Important Announcement
PubHTML5 Scheduled Server Maintenance on (GMT) Sunday, June 26th, 2:00 am - 8:00 am.
PubHTML5 site will be inoperative during the times indicated!

Home Explore Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 07

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 07

Published by Gooya, 2018-06-26 07:20:47

Description: Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2018, številka 07

Search

Read the Text Version

IT-podporni kotiček 13Revija ISIS Junij 2017 IT-podporni kotičekSte prejeli Bilten?Bilten je informativna e-publikacija Zdravniške zbornice Slovenije, namenjena vsem članom inzaposlenim v zbornici. Z namenom obveščanja o aktualnem dogajanju s področja dela zbornice, oizobraževalnih, kulturnih in drugih dogodkih je enkrat tedensko razposlana več kot 8500prejemnikom.Bilten prejme vsak član zbornice na svoj elektronski naslov, ki ga je podal bodisi ob vpisu v registerzdravnikov bodisi pri udeležbi na dogodkih.Zakaj ne dobim Napotki za nastavitev filtrov pri ponudnikihBiltena? e-poštnih storitevTočen elektronski naslov Microsoft Outlook GmailRazlog, zakaj ne prejemete Biltena, je 1. V orodni vrstici izberite gumb 1. V Gmail nastavitvah izberitelahko v tem, da vaš elektronski naslov “Junk” in na spustnem seznamu zavihek “Filtri in blokirani naslovi” inni več aktualen (ste ga prenehali kliknite “Junk E-mail options”. kliknite gumb “Ustvari nov filter”.uporabljati) ali pa je napačen. 2. Izberite zavihek “Safe senders” in 2. V polje “Od:” vpišite e-naslov: izberite gumb “Add”. Vstavite e-naslov [email protected] in Podpora in kontakt pošiljatelja: [email protected] kliknite “Ustvari filter za to iskanje”. si in kliknite gumb “OK” (slika 1). Milan Kokalj 3. Obkljukajte polje “Nikoli ne pošlji v 01 30 72 172 mapo z vsiljeno pošto” in izberite [email protected] kategorijo “Osebno”. Nato kliknite gumb “Ustvari filter” (slika 2).Odjava/prijava na BiltenRazlog je lahko tudi v tem, da ste se odprejemanja Biltena sami odjavili(preko povezave za odjave v samemBiltenu).Razvrščanje v e-poštnem Slika 1nabiralniku 3. Nato ponovno kliknite gumb “OK”.V večini primerov pa neprejemanju Slika 2botruje prejemnikov ponudnike-poštnih storitev. Zaradi različne IT-podporni kotičekpolitike in nastavitve filtrov e-poštanajvečkrat pristane v mapi z nezažele- Za vas vzpostavljamo podporo informacijski tehnologiji, kjer boste dobilino pošto (spam). uporabne nasvete za uporabo digitalnih storitev zbornice. Vabljeni k spremljanju.Nezaželena poštaKaj lahko storite v primeru, da se jeBilten znašel med nezaželeno pošto?V tem primeru svetujemo, daelektronski naslov poš[email protected] določitekot pošiljatelja, vrednega zaupanja, invso pošto s tega naslova kot zaželenopošto. Tako Bilten ne bo nikoli večzašel in ostal v mapi nezaželene pošteali mapi promocije.

Revija ISIS Uvodnik3Julij 2018Obdobje sprejemanjaodločitev Uvodnik s tem naslovom smo tanaziji, kasneje lahko zastopa povsem Posodobiti bo treba tako statut kotobjavili že v Biltenu. Ker bo obdobje nasprotno stališče in obe skrajnosti sta poslovnik. V obeh dokumentih jesprejemanja odločitev tako za politiko lahko legitimni. Tudi uradni »odloče- nekaj nerodnosti, ki otežujejo delova-kot za zdravniško zbornico trajalo več valci« lahko spremenijo mnenje. Med nje in učinkovito odločanje, še pose-mesecev, je smiselno izpostaviti nekaj te uvrščam odločevalce s področja me- bej v primeru volitev. To naj bo tudivprašanj tudi v naši stanovski reviji. dicine, strokovnjake z drugih področij, priložnost, da se na novo opredeli odzive družbe na ta vprašanja in ne delovanje skupščinskih organov kot V času pisanja tega uvodnika je do nazadnje politike, ki bodo sprejemali tudi organov izvršilnega odbora.sestave nove vlade še daleč, vsaj sodeč tozadevno zakonodajo. Kdorkoli bopo medijskih poročilih. Za zdravnike in odločal, naj odločitev sprejme po zelo Odločitve bodo morali sprejeti tudizobozdravnike je pomembno vedeti, tehtnem premisleku – tako bo ravnal naši najmlajši člani. Do jesenskegakdo bodo ljudje, ki bodo v prihodnosti tudi Odbor za pravno-etična vprašanja razpisa specializacij se bodo moralipripravljali odločitve o zdravstvenem pri Zdravniški zbornici Slovenije in bo odločiti, ali se prijaviti na specializacijosistemu, zato se tudi v vodstvu zborni- po tehtni in skrbni razpravi podal etič- z največ razpisanimi mesti ali pa sleditice pripravljamo na različne možnosti ni vidik presoje, ki bo moral upoštevati lastni viziji o poklicni karieri. Pri odlo-in pri tem sodelujemo tudi z drugimi tudi Kodeks zdravniške etike, sprejet čitvi jim bodo gotovo v pomoč men-zdravniškimi organizacijami. Zdravni- leta 2016. torji, ki so po anketi med specializanti,ška zbornica mora biti po zakonu izvedeni septembra lani, prejeli nazi-vključena pri vseh pomembnih odloči- Prvi rezultati raziskave o nasilju ve najboljši klinični učitelj za leto 2017.tvah za izvajanje kakovostne in varne nad zdravniki so zaskrbljujoči. Nasilje Želim si, da bi mentorsko delo znovaoskrbe pacienta, predvsem pa pri je res pereč problem, ki poleg nepo- postalo vrednota, ob kakršni je odra-zagotavljanju pogojev za takšno sredne nevarnosti za žrtve vodi tudi ščala naša generacija. Da bi mentorji inoskrbo. Podatki s terena nam kažejo do zmanjšane delovne sposobnosti mentorice v vlogi kliničnih učiteljev zvedno bolj zaskrbljujočo podobo. ogroženih zdravnikov in zdravnic. veseljem in s potrebno odgovornostjoČeprav se je zdelo, da se mora trend Delovna skupina Ne dopuščajmo prenašali znanje, izkušnje in poklicnorazpadanja zdravstvenega sistema nasilja bo do jeseni pripravila analizo etiko na mlajše rodove.enkrat ustaviti, se to brez odločnih vseh vprašanj, smernice in programeukrepov vlade ne more zgoditi. Ne za pomoč zdravnikom, ki so žrtve ali Dr. Zdenka Čebašek - Travniksamo zdravniki, tudi medicinske sestre priče nasilja. Vse z namenom, da bi Predsednicaglasno opozarjajo, da časa in prostora žrtve nasilja lažje in hitreje ukrepaleza odlašanje ni več. O tem, da Zakon o in se odločale v primerih, ko v delov-zdravstveni dejavnosti povzroča škodo, nem okolju pride do nasilja.kot smo napovedovali, priča tudivložitev zahteve za oceno ustavnosti s Odločali pa bomo tudi o čistostrani Mestne občine Ljubljana. internem vprašanju zdravniške zbornice – o tem, kako zobozdravni- V javnosti se ponovno soočamo kom omogočiti izpolnitev njihove željes pobudami glede pravice do smrti po samostojni zbornici. Čeprav jepo lastni volji, ne glede, kako bomo jasno, da pot do samostojnosti vodi leto končno dejanje posameznikovega preko spremembe Zakona oživljenja imenovali. Sprašujemo se, zdravniški službi, je treba najprejkdo naj bo vključen v odločanje o teh sprejeti odločitev o tem med celotnimnajtežjih vprašanjih za zagotavljanje članstvom zbornice. Morda se bo kotdostojanstvenega konca posamezniko- ustrezna pot pokazala spremembavega življenja. Naslednje pomembno statuta, v katerega bi dodali člen, kivprašanje je, kdo naj pri teh dejanjih posamezni poklicni skupini, torejskrajševanja življenja sodeluje. Vemo, zdravnikom ali doktorjem dentalneda ima pri teh odločitvah najpo- medicine, omogoča, da se z glasova-membnejšo vlogo subjektivna presoja. njem znotraj svoje poklicne skupineNekdo, ki je bil sprva odločno proti ev- odloči za izstop iz skupne zbornice.

Revija ISISU4 vodnikJulij 2018Uvodnik Mladi zdravniki 48 Šola ginekološke endokrinologije3 Obdobje sprejemanja odločitev 28 Grozljivka mladih zdravnikov Tanja Tašner Zdenka Čebašek - Travnik v Veliki Britaniji Tina Bregant 49 Učna delavnica »Simulacija poroda«K naslovnici revije Forum Tanja Tašner,6 Profesor Harald 30 Komentar k zapisom Faris Mujezinović, zur Hausen Marjan Kordaš Iztok Takač Alojz Ihan 50 8. Hipokratov večer:Zbornica 30 Bolj nezmotljivi od Minevanje, odhajanje papeža ...10 Resolucija proti nasilju nad Tina Bregant Janja Ahčin, zdravniki Alenka Höfferle Felc11 Iz dela 31 Ambulantni dan 52 Dvajset let delovanja zbornice Zlata Remškar mednarodne znanstvene delovne skupine o klopnem14 Najboljši klinični učitelj 32 Cum grano salis meningoencefalitisu za leto 2017 Nina Mazi (ISW-TBE)15 Camerata Medica s solisti Sanja Vuzem navdušila občinstvo 33 Vihar se začne z majhnim Strokovne publikacije16 Devet medicinskih dosežkov vetrom štajerske regije Marjan Fortuna 56 Pogled na uredniško-avtorsko knjigo dr. Maruške Vidovič 34 Pogled v prihodnost »Anthropology and Public Nina Mazi Health«Aktualno 35 (Nad)standardna obravnava Dubravka Havaš Auguštin bolnikov ali21 Sprejem pri predsedniku »a vi sploh veste, 58 Prof. dr. Zvonka Zupanič RS Borutu Pahorju kdo sem jaz?« Slavec: Zgodovina zdravstva Jasna Čuk Rupnik in medicine na Slovenskem – Jurij Gorjanc Kirurške stroke, ginekologija in porodništvo22 Ljubljana je v vrhu po 36 Kaj pa, če se obrneš? koncentraciji kokaina Jan Kejžar Damjana Furlan Hrabar v odpadnih vodah Poročila s strokovnih Strokovna srečanja Milan Krek srečanjIz Evrope 62 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike26 Novi etični standardi 40 Simpozij kirurgije prebavil – založniške skupine Nature Ljubljana 2018 63 Strokovna glede raziskav na človeških Pavle Košorok srečanja zarodkih 42 Strokovno srečanje »Best 67 Mali Miha Oražem CPR team« – tekmovanje oglasi zdravstvenih timov v izvajanju26 Krankenhaus Wien oživljanja S knjižne police Nord: voditeljica projekta odslovljena Uroš Zafošnik, 68 Amos Oz: Juda Mitja Košec Marjan Kordaš27 Mazaštvo 44 Cepiti – da Alenka Trop Skaza Zanimivo27 Mitralna insuficienca: 45 6. Mednarodni simpozij o neposredna povezava nezgodnih podhladitvah 70 Petintrideset let Tekmovanja z insuficienco srca Iztok Tomazin za čiste zobe ob zdravi prehrani Matej Leskošek

Revija ISIS Uvodnik5Julij 2018Zdravniki v prostem času Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem72 Razstavi Lucije Beškovnik Leto XXVII, št. 7, 1. julij 2018 uredništva. in doc. dr. Toneta Pačnika Natisnjeno 10.320 izvodov v Domus Medica Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije Nina Pleterski Puharič UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana74 Likovna skupina Leon Koporc požlahtnila odprtje nove IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem galerije Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 15.000 znakov – štetje Sava Rant Hafner 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –75 »Au«-foristična tinktura T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno Janez Tomažič E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je75 Upokojeni zdravniki na izletu okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. na Gorenjskem PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Mojca Kos - Golja Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo,77 Mojca Hafner, zdravnica UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. in vrhunska triatlonka Slavka Sterle, Marija Cimperman Jasna Čuk Rupnik Dunajska cesta 162, p. p. 439 Poročila s strokovnih srečanj 1001 Ljubljana Dolžina prispevka je omejena na največ 7.50080 Izčrpanost W: http://www.zdravniskazbornica.si znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Gorazd Kolar Isis online: ISSN 1581-1611 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 lahko največ 6.500 znakov. Če gre za srečanja zZavodnik E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v81 Ko razočaranje ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Sloveniji. potepta voljo Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete imena Danica Rotar Pavlič E: [email protected] pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli T: 01 543 74 93 prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Avtorski honorarji Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. 20 EUR bruto. Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemo Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnega Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. številko transakcijskega računa in ime banke. Prosimo, da nam navedene podatke LEKTORIRANJE posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. primeru vam honorarja ne bomo mogli E: [email protected] izplačati. OBLIKOVNA ZASNOVA Napoved strokovnega srečanja Agencija Iz principa Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP dogodki za največ tri mesece vnaprej. Stanislav Oražem Izjava uredništva TRŽENJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Zdravniška zbornica Slovenije organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Dunajska cesta 162, p. p. 439 uredništva Izide. 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Letna naročnina E: [email protected] Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno TISK zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Tiskarna Povše Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

6 Revija ISIS revijeK nJaulij s201l8ovnici Profesor Harald zur Hausen Prof. dr. Alojz IhanProfesor Harald zur Hausen je leta 2008dobil Nobelovo nagrado za odkritje, daje rak materničnega vratu posledicadolgotrajne okužbe z virusi HPV (humanipapilomavirusi) in da brez okužbe s temivirusi rak materničnega vratu ne nasta-ne. Njegova pobuda za izdelavo cepivaproti HPV je leta 2004 doživela uspeh zregistracijo dveh cepiv, ki učinkovitoščitita pred rakom materničnega vratu.5. junija 2018 je bil profesor na obisku vLjubljani, kjer smo mu člani Slovenskemedicinske akademije podelili nazivčastnega člana. Ob tej priložnosti jenastal tudi ta intervju.Spoštovani profesor, vsi vas poznamokot odkritelja povezave med rakom invirusi HPV, ampak vaše današnje pre-davanje na sedežu Univerze v Ljubljanije obravnavalo predvsem vašo hipote-zo, da raka na črevesju in prsih povzro-ča dolgotrajna okužba z živalskimivirusi, ki jih pridobimo z uživanjemkravjega mleka in govedine. Kako steprišli od papilomavirusov do kravjegamleka in govejega mesa? Po intenzivnem raziskovanju papilomaviru-sov sem za 20 let postal direktor velikega Nacio-nalnega inštituta za raziskavo raka v Heidelber-gu, na katerem dela nad 2000 raziskovalcev, in vtem obdobju sem ob vsem organizacijskem deluzelo malo raziskoval. Po upokojitvi pa sem si spomočjo svoje žene Ethel-Michele de Villiers, kije tudi raziskovalka, odprl novo področje, ki meje začelo zanimati že, ko sem kot direktor študi-ral različne statistike pojavljanja rakastih bolezniin sem postal pozoren na dejstvo, da pojavčrevesnega raka po različnih državah zelo sovpa-da z uživanjem govejega mesa in mleka. Zatosem si rekel, kaj če so v govedu kakšni virusi, ki

K naslovnicRiJeuvrliijjae2I0S1IvS8 ije7pri ljudeh sicer ne povzročajo opa- Zgodba spominja na kongeni- Goveji virusi naj bi spadali vznih akutnih okužb, vendar pri talno okužbo z virusom hepa- to tretjo skupino povzročite-uživanju mleka ali govedine povzroči- titisa B – novorojenček vzpo- ljev raka?jo kronične okužbe prebavne sluzni- stavi toleranco do virusa ince, ki po tridesetih ali več letih pripe- mu s tem omogoči neovirano Ja, moje mnenje je, da smo priljejo do nastanka raka. In res smo v replikacijo v hepatocitih. Zato iskanju rakotvornih mikroorganizmovrakastem tkivu v celicah odkrili episo- tak človek dopusti virusu v zadnjih desetletjih našli večinomalne delčke enovijačne krožne DNK, neovirano razmnoževanje v človeških patogenih mikroorganiz-ki niso pripadali obolelemu človeku, jetrnih celicah in čez čas na- mov, ki povzročajo raka, in prišli doampak so bili mikrobnega, najverje- stane rak jeter. deleža 20 %. Mislim pa, da je rako-tneje virusnega izvora. Hkrati smo v tvornih mikroorganizmov še velikokravjem mleku odkrili prav take To je podobno, le da je virus med mikroorganizmi, ki ne povzroča-delčke DNK in postavili teorijo, da hepatitisa že znan človeški virus, ki je jo klasičnih kliničnih slik okužb,uživanje mleka, v katerem so kravji zaradi svojega delovanja tudi po- ampak zgolj persistirajo v tkivu in čezmikroorganizmi, virusi ali plazmidi memben povzročitelj raka jeter. desetletja povzročijo raka, kot naali kaj podobnega, zlasti pri dojenčkih Mikroorganizmi, ki povzročijo nasta- primer zoonotični virusi v mleku alilahko povzroči persistentno sluznično nek raka, pa so rdeča nit vsega mesu, do katerih dojenček razvijeokužbo, ki je aktivna in čez desetletja mojega raziskovanja, začel sem s toleranco, potem pa čez desetletjapovzroči rak črevesja. študijem virusa Epstein-Barr (EBV), nastane rak. Prej, ko še nismo pomi- ki okuži limfocite B in jih včasih slili na to možnost, smo delali po-Zakaj ravno pri dojenčkih? transformira v limfom. Nato je prišla manjkljive genske analize rakastih zgodba s papilomavirusi, ki z okužbo tkiv. Genetiki so v tkivih največkrat Sami veste, da črevesni imunski epitelijskih celic materničnega vratu analizirali le človeške gene in iskalisistem v prvem letu proti tujkom povzročijo njihovo preobrazbo v raka- morebitne rakotvorne mutacije. Če sovečinoma razvija tolerančno reakcijo. ste celice. Danes je za petino člove- v rakastem tkivu slučajno našli DNK,Na ta način se prilagodimo na hrano, ških rakov dokazano, da jih povzroča- ki ni bila človeška, so jo pripisaliproti kateri se ne smemo odzvati z jo okužbe: poleg omenjenih virusov kontaminaciji in se z njo niso ukvarja-vnetjem. Problem pa je, če so ti tujki EBV, hepatitisa B in C ter humanega li. Danes pa nas najbolj zanima ravnopatogeni mikroorganizmi, ki nam papilomavirusa (HPV) povzroča DNK, ki je v tumorskem tkivu in nelahko škodujejo. Zato mleko vsake nastanek raka še virus HIV, herpes pripada človeškemu genomu.sesalske vrste vsebuje številne zašči- virus 8, virus HTLV-1, pa bakterijatne snovi proti patogenim mikrobom Helicobacter pylori in nekatere Čez deset let torej naj ne bi večte vrste, zlasti virusom, ki preprečuje- parazitske okužbe (Shistosoma veljalo, da okužbe povzročajojo njihovo naselitev na črevesno haematobium). Mehanizem povzro- okoli 20 % rakov, pač pa naj bisluznico. Na primer človeško mleko čanja raka zaradi okužb je trojen. Po bil ta delež znatno večji.vsebuje protitelesa in različne kom- eni strani zlasti virusni povzročiteljipleksne oligosaharide z vsebnostjo okužb neposredno spreminjajo Tako mislim, ja.fukoze, ki preprečujejo vezavo člove- uravnavanje delovanja celičnihških patogenih virusov, kot so na genov, da bi gostiteljske celice prila- Po drugi strani pa nekateriprimer rotavirusi, na našo sluznico. godili svojim potrebam, in stranski raziskovalci podobno mislijoKravje mleko pa sladkorjev z vsebno- učinek je lahko maligna transforma- o mikroRNA, ki uravnavastjo fukoze, ki bi ščitili človeško cija, na primer pri HPV ali EBV. Po translacijo proteinov znotrajsluznico, skoraj ne vsebuje, pač pa drugi strani gre lahko za imunosupre- celic. Če uživamo mleko alivsebuje druge snovi za preprečitev sivno delovanje mikroorganizmov, na meso, se mikroRNA drugihokužb kravje črevesne sluznice. primer pri HIV, posledica pa je vrst prek veziklov – eksoso-Ampak če dojenček pije kravje mleko, nezmožnost imunskega sistema za mov razširi skozi sluzniceto lahko vsebuje goveje viruse, ne pa kontrolo nastanka raka. Po tretji prebavil v naša tkiva in lahkotudi zaščitnih protivirusnih snovi za strani pa nekateri mikroorganizmi s na bizarne načine spremenivarovanje človeške sluznice. Na ta svojo persistenco v tkivu povzročajo uravnavanje sinteze celičnihnačin pridejo goveji virusi v človeško kronično vnetje, ki ob povečani proteinov. Posledica je lahkosluznico in dojenčkov imunski sistem proizvodnji reaktivnih kisikovih zvrsti tudi rak.razvije toleranco na virus. To omogoči (ROS) stimulira celice v pretiranovirusu dosmrtno persistenco v sluzni- razmnoževanje, kar po letih ali Aha, mislite Melnikovo teorijo, daci, ki sčasoma, v desetletjih, lahko desetletjih privede do nastanka raka. si z mlečnimi eksosomi, ki vsebujejoprivede do nastanka raka. mikroRNA, naredimo transfekcijo goveje mikroRNA in s tem zmedemo uravnavanje naših genov?

8 Revija ISIS revijeK nJaulij s201l8ovniciNi samo Melnik, ampak ja, morali biti dojenčki zaščiteni pred Na ta način bomo namestozadnja leta je to zelo popular- prvim uživanjem kravjega mleka. »rakotvornih naravnih krav«no branje. Najbrž tudi zato, Ampak v praksi je namen raziskav dobili varnejše gensko spre-ker farmacija mikroRNA vidi odkriti povzročitelje in izdelati cepivo menjene krave?kot novo generacijo zdravil za za krave, da njihovo mleko ne bi večciljano zaviranje proteinske vsebovalo rakotvornih virusov. Do Nekako tako, ja. Človeško mleko zsinteze v posameznih vrstah takrat pa se je mogoče izogibati vsem svojim spektrom protiteles proticelic in tkiv. hranjenju novorojenčkov s kravjim človeškim patogenom bo sicer še mlekom ali pa formulam vsaj dodajati vedno ostalo nezamenljivo za dojenč- Mislim, da je naša teorija o per- zaščitne snovi, ki so v človeškem ke, ni pa rečeno, da kravjega ne bi bilosistenci kravjih virusov, pridobljenih v mleku in preprečijo pritrjevanje mogoče z gensko intervencijo približa-otroštvu, bolj verjetna, saj smo tujo virusov na človeške epitelijske celice. ti človeškemu. Omenil sem že fukozili-episomalno DNA iz mleka ali govedi- Na primer fukozilirane oligosaharide, rane oligosaharide, ki jih imamo ljudjene dokazali v peritumorskem tkivu in ki so človeške zaščitne snovi za pravo bogastvo, krave pa ne. Po drugilahko pojasnimo imunološki vzrok sluznico. Ko pa bomo zadosti vedeli o strani ima kravje mleko nekatere vrstepersistence ter tudi mehanizme patogenih agensih iz kravjega mleka, sialične kisline, ki je ljudje nimamo intumorigeneze čez desetletja. Problem bo mogoče izdelati tudi gensko v našem črevesju pospešuje pritrjeva-Melnikove teorije je, da je treba to spremenjene krave, odporne na nje virusnih delcev na sluznico inmikrosomalno RNA v eksosomih viruse, ki nam povzročajo težave. virusno okužbo. Ravno ti izsledki prinenehno uživati, da ima učinke, saj ni študiju lastnosti kravjega mleka sopersistentna, niti se ne replicira, kotse krožna, episomalna DNA. Bilo bitudi zares nenavadno, da bi namvsaka hrana, ki jo užijemo, motilauravnavanje proteinske sinteze. Kakobi sploh preživeli skozi vso evolucijo?Vsekakor pa se je z Melnikovoteorijo težje praktično soočiti,saj bi morali celo življenjerazmišljati o vsakem grižljajuhrane, po vaši teoriji pa jepotrebno v glavnem paziti naprehrano dojenčkov, še naj-varneje jih je čim dlje dojiti.Zato sklepam, da niste vegeta-rijanec? Ne, nisem. Kar je bilo v otroštvu,je bilo, še vedno pa deluje zdravživljenjski slog in preventivni pregledi.Ampak recimo, da bo mogočev kratkem identificirati viru-sne delce v kravjem mleku inmesu, ki povzročajo raka priljudeh – kakšno ukrepanjesledi? Če rak materničnegavratu preprečimo s cepljenjemproti HPV in rak jeter s ceplje-njem proti HBV, koga cepitipri govejih rakotvornih viru-sih, ljudi ali krave? Verjetno bi se bilo zdajle zanimivopogovarjati o futurističnih možnostihintrauterinega cepljenja ljudi, saj bi

K naslovnicRiJeuvrliijjae2I0S1IvS8 ije9nam pomagali razložiti nekatere ne vemo česa zares oprijemljivega. Če cepljenje najboljši način preprečeva-nelogične luknje v naši teoriji o pove- se bo potrdila teorija o rakotvornosti nja rakov. Na žalost nova spoznanjazavi med uživanjem govedine in govejih virusov v človeški prehrani, pa težko prodirajo v glave, ne le ljudi,pojavljanjem raka črevesja. V Mongo- bo treba začeti intenzivno raziskovati ampak tudi oblasti, politikov. Povsodliji, denimo, uživajo veliko rdečega tudi morebitne podobne pojave pri se širi mnenje, da lahko cepiva škodu-mesa, pripravljenega na vse mogoče drugih rejnih vrstah živali. jejo, in politiki pod vplivom javneganačine, tudi prekajenega, pa imajo mnenja oklevajo z odločnimi dejanji.vseeno zelo malo bolnikov z rakom Ob teh odprtih raziskovalnih Na srečo pa so nekatere države, nadebelega črevesa in dojke. Hkrati pa se vprašanjih ne moreva mimo primer Avstralija, kjer so zdravstveneotroci tam izrazito dolgo dojijo pri vaše velike, vsemu svetu zna- oblasti dosegle široko uporabo ceplje-materah in so zato zaščiteni pred ne zgodbe o odkritju kancero- nja, prek 80 % pri deklicah in 70 %govejimi virusi. Po drugi strani je genega delovanja humanih pri dečkih. Rezultati so izjemni, deležzanimivo, da dojenje ščiti pred zbole- papilomavirusov. V letu 1972, HPV-pozitivnih Avstralk je z 22 % vvanjem za rakom tudi doječe matere, ko ste predstavili to hipotezo, desetih letih padel na samo 1 % insaj se zaščitne snovi, ki se tvorijo za se je večini zdela povsem Avstralija bo verjetno postala prvazaščito dojenčka, znajdejo tudi v neverjetna. Ampak od leta država, kjer bo rak materničnegamaterini krvi in jo ščitijo. Večkrat ko 2006 se v skladu z vašimi vratu izginil. Njihova izkušnja kaže,mama rodi in doji, bolj je zaščitena. odkritji cepi deklice praktično da hkratno cepljenje dečkov in deklic povsod po svetu in danes je zelo učinkovito izrine rakotvorne viru-Kaj pa virusi drugih živali, ki jasno, da cepivo zelo zaneslji- se iz populacije, kajti po eni strani sojih ljudje tudi jemo? Piščanci, vo zavaruje pred okužbo z fantje pomembnejši vektorji prenosasvinjina? rakotvornimi tipi HPV in s bolezni kot dekleta. Po drugi strani pa tem pred nastankom raka. zaradi predsodkov, povezanih s Znane so otoške države v Tihem Kljub temu pa ta izjemna spolnostjo, težko realno računamo naoceanu, kjer uživajo večinoma ribe in zgodba ni čisto zaključena? 100 % precepljenost deklet. Je paperutnino. Pripravljajo jih na podo- mogoče doseči tričetrtinsko preceplje-ben način kot rdeče meso, kjer lahko Nikakor. Če ne cepimo, tudi 100 nost deklet in v kombinaciji s podob-med pripravo nastajajo različne % učinkovito cepivo nima zaščitnega no precepljenostjo fantov dobimokemične spojine, pa statistika tam učinka. Tudi pri nas v Nemčiji veliko rezultat, ki lahko izrine rak maternič-kaže nizko stopnjo obolevanja za ljudi zavrača cepljenje, dosegli smo 40 nega vratu iz populacije. Še boljrakom na debelem črevesu in dojki. % precepljenost deklic in za več bo izvrstno bi seveda bilo, če bi s svetov-Zanimivo je tudi, da na Kitajskem, potrebno precej napora, saj je veliko no akcijo cepljenja lahko povsemkjer uživajo veliko svinjskega mesa, ni nasprotnikov cepljenja. To se je izrinili tudi rakotvorne seve HPV sveliko raka na debelem črevesu in zaostrilo zlasti pri ideji o cepljenju planeta in se rešili raka materničnegadojkah. Ampak to je statistični pogled dečkov, čeprav sam menim, da smo z vratu, podobno kot smo se rešili črnihod zunaj, v resnici si moramo glede njo začeli 10 let prepozno, saj so mladi koz in se bomo kmalu poliomielitisa.drugih rejnih vrst pošteno priznati, da spolno aktivni in je ravno njihovo ITI-Tp-opdopdopronrinki oktoičtiečke:kn: anvaovdoidlailazazauruerjeajnajnejeprporfiolfialananaspslpeltentinsitsratrnainzibzobronrincieceRegRisetgrisratrniriaunpiourpabonraikbinliakhi klaohskporesmprienmjaitnejainteuirnejuarteejaptoedpaotkdeatnkae snvaojsivhopjirhopfirliohf.ilZiha. dZoasdtoopstdoop pdroopfirlaofsielamseormatoeraptreijparviijtaivvitsiisvtseimstezmupzourpabonraišbkniimškimeinmoemnomin gienslgoemsl.om. UrUejraenjajenjperopfirolafilva tvrethrekhokraokraihkih 1. P1o. Pusopuesšpneišpnriijparviijavvpi rvopfirlokfliilkknliktenvitedevsdneesmnezmgozrgnojermnjekmotkuontua gnuamgubmz bvazšvimašimeinmoemnom in pinriipmrikimomko. m. 2. O2d. pOrdepsreevsaemvazmavzihaevkih»eSkp»lSopšnloišpnoidpaotdkiatinkičilnančslatvnos«tv,ok«je, rkjseorzsaopzisaapnisiavnsi vsaišvi apšoidpaotdkia.tki. Za sZparsepmrembemo obzo. odzo.ddaojadnajeanpjoedpaotdkoatvkkolvikknliktennitae inkaonikoono(kli(kkzliakszparsepmrembemo)bion) in popproapvritaevoitze. odzo.ddaotdeažteeležnelpenodpaotdeka.tek. 3. P3o. Pkonkčoannčiahnsiphrsepmrembemahboabhvoebzvneozknloikknliktengituemgubm»Sbp»rSepmrenmiepnoidpaotdkea«tkne«a dnnaudnsturasntria, ni, da zdaakzljaukčlijtuečintepinotprdoittredvitneovsn. os.

Revija ISIS Resolucija je bila sprejeta na 24. simpoziju zdravniških zbornic in združenj zdravnikov iz srednje in vzhodne Evrope, ki je bil v Ljubljani1Z0bornicaJulij 2018 16. septembra 2017. Resolucija proti nasilju nad zdravniki »Ljubljanska izjava srednje- in vzhodnoevropskih zdravniških zbornic«Zdravniške zbornice srednje-in vzhodnoevropskih držav, prisotne nasestankuPodpisniki:Zdravniška zbornica AlbanijeZdravniška zbornica AvstrijeZdravniška zbornica BiHZdravniška zbornica Republike SrpskeZdravniška zbornica BolgarijeZdravniška zbornica HrvaškeZdravniška zbornica ČeškeNemško združenje zdravnikov (zveza 17 državnih zdravniških zbornic)Zdravniška zbornica KosovaZdravniška zbornica MakedonijeZdravniška in zobozdravniška zbornica PoljskeZdravniška zbornica RomunijeZdravniška zbornica SrbijeZdravniška zbornica SlovaškeZdravniška zbornica Slovenije

Revija ISIS Zbornic1a1Julij 2018Upoštevajoč so predstavniki srednje- in 7. izboljšati je treba usposabljanje vzhodnoevropskih zdravniških zdravnikov z namenom boljše• naraščajoča razhajanja med zbornic, zbranih v Ljubljani, priprave zdravstvenih delavcev pričakovanji evropskih prebival- sprejeli naslednjo izjavo: za spopadanje in umiritev cev glede enostavnega dostopa do 1. samo varno delovno okolje v ogrožajočih situacij; širokega nabora visokokakovo- stnih zdravstvenih storitev in zdravstvu zagotavlja varno, 8. državne in evropske zakonodaje sposobnosti zdravstvenih siste- strokovno in visokokakovostno morajo zagotoviti učinkovito mov za njihovo zagotavljanje; zdravstveno varstvo za paciente; zaščito za zdravnike, ki doživijo 2. zdravniki imajo enako kot vsi nasilje med opravljanjem svoje• da naraščajoč vpliv gospodarskih drugi pravico do varnega delov- poklicne dolžnosti, ter povečati sil in finančnih omejitev na nega mesta; ozaveščenost o ranljivosti zdrav- zdravstvene storitve povzroča 3. uprave v vseh zdravstvenih nikov, zlasti v situacijah, v pomanjkanje delovne sile v ustanovah morajo zelo resno katerih so pod velikim pritiskom. zdravstvenih sistemih; jemati nasilje nad zdravniki, učinkovito ga morajo obravnava- Upoštevajoč pomembnost zgoraj• dejstvo, da pacienti težko ločijo ti policija, državni tožilci in navedenih premislekov za varnost in med političnimi odločitvami in sodniki; dobro počutje zdravnikov z vidika zdravstvenimi politikami na eni 4. na državni ravni in v zdravstve- njihovega vpliva na prihodnost zdrav- strani ter kompetencami in nih ustanovah morajo biti niških poklicev in kakovosti zdravstve- osebno odgovornostjo zdravstve- oblikovani načrti za preprečeva- nih storitev, podpisniki tega doku- nih delavcev na drugi strani; nje nasilja; menta pozivajo zdravstvene delavce, 5. primere nasilja je treba metodič- zakonodajalce in upravne uslužbence• dejstvo, da zdravniški poklic v no dokumentirati z uporabo k skupnemu delu ter podpori, spodbu- večini držav v praksi ne uživa sistema poročanja, ki ga zagoto- janju in povečanju varnosti zdravni- prednosti nacionalne zakonodaje, vijo vlade in zdravstvene ustano- kov na delovnem mestu. ki se osredotoča na varnost na ve; delovnem mestu; 6. na vseh ravneh zdravstvenega Zdravniške zbornice srednje- in sektorja je treba vpeljati transpa- vzhodnoevropskih držav menijo, da je• da se vse to odraža v dejstvu, da se rentno in jasno politiko ničelne varnost zdravnikov ključni dejavnik napadi na zdravstvene delavce in tolerance glede nasilja nad za zagotavljanje visokokakovostne oviranje zdravstvenega varstva zdravstvenimi delavci in ta politi- zdravniške oskrbe. odvijajo v državah članicah; ka mora imeti javno podporo; Ljubljana, 16. september 2017Iz dela zbornice Prenos registra Poziv Vloge z dokazili pošljite do 1. 8. zasebnih zdravnikov za koordinatorja 2018 po pošti na naslov: Zdrav- sekundariata niška zbornica Slovenije, Dunaj- Dne 17. decembra 2017 je začel ska cesta 162, 1000 Ljubljana, sveljati Zakon o spremembah in Rok za prijavo na Javni poziv za pripisom: »Javni poziv za imenovanjedopolnitvah Zakona o zdravstveni imenovanje koordinatorja sekundari- koordinatorja za sekundariat«, ali nadejavnosti (Uradni list RS, št. 64/17), ata se podaljšuje za dva meseca, elektronski naslov: [email protected] je Zdravniški zbornici Slovenije to je do 1. 8. 2018. Na poziv zaodvzel pristojnost vodenja registra imenovanje koordinatorja se- Določitev odgovornihzasebnih zdravnikov. kundariata se lahko prijavi kandi- nosilcev zdravstvene dat, ki ima najmanj pet let izku- dejavnosti V skladu z novo ureditvijo regi- šenj kot nadzorni mentor in jester zasebnih zdravnikov od 17. priznan strokovnjak na svojem Zdravniška zbornica Slovenije jejanuarja 2018 dalje vodi Ministr- področju. na Zdravstveni inšpektorat RSstvo za zdravje, zato člane vljudno (ZIRS) 15. maja 2018 naslovila dopis,pozivamo, da se z vprašanji v zvezi z Kandidati morajo vlogi priložiti da je bila seznanjena z zahtevo zdrav-registrom zasebnih zdravnikov obrne- svoj življenjepis in predlog oziroma stvenih inšpektorjev, po kateri bijo na ministrstvo. vizijo usposabljanja za sekundariat. morali izvajalci zdravstvene dejavno-

Revija ISISZ12bornicaJulij 2018sti do 17. junija 2018 podati vloge Prav tako se »Pravilnik o vrstah 12. Evropski danna Ministrstvo za zdravje za zdravstvene dejavnosti, za katere se medicinskega pravauskladitev dovoljenj za opravlja- izdaja dovoljenje za opravljanjenje dejavnosti, in sicer z določitvijo zdravstvene dejavnosti«, trenutno 29. junija 2018 bo na Dunaju pote-vrst zdravstvenih dejavnosti, ki jih nahaja v medresorskem usklajevanju kal 12. Evropski dan medicinskega pra-opravljajo, in določitvijo t. i. odgovor- in na Službi Vlade RS za zakonodajo, va. Tokratna osrednja tema bo Evropskenih nosilcev zdravstvene dejavnosti. torej pravilnik za izvajanje te določbe integracije na področju zdravstva. še ni bil sprejet. Vloge za določitev Inšpektoratu je zbornica vrste zdravstvene dejavnosti bo KZO o potrebnihpodala vse pravne podlage in potrebno podati v roku 6 mesecev po reformahpojasnila, da ta rok še ni nasto- sprejemu pravilnika (in ne do 17.pil. Zakon o zdravstveni dejavnosti junija 2018). Po seji Koordinacije zdravniš-(ZZDej-K) namreč določa triletni rok, kih organizacij (KZO), ki je bila vv katerem morajo izvajalci podati ZIRS smo predlagali, da podajo torek, 5. junija 2018, so se pred-vlogo za dopolnitev izdanih dovoljenj inšpektorjem, ki izvajajo neposredne sedniki vseh štirih zdravniških orga-z določitvijo odgovornega nosilca nadzore, ustrezno pojasnilo, kdaj nizacij na srečanju z novinarji odzivalizdravstvene dejavnosti. Ker je nastopijo zakonsko določeni roki za na aktualno temo: volilni rezultat sZZDej-K začel veljati 17. decem- uskladitev že izdanih dovoljenj izva- poudarkom na ukrepih, ki jihbra 2017, se ta rok izteče 17. jalcev za opravljanje zdravstvene zdravniške organizacije pričaku-decembra 2020. Izvajalci zdrav- dejavnosti in do kdaj morajo izvajalci jemo od nove vladne ekipe.stvene dejavnosti imate pravico, da ta te obveznosti izpolniti. Zaprosilirok v celoti izkoristite, kar pomeni, da smo jih tudi, da nas seznanijo s Vsi štirje predsedniki zdravniškihlahko vlogo v skladu z zakonom svojo odločitvijo. organizacij: dr. Zdenka Čebašek -vložite tudi na zadnji dan roka. Travnik, predsednica ZdravniškePomen središčne vloge zdravnikov Evropske zdravniške organizacije so izpostavile ga je določil zdravnik, ogroža kakovost in varnostpomen središčne vloge zdravnikov pri diagnozi, zdrav- zdravstvenega varstva.ljenju in koordinaciji multidisciplinarne nege. 2. V vseh evropskih državah so zdravniki v središču nudenja zdravstvenega varstva, čeprav tudi zdrav- Visokokakovostno zdravstveno varstvo zagotavljajo stvene organizacije, zaposleni in podporni sistemikompleksne ekipe zdravstvenih delavcev, izmed katerih nosijo odgovornost za zagotavljanje ustreznih virovvsak zagotovi edinstveni prispevek k najboljši negi vsa- in pogojev. Če v središču mreže nudenja nege nikega pacienta. V srcu tega se nahaja razmerje med zdravnika, postane odgovornost za diagnozo inzdravnikom in pacientom. Natančna diagnoza za posa- zdravljenje nejasna.meznega pacienta in komunikacija s pacientom kot Verjamemo, da bodo države članice Evropske unijeposledica te diagnoze sta ključna koraka pri negi paci- in evropske institucije še naprej zagotavljale, da boenta. Z medicinskim izobraževanjem zdravnik pridobi organizacija zdravstvenega varstva tudi v prihodnjeznanje ter praktične in komunikacijske sposobnosti, ki temeljila na kliničnih mrežah, razvitih okoli središčneso ključnega pomena pri preprečevanju, diagnostiki in vloge zdravnikov.zdravljenju bolezni. Posamezne korake in postopke na Izjavo je podpisalo devet organizacij:poti do natančne diagnoze in ustreznega zdravljenja je –– Evropsko združenje bolnišničnih zdravnikovmogoče varno prenesti na druge zdravstvene delavce, kipri delu uporabljajo jasne smernice. Vendar pa samo (AEMH)popolno medicinsko izobraževanje zagotavlja celostno –– Evropski svet medicinskih naročil (CEOM)razumevanje, ki je ključ do ustrezne koordinacije nege v –– Stalni odbor evropskih zdravnikov (CPME)ekipah številnih zdravstvenih delavcev. –– Evropska delovna skupina zdravnikov in specia- Spodaj podpisane evropske zdravstvene organizaci- listov v brezplačnih ambulantah (EANA)je poudarjajo pomen središčne vloge zdravnikov pri –– Stalna delovna skupine evropskih mladihkoordinaciji multidisciplinarne nege zaradi dveh razlo-gov: zdravnikov (EJD)1. Sprejeta je najboljša praksa, da diagnosticiranje in –– Evropsko združenje študentov medicine (EMSA) –– Evropska federacija plačanih zdravnikov zdravljenje potekata znotraj celostne mreže nege, ki jo vodi in koordinira zdravnik. Nega, ki poteka brez (FEMS) medicinske diagnoze in ustreznega zdravljenja, ki –– Evropska zveza splošnih zdravnikov (UEMO) –– Evropska zveza zdravnikov specialistov (UEMS)

Revija ISIS Zbornic1a3Julij 2018zbornice Slovenije, Konrad Ku- zne pogoje dela za zdravnike, da udeležilo seminarja Zdravstveništrin, predsednik Fidesa – Sindikata bodo lahko zagotavljali kakovo- sistem in sodelovanje med raz-zdravnikov in zobozdravnikov Sloveni- stno in varno oskrbo bolnikov. ličnimi nivoji v zdravstvu. Naje, prof. dr. Radko Komadina, Nujna je reorganizacija javnih zdrav- seminarju so se seznanili tudi z vlogopredsednik Slovenskega zdravniškega stvenih zavodov. Zavzemali pa se zdravniške zbornice v slovenskemdruštva, in Igor Dovnik, predsednik bodo tudi za izvzem zdravnikov in zdravstvenem sistemu. O ZdravniškiStrokovnega združenja zasebnih zdrav- zobozdravnikov iz sistema plač v jav- zbornici Slovenije – predvsem njeninikov in zobozdravnikov Slovenije, so nem sektorju. skrbi za zdravnike in njeni širši vlogipoudarili, da je ključno, da bo nova za razvoj zdravstva – jim je spregovo-vlada reformna in bo takoj začela Posnetek je dostopen na https:// rila predsednica zbornice dr.z delom, saj je zaradi negativnih po- www.youtube.com/watch?v= Zdenka Čebašek - Travnik.sledic zakonodajnih sprememb v času Qky0q06c_aE&feature=youtu.bevlade dr. Mira Cerarja veliko nakopiče- POMEMBNO:nih težav. Čakalne dobe so ena teh, S specializanti Aktivna privolitevvsem vidnih posledic. o vlogi zbornice za obveščanje Izpostavili so, da je z reformo V sredo, 6. junija 2018, se je okoli Na elektronske in poštne naslovezdravstva nujno zagotoviti ustre- 25 specializantov družinske medicine ste doslej prejemali tudi druga pomembna obvestila: informacije Splošna uredba storitev s Splošno uredbo o varstvu o prostih delovnih mestih, informacije o varstvu podatkov podatkov (GDPR) je Zdravniška in vabila na pomembna strokovna (GDPR) zbornica Slovenije že naročila izdela- izobraževanja, konference in simpozi- vo obrazcev, ki so pripravljeni je drugih organizatorjev ter druga V petek, 25. maja 2018, se je začela posebej za izvajalce zdravstvene strokovna obvestila in informacijeuporabljati Splošna uredba o varstvu dejavnosti. Dostopni so vam na komercialne narave.podatkov (GDPR), ki določa nova spletni strani https://www.zdravni-pravila glede varstva osebnih podatkov. skazbornica.si/zbornica-za-vas/ Od 25. maja 2018 naprej je zaZbornica je zato že pred tem pristopila varstvo-osebnih-podatkov---obrazci vsa ta obvestila potrebna vašak vsem potrebnim ukrepom za uskladi- za člane, kamor dostopate preko aktivna privolitev, zato ste 24. majatev svojega delovanja z GDPR. vašega gesla. 2018 na svoj elektronski naslov prejeli obvestilo z naslovom: Pomembno Kot določa statut, je delo zbornice Pooblaščena oseba obvestilo: Nova pravila glede var-javno, kar zbornica zagotavlja tako, da za varstvo podatkov stva osebnih podatkov po GDPRsvoje člane neposredno obvešča o – z zaprosilom, da nam posredujetezadevah iz svojega poslovanja, skla- Zdravniška zbornica Slovenije je privolitev, na osnovi katere vas bomodno z zakonom in akti zbornice (14. doslej pridobila ponudbi dveh ponu- tudi v prihodnje lahko obveščali o vsehčlen statuta). dnikov za pooblaščeno osebo za prej naštetih pomembnih vsebinah. varstvo podatkov. Tisti, ki bi želeli V skladu s tem boste kot člani najeti pooblaščeno osebo za varstvo Zelo veliko vas je privolitev že po-zbornice še naprej prejemali mesečno podatkov, se lahko za informacije sredovalo, za kar se vam zahvaljujemo.glasilo Zdravniške zbornice Slovenije obrnete neposredno na Info hišo, Vsi tisti, ki tega še niste storili, pa– strokovno revijo Isis, elektronski d.o.o., s katero boste lahko tudi nam svoje strinjanje še vednoglasili – tedenski Bilten Zdravniške neposredno sklenili pogodbo. E-po- lahko sporočite preko prej omenje-zbornice Slovenije in zobozdravniki šta: [email protected], telefon: 051 nega e-sporočila, ki ste ga prejeli, intudi mesečni Bilten zobozdravnikov 312 902. posebnega gumba, ki vodi do ustrezne-– ter druga obvestila o delovanju in ga obrazca za oddajo dovoljenja. Čeaktivnostih zbornice: vabila na izobra- Prav tako smo prejeli ponudbo e-pošte niste prejeli, nam to prosimoževanja, ki jih organizira zbornica, ter odvetnice Simone Marko, ki je dosto- sporočite na: [email protected] invabila na pogovorne, kulturne, literar- pna na intranetni povezavi https:// vam bomo posredovali sporočilo zane in druge dogodke in prireditve. www.zdravniskazbornica.si/zbornica- podajo soglasja za obveščanje. -za-vas/varstvo-osebnih-podatkov- Objavljeni obrazci -obrazci, lahko pa se obrnete neposre- V prihodnje pa boste svoje privoli- dno na e-naslov: odvetnica.marko@ tve za posredovanje obvestil lahko Zaradi uskladitve poslovanja siol.net. urejali tudi v svojem profilu, o čemerzasebnih izvajalcev zdravstvenih vas bomo v kratkem obvestili.

Revija ISISZ14bornicaJulij 2018Obvladovanje stresa v zdravniški službi vljen je bil javni poziv zainteresi- ranim osebam za vpis v seznam Zdravniška zbornica za člane skazbornica.si/prijava?Return mediatorjev pri ZZS. Več o temizvaja številne delavnice in druge Url=%2Fzbornica-za-vas%2 najdete na: https://www.zdravni-aktivnosti za obvladovanje stresa ob Fzdravniski-ombudsman skazbornica.si/zbornica-za-vas/kriznih dogodkih v zdravniški službi. 2. Srečanja podporne skupine mediacija1. Zdravniški ombudsman: Zaupno – dostopno – kolegi- 5. Delovna skupina Ne dopu- alno: Skupina se srečuje vsak ščajmo nasilja: Člani skupine so Obremenjenost zdravnikov, ki tretji torek v mesecu ob 17.00. pripravili raziskavo o nasilju nad predano in nesebično pomagate Namen skupine je skupaj razmi- zdravniki, ki je v fazi obdelave pacientom, se iz dneva v dan šljati, kako se odzvati na vse rezultatov. V pripravi so smernice povečuje, zato je v porastu potre- izzive, ki jih sedanjost postavlja in izobraževanja s tega področja, ba, da tudi sami kdaj sprejmete pred nas. Skupino vodi prim. ki bodo ponujeni članom ZZS. pomoč. Pogosto zadošča že odkrit Darja Boben Bardutzky, dr. med., 6. Delavnice: Jeseni bomo vnovič pogovor z izkušenim kolegom. Z program in prijavnico najdete na: razpisali delavnice Obvladova- njegovo predvsem človeško oporo www.domusmedica.si nje stresa ob kriznih dogod- in nasvetom postanejo situacije, ki 3. Srečanja skupine za osebno- kih v zdravniški službi, na se zdijo v določenem trenutku stno rast: Skupina se srečuje katerih se udeleženci seznanijo s težke in zapletene, rešljive. Trije vsako prvo sredo v mesecu ob travmatskimi dogodki v zdrav- izkušeni zdravniki, ki so prevzeli 16.00. Vsebinsko so srečanja stvu, različnimi vrstami pomoči vlogo zdravniškega ombudsmana, posvečena dopolnjevanju veščin po kriznem dogodku, s skupinsko so vam tudi za povsem anonimen komuniciranja. Končni cilj je psihosocialno pomočjo po kriznih pogovor po telefonu ali anonimen obvladati dogovor v konfliktnih dogodkih in razbremenilnimi osebni pogovor na voljo vsak situacijah tako v službi kot doma. pogovori, ki jih na delavnici tudi mesec v treh terminih. Na pogo- Teoretični del izhaja iz nevroling- izkusijo. vor po telefonu ali obisk se naroči- vističnega programiranja, asertiv- 7. Z vsemi naštetimi aktivnostmi te s klicem na številko: 01 30 72 nosti in realitetne teorije. Srečanja vam omogočamo pomoč in pod- 100 (recepcija zdravniške zborni- vodi ga. Metka Komar, program in poro, kadar jo potrebujete. Veseli ce) ali po elektronski po- prijavnico najdete na: www. bomo, če boste informacijo o tem šti: [email protected], lahko tudi domusmedica.si delili tudi z drugimi člani in preko vašega povsem anonimnega 4. Mediacija: Zbornica se pripra- članicami zbornice. elektronskega naslova. Več o tem vlja na izvajanje mediacij, obja- najdete na: https://www.zdravni-Najboljšikliničniučiteljza leto2017 6. junija je v povsem polni Modri Foto: Milan Kokaljdvorani Domus Medica potekalaletošnja že druga svečana podelitevlicenčnih listin Zdravniške zborniceSlovenije zdravnikom in zobozdravni-kom. Tokratni dogodek je bil še pose-

Revija ISIS Zbornic1a5Julij 2018bej slovesen, saj je 12 najboljših –– izr. prof. dr. Borut Škodlar, dr. Nazive najboljši klinični učitelj zamentorjev po anketi med specializanti, med., leto 2017 sta mentorjem podelili inizvedeni septembra lani, prejelo nazive jim ob tem čestitali ter zaželeli uspe-najboljši klinični učitelj za leto 2017. –– doc. dr. Nataša Toplak, dr. med., šno mentorstvo še naprej predsednica –– izr. prof. dr. Janez Zidar, dr. med. zdravniške zbornice dr. Zdenka Nazive z zahvalo za izjemno in Čebašek - Travnik in mag. Du-predano mentorstvo mladim bodočim Predsednica Zdravniške zbornice bravka Bračika Vidmar, dr.zdravnikom so prejeli: Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Trav- med., namestnica predsednika Svet–– doc. dr. Vojko Berce, dr. med., nik je v uvodnem nagovoru pred za izobraževanje in usposabljanje–– asist. dr. Jernej Brecelj, dr. med., podelitvami povedala: »Želim si, da bi zdravnikov.–– Marija Iča Dolenšek, dr. med., mentorsko delo znova postalo vredno-–– prim. Matej Marinšek, dr. med., ta, ob kakršni je odraščala naša Sledila je svečana podelitev–– dr. Minca Mramor, dr. med., generacija. Da bi mentorji in mentori- licenčnih listin in potrdil o opravlje-–– doc. dr. Gregor Novljan, dr. med., ce v vlogi kliničnih učiteljev z veseljem nem specialističnem izpitu. Listine–– doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., in s potrebno odgovornostjo prenašali je prejelo 45 doktorjev medicine–– asist. dr. Peter Poredoš, dr. med., znanje, izkušnje in poklicno etiko na in 9 doktorjev dentalne medici-–– asist. Gregor Prosen, dr. med., mlajše rodove.« ne. FEBEM,Camerata Medica s solisti navdušilaobčinstvo V četrtek, 24. maja 2018, ob 19. Humanitarno akcijo organizira begunskim družinam že razdeliliuri smo v Domus Medica uživali ob zobozdravnik Jure Poglajen, ki je 300 otroških vozičkov. Več informacijvrhunski klasični glasbi na v uvodu z udeleženci delil svoje vtise o nadaljevanju akcije lahko pridobitekoncertu zdravniškega orkestra po vrnitvi z grškega otoka, kjer so na: [email protected] Medica s solisti:Alešem Christianom Mihela- Foto: Janez Platišečem, Nadio Ternifi in SanjoZupanič. Udeležence je nagovorila pred-sednica zbornice dr. Zdenka Čeba-šek - Travnik, ki je poudarilapomembnost srečevanja tudi obsproščenih dogodkih, kot so koncer-tni večeri, ter na koncu koncertadirigentu maestru Francu Avseneku,orkestru in solistom čestitala zaizjemno izvedbo.  Slišali smo dela M. A. Charpenti-erja: Koncert za štiri viole in komorniorkester, J. S. Bacha: Kantata št. 51 zatrobento in sopran, F. Schuberta in L.Delibesa. Glasbeniki so navdušiliobčinstvo in poželi glasen aplavz. Tokratni koncertni večer je biltudi humanitarno obarvan. Posvečenje bil zbiranju denarnih sredstev zanakup otroških vozičkov za otroke vbegunskih centrih na otoku Lezbos.

Revija ISISZ16bornicaJulij 2018Devet medicinskih dosežkovštajerske regije Zdravniška zbornica Slovenije je v sodelovanju s časopisno hišo Minimalno invazivniVečer in v okviru projekta Štajerski zdravnik leta na natečaj za medicinski operativni posegdosežek štajerske regije prejela devet vlog različnih medicinskih special- na stopalunosti: od intenzivne in urgentne medicine, pediatrije, preventivnih programov dourologije in ortopedije. Prijave so prišle tako iz bolnišnic kot zdravstvenih do- Minimalno invazivni operativnimov. poseg na stopalu je v regiji prav tako inovacija, saj se za posege na stopalu Dosežki so res izjemni, številnim pacientom so rešili življenje ali pa bistveno doslej tak poseg ni uporabljal. Bistve-izboljšali zdravje, olajšali rehabilitacijo oz. jih prej pripeljali do ustrezne diagnoze na prednost je, da se čas rehabilitacijeali zaščitili pred nevarno okužbo, zato objavljamo kratke povzetke vseh devetih razpolovi.dosežkov. Vse smo tudi povabili, da dosežke predstavijo v daljših strokovnihčlankih, zato verjamemo, da bomo v prihodnjih številkah začeli z objavo serije Nosilec dosežka je asist. dr.teh člankov. Matjaž Merc, dr. med., specialist ortopedske kirurgije z Oddelka zaUporaba nih in osteohondralnih poškodb je ortopedijo UKC Maribor.mezenhimskih inovacija, ki omogoča bolnikommatičnih celic pri najnaprednejši (»up-to-date«) način Pri težji deformaciji stopala inzdravljenju zdravljenja osteohondralnih poškodb prstov na stopalu je pogosto potrebnohondralnih in z namenom izboljšane regeneracije izvesti operativni poseg z namenomosteohondralnih hrustančnega tkiva. korekcije deformacij in odpravepoškodb bolečine. Po klasičnem posegu je Nosilec dosežka je Matevž okrevanje običajno zelo dolgotrajno Uporaba mezenhimskih matičnih Kuhta, dr. med., specialist orto- predvsem zaradi večmesečnega pedske kirurgije z Oddelek za otekanja stopala, dolgotrajne poope-celic (MMC) pri zdravljenju hondral- ortopedijo UKC Maribor. rativne bolečine in upočasnjenega celjenja nekaterih regij stopala. Na Ortopedskem oddelku UKC Maribor so izolirane hrustančne Na Oddelku za ortopedijo UKC poškodbe zdravili le z mikrofraktura- Maribor so zato obstoječe klasične mi. Zdaj pa je za bolnike, ki izpolnju- metode operativnega zdravljenja jejo kriterije oz. indikacije, mogoča nadgradili z minimalno invazivno tudi izolacija in aplikacija mezenhim- metodo, s katero celoten postopek skih matičnih celic na ustreznem operacije izvedejo skozi nekaj luknjic. nosilcu – na membrani ali tekočem Za tak postopek uporabljajo posebno nosilcu, ki ga injicirajo znotraj istega napravo, s katero režejo (žagajo) kost. operativnega postopka. Metoda Celoten postopek nadzorujejo z vsekakor predstavlja novost in velik korak naprej pri zdravljenju hrustanč- nih poškodb. V svetu se aplikacije MMC pri zdravljenju osteohondralnih poškodb uporabljajo vedno pogosteje. Na omenjen način nadomeščajo do sedaj uveljavljene metode, kot so implanta- cije umetno vzgojenih hondrocitov, saj so za slednjo potrebni dražji postopki, ki vključujejo izolacijo hondrocitov, njihovo kultiviranje v laboratoriju, poleg tega pa še dvosto- penjski operativni poseg.

Revija ISIS Zbornic1a7Julij 2018rentgenskim aparatom, trajanje Uvedba delavnic V sodelovanju z Mestno občinooperacije pa je primerljivo ali celo temeljnih postopkov Maribor so inštruktorji organiza-krajše od klasične metode. oživljanja (TPO) cijske enote Nujne medicinske za učence pomoči Zdravstvenega doma dr. Glavna prednost je, da s to metodo mariborskih osnovnih Adolfa Drolca Maribor v šolskemostane med operacijo večina mehkih šol letu 2016/2017 začeli izvajati delav-tkiv nad kostjo nedotaknjenih. Rezul- nico temeljnih postopkov oži-tat je bistveno hitrejša rehabilitacija, V Sloveniji kljub vloženim napo- vljanja in uporabe avtomatskegasaj se čas pooperativnega otekanja zunanjega defibrilatorja (TPO zprepolovi na v povprečju do 3 mesece, rom v izobraževanje laikov o prvi AED) za devetošolce maribor-pacienti pa so že po 6 do 8 tednih skih osnovnih šol. V tem šolskemsposobni vrnitve tudi na stoječe pomoči le pri vsakem tretjem srčnem obdobju je bilo uspešno izvedenih 10delovno mesto. Metoda predstavlja tečajev, ki so pokazali, da je projektrevolucijo stopalne kirurgije z boljšimi zastoju očividci začno oživljanje pred smiseln in da je interes zanj velik.srednjeročnimi rezultati. prihodom medicinske ekipe. Da bi to V letu 2017/2018 so izobraževanjeUvedba sistema razširili še na učence sedmih razredovprvih posredovalcev statistiko izboljšali in približali neka- osnovnih šol. Prijavilo se je 14 osnov-– prostovoljnih nih šol in tako so v letošnjem letugasilcev – na terim skandinavskim državam, kjer izvedli izobraževanje kar v 27 razredihpodročju NMPMaribor laiki začno oživljanje v več kot 70 V Sloveniji letno oživljajo pribli- odstotkih primerov, bi lahko ključnožno 1000 bolnikov v srčnem zastoju.Smrtnost po srčnem zastoju je izredno vlogo odigrali usposobljeni laiki, medvisoka in še veliko manjše je številobolnikov, ki so po srčnem zastoju katerimi so tudi otroci.odpuščeni iz bolnišnice. Statističnopacient 10 minut po nastopu srčnegazastoja, če ni deležen temeljnihpostopkov oživljanja in defibrilacije,nima več možnosti za preživetje. Zatoso se v svetu in pri nas izoblikovalerazlične pobude, kako zvišati odstoteknudenja temeljnih postopkov oživlja-nja (TPO) s strani »prvih posredoval-cev«. V ruralnih okoljih so to lahkopripadniki prostovoljnih gasilskihdruštev (PGD). Doc. dr. Matej Strnad, dr.med., spec. druž. in urg. med., ssodelavci iz OE NMP ZD dr. AdolfaDrolca Maribor (zaposlenimi zdravni-ki in reševalci ter gostujočimi speciali-zanti urgentne medicine) je od junija2014 usposobil približno 350prostovoljnih gasilcev iz 23okoliških PGD. Ta projekt je vrnilmožnost preživetja tudi žrtvam srčne-ga zastoja zunaj mesta, ki prej vpovprečju skorajda niso imele stati-stične možnosti preživetja. Zdaj je tamožnost v povprečju vsaj 50-odstotna.

Revija ISISZ18bornicaJulij 2018sedmošolcev in 24 razredih devetošol- Projekt Zdravo v naravo – veno-venskega ECMO vključujecev. V tekočem šolskem letu so za Cepljenje proti klopnemu me- celoten kolektiv zdravnikov in sester vTPO z AED izobrazili okoli 1200 ningoencefalitisu z ustrezno OIIM. Sestavlja ga šest zdravni-osnovnošolcev. organizacijo lahko postane kov specialistov: dr. Andrej nacionalni projekt v vseh regijah Markota, dr. med., Barbara Kit,Projekt Zdravo Slovenije. Tako menijo in za to si dr. med., mag. Franci Svenšek,v naravo – Cepljenje bodo prizadevali v Zdravstvenem dr. med., dr. Martin Marinšek,proti klopnemu domu dr. Adolfa Drolca Maribor. dr. med., prim. Borut Kamenik,meningoencefalitisu Takšne akcije so pozitivne, saj finanč- dr. med., prof. dr. Andrejapo znižani ceni ni vidik pri prostovoljnem cepljenju Sinkovič, dr. med., in 36 izjemno proti KME ni zanemarljiv. usposobljenih večinoma diplo- Vodstvo Zdravstvenega doma miranih medicinskih sester.dr. Adolfa Drolca Maribor je leta Uvedba veno-2012 začelo, kot prvi pobudnik v venskega ECMO Veno-venska zunajtelesna mem-celotni državi, z akcijo ozaveščanja branska oksigenacija (ECMO) jein zaščite pred klopnim menin- Od leta 2017 veno-vensko zunajte- metoda zunajtelesne izmenjavegoencefalitisom (KME) za štajer- lesno membransko oksigenacijo – ve- plinov, ki se uporablja za zdravljenjesko regijo. Rezultati akcije dokazuje- no-venski ECMO izvajajo na Oddelku hude akutne dihalne odpovedi zjo, kako pomembna spodbuda za intenzivno interno medicino respiratorno acidozo navkljubcepljenju je akcijska cena. Prvo (OIIM), ki je samostojna organizacij- sodobni mehanični ventilaciji,leto akcije se je cepilo manj kot 100 ska enota v sklopu Klinike za interne uporabi dušikovega oksida in obra-oseb, v letu 2017 že 1.708, letos pa še bolezni Univerzitetnega kliničnega čanju bolnika na trebuh v prvih trehdvakrat več – 3.404. centra Maribor. dneh bolezni. Veno-venski ECMO predstavlja reševalno metodo za Klopni meningoencefalitis je Je reševalna terapija pri zdravljenje kritično bolnih s hudobolezen, ki jo povzroča virus iz druži- najtežjih oblikah akutne dihalne akutno dihalno odpovedjo, nastalone Flaviviridae in se kaže z znaki odpovedi. Glavna prednost je pri neposredni okvari pljuč zaradivnetja osrednjega živčevja. Bolezen izboljšanje preživetja pri najtež- okužbe – pljučnice ali aspiracijeobičajno poteka v različnih fazah, je bolnih za več kot 20 odstot- želodčne vsebine ali posredne okvarelahko pusti trajne posledice ali se kon- kov. Veno-venski ECMO je zahtevna pljuč zaradi sepse, vnetja trebušneča celo s smrtjo. V Sloveniji je metoda, za katero je potreben uigran slinavke itd.precepljenost prebivalstva zelo tim zdravnikov in medicinskih sesternizka in se ocenjuje na okoli 12,4 s predhodnim večtedenskim usposa- Glede na podatke ELSO je preži-%. Žal se vse premalo ljudi odloča za bljanjem. Pomeni izjemno invaziven vetje bolnikov, ki so imeli akutnosamoplačniško cepljenje proti KME, in agresiven pristop do cirkulacije, dihalno odpoved, neodzivno nakljub težkemu poteku bolezni. stalno vzdrževanje ustrezne antikoa- standardno terapijo, vendar zdravlje- gulacije in s tem tveganja za krvavitve nih z veno-venskim ECMO, ob odpu- in druge zaplete. Tim za uporabo stu 59 %. Njihove prve izkušnje iz leta 2017 kažejo podobne rezultate.

Revija ISIS Zbornic1a9Julij 2018Uvedba robotsko asistirane kirurgije abdominalne kirurgije, kjer izvajajov dejavnost slovenske urologije operacije pacientov z rakom na debelem črevesu in danki. V bolnišni- V Splošni bolnišnici Celje so leta pa v Celju opravijo 300 posegov ci pa obstaja tudi strokovni interes poleta 2010 prvi in za zdaj edini v letno (v letih 2016 in 2017). širitvi robotske kirurgije na področjeSloveniji v svojo operacijsko ginekologije in otorinolaringologije.dejavnost uvedli robotsko asisti- Pacienti so iz bolnišnice pravilo-rano kirurgijo, ki jo izvajajo z ma odpuščeni drugi ali tretji dan po Implantacijarobotskim sistemom da Vinci. operaciji, čez tri dni pa se vrnejo na individualnoMetodo je v Slovenijo pripeljal Sandi pregled in odstranitev urinskega izdelanega kolčnegaPoteko, dr. med., specialist katetra ter kožnih šivov na petih vsadka pri revizijskihurologije, predstojnik Urološke- vstopnih ranicah. operacijah kolkaga oddelka Splošne bolnišniceCelje, in ima odlične rezultate, s Leta 2014 so v Splošni bolnišnici Implantacija individualnokaterimi se na tem področju lahko Celje začeli robotsko asistirano izdelanega kolčnega vsadka priprimerja z najboljšimi svetovnimi kirurgijo uvajati tudi na področje revizijskih operacijah kolka, ki jocentri robotsko asistirane kirurgije. izvaja Andrej Moličnik, dr. med., specialist ortopedske kirurgije in novi Robotsko asistirana metoda predstojnik Ortopedskega oddel-odstranitve za rakom obolele prostate ka UKC Maribor, je inovativna inse tudi v svetu čedalje bolj uveljavlja najnaprednejša metoda zdravljenjain prevzema prednost pred klasično in velikih kostnih defektov medeničnepred laparoskopsko metodo. Takšen kosti z metodo izgradnje proteze pooperativni poseg za pacienta pomeni meri bolnika. Izgradnja proteze jemanj bolečin, transfuzij, zapletov in rezultat domačega znanja in je plodbrazgotin, krajše bivanje v bolnišnici, sodelovanja s strokovnjaki shitrejšo vrnitev v normalno aktivnost Fakultete za strojništvo v Mari-ter boljše ali vsaj enake rezultate boru.zdravljenja, kot se dosegajo z drugimioperativnimi metodami. Pri tej metodi s pomočjo CT-glo- binskega slikanja in rekonstrukcije Od 11. maja 2010, ko je bila opravijo računalniško analizo obse-opravljena prva robotska operacija, so žnega kostnega defekta, nato pa sledido konca marca 2018 opravili 1.764robotsko asistiranih operacij, od tega1.715 operacij na področju urologije.Število posegov je bilo zaradi učnekrivulje v prvih letih manjše, zadnja

Revija ISIS2Z0bornicaJulij 2018načrtovanje in izdelava optimalnega, kov. V laboratoriju so v letu 2017 spanja. Številne se lahko pojavljajo žepo meri izdelanega vsadka s pomočjo posneli preko 20 celonočnih PSG-pre- pri otroku in mladostniku, kar nekaj3D-tiskalnika. Takšen vsadek omogo- iskav spanja pri otrocih in mladostni- izmed njih pa je celo specifičnih zača optimalno nadomestitev kostnih kih ter postavili diagnozo narkolepsije pediatrično obdobje. Večino motenjdefektov v medenični kosti, poleg tega tip 1 pri dveh novoodkritih otrocih, od spanja je mogoče preprečiti ali uspe-pa tudi optimalno rekonstrukcijo katerih je imel najmlajši komaj sedem šno zdraviti. Zato je odkrivanje inanatomije in biomehanike kolčnega let in pol. Do delovanja centra je bila ustrezno zdravljenje motenj spanjasklepa ter varno fiksacijo vsadka. diagnoza narkolepsije s katapleksijo pri otroku in mladostniku izrednega postavljena v pediatričnem obdobju le pomena za preprečevanje kratkoroč- Do sedaj so na Ortopedskem pri treh bolnikih. nih in dolgoročnih posledic pomanj-oddelku UKC Maribor po tej metodi kanja spanja. Obravnava otrok inuspešno operirali osem bolnikov. Težave s spanjem so globalna mladostnikov z motnjami spanja epidemija, ki ogroža zdravje in poleg natančnega pregleda v ambu- Implantacija individualno izdela- kakovost življenja že skoraj 45 odstot- lanti za motnje spanja, kjer pogostonega kolčnega vsadka se uporablja, kov svetovne populacije. Spanje je poteka tudi osnovna vedenjsko-kogni-kadar je zaradi večjega defekta po- pomemben fiziološki proces in tivna terapija in svetovanje gledetrebna rekonstrukcija kolčnega sklepa biološka nuja, saj vpliva na duševno, ustrezne higiene spanja, pogosto– z metodo izgradnje proteze po meri telesno in čustveno zdravje odraslih vključuje tudi laboratorijsko diagno-bolnika. Omenjena metoda zagotovo in otrok. stiko.predstavlja novost in velik napredekpri revizijskih endoprotetičnih opera- Mednarodna klasifikacija spanjacijah kolka, saj zagotavlja boljši razlikuje več kot 80 različnih motenjfunkcionalni rezultat, s tem pa tudidaljšo življenjsko dobo omenjeneproteze.Center za motnjespanja otrok inmladostnikov Po ocenah naj bi imelo težave sspanjem 10–35 odstotkov otrok inmladostnikov. 1. januarja 2017 je vokviru Otroškega oddelkaSplošne bolnišnice Celje podvodstvom predstojnice dr. Bar-bara Gnidovec Stražišar, dr.med., začel delovati prvi in edinicenter za motnje spanja otrok inmladostnikov v Sloveniji. Centervključuje Ambulanto za motnje spanjaotrok in mladostnikov ter Laboratorijza motnje spanja otrok in mladostni- IT-podporni kotiček: dostop do vseh vsebin na spletni strani zborniceVsem članom zbornice je na voljo enostaven in varen dostop do vseh vsebin, podatkov, dokumentov in aplikacij E-list, SPI-dogodki ter profila zdravnika,ki se nahajajo na spletni strani. Za dostop je potrebna predhodna registracija, nato pa se v sistem prijavite z uporabniškim imenom in geslom. Registracija v treh korakih 1. Na spletni strani zbornice www.zdravniskazbornica.si se vam s klikom na gumb »Prijava« v desnem kotu zgoraj odpre prijavni obrazec, kjer se nahaja povezava do obrazca za registracijo. 2. Kliknite na besedo »Registracija« in v obrazec vnesite potrebne podatke – elektronsko pošto, datum rojstva in geslo po svoji izbiri. Nato kliknite na gumb »Potrdi«. 3. Na svoj elektronski naslov boste dobili sporočilo o dodeljenem uporabniškem imenu in navodila za dokončanje postopka registracije. S klikom na povezavo v sporočilu boste aktivirali svoj uporabniški račun.

Revija ISIS Aktualn2o1Julij 2018Sprejem pri predsednikuRS Borutu PahorjuPrim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., spec. ped., Dutovlje Dne 20. 4. 2018 je predsednik Pahor sprejel predstavnike primarnih pediatrov. Vuvodu poročila za javnost so v kabinetu predsednika zapisali: »Kolektivna imunost inzaščita vseh prebivalcev pred nalezljivimi boleznimi morata biti splošen cilj RepublikeSlovenije.« Predsednik je sprejel predstavnice in pred- varnost otrok ter pogoje za njihov zdrav razvoj.stavnika Sekcije za primarno pediatrijo, ki Ključno pa je, da se zaskrbljenim staršem ponudideluje v okviru Združenja za pediatrijo Sloven- ustrezne strokovno argumentirane odgovore naskega zdravniškega društva, ter predstavnico njihove skrbi in dileme,« je dejal predsednikProjekta Imuno Društva študentov medicine Pahor.Slovenije. Ta pogovor o problematiki cepljenja jebil pripravljen ob uvodu v evropski in svetovni Predstavniki in predstavnice primarnihteden cepljenja, ki je potekal od 24. do 30. aprila pediatrov so predsedniku države potrdili domne-pod globalnim geslom »Cepljenje deluje – za vo, da ima Slovenija še vedno enega najboljšihzaščito zdravja v vseh starostnih obdo- sistemov za zagotavljanje zdravstvene oskrbebjih«. otrok in mladostnikov, tako v preventivnem kot v kurativnem smislu. Pisno gradivo za sprejem Predsednik je v pogovoru izrazil podporo in so dopolnili še z dokumentom »The ECPCPnaklonjenost prizadevanjem zdravniške stroke Velenje Statement«, ki je nastal 21. oktobra 2017glede pomena cepljenja v sodobnem času. na srečanju Evropske konfederacije primarnihSogovorniki so se strinjali, da so otroci posebna pediatrov v Velenju. Pri njegovem nastanku soin izjemno ranljiva družbena skupina. »Naloga sodelovale tudi slovenske predstavnice. Doku-države je, da pripravi ustrezno zakonodajo in ment vsebuje priporočila evropskim primarnimukrepe in tako najbolje poskrbi za zaščito in pediatrom, drugemu zdravstvenemu osebju inZadovoljni po sproščenem in konstruktivnem pogovoru s predsednikom (foto: zasebni arhiv).

Revija ISIS2A2ktualnoJulij 2018Sprejem pri predsedniku države Borutu Pahorju v okviru »Evropskega tedna cepljenja 2018« Kot predstavniki Sekcije za(foto: Nebojša Tejić, STA). primarno pediatrijo so se sprejema udeležili (s predsednikove leve):celotni družbi za spodbujanje ustre- nju ob jasnem zavedanju, da ima dr. Bernarda Vogrin, Ambulantaznega odnosa do cepljenja, s čimer bi takšna podpora v javnosti velik za otroke in mladostnike Pedenj-v družbi lahko povečevali delež pomen. Predstavnica študentov iz ped, Lenart, predsednica Sekcije zacepljenih otrok in mladostnikov. Ob Projekta Imuno pa je predsedniku ob primarno pediatrijo, Špela Žnidar-sprejemu so se predsedniku iskreno slovesu podarila športno majico z šič Reljič, Služba za zdravstvenozahvalili za medijsko podporo ceplje- napisom »Cepim se«. varstvo šolskih otrok in mladine ZD Maribor, podpredsednica Sekcije in vodja delovne skupine za cepljenje, prim. Jasna Čuk Rupnik, upo- kojena pediatrinja in v Sekciji pred- stavnica za stike z javnostjo, Denis Baš, Dispanzer za otroke in šolarje, ZD dr. Julija Polca Kamnik, mag. Marjeta Tomšič - Matić, direk- torica ZD Medvode, Eva Vrščaj, študentka medicine, vodja Projek- ta Imuno od 2016 do 2018, zdaj podpredsednica za zunanje zadeve Društva študentov medicine Sloveni- je. Na predsednikovi desni pa so dr. Alja Brglez, vodja predsednikovega kabineta, akad. prof. dr. Boštjan Žekš, svetovalec predsednika, ter ob njih še oblikovalka predsednikove izjave za javnost.Ljubljana je v vrhu po koncentracijikokaina v odpadnih vodahAsist. Milan Krek, dr. med., spec. javnega zdravja, vode. Ta način spremljanja uporabeNacionalni inštitut za javno zdravje, OE Koper drog omogoča primerjavo med mesti in tudi oceno količine uporabljene Primerjalno testiranje odpa- večje število umrlih zaradi droge v populaciji, ki odvaja odpadnedne vode v Ljubljani v letu 2017 nenadne zastrupitve s kokain- vode v čistilno napravo. Vzorci vodeje pokazalo, da sodi med evrop- om. se odvzemajo v čistilnih napravah obska mesta, kjer je uporaba koka- vstopu vode v čistilno napravo (1).ina visoka. Uporaba kokaina se v UvodLjubljani še poveča v soboto in Rezultati raziskavenedeljo. Da je uporaba kokaina Ena izmed sodobnih hitro se odpadnih vod navse pogostejša, potrjuje tudi vse razvijajočih epidemioloških metod prisotnost kokainavečje število zastrupitev s koka- spremljanja uporabe drog je tudiinom in vse večje število urgent- testiranje odpadnih vod na prisotnost Leta 2017 so bili odvzeti vzorci vnih sprejemov v Centru za za- različnih drog in njihovih presnovkov, čistilnih napravah v 57 mestih izstrupitve UKC Ljubljana ter vse ki jih izloča človeško telo v odpadne 19 držav. Med njimi je bil vzorec odvzet tudi v ljubljanski čistilni napravi, ki zbira odpadne vode od

Revija ISIS Aktualn2o3Julij 2018Graf 1: Količina najdenega kokaina v miligramih Ocena količine letu tako Ljubljančani kot tudina 1000 prebivalcev na posamezen dan v tednu v porabljenega kokaina obiskovalci Ljubljane.odpadni vodi v ljubljanski čistilni napravi v letu v Ljubljani2017 (2). Količina najdenega Če pogledamo porabo kokaina v kokaina na 266.131 oseb. V povprečju so našli enem dnevu, se v Ljubljani porabi posamezen dan 449,4 mg kokaina na 1000 prebival- povprečno 119 gramov čistega v tednu se po dnevih cev v posameznem dnevu (2). kokaina na dan. Ker je povprečna v tednu razlikuje koncentracija kokaina na cesti 69,7 %, se dejansko proda vsak dan Količine kokaina, odkrite v povprečno 170 gramov kokainske odpadnih vodah v ljubljanski čistil- mešanice. Ker je povprečna cena ni napravi, se po dnevih v tednu kokainske mešanice na cesti okoli 60 spreminjajo. Če spremljamo podat- evrov za gram, lahko ocenimo, da v ke o uporabi kokaina ob koncu Ljubljani v enem dnevu porabijo tedna, se Ljubljana uvrsti na 16. ljudje za nakup kokaina 10.200 mesto. Če primerjamo količino evrov in v enem letu 3.723.000 evrov najdenega kokaina med tednom, pa za nakup 44 kilogramov čistega na 8. mesto med vsemi mesti, kokaina ali 62 kilogramov cestnega vključenimi v raziskavo. Največ kokaina. Kokain uporabijo v enem kokaina v odpadnih vodah so našliGraf 2: Primerjava povprečne dnevne količine kokaina v miligramih na 1000 prebivalcev, najdenega v odpadnih vodah v posameznih mestih EU v letu2017 (2).

Revija ISISA24ktualnoJulij 2018ob sobotah, kar bi lahko povezali s * podatki za leto 2016koncem tedna in nastopom vikenda ** podatki za leto 2015ter nočnih zabav, ki se pogostejedogajajo v petek in soboto zvečer Graf 3: Povprečna količina najdenega kokaina v miligramih na 1000 prebivalcev na dan v(2) (graf 1). glavnih mestih posameznih držav v letu 2017 (2).Primerjava kokaina, ki so ga našli v odpadnih urgentnih stanjih zdravnik in zdrav-Ljubljane z ostalimi vodah, samo še Amsterdam. Raziska-sodelujočimi va uvršča Ljubljano v sam vrh med stveni sodelavci pomislijo tudi namesti glavnimi mesti držav članic EU po količini najdenega kokaina v odpadni možnost zastrupitve s kokainom, da V primerjavi z ostalimi 57 mesti, vodi (2) (graf 3).kjer se je izvajala raziskava, je Ljub- je osebje ustrezno usposobljeno in daljana po povprečni porabi kokaina na Zaključekdan pristala na 11. mestu, kar nas pravočasno in ustrezno ukrepa teropozarja, da sodi Ljubljana med Ljubljana je med mesti, ki so bilamesta, kjer je očitno v primerjavi z vključena v testiranje odpadnih vod prepreči smrt zaradi zastrupitve sostalimi mesti dnevno v uporabi na prisotnost kokaina, po količiniveliko več kokaina kot v veliki večini kokaina na 1000 prebivalcev uvršče- kokainom.sodelujočih mest (2) (graf 2). Poveča- na zelo visoko. Uporaba kokaina medna uporaba kokaina se odraža tudi v osebami, ki so živele na dan odvzema Virištevilu smrti, ki jih lahko pripišemo vzorcev v Ljubljani, je bila v primer-kokainu. V letu 2016 je bilo takih javi z ostalimi mesti visoka. V zadnjih 1. Zuccato E., Chiabrando C., Castiglioni S.,smrti v Sloveniji 18. Zastrupitev s letih se je v Sloveniji močno povečalo Bagnati R., Fanelli R.. Estimatingkokainom je v letu 2016 – med zastru- število smrti zaradi uživanja kokaina. Community Drug Abuse by Wastewaterpitvami z drogami – predstavljala Vse več pa je tudi urgentnih bolni- Analysis. Environmental Health Perspec-glavni vzrok smrti v Sloveniji. V letu šničnih sprejemov zaradi akutne tives. 2008.2016 je bilo v Centru za zastrupitve zastrupitve s kokainom. Vse navede-UKC Ljubljana zaznanih 54 zastrupi- no samo potrjuje pomembnost 2. Wastewater analysis and drugs - atev s kokainom, kar je bilo najvišje zavedanja zdravstvenih delavcev o European muti-city study. Dosegljivo naštevilo evidentiranih zastrupitev s možnostih nenadnih zastrupitev s spletni strani: http://www.emcdda.kokainom v zadnjih letih v UKC kokainom, kar seveda posledično europa.eu/topics/pods/waste-water-Ljubljana (3). tudi omogoča ustrezno ukrepanje pri -analysis_en. zastrupljencu. Za zdravnika inPrimerjava zdravstveno osebje in še posebej za 3. Stanje na področju prepovedanih drog vpovprečne dnevne zastrupljenca je pomembno, da ob Sloveniji 2017. Urednice: Drev A.,količine kokaina na Hočevar Grom A., Belščak A.. Nacionalni1000 prebivalcev inštitut za javno zdravje, Ljubljana 2018.med glavnimi mesti Elektronski vir: Spletni naslov: http://držav članic EU www.nijz.si. Pri opazovanju dnevne količinekokaina v odpadnih vodah v glavnihmestih, ki so sodelovala v raziskavi,pa lahko ugotovimo, da so pred namipo količini najdenega kokaina na1000 prebivalcev na dan samo šeLondon, Amsterdam in Bern. Ker jeŠvica zunaj EU in bo tudi VelikaBritanija kmalu izstopila iz EU, jepred Ljubljano med glavnimi mestidržav članic EU po dnevni količini

Revija ISISAktualn2o5Julij 2018

Revija ISISI2z6EvropeJulij 2018Novi etični standardizaložniške skupine Natureglede raziskav na človeškihzarodkihPrevod in priredba: Miha Oražem, dr. med., Onkološki inštitut Ljubljana V revijah skupine Nature je z mesecem dveh tednov, kolikor je trenutna dovoljena meja.majem pri oddaji prispevkov, ki se nanašajo na Implantiranje človeških zarodkov s spremenjenoraziskave s človeškimi zarodki ali človeškimi jedrno DNA je prepovedano. Bistvenih odstopanjzarodnimi matičnimi celicami, zahtevana na- od dosedanje uredniške politike revije novost netančnejša izjava glede etične odobritve raziskave. prinaša, pomeni pa pomembno spodbudoS tem se uveljavljajo smernice International raziskovalcem, naj se držijo omenjenih smernic.Society for Stem Cell Research (ISSCR) iz leta2016*, v skladu s katerimi mora etično presojo Vir: Nature journals formalize ethicalraziskave opraviti na tem področju izkušena standards for human embryo and stem-cellkomisija, jasno pa mora biti opisan tudi posto- research. Nature. 2018; 557 (7703): 6.pek pridobitve soglasja darovalca celic. Uredni- Dosegljivo na: https://www.nature.com/štvo napoveduje, da bo v posameznih primerih, articles/d41586-018-05030-2kot je delo z gametami ali genomsko preurejanječloveških zarodkov, poleg standardnih recenzij * International Society for Stem Cell Research (ISSCR).za mnenje zaprosilo še neodvisnega etika. Sle- Guidelines for stem cell research and clinical translati-dnje bo vedno veljalo za raziskave, ki človeške on. 2016. Dosegljivo na: http://www.isscr.org/zarodke in vitro ohranjajo pri življenju blizu guidelines2016Krankenhaus Wien Nord:voditeljica projektaodslovljenaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Potem ko se je razvedelo, da je bilo za Kran- voditeljica projekta nekakšnemu »raziskovalcukenhaus Wien Nord (Bolnišnico Dunaj sever, ki zavesti« (Bewusstseinforscher) naročila, najse še gradi) porabljeno 95.000 EUR za »energij- opravi to »energijsko čiščenje« (energetischesko čiščenje«, je Wiener Krankenanstaltenver- Reinigung stavbe v gradnji, op. prev.). Medtembund (KAV, Zveza dunajskih bolnišničnih je bila preiskava razširjena in je zajela še triustanov) s takojšnjo veljavnostjo razrešila osebe.voditeljico projekta. Notranja revizija bo posku-sila ugotoviti dejansko stanje. Herwig Wetzlin- Vir: Österreichishe Ärztezeitung št. 6, 25.ger, direktor KAV, je povedal, da je dolgoletna marec 2018

Revija ISIS Iz Evrop2e7Julij 2018MazaštvoZakaj lažne obljube mazačev in zdravilcev za ozdravitve delujejoPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana mu zdravilcu«, ki je – proti plačilu, seveda – zdravil z nihalom ter [email protected] polaganjem rok. Bil je obtožen goljufi- je. Vendar je sodišče obtožbo goljufije Zakaj bolni ljudje nemoteno A četudi je Elisabeth Andritsch zavrnilo, češ, zdravilec je v svojeromajo k zdravstvenim gurujem, ki kot sodelavka Univerzitetne klinike v postopke veroval(!), torej zagotovo niuporabljajo takšne metode zdravlje- Gradcu v celoti na strani uradne ogoljufal svojega pacienta.nja, ob katerih se nam ježijo lasje? medicine, pa zdravilcev nikakor noče v celoti poslati k vragu (verteufeln): V zadnjih 16 letih je bilo v Avstriji »Svoje paciente pogosto vpra- »Prizadeti pacienti si pač tovrstne 20 obsodb zaradi mazaštva (Kurpfu-šam, kaj je tisto, kar dobijo pri naklonjenosti (zdravilca) izberejo scherei).zdravilcu, ne prejmejo pa pri nas v sami in če slednjemu uspe, da sebolnišnici,« pripoveduje psihologinja pacient počuti bolje in bolj krepak, je Vir: AERZTE Steiermark, februarElisabeth Andritsch, namestnica to po svoje upravičeno. Če pa se 2018predsednice Avstrijske platforme za zdravilec s svojim delovanjem okori-psihoonkologijo. »Odgovor se glasi šča ter tako morda pacienta odvrača Opomba: Izjemno zanimiv članekpribližno takole: Po obisku pri od medicinskega zdravljenja, me pa to predvsem o psiholoških potrebahzdravilcu se počutim bolje zato, ker resnično razbesni.« In naprej: »Bole- hudo bolnega človeka. Tudi dobrami tam stoodstotno posredujejo, da zen kot udarec usode pri prizadetem utemeljitev, zakaj se v Avstriji slahko ozdravim. Zdravnice in zdrav- izzove občutek nemoči in tako raje homeopatijo lahko ukvarjajo leniki, ki svoj poklic dojemajo resno, sprejmejo kako čudno ali ezoterično zdravniki. Hkrati je v članku nekajpač ne morejo spodbujati takšnih nabito razlago kot pa nobene razlage. statističnih podatkov, kako se pacientiiluzij. Govorijo lahko le o možnostih Razmišljanje o magičnih silah je pač posvetujejo s t. i. dr. Googlom terin verjetnostih; tudi ne o lažnem človekov instinkt.« portalom netdoktor.de. Ob ogleduupanju. Posredovanje (pacientu) tega portala sem našel tudi avstrijske-upanja je pogosto kot hoja po grebe- Leta 2014 je v Nemčiji potekal ga, netdoktor.at.nu.« sodni proces proti nekemu »duhovne-Mitralna insuficienca: neposrednapovezava z insuficienco srcaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Raziskovalna skupina, ki jo vodi njo (velikosti) insuficience srca. Ta katerih insuficienca srca še ni napre-privatni docent Georg Goliasch na ugotovitev podpira hipotezo, da ima dovala predaleč. Se pravi, obstoji t. i.MedUni Wien (Medicinska univerza funkcionalna insuficienca srca močan window of opportunity, v katerem jeDunaj), je raziskala vpliv funkcional- negativni vpliv na dolgoročno prežive- mogoč ustrezen poseg.ne insuficience mitralne zaklopke na tje pacientov z insuficienco srca – indolgoročno prognozo 576 pacientov s to neodvisno od drugih kliničnih, Vir: Österreichishe Ärztezeitungkronično sistolično insuficienco. ehokardiografskih in nevrohumoral- št. 7, 10. april 2018Ugotovili so, da je napredujoča nih dejavnikov. Ta negativni vplivprevalenca insuficience mitralne funkcionalne mitralne insuficience jezaklopke neposredno povezana s stop- najbolj izražen pri tistih pacientih, pri

Revija ISIS2M8ladi zdravnikiJulij 2018Grozljivka mladih zdravnikovv Veliki BritanijiDr. Tina Bregant, dr. med., Univerzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije – Soča Na majskem srečanju Evropskih mladih na Danskem (3). Takratni specializant bolnišnicezdravnikov (European Junior Doctors – EJD) je Svendborg je bil obtožen malomarnega zdravlje-bil kratko predstavljen primer, ki je razburkal nja, zaradi česar je bolnik s sladkorno boleznijo vjavnost v Veliki Britaniji. Na srečanju, ki se ga je letu 2013 umrl. Odločitev je sprožila javnoudeležila slovenska predstavnica Brigita Jazbar, kampanjo, v katero so se zelo intenzivno vključi-je bilo predstavljenih več tem, njihovo spletno le tudi medicinske sestre: #detkuhaværetmigstran si lahko ogledate tule: http://www. (#lahko bi se zgodilo meni). Zmagala je oprostil-juniordoctors.eu/. Ker je primer poučen tudi za na sodba, kar je predsednik Danske zdravniškenas, ga tule hitro predstavimo – v razmislek. zbornice (Danish Medical Association – DMA – Lægeforeningen), Andreas Rudkjøbing, označil V letu 2011 je v bolnišnici Royal Leicester kot »zmago zdrave pameti«.Infirmary umrl 6-letni deček zaradi sepse. Zdrav-stveni delavci, udeleženi pri zdravljenju dečka, so Podobno si želimo tudi Mladi zdravnikibili obtoženi uboja iz malomarnosti. Preiskava je Slovenije. Delo v zdravstvu je zahtevno, zahtevazajela dve medicinski sestri in specializantko sprejemanje odločitev, ki so včasih pod priti-prediatrije, ki se je takrat vrnila s porodniškega skom, prenagle in preuranjene ter lahko nosijodopusta. Leta 2015 sta bili zdravnica in ena od hude posledice. Zato potrebujemo pri svojemmedicinskih sester obsojeni na dveletno zaporno delu podporo vseh, tudi družbe in sodstva. Edinokazen; ena od sester je bila oproščena. Pritožba tako bomo lahko delali transparentno, razkrili inje bila zavrnjena, tako da je sodba postala prav- popravili svoje napake in si prizadevali za boljšonomočna. Leta 2017 je Tribunal zdravnikov ureditev sistema. Če pa bo nad nami visel Damo-(Medical Practitioners Tribunal Service) ugoto- klejev meč krivde, zavisti in maščevanja, pavil, da zdravnica ni zmožna opravljati dela, bomo verjetno naredili to, kar naredi majhenzaradi česar je bila suspendirana za eno leto. V otrok, ko razbije dragoceno vazo: »Nisem billetošnjem letu je bila izbrisana iz zdravniškega jaz! Nisem kriv.« Črepinje pa bo pobiral nekdoregistra, na kar se je pritožila. Odločitev sodišča drug ...je pretresla vse, vključno z ministrom za zdravjein socialne zadeve (Jeremy Hunt), ki je zahteval Vse zaplete in razplete predstavljenegadodatna pojasnila. Najbolj zaskrbljujoč je vpliv primera si lahko preberete na spletni stranisodbe na delo vseh zdravnikov, saj bo, če bo revije BMJ (British Medical Journal): https://primer obveljal v sedanji obliki, izničil kulturo www.bmj.com/bawa-garba.odprtosti in preglednosti (1). Primer je pokazalna več sistemskih napak, ki zahtevajo pojasnila. ViriPokazal pa je tudi na neusklajenost delovanjamed organi pregona in zdravniškimi organizaci- 1. Dyer C. Bawa-Garba case has left profession shakenjami. and stirred. BMJ 2018; 360: k456. Dostopno na: doi: https://doi.org/10.1136/bmj.k456 (22.5.2018) Primer kaže na napake in zmotljivost zdrav-stvenega osebja (ne le zdravnikov!) ter na odgo- 2. Pierce O, Marshall A. How Denmark Dumped Medicalvornost poklica, hkrati pa tudi izpostavi problem Malpractice and Improved Patient Safety. ProPublica;krivdne odgovornosti. V Veliki Britaniji so tako Dec 31, 2015. Dostopno na: https://www.propublica.začeli razmišljati o spremembi sistema, pri org/article/how-denmark-dumped-medical-čemer predlagajo ukrepe, kot jih pozna Danska: malpractice-and-improved-patient-safety (22.5.2018)sistem nekrivdne odškodnine (2). 3. Barrett M. Supreme court acquits Danish doctor in Letos se je namreč podobna drama, vendar s landmark case. The local DK; March28, 2018.popolnoma drugačnim zaključkom, odvijala tudi Dostopno na: https://www.thelocal.dk/20180328/ supreme-court-acquits-danish-doctor-in-landmark- case (22.5.2018)



Revija ISIS3F0orumJulij 2018Komentar k zapisomIsis, junij 2018, št. 6 Marjan Kordaš, Ljubljana vrednota, pa četudi nima vrednosti. Da je v načelu mogoče verjeti na besedo in da tudi [email protected] obstoji čast. Str. 3: Vrzel sredi besedila me spominja na Str. 16: Odlična vprašanja, odgovori pa –znameniti vic Kako su Sarajlije pisali pismo oprostite – nikakvi!sultanu u Stambol (glej Isis 1997; 6: 67). A kervic ni zapisan, bralec lahko le ugiba, zakaj in Str. 81: Izvrsten zavodnik! Življenjepis inčemu vrzel ter kako jo bo »nekdo« zamašil. filozofija hkrati! Str. 8: Intervju sem prebral – kot se temureče – »brez diha«. Verjamem vse! Vrednota jeBolj nezmotljivi od papeža ...Zdravniška (ne)zmotljivost – hrana za plenilce v sodnih postopkih in javnostDr. Tina Bregant, dr. med., Univerzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije – Soča Težko mi je, ko berem naslove v medijih: leni ljudje? Ki želimo svojim bolnikom le slabo, saj»Zdravnik, ki je raka leto dni zdravil z antibioti- edino tako lahko zaslužimo z njimi? Ko pomislimki, kmalu pred sodnika«; »Ljubljanski zdravni- na vse zlate maturante, ki smo začeli s študijemki naredili napako pri zdravljenju«; »Odškodni- medicine, zato da bi pomagali ljudem. Ko pomi-na za zdravniško napako«. Nato članek o slim na to, da smo krivi, ker smo zmotljivi. Res,kaznovanju napotnih zdravnikov. O alopatski obsodba, ki težko pade: kriv si, ker si zmotljiv.medicini. In o 104-letnem znanstveniku, ki se jeodločil umreti. Preberem tudi mnenja pod Kdo pa je nezmotljiv? Leta 1970 je švicarskičlankom. In mi ni prav nič lažje ... teolog Hans Küng objavil knjigo »Unfehlbar?: Eine Anfrage«. V njej ne razpravlja o (ne)zmo- Ko slišim za kolegico/kolega, ki je obsojen – tljivosti bogov v belem, pač pa o papeški nezmo-ker se je znašel v sistemu, ki ne bo požrl samo tljivosti. Zaradi nesprejemljivosti preizpraševa-njega in njegove integritete, marveč tudi priho- nja dogme mu je bila leta 1977 odvzeta »missiodnjega nesrečnika – zdravnika, ki se bo znašel v canonica« – možnost poučevanja na katoliškihpodobnem položaju. V sistemu, ki bo požrl tudi izobraževalnih ustanovah. Vendar pa se časibolnika in ga izpljunil kot razčlovečeno žrtev. spreminjajo (O tempora, o mores!), zaradi česar je izjemno zanimivo prebrati, kaj o tej temi meni Malo mi odleže, ko preberem članek z naslo- sedanji papež Frančišek. Odpira namreč novovom »Pravica do napake«. A ne za dolgo: cunami polje svobode: dopušča razpravo o nezmotljivo-tožb in obtožb proti zdravnikom, medicini, tudi sti. Kaj pa mi? Zakaj pri nas od človeka, ki jeznanosti sploh, le še pridobiva silovitost moči, daleč od papeža in svetosti, zahtevamo nepred-kjer možganska skorja lahko le umolkne, saj so stavljivo? Morda zato, ker je to donosno? Ker seizjemno zaposleni evolucijsko starejši predeli, nekomu izplača?zlasti stresna os in obe amigdali. V tujini je stanje duha in obup zdravnikov Morda so pa ti naslovi le simptom, ki razkriva, podoben (1). Medicina in znanost na splošno seda smo zdravniki napihnjeni, površni, zlonamerni,

Revija ISIS Foru3m1Julij 2018uči iz napak (za razliko od kakšnih krat še vedno zdravnik sprejema s ljudje tožimo predvsem o pomanjka-drugih ved). Vemo, da napak ni svojo lastno odgovornostjo in presojo. nju osebnih stikov, zatekanje v sodob-modro pometati pod preprogo in no tehnologijo ni edina zveličavnaskrivati. Dobro je o njih spregovoriti, Napak in napačnih odločitev ne rešitev; kaže se, da še bolj kot do sedajjih proučiti in spremeniti delovanje zagovarjam. Treba jih je prepoznati, postajajo ključne osebne kompetenceoz. vedenje, ki je do njih privedlo. Da analizirati in popraviti. Zato, da se ne in medčloveški odnosi, kar zlasti veljase napake ne bi ponavljale. Ker le ponovijo. Vendar pa ob tem ni modro za poklice, ki se posvečajo ljudem inizjemoma gre za namerno napako kriminalizirati ali celo demonizirati skrbi zanje. Zato je ključno, da vsi,posameznika. Mnogo pogosteje so zdravnika in medicine. Prav tako ni celotna javnost, skupaj razmišljamo,napake rezultat nesrečnega zaporedja modro poveličevanje – ker prav tako kako bi izboljšali zdravstveno obrav-dogodkov in sistemskih nepravilnosti. ne vodi k razumevanju procesov, ki navo; kje so glavni vzvodi za kakovostKakšne resne napake (pazite, napa- vodijo do »navideznih čudežev«. in varnost obravnave bolnikov; kajke!) so zagrešili ugledni zdravniki, je lahko naredimo tudi sami za to. Vopisano tudi v uglednih revijah (2–4). Kriminalizacija zdravnikov je svetu, kjer preživijo le najkrvoločnejši,Človek bi skoraj rekel: Od junaka do nesprejemljiva iz več razlogov. Ne namreč tudi ti kmalu stradajo odbedaka! vodi k prepoznavi problema in razu- lakote. mevanju, zakaj je do napačne odloči- Pri nas se samoobtožba zdi ne- tve prišlo; ne vodi k rešitvam; vodi k Viri/dodatno branjepredstavljiva. Naredil sem napako! skrivanju in pometanju napak podŽal mi je! V krvoločnih časih (in ob preprogo in k tragičnemu ponavljanju 1. McCartney M. Doctors and families mustslovenski zakonodaji) moraš biti res napak – vse do bridkega konca, ko na be able to work together for safer care.neumen, da narediš kaj takega. Saj te ta vlak napačnih, kriminaliziranih BMJ 2018; 360:k443.bodo plenilci raztrgali na kosce – tebe odločitev ne stopi nihče več. Ne zato,in tvojo družino. Kultura strahu se ker so napake čudežno izpuhtele, pač 2. Coombes R. Senior doctors admitplazi v vse kotičke našega delovanja. pa zato, ker ni več ljudi – zdravnikov, mistakes in campaign for more openLe kdo bo še dovolj neumen, da bo da bi jih delali. Dobrodošli torej v culture. BMJ 2005; 331: 595.hotel delati kot zdravnik? Mislite, da krasni novi svet kibernetike in algorit-mladi zdravniki ne odhajajo tudi mov; brez napak in brez ljudi! 3. Godlee F. There but for the grace of Godzaradi tega? Pomanjkanje kadrov, BMJ 2018; 360:k485. Dostopnozmogljivosti, časovni pritiski in Vpeljevanje umetne inteligence in na: doi: https://doi.org/10.1136/bmj.finančne grožnje le povečujejo verjet- sledenje algoritmom lahko sicer k485 (12.5.2018).nost napačnih odločitev, ki jih zaen- znatno zmanjša nekatere sedanje napake; pojavile pa se bodo nove 4. Wilmshurt PT. Re: Paediatrician convic- težave in nove napake. V časih, ko ted of manslaughter must be erased from register, rules High Court. BMJ 2018; 360:k417. Dostopno na: doi: https://doi. org/10.1136/bmj.k417 (12.5.2018).Ambulantni dan specialistični pregled posameznega bolnika in še bolj pri finančnemPrim. dr. Zlata Remškar, dr. med., Medvode vrednotenju zdravniškega specialistič- nega pregleda. O tem se lahko prepri- Na specialistični ambulantni se je seveda začelo prenašati tudi na čamo, če analiziramo samoplačniškipregled je bilo tisti dan naročenih delujoče v ambulanti. Kljub upoča- račun ambulantnega pregleda, kjerdvajset bolnikov z intervalom na snjenemu ritmu dela so se začeli predstavlja zdravniški pregled zane-petnajst minut, prišli pa so še štirje pritoževati, da imajo kot posamezniki marljiv delež končne cene obravnava-dodatni bolniki, napoteni na pregled naloženih preveč opravil pri obravna- nja bolnika.»pod nujno«. Ker je bila večina vi posameznega bolnika oz. da sobolnikov šele prvič napotena na preobremenjeni. V dnevni praksi zdravniki torej žepregled, se je načrtovan urnik pregle- dolgo pristajamo na obravnavanjedovanja posameznega bolnika začel Ugotavljala sem, in to ne prvič, da bolnikov kot po tekočem traku. Samorušiti. Bolniki v čakalnici so se posto- na splošno ambulantno delo pri nas zdravnikovo delo s svojim nizkimpoma vse bolj nabirali. Čakajoči so izrazito zapostavljamo oz. obravnava- vrednotenjem namreč povzroča, da sepostajali nemirni in nekateri tudi mo kot manj zahteven del zdravniš- bolnike naroča kot po tekočem traku,nestrpni. Nezadovoljstvo iz čakalnice kega delovanja. Omenjeno se očitno da se z drugimi storitvami okrog kaže v prekratko odmerjenem času za bolnikov zagotovi dovolj storitev na ambulanto, da se ambulanta »spla- ča«. Omenjeno tudi povzroča, da sistemsko pozabljamo, da v praksi

Revija ISISF32orumJulij 2018bolnik, pa tudi zdravnik potrebujeta načinu obravnavanja bolnikov. Ne bolnikov še ne razpravljamo. Nadoločen čas, da lahko vzpostavita opozarjamo, da kljub velikemu akademski ravni se celo hvalimo, dakomunikacijo in se dovolj poglobljeno razvoju novih možnosti diagnosticira- imamo odličen učni sistem, odličnepogovorita, ter da mora zdravnik nja bolezni ostaja zdravnik tisti, ki za zdravnike in odlično oskrbo bolnikov.bolnika, ne nazadnje, tudi fizikalno bolnika načrtuje preiskavo ali preiska-pregledati. Zaključki in odločitve ve in nato naredi sintezo rezultatov Ko na svoji koži občutimo delova-zdravnika ob ambulantnem pregledu opravljenih diagnostičnih postopkov nje sistema v praksi, se s takim posplo-so za bolnika pogosto lahko zelo oz. postavi z večjo ali manjšo verje- šenim olepševanjem vsakdanje zdrav-pomembni. Še posebej, ker pri nas tnostjo pravilno diagnozo bolnikove stvene prakse ne moremo strinjati.čakalne vrste ovirajo dosegljivost bolezni. Napredek diagnostičnihnadaljnjih diagnostičnih postopkov. metod torej ni zmanjšal vloge razmi- V praksi se namreč zelo občuti šljanja zdravnika ob bolniku. odsotnost sistemsko za vse bolnike Če upoštevamo še elektronsko zagotovljenega enakomernega obrav-izpisovanje napotnic in receptov za Če bi vlogo ambulantnega zdrav- navanja bolnikov oz. je obravnavanjebolnike, moramo ugotoviti, da ti nika, ki je postala nekako razvredno- bolnikov v mikrookoljih prevečpostopki še dodatno podaljšujejo čas, tena, spet vzpostavili, bi se kar hitro odvisno od subjektivne prizadevnostipotreben za obravnavo posameznega povrnil medsebojno spoštljiv odnos dotičnih zdravnikov do bolnikov in odbolnika, in ne skrajšujejo administra- med zdravnikom in bolnikom, ki je njihovih organizacijskih sposobnosti.tivnih postopkov v zvezi z bolnikom. postal zaradi omenjenega stalnega hitenja zrahljan, kar škoduje obema Najvišji odgovorni za sistem Zanimivo je, da se na problemati- stranema. kakovostnega zdravstvenega oskrbo-ko prenapolnjenih ambulant na vanja bolnikov (pri čemer pravzapravprimarni in sekundarni ravni zdrav- V državah z razvito medicino se že ni jasno, kdo pri nas to je) bi moralistvenega obravnavanja bolnikov sicer vsaj deset let zavedajo stranpoti začeti v mikrookoljih sistematičnovečkrat opozarja in se jo vsakokrat takšne neosebne medicine, v kateri je preverjati način obravnavanja bolni-razloži s splošnim pomanjkanjem postal bolnik le objekt obravnave oz. kov ter na osnovi pridobljenih prak-zdravnikov v Sloveniji, a do ukrepov, nadomeščen z izvidi svojih preiskav. tičnih ugotovitev izdelati strategijoki bi razbremenili prenapolnjene Trudijo se preseči tehnicistično optimalnejšega obravnavanja sloven-ambulante, ne pride. razdobje obravnavanja bolnikov ter skih bolnikov, da bo lahko bolj celo- ponovno vrniti zdravnika k bolniku. stno in spoštljivejše do bolnikov. Ugotavljam, da smo kot cehsprejeli podcenjevanje zdravniškega V naših razmerah smo obstali v Zdravnikovo miselno delo bointelektualnega dela ob bolniku in s »tehnicistični medicini« in o bolj treba končno primerneje ovrednotititem prispevamo k mehanističnemu osebnem načinu obravnavanja naših in mu priznati pomembnost v procesu obravnavanja bolnikov.Cum grano salis Nina Mazi, Ljubljana logije. Vsi, ki si prizadevajo za »demenci prijazno družbo« oz. »demenci prijazno okolje«, se najbrž Sporočila, namenjena (laični, pa tudi strokovni) sprenevedajo, ko zaskrbljeni ugotavljajo, da se deležjavnosti morajo biti premišljena, objektivna in dobrona- dementne populacije nenehno povečuje. Za to si pomerna, zlasti pa ne smejo nikogar zavajati, poneumljati njihovih izjavah, geslih in sloganih sodeč namrečali mu kako drugače škodovati. To so že pred več tisočletji nenehno prizadevajo.učili antični strokovnjaki s Hipokratom na čelu, ki so kotpoligloti znali uporabljati glavo in razmišljati multidisci- Na srečo je tovrstno nezaslišano ravnanje zaenkrat šeplinarno, čeprav tovrstne paradigme takrat še nihče ni unikum, omejen le na področje demence. Si predstavlja-uradno razglašal in je proučeval. te, da bi stomatologi začeli proglašati Slovenijo za »karie- su prijazno družbo« oz. da bi se začeli hvaliti, da ustvarja- Aktualnosti, resničnosti in dragocenosti antičnega jo »parodontozi prijazno okolje«? Ali pa, da biizročila se zavem vsakokrat, ko naletim na napis, zapis diabetologi začeli kampanjo za »sladkorni bolezni prija-ali izjavo, da živimo v »demenci prijazni družbi«. Še zno okolje« oz. »debelosti prijazno družbo«.posebej zaskrbljujoče in popolnoma nesprejemljivo paje, da floskule o demenci prijazni družbi, demenci Sicer pa: Načrtno »strokovno« spodbujanje motenj,prijaznem ravnanju, demenci prijaznem okolju ipd. bolezni, poškodb, deviacij in alienacij ni le sramotno inuporabljajo celo strokovnjaki, ki naj bi veljali za najve- nizkotno početje, marveč je tudi kaznivo dejanje.čje strokovne avtoritete na področju medicine in psiho-

Revija ISIS Foru3m3Julij 2018Vihar se začne z majhnim vetromPrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj Mnogi bolniki pa sami želijo pregled v zasebnih ambulantah, kjer je zagoto- Tudi v zdravstvu ne bo več tako, dobro deluje. Poglejmo samo čez vljena enaka ali celo boljša strokovnakot je bilo. S spremembo družbenega Karavanke. Temelj zdravstvenega obravnava, pa še čakati jim ni treba vsistema so nastale nove okoliščine in sistema je osnovno zdravstvo, kamor (pre)dolgih čakalnih vrstah.tudi možnosti. Ni dovolj govoriti o sodi tudi specialistična ambulantnabolnikovih pravicah in obljubljati več, dejavnost vseh strok. In če bi krepili V katero drugo poklicno skupinokot smo sposobni zagotoviti, ampak je dostopnost in kakovost osnovnega se politiki, mediji in javnost še tolikopotreben razmislek o prenosu nekate- zdravstva, bi lahko racionalizirali tudi zaletavajo? Vsi drugi, vključno zrih pravic v dodatna (ne dopolnilna) stroške sekundarnega zdravstva. najvišjimi predstavniki oblasti, lahkozavarovanja. Kaj nam pomaga, če Namesto da bi vlagali v znanje in svetujejo, predavajo, so v neštetomnogi opozarjajo na kršenje bolniko- opremo, gradimo nove objekte, ki pa nadzornih svetih, imajo več s.p.-jevvih pravic, če marsikatere sploh niso jih ne moremo napolniti z vsebino, to in še polno drugih aktivnosti. In tegauresničljive ali morda šele post je s celostno visokostrokovno obrav- najbrž ne delajo pro bono, ampak somortem? Treba je pogledati resnici v navo bolnikov. Poglejmo samo nove za to kar dobro plačani. Zdravniki paoči in ne idealizirati, kako bi moralo urgentne centre. Ali se je kaj bistveno naj bi delali ali samo v svoji delovnibiti, ampak kako je. Bolniki so lahko spremenilo? Po mojem mnenju veliko organizaciji ali kot zasebniki. Nika-zaenkrat mirni, ker večino zdravnikov premalo in bi se jih dalo z dobro kor pa za našo miselnost ni spreje-vodi altruizem, empatija in ne pohlep organizacijo res bolje izkoristiti. mljiva kombinacija obojega, kar je vpo denarju, kar nam pogosto očitajo. razvitih državah nekaj povsemAli kdo misli, da je zdravniku lahko, Ker ni poti nazaj, je z zdravstveno normalnega.ko mora bolniku pri simptomih in reformo treba nadaljevati premišlje-znakih, ki kažejo na možnost resne no, postopoma in ne stihijsko. Mora- Sam sem veliko delal pri drugihbolezni, razlagati, da bo prišel na torij na zasebno dejavnost bi (in bo) delodajalcih in v matični ustanovi mipregled ali nek poseg (pre)pozno? samo še povečal težave in podaljšal ni nikoli nihče očital dvoživkarstva, čakalne dobe. Zdravstvo je preveč nasprotno, celo odobravali so tako Prav travmatične tako za bolnike resna dejavnost, da probleme rešuje- delo. Varčevanje pri delu, ki je nujno,kot zdravnike so čakalne dobe in kdor mo ad hoc enkrat na »socialistični«, da sistem deluje kolikor toliko nemo-zanje krivi predvsem zdravnike, drugič na »kapitalistični« način. teno, je neumno in kaže samo nabodisi nima pojma, zakaj so čakalne Reforma zdravstva je potrebna v slovensko »fovšijo«. Nesmisel je nadobe predolge, bodisi je zlonameren. naših glavah in predvsem v spremem- vse možne načine preprečevati deloČakalne dobe niso samo nesprejemlji- bah sistema zdravstvenega zavarova- zdravnikov, bodisi kot samostojnivo dolge zaradi poslabšanja zdravja, nja, ko bo denar res sledil bolniku, ne poklic ali pri drugih delodajalcih, čeampak je zaradi njih zdravstvo tudi deklarativno, ampak dejansko, sicer zmožnosti državnih zavodov nedražje (zaradi daljših bolniških bomo stalno capljali na mestu ali celo zadoščajo potrebam in nikoli ne bodo.odsotnosti, potrebe po ponavljanju nazadovali. Kritiki dodatnega dela zdravnikov sepreiskav, dodatnih preiskav, ki morda ne zavedajo, kakšne bi bile posledice,ne bi bile potrebne, večje porabe Čeprav imamo premalo zdravni- če bi vsi zdravniki, ki delajo tudi zunajzdravil, pogostejših obiskov pri kov v aktivni zdravniški službi, pa svojih matičnih ustanov, naenkratosebnih zdravnikih itd.). Vsaj na prvi tiste, ki hočejo in zmorejo delati več, prenehali delati.nujni pregled ali nujni kontrolni imenujemo dvoživke, zaslužkarji,pregled čakalnih dob sploh ne bi paraziti, elita in podobno. Danes si Kazni za zdravnike zaradi neustre-smelo biti! malodane kriminalec, če delaš še kje zne ali nepotrebne napotitve pa so drugje. Skoraj ni politika, ki se ne sploh prelile kapljo čez rob in primer- Naivno je pričakovati, da se z obregne ob delo zdravnikov v prostem jamo se lahko samo še z Butalci.reformo zdravstva pravice bolnikov ne času. Zavajajo javnost, da namerno Lahko je sedeti na Štefanovi 5 vbodo zmanjšale. Čeprav so de iure manj delamo v matičnih ustanovah, varnem zavetju pisarn, veliko težje pazagotovljene, so se de facto že zmanj- da lahko potem delamo v raznih je biti v »prvi bojni liniji«, ko sišale, ker jih že sedaj marsikdo ne ambulantah. Neumnost par excelen- izpostavljen grožnjam, izsiljevanju inmore koristiti. Ni treba odkrivati ce. Ne povedo pa bistva, da že v matič- psihičnemu pa tudi fizičnemu nasilju»tople vode«, da bi videli, kako tudi nih ustanovah mnogi delajo več, kot je bolnikov in svojcev, čemur sem bil»kapitalistično« zdravstvo lahko zavarovalnica sposobna plačati. tudi sam večkrat izpostavljen. Zato ustavimo veter, preden se bo okrepil v vihar, če ni že prepozno.

Revija ISISF34orumJulij 2018Pogled v prihodnost med stroko in politiko, med strokov- njaki/izvajalci in ostalo javnostjo/Brez steklene krogle, seveda uporabniki, med ponudniki in finan- cerji ter med izvajalci, uporabniki inNina Mazi, Ljubljana regulatorji. V kratkem nas čakajo volitve. mahali s papirji, pisali zakone in svoje Nova ekipa se bo morala pripravitiNova vladna garnitura si bo, podobno regulacijske umotvore vsiljevali na boj, kar pa nikakor ne pomeni, dakot prejšnja, predprejšnja in še katera odločevalcem v želji, da bi se v zgodo- bo svoje zahteve morala uresničevati zpred tem, zadala pomembno nalogo vino zapisali kot prvi, ki so uspeli vojno, svojo voljo uveljavljati za vsakooz. med svoje ključne prioritete narediti red v našem zdravstvu. Kar ceno, preko trupel in ob koncu svoje-uvrstila (tudi) ureditev stanja v jim seveda ne bo uspelo. Vsaj ne na ga mandata preštevati trupla. Bolj kotslovenskem zdravstvu. Novoizvoljeni tak način. prepovedi, prisilo, grožnje, pregon inoblastniki bodo to svojo odločitev kazni bo potrebovala premišljeno,najprej slovesno obelodanili in na ves Zdravstveni sistem bo uspelo načrtno, konsistentno in koherentnoglas oznanjali preko vseh možnih spraviti na pravo pot le razgledani, strategijo in taktiko – sodobno politi-kanalov, nato jo bodo argumentirali z strokovno podkovani, »otroško ko, ki zahteva veliko več kot le golougotovitvami, da dosedanje vladne naivni« in srčni ekipi, ki bo sposobna poznavanje dejstev.garniture niso bile kos tej zahtevni razčistiti osnovne pojme in temeljenalogi oz. da niso bile sposobne sodobnega zdravstvenega sistema. Ki Na čelu slovenskega zdravstvanarediti ničesar. Oni pa znajo, zmore- se bo zavedala odločilnega pomena potrebujemo ljudi, ki se bodo bolj kotjo in tudi hočejo zadevo enkrat za poznavanja, razumevanja in kategori- s pravili, predpisi in zakoni ter zvselej urediti. Nato bodo z bolj ali zacije problematike. Ki bo znala denarjem ukvarjali z medicino – zmanj znanimi, čim bolj udarnimi in razlikovati med nujnim/neobhodnim/ zdravjem in blagostanjem slovenskejavnosti všečnimi floskulami skušali neizogibnim, potrebnim in nepotreb- populacije. Ki bodo končno spoznalirazložiti, kaj in kako bodo zadevo nim/odvečnim, med koristnim, in doumeli, da za povečanje ali vsajizpeljali, čeprav se jim (po vsej verje- nevtralnim in škodljivim. Ki ne bo s ohranjanje košarice pravic ni (nujno)tnosti) sploh ne bo sanjalo, za kaj topovi streljala na muhe – bo vedela potrebno povišanje prispevkov,dejansko gre. Potem bodo začeli in razumela, kdaj je ključno (najbolj marveč poglobljena analiza produk-ponavljati (kopirati ali vsaj inovativno zahtevno) odločanje (sprejemanje tivnosti in konkurenčnosti. Po mne-kopirati) napake in stranpoti – neu- pravih, modrih in uresničljivih odloči- nju strokovnjakov in poznavalcevspele poskuse svojih predhodnikov. tev), kdaj pa je problematična pred- utegne zadostovati že dvig produktiv-Prepričani, da morajo na svoj način vsem izvedba – konkretizacija spreje- nosti, zavzetosti, korektnosti inponovno odkriti toplo vodo, bodo tih odločitev. Ki bo znala razlikovati konkurenčnosti vseh členov zdrav-najemali drage zunanje strokovnjake med javnim in zasebnim ter vedela, stvene verige. Resnično uspešna boin kvazistrokovnjake, zaposlovali kje lahko/morata sodelovati in kje le lahko le ekipa, ki bo znala prisluhnitiposameznike, ki bi radi na vsak način sobivati. Ki bo sposobna in pripravlje- in slišati glas vseh, ki se jih zdravstvoše malo tržili svoje minulo delo in se na ločiti kakovost od nekakovosti. Ki tiče. Ne glede na pospešeno individu-vsaj še enkrat zazibali na proslulih bo objektivno zaznavala in upoštevala alizacijo in kustomizacijo ostajalovorikah, plačevali nepotrebne učinkovitost in neučinkovitost, zdravstveni sistem še vedno javnaraziskave in za vse našteto zavzeto uspešnost in neuspešnost ter ju tudi dobrina, namenjena javnosti, in javnatrošili sredstva in potenciale, name- primerno nagrajevala. Ki bo skrbno in lastnina. Vsem, ki tega ne razumejo,njene konkretnim spremembam in zavzeto obravnavala strokovnost, jo ne upoštevajo in ne priznavajo, kerizboljšavam. Pri tem pa skrbno pazili postavila na piedestal in brezkompro- želijo predvsem kovati lasten dobiček,na politično korektnost, si prizadevali, misno zavračala nestrokovnost ter bo morala nova garnitura, če boda ne bi nikogar užalili in prizadeli, pa kvazistrokovnost. Ki bo končno pome- hotela uspeti, odločno stopiti na prste.tudi, da bi čim več postorili z jezikom, tla z nepotizmom, karierizmom insvinčnikom in papirjem – da jim (če principom VIP ter uveljavila profesio- Vsem, ki bodo ob mojem razmi-bo le mogoče) sploh ne bo treba nalnost. Ki bo spoznala in doumela, šljanju zamahnili z roko, češ: »To žezavihati rokavov. Skratka: strašno da je poleg poznavanja in razumeva- vemo …« pa za konec posvečambodo zaposleni, ogromno bodo delali nja v zdravstvenem trikotniku ključen Einsteinovo modrost, ki pravi:in sestankovali ter še več govorili, dialog. In to ne le med politiko in financami, marveč tudi in predvsem »Ve lahko vsak bedak. Treba je razumeti …«

Revija ISIS Foru3m5Julij 2018(Nad)standardna obravnava bolnikovali »a vi sploh veste, kdo sem jaz?«Asist. mag. Jurij Gorjanc, dr. med., spec. Med učnimi delavnicami o kilah slovenskih bolnišnic. Želel je operaci- tudi ne. Pred tem je s strani zdrav-– v preteklem letu jih je bilo v sloven- jo po določeni metodi, na določen stvene zavarovalnice dobil neuradenskih bolnišnicah pet – spoznavam teden, z možnostjo bivanja enega od namig, da mu stroške v domovinikirurge tudi z druge, kolegialne plati. svojcev v naši bolnišnici v času hospi- povrnejo v še večji meri ali celo vSploh sedaj, ko sem že sedmo leto talizacije. Vse to je bilo možno. celoti, če bo poseg opravljen kot nujenzaposlen v sosednji Avstriji. Mene Vprašal sem ga, zakaj se ne da operi- oz. če bo značaj urgence razviden izvečinoma zanima, kako jim uspe rati v Sloveniji. Dejal je, da po njego- odpustnice. Hvaležen sem mu, da medobro delati v marsikdaj še vedno vem vedenju v Sloveniji v željeni je z možnostjo tovrstne akrobacijetežkih razmerah in ob pomanjkanju tehniki še ni dovolj izurjenosti ter da seznanil šele po odpustu iz bolnišnice,zdravnikov, njih pa poleg določenih si želi po vsem, kar je v življenju videl čeprav zase vem, kako bi ravnal vkirurških veščin zanima predvsem, in izkusil, izbrati operaterja. K temu primeru takšne prošnje. Čez nekajkako je delo organizirano v menda ga je spodbudil tudi nedavni dogodek, mesecev, ob ambulantni kontroli, mienem najboljših zdravstvenih siste- ko je bil v bolnišnici, kjer je bil pred- je dejal: »Veste, zadovoljen sem, damov na svetu (1). stojnik, v čakalni vrsti za manjši sem se odločil, kot sem se, čeprav me kirurški poseg v lokalni anesteziji. je to stalo nekaj denarja. Nimam tako Slednja trditev je sicer močno Vprašal je, ali lahko poseg izpeljejo na majhne penzije in z ženo imava nekajvprašljiva, metodologije študij so določen datum, vendar je bil odgovor privarčevanega.« Jaz pa sem si vseenonamreč različne. Ena med njimi vodje oddelka, da bo čakal tako kot mislil, ali ne bi bilo prav, da bi dolgo-postavlja Avstrijo šele na 14. mesto, vsak drug. Ta odmerek pelina je letnega predstojnika nekega oddelka vSlovenijo pa na 19. mesto, celo pred pogoltnil, nekoliko mu je grenkobo domovini obravnavali na način, ki muNemčijo, ki je na 20. mestu (2). olajšalo opravičevanje kirurga na dan glede na njegovo preteklo delo pripa- posega, da to res ni prav, ampak da on da, in brez dodatnih stroškov. Brez Ko sem jim pripovedoval, kako ne more storiti ničesar, da pa se mu še zvez in poznanstev, seveda.sem pred kratkim operiral nadstan- enkrat opravičuje, da je čakal takodardno zavarovanega bolnika, jih je dolgo. Tako se je ob naslednji bolezni V drugem primeru je šlo za znanozanimalo predvsem, v čem je ta odločil za operacijo v Avstriji. Poseg, upokojeno predstojnico oddelka vnadstandard (med tako zavarovanimi hospitalizacija in rehabilitacija so Sloveniji, ki je bila po določenemsmo na avstrijskem Koroškem a priori minili po pričakovanjih. Manjšo rangu še višje od bolnika v prejvsi zdravniki in pravniki, tudi tovrstni bodico, ki to morda niti ni bila, je opisanem primeru. Imela je določeneupokojenci). Najprej v prosti izbiri zaznal le, ko je na zdravstveno zavaro- zdravstvene težave, vstopila je voperaterja – bolnik si lahko izbere valnico v Sloveniji naslovil prošnjo za ambulanto bolnišnice, kjer je nekočzdravnika oz. kirurga, ki določeno delno povrnitev stroškov operacije. delala/vodila, ter vprašala, ali bi jopreiskavo/poseg najbolj obvlada Prvemu negativnemu odgovoru je lahko pregledali. Mlada zdravnica ji je(število operacij, število zapletov). sledil še drugi negativni odgovor, odvrnila, da se mora prijaviti inLahko si izbere termin (+/– nekaj tokrat podkrepljen s strani »univerzi- počakati, razen če je situacija urgen-dni), ki mu glede na njegove obvezno- tetnih ekspertov«. Namreč, da bi se tna (kar pač ni bila). Sledilo je šesti najbolj ustreza. Na operativni moral pred posegom v tujini za delno nekaj besedne izmenjave, nakar jeposeg je razpisan prvi tistega dne. Biva povrnitev stroškov vpisati v čakalno sledil izbruh bolnice z besedami: »Aliv enoposteljni sobi. Za sobo veljajo še vrsto v eni od bolnišnic v Sloveniji. vi sploh veste, kdo sem jaz?« Kolegicanekatera druga pravila, ki jih vseh ne Tako bi dokazal (zdravstvenemu pa mirno, da ne in da bo gospa moralavem na pamet (parket, dnevni časopis, sistemu?), da je res imel določeno počakati kot vsi drugi. Tega, kar jenaslanjač ...), predvsem pa ima bolnik bolezen. Morda je to varovalka zava- sledilo, ne poznam natanko. Ne vem,vizite s strani operaterja. rovalnic in je dobro, da je tako, in ali je bila bolnica po nekaj telefonskih morda je bil bolnikov spodrsljaj, da se pogovorih obravnavana prednostno. Na podlagi poznanstev z zgoraj v čakalno vrsto ni vpisal. Morda pa Ne vem, ali se je kdo znesel nadomenjenih kirurških delavnic je kolegico, češ da ni ravnala korektno.naneslo, da me je kontaktiral upoko-jeni predstojnik oddelka ene od

Revija ISISF36orumJulij 2018Njen edini »greh« je bil, da bolnice ni iskanjem rešitev, za katere s svojim čju manj pogosto kot ostala populacija(pre)poznala. Sprašujem se, ali bi bilo delom vsakodnevno skrbimo za (4). Torej prispevamo zdravniki naneustrezno, če bi se bolnica prijavila druge. Morda je sistem nadstandar- avstrijskem Koroškem (vsaka avstrij-na okencu in počakala v čakalnici ter dnega zavarovanja samo instituciona- ska dežela ima glede tega svoje poseb-ob obravnavi povedala, kakšna je bila lizirana in instrumentalizirana kolegi- nosti) poleg zdravstvenih storitev vnjena nekdanja vloga v bolnišnici. alnost? Je kolegialnost celo več kot zdravstveno blagajno tudi svoj lastenImela je čas čakati, bila je vendar nadstandardno zavarovanje? Verjetno (sicer bruto) denarni prispevek zaupokojenka. Ali pa je bila na podlagi je celo vrednota, ampak takšna, ki je, končni finančni plus zdravstvenesvoje dolgoletne aktivnosti v tej ali pa je ni. Ki lahko manjka, tudi če blagajne. Če pa zdravstveno storitevbolnišnici obravnavana neustrezno, obstaja nadstandardno zavarovanje. potrebujemo sami, nam je omogočenanekolegialno? Če je tako mislila, ali ji brez prevelikih skrbi, da bomo vje bilo sploh treba v čakalnico? Sem sicer prvi, ki je proti različne- tistem trenutku, kakorkoli grozno se mu obravnavanju bolnikov. Izraz to že sliši, »samo bolniki«. Odgovorov ne poznam, vem pa, dvotirna obravnava je delno zavajajoč.kako približno bi se odvila situacija v Ko je bolnik pred zdravnikom v Enako obravnavo, brez prehudihAvstriji, čeprav avstrijski zdravstveni ambulanti, na preiskavi ali na opera- stresov, finančnih in duševnih, bisistem ni nobeno jamstvo, da ne bi bil cijski mizi, je obravnavan povsem privoščil tudi kolegu in kolegici izmožen kakšen odklon. A možnosti za enako. Ko sem dopustil kolegici v naši zgornjega zapisa. Toliko lažje obto je manj. Nadstandardno zavarova- bolnišnici, ki se ukvarja z ekonomiko ponižni slutnji, da bom tudi samna bolnika (kar bi bila kolegica in zdravstvenih storitev, da mi je nekate- nekoč »zgolj« upokojenec in bolnik. Vkolega iz prejšnjih primerov) bi preko re stvari razložila, mi je postalo katerikoli državi že.tajnice oddelka imela možnost v zelo marsikaj jasno. Z denarjem, pridoblje-kratkem času (ali takoj) govoriti s nim od t. i. nadstandardno zavarova- P. S. Primera v zapisu sta resnič-predstojnikom oddelka ali speciali- nih »priviligirancev« (kamor (nepro- na. Spremenjene so le nekaterestom, ki se na njuno patologijo najbolj sto)voljno sodim tudi sam), se napaja podrobnosti, ki otežujejo prepoznavospozna. Določili bi jima kratkoročen po skrbno izdelanih solidarnostnih vpletenih.termin pogovora in pregleda v njegovi pravilih celoten zdravstveni sistem v(zasebni) ambulanti, ki jo ima v smislu, da so določene storitve v Viribolnišnici, v kateri je predstojnik. krajšem časovnem obdobju na voljo za vse bolnike. Znano je namreč, da 1. QUALITAS, Ausgabe: 03/2016, Bildrech- Nekakšna dvotirnost medicine, ki minimalno število zelo usposobljenih te: Schaffler Verlag, Oesterreichjo ustvarja sistem nadstandarda, v ljudi s svojim znanjem ali storitvamiAvstriji deluje, ampak ima svojo ceno. maksimalno prispeva k uspešnosti 2. Healthcare Access and Quality IndexOmenjenim skupinam ljudi (tudi celotne družbe in zdravniki ter znan- based on mortality from causes amenablemeni) premijo za nadstandardno stveniki smo gotovo med njimi (3). to personal health care in 195 countrieszavarovanje trgajo od bruto plače. Poleg tega koristi to minimalno število and territories, 1990–2015: a novelPrispevek ni majhen. A v primeru ljudi (v našem primeru zdravniki) analysis from the Global Burden ofzdravstvenih težav se nam zdravni- kljub morebitnim boleznim v povpre- Disease Study 2015kom ni treba (pretirano) ukvarjati z 3. J. Peterson: 12 pravil za življenje; protistrup za kaos; 11: 287: Na vseh področjih je majhna večina ljudi odgovor- na za večino proizvodnje in... 4. https://www.welt.de/gesundheit/ article140318244/Die-Goetter-in-Weiss- -sind-kraenker-als-ihre-Patienten.htmlKaj pa, če se obrneš?Jan Kejžar, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Vojnik Na pomenljivi datum 25. maja1 leta Slovenci smo se nanjo pospešeno posledično pravno-formalne uredljivo-Gospodovega 2018 je v veljavo stopila pripravljali. Nimaš kaj, novi časi so tu sti dobila še naša zasebnost. A da ne boSplošna uredba o varovanju osebnih in ker zna kapitalizem trgovati z vsem tole nov traktat na to temo, se bom kojpodatkov (v nadaljevanju GDPR). in vsakim, je status rentabilnosti ter lotil prilike, ki pritiče situaciji.1 Nekdanji dan mladosti, ko se je s štafeto mladosti (oz. Titovo štafeto) obeležil maršalov rojstni *** dan. Ta opomba je nujna zlasti zaradi (predvidenega) odziva nanjo. Ob njej se bodo namreč Pepca Štefan je utelešala popolno čudili tako pripadniki »baby-boom« kot »Y« generacije. Razlika bo le v razlogu začudenosti. čenčo. Ni ga med nami, ki mu poleg

Revija ISIS Foru3m7Julij 2018kave v družbi cigarete2 ne prija »Štefka«, kot so jo v šali klicali, se mljal vse odtlej. Bolj so si pri njenihkakšen trač ali trije, toda povabiti njo je rodila z drugim priimkom. Njen podajali kljuko, manj se je dolgočasi-na klepet je predstavljalo povsem oče je bil neke sorte direktor, pred la. Domovanje je itak poznala donovo dimenzijo vstopanja v življenja tem pa je služil v vojski. Marsikaj so obisti, morala je samo še naštudirati,drugih. Kar sleherniki dojemamo kot pravili o njegovem takratnem udej- kam postaviti »anteno« za optimalenzačimbo druženja, je ona zajemala z stvovanju in ugodnih posledicah sprejem. Babje opravljanje je naglobagrovo žlico, in kjer se ustavijo le-tega za premoženjsko stanje osvojila, več preglavic so ji predsta-najboljši tajni obveščevalci represiv- familije, a so nekdanje vojno lice po vljale resne moške debate. Da bi senih režimov, tja je zakorakala brez ženitvi poznali predvsem zaradi med katerimi bolj šepetalo, niti ne, sopomisleka. Materiala je imela za cel stroge discipline in ambicioznosti. pa slednje dostikrat potekale zaarhiv, in to dobesedno – zaposlena je Njegova lepša polovica je bila pridna zaprtimi vrati. To je od nje terjalo večbila kot bolnišnična čistilka in vsled gospodinja in čudovit ornament javni spretnosti in celo poguma, a je ni ničkilometrine je posedovala takšen šop podobi, otroci pa razlog za ponos in ustavilo. Zavedajoč se, da bi ji vključev kot glavni grajski ječar. uresničevanje vizije. Žal ni računal s primeru razkritja zmanjkalo več kotUgovori, da ni imela časa preučevati krivuljo vpliva starševske starosti na Izidorju Kalanu3, se je sčasomagradiva, ne zdržijo. Čistilke imajo dela otrokovo zdravje in zalomilo se je začela skrivati v kabinetu svojegares vrh glave, vendar z dobro organi- ravno pri poslednjem, Pepci. Saj ne, starega in tam izvedela stvari, ozacijo človek vselej najde kakšno urico da bi bilo z njo kaj hudo narobe (v katerih bolje, da ne pišem. Nikoli neza svoje omiljene dejavnosti. Med smislu telesnega zdravja), a je vseeno veš!ustaljenim delovnikom je marljivo za sorojenci konkretno zaostajala. Občistila, ko se je stanje umirilo in so bridkem spoznanju so jo začeli Čeprav akademska kariera zanjoostale zgolj dežurne ekipe, pa si je v skrivati, kar ob rednih obiskih v hiši ni bila predvidena, so jo poslali vmiru in ob malici lahko privoščila ni bil mačji kašelj. Stari je bil pač šolo. Spomin ji je služil, saj ga jebrezplačen ter (ironično!) še kako pomembnež in so se mu stalno hodili neprestano hranila z obiljem infor-resničen rumeni tisk. Njena zavzetost dobrikat, sklepat z njim posle ali macij, pod težo katerih se dandana-pri odstranjevanju umazanije ob želji rovarit po državni politiki. Pepca za šnji sesuvajo računalniki in jih nitipo delu v manj ljubih izmenah ni razliko od bratov in sester ni nasto- najbolj zapleteni algoritmi ne preba-ostala neopažena. Bila je ravno prav pala pred gosti in kdor bi takrat uzrl vijo. Tudi Sokratov princip je spošto-uspešna in hkrati priljubljena med njene poglede iz daljave, bi mu počilo vala in si ni ničesar beležila. Škoda,kolegicami, da se je gibala »pod srce. Morda je bolje ne vedeti, koliko da možakarja ni osebno poznala.radarjem«, dasiravno so vsi vedeli, otroške želje po pozornosti in kakšna Gotovo bi ji njegov zakon s Ksantipokakšnega kalibra je. Da je rada delala volja do ugajanja staršem sta šli prispeval substance za lastno zbirko!popoldne in zvečer, ni samo po sebi vnemar. Ko se je njen skromni lonček Ko je še imela dovolj pameti zaumevno, vendar je dopoldne v bloko- prvič do roba napolnil s povedanim, šolanje, je postopoma ugotovila, da jivskem naselju ravno tako zanimivo je premagala strahove in ponosno njena skladovnica podatkov lahkokot preostali del dneva. Če ti slučajno zakorakala v osrčje dnevne sobe. Da pride zelo prav za izboljšanje družbe-ni do preverjanja, kako upravičeno se le ne bi – najsi je njen oče sam zaklal nega položaja. Ni treba posebejkoristijo bolniški staleži ali izvajajo ducat regimentov švabov, ni nikogar poudarjati, da samote ni poznala,terenska opravila zaposlenih v javni prej (ali pozneje) tako okrutno pobil. čeravno je iskreni prijatelji nisoupravi, lahko beležiš, kje se stvari kva- Vidno presenečen in nekoliko osra- nikdar obdajali. Poslušati se je sicerrijo pogosteje od pričakovanega. Prav močen je zajecljal, navrgel deset ni dalo, bila pa je sila pripravnanenavadno je, kako mašljive so mašil in jo končno predstavil kot onemu, ki so ga zanimale koordinatenekatere cevi in kako hitro se zarasejo sestrinega otroka, ki da je pri njih na njegove simpatije v času ali s kakšni-grmički na določenih travnikih! In če počitnicah. mi metodami si izboriti dostop doraven aktivnosti pade, razloga za njenih atributov. Bog ne daj, da si izpaniko ni – takrat je namreč idealna Če bi bila to drugačna povest, bi vljudnosti pristopil do nje in ji rekel:priložnost za intradisciplinarno še naprej skušala vzbujati težkapovezovanje. Ako se v njeni širši čustva, Pepca pa se je na srečo več 3 Kdor se sprašuje o možakarjevi identiteti,okolici ni dogajalo nič kaj pretresljive- kot od roditeljev naučila od družin- je ravnokar svoji učiteljici (ali profesorici)ga, je brž pozvala katero od sosed na skega psa in mačke. Tudi prvi je slovenščine zadal hudo srčno bolečino.kekse in čvek. Zalaganje njene osebne udarce hitro pozabil, medtem ko se je Gre namreč za junaka Tavčarjeve Visoškepodatkovne baze se ni nikdar ustavilo. slednja venomer znala zaposliti. Če kronike, ki je očetu »ukradel« (bolj našel, ne moreš biti zraven, to ne pomeni, ampak nisem njegov pravni zastopnik)2 Članka ne sponzorira tobačni lobi, zato je da ne smeš imeti nič od tega! Rado- beneški cekin, slednji pa je za kazen na v kavi dovoljeno uživati tudi nekadilcem. vednosti ji ni manjkalo in tako se je njegovem mezincu preizkusil ostrino spoznala s konjičkom, ki jo je spre- svoje sekirice. Ob pisanju tega se mi je kar milo storilo po dobrih starih časih pred permisivno vzgojo.

Revija ISISF38orumJulij 2018»Živjo, Pepa, kaj je novega?« Lahko- je spravil v precej neprijeten položaj. tablet čudno znosen). Na praznik alimiselnež je bil takoj pečen za dobre Po eni plati se je otožno spominjal, delovnik, ob božanju jutranjih žarkovpol ure, saj ga je znala tako spretno kako bi ga včasih gnal, da bi kri scal5, ali krvavo rdečem sončnem zahodu,vezati v pogovor in se ga oviti z po drugi mu je prišlek ponujal odreši- naj je lilo ali pripekalo, vselej silogorejo4, da ni imel več niti za ped tev zoprnega tura. Povabil ga je moral biti v pripravljenosti. S telefonimanevrskega prostora. Ampak bila naprej, sprejela sta dogovor in Pepca ni imela problemov. Če se prvemuje prijazna in venomer pripravljena je znova zamenjala lastništvo. Odveč klicu nisi odzval, ga po četrt urenesebično deliti svoje znanje, če si se je dodati, da pred pridobitvijo nove- vztrajnega poskušanja ni bilo junaka,le podružil z njo in ji naklonil nekaj ga priimka partnerja sploh ni spo- ki bi še zdržal težo pritiska. Spretničasa. Filozofske razprave ni bila znala. Ni se veliko sekirala, poleg mladec bi ji ob poznavanju mobilnesposobna, kljub vsemu pa bi tako tega pa ideja o egalitarizmu na tehnologije zmogel ubežati, a kaj kodobro družbeno vpetega čudaka siromašni prsti njenega sveta ni ni bil niti pod razno tarčna populaci-lahko iskal z lučjo pri belem dnevu. nikdar vzklila. Z možem sta se soli- ja. In če si se šele na tej točki vprašal, dno ujela, saj sta si bila zmožna kje je v zadnjih nekaj vrsticah gospod Ne glede na to do zadnjega ni bilo parirati v besednih soočenjih, in tudi Štefan, ti je verjetno jasno, da z razlo-jasno, če si bo kdaj našla sopotnika njen gmotni status se je precej izbolj- gom ni omenjan. Tudi v resnici ga niali ne. Tekom šolanja ji ni uspelo, šal. Kar si je oportunist obetal od bilo, saj je bil strašno zaposlen. Zazato se je bila iz internata prisiljena svojega tasta, je seveda dobil in na otroke sta baje zaman prosila stvar-vrniti domov. Sorojenci so bili takrat koncu ni bilo lačnega med njimi. nika, zato se je vrgel v delo. Na hudože na svojem in so še vedno zavzeto nesrečo sodelavcev je bil najslabšasledili očetovim planom, ona pa je Štefanova sta si bolj kot z lastno možna kombinacija pridnosti terbila kot plevel med tlakovci na dajala opravka z drugimi družinami. sposobnosti. Dočim je Pepca svojedomačem dvorišču. Če je slednjega Ustalila sta se sredi nizkega beton- delo vzorno opravljala, je on s svoji-stari premagal, ko ga je zalil s kemi- skega gozdiča, kjer je bilo v primerja- ma dvema levima rokama napravilkalijami, se najmlajše hčere na tak vi s sivimi fasadami dogajanje za več škode kot meteorit ob koncunačin ni mogel lotiti (saj ne, da mu ni tujimi stenami vse prej kot enolično, krede. Zaradi dobre odločitve vprišlo na pamet). Kazalo je že, da bo in Pepca je delala na najvišjih obra- preteklosti je vseeno ostal nedotakljivto prva bitka, v kateri bo poražen, a tih. Po desetletju pri istem delodajal- in žal tudi pridni nesposobnež. Neje imel srečo. No, težko je reči, ali je cu je na šihtu nič več ni moglo prese- glede na vse pa v zaslepljeni pogol-šlo za srečo v nesreči ali srečnega netiti, rajon pa je bil ravno tako pod tnosti ni računal s stresom, ki prežinesrečnika. Kar je stalo pred vrati, je kontrolo. Čeprav se je v rabi svoje na oblastiželjne v zgornjem delubolj spominjalo na skesanega prida- džezvice izmojstrovala, je bila pogo- hierarhične piramide. Dobro ga jeniča, ki je spet prišel prosit odpušča- steje kot gostiteljica gostja. Ljudem je nažrl in potreboval je strokovnonja, kot vročekrvnega mladca, sicer hitro postalo jasno, s kom imajo pomoč, s čimer je ženino tekmohrepenečega po svoji devici. Ime mu opravka, in so se je raje ognili, a kaj življenja pripeljal do točke preloma.je bilo Gvido, a ga je Pepcin oče od bi to njej. Blagor neukim v socialnihprvega trenutka dalje klical kar po veščinah, kajti njim ne bo nikoli Nič ni kazalo, da bi bil ta danpriimku: Štefan. Besede ne morejo dolgčas! Če nihče ne pride na obisk, kakorkoli drugačen od ostalih. Spo-izraziti, kako mu je šel na živce. to ni razlog za puščavništvo, še manj kojnost, ki je v bolnišnici zamenjalaMorda še bolj kot kocina na sveže opravičilo za zanemarjanje poslan- živžav, ni bila ob petkih nič posebne-obriti bradi! Ko ga je ugledal na stva, ki si ga je naložila protagonist- ga, toliko manj zaradi napovedanegahišnem pragu, ga je sprva nameraval ka. Pepca je napredovala na nasle- sončnega konca tedna. Ker že tedenodsloviti, češ da nima posluha za dnjo stopnjo v razvoju ultimativne dni ni deževalo, tla niso bila pretiranoklošarje, vendar ga je Gvido ujel opravljivke in prvič v zgodovini zamazana in tudi površine niso večnepripravljenega s svojim edinim človeštva je gora prišla k Mohamedu, rumenele od cvetnega prahu. Ko se jetalentom. Namazanega jezika mu je »globoko grlo« pa k slušatelju (ali pričelo večeriti, je Pepca ravnojel razlagati, kako da nesmrtno ljubi bolje zasliševalcu). Nihče ni bil nikoli praznila poslednji koš in se zazrlanjegovo hčer in bi rad skupaj z njo varen – začopatila te je ob mrzličnem skozi okno. Sonce se je počasi posla-osivel. Poslušalec je ob teh besedah preštevanju gotovine na blagajni, vljajo za oddaljenimi hribi. Zamislilakar malo onemel, saj ni bil vajen med bočnim parkiranjem v enosmer- se je in zajela sapo. Očitno tej misli ninakladanja. Vse življenje je le pove- ni ulici ali v zobozdravniški čakalnici bilo dano uzreti sončnega zahoda, sajljeval in šušljalo se je, da ga celo (preživeli so vedeli povedati, da je bil jo je že naslednji trenutek izpodrinilasoproga naziva s činom. »Štefan« ga pogovor z njo pod primerno dozo slastna podoba masla, sira in paradi- žnika, ujetih med dve plasti rženega4 Dolgoveznostjo za zdravnike »telesnih« boleznih. Z raziskovanjem »duše« pride v paketu tudi kruha. Ko se je spomnila še na nekaj bogatejši besedni zaklad. domačega vaniljevega jogurta, ki ji je5 Lahko bi rekel tudi »gnal do stresne hematurije«, a kaj ’ čem leporečiti.

Revija ISIS Foru3m9Julij 2018ostal od zajtrka, se ni mogla obrzdati Gvida, muho sitno, nemalokrat tuneli pod Rokavskim prelivom. V– čas za malico. Opremljena z žive- podtaknili kar specializantom, ki so bolnišnici je vladala zlovešča tišina,žem se je podala proti edinemu si v začetniški vnemi zanj vzeli čas. nikjer ni bilo žive duše. Voziček jeprostoru, ki ga še ni »prečistila«. Bolj kot jim je nalagal, bolj so ga pustila za sabo. Med hojo po stopni-Pisarni administratork. Čeravno je poslušali. In imeli so kaj slišati (ter cah se je spraševala, če bo vzponabila slednja neposredno povezana z popisati) – kdor se je prebil mimo sploh kdaj konec. Mukoma se jearhivom, v le-tega ni posegala. Po eni začetnih navedb o nočnem potenju, privlekla do omarice, pograbila nekajplati je bil zaklenjen, po drugi pa je na pomanjkanju apetita, premetavanju stvari in odšla. Z zadnjimi močmi jemizah vedno ostalo dovolj gradiva, ki v postelji in brezvoljnosti, je bil na dospela do doma, vstopila in seje bilo trenutno v obdelavi. Če so se koncu prve etape nagrajen s podatki razgledala. Njenega soproga ni bilo.zdravniki, sestre in seveda admini- o neprestanem službenem stresu ter Kaj je sledilo, se ne ve. Ko je odbilostratorke zaradi vseobsegajoče žalitvah s strani žene, ki naj bi mu polnoč, pa se je v ritmu urinegapapirologije pritoževali, Pepca s tem večkrat nastavila rogove. Potem je nihala v večnost zazibala tudi sama.ni imela težav. Sprehodila se je med začel razpredati o svojem otroštvu,mizami in s prstom oplazila vsakega preplavljenem z materino pijačo in ***izmed zajetnih kupov popisov, ki so bolečem pod težino očetove roke.tiho čakali na odločitev enočlanske Gorski cilj so dosegli le najvztrajnejši Dobre parabole uvoda in zaključ-komisije. Brez pretiranega motrenja – možakar je namreč sočasno sedel ka ne potrebujejo, še najmanj s stranije sedla v bližino okna, a nekoliko za na dveh stolih. Slabih sto kilometrov avtorja, ki ravno tako nima kaj odlo-zaveso, da je ne bi slučajno kdo od doma si je ustvaril drugo družino čati, kam se uvršča njegova. Dodatizapazil. Vrata so bila zaprta, teren in imel dva zdrava otroka, ki sta velja samo tole: primer je izmišljen innared in napočilo je pregledovanje obiskovala osnovno šolo, iz strahu vsaka podobnost z resničnimi oseba-map. Bile so modre, rdeče in zelene, pred neusmiljenim krvnikom v mi zgolj naključna. Izbira protagonist-tanke in zajetne, od mladih in starih. podobi svojega tasta pa si ni upal kinega poklica nima prav nobenePri izbiri je bilo važno samo eno zapustiti hudobne žene. Kar je sprva simbolne vrednosti, tako in tako smomerilo, in sicer poznavanje »plena«. izgledalo kot blebet tečnega slabiča, vsi malo Pepca. Le samovšečnež biKup, ki ga je obdelovala, ji žal ni je bila vajencem nato dobra šola v dalje interpretiral svojo stvaritev,postregel s kakšnim zanimivim potrpežljivosti ter jemanju anamne- moram pa preliti še kakšno kapljo naposladkom, zato se je poželjivo ozrla ze. Vprašanje, kaj so potem z vsemi račun »GDPR«. Tudi če je sedaj tu, niokoli sebe. Že je hotela seči po novem, temi podatki storili specialisti. Vpra- njeno področje urejanja nič boljko je naenkrat okamenela. Kar je šanje, če jih je kdo sploh prebral. pospravljeno, medtem ko imajo našihudega doživela v životu, je skupaj ne osebni podatki po lestvici IUCN šebi tako pretreslo, kot jo je tisto, kar je Pepca jih je brez dvoma. Od prve naprej oznako EN6. V dobi največjegavidela na mizi pred seboj. Bila je črke do zadnje pike. Ni bilo ranocelni- razmaha pametne telefonije in druž-mapa z znanim imenom in priimkom. ka v zgodovini, ki bi se tako zavzeto in benih omrežij je sicer smiselnoŠtefan Gvido. natančno lotil bolnikove dokumenta- govoriti o »takih« rečeh, a sem vselej cije. Živelj v ustanovi je že zdavnaj skeptičen do njihovega zakonskega Vsak prestopnik, namerno škodo- zamrl, ko je še vedno čitala. Ob široko urejanja. Kakih (rečeh, op. pisca), meželjen ali neveden v svoji preproščini, odgrnjenih zavesah in prižgani luči. vprašaš? Takih, ki jih niti najboljse enkrat znajde pred prepadom. Je Vsak nov stavek ji je zrušil nekaj tal drakonska zakonodaja ne moreprišel čas, da izpreže, ali zgolj še pod nogami, vsaka nova laž jo je celovito pokriti, lahko pa to dosežetokrat? Za Pepco ni bilo izbire. butnila dovolj silovito, da ji je pretr- tehten in poglobljen premislek naStrojevodja njenega vlaka je že gala tok misli. Kako je mogoče, da strani odgovornega posameznika.davno izskočil, zavore so se iztrošile nekdo tako surovo laže o tebi in ostaja Ampak kdo med nami sploh še imain ni je bilo sile, ki bi zmogla to nekaznovan, še več – pri ljudeh razlog za odgovorno ravnanje? Verje-ustaviti. Previdno je segla po popisu vzbuja celo pomilovanje? Da se ti kaj tno se bodo enako spraševali tudiin ga odprla. Eno za drugim so se v takega dogaja za hrbtom, pa te nihče takrat, ko bomo vsak s svojo šajtrgonjeno meso zarila rezila bridkih ne pobara ali vsaj kaj namigne? Kako Uradnih listov hodili naokrog in vspoznanj. Njenega moža so videle je mogoče, da se ... Da se ne obrneš? materialu iskali pravilne odgovore obsodelavke, a ji niso črhnile niti bese- Pepca je pogledala po sobi. Bila je vsakodnevnih dilemah. Morda ...dice. Partner je hodil po istih hodni- tiha in prazna. Stene so se zdelekih, a ji tega ni zaupal. Ona, ki je vedno bolj vsaksebi. Počasi je vstala ... pa bomo v ta namen dobilivedela vse o vsakem, ni imela pojma od mize in jo s težkimi koraki zapusti- mobilno aplikacijo.o njem, s katerim je legala v skupno la. Ni pospravila za sabo ali pogasilaposteljo. Bolečina se je stopnjevala. luči. Vrata so ostala odprta. Hodila je 6 Verjetno ste že uporabili spletni iskalnik,Med ambulantnimi obiski so namreč po hodnikih, ki so se zdeli kot prazni zato morda prečitajte še kaj na to temo. Ne bo nam škodilo.

Revija ISIS s strokovnih srečanjP40oročilaJulij 2018Simpozij kirurgije prebavil –Ljubljana 2018Prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., spec. krg., Iatros, d. o. o. V organizaciji Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo, Medicinskega centraIatros in Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo je 5. in 6. aprila2018 potekal simpozij o proktologiji. Klinični oddelek za abdominalno kirurgijo je V tem času se je prav gotovo nabralo veliko novo-mnogo let negoval tradicijo poglobljenih temat- sti, stroka se je opazno razvila in uveljavila. Prok-skih srečanj s področja abdominalne kirurgije. tologija je v neposredni povezavi s kirurgijoMed prvimi je bila obravnavana kirurgija široke- širokega črevesa in danke pomembna veja medici-ga črevesa in danke (1996) in kmalu nato tudi ne, saj se s proktološkim pregledom začne diagno-proktologija. Pobudnik teh srečanj je bil prof. stika raka širokega črevesa in danke, ki je v zad-Stane Repše, ki je skrbel za to, da so bila posto- njem času eden od najpogostejših rakov pri nas.poma obravnavana vsa področja (kile 1998,kirurgija trebušne slinavke 2002, kirurgija Simpozij je zapolnil praktično cela dvažolčnika in žolčevodov 2003, kirurgija jeter in dneva. Predavanja so izzvala živahne debate, kivranice 2004, kirurgija želodca 2005, ponovno so se pogosto zavlekle v naslednje teme alikirurgija raka debelega črevesa in danke 2006, odmore, kar govori v prid temu, da so bile temeperitonitis 2007, ileus 2008). potrebne in aktualne. Tradicija tematskih simpozijev je za nekaj časa Že proktološki pregled (P. Košorok) nakaže,zamrla in letos ponovno oživela. Veseli me, da je kakšne so bolnikove težave in v katero smer najpo desetletni prekinitvi kot prva prišla na vrsto se razvije nadaljnja diagnostika. Za razumevanjeprav proktologija, ki je bila v sklopu teh simpozijev delovanja anorektuma je potrebno poznavanjenazadnje obravnavana leta 2000. anatomije in fiziologije organa (K. Novak), ki jo lahko dodatno razjasnimo z manometrijo. Z nadaljnjo slikovno diagnostiko anorektuma (M. Garbajs) si dodatno razširimo uvid v delovanje oz. patologijo organa. Pri tem nam zelo pomaga tudi perianalni in endoanalni ultrazvok (V. Sojar), ki postaja orodje v rokah zdravnika, ki bolnika zdravi. Običajna predstava o obolenjih anorektuma je, da gre za krvavitev, katere vzrok so hemoroi- di. Vendar gre za celo paleto obolenj, ki zajemajo celotno območje ob anusu, področje analnega kanala in začetnega dela danke. Pilonidalni sinus (P. Košorok) je še vedno izziv za kirurga. Po nenapisanem pravilu spada pod proktologijo, verjetno zaradi same lokalizacije in patologije (fistuliranje). Enostavni primeri niso problem, ta pa nastane, kadar gre za ponovljeno obolenje ali za zamenjavo s kakšno drugo boleznijo (hidrade- nitis, fistulacije ob Crohnovi bolezni). Analna fisura (E. Espin, Barcelona) je na videz enostav- na težava, vendar lahko postane huda nadloga, če postane obolenje kronično. Najbolj pogosto »bojišče« proktologa je hemoroidalna bolezen (V. Sojar), kjer je na razpolago vse, od konserva-

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n1jJulij 2018tivne, včasih celo alternativne medici- obeta zdravljenje z biološkimi zdravi- skim zdravnikom in proktologom. Obane do kirurških novosti, ki jih je v li. Kljub temu je ob dolgotrajni bo- morata presoditi, kdaj komu bolnikaveliki meri spodbudil razvoj tehnike lezni pomembno pravilno presoditi, napotita ali vrneta. Pomembna pomoč(operacije hemoroidov s spenjalni- kdaj je še smiselno klasično zdravlje- pri odločanju so klinični vprašalniki zakom, harmoničnim skalpelom, laser- nje in manjši kirurški posegi, s kateri- oceno funkcije anorektuma (J. Gro-jem, ultrazvočno podvezavo hemoroi- mi skušamo zdraviti abscese in sek). Pri nas je najbolj v uporabidalnih žil – THD, HAL). Zdravljenje z fistulacije, kdaj pa je čas za radikalen Wexnerjev vprašalnik za oceno inkon-mazili in svečkami večinoma ostaja poseg in izpeljavo črevesa. tinence. Obstajajo pa še drugi, kidomena splošnega zdravnika. Kadar pokrivajo posebej inkontinenco inpa se težave stopnjujejo, se bolnik Pogost problem so poškodbe posebej zaprtje.obrne na specialista, kjer je običajno zadnjika, bodisi kot poškodbe meduspešno že zdravljenje s podvezavo porodom (T. Drusany) bodisi zaradi Sobotni program se je začel zvozlov z elastičnimi ligaturami. Če pa kakršnekoli druge travme (P. Sever). dvema satelitskima simpozijema. Zvozli izpadajo, se je treba odločiti za Velike raztrganine je treba oskrbeti uvedbo bioloških zdravil je prišlo doeno od kirurških metod. takoj. Mnoge manjše in bolj neopazne napredka pri zdravljenju bolnikov s poškodbe, predvsem porodne v hidradenitis suppurativa (M. Dolenc Virusne okužbe s HPV so vzrok za mlajših letih, se zarastejo spontano in Volč). Pod pokroviteljstvom družbevirusne bradavice, papilome in analni jih bolniki oz. bolnice kompenzirajo. Abbvie je bilo že nekaj tematskihkarcinom (U. Kogovšek). Tu je treba Pomanjkljivost mišice zapiralke pa se srečanj v tej smeri. Proktologi sepoudariti preventivna cepljenja proti pokaže s starostjo, ko slabi celotno srečujejo predvsem s hidradenitisom vHPV. Cepivo je bilo v prvi vrsti razvito medenično dno in se pokaže insufici- perianalnem predelu, dermatologi paza zdravljenje raka materničnega enca v obliki fekalne inkontinence. pogosto pridejo v stik z bolniki, kivratu, je pa prav tako pomembno pri Iatrogene poškodbe analnega sfinktra imajo to obolenje izraženo v pazduhah.preprečevanju patologije anorektalnih (U. Kogovšek) so spremljevalke vsake- Satelitski simpozij Servier je predstavilobolenj. Poleg sprememb, ki jih ga kirurškega posega, predvsem pri medikamentno zdravljenje hemoroi-povzroča virusna okužba, lahko na kirurškem zdravljenju fistul in trdo- dov (B. Mlakar), kjer gre predvsem zaanorektumu najdemo celo vrsto vratnih črevesnih razpok. Zato so vplivanje na hemoroidalni venskiredkih tumorjev (melanom, nevroen- potrebni izkušnje in skrbno tehtanje, pletež s pomočjo flavonoidov.dokrini tumorji), ki jih je včasih težko s katerim se mora spopadati vsakprepoznati, vendar moramo nanje proktolog. Popuščanje medeničnega Perianalni abscesi in fistule seračunati (N. de Manzini, Trst). dna je interdisciplinarno področje. pojavljajo tudi pri otrocih (J. Mau- Proktologi se s tem srečujemo pred- čec). Simptomatika je v glavnem Prav kožne spremembe so preiz- vsem takrat, kadar gre za rektalni podobna kot pri odraslih, je pa po-kusni kamen za dobrega proktologa prolaps, ki je lahko popoln ali skrit trebna posebna skrb, saj gre anatom-(E. Csatar). Lahko gre za precej – notranji prolaps (G. Norčič). Rekto- sko za veliko manjše strukture kot pribanalna vnetja, glivične okužbe, kela je večinoma v domeni ginekolo- odraslih in je zato potrebno še posebejalergijske reakcije ali pa avtoimunska gov, vendar zna včasih biti izziv tudi paziti, da ne bi prišlo do poškodb, kiin sistemska obolenja, ki se kažejo s za proktologa, predvsem v perineal- bi težave povzročale celo življenje.spremembami na koži. Počaščeni smo nem pristopu zdravljenja prolapsabili, da je dr. Eva Csatar iz Budimpe- (Delorme). Pri bolj kompleksnih Zanimivi so bili prikazi osebnihšte pristala na sodelovanje na našem težavah in globokem rektovaginalnem izkušenj kolegov iz regijskih bolnišnicsimpoziju in je s svojim predavanjem žepu pa pride bolj v poštev abdomi- – oskrba pacientke s kronično analnonavdušila in prepričala udeležence. nalni pristop in rektopeksija. fisuro (J. Pucelj, SB Slovenj Gradec),Gnojenje ob anusu in perianalni zdravljenje akutnega perianalnegaabsces (M. Ikanovič) je relativno Anorektalne malformacije so redka abscesa (U. Jelenc, M. Rems, SBpogosta težava, ki pa se praviloma obolenja, vendar pomembno vplivajo Jesenice), zdravljenje fistul pri bolni-spremeni v kronično dogajanje, bodisi na življenje otroka, ki ga doletijo (D. kih s Crohnovo boleznijo (U. Gajšek,da se absces ponovi bodisi da za njim Gvardijančič). Za dobre rezultate so A. Bakraš, UKC Maribor).ostane fistula, ki lahko zdravniku in bistvene dolgoletne izkušnje, karbolniku zelo zagreni življenje. Prav o otroški oddelek abdominalne kirurgije Poseben izziv postaja uporabafistulah je imel obsežno predavanje v Ljubljani vsekakor omogoča. Inkon- matičnih celic (T. Kurent, N. Smre-tudi naš gost iz avstrijskega Gradca tinenca (S. Riss, Dunaj) in obstipacija kar) pri zdravljenju fistul pri Crohnoviprof. J. Pfeifer. S perinealno Crohno- (G. Norčič) bi bili lahko skupaj tema za bolezni.vo boleznijo se proktolog lahko sreča poseben simpozij, saj gre za celo paletopovsem na začetku obolenja, največ- težav, od najbolj diskretnih do trdovra- Pri novodobnih spolnih praksahkrat pa v stanju trdovratnih fistulacij tnih in skoraj neobvladljivih. Nedvo- se srečujemo tudi s proktološko(D. Drobne). V zadnjem času veliko mno gre tu za sodelovanje med družin- venerologijo (B. Mlakar). Osnovna proktološka patologija, ki se ne odziva na običajne postopke zdravljenja, pogosto skriva superinfekcijo s spolno

Revija ISIS s strokovnih srečanjP42oročilaJulij 2018prenosljivimi boleznimi (sifilis, kljub predhodno narejeni Altemeierje- avtorjev). V medicinskem centru Iatrosgonoreja, klamidija, HIV, v zadnjem vi operaciji (B. Plešnik, G. Norčič). imamo možnost videti bolnike, kičasu pa vse pogosteje tudi lymphogra- pridejo na zdravljenje po incizijinuloma venereum). Ena od kliničnih V zaključku simpozija je bilo abscesa v tem predelu, pa tudi bolnike,slik okužbe s HPV je tudi Mb. Bowen predstavljenih še nekaj osebnih izku- ki so bili že velikokrat operirani in se(A. Štern, B. Mlakar). Kdor se ukvarja šenj – hemoroidektomija po Longu (G. oglasijo na posvet, kaj se sploh še das proktologijo, se bo s to obliko prej Kunst). Zaostale kovinske sponke po narediti. Bolniki z dolgotrajnimiali slej srečal, zato je prav, da na to hemoroidopeksiji z mehanskim spe- težavami so zelo hvaležni, če zdravlje-pomisli. Prej ali slej proktolog lahko njalnikom lahko povzročajo težave nje uspe in spet dobijo občutek, da sopride tudi do bolnice z endometriozo, osebam, ki prakticirajo receptivni končno čisti.kjer je ektopično tkivo v stiku s steno analni seks (B. Mlakar). Tehtanje, kdajčrevesa (A. Šuštaršič, D. Vozlič, B. Rus narediti transanalno ekscizijo raka Spodbudno besedo in povzetekGadžijev, M. Garbajs, P. Popovič). danke, zahteva izoblikovano etično simpozija je na koncu podal dr. držo in dobro klinično izkušnjo (Z. Gregor Norčič, ki je prevzel organiza- Poporodna rektovaginalna fistula Štor). Perinealne kile (A. Hubad, M. cijo srečanja in povedal, da se je(M. Jakopec, M. Omejc) je lahko očitna Omejc) so posledica radikalnih posegov tradicija simpozijev Kliničnegaposledica poporodne poškodbe ali pa na presredku, kjer so potrebne prav oddelka za abdominalno kirurgijose neopazno pojavi v kasnejšem tako dolgoletne izkušnje in prava izbira spet oživila prav s simpozijem oobdobju in zahteva skrbno zdravljenje. materialov, ki so na razpolago za proktologiji, ki je bila nazadnjeZaprtje je še vedno problem (M. Rems, zapiranje takih defektov. Ta predel je obravnavana pri nas pred 18 leti.M. Dolenc). Predstavljen je bil proto- po posegu in zaradi starosti oslabljen Veseli nas, da je bil simpozij zglednokol za obravnavo bolnice z zaprtjem. ter v stoječem položaju prenaša velik organiziran. Kot kaže, je bil tudiZanimiva je bila video predstavitev pritisk, zato uspeh ni vedno samoume- potreben, saj je bila predavalnica vespostopka ventralne rektopeksije z ven. Ob zaključku je bil zanimiv še čas polna. Odmori so bili dobrodošlamrežico zaradi prolapsa, ki je nastal prikaz zdravljenja pilonidalnega sinusa priložnost za izmenjavo mnenj kole- (T. Gelebeševa Mateska in skupina gov iz vseh slovenskih bolnišnic.Strokovno srečanje »Best CPRteam« – tekmovanje zdravstvenihtimov v izvajanju oživljanjaUroš Zafošnik, dipl. zn., mag. soc. del., Mitja Košec, dipl. zn., z namenom izboljšanja kliničneSimulacijski center ZD Ljubljana prakse. Zaskrbljen oče pripelje dojenčka v Za izkušen zdravstveni tim to V resničnem kliničnem okolju bojambulanto Zdravstvenega doma lahko zveni kot začetek znane zgod- za življenje pacienta ni nikoli igra.Ljubljana (ZD Ljubljana). Pove, da je be. Za novinca v nujni medicini pa je Toda priprava na to je lahko!okoli 19. ure po dojenju sin dobil to lahko vznemirljiv primer, z mnogi-izpuščaje po celem telesu. Najbolj mi ugankami ter s tem večjimi S tem v mislih je SIM center ZDizraziti so po okončinah in trebuščku. možnostmi narediti mnogo napak pri Ljubljana v aprilu 2018 že tretje letoPostal je drugačen, ima otečene oskrbi pacienta. Zato se nam poraja zapovrstjo organiziral dogodek »Bestustnice in neutolažljivo joka. Otrok je vprašanje: »Kaj, če bi imeli CPR team«.bled, nemiren in jokav. Kmalu neha zdravstveni timi možnost izve-jokati, izgubi zavest, njegov srčni sti takšne scenarije zunaj kli- Kaj je »Best CPRutrip nenadoma pade pod 60/min. ničnega okolja ter pri tem ne bi team«?Oče je ob tem nemočen ter prestraše- ogrožali življenja pacienta?«no joče … Ocenjevala bi se njihova učinkovitost Strokovno srečanje »Best CPR team« je pravzaprav tekmova- nje zdravstvenih timov v izvaja- nju oživljanja, na katerem prijavlje- ne ekipe tekmujejo v seriji simuliranih

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n3jJulij 2018kliničnih scenarijev nujnih stanj, ki Strokovno izobraževanje je bilo okolju. V enem dnevu šest težkihzahtevajo medicinsko znanje, klinične namenjeno zdravstvenim timom scenarijev iz vsebin nujnih stanj.sposobnosti, timsko delo, komunika- (zdravnikom, dipl. medicinskimcijo in sposobnosti za reševanje težav. sestram, tehnikom zdravstvene nege) Vsako leto na dogodku »Best CPRProgram je nastal v okviru SIM centra ter študentom zdravstvenih in medi- team« sodeluje 10 timov (takoZD Ljubljana leta 2016 in je namenjen cinskih fakultet. Ekipe, ki sodelujejo, profesionalcev kot študentov), karprofesionalcem ter študentom medici- se razlikujejo v vodenju, medicinskem znaša skupaj okoli 60 udeležen-ne in zdravstvene nege. znanju in predhodnih kliničnih cev. Letos je izjemoma sodelovalo 11 izkušnjah, kar jim koristi, saj je vsak ekip. Pri tem je treba poudariti, da je s Scenariji so ustvarjeni tako, da primer drugačen in zahteva različne svojimi ekipami sodelovala večinatekmovalcem in članom občinstva sposobnosti. Zanimanje za udeležbo zdravstvenih fakultet v Sloveniji.omogočijo izobraževalne izkušnje, na izobraževalnem tekmovanju je Znanje, veščine in timsko delo ekip jekajti po izvedbi slednjega sledi razgo- vsako leto tako veliko, da določene ocenjevalo 11 inštruktorjev SIMvor o kliničnih aktivnostih udeležen- institucije sodelujejo kar z dvema centra ZD Ljubljana.cev in dinamiki ekipe. ekipama. Ob tem pri vseh ekipah opažamo, da so to timi, ki se pred Celotni dogodek je letos ocenjeva- V programu usposabljanja smo s tekmovanjem že nekaj časa pripra- la in vrednotila še ekipa Hrvaškegasimulacijami v zdravstvu ustvarili vljajo, so predani drug drugemu ter zavoda za urgentno medicino (Hrvat-pogoje, ki so se zelo približali resnič- procesu učenja. Pri delu spoštujejo ski zavod za hitnu medicinu –nemu kliničnemu okolju. Pri simula- smernice Evropskega sveta za reani- HZHM): dr. sc. Ingrid Bošan-Kilibar-cijah smo uporabljali vrhunsko macijo, International trauma life da, dr. med., spec. urg. med., inopremo: lutko, ki odgovarja kot živ support, Advance pediatric life su- Damir Važanić, mag. med. techn., stačlovek, zvočne efekte težkega dihanja, pport, med sabo glasno komunicirajo, ocenjevala kakovost in realističnostdefibrilator … Udeleženci tekmovanja iščejo rešitve. Vsak član ekipe ima izpeljanih simulacij s strani inštruk-so se znašli v težkih scenarijih: delo svojo vlogo v ekipi. torjev. Ugotavljamo, da je dogodekjim je zapletel bolnik z izgubo zavesti »Best CPR team« v Slovenijiin motnjami dihanja, soočali so se z Po vsakem izpeljanem scenariju splošno dobro sprejet. Dogodekagresivno bolnico, pomagali so ekipa od inštruktorja posameznega spodbuja zdravstvene time k izobraže-poškodovanemu bolniku, izvajali so scenarija prejme povratno informaci- vanju iz vsebin dodatnih postopkovoživljanje pri bolniku v srčnem jo, kaj je bilo dobro, kje pa so naredili oživljanja ter timskega sodelovanja zzastoju, po telefonu so komunicirali z napako. Pri tem si vsi člani tima zanimivimi metodami učenja vzdravnikom, mirili so očeta otroka, ki skušajo odgovoriti, kaj bi naslednjič tekmovalnem duhu, kjer pridejo doso ga oživljali … V enem dnevu so tako ob istem scenariju naredili drugače. izraza ne samo znanje, temveč tudiudeleženci doživeli šest simulacij Omenjeno je bistvo pri implementaci- organiziranost, sodelovanje in hitrostrazličnih življenje ogrožajočih stanj ji znanja v prakso. Zato na koncu vsi odzivanja vseh članov tima.ter tako dobili izjemno priložnost slavijo, predvsem zaradi izkušenj, kiizboljšati svoje znanje na področju so dragocene za delo v kliničnem Na koncu usposabljanja staoživljanja. najboljši ekipi v kategoriji študentov in v kategoriji profesionalcev prejeli

Revija ISIS s strokovnih srečanjP44oročilaJulij 2018plaketo in naziv »Best CPR team«. simulacijski centri v tujini in ZD je. Predvsem pa vas pripravlja naMed profesionalci se je najbolje Ljubljana temu sledi. obravnavo pravih pacientov, s katerimiodrezala ekipa ZD Ljubljana – enota se lahko srečate v resničnem kliničnemSNMP, med študenti pa ekipa s A dogodek »Best CPR team« ni okolju. Zato dobrodošli na dogodekFakultete za zdravstvo Novo mesto. samo tekmovanje. To je razburljivo »Best CPR team« – pridružite se doživetje, ki razširja vaše meje in vaše nam aprila 2019 s svojo ekipo. Tak način učenja, povezan s zdravstveno znanje ter dokazujetekmovanjem, organizirajo tudi večji vrednost timskega dela in komunikaci- Foto: Arhiv SIM centraCepiti – daZakaj nekateri zdravstveni delavci še vedno dvomijo?Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje,Območna enota Celje Na lepo četrtkovo popoldne V javnozdravstvene uspehe ceplje- Ker je veliko vprašanj glede10. maja se je, ob dnevu odprtih nja v svetovnem in slovenskem pro- spremljanja dogodkov po cepljenju,vrat Zdravstvenega doma Celje, storu ne gre dvomiti. Eradikacijo črnih načina in transparentnosti, smo delna strokovnem posvetu o ceplje- koz smo dosegli 1980. leta, eliminacijo posveta namenili tudi tej temi.nju zbralo okoli 100 zaposlenih otroške paralize v letu 2002, srečuje-celjskega zdravstvenega doma. mo se s sporadičnimi primeri nalezlji- Predavateljica Alenka Trop Skaza z NIJZ, MarkoZaradi velikega odziva smo gosto- vih bolezni, ki jih preprečujemo s Drešček, strokovni vodja v ZD Celje, in Janavali v predavalnici Splošne bolni- cepljenjem, vključno z importiranimi Govc Eržen, vodja strokovne skupine zašnice Celje. Vabilu za predstavi- primeri ošpic. Pojav oslovskega kašlja preventivo in promocijo zdravja v ZD Celje.tev aktualnih »cepilnih« tem sem pri cepljenih je posledica slabšese na prošnjo prim. Jane Govc imunogenosti acelularnega cepivaEržen, dr. med., vodje strokovne (aPer) v primerjavi s celično pertussisskupine za preventivo in pro- vakcino (wPer). Kapljično prenosljivemocijo zdravja v Zdravstvenem bolezni se niso zmanjšale zaradi izbolj-domu Celje, z veseljem odzvala. šanja življenjskega in higienskegaKot operativna terenska epide- standarda, ampak zaradi cepljenja.miologinja in regijska koordina- Oseba, ki se cepi, ščiti sebe, kolektivtorica cepljenja se z izzivi, vpra- pa pri dovolj veliki precepljenosti ščitišanji in problemi, ki jih imajo tudi necepljene posameznike, ki sozdravstvenimi timi pri cepljenjih, izpostavljeni okužbi.srečujem praktično vsak dan. V Sloveniji so se podatki glede Posvet smo začeli s tremi energič- precepljenosti predšolskih otrok v letunimi poskoki, saj je 10. maj tudi 2017 po 10 letih obrnili navzgor, kar jemednarodni dan gibanja, program pozitiven signal in dobra popotnica zastrokovnega posveta pa s predstavitvi- angažirano delo cepilnih timov vjo programa imunoprofilakse in prihodnje.kemoprofilakse ter navodil za izvaja-nje cepljenja. Pravilnik, program in Glede doseženih odstotkov prece-navodila so bili objavljeni v aprilu pljenosti v skladu s programom2018 ter so dostopni na spletnem cepljenja so v ZD Celje različnonaslovu Nacionalnega inštituta za uspešni. Odstopa pozitiven trendjavno zdravje http://www.nijz.si/sl/ glede precepljenosti dojenčkov protiprogram-cepljenja-in-zascite-z-zdra- pnevmokoknim okužbam in dijakovvili-za-leto-2018. proti tetanusu, ponekod pa so slabši od regijskega povprečja.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n5jJulij 2018 Dejstvo je, da 100 % varnosti ni in Ker se zdravstveni delavci bodisi odmerki veliko daljši od priporočenih,da gredo cepiva pred dovoljenjem za kot strokovnjaki ali kot starši srečuje- nikoli ne začenjamo znova. Osnovnouporabo skozi obsežne tri faze klinič- jo s posameznimi cepljenji bolj ali cepljenje vedno začnemo in končamonih raziskav ter da se njihova varnost manj pogosto, smo se dotaknili z enakim cepivom (v Sloveniji imamospremlja ves čas uporabe. Dejstvo je, različnih cepiv in cepilnih shem: od namreč dve cepivi), pri poživitvenihda so verjetni neželeni učinki in cepljenja proti rotavirusnim okužbam, cepljenjih pa sta cepivi zamenljivi.njihova pogostnost navedeni v vsa- HPV tako v luči cepljenj deklet in mla- Vbod klopa pred načrtovanim ceplje-kem navodilu za uporabo (PIL-u), ki dostnic, spolno aktivnih žensk ter njem ni »kontraindikacija« za ceplje-je v škatlici s cepivom, tako kot pri fantov in moških, pa pnevmokoknih nje, daljši presledki med odmerki pavseh zdravilih. Ljudje berejo možne cepiv, shem ter priporočil za optimal- praviloma ne zmanjšajo koncentracijeneželene učinke pri cepivih drugače no zaščito pred invazivnimi pnevmo- protiteles po prejetem odmerku, je paod tistih, ki so navedeni pri ostalih koknimi okužbami in pljučnicami bila zaščita v vmesnem obdobju manjzdravilih. V javnosti je zelo nizka domačega okolja pri starejših od 65 zanesljiva.stopnja tolerance glede neželenih let.učinkov po cepljenju, so pa dogodki, Obstaja korelacija med znanjemki so v časovni in ne v vzročni poveza- Nevralgična točka je cepljenje zdravstvenih delavcev glede ceplje-vi s cepljenjem, medijsko zelo zanimi- zdravstvenih delavcev proti gripi. nja, njihovim odnosom, vzgledom invi. Ko se izkaže, da resno stanje po Zdravstveni delavci v celjski regiji precepljenostjo pacientov. Slovenskecepljenju ni posledica cepljenja, je smo nekoliko boljši od slovenskega mamice kot viru informacij – kar jemedijsko poročanje o tem precej povprečja glede precepljenosti proti potrdila slovenska raziskava gledeneopazno. gripi, a še vedno daleč pod povpre- stališč in odnosa ključnih javnosti do čjem večine evropskih držav. V cepljenja v Sloveniji – najbolj zaupa- O aluminiju kot adjuvansu sem bodoče bo treba več pozornosti jo zdravniku in medicinski sestri. Kerpredstavila znana dejstva. Povprečno nameniti racionalni uporabi antiteta- smo zdravstveni delavci to, kar smo,je v odmerku cepiva do 0,5 mg alumi- ničnih imunoglobulinov pri poškodo- upam, da bomo v luči slovenskeganijevih spojin. Dnevna meja izposta- vanih osebah v skladu z indikacijami pregovora »Modra ušesa se nevljenosti aluminiju je 2 mg/kg telesne ter aktivno izvajati ozaveščanje zmenijo za neumne besede« terteže. Večina aluminija se v enem nosečnic glede cepljenja proti gripi in »Vedno obstaja košček vesolja, ki gadnevu izloči z urinom; glavni vir oslovskemu kašlju. lahko popravite: to ste vi sami«aluminija je hrana. Otroci v prvih (Gabriel Honore Marcel) znali inšestih mesecih prejmejo približno 10 Končali smo z zelo aktualnim zmogli zagovarjati argumente ZAmg aluminija z materinim mlekom in cepljenjem proti klopnemu menin- cepljenje.od 40 do 120 mg aluminija, če so goencefalitisu (KME) in praktičnimihranjeni z mlečnimi pripravki. dilemami, ki se ob tem pojavljajo. Literatura je na voljo pri avtorici. Cepljenja, tudi če so razmiki med6. Mednarodni simpozij o nezgodnihpodhladitvahMedicinska fakulteta Arktične univerze v Tromsu, 26. april 2018 da to z vplivom na svoje vegetativno živčevje zmorejo tudi nekateri jogiji.Prim. dr. Iztok Tomazin, dr. med., Zdravstveni dom Tržič Dr. Fieler je predstavila gorsko Simpozij so organizirali medicino Gorske reševalne reševanje in iskanje (search andArktična univerza Tromso, zveze Slovenije (KMED GRZS). rescue – SAR) na Norveškem, kiRdeči križ Norveške in Medicin- je na videz zapleteno oz. kompleksnoska komisija Mednarodne zveze V uvodu so kot zanimivost pred- zaradi sodelovanja vladnih agencij,gorsko reševalnih organizacij stavili Wima Hofa, ki je sposoben zasebnih organizacij in prostovoljcev,(ICAR MEDCOM). Udeležil sem ohranjati skoraj normalno telesno v praksi pa učinkovito in prilagojenose ga kot delegat Komisije za temperaturo tudi v ledeni vodi. Dolgo njihovim razmeram: ogromnim pa je že znano in le deloma raziskano, razdaljam, mrazu in pogosto slabemu vremenu. Za reševance je v celoti zastonj. Imajo 101.000 km obale,

Revija ISIS s strokovnih srečanj4P6oročilaJulij 20182,5 mio. km2 ozemlja. Šest SAR-baz je lahko dosegljiv ECMO (aparat za obratno. Tri tedne po oživljanju je bilvojaških, poleg njih imajo 13 HNMP- zunajtelesno membransko oksigenaci- še buden, a še vedno odvisen odbaz (HEMS oz. Air Ambulance), pet jo), ki ga lahko s helikopterjem ali ECMO. Ker ni bila možna takojšnjazasebnih SAR-baz (v lasti naftnih letalom in ekipo pripeljejo tudi na presaditev srca, so ga morali sediratidružb), pet reševalnih helikopterjev teren. in odklopiti od aparatov. Niso ugoto-na ladjah. Medicinska podpora je v vili, kaj je vplivalo na okvaro srca: časpristojnosti zdravstvenega ministr- Dr. Broadmann z Univerzitetne oživljanja, temperatura, dolgotrajnastva. V helikopterju je vedno aneste- klinike Bern je predstavila njihovo masaža srca – napravili so okrogziolog ali specialist urgentne medici- obravnavo hudih podhladitev. V 100.000 kompresij.ne, poleg njega sestra ali paramedik Švici običajno pacient dobi pomoč sin po potrebi gorski reševalec. Leta helikopterjem v 15 minutah zaradi Dr. Naesheim je predstavil tudi2016 so imeli 8800 reševalnih inter- odlične pokritosti s HEMS-bazami in problematiko transporta invencij, od tega 5000 s helikopterji. travmatološkimi centri, zato ECMO ECMO na severnem Norveškem.Podhladitve so na Norveškem celole- praviloma ne vozijo na teren. Ob Dilema: ali spraviti ECMO do pacien-tna težava. prihodu v bolnišnico in pripravi na ta ali obratno. Na velikih razdaljah je ECLS hkrati delajo diagnostiko – bolje spraviti ECMO do pacienta, na Dr. Rannestad, medicinski vodja v oceno perspektivnosti pacienta za manjših pa pacienta do bolnišnice zHEMS-bazi Tromso, je predstavil nadaljnje postopke glede na poškod- ECMO. Imajo protokol, kaj moraorganizacijo helikopterske NMP be. Podhlajeni so pogosto dehidrira- narediti lokalna bolnišnica predna severnem Norveškem. Imajo ni zaradi diureze, znojenja, krvavi- prihodom ekipe z ECMO. Polegtri HEMS-baze za vsega 475.000 tev, vazodilatacije. Ogrevanje helikopterjev imajo še druge možnostiprebivalcev, ki pa živijo na ogromnem izboljša tudi koagulacijo, ki jo skrb- prevozov, vse do vojaškega transpor-ozemlju, večjem od Velike Britanije. no kontrolirajo že med ogrevanjem. tnega letala C 130, v katerega zapeljePolovico leta, ko je noč, je delo zah- Imajo skupino (kardiovaskularni rešilec z vso ECMO-opremo, pacien-tevnejše, tudi zaradi vremena – so anesteziolog in kirurg, perfuzionist, tom in ekipo. Vse to je za slovenskeobdobja, ko morajo odpovedati do 55 specialist urgentne medicine, inten- razmere nepredstavljivo, neizvedljivo,% helikopterskih intervencij. Imajo zivist), ki se ukvarja s hudimi pod- a zaradi majhnosti dežele tudi nepo-odlično opremljena helikopterja AW hladitvami. trebno. Imajo tudi internetno stran139 in Eurocopter 145. Na skrajnem ECMOnord.severu imajo tudi dve »all weather« Dr. Naesheim je predstavil dile-bazi z odlično medicinsko in naviga- mo: ogrevati globoko podhlajene Anna Bagenholm, zdravnicacijsko opremljenimi helikopterji z ECMO ali s CPB (srčno-pljučni radiologinja, svetovno znana poSuper Puma, ki letijo ne glede na obvod). ECMO je mehansko enostav- rekordno nizki temperaturi jedra, izvreme ali noč. Zelo poudarjajo točno nejši (manj površine, cevi …), a katere so jo pred leti oživeli po padcumerjenje temperature jedra na terenu, zahtevnejši pri ohranjanju vitalnih v ledeno mrzlo vodo (13,7° C), jesaj so od tega odvisni nadaljnji po- parametrov, predvsem volumna, predstavila ultrazvok pri podhla-stopki. Na terenu delajo le nujne poraba heparina je manjša kot pri jenih, predvsem metodo EFAST, inposege, ostalo pa med poletom, ki je CPB, kar je pomembno pri poškod- nekaj primerov, kjer bi z UZ na terenupogosto dolg. Imajo že 6-urno uspe- bah. Obstaja še MEC (»minitiaturized ali v helikopterju lahko hitreje prišlišno ročno masažo srca pri srčnem extracorporeal circulation«), ki je do pravih diagnoz.zastoju ob podhladitvi in 9-urno z nekaj vmesnega med CPB in ECMO.Lucasom. Ima več prednosti: bolj ohranja Dr. Schoen, specialistka sodne hematokrit, manj je hemodilucije, medicine iz Berna, je predstavila Dr. Filseth je predstavil norve- manj krvavitev, manj vnetnega posmrtne ugotovitve pri podhla-ške smernice za obravnavo odgovora … Preživetje po ECMO je po jenih in številne s tem povezanenezgodne podhladitve. Merjenje literaturi boljše kot po CPB. probleme: na terenu je težko ugoto-temperature jedra na terenu je zah- viti, ali so podhlajeni res mrtvi. Znanotevno. Rektalno ne pride v poštev Dr. Nergard je predstavila primer pravilo je »nihče ni mrtev, dokler nizaradi mraza, epitimpaničnemu v zelo rekordno dolgega oživljanja Rusa, ki ogret in mrtev«. Raziskovanje vzrokovmrzlem okolju ne zaupajo, intubiran- je na Svalbardu padel v ledeno mrzlo smrti, kjer je možna tudi podhladitev,emu pacientu pa vedno dajo ezofage- morje. Vsega skupaj so ga na terenu je zahtevno in zapleteno. Zunanjealno sondo. Švicarski 4-stopenjski in v bolnišnici oživljali 9 ur, začetna okoliščine so dostikrat zavajajoče,sistem ocene podhladitve jim daje do temperatura jedra je bila 26° C. npr. pacienti so slečeni. Podhlajeni50 % napačnih rezultatov. Predstavil Naslednje jutro se je zavedel, a žal so imajo v zadnji fazi zaradi hipoksijeje 11 možnih načinov ogrevanja, od se pojavili zapleti (ledvična odpoved, možganov pogosto privide in deliran-prve pomoči do ogrevanja z zunajtele- sepsa, inoperabilna ishemija črevesja tna/hipermotorična stanja, kar lahkosnim krvnim obtokom (ECLS). Imajo in nedelujoče srce. Možgani so preži- daje vtis zunanje agresije. Predstavila veli, srce in črevesje ne, po navadi je je tipične in potencialno zavajajoče

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n7jJulij 2018znake smrti zaradi podhladitve pri zitetni kliniki v Tromsu. Med Prof. Brugger je najprej predstavilzunanjem pregledu trupla in pri drugim so raziskovali aritmije, ki problematiko raziskovanja vobdukciji. Smrt zaradi podhladitve lahko nastanejo med podhladitvijo, ki gorski urgentni medicini: številovečinoma ni naravna, možni so deluje proaritmično. Pri 31° C je bila člankov v zadnjih 15 letih zelo nara-številni vzroki, lahko nastane tudi pri 2-krat večja verjetnost za nastanek šča. Še vedno je težava v majhnihvišjih zunanjih temperaturah, npr. ventrikularne fibrilacije, pri 17° C pa vzorcih, zunanjih vplivih/dejavnikih,10–15° C. Težko je oceniti čas smrti, 4-krat večja. Eden od njihovih projek- npr. temperaturi, UV-sevanju, vlagidiagnoza vzrokov je pogosto na bazi tov je bil tudi oživljanje v hipotermič- ter v variabilnosti rezultatov. Izposta-izločanja. nih pogojih. vil je problem ponovljivosti. Nato je predstavil težko pričakovano »orodje« Dr. Pasquier iz Lozane v Švici je Dr. Gordon, anesteziolog iz GRS za raziskave človeka v ekstremnihpredstavil osnutek lestvice HOPE, Anglije, je predstavil problematiko razmerah: »Terra X cube« – zeloki pomaga pri odločanju, katere hudo blage podhladitve (temperatura izpopolnjen laboratorij, ki ga gradijopodhlajene paciente je smiselno jedra 32–35° C), ki je zanemarjena. na Evropski akademiji v Bolzanuoživljati. Serumski kalij je pomemben Pogosta je pri starostnikih in poško- (EURAC), kjer je Brugger vodjanapovedni dejavnik za triažo oz. dovancih. Pri vsakem poškodovancu inštituta za gorsko medicino. Omogo-smiselnost postopkov. Pomembni so moramo pomisliti tudi na podhladi- čal bo ekstremne pogoje (višino dotudi starost, spol, mehanizem ohlaja- tev. Ohlaja se lahko do 2° C na uro, če 9000 m, veter do 120 km/h, dež,nja, temperatura, zastoj srca pred nima prehudih poškodb, sicer lahko sneg, UV-sevanje, temperature odpričami, srčni ritem pred zastojem, še hitreje. Splošni ukrepi: zaščita –40 do +60 ° C itd.) za raziskovanjetrajanje hipoperfuzije/oživljanja. Cilj pred mrazom, vodoravni položaj, vpliva le-teh na človeka.je napraviti lestvico, ki bo določala nadzor … Če drgetajo in ni večjihverjetnost preživetja podhlajenih oz. poškodb, so pri zavesti in imajo Nekateri zaključki simpozija:smiselnost nadaljnjih zahtevnih temperaturo nad 32° C, je pomembna –– Koristna bi bila internetnapostopkov (oživljanje, ogrevanje …) v hidracija in prehrana s poudarkom nabolnišnici. ogljikovih hidratih. Po novem se stran o tarčnih bolnišnicah za priporoča samoogrevanje s telesno obravnavo globoko podhlaje- Prof. Walpoth iz Ženeve je pred- aktivnostjo, če ni kontraindikacij nih v različnih državah.stavil mednarodni register (poškodbe …), a je to področje še –– Nujna je zanesljiva naprava zanezgodnih podhladitev (Inter- slabo raziskano. Tako samoogrevanje hitro terensko merjenjenational Hypothermia Registry je zelo učinkovito, poleg tega pomaga temperature jedra, kar je eden– IHR). Poudaril je osnovne cilje pri reševanju, če npr. reševanec hodi temeljnih podatkov o pacien-registra: povečati zavedanje o pome- sam in ga ni treba nositi. Osnovni tu, ki jih potrebujemo prinu in obsegu nezgodne podhladitve, pogoj pa je zanesljivo merjenje oskrbi. V EURAC pripravljajoizboljšati obravnavo podhlajenih, temperature jedra. Seveda se bojimo prototip, ki bo hkrati merilvzpostaviti kontrolo kakovosti oskrbe »afterdrop« fenomena, ki še ni v saturacijo kisika in temperatu-in pripravo mednarodnih smernic/ celoti raziskan, pri hitrem ogrevanju ro v sluhovodu.priporočil. Veliko je nerešenih pa je pogostejši. –– Treba je bolje informiratiizzivov: opredelitev napovednih bolnišnice, kjer je marsikjedejavnikov preživetja, učinkovitost Prof. Paal: Problematika srč- premalo znanja (in opreme) zazdravil, najboljše metode ogrevanja nega zastoja pri podhlajenih in oskrbo hudih podhladitev inin zapleti po ogretju. Vključitveni zasutih v plazovih. V plazovih za pravilno odločanje o nadalj-kriteriji za vpis v register so: tempe- velika večina zasutih umre zaradi njih postopkih s podhlajenimi.ratura pod 32° C, najbolj zaželeni so zadušitve prej, kot bi lahko umrli Veliko je primerov, ko vprimeri pod 28° C z oživljanjem, tudi zaradi podhladitve. Možnosti uspe- bolnišnicah ne poznajo najno-če so umrli. Tudi retrospektivni šnega oživljanja zasutih v plazovih so vejših smernic in zato neprimeri so lahko vključeni. Interne- zato manjše kot pri podhladitvah. ukrepajo optimalno, npr. netna stran IHR: www.hypothermia- Dobro prognozo pa imajo npr. utopi- uporabijo zunajtelesne oksige-registry.org. Treba se je registrirati tve v zelo mrzli vodi. Podhladitev ima nacije (če jo imajo) ali pacien-(zastonj). Register ima urednike, zaščitno vlogo, če se pojavi pred ta ne pošljejo v bolnišnicomoderatorje in nadzornike. Sodeluje hipoksijo. Ključno je pravilno, po višjega ranga (če nimajože 50 centrov, večinoma bolnišnic. Iz potrebi zelo podaljšano oživljanje. zunajtelesne oksigenacije).Slovenije ne sodeluje še nobena Zdravil pri temperaturah jedra pod Udeležbo na srečanju mi je omo-bolnišnica. 30° C ne dajemo. Pomemben je gočila Gorska reševalna zveza Sloveni- transport ustreznih pacientov v center je. Prof. Tveita s sodelavci je predsta- z možnostjo zunajtelesne oksigenacijevil 25-letno zgodovino temeljnih (ECMO/PCB).raziskav podhladitev na univer-

Revija ISIS s strokovnih srečanjP48oročilaJulij 2018Šola ginekološke endokrinologijeTanja Tašner, dr. med., Klinika za ginekologijo in Številne vzroke za primarno ameno-perinatologijo UKC Maribor rejo je predstavila asist. Lea Mlakar, o izzivih obravnave bolnic s sekun- 16. marca 2018 je potekala plinarnost področja ginekološke darno amenorejo pa je predaval izr.prva Šola ginekološke endokri- endokrinologije ter potrebo po tovr- prof. dr. Milan Reljič.nologije, ki jo je organiziral stnih srečanjih. Da je bila temaOddelek za reproduktivno medi- srečanja res aktualna, je potrdila tudi Po bogati razpravi in odmoru jecino in ginekološko endokrino- visoka udeležba, saj je bilo prijavlje- sledil drugi sklop predavanj, ki so galogijo Klinike za ginekologijo in nih nekaj več kot 120 slušateljev, med sestavljala izbrana poglavja iz gineko-perinatologijo, UKC Maribor. njimi je bila kar polovica specialistov. loške endokrinologije. Prvo predava-Celodnevno multidisciplinarno Srečanje je bilo razdeljeno v štiri nje v drugem sklopu je imela prof. dr.srečanje se je odvijalo v preda- sklope. Eda Vrtačnik Bokal, predstojnicavalnici prim. dr. Zmaga Slokana Kliničnega oddelka za reprodukcijo,na Kliniki za kirurgijo UKC Prvi sklop je zajemal osnove Ginekološka klinika Ljubljana, ki jeMaribor, kjer smo ob številnih ginekološke endokrinologije. Uvodno predavala o protokolih spodbujanjazanimivih predavanjih uživali predavanje je imela doc. dr. Vida ovulacije. Sledilo je predavanjetudi v čudovitem razgledu na Gavrić Lovrec, ki je govorila o novo- internista dr. Mitje Krajnca z Oddelkaštajersko prestolnico. stih pri regulaciji menstruacijskega za endokrinologijo in diabetologijo ciklusa in nekoliko manj poznani UKC Maribor o hiperprolaktinemiji in Šolo ginekološke endokrinologije vlogi kispeptinov. Sledilo je predava- njenem vplivu na reproduktivnoje s prijaznimi pozdravnimi besedami nje pediatra prof. dr. Cirila Kržišnika funkcijo. Nato smo bili deležni dvehodprl izr. prof. dr. Milan Reljič, z naslovom Spolni razvoj pri dekli- odličnih predavanj na temo sindromapredstojnik Oddelka za reproduktivno cah, prepoznava motenj, ki ga je policističnih jajčnikov (PCOS). Gine-medicino in ginekološko endokrinolo- predstavil zelo slikovito, z zanimivi- kološki vidik omenjenega sindromagijo UKC Maribor, ki je med drugim mi kliničnimi primeri. Sledili sta nam je predstavila doc. dr. Vilmaizpostavil pomembnost in multidisci- predavanji na temo amenoreje. Kovač, internistični vidik pa internist- ka Urška Kšela z Oddelka za endokri- nologijo in diabetologijo UKC Mari-

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jJulij 2018bor, ki je ob PCOS govorila še o pacientk z medikamentno prekinitvijo napornemu ritmu predavanj vztrajalidrugih vzrokih za hiperandrogenizem. nosečnosti, v katerem je prikazala do konca.Drugi sklop je zaključila izr. prof. dr. večletne izkušnje s tovrstnimi prekini-Simona Gaberšček s Klinike za nukle- tvami nosečnosti v UKC Maribor. Oddelek za reproduktivno medi-arno medicino UKC Ljubljana s Sledila je razprava, ki smo jo še cino in ginekološko endokrinologijopredavanjem o boleznih ščitnice in podaljšali v zadnji odmor za kavo. je tudi letos nadaljeval večletnonjihovem vplivu na ginekološko-re- tradicijo odlične organizacije stro-produktivno funkcijo. Po številnih Po odmoru je sledil še zadnji sklop kovnih srečanj, o čemer je pričalavprašanjih iz občinstva in bogati srečanja, ki je bil posvečen menopav- tudi odlična udeležba. Šole ginekolo-razpravi med ginekologi in internisti zi. Prof. dr. Ksenija Geršak z Gineko- ške endokrinologije se je udeležiloje sledil odmor s kosilom. loške klinike UKC Ljubljana je na- nekaj več kot 120 slušateljev, udele- tančno prikazala fiziologijo in žili pa se je niso samo specialisti in Tema tretjega dela srečanja je bila hormonske spremembe v perimeno- specializanti ginekologije in porod-kontracepcije. V prvem predavanju je pavzi. Naslednjo temo – prezgodnja ništva, pač pa tudi številni drugi –prof. dr. Bojana Pinter s Kliničnega menopavza, zmanjšana ovarijska embriologi, medicinske sestre,oddelka za reprodukcijo, Ginekološka rezerva – nam je predstavil odličen babice ter tudi specialisti in speciali-klinika Ljubljana, predstavila novosti predavatelj doc. dr. Jure Knez. Sledilo zanti drugih vej medicine. Udeležen-slovenskih priporočil za rabo kontra- je predavanje prim. Lucije Dežman ci so bili s srečanjem (tako s strokov-cepcije. Nato smo se z naslednjima Vrabič, predsednice Slovenskega nim kot tudi organizacijskim delom)dvema predavanjema dotaknili menopavznega društva, ki je govorila zelo zadovoljni, kar je bilo razbratikontracepcije pri ženskah na začetku o rabi naravnih zdravil in menopavzi. tudi iz več kot 100 oddanih vprašal-in koncu reproduktivnega obdobja. Zadnje, vendar več kot odlično preda- nikov o zadovoljstvu in vtisih oGinekologinja Polona Kores Testen je vanje je pripravila doc. dr. Branka srečanju. Ob srečanju je izšel tudipredavala o izbiri kontracepcije pri Žegura o hormonski nadomestni zbornik predavanj, ki ga bo kotadolescentkah, asist. Ksenija Rakić pa terapiji in menopavzi. Srečanje je po dodatno literaturo v roke zagotovoo izbiri kontracepcije po 40. letu razpravi strnila in zaključila glavna vzel še marsikdo, ki se pri delu alistarosti. Sklop smo zaključili s pri- organizatorka srečanja doc. dr. Vilma študiju srečuje s temami, ki so bilespevkom asist. Marije Rebolj Stare z Kovač. Zahvalila se je številnim obravnavane v Šoli ginekološkenaslovom Ambulantna obravnava udeležencem, ki so kljub večerni uri in endokrinologije.Učna delavnica »Simulacija poroda«Tanja Tašner, dr. med., doc. dr. Faris Mujezinović, dr. med., predstavljala predavanja, drugi del paprof. dr. Iztok Takač, dr. med., svetnik, Klinika za delo na simulatorjih.ginekologijo in perinatologijo UKC Maribor Uvodno predavanje je imel doc. Katedra za ginekologijo in stom in specializantom gineko- dr. Faris Mujezinović, dr. med.,porodništvo Medicinske logije in porodništva, babicam in predstojnik mariborske porodniš-fakultete Univerze v Mariboru je diplomiranim babicam, pa tudi nice, ki je predstavil normalni porod.skupaj s Kliniko za ginekologijo specialistom in specializantom Sledilo je predavanje doc. dr. Damir-in perinatologijo Univerzitetne- drugih strok, zdravnikom pri- ja Franića, dr. med., ki je predaval oga kliničnega centra Maribor pravnikom, zdravstvenim tehni- vodenju normalnega poroda. Oorganizirala enodnevno učno kom in diplomiranim medicin- patološkem porodu je izčrpno preda-delavnico z naslovom »Simulaci- skim sestram. vala asist. mag. Ksenija Ogrizekja poroda«. Učna delavnica je Pelkič, dr. med., o ukrepih, ki jih pripotekala 20. aprila 2018 v pro- Srečanje je s prijaznim pozdrav- patološkem porodu lahko izvedemo,storih medicinske fakultete. nim nagovorom odprl prof. dr. Iztok pa Veselin Šučur, dr. med. Sledili staSrečanje je bilo namenjeno Takač, dr. med., svetnik, nato pa je zaporedni predavanji asist. Veronikepredvsem zdravnikom speciali- sledilo nadaljevanje delavnice, ki je Anzeljc, ki nam je predstavila parto- bila razdeljena na dva dela. Prvi del so gram, nato pa je govorila o nadzoru porodnice. Nadaljevala je asist. Lucija Kuder, ki nam je predavala o

Revija ISIS s strokovnih srečanjP50oročilaJulij 2018nadzoru ploda. Nekoliko manj mijske rane. Druga postaja je zajema- nje glavice in ročic. Zadnjo postajo jepoznane tehnologije monitoringa la porod v glavični vstavi. Tam smo ob predstavljal simulator za vakuumskomed porodom nam je predstavil prof. vodenju normalnega poroda vadili ekstrakcijo.dr. Miljenko Križmarić, univ. dipl. tudi stopenjsko ukrepanje pri zastojuinž. el. Sledilo je predavanje diplomi- ramen. Na naslednji postaji smo Udeleženci smo bili z organizacijorane babice Rosemarie Franc, ki nam obravnavali porod v medenični vstavi. ter strokovnim delom srečanja zeloje predstavila ukrepe pri porodu na Porod v medenični vstavi smo vodili zadovoljni in bi priporočali obiskdomu. Nato je Ivan Žebeljan, dr. po Brachtu in po Covjanovu, nato pa delavnice vsem, ki se lahko na svojimed., predaval o patološkem CTG, smo spoznali tudi manevre za reševa- poklicni poti srečajo s porodom, papredstavil nam je smernice in pouda- naj bo to v bolnišnici ali zunaj nje.ril pomembnost razumevanja patofi-ziologije ob interpretaciji CTG-zapi-sa. Prvi del srečanja je s predavanjemo zanimivih primerih iz sodne praksezaključil prof. dr. Iztok Takač, dr.med., svetnik. Ko smo utrdili in poglobili našeteoretično znanje, smo nadaljevali spraktičnim delom. Delo je potekalo popostajah. Prikaz dela na vsaki postajiso natančno predstavili specialisti, kiso sproti odgovarjali na vsa morebitnavprašanja. Tako smo sprva postajeobhodili skupaj, nato smo veščineizvajali samostojno. Zaradi velikegaštevila predavateljev je lahko vsakegaudeleženca, ki je vadil na simulatorju,nadziral specialist, kar nam je omogo-čilo, da smo lahko veščine dodobraosvojili. Na prvi postaji smo izpililiosnovne tehnike kirurškega šivanja invozlanja. Prav tako smo ponoviliprincipe in na modelih šivali epizioto-8. Hipokratov večer:Minevanje, odhajanjeJanja Ahčin, dr. med., spec. družinske medicine, ZD LjubljanaMag. Alenka Höfferle Felc, dr. med., spec. fizikalne in rehabilitacijske medicine Združenje slovenskih katoli- Uvodoma smo predvajali dva izjem; je neizprosen in nikomur neških zdravnikov je v sodelovanju videa – kratka filma, ki sta simbolno prizanaša; minevanju ni mogoče uitiz Domom sv. Jožef v Celju 14. ponazarjala naslov večera: prvi je ... niti z lepotnimi posegi …marca 2018 organiziralo osmi prikazal nemalokrat šokantno preo-Hipokratov večer z naslovom brazbo vrste znanih osebnosti iz Ker filmček, s katerim smo želeliMinevanje, odhajanje. Tema filmskega sveta: mladi, lepi obrazi so ponazoriti odhajanje, na spletu ni bilvečera je bila namreč paliativna se pred našimi očmi spreminjali, ko več dosegljiv, je pa izpovedno zelooskrba (PO). jih je načenjal zob časa, ki ne pozna močan, ga je voditeljica Hipokratove- ga večera mag. Alenka Höfferle Felc


Like this book? You can publish your book online for free in a few minutes!
Create your own flipbook