zobozdravnik vidi bolje. zato lahko resi zivljenje.V Sloveniji je rak ustne votline po pogostosti na osmem mestu, kar 80 % pa jih odkrijemo v zobnihambulantah. Zato bomo slovenski zobozdravniki v okviru projekta PRAVOČASEN PREGLEDUSTNE VOTLINE LAHKO REŠI ŽIVLJENJE omogočili brezplačne preventivne preglede ustnevotline, da bi odkrili zgodnje maligne spremembe in ozavestiti paciente o tej hudi bolezni.Ponosni smo, da je odziv na akcijo tudi letos izjemen, saj je svoje sodelovanje ponudilo več kot500 zobozdravnikov. S tovrstno akcijo kažemo slovenski javnosti, da se zobozdravniki zavedamosvoje ključne vloge pri odkrivanju ustnega raka in v sodelovanju s svojimi pacienti skrbimo zanjihovo zdravje. Več o projektu na www.zdravniskazbornica.si.
Revija ISIS Uvodnik3Maj 2017Pričakovanja Tudi komisija za akreditacijo je začela z delom in kmalu bomo lahko ovredno- Na 88. redni seji Skupščine namesto prejšnjih »funkcijskih tili predloge za nujne spremembe, kiZdravniške zbornice Slovenije, ki je pogodb«, ki so pokazale kar nekaj prihajajo iz različnih koncev Slovenije.bila 20. aprila 2017, so poslanci s nedoslednosti in nejasnosti. Obe Svet se je tudi zelo aktivno vključil vsvojim zavzetim in konstruktivnim delovni skupini sta sestavljeni iz spremembe Zakona o zdravniškisodelovanjem imenovali kandidate za poslancev in članov izvršilnega odbora službi, pri čemer smo z ministrstvomvse manjkajoče organe. Tako so in verjamem, da je to prava pot, po za zdravje in z ministrico dosegliizpolnjeni pogoji, da se lotimo nalog, kateri bomo nejasnosti razreševali precejšnjo stopnjo usklajenosti. Odborki so pred nami v tem mandatu. najprej med seboj in pripravili predlo- za zasebno dejavnost izjemno aktivno ge, ki bodo omogočali kakovostno sodeluje pri razpravi o Zakonu o Prav je, da so pričakovanja članov razpravo med vsemi člani zbornice. V zdravstvenem varstvu in zdravstvenemin članic velika, saj od vodstva priča- mesecu maju bo zaživel spletni forum zavarovanju ter Zakonu o zdravstvenikujejo izpolnjevanje poslanstva – na zaprtem delu spletne strani. Tam dejavnosti. Ne le, da opozarja na slabezbornice, izvajanje javnih pooblastil in boste lahko hitro in učinkovito izme- rešitve v predlaganih zakonskihpovečanje ugleda zdravnikov v javno- njavali svoja mnenja. Teh mnenj osnutkih, odbor je pripravil in že izvajasti. Najprej pa moramo strniti svoje bomo potrebovali čim več, če želimo anketo o tem, kolikšne so razpoložljivevrste, da bomo lahko skupaj zapluli v pripraviti res dober predlog prenovlje- zmogljivosti v okviru zasebnih izvajal-prihodnost. Ali kot mi je danes napi- nega statuta, poslovnikov, pravilnikov cev zdravstvene dejavnosti. Te podatkesala draga kolegica poslanka iz ene od o delu razsodišč in o socialni pomoči bomo objavili in z njimi seznanili takonaših bolnišnic: »Upam, da so jadra ter drugih notranjih aktov, ki bodo ministrstvo za zdravje kot Zavod zanapeta in da se je morje umirilo.« zanesljiv smerokaz naših dejavnosti. zdravstveno zavarovanje Slovenije. Odbor za osnovno zdravstvo opozarja Res čutim tako, da se je morje Kljub temu, da izvršilni odbor vse na problem raznolikosti računalniškihumirilo in da lahko skupaj načrtujemo do 20. aprila 2017 ni mogel delovati, programov, ki jih uporabljamo prinašo pot. Ko pravim skupaj, imam v pa so bili obstoječi odbori zelo aktivni svojem delu – ti programi nimajo nemislih dobro sodelovanje med vsemi in svoje delo opravljajo zelo dobro, z licenc, ne certifikatov kakovosti. To jeorgani zbornice, ki se bomo medse- veliko pozitivne energije in pripravlje- ob prehodu na e-zdravje še posebejbojno podpirali. Prvi znaki sodelova- nosti za delo. Največji je svet za izobra- pomembno. Tako kot so izjemneganja so že vidni: delovna skupina za ževanje in usposabljanje zdravnikov, ki pomena vprašanja kakovosti in varno-prenovo statuta in drugih aktov je – ob res kakovostni pomoči zaposle- sti pri izvajanju zdravstvenih storitev, szbornice se je začela sestajati, prav nih na tem oddelku – opravil vse katerimi se ukvarja odbor za bolnišnič-tako delovna skupina, ki bo pripravila postopke, da smo pravočasno prišli do no in specialistično dejavnost.pravilnik o plačilih za poslovodske spomladanskega razpisa specializacij.pogodbe. Ta izraz uporabljamo Načrtujem, da bodo podobno motivacijo za delo pokazali tudi drugi štirje odbori in da bomo do poletja lahko predstavili tudi rezultate njiho- vega dela. Ter jih – v obliki kratkih poročil – tudi predstavljali na naši spletni strani. Veselim se novih izzivov, projektov, dogodkov in sodelovanja z vsemi, tudi s tistimi, ki vas nismo mogli vključiti v odbore in komisije, čeprav ste bili pripravljeni delovati v njih. S člani izvršilnega odbora smo dogovorjeni, da sprejemajo čim več pobud članov in omogočijo vsem, ki prihajajo z dobrimi idejami in nameni, da se nam pridružijo. Pred nami je odgovorno delo, ki mora teči učinkovito in biti usmerjeno k temu, da bodo člani zbornice začutili naš iskren namen – narediti zbornico, ki jo bomo vsi člani »imeli za svojo«. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik
Revija ISISU4 vodnikMaj 2017Uvodnik Forum 61 Strokovna srečanja3 Pričakovanja 35 Pismo 42 poslancem Zdenka Čebašek - Travnik Vanja Kos ObletnicaK naslovnici revije 35 Odgovor na novinarsko 69 Jubilejnih 20 let vprašanje RTV Slovenija Zavoda Orthos6 ECMO: Boštjan Lavriša Preko živali na otroka Marko Hawlina, Alojz Ihan V spomin Branka Stirn KranjcZbornica 38 Nekaj cvetk prevodov iz 71 Franc Guna, dr. med. angleške znanstvene literature (1947–2017)10 Javna razprava o osnutku o varnosti pacientov v Jurij Us sprememb Zakona o slovenski jezik zdravniški službi 72 Jožefa Jeraj, dr. med. Andrej Robida (1953–2017)12 Iz dela Franci Bečan zbornice Intervju 40 Čiste roke rešujejo življenja S knjižne police Sergeja ŠircaIz Evrope 43 74 Juan Reinaldo Sanchez: Das16 Pamela Rendi - Wagner: Stanka Golob in slikanje verborgene Leben des Fidel Ministrica z največjo hitrostjo s peskom Castro. Ich war 20 Jahre Leibwächter des Maximo Polonca Steinmann Lider. Das ist eine wahre GeschichteZdravstvo Medicina Marjan Kordaš18 Kompetence za izboljševanje 47 »Drug free« psihiatrična kakovosti in varnosti v obravnava na Norveškem – Zanimivo zdravstvu ter osredotočenja revolucija psihiatrične prakse? na pacienta in njegove bližnje 76 Novo vodstvo Zdravniškega Robert Oravecz društva Maribor in Delovna skupina pri Medikohistorične sekcije Ministrstvu za zdravje RS Poročila s strokovnih srečanj Slovenskega zdravniškega društva (MHS SZD)24 Izhodišča za zakon o kakovosti 50 Varnost pacienta in in varnosti v zdravstvu zdravstvenih delavcev Elko Borko Borut Stražišar Katja DrnovšekMladi zdravniki 53 Zdravniki v prostem času30 Mnenje mladih zdravnikov Cepljenje je velika dolžnost in 78 Musica Cubicularis – o spremembah zakona o pravica Koncert komorne skupine na zdravniški službi zgodovinskih instrumentih Alenka Trop Skaza Tina Bregant, Luka Kovač Jasna Čuk Rupnik Strokovne publikacije34 Evropski specializanti 55 Ko ti črna mačka prečka pot, 79 Življenje po življenju – ginekologije in porodništva v … je nekam namenjena transplantacijska medicina v Sloveniji sliki in umetniški besedi Maja Rus Makovec Iztok Ditz, Jure Klanjšček Katarina Majer 57 Kratek priročnik znakovnega jezika Kristijan Skok Strokovna srečanja 60 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike
Revija ISIS Uvodnik5Maj 201783 »Au«-foristična tinktura Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali Janez Tomažič posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem Leto XXVI, št. 5, 1. maj 2017 uredništva.83 47. svetovno prvenstvo v Natisnjeno 10.150 izvodov smučanju za zdravnike in Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: farmacevte UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 Jasna Čuk Rupnik ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 LjubljanaZavodnik IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina85 Varnost bolnikov v Evropi Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje Vojko Flis 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanja Asist. dr. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Asist. dr. Aleš Rozman, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Izjava uredništva LEKTORIRANJE Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali E: [email protected] uredništva Izide. OBLIKOVNA ZASNOVA Letna naročnina Agencija Iz principa Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Stanislav Oražem stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana TRŽENJE pri pošti 1102 Ljubljana. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše
6 Revija ISIS revijeK nMaaj 2s01l7ovnici ECMO: Preko živali na otroka Doc. dr. Janez Primožič, dr. med., svetnik Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZSDoc. dr. Janez Primožič, dr. med., svetnik, je bil predstojnik Kliničnega oddelkaza otroško kirurgijo in intenzivno terapijo(KOOKIT) Kirurške klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani od leta1987 do 2010.Metoda zdravljenja z dolgotrajno zu-najtelesno membransko oksigenacijokrvi – ECMO (extracorporeal membra-ne oxygenation), ki nadomešča funkci-jo srca in pljuč, velja za sinonim najna-prednejšega in najbolj zahtevnegaintenzivističnega zdravljenja. Dolgotega, leta 1994, ste s svojimi sodelavcina Kliničnem oddelku za otroško kirur-gijo in intenzivno terapijo Kirurškeklinike v Ljubljani prvi v Sloveniji inmed prvimi v Evropi uvedli zdravljenjeotrok z ECMO. Kakšen je bil razvoj temetode v svetu in pri nas?Shema Bartlettovega sistema za ECMO, 1976.
K naslovnicRieMvraijaje2I0S1IvS7 ije7 Preden greva k bistvu vašega otroško kirurgijo in intenzivno terapi- novorojenčkov s hudim, ozdravljivimvprašanja, mi dovolite citirati znano jo kirurške klinike (KOOKIT). Šest (reverzibilnim) obolenjem pljuč, kotmisel Eleanor Roosevelt: »Narediti psov je iz svojih legel darovala tovarna so bolezen hialinih membran, meko-moraš tisto, o čemer misliš, da ne zdravil Krka. En element ECMO-opre- nijska aspiracija, primarna pljučnamoreš narediti«, ki je bila za nastanek me pa sta doma izdelala dva elektro- hipertenzija novorojenčka z velikimECMO v Ljubljani tisti neugodni čas inženirja, sicer moja sošolca iz gimna- desno-levim spojem, prirojena diafra-prav primerna. Obdobje od leta 1985 zijskih let. Poseben voziček za gemska kila in sepsa. Večini otrokdo osamosvojitve Slovenije leta 1991 namestitev aparatur so naredili v smo lahko do tedaj pomagali naje bilo nestabilno in za medicino tehničnih delavnicah UKC. V ZDA je konvencionalen način z različnimimaterialno slabo. Preprosto rečeno, Children`s Hospital v Clevelandu načini umetnega predihavanja zvolja za projekt ECMO je bila velika, dobro leto prej porabil za izvedbo respiratorji in dodajanjem dušikovegadenarja pa nič. Kirurška klinika in enakega ECMO-projekta 142.000 monoksida (NO) v inhalacijskoUniverzitetni klinični center, ki sta ameriških dolarjev. Nas pa je vse mešanico ali z umetnim surfaktan-bila sama v denarnih težavah, projek- skupaj stalo blizu 34.000 dolarjev. tom, ki ga dodamo otroku v dihalneta nista mogla podpreti. Zato želim Moram pa povedati, da me na ta čas poti. Od 5 do 10 odstotkom novoro-najprej spregovoriti o obstranskih, in na ljudi dobre volje, ki sem jih jenčkov pa dihalne stiske na ta načinnemedicinskih dejavnikih, ki so srečeval, vežejo še dandanes najlepši ni bilo mogoče pozdraviti in ti sospremljali uresničevanje tako velikega spomini in hvaležnost. Prav nič jim ni potrebovali za zdravljenje ECMO,projekta, kot je uvedba ECMO v bilo težko postoriti. sicer bi umrli. Številne študije nezdravljenje otrok. dvomno potrjujejo, da zdravljenje z ECMO je v osnovi zunajtelesni ECMO izboljša preživetje tako pri Nemedicinski del projekta, brez krvni obtok (by-pass), kot ga dojenčkih kot pri odraslih s hudokaterega ECMO v Ljubljani ne bi poznamo pri operacijah na dihalno ali srčno odpovedjo. Pomogel zaživeti, je tekel takole: Za odprtem srcu, le da je prirejen podatkih registra ELSO (Extracorpo-bivanje v ZDA sem dobil enomesečno za dolgotrajno rabo. Komu je real Life Support Organization) danesštipendijo tedanje Raziskovalne uspelo to najprej izvesti na preživi zdravljenje z ECMO 77 odstot-skupnosti Slovenije. UKC Ljubljana je način, da je bilo uspešno? kov novorojenčkov.plačal potne stroške v ZDA in nazaj.Bivanje so mi omogočili na otroški Uspešno ga je uvedel v klinično Pri kritičnem srčnem popuščanjukliniki v Detroitu. Tamkajšnji pred- zdravljenje v ZDA Robert Bartlett. predstavlja ECMO (vensko-arterijskastojnik otroške kirurgije, sicer Ameri- Leta 1976 je objavil prvo skupino izvedba) neposredno podporo onemo-čan, se je kot študent nekajkrat novorojenčkov, zdravljenih na ta glemu srcu po operativnih zdravlje-udeležil mladinskih delovnih brigad v način. Izmenjava kisika in ogljikovega njih zapletenih prirojenih srčnihJugoslaviji in je bil nam Jugoslova- dioksida iz krvi se pri ECMO dogajata napak s pričakovanim težkim prilaga-nom zelo naklonjen. V času bivanja v zunaj telesa od nekaj dni do več janjem krvnega obtoka novim razme-ZDA sem moral zbirati tudi denar tednov. V tem času damo bolnim ram. Z ECMO lahko tudi premostimo(angl. »fund raising«). Za donacijo za pljučem ali srcu možnost, da se poz- čas, ko otrok čaka na transplantacijonakup ECMO-opreme sem zaprosil dravijo. V času »pljučnega ali srčnega srca. Tak primer smo imeli v KOOKITSlovensko narodno podporno jednoto počitka« predihavamo pljuča z zrakom enkrat.in Združenje progresivnih Slovenk ali z zelo nizko koncentracijo kisikaAmerike, kjer so se ljubeznivo odzvali. (30 odstotkov), redkimi vpihi in Prav na osnovi uspešnosti zdrav-Nabiralna akcija pri slovenskih nizkimi tlaki. Pri razvoju opreme je ljenja z ECMO v obdobju novorojenč-izseljencih v ZDA je preko časopisa največji problem predstavljal razvoj ka se je uporaba ECMO razširila tudiProsveta tekla leto in pol. Zastopstvo takšnega oksigenatorja, ki je moral na večje otroke v hudi dihalni odpove-Slovenijalesa je prevzelo ekspedit zdržati dolgotrajno, nekajdnevno ali di – veno-venski ECMO s povprečnimnakupljene opreme do letalskega celo nekajtedensko rabo (pri nas 56-odstotnim preživetjem, nadalje naprevoznika (JAT) v New York, ki je enkrat celo več kot 30 dni). Teodor reševanje hude akutne srčne odpovediopremo zastonj prepeljal v Ljubljano. Kolobow je z uporabo semipermeabil- – veno-arterijski ECMO s povprečnimVeterinarska fakulteta Univerze v ne membrane, ki je dovoljevala difuzi- 33- do 43-odstotnim preživetjem, inLjubljani nam je po presoji svoje jo kisika v tok krvi, ki jo je oblival, in tudi na odrasle (50-odstotno prežive-etične komisije omogočila uporabo difuzijo CO2 v obratni smeri, rešil tje). Pri otrocih je huda dihalna stiska,svojih operacijskih prostorov in problem. Membrano površine 0,5 m2 ne pa srčna odpoved, najbolj pogostoskrbo psov, ki smo jih potrebovali za sicer pravokotne oblike je zvil v tulec, razlog za uporabo ECMO, zato je priučenje metode ECMO. Stroške smo ki ga je oblivala kri. njih največ v uporabi veno-venskijim krili iz raziskovalnih nalog, ki so način. Pediatrija kot stroka je pravilo-potekale na Kliničnem oddelku za ECMO je bil v svojem začetku ma vedno prenašala načine intenziv- namenjen predvsem zdravljenju nega zdravljenja z odraslega bolnika
8 Revija ISIS revijeK nMaaj 2s01l7ovnicina otroka, pri ECMO pa se je ta nova so me vključili v raziskovalno skupino možnost tudi kliničnih zapletov, kimetoda zdravljenja z otrok kasneje za ECMO. Delali smo na ovcah. V tej lahko prizadenejo osrednje živčevje inuspešno prenesla tudi na odrasle. V skupini sem se izčrpno seznanil z delovanje ledvic. Zaradi neuravnoteže-Sloveniji so ECMO prvikrat uporabili vodenjem dolgotrajnega postopka ter ne strdljivosti krvi (heparinizacijapri odraslih bolnikih v Centru za tehnologijo in reševanjem možnih obtoka) lahko prihaja do krvavitev vintenzivno medicino UKC Ljubljana tehnoloških in kliničnih zapletov. notranje organe, pri novorojenčkihleta 2009, se pravi 16 let kasneje, kot Nato sem šel še za teden dni k Rober- zlasti v možgane, ali pa do lokalnihsmo z njim začeli pri otrocih. tu Bartlettu, očetu metode ECMO, v krvavitev na mestu vstopa kanil v Ann Arbor v Michigan, kjer so delali velike žile. Nadalje, do motenj v V posebno področje pa sodi od 250 do 300 ECMO na leto. Tam so delovanju srca in obtočil, volutravmeuporaba ECMO kot načina invazivne že uporabljali za transport v svoj hudo bolnih pljuč tudi ob blagemmetode podaljšane reanimacije, ki so center prenosni ECMO-sistem. predihavanju z respiratorjem in doga v Ljubljani ob stalni masaži srca okužb. Kontrolni ultrazvok glave jeizvedli pri petih otrocih. Uspešno in Sestav za izvajanje ECMO je zato nujno napraviti pri novorojenčkihbrez posledic pri dveh. namreč nabor med seboj funkcional- in dojenčkih, ki imajo še odprto veliko no povezanih aparatur in krvotočnega mečavo, pred in po končanem ECMO. Izključitveni kriteriji za ECMO cevja (sliki). Te aparature so: kontrol-so: možganska krvavitev, bronhopul- nik za nadziranje pritoka krvi iz Kako ste pri tako tvegani meto-monalna displazija, telesna teža desnega atrija, črpalka (v našem di svojo terapevtsko odločitevnovorojenčkov pod 2,5 kg in če je bil primeru valjčna), oksigenator, merilci pojasnjevali staršem?otrok že več kot 10 dni na umetnem krvnega tlaka pred in po vstopu krvi izpredihavanju, ko ni več možnosti, da oksigenatorja ter pretočni grelec za Prav zaradi povedanega je trebabi se pljuča pozdravila. kri. Na vsakem od teh elementov je ob staršem na miren način, razumljivo in dolgotrajnem poteku ECMO možno z empatijo v prostoru, ki zagotavljaKako je potekala uvedba pričakovati manjše ali večje tehnične intimnost, izčrpno pojasniti tudiECMO pri nas? Kako je pote- težave in jih imajo vsi centri. Ekipa, ki tveganje, ki ga prinaša ECMO sam pokalo izobraževanje, katere vodi ECMO, mora pred priključitvijo sebi. Druge metode za rešitev otroko-stroke morajo sodelovati, da otroka opraviti vse varnostne ukrepe vega življenja namreč medicina nimaje postopek uspešen? in znati reševati probleme, ki se več na voljo. pojavljajo. Pri razvoju pediatrične intenzivne Pri izvedbi vsakega zahtevnegaterapije, ki smo jo začeli v Sloveniji v Predstavljam si, da je bila projekta so najpomembnejši sposobniletu 1970, je bilo naše vodilo, da možnost zapletov pri uvedbi in predani sodelavci, zdravniki inmoramo slovenskim otrokom zagoto- ECMO ogromna, sploh pri medicinske sestre. Začetno skupino zaviti prav enake načine intenzivnega prvih poskusih. ECMO, ki sem jo vodil, so sestavljalizdravljenja, kot so jih deležni otroci v projektu do konca predani pediatrinajrazvitejših državah (ZDA, Velika ECMO je zelo invazivna metoda intenzivisti: mag. Gorazd Kalan, prim.Britanija, Nemčija). zdravljenja, ki prinaša s seboj tudi Ivan Vidmar, Inka Lazar, dr. med., tveganje. Vstopamo namreč neposre- prof. dr. Štefan Grosek, kardiovasku- Večini otrok smo do leta 1994 dno v krvni obtok otroka, ki ga po larni kirurg mag. Miro Kosin inlahko pomagali le na konvencionalen priključitvi na sistem ECMO upravlja- diplomirane medicinske sestre Anicanačin. Brez moči pa smo bili pri mo od zunaj. Kanilacijo desne notra- Kovač, Zdenka Janičijević in Mirjanadolgotrajni mehanski podpori srca. nje jugularne vene za odtok krvi iz Petreska. Sedaj je vodja programaVsi ti otroci so bili do tedaj, ko ECMO desnega atrija je vedno opravil kardio- ECMO mag. Gorazd Kalan. Ob prese-še ni bil možen, skoraj gotovo zapisani vaskularni kirurg in prav tako za litvi KOOKIT v prostore na novismrti. Tudi program srčne kirurgije je vračanje krvi nazaj v otroka preko pediatrični kliniki leta 2009 smo imelibil na točki, ko bi bilo v primeru femoralne vene (veno-venski ECMO). priložnost nabaviti tudi novo najso-kritičnega odpovedovanja srca po Pri vensko-arterijskem ECMO pa je dobnejšo opremo za ECMO, ki jooperativnih posegih nujno treba bila napravljena kanilacija desne odlikuje predvsem integriran inzagotoviti podporo z ECMO. notranje karotidne arterije za pritok izpopolnjen sistem za monitoring krvi v telo, ki je morala biti zato zunajtelesnega obtoka in vrsta drugih Tako smo se leta 1989 znašli pred podvezana. Tudi odstranitev kanil ob izboljšav.dejstvom, da je ECMO treba za otroke koncu ECMO je opravil kirurg. Danesrazviti tudi v Sloveniji. Vso drugo kanilacijo in dekanilacijo lahko opra- Preden smo prešli na otroka, jerespiratorno podporo smo že obvlada- vimo pri otrocih (ne novorojenčkih) z bilo nujno uvajanje ECMO na živalih,li in treba je bilo stopiti korak naprej. uvedbo kanil na perkutani način. da se je ekipa lahko naučila dobroTo je bil ECMO. Pred enakim izzivom ECMO sam po sebi prinaša veliko upravljati z zunajtelesnim obtokom inso bili takrat tudi številni zahodno je bila sposobna preiti na človeka.evropski pediatrični intenzivisti. Zatosem odšel za mesec dni v Detroit, kjer
K naslovnicRieMvraijaje2I0S1IvS7 ije9 Metodo ECMO smo najprej izvedli na centrih z vsemi zares vrhunsko bolnikih in od koder sem način dela šestih psih, ki so bili tako vodeni sposobnimi službami (kirurgija, prenesel v Slovenijo, sem ves čas neprekinjeno po 4 do 6 ur vsak. S tem anesteziologija, rentgenologija, svojega dela vzdrževal stike. Včasih pa smo se izognili »učenju« na otrocih, transfuziologija, urgentni laboratorij). sem glede indikacij v dvomljivih kar je etično nesprejemljivo. Po- Vse službe smo vedno vnaprej obve- primerih iskal tudi njihov nasvet. Od membno je bilo tudi, da smo obvladali stili, da bo v intenzivni enoti potekal bližnjih centrov smo imeli strokovne hitro reševanje tehničnih zapletov in ECMO, in so se na to pripravili. stike zlasti s Pediatrično kliniko v nadzorovanje ter sprotno uravnava- Gradcu, kjer so ECMO začeli 2 leti nje strdljivosti krvi s heparinom, Pri katerih bolnikih je potreb- pred nami. Med seboj pa smo se v nadomeščanje krvnih derivatov in no zdravljenje z ECMO? tistem času osebno poznali skoraj vsi volumna cirkulirajoče krvi. vodje ECMO-centrov v Evropi in Gre za bolne otroke, katerim je največjih v ZDA, saj smo si bili gene- Ko smo to dosegli, je prišlo na skupni imenovalec, da jim z vsemi racijsko blizu. Pri izmenjavi izkušenj vrsto prvo reševanje življenja pri konvencionalnimi načini intenzivne je bilo to na rednih srečanjih po kritično bolnem otroku – novorojenč- terapije pri odpovedi pljuč ali srca ni Evropi in v ZDA bistvenega pomena ku v respiratorni stiski s hitro pogla- več mogoče pomagati. Bolezen mora tudi za naš napredek. bljajočo se hipoksijo zaradi hialinsko- biti reverzibilna. Navajam še nekatere membranske bolezni pljuč. Ta otrok kriterije, ki jih upoštevamo kot Po vsem, kar sem imel prilož- bi glede na oksigenacijski indeks (OI) indikacije: nost slišati, ste vi in vaši sode- imel preko 90 odstotkov možnosti, da lavci v korist kritično bolnih umre, in ga tudi ni bilo moč prepeljati 1) Da vrednost OI naraste preko otrok res opravili veliko delo, v noben drug ECMO-center. Pred 40 točk, kar je merilo za hudo hipo- kljub spremljajočim material- vsemi nami je bila izjemna odgovor- ksijo, pri kateri je napovedna mož- nim težavam. Gotovo vodenje nost, zlasti pred vodjo projekta. nost, da bo otrok umrl, večja od 80 ECMO na otroku predstavlja Kdorkoli je že kdaj skusil kaj podob- odstotkov. OI izračunavamo upošte- za ljudi, ki ga opravljajo, nega, dobro ve, kakšna je teža takšne vajoč vrednosti parcialnega tlaka veliko obremenitev. odločitve. Omeniti gre, da smo imeli s kisika v arterijski krvi, koncentracije strani tedanjega medicinskega sveta kisika v dihalnih poteh in srednjega Ni moč dovolj poudariti, kakšno UKC Ljubljana, kot najvišjega stro- tlaka v dihalnih poteh. 2) Dodaten osebno zadovoljstvo je bilo za vse nas kovnega organa, soglasje za uvedbo kriterij je še okvara pljuč zaradi reševanje življenj otrok, ki bi sicer ECMO kot metode zdravljenja pri volutravme (intersticijski emfizem, umrli ali bili zaradi globoke hipoksije otrocih. Močno je zaželeno, da je prvi pnevmotoraks, pnevmomediastinum). brez pomoči ECMO hudo okvarjeni. ECMO uspešen, ker da ekipi nov 3) Pri bolnikih z odpovedjo srca in Videti presrečne starše otrok, dobese- zagon. In nam je uspelo! ECMO je bil obtočil zaradi miokarditisa, sepse ali dno iztrganih smrti, je bilo pravo uveden v slovensko medicino! Pisalo nezmožnosti obuditve delovanja poplačilo za vse naše delo. Enako pa se je leto 1994. Postali smo 10. otrplega srca po srčni operaciji sama tudi srečevati ECMO-prebolevnike ECMO-center za otroke v Evropi. vrednost OI ni edino sprejemljivo kasneje kot odrasle osebe. ECMO- indikacijsko merilo. Takrat upošteva- projekt ne samo v času nastajanja, Na KOOKIT ekipo za ECMO mo klinično oceno šokovnega stanja ampak tudi kasneje, kadar na otroku vodijo pediatri intenzivisti. Obseg in popolno odpoved periferne prekr- poteka ECMO, zdravstvene delavce programa nas uvršča med majhne vljenosti (mikrocirkulacije) s hitro med seboj povezuje in jim v največji evropske ECMO-centre. ECMO za poglabljajočo se metabolično in meri potrjuje strokovno in človeško otroke je mogoče uvesti samo v respiratorno acidozo. veljavo njihovega dela. Vesel sem, da strokovno najbolje stoječih kliničnih sedaj mag. Gorazd Kalan s sodelavci Od leta 1994 do 2016 je bilo v uspešno nadaljuje ECMO na KOOKITNovorojenček na ECMO, 1994. KOOKIT z ECMO zdravljenih skupno in se mu na tem mestu tudi zahvalju- 70 otrok. Od tega je bilo največ jem za posredovane podatke o bolni- novorojenčkov (59 odstotkov) s kih. povprečnim preživetjem 68 odstot- kov. V ožji skupini novorojenčkov z Naše 12-letne izkušnje v ECMO boleznijo hialinih membran je preži- sem objavil s sodelavci leta 2006 v velo 80 odstotkov otrok. Zdravniškem vestniku (Zdrav Vestn 2006;75:61–70), kar mi je prispevalo Kako je potekalo sodelovanje skoraj neverjetne 0,5 kreditne točke k s tujino in s katerimi centri? moji akademski karieri. Toliko o vrednotenju kliničnega dela v aka- Z otroško bolnišnico v Detroitu, demski sferi. kjer so mi zares nudili vse možnosti izpopolnjevanja v ECMO na živalih in
Revija ISISZ10bornicaMaj 2017Javna razprava o osnutku spremembZakona o zdravniški službi Zdravniška zbornica Slovenije je s strani neenak položaj s katerokoli drugo poklicnoMinistrstva za zdravje RS prejela predlog spre- skupino. V trenutno veljavnih pravnih pred-memb Zakona o zdravniški službi, ki so ga želeli v pisih namreč omenjene omejitve za drugeDržavnem zboru obravnavati po hitrem postopku, poklicne skupine nismo našli. Tik po zaključ-nanašal pa se je predvsem na sistem specializacij ku študija, med čakanjem na pripravništvo, jein licenc ter uvajal nov disciplinski postopek. na voljo denarna socialna pomoč. Eden izmed pogojev za dodelitev je, da so prijavlje- Ker je tema specializacij zelo pomembna, ni v bazo aktivnih iskalcev zaposlitve. Ocenju-spremembe, predlagane v posredovanem osnut- jemo, da to izkoristi zelo malo mladih diplo-ku predloga, pa velike in ne v skladu z dosedanji- mantov medicine, vendar ni pošteno, da bi zami usmeritvami zbornice, smo na zbornici mlade zdravnike veljala drugačna pravila kotorganizirali javno razpravo, na kateri smo za druge poklice. Še link do omenjene infor-oblikovali skupna stališča do omenjenega pre- macije: http://csd-slovenija.org/sl/center/dloga zakona. Javne razprave se je udeležilo 80 center-za-socialno-delo/see.page/denarna-študentov medicine, pripravnikov, specializan- -socialna-pomoc. Po opravljenem 6-me-tov, koordinatorjev in članov zborničnih odbo- sečnem pripravništvu pa zdravnikom obrov, na srečanju pa smo oblikovali skupna prijavi na Zavod za zaposlovanje RS pripadastališča do predlaganih sprememb. tudi 2-mesečno denarno nadomestilo1. Zbornica pozdravlja uvedbo »sekundaria- (https://www.ess.gov.si/iskalci_zaposlitve/ prijava_brezposelne_osebe/denarno_nado ta« (6 mesecev pripravništva in 6 mesecev mestilo) in tudi za pridobitev le-tega je pogoj, izbirnega dela) kot tako. V osnutku zakona ni da so vpisani v bazo iskalcev zaposlitve, pri jasno zapisano, ali je celoten sekundariat za čemer ni ovira, če so že dogovorjeni za zače- zdravnike obvezen ali se lahko na razpis tek službe čez nekaj mesecev. specializacij prijavijo že po opravljenem 3. Vštevanje celotnega »sekundariata« v prog- pripravništvu in strokovnem izpitu, kot do ram specializacij ni sprejemljivo. Kot do sedaj. Vsekakor menimo, da bi moral biti sedaj, se lahko všteva tisti del izbirnega dela izbirni del sekundariata neobvezen. »sekundariata«, po opravljenem strokovnem2. Odločno nasprotujemo določilu, »da se izpitu, ki vsebinsko ustreza posameznemu zdravnika, ki se kljub prosim mestom za programu specializacije, pavšalno vštevanje opravljanje sekundariata vanj ne vključi«, in prvih šestih mesecev izobraževanja – pri- »zdravnika, ki se ne prijavi na prvi pravništva in celotnega nadaljevalnega dela, javni razpis specializacij po opravlje- ne glede, na katerem področju ga je zdravnik nem strokovnem izpitu, preneha voditi opravljal, pa je neustrezno in strokovno v evidenci aktivnih iskalcev zaposli- neprimerno. Navedeno bi tudi pomenilo, da tve«. Omenjena predloga močno posegata v je treba spremeniti programe vseh 45 zdrav- temeljne pravice diplomatov medicinske niških specializacij, da bi lahko zadostili fakultete, ki jim jih daje zakonodaja s podro- čja socialne varnosti, ter jih postavljata v
Revija ISIS Zbornic1a1Maj 2017 omenjenemu zakonskemu določi- Slovenija še vedno nima, prav mnenju nedopusten poseg v zgoraj lu. tako pa ne upošteva mnenja navedeno ustavno pravico.4. Možnost izbire le ene specia- stroke, ki jo v tem primeru pred- 9. Določilo, da naj bi bil rok za lizacije, ki se financira iz prora- stavljajo koordinatorji. Prav tako dokončanje specializacije čuna, onemogoča pridobitev osnutek zakona ne omenja, iz določen že v odločbi o odobri- specialistov za področja intenziv- katere baze se bodo črpali podatki, tvi specializacije, je neživljenj- ne medicine, kardiologije in ki bodo osnova za izračun potreb- sko in pravno neizvedljivo. Mlade vaskularne medicine ter otroške nega števila posameznih specia- zdravnice so med specializacijo nevrologije, saj je za prijavo na lizacij po statističnih regijah. enkrat ali večkrat na porodniškem omenjene specializacije pogoj že 7. Prav tako predvideni razpis dopustu, prav tako niso upošteva- zaključena ali delno opravljena specializacij po statističnih ne daljše bolniške odsotnosti ali druga specializacija. Tako bi te regijah ne sledi usmeritvam začasne prekinitve specializacij specializacije zdravniki lahko zbornice, ki si že leta prizadeva za zaradi opravljanja npr. doktorata opravljali izključno samoplačni- nacionalni razpis, ter ne rešuje ali drugega usmerjenega izobraže- ško. Prav tako to zapira možnost trenutne situacije. Na ta način se vanja. Spreminjanje pravnomoč- izbire ustrezne specializacije ustrezno reši le problematika SB nih odločb, izdanih v upravnem zdravnikom, ki med ali po opra- Trbovlje (pri pridobivanju specia- postopku, je zelo omejeno in v vljeni prvi specializaciji postanejo lizantov), ki trenutno spada v praksi redko izvedljivo. trajno nesposobni opravljati ljubljansko regijo, SB Ptuj pa tudi 10. Osnutek omenjenega zakona izbrani poklic (npr. kirurg si tako po ponujeni rešitvi ostaja v isti predvideva tudi, da naj bi bil poškoduje roko, da ne more več statistični regiji kot UKC Maribor. izbrani osebni zdravnik tudi operirati) ali po izbiri in določe- 8. Nerazumljivo je tudi določilo, da specializant s področja dru- nem obdobju izvajanja prve »zbornica vsako leto posebej žinske medicine, pediatrije specializacije ugotovijo, da le-ta pripravi seznam javnih zdravstve- ter ginekologije in porodni- zanje ni ustrezna. nih zavodov po regijah, ki imajo štva, ki opravlja tretje leto5. Financiranje specializacij iz prednost pri dajanju ponudb za specializacije. Navedeni predlog proračuna – omenjeno določilo je zaposlitev«. Po dolgoletni praksi je je v nasprotju z določilom 28. preveč pavšalno in nedorečeno. razvidno, da je javljenih potreb člena Direktive o priznavanju Sedaj se o višini sredstev za specia- vsako leto veliko več, kot je razpo- poklicnih kvalifikacij (36/2005/ lizacije dogovarjajo Ministrstvo za ložljivih specializantskih mest in EC), ki tako možnost samostojne- zdravje RS, Zavod za zdravstveno seveda razpoložljivih kandidatov. ga dela dopušča zgolj za »področje zavarovanje Slovenije in Zdravniška Ni jasno, na kakšen način naj bi po splošne medicine«, po usposablja- zbornica Slovenije, specializantom petih ali šestih letih specializacije nju, ki traja najmanj tri leta. pa poleg plače in prejemkov pripa- določali, kdo (kateri javni zavod) Omenjeni predlog tudi močno dajo tudi druge pravice, npr. ima prednost pri dajanju ponudb zmanjšuje pravno varnost pacien- sredstva za izobraževanje, ki jih in kako naj bi specializant, ki je tov, ki bi jih obravnaval zdravnik specializanti koristijo po svoji izbiri. specializiral za določeno regijo, že specializant po (vaših navedbah) V kolikor bi se financiranje preneslo ob prijavi na razpis vsaj približno opravljenem enem letu sekundari- na proračun, bi bila sredstva najver- vedel, kje se bo dolžan zaposliti. Če ata in enem letu svoje izbrane jetneje fiksna in nespremenljiva, vzamemo za primer specializanta specializacije, in prenaša prevelik pravice specializantov pa omejene. družinske medicine iz Idrije, ki bo del odgovornosti na mlade zdrav- Prav tako je proračun mogoče kandidiral za ljubljansko regijo: nike, ki za samostojno delo še niso spreminjati z rebalansom, stroka pa kako naj ve, da bo službo dolžan usposobljeni. Dovoljenje za pri vseh takih odločitvah ne bi imela sprejeti v domačem kraju ali vsaj v samostojno delo, skladno z določi- več besede. okolici, in ne bo ob zaključku li ZZdrS, vendarle še vedno ostaja6. Zbornica meni, da rešitev, da specializacije dolžan najprej veljavna licenca (po opravljeni »predlog razpisa specializacij sprejeti ponudbe iz Kočevja. Že specializaciji). Pri tem se poraja pripravi odbor, sestavljen iz sama zaveza za regijo, kot jo pozna tudi vprašanje, kako bodo taki predstavnikov ministrstva za sedanji sistem, posega v ustavno zdravniki nemoteno opravljali zdravje, zbornice in Združe- pravico posameznika do svobode specializacijo in predvideno nja zdravstvenih zavodov dela, določilo, da bo mladi specia- kroženje. Kaj bo s tako opredelje- Slovenije«, ni ustrezna. Zakon list šele ob ali po zaključku speciali- nimi pacienti, ko specializant med drugim predvideva, da se pri zacije dolžan sprejeti zaposlitev na zaključi specializacijo in je dolžan pripravi razpisa upošteva mreža popolnoma drugem koncu države, sprejeti zaposlitev v drugem javne zdravstvene službe, ki je pa pomeni še dodaten in po našem javnem zdravstvenem zavodu?
Revija ISIS1Z2bornicaMaj 2017Iz dela zborniceZbornica oživlja svojo spletno stranUvodnik 426. tedenskega biltena ZZS, 6. 4. 2017 Redni obiskovalci spletne strani občasno ponavljajo s svojimi vpraša- so vsebine, ki smo jih začasno razpo-Zdravniške zbornice Slovenije se goto- nji, ki se nanašajo na vroče teme, na redili v spodnje kategorije.vo spomnite, da je ta ob koncu lanske- primer na vprašanja strokovnihga leta dokaj nepričakovano oziroma nadzorov, ki jih opravlja zbornica. Kategorija 1: Partnerske instituci-nenapovedano spremenila svojo Zdravniki in zobozdravniki si želimo je, mladi zdravnikipodobo. Zdaj smo se že navadili na bolj analitičnega pogleda tudi s straninovo podobo, pogrešamo pa vsebine medijev: kaj sploh je strokovni nad- Kategorija 2: Aplikacijein delovanje, ki bi pritegnili naše zor, v kolikšnem času se ga lahko Kategorija 3: Spletna orodja,člane k branju in sodelovanju – torej opravi in kaj se od njega lahko priča- iskalnik zdravnikov, forum zdravni-oživitvi spletne strani in s tem posre- kuje. Zato bomo na spletni strani kovdno tudi zborničnih dejavnosti. kmalu objavili tudi nekoliko razširje- Kategorija 4: Zakonodaja, na no informacijo o javnih pooblastilih, primer http://www.pisrs.si Samokritično lahko ugotovimo, da ki jih ima zbornica. Kategorija 5: Medicinski viri,na spletni strani nista dovolj jasno smernicepredstavljena poslanstvo in vizija Vse, ki imate ideje in željo po Kategorija 6: Koristne informacijezbornice, kakor tudi ne, kako podpira sodelovanju pri vsebinski prenovi (publikacije ali dokumentna knjižni-interese članov. Zato se podajamo v spletne strani Zdravniške zbornice ca)prevetritev vsebin z željo, da bo Slovenije, vabim k sodelovanju. Veselim se vaših predlogov in tudispletna stran dobro služila predvsem konstruktivnih kritik ter cenim vašočlanom, izražala duh transparentnosti Na elektronski naslov pripravljenost prispevati k spremem-in zagotavljala vedno dostopne [email protected] nam do 30. aprila 2017 bam spletne strani – ta naj postaneinformacije o našem delu vsem sporočite, kako želite sodelovati pri eno od središč, kjer bomo člani inzainteresiranim javnostim. vsebinski nadgradnji spletnega mesta. članice zbornice lahko izražali svoja Sodelovanje bo mogoče tudi kasneje, mnenja in oblikovali skupna stališča o Med zainteresiranimi javnostmi vendar bi glavne spremembe radi pomembnih vprašanjih, ki zadevajoso gotovo novinarji, ki iščejo informa- pripravili v naslednjem mesecu dni. naše delo.cije pri različnih virih z različno Opredelite se lahko tudi do tega, kakokredibilnostjo, z različnim vedenjem koristne so posamične rubrike, ki že Dr. Zdenka Čebašek - Travnik,in z različnimi motivi. Mediji se obstajajo, ali pa do tega, kako koristne predsednicaZdravniki, zobozdravniki in zakonodajaUvodnik 425. tedenskega biltena ZZS, 30. 3. 2017 Zdravstvena reforma je izraz, ki ga smo upravičeno pričakovali, da bomo se v zakonih, ki pridejo v javno obrav-slišimo in beremo vsak dan. Nam, pri pripravi zadevne zakonodaje lahko navo, sodelovanje zbornice komajdazdravnikom in zobozdravnikom, je dejavno sodelovali. Takšno sodelova- opazi ali pa sploh ne.jasno, da se ta reforma nanaša tudi na nje je tudi zakonsko določeno – vnas, na naše delovne pogoje in na Zakonu o zdravniški službi (71. člen, Zdravniška zbornica se je dejavnosredstva, ki jih potrebujemo za svoje točka 5), ki jasno opredeljuje sodelo- vključila v javno razpravo o vseh zako-delo – da bi lahko s svojim znanjem vanje Zdravniške zbornice Slovenije nih, ki so že prišli do te faze zakono-pomagali pacientom. (ZZS) pri pripravi zakonov, planskih dajnega postopka. Zadnji tak zakon iz dokumentov, kadrovskih načrtov in javne razprave je Zakon o zdravstve- Zakone, ki so del zdravstvene drugih predpisov s področja zdrav- nem varstvu in zdravstvenem zavaro-reforme, pripravlja ministrstvo za stva. Zato se sprašujemo, kako to, da vanju (ZZVZZ). Pripombe na ta zakonzdravje. Zdravniki in zobozdravniki so nastajale v obdobju dveh vodstev
Revija ISIS Zbornic1a3Maj 2017ZZS, vendar so bile usklajene in v la brez upoštevanja naših strokovnih treba pripraviti zakonske podlage zamandatu sedanjega vodstva tudi mnenj. Zbornica je stopila še korak uvedbo nekrivdnega priznanja kom-dopolnjene. Pri tem je pomembno naprej – pripravili smo zbor zaintere- penzacije pri opravljanju zdravstvenihvlogo odigral tudi Odbor za zasebno siranih zdravnikov, predvsem mladih, storitev (nekrivdna odškodnina).dejavnost. Prav tako so bile pripombe na katerem smo predstavili delovnousklajene znotraj Koordinacije zdrav- gradivo (torej ne še osnutka zakona) Najprej pojasnilo o tem, kajniških organizacij. Celotno besedilo za spremembe Zakona o zdravniški pomeni nekrivdna odškodnina: vsakopodanih pripomb je objavljeno na službi. Govorili smo o izhodiščih, ki so zdravljenje lahko prinaša tveganje zaspletni strani ZZS, skupno stališče pa, za nas nesprejemljiva, in o svojih neželene učinke ali celo hude zdrav-da predlagamo umik tega zakonskega ugotovitvah seznanili ministrstvo za stvene zaplete kljub vsej izkazaniosnutka iz nadaljnje obravnave. Zakaj zdravje. Tudi ta dokument je obja- skrbnosti zdravstvenih delavcev, šetakšno stališče? Tisti, ki vas to zanima vljen na spletni strani ZZS. posebej zdravnikov in zobozdravni-in utegnete prebrati to besedilo, se kov. Kadar do takšnih posledic pride,lahko o razlogih prepričate sami. Tudi v prihodnje se bo zdravniška pa je treba zagotoviti odškodnino poDruge bo k razmisleku pripravil zbornica odzivala na vse predlagane nekrivdnem sistemu, ki je za vseuvodnik v naslednji številki revije Isis spremembe zakonodaje s področja vpletene v te dogodke hitrejši in manjin tudi drugi sestavki o tej temi. zdravstva. Treba pa bo najti načine, boleč. da bo ministrstvo za zdravje v večji Kot predsednica zbornice z meri kot doslej upoštevalo naše Zdravniška zbornica se za uvedbozanimanjem spremljam dejstvo, da se pripombe. sistema nekrivdnih odškodnin zavze-v razpravo o zakonodajnih spremem- ma že dlje časa. Nekrivdni sistem bibah vključuje vedno več članov, ki Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, moralo načrtovati ministrstvo zarazumejo, da ne smemo dovoliti, da bi predsednica zdravje v sodelovanju z zdravstvenose zdravstvena zakonodaja spreminja- blagajno in izvajalci zdravstvenih storitev.V meniju namesto Zdravnik vstiski Zdravniški ombudsman Za vpeljavo takšnega sistema so nujno potrebne zakonodajne spre-Iz 426. tedenskega biltena, 6. 4. 2017 membe. Pobudo o tem je zbornica posredovala na ministrstvo za zdravje Zdravniški ombudsman nastaja telefonu med 17. in 19. uro in 20. 4. tudi v lanskem letu. Žal moramokot nova oblika neodvisne strokovne 2017 za osebni pogovor v prostorih ugotoviti, da v okviru trenutno pre-pomoči zdravnikom in zobozdravni- zbornice med 17. in 19. uro. dlaganih rešitev v osnutkih zakonov,kom, ki nam bo v pomoč, ko se bomo ki naj bi sestavljali zdravstvenosrečevali z osebnimi težavami v V aprilu bo naročanje na pogovor reformo, uvedba sistema nekrivdnihpoklicnem ali družinskem življenju. možno samo preko elektronskega povračil ni predvidena. naslova [email protected], kasneje Zdravniški ombudsman bo začel bomo posredovali tudi druge informa- Specializacijedelovati že v mesecu aprilu v obliki cije.pogovorov, ki jih bodo nudili izkušeni Iz 424. tedenskega biltena,kolegi. Imamo določene termine, na Več o ideji zdravniškega ombud- 23. 3. 2017katere se zainteresirani lahko prijavi- smana si lahko preberete na spletnite, in sicer 10. 4. 2017 za pogovor po strani www.zdravniskazbornica.si Glede navedb ministrstva za (zbornica za vas) zdravje, da je »pomanjkanje zdravni- kov posledica 15 letnega načina kadro-Sistem nekrivdnega priznavanja vanja in razpisovanja specializacij, kiodškodnin v primerih neželenih so bile v pristojnosti in so še Zdravni-izidov zdravljenja ške zbornice Slovenije«, pojasnjujemo: Iz 424. tedenskega biltena, 23. 3. 2017 Leta 2003, ko je zbornica prevzela razpisovanje specializacij s strani Glede na strmo rast odškodnin v postala premajhna oz. bo zaradi ministrstva in uvedla sistem javnihzadnjem času je jasno, da bodo odškodnin ogroženo delovanje izvajal- razpisov, je bilo v Sloveniji 191 speci-tovrstna zavarovanja zelo hitro cev zdravstvenih storitev. Zato je alizantov za potrebe javne zdrav- stvene mreže (vir: register na dan 31. 12. 2003), danes jih je 1.740. Za pripravo kakovostnih razpisov s
Revija ISISZ14bornicaMaj 2017popolnoma verodostojnimi podatki bi razpišemo, večja je verjetnost, da glavnih mentorjev, smo ministrstvo vpotrebovali mrežo specialistov v javni bodo manj zaželene specializacije in začetku oktobra lani prosili za usme-zdravstveni službi, ki je ministrstvo, manj privlačne regije ostale brez ritev in cilje z navedbo, katera speci-zakonski obvezi navkljub, v zadnjih zdravnikov. Ob vsem navedenem pa alistična področja želi ministrstvo20 letih ni pripravilo. Zbornica tako ne gre zanemariti dejstva, da je krepiti v letu 2017. Odgovora nismoob pripravi razpisov, če poenostavlje- ministrstvo za zdravje podalo soglasje prejeli. Predlog prvega javnegano razložimo, upošteva javljene k vsem razpisom specializacij. razpisa specializacij za leto 2017 jepotrebe javnih zdravstvenih zavodov, bil ministrstvu posredovan 23. 2.enakomerno porazdeljenost specia- Da bi čim bolje pripravili predlog 2017, morebitnega poziva za dopolni-lizacij po regijah in seveda število novega razpisa specializacij, ki bo tev oz. soglasja k razpisu pa še nismorazpoložljivih kandidatov (odkar sta ustrezal zastavljenim ciljem zdrav- prejeli.dve medicinski fakulteti, govorimo o stvene politike ter bo obenem uskla-260 zdravnikih letno, pred tem pa jih jen z zmožnostmi izobraževanja na P. S. Soglasje k razpisu specia-je bilo še manj). Več specializacij prostih specializantskih delovnih lizacij smo prejeli 7. 4. 2017. mestih ter številom razpoložljivihSocialne pravice mladih zdravnikov inzobozdravnikovIz 425. tedenskega biltena, 30. 3. 2017 pomoč na CSD (ter kritje obvezne- ga in dopolnilnega zavarovanja), do Na podlagi spodnjega določila so najmanj 6 mesecev v zadnjih 24 česar ste, razen nekaj splošnihpo pripravništvu mladi zdravniki mesecih. 3 mesece, če ste bili zava- pogojev, upravičeni, če niste poroče-upravičeni do 2-mesečnega, zobo- rovani od 9 mesecev do 5 let. ni, prijavljeni morate biti v bazozdravniki pa do 3-mesečnega denar- iskalcev zaposlitve na ZRSZ, preverjanega nadomestila v višini 80 Pogoj je vpis v bazo iskalcev pa se tudi dohodke v zadnjih 3odstotkov plače. V tem času je zaposlitve na eni izmed območnih mesecih (štipendije se ne upošteva)zagotovljeno tudi kritje obveznega služb ZRSZ (ob tem potrebujete ter premoženjsko stanje (do pomočizdravstvenega zavarovanja. kopijo pogodbe o zaposlitvi med niste upravičeni, če imate več kot pripravništvom ter izpolnjen obrazec: eno stanovanje, avto v vrednosti več Čas prejemanja denarnega https://www.ess.gov.si/_files/1947/ kot 8100 eur, večjo vrednost vnadomestila je odvisen od zavaroval- obrazec_placa.doc) delnicah ipd.). Področje ureja Zakonne dobe, in sicer: 2 meseca, če ste o uveljavljanju pravic iz javnihmlajši od 30 let in ste bili pred na- Po zaključku študija, med čaka- sredstev.stankom brezposelnosti zavarovani njem na pripravništvo, pa lahko zaprosite za denarno socialnoE-naročanje prinaša tudi nekatera tveganjapri varovanju osebnih podatkovIz 427. tedenskega biltena, 13. 4. 2017 ZZS), ki so jo pripravili zdravniki in psihologi, ki delajo na področju psihia- Z 10. aprilom 2017 je postal tudi določeno tveganje za varovanje trije znotraj javne zdravstvene mreže.obvezen del zdravstvenega sistema zasebnosti pacientov, zato zdravnike Za pomoč pri vprašanjih, ki se poja-e-naročanje, za katerega Ministrstvo in zobozdravnike pozivamo, da spre- vljajo v zvezi s storitvami eZdravja, jeza zdravje predvideva, da bo izboljšal mljajo morebitne odklone in jih nemu- organiziran center za pomoč uporabni-sistem naročanja in s tem tudi dostop- doma prijavijo zdravniški zbornici ali kom na brezplačni telefonski številkinost do zdravstvenih storitev za informacijskemu pooblaščencu. 080 24 45, preko spletnega obrazca napaciente. Zdravniška zbornica ob tem podpora.ezdrav.si ali elektronskegaopozarja, da sistem e-zdravja prinaša V zvezi s tem opozarjamo na naslova [email protected]. peticijo (objavljena na spletni strani
Revija ISISI1z6EvropeMaj 2017Pamela Rendi - Wagner:Ministrica z največjo hitrostjoPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] »Ni mi bilo treba dolgo razmišljati,« je razvitega zdravstvenega sistema«. Pri svojipovedala nova ministrica za zdravstvo, potem ko prihodnji dejavnosti se bo opirala na svojejo je predstavil predsednik zvezne vlade Christi- omrežje zadnjih let. Kot sekcijski vodja je kon-an Kern, pa četudi jo je slednji komaj dva dni struktivno sodelovala z zastopniki ÖÄK (Avstrij-pred tem vprašal, ali bi nadaljevala tisto, kar je ska zdravniška zbornica) »in to bom nadgrajeva-začela (zdaj že pokojna ministrica) Sabine la«. V politiki so vedno nujni partnerji in med teOberhauser. sodi tudi zdravniška zbornica. Potem ko se je predstojništvo SPÖ (Partei Poklicna pot je bila zanjo vedno zelo po-vorstand der Sozialdemokratischen Partei membna. Kot ženska (žena) in mati dveh hčeraÖsterreichs) soglasno izreklo, da priv. doc. Joy (sedem in enajst let) mora tudi sama večkrat naPamela Rendi - Wagner postane nova ministrica dan »narediti špago« (telesno vajo), da zmoreza zdravstvo in ženske, je bila že predstavljena združiti oboje. Velik izziv vidi tudi v ženskijavnosti. In že nekaj ur potem jo je predsednik politiki – zaprisežena je bila 8. marca, na svetov-države tudi zaprisegel. ni dan žensk – v združevanju poklica in družine, ki sloni na ramenih žensk, »tudi na mojih rame- Dr. Rendi - Wagner je bila šest let sekcijski nih«.vodja v ministrstvu za zdravstvo. Njen ministrskipred-predhodnik jo je leta 2011 povabil iz tujine Poklicna pot: promocija leta 1996 na Medi-v domovino. Rendi - Wagner ima naslov Master cinski univerzi Dunaj, strokovno izpopolnjevanjeof Science in Infection and Health in the Tropics v specifični profilaksi in tropski medicini na isti(University of London). Hkrati je tudi gostujoča univerzi ter v Kaiser-Franz-Josef-Spital nadocentka na School of Public Health, University Dunaju. Na temelju njenega raziskovanja je bilof Tel Aviv. interval cepljenja proti FSME (virusu klopnega meningoencefalitisa) podaljšan od treh na pet Nova ministrica meni, da cilj sodobne zdrav- let. Leta 2005 je postala specialistka za specifič-stvene politike mora biti ne le, da ljudje dlje no profilakso in tropsko medicino. Specialnaživijo, temveč da dlje zdravo živijo. Tudi pričako- strokovna področja: preventiva s cepljenjem,vana življenjska doba ne sme biti odvisna od potovalna medicina, infekcijska epidemiologija.stopnje izobrazbe, mesta bivanja in delovnih Leta 2008 se je za ta področja tudi habilitirala narazmer. Pri bolezni mora biti »zagotovljena fer Medicinski univerzi Dunaj.dostopnost do kakovostnega in tehnično visoko Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 6, 25. marec 2017 Opomba: Vredno je prebrati ves zapis. Kak balkanolog pa bi morda znal odgovoriti, zakaj so v Avstriji nekatere reči samoumevne, v Sloveniji pa ne le neizvedljive, temveč tudi nepredstavljive ...
Revija ISISZ18dravstvoMaj 2017Kompetence za izboljševanjekakovosti in varnosti v zdravstvuter osredotočenja na pacienta innjegove bližnjeDelovna skupina pri Ministrstvu za zdravje RSIzr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., Center za izboljševanje kakovosti in varnosti zdravstvene obravnave, BiserkaSimčič, spec. posl. ekon., EQM, Ministrstvo za zdravje RS, Zdenka Kramar, mag. zdr. nege, Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, Jelka Mlakar, viš. med. ses., Univerzitetni klinični center Ljubljana, doc. dr. Jasmina Primožič,dr. dent. med., Univerzitetni klinični center Ljubljana, izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, viš. med. ses., univ. dipl.org., prim. asist. Daniel Grabar, dr. med., Splošna bolnišnica Murska SobotaUvod pacientov v letu 2016 je pokazala, da znanje, spretnosti in odnose, potrebne je treba poenotiti študijske programe za delo v določenem poklicu, kot tudi Izboljševanje kakovosti in varnosti in kompetence za kakovost in varnost sposobnost dojemanja vsebine del.v zdravstvu je dolžnost in odgovornost v sistemu zdravstvenega varstva na Svetovna zdravstvena organizacijavseh deležnikov in se osredotoča na ravni države, saj te potekajo zelo poklicno kompetenco opisuje kotizboljšanje izidov za posameznika in različno, na medicinskih fakultetah pa sposobnost opravljanja določenepopulacijo, povečanje uspešnosti sploh ne ali v zelo majhnem obsegu poklicne funkcije, ki je sestavljena izzdravstvenega sistema, izboljšanje (Robida, et al., 2016). repertoarja poklicne prakse (Areskog,vrednosti zdravstvene obravnave, et al., 1988). Kompetenca zahtevaboljši razvoj strokovnjakov in izbolj- Splošno sprejeta definicija kompe- znanje, primerne usposobljenosti inšanje izkušenj pacientov in izvajalcev tenc ni dogovorjena. Najpreprostejše vidne mehanične intelektualne(Batalden & Davidoff, 2007). bi bilo kompetence definirati kot spretnosti, ki omogočajo opravljanje zmožnost posameznika, da pravilno določene poklicne storitve (Gračner, Izobraževalni sistemi igrajo opravi delo (White, 1959). Zavod RS 2014, p. 33).ključno vlogo pri oblikovanju kulture za šolstvo kompetenco definira kotna področju kakovosti in varnosti v »zmožnost opraviti neko nalogo, Kompetence lahko razdelimo nazdravstu, na področjih poklicne nekompetenco pa nasprotno. Kompe- intelektualne, medosebne, prilagodi-komunikacije, dejavnosti in procesov tence vključujejo: obvladovanje tvene in usmerjene k ciljem. Kompe-po meri. So osrednja področja, kjer se pojmov, znanj, spretnosti, veščin, tenten zdravstveni strokovnjak izvajaoblikuje poklicna kompetenca, ki je socialnih odnosov, stališč, ravnanj, zdravstveno prakso z osredotočenjemdel vgrajene študentske poklicne odnosa do samega sebe«. Ko govori- na pacienta, največkrat v večpoklicnemkulture in je bolj ali manj izražena in mo o kompetencah na delovnem zdravstvenem timu. Deluje v skladu zzagovarjana v različnih poklicnih mestu, mislimo na strokovne, special- etičnimi načeli in uporablja z dokaziprogramih in izobraževalnih ustano- ne in osebnostne kompetence ter podprto izvajanje zdravstvene oskrbevah. Izobraževanje v zdravstu je vrednote, kot sestavni del kompetenc ter metode in orodja za izboljševanjepovezano s pridobitvijo licence, zaposlenih. V okviru Organization for kakovosti s pomočjo informacijskecertifikata in naziva, ki ustreza vstopu Economic Cooperation and Deve- tehnologije. Ključne kompetence zav poklic. Študent je odvisen od certifi- lopment (OECD), projekta Definition izboljševanje kakovosti, varnosti inciranja ali licenciranja. Nanj vplivajo and Selection of Competencies (DeSe- osredotočenja na paciente so: sistem-njegovi izobraževalni programi in Co, 2005), kompetence definirajo več sko razmišljanje, zdravstvena obravna-priložnosti, ki jih ti programi proizve- kot le znanje in veščine, poimenujejo va, osredotočena na pacienta in njego-dejo (Almas & Odegard, 2010, p.144; jih kot večdimenzionalni pojem, ki ve bližnje, z dokazi podprtaHall, 2005, p. 191). vključuje kombinacijo znanj, spo- zdravstvena obravnava, timsko delo in znanj, spretnosti in odnosov. sodelovanje, nenehno izboljševanje Nacionalna anketa o izobraževanju varnosti in kakovosti ter uporabaza pridobivanje kompetenc s področja Raziskave poklicev poudarjajo informacij (Odell, 2011; Frank & Brien,kakovosti v zdravstvu in varnost dejstvo, da kompetenca vsebuje tako
Revija ISIS Zdravstv1o9Maj 20172008; International Hospital Federati- okolja; sposoben je ravnati glede zdravstvenih ustanovah. To je tudion, 2015; Epstein & Street, 2011; World na smernice v določenih okolišči- eden izmed vzrokov, zaradi katerih jeHealth Organization (WHO), 2011; nah. Zna uporabljati najboljša nerealno pričakovati, da bomo vRobida, 2009; Robida, 2011). orodja za izboljševanje kakovosti razmeroma kratkem času dosegli in varnosti glede na situacijo. izboljšave. Prednostna naloga je Pomembno je tudi, kako razume- (Aktivno uvajanje in delo na usposabljanje učiteljev za sistemmo pojma kompetence in sposobno- izboljšavah kakovosti in varnosti kakovosti in varnost zdravstvenesti. Fraser in Greenhalgh (2001) pacientov v svoji delovni enoti od obravnave. Kompetence kliničnihnavajata, da so sposobnosti več kot začetka do konca projekta in mentorjev zahtevajo najmanj ravenkompetence. Kompetence definirata ocena njihovega projekta s strani strokovnjaka za usposabljanje zapo-kot kaj posameznik zna, kaj je zmožen strokovnjaka ali izvedenca.) slenih v zdravstvu. Klinični mentor jenarediti v okviru znanja, veščin, 4. Strokovnjaka (po Dreyfusu strokovnjak, ki praktično uporabljaodnosa in drže, ki jo ima. Sposobnosti »proficient«): vedenje v določenih metode, tehnike in orodja za izboljše-definirata kot obseg, do katerega se okoliščinah je na podlagi znanja in vanje sistema kakovosti in varnostiposameznik lahko prilagodi spre- pridobljenih izkušenj in veščin. pacientov pri svojem vsakdanjemmembam, generira novo znanje, Ravnanje glede na smernice v delu. Kompetence učiteljev na visokihizboljšuje svoje delo. Sposobnosti se določenih okoliščinah postane šolah in fakultetah pa morajo biti napridobijo preko povratnih informacij bolj ali manj pomembno glede na ravni izvedenca za formalno učenjeza opravljeno delo, v iskanju izzivov pridobljene izkušnje; ima sposob- študentov. Poleg strokovne ravniter z uporabo metod, kot so poročanje nost proučevanja problema iz več dosegajo tudi raziskovalno prepoznav-o dobrih praksah, delo v manjših različnih perspektiv (vključeni v nost s področja kakovosti zdravstveneskupinah, problemsko učenje idr. projekte izboljševanja kakovosti in obravnave in varnosti pacientov. varnosti pacientov, ne samo v Kompetence se merijo in svoji enoti, pač pa tudi v drugih Kompetenc za izboljševanjeobravnavajo glede na specifično enotah zdravstvene ustanove, in sistema kakovosti in varnostidelovno nalogo v določenem delujejo tudi v skupini, ki skrbi za pacientov se ne da naučiti samokliničnem ali nekliničnem oko- sistemski razvoj kakovosti in s prisostvovanjem predavanjem,lju. Opredelimo jih na splošno varnosti v zdravstveni ustanovi). seminarjem, delavnicam v živokot znanje, veščine in vedenjske 5. Izvedenca (po Dreyfusu ali prek internetnih e-učilnic,vzorce. Glede na raven kompe- »expert« in »master«): vedenje je čeprav je to osnova. Potrebuje-tenc za določeno delo poznamo na ravni »intuicije«, ki je odraz mo izkustveno učenje s sodelo-kompetence (prirejeno po Dreyfus, globljega razumevanja področja vanjem pri projektih za izboljša-et al., 1980): (ne samo pravil in smernic) in ve, ki morajo biti strukturirani1. Začetnika (po Dreyfusu »novi- pridobljenih izkušenj; slednje so po načelih znanosti o izboljšavah tolikšne, da omogočajo intuitivno in varnosti pacientov (Arm- ce«): vedenje je na ravni pravil in odločanje na podlagi z izkušnjami strong, et al., 2012). navodil, ki jih posameznik dobi. pridobljenih asociacij v določenih Čuti se odgovornega samo za okoliščinah (širjenje znanja s Vsi, ki delajo v zdravstvu, sledenje pravilom in navodilom. treningom osebja in širjenje morajo imeti kompetence za Svoje obnašanje prilagodi pravi- izboljšav kakovosti in varnosti v nenehno izboljševanje kakovo- lom in navodilom (poznavanje celotni zdravstveni ustanovi in sti, varnosti pacientov in osredo- terminologije, osnovnih načel, učitelji izboljševanja in varnosti točenja na paciente in bližnje. konceptov in osebnih projektov za pacientov, vključno z objavljanjem izboljšave in varnost pacientov). raziskav s področja kakovosti in Večina kompetenc za izvajanje2. Napredovalega začetnika (po varnosti, ter pomoč pri zapletenih visoko kakovostne in varne zdrav- Dreyfusu »advanced beginner«): problemih v lastni ali izven lastne stvene obravnave ima skupno osnovo. dobiva izkušnje pri delu in razu- organizacije). Za določena delovna mesta v zdrav- mevanju okolja z njegovim konte- V tem trenutku v Sloveniji nima- stvenem zavodu ali drugačno obliko kstom. Čuti se odgovornega samo mo dovolj usposobljenih strokovnja- zdravstvene dejavnosti in posameznih za sledenje pravilom in navodilom kov in izvedencev – učiteljev za specialnosti pa so potrebne pogloblje- (praktična uporaba znanja s izvajanje programov izboljševanja ne in tudi specifične kompetence. sodelovanjem pri projektih za sistema kakovosti in varnosti pacien- izboljšave kakovosti in varnosti na tov. S pomanjkanjem se srečujemo Za izboljševanje kakovosti, varno- delovnem mestu). tako v srednjih šolah kot na fakulte- sti ter osredotočenja na paciente in3. Usposobljenega posameznika tah, visokih zdravstvenih šolah in v bližnje predlagamo 5 ravni glede na (po Dreyfusu »competent«): odgovornosti zdravstvenih delavcev, vedenje je na ravni pravil in sodelavcev in nezdravstvenih delavcev: hkratnega razumevanja konteksta, –– Prva raven za vse zdrav- stvene delavce, sodelavce in
Revija ISISZ20dravstvoMaj 2017 nezdravstvene delavce – zah- še opredelitve bodo zajemali jena uporaba dokazov za teva znanja, veščine, profesio- izvedbeni programi izobraževanja in spoprijemanje s specifičnimi nalno obnašanje in odnose. usposabljanja za vse skupine, hkrati potrebami pacienta in klinič- –– Druga raven za zdrav pa bodo opisane tudi v akcijskem nimi okoliščinami. DPZO ne stvene delavce in sodelavce, ki načrtu Nacionalne strategije kakovo- vključuje samo z dokazi izvajajo neposredno zdrav- sti in varnosti v zdravstvu 2017–2022. podprtega strokovnega/ stveno oskrbo pacientov in kliničnega dela, temveč gre za delajo pod nadzorom. Osnovna znanja in izhodišča sistemski pristop, ki ga je –– Tretja raven za mentorje, za izboljševanje sistema kakovo- treba podpreti z dokazi podpr- vodje in strokovnjake z sti in varnosti to ureditvijo zdravstvenega odgovornostjo za delovanje sistema dela, izobraževanjem enot in oddelkov in izkušene –– Sistem kakovosti in varnosti in politiko (Salisbury, et al. zdravstvene strokovnjake. (sistemsko razmišljanje, 2007). –– Četrta raven ali organiza splošno o sistemu, zdravstvo –– Praktične metode in orodja za cijska raven – znanje, veščine, kot kompleksen prilagodljiv izboljševanje kakovosti in profesionalno obnašanje in sistem). Bistvo vodenja varnosti zdravstvene obravna- odnos – vodje z odgovornost- kakovosti je sistematično ve (Robida, 2009), kot so npr. mi za celotno izvajanje zdrav- izboljševanje znanja izvajal- varnostna vizita, varnostni stvene dejavnosti na področ- cev, organiziranosti procesa pogovor, sistematična analiza jih, ki jih vodijo, vključno s zdravstvene obravnave, globljih vzrokov za napake, skrbjo za celotno pot delovnega okolja in vodenja. konferenca o izidih in zapletih pacienta skozi zdravstveni Kaže se v dvigu uspešnosti zdravljenja (mortalitetna in sistem. zdravljenja, povečani dostop- morbiditetna konferenca), –– Peta raven je raven učiteljev nosti do zdravljenja, boljših redne notranje presoje, kakovosti in varnosti v zdrav- delovnih pogojih, predvsem notranje izredne presoje (v stvu in zahteva kompetence pa v večji varnosti zdravstvene primeru suma na namerno izvedenca. obravnave (Simčič, 2010). povzročeno škodo), zunanje Področja za izboljševanje kakovo- presoje in nadzori.sti in varnosti so naslednja: zdrav- –– Mikrosistem v zdravstvu. –– Timsko delo in komunikacija.stvena obravnava kot sistem in Mikrosistem v zdravstvu je Brez timskega dela v zdravstvuproces, poznavanje variabilnosti kompleksen prilagodljiv ne moremo doseči optimalnihprocesov in njihovo merjenje, osredo- sistem, ki ga sestavlja majhna izidov zdravstvene obravnave.točenje na paciente/bližnje in druge skupina ljudi, ki vsakodnevno Za timsko delo je potrebenuporabnike, vodenje izboljševanja delajo skupaj in skrbijo za trening, ki se osredotoča nazdravstvene obravnave in varnosti majhno populacijo pacientov. vzajemno odvisnost članovpacientov, sodelovanje, timsko delo in Ima skupne cilje obravnave tima drug od drugega. Članikomunikacija, koordinacija zdrav- pacientov, povezane procese, tima vidijo sami sebe kotstvene obravnave z osredotočenjem skupne informacije, skupno sodelujoče člane pri oskrbina pot pacienta skozi zdravstveni okolje, v katerem deluje, pacienta, koristijo drugsistem in odgovornost (Armstrong, et vzorce vedenja in izide uspe- drugemu pri oskrbi pacientaal., 2012; Nolte, et al., 2015). šnosti svojega delovanja. Gre in izmenjavajo informacije, ki Usposabljanje na dodiplom- za kompleksen prilagodljiv lahko vodijo do skupnihski ravni za osnovne kompeten- sistem, ki ima svoj namen, odločitev. Uspešen tim imace za spremljanje in izboljševa- paciente, zaposlene, procese, naslednje lastnosti: skupennje kakovosti, varnosti izide in vzorce vedenja (Nel- namen, merljive cilje, uspešnopacientov in osredotočenje na son, et al. 2002). voditeljstvo in reševanjepaciente in bližnje velja za vse konfliktov, dobro komunikaci-fakultete/visoke šole za zdrav- –– Z dokazi podprta zdravstvena jo, vzajemno spoštovanje,stvo, medicinski fakulteti in obravnava. Z dokazi podprta spremljanje situacije, sprem-fakulteto za farmacijo ter za vse, zdravstvena obravnava ljanje samega sebe in prožnostki delajo v zdravstvu. (DPZO) je integracija najbolj- (WHO, 2011). Slaba komuni- V nadaljevanju sledijo primeri ših znanstvenih dokazov z kacija je najpomembnejšiopredelitve nekaterih znanj in izho- dejavniki v okolju delovanja, vzrok napakam. Tu ne gredišč za posamezne deležnike v siste- kot so klinično znanje, pacien- samo za komunikacijo smu zdravstvenega varstva. Podrobnje- tove potrebe in okoliščine, pacientom, ampak večinoma zavedanje kliničnega okolja o pomenu DPZO, dosegljivost virov idr. Ključna sestavina DPZO je posamezniku prilago-
Revija ISIS Zdravstv2o1Maj 2017 za neurejeno komunikacijo varnostni zapleti, ki so dosegli od vodstev zdravstvenih ustanov znotraj zdravstvenih timov, pacienta, a mu niso škodovali, in pri tem tudi sodeluje znotraj zdravstvenih ustanov skorajšnje napake ali skoraj- in med različnimi ravnmi šnji varnostni incidenti) ter na –– Vzpostavitev in nenehno zdravstvenega varstva (Joint osnovi tako pridobljenih izboljševanje kakovosti in Commission, 2005; Nolte, et spoznanj poučevanje zdrav- varnosti v zdravstvenih al., 2015). Komunikacija je stvenih delavcev in predlaga- ustanovah. prenos informacij od sporoče- nje izboljšav, da bi se izognili valca k prejemniku prek ponavljanju podobnih zaple- –– Strategija razvoja in vzpostavi- komunikacijskega kanala in tov (Robida, 2013b). tev strateških ciljev kakovosti razumevanja komunikacije s –– Komunikacija (strukturirana, in varnosti. strani prejemnika s povratno jasna in odprta) in timsko delo potrditvijo sporočevalca o sta ključnega pomena za –– Kultura varnosti (poročanje pravilnosti razumevanja. izboljševanje varnosti pacien- varnostnih zapletov, uporaba Komunikacijo je moč struktu- tov in visoke kakovosti zdrav- orodij za preprečevanje rirati in standardizirati, zlasti stvene oskrbe (Weinstock, varnostnih zapletov, nekazno- v kritičnih situacijah (WHO, 2007; Pronovost, et al., 2006). valni pristop pri ukrepanju za 2011). Gre za celovito in profesional- izboljšave, spremljanje pre- Osnovna znanja in izhodišča no komuniciranje in sodelova- ventivnih in korektivnihzaznavanja kulture varnosti nje med vsemi poklici v ukrepov, varnostnih pogovo-pacientov in njihovih bližnjih zdravstvenem sistemu (WHO, rov/vizit). Vzpostavitev in nenehno izboljše- 2011).vanje kulture varnosti pacientov Osnovna znanja in izhodišča –– Nadzor nad porabo namen-(kultura sporočanja varnostnih za opolnomočenje in osredoto- skih finančnih in človeškihzapletov (varnostni zaplet je izraz, ki čenje na paciente in njihove virov za infrastrukturo kako-je v Sloveniji v uporabi in je blažji bližnje vosti in varnosti ter usposa-izraz za napako) in drugih odklonov, Osredotočenost na pacienta bljanje osebja.kultura učenja, prožna kultura, (spoštovanje in upoštevanje paciento-pravična kultura in kultura odgovor- vih pravic, vrednot in odziv na njego- –– Prepoznavanje in spremljanjenosti): ve potrebe, možnost izbire, usklajeva- odgovornosti vodstva za –– Procesni in sistemski pristop nje, povezovanje, dostopnost in kakovost in varnost pacientov ter uvajanje sistema izboljšav nepretrganost zdravstvene obravnave, (Kroch, et al., 2006). pri uvajanju kulture varnosti sodelovanje in partnerski odnos pri pacientov z integracijo v načrtovanju zdravljenja, obveščenost, Osnovna znanja in izhodišča celotno zdravstveno oskrbo fizično udobje, stiki s svojcem in vrhnjega vodstva za: pacientov na vseh ravneh prijatelji in drugimi izbranimi oseba- (Yates, et al., 2005, Robida, mi, prostovoljna navzočnost izbrane –– razvoj strategije nenehnega 2013a). osebe) (Robida, 2009). izboljševanja kakovosti in –– Ustvarjanje in vzdrževanje Opolnomočeni pacient sodeluje in varnosti, vključno z organiza- varnega okolja za nudenje sprejme odločitve o lastnem zdravlje- cijsko kulturo, in kulture varne zdravstvene oskrbe ob nju in oskrbi, potem ko je dobil varnosti ter udejanjanje teh uporabi strategij za zagotavlja- ustrezne informacije od zdravnika in strategij; nje varnosti in obvladovanje drugih zdravstvenih strokovnjakov, tveganj ter uporaba primernih ima dober odnos z zdravstvenimi –– zagotovitev virov za izvajanje instrumentov presoje za delavci, upošteva navodila za lastno in spremljanje z dokazi podpr- identificiranje dejanskih in zdravljenje, je pripravljen in sposoben te zdravstvene obravnave in potencialnih tveganj (Institute prevzeti večjo odgovornost za lastno projektov za izboljševanje of Medicine, 2000). oskrbo, se udeležuje preventivnih kakovosti in varnosti; –– Obvladovanje, prepoznavanje, pregledov ter stremi k zgodnjemu ugotavljanje, poročanje in prepoznavanju bolezni, kar posledič- –– uporabo sistema sodobne analiziranje varnostnih zaple- no zmanjšuje potrebo po hospitaliza- analize varnostnih incidentov tov in odklonov (opozorilni cijah in urgentnih pregledih (Sam- brez neupravičenega obtože- nevarni dogodki, varnostni mer, et al., 2010). vanja ljudi za človeške napake zapleti, ki so dosegli pacienta Osnovna znanja in izhodišča in sistema za obvladovanje in so mu povzročili škodo, sveta zavoda, da lahko zahteva tveganj; –– opolnomočenje srednjega menedžmenta za uresničeva- nje kakovosti in varnosti. Osnovna znanja in izhodišča srednjega vodstva za: –– opolnomočenje zaposlenih za izvajanje visoko kakovostne in varne zdravstvene obravnave; –– izboljševanje, spodbujanje in
Revija ISISZ22dravstvoMaj 2017 spremljanje kulture kakovosti; –– skrb za pravično kulturo ob za usposabljanje je veliko. Pomembno –– spremljanje zdravstvene škodljivih dogodkih zaradi je, da nemudoma začnemo s poenote- varnostnih incidentov; nimi ključnimi vsebinami v vseh obravnave na podlagi z dokazi zdravstvenih šolah in na fakultetah ter podprte zdravstvene obravna- –– poznavanje in uvajanje tim- v zdravstvenih organizacijah, vključno ve z uvajanjem metod in skega dela in graditev večpo- z Ministrstvom za zdravje. orodij za pomoč pri izvajanju; klicnih zdravstvenih timov, –– dajanje pobud, predlogov pri vključno s profesionalno Usposabljanje mora biti nepresta- uvajanju sprememb; komunikacijo, ter sodelovanje no, zato je pomembno njegovo nada- –– izvajanje in poročanje o med vsemi poklici v zdrav- ljevanje, ko študentje vstopijo v uresničevanju strategije in stveni ustanovi (WHO, 2011); resnično okolje zdravstvenega sistema strateških ciljev kakovosti in in morajo sodelovati pri projektih za varnosti; –– prenos dobrih praks in izme- izboljšave. Trenutno obstaja vrzel v –– uvajanje in spremljanje njava izkušenj (Reinertsen, et kompetencah za izboljševanje kakovo- implementacije akreditacij- al., 2008). sti, varnosti in osredotočenja na skih standardov; paciente in bližnje tudi pri zaposlenih –– menedžment usposabljanja Tabela 1 prikazuje relativno po- v zdravstvu ter pri mnogih učiteljih zaposlenih in menedžment membnost kompetenc nenehnega praktičnih veščin. Nujno potrebno je informacij; izboljševanja kakovosti, varnosti sodelovanje vseh vpletenih v sistemu –– timsko delo in medpoklicno pacientov in osredotočenja na paciente. zdravstvenega varstva. Zlasti bo treba sodelovanje; vložiti delo in napor tako obstoječih –– ravnanje z viri (človeškimi, Zaključek strokovnjakov kot tudi odločevalcev finančnimi, okolijskimi in oz. politike na področju zdravstva, da materialnimi) (Reinertsen, et Kompetence za izboljševanje se bo stanje izboljšalo. Tako kot za al., 2008). kakovosti, varnosti in osredotočenja druge kompetence, velja tudi za Osnovna znanja in izhodišča na pacienta so predpogoj za izboljše- kompetence, o katerih govorimo,vodij in članov komisij kakovo- vanje zdravstvene prakse. Tehnična nenehno spremljanje razvoja znanostisti za: znanja in veščine niso dovolj, da bi o izboljšavah in varnosti pacientov. –– vzpostavitev in nenehno dosegali izboljševanje izidov za izboljševanje sistema kakovo- paciente, boljši razvoj strokovnjakov, Literatura: sti in varnosti; boljši razvoj zdravstvenega sistema in –– vodenje in spremljanje imple- zmanjševanje razsipavanja virov. Za 1. Almas, S.H. & Odegard, A., 2010. Impact mentacije standardov kakovo- vzpostavitev znanja za pridobivanje of professional cultures on students‘ sti v zdravstveni ustanovi ter opisanih kompetenc je prvi korak perceptions of interprofessionalism. načrtovanje, podpora in usposabljanje učiteljev, ki izhajajo iz Some Norwegian experiences. Journal of nadzor nad projekti za izbolj- zdravstva, da bodo lahko prenesli Allied Health, 39(3), 143 -149. šave; znanja, veščine in vzorce vedenja na vse zdravstvene in nezdravstvene 2. Areskog N-H et al., 1988. Learning strokovnjake. Priložnosti in načinov together to work together for health, Report of a WHO Study Group on Multiprofessional Education of HealthKompetence Vsi Vrhnje Srednje Vodje in Svet zavoda vodstvo vodstvo komisije za +Osnovne kompetence za izboljševanje +++ ++ +++ kakovostkakovosti +++Kompetence za varnost pacientov +++ ++ +++ +++ + +++ +Kompetence za osredotočenje na paciente +++ ++ +++in njihove bližnjeKompetence vrhnjega vodstva - +++ + ++ ++Kompetence srednjega vodstva - - +++ +++ ++ + +++Kompetence vodij in komisije kakovosti - - -Kompetence sveta zavoda ++ +Legenda znakov: - pozna, + razume, kako narediti, ++ ve, kako narediti, +++ izvedeTabela 1: Kompetence kakovosti in varnosti v zdravstvu in osredotočenju na paciente
Revija ISIS Zdravstv2o3Maj 2017 Personnel: the Team Approach. Geneva: health care: Part 1. Learning from bolnišnicah. Zdravniški vestnik, 82(10), World Health Organization, p. 6. high-performing front-line clinical units. pp. 648–660. The Joint Commission journal on quality 25. Robida, A., 2013b. Napake pri zdrav3. Armstrong, G., Headrick, L., Madigosky, improvement, 28(9), pp. 472-493. stveni obravnavi pacientov - sistematič W. & Ogrinc, G., 2012. Designing 18. Nolte, E., Zaletel, J., Robida, A., Gabro- na analiza globljih vzrokov za napake in education to improve care. Joint Com njihovo preprečevanje. Bled: Center za mission journal on quality and patient vec, B., Horvat, M., Jazbinšek, S., safety, 38(1), pp. 5-14. izboljševanje kakovosti in varnosti Oprešnik, D., Buzeti, T., Pribaković4. Batalden, P.B. & Davidoff, F., 2007. What zdravstvene obravnave – Prosunt. Brinovec, R., Albreht, T., Vračko, P. & is “quality improvement” and how can it Kerstin Petrič, V., 2015. Optimizing 26. Robida, A., Simčič, B., Skela-Savič, B. & transform health care? Quality & safety service delivery: analysis of the health Klemenc Ketiš, Z., 2016. Nacionalna in health care, 16(1), pp. 2–3. system in Slovenia : final report. anketa o izobraževanju za pridobivanje kompetenc s področja kakovosti v5. Canadian Patient Safety Institute, 2008. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje zdravstvu in varnosti pacientov. ISIS, Safety competencies: enhancing patient safety across the health professions. Republike Slovenije. 25(11), pp. 38-40. Ottawa: Canadian Patient Safety Institu- 19. Odell, M., 2011. Human factors and 27. Salisbury, J., Glasziou, P. & Del Mar, C., 2007. Evidence-based practice work te. patient safety: changing roles in critical book: bridging the gap between health6. DeSeCo Publications, 2005. The definiti care. Australian Critical Care, 24(4), pp. care research and practice / concept development and writing. Oxford: on and selection of key competencies: 215–217. executive summary. Available at: http:// Blackwell. 20. Pronovost, P.J., Berenholtz, S.M., deseco.ch/bfs/deseco/en/index/02.html 28. Sammer C., Lykens K., Singh K. & Mains Goeschel, C.A., Needham, D.M., Sexton, [Accessed 1 March 2017]. D., 2010. What is patient safety culture?7. Dreyfus, S. & Dreyfus, H., 1980. A five J.B., Thompson, D.A., Lubomski, L.H., A review of the literature. Journal of Nursing Scholarship; 42, 2; 156-165. stage model of the mental activities Marsteller, J.A. & Hunt, E., 2006. 29. Simčič, B., 2010. Nacionalna strategija involved in directed skill acquisition. kakovosti in varnosti v zdravstvu (2010 Creating high reliability in health care – 2015). Ljubljana: Ministrstvo za Sacramento: California University organizations. Health Services Research, zdravje. Berkeley, Operations Research Center. 41(4 Pt 2). pp. 1599–1617. 30. Weinstock, M., 2007. Can your nurses Available at: http://www.dtic.mil/dtic/ 21. Reinertsen, J.L., Bisognano, M. & Pugh, stop a surgeon? Hospital and Health M.D., 2008. Seven leadership leverage Networks, 81(9), pp. 38–48. index [Accessed 1 November 2016]. points for organization-level improve ment in health care. Cambridge, Massac- 31. White, R.W., 1959. Motivation reconside8. Epstein, R.M. & Street, R.L., 2011. The red: the concept of competence. Psycho husetts: Institute for Healthcare Impro- logical Review, (5), pp. 297–33. values and value of patient-centered care. doi:10.1037/h0040934 Annals of family medicine, 9(2), pp. vement. 22. Robida, A., 2009. Pot do odlične zdrav 32. World Health Organization (WHO), 2011. 100-103. WHO patient safety curriculum guide:9. Frank, J.R. & Brien, S., eds. 2008. The stvene prakse. Ljubljana: Planet GV. multi-professional edition. Geneva: safety competencies: enhancing patient 23. Robida, A., 2011. Kako priti do večje World Health Organization. safety across the health professions. Ottawa, ON: Canadian Patient Safety varnosti pacientov v zdravstvu. In: 33. Yates, G.R., Bernd, D.L., Sayles, S.M., Institute. Bregar, B., ed. Varnostni zapleti pri pacientu - priložnost za učenje: zbornik Stockmeier, C.A., Burke, G. & Merti, G.E.,10. Fraser, S.W. & Greenhalgh, T., 2001. predavanj z recenzijo, Seminar Sekcije medicinskih sester in zdravstvenih 2005. Building and sustaining a syste- Coping with complexity: educating for tehnikov v psihiatriji, Maribor, 12. capability. British Medical Journal, oktober 2011. Ljubljana: Zbornica mwide culture of safety. Joint Commissi- 323(7316), pp. 799-803. zdravstvene in babiške nege - Zveza on journal on quality and patient safety,11. Gračner, A., 2014. Management spre strokovnih društev medicinskih sester, 31(12), pp. 684–689. memb in uspešno uvajanje kulture varnosti bolnikov: Študija primera babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, slovenske bolnišnice: doktorska diserta cija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Sekcija medicinskih sester in zdravstve- Ekonomska fakulteta. nih tehnikov v psihiatriji, p. 1-8.12. Hall, P., 2005. Interprofessional tea- 24. Robida, A., 2013a. Zaznavanje kulture mwork: professional cultures as barrie- varnosti pacientov v slovenskih akutnih res. Journal of Interprofessional Care, Razsvetljenski napis cesarja Supplement 1, pp. 188 -196. Jožefa II. nad vhodom v dunajsko13. Institute of Medicine, 2000. To err is bolnišnico iz leta 1784 human: building a safer health system. Saluti et solatio Washington DC: National Academy aegrorum Press. Varnost in udobje bolnikov14. International Hospital Federation, 2015. Leadership competencies for health Naj to po skoraj četrtini tisočletja ostane services managers. Bernex: International prosvetljensko vodilo naših bolnišnic! Hospital Federation. Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec15. Joint Commission on Accreditation of Healthcare Organizations, 2005. Sentinel events statistics. Root causes of sentinel Events. Available at:www.jointcommissi- on.org/sentinel_event.aspx [Accessed 1 February 2017].16. Kroch, E., Vaughn, T., Koepke, M., Roman, S., Foster, D., Sinha, S. & Levey, S., 2006. Hospital boards and quality dashboards. Journal of Patient Safety, 2(1), pp. 10-19.17. Nelson, E.C., Batalden, P.B., Huber, T.P., Mohr, J.J, Godfrey M.M., Headrick, L.A. & Wasson J.H. 2002. Microsystems in
Revija ISISZ24dravstvoMaj 2017Izhodišča za zakon o kakovostiin varnosti v zdravstvu Dr. Borut Stražišar, Erudio je. Verjetno pa je glavno gonilo interes pomeni, da zagotavljanja omenjenih izhodišč preusmeriti del določene storitve ali dobrine ne [email protected] zdravstvenega denarja v dodatne moremo prepustiti tržnim zakonito- zaslužkarske skupine. Zanimivo je, da stim (četudi bi se le-te po svoji naravi Konec lanskega decembra je izhodiščem ni dana analiza stroškov, izvajale povsem tržno). Koncept javneMinistrstvo za zdravje dalo v ki bi jih sistem povzročil, ter analiza službe najprej pomeni, da je določenajavno obravnavo okvirna izhodi- prihrankov iz naslova uvedbe predla- dobrina ali storitev pod enakimi inšča za Zakon o kakovosti in ganega sistema. V nadaljevanju želim vnaprej določenimi pogoji dostopnavarnosti v zdravstvu (v nadalje- osvetliti nekatera dejstva, ki opozarja- vsakomur. Pri tržnih dejavnostih veljavanju: izhodišča). Pozdravno je, jo na neustrezen pristop zakonodajal- pogodbena svoboda – izvajalec se samda pristojno ministrstvo posku- ca oz. na nerazumevanje zakonodajal- odloča, s kom bo sklepal posle. Kon-ša sistemsko reševati sedanjo ca o problemih v slovenskem cept javne službe pomeni tudi to, dazmedo na področju akreditacij zdravstvenem sistemu. trg določene dobrine ali storitve nizdravstvenih izvajalcev. Pozitiv- zmožen zagotavljati (ker ne omogočano je tudi razmišljanje, da naj bi 1. Slovensko ustvarjanja dobička) ali pa da bi bilauvajanje kakovosti v zdravstvo zdravstvo – javna tržna nihanja med ponudbo in pov-na dolgi rok koristilo tudi njego- služba praševanjem prevelika (in posledičnovim uporabnikom – pacientom. bi bile, zaradi visoke cene, določeneDosedanji parcialni pristop Pretežni del zdravstvene dejavno- dobrine ali storitve za večino prebival-zdravstvenih zavodov k uvajanju sti v Republiki Sloveniji je opredeljen stva nedosegljive). In končno, konceptkakovosti sem deloma ošvrknil v kot javna služba in tudi financiran iz javne službe pomeni tudi vzpostavlja-eni izmed prejšnjih številk revije javnih sredstev. Del zdravstvenih nje političnega nadzora nad zagotavIsis. S tem prispevkom pa želim storitev se seveda izvaja tudi v popol- ljanjem posameznih dobrin ali stori-opozoriti na konceptualna in noma zasebni sferi, in to kot popolno- tev. To pomeni, da se preko javnepravno-politična vprašanja, ki ma tržne storitve (npr. del zobozdrav službe lahko zagotavljajo tudi določe-jih objavljena izhodišča odpira- stva). Pravni sistemi, ki so začeli ni socialni, ekonomski, fiskalni alijo. uvajati sisteme kakovosti in akredita- drugi cilji. cij, pa imajo pretežno zasebno zdrav- Prvi vtis izhodišč je, da tako rekoč stvo oz. se zdravstvena mreža gradi Za namen izvajanja javnih službponujajo čudežno palčko, ki bo preko pogodbenih odnosov zavaroval- država1 ustanavlja javne zavode. Gre»popravila« vse napake slovenskega nic z licenciranimi izvajalci. Ideja o za t. i. non-for-profit organizacije,zdravstva, in to z navajanjem prime- akreditiranju javnih zdravstvenih katerih namen je zagotavljanje dobrinrov iz tujih ureditev. Torej, zakon o zavodov je popolnoma skregana z oz. storitev in ne izvajanje dejavnosti zkakovosti in varnosti v zdravstvu naj logiko javnih služb. namenom ustvarjanja dobička (ki bibi omogočil vsakemu pacientu pri- ga ustanovitelj trošil za druge potre-merno, kakovostno in varno zdrav- Zaradi jasnosti je treba najprej be). Država mora tako preko javnihstveno obravnavo. Hkrati naj bi opredeliti koncept javne službe. Javna zavodov (in tudi preko koncesionar-uveljavitev omenjenega zakona služba pomeni, da je zagotavljanje jev) vsem uporabnikom na srednji rokomogočala osredotočenje na paciente neke storitve ali dobrine v javnem zagotavljati enako raven storitev nain svojce. S prevalitvijo odgovornosti interesu (če izhajamo iz opredelitve v isti ravni zdravstvene dejavnosti. Toza preprečljive škodljive dogodke iz pravu EU). Kaj je v javnem interesu, posledično pomeni, da mora imetizavarovalnice na izvajalce pa naj bi se pa opredeli vsaka družba zase glede uporabnik npr. bolnišnice v Šempetrudosegla večja zavzetost izvajalcev v na njen zgodovinski, družbeni in/ali enako zajamčeno kakovost storitvesmeri preprečevanja nastanka takšnih socialni razvoj. Iz navedenega razloga kot na Ptuju. Uporabnik storitvedogodkov. In končno, zakon naj bi se kot javne službe v različnih državah družinske medicine v ZD Črnomeljvzpostavil učenje iz napak in sistem- izvajajo različne dejavnosti. Javni mora imeti enako zajamčeno kakovostskih pomanjkljivosti. storitve kot npr. pri zasebnem zdrav- niku družinske medicine s koncesijo v Osebno gledam na objavljenaizhodišča kot na poskus priprave 1. Pojem države uporabljam za vse nivojezakona za izvedbo veljavne zakonoda- države (torej tudi za lokalne skupnosti).
Revija ISIS Zdravstv2o5Maj 2017Bovcu. To posledično pomeni, da povedati, katera področja so predno- valnica ne izvajata svojega nadzora.morajo vsi zdravstveni zavodi (in tudi Torej ni problem v izvajalcu, problemkoncesionarji) izpolnjevati predpisane stna in kakšna je kakovost storitev, ki je v državi ali plačniku. Negativnaminimalne prostorske in kadrovske akreditacija bi znotraj javne službezahteve ter zahteve glede opremljeno- jo je politika pripravljena plačati iz pomenila nujni odstop tako pristojne-sti. Posamezni izvajalec načeloma ga ministra kot tudi vodstva zdrav-lahko zagotavlja tudi višjo raven, javnih sredstev. Torej lahko država stvene zavarovalnice. Pomenila bi, davendar zaradi tega ne more zaračuna- sprotni sistem nadzora ni učinkovit invati višje cene. Te zahteve lahko določi nižjo kakovost (kot je to v da so bili torej pacienti znotraj javnedoloča država sama (kot oblast) ali pa službe neenako obravnavani. To paZavod za zdravstveno zavarovanje tujini) in s tem tudi več storitev. posledično pomeni, da se javna služba(kot glavni plačnik in pogodbeni na določenem območju države nipartner). V danem primeru gre Dopuščanje, da kakovost določajo in izvajala.namreč za uresničevanje temeljnegaustavnega načela enakosti pred presojajo neodvisne organizacije, Kljub temu, da so akreditacijskezakonom. listine lične (in po tej logiki naj bi pomeni, da država določanje dela uporabnike privlačile kot leščerbe Vzpostavljanje »zunanjega«, vešče), pa se je treba zavedati, da so»neodvisnega« akreditacijskega zdravstvene politike znotraj javne akreditacije obdobne. Torej se akredi-organa je pokazatelj, da ključni akterji tacija podeli za tri ali več let, nato pana področju zdravstvene dejavnosti v službe prepušča zunanjim, neodvi- se vmesni nadzori izvajajo ali ne. PriRepubliki Sloveniji ne izvajajo svojih nadzoru ministrstva ali centralnenalog. Predlagana ureditev tako snim organizacijam. S tem pa država zdravstvene zavarovalnice pa naj biodstopa od načel korporacijskega bil ta nadzor stalen. To posledičnoupravljanja, ki jih je tudi za javni sama dopušča višanje cen zdravstve- pomeni, da ni nujno, da organizacijasektor pripravila Organizacija za ves čas zagotavlja enako kakovostgospodarsko sodelovanje in razvoj nih storitev ali pa podaljševanje storitev (gre za vprašanje delovanja(OECD).2 Te smernice namreč zahte- notranje službe kontrole kakovosti tervajo vzpostavitev jasnega sistema čakalnih dob (na račun močnejših dejanske, osebnostne neodvisnostipristojnosti in odgovornosti. Odgo- takšne službe). Gre torej za temeljnovornost, ki bi morala biti na strani strok znotraj zdravstvene dejavnosti, vprašanje, ali služba nadzora kakovo-ustanovitelja ali plačnika, se sedaj sti dejansko išče odklone ali delujeprenaša na tretji neodvisni organ. ki uspejo vzpostaviti višje zahteve zgolj kot podaljšana roka menedž-Predlagani sistem bo dejansko omo- menta v smislu iskanja dopustnostigočil razpršitev odgovornosti in glede kakovosti). odklonov. S tega vidika se mi zdinadzora, s tem povečal možnost pehanje za akreditacijami znotrajnastajanja sivih con in posledično Akreditacija izvajalcev zdrav- javnega sektorja enako produktivno,povzročil neučinkovit sistem (ali kot je pehanje kmeta za priznanje naučinek t. i. »motnega zrcala«). Dejstvo stvene dejavnosti ima svoj smisel le razstavah živine za kravo (in zaje, da je v primeru javnih sredstev udeležbo na sejmu celo plačuje), ki bodržava oz. njen subjekt dolžan skrbeti na področju, kjer uporabniki v celoti čez kakšno leto ali dve končala vza racionalno rabo javnega premože- klavnici, njen vmesni namen pa ni ničnja. To pa posledično pomeni, da plačujejo storitve ali je plačevanje drugega kot proizvodnja mleka.mora uporabnik javnih sredstevdoločiti kriterije za uporabo teh takšnih storitev v celoti prepuščeno 2. N amensredstev ter tudi kriterije za presojo akreditacijenjihove racionalne rabe. Javna sred- prostovoljnim zdravstvenim zavaro-stva na področju zdravstvene dejav- Sistem celovitega nadzora kakovo-nosti so omejena. Zdravstvena politi- valnicam.3 Podeljena akreditacija je sti (TQM) je primarno vzpostavljen zaka (bodisi v vlogi ministra ali pa v potrebe vodstva posamezne organiza-vlogi zdravstvene zavarovalnice) mora namreč za uporabnike signal, da cije. S sistemom obvladovanja kako- vosti namreč vodstvo zaznava, kje v2. OECD Guidelines on Corporate Gover- izvajalec spoštuje določene standarde delovnem procesu nastajajo problemi. nance of State-Owned Enterprises; 2015 Naslednji korak je iskanje rešitve in Ed.; http://www.oecd.org/daf/ca/ in pravila.4 V primeru izvajalcev javne odprava problema. Zadnji korak je OECD-Guidelines-Corporate-Governan- preverjanje, ali je odprava problema ce-SOEs-2015.pdf službe pa mora takšne informacije dati nadzornik javne službe. Informa- cija, da nek javni zavod ne izpolnjuje zahtevane kakovosti, pomeni, da drža- va ali centralna zdravstvena zavaro- 3. Mogoče pa želi zdravstvena politika preko takšnega zakona uporabnikom in izvajalcem sporočiti, da bo za zdravstvene zavode v bodoče zaželeno, da ustvarijo čim več prihodkov s t. i. tržnimi storitva- mi in bo izvajanje javne službe zgolj sekundarnega pomena. 4. Čeprav v praksi ni vedno tako. Upoštevati je treba, da so akreditacijske organizacije praviloma v rokah zasebnih ustanovite- ljev, ki iščejo predvsem dobiček. Torej je v njihovem interesu, da je podeljenih čim več akreditacij, saj to pomeni tudi več prihodka in s tem tudi več dobička. Velja tudi pravilo enkrat akreditacija, vedno akreditacija. Akreditacijske organizacije si namreč tudi s svetovanjem prizadevajo za ohranitev obstoječih »žrtev« sistema. Cilj je ponovna podelitev akreditacije (in s tem ponovno plačilo za kos ličnega kartona). Tudi nobeni državni univerzi oz. njeni članici še ni bila odvzeta akreditacija, čeprav se javno govori, da kakovost izobraževanja in visokošolskih programov pada. O dejanski »uporabno- sti« pridobljenih akreditacij pričata tudi primera mariborskega in ljubljanskega KC.
Revija ISIS2Z6dravstvoMaj 2017uspešna. Sistem TQM torej izhaja iz Vprašljiv je tudi »neodvisni« sodi tudi varnost pacienta). To sicertemeljne predpostavke neodvisnosti sistem nadzora kakovosti kot eksterni ne pomeni, da mora zdravnik zamenedžmenta oz. pristojnosti mene- nadzor, s katerim se želi zagotavljati vsakim pacientom gledati vseh 24 ur.džmenta, da v celoti nadzira delovni varnost pacientov oz. obravnava, ki je Pomeni zgolj to, da preko osebjaproces in ima tudi možnost sprotnega osredotočena na pacienta. Takšna zagotovi ustrezno varnost – določenivpliva na delovni proces. V okviru izhodišča kažejo bodisi na popolno pacienti potrebujejo večjo stopnjojavnih zavodov je to neuresničljivo, nepoznavanje slovenske zakonodaje nadzora, drugi manjšo.saj ima na organizacijo delovnega bodisi ne popolno organizacijskoprocesa precejšen vpliv ustanovitelj razsulo slovenskega zdravstva. Izhaja- Zahteva po osredotočenosti na(preko soglasij k aktom o notranji joč iz zakona o zdravniški službi, je pacienta pa je lahko tudi znak zaorganizacij in sistemizaciji, do soglasij edini nosilec zdravniške službe7 popolno organizacijsko razsulo vk finančnim načrtom in programom zdravnik oz. zobozdravnik. Lečeči slovenskem zdravstvenem sistemu.dela). Logika sistema TQM je torej v zdravnik je torej za pacienta odgovo- Sistem, v katerem so odgovornostijavnem sektorju zelo omejena, pred- ren od sprejema v zdravstveni zavod povsem jasno določene in razmejenevsem pa je vodstvo omejeno pri do njegovega odhoda. Izjema je, ko po posameznih poklicnih skupinah iniskanju možnih rešitev in odpravi lečeči zdravnik to odgovornost, v kjer je vzpostavljen skoraj vojaškiproblema, ki zahteva določena finanč- določenem delu, prenese na napote- sistem poveljevanja po posameznihna sredstva.5 Glede na navedeno bi nega zdravnika ali terapevta. Vsi poklicnih skupinah po posameznihakreditacijo le težko upravičevali s ostali znotraj sistema so zgolj sodelav- oddelkih in sektorjih, vodi do sterilnepotrebami vodstev zdravstvenih ci v tem timu. Po zdravniški etiki je organizacije, katere cilj ni pacient,zavodov. Vzpostavitev sistema in zdravnik dolžan delati v izključnem temveč zgolj izpolnjevanje standardovvzdrževanje TQM samo za potrebe interesu pacienta in tudi upoštevati in normativov. V takšnem sistemuizvajanja nadzora delovnega procesa njegove želje in interese. Glede na vsak opravlja svoje naloge v okviruje predrago in tudi prezamudno. navedeno je torej že sedaj vzposta- danih standardov in normativov,Sodobna poslovna praksa je izključno vljen sistem, v katerem gre za osredo- nastalih sivih con pa ne obravnavaza potrebe nadzora delovnega procesa točenost na pacienta. Zdravnik je nihče. Gre za sistem, ki je navzvenrazvila povsem druge mehanizme – hkrati terapevt (torej deluje v smislu normativno in organizacijsko popol-npr. teorijo učeče se organizacije, aktivnega zdravljenja8) in svetovalec noma urejen. Hkrati pa zaradi nasta-določeno avtonomijo zaposlenih v (katere možnosti zdravljenja so na lih sivih con9 pacient ni ustrezno (oz.delovnem procesu, pripadnost kolek- voljo in kakšni so uspehi). Zdravnik idealno) obravnavan. Upoštevati jetivu … Del tega je, v okviru obstoječe mora vedno zasledovati interese in treba, da učinkovito zdravljenje inzakonodaje, možno uresničiti že sedaj cilje pacienta in ne sebe. Če zakono- zdravstvena nega nista samo mehan-tudi znotraj javnega sektorja. Sedanji dajalec zapiše, da je treba doseči sko izvajanje določene aktivnosti (vsistem upravljanja zdravstvenih osredotočenost na pacienta, pomeni, nasprotnem primeru bi lahko ljudi žezavodov (poslovni in strokovni direk- da zdravniki ne izvajajo več svoje popolnoma nadomestili roboti),tor) namreč omogoča vzpostavitev naloge in vloge. V sistemu, kjer je temveč zahtevata tudi človeški stik innotranjega nadzora nad kakovostjo zdravnik osrednji nosilec postopka sočutje oz. spodbudo. Postavlja sedela zdravstvenih delavcev in sodelav- zdravljenja, posledično pomeni, da tudi vprašanje razmerja med triažocev.6 Če ta nadzor že sedaj ni bil prevzema tudi organizacijske naloge v (nujnostjo posameznih postopkov priučinkovit, ne bo nič bolj učinkovit zvezi s tem pacientom. Ostalo osebje, posameznih bolnikih) in vzpostavlje-tudi z vzpostavitvijo TQM. ki sodeluje v tem postopku, se mora no organizacijsko strukturo ter prilagajati organizacijskim zahtevam standardi in normativi. Problem je5. Upoštevajoč namenskost javnega zdravljenja, in ne obratno (zdravnik je neobstoj hierarhičnosti med različni- premoženja ter bolj določen namen tisti, ki določa prednostne naloge in mi skupinami znotraj istega tima. Le sredstev, kot pa je to v tržnih podjetjih. dejavnosti v zvezi s pacient(om)i). S takšna hierarhičnost zagotavlja sprejemom pacienta torej lečeči osredotočenost na pacienta. Obstoj6. Izhajajoč iz predpostavke, da bi se zdravnik prevzema skrb tudi za oz. ustvarjanje sivih con dejansko poslovni in strokovni direktorji ter vodje njegovo celotno zdravje – ne samo za pomeni odmik od zagotavljanja notranjih organizacijskih enot zmenili tisti del, zaradi katerega je bil pacient varnosti pacienta. sami s seboj, kaj je njihova naloga, ter sprejet v zdravstveni zavod (in sem zlasti, kakšne so njihove pristojnost in Glede na zgoraj povedano, predvi- odgovornosti. Avtor ugotavlja, na podlagi 7. Gre za diagnostiko in terapijo, povezano z deni nadzor kakovosti storitve tudi ne pogovorov med zdravstvenimi delavci in zdravljenjem. bo izpolnil zadane naloge oz. je treba sodelavci, da je samoupravljanje v rešitev za nastali problem iskati na zdravstvenih zavodih danes še bolj 8. Po Hipokratovi prisegi naj bi zdravnik prisotno, kot pa je bilo ob njegovi ukinitvi dejansko pomagal tudi v procesu celjenja, 9. Nedorečenosti glede pristojnosti in leta 1989. Znotraj vsakega zdravstvenega in sicer z bodrenjem pacienta. odgovornosti za specifične naloge med zavoda se interno ve, koliko »posegov« je posameznimi poklicnimi skupinami. posledica raznih »navideznih zapletov« in kateri so bili dejanski razlogi.
Revija ISIS Zdravstv2o7Maj 2017drugih področjih (delovnopravnih, doseženi z neenako obravnavo (kar sti in kakovosti spodbudil tudi razvojpravicah pacientov, pravicah central- pod vprašaj postavlja koncept javne stroke in kliničnih smernic zlastine zdravstvene zavarovalnice …). službe). preko sistema vrednotenja zdravstve-Ohranjanje obstoječe sheme delova- nih tehnologij. Zakon pa naj bi spod-nja zdravstvenega sistema oz. poveče- Vprašljiva je tudi predstavljena budil tudi uvajanje vsebin o kakovostivanje normativne urejenosti je pot v vzpostavitev sistema kakovosti kot in varnosti pacientov v učne programeše večjo ne-varnost za pacienta. dela učenja iz napak in sistemskih zdravstvenih delavcev. V izhodiščih je pomanjkljivosti. Zakonodajalec se je med drugim navedeno, da Zakon o Prikazovanje sistem nadzora problema lotil zelo parcialno in daleč zdravstveni dejavnosti (novela iz letakakovosti kot oblike merjenja izida od ideje, ki je napisana v izhodiščih. 2013) določa, da Nacionalni inštitutstoritev ter posledično izenačevanja Sistem vzpostavljanja kakovosti in za javno zdravje (NIJZ) sodeluje pripacientov v postopku obravnave tudi varnosti bo dosegel svoj namen, če bo pripravi strokovnih podlag za uvaja-kaže na nerazumevanje namena preprečeval bodoče napake in hkrati z nje novih metod dela v zdravstvenizdravstvene dejavnosti (objektivizaci- omejevanjem tožb spodbujal kritičen dejavnosti in presoji zdravstvenihja zdravstvene obravnave). Ta zahteva odnos pacientov in izvajalcev do tehnologij, ni pa še prišlo do vpeljavespominja na tisto znano, da smo vsi napak in sistemskih pomanjkljivosti. tega.pred zakonom enaki. Kot primer Menim, da bi moral sistem kakovostidodatno dajem ustavno pravico do in varnosti nadomeščati sedanji Glede na sedanjo zakonodajnosvobodnega odločanja o rojstvu otrok. odškodninski sistem. Vzpostavljeni ureditev, se z razvojem stroke naNe glede na obe določbi, sta ženska in sistem bi moral slediti naslednjim področju zdravstvene dejavnostimoški v različnem dejanskem položa- ciljem: ukvarjajo poklicne zbornice, strokov-ju. Kot moški ne morem sodno zahte- –– preprečevati podobne napake v na društva in združenja ter področnevati niti splava niti prepovedi splava. fakultete oz. samostojni visokošolskiMoja svoboda o rojstvu otok je tako v prihodnosti na ravni celotne javne zavodi. Upoštevati je treba, da imanaravi omejena zgolj na akt spočetja službe in ne zgolj znotraj posame- Slovenija precej omejene kadrovskeotroka (če zanemarim vlogo matere znih izvajalcev, kjer se je takšna zmogljivosti, kar se kaže tudi v relativ-narave ali pa Boga). Isto velja tudi za napaka zgodila; no majhnem številu slovenskihzdravstveno dejavnost. Vzemimo npr. –– zagotoviti ustrezne odškodnine smernic na področju zdravstvenepravico do preprečevanja bolečine. pacientom, ki so predstavljali dejavnosti. Stroka večinoma upoštevaPosamezniki imamo različen prag učno bazo (dejstvo je, da se smernice in priporočila, ki ji jihbolečine. Težko je vzpostaviti enak medicina še vedno uči tudi preko sprejemajo ustrezna mednarodnaizid obravnave (torej popolno odpravo primerov in ne samo v laboratori- strokovna združenja. Te smernice inbolečine) ob upoštevanju celovite ju); priporočila so praviloma dosegljivi voskrbe in interesa bolnika.10 Zahteva –– zagotoviti sistem nadomestil, ki angleškem jeziku in objavljeni vpo objektivizaciji zdravstvene obrav- ne temelji na ugotavljanju krivde mednarodnih strokovnih časopisih alinave torej kaže na predpostavko – pravi odškodninski postopek naj revijah. Njihovih slovenskih prevodovzakonodajalca, da smo vsi ljudje enaki bo omejen samo še na primere nimamo.12ali pa da je medicina vsemogočna naklepa in velike malomarnosti;(torej mati narava ali Bog nimata več –– zagotoviti enotne interne postop- Ob razpravi o vpeljavi vrednotenjanič v postopku zdravljenja). Predpo- ke s sodelovanjem izključno zdravstvenih tehnologij pa je nujnostavljam, da izidi obravnave ne bodo zunanjih strokovnjakov, predstav- treba predhodno odgovoriti na nasle-vedno enaki11 in da bodo podobni izidi nikov prizadetih pacientov oz. dnja vprašanja: njihovih svojcev ter varuhov –– Ali Republika Slovenija razpolaga10. Bolniku sicer lahko z visokimi odmerki pacientovih pravic; opiatov odpravimo bolečino, vendar ga –– redefinirati bi bilo treba pojem z zadostnim številom strokovnja- lahko s tem naredimo odvisnega. Na strokovne napake ter vpeljati kov, ki niso v konfliktu interesov drugi strani pa so tudi bolniki, ki v odgovornost tima. (torej ne smejo biti člani organi- »kemijo« ne zaupajo in torej predpisanih zacij, ki pripravljajo smernice in analgetikov ne željo jemati. 3. Kakovost in priporočila) in bodo sposobni varnost kot sproti slediti posameznim zdrav-11. Če se vrnem k primeru terapije bolečine. gonilo stroke Merljiva količina je bolečina (t. i. VAS-le- in zdravstvene 12. Na tem mestu ne želim načenjati vpraša- stvica). Podatki, ki jih bo zdravstveni ekonomike nja o tem, kako je to združljivo s koncep- zavod javljal, bo bolečina po posegu in ob tom »informiranega soglasja« ter pravico odpustu. Že sedaj lahko napišem, da bodo Pripravljavci izhodišč predvideva- pacienta do uporabe maternega jezika. Za ti podatki nerealni, ker ne bodo upošteva- jo, da naj bi sprejem zakona o varno- potrebe tega prispevka je tudi povsem li realnosti. V nekaterih okoljih bodo nepomembno, ali je pomanjkanje bolečine ob odpustu večje kot pri drugih. slovenskih prevodov posledica pomanjka- Pa ne zaradi napak v sistemu ali neustre- nja usposobljenih strokovnjakov ali pa znega zdravljenja, temveč zaradi odnosa pomanjkanja denarja. posameznikov do uporabe »kemije.«
Revija ISISZ28dravstvoMaj 2017 stvenim tehnologijam, ocenjevati sistem dejansko bolj usmerjen k Zastavlja se torej vprašanje, ali lahko njihovo ekonomsko in zdrav- država, v imenu zdravstvene ekono- stveno korist ter skrbeti za pacientu? mike, zahteva dosledno spoštovanje sprotno uvajanje novih tehnolo- sprejetih zdravstvenih tehnologij, ki gij? Izhajati je treba iz izhodišča, da povzročajo neugodne izide obravnave.–– Ali bo uvedba in uporaba novih Upoštevati je treba tudi osebne zdravstvenih tehnologij pogojena noben zdravstveni sistem ni popoln. spretnosti zdravstvenih delavcev. z odobritvijo pristojne institucije Določenim osebam je bližje ena ter bo to uvedeno z zamikom ali Težko je tudi doseči njegovo popolno tehnologija, določenim druga. Tako je pa se bodo nove tehnologije marsikdaj, sledeč načelu kakovostne- dovoljevale ex-post in se bo optimizacijo in ekonomiko. Vedno bo ga zdravljenja, zaradi dejanske uspo- uvajanje takšnih tehnologij sobljenosti in organiziranosti ekipe izvajalo na lastne stroške del sistema, ki bo predstavljal ozko bolje uporabiti staro tehnologijo kot izvajalca?13 novo.–– Ali bo pristojna institucija izbrala grlo in s tem povzročal, da zdravstveni le eno primerno tehnologijo za Glede na navedeno sem osebno posamezno obliko zdravljenja ali sistem ne bo deloval ekonomsko bližje rešitvi, da gre za vprašanje, ki bi bo dopustnih več?14 Kako je v tem ga morala s pogodbenim odnosom primeru s pravico pacienta do optimalno (pomanjkanje osebja, reševati centralna zdravstvena zavaro- izbire načina zdravljenja? valnica z vsakim zdravstvenim zavo-–– Kaj v primeru, ko za določene pomanjkanje prostora, pomanjkanje dom posebej. Ob doslednem upošte- obravnave ni smernic ali priporo- vanju zdravstvene ekonomike se npr. čil, temveč so zgolj določene študi- opreme, pomanjkanje denarja, po- kroničnih bolnikov sploh ne splača je o različnih metodah? zdraviti oz. so paliativni posegi pov-–– Ali bomo uvedli sistem »državne manjkanje znanja, pomanjkanje sem nepotrebni.18 evtanazije« v imenu zdravstvene ekonomike oz. ali je zdravstvena osveščenosti bolnikov in svojcev, Strinjam se, da je tudi znotraj ekonomika lahko izključni temelj zdravstvenega sistema treba gledati na za odločanje o prenehanju aktiv- napake zakonodaje …).15 Osebno stroške, vendar pa ne na temelju nega zdravljenja? Kako bo takšna splošnih načel ekonomike. Poslanstvo rešitev vplivala na sedanjo pravico menim, da zdravstvena ekonomika zdravnikov je zdravljenje in ne obvla- pacienta, da mora dati soglasje k dovanje stroškov. Cilj družbe je uspeš načinu svojega zdravljenja (posle- deluje zgolj v papirni teorije in ne na obravnava pacientov in ne stroškov- dično tudi k prenehanju aktivnega na učinkovitost za vsako ceno. zdravljenja)? upošteva realnih danosti. Teoretično, Strinjam se z ugotovitvijo izhodišč, da Zastavljena vprašanja verjetno se v Sloveniji pojavlja problem uvaja-dajejo tudi pojasnilo, zakaj NIJZ na papirju je možno, da se vse osebje nja novih tehnologij, ki jih potemvse do danes dejansko ni bil sposo- uporabimo zgolj na 20 ali 30 pacientihben izvesti zakonsko naložene izuči v novi tehnologiji ali da se bodo letno.19 Strinjam se tudi s tem, da senaloge. verjetno nepotrebno trošijo sredstva za Ne glede na navedeno pa je še pacienti strinjali z uporabo nove potrebe aktivnega zdravljenja v določe-vedno neodgovorjeno vprašanje, ali nih primerih terminalnih pacientov.bodo predlagane rešitve na tem tehnologije na sebi. Praksa pa je daleč Osebno menim, da gre v navedenempodročju (torej uvajanje novih primeru bolj za vprašanja, ki zadevajozdravstvenih tehnologij) dejansko od idealnega, teoretičnega življenja. področje izvajanja zdravniške službepovečevale kakovost in varnost v ter zdravstvenega zavarovanja, ne pazdravstvenem sistemu in ali bo tak Tako smernice ali priporočila obrav- področje kakovosti in varnosti.13. Dejstvo je, da nove tehnologije zdravlje- navajo samo način obravnave ali bo odgovoren za kršitev delovnih nja ni moč uvesti čez noč, temveč je treba obveznosti. Če bo upošteval klinično pot, najprej primerno usposobiti osebje in se posamezni postopek, ne urejajo pa bo odgovoren za smrt (ali pa nihče ne bo tudi organizacijsko pripraviti na takšne za nič odgovoren?). spremembe. organizacijskih zahtev, ki so pogoj za 18. Lahko pa kar zakonsko sprejmemo rešitev, da vse bolne in pohabljene14. Npr. klasična nasproti laparoskopski ali takšno zdravstveno obravnavo.16 vržemo v nek prepad (podobno kot robotski operaciji, splošna proti lokalni Špartanci) ali pa jih začnemo kuriti v anesteziji. Vemo tudi, da se vsi pacienti na krematorijih s predhodnim zaplinjanjem. 19. Ob tem se zastavlja tudi vprašanje sprejete načine oz. oblike zdravljenja ohranjanja strokovne usposobljenosti takšnih zdravstvenih timov. ne odzivajo enako. V praksi lahko pride do primerov, ko bi obravnava po sprejetih smernicah ali priporočilih lahko privedla do smrti pacienta.17 15. Sam bi primerjal zdravstveni sistem z računalnikom, ki tudi ne deluje vedno optimalno. Zaradi tehnološkega razvoja se bo v računalniku vedno nahajala komponenta, ki bo zavirala učinkovito delovanje računalnika (npr. HDD, spomin, grafika …). 16. Tako lahko uvedemo novo metodo zdravljenja v operacijski dvorani (in prikažemo višjo kakovost za pacienta), na drugi strani pa zdravstveno osebje na oddelku ni poučeno o morebitnih novih zapletih ter načinu zdravljenja teh zapletov (kar dejansko na koncu pomeni slabšo kakovost za pacienta – zlasti če le-ta umre; torej dosledna izvedba znanega reka Operacija uspela, pacient umrl). 17. Na tem mestu samo opozarjam na vprašanje, ki se zastavlja ob sedanji prostovoljni akreditaciji, ko zdravstveni zavodi sami delajo interne klinične poti. Gre za vprašanje, kaj se bo zgodilo, ko bo določena klinična pot zastarela in bo zaradi tega umrl pacient. Zdravstveni delavec bo tako v precepu, če ne bo upošteval klinične poti (in rešil pacienta),
Revija ISIS Zdravstv2o9Maj 20174. A li potrebujemo znotraj zdravstvenega sistema je moč strukturi organizacije pa je dnevna zakon o kakovosti analiza tveganj in seznanjanje zapo- in varnosti? rešiti že znotraj obstoječe zakonodaje slenih s temi tveganji ter sprejetimi ukrepi. Tveganja in možnosti ukrepov Glede na vse navedeno je moj ob urejanju določenih vprašanj v se namreč dnevno spreminjajo,odgovor odločen ne. Sam vidim poslovniki kakovosti ter sprejeteomenjeni zakon kot dodatni prispe- drugačnih tipih pravnih aktov. Večji organizacijske strukture pa se lahkovek k prenormiranju določenega prilagajo le na srednji rok. Za razlikopodročja. Predlagam, da se vpraša- del problemov pa bi bil rešen z bolj od klasične proizvodnje, kjer lahko vnja, ki naj bi jih urejal zakon o primeru zaznane napake ustaviškakovosti in varnosti v zdravju, jasno opredeljenimi pooblastili in proizvodnjo ter napako odpraviš,uredijo znotraj Zakona o zdravstve- zdravstveni sistem ne deluje na tanem varstvu in zavarovanju, Zakona odgovornostmi znotraj celotnega način. Ni ga mogoče zaustaviti – na-o pacientovih pravicah, Zakona o pako je treba odpravljati v teku.zdravstveni dejavnosti ter Zakona o zdravstvenega sistema. Pravni sistem Sistem kakovosti skupaj z akreditaci-zdravniški službi. Čeprav je namen jami lahko uspeva v določenih zdrav-predstavljenega zakona urediti zlasti mora vsakemu posamezniku ali stvenih sistemih, kjer vodstva zdrav-sistem kakovosti in varnosti, pa stvenih zavodov avtonomno odločajovprašanja, ki jih ureja, dejansko skupini, ki ji naloži določeno poobla- o uporabi sredstev; torej v sistemih, kivsebinsko posegajo v ureditev v omogočajo takojšnji odziv vodstev oz.omenjenih treh zakonih. Torej je stilo ali odgovornost, dati tudi ustre- organizacije. Uvajanje takšnegaveliko bolj smiselno, da se ta vpraša- sistema v Republiko Slovenijo, kjernja konceptualno in vsebinsko zna orodja za izpolnitev takšne financiranje temelji na javnih sred-urejajo v okviru obstoječe zakonodaje stvih ter spoštovanju načela namen-in ne z dodajanjem novih pravnih naloge. skosti rabe javnega premoženja, paaktov. Izhodišča sicer ponujajo pomeni nepotrebno trošenje zdrav-nekatere konceptualne rešitve, ki pa Varnostna kultura določene stvenega denarja. Še več, uvajanjeso neusklajene z obstoječo zakonoda- takšnega sistema v obstoječi sistemjo ter prakso. Vztrajanje na predlaga- organizacije ni vprašanje količine javne službe bi lahko primerjali zni rešitvi bi pomenilo še nadaljnje vsipanjem sladkorja v rezervoar zadrobljenje zdravstvenega sistema, popisanih strani in števila splošnih ali gorivo.predvsem pa še dodatno zamegljeva-nje sistema odgovornosti in poobla- individualnih pravnih aktov. Varno- odloči, da število operacij ostane enako,stil. Zanimivo je, da izhodišča ugota- in prevzame tveganje nastanka strokovnevljajo, da je zakon potreben, ker se stna kultura je del osebnosti vsakega napake. Po vpeljanem sistemu kakovostisedanja zakonodaja ne izvaja. Zasta- bi vodstvo v primeru nastale napake izvlja se povsem pravno-politično zaposlenega. Gre za obveznost zapo- tega razloga moralo zmanjšati številovprašanje – kakšna so jamstva, da se operacij (ker kratkoročno nima na voljobo tudi predlagani zakon začel slenega po pogodbi o zaposlitvi – torej dovolj osebja). Z vidika zdravstvenegaizvajati, če država ni sposobna sistema pa je bolj optimalno, da se številozagotoviti že izvajanja dosedanje obveznost opravljanja del in nalog po operacij ohrani in s tem mogoče reši večzakonodaje? življenj, kot pa je posledic zapletov iz podpisani pogodbi in s pričakovanimi takšnega tveganja. V tem primeru morajo Moj predlog je, da se pristopi k biti vsi vpleteni seznanjeni, da se jeodpravljanju anomalij znotraj obsto- rezultati dela. Spoštovanje varnostne organizacija sprijaznila s tem tveganjem.ječe zakonodaje in da se primarnonajprej razdela sistem pooblasti, kulture je tako del izpolnjevanjapravic in odgovornosti znotraj vsehakterjev v zdravstvenem sistemu delovnih obveznosti in osnovne plače,Republike Slovenije. Zdravstvenizavodi resda niso dolžni spoštovati ne pa vprašanje finančne stimulacije.neobveznih navodil pristojnegaministra, so pa dolžni spoštovati Določanje okvirov varnostne kulture vpogodbeno prevzete obveznosti. Kajželim povedati? Marsikateri problem zdravstvenem sistemu je naloga države oz. centralne zdravstvene zavarovalnice. Vzgoja zaposlenih v varnostno kulturo je naloga vodstva.20 Upoštevajoč prakso iz tujine, varno- stne kulture ne moreš vsiliti s sankci- jami. Temelj za izgradnjo varnostne kulture je izdelava registra vseh tveganj ter možnih ukrepov za odpra- vo takšnih tveganj oz. prevzem odgo- vornosti za tveganje.21 Na vodstveni 20. Sistem vzgoje v varnostni kulturi je možno danes videti še kje v Republiki Sloveniji na ruševinah starih socialistič- nih podjetij – znane table z varnostno opremo in napisi »Očka vrni se zdrav domov« ali pa »Nevarnost je za vsakim vogalom«. 21. Organizacija lahko zazna določena tveganja in se z njimi sprijazni, bodisi zato, ker nima na voljo mehanizmov za odpravo tveganja, ali pa, ker je zanjo v danem trenutku najbolj optimalna rešitev prevzeti tveganje. Če se navežem na primer KC Maribor: Pomanjkanje anesteziologov lahko pomeni preobreme- njenost obstoječih zaposlenih ali pa pogodbeno zaposlovanje zunanjega kadra. Tveganje v danem primeru je povečanje možnosti strokovne napake (zaradi preutrujenosti ali nepoznavanja pacienta). KC se lahko odloči za zmanjša- nje števila operacij. Lahko pa se KC
M30laMRedavji2jai01IS7zIS dravnikiMnenje mladih zdravnikovo spremembah zakonao zdravniški službiDr. Tina Bregant, dr. med., Univerzitetni rehabilitacijski inštitutRepublike Slovenije – SočaLuka Kovač, dr. med., UKC [email protected], [email protected] 2017, pripravili elektronsko anketo ter jo delili med naše člane preko že obstoječega portala Mladi zdravniki se zavedamo odgovornosti mladih zdravnikov. Do vključno torka, 21. marcasvojega poklica. Izobraževali smo se, zato da bi 2017, smo prejeli odgovore 311 mladih zdravni-lahko čim prej začeli z delom, ki je namenjeno kov. V razpravi na ZZS je tvorno sodelovalo tudipredvsem pomoči in skrbi za bolnike. Ker se veliko študentov medicine zadnjih letnikov, nisozavedamo, da niti po opravljenem pripravništvu pa bili vključeni v glasovanje. V petek, 24. marcaniti po začetku specializacije še nismo usposo- 2017, je bilo mogoče slišati v radijskem dnevnikubljeni za samostojno delo, pač pa je za to potreb- na Valu 202 izjavo ministrice za zdravje, kino dodatno znanje, ki ga pridobimo med specia- potrjuje oblikovanje novele ZZdrS (2).lizacijo, nas zelo skrbijo sedanje razprave, ki nanaše delo in izobraževanje gledajo predvsem z Po do sedaj znanih podatkih novela po-vidika stroškov. membno posega v organizacijo zdravniške službe. Predlagani ukrepi so uperjeni predvsem v Zavedamo se in smo zadovoljni, da država z delo pripravnikov in specializantov. Predstavlja-enotno predpisanimi kadrovskimi pogoji svojim mo mnenje mladih zdravnikov, kot smo ga uspelidržavljanom zagotavlja primerno strokovno oblikovati na podlagi izvedene ankete in razpra-usposobljen in izobražen zdravniški kader, kar je ve, ki se je ob njej razvila preko elektronskeganedvomno v interesu vseh državljanov. Razume- portala.mo, da so pogoji za opravljanje poklica zdravnikaspecifični in predpisani podobno kot za vse Slika 1: Mnenje 311 anketirancev o uvedbi enoletnega sekundariata.poklice javnega značaja. Želimo pa si, da bi bile vprimeru poklica zdravnika morebitne spremem-be Zakona o zdravniški službi usmerjene pred-vsem v zagotavljanje ustrezne kakovosti zdrav-niškega dela, brez represivnih ukrepov inposeganja v avtonomijo zdravnika kot državljanaali delavca.Oblikovanje mnenja mladihzdravnikov V petek, 17. marca 2017, je Zdravniškazbornica Slovenije (ZZS) na svoji spletni straniobjavila vabilo na javno razpravo o spremembahZakona o zdravniški službi (ZZdrS), ki se je natoodvijala 22. marca 2017 v Modri dvorani DomusMedica (1). Zaradi izjemno kratkega roka, ki biomogočal utemeljen odgovor na spremembe,smo se mladi zdravniki organizirali in v pičlihdveh dneh, v soboto in nedeljo, 18. in 19. marca
Mladi Revija ISIS zdravn3ik1iMaj 2017 V vprašanjih smo preverjali Slika 2: Možnost izbire zgolj ene specializacije za potrebe javne mreže.mnenje o ponovni uvedbi sekundaria-ta v skupnem trajanju enega leta Slika 3: Obvezna izbira prostega mesta za opravljanje sekundariata ne glede na regijo.(slika 1). Večina se je s predlogomstrinjala, saj mladi zdravnik na ta vprašati se, zakaj do tega prihaja, in opravljanja sekundariata in prijavo nanačin ne izgublja stika z medicino, odpraviti morebitne vzroke. Če bi prvi razpis specializacij, zavračanamesto volontiranja pa lahko opra- morda zdravniki dobili možnost večina anketiranih (sliki 3, 4). Predla-vlja svoje delo in poglablja znanje premostitve ali čakanja na želeno gani ukrepi sicer najbolj spominjajomedicine ter se na ta način lažje specializacijo ter boljše delovne na dekrete iz prejšnjega režima,odloči za nadaljno strokovno pot in pogoje za deficitarne specializacije, bi medtem ko izbris iz evidence aktivnihspecializacijo. Vendar pa bi bilo treba se problem lahko rešil brez restriktiv- iskalcev zaposlitve meji na kršenjeob uvedbi sekundariata uvesti varo- nih ukrepov. delovnopravne zakonodaje.valne dejavnike: zagotoviti kakovo-stno opravljanje sekundariata z Podobno restriktivna ukrepa, ki Podobno velja za predlog uvedbenatančnejšo opredelitvijo tako vsebi- zapovedujeta obvezno izbiro mesta roka za končanje specializacije vne kot poteka dela v urgentnih centrihin drugem (šestmesečnem) delusekundariata. Mentorski programpripravništva bi bilo treba ponovnoopredeliti in ovrednotiti. Opredeliti bibilo treba tudi vpliv na programspecializacij (morda kot selekcijskosito sekundarijev in morebitno všteva-nje v program nekaterih specializacij).Eden od najpomembnejših pogojev, kiso jih anketiranci navajali ob strinja-nju z enoletnim sekundariatom, pa jeneobvezen drugi del sekundariata –nadaljnji šestmesečni program zmožnostjo predhodne prijave na javnirazpis specializacij pred zaključkomcelotnega sekundariata. Možnost izbire le ene specializa-cije je večina zavrnila (slika 2). Gledena svetovne težnje po subspecialistič-nih znanjih in multidisciplinarnosti,oženje izbire na zgolj eno specializa-cijo s strokovnega vidika ni smiselno.Subspecialistična znanja so nadoločenih področjih postala prej nujakot izbira. Na ta način so bolniki boljstrokovno oskrbljeni, kar gotovoizboljša raven oskrbe. Drži pa, da jetak proces zaporednega specializira-nja drag in dolgotrajen, tako da bi sedalo morda najti kompromisnorešitev, kar pa gotovo ni ukinitevdodatnih specializacij. Razumemosicer, da je ena od bojazni predvsemmenjava specializacij med krože-njem, z namenom pridobiti tistospecializacijo in regijo, ki speciali-zantu ustreza in je zanjo pravzapravzainetresiran že od konca študijadalje. Vendar pa je bolj ustrezno
M32laMRedavji2jai01IS7zIS dravnikiSlika 4: Obvezna prijava na prvi javni razpis specializacij ne glede na regijo. zlasti za varnost bolnikov, če se bo delo v urgentnih centrih, ki so vSlika 5: Uvedba časovne omejitve za dokončanje specializacije že v odločbi o specializaciji. našem prostoru novost, opravljalo s strani pripravnikov, brez ustre-odločbi o specializaciji (slika 5), kjer spremembe zakona. Glavne usmeritve znega nadzora in mentorstvaostaja časovni okvir neopredeljen, bi lahko temeljile na: specialistov.hkrati pa krši pravice delavcev, saj ne 1. Zagotavljanju ustrezne izo- 2. Zagotavljanju ustreznihomogoča daljših odsotnosti, npr. ob delovnih mest za zdravnike.porodniškem dopustu, zaradi po- brazbene ravni zdravnika, ki Če za zdravnike ni razpisanihškodb, nesreč ali bolezni. opravlja delo praktično samostoj- delovnih mest, se ne morejo no in ima opredeljene bolnike. To zaposliti in opravljati dela, zaRazprava se po EU-direktivi za družinskega katero so se izučili. Zaradi narave zdravnika praviloma zgodi po vsaj dela zdravnika (npr. kazenske Tako v anketi kot v razpravi smo dveh oz. treh letih opravljene odgovornosti) volontiranje inlahko izluščili štiri problemska podro- specializacije in nikakor po delo pro bono ni rešitev; težkočja, na katerih bi lahko temeljile opravljenem pripravništvu (3). S tudi rečemo, da so za stanje v tega vidika je zelo zaskrbljujoče, državi (kot je ZUJF) krivi zdrav- niki. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo februarja 2017 od terciarno izobraženih brezposelnih, ki jih je bilo v Sloveniji registriranih 17.374, evidentiranih približno 180 brezposelnih zdravnikov in zobozdravnikov. Od tega 139 doktorjev medicine, 16 doktorjev dentalne medicine in 25 doktor- jev medicine specialistov (4). Če pregledamo statistiko, so v februarju 2017 delodajalci zavodu sporočili največ prostih delovnih mest za npr. menedžerje v zdrav- stvu (9 mest) in strokovnjake na področju zdravstvene nege (102), medtem ko se poklic zdravnika na nobenem področju ni prebil med prvih pet najpogosteje iskanih poklicev glede na glavno poklicno skupino po Standardni klasifikaciji poklicev. Zaposlitev zdravnikov na ustrezna delovna mesta bi bila torej mogoča le v dogovoru z zdravstvenimi zavodi oz. v dogovoru z ZZZS. Deloma bi za zaposlitev, ki bi omogočala delo pod ustreznim nadzorom mentorja, lahko poskrbeli tudi s podaljšanim pripravništvom – enoletnim sekundariatom, ki pa bi bil nezavezujoč in bi samo odmaknil iskanje zaposlitve zdravnika na nekaj mesecev po pripravništvu. Drži pa, da bi med podaljšanim pripravništvom zdravnik lažje izoblikoval stališče,
Mladi Revija ISIS zdravn3ik3iMaj 2017 katera stroka ga zanima do te zvezi s prepovedjo nosečnosti ali -zakona-o-zdravni%C5%A1ki- mere, da se bo odločil za njeno odlogom materinstva ali z vna- -slu%C5%BEbi specializacijo. prejšnjim podpisom odpovedi 2. RTV Slovenije – Val 202. Arhiv oddaj:3. Možnosti proste izbire pokli- pogodbe o zaposlitvi s strani Radijski dnevnik, 24. 3. 2017. Dostopno ca, kot je zagotovljena vsem delavca. Ker so omenjene norme na: http://4d.rtvslo.si/arhiv/radijski- državljanom. Zaradi narave namenjene varovanju zasebnosti -dnevnik/174462268 . dela se zdravnik mora opredeliti in osebnosti ter prepovedi diskri- 3. WONCA Europe 2011 Eds. (Evans P Ed.) za določeno področje dela – speci- minacije pri zaposlovanju, bi The European definition of general alizacijo. Ta izbira mora biti, morale biti nadrejene želji po practice /family medicine. Dostopno na: kolikor se da, prostovoljna, v kontinuiteti izobraževanja med http://www.woncaeurope.org/sites/ skladu z željami posameznika in specializacijo. default/files/documents/Definition%20 potrebami javne mreže. Ker tudi v 3rd%20ed%202011%20with%20 svetu veljajo težnje po poglobitvi Zaključek revised%20wonca%20tree.pdf znanj in subspecialističnih zna- 4. Zavod Republike Slovenije za zaposlova- njih, ni smiselno, da bi pri nas Oblikovanje podiplomskega nje. Dostopno na: https://www.ess.gov. uvajali prepoved dodatne speciali- izobraževanja med opravljanjem dela si/_files/9790/MI_2017_2.pdf zacije. Z uvajanjem morebitnega mladih zdravnikov, to je pripravnikov 5. European Commission. Free Movement samoplačniškega financiranja in specializantov, mora biti nujno - EU nationals. Dostopno na: http://ec. specializacij (torej načelo »Specia- podprto s strani strokovnih združenj europa.eu/social/main. liziraj, kolikor te je volja, a to in namenjeno predvsem izobraževa- jsp?catId=457&langId=en plačaj sam!«) pa stopamo na nju zdravniškega kadra, ne pa reševa- 6. European Junior Doctors - EJD. Perma- spolzek teren specialistov, ki bodo nju kadrovskih primanjkljajev. Spre- nent Working Group. Statement of neodvisni od javne mreže, in membe je treba skrbno načrtovati, saj support concerning medical residents lahko se zgodi, da bomo v Sloveni- gre pri tem za dolgoročno (večletno) and young specialists in the Republic of ji postali »inkubator« mladih naložbo v kakovostno zdravstveno Croatia. Dostopno na: http://www. specialistov za zahodno Evropo. oskrbo vseh državljanov. juniordoctors.eu/news/statement-su- Še zlasti to velja sedaj, ko vsako pport-concerning-medical-residents-and- leto vsaj 50 zdravnikov zapusti Mladi zdravniki ocenjujemo opis -young-specialists-republic-croatia Slovenijo in odide »s trebuhom za predlaganih sprememb kot korak 7. Bregant, T. Izzivi, skupni vsem specializa- kruhom«. Poleg tega je omejeva- nazaj v kakovosti podiplomskega cijam : poročilo z okrogle mize o podi- nje pretoka proste delovne sile, izobraževanja. V danem trenutku bi se plomskem izobraževanju zdravnikov. Isis kot je npr. izplačevanje za čas morali posvečati predvsem kakovo- 2017; 26 (2): 28–31. Dostopno na: specializacije v primeru sprejema stnim vsebinam izobraževanj, tako na https://www.zdravniskazbornica.si/ službe zdravnika v tujini oz. v področju specializacij kot pripravni- docs/default-source/isis/2017/isis-02-17. drugi regiji, v neskladju z eno od štva, doseganju kompetenc in znanj, pdf?sfvrsn=2 štirih temeljnih svoboščin na učinkovitejšemu mentorstvu in notranjem trgu Evropske unije ustvarjanju spodbudnih pogojev za (5). V času, ko evropski mladi delo v deficitarnih poklicih ali regijah. zdravniki podpirajo hrvaške O tem smo v reviji Isis sicer že pisali mlade specialiste in hrvaško (7). Namesto tega smo prisiljeni zdravniško zbornico v boju proti razpravljati o restriktivnih ukrepih, ki delodajalcem zaradi iste kršitve, kršijo tako osnovne človekove pravice ni najbolj modro tega uveljavljati kot delovnopravno zakonodajo, pri nas (6). predvsem pa prinašajo nevarne4. Poklic zdravnika ne sme biti rešitve za naše bolnike. Upamo, da diskriminiran v primerjavi z nas bodo stroka in starejši ter bolj ostalimi poklici. To pomeni, da izkušeni kolegi podprli v prizadeva- mora biti izbris iz evidence brez- njih za bolj kakovostno izobraževanje poselnih v skladu s pravilnikom in da bomo lahko skupaj našli boljše Uradnega lista RS. Prav tako je v rešitve za vse nas. delovnopravni zakonodaji poseb- no mesto namenjeno zaščiti žensk. Viri: Delodajalcu je prepovedano pogojevati sklenitev pogodbe o 1. ZZS. Vabilo na javno razpravo. Dostopno zaposlitvi z dodatnimi pogoji v na: https://www.zdravniskazbornica.si/ informacije-publikacije-in-analize/ informacije-novosti/2017/03/17/ vabilo-na-javno-razpravo---spremembe-
3M4laMRedavji2jai01IS7zIS dravnikiEvropski specializantiginekologije inporodništva v SlovenijiVsakoletna izmenjava evropskih specializantov, pod okriljem Evropske zveze specializantov ginekologije inporodništva, bo po letu 2004 ponovno potekala v SlovenijiIztok Ditz, dr. med., SB CeljeJure Klanjšček, dr. med., SB dr. Franca Derganca Nova Gorica Drage kolegice in kolegi, speciali- nekologije in porodništva pri Sloven- oddelku ter jim pokazali, kako potekasti in specializanti ginekologije in skem zdravniškem društvu) skupaj z vsakdanjik slovenskega specializantaporodništva! ENTOG. Izmenjava bo potekala po ginekologije in porodništva. Za veliki večini ginekološko-poro- njihove potrebe, preživljanje prostega Z velikim veseljem vam sporoča- dniških oddelkov oz. klinik po časa in nastanitev bomo poskrbeliva, da bosta letos v Sloveniji potekala Sloveniji med 29. majem in 1. slovenski specializanti. Če se bosteizmenjava in kongres specializantov junijem 2017. Specializanti bodo želeli z udeleženci družiti, jim razka-ginekologije in porodništva. razporejeni sorazmerno glede na zati lepote vašega kraja, pokramljati velikost oddelka po dvanajstih bolni- in izvedeti še kakšno zanimivost, bo Zdravniki, specializanti ginekologije šnicah. vsakršna pobuda z vaše strani zeloin porodništva, iz različnih držav Evrope dobrodošla.se vsako leto udeležujemo skupnih Namen izmenjave je vpogled vsrečanj pod okriljem ENTOG (Europe- sistem usposabljanja specializantov v Po končani izmenjavi bo 2. junijaan Network of Trainees in Obstetrics gostujoči državi ter izmenjava mnenj, 2017 v Ljubljani potekal kongres s temoand Gynaecology). Prvo srečanje z znanj in izkušenj. Upamo in pričaku- Instrumentalni vaginalni porod – razli-izmenjavo je bilo organizirano že leta jemo, da jih boste toplo sprejeli, jim v ke po Evropi, in trening mehkih veščin1992. S sodelovanjem in izmenjavo med tem kratkem času omogočili vpogled na temo Preprečevanje izgorelosti inspecializanti iz različnih evropskih držav in jih morda celo vključili v delo na spoprijemanje s težavnim sodelavcem.želi ENTOG doseči v vseh evropskihdržavah primerljive, visoke standardeizobraževanja na tem področju. Leta 2015 je bilo srečanje organi-zirano na Nizozemskem, lani jepotekalo v Torinu v Italiji, letošnjesrečanje pa bo organizirano vSloveniji. Tokrat bomo evropskosrečanje in izmenjavo specializantovgostili drugič, prvič smo ju, zelouspešno, gostili leta 2004. Omenjeno srečanje in izmenjavasta najpomembnejši letni dogo-dek evropskih specializantovginekologije in porodništva. Naizmenjavi in na kongresu 2. junija2017 v Ljubljani bo tako prisotnihveč kot 45 predstavnikov specializan-tov iz 30 držav, kar predstavljaprihodnost evropske ginekologi-je in porodništva. Izmenjavo in kongres bo organizi-ral SATOG (Sekcija specializantov gi-
Revija ISIS Foru3m5Maj 2017Pismo 42 poslancemVanja Kos, dr. med., ZD Ljubljana, Enota Center Članica zbornice sem že 20 let. Nekajkrat v postali, zopet na začetku boja za svoje stanovskečasu svojega članstva sem se obrnila na zbornico pravice in zbornico. Od zbornice in poslancev biz vprašanjem ali dilemo, ki je nastala pri mojem pričakovala, da svoje delovanje usmerijo vvsakdanjem delu zdravnice, vendar je bil odgo- doseganje pomembnih stvari, ne pa da se ukvar-vor zbornice v praksi neuporaben ali pa se je jajo sami s sabo: npr. da ZZZS nobenega pravila,glasil, da to ni naloga zbornice. Zato sem svoj s katerim nam greni vsakdanje delo, ne bi mogelodnos z zbornico omejila na plačevanje članarine sprejeti brez sodelovanja stroke (RSK?). Sedajin »veselje« ob podaljšanju licence, da lahko še lahko zdravniki samo nemočno podamo ugovornaprej opravljam svoje delo. na vsak nadzor, ki je v nasprotju s stroko, saj je arbiter sam ZZZS, kar je skregano z vsako logiko Pri tem bi tudi ostalo, vendar so me zadnji – nadzira sam sebe in nas.dogodki v zvezi z zbornico tako zaskrbeli, da semse odločila napisati svoje razmišljanje, saj me- Lepo prosim 42 poslancev, da še enkratnim, da ne gre več le za predsednico, ampak so temeljito razmislijo o svojem zaupanju/nezaupa-razsežnosti širše. Verjamem, da je 42 poslancev nju. V primeru, da ne morejo zaupati in kon-skupščine, ki so na tajnem glasovanju izrekli struktivno delovati v skupščini z izvoljenonezaupnico novoizvoljeni predsednici, delovalo z predsednico, ki je izjavila, da je pripravljenanekim dobrim namenom, čeprav z meni nejasni- sodelovati z vsemi, naj odstopijo svoje mestomi in šibkimi razlogi (plača?, komunikacija?, drugim, ki bodo lahko sodelovali. Zbornica moraodstop sodelavcev?). Po moji oceni je posledica čim prej pridobiti manjkajoče odbore in začetitega dejanja lahko zelo nevarna – v kratkem času polno delovati. Sami veste, da bo vsaka odločitevjim je uspelo močno omajati stabilnost zbornice zbornice pod katerimkoli vodstvom za zdravni-in so v roke politike položili argument in orodje štvo in zobozdravništvo veliko boljša kot vsakaza prevzem pristojnosti ZZS, po katerih taista odločitev politikov na MZ in vladi v zvezi z nami,politika že nekaj časa kaže svoje apetite (npr. kaj šele odločitev ZZZS.zadnji predlog ZZVZZ, kjer MZ dodeljuje ZZZSpoleg finančnega nadzora tudi nadzor nad Hvala!»upravičenostjo napotitev bolnikov«. Mar nistrokovni nadzor zdravnikov v pristojnosti P. S.: V morebitne nadaljnje razprave inzbornice?) Zato se bojim, da bo nedelujoča replike se ne bom vključevala, ker je namenzbornica s pomočjo politike ukinjena in bodo čez pisma samo dobronameren razmislek, pogledovveč let zdravniki, ki danes še ne vedo, da bodo to na stanje pa je lahko toliko, kot je članov. Hvala za razumevanje.Odgovor na novinarskovprašanje RTV SlovenijaSpoštovani, sna klinika, ali imamo tovrstno banko, v zvezi z vprašanji novinarke RTV Slovenija se mogoče pripravljate na to, koliko naših pacientov bi bilo potencialnoHelene Lovinčič v zvezi s sporočilom za medije možno pozdraviti na ta način, kolikoKlinike Svijetlost iz Zagreba (V Kliniki Svje- pacientov pošljete v tujino in kam intlost opravili prvo presaditev matičnih celic kakšen je strošek tovrstnega zdravlje-roženice v regiji), ki se glasi: »Pozdravljeni, nja,« vam odgovarjamo:zanima me, če pri nas tega ne dela oče-
Revija ISISF36orumMaj 2017 Očesna klinika v Ljubljani ima str. http://escrs.org/Ljubljana2014/ Tovrstnih (alogenih) operacij vsvojo očesno banko, ki že več let programme/slovenian-society.asp. kliniki Svijetlost glede na predstavlje-deluje v skladu z mednarodnimi [COBISS.SI-ID 1290924] ne rezultate še niso opravljali. Zani-standardi in predpisi JAZMP in Slove- mivo je tudi, da med centri, ki naj binija-transplanta ter služi za presaditve Zato v naslovu PR-članka »V po njihovem mnenju v Evropi opra-roženic, ki so najpogostejša operacija, Kliniki Svjetlost opravili prvo presa- vljali take operacije, sploh ne omenja-pri kateri se transplantira del ali ditev matičnih celic roženice v regiji« jo ene vodilnih evropskih klinik vcelotna roženica. O tem pričajo Slovenija vsekakor ne sodi v to »regi- Antwerpnu in očesne banke v Benet-naslednje objave: jo«. kah, ki je prva v Evropi razvila to metodologijo, in s katerima sodeluje- PFEIFER, Vladimir. Pomen Ko gre za v kulturi vzgojene matič- mo mi. Prav tako o omenjeni metodo-očesne banke za transplantacijo ne celice, ki bi bile vzgojene za namen logiji zagrebški kolegi nimajo niti eneroženice = Eye banking for corneal transplantacije matičnih celic druge pomembne objave v mednarodnihtransplantation. Zdravniški vestnik, osebe na pacienta, ki bi imel okvarjeni revijah.ISSN 1318-0347. [Tiskana izd.], obe očesi, pa gre za mnogo komple-2004, letn. 73, št. 5, str. 415-418. ksnejši postopek. Zanj je treba matič- Nenavadno je tudi, da je do te[COBISS.SI-ID 17928921] ne celice odvzeti preminulemu dajalcu senzacionalistične objave o »prvi« (alogeni transplantat), jih nato vzgoji- transplantaciji prišlo ravno sedaj, SCHOLLMAYER, Petra, VESELI- ti v kulturi in jih transplantirati glede na to, da kolegi iz ZagrebaCA, Andreja, ŠTUNF, Špela, PFE- sprejemniku, pri čemer lahko imunski navajajo, da so operirali že tri bolnike.IFER, Vladimir. Preskrba s tkivi na odziv sprejemnikovega organizma Sprašujemo se, zakaj niso o temOčesni kliniki v Ljubljani = Eye privede do zavrnitve presadka in so poročali, ko so operirali prvegabanking at Ljubljana Eye hospi- potrebne predhodne raziskave, ki so bolnika. Žal moramo ugotoviti, datal. Zdravniški vestnik, ISSN 1318- pri nas v teku. Ko bodo za to izpolnje- omenjena objava prihaja k nam v0347. [Tiskana izd.], jun. 2012, letn. ni vsi pogoji, bomo z alogenimi sklopu medijske ofenzive, ki jo Klinika81, supl., str. I-45-I-50, ilustr. http:// transplantacijami lahko začeli tudi na Svijetlost že nekaj časa izvaja v vsehojs.szd.si/index.php/vestnik/article/ naši kliniki. V februarju letos sta se medijih kot uvod v načrtovano odprtjeview/885/753. [COBISS.SI- tovrstne transplantacije v Antwerpnu svoje klinike v Ljubljani. Na intervju-ID 293292] v Belgiji udeležili tudi asist. dr. Petra njihovega direktorja, Nikice Gabrića, Schollmayer, ki to kirurgijo opravlja v Delu 22. 2. 2017, ki je žal prispeval k Pregledali smo PR-objavo klinike in vodi, in dr. Zala Lužnik, ki o tej tej ceneni publiciteti, so odgovorileSvijetlost in ugotavljamo, da gre pri temi pripravlja doktorsko disertacijo. vse naše oftalmološke organizacije vtej objavi za presaditev avtolognih Na tak poseg z alogenimi matičnimi Pismih bralcev PP 29 dne 18. 3. 2017.(pacientovih) v kulturi vzgojenih celicami na obeh očesih se intenzivno Žal moramo ugotoviti, da gre zamatičnih celic na podlagi, ki jo pred- pripravljamo in smo v zvezi s pripravo senzacionalistično zavajanje Klinikestavlja amnijska membrana. Gre za te zahtevne metodologije v letu 2016 v Svijetlost, v katerem se želi prikazatitehniko, ki je pri enostranskih po- sodelovanju z beneško očesno banko superiornost njihove oftalmologiješkodbah roženice nepotrebna. Pri nas objavili članek v ugledni mednarodni nad našo v izrazite komercialneob enostranskih poškodbah neposre- reviji PLOS One z SCI-dejavnikom namena, kar tudi v tem primeru nidno transplantiramo matične celice iz vpliva 4,44. tako.zdravega na prizadeto oko in imamo sto operacijo že več let odlične izkuš- LUŽNIK, Zala, HAWLINA, O naših dolgoletnih razvojnihnje, ki so bile predstavljene že leta Marko, MALIČEV, Elvira, BERTO- uspehih na tem področju pričajo2014 na evropskem kongresu za LIN, Marina, KOPITAR, Andreja objave, ki so izšle v uglednih virih inkataraktno in refraktivno kirurgijo v Nataša, IHAN, Alojz, FERRARI, bile predstavljene na mednarodnihLjubljani. Torej naših pacientov Stefano, SCHOLLMAYER, Petra. kongresih.za take posege ne pošiljamo v Effect of cryopreserved amniotictujino. membrane orientation on the expres- Zanimajo nas resnični razlogi, sion of limbal mesenchymal and zakaj je novinarska pozornost tako SCHOLLMAYER, Petra, epithelial stem cell markers in pro- intenzivno usmerjena na »uspehe«KRAJNC, Špela. Autologous limbal longed limbal explant cultures. PloS Klinike Svijetlost, medtem ko setransplantation (CLAU) in unilateral one, ISSN 1932-6203, Oct. 2016, vol. mednarodnim uspehom slovensketotal limbal stem cell deficiency : 18th 11, iss. 10, str. 1-17. http://journals. oftalmologije ne nameni niti maloESCRS Winter meeting, Ljubljana, plos.org/plosone/article/ novinarske pozornosti.Slovenia, 14-16 February 2014. asset?id=10.1371/journal.V: ESCRS : European society of pone.0164408.PDF, doi: 10.137 1/ Vse skupaj postaja tako simpto-cataract & refractive surgeons. journal.pone .0164408. [COBISS. matično, da se nam porajajo vpraša-Dublin: European society of cataract SI-ID 32858585] nja o koruptivnosti takega poročanja,& refractive surgeons, 2010-, [1] zato smo na zadnjem sestanku oftal-
Revija ISIS Foru3m7Maj 2017moloških organizacij sklenili, da ilustr. http://ojs.szd.si/index.php/ nerative medicine: achievements and vestnik/article/view/885/753. [COBISS. perspectives : [uredniki Elvira Maličev,bomo tovrstno uredniško politiko SI-ID 293292] Mirjam Fröhlich, Damjan Radosavlje- 5. CIRMAN, Tina, BELTRAM, Matej, vić]. Ljubljana: DCTIS, Društvo za celičnoosrednjega časnika Delo dali v presojo SCHOLLMAYER, Petra, ROŽMAN, in tkivno inženirstvo, 2015, str. 35. Primož, ERDANI-KREFT, Mateja. [COBISS.SI-ID 2537132]Novinarskemu častnemu razsodišču v Amniotic membrane properties and 10. LUŽNIK, Zala, BERTOLIN, Marina, BRE- current practice of amniotic membrane DA, Claudia, MOHIT, Parekh, ELBADA-okviru Društva novinarjev Slovenije. use in ophthalmology in Slovenia. Cell WY, Hossein, PONZIN, Diego, SCHOLL- and tissue banking, ISSN 1389-9333, MAYER, Petra, HAWLINA, Marko, Lepo vas pozdravljamo 2014, vol. 15, iss. 2, str. 177-192, ilu- FERRARI, Stefano. Towards a defined, str. http://link.springer.com/article/10.1 serum- and feeder - layer free culture of Prof. dr. Marko Hawlina, 007%2Fs10561-013-9417-6, doi: 10.1007/ human limbal stem cells for ocular s10561-013-9417-6. [COBISS.SI- surface reconstruction. V: MALIČEV, dr. med. -ID 31054041] Elvira (ur.), FRÖHLICH, Mirjam (ur.), 6. SCHOLLMAYER, Petra, KRAJNC, Špela. RADOSAVLJEVIČ, Damjan (ur.). Rege- Vodja terciarnega projekta UKC Autologous limbal transplantation nerative medicine: achievements and (CLAU) in unilateral total limbal stem perspectives : [uredniki Elvira Maličev, Ljubljana »Klinična vpeljava zdrav- cell deficiency : 18th ESCRS Winter Mirjam Fröhlich, Damjan Radosavlje- meeting, Ljubljana, Slovenia, 14-16 vić]. Ljubljana: DCTIS, Društvo za celičnoljenja okvar očesne površine z matič- February 2014. V: ESCRS : European in tkivno inženirstvo, 2015, str. 30. society of cataract & refractive surgeons. [COBISS.SI-ID 2537388] nimi celicami« Dublin: European society of cataract & 11. LUŽNIK, Zala, HAWLINA, Marko, refractive surgeons, 2010-, [1] str. http:// MALIČEV, Elvira, BERTOLIN, Marina, Prof. dr. Branka Stirn Kranjc, escrs.org/Ljubljana2014/programme/ KOPITAR, Andreja Nataša, IHAN, Alojz, slovenian-society.asp. [COBISS.SI- FERRARI, Stefano, SCHOLLMAYER, dr. med. -ID 1290924] Petra. Effect of cryopreserved amniotic 7. SCHOLLMAYER, Petra, KRAJNC, Špela. membrane orientation on the expression Predstojnica Očesne klinike Avtologna presaditev limbusa pri of limbal mesenchymal and epithelial popolnem enostranskem pomanjkanju stem cell markers in prolonged limbalLiteratura Očesne klinike v limbalnih celic = Autologous limbal explant cultures. PloS one, ISSN 1932- transplantation in the unilateral total 6203, Oct. 2016, vol. 11, iss. 10, str.Ljubljani na temo očesne banke limbal stem cell deficiency. V: PAHOR, 1-17. http://journals.plos.org/plosone/ Dušica (ur.), HAWLINA, Marko article/asset?id=10.1371/journal.in transplantacije matičnih (ur.). Končni program in zbornik pone.0164408.PDF, doi: 10.137 1/journal. povzetkov = Final programme and book pone .0164408. [COBISS.SI-celic: of abstracts, 10. slovenski oftalmološki -ID 32858585] kongres z mednarodno udeležbo in 12. LUŽNIK, Zala, BERTOLIN, Marina, BRE-1. PFEIFER, Vladimir. Pomen očesne banke Simpozij ob 70-letnici Oddelka za očesne DA, Claudia, FERRARI, Barbara, za transplantacijo roženice = Eye banking bolezni Univerzitetnega kliničnega centra BARBARO, Vanessa, SCHOLLMAYER, for corneal transplantation. Zdravniški Maribor, Maribor, 9.-11. oktober 2014. Petra, FERRARI, Stefano. Preservation of vestnik, ISSN 1318-0347. [Tiskana izd.], Ljubljana: Združenje oftalmologov ocular epithelial limbal stem cells : the 2004, letn. 73, št. 5, str. 415-418. [CO- Slovenije: = Slovenian Society of new frontier in regenerative medicine. V: BISS.SI-ID 17928921] Ophthalmology, 2014, str. 77. [COBISS. KARIMI-BUSHERI, Feridoun (ur.), SI-ID 2024108] WEINFELD, Michael (ur.). Biobanking2. PFEIFER, Vladimir, GARDAŠEVIĆ 8. LUŽNIK, Zala, SCHOLLMAYER, Petra, and cryopreservation of stem cells, TOPČIĆ, Ivana. Presaditve roženice na ANDJELIĆ, Sofija, CIRMAN, Tina, (Advances in experimental medicine and Očesni kliniki v Ljubljani med leti 1991 in IHAN, Alojz, HAWLINA, Marko. Gojenje biology, ISSN 2214-8019, volume 951). 2003 = Corneal grafting in Eye clinic of limbalnih epitelijskih celic-začetni Cham: Springer, [2016] , str. 179- Ljubljana between the years 1994 and rezultati = Culturing limbal epithelial 189. https://books.google. si/books?id- 2003. V: HAWLINA, Marko (ur.), stem cells-initial results. V: PAHOR, =Uu96DQAAQBAJ&pg=PA179&lpg=PA1 STIRN-KRANJC, Branka (ur.). Končni Dušica (ur.), HAWLINA, Marko 79&dq=Zala+Lu%C5%BEnik+and+cryop program in zbornik povzetkov = Final (ur.). Končni program in zbornik reservation&source=bl&ots=WAd1lwaZ2 programme and book of abstracts, 5. povzetkov = Final programme and book v&sig=Q6PGuIFYV71A3ZE8R4fM2laeCC slovenski oftalmološki kongres z medna- of abstracts, 10. slovenski oftalmološki 4&hl=sl&sa=X&ved=0ahUKEwjyvY3G1- rodno udeležbo, 3-5 junij 2004, Ljub- kongres z mednarodno udeležbo in -HQAhVHAcAKHTo_BHwQ6AEIGzAA ljana, Slovenija [in] 28. mednarodni Simpozij ob 70-letnici Oddelka za očesne #v=onepage&q=Zala%20 simpozij oftalmologov Slovenije in bolezni Univerzitetnega kliničnega centra Lu%C5%BEnik%20&f=false. [COBISS. Hrvaške, 4-5 junij 2004, Ljubljana, Slove- Maribor, Maribor, 9.-11. oktober 2014. SI-ID 3382188] nija = 5th Slovenian Congress of Sloveni- Ljubljana: Združenje oftalmologov 13. LUŽNIK, Zala, FERRARI, Stefano, ja [and] 28th Symposium of Ophthalmo- Slovenije: = Slovenian Society of PONZIN, Diego. The advances of corneal logy of Slovenia and Croatia, 4-5th June Ophthalmology, 2014, str. 79. [COBISS. preparation - what is to come?. Expert 2004, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: SI-ID 2024620] review of ophthalmology, ISSN 1746- Cankarjev dom, kulturni in kongresni 9. LUŽNIK, Zala, SCHOLLMAYER, Petra, 9899, 2015, vol. 10, no. 4, str. 321-324, do center: = Cankarjev dom, Cultural and ANDJELIĆ, Sofija, MALIČEV, Elvira, i: 10.1586/17469899.2015.1059753. Congress Centre, 2004, str. 93. [COBISS. CIRMAN, Tina, ZIDAR, Nina, KOPITAR, [COBISS.SI-ID 2536620] SI-ID 17765081] Andreja Nataša, IHAN, Alojz, HAWLINA, 14. LUŽNIK, Zala, MOHIT, Parekh, GRIF- Marko. First results of Ex Vivo Limbal FONI, Carlo, PONZIN, Diego, FERRARI,3. SCHOLLMAYER, Petra, VESELICA, Explant culturing in Slovenia : amniotic Stefano. Biobanking of human retinas : Andreja, ŠTUNF, Špela, PFEIFER, membrane serving as an Ex vivo Limbal the next big leap for eye banks?. Stem Vladimir. Dejavnost preskrbe s tkivi in epithelial Stem Cell Niche. V: MALIČEV, cells translational medicine, ISSN celicami na Očesni kliniki v Ljubljani = Elvira (ur.), FRÖHLICH, Mirjam (ur.), 2157-6564, 2015, vol. 4, no. 8, Eye banking at Ljubljana Eye hospital. V: RADOSAVLJEVIČ, Damjan (ur.). Rege- 15. MOHIT, Parekh, LUŽNIK, Zala, RUZZA, HAWLINA, Marko (ur.), STIRN- -KRANJC, Branka (ur.). Končni program in zbornik povzetkov = Final programme and book of abstracts. Ljubljana: Združenje oftalmologov Slovenije: = Slovenian Society of Ophthalmology, 2010, str. 90. [COBISS.SI-ID 28043481]4. SCHOLLMAYER, Petra, VESELICA, Andreja, ŠTUNF, Špela, PFEIFER, Vladimir. Preskrba s tkivi na Očesni kliniki v Ljubljani = Eye banking at Ljubljana Eye hospital. Zdravniški vestnik, ISSN 1318-0347. [Tiskana izd.], jun. 2012, letn. 81, supl., str. I-45-I-50,
Revija ISISF38orumMaj 2017Alessandro, FERRARI, Stefano, ELBA- 16. SCHOLLMAYER, Petra, LUŽNIK, Zala, hematologiji], 2016, str. 198-199. STIRN-KRANJC, Branka. UporabaDAWY, Hossein, SALVALAIO, Gianni, avtolognega seruma v oftalmologiji = [COBISS.SI-ID 3151276] Autologous serum eye drops in ophthal-BUSIN, Massimo, PONZIN, Diego. mology. V: LEVIČNIK-STEZINAR, 17. SCHOLLMAYER, Petra, PFEIFER, Snežna (ur.), ŠKODA GORIČAN, IrenaPre-bubbled tissues for descemet Katja (ur.), BOŽIČNIK, Milena Vladimir. Razvoj programa za presaditve (ur.). Knjiga povzetkov = Abstract book.membrane endothelial keratoplasty. V: [Ljubljana: Slovensko zdravniško roženic = The development of the corneal društvo, Združenje za transfuzijskoMOHIT, Parekh (ur.), FERRARI, Stefano medicino pri SZD: Zbornica zdravstvene transplantation service. V: AVSEC,(ur.), PONZIN, Diego (ur.). Eye banking : nege Slovenije, Zveza društev medicin-changing face of corneal transplantati- skih sester, babic in zdravstvenih Danica (ur.), ZUPANIČ SLAVEC, Zvonkaon, (Eye and vision research deve- tehnikov Slovenije, Sekcija medicinskih (ur.). Razvoj transplantacijske medicine sester in zdravstvenih tehnikov v v Sloveniji : programi, smernice inlopments series). New York: Nova perspektive. Ljubljana: Zavod RS zaBiomedical, cop. 2015, str. 151-156, presaditve organov in tkiv Slovenija-tran-ilustr. http://search.ebscohost.com/ splant; Celje: Celjska Mohorjeva družba:login.aspx?direct=true&scope=site&db=n Društvo Mohorjeva družba, 2016, str.lebk&db=nlabk&AN=1023436. [COBISS. 179-186, ilustr. [COBISS.SI-ID 3040684]SI-ID 2536364]Nekaj cvetk prevodov iz angleškeznanstvene literature o varnostipacientov v slovenski jezikIzr. prof. dr. Andrej Robida, dr. med., Center za izboljševanje kakovosti in varnostizdravstvene obravnave – [email protected] Angleški izraz Prevod v slovenščino po Raje uporabljam Google prevajalnik, pomenu je lažje, pa še misliti ni treba 1 Adverse event Škodljivi dogodek Neželeni dogodek, neljubi dogodek 2 Near miss Skorajšnja napaka Blizu gospodične 3 Close call Skorajšnja napaka Bližnji klic 4 Medical error (ta izraz se uporablja Napaka pri zdravstveni obravnavi Zdravniška napaka ali medicinska napaka pacienta napačno tudi v angleški literaturi) Kršitev Kršitev pravil stroke 5 Violation - lahkomiselna kršitev - situacijska kršitev Sistem za prijavo odklonov Violation due to recklesness - rutinska kršitev Kontrolni seznam Situational or optimizing violation Sistem za sporočanje napak Routine violation Opomnik 6 Error reporting system 7 ChecklistTabela: Nekaj izrazov v zvezi z varnostjo pacientov Izraze od 1 do 5 zakonodaja imenuje Ali je poimenovanje, ki naj bi ali poznal, menil, da gre za benignimalomarnost. Izraza 2 in 3 v Sloveniji bilo v določeni stroki enotno, tumor. Pošta, kjer je podrobnejeskoraj nikoli ne pripeljeta do analize z pomembno za preprečevanje pisalo, kaj so pokazale dodatne histo-namenom, da sedanja skorajšnja napak? loške preiskave, se je izgubila. Ni jenapaka v prihodnje ne bi pripeljala do dobil niti pacient niti pacientov izbraniškodljivega dogodka zaradi napake. Ker Neka gospa je pripovedovala zdravnik niti kirurg. Tumor, za katere-ni škode za pacienta, ni tožnika in ni zgodbo, kako je izgubila svojega moža, ga je v izvidu pisalo, da je maligen, jesodnika. Zdravstvo pa bi se moralo ker sta dva zdravnika za isto bolezen rasel in nadaljnje zdravljenje, po šestihobnašati drugače, a se ne, velikokrat z uporabljala različne izraze. Kirurg je mesecih nezdravljenja, je bilo neuspe-izgovorom, da je tako v zakonodaji, ki je, dobil sporočilo od patologa po telefo- šno. Zamudili so več mesecev inmimogrede, stara že več desetletij. Kar nu, ko je ta pregledal zmrzli rez, in gospod je umrl. Zaradi česa? Zaradije v zakonu, odraža resnico? Ali res? zaradi izraza, ki ga sam ni uporabljal malignega tumorja, ali zaradi zdravni-
Revija ISIS Foru3m9Maj 2017ške napake, ali zaradi medicinske spod doktor, meni se zdi, da je tukaj ga je zajela zdravstvena statistika.napake, ali zaradi neželenega dogod- šlo za napako, ki se ji reče »blizu Pravega vzroka, prepozne obravnaveka, ali zaradi napake pri zdravstveni gospodične«, ker sem jaz še gospodič- pacienta zaradi čakalne vrste, niobravnavi? Za katero poimenovanje se na. Če se bo podoben primer ponovil, zajela. Tudi odškodnine ni treba, sajbomo odločili, bo vplivalo na način ko bom poročena, pa predlagam, da ja ni šlo za medicinsko ali zdravniškoanalize napake in na ukrepe ter uporabimo izraz »blizu gospe«. – Se- napako.spremljanje njihove uspešnosti. Samo stra, to pa ne bo držalo, temu se rečeza primer: če bomo trdili, da je šlo za »bližnji klic«. Take napake se dogajajo, kerzdravniško napako – glede na to, da aparature niso večne, pa tudi o obvla-pri nas vse imenujemo zdravniška Napaka pri zdravstveni dovanju tveganj, torej o prospektiv-napaka – analiza ni potrebna, ker že obravnavi nem pristopu k zmanjševanju napak,ime pove, kdo jo je naredil. Ker živimo nočemo nič slišati oz. imamo to samov kulturi obtoževanja, se bo treba Pacientka je že na operacijski mizi na papirju prepisano iz kakšnegasamo odločiti, katerega zdravnika, za zamenjavo kolenskega sklepa. V učbenika.kirurga ali patologa, naj odstranimo z operacijski dvorani uporabljajodelovnega mesta. Odločimo se za opomnik za varno kirurgijo. Kirurg ni Ali znamo ločiti med napako intistega, za katerega menimo, da ga želel uporabljati »kontrolnega sezna- kršitvijo? Celo v glasilo, kjer je bilo žebomo lažje pogrešali. Potem pri ma«, ker njega že ne bo nihče kontro- večkrat obrazloženo na znanostipacientih povzročimo zmedo, ker ne liral, saj zna operirati. Zato so nasle- osnovano poimenovanje pojmov ovedo, kam naj gredo na zdravljenje, saj dnjo verzijo imenovali »opomnik«, s varnosti pacientov, se povzame dikcijajih niti ne obvestimo, da zdravnik ne čimer se je kirurg strinjal in dejal, da iz slovenske zakonodaje, ki je stara žedela več tistega, kar je delal vse poklic- je to odlična stvar, da se kaj ne pozabi. več desetletij, in se meni, da je napakano življenje, in ga ne more nihče Kirurg je pravilno odprl desno koleno enaka kršitvi.nadomestiti, ker »nimamo« denarja, in hotel vstaviti protezo, a ustrezneda bi najeli tujca, doma pa ni nobene- velikosti proteze ni bilo niti v opera- Upam, da v Sloveniji sifilisa nega, ki se spozna na take bolezni. cijski dvorani niti v skladišču bolni- zdravimo več z arzenom, saj tako šnice. Po sedmih urah so jo našli v zdravljenje ni osnovano na trenutnemPrimeri neki avstrijski bolnišnici. znanju.Škodljivi dogodek Ali je šlo za zdravniško napako, ali Pri napakah pa kar po starem. S je šlo za medicinsko napako, ali je šlo tem škodujemo pacientom in zdrav- Zdravnik Janez hodi pred zdravni- za napako pri zdravstveni obravnavi, ali stvenim strokovnjakom. Treba jekom Petrom. Janez odpre vreta in morda za neljubi dogodek? Ni znano, dokazati krivdo, da pacient upraviče-stopi v seminarski prostor. Vrata takoj ali se je za pacientko vse dobro izteklo. no dobi odškodnino, kar lahko trajazaloputne in Peter se zaleti v vrata. desetletja. Menda se tudi ve, zakaj jeZlomi se mu nos. Peter sporoči Napaka pri zdravstveni tako. Podobno je s kriminalizacijo(oprostite, »prijavi« odklon). Odklon obravnavi človeških napak v zdravstvu.vstavijo v seznam za sporočanjeodklonov (oprostite, »prijavo« odklo- V neki bolnišnici se je po 14 letih Predlagam, da se sprejme dejstvo,nov) v rubriko neželeni dogodek. delovanja pokvaril aparat za angiogra- da smo Slovenci nekaj posebnega in fijo. Paciente, ki so potrebovali prei- imamo za pojme v zvezi z varnostjoŠkodljivi dogodek skavo in zdravljenje, so razvrstili na pacientov svoje izraze. čakalno listo. Trajalo je kar nekaj Pacientu po zamenjavi kolka časa, da so dobili nov aparat. Paciente Zato predlagam: »Dvignimo očalapozabijo predpisati antikoagulacijsko so začeli klicati na preiskavo. Kakšnih in naredimo toast,« kot je reklazdravilo. Pacient dobi globoko vensko pet jih ni prišlo. Ne da ne bi hoteli, Barabara4u2c, ko je ugotovila, da je totrombozo in pljučno embolijo. Kljub ampak niso mogli, ker so jih svojci že pravilen slovenski prevod: »Let‘s raiseustreznemu zdravljenju pljučne pokopali. the glasses and make a toast.«embolije pacient umre. V sistemu zasporočanje napak dogodek uvrstijo v Ali je šlo za zdravniško napako, ali Za tiste, ki bi radi uporabljalirubriko neželeni dogodek. je šlo za medicinsko napako, ali je šlo sodobne, na znanosti osnovane izraze, za napako pri zdravstveni obravnavi? je tukaj povezava: http://www.Skorajšnja napaka Raje recimo temu, da je šlo za nežele- prosunt.si/publikacije/prosto-dosto- ni ali, še bolje, za neljubi dogodek. Se pne-publikacije-s-prijavo/ Mlajši zdravnik predpiše 10-krat veliko bolje sliši, pa še nihče ne bovečji odmerek zdravila od priporoče- prišel od zunaj analizirat, zakaj so Drugi, ki probleme vedno vzamejonega. Medicinska sestra ga opozori in pacienti umrli, saj ja ne bodo hodili za kot napad na svojo osebo, svojopacient dobi pravilen odmerek. – Go- vsak neljubi dogodek! Vzrok smrti pri družino in druge sorodnike ter seveda pacientih je bil morda srčni infarkt, ki na svojega psa, pa lahko najamejo odvetnika in me tožijo ali pa zahteva- jo, da dobim ravnateljev ukor pred izključitvijo. Ne eno ne drugo proble- ma ne bo odstranilo.
Revija ISISI4n0tervjuMaj 2017Čiste roke rešujejo življenjaZaradi bolnišničnih okužb vsako leto umre 37.000 Evropejcev – Ustrezna higiena rok v zdravstvupreprečuje širjenje okužbSergeja Širca, univ. dipl. novinarkaOkužbe, povezane z zdravstveno dejav- prli sta jo Nacionalna komisija RS zanostjo, so ena največjih javnozdravstve- obvladovanje bolnišničnih okužbnih težav v svetu, v Evropi in tudi v (NAKOBO) ter Zbornica zdravstvene inSloveniji. Po podatkih Svetovne zdrav- babiške nege Slovenije. Potekala je vstvene organizacije zaradi okužb, pove- skladu s pozivom Svetovne zdravstvenezanih z zdravstveno dejavnostjo, v organizacije zdravstvenim delavcem ponerazvitih državah umre 4.000 otrok vsem svetu: »Pravočasno očistite rokednevno (1). V ZDA so te okužbe vsak in ustavite širjenje odpornosti protidan usodne za 200 ljudi (1). Tudi v antibiotikom.«Evropi se vsak dvajseti hospitaliziranibolnik v bolnišnici okuži – to je 4,1 Osrednji govornik na novinarski konfe-milijona bolnikov in 37.000 smrti letno renci je bil priznani epidemiolog prof.(2). Med stotimi pacienti v slovenskih Didier Pittet, vodja programa za prepre-bolnišnicah pa ima vsaj šest pacientov čevanje in nadzor okužb ter centraokužbo, ki ni povezana z boleznijo, Svetovne zdravstvene organizacije zazaradi katere so bili sprejeti v bolnišnico zaščito pacientov v Univerzitetnih bolni-(3). Hkrati se vse bolj širi odpornost šnicah Ženeva, ki je v tem času obiskalproti antibiotikom, s katerimi zdravijo te Slovenijo. Prof. Pittet je tudi avtor učin-okužbe, zato se možnosti zdravljenja kovitega ženevskega modela higienehitro izčrpavajo. rok – gre za strategijo, ki lahko do 50-odstotno zniža stopnjo bolnišničnihOkužbe, povezane z zdravstveno dejav- okužb. Roke s prehodnimi kontaminantinostjo, so za zdravstveni sistem veliko so namreč najpogostejši vir okužb vfinančno breme. V ZDA stroške zdrav- zdravstvenih ustanovah, hkrati pa okuž-ljenja bolnišničnih okužb ocenjujejo na be največkrat prenašamo in širimo pravokoli 30 milijard dolarjev letno (4), v z rokami. Najpomembnejšo vlogo priEvropi pa na 7 milijard evrov. V podobni razvoju strategije je odigralo zavedanjeslovenski raziskavi so izračunali, da pomena razkuževanja rok z alkoholnimživljenjsko ogrožajoča okužba z MRSA razkužilom na mestu nastanka, karskoraj petkratno poveča stroške zdrav- nadomesti umivanje rok ob umivalniku.ljenja (5). To zdravstvenemu osebju pri vsako- dnevnem delu prihrani veliko časa,Zaradi pomanjkljivih podatkov pa do- hkrati pa je razkuževanje bolj učinkovitomnevamo, da je ta problem kljub veli- in koži bolj prijazno kot umivanje zkim številkam pravzaprav bistveno milom in vodo.podcenjen. Na problematiko okužb,povezanih z zdravstveno dejavnostjo, Prof. Didier Pittet, obiskali ste dve slovenskiso opozorili tudi na novinarski konfe- bolnišnici, Infekcijsko kliniko in Splošno bolnišni-renci z naslovom Čiste roke rešujejo co Jesenice. Kako ocenjujete izvajanje higieneživljenja, ki so jo pripravili ob sloven- rok v teh dveh ustanovah? Imate kak nasvet zaskem dnevu higiene rok, 6. aprilu. Pod- izboljšanje?
Revija ISIS Interv4ju1Maj 2017Didier Pittet potencialni prenašalci okužb. Še bolj naredili velik korak proti varnejši me je presenetil njihov odziv, ko smo obravnavi bolnikov in preprečevanju Didier Pittet: Z vsem, kar sem umetne nohte prepovedali. A mislim, bolnišničnih okužb. Poleg tega po opazil v teh dveh bolnišnicah, sem da je to zdaj urejeno. membnega ukrepa so vse bolnišnice zelo zadovoljen, kar pa ne pomeni, da pripravile in začele izvajati obširen ni prostora za izboljšave. Ne glede na Zaskrbljen sem bil tudi, ko so mi program preprečevanja bolnišničnih ponekod neustrezne prostorske sporočili, da imajo nekateri člani okužb in oba ukrepa združeno sta razmere v bolnišnicah, lahko za zdravstvenega osebja islamske veroiz pripomogla, da smo uredili razmere obvladovanje bolnišničnih okužb povedi pomisleke o uporabi alkohol na področju pojavljanja bolnišničnih največ naredijo zaposleni z zaveda nih razkužil. Sestali smo se z musli okužb in jih postopno izboljšujemo. njem, kako pomembna je dosledna manskimi duhovniki, ki so preučili Predstavniki Nacionalne komisije za higiena rok, in tako s čistimi rokami Koran in nam svetovali, naj razišče obvladovanje in preprečevanje bolni dejansko rešujejo življenja. mo, ali alkohol iz razkužila skozi kožo šničnih okužb (NAKOBO) smo v prehaja v kri. Dokazali smo, da preteklih treh do štirih letih opravili Predvsem pa poudarjam, da alkoholna razkužila na bazi izopropa strokovne nadzore izvajanja programa neskončni postopki za izvajanje nola ne prehajajo v kri, in svetovna preprečevanja bolnišničnih okužb v usposabljanj, zapleteni razpisni muslimanska liga je razglasila, da so vseh slovenskih akutnih bolnišnicah in postopki in negotovi proračuni zdrav skladna s Koranom. ugotovili, da imajo pripravljene stvenih ustanov povzročajo pomanjka programe ter komisije in posameznike nje konsistentnih dejavnosti za zaščito Doc. dr. Viktorija Tomič, ali kot pred- (SOBO – medicinske sestre za obvla pred bolnišničnimi okužbami. sednica Nacionalne komisije za obvla- dovanje bolnišničnih okužb, in ZOBO dovanje bolnišničnih okužb ocenjujete, – zdravnike za obvladovanje bolni Danes ženevski model higiene rok da je izvajanje higiene rok in ukrepov za šničnih okužb), ki se poglobljeno uporablja skoraj 20.000 zdravstvenih obvladovanje okužb, povezanih z ukvarjajo s preprečevanjem bolnišnič ustanov v 178 državah sveta. A kar zdravstveno dejavnostjo, v slovenskem nih okužb, kljub temu, da to v večini dolgo je trajalo, da so zdravstveni zdravstvu ustrezno? bolnišnic opravljajo poleg svojega delavci spremenili svoje ustaljene rednega dela na oddelkih. Če zaklju navade. Katera ovira je bila najtežja? Viktorija Tomič: Pri higieni rok so čim: menim, da sta obe področji slovenske bolnišnice prešle z umivanja ustrezno izvajani, kar pa ne pomeni, Didier Pittet: Osebno me je precej na razkuževanje z alkoholnimi razku da se ne moremo še izboljšati. presenetila ugotovitev, da posamezne žili že pred več kot 15 leti in s tem smo zdravstvene delavke nosijo umetne Ministrstvo za zdravje je pred kratkim nohte, saj so ti velika nevarnost kot objavilo poročilo o kazalniku kakovo- sti higiene rok. Gre za enega od kazalnikov, ki jih spremljajo v vseh slovenskih bolnišnicah. Glede na poročilo za leto 2015 je osebje na intenzivnih oddelkih poskrbelo za ustrezno higieno rok v 72 odstotkih vseh primerov, ko bi to v skladu z doktrino 5 priložnosti za higieno rok (6) morali storiti. Na ostalih oddelkih je bil ta delež dobrih 75 odstotkov (7). Kako komentirate te rezultate? Viktorija Tomič: Objavljeni rezultati za leto 2015 so dobri, saj smo presegli mejo 70 odstotkov, ki je nujna, da zmanjšamo možnost preno sa večkratno odpornih mikroorganiz mov na minimum. Treba je omeniti, da so to zbirni podatki in da so med posameznimi profesionalnimi skupi nami razlike (zdravniki, medicinske sestre in tehniki, fizioterapevti, študenti …). Ker je kazalnik kakovosti
Revija ISISI4n2tervjuMaj 2017»higiena rok« še »mlad« kazalnik, Viktorija Tomič Viri:bomo pravo vrednost teh prvihpodatkov videli čez čas, ko bomo zbra posledica boljše in ustreznejše higiene 1. Svetovna zdravstvena organizacijali in obdelali kasnejše podatke in rok. Tudi pri drugih večkratno odpor (WHO).bomo v bolnišnicah imeli dovolj nih mikroorganizmih se kaže vplivizobraženih opazovalcev, ki bodo razkuževanja rok, le da je pri njih še 2. Evropski center za preprečevanje inlahko izvedli več opazovanj. Takrat se nekaj drugih dejavnikov, ki jih mora nadzor bolezni.bo pokazala prava raven izvajanja mo obvladovati, in ni tako enoznačnehigiene rok, ki jo bomo tudi opredelili ga vpliva higiene rok. Za vsak diagno 3. Nacionalni inštitut RS za javno zdravje.po profesionalnih skupinah in po stični, terapevtski in negovalni 4. Center za nadzor in preprečevanjeposameznih priložnostih za higieno postopek pa imamo v vseh bolnišnirok, ki so opredeljene v programu cah natančno izdelana navodila, kako bolezni.Svetovne zdravstvene organizacije postopek izvesti, da preprečimo 5. Lejko Zupanc T.: Globalni pogled na»5 priložnosti za higieno rok«. nastanek bolnišničnih okužb in postopke izvajamo po teh navodilih problematiko okužb, povezanih zKakšno je vaše mnenje o povezavi – vse to sestavlja že prej omenjen zdravstvom. Medicinski razgledi, 2013,izvajanja higiene rok in stopnje vseobsegajoč program obvladovanja let. 52, suppl. 6.bolnišničnih okužb v Sloveniji? bolnišničnih okužb. 6. Nacionalna komisija za obvladovanjeNajbolj aktualen podatek, ki ga bolnišničnih okužb (NAKOBO).imamo o tem, je podatek Nacionalne- Foto: Miran Juršič 7. Ministrstvo RS za zdravje.ga inštituta za javno zdravje, in sicer 8. Nacionalna komisija za obvladovanjeiz nacionalne presečne raziskave o bolnišničnih okužb (NAKOBO).bolnišničnih okužbah iz leta 2011: 6,4odstotka pacientov je imelo na danraziskave bolnišnično okužbo (3).Imate bolj aktualne podatke? Viktorija Tomič: Glede pojavnostibolnišničnih okužb so navedenipodatki zaenkrat zadnji, ki so na voljoza Slovenijo. Nova enodnevna prevalenčna raziskava pojavnosti bolnišničnih okužb bo v slovenskih bolnišnicahizvedena letos jeseni. Higiena rok je leeden izmed številnih ukrepov inravnanj, ki jih vsakodnevno uporabljamo zdravstveni delavci pri postopkih diagnostike, terapije in nege, dapreprečimo nastanek okužb. Številoprenosov MRSA v bolnišnicah se jezelo zmanjšalo, kar je neposrednaPrednosti razkuževanja pred umivanjem1. R azkuževanje je učinkovitejše: s kože odstrani od nega osebja v več kot 40 odstotkih potrebnih 100- do 1000-krat več bakterij kot umivanje. priložnosti. Z razkuževanjem rok je možno povečati sodelovanje osebja nad 80 odstotkov za daljše2. R azkuževanje je koži prijaznejše: s kože ne odstra časovno obdobje. njuje maščob kot umivanje rok, temveč jih le 5. Razkuževanje bakterije uniči, umivanje le mehan prerazporedi. Sodobna razkužila vsebujejo glicerol, sko odstrani: tako okužimo okolico (pipo, umival ki dodatno masti kožo. nik, delovno obleko), od koder lahko ponovno okužimo roke ali celo povečamo število bakterijskih3. R azkuževanje je hitrejše: za učinkovito umivanje kolonij na njih. rok potrebujemo 1,5–2 minuti, medtem ko za Povzeto po navodilih Nacionalne komisija za obvlado- razkuževanje rok zadošča od 15 do 30 sekund. vanje bolnišničnih okužb za higieno rok v bolnišnici (8).4. Razkuževanje bolj pritegne k sodelovanju: z umiva njem rok redko dosežemo sodelovanje zdravstve
Revija ISIS Interv4ju3Maj 2017Stanka Golob in slikanjes peskomOb odprtju razstave Slovenski peski od realizma do geometrijske abstrakcije 16. 3. 2017v Domus Medica Polonca Steinmann, dr. med., Ljubljana [email protected] Stanka Golob, diplomirana slikarka, je rojena v času baby boom generacije,leta 1952. Sedaj živi in dela na Grahovem ob Bači, v Baški grapi na Tolminskem,kjer ima atelje in galerijo. Njena posebnost in inovacija v slovenskem prostoru je žeod leta 1994 slikanje s slovenskimi peski naravnih barv in različnih debelin, kar dasliki globino. Uporaba tega naravnega materiala, peska, njenega osnovnega izraznega slikarskega sredstva, pa priča tudi o njenem izostrenem občutku za varstvookolja. Izdelovanje slik s peskom pomirjujoče vpliva tako na slikarja kot na gledalca.Svoje ustvarjanje, ki ga predstavlja na razstavi v Domus Medica, deli na dva dela:realizem – krajino in figuraliko ter geometrijsko abstrakcijo. Že samo ustvarjanje speskom, še posebej pa geometrijski motivi, zahtevajo veliko discipline, znanja invztrajnosti. Čuti se, da skozi slike in pesek, ki ji polzi skozi prste, Stanka Golobbeleži dojemanje bivanja in dilem današnjega časa. Na svojstven, izviren in subtilennačin jih podaja tudi naprej. Razstava bo na ogled do 25. maja 2017.Stanka, povej nam kaj o zgodovini slikanja s Plaža (80 × 80 cm, peski na lesonit), 2016.peskom. Stara ljudstva po vsem svetu so žestoletja in tisočletja pred nami uporabljala pesekbrez lepljenja v religiozne, obredne in zdravilnenamene, kar je nekakšna predhodnica današnjega slikanja. Peske različnih barv so nasipali naravno površino (na tla ali na jelenovo kožo) in zizjemno meditativno zbranostjo oblikovalizahtevne vzorce, ki so bili strogo predpisani pobarvah in vzorcih. Prenašali so jih preko ustnegaizročila iz roda v rod. Bolnika so posedli na slikoin preko dobrih duhov naj bi prejemal dobre,zdravilne energije in učinke. Po končanemobredu so sliko zavrgli in uničili. Poleg peska souporabljali oglje, mavec, koruzni zdrob, mletolubje, korenine, cvetni prah idr. Posebej znane sobile in so tibetanske mandale. Sedaj nekateraljudstva iste ali podobne motive lepijo na podlago in prodajajo kot spominke. Kasneje se je slikanje s peskom pojavilo vAngliji okoli leta 1800. Gruzijski slikar BenjaminZobel je dobil primerno lepilo za lepljenje peskana podlago. Uporabljal je le eno debelino inrazlične naravne barve peska. V dvajsetemstoletju so slikarji rabili pesek v kombinaciji z
Revija ISISI4n4tervjuMaj 2017drugimi slikarskimi sredstvi za dosego Tonetu Račkiju in Dušanu Fišerju, Peščene iluzije – vpliv različnihrastra. V tem primeru je podlaga iz akad. kiparki Dragici Čadež Lapajne, debelin in naravnih barv peskapeska delno ali v celoti prekrita z predavatelju, slikarju in filozofu dr. na iluzijo prostora na dvodimen-barvo. To je tako imenovana mešana Jožefu Muhoviču, akad. slikarki Jani zionalni slikarski površini.tehnika. Veliko slikarjev je uporabljalo Dolenc, akad. slikarju Borisu Y.tudi zemljo in druge naravne materia Božiču, lik. pedagogih Lucjanu Lav Tekom let si svoje delo tlakovala zle. Med avtorje, ki so ustvarjali na ta renčiču in Jožetu Dakskoflerju ter neštetimi zrni, zrni dela, iskanja,način, sodijo Andre Masson, Antoni drugih. Dolgoletno neformalno opazovanja, preizkušanja in učenja.Tapies, Alberto Burri in Slovenca izobraževanje sem nadgradila s Tvoje slike so tudi dokaz iskreneLojze Spacal in Tone Lapajne. študijem na Šoli za risanje in slikanje vedoželjnosti, neomajnega poguma in (Arthous – College of Visual Arts) v trdožive inovativnosti in vztrajnosti.Kdaj si začela slikati? Ljubljani, kjer sem leta 2012 pri doc. Svoja prizadevanja si okronala tudi s Mladenu Jernejcu uspešno zagovarja slikarsko diplomo. Kaj pa razstave in Leta 1981 sem najprej začela la diplomsko delo z naslovom odziv kritikov?slikati z barvami. Ker nisem imelačasa slikati podnevi (trije otroci, Vokalna skupina iz Dragomirja (Emilija, Lilijana in Jože).manjša kmetija in vrtnarija), sem selotila slikanja ponoči. Klasične barve,kot so olje, akril idr., sijejo drugačepri luči kot pri dnevni svetlobi. To meje motilo.Kaj pa slikanje s peskom? Poleti leta 1994 sem po naključjudobila idejo za slikanje s peskomnaravnih barv in ugotovila, da z njimlahko slikam tudi ponoči. Še vednoustvarjam z veliko ljubeznijo, intenzivno raziskujem likovne učinke peskanaravnih barv in različnih debelin.Ustvarjam zgolj s slovenskimi peski,ki jih nabiram po rekah, gorah inkamnolomih. Vsa slikarska ploskev jeprekrita s peski, zato poimenovanjeslike iz peska. Sprva sem uporabljala temno-svetle kombinacije. Skorajčrn je pesek v Bači, v Soči pa skorajbel. Kasneje sem po Sloveniji dobilapeske zelo različnih barv. V zbirkiimam preko petdeset različnih barvpeska. Ker sem še vedno v fazi raziskovanja tega zanimivega slikarskegamedija, so raznoliki tudi motivi inpodlage. Pesek nanašam večinoma nalesonit, platno, steklo ali kovino.Povej nam kaj o svoji umetniški potiin o izobraževanju. Slikam že od leta 1981. Od leta1985 sem se redno izobraževala vokviru Javnega sklada RS za kulturnedejavnosti, DSA (Društva slikarskihamaterjev) Tolmin, Razstavnegasalona DOLIK Jesenice in KUD KCLjubljana pri različnih akademskihslikarjih in pedagogih: akad. slikarjih
Revija ISIS Interv4ju5Maj 2017Slikarka Stanka Golob (levo) in avtorica intervjuja Polonca Steinmann pred sliko Soča. Imela sem že več kot 75 samostoj Krogi prepletanja (80 × 80 cm, peski na 3 mm leseno ploščo), 2016.nih in 180 skupinskih razstav vSloveniji, Italiji, Avstriji, Franciji, naHrvaškem in sodelovala na številnihslovenskih in mednarodnih slikarskihkolonijah. Za svoja dela sem prejelaštevilne nagrade in priznanja. Omojem delu so pisali mnogi domači intuji likovni kritiki: dr. Cene Avguštin,dr. Mirko Juteršek, dr. Damir Globočnik, Joško Vetrih, Janez Kavčič, ToneRački, prof. Janez Šter, MonikaIvančič Fajfar, Anamarija Stibilj Šajn,Tatjana Pregl Kobe, Nataša Kovšca,Tanja Cigoj, Jana Dolenc, PetraVencelj, Polona Škodič in drugi.Stanka, kaj ti, kot zavedni Slovenki,pomeni slovenski pesek, kako ganabiraš? Mož Milan me pripelje do reke,potočka, kamnoloma ali melišča, kjerraziskujem in iščem specifično barvopeska. Tam zajamem pesek določenebarve in ga doma dobro operem,presejem skozi cedila različne gostotein tako dobim peske različnih granulacij. To zahteva veliko časa in potrpljenja. Dobila sem že več kakor
Revija ISISI4n6tervjuMaj 2017petdeset različnih odtenkov peska. preprosta, a v resnici zahteva veliko po Sloveniji in zamejstvu, v Italiji inPesek je trajen material. Do sedaj sem natančnosti in doslednosti. Kasnejši Avstriji. Pri pesku ima izjemenvedno uporabljala izključno domače, popravki namreč niso mogoči. Slika pomen dotik. Posebno je zanimivo,slovenske peske. Skozi desetletja nastaja postopoma, ploskev za plo ko je presejan na različne debeline.svojega življenja sem se in se še na skvijo, saj je vmes potrebno sušenje. Na delavnicah gledam, kako možnostprodu ob reki tudi zelo psihično Ko je slika končana, jo moram dobro tipanja in posipanja učinkuje nasprostim. prepojiti z lakom, da dodatno pritrdi otroke in odrasle. Tudi odrasli ljudje pesek na podlago in poudari barve. si pri ogledu mojih slik močno želijoProsim, opiši nam nastanek slike s pesek otipati, kar jim dovolim.peskom. Svoje znanje pa z veseljem predajaš Vrnejo se v obdobje otroštva, ko tudi naprej. nismo gledali samo z očmi, temveč Z enako skrbnostjo in potrpežlji tudi z rokami. Veseli me, da s pevostjo kakor pripravljam pesek, se Od leta 1997 vodim dobrodel- skom ob minimalni pomoči spremljelotim tudi idejne zasnove slik: izbira valca lahko slikajo tudi slepi, sajlikovnega izziva in motiva, vsebinski ne delavnice slikanja s peskom pesek zaznavajo podobno kakorkoncept, priprava natančne skice ter Braillovo pisavo. To je moj načinizbira ustrezne podlage. Tehnika za otroke in dijake v šolah ter za prostovoljstva.slikanja s peskom je morda videti osebe s posebnimi potrebami, tudi za slepe in slabovidne. Delavnice potekajo v različnih krajihZakaj je slikarstvo Stanke Golob tako posebno in deluje zdravilno? Že na prvi pogled zaradi neobičajne in izvirne se človek postopoma obrne vase; znajde se vslikarske tehnologije. Za slikanje uporablja pesek, ki je blagem meditativnem stanju, ki mu daje možnost, da semed najbolj prvinskimi pigmenti v naravi, s široko zares sprosti in odpočije. To stanje je najboljše za od-paleto različnih barvnih odtenkov. Sugestivno moč pravljanje stresa in notranjih konfliktov, kobarvnega peska zna Stanka Golob izrabiti za motivno problemi prenehajo biti nerešljivi in začne delati podzaraznolike upodobitve, kot so krajine, geometrijska vest ter se oseba neodvisno od svoje volje spopada zabstrakcija in figuralika, njene peščene iluzije pa dopol vsemi svojimi »netopnimi« vprašanji.njujejo še eksperimenti s svetlobnimi objekti. Na otroke deluje pesek splošno razvojno Bi se želeli naučiti tehnike slikanja s peskom? Morda pozitivno in zelo sproščujoče. Otroci se s tem učijomislite, da je skoraj enako kot klasično slikanje? Prav tudi večje samostojnosti.gotovo ne! To je bistveno drugačna tehnika in peščenaslika ima več pomembnih vidikov, ki jih ni mogoče najti Kako pa lahko zdravimo družinske odnose sv drugih tehnikah slikanja. peskom? Tako, da odpotujemo peš ali z nekim prevoz nim sredstvom – kolesom, avtom, avtobusom – do Kakšne zdravilne učinke ima slikanje s pe- potočka, reke ali morja. Na plaži ob vodi lahko rišemo vskom? Najprej vključuje razvoj finih motoričnih pesek različne slike, delamo skulpture. Če imamosposobnosti. Ne samo majhni otroci, tudi mnogo možnost, vzamemo sabo papir, leseno deščico in lepilo.starejši imajo te sposobnosti! Vendar jih odrasli upora Pesek pa je pri roki. Sodeluje lahko vsa družina in sebljamo za druge namene, na primer za izboljšanje potem pomeni o nastalih umetniških stvaritvah. Čas zaspomina in koordinacije ter za usklajevanje gibljivosti družino je tako pozitivno izpolnjen. Pesek ima čudovitetelesa in izboljšanje delovanja možganov. To pomeni, da lastnosti, da vleče nase naša negativna čustva.v resnici začnemo razmišljati hitreje in bolje. Vsakoročno delo, npr. pletenje ali nizanje perl, izboljšuje Slike iz peska naravnih barv torej pomirjajo inmotorične sposobnosti in zelo dobro vpliva na sproščajo, lahko bi rekli »zdravijo«, zato so kakormožgane. balzam v današnjem ponorelem in stresnem načinu življenja. Tako naj tudi postavitev v naši Ali je lahko to ena od preventivnih metod Zdravniški hiši pozitivno, dobro in zdravilnoproti demenci? Slikanje s peskom vključuje vse v deluje na pomembne odločitve našega zdravni-enem: medtem ko se s prsti dotaknete peska, vaši štva in seveda tudi na vse uslužbence v njej.živčni končiči pošiljajo signale v možgane instimulirajo njihovo delo. S sistematičnim slikanjem Kontakt slikarke:začenjate znova in znova učinkoviteje razmišljati. Druga Stanka Golob, Grahovo ob Bači 65 a, 041 42 55 77velika odlika slikanja s peskom pa je edinstvena značil http://www.slikeizpeska.com/nost peska – viskoznost, mehkoba in prijetnost na dotik, [email protected] pozitivno učinkuje na ljudi. S slikanjem s peskom
Revija ISIS Medicin4a7Maj 2017»Drug free« psihiatrična obravnavana Norveškem – revolucijapsihiatrične prakse?Doc. dr. Robert Oravecz, dr. med. spec. psih., psihoterapevt, Psihiatrična bolnišnica Ormož Pred kratkim me je nekdo prek družabnega množične nevladne organizacije, ki združujejoomrežja opozoril na članek, ki poroča o tem, da je uporabnike psihiatrije, poenotile v svojih zahtenorveško ministrstvo za zdravje avtoriziralo vah po ustanovitvi psihiatričnega oddelka, kjerustanovitev oddelka v psihiatrični bolnišnici lahko uveljavijo svoje videnje zdravljenja, tudiTromso za zdravljenje uporabnikov psihiatrije, ki brez psihotropnih sredstev. Še najbolj pomembnosi ne želijo zdravljenja s pomočjo psihotropnih je to, da so z ustanovitvijo oddelka uspeli uresnizdravil. Oddelek ima le šest postelj, a vseeno čiti svoje ambicije po uveljavitvi svojih želja,nakazuje na revolucionarne spremembe v obrav potreb in verovanj.navi oseb z duševno motnjo. Čeprav članek ne omenja vpliva medmrežja Članek na široko opisuje dogodke, ki so na oblikovanje javnega mnenja, je jasno, da jepripeljali do ustanovitve tega nonkonformistične internet prezasičen z negativnimi izkušnjamiga psihiatričnega oddelka. V osnovi gre za norve uporabnikov psihiatričnih storitev, obenem pa seško politično kulturo, ki je izredno inkluzivna, širi miselnost, ki govori o tem, da so psihiatritorej omogoča vsem družbenim skupinam, da bi podrejeni interesom farmacevtskega lobija. Pobile slišane in upoštevane s strani vladnih avtori teh objavah so zdravniki okuženi z manipuliranitet. Ta politična kultura je zrasla tekom desetletij, mi resnicami, psihiatrična zdravila nimajo takopod vplivom civilne družbe. ugodnega učinka, kot se od njih pričakuje. Vse te objave potencirajo stranske učinke zdravil, ob Kot pomemben dejavnik pri razvoju politične tem se hranijo s kvaziznanstvenimi dejstvi,akcije za ustanovitev oddelka brez uporabe sovražno naravnanimi uporabniškimi narativi.psihotropnih zdravil se nakazuje odnos norveškedružbe do oseb z duševno motnjo, predvsem Ustanovitev drug-free oddelka v psihiatričnitistih, ki se zdravijo zaradi psihotičnih motenj. bolnišnici Tromso je zbudila obsežen družbeniNorveška ima namreč zelo visoko stopnjo hospi dialog o kakovosti oskrbe oseb z duševno motnjo,talizacij proti volji, ki se potem nadaljujejo v obenem pa je nakazala trend, po katerem glasnadzorovanem zdravljenju po vrnitvi v skupnost. psihiatrov ni več edini v prostoru obravnavePod nadzorovanim zdravljenjem se razume duševnih motenj.nadzor nad jemanjem antipsihotikov oz. aplikacijo depo terapije brez predhodnega soglasja osebe. Kot je bilo pričakovati, so se psihiatričneKot izvemo iz članka, sicer obstaja možnost avtoritete odločno uprle obravnavi psihotičnihpritožbe zoper ta ukrep, vendar po načelu »Kadija motenj brez psihotropnih zdravil, kar je mogočete toži, kadija ti sodi« so te pritožbe večinoma tudi razumeti, saj sodobne psihiatrične teorijeneuspešne. zagovarjajo tezo, da so nezdravljene duševne motnje nevrotoksične, ob čemer se lahko napove V zadnjih letih se norveška družba neredko proces pospešene kognitivne deterioracije prisooča z aferami, ki so povezane z dogodki na tistih osebah, ki zavračajo psihotropna zdravila,psihiatričnih oddelkih, med ostalim tudi z visoko oz. tistih, pri katerih večkrat pride do zagonastopnjo uporabe prisilnih sredstev z namenom duševne motnje.oviranja nemirnih in agresivnih bolnikov. Pri temje pomembno, da osebe s tako negativnimi Z druge strani so zagovorniki drug freeizkušnjami očitno pridobivajo na svoji diskurzivni obravnave prepričani, da psihotropna zdravilamoči preko uporabniških organizacij in družab niso tako učinkovita, kot zatrjujejo psihiatričnenih omrežij, forumov. Njihov glas se na Norve avtoritete. Po njihovem mnenju ni prepričljiveškem očitno daleč sliši, saj so prav te negativne razlike med potekom duševnih motenj, ki jihizkušnje prispevale k temu, da so se čedalje bolj zdravijo, in tistih, ki se jih ne zdravi. S svojim aktivizmom želijo doseči, da ko nekdo prestopi
Revija ISISM48edicinaMaj 2017vrata psihiatrične ustanove, ni le površnost, kar ne ostane prikrito pred jasno, da družinski in drugi medosebobjekt psihiatrične obravnave, temveč uporabniki, ki si želijo predvsem ni odnosi, tudi z lečečim psihiatrom,subjekt, ki lahko odloča o tem, kaj si individualizirano obravnavo, empati radikalno vplivajo na to, kakšen odnosželi. jo, posluh za življenjske težave. bo oseba z duševno motnjo ustvarila do zdravljenja, zdravila in navseza Čeprav je na splošno sprejeta Ni dvoma, da je nastala precej dnje tudi do bolezni same.praksa, da somatski bolniki lahko kontroverzna predstava o delovanjusami odločajo o sprejemanju ali medicinskega modela v psihiatriji. Po Čeprav so množične objave naodklonitvi predlaganega zdravljenja, eni strani je očitno, da je sodobno forumih in družabnih omrežjih izrednotudi proti nasvetu zdravnika, je enaka medikamentno zdravljenje bolj kritične do realnosti psihiatričnepraksa na področju psihiatrije še uspešno kot katero koli zdravljenje obravnave, lahko ugotovimo, da nivedno težko sprejemljiva. Večina pred tem, obenem pa se nam vsili pravega dialoga med izvajalci inpsihiatrov je namreč prepričanih, da lahkotnost v smislu zmanjšane inve uporabniki psihiatrije oz. danekateri bolniki z duševno motnjo, sticije v bolj poglobljeno razumevanje psihiatrična obravnava ni usmerjenapredvsem tisti s psihozo, niso dejavnikov, ki vplivajo na nastanek in na posameznika, na njegove probleme,sposobni prepoznati svojih realnih potek določene duševne motnje, da bi potrebe in vrednote.interesov. Torej je dolžnost psihiatrije, na osnovi teh spoznanj strukturiralida jim vsili zdravljenje tudi proti volji. korektivne, terapevtske in rehabilita Kot razlog lahko vidimo, da soPsihotični bolnik po tem prepričanju cijske ukrepe, ki bi lahko pripeljali do osebe z duševno motnjo kot posamezne nadzoruje realnosti, njegove trajne remisije. Remedikalizacija niki izredno slabo kredibilne osebe,reakcije so nerelevantne; dolžnost psihiatrije je prispevala k temu, da saj prevladuje predstava, da so njihopsihiatra je, da vsili zdravljenje, po gledamo na pacienta kot na »biološki ve predstave in mnenja plod psihopakaterem bo bolnik postal sposoben stroj«, nevrobiološki sistem, ob tem toloških doživetij. Še v primeru v neborazumno razmišljati in prepoznati pa spregledamo pomembne interakci vpijočih kršitev etike in človekovihsvoje realne potrebe. je z okoljem, tako v sedanjosti kot tudi pravic se uporabniki težko uveljavljajo v preteklosti. Življenjski dogodki, nasproti psihiatrije in družbe v celoti. Do pred kratkim sem tudi sam izkušnje ali medosebni odnosi, ki sesprejemal ta dihotomni način gleda skrivajo za simptomi, so postali Norveško dogajanje na temnja na psihotično osebo kot samou nepomembni. V tem zrcalu uporabnik področju nakazuje nov trend, ki kažemeven in kredibilen, dokler se na eni psihiatrije lahko dobi vtis, da je kot na opolnomočenje uporabnikovskupini, na kateri so sodelovale osebe oseba nepomemben, da obstaja le v psihiatrije, ki združeni v nevladne,suportivnih poklicev, poleg njih pa simptomih bolezenskih motenj, uporabniške organizacije lahkotudi osebe iz civilne sfere, ni oglasil učinkih in stranskih učinkih zdravil. nastopijo kot kredibilna politična sila.mladenič, ki je povedal, da se že 12 let Kot psihiater z več kot dvajsetletno Čeprav zapisi ne govorijo o tem, jezdravi za psihozo, in je tudi na skupi klinično prakso menim, da je nozološ zelo verjetno, da gre za evolucijo odno prišel psihotičen. Opisoval je svoja ka usmeritev psihiatrije še najbolj anonimnega delovanja na uporabnidoživetja, ki jih je uporabil kot neka kritična do žrtev nasilja v času otro ških forumih do ustanovitve formalkšen interpretativni okvir za razume štva ali odraslosti. Če jih prepoznamo nih organizacij, nato pa združevanjevanje dogajanja na skupini. S svojim le kot osebe z afektivnimi, psihotični le-teh okoli določenega projekta.nastopom je ustvaril vtis, da je psiho mi ali osebnostnimi motnjami, jihtična oseba lahko tudi tam nekje pogosto retravmatiziramo s tem, da »Revolucijo« na Norveškem bivmes, med »normalnim« in »patolo jim ne nudimo razumevanja in pri lahko razumeli tudi kot novo ofenzivoškim«, na poseben, kreativen način, merne terapevtske obravnave, s čimer antipsihiatrije, kot ideologije, kine da bi z nekritično psihotičnostjo bi lahko dosegli trajno remisijo kritično nastopa proti psihiatriji. Tavsilil svoje blodnjave predstave. njihovih težav in izrazito izboljšanje ideologija, kot opozicija in alternativa njihovega socialnega delovanja. togi, tradicionalno strukturirani Po sprejetju zakona o duševnem psihiatriji, se je začela uveljavljati vzdravju je tudi v Sloveniji uveljavljen Psihiatri se pri svojem kliničnem 60. in 70. letih. Vpliv antipsihiatrije jeinstrument informiranega soglasja, po delu zavedamo, da je stopnja sodelo kulminiral z italijansko psihiatričnodrugi strani pa psihiatrija pogosto ni valnosti naših uporabnikov razmero reformo. Pod vplivom teh izkušenj sepripravljena nuditi alternativne oblike ma nizka, kar pogosto vodi v relaps je ponekod uveljavila skupnostnarazumevanja in zdravljenja za osebo, duševne motnje. Pri nekaterih mot psihiatrija s trendom deinstitucionaliki iz takšnih ali drugačnih razlogov njah je sprejeto, da oseba ni zmožna zacije, v drugih, takrat še socialističodkloni utečeno, doktrinarno uteme doseči uvida, da gre za bolezensko nih državah pa je vpliv antipsihiatrijeljeno zdravljenje. Zaverovanost v motnjo. Če pa se poglobimo v dinami obtičal izven zidov psihiatričnihučinkovitost psihiatrične medikacije ko nastanka in obstanka psihiatrične bolnišnic kot nerelevanten, škodljiv,kot edine pravoverne doktrine nam stigme, potem nam postane hitro destruktiven.pogosto zamegli presojo in nas sili v V Sloveniji je antipsihiatrija radikalno prepojila nekatere profesor
Revija ISIS Medicin4a9Maj 2017je na fakulteti za socialno delo, tako da Formalne in neformalne skupnosti osebje) prisotni ob odločanjih oje v 80. letih nastal globok prepad uporabnikov postajajo vedno bolj pomembnih zadevah, torej tudi omed prevladujočo psihiatrično ideolo pomembne in ponekod tudi politično hospitalizaciji, terapiji, ukrepih.gijo in koncepti duševnega zdravja, ki aktivne. Njihova ideologija se pogosto Terapevtska ideologija programaso se artikulirali na področju socialne hrani iz skupnih negativnih izkušenj s »open dialogue« temelji na naslednjihga dela. Psihiatrija se je trdno »vkopa psihiatrijo. načelih:la« v svojem prepričanju, sovražnonaravnana do tistih, ki so upali kritič Pred leti sem intenzivno spremljal –– takojšnja pomoč,no nastopiti proti določenim pojavom internetno skupino Alt.suicide. –– upoštevanje družbenegav psihiatričnih ustanovah. Radikalno holidays, ker me je zanimala komunirazklana scena duševnega zdravja je kacija samomorilnih posameznikov, omrežja,izredno neugodno vplivala predvsem predvsem mladostnikov. Na osnovi –– fleksibilnost in mobilnost,na uporabnike psihiatrije, nedvomno njihovih objav je kar hitro postalo –– odzivnost,pa tudi na izvajalce dejavnosti. razvidno, da so močno razočarani nad –– psihološka kontinuiteta, odnosom psihiatrije do njih, posa –– toleranca do neodločnosti, Remedikalizacija psihiatrije je v meznikov v krizi ali po samomorilnem –– dialog – polifonija.veliki meri prispevala k učinkovitosti poskusu. Množično so opisovali Do danes se je opisani način delazdravljenja, razvoj nevroznanosti pa je pomanjkanje komunikacije z zdravni razširil na celoten sistem obravnaveponudil znanstveno utemeljene kom, ki je verjel le v učinkovanje duševnih motenj. Dolgoletne izkušnjekoncepte, ki so se učinkovito zopersta zdravil, brezdušnost psihiatričnih kažejo na to, da uporabniki programavili ideološko zasnovanim predpostav ustanov ter trpljenje ob prepuščenosti »open dialogue« dosegajo boljšekam antipsihiatrije. Posledično danes samemu sebi, občutek razosebljenosti. terapevtske rezultate od tistih, ki senihče več ne dvomi v to, da so duševne zdravijo v drugih programih.motnje bolezni možganov, tj. biološke Nezadovoljstvo s psihiatrijo je Na osnovi svojih kliničnih indanosti. Z uveljavljanjem človekovih marsikateremu med njimi povzročilo le osebnih izkušenj menim, da je nain pacientovih pravic so poglavitni še poglabljanje duševne stiske in zavero področju problematike duševnegaelementi antipsihiatrične ideologije vanost v samomor kot edino rešitev. zdravja izrednega pomena vprašanjeizgubili na veljavi in opravičenosti. transferja in kontratransferja, pri čemer Posamezniki, ki so bili prej neo se ne moremo izogniti niti konceptom Antipsihiatrični koncepti so se iz polnomočeni, brez diskurzivne moči, empatije, pozitivne in negativne identiintelektualnega diskurza prenesli na se na družabnih omrežjih in forumih fikacije, prisotnosti projektivnih mehamedmrežje, na debatne forume, združujejo in oblikujejo diskurz, ki nizmov s strani uporabnikov, kot tudidružabna omrežja. Zadnja leta se vpliva na zaupanje do psihiatrije, izvajalcev skrbi za duševno zdravje.intenzivno razvija protifamacevtski preferenco posameznih ustanov, Uporabnik se bo zagotovo dobrodiskurz, ki zatrjuje, da gre le za sodelovalnost pri zdravljenju itd. počutil v nekem odnosu, če bo čutil,dobičkarstvo farmacevtskih podjetij, da je razumljen in sprejet v svojemda so psihotropna zdravila neučinko Na osnovi norveške »revolucije« trpljenju s strani empatične in pristnevita ali celo škodljiva, da so psihiatri nam mora postati jasno, da bo psihia osebe, da je deležen korektnih inpodkupljivi sužnji farmacevtske trija kmalu prisiljena v začetek dialo optimistično naravnanih odnosov inindustrije. Uporabniki se ponovno ga z uporabniki, predvsem z name da se ga ob tem ne obsoja in nesoočajo z dvojnimi sporočili. Po eni nom oblikovanja takšnih programov stigmatizira.strani psihiatrija dokaj pristno in in pristopov, ki so prijazni do uporab Nekoč je eden od mojih učiteljevverodostojno zatrjuje, da nova psiho nikov in upoštevajo njihove predsta rekel, da je zdravilo le podaljšanjetropna zdravila omogočajo bolj ve, vrednote in ideologije. terapevtskega vpliva zdravnika.kakovostno življenje, brez radikalnega Navsezadnje niti na Norveškem ne grepropadanja mentalnih sposobnosti, Mogoče se splača omeniti projekt le za to, ali bo kdo vzel tableto ali ne,po drugi strani pa jih »preživetniki« »open dialogue«, ki je nastal na ampak česa bo posameznik deleženpsihiatrije svarijo pred jemanjem Finskem v 80. letih in uporabnikom med svojo izkušnjo s psihiatrijo. Alizdravil in jim ponujajo čudežno psihiatrije ponuja pomoč pri bo sprejet kot trpeča oseba, ki imaozdravitev brez zdravil. reševanju življenjskih stisk, pravico do svojega mnenja, ali bo medosebnih odnosov, ob tem pa utrpel izkušnjo nasilja in izključeno Iz norveške zgodbe se je možno podpira prosto odločanje, tudi o sti. Od tega je odvisno, ali bo tabletanaučiti nekaj zelo pomembnih stvari: takšnih zadevah, kot je jemanje sprejeta kot zdravilo ali kot strup. psihotropnih zdravil. Projekt se Uporabniki psihiatrije, »prežive navezuje na teoretsko delo Tomatniki«, so postali pomembni subjekti Andersona, ki je znan kot pomembenna sceni duševnega zdravja. Sodobni teoretik sistemske družinske terapije.mediji omogočajo uveljavitev Pomemben element terapevtskeganjihovega mnenja in njihovih potreb. procesa je transparentnost, tj. da so vsi vpleteni (uporabniki, sorodniki,
Revija ISIS s strokovnih srečanjP50oročilaMaj 2017Varnost pacienta inzdravstvenih delavcev*26. posvetovanje Medicina, pravo in družbaAsist. Katja Drnovšek, Pravna fakulteta Univerze v MariboruČeprav je varnost pacientov in ustvarili edinstveno okolje za obravnavo pozaposlenih v zdravstvu ključnega membnih vprašanj na kar najbolj interdisciplinapomena za kakovost izvajanja ren način.zdravstvenih storitev, se prav taproblematika vedno znova pojavlja v V nadaljevanju so predstavljeni nekaterisredišču strokovnih, javnih in medijskih pomembnejši poudarki, ugotovitve in zaključkirazprav. V zadnjem času so se kot razprav, prispevki pa so v celoti objavljeni tudi vposebej kritični vidik slovenskega zborniku, ki je izšel pod uredništvom dr. Suzanezdravstvenega sistema izpostavljali Kraljić, prim. Jelke Reberšek Gorišek in dr.primeri nasilja v zdravstvu, zdravstvene Vesne Rijavec.posledice migrantske krize, vednoaktualne čakalne dobe, medicinske Nasilje v zdravstvunapake, (ne)obveznost cepljenja, novo-sti v informacijski tehnologiji ter neka- Zdravstvo se sooča z vse pogostejšim nasiteri drugi dejavniki, ki bi lahko potenci- ljem, ki ga v fizični ali verbalni obliki nadalno ogrozili varnost pacientov in zaposlenimi izvajajo pacienti, njihovi sorodnikizdravstvenih delavcev. Krovna tema že ali mediji. Nasilni incidenti v slovenskem26. posvetovanja Medicina, pravo in zdravstvu so bili večje pozornosti javnostidružba je zato zelo aktualna, kontro- deležni predvsem po nedavnem tragičnemverzna in pomembna za prav vse člane umoru zdravnika v Izoli. Dr. Jože Balažic jedružbe, ki na kakršenkoli način koristi- na podlagi študije tega in drugih primerov izjo zdravstvene storitve v Sloveniji in prakse pojasnil vlogo sodne medicine priširše. Konferenca je v organizaciji obravnavi ogrožanja zdravstvenih delavcev,Zdravniškega društva Maribor in Prav- Maja Plaz se je opredelila do nasilja kotniškega društva Maribor v sodelovanju družbenega problema, dr. Božidar Voljč pa jes Pravno fakulteto in Medicinsko fakul- izpostavil, da gre vzroke za nasilje iskati tudi vteto Univerze v Mariboru potekala 23. predolgih čakalnih dobah, osebni stiski bolniin 24. marca v prostorih Univerze v kov in sami organizaciji zdravstvenega sistema.Mariboru. Dr. Blanka Kores Plesničar je opozorila, da so največjemu tveganju, da postanejo žrtve Posvetovanje je tudi letos združilo domače in nasilnih dejanj, izpostavljeni zaposleni natuje strokovnjake iz vrst akademikov, zdravni področju duševnega zdravja.kov, odvetnikov in drugih strokovnjakov izprakse, pa tudi predstavnike drugih institucij Okužbe, povezane(npr. zdravniških zbornic, varuhinjo človekovih z zdravstvompravic, informacijsko pooblaščenko), ki sozdruženo pokrili izjemno širok nabor tem, s Zakonodaja za zdravstvene delavce nesvojim strokovnim znanjem in izkušnjami pa predpisuje obveznega cepljenja proti določenim boleznim, katerim so med opravljanjem dela* Poročilo je bilo objavljeno v 15. št. Pravne prakse (leto redno izpostavljeni (npr. gripa), zaradi česar 36/1287, št. 15). oboleli, ki so pogosto brez simptomov, virus širijo na paciente, pri katerih je zaradi oslablje nega imunskega sistema umrljivost še posebej visoka. Dr. Alojz Ihan je kot ukrep za dosega nje ustrezne precepljenosti predlagal dodatno
Search
