Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Oktober 2016, številka 9

Revija ISISM52edicinaOktober 2016Nove ugotovitve na področju zdravjain z zdravjem povezanih vedenj medslovenskimi mladostnikiDoc. dr. Helena Jeriček Klanšček, Nacionalni inštitut za javno zdravjeAnja Čuš, mag. psih., Nacionalni inštitut za javno zdravjeAda Hočevar, dr. med., Nacionalni inštitut za javno [email protected] Samoocene zdravja in z zdravjem Stanje v Sloveniji (kadarkoli in tudi v zadnjih 30povezanih vedenj so pomembni glede na druge dneh) (Tabela 1).kazalniki in napovedniki zdravja države v letu 2014mladostnikov in odraslih, zato je Bolj podrobni podatki so na voljoključno, da jih redno spremljamo. Okoli povprečja vseh 41 vklju- na spletni strani http://www.euro.Ugotovitve takšnih raziskav nam čenih držav se slovenski mladostniki who.int/en/hbsc-report-2016omogočajo razumevanje življenjske- uvrščajo pri vprašanjih o dobremga sloga otrok in mladostnikov, komuniciranju s starši, pri vprašanju Ugodni trendinjihovih potreb in dajejo podlago za o visoki podpori družine in sošolcev, v prehranjevanju,oblikovanje na dokazih temelječih pri oceni zdravja kot slabega (razen manj ugodni priprogramov in politik, usmerjenih v 11-letniki, ki so na 35. mestu), pri telesni aktivnostikrepitev zdravja otrok in mladostni- visokem zadovoljstvu z življenjemkov. (razen 15-letniki, ki so na 8. mestu), Ugodni trendi od 2006 do 2014 poškodbah v zadnjem letu, vsako- med slovenskimi 11-, 13- in 15-letniki Mednarodna raziskava Z zdrav- dnevnem uživanju sadja, ščetkanju so pogostejše zajtrkovanje (z 42,6 % vjem povezana vedenja v šolskem zob več kot enkrat dnevno, vsaj 60 2006 na 45,1 % v 2014) in upadobdobju (Health Behavior in minut gibanja dnevno, kajenju prvič uživanja sladkanih pijač (s 25,1 % vSchool-aged Children – HBSC) je pri 13 letih ali manj, pretepanju, 2006 na 24,3 % v 2014), upad gleda-ena redkih raziskav, ki se v Sloveniji trpinčenju (razen pri trpinčenju nja televizije 2 uri dnevno (s 63,3 % vizvajajo vsaka 4 leta med všolanimi drugih so 11-letniki med prvo tretjino) 2006 na 52,6 % v 2014) in pogostejše11-, 13- in 15-letniki. Raziskava in spletnem trpinčenju (cyberbul- ščetkanje zob 2-krat na dan (s 60,7 %poteka pod okriljem Svetovne lying). v 2006 na 71,6 % v 2014). Žal pazdravstvene organizacije, v njej pa upada delež tistih, ki so vsakodnevnoje leta 2014 poleg Slovenije sodelo- Kot ugodno ocenjujemo, da telesno aktivni (z 20,3 % v 2010 navalo še 41 držav. Glavni cilj razi- slovenski mladostniki v primerjavi z 18,5 % v 2014)skave je pridobiti podatke o ključnih vrstniki iz tujine redkeje dnevno (Slika 1).vedenjih, ki vplivajo na zdravje uživajo gazirane sladkane pijače,otrok in mladostnikov (npr. poročajo o manj psihosomatskih Doživljanjeprehrana, gibanje, tvegana simptomih in (z izjemo 15-letnikov, ki psihosomatskihvedenja, samoocena zdravja), ter o so blizu HBSC-povprečja) o manj simptomov naraščasocialnih kontekstih, v katerih se tedenskega kajenja.mladostniki gibljejo (šola, družina, Medtem ko mladostniki glede navrstniki). Kot neugodno ocenjujemo, prejšnja leta poročajo o višjem da se slovenski mladostniki v pri- zadovoljstvu z življenjem (s 85,9 % v Namen prispevka je na kratko merjavi z vrstniki iz tujine visoko 2006 na 87,8 % v 2014), pa slabšeprikazati stanje v Sloveniji v primerja- uvrščajo pri vprašanjih o obreme- ocenjujejo svoje zdravje (z 10,3 % vvi z mladostniki iz ostalih vključenih njenosti s šolo, pri samooceni, da so 2010 na 11,2 % v 2014). Dekletadržav (iz zadnje raziskave HBSC, predebeli, prav tako glede na izraču- pogosteje poročajo o vsaj dveh2014) ter izpostaviti nekatere trende, nan indeks telesne mase (ITM), da psihosomatskih simptomih na tedenizračunane na slovenski bazi podatkov so prekomerno hranjeni ali predebe- kot fantje, vendar pa oba spolaiz let 2006 (n = 5130), 2010 (n = li; pa tudi pri tedenskem pitju5436) in 2014 (n = 4997). alkohola in pri uporabi kanabisa

Revija ISIS Medicin5a3Oktober 2016Izbrani kazalnik 11-letniki ( %) 13-letniki ( %) 15-letniki ( %) SLO HBSC SLO HBSC SLO HBSC Dobra komunikacija s starši 92 90 84 83 79 79 – mama 80 78 66 69 56 63 – oče Visoka podpora družine 80 79 70 71 65 65 Visoka podpora sošolcev Ocena zdravja kot slabega 61 63 63 62 66 62 Visoko zadovoljstvo z življenjem Poškodbe v zadnjem letu 6 9 12 14 16 17 Vsakodnevno uživanje sadja Ščetkanje zob 90 89 87 86 87 83 60 minut gibanja dnevno Zgodnje kajenje 42 44 46 45 38 42 Pretepanje Trpinčenje drugih 48 44 39 37 32 33 Spletno trpinčenje 72 67 72 66 71 67 Dnevno uživanje gaziranih sladkanih pijač 23 25 19 20 14 16Povprečje 17 17 11 12 11 10 7 8 11 7 9 9 7 9 334333Ugoden 6 15 8 18 7 19 položaj Vsaj dva psihosomatska simptoma tedensko 19 27 29 33 36 39 Manj kajenja tedensko 0 1 2 3 13 12 45 Obremenjenost s šolo 30 23 54 36 55 32 17 Samoocena, da so predebeli 29 24 39 31 41 13 15Neugoden ITM-ocena, da so predebeli 25 22 23 20 20 položaj 7 Tedensko pitje alkohola 5 3 7 5 14 Uporaba kanabisa v življenju 21 Uporaba kanabisa v zadnjih 30 dneh 10Tabela 1. Stanje v izbranih kazalnikih zdravja in z zdravjem povezanih vedenj slovenskih mladostnikov vprimerjavi s HBSC-povprečjem.pogosteje poročata o simptomih nespečnost, nervozo in razdražljivost, (s 6,9 % v 2006 na 8,5 % v 2014),glede na prejšnja leta (z 20,3 % v v primerjavi s prejšnjimi leti pa se je nespečnosti (s 16,6 % v 2006 na 22,42006 na 27,9 % v 2014) (Slika 2). pomembno povečala tedenska % v 2014) in omotičnosti (s 4,7 % vMed psihosomatskimi simptomi pogostost glavobola (z 10,5 % v 2006 2006 na 6,9 % v 2014).mladostniki najpogosteje navajajo na 12,8 % v 2014), bolečin v želodcu Upadanje kajenja,Slika 1. Deleži mladostnikov v izbranih kazalnikih življenjskega sloga leta 2006, 2010 in naraščanje2014. trpinčenja Na področju tveganih vedenj je opazen upad kajenja (npr. tedensko kajenje je s 6,6 % v 2006 upadlo na 5,1 % v 2014) in pitja alkoholnih pijač (npr. tedensko pitja je s 13,2 % v 2006 upadlo na 8,6 % v 2014), manj je tudi 15-letnikov, ki so bili zgodaj (v starosti 13 let ali manj) prvič opiti (s 14,2 % v 2006 na 8,6 % v 2014). Na drugi strani pa med tveganimi vedenji zasledimo naraščanje sodelo- vanja pri trpinčenju (s 7,3 % v 2006 na 8,9 % v 2014) in višji delež mladostnikov, ki so žrtve trpinčenja (z 20,5 % v 2010 na 22,1 % v 2014) (Slika 3).

Revija ISIS5M4edicinaOktober 2016Slika 2. Deleži mladostnikov v izbranih kazalnikih zdravstvenih Upad finančnega blagostanjaizidov leta 2006, 2010 in 2014. družinSlika 3. Deleži mladostnikov v izbranih kazalnikih tveganih vedenj V letu 2014 so glede na prejšnja leta opazne nekatereleta 2006, 2010 in 2014. razlike v strukturi in finančnem blagostanju družin. Število dvostarševskih družin upada (s 85 % v 2006 na 80 % vSlika 4. Deleži mladostnikov v izbranih socio-demografskih 2014), narašča pa število enostarševskih družin (z 10,2 vkazalnikih leta 2006, 2010 in 2014. 2006 na 12,7 % v 2014). V primerjavi s prejšnjimi leti je več mladostnikov ocenilo blagostanje svoje družine kot pod- povprečno (s 6,1 % v 2006 na 8,3 % v 2014), prav tako upada število mladostnikov, katerih oba starša sta zaposle- na (s 85,1 % v 2006 na 82,4 % v 2014) (Slika 4). Finančno blagostanje družin pomembno vpliva na zdravstvene izide mladostnikov: višje blagostanje je povezano z bolj zdravim življenjskim slogom (npr. s pogostejšo telesno dejavnostjo, zajtrkovanjem), nižje pa z nekaterimi tveganimi vedenji (npr. s pogostejšim kajenjem). Zaključek Raziskava HBSC kaže, da so slovenski otroci in mla­ dostniki v vedenjih, povezanih z zdravjem, precej podobni vrstnikom v tujini. Veseli nas, da je tako v Sloveniji kot tujini opaziti trend upadanja kajenja in da v Sloveniji upada uživanje sladkanih in alkoholnih pijač. Med neugodnimi trendi opažamo upad telesne dejavnosti – SZO priporoča za otroke in mladostnike med 5. in 17. letom eno uro telesne dejavnosti dnevno, kar pa dosega le petina slovenskih mladostnikov. Zaskrbljujoč je tudi pogostejši pojav psiho- somatskih simptomov. Med trendi v neugodno smer izstopa še upad finančnega blagostanja družin, kar se odraža tudi kot neenakosti v zdravju. Ugotovitve, pridobljene iz raziskave HBSC, nam dajejo dragocen vpogled v vedenja, povezana z zdravjem, ter nudijo strokovno podlago za intervencije, ki naj bodo usmerjene v spodbujanje vedenj, ki krepijo zdravje, ter manjšanje za zdravje tveganih vedenj. V prispevku so predstavljene zgolj nekatere ugotovitve, obsežnejše poročilo o rezultatih raziskave je na voljo na spletni strani NIJZ http://www.nijz.si/sl/ publikacije/z-zdravjem-povezano-vedenje-v-solskem-obdo- bju-med-mladostniki-v-sloveniji-hbsc-2014 Literatura: 1. Jeriček Klanšček, Helena; Koprivnikar, Helena; Drev, A; Pucelj, V; Zupanič, T; Britovšek, K. (2015). Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji. Izsledki mednarodne raziskave HBSC, 2014. Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ljubljana. Spletna stran: http://www.nijz.si/sl/ publikacije/z-zdravjem-povezano-vedenje-v-solskem-obdobju- -med-mladostniki-v-sloveniji-hbsc-2014 2. Growing up unequal: gender and socioeconomic differences in young people‘s health and well-being. Health Behaviour in School- -aged Children (HBSC) study: international report from the 2013/2014 survey. WHO, Copenhagen, 2016. Spletna stran: http:// www.euro.who.int/en/hbsc-report-2016



Revija ISIS s strokovnih srečanj5P6oročilaOktober 201621. kongres EUMASS in4. mednarodni kongresmedicinskih izvedencevMarjan Rus, dr. med., ZPIZ [email protected] Od četrtka, 9. junija, do sobote, 11. junija dejavnost socialne varnosti v Sloveniji, je bilo2016, smo v hotelu Union v Ljubljani gostili smiselno postopek včlanitve v EUMASS izpeljatiudeležence skupnega 21. kongresa EUMASS in 4. skupaj. Tako v EUMASS-u predstavljata Repu-mednarodnega slovenskega kongresa medicin- bliko Slovenijo oba zavoda.skih izvedencev. Po treh mednarodnih kongresih medicinskih Evropsko združenje zavarovalniške medicine izvedencev v Mariboru (2009, 2011 in 2013) se jein medicine v socialnem zavarovanju – EUMASS na predlog članov izvršnega odbora EUMASS, da(European Union of Medicine in Assurance and organiziramo evropski kongres v Sloveniji,Social Security) – UEMASS (Union Européenne porodila ideja o skupnem dogodku, in sicerde Médicine d`Assurance et de Sécurité Sociale) 21. kongresu EUMASS in 4. mednarodnemje mednarodno nepridobitno združenje nacional- kongresu medicinskih izvedencev.nih strokovnih združenj zdravnikov socialnegazavarovanja in zavodov, ki zaposlujejo zdravnike Kongres je bil kot največji strokovni dogodeks področja socialnega zavarovanja. leta v Evropi na področju medicinskega izveden- stva v socialnih zavarovanjih in poklicne rehabi- Cilji združenja so: litacije namenjen zdravnikom izvedencem in–– zastopanje zdravnikov v zavarovalniški drugim zdravnikom ter vsem udeležencem v postopkih socialnega zavarovanja. Organizacijo medicini na mednarodni – evropski ravni, kongresa smo prevzeli v ZPIZ Slovenije, ZZZS,–– izobraževanje zdravnikov na področju URI Soča in Sloveniatimesu, pokrovitelja kon- gresa pa sta bila Ministrstvo za delo, družino, zavarovalniške medicine, socialne zadeve in enake možnosti ter Ministr-–– strokovnoteoretične in klinične raziskave o stvo za zdravje. Pomen te tematike za našo državo sta poudarili tudi slavnostni govornici na medicinsko-socialnih vprašanjih, invalidno- otvoritveni slovesnosti – ministrica za zdravje sti in na drugih področjih javnega zdravstva s Milojka Kolar Celarc ter državna sekretarka na poudarkom na razvoju dobre klinične prakse MDDSZ Martina Vuk. ter posredovanje informacij o novostih na tem področju, Vodilna tema kongresa je bila čimprejšnje–– zagovarjanje etičnih standardov in delovanja vračanje na delo s poudarkom na poklicni medicinskih izvedencev, kjer je to potrebno, rehabilitaciji. Obravnavana je bila problematika–– organizacija strokovnih srečanj in mednaro- bolniške odsotnosti, invalidnosti, raziskovanja in dnega kongresa na vsaki dve leti. izobraževanja, kot tudi organizacije in vodenja Združenje je bilo ustanovljeno leta 1973 z na področju medicinskega izvedenstva in social-namenom omogočiti izmenjavo izkušenj na nega zavarovanja. Predstavljene so bile novepodročju medicine in socialne varnosti med tehnologije v medicini in njihov vpliv na hitrejšedržavami članicami takratnega skupnega evrop- vračanje na delo ter posledičen vpliv na zmanjše-skega trga. Države podpisnice tega dokumenta so vanje stroškov zaradi začasne in/ali trajnebile Belgija, Francija, Nemčija, Italija, Luksem- nezmožnosti za delo. Teme so pritegnile kburg in Nizozemska. Članstvo se je pričelo sodelovanju številne strokovnjake z omenjenihizraziteje širiti šele po letu 1996. Trenutno je področij, ki so predstavili svoje delo tako svključenih 19 evropskih držav. Članstvo posame- strokovnoraziskovalnega kot tudi čisto praktič-zne države v EU ni pogoj za sprejem. Slovenija je nega vidika in s tem omogočili sodelujočim napostala članica leta 2001. Ker Zavod za pokojnin- kongresu spoznati najnovejše trende raziskovanjsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in in vodenja obravnav s področja medicinskegaZavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije(ZZZS) v tujini predstavljata največkrat enovito

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n7jOktober 2016izvedenstva, socialnega zavarovanja in V prizadevanjih za visoko strokov- večji uveljavitvi medicinskega izve-poklicne rehabilitacije. no raven kongresa pa nikakor nismo denstva tako v Sloveniji kot drugje po pozabili na počutje udeležencev. Evropi. O uspešnosti kongresa so Kongresa se je udeležilo več kot Kongresni prostori v okviru hotela izrekli številne pohvale predsednik650 udeležencev, od teh polovica iz Union so namreč omogočili izredno mednarodnega strokovnega odboratujine, in sicer iz 24 držav in treh dostopnost, hkrati pa nemoteno delo s dr. Wout de Boer iz Nizozemske,kontinentov. Poleg 12 vabljenih pridihom secesijske Ljubljane. Poleg predsednik sveta EUMASS-a dr. Gertpredavateljev iz osmih držav je na strokovnih so bili izredno dobro Lindenger iz Švedske in številni drugidevetih vzporednih sekcijah in štirih obiskani tudi družabni dogodki – udeleženci. Bivši predsednikdelavnicah sodelovalo še 129 predava- sprejem udeležencev na Ljubljanskem EUMASS-a dr. Søren Brage iz Norve-teljev iz 16 držav. Predstavljenih je gradu v četrtek in gala večerja s ške pa je ob zaključku kongresa dejal:bilo tudi 40 posterjev. Kongres je plesom v veliki Unionski dvorani v »Udeležil sem se vseh kongresovvzbudil veliko zanimanje strokovne petek. Na predvečer dogodka smo se EUMASS-a od leta 1996. To, kar stejavnosti iz tujine, kar potrjuje več kot na sprejemu zahvalili vsem, ki so pripravili v Ljubljani, pa vse doseda-60 odstotkov prispevkov iz tujine. pomembno prispevali k izvedbi nje kongrese zagotovo prekaša.« dogodka (strokovni in organizacijski Slovenska zdravniška zbornica je odbor, svet EUMASS-a, vabljenikongresu dodelila 19 kreditnih točk, predavatelji in sponzorji).UEMS (Union Européenne desMédecins Spéciaistes – European Veseli smo, da smo lahko pripra-Union of Medical Specialists) pa v vili in izpeljali tako pomemben inokviru svoje EACCME (European Acc- nepozaben dogodek. Naš kongres bo sreditation Council for Continuing svojo vsebino pomembno prispeval kMedical Education) 15 evropskih ustvarjanju skupne doktrine nakreditnih točk za CME (Continuing področjih, ki jih pokriva, pa tudi kMedical Education).

Revija ISIS s strokovnih srečanjP58oročilaOktober 2016Skupno srečanje: 6. raziskovalni danOrtopedske bolnišnice Valdoltra insestanek Vertebrološkega združenjaSlovenijeProf. dr. Ingrid Milošev, univ. dipl. inž., Ortopedska bolnišnica ValdoltraSamo Novak, dr. med., Ortopedska bolnišnica ValdoltraMag. Nikša Hero, dr. med., spec. ortop., Ortopedska bolnišnica [email protected] Ortopedski bolnišnici Valdoltra smo 17. junija 2016 organizirali vgradnjo in boljše delovanje gležnja.že 6. raziskovalni dan, ki je namenjen predstavitvi znanstvenorazi- V novembru 2015 smo zaključili zskovalnih in strokovnih dosežkov sodelavcev bolnišnice ter izo- delom na evropskem projektu Parentbraževanju zdravnikov, farmacevtov, fizioterapevtov in osebja (»Patient registries initiative«), ki jezdravstvene nege, ki želi izvedeti več o najnovejših smernicah s bil namenjen združevanju dobrihpodročja zdravljenja ortopedskih bolnikov. Raziskovalni dan je praks na področju različnih registrovtudi priložnost, da predstavimo svoje delo strokovnjakom iz dru- s ciljem boljšega vodenja in analizegih ustanov in širši javnosti. Letošnje srečanje je že šesto od leta podatkov. V sodelovanju z Nacional-2010, ko smo pričeli z organizacijo na pobudo prof. dr. Ingrid nim inštitutom za javno zdravje jeMilošev. Tokrat je sočasno potekalo tudi srečanje Vertebrološke- nastala spletna aplikacija za Registerga združenja Slovenije, ki ga je v Valdoltri že tretjič organiziral endoprotetike Slovenije, ki jo sedajpredsednik združenja mag. Nikša Hero, dr. med., spec. ortop. polnimo z realnimi podatki, zaenkratNamen srečanja je bil poglobiti razpravo o načinih zdravljenja le iz naše bolnišnice.obolenj hrbtenice. Letošnji dogodek je bil razdeljen Raziskovalni dan zaokrožuje leto, ji in jo s tem spreminjamo v bolj na dva dela. Prvi del je bil posvečenpolno novih dognanj in dosežkov na natančno in manj rokodelsko vedo. V srečanju Vertebrološkega združenja,strokovnem in raziskovalnem podro- sodelovanju s podjetjem Ekliptik smo kjer se je s prispevki predstavilo osemčju. Naša bolnišnica je uveljavljena na razvili več inovativnih postopkov za predavateljev iz Ortopedske bolnišni-področju operacij vstavitve umetnih izboljšanje orientacije v operativnem ce Valdoltra, Univerzitetnega klinič-sklepov, operacij hrbtenice in artro- polju in natančnosti izvedbe. Sodelo- nega centra v Ljubljani in Univerzite-skopije. Tako kot na vseh področjih vali smo tudi pri razvoju nove genera- tnega kliničnega centra v Mariboru.medicine, mora biti nenehno izobra- cije otroškemu telesu prilagojenih Teme, ki so jih predavatelji predstaviliževanje in spremljanje izsledkov iz ortoz – opornih steznikov za zdravlje- na področju operacij hrbtenice, so bileliterature podkrepljeno še z analizo in nje ukrivljenosti hrbtenice ali skolio- zelo aktualne: zdravljenje spinalneretrospektivo lastnih kliničnih rezul- ze. V kombinaciji z individualno stenoze z dekompresijo in mehkimtatov. Letos smo aktivno sodelovali na prilagojeno fizioterapijo kaže nova medtrnastim vmesnikom, zdravljenjepomembnih strokovnih konferencah metoda boljše rezultate od dosedanjih Chiari I malformacije, vpliv trans­doma in v tujini ter svoje rezultate metod zdravljenja. Letos je bila eksaminske kisline na zmanjšanjeobjavili v šestih znanstvenih člankih v izvedena prva transplantacija meni- izgube krvi pri dekompresijah smednarodnih revijah. Strokovne in skusa iz kostne banke v Sloveniji. spondilodezo. Predstavljeni so biliznanstvene dosežke smo delili s širšo Poseg je strokovno izredno komple- operativni postopki spinalne fuzije injavnostjo v različnih medijih. Naj ksen, saj se izvaja endoskopsko brez spino-pelvične fiksacije; analizirani soomenimo le nekaj najpomembnejših. odpiranja sklepa. Vpeljana je bil tudi bili klinični rezultati vpliva perforacijeZ uvajanjem računalniško podprtih nova endoproteza gležnja, avtor krovnih plošč ob ledveni discektomijitehnologij razvijamo v bolnišnici katere je prof. Orthner iz Avstrije. na regeneracijo medvretenčnegaValdoltra nov pristop v kostni kirurgi- Endoproteza omogoča bolj optimalno prostora; obravnavani so bili tudi rezultati sprednje transartikularne spondilodeze C1-C2 pri zlomih densa

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča5n9jOktober 2016C2. Predstavljen je bil primer redke in ga je Javna agencija RS za zdravila tehniko lokalnega mišičnega prenosaoblike spondiliscitisa po okužbi z opredelila kot medicinski pripomo- ali z uporabo transosalnih šivov.Aspergillus fumigatus. ček. Izvedeli smo, kakšne so razlike Zdravljenje okužb različnih ortoped- med velikostjo protez, načrtovanih na skih vsadkov je vedno pomembna V drugem delu srečanja, ki je bil podlagi predoperativne analize in tema. Tokrat smo slišali o možnostiposvečen raziskovalnim dosežkom dejansko uporabljenih. Analizirali okužbe totalne kolčne proteze zsodelavcev Valdoltre, se je predstavilo smo 16-letno preživetje necementira- Listerio monocytogenes in potekukar dvajset predavateljev. Tematike nih Doetsovih ponvic pri kolčnih zdravljenja. V naši bolnišnici potekajolahko razdelimo na tri glavna podro- protezah in ugotovili vzroke za relativ- tudi raziskave uporabe bakteriofagovčja: nove metodologije in analize no slabe dolgoročne rezultate. Pri za določanje bakterij rodu Staphylo-zdravljenja na področju endoprotetike necementiranih ponvicah kolčne coccus pri okužbah sklepnih protez.(zdravljenje s kolčnimi ali kolenskimi proteze iz visokomolekularnega Bakteriofagi so skupina virusov, kivsadki) in artroskopije ter splošne polietilena s 36-milimetrsko veliko- napadajo izključno bakterije in jihanalize in raziskave. Povzeli bomo stjo glavice so bili po povprečnem lahko potencialno uporabimo prinekaj rezultatov. Na področju endo- času opazovanja 6,3 leta rezultati diagnostiki okužbe skozi posrednoprotetike smo se seznanili s pozitiv- preživetja visoki, 96,4 odstotka. Pri detekcijo z metodo qPCR in biolumni-nim vplivom spremembe rehablitacij- uporabi necementiranih kolenskih scenco.skega protokola po vstavitvi kolčne ali protez iz trabekularnega tantalakolenske endoproteze, s poudarkom 9-letno opazovanje ni prineslo stati- Na področju artroskopije je bilana zgodnji mobilizaciji, na pojavnost stično značilne razlike glede na predstavljena artroskopija kolka, ki strombemboličnih zapletov. Tudi pri cementirane kolenske proteze podob- standardizacijo kirurških tehnik in zoperaciji metatarzo-falangealnega nega modela. Analizirali smo modu- razvojem instrumentov postajasklepa vodi zgodnja mobilizacija v larne kolčne proteze in ugotovili, da uveljavljen ortopedski poseg, name-dobro gibljivost. Vstavitev ponvic pri se pri nekaterih pojavlja proces njen zmanjšanju bolečine in izboljša-vstavitvi kolčne proteze je bolj natanč- korozije, ki lahko vpliva na preživetje. nju funkcije pri neartritičnih spre-na ob uporabi navigacijskega sistema Predstavljen je bil tudi tretma kronič- membah kolka. Artroskopskae-Hip, ki je na podlagi pridobljenih ne insuficience kolčnih abduktorjev s stabilizacija gležnja postaja alternati-meritev prestal validacijski postopek va odprti kirurški tehniki in omogočaUdeleženci 6. raziskovalnega dneva Ortopedske bolnišnice Valdoltra in srečanja Vertebrološkega združenja Slovenije.

Revija ISIS s strokovnih srečanjP60oročilaOktober 2016pacientom vrnitev na enako raven ljenja v naši bolnišnici, je bila pred- mo njihovo prehransko stanje. Sšportne aktivnosti z ohranitvijo stavljena vrsta pomembnih ugotovi- področja fizioterapije smo slišalistabilnosti in gibljivosti. Izvedeli smo tev. Analize so pokazale, da v naši podrobnosti o zdravljenju diskinezijetudi, kako se izvajajo računalniško bolnišnici izvajamo optimalno zdrav- lopatice.vodeni posegi na kolenu in gležnju z ljenje s transfuzijo, kar ima za posle-uporabo tehnologije 3D-tiskanja, kar dico racionalno porabo krvnih kom- Letošnje rekordno število prispev-omogoča natančnejše načrtovanje in ponent. Preiskovali smo tudi vpliv kov kaže na čedalje večji interesizvedbo operativnega posega. Predsta- neželenih dogodkov (defekacija med sodelavcev za analize rezultatovvljen je bil tudi model rekonstrukcije posegom, pretrgane rokavice, poviša- dosedanjega dela, željo po uvajanjumedialnega patelo-femoralnega na temperatura v dvorani, < 20 °) novih metod pri delu in izboljšanjeligamenta (MPFL) kot uspešne med primarnimi in revizijskimi dosedanjih postopkov in pristopov.metode za obravnavo ponavljajočega operacijami kolčnih in kolenskih Razvoj in raziskovalni dosežki omogo-se izpaha pogačice med mlado in protez na pojavnost vnetja. Rezultati čajo uvajanje teh rezultatov v kliničnoaktivno populacijo. Opisani so bili niso pokazali vpliva na porast pojav- prakso in spreminjanje kliničnihrezultati obravnave primera konser- nosti vnetja. Tovrstna študija je ena doktrin v smeri čim boljše obravnavevativnega zdravljenja juvenilnega izmed prvih študij na tem področju. in dobrobiti bolnika. To kaže na visokodisekantnega osteohondritisa. Izvedeli smo tudi, kakšen problem ozaveščenost, da le s strokovnim in predstavlja podhranjenost, zlasti poglobljenim delom lahko dosegamo Na področju raziskav in analiz, ki starejših bolnikov, pri pripravi na boljše rezultate in ne le sledimo svetov-so splošno zanimive za širok spekter ortopedski poseg in kako optimizira- nim strokovnim smernicam, ampak jihrazličnih deležnikov v procesu zdrav- celo pomagamo soustvarjati.Učna delavnica Simulacija porodav MariboruAndrej Cokan, dr. med., UKC Maribor vaja, ki pa je v vsakdanji praksi težko izvedljiva.Doc. dr. Faris Mujezinović, dr. med., UKC Maribor V petek, 17. junija 2016, smo zatoProf. dr. Iztok Takač, dr. med., svet., UKC Maribor na Medicinski fakulteti v Mariboru skupaj s Kliniko za ginekologijo [email protected] perinatologijo UKC Maribor organizi- rali učno delavnico Simulacija poroda. Specializacija je čas poglobljenega Zato menimo, da brez večkratnega Delavnica je bila namenjena zdravni-spoznavanja s stroko, teoretičnimi ponavljanja in analiziranja posegov kom specialistom in specializantomosnovami in praktičnimi veščinami. pod nadzorstvom specializanti teh ginekologije in porodništva, zdravni-Specializanti ginekologije in porodni- veščin ne morejo usvojiti do te mere, kom specialistom in specializantomštva morajo v tem času usvojiti da bi jih lahko samostojno opravljali. družinske medicine, zdravnikomštevilne veščine. Osnova je teoretično Hkrati je učenje v porodnih sobah pod specialistom in specializantom urgen-znanje, ki ga morajo nadgraditi z nadzorstvom prav tako oteženo, saj so tne medicine, zdravnikom pripravni-znanjem ultrazvoka, hkrati pa so zelo urgentna stanja v porodništvu izredno kom, diplomiranim babicam inpomembne praktične veščine. Po burna, nevarna in se je v takšnem medicinskim sestram, zdravstvenimkončani specializaciji naj bi bil vsak okolju, kjer vedno primanjkuje časa, tehnikom ter študentom medicine inspecializant sposoben samostojno izredno težavno učiti, še večkrat pa zdravstvenih ved.delati v porodnih sobah, kar tudi zmanjka časa za poglobljeno analizopomeni, da je vsak zmožen reševati postopkov. Podobno tematiko je v Delavnica je bila organizirana vtudi najbolj redka urgentna stanja v svoji knjigi »Better: A Surgeon‘s notes dveh delih. Prvi del je bil namenjenporodništvu. In tu nastane problem, on performance« obravnaval tudi Atul teoriji, v drugem pa so udeležencisaj so ta stanja res redka. V literaturi Gawande, ki je prav tako povzel, da imeli možnost učenja in praktičnegaso posegi, s katerimi rešujemo mater enostavno ponavljanje korakov ne dela na modelih. Po uvodnih pozdrav-in otroka, sicer opisani, vendar je kot izboljšuje veščin, ampak je potrebna nih besedah red. prof. dr. Iztokav kirurgiji tudi tu potrebna praksa. poglobljena analiza vsakega koraka in Takača, dr. med., svetnika, je doc. dr.

Poročila s strokovnih Revija ISIS sreča6n1jOktober 2016Asistenta Veselin Šučur in Lucija Kuder pri vodenju poroda v medenični vstavi. dni krvavitvi, vakuumske ekstrakcije ploda ter osnov šivanja. Prim. Pelkič jeFaris Mujezinović, dr. med., predsta- prof. Takač predstavil še zanimive poudarila pomen tipanja šivov navil fiziologijo normalnega poroda, doc. primere iz sodne prakse. plodovi glavici, pri asist. Anzeljc smodr. Damir Franić, dr. med., vodenje ponavljali algoritme pri obravnavinormalnega poroda, asist. mag. Sledilo je kosilo v kavarnici Medi- poporodne krvavitve, asist. Šučur inKsenija Ogrizek Pelkič, dr. med., pato- cinske fakultete, kjer so se imeli udele- asist. Kuder sta nas učila vodenjaloški porod, Veselin Šučur, dr. med., ženci delavnice priložnost spoznati in poroda pri medenični vstavi, obravna-pa ukrepe pri patološkem porodu. V pogovoriti v sproščenem vzdušju, nato vali smo vodenje poroda po Brachtu innadaljevanju je asist. Veronika An- pa smo nadaljevali s praktičnim delom Covjanovu ter klasično metodo reševa-zeljc, dr. med., predstavila partogram delavnice. Udeleženci so se razdelili v nja rokic in Lovsetov manever terin nadzor porodnice, asist. Lucija manjše skupine, kjer so se na simula- metodo po Veit-Smelliju. Doc. Mujezi-Kuder, dr. med., nadzor ploda, izr. torjih vaginalnega poroda in simulator- nović nam je na simulatorju pokazalprof. Miljenko Križmarić, univ. dipl. ju Sim Mom pod mentorstvom preda- vakuumsko ekstrakcijo ploda, doc.inž. el., tehnologije monitoringa med vateljev učili vodenja normalnega Franić ukrepe pri zastoju ramenporodom, na koncu prvega dela pa je poroda in poroda v medenični vstavi, (McRobertsov, Rubin 1 in Rubin 2 ter ukrepov pri zastoju ramen in poporo- Gaskinov manever), prof. Takač pa je vodil delavnico šivanja. Na koncu delavnice so udeleženci prejeli potrdila o udeležbi. Vsi smo se strinjali, da so bile delavnice odlično pripravljene in so omogočile tako usvojitev novih znanj kot tudi ponovi- tev nekaterih urgentnih stanj v porodništvu. Zanimiva je bila tudi izmenjava mnenj in praktičnih izku- šenj z babicami in babičarji, prav tako pa so nove izkušnje pridobili tudi urgentni in družinski zdravniki, ki so najbolj izpostavljeni porodom na terenu. Za naslednje leto že načrtuje- mo ponovno izvedbo in hkrati meni- mo, da lahko zaradi pozitivnih odzi- vov ter mnenj in pripomb delavnice organiziramo še bolje. Foto: Saša KosUdeleženci delavnice Simulacija poroda na MF Maribor, v ozadju Glavni most in Lent.

Revija ISIS srečanja6S2trokovnaOktober 2016Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike Človeške napake Komunikacijskev zdravstvu in njihovo veščine vpreprečevanje zobozdravstvudelavnice – oktober seminar – oktoberKako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov, da Od komunikacije v profesionalnem okolju dose izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov in pogovora s seboj, od sporazumevanja snjihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu in prestrašenim pacientom do konfliktov s tistimi, kinepravičnemu obtoževanju zdravnikov in drugih jih ne moremo sprejeti, od veščine nagovora dozdravstvenih strokovnjakov? spoznavanja samega sebe … Popoldne, namenjeno učenju, profesionalnemu razvoju in osebnostniNe dovolite si, da vas sistem pusti na cedilu, ko rasti, v družbi dveh izkušenih »sporočevalk«.pride do škodljivega dogodka zaradi napake.Udeležite se izobraževanja o varnosti pacientov. Predavateljici: izr. prof. dr. Polona Selič, univ. dipl. psih., in Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof.Predavatelja: prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, soc.izr. prof. dr. Andrej Robida Komunikacijske veščine – pomembenNujna medicinska del zdravnikovepomoč za ekipe strokovnostiv zobozdravstvu predavanja, delavnice – oktober, novemberdelavnica – oktober, november Odlično poznavanje osnov komunikologije inNamen tečaja je, da osveži in obogati znanje in komunikacijskih veščin v poklicih zdravstvenihveščine s področja temeljnih postopkov oživljanja in delavcev ni luksuz, temveč nuja:defibrilacije ter prepoznavanja in pravilnegaukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v • le dobro anamnezo lahko dopolni dober kliničnizgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutna pregled,možganska kap, motnje zavesti, anafilaktičnareakcija). Tečaj je namenjen doktorjem • le dobro razumevanje vpliva bolezni na bolniko-dentalne medicine in njihovim timom. vo življenje lahko zagotovi uspešen terapevtski pristop,Tečaj je sestavljen iz teoretičnega inpraktičnega dela, ki sta prilagojena posebnostim • le dober stik z bolnikom lahko zagotovi nepresta-obravnave nujnih stanj v zobni ambulanti. Praktični no spremljanje njegovega zdravstvenega stanja,del je sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja zopremo. Simulacija primerov je pripravljena tako, • le kakovostna komunikacija med vsemi zdrav­da predstavimo primer pacienta v zobni ambulanti, stvenimi sodelavci vodi v stimulativno in uspešnozobozdravnik in njegova medicinska sestra pa delovno okolje.morata pravilno ukrepati. Ostali opazujejodogajanje, na koncu sledi analiza ter ocena Predavanja in delavnico vodita: Vojka Žgavecpravilnosti ukrepanja. Ob zaključku tečaja je Clemenz, univ. dipl. nov., in Jurij Clemenz, dr. med.preizkus znanja. Tečaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec.splošne in urgentne medicine, vodja službe NMP Prepoznava inZD Kranj s sodelavci obravnava žrtev nasilja v družini v okviru zdravstvene dejavnosti predavanja in delavnice – november, decem- ber, januar

Strokovna Revija ISIS srečan6ja3Oktober 2016 IZOBRAŽEVANJA S PODROČJA sistema in uporabi kanabinoidov v medicini. PREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEV Pridobljeno znanje bo udeležencem omogočilo, da NASILJA V DRUŽINI V OKVIRU bodo bolnikom posredovali znanstveno podprte ZDRAVSTVENE DEJAVNOSTI informacije o uporabi medicinske konoplje in kanabinoidnih zdravil v medicini ter da bodo lahkoNamen izobraževanja je zdravstveno osebje v klinični praksi presodili, kdaj je njihovoopremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami predpisovanje strokovno utemeljeno, začeliza izboljšanje prepoznavanja in obravnavanja žrtev zdravljenje, ga vodili in sproti ocenjevali njegovonasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti. uspešnost. Šola bo protislovne informacije v javnosti in stroki na tem področju umestila vIzobraževanje med drugim izpolnjuje predpis znanstveni okvir. Jasno bo razmejila med uporaboministrstva za zdravje, ki določa, da se morajo konoplje v rekreativne namene in medicinskezdravstveni delavci z določenih področij konoplje v medicinske namene ter pojasnila razlikoudeležiti izobraževanja o nasilju v družini med zdravljenjem, ki ga priporoča in vodi ustreznovsakih pet let, v obsegu najmanj 5 ur. usposobljen zdravnik, in drugimi oblikami uporabe konoplje in kanabinoidov, pri katerih nosilecPoudarki iz vsebine: zdravljena ni zdravnik.• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v Programski odbor: prim. Jožica Červek, dr. družini, med., asist. Milan Krek, dr. med., Jasna Čuk Rupnik, dr. med., prim. izr. prof. dr. Danica Rotar• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje Pavlič, dr. med. žrtev nasilja v družini, • teoretične smernice ter praktični prikaz ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v Vodenje zdravniških družini, timov• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih seminar – november praks s področja prepoznave in obravnave žrtev nasilja v družini, Dober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj »orkester«, da igra harmonično, da se njegovi• izkušnje ter pričakovanja žrtev pri obravnavi v sodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, zdravstvenem sistemu, dosegajo dobre rezultate in predvsem, da obvladujejo manjše in velike spremembe, ki jih• koraki medinstitucionalnega sodelovanja prinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se boste, pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so naloge družini, vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice in zmote o motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija v timu.• protokoli obravnave otrok in odraslih žr- tev nasilja v družini v sklopu zdravstvene Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. dejavnosti.Sodelujoči partnerji so Družbenomedicinski inštitut ZRC SAZU, Zdravniška zbornica Slovenije, Centerza socialno delo Maribor, Zavod Emma. Težave in razumevanje v medosebnih odnosih delavnica – novemberŠola o uporabikanabinoidov in Na delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipemedicinske konoplje osebnosti ter njihove prirojene značilnosti inv medicini lastnosti, kako se osvoboditi nerealnih pričakovanj do ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot je vaš.predavanja – november Spoznali boste, zakaj v komunikaciji z določenimiŠola je namenjena zdravnikom in zdravstvenim ljudmi pogosteje zaidete v konflikt in kako le-tedelavcem, ki jim bo v vsakdanji praksi koristilo ustrezno reševati oz. jih preprečiti. S pomočjo orodijpridobljeno znanje o pomenu endokanabinoidnega poznavanja tipov osebnosti boste bolje razumeli vedenje, razmišljanje in odzivanje ljudi okoli vas. Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon.Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodkiDodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.

Revija ISIS srečanja S64trokovnaOktober 2016OKTOBER 2016 september 2016–junij 2017 ob 17.00  •  ŠOLA AKUPUNKTURE kraj: LAŠKO, Thermana Laško št. udeležencev: ni kotizacija: 1.890 EUR (DDV je vključen, k. točke: *** omejeno možnost plačila na 10 obrokov) oz. 189 EUR za posamičen sklop vsebina: podiplomska šola je namenje- organizator: Slovensko združen- prijave, informacije: prijave: možna naknadna prijava na vsem zdravnikom (160 ur predavanj je za akupunkturo pri SZD, prim. v oktobru oziroma udeležba na posamičnem sklopu, + 40 ur seminarskih nalog (200 ur teore- mag. Marija Cesar Komar informacije: Tina Kmet, Lea Šemrl, Neli Vintar, T: 041 726 tični del), 100 ur praktični del) 441, E: [email protected] 5. ob 8.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA – KAJ MORA ZNATI VSAK ZDRAVNIK V URGENTNI AMBULANTI kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova predavalnica št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR + k. točke: 8 DDV vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Univerzitetna klini- prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik.si, zdravnikom ka za pljučne bolezni in alergijo informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, Golnik, prim. dr. Robert Marčun, E: [email protected] dr. med. 5. ob 9.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: 21. DELAVNICA IZ BRONHOSKOPIJE kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova predavalnica št. udeležencev: 30 kotizacija: 350 EUR + k. točke: 5,5 DDV vsebina: delavnica je namenjena organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: internistom pljučne bolezni in alergijo Golnik, asist. E: www.klinika-golnik.si, informacije: Klinika mag. Aleš Rozman, dr. med. Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: irena. [email protected] 6.  •  ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – delavnica kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 20 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 9 prijave, informacije: prijave: vsebina: Delavnica je nadaljevanje organizator: Zdravniška zbornica www.domusmedica.si, informacije: Mojca Vre- predavanja s primeri iz prakse. Slovenije, Mojca Vrečar čar, T: 01 30 72 191 6. ob 8.30  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: DELAVNICA KLINIČNE PREHRANE – LIFE LONG LEARNING ESPEN, PREHRANSKA PODPORA PRI BOLNIKIH S PLJUČNO BOLEZNIJO kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: 3 vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Klinika Golnik, Eva zdravnikom Topole, dr. med. prijave, informacije: prijave: W: www.klinika-golnik.si, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: [email protected] 6.–8. ob 14.00  •  BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, GOLNIŠKI SIMPOZIJ kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 21 vsebina: predavanja so na- menjena vsem zdravnikom organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: W: www.klinika-golnik.si, pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, Košnik, dr. med. E: [email protected] 7. ob 9.00  •  PREPOZNAVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA – INTERDISCIPLINARNI POGLED kraj: IDRIJA, Psihiatrična bolnišnica št. udeležencev: 80 kotizacija: 50 EUR k. točke: 6,5 Idrija, predavalnica bolnišnice vsebina: strokovno srečanje organizator: Psihiatrična prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: je namenjeno psihiatrom bolnišnica Idrija, dr. Marko Psihiatrična bolnišnica Idrija, Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija, dr. Marko Pišljar, Pišljar, dr. med. dr. med., Janja Milič, dr. med., T: 05 37 34 449, F: 05 37 34 422, E: marko. [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan6ja5Oktober 2016OKTOBER 2016 7. ob 10.00  •  KAKO PRESEČI POMANJKANJE ORGANOV ZA ZDRAVLJENJE S PRESADITVIJO kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom, kon- št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6 ferenčna dvorana M3 vsebina: strokovni simpozij organizator: Zavod RS za presadi- prijave, informacije: prijave: E: barbara.ustar@slovenija- je namenjen vsem zdravni- tev organov in tkiv Slovenija- transplant.si, informacije: Barbara Uštar, T: 01 300 68 60, F: 01 300 kom transplant, Ženja Tomažinčič, dr. 68 66, E: [email protected] med., DESA 7. in 14. ob 8.00  •  ŠOLA TESTIRANJA NA ALKOHOL IN DRUGE DROGE – JESEN 2016 program na spletni strani www.fortox.ai kraj: LJUBLJANA, Dimičeva 13, stavba GZS, dvorana F št. udeležencev: 20 kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: Dve zaporedni učni delavnici sta namenjeni zdravnikom, me- organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: dicinskim sestram, vsem, ki se aktivno ukvarjajo z izvajanjem postopkov razvoj forenzične toksiko- W: www.fortox.si, informa- dokazovanja uporabe psihoaktivnih snovi, s strokovnim pregledom in tol- logije – FORTOX, Inštitut za cije: Združenje FORTOX, Pod mačenjem rezultatov toksikoloških preiskav. Šola bo poleg sistematično sodno medicino Medicinske brezami 24, 1000 Ljubljana, obdelanih poglavij o zakonskih osnovah in pravilih testiranja na alkohol fakultete v Ljubljani, GZS dr. Majda Zorec Karlovšek, T: in druge droge na delovnem mestu in v prometu dala večji poudarek – Združenje kemijske indus- 041 644 322, E: mzkarlovsek@ razvoju priprav in metod, ki uporabljajo krvi alternativen biološki mate- trije, Kompetenčni center za gmail.com rial. S toksikološkega vidika bo osvetlila tudi aktualne teme, kot so nove kadre kemijske industrije, sintetične droge, ter uporabo kanabinoidov v medicini. Parkiranje v kleti dr. Majda Zorec Karlovšek stavbe GZS je za udeleženca brezplačno. 7.–8. ob 9.00  •  REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJE SZD kraj: PODČETRTEK, Terme Olimia, hotel Sotelia št. udeležen- kotizacija: kotizacije ni k. točke: 14 vsebina: Strokovni sestanek je namenjen specialistom cev: 50 in specializantom hematologije, interne medicine, on- kologije, pediatrije in transfuzijske medicine (sodelujejo organizator: Združenje prijave, informacije: prijave ob registraciji, predavatelji iz Slovenije, Zagreba, Italije) hematologov Slovenije informacije: doc. dr. Uroš Mlakar, dr. med., T: 01 SZD, doc. dr. Uroš Mlakar, 522 31 34 dr. med. 8. ob 8.00  •  TEČAJ IZBRANIH POGLAVIJ IZ NUJNE MEDICINSKE POMOČI ZA EKIPE V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 21 kotizacija: 147 EUR k. točke: 7 vsebina: Namen tečaja je, da osveži in obogati znanje in veščine s organizator: Odbor za prijave, informacije: prijave: področja temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije ter prepoznavan- zobozdravstvo W: www.domusmedica.si, ja in pravilnega ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v zgornjih informacije: Mojca Vrečar, T: dihalih, akutni koronarni sindrom, akutna možganska kap, motnje zavesti, 01 30 72 191 anafilaktična reakcija). 8. ob 9.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: ŠOLA TORAKALNE RADIOLOGIJE kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: v postopku vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: zdravnikom pljučne bolezni in alergijo Golnik, mag. E: www.klinika-golnik.si, informacije: Klinika Igor Požek, dr. med. Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: irena. [email protected] 8.–9. ob 15.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: DELAVNICA: NEINVAZIVNA VENTILACIJA kraj: BLED, GOLNIK, Hotel Golf in Vurni- št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: 7 kova predavalnica Klinike Golnik vsebina: delavnica je namen- organizator: Univerzitetna klinika za pljučne prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik. jena vsem zdravnikom bolezni in alergijo Golnik, mag. Irena Šarc, dr. si, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 med. 493, E: [email protected]

Revija ISIS srečanja 6S6trokovnaOktober 2016OKTOBER 2016 11. ob 16.00  •  PREPOZNAVANJE IN PREPREČEVANJE NASILNEGA VEDENJA V ZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 260 kotizacija: za člane ZZS kotizacije ni, za k. točke: v postopku Dunajska cesta 162 udeležence, ki niso člani ZZS, 30 EUR (z DDV) vsebina: Nedavni tragični dogodki so ponovno pokazali veliko razliko v doje- organizator: prijave, informacije: manju nevarnosti agresivnega vedenja pri delu z bolniki med laično javnostjo Zdravniška zbornica prijave: www.domusmedica. in zdravstvenimi delavci. Tudi zdravstveni delavci imajo vso pravico, enako kot Slovenije, Mojca si, informacije: Mojca Vrečar, vsi drugi zaposleni, do varnega in ne nazadnje zdravega delovnega okolja. Le Vrečar T: 01 30 72 191 če bomo zdravniki in drugi zdravstveni delavci sami skrbeli za varno delovno okolje, se bo sčasoma kaj premaknilo. Zdravniška zbornica Slovenije prav s tem namenom organizira seminar o preprečevanju nasilnih incidentov na delovnem mestu. 12. ob 9.00  •  XXIV. SEMINAR »IN MEMORIAM DR. DUŠANA REJE«: KEMIKALIJE V OKOLJU IN RAK kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut Ljubljana, predavalni- št. udeležen- kotizacija: 50 EUR k. točke: 5 ca v stavbi C, Zaloška cesta 2 cev: 120 vsebina: strokovni seminar je namenjen organizator: Zveza slovenskih prijave, informacije: prijave: Zveza slovenskih zdravnikom, medicinskim sestram, profesorjem društev za boj proti raku, izr. prof. društev za boj proti raku, Trubarjeva 76 a, 1000 zdravstvene vzgoje, študentom medicine dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., Ljubljana, informacije: Amalija Zdešar, sekretar- predsednica ka, T: 01 430 97 80, 051 267 332, F: 01 430 97 85, E: [email protected] 13. ob 9.00  •  ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – delavnica kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 20 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 vsebina: Delavnica je nadaljevanje predavanja s organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: www.domusmedi- primeri iz prakse. Slovenije, Mojca Vrečar ca.si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 13. ob 9.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: S KAJENJEM POVEZANE INTERSTICIJSKE PLJUČNE BOLEZNI kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: v postopku predavalnica organizator: Univerzitetna klini- vsebina: multidisciplinarna delavnica ka za pljučne bolezni in alergijo prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik.si, je namenjena vsem zdravnikom Golnik, prim. Katarina Osolnik, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, dr. med. E: [email protected] 13.–16. ob 14.00  •  15. BREGANTOVI DNEVI – ČAS IN TRENUTEK kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernar- št. udeležen- kotizacija: Možna je udeležba 4 dni (polna kotizacija) ali 2 dni. k. točke: din, Kongresni center Bernardin cev: 200 Višina kotizacije je odvisna od datuma prijave (do 15. 6. ali 17 vsebina: srečanje psihoterapevtov do 15. 9.). Podrobnejše informacije o kotizaciji: www.zpsi.si/ Slovenije z mednarodno udeležbo je breganti2016 namenjeno vsem zdravnikom organizator: Združenje psi- prijave, informacije: prijave: Združenje psihoterapevtov hoterapevtov Slovenije, Tina Slovenije, Grablovičeva 44 a, 1000 Ljubljana, www.zpsi. Sentočnik, dr. med., predsednica si/breganti2016, informacije: Tina Sentočnik, Marjana Organizacijskega odbora Arzenšek, T: 041 677 609, 041 797 229, E: [email protected], E: [email protected] 14. ob 8.30  •  PALIATIVNA OSKRBA SRČNEGA BOLNIKA kraj: LJUBLJANA, Klinični center št. udeležencev: 130 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: posvet je namenjen zdrav- organizator: Slovensko združen- nikom vseh specialnosti ter drugemu je paliativne medicine, Klinični prijave, informacije: prijave: E: [email protected] zdravstvenemu osebju, ki ga zanima oddelek za žilne bolezni, Borut od 1. 9. 2016 dalje, informacije: E: szpmslovenija@gmail. obravnava kroničnega srčnega bolnika Jug, dr. med., Darja Žnidaršič, dr. com, Darja Žnidaršič, dr. med., E: [email protected] med. 14.–15. ob 8.55  •  XIV. KONGRES S 153. REDNO VOLILNO SKUPŠČINO SZD S STANOVSKO IN STROKOVNO TEMO kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel št. udeležencev: okoli 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 6,5 vsebina: volilna skupščina s stanovsko temo: Dolžnosti in pravice zdravnika in strokovno organizator: Slovensko zdrav- prijave, informacije: prijave: SZD, Dunajska c. temo: Izzivi pri obvladovanju nalezljivih bolezni. niško društvo, prof. dr. Srečko 162, 1000 Ljubljana, informacije: Marija Poredski, Koren in prof. dr. Radko Komadina T: 01 43 42 580

Strokovna Revija ISIS srečan6ja7Oktober 2016OKTOBER 2016 14.–15.  •  7. delavnica klinične aritmologije in invazivne kardialne elektrofiziologije kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, ZZS, št. udeležencev: kotizacija: prvi dan kotizacije ni, za Šolo k. točke: v postopku Dunajska cesta 162 150–200 EKG bo kotizacija objavljena na spletni strani vsebina: Srečanje je namenjeno kardiologom in internistom, specializantom organizator: Zdru- prijave, informacije: interne medicine in kardiologije ter vsem zdravnikom, ki se pri svojem delu ženje kardiologov W: www.sicardio.org, Zdru- srečujejo z bolniki z motnjami srčnega ritma. Šola EKG je zastavljena tako, da bo Slovenije ženje kardiologov Slovenije, zanimiva za najširši krog poslušalstva, vključno s študenti višjih letnikov medi- T: 01 434 21 00, E: sasa. cine. Prvi dan bodo predstavljene novosti na področju klinične in interventne [email protected] obravnave najpogostejših motenj srčnega ritma. V sklopu Šole EKG bodo vodilni strokovnjaki, interaktivno in s kliničnimi primeri, predstavili osnove interpretaci- je EKG na področju aritmologije. 14.–15. ob 9.45  •  HEMODINAMSKO, TEKOČINSKO IN ELEKTROLITSKO RAVNOVESJE PRI NOVOROJENČKU kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza št. udeležencev: 80 kotizacija: 200 EUR k. točke: 10 Hotel vsebina: Mednarodni simpo- organizator: Klinični oddelek za neonato- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], in- zij je namenjen pediatrom logijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni kli- formacije: Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva nični center Ljubljana in Društvo za pomoč ulica 20, 1525 Ljubljana, Simona Oblak, T: 01 522 93 48, F: bolnim novorojenčkom – Prvi koraki, prof. 01 522 40 35, E: [email protected] dr. Darja Paro Panjan, dr. med. 14.–15. ob 10.00  •  SPREMLJANJE BOLNIC Z GINEKOLOŠKIMI MALIGNIMI OBOLENJI IN RAKOM DOJKE kraj: MARIBOR, Menerga poslovna št. udeležen- kotizacija: 75 EUR, 100 EUR ali 120 EUR, zadnji rok k. točke: *** stavba Tezno cev: ni omejeno plačila kotizacije 13. 10. 2016, podrobneje na www.ukc-mb.si vsebina: učna delavnica je organizator: UKC Maribor, Klinika za prijave, informacije: prijave: E: www.ukc-mb.si, informa- namenjena specialistom in ginekologijo in porodništvo, Oddelek za cije: Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 29 40, 051 420 741, specializantom ginekologije ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, F: 02 321 28 26, E: [email protected] in družinske medicine doc. dr. Maja Pakiž, dr. med. 15. ob 11.00 • 35. ZDRAVNIŠKI TEK MATIJE HORVATA NA ROŽNIK kraj: LJUBLJANA, Tivoli (zraven bazena po poti št. udeležencev: 50 kotizacija: 10 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** na Rožnik, Koslerjeva dvorana, pivovarna Union) upokojene zdravnike in študente vsebina: Tek in predavanje sta namenjana zdravnikom in stoma- organizator: Medicus, prijave, informacije: E: knap.j.bojan@ tologom. Tek na 7500 m moški, 6000 m ženske in predavanje: prof. zdravniško športno druš- gmail.com, informacije: Bojan Knap, dr. Branko Škof: Idealen trening teka tvo, Bojan Knap 031 228 999 17.–20.  •  22. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ HOSPITALNE DIABETOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, predavalnica »stare št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13 travmatologije«, Zaloška 2 organizator: KOEDBP IK Ljub- vsebina: podiplomski tečaj za speciali- ljana, dr. Jelka Zaletel, dr. med. prijave, informacije: prijave: od 1. 10. 2016 dalje, zante interne medicine, interniste (ude- E: [email protected], informacije: dr. Jelka Zaletel, dr. leženci naj s seboj prinesejo klinične med., T: 01 522 39 90, E: [email protected] primere s področje diabetologije) 19. ob 13.00 • KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. št. udeležencev: 260 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 162 vsebina: seminar je namenjen zobozdravnikom organizator: Odbor za zo- prijave, informacije: prijave: bozdravstvo W: www.domusmedica.si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 19. ob 16.00  •  STROKOVNO SREČANJE MLADIH ZDRAVNIKOV ZASAVJA: UPORABNA ZNANJA IZ KLINIČNE PRAKSE INTERNE MEDICINE, KIRURGIJE IN PEDIATRIJE kraj: TRBOVLJE, Zdravstveni dom Trbovlje, sejna št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** soba omejeno vsebina: strokovno srečanje – posvet je namen- jen vsem zdravnikom organizator: SB Trbovlje prijave, informacije: E: maja.potisek@gmail. com

Revija ISIS srečanja 6S8trokovnaOktober 2016OKTOBER 2016 20. • KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 EUR k. točke: 5,5 162 vsebina: predavanje/delavnica je namenjeno organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: www.domusmedica.si, vsem zdravnikom in zobozdravnikom zbornica Slovenije, Mojca informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 Vrečar 20. ob 9.00  •  TTT2 NADALJEVALNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična št. udeležencev: 10 kotizacija: 220 EUR, za zaposlene v UKC k. točke: *** klinika, UKC Ljubljana, Vrazov trg 1, Ljubljana kotizacije ni predavalnica (pritličje) vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: E: [email protected], učiteljem in mentorjem vseh poklicev Vesel Valentinčič UKC Ljubljana, Služba za izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, T: 522 90 22 20. ob 14.00  •  JEŠETOV DAN kraj: LJUBLJANA, Zavod za zdravstveno št. udeležencev: 120 kotizacija: 100 EUR, 50 EUR specializanti k. točke: 5 varstvo NIJZ Ljubljana, Zaloška 29 vsebina: podiplomski seminar je na- organizator: Očesna klinika Ljub- prijave, informacije: prijave: tajništvo Očesne klinike menjen oftalmologom ljana, prof. dr. Brigita Drnovšek Ljubljana, Mirjam Mavec, informacije: T: 01 522 19 00, F: 01 522 19 60, E: [email protected] 20.–22. ob 9.00  •  6. KONGRES PREVENTIVNE MEDICINE kraj: PORTOROŽ, Hotel št. udeležencev: ni kotizacija: 200 EUR, za člane SPM 180 EUR, specia- k. točke: v postopku Slovenija, Kongresni center omejeno lizanti 150 EUR, dnevna 120 EUR, udeležba na de- Portus lavnici 50 EUR, za udeležence kongresa 1 delavnica vključena v kotizacijo vsebina: kongres je namenjen vsem organizator: Sekcija za preven- prijave, informacije: prijave: W: www.spm.si, informacije: zdravnikom tivno medicino SZD, prof. dr. Tatjana Berger, E: [email protected] Alenka Kraigher 21. ob 8.00  •  8. ČERNIČEVI DNEVI – STRJEVANJE KRVI IN KIRURŠKI BOLNIKI kraj: MARIBOR, UKC Maribor, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 120 EUR k. točke: *** velika predavalnica Klinike za kirurgijo vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Maribor, prof. prijave, informacije: prijave: E: www.ukc-mb.si (zavihek zdravnikom kirurgom, zdravnikom dr. Vojko Flis, dr. med. strokovna srečanja), informacije: E: nevenka.mlakar@ transfuziologom, zdravnikom splošne in ukc-mb.si, Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, družinske medicine F: 02 321 28 26, E: [email protected] 21.–22.  •  18. FAJDIGOVI DNEVI podroben program W: http://www.e-medicina.si/ fajdigovi-dnevi kraj: KRANJSKA GORA, Hotel št. udeležencev: ni podatka kotizacija: podatki na W: k. točke: *** Kompas, Borovška cesta 100 http://www.e-medicina.si/ fajdigovi-dnevi vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom, skupinam v organizator: Združenje zdravni- prijave, informacije: Zavod za razvoj osnovnem zdravstvu, študentom pri predmetu Družinska kov družinske medicine, Zavod družinske medicine, Poljanski nasip 58, medicina, sekundarijem, specializantom družinske medi- za razvoj družinske medicine, Nina Štojs, T: 01 438 69 14, F: 01 438 69 cine in upokojenim zdravnikom. Namen srečanja je omo- Osnovno zdravstvo Gorenjske 10, E: [email protected] gočiti udeležencem, da se podrobneje seznanijo z novost- mi na področju diagnostike in zdravljenja najpogostejših bolezni, s katerimi se srečujemo na primarni ravni. 21.–22. ob 9.00  •  INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2016: INFEKCIJSKE BOLEZNI EXTRA MURAS kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica I, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 130 EUR (DDV ni k. točke: v postopku Zaloška cesta 7 vključen v ceno) vsebina: simpozij je namen- organizator: Sekcija za protimikrobno prijave, informacije: prijave: tajništvo Klinike za infek- jen vsem zdravnikom zdravljenje SZD, Katedra za infekcijske bo- cijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 lezni in epidemiologijo, Klinika za infekcijske Ljubljana, informacije: Simona Rojs, 01 522 13 52, F: 01 522 bolezni in vročinska stanja, prof. dr. Bojana 24 56, E: [email protected] Beović, dr. med., v. svet.

Strokovna Revija ISIS srečan6ja9Oktober 2016OKTOBER 2016 24.–26. ob 16.00 • LOGOTERAPIJA, PREDSTAVITEV kraj: SLOVENSKE KONJICE št. udeležencev: 30 kotizacija: 50 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** vsebina: predavanja in delavnice upokojence, študente, sekundarije, specializante organizator: Zavod Žički prijave, informacije: E: [email protected] tabor za duhovno rast 28. ob 8.00  •  4. MARIBORSKI ONKOLOŠKI DAN kraj: MARIBOR, Hotel št. udeležencev: 200 kotizacija: 130 EUR (DDV ni vključen v ceno), kotiza- k. točke: *** Habakuk cije ni za upokojence, študente, specializante vsebina: predavanja so namenjena kirurgom, organizator: Oddelek za abdo- prijave, informacije: informacije: Silva Škrlec, gastroenterologom, onkologom, radiologom, minalno in splošno kirurgijo, UKC Bojan Krebs, Arpad Ivanecz, T: 02 321 13 01, družinskim zdravnikom Maribor, doc. dr. Bojan Krebs, dr. E: [email protected] med.NOVEMBER 2016 4.–5. ob 8.45  •  GORIŠKI TRAVMATOLOŠKI DNEVI S SKUPŠČINO DRUŠTVA TRAVMATOLOGOV SLOVENIJE kraj: NOVA GORICA, Kongresni center št. udeležencev: ni kotizacija: 110 EUR k. točke: *** Perla omejeno vsebina: simpozij in volilna skupščina društva sta organizator: Zdravniško prijave, informacije: prijave: Splošna bolnišnica namenjena zdravnikom travmatologom, ortope- društvo IATROS, prim. Franci Nova Gorica, informacije: Melita Makuc, T: 041 775 dom in fiziatrom ter specializantom teh strok Koglot, dr. med. 705, E: [email protected] 10. ob 8.30  •  ŠOLA O UPORABI KANABINOIDOV IN MEDICINSKE KONOPLJE V MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku Dunajska cesta 162 omejeno prijave, informacije: prijave: W: www.domus vsebina: Šola je namenjena zdravnikom in zdravstvenim delavcem, ki jim organizator: Zdravniška medica.si, informacije: bo v vsakdanji praksi koristilo pridobljeno znanje o pomenu endokanabi- zbornica Slovenije, Onko- Mojca Vrečar, T: 01 30 noidnega sistema in uporabi kanabinoidov v medicini. Pridobljeno znanje loški inštitut Ljubljana in 72 191 bo udeležencem omogočilo, da bodo bolnikom posredovali znanstveno Nacionalni inštitut za javno podprte informacije o uporabi medicinske konoplje in kanabinoidnih zdravil zdravje v medicini ter da bodo lahko v klinični praksi presodili, kdaj je njihovo pred- pisovanje strokovno utemeljeno, začeli zdravljenje, ga vodili in sproti ocenje- vali njegovo uspešnost. Šola bo protislovne informacije v javnosti in stroki na tem področju umestila v znanstveni okvir. Jasno bo razmejila med uporabo konoplje v rekreativne namene in medicinske konoplje v medicinske namene ter pojasnila razliko med zdravljenjem, ki ga priporoča in vodi ustrezno uspo- sobljen zdravnik, in drugimi oblikami uporabe konoplje in kanabinoidov, pri katerih nosilec zdravljena ni zdravnik. 11. ob 8.00  •  GLEŽENJ IN STOPALO V ORTOPEDIJI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta – št. udeležencev: ni kotizacija: 150 EUR (za upokojene zdrav- k. točke: *** avditorij omejeno nike in študente kotizacije ni) vsebina: seminar je namenjen vsem zdravnikom organizator: UKC prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si (zavihek strokovna Maribor, Oddelek za srečanja), informacije: W: www.ukc-mb.si (zavihek strokovna srečan- ortopedijo, mag. Zma- ja), Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, F: 02 321 28 26, E: go Krajnc, dr. med. [email protected] 11.  •  1. MEDNARODNI SIMPOZIJ VASKULARNE NEVROLOGIJE kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza št. udeležen- kotizacija: zgodnja prijava do 15. 9. 2016: 130 EUR (90 EUR k. točke: Hotel, Bratislavska cesta 8 cev: 70 specializant samoplačnik), prijava od 16. 9. do 3. 11. 2016: 150 *** vsebina: mednarodni simpozij je EUR (100 EUR specializant samoplačnik), prijava na srečanju: namenjen zdravnikom specialistom 200 EUR (120 EUR specializant samoplačnik) in specializantom nevrologije, interne medicine, radiologije, nevrokirurgije, organizator: Slovensko združenje nevrologov – SZD, Univerzi- prijave, informacije: kardiovaskularne kirurgije, anestezije, tetni klinični center Ljubljana, Zbornica zdravstvene in babiške prijave: W: www.kclj. splošne medicine nege Slovenije – Sekcija medicinskih sester, babic in zdravstvenih si/kovnint_mednaro- tehnikov Slovenije v nevrologiji, predsednica organizacijskega od- dni_simpozij, informacije: bora: mag. Simona Šteblaj, dr. med., predsednica programskega Bojan Veberič, univ. dipl. odbora: doc. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med. nem., T: 01 522 90 20, E: [email protected]

Revija ISIS srečanja S70trokovnaOktober 2016NOVEMBER 2016 11.–12. ob 9.00  •  BOLEČINA V SKLEPIH IN ZDRAVLJENJE NEMALIGNE BOLEČINE Z OPIOIDI kraj: LJUBLJANA, Hotel Four Points by št. udeležencev: 150 kotizacija: 75 EUR do 14. 10. 2016, nato k. točke: *** Sheraton (Mons) 90 EUR vsebina: 19. redni letni seminar Sloven- organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: skega združenja za zdravljenje bolečine zdravljenje bolečine, prim. Gorazd Požlep, E: [email protected], informacije: E: pba.amb@ je namenjen vsem zdravnikom dr. med. ukc-mb.si, E: [email protected], Martina Felser, T: 02 321 15 36, Gorazd Požlep, T: 041 720 750 17.  •  VODENJE ZDRAVNIŠKIH TIMOV kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 15 kotizacija: 120 EUR k. točke: 6 vsebina: Ob sebi imamo ljudi, ki so osebnostno zelo različni, organizator: Zdravniš- prijave, informacije: prijave: vsak s svojimi dobrimi in slabimi lastnostmi, vsak s svojimi ka zbornica Slovenije, www.domusmedica.si, informacije: Mojca mejami sposobnosti in zmožnosti. Dober vodja je kot dirigent, Mojca Vrečar Vrečar, T: 01 30 72 191 ki vzpodbudi svoj »orkester«, da igra harmonično, da se njegovi člani soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, dosegajo dobre rezultate in predvsem, da obvladujejo manjše in velike spre- membe, ki jih prinaša okolje in vsakodnevno delo 17.  •  KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 EUR k. točke: 5,5 Dunajska c. 162 vsebina: predavanje/delavnica je namenjeno vsem organizator: Zdravniška prijave, informacije: prijave: zdravnikom in zobozdravnikom zbornica Slovenije, Mojca www.domusmedica.si, informacije: Mojca Vrečar, Vrečar T: 01 30 72 191 17. ob 8.50   •  OSKRBA OSEB Z VISOKO OKVARO VRATNE HRBTENJAČE PO ZAKLJUČENI REHABILITACIJI kraj: LJUBLJANA, URI Soča, dvorana, 4. št. udeležencev: ni kotizacija: 40 EUR + DDV k. točke: 4 nadstropje stavbe Vrtnica omejeno prijave, informacije: pri- jave: E: vesna.grabljevec@ vsebina: seminar je namenjen zdravnikom specialistom ter specializantom organizator: Univerzitet- ir-rs.si, informacije: Vesna družinske medicine ter ostalih med. specializacij, imenovanim zdravnikom ni rehabilitacijski inštitut Grabljevec, T: 01 475 82 ZZZS, medicinskim in sodnim izvedencem, diplomiranim medicinskim ses- Republike Slovenije – Soča, 43, F: 01 437 20 70, E: tram, zdravstvenim tehnikom, patronažnim sestram ter drugim zdravstvenim prim. mag. Rajmond Šavrin, [email protected] delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja dr. med. 18.–19. ob 12.00  •  12. DNEVI INTERNISTIČNE ONKOLOGIJE: VLOGA KLINIČNE FARMAKOLOGIJE PRI ZDRAVLJENJU RAKA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut št. udeležencev: 90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Ljubljana, predavalnica, stavba C organizator: Sekcija internistične onkologije prijave, informacije: prijave: izključno na vsebina: podiplomski seminar je SZD in Sektor internistične onkologije onko- E: [email protected], registracija udeležen- namenjen specialistom, specializantom loškega inštituta, asist. mag. Erika Matos, dr. cev od 11. do 12. ure, informacije: tajništvo internistične onkologije, radioterapije, med. Sektorja internistične onkologije, Lidija kirurgije, ginekologije, farmacevtom Kristan, T: 01 587 92 82, F: 01 587 93 05, E: [email protected] 22. ob 9.00   •  TEŽAVE IN RAZUMEVANJE V MEDOSEBNIH ODNOSIH kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20 kotizacija: 75 EUR k. točke: 4 Dunajska c. 162 vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, zdravnikom in zobozdravnikom Slovenije, Mojca Vrečar informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 25. ob 9.30  •  SVEČANA AKADEMIJA OB 60-LETNICI ODDELKA ZA GASTROENTEROLOGIJO UKC MARIBOR kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 8 UM omejeno vsebina: simpozij je namenjen vsem zdravnikom, internistom, specialistom organizator: UKC Maribor, Klinika za interno prijave, informacije: prijave: in specializantom, študentom medicino, Oddelek za gastroenterologijo, Ka- www.ukc-mb.si, informacije: Slavica Keršič, tedra za interno medicino, Zdravniško društvo posl. sek., T: +386 2 321 29 40, 051 420 741, Maribor, prof. dr. Pavel Skok, dr. med. F: +386 2 321 28 26, E: [email protected]

Strokovna Revija ISIS srečan7ja1Oktober 2016NOVEMBER 2016 25.–26.   •  XLI. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 kraj: LJUBLJANA, UKC, Zaloška c. 7 št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: podiplomska šola je nemenja družinskim zdravnikom organizator: UKC Ljubljana, Inter- prijave, informacije: prijave: E: diabetessola@gmail. na klinika, KO za endokrinologijo, com, informacije: Evelina Oltra, T: 01 522 35 64, M: 041 diabetes in bolezni presnove, prof. 772 702, F: 01 522 93 59 dr. Andrej Janež, dr. med. 26. ob 9.00  •  ODONTOGENE OKUŽBE DANES kraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresni št. udeležencev: ni kotizacija: 250 EUR do 10. 11., po tem da- k. točke: v postopku center omejeno tumu 300 EUR, kotizacije ni za upokojene vsebina: podiplomski seminar je na- menjen doktorjem dentalne medicine organizator: Katedra za maksilofacialno in prijave, informacije: Katedra za maksilo- oralno kirurgijo, prof. dr. Nataša Ihan Hren facialno in oralno kirurgijo, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, Nataša Ihan Hren, Ani Klopčič, T: 01 522 42 35, F: 01 522 24 95, E: [email protected] 29. ob 9.00   •  TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 klinika, UKC Ljubljana, Vrazov trg 1, zaposlene v UKC Ljubljana predavalnica (pritličje) vsebina: učna delavnica je namenjena učiteljem in organizator: UKC prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za mentorjem vseh poklicev Ljubljana, Meta Vesel izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informaci- Valentinčič je: Tina Kofler, T: 01 522 90 22, E: [email protected] 30. ob 8.30   •  5. ŠOLA TUMORJEV PREBAVIL: NOVOSTI V ZDRAVLJENJU TUMORJEV PREBAVIL kraj: LJUBLJANA, predavalnica, stavba št. udeležencev: 90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** C vsebina: podiplomska šola je namen- organizator: Sekcija internistične prijave, informacije: prijave: E: [email protected], jena vsem, ki jih to področje zanima (re- onkologije SZD, Onkološki inštitut informacije: tajništvo Sektorja internistične onkologije, gistracija udeležencev od 7.00 do 8.30 Ljubljana, Katedra za onkologijo, Lidija Kristan, T: 01 587 92 82, F: 01 587 93 05, E: lkristan@ onko-i.si, izr. prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med.december 2016 1. ob 15.00   •  KAKO BITI SREČEN V URGENTNI MEDICINI (predavanje) 2.–3. ob 8.30   •  ŠOLA URGENCE, 4. LETNIK kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: kotizacija: šola urgence: 100 EUR za zdravnike pripravnike, 130 EUR k. točke: *** 300 za specializante, sobne zdravnike, zdravstvene tehnike in diplomira- ne zdravstvenike, 160 EUR za specialiste (DDV vključen), predavanje: 20 EUR za vsakega udeleženca (DDV vključen) vsebina: Šola urgence: z zanimivimi in kratkimi organizator: Slovensko prijave, informacije: prijave: izključno prek predavanji bomo zajeli poglavitne teme infektologije, združenje za urgentno elektronske prijavnice do zapolnitve prostih pediatrije, dermatovenerologije in toksikologije. Preda- medicino mest oz. do najkasneje 23. 11. 2016, možna vanja bodo podprta s twitter vprašanji. Šola je v prvi vrsti je prijava tudi na vsako srečanje posebej, namenjena vsem zdravnikom, ki delajo v nujni medicinski informacije: E: [email protected], W: pomoči in na urgentnih oddelkih bolnišnice, urgentnih http://www.szum.si/sola-urgence.html centrov, zdravstvenih domov. 2. ob 8.00   •  IZZIVI PRI ZDRAVLJENJU ZAKLOPK: NOVOSTI V SRČNI KIRURGIJI kraj: LJUBLJANA, UKC, Zaloška c. 7, preda- št. udeležencev: do 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** valnica 1 organizator: Društvo vsebina: Predstavitev najnovejših trendov slovenskih kardiokirur- prijave, informacije: prijave: E: [email protected], pri zdravljenju okvar srčnih zaklopk je na- gov in Klinični oddelek informacije: doc. Katja Ažman Juvan, dr. med., Annette Se- menjena kardiologom, kardiovaskularnim za kirurgijo srca in ožilja, dovnik, Nataša Mihelič Miletič, E: [email protected], natasa. kirurgom, anesteziologom, internistom, UKC Ljubljana, prof. dr. [email protected], [email protected], T: 01 522 30 11, F: 01 infektologom in specializantom vseh našte- Tomislav Klokočovnik, 522 25 83 tih področij. dr. med.

Revija ISIS srečanja 7S2trokovnaOktober 2016december 2016 9.–10. ob 14.00  •  29. ONKOLOŠKI VIKEND: RAZVOJNI TRENDI V ONKOLOGIJI – ONKOLOGIJA ČEZ DESETLETJE: IZBRANA POGLAVJA IN DRŽAVNI PROGRAM OBVLADOVANJA RAKA (POROČILO) kraj: PORTOROŽ, GH Bernardin, št. udeležencev: 180 kotizacija: 150 EUR (z DDV), kotizacije ni za predstav- k. točke: *** Kongresni center Bernardin nike nevladnih organizacij (največ 3 iz posameznega društva) vsebina: strokovno srečanje je namenjeno organizator: Kancerološko zdru- prijave, informacije: prijave: Onkološki inštitut zdravstvenim delavcem in sodelavcem s ženje SZD in Onkološki inštitut Ljubljana, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, E: aduratovic@ področja onkologije ter družinskim zdrav- Ljubljana, prof. dr. Janez Žgajnar, onko-i.si, informacije: mag. Amela Duratović Konjević, nikom dr. med. T: 01 587 96 25, E: [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.Domus Medica za vas!Domus Medica je bil ustvarjenkot osrednja hiša slovenskegazdravništva. Velika Modradvorana, številne sejne sobe inklubski prostori so bili zgrajeni znamenom srečevanj,stanovskega druženja, odprtegadialoga, organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.

Strokovna Revija ISIS srečan7ja3Oktober 2016Zavod za pokojninsko in Nizozemska – zaposlitev zainvalidsko zavarovanje zobozdravnikeSlovenije Za delo na Nizozemskem razpisujemo več prostih delovnihobjavlja v sektorju za izvedenstvo naslednja prosta delovna mestmesta: zobozdravnik (m/ž)zdravnik izvedenec I (m/ž) za delo v službi za Nudimo:izvedenstvo I. stopnje v Ljubljanizdravnik izvedenec I (m/ž) za delo v službi za • redno zaposlitev s polnim delovnim časom,izvedenstvo I. stopnje v Mariboru • odlične delovne pogoje,zdravnik predsednik I (m/ž) za delo v službi za • možnost strokovnega izpopolnjevanja,izvedenstvo I. stopnje v Kopru • delo v mednarodnem okolju,zdravnik predsednik I (m/ž) za delo v službi za • pomoč pri pridobitvi licence, nastanitvi, učenju jezikaizvedenstvo I. stopnje v Novem mestuKandidati morajo izpolnjevati naslednje posebne pogoje: in drugih administrativnih zadevah, povezanih s selitvijo v tujino, • z dravnik specialist medicine dela, prometa in športa ali • proste vikende, zdravnik specialist druge ustrezne specialnosti, • plačani dopust, pokojninski sklad, božičnico in regres, • stimulativno plačo. • 4 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti v svoji Pričakujemo: specialistični dejavnosti za zdravnike izvedence, za • diplomo medicinske fakultete, izdano v EU, zdravnike predsednike pa 4 leta delovnih izkušenj v • vsaj 3-letno sodelovanje. svoji specializaciji, Vašo prijavo in življenjepis v angleškem jeziku pričakujemo na: [email protected]. • veljavna licenca zdravniške zbornice, • znanje Microsoft Office, Psihiatrična bolnišnica Vojnik • aktivno znanje slovenskega jezika in sposobnost objavlja prosto delovno mesto sporazumevanja v tujem jeziku, zdravnik specialist psihiatrije V/VI PPD3 • 6-mesečno poskusno delo. Pogoji: končana medicinska fakulteta, specializacija izPrijava mora vsebovati: psihiatrije, licenca za delo na področju psihiatrije. • k ratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj ter Opis delovnega mesta: specialistično zdravljenje in diagnostika psihiatričnih bolnikov v bolnišnici in v drugih znanj in veščin, specialistični psihiatrični ambulanti; delo v 24-urni dežurni • d okazila o izpolnjevanju pogojev (kopija licence službi. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s Zdravniške zbornice, kopija diplome, izpisek obdobij poskusno dobo 4 mesece. zavarovanj iz matične evidence zavarovancev). Več informacij na T: 03 780 01 87.Pogodbe o zaposlitvi bomo z izbranimi kandidati Kandidate vabimo, da pošljejo svoje ponudbe na:sklenili za nedoločen čas, s šestmesečnim Psihiatrična bolnišnica Vojnik, Celjska cesta 37, 3212 Vojnikposkusnim delom, s polnim delovnim časom ali ali E: [email protected]šim delovnim časom od polnega; nastop dela po Rok za prijavo: 14. 11. 2016.dogovoru.Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o ODDAMizpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj na E:[email protected] ali po pošti na naslov: Zavod za pokojninsko Oddam poslovni prostor – ambulanto. Pritličje, 85 m2,in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, 1000 dvojni vhod, veliko parkirišče, najboljša poslovna lokacija vLjubljana. Črnomlju. Informacije: 041 415 165ODDAMO ODDAMZdravniški ambulatorij, Savska cesta, 41,82 m2, popolnomaopremljeno (čakalnica, ordinacija, mini laboratorij, pisarna, V Novem mestu oddam opremljeno zobno ambulanto.kopalnica, wc za paciente), z vsemi dovoljenji. Lastniško Informacije: 041 638 020parkirišče v garaži.Cena: 1.200,00 EUR/mesec.Informacije: 031 339 699, E: [email protected]

Revija ISIS7V4spominOktober 2016Luis Guillermo MartinezBustamante, dr. med.(1980–2016)Mircha Poldrugovac, dr. med., NIJZMiloš Petrović, dr. med., ZD Izola Luis Guillermo Martinez Bustamante, dr. angleško. Zanimanje zamed., se je rodil 23. junija 1980 v Monterreyu v mednarodno sodelovanjeMehiki v družini, ki je tesno povezana z zdrav- in organizacijske sposob-stvom. Oče je specialist družinske medicine, mati nosti so ga vodile tudi kmedicinska sestra, stric je nevrokirurg, zdravniško aktivnemu članstvu vpot pa je izbral tudi njegov mlajši brat. Odločitev evropskem društvu specia-za študij medicine v tem kontekstu morda ne lizantov urologije, kjer jepreseneča, druge odločitve, ki jih je sprejel skozi bil sekretar in član vodstvaživljenje, pa so bile manj pričakovane. Pisarne mladih urologov. Odraščal je v Monterreyu, kjer se je šolal, vse Leta 2013 je Guillermodokler ni diplomiral cum laude na Medicinski Martinez opravil speciali-fakulteti Avtonomne univerze Nueve Leon. Že v zacijo iz urologije. Bil ječasu študija medicine je pokazal veliko zanima- zelo suveren pri uporabinje za mednarodno udejstvovanje. Med študijem laserske tehnologije inje bil dejaven v mehiški organizaciji študentov zdravljenju urolitiaze. Z velikim navdušenjem jemedicine, postal njen predsednik in jo tudi usvajal laparoskopsko kirurgijo ledvic in bilzastopal pri Mednarodnem združenju študentov izjemen operater pri raku prostate, saj so bilemedicine (International Federation of Medical radikalne retropubične prostatektomije z limfa-Students‘ Associations, IFMSA). Leta 2003 je bil denektomijo praktično del njegove tedenskeizvoljen za generalnega sekretarja te organizacije rutine. S predanostjo se je poglabljal tudi vin zato se je za leto dni preselil v Ženevo. Aktivni področje funkcionalne in genitourinarne rekon-člani tega združenja pravijo, da je IFMSA velika struktivne urologije.družina. Guillermo Martinez je to razumel zelodobesedno in se nekaj let kasneje poročil z Za mlajše kolege je bil pravi učitelj in refe-aktivno članico IFMSA. To je bila Maša, študent- renčna točka, sposoben povezati skupino sode-ka iz Ljubljane, in to je Guillerma Martineza lavcev v predano ekipo kolegov in prijateljev, kipripeljalo v Slovenijo. V Kopru sta si ustvarila ima danes perspektivne obete za prihodnost.družino z otrokoma, ki sta danes stara 5 in 4 leta. Dvaindvajsetega avgusta je bil Luis Guiller- V času, ko so potekali postopki nostrifikacije, mo Martinez Bustamante v Splošni bolnišniciki bi mu pri nas omogočila pripravništvo in nato Izola umorjen med opravljanjem svojega dela.specializacijo, je Guillermo Martinez sodeloval Imel je 36 let. Za sabo je pustil ženo, dva otroka,pri mednarodnih projektih na takratnem Inštitu- nešteto prijateljev in kolegov ter številne pacien-tu za varovanje zdravja. te. V naših spominih ostaja kot vzor predanosti, strokovnosti, sočutja, discipline, radosti in Januarja 2008 je začel specializacijo s razgledanosti.področja urologije za obalno regijo. V časuspecializacije se je izobraževal v različnih centrih Dokaz ugleda in spoštovanja, ki ga je uživalv Sloveniji in tudi v tujini. Tako je znanje prido- Guillermo Martinez, je pobuda nekaterih njego-bival v Univerzitetni bolnišnici v Vidmu v Italiji vih sodelavcev, da bi po njem imenovali bolni-in v Univerzitetni bolnišnici na Kanarskih otokih šnico Izola. Pobuda je naletela na izjemen odzivv Španiji. Delo v različnih okoljih mu je omogoči- na družbenih omrežjih. Če bi se uresničila, bi billa tudi nadarjenost za jezike, saj je poleg materne to trajen opomnik vrednot, ki jih je s svojimšpanščine tekoče govoril slovensko, italijansko in delom in nehote s svojo smrtjo utelešal Guiller- mo Martinez.

Revija ISIS V spom7in5Oktober 2016Primarij doktor Drago Kanič(1924–2016)Anton Munda, dr. med., Maribor Le nekateri od vaših sodelavcev rali na različnih kirurških, ginekolo- pendularne nistagmografijesmo nekako bolj čutili in slutili, da ških in internističnih oddelkih, od (tj. objektivizacija ugotavljanjavam je že v mladem življenju, po Splita preko Varaždina do Maribora. motenj sluha ter ravnotežja).rojstvu 28. septembra 1924 v Čren- Denar za študij ste si, ob skromnišovcih, sicer nežna prekmurska štipendiji, med semestrom služili še Torej ni prav nič čudno, da steravnica pokazala vso svojo trdoto in kot demonstrator, v poletnih »nepoči- postali »primus«, tj. primarij že prineizprosno suhost z razpokami – ži- tnicah« pa z delom v mariborski 42 letih (1. julija 1966).vljenjskimi brazdami. Kaj kmalu ste tovarni Metalna.namreč ostali sami z bratom in sestro V času svojega – sprva 10-letnegapri svoji babici. Mati in oče sta bila v Kirurška žilica vas je šele po nadomestnega, nato pa od 16. decem-nuji primorana poiskati drugo preži- »dupliranem« služenju vojaške bra 1976 uradnega – predstojništvavitveno življenjsko mesto na severu obveznosti v JNA pripeljala v otorino- na oddelku ste izpolnjevali vizijoFrancije. laringološke vode. Z lahkoto in odliko razvoja ORL-subspecialnosti: od ste 23. aprila 1957 v Zagrebu, pri diagnostičnih možnosti ter usvajanja A to vam je že v prekmurskih svetovno uveljavljenem akademiku radikalnih, delno ohranitvenih inosnovnih šolah poklonilo neverjetno prof. dr. Šercerju, opravili specialistič- obnovitvenih operativnih metod dozgodnjo askezo duše in telesa. Dalo ni izpit. Na valovih vašega izjemnega prepotrebnega ambulantnega dela vvam je življenjsko energijo in samo- znanja, operativne spretnosti in slave približevanju zdravnika specialistastojnost pri obvladovanju dijaških nas je plula še šesterica kasnejšihosebnostnih razvojnih nemirov na mariborskih specializantov.mariborski klasični gimnaziji obbivanju pri materini prijateljici. Ni Mladim svežim prišlekom, pa tudibila dovolj le babičina smrt, vse se je vsem svojim številnim že zorečimstopnjevalo še z grozo svetovne vojne! sodelavcem ste vcepljali potrebnoKljub temu ste leta 1943 dokončali nemško disciplino, točnost, natanč-(takrat sicer že zadnji dve leti) nem- nost, predanost stroki, iskrenost terško klasično gimnazijo. spoštovanje vseh bolnikov in človeč- nosti duha med sabo. Vaš vzgled je bil Težka usoda pa se ni še prav nič vsakodnevno učinkovit!umirila, saj so vas kot 19-letnika že tridni potem mobilizirali v nemško Občudovali smo lahko znanjevojsko in poslali na rusko fronto. šestih jezikov, izreden fotografskiSpremljala vas je le preživitvena spomin in daleč pred dobo računalni-sreča, da ste se, po zajetju na Češkem, kov vaše računalniško hitro vsrkava-preko daljnega ruskega Krima novem- nje znanja – takrat večinoma le izbra 1945 skupaj z redkimi vrnili v strokovnih knjig in revij ter ob velikoSlovenijo. redkejših možnostih širjenja znanja in izpopolnjevanja na tujih klinikah. Neusmiljena politična miselnostodločilnih vam je šele eno leto kasneje Prirojeno zanimanje za matema-dovolila in odredila opraviti ponovno tiko, fiziko in elektroniko je pogla-dopolnilne izpite za 7. in 8. razred bljalo široka medicinska znanja tudigimnazije. Neverjetno jeklena oseb- v drugih zdravstvenih vejah. Tanost in neomajnost je še isto jesen raziskovalni nemir vam je prineselizpolnila željo vpisa na zagrebško mesto prvega jugoslovanskegamedicinsko fakulteto, ki ste jo s otorinolaringološkega ultrazvočistapromocijo končali že 31. marca 1952. ter prvo mesto v slovenski topodia-Študentsko klinično prakso ste nabi- gnostiki evociranih potencialov možganskega debla (BERA) in

Revija ISISV76spominOktober 2016bolnikom tudi v koroški, ptujski in Kar iznenada ste se konec marca nih nasvetov … ali pa jih mi samislovenjegraški regiji. 1992 odločili, da nas kot predstojnik nismo mogli prav dojeti. zapustite. Kljub temu ste nam še Ne smem pozabiti na posebno nekaj let v pokoju aktivno pomagali! Znali smo spoštovati vašo askezo,vizionarsko, idejno in praktično zadržanost čustev, a pravičnost invodenje skrbi za probleme naglušnih Med nami še živi vaš nemirni objektivnost. Prav tako vaše glavnootrok ter na posebno rehabilitacijo ustvarjalni duh, žívi leksikon otorino- vodilo vsega zdravstvenega dela vgluhih otrok in odraslih v sodelovanju laringološke znanosti in praktičnih izpolnjevanju praktične koristnosti ters Centrom za sluh in govor. izkušenj, poln nekoliko preveč zadrža- ugodja za bolnika.Bojan Štefančič, dr. med.,specialist šolske medicineNataša Žilevski, dr. med., Ljubljana »Včeraj je umrl Štef!« se je glasilo tudi na cesti, v lokalu ali na dopustu ježu, ki je le navzven kdaj pa kdajjutranje SMS-sporočilo, potem pa je na morju. pokazal bodice, v notranjosti pa je bilbila s kraticami navedena še ves mehak in za zbadanje sposobendiagnoza. Ni bilo imena in ne Vemo, da zdravniki umirajo iskrenega opravičila.priimka, niti naziva doktor ali pa mladi. V Kočevju že desetletja nispecialist šolske medicine. Kruto, noben zdravnik dočakal zasluženega V mir onstran časa in prostora jesuhoparno, nespoštljivo? V šoku sem običajnega pokoja. V zavedanju, da odšel dober človek, odličen zdravnikse vprašala: Mar si spoštovani izgorijo prej kot drugi ljudje, zdravni- Bojan Štefančič, dr. med., specialistkočevski zdravnik z dolgoletno prakso ki hitijo, hlastajo po življenju, živijo šolske medicine, z opazno sledjo zane zasluži imena: Bojan Štefančič, dr. strastno, dokler jih ne zaustavi bole- seboj.med., specialist? Ne! Ni bilo zen ali smrt. Bojan ni bil izjema.nespoštljivo. Tako smo ga ljubeznivo Bolezen ga je prikovala na voziček, ko Za njim žaluje družina in vsaklicali kolegi, prijatelji. Po bi lahko še veliko dajal svojim pacien- Kočevska.ponarodelem vzdevku, ki je pomenil tom. Ves čas je bil prepričan, da se boljudskost, preprostost in obenem vrnil na delo. Listal je po strokovnispoštovanje, je bil prepoznaven med literaturi, »da ne bi pozabil in kergeneracijami mladih pacientov, med znanje v medicini hitro zastara«.njihovimi starši in starimi starši. Vvzdevku je bila izražena zdravnikova Nismo ga obiskovali, tako kot tudiljudskost, ljubezen do sočloveka in on ni obiskoval bolnih kolegov, kerneverjetna empatična sposobnost. smo zdravniki posebneži – individua- listi. Nujna stanja na terenu te spre- Bojan se je zaposlil v domačem menijo v volka samotarja, ki v svojiKočevju še v časih, ko je bil zdravnik v bolezni ne želi biti v napoto svojemuskromnih ambulantnih razmerah cehovskemu tropu. Seveda pa smo biliodvisen predvsem od svojih čutil: v mislih povezani z njim. Razveseliltipa, vida, sluha in voha. Vodila ga je nas je, ko je prišel na proslavo Zdrav-odlična intuicija, predanost in srč- stvenega doma Kočevje. Ganila nas jenost. Bil je zdravnik 24 ur na dan, vse njegova optimistična predanostdni v letu. Tudi po opravljenem zdravniškemu poklicu, ki je tudispecialističnem izpitu, in sčasoma v bolezen ni mogla izničiti.bistveno bolje opremljeni ambulanti,je še vedno ostajal stari hudomušni V srca bolnikov se je zapisal kotŠtef, ljudski človek. S seboj je vedno ljudski zdravnik v najžlahtnejšemnosil blok receptov. »Ordiniral« je pomenu besede. Sodelavcem ostaja hvaležen spomin na dobrega človeka, duhovitega kolega, včasih podobnega

7. november 2016IZOBRAŽEVANJA S PODROČJAPREPOZNAVE IN OBRAVNAVE ŽRTEVNASILJA V DRUŽINIZdravniška zbornica Slovenije nadaljuje z izobraževanji, s katerimi želimo zdravstvenoosebje opremiti z znanjem in komunikacijskimi veščinami za izboljšanje prepoznavanjain obravnavanja žrtev nasilja v družini.Izobraževanje med drugim izpolnjuje predpis ministrstva za zdravje, ki v Pravilniku o pravilih in postopkihpri obravnavanju nasilja v družini pri izvajanju zdravstvene dejavnosti določa, da se morajo zdravstvenidelavci na področju splošne oz. družinske medicine, pediatrije, ginekologije, psihiatrije in patronažne službeter zdravstveni delavci v urgentnih oz. travmatoloških ambulantah in na oddelkih bolnišnic vsakih pet letudeležiti izobraževanja o nasilju v družini, v obsegu najmanj 5 ur.Kreditne točke: v postopku Kotizacije za člane ZZS ni.POUDARKI IZ VSEBINE:• osnovne značilnosti, oblike in dinamika nasilja v družini• zdravstvena tveganja in posledice nasilja v družini ter komorbidnost• klinični in drugi znaki za boljše prepoznavanje žrtev nasilja v družini• teoretične smernice ter praktični prikazi ustrezne komunikacije z žrtvami nasilja v družini• izsledki projektne raziskave s področja prepoznave in obravnave nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti• primeri dobrih kliničnih in mednarodnih praks s področja prepoznave in obravnave žrtev nasilja v družini• koraki medinstitucionalnega sodelovanja pri prepoznavi in obravnavi žrtev nasilja v družini• protokoli obravnave otrok in odraslih žrtev nasilja v družini v sklopu zdravstvene dejavnosti• vidiki obravnave žrtev nasilja v družini v sklopu družinske medicine, travmatologije, ginekologije, pediatrije, pedopsihiatrije, psihiatrije in patronažne službe Več informacij in prijave na: Vsebine interdisciplinarnega izobraževanja so usklajene s Strokovnimi smernicami za obravnavo nasilja v družiniwww.domusmedica.si pri izvajanju zdravstvene dejavnosti Ministrstva za zdravje Republike Slovenije.

Revija ISIS7S8knjižne policeOktober 2016Reginald Vospernik: TomažUlbing – duhovnik in pesnik.Življenje in delo izredneduhovniške osebnostina KoroškemZaložba Drava, Celovec, 2016, 233 str.Marjan Kordaš, [email protected] Tomaž Ulbing (1881–1969) je po njem, iskanjem sporočilnosti, ki sem jo slutil. študiju bogoslovja v Celovcu deloval kot Namreč, besedilo je med drugim nekakšen duhovnik po različnih krajih dvojezične sprehod po slovenščini, nemščini in latinščini s avstrijske Koroške. Usodne dogodke med takšno samoumevnostjo, da sem se je zavedel prvo in drugo svetovno vojno je doživljal šele proti koncu branja. kot župnik v Kazazah (1911–1923) in v Skočidolu pri Beljaku (1922–1941). No, končno sem se discipliniral ter začel in Aprila 1941 je celovški Gestapo aretiral končal, kot se spodobi, na začetku in koncu. Ker približno 50 slovenskih duhovnikov, med besedilo ni lahko, sem delal premore in tako mi njimi tudi Ulbinga. Potem, ko so bili je pri razumevanju Vospernikovega besedila prisiljeni v zavezo, da ne bodo več maše- uspel poseben met, ki ga bom opisal na koncu. vali v slovenščini, so bili izpuščeni iz zapora. Pod pritiskom nacistov je nato Bralec, ki se bo lotil te imenitne knjige, celovški škofijski ordinariat te duhovnike se bo morda odločil za enako pot, ki res da premestil v nemške kraje, Ulbinga v dober pregled o Ulbingovi neverjetni, ponekod mesto St. Stefan bei Dürnstein. Po koncu skoraj noro zanesenjaški dejavnosti. Po vrsti vojne se je večina pregnanih duhovnikov takole: v svoje fare vrnila že leta 1945, Ulbing pa v domači Skočidol šele leta 1946. Tu je Najprej prebrati (str. 101–107) zapis v stihih deloval vse do svoje smrti leta 1969. z naslovom Schutzhaft. Začne se v slovenščini, Nekaj let pred tem je vse svoje literarno, nadaljuje z vložkom v nemščini – saj se le tako večinoma neobjavljeno zapuščino predal zares more opisati ta dejavnost celovškega svojemu nekdanjemu ministrantu in Gestapa – in se potem do konca nadaljuje v učencu Reginaldu Vosperniku, ki je na slovenščini. temelju prejetega gradiva pripravil pričujočo knjigo. Pesem o gestapovskem pregonu iz Skočidola Ko sem jo odprl in prelistal, me je kar nekako izvrstno dopolnjuje presem Partizan (str. 116–zmanjkalo. Edino, kar sem dojel, je bilo vpraša- 117); ta pojem je razumeti skladno z Ulbingovonje, kako naj se lotim dobesedno gore podatkov. opombo.Ker pa imam nekaj izkušenj s tem, sem knjigoodložil do naslednjega jutra. Nato preskočiti na str. 127–130, komentar o Morda se mi je o načrtu sanjalo, morda tudi duhovniku Antonu Kremplu (1790-1844),ne: zjutraj sem zavestno preskočil kazalo in njegovi pesnitvi o kralju Samu ter kako je – nanajprej prebral Spremno besedo Feliksa Bistra prošnjo graškega zgodovinarja dr. E. Samonigater avtorjevi Sklepne besede in Zusammenfas- – Ulbing prevedel Kremplovo pesem v nemščino.sung. Nadaljeval nekako križem kražem po Ob tem si bralec lahko pomaga z branjem digita-besedilu, kot med nekakšnim križnim zasliševa- liziranega Kremplovega izvirnika (1845; Digital- na knjižnica Slovenije). Zares enkratna prilož- nost poučiti se, da so nekateri Kremplovi sodobniki menili, da je ta duhovnik za slovensko kulturo s svojimi spisi storil več kot Prešeren s svojo poezijo.

Revija ISIS S knjižne polic7e9Oktober 2016 Ker je moje znanje latinščine zelo hije bi mu jaz podelil na temelju [...] Tedanji dolgoletnipomanjkljivo, mi je bil dobrodošel skočidolski župnik AntonVospernikov povzetek Ulbingove prebranih podatkov, a sem omagal. K Gabron, ki je faro kot dušnipesmi v latinščini, posvečene leta pastir oskrboval med letoma1955 papežu Piju XII. ob njegovem njegovi usodi (sreči?), da v cerkveni 1892 do 1918, je kot katehet78. rojstnem dnevu (str. 155–158). In imel priložnost spoznavatires sem se zabaval ob branju odgovo- hierarhiji ni napredoval, da je vse dodobra nadarjenost marsika-ra v zame »baročni« nemščini. Pisma terih malčkov, da je lahkoseveda ni napisal papež, ampak življenje ostal vaški župnik in čebelar, svetoval staršem, naj pošljejonjegov tajnik, vsekakor izjemna svojega sina v višje šole, bodisipozornost Svetega sedeža in le ugibam je pa zagotovo vsaj nekaj malega meščanske, kasneje glavnelahko, zakaj odgovor ni v latinščini, šole, bodisi v gimnazije (str.temveč v nemščini? prispevala njegova očitno samoumev- 20). [...] Se pravi, štafetna palica (sloven- Dandanes se branje na str. 132– na pripadnost slovenskemu jeziku in ščine, ki je takrat zajemala še mnogo135 sliši anekdotično, a je resnično. drugega) je tako šla iz Gabronovih rokOb obisku Nikite S. Hruščova, prvega kulturi... * v Ulbingove in nato v Vospernikove.človeka Sovjetske zveze, na Koroškem Slednji (ki je bil med drugim tudileta 1960 mu je Tomaž Ulbing poslal Težavnost (ali odlika?) zgodovine ravnatelj Slovenske gimnazije v Celov-pesem z naslovom Pozdrav in prošnja je, da gre za pogled nazaj, za rekon- cu) se na več mestih spominja tegaHruščovu. Vospernik poroča, da je strukcijo dogodkov ter njihovo razla- predajanja in zgodovinskemu dogaja-pesem sestavljena iz 70 štirivrstičnih go. Avtor oz. bralec zgodovinskega nju in suhemu komentiranju dodajakitic in da je ob tej pesmi v svoj arhiv zapisa se lahko zavedata, da je sicer ustrezno čustveno ozadje.Ulbing v latinščini(!) pripisal, da ni nemogoče obnoviti duha časa (Zeit- Zame, bralca, je največja osuplji-dobil odgovora. V knjigi je navedenih geist Stefana Zweiga), da pa je za vost knjige dejstvo, s kakšno lahkotole nekaj kitic na začetku in koncu. Ko interpretacijo zgodovine nujno zave- Tomaž Ulbing, z njim pa tudi avtorsem jih prebral, sem naredil dolg dati se ga. Menim, da je to najbolje knjige Reginald Vospernik, plujeta popremor in se zamislil o profilu duhov- opisano v citatu spodaj: slovenščini, nemščini in latinščini. Innika Tomaža Ulbinga ter o njegovih značilno se mi zdi, da je za latinskadobesedno nezaslišanih pričakovanjih Véliko zgodovino je lažje besedila na voljo slovenski prevod aliod voditelja Sovjetske zveze leta 1960, dojeti, če jo opazujemo od vsaj povzetek, za nemška besedila paskoraj na višku hladne vojne. V času, spodaj, iz perspektive posame- – samoumevno – ne. Kar pomeni, dako si je Avstrija že toliko opomogla od znih izkušenj, doživetij, pa mora (mora!) bralec obvladati obaposledic druge svetovne vojne, da si je tudi tragedij. Izhajajoč iz tega, jezika – sicer bo sporočila knjigez Državno pogodbo leta 1955 spet so spomini tako pomembni za zagotovo zgrešil. Zaradi varčevanja slahko privoščila svojim Slovencem ukvarjanje s preteklostjo, in prostorom naj tu omenim le dve:neprijazno politiko? sicer s spomini tako žrtev kot Prvo sporočilo je kot nekakšno storilcev, pa tudi gledalcev, pa geslo, zapisano prav na začetku, v Svoje preskakovanje, orientacijo če so sodelovali ali ne. [...] Če latinščini, slovenščini in nemščini. Vpo knjigi sem končal s sklopom na str. različne izkaze nato kot kratkem komentarju Vospernik opiše48–70 z Ulbingovimi zapisi o začetku sestavljanko zložimo v neka- njegov izvor. Ker ga doslej nisemprve svetovne vojne, o spopadih med kšno večjo sliko, nas to z malo slišal še nikoli, naj ga tu ponovim inVolkswehrom ter Maistrovimi prosto- sreče postavi v položaj, da si zapišem, vendar nekoliko po svoje:voljci in jugoslovansko vojsko, plebi- tisto, kar je na videz nerazlo- Edinost – ko je nujno; svobodascitu leta 1920 ter poplebiscitnem žljivo, nedojemljivo, s čimer – ko je dvom; ljubezen – vedno.času. Prav neverjetna sta zemljevida nas pogosto sooča novejša Drugo sporočilo pa po mojena str. 52, zgoraj zemljevid monarhije, zgodovina, lahko razumemo izhaja iz pojava, opisanega na str. 108,spodaj pa njen razpad na posamezne vsaj v nastavkih. Suhoparna citiram:nacionalne države. števila in podatki nam tega ne omogočajo. Faro Skočidol je v času Medtem ko je bilo preskakovanje Ulbingove odsotnosti oskrbo-po besedilu zaradi raznolikosti skoraj Martin Pollack: valo več duhovnikov. [...] Prvikratkočasno, je bilo sistematično Topografija spomina (2016). vpis administratorja Rähsa vbranje naporno, a nujno za celotno farno kroniko, češ, da jesliko. Tomaž Ulbing je bil res izjemna, Zares: številke in suhi podatki njegov predhodnik T. Ulbingizobražena in v celoti pokončna ne morejo podati vsega. Zgodovina mučil številne pridne otroke sosebnost. Nekaj časa sem celo tuhtal, pač ni vedno odraz človekovekako visok naslov iz cerkvene hierar- racionalnosti. Pogosto – včasih pa skoraj izključno – pa je zgodovina v celoti odraz človekove iracionalnosti. Reginald Vospernik je torej v svoji knjigi pripovedovalec, ki se zaveda obojega. Avtor tudi opozori bralca, da je (človeška) kultura kot predaja štafetne palice v športu. Takole:

Revija ISISS80knjižne policeOktober 2016 slovenščino (viele viele brave je nenadoma spojila z (vsaj) dvema: Kako je mogoče, da si duhovnik Rähs Kinder mit der slowenischen Če ubiješ oponašalca (Harper Lee) in ni postavil vprašanja »Zakaj obtožu- Sprache gequält), je izzval pri Topografija spomina (Martin Pol- jem Ulbinga, da je svoje učence s Ulbingu, ko se je 1946 vrnil v lack). Morda tudi s knjigo istega slovenščino mučil?« svoje župnišče in to krivično avtorja Der Tote im Bunker - Bericht sodbo prebral, razlagalni vpis, über meinen Vater (pri nas prevedena Knjiga o Tomažu Ulbingu bralca dodan ustrezni strani v kroni- kot Smrt v bunkerju). V bistvu je med drugim opozori, da je pri vsakem ki. Za dovoljenje, da vpisu iz sporočilo to, da se v vsakdanjiku odgovoru dobro tudi razlikovati med leta 1941 doda svoj odgovor, je človek ne vpraša »zakaj« vsakokrat, t. i. posebnim ter t. i. splošnim. Npr. v izrecno prosil tedanjega ko bi se moral. Npr. v Združenih posebnem je knjiga opomnik o slo- knezoškofa dr. Köstnerja [...] državah tridesetih let skoraj ni bilo venščini na avstrijskem Koroškem. V Drugo sporočilo, »poseben met«, belopoltega človeka, ki bi si postavil splošnem pa opozorilo, da moramoki ga omenjam na začetku, je moje vprašanje »Zakaj temnopolte pri nas ljudje pri raziskovanju vedno začeti zdoživetje, ko se sporočilnost ene vidimo kot drugorazredne ljudi?« V »zakaj«; vendar ne odgovoriti iracio-knjige nenadoma, skoraj samodejno, nacistični Nemčiji je bilo npr. le malo nalno, opravičiti namen z »zato,spoji s sporočilnostmi prej prebranih. ljudi, ki so si postavili vprašanje da...«, temveč racionalno, razložitiSe pravi, knjiga o Tomažu Ulbingu se »Zakaj naša oblast preganja Jude?« mehanizem, »zato, ker...«.Janis Varufakis: Ta svet je lahkoboljši – Kako sem hčeri razložilgospodarstvoCankarjeva založba, 2016Mag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Kaj lahko o svetu napiše mož, ki je trebne patetike vrnil med »običajne malce bolj prijazno, prijetno inkot finančni minister in najtesnejši smrtnike«. To je prva lekcija, ki jo je objektivno, ne potrebuje prestižnihzaveznik svojega šefa, tedanjega (in Varufakis sporočil svetu, zlasti vsem naslovov in izjemnih položajev. Trebasedanjega) premierja Aleksisa Cipra- tistim, ki se na vse kriplje oklepajo je ravnati tukaj in zdaj. Brez nepo-sa, v Sirizini levičarski grški vladi svojih položajev in jih je treba z njih trebnih pomislekov in predsodkov, vspoznal in doživel (ne pa tudi preži- skoraj odnesti, ko škoda, ki jo s svojo upanju na uspeh z odprto dlanjo invel) najhujše materialne zagate, navzočnostjo povzročajo, daleč iskrenim srcem.finančno krizo in politična nesoglasja? presega morebitne hipotetične koristiO čem in kako razmišlja temperamen- njihove vztrajne prisotnosti. Te tri lekcije, ki smo jih mnogiten politični ekonomist, mož brez spoznali, še preden smo odprli Varu-dlake na jeziku, ki se je odločil in Druga lekcija, ki jo je iz svojega fakisovo najnovejšo uspešnico, se kotjanuarja letos širši javnosti tudi arzenala na podlagi preverjenega rdeča nit vlečejo tudi skozi njegovosporočil, da s somišljeniki ustanavlja akademskega znanja, preprostega pisanje s pomenljivim naslovom »Svetsodobno vseevropsko gibanje, ki bo razmišljanja, zdrave kmečke logike in je lahko lepši«. Poznavanje evropske»defragmentiralo« (ponovno združilo zanimivih izkušenj Varufakis po demokracije in globalne finančnein povezalo) svet. Ko mu je bilo sestopu s finančnega piedestala oligarhije je avtorju, mednarodnodovolj, je pod pritiskom Evrope in v najbolj zadolžene članice EU sporočil priznanemu finančnemu strokovnja-soglasju s svojim predstojnikom svetu, je: denar in kapitalizem uniču- ku, pomagalo, da je svoje pronicljivosprejel pomembno odločitev, ki so je jeta človeka. pisanje lahko postavil na verodostoj-sposobni le veliki duhovi: odstopil je s ne, objektivne temelje, ki so ljudem,prestižnega položaja in se brez nepo- Tretja lekcija: kdor hoče resnično ki ne poznajo zakulisja številnih koristiti svetu in poskrbeti, da bo dogodkov sedanjosti in bližnje prete- življenje na modrem planetu vsaj

Revija ISIS S knjižne polic8e1Oktober 2016klosti, neznani in nejasni. V enem številnih primerih botrujeta predvsem začetka do konca prebrali tudi številnisvojih televizijskih intervjujev je neznanje, nevednost in dezinformira- avtorjevi kolegi finančniki in ekono-Varufakis zatrdil, da je bolje tako, nost. Tudi zato, ker le redki veleumi misti. Delo je namenjeno predstavni-sicer bi najmanj polovico sveta močno znajo in zmorejo zapletene reči kom vseh generacij, ki se sprašujejo:bolela glava. pojasniti otrokom in mladini tako, da »Kaj je denar in zakaj potrebujemo jih ti lahko razumejo in posledično demokracijo?«, ki razmišljajo: »Kako Leta 2011 je Janis Varufakis tudi sprejmejo. se rojevajo finančne krize?«, ki iščejonapisal svojo prvo odmevno knjigo odgovor na zagonetno vprašanje:Globalni Minotaver. Naslov je metafo- Kljub temu pa mladi (tako kot »Zakaj v današnjem svetu vladatarična prispodoba – klasična antična ostala populacija) vedo, da je denar krivica in neenakost?«, pa tudi inmetafora, na kateri je avtor poskušal ključno gonilo svetovnega dogajanja. predvsem tistim, ki bi radi ugotoviliin tudi uspel zgraditi zgodbo o dogod- Temu primerno bi morali vsi poznati oz. izvedeli: »Kako ukrepati, da bi svetkih, ki so se dejansko odvijali in (vsaj delno tudi) razumeti ključne obrnili na bolje?«usodnega leta 2008, v obdobju zakonitosti delovanja gospodarstva inčrnih dvanajstih mesecev, ko je borza ekonomije. Vklenjen v spone neved­ Varufakisovo delo, v katerem jev New Yorku od 1. januarja do 31. nosti je sodoben človek lahek plen kot avtor svojo zvedavo mladoletnodecembra izgubila več kot 31 odstot- pohlepnega kapitala. V želji, da bi hčer odločno nagovoril z naslednjimikov skupne vrednosti. mladim pojasnil in približal ključne besedami: »Mnogi ti bodo rekli, da postavke sodobnega ekonomskega tvoj oče ne ve, kaj govori. Da sta V svojem Globalnem Minotavru je dogajanja na nacionalni in globalni ekonomija in ekonomska teorijaVarufakis nagovoril (predvsem) ravni, se je Janis Varufakis, raziskova- znanost. Da kakor fizika – znanost, kiodrasle bralce in jim skušal kot dober lec in profesor ekonomije ter odločni metodično in z matematičnimi sred-poznavalec zablod in zmot ekonomske in nepopustljivi, kratkotrajni grški stvi analizira naravo – tudi ekonomijaznanosti, ki jo predavajo, uveljavljajo finančni minister, ki se je uprl finanč- združuje matematiko, statistiko inin izvajajo na glavnini svetovnih nemu mastodontu in brezkompromi- logiko, da bi znanstveno analiziralauniverz, z zgradbo in delovanjem sno glasoval proti varčevalnim ukre- družbenogospodarske pojave. Nesmi-svetovnega gospodarstva predočiti pom ter februarja 2016 ustanovil sel!« je primerno poletno branje zavzroke za krizo leta 2008 ter osvetliti vseevropsko demokratično gibanje, vse, ki bi radi jeseni z novim znanjem,mehanizme in vzvode, ki so jo sproži- preko svoje hčerke na inovativen uvidom in razumevanjem bolj razgle-li. V svoji najnovejši knjigi pa je način obrnil na mladino. Avtor dani in svetovljanski stopili novim»razvpiti« akademski ekonomist in priznava, da je dolgo razmišljal, kako izzivom naproti. Znanje ekonomijejavni intelektualec, ki je že dolgo pred osnove gospodarstva in ekonomskih zdravniki danes potrebujemo bolj kotsvojim političnim vzponom razmišljal zakonitosti na razumljiv in sprejem­ kdajkoli, zato smo lahko hvaležnio dogajanju na domačem in global- ljiv, pa tudi navdušujoč in zabaven tistim, ki so nam ga pripravljeninem finančnem parketu, sklenil nekaj način pojasniti svoji najstniški hčeri posredovati na zanimiv, poljuden inbesed posvetiti tudi otrokom in mladi- in njenim vrstnikom, ki jih doslej berljiv, hkrati pa tudi dovolj stroko-ni – mladim generacijam, ki bodo za praviloma ni zanimalo nič več kot ven, objektiven in preverjen način.nami peljali svet v boljšo ali slabšo vsebina lastne denarnice. Nastala je Svet je lahko boljši tudi zato, ker smoprihodnost. Ko je postal grški finančni domiselna knjiga, ki se je izkazala za se sposobni nenehno učiti in potemminister v vladi Aleksisa Ciprasa in se poučno in navdihujočo – dobrodošlo oboroženi z novim znanjem kljubovatispopadel z utrjenimi interesi evrop- tako za otroke kot tudi za odrasle. Z zagatam, ki jih pred nas postavljaskih političnih in kapitalskih elit, je veseljem in zanimanjem so jo od življenje.ugotovil, da brezbrižnosti mladih v Srečanje generacije 1986/87 Dragi kolegi, letos mineva 30 let od vpisa generacije 1986/87 na Medicinsko fakulteto. Med tistimi iz našegaletnika, ki se večkrat vidimo, je prišla pobuda za srečanje. Nekatere smo vas že uspeli najti, kar nekaj pa vas je še skritih. Prosimo vse, ki ste pričeli obiskovati 1. letnik Medicinske fakultete v študijskem letu 1986/87, da sporočite svoje kontaktne podatke na elektronska naslova [email protected] in/ali [email protected]. (Rina Suhadolc in Nataša Ličar). Želimo namreč organizirati srečanje te čudovite generacije, predvidoma 18. 11. 2016. Pridružite se nam v čimvečjem številu. Organizacijski odbor: Rina Rus (Suhadolc), Marko Pokorn, Nataša Toplak (Ličar)

Revija ISISZ82animivoOktober 2016Pred 30 letiPrim. Marko Demšar, dr. med., Ljubljana Čeprav nas vse bolj in bolj zaposluje iskanje Priznanja dr. Jožeta Potrča so dobili:najboljših poti za prihodnost zdravstva, se veljaozreti tudi v preteklost, v kateri so izstopali Dr. Stjepan Bunta, ki jezdravniki in zdravnice, ki so svoje delo vgradili v vodil dermatovenerološkitakratni ugled slovenske medicine. oddelek vojaške bolnišnice v Ljubljani in razširil stroko na Da je to (za razliko od danes?) znala ceniti dermatokirurgijo in angiologi-tudi »družba«, lahko sklepamo po Zakonu o jo. Obsežen je njegov opus nanagradah in priznanjih dr. Jožeta Potrča (Ur. list področju znanstvenih člankov,SRS, št. 11/84), ki je omogočil to obliko zahvale. soavtorstva strokovnih knjig in vzgojnih filmov. Kot generalni Tako je odbor za izbiro nagrajencev pri sekretar Slovenskega zdravniškega društva vZdravstveni skupnosti Slovenije marca 1986 po času predsednikovanja prof. Antona Dolenca jepregledu predlogov odločil, da nagrado dr. zahteval odgovornejšo vlogo slovenskega zdrav-Jožeta Potrča prejmejo (utemeljitve so bile ništva v družbi.obsežnejše, tu je samo kratka predstavitev): Dr. Janko Držečnik, tora- Dr. Bojan Accetto, redni kalni kirurg, je v mariborski univerzitetni profesor na bolnišnici uvedel operacije na Medicinski fakulteti, pobudnik požiralniku, kardiji, diafragmi ustanovitve inštituta za geron- in pljučih ter zaprtem srcu. Na tologijo in Gerontološkega področju raka dojke je kirurško društva Slovenije, ki je leta delo razširil na zgodnje odkri- 1959 ustvaril temelje »Tavčar- vanje te bolezni. Leta 1978 je jevih dnevov«. postal strokovni vodja kirur- ških oddelkov. Dr. Eman Pertl, ki je med vojno uničen dermatovenerolo- Dr. Zora Janžekovič je ški oddelek Splošne bolnišnice razvila sodobno metodo zdrav- Maribor organizacijsko in ljenja opeklin, ki je pomenila strokovno uredil ter vseskozi pomemben napredek, osvojen strokovno izpopolnjeval njego- v svetu. Njen oddelek v Mari- vo dejavnost. Sodeloval je pri boru je postal učna baza za sestavljanju prvega slovarja izpopolnjevanje kirurgov slovenskega medicinskega številnih uglednih ustanov. izrazoslovja. Vlado Weingerl je leta 1953 Dr. Branko Šalamun je bil pričel delati v Slovenj Gradcu v leta 1950 poslan v cono B osnovnem zdravstvenem Svobodnega tržaškega ozemlja varstvu: v splošni ambulanti, v in tam organiziral dispanzer za šolskem dispanzerju, posveto- otroke in kasneje otroški valnici za otroke in žene ter oddelek bolnišnice. Njegov protituberkuloznem dispanzer- prispevek k snovanju in ustvar- ju. Preventivna naravnanost ga janju mladinskega zdravilišča je usmerila še v sanitarno na Debelem rtiču je bil dokaz inšpekcijo, v skrb za zdravo vsestranske skrbi za otroke, pitno vodo in neoporečno posebej upoštevanja socialnih prehrano. vidikov v njihovem razvoju in zdravju.

Revija ISIS Zanimiv8o3Oktober 2016Naštetim se je s Spoštovanja vredni kolegi, katerihpodelitvijo delo naj ne utone v pozabo!priznanjapriključila še P. S.: Z zakonom urejeno podelje-Maja Češa- vanje nagrad in priznanj dr. Jožetarek, višja Potrča je ugasnilo (hic!), o čemmedicinska podobnem pa danes zdravniki lahkosestra. le sanjamo.Pa vendar dober danProf. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med., v. svet., [email protected] Začelo se je dan prej, morda pa še mi motale po glavi. »Naj kličem na Najprej sem šel do svoje izbraneen dan prej. pomoč, naj čakam?« družinske zdravnice. Ob prijetnem pogovoru sem dobil napotnici za Tisti prvi dan sem namreč po Odločil sem se za čakanje, zami- pregleda pri okulistu in otologu, pa šedaljšem času sedel na kolo in se žal na levo oko in ob držanju vek s ušesa so mi sprali pri njej. Celo levopreskušal v nabiranju prevoženih prsti gledal s »slepim očesom«. uho je bilo potem tisti dan bolj prepu-kilometrov, si izbral kar velik »krog« stno za zvoke.in verjetno pretiraval. Na poti domov Po nekaj minutah se je ob robusem na zadnjih kilometrih kar težko vidnega polja začela pojavljati slika. In potem na Očesno kliniko vdihal in komaj čakal na zadnji spust »Bom lahko zopet videl, se bo popra- bivšo vojaško bolnišnico. Da je tampo klancu, ki bi me popeljal do naše vilo?« Vrnil se je optimizem in silna res bila, namreč vojaška bolnišnica,hiše. volja, da bi bilo tako. Slika se je sem lahko kmalu občutil, ko mi je počasi večala, predel slepote manjšal zajetnejša varnostnica s srbohrvaškim Naslednje dopoldne pa sem med in nazadnje sem samo v predelu naglasom dala vedeti, da ni govora, dapočitkom v ležalniku na vrtu nenado- osredotočenja pogleda videl vse le kot bi parkiral nekje v »krugu« bolnišnicema oslepel na desno oko: kot bi se mi narisano z belo barvo. »Če samo to in da naj »nađem mesto nekje kjerkoličezenj povesila sivorjava odeja in mi ostane, bo moteče, ampak še vedno v vani«. Medtem ko sem se motal zvzela vid. redu.« Pa je tudi to izginilo, vid se je avtom, da bi zopet zapeljal nazaj na povrnil. Vstal sem in šel »na inter- cesto – najprej sem pač kar zapeljal »Oho, to pa ni hec, a bom sedaj net«, kjer sem osvežil nekaj znanja o proti kliniki – pa sem lahko videl, daslep na to oko?« sem se spraševal in oftalmologiji, potem pa še poročat je nekaterim le bilo dovoljeno »ućise privzdignil v ležalniku, se trepljal svojemu hematologu, kaj se je zgodi- unutra«, a se nisem sekiral. Kmalupo očesu, kot da bi ga hotel prebuditi, lo. Menil je, da ni v zvezi s plazmoci- sem našel prostor na nekem pločnikuin razmišljal: »A je lahko to v zvezi z tomom. Postavil sem si diagnozo ob progi in parkiral ter se odpravil,mojo »osnovno« boleznijo, ali pa »amaurosis fugax«. Po spletu sem še kar z malo mešanimi občutki, naimam »plake« v arteriji carotis in je povprašal na Okulistiko, kako bi kliniko.prišlo do trombembolije v oko?« lahko prišel na pregled zaradi tega,Nemir, skoraj panika, ampak kaj naj kar se mi je zgodilo. Dobil sem Varnostnik je bil tisti, ki je pogle-bi storil? Odpiral sem oko s prsti, ker odgovor in vedel, kaj mi je storiti. dal napotnico: »Levo do vrat številkase mi je zdelo, kot da je zaprto, 1, urgentna ambulanta.« »Hvala.«masiral okolico očesa, si tipal žile na In ta dan, dan, ki je vendar bil Pred vrati št. 1 je bilo nekaj bolnikov,vratu, vstati pa se nisem upal. Že dober dan, je bil tak, da sem sklenil o ki so sedeli in čakali, na vratih pa jetako mi je zadnji teden nagajal zama- njem pisati. Običajno v svojih prispev- seveda pisalo Ne trkajte! Kmalu ješen levi sluhovod zaradi kostne steno- kih kritiziram, jamram in moralizi- prišla prijazna sestra z očali, vzela inze, ob čemer sem imel celo nekaj ram, tako da se včasih počutim kot pregledala napotnico ter zdravstvenovrtoglavice. »Kaj pa, če je ta vrtogla- siten, zoprn, star tečnež. A se je dan izkaznico, ki sem jo bil še pravočasnovica znak nečesa, kar me je sedaj odvil tako, da sem bi prijetno prese- vzel iz listnice (da je ne bi, kot žeoslepilo?« Misli, take in drugačne, nečen, zadovoljen, celo vesel: »Pa pri nekajkrat ob podobnih priložnostih,tudi zmedene, nekatere logične, so se nas le ni vse tako slabo!«

Revija ISISZ84animivoOktober 2016zamenjal z osebno izkaznico). Nedol- ampak nadel sem si sončna očala, In res tako čakanje, čeprav trajago zatem me je poklicala v ordinacijo, videl, kje je cesta in kje pločnik, in se tudi ure, ni nikakršen problem, saj sekjer je z ležišča pravkar vstajal pacient odpeljal proti UKC. Dobil sem pros­ zavedaš ali veš, da so pred teboj nain si mencal oči. Vzela je anamnezo in tor – seveda plačljiv – pri Zavodu za vrsti za sicer dolgotrajno preiskavome poslala v sosednji prostor, kjer me transfuzijo, parkiral, plačal za dobre bolniki, ki preiskavo potrebujejoje pričakala mlada kolegica in troje tri ure in odšel na Nevrološko. takrat verjetno bolj nujno kot ti. Inmirno sedečih študentk. Res me nanje Podoben začetek: Varnostnik je sploh čakanje lahko postane nekajni opozorila, tudi me ni vprašala, ali pregledal napotnico (pa moja zaseb- dobrega! Ko čakaš in gre čas neverje-se strinjam, da so prisotne, a je to nost?) in rekel: »Na levo 4. vrata, tno počasi, gre tudi življenje boljmoje opažanje zmotil prihod mlajšega kjer piše Urgenca.« Tam je bilo nekaj počasi. Veš, da živiš, in to bolj kotkolega, očitno specializanta, ki je vzel ljudi, več vrat, obvezno opozorilo, da takrat, ko gre vse hitro, ko hitiš, pa šev roke napotnico, me prijazno pogle- se ne trka, in tudi, da sprejemajo po veš ne, da živiš, in ti čas samo hitrodal in rekel: »Gospod je pa naš znani nujnosti, ne po prihodu. Pa še opozo- odteka in odteka ... Čakanje je lahkokirurg.« Kolegica Makedonka (po rilo, koliko časa lahko pričakuje prijazno!narodnosti in po imenu, kot sem človek do obravnave glede na nuj-pozneje videl v podpisu) je še naprej v nost. Meni, upokojencu, se ni nika- In tako sem dočakal še MR, pridobri slovenščini in s prijaznim mor mudilo, pa še uspelo mi je celo čemer sem v preiskovalnem tunelunasmehom rekla, da je lahko njim, ki več, kot sem pričakoval, namreč, da celo zadremal. Med preiskavo semso bili ljubljanski študenti, ona pa ni sem prišel še do nevrologov in bom pomislil, kako dober »haevy metalbila. končno zvedel, kaj je z mojimi vratni- music« lahko sliši človek v tistem mi žilami … Po kakšnih 20 minutah ropotanju, če je le primerno narav- Ves pregled je potekal gladko, je prišla mlada sestra v uniformi, nan. Zavedal sem se, da bo trebaprijazno, sama kolegica me je pospre- prirejeno ukrojeni vitki postavi, in mi počakati še odčitavanje in pisanje izvi-mila še do drugega kabineta, kjer sem na hodniku (pred ostalimi čakajoči- da ter na koncu še zaključek, zapisugašal lučke na očesnem ozadju ob mi) vzela anamnezo (sem kar pozabil celotnega pregleda in mnenje. »Somotrenju v središčno točko. Tam sem na zasebnost – kaže, da je sedaj pač what,« imel sem srečo in veliko,celo prepoznal sestro, ki je nekoč tako!) ter odšla. Ne prav dolgo zatem veliko so kolegi napravili danes samodelala na naši nevrokirurgiji, in se z so me poklicali v ordinacijo, kjer me zame, koliko pa še na splošno!njo zapletel v pogovor o nekdanjih je kolegica, mlada prijazna nevrologi-časih in tudi o slikarjenju, saj je nja, spoznala in napravila nevrološki In potem je sledilo še dodatnoopravila štiri leta slikarstva. pregled. Potem me je še sama spre- prijetno srečanje. Sama vodja rent- mila do kabineta za UZ žilja, kjer sem genskega oddelka je prišla do mene, Sledile so kapljice v oko in prepo- ves zadovoljen lahko zvedel, da imam hči mojega dolgoletnega sodelavca inved vožnje za štiri ure. »Pa nič zato, zdrave žile. Na koncu pa sva se s nepogrešljivega člana naše pionirskesaj vas pošiljamo še na Nevro, kjer bi kolegico, ki me je pregledovala z UZ, ekipe, ki je pred leti vpeljevala novevam morda lahko še napravili UZ celo »prepoznala«. Prijazno sva se metode zdravljenja jetrnih tumorjev.vratnih žil, česar ne delajo v popol- poslovila, potem ko sem se ji še Pri tem smo morali vse sami pripravi-danskem času.« Medtem pa bo čas iskreno zahvalil za pregled. Mlada ti, on pa je bil tisti, ki je izvajal nove»midriaze« že minil? Izkazalo se je kolegica, nevrologinja mi je nato intervencijske posege v okviru multi-zelo preroško glede časa za preneha- svetovala še CT glave. Siten, kot sem, disciplinarnega zdravljenja. Zvedelnje delovanja kapljic ... Potem so me sem najprej vprašal, kaj bi se po sem, da je kolega zelo dobro, čvrst inposlali še na slikanje makule in samo pregledu spremenilo na primer v zdrav pri 80 letih, še vedno tudi natam je bil malo bolj »odrezav« go- zdravljenju, pa mi je pojasnila, da bi kolesu, in prosil sem jo, da ga prisrč-spod. Pa sva vseeno dobro zvozila, lahko našli kakšno ishemično lezijo no pozdravi v mojem imenu. Nerodnočeprav sem na take ljudi malo bolj in bi potreboval zdravljenje. »Ampak pa mi je bilo, ker se nisem takojobčutljiv. Skratka, popolna obravnava meni se je vedno po slikanjih, pose- spomnil, da sem jo kot dekle tudiv dokaj kratkem času, učinkovito in bej po CT, kjer je veliko sevanja, operiral zaradi vnetja slepiča ...natančno. Dobil sem napisan izvid in poslabšala osnovna bolezen.« Oblju-napotnico za Nevrološko kliniko. Ko bila mi je, da se bo poskušala dogo- Izvidi so bili dobri, nobene po-sem odhajal iz ordinacije, mi je mladi voriti za MR-preiskavo. Ponovno membne patologije. Še malo čakanjaspecializant, ki me je bil prepoznal, čakalnica in čez čas pride kolegica ter na končno poročilo in poklicali so merekel, da bere moje prispevke v Isis in mi pove, da je bila vodja RTG-oddel- na pogovor z mladim kolegom,da so »odlični«. Nakar jaz: »Pa sem ka takoj pripravljena opraviti zame dežurnim nevrologom, ki je prevzelmislil, da Izido berejo le starejši MR, da pa bo treba počakati. »Ni delo. Ta mi je lepo v pravilni sloven-kolegi!« Smeh. problema!« ščini (tudi on je bil Makedonec) povedal, kar mi je moral povedati, in z Ne bi bil jaz, če bi pustil avto ob izvidom sem, pozno popoldne sicer,progi. Vse se mi je sicer bleščalo, ampak zadovoljen, pomirjen in

Revija ISIS Zanimiv8o5Oktober 2016predvsem vesel zaradi pozitivnega Večkrat sem se že vprašal, ali bi proti zdravništvu nastrojenegavtisa, ki sem ga dobil ob obravnavi bilo narobe, če bi na naših napotni- ZZZS, ob kar škodoželjni podporinaših kolegov, odšel s klinike. Pa še cah le lahko napisali tudi, da smo naše oblasti, ki ji je skrb za zdravjena avtu ni bilo listka, kljub dobro zdravniki, dr. med. ali celo učitelji. ljudi in dobro počutje izvajalcevpretečenemu parkirnemu času. Ja, to Ali bi to komu škodovalo? Ali bi bilo zdravstva »zadnja briga«. Zdrav-je bil pa res dober dan! ob vsem, kar se sicer počne »mimo stvo pač le veliko stane in ne prinaša in drugače«, to tako oporečno ali ne kapitala ne drugih ugodnosti Seveda bi lahko dejal, da je bilo celo koruptivno, ko sicer človek nima našim vrlim »demokratičnim«tako, ker so me prepoznali kot kolega občutka, da bi pri nas tako zelo bruseljskim hlapcem.in celo učitelja, morda tudi kot skrbeli za enakost vseh? Še celo predtistega, ki je večkrat kritiziral UKC, zakonom ne? Bojim se, da je za tem No, pa sem zopet pri kritiziranjukjer vendarle marsikje do sedaj ni le politika tega monopolističnega, in jamranju! Očitno sem »prevečbilo tako ... zdrav«!Oktobrsko Umberto Eco Donna Tarttbranje Nulta številka Skrivna [email protected] Mladinska knjiga, 2016 Cankarjeva založba, 2016Sebastijan PregeljKronika pozabljanjaZaložba Goga, 2014Junak Pregljevega romana je Če želite vedeti, na kakšen način Skrivna zgodovina pripovedujenedavno praznoval osemdeset let in lahko delujejo mediji, kadar so v zgodbo o tesni skupini prijateljevbiva v varovanem enosobnem igri različni interesi, potem je ta klasične filologije na elitnemstanovanju. Rad ima svoj mir, knjiga kot naročena. Umberto Eco kolidžu, ki pod vplivom karizmatič-drugih ljudi pa skoraj ne potrebuje. postavi glavnega junaka v središče nega profesorja Juliana iščejoTo se spremeni, ko se v sosednje urediškega ustvarjanja časopisa, ki smisel življenja in v svoji želji postanovanje na novo priseli Konstan- bo z (ne)izdajanjem povzročil znanju in izkustvu prestopijo tankoca, po drugi strani pa na njegovo ustrezne politične pritiske. Nulta mejo med dobrim in zlim. Gre zavest začnejo neumorno trkati številka je namreč številka pred spreobrnjeno detektivko, ki nebesede brezdomcev, ki nimajo prvim izidom. Roman je satiričen zastavlja vprašanja, kdo je storilničesar. Morda pa imajo upokojenci in je ogledalo marsikateremu zločin – to se nam razkrije že nana svoji zadnji postaji vseeno delovanju na področju medijev, a začetku knjige – temveč zakaj.možnost, da začnejo spreminjati hkrati ponuja le eno resnico: da je Zgodba v mnogočem spominja nasvet na bolje in tudi zato še posled­ za ustvarjanjem časopisa zgolj grško tragedijo in se ukvarja znjič polno zaživijo? Umirjen roman interes, ki vodi novinarje kot vprašanji dionizičnega in apolinič-o življenju in minevanju z aktualno marionetne lutke. V kolikor ti nega, lepote in groze, spolne identi-družbeno angažirano noto. postanejo svobodnejši ali v tekmi tete, obravnava pa tudi razkol med za resnico, lahko tudi tragično družbenimi razredi. Odlična knjiga, končajo. Roman je izšel tik pred ki prihaja med slovenske bralce 25 smrtjo velikega pisatelja. let po izidu. Vredno jo je vzeti v roke.

Revija ISIS v prostem časuZ86dravnikiOktober 2016Temperamentni flamenkov razstavišču UKCLSeptembrska prireditev v ljubljanskem kliničnem centruKatarina Majer, KUD KC in MF dr. Lojz [email protected] Septembrska kulturno-umetniška prireditev Slikar KUD-a Petar Lazarević je z vsebinsko bogato in tehnično raznovrstnov razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra razstavo akvarelnih in akrilnih slik prepričal o svoji umetniški moči.v Ljubljani (dalje UKCL) je potekala v znamenju Predsednica KUD-a Zvonka Z. Slavec in mentor Likovne skupine Janez Kovačičstrasti in začetka šolskega leta. Razstavišče sta slikarju poklonila KUD-ovo priznanje (foto: Miha Nadrag).Dolenčeve galerije so zapolnili akvareli in akrili,ki jih je naslikal Petar Lazarević, član Likovne obravnavanja, s katero razpira doživljajskeskupine Leon Koporc Kulturno-umetniškega dimenzije.društva Kliničnega centra in Medicinskefakultete dr. Lojz Kraigher (dalje KUD). Tako slikarjeva ustvarjalna misel potuje medNa predstavitev je povabil plesalko flamenka figurativnostjo in abstraktnostjo, med realistični-Živo Heričko Čerček, ki je napolnila obiskovalce mi vsebinami in likovno sintetizacijo ter seprireditve z navdušenjem in nekatere tudi z vedno znova poglablja v govorico primarnihželjo, da bi se sami podali v svet flamenka. likovnih izrazil, kot so linije, barve, ploskve inV Taborjevi galeriji je razstavljala svoj cikel oblike. Prav v njihovem poznavanju in obvlado-obrazov Katarina Nadrag, ki jo je predstavila vanju je vir novih, subtilnih preobražanj, kiMilena Miklavčič, in nam s svojimi slikami avtorja odmikajo od realnih zaznav in mu hkratiprikazala doživljanje, ki ga je opisala v svoji omogočajo, da z njimi nikoli ne pretrga vezi.knjigi Utopljene sanje. Petar Lazarević je tudi z likovnim svetomSvet akvarela skozi oči neločljivo, dvojno povezan, in sicer kot ustvarja-slikarja lec in kot mentor. Njegovo izostreno oko zna izbrati prave motive, jih na slikovno polje ume- Petra Lazarevića je predstavila najprej stiti v zanimivem in sporočilnem kadru ter iz njihpredsednica KUD-a prof. dr. Zvonka ZupaničSlavec v kratkem pogovoru z njim, a kmalu jebesedo prevzel on in se sam predstavil. Spo-znali smo slikarja, ki se je kot 9. otrok v druži-ni moral potruditi in najti sam svojo življenj-sko pot. Na njej ga je nenehno spremljaloslikanje kot hobi in mu omogočalo, da je kljubsvoji tršati zunanjosti pokazal, da se v njemskriva mehka duša, brez ostrih robov. Kot slikarja ga je predstavila likovna kriti-čarka Anamarija Stibilj Šajn. »Petar Lazarević jelikovni ustvarjalec, ki ima odgovor, kako sklasično motivno tematiko, kot sta krajina infigura, narediti avtorsko intimni interpretativnipreskok iz realističnega v (post)modernistično.S sproščeno, vehementno, živo potezo suverenoobvladuje likovno polje in se zna natančnozaustaviti v bistvu motivnih izhodišč. V njego-vem slikarstvu je prisoten izostren likovniobčutek in preudarna likovna strategija(pre)oblikovanja in samosvojega kolorističnega

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u7Oktober 2016Oprijeta elegantna obleka z dolgo čipkasto dokazuje, da se rodi iz avtorjevega ljani. Sama ali s skupino Los Taconesvlečko in podkovani plesni čeveljci so na plesalko ustvarjalnega užitka in se spremeni v nastopa na različnih priredit­vah inflamenka Živo Heričko Čerček pritegnili vse oči užitek gledanja, saj te vodi k motivno festivalih.avditorija, njen samozavesten nastop pa je za znanim in prepoznavnim ciljem ter tiflamenko ogrel tudi občinstvo. hkrati daje možnost sproščenih Stik: www.zivahericko.com postankov in čustvenih vživetij.« narediti novo, avtorsko samosvoje (Vir: Anamarija Stibilj Šajn, likovna Utopljene sanje ovrednotenje. Izostren občutek za kritičarka) v Taborjevi likovno sintakso, za stanja, odnose in galeriji ritme mu daje dragocen dar, ki ga z Stik: [email protected] leti predanega ustvarjanja brusi, Po drugem flamenku je pred nas potrjuje v smeri prepoznavne poetike Strast v flamenku stopila Milena Miklavčič, avtorica in ga s pridom uporablja tudi pri knjige »Ogenj, rit in kače niso za analiziranju del svojih »učencev« ter Že pred predstavitvijo prvega igrače«, ki je raziskovala spolno pri prebujanju in utrjevanju njihovih razstavljavca nam je Živa Heričko življenje Slovenk v prejšnjem stoletju. likovnih veščin. Čerček zaplesala tako, da nam je Tokrat je predstavila slikarko Katari- zastajal dih in smo začutili strast, ki no Nadrag. Povedala je, da ji slike Petar Lazarević podreja ustvarjal- jo Živa preliva v svoj ples. Pokazala pomagajo, da se izrazi na drugačen ni credo pretanjenemu poigravanju z je, kako lahko s trudom in trenin- način kot v knjigi. Obiskovalcem je oblikami in barvami ter si neutrudno gom pripraviš svoje telo, da dela povedala, zakaj je napisala svojo prvo prizadeva, da bi bil njegov slikarski neverjetne stvari, ki so obiskovalcem knjigo in kako je vedno hotela stopiti zapis živ, da bi slika imela energijo. In jemale sapo in jih popolnoma pre- malo čez mejo. jo ima! Ob ustvarjalnem doseganju vzele. optične resničnosti urbane ali ruralne Takole jo je opisala Milena Mi- krajine ter figure človeka, kompozicije Svojo plesno pot je Živa začela z klavčič. »Katarina Nadrag iz Železni- preplavljajo impulzivne likovne baletom, šolanje je po osmih letih kov je prvič stopila iz sence pred reakcije, ki sežejo onkraj refleksije, ki zaključila z uspešno opravljeno šestimi leti, ko je izdala svoj knjižni presežejo fizis in razkrijejo avtorjevo maturo pri predmetu balet. Nato jo je prvenec Utopljene sanje. Odkar sposobnost za izživetje trenutka, za pritegnil flamenko, ki se mu aktivno pomni, ima potrebo po izražanju, že vzpostavitev njegovega utripa in posveča že več kot 10 let. Redno se kot otrok je risala, kasneje tudi pisala. energije, za objektivizacijo njegove izobražuje v Španiji pri največjih Skozi risanje je izražala vsebine, ki svobode, ki jo manifestirajo mehko imenih flamenka, znanje pa prenaša niso smele biti izražene skozi besedo. razliti barvni madeži ali pa atraktivni, na svoje učence v Mariboru in Ljub- Prvič je svoje slike razstavila v Žireh, v odločni potegi čopiča. Vsako delo galeriji DPD Svoboda, v najbolj Slikarka Katarina Nadrag (levo) je svoje literarno delo v obliki obrazov prenesla tudi na slikarska platna. Predstavila jo je njena sokrajanka in priznana publicistka Milena Miklavčič (foto: Miha Nadrag).

Revija ISIS v prostem časuZ88dravnikiOktober 2016Študenti ljubljanske medicinske fakultete so pri ženskem mesecu v letu in ob števil- v očeh,« pravi Katarina. (Vir: Milenaprojektu V odsevu seznanjali osnovno- in nem občinstvu, ki je slikarko nagradi- Miklavčič)srednješolce o zlorabah drog v pijačah po lo s ploskanjem, njena dela pa so doži-diskotekah. Na temo odvisnosti so mladi slikali, vela bučen sprejem. Le nekajkrat je Stik: [email protected] pa je na panojih v avli UKCL obiskala delavnico »Pot k sebi«, ki jonagovarjala številne obiskovalce. Projekt je vodita Jano Milković in Biserka Študenti Medicinske fakultete vpredstavila vodja, Anja. Komac, in tam je spoznala čar akvare- Ljubljani z Anjo na čelu so predstavili la.« Pravi, da risanje z akvarelom svoj projekt »V odsevu«, ki govori o doživlja igrivo in terapevtsko obenem. zlorabah psihotropnih substanc pri Biserka Komac, njena mentorica, trdi, mladih. Ti so ob koncu osnovne in v da imajo Katarinine risbe zelo oseben začetku srednje šole slikali svoje podpis, pogumen in brez »artističnih« dojemanje teh zlorab in s slikami v avli bravur. Katarina slika iz notranje UKCL ozaveščali uporabnike in obisko- nuje, zato lahko vsak, ki se približa valce o nevarnostih. Dragocen projekt njenim slikam, začuti moč njene in pomembna predavanja, ki jih iskrene izpovedi. Slog slikanja je medicinci poklanjajo mladim po osnov- vsekakor ekspresiven. Ne samo, da ji nih in srednjih šolah, da bi jih obvaro- uspe s slikami izraziti čustva, z njimi ji vali pred zlorabami sodobnega časa. je, kot kaže, uspelo prebuditi tudi publiko. Z risbami, ki predstavljajo V galeriji Nevrološke klinike zelo izpovedne ženske obraze, se razstavlja članica KUD-a Emilija lahko ženske hitro identificirajo. Erbežnik, v galeriji Medicinske Čeprav jo akvareli in voda, v katero fakultete pa Lara Anja fotografije s dodaja barve, da se razlivajo »mimo svojih potovanj. njene volje«, zelo navdušujejo, pa je našla čas še za drugo knjigo. »Kot pri Prisrčno vzdušje med nastopajoči- slikanju ženskih obrazov, sem tudi pri mi in obiskovalci se je po koncu pisanju skušala odgrniti tančice in nadaljevalo v prijateljskem druženju spregovoriti o tem, o čemer nočemo in sklepanju novih poznanstev ter razmišljati, a nam je vseeno zapisano snovanju novih načrtov, kako z umetniškim pristopom v bolnišnično in medicinsko okolje prinašati vedri- no in spodbudo.PesmiProf. dr. Tomaž Rott, dr. med., Ljubljana Če je deset let še mladost, je petkrat več že kar norost,[email protected] čeprav ji pravijo modrost, ko so izbrana vsa hotenjaDaj tvoj mi blagoslov, Andreju M. (1996) najlepših let tega življenja.odvezo Še glasbe muza naj te mami, Petdeset let je lepa doba, še gričkov nežnih in hribovjaDaj mi tvoj blagoslov, odvezo še lepših petkrat po deset doma, na tujem, naj predramisaj mrtev ne bom spal, mladostnih radoživih let, pogled, posluh. Gosli zaspaneče čutil bom le tvojo jezo, ki naj se znova prebudijo naj bodo znova razigrane.čeprav sem vedno te občudoval. v trenutkih mirne nostalgije, ko spet začutiš, da ti bije Petkrat deset naj se ponavlja,Želel sem si besede smeha, srce nemirno. Oživijo mladostna leta naj obnavljabrez temnih krutih globočin naj tihe želje, dvojna sreča vsak dan prihodnjega življenja.in snidenje brez greha naj se povrne vsa kipeča. Pospremimo prihodnja letaželel neubrani cvet v spomin. na dobro pot s kupico vina, ki snidenje naj spet obeta.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas8u9Oktober 2016 »Au«-foristična tinktura Štos poletja 2016 Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Francelj razlaga prijateljem: Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., UKC Ljubljana Včeraj sem se šel z ženo »zdravstvo«: najprej sem 2 uri čakal [email protected] pred vrati, nato me je naročila čez 6 mesecev, nato pa sem šel samo-Vse kaže, da slovenski zdravniki lahko preživimo svoje poslanstvo samo za ceno plačniško!lastnih življenj.Vse kaže, da se naša ministrica zaletava v odprta vrata. Janez TomažičVse kaže, da se naša ministrica drži načela »Primum non nocere«.Vse kaže, da je naša ministrica vse hitrejša (z nasmehom na licu) zato, ker morašpo tankem ledu hitro hoditi.Kadar si sam težava, ne moreš biti sam rešitev (DDV).Utrinki Južne Afrike med medicinoin gorskim reševanjemPrim. dr. Iztok Tomazin, dr. med., Osnovno zdravstvo Gorenjske, ZD Tržič[email protected] Če potuješ na medicinskoreševal- kolegov in češke znanke, zaradi naslednjič, upam. Plezalna oprema pano srečanje na drugi konec sveta, vznemirljivega občutka, da smo na je seveda morala biti uporabljena, sajpotem je greh ne posvetiti vsaj nekaj drugem koncu sveta, na skrajnem je toleranca za veter pri lazenju počasa in energije tudi spoznavanju južnem robu afriške celine, zaradi skalah precej višja kot pri letenju zdežele. In uživanju v tistem, kar tudi slikovite, divje obale, v katero butajo nestabilno plahto nad glavo. Medsicer, poleg medicine, rad počneš. mogočne vode vzvalovanega vodovja zasedanjem Medicinske komisije Atlantika, zaradi širokih razgledov in IKAR in mednarodnim simpozijem Pred medicinskoreševalnim nevidne Antarktike za južnim obzor- gorske medicine je bilo ravno dovoljdelom našega bivanja v Cape Townu v jem, zaradi nenavadnih, večinoma časa, da sem v navezah z domačini inJužni Afriki smo se nekateri udeležen- prav prisrčnih živali, eksotičnih s kanadskim kolegom ter norveškoci šli turiste, cela dva dneva. Običajno rastlin ter še marsičesa. kolegico preplezal nekaj smeri vimam s »turističnimi vidiki življenja« legendarni Mizasti gori (Table Moun-težave oz. se pogosto dolgočasim, Vreme nam je bilo ves čas prete- tain) nad Cape Townom in v bližnjitokrat pa ni bilo tako. Najeli smo avto žno naklonjeno, le z Eolom se organi- Levji glavi (Lions Head). Nekaj pain prevozili na stotine kilometrov. zatorji niso dobro dogovorili, česar pa sem seveda tudi soliral, saj je samotnoČeprav so me, kot običajno, srbeli jim ne gre zameriti, saj sem bil edini doživljanje gorske divjine vednoplezalni prsti in umetna platnena letalec med medicinci iz tujine. posebna, neponovljiva in najboljkrila, sem bil s potovanjem v gorovja v Jadralno padalo je zaradi močnih intenzivna zgodba. Okolje je zelookolici Cape Towna in po obalah okoli vetrov, podobnih naši burji, ki so vse slikovito, globoko pod stenami se peniRta dobrega upanja več kot zadovo- dni hrumeli z gora nad Atlantik, žal Atlantik, na obali kot v ogromnemljen. Zaradi dobre družbe avstrijskih moralo ostati v nahrbtniku. Do

Revija ISIS v prostem času9Z0dravnikiOktober 2016amfiteatru se bleščijo zgradbe CapeTowna, ki velja za eno najlepših mestna svetu. Upravičeno. Plezanje je bilozanimivo, zelo strmo, skala popolno-ma drugačna od naše – zelo star,dobro razčlenjen peščenjak, predvsempa so smeri v celoti neopremljene,brez klinov ali drugih fiksnih varoval.To je pomenilo, da si je bilo varovanjetreba nameščati (zatikati, saj uporabakladiva in klinov ni dovoljena) sproti,kar je predstavljalo precejšen psihičnipritisk. Ni enostavno viseti na prstihene roke v previsu, vedoč, da ne smešpasti, in hkrati z drugo roko tlačitivarovalni zatič v razpoko z upanjem,da se bo dobro zagozdil in zdržalmorebitni padec … Mir, razgled,dobra družba in razpoloženje na vrhupa so, kot vedno, odtehtali vse drugo,tudi nekaj trenutkov blizu meje padca,prežetih z razmišljanjem o posledicah. Na konicah prstov v prepadih nad Cape Townom. Na vrhu Lions Head, zadaj Table Mountain.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u1Oktober 2016Pristanišče v Cape Townu, zadaj Table Mountain. Pogled s Table Mountain na Cape Town in otok Robben, kjer je bil zaprt Nelson Mandela.Legendarni svetilnik pri Rtu dobrega upanja, ki je preprečil že Sončni zahod med valovi južnega Atlantika.mnogo brodolomov.Rt dobrega upanja. V Južni Afriki so številna zanimiva gorovja.

Revija ISIS v prostem času9Z2dravnikiOktober 2016 Kolesarjenje po nemški Romantični poti Izr. prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., Iatros – dr. Košorok, d. o. o., Ljubljana [email protected] Tudi letos smo se odločili zakolesarsko potepanje. Dolgo smonameravali oditi na potep po dolinireke Loare, saj smo bili že navajenipotovanj ob rekah (Drava, Donava).Nekako se ni izšlo s časom in prostimterminom za avtodom, zato smo ciljnaše poti malo spremenili. Romantična pot po Nemčiji je bilazanimiv izziv. Na pot smo šli v začetkujulija. Huda vročina v prvih julijskihdneh nas je kar malo strašila. Ravnoko smo se odpravljali, pa vremenskenapovedi niso bile prav nič obetavne.Od doma smo se odpravili še v vro-čem in lepem vremenu, od Salzburganaprej pa nas je že začel strašiti dež.Vodniki za nemško Romantično potsvetujejo začetek kolesarjenja vWürzburgu. Ko smo si ogledovalipresek trase, se je pokazalo, da sezadnji del poti proti avstrijski mejiprecej dviga. Preračunljivo smosklepali, da prihranimo nekaj moči, čezačnemo ob uradnem koncu poti vFüssenu. Mislim, da nismo naredili Začetek poti, zadaj Neuschwanstein, »grad Trnuljčice«.Romantična kolesarska pot. nič narobe. Celotno pot je bilo vseeno no. Namigovali so, da ni čisto pri treba prevoziti. pravi. Na koncu je v nenavadnih okoliščinah utonil. Za njim so ostali Ludvik II. Bavarski je bil v resnici njegovi gradovi, ki privlačijo milijone nenavaden vladar. V vojsko in oboro- turistov in sedanji državi ustvarjajo ževanje ni vlagal denarja. Pričel je dobiček, ki si ga ob zidavi ni nihče zidati kraljeve gradove, ki so v njego- predstavljal. Grad Neuschwanstein je vem času izčrpavali državno blagaj-

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u3Oktober 2016navdušil že Walta Disneyja, ki je v Dež in spet ovire na poti. ko smo iskali naš kamp. Kljub temutakšno graščino umestil svojo Trnulj- smo ga srečno našli. Naslednji dančico. Ko smo z našim avtodomom malo razjasnilo, tako da smo se smo še naprej potovali ob reki Lech.prihajali v to grajsko območje, so nas odločili, da poskusimo. Srečevali smo različne ljudi. Najboljna poti že spremljali smerokazi zanimiv se mi je zdel samotarski»Romantične poti«. Seveda tudi dež, Ob reki Lech smo nadaljevali kolesar, s katerim smo se zapletli vki smo se ga kar malo bali, saj je bilo vožnjo proti Augsburgu. Na reki je več pogovor. Povedal je, da se je z vlakomslabo vreme napovedano za kar nekaj jezov in elektrarn in velik del poti je iz Škotske odpeljal do Dunaja, od tamdni. Po deževnem celonočnem bil speljan po nasipih ob reki. Pred pa se je namenil prikolesariti doškrebljanju smo se preoblekli v prihodom v Augsburg nas je pot Nizozemske. Vse, kar je potreboval, jekolesarska oblačila in med množico peljala skozi lep gozd, kjer smo se tovoril s seboj.turistov, večinoma Japoncev in počutili kot v pravljici »Rdeča kapi-Kitajcev, pričeli svoj podvig. Ker smo ca«, manjkalo je samo, da bi nam na Na poti nas je pričakalo prvopravljični grad vsi že videli od blizu, pot stopil volk in nas vprašal: »Kam obzidano srednjeveško mesto Rain nanam je zadostoval pogled od daleč, pa kam?« vzpetini nad reko.saj je čakanje na vstop in sam ogledpodvig dneva. Alpski del Bavarske je Augsburg je bil največje mesto na »Deževni« posvet.pokrajina, v kakršni se odvija zgodba naši poti in ima morda zelo podobno»Gorskega zdravnika«. Prav zares zgodovino kot Ljubljana – Emona.smo se počutili, kot da sodelujemo v Zgrajen je bil kot rimsko naselje 15 letzgodbah, ki jih prikazuje ta avstrijska pred našim štetjem. Mesto je še danesTV-serija. Posamezne kmetije na ponosno na svojo rimsko zgodovino.vrhovih gričev so bile obdane s Velik del poti smo kolesarili po trasitravniki in pašniki. Vse je bilo podre- stare rimske ceste, ki ima v nekaterihjeno živinoreji. Obdelanih polj krajih še vedno svoje ime – Viapraktično ni bilo videti. Pričela so se Claudia Augusta. Povezovala ješele naprej, skoraj 100 kilometrov severni Jadran z rimsko provincobolj severno. Prvi kolesarski dan smo Retijo, severno od Alp, ki je segala doimeli srečo, saj smo opoldanski Donave. V Augsburgu se že poznapočitek načrtovali ravno takrat, ko se ločevanje na protestante in katolike.je dobro ulilo. Malico smo si privo- Na vidnih mestih pa so ostanki izščili v kmečki prodajalni, ki je proda- rimskega časa. V mestnem središčujala svoje sire in različno pripravljene smo bili potrebni okrepčila in hladne-ribe iz ribogojnice. Potovali smo ob ga piva. Malo nas je že preganjala noč,reki Lech, ki je bila naša spremljeval-ka več kot pol poti. Po poti nas je karprecej preganjal dež, tako da smomorali narediti postanek v Landsber-gu. Mesto je bilo prvo od srednje­veških mest, ki so nas spremljala napoti. Pred vojno je bila to nemškaromarska pot, ker je bil v tem mestuzaprt Hitler in je tukaj napisal svojznameniti »MeinKampf«. Danes njegovega zapora nereklamirajo več, v opisih kraja pa jeto še vedno omenjeno. Kraj smo sivseeno uspeli ogledali in zvečer prišlido avtokampa, kjer smo se preoblekliin obesili obleke, da se za silo posuši-jo. Vso noč je padalo in tudi zjutraj nibilo nič bolje. Založeni smo bili sknjigami in se skoraj sprijaznili, da skolesarjenjem ta dan ne bo nič.Vendar se je okrog poldneva vseeno

Revija ISIS v prostem času9Z4dravnikiOktober 2016Spremljevalno vozilo. strani. Spet smo se usedli ob pivu, sotočjem bistveno manjša od Lecha, Z zunanje strani smo videli samo naročili toplo juho z jetrnimi cmoki kljub temu pa se reka naprej imenuje ter mesni sir s krompirjevo solato. Po Donava. Od tu do Donauwörtha smo obzidje. Ko pa smo prestopili mestna takem kosilu smo se kar malo polenili, se vozili po že znani poti ob Donavi, ki vrata, smo zagledali mesto kot iz vendar nas je pot priganjala. Reka smo jo prevozili lani. Prav tako je bilo Grimmovih pravljic: hiše stisnjene Lech se tu izliva v Donavo, ki je pred isto tudi naše počivališče v mestu, kjer druga ob drugo, stolpiči ob robu nam je bilo že vse znano. Ker smo bili obzidja, mestna vrata na eni in drugi že bolj pozni, smo ogled mesta pustili za naslednji dan. Seveda smo šliIzbira kolesarskih poti je velika. najprej pogledat gnezdo štorkelj na cerkvi, ki jih letos nismo videli. Morda so se že izlegle in odletele. Tudi sicer smo ob poti videvali štorklje, marsika- tero gnezdo je bilo »živo«. Pokrajina, po kateri smo se vozili, je kmetijska, vendar so polja velika in zasajena s posameznimi kulturami – žito, koruza, oves, oljna repica, soja, sladkorna pesa, hmelj, sončnice. Na strehah hiš je neverjetno veliko sončnih celic, ponekod so vidne tudi vetrnice. Na poti smo obiskali zanimi- vo romarsko cerkev v Biberbachu, kjer so dobro izkoristili zgodbo o Mozartu. Oče Leopold je vzel dva sinova s seboj na koncertno turnejo v London in Pariz. Prav v Biberbachu so verjetno prenočili in objavili orgelsko tekmovanje med 10-letnim Wolfgan- gom in dve leti starejšim bratom. Oba sta igrala imenitno in zgodba pravi, da zmagovalca ni bilo. Zmagovalca še vedno iščejo z vsakoletnimi koncerti, ki spominjajo na to Mozartovo zgod- bo. Na poti se je pred nami na visoki skali pokazal mogočen grad v mestu Harburg. Zavili smo v starinsko mestece pod gradom in na terasi nad reko Tauber popili kavo. Zanimiv starejši nemški par se je zapletel z nami v pogovor in nas seznanil z vojaškim udarom v Turčiji, pokolom v Nici in nesrečo avstrijskega letala v Sloveniji. Počutili smo se kar »odklopljene« od vseh informacij. Tudi ona dva sta bila kolesarja, vendar sta bila pri kosilu videti zelo spočita. Ko smo odpeljali svoja kolesa, smo videli, da sta njuni kolesi na električni pogon. Takšnih čilih starejših kolesarjev smo spotoma srečali kar nekaj, posebej nam je to padlo v oči na kakih dolgih strmih klancih, kjer smo morali hitrost precej upočasniti.

Zdravniki v Revija ISIS prostem čas9u5Oktober 2016 Naša naslednja postaja je bilo spet obeležja ob poti. Meščani se za to ena od cerkva nemške Jakobove potilepo urejeno mesto Nördlingen. Na praznovanje oblečejo v starinske do Santiaga de Compostela. Vtrgu sta imeli koncert dve pihalni srednjeveške obleke, nosijo meče, Rothenburgu je nekaj časa živel tudigodbi – mladinska in mestna, v sulice in helebarde in so turistom naš Primož Trubar. Ker smo bilipisanih oblekah. Mesto si lahko »hvaležen objekt« za fotografiranje. kolesarji na Romantični poti, se jeogledaš tudi iz stolpa katedrale. Za opoldansko kosilo smo se ustavili v tudi kamping v tem mestu imenovalPogled je zanimiv, ker je mesto sezida- Feuchtwangenu. Na poti mi je padla v »Romantični kamping«.no v kraterju meteorita, ki je pred 15 oči spominska hiša, ki je bila opisanamilijoni let padel na to mesto in kot judovski muzej. V njej je živela Staro srednjeveško mesto Rötin-naredil krater premera 25 kilometrov. židovska družina, ki je zbežala pred gen je oglaševalo poletne prireditve.Naslednji dan nas je pot peljala mimo Hitlerjevim pogromom. Družina je Znano je tudi kot mesto, kjer so se pokapucinskega samostana v Maihinge- kasneje podarila mestu 300 let staro letu 1200 začeli pogromi Judov.nu. Večina cerkva je baročnih, že kroniko kraja, ki so jo hranili v Jeru- Takrat so pobili in izgnali okoli 300skoraj rokokojskih, ponekod pa so še zalemu. Eden od članov družine je judovskih skupnosti. Na poti nas jeveličastne gotske cerkve. Predvsem če postal slaven pianist v Ameriki. ustavil lep grad v Weikersheimu sso spremenjene v evangeličanske, so v Morda zaradi slabe vesti organizirajo parkom in čarovniškim vrtom. Zelonotranjosti skromne in poduhovljene, pianistično prireditev, kjer je bil gost poučen je bil tudi domači vrt, kjer si jetako da občuduješ samo arhitekturo. tudi ta židovski pedagog in so mu bilo mogoče ogledati, kaj vse se lahkoStavbe so lepo obnovljene, marsikje podelili posebno priznanje. Pogromi pridela doma.imajo v njih tudi koncerte. nad Židi v Nemčiji so se dogajali že okrog leta 1300. Obtoževali so jih, da V naslednjem zdraviliškem mestu Naslednji dan smo se malo zgubi- povzročajo nesreče, točo in kugo. Bad Mergentheimu so nam pivoli, vendar se zaradi tega nismo preveč postregli mladi ljudje s posebnimiobremenjevali. Prevozili smo kar Rothenburg je bilo naslednje staro potrebami. Menda v tem kraju gojijonekaj hudih klancev. V Dinkensbühlu mesto na naši poti. Ima le 6000 največji trop volkov v Evropi, kar je šesmo »padli« v sredino dogajanja. Šlo prebivalcev. Med vojno je bilo bom- posebej spominjalo na Grimmoveje za mestno slavje v spomin na bardirano. 40 odstotkov mesta je bilo pravljice in Rdečo kapico.30-letno vojno, ko so uspešno preži- razrušenega in uničenega v požaru,veli dolgotrajno švedsko obleganje. obnovljeno pa je tako, da se sploh ne Skozi najbolj vinorodni predelSpomine na te grozovite čase smo opazi. Orgelsko glasbo iz stolnice smo Romantične poti smo se pripeljali dosrečevali marsikje na tej poti, bodisi lahko le poslušali, za ogled je bila Laude, kjer smo na postajališču zakot mestne zgodbe ali spominska cerkev zaprta. Cerkev sv. Jakoba je avtodome prespali sami. Čakal nas je še zadnji dan vožnje. Tik brez Würz- burgom nas je utrudilo še nekajNa cilju v Würzburgu – most na Maini.

Revija ISIS v prostem času9Z6dravnikiOktober 2016klancev v hudi vročini. V mesto smo dokazal, da je humani papiloma virus nu, kasneje pa še na nekaj mestih poprikolesarili v poznem popoldnevu. povzročitelj raka materničnega vratu. Nemčiji.Temperatura je bila še vedno 35 Zaključno večerjo smo imeli v nekoli-stopinj. Prekolesarili smo 547 kilome- ko oddaljenem kampu. Naslednje Pot, ki smo jo prevozili, je vtrov. Tudi naša odločitev o obrnjeni jutro smo izvedeli, da je na železnici, resnici romantična in jo lahko pripo-poti ni bila slaba. oddaljeni kakih 500 metrov od nas, ročimo še komu. Tokrat smo jo nekdo napadel potnike s sekiro in prevozili še brez pomoči elektrike, Würzburg je zares »pika na i«. Na nožem. To nas je »poklapalo«, prav vprašanje pa je, ali ne bomo enkratokoliških gričkih so lepo negovani tako pa tudi hladen dež, ki je padal razmišljali tudi o tem. Z malo doda-vinogradi. Mesto se oglašuje kot vso noč in nas prepričal, da smo samo tnega pogona se še vedno lahkouniverzitetno mesto in se ponaša s kar še pospravili kolesa in vzeli pot pod podamo v svet in v lepi naravi doživi-14 Nobelovimi nagrajenci. Prvi med noge. Zvečer smo bili že doma in mo, da spadamo vanjo. Sicer pa šenjimi je bil Wilhelm Conrad Röntgen, poslušali zgodbe o napadu v Münch- vedno velja – kolesarjem veter vednozadnji pa Harald zur Hausen, ki je piha v prsi.Golfsko tekmovanje v okviruMedigames 2016Sabina Markoli, dr. dent. med., ZZS V okviru Medigames 2016 je Matičič med moškimi. Drugo oz. V neto razvrstitvi med ženskami jepotekalo tudi tekmovanje v golfu na tretje mesto sta osvojila Sanda Lah Zorka Vučer osvojila prvo mesto, Teo-Ptuju in v Moravcih. Kravanja in Anđelko Brekalo. dor Pevec pa v skupini neto B tretje mesto. Absolutna prvaka sta postala Sabi- V skupini B je bil Marko Vrhovecna Markoli med ženskami in Miro drugi.Z leve: Teodor Pevec, Anđelko Brekalo, Sabina Markoli, Miro V družbi golfista iz Francije: Sabina Markoli, Sanda Lah Kravanja inMatičič in Sanda Lah Kravanja. Miro Matičič (z leve).

Revija ISIS Zavodn9ik7Oktober 2016PredavanjaProf. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet., [email protected] Zdravnik, ki se je odločil za akademsko pot, Zdravniški poklic ima nekaj svojih značilno-mora vključiti predavanja kot del kurikuluma. sti, ki jih pri drugih poklicih ne najdemo. Ena odLicentia docendi ni le akademski naslov, temveč teh temelji v prepričanju, da lahko opravljamotudi obveznost, že od srednjega veka dalje. Nekoč vse vrste poklicev. Zdravnik menedžer, zdravnikuveljavljena in spoštovana, kot neposreden politik, zdravnik minister, zdravnik svetovalec vprenos znanja od učitelja na učenca. dobro stoječi družbi (morda Rdečega križa), zavarovalnici in še kaj. Temu se nihče ne čudi. Na eni strani torej Lanx Satura, nasproti paTabula rasa, če močno poenostavim in kariki- Zdravnik predavatelj pa praviloma nimaram. nobene didaktične izobrazbe. Pedagoški dar ima ali pa ga nima, ustrezne pedagoške izobrazbe A kaže, da dandanašnji predavanja v taki tudi ne in navadno ga po tem nihče ne povpraša.obliki niso priljubljena niti na učiteljski niti naučenčevi strani. Za akademsko stran je to lahko Učitelj se ne bo nikoli lotil operirati razlitegarazumljivo, saj predavanja ne prinašajo nobenih slepiča, zdravnik pa brez zadrege predava. To,točk in se jih je, brez težav in posledic, možno kar bo povedal poslušalcem, je lahko dobro aliizogibati. slabo, koristno ali neuporabno, zanimivo ali dolgočasno, na srečo pa izgovorjeno v zrak, Nasprotna stran trdi: »Predavanja so dolgo- kamor brez škode hitro izgine. Večina predavate-časna in izguba časa«. Oboje je mogoče razumeti ljev na medicini je morala nabirati izkušnje priali zanikati. samem sebi. To utegne biti razlog, da se način predavanj že stoletja ni kaj prida spremenil. Vzemimo za primer Vesaliusa in primerjajmo takratna predavanja z današnjimi. Ugotovili bomo, da je bila njegova predavalnica nekoliko bolj strma, kot so predavalnice danes; ni vedel za power point in je v predavalnico prinašal trupla, sneta z vislic, kar dandanes tudi ni v navadi, in to je bolj ali manj vse. Osebni anekdotični primeri iz prve roke v medicini niso cenjeni, pa naj mi bo tu oproščeno. Sam sem se na predavanja začel pripravljati že kakšno leto pred začetkom docenture. Vso učno snov sem razdelil na število predavanj enega leta, v katerih sem želel zajeti večji del nevrokirurgije. Potrebno je bilo zbrati vse slikovno gradivo, takrat še zgolj na diapozitivih. Izhajal sem iz stališča, da so medicinci neka posebna, recimo temu »elitna« skupina absol- ventov gimnazije. Na Medicinski fakulteti na srečo ni bilo nenehnih šolskih reform in politika se skoraj ni vtikala v študij medicine. Zelo jasno sem se zavedal, da bo število poslušalcev odvisno od zanimivosti in pestrosti predavanja, a za uvod je bil potreben udaren začetek. Na prvem predavanju sem objavil pravila igre, ki so velevala, da naj se študenti, ki

Revija ISISZ98avodnikOktober 2016želijo eno uro prespati, zberejo v Kaj mislite, kako se je odločil?« njačile študentke, odgovori njihovihzadnjih klopeh; lahko igrajo šah ali Seveda vprašanec tega navadno ni kolegov so bili bolj jedrnati.študentke pletejo jopico za prijatelja. vedel, vendar sem s tem študentuKdor pa se želi resno udeležiti preda- odvzel odgovornost morebitnega Ne spominjam se več, ali so bile vvanj, naj se usede v prve vrste. Nihče neznanja. okviru študentske organizacije alise ni premaknil, kar sem tudi pričako- morda na pobudo Medicinskeval. In še pomembnejše. Kar koli je fakultete nekajkrat objavljene ocene študent povedal, ni smelo biti označe- predavateljev, kjer sem bil vedno Nato sem šel na sredino predaval- no kot napačno. Odgovor je bilo treba ocenjen kot najboljši predavatelj,nice in se usedel mednje. Za tiste čase nekoliko razširiti in dopolniti ter nekaj let kasneje pa še profesor Janezprecej nenavadno, rekel bi anglosa- skupaj najti pravilno rešitev. Ta Janež.ško. Skušal sem premostiti distanco nasvet opremljam s tremi klicaji!!!med predavateljem in študenti. In In ne nazadnje: enemu od študen-uspelo je. Ne podcenjujmo študenta in se ne tov so se zdela predavanja tako norčujmo iz njega. Nikoli več se ne bo zanimiva, da se je tej stroki tudi Določil sem tudi termin, do oglasil, ali še slabše, ne bo ga več na posvetil in postal predstojnik klinike.katerega bom podpisoval indekse predavanjih.(zelo liberalno), po preteku tega Ugledni pedagog Franc Pediček jedatuma pa nikomur, tudi če bi se Če je bilo le mogoče, sem predava- zapisal: »Kar v človeka plemeniteganjegov priimek končal na »-anc ali nja vedno poskušal ilustrirati s prika- položiš, v njem ostane za vedno. To je-inc«. zom bolnika. Komaj kdaj se je zgodilo, temeljno poslanstvo pedagoškega da bolnik ne bi dal dovoljenja. Večina dela.« Slovenski študentje so, kar zadeva je, enkrat za spremembo, prav radavprašanja in sodelovanje, nekaj razlagala svoje težave publiki. Študen- Po sedemnajstih letih, ko semposebnega. V veliki večini so (bili) ti so to cenili in so se po začetni zapustil kliniko, sem s predavanjitiho. zadregi vključevali v sestavljanje in prenehal. razpravljanje anamneze. Pri tem sem imel kar nekaj izku- Kakih deset let kasneje so me sšenj iz tujine. Ne tako kmalu sem ugotovil, da katedre vprašali, ali bi bil pripravljen tisto, kar je bilo meni jasno, ni bilo spet imeti predavanja za študente. Z Anglosaški študenti so od malega nujno jasno tudi poslušalcem. Sliko veseljem! Še kakšnih deset let semnavajeni in naučeni, da aktivno CT je treba razložiti. In če predavanja predaval, dvakrat ali trikrat na seme-sodelujejo. Vprašati je mogoče kadar- potekajo skozi daljše obdobje, je ster, skupaj približno sedemindvajsetkoli in kogarkoli! V kolikor je argu- nujno potrebno od časa do časa let. In to gratis. Zahvala na koncument dober, ga je mogoče zagovarjati, pregledati, ali se dognanja med tem menda ni več v navadi, kakšen dinar,ne glede na avtoriteto in hierarhični niso spremenila. Udobno, a ne preveč tolar ali evro pa, kot izkušnja pove,status nasproti govorečega. koristno je »viseti« na starih diapozi- tudi ne. Občutek, da si predaval toliko tivih ali CD-jih. let gratis, je koristen za vstop v Cheating, prepisovanje ali sploh Guinnessovo knjigo rekordov.goljufanje, je nemogoče in ga že Velika težava so predavanja, ki seštudentje v kali zatrejo, medtem ko »pokrivajo«. O poškodbah možganovvelja pri nas kot neko junaštvo ali vsaj govorijo morda najprej fiziologi alikavalirski delikt. Zdi se mi, da smo to patofiziologi, kasneje nevrologi,kot dediščino prenesli z Balkana. potem še kirurgi in nazadnje nevroki-Nadmudrivanje, pametnejši sem od rurgi. Nekateri od teh morda še nikolitebe. niso videli bolnika z možgansko poškodbo. Na slovenskih fakultetah študentile izjemoma kaj vprašajo in če že, tako Tu ne najdem praktične rešitve,tiho, da jih je komaj razumeti. Na navidezno uspešne so v praksi neupo-začetku sem iskal razlog v slabem rabne.sodelovanju in sem ga zato skušalobojestransko uspešno premostiti. Zdi Na koncu vsakega letnika semse, da je bilo študente strah, da bi bili prosil študente, naj izpolnijo anoni-ob sodelovanju vprašani kaj, česar ne mno anketo z vprašanji, kako ocenju-bi znali, in bi se s tem osramotili. jejo predavanja, kaj naj bi se izboljšalo in podobna, precej standardna vpra- Zadrego sem reševal tako, da sem šanja.se obrnil na enega izmed poslušalcev:»Čeprav tega ne morete vedeti, je bil Presenečen sem bil, da je bilov enakem položaju vaš kolega pred število odgovorov vedno stoodstotno,100 ali 200 leti, ki je moral sprejeti nekateri pa so opremili anketo še zneko odločitev, pravilno ali napačno. daljšimi pohvalami. Pri tem so pred-

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.000 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyMarko Bitenc, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyMatevž Janc, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andProf. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsLegal and General Affairs Department professional training, and examination. and activities.Vesna Habe Pranjič, L. L. B. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Finance and Accounting Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableNevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingHealth Economics, Planning and Analysis Participating in the preparation of service to members.Department regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legalNika Sokolič, B. Sc. Econ. in health care issues. regulations and the statute.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.