Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n1jJulij 2016dokazali, da je ta pristop edini smiseln, ljanju kakovosti in varnosti zdrav- sti – v dobro naših pacientov in nasučinkovit in pravičen model za prepre- stvene obravnave. Prav tako bi ta samih.čevanje napak. Morda bomo celo znanja moral pridobiti vsak sodnidočakali čase, ko bomo govorili o izvedenec zdravstvene stroke, da bi Izjava o nasprotjuzdravstvenih nesrečah, podobno kot že varnostne incidente presojal po interesovdanes govorimo o letalskih nesrečah. sistemskem modelu. Ob tem ga toplo priporočava vsakemu posameznemu S strani v članku omenjenega Prav to izobraževanje o SAGV bi zdravniku in njegovim sodelavcem, organizatorja avtorici nista prejelimoral nujno opraviti vsak vodja in da se bomo lahko premaknili iz donacij, honorarjev, sponzorskihtudi vsak posameznik v našem kulture strahu in obtoževanj v kultu- sredstev ali drugačne podpore, ki bizdravstvenem sistemu, ki ima kakr- ro sodelovanja, varnosti in pravično- vplivala na njuno objektivnost.šnokoli formalno vlogo pri zagotavKako vzgojiti zdravega otrokav svetu zaslonov?Problemska konferencaDarja Lovšin, Zavod za izobraževanje o diabetesu Debelost in diabetes tipa 2 pri otrocih: Na nedavnem sejmu sodobne odnosov. Sedeč, neaktiven slog kako velik je lahkomedicine Medical v Gornji Radgoni je življenja, ki ga terjajo zasloni, pa vpliv zaslonov?bila velike pozornosti deležna pro- poraja upravičeno skrb, kakšno je inblemska konferenca z naslovom kakšno bo psihofizično zdravje naših Doc. dr. Primož Kotnik s»Kako vzgojiti zdravega otroka v svetu potomcev? Lovšinova je opozorila na Pediatrične klinike UKC Ljubljana jezaslonov?«, namenjena zdravstvenim dejstvo, da Strategija Republike poudaril, da so debeli otroci dovzetniin pedagoškim delavcem, ki se največ Slovenije za zdravje otrok in mlado- za to, da bodo debeli kot odrasli, insrečujejo z otroki. stnikov v povezavi z okoljem 2012– tedaj se bodo razvili zapleti debelosti.Konferenco je organiziral Zavod 2020 sicer namenja gibanju in Ob tem je čezmerno kopičenje mašDiabetes in za interdisciplinarno debelosti1 posebno pozornost kot čevja že pri otrocih povezano s pre-obravnavo aktualne teme zbral velikemu javnozdravstvenemu snovnimi in nepresnovnimi zapleti.strokovnjake različnih specialnosti, ki problemu, vendar pa (še) ne obrav- Debelost pri otrocih je značilnoso problematiko zdravja otrok v svetu nava zaslonov kot dejavnika tveganja večvzročno pogojena. Ob genetskizaslonov osvetlili s strani medicine in za psihofizično zdravje otrok in dovzetnosti ima pomembno vlogorazvojne psihologije. Prvič so bili kasneje odraslih. okolje. Zelo pomemben vpliv napredstavljeni tudi rezultati raziskave o Kar 80 odstotkov slovenskih razvoj debelosti pri otroku ima tudikoličini časa, ki ga otroci višjih razre- otrok ne dosega smernic SZO, nezadostna telesna aktivnost indov osnovne šole posvetijo mobitelu. po katerih bi morali biti zmerno prevelika količina časa, preživetegaV uvodnem delu je Darja Lovšin do intenzivno telesno dejavni neaktivno za računalnikom ali televi-iz Zavoda Diabetes predstavila idejna vsak dan vsaj 1 uro. Ob podatku, zijo. Še več, t.i. sedeči način življenjaizhodišča, ki so vodila k organizaciji da povprečen otrok med 8. in 18. je tudi neodvisno od čezmerne pre-strokovnega srečanja, pri čemer je letom starosti več ur na dan hranjenosti povezan s stanji, ki vodijoizpostavila vzporedni svet zaslonov preživi ob televizorju, računalniku, v sladkorno bolezen tipa 2 in nekaterekot nov dejavnik tveganja za zdravje, mobilniku ali videoigricah, je vpraša- druge zaplete, ki so navadno povezanina katerega se naša družba še ni nje vzgoje zdravega otroka zelo z debelostjo. Redna in primernaustrezno odzvala. utemeljeno. telesna dejavnost poveča občutljivostČeprav so otroci naše največje tkiv za inzulin in preprečuje ne lebogastvo, si jih moramo vse bolj 1. V letih 1987–2007 je delež čezmerno težkih in debelih v starostni skupini od 6 do 19 letdeliti z različnimi zasloni, kjer preži- s 15,6 odstotka pri fantih in dekletih narasel na 28,9 odstotka pri fantih in 24,1 odstotkavijo veliko časa v svetu virtualnih pri dekletih (Strel et al., 2008).
Revija ISIS s strokovnih srečanj5P2oročilaJulij 2016Z leve: Barbara Kampjut, Darja Lovšin in Matej Tušak (foto: Zauneker). svet za najstnike nikakor ni iluzija. Občutijo ga kot vzporeden, a popolno-razvoj debelosti, temveč tudi presnov- igric. Nove raziskave se je sprva lotila ma resničen svet, kjer odraščajo, sene zaplete. S preventivnega in z namenom primerjati današnje družijo, gradijo svojo samopodobo,terapevtskega vidika je ob zdravi in stanje s stanjem pred šestimi leti, a je ustvarjajo in puščajo svoj digitalniredni prehrani treba otrokom nuditi ugotovila, da se je svet v preteklih odtis, ki jih bo spremljal vse življenje.tudi redno in primerno telesno šestih letih tako spremenil, da gre zaaktivnost in zmanjšati čas, ki ga popolnoma novo stanje. Računalniki Iz ankete je razvidno, da 30preživijo neaktivno. To je odgovornost in televizija danes za najstnike niso odstotkov starejših osnovnošolcev povsakega od nas posebej in družbe kot več pomembni, glavno vlogo v življe- lastni oceni na spletu preživi do 2 uricelote. nju starejših osnovnošolcev so prevze- na dan, 48 odstotkov od 2 do 4 ure, le mobilne tehnologije oz. pametni 23 odstotkov pa od 4 do 6 ur, obOsnovnošolci v telefoni. Kar 97 odstotkov anketi- čemer je verjetno dejanski čas, ki gavzporednem svetu ranih starejših osnovnošolcev (8. in preživijo z digitalno tehnologijo, višji.mobilnih aplikacij 9. razred) uporablja pametni telefon. Upoštevati je namreč treba, da so A bolj kot za telefoniranje ga uporab- najstniki večopravilni in medtem ko Barbara Kampjut, profesorica ljajo za pisanje sporočil (97 odstot- pišejo nalogo in se učijo, odgovarjajoslovenščine in zgodovine ter ravnate- kov), poslušanje glasbe in gledanje na sporočila ter objave na Snapchatu,ljica OŠ Franceta Bevka v Ljubljani, je glasbenih videoposnetkov (93 odstot- poslušajo glasbo na Youtubu, prever-na problemski konferenci predstavila kov), fotografiranje (89 odstotkov) in jajo Instagram itd.zanimive izsledke svoje nedavno seveda za uporabo različnih aplikacijkončane študije Osnovnošolci v (88 odstotkov). Z uporabo aplikacij, 28 odstotkov anketiranih osmo-vzporednem svetu aplikacij za mobil- kot so Snapchat, Instagram, Ask, šolcev in devetošolcev pametni telefonne telefone. Leta 2010 je v raziskavi Facebook, Tumbler itd., vzpostavljajo vedno vzame seboj v kopalnico in naKnjiga v boju s televizijo in računal- vzporeden svet digitalne komunikaci- stranišče.nikom ugotavljala, kakšne so bralne je in odnosov. Leta 2010 je bilo ženavade in priljubljenost branja opaziti, da so najstniki začeli poveče- Najstniki zajemajo virtualnoleposlovnih knjig pri osnovnošolcih vati svoje aktivnosti na internetu; resničnost hlastno in s polno žlico. Navišjih razredov v primerjavi s prilju- predvsem dekleta so se začela spušča- vprašanje, kako se učijo upravljanja sbljenostjo internetnih vsebin, social- ti v svet internetnega komuniciranja. pametnimi napravami in številniminih omrežij, televizije in računalniških Šest let kasneje je videti, da digitalni aplikacijami, se pohvalijo, da so samouki. Barbara Kampjut se je na problemski konferenci zavzela, da digitalno vzgojo prevzamejo šole z uvedbo predmeta, ki bo vklju- čeval medijsko opismenjevanje in digitalno vzgojo. Rahločutno starševstvo v svetu zaslonov Dr. Andreja Poljanec, univ. dipl. psih., specialistka zakonske in družinske terapije, terapevtka in raziskovalka ter avtorica knjige Rahločutno starševstvo, je poudarila, da v resnici starševstvo danes ni nič drugačno kot nekoč. Ključna naloga staršev je bila in je še vedno, da se z otrokom trudijo razvijati bogat čustveni stik in odnos, ki bo temeljil na zaupanju, povezanosti, občutku pripadnosti in prepoznanosti v svoji enkratnosti. S precejšnjo gotovostjo lahko rečemo, da otroci in mladostni- ki z zasloni ne bodo imeli resnih težav, če bomo z njimi razvijali pristen
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n3jJulij 2016čustveni stik in se bodo ob nas počuti- slovenske raziskave kažejo, da naši športno aktivnost kot vrednoto. Medli varne. Če se bomo zanje iskreno šestletniki v povprečju gledajo televi- razlogi za telesno vadbo sta na vrhuzanimali, če nam ne bo škoda časa zijo štiri ure na dan. Mnogi med njimi izboljšanje ali ohranjanje zdravja,zanje, za druženje, igro, pogovor in se se igrajo z računalniškimi in video vendar pri otrocih zdravstveni motivibomo odrekli vzgojnim oblikam, ki igricami. Pri tem komunikološke ne igrajo nobene vloge, motivacijo jeprinašajo kratkotrajne učinke. Starši raziskave kažejo, da so predšolski treba poiskati drugje. Ključna nalogaprecej pogosto pridejo do problema v otroci najbolj potrebni vzgoje za vseh podpornih programov bi moralaodnosu z otrokom, ko otrok pravila medije, ker so redni uporabniki biti preventivno organizirati športneupošteva, npr. odloži tablico, vendar množičnih medijev, obenem pa zaradi prostočasne dejavnosti v obdobjuse potem nič ne zgodi in ostane v sebi pomanjkanja izkušenj in kognitivne mladosti, s katerimi bi znali izzvatiprazen in prezrt. Starši se z njim in z nezrelosti tudi najranljivejši. Vzgoji za motivacijo otrok, da šport sprejmejonjegovimi čustvi ter občutki ne ukvar- medije se tudi v vrtcu ni mogoče kot vrednoto in način življenja.jajo, njegovega morebitnega dolgčasa izogniti, saj že predšolski otroci vali nemira ne začutijo in mu ne znajo vrtec prinašajo določene medijske Poznavalec spletnega komunicira-pomagati pri usmerjanju energije, izkušnje in o njih komunicirajo z nja Matej Špehar je polnoštevilnomisli in čustev. Otrok ostane ob vrstniki in z odraslimi. S povezova- občinstvo osupnil ob orisu modelaupoštevanju pravil osamljen, kar ima njem vzgojiteljev in staršev predšol- sodobne družine, katere člani vsako-pogosto za posledico to, da bo, kakor skih otrok želijo v vrtcih združevati dnevno komunicirajo med sebojhitro bo možno, spet poiskal »zaslon- družinsko in institucionalno vzgojo, preko Wiberja. Ob nepričakovanihsko« zaposlitev. Le-ta je namreč po da bi predšolskim otrokom zagotovili možnostih, ki jih vidijo mladi napravilu oblikovana tako, da je mikav- ustrezen kulturni kapital. Youtubu, je opozoril: »Mi ne učimona, saj otroku vzbuja občutek zado- otrok, kako se gre čez digitalnovoljstva, dosežka in zmage. Zelo Kako motivirati avtocesto, pa bi jih morali.«pomembno je vedeti, da se čustev otroka za gibanjepreko zaslonov ne da naučiti, zato je v svetu zaslonov? S Programom za otroke in mladi-vloga staršev pri čustvenem razvoju no v RS 2006–2016 je vlada postavilaotroka izjemno pomembna. Prof. dr. Matej Tušak s Fakultete okvir za usklajeno medsektorsko in za šport je sklenil program konference interdisciplinarno sodelovanje inZačeti je treba že s problemom, kako ob računalnikih in ukrepanje na vseh pomembnihv vrtcu mobilnih telefonih pozornost otrok področjih življenja otrok, še posebej prenesti nazaj na igrišča. Že danes bi na tistih, kjer se zaznavajo nerešeni O vzgoji za medije v vrtcu in o morali sprejemati načrte in strategije ali novi problemi. Ta program se letosdobri praksi v vrtcu Manka Golarja v tudi na nacionalni ravni, kako dvigo- izteka, zato je bila ob zaključkuGornji Radgoni je govorila mag. vati motivacijo mladih za telesno problemske konference sprejetaBreda Forjanič, ravnateljica vrtca aktivnost, kako narediti programe pobuda, da se v program za otroke inin predsednica slovenskega združenja privlačne in kako izobraziti starše, da mladino za naslednje desetletjeravnateljev vrtcev, ter opozorila, da bodo otrokom privzgojili šport in vključi kot dejavnik tveganja za zdrav življenjski slog in obolevanja tudi vzporedni svet zaslonov.Bistvo je očem nevidnoPrvi posvet o prednostih ekološke hrane za zdravjeAlja Gričar, projekt GourMED, Društvo študentov medicine MariborIna Ülen, projekt GourMED, Društvo študentov medicine Maribor Vse več bolezni je mogoče poveza- krogih dobiva vedno večji pomen pri stnih živil za ohranjanje dolgoročnegati z uživanjem živil, ki so obremenjena zdravljenju bolezni, predvsem pri zdravja.s prekomerno uporabo pesticidov, preprečevanju kroničnih bolezni inlahkotopnih gnojil in antibiotikov. njihovih zapletov. Pomembno je Projekt GourMED, ki deluje podZdrava prehrana tudi v medicinskih zavestno odločanje o izbirah kakovo- okriljem Društva študentov medicine Maribor, je v sredo, 6. aprila 2016,
Revija ISIS s strokovnih srečanjP54oročilaJulij 2016organiziral prvi posvet o prednostih pridelki slabšega videza, čeprav prepoved uporabe lahkotopnihekološke prehrane za zdravje. Posvet seveda zanje veljajo enaki tržni mineralnih gnojil in kemično sinteti-je potekal v predavalnici Medicinske standardi o zunanji kakovosti in ziranih sredstev za varstvo rastlin,fakultete Univerze v Mariboru, kjer se ostalih parametrih kot za vsa ostala prepoved uporabe hormonov inje zbralo 150 udeležencev, ki so živila. Poznavanje razlik med načini preventivne rabe zdravil v živinoreji,aktivno sodelovali v razpravah. V avli kmetijske pridelave in njihovimi prosta reja živali, omejitve pri aditi-pred predavalnico so se nam predsta- vplivi na varnost, kakovost in okolj- vih, kjer je dovoljenih le okoli 40vili slovenski pridelovalci ekološke sko sprejemljivost pridelanih kme- pretežno naravnih snovi (v konvenci-hrane. To je bil prvi primer sodelova- tijskih pridelkov oz. živil je predpo- onalni pridelavi se lahko uporabinja ekoloških pridelovalcev in uradne goj za pravilen izbor hrane – še preko 4.000 kemikalij kot dodatekznanosti na naši fakulteti. Bistveni del zlasti za najbolj občutljive skupine hrani), so zagotovilo za večjo kakovostdogodka so predstavljala predavanja prebivalcev. Nosečnice so ogrožena ekoloških pridelkov in živil. V njih jevabljenih strokovnjakov, katerih teme skupina, ker lahko ostanki pestici- zaradi večje vsebnosti suhe snoviso se smiselno združile v sklop preda- dov v hrani delujejo tudi teratogeno, pogosto tudi več hranil, vitaminov invanj o ekološki hrani v povezavi s prav tako doječe matere, ker se z drugih zdravju koristnih bioaktivnihpravnimi pojmi, certifikati in zdrav- njihovim mlekom pesticidi, zaužiti v snovi.stvenim pomenom. V tem vrstnem hrani, prenesejo na novorojenčka.redu so nastopili Valentina Aleksić, Sem spadajo tudi otroci, ker glede Ekološko kmetovanje zagotavljauniv. dipl. inž. zootehnologije, Tjaša na svojo telesno maso zaužijejo več pridelavo visoko kakovostne in varneVukmanič, dipl. inž. kmetijstva, red. hrane in tudi ostankov pesticidov ter hrane z bogato prehransko vrednostjoprof. dr. Martina Bavec, univ. dipl. še nimajo razvitih vseh obrambnih in visoko vsebnostjo vitaminov,inž. kmetijstva, dr. Blaža Nahtigal, mehanizmov, mladostniki, ker za mineralov in antioksidantov. Ker jeuniv. dipl. inž. živ. tehnologije, in izr. svoj razvoj in hitro rast potrebujejo uporaba lahkotopnih mineralnihprof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., kakovostno hrano, ki nima ostankov gnojil, kemično sintetiziranih fitofar-spec. int. med. agrokemikalij, ki lahko povzročajo macevtskih sredstev (pesticidov), tudi hormonske motnje, ter bolniki gensko spremenjenih organizmov in Način kmetijske pridelave vpliva in starostniki, ker zaužijejo manj proizvodov, pridobljenih iz teh orga-tako na nekatere zunanje in zlasti na hrane in bi ta morala imeti večjo nizmov, hormonov ter različnihnotranje lastnosti pridelkov. Ob tem vsebnost zdravju koristnih snovi. drugih regulatorjev rasti pri temse pojavljajo številna vprašanja in načinu kmetovanja prepovedana,dileme, dostikrat pa tudi stereotipi, Številne posebnosti ekološkega praktično ni pričakovati ostankov tehki človeka pogosto vodijo v napačno kmetijstva, kot so npr. prepoved snovi v ekoloških pridelkih ali živilihizbiro hrane. Najpogostejši predso- uporabe gensko spremenjenih orga- in posledično pri potrošnikih.dek pri nekaterih je, da so ekološki nizmov in snovi, proizvedenih iz njih, Naš namen je bil vzpostaviti razpravo med ekološkim kmetijstvom in medicino, še posebej o tem, kakšna je njuna soodvisnost. Projekt Gour- MED je sicer namenjen izobraževa- nju, obveščanju in ozaveščanju primarno študentov medicine o prehrani in kulturi prehranjevanja na področju klinične, športne in vsako- dnevne prehrane. Namen projekta je seznanjati o zdravih načinih prehra- njevanja in gojiti primeren odnos do prehrane, naš cilj pa, da postanemo študentje medicine in celotna medi- cinska stroka to sposobni sprejeti ter da smo na primeren in strokoven način zmožni prenosa znanja na laike. Projekt nudi strokovno in osebno izpopolnjevanje študentom, zdravnikom in drugim delavcem zdravstvene in prehranske stroke ter vsem, ki jih določeno področje zani- ma. Člani projekta zagovarjamo
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n5jJulij 2016pomembnost kakovostne hrane in skih krogih orjemo ledino na podro- kmetijstvo in biosistemske vede. Inštitutnačina prehranjevanja kot vira čju severovzhodne Slovenije.zdravja in boljšega življenjskega za ekološko kmetijstvo, str. 149.sloga, ki sta velikokrat prezrta, žal še Literatura:posebej v zdravstvenih ustanovah in 3. Bavec M. in Bavec F. (2014). Zakaj sotudi v našem študijskem procesu. 1. Bavec M., Grobelnik Mlakar S., RozmanSkozi prizmo strokovnih posvetov, Č., Pažek K., Bavec F. (2009): Sustainable ekološka živila še posebej primerna zapredavanj, delavnic in interaktivnih agriculture based on integrated andokroglih miz odstiramo obzorja organic guidelines: understanding terms. prehrano občutljivih skupin prebivalcev?.celotnega spektra mavrice prehrane, The case of Slovenian development and V: 5. Strokovno srečanje Ekološka inne nazadnje pa s širjenjem zavesti o strategy. Outlook on Agr. 38, str. 89-95. dietna prehrana, Rače, 7. maj 2014.pomembnosti prehrane v medicin- 2. Bavec M., Robačer M., Repič P., Štabuc- Rače: Karibu, 2014, str. 22-32. -Starčevič, D. (2009). Označevanje ekoloških pridelkov, živil in krme. V: 4. Bavec M. in Bavec F. (2014). Pridelava Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo. Maribor, Fakulteta za hrane (naravna, ekološka, integrirana) s poudarkom na zelenjavi. V: POLJANEC BOHNEC, Milenka (ur.). Zdrava prehra- na - medicina sedanjosti in prihodnosti: gradivo za učne delavnice, Ljubljana, 11.-12. april 2014. Ljubljana: Slovensko osteološko društvo, 2014, str. 8-18.10. Jesenska mednarodna delavnicaskupinske analitične psihoterapijeMir in vojnaKobarid, 2.–4. oktober 2015 Drugo malo skupino sem doživel kot preverjanje varnosti. Vsak je iskalEvgen Kajin, dr. med., ZD za študente Univerze v Ljubljani vsebine, primerne za to zasedbo, obenem smo preverjali odzive drugihVsako drugo leto Slovensko program. Pet srečanj male skupine članov: Iz kakšnih delovnih okolij smodruštvo za skupinsko analizo tekom treh dni, prisotni naj bomo na prišli, kaj smo prinesli s seboj? Bodoorganizira Jesensko mednaro- vseh petih. Brez zamujanja. Kljub drugi pokazali razumevanje, razkrilidno delavnico skupinske anali- majhnemu številu srečanj se sproži svoje vsebine, tudi ranljivost? Jeze »Skupinsko analitična ek- proces skupinskega dela, od katerega varno, smiselno, vredno odpretisploracija v malih in veliki/ lahko kaj dobimo. Izostajanje moti ta osebne stvari?srednji skupini«. Zadnjo delav- proces tako pri odsotnem članu kot prinico je organiziralo ob stoletni- ostalih članih skupine. Eden od mo- Po kavi ali čaju smo se zbrali vci soške fronte skupaj s Fun- žnih ukrepov je slovo člana, ki moti prvi veliki skupini tega srečanja. Vdacijo Pot miru v Posočju. V proces skupine. Ukrep določi vodja prostorih Fundacije so bili stolivabilu so izpostavili vprašanje, skupine in za to prevzame odgovor- razporejeni v velikem kvadratu obkaj lahko kot posamezniki in nost. Jasna pravila in meje zagotavljajo stenah in v vogalih. Bilo nas je prekočlani različnih skupin naredimo varnost, omogočajo odpiranje vsebin petdeset (psihoterapevti in gosti izz osebno in kolektivno agresi- in priložnost za spremembo v ravnanju Slovenije, Izraela, Avstrije in Srbije).jo. Spodaj je poročilo osebne- z njimi. Kršenje pravil in meja pa Skupino je vodil skupinski analitik izga doživljanja v skupinah. nasprotno manjša občutek varnosti. To druge države. Po pozdravu je predsta- smo intenzivno izkušali že na prvem vil potek velikih skupin, tri tekom Uvodnemu nagovoru je sledilo srečanju skupine in jo pretreseni tridnevnega srečanja, vsaka po uro inglasbeno doživetje. Udeleženci smo zaključili. pol. Po uvodu je nekdo izmed udele-zatem poiskali svoje skupine. V svojo žencev vprašal, zakaj terapevti nesem vstopil približno dve minuti po uri Sledili sta dve predavanji (Matjaž ponudijo srednjih skupin svojimzačetka. Poskušal sem umiriti dihanje Lunaček in Bogdan Lešnik). Temeljno pacientom, če si jih že sami privoščijo.in srce. Člani smo se kratko predstavili, sporočilo je neločljiva vsebnost Nekateri smo omenili kolege, ki sovoditeljica skupine je povzela pravila in agresije v vsakdanjem življenju, zato vodili in še vodijo srednje in velike je bistveno toliko razširiti duševni skupine s pacienti ali ljudmi v stiski. prostor, da v njem lahko sobivajo Ponudbe je malo, ker srednje in velike nasprotja. skupine sprožajo večjo napetost in tesnobo v primerjavi z malimi.
Revija ISIS s strokovnih srečanjP56oročilaJulij 2016 Vodja velike skupine se je oglašal konkretnih okoliščin, ki jih ostali doma: kaj nas je vodilo, da smo seredko, vsakič je umirjal napetosti. potrebujejo za razumevanje njegovega učili na njih igrati ali da smo to želeli;Nekateri udeleženci so vprašali, kaj je doživljanja? Za kaj smo v skupini kaj nas je oviralo ali nas še ovira, dapravzaprav merilo uspešnosti za to odgovorni drugim in sebi? Govorili jih ne primemo v roke ali ne tako, kotsrečanje. Je to udeležba in zanimanje smo o odgovornosti terapevtov ter bi lahko; kaj potrebujemo, da bi se kljudi, ki pridejo od daleč? pogojih za delo terapevta, ki jih bo v njim spet vrnili. Oblikovalo se je prihodnje treba doseči. Asociacije so vzdušje povezanosti, pri čemer ni Oglasil se je kustos Kobariškega nas privedle do glasbenih instrumen- gotovo, ali je občutek varnosti omogo-muzeja, ki je sodeloval kot gost. tov, kdo se je učil in kako; glasbo, ki jo čil, da so člani, ki so nekatere vsebineDelavci muzeja so dolgo iskali merilo poslušamo, nekateri izvajajo. Ugotovi- prej zadržali, sedaj odprto spregovori-uspeha. Uspeh je, kadar obiskovalci li smo temeljne razlike; nekateri li, ali je prav to, da so začeli o temmuzeja vodiču zaupajo zgodbo svoje nimamo posluha, drugi so samouki, govoriti, vodilo v občutek varnosti.družine. Tako se prepletejo zgodbe nekateri imajo vrhunsko glasbeno Zaključek skupine je bilo sporočilo, dakraja, zgodovine in družine v novo izobrazbo. Vodja skupine je vprašala, bomo skrbeli za svoje potrebe, tudiizkušnjo. ali preverjamo, ali smo uglašeni? tako, da se bomo vrnili k svojim Vprašanje je sprva izzvalo nekaj instrumentom. Predstavnica sekcije upokojenih smeha, potem pa je obviselo v zraku.zdravnikov pri Slovenskem zdravni- Bomo sploh kdaj? Večer je bil namenjen spoznava-škem društvu je prosila za pojasnilo, nju ponudbe kraja, dogodek soali bi obvezna vključitev politikov v Sledilo je predavanje Vlaste poimenovali Jestival.male skupine pomagala, da bi postali Meden Klavora in Romana Korenjaka.bolj dojemljivi za potrebe ljudi? Poleg razmišljanja o vojnah v 20. Naslednji dan zjutraj so organiza-Projekt rehabilitacijskega bazena na stoletju in dopisovanja med Einstei- torji zaradi slabega vremena odpove-Primorskem je namreč pripravljen, nom in Freudom sta navedla izpovedi dali pohod po Poti miru. Del poti bipotrebni so le še podpisi oseb na vojnih grozot in pojasnila uničujoče bil ogled kostnice italijanskih vojakov,določenih položajih, ki pa tega ne posledice (vojnih) travm. Predstavila z ostanki 7014 neznanih in znanihstorijo. sta naloge in obremenitve terapevta. vojakov, padlih med prvo svetovno Nekaj udeležencev se je osebno odzva- vojno. Člani skupine so menili, da namen lo na temo transgeneracijskegastrokovnjakov, ki sodelujejo na tem prenosa vojnih travm, ki se ga prej Na začetku tretje, zadnje velikesrečanju, ni vplivati na politike, niso zavedali. skupine je eden od članov povedal, datemveč ponuditi ljudem v stiski je bil včeraj sam v kostnici. Tam, predmožnost za delo na bolečih vsebinah. V drugi veliki skupini smo se člani zelenimi ploščami, je razmišljal o ukvarjali z dilemo žrtvovanja. Tema se prostoru in času, ki nam je dodeljen. Nekateri so izrazili navdušenje je po asociacijah razvila iz dramatič- Tistim fantom, katerih ostanki poči-nad kraji (barva Soče, planine) kljub nega izraza nasprotovanja enega člana vajo v miru, potem ko so življenjedeževnemu vremenu. Kustos je na to spremembi urnika. Odzivi večine izgubili v vojni, je bilo danega le malonavezal presenečenje obiskovalcev ostalih udeležencev so bile asociacije enega in drugega. Koliko obojegamuzeja iz Italije (katerih predstava o vključevanja posameznika v večino, imamo mi? Kaj če bi prostor prikazalikraju je temačna zaradi tragičnih kar pa ni pomirilo napetosti niti po s ploščicami, ki so na tleh, čas pa zzgodb preteklih generacij): »Saj je pojasnilu vodje skupine o razlogih za minutami te, zadnje velike skupine?lepo tukaj!« Opisal je tudi izkušnje spremembo urnika. Člani iz drugih Bi se za prostor borili, ga prevzelisvojih prednikov, ki so v vojni veliko držav so preverjali, ali dramatična pri- sosedu? Če bi imel vsak član na voljopretrpeli. Se tudi sami kdaj znajdemo pomba in tej sledeče dogajanje zadeva nekaj minut, da se oglasi, bi to izkori-v taki situaciji, ko za lastno stisko ne dileme glede razporejenosti voditelj- stil ali ta čas prepustil drugemu? Bidobimo razumevanja in podpore? skih vlog v skupini. Sprožili so se člani pustili praznino? Sam bo govo- mehanizmi iskanja krivca ter dileme ril, dokler ga kdo ne ustavi. Vodja skupine je zaključil z glede žrtev in žrtvovanja v takemmnenjem, da je ta kraj srečanja, vzdušju. Pri tem je prevajalec ob Oglasil se je drug član skupine,čudovit in strašen hkrati, sugestiven tujejezičnih članih v dvomu, katero užaljen, ker je prvi primerjal življenjeza vsebine, ki se sprožajo v skupini. besedo uporabiti v angleščini, ugoto- s hladnimi ploščicami. Prvi je nadalje- vil, da sta potrebna različna besedna val svoje razmišljanje o mejah v Tretja mala skupina se je začela in pomenska prevoda: »victim« in življenju, drugemu pa to ni bilo ponavsezgodaj naslednji dan. Člani smo »sacrifice«. volji. Vse glasneje sta se odzivala drugsi postavljali vprašanja v mešanici na drugega. Napetost je rasla inspodbud in pritiska k zaupanju v Sledili sta zadnji dve mali skupini dosegla vrh ob glasnem petju drugegaskupino. Kdo v skupini spregovori, kaj z vmesnim odmorom. Govorili smo o člana, ob katerem je prvi umolknil.od tega pričakuje? Kakšna naj bi bila glasbenih instrumentih, ki nas čakajokorist zadrževanja vsebin zase? Kaj Članica skupine, ki je sedela obpomeni za delo skupine (za vzdušje, drugem članu, je spregovorila ovarnost, proces), če član ne razkrije
Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n7jJulij 2016jutranjem srečanju z njim. Odzval se morajo fantje vsakič tako peteliniti? imetje, preživetje; za izpolnitev tehje s prijetnimi spomini, se nasmehnil. Udeleženke delavnice so se z dekleti nalog velikokrat pokrivajo potrebeČlanica skupine, ki je sedela ob odmaknile za sosednjo stojnico in drugih moških. Starejša članica jeprvem, je opisala občutek, kot bi povedale, da prihaja do podobnega menila, da se ženske brez moškihprisostvovala boju dveh petelinov. petelinjenja celo med šolanimi ljudmi dobro organizirajo med seboj. na delavnici skupinske analize. Tako so se začele vse velike Kustos muzeja je na to navezalskupine te delavnice. Se tako začnejo V skupini je sledil izbruh izdatne zgodbe o ženskah iz okoliških krajev,vojne? S petelinjenjem vrhovnih in sočne uporabe vulgarnih izrazov in ki so med soško fronto same poskuša-petelinov, ki pošljejo v smrt mlada njihovih izpeljank o moškem spolnem le reševati svoje družine in imetje, nemoška življenja? udu. Ko nemiru ni bilo več mogoče nazadnje tudi svoje življenje. slediti, se je oglasil vodja velike Nekateri so komentirali, da je skupine in povedal, da vsi ti izrazi Sledilo je ugotavljanje razlik medženska preusmerila pozornost iz izhajajo iz slovanskega korena »kur«, ženskami in moškimi načini odziva-napetosti in nadvlade v konkretne ki je poimenovanje za vrsto perjadi. nja. Bodo ženske, ki prihajajo nadogodke, ki povezujejo in umirjajo. Za hip je skupina utihnila, nekdo pa je moške položaje, zmogle ravnati na glas povedal, kar smo se tisti hip drugače kot moški? Večina je menila, Članica skupine je povedala vsi zavedeli, soočeni s takšnim in da so ženske v temelju drugačne inzgodbo prejšnjega večera z Jestivala. drugačnim petelinjenjem: Samci te da bi se to poznalo tudi med vode-Mlajše udeleženke delavnice so se ob vrste živali se petelinijo, ne da bi njem.eni izmed stojnic s hrano in domačimi premogli po njih poimenovani organ.izdelki pomešale z mlajšimi odraslimi Spraševali smo se in si odgovarjaliprebivalci kraja. Sproščen klepet o Oglasile so se ženske z jezo. še o mnogih z omenjenimi temamivsakovrstnih temah se je končal, ko je Medtem ko se moški tako ali drugače povezanih vsebinah. Vodja skupine jepristopil moški, ki očitno ni bil eden petelinijo, so ženske v vojni prepušče- ob koncu blago povzdignil glas.izmed njih, bil pa je vsem poznan. ne same sebi. Udeleženka iz tujine, Zaključil je z željo, da bi nam udeležbaFantje so nenadoma začeli govoriti o starejša psihoterapevtka, je ugotovila, na tem srečanju pomagala prepoznati,lovu. Prvi je omenil lov, drugi merja- da so bile ženske v skupini dolgo tiho, kaj nas vodi v nasilje, v petelinjenje,sce, tretji kos živali, ki je najbolj tako kot v dejanskem življenju ob ter malo bolj razumeti te mehanizmeokusen, četrti kako ta del odstraniš s petelinjenju moških na visokih polo- tako pri sebi kot pri drugih, zato da bitrupa in pripraviš, peti je ta del žajih, ki sprožajo vojne. Vendar se jih učili presegati.(penis) poimenoval z vulgarnim ženske prav zaradi njih ostajajo same,izrazom. Prebivalke so se vznemirile, prepuščena jim je skrb za družino, Za pripravo zapisa se zahvaljujemena se je na glas vprašala, zakaj se Vlasti Meden Klavora, Željku Cimpri- ču in Branku Brinšku.Problem odpornosti na antibiotike rešen?Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Znanost si v zadnjih desetletjih intenzivno prizadeva in profesorju na oddelku za kemijski inženiring na univer-za zajezitev ali še bolje kar za odpravo odpornosti na zi Northeastern v Bostonu ter predsedniku Vseameriškegaantibiotike. Strokovnjaki SZO opozarjajo, da smo v združenja za biomateriale, ki je s sodelavci ustvaril sinte-»poantibiotični dobi«, ko bodo okužbe, ki smo jih v tične imunske celice, t.i. polimersome (polymersomes).preteklosti učinkovito zdravili in pozdravili z antibiotiki, Novoizoblikovani polimersomi lahko posnemajo vedenjespet ogrožale človeška življenja. Glavnina raziskav je bila naravnih celic imunskega sistema in po prepričanjuposvečena predvsem odkrivanju novih antibiotikov, manj- ameriških raziskovalcev omogočajo izboljšanje obrambneše skupine pa so se odločile za preučevanje krepitve sposobnosti posameznikov s prizadetim oz. oslabljenimtelesne obrambe, med njimi tudi tim znanstvenikov z imunskim sistemom, ki se soočajo z okužbo z odpornimibostonske univerze. Izsledki najnovejših raziskav ameri- sevi povzročiteljev bolezni.ških znanstvenikov napovedujejo, da se utegne boj zodpornostjo na antibiotike kmalu uspešno zaključiti, Viri: www.ScienceDaily.com, WHO Report 2014,zahvaljujoč dr. Thomasu J. Webstru, predstojniku katedre www.medicalnewstoday.com
Revija ISIS publikacije5S8trokovneJulij 2016Robert N. Proctor: monografiji, opremljenimi z več kotZlati holokavst 700 opombami, oriše več kot 70 let trajajoči boj med finančno močno inKako so proizvajalci cigaret ustvarili popoln stroj za zasvojenost zločinsko industrijo na eni strani terin posledice kajenja napravili za »lanski sneg« pogumnimi, žal redkimi posamezniki, ki se niso pustili podkupiti ali prestra-Luka Šolmajer, mag. farm., Evropska zveza za šiti in so si prizadevali razkriti vse tančine delovanja tobačnih proizvajal-preventivo kajenja in tobaka cev. Ko je v letu 2014 knjiga izšla v Franciji, so v nacionalnem [email protected] novico poimenovali »Škandal stole- tja!« Odnos med potrošniki in katero- Knjiga, katere izvirno angleško zlorabe znanosti, zgodovine medicine, koli industrijo ne bo nikoli več enak.različico sem predstavil v junijski oglaševanja, prodaje tobačnih izdel- Knjiga Zlati holokavst trajno odpiraštevilki revije Isis v 2014, je v ZDA že kov prek športa, umetnosti, avanturiz- oči, nujna je za vsakega javnozdrav-prejela nagrado Rachel Carson v letu ma, lobiranja in politike, filozofije in stvenega strokovnjaka in primerna za2014 za najbolj politično in socialno ideologije svobode, ki jih je izvajala in vsakega potrošnika, še zlasti zdrav-pomembno knjigo leta, prestižna fran- jih še izvaja tobačna industrija. S stvenega delavca. Njen univerzalnicoska nagrada Prix Prescrire v letu strokovno utemeljeno, a tekočo pomen je v tem, da spregledamo2015 pa jo je proglasila za najboljšo govorico, ki se bere na dušek v ritmu metode, ki so jih začeli v iskanjuknjigo s področja javnega zdravja. Po kriminalke, nas profesor zgodovine dobičkov za vsako ceno uporabljatiizvirniku v angleščini in prevodu v znanosti na univerzi v Stanfordu tudi v drugih panogah in industrijah:francoščino je slovenščina (knjiga je Robert N. Proctor, avtor številnih od povečevanja zasvojljivosti izdelkovsimbolično izšla na svetovni dan brez nagrajenih knjig, popelje vse od izuma do zanikanja posledic. Knjiga našegatobaka 31. 5. 2016) po mojih podatkih moderne cigarete pa do tega, da je časa torej – z daljnosežnim vplivommed prvimi jeziki, v katerih je izšla ta cigareta postala popoln stroj za na našo sedanjost in prihodnost.fascinantna in šokantna knjiga. zasvojenost in vodilni preprečljivi vzrok obolevnosti in smrtnosti. Že v prvih odzivih na predstavitev V knjigi Zlati holokavst, ki o Razkrite in razložene so vse vgrajene medijem se vidi, da lahko odzivetobačnih izdelkih in tobačni industriji prevare: filtri, vrednosti nikotina in (medijev in strokovne javnosti)govori s poznavanjem vseh njihovih katrana z ventilacijo ter kompenzaci- delimo na dve povsem ločeni skupiniinternih dokumentov, se prepletajo jo, lažni vtis manjše škodljivosti – tiste, ki bodo knjigo odprli, navede-številne panoge, od medicine, javnega nekaterih izdelkov (t.i. lahke, »king- no preverili ter bodo posledično trajnozdravja in epidemiologije, pa do size«, »naravne« in druge), kemijske razumeli problematiko kajenja inzgodovine odkrivanja vzrokov ter manipulacije nikotina za povečanje ugotovitve prenesli na druga področjaeksperimentalnega dokazovanja raka zasvojljivosti in privlačnosti cigaret in o tem tudi javno spregovorili – terkot neposredne posledice kajenja. ter mnogo več. Proctor uveljavi tudi na drugo skupino, ki bo glavo posku-Ugotovitve knjige so neizpodbitne iz izraz agnotologija, socialno ustvarjeno šala tiščati v pesek, ki se bodo pretvar-treh razlogov: ker praktično za vsako nevednost, ki jo je obilno izkoriščala jali, da knjiga ne obstaja, dokler jih nebesedo v knjigi stoji interni doku- tudi tobačna industrija. Nevednost bo nekdo pocukal za roko in jimment, ker je vse navedeno velikokrat ima zgodovino in politično geografijo; povedal, da je zdaj celo povprečnapotrdila medicina in druge znanosti zavedati se je treba, da obstajajo javnost že seznanjena z vsem. Po iziduter seveda zato, ker avtorja niso tožili številna področja, kjer nekdo ne želi, te knjige ne bo več dopustno o temati-zaradi katerekoli navedbe v knjigi. So da bi imeli znanje. Največji nasprotni- ki kajenja poročati na nepoučen inpa seveda poskušali v sodnih postop- ki resnice po Proctorju namreč niso lahkomiseln način.kih (avtor je pričal na strani žrtev laži, ampak prepričanja, s katerimi jetobaka) v ZDA zapleniti rokopis tobačna industrija ves čas virtuozno Prof. Mike Daube, predsednikknjige, da bi nevtralizirali njen učinek. manipulirala z javnim mnenjem ter s avstralskega Sveta za zdravje in protiPoleg razkritja neverjetnih razsežnosti tem tudi s posameznikom. V nepri- kajenju: »Knjiga, ki bo vplivala nadvoličnosti tobačne industrije avtor stranskem slogu znanstvenika zgodo- zgodovino javnega zdravja.«na podlagi internih dokumentov, vinarja Proctor hladno in doslednopridobljenih v tožbah proti tej indu- predstavi vse prevare v oblikovanju in John R. Seffrin, predsednikstriji (zdaj je zbranih že čez 80 milijo- percepciji cigaret. Bralcu v tej obsežni Ameriškega združenja za raka: »Mo-nov strani), bralcu razkrije številne gočna obsodba najbolj smrtonosne industrije na svetu.« Ian Boal, Birkbeck College: »Pre- lomna knjiga na področju medicine in zgodovine znanosti. Briljantno.«
Strokovna Revija ISIS srečan5ja9Julij 2016Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike • le dober kontakt z bolnikom lahko zagotovi neprestano spremljanje njegovega zdravstvenegaČloveške napake stanja,v zdravstvu in njihovopreprečevanje • le kakovostna komunikacija med vsemi zdrav stvenimi sodelavci vodi v stimulativno in uspešnopredavanja – september delovno okolje.Kako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov, da Predavanja in delavnico vodita: Vojka Žgavecse izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov in Clemenz, univ. dipl. nov., in Jurij Clemenz, dr. med.njihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu innepravičnemu obtoževanju zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov? Ne dovolite si, da vas sistem pusti na cedilu, ko Zadovoljna,pride do škodljivega dogodka zaradi napake. samozavestna,Udeležite se izobraževanja o varnosti pacientov. radostnaPredavatelji: izr. prof. dr. Bojana Beović, prim. izr. delavnica (10-krat po 3 ure)prof. dr. Danica Rotar Pavlič, izr. prof. dr. Andrej Robida, – september 2016–januar 2017prof. dr. Igor Švab Današnji svet računa na žensko, nagovarja jo z vedno novimi izzivi, pričakovanji in zahtevami, ob tem pa ženska izgublja samo sebe. Kaotično množico dražljajev, aktivnosti, odnosov inVodenje zdravniškihtimov informacij lahko obvlada le z osredotočenim, zrelim in veščim usmerjanjem svoje pozornosti, energije inseminar – september, november dejavnosti. Ciklus petih tematskih sklopov je namenjen sistematičnemu pridobivanju veščin,Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj navad in pogledov, s katerimi bo sodobna ženska»orkester«, da igra harmonično, da se njegovi bolj obvladala svoje življenje na zdrav, zrel insodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, učinkovit način.dosegajo dobre rezultate in predvsem, da Izvaja: Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. soc.obvladujejo manjše in velike spremembe, ki jihprinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se boste, kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so nalogevodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in zmote o Komunikacijskemotivaciji ter kakšna naj bo komunikacija v timu. veščine v zobozdravstvuIzvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. seminar – oktober Od komunikacije v profesionalnem okolju do pogovora s seboj, od sporazumevanja sKomunikacijske prestrašenim pacientom do konfliktov s tistimi, kiveščine – pomemben jih ne moremo sprejeti, od veščine nagovora dodel zdravnikove spoznavanja samega sebe … Popoldne, namenjenostrokovnostipredavanja, delavnice – september, oktober,novemberOdlično poznavanje osnov komunikologije inkomunikacijskih veščin v poklicih zdravstvenihdelavcev ni luksuz, temveč nuja:• le dobro anamnezo lahko dopolni dober klinični pregled,• le dobro razumevanje vpliva bolezni na bolnikovo življenje lahko zagotovi uspešen terapevtski pristop,
Revija ISIS srečanja S60trokovnaJulij 2016 učenju, profesionalnemu razvoju in osebnostni da predstavimo primer pacienta v zobni ambulanti, rasti, v družbi dveh izkušenih »sporočevalk«. zobozdravnik in njegova medicinska sestra pa morata pravilno ukrepati. Ostali opazujejo Predavateljici: izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dogajanje, na koncu sledi analiza ter ocena dipl. psih., in Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. pravilnosti ukrepanja. Ob zaključku tečaja je soc. preizkus znanja. Tečaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec. splošne in urgentne medicine, vodja službe NMP Nujna medicinska ZD Kranj s sodelavci pomoč za ekipe v zobozdravstvu delavnica – oktober Težave in razumevanje v medosebnih odnosih Namen tečaja je, da osveži in obogati znanje in veščine s področja temeljnih postopkov oživljanja in delavnica – november defibrilacije ter prepoznavanja in pravilnega ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v Na delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipe zgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutna osebnosti in njihovih prirojenih značilnosti ter možganska kap, motnje zavesti, anafilaktična lastnosti, kako se osvoboditi nerealnih pričakovanj reakcija). Tečaj je namenjen doktorjem do ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot je vaš. dentalne medicine in njihovim timom. Spoznali boste, zakaj v komunikaciji z določenimi ljudmi pogosteje zaidete v konflikt in kako le-te Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in ustrezno reševati oz. jih preprečiti. S pomočjo orodij praktičnega dela, ki sta prilagojena posebnostim poznavanja tipov osebnosti boste bolje razumeli obravnave nujnih stanj v zobni ambulanti. Praktični vedenje, razmišljanje in odzivanje ljudi okoli vas. del je sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja z opremo. Simulacija primerov je pripravljena tako, Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon. Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.SEPTEMBER 2016 8. ob 15.00 • STROKOVNI SEMINAR MEDICINSKE HIPNOZE S PRIZNANIMA STROKOVNJAKOMA IZ VELIKE BRITANIJE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 200 kotizacija: 50 EUR, za študente k. točke: *** Modra dvorana 30 EUR vsebina: strokovni seminar medicinske hipnoze je namenjen organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: zdravnikom, psihologom, zdravstvenim delavcem, psihoterapev za medicinsko hipnozo E: [email protected], infor tom, študentom medicine, psihologije in biopsihologije Slovenije, prof. dr. Marjan macije: Boni Plut, T: 031 322 207 Pajntar 9.–10. ob 11.30 • 9. ZADRAVČEVI DNEVI kraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Ajda – Sava št. udeležencev: ni kotizacija: 100 EUR, brezplačna k. točke: 9 Hotels & Resorts, Kranjčeva ulica 12 omejeno kotizacija za študente, pripravnike in upokojene zdravnike vsebina: Izzivi družinske medicine: geriatrija, polimor organizator: Združenje zdravni prijave, informacije: prijave: bidnost, polifarmakoterapija in e-medicina. Srečanje je kov družinske medicine in Zavod W: http://www.e-medicina.si/zadrav- namenjeno zdravnikom družinske medicine in farmacev za razvoj družinske medicine, cevi-dnevi, informacije: Nina Štojs, tom. S pomočjo dela po skupinah bomo skušali obogatiti Zalika Klemenc Ketiš, Erika Zelko, E: [email protected], naše znanje in odgovoriti na dileme, s katerimi se srečuje Danica Rotar Pavlič W: www.e-medicina.si/..., T: 01 438 69 mo pri obravnavi naših bolnikov. 14, F: 01 438 69 10 14. • ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – predavanje kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 260 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 Dunajska cesta 162 vsebina: kako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov, organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: da se izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov in Slovenije, Mojca Vrečar www.domusmedica.si, informacije: njihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu in nepra Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 vičnemu obtoževanju zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov
Strokovna Revija ISIS srečan6ja1Julij 2016SEPTEMBER 2016 14.–17. ob 9.00 • INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: ni omejitve kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: mednarodni simpozij je na menjen vsem zdravnikom, študentom organizator: Slovensko združenje za transplantacije prijave, informacije: prijave: medicine, medicinskim sestram, rent srca in Center for Advanced Heart Failure, Memorial [email protected], informacije: prof. genskim inženirjem, fizioterapevtom Hermann Heart & Vascular Institute, Houston, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., in prof. Igor D. Gregorič, dr. med. 15. ob 9.00 • KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 EUR k. točke: 5,5 Dunajska c. 162 vsebina: predavanje/delavnica je namenjeno vsem organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: www. zdravnikom in zobozdravnikom Slovenije, Mojca Vrečar domusmedica.si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 16.–17. ob 8.00 • PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, OSCE, PL1, vhod 1–4 št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 80 EUR k. točke: 11 vsebina: 1. delavnica: Oskrba nenadno obolelega odraslega bol organizator: Medicin prijave, informacije: prijave: Medi nika, 2. delavnica: Oskrba nenadno obolelega otroka, 3. delavnica: ska fakulteta Univerze cinska fakulteta UM, Taborska ulica Oskrba poškodovanca/otroka, 4. delavnica: Množične nesreče/ v Mariboru, Katedra za 8, 2000 Maribor, za Romano Grajner, Oskrba dihalne poti, 5. delavnica: Ultrazvok. Strokovno srečanje urgentno medicino, doc. informacije: Romana Grajner, univ. dipl. je namenjeno zdravnikom urgentne medicine, splošne/družinske dr. Matej Strnad, dr. med. ekon., T: 02 23 45 826, F: 02 23 5 820, E: medicine (specialistom). [email protected] 16.–17. ob 8.30 • ŽIVETI Z DEMENCO V DEMENCI PRIJAZNEM OKOLJU kraj: DOBRNA, Terme Dobrna št. udeležencev: 50 kotizacija: 80 EUR k. točke: *** organizator: Spominči prijave, informacije: prijave: vsebina: Rdeča nit srečanja je nadaljevanje teme, zastavljene na 25. ca – Slovensko združenje E: [email protected], infor jubilejni letni konferenci Alzheimer Europe leta 2015 v Ljubljani z naslo za pomoč pri demenci, macije: Štefanija L. Zlobec, vom Demenca – prenos strategij v prakso. Strokovno srečanje v Dobrni je Štefanija L. Zlobec, dr. David Krivec, T: 01 25 65 111, E: nadaljevanje sprejete Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta Lea Žmuc Veranič, spec. stefanija.zlobec@spomincica. 2020. Srečanje je namenjeno stroki (zdravnikom, zdravstvenemu osebju, psihiatrije si, E: david.krivec@ socialnim delavcem, direktorjem domov za starejše), svojcem bolnikov z spomincica.si demenco, bolnikom z demenco, nevladnim organizacijam 23.–24. ob 12.00 • BOLNIK S PSIHOZO IN POMEMBNI DRUGI – ŽRTEV ALI PERSEKUTOR? kraj: BLED, Hotel Kompas št. udeležencev: 50–100 kotizacija: 120 EUR, za člane druš k. točke: v postopku tva ISPS 80 EUR vsebina: 14. srečanje Slovenskega društva za organizator: ZISPS Slovenija, Slo prijave, informacije: prijave: Rudnik II/4, 1000 psihoterapijo psihoz. Dogodek je namenjen vensko društvo za psihoterapijo Ljubljana, E: [email protected], informacije: psihiatrom, psihoterapevtom, zdravstvenim psihoz, mag. Marjeta Blinc Pesek, Kaja Pavlin, univ. dipl. psihologinja, T: 01 428 84 delavcem, psihologom ter drugim, ki se zanimajo dr. med., spec. psihiatrije 06 ali 031 753 675 oz. delajo na področju psihoterapije psihoz. 26.–29. ob 8.30 • 5. MARIBORSKA ŠOLA PRAKTIČNE ULTRAZVOČNE DIAGNOSTIKE V GINEKOLOGIJI IN PERINATOLOGIJI kraj: MARIBOR, št. udeležencev: kotizacija: 380 EUR (z vključenim DDV, kotizacija vključuje predavanje k. točke: 20 Medicinska fakul 30 praktični del, in delo s pacienti (učna delavnica), pogostitve med odmori), 120 EUR teta UM 60 teoretični del (z vključenim DDV, kotizacija vključuje predavanja in pogostitve med vsebina: učne odmori) delavnice so namenjene gine organizator: Univerzitetni klinični center Maribor, prijave, informacije: prijave: www.ukc-mb.si (strokovna kologom Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Medicinska srečanja), informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Univer fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za ginekologijo zitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 in porodništvo, red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet., Maribor, E: [email protected], T: +386 2 321 29 40, predsednik F: +386 2 321 28 26, E: [email protected] 28. ob 9.00 • TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična klinika, UKC št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 Ljubljana, Vrazov trg 1, predavalnica (pritličje) zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za učiteljem in mentorjem vseh poklicev Vesel Valentinčič izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, T: 01 522 90 22, E: [email protected]
Revija ISIS srečanja 6S2trokovnaJulij 2016SEPTEMBER 2016 30. ob 8.00 • SLOVENSKI SIMPOZIJ O KRONIČNI VNETNI ČREVESNI BOLEZNI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: simpozij o kronični vnetni čre vesni bolezni je namenjen družinskim organizator: Društvo za KVČB v sodelovanju s prijave, informacije: prijave: zdravnikom, sestram, gastroenterolo Katedro za družinsko medicino in Slovenskim zdru E: [email protected], informacije: Dušan gom, stomatologom, dermatologom ženjem za gastroenterologijo in hepatologijo, mag. Baraga, E: [email protected], T: 051 301 147, Darja Urlep Žužej, dr. med., Dušan Baraga dr. med. E: [email protected] 30. ob 8.30 • DRUGA ŠOLA PLJUČNEGA RAKA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 9 predavalnica v pritličju stavbe C vsebina: Šola pljučnega raka je namenjena organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: E: slovsin@onko-i. zdravnikom splošne medicine. Namen srečanja radioterapijo in onkologijo SZD in si ali na W: www.sola-pljucnega-raka.si, infor je pregled diagnostike in zdravljenja bolnikov s Onkološki inštitut Ljubljana, asist. macije: Sabina Lovšin, T: 01 587 95 50, F: 01 587 pljučnim rakom s poudarkom na multidiscipli dr. Karmen Stanič, dr. med., in 94 16, E: [email protected] narni obravnavi. asist. dr. Martina Vrankar, dr. med. 30. 9.–1. 10. • INTERNA MEDICINA 2016 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Mod št. udeležencev: 200 kotizacija: 180 EUR + DDV do 1. k. točke: v postopku ra dvorana, Dunajska c. 162 septembra, nato 200 EUR + DDV vsebina: strokovno srečanje o novostih iz organizator: Združenje internis prijave, informacije: prijave: Združenje inter interne medicine je namenjeno specialistom tov SZD, prim. mag. Primož Vidali, nistov SZD, računovodstvo, Dunajska c. 162, internistom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu dr. med. 1000 Ljubljana, informacije: T: 031 369 711, E: [email protected] 30. 9.–1. 10. ob 8.00 • RAZLIČNI VIDIKI KAKOVOSTI V ZOBOZDRAVSTVU kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 160 EUR k. točke: v postopku vsebina: seminar in učne delavnice so namenje organizator: Stomatološka prijave, informacije: prijave: Stomatološka ni doktorjem dentalne medicine sekcija SZD, asist. Sebastjan Koro sekcija SZD, Dunajska 162, 1000 Ljubljana, šec, dr. dent. med., doc. Barbara informacije: Katarina Jovanovič, T: 041 703 347, Artnik, dr. dent. med. F: 01 43 42 584, E: stomatoloska-sekcija.szd@ ordinacija.netOKTOBER 2016 5. ob 8.00 • 14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA – KAJ MORA ZNATI VSAK ZDRAVNIK V URGENTNI AMBULANTI kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova predavalnica št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR + k. točke: v postopku DDV vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Univerzitetna klini prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik.si, zdravnikom ka za pljučne bolezni in alergijo informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, Golnik, prim. dr. Robert Marčun, E: [email protected] dr. med. 5. ob 9.00 • 14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: 21. DELAVNICA IZ BRONHOSKOPIJE kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova predavalnica št. udeležencev: 30 kotizacija: 350 EUR + k. točke: v postopku DDV vsebina: delavnica je namenjena organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: internistom pljučne bolezni in alergijo Golnik, asist. E: www.klinika-golnik.si, informacije: Klinika mag. Aleš Rozman, dr. med. Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: irena. [email protected] 6. ob 8.30 • 14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: DELAVNICA KLINIČNE PREHRANE – LIFE LONG LEARNING ESPEN, PREHRANSKA PODPORA PRI BOLNIKIH S PLJUČNO BOLEZNIJO kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: v postopku vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Klinika Golnik, Eva zdravnikom Topole, dr. med. prijave, informacije: prijave: W: www.klinika-golnik.si, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: [email protected]
Strokovna Revija ISIS srečan6ja3Julij 2016OKTOBER 2016 6.–8. ob 14.00 • BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, GOLNIŠKI SIMPOZIJ kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: predavanja so na menjena vsem zdravnikom organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: W: www.klinika-golnik.si, pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: Košnik, dr. med. [email protected] 7. ob 9.00 • PREPOZNAVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA – INTERDISCIPLINARNI POGLED kraj: IDRIJA, Psihiatrična bolnišnica št. udeležencev: 80 kotizacija: 50 EUR k. točke: *** Idrija, predavalnica bolnišnice vsebina: strokovno srečanje organizator: Psihiatrična prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: je namenjeno psihiatrom bolnišnica Idrija, dr. Marko Psihiatrična bolnišnica Idrija, Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija, dr. Marko Pišljar, Pišljar, dr. med. dr. med., Janja Milič, dr. med., T: 05 37 34 449, F: 05 37 34 422, E: marko. [email protected] 8. od 8.00 do 15.30 • NUJNA MEDICINSKA POMOČ ZA EKIPE V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: 21 kotizacija: 147 EUR k. točke: 7 vsebina: tečaj je namenjen doktorjem organizator: Odbor za zobozdravstvo prijave, informacije: prijave: dentalne medicine in njihovim timom W: www.domusmedica.si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 8. ob 9.00 • 14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: ŠOLA TORAKALNE RADIOLOGIJE kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: v postopku vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: zdravnikom pljučne bolezni in alergijo Golnik, mag. E: www.klinika-golnik.si, informacije: Klinika Igor Požek, dr. med. Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: irena. [email protected] 8.–9. ob 15.00 • 14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: DELAVNICA: NEINVAZIVNA VENTILACIJA kraj: BLED, GOLNIK, Hotel Golf in Vurni št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: v postopku kova predavalnica Klinike Golnik vsebina: delavnica je namen organizator: Univerzitetna klinika za pljučne prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik. jena vsem zdravnikom bolezni in alergijo Golnik, mag. Irena Šarc, dr. si, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 med. 493, E: [email protected] 13. ob 9.00 • 14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRE: S KAJENJEM POVEZANE INTERSTICIJSKE PLJUČNE BOLEZNI kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: v postopku predavalnica organizator: Univerzitetna klini vsebina: multidisciplinarna delavnica ka za pljučne bolezni in alergijo prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik.si, je namenjena vsem zdravnikom Golnik, prim. Katarina Osolnik, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: dr. med [email protected] 13.–16. ob 14.00 • ČAS IN TRENUTEK – 15. BREGANTOVI DNEVI kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernar št. udeležen- kotizacija: Možna je udeležba 4 dni (polna kotizacija) ali 2 dni. k. točke: din, Kongresni center Bernardin cev: 200 Višina kotizacije je odvisna od datuma prijave (do 15. 6. ali 17 vsebina: srečanje psihoterapevtov do 15. 9.). Podrobnejše informacije o kotizaciji: www.zpsi.si/ Slovenije z mednarodno udeležbo je breganti2016 namenjeno vsem zdravnikom organizator: Združenje psi prijave, informacije: prijave: Združenje psihoterapevtov hoterapevtov Slovenije, Tina Slovenije, Grablovičeva 44 a, 1000 Ljubljana, www.zpsi. Sentočnik, dr. med., predsednica si/breganti2016, informacije: Tina Sentočnik, Marjana Organizacijskega odbora Arzenšek, T: 041 677 609, 041 797 229, E: [email protected], E: [email protected]
Revija ISIS srečanja S64trokovnaJulij 2016OKTOBER 2016 14. ob 8.30 • PALIATIVNA OSKRBA SRČNEGA BOLNIKA kraj: LJUBLJANA, Klinični center št. udeležencev: 130 kotizacija: 50 EUR k. točke: *** vsebina: posvet je namenjen zdrav organizator: Slovensko združen nikom vseh specialnosti ter drugemu je paliativne medicine, Borut Jug, prijave, informacije: prijave: E: [email protected] zdravstvenemu osebju, ki ga zanima dr. med., Darja Žnidaršič, dr. med. od 1. 9. 2016 dalje, informacije: E: szpmslovenija@gmail. obravnava kroničnega srčnega bolnika com, Darja Žnidaršič, dr. med., E: [email protected] 14.–15. ob 9.45 • HEMODINAMSKO, TEKOČINSKO IN ELEKTROLITSKO RAVNOVESJE PRI NOVOROJENČKU kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza št. udeležencev: 80 kotizacija: 200 EUR k. točke: 10 Hotel vsebina: Mednarodni simpo organizator: Klinični oddelek za neonato prijave, informacije: prijave: E: [email protected], in zij je namenjen pediatrom logijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni kli formacije: Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva nični center Ljubljana in Društvo za pomoč ulica 20, 1525 Ljubljana, Simona Oblak, T: 01 522 93 48, F: bolnim novorojenčkom – Prvi koraki, prof. 01 522 40 35, E: [email protected] dr. Darja Paro Panjan, dr. med. 14.–15. ob 10.00 • SPREMLJANJE BOLNIC Z GINEKOLOŠKIMI MALIGNIMI OBOLENJI IN RAKOM DOJKE kraj: MARIBOR, Menerga poslovna št. udeležen- kotizacija: 75 EUR, 100 EUR ali 120 EUR, zadnji rok k. točke: *** stavba Tezno cev: ni omejeno plačila kotizacije 13. 10. 2016, podrobneje na www.ukc-mb.si vsebina: učna delavnica je organizator: UKC Maribor, Klinika za prijave, informacije: prijave: E: www.ukc-mb.si, informa namenjena specialistom in ginekologijo in porodništvo, Oddelek za cije: Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 29 40, 051 420 741, specializantom ginekologije ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, F: 02 321 28 26, E: [email protected] in družinske medicine doc. dr. Maja Pakiž, dr. med. 17.–20. • 22. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ HOSPITALNE DIABETOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, predavalnica »stare št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13 travmatologije«, Zaloška 2 organizator: KOEDBP IK Ljub vsebina: podiplomski tečaj za speciali ljana, dr. Jelka Zaletel, dr. med. prijave, informacije: prijave: od 1. 10. 2016 dalje, zante interne medicine, interniste (ude E: [email protected], informacije: dr. Jelka Zaletel, dr. leženci naj s seboj prinesejo klinične med., T: 01 522 39 90, E: [email protected] primere s področje diabetologije) 19. od 13.00 do 19.00 • KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 260 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 Dunajska cesta 162 vsebina: seminar je namenjen zo organizator: Odbor za zo prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, bozdravnikom bozdravstvo informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 20. ob 9.00 • KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 k. točke: 5,5 EUR vsebina: predavanje/delavnica je organizator: Zdravniška zborni prijave, informacije: prijave: www.domusmedica.si, namenjeno vsem zdravnikom in zo ca Slovenije, Mojca Vrečar informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 bozdravnikom 20. ob 14.00 • JEŠETOV DAN kraj: LJUBLJANA, Zavod za zdravstveno št. udeležen- kotizacija: 100 EUR, 50 EUR specializanti k. točke: 5 varstvo NIJZ Ljubljana, Zaloška 29 cev: 120 vsebina: podiplomski seminar je na organizator: Očesna klinika Ljub prijave, informacije: prijave: tajništvo Očesne klinike menjen oftalmologom ljana, prof. dr. Brigita Drnovšek Ljubljana, Mirjam Mavec, informacije: T: 01 522 19 00, F: 01 522 19 60, E: [email protected] 20.–22. ob 9.00 • 6. KONGRES PREVENTIVNE MEDICINE kraj: PORTOROŽ, Hotel št. udeležencev: ni kotizacija: 200 EUR, za člane SPM 180 EUR, specia k. točke: *** Slovenija, Kongresni center omejeno lizanti 150 EUR, dnevna 120 EUR, udeležba na de Portus lavnici 50 EUR, za udeležence kongresa 1 delavnica vključena v kotizacijo vsebina: kongres je namenjen vsem organizator: Sekcija za preven prijave, informacije: prijave: W: www.spm.si, informacije: zdravnikom tivno medicino SZD, prof. dr. Tatjana Berger, E: [email protected] Alenka Kraigher
Strokovna Revija ISIS srečan6ja5Julij 2016OKTOBER 2016 21. ob 8.00 • 8. ČERNIČEVI DNEVI – STRJEVANJE KRVI IN KIRURŠKI BOLNIKI kraj: MARIBOR, UKC Maribor, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 120 EUR k. točke: *** velika predavalnica Klinike za kirurgijo vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Maribor, prof. prijave, informacije: prijave: E: www.ukc-mb.si (zavihek zdravnikom kirurgom, zdravnikom dr. Vojko Flis, dr. med. strokovna srečanja), informacije: E: nevenka.mlakar@ transfuziologom, zdravnikom splošne in ukc-mb.si, Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, družinske medicine F: 02 321 28 26, E: [email protected] 2016 11.–12. ob 9.00 • BOLEČINA V SKLEPIH IN ZDRAVLJENJE NEMALIGNE BOLEČINE Z OPIOIDI kraj: LJUBLJANA, Hotel Four Points by št. udeležencev: 150 kotizacija: 75 EUR do 14. 10. 2016, nato k. točke: *** Sheraton (Mons) 90 EUR vsebina: 19. redni letni seminar Sloven organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: skega združenja za zdravljenje bolečine zdravljenje bolečine, prim. Gorazd Požlep, E: [email protected], informacije: E: pba.amb@ je namenjen vsem zdravnikom dr. med. ukc-mb.si, E: [email protected], Martina Felser, T: 02 321 15 36, Gorazd Požlep, T: 041 720 750 17. od 9.00 do 16.00 • KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 EUR k. točke: 5,5 Dunajska cesta 162 vsebina: predavanje/delavnica je namenjeno vsem organizator: Zdravniš prijave, informacije: prijave: www.domusmedica.si, zdravnikom in zobozdravnikom ka zbornica Slovenije, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 Mojca Vrečar 22. od 9.00 do 14.00 • TEŽAVE IN RAZUMEVANJE V MEDOSEBNIH ODNOSIH kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 20 kotizacija: 75 EUR k. točke: 4 UM prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, informacije: vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Zdravniška zbornica Slovenije, Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 zdravnikom in zobozdravnikom Mojca Vrečar 25. ob 9.30 • SVEČANA AKADEMIJA OB 60-LETNICI ODDELKA ZA GASTROENTEROLOGIJO UKC MARIBOR kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 8 UM omejeno prijave, informacije: prijave: vsebina: simpozij je namenjen vsem www.ukc-mb.si, informacije: Slavica Keršič, zdravnikom, internistom, specialistom organizator: UKC Maribor, Klinika za interno posl. sek., T: +386 2 321 29 40, 051 420 741, in specializantom, študentom medicino, Oddelek za gastroenterologijo, Ka F: +386 2 321 28 26, tedra za interno medicino, Zdravniško društvo E: [email protected] Maribor, prof. dr. Pavel Skok, dr. med. 29. ob 9.00 • TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 klinika, UKC Ljubljana, Vrazov trg 1, zaposlene v UKC Ljubljana predavalnica (pritličje) vsebina: učna delavnica je namenjena učiteljem in organizator: UKC prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si, infor mentorjem vseh poklicev Ljubljana, Meta Vesel macije: Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 29 40, 051 420 Valentinčič 741, F: 02 321 28 26, E: [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.
Revija ISIS srečanjaS66trokovnaJulij 2016Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenijeobjavlja v sektorju za izvedenstvo naslednja prosta delovna mesta:zdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi za • 6-mesečno poskusno delo.izvedenstvo II. stopnje v Ljubljani za 2 delavca Prijava mora vsebovati:zdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi za • k ratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj, formalneizvedenstvo I. stopnje v Kranju in na Jesenicah izobrazbe ter drugih znanj in veščin ter • dokazila o izpolnjevanju pogojev.Kandidati/kandidatke morajo izpolnjevati naslednje posebnepogoje: Pogodbe o zaposlitvi bomo z izbranimi kandidati sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom; • zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa ali nastop dela po dogovoru. Novim sodelavcem nudimo zdravnik specialist druge ustrezne specialnosti, dinamično delo v urejenem okolju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja. • 4 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti v svoji Kandidate/kandidatke vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z specialistični dejavnosti, dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj na e-naslov: [email protected] ali po pošti na naslov: Zavod za • veljavna licenca zdravniške zbornice, pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska • znanje Microsoft Office, 15, 1518 Ljubljana. • aktivno znanje slovenskega jezika in sposobnost sporazumevanja v tujem jeziku,Zdravstveni dom Izola Terme Dobrnaobjavlja prosti delovni mesti: Vabimo vas na prosto delovno mesto zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine (m/ž)1. doktor medicine, specialist družinske medicine ali Pričakujemo:splošne medicine z licencoza nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom • k ončano specializacijo iz fizikalne in rehabilitacijskePogoji za zasedbo delovnega mesta: medicine, • zahtevana raven izobrazbe: VIII., • veljavno licenco Zdravniške zbornice Slovenije, • zahtevan poklic: specialist družinske medicine ali • sposobnosti komuniciranja in reševanja problemov, splošne medicine, • sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, • zahtevane delovne izkušnje: 1 leto. • sposobnosti timskega dela,Vaše poglavitne naloge bodo: • sposobnosti hitre presoje in sodelovanja, • delo zdravnika v splošni ambulanti, • profesionalnost, fleksibilnost, ustvarjalnost. • občasno delo zdravnika v ambulanti NMP. Nudimo: • delo v prijetnem okolju,2. doktor medicine, specialist družinske medicine ali • kakovostno usposabljanje,splošne medicine z veljavno licenco • možnost izobraževanja,za določen čas – eno leto • timsko delo.Pogoji za zasedbo delovnega mesta: Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Rok za prijavo: tri tedne od objave razpisa. • zahtevana raven izobrazbe: VIII., Kontaktna oseba: Violeta Poposka, T: 03 78 08 187 • zahtevan poklic: specialist družinske medicine ali E: [email protected] splošne medicine.Vaše poglavitne naloge bodo: Zdravstveni dom Črnomelj • delo zdravnika v splošni ambulanti, • občasno delo zdravnika v ambulanti NMP. objavlja prosto delovno mestoČe ste pripravljeni sprejeti nove izzive ter izpolnjujete zdravnik specialist splošne ali družinske medicinepogoje za zasedbo delovnega mesta, vas vabimo, da nam Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:svoje pisne ponudbe s priloženim življenjepisom inizkazanimi pogoji za zasedbo delovnega mesta pošljete • diploma medicinske fakultete,od 5. 7. 2016 do 5. 8. 2016 po e-pošti: [email protected] ali • s pecialistični izpit s področja splošne ali družinskena naslov: Zdravstveni dom Izola, Kadrovska služba,Oktobrske revolucije 11, 6310 Izola. medicine, • veljavna licenca Zdravniške zbornice Slovenije, • aktivno znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 30 dni od objave na naslov: Zdravstveni dom Črnomelj, Delavska pot 4, 8340 Črnomelj. O izbiri bodo kandidati obveščeni v zakonskem roku.
Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e7Julij 2016Pomniki medicinskepreteklosti na Slovenskem– 2. del Prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, dr. med., Inštitut za zgodovino medicine MF UL [email protected] pomembno poslanstvo, ki so ga za stroko in širšo kulturo naroda opravili zdrav-niki, kažejo številne njim posvečene spominske plošče in spomeniki. Osrednji sopredstavljeni v tem zapisu.Dobrotnik ljubljanske medicinske fakultete Rockefellerjevega štipendista med Slovenci indr. Ivan Oražen (1869–1921) je v oporoki prvega specialista tropske medicine pri nas, ki sezapisal vse svoje nepremično in premično pre- je v stroki zapisal tudi kot predsednik Društvamoženje (v Ljubljani in Kostanjevici na Krki) za slovenskih zdravnikov in kot predsednik Zdrav-spodbujanje šolanja predvsem študentov medici- niške zbornice za Dravsko banovino. V narodo-ne. Leta 1998 so v njegovi rojstni hiši v Kostanje- vemvici predstavili njegovo delo. Njegov osebni arhiv spominu Če človek odpre le enemu človeku vrata, se bo ki vodijo v kraj velikega veselja,je dolga leta hranil Kostanjevičan, profesorinfektologije dr. Rado Žargi (1918–1993), nato ohranil kot ni njegovo življenje nepomembno,pa ga je dr. Zvonka Zupanič Slavec na pobudo dobrotnik, kajti oni drugi človek bo poklical rešitelj druge ljudi za seboj.vodstva Medicinske fakultete Univerze v Ljub- okoli 6000 dr. Bogomir Magajnaljani (dalje MF UL) in v sodelovanju z njimi pripravila za stalno razsta- beguncev vo. Ob isti priložnosti sta civilistov, že imenovana skupaj s ki so se po koncu druge svetovne vojne zatekli v prim. Francem Štolfo Vetrinj na Koroškem in bi jih brez njegovega napisala njegovo biografijo znanja angleškega jezika in uspešnega pogajanja (1). Pred hišo v Kostanjevi- z angleškimi zavezniki vrnili v Jugoslavijo. ci je postavljena tudi Največja bronasta skulptura v spomin katere- Oražnova plastika, delo mu koli slovenskemu zdravniku je bila leta 1939 akademskega kiparja postavljena kirurgu prim. dr. Edu Šlajmerju Staneta Jarma, v Ljubljani (1864–1935). Leta 1937 so zdravniki z mestno pa je »Oražnov dijaški občino ustanovili odbor za postavitev skulpture dom« na Wolfovi ulici in z Zdravniško zbornico zbirali prispevke zanjo. obeležen z velikim napisom Na razpisu za njegovo izdelavo je zmagal mladi na pročelju stavbe. Na kipar Zdenko Kalin (1911–1990). Načrt za okolico dvoriščni strani je reliefni kipa je pripravil arhitekt Ivo Spinčič, granit za prikaz Oražnovega lika, podstavek pa je poklonil lastnik kamnoloma v delo akademskega kiparja Ribnici na Pohorju inž. M. Lenarčič. Stal je pred Franceta Bernekerja. Leoniščem v Ljubljani, v t. i. Šlajmerjevem parku Med bronastimi kipi (2), dokler ga niso spomladi leta 2013 neznanci slovenskih zdravnikov ukradli (3). Svoj kip ima v Metliki na rojstni hiši najdemo v Zavodu sv. akad. Vinko Kambič (1920–2001): odkrit je bil Stanislava v Šentvidu pri leta 2005 in je delo akad. kiparja Draga Tršarja. Ljubljani leta 2004 odkrito Akad. Kambič je Belokranjskemu muzeju podarilKip dr. Valentina Meršola na Zavodu sv. skulpturo dr. Valentina obsežno slikarsko zbirko, ki je pod naslovomStanislava v Ljubljani, delo akademika Draga Meršola (1894–1981,Tršarja (foto Andrej Černe). avtor kipar: akademik »Stotero obrazov umetnosti« razstavljena v Drago Tršar), prvega njegovi rojstni hiši, preoblikovani v Galerijo Kambič. V Metliki je od leta 1991 z medaljonom
Revija ISIS medicineI6z8zgodovineJulij 2016obeležena tudi domačija kirurga in Nagrobnik dr. Andreja Perlaha (Andreas Perlachius, 1490–1551) iz Svečine, rektorjamedicinskega terminologa dr. Mirka dunajske univerze in dekana tamkajšnje medicinske fakultete, vgrajen v steno cerkveČerniča (1884–1956), ki je imel pred sv. Štefana na Dunaju.drugo svetovno vojno ugleden sanato-rij v Mariboru. Izdelal ga je akad. kipar Svoj bronasti kip ima na kamni- Doprsni kip v Kopru rojenega zdravnika,Peter Černe (4). škem Starem gradu tamkajšnji zdrav- začetnika kvantitativne medicine v svetu, nik, ki je opravil strokovno kariero v Santoria Santoria (1561–1636). Po Santoriu se Na pročelju palače Kresija v nemškem Freiburgu, dr. Karel Jurij imenuje Skupnost Italijanov iz Kopra.Ljubljani je soha dr. Marka Gerbca Starovašnik (1748–1792, avtor:(1658–1718, avtor: akad. kipar Matjaž akad. kipar Stojan Batič). Ta kip staPočivavšek), njegov oljni potret, delo leta 1998 skupno odkrila Inštitut zaakad. slikarja Rudija Španzla, pa je na zgodovino medicine MF UL in Klubdekanatu MF UL. Tam je oljna slika intelektualcev Kamnik pod vodstvomdr. Ivana Oražna, delo akad. slikarja radiologa dr. Nikolaja SadnikarjaIvana Vavpotiča. Drugi znani Gerbčev (1916–2012) (5, 6). Leta 1994 jeportret je v »Dvorani štiridesetih« Sekcija upokojenih zdravnikov SZDpalače Bo Univerze v Padovi. Med obiskala freiburško univerzo, kjer ještiridesetimi portreti slavnih diplo- predstojnik njihovega Inštituta zamantov padovanske univerze najde- zgodovino medicine predstavil tam-mo ob Harveyu, Bauhinu, Bartholinu kajšnje Kamničanovo življenje in delo,in Wirsungu še Marka Gerbca. Spo- slovenska skupnost pa je obnovilaminska plošča Marku Gerbcu pa je v njegov nagrobni spomenik. Mednjegovem rojstnem kraju Šentvidu pri starejšimi slovenskimi zdravniki jeStični. Gerbčev sklad je skozi izjemno ime dr. Andrej Perlah (tudistoletja financiral šentviške dijake, po Andreas Perlachius, 1490–1551),njem se tudi imenuje najvišje prizna- rektor dunajske univerze in dekannje za zasluge v medicinskem znan- tamkajšnje medicinske fakultete, ki sestvenem delu, ki ga na štiri leta je s svojim delom tako globoko zapisalpodeljuje Slovensko zdravniško v takratni znanstveni prostor, da jedruštvo. Isto društvo podeljuje tudiDergančeve nagrade za publicisti-ko, ki se imenujejo po dr. FrancuDergancu st. (1877–1939). Kip Karla Jurija Starovašnika (1748–1792) na Malem gradu v Kamniku, delo akad. kiparja Stojana Batiča (vir: splet).
Iz zgodovine Revija ISIS medicin6e9Julij 2016 spominsko ploščo dr. Francu Maru- šiču (7). Dr. Antonu Muzniku (1726–1803), ki je v latinščini napisal imenitno knjigo o goriški klimi »Clima Goritiense« in je bila ob 2000-letnici prvega imenovanja Gorice prevedena v slovenščino, so leta 2000 postavili spominsko ploščo v rodnem Mostu na Soči (8), dr. Janezu Mihaelu Ža- garju (1732–1813) pa v rojstni Vinici (9). Zanimivo je, da je Muznikova zgodba nagovorila pisatelja Ivana Preglja, da je po njegovih spominih leta 1923 spisal knjigo »Zgodbe zdravnika Muznika« (10). V Idriji je spominska plošča rudniškemu zdravniku Giovanniju Antoniju Scopoliju (1723–1888) na rudarski hiši iz 18. stoletja, ki so jo poimenovali Scopolijeva hiša. Po istem zdravniku se imenuje tudi zdravilna cvetica, kranjska bunika oz. Scopolia Carniolica, ki vsebuje skopolamin. Pročelje domačije prvega slovenskega okulista dr. Ludvika Grbca (1805– 1880) iz središča Škofje Loke je obele- ženo s spominsko ploščo. Na Štajer- skem pa najdemo v Šentjurju pri Celju doprsne kipe treh zdravnikov družine Ipavec: Gustava (1831–1908), Benjamina st. (1829–1908) in Josipa (1873–1921), ki jih je leta 1968 naredil akad. kipar Lojze Dolinar. Kip Benjamina Ipavca st. je postavljen tudi v aleji glasbenikov na Vegovi uliciOsebni zdravnik ruskega carja Petra Velikega dr. Gregor Voglar Carbonarius (1651–1717)je daroval denar za vodovod v rodnem Naklem, kjer so njemu v čast leta 2002 odkrilivodnjak s spomenikom, delo akad. kiparja Staneta Kolmana (foto: Damijan Janežič).njegov nagrobnik vgrajen v steno Velikega. Ker je Voglar daroval denar V Šentjurju pri Celju so leta 1972 odkrili doprsnecerkve sv. Štefana na Dunaju. Ker pa za vodovod v Naklem, so leta 2002 kipe treh zdravnikov družine Ipavec: Gustavaje bil tudi astronom, se po njem njegov spomin v občini Naklo počastili (1831–1908), Benjamina st. (1829–1908) inimenuje Perlahov astronomski z vodnjakom in spomenikom, ki ga je Josipa (1873–1921). Bili so zadnje delo akad.mladinski raziskovalni tabor. izdelal akad. kipar Stane Kolman. Po kiparja Lojzeta Dolinarja v letu 1969 (vir: TICPodobno mednarodno uveljavljena vsej Sloveniji najdemo tudi lepe in občine Šentjur).zdravnika sta bila v Kopru rojeni San- zanimive nagrobnike, posvečenetorio Santorio (1561–1636), po znanim zdravnikom.katerem se imenuje Skupnost Italija-nov iz Kopra, in dr. Gregor Voglar V spomin nekaterim slovenskimCarbonarius (1651–1717, avtor: zdravnikom so bile odkrite spomin-akad. kipar Stane Kolman), rojen v ske plošče. Predhodniku mikrobiolo-Naklem, ki je bil dolgoletni osebni gije dr. Marku Antonu Plenčičuzdravnik ruskega carja Petra (1705–1786) je postavljena v rodnem Solkanu, kjer so leta 2002 odkrili tudi
Revija ISIS medicineI7z0zgodovineJulij 2016 Tičarjev dom na Vršiču se ja pionirja slovenske čeljustne kirurgije nekaj ulic, a popisujemo le zelo imenuje po kranjskogorskem akad. Franca Čelešnika (1911–1973) nepopoln pregled le-teh: Derčeva po zdravniku in županu dr. Josipu v Podkorenu pri Kranjski Gori je prvem slovenskem profesorju pedia- Tičarju (1875–1946) (vir: obeležena s spominsko ploščo. Podob- trije dr. Bogdanu Derču (1880–1958), splet). no je bila v Kranju na pročelju nekda- Oražnova po dr. Ivanu Oražnu njega Zavoda za zdravstveno varstvo (1869–1921), Lipičeva po najvidnej-v Ljubljani pred srednjo glasbeno šolo. leta 2003 vgrajena spominska plošča šem slovenskem zdravniku 19. stoletjaV Šentpavlu v Savinjski dolini se od prvemu vodji dr. Karlu Petriču dr. Franu Viljemu Lipiču (1799–1845),leta 1999 nahaja spominska plošča, (1900–1944) (13). V Podkorenu je Scopolijeva in Hacquetova poposvečena zdravniku in skladatelju dr. podobno postavljena plošča v spomin idrijskih rudniških zdravnikih inAntonu Schwabu (1868–1938), o na mednarodno znanega angleškega naravoslovcih, dr. Giovanniju Antoni-katerem sta prim. Franc Štolfa in dr. kemika in odkritelja učinkov oksidula ju Scopoliju (1723–1888) in Balthasar-Zvonka Zupanič Slavec napisala sira Humphryja Davyja (1778– ju Hacquetu (1739–1815), Šlajmerje-biografski roman (11). Ob 100-letnici 1829), ki je občudoval Julijske Alpe in va in Dergančeva po kirurgih, dr.rojstva so internisti na pobudo Inštitu- njihovo lepoto med prvimi propagiral Edu Šlajmerju (1864–1935) in dr.ta za zgodovino medicine MF UL v v evropskem prostoru. Spominski Francu Dergancu st. (1877–1939),Mengšu odkrili spominsko ploščo na pohod na Okrešelj vsako leto organizi- Lunačkova in Ulica Vladimirjarojstni hiši prvega slovenskega diabe- ra jeseniška bolnišnica, ker je tam Trampuža po ginekologih porodni-tologa, prof. dr. Ljudevita Merčuna preminil kranjskogorski zdravnik in čarjih, dr. Pavlu Lunačku (1900–1955)(1900–1954) (12). Ker je Merčun gorski reševalec Jani Kokalj (1955– in Vladimirju Trampužu (1904–1982),tragično preminil na Storžiču, so mu 1997), po katerem se imenujejo sreča- Magajnova in Šerkova po pisateljihtam odkrili spominsko ploščo člani nja zdravnikov družinske medicine. Po nevropsihiatrih, Bogomirju Magajnilokalnega društva diabetikov, ki vsako dr. Edu Šlajmerju se imenuje (1904–1964) in Alfredu Šerku (1879–leto s spominskim pohodom na Storžič njegova gorska koča, planinski dom 1939), Neubergerjeva po partizan-počastijo njegov spomin. Tudi domači- v Dolini vrat, kakor se na Vršiču skem zdravniku dr. Mavriciju Neuber- imenuje Tičarjev dom po kranjsko- gerju (1895–1945), ki je v svoji vili Kip psihiatra in pisatelja dr. gorskem zdravniku in županu dr. blizu Navja med drugo svetovno vojno Bogomirja Magajne v Divači Josipu Tičarju (1875–1946), ki je ilegalno zdravil ranjence (18), itd. V (vir: http://kraji.eu/slovenija/ skupaj z dr. Jernejem Demšarjem Mariboru sta med ulicami Terčeva in divaca/). (1875–1962) in dr. Josipom Stojcem Černičeva, prva poimenovana po (1877–1926) leta 1912 ustanovil začetniku apiterapije dr. Filipu Terču Gorsko reševalno službo (14). Doprsni (1844–1917), druga po kirurgu dr. kip dr. Janeza Bleiweisa (1808– Mirku Černiču (1884–1956), ki je imel 1881, avtor: akad. kipar Metod Frlic), na Tyrševi ulici sanatorij. Ipavčeva ki je v spominu naroda bolj ohranjen ulica v Celju spominja na zdravniško- kot politik in živinozdravnik, stoji od glasbeniško družino iz Šentjurja pri leta 1997 v Kranju, po njem pa sta Celju, Defranceschijeva ulica v poimenovani še ulici (cesti) v Ljubljani Novem mestu na tamkajšnjega kirurga in Kranju. Med politično pomembne dr. Petra Defranceschija (1863–1937), zdravnike štejeta štajerska domoljuba Bleiweisova cesta v Ljubljani in zdravnika, dr. Josip Vošnjak (1834– Kranju ohranja spomin na zdravnika 1911) (15) in dr. Štefan Kočevar. in politika dr. Janeza Bleiweisa Prvi, ki je bil tudi pisatelj in je zapustil (1808–1881), Voglarjeva ulica v imenitne »Spomine« (16), ima od leta Naklem kaže na lokalni ponos domači- 2005 kip v spominskem parku v nov na dr. Gregorja Voglarja - Carbo- Šoštanju (avtor: kipar Ciril Cesar), nariusa (1651–1717), ki je bil osebni drugi pa spominsko ploščo na rojstni zdravnik carja Petra Velikega, Santo- hiši v Središču ob Dravi, odkrita je bila rijeva ulica v Kopru oživlja spomin na leta 2005 (17). začetnika kvantitativne medicine v mednarodnem prostoru, dr. Santoria Poimenovanja ulic in Santoria (1561–1636). Po zdravnikih ustanov sta poimenovana tudi (vsaj) dva trga: Preglov trg v Ljubljani po nobelovcu V Sloveniji, še posebej v Ljubljani slovenskega rodu dr. Frideriku Preglu je po zdravnikih poimenovanih kar (1869–1930) in Trg Marka Antona
Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e1Julij 2016V preddverju golniške bolnišnice stojita kipa Pošto Slovenije (24). Izjemno strokov- je celo napisal knjižico »Med ranjeni-tamkajšnjih vodilnih ftiziologov: prof. dr. no pot in težko življenjsko usodo je mi srbskimi brati«. Saniteta soškeRoberta Neubauerja (1895–1969) in prim. dr. prehodil ribniški zdravnik dr. Janez fronte je reprezentativno predstavTomaža Furlana (1901–1960). Naredila sta ju Oražem (1889–1965), po katerem se ljena v Muzeju 1. svetovne vojne vakademska kiparja Janez Pirnat in Janez Boljka. v Ribnici imenuje zdravstveni dom, o Kobaridu, popisana pa je tudi v njem pa je ob 100-letnici rojstva izšla nekaj knjigah zdravnika prim. Vasje Plenčiča v Solkanu po njihovem biografska knjižica (25). Memoarsko Klavore in drugih avtorjev. Z njo se rojaku, predhodniku mikrobiologije je predstavljen tudi legendarni kranj- ukvarjajo še nekatera društva, izhaja dr. Marku Antonu Plenčiču (1705– ski zdravnik dr. Božidar Fajdiga pa tudi revija »Soška fronta«. 1786) (19). (1887–1966) (26, 27), po katerem se imenujejo srečanja družinskih zdrav- Partizanska saniteta druge Posebno mesto pripada nobelov- nikov na Gorenjskem. Po ginekologu svetovne vojne terja za predstavitev cu, zdravniku slovenskega rodu, dr. in porodničarju akademiku Pavlu celo poglavje, tukaj med zbirkami in Frideriku Preglu (1869–1930), Lunačku (1900–1955) je poimenova- pomniki razvoja zdravstva na Sloven- katerega kip (avtor: akad. kipar Karel na osnovna šola v njegovem rojstnem skem omenimo le bolnišnico Fra- Putrih) krasi njegovo rojstno hišo v kraju Šentrupertu, posvečena sta mu njo in partizanske zdravnike, ki imajo Križevniški ulici, replika pa stoji pred tudi biografska knjiga in televizijski večinoma svoje spomenike. Na Kemijskim inštitutom v Ljubljani. V portret (28). Po študentki medicine Primorskem se nahajajo doprsni kipi: zvezi z negovanjem spomina na Majdi Vrhovnik (1922–1945), ki je dr. Franje Bojc Bidovec (1913– pomembne zdravnike, ki so živeli in bila ustreljena tik pred koncem vojne, 1985) pri vhodu v muzej v Cerknem, delali na Slovenskem, velja omeniti še se imenuje osnovna šola v središču odkrit leta 1986 (avtor: akad. kipar dva češka zdravnika, dr. Filipa Ljubljane, pred njo stoji njen kip, delo Tone Logonder), dr. Pavle Jerina Terča (1844–1917), začetnika apite- akad. kiparja Stojana Batiča (29). V Lah (1915–2007) v Zdravstvenem rapije v mednarodnem prostoru, po Velikem Gabru je osnovna šola poime- domu Idrija (vlit po modelu Frančiška katerem se imenujeta mednarodno novana po dr. Petru Držaju, v Divači Smrduja, odkrit leta 2010), dr. Alek- apiterapevtsko združenje in ulica v pa po dr. Bogomirju Magajni (30). sandra Gala pred Splošno bolnišni- Mariboru (20) ter ima svojo biograf- Na Jesenicah je dom starejših občanov co »Dr. Franca Derganca« v Šempetru sko knjigo (Gregor Pivec, 2013), in dr. imenovan po jeseniškem zdravniku dr. (avtor: akad. kipar dr. Drago Vito Konstantina Konvalinko (1872– Francetu Bergelju. Rozman) in dr. Viktorja Volčjaka 1943), nekdanjega lastnika Dolenjskih (avtor: akad. kipar Tone Logonder, toplic, ki šteje med začetnike balneo- Spominske plošče so še na odkrit 1987), ustanovitelja in prvega terapije na Slovenskem. Odkrili so ga različnih zdravstvenih ustanovah. upravnika bolnišnice Franja, pred leta 2014, izdelal ga je akad. slikar Ljubljanska bolnišnica ima v pred vstopom v sotesko Pasice. Jože Kumer, pred tem pa je vnukinja dverju upravne stavbe spominsko Maša Marguč o njem napisala biogra- ploščo s cesarskim napisom o njenem Med spomeniki žrtvam druge fijo (21, 22). nastanku leta 1895. Mesto prve svetovne vojne je tudi spominsko slovenske civilne bolnišnice v Ljub- obeležje padlim zdravnikom in Po kirurgu prof. dr. Božidarju ljani je Inštitut za zgodovino medicine študentom medicine na pročelju Lavriču (1899–1960) je bil leta 2004 MF UL leta 1995, ob 100-letnici nekdanjega Sanatorija Emona na poimenovan zdravstveni dom Cerkni- ljubljanskega potresa, ki je porušil Komenskega ulici 4 v Ljubljani. ca, o njem je bila napisana tudi doku- staro bolnišnico na Ajdovščini, obele- mentarna knjižica (23). Dr. Zvonka žil s spominsko ploščo (31, 32). V ta okvirni pregled različnih Zupanič Slavec je ob njegovem jubileju pomnikov razvoja zdravstva na pripravila priložnostno znamko za Vojni pomniki Slovenskem bi lahko dodali še marsi- kaj, vendar bi bilo za to treba opraviti Nekaj zdravstvenih pomnikov je sistematično raziskavo. vezanih na vojna obdobja: čas balkanskih vojn in prve svetovne Slikovno gradivo je iz zbirke vojne, predvsem za področje soške Inštituta za zgodovino medicine, če ni fronte, hrani mnoge rekvizite, foto- navedeno drugače. grafije in dokumente, ki pričajo o pomenu takratne zdravstvene sanite- Literatura: te. Izmed slovenskih zdravnikov jih je več kot deset odšlo v balkanske vojne, 1. Zupanič Slavec Z, Štolfa F. Dr. Ivan kjer je dr. Edo Šlajmer vodil vojaško Oražen: (1869–1921): dobrotnik bolnišnico v Nišu, dr. Ivan Oražen pa Medicinske fakultete in slovenskega naroda. Ljubljana: Medicinska fakulteta, 1998. 2. Zupanič Slavec Z. Šlajmer v srcu ljubljan- skega bolnišničnega mesta. Isis 2012; 21 (1): 39–42. 3. Zupanič Slavec Z. Quo vadis, civilizacija?:
Revija ISIS medicine7Iz2zgodovineJulij 2016 ukraden bronasti kip dr. Eda Šlajmer- simpozija in predstavitev zbornika. Zdrav profesor dr. Božidar Lavrič (1899–1961), ja. Isis 2013; 22 (5): 16–7. Vestn 2004; 73: 139–44. znameniti slovenski kirurg: ob stoletnici4. Plesničar S. Dolg, ki smo ga pozno 14. Malešič F, Zupanič Slavec Z. Zdravnika rojstva. Zdrav Vestn 1999; 68 (9): 507–8. poravnali. (Ob odkritju spominske plošče Josip Tičar in Jernej Demšar pred 100 24. Zupanič Slavec Z. Akademik Božidar Lavrič: (1899–1961). Bilten: priložnostne prim. dr. Mirku Černiču v Metliki v torek, leti ustanovila slovensko gorsko reševalno poštne znamke 1999; 23. 26. Novembra 1991). Zdrav Vestn 1992; službo (1912–2012). Isis 2012: 21 (8–9): 25. Debeljak J, ur. Dr. Janez Oražem: 61–3: 170. 59–63. 1889–1965. Ribnica: Kulturna skupnost, 15. Kraji.eu. Kip dr. Josipa Vošnjaka5. Zupanič Slavec Z. Po poteh velikega 1989. [internet]. Kraji.eu; 2015 [citirano 4. 2. 26. Dolinar N. Dr. med. univ. Božidar slovenskega zdravnika K. J. Starovašni- ka. Isis 1994; 3 (3): 55–8. 2016]. Dosegljivo: http://kraji.eu/ Fajdiga. Kranj: Zgodovinski krožek OŠ6. Sadnikar N. Odkritje spomenika zdravni- slovenija/sostanj/DSC_9263_sostanj_ Staneta Žagarja, 1997. ku J. K. Starovasniku (1748–1792). Ob spominski_park_josip_vosnjak/slo 27. Kalan K, Zupanič Slavec Z. Dr. Božidar 250-letnici rojstva. Zdrav Vestn 1999; 16. Vošnjak J. Spomini (v dveh delih). Fajdiga – legenda starega Kranja. Med Razgl 1998; 37 (1): 121–3. 68–4: 259. Ljubljana: Slovenska matica, 1905. 28. Zupan J, ur. Dr. Pavel Lunaček: ob7. Marušič K, Zupanič Slavec Z. Oživljen 17. Zupanič Slavec Z. Pomen zdravnika in stoletnici rojstva. Ljubljana: Karantanija; spomin na dr. Franca Marušiča: spomin- vloga zdravstva v času dr. Štefana Šentrupert: Osnovna šola dr. Pavla Kočevarja (1808–1883). Zdrav Vestn ska plošča v Solkanu ob 100–letnici Lunačka, 2000. 2007; 76: 62–4. rojstva: ustvarjalnim je namenjeno 18. Rtvslo. Dr. Mavricij Neuberger [inter- 29. Zupanič Slavec Z. Revmatolog dr. Filip dvojno življenje. Isis; 11(4): 13–4. net]. Ljubljana: Rtvslo; 2012 [citirano 3. Terč (1844–1917), začetnik apiterapije in8. Zupanič Slavec Z. Dr. Anton Muznik in predhodnik znanstvene imunologije. In- 2. 2016] . Dosegljivo: http://www.rtvslo. terno glasilo UKC Ljubljana 2012; 4: knjiga Clima goritiense – goriško podnebje. Zdrav Vestn 2000; 69: 834–7. si/slike/photo/202151. 27–8. 19. Wikipedia. Seznam_cest_in_ulic_v_9. Vulikić V. Odkrili smo spominsko ploščo 30. Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Ljubljani [internet]. Wikipedia: 2016; dr. Janezu Mihaelu Žagarju v Vinici. Borec, 1978. [citirano 4. 4. 2016]. Zdrav Vestn 1983; 52–10: 469–70. [citirano 3. 2. 2016]. Dosegljivo: https://10. Pregelj I. Zgodbe zdravnika Muznika. Dosegljivo: http://www.znaci. sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_cest_in_ Gorica: Goriška matica , 1923. net/00003/837.pdf11. Štolfa F, Zupanič Slavec Z. Zdravnik in ulic_v_Ljubljani. 31. Zupanič Slavec Z, ur. Medicinski in 20. Pivec G. Filip Terč: začetnik moderne skladatelj dr. Anton Schwab: za 130-le- socialni pogledi na ljubljanski potres tnico rojstva. Ljubljana: Inštitut za apiterapije. Maribor: Pivec, 2013. 1895: ob 50-letnici Inštituta za zgodovi- 21. Dolenjski list. Kip_zdravniku_Konstan- no medicine in 100-letnici bolnišnice na zgodovino medicine Medicinske Zaloški cesti v Ljubljani: [zbornik tinu_Konvalinki [internet]. Novo Mesto: referatov]. Ljubljana: Inštitut za zgodovi- fakultete; Znanstveno društvo za zgodovi- Dolenjski list, 17. 7. 2014 [citirano 4. 2. no medicine Medicinske fakultete, 1995. no zdravstvene kulture Slovenije, 1999. 2016]. Dosegljivo: http://www.dolenjski- 32. Kraker Starman A. Socialni in medicinski12. Zupanič Slavec Z. Pionir slovenske list.si/2014/07/17/118616/novice/ pogledi na ljubljanski potres 1895. Zdrav Vestn 1995; 64: 517–8. diabetologije prof. dr. Ljudevit Merčun dolenjska/Kipzdravniku_Konstantinu_ (1900–1954): ob 100-letnici roj- Konvalinki/ stva. Zdrav Vestn 2000; 69 (10): 689. 22. Marguč M. Zdravnik iz Dolenjskih13. Leskovic B. 6. Pintarjevi dnevi – novem- Toplic: dr. Konstantin Konvalinka. ber 2003. Srečanje zgodovinarjev Dolenjske Toplice: Kulturno kongresni medicine Slovenije. Dr. Karel Petrič center, 2011. (1900–1944) in njegov čas. Poročilo 23. Zupanič Slavec Z, Soban D. AkademikPogled na zdravljenje Slovencevskozi stoletjaKristijan Skok, Lana Maša Štelcer, Klemen Tratnik, Larisa než zbolel, se še danes reče, da ga jeDivjak, Laura Obretan, Janja Uršič, Kristina Štern, Katja Bog kaznoval.Vezjak Šega, vsi študentje MF Maribor To in še veliko več je del naše V prejšnjih časih se je mnogokrat drugega. Po mnenju babic se je slovenske ljudske medicine in zgodo-slišalo, da so čarovnice naredile moralo zato na vsak parobek odseka- vine našega naroda. Zavedamo se, dakakšno bolezen. Če je človek zbolel nega drevesa napraviti s sekiro tri je besedna zveza ljudska medicina zza »udno« boleznijo (revmatoidni zaseke, kar prepreči delovanje uroka. vidika etnomedicine ter antropologijeartritis/revmo) in je postal zaradi Ljudje so imeli trdno vero, da člove- le konstrukt in pomanjkljiva, vendarbolezni sključen, so to vselej pripiso- ka v želodcu ali v črevesju »grize«, jo tukaj uporabljamo v pomenu:vali čarovnicam, češ: »To so naredile ker mu je kak hudoben človek v skupek od pradavnine do danescoprnice.« Rekli so tudi, da je dobil gostilni ali v kaki drugi družbi, kjer izročenih zdravilnih metod in pred-bolezen zato, ker je naletel na zna- so pili iz enega kozarca, vino »pre- stav o boleznih, kakor si jih je ljudstvomenje, ki je bilo »narejeno« za griznil«. V kolikor je kakšen hudob- predstavljalo v nasprotju z moderno doktrino. Razlike med uradno in ljudsko medicino so v izobrazbi oz. znanju, statusu in socialnem izvoru
Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e3Julij 2016 Zdravniki, takrat znani pod nabrušen. Pogosto je potem prišlo do mnogimi imeni (padarji, leki ipd.), so okužb. bili v tistih časih redki, njihove storitve pa drage. Od 2 do 5 goldinar- V prispevku želimo prikazati nekaj jev je bila dnevna tarifa, v kolikor pa najpogostejših in zanimivih pristopov se ga je poklicalo ponoči (npr. porod), zdravljenja težav in bolezni v ljudski je bila cena 10 goldinarjev. Opisano medicini ter jih primerjati z vidika je, da so starejši ljudje radi rekli: »Kaj današnje, na dokazih temelječe medicine.Vraževerje je bilo pogosto prisotno.tistih, ki zdravijo, in tistih, ki se Primer mazača, ki obljublja (o)zdravljenje za nizko ceno.zdravijo. bo le padar pomagal? Nič. Samo da Ko je posteljnino Ljudsko medicino lahko razdelimo denar vzame. Če bolniku domača treba prati vsak danna medicino z uporabo zdravilnih zdravila ne pomagajo, mu tudi padarrastlin in predmetov ter čarodejno ne bo pomagal«. Ljudstvo se je raje V ljudski medicini je zapisano, damedicino. Ko primerjamo uporabo zateklo k ljudskemu zdravniku kakor če kdo kot otrok in tudi pozneje kotzdravil in raznih predmetov na eni k akademsko izobraženemu. Razlog odrasel človek ne more držati vode instrani ter čarodejno zdravljenje na za to je tudi dejstvo, da je zdravnik moči posteljo, je za to kriva babica alidrugi strani, se moramo spomniti, da predpisoval draga zdravila iz lekarne, botra. V Veliki Krajini, Istri in naso prvotno, v svoji pradobi skoraj vsi ljudski zdravnik pa je napotil pacien- Koroškem so menili, da otrok ne morenarodi uporabljali rastline v čarodejne ta k uporabi domačih zelišč, ki jih je držati vode, če je babica, ko je neslanamene. Slovenci smo s to dobo že dobil zastonj ali za nekaj desetic. otroka h krstu, opravila malo potrebo,zdavnaj zaključili. V slovenski ljudski Posledično je obstajalo veliko maza- ne da bi prej odložila otroka. V savinj-medicini se je uporabljalo več kot 500 čev in zagovornikov, ki so bili bolj ski regiji menijo, da tisti otrok, ki jerastlin, kar je, gledano proporcionalno poceni. Ti so znali bolezen »zagovori- pred dopolnjenim letom sedel naz vidika populacije med narodi, zelo ti ali oddelati«. Včasih so pacienti zemlji, ne more držati vode. Ponekodveliko. nesli kazat vodo (urin) h konjeder- so tudi menili, da je to stanje posledica cem, ker so menili, da »šintar« otrokovega bezanja po žerjavici v peči. Zavedati se je treba, da so predni- prepozna na vodi starost, spol, vzrokki uporabljali rastline kar premišlje- in razvoj bolezni. Razni mazači so Zdravljenje teh težav je bilo pravno, čeprav niso vedeli za njihove svojim pacientom tudi puščali kri na tako nenavadno. Od mokrenja skoziučinkovine. V kolikor je oseba imela roki kar z žepnim nožem, da je le bil votel kamen, puščanja seča v roževinotežave s srcem, je morala nabratinaprstnik (Digitalis lanata) opoldnein nikakor ne pred sončnim vzho-dom. Razlog temu je različna vseb-nost učinkovine ob različnih delihdneva. Ravno obratno velja za svinj-sko dušico (Datura stramonium), kije imela zjutraj vsebnost hiosciamina0,24 odstotka, zvečer pa samo 0,20odstotka. Ljudska medicina upora-blja le malo strupenih rastlin. Vkolikor pa so jih ljudski zdravnikiuporabili, so točno predpisali navodi-la za uporabo rastline (del rastlineter kako mora biti pripravek nare-jen). Znanje so jim dale mnogoletneizkušnje, učenje na svojih in napakahpredhodnikov.
Revija ISIS medicineI7z4zgodovineJulij 2016svinjskega parklja, ki ga je bilo treba vplivajo na naše počutje in se lahko Šentjanževka, za katero danes vemo, dapotem izpiti, do v kruhu zapečenega kažejo kot anksiozna stanja. Za učinkuje kot inhibitor privzema določenihprsta s pokopališča. Na Štajerskem so živčnost je udomačenih še štirinajst nevrotransmiterjev ter lahko pomaga priotroka rešili te težave tako, da je babica drugih poimenovanj in besednih zvez: depresiji.poklicala otroka ob dopolnjenem »mankolija«, »mankalia«, »mankili-sedmem letu k sebi, ga trikrat poškro- ja«, »mankulje«, »mankolia je taku (Ecballium elaterium). Lahko se mupila s soljo in rekla: »Nesrečnica ti ušafana«, »človek ni nikoli vesev«, primeša tudi v prah zdrobljenebabica, fčinila te je nesrečnega, pa če te »se mo neč ne lub«, »ima strašno in šentjanževe korenine (Hypericumtüdi s pomočjoj vseh coprnic zvračiti!« težko strašilo«… perforatum). Kot sredstvo za zdrav- ljenje živčnosti lahko uporabimo tudi Tudi danes, v sodobnem času se Svoje dni so ljudje svetovali, naj se žgano vodo iz volovjega jezika (Anc-ljudje zdravijo z domačimi zdravili. Po bolnik namaka v vodi z žajbljem husa officinalis).patru Ašiču, sodobnem zdravilcu, (Salvia officinalis) oz. naj se maže szdravljenje te težave obsega splošne kuhano materino dušico (Thymus Nemalo ljudi še danes verjame vnasvete (varovanje pred prehladi, uspešnost zdravljenja živčnosti ztoplo pokrivanje ponoči in od 16. ure Prikaz utrujenega, žlico baldrijanovega čaja (Valerianadalje ni priporočljivo piti). Zdravljenje melanholičnega moškega, officinalis) vsaki dve uri. V preteklo-se izvaja s čaji, izvlečki (tinkturami) in ki »se mo neč ne lub«. sti pa je veljalo, da kdor je vednopriporočenimi jedmi. Ašič priporoča žalosten, si lahko pod jezik polagatudi sedeče kopeli s poparkom rmana ovatus). Listi žajblja namreč vsebuje- liste polaja (Mentha pulegium).ter obkladke z ilovico in senenim jo eterično olje, grenčine, čreslovine Menili so, da vso »mankolio« preže-drobirjem. in druge učinkovine, ki delujejo ne ambra ob vinu. Ambra je črevesni antiseptično, protivnetno in zaščitno izloček kita (Baleana mysticetus). Današnja uradna medicina deli na sluznico, izboljšujejo prebavo ter Dokazano je, da aktivna substancanočno mokrenje (enureza) na primar- zavirajo izločanje znoja. Najpomemb- ambrein deluje analgetično in spod-no in sekundarno. Nekateri izmed nejši proizvod materine dušice je buja spolno slo. Prav tako so verjeli,možnih vzrokov so: počasen razvoj danes široko uporabljano eterično da kdor želi pregnati hude misli in siregulacijskega sistema, majhna olje, ki vsebuje 50 odstotkov timola. povrniti spomin, naj si naredi obkla-funkcionalna kapaciteta mehurja, dek iz jetičnika (Veronica officina-stres ali organski razlogi. S patofizio- Za »mankolijo« so velikokrat lis).loškega vidika je enureza opisana tudi uporabili žgano vodo iz melisekot preplet nočne poliurije, zmanjša- (Melissa officinalis), kar je človekune nočne funkcijske kapacitete me- povrnilo »zdravo barvo in dobrohurja in motenega prebujanja iz mislu«. Blagodejno deluje zaradispanja ob polnem mehurju. Možni evgenola, eteričnega olja. Zdravilnapristopi k zdravljenju so odvisni od rastlina je tudi majaron (Majoranaetiologije. V kolikor izključimo organ- hortensis), ki se ga lahko pije v čaju.ski vzrok (cistitis, kongenitalne Spet drugi verjamejo, da majaronovmalformacije ipd.), ki jih je manj kot in rožmarinov (Rosmarinus officina-3 odstotke pri obravnavanih otrocih s lis) čaj umirita srce, živce in kri. Pravprimarno nočno enurezo, preverimo, tako uporabljajo brinovo (Juniperusali so v ozadju kakšni čustveni priti- communis) olje, ki ga primešajoski. Nekateri drugi pristopi zdravlje- vinu. Vinu primešajo tudi velikinja so nočni alarm (detekcija vlažno- koren (Inula helenium) in šterkovecsti), farmakološka terapija(imipramin, dezmopresin ipd.) tervedenjska terapija (»šola lulanja«,dnevnik ipd.). V vsakem primerumorajo biti starši, tudi v kolikor niugotovljen »tehten« razlog za stanje,potrpežljivi in razumevajoči, kajti do5. leta je ta pojav normalen.Ko nagajajo živci Odkar ljudje hodimo pokončno inmislimo, poznamo razne tegobe, ki
Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e5Julij 2016 Tudi danes nemalo ljudi poskuša jetice), ki se jih jé kot solato. Učinkuje dnevnem gibanju. Bolniku predstavizdraviti te tegobe »iz domače lekar- tudi voda, v kateri so bili namočeni tudi potek pravilnega iztrebljanja, kjerne«. Neki ženski, ki je bila zaradi listi bezga, suhe hruške, korenina je poudarjen pomen pravilnegatežkih družinskih razmer psihično in črnega bezga, ali pa v vodi kuhane položaja na stranišču in čas iztreblja-fizično čisto izčrpana, je p. Ašič suhe slive, češnje, lubje bezga, kamili- nja – ob enakem času dneva in nasvetoval, naj pije čaj za živce (glog, ca, preslica, lopatika, lipovo lubje ali istem mestu. Za zdravljenje se upo-jetičnik, kamilico, meliso in meto). cvetovi. Po njihovem védenju je rabljajo tudi prokinetična zdravila inDnevno ga je morala spiti do en liter pomagala tudi kurja juha z dodatkom odvajala (volumska, osmotska aliin nič drugega. Zdravljenje se je v prah zdrobljene korenine štrkovca. kontaktna). Pri določenih bolezenskihobneslo, saj je p. Ašič (tako piše) v V boju proti zaprtju so uporabljali stanjih je potrebno tudi kirurškozahvalo in plačilo za novo leto dobil tudi žgano vodo iz melise, redkve, zdravljenje (Hirschsprungova bole-eno najlepših pisem v svojem življe- vrele medice z dodatkom listov bele zen, zožitev širokega črevesa).nju. detelje ter tudi v vinu kuhane lopatike (Euphorbia lathyris L.) ali korenine Ko ni več las V uradni medicini za tovrstne teloha z medom. Vino že samo po sebi za izruvatitegobe uporabljamo predvsem razne ugodno vpliva na prebavo, še večjianksiolitike in antidepresive. Učinko- odvajalni učinek pa ima mošt. Tudi Lasje, včasih na prvi pogled takovito zdravljenje anksioznih motenj pitje vode ob izviru reke Krope in nepomemben del telesa. Keratinastivključuje več vrst farmakoterapije, pa mlačna sirotka sta po mnenju ljudi izrastki, ki visijo iz lasnih mešičkov.tudi kognitivno-vedenjsko terapijo. imela podoben učinek. Uporabljali so Pa vendar – koliko stisk in težav lahkoMed zdravili so najbolj učinkoviti tudi ricinusovo olje. Za zdravljenje povzročijo! Kako se z vsemi štirimiantidepresivi (uporabljajo se pred- zaprtja so uporabljali še: zrna serija- borimo proti plešavosti, vsak dan zvsem zaviralci ponovnega privzema ka, lopatike, ocet, črne jagode in ravnalcem las krotimo kodre aliserotonina – SSRI), ki jih uporablja- korenino divje šmarnice, korenino mesečno kupujemo barve za lase.mo kot zdravilo prvega izbora, saj rabarbare, macesnovo gobo, laneno Težave z lasmi (tako zdravstvene kotzmanjšajo simptome bolezni ter ne olje, ričkovo olje, črivec, glauberjevo tudi čisto estetske) so z različnimipovzročajo odvisnosti in odtegnitve- sol in lisičja jetra. Gotovo se je »odpr- (izvirnimi) načini obravnavali tudi vnih simptomov. V akutni fazi zdravlje- lo« tudi tistemu, ki je popil zakuho preteklosti.nja uporabljamo tudi benzodiazepine, kordabenedikte, listov gorčice in figki spadajo v skupino anksiolitikov, saj ter zakuho fig, ječmena in dobre misli. O tem, kakšne lase bo imel otrok,je njihov anksiolitični učinek hitrejši Zanimiv je bil tudi ta način: če je lahko po starih ljudskih prepričanjihkot pri antidepresivih. Bistveno pa je, prišlo do zaprtja pri otroku, so mu v odloča mati – tako po porodu kot žeda se zavedamo možnega razvoja hrano primešali ptičje blato, po čemer med nosečnostjo. V Beli krajini soodvisnosti in jih zato uporabljamo naj bi mu takoj odleglo. ženske, da bi otroku zagotovile dolge inčim krajši možen čas ter v prvi vrsti močne lase, med nosečnostjo rigale inbolniku priporočamo morebitne Danes ljudje, ki imajo težave z pazile, da na polju niso sedle na bučo.spremembe življenjskega sloga zaprtjem, ne prihajajo pogosto k(pozitivno mišljenje, hobiji, sprehodi zdravniku. Zavedajo se, da zdravniki Zoper sivenje las naj bi po ljud-v naravi ipd.). težko pomagajo. Uporabljajo metode skem izročilu pomagalo umivanje las samozdravljenja. Tukaj gre za uživa- z žgano vodo iz melise, medtem ko najKo so bili prazniki nje raznih domačih pripravkov, ki so bi jazbečeva mast lase v trenutkupreobilni jih preizkušali in pripravljali že v spremenila v sivo barvo (Koroška, preteklosti. Nasveti p. Ašiča so, naj se Cerknica, Grosuplje). Danes seveda Zaprtje ali zapeka je manj pogosto v primeru zaprtja ne uporablja redno ne lovimo več jazbecev, temvečin težko izločanje manjših količin odvajalnih čajev in odvajalnih tablet. posežemo po barvah za lase.trdega in suhega blata (manj kot 50 g Prehrana naj bo lahka in posameznikna dan). Pri tem se pojavi tudi mučno naj se veliko giblje, preneha naj Plešavost predstavlja večno nadlo-napenjanje. Pogosteje se pojavi pri pretirano skrbeti ter kaditi. go – tako v preteklosti kot danes. Poženskah in narašča s starostjo. ljudskem običaju lahko ostriženi ali Če obiščemo zdravnika in ta izpadli lasje, ki padejo skozi okno, nato Naši predniki so uporabljali veliko ugotovi bolezen, ki povzroča zaprtje, pa jih v svoja gnezda vgradijo ptice,različnih načinov zdravljenja zapeke. potem skuša pozdraviti osnovno povzročijo plešavost, zato jih je trebaUporabljali so rastline, ki so jih imeli bolezen. Če pa ne najde organskega skrbno sežgati, saj ogenj okrepi rast lasdoma oz. so jih nabrali v okolici. vzroka, se zdravnik poskuša pogovori- (Bloke). Na Koroškem so menili, daPogosto je omenjen hren, saj dodatek ti o vrsti in načinu prehrane (svetuje otroka obvarujejo pred izpadanjem las,hrena katerikoli hrani deluje odvajal- zaužiti 20–30 g balastnih snovi na če nekaj njegovih las zakopljejo podno. Učinkujejo tudi listi rigelca (mar- dan), količini zaužite tekočine in bezeg ali v luknjo bezgovega drevesa. Lasišče so kot zaščito pred izpadanjem
Revija ISIS medicineI7z6zgodovineJulij 2016las umivali s kamiličnim čajem (Ljuto- v kateri so se kuhale šentjanževe ksualne psihoterapije, psihoanalize inmer), mazali s prevretimi koreninami korenine. Na Kranjskem je zepètec psihoanalitične psihoterapije, kogni-kopriv (Koper) in vodo, v kateri je vrel (Orchis L.) po ljudskem izročilu tivno-vedenjske terapije ter podpornehren. Star običaj zagotavlja, da ob pripravil moškega, da je šel k ženski, psihoterapije in transakcijske analizeumivanju plešastega lasišča z vodo, ki ki je ta gomolj izkopala v določenem s spremembo seksualnega skripta. Vse je nabrala v buči, ko se je pekla v času in s posebnimi ceremonijami. Na farmakoterapiji imamo danes zakrušni peči, zrastejo novi, lepi in črni Gorenjskem so za ljubezenske napoje motnje seksualne želje pri moških nalasje. Izpadanje las so zaustavljali tudi uporabljali deveto srajčico (Gladiolus voljo androgene (testosteron), antago-z mazilom iz pepela zlate korenine in communis L.) niste alfa adrenergičnih receptorjevmedu. (johimbin, fentolamin), bupropion in Ob preveliki spolni sli so si moški dopaminske agoniste ter sorodne Splošne nasvete p. Ašiča še danes po ljudskem izročilu pomagali z substance (apomorfin, bromokriptin,upošteva mnogo ljudi. Ti zajemajo encijanovim žganjem. Na Kranjskemizogibanje barvanju, lakiranju inprepogostemu umivanju las. Zdravlje- Španska muha, ki slovi kot potenten afrodiziak.nje po njegovem poteka na več nači-nov: izpiranje s kamilico, masaža s je bilo celo znano mnenje, da hudi pergolid, levodopa, kabergolin). Zapoparkom orehovih listov (tudi proti ženskarji dobijo sladkorno bolezen. terapijo žensk je izbor zdravil podo-ušem), natiranje brezovega soka na Na ženski spolni nagon se nanaša tudi ben, v poštev pridejo še prostaglandi-plešo ipd. vera v Črnem vrhu pri Idriji: pohotna ni (alprostadil), testosteron pa se ženska spolna moč naj bi se izgubila z uporablja v obliki obližev, lahko tudi v Uradna medicina se zdravljenja vretjem vode v loncu brez potrebe ali kombinaciji z estrogeni. Treba pa se jeplešavosti in izpadanja las loteva z uporabo soka vinske trte. Ljudje so zavedati, da veliko zdravil še niprecej različno. Predpisujejo se zdravi- verjeli tudi, da premočan spolni klinično uveljavljenih za zdravljenjela, ki zaviralno vplivajo na delovanje nagon umiri vinska rutica (Ruta spolnih disfunkcij, saj bodo za totestosterona, glukokortikoidi, imuno- graveolens), na Kranjskem pa so za to potrebne bolj natančne študije insupresije (v primerih, ko izgubo las uporabljali vodne lilije (Nymphaea raziskave.povzročajo avtoimunske bolezni). V lutea et alba L.).rabi so tudi lasni vsadki in lasulje. Ko ne vemo, kdo je Pristopi uradne medicine k (ne)srečni očeKo imajo moški obravnavi motenj libida so danes»tegobe« popolnoma drugačni. Šibkost ali Iz Ljudske medicine pri Slovencih odsotnost seksualne želje nastaja iz izvemo, da je v Ljutomeru in okolici Spolnost je zagotovo tema, o psiholoških ali telesnih razlogov oz. oče novorojenega otroka dobil nazivkateri se danes govori več kot v časih kombinacij obojih. V psihološki gosak. Pravili so tudi, da je »mastennaših dedkov in babic. Z globalizacijo, obravnavi se zdravniki poslužujejo okrog ust«, dekleta pa so mu v hranorazvojem liberalizma in informacijske mnogih terapij, seksualne in psihose-tehnologije je prišlo do rušenjatabujev, povezanih s spolnostjo inspolnimi disfunkcijami. Ljudje različ-nih socialnih in ekonomskih razredovso se začeli kritično ozirati na svojespolno življenje in njegovo kakovostter bolj svobodno izražati z njimpovezane probleme. Kljub temu, da sevčasih o spolnosti izven štirih sten niveliko govorilo, pa se je s to tematikoukvarjala že stara ljudska medicina. Slovensko slovstvo za povečanjelibida omenja špansko muho (Lyttavesicatoria). V Sromljah je biloznano, da tistega, ki to muho takodolgo muči, da pogine, jo potemskuha in da zavretek spiti ljubljeniosebi, ta ne more zapustiti. Muha najbi poživila tudi spolni nagon pri otroč-nicah, kakor tudi uživanje kurje juhe,
Iz zgodovine Revija ISIS medicin7e7Julij 2016pomešale lanove glavice. Mater mati z brezovo šibo, ki je bila po vsekakor treba poiskati strokovnonezakonskega otroka so preizkusili, procesiji potaknjena ob poti, kjer je pomoč.ali je napovedala pravega očeta, s tem, bil cerkveni obhod. V Apačah nada je morala popiti nekaj urina tistega Koroškem je bilo treba otroka Rakmoškega, ki ga je napovedala za očeta. udariti s tremi brinovimi šibami.Če je napovedala nepravega, bi Ena od teh šib je morala biti enole- V preteklosti so si to bolezen inmorala po starem, pisanem izročilu tna, druga dvoletna in tretja triletna. vzroke za njen nastanek predstavljalipri priči umreti. Veljalo je splošno prepričanje, da na zelo zanimive načine. Bolezen je otroško jezavost zelo uspešno ozdra- veljala za nevarno in se je ni dalo Danes se očetovstvo dokazuje po vijo leskova, brezova ali brinova »zvračiti«. V St. Juriju pod Kumom sometodi analize DNK, ki daje genetski šiba. V Prlekiji so otroško poslu- bili ljudje prepričani, da je vzrokdokaz, ali je moški oče otroka. Trenu- šnost pridobili, če so otroke na bolezni to, da človek jé rake in netne tehnike za analizo so PCR (verižna mlado nedeljo oz. na prvo nedeljo v sežge ali kako drugače uniči ostankov.reakcija s polimerazo) in RFLP mlaju natepli s koprivami. V rad- Podobno so menili v Metliki, kjer so(polimorfizem dolžine restrikcijskih gonski okolici so jezavi otroci po ostanke rakov ali mrtvega raka čimfragmentov). Po metodi analize DNK nedeljski maši morali teči domov, prej uničili, saj so verjeli, da se bole-je rezultat verjetnosti očetovstva 0 nato sezuti škornje in trpeti tri zen na človeka prenaša preko muh, kiodstotkov, ko si moški in otrok nista v udarce s sarami (zgornji rob škor- se pasejo na ostankih. V Podjuni sosorodu, ter 99,99-odstoten, ko je njev) po hrbtu. Precej milejši pristop ubili vsakega bramorja, ki so ga videli,moški otrokov biološki oče. Material so imeli v Sv. Juriju pod Kumom, saj je veljalo, da so ti glavni prenašalciza analizo se dobi z brisom bukalne kjer so čemernega otroka zgolj bolezni.sluznice, v primeru še nerojenega pokrili z očetovimi hlačami.otroka pa sta možnosti dve: invazivno Tudi zdravljenja bolezni so se vpredstavlja amniocenteza, neinvaziv- Danes so jok, kričanje in bes preteklosti lotevali na precej zanimi-no pa jemanje krvi matere, saj je tudi nočne more za številne starše. So del ve načine. Na Koroškem so na ranov njeni krvi prisotna manjša količina normalnega otroškega razvoja in se dajali prah iz pezdica (Scelerodermafetalne DNA. pojavijo približno pri starosti leto in vulgare), po nekaterih virih pa tudi pol, ko otrok začne hoditi, govoriti in prah sežganega krta ali prah vKo je otrok »zgaga« dokazovati samega sebe v okolju. velikem loncu z žveplom sežgane Otroci se tako naučijo izkazovati krastače. Raka so zelo pogosto Otroška jezavost ima po Mödern- čustva in uveljavljati svoje želje. Jeza zdravili z različnimi obkladki. Takodorferju v določenih regijah drugačna ima lahko pri otrocih številne obraze. so zdravili z obkladki žgane vode izpoimenovanja. Ponekod pravijo temu, Lahko gre le za verbalno agresivnost ženskega vrednjaka (Teucrium) ter zda je otrok »čemeren«, drugod pa, da ali celo za fizično nasilje. V tej kritični obkladki, ki so jih namakali v koštru-je jezavica »iracundia«. Danes je fazi razvoja je potreben predvsem novemu žolču. Pripravljali so tudijezavost lastnost človeka, ki ga zaradi pravilen odziv staršev, saj morajo obliže iz rožmarina, iz medu inobnašanja spravlja v neroden položaj. ohraniti mirnost in strpnost in nika- posušene kreguljice ter iz medu in kor ne smejo ukrepati s fizičnim černobeve. Raka so zdravili tudi s Na Blokah so za otroško jezavost nasiljem, kot je bila vodilna »terapi- kombinacijo soli in kopriv, z obliži izkrivili mater, ki je še kot mlado dekle ja« v preteklosti. Telesno in psihično listov kordabenedikte (Cinus bene-pri žetvi položila poveslo po dolgem v kaznovanje sta izraz maščevalnosti in dictus) ter tudi z obliži, ki so jih»jemelč« in ne počez, kot bi bilo vcepljanja občutka krivde, manj pa sta naredili iz vinske zakuhe s petopr-pravilno. Na Koroškem so otroško namenjena odpravljanju težav vede- stnikovimi (Potentilla erecta) kore-jezavost želeli preprečiti na prav nja otroka. Tak način vzgajanja ima ninami. Na rakava mesta so polagaliposeben način. Za to je bilo treba izliti več škodljivih učinkov. Z mirnostjo, gnila jabolka z apnom ali pa jabolka,vodo, v kateri so prali povoje, nizko razumom in namerno (ne)pozornostjo pražena z mastjo in nato pretlačena.pri tleh k sadnemu drevesu. To je takemu vedenju so starši svojim Raka v ustih so spirali z vinom, vobvarovalo otoka pred jezavostjo, otrokom vzor. katerega so namočili belo deteljo alijokom in sitnobo. pa krvoščenko z listi, korenino in Če tako stanje pri otroku traja dlje steblom vred. Ušesnega raka so Načini zdravljenja čemernih, časa, je treba razmisliti tudi o drugih zdravili tako, da so v uho kapali sokjeznih otok so bili za današnje možnih vzrokih, kot na primer o morave ali pa nanj dajali obkladke izrazmere izredno agresivni in nepri- depresiji, agresivnosti, psihiatričnih medu in žgane vode. V Podjuni so namerni. Na Koroškem so imeli števil- motnjah, moteni zvezi med starši in rakasto rano privezali rake in pustili,ne metode zdravljenja. Ponekod je otroki (zlorabe, zanemarjanje), o da so poginili, ali pa so točno obtak otrok moral zobati trpotec ali motnjah hranjenja, o socialnem polnoči ubili bramorja in ga pravpopiti mleko z žveplenim cvetom. okolju in drugih. V tem primeru jeMed drugim je otrokovo jezo krotila
Revija ISIS medicineI7z8zgodovineJulij 2016tako dali na rakavo mesto. V Mežiški postopki izpred let se (na srečo) ne tern-auf-geduldsprobe-a-866897.html.dolini so na rane dali posušeno blato izvajajo več in sedaj si (vsaj pri nas) 5. Herga T. Nočno močenje postelje 2016.novorojenčka ali pa zmes galuna in lahko skoraj vsak privošči zdravnika.glist. Ne smemo pa pozabiti, da si je znan- Available from: http://www.tomaz-her- stvena medicina pri ljudski medicini ga-psihoterapija.si/opisi-tezav/tezave- Danes vemo, da je za rak značilna marsikaj izposodila in marsikatero -otrok/nocno-mocenje-postelje.nenadzorovana celična delitev, ki se zelišče je v zadnjih desetletjih pridobi- 6. Kores PB. Osnove psihofarmakoterapije.širi neposredno v sosednja tkiva ali pa lo na vrednosti (npr. biološka zdravi- Maribor: Medicinska fakulteta; 2008.zaseva v oddaljena mesta. Vzrok za la). Tako kot za skoraj vse v življenju, 7. Kropej M. Magija in magično zdravljenjebolezen je poškodba DNA oz. mutaci- tudi tukaj velja, kar je dejal Cicero: v pripovednem izročilu in ljudskoja genov, ki nadzorujejo delitev celic. »Historia magistra vitae est«. zdravilstvo danes. Etnolog. 2000; 10:Raka zdravimo operativno, pogosto 75–84.pa še z drugimi oblikami zdravljenja. Fotografije so s spleta. 8. Kržišnik C. Pediatrija. Ljubljana: DZS;Uporabimo lahko zdravila, ki pobijejo 2014.rakaste celice in zavrejo njihovo rast Viri in literatura: 9. Kutin D. Zagovor: primer zdravljenja v(citostatiki – kemoterapija in hor- ljudski medicini. Koper: Univerza namonska zdravila), radioterapijo, 1. Aggressive Behavior: My child is someti- primorskem; 2007.imunoterapijo ipd. mes very aggressive. What is the best way 10. Kuzma T. Kaznovanje: Nujnost ali zlo v to prevent this type of behavior? 2015. vzgoji otrok? Črnomelj: Univerza vZaključek Available from: »http://www.healthychil- Ljubljani, Pedagoška fakulteta; 2011. dren.org/English/ages-stages/toddler/ 11. Lindič JK, Radoslav. Bolezni ledvic. In: Sklenemo lahko, da so se z leti in z Pages/Aggressive-Behavior.aspx.« Košnik M, editor. Interna medicina.razvojem medicine marsikatera Ljubljana: Littera Picta; 2011. p. 1009–11.prepričanja spremenila in smo sedaj 2. Ašič S. Pomoč iz domače lekarne. Celje: 12. Möderndorfer V. Ljudska medicina priveliko bolj ozaveščeni, kar zadeva Mohorjeva družba; 1988. Slovencih .Ljubljana: Slovenska akademi-izvor in nastanek bolezni. Določeni ja znanosti in umetnosti; 1964. 3. Erić L. Seksualne disfunkcije. Ljubljana: 13. Mrkun A. Ljudska medicina v dobrepolj- Hermes IPAL; 2011. ski dolini. Etnolog. 1939 (10/11): 1–10. 14. Rang PH, Ritter MJ, Flower JR, Hender- 4. Hauschild J. Trotzphase bei Kindern: son G. Rang & Dale‘s Pharmacology, 8e. Stampfen, schreien, wüten - SPIEGEL Edinburgh: Churchill Livingstone; 2015. ONLINE 2016. Available from: http:// 15. Židov N. Ali so metode alternativne www.spiegel.de/gesundheit/ernaehrung/ medicine v Sloveniji res nekaj povsem trotzphase-wuetende-kinder-stellen-el- novega. Etnolog. 2000; 10: 139–59.Srečanje letnika, vpisanega jeseni 1976 Po 40 letih Drage kolegice, dragi kolegi – mineva 40 let od naših moralo precej vode, a zdaj smo pred tem: kdor se tedaj niskupnih sprejemnih izpitov in začetka študija, 40 let od mogel pridružiti, lahko to stori tokrat, in kdor je bil nazačetka naše skupne poti. Čas teče hitro: mineva tudi druženju tistega oktobrskega večera 2006, lahko prijetnookroglih 10 let od tedaj, ko smo se srečali na praznovanju izkušnjo ponovi.prejšnje okrogle obletnice. Tisti, ki smo se srečanja tedajlahko udeležili, ga imamo v zelo prijetnem spominu – in Ob 40-letnici našega vpisa na Medicinsko fakultetostrinjali smo se, da bi ga veljalo ponoviti. Preteči je sicer vabimo na družabni večer, ki bo v petek, 7. oktobra 2016, v Domus Medica v Ljubljani z začetkom Utrinek iz oktobra 2006. ob 18. uri. V sproščenem vzdušju bomo poklepetali o letih, ki so nas povezala, se pogovarjali o času, prebitem v medicini, ob njej in z njo, in načeli še marsikaj, za kar sicer zmanjka priložnosti, pa tudi časa. Seveda si želimo srečanja v čim večjem številu, zato vas prosimo, da na jubilejno druženje opozorite tudi kolegice in kolege, ki jih srečujete. In vabilo, razumljivo, velja tudi za vse, ki smo skupaj prehodili večino poznejše študentske poti, čeprav je morda nismo začeli hkrati. Vsa dodatna obvestila in podrobnosti bodo v nasle- dnjih mesecih objavljeni v Biltenu ZZS. Prijazno pa ste povabljeni, da svoje preliminarne (neobvezne) prijave čim prej pošljete na e-naslov [email protected]. Tako boste lahko vsa nadaljnja obvestila prejeli tudi po e-pošti.
Revija ISIS Obletnic7a9Julij 2016Odkritje kipa pionirjuzobozdravstva prof. dr.Jožetu RantuOb 120-letnici rojstva (1896–1972)Prof. dr. Jana Furlan, dr. med., [email protected] pomena ja zavest naroda, da v svojih nedrjih čuti za klene posameznike, kiso tlakovali pot narodovega razvoja na različnih področjih življenja in dela. Brez njihslovenska dežela nikoli ne bi bila takšna, kakršna je. Zato jim gre vsa zahvala za verov napredek in boljše življenje ter za trud, da so neredko v najskromnejših razmerahin ob lastnem zgorevanju premikali gore. Ločani so prisluhnili pobudi Inštituta zazgodovino medicine Medicinske fakultete UL ter lokalnim sopredlagateljem, daloškega domačina, začetnika slovenske znanstvene stomatologije prof. dr. JožetaRanta ohranijo v svojem spominu. Domiselno pripravljeno srečanje v centru ŠkofjeLoke ob Aleji zaslužnih, kjer se je zbrala množica ljudi, so prisrčno in domače pripra-vili starodobni kolesarji, ki so se vozili z visokimi muzejskimi kolesi, vedro so igralitamburaši, kot častna straža pa so ga v prepoznavnih lovskih oblekah s ponosom vočeh in smrekovimi vejicami za klobukom počastili tudi lovci. Rdeči nageljni, sloven-ske pesmi, narodove zastave so pričarali domoljubno vzdušje, ob katerem bi semuzal tudi prof. Rant, če bi kukal izza oblaka, kot se je hudomušno izrazila osrednjagovornica, zgodovinarka medicine prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec.Ob Rantovem kipu z leve stojijo njegovi soodkritelji: loški župan mag. Miha V petek, 15. aprila 2016, ob 18. uri je na AlejiJeše, predstavnica Medicinske fakultete UL prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, zaslužnih Ločanov v Škofji Loki potekalo odkritjeavtor kipa, akad. kipar Metod Frlic, jubilantov sin prim. Andrej Rant in spomenika, posvečenega prof. dr. Jožetu Rantu.predsednik loškega muzejskega društva mag. Aleksander Igličar. Doprsni kip pionirju stomatološke znanosti so odkrili ob 120-letnici njegovega rojstva, izdelal pa ga je, tako kot vseh predhodnih deset portre- tov znamenitih loških mož v imenovani aleji, akademski slikar Metod Frlic. Ob 120-letnici rojstva prof. Ranta je izšla tudi posebna znamka, razglednica z motivom stomatološke klinike in poseben poštni žig Pošte Slovenije. Na sloves- nosti so spregovorili: mag. Aleksander Igličar, predsednik Muzejskega društva Škofja Loka, ki je orisal njegovo življenjsko pot, prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, predstojnica Inštituta za zgodo- vino medicine Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je jubilanta predstavila preko njegovega strokovnega dela in iskrive osebnosti, za njo pa so se kot slavnostni govorniki zvrstili še škofjeloški župan mag. Miha Ješe ter slavljenčev sin, ki je nadaljeval tudi očetovo zobozdravniško poslanstvo, prim. Andrej Rant. Imenovani so slavnostno soodkrili kip. Slovesnosti so se udeležili tudi mnogi ugledni stomatologi, med
Revija ISISO80bletnicaJulij 2016Muzejsko društvo je pokazalo svojo klenost in se prikazalo Potomci prof. Ranta, zbrani ob slovesnosti (foto: Matej Pušnik).s starimi kolesi, ki so jih vozili, da so se zbrani počutili kotv Rantovih mladih letih.njimi prof. dr. Vito Vrbič, predstavnik ski oče, ki je znal vzgajati s svojim Rant – znanost in tehnika na znam-Stomatološke klinike, prof. dr. Vesna zgledom, in dober mož. Brez pomoči kah«. Slednja je bila postavljena vKoželj in prof. dr. Zvone Žajdela s žene, moje matere in njenega požrtvo- Vhodni dvorani Sokolskega doma,Klinike za maksilofacialno kirurgijo, valnega dela pa tudi ne bi zmogel kjer je dogodek zaokrožila pogostitevprim. Gorazd Sajko, predsednik vsega. V življenju ni obogatel, bil pa je z radostnim druženjem zbranih.Stomatološke sekcije SZD, ortodont bogat po duhu in srcu. Svoje znanje in Inštitut za zgodovino medicine MFprim. mag. Rafael Podobnik, številni izkušnje je delil vsem, ki so to želeli. UL in člani Znanstvenega društva zazobozdravniki, zobozdravstveni Bil je zvest svojemu zdravniškemu zgodovino zdravstvene kulture Slove-tehniki in zobozdravstvene asistentke. poslanstvu, družini in domovini. nije so se z dogodkom v duhu svojega Ljubil je Škofjo Loko, ki je bila njegov poslanstva popolnoma identificirali. Sin, prim. Andrej Rant, je ob dom.«odkritju o svojem očetu povedal: Škofja Loka je pokazala, da kleno Slovesnost je spremljal tudi pester stoji za stebri svoje prepoznavnosti in »Čas je edini pravi sodnik, ki s kulturni program, za katerega so domoljubnosti, jim namenja čast insvojim sitom preseje in ohrani to, kar poskrbeli Veteranska tamburaška prostor, da v domačinih vzbujajonaj ostane zanamcem v spomin in v skupina Bisernica, Suha špaga ter ponos in dostojanstvo ter jih nagovar-poduk. Ta spomenik, ki ga danes smučarji in kolesarji po starem iz jajo k njihovemu ustvarjalnemuodkrivamo, je pomnik enemu od Društva Rovtarji. prispevanju k razvoju družbe in kraja.Ločanov in njegovemu času, ki jeminil, spomenik življenju in delu, Velikanu slovenske dentalne Ob slovesnosti je Pošta Slovenije izdalazgled današnjim in prihodnjim rodo- medicine iz Godešiča so se poklonili jubilejno znamko.vom. Je tudi spomenik borb, odrekanj, tudi z dvema razstavama, ki predsta-sanj in vizij, ki jih je dr. Rant uresničil vljata njegovo dejavnost na zdravstve-v korist ljudi, bolnikov, otrok, pa naj nem področju od časov, ko je v Škofjiso to bile operacije palatoshiz, poškod- Loki deloval kot zasebni zdravnik, pabe čeljusti ali ortodontska zdravljenja. do mednarodno priznanega stomato-Bil je človekoljub, pomagal je ljudem v loga, profesorja, ustanovitelja Stoma-vseh pogledih, od tega, da je mnogo- tološke klinike, Društva zobozdrav-krat revežem delal zastonj, še zdravila stvenih delavcev Slovenije terjim je plačeval, do uslug svojim Zobozdravstvenega vestnika. Razsta-sovaščanom. Odpovedal se je dediščini vljeni sta bili v Mali galeriji Občinev korist svoji sestri, vdovi in bil skrb- Škofja Loka in sta bili naslovljeninik vsem šestim otrokom, ki jih je dal »Prof. dr. Jože Rant – oče slovenske-v uk ali v šolanje. Bil je dober družin- ga zobozdravstva« in »Prof. dr. Jože
Revija ISIS V spom8in1Julij 2016Peter Kristan, dr. dent. med.,specialist stomatološkeprotetike (1934–2016)Prim. Aleksander Sterger, dr. dent. med., Maribor Rodil se je 27. maja 1934 v Mariboru kot sin Ko sta sin Dejan in snaha Romana diplomi-dr. Borisa Kristana, specialista za zobne in ustne rala in nadaljevala družinsko poklicno dejavnost,bolezni, znanega pionirja mladinskega zobozdrav je odložil instrumente in se s soprogo povsemstva v Mariboru. Otroška in šolska leta je preživ posvetil vnukinji in vnukoma.ljal s sestrama Silvijo in Ireno v novozgrajeniočetovi hiši v Mariboru, kjer je bila tudi očetova Ker ni želel, ga nismo mogli pospremiti nazobna ordinacija. Tako je lahko že zgodaj spoznal kraj počitka.tudi način dela v svojem bodočem poklicu. Kot visokošolski učitelj in mentor številnim Leta 1952 je maturiral na I. gimnaziji Mari- mladim kolegom, stanovski vrstnik in prijateljbor in se še istega leta vpisal na stomatološki boš ostal v spominu nas, sodelavcev nekdanjeoddelek Medicinske fakultete v Ljubljani. Študij Višje stomatološke šole in specialistične zobo-je končal leta 1958 in se takoj zaposlil v zobni zdravstvene službe Zdravstvenega doma Mari-ambulanti Obratne ambulante Metalne. Šolski bor.odbor Višje stomatološke šole v Mariboru ga je24. marca 1961 izvolil za honorarnega strokovne-ga sodelavca za predmet predklinična protetika,že 26. februarja 1962 pa za rednega učitelja –profesorja višje šole za predmet nesnemnaprotetika. Ko je 1. oktobra 1970 Zdravstveni domMaribor prevzel del prostorov, opremo in stro-kovne kadre Višje stomatološke šole, je nadalje-val delo kot zobozdravnik zobne ambulante vprostorih šole v Žitni ul. 15. Specializacijo izstomatološke protetike je nastopil v začetku leta1973 in leta 1976 opravil specialistični izpit. Kotspecialist protetik se je meni in doktorju Bogda-nu Pavlinu pridružil v specialistični zobni ambu-lanti v Žitni ul. 15. Ko je leta 1994 izpolnil pogojeza upokojitev, je v Kamnici pri Mariboru odprlzasebno zobozdravniško ordinacijo. Redno se je udeleževal strokovnih seminar-jev, simpozijev in učnih delavnic doma in vtujini. Že leta 1966 je na 1. kongresu zobotehni-kov Jugoslavije predstavil novo metodo estetikesidrenja delne proteze, kasneje pa kot avtor insoavtor tudi strokovne prispevke na simpozijihSekcije za stomatološko protetiko Slovenskegazdravniškega društva. Vedno dobro razpoloženni manjkal na druženjih sodelavcev, stanovskihkolegov in društev. Bil je zvest udeleženecštevilnih zelo znanih Večerovih izletov doma inpo svetu.
Revija ISISZ82animivoJulij 2016Doktorica medicine Zdenka Ivančič- Szilagyi, zdravnica s srcem,pediatrinja bo 102-letnica!Polonca Steinmann, dr. med., Ljubljana otroški kliniki v Ljubljani je bilo po vojni veliko otroške tuberkuloze, Tole sem »skup spravila« po njeni 1945 sedem let volontirala na različ- miliark.lastni pripovedi letos, okrog 1. maja nih oddelkih v ljubljanski bolnišnici:2016, in s pomočjo njenih najbližjih na otorinološkem, kirurškem, Teta Zdenka, moja daljna sorodni-ter sodelavk, ki se še danes srečujejo internem in pediatričnem, kjer je ca po mamini strani, mi z veseljemenkrat mesečno na koseški tržnici v kasneje začela s specializacijo in štiri pove, da je bila zelo rada pediatrinja.Ljubljani. leta kasneje opravila specialistični V času otroške tuberkuloze je uvedla izpit iz pediatrije v Ljubljani leta 1944. intraspinalno zdravljenje s streptomi- Zdenka Ivančič je bila rojena v Za asistentko na Medicinski fakulteti cinom. Naučila se ga je na kliniki vLjubljani ob začetku prve svetovne v Ljubljani je bila imenovana leta Zagrebu, kjer so ga že opravljalivojne, 21. septembra 1914, materi 1947. pred Ljubljano. Zavzemala se je tudiTereziji, rojeni Živic, in očetu Cirilu za BCG-cepljenje po vrtcih in šolah.kot druga od štirih otrok. Imela je V tem času se je poročila z derma- Družba je takrat cepljenje komentira-starejšega polbrata in dve mlajši tologom, ki je služboval v Vojni la tako: »Dajte nam kruha, ne cepi-sestri. Mamin oče je bil župan v bolnici v Ljubljani. Imela sta tri va.« Postala je vodja Oddelka zaSkopem pri Sežani. Kasneje so živeli v otroke. Mama ji je pomagala pri tuberkulozo na Pediatrični kliniki vCerknem. Osnovno šolo je obiskovala otrocih, imela pa je tudi pomočnici, Ljubljani, ki se je kasneje preselil vpri sv. Jakobu v Ljubljani, šolanje eno za kuho, drugo za pomoč pri Čečevo vilo ob Karlovškem mostu.nadaljevala pri nunah uršulinkah, otrocih. Tam je delala približno dve leti,srednjo šolo pa v liceju Mladika v kasneje pa ponovno na kliniki vLjubljani. Že kmalu je postala asistentka na Ljubljani. Pediatrični kliniki v Ljubljani. Zelo se Na medicino se je vpisala v Ljub- je zavzemala za naravne porode in V letu 1954 se je udeležila tečajaljani. Študij je nadaljevala in diplomi- ohranitev dojenja, naravnega prehra- za preprečevanje in zdravljenjerala v Zagrebu 30. junija 1939. Enole- njevanja dojenčkov. Takrat so hoteli otroške tuberkuloze v Parizu, ki ga jetni staž je opravljala v Ljubljani, nato kar prehitro dodajati mleko. Sama je priredil Internacionalni otroškipa do nastavitve v Dečjem domu leta svoje otroke dojila do dveh let. Na center. Aktivno je sodelovala na prvem kongresu Slovenskega zdrav-Zdenka Ivančič (druga z leve) s sodelavkami v ZD Šiška leta 1973. niškega društva v Ljubljani leta 1948 in na drugem pediatričnem kongresu v Ohridu leta 1955. Predavala je na raznih šolah in tečajih za srednji in nižji medicinski kader. Poleg redne službene obvezno- sti je opravljala prva leta ambulantno službo v okviru ZSZ v Vevčah in Ljubljani. Predavala je po raznih terenih v Ljubljani in okolici v okviru AFŽ (Protifašistična fronta žensk) in Rdečega križa, okoli 25-krat. Med vojno je bila aktivistka OF. Prejela je odlikovanje reda za zasluge za narod III. stopnje. V času njenega službovanja in kasneje se je rodnost v Sloveniji znatno zmanjšala. Njena velika strokovnost, pa tudi skromnost in
Revija ISIS Zanimiv8o3Julij 2016potrpežljivost so izredne vrline kajti Ljubljana se je takrat zelo hitro tako me mlajše zdravnice in sestre.zdravnice s srcem. Moja malo širila. Zgradili so nova naselja po vseh Pomagala je sestaviti zelo dober,starejša kolegica, pediatrinja, mi pove, ljubljanskih občinah, v Šiški, Mostah, tovariški in odgovoren pediatrični tim.da je bila Zdenka Ivančič najbolj Bežigradu, na Fužinah in Viču. V zdravstvenem domu so veliko delali,priljubljena in najboljša pediatrinja Doktorica Ivančičeva je stalno opo- ob kakšnih obletnicah in novem letutudi za mnoge mamice zdravnice. zarjala, da je premalo pediatrov za pa so se zbrali na srečanjih.Prijazna beseda, miren pristop do tako hitro naraščanje prebivalstva votroka je potolažil otroka in mamico Ljubljani. Dnevno so pregledali od 50 Teta Zdenka je pisala tudi pesmi.ter očka, če je bil kdaj prisoten. do 100 in več otrok. Mlade zdravnice Umetelno jih je sestavljala ob družin- je učila, da pogovor z mamico in skih in službenih praznikih, srečanjih Doktorica Ivančičeva pove, da so očkom pomeni več kot pisanje recep- in obletnicah. Z veseljem sem prebra-bili odnosi s kolegi korektni. Enkrat tov. Ali pa, če otrok ni hotel jesti, je la njeno pesem ob novoletnem sreča-so jo hoteli poslati iz Ljubljane v povedala: »Otrok ne živi zato, da bi nju Otroškega dispanzerja Zdravstve-Maribor, a je odklonila zaradi treh jedel, ampak da bi živel!« V prvih nega doma Šiška z dne 29. 12. 1982,majhnih otrok. Spominja se, da se je letih njenega službovanja so bili ko je spesnila o vsaki sodelavki nekajto dogajalo v času ministra Ahčina. po resnici in pravici. Novoletno srečanje 29. 12. 1982. Mož je bil čez nekaj let demobilizi- Spoštovane mlade dame,ran in premeščen v Subotico, kjer je očetje redko prisotni, danes je malo ki ste danes tukaj zbranebil rojen. Nekaj časa je trajalo, da se je drugače. in pri mizi tej sediteodločila preseliti v Subotico oz. v kislo al prijazno se držite.Palić, oddaljen nekaj kilometrov iz Svoje strokovne, življenjskemesta, kjer pa se nikakor ni mogla izkušnje je prenašala stažistom z Pozdravlja Vas Silvester,udomačiti, privaditi. Pove, da je tam veliko ljubeznijo do malčkov. Vse te in da bi bil bolj pestersama ravnina in ni tako slikovito kot v pozitivne lastnosti Zdenke Ivančič so program sem spopolnila,njeni rodni Ljubljani in Sloveniji. Mož pomagale kolegici Anki Sedej pri ko sem to pesem Vam na čast zložila.je zahteval, da otroci hodijo v madžar- odločitvi za specializacijo iz pediatrije.sko šolo, ona pa si je želela, da bi Zdravstveni dom Ljubljana je leta 1979 Danes smo se tukaj zbrale,hodili v srbohrvaško. To jo je strašan- organiziral dežurno službo za odrasle da bi tukaj praznovalesko motilo, pa verjetno tudi zelo SNMP, doktorica Sedejeva je bila leta starega slovo,prizadelo. V Subotici je vodila oddelek zadolžena za organizacijo pediatrične ki v pozabo bo odšlo.za otroke od novorojenčkov do dežurne službe PNMP. Pove, da je bila23. leta starosti. Zdenka Ivančič izredno topla, srčna, Se dogodkov je obilo poštena zdravnica, ki je svoje bogato v zadnjem letu razvrstilo Odločila se je vrniti v rodno strokovno znanje nesebično posredo- in naš ženski kolektivSlovenijo. Po vrnitvi v Ljubljano je vala mlajšim kolegicam, pa tudi večkrat je premešan bil.morala sporazumno podpisati ločitev. staršem. Starši in otroci so jo spošto- vali, ji zaupali in jo imeli radi, ravno Dr. Zora Konjajev, njena kolegicain častna članica mesta Ljubljane, mipove, da je bila Zdenka Ivančič izvrstnastrokovnjakinja in sijajna kolegica. Njena naslednja in zadnja zaposli-tev je bila v Zdravstvenem domuŠiška, kjer je službovala do upokojitvein še malo dlje, vse do svojega 70. leta.V njenem času je bila »nenapisanavodja Otroškega dispanzerja«. Svojedelo je opravljala zelo predano innatančno. Kolegica Anka Sedej, ki jepri njej stažirala in kasneje postalavodja Otroškega dispanzerja v Šiški,pripoveduje o njenih izrednih pedago-ških in svetovalnih sposobnostih. Tesposobnosti so doktorici Ivančičeviprišle prav na primer tudi ob epidemi-ji ošpic, ko so cepili otroke v vrtcih. Po vrnitvi v Ljubljano se je številopredšolskih otrok hitro povečevalo,
Revija ISISZ84animivoJulij 2016Ta in ona nas je zapustila In tudi Demšar Mojca, ki odšla je iz naše hiše A tud očetov krepki basspet se druga je nazaj vrnila. se je vrnila, le da dve nadstropji više preizkušnja huda je za Vas.Dvajset pet žensk na papirju in končno od porodnega štrapaca Je živce treba obdržatispada k našemu revirju. so se vrnile Nada, Darja, Olga, Daca. se gristi, znat navzven smehljati.Če dodamo MHO Vse štiri srečno so rodile Je treba mirno spor zgladitiskoro trideset jih bo, za dve dekleti, fante tri človeštvo pomnožile. po večkrat isto razložiti.se menjalo število O, glej bi kmalu pozabila, In brusit jezik in pete,zdaj se krčilo, zdaj spet množilo. da tud Zakotnikova Breda je med tem rodila. da spet naprej v redu gre.Po znanje sta na kliniko odšli Nevenki, Še štirim materinstvo se oznanja, Res ste pogumne tovaršiceBele in Pirnar, ukaželjni ženki. to so Nevenka, Olga, Tanja, Janja. čuvarke reda in pravice.Ko bosta iz Nevenk v Vsevenki se razvili Te drugič bodo mamice postale, Breda in Jelka, Majdka, še Tatjanase v staro gnezdo bosta povrnili. Nevenka prvič – tu težave so nastale. Marija, bistra sestra Jana.Nato Marica svoje delo poglobila, A zdaj se stvar ureja in umirja Le-te največ v triaži se vrsteko se s pritličja je v klet spustila. rodila zdravega dojenčka bo – in ni hudirja, prijazne so, a tud pokažejo zobe,Zato njen zvonki mili glas če ne bo srečen njen Franculek če kdo od strank preveč jih vzburi,le redko seže zdaj do nas. pa naj bo špranjco imel al lulek. če kdo nesramno jim podkuri, zresne se in nastopit znajo,Je Majda tudi zapustila naše vrste Pa zapustimo rojstva in poglejmo tiste, saj dolgo prakso že imajo.a kdo bi gledal ji na prste ki do sedaj omenjene še niste.se sama tak je odločila Na prvem mestu naj bo Anka, Prijazno nagovarja jih Marijav Šentvid iz Šiške je krenila. ki zadnje čase teka, leta brez prestanka. in često spor razumno se odvija. Tatjana blagoglasno prepričuje,Še Olga naša je nazadnje pobegnila Razmišlja, piše, sestankuje le ton po tonu glasek povišuje.še polna energije – mlada, čila z Zeleno knjigo se bojuje.nosilka dispanzerove bandere Želimo, da čim prej vse spravi v red, Šegavo zna nastopit sestra Cita,odšla je meni tebi nič med penzionere. da mirna bo, spočita in vesela spet. glavca prebrisana in zvita. Jih dolgo vzgaja, svojo melje,Le to se v dobro zdaj ji šteje, Poskočna Ida vse zabava, da iz zadrege dobro spelje.da rada se pridruži nam in smeje. se v vicih s seksom poigrava,Vrhunski njeni so podvigi, vesela vselej, žlobudrava Pa tudi naša sestra Janako razigrana nas očara z riti migi. tovarišica je iskrena, prava. v primerih takih nič ni zadržana. Čeprav žalitev ni prišla namernoIn še nas zapustila je Starc Zdenka, Med razborite sodelavke spada glasno pove, kar zdi se ji primerno.ker tu ni bilo zanjo mesta, cenka še super mama Hribar Nada.se na Centralni dispanzer je obrnila Res nima dlake na jeziku Če ni uspeha do naslednjega izstrelkain delo, službo tam dobila. in ne pripraviš jo k umiku. v obrambo pride in nastopi Jelka, Če misli, da pravica je na njeni strani zagnano, ognjevito se postavi v bran,Naslednja, ki se od nas je oddaljila jo zagovarja, vehementno brani. če kdo je žaljen, prizadet, zasramovan.je možu in družini svoji sinka poklonilain srčno vsi želimo, da spet našo Nely Je tu še naša brhka Vesna, In končno tu je, če je trebačim prej med nami bi za trajno imeli. zdaj nasmejana, zdaj spet resna. odločna, ostra naša Breda In mlada Olgica pohlevna in že od njenega pogledaIn končno čas je tudi mojega umika, zna biti malokdaj zahtevna. žaljivcu se pogum seseda.saj stara sem in jezik se zatika Sicer je pa povsem drgačnaglava pač ne dela več najbolje Potem še vitka skromna Darja, prijazna, ljubezniva, nič napačna.a vselej sem še rada dobre volje. z milino svojo vse ozarja. Prav rade jo imamo vse, V triaži Majdka še briljiraRes zadovoljna, srečna sem bila med Vami če more vsem na roko gre. razlaga, skače, gestikuliratežko mi bo, ko zapustim Vas – same. a vselej urezati zna pravo,Za vse pa, kar mi Vaša je navzočnost dala In še besedo tistim, ki v triažni lopi le ona uspe prinesti iz bifeja zmleto kavo.vsem in posebej vsaki zdaj najlepša hvala. oprezate in ždite kakor za okopi, saj ve ste naša prednja straža,Zdaj drugo stran dogodkov obrnimo, ki vidi vse in vse opaža.se tistim, ki so se vrnile posvetimo.Kot specialist se je vrnila Ana Če kdaj le kaj narobe gre In tu je Nives, ki nam vsem svetujeskromna, preprosta, zmeraj nasmejana. pri Vas je, ko najprej zavre. kje kaj dobi se, kje pocen kupuje. Če mamam ni takoj vse jasno, Nasvete daje gospodinjske pogovor z njimi teče glasno. zakonske, kuharske in materinske.
Revija ISIS Zanimiv8o5Julij 2016Mojca pa drugo stran ubira Doktorica Ivančičeva zadnjih Doktorica Zdenka.saj poleg službe še študira. nekaj let živi v Domu starejših obča-Marinka dobro sestro, mater ponazarja nov Trnovo. Prva leta se je večkrat velikem človeku! Bodite takipri tem ji sekundira sestra Darja. vračala v svoj dom v Šiški, zadnja leta zdravniki kot doktorica pa ne več. Ko je imela 100 let, sva še Ivančičeva!In končno Daca – ta pa ta skupaj kosili v jedilnici. V domu so jise v pravo smer zasukat zna. pripravili tudi rojstnodnevno sreča- Če poznate doktorico IvančičevoOTROCI MOJI to ni šala nje. Zadnje mesece pa bolj poležava. – osebno ali iz pripovedovanja – seza ta večer je vse od sebe dala. Malo bere, na mizici ima še strokovne oglasite avtorici na e-naslov knjige in Zdravniški vestnik. Kakšno [email protected] z Vesno mučili se po barbarsko, novico pa zve po televiziji.ko sta pripravljali tatarsko.Sta mesili, začinjali, sekljali Še vedno je dobrovoljna in veselain vse preveč čebule noter dali. mojega obiska. Tudi otroci, vnuki, pravnuki jo obiskujejo. MedicinskaDa b kuharskim popadkom zadostili, sestra v domu pove, da jo včasihsta z mlekom umetnijo to zalili. stiska pri srcu. Na servirni mizici imaZato svarim Vas jejte malo, pripravljen nitrolingval spray. Ampakda ne bi Vas prerešetalo. nič ne pojamra. V očeh pa ji vidim, da zelo težko čaka svoje najbližje. Če jihTako obrala sem kar tri Nevenke, ni, se srčna bolečina poveča.dve Darji, Olgi, Olgi, Mojco, Bredo in Tatjanoin dve Zdenki. Zaključek: drage kolegice in kolegi, najboljši recept za dolgo inVse to sem po spominu, sodbi svoji napisala mirno življenje je dobra volja, čistaprav možno je, da kaj sem zamešala. vest, veliko dela, predvsem pa pozitiv-Če kaj narobe je naj mi bo oproščeno, na naravnanost do sebe, svoje okolice,ker prizadeti nisem mislila nobeno. predvsem pa do naših bolnikov inLe popestriti sem hotela ta večer, pošten odnos do kolegov!obljubljam, da odslej bom dala mir. Prijaznost, vljudnost, sočutje, resnicoljubnost so lastnosti zdravni- ka in so zastonj! To meni doktorica Zdenka Ivančič, pa tudi jaz, Polonca Steinmann, družinska zdravnica, ki sem vam sestavila tole pisanje oBabi Zdenka v krogu svojih domačih ob 100-letnici, leta 2014.
Revija ISIS8Z6animivoJulij 2016El Camino RealIndijanski misijoni v KalifornijiJurij Kurillo, dr. med., KranjŠirno ozemlje današnje ameriške Diego de Alcalá, ki je bil prvi v verigiKalifornije, tretje največje zvezne poznejših misijonskih postaj indržave ZDA, so evropski osvajalci vojaških oporišč, imenovanih presi-ugledali razmeroma pozno, kar pol dio. Ti naj bi poskrbeli za trajnostoletja po Kolumbovem »odkritju« prisotnost španske oblasti v tem delu(1492) nove celine. Prvi je bil Portu- Novega sveta ─ in to tem bolj, ker sogalec Juan Rodrigues Cabrillo, ki je se ob pacifiški obali s severa, od Aljaske že približevali carski»Naše indijansko življenje se je, Rusi, ki so tam ustanovilikot vem, poslovilo za vedno.« svojo utrdbo, imenovano Fort Ross (1812–1842). Ameriški domačin Waheenee iz plemena Hidatsa (Severna Dakota) Na ozemlju današnje Kalifornije naj bi pred prihodom Evropejcev živelo Veriga kalifornijskih misijonov za spreobračanje Indijancev ob poti El Caminoleta 1542 proglasil ozemlje okrog v številnih naseljih prek tristo tisoč Real (rdeča črta) od San Diega do Sonome, severno od San Francisca.današnjega San Diega za lastnino prvotnih naseljencev, ki so se med koče iz ločja so sestavljale manjšašpanske krone, vendar je trajalo še seboj sporazumevali v številnih domačinska naselja.dobrih dvesto let, da so Španci jezikih. To so bile nabiralniško-lovske Do leta 1823 je nastalo na tako imenovani El Camino Real (Kraljevispoznali pravo vrednost t. i. »Alte skupnosti, živeče tako na obali kot v poti), od zdajšnje mehiške meje do Sonome, nekoliko severno od današCalifornie«. Leta 1769 je frančiškan- notranjosti dežele. Ti Indijanci (poski redovnik pater Junipero Serra po Kolumbu z napačnim zemljepisnimnalogu španskega kralja Karla III. na imenom!) so živeli precej brezskrbnotem mestu ustanovil misijon San od obilnega lova na manjše sesalce in morske živali ter od nabiranja rastlin- skih plodov, zlasti želoda ... NjihoveFrančiškanski redovnik Junipero Serra, Ples Indijancev pred španskimi patri.ustanovitelj kalifornijskih misijonov. Ob njemznačilen kažipot misijonov v obliki zvona.
Revija ISIS Zanimiv8o7Julij 2016njega San Francisca, enaindvajset Terenska slika nekdanjega misijona Svete Barbare. Zunaj zidu so bile postavljene kopastemisijonov, med seboj oddaljenih za en koče domačinov, narejene iz ločka (levo).dan ježe na konjskem hrbtu. Španskiredovniki so po eni strani videli okrog Današnja podoba »kraljice misijonov« Svete Barbare (Santa Bárbara – 1786).sebe množico poganskega ljudstva, kiga je bilo treba v božjo slavo pokristja- nadzirali, kar je ponekod kazalo na som se je po nalogu španskega kraljaniti, v kraljevo slavo pa uporabiti kot pravi suženjski odnos. So pa bili med zanimal tudi za glasbeno kulturodobrodošlo delovno silo. Okrog duhovniki tudi razumevajoči ljudje, domačinov. Organiziral je celo glasbe-misijonskih naselij so tako zbirali kakršen je bil denimo pater Felipe del ni zbor indijanskih dečkov, ki je bildomačine in jih pričeli učiti ne le Arroyo de la Cuesta v misijonu San med najboljšimi v Alti Kalifornji.krščanske vere, marveč tudi vzgajati Juan Bautista, ki se je celo zanimal zaza prevzem evropskega življenjskega tradicionalno kulturo domačinov in Spomniti se moramo, da je nekoli-sloga ─ od oblačil in prehrane do njihov jezik. Sestavil je slovar jezika ko prej deloval med Indijanci vdelovnih navad. Tako so dobili, bolj plemena Ohlonov, kjer je mogoče današnji Mehiki tudi naš rojak paterali manj prostovoljno, zastonjske najti več kot 2800 besed in fraz (ana Marko Anton Kap(p)us (1657 Kamnapoljedelske delavce in sčasoma tudi – mati, ap-a – oče, arwe – hrast, ulis gorica–1717 Matape), ki je medvseh vrst obrtnike. Kajpak to ni šlo – košara, wasaka – orel ...). Skupaj s drugimi pravilno domneval, da je Bajavedno popolnoma zlahka, saj se sobratom patrom Estébanom Tápi- California polotok in ne otok, kot somnogi domačini ─ tudi krščeni, t. i. mislili dotlej.neofiti ─ niso hoteli kar tako izneveritisvojemu življenjskemu slogu inpredvsem osebni svobodi. Za kazno-vanje neubogljivih Indijancev, šeposebej beguncev, pa tudi za zunanjoobrambo so imeli patri v posameznemmisijonu na voljo manjšo vojaškoposadko, ki je bila nujen del vsakepostaje. In kazni so bile hude ─ kar jespodbudilo sem in tja tudi pravcateupore domačinov proti belim gospo-darjem. Navsezadnje so si ti sčasomabrezobzirno prisvojili obsežna prvotnazemljišča domačinov, ki so doslejslužila za zatočišče lovnih živali inrastišče užitnih rastlin. In prav prvimisijon San Diego de Alcalá sodomači Indijanci iz plemena Yumaleta 1775 napadli in požgali; čez pet letje bil spet obnovljen. »Prezident«pater Junipero Serra je nato izbral zasvoj sedež drug misijon v bližinidanašnjega Montereyskega zaliva, kije dobil ime San Carlos Borromeo deCarmelo in je bil leta 1771 zgrajen vslikovitem, domala mavrskem špan-skem slogu. Mnogi misijoni so z leti postalidokaj pridobitni, tako s poljedelskimikot z živinorejskimi proizvodi, nekate-ri njihovi zastonjski domačinskidelavci pa so bili sposobni tudi obrtni-ških del, recimo usnjarstva, kovaštva,zidarstva in podobnih priučenihdejavnosti. Delo domačinov so patriin njihovi pomočniki večinoma strogo
Revija ISISZ88animivoJulij 2016 danes nagrobne Redovnikom je odvzela obdelana zemljišča in jih podelila zaslužnim plošče celo s šest »rančerosom«, del pa naj bi dobili tudi indijanski domačini. Ti so svoje tisoč imeni na skromne deleže kaj kmalu bolj ali manj izgubili, saj niso bili sposobni samostanskih tekmovanja s svojimi pretkanimi in bogatimi sosedi, mehiškimi velepose- pokopaliških stniki, za katere so bili dobrodošli zgolj kot napol zastonjski poljedelski vrtovih. Nad pomočniki. Cerkvene in posvetne stavbe misijonov so pričele postopo- grobovi so danes ma močno propadati, sicer pa so jih že prej pogosto prizadeli močni potresni mestne ulice sodob- sunki, še danes značilni za to ameri- ško zvezno državo. Leta 1848 je nih naselij. Domne- Mehika izgubila vojno z Združenimi državami in se je zato morala odpove- vajo, da je od pribli- dati tudi Kaliforniji. V tem času je vsaj polovica indijanskega prebivalstva žno 340.000 izumrla, preostali pa so ostali bodisi nepreskrbljeni bodisi so morali Indijancev konec opravljati najslabše plačana dela na poljih ali v bližnjih mestnih naseljih ─ 18. stoletja po njihova lastna bivanjska kultura se je za zmeraj utopila v civilizacijskih sedmih desetletjih normah Evropejcev. Še huje je bilo v času t. i. »zlate mrzlice«, ko so leta delovanja misijo- 1849 pridivjale v Kalifornijo množice belih priseljencev, ki so na lovu za nov ostala pri dragoceno kovino brezobzirno teptali indijanska ozemlja in rili po njihovi življenju komaj zemlji. tretjina domačinov. Kakšno pa je današnje stanje misijonske »verige«? Zavedati se Na področje moramo, da so pred dvesto leti stavbe, tudi cerkvene, gradili po misijonov so nalogu redovnikov ne preveč izurjeni domačinski delavci iz lesa ali pa na pričeli prodirati zraku sušene gline. Zaradi hitrega propadanja, še bolj pa zaradi pogostih tudi evropski, potresnih sunkov je bilo treba gradnje stalno obnavljati, kar pa so po sekula- predvsem španski rizaciji leta 1833 domala popolnoma opustili. Obnova misijonov se je naseljenci. Morda pričela šele sto let pozneje, pri čemer so nekatere prvotne cerkve in druge je najbolj znana stavbe tudi premaknili na drug kraj ali jih tudi bistveno spremenili. V dana- velika »ekspedici- šnjem času so vse postaje Kraljeve poti ─ El Camino Real vredne ogleda, ja« španskega saj lahko v njih vsak obiskovalec začuti vzdušje pionirskih dni evrop- podpolkovnika skega osvajanja Novega sveta. Juana Bautista de Foto: Dragica in Jurij Kurillo Anze, ki je leta 1775/76 popeljal trideset družin z dvesto štirideseti- mi člani in indi-Misijon Svetega Karla Boromejskega iz Karmela (San Carlos janskimi vodnikiBorromeo de Carmelo ─ 1770), zgrajen v slikovitem španskem ter skupaj s tisočslogu. Na starem pokopališču je zagrebenih 3000 Indijancev, v glavami živine nacerkvi pa stoji sarkofag patra Junipera Serra. kar 1800 milj (okrog 2700 km) dolgo pot iz NoveOb stiku z Evropejci se je za Španije (današnje Mehike) doIndijance pojavila velika in usodna področja, kjer stoji danes Sannevarnost novih nalezljivih bolezni, za Francisco. (Ta zgodovinska pot jekatere ameriški domačini niso premo- v današnjem času sicer dostopnagli nikakršne odpornosti. Bolezenske kar na avtomobilskem sedežu in jeklice ošpic, črnih koz, škrlatinke, kajpada precej hitrejša kot predkolere in gripe so pričele množično dvesto leti.)napadati moške, ženske in otroke ter Leta 1821 si je Mehika z revolucijopovzročale, poleg slabih higienskih pridobila neodvisnost od španskerazmer in borne prehrane, izumrtje kraljevine in čez čas postala samostoj-celih naselij v soseščini misijonov. na republika. Tako je tudi kalifornij-Evropejci so med domačine zanesli sko ozemlje prešlo pod novo državnotudi nevaren sifilis. upravo, ki pa je imela povsem posve-O žalostni usodi mnogih kalifor- ten pristop in je zato kmalu pričela snijskih indijanskih plemen pričajo še »sekularizacijo« misijonskih ustanov.
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9Julij 2016Parkinsonizemni ovira za ustvarjanjeVelikonočna prireditev v Univerzitetnem kliničnem centra LjubljanaKatarina Majer, KUD KC in MF dr. Lojz [email protected] bolnišnični župnik Andrej Mohorčič, prireditev pa je prijazno povezovala podpredsednica KUD-a mag. Ana Vrbič. Prepoznajmo parkinsonovo bolezen O parkinsonovi bolezni, njenih simptomih in znakih ter o spreminjanju zdravljena skozi čas je spregovoril prof. dr. Zvezdan Pirtošek, nevrolog z ljubljanske Nevrološke klinike. Zdravilo zanjo so odkrili že zelo zgodaj, saj o levodopi govorijo že v stari Indiji. Kot drugo zdravilo za parkinsonizem pa so pričeli upo- rabljati volčjo češnjo. O parkinsonovi bolezni se je začelo govoriti leta 1817, ko je dr. Parkin-Parkinsonovo bolezen je predstavil prof. dr. Zvezdan Pirtošek, prireditev son skozi okno opazoval šest bolnikov, ki sopa je vodila Ana Vrbič. kazali simptome te bolezni. Rembrandt je na Kulturno-umetniško društvo Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz svoji sliki Dobri Samarijan upodobil človeka s Kraigher (naprej KUD) je na velikonočni prireditvi za bolnike 22. marca 2016 v parkinsonovo boleznijo, kjer je naslikal tresa- osrednjem razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana (naprej vico starčeve roke. Ta upodobitev pove, da je UKCL) gostilo slikarja Miha Jerino, v Taborjevi galeriji pa odličnega fotografa obstoj parkinsonove bolezni starodaven, danes Viktorja Šmida. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Klavirski trio Javornik, ki ga pa sestavljajo: violinistka Katarina Javor- nik, študentka medicine, z bratom in farmaci- Sočloveku moremo prisluhniti s srcem, sestro, z njimi pa je na klavir zaigrala ja in saj le tako lahko zaznamo njegove potrebe. tudi njihova mama, zobozdravnica zdrav- Alenka Javornik. O parkinsonizmu sta spregovorila s kliničnega vidika nevro- stvo log prof. dr. Zvezdan Pirtošek in Marjan Mohorič iz društva Trepetlika. Zbrane je premo- z velikonočnim voščilom nagovoril reta zdravila za različno napredovalo bolezen in tudi za različna starostna obdobja. Čeprav naj bi se parkinsonizem opazil pri bolnikih okoli šestdesetega leta starosti, ni izključeno, da se pojavi že prej ali pa tudi kasneje. Prof. Pirtošek je opisal zanimiv pojav potresavanja roke in odsotnega pogleda. Za boljše razume- vanje bolezni je priporočal ogled filma Prebu- jenje, kjer v glavni vlogi nastopa Robert de Niro. Na koncu je zbrane opogumil, da kljub prisotnosti kronične bolezni lahko človek ustvari še marsikaj, za kar sta najboljši dokaz oba razstavljavca, ki sta tudi bolnika s parkin- sonovo boleznijo.
Revija ISIS v prostem času9Z0dravnikiJulij 2016Moč volje Puharjem in likovnim pedagogom je tematsko izbrane različne predmetein natančnosti Mirom Kačarjem. Zgodnje obdobje v naslikano ozadje (naplavine rekelikovnih del slikarstva Miha Jerine nam ponuja Kokre). Takšna »oprijemljiva« simbo- večinoma bližnje motive iz bivalnega lika na prvobiten način obogati učin- Jano Milkovič in Andreja Peklaj okolja, narave in različna tihožitja. kovitost likovnega dogodka. S temsta predstavila slikarja Miha Jerino. Slike so polne tankočutne miline v potrjuje neodvisnost od risbe, čepravAndreja se je z njim spoznala leta 2015 stilu poetičnega realizma, ki zajemajo je izvrsten risar. Tako z mehko poetič-in postala sta prijatelja. Zaupala nam mavrico vzdušij od vedrine, polne no ekspresijo vstopa na področjeje, kaj Miha meni o svojih delih: »Ne svetlobe, do povsem dramatično kreativne abstrakcije. S slikarstvombom se vračal k delom, ki so že dokon- podanih kontrastov. Kot verodostojni ohranja v sebi vse možnosti zdravilnihčana, saj lahko izzvenijo.« Kot bolnik, pričevalci minevanja nastajajo tudi učinkov izpovedovanja in samopotrdi-ki se spopada s parkinsonovo bolezni- portreti in avtoportreti s pridihom tve. Miha Jerina je redko zadovoljen sjo, ima močno voljo do ustvarjanja in slikarjeve odkritosrčne in dobrodušne svojimi deli. Vztrajno išče in slediživljenja samega. Je neustavljiv kritičnosti. Miha Jerina se rad spomi- novim zamislim po še močnejšemumetnik, ki lahko ustvari neverjetno nja Šole za oblikovanje, ki je bila tudi likovnem izrazu. Verjamem, da je vveliko umetnin. O slikarju sta zapisala zanj vir spoznavanja raznovrstnih njem kljub zdravstvenim omejitvamtakole: »... Miha Jerina se je rodil leta tehnik in postopkov za disciplinirano dovolj ustvarjalne moči za presežke v1950 v Ljubljani, sedaj pa živi in odkrivanje likovnih zakonitosti, umetniškem izpovedovanju.« (Stik:ustvarja na Visokem pri Kranju, v oazi pomembnih pri notranji gradnji na [email protected])miru ob reki Kokri z navdihujočim poti umetniške izraznosti. Izmojstrilpogledom na bližnje planine. Po se je tudi pri izdelavi vitražev, kjer Društvo Trepetlikakončani Šoli za oblikovanje je 20 let lahko poleg izredne natančnosti inostal zvest oblikovanju in grafiki v tehnične doslednosti občudujemo tudi O društvu Trepetlika, ki povezujepodjetjih Ljubljanski dnevnik, Krka in veliko mero občutka za barvo in obliko parkinsonove bolnike, in njegovemGorenjski tisk, zadnjih 20 let pa je kot z iznajdljivo stilizacijo detajlov v delovanju je spregovoril učitelj kemijesamostojni kulturni delavec ustvarjal ubrani celoti. Miha Jerina je iskalec in predsednik društvene gorenjsketudi vitraže, bodisi po lastnih zamislih novega in iskren izpovedovalec svojih regije, Marjan Mohorič. Prof. Pirtov-ali v sodelovanju z znanimi slikarji in občutij z domiselnimi likovnimi šek in fotograf Viktor Šmid sta druš-arhitekti po njihovih predlogah. rešitvami. Dosegel je tisto stopnjo v tvo ustanovila pred četrt stoletja.Likovno znanje utrjuje in nadgrajuje razvoju, ko slikar umetnik upodablja Marjan Mohorič je podal izkušnjona likovnih delavnicah, v kolonijah in ne le videno, temveč z močno čustveno marsikaterega bolnika: »Odšel sem kna tečajih, največ z mentorjema, udeležbo ustvarja in oblikuje zamišlje- nevrologu in pričakoval sem izvid brezakademskim slikarjem Zmagom no vizijo. To mu še posebej omogoča posebnosti, dobil sem pa izvid z tehnika »asemblaža«, v kateri vključu- diagnozo parkinsonove bolezni. Društvo Trepetlika združuje bolnike sUmetnika s parkinsonovo boleznijo, Miha Jerino in Viktorja Šmida, sta povabila parkinsonizmom. V njem se učimoAndreja Peklaj in Jano Milkovič. obvladovanja bolezni, družimo pa se predvsem zato, da smo boljše volje. Med glavne dejavnosti društva spada- jo izobraževanja in pomoč bolnikom, krepitev telesa in duha, ohranjanje ravnotežja, spretnosti pri hoji, ročnih spretnosti, druženje in spoznavanje ter mednarodna dejavnost. Poslan- stvo društva je pomoč bolnikom, zato podpirajo in izobražujejo bolnike ter njihove skrbnike in družinske člane. Skrbimo tudi za krepitev psihičnih funkcij, ohranjanje spomina, dobrega razpoloženja in pozitivnega mišljenja. Stkali smo številne prijateljske vezi in skrbimo za dobre medsebojne odnose. Društvo se trudi, da bi bila parkinso- nova bolezen bolje prepoznana in sprejeta v širšem okolju.«
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1Julij 2016Taborjeva galerija vfotografski briljanciViktorja Šmida Fotografa Viktorja Šmida je pred- Slikar KUD-a Jože Kovačič je iz hvaležnosti za predano delo poklonil svoje akvarelestavila fotografinja Andreja Peklaj. Hematološki kliniki UKCL. Prevzel jih je predstojnik te klinike prof. dr. Peter Černelč.Viktor je sodeloval na fotografskihrazstavah v kar petnajstih državah. predstavljam širši javnosti, se za veliko Klavirski trioPrejel je tudi prvo nagrado za svojo pomoč in spodbudo za ta korak zahva- Javornikrazstavo, ob tem pa je prejel še tri tretja ljujem kolegici, mojstrici fotografijemesta, kar predstavlja njegov vidnejši Andreji Peklaj, KUD-u UKC in MF dr. Ta zasedba je dogodek obogatila zdosežek. Rad fotografira družinske Lojz Kraigher ter vodstvu Taborjeve imenitno družinsko igro. Kako redke sodogodke in naravo iz nenavadnih galerije z Zdenko Vinšek in Romanom danes še družine, ki se družijo na takperspektiv, najraje iz žabje in ptičje. Plankom, da so mi omogočili s fotogra- presežen način! Vsi trije JavornikoviSam pravi, da je narava neizčrpen vir fijami prikazati trenutke, vredne otroci se glasbeno izobražujejo in tisto,utrinkov. Sam o sebi je povedal: »Rodil tisočerih besed.« (Stik: viktor.smid@ kar uspe sestaviti glasbenim šolam, trie,sem se leta 1951 v Ljubljani, od leta gmail.com) kvartete in manjše ansamble, uspejo1975 pa z družino živim v Dupljah priNaklem. Spominjam se svojih prvih Trio Javornik je z milino glasbe zapolnil razstavišče. Violinistka Katarina Javornik jekorakov v fotografiji, ko sem v sedmem študentka medicine in članica zdravniškega orkestra, z njo sta igrala še brat Tadej inrazredu z očetovim fotoaparatom mama Alenka Javornik, ki je zobozdravnica.Dakora poslikal domače in okolico. Sprvo srednješolsko štipendijo sem kupilruski povečevalnik in fotoaparat Smena8, vztrajno nabiral nove izkušnje inosvajal potrebno znanje. Ob mojemprihodu v Duplje so domačini ustana-vljali Kino klub, v njem je mesto dobilatudi fotografija. Dejavnost kluba jekmalu zamrla. Iz tega obdobja hranimbronasto plaketo za film Pomurje,osvojeno na VI. Iskrinem festivalu. Vanalogni fotografiji sem uporabljalpretežno diafilme, tehnika digitalnihfotoaparatov pa mi je kot poklicnemuinformatiku pisana na kožo. V letu2006 sem se na povabilo mojstrafotografije Nika Sladiča včlanil vFotografsko društvo Janez Puhar vKranju. Za uspehe na številnih doma-čih in tujih natečajih sem prejel nazivfotograf 1. razreda Fotografske zvezeSlovenije in AFIAP (artist pri evropskizvezi fotografov). Najbolj me nagovarjanarava, zlasti drobni svet žuželk incvetlic, pa tudi portretna in uličnafotografija, kot stalnica pa beleženjedružinskih dogodkov. Še vedno želimnapredovati v kandidata mojstrafotografije (naslednja stopnja pri FZS),čeprav me v zadnjem obdobju prifotografiranju nemalo ovira tresenjezaradi parkinsonove bolezni. Ob svojidrugi samostojni razstavi, s katero se
Revija ISIS v prostem časuZ92dravnikiJulij 2016narediti sami kar v lastnem domu! Kako tnim zvokom popeljala novim obzorjem Usmiljeni Samaritanimenitno! Katarina je študentka ljubljan- naproti.ske medicinske fakultete in že nekaj let Bil je veliki teden in vse je žeigra violino v zdravniškem orkestru Študentka medicine Katarina dišalo po prazniku. Bolniki in zaposle-Camerata medica, leta 2015 pa je v Javornik nam je še zaupala, da si je za ni v bolnišnici so se pripravljali nanj,Ljubljani in Londonu nastopila tudi z temo seminarske naloge pri predmetu še posebej so čutili pomen velikonoč-Evropskim zdravniškim orkestrom. zgodovina medicine pri prof. dr. ne prireditve tisti, ki so tudi praznikeMuziciranje jo sprošča po napornem Zvonki Zupanič Slavec izbrala gluho- preživeli v bolnišnici. Zanje je bil šeštudiju, kot najstarejša izmed treh otrok nemost, ker jo je navdušil Ludvig van posebej pomemben nagovor bolni-pa je tudi glasbena (najverjetneje pa tudi Beethoven, saj je napisal veličastna šničnega župnika Andreja Mohorčiča,siceršnja) vzornica bratu Tadeju, ki igra glasbena dela, kljub temu, da je bil ki je zbrane nagovoril z zgodbo oviolončelo, in sestri Marjeti, ki igra klavir. gluh. Poleg tega je imela še to sporoči- Usmiljenem Samaritanu. Ta trpečimTadej, Marjeta in Katarina so obisko- lo: »Sočloveku moremo prisluhniti s pokaže upanje in vstajenje v veliko-vali Glasbeno šolo Moste - Polje v srcem, saj le tako lahko zaznamo nočno jutro. Samaritan meni, da smoLjubljani. Tadej je član godalnega njegove potrebe.« (Stik: javornik. na svetu samo popotniki in da tudiorkestra ŠKG v Ljubljani. Za spodbude [email protected]) beseda lahko ozdravi človeške rane.k tolikšni ustvarjalnosti ni treba daleč: Pater Andrej Mohorič je podobno kotmama je tista prva, ki je otroke spodbuja- Član Likovne skupine KUD-a Jože leta pred njim njegov predhodnikla h glasbi in se jim je na nastopu tudi Kovačič je na prireditvi poklonil tri pater Toni Brinjovc na koncu zbranepridružila na klavirju. Tudi ona prihaja iz svoje akvarele Hematološki kliniki pomenljivo nagovoril: »Vsakdo»belega okolja« in je zobozdravnica. UKC Ljubljana. S tem je izrazil svojo hrepeni po sreči in dobroti, zato vsemPove, da se družina ob koncu tedna zbere in družinsko hvaležnost za več deset želim upanja polno velikonočnodoma in se druži ob melodijah instru- letij predanega zdravljenja njegove praznovanje!«mentov. Tako se vse veselje in žalost, žene Dunje. Slike je prevzel predstoj-zmage in porazi, navdušenja in strahovi nik klinike prof. dr. Peter Černelč in Velikonočno prireditev je tanko-preko napetih strun zlijejo v harmonije. se donatorju javno zahvalil. čutno vodila podpredsednica KUD-aIgrajo tisto, kar jim je všeč. Za nastop so mag. Ana Vrbič, ki nam je ob koncuizbrali dve filmski skladbi, saj je film, še V galeriji Medicinske fakultete UL prireditve prav tako zaželela lepeposebej med mladimi, izjemno priljublje- v aprilu razstavlja študentka medicine velikonočne praznike ter zdravja inna sodobna umetnost. Zaigrali so skladbi Ana Leskovar fotografije z Malte, veselja.»Gabrielova oboa« iz filma Misijon, maja pa študent medicine Anžeskladatelja Ennia Morriconeja, in vodilno Žgank. Galerijo vodi Katarina Zem KUD v svoje skupine sprejematemo iz »Schindlerjevega seznama« ljak. V galeriji Nevrološke klinike nove člane. Dobrodošli! Javite seJohna Williamsa. Znamenita »Melodija« UKCL aprila razstavlja KUD-ova tajništvu: [email protected] Rubinsteina z vodilno temo v slikarka Jasminka Ćišić, maja pa tam com, tel.: 041 413 716.violončelu je zbrane na koncu z žame- gostuje razstava fotografij »Maribor, moje mesto« avtorja Gera Angleitner- Foto: Katarina Zemljak ja. Galerijo vodita Andreja Peklaj in Jano Milkovič.Donavska kolesarska potIzr. prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok, d.o.o., LjubljanaNašo poletno kolesarsko »fizkulturo« smo uspeli izpeljati tudi v zanimivo branje tržaškega pisateljaletu 2015. Donava se nam je priljubila. Prekolesarili smo jo že od Caludia Magrisa – Donava. Bil jePassaua do Beograda. Začetek smo že nekajkrat izpustili, tokrat povabljen, da napiše knjigo o Donavi,pa smo se odločili, da prekolesarimo tudi prvi del. ki velja za hrbtenico »Mittelevrope« (ta pojem je bil uveljavljen v času Načrtovanje poti je toliko lažje, nemščini in angleščini in so zelo habsburške monarhije).ker so za celotno pot na voljo natančni uporabni. Za vsakogar, ki potuje obvodniki (Donau Radweg). Obstajajo v Donavi ali razmišlja o tej veliki reki, je Naša stalna ekipa je potrebovala nekaj logističnih sestankov. Še vedno
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3Julij 2016imamo zavzetega spremljevalca in v Donaueschingenu velja za začetek stadt der Medizin«. V mestu je 600voznika našega avtodoma – Saša, ki Donave še od cesarja Tiberija. Izvir večjih ali manjših podjetij, tako aliskrbi za avtomobil, vmesne postanke Donave so kasneje lepo okrasili kot drugače povezanih z medicino inin lokacije za nočitev. Čeprav na vsej fontano, ki krasi dvorec Fürstenber- izdelki medicinske tehnike. Zgodajpoti ni težav z nabavo hrane ali pijače, gov, kjer v znameniti knjižnici čuvajo popoldne smo prikolesarili do Mühl-so naše gospe pripravile vse mogoče, rokopise Pesmi o Nibelungih in o heima z lepimi gotskimi mestnimikar je bilo treba skrbno zložiti v Parsifalu. V okolici je še nekaj potoč vrati in simpatično urejenim mestnim»bunker« avtodoma. kov, vendar se da z lepo fontano trgom. Ko se je pot spustila v dolino, narediti tudi lepo zgodbo »matere nas je presenetil velik benediktinski 5. julija 2015 smo odrinili. Z nekaj Donave«. samostan, ki smo si ga na hitropostanki smo pozno popoldne prispeli ogledali. V parku nas je navdušil kipin poiskali kamp v Pfornu, ki sicer ni Na poti domov smo imeli prvi in romarja na Jakobovi poti, ki pelje vob samem izviru, je pa na zanimivi edini defekt in prepešačili skupaj par Santiago. Bili smo kar malo ponosni,lokaciji ob manjšem jezeru. Ker je bilo kilometrov do našega kampa. Nasled saj smo špansko romarsko pot žečasa še dovolj, smo prekolesarili nekaj nji dan smo bili kar pridni in odrinili prekolesarili. Prispeli smo v Sigma-kilometrov navzgor do Donaueschin- zgodaj. Kmalu so se po dolini razka- ringen, kjer se je na visoki skali videlgena, ki je prijetno in znamenito dili oblaki in Donava je postala prava grad nemških kraljev Hohenzoller-mesto. Tam je doma plemiška družina reka, široka kakih 20 metrov. Kole- nov. Naslednje jutro smo ga namera-Fürstenberg, po kateri se imenuje tudi sarska pot je speljana tako, da te vali obiskati, vendar ga odpirajo takoznamenito pivo iz tega kraja. Že na vedno zapelje v zanimiv kraj, ki kar pozno, da smo o zgodovini in boga-poti do mesta nam je pričarala očarlji- vabi, da malo posediš in popiješ stvu gradu prebrali le iz prospektov.vo vzdušje jata štirinajstih štorkelj, ki kavico ali mrzlo pivo. V mestni hiši v V Mengenu smo si na trgu kupiliso se pasle na njivi. Malo naprej smo Immendingenu smo se oskrbeli z češnje in jagode. Iskali smo schwarz-prišli do enega od krakov Donave, ki lokalnimi zemljevidi in opisi zanimi- waldsko češnjevo torto, pa smoizvira na dveh mestih. Drugi izvir je vosti, ki se začnejo že kar takoj. Pred morali nanjo še malo počakati.kakih 30 kilometrov naprej, tukaj pa naslednjim krajem, Mohringenom,se obe rečici združita. Breg in Brigach namreč Donava lahko popolnoma Na poti so nas presenetile table, kizveni nekoliko domače, saj tudi na ponikne in voda se skozi plasti jur- so opozarjale, da so v potokih ob našiKoroškem ostajajo mnoga slovenska skih kamnin pretaka proti Bodenske- poti naseljeni bobri. Ti so bili včasihimena popačena (npr. v Selah – nem- mu jezeru. Kadar je vode dovolj, tega bolj pogosti, vendar so jih iztrebili.ško Selach). Sicer ni povsem verjetno, ponikanja sicer ni videti. Reka teče Sedaj pa se, tako kot pri nas, ponovnoda bi Slovenci prišli tako daleč, naprej, vendar se je tukaj vsaj dve naseljujejo. Kosilo smo si pripravili vzvenelo pa je domače in smo se dobro tretjini pretočita v Bodensko jezero. Hueneburgu, kjer smo obiskali velikpočutili, ko smo si v simpatični Mesto Tutlingen, skozi katero smo se muzej Keltov na prostem. Gre zagostilni privoščili prvo pivo. Mali izvir peljali, je označeno kot »Welthaupt- veliko selišče, ki je bilo utrjeno naLovski dvorec z naslovnice kolesarskega vodiča. Po neurju.
Revija ISIS v prostem časuZ94dravnikiJulij 2016Trg v Straubingu. Večer na Walhalli. planoti nad Donavo. V okolici so še uporom proti Hitlerju. Brat in sestra kolesarjenji še srečali. Otroci so nam vidne številne gomile, od katerih so – Hans in Sophie Scholl sta bila še želeli dober dan po nemško. nekatere raziskali, nekatere pa ostaja- zaradi nasprotovanja Hitlerju usmrče- jo še nedotaknjene. Ponosni smo bili na leta 1943. Leta 1944 je bil v Ulmu Po bivakiranju v prijaznem na to, da je Slovenija omenjena kot zrežiran državniški pogreb feldmarša- kampu, kjer smo se v majhnem jezeru eno od pomembnih keltskih področij la Rommla, ki ga je Hitler prisilil v tudi okopali (Riedlingen), smo se (Novo mesto), s katerim so tukajšnji samomor. V Ulmu je tudi muzej odpravili naprej. Kazalo je, da z prebivalci trgovali in imeli stike. kruha, kjer je razstavljena tablica z vremenom ne bomo imeli sreče, saj Prenočevali smo v improviziranem napisom, da je v času velike inflacije nas je nekaj časa močil dež. Prispeli kampu, kjer so bili glavni gostje hlebček kruha stal 220.000.000 smo do Dilingena, ki je lepo univerzi- otroci, ki so potovali s čolni po Donavi nemških mark. V Ulmu je bil rojen tetno mesto. V tem mestu je študiral in se čez noč ustavljali na urejenih tudi Einstein, ki je uspel pobegniti župnik Kneipp. V njegov spomin je točkah na bregu. V daljavi se je močno Hitlerjevemu preganjanju judov. V pod mestom ob vodi postavljena bliskalo in bali smo se, da bi nas mestu je nekaj časa deloval Johannes majhna zgradba, kjer naj bi Kneipp morebitno neurje doletelo ponoči. Kepler. Ob Donavi, tik za mestnim preizkušal svoje znamenito zdravlje- Vseeno smo noč mirno prespali. zidom je še ohranjen del starega nje z vodo. Končno smo našli tudi Drugo jutro smo izvedeli, da so bila v mesta, kjer je na fasadi ene od hiš schwarzwaldsko češnjevo torto. južni Nemčiji huda neurja, ki so se slika Beograda iz leta 1717. Postanek in posladek sta bila dobro- nas na srečo popolnoma izognila. došel premor sredi dneva. Popoldan- Podrta drevesa, poležano žito in Veljalo je, da je bila Donava ska etapa nas je pripeljala do Donau koruzo na poljih pa smo še nekaj dni nekdaj plovna od Ulma. V tem času je wörtha, kjer nas je presenetilo videvali na poti. postalo zanimivo izseljevanje Nemcev hrumenje helikopterjev v zraku, ki so (Donauschwaben), ki so naseljevali večinoma nepremično lebdeli. V kraju Naslednji dan smo zavili malo s nove izsušene pokrajine v Vojvodini. je namreč Airbusova tovarna helikop- poti, kar se je izplačalo, saj smo si Na splavih so se vozili obrtniki in terjev in pot nas je vodila tik mimo ogledali Modri izvir (Blautopf) v kraju trgovci skupaj z mladimi nevestami, nje. Staro mestno jedro je zelo zani- Blaubeuren. Pot nas je pozno popol- ki so na novih krajih ustanavljali nem- mivo. Ob cerkvi sredi mesta smo našli dne pripeljala do Ulma. Mesto je bilo ške naselbine. Magris se v svoji knjigi starejšega gospoda, ki si je nekaj močno poškodovano v bombardira- posebej ukvarja s temi podonavskimi vneto zapisoval v svojo beležnico. njih med drugo svetovno vojno. Nemci, saj opisuje njihovo žalostno Povedal je, da že leta opazuje štorklje Stolnico z najvišjim zvonikom v usodo. Iz Vojvodine so bili iztrebljeni in da je ena pravkar padla iz gnezda. Evropi so skrbno obnovili. Nekatera in izgnani. Causescujev režim je z Ni se sicer poškodovala, vendar nazaj dela še vedno trajajo. Vidi se, da nove njimi delal zelo grdo. Nekaj jih še živi na visoko sleme cerkve ni več mogla. stavbe jemljejo stari katedrali zgodo- ob Donavi na Madžarskem. Takšne Poklicali so gasilce, ki so ji kasneje vinski nadih. Ulm je povezan tudi z vasi smo med našimi prejšnjimi pomagali. Ker je bilo precej mrzlo, so
Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5Julij 2016nam v kavarni svetovali, da naročimo šampanjec in nazdravili Nini, ki je Ludwig I. v spomin na zmago nadruski kakav, ki nas je pogrel in spravil sporočila, da je naredila zadnji izpit Napoleonom. Tolstoj v Vojni in miruv dobro voljo. na medicini. še govori o zmagovitem Napoleonu, ko se mu je pred Ulmom predal Naslednji dan smo pričeli z vožnjo Naslednji dan nas je čakal zanimiv avstrijski general Mach. Takrat so se zpo protipoplavnem nasipu in skozi del poti, kjer smo pri samostanu Napoleonom proti Avstriji še borilivasi. Prvič smo opazili oznake, ki so Kloster Weltenburg kupili vozovnice številni nemški zavezniki.opozarjale, koliko je še do izliva za ladjo, ki nas je prepeljala skoziDonave v Črno morje (2555 km). sotesko do Kelheima, geografskega Ker so se kilometri ta dan nabirali,Narediti smo morali nekaj obvozov, središča Bavarske. Med vožnjo smo so trije najpogumnejši odkolesarili,ker so bila po neurjih pred dnevi imeli resen otološki zaplet. Vojki se je trije pa smo z avtodomom prišli dopreko poti podrta debela drevesa in v uho zaletela mušica, ki je od zunaj ni vrha in našli lep prostor za nočitev. Sodlomljene veje. Tudi pozneje smo bilo videti. Edina rešitev je bila voda seboj smo vzeli nekaj hrane in pijačevideli še nekaj poležanih žitnih in iz bidona, ki je nesrečno živalco ter v mraku prišli do Walhalle. Nakoruznih polj. Zanimive so bile tudi prisilila, da je izplavala ven. stopničastem pobočju proti Donavi sooznake, ki so kazale, do kod je ob tiho sedeli številni ljudje ob prižganihpoplavah (v letih 1999 in 2006) segala Regensburg nas je prijazno svečah in imeli svoj piknik. Res se mirazlita Donava. Po ogledu mesta smo sprejel. Ob obali smo spet videli je zdelo slovesno, kot bi se vsa tase odpravili naprej in preko slikovitih zanimive oznake, ki kažejo višino množica pridružila velikanom duha,vasi prispeli do Ingolstadta, kjer so poplav v najhujših letih. Med mašo v ki jih častijo v grškem tipu templja.pripravljali veliko mestno slavje. znameniti katedrali je škof pridigal o Nemcem je treba priznati, da soIngolstadt je Audijevo mesto in miru in ljubezni, zbor pa je pel pesmi presegli svojo zgodovino, saj so vnekateri ga latinizirano imenujejo v slogu pop glasbe. Naši pevci so se tempelj postavili tudi kip judinjeAudiana. Bilo bi prenaporno, če bi se spraševali, ali tudi našo cerkveno Edith Schtein, ki je umrla v koncen-pridružili veliki množici, ki je komaj glasbo čaka taka usmeritev. Med tracijskem taborišču. Med vožnjo občakala, da se začne slavje. Mi smo še hitrim ogledom mesta smo izvedeli, Donavi so se prvič pojavile zapornicemalo pohiteli do Vohburga, kjer smo da je bil v Regensburgu doma Johan- in ladje. V nadaljevanju smo spetnašli simpatično šotorišče na travniku nes Kepler. Prenočevanje smo načrto- naredili nekaj postankov in si privo-ob Donavi. Fantje smo iz naplavin ob vali na hribu nad Donavo, kjer je ščili mrzlo pivo. Slovesen zadnji večervodi nabrali nekaj suhljadi za večerni postavljena znamenita Walhalla – ču- smo si pripravili v kampu Nesslbach.kres, ki smo ga prižgali v mraku po dovit dorski tempelj z dvorano svobo- Nikjer ni bilo nikogar, le zjutraj jevečerji. Z veseljem smo odprli še de, v kateri so kipi znamenitih Nem- prišla lastnica kampa pobrat minimal- cev. Sezidal ga je bavarski kralj no pristojbino. Vse ostalo je čudovito delovalo, tako kot na vsej poti. Vedno smo se lahko stuširali s toplo vodo in preobleki v topla oblačila. Predzadnji dan smo se močno potrudili, saj smo prevozili 105 kilometrov, zato da bi imeli naslednji dan manj. Vstali smo po vojaško in se odpravili proti Passau, kjer nas je na parkirišču že čakal Sašo. Tokrat je bilo treba kolesa namestiti na nosilec in vse pospraviti za pot. Zdelo se nam je, da nam bo zmanjkovalo časa, zato smo sprehod skozi nam že poznano mesto, ki je vredno ogleda, izpustili in po avtocesti preko Linza, Gradca in Maribora »prišofirali« v Ljubljano. Skupno smo prevozili 645 kilome- trov.Žive ovire na poti.
Revija ISISS96ISIJulij 2016Zadnji skok v rečicoProf. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., Preddvor cijsko. No ja, ni panike! Glavno je, da ne čutim, da ne trpim. Dovolj sem ž[email protected] trpel in končno kaže, da bo vsega trpljenja konec … pa četudi v opera- Vse leto se kopam v bližnji rečici. »Da je pacient možgansko mrtev, cijski, v prostoru, kjer sem pustil tudiTam ob zapornici je velik tolmun, kjer so dokazali dvakrat! Tu v intenzivni sicer velik del svojega življenja …je voda vedno čez glavo. Pozimi ga zdaj vzdržujejo kot morebitnegaobičajno prihajam enkrat na teden ali dajalca organov, če bi se kljub njegovi »Sestra, skalpel! Ein schnitt einpač glede na možnosti in razmere. starosti le odločili za odvzem.« chirurg!«Kraj je dobro skrit očem, zato še nisoprišli pome možje s prisilnim jopičem, Torej sem dajalec, hmmm … Ne »Pa vseeno pazi, da ne odpreškar bi se zagotovo zgodilo, če bi čutim, ne vidim, ne slišim, ampak se črevesa!«domačini zagledali nagca, ki pozimi tega zavedam.skače v rečico, in bi ga prijavili kot »Ne boj se! ... Poglej, saj niso lenorega. »Ja, in?« jetra v redu, tudi pankreas je lep. A je »Morda bi pa bil kljub starosti koordinatorka še tu blizu, da jo Ja, vedno skočim na glavo. Včasih primeren za marginalnega dajalca. vprašamo, če vzamemo še pankreas?«pod vodo odprem oči, pozimi pa Baje ni pil in tudi UZ jeter je bil bp.«večinoma ne in hitro pridem na »A veš, da je bil profa na faksu. Hej! Transplantacije mi pravpovršje, napravim kakšnih deset, Odkar je upokojen, je precej pisal v zaradi odvzemov nikoli niso bile pridvajset zamahov in potem ven. V Isis.« srcu. Konec odvzema je bil za mojozatilju me od mrzle vode pogosto kar »Jaz Isis ne berem!« občutljivo dušo precej krut …boli! Voda je bistra, čista in lepo »Saj jaz tudi ne, ampak sem slišalzelenomodra! Ko pridem iz vode, sem starejše kolege, ki so se pogovarjali o Sedaj sem pa sam tu, ležim nakot prerojen … njegovem pisanju. Bil je nekakšen operacijski mizi, po meni brskajo in moralist, kar naprej je kritiziral vse po mi bodo, kot kaže, pobrali vse živo. Pomlad. Voda je še vedno hladna vrsti in starim je bilo to všeč. Naza- Hvala Bogu, da ne čutim, ampak vem– ima kakšnih 5 stopinj. Nazadnje dnje je baje nekaj bluzil o kirurški pa, kaj se dogaja! Pa je to dobro, dasem se okopal predvčerajšnjim. etiki in morali.« vem?« Ne vem, že nič več ne vem! »Oh, ti naši ta stari se ne morejo Slečem se, si zložim obleko, tako sprijazniti z dejstvom, da živimo v »Torej vzamemo samo jetra?«da se bom potem lahko hitro oblekel, drugem času in drugačnem sistemu, »Ja, bova hitreje opravila!«čeprav ko pridem iz vode, sploh ne in jamrajo, kako je bilo včasih vse V življenju so bila »jetra« – bolni-čutim mraza. drugače, sedaj pa samo kritizirajo. Ne kova, ne moja – pomemben del zavedajo se, da jih je čas povozil!« mojega strokovnega življenja; sedaj Skočim na glavo v vodo in … »Ma, pusti to! A koordinator ve za to pač ni nič več pomembno! Po svojeskušam odpreti oči. Ne gre in ne gre starega?« je pa le ironija, da mi bodo vzeli prav… Čuden občutek imam v glavi, hudo »Ja, seveda ve. Pa saj je njegov jetra …trenutno bolečino v zatilju in zeleno- sin. Pravi, da bi stari dal organe, če bi »Tako, končano! Daj, ti zašijmodro svetlobo tolmuna zamenjuje bili v redu.« trebuh, ker si le nekaj mlajši.«tema … Potem ne čutim ničesar … »Eh, mogoče pa le raje pokliči Ničesar ne čutim, ničesar neČudno vse skupaj, čudno! kolegico koordinatorko, da se ona slišim, pa vendar, tako kot po odvze- odloči, kako in kaj!« mu odteče kri iz aorte, odtekam Pa so mi nekateri kolegi govorili, Zavedam se vsega, rad bi se nekam, kot skozi cev, nekam protinaj ne pretiravam s tem kopanjem v premaknil, dal kakšen znak, da se zlato bleščeči svetlobi. Miren sem, sajmrzli vodi, in Ona mi je ves čas zavedam, kaj se dogaja, pa ne morem ne vem, da tej svetlobi sledi morda legovorila, naj ne skačem na glavo… nič. Torej me bodo odpeljali v opera- še črn nič …Hmm, morda me je pa kap! A sem »Kam z njim?«potem mrtev? »Kako kam, v mrtvašnico v kleti ga peljite!«
Revija ISIS Zavodn9ik7Julij 2016Nezaželeni učinkibeljenja zobProf. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet., Ljubljana Beljenje zob je v današnjem času zelo popu- Prizadetost zobnih inlarno, saj predstavlja v zadnjem desetletju v ZDA obzobnih tkiv pri beljenjunajpogostejši poseg v zobozdravstvu. Na splošno zobse je zanimanje za bele zobe začelo v ZDA že predleti v drugi obliki, ko so Američani, predvsem pa Materiali za beljenje so oksidanti, zato lahkostarejše Američanke želele imeti v totalnih sklenino tudi poškodujejo, če se uporabljajo vprotezah čim bolj bele zobe, postavljene simetrič- previsoki koncentraciji. Sklenina je najboljno kot domine. Verjetno se je ta želja po belini, ki mineralizirano tkivo v človeškem organizmu innaj sije iz ust, prenesla v sedanji čas kot želja po ima 95 utež. % anorganske snovi. Sestavljenabelih lastnih zobeh. je iz skleninskih prizem, ki potekajo od površine sklenine do meje z zobovino v notranjosti zoba. Zobe belimo z oksidanti, ki lahko poškodujejo Prizme vsebujejo mikrokristale kalcijevegazobno substanco predvsem takrat, ko se uporab- hidroksilapatita, ki so vstavljeni v organskoljajo v visokih koncentracijah. Zato spada beljenje matrico (organskih snovi je malo, le 1 utež. %v zobozdravniške ordinacije. Druga možnost je, je beljakovin, lipidov, ogljikovih hidratov, citrata,da pacient nadaljuje beljenje doma po dogovoru z laktata).zobozdravnikom, tretja možnost pa je uporabaustreznih zobnih past za beljenje manjših skle- Belilni materiali lahko poškodujejo obeninskih madežev. substanci, kar ima za posledico raztopitev organ- ske substance in erozijo skleninskih kristalov.Zabarvanje zob Vodikov peroksid (VP) se že najdlje in Najpogostejši razlog za beljenje zob je zuna- najbolj pogosto uporablja za beljenje zob. Jenje zabarvanje sklenine od nikotina, tanina, učinkovit oksidant, v topilih ustvari prosteličil in zobnega kariesa. Notranje zabarvanje v radikale. Hidroksilni radikal (OH) je zelozobu se zgodi po poškodbi zoba z vitalno pulpo reaktiven, sposoben je pobeliti tudi globljeali pri posegu odstranitve pulpe, ko pride kri v madeže v sklenini in celo v dentinu, raztapljadentinske kanale, kjer se po razgraditvi hemoglo- kristale in reagira z večino makromolekul vbina tvori hemosiderin in druge snovi, ki sčasoma organski substanci sklenine in dentina. Čimzabarvajo notranjost zoba. Pri razbarvanju teh, večja je ta poškodba, tem bolj je klinično zobvečinoma starih zabarvanj smo bili doslej deloma bel. Najpogosteje se uporablja v koncentracijiuspešni. Odstraniti je treba (skozi primerno od 3 do 10 %, dvig temperature za 10 °C muveliko odprtino na notranji strani zoba) zabarva- podvoji učinek.no zobovino (dentin) do skleninske meje ali šemalo preko nje in večkrat v dnevnih ali tedenskih Karbamid-peroksid se uporablja za belje-presledkih uporabiti belilna sredstva (že dolgo nje vitalnih zob, pogosto v koncentraciji 10 % insmo uporabljali raztopino vodikovega peroksida 16 %. Dr. Igor Potočnik, dr. dent. med., je v svojiin etra). magistrski nalogi: Spremembe sklenine po beljenju z 10 % karbamid-peroksidom (opravljeni Žal pa ni mogoče zadovoljivo pobeliti zabar- leta 1998 na Metalurškem inštitutu Fakultete zavanj, nastalih med razvojem zoba: motno naravoslovje in tehnologijo in Inštitutu za bioke-belih do rumenorjavkastih madežev v zobni mijo MF UL) med drugim ugotovil, da belilni gelsklenini pri zobni fluorozi v nekaterih prede- 10 % karbamid-peroksida povzroča strukturnelih ZDA, kjer je pitna voda vsebovala nad 4 mg spremembe in dekalcinacijo sklenine (pri dolgo-F/l (umetno fluorirana pitna voda vsebuje le 1 trajnejšem beljenju) ter da se iz sklenine izplavmg F/l), niti zabarvanj s tetraciklini (FDA, ljata Ca in P.1963). Dietil-eter in VP se je uporabljal za notra- nje beljenje, kot je bilo že omenjeno.
Revija ISISZ98avodnikJulij 2016 Natrijev perborat se v stiku z nevarnostih pri uporabi belilnih skozi prosojno sklenino rahlo rumen-vodo razgradi, nastane VP. materialov, katere razdelijo v tri kasta zobovina. Ta odtenek rumenka- skupine: tiste, katere naj uporabljajo ste barve ne kvari vtisa beline zoba, Najpogostejše spremembe na zobozdravniki (višje koncentracije), in temveč jo dopolnjuje v lep, harmoni-sklenini so hrapava površina, demine- one za paciente, ki si po navodilih čen barvni izgled.ralizacija, zmanjšanje trdote, izplav zobozdravnika belijo zobe doma (nižjeljanje materialov Ca in P. koncentracije), ter belila v zobnih Za uporabljeno literaturo se pastah, ki učinkujejo samo na površi- zahvaljujem tudi: dr. Igorju Potočni- Belilni materiali deloma poškodu- no sklenine. ku, dr. dent. med., prof. dr. Janji Jan,jejo in razbarvajo obstoječe plombe dr. dent. med., in prof. dr. Zvonimirju(kompozite, steklaste cemente) in Nacionalni inštitut za zdravje ZDA Kaiću, dr. dent. med.zmanjšajo moč njihove adhezije na (NIH) v enem od zadnjih tozadevnihsklenino. poročil ugotavlja, da postaja beljenje zob pri njih najbolj pogost poseg v Občutljivost zob, dlesni in okoli- zobozdravstvu, opozarja na nekaterešne sluznice mine v nekaj dneh po zgoraj omenjene okvare zob prikončanem beljenju. beljenju, glede dolgotrajnosti učinkov beljenja pa navaja dobo enega leta, če Med nevšečnostmi beljenja (in se pacienti vzdržijo kajenja, kave invitro) omenjajo kar do 30-krat večje rdečega vina.izplavljanje Hg iz amalgamskihplomb. Svet evropskih zobozdravnikov (CED) ima tudi ustrezno informacij- Manjše želodčne težave lahko sko skupino, ki skrbi za varno izvedbonastanejo, ko pacienti sami doma beljenja zob. Uredbe komisije Sveta ouporabljajo belilne materiale (v žlici, kozmetičnih izdelkih npr. določajo,ki je prilagojena zobnemu loku). kateri izdelki (glede na koncentracijoZaradi toka sline pacient del materiala VP) se smejo prodajati samo zobo-(belilnega gela) pogoltne. zdravnikom; da se zobozdravnik šele po pogovoru s pacientom, starim nadOpozorila 18 let, odloči, ali mu bo zaupal belje-in strokovna mnenja nje zob doma ipd. CED redno pripravo beljenju zob lja vsakoletna poročila o nezaželenih učinkih belilnih materialov, podatke Nekatera zobozdravniška združe- jim dostavljajo zobozdravniki iz državnja občasno seznanjajo zobozdravnike članic.in paciente o novih rezultatih napodročju beljenja zob. Tako ameriško Iz zgoraj navedenega izhaja, dazobozdravniško združenje (ADA) imamo od beljenja več škode kotspremlja oziroma priporoča uporabo koristi. Beljenje zob je nepotrebno, čebelilnih materialov s podeljevanjem za to ni očitnih razlogov.soglasja za uporabo (ADA Seal ofAcceptance). V poročilu za leto 2016 Naravni zobje so lepe bele barve,(dopolnilo k prejšnjim poročilom) če pa so dobro mineralizirani, prosevaporočajo o nekaterih novostih inProšnja organizatorjem strokovnih srečanj Ker veliko upokojenih zdravnikov z zanimanjem sledi razvoju stroke, ki so se ji posvečali vse svoje aktivno obdobje,se radi udeležujejo strokovnih srečanj – tudi tistih, ki jih uvrstimo v koledar strokovnih srečanj v reviji Isis. Organizatorje zato prosimo, da upokojenim zdravnikom čim večkrat ponudijo možnost, da se brez plačila kotizacijeudeležijo strokovnih dogodkov, nam pa dosledno sporočajo, ali so upokojeni zdravniki oproščeni plačila kotizacije ali ne,da bomo podatek lahko uvrstili v ustrezno rubriko. Uredništvo
The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 9950 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyPrim. assist. Jernej Završnik, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyNikola Potočnik, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andPrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsPublic Relations Department professional training, and examination. and activities.Polona Lečnik Wallas, B. A. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Legal and General Affairs Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableVesna Habe Pranjič, L. L. B. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingFinance and Accounting Department Participating in the preparation of service to members.Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legal in health care issues. regulations and the statute.Health Economics, Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.
Search
