Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2020, številka 7

IT-podporni kotiček Zbornica vzpostavlja e-poslovanje s svojimi člani Kaj je varen elektronski predal Primer VEP po opravljeni registraciji – VEP? VEP je elektronski naslov uporab- da je to predal za pošiljanje in obvestil o prispeli pošiljki v VEP. V nika v informacijskem sistemu prejemanje uradne pošte. VEP so vsa sporočila prikazana v za varno elektronsko vročanje, Kreiranje pošiljke v VEP: mapi »Prejeto«. ki ga upravlja izvajalec storitev varnega elektronskega vročanja. • S klikom na »Novo sporoči- Člani, ki bodo zbornici sporočili V zborničnem primeru je to pod- lo« se odpre obrazec za vnos svoj VEP-naslov, bodo v VEP pre- jetje EIUS. – kot elektronska pošta jemali dokumente, ki jih zbornica Podjetje EIUS je prejemnik znaka naslavlja na svoje člane (odločbe, zaupanja EU, ki zagotavlja, da so • Vpiše se naslovnika: sklepe ter drugo dokumentacijo), ponudniki elektronskih storitev in [email protected], sami pa bodo po tej poti oddajali njihove storitve zaupanja vredni lahko so le tisti, ki imajo VEP vloge ali druge dokumente, na- in usposobljeni ter v skladu s pra- slovljene na zbornico. vili iz uredbe eIDAS. • Zadevo Pogoj za e-poslovanje je, da ima- • Izbere vrsto pošiljke Člani posredujejo naslov svojega ta obe stranki, tako pošiljatelj kot • Vpiše spremno besedilo VEP na: [email protected]. prejemnik, odprt VEP. • Priloži dokumente (datoteke) Naslov zborničnega VEP: • Odpošlje s klikom na »Pošlji« [email protected]. Kaj mora član storiti, da lahko vzpostavi e-poslovanje? Sistem bo obveščal o dospetju, Pripravila: Člani, ki se bodo vključili v e-po- prevzemu – vročitvi na elektron- Maja Horvat, mag. posl. inf. slovanje z zbornico (ali katerim- ski naslov, ki ga je član podal ob koli drugim subjektom), morajo: registraciji VEP. Enako bo sistem • imeti kvalificirano digitalno potrdilo; v kolikor ga še nima- jo, pa ga lahko brezplačno pri- dobijo. Na portalu e-uprave je dostopna Vloga SIGEN-CA, ki jo izpolnijo in odnesejo na najbližjo upravno enoto; • vzpostaviti VEP na spletni strani https://vep.si/ po na- vodilih za registracijo, ki so dostopna na njihovi strani. Za pomoč pri registraciji se lah- ko obrnejo na: pisarna@eius. si ali na tel. št.: 01 426 53 76; • posredovati na zdravniško zbornico svoj VEP-naslov, ki ga prejmejo ob registraciji, in sicer na: [email protected]. Registracija VEP je brezplačna, prav tako ni letnega nadomesti- la za uporabo spletne aplikacije vep.si, obračuna se zgolj stori- tev posredovane pošte po ce- niku, objavljenem na strani VEP. Cena pošiljke preko VEP je, v pri- merjavi s ceno pošiljke preko Po- šte Slovenije, nižja tudi do 75 %. Kako deluje VEP? Primer VEP-sporočila VEP deluje podobno kot drugi predali za elektronsko pošto, le

Revija ISIS Uvodnik3Julij 2020 Odločanje v medicini Zdenka Čebašek - Travnik Zdravniki in zobozdravniki smo v času mo v znanje in občutek osebne odgovornosti epidemije živeli v nekem posebnem, neobičaj- zdravnikov, saj smo oboje pridobili v procesu nem vzdušju, saj se je naše delo moralo dnevno usposabljanja. Pri etičnih vprašanjih pa smo prilagajati vedno novim in drugačnim navodi- včasih manj gotovi in potrebujemo dodatna lom. Ta so prihajala iz vseh možnih virov, ki jih v pojasnila in pogovore. običajnih razmerah niti ne opazimo, ker na delo posameznika nimajo tako močnega vpliva. Ob analiziranju dogajanja v času epidemije Zanimivo bi jih bilo prešteti in analizirati: kdo jih moramo poleg številk, brez katerih ne gre, je pripravljal, kdo pisal, kdo jim je dal veljavo in analizirati tudi odločanje. Kot piše prof. dr. Alojz izvršilno moč? Kdo jih je upošteval? Ihan, je zdravnik »na koncu« vedno sam odgovo- ren za svoje odločitve. Pa to drži? Vzemimo za Celotno izobraževanje na področju medicine primer postopek odločanja ob hudo bolnem ima vgrajena dva osnovna principa delovanja pacientu, ki živi doma in nima urejene pomoči – princip odločanja o tem, kaj je v danem trenut- pri negi in oskrbi. Kaj vse bo – poleg zdravstve- ku najbolje za pacienta (in hkrati izvedljivo nega stanja – vplivalo na zdravnikovo odločitev o zaradi finančnih in drugih omejitev s strani tem, ali ga bo poslal v bolnišnico ali pa ga bo plačnika), in princip osebne odgovornosti. Od prepustil iznajdljivosti njegovih bližnjih? Odgo- tega, kako globoko je zdravnik ponotranjil ta dva vor nikoli ni bil preprost, v času epidemije pa je principa in kako ju uporablja v kombinaciji s bilo treba upoštevati še dodatna navodila, ki pridobljenim znanjem in izkušnjami, je odvisen odločitve niso olajšala. odziv na aktualne razmere. Na te pa lahko bistve- no vpliva tudi etična presoja. Lahko torej zaupa- Drugi primer odločanja, o katerem smo veliko izvedeli iz medijev, manj pa od zdravnikov samih, se je dogajal v času epidemije v domovih za starejše. V odločanje so bili vpleteni oziroma vključeni ne samo domski zdravniki, temveč tudi koordinatorji in specialisti sekundarnega zdrav- stva. Če je pot odločanja na oddelkih bolnišnic praviloma dogovorjena ali celo napisana, je v improviziranih epidemijskih razmerah prišla do izraza osebnost odločevalcev. Hierarhija odloča- nja tu ni bila postavljena na podlagi znanja in izkušenj, temveč na podlagi (s sklepom ministra) podeljene moči. Zdravnik je bil pogosto posta- vljen pred dilemo, ali naj upošteva zakone ali ministrovo (koordinatorjevo) navodilo, ki mu omejuje neodvisnost v odločanju. Kako to razumeti? Če beremo zakone, se zdi vse povsem jasno. Zakon o zdravniški službi namreč v prvem odstavku 3. člena določa: »Zdravnik je pri sprejemanju strokovnih odločitev neodvisen. Zdravnik svobodno izbere način zdravljenja, ki je v danih okoliščinah najprimernejši.« Zakon o zdravstveni dejavnosti pa v 55. členu določa: »Zdravstveni delavec lahko samostojno opravlja vsako delo, za katero ima ustrezno izobrazbo in je zanj usposobljen ter ima na razpolago ustrezno opremo. Za svoje delo

Revija ISIS U4 vodnikJulij 2020 prevzema etično, strokovno, tom. Kdo se bo postavil v vlogo nja zunaj stroke bi bilo v veliko pomoč kazensko in materialno razsodnika? pri odločanju zdravnikov posamezni- odgovornost.« kov v času epidemije. Moč, ki je Izkušnje kažejo, da zdravniška porabljena za tkanje takega zaupanja Kako se zdravnik posameznik zbornica ni nujno vključena in sezna- in medsebojnega spoštovanja, pomiri odzove na »ukaze od zgoraj«, smo v njena z vsemi navodili, ki jih zdravni- stres pri strokovnjakih in jim olajša zgodovini videli že mnogokrat. Na ki prejemajo od različnih institucij razmišljanje in odločanje v težkih nekatere odzive smo lahko ponosni, (MZ, NIJZ, ZZZS, RSK, SZD, …), zato situacijah. Zato je pomembno, da drugih se moramo sramovati – a oboji jih tudi ne more sproti pregledovati in takšno zaupanje nenehno gradimo, da so del zgodovine našega poklica. Kaj se nanje ustrezno odzivati. Ima pa sodelujemo in se pripravljamo na bo zapisano o odločitvah zdravnikov v vsak član možnost, da zbornico obdobja, ko bomo znova postavljeni zgodovini epidemije COVID-19? Kaj obvesti, kadar se znajde pred strokov- pred podobne preizkušnje. Ob zave- bodo pokazali nadzori, ki jih je odredil nimi ali etičnimi dilemami, ki so danju, da so takšne in podobne minister, in kaj bi pokazal sistemski posledica uradnih navodil ali zahtev dileme, ki smo jim priča zdaj, pričako- nadzor, ki ga je minister sicer zavrnil? in jih po njegovem mnenju ni mogoče vane, je prav, da jih razgrnemo, Kaj bi pomenilo za naš zdravstveni izvesti v skladu s stroko in/ali etiko, ki osvetlimo in sprejmemo odločitve, ki sistem, če bi nadzor pokazal, da ji je zavezan kot zdravnik. V takem nam bodo pomagale delati v dobro navodila ministra niso bila najbolj primeru zbornica takoj reagira, preuči vseh naših pacientov. ustrezna, ali po drugi strani – da jih zadevo s strokovne in pravno-etične nekateri izvajalci, predvsem zdravni- plati in če je potrebno, s svojimi Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, ki, niso upoštevali. Jih bodo upošteva- stališči seznani pobudnika, pristojni predsednica Zdravniške li v prihodnosti? Pravzaprav jih ne bi organ ali tudi širšo javnost. zbornice Slovenije smeli, kadar in če so v škodo pacien- Zaupanje in spoštovanje znotraj stroke ter med stroko in centri odloča- Seznam Alojz Ihan Trditev dr. Kebra je neposredna brez nje ni mogoč zaupljiv odnos med kriminalizacija zdravnikov v šestih zdravnikom in bolnikom, ki je temelj V tedniku Mladina je 15. 5. 2020 DSO, kjer so zabeležili smrti zaradi za uspeh zdravljenja. izšel intervju »V domovih za starej- COVID-19. Če trditev dr. Kebra drži, še obstajajo seznami odpisanih, ki so namreč zdravniki konkretnih šestih Zato zdravnik ne bo v nobenem ne smejo priti v bolnišnico«. V njem DSO zakonsko, etično in kazensko trenutku in ne glede na želje nadreje- je upokojeni zdravnik dr. Dušan prvi in pravzaprav edini krivci – ne- nih pripravljen odvreči bremena Keber na osnovi vpogleda v konzili- posredna odgovornost zdravnika za neposredne odgovornosti do svojega arni obrazec obtožil svoje zdravni- zdravljenje je namreč temelj medici- bolnika, saj se zaveda, da na tem ške kolege, da so med epidemijo ne. Za razliko od mnogih drugih ostane ali pade bolnikovo zaupanje COVID-19 »vnaprej sestavili sezna- dejavnosti, v medicini ni »poveljni- vanj. Zato lahko direktor zdravniku me starostnikov, ki pod nobenim ške« odgovornosti kot v vojski, ni stokrat očita drage napotnice za pogojem ne bi smeli biti deležni »uredniške« odgovornosti kot v preiskave (kar se dogaja vsakodnev- bolnišničnega zdravljenja«. Zaradi medijih, niti ni birokratsko razparceli- no), ampak zdravnik ve, da bo v teh seznamov, po trditvi dr. Kebra, ranih in prepletenih »pristojnosti«, ki primeru slabega razpleta zdravljenja zdravniki v domovih starejših so čudovit izum za izničevanje kakr- vsa moralna in kazenska odgovornost občanov (DSO) niso napotovali šnekoli uradniške osebne odgovorno- na koncu izključno na zdravniku, in pacientov, potrebnih zdravljenja, sti. Neposredna odgovornost zdravni- ne na direktorju. v bolnišnice, zato je zaradi nepro- ka za svojega bolnika je izjemno stovoljne in strokovno neupravičene breme tega poklica, a hkrati njegova Iz tega temeljnega nepoznavanja odtegnitve zdravljenja v DSO največja vrednost in vrednota, saj narave zdravniške odgovornosti so umrlo nesorazmerno veliko staro- novinarji v oddaji »Tarča«, ki jo je 4. stnikov. 6. 2020 predvajala TV Slovenija, skonstruirali tezo o usodni povezavi konziliarnega obrazca, za katerega naj bi bil »odgovoren« minister za zdrav-

Revija ISIS Uvodnik5Julij 2020 je, in neupravičene odtegnitve zdrav- zdravnikom osebno odgovoren odnos; Foto: Delo, Mavrič Pivk ljenja, ki je v DSO povzročila nepo- to je bistvo zaupanja in zaupanje je trebne smrti. nujni del zdravljenja. Če politikanti za pravnem status konziliarnih in po- svoj tedenski medijski vihar v kozarcu dobnih listov o stanju bolnikov – ne Tako sklepanje je za vsakogar, ki vode prepričajo naše partnerje, nazadnje jih zdravniki ob menjavanju pozna način zdravniškega odločanja bolnike, da zdravniki nimamo osebne turnusov, ne glede na epidemijo, in odgovornosti, nevzdržno, zavajajo- odgovornosti do njih, smo ne le za vsakodnevno izpolnjujemo tisoče in če, neosnovano, manipulativno. Ne le tisti teden, ampak dolgoročno izgubili tisoče, da se kolegi za nami lažje zato, ker gre za neznosno lahkotnost vse, kar je bistvo medicine. Bolnik znajdejo. Bi jih morali dajati v podpis kriminalnega obtoževanja – zdravniki mora biti v trenutku stiske miren in bolnikom? In v primeru nezavesti so bili obtoženi za smrti bolnikov brez gotov vsaj v zaupanju, da ga bomo njihovim svojcem? navedbe enega samega konkretnega zdravili izključno v njegovo dobro, po primera! In to zgolj zato, ker se je svoji stroki in vesti – ne glede na Pogovori so koristni, a ne pod novinarjem zaradi nepoznavanja namige ali papirje, s katerimi mahajo pritiskom politikantskih obtožb in narave zdravniške odgovornosti zdelo, finančniki, direktorji ali celo minister monstruoznih konstruktov. Koliko da bi kriminalna dejanja zdravnikov za zdravje. varovancev DSO bo od zdaj s strahom lahko povezali z navodili ministra za gledalo svojega zdravnika in nemo zdravje. A tudi če bi obstajala zlona- S tem ne trdim, da se ni treba razmišljalo, katero težavo je bolje merna »navodila presvetlega mini- pogovarjati o vseh izkušnjah minule zamolčati, da ne bi pristali na »sezna- stra«, zdravnik še vedno ostaja v epidemije, ravno obratno, saj bomo to mu smrti«? Enotedensko medijsko celoti osebno odgovoren za zdravlje- znanje verjetno še potrebovali. Kako, veselico bodo tako še mesece s svojimi nje svojega bolnika. V tem pogledu na primer, upravno in logistično v stiskami plačevali ostareli, ki tovrstna Tarča ne bi mogla bolj zgrešiti tarče primeru potreb urediti hitro reorgani- bremena najtežje prenašajo. – namesto politikov, ki so jih imeli na zacijo bolnišnic, da ne bo živčnih muhi, so ustrelili zdravnike v DSO. nesporazumov, kot v primeru bolni- Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., šnice Ptuj? Velja se pogovarjati tudi o odgovorni in glavni urednik Isis, Najhujša posledica zgrešene medijsko-politične kampanje pa niso [email protected] manipulantsko obtoženi zdravniki, ampak predvsem zavajanje javnosti, da je zdravnik pri odločanju o zdrav- ljenju zgolj v vlogi uradnika, ki je na vsak namig nadrejenih pripravljen spremeniti zdravljenje svojih bolni- kov, pa četudi bi bilo to za bolnike škodljivo ali celo smrtonosno. To ni res. Ponavljam: To je laž! Zdravniki vemo, kako zelo lažnivo je to sporočilo, in zelo dobro vemo, da smo osebno odgovorni za vsako zdravljenje, moralno, etično in kazen- sko. Zato nas tako sporočilo v bistvu ne prizadene. Ampak na drugi strani so naši partnerji, bolniki, ki morajo vedeti in verjeti, da imajo s svojim

Revija ISIS U6 vodnikJulij 2020 Uvodnik Zdravstvo Iz zgodovine medicine 3 Odločanje v medicini 28 Izkušnje pacientov 54 Dr. Ivan Oražen in Zdenka Čebašek - Travnik z zunajbolnišnično dr. Brunon Weixl med specialistično zdravstveno balkanskima vojnama 4 Seznam obravnavo Alojz Ihan V spomin Eva Murko, Marcel Kralj, Nina Ropret 58 Asist. mag. Vojo Ivanišević, dr. med. (1942–2020) K naslovnici revije Forum Iztok Takač 8 Tanja Petkovič, dr. med. 32 Komentar k zapisom S knjižne police Danica Rotar Pavlič Marjan Kordaš Zbornica 32 Strokovni razkol 60 Marjan Fortuna 12 Iz dela Reinhard Haller: Das Böse. Die zbornice 33 Poepidemijska revizija Psychologie der menschlichen Nina Mazi Destruktivität 16 Vpliv epidemije koronavirusa na komuniciranje zdravniške Marjan Kordaš zbornice 34 Umetnost zdravljenja 62 Paolo Giordano: Petja Kos Katja Žerjav V času epidemije Nina Mazi 19 Pregled normativne dejavnosti 37 Kako bo konceptualna 63 Momentos preciosos (Dragoceni na področju zdravstva revolucija v medicini trenutki) Tilen Majnik odpravila oboje, preventivo Lucija Erjavec Primožič in kurativo Aktualno Zanimivo Marko Vudrag 20 »Če pade Šmarje, Poročila s strokovnih srečanj 65 Pogovorni večer – predstavitev pade Slovenija« knjige Nekrolog za Sapientio Alenka Trop Skaza 40 Učenje in poučevanje avtorja Marka Vudraga o tiraniji zdravja 21 Globalizacijska bolezen Jasna Čuk Rupnik COVID-19 z zgodovinske Mateja Bulc, perspektive Danica Rotar Pavlič, Ingrid 66 Alfred Šerko, protagonist Kus Sotošek, Tamara Elbl slovenske medicinske fakultete, Zvonka Zupanič Slavec trajno v bronu nagovarja 42 Slovenski ortodonti v času naslednike 23 Zdravnik na urgenci v obdobju pandemije COVID-19 uspešno COVID-19 aktivni na spletu Anja Stopar, Tihomir Ratkajec Zvonka Zupanič Slavec Sanda Lah Kravanja Personalia 44 Seminar o odprtem dialogu 69 Boris Kristan: Magistri nostri z vrstniško podporo kot Uredila Irena Sapač alternativni pristop pri delu z 25 Opravljeni ljudmi v akutni stiski 71 Iz roda v rod duh išče pot specialistični izpiti (prosto po O. Župančiču) Liana Trampuž Gorazd Kolar Iz Evrope Strokovna srečanja 72 O dvoboju Tomaž Jelačin 27 »Eksperiment 46 Zbornična izobraževanja za se začenja« zdravnike in zobozdravnike 76 Grad Turn in graščaki Urbančiči 47 Strokovna Jurij Kurillo srečanja 52 Mali oglasi

Revija ISIS Uvodnik7Julij 2020 Zdravniki v prostem času Kolofon Lastnik blagovne znamke: Zdravniška zbornica Slovenije 78 Druga plat medalje – ali kako Leto XXIX, št. 7, 1. julij 2020 Dunajska cesta 162 zlezeš na zmagovalni oder Natisnjeno 9.950 izvodov 1000 Ljubljana Vesna Mele Datum tiska: dan pred izidom UDK 61(497.12) (060.55) Navodila avtorjem Zavodnik UDK 06.055:61(497.12) Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 člankov (razen poročil s strokovnih srečanj, ne- 81 Presenečenje? krologov in fotoreportaž) je omejena na 12.000 Vojko Flis IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK znakov – štetje brez presledkov. Članku lahko Zdravniška zbornica Slovenije priložite do 3 fotografije, vendar mora biti be- Dunajska cesta 162, p. p. 439 sedilo za vsako objavljeno fotografijo krajše za 1001 Ljubljana 1.000 znakov (kolaž fotografij lahko sestavljajo W: http://www.zdravniskazbornica.si največ 4 manjše fotografije). Tudi če bo članek T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 krajši, mu lahko priložite največ 3 fotografije. E: [email protected] Za objavo so primerne digitalne fotografije Transakcijski račun: 02014-0014268276 dimenzij vsaj 1500 × 1200 točk in ločljivosti najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtske- Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ga ali drugega podjetja in če v članku obravnava- te farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. Slavka Sterle, Marija Cimperman Poročila s strokovnih srečanj Dunajska cesta 162, p. p. 439 Dolžina poročila je omejena na največ 6.000 1001 Ljubljana znakov (štetje brez presledkov). Priložite lah- W: http://www.zdravniskazbornica.si ko 1 fotografijo (kolaž fotografij lahko sesta- Isis online: ISSN 1581-1611 vljajo največ 4 manjše fotografije). Če gre za T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 srečanja z mednarodno udeležbo, mora poro- E: [email protected] čilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Na koncu prispevka lahko navedete imena Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli E: [email protected] prispevale, da ste se lahko udeležili ali organi- T: 01 543 74 93 zirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da imena objavi v enotni obliki). Zahval spon- UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI zorjem ne bomo objavili. Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. Nekrologi Prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Obseg nekrologov je omejen na 3.500 znakov Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. brez presledkov. Besedilu lahko priložite 1 Doc. dr. Katja Groleger Sršen, dr. med. fotografijo. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Fotoreportaže Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Fotoreportaža lahko obsega do 500 znakov Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. brez presledkov in do 6 fotografij. Doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr. med. Avtorski honorarji Barbara Podnar, dr. med. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, je 15 Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. EUR bruto. Cena ene fotografije je 20 EUR Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. bruto. Honoriramo le avtorske fotografije oz. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med. fotografije iz osebnega arhiva. Če avtor članka Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. in fotografij ni ista oseba oz. fotografije niso iz njegovega osebnega arhiva, mora pod člankom LEKTORIRANJE navesti ime fotografa in v uredništvo posredo- Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. vati fotografove podatke za nakazilo honorarja, E: [email protected] sicer fotografij ne bomo mogli honorirati. Za nakazilo honorarja potrebujemo nasle- OBLIKOVNA ZASNOVA dnje podatke: polni naslov stalnega bivališča, Agencija Iz principa davčno številko, EMŠO, popolno številko transakcijskega računa in ime banke. Prosi- RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV mo, da nam navedene podatke posredujete IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP hkrati s člankom. V nasprotnem primeru Stanislav Oražem honorarja ne bomo mogli izplačati. Napoved strokovnega srečanja TRŽENJE Za objavo dogodka v rubriki Strokovna sreča- Zdravniška zbornica Slovenije nja (preglednica) pošljite podatke do 5. v me- Dunajska cesta 162, p. p. 439 secu na e-naslov [email protected] . Objavljeni 1001 Ljubljana bodo dogodki za največ tri mesece vnaprej. T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Izjava uredništva E: [email protected] Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbor- TISK nice ali uredništva Izide. Tiskarna Povše Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je Vse pravice pridržane, ponatis celote ali 54,12 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem se dodatno zaračunajo stroški poštnine po uredništva. veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane stane 4,92 EUR. 5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.

8 Revija ISIS revije K nJaulij s202l0ovnici Tanja Petkovič, dr. med. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Tanja je specialistka družinske medici- ne, empatična, odprta, energična, od- ločna in odgovorna, vedno pa se trudi biti tudi pravična, ne glede na to, ali bo s tem koga ujezila. Prepričana je, da za doseganje kakršnihkoli sprememb niso dovolj le želje in/ali govoričenje, pač pa so potrebna dejanja in konstruktivno, ciljno motivirano delovanje vseh vplete- nih navkljub morebitnim nesoglasjem. Kadar meni, da ne sme biti tiho, ni in tako že od samega začetka poklicne poti opozarja na nepravilnosti in se zavzema za izboljšave zdravstvenega sistema v prid tako pacientov kot tudi zdravstvenih delavcev. V 20-letnem delovnem stažu je 15 let delala kot urgentna zdravnica predbolni- šnične ravni, 19 let dela v ambulanti družinske medicine za splošno populaci- jo in v domu starejših občanov, 15 let dela kot konzultantna zdravnica Centra za usposabljanje invalidne mladine Draga na Igu, 11 let vodi Sekcijo domskih zdravnikov v okviru Združenja zdravnikov družinske medicine. Je podpredsednica sindikata Praktikum in članica sindikata Fides, poslanka in članica nadzornega odbora Zdravniške zbornice Slovenije. V prostem času se rada ukvarja s špor- tom, glasbeno, likovno in kiparsko ustvarja, skrbi za svoj zelenjavni vrtiček in posredno za srne, zajce in polže, ki si vzamejo pripadajoči del pridelka, poma- ga zunanjim in zavetiškim živalicam ter opazuje, občuduje ali se čudi svetu, na katerem smo se znašli.

K naslovnicRiJeuvrliijjae2I0S2IvS0 ije9 Danes razmišljamo o zaščiti uradno potrjenih protokolov, zato Ker nismo pričakovali tako velike- nastanjenih v domovih starej- smo se morali z izbruhom spopasti ga števila obolelih, tudi nismo imeli ših občanov popolnoma dru- relativno nepripravljeni. S kolegom pripravljenih dovolj prostorov. Ko gače kot pred razglasitvijo Muževičem sva pripravila smernice za sem zjutraj prvič klicala epidemiologi- pandemije. Na začetku pa je obravnavo stanovalcev v domovih za njo, je rekla, naj za okužene sama bilo gotovo zelo hudo, verje- starejše v času epidemije COVID-19, najdem prostor zunaj doma. Bila sem tno so bili občutki v kadrov- ki jih je razširjen strokovni kolegij za šokirana. Povedala sem ji, da organi- sko podhranjenih domovih družinsko medicino (RSK) v celoti zacija zdravstvenega varstva ni v grozljivi. podprl. Uradna navodila niso bila domeni izbranega zdravnika v domu, tako stroga. V našem domu smo se a je še kar vztrajala, da moram to Medicinski in negovalni kadrovski dosledno in verjetno med prvimi urediti s Civilno zaščito. normativi v domovih za ostarele so držali teh – bolj strogih – priporočil, res porazni. Stanovalcu doma zavaro- zato je bil izbruh kar presenečenje. Zatem sem poklicala neposredno valnica prizna le 5 ur prisotnosti na Ministrstvo za zdravje. Gospa, s zdravnika letno, za 160 stanovalcev pa V ponedeljek zjutraj je bilo stano- katero sem govorila, je povedala, da sta ponoči prisotni le ena srednja valcev, ki so ustrezali definiciji prime- mobilnih enot ni, in je uredila, da so medicinska sestra in ena negovalka. ra, že šest, mi pa nismo imeli niti ene nam iz ZD Vrhnika pripeljali varoval- Glede na to, da je v vsakem domu osebne varovalne opreme, niti kom- no opremo in komplete za jemanje skoraj polovica nastanjenih oseb pletov za jemanje brisov. Predhodno brisov, ki smo jih nato odvzemali nepomičnih ali drugače gibalno je bilo v medijih rečeno, da je za sami. oviranih in jih veliko potrebuje domove poskrbljeno in da bodo brise pripomočke za inkontinenco, je jasno, jemale mobilne enote. Teh mi nismo Na srečo že nekaj časa nismo da je že delo v normalnih okoliščinah imeli na voljo oziroma smo šele sprejemali novih stanovalcev, tako da naporno, v času epidemije pa še toliko kasneje, ko sem klicala na Ministrstvo smo imeli nekaj mest nezasedenih. Na bolj. za zdravje, izvedeli, da mobilnih enot hitro smo izpraznili en oddelek in ni. Približno do dveh popoldne je premestili stanovalce, ki so ustrezali Dom starejših občanov Horjul je trajalo, da smo po posredovanju definiciji primera. Prvi teden je bil res bil tretji dom s potrjeno okužbo s ministrstva iz Zdravstvenega doma naporen. Vsak dan smo z brisi potrdili SARS-CoV-2. Prvi primer smo imeli v Vrhnika dobili opremo za jemanje nove okužbe. nedeljo, 22. marca. Takrat še ni bilo brisov. Pozneje se je na ravni države vzpostavila koordinacija, tako da smo

Revija ISIS revije 1K0naslovniciJulij 2020 imeli koordinatorja – v našem prime- Kako ste se organizirali? upadati, sem videla, da je možno z ru je bil to Rajko Vajd – ki je priskrbel doslednim upoštevanjem priporočil negovalno osebje, ker so bili naši Organizirali smo se sami, poma- širjenje zajeziti. Potem je postalo malo zaposleni okuženi in so morali biti galo nam je veliko donatorjev, tudi lažje. doma. sama sem se angažirala in prosila za pomoč. Doniranih nam je bilo 200 Kaj pa te novice – Šmarje pri Koliko je bilo največ okuženih mask FFP2, dobili smo veliko avtoli- Jelšah, Metlika? Ste se kaj stanovalcev? čarskih kombinezonov. Filter smo slišali? naredili hišnik, tehnik, lokalni obrtnik Skupaj smo imeli pozitivnih 21 in jaz. Na dvorišču je obrtnik rezal Glede Metlike nismo dobili stanovalcev in pet zaposlenih. Vztra- pločevino za fiksiranje vrat. Vizirje nobenih informacij. Z nikomer iz jali smo, da je treba brise odvzeti tudi nam je izdelal obrtnik iz sosednje vasi. Metlike se nisem slišala, poklicala pa stanovalcem na sosednjih posteljah Jaz sem nabavila vitamin D3 in sem direktorico doma v Šmarju pri ob okuženih. Epidemiologinja nam je spodbujala zaposlene, naj ga jemljejo. Jelšah. Predvsem me je zanimalo, najprej rekla, da to ni potrebno, ko pa Veliko je bilo improvizacije. Vsak, ki kako reciklirajo varovalno opremo, saj sem jo prosila, naj mi to tudi pisno je lahko, je poprijel za delo; fiziotera- se je takrat ni dalo nikjer dobiti. Tudi potrdi, je le privolila. Tako smo pevtka in delovna terapevtka sta na vstopne točke so imele samo še za odkrili veliko asimptomatskih stano- primer priskočili na pomoč in začeli nekaj dni zalog. Zelo smo morali valcev. Približno tretjina okuženih je delati v negi. Vsi so prišli v službo in varčevati. Direktorica šmarskega bila brez simptomov. Z glavno sestro bili odličen tim. Tudi lastniki doma so doma je povedala, da so poskušali sva želeli, da se brise jemlje tudi vsem se zelo izkazali, pomagali in nabavili razkuževati v avtoličarskih komorah s zaposlenim, kar s strani epidemiologa opremo. Izjemno hitro smo se znašli pomočjo segrevanja na visoki tempe- najprej ni bilo odobreno, a je kasneje in v nekaj dneh postavili vse tri cone raturi, pa z vodikovim peroksidom in privolil. Našli smo še dva okužena ter ločili osebje za delo z okuženimi in živim srebrom. Njihovih praks mi žal asimptomatska zaposlena. delo z ostalimi stanovalci. nismo mogli uporabiti, je pa že pogovor z nekom, ki je v enakih Kako ste zaščitili zaposlene? Kaj je bil najučinkovitejši težavah, olajšanje. ukrep za zajezitev? Kako ste se borili, da niste Težko je določiti najučinkovitejši izgoreli? ukrep, saj gre za kumulativni in soodvisni učinek nabora ukrepov. V prvem tednu sem zbolela za Naše osebje je že 14 dni pred izbru- akutno vrtoglavico, kar je bila verje- hom in pred uradnimi priporočili tno posledica stresa. Bila sem izčrpa- nosilo maske. Omejili smo običajno na zaradi pregovarjanja z različnimi druženje, skupinske delavnice, bralne institucijam in ukvarjanja s sistemom, urice, skupinske delovne terapije. Že ki ni deloval. Z zdravili sem umirila 14 dni prej smo začeli delovati preven- vrtoglavico, da sem šla lahko delat, tivno in smo na primer kosila stregli v doma pa sem večinoma samo spala, sobah, omejili smo obiske, stanoval- saj za kaj drugega nisem imela moči. cem smo začasno prepovedali izhode iz doma. Takrat smo virus očitno že Z zaposlenimi smo komunicirali imeli v hiši in omenjeni ukrepi so pomirjujoče, prijazno in spodbudno. verjetno pripomogli, da nismo imeli V takih situacijah se pokaže prava še več okuženih. vrednost dobrega kolektiva, kar mi, vsaj po moji presoji, vsekakor smo. Ko smo odkrili prvega pozitivne- Dobro delovno okolje je bistveni ga, smo se zelo dosledno začeli držati dejavnik pri preprečevanju poklicne priporočil, ki jih je sprejel RSK za dru- izgorelosti. Pri nas so se še tisti, ki so žinsko medicino. Osebje, ki je bilo na zboleli s simptomi, želeli čim prej COVID-oddelku, je delalo samo s vrniti na delo. Dve medicinski sestri COVID-bolniki. Dobili so predpasnike sta bili prav razočarani, ker brisi po 14 in vizirje, veliko smo komunicirali z dneh še niso bili negativni. glavno sestro in osebjem in jih spod- bujali. Na začetku sem mislila, da Kaj pa svojci? bomo vsi okuženi. Ko pa je v tretjem tednu začelo število novih okužb S svojci nismo imeli težav, saj tudi sicer z njimi veliko in odkrito komuni- ciramo. Vsi so razumeli situacijo in

K naslovnicRiJeuvrliijjae2I0S2IvS0 1ije1 sprejeli ukrepe, tudi tiste najstrožje. noma drugačna in bi danes na državni drugem mestu. Ta zakon je bil spisan Vedeli so, da želimo zaščititi njihove ravni govorili ne o 100, pač pa nekaj v osemdesetih letih prejšnjega stole- najbližje in najdražje. Situacija je bila tisoč smrtnih primerih. tja, ko so bili domovi grajeni in vseeno težka, zato smo kasneje dojemani kot nekakšni kraji za zaslu- omogočili t.i. obiske na daljavo, preko Kako pa zdaj glede morebitne- ženo uživanje jeseni življenja. Večina balkona. ga drugega vala? ljudi, ki je prišla v dom v času pisanja zakona, je bila samostojna in v relativ- Kaj pa za naprej? RSK je Pričakujem, da drugi val bo. no dobrem zdravstvenem stanju. To razpisal, da bi ob morebitnem Morda bo jeseni, ko se bodo zaradi se je v zadnjih štiridesetih letih novem valu morali prvega vremena ljudje zopet bolj zadrževali v bistveno spremenilo, zato je nujna okuženega pacienta obvezno zaprtih prostorih. Ravno danes sem drugačna definicija doma, drugačen premestiti v bolnišnico, in o govorila s svojo ambulantno sestro in standard. Domovi postajajo delno tem se je tudi v tujini res veli- sva se strinjali, da čeprav je bila tudi zdravstvene ustanove, hkrati pa ko razpravljalo. Tudi v tujini izkušnja težka, je bila pozitivna. nimajo ustreznega kadrovskega so bolnišnice nekako pritiska- Veliko smo se naučili in vemo, da se normativa. le na domove, naj ne pošiljajo da s primernimi ukrepi širjenje okuženih v bolnišnico. zajeziti. Si pa seveda želimo, da do Bi za konec še kaj dodala? drugega vala sploh ne bi prišlo. Naš prvi pacient je bil sprejet v Sem in ostajam optimist, čeprav je bolnišnico in tudi kasneje vsi, za Kako pa glede deljenih pri- okoli nas veliko negativnosti. Učiti se katere smo ocenili, da jim v naši stojnosti med socialnim in moramo iz dobrih praks in delovati po ustanovi ne bi mogli nuditi primerne zdravstvenim sektorjem? Kaj svojih najboljših močeh. Ne smemo zdravstvene oskrbe. bi bilo treba spremeniti? pozabiti, da smo zdravstveni delavci v prvi vrsti zavezani k temu, da delamo Mislim, da bi morali na začetku Domsko varstvo je področje, kjer v dobro oskrbovancev in pacientov, da vse, ki so pozitivni, premestiti v se križata delo Ministrstva za delo in je to naša prioriteta, naše poslanstvo. bolnišnice. Pred dvema mesecema, na socialne zadeve in Ministrstva za začetku epidemije, nismo vedeli, kako zdravje, zato je pogosto težko doseči Najlepše se zahvaljujem za ta se bodo stvari odvijale. Spremljali dogovore in najti rešitve za izboljšanje intervju in ti želim uspešno še smo vsakodnevne informacije iz situacije v domovih za ostarele. naprej. tujine, navezali smo stik s kolegi v Italiji. V Horjulu sem po izbruhu Domovi za ostarele so v osnovi Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, pričakovala precej hujši potek, pripra- socialnovarstvene ustanove, ki po dr. med., GALENIA, ambulantna vljena sem bila na še več primerov. zakonu o socialnem varstvu stanoval- diagnostika in zdravljenje, d.o.o., Takoj smo vse izolirali, naredili cu, ki pride v dom, nadomestijo dom ustrezen filter, zaščitili stanovalce in in družino oz. socialno okolje. Skrat- PE Ambulanta družinske medicine, zaposlene. Na začetku nismo vedeli, ka, njihov osnovni namen je poskrbeti Brezovica pri Ljubljani kako bo. Situacija bi bila lahko popol- za posameznikove osnovne življenjske potrebe, zdravstvena oskrba je na Na podlagi 18. in 44. člena Statuta Zdravniške zbornice Slovenije ter 3. člena Poslovnika o delu skupščine, izvršilnega odbora ter njunih organov je skupščina Zdravniške zbornice Slovenije določila NOV DATUM VOLITEV PREDSEDNIKA IN POSLANCEV SKUPŠČINE Zdravniške zbornice Slovenije – 17. november 2020 Volitve poslancev in predsednika Zdravniške zbornice Slovenije, sprva razpisane za 12. maj 2020, se prestavi na 17. november. Volitve se izvede na enak način in skladno z navodili, objavljenimi ob razpisu volitev z dne 31. januarja 2020. Vsa že opravljena volilna opravila (kandidiranje ipd.) ostanejo v veljavi. Podaljša se tudi rok za vložitev kandidature za predsednika zbornice. Upoštevane bodo vse kandidature, ki jih bo volilna komisija prejela najkasneje do 15. oktobra 2020. Miha Lukač, dr. med., predsednik skupščine Zdravniške zbornice Slovenije

Revija ISIS 1Z2bornicaJulij 2020 Iz dela zbornice Od 13. maja do 10. junija Splošni dogovor 2020 stvene_storitve/splosni_dogovori_in_aneksi/ splosni_dogovori_in_aneksi Vlada RS je na dopisni seji dne 25. 5. 2020 sprejela sklepe o spornih vprašanjih glede Predlog za podaljšanje Splošnega dogovora za leto 2020. Pomembnejši usposabljanja sklepi, ki jih je sprejela, so: –– V času pandemije, epidemije ali naravne Odlok o začasnih ukrepih na področju izvajanja sekundariata, pripravništva in speciali- nesreče, ki vplivajo na obseg opravljenih zacije v času epidemije COVID-19 (Uradni list storitev, ZZZS nakaže izvajalcem akonta- RS, št. 64/20) je določil, da glavni in neposredni cijo na podlagi pogodbeno dogovorjenega mentorji za sekundarije, pripravnike in speciali- programa, ne glede na dejansko realiza- zante, ki v času razglasitve epidemije COVID-19 cijo. niso opravljali dela, ki bi bilo po vsebini ustrezno –– Revalorizacija materialnih stroškov in drugih programom usposabljanja, podajo predlog za kalkulativnih elementov se v letu 2020 ne podaljšanje usposabljanja. izvaja. –– Sredstva za regres, ki so vračunana v cene V kolikor tega še niste storili (o čemer zdravstvenih storitev, se povečajo z 842,79 smo vas obveščali po e-pošti), objavljamo EUR na 940,58 EUR. – PRIPOROČILO – Kako podati predlog –– Povečajo se vkalkulirani dodatki na plačo v za podaljšanje usposabljanja. manj ugodnem delovnem času v skladu z dogovorom o plačah med Vlado Republike Glavni in neposredni mentorji lahko predlog Slovenije in reprezentativnimi sindikati za podaljšanje usposabljanja zbornici posredu- javnega sektorja. jejo pisno po pošti ali po elektronski –– Širitve so bile sprejete le za 1 program hema- poti na naslov [email protected]  tologije v SB Jesenice, 0,1 zobozdravstva za odrasle v ZD Maribor, neakutno bolnišnično Mentorjem priporočamo, da v predlogu obravnavo, program Razori, klinični register točno opredelijo, do katerega datuma predlagajo za raka dojke ter financiranje triažnih satelit- podaljšanje (npr.: predlagam podaljšanje uspo- skih urgentnih centrov. sabljanja do dne ___), ali navedejo trajanje Čistopis Splošnega dogovora 2020 je obja- podaljšanja, pri čemer pa naj opredelijo, od vljen na spletni strani ZZZS na povezavi https:// katerega datuma dalje naj podaljšanje teče (npr.: partner.zzzs.si/wps/portal/portali/aizv/zdrav- predlagam podaljšanje usposabljanja v trajanju 6 tednov, ki naj teče od dne ___ dalje). Slovesne podelitve specialističnih listin Zaradi zaščitnih ukrepov, ki po epidemiji COVID-19 nekateri še vedno veljajo, so bile z marcem začasno prekinjene slovesne podelitve specialističnih listin. Ali jih z junijem že nadaljevati ob določenih varnostnih ukrepih (razdalja, maske, omejitev števila svojcev in prijateljev na podelitvi), smo konec maja vprašali tiste, ki ste bili vabljeni na marčno slovesnost. Vaša želja, ki je bila večinsko izražena, je, da se slovesnosti nadaljujejo šele, ko jih bo mogoče izpeljati brez mask in omejevanja števila vabljenih svojcev na dva. To pomeni, da bodo slovesnosti potekale spet jeseni, če bo epidemiološka slika za to primerna, o čemer boste vabljeni pravočasno obveščeni z vabili po pošti in e-pošti. Listin vam za zdaj tudi ne bomo pošiljali po pošti, v kolikor pa jo potrebujete, se, prosimo, obrnite na naše strokovne službe. Hvala za razumevanje. Zdravniška zbornica Slovenije

Revija ISIS Zbornic1a3Julij 2020 Pravni učinki preklica Zbornica odprta za člane epidemije Zbornica je od 20. 5. 2020 ponovno odprta za svoje člane. Odlok o preklicu epidemije Ker je delovanje zbornice še vedno prilagojeno aktualnim razmeram, nalezljive bolezni SARS-CoV-2 pozivamo vse, da svoj prihod najavite strokovnemu uslužbencu. Kontakti (COVID-19) v 4. členu določa, da strokovnih služb so objavljeni na spletni strani  se prične uporabljati z 31. 5. https://www.zdravniskazbornica.si/o-zbornici/svetovanje 2020. Ob tem smo prejeli več Dolžnosti obiskovalcev: vprašanj zdravnikov in zobo- Ob prihodu in odhodu si razkužijo roke. zdravnikov glede učinka prekli- V prostorih zbornice je obvezna uporaba obrazne maske. ca epidemije na njihovo organi- Prosimo, da upoštevajo varno razdaljo med osebami (1,5–2 m). zacijo dela ter na obveznosti Prosimo, da zbornico obiščejo le zdrave osebe. izvajanja preventivnih ukrepov v Uradne ure: P onedeljek, sreda in petek: od 9.00 do 12.00. povezavi s COVID-19, na katere smo 4. 6. 2020 podali odgovore Četrtek: od 13.00 do 16.00. v nadaljevanju. Hvala za razumevanje. Odlok o preklicu epidemije Zdravniška zbornica Slovenije nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. bolezni COVID-19 (Uradni list Strokovni simpozij 68/20; v nadaljevanju: odlok) v 2. RS, št. 79/20; v nadaljevanju: po Zoom členu določa, da se ukrepi, sprejeti na sklep), ki v 3. in 4. členu določa, da podlagi Zakona o nalezljivih boleznih vsi akti in ukrepi, ki jih je v času Regijski simpozij Sodobna ob njihovi strokovni utemeljenosti razglašene epidemije zaradi nale- obravnava bolnika z možgansko uporabljajo še naprej. zljive bolezni COVID-19 sprejela kapjo, ki je bil 10. 6. 2020 in je vlada in do 1. 6. 2020 niso bili bil namenjen družinskim zdrav- Ti ukrepi so za izvajanje zdrav- odpravljeni, veljajo še naprej do nikom primorske regije – je stvene dejavnosti (posredno) dolo- njihove spremembe ali preklica. Ob tokrat prvič potekal preko video- čeni v 2., 3. in 4. členu Odredbe o tem sklep določa, da navodila in povezave Zoom. Organizirali so ga začasnih ukrepih na področju priporočila Nacionalnega inštituta Splošna bolnišnica Franca Derganca opravljanja zdravstvene dejav- za javno zdravje, ki jih posamični Nova Gorica, Zavod Simpozija in nosti zaradi zajezitve in obvla- vladni akti ali ukrepi, sprejeti za Zdravniška zbornica Slovenije. dovanja epidemije CO- zajezitev epidemije zaradi nalezljive VID-19 (Uradni list RS, št. 65/20; v bolezni COVID-19, navajajo kot Poudarek je bil na najnovejših nadaljevanju: odredba). Odredba pogoj za sprostitev oziroma opra- podatkih o pojavnosti možganske kapi, določa obveznost spoštovanja vljanje določene dejavnosti, ostajajo obvladovanju dejavnikov tveganja ter navodil ministrstva za zdravje za kot obvezna v veljavi še naprej do izzivih sodobnega zdravljenja. Vse to sprejem in obravnavo pacientov ter njihove spremembe ali preklica. so specialisti iz SB Nova Gorica in UKC upoštevanja priporočil za prepreče- Sklep bolj specifično (brez skliceva- Ljubljana tokrat postavili v kontekst vanje okužbe z virusom SARS- nja na priporočila Nacionalnega aktualnih razmer epidemije COVID-19. -CoV-2, ki jih na spletni strani inštituta za javno zdravje) ureja objavi Nacionalni inštitut za javno zgolj obveznost nošenja mask, pri Odbor za zdravje, mnenja razširjenega stro- čemer jo kot obvezno določa za vse zdravstvo DZ kovnega kolegija za posamezno obiskovalce zdravstvenih ustanov zdravstveno področje, ki jih potrdi ter za tiste zaposlene v zdravstvenih 1. junija 2020 je potekala 35. minister, ter navodila za področje ustanovah, pri katerih je podana nujna seja Odbora za zdravstvo DZ na zobozdravstva (UPZRC), ki jih višja stopnja izpostavljenosti. temo seznanitve s stališči zdravniške potrdi minister. Nadalje odredba v stroke za preklic epidemije COVID-19. 7. členu določa, da na veljavnost Spremembe navedenih prav- Na seji je v imenu Zdravniške zborni- ukrepov vpliva odločitev ministra za nih aktov ter druge veljavne ce Slovenije stališča predstavila dr. zdravje glede strokovne utemeljeno- pravne akte, ki so bili sprejeti v Zdenka Čebašek - Travnik. sti ukrepov ter ne obstoj epidemije. povezavi s COVID-19, lahko spremljate na Pravno-informa- Nato je sledila še 36. nujna seja Nadalje pojasnjujemo, da upora- cijskem sistemu Republike Odbora za zdravstvo, na kateri je bo preventivnih ukrepov ureja Slovenije na povezavi http://www. nastopil generalni direktor ZZZS tudi Sklep o uporabi ukrepov, pisrs.si/Pis.web/aktualno. Marjan Sušelj in spregovoril o ki jih določa Zakon o nalezlji- finančnih posledicah manjših vih boleznih, pri nalezljivi Oddelek za pravne zadeve prihodkov v blagajno ZZZS.

Revija ISIS 1Z4bornicaJulij 2020 Pregled kategorijo »Stalni strokovni raz- aktivni licenci lahko shranite v kreditnih točk voj«. PDF-datoteko – »Izvoz v PDF« za lastno evidenco ali potrebe delodajalca. Obveščamo vas, da imate na S klikom na »Izobraževanja in spletni strani zbornice, v sklopu kreditne točke« se odpre seznam Obračunavanje svojega osebnega profila, pregled vaših aktivnih licenc, z izborom dodatka doseženih kreditnih točk v aktivnem licence pa seznam izobraževanj, s licenčnem obdobju. Pregled katerimi ste pridobili kreditne točke v Zdravniška zbornica Slovenije je je dostopen na zavihku tem licenčnem obdobju. dne 20. 5. 2020 s strani Ministrstva »Licence in strokovni razvoj« pod za zdravje RS prejela pojasnilo glede Dokument s seznamom izobraže- vanj in stanje kreditnih točk po Problematika profesionalnih kartic in izdaje receptov v času COVID-19 Zdravniška zbornica Slovenije je 3. enakovredno vključevati niti tisti, ki Po številnih pisnih predlogih, dopi- junija 2020 pripravila novinarsko so imetniki koncesij. sih in pozivih na vse te teme, ki jih je konferenco na temo: Birokratske ovire zbornica v preteklih mesecih pošilja- pri vključevanju zdravnikov in zobo- »Zbornica je 1. aprila zato ZZZS la na ZZZS in MZ, je zbornica na zdravnikov v delo v času COVID-19. med drugim prosila, naj izda praktič- novinarski konferenci obe instituciji no in prožno navodilo glede profesi- javno pozivala, da se te birokratske »V času epidemije COVID-19 se onalnih kartic, s katerim bi se zago- ovire odpravijo. je vzporedno odvijal še dodaten tovilo učinkovito delovanje na stresni test za zdravstvo v celoti: Ali vstopnih zobozdravstvenih točkah. 7. Soočanje z birokratskimi ovira- je človeško življenje in zdravje res aprila so iz ZZZS odgovorili: Izvajalci mi, ko sta želeli pomagati kolegom, vredno dovolj, da premaga birokrat- zdravstvene dejavnosti izven mreže sta v nadaljevanju bolj podrobno ske ovire v zdravstvu?«, je na novi- javne zdravstvene službe v nobenem predstavili dve zasebni zdravnici, narski konferenci poudarila zaseb- primeru niso upravičeni do pridobi- specialistki ginekologije. na zdravnica Sabina Senčar, dr. tve profesionalne kartice in do med. In tega stresnega testa sloven- obdelave podatkov,« je povedala dr. »Na pozive kolegov v javni zdrav- sko zdravstvo – oziroma pristojne Zdenka Čebašek - Travnik. stveni mreži smo se odzvali tudi institucije v določenih vprašanjih zasebniki. Z dr. Bizjak Ogrinc sva niso opravile. »Medtem ko se pou- Zato je zbornica na podlagi zdravnici, ginekologinji, brez konce- darja, kako pomembna in dobra je odgovora ZZZS 14. aprila opozorila sije. Na pozive kolegov, da potrebu- bila vloga javnega zdravstvenega na problematiko Ministrstvo za jejo pomoč, bodisi zato, ker je veliko sistema, se je v javnosti precej očitno zdravje in zaprosila, »da pojasni, zdravnikov v javni mreži iz ogrožene zapostavljalo sporočila zasebnih kakšne možnosti ravnanja imajo starostne skupine (60 let in več s zdravnikov, ki so želeli sodelovati v zasebni zobozdravniki (brez koncesi- pridruženimi kroničnimi boleznimi) dejavnostih, pa jim to ni bilo omogo- je), ki se vključujejo v delo nujnih ali imajo otroke, ki potrebujejo čeno,« je v uvodu izpostavila dr. zobozdravstvenih ambulant ter nima- varstvo, sva se javili kot prostovoljki, Zdenka Čebašek - Travnik, predsed- jo dostopa do zalednega sistema.« pro bono,« je pojasnila zdravnica nica Zdravniške zbornice Slovenije. Odgovora do danes nismo prejeli, je specialistka ginekologije in dejala predsednica zbornice. družinske medicine Sabina Povedala je, da so se štajerski Senčar, dr. med. zasebni zdravniki specialisti sami Med ovirami, ki so se še dodatno organizirali in ponudili brezplačno pokazale v času COVID-19, so poleg Povedala je še, da sta se javili na telefonsko svetovanje za paciente. imetništva zdravniških profesional- številne naslove, neposredno kole- »Njihove telefonske linije so bile nih kartic, preko katerih je mogoč gom v javni zdravstveni mreži, na polno zasedene, pacienti pa hvaležni dostop v sistem in vpogled v podatke zbornico, na občino Ljubljana, na in kar malo razočarani, ko so zdrav- bolnika ter možnost predpisovanja ZZZS, pa še enkrat v krogu v na- niki te linije ob ponovnem začetku receptov, ki jih zasebni zdravniki in sprotni smeri, da bi rešili birokratske rednega dela morali zapreti.« zobozdravniki nimajo, še sklepanje zanke, ki sta jih pri tem zaznali. ustreznih pogodb za delo z javnimi »Četudi so bili vsi veseli najine Hkrati pa so člani vodstvo zavodi, ko so ti potrebovali pomoč, pripravljenosti in samoiniciativnosti, zbornice opozarjali na problematične zagotavljanje zaščitne opreme in je bil rezultat enak: zasebnikov ni rešitve delovanja javnega zdravstve- enako plačilo za delo z vsemi pripa- mogoče vključiti v državno zdrav- nega sistema, saj se niso mogli dajočimi dodatki v času COVID-19. stvo, niti ko gre za vrednote, ki jih

Revija ISIS Zbornic1a5Julij 2020 obračunavanja dodatka za nevarnost Strošek zaščitne Slovenije smo ob tem še pozvali, da in posebne obremenitve v času epide- opreme po zgledu tujih uspešnih držav mije in dodatka za delo v rizičnih oblikujeta sistem povrnitve stroškov v razmerah pripravnikom, sekundari- Zdravniška zbornica Slovenije je pavšalu, pri čemer omogočita konce- jem in specializantom. Oba dodatka dne 21. 5. 2020 pozvala ZZZS, da sionarjem, ki so imeli z nabavo se obračunavata ločeno in nikakor ne prekliče pozive koncesionarjem za opreme višje stroške, da razliko do skupaj z obračunom sredstev za poročanje o podatkih o dodatnih stro- pavšala uveljavljajo z neposrednim pripravništvo, sekundariat in speciali- ških, ki so povezani z zamejevanjem zahtevkom. zacije, saj sredstva zanje zagotavlja širjenja bolezni COVID-19. ZZZS ter država neposredno v proračunu. Ministrstvo za zdravje Republike imamo polna usta in jih je poln tisk. odloku ministra za zdravje morali in zbornica pristojne opozarjali že pred Zdravje in življenje sta manj zapreti zobozdravstvene ambulante, so epidemijo COVID-19. vredna, kot so pravila tiranije se tudi zobozdravniki javili, da želijo brez tirana: birokracije,« izku- pomagati na vstopnih točkah – to je v Zasebni zdravnik specialist prim. ambulantah za nujno zobozdravstveno Boris Kralj, dr. med., ki je v času šnjo opisuje Sabina Senčar, dr. med. pomoč. »Poleg tega smo ves čas iskali novinarske konference imel ordinaci- »Zasebniki smo vedno pri- rešitve, kako še pomagati pacientom. jo in se je zato ni mogel udeležiti, je v Svetovali smo tako, da smo zobe pisni izjavi med drugim izpostavil: pravljeni stopiti na pomoč in gledali po telefonu in videu, proteze po »37 let sem delal v javnih zavodih in veseli smo bili poziva kolegov in pošti, cement smo dali v lekarne. kot zasebnik s koncesijo. Potem je vlade. Vsi smo del javno dosto- Številni zasebniki smo darovali opre- prišla nenadna bolezen, delna invalid- pnega zdravstva. V izrednih mo zdravstvenim domovom, ko je je ska upokojitev in koncesijo sem vrnil. razmerah nam je lažje varno na začetku primanjkovalo, recepte Postal sem zasebnik »izven mreže organizirati ambulanto in smo pisali elektronsko, zasebniki in javne zdravstvene službe«. Kaj se je omogočiti hitro in varno obrav- zaposleni smo delali skupaj, nismo se zgodilo? Ambulanta je izgubila dostop navo bolnikov. Imamo ustrezno razlikovali,« je opisal. do podatkov o bolniku s kartico zavarovanja, izgubila je možnost varovalno opremo, za nabavo katere Vendar pa se je na drugi strani predpisovanja receptov elektronsko.« smo odgovorni sami. Zasebne zapletalo pri birokraciji. »Nastajale so ordinacije so dislocirane, z ovire pri vključevanju v delo, ker da In vprašanje, po več kot letu lastnimi čakalnicami, kar omo- nimamo pogodbe z ZZZS in zato ni- iskanja odgovora, ko je od državnih goča varno razdaljo med ljudmi mamo profesionalne kartice, s katero institucij prejel vrsto pravnih odgo- in manjšo možnost prenosa bi se vpisali v sistem, in tudi ne mo- vorov, zakaj sistem je, takšen kot je, okužb,« je na novinarski konferenci remo napisati recepta, čeprav delamo je po njegovem naslednje: »Kaj je na povedala zdravnica specialistka za javno dobro. Tudi ob ponovnem zdravstveni kartici, kar kot zdravnik, ginekologije mag. Urška Bizjak odpiranju s strani države nismo dobili ki rešujem probleme bolnika – enake Ogrinc, dr. med. zaščitne opreme, ker v zakonu tako kot zdravnik s koncesijo, kaj je tisto, piše,« je pojasnil razmere. kar mi mora biti skrito, kar mi mora Dodala je: »Mislim, da bi bilo biti prepovedano?« vredno razmisliti o pomoči In zaključil: »Neprilagodljivost zasebnikov tudi sedaj, po kon- sistema nam je dala vedeti, da »Rešujemo tumorje, melanome, čani epidemiji, saj so se čakalne zasebniki nismo dobrodošli in diferencialno diagnostiko, zdravimo, vrste v javnih zavodih zaradi da se nas ne potrebuje, ker smo uvajamo zdravljenje …, torej vse kot izpada še povečale in bo stanje komplikacija. Birokratska kompli- v ambulanti s koncesijo. S strani še kar nekaj časa alarmantno. kacija, ki se je tudi v času krize ne da javnega inštituta, ki izvaja histološko praktično reševati, pa četudi v dobro- diagnostiko, smo bili opozorjeni, da Bolniki bi morali imeti pravico, da si bit ljudi. Zato me skrbi, ker je težav- samo podatki o imenu, priimku, nost sprejemanja ali popravljanja naslovu in rojstvu lahko pomenijo sami izberejo zdravnika ne glede na pravil in zakonov postala bolj proble- nejasno identiteto, nepravilnost matična kot reševanje konkretnih bolnika; začudeno so sprejeli infor- to, ali je zdravnik iz vrst javnega ali zobozdravstvenih težav ljudi.« macijo, da podatkov ne moremo dobiti preko kartice zdravstvenega zasebnega zdravstva, saj je bolnik Problem z nedostopom do zavarovanja,« nelogičnost položaja, v podatkov bolnika na kartici ZZZS katerem je kot zdravnik čisti zaseb- nosilec zavarovanja in je odgovoren pa ni nov, nanj so zasebni zdravniki nik, opisuje prim. Boris Kralj. za svoje zdravje.« Po videopovezavi se je v novinar- sko konferenco iz svoje zasebne ordinacije vključil zasebni zobo- zdravnik Matej Praprotnik, dr. dent. med., in povedal, da ko so po

Revija ISIS Z16bornicaJulij 2020 Vpliv epidemije koronavirusa na komuniciranje zdravniške zbornice Analiza internega komuniciranja zdravniške zbornice v času krize zaradi koronavirusa Petja Kos marcem in 11. majem 2020) smo se na pripravili in poslali prvi zbir vseh s dogajanje odzivali karseda hitro, COVID-19 povezanih informacij Kot v vsaki krizi, je tudi tokrat čemur smo prilagodili tudi naše – COVID-19: Dnevne informacije. veljalo, da je treba komunicirati hitro komunikacijske napore. (Tomažin Bolcar, 2020). Strokovnjaki (1) C OVID-19: Dnevne za interno komuniciranje so imeli zelo Komunikacijske dejavnosti so informacije pomembno nalogo: čim bolj jasno, potekale po več poteh: dnevno je odkrito in čutno komunicirati z zapo- začel izhajati (1) novičnik COVID-19: Od 13. marca do 8. maja 2020 je slenimi. Kriza je največji preizkus, ki Dnevne informacije, ustvarjeni so izšlo kar 43 izvodov COVID-19: lahko doleti vsako organizacijo. Nanjo bili (2) e-poštni naslov koronavi- Dnevnih informacij (DIC). V prvih pa je dobro pogledati kot na prostor za [email protected] za vprašanja in dveh tednih krize je DIC izhajal izboljšave, inovativne pristope in predloge članov, (3) posebna zbirka vsakodnevno, nato dva tedna brez hitrejše reševanje težav, ki so jih člankov, priporočil in navodil o sobotne izdaje, na koncu pa od pone- podjetja do sedaj potiskala v ozadje. COVID-19 na Moodlu – učnem deljka do petka. S ponedeljkom, 11. Pomembno je bilo, da smo ob krizi portalu ZZS in (4) Facebook skupina majem, smo začeli z izdajanjem glede poskrbeli za zdravje posameznikov, a Skupaj zmoremo, (5) izšli sta dve na količino informacij, ki smo jih hkrati zagotavljali varno in nepreki- številki revije Isis z vključenimi prejeli. Namen novičnika je bilo sprva njeno delovanje zbornice (Ilar 2020). vsebinami na temo COVID-19, (6) zagotavljanje ažurnih in kredibilnih trikrat pa smo izvedli tudi anketo: informacij, ki so jih člani potrebovali V poplavi informacij v javno Povejte nam, kako vam gre. za svoje delo. Sčasoma se je prilagajal dostopnih medijih smo se na zbornici z dodajanjem novih rubrik, ki so odločili članom predstaviti predvsem 18. februarja smo na člane naslo- zanimale člane in ki so bile še vedno informacije, s katerimi so morali biti vili prvo direktno e-pošto z vabilom povezane z dogajanjem okoli CO- seznanjeni. V času krize smo si priza- na »izobraževanje o novem koronavi- VID-19 (npr. Iz tujine, Iz medijev, devali biti informativni, ažurni, odzivni rusu«. Sledila so obvestila o zaščitni Koristne povezave … ). Katere rubrike na predloge, pobude in potrebe članov, opremi, delovanju nujnih zobozdrav- so bile vključene, je bilo odvisno od odprti, kooperativni z vsemi uradnimi stvenih ambulant in prva obvestila prispelih informacij na zbornico tisti institucijami, ki so pripravljale uradna Ministrstva za zdravje, kot npr. ukrepi dan. navodila in priporočila, ter ohranjati na področju ginekologije in porodni- strokovnost in verodostojnost informa- štva. Te posamezne direktne e-pošte Največ članov je DIC odprlo v cij. V prvih dveh mesecih (med 11. so na začetku predstavljale pomem- začetku koronavirusne krize, ko je bilo ben del obveščanja. Ker so se informa- tudi najmanj znanih podatkov ter cije začele kopičiti, smo 13. marca Tabela 1: Časovni pregled delovanja zbornice. Sosledje dogodkov na zbornici pred in v začetku epidemije koronavirusa • 30. januar Prva novica v tedenskem biltenu [Novi koronavirus 2019-nCoV – navodila NIJZ] • 18. februar Prva direktna e-pošta, povezana s COVID-19 [Izobraževanje o COVID-19, pripravljeno v UKC LJ] • 24. februar Prve videovsebine na spletni strani zbornice [Posnetek izobraževanja ter prikaz pravilne uporabe OVO in mask] • 24. februar Na MZ in NIJZ naslovljena vprašanja [Glede širjenja COVID-19 in zaščitnih ukrepov]

Revija ISIS Zbornic1a7Julij 2020 Tabela 2: Stopnja odprtosti in največ vprašanj glede nadaljnjega bilo na neki točki veliko podobnih klikanosti COVID-19: Dnevnih dela. V mesecu marcu je bila povpreč- vprašanj, smo te razdelili po sklopih informacij. na stopnja odprtosti (»open rate«) ter na spletni strani Zdravniške kar 61,03 %. Kot pričakovano, pa je zbornice Slovenije objavili odgovore Datum OR CTR nato zanimanje za novice upadlo in z na najpogostejša vprašanja. Te se je 13.mar 64,26 27,50 njim tudi stopnja odprtosti – v aprilu sproti dopolnjevalo. Najbolje obiska- 14.mar 62,17 50,19 na 56,11 % in v maju na 48,49 %. na v tem obdobju je bila podstran z 16.mar 61,89 56,65 Kljub temu je odstotek zelo visok, odgovori na pravna vprašanja, ki je 17.mar 61,46 60,56 sploh če ga primerjamo s povprečno pritegnila 3.674 obiskovalcev. 18.mar 65,68 36,98 stopnjo odprtosti tedenskih biltenov, 20.mar 64,47 43,50 ki so imeli pri isti ciljni skupini (3) M oodle – učni portal 22.mar 59,02 58,45 povprečno stopnjo odprtosti 20,01 %, ZZS 23.mar 55,98 40,93 v času koronavirusne krize pa je bila 24.mar 59,67 48,72 tudi ta pri zadnjem objavljenem že Po tem, ko se je polegel prvi val 27.mar 66,75 26,39 46,91 %. vprašanj, je med člani zbornice 29.mar 68,94 43,80 narastla potreba po strokovnih 30.mar 67,20 39,22 Za vsebino je bila pomembna tudi informacijah, ki bi bile zbrane na AVG 61,03 43,25 klikanost (CTR), ki je bila prav tako enem mestu. Izhajati in na zbornico najvišja v prvih dneh, nato pa je začela prihajati pa so začeli razni strokovni 1.apr 52,38 40,25 upadati. Na zbornici smo se posvečali članki ter poročila. Na intranetu smo 3.apr 57,42 34,51 temu, katere vsebine so bile najbolj zato znotraj učnega portala Moodle 5.apr 65,64 40,97 klikane, saj smo iz tega lahko sklepali, ustvarili rubriko in podrubrike, 6.apr 65,23 29,75 katere vsebine člani prepoznavajo kot namenjeno strokovni literaturi. 10.apr 62,25 38,85 najbolj pomembne in koristne. Med Dnevno so se tam s pomočjo urednice 12.apr 65,33 33,81 najbolj klikanimi so bili razni doku- zbirale nove, pomembne vsebine. 13.apr 49,13 42,41 menti Ministrstva za zdravje in drugih 14.apr 63,69 38,78 institucij, pravna pojasnila sprejetih O uspešnosti Moodla govorijo na 17.apr 64,08 49,20 koronskih ukrepov ter vsebine rubrike eni strani podatki klikanosti na 20.apr 50,29 44,68 Analize in napovedi. povezave v DIC, na drugi strani pa 22.apr 49,44 36,68 tudi podatki iskanja po zbornični 29.apr 48,98 35,97 (2) E-poštni naslov spletni strani. Moodle je bil v analizi- AVG 56,11 37,11 koronavirus@zzs- ranem obdobju najbolj pogost iskalni mcs.si izraz s 122 (7,98 %) pojavitvami. 4.maj 52,42 39,04 Prav tako zelo pomemben element (4) Fa cebook skupina 5.maj 47,65 41,35 interne komunikacije je v tem času Skupaj zmoremo predstavljal e-naslov koronavirus@ 6.maj 46,18 20,73 zzs-mcs.si. Z oblikovanjem posebnega Skupina je bila ustvarjena v e-naslova smo se izognili zmedi v namen združevanja članov zbornice. 7.maj 45,03 27,36 splošnem poštnem nabiralniku, prav Da so lahko v času spopadanja s tako pa so člani imeli priložnost, da koronavirusom izmenjevali svoje 8.maj 51,18 40,32 izrazijo svoja vprašanja, mnenja in strokovne izkušnje, opažanja, članke, pomisleke. ki so jih zasledili o COVID-19 v AVG 48,49 33,76 strokovnih revijah, koristne povezave Do 11. maja je na ta naslov prispe- in mnenja ter druge pomembne Legenda: lo 386 sporočil. V začetku so zdravniki informacije, pa tudi da so se bodrili in OR - stopnja odprtosti; CTR - klikanost; bolj izražali pomisleke in vprašanja, spodbujali, si bili v oporo. AVG - povprečje; Najvišji CTR ; potrebe po varovalni opremi, kasneje Najvišji open rate  pa so delili tudi izkušnje, prakse in V skupini je število članov v prvih koristne znanstvene članke. Ker je dneh po odprtju zelo hitro narastlo na • 25. februar Prvo sporočilo za javnost [Zbornica predlaga vzpostavitev mreže vstopnih točk po celotni Sloveniji] • 26. februar Prva izjava za medije [Zbornica predlaga, da vstopne točke organizira NIJZ] • 26. februar Informacije zdravnikov iz tujine [Obvladovanje okužb na Švedskem] • 3. marec Prejet dokument s strani MZ [Organizacija dela pri obravnavi širjenja COVID-19 na primarni ravni] • 6. marec Vprašanja pri soočenju zdravnikov z virusom [Oddelek za pravne zadeve poda odgovore] • 9. marec Zdravniški ombudsman za stiske, povezane s koronavirusom [Pomoč in podpora zbornice zdravnikom]

Revija ISIS 1Z8bornicaJulij 2020 Graf 1: Članstvo FB-skupine Skupaj zmoremo. Na Zdravniški zbornici Slovenije smo se na koronavirusno krizo dobro Tabela 3: Najpogostejši iskalni izrazi. odzvali. Kot je priporočljivo, smo se odzvali hitro in pripravili nabor Iskalni izraz Skupno število Odstotek od skupne pomembnih informacij za naše člane. moodle edinstvenih iskanj vrednosti Ves čas smo komunicirali iskreno in covid, dnevne informacije jasno ter informacije v najkrajšem mladi zdravniki 122 7,98 možnem času posredovali naprej mronj 85 5,56 deležnikom. Med dogajanjem smo članarina 81 5,30 spremljali odzive članov ter se z 15 0,98 različnimi orodji prilagajali njihovim 13 0,85 potrebam. 1000, kasneje pa še nekoliko narašča- (6) Anketa Povejte nam, Poleg tega je oddelek za odnose z lo. V skupini lahko zasledimo tako kako vam gre javnostmi v času epidemije skrbel za strokovne objave kot takšne s povsem odgovore na novinarska vprašanja, razvedrilno tematiko. Pod določenimi Pomembno je na odločanje zbor- pripravljal novinarske konference in objavami (kot objavo s pripisom »Kaj nice vplivala tudi anketa Povejte izjave za medije. V marcu, aprilu in mislite??«) je prišlo do izmenjave nam, kako vam gre. Isto anketo smo tudi maju je oddelek deloval nepresta- mnenj med člani. Skupino moderira med člani zbornice izvedli trikrat, no, med vikendi, dostikrat tudi pozno zdravnica, ki tudi spodbuja pogovor z prvič 14 dni po prvem potrjenem zvečer, da smo lahko pomembne novi- lastnimi objavami. Skupina je zaprta, primeru v Sloveniji, 18. marca, ce še isti dan poslali članom. Vsi vsakega posameznika pa smo pred drugič 23. in zadnjič 1. aprila. uporabljeni in analizirani kanali sprejetjem preverili v registru zdrav- Rezultate analize smo objavili tisti komuniciranja so se izkazali za nikov z veljavnimi licencami, da bi teden v Biltenu ZZS ter poglobljen učinkovite in uspešne, saj so na zagotovili okolje, kjer so prisotni članek v majski številki revije Isis. različne načine podpirali predajanje izključno člani zbornice. informacij s strani zbornice (Tkalec Preko anket smo med drugim Verčič, 2020). (5) Revija Isis spremljali (fizično in psihično) počutje članov, oceno dostopnosti Krize so zanimive predvsem z V tem obdobju sta izšli dve številki osebne varovalne opreme, izposta- vidika, da težko predvidimo, kam se revije Isis – prva 1. aprila in druga 4. vljenost na delovnem mestu in v bodo odvile. Po dveh mesecih epide- maja. O stanju in opažanjih glede domačem okolju, informacije o mije koronavirusa se je naše delova- dogajanja so pisali v uvodnikih, delovnem mestu ter preskrbljenost nje začelo vračati v normalne tire. koronavirusu sta bili posvečeni z varstvom za otroke članov. Te COVID-19: Dnevne informacije od naslovnici in prva intervjuja, najpo- informacije so bile pomembne za 11. maja izhajajo le občasno, tudi na membnejšim obvestilom in opozori- komunikacijo z MZ, NIJZ, ZZZS e-poštni naslov še redko prejmemo lom smo namenili strani zbornice, in drugimi uradnimi ustanovami, kakšno sporočilo. V času krize smo se objavljeni pa so bili tudi strokovni kot tudi za komuniciranje s član- prilagodili na spremembo in pridobili članki in obširna analiza ankete. stvom. neprecenljivo izkušnjo, ki se bo odražala v našem nadaljnjem delu. Petja Kos, dipl. nov. (UN), Oddelek za odnose z javnostmi Zdravniške zbornice Slovenije Viri 1. Ilar, P. (2020). Kako učinkovito komuni- cirati s sodelavci v trenutnih razmerah in … preživeti. Ljubljana: Mediade. Dosto- pno prek https://www.zdruzenje-mana- ger.si/assets/Uploads/PrirocnikKomuni- ciranjaMediade2.pdf 2. Tkalac Verčič, A. (2020). Odnosi z javnostmi. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede 3. Tomažin Boclar, N. (2020). Kako komunicirati s svojimi zaposlenimi v času koronavirusa. Dostopno prek https:// propiar.com/pblog/kako-komunicirati-s- svojimi-zaposlenimi-v-casu- koronavirusa/

Revija ISIS Zbornic1a9Julij 2020 Pregled normativne dejavnosti na področju zdravstva Smernice Zdravniške zbornice Slovenije za ravnanje zdravnikov in zobozdravnikov na socialnih omrežjih Tilen Majnik Kot smo zapisali že v prejšnji nastale Smernice, so spletne objave homofobične oziroma ki bi izražale številki, so v javnosti odmevali številni praktično neizbrisljive, zelo enostav- drug predsodek, četudi so mišljene zapisi in objave zdravnikov in zobo- no pa je tudi odkriti pravo identiteto kot satira, saj so take objave vse zdravnikov (v nadaljevanju zdravniki) njihovega avtorja, zato je skrivanje za prehitro narobe razumljene. na družbenih omrežjih, ki so bili po psevdonimi pogosto obsojeno na pro- mnenju širše javnosti neprimerni in pad. Posledično naj velja pravilo, da Četrto načelo se najbolj neposre- neprofesionalni. na družbenih omrežjih objavimo dno nanaša na odnos med javnostjo in samo stvari, ki nas ne bi spravile v zdravnikom, saj določa »Pri aktivno- Tako kot vsi drugi prebivalci zadrego, če bi bile objavljene v stih na socialnih omrežjih se vselej Slovenije, imajo tudi zdravniki pravi- časopisu. zavedaj, da te drugi zaradi tvojega co do svobodnega izražanja, zajamče- poklica opazujejo še natančneje.« no z 39. členom Ustave, ki je omejena Kot pove drugo načelo, se je pri Zdravniki so zaradi svojega položaja v le s pravicami drugih in pravili o udejstvovanju na družbenih omrež- družbi posebej strogo in natančno kazenski, civilni in prekrškovni jih treba tudi »zavedati, da javna in spremljani tudi pri udejstvovanju na odgovornosti zaradi neresničnih izjav, zasebna sfera delovanja zdravnika družbenih omrežjih. Prav zato se je izjav, ki javno spodbujajo sovraštvo, in zobozdravnika ne moreta biti treba zavedati, da lahko vsaka zdrav- in podobno. Kljub temu v veliko vselej ločeni«. To pomeni, da stali- nikova objava v medijih šteje kot državah poznajo smernice in priporo- šča zdravnikov, ki jih ti želijo izraziti javna informacija, na katero se ute- čila za ravnanje zdravnikov na spletu, v strogo zasebni sferi, vse prehitro gnejo sklicevati tudi novinarji. katerih cilj je vsem uporabnikom pridejo v javnost in so tudi razu- zagotoviti najboljšo možno izkušnjo z mljena kot javno izražena stališča. Zadnje načelo Smernic je »Podpi- uporabo družbenih omrežij. Posledično je na mestu natančen raj svoje kolege in interveniraj, kadar pregled vseh nastavitev zasebnosti je to potrebno.« Prav je, da si zdravni- S tem namenom je tudi Izvršilni in določitev ustrezno strogih pogo- ki med seboj pomagajo in svetujejo odbor na svoji 85. seji sprejel Smerni- jev vidnosti objav, pri čemer se je tako glede strokovnih vprašanj kot ce Zdravniške zbornice Slovenije za treba zavedati omejene učinkovitosti tudi glede vprašanj, ki se širše nana- ravnanje zdravnikov na socialnih teh ukrepov (in ohraniti ustrezno šajo na njihov položaj v družbi. Zato omrežjih (v nadaljevanju Smernice), mero skrbnosti). Smernice določajo, da naj zdravnik, ki katerih namen je postaviti nekatera zazna, da se kolega na družbenih temeljna načela, po katerih naj se Naslednje načelo Smernic je »Do omrežjih vede neprimerno, do njega ravnajo zdravniki pri svojih aktivno- drugih uporabnikov bodi vselej diskretno pristopi in ga opozori na stih na spletu. Smernice so nastale na vljuden, obziren in spoštljiv.« To neprofesionalnost v njegovem ravna- podlagi istovrstnih dokumentov načelo naj velja tako v odnosu do nju ter, če je to potrebno, o tem stanovskih in sorodnih organizacij kolegov (kljub temu, da družbena obvesti predpostavljene. zdravnikov v drugih državah, kot so omrežja sicer omogočajo manj togo in ZDA, Združeno kraljestvo, Nemčija in formalizirano komunikacijo kot S sprejemom smernic je Zdravni- Švica, in vsebinsko sledijo napotkom klasični mediji), kot tudi do vseh ška zbornica Slovenije stopila ob bok za ravnanje na spletu, ki veljajo za ostalih uporabnikov spleta. Če utegne vsem tovrstnim organizacijam iz zdravnike v teh državah. Dostopne so vsebina objave povzročiti razburjenje, drugih primerljivih držav, ki take na spletni strani zbornice, v nadalje- jezo ali druga negativna čustva, smernice že poznajo, in s tem naredila vanju pa povzemamo ključne napotke poudarjajo Smernice, naj bo oblikova- veliko, da se primeri zgražanja v za ravnanje zdravnikov na spletu. na tako, da bi si jo upali izreči tudi javnosti zaradi neprimernih objav ne neposredno v obraz osebi, na katero bi več ponavljali. Prvo načelo iz Smernic je »Zave- se nanaša. Vselej se je treba tudi daj se svoje javne podobe in jo izogibati objav, ki bi jih javnost lahko Tilen Majnik, dipl. prav. (UN), previdno neguj.« Kot opozarja več razumela kot seksistične, rasistične, Oddelek za pravne zadeve Zdravniške dokumentov, na podlagi katerih so zbornice Slovenije

Revija ISIS A20ktualnoJulij 2020 »Če pade Šmarje, pade Slovenija« Kratek zapis s terena Alenka Trop Skaza Tistega sredinega popoldneva zlepa ne bom 17. marca je bila v DSO ugotovljena prva pozabila. Bil je 11. marec. Po napornih dnevih, ki pozitivna med zaposlenimi, 18. marca pa prvih so sledili 6. marcu ter dogajanju v enem od šest pozitivnih pomičnih varovancev. COVID je dolenjskih domov starejših občanov (DSO) in našel svojo pot v šmarski DSO. zdravstvenem domu, se je odpirala nova COVID- epizoda. Preko laboratorijske mreže so sporočili, V kraju so prebivalci zbolevali. Epidemiolo- da imajo pozitivno bolnico. Ob anketiranju se je ške povezave so zelo zanimive. Kolegi iz zdrav- izkazalo, da gre za učiteljico, ki je bila simpto- stvenega doma so bili v velikanski stiski. Osebne matska od 4. marca. Tistega dne je bila zadnjič v varovalne opreme ni bilo dovolj. Očala, vizirje in službi, testirana pa dober teden kasneje. Oba kombinezone so zdravstvenemu osebju dali otroka in mož so bili zdravi; en otrok osnovnošo- avtoličarji in varilci; kozmetičarke maske; ljudje lec, drugi v vrtcu. Zapreti vrtec in OŠ zaradi so jim dali, kar so imeli in za kar so mislili, da epidemiološke povezave? »Po vezah in poznan- jim bo prišlo prav. Ogromno klicev je bilo tiste stvih« organiziram testiranje moža in obeh dni: »Ni zaščitne opreme, kaj naj naredimo, otrok, prevoz brisov iz Celja na Inštitut za mikro- lahko pomagate?« biologijo in imunologijo v Ljubljano, uredim vse potrebno z obema ravnateljema institucij – sce- 18. marec zvečer, Štihova dvorana Cankarje- narij zapiranja in obveščanje staršev. Podrobno- va doma. Prvi posvet zdravstva v zvezi s težavami sti bom izpustila. na terenu pri obvladovanju COVID-19. Delijo se problemi, ena in ista zadeva: »Ni zaščitne opre- Pozno ponoči sporočijo izvide: mož negati- me, kako naj delamo, kdaj bodo prišle zaščitne ven, osnovnošolec pozitiven, bratec negativen. maske in vse ostalo?« Okoli polnoči se dogovorim z ravnateljem, da se šola zapre, z ravnateljico pa, da se vrtec ne zapre. Epidemiološko najbolj vroč kraj tistega časa Dan kasneje vlada odloči, da se s 16. marcem v Sloveniji je bilo Šmarje pri Jelšah. Vstane zaprejo vse šole in vrtci. zdravnica iz zdravstvenega doma, opiše dogaja- nje, opiše stisko terena. Vstane njen sodelavec, V Šmarju pri Jelšah odkrijejo nove bolnike s reševalec. Pove jasno, naravnost. Čuti se stiska, COVID-19. Stiska zaradi pomanjkanja osebna čuti se želja pomagati ljudem. Čuti se jeza in varovalne opreme je ogromna. V DSO iz dela gnev, ker ni česa prijeti v roke. Strahu za lastno izločijo febrilno zaposleno, sicer hrvaško drža- zdravje v njegovem glasu ni. Zaključi: »Povem vljanko. Kasneje se izkaže, da je COVID-negativ- vam, če pade Šmarje, pade Slovenija.« na. Zaposleni v šmarskem zdravstvenem domu odvzamejo brise vsem zaposlenim v DSO. Zaradi Danes je 14. maj. Epidemiološka slika je različnih težav se nato testirajo na SARS-CoV-2 umirjena, življenje se vrača v »COVID-normalo.« samo brisi zaposlenih, ki so bili subfebrilni. Zaščitne opreme je dovolj, čas je trenutno naš zaveznik. V tistem času je, čeprav sem že imela obču- tek, da je človek kužen pred pojavom simpto- Spet se je izkazal slovenski pregovor: »Noč ni mov, veljalo, da je bolnik kužen, ko je že bolan. nikdar tako dolga, da ne bi prišel dan za njo.« Izkušnje glede simptomatike, iz prvih dveh žarišč Glede virusa in preventive; upam, da bomo znali v jugovzhodni statistični regiji, so bile boleče (za)živeti, kolikor bo le mogoče skladno z mislijo noge po koncu celodnevne sobotne službe, rahel Alberta Einsteina: »Pameten človek reši pro- glavobol, mogoče malo vročine in utrujenost; vse blem. Moder človek se mu izogne.« se je izboljšalo po tableti paracetamola. Stikov bolnikov pred njihovim nastopom simptomov Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., takrat nismo obravnavali kot rizične. epidemiologinja, NIJZ, OE Celje

Revija ISIS Aktualn2o1Julij 2020 Globalizacijska bolezen COVID-19 z zgodovinske perspektive Zvonka Zupanič Slavec kljub temu imenovane epidemije skupno terjale okoli štiri milijone Pred nedavnim sem sodelovala na srečanju kulturnih antropolo- življenj. gov in etnologov na temo vsakdanjega življenja v času epidemije novega koronavirusa. Organizirala ga je Katedra za etnologijo in Globalizacijske pandemične kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot zoonoze, pojavnost na vsakih zdravnica in medicinska humanistka sem slišala veliko zanimivega, pet let hkrati pa čutila, kako pomembno je povezovanje humanistike z medi- cino, saj ji razumevanje narave bolezni daje ključ do razumevanja Bolezen COVID-19 se je po svetu zaščite pred njo. Srečanje z njimi me je nagovorilo za zapis spodnjih tako zelo razširila zaradi izjemne misli o novi bolezni, ki so lahko v pomoč tudi drugemu nemedicinske- mobilnosti ljudi: silovitega letalskega mu bralstvu. Begala so jih različna stališča do bolezni COVID-19 v prometa, mednarodne trgovine in sami biomedicini, kar jasno kaže na bolezen, ki je nova in neznana. gospodarstva, turizma in drugega. Čutilo se je nelagodje, ki mu botrujeta nemoč in strah. Govorili so o izključevanju, stigmatizaciji obolelih, socioloških in psiholoških Večina pandemij skozi zgodovino posledicah ustavljenega življenja. Prikazali so dileme zasebnosti, človeštva prihaja iz Kitajske oz. zaupnosti in varstva osebnih podatkov pri nas. Zanimivo je bilo njiho- Daljnega vzhoda in so se po trgovski vo razmišljanje, da bi nas nošenje mask lahko naredilo bolj spreje- svileni poti prenašale v Evrazijo oz. mljive za zakrivanje obraza, kot ga vidimo pri muslimanski veri. Evropo. Z razvojem ladijskega prome- Menili so, da »koronski« ukrepi kradejo ljudem svobodo, človekove ta, predvsem pa letalske industrije ter pravice in užitke (npr. sprehajanje). Ozrli so se tudi na evgenični širjenjem globalnega transporta, švedski pristop h koronavirusni pandemiji, kot posledico bolj stoične gospodarstva in turizma, pa so se protestantske drže do življenja. Večina referentov je zavzela »ofenziv- začele množično širiti po vsem svetu. no« stališče z bojem proti karanteni, eden pa je zelo premišljeno sprejemal začasno ustavitev življenja kot prehodni čas, ki prinaša Večina najtežjih pandemij 20. priložnost za »sanjarije o mirovanju«. Posebej duhovit in pester je bil stoletja so bile gripe, ki so se na prikaz življenja s koronavirusom v internetni folklori. In kaj lahko pri človeka prenesle z divjih ptic, kot so tem sporočimo z vidika medicinske humanistike? ptice selivke, race, goske, labodi. Te prihajajo v stik z domačimi živalmi, Temeljni pogledi Bolezni COVID-19 nikakor ne najpogosteje s perutnino ali prašiči. na pandemijo novega moremo primerjati npr. z epidemijo Ker na kitajskem gosto naseljenem koronavirusa aidsa, ki je sicer največja epidemija podeželju ljudje pogosto živijo blizu zadnjih desetletij 20. stoletja in je v skupaj s perutnino ali prašiči, tak virus Zgodovinska perspektiva zavesti številnih ljudi. Slednja je lahko preskoči na človeka. Za špansko obravnave bolezni COVID-19 namreč spolno in preko krvi preno- gripo (1918/19) je bilo leta 1995 sljiva bolezen, ki prizadene zelo malo dokazano, da jo je povzročil virus Nove bolezni in njihovo obnaša- ljudi, predvsem moške, ki imajo ptičje gripe (50–100 milijonov žrtev). nje primerjamo z zgodovinskimi spolne odnose z moškimi, promiskui- Tudi naslednje pandemije gripe izkušnjami, ki služijo kot modeli za tetne osebe in intravenske uživalce – azijsko iz leta 1957 (dva milijona razumevanje. Virusnim boleznim s drog. Prav tako je ne moremo primer- žrtev) in hongkonško iz let 1968/69 kapljičnim prenosom (preko izdiha- jati z epidemijami otroških nalezljivih (milijon žrtev) ter gripo iz leta 1977 nega zraka) in kontaktno okužbo, z bolezni, bolezni umazanih rok, griže – je povzročil virus influence A, ki je visoko stopnjo kužnosti in virulen- ali kolere. Ne moremo je primerjati prišel na človeka preko perutnine. Pri tnosti (patogenosti, zmožnosti niti z večjimi pandemijami gripe v svinjski ali mehiški gripi leta 2009 povzročanja težke bolezni) je med letih 1957, 1968, 1977 in 2009, ker (pol milijona žrtev) so bili posredniki historičnimi izkušnjami najbližja njihovi povzročitelji niso imeli tako za ptičji virus prašiči. Izbruhi teh drakonska španska gripa iz let velike kužnosti in virulentnosti, so pa virusnih bolezni se na Kitajskem 1918/19. običajno dogajajo v pokrajini Gvang- dong na jugovzhodu, blizu Hongkon- ga, ki je izjemno gosto naseljen. Od tam se razširijo po najbolj obljudenih koncih sveta, kakor je bilo pri bolezni COVID-19, ki je izšla iz 11-milijonske-

Revija ISIS A22ktualnoJulij 2020 ga Vuhana in se najprej množično nizmi, da bi virus čim bolj obvladali, prostor nima posebnih nacionalnih razširila po severni Italiji in v New sicer predstavlja grožnjo za ljudi. zaščitnih smernic, vse so usklajene s Yorku. svetovnimi, saj je bolezen ena sama in Rast pogostnosti tudi ne izbira med žrtvami. Nevarne koronavirusne epidemij v svetu bolezni so novo poglavje v zgodovini v 21. stoletju Nova bolezen je in ostaja uganka težkih virusnih bolezni. V medicini in neznanka in se brez upoštevanja človeške koronaviruse že dolgo V zadnjih dveh desetletjih smo predpisanih ukrepov širi kot požar ter poznamo (iz 60. let) in večinoma imeli velike epidemije predvsem gripe ogroža svetovno prebivalstvo. Prvo povzročajo navadne prehlade (com- in koronavirusnih bolezni (SARS, bitko z njo smo v slovenskem zdrav- mon cold). Nevarni živalski koronavi- MERS, COVID-19) ter ebole na stvu in pomožnih službah s sodelovan- rusi prihajajo večinoma z netopir- približno pet let: 2003 – SARS, 2006 jem vseh in s svojo disciplino že dobili, jev, ki so njihov naravni gostitelj. – ptičja gripa na Kitajskem, 2009 a »vojne« še ni konec. Novih bolezni Leta 2003 je na Kitajskem prvič prišlo – svinjska ali mehiška gripa, 2012 se vnaprej ne da natančno predvideti, do preskoka netopirjevega koronavi- – MERS, 2014–16 – ebola (prenesena zato se tudi ukrepi deloma modificira- rusa na človeka preko tam endemične z netopirjev s sadja ali opic preko krvi jo glede na vedno nova spoznanja. Biti mačke (civic cat). Izbruh epidemije na človeka v osrednji Afriki; 29.000 moramo strpni, samozaščitni in t.i. SARS-a (Severe Acute Respirato- obolelih, 11.000 mrtvih) in 2019 – sodelovati s predpisi, da bomo bolezen ry Syndrom) so svetovne zdravstvene COVID-19. Večinoma so bile te obvladali. Po najboljšem možnem oblasti takoj spoznale za zelo nevarno epidemije dobro obvladane, CO- scenariju bi virus čez čas s svojimi bolezen in ga z restriktivnimi ukrepi VID-19 pa je povzročil globalno mutacijami lahko oslabel in nas manj uspele relativno dobro obvladati, pandemijo. ogrožal, najverjetneje pa bo glede na čeprav se je razširil tudi v ZDA, njegovo kužnost in virulentnost postal Kanado, Evropo in na jug Afrike. Oku- Zadržanost nov endemični tip virusa, ki bo pov- žilo se je okoli 8000 ljudi, umrla jih je do mobilnosti zročal obolevanje, kot je to pri gripi. desetina, in sicer za težko pljučnico. Zmoremo živeti v sožitju s covidom, a SARS je pobil večino svojih žrtev in se Mobilnost je v zadnjih desetletjih se moramo sami prepričati, da so zato prenehal širiti, virus SARS-a pa postala del vsakdana, tako poslovno preventivni ukrepi potrebni, sicer je kar izginil. So pa zanj že pripravili kot zasebno. Nova globalna bolezen bomo nenehno dobivali nove obolele, cepivo. COVID-19 pa nakazuje, da bo treba morebiti tudi kak zelo velik val, kjer bi racionalizirati mobilnost, zmanjšati se zdravstvo lahko sesedlo, naše delo Leta 2012 se je na Bližnjem prodiranje v naravo, kjer so naravni pa bi bilo ponovno prekinjeno. S tem vzhodu, predvsem na Arabskem habitati in rezervoarji ljudem nevar- bi bila gospodarska škoda še večja. polotoku, pojavil novi nevarni koro- nih živalskih klic, ter nadzirati tudi Disciplina lahko z razmikom med navirus MERS (Middle East Respira- prehranjevanje z divjimi živalmi, saj ljudmi, s higieno rok, nadzorom nad tory Syndrome), kjer je netopirjev lahko pripelje do okužbe in možnosti kašljanjem, kihanjem in govorjenjem z koronavirus okužil tamkajšnje doma- prenosa med ljudmi. uporabo maske vse to omogoča. O tem če živali kamele s t.i. kameljo gripo. znajo presoditi epidemiologi. Do leta 2020 se je okužilo ok. 2600 Z novo boleznijo bomo morali ljudi, umrlo pa jih je ok. 850, kar najti notranji mir in sožitje v doma- Zaščita predstavlja 35-odstotno smrtnost. Na čem okolju, se osebno prepričati, da je srečo se ta virus ni začel širiti s člove- zdaj tako prav, da ugasnemo to Izkušnje držav z Daljnega vzhoda ka na človeka. Tako za MERS-om pandemijo. Epidemije namreč skozi kažejo že od SARS-a naprej, da jih obolevajo v glavnem ljudje, ki delajo s zgodovinsko izkušnjo pri še tako nošnja mask ščiti. Tudi v New Yorku kamelami. močnih državah pogosto za sabo ne so ob sedanji pandemiji najmanj puščajo ničesar nedotaknjenega. Po zbolevale vzhodne rase, ker so se takoj Leta 2019 se je pojavil novi korona- svoji naravi so uničujoče. zaščitile z maskami. Maska sporoča: virus, ki povzroča bolezen COVID-19. »Ščitim tebe in ti ščitiš mene.« Kot Ta virus je z netopirjev verjetno preko Delamo ob COVID-19 smo v času aidsa sprejeli kondom za pasavcev preskočil na človeka in se pomembno zaščito za varno spolnost, začel širiti s človeka na človeka. Virus Delamo, da ohranimo gospodar- tako naj bi maske, uporabljane v SARS-CoV-19 je s svojo kužnostjo in stvo, ekonomsko osnovo za material- zaprtih prostorih, za prehodno obdo- virulentnostjo zmožen povzročati no in socialno varnost. Zato je treba bje, predstavljale način za varno množično obolevanje, tudi s težkimi ozavestiti rabo priporočenih zaščitnih sožitje z boleznijo. To je čas, v kate- oblikami bolezni, kjer vidimo primerja- ukrepov, saj nas ti varujejo in nam rem bodo strokovnjaki poskušali vo s časovno najbližjim podobnim omogočajo sožitje z delom. Slovenski izdelati cepivo, ki bi nas zaščitilo, oz. virusom izpred stoletja ob španski gripi. Zato so zdaj aktivirani vsi meha-

Revija ISIS Aktualn2o3Julij 2020 zdravila, ki bi pomagala preboleti cih pomorila večino svojih žrtev mljivi in humani pri tej bolezni in ob okužbo. Bolezen bo morda pri težjih (skupno 50–100 milijonov). spreminjanju vsega, predvsem pa primerih puščala posledice npr. na družbe in ekonomije. pljučih (fibroza) in še kje, kar pa bo Res je, da je današnja medicina na pokazal čas. Maske pri zaščiti niso drugačni ravni in lahko intenzivneje Nove bolezni postavljajo pred stigma, ampak ozaveščena, humana pomaga kot včasih. A COVID-19 je človeštvo potrebo po novem sožitju z gesta za ščitenje vseh naokrog ter virusna bolezen, pri zdravljenju katerih njimi. Treba se bo prilagoditi v naši posledično obvladovanje pandemije. smo bili doslej relativno neuspešni. mobilnosti, da s posledicami globali- Dokaz je gripa, ki jo spremljamo v zacije ne bomo ogrožali sebe in Pomembno je tudi spoznanje, da njenih pandemijah skozi nekaj zadnjih drugih. Spreminjanje ustaljenih visoka doza D-vitamina empirično stoletij. Tudi cepiva proti gripi le delno navad nikakor ni lahko, a živeti varno kaže, da ščiti ljudi pred boleznijo oz. ščitijo človeka, in še ta se letno spremi- je nujno. Živeti drugače tudi ne lajša njen potek. njajo, saj se tudi virusi gripe hitro spre- pomeni živeti slabše, pomeni pa, da je minjajo (genski premiki in mutacije). treba spremeniti življenjske paradi- Rezilienca – pozitivno Epidemiologi po svetu gripo skrbno gme. To pa je vse prej kot lahko. Ali sprejemanje, spremljajo, saj ta v običajnih razmerah bodo potencialni naslednji valovi sožitje z boleznijo, globalno terja ok. 0,1 % žrtev, letno do epidemije pritiskali na nas, ali se bo psihološka podpora pol milijona. Podobno je s koronaviru- kmalu pojavil novi »COVID-24«, pa si, ki so zelo spremenljivi in s svojimi lahko povedo le prerokovalci iz magič- Zgodovinske izkušnje kažejo, da spremembami nepredvidljivi. ne kristalne krogle … so težke nalezljive bolezni zdesetkale človeštvo. Najustreznejša primerjava Pred nami je torej novi svet, ki bo Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, pandemije COVID-19 je ponovno s terjal veliko prožnost ljudi, da najde- dr. med., Medicinska fakulteta špansko gripo izpred stoletja, ki je mo sožitje z boleznijo. Pomembno je, Univerze v Ljubljani, Inštitut potekala v treh valovih skozi leto dni, da pozitivno gledamo naprej, ker za zgodovino medicine, in v drugem valu v dobrih treh mese- sedanjega stanja ne moremo spreme- niti. Človeški um lahko najde nove [email protected] poti in načine življenja, ki so spreje- Zdravnik na urgenci v obdobju COVID-19 Tihomir Ratkajec poškodovane bolnike v reševalnem osebje opravlja triažo na COVID-19. vozilu, ki so med prevozom po naših Šotor je postavljen na dvignjenem Vedno sem se po malem bal cestah iz Rogaške Slatine neštetokrat avtomobilskem dovozu za reševalna razmišljati o ponovnem zdravljenju v zastokali. Kako neravne ceste imamo, vozila. Veter, prah in prepih niso bolnišnici. Podzavestno sem sklenil, sem se tokrat lahko prepričal sam, ko preveč prijazno okolje za čakajoče da mi je bila dovolj ena zahtevna me je žena peljala na urgenco v paciente. Nekateri pacienti so izgleda- operacija v življenju in da me bo relativno udobnem osebnem avtu. li dokaj zdravi, vsi pa so držali v rokah spremljala sreča, tako da mi ne bo Moji možgani so takoj zaznali vsako papirje z napotnico svojega osebnega treba več v bolnišnico. V podporo jamo na cesti, pošiljajoč informacijo iz zdravnika, kjer se je šopiril napis mojemu razmišljanju je bilo tudi desne ingvinalne regije in mesta ZZZS. Glede na videz obrazov sem Nietzschejevo priporočilo, ki govori, vnetja do talamusa in dalje do člove- ocenil, da so prišli na naročene da če za nečim hrepeniš, moraš v to kove fascinirajoče frontalne skorje. specialistične preglede. V vrsti je bilo tudi verjeti. Kljub takšnemu verova- pet ali šest oseb, od tega en par, ki ga nju sem se drugič znašel v bolnišnici Kar nekako sključen v križu zaradi poznam iz našega okolja, ker sta na visceralnem oddelku, kjer je nastal že četrti dan trajajoče bolečine v hodila k meni na zdravniške preglede. ta kratek zapis. trebuhu sem moral najprej do šotora, Onadva mi ne bosta zamerila, če se kjer ustrezno oblečeno zdravstveno postavim pred njiju, ker vesta, da sem V svoji zdravniški praksi sem zdravnik, vendar so me drugi čakajoči pogosto spremljal hudo bolne ali presenečeno gledali, ker ne upošte-

Revija ISIS A24ktualnoJulij 2020 vam vrstnega reda. Za svojo nevlju- uro, preden so me povabili v ordinaci- klo. Na urgenci sem bil že skoraj štiri dnost sem ves čas iskal osebno opra- jo kirurške prve pomoči. Tam me je ure. Ker so bili levkociti še relativno vičilo, da res ni v redu in da ne morem sprejela umirjena, studiozna speciali- nizki in ne povsem tipični za sliko tukaj na prepihu na dovozu za avto- zantka, ki ji v začetku nisem povedal, akutnega vnetja slepiča (hudičevi mobile čakati z bolečino v trebuhu. da sem zdravnik in da imam vse levkociti niso narasli), me je poslala Odločil sem se prekršiti etični kodeks klinične znake akutnega apendicitisa. ponovno na UZ trebuha, kjer mi je enakosti pred boleznijo. Slabe vesti Spomnim se, kako so nas profesorji specializant že pred začetkom prei- sem povedal zamaskirani osebi, pri zagrebške medicinske fakultete resno skave povedal, da je slepič na splošno kateri vidiš le oči in slišiš nek glas, da opozarjali na veliko previdnost ob težje najti z ultrazvočno preiskavo. S sem zdravnik, da prihajam zaradi že znakih akutnega vnetja slepiča. spoštovanjem do mene, ker se osebno skoraj štiridnevne bolečine v trebuhu. Zdravnici sem ponudil še izvid ul- poznava, je zelo lepo in kakovostno Kmalu, čez kakšno minutko, mi je ta trazvoka abdomna, narejenega pred opravil preiskavo ter potrdil prejšnji neznana oseba ponudila v podpis list z tremi urami, in izvid krvne slike izvid izpred šestih ur. »Gospod, izjavo o simptomih COVID-19, ki ga izpred šestih ur. UZ je pokazal že sprejeti boste v bolnišnico,« mi je na vsak dan izpolnjujem zase in za napisano diagnozo, kar se je lepo hodniku sporočila sestra. Čez kratek paciente, ki prihajajo v mojo ordinaci- videlo tudi na natiskanih priloženih čas me je poklicala moja mlada jo. Izmerila mi je tudi temperaturo slikah. Pri pregledu trebuha me je kolegica in povedalo, da grem v čela. Podpisan list sem pokazal kratko vprašala po simptomih, kar operacijsko. Kdo me bo operiral, varnostniku na drugem vhodu, ki me sem ji povedal že pri vstopu v ordina- nisem vedel, pa morda niti ni po- je spustil v notranjost stavbe za cijo. Anamnezo sem ji podal stoje, membno. Še enkrat v življenju sem se urgentne sprejeme. Tu sem se najprej pred tem pa sem obleko odložil na prepričal, da je izhod bolezni odvisen javil administraciji in vstavil zdrav- sedež, kamor bi mogel sesti, če bi mi od spleta številnih okoliščin v nekem stveno kartico v režo čitalca, ki odpre ponudila. »Vzeli bomo še enkrat kri, času, na nekem mestu, odvisen od pot v široki svet zdravstvenih infor- naredili RTG pljuč in abdomna stoje tvoje duševne in fizične vzdržljivosti macij, kjer bodo od sedaj naložene (že 18 ur nisem ničesar jedel), pa vas in od kančka sreče. Tako je to. Dobro tudi moje. pokličemo nazaj.« Na kratko sva si se je roditi pod srečno zvezdo, čeprav pogledala v oči, brez neke določene v medicini kraljujeta znanje in tehno- V čakalnici so vsi pacienti pridno empatije. logija, ne sreča. nosili maske za zaščito obraza, pravi- loma kirurške IRII, in razkuževali Na RTG-oddelku so hitro naredili Prim. dr. Tihomir Ratkajec, dr. med., roke; ali so jih vsi razkužili tudi po posnetek in me napotili nazaj v Medicina dela Rogaška d. o. o., uporabi toalete, pa nisem prepričan. prostore, kjer dela moja mlada kolegi- Rogaška Slatina Čakanje se je razvleklo na skoraj eno ca. Čakanja na laboratorij se je zavle- Zdravniški ombudsman v juliju 2020 V juliju 2020 je zdravniški ombudsman, ki članom nudi oporo in pomoč v najrazličnejših življenjskih izzivih in stiskah, na voljo v naslednjih terminih: Ime Datum Čas Status Brane Četrtek, 2. julij 2020 15.00–17.00 Prosta oba termina Tatjana Ponedeljek, 27. julij 2020 17.00–19.00 Prosta oba termina Andrea Četrtek, 23. julij 2020 16.00–18.00 Prosta oba termina Urška Četrtek, 23. julij 2020 17.00–19.00 Prosta oba termina Telefonsko svetovanje Za rezervacijo termina za povsem anonimen pogovor po telefonu ali anonimen osebni pogovor se naročite po telefo- nu 01 30 72 100 ali po e-pošti [email protected], lahko tudi preko vašega anonimnega elektronskega naslova.

Revija ISIS Persona2lia5Julij 2020 Opravljeni specialistični izpiti Jernej Arh, dr. med., specialist urologije, izpit opravil s pohvalo 22. 11. 2019 Jelena Azarija, dr. med., specialistka internistične onkologije, izpit opravila s pohvalo 22. 10. 2019 Maša Babič Bizaj, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 2. 12. 2019 Mario Bartolac, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 24. 9. 2019 Goran Berghaus, dr. med., specialist javnega zdravja, izpit opravil 27. 9. 2019 Matija Berić, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil 3. 12. 2019 Kamil Berro, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, izpit opravil 20. 12. 2019 Goran Buser, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, izpit opravil 4. 10. 2019 Verica Cherkezova Nikolovski, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 3. 12. 2019 Daša Cizerl, dr. dent. med., specialistka otroškega in preventivnega zobozdravstva, izpit opravila 19. 12. 2019 Klementina Čiček, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 24. 9. 2019 Monika Dündek Celec, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 22. 10. 2019 Nina Fritz, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 9. 2019 Darjan Godec, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 3. 12. 2019 Marija Golež, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 26. 11. 2019 Nena Golob, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 23. 9. 2019 Igor Goričan, dr. med., specialist urgentne medicine, izpit opravil s pohvalo 23. 9. 2019 Ana Gornik, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila 27. 11. 2019 Samo Granda, dr. med., spec., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 20. 12. 2019 Gregor Gruškovnjak, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, izpit opravil s pohvalo 20. 12. 2019 Sara Habjan, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 27. 11. 2019 Doc. dr. sc. Iztok Holc, dr. med., specialist revmatologije, izpit opravil s pohvalo 4. 12. 2019 Marina Ignjatović, specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 9. 2019 Ivana Jevtić Đorđević, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 12. 11. 2019 Gregor Kavaš, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, izpit opravil 23. 12. 2019 Sebastjan Kavčič, dr. med., specialist urologije, izpit opravil 18. 12. 2019 Mojca Kermavnar, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 8. 11. 2019 Violeta Koceska Trajkoski, specialistka družinske medicine, izpit opravila 3. 12. 2019 Alenka Koren, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 19. 11. 2019 Simona Kos, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 24. 9. 2019 Katja Kotnik, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila 16. 12. 2019 Ana Kovač, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 2. 10. 2019 Grega Kragelj, dr. med., specialist otorinolaringologije, izpit opravil s pohvalo 24. 9. 2019 Mateja Kranjc Strnad, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 29. 11. 2019 Tina Kunič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 27. 9. 2019 Nejc Kurinčič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, izpit opravil 17. 12. 2019 Mojca Lazar, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 9. 2019 Lidija Lepen, dr. med., specialistka infektologije, izpit opravila s pohvalo 16. 9. 2019 Maja Logar Polajnar, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 3. 12. 2019 Martina Mauko, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 3. 12. 2019 Asist. Uroš Meglič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, izpit opravil s pohvalo 27. 9. 2019 Darja Menard, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila 25. 9. 2019 Borče Micev, dr. med., specialist otroške in mladostniške psihiatrije, izpit opravil s pohvalo 19. 11. 2019 Dražen Mikac, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 13. 11. 2019 Marko Možina, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 24. 9. 2019 Tatjana Nastran, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 9. 2019 Mariša Ogris, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 9. 2019 Danijela Oikonomidis, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila 18. 12. 2019 Anže Opara, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 3. 12. 2019

Revija ISIS P26ersonaliaJulij 2020 Asist. Andrej Pangerc, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 24. 9. 2019 Matej Pernek, dr. med., specialist internistične onkologije, izpit opravil s pohvalo 18. 9. 2019 Jasmina Rehar, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 1. 10. 2019 Boštjan Rejec, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, izpit opravil 5. 12. 2019 Gregor Roj, dr. med., specialist medicine dela, prometa in športa, izpit opravil 11. 12. 2019 Iztok Rozman, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 24. 9. 2019 Urška Rugelj, dr. med., specialistka internistične onkologije, izpit opravila s pohvalo 17. 12. 2019 Taja Rukavina, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 10. 12. 2019 Teja Senekovič, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 22. 10. 2019 Flavia Carina Simone, dr. med., specialistka intenzivne medicine, izpit opravila 24. 10. 2019 Neža Starič, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 24. 9. 2019 Mateja Šnajder, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 9. 10. 2019 Jelena Tepavac, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 13. 6. 2019 Asist. Tina Triglav, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije, izpit opravila s pohvalo 18. 10. 2019 Dominika Verlak, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, izpit opravila 18. 12. 2019 Erik Vidmar, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 23. 10. 2019 Tjaša Vidmar, dr. med., specialistka infektologije, izpit opravila s pohvalo 29. 10. 2019 Miha Zabret, dr. med., specialist otorinolaringologije, izpit opravil s pohvalo 19. 9. 2019 Antoneta Živanović, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 3. 12. 2019 Dominika Žugelj, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 30. 10. 2019 Anja Župan, dr. med., specialistka otorinolaringologije, izpit opravila 20. 9. 2019 Čestitamo! Vloga za izdajo članske izkaznice Zdravniške zbornice Slovenije (ZZS) ID člana (izpolni ZZS): __________________________ Ime in priimek z nazivi: Stalni naslov (ulica, poštna št., kraj): Naslov za pošiljanje pošte (če je drugačen kot stalni naslov): Datum rojstva: E-pošta*: Telefon*: GSM*: *podatek ni obvezen, je pa zelo priporočljiv zaradi lažje komunikacije zbornice z njenim članom  da  ne strinjam se z uporabo navedenih podatkov za komercialne namene ZZS Prostor za (ustrezno obkroži). fotografijo Strinjam se z uporabo slike za potrebe izdaje članske izkaznice in z uporabo navedenih podatkov za potrebe ZZS. Datum: Podpis:

Revija ISIS Iz Evrop2e7Julij 2020 »Eksperiment se začenja« Prevod in priredba: Marjan Kordaš Pandemije niso nič novega – in nanje smo se ta faktor enak 0 (nič). Tega pa teoretično sploh pripravljali z večjo ali manjšo zagnanostjo, v ni mogoče doseči, razen če bi bila precepljenost pogovoru z Lauro Scherber pripoveduje univ. popolna ali če bi se vsi ljudje okužili. Tega pa prof. dr. Michael Kunze, ki deluje na Oddelku nočemo, saj bi bilo preveč umrlih. In zdaj nam za socialno in preventivno medicino Centra za bo na pomoč priskočilo poletje z vročino ter javno zdravje na Medicinski univerzi Dunaj (Zen- UV-žarčenjem. Želim si, da bi bil vročinski val trum für Public Health, MedUni Wien). A zdaj se zelo velik – kar pa za kmetijstvo ne bo nekaj zelo vsekakor začenja eksperiment: s kakšno hitrostjo ugodnega. ter s katerimi ukrepi naj sledi ‘liberalizacija’. Kaj smo se iz COVID-19 naučili tudi za Vedno ste govorili, da je le vprašanje prihodnje pandemije? Kako je Avstrija časa, kdaj izbruhne pandemija. Zdaj smo delovala v primerjavi z drugimi deželami? sredi nje. Smo bili nanjo pripravljeni? Najprej smo se naučili, kako prebivalstvo Inštitut za socialno medicino se je z načrto- prenaša omejitve. Da bo tako disciplinirano, si vanjem pandemije v Avstriji začel ukvarjati že nisem znal predstavljati. Vprašanje pa je, kako leta 1998 in vlada je to ustrezno nadaljevala. V dolgo bi vzdržalo. Zelo natančno zasledujem medicini pandemije same po sebi pravzaprav dogajanje na Švedskem, kjer obračun šele niso nič posebnega. Če ne omenjam trenutnega prihaja. Tam je precej več smrti kot pri nas. So stanja, smo doživeli svinjsko gripo, ptičjo gripo, pa ob omejitvah mnogo bolj liberalni. Šele čez nato SARS itn. In seveda nekoč je bila španska nekaj mesecev bo mogoče reči, kdo je bil bolj gripa. Torej pandemije niso nič novega. Vsi ‘pameten’. V Avstriji smo si zadali nalogo imeti načrti so na voljo. Na ta poseben koronavirus se čim manj mrtvih. V Južni Koreji so bili zelo pa nismo mogli specifično pripraviti. uspešni tako, da so sledili vsakemu posamezne- mu primeru. Prebivalstvo, ki je tehnično zelo Kje so zdaj največji izzivi? zagnano, je sprejelo strog nadzor gibanja z Zdaj smo absolutno usmerjeni v uspeh. Vse aplikacijami. Postopki so pač različni, a Avstrija številke kažejo, da se problem ne povečuje, je absolutno pri vrhu kljub velikim ekonomskim temveč zmanjšuje. In zato je tu največji izziv. Kaj problemom, ki so pa pričakovani. to pomeni za gospodarstvo, za psihologijo, za medicino itn. Ključni problem zdaj ni več obvla- In kaj velja storiti zdaj? dovanje celote, temveč kako bomo stanje vzdrže- Narediti moramo analizo: kaj smo storili? vali ter družbo spremenili spet v tisto smer, kjer Kaj je delovalo in kako je delovalo ter nato: je že bila, saj te skrajne zapore ne bi mogli več vaditi, vaditi, vaditi. Sicer pa trenutno vadimo v dolgo vzdrževati. In tako se zdaj začenja ta veliki resničnosti. A nato bo šlo za načrtne igre po vsej eksperiment: s kakšno hitrostjo in s katerimi EU ter načrtovanja iz prejšnjih let. To smo se ukrepi lahko postanemo bolj ‘liberalni’. Seveda naučili od vojakov, kako načrtovati vojaške moramo natančno opazovati epidemiološke manevre. razmere, trenutno pa menim, da se nam ne bo treba vrniti k najbolj agresivnim ukrepom. Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 9, 10. Vnaprej opredeljen cilj je bil R0 maj 2020 zmanjšati pod 1. Zdaj je ta vrednost pribli- žno 0,7 in slišati je glasove, da smo s tem Opomba: Intervju sem seveda precej dosegli šele nekakšen vmesni cilj. Da bi ta skrajšal, upam pa, da sem ohranil vsa bistvena vrednost morala biti še precej manjša. sporočila. Ker je bil objavljen v začetku maja, Kako ocenjujete te glasove? domnevam, da se nanaša na virusne razmere v Faktor R0 pove, na koliko ljudi se prenese Avstriji nekako ob koncu aprila 2020. okužba s tiste osebe, ki je bolna ali že okužena. Vrednost tega faktorja je zdaj v Avstriji mnogo Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, manjša od 1 ter se še zmanjšuje. To pomeni, da [email protected] ni več eksponentne rasti. Cilj je seveda, da bi bil

Revija ISIS Z28dravstvoJulij 2020 Izkušnje pacientov z zunajbolnišnično specialistično zdravstveno obravnavo Prva nacionalna raziskava v Sloveniji Eva Murko, Marcel Kralj, Nina Ropret Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je vanjem zdravljenja, splošno oceno obravnave na med letoma 2017 in 2019 vodil projekt PREMs lestvici od 0 do 10, kvalitativno oceno (prazni (Patient reported experience measures) in polji, kamor pacient vpiše, kaj bi posebej pohva- PROMs (Patients reported outcomes measures) lil, kaj pa bi želel, da se v ambulanti izboljša) in pod strokovnimi usmeritvami in s tehnično socio-demografske podatke o pacientu (ocena pomočjo nizozemskega inštituta Nivel. Cilji zdravja, kronične bolezni, spol, starost, izobraz- projekta so bili: razviti orodja in metodologijo za ba). Vprašalnik je mogoče najti na naslednji merjenje izkušenj pacientov ter za merjenje spletni povezavi: https://www.nijz.si/sl/prems. izidov zdravljenja, o katerih poročajo pacienti, izvesti prve nacionalne raziskave z uporabo Vsebina vprašalnika je bila prediskutirana na novorazvitih orodij ter zagotoviti dolgoročno sejah usmerjevalnega odbora projekta s pred- vzdržnost uporabe orodij preko vključevanja v stavniki Zdravniške zbornice Slovenije, Ministr- zdravstveni sistem. stva za zdravje Republike Slovenije, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Združenja Skladno s cilji je NIJZ torej razvil nacionalni zdravstvenih zavodov Slovenije, Zbornice zdrav- vprašalnik o izkušnjah pacientov z zunajbolni- stvene in babiške nege Slovenije ter društev šnično specialistično zdravstveno obravnavo, pa pacientov. Izvedeni sta bili dve fokusni skupini, tudi vprašalnik o izkušnjah pacientov v akutnih pri katerih je v vsaki skupini sodelovalo deset bolnišnicah. V tem prispevku poročamo o nacio- pacientov, s pomočjo katerih smo identificirali nalni raziskavi o izkušnjah pacientov v zunajbol- ključne vidike kakovosti izkušnje z zdravstveno nišničnih specialističnih ambulantah. obravnavo. Prav tako smo izvedli kognitivne intervjuje s štirinajstimi pacienti, da bi preverili Vprašalnik o izkušnjah pacientov z zunajbol- razumljivost vprašanj ter morebitne težave pri nišnično specialistično zdravstveno obravnavo je odgovarjanju, osredotočili pa smo se tudi na bil razvit s pomočjo pregleda literature in upora- druge vidike (katera vprašanja vključiti/izključi- be tovrstnih vprašalnikov v tujini (npr. Dutch ti, dolžina vprašalnika, motivacija za reševanje PREM questionnaires for inpatient and outpati- itd.). Zasnovana sta bila metodologija izvedbe ent hospital care (CQI), The Norwegian Generic raziskave ter protokol. questionnaire about experiences and importan- ce, The Patient experience questionnaire (PEQ), NIJZ je pred glavno raziskavo izvedel pilotno The Picker Patient experience questionnaire študijo o zunajbolnišnični specialistični oskrbi v (PPE-15), The American Consumer assessment treh pilotnih okoljih (SB Jesenice, SB Brežice, of healthcare providers and systems (CAHPS)). ZD Maribor) na petih kliničnih področjih (kirur- gija, oftalmologija, otorinolaringologija, ortope- Slovenski vprašalnik je sestavljen iz 37 dija, interna medicina). vprašanj, ki pokrivajo naročanje na obisk, sprejem ter čistočo prostorov, zasebnost, delo Nacionalna raziskava o izkušnjah pacientov zdravnika (odnos, pojasnila, vključitev v odloča- z zunajbolnišnično specialistično zdravstveno nje glede zdravljenja, informacije glede zdravlje- obravnavo (v nadaljevanju raziskava) je pote- nja), delo medicinske sestre (odnos, informiranje kala med 18. 3. in 29. 3. 2019 v 172 specialistič- glede zdravstvenih postopkov), informacije o nih ambulantah. K sodelovanju so bili vabljeni pacientovih pravicah in seznanjenost z nadalje- izvajalci, ki delujejo v javnem zdravstvenem

Revija ISIS Zdravstv2o9Julij 2020 Tabela 1: Rezultati raziskave na nivoju Slovenije in po kliničnih dejavnostih. Opis SI KIRUR DERMA GASTRO ORL PULMO DIAB %n %n %n %n %n %n %n K1 Nisem imel težav pri naročanju na 96,6 7503 96,5 1692 95,3 1350 96,5 1029 95,2 1042 97,7 610 98,0 1780 obisk v ambulanti K2 Čakalna doba mi ni predstavljala 79,0 7963 75,2 1807 69,5 1395 75,9 1102 73,7 1095 87,5 663 91,3 1901 problema K3 Sprejemno osebje me je prijazno 92,3 8251 91,3 1928 92,9 1446 94,7 1124 91,0 1108 95,5 667 91,2 1978 sprejelo – Da, zagotovo K4 Čakanje v čakalnici 30 minut ali manj 82,6 8372 76,4 1947 85,4 1469 91,0 1146 81,1 1134 88,0 674 80,8 2002 K5 Prostori so bili čisti, urejeni, dovolj 92,2 8345 90,7 1939 92,8 1468 94,0 1142 91,9 1130 92,6 673 92,1 1993 svetli in zračni – delež odgovorov »Da« K6 V ambulanti so mi zagotovili dovolj 88,8 8153 86,9 1905 89,3 1435 94,0 1107 89,5 1101 89,8 656 86,4 1949 zasebnosti – Da, zagotovo K7 Zdravnik me je obravnaval vljudno in 94,4 8370 94,1 1945 94,4 1473 96,4 1143 92,3 1135 95,1 677 94,2 1997 spoštljivo – Da, zagotovo K8 Zdravnik mi je pojasnil zadeve tako, 90,3 7896 89,7 1823 88,8 1392 93,2 1102 87,8 1088 92,4 633 90,9 1858 da sem jih enostavno razumel – Da, zagotovo K9 Zdravniku sem lahko zastavil 85,3 6369 85,4 1487 84,6 1131 86,5 840 82,7 873 87,8 501 85,7 1537 vprašanja ali izrazil pomisleke glede predlaganega zdravljenja – Da, zagotovo K10 Zdravnik me je vključil v odločitve 84,6 6416 84,3 1519 84,8 1138 87,4 799 81,8 864 88,0 502 83,8 1594 glede zdravljenja v tolikšni meri, kot sem želel – Da, zagotovo K11 Zdravnik mi je vnaprej pojasnil, zakaj 88,2 5617 88,0 1445 88,5 1014 90,2 881 85,7 762 87,4 397 88,6 1118 je ta poseg potreben – Da, zagotovo K12 Zdravnik mi je vnaprej pojasnil, kako 86,8 5452 84,2 1401 87,7 974 92,6 930 83,6 742 87,0 376 86,3 1029 bo poseg potekal – Da, zagotovo K13 Zdravnik mi je vnaprej pojasnil, kakšni 78,0 5085 77,7 1325 77,4 943 79,5 799 75,1 671 77,6 353 80,0 994 so pričakovani rezultati – Da, zagotovo K14 Zdravnik mi je vnaprej pojasnil 75,2 5020 72,8 1305 73,9 890 80,0 840 69,6 628 76,5 332 78,2 1025 morebitna tveganja, posledice ali možne zaplete – Da, zagotovo K15 Zdravnik mi je namenil dovolj časa – 82,5 8301 79,1 1932 83,7 1456 85,8 1131 79,8 1125 87,3 667 83,2 1990 Da, zagotovo K16 Od zdravnika sem prejel informacije o tem, kako jemati predpisano zdravilo 92,1 3730 89,6 539 91,9 594 91,0 387 90,3 431 94,4 357 93,5 1422 v kombinaciji z drugimi zdravili, ki jih jemljem že od prej K17 Od zdravnika sem prejel informacije o možnih neželenih učinkih predpisanih 72,6 3543 68,8 516 75,8 567 69,6 365 57,6 396 72,0 329 78,0 1370 zdravil – delež odgovorov »Da« K18 Medicinska sestra me je obravnavala 95,0 8120 94,1 1889 94,4 1395 96,6 1102 95,6 1088 96,0 667 94,6 1979 vljudno in spoštljivo – Da, zagotovo K19 V zvezi z obravnavo sem imel možnost 88,8 7852 87,3 1816 87,0 1313 89,0 1061 87,6 1046 92,2 658 90,8 1958 vprašati medicinsko sestro, kar sem želel – Da, zagotovo K20 Medicinska sestra mi je obrazložila 87,6 5525 83,8 1163 82,8 650 91,0 857 86,0 695 93,9 587 88,9 1573 zdravstveni postopek, preden ga je opravila – Da, zagotovo K21 Po obisku spec. amb. mi je bilo 83,5 8267 83,7 1927 83,7 1458 82,1 1120 80,4 1118 86,9 662 84,6 1982 jasno, kako se bo nadaljevalo moje zdravljenje oz. obravnava – Da, zagotovo K22 Splošna ocena ambulante – delež ocen 80,3 8316 78,7 1934 81,4 1459 86,9 1142 78,8 1123 85,7 670 76,3 1988 9 ali 10 K23 Splošna ocena ambulante – povprečje 9,25 8316 9,18 1934 9,25 1459 9,49 1142 9,15 1123 9,44 670 9,16 1988 na lestvici od 0 do 10 Legenda: S I – Slovenija, KIRUR – kirurgija, DERMA – dermatologija, GASTRO – gastroenterologija, ORL – otorinolaringologija, PULMO – pulmologija (samo zdravstveni domovi), DIAB – diabetes in bolezni endokrinega sistema, n – število veljavnih odgovorov

Revija ISIS Z30dravstvoJulij 2020 sistemu, in sicer splošne bolnišnice, so se podatki v podatkovno bazo zdravstveno dejavnost, ki jo opravlja, zdravstveni domovi, oba univerzite- zapisali samodejno. in s povprečjem za Slovenijo. tna klinična centra ter zdravstveni izvajalci s koncesijo. V raziskavo so Rezultati Zaenkrat so javno objavljeni rezul- bile vključene naslednje zdravstvene tati raziskave na nivoju Slovenije in dejavnosti: kirurgija, gastroenterolo- Skupno je bilo prejetih 8.616 po kliničnih področjih. Rezultati so gija, otorinolaringologija, diabetolo- vprašalnikov, kar predstavlja 32 % dostopni na spletni strani Moja gija, endokrinologija in presnovne stopnjo odziva, od teh je bilo 8.170 izkušnja, naše zdravstvo (https:// bolezni, dermatovenerologija in (94,8 %) papirnatih, 446 (5,2 %) pa www.nijz.si/sl/prems), kjer se nahaja- pulmologija (samo zdravstveni spletnih. NIJZ je izvedel čiščenje jo tudi metodološka pojasnila. domovi). Ciljna populacija so bili podatkov, pri čemer smo izbrisali odrasli pacienti, ki so obiskali speci- prazne vprašalnike in tiste z manj kot Raziskava ima tudi nekaj slabosti, alistično ambulanto na sekundarnem 50 % ustrezno odgovorjenih vprašanj. od katerih je verjetno najpomembnej- ali terciarnem nivoju, katere nosilec Prav tako so bili odstranjeni odgovori ša ta, da so izvajalci vedeli, v katerem je zdravnik specialist. Pacienti so na vprašanja, na katera pacient ne bi časovnem terminu bo potekala razi- lahko odgovarjali na papirnat vpra- smel odgovoriti glede na predhodne skava, kar bi lahko vplivalo na njihovo šalnik ali pa na spletno raziskavo odgovore (logična kontrola). Po delo in odnos do pacientov. preko odprtokodne aplikacije 1KA na opravljenem postopku čiščenja podat- spletnem naslovu https://anketa. kov so bili v statistično analizo zajeti V prihodnosti bi želeli izboljšati nijz.si/prems. Enota opazovanja je 8.404 izpolnjeni vprašalniki. Za 87 % vzorčenje pacientov in v ta namen bil obisk v specialistični ambulanti. (tj.149 od 172) specialističnih ambu- uporabiti podatke informacijske Za oceno velikosti ciljne populacije lant smo prejeli vsaj en izpolnjen vpra- rešitve e-naročanje, za kar pa je posameznega zdravstvenega izvajal- šalnik, od teh pa za 92 % ambulant potrebno pridobiti ustrezno zakonsko ca je NIJZ uporabil podatkovno vsaj deset izpolnjenih vprašalnikov. podlago. Na ta način bi popolnoma zbirko Zunajbolnišnična zdravstvena Rezultati so bili izračunani na ravni razbremenili zdravstvene izvajalce dejavnost (ZUBSTAT) in za zdrav- posameznega izvajalca, po kliničnih glede izvajanja raziskave, obenem pa stvene izvajalce pripravil različne področjih in za Slovenijo. V tabeli 1 se bi lahko nepristransko vzorčili pacien- velikosti paketov s papirnatimi nahajajo rezultati po kliničnih področ- te ter tako pridobili še bolj zanesljive vprašalniki – velikosti po 100, 200, jih in za Slovenijo. Povprečna splošna rezultate. 300, 350 in 600 vprašalnikov. ocena obravnave v sodelujočih specia- Skupno je bilo natisnjenih in distri- lističnih ambulantah na ravni Sloveni- Na tem mestu bi se najlepše buiranih 44.100 vprašalnikov. je je visoka in zanaša na lestvici od 0 zahvalili vsem zdravstvenim izvajal- Število vseh vprašalnikov, ki so bili (»zelo slaba obravnava«) do 10 cem, ki ste pripomogli k izvedbi dejansko vročeni pacientom, ocenju- (»odlična obravnava«) 9,25. nacionalne raziskave. Obenem pa vas jemo na približno 27.000. Ta ocena prijazno prosimo za sodelovanje tudi je bila pridobljena na osnovi podatka V raziskavi je sodelovalo 56 % v bodoče. Ponovno se PREMs-raziska- 70 % izvajalcev o številu vprašalni- žensk in 44 % moških. 8 % sodelujo- va v specialističnih ambulantah kov, ki so jih razdelili. čih pacientov je bilo mlajših od 35 let, načrtuje v letu 2020 oz. odvisno od 46 % pacientov v starosti od 35 do 64 epidemiološke situacije. Vsakemu pacientu je v obdobju let, prav toliko je bilo tudi pacientov, raziskave po končani ambulantni starih 65 let ali več. Oseb, ki imajo Eva Murko, dr. med, MBA, Nacionalni obravnavi medicinska sestra vročila opravljeno poklicno šolo ali manj (2-3 inštitut za javno zdravje, zaprto pisemsko ovojnico s papirna- letna), je bilo 41%, tistih, ki imajo [email protected] tim vprašalnikom, vabilom in pisem- opravljeno srednjo šolo, je bilo 30 %, sko ovojnico s plačano poštnino ter ga višje izobraženih je bilo 29 % oseb. Marcel Kralj, Nacionalni inštitut povabila k sodelovanju. Med raziska- Med sodelujočimi pacienti jih ima 53 za javno zdravje vo je bila na voljo telefonska številka % eno ali več kroničnih bolezni. 46 % NIJZ in e-naslov ([email protected]), oseb v raziskavi ocenjuje svoje zdravje Nina Ropret, Nacionalni inštitut kamor so se pacienti, pa tudi izvajalci kot dobro ali zelo dobro, 9 % pa kot za javno zdravje lahko obrnili v primeru morebitnih slabo ali zelo slabo. vprašanj. Pacienti so izpolnjene vprašalnike poslali neposredno na Sodelujoči zdravstveni izvajalci so NIJZ, ki je nato izvedel ročni vnos rezultate raziskave prejeli v začetku podatkov v podatkovno bazo in decembra 2019. Rezultati za izvajalca statistično analizo. V primeru, da je so bili prikazani za posamezen kazal- pacient izpolnil vprašalnik na spletu, nik in so omogočali primerjavo njegovih rezultatov s povprečjem za



Revija ISIS F32orumJulij 2020 Komentar k zapisom Isis, julij 2020, št. 7 Marjan Kordaš Str. 3, Uvodnik predsednice: »Ukazi od zgoraj« so vedno bili Str. 71, »Iz roda v rod duh išče pot«: Imeniten opis tistega in vedno bodo. Bojim se pa, so dandanes predvsem shizofreni. časa. In seveda de Cruif in Axel Munthe, ki sta očitno že odšla v pozabo ... Str. 4, Seznam: Seveda: vrednota je vedno hkrati breme. Str. 8, K naslovnici revije: Izvrsten opis vsakdanjosti, ki si Str. 78, Druga plat medalje: Sporočilo čez hribe in doline: je skoraj ni mogoče predstavljati. In popolna predanost delu! »Čestitam, Vesna, da še vedno streljaš!« Str. 23, Zdravnik na urgenci v obdobju COVID-19: Res; tudi za zdravnika velja, da – kot pove sam – »Dobro se je roditi Str. 81, Zavodnik: Kako resnično: Presenečenje, ki ne bi pod srečno zvezdo ...« smelo biti presenečenje, pa je kljub temu bilo presenečenje ... Str. 69, Magistri nostri: Tako je bilo nekoč; dandanes nepred- stavljivo. Dve tipkarski napaki: »Wo man ihn anzapft, da fließt es Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med., Ljubljana, heraus.« (str. 69); »Na, soll sein, ausgezeichnet.« (str. 70). [email protected] Strokovni razkol Marjan Fortuna »Ko napuh vzbrsti, gre v kal slepota, ki v Očitki, da na spornih listih ni bilo soglasij končni žetvi dozori do grenkih solz.« bolnikov ali svojcev, so včasih morda upravičeni, včasih pa prav čudni. Vemo, da Zakon o pacien- Za pridobitev mednarodne akreditacije smo tovih pravicah poleg drugega zahteva tudi morali v bolnišnicah zelo spremeniti dokumenti- pojasnilno dolžnost, vključno s podpisi in privo- ranje bolnikovega zdravstvenega stanja. To je litvami v predlagane ukrepe zdravljenja, kar pa zlasti pomembno pri kritično bolnih, pri katerih pri vsakdanjem delu ni vedno tako preprosto. je potrebno stalno beležiti številne podatke. To Pogosto so bolniki v terminalni fazi bolezni in so: telesna temperatura, krvni tlak, frekvenca niso sposobni izraziti svoje volje, nimajo svojcev srčnega utripa in dihanja, saturacija hemoglobi- ali pa se ti zanje niti ne zmenijo. Naj ponazorim s na v kapilarni krvi, ocena bolečine, če je bolnik primerom hudo bolne bolnice, ki je živela sama pri zavesti, urna diureza in še mnogo drugega. in za katero se ni zanimal nihče. S pomočjo Algoritme odločanja smo v času, ko je bil pred- domačega župnika sem izvedel nekaj pomemb- stojnik katedre za interno medicino ravno nih dejstev. Tako je na žalost v praksi in od nekdanji minister, intenzivno sestavljali in vložni bolnika do bolnika so razmere drugačne, zato je list, ki ni nič drugega kot algoritem odločanja, je posploševanje neumestno in hudo poenostavlja- pri zdravstveni obravnavi bolnika nekaj običaj- nje. Nemalokrat nas hitro poslabšanje zdravstve- nega in celo obveznega. V bolnišnici je to tako nega stanja tako preseneti, da mnenja svojcev imenovani decursus morbi (potek bolezni). niti ni mogoče pridobiti in se mora zdravnik, ki Zdravnik, ki tega ne dela, ki ne dokumentira obravnava takega bolnika, odločati sam. S takimi zdravstvenega stanja bolnikov in pomembnih problemi sem se pogosto srečal na IPP UKCL. V sprememb, je res lahko obtožen površnosti in takih primerih so poročila iz DSO ali od kogarko- nevestnega dela. Tudi kirurg mora, denimo, li o splošnem zdravstvenem stanju ter bolnikovi napisati zapisnik o indikaciji in poteku operacije, prognozi v veliko pomoč. kar je samo po sebi umevno.

Revija ISIS Foru3m3Julij 2020 Kako ravnamo pri vsakdanjem ranljivih skupin pacientov? Potem kdo zbolel, moral ostati doma cel tim, delu? Stanje zavesti ocenjujemo od 3 nam pa res ne bi preostalo nič druge- s katerim je bil oboleli v stiku, in bi (globoka koma) do 15 (stanje popolne ga kot opustitev zdravljenja nekaterih potem prišli v službo tisti, ki so bili zavesti). Podobno ocenjujemo stopnje bolnikov in sestavljanje seznamov, doma. Kaj več bi še lahko storili, da bi srčnega popuščanja od I do IV in še kdo bo in kdo ne bo zdravljen. To smo bilo obolevanje in žal tudi umiranje mnoge druge bolezni ter bolezenska konec koncev spremljali v Italiji, ko so oskrbovancev v DSO manjše? Ni stanja, kot so rakave, kronične pljuč- se morali odločati, koga bodo zdravili enostavnega odgovora, ki bi veljal za ne, nevrološke bolezni v terminalni z umetnim predihavanjem, in v Špani- nekaj več kot sto domov po celi državi. fazi itd. Od teh ocen je razumljivo ji, od koder so poročali, da je osebje Tisti, ki smo imeli veliko opravka s odvisna tudi ocena prognoze, ki zbežalo iz DSO in prepustilo oskrbo- starostniki, vemo, kako se starostni- temelji na znanju in izkušnjah. Trdi- vance njihovi usodi. In menda so v kom zdravstveno stanje lahko hitro tev, da so bili starejši bolniki deprivi- nekaterih primerih našli povsem poslabša že ob bolj banalnih okužbah, legirani samo zato, ker so bili starejši, zapuščene že mrtve ljudi. kot je okužba s COVID-19, in zaradi je neumestna. Starost sploh ni po- mnogih drugih okoliščin, ki so jim membna, ampak je pomembno Pri vsaki množični nesreči – in ta ljudje izpostavljeni doma, v DSO, v klinično stanje pred poslabšanjem pandemija ni nič drugega kot to – bi bolnišnici ali kje drugje. njihovega zdravstvenega stanja. morda lahko rešili kako življenje več, če bi več ljudi hospitalizirali, a to je le Starostniki so bili zaradi karantene Zaradi grozečega povečanja števila ugibanje. Enako bi lahko ugibali, da bi morda res razosebljeni, a to velja tudi obolelih je bila kaotična tudi nabava morda kak bolnik več umrl zaradi za bolnike v bolnišnicah, saj več kot dva zaščitne medicinske opreme in venti- bolnišničnih okužb in drugih zapletov meseca niso mogli priti v stik s sorodni- latorjev. V tako silovitem izbruhu v bolnišnicah (tudi poskusa zadavlje- ki, ker so bili obiski prepovedani. epidemije optimalna organizacija nja enega bolnika s strani drugega, kar Govorjenje o spiskih smrti, evtanaziji, zdravstvene oskrbe ni bila mogoča. sem sam doživel). Da bi pa vse obolele genocidu je cenena demagogija tistih, Glede na črnoglede napovedi o številu ali celo samo pozitivne hospitalizirali, ki se gredo generale po bitki, v kateri obolelih so morale biti bolnišnice pa ni sprejemljivo niti strokovno niti sploh niso sodelovali. Ena največjih manj zasedene, da bi lahko sprejele in organizacijsko, ker bi s tem ogrozili avtoritet sodne medicine, prof. dr. zdravile veliko število bolnikov, kar so tudi druge bolnike, ki so se sočasno Janez Milčinski, nam je govoril: »Bol- napovedovali strokovnjaki. Kaj pa, če zdravili v bolnišnici. Očitki, da je bilo nik lahko tudi umre, pomembno je, da bi se napovedi o številu obolelih med epidemijo doma na čakanju je to dokumentirano.« uresničile in bi se, hipotetično, okuži- veliko zdravstvenih delavcev, so lo še večje število zdravstvenih delav- povsem neumestni. Namen je bil Prim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj cev, oskrbovancev DSO in drugih predvsem ta, da bi v primeru, če bi Poepidemijska revizija Nina Mazi je tudi trenutek za preverjanje in na moralno-etični pogon in da upravi- obravnavo ambicij, želja, zahtev, čeno z optimizmom zre v prihodnost. Če smo se v času epidemije oz. pričakovanj, načrtov in ciljev, strate- Ali bo ta dejansko boljša in bolj svetla pandemije ukvarjali predvsem s gije in taktike. V tem času, ko si je – taka, kot si želimo in tudi upraviče- konkretnim tveganjem in grožnjami, zdravstvo lahko vsaj malce oddahnilo, no pričakujemo, pa je odvisno pred- zapleti in posledicami, neposredno lahko zaorjemo bolj na široko in vsem od nas samih – vseh akterjev v povezanimi z okužbo z virusom zaplujemo bolj na globoko. Slovensko zdravstvu. Od spretnosti, iznajdljivo- COVID-19, pa je aktualni trenutek zdravstvo se je med epidemijo izkaza- sti, inovativnosti, ustvarjalnosti, predvsem čas za revizijo in akcijo. lo – pokazalo, da je (kljub kadrovski podjetnosti (strokovne in poslovne), in materialni/finančni podhranjeno- prodornosti in odločnosti nas samih. Poepidemijski čas predstavlja oz. sti) na taki ravni, da lahko v odločil- V trenutkih, ko je ugled zdravstva v prinaša idealno priložnost za bilanco nih trenutkih deluje tudi in predvsem družbi na visoki ravni, ko vse po vrsti stanja, odnosov, organizacije, sistema preveva hvaležnost, občudovanje in in vsega ostalega, kar se iz preteklosti spoštovanje, ni čas za počitek na nadaljuje tudi v sedanjosti. Hkrati pa lovorikah, marveč je treba zavihati

Revija ISIS 3F4orumJulij 2020 rokave in se lotiti vsega (ali vsaj dela parkih in se igrali na otroških igri- stvene strokovnjake in jim omogočile, tega), kar že dolgo pometamo pod ščih… Živeli svobodno, neodvisno in da se bodo lahko končno ukvarjali preprogo. Čaka nas vrsta zanimivih dostojno, človeka vredno življenje, predvsem s svojim strokovnim delom izzivov – domačih nalog, o katerih je brez (pretiranih) omejitev, ovir, – uresničevali svoje sposobnosti in bilo doslej sicer že prelitega veliko ukazov in prepovedi. uporabljali svoje talente. črnila in izgovorjenih še več besed, pa jih še vedno nismo uspeli uresničiti. Aktualni poepidemijski trenutek Tretja v vrsti pomembnih nalog pa nam ponuja tudi priložnost za debiro- je izboljšanje oz. ohranitev trenutnega Čas po epidemiji je čas za inten- kratizacijo in deadministracijo. Za ugleda, vpliva, vloge in pomena zdrav- zivno načrtno zdravstveno vzgojo in osvoboditev iz okovov papirologije, stva v družbi. V času, ko se vsi zaveda- preventivo. Pred nastopom (morebi- nad katero se nenehno pritožujemo mo, da je zdravje ključna, nepogrešlji- tnega) drugega vala je ljudi – ne le vsi, zlasti pa kolegi na klinikah in v va vrednota, da je učinkovit bolnike in uporabnike zdravstvenega ambulantah, ki vsak dan znova zdravstveni sistem ključen ne le za varstva, marveč celotno populacijo – zgroženi ugotavljajo, da jim časa za preživetje, marveč tudi in predvsem treba prepričati, da smo predvsem bolnike primanjkuje predvsem (iz- za gospodarski razvoj in napredek, sami skrbniki svojega zdravja in ključno) zato, ker se morajo nenehno bogastvo, blaginjo in kakovost živ- blagostanja (pristojni in odgovorni za ukvarjati s potrdili, dokumenti, ljenja posameznika, družine, države in njegovo varovanje). Da se drugemu in poročili in podobnim – papirologija je družbe. vsem naslednjim valom takih in postala pomembnejša od pacienta, drugačnih okužb lahko najprej najbolj zdravnik pa se nehote mimogrede Aktualni trenutek je idealen za učinkovito zoperstavijo sami, da je spreminja v birokrata. V naši državi se uresničitev pomembnih ciljev. Opisa- zdravnik s svojimi sodelavci le stro- je izoblikovalo strokovno telo za ne naloge so sicer zahtevne, vendar jih kovna nadgradnja njihovih lastnih debirokratizacijo – Strateški svet za zmoremo opraviti. Treba je le zbrati prizadevanj in da sploh ni treba čakati debirokratizacijo, ki ga vodi izkušen, dovolj poguma, ponuditi dobre ideje le na politiko, ki bo preko svojih razgledan, dobro informiran in in ustrezne rešitve ter prepričati z govorcev ex cathedra ukazovala in izobražen strokovnjak, ki mu razmere močjo argumentov, predvsem pa sporočala, kaj je dovoljeno in kaj ne. v zdravstvu niso tuje. Po trenutno verjeti v uspeh in vztrajati na poti do Zdrav življenjski slog mora postati in dostopnih informacijah zdravstva ni uresničitve zastavljenih ciljev. Hkrati ostati zapisan z veliko začetnico. Le med prioritetnimi področji sveta oz. v pa se zavedati, da so najboljše prilož- tako bomo v primeru morebitnega njegovem rokovniku. Zato moramo nosti v življenju časovno omejene in tveganja za nove okužbe lahko še nujno potrkati na njegova vrata (in se (žal) ne ponavljajo, v skladu z naprej hodili v službo in v šolo, se vest) ter se nemudoma aktivno legendarno globalno modrostjo »It‘s gibali in zadrževali v naravi, se družili, vključiti v debirokratizacijske dejav- now or never!« (»Zdaj ali nikoli!«). srečevali in obiskovali, klepetali v nosti, ki bodo razbremenile zdrav- Mag. Nina Mazi, Ljubljana Umetnost zdravljenja Katja Žerjav našega telesa, do potankosti pozna zdravil in ta zdravila blokirajo določene procese v telesu. Vseeno je obrambni sistem, zato le-ta reagira Napisano je plod osemindvajsetle- pogosto negotova, ko se pojavijo nenavadno. tnih izkušenj pri delu v splošni ambu- določeni redki, nenavadni znaki lanti ter samoocenjevanja: Kaj sem bolezni, ki jih ne razume in ne spadajo Predstavljajmo si organizem kot sploh pozdravila v teh letih? Koga sem v nobeno znano diagnozo. impresionistično sliko. Če jo gledamo pozdravila? Zakaj je toliko ljudi čisto od blizu, vidimo samo lise ali bolnih, pa redno jemljejo vsa zdravi- Pojasniti jih ne znamo, ker so zelo pikice in ne razumemo, kaj predsta- la? Če zdravila zdravijo, zakaj jih posebni, individualni, kar se dogaja vlja. Če hočemo videti impresionistič- moramo nenehno jemati? pri zdravih posameznikih, ali pa so no sliko, jo moramo gledati z razdalje nejasni pri tistih, ki jemljejo veliko in takrat začnejo lise in pikice dobivati Medicina je zelo napredovala, pomen. Enako je z organizmom. pogledati zna skoraj v vse kotičke Uradna medicina gre v vedno večje podrobnosti, pozna kemijske

Revija ISIS Foru3m5Julij 2020 procese v celici kot najmanjši enoti prostor, kjer živimo, drugi ljudje, Ko so nihanja majhna, niti ne telesa, zgublja pa pregled nad celoto. odnosi z drugimi ljudmi, živali), način čutimo njegovega delovanja, ko pa življenja (čustva, misli). nihanja postanejo močnejša, potrebu- Kaj je celota je obrambni mehanizem več dela, da človeškega Bolezen je rezultat različnih spravi naš organizem nazaj v ravno- organizma? vplivov. Sprva prihaja do sprememb vesje, in ob tem nastajajo simptomi na kemični ravni, do tako imenovanih in znaki. Simptom je vsaka spre- To niso samo kardiovaskularni funkcionalnih motenj; če pa funkcio- memba (fizična ali psihična), ki jo sistem, pljuča, centralni živčni sistem, nalne motnje vztrajajo ali se pogla- človek zazna v svojem organizmu; ledvice, mišice, kosti, oči, ušesa-nos- bljajo, pride do organskih sprememb. spremembe, ki jih vidimo na površini, -grlo. Ne gre za stroj, ki ima posame- Ko so organske spremembe nepopra- pa so znaki. zne dele, ki jih odstranjujemo, menja- vljive, je bolezen kronična. Kronična vamo, polepšujemo, izboljšujemo … bolezen je proces, ki se ne konča več, Torej simptom ali znak ni bolezen kaže pa se z različnimi simptomi, ki se sama, pač pa znak delovanja obramb- Gre za najbolj popoln organizem, pojavljajo na različnih delih organiz- nega mehanizma. Človek je zdrav, ki ga je sposobna ustvariti le narava. ma, odvisno od predispozicije. ko je v ravnovesju in brez simp- Ta popoln organizem se odziva na tomov. okolje s celim telesom, čustvi in Primer bolnika J. S.: Zaradi ciroze mislimi. Še posebno družinski zdrav- jeter so mu pri 65 letih naredili To pa ni enako stanju, kadar smo niki bi morali videti organizem, ne transplantacijo jeter. Zatem je dobival brez simptomov ob jemanju zdravil. S organa ali organskega sistema. imunosupresivna zdravila, da ne bi kemičnimi substancami zgolj blokira- prišlo do zavrnitve organa. Po dveh mo simptome, kar pomeni blokado Vse te povezave že poznamo, pa letih je bil odkrit karcinom pljuč, ob OM. V tem primeru smo brez simpto- smo jih pozabili, zanemarili? Ni tem je bil kadilec. Po petih letih je mov, nismo pa zdravi. V resnici smo zanimivo, da je psihologija izvzeta iz dobil še karcinom žrela. Ni šlo za tri še bolj bolni, saj si je pred zdravilom uradne medicine? Pa je priznana kot različne bolezni, pač pa za različne naš OM prizadeval doseči zdravje, uradna znanost! Tako se psihologi posledice ene bolezni. nato pa smo mu to preprečili s kemič- ukvarjajo samo s čustvi in mislimi, no substanco, ki je blokirala proces, ki uradna medicina pa samo s telesom, Simptomi/znaki bolezni so pri ga je naš obrambni mehanizem začel. čeprav je oboje neločljivo povezano. različnih ljudeh lahko enaki, pogosti Imamo sicer psihiatrijo, ki se razliku- in skupek teh simptomov/znakov Uradna medicina ve, da je simp- je od psihologije zgolj v tem, da imenujemo diagnoza. Ob tem pa gre tom znak bolezni, kar zmotno enači z predpisuje zdravila; se pravi, terapija za različne procese, ki so pripeljali boleznijo. Dejansko pa je simptom uradne medicine se je skrčila na organizem iz zdravja v stanje bolezni, odraz delovanja obrambnega meha- predpisovanje zdravil. Drugi načini lahko rečemo tudi iz stanja organizi- nizma in ne bolezen. Razlika v razu- zdravljenja so pri nas proglašeni za ranega reda, ravnovesja, v stanje mevanju je majhna, a bistvena, alternativo. Torej, zdravniki lahko nereda, neravnovesja. Različni procesi posledica pa ogromna, ki se kaže v zdravijo samo s kemijskimi substan- zahtevajo različno zdravljenje. Npr. načinu terapije. cami, vse druge oblike zdravljenja so hipertenzija je lahko posledica dedno- jim prepovedane; izjema je akupunk- sti, prekomerne prehranjenosti, Terapija uradne medicine je tura. Zato pa lahko ostali, brez medi- presnovnih bolezni … Torej bi za uporaba kemijskih substanc, ki cinskega znanja, zdravijo na kakršen- različne procese potrebovali različna umikajo/blokirajo simptome, ker koli način. zdravila. Ker pa dajemo vsem enaka verjame, da če ni simptomov, ni zdravila, enim pomagajo, drugim bolezni. Zdravniki smo ljudje in kot taki delno, zato uporabljamo pogosto produkt narave. In vendar si domi- trotirno zdravljenje, tretjim pa niti Nepoškodovan obrambni mehani- šljamo, da lahko popravljamo naravo večtirna terapija ne zniža krvnega zem vedno izbira poti delovanja, ki so samo in to, kar je narava ustvarila tlaka. najboljše za naše zdravje oz. najmanj – živa bitja. Grozljiva domišljavost ali škodljive. Ko mu z blokirajočim neumnost! Kako deluje zdravilom preprečimo prvo, najmanj naš obrambni škodljivo pot, bo ubral naslednjo, ki Kako nastane mehanizem? bo druga najmanj škodljiva, in tako bolezen (simptom/ dalje vse dotlej, dokler ne opeša do te znak)? Naš organizem deluje kompleksno mere, da ozdravitev ni več mogoča. in popolno, dokler je v ravnovesju. Za Na razvoj bolezni vpliva stanje ravnovesje pa skrbi naš obrambni Pri akutni bolezni, ki je običajno organizma ob rojstvu (dednost, mehanizem (OM), kar je širši pojem okužba, je vročina prva reakcija predispozicija), okolje (narava, kot imunski sistem. obrambnega sistema. Če je višja od 38° C, pomeni, da je naš obrambni sistem močan. Visoka vročina je potrebna, da se sprožijo vnetni proce-

Revija ISIS F36orumJulij 2020 si, ki so potrebni za ozdravitev. Če pljuča, nato jetra, srce in najvišje kot Če sem uspela dovolj razumljivo vročino zbijamo, s tem blokiramo najpomembnejši možgani. Pri smeri pojasniti delovanje obrambnega obrambni mehanizem, zato ima okrevanja pa velja Heringovo pravi- sistema in nastanek kroničnih bo- akutna bolezen bodisi daljši potek lo*; če je smer okrevanja pravilna, lezni, je vsakomur jasno, da ni pro- bodisi težji potek. Če je OM močan, bo bodo izginjali simptomi od zgoraj blem virus, pač pa odziv obrambnega uspel premagati blokado in zaključiti navzdol, od sredine telesa na vsako mehanizma. Virus pride v telo, ampak vnetni proces ter pripeljati organizem stran ter iz globine telesa na površino. tu ničesar ne povzroča, pač pa je nazaj v ravnovesje – zdravje. Če pa dogajanje odvisno od odziva našega imamo že oslabel OM, ne bo več Ko bolezen napreduje, se obrambnega mehanizma. Zato je sposoben zaključiti vnetja in tako bo pomika navzgor po lestvici proučevanje virusa neprava pot. ostalo subakutno vnetje v predelu hierarhije organov in s površine v Rešitev je delovanje v smeri okrepitve naše šibke točke, ki je odvisna od naše globino, zdravi pa se v obratni smeri. obrambe telesa in ne v iskanju novega predispozicije. Subakutno vnetje se To ne pomeni, da se vsaka bolezen zdravila ali cepiva, ki bo obrambo lahko okrepi nazaj v akutno, ko se OM začne na koži in konča v predelu dodatno oslabilo. dovolj okrepi. Če pa OM nima dovolj možganov; lestvica hierarhije organov moči, ker ga nadalje slabimo s kemič- in Heringovo pravilo sta le pomoč pri Ne nasprotujem uporabi kemij- nimi substancami, vplivi okolja …, se orientaciji, ali se bolezen poglablja ali skih substanc, ki jih napačno imenu- subakutno vnetje prevesi v kronično zdravi. jemo zdravila, saj zdravila zdravijo, in tako nastane kronična bolezen spet pač pa je moj namen krepiti zavedanje v predelu organizma, ki je zaradi Če imamo seneni nahod in sčaso- o škodljivosti kemijskih substanc, ki predispozicije najšibkejši. Tudi ma dobimo astmo, pomeni, da se pa so v določenih situacijah nujne. V kronično vnetje je reverzibilno, če bolezen poglablja. poštev pridejo šele, ko na noben drug ukrepamo v smeri krepitve OM, če pa način ne uspemo doseči izboljšanja ga slabimo z zdravili, vplivi okolja …, Če se po revmatoidnem artritisu pomembne zdravstvene težave, ne pa, pride sčasoma do organskih spre- pojavijo spremembe na koži, pomeni, da jih dajemo za vsako malenkost, v memb in od takrat dalje bolezenski da se bolezen izboljšuje. zadnjem času celo za »zdravljenje« proces ni več reverzibilen, kar pome- normalnih stanj, povezanih s stara- ni, da ne moremo biti več zdravi. Če ekcem na vratu izgine, kasneje njem. Ob tem je treba tudi individual- Kronično bolni ljudje ne zbolevajo več pa se pojavi v pregibih komolcev, no pristopati k zdravljenju. Ljudem je za akutnimi boleznimi ali zelo redko; pomeni, da se stanje izboljšuje. treba pomagati in če ne poznamo če pa zbolijo, njihov OM ne zmore več drugega načina, pač s kemijo. Ob tem razviti visoke vročine. So kemične pa je treba krepiti zavedanje, da substance res kemija ne zdravi, zato se s takim Zato bi morali največ pozornosti zdravila? načinom »zdravljenja« ne bi smeli posvetiti ravno pljučnicam, ki pote- zadovoljiti, pač pa iskati nove načine s kajo z blago vročino ali brez nje. Zdravila naj bi zdravila, zato naj bi ciljem ozdravljenja. Opazujte bolnike po kemoterapiji; po določenem času jemanja prišlo do naslednje leto ali več ne bodo imeli ozdravitve in s tem do prekinitve Ne gre za kritiko uradne medicine, akutnih bolezni in mislijo, da so terapije. Ne zmore pa vsak organizem pač pa za spodbudo k razmišljanju in sedaj po terapiji »bolj odporni«. V doseči ozdravitve, ker nima vsak težnji k izboljšanju. resnici pa je njihov obrambni sistem dovolj močnega obrambnega meha- v celoti blokiran. Če se zgodi, da nizma. Dober zdravnik je pozoren na ponovno razvijejo akutno bolezen, spremembe pri bolniku, dobro opazu- pomeni, da se je njihov obrambni Več kot jemljemo kemijskih je in posluša bolnika ter predvsem želi mehanizem okrepil. Ob tem pa velja substanc, bolj je naša obramba pozdraviti, ne samo zdraviti. Da pa bo biti pozoren na ponovitev osnovne blokirana in manj možnosti imamo, zdravnik lahko razvil vse te zmožno- bolezni, če bolnik v vmesnem času ni da bomo kdaj res zdravi. Če bi kemij- sti, je treba na novo postaviti naš odpravil vzrokov, ki so ga pripeljali ske substance zdravile, bi jih jemali zdravstveni sistem. do bolezni. določen čas. Že to, da jih moramo jemati stalno, nam pove, da nič ne * Constantine J. Hering, nemški zdravnik, Obrambni mehanizem upošteva pozdravijo. delujoč v ZDA (1. 1. 1800–23. 7. 1880). hierarhijo organov pri smeri zboleva- nja. Zelo poenostavljeno povedano: V času COVID-19 se razni znan- Katja Žerjav, dr. med., specialistka najmanj pomembna za preživetje je stveniki posvečajo proučevanju družinske medicine, PADMA DM koža, zato je na lestvici hierarhije virusa, da bi dognali, zakaj imajo čisto spodaj, nato sluznice, kosti, nekateri tako hud potek bolezni, ki se zdravstvena dejavnost d.o.o., Celje mišice, parni organi, kot so ledvice, konča s smrtjo. Znano jim je tudi, da imajo hud potek tisti z več kroničnimi boleznimi. Tudi to so opazili, da je smrtnost višja ob uporabi nesteroi- dnih antirevmatikov.

Revija ISIS Foru3m7Julij 2020 Kako bo konceptualna revolucija v medicini odpravila oboje, preventivo in kurativo Marko Vudrag ne bo šlo, kot ne gre z vrvjo zvezati nepomembnih ter odvečnih ljudi, ki vetra.3 Vse, kar teži k brezmejni, jih Žižek4 imenuje inkluzivna eksklu- Uvod absolutni moči – a dobički neoliberal- zija. Sicer je to najhitreje rastoči del nega kapitalizma gredo v brezmejno svetovne populacije, ki nima nobenih Vse kaže, da smo se ljudje kljub – postane potencialni vir terorja. Nič možnosti, je diskriminiran in v svoji evforiji po nastanku svetovnega spleta čudnega, da s(m)o ljudje začeli marginalnosti neviden, predvsem pa začeli zavedati svojega ultimativnega razmišljati o možnosti apokalipse, ki nepotreben. Drugim, sploh manjšini 1 nasprotja, ki ga je razgrnil prav bi lahko bila sad našega tuzemskega %, nove tehnologije (UI) »obljubljajo« svetovni splet. Mnenja, ki so blizu dela. Mnogi s(m)o danes motivirani s srečo, blaginjo in večno življenje, anarhizmu, vidijo v svetovnem spletu pričakovanji za boljšo prihodnost in tukaj na zemlji in ne v raju ali v peklu, nekakšen vseobsegajoči fluid, imenuj- zato sklepamo faustovske pogodbe z kar je bil več tisočletij vrhunski mo ga Globalni um.1 Trdijo tudi, da je ničvredno sedanjostjo, ker v bistvu ne religiozni mit. Ni več dvoma o tem, ali to osnova za hiter razvoj umetne razumemo dejstev. Kakorkoli že, novo gremo v dobo biološkega inženiringa inteligence (UI), ki ni nobena fan- in hitro spreminjajoča se tehnokrajina združitve organskih teles z neorgan- tazma, pač pa neverjetna moč, ki bo prinaša popolnoma novo obliko skimi napravami in inženiringa »mislila« za ljudi in jih tudi upravlja- življenja z izgubo identitete za ljudi, neorganskih snovi v organske, zato la. Vzpon UI je na nek način plod saj s(m)o priklopljeni, o nas se zbira naj omenim samo to, da strokovnjaki sinergij neoliberalne ideologije z informacije, se nas ocenjuje in vre- s področja tehnoloških transformacij imperativom dobička, z obveznim dnoti. Kar je realna popotnica za in vizionarji prihodnjih zapovedanih sebičnim in racionalnim interesom izginotje oblik in vsebin, ki jih kot poti ter algoritmov trdijo, da bo magov kapitala. Neoliberalna ideolo- vrsta Homo sapiens poznamo. omrežna tehnologija zaznamovala gija zares deluje šele takrat, ko ji uspe kognitivni svet ljudi, tako da bo s tem zlagano in namišljeno resnico »proda- Razprava na široko odprla dilemo o alternativi ti« kot realnost, ki se je otresla ideolo- med svobodo, ki izginja, in determi- gij.2 Ljudi je prepričala, da obstaja Nič ne kaže, da je novi svetovni nizmom. To pomeni, da bodo vlogo dobro naravnana realnost tržne red, ki ga je leta 1989 vzpostavil odločanja prevzele deterministične ekonomije, v kateri bodo vsi ljudje s neoliberalizem, pomenil kaj dobrega, verige tehnoloških rešitev (UI) in sprostitvijo trga obogateli. Ob tem so saj magi kapitala ta red upravljajo s logični algoritmi, ki delujejo v prid se hkrati razvile okoliščine kot nov tako neznansko družbeno neodgovor- dobička. Ali bo skladno s sebstvom sistem UI, v katerem hitrost in količi- nostjo, da s tem generirajo destruktiv- posameznih ljudi tudi to, da se bo na informacij razveljavi njihovo ni potencial. Ob tem pa se Globalni njihova kognicija morala premakniti vrednost. Ker za zdaj sistema nihče ne um in UI samodejno razvijata prav v iz realnega v virtualno oz. da se bo kar razume, ga tudi nihče ne more ustavi- ultimativno nasprotje ireduktibilnega ukinila? Ali bo novo obliko življenja ti. Tam se oblikujejo tudi takšni sebstva ljudi. Je že res, da o tej fantaz- možno povezati z duševnimi mot- algoritmi, ki zaznavajo ideje, nagnje- mi še vedno polovica svetovne popu- njami in samomori, ki so v postmo- nja, občutke ali potrebe ljudi. In prav lacije ne ve nič, saj niso »priklopljeni« derni dobi v resnem porastu? In kako s temi algoritmi sistem posega v na informacijske tehnologije, vendar s(m)o ljudje sploh prišli do tja? značilno svobodo človeka, kar je pa, ko bodo (če bodo) tudi ti priklo- možno šteti za negacijo prav tega pljeni, bodo stopili v (njihovo) formo, Ves čas do visoke renesanse in sistema, kajti omejiti svobodo človeku v kateri vsi sledijo definiranim pravi- takratne znanstvene revolucije nam je lom in algoritmom. Del te populacije Bog dajal smisel. Od takrat (torej od 1 Kevin Kelly, Out of Control: The Rise of nikdar ne bo priklopljen in se bo rojstva humanizma, ki je enkratnost Neo-Biological Civilization, Boston: razraščal kot velikanska množica človeka dvignil na piedestal) je Bog Addison-Wesley, 1994 3 Terry Eagleton, Sveti teror, Založba 4 Slavoj Žižek, Živjeti na kraju vremena, 2 Mladen Dolar, intervju v Delu, Sobotna Sophia, Ljubljana, 2008 Fraktura, Zaprešič, 2012 (prevod iz Verso priloga, Ljubljana, 21. januar 2017 2011)

Revija ISIS F38orumJulij 2020 sicer po malem »že pričel umirati«, spodobe lahko rečemo tudi tako, da identitet. V dobi UI in neoliberalnega tja do konca 19. stoletja, ko ga je smrt nastane zaradi »tehnične okva- kapitalizma so na pohodu procesi, ki Friedrich Nietzsche5 razglasil za re« telesa. In ta ima v postmoderni ponujajo bolj hvaležne in serijske mrtvega. Dobrih 100 let pozneje se dobi rešitve – genski inženiring in oblike identitet, ki se oblikujejo po Bog ponovno vrača, saj bodo nove regeneracijsko medicino. Iz vseh sofisticiranih digitalnih algoritmih. UI tehnologije (UI) za nekatere omogoči- smeri in različnih komunikacijskih – strojna inteligenca ima že zdaj zelo le prevzem božanskih lastnosti. To, da kanalov se napoveduje izdelke, kot so veliko moč in je uspešna v tehnolo- so komunisti leta 1968 obrnili hrbet deli telesa, možgani, nosovi, proteze, škem smislu in pri avtomatizacijah. A revoluciji inteligence, je dalo krila srca ..., kar nadomestni deli. Bioteh- kaj, ko prav to ogroža velik delež liberalnemu humanizmu v smeri nologija nas bo tako naredila za populacije sveta. Tudi tako, da ji neoliberalnega kapitalizma, ki od nesmrtne. V resnici je to lahko podla- jemlje delovna mesta. Pravzaprav takrat suvereno vlada svetu s prvina- ga za še globlji prepad med dvema tako izčrpava emancipacijske potenci- mi: individualizem, človekove pravice, skupinama ljudi (1 % bogatih in 99 % ale večine ljudi. Ta hip imamo na demokracija in prosti trg, ki so, tako vseh drugih). Mnogi iz manjšinske svetu pandemijo duševnih bolezni in pravijo, brez alternative. A to ni večen skupine si bodo lahko privoščili revščine. In tukaj ne gre za to, da so sistem, temveč »nenaravna pošast«, nesmrtnost, saj obvladujejo kapital in stroji tisti, ki sovražno gredo v smeri ki bo požrla samo sebe, saj uvaja se že zdaj ogrevajo v tej smeri. Pri tem zasužnjevanja ljudi ali zoperstavljanja način življenja, ki poveličuje dobičke oprode neoliberalizma in magi kapita- ljudem. Ne zoperstavljajo se stroji, in materialne užitke, ne pa sodelova- la razvijajo tezo, da so tisti ljudje (iz pač pa ljudje za stroji. nja in solidarnosti. Zahteva deregula- večine 99 %), ki ničesar ne proizvaja- cijo, ki ne pozna samodiscipline in ne jo, na tem planetu odveč. Če nič ne Vzroki duševnih stisk terjajo pristaja na omejitvene zakone ali trošijo, pa to velja še toliko bolj.6 posebno refleksijo o zdravstvenih varovanje okolja. Ob tem pa omejuje Mnogi iz večine 99 % niso med sistemih v neoliberalizmu, saj ta poleg prvine javne sfere in socialnega tistimi, ki snujejo in razvijajo prihod- pristopa umik intervencij države in varstva, do civilne družbe pa je nje implikacije za sublimacijo nežive- svoboda trga vzpodbuja »svobodo« skrajno ciničen. Kapitalizem je prepri- ga v živo, zato bodo padli v kulturo posameznika pri odločanju o njego- čan, da je nenehna rast največja iskanja smislov in interpretacij. Nič vem zdravju, ki bo ali pa je že na trgu. vrednota; nikoli ne bo rekel – dovolj, čudnega, da so za velik delež današnje Do zdaj so zdravstveni sistemi sloneli upočasnimo. Zato potrebuje neizčr- populacije sveta vprašanja, povezana na strategijah, ki so zajemale načrto- pne vire in projekte. Tudi projekt s smislom in eksistenco, prešla v roke vanje za celoto, poslej se bodo orienti- nesmrtnosti. Kajti vse kaže, da bo 21. tehnologov atmosfer ugodja, dobavi- rali izključno na posameznika. Bolj stoletje čas prizadevanj za nesmr- teljev duhovnih resnic in razstruplje- natančno, na dele njegovega telesa. tnost. Božanskost in nesmrtnost, valcev duš. V pomoč bi jim lahko bil Pacient postaja klient, ki potrebuje zmagovalna ideala, nista več prikriti Descartes7 s svojim slovitim izrekom storitev, ponudniki le-teh pa bodo želji, pač pa nenavadna realnost. Cogito, ergo sum. To je paradoks, ki v oblikovali produkte za posamezne Tukaj se je treba vprašati, kaj pa sploh resnici ne pomeni Mislim, torej sem, težave uporabnikov. V visoko tehnolo- je življenje? Naturalistično je to pač pa veleva, kako je treba misliti, da ško sofisticiranih institucijah se bo preprosta stvaritev evolucije s sposob- bi bili. S tem je naznanjen način, kako lahko vsak del telesa nadomestil. V nostjo reprodukcije, iz katere izhaja biti, ki naj bo lasten človeku, in kako Sloveniji ne bo drugače. Že zdaj posledica – sposobnost organiziranja na novo definirati skupek vsega, kar ustanove zdravstvenega sistema urejenosti. Ta urejenost se (žal) nekoč nas obdaja na tem svetu. Kajti po vodijo finančni menedžerji, ki ne konča, s smrtjo telesa (celic), v skladu načelih ekologije smo ljudje odgovor- razumejo procesov, sploh vsebinskih z notranjimi nezgrešljivimi algoritmi, ni za ta čudoviti svet, ki nas obdaja, ne, ki niso več domena zdravnikov in ki se sicer lahko, zaradi različnih saj smo samo del njega. Odgovorni njihovih timov, temveč menedžmenta, vplivov in razlogov, spridijo mnogo smo tudi za težko nalogo iskanja ki nima moralnih zavez. Pričakovano prej, kot se pričakuje, kar vodi v lastne identitete. Mnogi so klecnili urejen zdravstveni sistem v Sloveniji, različne težave in bolezni. Vsi se pod to kruto obvezo in so (bodo) ki naj bo solidaren, dostopen, učinko- strinjamo, da je temeljna človekova poiskali »manj težavne« oblike vit in kakovosten, se sesuva pred očmi pravica »pravica do življenja«. Ampak prestrašene javnosti. Sistem sicer smrt jo očitno krši. Zato je javna 6 Ilija Trojanow, Odvečni človek, Mohorje- trenutno še zdravi bolne. In troši. napoved vojne smrti samo še vpraša- va družba, Celovec, 2014 Ampak medicina ta hip na krilih UI nje trenutka. V nekakšni obliki pri- brodi konceptualno revolucijo! V sme- 7 Rene Descartes, francoski filozof in ri izboljševanja zdravih. In zaslužka. V 5 Friedrich Nietzsche, Volja do moči, naravoslovec, glavni predstavnik raciona- Sloveniji ni nikogar, ki bi razumel Slovenska matica, Ljubljana 2004 lizma XVII. stoletja, smeri, ki je bila procese, da bi usmerjal poti in sledil nekakšen uvod v razsvetljenstvo XVIII. potrebam populacije ter revolucijo stoletja; Wikipedija, prosta enciklopedija.

Revija ISIS Foru3m9Julij 2020 tudi osredotočal. To je možno, a le pozornost ves čas preklapljajo, smo Oddaljena pod pogojem, da oblast ni samo postali predvidljivi in berljivi. Dobro pomoč tehnična vez med kapitalom in zdrav­ nas poznajo. Vsekakor bolje, kot nas uporabnikom stvenimi potrebami ljudstva, ki so pozna partner, se poznamo sami ali večje od 2.000 EUR na osebo letno, ki pa nas poznajo lastni starši. In prav Oddelek za informatiko je jih trenutno namenjamo zdravstve- zato bodo lahko snovalci razvoja UI za uporabnike zborničnih nim potrebam ljudstva. Zaradi tega optimizirali odnose med možgani in aplikacij vzpostavil oddaljeno tudi mask in rokavic ni. Kajti vladati v produkcijo, in sicer s sintezo bioloških pomoč pri njihovi uporabi. imenu kapitala pomeni »ne znati« organizmov z informacijskimi mreža- Uporablja se rešitev ISL Light, s pošteno opraviti alokacijo denarja, ki mi. Ob tem ni nujno ukiniti UI, čeprav pomočjo katere se informatik ga ne manjka, saj so tovrstne potrebe eden izmed vodilnih svetovnih stro- priključi na zaslon uporabnika. ljudstva 4.000 EUR na osebo letno. In kovnjakov na področju UI Kai-Fu Tako je mogoče reševanje to bi bila opevana reforma v zdrav- Lee8 pravi: »V svetovnem redu pod UI težave neposredno na uporab- stvu, ki je ni od nikoder. Delno tudi bodo zmagovalci pobrali vse, razra- niškem računalniku. zaradi drže zdravstvenega osebja, ki ščala se bo družbena zmešnjava in so ga znani razlogi in trenutne okoli- politični propad, prav zaradi vseobse- Uporabnik, ki ima težave, ščine pripeljali v stanje indiferentnega žne brezposelnosti in neenakosti.« pokliče eno od naslednjih hedonizma. Kot primer tudi tako, da Morda je to le napotilo, da bi državlja- telefonskih številk: 01 307 21 ob najnovejši grožnji z epidemijo ni sveta morali prevetriti ideje o 72, 01 307 21 73, 01 307 21 74 in zaradi koronavirusa ne prepozna bioinformacijskem priklopu za inte- 01 307 21 82 (samo za organiza- lastne družbene odgovornosti v rakcijo neživega z živim in nekako torje izobraževanj). smislu vzdržnosti sistema. Denimo z preprečiti nevrototalitarno nadvlado vprašanji kje je oprema zame, čeprav nad našo kognicijo. Preko bioinforma- Po vzpostavitvi stika z eno je le-ta samoumevni del vsakdanjih cijskega priklopa gre sistem v popolni od oseb na navedenih telefon- opravil. informacijski nadzor, kajti naravno ali skih številkah po njenem pa umetno prenašanje signalov v navodilu vzpostavi povezavo V resnici parlament in vlada ne možganih daje enake rezultate. O tem z ISL Light. vladata nikomur. Hitrost in komple- je Bill Gates9 zapisal nekako tako, da ksnost informacij presega sposobnost se bo človeško meso v procesu bioin- Za hitrejšo vzpostavitev njunega nadzora. Zato medicina brodi formacijske produkcije integriralo z oddaljene pomoči ISL Light je svojo neustavljivo konceptualno digitalnim vezjem v nov operativni povezava dostopna v »nogi« revolucijo, po diktatu dobička. digitalni živčni sistem, ki ga bo možno spletne strani zbornice. namestiti v katerokoli organizacijsko Zaključek produkcijsko obliko, naj bo to pekar- na, NIJZ, tovarna avtomobilov ali pa Čeprav se prihodnosti ne da nek biogenetski inštitut. Ali je to samo napovedovati, se krepijo domneve, da namišljena resničnost? Če ni, potem bo usoda večine ljudi v 21. stoletju zna biti zanesljiva pot k zatonu vrste takšna, da bodo nepotrebni in bodo Homo sapiens. čas preživljali v virtualnih svetovih. Čedalje bolj kaže, da delovanje UI, Zemlja bo ob tem ostala indiferen- Globalnega uma in kapitalizma ne bo tna. vodljivo, saj gre tukaj za samodejne procese, ki izhajajo iz determinizma. 8 Kai-Fu Lee, Velesili umetne inteligence, Zato je odveč govoriti, da se dojemajo UMco; Ljubljana 2019 kot samoregulacija, saj so prav to – samoregulacija. Ob tem so ljudje 9 Bill Gates, Poslovanje @ s hitrostjo misli, zaskrbljeni, duševno zdravje se slabša, Orbis, Ljubljana, 1999 širi se stres, veliko otrok in mladostni- kov skoraj ne spi več, saj so v stiski in Pridr. prof. dr. Marko Vudrag, dr. paniki zaradi neprekinjeno zasedene med., Nacionalni inštitut za javno pozornosti in nenehne priklopljenosti. V novi omreženi dobi nam drugi zdravje, [email protected] usmerjajo pozornost in z različnimi orodji pritiskajo nanjo, tako da nam jo odtegnejo – ukradejo. Ker nam

Revija ISIS s strokovnih srečanj 4P0oročilaJulij 2020 Učenje in poučevanje o tiraniji zdravja 36. učne delavnice za zdravnike družinske medicine, Moravske Toplice, 5.–7. marec 2020 Mateja Bulc, Danica Rotar Pavlič, Ingrid Kus Sotošek, Tamara Elbl Letošnje srečanje je bilo namenjeno seda- Naš dolgoletni dobrotnik in sponzor Krka njim in bodočim mentorjem študentov in nam je pripravila svoj simpozij, v katerem je specializantov v družinski medicini. Namen kolega Igor Rigler, specialist nevrolog, zelo jasno delavnice je bil udeležencem nuditi znanje in in nazorno predaval o nevropatski bolečini in veščine, s katerimi bodo znali strokovno potrpežljivo in prijazno odgovarjal na številna pravilno in v bolnika usmerjeno obravnavati vprašanja poslušalcev. probleme, povezane s tiranijo zdravja, prepo- znati različne tipe tiranije zdravega načina Vso to znanost smo prevetrili na izletu do življenja, upoštevati vlogo kvartarne preventi- rotunde v Selu, čudovite male cerkvice iz 13. ve, škodljive učinke pretiranega ukvarjanja z stoletja z dokaj dobro ohranjenimi freskami. zdravim življenjskim slogom, strategije za Vodič nam je predvajal kratko predavanje o spoprijemanje s pretiranim ukvarjanjem z nastanku in zgodovini objekta, po predavanju pa lastnim zdravjem in učiti študente in speciali- smo udeleženci slovesno vzdušje okronali še z zante teh veščin. izvedbo pesmi Vsi so venci vejli… Uvodno predavanje Spopad s tiranijo zdravja Večerja v bližnji odlični gostilnici je bila je pripravila Mateja Bulc, sledila so vprašanja in izborna, a naporna, žal nismo mogli niti poskusi- pripombe občinstva, ki jih ni bilo malo. Nadalje- ti, kaj šele pojesti vsega, kar nam je dišalo z mize. vali smo z delom v treh delovnih skupinah na temo domače naloge: »Opišite situacijo iz svoje V soboto dopoldne nam je naša lokalna ambulante, kjer je zdrav življenjski slog postal organizatorka, kolegica Tamara Elbl, predavala o religija in nuja, prisila…«. Udeleženci so našteli »superzdravju« in preventivi v digitalni dobi ter veliko težko obvladljivih situacij iz svojih ambu- nas dobro nabodrila za pripravo zaključkov lant, tako »bolnike«, ki bi želeli narediti vse delovnih skupin. Zaključke skupin so kolegi sami preiskave in obiskati vse specialiste, kot take, predstavili, nas navdušili z odličnimi predlogi in kjer smo zdravniki pacientom »vsiljevali« zdrav tudi nasmejali s humorjem in ironijo. način življenja ali zdravljenje, s katerim se bolnik ni strinjal. Slišali smo marsikatero žalostno Delavnico smo po dobri stari navadi zaključi- zgodbo, še več pa komičnih, ki so nas povezale in li z mnenji udeležencev, se veselili njihove sprostile. zagnanosti in zadovoljstva. Obljubili smo si, da se ob letu spet srečamo. Petkovo dopoldne smo začeli s predavanjem Danice Rotar Pavlič Vsega ni moč preprečiti, ki Zaključki učne delavnice je vzbudilo burno razpravo in izmenjavo mnenj, kar smo potem s pridom izkoristili v delovnih –– Metodo SOPA bi veljalo vključiti v skupinah. preventivo in presejanje v naših ambu- lantah, ker na nevsiljiv način vzpodbudi Pred kosilom je predavala tudi Ingrid Kus pacienta, da sam začne razmišljati o Sotošek, naslov Pogled pacienta – kako bi ostal načinu življenja in spremembah škodlji- zdrav? Osvetlila nam je pacientov pogled na vih navad. preventivo v družinski medicini, o čemer smo nato po dolgem in počez premišljali in razgla- –– Naš cilj je prikazati družinsko medicino bljali še v delovnih skupinah. študentom 6. letnika, ki jih imamo v ambulantah, v čim lepši in privlačni luči, brez stalnega pritoževanja in negodova-

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n1jJulij 2020 nja, ki je postalo navada plačati, da ostanejo doma. –– Realizacija manjših glavarin je družinskih zdravnikov. Dru- –– Ločiti urgentno od družinske nujna! Predlagamo, da ne žinska medicina je med štejemo obremenitev več v študijem na klinikah degradi- medicine, oboje v enem dnevu glavarinskih količnikih (odra- rana, a mi pač ne pišemo le je prehud zalogaj! Mladi si sli do starosti vredni manj kot receptov in napotnic. Slabšalni želijo tudi subspecializacij in en količnik?), ampak v osebah, odnos do družinske medicine več izobraževanj za mlade kot že vsaj 10 let določa imajo praviloma tisti kolegi, ki zdravnike. evropska deklaracija (CPME): nikoli niso videli družinske –– Napotnice naj triažira specia- 1500 opredeljenih oseb. medicine. list in ne administratorka! –– Specializant mora vsaj en dan Treba jih je otrebiti birokrat- –– Vsi mentorji so že naleteli na v tednu delati ob mentorju v ske navlake. Nujno je treba verbalno nasilje s strani mentorjevi ambulanti, ne pa odpraviti vsa zgolj administra- kliničnih kolegov, namenjeno »mašiti kadrovskih lukenj«! tivna opravila iz nalog zdrav- bodisi njim bodisi njihovemu Tudi med pripravništvom naj nika, delno to prenesti na specializantu. To je nedopu- bo določeno obdobje, najmanj sestre (po novem ne smejo stno! en mesec, obvezno delo v skoraj ničesar več same vnesti družinski medicini. v računalnik!!) ali pa na ZZZS –– Marsikateri mladi zdravnik bi –– Na specializacijo iz družinske (potne stroške, naloge za šel v družinsko medicino, če medicine bo treba privabiti prevoz…). bi bilo dežurstvo ločeno od diplomante medicinskih fakul- –– Mentorji morajo imeti mož- družinske medicine. Omogo- tet tudi z boljšimi plačami – nost hitrega kontakta, če čiti je treba organizacijo Severna Makedonija in Romu- naletijo na probleme pri skupinskih praks in fleksibi- nija sta dojeli, da je treba specializantu ali skupaj s len urnik, saj fiksen urnik, mlade zdravnike pač bolje specializantom pri kliničnih čeprav je v domeni občin in kolegih. območnih enot, odvrača mlade zdravnike.

Revija ISIS s strokovnih srečanj P42oročilaJulij 2020 –– Želimo si več zavarovalnic, da »ginekološke« in »zobozdrav- niso primerni za delo s bi med seboj tekmovale in niške« bolniške dopuste naj pacienti. omogočile realno plačilo predpisujejo kar ginekologi in –– Žal e-Posvet ni zaživel, kot storitev. zobozdravniki. smo upali, saj specialisti na –– Predlog ocenjevanja speciali- sekundarnem in terciarnem –– Bolniški dopust, daljši od zanta je preveč zapleten in ni nivoju ali ne vedo za to stori- enega meseca, naj sodi v posebno smiseln. Ocenjevanje tev ali je ne uporabljajo. domeno medicine dela ali naj bo enostavno in enoznač- ZZZS. Država dopušča bolni- no – določen vprašalnik, da Prim. doc. dr. Mateja Bulc, dr. med., ške dopuste do 12 let, kar bomo vsi ocenili vse speciali- prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, nikakor ni sprejemljivo. zante v enakem obsegu. dr. med., Ingrid Kus Sotošek, dr. med., Uvedba e-BOL ni olajšava dela –– Ob razgovoru za specializacijo za nas, temveč le za paciente naj bo še psihološko testiranje Tamara Elbl, dr. med., Združenje in delodajalce. Naj se spreme- kandidatov, saj vsi zdravniki zdravnikov družinske medicine nijo pravila in zakonodaja: Slovenski ortodonti v času pandemije COVID-19 uspešno aktivni na spletu Sanda Lah Kravanja entom, ki pa so bili po analiziranih Uspešno smo poslušali naslednje podatkih med redkejšimi iskalci nujne predavatelje in predavanja: Nepoznani in nepredvidljivi zobozdravstvene pomoči. koronavirus SARS-CoV-2 je močno 1. D r. Cesare Luzi: Asymetric vplival tudi na zobozdravstveno V obdobju dveh mesecev smo bili Class II Malocclusions – The dejavnost povsod po svetu in tudi pri preko Slovenskega ortodontskega Key Factors To Make Treatment nas. V obdobju med 16. marcem in društva tudi izredno izobraževalno Efficient And Successful 13. majem, ko so bile naše ortodontske aktivni. Tako smo za članstvo v ordinacije z odlokom MZ zaprte, smo sodelovanju z American Orthodontics 2. D r. Paolo Manzo: Orthodon- specialisti ortodontije ostajali v stiku s po spletu na daljavo organizirali 12 tic Interdisciplinary Approach pacienti, predvsem tistimi, ki so v času videoizobraževanj na platformi Zoom. For The Esthetic And Functio- zaprtih ordinacij potrebovali našo Predavatelji so bili priznani specialisti nal Patient Rehabilitation pomoč. Z zobozdravniki na regijskih ortodontije z različnih področij dežurnih vstopnih točkah smo aktivno akademskega raziskovanja, ki večino- 3. D r. Ewa Czochrowska in sodelovali po priporočilih MZ za ma delujejo tudi na priznanih svetov- dr. Renato Cocconi: CO- sekundarno raven, ki smo jih člani nih klinikah, tako da je bil poudarjen VID-9 in Orthodontics: Epide- Slovenskega ortodontskega društva z raziskavami podprt (»evidence-ba- miology and Biological Back- (SOD) tudi sooblikovali. Za paciente sed«) pristop, kot tudi prikazi števil- ground, Organization of your smo bili neposredno dosegljivi na nih praktičnih primerov terapevtske Orthodontic Office,Tips From »info točkah« v ordinacijah, ko smo obravnave s klinik po svetu. Z izbiro The Latest Research And predvsem s »teleortodontijo« aktivno vsebin smo uspeli pokriti širok razpon Lifestyle pripomogli pri vodenem odpravljanju področij našega delovanja glede na težav na daljavo po naših navodilih in raznolikost zobnih in čeljustnih 4. D r. Lorenz Moser: Uncom- pod kontrolo. Odzivni pa smo bili tudi nepravilnosti, pri čemer nobeno od mon Solutions For Missing za kolege z »vstopnih točk«, ki so predavanj ni bilo tržno naravnano za Teeth In The Aesthetic Zone potrebovali nasvete in dodatne infor- reklamiranje izdelkov ali prodajalcev. macije za pomoč ortodontskim paci- 5. Dr. Paolo Manzo: Interdisci- plinary Orthodontics Part II and a New Tads Approach for Targeted Corrections 6. Dr. Thor Henrikson: Ortho- dontic Aligner Use in Specialist Practice

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n3jJulij 2020 Predavatelj dopoldneva za Prvi spletni seminar SOD je bil dr. Martin Baxmann. V živahni virtualni razpravi sta poleg moderatorke prof. dr. Maje Ovsenik in gostiteljice dr. Sande Lah Kravanja s predavateljem organizacijsko sodelovala še predstavnika American Orthodontics. V strokovno-stanovskem delu je bil virtualni gost predsednik OZB Krunoslav Pavlović, ki je odgovarjal na vprašanja članov SOD. Svetovno ortodontsko združenje (WFO) praznuje 25. obletnico delovanja, v letu s pandemijo COVID-19 žal v okrnjeni obliki. SOD je pridruženi član WFO in je s prvim spletnim dogodkom aktivno prispeval h globalnemu praznovanju te srebrne obletnice.  Foto: Sanda Lah Kravanja za SOD 7. Prof. dr. Gerry Samson: 12. R ay Jaball in Gregor je potekal v soboto, 23. maja 2020, Applied Clinical Orthodontics Može: A Webinar on Contem- kot krajše enodnevno spletno izobra- Mechanics – Just a moment! A porary Self Ligation ževanje na daljavo. Simple Approach To Complica- ted Orthodontic Concepts, Tudi letošnje tradicionalno Virtualno strokovno srečanje Forces, Moments, Couples, spomladansko srečanje, ki smo ga v SOD, v skladu s pozivom #ostanido- Moment Of Forces, Moments mesecu maju načrtovali v obmorskem ma, je imelo dva dela, izobraževalne- Of Couples Equilibrium Portorožu, smo morali zaradi razmer, mu dopoldnevu v angleščini je sledil povezanih z ukrepi ob pandemiji še strokovni društveni del. Predavatelj 8. D r. Ute Schneider Moser: COVID-19, preložiti na varnejši čas. dopoldneva je bil dr. Martin Treatment efficiency: Which are Ker pa se vse od decembra nismo Baxmann, ki je študiral dentalno the real game changers? srečali, smo se v društvu na predlog medicino na Univerzi v Göttingenu, aktualne predsednice dr. Sande Lah doktoriral na Univerzi v Bonnu in 9. D r. Andy Hayes in dr. Kravanja odločili, da se razmeram zaključil specializacijo iz ortodontije Graham Jones: Class II prilagodimo, sprejmemo izziv in se in pedontologije na King’s Collegeu v Corrections: Simple, Evidence vsaj za krajši čas ponovno povežemo Londonu. Dr. Baxmann je (so)avtor Based Options for Common and preko sodobnih tehnologij. Zato smo številnih ortodontskih knjig, urednik Complicated Class II Cases v sodelovanju z American Ortodontics nemške strokovne revije Quintessen- in predstavnikom za Slovenijo, ce, avtor številnih znanstvenih član- 10. D r. Juan Carlos Varela: Denisom Čivovićem, že načrtovano kov v strokovnih revijah in predava- Key Factors to Improve Fron- srečanje z izbranim predavateljem telj ter klinični učitelj v Londonu in tal and Lateral Protection of pripravili v prilagojeni obliki. Izvedli Sevilli. Med njegovimi najbolj prilju- the Smile in Adult Patients smo Prvi spletni seminar SOD v bljenimi področji so biomehanika in obdobju pandemije COVID-19, ki žični loki, zdravljenje nepravilnosti 11. D r. Morten G. Laursen: Orthodontics In Periodontally Compromised Patients

Revija ISIS s strokovnih srečanj P44oročilaJulij 2020 R II, miniimplanti in različni sistemi naš virtualni gost predsednik Odbora združenja, je bil po oceni udeležencev ortodontskih nosilcev v fiksnih apara- za zobozdravstvo in podpredsednik uspešen in dobro izveden. Potekal je v tih. Dr. Martin Baxmann je ustanovi- ZZS Krunoslav Pavlović, dr. dent. času, ko smo potrebovali informacije, telj in vodja podjetij Orthodentix, med. Najprej smo prisluhnili predava- povezanost s kolegi in skupne aktiv- skupine štirih ortodontskih klinik in nju dr. Sande Lah Kravanja z nosti, čeprav na daljavo, da smo se v specializiranega ortodontskega naslovom Slovenska ortodontija v obdobju neznank in negotovosti laboratorija MyOrthoLab. Razvil in času COVID-19, v katerem je počutili povezane v stroki in skupnih izpopolnil je številne ortodontske predsednica SOD predstavila delova- težavah. Za uspešno izvedbo se člani aparate (Baxmann Mini Telescope, nje specialistov ortodontije na osnovi Slovenskega ortodontskega društva SymBlock, Baxmann Lingual izsledkov ankete, ki smo jo v društvu zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli O.S.A.S), instrumente (Lingual Wire izvedli v času zaprtih ordinacij zaradi pripomogli k pristopu in izvedbi, in Adapter) in pripomočke za radiološko ukrepov za zajezitev pandemije. Po upamo, da se bomo v bodoče še raje diagnostiko in slikovno načrtovanje s predstavitvi rezultatov je naš gost srečevali v realnem svetu in osebno. 3D-tehnologijo. Redno predava doma lahko neposredno odgovoril na Ker nas v decembru čaka večji med- in v tujini, v obliki enodnevnih preda- številna vprašanja, pojasnil nejasno- narodni ortodontski simpozij pod vanj in enoletnega tečaja. Dr. sti, povezane z razdeljevanjem osebne okriljem American Orthodontics, ki Baxmann je za SOD predaval v dveh varovalne opreme, druge neznanke in bo potekal v Ljubljani, upamo na ločenih sklopih: Digital Orthodon- dvome, saj v času priprave spletnega varne razmere in življenje z novim tics in Finishing in Orthodontics, seminarja še ni bilo znano, kdaj se koronavirusom SARS-CoV-2 ter na dopoldne pa je moderirala prof. dr. bodo naše ordinacije spet odprle. ugodno epidemiološko sliko z njim. Maja Ovsenik, predsednica znan- stvenega odbora SOD. Prvi spletni seminar Slovenskega Dr. Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., ortodontskega društva, ki je bil kot Slovensko ortodontsko društvo, V popoldanskem delu, ki je bil dogodek posvečen srebrni obletnici [email protected] strokovno-stanovsko obarvan, je bil WFO – Svetovnega ortodontskega Seminar o odprtem dialogu z vrstniško podporo kot alternativni pristop pri delu z ljudmi v akutni stiski Liana Trampuž podporni delavec Richard ral urgentno psihiatrično službo. Niessen. Korenine dialoškega pristopa ležijo v Društvo Slišanje glasov in psihiatriji in sistemski družinski Fakulteta za socialno delo Dopoldne se je začelo z nekaj psihoterapiji, ki temelji na pomenu Univerze v Ljubljani sta 6. 2. zgodovine in predstavitvijo osnovnih konteksta, jezika in komunikacije. 2020 na Fakulteti za socialno pojmov. Začetnik dialoškega pristopa delo v Ljubljani organizirala v obravnavi akutnih psihoz je bil Temeljni principi dialoškega enodnevni seminar o odprtem klinični psiholog in sistemski družin- pristopa so takojšnja pomoč, transpa- dialogu, pri nas še relativno ski psihoterapevt Jakkako Seikkula, ki rentnost in odprtost, fleksibilnost, nepoznanem pristopu za delo z je s svojimi sodelavci v psihiatrični mobilnost, vključevanje družine in ljudmi v akutni duševni stiski. bolnišnici Keropudas na Finskem v pomembnih oseb iz pacientovega Seminar sta vodila Dirk Cor- 80. letih prejšnjega stoletja z novim socialnega okolja, kontinuirana stens, dr. med., spec. psih., humanističnim pristopom reorganizi- psihološka pomoč, spodbujanje psihoterapevt, ter vrstniški odprtega pogovora v varnem okolju, ki omogoča, da je vsak glas slišan, ter ohranjanje pozornosti na odnosnem kontekstu. Mobilni krizni tim skupaj s

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n5jJulij 2020 pacientom in njegovo socialno mrežo bolnišnic vse bolj seli v skupnosti in nosijo edinstven pomen in predsta- ustvarja dovolj varno in empatično ob tem izgublja stik s strokovno vljajo nam lastna čustvena stanja. Šele terapevtsko okolje, v katerem se javnostjo ter svojo prvotno in po- skozi dialog pa se lahko oblikuje pacient lahko spoprijema s svojim membno psihiatrično komponento. skupno doživljanje besed in s tem novim, drugačnim, lahko tudi zastra- Tudi predavatelja sta poudarila, da je jezik, ki ga razumejo vsi navzoči. šujočim doživljanjem sebe in sveta na Nizozemskem težava premajhna okoli sebe ter poskuša ubesediti udeležba psihiatrov, psihoterapevtov In v skladu s pozornostjo na jezik izkušnje, za katere še ni besed. in kliničnih psihologov v programih bi tudi tukaj težko določili, koga vse ta izobraževanja, kar predstavlja težave zgoraj uporabljeni »vsi« zajema. Kdo Glede na presenetljivo dobre pri ustreznih oblikovanjih timov, saj je »oseba v stiski«, ki naj bi sklicala rezultate (po 5 letih je bilo v remisiji morajo ti zagotavljati ustrezno raven sestanek, in kdo vse naj bi bil v njeni 80 % obravnavanih oseb z akutno strokovnost in ne morejo temeljiti podporni socialni mreži? Najverjetne- psihozo) se je dialoški pristop začel zgolj na vrstniški podpori. je je povsem vseeno, kdo je tisti, ki bi širiti še na druge populacije psihia- prvi izrazil željo po dialogu. Dejstvo tričnih pacientov in v druge države po Težava se je zrcalila tudi na ostaja, da nobeno srečanje ne bi Evropi in v Združenih državah Ameri- tokratnem seminarju, kjer so med moglo obroditi pravih sprememb, ke. V Združenem kraljestvu, kjer sta slušatelji prevladovali (študentje) dokler vanj ne bi bila vključena oba predavatelja opravila svoje socialnega dela, (edukanti) psihotera- politika, tisti končni določevalec, od izobraževanje iz dialoškega pristopa pevti, ki ne izhajajo iz medicine ali katerega je odvisna ureditev razmer. na South Bank University v Londonu, (klinične) psihologije, svojci in upo- Določevalec, ki živi v svetu, kjer smo se trenutno pristop poskusno uvaja v rabniki. Skoraj kričeča odsotnost zdravniki, ne glede na specializacijo, obravnavo otrok in mladostnikov. slušateljev iz medicinske stroke je najbolje izkoriščeni kot administrativ- obžalovanja vredna. Še posebej, ker so ni delavci, ki ne loči med strokovno- Kljub temu, da Jakkako Seikkula se organizatorji izredno potrudili ter stjo kliničnega psihologa in psihologa še vedno zagovarja mnenje, da je izobraževanje prijavili na Zdravniški in ki mu je v veliki meri povsem dialoški pristop uspešen predvsem zbornici Slovenije za pridobitev vseeno za duševno zdravje. znotraj zdravstvenega in s tem psihia- licenčnih točk in na ta način skušali tričnega sistema, sta predavatelja privabiti zdravnike. Posledično je bil Vse dokler ostaja psihoterapija predstavila modificiran dialoški tudi precej skrajšan del teoretičnih prepuščena sama sebi, bo ostalo pristop v skupnosti. Temeljna razlika predavanj, ki se je nanašal na ideje, nezadovoljstvo na vseh straneh. Na med dialoškim pristopom v zdravstve- principe in načine dela odprtega strani uporabnikov, ki jim nekaj, kar nem sistemu in dialoškim pristopom dialoga, ki bi bil zanimiv zgolj za jim mogoče lahko pomaga pri zdrav- v skupnosti je, da slednji v veliki meri strokovno javnost s področja dušev- ljenju, ni na voljo, na strani psihotera- temelji na vrstniški podpori. Dialoški nega zdravja. pevtov, ki bi si zaslužili jasno oprede- pristop v zdravstvenem sistemu laične ljene kompetence, ter na strani podpore ne pozna. Ravno obratno, za Preden pa vržem kamen v stroko, psihiatrije v ožjem biološkem smislu, uspešno delovanje mobilnih kriznih na katero pogosto leti obtožba, »da ki se srečuje s posledicami dela timov je pogoj, da so ti sestavljeni iz popolnoma ignorira vse, kar ni strik- »strokovnjakov«, ki včasih zrušijo visoko usposobljenih zdravstvenih tno biološkega«, je treba pogledati težko prigarane uspehe pri zdravlje- delavcev, psihiatrov, psihologov, tudi drugo plat zgodbe. Obveščanje o nju. Pojem psihoterapije je širok, medicinskih sester ter drugih zdrav- dogodku je bilo, vsaj z zdravniškega vendar ne neopredeljen, še bolj stvenih delavcev, ki morajo opraviti stališča, porazno slabo. Pravzaprav bi opredeljene pa so duševne motnje. izobraževanje iz družinske sistemske lahko rekli, da sem se ob vabilo Dokler ne bo volje za skupni dialog, psihoterapije. skorajda spotaknila, medtem ko je bo tako, kot je bilo ob tokratni za- večino kolegov specializantov doseglo ključni vaji igranja vlog družine v Kljub poročilom o izjemni stro- le kak dan pred iztekom roka za stiski, ko je zdravnik bolni osebi škovni in strokovni učinkovitosti prijavo. Skoraj bi si upala trditi, da odigral vlogo mačehe. Tiste klasične, pristopa na Finskem ostajajo strokov- starejših kolegov v veliki meri nikoli škodoželjne in sovražne mačehe, ki jo na javnost in zdravstveni sistemi ni doseglo, saj Združenje psihiatrov o poznamo iz Grimmovih pripovedi. pogosto zadržani do pristopa. Pristop dogodku verjetno sploh ni bilo obve- si je marsikje pridobil neupravičen ščeno. Liana Trampuž, dr. med., sloves antipsihiatrične smeri. Zadrža- specializantka psihiatrije, UPK nost do dialoškega pristopa in odklo- Mogoče ne bi bilo slabo, če bi se v nilnost do njegovega vključevanja v duhu odprtega dialoga lahko »vsi« Ljubljana zdravstvene sisteme, kljub veliki skupaj usedli in poskusili najti skupni podpori, ki jo uživa med uporabniki in jezik. Kot smo na seminarju spoznali njihovimi svojci, pa je verjetno glavni skozi praktično vajo, so besede zelo razlog, da se pristop iz psihiatričnih pomembne, saj za vsakega izmed nas

Revija ISIS srečanja S46trokovnaJulij 2020 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Obvestilo Zaradi negotovih razmer, povezanih s COVID-19, vas prosimo, da ažurno stanje izvedbe izobraževanj spremljate na www.domusmedica.si. Možno je, da bodo izobraževanja izvedena v Domus Medica, možno je, da bodo izvedena v obliki spletnih interaktivnih videoizobraževanj ali pa bodo odpovedana. (Pre)vzgoja ne gre le za tehnične in druge ukrepe, usmerjene v samozavedanja I in II zagotavljanje varnosti na delovnem mestu, pač pa predvsem za spremembo miselnosti in pričakovanj delavnica I: 23. september, 13. oktober, 12. samih delavcev. november: 16.30–19.30 Tradicionalno se je na agresivno vedenje bolnikov delavnica II: 2. december: 16.30–19.30 gledalo kot na redke, izolirane primere ali celo kot na dogodke, posredno sprovocirane s strani Delavnica (Pre)vzgoja samozavedanja bo zdravstvenih delavcev. Celo nekateri zdravstveni spodbudila udeležence, da se zavejo svoje osebne delavci so še nedavno sami menili, da določena moči ter odkrijejo/ubesedijo lastna pričakovanja v stopnja agresivnega vedenja bolnikov pač nekako zvezi z iskanjem ravnotežja med zasebnim, spada k njihovemu delu. Pa vendar ni tako in imajo družabnim in profesionalnim. Udeleženci bodo tudi zdravstveni delavci vso pravico, enako kot izvedeli, kako je mogoče po vsaki krizi (z)rasti – se drugi zaposleni, do varnega in ne nazadnje zdravega okrepiti, pridobiti znanje, napredovati, se izuriti, delovnega okolja. Kako to doseči, pa je včasih pogledati na situacijo iz drugih/novih perspektiv; neodgovorjeno vprašanje. Le če bomo zdravniki in opredeliti problem, ga temeljito analizirati in se drugi zdravstveni delavci sami skrbeli za varno odločiti o rešitvi. Poleg pomena pozitivne delovno okolje, se bo sčasoma kaj premaknilo. V samopodobe in spretnosti za reševanje problemov primeru, da na to ne bomo pozorni, pa nihče ne se bomo dotaknili pomena samoregulacije in more storiti ničesar namesto nas. prilagodljivosti, razumevanja pomena, namena in Izvajalci: člani delovne skupine »Ne dopuščajmo pozitivne naravnanosti ter sprejetosti s strani nasilja« pri ZZS drugih. Med temeljnimi vsebinami pozitivne psihologije bo delo v skupini osvetlilo koncept sreče Srečanja skupine – pozitivnih čustev, sodelovanja, predanosti, za osebnostno rast: angažiranja, navezanosti in povezanosti odnosov, Kako doseči dogovor pomenov, smisla, namenov in dosežkov. delavnice: 1-krat mesečno, vsako prvo Delavnica (Pre)vzgoja samozavedanja, II. del je sredo v mesecu: 16.00–19.30 nadaljevanje programa za krepitev občutka osebne moči, usmerjena v prepoznavanje pričakovanj do Uvodni del predavanja je vedno posvečen ponovitvi sebe ter ozaveščanje (za kasnejše »odučenje«) teme s prejšnjega srečanja ali teme, ki se vsebinsko negativnih in sebi neprijaznih vedenjskih vzorcev in povezuje s temo, ki jo na srečanju treniramo. prepričanj v razsežnostih vsakdanjega življenja, Sledimo cilju, da prepoznamo vzorce vedenja, svoje obarvanega z izzivi na področju zasebnega, in svojih bližnih, da se znamo postaviti zase in si družabnega in profesionalnega. postaviti jasne meje. Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. Izvajalka: prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. psih. »Več glasbe, prosim« Ne dopuščajmo nasilja interaktivne delavnice: 16. september, 19. predavanja in delavnica: 17. september, 22. oktober: 17.00–19.00 oktober: 15.00–19.30 V svetu se je že pred leti uveljavilo načelo ničelne tolerance do nasilja na delovnem mestu. Seveda tu

Strokovna Revija ISIS srečan4ja7Julij 2020 Inovativno in sproščeno nas bosta Benjamin in nekaj tako človeškega, vendar koliko zares vemo o Manca Izmajlov v interaktivni obliki z besedami in njej? Zakaj tako vpliva na počutje, psiho? Kako nas izvedbo popeljala v svet glasbe – s poslušanjem, oblikuje in kako jo mi? Na šestih delavnicah vas razlago, vpogledom, vodenim doživljanjem, bosta Benjamin in Manca Izmajlov popeljala skozi spoznavanjem vseh dimenzij glasbe in njene razvoj glasbe in odgovorila na vsa ta vprašanja. prepletenosti z drugimi življenjskimi vidiki. Z glasbo Glasbe ne boste nikoli več poslušali kot poprej, saj in čuječnostjo bo vaš življenjski nazor bogatejši in jo boste razumeli in začutili v njeni celoti in veliko bolj zanimiv. namenu. Tudi zanimivosti in zgodb iz zaodrja ne bo manjkalo. Ne zamudite! Glasba je del nas od rojstva in nas spremlja vse življenje. Ob njej se veselimo, jokamo, se zaljubimo Izvajalca: mag. Benjamin Izmajlov, dipl. umetnica in postanemo uporniki ali iskalci resnice. Glasba je Manca Izmajlova Večina zgoraj opisanih izobraževanj je za člane ZZS brez kotizacije. Informacijska točka Prijave in programi: www.domusmedica.si Pregled in urejanje prijav: www.zdravniskazbornica.si (vstop v osebni profil preko »Prijava«, zavihek »Moje prijave«). NOVO: Potrdilo o izobraževanju bo na voljo v nekaj dneh po dogodku v vašem osebnem profilu (zavihek »Moje prijave«, rubrika »Arhiv«). Dodatne informacije: Andreja Stepišnik, E: [email protected] Obvestilo V tokratnem koledarju objavljamo strokovna srečanja, ki so predvidena za julij, avgust in september (stanje na dan 10. junija). Ker ne vemo, kako se bodo razmere spreminjale v prihodnje, prosimo, da spremljate spletno stran www.domusmedica.si oz. se pozanimate pri organizatorju izobraževanja, ali bo izobraževanje izvedeno preko spleta, kako drugače ali je odpovedano. Za razumevanje se vam zahvaljujemo.  JULIJ 2020 1. ob 16.00  •  SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST: ARGUMENT MOČI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 15 kotizacija: za člane zbornice k. točke: 3,5 ska cesta 162 ni kotizacije, ostali 21 EUR vsebina: osnove, stili in taktike pogajanja organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, infor- macije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja.stepisnik@ zbornica Slovenije zzs-mcs.si 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O URTIKARIJI ZA DRUŽINSKE ZDRAVNIKE kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil - št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** multimedijska izobraževalna vsebina omejeno prijave, informacije: informacije: Žana Prislan, vsebina: Z izobraževanjem bodo družinski zdravniki dobili znanje za prepozna- organizator: Modra T: 041 208 970, E: zana. vanje urtikarije in/ali angioedema, tudi s pomočjo fotografij iz klinične prakse, jagoda, spletno obliko- [email protected], W: sistematično pregledali vzroke, diagnosticiranje in možnosti zdravljenja, se vanje in razvoj mobilnih www.mediately.co seznanili z različnimi vrstami urtikarij/angioedemov. Strokovni članek vsebuje aplikacij d. o. o. več kot 20 konkretnih slikovnih primerov iz klinične prakse ter možnosti zdrav- ljenja. Izobraževalno vsebino sta pripravila Mojca Bizjak, dr. med., spec. derm., in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. int. med.

Revija ISIS srečanja 4S8trokovnaJulij 2020 JULIJ 2020 1.–31.  •  OBRAVNAVA IN VIDIKI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: spletna in mobilna aplikacija regis- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** ter zdravil – multimedijska izobraževalna prijave, informacije: vsebina Žana Prislan, T: 00386 4 120 89 70, E: zana. vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki osvežili osnovno znanje o obravnavi organizator: Modra [email protected], W: in vidikih zdravljenja srčnega popuščanja, spoznali najbolj značilne simptome in jagoda, spletno obliko- www.mediately.co znake, ki jih bolnik navaja ob prvem stiku s svojim zdravnikom, osvežili obravna- vanje in razvoj mobilnih vo zagonov bolezni, spoznali postopke specialistične obravnave – dokaz vzroka aplikacij srčnega popuščanja, hospitalno zdravljenje in napredne metode zdravljenja srčnega popuščanja, omogočili sledenje bolnika s srčnim popuščanjem – sodelo- vanje družinskega zdravnika in kardiologa. Izobraževalno vsebino so pripravili dr. Andraž Cerar, dr. Bojan Vrtovec in dr. Valerija Šaško. 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O HEMOFILIJI A kraj: spletna in mobilna aplikacija regis- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 2 ter zdravil – multimedijska izobraževalna vsebina vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki pridobili dodat- organizator: Modra jagoda, spletno prijave, informacije: Žana no znanje o njeni diagnostiki, zdravljenju, emicizumabu in oblikovanje in razvoj mobilnih Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ukrepih ob krvavitvah. aplikacij [email protected], W: www.mediately.co 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O MIGRENI kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** multimedijska izobraževalna vsebina omejeno vsebina: Z izobraževanjem boste pridobili dodatno znanje o migreni. organizator: Modra jagoda, prijave, informacije: Žana Članek vsebuje značilnosti pojava migrene, njeno prepoznavo, zdrav- spletno oblikovanje in Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ljenje in usmeritve glede nadaljnje napotitve bolnika. Izobraževalno razvoj mobilnih aplikacij [email protected], W: vsebino je pripravil dr. Andrej Fabjan. www.mediately.co AVGUST 2020 1.–31.  •  OBRAVNAVA IN VIDIKI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: spletna in mobilna aplikacija regis- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** ter zdravil – multimedijska izobraževalna prijave, informacije: vsebina Žana Prislan, T: 00386 4 120 89 70, E: zana. vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki osvežili osnovno znanje o obravnavi organizator: Modra [email protected], W: in vidikih zdravljenja srčnega popuščanja, spoznali najbolj značilne simptome in jagoda, spletno obliko- www.mediately.co znake, ki jih bolnik navaja ob prvem stiku s svojim zdravnikom, osvežili obravna- vanje in razvoj mobilnih vo zagonov bolezni, spoznali postopke specialistične obravnave – dokaz vzroka aplikacij srčnega popuščanja, hospitalno zdravljenje in napredne metode zdravljenja srčnega popuščanja, omogočili sledenje bolnika s srčnim popuščanjem – sodelo- vanje družinskega zdravnika in kardiologa. Izobraževalno vsebino so pripravili dr. Andraž Cerar, dr. Bojan Vrtovec in dr. Valerija Šaško. 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O HEMOFILIJI A kraj: spletna in mobilna aplikacija regis- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 2 ter zdravil – multimedijska izobraževalna vsebina vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki pridobili dodat- organizator: Modra jagoda, spletno prijave, informacije: Žana no znanje o njeni diagnostiki, zdravljenju, emicizumabu in oblikovanje in razvoj mobilnih Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ukrepih ob krvavitvah. aplikacij [email protected], W: www.mediately.co 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O MIGRENI kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** multimedijska izobraževalna vsebina omejeno vsebina: Z izobraževanjem boste pridobili dodatno znanje o migreni. organizator: Modra jagoda, prijave, informacije: Žana Članek vsebuje značilnosti pojava migrene, njeno prepoznavo, zdrav- spletno oblikovanje in Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ljenje in usmeritve glede nadaljnje napotitve bolnika. Izobraževalno razvoj mobilnih aplikacij [email protected], W: vsebino je pripravil dr. Andrej Fabjan. www.mediately.co

Strokovna Revija ISIS srečan4ja9Julij 2020 AVGUST 2020 1.–31.  •  IZOBRAŽEVANJE O URTIKARIJI ZA DRUŽINSKE ZDRAVNIKE kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil - št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** multimedijska izobraževalna vsebina omejeno prijave, informacije: informacije: Žana Prislan, vsebina: Z izobraževanjem bodo družinski zdravniki dobili znanje za prepozna- organizator: Modra T: 041 208 970, E: zana. vanje urtikarije in/ali angioedema, tudi s pomočjo fotografij iz klinične prakse, jagoda, spletno obliko- [email protected], W: sistematično pregledali vzroke, diagnosticiranje in možnosti zdravljenja, se vanje in razvoj mobilnih www.mediately.co seznanili z različnimi vrstami urtikarij/angioedemov. Strokovni članek vsebuje aplikacij d. o. o. več kot 20 konkretnih slikovnih primerov iz klinične prakse ter možnosti zdrav- ljenja. Izobraževalno vsebino sta pripravila Mojca Bizjak, dr. med., spec. derm., in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. int. med. 5. ob 16.00  •  SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST: MOČ ARGUMENTA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 15 kotizacija: za člane zbornice k. točke: 3,5 ska cesta 162 organizator: Zdravniška ni kotizacije, ostali 21 EUR vsebina: Priprava na pogajanja. Odkrij zbornica Slovenije prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, infor- njihove interese! Slabosti preoblikuj v macije: Andreja Stepišnik, T: 01 307 21 53, E: andreja.stepisnik@ priložnosti. zzs-mcs.si SEPTEMBER 2020 1.–30.  •  OBRAVNAVA IN VIDIKI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: spletna in mobilna aplikacija regis- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: *** ter zdravil – multimedijska izobraževalna prijave, informacije: vsebina Žana Prislan, T: 00386 4 120 89 70, E: zana. vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki osvežili osnovno znanje o obravnavi organizator: Modra [email protected], W: in vidikih zdravljenja srčnega popuščanja, spoznali najbolj značilne simptome in jagoda, spletno obliko- www.mediately.co znake, ki jih bolnik navaja ob prvem stiku s svojim zdravnikom, osvežili obravna- vanje in razvoj mobilnih vo zagonov bolezni, spoznali postopke specialistične obravnave – dokaz vzroka aplikacij srčnega popuščanja, hospitalno zdravljenje in napredne metode zdravljenja srčnega popuščanja, omogočili sledenje bolnika s srčnim popuščanjem – sodelo- vanje družinskega zdravnika in kardiologa. Izobraževalno vsebino so pripravili dr. Andraž Cerar, dr. Bojan Vrtovec in dr. Valerija Šaško. 1.–30.  •  IZOBRAŽEVANJE O HEMOFILIJI A kraj: spletna in mobilna aplikacija regis- št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: 2 ter zdravil – multimedijska izobraževalna vsebina vsebina: Z izobraževanjem bodo zdravniki pridobili dodat- organizator: Modra jagoda, spletno prijave, informacije: Žana no znanje o njeni diagnostiki, zdravljenju, emicizumabu in oblikovanje in razvoj mobilnih Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ukrepih ob krvavitvah. aplikacij [email protected], W: www.mediately.co 1.–30.  •  IZOBRAŽEVANJE O MIGRENI kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** multimedijska izobraževalna vsebina omejeno vsebina: Z izobraževanjem boste pridobili dodatno znanje o migreni. organizator: Modra jagoda, prijave, informacije: Žana Članek vsebuje značilnosti pojava migrene, njeno prepoznavo, zdrav- spletno oblikovanje in Prislan, 00386 4 120 89 70, E: ljenje in usmeritve glede nadaljnje napotitve bolnika. Izobraževalno razvoj mobilnih aplikacij [email protected], W: vsebino je pripravil dr. Andrej Fabjan. www.mediately.co 1.–30.  •  IZOBRAŽEVANJE O URTIKARIJI ZA DRUŽINSKE ZDRAVNIKE kraj: spletna in mobilna aplikacija register zdravil – št. udeležencev: ni kotizacija: ni podatka k. točke: *** multimedijska izobraževalna vsebina omejeno vsebina: Z izobraževanjem bodo družinski zdravniki dobili znanje za organizator: Modra jagoda, prijave, informacije: informaci- prepoznavanje urtikarije in/ali angioedema, tudi s pomočjo fotografij spletno oblikovanje in je: Žana Prislan, T: 041 208 970, E: iz klinične prakse, sistematično pregledali vzroke, diagnosticiranje razvoj mobilnih aplikacij [email protected], W: in možnosti zdravljenja, se seznanili z različnimi vrstami urtikarij/an- d. o. o. www.mediately.co gioedemov. Strokovni članek vsebuje več kot 20 konkretnih slikovnih primerov iz klinične prakse ter možnosti zdravljenja. Izobraževalno vsebino sta pripravila Mojca Bizjak, dr. med., spec. derm., in prof. dr. Mitja Košnik, dr. med., spec. int. med.

Revija ISIS srečanja 5S0trokovnaJulij 2020 SEPTEMBER 2020 2. ob 16.00  •  SREČANJE SKUPINE ZA OSEBNOSTNO RAST: KOMUNIKACIJA NA SESTANKU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunaj- št. udeležencev: 15 kotizacija: za člane zbornice k. točke: 3,5 ska cesta 162 ni kotizacije, ostali 21 EUR vsebina: Kakšni so vaši sestanki? Ali govorijo vsi organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: W: www. hkrati, je večina udeležencev sestanka tiho, so zbornica Slovenije domusmedica.si, informacije: Andreja Stepišnik, sestanki predolgi in premalo učinkoviti? T: 01 307 21 53, E: [email protected] 3.–4.  •  XXXVIII. DERČEVI DNEVI – PODIPLOMSKO IZOBRAŽEVANJE IZ PEDIATRIJE Z MEDNARODNO UDELEŽBO kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom št. udeležencev: 350 kotizacija: 240 EUR, specia- k. točke: 8 vsebina: Miti in resnice o alergologiji, Sodobni lizanti pediatrije 150 EUR programi presejalnega testiranja novorojenčkov, Gensko zdravljenje v klinični praksi organizator: UL Medicin- prijave, informacije: informacije: Branka Kenda, ska fakulteta T: 01 522 92 26, 070 86 42 91, E: branka.kenda@ mf.uni-lj.si 7. ob 9.00  •  OSKRBA POŠKODOVANCA kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljub- št. udeležencev: do 24 kotizacija: 180 EUR z DDV k. točke: *** ljana, Metelkova 9 vsebina: Pristop k poškodovancu, pregled poško- organizator: Simulacijski prijave, informacije: prijave: E: prijava.sim@zd-lj. dovanca, obračanje poškodovanca, zaustavljanje center ZD Ljubljana, Uroš si, informacije: tajništvo SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 krvavitev, sprostitev dihalne poti pri poškodovancu, Zafošnik, dipl. zn., mag. 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected] nadzor notranjih krvavitev. soc. del. 7. ob 9.00  •  OSKRBA VITALNO OGROŽENEGA PACIENTA kraj: LJUBLJANA, SIM-center ZD Ljub- št. udeležencev: 24 kotizacija: 180 EUR z DDV k. točke: *** ljana, Metelkova 9 vsebina: Sistematični pregled vitalno ogrože- organizator: Simulacijski prijave, informacije: prijave: E: prijava.sim@zd-lj. nega pacienta, sprostitev dihalne poti, ravnanje center ZD Ljubljana, Uroš si, informacije: tajništvo SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 z dihalnim balonom, aspiracija, aplikacija kisika, Zafošnik, dipl. zn., mag. 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected] vzpostavitev intravenske poti, nastavitev infuzije, soc. del. varna defibrilacija. 11.–12. ob 8.30  •  13. ZADRAVČEVI DNEVI: NEVROLOŠKI BOLNIK PRI ZDRAVNIKU DRUŽINSKE MEDICINE kraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Livada št. udeležencev: 150 kotizacija: 110 EUR, zgodnje k. točke: 12,5 prestige prijave do 31. 7. 2020 vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom družinske medicine in ostalim organizator: Zavod prijave, informacije: zdravstvenim delavcem, ki se pri svojem delu srečujejo z nevrološkimi za razvoj družinske informacije: Staša Vodička, T: 051 bolniki na primarni ravni. S pomočjo predavanj in dela po skupinah bomo medicine 654 799, 05 16 54 799, E: stasa. skušali obogatiti naše znanje in odgovoriti na dileme, s katerimi se srečuje- [email protected], W: www. mo pri obravnavi naših bolnikov. zadravcevi-dnevi.com 12. ob 9.00  •  OSKRBA VITALNO OGROŽENEGA OTROKA 2 kraj: LJUBLJANA, ZD Ljubljana, SIM-cen- št. udeležencev: 24 kotizacija: 180 EUR k. točke: *** ter, Metelkova 9 vsebina: Interaktivna učna delavnica je namenjana organizator: Simulacijski prijave, informacije: prijave: E: prijava.sim@zd-lj. zdravnikom, medicinskim sestram, celotnim zdrav- center ZD Ljubljana, Uroš si, informacije: tajništvo SIM-centra, Ana Erdelja, T: 01 stvenim timom, študentom medicine in zdravstve- Zafošnik, dipl. zn., mag. 472 37 80, 031 396 533, E: [email protected] ne nege, s ciljem izboljšanja varnosti pacientov in soc. del. učinkovitosti zaposlenih. 14.–15. ob 9.00  •  INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Mednarodni simpozij je namen- jen vsem zdravnikom, študentom medici- organizator: Program za napredovalo srčno popuš- prijave, informacije: prijave: ne, medicinskim sestram in tehnikom. čanje in transplantacije srca, KO za kardiologijo, UKC E: [email protected], Ljubljana in Center for Advanced Heart Failure, Memo- informacije: prof. dr. Bojan rial Hermann Heart & Vascular Institute, Houston, prof. Vrtovec, dr. med., T: 01 522 28 44, dr. Bojan Vrtovec, dr. med., in prof. Igor D. Gregorič, dr. F: 01 522 28 28 med.