini, kišljal na tem srečanju, je nevidno in postaja družbeno nesprejemljivo. Pa tudi družbo brez oblik nasilja, za katere še nismo sprejeli družbenega dogovora, da niso sprejemljive. Sem sodi nasilje elit, sem sodijo klavnice, vsa živinorejska industrija od množič- ne do prireje živali za zakol na malih kmetijah, sem sodijo lovci in usnjarska industrija. Kajti nasilje se vedno maščuje in vedno vrne prav nam nazaj v obraz. Menim, da če smo se zdravni- ki zapisali spoštovanju in ohranjanju življenja, prenesimo to v prakso. Da ne povzročamo trpljenja drugim čutečim živim bitjem. Za začetek tako, da si ne naložimo na krožnik trupel živali. Ampak zdravo rastlinsko hrano. In da nenehno ozaveščamo nezavedne vsebine, ki nas pri teh spremembah ovirajo. Ter da se vprašamo, ali in če jih sploh potrebujemo.Standardizacija v slovenskihzdravstvenih organizacijah – pogledz druge straniDr. Borut Stražišar, dr. pravnih znanosti in docent na zasebni šoli [email protected] Uvodoma naj omenim, da sem v dajo, aktivno sodeloval kot edini Pravnikom je bilo to povsem neznanozačetku 90. let, kot pravnik začetnik pravnik pri pripravi prvega zakona o področje, tehnikom pa vsakdanjina takratnem Sekretariatu za zakono- standardizaciji v Republiki Sloveniji. jezik. Spomnim se dolgih popoldne-

Revija ISIS Foru4m3Junij 2016vov, ko so mi tehniki na dolgo in mentacijo, nikomur še na kraj pameti je namen standardizacije poenostavi-široko razlagali sistem standardizacije ne pade. Po kakšnih petih minutah tev postopkov in zmanjšanje številater sistem obvladovanja kakovosti, da celotna kohorta odide iz sobe in delo in obrazcev – toda učinek je ravnosem jim kot pravnik lahko pomagal življenje na oddelku se vrneta v stare nasproten. Ena izmed študij v tujini jepri pisanju predloga zakona. Po nekaj tirnice (kot da se ni nič dogodilo). pokazala, da informirana soglasjauvodnih sestankih sem imel občutek, dejansko prebere samo 10 odstotkovda se učim kitajščino. Standardi so Bolnišnica želi pridobiti standard. vseh bolnikov. Kdo pa je pred pose-bili sprva vezani na proizvodno Vendar pa, namesto da bi vodstveni gom še pri volji za branje. Teoretičnoindustrijo, šele v 90. letih so doživeli kader predhodno poučili o standardu sem lahko podpisal celo to, da sogla-razcvet tudi na področju storitev. in od njega zahtevali tudi obvladova- šam, da mi odsekajo glavo.Počasi so začeli prodirati tudi v javno nje standarda, se tega lotijo na »ho-upravo – doživeli smo podelitve prvih ruk.« Odločili smo se za pridobitev Namenoma ne navajam imenstandardov upravnim enotam in standarda in sedaj naj vsak po svoji institucij in tudi ni namen tegajavnim zavodom. V zadnjem desetle- moči in po svojih idejah prispeva k prispevka, da se sprožajo kakršnikolitju so se standardi razširili tudi v ustvarjanju dokumentacije, ki naj na postopki proti vodstvom ali zdravstve-zdravstvo. V Republiki Sloveniji koncu privede do pridobitve standar- nim zavodom. Je pa namen tegaprevladujeta na tem področju dva dov. Saj ni pomembno, kaj piše, prispevka, da se pristojni na ministr-standarda, in sicer ISO ter ameriški pomembno je, da je popisan papir. stvu ter v zdravstvenih ustanovahJCI. Presojo, ali je uvajanje standar- Ena izmed zahtev so matrike znanj nekoliko zresnijo in odločijo, ali jedov za zdravstvene ustanove v seda- (oz. matrike fleksibilnosti). In glej ga standardizacija slovenskih zdravstve-njem trenutku koristno ali ne, prepu- zlomka – licenca, ki je javna listina, nih ustanov res nujna za dvig kakovo-ščam vodstvom. Glede na ceno nenadoma ne velja več. Pojavi se neko sti dela v njih. Predvsem pa, da sepridobitve ter vzdrževanja standardov dodeljevanje kliničnih pooblastil, ki odločijo, ali je primarni cilj pridobitevpa kot plačnik zdravstvenega zavaro- veljajo samo dve leti. Še več, interpre- standarda ali pa poenostavitev invanja upravičeno pričakujem, da so tacija je, da naj bi bilo možno zapiso- pocenitev postopkov znotraj zdrav-prihranki, ki jih zdravstvene ustanove vati celo izkušnje, pridobljene z delom. stvenih ustanov. Če vodstva zdrav-na ta račun ustvarjajo, večji od stroš- Torej pozor – licenca, ki jo podeli ZZS, stvenih ustanov in ministrstvo zakov celotnega sistema. nenadoma ni nujna. Standard omogo- zdravje menijo, da je pridobitev ča pridobivanje znanj kar s samou- certifikata nujna za njihovo kakovo- V nadaljevanju bom opisal tri štvom na pacientih. Zdravnik naj bi stno delo, pa v nadaljevanju podajamprimere iz prakse, ki sem jih osebno celo sam določal, katera znanja ima nekatere pomisleke in dileme.doživel in ki mi kažejo, da se standar- oz. kje se mu zdi, da se je dovoljdi v zdravstvenih ustanovah očitno »samoizučil.« In očitno, po interpreta- Najprej se vprašajmo, kaj je splohuvajajo po domače ali pa da vodstve- ciji omenjene institucije, omogoča celo namen pridobitve certifikata določe-nim strukturam v zdravstvenih izvajanje določenih delov zdravniške nega standarda? V določenih državahustanovah ni povsem jasno, kaj je cilj službe brez veljavne licence. Nekoliko je pridobitev certifikata nujna zaradiin namen pridobitve standarda. starejši pravniki se še spomnimo sklepanja pogodb z zavarovalnicami. znane ugotovitve nekdanjega predse- Certifikat naj bi bil dokaz, da ima Ležim v eni izmed slovenskih dnika zakonodajno-pravne komisije v ustanova vzpostavljen ustrezen sistembolnišnic. Že ponoči začnem podoži- slovenskem parlamentu, da je ustava vodenja, s čimer naj bi posledičnovljati prizore, ki so bili znani iz obdobja neskladna s poslovnikom. Kako že obstajal tudi sistem obvladovanjaJugoslovanske ljudske armade v času pravijo – papir prenese vse. Očitno tveganj. Posledično pa to pomeni tudipričakovanja obiska GINE. (Za mlajše bomo po zaprašenih kleteh in arhivih manjša zavarovalna tveganja (npr.generacije naj pojasnim, da je bila to ponovno iskali zbrana dela Edvarda odškodnine zaradi operacije napačnevojaška Generalna inšpekcija iz Beo- Kardelja. Na jutranjih sestankih pa bo noge ali pacienta). V določenihgrada. Ob najavljenem obisku GINE je zdravstveno osebje skupaj z vodstvom primerih je pridobitev certifikatavsa vojska v kasarni že tri tedne prej skupinsko prebiralo Smeri razvoja tržna poteza – zdravstvena ustanovaurejala njeno zunanjost in notranjost.) sistema socialističnega samoupravlja- želi pacientom (potrošnikom) sporo-Nato je sledilo za osebje živčno jutro. nja. čiti, da izvaja storitve na najvišji ravni.Proti poldnevu v bolniško sobo vstopi Pridobitev certifikata je lahko tudiakreditator v spremstvu vodstva Pregled v eni izmed bolnišnic (z iskrena želja vodstva, saj želi s prido-bolnišnice in oddelčnega osebja, veljavnim standardom). Podpisujem bitvijo certifikata izboljšati delovanjepregleduje dokumentacijo bolnikov ter soglasje za soglasjem in se čudim. organizacije ter vzpostaviti jasne linijenapol razgaljene bolnike v sobah. Da bi Mislil sem, da sem prišel v bolnišnico, pristojnosti in odgovornosti. Z izbolj-kdo vprašal bolnike, ali se strinjajo, da podpišem pa več obrazcev kot znotraj šanjem delovanja organizacije pa najv sobo vstopi popolni tujec in celo zloglasne birokracije, ki slovi po bi se zmanjšali tudi njeni stroški.pregleduje njihovo zdravstveno doku- obrazcih in vlogah. Pričakoval bi, da Pridobitev certifikata nujno privede

Revija ISISF44orumJunij 2016tudi do poenotenja postopkov zdrav- primarno nacionalno zakonodajno je treba vprašati, ali je zdravstvenaljenja oz. zdravstvene nege. Treba se ureditev in pogledati, ali je znotraj ustanova sposobna zagotavljatije vprašati, ali je takšen pristop tega uvedba možna ali ne. Standard sledljivost postopkov na vseh ravnehsmiseln za področje javnih služb. JCI izhaja iz države, kjer zdravstvo delovnega procesa. Če npr. anestezij-Koncept javne službe pomeni, da je obravnavajo kot vsakdanjo tržno ski aparat ali aparat v enoti intenzivneista storitev pod istimi pogoji dosto- dejavnost. In to logiko je možno terapije ne omogoča pomnjenjapna vsem državljanom. Če strogo zaslediti tudi v samem JCI-standardu. odčitkov in tudi njihovega beleženja,sledimo konceptu javne službe, bi V sistemu, ki je sedaj v Republiki potem se zastavlja vprašanje zagota-moral pacient imeti zagotovljen enak Sloveniji, kjer se prepiramo glede vljanja sledljivosti in s tem tudistandard storitve ne glede na to, ali se pojma in koncepta javnega zdravstva, vprašljivost morebitno pridobljenegazdravi v Celju, Novem mestu ali je standard JCI popolna fikcija. certifikata.Šempetru. Z dopuščanjem različnihstandardov pa dopuščamo tudi Vzpostavljeni notranji standardi In kaj povedati ob zaključku?različne standarde storitev. Vzposta- morajo imeti tudi odgovorne osebe za Tisti, ki že dalj časa delujejo navlja se sistem konkurenčnosti med njihovo sledenje. Enostavno je izdelo- področju standardizacije in sistemazdravstvenimi ustanovami, kar pa je z vati vijake (dimenzije in postopek kakovosti, poznajo tudi primere, ko soustavnega vidika za področje javnih njihove izdelave lahko uporabljamo izdelki pridobili celo znani DIN-certi-služb povsem nesprejemljivo. tudi več desetletji), težje pa je določati fikat, pa so npr. nočne svetilke po pol standarde na področju zdravstva. ure gorenja povzročile požar (in to Tehnični standardi so del samore- Doktrina in obravnava bolnikov pri serijsko). Pridobljeni certifikat naj bigulacije industrije. Gre za urejanje posameznih boleznih se z raziskavami sicer odražal določeno kakovostpodročja, na katerem država nima ali in razvojem tehnike spreminja (npr. njegovega imetnika, ni pa vednone želi izvajati svoje pristojnosti. prej slepe metode z uporabo ultrazvo- nujno. Večine bolnikov v RepublikiSedanji standardi pa posegajo na ka postanejo varnejše za bolnika). Slovenji verjetno ne zanimajo table spodročja, ki so že zakonodajno ureje- Nekdo mora biti odgovoren za spre- poslanstvom organizacije (ki te vna. Pri pridobivanju certifikata je minjanje in dopolnjevanje internih nekaterih zdravstvenih ustanovahnujno spoštovati tako zdravstveno standardov. V nasprotnem primeru se pozdravijo ob vstopu), ampak usposo-zakonodajo kot tudi zakon o varstvu lahko dogodi, da osebje zdravi bolnika bljenost in človečnost zaposlenih v tehosebnih podatkov. Zdravstveni po internem standardu, ki pa ni več v ustanovah. Ne zanima jih okvir spodatki sodijo med t.i. občutljive skladu z doktrino. Pacient utrpi podeljenim certifikatom, temvečosebne podatke. Določanje zdrav- poškodbe ali, bog ne daj, celo umre, sproščeno vzdušje na oddelkih, nastvene doktrine je prepuščeno stanov­ neka interna oz. eksterna komisija pa katerih ležijo. Žal pa ne človečnost inskim organizacijam in deloma tudi modro ugotovi, da so vsi ravnali v ne sproščeno vzdušje nista zahteviministrstvu, nikakor pa ne zdravstve- skladu s sprejetimi standardi in da standardov. In končno, bolniki sinim ustanovam. V nekaterih državah torej nihče ni odgovoren za smrt (ker verjetno bolj želijo občutka, da jimje zakonsko dopuščeno, da lahko posledično za spremembo standardov nekdo nudi določeno pomoč zaradidoktrino, v primeru, da je ne določajo tudi ni odgovorne osebe). notranje etike in želje, in ne zaradistanovske organizacije, določijo tudi tega, ker je to določeno z nekimzdravstvene ustanove. Torej je treba Pridobitev certifikata pomeni tudi standardom.pri uvajanju standardov spoštovati uvedbo sledljivosti v postopkih. Pri pridobivanju določenih certifikatov seČakanje škodi bolnikom zavarovanja pripada, ter tvegati sporain zavarovalnici z bolnikom. Dolžnost zavarovalnice je, da tak način ali celo izsiljevanje naPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj nek način sankcionira (tudi s partici- pacijami!). Vsako zavarovanje, pa naj Mnogi bolniki pogosto zahtevajo, nega sistema precej prispeva k gre za zdravstveno, za nepremičnineda jih pošljemo na določene preiska- podaljševanju čakalnih dob. Zdravnik ali premičnine, temelji na vzajemnostive, čeprav za to ni strokovnega razlo- tu ne more biti razsodnik, če bolnik to in solidarnosti, vendar ima tudiga. Tak način izkoriščanja zdravstve- zahteva in mu po pravilih obveznega solidarnost svoje meje. Menim, da bi bile čakalne dobe vsaj za ambulantne preglede krajše, če bi bila komunikacija med nosilci zdravstvene dejavnosti boljša. Ob

Revija ISIS Foru4m5Junij 2016današnjih tehničnih možnostih bi nujno, pa to ni z ničimer podkreplje- Problem pa niso samo neizkoriščenelahko znatno olajšali dostopnost do no. Zato je tudi izkušenemu zdravniku aparature, ampak tudi pomanjkanjeustrezne ambulantne obravnave. težko presoditi, kako resni so simpto- ljudi, ki znajo z njimi delati. DrugDokler je napotnica edini dokument, s mi in znaki bolezni ter ali je potrebna pomemben razlog pa je neverjetnakaterim pošiljamo bolnike eden k prednostna obravnava. Nedavno je razdrobljenost in slaba povezanostdrugemu, ne bo nič boljše. Osnovno nekdanji minister, ki je, mimogrede, med posameznimi izvajalci. Zato jepri medsebojni komunikaciji je, da demonstrativno izstopil iz Zdravniške mnogo podvajanja pregledov innapotni zdravnik sporoči drugemu zbornice (!), v kolumni enega sloven- preiskav, kar vse povzroča še dodatnoosnovne podatke o dosedanjih ugoto- skih dnevnikov pisal o tem, kako se na daljše čakalne dobe ter večje stroškevitvah pri določenem bolniku (ne ambulantnih izvidih pogosto pojavlja (daljše bolniške odsotnosti, višje potnesamo bolj ali manj pravilne diagnoze). pripis: »Kontrola po potrebi!« Ali ni stroške, večjo porabo zdravil itd.)Res je, da mnogi to delajo korektno, še to bolj smiselno kot naročanje navedno pa dobimo napotnice z »dia- določene časovne intervale, kot da gre Pravilnik o še dopustnih čakalnihgnozo« »Cor i.o., Pulmo i.o. Abdomen za servisiranje avtomobilov? dobah je sicer dobrodošel, če se ne bii.o.« ipd. Večkrat sem že pozival, naj zlorabljal. Dolgoročno ne bo rešilnapišejo glavne simptome in znake, Ni mogoče govoriti kar o povpreč- problemov, dokler ne bo celostnozaradi katerih pride bolnik po pomoč, nih čakalnih dobah, pa naj gre za urejeno financiranje zdravstvenene pa neke diagnoze, ki je morda celo preglede ali posege vključno z opera- oskrbe od trenutka, ko bolnik zaradipravilna, npr. disekcija aorte, pljučna cijami. Če npr. govorimo o operacijah nekega problema poišče zdravniškoembolija itd. Nesprejemljivo je, da so srca, je treba upoštevati, za kako pomoč, ali z drugimi besedami, doklernapisani samo osebni podatki, ki jih nevarno stanje gre. Tako je operacija denar res ne bo sledil bolniku. Obpogosto izpiše računalnik, in napotna kritične aortne stenoze nujno stanje, sprejetem pravilniku in zagroženihdiagnoza, rubriki terapija in priloženi medtem ko je mogoče pri nekaterih kaznih se kaže vsa hinavščina odloče-izvidi pa ostajata bolj ali manj prazni. stanjih tudi malo čakati. Seveda tudi valcev v zdravstvu. Vsaj za internistikoTako izpolnjena napotnica je doku- pri mnogih nenujnih stanjih lahko iz v UKC Ljubljana velja, da vsako letoment, ki služi le potrebam zavaroval- nenujnega nastane nujno, kar mora presega načrtovano število hospitalizi-nice in je pravzaprav vseeno, ali jo vedeti vsak zdravnik, dobro pa je, da ranih in ambulantnih bolnikov, kot jebolnik prinese ali ne. to ve tudi bolnik. Z vso odgovornostjo po pogodbi z zavarovalnico. Če bi trdim, da urgenten bolnik ne čaka, res zavarovalnica plačala vse, kar zdravni- Za skrajšanje čakalnih dob, kjer so pa je, da zaradi prevelikega števila ki lahko naredimo, potem bi bile kazninesprejemljivo dolge, je nujno povsod napotenih bolnikov v kratkem času morda še upravičene, dokler pa niuvesti triažo. Čeprav je triaža včasih vsak ne more takoj priti na vrsto in da tako, je to zgolj prelaganje odgovorno-lahko zelo tvegana, ni drugega, ima vsakdo nekoliko svojo predstavo sti na izvajalce. Logična posledica je,boljšega in bolj pravičnega ter varne- o tem, kaj je nujen primer. Zato je še da bodo delali strogo po določilihga načina. Znani so mi pomisleki toliko bolj pomembna triaža. pogodbe z zavarovalnico in nič več,mojih kolegov, ki odklanjajo tak način čeprav imajo proste zmogljivosti in bidela, češ če bolnika ne pregledaš, ne Poleg, recimo temu zunanjih lahko, če bi imeli plačane vsaj materi-moreš presoditi, za kako nujno stanje čakalnih dob, je treba ločiti notranje alne in fiksne stroške.gre. To je sicer deloma res, pa vendar čakalne dobe, ko bolnik čaka v čakalni-je, ob določenih izkušnjah in znanju, ci, pa iz tega ali onega razloga čaka Pomemben razlog za predolgeto v večini primerov edini način, da (pre)dolgo. Tu je treba upoštevati čakalne dobe je svobodna izbiraskrajšamo čakalne dobe. Ali ni bolj dejstvo, da zdravniki delajo na več zdravnika, ki je pogost izgovor, čepravnevarno bolnike naročati na pregled deloviščih hkrati, da so nekateri prime- je to ob tako razdrobljenem zdravstve-enostavno po vrsti, kar največkrat ri bolj zahtevni in njihova obravnava nem sistemu in tolikšnem številu izva-opravljajo medicinske sestre ali celo zahteva več časa ter da je število jalcev največkrat nepotrebno. Nenujniadministratorke, ob tem, da imajo ambulant omejeno. To seveda bolnika primeri ne samo, da po nepotrebnemmnogi bolniki na napotnici označeno nič ne briga, ve samo, da čaka, in misli, obremenjujejo zdravstveni sistem,stopnjo nujno ali hitro? Tako odgo- da je to pač posledica slabe organizaci- ampak otežujejo dostopnost dovorno delo mora vsekakor opravljati je dela, pa vendar pogosto ni tako. zdravstvenih storitev tistim, ki so jihčim bolj izkušen zdravstveni kader, res potrebni. Moramo se zavedati, dakar pa, v danih okoliščinah, ni nujno Glavni razlogi za dolge čakalne je zdravstvo čedalje dražje, najdražjevedno zdravnik. Seveda pa je dobro, dobe so, da so kadrovske, prostorske in pa je tisto s predolgimi čakalnimida imamo o bolniku čim več podatkov druge zmogljivosti (predvsem nekatere dobami. Prepričan sem, da se bodoin na voljo že tudi rezultate nekaterih diagnostične preiskave) omejene in, čakalne dobe začele krajšati, ko bopreiskav. Pogosto so bolniki napoteni bodimo iskreni, premalo izkoriščene, a zavarovalnica plačala vse, kar bolnikna specialistični pregled z oznako hkrati tudi ali pa predvsem zato, ker potrebuje ali celo zahteva. Zato je plačnik storitev ni sposoben plačati prav neodgovorno javno izjavljati, vsega, kar zdravstvo lahko naredi.

Revija ISISF46orumJunij 2016kako so bolniku zagotovljene vse ničkolikokrat, bom ponovil, da je razmeram, se bo večina anomalijpravice, v resnici pa jih pogosto ni osnovni problem sistem zavarovalni- našega zdravstva začela reševati samamogoče nuditi. Ponovno, kot že štva in ko bomo tega prilagodili brez političnih floskul in flavz.Intelektualci – nosilcisvobodomiselnosti in družbeneganapredka – a smo le nepotrebnanadloga?Doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Ormož[email protected] dvema letoma se je za trenutek zdelo, da je zapihal veter od- nosti. Ob tem pa ne gre zanikatijuge v slovenskem političnem prostoru, zato sem se odločil obja- pomembne vloge tistih izobražencev,viti nekaj esejev z namenom prispevati k humanizaciji družbenih ki so predstavljali del oblastnegaodnosov. Na žalost se je kar hitro pokazalo, da navkljub navduše- aparata in so v svojih funkcijahnju urednikov obstajajo višje instance v medijskem prostoru, ki omogočali delovanje in razvoj intelek-lahko zavrejo objavo njim nevšečnih prispevkov. Tako je tudi ta tualizma in postopne meščanskerokopis ostal v predalu. transformacije družbe proletariata. V tistih letih je vse kazalo na to, da seGlede na aktualno stanje duha v slovenskem zdravstvu verjamem, bodo utopistična predvidevanjada bi s tem člankom lahko prispeval k razumevanju dinamike, ki Konráda in Szelényija res kmalupremika politične marionete. uresničila. V sedemdesetih letih, oz. bolj vrednotam in življenjskemu slogu Čeprav le kot študent na obrobjunatančno septembra 1974, sta dva izobražencev. teh dogajanj, sem vseeno tudi osebnomadžarska sociologa, kasneje bolj doživljal tisti čas kot vznemirljiva letaznana kot disidenta, György Konrád Konrád in Szelényi sta živela v intelektualnega vrenja, prepojena zin Iván Szelényi, končala knjigo, ki je prepričanju, da se naglo približuje optimizmom in evforijo. To je bil čas,bila uradno natisnjena s strani čas, ko se bo oblast legitimirala z ko so se jasno nakazovale spremembe,madžarske založbe šele leta 1989. V intelektualnim znanjem, čemur bo ki bi ponovno postavile celotnoknjigi, ki nosi naslov: Pot inteligence sledila vladavina intelektualcev, družbo z »glave na noge«.do razredne oblasti, sta opisala legitimirana z znanjem.značilnosti, položaj in vizionarsko Takšne predstave so se takratpredviden družbeni vpliv madžarskih V osemdesetih letih, ko sem tudi zdele povsem realistične, saj se večinain drugih vzhodno- in srednjeevrop- sam med študijem živel na Madžar- Madžarov ni identificirala s sociali-skih intelektualcev. skem, je bil čas velikega preboja, stičnim družbenim režimom, ki je bil začetek upanja v prevlado razuma nad vsiljen s strani okupatorja, Sovjetske Po njihovem videnju se je polo- ideologijo. Komunistični oblasti, ki je zveze. Tisti čas je še veljala »dvojnažaj izobražencev po grobem zatira- bila legitimirana z okupacijo s strani zgodovinska resnica«, predvsem onju v času stalinizma postopoma Sovjetske zveze, je počasi pohajala revoluciji iz leta 1956. Javno se jeizboljševal, tako da je prišlo do sapa. Ideologija je izgubljala verodo- govorilo o protirevoluciji, zasebno pavključevanja intelektualcev – tehno- stojnost, oblast pa vitalnost in repre- o »dogodkih« ali celo o »revoluciji«.kratov v socialistično oblastno sivnost. K temu so zagotovo prispevali V tej hipokriziji so odraščali in živelistrukturo, nato pa so se do sedem- neodvisni, recimo jim »prosto lebde- skorajda vsi, celo pripadniki državne-desetih let pojavila znamenja malo- či« intelektualci, ki se niso vključili v ga aparata.meščanske transformacije »aparat­ oblastne strukture in so vedno boljčikov«, kar jih je približalo odkrito kritizirali socialistični družbe- »Prosto lebdeči« intelektualci, ni sistem in njegove očitne nepravil- večinoma humanistične izobrazbe, pa tudi zdravniki, med njimi predvsem

Revija ISIS Foru4m7Junij 2016psihiatri, ter umetniki in pisatelji smo svoj optimizem in zaverovanost v humanističnih intelektualcih, katerihse poenotili okoli idej in vrednot izstopajočo zgodovinsko vlogo vloga je, da zasejejo dvom v ljudiliberalnega meščanstva. V Budimpe- intelektualcev v oblikovanju novega glede njihove samopodobe in njihovihšti, v polilegali so se že vzpostavljale družbenega reda, družbene predstav o družbi, v kateri živijo.organizacije mirovnikov kot nekakšna transformacije. Pozdravljala stazunajparlamentarna opozicija, sicer nastajanje menedžerskega Kakorkoli gledamo, intelektualecpa nekih formalnih oblik sodelovanja kapitalizma, kapitalizma brez je že po definiciji nekonformist,ni bilo zaslediti. Vseeno, vsi smo med kapitalistov, ne da bi se soočila z prepoznaven po svoji drugačnosti insabo delili iste knjige, spremljali iste neprijetnim dejstvom, da se ta oblika intrigantnosti, napreden v svojemčasopise, gledali iste filme, obiskovali tranzicijske organizacije postopno razmišljanju in predvidevanju. Nekočiste lokale, koncerte, celo oblačili smo spreminja v lastniški kapitalizem, imenovana »inteligentsia«, od oblastise na podobno ležeren, »casual« pohlep, radikalni konservativizem. osovražena družbena elita, »izobraže-način. Navznoter ta amorfna družbe- no meščanstvo« v cesarstvih devet-na skupina ni razlikovala glede na Iz perspektive 25 let že postaja najstega in totalitarizmih dvajsetegaversko ali rasno pripadnost, ni nas jasno, da se veliki zgodovinski projekt stoletja.zanimalo, ali je kdo jud ali katolik, povzpenjanja intelektualcev, kotateist ali kaj drugega. Jasno prepo- družbenega razreda, na oblast ni Ob koncu osemdesetih, ko sem seznaven namen teh slabo povezanih, uresničil. Nekdanja »prosto lebdeča«, priselil v Slovenijo, se je čutil podoben»prosto lebdečih« razumnikov je bil družbenokritično naravnana inteli- intelektualistični žar kot na Madžar-dati svoj prispevek k spreminjanju genca je v novih družbenih razmerah skem. Zdelo se mi je celo, da sodružbe v bolj humano, posamezniku postala neprepoznavna, vedno bolj slovenski intelektualci bližje uresniče-prijazno tvorbo, ki temelji na zdravem razcepljena v levo-desno-skrajno vanju svoje zgodovinske vloge. Nerazumu, nenasilju, emancipaciji vseh desni politični usmerjenosti, izgublje- tajim, da je bil ta občutek pomembendružbenih subjektov. Vsekakor pa je na v boju za vsakdanje preživetje. Kot dejavnik pri tem, da sem se odločilveljala neka skupna moralna drža, ki da bi po razpadu socialističnega ostati v Sloveniji.se je kazala tudi v zavračanju »kolabo- sistema izgubila svojo legitimnost inracije« s komunisti. Obnašanje do enotnost, ki je nastala v diskurzu Vendar se je že kmalu po osamo-izobražencev, ki so sprejeli vlogo v oporečništva. svojitvi dalo čutiti, da je ta meni dobrodržavnem aparatu, predvsem v policiji znan intelektualni milje nekam poni-ali vojski, je bilo tako, kot se spodobi Glede na to, da sem že konec knil. Pričakoval sem, da se bodo v mojido kolaborantov, izdajalcev, karieri- osemdesetih let zapustil Madžarsko in stroki začeli odvijati pomembnistov ... od takrat živim v Sloveniji, ni moj dogodki v smislu liberalizacije in namen, da bi poglobljeno razpravljal demokratizacije ustanov, prihoda V šestdesetih, celo v sedemdesetih o vzrokih in poteku družbenih spre- novih terapevtskih pristopov inletih bi takšna drža avtomatično memb na Madžarskem. To zgodbo znanstvenih teorij. Podobno sempomenila onemogočenost napredova- sem povedal le zato, da bi lahko pričakoval, da si bo nova, demokratič-nja v poklicni karieri, izgubo presti- potegnil vzporednice med zgodovino na oblast intenzivno prizadevala zažnejših služb, nezmožnost objavljanja madžarskega in slovenskega razumni- uveljavljanje načel človekovih pravic,ali komunikacij s tujino. štva v letih družbenega prehoda. enakosti, tolerantnosti in dialoškosti v celotnem preseku družbe. No, poveda- V osemdesetih letih je oblast Dr. Dušan Nolimal že vrsto let ti moram, da sem bil hitro razočaran.odprla vrata umetnikom, publikaci- argumentirano opisuje pojav zaposta-jam, znanstvenim aktivnostim, ki so vljanja in uničevanja znanstvenikov in Po več kot dvajsetih letih je vsemtežile h kritiki družbenega sistema ali drugih intelektualcev v visoko intelek- nam bolj ali manj jasno, da je izgra-reviziji zgodovine. Če je bil prej pogoj tualnih delovnih okoljih. V svojih dnja sodobne slovenske družbe zašlaza univerzitetno kariero sodelovanje v spisih definira intelektualca kot s te smeri. Podobno kot drugemladinskih organizacijah, je v osemde- »izobraženega človeka z nadpovpreč- srednje­evropske države, med njimisetih letih razum premagal ideologijo no željo po izpovedovanju resnice v tudi Madžarska. Vseeno lahko opazi-in sta učni uspeh in znanstveni dose- skupno dobro. Ne ščiti kapitala in mo, da je preobrazba določene družbežek postala bolj merodajna od družbe- politike, temveč si prizadeva za skupni bolj uspela tam, kjer so bili začetkino-politične ustreznosti. Postalo je napredek in razvoj ter za ranljivega bolj radikalni, bolj globokosežni.očitno, da se zatiranje spreminja v posameznika. Za to potrebuje pogum,toleranco, oblast ponuja partnerstvo odločnost in osebno moralo, da Medtem ko je bila ideja socializmatem »prosto lebdečim«, ideološko povsod, kjer je mogoče, zagovarja v državah Varšavskega pakta globokonezavezanim intelektualcem. svoja racionalna stališča in da je povezana s sovražnim odnosom do neprizanesljivo kritičen tudi, ko Sovjetske zveze, ki je ideologijo Še v času prvih postkomunističnih oporeka avtoritarni oblasti.« Podobno uveljavila z ognjem in mečem, obča-let sta Konrád in Szelényi ohranjala kot Nolimal, Richard Rorty govori o sno tudi s tanki, je Slovenija zunanje- ga sovražnika prepoznala v Jugoslavi- ji, Srbiji, ideji bratstva in enotnosti.

Revija ISISF48orumJunij 2016Ideja socializma je ob tem ostala Mogoče se še spomnimo kategori- skriva Kafkov labirint, oblast v sencinedotaknjena in je preživela v ideji je »poštenih intelektualcev«, ki so se oblasti.socialne države. Večina ljudi še danes pustili asimilirati v organizem, spletendoživlja socializem kot nekaj, »kar s strani oblasti. Iz tega izhaja, da bi Takšen sistem ne vsebuje notranjesmo preživeli in se ob tem celo smeja- bilo smiselno namesto »prosto lebde- potrebe po razvoju, razvoj je pravza-li«. Slovencem namreč socializem ni če« kategorije za označevanje intelek- prav sovražen element, saj povzročabil vsiljen s strani kakšne odtujene tualcev uporabljati kategorijo dobro nemir in potrebo po prilagajanju togihoblasti, tako da nihče ni hotel čim prej in manj dobro asimiliranih izobražen- in ranljivih struktur. Tisti, ki izrazi»pozabiti ruščine«, kot je bilo v cev. Asimilacija tu pomeni, da se potrebo po spremembi, je revolucio-drugih srednjeevropskih državah. posameznik podredi veljavnim pravi- nar, moteči element, ki ogroža celoNastala je na zmagi naroda, kot lom igre, uglasi svoja individualna najbolj oddaljene in nepovezanestvarnost, s katero se je ob zavidljivem prizadevanja, cilje in videnja s potre- elemente uradniškega sistema. Nekočizboljšanju družbenega standarda in bami in vrednostmi oblasti. Asimilaci- sem namreč našel ta izrezek na svojiob občutku socialne pravičnosti ja je zahtevala in še vedno zahteva pisalni mizi: »You hit me, we hitvečina prebivalstva dobro identificira- veliko socialnih veščin, pa tudi uspe- you!«la, in se je kar hitro vključila v novo- šno prikrit individualizem. Vse kaženastali družbeni diskurz. Problematič- namreč, da Slovenija ne mara junakov Razvoj, izražena želja po spre-ni elementi tega diskurza so še danes in uspešnežev. No, vsaj živih ne. membi se dojema kot grožnjamoteči za marsikoga, saj gre za Uspešna asimilacija izobražene osebe navidez­nemu redu, kot moteč neredzgodbe in dejstva, ki jih je težko v družbeni red pomeni tudi njeno in anarhija, pred čimer se morajovključiti v obstoječe predstave npr. o prepajanje z diskurzom uradništva, nagonsko obvarovati in po potrebiTitu, Slovencih, partizanih. Slovenija ponotranjanjem uradniških vrednot odstraniti vsiljivca. Na vse možnešele zdaj pristopa k modulaciji kultur- in prizadevanj, ki jih je možno prepo- načine, kar omogoča utečeni spekterno pogojenega odnosa v relaciji žrtev znati kot malomeščanske vrednote in prikladnih uradniških »coping«in storilec. Upam trditi, da je bil ta vzorce, v smislu manjvrednosti, strategij, od kompromitiranja, one-odnos do sedaj močno usmerjen v togosti, nevoščljivosti, zavidanja, mogočanja, podtikanja, ovajanja paidentifikacijo s storilcem in s slepo konservativizma in navidezne ogrože- vse do odprte konfrontacije.pego na žrtve »tu na drugi strani nosti.ulice«. Množičen odziv npr. na popla- Na osnovi zapisanega je razum-ve v BiH in Srbiji kaže na izredno Tega »štiha«, kot bi rekli Štajerci, ljivo trditi, da je večina slovenskihmočno čustveno vpletenost, predvsem ni možno prepoznati le pri »uradni- intelektualcev izkrvavela in da nas/jihv smislu občutkov krivde in potrebe kih«, ampak se razkrije v vseh ustano- kar nekaj še vedno krvavi na tehpo zmanjševanju teh čustev skozi vah, ki so bile ustanovljene pred dobro utrjenih okopih uradniškečlovekoljubnost. začetkom družbene »tranzicije«, od oblasti. ministrstev, bolnišnic, univerz, Da ne bo pomote, s tem svojim centrov za socialno delo do sodišč ali Moram priznati, da sem trenutnobesedilom nimam namena usmerjati policije, že ob njihovem najmanjšem zelo pesimističen glede možnostikritike na izredne dosežke družbenega občutku ogroženosti občutka oblasti spreminjanja obstoječe »nevidne«sistema, ki je nekoč veljal za najbolj ali stvarnosti, kot to oni vidijo. Ko strukture oblasti, ki je trn v peti vsehpravičnega in demokratičnega, ampak zagrebeš, zakrvavi. nas, saj vpliva na negativne izkušnjena organizacijo oblastnih struktur, ki posameznikov glede pravičnostije preživela vsa ta leta družbene Kot insider-outsider z nekoliko družbe, enakosti pred zakonom,tranzicije, ne da bi se ji zmanjšala moč pomanjkljivo socialno kompetenco se zaupanja v pravni red, politiko, oblastali elan. Zdi se celo, da so medli in vsa ta leta ob svojih izjavah, dejanjih na splošno.pogoreli poskusi transformiranja le še in načrtih notorično zaletavam v tespodbudili, da se je falanga še bolj predtranzicijske oblastniške kon- Vse kaže na to, da so intelektualcistrnila proti vsemu, kar bi jo lahko strukte realnosti. Pravzaprav nenehno moje generacije izgubili ta boj, sajogrožalo. hodim ob ograji, ki me vsake toliko večinoma ne brcnemo v žogo oz. ne časa z bolj mehkim ali bolj pekočim igramo igre, ki bi nam bila pisana na Mislim, da nam je vsem jasno, da »električnim udarom« opozori na to, kožo.ne gre za neko novonastalo tajno kako daleč kot intelektualec smemzdruženje s ceremonijami iniciacije in stopiti. Ne gre le za osebne zamere, Težko si predstavljam parlamen-tajnimi znaki, ampak za tvorbo, ki je konflikte, ampak za delovanje te tarno oblast, ki bi v bližnji prihodnostinastajala v času od Franca Jožefa do nevidne strukture, dobro skrite za spremenila karkoli v opisani situaciji.samoupravnega socializma, zveze ustanovami, odločitvami, izbirami. Štiriletni oz. zadnja leta še hitrejšisocialistov, sindikatov, delavskih Pod emajlom potranzicijske družbe, parlamentarni obrat namreč le krepisvetov itd. če sploh obstaja kaj takšnega, se oblast tistim, ki ves čas ostajajo na svojih položajih in odločajo o naših usodah, ne da bi sploh vedeli za njihov obstoj.

Revija ISIS Foru4m9Junij 2016Na drugi strani čakalne vrstev zobozdravstvuSanda Lah Kravanja, dr. dent. med., Dentalni center dr. Lah Kravanja, [email protected] stev, delovna mesta zase in sodelavce smo si s pomočjo kreditov samiPri zobozdravniku 1.0 pa vemo, da je osnovna težava v opremili. S tem smo izboljšali opremo zobozdravstvu premalo denarja za in infrastrukturo v marsikateri občini.Slovenski zobozdravstveni sistem financiranje. Glavni problem za Če se račun na koncu meseca ne izide,poka po šivih. Nezadovoljni pacienti daljšanje čakalnih dob v zobozdrav- gre to v škodo lastne plače. Našistresajo svoj gnev na izvajalce stori- stvu je premalo programov. Splošno koraki so v primerjavi z zavodi majh-tev, ki so razpeti med pravila, predpi- utrjeno prepričanje je, da gre le za ni, a premišljeni in previdni. Brezse in pogodbene obveznosti do zava- pomanjkanje kadrov, bistveno pa je subvencij, donacij, javnih razpisov inrovalnic plačnic izvedenih storitev. pomanjkanje finančnih sredstev za naročil. Odločitev, da boš samostojen,Razhajanja med pravicami, potrebami dodelitev novih programov. Povpraše- je ena najpomembnejših in »najpogu-in željami so vse večja, pacienti se vanje presega dovoljeno ponudbo mnejših« življenjskih odločitev večzatekajo k samoplačniškim storitvam izvajalca, pravice plačnika so zame- generacij zdravnikov zasebnikov, sin promocijskim akcijam za zdravlje- gljene in pacienti potrebe pogosto sodelavci in vsemi družinami vred. Odnja v tujini. Rešitev na obzorju ni enačijo z željami. Po najnovejših leta 1992, ko so se za svoboden statusvideti, vse prepogosto se zgodi, da niti podatkih se za povračilo stroškov od odločili prvi posamezniki, je zdrav-v stroki ni možnosti dialoga. Zobo- ZZZS za zdravljenja v tujini odločajo stvena politika uvedla veliko spre-zdravnik posameznik je vse bolj zobozdravstveni pacienti, še natanč- memb in vse niso bile dobre. Omogo-ranljiv in izpostavljen, kar lahko neje, v veliki meri ortodontski pacien- čenih je bilo celo precej odklonov.potrdim na osnovi primerov, ki smo ti. S tem v tujino odteka denar od Dejstvo je, da je samostojno delovanjejih obravnavali na ZZS, ko sem bila zavarovalnih premij in prispevkov, ki čedalje bolj kompleksno in izposta-aktivna v odboru za zasebno dejav- bi moral ostati doma. Doma, vseeno vljenost posameznikov velika. Vnost, v prejšnjem mandatnem obdo- ali pri javnih zavodih, zasebnikih s javnih zavodih pa so ob pregovornibju pa v odboru za socialno-ekonom- koncesijo ali zasebnikih brez nje. varnosti delovnega mesta vir nezado-ske zadeve. Vsem kolegom smo na Zaradi plačevanja v tujino je na škodi voljstva neenotni kriteriji in medse-osnovi vlog in prošenj pomagali hitro, zdravstvo v celoti in poleg tega tudi bojni odnosi. po najboljših močeh in v skladu s gospodarstvo (manj pobranih dav- Medtem pa že čaka na pripravni-predpisi. Na osnovi lastnih delovnih kov). štvo in prvo zaposlitev okoli 25izkušenj v javnem in zasebnem Aktivni zobozdravniki smo zelo mladih slovenskih zobozdravnikov.sistemu sem v razmislek pred volitva- zaskrbljeni zaradi nepreglednosti Kdo jih bo zaposlil, če ni dovolj javnihmi, ki so se delno neuspešno zaključi- položaja, diskriminacije domačih programov, in kakšna bo njihovale, izpostavila svoje mnenje. izvajalcev s strani ZZZS in tudi zaradi usoda? Tujina? Mlada kolegica jePrejela sem nekaj zelo spodbu- agresivnega oglaševanja kolegov iz ravnokar opravila strokovni izpit podnih odzivov, pa tudi eno zelo skeptič- tujine, ki ga omogoča selektivna, a pripravništvu v Ljubljani, tečaj tujegano repliko v smislu, da se na ZZS nič veljavna zakonodaja. Prepričani smo, jezika in certifikat B2 za prvo zaposli-ne dela, in razumem, da se ravno zato da bi ZZZS in MZ morala sprevideti tev pa že v tujini.mnogi kolegi izogibajo temu, da bi se nesmisel evropske direktive in se Govori se, da je v Mariboru predjavno izpostavili. Menim, da bi bili v potruditi, da vplačana sredstva uvedbo nov plačljiv program dentalneceloti veliko uspešnejši in prodornejši, ostanejo doma. To pomeni, pripraviti medicine s tujimi predavatelji. Krat-če bi jezo in medsebojno oviranje pogoje, dati možnost in prednost kovidni cilji, hiter zaslužek, ne gledepretvorili v enotno in skupno prizade- domačim izvajalcem ter s tem zavaro- na dolgoročne posledice? Premalovanje za celostno podobo zobozdrav- vancem približati storitve. Sporoča- informacij?ništva. mo, da doma znamo, vendar smo Prav tako moramo vedeti, kdo,Neenotnost in razprtije so ugodna etični pri (samo)oglaševanju. kje, kako in pod kakšnimi pogojipodlaga za kanaliziranje nezadovolj- Zdravniki koncesionarji kljub opravlja zdravstveno dejavnost v našistva posameznikov na obeh straneh, izvajanju javnega programa nikoli ne državi. Predvsem zaradi varnostitako izvajalcev kot tudi pacientov, vsi delamo izgube v breme javnih sred- pacientov. 

Revija ISISF50orumJunij 2016 Prav bi bilo, da vsaj poskušamo zbornice, ki nas predstavlja, ni bilo Hkrati se v zobozdravstvu neneh-kompas ZZS čim bolj usmeriti v dovolj, poslanci in skupščina pa se no višajo estetski standardi in zahtevepomoč in zaščito aktivnim članom ter bodo na novo konstituirali. Prepriča- po lepem, urejenem zobovju invsem mladim kolegom, z željo, da bi na sem, da premorejo veliko dobre izgledu obraza, kar vse vodi v vedno(p)ostali člani doma.  volje in pozitivne energije, saj jih čaka večje nesorazmerje med potrebami, veliko dela. ponudbo, željami in predvsem pravi- Zdravstvena dejavnost enkrat je in cami iz zavarovanja.drugič ni tržna dejavnost, kakor Pri ortodontu 2.0nanese za potrebe dialoga. Ustno Ortodontija oz. čeljustna in zobnazdravje je vrednota in ne bi smelo Čakalne dobe v ortodontiji so ortopedija je specialistično področjepostati del neke promocijske cene ali posledica nesorazmerja med potreba- zobozdravstva, kamor so pacientiakcijske ponudbe. Vendar pa zobo- mi po zdravljenju in možnostjo napoteni na obravnavo z napotnico,zdravniki sledimo razvoju in napred- vključevanja v specialistično zdravlje- ki jo izda otrokov izbrani osebniku v dentalni medicini, investiramo v nje, ker so izvajalci vezani na predpise zobozdravnik. Napotnica je posebnenove materiale, tehnike, tehnologije, in dovoljene obsege letnih obravnav s vrste, saj je enkratna in hkrati trajna,izobraževanje in znanje in to so strani plačnika zdravljenja iz obvezne- kar pomeni, da se izda le enkrat in jepomembni deleži v končni ceni neke ga zavarovanja, ki je ZZZS. Ortodont- veljavna tako za prvi specialističnistoritve. Dejstvo je tudi, da poleg ske ambulante v Sloveniji so zato pregled kot tudi za celotno obdobjejavnih zavodov tudi mi ustvarjamo preobremenjene z dolgimi čakalnimi nadaljnje obravnave med procesomdelovna mesta, zaposlitve in pogodbe- seznami, izvajalci pa pod nenehnimi razvoja in rasti pacienta. V Slovenijino sodelujemo z zunanjimi izvajalci, pritiski navala pacientov z ene strani imajo starši možnost izbire osebnegatako da vplačan denar kroži doma. in predpisov plačnika zdravljenja z zobozdravnika za otroka že v zeloDanes postaja zelo popularen pojem druge strani. Nemogoča in neizvedlji- zgodnji starosti. Izbrani zobozdrav-krožno gospodarstvo in veliko pou- va so pričakovanja, da bi za enako niki tako dolgo skrbijo za celostnodarka v vseh gospodarskih panogah je količino denarja lahko neomejeno ustno zdravje, vse do 19. leta starosti,na tem, da koristimo domače, sloven- sprejemali vedno več in vedno nove ter pri tem spremljajo zdravje zob inske proizvode, ekološke izdelke in paciente v zdravljenje, ki praviloma obzobnih tkiv ter rast in razvoj zob inlastno znanje. Tudi delo zobozdrav- traja več let in sodi po vseh svetovnih čeljustnic skozi dolgo vrsto let.nika vidim v vseh teh perspektivah, izračunih med najdražja zdravljenja v Zobozdravniku zaradi posebnostisaj svoje poslanstvo izvajamo s srcem, (zobo)zdravstvu. ortodontske napotnice ni potrebnoznanjem in lastnimi rokami. Pravijo, izdajanje napotnice za vsakokratnida te drugi cenijo šele potem, ko se V Sloveniji je številčno dovolj obisk pri specialistu ortodontu, mu jeznaš ceniti tudi sam – pa je res tako? specialistov ortodontov, premalo pa je pa dodeljena presoja o tem, kdajKoliko se cenimo sami? ambulant s programi, odobrenimi s pacienta napoti na prvi pregled. Pri strani ZZZS. Posledica so zastoji in tem mora upoštevati tako strokovne Že nekaj časa vztrajamo v negodo- podaljševanje čakalne vrste tako za doktrinarne smernice o tem, kdajvanju, čas in razmere pa ne dopuščajo prve preglede kot tudi za zdravljenje z rast in razvoj pacienta kažeta navztrajanja v pasivnosti in apatiji. ortodontskimi aparati. nepravilnosti in odklone, ki bi biliMoramo imeti vpliv na to, kako bomo potrebni specialistične ortodontskedelovali v prihodnje. Zahtevnost in Doktrinarna zasnova zdravljenja obravnave, kot tudi predpise plačni-teža odgovornosti poklica ne dopušča- zobnih in čeljustnih nepravilnosti ka zdravljenja – ZZZS. Pri tem jeta odločanja o našem delu le zdrav- otrok in mladostnikov ter obseg zobozdravnikom v veliko pomočstvenim politikom, ker smo mi izva- pravic iz obveznega zavarovanja so po napotitev na rentgensko slikanje zobjalci storitev in pravic zavarovancev dolgoletnih prizadevanjih ortodontske in čeljusti po 8. letu starosti, v izjem­na terenu. Aktivna udeležba na stroke in hkratnem razumevanju nih primerih celo prej, če tako poka-volitvah pred nedavnim je bila ponov- plačnika, glede na sosednje države ali žejo klinični znaki in podatki, prido-na priložnost za skupen pristop k celo globalno, dobre in zelo socialne, bljeni s strani staršev. Kliničnireševanju problemov. Kolegom, ki so vendar pa so vse omejitve pri financi- pregled in ortopantomogram prise pripravljeni dodatno angažirati in ranju, saj je ortodontsko zdravljenje zobozdravniku sta tako torej obveznase izpostaviti za vrednote zdravniš- povsod po svetu med najdražjimi in nujna pogoja za izdajo napotnicekega stanu, naj bi omogočili čimprej- storitvami v zdravstvu. Zelo pogosto in opredelitev stopnje nujnosti zašnji začetek dela. Predstavitveni sploh ne sodi med pravice iz obvezne- prvi pregled.programi kandidatov za poslance so ga zavarovanja in ostaja na plečihpokazali »prednosti za obravnavo«. staršev samoplačnikov, kar se zdi s Ortodontske napotnice imajo lePosameznik je šibak, vendar je v slogi stališča socialne države nemogoče in dve stopnji nujnosti: hitro in redno,moč in štel je vsak glas. Žal jih za težko sprejemljivo, saj smo bili dolga saj nepravilnosti ne predstavljajoizvolitev predsednika ali predsednice leta navajeni drugače. življenjske ogroženosti.