Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Junij 2016, številka 7

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.

Revija ISIS Uvodnik3Julij 2016Uvodnik Na volitvah poslancev skupščine Zdravniške jalne in uspešne ekipe, katere osrednja skrb sozbornice Slovenije 2016 sem bila izvoljena za bili bolniki in dobro strokovno delo ter nenehnoposlanko v ljubljanski regiji – bolnišnično in dodatno izobraževanje (tudi v tujini). Sledili smospecialistično zdravstvo, v volilni enoti LB5: razvoju revmatologije v svetu, se veselili skupnihupokojenci. Izvolitev sem doživela kot veliko in uspehov posameznih kolegov ter njihovihčast, obenem pa tudi kot obvezo in dolžnost, da napredovanj. Za ustvarjanje dobrega delovnegase bom v tem mandatu dejavno vključila v delo vzdušja je v prvi vrsti zaslužen pokojni prof. dr.skupščine. Kmalu po izvolitvi sem izvedela, da Bogomil Vargazon. Bil je vzor etičnega in huma-sem seniorka, ne samo naše regijske skupine, nega zdravnika, ki je nenehno podpiral in spod-temveč tudi celotne skupščine (seniorka se sliši bujal human odnos do bolnikov in našo strokov-lepše kot najstarejša poslanka), kar me je prese- no rast. Po njegovem obdobju smo imeli spetnetilo in česar res nisem pričakovala. srečo, da ga je nasledil prof. dr. Blaž Rozman (kasnejši akademik in Zoisov nagrajenec), ki je Naj se bolj podrobno predstavim in dodam imel podobne lastnosti. Zaradi njegovih sposob-nekaj razmišljanj. Od leta 2008 sem upokojena, nosti in strokovne vizije ter sodelovanja vseh jevendar sem še dejavna, vzdržujem stike s kolegi Oddelek za revmatologijo prerastel v sodobnorevmatologi in spremljam njihovo delo. Poleg diagnostično in terapevtsko ter za področjetega sem članica strokovnih svetov dveh društev revmatologije vrhunsko zdravstveno ustanovo.revmatskih bolnikov in podpredsednica Sekcije Ta bi si zaslužila več pozornosti doma, ki jo vupokojenih zdravnikov pri SZD ter skrbna in veliki meri uživa v mednarodnem prostoru. Deloljubeča nona osmih vnukov. uspešno nadaljujejo mladi kolegi pod vodstvom Na svojo preteklo strokovno pot specialistkeinterne medicine in revmatologije gledamponosno in z zadovoljstvom, saj sem predanoopravljala zdravniški poklic, ki sem ga doživljalakot življenjsko poslanstvo. Več let sem opravljalavodstvene funkcije. K ponosu in zadovoljstvu jepripomogel tudi izjemen kolektiv Kliničnegaoddelka za revmatologijo, kjer sem preživela vsosvojo delovno dobo. Zakaj tako poudarjam dobrodelovno okolje? Z žalostjo in nelagodjem spre-mljam »afere v zdravstvu«, ki jih dostikrat pravprivoščljivo in enostransko ter posplošeno na vsezdravnike prikazujejo razni mediji, pri tem pajim odkrito pomaga politika. »Ali bomo sploh šelahko zaupali našim zdravnikom?« je bilo nedav-no vprašanje voditeljice na nacionalni TV, ki meje prizadelo in tudi razjezilo. Tako posploševanjeje žaljivo, saj so pri nas dobri zdravniki v večini,ki strokovno in zavzeto opravljajo svoje delo in sejim zaradi tovrstne, praktično vsakodnevne gonjegodijo hude krivice. Res pa je, da moramonekatere razloge za razne nepravilnosti in aferepoiskati tudi v svojih vrstah. Nedvomno so za tokrivi slabi medsebojni odnosi, pomanjkanjekomunikacije, prerekanje, podtikanje, pomanj-kanje in neupoštevanje ali odsotnost meril zastrokovno odličnost, posledično slabo strokovnodelo, prelaganje krivde in odgovornosti nadrugega, obračunavanje s tistimi, ki utemeljenoopozarjajo na nepravilnosti. Zato se toliko boljzavedam, da sem imela neverjetno srečo, da sembila od začetka do konca kariere del zelo ustvar-

Revija ISISU4 vodnikJulij 2016prof. dr. Matije Tomšiča. Pomembna zapisal: »Volitve ZZS 2016: nič poslanke? Seznanila sem se s Statu-je še ena epizoda v zgodovini Oddelka tragičnega, nič novega, toda nič tom Zdravniške zbornice Slovenije inza revmatologijo. Ker smo se v ljub- spodbudnega«. Predvsem slednje se Poslovnikom o delu skupščine,ljanskem UKC revmatologi srečevali s mi zdi še kako resnično in zaskrbljujo- izvršilnega odbora, njunih organov.številnimi problemi in ovirami, smo če. Kaj se je zgodilo, da je volilna Zavedam se, da je skupščina najvišjileta 2007 ustanovili neprofitni zaseb- udeležba v primerjavi z letom 1996, organ zbornice, da imamo poslancini Inštitut za revmatologijo in zapro- ko je bila 62-odstotna, v zadnjih letih tako pravice kot dolžnosti, ki jih bomsili za koncesijo zunaj UKC, ki seveda padla na okrog 40 odstotkov. Ali skušala vestno izpolnjevati in pri deluni bila odobrena. Leta 2009 so nato zdravniki ne čutimo več pripadnosti, čim bolj tvorno sodelovati. Velikorevmatologi predlagali ustanovitev povezanosti, nam manjka zaupanja, poudarkov je namenjenih pobudam insamostojne Revmatološke klinike v stanovskega zanimanja, smo nezado- vprašanjem poslancev, bodisi izsklopu UKC, ki tudi ni bila sprejeta. voljni z delom zbornice in si zato ne pristojnosti skupščine bodisi drugihŽe od vsega začetka so pobude revma- želimo (nočemo) odločati o svojih organov zbornice. Pomembne intologov v tedanjem vodstvu povzročile predstavnikih v skupščini in o predse- številne naloge, ki so natančno dolo-neverjetno nervozo in nasprotovanje. dniku Zdravniške zbornice? Veliko čene in zapisane v omenjenih aktih,Če bi revmatologom omogočili osa- možnih, stvarnih odgovorov, tudi o imajo tudi regijski odbori. Čaka nasmosvojitev, bi danes že vedeli, ali je nas samih in današnjih razmerah, torej zelo veliko dela. Sama bom»pilotni projekt«, ki ga je leta 2009 smo lahko prebrali v obeh, precej zastopala tudi glas in interese upoko-podpiral tudi zdravstveni minister, pesimističnih uvodnikih glavnega jenih zdravnikov. Pričakujem velikouspešen in formula za boljšo organi- urednika revije Isis in dosedanjega sodelovanja med poslanci, tvornihzacijo ter delovanje posameznih klinik predsednika zbornice v majski in razprav, kresanja in usklajevanjaznotraj ogromne in toge ustanove, kot junijski številki. Želela bi si, da se mnenj ter izpolnjevanja dogovorjenihje UKC. zdravniki zbudimo in stopimo skupaj nalog. ter bolj čvrsto branimo svoje, pred- Naj se vrnem k letošnjim voli- vsem pa interese bolnikov. Bolnikom, Slovenski zdravniki nedvomnotvam. Veselju ob moji izvolitvi v katerih vloga je danes drugačna, bolj potrebujemo Zdravniško zbornico, kiSkupščino Zdravniške zbornice aktivna in vplivna kot pred desetletji, nas bo še bolj (ali ponovno) povezala.Slovenije je sledilo prvo razočaranje, vendar v družbi (politiki) dostikrat Zavedati se moramo žalostnegapovezano s poročilom volilne komisije močno zanemarjena, nedvomno velja dejstva, da si aktualna politika ne želio komaj 44,3-odstotni volilni udeležbi naša osrednja pozornost, ki jo ves čas našega združevanja, da nas želiv ljubljanski regiji in podobni ali celo poudarjamo in tudi izkazujemo. disciplinirati in okrniti našo avtono-nekoliko nižji tudi drugje. Res je, to ni mijo, česar pa ne smemo dovoliti. Kernič novega, že več let je odstotek Ob tem razmišljam tudi o nezavi- sem od nekdaj optimistično naravna-volilne udeležbe podoben kot letos. dljivem položaju Zdravniške zbornice, na, verjamem, da bodo za slovenskeDrugo razočaranje je sledilo po sklicu ki je dežurni krivec za vse, kar se bolnike in zdravništvo vendarle (insestanka regijskega odbora (kar je bila slabega zgodi v zdravstvu. To odgo- čim prej) nastopili boljši časi, ki pa simoja naloga), ki se ga je od 17 izvolje- vornost bi morali v prvi vrsti prevzeti jih bomo morali priboriti sami.nih poslancev ljubljanske regije posamezni zdravniki, poleg tega vodil-udeležilo 7 poslancev (samo dve ni delavci in lastniki zdravstvenih Želim si, da bi Skupščina Zdravni-poslanki sta se opravičili). Zastavljalo ustanov, vodje oddelkov, predstojniki ške zbornice Slovenije z novoizvolje-se mi je vprašanje, zakaj posamezniki klinik, bolnišnic, zdravstvenih domov, nimi poslanci (polovica nas je novin-sploh kandidirajo in se pustijo izvoliti, kjer se nepravilnosti zgodijo. Vsi so cev, razveseljivo je tudi veliko številoče že na začetku ne izpolnjujejo svojih dolžni skrbeti za varnost in kakovo- mladih kolegov poslancev) dobronalog in dolžnosti, za neudeležbo pa stno obravnavo bolnikov, za vzposta- zastavila delo in uspešno delovalase niti ne opravičijo. Morda je ome- vljanje meril strokovne odličnosti, skozi celoten mandat.njena kritika preuranjena in se bodo izvajanje strokovnega nadzora,poslanci v prihodnje bolj izkazali in preprečevanje napak ter uveljavljanje Lep pozdrav,tvorno sodelovali ter prispevali k dobrih medsebojnih odnosov. Moje Mojca Kos Goljadobremu delu Skupščine Zdravniške mnenje je, da je Zdravniška zbornicazbornice. pomembna v drugem planu, da obrav- nava, zastopa in po potrebi ščiti svoje Razočaranj pa še ni bilo konec. člane, ustrezne komisije pa proučijoZaradi nizke udeležbe na volitvah ni probleme in ukrepajo, skladno sbil/a izvoljen/a predsednik/ca Zdrav- posameznimi zborničnimi akti.niške zbornice Slovenije. Dosedanjipredsednik je ob tem dejstvu v Uvo- Kaj pričakujem pri delu skupščinedniku junijske številke revije Isis zbornice in katere so moje naloge kot



Revija ISISU6 vodnikJulij 2016Uvodnik Forum Strokovne publikacije3 Uvodnik 25 O, ljuba preproščina neznanja 58 Robert N. Proctor: Mojca Kos Golja Gordana Kalan Živčec Zlati holokavst Luka ŠolmajerK naslovnici revije 25 Primer Radan – koga ali česa naj se bojimo? Strokovna srečanja8 Doc. dr. Nataša Tul Borut Stražišar Mandić, dr. med. Polona Lečnik Wallas Medicina 59 Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnikeZbornica 29 Ranljivosti mladostnikov in razvoj zasvojenosti: od genov 60 Strokovna12 Iz dela zbornice do dozorevanja možganov srečanja Barbara Lovrečič 66 Mali oglasiAktualno 33 Hemovigilanca – poročilo Iz zgodovine medicine 201513 Zaključek 33. Tekmovanja Irena Bricl, Ivica Marić 67 Pomniki medicinske za čiste zobe ob zdravi preteklosti na Slovenskem prehrani Poročila s strokovnih srečanj – 2. del Matej Leskošek 42 Sodobni pogledi na Zvonka Zupanič Slavec možgansko kap14 Boj z malignim Martin Rakuša 72 Pogled na zdravljenje melanomom je vedno Slovencev skozi stoletja uspešnejši 43 Zunajtelesna fototerapija – oblika naprednega celičnega Kristijan Skok, Lana Maša Janez Platiše zdravljenja Štelcer, Klemen Tratnik, Larisa Divjak, Laura15 Zdravstvo in zdravilstvo Urban Švajger Obretan, Janja Uršič, Elko Borko, Zmago Turk Kristina Štern, Katja Vezjak Šega 44 Petdnevno strokovno srečanjePersonalia ortodontov, zobnih tehnikov Obletnica in asistentk19 Opravljeni specialistični 79 Odkritje kipa pionirju izpiti Helena Komljanec zobozdravstva prof. dr. Jožetu RantuIz Evrope 46 2. mednarodni kongres študentov dentalne medicine v Jana Furlan Ljubljani22 Živel Isis in čestitka za V spomin kolega Kluna! Anže Birk Željko Poljak 48 Sistematična analiza globljih 81 Peter Kristan, dr. dent. med.,22 Diete vzrokov za napake specialist stomatološke protetike (1934–2016) Branka Verdnik Golob, Bojana Pinter Aleksander Sterger23 Načrtovani zakon o PHC: 51 Kako vzgojiti zdravega otroka Zanimivo prevara v svetu zaslonov? Darja Lovšin23 Diabetes po svetu – 53 Bistvo je očem nevidno 82 Doktorica medicine Zdenka zapuščina Zahoda Alja Gričar, Ina Ülen Ivančič - Szilagyi, zdravnica s srcem, pediatrinja bo24 Pot je prava 55 10. Jesenska mednarodna 102-letnica! Boris Klun delavnica skupinske analitične psihoterapije Mir in vojna Polonca Steinmann24 Prvi sestanek Evgen Kajin 86 El Camino Real mediteranskih bariatričnih Jurij Kurillo kirurgov Boris Klun

Revija ISIS Uvodnik7Julij 2016Zdravniki v prostem času Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem89 Parkinsonizem Leto XXV, št. 7, 1. julij 2016 uredništva. ni ovira za ustvarjanje Natisnjeno 9950 izvodov Katarina Majer Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije92 Donavska kolesarska pot UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 Pavle Košorok ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 LjubljanaSisi IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina96 Zadnji skok v rečico Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje Eldar M. Gadžijev 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –Zavodnik T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne97 Nezaželeni učinki beljenja zob Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je Vito Vrbič okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Prim. Andrej Možina, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene Marija Cimperman, Sabina Eržen Korošec rubrike honoriramo, pripišite polni naslov Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke. Isis online: ISSN 1581-1611 T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji. UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. ne bomo objavili. Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Napoved strokovnega srečanja Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. Asist. Aleš Rozman, dr. med. Izjava uredništva Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali LEKTORIRANJE uredništva Izide. Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. E: [email protected] Letna naročnina Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 OBLIKOVANJE EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno Agencija Iz principa zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana Stanislav Oražem pri pošti 1102 Ljubljana. TRŽENJE Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

8 Revija ISIS revijeK nJaulij s201l6ovnici Doc. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med. Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc., ZZS [email protected] objave v prestižni reviji New En-gland Journal of Medicine o odkritjupovezave med virusom Zika in nepra-vilnim razvojem možganov pri plodu jeminilo skoraj štiri mesece. Februarjaste slovenski zdravniki in raziskovalcipostali središče svetovne znanstvenejavnosti. Kako gledate nazaj na dogod-ke, ki so se zgodili? Vas še presenetiuspeh, ki ste ga doživeli? V zadnjem tednu sem imela dva dogodka, kista me pozitivno presenetila. Prvi je bil, ko sem se Foto: Mitja Mandić.

K naslovnicRiJeuvrliijjae2I0S1IvS6 ije9udeležila internetnega seminarja o bila sem v Braziliji in v 13. tednu je premogel toliko radovednosti invirusu Zika. Povabljena sem bila kot nosečnosti prebolela okužbo z viru- mu ni bilo jasno, kaj bi to lahko bilo,članica Mednarodnega združenja za som Zika.« Meni je bila ta bolezen je poklical prof. Avšič Županc, virolo-ultrazvok v porodništvu in ginekologi- popolna neznanka, o tem virusu se ginjo svetovnega formata, ki jeji (ISUOG) in sem sodelovala kot nismo učili na fakulteti, o njem ne seveda virus poznala in tudi žeanonimni sodelujoči. Najprej so piše v učbenikih, strokovne literature slišala, da je v Braziliji epidemija.povedali vse osnovne informacije o o tem je bilo malo, na področju Prof. Avšič Županc je takoj opravilavirusu Zika. Ko so prešli na klinični porodništva nič. Do oktobra 2015 je virološka testiranja na tkivu možga-del, smo bili prvi citirani prav mi bil ta virus v našem svetu nepomem- nov in na ostalih plodovih tkivih.– primer iz Slovenije, ker nam je ben, v Braziliji pa je bil pomemben Dokazali smo, da je virus prisoten leuspelo dokazati povezavo med viru- toliko, da je povzročal okužbo, ki je v možganih in da ga v drugih tkivihsom Zika in nepravilnostmi v razvoju veljala za blago samoomejujočo ni, kar je posebnost tega virusa. To jemožganov. Zanimivo je bilo gledati, bolezen. Zdaj vemo, da ima lahko tisto, kar smo prvi dokazali, in dakako kažejo naše UZ-slike in nas težke posledice. Oktobra se o tem še dejansko ta virus povzroča spremem-hvalijo … ni nič govorilo in takrat je gospa prišla be na možganih. Kljub vsemu nekate- k nam. Ključno je bilo, da sem ta ri namreč še vedno sumijo, da kaj Drugo presenečenje pa me je podatek zapisala v izvid, ker se mi je drugega povzroča spremembe, npr.čakalo na kongresu o prezgodnjem zdel zanimiv in ker se je videlo, da je od genetike do repelentov, cepiv,porodu na Švedskem. Zaradi velike prognoza za plod res slaba, nosečnici kemičnih dodatkov ... Dejansko smoaktualnosti virusa Zika, saj naj bi pa sem verjela, da je to samoomejujo- bili prvi, ki smo dokazali virusnevirus prihajal v Evropo, smo imeli v ča bolezen, ki je pri njej trajala le delce v možganih, in to je tisto, karpopoldanskem delu dvourno predava- nekaj dni. Možgani ploda so bili videti večina sprejema kot dokaz, da jenje o virusu Zika. Spet smo bili prvi taki, da ne bi mogli normalno delova- virus povzročil mikrocefalijo.omenjeni prav mi iz Slovenije. Tako ti, zato smo na kliniki odobrili preki-vidiš, da je imelo to odkritje res veliko nitev nosečnosti. Kdaj ste začutili, da imatetežo in tudi citiranost članka je zelo pred seboj nekaj res revoluci-velika. Kaže, da ga jemljejo kot enega Obdukcija ploda je potrdila onarnega, pomembnega?temeljnih člankov na tem področju. hude strukturne okvare mož-Včasih se sprašujem, kako da se je vse ganov. Od tu naprej se je Moji kolegi so prej začutili, da jeto zgodilo nam, to je res neverjetno. pričel ključni del raziskoval- to nekaj izjemno pomembnega. Prof. nega procesa. Avšič Županc je zagotovo prva vedela, Še pred tem pa sem bila na dveh že novembra, jaz osebno velikostrokovnih srečanjih (v Dubaju in na Po vsaki prekinitvi nosečnosti kasneje. Za pomembno se je izkazalo,Dunaju), na kateri sem bila povablje- želimo najti vzrok in ugotoviti, zakaj da so imeli na Inštitutu za mikrobio-na z drugimi predavanji, naprošena za je bila prognoza slaba, zato smo logijo zamrznjen arhiv virusov, vdodatno predavanje o odkritju ZIKV. poslali plod na patološko preiskavo. katerem je bil tudi Zika, in tako soZame res presenetljivo. Na patologiji pa je bilo drugo srečno lahko izdelali test za dokaz virusa, saj naključje, da je bil na pravem mestu standardni testi niso bili uporabni.Kakšne prednosti ste imeli slo- in ob pravem času izjemen Jernejvenski zdravniki in znanstve- Mlakar, specializant patologije, ki je Kako ste pomislili na presti-niki pred drugimi? Kako se je plodove možgane fantastično fiksiral. žno revijo New England Jour-vse skupaj odvijalo? To je bil ključni moment – fiksacija nal of Medicine in na kakšen možganov in ohranitev možganskega način ste uspešno preživeli Naša prednost pri tem primeru je tkiva. Prof. dr. Mara Popović, dr. embargo obveščanja ostalebila v tem, da smo s kliničnega vidika med., z Inštituta za patologijo lju- javnosti pred objavo v reviji?pomislili na Ziko takrat, ko o njej ni še bljanske medicinske fakultete je nato Kako je to potekalo?skoraj nihče vedel, ter da imamo velik opravila podroben nevropatološkicenter za UZ-diagnostiko nepravilno- pregled in opisala možganske spre- Decembra se je že začelo govoriti osti. Nosečnica je prišla iz Italije. V membe, ki jih je povzročil ta virus v mikrocefaliji in iskati vzroke ter sumitiuniverzitetnem veronskem centru so možganih. in hkrati dvomiti o povezavi med Zikougotovili mikrocefalijo in s tem slabo in mikrocefalijo. Vedno bolj je kazalo,prognozo. Na virus Zika niso posumi- Zelo pomembno zaslugo ima da postaja Zika svetovni problem.li, v dokumentaciji ga niso omenjali. torej Jernej Mlakar, da je možgane Prof. Avšič Županc je to slutila inKo je prišla nosečnica, ki je študentka pravilno fiksiral in da je poklical vedela, da moramo svoje odkritjebiologije, k meni, sem na podlagi akad. prof. dr. Tatjano Avšič objaviti v res pomembni reviji. Ko jeUZ-slike posumila na virusno okužbo Županc z Inštituta za mikrobiologi- predlagala New England Journalin ko sem jo spraševala, ali je imela jo. Videl je namreč zapis Zika in ker of Medicine (NEJM), si nisemkakšno virusno okužbo, je rekla: »Ja,

Revija ISIS revije1K0naslovniciJulij 2016Raziskavo je vodila Tatjana Avšič Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF UL, sodelovali so Nataša Tul Mandić, predstojnica KO zaperinatologijo Ginekološke klinike UKCL, Mara Popović z Inštituta za patologijo Medicinske fakultete UL, Jernej Mlakar, Miša Korva, Mateja PoljšakPrijatelj, Jerica Mraz, Marko Kolenc, Katarina Resman Rus, Tina Vesnaver Vipotnik, Vesna Fabjan Vodušek in Alenka Vizjakter predstojnik Inštituta za patologijo Jože Pižem in predstojnik Inštituta za imunologijo in mikrobiologijo Miroslav Petrovec. Prelomni prispevek močnoodmeva v svetu. Foto: Tina Rošupala niti pomislit tako visoko, češ da bali, da bi novica pricurljala na dan medicinska srenja je opazila članek, šeto ni za nas, je samo za znanstvene pred objavo, saj so »zaupni« novinarji posebej virološka strokovna javnost, kibogove, ne pa za nas navadne klinike NEJM nekatere naše novinarje nekaj je zadevo Zika še bolj spremljala ...in smrtnike v Sloveniji. Ona pa je bila dni pred objavo začeli spraševati, kajodločena, ker je vedela, da gre za res se dogaja, oni pa seveda nas. Za objavo Virus Zika je še vedno aktua-pomembno odkritje. Ko smo videli, da tako pomembne novice, kot je bila ta, len. V Braziliji se soočajo z večso članek sprejeli, sem bila osebno smo zato za dan objave na spletu kot 4000 hudo prizadetimizelo srečna in hkrati presenečena, ko pripravili novinarsko konferenco, ki je dojenčki, veliko jih ob poroduso vsem soavtorjem poslali navodila o bila izjemno dobro obiskana. Vpraša- tudi umre, saj so nepravilnostiskrivanju informacij – dobesedno o nja so deževala, neverjetno je bilo tudi pogosto povsem nezdružljive zinformacijskem embargu na odkritje, fotografiranje – videti je bilo kot v življenjem. Posnetki iz Brazili-dokler članek ni objavljen na njihovi filmu … je pa so enostavno pretresljivi.spletni strani. New England Jour-nal of Medicine ima sicer svoje Nato se je zgodila objava v Virus je izjemno aktualen in z»zaupne« novinarje (iz Reuters, prestižni reviji. bojaznijo pričakujemo toplejše obdo-CNN), ki jih o pomembnih odkritjih bje, ko se bodo v Evropi zbudiliobvesti že vnaprej, da se na objavo Ja, presenetilo me je, koliko mojih komarji. Ljudje potujejo in zagotovopripravijo, a o odkritju ne poročajo do kolegov, tudi v tujini, je ta članek opazilo bodo prišle osebe z virusom v krvi.konca embarga. Mi smo se vsi zelo in nam čestitalo za uspeh. Mediji so Virus je vse bolj aktualen tudi zato, seveda želeli imeti intervjuje. Tudi ker ne ugotavljamo težav samo pri

K naslovnicRiJeuvrliijjae2I0S1IvS6 1ije1plodovih, ampak tudi pri odraslih. Ti razvija, imamo vedno boljše naprave nepravilnost, povedali so ji, da jeimajo lahko resne zaplete, tudi smrtni ter vedno več znanja, kar je zelo prognoza slaba, in nasvidenje. To jeizidi so že bili zaradi Zike. Pripravljajo pomembno, saj odlična naprava nič zame kot žensko in kot zdravnicose tudi selitve v Južno Ameriko zaradi ne pomeni, če nimaš zraven izkušene- nesprejemljivo.olimpijade. In tako postaja Zika ga strokovnjaka. Vedno več preiskavsvetovni zdravstveni problem. Prav v je v zgodnji nosečnosti, kar je dobro, Je odkritje v zvezi z virusomtem primeru se je pokazalo, kako ker lahko že zgodaj odkrijemo vedno Zika vaš najpomembnejšimajhen je svet – ko na enem delu več nepravilnosti. Ne pa vseh, ker se poklicni uspeh?zatrepeta metulj, lahko to na drugi nekatere nepravilnosti pokažejo šelestrani povzroči cunami. To je res. pozno, kot npr. pri virusu Zika. Vse Ne, moj najpomembnejši poklicni gre v smer vedno bolj natančne uspeh ni virus Zika, čeprav je članek Izoblikovali smo slovenske smer- slikovne diagnostike in vedno bolj moja najprestižnejša objava, hvalanice za ljudi v reproduktivni dobi, ki natančne genetske diagnostike. Tatjani in vsem ostalim iz ekipe!jih je potrdil RSK za ginekologijo. Vedno več nepravilnosti znamoZdaj je že znano, da lahko virus ostaja pojasniti z genetskimi testi in ti testi Mislim, da je moj najpomembnej-dlje časa v telesu, dokazano v testisih, so vedno natančnejši, hitrejši, dosto- ši poklicni uspeh »nuhalna svetlina vprenaša se lahko tudi spolno, preko pnejši. Pomembna je tudi mikrobio- Sloveniji«. Avgusta leta 1996 semokuženega moškega na partnerko. Ne loška diagnostika, ki je tudi vedno dobila licenco za nuhalno svetlino invemo, ali lahko ostane skrit v ženskem natančnejša. nato je trajalo deset let, da smo se vtelesu, tako kot ostanejo herpes virusi Sloveniji prepričali, da je ta preiskavain občasno izbruhnejo. Še vedno se Se bojite trenutka, ko bodo res pomembna. Pomembna tudi zato,soočamo z večjim številom vprašanj, starši zahtevali točno določen ker se je ultrazvočni razvoj usmeril vkot imamo odgovorov. »tip otroka«? prvo trimesečje nosečnosti. Danes v prvem trimesečju prepoznamo ne le Virus Zika se je kot nevaren Ne, v bistvu ne, ker je večina Downov sindrom, ampak številnepokazal najprej v porodništvu in še staršev razumnih in nima nemogočih druge razvojne nepravilnosti. Vvedno povzroča največ težav nosečni- pričakovanj. So se pa že zgodili začetku poklicne poti sem imelacam oz. plodovom. V ostali populaciji primeri, ko so starši želeli otroka ogromno podpore predvsem prof. dr.je manj problemov, smrtnost je na določenega spola. In so populacije na Žive Novak Antolič in seveda sodelav-srečo majhna, akutna obolenja so svetu, ki imajo hude probleme zaradi cev s KO za perinatologijo. Mislim, daobvladljiva, medtem ko je zaplet na selekcije moškega spola, npr. na je danes naš oddelek postal zeloplodovih možganih neobvladljiv in ni Kitajskem, v Albaniji, na Kosovu ... pomemben v kliničnem in raziskoval-redek. V Braziliji imajo nad 4000 Mislim, da do zahteve po otroku z nem pogledu, saj medsebojno dobrootrok z mikrocefalijo in to so otroci, ki določenimi lastnostmi – npr. modri- sodelujemo, gradimo na temeljihimajo zelo prizadete možgane. Smrt­ mi očmi, ne bo prišlo, je pa res, da se naših izjemnih prednikov, seveda panost je velika, breme za prizadete postavlja že vprašanje odkrivanja za tudi zato, ker intenzivno sodelujemo združine in vso državo nepredstavljivo. nekatere genetske spremembe oz. ostalimi klinikami in inštituti UKCL bolezni, ali je prav, da jih odkrivamo in MF Ljubljana, ostalimi oddelki vMerjenje nuhalne svetline ali ne. Glede odkrivanja razvojnih Sloveniji in z mednarodnimi centri.avgusta praznuje 20 let … nepravilnosti mislim, da je dobrodo- šlo, da so starši seznanjeni z razvojem Najlepša hvala za pogovor. Ja, avgusta bo 20 let, ko sem – ploda in da imamo danes dobremalo za šalo in malo zares – šla v možnosti odkrivanja razvojnih Objavljeni člankiLondon in imela srečo, da sem se nepravilnosti. Pomembno je, da lahko slovenskih raziskovalcevznašla v enem najboljših centrov za starše seznanimo, kakšna je prognoza na spletni strani Newfetalno medicino na svetu ter kot prva za plod, ki ima določeno nepravilnost, England Journal ofv Sloveniji pridobila znanje in licenco ter da se starši o nadaljevanju noseč- Medicineza oceno tveganja za kromosomopatije nosti posvetujejo z različnimi stro-z nuhalno svetlino. To je postala tema kovnjaki – specialisti za različna O odkritju povezave med Ziko inza moj doktorat. Pred 20 leti je bila to področja, genetiki, psihologi. Mislim, razvojnimi nepravilnostmi možganovnovost, tako v svetu kot pri nas, in da je izjemno pomembno, da pri nas ploda:nihče ni pričakoval, da bo to postala obstaja možnost prekinitve nosečno- http://www.nejm.org/doi/ena od osnovnih preiskav v nosečnosti. sti v primerih, ko je prognoza zelo full/10.1056/NEJMoa1600651 slaba, ker v nekaterih državah teKam gre razvoj diagnostičnih možnosti ni. Kot na primer pri mladi O prezgodnjem porodu:metod v porodništvu? ženski iz Italije, kjer so odkrili hudo http://www.nejm.org/doi/ full/10.1056/NEJMoa1511014 Slikovna diagnostika, tj. ultrazvokin magnetna resonanca, se vedno bolj

Revija ISIS1Z2bornicaJulij 2016Iz dela zbornice Prva seja dispanzerja v obsegu 26,45 tima. V ožilju (91 primerov), operacije kile skupščine ZZS prvotnem predlogu je Zdravniška (400 primerov), EMG (819 prime- zbornica predlagala širitve v rov) ter vse realizirane prve V četrtek, 9. junija, je na Zdravni- večjem obsegu, vendar je bil zaradi preglede v specialistični ambulan-ški zbornici Slovenije potekala prva nestrinjanja ZZZS usklajen pred- tni dejavnosti.seja skupščine novoizvoljenih poslan- log, da se poveča program le v • Sprejete so bile širitve na področjucev za mandatno obdobje 2016–2020. določenih izpostavah s podpov- fizioterapije, nevromodulacijskiZa predsednika skupščine ZZS je bil prečno preskrbljenostjo z omenje- program za URI Soča ter ureaizvoljen mag. Marko Bitenc, dr. med., nimi programi. Izvajalci, ki bodo dihalni testi za SB Slovenj Gradec.za podpredsednika pa Matevž Janc, zaposlili ali že imajo zaposlene • Vlada RS je potrdila sklep, da lahkodr. dent. med.   zdravnike, ki bi lahko izvajali izvajalci Zavodu posebej zaračuna- dodatni program, bodo lahko vajo polipektomijske zanke tudi v Potrjeni so bili mandati poslancev pridobili dodatni program v specialistični ambulantni dejavnostiza mandatno obdobje 2016–2020. S izpostavah Celje – sedež, Sloven- ambulantne kirurgije, kjer se vtem je ustanovna skupščina postavila ske Konjice, Žalec, Izola, Koper – okviru proktologije izvajajo zatemelje delovanja najpomembnejšega sedež, Postojna, Sežana, Kranj – obravnavane bolnike tudi storitveorgana Zdravniške zbornice Slovenije in sedež, Škofja Loka, Tržič, Krško kolonoskopije in nimajo posebejv nadaljevanju razprave zavzela stališče, – sedež, Sevnica, Cerknica, Dom- opredeljene dejavnosti gastroente-da z ustreznimi statutarnimi spremem- žale, Kamnik, Litija, Ljubljana – rologije in endoskopije. bami omogoči kar najhitrejšo izvedbo sedež, Vrhnika, Slovenska Bistrica,ponovnih volitev predsednika ZZS. Spo- Ajdovščina, Nova Gorica – sedež, Nika Sokolič, univ. dipl. ekon.ročilo skupščine je bilo jasno, da v Novo mesto – sedež in Trebnje. Vodja pogajalske skupine ZZSrazmerah, v kakršnih je danes zdrav- • Potrjen je bil predlog Zdravniškestvo, zbornica nujno potrebuje vodstvo, zbornice, da se izvajalcem mladin- Donacije inki bo suvereno in legitimno zastopalo skega zobozdravstva z nadpov- sponzorstvainterese zdravniškega poklica. prečnim številom opredeljenih ZZS prizna dodatno število točk. Splošni Izvajalcem mladinskega zobo- Zdravniška zbornica Slovenije dogovor za zdravstva z nadpovprečnim obvešča svoje člane in ostalo javnost o pogodbeno številom opredeljenih se tako v aktivnostih na področju podeljevanja leto 2016 – letu 2016 ne bo nižalo pogodbeno donacij in sponzorstev. Zbornica sklepi vlade RS število pogodbenih točk. vsako leto podeljuje donacije humani- • Sprejeti so bili nekateri izmed tarno-medicinskim odpravam študen- Vlada RS je na seji dne 19. 5. 2016 predlogov Zdravniške zbornice za tov medicine in kulturno-umetniške-s štirimesečno zamudo sprejela širitve programa zobozdravstva mu delovanju zdravnikov. V letošnjemodločitve o spornih vprašanjih v zvezi pri koncesionarjih. letu je podprla izvedbo vsakoletnegas Splošnim dogovorom za pogodbeno Pomembnejši sprejeti sklepi, ki tradicionalnega zdravniškega koncer-leto 2016. Odločala je o 172 spornih jih je Vlada RS sprejela, so še: ta (KUD KC in MF dr. Lojz Kraigher)vprašanjih, o katerih partnerji na • Od 1. 6. 2016 do 31. 12. 2016 se in druge kulturne dejavnosti, kiarbitraži za sprejem Splošnega dogo- cene zdravstvenih storitev poveča- potekajo v okviru KUD-a. Prav tako jevora za pogodbeno leto 2016 nismo jo za 3,6 %. Povečala so se tudi podprla humanitarno-medicinskodosegli soglasja. sredstva za regres, ki so priznana odpravo Matanga 2016 Sekcije zaSprejeti so bili naslednji predlo- v vrednostih programov zdrav- tropsko medicino MF LJ. Zbornicagi Zdravniške zbornice:  stvenih storitev. sodeluje tudi pri projektu razstave• Vlada je potrdila širitev splošnih • Glede skrajšanja čakalnih dob je medicinskih eksponatov, ki bo zažive- Vlada RS sprejela, da se izvajalcem la letos jeseni. ambulant, otroškega in šolskega dodatno plača posege in operacije hrbtenice (500 operacij), ortoped- ske operacije rame (200 operacij), artroplastike kolena (600 opera- cij), druge posege na perifernem

Revija ISIS Aktualn1o3Julij 2016 Zaključek 33. Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani Matej Leskošek, dr. dent. med., vodja tekmovanja, Stomatološka sekcija SZDAkrobati Dunk Kings. Preventivno naravnan program Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani, ki gaNaj razred Slovenije 2016. že leta dolgo strokovno in organizacijsko vodi Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniškega društva, je bil letos zaključen z osrednjo prireditvijo 26. maja v Dvora- ni Tivoli. Z nami so praznovali direktor ZD Ljubljana, g. Rudi Dolšak, mag. posl. ved, MBA, direktor ZD Vrhnika g. Roman Strgar, prof. dr. Vito Vrbič, nekdanji koordinator za zobozdravstvo pri Ministrstvu za zdravje, in celotna garnitura našega generalnega sponzorja Glaxo Smith Kline: ga. Maja Živanovič, ga. Ana Mrgole, g. Luka Župan. Vestno sledimo opravljenemu delu, saj šolarji tekmujejo praktično v skoraj vseh slovenskih osnovnih šolah – vsi od 1. do vključ- no 5. razreda, ponekod jim je uspelo motivirati tudi šolarje do zaključenega 9. razreda. Delo je utečeno, saj že vsa leta učimo otroke pomena pravilne in zadostne ustne higiene, to preverja- mo z obliko tekmovanja, beležimo dosežene rezultate in končno ocenimo opravljeno delo. Tako je tekmovanje v šolskem letu 2015/2016 uspešno zaključilo 732 osnovnih šol RS, med njimi prav vse šole in zavodi z nižjim izobraz- benim standardom za otroke s posebnimi potrebami. Zmagovalcem in njihovim učiteljem smo pripravili zaključno prireditev, ki jim bo zagoto- vo ostala v lepem spominu. Otroci so uživali v drznih akrobacijah skupine Dunk Kings, se zavrteli po parketu tivolske dvorane ob zvokih in motivaciji vodje skupine Čuki ter se slikali z maskotami generalnega sponzorja, saj so se pomešale med otroke, tudi tiste gibalno ovirane, in jim dodatno polepšale dan. Do zadnjega kotička polna dvorana Tivoli je pokala po šivih. Naj spodnji posnetki dokumen- tirajo veselo vzdušje, nabito s pozitivno energijo mladosti. Seveda so zmagovalci vsi sodelujoči, a brez razglasitve najboljših med najboljšimi le ne gre. Letos so se z lovoriko najrazreda Slovenije ovenčali učenci 4. b razreda OŠ Ketteja in Murna iz Ljubljane, tj. šole, kjer se je tekmova- nje pred desetletji tudi rodilo. Razredničarka zmagovalnega razreda je Barbara Topolovec Klanke.

Revija ISIS1A4ktualnoJulij 2016 Regijskih zmagovalcev je vsako 8. r. OŠ Branik z razredničarko Nives Ljubljana, ki z vsakoletnim uspešnimleto devet. V letošnjem šolskem letu Miljevič, iz severnoprimorske konkuriranjem na natečaju MOL-aso to učenci: regije; plača preostale stroške, bi bilo tekmo-2. r. OŠ Notranjskega odreda Cerkni- vanje močno osiromašeno! Letos nas 3. a in 5. b OŠ Franceta Prešerna je ZD Ljubljana še posebej prijetno ca, za širšo ljubljansko regijo; Maribor, razredničarki Kar- presenetil z majicami za vse otroke5. in 6. r. OŠ Dr. Mihajlo Rostohar men Kresnik in Alenka Fajfar, najrazreda in vseh devetih regijskih za širšo štajersko regijo; zmagovalcev RS. Tudi Interspar Krško, s širše celjske regije Slovenija je dodal k nagradam zmago- (šola z nižjim izobrazbenim 1.–3. r. OŠ Vojke Šmuc, enota Korte, z valcev uporabne lončke. standardom), učiteljici Marin- razredničarko Majo Burdich, ka Herakovič in Romana Cvar za Obalo in Kras; Vsem skupaj in vsakemu posebej ter varuhinja Karmen Ko- iskrena hvala v imenu otrok, ki to strevc; 2. in 3. r. OŠ Mala Nedelja z razredni- zaslužijo!3. b OŠ Šalek iz Velenja z razredničar- čarkama Andrejo Wolf in ko Ireno Krajnc, za širšo Natašo Vrabl, za Prekmurje. Jeseni pričenjamo 34. tekmova- koroško regijo; nje. Zadovoljstvo otrok z manj zobne1. r. OŠ Stopiče z učiteljicama Vilmo Neizmerno smo hvaležni farma- gnilobe je naš cilj in naša nagrada, Trampuš in Simono Kastrevc, cevtski družbi GSK, d.o.o., ki je nagra- zato vztrajamo. za Dolenjsko; dila vseh 17.000 šolarjev iz zmagoval-1., 2. in 3 r. Podružnične šola Davča, nih razredov tekmujočih šol Slovenije In za konec – morda ob okrogli OŠ Železniki, za Gorenjsko; ter posebej še najboljši razred Sloveni- obletnici čez dve leti predstavimo je in vseh devet regijskih zmagovalcev. svojo himno! Tudi brez velike naklonjenosti ZDBoj z malignim melanomomje vedno uspešnejšiJanez Platiše, Ljubljana dva do tri mesece vzamemo deset minut za pregled kože. Le tako bomoZdruženje slovenskih dermatovenerologov je tudi letos v okviru opazili, če se pojavi kakšno novoevropskega dneva boja proti melanomu Euromelanoma day opo- znamenje (85 odstotkov malignegazorilo na pomen zgodnjega odkrivanja kožnega raka – malignega melanoma nastane na novo) ali če semelanoma. V okviru projekta, v katerem sodeluje 33 držav, so znamenje hitro in nenavadno spremi-sumljiva kožna znamenja pregledali že 450.000 ljudem. nja (raste, spreminja obliko). Asist. Aleksandra Dugonik, po petnajstih minutah. Petkrat po Včasih so odkrivali maligne mela-dr. med., predsednica Združenja petnajst minut pa že pušča sledi na nome šele ob povprečni debelini trislovenskih dermatovenerologov, je ob genskem materialu melanocitov.« milimetre, danes bolniki k sreči prejtej priložnosti izrazila zadovoljstvo, pridejo na pregled, pri povprečniker danes Slovenci o tem kožn­ em raku Spoznajmo svojo debelini pod enim milimetrom, jevedo precej več kot pred devetimi leti. kožo povedala specialistka interne medicinePrav tako se vse bolje zavedamo in internistične onkologije prof. dr.pomena zaščite pred soncem in To je eden od dejavnikov, da se te Janja Ocvirk, dr. med. To sevedarednega pregledovanja kožnih zna- kožne celice začnejo nenadzorovano izboljša možnosti zdravljenja. Še vednomenj. Pogosto pa se ne zavedamo, da deliti in lahko govorimo o raku, je pa pojavnost tega raka narašča, in sicernas sonce spremlja povsod, ne samo razložil asist. Borut Žgavec, dr. se vsakih pet do deset let podvoji.na plaži. Z nami je doma na vrtu, ko med. »Od 70 do 80 odstotkov mela- Slovenskim bolnikom so dostopna tudivozimo kolo ali se družimo na pro- nomov je povezanih s sončnimi žarki.« vsa nova zdravila na tem področju,stem, je poudarila doc. dr. Larisa Kot dermatovenerolog je pregledal že vključno z imunoterapijo.Stojanovič, dr. med., in prav pri tri milijone različnih znamenj in šedrugih dejavnostih zaščita popusti. vedno naleti na spremembe, ki ga UV-indeks v pomoč»Pri večini sonce rdečino povzroči že presenetijo. Zato svetuje, da si vsaka Strokovnjaki za zaščito pred soncem predvsem svetujejo, da se

Revija ISIS Aktualn1o5Julij 2016Z leve: izr. prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., asist. Borut Žgavec, dr. med., doc. dr. Larisa najmočnejšemu soncu izognemo inStojanovič, dr. med., in Aleksandra Dugonik, dr. med. skušamo čim več dejavnosti na pro- stem opraviti v zgodnjem jutru ali poznem popoldnevu oz. da, če se le da, vedno poiščemo senco. Če smo na soncu, se zaščitimo z ustreznimi oblačili in pokrivalom (nekateri novejši materiali vsebujejo tudi UV-zaščito). Šele zadnja obrambna linija so zaščitne kreme, ki podaljšajo čas do poškodbe kože, če jih pravilno in dovolj obilno nanesemo (večina jih nanese zgolj petino priporočene količine). Kot je na koncu dodala še vremeno- slovka Tanja Cegnar, je dobro, če smo vedno seznanjeni z UV-indeksom, ki nam pove, kakšna je moč sončnih žarkov. Le kadar je vrednost UV-inde- ksa 1 ali 2, zaščite res ne potrebujemo. Ob vrednostih od 7 do 9 je izpostavlje- nost velika. Ob vrednosti 10 pa je celo bolje, da se soncu povsem izognemo.Zdravstvo in zdravilstvoPrim. prof. dr. Elko Borko, dr. med. v. svet., Maribor tega spora še danes najdemo v epigra-Prim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med., Maribor mu našega pesnika Prešerna (2).Ob zaključku 2. kongresa Združenja za integrativno medicino Ta boj z zdravilstvom je bil silovitSlovenije, ki je bil 16. aprila 2016 v Gornji Radgoni pod geslom »Za tudi med obema vojnama. Najboljzdravje gre – celostni pogled na zdravje«, razmišljava o namenu in znan zdravilec Poljšak iz Celja, ki jeciljih Združenja za integrativno medicino Slovenije (ZIMS). imel veliko medijsko podporo v časopisju tistega časa, je s privolitvijo Zdravstvo je po najbolj poznani razvoja šolske medicine prišlo do takratne šolske medicine celo dvadefiniciji sistem dejavnosti, ki zagota- številnih razlik v pogledih na izvajanje meseca deloval v baraki mariborskevljajo celovito zdravstveno oskrbo zdravstvene dejavnosti, vendar se še bolnišnice. Namen tega »sodelova-prebivalstva, in vključuje izvajanje vedno vsi izvajalce iz vrst šolske in nja« je bil, da se potrdi učinkovitostmedicinske dejavnosti, izvajalce tudi komplementarne medicine, ki jih zdravilskih načinov zdravljenja, kar sezdravstvene dejavnosti, preskrbo z v našem okolju imenujemo zdravilci, je seveda končalo slabo, saj je bilo tozdravili in zagotavlja financiranje te ukvarjajo z zdravstvom in obravnava- zdravljenje neuspešno in celo škodlji-dejavnosti. Cilj je skrb za človekovo jo zdravje od preventive do terapije. vo. Prim. Mirko Černič je o temzdravje oz. doseganje čim višje ravni zapisal: »Mazači so bili, so in bodo,zdravstvenega stanja prebivalstva (1). V naši zgodovini medicine spre- dokler bodo človeštvo trapile zločeste mljamo, že od srede 19. stoletja, spore bolezni. Tudi na Slovenskem smo Vse zdravilske dejavnosti obrav- med zdravilci (takrat so bili njihovi mazače imeli, jih imamo in jih bomonavajo in se ukvarjajo z zdravjem, glavni predstavniki homeopati) in imeli. Značilno za mazače je, dazato je tudi povsem razumljivo, da je zagovorniki šolske medicine, ki so hočejo vse bolezni zdraviti z istimzdravilstvo sestavni del enotnega imeli v ljubljanskem mestnem zdrav- zdravilom (ali načinom). In vendarzdravstvenega sistema. Zato so želje niku Franu Viljemu Lipiču, ki je mora biti slepcu jasno, da imajoin vsi poskusi, da se zdravilstvo uvrsti kasneje postal profesor interne različne bolezni različne povzročitelje,v področje gospodarstva, skregani z medicine v Padovi in nato na Dunaju, proti katerim je treba različnih sred-zdravo pametjo. Seveda je zaradi najbolj znanega zagovornika. Sledi stev. Razen tega imajo bolezni različ- ne stopnje v svojem razvoju, treba je

Revija ISISA16ktualnoJulij 2016torej skladno s temi stopnjami različ- ga življenja in ohranjanja zdravja raznolikosti so izdali zbornik inno ravnati. Še nikdar ni noben mazač posameznikov in družbe. Sem sodi pokazali pripravljenost, da se vzposta-ozdravil nobene zločeste bolezni, tudi priporočilo SZO iz leta 1997 vi red v vrstah zdravilcev in se legali-kateri zdravniška veda in umetnost (General Guedelines for Metho- zira njihovo delo. Sočasno so jasnonista kos.« (3) logies on Research and Evaluati- pokazali pripravljenost za sodelovanje on of Traditional Medicine), da se s šolsko medicino na področju znan- Nasprotovanje med šolsko medi- na znanstven način preverjajo tudi stvenoraziskovalnega in izobraževal-cino in drugimi oblikami zdravljenja metode, ki sodijo v okvir tradicional- nega delovanja zdravilcev (8).sega od takrat vse v današnji čas in ga nih metod zdravljenja, in slednjičnajlepše ponazarjajo razprave na 126. pogledi na to vsebino, ki je obširno Že oktobra 2001 je bil drugiredni letni skupščini slovenskih prikazana v dokumentu WHO tradi- kongres komplementarnega in narav-zdravnikov, ki so bile pod naslovom tional medical strategy 2014– nega zdravilstva v Mariboru, ki je»Alternativna medicina ni medicina« 2015 (6). sprejel Pravilnik o zdravilstvu, Kodeksobjavljene v posebni številki Zdravniš- zdravilske etike, Izjavo zdravljenca inkega vestnika (4). Velika večina Že leta 1993 se je naša samostojna Kartoteko zdravljenca. Sočasno sozastopnikov šolske ali uradne medici- država priključila projektu Evropske izvolili tudi častno razsodišče. Pone vse od takrat še vedno vztraja in komisije COST B4 »Nekonvencional- takratnih ocenah se je z zdravilstvomzagovarja le tiste zdravstvene postop- na medicina« in za nacionalnega ukvarjalo že okoli 1000 zdravilcev:ke, katerih učinkovitost se da preveriti koordinatorja pooblastila Institut bioenergetikov, reikistov, akupresuri-s kliničnim eksperimentom in jih Bion. Med nosilci in sodelavci tega stov, homeopatov, zeliščarjev, naturo-opravičujejo s svojimi višjimi etičnimi projekta je bil tudi mag. Peter Papuga, patov, psihoterapevtov, regresotera-stališči (5). dr. med. Do leta 2000 je imenovana pevtov, astrologov, kiropraktikov, institucija pripravila nekaj predlogov refleksoterapevtov, shiatsu maserjev, Z razvojem šolske medicine, ki so za rešitev stanja pri zdravljenju z radiestezistov, radionikov, kineziolo-ga dosegle skupine organiziranih dopolnilnimi (komplementarnimi) gov, biosinergetikov, kristaloterapev-zdravnikov in drugih raziskovalcev, in oblikami zdravljenja, ki so jih obrav- tov, iridologov, aromaterapevtov,z usklajenim sodelovanjem pri razi- navali v Državnem zboru, vendar ni barvnih in zvočnih terapevtov inskavah, ki so postale mednarodne, se prišlo do napredka, saj je Državna duhovnih zdraviteljev (9). Vodstvoje šolska medicina razvejala v številne komisija za etiko, v kateri so bili KONAZ-a je bilo aktivno in se jeuspešne specialistične smeri, ki so predstavniki uradne medicine, pred- trudilo, da bi zdravilstvo postalopripeljale do tega, da so zdravniki stavila svoja toga stališča in predlaga- sestavni del zdravstvene dejavnosti,pogosto izgubili tesen osebni stik, ki la, da se to področje uredi s posebnim njegovo delovanje pa usklajeno snaj bi prevladoval v razmerjih med zakonom. Kljub temu pa so razprave o pravnimi predpisi.zdravniki in bolniki. Zato so to podro- dopolnilnih načinih zdravljenjačje brez velikih težav prevzela razna prebudile številne pristaše teh oblik Konec decembra 2002 je bilduhovna gibanja in oblike tradicional- zdravljenja, da so v okviru Slovenske- ustanovljen še »Iniciativni odbor zane medicine. Te so bile ves čas v ga ekološkega gibanja že leta 2000 odprt dialog zdravnikov o komple-ozadju zanimanja šolske medicine, ki pripravili Prvi kongres komplemen- mentarni medicini«, z namenom, danaj bi temeljila samo na znanstvenih tarnega in naravnega zdravilstva, ki je pomaga pri urejanju pravnih osnovdokazih. Celovita zdravstvena dejav- bil v Slovenskih Konjicah. Udeležilo dopolnilnih zdravstvenih metod. Tudinost, ki jo izvaja šolska medicina, je se ga je preko 172 zdravilcev in simpa- na Ministrstvu za zdravje so soglašali,na izjemni strokovni ravni in uživa tizerjev zdravilstva, ki so po kongresu da je glavni namen skupine, dazaupanje večine prebivalstva, zato ustanovili Sekcijo zdravilcev (KONAZ) pripravi sodoben Zakon o zdravilstvu.razne komplementarne in alternativ- v okviru Slovenskega ekološkega V skladu z mnenji v evropskemne metode (zdravilstvo) ne predsta- gibanja. Vasilij Šimek, eden od po- zdravstvu se je odbor preimenoval vvljajo resne konkurence ali nevarnosti membnih zdravilcev, ki je vodil »Iniciativni odbor za odprt dialogza njeno, v različnih pogojih zelo kongres, je v svojem nagovoru udele- zdravnikov o integrativni medicini«,pogosto izjemno, preverjeno in žencem povedal, da »je danes v ki je imel cilj, da integrativna medici-predvsem varno delovanje. Lahko so Sloveniji okoli 800 zdravilcev, vsaj na združi medicinske postopke šolskele dopolnilo. toliko naslovov smo uspeli zbrati pri medicine s komplementarnimi meto- pošiljanju vabil. Od tega jih ima dami zdravljenja, ki so uporabne, Na pohodu pa so novi pogledi, ki prijavljeno dejavnost le peščica. Dosti znanstveno preverjene, varne injih je svetovno zdravstvo sprejelo in jih je včlanjenih v razna društva, toda učinkovite.jih med drugim predstavlja sklep večina deluje na črno, brez vsega.« (7)Svetovne zdravstvene organizacije iz Kongres je prikazal izredno pestrost Številni člani odbora so 27. okto-leta 1979, da se priznajo spoznanja zdravilstva v Sloveniji, toda kljub tej bra 2006 v Celju na ustanovnemindijske tradicionalne medicine – sestanku oblikovali skupino, ki jeajurvede kot celosten koncept zdrave- želela v okviru Mednarodnega visoko-

Revija ISIS Aktualn1o7Julij 2016šolskega centra Celje ustanoviti razpravljajo kot o čaranju in podobnih odgovarja javnosti za zdravstvenoMednarodno univerzo Celje (vodja nesmislih, kot da se je čas ustavil pred stanje prebivalstva v državi.projekta je bil prof. Ludvik Toplak) 100 leti (12). Pri tem pa nenadzorova-(10). Vanjo bi bila vključena Fakulteta no, strokovno pogosto nepreverjeno in Poleg tega gre za pomembnoza komplementarno medicino, za celo škodljivo danes deluje, po nekate- področje sive ekonomije v zdravstvu,katero so izdelali tudi osnutek okvir- rih ocenah, že 7000 tako imenovanih saj se v okviru zdravilstva, ki razglaša,nega programa. Delovno skupino za zdravilcev, od katerih imajo nekateri da deluje celovito, v imenu zdravja,pripravo akademskega programa so svojo zdravstveno dejavnost registrira- obrača pomembna vsota denarnihsestavljali znani habilitirani univerzi- no na gospodarski zbornici brez vsakih sredstev brez vidnega gospodarja.tetni profesorji iz naših in drugih dokazil o znanju in metodi, ki jo Bodoča reforma zdravstva se bo zatouniverz srednjeevropskega prostora, izvajajo (prodajajo), drugi pa prav morala soočiti s spremembami inki so imeli podporo našega evropske- tako delujejo na črno na ljubiteljski posvetiti problematiki zdravilstva,ga poslanca Lojzeta Peterleta. Skupi- neprofesionalni osnovi. Predvsem pa ki se brez vseh obveznosti ukvar-na je želela preprečiti sprejem zakona, je pomembno, da zdravijo več kot pol ja z zdravjem državljanov. Vsiki je onemogočal zdravnikom ukvarja- milijona Slovencev, ki take oblike reklamni oglasi na TV-postajah,nje s komplementarno medicino, kot terapij plačajo iz lastnega žepa. To v časopisih in podobno naj setudi raziskovanje teh oblik medicine opravijo pogosto zaradi čakalnih dob, dodatno obdavčijo v korist(11). Iz tega kroga je akademska neorganiziranega sistema zdravstva, Ministrstva za zdravje, saj je vskupina Alma Mater Europaea iz predvsem pri kroničnih težavah ljudi. njih zapisano varovalo, da jeSalzburga (ECM) v Mariboru vpeljala Zanemariti ne gre niti deleža farma- treba v primeru težav obiskatiin akreditirala magistrski program cevtske industrije in sredstev javnega javno zdravstveno pomoč –zdravstvene vede, v katerem je modul obveščanja, ki pogosto zavajajoče in zdravnika ali farmacevta – inintegrativna medicina. Vpisanih je 15 nekritično poročajo o teh metodah in tako svojo odgovornost prenaša-študentov. E pour si move! pri tem sledijo samo svojim potrebam jo na zdravnike, ki o njihovem po zaslužku. delu nimajo pojma. Kljub temu je bila 16. oktobra2007 sprejeta deseta različica Zakona Naše zdravstvene organizacije se s Uradna šolska medicina in meto-o zdravilstvu, s katero pa, zaradi tem problemom nočejo ukvarjati, de, ki jih najdemo v zdravilstvu,odstopanja od osnovnih zamisli o delno zaradi starega gledanja na delujejo za isti cilj: zdravje in zado-sodelovanju šolske medicine in zdravilstvo, delno pa zaradi nepozna- voljstvo državljanov.zdravilstva v okviru enotnega zdrav- vanja napredka najrazličnejših zdra-stva, nihče ni bil zadovoljen in ni vilskih metod, ki pa se kljub negativ- Zaradi teh sprememb smo novem-zaživel. Z zakonom je bila postavljena nemu odnosu uradne konvencionalne bra 2012 ustanovili Združenje zameja in ločitev med zdravilstvom in medicine vedno bolj uveljavljajo tudi integrativno medicino Slovenijeuradno zdravstveno dejavnostjo, saj je v našem okolju, enako kot v vsem (ZIMS). Po svojih ciljih je zelo podob-bilo zdravnikom prepovedano vsako razvitem svetu. Poleg tega se opravlja- no KONAZ-u, v katerem so se združe-zdravljenje s komplementarnimi nje zdravilskih dejavnosti odvija v vali slovenski zdravilci, med katerimi(dopolnilnimi) načini zdravljenja, primerno urejenih ordinacijah, v kate- pa so bili tudi zdravniki šolske medi-tako da zakon razdružuje, namesto da rih ne čarajo, ampak zdravijo. Med- cine. Temu novemu strokovnemubi združil obe obstoječi zdravstveni tem ko se debate o zdravilstvu pri nas združenju zdravnikov in zobozdravni-dejavnosti. Stanje na področju zdra- ne premaknejo iz kabinetov in ostaja- kov so se priključili tudi mnogi habili-vilstva je ostalo do danes neurejeno, jo na ravni načelnih prepričanj, so tirani učitelji obeh medicinskihkar ustreza številnim zdravilcem, ki marsikje po svetu začeli zdravilstvo fakultet. Namen tega zdravniškegadelujejo v ilegalnih pogojih. Na te proučevati, raziskovati in zbirati društva, naklonjenega integriranemuneurejene razmere z vso brezbrižno- podatke (13). Menimo, da je čas za zdravstvu, je, da ugotovimo, katerestjo gledajo tudi predstavniki uradne tovrstne spremembe tudi pri nas, zdravilske metode so v našem prosto-medicine in zdravstvene oblasti, med vendar naj se to odvija s pomočjo, ru prisotne in kakšna je njihovakaterimi je za to stanje najbolj odgo- sodelovanjem in tudi nadzorom razširjenost, saj je resnično nerazu-vorno Ministrstvo za zdravje, kljub šolske medicine. mljivo, da o tem še danes nimamotemu, da so, v državi in mednarodni nobene uradne ocene. Pridruženiskupnosti, samo oni odgovorni za Tako imamo danes poleg uradne člani ZIMS-a so razna strokovnazdravstvo v državi. šolske medicine veliko področje najra- društva, ki jih uvrščamo v zdravilstvo, znovrstnejših zdravilskih načinov in vendar so člani tudi posamezniki z Največja pomanjkljivost šolske metod, ki se vsi ukvarjajo z zdravjem drugimi akademskimi poklici (farma-medicine je nepoznavanje dejanskega številnih posameznikov, nad katerimi cevti, fiziki, biologi in drugi), ki sostanja v komplementarnih metodah, pa šolska medicina nima pravega sprejeli statut združenja ter želijosaj o dejavnostih v okviru zdravilstva pregleda, kljub temu, da le ona pomoč šolske medicine pri raziskova- nju in uveljavljanju zdravilskih metod.

Revija ISIS1A8ktualnoJulij 2016Drugi namen združenja pa je, da se Za tovrstno vrednotenje je potre- nezadovoljstvo ter škodi pacientom inseznanimo z morebitnimi dosedanji- ben organ, ki ima določene reference.mi spremembami in napredkom teh Po našem mnenju, v okviru šolske predvsem zdravju Slovencev. Nespo-metod, da bi se lahko vključile, medicine, tem pogojem povsemintegrirale, v redno priznano medicin- ustreza Združenje za integrativno sobnost našega ministrstva za zdravje,sko obdelavo. V to skupino lahko medicino, ki ga vodi prof. Zmagouvrstimo številne postopke v rehabili- Turk. Združenje je že enakopravni da bi v zadnjih dvajsetih letih uredilotaciji, kot so razne magnetoterapije in član Evropskega združenja za integra-ročne manipulacije, ki se delno že tivno medicino in bi lahko postalo to področje zdravstva in ga uskladilo zizvajajo v raznih zdravstvenih ustano- posvetovalni organ Slovenskegavah, tudi šolske medicine, posebno v zdravniškega društva ali pomožna realnostjo, hkrati pa ne kaže želje inzdraviliščih, stroške za to dejavnost pa komisija Ministrstva za zdravje.že pokriva Zavod za zdravstveno nima idej o prehodu iz starega v nekajzavarovanje Slovenije. Naše združenje podpira zdravnike zdravilce, da se celovito in ugodno bolj sodobnega in boljšega, je prav Prav tako je vprašanje, kolikšen je reši status njihovega dela v okviruv posameznih zdravilskih metodah javnega zdravstva, in predlaga, da se tako dokaz posttranzicijske depresijedelež zdravnikov in kolikšen zdravil- vsem zdravnikom s koncesijo, ki so secev brez primerne strokovne usposo- dodatno usposobili za druge zdravil- (14), za katero je značilna absolutnabljenosti. V tem dveletnem obdobju ske metode, npr.: bioresonanco,smo ugotovili, da se s posameznimi magnetizem, apiterapijo itd., dovoli, neodgovornost oblasti do ljudi, ki sozdravilskimi metodami občasno da te metode uporabljajo, seveda poukvarja zelo veliko zdravnikov, ki predhodnem strokovnem pre- jim zaupali vodenje zdravstveneimajo koncesijo za opravljanje nalog verjanju in posebni licenciiz javnega zdravstva, vendar se iz Zdravniške zbornice Slovenije, politike. Ali imamo zdravilo, da bi tobojazni skrivajo in nočejo priznati, da vendar brez dodatnih finančnihobčasno uporabljajo katero od prepo- zahtev do bolnikov ali plačnika. področje uredili po vzorih držav zvedanih zdravilskih metod. Dosedanjinapori, da bi ustanovili razne sekcije v Naša zdravniška zbornica naj na urejenim zdravstvom in seveda pookviru ZIMS-a, niso uspeli, predvsem predlog ZIMS-a takim zdravnikomzaradi izredne raznovrstnosti dopol- celo podeli dodaten uradni naziv, npr. pričakovanjih naših državljanov, nenilnih metod in tudi njihove strokov- homeopat, apiterapevt ipd., kot jene zahtevnosti, ki zahteva daljše opredeljeno v Pravilniku o dodatnih moreva odgovoriti, bojiva pa seusposabljanje. Prav zato je integrativ- znanjih.na medicina v svojem bistvu šolska pristopa sedanje zdravstvene oblasti,medicina, ki se zavzema samo za Pridruženi člani, društva inmožnost, da usposobljeni zdravnik pri posamezni zdravilci, ki nimajo zaklju- ki se ves čas oklepa starih, neživljenj-svojem delu po presoji in celoviti čene medicinske fakultete ali sorodneobravnavi lahko uporabi (integrira) šole, pa morajo ustanoviti svojo skih, podedovanih pravnih predpisov,tudi te dopolnilne metode. zdravilsko zbornico, kot predvideva že sprejeti Zakon o zdravilstvu, ki ga je da tudi v kratkem ne bo prišlo do Zaradi tega meniva, da lahko treba posodobiti. Ti zdravilci najsamo pozdravimo hotenja zdravnikov delujejo v okviru svojih strokovnih potrebnih sprememb.šolske medicine, da se seznanjajo tudi združenj, pod vodstvom in nadzoromz drugimi metodami in delovanjem imenovane zdravilske zbornice. V Opombe in literatura:dopolnilnih (komplementarnih in novonastalo zdravilsko zbornico najalternativnih) načinov zdravljenja ter Ministrstvo za zdravje imenuje tudi 1. Slovenika. P-Ž. Ljubljana, 2011, Mladin-v to vložijo svoj prosti čas in sredstva. usposobljene zdravnike in habilitirane ska knjiga, str. 1790.Problem, ki smo ga ugotovili pri učitelje iz ZIMS-a ter druge, ki nenašem delu, pa je v tem, da zdravilci, zavračajo tovrstnega integracijskega 2. »Popred si pevec bil, zdaj si homeopat;tudi zdravniki zdravilci, svojo usposo- pristopa, tako kot je to urejeno tudi v popred si časa bil, zdaj si življenja tat.«bljenost izkazujejo s številnimi diplo- nekaterih evropskih državah, in vidijomami dvomljive vrednosti, tako da napredek zdravstva v integraciji 3. Černič M. Doživljaji in doživetja, Mari-težko verjameš njihovim zagotovilom, nekaterih zdravilskih metod v okviru bor: Obzorja 1954. 43-51.da strogo upoštevajo obseg in možno- enotno vodenega zdravstvenegasti uporabe zdravilske metode ter da sistema. Gledati na sedanjo realnost s 4. Alternativna medicina ni medicina. Zdravje neškodljiva. piedestala političnega in strokovnega Vestn 1989: 58: 109-156. trenutka vodi v še večjo anarhijo, 5. Zdravilstva (še) ni mogoče izenačevati z medicino. Delo 21. 10. 2006: 39. 6. WHO traditional medical strategy 2014-2023 Genova, WHO 2013 ISBN 978 92 4 150609 0. 7. Šimek V. Spoznajmo se združeni v različnosti. V: Lovrečič B: Zbornik komplementarnega in naravnega zdravilstva (KONAZ). Slovenske Konjice 9.-11. junij 2000: 13-14. 8. Papuga P: Nekonvencionalne medicinske metode, položaj in perspektive v svetu in pri nas. V: Lovrečič B: Zbornik komple- mentarnega in naravnega zdravilstva (KONAZ). Slovenske Konjice 9.-11. junij 2000: 19-27. 9. Poročilo s KONAZ-a – kongresa zdravil- cev Slovenije. V: LN magazin 18. januar 2004. 10. Danes vodilni delavec v Alma Mater Europaea, ki je pripravila magistrski študij integrativne medicine. 11. Zapisnik Mednarodna univerza Celje. Komplementarna medicina. 7. 11. 2006. Arhiv ZIMS. 12. Glej zapisnik 13. Redne seje Glavnega odbora SZD 22. marec 2016. 13. Lesjak M: Dejstva in raziskave. ISIS 1998: 37-9. 14. Ihan A: Posttranzicijska depresija. Delo. Sobotna priloga 7. maj 2016.

Revija ISIS Persona1lia9Julij 2016 Opravljeni specialistični izpitiŠpela Albreht, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 22. 3. 2016Sonja Arnšek, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila s pohvalo 25. 2. 2016Mateja Bec, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 3. 3. 2016Katarina Benković Golob, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila 20. 1. 2016Neža Čokl, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila 17. 2. 2016Andrej Gorkič, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 18. 1. 2016Matjaž Grbec, specialist interne medicine, izpit opravil 24. 3. 2016Tina Guna, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 22. 3. 2016Asist. Tomaž Hitij, dr. dent. med., specialist zobnih bolezni in endodontije, izpit opravil s pohvalo 14. 1. 2016Željko Jedlička, dr. med., specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, izpit opravil 22. 3. 2016Natalija Keber, dr. med., specialistka splošne kirurgije, izpit opravila 29. 2. 2016Maja Kolšek Šušteršič, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 22. 3. 2016Mag. Helena Korošec Jagodič, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 26. 1. 2016Anja Kramarič, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila 24. 2. 2016Gaja Leban, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 22. 3. 2016Darja Logar, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 22. 3. 2016Doc. dr. Luca Lovrečić, dr. med., univ. dipl. biol., specialistka klinične genetike, izpit opravila s pohvalo 20. 4. 2016Mojca Mir, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 21. 4. 2016Barbara Eugenija Morovič, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 22. 3. 2016Lara Panić Prelog, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 22. 3. 2016Tine Pelcl, dr. med., specialist urgentne medicine, izpit opravil s pohvalo 20. 4. 2016Asist. dr. Vanja Peršič, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila 22. 4. 2016Saša Počkar, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila 17. 3. 2016Mircha Poldrugovac, dr. med., specialist javnega zdravja, izpit opravil s pohvalo 27. 1. 2016Vinka Rajković, dr. dent. med., specialistka čeljustne in zobne ortopedije, izpit opravila 19. 4. 2016Martina Rudolf, dr. dent. med., specialistka čeljustne in zobne ortopedije, izpit opravila 5. 4. 2016Nevena Sember, dr. med., specialistka oftalmologije, izpit opravila 19. 1. 2016Mojca Sever, dr. med., specialistka dermatovenerologije, izpit opravila s pohvalo 16. 12. 2015Janez Svet, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 22. 4. 2016Tomaž Šavli, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 20. 4. 2016Tanja Špiclin, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 22. 3. 2016Urška Tomec Kosec, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 15. 3. 2016Irena Tonin, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 26. 2. 2016Dragana Trbić, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila 1. 4. 2016Milica Trstenjak Teohareva, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila 26. 1. 2016Zoran Turkalj, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, izpit opravil s pohvalo 2. 2. 2016Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., specialistka nefrologije, izpit opravila s pohvalo 18. 4. 2016David Vozlič, dr. med., dr. dent. med., specialist maksilofacialne kirurgije, izpit opravil 8. 4. 2016Sanja Vuzem, dr. med., specialistka javnega zdravja, izpit opravila 11. 2. 2016Asist. dr. Tilen Žele, dr. med., specialist nevrokirurgije, izpit opravil s pohvalo 22. 4. 2016Irena Žužman, dr. med., specialistka medicine dela, prometa in športa, izpit opravila 29. 3. 2016





Revija ISISI2z2EvropeJulij 2016Živel Isis in čestitkaza kolega Kluna! Eno leto potem, ko je Zdravniška zbornica Hrvaške praznoval svoj 90. rojstni dan in je vrstnik urednikazačela izdajati glasilo, ki so ga poimenovali Liječničke Liječničkih novin, se je lotil ustvarjanja rubrike »Iznovine, so tudi naši slovenski kolegi začeli izdajati svoje Evrope«, v kateri že več let sistematično in neutrudno vglasilo (leta 2002). Poimenovali so ga po egipčanski skoraj vsaki številki revije Isis slovenske bralce seznanjaboginji zdravja Izidi (gr. Isis), ki ni v ničemer povezana z najbolj zanimivimi članki iz Liječničkih novin in oz muslimanskim ISIS-om. Je pa Isis povezan z Liječnič- dogajanju v hrvaški medicini, pogosto z reprodukcijokimi novinami, saj sta že takrat urednika obeh glasil naslovnice Liječničkih novin. Kolega Klun je klasik, ki jesklenila prijateljsko pogodbo o tem, da lahko obe glasili v Ljubljani zaključil študij medicine, se izpopolnjeval vbrez vprašanj prevzemata posamezne članke iz glasila Londonu, Chicagu in Stockholmu, bil vrsto let predstoj-druge zbornice. To smo tudi večkrat storili in, tako kot nik Nevrokirurške klinike v Ljubljani, danes pa jeje prav, navedli tudi vire. Poleg tega se predsednika seveda že v pokoju. Mar ne bi bilo prav, da se mu szbornic srečujeta skoraj vsako leto, da bi si izmenjala čestitko zahvalimo za to prijateljsko gesto in vztrajnost,izkušnje. s katero je vsa ta leta na izviren način ohranjal povezavo med slovenskimi in hrvaškimi zdravniki? Pri reviji Isis pa so ravnali drugače kot pri Liječnič-kih novinah. Njihov sodelavec, prof. dr. Boris Klun, Prof. dr. Željko Poljak, urednik Liječničkih novinnestor slovenske nevrokirurgije, ki je pred kratkimDietePrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Pri številnih dietah, ki obstajajo, največkrat diabetes, raka itn., manj je debelosti, na splošnoni nobenih znanstvenih podatkov. Zato jih je tudi višja pričakovana starost.največkrat mogoče uporabljati le kratkotrajno, zadolgoročno preoblikovanje prehrane pa nikakor Veganstvo je najbolj skrajna oblika vegeta-ne ustrezajo. rijanstva. Vegani imajo manjšo telesno težo, nižje vrednosti holesterola in arterijskega tlaka, Pod izrazom »dieta« danes razumemo: večje pa je tveganje za osteoporozo. Veganstvo ni –– kratkotrajno spremembo običajnega priporočljivo za nosečnice, doječe matere, otroke in starce. Dolgoročno veganstvo ni priporočljivo načina prehranjevanja, ki pa je največ- zaradi prekomerno enostranske prehrane. krat povezana z odpovedovanjem; –– ukrep za zmanjšanje ali povečanje telesne Dr. Howard Hay je svojo ločevalno dieto teže; izdelal po vzoru ljudstva Hunza. Po njegovem je –– kot podporo obravnavanja obolenj. vzrok za bolezni prevelika zakisanost organizma Najbolj priljubljene alternativne oblike pre- in prepočasna prebava. Vzrok za to naj bi bilo hranjevanja so: preveč beljakovin in rafiniranih ogljikovih hidra- –– vegetarijanstvo/veganstvo, tov v hrani. Pri tej dieti mora biti vnos beljakovin –– ločevalna prehrana po Howardu Hayu, ločen od vnosa ogljikovih hidratov. Praktično je –– presna prehrana. pri tej dieti prehrana pretežno rastlinska. Zdrav- Pri vegetarijanstvu se zavrača ubijanje stveno ima lahko pozitivne učinke, lahko paživali. Prehrana je poudarjeno rastlinska, dovo- nastopi pomanjkanje železa in kalcija. Sicer pa taljeni pa so produkti živih živali (mleko, jajca, tip diete nima nobene znanstvene utemeljitve.med), v različnih obsegih. Pri vegetarijanstvu jedokazano zmanjšanje tveganja za hipertenzijo, Izmenjujoče se stradanje (AFA): pri tej »dieti« gre za vstavljanje dnevov stradanja. Se

Revija ISIS Iz Evrop2e3Julij 2016pravi: dan popolnega stradanja, nasle- Vir: Österreichische Ärztezeitung posvetuje. Uporabnik naj bo tudidnji dan pa je dovoljeno jesti vse. št. 5, 10. marec 2016 pozoren, da dieta zagotavlja tri obrokeDolgoročno se tako lahko zmanjša na dan z vsaj 1200 kCal/dan ter datelesna teža in količina telesnega Opomba: V članku je zajetih in ima beljakovine, ogljikove hidratemaščevja. Obstoji nekaj dokazov, da kritično prikazanih več diet kot v (vključno saharozo) in maščobenaj bi bila ta dieta kardioprotektivna. povzetku zgoraj. Avtorja pa priporo- (vključno holesterol) v pravilnemDolgoročno pa alternirajoče stradanje čata, naj uporabnik diete pred začet- razmerju.ni neomejeno priporočljivo, saj ni kom obišče zdravnika z diplomo iznaravnano na individualne potrebe. prehranjevalne medicine in se z njimNačrtovani zakon o PHC: prevaraPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana In še več: mednarodne družbe, kot npr. gradbena podjetja, [email protected] in medicinsko-tehnične družbe, ter drugi investitorji bodo lahko vodili Od ministrstva za zdravstvo tančnejšem pregledu se pojavi vtis, da centre PHC ali jih zakupili. Oskrbapredlagani osnutek zakona o PHC zdravstveni politiki ne gre – kar je pacientov se bo ravnala po gospodar-(Primary Health Centres – Centri za zdravniška stran vedno zahtevala – za skih načelih, na dobiček – ne paprimarno zdravstveno oskrbo) prese- boljšo oskrbo pacientov, temveč skladno z medicinsko ekspertizoga najhujše strahove. Po tem zakonu predvsem za to, da se oslabijo stališča zdravnikov. Računati bo treba z verigonaj bi bile v prihodnje zdravniške zdravnic in zdravnikov. posledic – dampinške cene in dam-zbornice izključene tako iz načrtova- pinške plače, kar bo posledično prešlonja mest kot iz pogajanj o honorarjih. Če se bo ta osnutek zakona udeja- na celoten zdravstveni trg. njil, bo obstoječi sistem hišnih (družin- Predloženi dokument se v osred­ skih) zdravnic in zdravnikov izumrl. Zdravniška zbornica bo v prihod-njih točkah oddaljuje od tega, kar je Namreč, zavarovalnice bodo lahko nje storila vse, kar je v njeni moči, dabilo dogovorjeno leta 2014 ter potrje- samovoljno – mimo zdravniške zbor- bo ta osnutek zakona spodnesla.no tako s strani Zveze, dežel in social- nice – načrtovale centre PHC ter znega zavarovanja. njimi sklepale pogodbe. To bo pomeni- Vir: Österreichische Ärztezeitung lo, da se bodo vsi hišni zdravniki v št. 6, 25. marec 2016 Tako so osrednji elementi tega okolici teh centrov znašli v stiski ter bodokumenta za zdravniško zbornico ogrožena njihova eksistenca.popolnoma nesprejemljivi. Ob na-Diabetes po svetu – zapuščinaZahodaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Posebno kritično je na Kitajskem. Domneva se, da kar 114 [email protected] Kitajcev trpi za to boleznijo, kar je 11,6 odstotka vseh odraslih v državi Znano je, da so tuberkuloza, kroničnih bolezni, od katerih je v – največji odstotek na svetu. Računa-malarija ter HIV/aids pogoste bolezni zadnjem času najbolj nevaren diabe- jo, da bo leta 2030 ta država zav nerazvitih deželah. Zaradi napredka tes. Število obolelih se hitro povečuje. zdravljenje porabila 60 milijard USD.v medicini, izboljšanja oskrbe in Medtem ko je The International Podobno je v Indiji s 65 milijonipreventive ter zaradi pomoči Zahoda Diabetes Foundation leta 2003 odraslih, ki imajo to bolezen. Vse obolevnost ponekod celo zmanjšu- ocenila 194 milijonov primerov te Mehiki se je med letoma 2000 inje. Vendar se z gospodarskim razvo- bolezni, jih je bilo deset let pozneje že 2006 število diabetikov podvojilo,jem hkrati povečuje obolevnost zaradi 382 milijonov.

Revija ISISI2z4EvropeJulij 2016verjetno zaradi množičnega pitja za diabetesom se zmanjšuje Stroški zaradi diabetesa in posle-sladkanih pijač. samo med bolj izobraženimi dičnih bolezni so po ocenah okoli 4,8 ljudmi. milijarde EUR. Zaradi diabetesa je v Nasprotno pa je stanje v ZDA Avstriji vsako leto 2500 amputacij,pozitivno; medtem ko je bilo v tej Po podatkih Avstrijskega društva 300 odpovedi ledvic ter 200 primerovdržavi leta 2008 še 1,7 milijona na za diabetes se je v Srednji Evropi od slepote.novo obolelih diabetikov, jih je bilo leta 1998 število diabetikov povečaloleta 2014 samo še 1,4 milijona. za 40 odstotkov. V Avstriji je 600.000 Vir: Österreichische ÄrztezeitungVendar je celotno število diabetikov diabetikov; napoved je, da jih bo leta št. 3, 10. februar 2016še vedno zelo visoko, približno 10 2030 več kot 800.000, od tega več kotodstotkov prebivalstva. Obolevnost 85 odstotkov diabetesa tipa 2.Pot je pravaPriredil in prevedel prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet., [email protected] Po treh letih intenzivnih pogajanj je nekaj tisoč zdravnikov, v šestih letih, bil z velikim navdušenjem med zdravni- ob štirih obstoječih medicinskih ki sprejet zakon o tako imenovanem fakultetah, zmanjšali ali celo odpravili dvojnemu delu za zdravnike. Čeprav primanjkljaj. Optimistično dodaja, da zakonu manjkajo še dopolnila in amand- se bo s tem pomembno izboljšal tudi maji, je po mnenju večine to prava pot. status zdravnika v družbi. Kajti zdravnik, »ki strokovno in vestno opravlja svoje delo, lahko v svojem Vir: Liječničke novine, maj 2016 prostem času in ob dovoljenju predpo- stavljenega opravlja dvojno delo«. P.S. Težko razumljivo, da lahko v prostem času počneš »vse kar srce ti V navdušenem uvodniku predsed- sladkega obeta«, le medicine se ne bi nik Hrvaške zdravniške zbornice, mr. smel dotakniti. sc. Trpimir Goluža, ugotavlja, da bi lahko, ker na Hrvaškem primanjkujePrvi sestanek mediteranskihbariatričnih kirurgovPriredil in prevedel prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet., [email protected] Ob koncu sestanka je dr. Tarif alV Neaplju so se sestali »medite- Po številu operacij za zmanjšanje Aita, bariatrični kirurg iz Sirije,ranski bariatrični kirurgi«. debelosti se Hrvaška umešča med pokazal porušena mesta in strahoteMenda je na svetu 1,8 milijarde Mar­ oko, Tunis, Ciper in Slovenijo. Za vojne v svoji domovini, kjer se pravdebelih ljudi, v Združenih državah primerjavo: Italija ima več kot sto gotovo ne ukvarjajo z debelostjo.Amerike je 33 odstotkov otrok prede- kir­ urških centrov, ki se ukvarjajo zbelih in v Indiji je debelih 50 odstotkov. bar­ iatrično kirurgijo. Vir: Liječničke novine, maj 2016Hrvaška je na petem mestu po Zaskrbljujoče je še to, da se naštevilu predebelih ljudi v Evropi, Hrvaškem izvajajo operacije za P.S. Zanimivo. Do danes smo bilivendar je zanimanje za odpravo zmanjšanje volumna ali resorpcije le v prepričani, da je v Indiji lačnih – in neproblema majhno. Navadno se pripo- eni bolnišnici. predebelih – kakih 50 odstotkovročajo diete in fizična aktivnost. prebivalcev.

Revija ISIS Foru2m5Julij 2016O, ljuba preproščina neznanja Ker se v prispevku Sabine Markoli, objavlje­ pripeljemo tudi »tuje« bolnike v našo Slovenijo, knem v junijski številki revije Isis pod naslovom našim zobo/zdravnikom. Edini temelj je dostop­Ob volitvah predsednika ZZS, pojavlja ime na ponudba, vrhunska kakovost in cena storitve.mojega podjetja in zelo verjetno tudi moje ime, In, v Sloveniji je veliko uveljavljenih strokovnja­lahko vzkliknem le: »O, ljuba preproščina kov, prepoznanih celo na svetovni ravni. Žalneznanja!« mnogi niso »tržno« dostopni v javnih zavodih zaradi nerazumno okorne zakonodaje. Specialisti V citiranem prispevku si ne »zaslužim« niti izven mreže izvajalcev ZZZS svoje storitve nemo­polnega imena, dr. Gordana Kalan Živčec, teno ponudijo tudi bolnikom iz »tujine« in jim jihtemveč sem kar GKŽ. To jemljem kot kompli­ Medico Veritas z veseljem pripelje.ment, saj so resnično znane in uveljavljene osebeznane le po imenih, pa naj bo to Elizabeta ali Prav zato sem v svoj program za volitve zaMadona ali celo mati Tereza, mogoče Nelson. predsednico ZZS zapisala 1. cilj: »ZaščitimoMoja »prepoznavnost« pa je celo »večja«, slovenske zdravnike in zobozdravnike predzadostujejo le tri črke ... nelojalno konkurenco«. »Stranski produkt« delovanja Medico Veritas je namreč spoznanje, Ob tem ni mogoče spregledati, da avtorica da imamo slovenski zdravniki in zobozdravnikirazlogov za svoj neuspeh v doseganju zastavlje­ možnosti in priložnost delati v urejenem innih in obljubljenih ciljev ne najde v sebi. Za varnem sistemu. Dobre prakse iz Slovenije inrezultat se je treba potruditi, delati, in to zelo! Že tujine obstajajo, sem jih osebno natančno spo­bežen pogled samo na udeležbo na sestankih IO znala! Uveljavimo jih tudi »doma«, prilagojeneZZS, kar je del njenega »dela«, pokaže, da je ta našim okoliščinam. Z znanjem in izkušnjami,udeležba celo pod odstotkom, ki smo ga dosegli z tudi že skoraj pregovorno delavnostjo, dokazani­udeležbo na letošnjih volitvah ... Če nisi niti mi dobrimi rezultati, sem v pomoč vsem, ki so zprisoten na delovnem mestu, ni rezultata, žal! delom pripravljeni preoblikovati slovenski zdravstveni sistem, ga razvijati, modernizirati in O, ljuba preproščina neznanja pa sledi v tudi zdravniški stan predstavljati z razvojnimizaključku. Namreč, agencija Medico Veritas usmeritvami!posreduje zdravstvene storitve. Povezujemobolnike in zobo/zdravnike. To je evropski proces. Vaša, dr. GKŽJa, seveda napotujemo tudi slovenske bolnike v»tujino«, tj. izven Slovenije. Seveda z veseljemPrimer Radan – koga ali česanaj se bojimo?Dr. Borut Stražišar, dr. pravnih znanosti in docent na zasebni šoli [email protected] Na sodišču v Ljubljani se je začel verjetno Prvo vprašanje, ki ga primer sproža, je vpraša­najodmevnejši primer iz zdravniških logov. Ne nje evtanazije. Avstrijski izvedenec je nehotebom se spuščal v sam primer, ker mi niso poznane razkril ključno, vsebinsko razlikovanje medvse okoliščine. Novice, ki občasno pridejo v pasivno in aktivno evtanazijo. Prvo poznamo podjavnost, nujno zastavljajo nekaj vprašanj in terjajo pojmom paliativna medicina, drugo pa podrazmislek. Nehote se vzbuja občutek, da smo še pojmom evtanazija. Lahko bi sicer pisali o različ­vedno družba s kultom žrtvovanja – ker medicina nem tipu evtanazije, ampak potem bi se lahkopričakovano ni vsemogočna, moramo na oltar hitro znašli politični veljaki, ki bi se spraševali,človeštva vsake toliko časa položiti določeno žrtev. zakaj eno dopuščamo, druge pa ne – saj gre

Revija ISISF26orumJulij 2016vendar za isto vsebino. Zato smo –– kako pacientu in/ali svojcem se ne odloči o zaključku aktivnegaiznašli pojem paliativno zdravljenje. olajšati odločitev za paliativno zdravljenja. S tem pa se nehoteOd zdravnika se vendar pričakuje, da zdravljenje – dosledno spoštova­ podaljšuje agonija bolnikov in/alibo zdravil, ne pa da bo nekomu lajšal nje sedanjega zakonskega sistema njihovih svojcev.bolečine in v ostalem delu pasivno o informiranem soglasju namreč Drugo vprašanje, ki ga je izposta­spremljal njegovo umiranje. Na kmetih terminalne bolnike postavlja v vil primer Radan, je vprašanje razme­je bila smrt del življenja – kmetje težak položaj. Pacient mora, jitve med zdravniki ter ostalimiizumirajo, smrt pa postaja tabuizirana parafrazirano povedano, podpisa­ zdravstvenimi delavci in sodelavci.tema. Ob tem se moramo vrniti k ti, da razume, da ni več aktivnega Zakon o zdravniški službi izvajanjevprašanju temeljnega poslanstva zdravljenja in da daje soglasje k le-te dopušča le zdravnikom oz.zdravnika in medicine. S tehnološko in temu, da se ne zdravi več (izvaja zobozdravnikom. Del izvajanjanaravoslovno revolucijo ter s promoci­ se samo še paliativna oskrba). zdravniške službe je tudi določanjejo mej znanosti smo v družbi začeli Zaradi birokratske zahteve ta zdravil in njihovega odmerjanja. Daniustvarjati videz vsemogočne znanosti. država in družba terminalno bolne sodni primer (vključno z razmišlja­Na področju medicine je prišlo do in njihove svojce postavlja v čuden njem tožilke in sodnika) pa omenjenoodmika od Hipokratove ideje – naloga položaj. Ni dovolj, da ima nekdo trditev postavlja pod vprašaj. Tistizdravnika je zdravljenje in pomoč pri neozdravljivo bolezen. Potrebno hip, ko pravni red dopušča presojookrevanju oz. lajšanje. Sodobni zdrav­ je, da to sam pisno prizna in da se strokovnih dejanj drugi stroki, senik samo zdravi, okrevanje prepušča s tem strinja. V tujini se zato znajdemo v območju neprava. Ravna­materi naravi in zdravilcem, sistemsko vedno bolj pojavlja tudi institut nje sodišča v danem primeru jelajšanje pa poznamo samo še v zadnji informirane privolitve; podobno, kot če bi tajnico odvetnikafazi življenja. Zanimivo je, da se je šele zasliševali o tem, ali je njen delodaja­ob primeru Radan slovenska javnost –– kdo je tisti, ki sprejme prvo lec strokovno zastopal stranko. Če bi vzdramila ob skritem vprašanju evtana­ odločitev o paliativnem zdravlje­ praksi do tega prišlo, bi verjetnozije. Toda reakcije laične javnosti in nju – po navadi je to lečeči zdrav­ dvignili vik in krik vsi, od odvetnišketudi neaktivnost strokovne javnosti so nik ali tim lečečih zdravnikov. zbornice do pravosodnega ministra. Vpovzročile razprave o nečem, o čemer Takšna odločitev ni prijetna za danem primeru pa velja tista znana izsploh ni moč razpravljati. Ne namera­ nobenega zdravnika. Res je, da so Martina Krpana, ko je svojo kobilicovam se spuščati v teatralične izjave v tem delu zdravniki dejansko prestavljal. Ne zanikam, da so tudijavne tožilke v tem primeru. Toda dane bogovi v belem (to pišem v pov­ določeni zdravstveni delavci in sode­izjave, ki so jih mediji takoj povzeli v sem nevtralnem tonu). Zdravnik lavci preko prakse pridobili določeneobliki bombastičnih mastnih naslovov, je tisti, ki mora najprej odločiti, ali izkušnje o določenih zdravilih prikažejo na stanje ubogega duha pravne bo nadaljevanje zdravljenja določenih diagnozah ter njihovemin novinarske stroke. Paliativna pacientu prineslo več škode kot odmerjanju. Še več, infuzij ne nasta­medicina je, pravno vzeto, pasivna koristi. On je tisti, ki sprejme prvo vljajo zdravniki, ampak diplomiraneevtanazija. Gre za skupno odločitev strokovno odločitev med hitrejšo medicinske sestre. Tudi njihovalečečega zdravnika/lečečih zdravnikov ali počasnejšo smrtjo. On je tisti, opozorila pri napačnem zapisu vter bolnika oz./in njegovih svojcev, da ki mora priznati, da uradna zdravstveni dokumentaciji so verjetnoaktivno zdravljenje nima več nikakr­ medicina nima več učinkovitih preprečila marsikateri zaplet. Ampakšnega učinka. Gre za temeljno ustavno razpoložljivih sredstev. Če k temu kljub temu ne morejo presojati opravico (o kateri je odločalo že tudi dodamo, da sedanji zdravstveni ustreznosti ali neustreznosti določenenaše Ustavno sodišča), da se lahko sistem od tega zdravnika zahteva, terapije. Nastale razmere so, popacient odloči za nezdravljenje. Nihče da izvaja še nalogo zdravstvenega mojem mnenju, posledica dvehga ne more prisiliti v zdravljenje ekonomista, potem je položaj tega dejavnikov:(izhajajoč iz ustavne pravice posamez­ zdravnika drugačen kot položaj –– kolektivnega zmotnega razumeva­nika, da odloča o svojem zdravljenju). boga (ki je po definiciji nezmo­ nja, da diploma ali bolonjskiGre za voljo, ki jo je treba spoštovati z tljiv). V tem delu bi morali težiti k magisterij na enem področju dajevsem človeškim dostojanstvom. Gre za ureditvi, da naj bi odločitve o tem znanje za celotno področje (torejpravico posameznika in njegovih sprejemali strokovni timi. Gre za diploma na enem delu zdrav­svojcev do dostojanstvene smrti. strokovno odločitev, ki bi morala stvene dejavnosti daje znanje zaZanimivo pa je, da se ob tem niso biti kolegijska, in ne individualna celotno zdravstveno dejavnost).odprla veliko bolj pomembna pravna – tudi zato, ker so posledice te Seveda se na tem mestu zastavljain etična vprašanja, o katerih bi odločitve ireverzibilne; tudi vprašanje, ali smo dovoljjavnost morala začeti odkrito razprav­ bogata družba, da si lahko privo­ljati: –– kako preprečiti zdravljenje paci­ ščimo višje izobražen kader za entov v imenu stroke ali zaradi (značajske) lastnosti zdravnika, da

Revija ISIS Foru2m7Julij 2016 dela, ki jih je prej enako kakovo­ več odgovarjal; če je to namen takšne do dostopa do informacij, ki so v stno izvajal tudi nižje izobražen zdravstvene politike, potem sploh ne splošnem interesu. Vendar pa bi kader (in kar v praksi povzroča potrebujemo prizadevanja Zdravniške morali biti mediji zavezani posredova­ diskriminacijo, ko so za ista dela zbornice, da bi se vzpostavil sistem nju vrednostno nevtralnih informacij. ljudje povsem različno plačani); odškodnin za zaplete oz. napake brez Sedanji sistem poročanja pa temelji na–– prenosa dela izvajanja posame­ krivde. mešanici poročanja in komentiranja znih del zdravniške službe na poročevalca. Pričakovanje večje diplomirane medicinske sestre, Tretji problem, na katerega je previdnost slovenskih medijev v kot posledica reševanja pomanj­ opozoril omenjeni primer, je povezan primeru poročanja o sodnih primerih kanja zdravnikov. S tem prenaša­ z vprašanjem medijskega poročanja o je še bolj utemeljeno glede na končne njem namreč družba dodatno zdravniških napakah oz. sodnih razplete večine odmevnih sodnih ustvarja videz, da lahko določena primerih iz zdravniških krogov (naj na primerov (ki so se končali z oprostitvi­ dela, za katera je potrebna diplo­ tem mestu omenim, da je to verjetno jo ali zastaranjem). Sistem, ki omogo­ ma ene fakultete (npr. medicin­ širši problem). Po znanem reku Kruha ča medijske umore brez posledic, ske), izvajajo tudi diplomanti in iger so mediji dani primer pograbil dejansko deluje v škodo bolnikov druge fakultete (npr. zdrav­ z odprtimi rokami. Mediji so, ob (morebiti tudi v škodo tistih novinar­ stvene). S tem pa se namerno tudi pomoči tožilstva, omenjenega zdravni­ jev, ki sodelujejo pri takšnih ravna­ briše meja, kaj sploh je zdravniška ka začeli prikazovati kot slovenskega njih). Ena izmed študij, ki jo je naredil služba (npr. referenčne ambulan­ Kevorkiana. Kot da je to eden od konec 90. let prejšnjega stoletja znani te). kriterijev, ki bo Slovence izenačil z inštitut Cato (gre za inštitut, ki ocenju­ Verjamem, da so bili nameni velikimi narodi. Slednji so tudi imeli je posledice pravnih aktov Kongresa inpristojnega ministrstva pri uvajanju svoje odmevne primere osebja, ki je predsednika ZDA), kaže, da imajotakšnega sistema povsem dobrona­ nekoliko pospešilo »odhode v ono­ visoke odškodnine za zdravniškemerni. Vendar pa brisanje mej, brez stranstvo.« S tem primerom smo napake ter medijska odmevnostda bi se jasno vzpostavile nove meje Slovenci nenadoma postali del družine posameznih primerov za posledicomed strokami, vključno s pravicami in velikih narodov. Pustimo ob strani še višjo stopnjo smrtnosti v bolnišnicah vodgovornostmi, deluje v povsem vedno narodovo neizživeto frustracijo ZDA. Gre za ceno, ki jo plačajo bolnikinasprotni smeri. Pri posameznih hlapca Jerneja. Se pa na tem mestu v ZDA, zato da zdravniki ostanejo »naizvajalcih lahko ustvari kompleks zastavlja vprašanje medijskega umora varni strani.« Ali je to cilj tudi vvečvrednosti ali pa predstavo, da posameznika, še preden sodišče sploh Republiki Sloveniji, bo moralo zznajo več, kot pa dejansko znajo. odloči o njegovi/njeni krivdi. To ustrezno zakonodajo dati odgovor tudiPosledično pa bo negativne posledice vprašanje je še toliko bolj pereče v pristojno ministrstvo.vnašanja takšne mentalitete čutil vsak poklicih, ki delujejo na temelju zau­posamezni bolnik in celotna družba. pnega razmerja in kjer lahko medijski Omenjeni sodni primer je pokazalGre torej za vprašanje pravic in umor povzroči tudi neupravičen še na eno pomanjkljivost v sloven­obveznosti – npr. pravica predpisova­ odvzem licence. Obnašanje medijev v skem pravnem sistemu. Zakon onja zdravil je povezana tudi z odgo­ danem primeru kaže tako na strokov­ zdravniški službi predvideva le trajnivornostjo za napako zaradi napačno no nedozorelost slovenskega medij­ ali začasni odvzem licence. Odvzempredpisanega zdravila ali celo spregle­ skega prostora kot tudi na potrebo po licence za čas trajanja sodnega postop­danega simptoma (ki bi mogoče prevetritvi novinarskega kodeksa. ka ni možen. Glede na dosedanjevplival na uvedbo novega zdravila). Zanimivo je, da je medijski pomp primere iz sodne prakse bi bila potreb­Sedanja zakonodaja oz. praksa bolj okrog primera potihnil tisti hip, ko je na sprememba zakonodaje, ki birazmišlja o prenosu določenih pravic, tuj izvedenec povedal, da je bilo vse omogočila tudi izrek mirovanja licencemedtem ko o prenosu odgovornosti delano »lege artis.« Tisti hip, ko se je v času trajanja sodnega postopka. Zzavestno molči. In to se je na sodišču primer »slovenskega Kevorkiana« uvedbo takšnega instituta bi odločanjetudi jasno pokazalo. Na eni strani razblinil kot milni mehurček, so o (ne)ustreznosti zdravnikovegapresoja zdravnikovih dejanj, na drugi bombastične novice nenadoma izgini­ ravnanja prepustili sproženemustrani izmikanje, da so določeni vnosi le z naslovnic. Morebitno neupraviče­ sodnemu postopku. Zdravniškav zdravstveno dokumentacijo izključ­ no slikovno snemanje ni več medijsko zbornica na ta način ne bi bila prisilje­na pristojnost zdravnika. Z nadaljeva­ tako zanimivo. Pa tudi politiki takšne na v odločanje in ukrepanje mimonjem takšne prakse znotraj zdrav­ objave ne bi bile povsem povšeči, saj sodnega postopka. Hkrati pa se zstvene dejavnosti bomo vzpostavili bi utegnile sprožiti kakšno širšo izrekom mirovanja licence ne bipovsem zabrisan sistem pravic in razpravo tudi o državnem neupraviče­ odločilo tudi o zdravnikovi krivdi –odgovornosti, kar posledično pomeni, nem slikovnem in zvokovnem snema­ kar bo prepuščeno sodnemu postop­da za napake praktično nihče ne bo nju ter poseganju v osebnostne pravi­ ku. Ker je za podaljšanje licence ce. Strinjam se, da ima javnost pravico potrebno izkazati tudi določen del

Revija ISISF28orumJulij 2016izvedene dejavnosti, bi z institutom poročanje medijev. Se pa ob tem Ne glede na to, kako se bo tamirovanja licence omogočili tudi zastavlja tudi vprašanje, ali je Zdravni­ primer sodno zaključil, nam ponujanemoteno vzdrževanje licence v ška zbornica sploh še edini pooblašče­ kar nekaj izhodišč za razmišljanje oprimeru, da se sodni postopek zaključi ni subjekt za razsojanje o skladnosti spremembi slovenske zdravstvenez oprostilno sodbo ali zastaranjem. Z ravnanj s pravili zdravniške službe zakonodaje. Ali bo slovenska politikainstitutom mirovanja licence bi (vključno s sprejeto in tiho sprejeto znala najti prave odgovore na zasta­verjetno vplivali tudi na bolj nevtralno doktrino). vljena vprašanja, pa bo pokazal čas. Julijsko Jevgenij Vodolazkin Mirt Komelj branje Laurus Pianistov dotik [email protected] Cankarjeva založba, 2015 Založba Goga, 2015Miha MazziniOtroštvoZaložba Goga, 2015Knjiga, ki je avtobiografsko zasno­ Najodmevnejši ruski roman v Igranje klavirja, prav tako kot vsavana v izmišljenih literarnih zgod­ zadnjih letih. To presenetljivo glasba, ni mehanično početje,bah, je presunljiv in lepo berljiv delo, ki popisuje življenje zdravil­ temveč življenje na delu. Naše telo,roman. Kratke sekvence, preskoki v ca Arsenija, pogosto primerjajo z da, prav tole telo tule, tvoje telo, ječasu, menjava vlog protagonistov. Imenom rože Umberta Eca. Moški najizvrstnejša naprava, kar jih lahkoRoman opisuje izluščen svet šest­ se zaradi ljubezni do svoje žene, ki imaš za zgled. Gabrijel Goldman jeletnega dečka, ki je živel z versko umre ob porodu, skrušen in po imenu in usodi sumljivo podobenfanatično staro mamo. Ta si je uničen poda na pot odrešitve svoje znamenitemu kanadskemu pianistuizmišljala strahove in bogaboječe ljubezni. A to ni navadna pot, Glennu Gouldu. Najdemo ga vukaze, klicala smrt, jo tudi odigrala Arsenij se preimenuje, spreminja newyorški bolnišnici po skrivno­in na splošno strašila fanta, ki je svojo obliko tako fizično kot stnem dogodku, ki sproži fobijo predskupaj z njo živel v mali garsonjeri, psihično, od zdravilca do božjega dotikom. Je kriva nesrečna ljubezen,zgolj zato, da ga je imela ujetega – človeka, ki v sebi nosi moč predvi­ odvzeti ljubezenski dotik ali brezdu­ob sebi. Roman se konča z uporni­ devanja prihodnosti, nato pa še šno, mehanično udarjanje klavirskihštvom, z letom svobode, ko je deček romarja. To je knjiga o globinah strojev, ki grozijo, da bodo glasbiizkusil normalno otroštvo, igranje s človeške narave, ljubezni do ukradli dotik z dušo? V bolnišničnosovrstniki ... in s svetlimi trenutki, bližnjega, odrekanju, o tem, kaj sedanjost se vpleta predzgodbako mu »liki pravih moških« napove­ vse je moč doseči z voljo duha. To čudaškega čudežnega otroka, natodo, da iz njega še nekaj bo. In da je knjiga, preko katere se srečamo demonično obsedenega genija.tudi otroštvo mine. Kljub vsem s srednjim vekom v vsej njegovi Knjiga se pred bralcem razpira kottravmam in vsemu, kar se zgodi, veličini. Jevgenij Vodolazkin granatno jabolko: tukaj zrna razvoj­tudi to mine. Odlična knjiga. (1964) je priznani strokovnjak za nega, tam filozofskega romana, ob starorusko književnost, ki je z njih pa čustveno in poetično nabita drugim romanom Laurus (2012) ljubezenska zgodba, izjemno dožive­ navdušil bralce in bil nominiran za ti opisi najbolj neverbalne umetnosti kopico nagrad. – glasbe ... vsi povezani z izrazito bogatim in igrivim jezikom, ki spominja na virtuoznost mojstrov, kot je Vladimir Nabokov.

Revija ISIS Medicin2a9Julij 2016Ranljivosti mladostnikov inrazvoj zasvojenosti: od genovdo dozorevanja možganovDr. Barbara Lovrečič, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravjeZasvojenost je bolezen možganov, ki jo alkoholom (ali drugo PAS), ima tveganjepomembno modulirajo bio-psiho-soci- za razvoj zasvojenosti. Raba PAS medalni dejavniki. Gre za resno medicinsko mladostniki (še posebej dolgoročnestanje, kjer je poleg genetskega zapisa posledice zgodnjega stika s PAS) pred-za njen razvoj značilno prepletanje stavlja javnozdravstveni problem indejavnikov iz okolja ter osebna ranlji- dolgoročno zdravstveno ter finančnovost posameznika in njegove izkušnje. breme.Bistvenega pomena je dejstvo, da jeobdobje otroštva in mladostništva Genetski zapis,najranljivejše za učinke in posledice geni in zasvojenostpsihoaktivnih snovi (PAS). Za mladost­niško obdobje je tudi značilno, da je Tveganje za zasvojenost s psihoaktivnimitakrat vedenje bolj impulzivno, tvegano snovmi (PAS; vključno z alkoholom) je rezultatin ima mladostnik slabši samonadzor v prepletanja različnih dejavnikov in ni nikoliprimerjavi z odraslimi. Tako je pri mla- rezultat delovanja enega samega dejavnika (1–4).dostniku večja verjetnost, da bo ekspe- Genetski zapis, ki ga podedujemo od svojihrimentiral s PAS. Hkrati so možgani bioloških staršev, igra pri razvoju zasvojenostimladostnika še v procesu dozorevanja ključno vlogo in vključuje približno polovicoin zato ranljivejši za učinke in posledice celotnega deleža tveganja za zasvojenost (1–5).PAS ter za razvoj zasvojenosti. Zasvoje- Ranljivost ali dovzetnost za zasvojenost se resdanost je časovno odvisen biološki pro- podeduje od naših prednikov, vendar to še neces, ki ga pomembno sooblikujejo tudi pomeni nujno, da se bo zasvojenost pri posame-različni psihosocialni dejavniki. Gre za zniku tudi dejansko razvila. Genetski zapis tudiproces, saj se zasvojenost ne zgodi čez ne more biti edini vzročni dejavnik za razvojnoč, se pa lahko prične že v otroštvu in zasvojenosti (1–5). Poleg tega ne poznamo enegamladostništvu. Alkohol je najbolj razšir- (edinega) gena za zasvojenost (1–13). Različnijena in priljubljena PAS med mladostni- geni in njihove različice pomembno prispevajo kki, raba PAS je tudi sicer najbolj razšir- tveganju za zasvojenost in vplivajo tudi na to,jena prav med mladimi. Prvi stik z kako se bo oseba odzvala na PAS. Tako poalkoholno pijačo ter kasnejša škodljiva mnenju različnih raziskovalcev tudi zato obstaja-raba alkohola in razvoj zasvojenosti pri jo razlike med ljudmi, nekatere osebe imajo večjeposamezniku je rezultat prepletanja tveganje za zasvojenost (jo verjetneje razvijejo),različnih dejavnikov, kot so genetska druge pa so lahko zaradi genetskih variacij predpredispozicija, vplivi iz okolja (npr. zasvojenostjo bolj zaščitene, npr. gen, ki vplivalahka dostopnost alkohola, toleranten na encim CYP2A6 (10); osebe, ki imajo genodnos do popivanja), osebnostne zna- SLC6A3, imajo manjšo verjetnost za zasvojenostčilnosti posameznika ter njegove izkuš- z nikotinom (11). Raziskave, ki so proučevalenje. Vsak mladostnik, ki pride v stik z zasvojenost in so bile opravljene na dvojčkih in družinskih članih, so izpostavile primer gena in ranljivosti za zasvojenost, in sicer alela A1 gena D2DR (D2 receptor za dopamin) (5). Analiza tveganja za zasvojenost z alkoholom pa je poka-

Revija ISISM30edicinaJulij 2016zala povezavo in višjo prevalenco alela ni k eksperimentiranju s PAS v ciljem, da bi mladi odklonili ponujenoA1 gena D2DR v družinah z zasvoje- primerjavi z odraslimi (15–22). PAS, da bi preprečevali rabo PAS mednostjo z alkoholom (12) ter povezavo mladimi in da bi tisti, ki so jo žezasvojenosti z alkoholom in različice Med biološkimi dejavniki je uporabljali, prenehali z rabo PAS, jegena z manj receptorji za dopamin (A1 pomembna tudi ranljivost ali občutlji- pokazala nezaželene posledice kam-DRD2) (13). vost za PAS, ki vpliva na verjetnost, da panj, učinki so bili celo nasprotni od bo posameznik še naprej uporabljal načrtovanih (28, 29). Kako se bo genetski zapis posa- PAS in sčasoma ob redni uporabi PASmeznika dejansko izražal, je odvisno postal zasvojen. Med biološke dejav- Razvijajoči setudi od okolja, v katerem oseba živi nike tveganja uvrščamo še osebnostne možgani in možgani(1–5). Ranljivost za zasvojenost je značilnosti posameznika (npr. impul- v dozorevanju:rezultat tudi medsebojnega prepleta- zivnost, agresivnost, samopodoba), posebna ranljivostnja bioloških lastnosti osebe (geni, psihične težave in duševne motnjedednost), stresorjev iz okolja in (14–22). V mladostništvu se nekateridostopnosti PAS (1–14). predeli možganov že dokončno Drugi dejavniki razvijejo, drugi pa še ne, kar se poDrugi biološki tveganja mnenju številnih raziskovalcevdejavniki posledično odraža tako, da so nekateri Med dejavniki tveganja so po- vidiki mladostniškega vedenja bolj Med biološkimi dejavniki tvega- membni tudi tisti, ki so vezani na podobni tistim pri odraslih (npr.nja poleg genetskega zapisa izstopa okolje (stresorji iz okolja, npr. stres, mnoge telesne in duševne zmogljivo-tudi nižja starost pri prvem stiku s različne vrste zlorab). Vsak posame- sti), po drugi strani pa nekaterePAS. Epidemiološki podatki dokazu- znik ima več svojih okolij, ki jih duševne funkcije (še) niso na ravnijejo, da obstaja povezava med zgo- predstavljajo družina, šola, skupnost, odraslih oseb (15–21, 30–44). Razlikednjim stikom s PAS v mladostništvu prijatelji. Tveganja se lahko pojavljajo v vedenju med odraslimi in mladost­in razvojem zasvojenosti (14). 92 v vsakem od teh posameznikovih niki tako znanstveniki razlagajo tudi zodstotkov zasvojenih z alkoholom je okolij. Kot dejavnik tveganja iz okolja nezrelostjo nekaterih predelov možga-prišlo v prvi stik z alkoholom pred izstopa lahka dostopnost PAS (doma, nov; ko bodo tudi ti predeli možganovsvojim 18. letom starosti. Tako v šoli, v skupnosti in širši družbi), pa dozoreli, bo vedenje bolj podobnozgodnejša iniciacija (prva raba ali stik tudi odnos okolice in družbe do PAS, tistemu pri odrasli osebi (15–21,s PAS) predstavlja večje tveganje za značilnosti družine (disfunkcionalna 30–44).težave zaradi PAS kasneje v življenju: družina, prisotnost duševne motnje,bolj zgoden je stik s PAS, večje je uporaba in dostopnost PAS …), Za mladostništvo so značilnetveganje za zasvojenost, z zamikom socialni in drugi stresorji (zgodnja in spremembe: telesne, hormonske,prvega stika s PAS z vsakim letom intenzivna izpostavljenost stresu, nevrobiološke in vedenjske (40).tveganje za razvoj zasvojenosti pada različne zlorabe: psihične, telesne, Poleg tega so možgani v mladostni-(14). Mladostnik, ki prvič pije alkohol spolne), nasilje, revščina, manj razvite štvu podvrženi trem glavnim proce-pri 13 letih, ima 43-odstotno tvega- socialne veščine, slabši šolski uspeh in som: rasti možganovine ali prolifera-nje, da postane zasvojen z alkoholom, slabša izobrazba (14). Posebno pozor- ciji in organizaciji povezav (značilna jetisti, ki pijejo alkohol prvič pri 21 nost je treba nameniti negativnemu hitra rast možganovine in ustvarjanjeletih ali kasneje, imajo samo še vrstniškemu pritisku oz. vrstnikom, ki novih povezav v možganih), obrezova-10-odstotno verjetnost, da se pri njih uporabljajo PAS. Želja po popularno- nju sinaps (obrezovanje tistih nevron-razvije zasvojenost (14). Eden izmed sti in določenem socialnemu statusu skih povezav, ki so manj v uporabi inštirih mladostnikov, ki uporabljajo med mladostniki (23, 24) in stik z manj pomembne) in mielinizaciji (15,katerokoli PAS pred 18. letom staro- vrstniki, ki uporabljajo PAS, poveča 19, 20, 30, 36).sti, bo razvil zasvojenost, v primerjavi tveganje za rabo PAS pri mladostnikuz enim od 25 mladih, ki prvič upora- (25–27). a) Proliferacijabijo PAS v starosti 21 let ali kasneje Pri starosti 6 let možgani dosežejo(14). Mladostniki imajo tudi značilno Med dejavnike, ki (so)vplivajo navečje tveganje za razvoj zasvojenosti razvoj zasvojenosti, poleg dejavnikov 90 do 95 odstotkov svoje končnev primerjavi z odraslimi. Poleg tega tveganja (npr. stresorji iz okolja, velikosti, največjo prostornino možga-se pri otroku in mladostniku možgani negativen vrstniški pritisk, starost in ni dosežejo v starosti 11,5 leta priše razvijajo in dozorevajo, kar pome- osebnostne značilnosti), strokovnjaki deklicah in 14,5 leta pri fantih (15, 18,ni, da so dovzetnejši za učinke in uvrščajo tudi vpliv oglaševanja in 40, 41). V povprečju so možganiposledice PAS ter kasnejšo zasvoje- medijskih sporočil (vpliv medijev) dečkov za 9 odstotkov večji v primer-nost. Mladostniki so tudi bolj nagnje- (14). Analiza učinkov medijskih javi z deklicami, večja prostornina pa kampanj v ZDA, ki so jih izvajali s

Revija ISIS Medicin3a1Julij 2016ni neposredno povezana z inteligenco sinaps se začne zgodaj, a večina dno se pri mladostniku zgodi premik iz(18, 40). povezav se izgubi v mladostništvu, konkretnega v abstraktno mišljenje tako mladostnik izgubi okrog 3 (32–35, 37). Razmerje med sivo in belo možga- odstotke sive snovi v frontalnemnovino se med razvojem spreminja režnju. Nekatere nevronske povezave Redčenje sinaps, ki se oblikuje z(15, 18, 31–44): siva možganovina se so bolj koristne in se pogosteje upo- aktivnostmi in izkušnjami, skupaj zhitro razvija v otroštvu ter počasneje v rabljajo, druge manj (15, 18, 30, 31, mielinizacijo pripomore k učinkovitej-mladostništvu. Tako se prostornina 40). Tista možganska omrežja, ki se šemu delovanju možganov (15, 30,sive snovi povečuje z leti in je največja veliko uporabljajo, se bodo okrepila, 37–42). Med samim procesom zore-v starosti 11 let pri dekletih ter 13 let tista, ki jih malo uporabljamo, pa nja možgani ne delujejo optimalno, popri dečkih, nato prostornina začne oslabela in izgubila po načelu »upora- zaključku pa so možgani hitrejši inupadati (v obliki narobe obrnjene črke bi ali zavrzi« (15, 18, 30, 31, 40, 44). učinkovitejši (15, 30–32). Do polnoU), a upada v različnih delih možga- mieliniziranih možganov preteče 20nov (režnjih) različno (15, 18, 34, 36, Okrepitev in redčenje sinaps se do 30 let (40). Količina bele možgano-37, 40–42). V času mladostništva se (so)oblikuje z aktivnostmi in izkušnja- vine se zmanjšuje šele po 30. do 40.izrazito zmanjšuje siva snov v pre- mi (15, 18, 30, 31, 40). Nekatere letu starosti (40).frontalni skorji možganov, kar je možganske povezave, ki so koristne, sepovezano s propadom in obrezova- mielinizirajo, rezultat je odebelitev Zorenje samih možganskih struk-njem nepotrebnih oz. odvečnih sinaps sive možganovine. Številni strokovnja- tur poteka od spodaj navzgor (najpo-(18). Bela možganovina se neprestano ki menijo, da je to bistveno za nadalj- zneje se razvije možganska skorja) inin linearno razvija od rojstva naprej nje navade in odzivanje, saj se poleg od zadaj naprej (najpozneje se razvijepribližno enako v vseh režnjih, blago stabiliziranja in okrepitve povezav sprednji del možganov, ki mu pravi-naraste v puberteti pri dekletih v oblikujejo tudi navade in vedenje. mo frontalni oz. prefrontalni del) (41).starosti 11 let, pri dečkih v starosti 13 Možgani mladostnika so prilagodljivi Najprej dozorijo tisti deli, ki solet (porast se pojavi, potem ko se je že in se prilagajajo s spremembami glede povezani z motoriko in senzoričnimpojavila najvišja prostornina sive na zahteve okolja. Tudi zato je smisel- področjem, kasneje pa tisti, ki sosnovi) (18, 30–33). no v mladostniškem obdobju gojiti odločilni za nadzor impulzov, presoje številne aktivnosti, npr. šport, učenje, in odločanja. Zadnje možganskeb) S inaptogeneza in redčenje učenje tujih jezikov, ukvarjanje z strukture, ki dozorijo in se razvijejo, sinaps glasbo ipd. Tako bo mladostnik so predeli možganske skorje, v kateri Sinaptogeneza (tvorjenje sinaps) okrepil in utrdil take povezave, ki jih so funkcije besednega izražanja in bo kasneje lažje uporabljal v življenju zavesti. Tako med zadnjimi dosežepoteka tekom življenja. V prvih letih (15, 18, 30, 31, 40). največjo prostornino dorzolateralnastarosti imajo možgani veliko sinaps, prefrontalna skorja, ki je vpletena vki pa še niso dokončno oblikovane. Ob Zorenje sive možganovine je tako višje kognitivne funkcije in kjerrojstvu sinapse niso tako številne in se v nenehnem spreminjanju, nastajajo poteka nadzor impulzov, presoje inz leti povečujejo. Možgani dveletnika nove povezave, medtem ko se nekate- sprejemanja odločitev (30–44).imajo za 50 odstotkov večjo gostoto re izgubijo (obrezujejo), kar traja vsaj Zadnje možganske strukture, kisinaps v primerjavi s povprečno do 25. leta starosti (15, 18, 20, 30, 31, dozorijo in se razvijejo, so predeliodraslo osebo (18, 32). Šestletni otrok 36, 40, 41). možganske skorje, ki nadzorujejo t.i.ima bistveno več sinaps kot ob roj- izvršilne ali višje funkcije, zato sostvu, pa tudi več kot npr. v starosti 14 c) Mielinizacija mladostniki še prikrajšani pri odloča-let. Tik pred mladostništvom, v Hitrost procesiranja in kakovost nju, samoobvladanju in nadzoru vede-starosti 11 let za dekleta in 12 let za nja, načrtovanju dolgoročnih odloči-fante, se zgodi drugi zagon brstitve izmenjave informacij je odvisna tudi od tev, razumevanju doživljanja drugihštevilnih sinaps (15, 18, 30, 31, 40). V mielinizacije. Z leti se veča količina in reševanju kompleksnih nalognaslednjih letih bodo mnoge prešte- mielina, ki je v pomoč pri mišljenju, (30–44).vilne povezave izgubljene s selektiv- odločanju, nadzoru impulzov in reguli-nim obrezovanjem sinaps. Znanstve- ranju čustvenega dozorevanja. Količina Pri mladostnikih prefrontalnanik in raziskovalec Jay Giedd za mielina tekom razvoja skoraj konstan- skorja še ni razvita in še ni dobrorazlago uporablja prispodobo: podob- tno narašča, in to v vseh režnjih pribli- povezana z ostalimi možganskimino kot je Michelangelo iz kosa mar- žno enako (18, 32). V mladostništvu strukturami, kar povzroča, da jemorja izklesal Davida, tako podobno mielinizacija še ni zaključena, v frontal- mladostnik nagnjen k sprejemanjumožgani klešejo odvečni material, nem režnju se bo zaključila šele okrog slabih odločitev. Prefrontalno skorjoodvečne povezave, da bi izoblikovali 18. do 20. leta starosti ali celo kasneje. povezujemo tudi s sposobnostjobolj definirane, bolj učinkovite in bolj Mielinizacija poteka najprej v tempo- razumeti in interpretirati čustvazrele možgane (44). Obrezovanje ralnem in parietalnem režnju in šele drugega človeka. Tako mladostniki ne kasneje v frontalnem režnju. Vzpore- zmorejo pravilno prebirati čustev

Revija ISISM32edicinaJulij 2016drugih zaradi nezrelosti nekaterih nje, ne pa tisti, ki nadzirajo čustvova- vzpodbude, zgledi, izkušnje). Vseka-predelov možganov. Odrasla oseba, nje), bolj tvegano in impulzivnopri kateri se je frontalna skorja do- vedenje (pomanjkljiva inhibicija in kor je naše okolje z lahko dostopno-končno razvila in dozorela, bo infor- nadzor vedenja), pomanjkljivi premi-macije procesirala preko različnih slek glede negativnih posledic, iskanje stjo alkohola slaba popotnica. Našamožganskih struktur, odločitve pa bo večje stopnje vznemirjenja, doživetijsprejemala tudi s pomočjo frontalne in tveganj brez kakršnegakoli premi- družba s kulturološkim spodbujanjemskorje. Pri mladostniku frontalna sleka ipd. Razvijajoči se možganiskorja še ni povsem dozorela, pri mladostnikov predstavljajo izhodišče pitja alkohola ob vsaki priložnosti,sprejemanju odločitev je ključna za razumevanje, zakaj so mladostnikineposredno amigdala in ni učinkovi- bolj nagnjeni k tveganemu vedenju in visoko toleranco do opijanja v javnostitega sistema samocenzure, ki ga zakaj so ranljivi za učinke PAS. Takopredstavlja prefrontalna skorja, zato je značilna lastnost mladostnikov brez ter problematičnimi pivskimi navada-so mladostniki nagnjeni npr. k bolj večjega pomisleka podati se v nekožaljivim komentarjem. Poleg tega tvegano izkušnjo, saj se mladostniki mi pa slab zgled za naše mladostnike.imajo težave v odnosih s pravilnim bolj osredotočijo na pozitivne platiprepoznavanjem čustev pri drugih (v nekega dejanja ali izkušnje in ne na Literatura:odnosih z npr. starši, učitelji, ko tveganja in posledice (15–44).čustev ne prepoznajo pravilno ali jih 1. Nestler EJ. Genes and addiction. Naturenepravilno ocenijo, npr. prepoznajo Mladostniki se soočajo z raznimi Genetics 2000; 26: 277-81. doi:jezo tam, kjer je ni, ali ne prepoznajo izzivi, telesnimi in hormonskimi 10.1038/81570žalosti, kjer je) (43). spremembami, ki že same po sebi lahko povzročajo nihanje razpolože- 2. Nestler EJ & Landsman, D. Learning Šele ko bodo dozorele zadnje nja, pa tudi z raznimi pritiski, stresi, About Addiction From the Genome.možganske strukture, bo prisotno skušnjavami, ki predstavljajo dodaten Nature 2001; 409: 834-5. doi:optimalno uravnoteženo čustvovanje, izziv za razvijajoče se možgane, ki v 10.1038/35057015usmerjanje pozornosti, razumevanje tem obdobju prehajajo tudi iz konkre-drugih in sebe, reševanje težav in tnega v abstraktni način razmišljanja. 3. Crabbe JC. Genetic Contributions tosporazumevanje z drugimi. Sicer so Različni mladostniki se razvijajo in Addiction. Annual Review of Psychologymladostniki nagnjeni k bolj tvegane- dozorevajo z različnimi hitrostmi in 2002; 53: 435-62. doi: 10.1146/annurev.mu vedenju, imajo šibkejši nadzor različni predeli možganov se razvijajo psych.53.100901.135142nad impulzi in se sebe pretirano z različno hitrostjo (15–44).zavedajo, so zelo občutljivi za čustve- 4. Schinka JA, et al. A functionalne in socialne reakcije drugih oseb, Poleg vsega omenjenega je treba polymorphism within the mu-opioiddovzetni so za vključevanje v družbo pri vzpostavitvi zasvojenosti upošte- receptor gene and risk for abuse ofin si izrazito želijo, da bi bili sprejeti. vati tudi možganski sistem za nagraje- alcohol and other substances. MolecularZato so zelo občutljivi na pritisk vanje ter potencial za zasvojenost Psychiatry 2002; 7(2): 224-8. doi:vrstnikov in ni dobro, da se povsem posameznih PAS. 10.1038/ sj/mp/4000951oddaljijo od odraslih, ali pa, da soobdani samo z vrstniki, ker to pred- Dobro duševno zdravje lahko 5. Slutske WS, True WR, Scherrer JF, et al.stavlja večjo verjetnost za tvegano vzdržujemo z zdravim življenjskim The heritability of alcoholism symptoms:vedenje (30–44). slogom, zdravo prehrano, ustreznim „indicators of genetic and environmental nadomeščanjem tekočin in pitjem influence in alcohol-dependent individu- V mladostniškem obdobju prihaja vode, redno telesno aktivnostjo, als“ revisited. Alcohol Clin Exp Res. 1999;do hitrih sprememb na vseh področ- higieno spanja (zadostnim in kakovo- 23(5):759-69.jih, od bioloških, čustvenih, socialnih stnim spanjem). Poleg tega je po-do vedenjskih. V tem obdobju narašča membno spregovoriti in govoriti o 6. Lovinger DM. The role of serotonin ineksperimentiranje in tvegano vedenje. svojih občutkih, gojiti stike s prijatelji alcohol‘s effects on the brain. CurrentZnačilno vedenje mladostnika odraža in ljubljenimi osebami, prositi za Separations 1999; 18(1): 23-8.procese dozorevanja možganov. Tako pomoč, ko jo to potrebno, pa tudi znatije mladostnik bolj nagnjen k fizičnim vzeti si odmor. Za boljšo samozavest, 7. Pandey SC, Roy A, Zhang H, et al. Partialaktivnostim v primerjavi s tistimi, ki psihofizično kondicijo in boljše spopri- deletion of the cAMP response element-zahtevajo kompleksnejše razmišljanje, jemanje s stresom je smiselno gojiti -binding protein gene promotes alcohol-zanj sta značilna neoptimalno načrto- hobije in športne aktivnosti, ki nas -drinking behaviors. The Journal ofvanje in presoja (nezmožnost predvi- veselijo in v katerih smo lahko dobri. Neuroscience 2004; 24(21): 5022-30.devanja posledic), večja čustvena doi: 10.1523/JNEUROSCI.5557-03.2004odzivnost (razviti predeli za čustvova- Poleg dobrega duševnega zdravja otrok in mladostnikov je izrednega 8. Shirley RL, Walter NAR, Reilly MT, et al. pomena optimalno okolje (varnost, Mpdz is a quantitative trait gene for drug withdrawal seizures. Nature Neuroscien- ce 2004; 7: 699-700. doi: 10.1038/nn1271 9. McGue M. Phenotyping alcoholism. Alcohol Clin Exp Res. 1999; 23(5):757-8. 10. Kubota T, Nakajima-Taniguchi C, Fukuda T, et al. CYP2A6 polymorphisms are associated with nicotine dependence and influence withdrawal symptoms in smoking cessation. Pharmacogenomics J. 2006; 6(2):115-9. 11. Lerman C, Caporaso NE, Audrain J, et al. Evidence suggesting the role of specific genetic factors in cigarette smoking. Health Psychol. 1999; 18(1):14-20. 12. Blum K, Noble EP, Sheridan PJ et al. Association of the A1 allele of the D2 dopamine receptor gene with severe alcoholism. Alcohol. 1991; 8(5):409-16. 13. Noble EP, Blum K, Ritchie T et al. Allelic association of the D2 dopamine receptor gene with receptor-binding characteristi- cs in alcoholism. Arch Gen Psychiatry 1991; 48: 648–54. 14. National Center on Addiction and Substance Abuse at Columbia University. Adolescent Substance Abuse: America‘s

Revija ISIS Medicin3a3Julij 2016 #1 Public Health Problem. 2011. Prido- 25. Duncan TE, Tildesley E, Duncan SC et al. 19(11): 2595-604. bljeno 6.5.2016 s spletne strani: The consistency of family and peer 37. Toga AW, Thompson PM, Sowell ER.15. http://www.centeronaddiction.org/ influences on the development of addiction-research/reports/adolescent- substance use in adolescence. Addiction Mapping Brain Maturation. Trends -substance-use 1995; 90, 1647–60. Neuroscience, 2006; 29(3):148-59.16. Giedd JN, Blumenthal J, Jeffries NO et 38. Sowell ER, Thompson PM, Rex D et al. al. Brain development during childhood 26. McAlister A, Krosnick J and Milburn M. Mapping Sulcal Pattern Asymmetry and and adolescence: a longitudinal MRI Causes of adolescent cigarette smoking. Local Cortical Surface Gray Matter study. Nature Neuroscience 1999; Social Psychology arterly 1984; 47(1): Distribution In Vivo: Maturation in 2(10):861-3. 2436. Perisylvian Cortices. Cerebral Cortex,17. Chambers RA, Taylor JR & Potenza MN. 2002; 12: 17-26. Developmental neurocircuitry of motiva- 27. Brown BB. The role of peer groups in 39. Sowell ER, Trauner DA, Gamst A and tion in adolescence: a critical period of adolescents‘ adjustment to secondary Jernigan TL. Development of cortical and addiction vulnerability. American Journal school. In T. J. Berndt & G. W. Ladd subcortical brain structures in childhood of Psychiatry 2003; 160, 1041-1052. (Eds.), Peer relationships in child and adolescence: a structural magnetic doi:10.1176/appi.ajp.160.6.1041 development (pp. 188–215). New York: resonance imaging study. Dev Med Child18. Kelley AE. Memory and Addiction: Wiley, 1989. Neurol, 2002; 44: 4-16. Shared Neural Circuitry and Molecular 40. Dinov ID, Mega MS, Thompson PM et al. Mechanisms. Neuron 2004; 44(1): 28. Brown BB. Adolescents‘ relationships Quantitative Comparison and Analysis of 161-79. doi: 10.1016/j.neu- with peers. In R. M. Lerner & L. Steinberg Image Registration Using Frequency- ron.2004.09.016 (Eds.), Handbook of Adolescent Psycho- -Adaptive Wavelet Shrinkage. IEEE Trans19. Lenroot RK & Giedd JN. Brain deve- logy (2nd ed., pp. 363–394). New York: Inf Technol Biomed, 2002; 6(1):73-85. lopment in children and adolescents: Wiley, 2004. 41. Sowell ER, Thompson PM, Leonard CM Insights from anatomical magnetic et al. Longitudinal Mapping of Cortical resonance imaging. Neuroscience and 29. Hornik R, Jacobsohn L, Orwin R et al. Thickness and Brain Growth in Normal Biobehavioral Reviews 2006; 30: 718–29. Effects of the National Youth Anti-Drug Children. Journal of Neuroscience, 2004;20. Sowell ER, Thompson PM, Holmes CJ et Media Campaign on youths. American 24(38): 8223-31. al. In vivo evidence for post-adolescent Journal of Public Health: 2008, 98(12): 42. Bregant T. Razvoj, rast in zorenje brain maturation in frontal and striatal 2229-36. možganov. Brain development, growth, regions. Nature Neuroscience, 1999; and maturation. Psihološka obzorja. 2(10): 859-61. 30. Werb D, Mills EJ, DeBeck K et al. The 2012; 21: 51–60. Pridobljeno 5.1.2016 s21. Sowell ER, Thompson PM, Tessner KD et effectiveness of anti-illicit-drug public- spletne strani: http://psy.ff.uni-lj.si/ al. Mapping Continued Brain Growth and -service announcements: a systematic psiholoska_obzorja/arhiv_clan- Gray Matter Density Reduction in Dorsal review and meta-analysis. ki/2012_2/bregant.pdf Frontal Cortex: Inverse Relationships 43. Gogtay N, Giedd JN, Lusk L, et al. Dynamic During Post Adolescent Brain Maturati- 31. Journal of Epidemiology and Community mapping of human cortical development on. The Journal of Neuroscience, 2001; Health: 2011, 65: 834–40. during childhood through early adulthood. 21(22): 8819-29. Proceedings of the National Academy of22. Reyna VF & Farley F. Is the teen brain too 32. Giedd JN. Structural magnetic resonance Sciences. 2004; 101: 8174 – 9. rational? Scientific American Mind 2006; imaging of the adolescent brain. Annals 44. Brown TT, Kuperman JM, Chung Y, et al. 17(6): 58-65. of the New York Academy of Sciences. Neuroanatomical assessment of biologi-23. Botvin GJ. Preventing drug abuse in 2004; 1021: 77-85. cal maturity. Curr Biol. 2012; schools: social and competence enhance- 22(18):1693-8. doi: 10.1016/j. ment approaches targeting individual-le- 33. Diamond MC. Enrichment, response of cub.2012.07.002. vel etiologic factors. Addict Behav 2000; the brain. Encyclopedia of Neuroscience, 45. Interview Deborah Yurgelun-Todd. 25:887-97. 3rd edition. New York, NY: Elsevier Frontline. Pridobljeno 11.1.2016 s spletne24. Eiser JR, Morgan M, Gammage P et al. Science; 2001. strani: http://www.pbs.org/wgbh/pages/ Adolescent health behaviour and frontline/shows/teenbrain/interviews/ similarityattraction: friends share 34. Colby JB, Van Horn JD & Sowell ER. todd.html smoking habits (really) but much else Quantitative in vivo evidence for broad 46. Interview Jay Giedd. Frontline. Pridoblje- besides, British Journal of Social Psycho- regional gradients in the timing of white no 11.1.2016 s spletne strani: http://www. logy 1991; 30: 339-48. matter maturation. Neuroimage, 2011; 54 pbs.org/wgbh/pages/frontline/shows/ (1): 25-31. teenbrain/interviews/giedd.html 35. Bava S, Thayer R, Jacobus J et al. Longitudinal characterization of white matter maturation during adolescence. Brain Research. 2010; 1327: 38–46. 36. Lu LH, Dapretto M, O’Hare ED et al. Relationships between Brain Activation and Brain Structure in Normally Develo- ping Children. Cerebral Cortex, 2009;Hemovigilanca – poročilo 2015Prim. Irena Bricl, dr. med., Zavod RS za transfuzijsko medicino Osnova je sledljivost podatkov.Ivica Marić, dr. med., Zavod RS za transfuzijsko medicino Prilagojen informacijski sistem in način dela nam omogočata sledenje Hemovigilanca zajema vse po- postopkov, večja varnost darovalcev krvi in krvnim pripravkom od venestopke, ki zagotavljajo varno transfu- in prejemnikov krvi. Sistem hemovigi- darovalca do vene prejemnika. Sistemzijo. Namen je izboljšanje obstoječih lance je del transfuzijske službe. je zasnovan tako, da omogoča sledlji- vost vsakega krvodajalca glede števila odvzemov in prejemnikov določenih

Revija ISISM34edicinaJulij 2016enot krvi. Žal imamo še vedno prime- dogodke, povezane z ravnanjem s Izdaja krvnihre, ko bolnikom, za katere sveža krvjo. komponentzmrznjena plazma v transfuzijskiustanovi ni bila naročena in izdana, V letu 2015 smo v Sloveniji s Transfuzijska dejavnost v Slovenijitransfundirajo svežo zmrznjeno pomočjo Rdečega križa organizirali je organizirana v treh ustanovah, ki soplazmo drugega AB0 skladnega več kot 1000 krvodajalskih akcij in sestavljene iz 12 enot, te pa s krvnimibolnika. V takih primerih izgubimo opravili 85.395 odvzemov. Pripravili pripravki oskrbujejo 26 slovenskihvso sledljivost. Če pride do potransfu- smo 84.931 enot koncentriranih bolnišnic. V letu 2015 smo izdali nekajzijskih zapletov (zlasti takih, ki nasto- eritrocitov, 9533 enot trombocitov in več od 115.000 enot krvnih kompo-pijo več dni ali celo let po odpustu iz 24.272 enot sveže zmrznjene plazme nent. Največ smo izdali koncentrira-bolnišnice – prenos HBV in HCV), ni za klinično uporabo. Poleg tega smo nih eritrocitov (KE), in sicer 83.455,mogoče vzpostaviti povezave med opravili še 2876 aferetskih odvzemov kar predstavlja 72 odstotkov vsehdarovalcem in prejemnikom. To se (posebni odvzemi, pri katerih se izdanih komponent. Na drugem mesturelativno pogosto dogaja pri transfuzi- odvzame samo ena komponenta). Na je sveža zmrznjena plazma (SZP) zjah sveže zmrznjene plazme, ko na ta način smo pripravili 2274 enot 21.615 izdanimi enotami, kar predsta-oddelku naročijo več enot za enega trombocitov enega darovalca ter 602 vlja 19 odstotkov, ter 10.787 izdanihbolnika, neporabljene enote pa enoti sveže zmrznjene plazme. Zbrali trombocitnih koncentratov (KT), kartransfundirajo drugemu bolniku. smo tudi 94 enot granulocitnih predstavlja 9 odstotkov vseh izdanihTaka praksa je strogo prepovedana in pripravkov in opravili 199 perifernih enot. Vsako enoto izdamo z izdajnico,ni v skladu z načeli varne in kako- odvzemov KMC za avtologno ali ki jo morajo na oddelku preveritivostne transfuzijske terapije. alogensko transplantacijo. Vsi odvze- (ujemanje matičnih podatkov bolnika, mi so presejalno testirani na označe- številke krvi in krvne skupine bolnika Hemovigilanco delimo na tri valce okužb (HIV, HBV, HCV in ter izdane enote krvi), označiti trans-področja, in sicer na neželene reakci- sifilis) ter krvne skupine AB0, Rh, K fundirane enote, podpisati in enje pri prejemnikih krvi, neželene in prisotnost nepričakovanih eritro­ izvod izdajnice vrniti v transfuzijskoreakcije pri krvodajalcih in neželene citnih protiteles. ustanovo, ki je kri izdala. Komponenta Št. izdanih KE 83.455 SZP 21.615 KT 10.787 Izdaja koncentriranih trombocitov Skupaj 10.787 Zlitje* 8031 Afereza 2756 * Zlitje petih darovalcev. S pravilno izpolnjeno (označene enote in podpis) in vrnjeno izdajnico se potrdi transfuzija krvne kompo-

Revija ISIS Medicin3a5Julij 2016nente. V nasprotnem primeru se sko ustanovo, ki je kri izdala. Po- hemolize, za katere se je izkazalo, darazume, da izdana komponenta ni bila membno je, da se v obrazec za prijavo je razlog mehanski. Prav tako smotransfundirana. V Sloveniji (podatek vnese čim več podatkov o bolniku, o obravnavali prijavo TRALI en tedenglede na vrnjene izdajnice) se trans- znakih in simptomih ob transfuzijski po odpustu bolnika iz bolnišnice.fundira le 65 odstotkov izdanih reakciji, komponenti krvi, ki je reakci- Izkazalo se je, da je imel bolnik hudokomponent. Za preostalih 35 odstot- jo povzročila, oddelku, kjer je bila infekcijo sečil. Ovrgli smo tudi sumkov ne dobimo vrnjenih izdajnic ali transfuzija krvi izvedena. Potreben je prenosa bakterijske okužbe, za katere-le-te niso pravilno izpolnjene. Prilaga- tudi podatek o imenu in priimku ga se je izkazalo, da sepsa pri bolnikumo prikaz odstotka izdanih enot v 12 zdravnika, ki je reakcijo prijavil. ni bila povzročena s transfuzijo.slovenskih transfuzijskih ustanovah s Specialist transfuzijske medicinepovprečjem za Slovenijo v zadnjem vsako reakcijo razišče in oceni, ali je V letu 2015 smo imeli tako potrje-stolpcu za primerjavo. reakcija povezana s transfuzijo. nih 119 NTR, kar je primerljivo z letom 2014. Primerjava podatkov vNeželene reakcije V letu 2015 je bilo 127 prijav NTR: zadnjih trinajstih letih pa vendarlepri prejemnikih krvi pri 67 bolnicah in 60 bolnikih. Naj- pokaže, da od leta 2008 število NTR mlajši bolnik, pri katerem so prijavili vztrajno pada. Manjše število prijav je Neželene transfuzijske reakcije NTR, je bil star pet dni, najstarejši pa verjetno tudi zaradi nedoslednega(NTR) lahko nastanejo med transfuzi- 91 let. Od 127 reakcij smo pri osmih prijavljanja blagih transfuzijskihjo ali nekaj ur po njej. V takem prime- transfuzijo izključili kot vzrok za reakcij, predvsem alergijskih inru govorimo o akutni NTR. V prime- nastalo reakcijo. Tako je bilo dejansko vročinskih nehemolitičnih reakcij.ru, ko nastane po nekaj dneh, tednih 119 potrjenih neželenih transfuzijskih Blage reakcije osebje pogosto spregle-ali celo mesecih, pa govorimo o reakcij. Med osmimi reakcijami, za da ali pa se zavestno odloči, da takihodloženi NTR. Vsako NTR je po katere se je izkazalo, da niso povezane reakcij ne bo prijavilo transfuzijskiveljavni zakonodaji treba prijaviti. Za s transfuzijo, so bile tri prijave suma službi. V Sloveniji je treba vsakoprijavo obstaja poseben obrazec prenosa HCV. V vseh treh primerih reakcijo po transfuziji, ne glede na»Prijava neželene transfuzijske smo prejeli prijavo za istega bolnika, stopnjo, prijaviti. Velikokrat se prireakcije« (rumeni obrazec), ki ga vendar z različnih oddelkov. Dokazali istem bolniku reakcije ponavljajo aliizpolni lečeči zdravnik in ga pošlje z smo, da prenos okužbe s povzročite- celo stopnjujejo. V takih primerih jevzorcem bolnikove krvi v transfuzij- ljem hepatitisa C ni bil povezan s prijavljanje zelo pomembno, saj transfuzijo. Prejeli smo tudi tri prijave imamo tako na voljo preventivne dodatne ukrepe (dodatne preiskave, transfuzija antigensko skladnih komponent, dodatna obdelava krvnih komponent ...), s čimer lahko prepre- čimo ali vsaj ublažimo NTR. Več kot 97 odstotkov reakcij je bilo blagih (stopnja 1), kar pomeni, da bolnikovo življenje ni bilo ogrože- no. Le dve reakciji sta bili prijavljeni kot življenje ogrožajoči (v obeh primerih je šlo za hudo hipotenzijo) in ena kot dolgotrajna obolevnost (prenos HBV). V letu 2015 ni bilo nobene smrti zaradi transfuzije krvne komponente. Najpogostejši reakciji sta bili alergijska in nehemolitična febrilna reakcija (NHF), ki skupaj predstavlja- ta več kot 90 odstotkov vseh reakcij. Na tretjem mestu po pogostosti so volumske preobremenitve (TACO). Lani smo ugotovili pet volumskih preobremenitev, kar so tri manj kot v letu 2014. Število TACO pada, je pa to še vedno najpogosteje spregledana NTR.

Revija ISIS3M6edicinaJulij 2016 depoja) ali zelo nujno (»prva faza po telefonu«) brez dokončanih NP oziroma se ta opravi naknadno, ko transfuzija že poteka. V takih prime- rih je večja verjetnost hemolize transfundiranih eritrocitov. Če klinič- no stanje bolnika to dopušča, je priporočljivo kri transfundirati po dokončanih NP. Prejeli smo tudi dve prijavi TRA- LI, vendar smo po raziskavi primera sum na TRALI ovrgli (v enem primeru smo reakcijo ocenili za TAD, v dru- gem pa za hudo obliko NHF). Vzrokov za to je verjetno veliko, Reakcija 2010 2011 2012 2013 2014 2015vendar na to precej vpliva dejstvo, da 4 3 7 1 1 2večina bolnikov poleg transfuzije Hemolizaprejema še veliko drugih infuzij in GVHD 12 1 1 21 5lečeči zdravnik le redko pomisli, da je TRALI 10 13 98vzrok za volumsko preobremenitev TACO 74 53transfuzija. Za preprečevanje nastanka PTP 1 57 66 49 58TACO je pomembno prepoznati Alergija 70 7 5 33 53bolnike, ki so najbolj ogroženi, ter Anafilaksija 1 52 60 34 38pravilno ukrepati ob transfuziji (poča- NHV 1snejša transfuzija ter uporaba diureti- Bakterijska ok. 2 1 2 1 3ka po presoji lečečega zdravnika). Virusna ok. 2 3 32 1Večja verjetnost za nastanek TACO je Hipotenzija 4 4 5 11 1pri bolnikih, starejših od 65 let, ter pri Dispneja 170 7 162 119mlajših od treh let, pri bolnikih s Drugo 142 1pozitivno bilanco tekočin, pri dializnih Skupaj 11 5bolnikih, bolnikih, ki so bili predhodno 113 118zdravljeni z vazokonstriktorji, bolnikihpo operativnem posegu ter ortoped- Legenda: GVHD: reakcija presadka proti gostitelju, TRALI: s transfuzijo povzročenaskih bolnikih (literatura navaja stati- akutna okvara pljuč, TACO: volumska preobremenitev, PTP: potransfuzijska purpura, NHV:stično pogostejši TACO pri ortoped- nehemolitična vročinska reakcijaskih bolnikih, sam mehanizemnastanka pa ni razjasnjen). Stopnja ogroženosti 4 3 2 1 0 Reakcija Drugi primeri NTR so bili trijeprimeri hipotenzije, dva primera Hemoliza 23hemolize, en primer prenosa HBV, enprimer dispneje, povezane s transfuzi- GVHDjo (TAD), in en primer nespecifičnetransfuzijske reakcije (drugo). TRALI 1 Hemoliza je bila posledica eritro- TACO 5citnih aloprotiteles, in sicer protiteloanti-S v prvem in multipla eritrocitna PTPprotitelesa v drugem primeru. Vvečini primerov hemolizo lahko Alergija 53preprečimo, če kri izdamo na podlagidokončanega navzkrižnega preizkusa Anafilaksija(NP). V določenih primerih pa jezahteva klinika, da kri izdamo pod NHV 53izjemno nujno (transfuzija 0, RhDnegativni, K negativni eritrociti iz Bakterijska ok. 1 Virusna ok. 13 Hipotenzija 21 Dispneja 1 Drugo 1 Skupaj 1 2 116 8 Legenda: 4 – smrt; 3 – dolgotrajna obolevnost; 2 – življenjska ogroženost; 1 – blaga reakcija; 0 – ni transfuzijska reakcija

Revija ISIS Medicin3a7Julij 2016 V letu 2015 ni bilo nobenega Reakcija KE KT SZPprimera potransfuzijske purpure Hemoliza 2(PTP) ter bolezni presadka proti gosti- GVHDtelju (TA-GvHD). Dokazali smo TRALI 41 19prenos okužbe HBV (v tabeli virusna TACO 25 9 3okužba). Kot je bilo že v uvodu poja- PTP 44 6 1snjeno, vsako enoto krvi presejalno Alergijatestiramo na označevalce okužb za Anafilaksija 1 2 23HIV, HBV, HCV in sifilis. Vendar NHV 1 21615kljub serološkemu testiranju in Bakterijska ok. 1 18 1,06testiranju NAT obstaja možnost Virusna ok. 78 10787prenosa okultne okužbe. Hipotenzija 83455 1,67 Dispneja 0,93NTR po Drugokomponentah krvi Skupaj Št. IE 66 odstotkov prijavljenih Št. NR/1000 IEreakcij je bilo na transfunzijo eritrocitov,19 odstotkov na plazmo ter 15 od- Legenda: KE – koncentrirani eritrociti, KT – koncentrirani trombociti, SZP – svežastotkov na trombocitni koncentrat. Na zmrznjena plazma, IE – izdane enote, NR – neželena reakcijatisoč izdanih enot krvi je največ reakcijna trombocitne komponente. V spodnjih dveh grafih je prikaza- kar je polovica manj v primerjavi z no absolutno število NTR po transfu- evropskimi državami, ki imajo podo- zijskih ustanovah ter NTR na 1000 ben sistem hemovigilance, kot je pri izdanih enot. Slovensko povprečje je nas. Ocenjujemo, da veliko reakcij še 1,03 reakcije na 1000 izdanih enot, vedno ostane neprijavljenih. Povezanost NTR s transfuzijo Vsak lečeči zdravnik, ki prijavlja NTR, oceni povezanost NTR s trans- fuzijo kot zanesljivo, verjetno, možno ali manj verjetno. Večina (85 odstot- kov) prijav je označenih kot verjetna ali možna povezanost s transfuzijo. Povezanost je v določenih prime- rih lahko dokazati, v drugih pa ne. V primeru hemolize ali prenosa okužb dokaj zanesljivo dokažemo, da je transfuzija res povzročila NTR. V primerih alergij, NHF ali TACO pa to

Revija ISISM38edicinaJulij 2016povezavo zelo težko zanesljivo doka- Če primerjamo podatke izdaje, jalcih. Od leta 2007 število novoodkri-žemo. odstotke transfundiranih enot ter tih okužb pri krvodajalcih pada in je število prijavljenih NTR/1000 IE, bilo v letu 2015 najnižje. Največ je biloNTR po transfuzijskih ugotovimo, da je najboljša prijava odkritih okužb s HBV, in sicer 9, ter 4ustanovah NTR v srednje velikih bolnišnicah. okužbe s HCV in 4 s povzročiteljem Razlog je verjetno ta, da se v velikih sifilisa. V letu 2015 ni bilo nobenega Kot je bilo že navedeno, je sloven- bolnišnicah porabi veliko krvi in se primera okužbe s HIV med krvodajal-ska transfuzijska služba organizirana posledično ugotovi relativno veliko ci.v treh ustanovah (Ljubljana, Maribor napak/NTR. Zgodi pa se, da se zaradiin Celje), ki so sestavljene iz transfu- prevelikega števila ljudi, vpletenih v Neželenezijskih enot, te pa so bolj ali manj transfuzijsko verigo, veliko informacij reakcije priregijsko razporejene in so pridružene izgubi. Obratno je v majhnih bolnišni- krvodajalcihbolnišnicam v regiji. Vseh dvanajst cah, kjer se informacija ne izgubi,enot oskrbuje s krvjo 26 slovenskih lahko pa se zaradi pomanjkanja V letu 2015 smo imeli 1230bolnišnic (univerzitetne, splošne in izkušenj napake/NTR ne zaznajo. V neželenih reakcij pri krvodajalcih obspecializirane bolnišnice). obeh primerih je pomembno ozaveš­ odvzemu krvi. Največ je bilo vazova- čanje osebja s seminarji, izobraževa- galnih reakcij (877); 238 primerov je Podatke o transfuzijskih reakcijah nji, preverjanji znanja. bilo citratnih reakcij pri postopkihspremljamo in primerjamo tudi po aferez. Imeli smo 104 primere hema-posameznih bolnišnicah z namenom Presejalno testiranje tomov, dva naboda arterije, štirispodbuditi zaznavanje in prijavljanje na označevalce s poškodbe/draženja živca, tri alergijeNTR. krvjo prenosljivih na razkužilo ob čiščenju mesta vene- okužb punkcije in dve reakciji, označeni kot Le štiri bolnišnice (označene s št. druge poškodbe žile.3, 5, 6 in 7) so v območju evropskega V letu 2015 smo odkrili 17 novih spovprečja, ki je približno dve NTR na krvjo prenosljivih okužb pri krvoda- Razdelitev VGV-reakcij glede na tip1000 izdanih enot. Preostalih osembolnišnic je pod tem povprečjem.Slovensko povprečje (1,03 NTR/1000IE) je za polovico manjše od drugihevropskih držav s podobnim siste-mom hemovigilance. Tri bolnišnice(označene s št. 8, 10 in 11) pa so imelezelo slabo prijavljanje, saj dve nistaprijavili nobene NTR, v eni pa je bilazaznana zgolj ena NTR. Glede naizdajo krvnih komponent v te bolni-šnice in glede na slovensko povprečjebi pričakovali vsaj sedem dodatnihNTR v teh treh ustanovah skupaj.

Revija ISIS Medicin3a9Julij 2016Neželeni dogodki KS AB0. V 30 primerih smo ugotovili 30 bolnikov imelo napačno določeno napačno kri v epruveti. Teh 30 prime- KS ter bi posledično lahko prejeli Med neželene dogodke prišteva- rov smo zaznali, ker se določitev KS transfuzijo inkompatibilne AB0 KS.mo vse napake, ki se dogajajo v AB0 na bolnišničnem oddelku ni Že nekaj mililitrov AB0 neskladnepreskrbi s krvjo od začetka odvzema ujemala s podatki o KS AB0 bolnika v transfuzije lahko povzroči smrtpa do končane transfuzije krvne našem informacijskem sistemu bolnika. Obposteljni test je zadnjekomponente pri bolniku. V letu 2015 DATEK ali ker se orientacijska določi- varovalo pred AB0 neskladnosmo posodobili opredelitev neželenih tev KS AB0 bolnika na bolnišničnem transfuzijo, zato je izjemnegadogodkov. Posodobitev smo prilagoje- oddelku ni ujemala z določitvijo v pomena, da se opravi med jemanjemno povzeli po SHOT (angleška hemo- transfuzijski ustanovi. Če bi v teh 30 vzorca, dokler bolnik še nima določe-vigilančna služba). Neželene dogodke primerih šlo za prvo določitev KS, kar ne KS AB0, in se vpiše na naročilnicopo novi klasifikaciji razvrstimo v štiri pomeni, da ne bi imeli predhodnih za transfuzijske komponente ter da sekategorije: transfuzija napačne podatkov o bolniku v našem informa- določi pred vsako transfuzijo krvnekomponente, transfuzija komponente, cijskem sistemu, ter na oddelku ne bi komponente in preveri ujemanje s KSki ne ustreza specifičnim zahtevam, orientacijsko določili KS, bi vseh teh na vrečki krvi.napačno ravnanje s krvjo zunajtransfuzijskega centra in skorajšnje V 21 primerih smo zaznali nepra-napake. Največ je bilo skorajšnjih vilno ravnanje s krvjo zunaj transfu-napak. To so vse tiste napake, ki bi, če zijskega centra (transfuzija, ki trajabi ostale neodkrite, lahko imele hude dlje kot štiri ure, nepravilno hranjenjeposledice. Lani je bilo takih napak krvnih komponent na oddelku,792, od tega je bila v 555 primerih napačno taljenje plazme ...). Tehnapačno oziroma pomanjkljivo napak je mnogo več, vendar namizpolnjena naročilnica ali vzorec. V trenutni način javljanja napak ne140 primerih se je napaka zgodila v omogoča večje preglednosti nad tem,laboratoriju, večina od teh zaradi kaj se dogaja s krvjo, ko ta zapustiizdaje napačnega izvida (bodisi transfuzijski center.napačno vrednoteni rezultati bodisinapačni matični podatki bolnika na V dveh primerih je prišlo doizvidu). V 67 primerih smo ugotovili transfuzije komponente, ki ni ustreza-napačno orientacijsko določitev krvne la pogojem. V obeh primerih so bileskupine (KS) AB0. Orientacijsko izdane antigensko neustrezne kompo-določanje krvne skupine je treba nente.opraviti ob bolniku med jemanjemvzorca, ko le-ta še nima izvida določi- Transfundirana napačna komponenta 2tve krvne skupine, in vedno pred Transfundirana kri je bila izdana za drugega pacienta.transfuzijo krvne komponente. Ta Transfundirana je bila napačna komponenta. 2obposteljni test je zadnji med po- Transfundirana je bila komponenta napačne KS zaradi poslanegamembnimi ukrepi, da preprečimo napačnega vzorca. 21transfuzijo komponente krvi napačne Transfundirana je bila komponenta napačne KS zaradi laboratorijske 792 napake. 555 Transfundirana je bila komponenta napačne KS zaradi napake v izdaji. 67 Transfundirana komponenta ne ustreza zahtevam 30 Neustrezen status CMV 140 Kri ni bila obsevana Antigensko neustrezna HLA-inkompatibilnost Transfundirana enota je bila stara Napačno ravnanje s krvjo zunaj transfuzijskega centra Skorajšnje napake Pomanjkljiva naročilnica/vzorec Napačno orientacijsko določena KS Napačna kri v epruveti Napaka v laboratoriju

Revija ISISM40edicinaJulij 2016 Trenutno je največja težava, s Napake na področju... Skupaj Napaka Napaka Človeška Drugokatero se srečujemo v Službi za izdelka opreme napakahemovigilanco, kako povečati število Zbiranja polne krvi 620 0javljanja dogodkov. Zavedamo se, da Afereze 37 572 24 24večina neželenih dogodkov ostane Testiranja 30 17 11 9 4neprijavljenih. Ocenjujemo, da se Predelave 4 12 86dogodki v določeni meri ne zaznavajo Skladiščenja 877 55 10 26in zapisujejo zaradi preobremenjeno- Razdeljevanja 125 707 14 29sti z rutinskim delom, delno pa tudi Materialov 2 12 83 5zaradi nepoznavanja definicije nežele- Drugo 47 22 20 20nih dogodkov v verigi preskrbe s krvjo Skupaj 507 10(predolga transfuzija, napačno talje- 465 0nje plazme, napačno shranjevanje 2243krvnih komponent na oddelku, 1777 150 175 141uporaba napačnih infuzijskih setov,prekinjena hladna veriga, opustitev ki jih zaznamo, preden bolnik prejme med., D. Uležič, dr. med., P. Poženel,obposteljnega testa). Za večjo osve- transfuzijo krvi. Ti dogodki se zaznajo dr. med., ter najini predhodnici, ki ješčenost na tem področju bomo pripra- v transfuzijski ustanovi. postavila sistem hemovigilance vvili informacijsko gradivo, ki bo Sloveniji, M. Potočnik, dr. med.dostopno na naši internetni strani. Zahvala ZaključekHemovigilanca na V Službi za hemovigilanco sepodročju zbiranja, zahvaljujeva vsem sodelavcem, ki so Hemovigilanca je sistem, ki se vespriprave in testiranja posredovali podatke za leto 2015: M. čas razvija. Z razvojem tehnologijekrvi za transfuzijo Cukjati, dr. med., S. Stanišič, dr. oziroma vpeljavo novih postopkov so med., P. Mali, dr. med., S. Levičnik možnosti za napake, ki jih hemovigi- V sistemu hemovigilance imamo Stezinar, dr. med., M. Maček Kvanka, lanca mora prepoznati in preprečiti,tudi podatke o neželenih dogodkih pri dr. med., M. Jager, dipl. inž., S. vse večje. Cilj je vzpostavitev takšnegazbiranju polne krvi, aferezah, testira- Herman, dipl. inž., M. Šimc, dr. med., sistema, da bo predstavljal dejanskonju, predelavi, skladiščenju in razde- S. Maver, dr. med., J. Černe, dr. med., stanje (več prijavljanj reakcij inljevanju krvi. Tu so zajete vse napake, M. Tonejc, dr. med., L. Bohnec dogodkov), kar brez sodelovanja z Strmčnik, dr. med., I. Razboršek, dr. našimi naročniki ne bo šlo. Stremimo med., J. Pajk, dr. med., B. Bizjak, dr. k čim bolj varnim transfuzijam. Pravica do znižane članarine v letu 2015 Izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije je na svoji 9. korespondenčni seji, ki je potekala 9. 5.2016, sprejel sklep, da se članom in članicam, ki so bili v letu 2015 upravičeni do znižane članarine iznaslova koriščenja starševskega dopusta ter daljše odsotnosti zaradi bolezni, pri obračunu članarine za leto2016 naredi poračun preplačane članarine iz leta 2015. Prosimo vse člane, ki za leto 2015 še niso uveljavljali pravice do znižane članarine iz naslova korišče-nja starševskega dopusta ter daljše odsotnosti zaradi bolezni, da na naslov: Zdravniška zbornica Sloveni-je, Dunajska cesta 162, 1000 Ljubljana, oz. na e-naslov: [email protected] posredujete odločbeCentra za socialno delo ali odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje, iz katerih je razvidno trajanjekoriščenja pravice.



Revija ISIS s strokovnih srečanj4P2oročilaJulij 2016Sodobni pogledina možgansko kapAsist. dr. Martin Rakuša, dr. med., UKC MariborMariborski nevrologi so, v sodelovanju s katedro zanevrologijo in Združenjem nevrologov Slovenije – SZD,11. marca letos organizirali tradicionalno mednarodnosrečanje o možganski kapi. Tokrat je bilo srečanje naMedicinski fakulteti Univerze v Mariboru. Udeležba nakongresu je bila visoka. Do konca dneva smo naštelipreko 200 udeležencev. Na kongresu so strokovnjaki iz Maribora, Magdič inLjubljane, Gradca in Zagreba opozorili na po- specializantmembne novosti v diagnostiki, preprečevanju in Kodela izzdravljenju možganske kapi. V prvem sklopu je Maribora termariborski kardiolog Granda predstavil poveza- asist. mag. Frolvo med srčnimi obolenji in možgansko kapjo. V iz Ljubljane sodrugem predavanju smo slišali obširno predava- prikazali uspe-nje dr. Zobićeve iz Zagreba o diferencialni šnost zdravlje-diagnozi ishemične možganske kapi. Sklop smo nja z novimi antikoagulantnimi zdravili inzaključili s preliminarnimi rezultati nove študije, njihovo varnost. Nadaljevala je nevrologinjav kateri so Horvat - Pinterić, Karničnik in Kodela Šoštaršičeva iz Celja, ki je predavala o obravnavispremljali prehranski status bolnikov po mož- karotidne bolezni in znotrajlobanjskih anevri-ganski kapi. zem. Sledilo je predavanje doc. Šeruge o endova- skularnem zdravljenju možganskih kapi. Kot V naslednjem sklopu je prof. Niederkorn zadnja sta o pomenu zdravljenja hiperholestero-predstavil rezultate zdravljenja možganskih kapi lemije predavala doc. Pretnar - Oblak in prof.v Avstriji, s poudarkom na avstrijski Štajerski. Šabovič.Doc. Bosnar Puretić iz Zagreba je poudarilapomen transkranialnega ultrazvoka pri odkriva- Poseben sklop smo namenili posledicamnju možganske kapi. Ker biooznačevalci postaja- možganske kapi. K uspešnemu zdravljenju sodijo vedno bolj pomemben dejavnik tudi pri tudi pravilna izbira programa rehabilitacije, oobravnavi možgansko-žilnih bolezni, smo eno čemer je predavala fiziatrinja dr. Hernja Rumpf.izmed predavanj namenili njim. Asist. mag. V naslednjem predavanju je dr. Rakuša opozorilMenih iz Maribora je predstavila pomen von na pogosto spregledani posledici možganske kapiWillebrandovega faktorja, ki je eden izmed – vaskularni upad spoznavnih sposobnosti inpomembnejših. Zadnje predavanje sklopa je bilo vaskularno demenco. Sledilo je predavanje, vnamenjeno disekcijam karotidnih arterij. katerem je mariborski nevrolog Gačnik poskusil odgovoriti na sedem vprašanj o epilepsiji in Sledil je sklop predavanj, namenjenih zdrav- možganski kapi. Sklop je zaključil Šmigoc, ki je vljenju. Najprej je nevrolog Zupan iz Ljubljane prispevku prikazal razloge in izkušnje s kraniek-predstavil nacionalno mrežo Telekap. Mreža je tomijo. Pri nekaterih bolnikih lahko namrečnamenjena čim hitrejšemu zdravljenju bolnikov ishemična možganska kap povzroči pomembenz ishemično možgansko kapjo in omogoča možganski edem.povezavo regionalnih bolnišnic s centrom naNevrološki kliniki, UKC Ljubljana. Mreža je Kongres smo zaključili z zanimivimi klinični-urejena po bavarskem modelu. V primerjavi z mi primeri. Specializanti iz Hrvaške in Slovenijenjimi je razmerje med konzultacijami in trombo- so prikazali štiri primere bolnikov z možganskolizami višje, vendar je čas od začetka simptomov kapjo. Kolegica Kosćak iz Zagreba in kolegado začetka zdravljenja še vedno daljši. Nevrolog Gubenšek iz Celja sta prikazala dva različna

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n3jJulij 2016bolnika, ki sta utrpela možgansko kap naša specializantka, dr. Gselman, z bolezni. Vsekakor takšnega kongresain imela lezije v obeh talamusih. bolnico, ki je imela možgansko kap, skupaj z monografijo ne bi mogliPosledica je bil upad spoznavnih pljučno embolijo in odprto ovalno izpeljati brez pomoči našega general-sposobnosti. Preostala dva primera okno. Bolnici se je stanje bistveno nega sponzorja Boehringer Ingelheimsta združevala nevrološko in interni- izboljšalo po zdravljenju s trombolizo. in ostalih sponzorjev, katerim sestično okvaro. Specializantka Hustić zahvaljujemo. Glede na rezultateje predstavila drugega zagrebškega Tudi tokrat smo tradicionalno anket, ki so jih izpolnili udeleženci,bolnika, ki je imel ob možganski kapi izdali novo monografijo, v kateri so lahko zaključimo, da je bil kongrestudi miokardni infarkt. Zaključila je izbrana poglavja diagnostike, zdrav- uspešen in ga bomo ponovili. ljenja in posledic možgansko-žilnihZunajtelesna fototerapija – oblikanaprednega celičnega zdravljenjaDoc. dr. Urban Švajger, Zavod RS za transfuzijsko medicino v programirano celično smrt ali apoptozo. Ta proces vodi v utišanjeV četrtek, 10. marca 2016, smo šali prikazati vlogo zunajtelesne imunskega odziva, kar se je izkazalose sestali na prvem srečanju o fototerapije (ZTF) kot moderne oblike za učinkovito pri zdravljenju boleznizunajtelesni fototerapiji, ki ga naprednega celičnega zdravljenja za presadka zoper gostitelja (GvHD –je organiziral Zavod RS za obvladovanje različnih imunsko graft vs. host disease). Istočasno lahkotransfuzijsko medicino. Sreča- pogojenih bolezni. V uvodnem delu je s tem postopkom tudi izpostavimonje je potekalo v hotelu Mons v dr. Farhad Heshmati v sklopu dveh tumorske antigene. Zaradi tega je ZTFLjubljani, kjer so predavatelji iz predavanj »History and overview of prav tako učinkovit in uveljavljenSlovenije, Francije in Avstrije clinical experience in ECP« ter »Mi- terapevtski pristop pri zdravljenjupredstavili zgodovinsko ozadje scellaneous indications for ECP« kožnega T-celičnega limfoma.zunajtelesne fototerapije, (ECP – extracorporeal photopheresis,mehanizme delovanja in med- op. avtorja) predstavil zgodovinski Bolezen presadka zoper gostiteljanarodne klinične izkušnje na pregled kliničnih izkušenj na področju in kožni T-celični limfom sta zaen-področju hematologije, derma- ZTF in možnosti uporabe ZTF za krat najbolj razširjeni indikaciji zatologije in pediatrije. Glavni različna medicinska področja. Dr. uporabo ZTF. Pri tem je treba pouda-namen srečanja je bila pred- Heshmatija lahko predstavimo kot riti, da se je nabor potencialnihstavitev omenjene terapevtske enega izmed idejnih očetov ZTF. Bil je indikacij v zadnjih letih močnostoritve kot nove uspešne prvi, ki je uvedel t.i. »off-line« tehni- razširil. Do danes so ZTF uspešnooblike naprednega celičnega ko, ki omogoča predhodno zbiranje aplicirali pri zdravljenju različnihzdravljenja, ki jo izvajamo na pacientovih levkocitov, naknadno avtoimunskih bolezni, kot so revma-Zavodu RS za transfuzijsko obdelavo in reinfuzijo. Omenjena toidni artritis, sistemska skleroza,medicino. S tem smo želeli metoda se danes najpogosteje upora- pemphigus vulgaris, multipla sklero-kliničnim strokovnjakom pred- blja v različnih kliničnih centrih in za, lichen planus, diabetes tipa I instaviti zunajtelesno fototerapijo bolnišnicah po svetu. pri Crohnovi bolezni (v Sloveniji tehin njeno vlogo v modernih indikacij še ne zdravimo). Globalnoterapevtskih pristopih, Kot rečeno, je ZTF celična terapi- število zdravljenih pacientov v tehki ostajajo v Sloveniji še neiz- ja, kjer pacienta zdravimo z njegovimi primerih je zaenkrat še manjše kotkoriščeni. lastnimi levkociti iz periferne krvi. V pri GvHD ter T-celičnem limfomu, nekajurnem postopku pacientu kar pa vsekakor ne zniža pomembno- Na srečanju so izbrani predavate- najprej z metodo afereze odvzamemo sti tega načina zdravljenja za vlji v okviru sedmih predavanj posku- levkocite. Le-te kasneje obdelamo z prihodnje. 8-metoksipsoralenom in UVA-svetlo- bo ter jih takoj vrnemo v pacienta. Klinične izkušnje na področju Tovrstna obdelava povzroči v 3–5 pediatrije in regulative ZTF je na dneh značilen blag prehod levkocitov srečanju predstavil dr. Volker Witt, ki se z ZTF intenzivno ukvarja v otroški bolnišnici St. Anna na Dunaju. Pri

Revija ISIS s strokovnih srečanjP44oročilaJulij 2016otrocih in tudi starejših pacientih z Optimizacije metode ZTF so ena zdravljenja pri petih pacientih, ki sooteženim žilnim dostopom pogosto izmed razvojnih usmeritev in del se vsi zadovoljivo odzvali na zdravlje-uporabljamo modifikacijo metode dejavnosti Oddelka za terapevtske nje z ZTF. To je bilo tudi v skladu sZTF, imenovano mini ZTF. Ime izvira storitve. pričakovanji, saj je pri pacientih siz modifikacije postopka, ker se za te kožnim T-celičnim limfomom celoku-namene poslužujemo odvzemov Dr. Matjaž Sever s hematološke pen odgovor na terapijo z ZTF pomanjših volumnov polne krvi in ne klinike nam je v svojem predavanju navadi 75-odstoten. Stranski učinki solevkafereze. Na ta način je metoda predstavil slovenske izkušnje na bili blagi.dosegljiva tudi pri otrocih, kjer se področju zdravljenja akutne in kro-uspešno uporablja v vedno večjem nične GvHD. Poudaril je uspešnost Srečanje smo zaključili z druže-številu. metode in zelo nizko pojavnost njem, ki je omogočalo strokovno stranskih učinkov, ki so v večini debato med domačimi in tujimi ZTF spada v okviru naprednih primerov blagi. Slednje je razumljivo, strokovnjaki. Glavni namen srečanja,celičnih zdravljenj pod celične imuno- saj predstavlja ZTF zdravilo iz bolni- to je predstavitev uspešnega novodob-terapije. V naslednjem predavanju kovih lastnih celic, torej avtologno nega terapevtskega pristopa ZTF zanam je dr. Urban Švajger z Zavoda RS celično terapijo. zdravljenje imunsko posredovanihza transfuzijsko medicino predstavil bolezni potencialnim uporabnikom naimunološke mehanizme, ki so podlaga V zadnjem predavanju nam je dr. kliniki, je bil s tem dosežen. Prisotniza učinkovitost in uporabnost ZTF v Mateja Dolenc Voljč predstavila svoje smo se strinjali s potrebo po uvedbitako različnih bolezenskih stanjih, kot izkušnje z uporabo ZTF pri dermato- terapije ZTF tudi na ostala kliničnasta GvHD in kožni T-celični limfom. loških pacientih v Sloveniji. Pacienti s področja, saj gre za precej neizkori-Na Zavodu RS za transfuzijsko medi- kožnim T-celičnim limfomom, ki jih z ščen terapevtski pristop z dokumenti-cino intenzivno delujejo tudi na ZTF zdravijo na dermatološki kliniki, rano zgodovino klinične uspešnosti obpodročju razvoja in prenosa novih najpogosteje trpijo za tipom Sezaryje- izjemno nizki pojavnosti stranskihceličnih terapij v klinično prakso. vega sindroma in Mucosis fungoides. učinkov. Predstavila nam je klinične rezultatePetdnevno strokovno srečanjeortodontov, zobnih tehnikov inasistentkHelena Komljanec, dr. dent. med., Ortodont Ortodontija, Pomembno bo torej določiti tiste vrednosti, ki so proporcionalne zaAmbulanta Koper vsakega posameznega [email protected] Poleg stranskega telerentgenskega posnetka naredi prof. Opperman Slovensko ortodontsko druš- Oddelku za ortodontijo Univerze v vsakemu pacientu tudi A-P telerent-tvo (SOD) je od 15. do 19. aprila Chicagu. Dr. Opperman je utemeljitelj genski posnetek zaradi ugotavljanja2016 v Portorožu organiziralo stro- tehnike »Bioprogressive therapy«, asimetrij. Prikazal nam je primerekovni seminar in delavnico za celoten ustanovitelj »Foundation of modern pacientov z zelo različnimi izmerjeni-ortodontski tim. bioprogressive orthodontics« in mi vrednostmi na desni in na levi mednarodno priznan predavatelj strani. Taki pacienti imajo tudi V petek, 15. aprila, smo organizi- »RMO study cluba«. živčno-mišični kompleks na levi inrali tri sklope predavanj, za vsak desni strani povsem različen, zato jekader ortodontskega tima ločeno: za Profesor Opperman se intenzivno zanje treba načrtovati mehanikoortodonte, zobne tehnike in ukvarja s cefalometričnimi analizami. ortodontskega zdravljenja za vsakoortodontske asistentke. Meni, da se bo v prihodnosti zmanjšal stran posebej. pomen primerjave vrednosti meritev Ortodontom je na temo »Biopro- posameznega pacienta s povprečnimi Prikazal je različna ortodontskagressive therapy« predaval dr. vrednostmi. Po njegovem mnenju naj zdravljenja za nepravilnosti RII/1,Nelson J. Opperman, ugleden bi prevladala uporaba proporcev.profesor podiplomskega programa na

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n5jJulij 2016posebej za vertikalni in posebej za Za asistentke smo v manjših pregled pa vse do zaključenega reten-horizontalni tip rasti. skupinah v dopoldanskem času cijskega obdobja. Podrobno sva organizirali pouk in praktični prikaz analizirali možna odstopanja vodenja Istočasno smo organizirali preda- učenja pravilne ustne higiene. parametrov, zaradi katerih računalni-vanje in delavnico za zobotehnike ter ški programi izračunajo napačnepredavanje za asistentke. Popoldne sva specialistki zobne in statistične rezultate. K zahtevnosti čeljustne ortopedije Tanja Lah statistične obdelave podatkov v Zobotehnikom je predaval Kržin in Helena Komljanec za ortodontiji prispevata dve posebnostiFranck Marie-Catherine, ki je asistentke pripravili predavanje z naše dejavnosti: možnost vodenjaskupaj z bratom dr. Ericom Marie-­ naslovom »Pravilno evidentiranje in pacientov po prvem pregledu vCatherinom utemeljitelj »Liberty obračunavanje storitev v breme ZZZS opazovani skupini ter trajne napotni-Bielle sistema« za reševanje nepra- v ortodontski ambulanti«. ce, preko katerih obravnavamovilnosti razreda II. Glavna kompo- paciente z enofaznimi ali z večfazniminenta »Liberty Bielle sistema« so Predavanje sva tematsko razdelili zdravljenji. Na koncu so asistentkestranska vodila, ki so podobna, na področja, kakor časovno sledijo izpolnile vprašalnik o računalniškihvendar manjša in prijaznejša za »potovanju« pacienta v ortodontski programih v ortodontskih ambulan-nošenje kot vodila pri Herbstovem ambulanti. Obdelali sva definicije tah. V spodnji tabeli so ocene zado-aparatu. Vgradimo jih lahko v folije statističnih parametrov ter njihov voljstva z različnimi računalniškimiin v akrilne plošče s platoji, npr. v pravilni vnos v računalniški programaparate po Planasu. od naročanja z napotnico na prviIme programske hiše odlično prav dobro dobro Ocena nezadostno neocenjeno 37 % 21 % 42 % zadostno 14 % 14 %Audax 28,5 % 28,5 %Infonet 20 % 60 % 29 %Iris 100 % 20 %Hipokrat 29 %Promedica 57 %

Revija ISIS s strokovnih srečanjP46oročilaJulij 2016programi, prikazane v odstotkih glede povedal: »Čustvo čutim. Obnašanje napotimo k otorinolaringologom nana skupno število uporabnikov posa- izberem.« Naslednje pomembno odstranitev žrelnice in nebnih man-meznega programa. pravilo, ki se ga moramo zavedati in dljev. Še posebej moramo na telerent- zaradi česar se moramo zavedati tudi genskem posnetku prepoznati veliko Asistentke so izkazale izredno lastne odgovornosti, je: »Čustva zase žrelnico. Prof. Opperman pravi: »Čezanimanje za predavanje in razvili ne obstajajo. Obstajamo ljudje, ki pacient zaradi velike žrelnice ne moresmo plodno razpravo z zares velikim čustva čutimo.« Za naše profesional- dihati, z ortodontskim zdravljenjemštevilom vprašanj in odgovorov. no delo s pacienti je še kako pomemb- ne moremo zagotoviti uspeha.« no, da imamo med čutenjem in Ortodonti smo specialisti, ki se V soboto, 16. aprila, smo gostili delovanjem transformator. Naš ukvarjamo z rastjo in razvojemznanega psihoterapevta, psihiatra ter transformator mora biti razum! Čutim obraznega skeleta. Profesor spodbujasoustanovitelja in direktorja podjetja – mislim – delujem. Zadnji del ortodonte po vsem svetu, naj speciali-O.K. Consulting dr. Željka Ćurića. predavanja je dr. Čurić posvetil stom otorinolaringologom pošiljamoPredavanja z naslovom »Menedžment vrednotam. Nad njegovim predava- telerentgenske posnetke pred in nekajstresa v sodobnem zdravstvu« smo se njem smo bili izredno navdušeni in let po odstranitvi žrelnice. Na ta načinudeležili ortodonti, skupaj z našimi čas, ki smo ga preživeli z njim, je bi jim pokazali ugoden vpliv odstrani-asistentkami in zobnimi tehniki, ter prehitro minil. tve žrelnice na rast in razvoj obraznihnekateri drugi specialisti, s katerimi kosti, česar pa otorinolaringologisodelujemo. Dr. Ćurića odlikujejo Za ortodonte smo nato organizira- navadno ne spremljajo. Posvetili smovisoka inteligenca, široko znanje in li kar štiridnevno delavnico »Biopro- se VTO, kar je kratica za angleški izrazrazgledanost ter močna karizma. gressive therapy« pod vodstvom prof. »Visual Treatment Objective«. Preži-Predavatelj je najprej obdelal empati- Oppermana. Začeli smo s temelji iz veli smo dneve, polne novega znanjajo do simpatične ter do antipatične začetkov naše specializacije: ročno in toplega kolegialnega druženja.osebe z vidika profesionalizma. Posve- smo analizirali lateralne ter A-Ptil se je generaciji moških, ki so jim telerentgenske posnetke po Rickettsu. Zahvaljujemo se našim sponzor-kot dečkom prepovedali strah in Kljub temu, da danes analiziramo jem Mercedes-Benzu, 3 Go, Flegisu,žalost, ter generaciji žensk, ki so jim telerentgene s pomočjo računalniških Denta Go, Sanolaborju, Dentaliji,kot deklicam prepovedali jezo in programov, prof. Opperman še vedno Prodentu in Ael Ortho.besedo »ne«. Iskali smo odgovore na priporoča, da telerentgene najprejvprašanje: »Kako sam s sabo, ko analiziramo ročno. Ko prof. Opper- Organizacija kar petdnevnegačutim čustva?« Dr. Ćurić je razčlenil man na lateralnem telerentgenskem intenzivnega »maratona znanja« ječustveno-somatsko vedenjsko verigo. posnetku vidi dvojno »fosso pterigoi- zahtevala resnično ogromno prosto-Problem predstavlja že to, da večino- deo«, zahteva ponovitev telerentgen- voljno vloženega časa in energije.ma zmoremo ljudje opisati zgolj svoje skega posnetka. Sledilo je prepletanje Posebej se zahvaljujemo volonterskimobčutke, čustva pa precej manj. Ali usvajanja teoretičnega znanja ter garačem: predsedniku našega društvaimamo »pretvornik« in lahko ostane- praktičnega zvijanja žic. Adaptirali in Evgeniju Komljancu, sekretarki Aljimo v večini primerov do pacientov aktivirali smo nebni lok, obrazni lok, Plut, predsednici znanstvenega odborapristno prijazni? Dr. Čurić je močno »quadhelix«, »bimetric«, »utility Sanji Zupančič, blagajničarki Martinipoudaril zmoto mišljenja, da naj bi arch« idr. Prof. Opperman nas je Mikac Cankar, podpredsednici Tanjidoločeno obnašanje vnaprej pripadalo opozoril, da ortodonti premalo otrok Lah Kržin in podpredsednici strokov-določenemu čustvu. Že Aristotel je nega odbora Heleni Komljanec.2. mednarodni kongres študentovdentalne medicine v LjubljaniAnže Birk, študent MF Ljubljana ga kongresa, ki je bil marca lani, odločitev za izvedboOd 1. do 3. aprila 2016 je na študentov dentalne medicine. letošnjega ni bila težka. Pripra-Medicinski fakulteti v Ljubljani Zaradi izjemno pozitivnih odzi- ve so se začele že oktobra.potekal 2. mednarodni kongres vov po koncu 1. mednarodne- Poleg mentorstva, ki ga je prevzela prof. dr. Maja Ovse-

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n7jJulij 2016nik, smo ekipo razširili in s tem Petek je bil po odprtju kongresa in kadavrih, minimalno invazivnaposkrbeli tudi za učenje bodo- nagovoru prof. dr. Igorja Kopača ter tehnika nadomeščanja zob … Sobotničih organizatorjev. Kljub vsem predsednika organizacijskega odbora večer je minil v ritmih glasbe Bigpričakovanjem nas je odziv ob Klemna Černeta namenjen predava- banda Medicinske fakultete. S svojimzačetku zbiranja prijav močno njem profesorjev, docentov in asisten- obiskom nas je počastil tudi dekanpresenetil, saj so bila prosta tov stomatološke klinike ter tujim in fakultete prof. dr. Dušan Šuput.mesta zasedena v pičlih sed- našim študentom. Program je pope-mih dneh. To je prineslo nekaj strila doc. dr. Ana Nemec z Veterinar- Zadnji dan kongresa je že tradicio-dodatnih logističnih težav, ki ske fakultete, ki je predavala o ustnem nalno namenjen razkazovanju lepotpa niso predstavljale večjih zdravju domačih živali. Popoldne smo naše dežele. Tokrat smo se odpraviliovir. Kongres je potekal pod prostore fakultete zamenjali za na Gorenjsko, natančneje v turističniokriljem društva SiDSIC (Slo- mestno središče, kjer je potekal voden biser Bled. Udeležence je na Blejskemvenian dental students interna- ogled Ljubljane. Med najpomembnej- gradu pričakala blejska kremna rezinational committee), s pomočjo šimi cilji kongresa je druženje in ter popoldansko sonce na bregovihMedicinke fakultete, Zdravni- spoznavanje udeležencev, za kar je jezera. Nekateri so izkoristili prostiške zbornice in številnih drugih poskrbel družabni večer v enem od čas in odveslali do otoka.sponzorjev. ljubljanskih lokalov. Odzivi po koncu kongresa so bili Kongresa se je udeležilo 110 Sobotni program je bil povsem spet neverjetni. Od takih, da bi moraltujih študentov, ki so prišli iz Angli- praktično obarvan. Študentje so se kongres trajati ves teden, do želja poje, Avstrije, Črne gore, Egipta, imeli možnost preizkusiti in dodatno predčasni prijavi na 3. mednarodniHrvaške, Makedonije, Nemčije, izpopolniti na 10 zanimivih in kakovo- kongres prihodnje leto. SplošnoSrbije in Turčije, ter 47 slovenskih stnih delavnicah: beljenje zob, peska- navdušenje in pohvale vseh udeležen-študentov. Program je bil razdeljen nje in ustrezna profilaksa, mehanično cev so največ, kar lahko kot organiza-na tri dele. širjenje koreninskih kanalov, izdelava torji dobimo. Glede na število udele- kompozitnih lusk, iTop, indikacije za žencev gre za enega največjih uporabo adicijskih silikonov, izolacija tovrstnih kongresov in upamo, da bo – ključ do uspeha, kirurško šivanje na tudi v prihodnje predstavljal tradicio- nalni dogodek, kjer se bodo srečevaliOrganizacijski odbor 2. mednarodnega kongresa študentov dentalne medicine v Ljubljani.

Revija ISIS s strokovnih srečanjP48oročilaJulij 2016študentje iz celotne Evrope in tudi Klemna Černeta še: Anže Birk, Kle- Kuhar, Domen Kanduti, Jan Dichlber-sveta. men Grum Toni, Tomaž Ivanušič, Liza ger, Katarina Vodopivc, Kristina Kasal, Tjaša Maljevac, Alja Suljanović, Udovičić in Urška Zemljič. Organizacijsko ekipo, ki je kon- Pia Hrovat, Nives Zamejc, Markogres omogočila in brezhibno izpeljala, Sekulić, Nina Vovk, Eva Kranjc, Lizaso sestavljali poleg predsednikaSistematična analiza globljihvzrokov za napakeDelavnica varnosti pacientov. Navajamo nekaj bistvenih primerov:Branka Verdnik Golob, dr. med., SB Slovenj Gradec –– Varnostni incident pri paci-Izr. prof. dr. Bojana Pinter, dr. med., UKC Ljubljana entu ali napaka pri zdravstveniCenter za izboljševanje kako- na v sklopu izobraževanj preko obravnavi je nenameren invosti in varnosti zdravstvene Zdravniške zbornice, žal odpadla nepričakovan dogodek, ki je aliobravnave Prosunt, d.o.o., je zaradi preskromnega števila udele- bi lahko škodoval pacientu ob24. in 25. maja 2016 na Bledu, žencev. Upajmo, da je pozitiven prejemanju zdravstvene obravna-v hotelu Astoria, organiziral premik nastal zaradi vse večjega ve ter ne nastane zaradi naravedelavnico »Sistematična anali- zavedanja o pomenu kulture varnosti pacientove bolezni.za globljih vzrokov za napake« v zdravstveni obravnavi (tu capljamo –– Napaka je neuspeh načrtovanih(SAGV). Vodil jo je strokovni za letalstvom vsaj 40 do 50 let), in dejanj za dosego cilja. Lahko jevodja centra in priznani slo- ne morda zaradi strahu pred krimi- načrt delovanja primeren, ampakvenski strokovnjak za kakovost nalističnim preganjanjem zdravni- stvari ne gredo po načrtu. Lahko pav zdravstvu, izr. prof. Andrej kov in drugih zdravstvenih strokov- gre tudi za uporabo napačnegaRobida, dr. med. Več kot dvaj- njakov zaradi napak. načrta. Sem spadajo dejanja stori-setim udeležencem različnih tve ali opustitve. Napake so lahkopoklicnih skupin (zdravniki, Kratka anketa pred začetkom tehnične ali človeške, se jih damedicinske sestre in babice, izobraževanja je pokazala, da potem preprečiti, so vedno nenamerne.ekonomisti) iz slovenskih ko se zgodi nesreča, občutimo nespo- –– Škodljiv dogodek je dogodek, kizdravstvenih organizacij je sobnost in moralno sramoto (slika: ima za posledico škodo za pacien-celostno predstavil sistemati- Kaj si mislim o napakah?, vir: Prosunt ta. Lahko gre za napako (varno-čen pristop obravnavanja d.o.o.). stni incident) ali za zaplet, oškodljivih dogodkov zaradi čemer lahko presodi le stroka.napak, ki ga je kot avtor na- Podobno je pokazala že raziskava, –– Zaplet je nenameravan in neže-tančno opisal tudi v priročniku objavljena pred 12 leti v Zdravniškem len izid zdravljenja že prisotne»Napake pri zdravstveni obrav- vestniku. Od takrat se ni praktično nič bolezni. V določenih okoliščinahnavi pacientov – Sistematična spremenilo. Naš sistem je še vedno se ne da preprečiti.analiza globljih vzrokov napak preveč osredotočen na obtoževanje –– Skorajšnja napaka je dogodek,in njihovo preprečevanje«. posameznika s premalo (ali nič) ki bi lahko škodoval pacientu, a do poudarka na učenju iz preteklih in škode ne pride, ker je nekdo Zapolnjena so bila vsa mesta za sedanjih napak, da bi jih v prihodnje napako pravočasno prepoznal inudeležbo, v nasprotju s situacijo preprečili. napaka ni dosegla pacienta.pred enim letom, ko je podobna –– Opozorilni nevarni dogodekdelavnica z istim vodjem, organizira- Predavatelj nam je predstavil je resen nepričakovani varnostni vsebino v 16 sklopih, drugi dan incident, ki ima ali bi lahko imel delavnice pa smo se udeleženci učili za posledico nepričakovano smrt analize globljih vzrokov na konkret­ ali večjo trajno izgubo funkcije, ki nem primeru. ni povezana z naravnim potekom pacientove bolezni ali osnovnega V uvodu smo se seznanili s stanja. pomenom jasnih definicij s področja

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča4n9jJulij 2016 Poudarjene so bile tudi razlike pripišemo posamezniku z izrazi načrt in viri so stvar vodstva. S takoj-med spodrsljajem, lapsusom in »zdravniška napaka, sestrska napaka, šnjimi ukrepi se zmanjša ali odstranizmoto, kot psihološkimi pojmi, ter strokovna napaka«. Na napake nadaljnja škoda za pacienta. Pomem-pojmom kršitve. gledamo kot na nesposobnost posa- ben je natančen zapis v pacientovo meznikov, ne da bi se zavedali, da dokumentacijo o dogodku in ukrepih,Kakšen bi moral večina napak nastane zaradi duševnih vendar brez stvari, ki bi opravičevalabiti pristop k procesov, zaradi nepopolnosti naših naša dejanja. Vodstvo oddelka moraobravnavanju možganov. Korektivni ukrepi se incident razkriti pacientu in svojcem,škodljivih dogodkov osredotočijo na posameznika, običaj- sporočila pa morajo biti zaupna in nezaradi napak? no v obliki kazni! S kaznovalno sodijo v pacientovo dokumentacijo. politiko se vzbuja lažno odličnost Sledi priprava na analizo, ki obsega V Sloveniji je napaka zastrašujoč sistema, enake in podobne napake pa imenovanje tima, izbiro metode,izraz, saj napako skorajda vedno se ponavljajo. Osebni model analize koordinacijo sestankov, načrt zapovezujemo s krivdo posameznika. To napak je najslabši možni način analize izvedbo intervjujev … Vodstvo morapa zato, ker pri nas napake obravna- in kot tak škodljiv za varnost pacien- za uspešno delo tima zagotoviti čas,vamo po t.i. osebnem modelu. Oseb- tov, saj ničesar ne spreminja na bolje, postaviti rok izvedbe, dajati podporoni model ali metoda obtoževanja ampak samo utrjuje kulturo strahu. in spodbude ter se na koncu zahvalitiposameznika »kaže s prstom na Sistemski model pa je sistemati- timu za opravljeno delo. Tim najkrivca«, vzrok za napako najdemo, še čen, pozitiven in uspešen pristop, ki s sestavljajo svetovalec, ki je vešč SAGVpreden smo jo analizirali, krivdo takoj pomočjo analize osnovnih vzrokov in (npr. pooblaščenec za varnost pacien- prispevajočih dejavnikov in z ukrepi tov), vodja – poznavalec procesov in pripomore k učenju iz napak in sistema, zapisovalec ter 3–5 članov. preprečevanju napak v prihodnje. Z Sestanki naj bodo načrtovani, struktu- uporabo sistemskega modela analize rirani in kratki. Člani tima naj zaradi lahko ugotovimo, da je 80–90 odstot- izrednega pomena zaupnosti podpiše- kov napak pri zdravstveni obravnavi jo zavezo o molčečnosti. posledica napak v sistemu in ne posledica napake posameznika. Na samem začetku analize je treba ugotoviti, ali morda ne gre za namera- Sledila je predstavitev osnov vano dejanje, kjer je škoda namerava- sistematične analize globljih na. Koristno orodje je odločitveno vzrokov za napake, izziv katere je drevo za nevarna dejanja. Če tim ugotoviti osnovne in prispevajoče ugotovi možno krivdo, primer preda dejavnike za napake. Kdaj jo izvesti? vodstvu zdravstvene ustanove. V vseh primerih opozorilnih nevarnih dogodkov, pri vseh varnostnih inci- V prvi fazi poteka analize je dentih s katastrofalno škodo in tudi zelo pomembno zbiranje informacij, pri skorajšnjih napakah, ki bi lahko tim naredi opomnik. Informacije naj povzročile resno škodo ali smrt se zbirajo čim prej po dogodku, z pacienta. Pri izbiri si pomagamo s metodo intervjuja (na voljo so natanč- kodo za ocenjevanje resnosti napake. na navodila), najkasneje v petih dneh Sistematična analiza mora biti pove- – najbolje v treh dneh, saj se kasneje zana s celotnim sistemom ravnanja z veliko podatkov izgubi. Zaupnost in incidenti. Analizo odredi vodstvo. tudi zaščita informacij sta nepogrešlji- va za uspešnost analize in rast kulture Bistveni del tega sistema je spo- varnosti. Ogledati si moramo kraj ročanje napake. Izraz prijava ali dogodka ali celo simulirati dogodek javljanje je neprimeren, ker ima ter zavarovati fizične dokaze. Tim negativni prizvok. O varnostnem nato oblikuje izjavo o dogodku in incidentu je treba najprej obvestiti dogodek kronološko opiše ter prikaže nadrejenega na oddelku, ki nato, seve- s pomočjo časovne vrste in z diagra- da po takojšnjih ukrepih, dogodek mom poteka. Na temelju dokazov tim sporoči v sistem. ugotavlja, kaj se je zgodilo. Različna orodja in tehnike (diagram poteka Poučili smo se o korakih anali- procesa, ribja kost, drevesni diagram, ze, za katero je potreben načrt. metode ergonomije, triažna vpraša- Sistematična priprava, pravična nja, pravila vzročnosti …) nam poma- kultura, podpora vodstva, splošni

Revija ISIS s strokovnih srečanj5P0oročilaJulij 2016gajo odgovorit kaj, kako in zakaj se Nekaj časa je bilo namenjenega ogledali pretresljiv video o napakahje zgodilo. V sklopu o varovalih, tudi usmeritvam za pisanje pri zdravstveni obravnavi. Nihče odki preprečujejo nastanek napak, smo priporočil in oviram pri izvaja- zdravstvenega osebja ni bil kriminali-se sistematično seznanili z vrstami nju SAGV. Pristranskost pri pogledu stično preganjan, saj so v analizivaroval, kot so: tehnična, naravna, nazaj je vedno prisotna, saj opazova- ugotovili napake v sistemu, kasneje sočloveška in administrativna. V analizi lec vedno ve, kaj se je zgodilo, rezultat jih tudi odpravili. Seveda se to nije treba vedno raziskati, zakaj so bila je že znan. Tisti pa, ki so bili vpleteni v zgodilo pri nas!varovala neuspešna! dogodek, ne vedo za izid vnaprej, sicer bi ravnali drugače. Na kratko – »po Za zaključek: na delavnici smo V drugi in tretji fazi poteka bitki je lahko biti general«. Raziskati dobili pregled nad kompleksnostjoanalize s pomočjo orodij odgovorimo je treba, kaj so ljudje naredili v takra- sistematične analize globljih vzrokovna vprašanja, zakaj se je dogodek v tni situaciji in zakaj. Naslednje po- za napake. Hkrati smo prepoznali,začetnem diagramu zgodil (sestavimo membne ovire so: pripisovanje kako globoko v nas je usidran osebnivmesni diagram), oziroma v tretji fazi dogodka izvajalčevi nesposobnosti, ne model obtoževanja posameznika, zaodgovorimo na vprašanja, ki smo si pa dejavnikom neke situacije, ker se katerega mnogi menijo, da je edinijih postavili v drugi fazi. Prikažemo osredotočamo le na ljudi; zaupamo v pravi pristop analize napak, sajosnovne vzroke za dogodek (dogodek rekonstruirano realnost; prehitro drugega ne poznajo. Zato nujno potre-bi s tem preprečili) in prispevajoče prenehamo z analizo, saj je zelo bujemo tovrstno znanje, da prepozna-dejavnike (dogodek bi se kljub temu zahtevna; ugotovimo le en osnovni mo, da osebni pristop ni pravi, nizgodil). Na koncu analize si moramo vzrok, čeprav jih je po navadi več. pravičen, niti ne pripomore k izboljša-odgovoriti, ali smo našli osnovne Poročilo mora nedvomno biti napisa- nju zdravstvene oskrbe, ter se poduči-vzroke. no v anonimni obliki, brez imen mo o pravem in pravičnem modelu udeleženih oseb v incidentu, posredo- – sistemskem modelu analize napak. Drugi dan delavnice smo začeli s vano pa mora biti vodstvu, strokovne-sklopom Oblikovanje priporočil. mu svetu, vpletenim poklicnim Osebni model analize napak jePriporočila morajo biti povezana z skupinam in pacientu oz. svojcem. problematičen tudi zato, ker našaosnovnimi vzroki, s prispevajočimi Dokumentacijo je treba zaupno kazenska zakonodaja ne loči meddejavniki, osredotočiti se morajo na arhivirati. namernim in nenamernim dejanjemprobleme in ne na simptome. Ukrepe ali opustitvijo dejanja pri zdravstvenije treba napisati v SMART obliki S priporočili se naloga tima za obravnavi pacienta in zato izvaja(Specific – specifičen, Measurable – analizo konča, sledijo ukrepi vod- kriminalistični pregon ter kaznovanjemerljiv, Attainable – dosegljiv, stva zdravstvene ustanove. zdravnikov in drugih zdravstvenihRelevant – realističen in pomemben, Vodstvo mora ukrepe potrditi in delavcev zaradi nenamernih napak.Time-bound – vezan na čas). Treba oceniti veljavnost, torej oceniti izve- Te nenamerne napake naša zakonoda-jih je kategorizirati: specifični za dljivost, učinkovitost, skladnost s ja imenuje malomarnost oz. ravnanjemikrosisteme, splošni za mezo- in prioritetami in strategijo. Sledi v nasprotju s pravili znanosti in strokemakrosisteme ter univerzalni za izdelava načrta za izboljšanje, pripo- in jih tudi strogo sankcionira. Name-megasisteme (širitev dobre prakse v ročljivo je, da ukrepe najprej uvedemo sto da bi zakonodaja sankcioniraladržavi). pilotno. Pomembno je tudi, da vod- samo namerna škodljiva dejanja pri stvo opolnomoči osebje za izvedbo zdravljenju, škodo zaradi nenamernih Seznanili smo se z različnim ukrepov in spremlja napredek. napak pa bi obravnavala po škodnemvplivom ukrepov. Velik vpliv imajo modelu, saj pacientu, ki utrpi škodonpr. prepreke, avtomatizacija; srednji Končni cilj analize je seveda pri zdravljenju, odškodnina v resnicivpliv opomniki, dvojno preverjanje, učenje iz napak in širjenje izbolj- pripada. Vendar, če želimo dosečiprotokoli, klinične poti, algoritmi, šav, za kar pa so potrebni vztrajnost, spremembo tudi na področju zakono-standardizirana komunikacija; maj- obveščanje in širjenje znanja. Pri daje, je nujno, da najprej mi zdravnikihen vpliv pa pravila, pravilniki, obveščanju so učinkovite zgodbe sami prepoznamo škodljivost osebne-usmeritve in tudi usposabljanje, kot je pacientov. Osredotočiti se je dobro na ga modela in se čim prej naučimonpr. ta delavnica. Priporočila morajo eno izboljšavo, urediti je treba tudi sistematičnega modela analize napak.temeljiti na dokazih v literaturi ali tehnično podporo. Pri uvajanju V obstoječem sistemu imamo prilož-dobrih praksah. Določiti je treba sprememb uporabimo opomnik, nost brez strahu to izvajati na podro-prioritete priporočenih ukrepov, pri napredek spremljamo z meritvami. čju skorajšnjih napak. Aktivne napakekaterih je treba upoštevati praktične bomo s tem preprečevali, pa še prega-omejitve, ki se nanašajo na zdrav- Na osnovi široko predstavljenega njal nas ne bo nihče.stveno ustanovo, kot so omejeni viri, teoretičnega znanja, podkrepljenega spritožbe pacientov, akreditacijske pre- primeri iz klinične prakse, smo se Z vztrajnostjo in širjenjem kulturesoje ipd., in na zunanje okolje, kot so lotili SAGV primera zaostalega instru- varnosti bomo sčasoma morda lepritiski plačnika. menta pri operaciji v trebuhu in si ponotranjili sistemski pristop ter