Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Oktober 2016, številka 9

Revija ISIS Uvodnik3Oktober 2016 Priporočila za izhod javnega zdravstva iz krize; spoštovanje, sodelovanje in ukrepanje Zdravniki smo želeli z Deklaracijo o pri iskanju ustreznih rešitev za boljši jutriizhodu javnega zdravstva iz krize predstavi- našega zdravstva.ti priporočila za rešitev težav, v katerih je sloven-sko javno zdravstvo. Med drugimi smo predsta- Zdravniška zbornica invili tudi interventne ukrepe države za odpravo zdravniške organizacijenedopustno dolgih čakalnih dob, ki so posledicazamujanja z reformo zdravstva. Na izredni seji ZZS jeSkupščine ZZS je bilo slišati pretresljive izpovedipredsednikov regijskih odborov s ključnim osrednja V interesu članstva je, da izboljšamosporočilom: »Dovolj nam je! Ne želimo bititorišče zdravstvene politike, ki veliko obljublja, zdravniška učinkovitost zdravniških organizacijzdravniki pa smo tisti, ki moramo bolnikusporočiti slabe novice, ki prinašajo nedopustne organizacija s tesnejšim povezovanjem in jasnimiposledice.« z obveznim pristojnostmi!Zdravstvena reforma članstvom vseh slovenskih zdravnikov in zobozdravnikov. Kot taka nosi največje breme in največjo odgo- vornost, tako z vidika sporazumevanja z javno- stjo, sodelovanja z nepredvidljivo politiko kot z vidika zahtevnega članstva. Kljub mojim jasnim Zdravstvo je podvrženo stališčem in naporom v smeri graditve enotnegaBrez aktivne vloge zdravništva pri dolgoletni politiki, ki ni uvedla imenovalca v konceptu Domus Medica, dospremembah zdravstva ne bo dobrih prepotrebnih sprememb. bistvenega napredka v tem mandatu še ni prišlo.rešitev in reforma ne bo uresničljiva! Mineva tretje leto, odkar smo Interesnih skupin med nami je vse več, vse bolj zdravniške organizacije naka- želijo nastopati samostojno in iskati bližnjice dozale rešitve za vse večje težave. Vendar organiza- izpolnitve svojih ožjih interesov. Tudi mi, necija zdravstva in zdravstvena politika ni stvar samo politika, smo ujetniki dolgoletnih stereoti-zdravniških organizacij, zato smo bili deležni pov in historičnih danosti organizacij, zato sedokaj neprijaznih sporočil in namer z vrha težko poslavljamo od starega in uveljavljenegaaktualne politike. Od tod tudi saga nesporazu- ustroja. Skupščina ZZS se je opredelila do tegamov, skromnega sodelovanja in nič kaj prijaznih trenda in s 87 odstotki glasov izrazila podporobesed v zadnjem obdobju. Ko ob koncu mandata vse tesnejšemu povezovanju zdravniških organi-s primerne razdalje gledam vse aktivnosti ZZS in zacij. Moje že dolgo znano prepričanje je, da sostalih zdravniških organizacij, čutim neko trenutnim stanjem ne izkoriščamo učinkovitozadoščenje. Zdravniške organizacije smo enotne vseh kadrovskih in finančnih virov pri zastopa-glede nujnih sprememb v zdravstvu, še zlasti pa nju vseh zdravnikov in zobozdravnikov. Kljubje spodbudno, da tudi širša strokovna javnost temu zmorejo zdravniške organizacije v sklopu(od zdravstvenih ekonomistov, zavarovalničar- Koordinacije poenotiti stališča pri ključnihjev, direktorjev do politikov) gradi vse širši vprašanjih, kot je reforma zdravstva, Modraimenovalec izhodišč za nujno reformo zdravstva. knjiga standardov in normativov, Zakon oMoja ocena je, da smo šele na začetku prave zdravniški službi in avtonomija najvišjih strokov-poti. Pot do cilja bo še dolga in zdravniške nih teles v državi. V ozračju politične nepredvi-organizacije morajo biti tudi v nadaljevanju dljivosti naj to ostane imperativ vseh, ki zastopa-promotor sodelovanja laične javnosti in politike jo interese slovenskih zdravnikov. Vedno imejmo

Revija ISIS4UvodnikOktober 2016 v mislih, da je 80 odstotkov članov in postavlja pod vprašaj smiselnost poštenimi nameni. Hvala za izkazano zaposlenih v javnih zavodih, da jih zastopa večinoma sindikat Fides in da obstoja takšne organizacije. zaupanje v imenu vseh sodelavcev, so prav oni s svojimi članarinami v večjem delu izgradili ZZS. Taka Vodstvo zbornice bilo nam je v veliko čast. dejstva naj zavezujejo vse odgovorne Politiki – eni bolj, drugi manj – tudi pri uravnoteženi skrbi za vse interesne skupine zdravništva. končuje mandat bomo kot stanovska organizacija vedno naporen sogovornik. Naša Javna pooblastila ZZS, obvezno Mandat predsednika in vodstva podoba v javnosti bo tudi v nadaljeva- članstvo in prihodnost Zdravniške zbornice Slovenije se po nju stalno na preizkušnji, kakšna pa jeOslabljeno delovanje in okrnjena štirih letih v tem mesecu končuje. podoba ZZS v naših oz. vaših očeh, seneodvisnost najvišjih strokovnih telesv RS je ena največjih ovir pri izgradnji Majske volitve vodstva ZZS niso bile ob stalnih medklicih po navadi izkažeuspešnega zdravstva. uspešne, kar ni najbolje ne z vidika na volitvah. Naj bodo čim prej, vse V imenu države odgovorno opra- vljamo v očeh članstva nehvaležne legitimnosti ne z vidika suverenega večje zanimanje za vodenje Zdravni- restriktivne naloge, celo iz naslova članarin. Samoregulacija tako izposta- vodenja institucije v precej razburka- ške zbornice zanesljivo vodi v vaše vljenega poklica je preizkus za vse nas, tako politike kakor zdravnike in zobo- nem dogajanju. Smo pa zato izvolili večje angažiranje na bližnjih volitvah zdravnike, in je v veliki meri vezana na že desetletja osovraženo obvezno nov parlament z veliko mladimi in na splošno pri upravljanju. članstvo. Kljub temu politika ne skriva želja, da ukine Zakon o zdravniški kolegicami in kolegi ter novim predse- službi, prevzame izobraževalne procese specializacij in strokovne nadzore ter v dnikom Skupščine mag. Markom S spoštovanjem in lepimi pozdravi še večji meri koketira z neodvisnostjo in suverenostjo stališč medicinske Bitencem, ki ima izkušnje pri uvelja- Andrej Možina stroke. Tudi zato spodbuja prostovolj- no članstvo. Vodstvo in Skupščina ZZS vljanju stanovske organizacije. Prav ter tudi ostale organizacije smo do tega vprašanja zavzeli jasna stališča. Z tako tudi nov Nadzorni odbor s prof. vidika legitimnosti in demokratične volje boste morali na te izzive odgovori- dr. Edo Vrtačnik Bokal na čelu kotSpecializacije bi že zdavnaj predali MZ, pomemben porok skrbnega poslova-če ne bi imeli v mislih varnosti 2000mladih kolegov in kakovosti izobraževanj. nja ZZS in zaupanja. S tem so podaniZ vidika obsega dela, financ in kritik sospecializacije veliko breme ZZS! temelji za kar najhitrejšo izvolitev ti prav vsi slovenski zdravniki in novega vodstva za naslednje manda- zobozdravniki na referendumu, če bo tako odločila Skupščina ZZS. Prosto- tno obdobje. voljno članstvo ZZS je zanesljivo bolj demokratično, v praksi onemogoča Drage kolegice in kolegi! Izkazali opravljanje zdajšnjih javnih pooblastil ste mi veliko zaupanje z izvolitvijo na ta zahteven položaj. Zame in ekipo sodelavcev je bil vsekakor velik Zdravniška zbornica je v našem interesu in izziv in večino- bo »naša« toliko, kolikor ji bomo namenjali ma v veliko pozornosti s svojim znanjem in angažiranjem v njej. zadovoljstvo. Priznam pa tudi, da ni prav enostavno zastopati številnih interesov zdravništva in voditi Zdravniške zbornice Slovenije skozi nemirno politično sceno števil- nih vsiljenih afer in tudi takih, ki nam niso v čast. Po navadi strele sekajo po vrhovih. Toda ni hudo, ko udriha politika ali mediji, bolj neprijetno je prejemati vse mogoče, večinoma anonimne grožnje, tudi tiste s smrtjo. Zagotovo pa so bile zame najtežji del razprtije med članstvom in neučinko- vitost zdravniških organizacij kot celote. V razmerah, kakršne danes vladajo v zdravstvu in v katerih delujete, ni kredibilno govoriti o uspešnosti opravljenega mandata. Zagotavljam pa vam, da smo se z zavzetimi sodelavci trudili opraviti nalogo z vsem svojim znanjem in



Revija ISISU6 vodnikOktober 2016Uvodnik Forum Poročila s strokovnih srečanj3 Priporočila za izhod javnega 36 O soodvisnosti umora zdravnika 56 21. kongres EUMASS in zdravstva v Izoli in odstavljanja ministrice 4. mednarodni kongres iz krize; spoštovanje, ali medicinskih izvedencev sodelovanje in ukrepanje kako preprečiti kolaps sistema zdravstvenega varstva v Sloveniji Marjan Rus Andrej Možina Marko Vudrag 58K naslovnici revije Skupno srečanje: 6. raziskovalni 38 Bolnišnice morajo (p)ostati dan Ortopedske bolnišnice8 Doc. dr. bolnišnice Valdoltra in sestanek Anže Kristan, dr. med., Marjan Fortuna Vertebrološkega združenja predsednik Komisije za Slovenije podiplomsko usposabljanje 39 Nov »pomemben« prispevek pri ZZS k reformi slovenskega Ingrid Milošev, zdravstva Samo Novak, Polona Lečnik Wallas Nikša Hero Dragotin Ahlin 60 Učna delavnica SimulacijaZbornica 40 Moja (naša) brca poroda v Mariboru v (trdo) meglo16 Iz dela Zmago Turk Andrej Cokan, zbornice Faris Mujezinović, Iztok TakačAktualno 42 Retrogradna analiza Strokovna srečanja zdravstvenega obravnavanja20 Razširjeni samomori bolnika Č. I. 62 Zbornična izobraževanja Robert Oravecz za zdravnike in Zlata Remškar zobozdravnike22 »Mini koncentracija, maksi 43 Medicina vrača udarec 64 Strokovna komplikacija« Marija Burnik srečanja Alenka Trop Skaza 44 Medicina vrača udarec – ali ga 73 Mali23 Spremljanje neželenih res?? oglasi dogodkov v povezavi z živili/ Anton Kunstelj prehranskimi dopolnili – nutrivigilanca 46 Drugo mnenje na prispevek V spomin »Predpisovanje zdravil v pozni Urška Blaznik, Martina Puc, starosti« 74 Luis Guillermo Martinez Mojca Triler, Bustamante, dr. med. Marjeta Recek Tatjana Leskošek Denišlič (1980–2016)Iz Evrope 47 Še enkrat o predpisovanju zdravil Mircha Poldrugovac, v pozni starosti28 Češka: Višje plače Miloš Petrović za zdravnike Matjaž Zwitter28 Diabetes na Intervju 75 Primarij doktor Drago Kanič pohodu (1924–2016) 48 Katarina Osolnik, dr. med.,28 Novo zdravljenje Univerzitetna klinika za pljučne Anton Munda glioblastoma bolezni in alergijo Golnik 76 Bojan Štefančič, dr. med.,29 Koncesionar, da ali ne Polona Lečnik Wallas specialist šolske medicine Boris Klun Nataša Žilevski29 Dan zdravniških karier Boris Klun Medicina S knjižne police 52 Nove ugotovitve na področju 78 Reginald Vospernik: Tomaž zdravja in z zdravjem povezanih Ulbing – duhovnik in pesnik.Zdravstvo vedenj med slovenskimi Življenje in delo izredne mladostniki duhovniške osebnosti30 Med mojo in tvojo resničnostjo na Koroškem Tatjana P. Hohler Helena Jeriček Klanšček, Anja Čuš, Marjan Kordaš Ada Hočevar

Revija ISIS Uvodnik7Oktober 201680 Janis Varufakis: Ta svet je Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali lahko boljši – Kako sem hčeri posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem razložil gospodarstvo Leto XXV, št. 10, 1. oktober 2016 uredništva. Natisnjeno 10.000 izvodov Nina Mazi Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica SlovenijeZanimivo UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana82 Pred 30 leti Marko Demšar IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina83 Pa vendar dober dan Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 25.000 znakov – štetje Eldar M. Gadžijev 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –Zdravniki v prostem času T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne86 Temperamentni flamenko Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je v razstavišču UKCL okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. Katarina Majer PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Prim. Andrej Možina, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate88 Pesmi farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, Tomaž Rott UREDNIŠTVO morate navesti konflikt interesov. Ker določene Slavka Sterle, Marija Cimperman rubrike honoriramo, pripišite polni naslov89 »Au«-foristična tinktura Dunajska cesta 162, p. p. 439 stalnega bivališča, davčno številko, davčno Janez Tomažič 1001 Ljubljana izpostavo, popolno številko transakcijskega W: http://www.zdravniskazbornica.si računa in ime banke.89 Štos poletja 2016 Isis online: ISSN 1581-1611 Janez Tomažič T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Poročila s strokovnih srečanj E: [email protected] Dolžina prispevka je omejena na največ 10.00089 Utrinki Južne Afrike med znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko medicino in gorskim ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek reševanjem Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati Iztok Tomazin T: 01 543 74 93 oceno obravnavanega področja medicine v Sloveniji.92 Kolesarjenje po nemški UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI Na koncu prispevka lahko navedete imena Romantični poti Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Pavle Košorok Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da96 Golfsko tekmovanje v okviru Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Medigames 2016 Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ne bomo objavili. Sabina Markoli Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. Napoved strokovnega srečanjaZavodnik Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med. Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu97 Predavanja Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Boris Klun Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med. dogodki za največ tri mesece vnaprej. Asist. Aleš Rozman, dr. med. Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi LEKTORIRANJE organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. uredništva Izide. E: [email protected] Letna naročnina OBLIKOVANJE Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 Agencija Iz principa EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano Stanislav Oražem vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana. TRŽENJE Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc. Zdravniška zbornica Slovenije Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 E: [email protected] TISK Tiskarna Povše

8 Revija ISIS revijeK nOaktosbelr o201v6 nici Doc. dr. Anže Kristan, dr. med., predsednik Komisije za podiplomsko usposabljanje pri ZZS Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc., ZZS [email protected] leto je, odkar ste postali pred-sednik Komisije za podiplomsko uspo-sabljanje. Kaj ste v tem letu naredili oz.kakšno delo opravlja komisija? Komisija, katere člani so še: Boštjan Kersnič,dr. med., asist. mag. Gregor Norčič, dr. med.,asist. mag. Alenka Simonič, dr. med., prof. dr.Zvezdan Pirtošek, dr. med., in Marcel Berro, dr.med., se ukvarja večinoma s specializacijami.V tem letu smo izboljšali E-list specializanta,določili pravila za prekinitev specializacije zadoktorski študij, omejili kroženje v tujini na enoleto in določili, da mora biti le-to s področja, skaterega zdravnik specializira, znani pa morajobiti cilji kroženja. Začeli smo z uvajanjem ocenje-vanja specializantov s strani neposrednih men-torjev na kroženju in tudi z ocenjevanjem nepo-srednih mentorjev s strani specializantov. Rednose ukvarjamo z reševanjem sporov med speciali-zanti in ustanovami, sodelovali smo npr. priproblemu specializantov anesteziologije v UKCMaribor.Zbornica ima pooblastila za vodenjespecializacij, pa vendar še nedolgonazaj ni bilo tako. Ali menite, da semladi zavedajo, kakšno je bilo stanjena področju specializacij, ko so ustano-ve za več let po opravljeni specializaciji

K Revija ISIS naslovnici revije9Oktober 2016vezale zdravnike za delo pri cij z ZZZS prenesla na ustano- samo zato, ker se je konkretna bolni-njih? ve? šnica odločila za to. Na drugi strani pa se določene dejavnosti v nekaterih Vodenja specializacije v prejšnjem Če bi financiranje specializacij bolnišnicah ukinjajo, ker ustanova zaobdobju, ko je roko nad specializacija- prešlo na ustanove (javne in zasebne), to ni zainteresirana, kljub potrebam.mi držalo Ministrstvo za zdravje ob ustanovam ne bi bilo v interesu, dapomoči kateder medicinske fakultete, specializanti hodijo po znanje v druge Ob prej omenjeni mreži bi bilo zapravzaprav ni bilo. Danes zbornica ustanove. Nekateri bi najverjetneje posamezne specialnosti možno napomaga specializantu pri organizaciji zahtevali od specializantov, da vso nacionalni ravni predvideti potrebekroženja, pomaga mu s pravnimi specializacijo opravijo pri njih, saj bi po določenih specialistih za več letnasveti, skrbi za smiselno število jih tudi oni plačevali. Govorimo o vnaprej.specializantov na določenem kroženju vajeniškem sistemu po načelu: »Jaz tepri določenem izvajalcu in tako bom naučil to, kar boš potreboval tu Specializanti bi del kroženjavsakemu učečemu zdravniku omogo- pri meni.« Če sem malo pesimističen, opravljali v različnih ustanovah, kiči, da od kroženja tudi kaj odnese. V vendar ne čisto nerealen, bi lahko imajo pooblastila za opravljanjemojem času si je specializant sam kmalu prišlo do pobud, da bi vsaka izobraževanja iz določene veje. Na tadoločal, kje in kdaj bo krožil, in se ustanova sama napravila program način bi specializanti spoznali načinsam dogovarjal za kroženja na oddel- specializacije za svoje specializante. dela v različnih ustanovah, v primar-kih in klinikah. Tako se je večkrat To je zaton znanja. Po opravljenem nih, sekundarnih in terciarnih, polegzgodilo, da nas je bilo na določenem izpitu bi mlade specialiste vezali še na tega bi tudi potencialni bodoči delo-kroženju ogromno in dejansko nisi dodatno delovno dobo, ki jo morajo dajalci spoznali mogoče kandidate zaprišel niti zraven, drugje pa si bil spet nujno opraviti v ustanovi. Zato mora zaposlitev. Pomemben del bi moralosam in popolnoma zaseden z oddelč- biti plačnik specializacij nad vsemi, biti tudi objektivno, strukturiranonim delom. Danes je kroženje bolj vseeno je, od kod pride denar, še ocenjevanje specializantov s straniusklajeno in strukturirano, vsak speci- najbolje iz proračuna, zagotovo pa ne neposrednih mentorjev, ki bi olajšaloalizant ima sredstva za izobraževanje, iz ustanove. izbor delodajalcu, ko bi mlad »nov«ki jih lahko uporablja za tečaje, specialist zaprosil za službo.literaturo. Mi tega nismo imeli. Omenili ste nacionalni razpis.Stanovska institucija tudi pomaga Zakaj ga nimamo in kakšne so Mreže specialistov na državnispecializantom, kadar so v težavah, njegove prednosti? ravni nimamo. Zakaj je strokanjihova vprašanja rešujejo komisije, sama ne ustvari?nad procesom vodenja specializacij pa Mlad zdravnik se mora po zaklju-bedijo strokovnjaki, koordinatorji, čeni medicinski fakulteti odločiti za To je stvar Ministrstva za zdravje,pravniki. Zbornica je uvedla tudi specializacijo, ki mu je najbolj všeč, vendar nujno ob sodelovanju stroke.izobraževanja za glavne in neposredne ker bo le tako delo opravljal z vese- Potrebne bi bile strokovne delovnementorje, saj se zavedamo, da je ljem, bo pri tem uspešen in zadovo- skupine, ki bi za posamezne vejeproces učenja odraslih specifičen. ljen. Težko razumem, da se v majhni izdelale nacionalni načrt razvoja Sloveniji nekdo odloča za specializaci- stroke, kjer bi na podlagi analize Zbornica tudi skrbi za izbirni jo iz določene veje medicine, ker mu obstoječega stanja v državi ter demo-postopek ob kandidaturi za specializa- le-ta omogoča delo v domačem kraju, grafskih kazalcev in epidemiološkihcijo in za izvedbo specialističnega izpi- ne pa za tisto, ki si jo najbolj želi, ker študij ugotovili, katera stroka je vta. Včasih je bila izbira kandidatov za bi se moral vsak dan nekaj kilometrov zatonu, katera v porastu. Pri stroki,specializacije vezana neposredno na voziti na delo v drugo mesto. kjer pričakujemo, da bo določenabolnišnico, danes pa se kandidate patologija naraščala, moramo načrto-izbira za regijsko področje. Poleg tega se ambicije med ljudmi vati ustrezno število kadrov. Lep razlikujejo in se lahko med specializa- primer je število geriatrov pri nas, ki Moje osebno mnenje je, da smo cijo tudi spremenijo. Vezava na regijo, absolutno ne sledi staranju prebival-sedaj z regijskim sistemom obtičali ki nima terciarne ustanove, je za stva. To je naloga ministrstva, saj jenekje vmes. Absolutno nesprejemljiv ambicioznejše specializante slaba, skrbnik dejavnosti.je pretekli bolnišnični sistem, kjer si podobno tudi obratno.je bolnišnica vzela že zelo mladega Ali bo nacionalni razpis spod-zdravnika po medicinski fakulteti in si Predpogoj za nacionalni razpis je bujal konkurenčnost medga vzgajala. Idealen sistem je nacio- mreža specialistov na ravni države. specializanti?nalni razpis. Mreža pa temelji na nacionalni strategiji razvoja zdravstva. Ne more Zagotovo. Danes specializantiKako gledate na težnje države, se v nekem kraju ali regiji razvijati kljub temu, da pripadajo določenida bi financiranje specializa- dejavnost, ki je subspecialistična, regiji, večinoma že vedo, v kateri redka in je poleg vsega tudi draga, ustanovi bodo dobili službo (klub temu, da imajo zaposlitev zagotovlje-

Revija ISIS revijeK10naslovniciOktober 2016no le do konca specializacije). Morda Po drugi strani pa bi se ustvarila mladih ljudi ne zanimajo razpisanesem krivičen, ampak ni jim nujno v lestvica najboljših specialistov. specializacije, ampak jih ne zanimainteresu, da bi se izkazovali dovolj delo v določeni ustanovi. Trenutnezgodaj in zgodaj v svojem strokovnem Bi nacionalni razpis reševal razmere v ustanovi so vplivale narazvoju postali kompetentni. Njihova probleme, kot je npr. pomanj- njihovo odločitev za izbor smerimotivacija bi morala biti, da bi se že v kanje anesteziologov v UKC specializacije. Osebno verjamem, daroku specializacije veliko učili, to tudi Maribor? Ali pa primer ZD se razmere urejajo in se bodo verjetnopokazali in na koncu specializacije Ormož, ki je zaprosil za pedia- povsem uredile do zaključka njihovihsuper znali. Njihov cilj bi moralo biti tra, vendar na razpisu mesta specializacij. Z nacionalnim razpisomizključno znanje, ki bi ga lahko konec ni dobil. Odgovornost za to so bi mlad specialist kandidiral za službokoncev ponudili bodočemu delodajal- preko medijev usmerili na in bi z narejeno specializacijo lahkocu. Na tak način bi z nacionalnim ZZS. izbiral delodajalca.razpisom nastal trg delovne sile tudina področju specialistov. Samo poglejmo spomladanski Primer ZD Ormož pokaže še na razpis. Od 28 razpisanih mest za eno pomanjkljivost regijskega sistemaTo pomeni tudi konkurenč- mariborsko regijo je 23 mest ostalo in odsotnost nacionalne mreže.nost na strani ustanov? neizpolnjenih. Vemo pa, kaj se je Število določenih specialistov v regiji dogajalo na oddelku za anestezijo v je lahko zadostno, vendar je težava v Seveda. Konkurenca med institu- UKC Maribor. Torej se mladi zdravni- kopičenju na določenih oddelkih oz. vcijami, da mladim specialistom ki niso odločili, da kandidirajo za določenih ustanovah. Torej kljubponudijo dobre pogoje dela, možnost določeno specializacijo za mariborsko temu, da ZZS zadosti vsem javljenimrazvoja, v manj privlačnih delih regijo, ker bi to pomenilo, da se bodo potrebam iz regije, se lahko zgodi, dadržave pa verjetno še kaj, kar bi po zaključeni specializaciji zaposlili v ZD Ormož ne dobi pediatra, ker se jemladim družinam omogočilo bivanje. UKC Maribor. To ne pomeni, da tisto mesto, ki je bilo namenjeno ZD

K naslovnicOkRtioebvreijrae2I0S1IvS6 1ije1Ormož, »prelilo« v drugo ustanovo. Pravila ZZZS so takšna, da se je potruditi, da svojega specializantaZZS pa ne razvršča specialistov po specialist po zaključeni specializaciji spozna in prenese svoj odnos doustanovah. Nacionalna mreža bi jasno dolžan zaposliti v regiji v roku treh pacientov in stroke na specializanta.pokazla, da je v ZD X prostora za n mesecev. Če ne dobi ponujene službe Od specializanta pričakujemo, da imapediatrov in ne n+1, v ZD Y pa za m in v treh mesecih, je prost in se lahko relativno strmo krivuljo učenja.ne m-1. zaposli izven regije. Če pa dobi po- Mentor bi moral prepoznati, če v nudbo iz regije in jo zavrne ali se razvoju specializanta prihaja doKako torej poteka usklajeva- odloči, da gre drugam, mora vračati zastoja, skupaj s specializantom binje za število razpisanih mest? denar. Poudarjam pa, da so to pravila moral ugotoviti, kaj je vzrok (objekti-Je preveč razpisanih mest? plačnika specializacije, tj. Zavoda za ven, subjektiven), in mu pomagati zdravstveno zavarovanje. prebroditi krizo oz. mu v skrajnih Razpis je narejen tako, da pred primerih tudi svetovati prekinitev alirazpisom ZZS pozove ustanove, naj Specializanti pravijo, da so spremembo specializacije. Na dolgijavijo potrebe po določenih specialis- programi specializacij zasta- rok morajo vsi specializanti napredo-tih čez šest let. Posamezni zavodi vljeni ambiciozno, so pa težko vati. Glavni mentorji lahko imajo pojavijo potrebe in te se združijo po izvedljivi. Kako komentirate tri specializante, ampak iskreno, žeregijah po posameznih specialnostih. to? trije so hitro preveč; mentor obZZS razpolaga s podatki, koliko svojem kliničnem, fakultetnem,specializantov že opravlja določeno Programi večine specializacij so raziskovalnem in vodstvenem deluspecializacijo za konkretno regijo. bili napisani kmalu po letu 2000. težko skrbi za vse. Mentorji so izrednoVemo, da bodo ti specializanti že Nekateri so bili revidirani, drugi ne. obremenjeni. V resnici en človek ni enzapolnili nekaj vrzeli, ker bodo Še vedno temeljijo na določenih klinik. Za opravljanje dela treh klini-končali specializacijo znotraj teh časovnih obdobjih in na številu kov bi verjetno morali ob takih obre-šestih let. Zato zbornica razpiše samo posegov. Ne čas, ne število posegov ne menitvah imeti zaposlene štiri ljudi.manjkajoča mesta do javljenih zagotavljata, da bo specializantpotreb. Primer: če regija potrebuje določeno strokovno področje obvlado- Specializanti se počutijo, kotčez 6 let 10 specialistov splošne val. Modernejši koncept govori o da so namenjeni pretežnokirurgije, hkrati pa ima ta regija že 8 kompetencah. Kompetenca je namreč oddelčnemu delu in vzdrževa-specializantov splošne kirurgije, ki več od teoretičnega in tudi praktične- nju sistema. Določena krože-bodo čez šest let že specialisti, bosta ga znanja; pomeni, da prepoznaš nja si morajo izprositi sami,za to regijo razpisani dve novi mesti. patologijo, izbereš pravilno metodo kar se jim ne zdi prav. Ome-Na eni strani imamo torej javljene zdravljenja, jo pravilno izpelješ in jo njali so tudi predolga krože-potrebe bolnišnic, na drugi strani pa hkrati znaš prilagoditi konkretnemu nja, nekatera bi se lahkostanje števila specializacij pregleda pacientu. Svet za izobraževanje skrajšalo.koordinator določenih specializacij, zdravnikov je na pobudo Komisije zaki ima pregled nad vsem. podiplomsko izobraževanje že lani Ni slabo, da je specializant samoi- pozval strokovna združenja, da niciativen in si bolj prizadeva za Na koncu število potrdi ali spre- razmislijo o pregledu in eventualni pridobitev določenih kompetenc, semeni še Ministrstvo za zdravje. prenovi programov specializacij. pa strinjam, da ko imajo težave, morajo imeti nekoga, na kogar se Očitki posameznih ustanov in tudi Specializacija je samo del izobra- obrnejo. Predvsem pričakujem, daMinistrstva za zdravje, da je ZZS kriva ževanja. Po opravljeni specializaciji se specializant jasno izrazi svoja pričako-za pomanjkanje specialistov, so torej pričakuje kompetentnost na širokem vanja na določenem kroženju in jihneutemeljeni. Zdi se mi, da gre področju pogostih patologij, za ozko pove neposrednemu mentorju. Če jenajvečkrat za nerazumevanje načina usmerjanje znotraj specialističnega pri tem neuspešen, ima svojegadoločanja potreb. področja pa je čas še po specializaciji. glavnega mentorja in v skrajnih primerih tudi oddelek za izobraževa- S tem, da je v zadnjih nekaj letih, Veliko vlogo pri tem igrajo nje zdravnikov na ZZS.odkar se razpis za specializacije vodi glavni mentorji, ki so odgo-preko ZZS, prisoten trend naraščanja vorni za to, da mladega speci- Kar zadeva občutek izkoriščenosti,števila specialistov in bomo po projek- alizanta pripeljejo do kompe- moram povedati, da so specializanticijah v začetku naslednjega desetletja tenc. plačani za klinično delo, ki ga oprav­že dosegli evropske normative. ljajo na kroženju, stroške specializaci- Glavni mentor je ob specializantu je pa jim krije ZZZS. Gre za nekoKar nekaj specializantov najbolj odgovoren za razvoj speciali- obliko »izobraževanja ob delu«.mora vračati strošek speciali- zanta. Poleg tega, da mora biti stro-zacije ZZZS, saj niso sprejeli kovnjak na svojem področju, mora Morda marsikdo dobi kdaj obču-ponujenega dela v regiji. Kako imeti znanje in smisel za učenje ter se tek, da tisto delo ni namenjenoje s tem?

Revija ISIS revijeK12naslovniciOktober 2016pridobivanju znanja, vendar je na ne pa nujno vseh urgentnih vsebin, ki izjemno redek, ob tem spozna delova-dolgi rok učinkovito. Specializacije jih mladi zdravniki sedaj odkrožijo v nje zdravstvenega sistem v tej državibodo najverjetneje vedno časovno času pripravništva, preostanek časa in naveže koristne stike za sodelova-opredeljene. V kratkem časovnem do enega leta pa bi bil zapolnjen z nje v prihodnje. O želji specializantaobdobju bo specializant spoznal dvema obveznima dvomesečnima se vedno opredelita specializantovpogosto patologijo, ob dolgotrajnej- kroženjema in izbirnimi kroženji. glavni mentor in koordinator, kišem kroženju pa ima priložnost Vsako kroženje bi se zaključilo s najbolje poznata razmere.spoznati tudi redkejšo patologijo. testom in objektivnim strukturiranim mnenjem neposrednega mentorja. Po Že iz zgoraj povedanega je jasno, Vendar, kot je bilo že rečeno, o opravljenem prvem letu bi lahko da je eno leto znotraj specializacije vvsebini in obsegu specializacij odloča- zdravnik kandidiral za specializacijo. veliki večini primerov dovolj. Sevedajo posamezna strokovna združenja in Vsebine prvega leta bi se vedno vštele se bo v izrednih primerih ter naposamezni razširjeni strokovni kolegi- v specializacijo. podlagi prepričljivih in jasnih razlo-ji, ne zbornica. gov komisija lahko odločila tudi za Kaj so dobre lastnosti takega daljše kroženje. V preteklosti so biliKakšno je vaše mnenje o po- sistema: spoznavanje različnih vej in primeri, ko so specializanti opravili vnovni uvedbi sekundariata? lažja odločitev za specializacijo, tujini kroženja, ki z njihovo konkretno objektivne ocene (testi in mnenja), ki specializacijo niso imela neposredne Sekundariat je bil že vzpostavljen bi objektivizirale izbirni postopek, povezave in niso bila logična. Primer:in moje osebno mnenje je, da je slabo, podiplomsko izobraževanje (speciali- specializant kirurgije v tujini opraviker je bil ukinjen. Za razliko od sobnih zacija) se ne bi podaljšalo, verjetno bi kroženje iz sodne medicine. Ali pa sozdravnikov danes, je bil sekundariat se skrajšalo za nekaj mesecev, začetni se kroženja v tujini vlekla nerazumlji-strukturiran in sestavljen iz obveznih del vsake specializacije bi bil zelo vo dolgo, končala pa so se z zaposlitvi-in izbirnih vsebin. V obdobju sekun- širok in bi se kasneje zožil na posame- jo v tujini. Ali so se kroženja v tujinidariata so mladi zdravniki spoznali zno stroko … končala z doktoratom iz laboratorij-klinično delo na več različnih vejah in skega dela v tuji raziskovalni instituci-se kasneje zato laže pravilno odločali Nam lahko še poveste, zakaj je ji.za specializacijo. Slabost sekundariata komisija omejila izobraževa-pa je bila, da se je na ta način podalj- nja zdravnikov v tujini? Seveda je iskanje službe v tujiniševala pot do specializacije. povsem legitimno, prav tako menimo, Komisija za podiplomsko usposa- da so doktorati v tujini dobrodošli, ni Ustanovljena je bila delovna bljanje podpira kroženje specializan- pa upravičeno, da se te aktivnostiskupina znotraj SIZ-a, ki razpravlja in tov v tujini. Menimo pa, da je kroženje financirajo iz sredstev, ki so namenje-se zavzema za ponovno uvedbo v tujini v času specializacije smiselno na opravljanju specializacije, torej izobveznega izobraževanja za zdravnike le, če specializant kroži del svojega sredstev naše zdravstvene zavaroval-takoj po opravljeni fakulteti (govori- ožjega področja, če se specializant nice.mo o »prvem letu« in ne o sekundari- tam nauči novo metodo, postopek,atu). Trenutno gredo razmišljanja v poseg, ki ga v Sloveniji še ne izvajamo Najlepša hvala za pogovor.naslednjo smer: to izobraževanje bi oz. je le-ta pri nas še v povojih ali jetrajalo eno leto, zajemalo bi večji del, Specializanti kirurgije bi morali opraviti zadostno število operacij, daMladi zdravniki o specializacijah bi izurili ročne spretnosti in veščine. Ko sem imel kroženja po drugihAnže Mihelič, dr. med., Ali ste med izobraževanjem bolnišnicah in sem drugje zgoljspecialist ortoped, dobili dovolj znanja in veščin, asistiral, sem nato vsaj en dan v tednuOrtopedska bolnišnica da lahko po koncu specializa- v matični ustanovi samostojno operi-Valdoltra cije samostojno opravljate ral. Zame je bilo to ključnega pomena. poklic zdravnika specialista? Večina specializantov je vključenaKako ste zadovoljni s progra- predvsem v redno ambulantno bolni-mom vaše specializacije? Lahko rečem, da sem delo samo- šnično delo, v pisanje odpustnic, stojno opravljal že skoraj eno leto predvsem zato, ker je sistem preobre- Zaposlen sem v Ortopedski pred koncem specializacije. Po specia- menjen in je kadrovsko podhranjen.bolnišnici Valdoltra, specializacijo lističnem izpitu sem delal popolnoma Pogosto se dogaja, da se specializan-sem končal že pred osmimi meseci. Z samostojno na področju, za katero tov ne spusti na dopust, nadur se jimmatično ustanovo sem bil izredno sem se specializiral.zadovoljen, saj sem lahko opravilveliko operativnega programa. Kje vidite probleme programa vaše specializacije?

K naslovnicOkRtioebvreijrae2I0S1IvS6 1ije3ne izplačuje, dežurstva se vrstijo ... dogovoriti. Tu bi pohvalil Majo ter od angažiranosti posrednih inTako stanje ni samo v kirurgiji, Benedičič, ki mi je vedno še isti dan neposrednih mentorjev. Res je, datemveč tudi na drugih strokovnih odgovorila na elektronsko pošto. moramo tudi sami z lastno prizadev-področjih. Upam, da ta sistem ostaja. nostjo in samoiniciativno poskrbeti, da se program izvaja, pa vendar je vKako gledate na težnje države, Kako gledate na vsebino spe- takem zdravstvenem sistemu, kot gada bi financiranje specializacij cializacije glede na podobne imamo, to težko. Posredni ali nepo-z ZZZS prenesla na ustanove? programe v Evropski uniji? sredni mentor je sam precej obreme- njen in nima toliko časa za speciali- Do tega sem zelo skeptičen. Kadar Težnja je, da bi se specializacije na zanta. Samo poglejte, kako sogre za denar ustanov, se avtomatično evropski ravni povsod poenotile, kar organizirane sestre! Skoraj na vsakemvarčuje; bolnišnice bodo raje plačevale se mi zdi v redu. Ostaja edini pro- oddelku imajo eno sestro, ki je zadol-le dva specializanta, ki bosta naredila blem: izvajanje operacij. Če pogledam žena za učeči se kader. Žal zdravnikidelo treh. Včasih je zavarovalnica po mojih šest let, je bilo znotraj tega tega nimamo. Prav tako ne moremostrokovnem izpitu krila še leto in pol obdobja ogromno izgubljenega časa in opraviti vseh posegov, samo gastro-sekundariata, ko si se lahko usmeril na bi lahko bilo, v mojem primeru, skopij imamo načrtovanih 100, 50določeno področje, videl, kaj ti dejan- izobraževanje tudi leto do dve krajše. ultrazvokov trebuha in 30 kolonosko-sko leži, in v miru počakal na razpis Menim, da ni volje za skrajšanje pij, a vse to je kljub osmim mesecemspecializacij. Ravno moji generaciji so specializacije, saj sistem potrebuje kroženja praktično nemogoče izvesti.sekundariat ukinili. Obljube s strani armado mladih zdravnikov, ki preživi- Zdi se mi, da specializanti večino časavodstva so bile, da bo število sobnih jo ogromno časa v ambulantah, ob vzdržujemo sistem. Izrazito se poznazdravnikov enako številu sekundari- urejanju odpustnic, šele kasneje lahko pomanjkanje kadra, tako zdravnikovjev, pa vendar se je v praksi izkazalo zasedejo prostor ob operacijski mizi. kot medicinskih sester, ogromno časadrugače. Na kirurških oddelkih so To seveda ni prav. Kirurgi imamo porabimo za pretipkavanje rezultatovvečji del bremena preložili na malošte- seznam, koliko posegov moramo izvidov, preiskav in konziliarnihvilne sobne zdravnike, ki jih je manj opraviti v programu specializacije; mnenj v odpustnice. Nekatera dela, kikot prej sekundarijev, in krožeče načrt je ambiciozen, a v praksi skoraj so celo v regijskih bolnišnicah infor-specializante. Danes se soočamo z neizvedljiv. Na papirju je vse videti macijsko podprta ali jih opravi admi-vakuumom med opravljenim strokov- super, a sistem ni usmerjen v to, da bi nistracija in drugo zdravstvenonim izpitom in razpisom specializacij. bil zdravnik kompetenten pri določe- osebje, tu opravimo mi. Upam si nem posegu. To bi moral sproti trditi, da je tri četrtine dela speciali-Kaj menite o ideji, da bi razpis ocenjevati mentor in skupaj z ustano- zantov administrativnega, kar ni prav.izvedli na nacionalni ravni in vo prilagajati program, tako da bi Opozoril bi tudi na slabo tehnološkone na regionalni, kot doslej? dobili dobro izurjenega kirurga. opremljenost bolnišnic, na pomanjka-Nacionalni razpis obrača Ostaja pa problem kadrovske podhra- nje ergonomske opremljenosti delov-logiko, ustanove bi se potego- njenosti; če želimo imeti visoke nega mesta, tudi tu zaostajamo. Če bivale za najboljše specialiste. standarde zdravstvenega varstva, specialist medicine dela kdaj opravil moramo zagotoviti ustrezno število pregled delovnega mesta (izrabljen Ustanova bi morala imeti določe- zdravniškega kadra, medicinskega lesen stol ob računalniku za odpis, kino svobodo pri izbiri kandidata, po osebja, opreme. Tega sedaj ni. stoji sredi oddelčnega hodnika), bimojem mnenju jo sedaj tudi ima. delovišče, kjer specializant preživiIntervju prinese veliko točk. Problem Jernej Berden, dr. med., večino časa, verjetno zaprl. Želel bi sividim v tem, da ustanova kandidata specializant interne nekoga, ki bi na oddelkih bedel nadne more zavrniti. Poznan mi je primer medicine, Univerzitetni izvajanjem predpisanega programa,iz Ljubljane, iz zadnjega razpisa, kjer klinični center Ljubljana organiziral delo in mi omogočil, da biso zaprosili za eno mesto, razpisani pa prišel do zadostnega števila opravlje-sta bili dve mesti. Kandidata niso Kako ste zadovoljni s progra- nih posegov. Želel bi si motivacijomogli zavrniti. mom vaše specializacije? mentorjev ali ustanove, da dobi čim bolj kompetentnega specialista.Kako ste zadovoljni z vode- Program specializacije iz internenjem postopka specializacije s medicine je dober, zelo širok, nabor Ali ste med izobraževanjemstrani Zdravniške zbornice posegov je ambiciozen, optimistično dobili dovolj znanja in veščin,Slovenije? zastavljen in na papirju deluje odlič- da lahko po koncu specializa- no. Izvajanje programa pa je v veliki cije samostojno opravljate Izjemno sem zadovoljen. Všeč mi meri odvisno od samega specializanta poklic zdravnika specialista?je fleksibilnost, da si sklope kroženja vveliki meri lahko določaš sam, prog-ram lahko sproti prilagajaš, vse se da

Revija ISIS revijeK14naslovniciOktober 2016 Skozi celotno specializacijo sem se ške zbornice Slovenije kot Kako ustanova kroženja vpli-usposabljal za točno določeno delovno specializant? va na potek specializacije?mesto in lahko rečem, da bom po kon-čani specializaciji lahko samostojno Od zbornice pričakujem, da bi Osebno verjamem, da prizadevne-opravljal svoje delo. Vendar pa tega kljub dobro zastavljenemu programu mu specializantu, ki pokaže resnone bi pripisal sistemu, temveč lastni vzpostavila tak sistem, ki bi bil v zanimanje za delo in stroko, v nobeniprizadevnosti ter precejšnjemu delu resnici uresničljiv. Moja pričakovanja ustanovi ne bo slabo. Specializantikroženja in pogostemu dežuranju na so zagotovo višja tudi do neposrednih veliko večino prvih izkušenj nabiramomatičnem oddelku. Zame osebno je mentorjev, da bi bilo izvajanje progra- v času dežurnih služb, kar je enakobila specializacija predolga. Želel bi si ma maksimalno učinkovito. Kot povsod. Seveda pa so razlike: v peri-sistem, ki bi pričakoval od mene, da primer lahko navedem regionalne fernih bolnišnicah je jasna težnja kse čim bolje izobražujem, in ne, da bolnišnice, ki so zelo zainteresirane, temu, da specializanti zelo hitrosem namenjen pretežno oddelčnemu da hitro usposobijo specializanta ... V opravljajo pogoste elektivne operacije,delu in vzdrževanju sistema. Kot večjih bolnišnicah je drugače, občutek saj je kadra načeloma manj in je vprimer lahko navedem, da sem dva imam, da smo velikokrat prepuščeni interesu kirurških oddelkov, da sotedna kroženja v urgentni angiološki sami sebi, in tu bi si želel malo boljše- specializanti čim prej samostojni. Priambulanti moral praktično izprositi, ga vodenja specializacij. nas (UKC Ljubljana) je kadra načelo-čeprav je tam predpisanih kar nekaj ma dovolj, zato imam občutek, dapredvidenih posegov. Miha Kisilak, dr. med., specializanti sprva elektivno operira- specializant mo nekoliko manj, šele z leti pa številoAli menite, da je prav, da vas travmatologije, UKC posegov narašča. Treba je tudi omeni-po končani specializaciji čaka Ljubljana, vodja kirurških ti, da v regionalnih ustanovah kirurgi-služba, ali pa bi si želeli sistem, specializantov ja praviloma doseže nek plato, vki bi specializante silil v tek- ljubljanske regije terciarnih ustanovah pa postajamovalnost in konkurenčnost patologija vedno bolj kompleksna in sza določeno delovno mesto? Kako ste zadovoljni s progra- tem omogoča nadaljnji kirurški razvoj. mom specializacij? Menim, da tudi službe niso več Ali boste v procesu izobraže-samoumevne, da je več kandidatov, ki Program specializacij je dober, še vanja dobili dovolj znanja inčakajo na določeno delovno mesto. vedno pa vidim prostor za izboljšave, veščin, da lahko po koncuVsaj v večjih bolnišnicah je tako. predvsem v smislu fleksibilnosti. Z specializacije samostojnoMorda bi bilo prav, da bi nas sistem intenzivnejšim sodelovanjem speciali- opravljate poklic zdravnikaše bolj silil v tekmovalnost, konku- zantov, mentorjev in ZZS bi lahko specialista?renčnost med nami, v usvajanje števil- dodelali program kroženja do te mere,nih znanj, čeprav je to vedno dvore- da bi specializanti svoj čas izobraževa- Tukaj lahko govorim le v imenuzno. Prav pri specializaciji iz splošne nja kar najbolje izkoristili, ustanove travmatoloških specializantov. Sinterne medicine je tako, da marsikdo pa bi s tem dobile boljši kirurški spremembo organizacije Urgentnegaše sredi specializacije ne ve, kje bo kader. Možnosti izboljšav vidim v kirurškega bloka UKC Ljubljanadelal. Prepozno začneš dežurati in se skrajšanju nekaterih daljših kroženj, pred letom in pol smo specializantiusmerjati. Poznam primer kolegice, ki namesto tega pa bi lahko kirurški ogromno pridobili. Pod nadzoromkot izoblikovana specialistka ni dobila specializanti odkrožili nekatera specialista večkrat mesečno operira-službe in je morala na zavod za področja, ki jih potrebujejo in niso mo in nabiramo dragocene izkušnjezaposlovanje. To ni dobro. vključena v kroženje (npr. travmato- oz. kirurške veščine. Verjamem, logi ne odkrožijo niti meseca radiolo- da specializant, ki šest let dela vKako gledate na težnje države, gije), ali pa bi lahko uvedli izbirna takem sistemu, iz njega pride dobroda bi financiranje specializa- kroženja, saj se mnogi specializanti pripravljen za delo specialista vcij z ZZZS prenesla na ustano- splošne kirurgije proti koncu speciali- dežurni službi. Kar zadeva delove? zacije že nekoliko usmerijo na speci- specialista v celoti, pa razvoj traja fična področja. Izbirna kroženja bi celotno kariero. Na nek način to morda ne bi bilo lahko približala tudi vede, ki nisotako slabo. Prednost vidim v tem, da klasične kirurške, a nudijo veliko Kako gledate na težnje države,bi ustanova morala biti bolj zaintere- znanja kirurgije (ORL, ginekologija da bi financiranje specializacijsirana za to, kaj bo njen specializant ipd.). z ZZZS prenesla na ustanove?znal, kje je »doma«, in bi si na tanačin izbirala tudi svoje zdravnike. Te ideje ne podpiram. Menim, da bi s tem postopek pridobivanja specia-Kaj še pričakujete od Zdravni- lizacij postal nejasen, omogočili bi

K naslovnicOkRtioebvreijrae2I0S1IvS6 1ije5lobiranje. Dodatno tukaj ne gre samo nalni razpis se mi zdi primernejši presoditi vsak posameznik sam gledeza pridobivanje specializacij, temveč za predvsem zato, ker specializantu na vrednote, ki jih goji. Večji izzivsodelovanje v njihovem celotnem domača ustanova z mentorjem ponudi vidim v tem, da država te zdravnikepoteku. Kirurški specializant pogosto varno okolje, kjer lahko kolege pov- privabi nazaj, saj ta kader s sebojmenja program oz. ustanovo kroženja prašaš za nasvet in imaš občutek prinese znanje in širino, ki omogočatain pri tem potrebuje pomoč, hitro pripadnosti ter ne nazadnje spremljaš napredek stroke v Sloveniji.odzivnost, predvsem pa pravega in glavnino svojih pacientov. Ne smemostalnega sogovornika. Specializanti pozabiti, da je čas specializacije tudi Kako ste zadovoljni z vode-imamo slabe izkušnje z Ministrstvom čas postavljanja življenjskih temeljev njem procesa specializacije sza zdravje, ki do sedaj ni pokazalo v smislu izoblikovanja družine in strani Zdravniške zborniceposluha za našo skupino. Jasno je tudi, lastnega doma, zato je v tem smislu Slovenije?da je ministrstvo veliko bolj pod pripadnost določeni regiji dobrodošla.vplivom politike oz. mandatov. V tem Sam sem zadovoljen, zagotovo biprocesu vidim primerno vlogo ZZS, saj Kako gledate na vsebino spe- bilo brez ZZS veliko slabše. Speciali-omogoča kontinuiteto dela, skrbi za cializacije glede na podobne zanti moramo razumeti, da brezinterese specializantov ter jim nudi programe v Evropski uniji? sodelovanja in dialoga ne moremotudi pravno pomoč, ko jo potrebujejo. pričakovati izboljšanja stanja. Izobra- Trendi poenotenja programov v ževanje med specializacijo ni dolžnostKaj menite o ideji nacionalne- Evropski uniji potekajo že vrsto let, ZZS, temveč specializanta samega.ga razpisa, da bi se speciali- medicina v tem smislu ni izjema. Če je Ima pa specializant pravico prositi zazanti šele po opravljenem kot sklop izobraževanja priznana boljše pogoje in dolžnost ZZS kot našespecialističnem izpitu potego- diploma medicinske fakultete, mora krovne organizacije je, da v sklopuvali za službo v ustanovah? biti enako s specialističnim izpitom. V svojih zmožnosti specializantom interesu specializantov kot skupine omogoči čim boljše pogoje. Prav v tej Ideja se mi ne zdi primerljiva z mora nujno biti usklajevanje z evrop- točki je kritičen dialog. Pomembno je,regionalnim razpisom. Razliko vidim skimi programi, saj to omogoča da imamo na zbornici vedno sogovor-v tem, da bi si v primeru nacionalnega primerljivost in pretok delovne sile. nika, da dobimo hitre odgovore. Namrazpisa moral specializant bolj priza- Prav je, da določen odstotek speciali- to veliko pomeni. Želimo se izobrazitidevati v smislu izobraževanja in zantov po specialističnem izpitu išče do te mere, da bomo zmožni samo-pridobivanja veščin in izkušenj, saj bi delo v tujini, delež bo v prihodnje stojnega dela. Želimo spoznati bolni-s tem postal konkurenčen in bolj verjetno naraščal. Vzrokov je veliko. V šnice in bodoče sodelavce, s katerimizanimiv želeni ustanovi. Ne vem, kako tujini obstajajo določene specialnosti bomo delali vse življenje. Šele takobi se to odrazilo pri razporeditvi in subspecialnosti, ki jih v naši državi lahko glede na osebne vrednotespecializantov po celotni državi, ni. Ponekod v tujini lahko nudijo pravilno izberemo specializacijo,predvidevam, da bi bile periferne boljše pogoje dela, boljšo plačo in tudi ustanovo in regijo, v kateri ne bomoustanove lahko podhranjene. Regio- boljše okolje za življenje, a to mora samo delali, temveč tudi srečno živeli.

Revija ISISZ16bornicaOktober 2016Iz dela zborniceIzredna seja Skupščine Na področjih, kjer ZZZS financiraZdravniške zbornice Slovenije realizacijo vseh programov, zbornica poziva k ukrepom za povečanje Skupščina Zdravniške zbor- premestitvi določb o najdaljših dostopnosti do diagnostike in terapijnice Slovenije je 22. septembra čakalnih dobah iz zakona o paciento- v okviru izvajalcev javne zdravstvene2016 na izredni seji sprejela vih pravicah v Zakon o zdravstvenem službe: državnih oz. občinskih indeklaracijo, ki prinaša priporo- varstvu in zdravstvenem zavarovanju zasebnih.čila zbornice za izhod javnega z namenom, da se Zavod za zdrav-zdravstva iz krize. Deklaracija je stveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) V deklaraciji Zdravniška zbornicaobjavljena na spletni strani ZZS. trajno zaveže k ustreznemu načrtova- Slovenije predlaga tudi srednjeročne nju finančnih sredstev. ukrepe, med katerimi prednjači poziv Skupščinski poslanci in drugi k pripravi nove zakonodaje poudeleženci so se na izredni seji z Prim. Andrej Možina je poudaril, področjih. Zbornica se zavzema zaminuto molka poklonili umorjenemu da zdravstvo brez dodatnih finančnih popolnoma nove zakone o zdravstve-zdravniku Luisu Guillermu Martine- sredstev ne bo moglo iziti iz krize, saj nem zavarovanju, o zdravstvenizu Bustamanteju. Zdravniki so je že preveč sestradano. Potrebo po dejavnosti in o zdravstvenem varstvu.opozorili, da so razmere v zdravstvu dodatnem denarju za zdravstvo je Zavzema se za povečanje odgovorno-že dalj časa zaostrene in se še poslab- izpostavil tudi predsednik skupščine sti in pooblastil vodstev bolnišnic teršujejo, kar se kaže v nezadovoljstvu mag. Marko Bitenc, dr. med. Vršilec okrepitev nadzora, zdravnike pa naj bibolnikov, zdravnikov in drugih dolžnosti generalnega direktorja ZZZS se izvzelo iz zdajšnjega sistema javnihzdravstvenih delavcev. Izredna seja Marjan Sušelj pa je ocenil, da bi za uslužbencev. Opozarja tudi na potre-skupščine je minila v zaskrbljenosti začetek zadoščalo, če bi v zdravstvo bo po ustrezni zakonodaji za farma-zaradi pojava tudi najhujših oblik postopno vrnili vire, ki so šli iz prora- cevte, medicinske sestre, fizioterapev-nestrpnosti in agresije v zdravstvenih čuna zdravstvenega zavarovanja v te, delovne terapevte in babice.ustanovah. Stanje v zdravstvenih integralni proračun.ustanovah terja takojšnjo poglob- Deklaracija je kritična do zdrav-ljeno razpravo o položaju zaposlenih Ministrica za zdravje Milojka stvene politike. Po mnenju mag.v zdravstvu. Deklaracija je v tem kon- Kolar Celarc je v izjavi za medije Marka Bitenca nobeden od zakonov,tekstu poziv k razumu, pogovoru in dejala, da je na sejo zbornične skup- ki so trenutno v pripravi za obravnavohitremu ukrepanju, politiki pa ščine prišla predvsem zato, da pri- ali v obravnavi, ne bo mogel odpravitinedvoumno sporoča, da ni opravičila sluhne širšemu krogu zdravnikov. krize v zdravstvu. Vsi pokazateljiza desetletno zamujanje z reformo. Pojasnila je, da ne zavrača predloga potrjujejo, da je ključni problem»Razmere v zdravstvu se poslabšuje- za dvig prispevne stopnje, saj pred- javnega zdravstva finančna podhra-jo, ukrepov in reforme pa ni,« je stavlja eno od možnih poti do dolgo- njenost, ob neustreznem upravljanjuopozoril predsednik zbornice prim. ročno stabilnega financiranja zdrav- zdravstvenega sistema pa se negativniAndrej Možina, dr. med. Zdravniki stva. učinki še povečujejo, navaja deklara-po njegovih besedah zato vse težje cija. V Sloveniji, ki se uvršča medopravljajo svoje glavno poslanstvo Predsednik parlamentarnega razvitejše države, ni nobenega prave-– zdravljenje bolnikov. odbora za zdravstvo in nekdanji ga razloga, da državljani ne bi bili minister za zdravje Tomaž Gantar, dr. deležni pravočasne in kakovostne Zbornica kot ukrep za izboljšanje med., je pozdravil zbornično deklara- zdravstvene oskrbe.dostopnosti do opreme in storitev cijo, saj so zdravniki po njegovihpredlaga stalno vpeljevanje sistem- besedah nosilci zdravstvenega varstvaskih vzpodbud za ohranjanje in razvoj in jim zato velja vselej prisluhniti. Kotdržavnega in zasebnega dela izvajal- je dejal v izjavi za medije, še vedno necev. Prav slaba dostopnost po mnenju ve ničesar o vsebini ukrepov, ki jihzbornice vodi v privatizacijo najslabše napoveduje ministrica. Znova jevrste. Med ukrepi je tudi predlog za izrazil upanje, da bo ministrstvodvig prispevne stopnje za zdravstvo, predlog sprememb zakonodajeki bi zagotovil denar za dodatno poslalo v javno obravnavo najkasnejezdravljenje bolnikov. Sledi mu poziv k decembra. Če do tega ne bo prišlo, bi pričakoval odstop ministrice.

Revija ISIS Zbornic1a7Oktober 2016Obraz politike v luči tragedije odgovor lahko preberete na naslednjinašega kolega doktorja Martineza strani. Prav tako smo nagovorili Mladino in njihov prispevek, ki jeUvodnik 400. tedenskega biltena ZZS kritičen do slovenskih zdravnikov in zdravniških organizacij. Po neprijetnem gledanju preriva- vorna za slabo finančno stanje vnja strank okoli interpelacije zoper slovenskem zdravstvu. Namigovanja, da je ZZS odgovor-ministrico za zdravje Milojko na za pomanjkanje zdravnikov in da jeKolar Celarc je ta danes realnost. Ne Razmere v slovenskem zdravstvu naš motiv v interesu zasebništva, soglede na dalj časa napovedovano so vam poznane, prav tako pota izredno zavajajoča. Zdravnikov je šeinterpelacijo ni moč zanikati vzročne sporazumevanja z ministrico v prete- vedno premalo, za EU-28 zaostajamozveze med hitenjem z interpelacijo in klem letu. Pravi obraz človek po še vedno za okoli 15 odstotkov. Doomenjenim tragičnim dogodkom. V navadi pokaže v dramatičnih situaci- specializacije spravimo prav vse diplo-interpelaciji ji očitajo neukrepanje na jah. In umor našega kolega in polici- mante medicinskih fakultet in kadrepodročju podaljševanja čakalnih dob sta na tako grozovit način je zagotovo načrtujemo po vsej državi, čepravin soodgovornost za slabo poslovanje pretresel vse nas, državljane, tudi mreža zdravnikov ni izdelana najavnih zdravstvenih zavodov ter vlogo resorna ministra. Kako velika razlika nobenem nivoju. Prav tako še vednopri političnem kadrovanju v javne med njima ob tem dramatičnem ni standardov in normativov, ki sozdravstvene zavode. Med očitki so dogodku! Za razliko od kolegice, mini- prav tako pomembni za načrtovanjenavedli tudi odgovornost ministrice strica za zdravje obtoži predsednike kadrov. Toda v zadnjih 12 letih smozaradi nepriprave ključne zakonodaje zdravniških organizacij nespodobno- povečali število aktivnih zdravnikovna področju zdravstva, ki bi omogočila sti in celo sovražnega govora. Zakaj za skoraj 50 odstotkov. Do leta 2020celostno reformo zdravstva v Sloveniji, že? Ne zato, ker so izjavili, da gre za pričakujemo neto priliv 1300 in dokot tudi odgovornost pri vzpostavitvi tragični dogodek, ki ga verjetno ni leta 2025 še 500 novih specialistov.in delovanju mreže urgentnih centrov bilo mogoče preprečiti. Ker si drznejo Počasi prihajamo v obdobje z večjimiv Sloveniji, hkrati pa naj bi bila odgo- pojasniti splošno znana dejstva o problemi, ko bo potrebno vse te naše najverjetnejšem motivu hudo bolnega mlade zdravnike tudi zaposliti ob storilca, torej dolgih čakalnih dobah. precej sestradanem zdravstvu. In o tem, da danes preko razumnih čakalnih rokov čaka 30.000 bolnikov, Interpelacija je politična realnost, v ozadju te množice pa so številni toda ni najbolj smela rešitev. Nanjo konflikti in nejevolja bolnikov, ki nimamo vpliva. Stališče ZZS je dolgo stresajo jezo na zdravnike in medicin- znano, da zdravstvo ne sme postati ske sestre. Vaše izjave v zadnjem času predmet prestiža in spopada med o tej temi so pretresljive. političnimi strankami. V razgretem političnem ozračju brezplodnih debat Kot že večkrat ob podobnih in obtoževanja nikoli ne bomo dosegli dogodkih, se sprožajo v določenih razmer, ki bi omogočale reformo medijih trditve o povezovanju zdrav- zdravstva. Naj sedaj politika odigra niških organizacij s političnimi svojo priljubljeno predstavo zadnjih strankami, češ da gre za skrbno 15 let, medtem ko bomo v tem času dogovorjeno akcijo pri predlogu tako v ZZS kot Domus Medica odprli zamenjave ministrice. Zdravniške vrata vsem z dobrimi nameni in organizacije smo v stiku z vsemi poli- znanjem pri iskanju najboljših rešitev tičnimi skupinami, tudi z SDS in NSi, za slovensko zdravstvo. in nimamo nikakršnih zarotniških namenov. Argumentirano nastopamo Z lepimi pozdravi in sprejemamo tudi neprijetne odloči- Andrej Možina tve, kot so razlogi za nezaupanje v delo in kompetence ministrice Kolar- jeve. Očitajo nam neoliberalno priva- tizacijo, zagovarjanje kakovostnega zdravstva kot privilegija premožnejših ter znižanje zdravstvenih standardov za večino prebivalstva. Novinarju Janezu Markešu smo odgovorili,

Revija ISIS1Z8bornicaOktober 2016 Odziv ZZS na politiki na pomoč kot najbolj odgovo- Težko sprejemamo tezo g. Marke- Delov članek v ren poklic v zdravstvu. Navsezadnje ša o povezavah in skupni politiki NSi Sobotni prilogi najbolj poznamo in občutimo (ob in zdravniških organizacij. Med Roka, ki ziblje bolnikih, razumljivo) slabe in dobre politiko in zdravniškimi organizacija- zibko (3. 9. lastnosti družbenega segmenta, ki mi ni nikakršnega usklajenega delova- 2016), avtorja najbolj zaznamuje državljane. Tudi nja glede usode ministričinega politič- Janeza aktualni ministrici smo ponujali nega preživetja. Interpelacija je Markeša sodelovanje in pomoč, večinoma povsem politični instrument. Tako zaman, čeprav smo že po zakonu ZZS kot Fides imata redne stike, Komentar novinarja Janeza dolžni in upravičeni aktivno sodelova- izmenjavo pogledov in posvetovanja zMarkeša glede aktualnih razmer v ti pri nastajanju vseh predpisov in vsemi političnimi skupinami inzdravstvu zahteva nekaj bistvenih planskih dokumentov v zdravstvu. To njihovimi predsedniki.pojasnil. V odgovoru ni mogoče je bilo pogosto prezrto. Veliko jeobrazložiti silno zapletene problema- argumentiranih razlogov, zakaj smo v ZZS sodeluje z vsemi reformnimitike v zdravstvu, sam prispevek g. zdravniških organizacijah po obširnih skupinami, ki si želijo dober javniMarkeša pa kaže na to, da je zdrav- razpravah prišli do spoznanja, da zdravstveni sistem, in predvsem sstveni sistem in delovanje zdravstva ministrici odrečemo zaupanje. tistimi, ki tudi nakažejo uresničljivezahtevno področje, ki je dostikrat celo rešitve. Kdor pozorno spremlja vseza poznavalce trd oreh in izziv, kako Nesrečni dogodek v Izoli je tragi- reformne skupine, bo našel vse širšipriti do sistema, ki daje uporabnikom čen in je seveda vreden splošne skupni imenovalec, in kdor spremljazdravstvenih storitev najboljše možno obsodbe. Predsedniki zdravniških vse politične skupine, bo opazil velikezdravstveno varstvo, ob upoštevanju organizacij nikakor nismo želeli spremembe v njihovih pogledih naomejenih finančnih in drugih virov. tragedije izkoriščati ne za sindikalni zdravstvo. Stališče vseh zdravniškihHkrati pa ne moremo mimo tega, da nesporazum ne za uveljavitev kakr- organizacij, da brez širšega politične-se zbornici in zdravništvu pripisujejo šnih koli sistemskih nesporazumov z ga soglasja in sodelovanja javnostinekatera stališča in namere, ki jih v ministrico, ki so v resnici številni in že zdravstvene reforme ne bo, je že dolgoresnici nima. In na to želim opozoriti dalj časa na sceni. V izjavah smo znano.v tem kratkem pismu. poudarili, da gre za dogodek, ki ga najverjetneje ni bilo mogoče prepreči- Številni neodvisni poznavalci V resnici smo vse zdravniške ti. Ko pa se je ministrica v celoti zdravstva in dobrih namenov iščejoorganizacije kar precej enotne glede ogradila od sprožilnega dogodka rešitve tudi v okrilju Domus Medicarazmer v slovenskem zdravstvu, (dolge čakalne dobe pri težki diagno- in ZZS, zavedajoč se, da je to hišavzrokov za takšno stanje in tudi glede zi) in številnih konfliktov med bogatih znanj, izkušenj in iskrenihpobud za rešitev slovenskega zdrav- 200.000 čakajočimi bolniki in zdrav- namenov reformirati zdravstvostva. Čeprav to ni naša prednostna stvenim osebjem, smo ponovno predvsem v dobro bolnikov. Bolj konaloga, smo pred tremi leti v zdrav- zaznali njeno politično preračunljivost tečejo poglobljene razprave o rešitvahniških organizacijah (Zdravniški in prelaganje objektivne odgovornosti med sicer različno mislečimi, tudizbornici Slovenije, sindikatu Fides, za sistemsko anomalijo. Vse daljše različnih političnih pogledov, boljSlovenskem zdravniškem društvu in čakalne dobe in številni problemi v spoznavamo, kako naporna bo refor-Strokovnem združenju zasebnih zvezi z njimi so le del problemov v ma zdravstva.zdravnikov in zobozdravnikov Slove- slovenskem zdravstvu.nije) presodili, da so številni poskusi Prim. Andrej Možina, dr. med.politike v desetih letih propadli že Predsednikznotraj politike same in da ni navidiku nobenih rešitev, ki bi bile malo Za pomanjkanje zdravnikovbolj ambiciozne od kozmetičnih ni kriva Zdravniška zbornicapopravkov. Zato smo do ključnih Slovenijestrateških izzivov zdravstva zavzelistališča in priporočila politiki za V zadnjem času je s strani Kolarjeva je 23. avgusta na POP TVizboljšanje razmer. Nič več kot pobu- ministrice za zdravje Milojke Kolar izjavila: »Danes sem slišala, da so zada in dobri nameni, da priskočimo Celarc in s strani poslanske skupine 50 procentov zmanjšali število SMC slišati trditev, da je za pomanj- urologov. Vemo pa, da razpisuje kanje zdravnikov kriva Zdravniška specializacije Zdravniška zbornica Slovenije. Ministrica zbornica.«

Revija ISIS Zbornic1a9Oktober 2016 Branko Zorman pa je 30. avgusta Sporočilo za javnost je objavljeno 2015 imele največje število čakajočih,2016 tudi na POP TV dejal: »Treba je na spletni strani zbornice www. povečalo (to so MR, UZ srca, operacijeslovenski javnosti povedat, da je zdravniskazbornica.si. krčnih žil, UZ trebuha, nevromišičnaeden izmed razlogov za dolge čakalne elektrodiagnostika, operacija sivedobe tudi cel sistem, tako Informacija mrene).izobraževanja kot seveda o povečanjupodeljevanja in razpisovanja čakalnih dob V opazovanem obdobju se jespecializacij, za kar je absolutno najbolj povečala povprečna čakalnaodgovorna Zdravniška zbornica Čakalne dobe se povečujejo, ker se doba pri operaciji hrbtenice in pose-Slovenije in zdravniški ceh. Če bi oni obseg storitev, ki ga ZZZS plačuje gih na sečevodu. Povprečna čakalnav preteklosti opravljali svoje delo izvajalcem za zdravstvene storitve, ne doba se je zmanjšala pri operacijidobro, potem mi danes pomanjkanja povečuje dovolj oz. v skladu z nara- rame.zdravnikov ne bi imeli.« ščajočimi potrebami prebivalstva. Rešitev je v povečanju sredstev za Število čakajočih je pri večini Javnosti bi radi sporočili, da so zdravstvo in posledično povečanju ambulant zelo naraslo (dermatološkaizrečene trditve izjemno lažne in obsega plačanih storitev, kjer so dolge ambulanta, kardiološka ambulanta,zavajajoče. Prelaganje odgovornosti čakalne dobe. ambulanta za oralno kirurgijo, nevro-na Zdravniško zbornico Slovenije je loška ambulanta). Zmanjšalo se jepresenetljivo ob dejstvu, da nad Primerjava podatkov o čakalnih število čakajočih pri okulističnisistemom razpisovanja bedi prav dobah za obdobje od 2010 do 2015 ambulanti.Ministrstvo za zdravje, ki k pokaže, da se je število čakajočih privsakokratnemu razpisu daje soglasje vseh merjenih storitvah, ki so v letu Vir: NIJZ, ZZSin zadnja leta tudi zelo aktivnosooblikuje število razpisanihspecialističnih mest. Spoštovane kolegice in kolegi, nenadoma in mnogo prezgodaj nas je doletela žalostna novica o tragični izgubi našega kolega Guillerma Martineza - Mema. Težko je razumeti nesmiselnost ravnanja, ki je pripeljalo do tega, da sta sinova pri 5 oz. 3 letih ostala brez ljubečega očeta, njuna mama pa brez dragega moža. Vsem, ki so nam bili Memo in njegova družina blizu, je neizmerno hudo. Našega kolega ni več, vendar smo se z dovoljenjem družine odločili, da s pozivom vsem kolegicam in kolegom poskusimo olajšati finančno negoto- vost mlade družine, ki je ostala brez glavnega skrbnika. Na vas naslavljamo prošnjo, da po svojih najboljših močeh prispevate sredstva na: TRR številko: SI56 10100-0007962628, TRR odprt pri Banki Koper, d.d. Upravičenka: Maša Šukunda Naslov: XXXXX Pošta: XXXX XXXXX Namen: Pomoč družini Koda: OTHR Opomba: Če fizična oseba obdaruje drugo fizično osebo, se takšno darilo ne obdavči, razen če presega 5.000 EUR (darila, prejeta od istega darovalca v 12 mesecih, se seštevajo). Če pravna oseba (zasebnik ali podjetje) daruje fizični osebi, se to obravnava kot darilo in bo obdavčeno z dohodnino. Od tega zneska mora darovalec plačati akontacijo dohodnine (25 %).

Revija ISIS2A0ktualnoOktober 2016Razširjeni samomoriDr. Robert Oravecz, dr. med., Psihiatrična bolnišnica Ormož[email protected] Pred leti je profesor Antonio Preti opozoril Na medmrežju sem zasledil obsežen zapisna pojav, ki je znan kot samsonski samomor. streljanj in umorov v ameriških šolah in presene-Pojem je prvič uporabil antropolog Jeffreys že v čen ugotovil, da se takšni dogodki vrstijo že odpetdesetih letih, in sicer kot pojasnilo posebnih konca 19. stoletja. Med opisom dogodkov jesamomorilnih ritualov naravnih ljudstev v močno prisoten motiv maščevanja za trpinčenjePolineziji. Svetopisemski lik Samsona se v tem in poniževanje.pojmu navezuje na posebno obliko samomora, kinosi v sebi nedvoumne oblike sovražnosti in V 90. letih prejšnjega stoletja postajajo timaščevalnosti. strelski pohodi vedno bolj odmevni, predvsem zaradi stopnjevanja nasilnosti, večanja števila Po tem, ko so Filistejci ujeli Samsona, žrtev in ne nazadnje tudi zaradi pogostosti tehjudovskega junaka, ga oslepili in pripeljali v dogodkov. Med prebiranjem poročil ni možno nesvoj tempelj, je podrl nosilna stebra templja, opaziti, da se ti dogodki vedno bolj pogostotako da so ga ruševine pokopale pod sabo končajo s smrtjo storilcev, naj bo to samomor aliskupaj s številnimi Filistejci. dejanje policistov. Te smrti niso naključne, temveč pričakovane in načrtovane s strani Jeffreys je samsonski samomor (Samsonic storilcev.suicide) uporabil pri opisu samomorilnegarituala, ko pred dejanjem samomorilec javno Michael Moore se je v svojem dokumentarcuoznači odgovornega za svoje dejanje, s čimer »Bowling for Columbine« obsežno posvetilspodbudi svoje sorodstvo, da se maščuje za pojavu strelskih pohodov po šolah in pokazal nanjegovo ali njeno smrt. srhljivo liberalen odnos do orožja, obenem pa je nakazal tudi posebnosti ameriške kulture, ki Danes temu pojavu rečemo »samomor s posameznika usmerja k nasilnemu reševanjusovražnim namenom«. Čeprav antropologi ta konfliktov.pojav opisujejo v domorodnih skupnostih,ugotavljamo, da so elementi sovražnosti in Ob koncu 90. let se je poleg strelskih poho-maščevalnosti prisotni tudi v vzorcih poslovilnih dov – razširjenih samomorov začel nov pojav.pisem v evropskem prostoru. Sprva na bližnjem vzhodu se na izraelskih avtobusih začnejo razstreljevati mladi Arabci z Profesor Preti s pomočjo pojma samsonski imenom boga na ustih. Po začetku druge zalivskesamomor razlaga motivacijo samomorilskih vojne se samomorilski napadi razširijo na celo-napadalcev in storilcev strelskih pohodov. tno območje, kasneje pa tudi na Evropo.Samsonski samomor je namreč le posebna oblikarazširjenega samomora. Čeprav so po Shneidma- Vsi ti dogodki, predvsem strelski pohodi in vnu vsi samomori motivirani s hudo, neznosno zadnjem času tudi teroristična dejanja, zbujajopsihično bolečino, pri razširjenem samomoru ni močno medijsko zanimanje. Podrobno se opisu-možno prezreti močnih čustev, kot so jeza, jejo dogodki, čustva preživelih svojcev, življenj-sovražnost in maščevalnost. ske zgodbe storilcev, velikokrat se razkriva njihovo trpljenje, neodzivnost oblasti in institu- O razširjenem samomoru lahko govorimo cij. Komunikacijska revolucija je prispevala ktudi v tistem primeru, ko si storilec po umoru ali temu, da se v realnem času soočamo z dogajanjistrelskem pohodu ne sodi sam, temveč se izpo- kjerkoli na zemeljski obli. S tem se ti pojavi,stavi na takšen način, da pade pod streli policije. značilni za neko kulturo, globalizirajo, postanejo predmet razmišljanja, se uvrstijo med možne Dejanja, ko nekdo vzame s seboj v smrt tudi strategije spopadanja z nekim problemom.svoje sovražnike, se tekom zgodovine pojavljajovsake toliko časa. Nekatera so označena kot Na razraščanje razširjenih samomorov smo vjunaška dejanja, poveličevana s strani oblasti ali slovenskem prostoru postali pozorni tekomkulture. Bartol ostroumno opisuje vzorce, s preteklega desetletja. Vedno bolj pogosto sepomočjo katerih lahko mladega človeka pripraviš zgodi, da storilci po storjenem nasilnem dejanjudo tega, da se žrtvuje za nekoga ali nekaj. Mašče- storijo samomor ali se izpostavijo kroglamvanje, poplačilo trpljenja je vsekakor eden od teh policije. Celo v primerih, ko se nasilen dogodekvzorcev.

Revija ISIS Aktualn2o1Oktober 2016konča z aretacijo, so prisotni znaki, ki načina reševanja konfliktov. Osebe, ki neža, v zdravniku, ki ne more nuditi,kažejo na to, da je storilec načrtoval so prepojene s to miselnostjo in kar pacient pričakuje, v psihiatru, kiali celo izpeljal samomorilni poskus. pogosto tudi alkoholno spremenjene, se odloči za prisilno hospitalizacijo, v postanejo izrazito dojemljive do teh delodajalcu, ki pristane na koncu Z redkimi izjemami, kot je umor vsebin in vzorcev. Družbena izključe- verige plačilne nediscipline, prizadetidelodajalca in njegovega sina s strani nost teh posameznikov je pomemben posameznik prepozna odtujenostna smrt bolnega odpuščenega delavca, element njihove odtujenosti od tiste družbe, pomanjkanje razumevanja,so bila ta dejanja usmerjena na člane stvarnosti, ki se konstruira na osnovi človečnosti in pravičnosti.družine, predvsem na partnerke. izkušenj realnih družbenih odnosov.Čeprav se Slovenija lahko pohvali z Medijska poročanja o tragičnihnizkim številom umorov, prepletanje Odmevna in pogosto tudi pri- dogodkih v Izoli izpostavljajo mote-samomorilnega vzorca z umorom stranska poročila o nasilnih dogodkih nost in kriminaliziranost storilca. Lepredstavlja tveganje za povečevanje spodbujajo nastanek Wertherjevega pogovor s sovaščani in sorodnikištevila hudih nasilnih dejanj, storje- efekta, ki je v suicidologiji dobro znan. razkriva, kako se je ta nesrečen človeknih v škodo drugih oseb. To ni značilno le za klasične oblike že dlje časa spopadal s hudo čustveno samomora, v smislu povečevanja stisko, osamljenostjo in najbrž tudi s Storilci so večinoma starejši ali samomorov z enakimi motivi in strahom pred smrtjo, saj je bolehal zavsaj precej starejši od svojih žrtev, storjenih na enak način, temveč tudi v maligno boleznijo.neredko tudi zasvojeni z alkoholom, smislu povečevanja posebnih obliktelesno bolehni in socialno šibkejši, samomorilnih dejanj, kot so razširjeni Izjava ministrice, s katero zanikaneuspešni. Medtem ko je bil samomor ali samsonski samomori. vpliv dolgih čakalnih vrst na tragičenpred začetkom družbenega prehoda razplet, je brez posebne vrednosti.razširjen po vseh družbenih slojih, Razširjeni samomori, pojav Človek, ki se sooča z maligno bolezni-zdaj opažamo, kako se vedno več kombinacije umora in samomora, jo, pričakuje takojšen, strokoven insamomora koncentrira na družbenem zagotovo predstavljajo pomemben učinkovit poseg, zdravljenje in pred-robu, med osebami, ki jih je življenje znak spremembe samomorilnega vsem primeren človeški odnos,iz takšnega ali drugačnega razloga diskurza v Sloveniji. V teh dejanjih so podporo in razumevanje.povozilo. prisotni pomembni elementi prizade- tosti in obenem tudi jeze ter potrebe Sprašujem se, koliko slovenskih Gostilniška subkultura je postala po maščevanju. Vzrok za trpljenje se bolnišnic je danes brez psihologa inpomembno gojišče sovražnosti in jeze preusmerja iz duševnosti samomoril- psihiatra, ki bi bil dostopen za osebjeproti vsem tistim, ki so uspešni, nega posameznika v osebe, ustanove, in paciente takrat, ko so ti potrebnipremožni, dobro prilagojeni. V to družbene subjekte, ki se prepoznava- pomoči. Ali je na razpolago strokovnokategorijo sodijo bivši delodajalci, jo kot legitimni povzročitelji posame- usposobljena oseba, ki bi pomagalapolitiki, subjekti pravosodnega siste- znikovega trpljenja. Družbeni dis- svojcem umirajočih ter žalujočim?ma ter zadnje čase očitno tudi mi, kurz, ki se oblikuje v medijih ter vzdravniki. Posebno kategorijo predsta- kulturnih produktih določenega Pri razraščanju nasilja in samou-vljajo ženske, ki niso več pripravljene družbenega sloja, lahko »potrdi« ničevalnosti gre vedno za boj medprenašati nasilja in poniževanja. razširjeni samomor kot primeren Erosom in Tanatosom, ljubeznijo in vzorec za reševanje trpljenja, priza- smrtjo. V ta odnos je možno poseči le Gostilniška subkultura se redi na detosti in ponižanja. Storilca se ne s humanizacijo naše družbe in našihmedijskem poročanju, na rumenem označi kot nekaj negativnega, temveč ustanov.tisku, kot so Slovenske novice, in se ga celo gratificira. Po smrti zgod-predvsem na izpovedih posameznih be, ki se ustvarijo v družini, skupno- Varnostniki, gumijevke, vojaškipripadnikov te subkulture. Ob tem pa sti, določeni subkulturi, opravičujejo škornji, orožje in detektorji kovinso zagotovo pomembna tudi spozna- ali celo poveličujejo njegovo dejanje. zbujajo le nezaupanje in so zrcalonja oz. poročanje o nepravičnosti odtujenosti ustanov od uporabnikov,družbe, o slabem funkcioniranju Kot se lahko razkrije iz aktualnih, državljanov, soljudi. Demonstracijapravosodnih in drugih institucij, o na žalost izredno tragičnih dogodkov, nasilja zbuja le nasilje in odpor.nedotakljivosti politične in gospodar- je zelo pomembno razumeti processke elite. Pri tem gre seveda za izmali- transformacije zamer, jeze, prizadeto-čeno predstavo o stvarnosti, ki ni sti posameznika, ki nastane zaradizmožna upoštevati elementov družbe- družbenih razmer, v nasilen odnos done realnosti. posameznika, ki predstavlja določeno institucijo, vejo oblasti ali politično Če posedimo v kakšni vaški opcijo.oštariji, bomo hitro soočeni z izrazitonegativno naravnano miselnostjo, z V ženski, ki se zateče v varno hišo,elementi sovražnosti in izražanjem v policistu, ki posreduje zoper nasil-nasilnih namenov kot možnega

Revija ISIS2A2ktualnoOktober 2016»Mini koncentracija, maksikomplikacija« Prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med., NIJZ, Območna enota Celje [email protected] dnevi sem v medijih zasledila novico, da bo italijansko Zdru-ženje zdravnikov kaznovalo kolege, ki odsvetujejo cepljenje. Ka-zen bo lahko tudi odvzem licence, disciplinski postopki zoperposamezne zdravnike že potekajo. V združenju menijo, da gre zakršenje kodeksa medicinske deontologije. V zadnjih letih so italijanska Sloveniji vsa cepiva brez tiomersala, Slika 1. Delež cepljenih predšolskih otrok protisodišča posameznikom, ki so tožili vse manj. Drugače je glede aluminija, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroškidržavo zaradi domnevnih posledic ki ga vsebuje večina inaktiviranih paralizi, hemofilusnemu meningitisu tipa B vcepljenja, prisodila odškodnine. Pri cepiv v običajni koncentraciji 0,5 mg/ Sloveniji od leta 2005 do 2014.razsodbah so se sodišča opirala na odmerek. Zanimivo je, da otroci vmnenja posameznih zdravnikov, ki so prvih šestih mesecih prejmejo pribli- Deleži cepljenih predšolskih(bila) v nasprotju z znanstvenimi žno 10 mg aluminija iz materinega otrok v letu 2014 proti naštetimdokazi. V letu 2014 je sodišče v civilni mleka in od 40 do 120 mg aluminija, nalezljivim boleznim se razlikujejotožbi družine dečka z avtizmom če so hranjeni z mlečnimi formulami. tudi med posameznimi regijamitožnikom dosodilo 250.000 evrov Količina aluminija v cepivih je tako (Slika 2).odškodnine. Dokazov o dejstvu, da majhna, da po cepljenju ne pride doavtizem ni povezan s cepljenjem, je pomembne spremembe v koncentra- Slika 2. Delež cepljenih predšolskih otrok protiveliko. ciji aluminija v krvi. davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, hemofilusnemu meningitisu tipa B v Združenje opozarja na razkorak Hrana je glavni vir vnosa alumini- slovenskih regijah v 2014.med pravosodjem in znanostjo ter ja v telo. Izmerjene koncentracijepoziva sodnike, da v svojih sodbah s aluminija v nepredelanih živilih so 1 Nacionalni inštitut za javno zdravje.področja medicine upoštevajo znan- manj kot 0,1 mg/kg v jajcih, jabolkih Analiza izvajanja imunizacijskegastvena dognanja. in surovem zelju, do 4,5 mg/kg v čaju. programa 2014. Dostopno na spletnem Precej višje koncentracije so izmerili v naslovu: http://www.nijz.si/sites/ Odmerki cepiv so običajno od 0,5 industrijsko predelanih živilih, v www.nijz.si/files/uploaded/porocilo_do 1 ml. Cepiva vsebujejo zdravilno katerih so aluminijeve soli dodane kot cepljenje_2014.pdf.učinkovino (antigen), pomožne snovi, aditivi za živila. Pomemben vir izpo-ki podpirajo učinek cepiva, in snovi v stavljenosti aluminiju so tudi zdravilasledovih. Z rednim cepljenjem je (npr. antacidi) in kozmetični izdelkivečina oseb prav zaradi cepiv zaščite- (npr. antiperspiranti). Ker je poletjena pred nalezljivimi boleznimi. V čas piknikov, je zanimiv tudi podatek,praksi lahko »maksi« komplikacijo za da pečenje mesa v aluminijasti folijidovzetno osebo predstavlja sama poveča sproščanje aluminija tudi donalezljiva bolezen, po drugi strani pa 5-krat v primerjavi s peko brez folije.so predvsem pediatri in šolski zdrav- Tedenska meja izpostavljenosti alumi-niki zaradi obveznega cepljenja pod niju je 2 mg/kg telesne teže.vsakodnevnim stresom zaradi števil-nih vprašanj staršev o cepivih. Z Dejstvo je, da je v Slovenijinjihovimi odgovori starši največkrat cepljenje proti nekaterim nalezljivimniso zadovoljni, čeprav so zdravniki boleznim obvezno. Dejstvo tudi je, daopravili svojo pojasnilno dolžnost. V se ta obveznost ne izpolnjuje in da sevečini primerov čas pokaže, da so po podatkih Nacionalnega inštitutastarši nasprotniki cepljenja. za javno zdravje deleži cepljenih otrok v rojstnih kohortah znižujejo1 Vprašanj glede živega srebra v (Slika 1).cepivih je glede na dejstvo, da so v

Revija ISIS Aktualn2o3Oktober 2016 Velikokrat se osebe oz. starši odločijo za cepljenje svojega otroka Kakšno je sicer intimno prepriča-otrok, ki cepljenje zavračajo, sklicuje- proti tetanusu, če se otrok poškoduje nje zdravnikov o cepljenju, posrednojo na to, da z odklonitvijo cepljenja ne in zaradi poškodbe obstaja tveganje za pokaže cepljenje nas samih, vključnoogrožajo nikogar, saj je cepljenih okužbo. s cepljenjem proti gripi ter ceplje-večina ljudi. S cepljenjem vsaj od 90 njem družinskih članov proti rotavi-do 95 odstotkov se vzpostavi kolektiv- Ko v kolektive vstopajo necepljeni rusni okužbi, humanim papilomavi-na imunost. S tem so zavarovani tisti, otroci, pri katerih starši iz različnih rusom (HPV), pnevmokoknimki zaradi kontraindikacij ne smejo biti razlogov cepljenja nočejo opraviti, se okužbam, klopnemu meningoencefa-cepljeni, in posamezniki, pri katerih poraja vprašanje, ali imajo starši litisu.cepljenje ni bilo uspešno. Zanimivo je, redno cepljenih otrok pravico, dada se starši, ki odklanjajo cepljenje, izvedo, da so skupaj z njihovim Ostala literatura je na voljo pri malčkom tudi necepljeni otroci. avtorici.Spremljanje neželenih dogodkovv povezavi z živili/prehranskimidopolnili – nutrivigilancaDr. Urška Blaznik, univ. dipl. kem., Nacionalni inštitut za javno zdravjeMag. Martina Puc, mag. farm., spec., MBA, Inštitut za raziskave in razvoj kakovostiMojca Triler, univ. dipl. inž. živil. tehnol., MZ RS, Direktorat za javno zdravjeDr. Marjeta Recek, univ. dipl. ing. živil. tehnol., MZ RS, Direktorat za javno [email protected], [email protected], [email protected], [email protected] nje zastrupitev in bolezni, povzročenih Nutrivigilanca je pomemben del s hrano, Resolucija o Nacionalnem obveščanja o tveganjih, ki je poleg Od živil pričakujemo, da so varna programu o prehrani in telesni dejav- ocene tveganj4 in njihovega obvlado-za uživanje. Pa vendar pri posamezni- nosti za zdravje 2015–2025, ki jo jekih zaznavamo mikrobiološke okužbe, pripravilo Ministrstvo za zdravje v 1 »Prehranska dopolnila« so živila, ki soalergije v povezavi s hrano, pa tudi sodelovanju z drugimi resorji, stroko zgoščeni oz. koncentrirani viri hranil alibolj ali manj resne dogodke ali stanja, in nevladnimi organizacijami, potrdil drugih snovi s hranilnim ali fiziološkimki jih lahko pripišemo škodljivemu pa jo je Državni zbor. Eden od po- učinkom in so namenjena dopolnjevanjudelovanju sestavin živil, na kar vpliva- membnih ukrepov resolucije je vpelja- običajne prehrane. Tržijo se v oblikijo tudi prehranjevalne navade in va sistema nutrivigilance v Sloveniji. tablet, kapsul, praškov, tekočin in vživljenjski slog posameznika. Ključna drugih podobnih oblikah, da se jih lahkoje ugotovitev, da je posameznik v Nutrivigilanca je podobno kot uživa v odmerjenih majhnih količinskihsodobnem okolju slabo poučen o farmakovigilanca ali vigilanca enotah.zdravih izbirah živil, izpostavljen medicinskih pripomočkov sistemštevilnim informacijam in prepuščen poročanja o neželenih učinkih oz. 2 »Obogatena živila« so živila, ki so jimsvojim stiskam tudi v primeru, ko dogodkih, le da je pri nutrivigilanci dodani vitamini, minerali ali druge snoviizkusi neželeni dogodek v povezavi s predmet poročanja živilo oz. živilska s hranilnim učinkom.hrano. Prepoznavanje akutnih, pred- sestavina. Poročanje tudi ni omejenovsem pa kroničnih težav, ki bi jih bilo zgolj na zdravstvene delavce, pač pa 3 »Nova živila« so živila in živilske sestavi-možno povezati z določenimi sestavi- na vse deležnike, ki so v stiku z ne, ki se niso v pomembnem obsegunami živil pri obravnavanih bolnikih, neželenim dogodkom. Med živili je uporabljale v prehrani ljudi na območjuje nizko tudi pri zdravstvenih delavcih. verjetnost tveganja za neželeni Evropske unije v vsaj eni izmed državOd leta 2015 predstavlja strateški dogodek povečana pri prehranskih članic pred 15. majem 1997.okvir za številne ukrepe za zmanjševa- dopolnilih1, obogatenih živilih2 in novih živilih3. 4 Ocena tveganja je proces na znanstveni podlagi, sestavljen iz prepoznavanja nevarnosti, opredelitve nevarnosti, ocene izpostavljenosti in opredelitve tveganja.

Revija ISIS2A4ktualnoOktober 2016vanja5 sestavni del analize tveganj pri in drugimi živilskimi izdelki. Način Živilo, ki ni varno, je prav gotovoživilih (1). Nutrivigilanca ne vključuje zbiranja in spremljanja poročil o potencialni vir škodljivih učinkov naepidemiološkega spremljanja nalezlji- neželenih dogodkih se med država- zdravje ljudi. Obstaja pa tudi verjet-vih bolezni v povezavi z živili, saj so te mi razlikuje glede na že vzpostavlje- nost zlorab, pretiranega uživanja,že del vzpostavljenih mrež, podprtih z ne sisteme v državah. V Franciji npr. nepravilnega uživanja, kombiniranja zlaboratorijsko diagnostiko (2). je poročanje za zdravnike družinske zdravili in neželenih dogodkov, ki niso medicine zakonsko obvezno, med- posledica samega izdelka, pač paSistem nutrivigilance tem ko v večini ostalih držav ostaja načina uporabe. Poročani primeri prostovoljno in odprto za vse poro- neželenih dogodkov so tako kombina- Da prihaja do neželenih dogodkov čevalce. cija obeh možnosti in ne vemo, vpri uživanju živil, je prva opozorila kolikšnem deležu neželeni dogodekFrancija, ki je že leta 2009 uvedla Nutrivigilanca v Sloveniji je pripisati izdelku oz. nepravilni upora-sistem njihovega spremljanja in ga zasnovana na več ravneh in vključuje bi. Zato je ob poročanju treba pridobi-poimenovala »nutrivigilanca«. Do leta več deležnikov, pri čemer ima Nacio- ti veliko informacij.2013 so na francoski agenciji za nalni inštitut za javno zdravje, szdravje in varnost hrane, okolja in podporo Ministrstva za zdravje, Večinoma so neželeni dogodkidela ANSES (Agence nationale de postavitveno in povezovalno vlogo. take narave, da se tisti, ki ga izkusijo,sécurité sanitaire de l’alimentation, de Ravni spremljanja neželenih dogod- običajno ne odločijo za obravnavo pril’environnement et du travail) zabele- kov v povezavi z živili si sledijo od zdravniku (npr. izpadanje las, blagižili 1565 poročil o neželenih dogodkih. prepoznavanja potencialnih virov glavoboli, prehodna slabost, napih-Večina njih (76 odstotkov) je bila neželenih dogodkov (živila, ki niso njenost, zaprtje).povezana s prehranskimi dopolnili, 24 varna), preko poročil o blažjih simp-odstotkov je bilo povezanih z obogate- tomih, ki jih zaznajo potrošniki, do »Gospa, 60 let, poroča: »Začelonimi živili ali živili za posebne pre- poročil o resnih in zelo resnih prime- me je skrbeti, z možem že nekaj časahranske namene, 16 odstotkov prijav rih neželenih dogodkov, ki so obrav- jemljeva tri različne preparateso predstavljale energijske pijače. Več navani v zdravstvenem sistemu. dnevno. Za srce. Mož se slabo počuti,kot tretjina poročanih dogodkov s jaz imam spremenjeno prebavo.«prehranskimi dopolnili je bila poveza- Ena od osnovnih zahtev živilskena z izdelki za zmanjševanje telesne zakonodaje je, da morajo biti vsa O neželenem dogodku poročajoteže, zdravje las ali zniževanje holeste- živila dana na trg varna, kar se pre- posamezniki (potrošniki) oz. njihovirola. Poročani neželeni učinki so verja v okviru uradnega nadzora, ki ga svojci sami, pa tudi proizvajalci,najbolj pogosto opisovali težave z opravljata Zdravstveni inšpektorat RS distributerji, trgovci. Poročanje tečejetri, prebavnim sistemom in alergije (organ v sestavi Ministrstva za zdrav- preko spletnega obrazca na spletni(3). je) ter Inšpekcija za varno hrano, strani Nacionalnega inštituta za javno veterinarstvo in varstvo rastlin (Upra- zdravje, lahko pa je del uradnih prijav S koordinacijo Evropske agencije va za varno hrano, veterinarstvo in Zdravstvenemu inšpektoratu RS aliza varnost hrane (EFSA) je k siste- varstvo rastlin). prijav v druge vigilančne sisteme (npr.mu nutrivigilance pristopila večina farmakovigilance).držav članic EU, konec leta 2014 Živila, vključno s prehranskimitudi Slovenija (4). Vključitev je za dopolnili, ki niso skladna z živilsko Poročila o resnejših primerihnas pomembna zaradi porasta zakonodajo in/ali predstavljajo neželenih dogodkov pričakujemo odponudbe in uporabe prehranskih tveganje za zdravje ljudi (niso varna), zdravnikov, lekarnarjev in drugihdopolnil v zadnjih letih, prisotnosti so predmet evropskega sistema strokovnih zdravstvenih delavcev.farmakoloških aktivnih snovi v hitrega obveščanja RASFF (Rapid Prostovoljno poročanje trenutno šeprehranskih dopolnilih in zaradi Alert System for Food and Feed). teče preko spletnega obrazca, vpovečanja ter nesistematičnega Preko nacionalne kontaktne točke, ki prihodnosti pa upamo, da bo potekalozbiranja prijav o neželenih dogodkih je na Upravi Republike Slovenije za z za to skupino prilagojenimi aplikaci-v povezavi s prehranskimi dopolnili varno hrano, veterinarstvo in varstvo jami. Zelo resne dogodke (akutne ali rastlin, tečejo aktivnosti za zagotavlja- kronične zastrupitve) sicer že obrav-5 Obvladovanje tveganja je proces presoja- nje varstva potrošnikov. V letu 2015 je navajo na Centru za klinično toksiko- nja s posvetovanjem zainteresiranih bilo v okviru RASFF notificiranih 76 logijo in farmakologijo, kar je najvišja strani o različnih možnostih sodelovanja vzorcev živil, ki smo jih v Sloveniji raven nutrivigilance. Primere na ob upoštevanju ocene tveganja in drugih zaznali kot tveganje za zdravje potro- Centru vodijo v Registru zastrupitev upoštevanja vrednih dejavnikov in po šnikov (5). Sistem na ravni živil deluje Republike Slovenije, s pripravljeno potrebi izbor primernih možnosti za tako, da večina od teh izdelkov sploh podatkovno strukturo tudi za živila. preprečevanje in nadzor tveganj. ne pride v stik s potrošniki, ker so presojani in umaknjeni ali zavrnjeni »Primer poročila Francija (Nu- še pred vstopom na trg. trivigilance Newsletter, št. 16, januar 2016) – Kategorija: hujšanje; Glavne sestavine: Linum usitatissimum,

Revija ISIS Aktualn2o5Oktober 2016Rosmarinus officinalis, Fagopyrum nja za določene populacijske skupine (Melissa officinalis), zdravilna pasi-esculentum, Vitis vinifera; Spol: (9). jonka (Passiflora incarnata), poprovaženska; Starost: 55; Neželen dogo- meta (Mentha piperita), sladki korendek: anafilaksa; Komentar: zelo Čeprav večina uporabnikov (Glycyrrhiza glabra), mate (Ilexverjetna povezava.« zaznava prehranska dopolnila kot paraguariensis) in grenka pomaranča varna ali neškodljiva, tveganja za (Citrus aurantium) (11). Čeprav imajoPrehranska dopolnila neželene učinke obstajajo. Pričakuje- same rastline lahko dolgo zgodovinoin tveganja za mo jih lahko predvsem zaradi dveh uporabe, pa je zelo malo znanega ozdravje razlogov. Prvi je prekomeren vnos varnosti ter tveganjih in koristih hranil v daljšem časovnem obdobju. zaužitih koncentriranih oblik teh Prehranska dopolnila pri nutrivi- Drugi (novejši) vzrok tveganj pa rastlin (npr. izvlečkov) in njihovemgilanci posebej izpostavljamo, saj so v predstavljajo (zdravilne) rastline kot dolgotrajnem jemanju.zadnjem desetletju iz različnih razlo- sestavine prehranskih dopolnil.gov med ljudmi vedno bolj zaželena Njihova pojavnost na trgu EU nara- Raziskovanje pogostosti in navadoblika skrbi za zdravje. V osnovnem šča. Raziskava v okviru evropskega uživanja prehranskih dopolnil vnamenu dopolnjujejo običajno projekta PlantLIBRA med 2359 populaciji je sicer bolj kompleksno vprehrano. Z njimi lahko hitro vpliva- odraslimi prebivalci Finske, Nemčije, primerjavi z ostalimi živili, saj jihmo na prehranski status posamez- Italije, Romunije, Španije in Velike ljudje pogosto dojemajo kot zdravila,nika, populacije ali populacijske Britanije se je osredotočila na škodlji- jih z zdravili zamenjujejo in/ali opodskupine (npr. nosečnic) (6). ve učinke med jemanjem prehranskih njihovem jemanju ne poročajo. NekajRazen prepoznanih pomanjkanj dopolnil z (zdravilnimi) rastlinami. nacionalnih podatkov kljub temuhranil pri posameznikih, uporaba Preiskovanci so poročali o 144 prime- imamo, in sicer raziskovalci Biotehni-prehranskih dopolnil ob zdravi in rih neželenih učinkov v prebavnem, ške fakultete Univerze v Ljubljaniuravnoteženi prehrani ni potrebna ali srčno-žilnem in živčnem sistemu. ugotavljajo, da skoraj 20 odstotkovpriporočljiva (7). Pa vendar so pre- Največ (8) je bilo povezanih z baldri- mladostnikov uživa vsaj eno prehran-hranska dopolnila široko dostopna, janom (Valeriana officinalis), s sko dopolnilo, najbolj pogosto so tood običajnih trgovin, lekarn, speciali- sedmimi primeri sledi čajevec (Ca- multivitaminske tablete (12). Nava-ziranih trgovin do športnih centrov in mellia sinensis), s šestimi primeri dam in zaužiti količini ter vrsti pre-predvsem spletne ponudbe. Kanali za ginko (Ginkgo biloba) in gvarana hranskih dopolnil pri prebivalcihdistribucijo se spreminjajo in prilaga- (Paullinia cupana) ter s petimi Slovenije se bo bolj podrobno posveti-jajo potencialnim kupcem, tako da poročanimi primeri vrste ameriškega la nacionalna prehranska raziskavavedno bolj neposredno nagovarjajo slamnika (Echinacea angustifolia/ »EU Menu Slovenija« v letu 2017posameznika, npr. preko socialnih purpurea), oljke (Olea europea), (13). Zanimivo je, da po rezultatihomrežij in elektronske pošte. Sporne rdečega riža (Oryza sativa + Mona- ankete, ki je bila izvedena v Lekarniso predvsem informacije o teh izdel- scus purpureus) in kitajskega ginsen- Ptuj leta 2012 (grafični prikaz 1), prikih in njihovih sestavinah, njihovo ga (Panax ginseng) (10). Resni zapleti jemanju prehranskih dopolnil več kotrazumevanje in tolmačenje. V medijih so redki, večina težav izzveni po četrtina uporabnikov prehranskihkot viru informacij npr. avtorji prenehanju jemanja, zato se primeri dopolnil ne upošteva navodil proizva-prispevkov o prehranskih dopolnilih redko pojavijo v registrih Centrov za jalcev (14).pogosto niso navedeni (8), pri čemer zastrupitve. V okviru projekta Plant­se objavljajo populacijski nasveti brez LIBRA so raziskovalci pregledali Zaradi najboljše prilagoditveindividualne obravnave posamezni- podatke izbranih evropskih in brazil- načina poročanja v sistem nutrivigi-kovega življenjskega sloga, brez skega Centra za zastrupitve za obdo- lance je pomembna informacija oopozoril o seštevanju vnosov, more- bje 2006 do 2010. Kriterijem je tem, kje se ljudje oskrbujejo s tovr-bitnih interakcijah z zdravili ipd. Ob ustrezalo 75 primerov, 76 odstotkov je stnimi izdelki. Raziskava javnegatem se kljub prepovedi uporabe bilo povezanih s prehranskimi dopol- mnenja o prehranskih dopolnilih, kinedovoljenih zdravstvenih trditev nili, v 24 odstotkih je bila rastlina zau- jo je Ministrstvo za zdravje izvedloprehranska dopolnila predstavljajo žita kot običajno živilo. Pri večini leta 2010, kaže, da 51,2 odstotkakot podpora ali celo zdravila za vse primerov so bili opisani blažji simpto- anketiranih kupuje prehranskabolezni, kot učinkovit nadomestek za mi, pet je bilo zelo resnih. Rastline, dopolnila v lekarnah (15). Tudi zato ninezdrav življenjski slog in kot nujno povezane s primeri, so bile že omenje- zanemarljiv podatek, da 30 odstotkovpotrebna za življenjski slog posamez- ne rastline baldrijan (Valeriana tistih, ki so se odzvali na anketo, ki jonika. Zelo redko so prehranska dopol- officinalis), čajevec (Camellia sinen- je Inštitut za raziskave in razvojnila opremljena z opozorili glede sis), gvarana (Paullinia cupana) in kakovosti (IRRK) letos aprila in majamožnih zapletov ali prepovedi uživa- kitajski ginseng (Panax ginseng), izvedel med slovenskimi lekarnami, poleg njih pa še navadna melisa meni, da bi zdravnik lahko imel večjo vlogo pri jemanju prehranskih dopol-

Revija ISISA26ktualnoOktober 2016nil oz. bi moral vedeti, katera pre- –– 1 primer povezan s prehran- deloval v korist zdravja vseh prebival-hranska dopolnila uživa pacient (16). skimi dopolnili s silicijem inPo podatkih prej omenjene raziskave nalaganjem kalcija, cev Slovenije, če bodo zajeti ustreznijavnega mnenja imajo pri 59 odstot-kih tistih, ki uživajo prehranska –– 1 primer povezan s sočasno podatki in informacije ter bo za njihovdopolnila, pomembno vlogo priporo- uporabo več različnih pre-čila sorodnikov, prijateljev in znancev, hranskih dopolnil, zajem potreben čim krajši čas in čimpri 42 odstotkih pa tudi priporočilazdravnika ali farmacevta. –– 1 primer težav s prebavo brez manj napora. Za vključevanje zdrav- navedbe konkretnega izdelka.Zakaj in kako stvenih strokovnjakov zato pripravlja-poročati o Zaključekneželenem dogodku? mo izobraževalna gradiva in prispevke Čeprav so spletne in medijske K poročanju z različnimi aktiv- aktivnosti prirejene ozaveščanju na strokovnih posvetih, ki bodonostmi spodbujamo posameznike (kot potrošnikov, ljudje pričakujejo infor-uporabnike, starše, svojce), zdravnike macije in predvsem pomoč v primeru olajšali delo v praksi.in druge zdravstvene delavce, npr. neželenih dogodkov od zdravnikovlekarnarje, prodajalce in druge nosilce splošne oz. družinske medicine, Literatura:živilske dejavnosti, skratka vse, ki se lekarnarjev in drugih zdravstvenihsrečajo z neželenim dogodkom, ki bi strokovnjakov. Zato je pomembno, da 1. UREDBA (ES) št. 178/2002 EVROPSKE-ga lahko povezovali z živili oz. pre- slednji v sklopu svojih siceršnjih GA PARLAMENTA IN SVETA z dne 28.hranskimi dopolnili. Vsako poročilo aktivnosti zaznajo neželene dogodke januarja 2002 o določitvi splošnih načelna Nacionalnem inštitutu za javno in ustrezno poskrbijo ne le za obrav- in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovi-zdravje obravnavamo po vzpostavlje- navanega posameznika, temveč z tvi Evropske agencije za varnost hrane innem protokolu in se glede na resnost dokumentiranjem v sistem nutrivigi- postopkih, ki zadevajo varnost hrane.dogodka, sestavo izdelka, ujemanje lance tudi za ustrezno obveščanje Dostopno na: http://eur-lex.europa.eu/oz. podobnosti dogodka z že prejetimi drugih deležnikov in posledično ustre- LexUriServ/LexUriServ.do?uri=CONSLEporočili odločamo o najbolj primerni zno sistemsko ukrepanje. H kakovo- G:2002R0178:20060428:SL:PDF.obliki komunikacije s strokovno in stnemu delu sodi namreč tudi ustre-splošno javnostjo. O sestavinah živil, zno dokumentiranje, ki omogoča 2. Kraigher A. Epidemiološko spremljanjeki so lahko vir tveganja, potrošnike in sistemske izboljšave in ne le obravna- nalezljivih bolezni v Sloveniji v letu 2014,vse zainteresirane obveščamo preko vo posameznih primerov. Ljubljana; Nacionalni inštitut za javnospletnih strani http://www.nijz.si/sl/ zdravje 2015. Dostopno na: http://www.nutrivigilanca. Za uspešno in učinkovito vključe- nijz.si/sites/www.nijz.si/files/uploaded/ vanje v sistem nutrivigilance je poleg epidemiolosko_spremljanje_nalezljivih_ Poročanje o neželenem dogodku ozaveščenosti o pomenu za javno bolezni_2014_2.pdf.je možno preko spletnega obrazca ali s zdravje in informiranosti o vstopnihpošiljanjem izpolnjenega obrazca po točkah pomembna tudi usposoblje- 3. ANSES. Nutrivigilance scheme: objectiveelektronski pošti ali pisemski pošti nost. Sistem nutrivigilance bo namreč and main results. Dostopno na: https://(17). www.anses.fr/en/content/nutrivigilance- -scheme-objective-and-main-results.Nekaj preliminarnihpodatkov 4. http://www.efsa.europa.eu/sites/default/ files/event/140305a-m.pdf. Če pogledamo opisne podatke odvzpostavitve sistema februarja 2016 5. RASFF portal, dostopno na: https://do priprave tega prispevka (junij webgate.ec.europa.eu/rasff-window/2016), lahko navedemo: portal. –– 333 obiskov spletne strani, 6. Puš T, Podkrajšek K, Fidler Mis N, –– 99 obiskov spletnega obrazca, Benedik E, Rogelj I, Simčič M. Vitamin –– 13 delno izpolnjenih anket, and mineral nutritional status of healthy –– 5 končanih anket, pregnant women improved by nutrient –– 2 primera povezana s prehran- supplements. Acta Agriculturae Sloveni- ca 2013; 102/1, 7–54. skimi dopolnili za hujšanje (isti proizvajalec), 7. Dickinson A, MacKay D, Wong A. Consumer attitudes about the role of multivitamin and other dietary supple- ments: report of a survey. Nutritional Grafični prikaz 1. Odgovori obiskovalcev Lekarne Ptuj na 3. vprašanje v Anketi o uporabi prehranskih dopolnil (skupno 10 vprašanj). Covirias, Lekarne Ptuj in Medicina danes, april 2012. V obdobju 14 dni; odgovorilo skupno 498 naključnih obiskovalcev 8 lokacij Lekarne Ptuj.

Revija ISIS Aktualn2o7Oktober 2016 Journal 2015; 14-66. journal.pone.0150089. jemo-v-sloveniji-od-dojenckov-otrok- -mladostnikov-do-odraslih.8. Puc M, Galjot M. Prehranska dopolnila v 11. Lude S, Vecchio S, Sinno-Tellier S, 14. Petavs L. B. Miti in resnice o dopolnilih. Medicina in ljudje 2012; 2:10-11. slovenskih medijih. V: BITENČEVI Dopter A, Mustonen H, Vucinic S et al. 15. Ministrstvo za zdravje. Raziskava javnega mnenja o uporabi prehranskih dopolnil. živilski dnevi 2015. Adverse Effects of plant food supple- Ljubljana; 2010. Dostopno na: http:// www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/9. Wrobel-Harmas M, Krysinska M, ments and plant consumed as food: pageuploads/zakonodaja/mednarodna_ zakonodaja/VARNOST_%C5%BDIVIL/ Postupolski J, Wysocki J. Food supple- results from the Poisons Centres-Based PARSIFAL-porocilo_raziskave.pdf. PlantLIBRA Study. Phytother Res 2016; 16. Puc M. Pravi izzivi trženja prehranskih ment – related risks in the light of dopolnil, COVIRIAS srečanje. Ljubljana; internet and RASFF data. Przegl Epide- 30:988-996. 9. junij 2016. miol 2014; 68:613-619. 17. http://www.nijz.si/nutrivigilanca 12. Šterlinko Grm H, Stubelj Ars M,10. Restani P, Di Lorenzo C, Garcia-Alvarez Besednjak-Kocijančič L, Golja P. A, Badea M, Ceschi A, Egan B et al. Nutritional supplement use among Adverse effects of plant food supplements Slovenian adolescents. Public Health Nutrition 2011; 15(4): 587–593. self-reported by consumers in the doi:10.1017/S1368980011002333. PlantLIBRA survey involving six Europe- an countries. PLOS ONE. Doi: 10.1371/ 13. http://www.nijz.si/sl/kako-se-prehranju-Desetletje zdravega staranja –sodelovanje s civilno družbo Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je z objavo odzvala, tako da načrtujemo pilotni projekt Centra zaStrategije za zdravo staranje in z Akcijskim načrtom za zdravo staranje. V sodelovanju z Inštitutom za aplikativ-ta projekt svetovala državam članicam SZO, da prilago- ne raziskave medicinske rehabilitacije v Dobrni med 16.dijo svoje zdravstvene sisteme starajočemu se prebival- in 20. oktobrom pripravljajo tečaj za laične aktivistestvu. Združenja za inkontinenco, za Alzheimerjevo bolezen, za Parkinsonovo bolezen, za osteoporozo in za sarkopenijo. Svetovna zdravstvena organizacija želi biti pri tem še Tečaj je namenjen posameznim aktivnim predstavnikombolj aktivna, saj ljudje živijo dlje, vendar z večjim števi- civilne družbe, da se bodo usposobili za svoje delo vlom bolezni. Za naslednje desetletje 2020–2030 načrtu- društvih po različnih slovenskih regijah.je kampanjo Desetletje zdravega staranja. Slovenija se ježe s projektom Ministrstva za zdravje in Ministrstva za Načrtujejo, da bi tečaj ciklično ponavljali in tako vdelo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Active Sloveniji povečali število kompetentnih aktivistov – čla-and Healthy Ageing pričela pripravljati oz. odzivati nov naštetih društev. V okviru kampanje Desetletje zdra-pozivom SZO. Ob tem je treba poleg strokovnjakov, vega staranja 2020–2030 pa bi lahko dejavnost razširilispecialistov pritegniti k sodelovanju tudi civilno družbo. na mrežo slovenskih naravnih zdravilišč.Skupaj z nekaterimi strokovnimi sekcijami Slovenskega Seveda pod pogojem, da bi pilotni projekt jeseni vzdravniškega društva so se združenja bolnikov, ki jih Dobrni dal dobre rezultate.povezujejo nekateri geriatrični problemi, že povezala in Prof. dr. Radko Komadina, dr. med.

Revija ISISI2z8EvropeOktober 2016Češka: Višje plače za zdravnikePrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Vsako leto se namreč v Avstrijo, Nemčijo in druge države EU [email protected] približno 400 zdravnikov ter absol- ventov medicine. Na Češkem se bodo s 1. januarjem Bohuslav Sobotla je izjavil, da hoče2017 plače za zdravnike in ostale vlada na ta način ukrepati proti Vir: Österreichische Ärztezeitungzdravstvene poklice povečale za 10 odhajanju osebja, zaposlenega v št. 10, 25. maj 2016odstotkov. Ministrski predsednik državnem zdravstvenem sistemu.Diabetes na pohoduPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana raziskava, ki je bila izvedena v sedmih evropskih državah. Kar 80 [email protected] vseh bolnikov z diabetesom živi v državah, kjer imajo ljudje nizke Do 9 odstotkov avstrijskega človek zaradi posledic diabetesa. Ali z dohodke.prebivalstva ima diabetes. Nedavna drugo besedo: Zaradi posledic temetaanaliza kaže, da poleg znanih bolezni v Avstriji umre vsako leto Vir: Österreichische Ärztezeitungdejavnikov tveganja tudi pasivno kaje- 10.000 ljudi. št. 10, 25. maj 2016nje za 33 odstotkov poveča tveganjeza razvoj te bolezni. Vse to ima tudi Poleg običajnih dejavnikov tvega- Opomba: Ta članek je nekakšenfinančne posledice, na leto se za nja (pomanjkanje telesne dejavnosti, sklep splošne tematike v tej številkizdravljenje porabi 4,8 milijarde EUR. napačna prehrana in prekomerna časopisa Österreichische Ärztezei-Za leto 2030 se računa, da se bo ta telesna teža) je tudi kajenje eden tung, ki objavlja še dva članka, Debe-znesek povečal na več kot 8 milijard glavnih vzrokov za širjenje te bolezni lost pri otrocih: Vse več, vse mlajšiEUR. po vsem svetu. ter Diabetes v otroški starosti: Incidenca se je podvojila. Na nedavni tiskovni konferenci je Za razvoj diabetesa je pomembnoprof. H. Toplak (predsednik avstrij- tudi zmanjšanje mase rjave maščobe.skega društva za diabetes) povedal, dav Avstriji vsakih 50 minut umre en Posebno ogroženi so ljudje z nizko izobrazbo, ki živijo v slabih socialno- ekonomskih razmerah. To kažeNovo zdravljenje glioblastomaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, [email protected] Na Univerzitetni kliniki za nevro- ki zavirajo delitev celic in rast tumor- dodatnem obsevanju in kemoterapijikirurgijo Medicinske univerze Inns- ja. Metoda zdravljenja se imenuje pa do 15 mesecev.bruck so pri pacientih z glioblasto- Optune in nima stranskih učinkov,mom pred kratkim začeli uporabljati pokrivalo (Haube) z elektrodami pa Vir: Österreichische Ärztezeitungnovo metodo zdravljenja. Prek morajo pacienti nositi od 16 do 18 ur št. 13/14, 15 julij 2016elektrod na glavi se v možganih na dan. Ta poseg lahko podaljšavzpostavijo polja toka (Stromfelder), preživetje do devet mesecev, ob

Revija ISIS Iz Evrop2e9Oktober 2016Koncesionar, da ali nePrevedel in priredil prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. [email protected] 87 odstotkov zdravnikov v primar- Zaposleni ne more izbirati opre- Slabostinem zdravstvenem varstvu, zaposle- me.nih v treh zagrebških zdravstvenih Finančna negotovost in odvisnostdomovih, bi želelo delati kot koncesi- Zaposleni ne more dobiti potroš­ od števila pacientov in števila posegov.onarji, s pogodbo s hrvaškim zavodom nega materiala, če ga zmanjka (obna-za zdravstveno zavarovanje. V nekoli- vlja se na tri mesece). V primeru sodelavčeve bolezniko skrajšani obliki so prikazane mora finančno pokriti stroške nado-prednosti in slabost take odločitve. Večina zdravstvenih domov nima mestila. avtomobila za obiske na domu.Prednosti dela V primeru lastnega porodniškegav zdravstvenem domu V kolikor uporablja svoje vozilo, dopusta ali porodniškega dopusta nima finančnega nadomestila. medicinske sestre mora najti zame- Zaščita s kolektivno pogodbo. njavo in plačati finančno nadomestilo. Zajamčena plača, ne glede na Ne more dobiti dodatne sestre,kakovost opravljenega dela. tehnika ali administratorke. V času svojega letnega dopusta in Nadomestilo za obolelega sodelavca. dopusta strokovnega osebja je dolžan Možnost strokovnega izpopolnje- Prednosti dela plačati stroške in najti nadomestilo.vanja. v koncesiji Letni dopust. Dolžan je plačati strokovno Prosta izbira medicinske sestre in izpopolnjevanje in najti ustreznoSlabosti dela v tehnika. strokovno nadomestilo.zdravstvenem domu Prosta izbira informacijskega Finančne izgube gredo na račun Za delo ni denarne stimulacije. sistema v ambulanti. koncesionarja. Direktor izbira sodelavce. Direktor odloča o informacijskem Denarna sredstva so odvisna od Sam plača zavarovanje za svoje inprogramu. števila bolnikov in števila posegov. za delo medicinske sestre. V primeru Zaposleni ne more izbirati časa in odškodninskega zahtevka ga morakraja izpopolnjevanja. Prosta izbira možnosti za izobra- pokriti s svojo lastnino. ževanje. Nima pravice do decentraliziranih Možnost izbire opreme. sredstev, tudi če so namenjena obnovi Potrošni material lahko nadome- stare in nakupu nove opreme v okviru sti v enem dnevu. primarnega zdravstvenega varstva. Za obiske na domu ima avtomobil. Po potrebi lahko dodatno zaposli Vir: Liječničke novine; junij, 2016 sestro, tehnika ali administratorko.Dan zdravniških karierPrevedel in priredil prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. [email protected] Namestnik ministra za zdravje, dr. Ivan Bekavac: »Poleg ustvarjanjaPribližno polovica hrvaških stroške za 80 odstotkov, posledično zakonskih osnov smo pričeli operativ-študentov medicine je pripravljena primanjkuje 90 učiteljev. no reševati probleme in do konca letaemigrirati, če se v obdobju treh let ne Predsednik Hrvaške zdravniške bi se morali pokazati prvi rezultatibo mogla zaposliti. zbornice, mr. sc. Trpimir Goluža: našega dela.«Hrvaške fakultete so povečale »Hrvaški zdravniki so poznani v svetu, Bodočim zdravnikom se po tolikovpisne kvote za 60 mest, tako da na ker so naše medicinske fakultete obljubah obeta res lepa prihodnost.svojih fakultetah vpisujejo letno 300 vrhunske izobraževalne institucije inštudentov. Vendar jim je Ministrstvo to kvaliteto je treba obdržati z vsemi Vir: Liječničke novine; junij, 2016za znanost zmanjšalo materialne razpoložljivimi sredstvi.«

Revija ISISZ30dravstvoOktober 2016Med mojo in tvojo resničnostjoTatjana P. Hohler, univ. dipl. soc. del., Psihiatrična bolnišnica VojnikSocialno delo v bolnišnici gostuje na področju, kjer je temeljna zavrtela čas za pol stoletja nazaj?dejavnost zdravstvo. Koncepti podpore in pomoči so tudi na tem Kam, na kateri vzvod sem pritisnila,področju dela definirani kot procesi soustvarjanja. V prispevku so da se je to zgodilo? So me mojina temeljih vzpostavljanja delovnega odnosa, osebnega stika in občutki prevarali? Je to zaradisoustvarjanja izvirnega delovnega projekta pomoči izpostavljene mračnosti prostora ali tega posebne-dileme, s katerimi se srečuje socialni delavec v psihiatriji. Psihia- ga vonja? Kaj se je zgodilo z menoj?trija kot veja medicine se posveča spoznavanju duševnih motenj Naj se uščipnem, naj zakričim? Kakoin bolezni ter njihovemu zdravljenju, socialno delo pa na človeka naj vem, da sem, da sva resnični? »Poglej, vse je tu.« O, hvala za tvojein njegove stiske gleda z drugega zornega kota. V situacijah, besede. Zdramila si me in me poklica-naravnanih k zdravljenju, ima socialni delavec vlogo in status la v sedanjost. Ja, pod nogami sobolnikovega spoštljivega in odgovornega zaveznika. Z dobrim vrečke. Plastične vrečke. Stare mordaobčutkom za sodelovanje lahko kot član multidisciplinarnih od- le leto ali celo samo pol. Ni prevare.delčnih timov pomembno dopolnjuje spekter celostne obravnave Resnični sva in stojiva sredi tvojebolnika oz. uporabnika. kuhinje ob treh polnih vrečkah. Dovo- liš mi in previdno se lotim vsebine, čeprav praviš, da v njih gotovo ni,»Tu, pri kapelici, tu je treba bog, ne daj, da je zaman. Opazim tvoj kar iščeva. Čakam, da me boš ustavi-zaviti. Ja, takoj za vogalom desno. vprašujoči pogled, preden odhitim la. Zastonj. Le razlagaš, s kakimZdaj pa naravnost. Čisto blizu smo okrog vogalov. Je vsaj kakšno okno namenom si vse to skrbno pripravila.že. Se že vidi. Tamle je hiša. Saj veste, priprto? So še kje vrata? So. Lahko bi Oprano perilo, poletni čeveljci intista od znanstvenikov. Ni moja, da nekaj zavitkov Franck kave,ne bo pomote. Nekaj časa sem živela Vsak dan znova me prepričaš, na dnu vreč pa par loncev intu, ko sem čakala P. Zdaj samo še kako malo je potrebno, da se ponev. Olajšano zajamempočakam, da se vrne pome. Sem že povzpneva do previsa razumnosti sapo – ročna ženska torbica.zdavnaj spakirala. Kmalu pride. in z nebrzdano spontanostjo Gotovo sva našli, po kar svaVem. Obljubil mi je.« Medtem že ubesediva drugačnost… prišli. Vzamem jo iz vrečke inodpirava vrata napol polomljene, ti jo izročim. Odpri jo že, nerjaste ograje. Za njimi gotovo že več zavlačuj, se zmagoslavnolet nihče ni odstranil plevela. Zima je bila garažna vrata. Vdajo se ključu in nasmehnem. »Ah, nič ni v njej,sicer naredila svoje, koprive so že sva v mračnem, vlažnem prostoru. sigurno ne. Vse tisto je že v Nemčiji.premrle in čakajo pomlad, da zopet Srh me spreletava, ko se skrivaj Sem ti rekla, da ni tu.« Ko jo odpreš,poženejo. Pod nabiralnikom so kupi oziram po vogalih. Bom videla sprijaznjena z resnico le povesimnapol razpadlih reklamnih letakov, netopirja, pošast ali še kaj bolj pogled. Brskam naprej, na da bi večmed njimi mokri ostanki kakega groznega? Z naježeno kožo in srcem v natančno vedela, kaj hočem najti.uradnega pisanja, večinoma polo- vratnih venah ti sledim. Zopet vrata. Počasi dojemam, da je v vrečkahžnic. Za trenutek te zaskrbi. »Le kdo Zapahnjena. Kaj mi bo ključ, ki ga pred menoj vse tvoje imetje. Zobnabo to plačal? Menda že znanstveniki, stiskam med prsti, ko pa ni ključavni- ščetka, pasta, kava, par posod, čevljisaj je vse to zdaj njihovo. To ni moja ce. A vrata tesnijo. Premalo je moči v in nekaj letnih oblačil. Prav, previ-hiša, da se ne bi kdo zmotil. Samo meni, da bi zmogla. Odtavam ven, na dno, ne blekni kake neumnosti, bodinekaj časa sem živela tu.« Po žepu zrak, pod pomladno sonce, ki v ta spoštljiva do njene resnice, si pravim.pobrskam za ključi, ki si mi jih vogal hiše ni nikoli prodrlo. »Hej, Globoko vdihni, umiri begave misli,zaupala, preden sva se odpravili na uspelo mi je. Sem butnila z vso silo, sledi intuiciji. Žal mi prav ta sporoča,pot, in ti sledim proti vhodnim pa je šlo. Vem, kako se to počne. Saj da sva na slepi sledi. Ne vdaj se, se odvratom. Trudim se odkleniti, a žal si ne, da bi kdaj vlamljala, a vem. nekod priplazi geslo mojega prežive-moram priznati, da ključa v moji roki Čudno, samo vem.« Vrnem se in ti tja. »Poglejva še v druge prostore.ne bosta prepričala ubogih, majavih sledim. Znajdeva se v mračni predso- Smem?« Prikimaš. »Ti poglej.« Vsevrat. Pa tako dolga pot je za nama, o bi in takoj zatem v kuhinji. Sem moči zlijem v željo, da bi vsaj na

Revija ISIS Zdravstv3o1Oktober 2016videz ohranila trezno glavo, prikrila tvoj P. odnese vrečke iz kuhinje, ne bo danes. Da bi jim zdaj zaupala? Kdovznemirjenje in srh, ki me obliva, ko ostalo v njej nič tebe, nobenih sledi o naj jim med platnice spisov položiprimem eno od kljuk v veži. Napol tvojem obstoju. svojo zgodbo, če tebe ni? In kdo semspuščene rolete, zavese iz šestdesetih, jaz, da bi sodila, kje se najini resnič-omare še kako desetletje, dve, morda Kam si zaklenila vsa leta živ- nosti razhajata? Sva ženski, blizu potri, starejše, na sredini prostora ljenja, leta obstoja, svoje resničnosti? letih in revščini v temeljih, a moj svetmala, okrogla mizica, ob njej en sam Kaj so ti storili, da si jih izbrisala? in tvoj svet sta dve vesolji. Ne moremsamcat stol in v kotu ležišče. Na njem Pravijo, da je mati umrla ob tvoji se zliti s teboj, ne morem ujeti tvojihprepognjena odeja, brez prevleke, zibelki in da je oče odšel prek južne misli, ne videti skozi tvoje oči. Nebrez rjuhe, brez blazine. Kot soba za meje. Je pregrinjalo na postelji morem čutiti tvoje praznine, le slutimgoste, ki že leta sameva. Ker si danes nedotaknjeno od takrat? Sama poveš, jo lahko. Ne maram potapljanja vmanj kot druge dni prepričana, da tu da si Italijanka in tvoja mati, Bene- globine, a metafora je premočna, dani ničesar več, da ni dokumentov, ki čanka, je prišla v te kraje, ko ti je bilo bi jo spregledala. K tvojemu obrisujih iščeva, vztrajam. Videti hočem sedem let. Potem sta z očetom umrla postavim sliko rdeče opečnate hiše,vsak kot, odpreti vsaka vrata omare, in umrla je tvoja babica, zato si, na videz že desetletja zapuščene, ss pogledom ošiniti vsak predal. sirota, živela ob neki čudni, stari spuščenimi roletami in vrečkami vDovolila si mi ta napol detektivski ženski. Ne ona zate, ti si skrbela kuhinji. Z dvema sobama, v katerihposel in tudi sama želiš, da bi našli, zanjo. Kdo je bila ta ženska, kaj ti je že dolgo, zelo dolgo prebivajo samopo kar sva prišli. Zaman. Razen vrat storila, da te danes ni, da ni deklice z duhovi. Nikjer ni sledov preteklosti,omare, ki mi ob odpiranju ostanejo v rdečim ponijem in s kapo z velikim ni sledov življenja in ne kretnja, nerokah, je vse prazno. Tukaj niti cofom? So povedali, da si vsako zimo glas, ne pogled te ne izdajo. Kdo si,slučajno ni nihče ničesar pozabil. hodila po vasi, oblečena v oblačila ženska, ki stojiš pred menoj? ŽenskaPrepričana, da razen pohištva, zaves pokojne mame, da so se vaški pobali- brez korenin, brez spominov in brezin odeje v prostoru ni ničesar, odi- ni naslajali nad tvojo ženskostjo, prihodnosti. Imava le drobce skupnedem. Spoštljivo zaprem vrata in se tvojo nezaupljivostjo in čudaštvom. sedanjosti. V njih ne vidim deklice, nepolastim druge kljuke, medtem ko me Peti mesec sem ob tebi, ko pestuješ dekleta, ne žene. Vidim samo tebe,ti motriš s pogledom. Počasi, kot bi svojo nemško nosečnost, in vedno drobno bitje sredi nevidnega sveta.vstopala v svetišče, odprem. Zadržu- manj vem o njej in o tebi. Imam Nevidnega meni, nevidnega nam, ajem dih, ko me obda neka čudna pravico reči, da je namišljena, ko živega zate. »Pa zdaj? Bom v bolnicislutnja, ki je ne znam umestiti. položiš roko na trebuh? Čutiš svoje počakala P.? Prav, pa bom. Saj pride.Zakonska spalnica? V polmraku se dete, njegovi gibi ti narišejo milino Gotovo pride. Je oče tega otroka.prepričam, da v njej ni duhov, a če na obraz. Edini odraz čustev, odkar Tega, ki ga bom kmalu rodila. Vsiso, so se umaknili pod posteljo. Tja ne te poznam. Kje so meje moje in kje moji dokumenti, denar in drugo je žebom pogledala, zagotovo ne bom. In tvoje resničnosti? Ne znam zložiti v Nemčiji, zato danes nisva ničesarprav ta postelja, prekrita s svilenim sličic, kjer si in te ni. Vsak trenutek našli. Sem že poslala naprej, da jepregrinjalom, obledelim v duhu časa, znova se zavem, kako zahtevne lahko pripravil vse potrebno za mojje nedotaknjena od kdo ve kdaj. Nekje sestavljanke sem se lotila, kako prihod. Obljubil mi je in jaz muv kotičku spomina vidim nekaj kratke sape so moji upi, da odkrijem verjamem.«podobnega. Morda spalnico svojih ključ labirinta tvojih skrivnosti.staršev ali starih staršev? Težko se Morda so ga zagrebli skupaj s tvojo Zgoraj predstavljena zgodba se jeodločim. Računam leta. Izrezljana materjo in ga ne bo nikoli nihče izpisala, ko je uporabnica v spremstvuvrata omar, segajočih od stene do našel, morda ga je pred smrtjo socialne delavke, avtorice zapisa, postene in prav do stropa, lestenec, zakopala tvoja babica ali kar je pač večmesečni hospitalizaciji odšlakomoda z zaprašenim ogledalom in bila tista čudna ženska, morda ga je domov. Zapis je bliže literarnemu kotpreproga ob vznožju postelje. Odpreti odnesla s seboj na drugi svet. Pri strokovnemu besedilu, saj ni nastal zmoram vsako omaro, vsak predal, očetu ga ni, ker tam preprosto ne namenom dokumentiranja socialnegakljub tvojemu prepričanju, da ne bom more biti. Po smrti žene si mu bila, dela in ni poročilo o dogodku. Vsebujeničesar našla. Tiho in spoštljivo, kot jokajoča dojenčica, odvzeta. So rekli, opise občutij in razmišljanj zapisoval-sem prišla, odidem. V sebi priznam da ti bo z babico bolje. Ko se je po ke, soudeležene v dogajanju. Če bi biliporaz. Vseh preko sto kilometrov nekaj letih vrnil, ni bil zaželen in njene misli in občutki izpuščeni, bivožnje je bilo zaman. Ko se vrneva, potem ga ni bilo nikoli več. In prav dobili na prvi pogled bistveno boljbom lahko rekla le, da si mi dovolila tisti, ki so te takrat vzeli njemu, sedaj verodostojen zapis, a to na tem mestuvstopiti v hišo znanstvenikov, in to bo hlinijo zaskrbljenost zate. Vmes jih ni ni namen. Zgodba je metafora zavse. Nič o tvojem življenju v njej, nič o bilo. Ne vedo, kje si spala, si bila vprašanje meje med stroko in subjek-tebi. Nisi izbrisala le spominov. Ko lačna samo ljubezni ali tudi kruha, ne tivnim doživljanjem, med strokovnja- vedo, kdo si bila, še manj, kdo si kovo in uporabnikovo resničnostjo,

Revija ISISZ32dravstvoOktober 2016med stroko in zdravo pametjo. Ni socialnega delavca pri tem je vzposta- in ob sodelovanju pride do razumeva-zapis realnosti dogodka, temveč vitev delovnega odnosa, ne glede na nja njegove stvarnosti. V odnos zzapisovalkina resnica o doživetju področje socialnega dela. uporabniki vstopa s predpostavko, datistega dneva. Nastal je z zavedanjem, ne pozna njihove realnosti, vendar joda njeno videnje in opredelitev Koncept delovnega odnosa v spoštuje.problema ni videnje uporabnice ali socialnem delu predstavlja odnos mednjene resnice. Na tem mestu se izpiše socialnim delavcem in uporabnikom. Namen prispevka je s pomočjovelik vprašaj – kaj pa je njena resnič- Je opora za začetek pogovora, ki konceptov vzpostavljanja delovneganost? Kako pa bi brali zgodbo, ki bi jo omogoča raziskovanje in sooblikova- odnosa, osebnega stika in soustvarja-zapisala ona? Trdno je verjela v svoje nje dobrih rešitev. Prav delovni odnos nja izvirnega delovnega projektablodnje. Kljub, z medicinskega stali- omogoči, da se ustvarjanje rešitev pomoči izpostaviti dileme socialnegašča, zanesljivim dokazom, ki so zastavi kot izviren delovni projekt, v delavca, s katerimi se srečuje pri deluzanikali njeno nosečnost, je natančno katerem rešitve soustvarjata uporab- v psihiatriji. Psihiatrija kot vejaizračunala termin poroda. Prepričana nik kot strokovnjak iz izkušenj in medicine, ki se posveča spoznavanjuv obstoj P. je verjela, da bo držal socialni delavec kot njegov spoštljiv in duševnih motenj in bolezni ter njiho-obljubo, in ga je iz dneva v dan čakala. odgovoren zaveznik. Gabi Čačinovič vemu zdravljenju, temelji predvsemV veri, da bo poskrbel zanjo, je hišo, Vogrinčič (2006) pravi, da je strokov- na biološki znanosti. Duševnost inki je bila njena last in kjer je pred ni socialnodelovni pogovor pogovor njene motnje obravnava kot fiziološkohospitalizacijo živela, prepustila med sogovorniki, ki so iz pogovora in patofiziološko dejavnost možganov.namišljenim znanstvenikom. Tudi v pripravljeni priti drugačni, z novimi Možganska dejavnost, označena kotnjihovo verodostojnost je bila prepri- pogledi, alternativnimi rešitvami oz. psihična, omogoča človeku stik sčana. Ker ji je P. že urejal nove doku- drugačnim razumevanjem. Je pogo- svetom in s samim seboj. V psihopa-mente, je vse, kar je imela (bančno vor, ki prinese nove premisleke in toloških okoliščinah je tak stik nakartico, zdravstveno izkaznico, osebno nove odločitve. Poudarja, da proces različne, vendar prepoznavne inizkaznico …), uničila ali poslala kdo ve pomoči potrebuje pogumne sogovor- zakonite načine moten. Motene sokam. Vsa oblačila, osebne predmete, nike, ki so pripravljeni povedati, kaj lahko vse osebne prepoznave dušev-posodo ipd., z izjemo tega, kar je mislijo in doživljajo, razlikovanje med nega dogajanja, občutki, zaznave,spravila v vrečke v kuhinji, je zmetala zdravo pametjo in profesionalnim mišljenje, čustva, spomin ali volja.v smeti, saj jih ne bo odnesla s seboj v ravnanjem pa je večna tema socialne- Delo z osebami, pri katerih je zaraditujino. V zadnjih letih z nikomer ni ga dela. bolezni motena presoja resničnosti oz.navezovala stikov. Nesmiselno bi se niso v stiku z resničnostjo, odpirabilo navezati, če bo kmalu odpotovala. V socialnem delu lahko v grobem mnoga vprašanja in poleg osebnihKurjave za zimo ni priskrbela, ker bo govorimo o dveh pogledih na prouče- tudi etične dileme. Osredotočili seže pred zimo odšla itd. vanje socialnih težav, realističnem in bomo na procese pomoči osebam, pri konstruktivističnem, ki pa se ne katerih so v ospredju motnje mišlje- Medicina pravi: F 22.9 Trajna izključujeta, temveč sta komplemen- nja, zlasti blodnje. Blodnje so prete-blodnjava motnja, neopredeljena tarna, dopolnjujoča. Če pogledamo na žno vsebinske motnje mišljenja, ki(MKB-10 2005). Kaj pa stroka social- človeka s konstruktivističnega zorne- nastajajo v psihopatološkem procesunega dela? ga kota, vidimo, da ni enega in edine- – nastajajo v bolnikovih možganih kot ga pravega pogleda nanj in na resnič- miselne konstrukcije z očitnim in V psihiatrični bolnišnici, kjer je nost. Tako kot imamo različne hudim izkrivljanjem resničnosti.temeljna dejavnost zdravstvo, govori- poglede na to, kaj je naša resničnost, Bolnik trdno verjame v njihovomo o sekundarnem modelu prakse kaj je in kaj ni socialna težava oz. vsebino in se v skladu z njo tudi vede.socialnega dela. Socialni delavec je socialni problem, imamo tudi vsak Blodnje, v nasprotju od zmote, nizdravstveni sodelavec, član multidi- svoj pogled na to, kaj je prav in kaj sposoben korigirati, niti ob morebi-sciplinarnih oddelčnih timov, ki skrbi- narobe, kaj je dobro in kaj slabo, kaj tnem prepričevanju in dokazovanjujo za celostno obravnavo bolnikov. je sprejemljivo in kaj ni. Tudi o tem, neresničnosti (Kobal 1999). Tudi tiSocialna služba v bolnišnici je organi- kaj pomeni duševno zdravje ali uporabniki imajo svojo resnico, mi pazirana tako, da zagotavlja dostop do duševna bolezen oz. motnja in kaj je nismo poklicani, da bi postavljaliindividualne ali skupinske psihosoci- pomoč, imamo različne predstave. mejnike med stvarnim in navideznim,alne pomoči vsem uporabnikom, Poštrak (2008) piše, da je s tega med njihovo in našo resnico, medvključenim v bolnišnično oz. ambu- zornega kota cilj socialnega dela blodnjo in stvarnostjo. V njihovemlantno zdravljenje, glede na njihove učinkovito partnerstvo z uporabni- notranjem svetu so ustvarjene slike, kipotrebe. kom ob upoštevanju njegove specifič- jih ne vidimo, z znanjem, izkušnjami, ne realnosti, ki jo pozna le sam. izostrenimi čuti in empatijo se jim Procesi podpore in pomoči v Strokovnjak spoštuje njegovo osebno lahko le bolj ali manj približamo.socialnem delu so definirani kot realnost, spodbuja njegovo integritetoprocesi soustvarjanja in prva naloga

Revija ISIS Zdravstv3o3Oktober 2016 Socialni delavci se kot predstavni- jo vlogo in svoje pristojnosti, ter vlogo problema, drugič pa ga vidi, kjer ga zaki gostujoče stroke v zdravstvu vsako- uporabnika kot soudeleženega v nas ni. Prav na tem mestu, na točkidnevno srečujemo z medicinskim procesu pomoči, se odzovejo zelo definiranja problema, se najpogostejepogledom na človeka, njegovo bolezen različno (umik in nepripravljenost za znajdemo na slepi pegi, na nejasniin stisko. V situacijah, naravnanih k nadaljnje delo, strah pred neznanim, meji med zdravorazumskim razmi-zdravljenju, imamo vlogo in status strah pred odgovornostjo, pred tem, šljanjem in profesionalnim socialnimbolnikovega spoštljivega in odgovor- da jih ne jemljemo resno ipd.). Vajeni delom. Namesto osebnega vodenja knega zaveznika. Na njegove težave so drugačne pomoči – pomoči, kjer jih dogovorjenim dobrim izidom lahko lelahko pogledamo z druge perspektive k odločitvam usmerjajo drugi ali jih bolj ali manj spretno krmarimo medin z dobrim občutkom za sodelovanje celo sprejemajo namesto njih, sami pa zgodbami uporabnikov, jih raziskuje-pomembno dopolnimo spekter psihia- ostajajo bolj ali manj pasivni. V mo, iščemo poti med njihovo in našotrične obravnave. proces soustvarjanja rešitev vstopajo resnico, se približamo in spet oddalji- negotovo in plaho, socialni delavec pa mo od možnih korakov v smeri Tudi ko vstopamo v procese mora kljub temu odločno in jasno rešitve.pomoči z uporabniki, ki so hkrati predstaviti možen način sodelovanja.bolniki, moramo izhajati iz predpo- Kljub temu, da mnogokrat nestavke, da bomo skupaj z njimi V delovnem odnosu na tak ali vemo, kam želimo priti, ali da je želenisoustvarjali dobre rešitve. Raziskovali drugačen način soustvarjamo delovne izid le naš in ni soustvarjen v delov-in iskali bomo toliko časa, dokler ne projekte pomoči. Vedno znova so to nem odnosu, pa z osebnim vodenjembomo prišli do rešitev, ki bodo dobre izvirni projekti, saj se oblikujejo sproti vendarle odpiramo alternative kzanje, njim sprejemljive in uresničlji- in za vsakega uporabnika oz. njegovo možnim rešitvam. Ko se v komunika-ve. Tovrsten način dela je za uporab- družino posebej. Uporabniki, vajeni ciji z uporabnikom osebno odzivamonike, še posebej za tiste s težavami v medicinske obravnave, in še večkrat na nastajajoči odnos, ko ravnamoduševnem zdravju, nekaj novega, njihovi svojci, k socialnim delavcem v empatično, ko ubesedimo možnepogosto nerazumljivega. Običajno bolnišnici prihajajo po nasvete, po dobre rešitve, vseeno napredujemo.nimajo izkušenj, da bi bili na tak rešitve. Ko želenega ne dobijo, so Po milimetrih, pa vendar. Že to, danačin slišani in spoštovani. Ne zave- nemalokrat razočarani. Težko sprej- ustvarimo zaupen odnos z uporabni-dajo se lastnih kompetenc, niti lastnih mejo dejstvo, da zgolj znotraj običaj- kom in ostanemo zunaj njegovevirov moči. Njihovo izkustvo je nega in znanega rešitev ni najti, da pa blodnje, je uspeh. Ko ne poznamonajvečkrat vezano na stigmo, na imajo možnost njihovega soustvarja- cilja, ko je ta prepreden s prevečneenako obravnavo in socialna nja. Kot protiutež izzivom po novih neznankami, ko nam zdrava pametpravičnost ima zanje grenak priokus. izkušnjah postavljajo na tehtnico govori, da uporabnikova definicijaSamo z jasno predstavo, da nismo pretekle slabe izkušnje, nezaupanje problema in njegovo videnje rešitvenosilci vsega znanja, da naša naloga ni vase, prepričanja v lastno nesposob- nima okvirjev možnega, uresničljive-prepričati in dopovedati, in z zvrhano nost, nemoč ipd. ga, smo na tankem ledu profesional-mero potrpežljivosti zmoremo pri nega socialnega dela. Zelo malo bi bilosoustvarjanju z njimi postati in ostati Vemo, da sta instrumentalna potrebno za korak nazaj, k socialnemuzavezani duhu in jeziku socialnega definicija problema in soustvarjanje delavcu, ki ve, kaj je za uporabnikadela. rešitev temelja delovnega odnosa. dobro, ki ga lahko prepriča, mu Uporabnik, ki si je zaradi bolezenske- dopove! Pa vendar definiranje proble- Že takoj na začetku dela, pri sami ga dogajanja ustvaril svoj svet, v ma ni diagnostika in nimamo receptavzpostavitvi delovnega odnosa z katerem ne loči med blodnjo in za rešitev.uporabnikom, pri katerem je motena resnico, težko ali sploh ne zmorepresoja resničnosti, se izpišejo mnoga definirati problema, če ga, pa je ta Tu nam je lahko v pomoč etikavprašaja in dileme. Prvo stopničko, ki dostikrat imaginaren, neopredeljiv. udeleženosti, ki od nas ne zahteva, dajo predstavlja dogovor o sodelovanju, Brez tega ne more raziskovati možnih smo objektivni opazovalci, temveč nasobičajno še prestopimo. Ko izzveni poti k rešitvi, ne more prispevati usmerja v proces sodelovanja, vakutna faza bolezni, lahko izpeljemo svojega deleža vanjo. S tem je onemo- pogovor, ki se nadaljuje, v kateremuvodni ritual z jasnim in izrečenim gočeno oblikovanje delovne definicije nihče ne potrebuje končne besede. Vdogovorom o sodelovanju. Uporabni- možnega, uresničljivega. Še tako pogovor, kjer ne iščemo vzroka.ki ob primernem pristopu brez večjih filigransko delo in brezpogojno Uporabniki na začetku kljub temuzadržkov pristanejo na sodelovanje tu spoštovanje uporabnika in njegove zavzamejo obrambni položaj. Izkušnjein zdaj, v konkretnem času, ki ga osebne izkušnje, njegovega pogleda so jih naučile, da morajo braniti svojoimamo na voljo, a že naslednja stopni- na stvarnost, nas ne vodi k uresničlji- resnico ali pa nas spretno speljati pročca se zamaje. Dogovor o delovnem vemu izidu. Enkrat mu situacija, ki se od problema, ga zaviti v metafore, nasodnosu, o tem, kako bomo delali, jih nam zdi popolnoma nepojmljiva in prepričati, da je njihov svet, njihovnemalokrat zmede. Ko pojasnimo svo- nesprejemljiva, sploh ne predstavlja vidik eden in edini pravi. Ker trdno

Revija ISIS3Z4dravstvoOktober 2016verjamejo v svoj prav in ne dopuščajo zavedamo potrebe po pripadanju že v Kjer koli na poti okrevanja oz.možnosti, da bi bila zaradi bolezni času bivanja uporabnika v bolnišnici. zdravljenja se srečamo z uporabni-motena njihova presoja realnosti, V okviru terapevtske skupnosti se ima kom, in ne glede na njegovo medicin-morajo to realnost braniti. Šele ko možnost učiti dajati in sprejemati, biti sko diagnozo, se moramo z vidikaugotovijo, da naš namen ni presojati drugim potreben in jih potrebovati, socialnega delavca vnaprej odpoveda-med narobe in prav, med vzroki in biti spoštovan in spoštovati. Tovrstno ti dvomu v njegove besede, v njegovoposledicami, temveč sodelovati v izkušnjo lahko pridobiva tudi v sporočilo oz. njegovo resničnost.pogovoru, soustvarjati pogovor, ki soustvarjanju delovnega odnosa s Veliko znanja, spretnosti in izkušenjsproti nastaja, se počasi sprostijo in socialnim delavcem. je potrebnih, da se zmoremo pogovar-začnejo zaupati. jati z uporabnikom, ki je vpet v svoj Ko vstopamo v delovni odnos z blodnjavi sistem. Ne kakor koli, Skozi pogovor, ki temelji na uporabnikom, ki ima težave v dušev- temveč pogovarjati v smeri raziskova-perspektivi moči, spoštljivo odkriva- nem zdravju, še zlasti, ko gre za nja, odkrivanja virov moči, iskanjamo uporabnikove lastne vire, se kronične bolezni, za trajne blodnjave dobrih izidov. Ob tem kaj hitropribližamo njegovim željam, njegovim motnje, je zelo pomembno, da znamo naletimo na dve pasti. Prva je ta, da čeupom. Tudi tu se pogosto znajdemo v opaziti tudi minimalne razlike, da se zares odpovemo dvomu v uporab-svetu metafor oz. daleč stran od zaznamo posamezne nianse iste nikove besede, kaj hitro ugotovimo,resničnega sveta. Uporabnika, ki živi v barve. Bolezni imajo svoje zakonitosti, da lahko s tem podpiramo njegovesvojem svetu, ko je zaradi bolezni svoje vzpone in padce, pa vendar blodnje. V nasprotnem primeru pa zmoteno njegovo zaznavanje in preso- moramo verjeti v posameznikovo odkritim izražanjem dvoma v slišanojanje, lahko samo krepimo v tistih sposobnost okrevanja. To, da nekdo izgubimo njegovo zaupanje in posta-pogledih, ki so bliže resničnosti. In po zaključenem zdravljenju ostaja nemo samo eden od mnogih, ki muspet smo pred dilemo – za čigavo blodnjav, še ne sme pomeniti neuspe- niso verjeli.realnost gre? ha. Pomeni, da ostaja v svojem svetu, v katerem se mu lahko bolj ali manj Dilema, koliko verjeti in koliko ne Ker nismo nosilci resnice in ne približamo in skupaj z njim poskuša- oz. kdaj brezpogojno slediti temeljnimrešitve, lahko le v duhu koncepta mo iskati rešitve znotraj meja uresni- načelom socialnega dela, kdaj pasocialne krepitve ustvarjamo varen čljivega, njemu sprejemljivega. Težko, samo malo odškrniti vrata dvomu, jeprostor, kjer se bo uporabnika videlo z veliko potrpežljivosti, pa vendar. In ena ključnih dilem pri delu z osebami,in slišalo. Prostor, kjer bomo z veliko nehote smo zopet pred skušnjavo, da pri katerih je motena presoja realno-mero občutljivosti morda le zaznali bi se odločili v njegovo dobro, name- sti. Z njo se srečujemo skozi vesnjegovo ranljivost in med vrsticami sto njega. proces pomoči. Ko previdno odstira-prebrali, kaj ga ovira pri definiranju mo tančice z uporabnikove zgodbe, koproblema ali celo pri korakih k Če še tako verjamemo v človekovo tankočutno sledimo njegovim upomrešitvi. naravnanost k celjenju, k sposobnosti in željam, ko soustvarjamo varen in notranji modrosti prepoznavanja, prostor za »biti viden in slišan«, Pri tem ne smemo spregledati kaj je zanj dobro, je težko vztrajati in hodimo po tanki meji med zdravoposameznikove potrebe po vključeno- prepustiti času čas. Ko na določeni pametjo in profesionalnim ravna-sti. Če nimamo socialne mreže, ne stopnji zdravljenja zaradi bolezenskih njem.poznamo občutka pripadanja, spreje- procesov ne moremo iskati poti ktosti, spoštovanja. Ne le ljudje, ki dobrim izidom, je smiselno, da vsaj Literatura:skrbijo za nas, temveč tudi tisti, za poskušamo osvetliti ali ubeseditikatere lahko mi skrbimo, so nam in morebitne slabe odločitve, jih za 1. Čačinovič Vogrinčič, G. (2006), Socialnomi njim viri moči. Enako pomembno določen čas odložiti. Pomembno je, da delo z družino. Ljubljana: Fakulteta zakot dobiti je dati, pa naj gre za obču- situacijo vzdržujemo, če je že ne socialno delo.tek, da smo cenjeni, odgovorni, moremo izboljšati. Ko je zaznavanekomu potrebni ali ljubljeni. Žal v uporabnika toliko motena, da bi 2. Kobal, M. F. (1999), Znaki in simptomivsakodnevni praksi vidimo, da so zaradi tega ogrožal svoje življenje aliosebe s težavami v duševnem zdravju življenje drugih, nam kot socialnim duševnih motenj. V: Tomori, Martina (ured.)pogosto osamljene, z razrahljanimi ali delavcem niti ni težko. Takrat morajocelo pretrganimi družinskimi vezmi, v njegovo dobro odločati druge stroke, … [et al.]. Psihiatrija. Ljubljana: Litterapicta:brez prijateljev, umaknjene pred mi pa lahko kljub temu z njim vzpo-sosedi in znanci. Veljajo za posebne, stavljamo ali ohranjamo oseben Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.čudaške in premalokrat pomislimo, odnos. Če uporabnik začasno ne 3. MKB-10. (2005), Mednarodna klasifika-da je lahko prav socialna izolacija zmore sodelovati v delovnem odnosu,eden od virov stisk in nemoči ali pa lahko čas izkoristimo za pridobivanje cija bolezni in sorodnih zdravstvenihstiske še poglablja. Zaradi navedenega ali ohranjanje zaupanja. problemov za statistične namene.je še toliko bolj pomembno, da se Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije. 4. Poštrak, M. (2008), Zapisovati v skladu z miti socialnega dela. V: Čačinovič Vogrinčič, Gabi … [et al.]. Zapisovati socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.



Revija ISIS3F6orumOktober 2016O soodvisnosti umorazdravnika v Izoli inodstavljanja ministricealikako preprečiti kolapssistema zdravstvenegavarstva v SlovenijiDr. Marko Vudrag, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje Tisti, ki smo »pozno« prišli z dopustov, smo sam. Skratka, oseba brez državljanskih pravic.bili osupli in zgroženi nad tragičnim umorom Sicer zaradi dejanj, ki so iracionalna in v zahod­zdravnika na delovnem mestu v Splošni bolnišni­ noevropski krščanski tradiciji, ki ji pripadamo,ci Izola in nad takojšnjimi zahtevami po odstavi­ brez opravičila.tvi ministrice. Dramatičnost in neobičajnostdogodkov sta tolikšni in do take mere, da je tega Pri tej grozljivi zgodbi se mi vsiljuje misel, kipreprosto preveč. Ob tem se že samo po sebi se nekako vrti okrog besedne zveze, ali ne grevsiljuje vprašanje, ali je možno povezati ta dva tukaj predvsem za:dogodka (umor zdravnika na delovnem mestu inodstavljanje ministrice). Pa umestimo ta dva Zdravje prebivalstva in kjedogodka v dane okoliščine! sploh iskati zdravje? Je že res, da ministrica resor (sistema zdrav­ Govorimo o petdesetih slovenskih urologihstvenega varstva – SZV) vodi politično. In je zato (ubiti zdravnik je bil urolog), potrebovali bi jihzmotno trditi, da mora veliko vedeti o SZV. (baje) sto (100). V drugih specialnostih je precejNavsezadnje je prišla iz Vzajemne in ne iz SZV. podobno. Kolegice in kolegi v prvi liniji (primar­Vsi se spominjamo, zakaj je bila svoj čas ustano­ na raven SZV) imajo 7 minut za pacienta invljena in kaj sploh je Vzajemna. Tam nikdar niso trume v čakalnicah. Naše kolegice umirajo velikobili (tudi zdaj ne) neki posebno dobri poznavalci bolj zgodaj kot njihove vrstnice, ki delajo vSZV in potreb prebivalstva, neodvisni denar za drugih poklicih. Kako tudi ne bi, saj ni redko, daSZV (in za populacijo) pa jim je in jim še vedno npr. k pediatrom prihajajo matere ne samo zzelo diši. Obstaja domneva, da je bil zaradi tega otroki, pač pa tudi z odvetniki. So (smo) podvonja tudi sam neizprosni, a pošteni borec in nenehnim stresom.poznavalec SZV ter zdravstvenih potreb prebival­stva S. Fakin prisiljen zapustiti ZZZS, ki sicer niti Čeprav imajo naši bolniki še vedno vse (alini zavarovalnica, pač pa agencija, ki relativno skoraj vse) med zidovi sistema in jim je slovenskidobro upravlja naš zdravstveni denar. SZV sposoben povrniti zdravje, kadar ga izgubi­ jo, pri nas žal še vedno ni celostne obravnave, V Izoli se je torej človek oz. pacient, kronični zlasti kroničnega bolnika. A kronična bolezen,bolnik – sicer se ga v medijih deklarira s krimi­ npr. rak, je mnogo več kot le pravilno ugotovlje­nalno preteklostjo in z dvomljivo integriteto na diagnoza in skrbno izbrano ter vodeno zdrav­individualnega osebka, ne da bi karkoli vedeli o ljenje. Kronična bolezen je način življenja, kinjegovih stiskah in zakritih premišljevanjih – človeka (in njegove svojce) spremlja do zadnjegaprelevil v pošast, v dvojnega morilca (in en dne življenja in večino časa poteka izven zidovposkus umora), na koncu si je (menda) celo sodil bolnišnic in zdravstvenih domov. Ker bolezen

Revija ISIS Foru3m7Oktober 2016zelo temeljito poseže v dotedanji ter jo zaradi tega tudi bolje obvladu­ nega primera politične nespodobno­življenjski slog, to tudi pomeni, da jejo. A žal je v društva včlanjenih sti), v resnici pa je bil to generatormora biti pacientu (in njegovi družini) (pre)malo bolnikov. Ob tem se je številnih družbenih problemov vna voljo čim širša in dobro organizira­ treba vprašati tudi to, kakšen je sploh Sloveniji, lahko rečem tudi stanja vna vsestranska oz. celostna pomoč in odnos »upravljalcev« Slovenije do zdravstvu (domnevam, da tudi Izole).obravnava. Kaj imam pri tem v NVO in kakšni so sistemski pogoji In prav ZUJF je naš SZV, za kateregamislih? Najprej to pomeni dobro in delovanja nevladnega sektorja (NVO) na podlagi dnevnih dejstev lahkoustrezno informiranost o diagnozi in v Sloveniji. domnevam, da ga prikrito krmilioblikah zdravljenja, ki mora biti na samo majhna, a posvečena peščicavoljo v vseh fazah bolezni. Nadalje to Vse skupaj vsiljuje širši pogled na politikov, ki nima stika z državljani inpomeni obvladovanje bolečin, dobro okoliščine, ki jih imamo, predvsem pa z zdravstveno stroko, pripeljal predprehransko podporo, pomoč pri je nujno iskati rešitve, da bi se izognili vrata kolapsa.oskrbi telesnih težav (npr. slabosti ob kolapsu SZV, ki je ob takem grozlji­terapijah, pri zaprtju, limfedemih, vem dogodku naenkrat že »tukaj in Kako se torej izogniti kolapsu?stomi, protezah, vstavljenih katetrih zdaj«! Poleg številnih predlogov slovenskega…), pravico do drugega mnenja, zdravniškega stanu bo izrednegainformiranje o možnosti zdravljenja v Zdi se, da se za začetek predlogi pomena tudi vzpostavitev lokalnihtujini, redno izobraževanje o bolezni, rešitev (celo uradni) sučejo okrog mrež in delujočega nevladnega sek­psihološko podporo – individualno in indikatorjev kovin in namestitve torja (NVO), prek katerih se bodoskupinsko, spodbujanje k vključitvi v uniformiranih, praviloma obritih, lahko izvajali akcijski načrti strokov­društva bolnikov (NVO) ter tudi razkoračenih, s prekrižanimi mišiča­ nih skupin ter ozaveščanje javnosti.celovito paliativno oskrbo. Večina stimi rokami in že po videzu nevarnih To bo ključna podpora za izvedbokroničnih bolnikov ni »obvladanih« moških. Somrak pameti! projekta reforme SZV. Le ozaveščanjetako dobro, kot bi želeli ali kot bi bilo ter nesebična vzpodbuda in pomočpotrebno, kar je delno posledica tudi Osebno sem prej za to, da mora splošni populaciji (in ne aroganca)slabega poznavanja osnov bolezni (in slovenski zdravniški stan za začetek bodo privedli do aktivne udeležbe pridelovanja zdravil) s strani bolnikov. glede SZV nehati z dobrohotnim vseh družbenih (političnih) odloči­Ki pogosto ne vedo, kako njihova sprejemanjem (brez izjeme) odgovor­ tvah, tudi o narodovem zdravju. Samobolezen deluje in poteka, ne vedo in nosti, ki mu ne pripadajo, mu jih pa na ta način bomo prišli do boljšeganezadostno razumejo, kaj je cilj nespodobni in hinavski »mnenjski zdravja, do zmanjševanja pritiska nazdravljenja oz. obvladovanja njihove voditelji in odločevalci« spretno in proračun ter do odprave neenakosti vbolezni, kako ga doseči (npr. zakaj zvito tovorijo na pleča. Namesto da zdravju.morajo zdravila jemati tudi takrat, ko jim slovenski zdravniki dopovemo innimajo simptomov) ... Posledično si dokažemo, da slovenski SZV še vedno Zato pošiljam politikom in Vladibolniki včasih sami določajo režim deluje samo zaradi zdravniške nese­ jasno sporočilo, da naj bi nadgradnjajemanja zdravil, ga pogosto spremi­ bične prizadevnosti, predvsem pa sistema potekala »od spodaj navzgor«njajo in ne sledijo predpisanemu, zaradi mizerno majhnih plač, so in ne nasprotno, »od zgoraj navzdol«.občasno opuščajo zdravljenje … Vse to »oni« za nas zdravnike »določili« Eksperimentiranje z narodovimlahko vodi v slabo vodeno bolezen, družbeno vsesplošno sprejet psiholo­ zdravjem namreč ni dopustno – sis-več zapletov bolezni, več obiskov pri ško-čustveni status, običajen pri 8- ali tem zdravstvenega varstva je popol­zdravniku, daljše čakalne dobe, manj 10-letnih otrocih, kjer je za otroka noma nepolitično področje in nečasa, ki ga imajo na voljo pri zdravni­ odločilnega pomena, da je všečen in dopušča političnega tekmovanja zaku, višjo porabo zdravil, denarja ... sprejet (ljubljen) ter zaradi tega v naklonjenost volivcev.Poleg tega je poznavanje Zakona o čustvenem stanju nenehne krivde. Topacientovih pravicah med bolniki zelo v Sloveniji niti ni težko, kajti v celotnislabo. družbi je prisotna huda anomija, kjer so ponotranjene (družbene in osebne) Zato je ključno, da kronične vrednote popolnoma razvrednotene.bolnike temeljito poučimo, kaj je Jih ni! Oz. ima vsak svoje, zlastinjihova bolezen, katere so poglavitne instant internetne. Vse drže so enako­značilnosti, kaj lahko naredimo z vredne in vsi se razumejo na vse,zdravili, zakaj jih je treba ves čas zlasti na medicino. Empatija, dobrotajemati redno in dosledno. Izkušnje in poštenje se razglašajo za neumnostkažejo, da so bolniki, ki so člani in naivnost. S tem trendom v resnicidruštev bolnikov (NVO), bolje ozave­ generiramo velike probleme, tudi vščeni in bolje razumejo svojo bolezen zdravstvu. Dokaz za to je bilo svoj čas sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ – ZUJF-a (kot edinstve­

Revija ISIS3F8orumOktober 2016Bolnišnice morajo (p)ostatibolnišnicePrim. Marjan Fortuna, dr. med., Kranj so deležne številnih šikaniranj, opazk, kritik bolnikov in svojcev ter verbal­ Veliko manj pomembne in manj primer geometra, ki je nič hudega nega, pa tudi fizičnega nasilja. Obi­izpostavljene ustanove, kot so bolni­ sluteč opravljal le svojo službo in bil skovalci namreč hodijo po bolniškihšnice, zdravstveni domovi in številne deležen fizičnega napada, zaradi oddelkih, kot jih je volja, tudi ponoči,ambulante, nimajo praktično nobene­ katerega je izgubil življenje) – pa tudi, stikajo po omaricah drugih bolnikov,ga varovanja pred morebitnimi če nekateri menijo, da gre za ekscesna množijo se kraje vrednih predmetov,nasilneži. V svoji več kot štirideset­ dejanja – zgane vsa javnost in skuša grozi se medicinskim sestram inletni praksi sem doživel tudi zelo vsaj zmanjšati možnosti, da sploh zdravnikom, kot da smo za težave vnevarne situacije, zlasti ob morebit­ pride do takih dejanj. Povsem prepre­ zdravstvu krivi le mi.nem neugodnem izhodu zdravljenja. čiti se jih res ne da.Govorjenje o tem, da je šlo pri dogod­ Za ilustracijo bi lahko navedelkih v SB Izola za ekscesen primer, je, Naše bolnišnice (vsaj Univerzite­ mnogo primerov, ki sem jim bil pričamilo rečeno, sprenevedanje. Ravno za tni klinični center Ljubljana v mojem tudi sam ali moji sodelavci, vendar bito gre! Za preprečevanje ekscesov, času) imajo zaposlene varnostnike, ki bil spisek predolg. Bom pa navedelkolikor je le mogoče, in teh je preveč! pa bolj kot za varnost skrbijo za dva. Ali je normalno, da mene kotTreba je poskrbeti za varnost zaposle­ informacije. Tako velika ustanova bi dežurnega zdravnika ob 11. uri zvečernih in bolnikov, saj so tudi slednji morala namesto kakega varnostnika v pritličju UKCL ustavi moški in mipogosto deležni nasilja znancev, imeti zaposlenega nekoga, ki je ponuja revijo Kralji ulice? Ali da nasorodnikov in barab. sposoben v primeru fizičnega nasilja, oddelku, kjer sem bil zaposlen, nek grožnje z orožjem ali celo eksplozivom narkoman ukrade štampiljko in Večina bolnikov prihaja v zdrav­ ustrezno ukrepati. UKCL je zaradi ponaredi recept? To sta samo dvastvene ustanove po pomoč zaradi svoje odprtosti, razprostranjenosti v primera, ki se v neki javni ustanovi netakih ali drugačnih zdravstvenih več stavbah in dostopnosti iz številnih bi smela zgoditi. Resda v teh primerihtežav. So pa med njimi tudi taki, ki vhodov zelo lahko dostopen tudi ni šlo za nasilna dejanja, sem jih pasvojih težav ne znajo ali nočejo ljudem, ki nimajo dobrih namenov in deležen tudi jaz in jih na tem mestureševati na kultiviran način in se zate­ nimajo v bolnišnici česa iskati. raje ne bi omenjal. Da, tudi to sekajo k raznim oblikam nasilja. Sem dogaja, spoštovani zagovornikine sodijo tisti, ki so nasilni zaradi Bolnišnice so mesto, kjer bolniki bolnikom »prijaznih« bolnišnic.narave bolezni, in teh ni tako malo. in zaposleni potrebujemo mir: prvi zaPa tudi za te, za katere je očitno, da zdravljenje, drugi za nemoteno delo. Trdim, da so naše zdravstvenepotrebujejo posebno obravnavo in Pa pogosto ni tako. Pred leti smo ustanove preveč odprte tudi za ljudi znadzor, ne storimo dovolj. Ne gre uvedli obiske bolnikov od 11.30 do zlimi nameni, in sem bil neuspešen vsamo za bolnike z duševnimi bolez­ 19.00 z namenom, da bi svojci poma­ prizadevanjih, da bi postale ustanovenimi, gre tudi za bolnike, ki imajo gali pri negi in da bi bil čas obiskov bolj zaprtega tipa. Večina bolnišnicorganske bolezni zlasti centralnega bolj liberalen. Poslušali smo floskule npr. nima niti ograje, ki bi mnogimživčevja, so odvisniki od raznih celo od vodilnih, da mora biti bolni­ preprečila nepooblaščen prihod vanje.substanc, in za asocialne ljudi, ki so šnica prijazna do bolnikov. Ali ni Saj ne moreš priti kar tako npr. nanasilni že do svojih bližnjih, sosedov, bolnišnica najbolj prijazna, če v njej občino, sodišče, v izobraževalneznancev itd. Taki ljudje se nikoli ne vladajo mir, red, disciplina, čistoča? ustanove, vladno poslopje, ministr­bodo spremenili in bodo svoje težave Vsega tega zaradi številnih obiskoval­ stvo npr. za zdravje, kadar te je volja.pogosto skušali reševati na nasilen ali cev ni. To bi lahko veljalo, če bi imel v Po bolnišnici pa se lahko sprehajacelo brutalen način, ker jim lastno naših bolnišnicah vsak bolnik svojo kdor koli? Nikakor in nesprejemljivo!življenje niti življenje drugih nič ne sobo. Dokler pa je včasih tudi po osempomeni. bolnikov v eni sobi, taki liberalni Svoje trditve, da morajo biti obiski niso možni niti zaželeni. Medi­ bolnišnice čim bolj varovane (fizično, Prav je, da se ob podobnih dogod­ cinske sestre niso tiste, ki morajo z nadzornimi kamerami in prikrito)kih v zdravstvu, pri policiji, v drugih preganjati nesramne, nasilne in pred preštevilnimi ljudmi, ki dnevnodržavnih službah (spomnim naj na moteče posameznike. Že tako ali tako prihajajo vanje in jih nihče ne nadzi­ ra, niti ne vemo, kdo so, lahko pod­ krepim s številnimi drugimi primeri in argumenti. Na vhodu morda

Revija ISIS Foru3m9Oktober 2016vratarju ali varnostniku sicer rečejo to dr. Sandra Tušar, vodstva zdravstve­ da bi bilo takih dogodkov čim manj.in to, preverja pa tega tako ali tako nih zavodov in nekateri drugi) zago­ Tudi za ceno, da bolnišnice čim boljnihče. Ko pridejo v ambulanto ali na varjajo nekaj, kar ni nikjer drugod. zapremo pred tistimi, ki v njih nimajobolniški oddelek, pa se lahko prosto Kdo pri zdravi pameti lahko zagovarja česa iskati. Od sedanjega ministrstvasprehajajo sem in tja ter načrtujejo tako rekoč dneve odprtih vrat ob tem, pač ni mogoče pričakovati radikalnihsvoja kriminalna dejanja. Takrat je da so mnogi bolniki preveč nemočni, ukrepov, ker gre po njihovem mnenjupogosto že prepozno. da bi vsaj pozvonili, če opazijo kaj samo za »ekscese«. sumljivega. Zaposleni pa tudi ne Zatorej morajo postati bolnišnice morejo nadzorovati vseh in vsakogar, Ne preostane nam nič drugega,»trdnjave« zdravja in miru, ne pa ki se znajde v bolnišnici. kot da se sami samozaščitno organizi­mesto, kamor se lahko zateče vsak, ki ramo, tudi za ceno očitkov, da našeto hoče zaradi takšnih ali drugačnih Tudi meni je povsem jasno, da se bolnišnice niso bolnikom prijaznevzgibov. Ne morem verjeti, da najvišji vseh tragičnih dogodkov pred in v ustanove, kar pa so zgolj floskuledržavni uradniki (npr. nekdanji bolnišnicah ne da preprečiti, toda nesposobnih politikov in vodstevminister Keber in državna sekretarka storiti moramo vse, kar je v naši moči, zdravstvenih zavodov.Nov »pomemben« prispevekk reformi slovenskega zdravstvaMag. Dragotin Ahlin, dr. med., Splošna ambulanta Kamnik Dne 23. junija sem bil ravno na Ob 14.28 istega dne smo dobili do nujne situacije, pa tudi če je nujnadopustu. Imel sem čas spremljati novo sporočilo (v prejšnjih časih smo medicinska pomoč organiziranaelektronsko pošto. Ob 8.49 sem dobil včasih dobili večkrat isto sporočilo po drugače, ne bomo sedeli, ampak sesporočilo od ZZZS – tako kot verjetno pošti, elektronska sporočila vsaj nič lotili dela. Tudi ko smo na malici, smovsi zdravniki, predvidevam, da samo v ne stanejo in se prihrani zdravstveni torej v stalni pripravljenosti, ki sevedaosnovni zdravstveni dejavnosti – da denar). Takrat so nam sporočili, da ni ni posebej plačana in nikomur tudi namoramo do 6. julija sporočiti prilago­ treba opredeliti malice od–do, ampak misel ne pride, da bi bila.ditev svojih urnikov 15. točki 36. člena samo razširiti delovni čas, malico paSplošnega dogovora za leto 2016. Ta lahko imamo, kadar nam čas to Če tako zelo skrbimo, da bi zdrav­pravi, da moramo v okviru delovnega dopušča, verjetno pa vseeno ne pred stveni delavci delali spočiti, bi bilo prejoziroma ordinacijskega časa opredeli­ koncem prve ure dela in ne po začetku treba poskrbeti za to, da ne bi delali poti tudi odmor za malico, ki se lahko zadnje ure dela! 12, 24, 36, 48 ur ali celo več skupaj. Tidoloči šele po eni uri dela in najpo­ ljudje so res utrujeni in morda tudizneje eno uro pred koncem delovnega Meni se zdi tako poseganje v naše nevarni, družba pa se spreneveda inčasa. Zaradi nemotene nujne medicin­ delo smešno. tišči glavo v pesek. To je veliko večjiske pomoči je treba urnik prej še problem kot problem malic v osnovniuskladiti z organizatorjem te dejavno­ Do sedaj smo, če se je vsa ekipa zdravstveni dejavnosti.sti v izpostavi. Urnik je treba popraviti strinjala, imeli pol ure krajši delovnitudi zaradi 154. člena Zakona o čas in kadar je čas dopuščal, v nekaj Glede na to, da je v zakonu napi­delovnih razmerjih, ki pravi, da ima minutah popili tisto kavico. Tak način sano, da je pravica do malice samodelavec pravico do odmora med dela nam je ustrezal. Delo v ambulanti pravica, ne pa tudi dolžnost, sem nadelovnim časom – 30 minut. je namreč težko organizirati tako, da ZZZS pisno vprašal, ali se lahko cel je čakalnica prazna in da imamo pol tim moje ambulante tej pravici pisno V sporočilu je pisalo, naj pošljemo ure časa zase. Pacienti so sicer naro­ odpove in dela brez malice. Žal donov urnik z opredeljenim časom čeni, žal pa ves čas hodijo tudi vmes danes odgovora še nisem dobil.malice od–do. ali pa vsaj telefonirajo. Sestra ne bo nikoli pol ure prosta, tudi zdravnik Kaj bomo s to »pravico« dobili Enako sporočilo sem dobil ponov­ težko, četudi to zapovedujejo vsi zdravstveni delavci? Žal nič. Delatino ob 8.56 in ob 10.04. Sporočilo je zakoni in pravila sveta. Tudi v času bomo morali pol ure dlje – tudi dobilo očitno zelo pomembno. malice nam je vsem jasno, da če pride sedaj smo vedno delali, dokler nismo vsega naredili – spremeniti bomo morali napis na vratih, vizitke, sple­ tno stran (dodatni stroški).

Revija ISISF40orumOktober 2016 Kaj bodo dobili pacienti? Žal le problem malice in zdravstvenim e-napotnico. Pošiljati moram fakturnaveč čakanja in slabe volje. Manj bodo delavcem zapovedali malico, vendar poročila, ne računov za storitve, kerzadovoljni. takrat, ko nimajo dela. so storitve tako in tako plačane po pavšalu, torej je vse administrativno Stanje v čakalnici splošne ambu­ Zdravniki v osnovnem zdravstve­ delo »v prazno«. No ja, ni čisto »vlante je namreč nepredvidljivo. nem varstvu smo močno preobreme­ prazno«, jemlje mi dragocen čas, ko biVeliko pacientov je naročenih, veliko njeni, premalo nas je, zahteve bolni­ se lahko pogovarjal s pacientom, gatudi nenaročenih. Še našega urnika kov so vsak dan večje. Sam npr. pregledoval ali pa bi ga vsaj gledal vpogosto ne poznajo, kaj šele časa za »normo« presegam za 25 odstotkov. oči. Zdaj moram namreč pol časa, kimalico, ki tako in tako ne bo določen, Ta del seveda ni plačan, med delom je zanj že tako skromno odmerjen,bo pa določeno, da je malica najka­ pa moram opraviti še kup administra­ gledati v računalnik.sneje eno uro pred koncem službe in tivnih neumnosti, ki skrajšajo časnajprej eno uro po začetku službe. stika z bolnikom. Veliko stvari bi se bilo treba lotitiSmešno! in jih urediti, pa se žal s tem ukvarjajo 6. julija 2016 sem dobil od ZZZS pisarniški delavci, na napačnem V zdravstvu kar mrgoli velikih in elektronsko pošto, s katero so me koncu. Nikoli se namreč nobenapomembnih problemov. Že nekaj let spomnili, da moram oddati poročilo o administrativna zapoved ne ukine,nam zdravstveni sistem pred očmi opravljenem laboratoriju. Ko je bolnik vedno vse ostane in se doda še kajpropada, gledamo nepravilnosti, ki so pri meni, moram vnesti v računalnik novega. »Veliki brat« nas opazuje, mivsak dan večje, in nemočne paciente, vsako laboratorijsko storitev, ki jo tiho izpolnjujemo zahtevano, pacientiki se z njimi soočajo in molčijo ter naročim. To mi dnevno gotovo vzame so pa tudi tiho!plačujejo vedno več (ker se morajo vsaj 20 minut dragocenega časa, ki bizaradi katastrofalnih vrst posluževati ga sicer posvetil pacientu. Škoda, ker so zaradi vsega tega nastoritev zasebnikov). Mi smo pa bolj slabšem LJUDJE, NAŠI LJUDJE!papeški od papeža in bomo reševali Vpisati moram storitve, napotitve, laboratorij, e-recept, začeli bomo zMoja (naša) brca v (trdo) megloPrim. prof. dr. Zmago Turk, dr. med., v. svet., Maribor Ko te dni dobivamo vabila za različne izobrazbe, ki »zdravijo« več medicine v Berlinu in člani odbora.Evropski kongres integrativne in kot pol milijona ljudi mimo organizi­ Nihče izmed ustanoviteljev se ni želelkomplementarne medicine in vabila ranega zdravstvenega varstva iz žepov ukvarjati s komplementarno medi­za Svetovni kongres integrativne in bolnikov. Obrnila sva se tudi na cino.komplementarne medicine v Varša­ ministrico, ki pa po svoji navadi navi, Stockholmu, na Harvardu ter naša vprašanja in predloge sploh ne Osnovni namen združenja je:drugih znamenitih univerzah, ki so odgovarja. –– analizirati razmere v slovenskemznotraj svojih struktur ustanovileposebne inštitute za integrativno Naj spomnim, da se je zaradi prostoru glede uporabe komple­medicino, v katerih združujejo zgoraj navedenih dogodkov leta 2011 mentarnih in alternativnih oblikraziskovalno delo, poskušam razmi­ sestala skupina najvišje izobraženih zdravljenja, s katerimi se zdravijošljati o dogodkih v Sloveniji na tem slovenskih zdravnikov. Vsi smo bili Slovenci brez strokovnega inpodročju. redni profesorji, višji svetniki (Gadži­ materialnega nadzora; jev, Kenda, Pajntar, Borko, Turk, –– v sekciji zdravnikov znotraj S prof. Borkom1 sva s članki že Starc, Jeglič, Jerman, Toplak …). ZIMS-a zbrati vse tiste zdravnike,večkrat želela odpreti razpravo v Ustanovili smo Združenje za integra­ ki se ukvarjajo ali pa se želijozdravniških krogih o aktualnih dogod­ tivno medicino Slovenije (ZIMS) po ukvarjati z eno od komplemen­kih v slovenskem prostoru. V Sloveniji vzoru nemškega združenja. Organizi­ tarnih oblik, in od njih zahtevatinamreč deluje okoli 7000 zdravilcev rali smo ustanovni in kasneje še več strokovno analizo in podporo za kongresov vse do letošnjega kongresa uporabo te metode ter začeti1 Borko E. Turk Z.: Zdravstvo in zdravil­ v Gornji Radgoni. Postali smo člani znanstveno raziskovati metode, stvo. Isis. Julij 2016: 15–8. Evropskega združenja integrativne ki nimajo dovolj znanstvene podlage;

Revija ISIS Foru4m1Oktober 2016–– vključiti vse registrirane zdravil­ manj pa pri Slovenskem zdravniškem kljub opravljanju visokih funkcij v ce, ki so se registrirali preko društvu. Posamezni zdravniki v zdravniških združenjih. Gospodarske zbornice brez vsakih različnih komisijah so brez vsakršnih medicinskih dokazil, v enotno izkušenj na področju komplementar­ Sprva smo mislili, da gre zgolj za sekcijo, ki bi jo kontrolirali nosti ognjevito trdili, da je slovenska meglo, skozi katero bi se dalo prebiti s zdravniki. Preko tega bi si priza­ medicina samo ena, da uporablja potrpežljivostjo, strokovno svetlobo in devali za spremembo zakona o samo znanstveno preverjene metode, strokovnim tipanjem. Vendar smo zdravilstvu in za ustanovitev zdra­ brez da bi razmišljali o tem, da ugotovili, da je znotraj megle trda vilske zbornice Slovenije s stro­ obstaja vzporeden zdravstveni sistem, stena nerazumevanja v naših zdrav­ kovnim nadzorom združenja za katerega so kot funkcionarji niških krogih, ki se ponavlja od zdravnikov. slovenskega zdravništva prav tako znanih stališč Komisije RS za medi­ Kot komplementarne oblike, o odgovorni. cinsko etiko iz leta 19982 naprej, in absolutna aroganca zdravilcev, ki si nekaterih je moč pisati in raziskovati, Ustanovni profesorji Združenja za želijo nadzora, še manj pa zahteve posmo šteli akupunkturo, homeopatijo, integrativno medicino smo vsi že v strokovnosti in dokazih ter analizimanipulativne tehnike, body medici- poznih zrelih letih. Počasi popuščamo svojih dejavnosti. V tavanju po tejne, fitoterapijo, jogo, meditacije, v dopovedovanju, da ne želimo škoditi megli smo že izgubili voljo, energijo inbioresonanco, refleksoterapijo stopal slovenski šolski medicini, ki v Sloveni­ izčrpali meglenke ter zdravniškoin podobne oblike, ki se pojavljajo v ji absolutno obvlada stroko, oz. nivoju solidarnost.zdravniških in zdravilskih krogih. strokovnega varstva, ampak želimo na eni strani urediti neorganizirano in Slovensko združenje za integrativ­ Posebno sekcijo bi predstavljala nestrokovno zdravilsko zdravljenje, no medicino tako tava med novimi inanaliza prehranskih in drugih dopol­ na drugi strani pa odpreti možnost sodobnimi vzori Evrope in sveta ternil, ki se prodajajo bolje kakor žemlje selektivnega pristopa v raziskovanju blokado v slovenskem prostoru.v slovenskih lekarnah, predvsem pa in analizi nekaterih komplementarnih Ustanovitelji, ki smo zastavili svojpreko spleta. V tem poslu se obračajo oblik. Enako kot to počnejo v zname­ ugled in znanje, se počasi umikamo inmilijoni evrov brez vsakega strokov­ nitih klinikah po svetu, predvsem v prepuščamo razvoj dogodkov času innega nadzora in priporočila. kliniki Charite v Berlinu, kjer je prostoru. Menim, da eni in drugi evropski center za integrativno strani ustreza sedanja nedorečenost, Čeprav je akupunktura po zaslugi medicino. da prvi ostajajo na svojih piedestalih,prof. Pomeranza, preko Svetovne drugi pa v svojem biznisu.zdravstvene organizacije, dobila svoj V Sloveniji je okrog 50 ordinacijstatus znotraj medicinskih krogov, je za bioresonanco in refleksoterapijo, s Najverjetneje bo tako, kot so reklitrebe nadaljevati raziskovalne projek­ katero se ukvarjajo tudi zdravstveno stari Latinci: »Contra principiate z metodami sodobne medicinske izobraženi ljudje, vendar brez vsake negantem non est disputandum.«znanosti, zato smo ustanovili Združe­ strokovne podlage in analize svojihnje za akupunkturo pri Slovenskem rezultatov. Ko smo jih želeli pritegniti 2 Stališče državne komisije za medicinskozdravniškem društvu. Temu navkljub v organiziran in nadzorovan sistem, etiko o zdravilstvu. Zdrav Vestn 1998: 67:pa po Sloveniji pikajo razni strokov­ so se umaknili v svoje kroge, ker ne 179–81.njaki z vzhoda – Kitajci, Rusi in želijo komunikacije na tem področju.priučeni Slovenci – brez vsakega Nališpane gospe na televiziji vsako­strokovnega nadzora in izobrazbe ter dnevno razlagajo in diagnosticirajona široko propagirajo svojo akupunk­ težave bolnikov. Ministrica pa nič. Aliturno dejavnost v vseh občilih in na mora priti Krpan? Ta je po sodobnitablah ob cestah. Tudi ti so registrira­ razlagi dobil tudi politično noto.ni preko Gospodarske zbornice brezpotrebnih dokazil. Zaradi vsega zgoraj napisanega profesorji, višji svetniki, emeriti v Ustanovitelji Združenja za inte­ spodobnih letih izgubljamo voljo, dagrativno medicino smo preko svojega bi še naprej nastavljali hrbte zadosedanjega dela z nazivi in delom nekoga, ki ne želi, ne razume ali padokazali, da obvladamo šolsko medi­ noče ugotoviti dejstva, da je v sloven­cino, vendar vidimo na vseh kliničnih skem prostoru na tem področju vsepoteh še vedno odprta vprašanja, kjer narobe. Ni nadzora, ni strokovnosti,bi lahko nekatere metode komple­ ni integracije metod, ni povezanostimentarne medicine dopolnjevale med kolegi, ki so na eni strani mogočeznanje in izkušnje ortodoksne šolske zdravniki, popoldne pa zdravilci.medicine. Posluha nismo našli niti pri Bojijo se pokazati svoje delovanjeZdravniški zbornici Slovenije, še

Revija ISISF42orumOktober 2016Retrogradna analiza zdravstvenegaobravnavanja bolnika Č. I.Prim. dr. Zlata Remškar, dr. med., Medvode ljenje. Bolnika so po dveh letih prepu­ stili sledenju izbranega [email protected] Pulmologova primerjava letos Danes petinšestdesetletni bolnik vezivnotkivnega obolenja. Rentgeno­ opravljenih rentgenogramov prsnihje do starostne upokojitve opravljal gram prsnih organov ni prikazal organov, ki jih je bolnik prinesel nadelo skladiščnika. Bil je dolgoletni plevralnega izliva. Vzdrževalnega vpogled, s stanjem leta 2008 jekadilec 40 cigaret na dan. Osem let ne odmerka medrola niso spremenili, prikazala napredovanje intersticijskekadi. Zaradi periferne arterijske ponovna revmatološka kontrola je prizadetosti pljuč.okluzivne bolezni (PAOB) njegovo bila predvidena čez eno leto oz. junijastanje spremlja angiolog. 2013. Bolnik je pulmologu povedal, da dobri dve leti opaža zmanjševanje Leta 2011 so mu ob bolečinah na Leta 2014 so bolniku na novo fizične zmogljivosti. Pol leta ga dis­levi strani prsnega koša ugotovili ugotovili suprarenalno insuficienco pneja ovira že pri hoji po ravnem.vnetje rebrne mrene levo. Bolnišnična ter medrol zamenjali s hydrocortiso­ Večkrat se tudi splošno slabo počuti,obravnava enostranskega vnetja nom v odmerku 10 + 5 + 5 mg na dan. kašlja oz. preboleva »pljučnice«, obrebrne mrene ni uspela razjasniti. S katerih mu predpisujejo različnepreiskavami so izključevali infektivni Še naprej so letno preverjali antibiotike, ter glede na svoje počutjevzrok plevritisa, avtoimunsko obole­ kazalce morebitnega sistemskega spreminja svoj dnevni odmereknje, pljučne embolizme in maligno vezivnotkivnega obolenja, ki pa je hydrocortisona.obolenje rebrne mrene. Biopsija ostajalo nepotrjeno.plevre ni bila narejena. Kljub nerazja­ Ob julijskem pregledu je pulmologsnjenemu vzroku enostranskega Leta 2014 je bolnik pričel kašljati, nad pljuči bolnika slišal obojestranskovnetja rebrne mrene so se odločili – z kar je bilo pripisano ponavljajočim se pozno inspiratorno pokanje, ki podelovno diagnozo morda obstoječega okužbam spodnjih dihal, ki so bile odkašljanju ni izginilo. Betičastihneopredeljenega avtoimunskega ocenjene kot odporne na antibiotično prstov bolnik ni imel.obolenja plevre – za poskusno uvedbo terapijo. Revmatolog je s tem v zveziantivnetnega zdravljenja z medrolom januarja 2015 menil, da bi lahko težji Bolniku so bile izmerjene srednjez začetnim visokim odmerkom 96 potek okužb razložili s pri bolniku težke restriktivne ventilatorne motnjemg/dan, ki so ga med bolnišnično poznano suprarenalno insuficienco. S in znižanje difuzijske zmogljivosti zaobravnavo postopoma znižali na 16 tem v zvezi je bolniku svetoval, da ob CO na 50 odstotkov normalne zmo­mg/dan. Plevralni izliv se je izboljšal. blažjih okužbah dihal odmerek gljivosti.Bolnik je bil odpuščen domov ob vzdr­ hydrocortisona podvoji, ob težjihževalnem odmerku medrola 16 mg/ okužbah pa potroji. Pulmolog se je odločil za ponovi­dan ter usmerjen v nadaljnje ambu­ tev CT prsnega koša, primerjalnolantno spremljanje stanja. Zaradi omenjenih pogostejših glede na stanje leta 2008, zaradi okužb spodnjih dihal so bolniku od ocenitve napredovanja intersticijske Čez šest mesecev, junija 2011, je januarja 2016 do junija 2016 štirikrat prizadetosti pljuč v osmih letih.bil pregledan pri revmatologu, ki je rentgensko kontrolirali stanje prsnihugotovil, da bi bolnikove simptome in organov. Pljučnice niso zaznali, Po pregledu večletnega zdravstve­znake sicer težko združili v »enotno opazili pa so pljučne retikulonodular­ nega obravnavanja bolnika, kot sem garevmatsko bolezen«, ki pa bi bila »še ne zgostitve, ki bi lahko kazale na povzela iz njegove medicinske doku­vedno možna«. Kar zadeva zdravlje­ kronično intersticijsko obolenje pljuč, mentacije in iz ugotovitev svojeganje z medrolom, ki ga je bolnik takrat zaradi katerih so priporočili pregled naključnega ambulantnega srečanja zprejemal 8 mg/dan, pa bo odločil pri pulmologu. njim, se mi je porodilo nekaj vprašanjpulmolog, ki je pred meseci uvedel in opažanj, ki jih bom v nadaljevanjuzdravljenje. Pulmolog je julija 2016 ugotovil, predstavila in o njih tudi razpravljala. da je imel bolnik v tej ambulanti že Aprila 2012 je bolnik še vedno pred osmimi leti oz. leta 2008 s CT Prva med ugotovitvami je bila, daprejemal medrol v vzdrževalnem prsnega koša odkritih nekaj emfizem­ so se pri bolniku z enostranskimodmerku 6 mg/dan. Revmatolog tudi skih sprememb v pljučih in začetno neopredeljenim plevritisom zelo hitrotokrat ni ugotovil znakov sistemskega pljučno fibrozo v spodnjih pljučnih odločili za uvedbo sistemskega korti­ področjih. Takrat se niso odločili za koidnega zdravljenja, ki je, kot so poglabljanje diagnostike oz. za zdrav­ ocenili, takoj »pomagalo«. Druga, nedvomno za bolnika zelo pomembna, je bila ugotovitev, da so

Revija ISIS Foru4m3Oktober 2016kljub v nadaljevanju nepotrjeni prikazal pljučnice. Šele zadnje junij­ iatrogeno povzročeno suprarenalnosistemski vezivnotkivni bolezni sko priporočilo rentgenologa je insuficienco ter pri simptomatikivztrajali pri dolgotrajnem vzdrževal­ sprožilo usmeritev bolnika k pulmolo­ kašlja že pred dvema letoma upošte­nem kortikoidnem zdravljenju in niso gu, in sicer po naključju k istemu, ki vali poleg možnosti okužbe spodnjihrazmišljali o morebitni ukinitvi ga je obravnaval že pred osmimi leti dihal tudi pred osmimi leti zaznanomedrola. oz. leta 2008. intersticijsko bolezen pljuč, na katero se je v razdobju od leta 2008 do leta Tretja ugotovitev je bila pojav Ob pulmološkem pregledu je bilo 2016 čisto »pozabilo«.zapleta dolgotrajnega kortikoidnega prav zato mogoče odkriti, da je imelzdravljenja v smislu suprarenalne bolnik že pred osmimi leti s CT Menim torej, da bi se moral bolnikinsuficience, zaradi katere so bolniku prsnega koša ugotovljen emfizem gibati med preiskovalci in terapevtipo treh letih namesto medrola predpi­ pljuč in pljučno fibrozo. vedno z vso razpoložljivo medicinskosali hydrocortison. Bolnikovi presoji dokumentacijo, ki bi lahko preprečilapa so prepustili aktualno odmerjanje Med obravnavo zaradi levostran­ podobna dogajanja kot pri prikaza­substitucijskega zdravljenja s hydro­ skega plevritisa leta 2011 teh podat­ nem bolniku.cortisonom, ki ga je glede na svoje kov niso imeli in jih tudi niso iskali,počutje večkrat poviševal do najvišjih saj so se povsem osredotočili na Ugotovim naj še, da zdravniki insvetovanih odmerkov. obravnavo enostranskega vnetja tudi bolniki večinoma niti ne izvemo, rebrne mrene. da bi bila v nekaterih primerih zdrav­ Kot četrto ugotovitev analize stvena obravnava bolnikov lahko tudiobravnavanja bolnika bi izpostavila, Opravljena analiza prikazanega bolj celostna, kot je bila.da so zadnji dve leti simptomatiko primera nam zelo nazorno kaže, kakokašlja razlagali z okužbami pljuč, ki so pomembno je pri obravnavanju Tudi zato je treba vsake tolikojih tudi večkrat antibiotično zdravili, bolnikov upoštevati vse dokumentira­ časa opozoriti na prikazano proble­pa čeprav rentgenogram prsnih ne ugotovitve oz. pregledati vso matiko in si osvežiti zavest o možnihorganov, ki je bil na primer od januar­ bolnikovo medicinsko dokumentacijo. tudi negativnih posledicah našihja do junija 2016 narejen štirikrat, ni Zdi se, da bi temu bolniku z bolj odločitev za bolnike, ki so nam celostno obravnavo lahko prihranili zaupani.Medicina vrača udarecMarija Burnik, dr. med., spec. ped., ZD Ljubljana odstotkov. Pozabili smo povedati, da je virus HIV 25-krat manjši od (širi­[email protected] ne) spermija1; kolikšna je torej verjet­ nost za prehod virusa HIV skozi Že skoraj moreče sanje: gasilci so uporabljali, se bodo iz nje kaj naučili kondom, če le-ta »zataji« v (najmanj)morali čedalje večkrat posredovati …, se bojim, da pristopamo k »pereče­ 2 odstotkih primerov? Nekje se jezaradi požarov. Nekaj so jih uspeli mu in neobvladanemu javnozdrav­ izgubila informacija, da je sam spolnipogasiti hitro, drugje je bila škoda precej stvenemu problemu« z imenom akt le eden od možnih načinov preno­večja. Nekaj požarov je bilo le začetnih spolno prenosljive okužbe (SPO) z sa SPO, res da najpogostejši. Kaj pain so jih uspeli lastniki hiš pogasiti sami. napačne strani. stik kože s kožo oz. sluznice s sluzni­A škode je bilo povsod vsaj malo ... co? Zlasti če je kje (lahko zelo majh­ Spolnost je danes za mlade nekaj, na) sveža rana? Na te sanje sem se spomnila, ko kar je (že skoraj) nuja, nekaj, kar jimsem brala prispevek v avgustovski pripada, kar jih dela »bolj odrasle«. So naši mladi morda že slišalištevilki revije Isis z naslovom »Medi­ In že od konca osnovne šole jih (videli?), da je daleč najboljša preven­cina vrača udarec« o uporabi sodobne učimo, da naj to seveda kar počnejo, tiva proti SPO vzdržnost in zvestobatehnologije pri informiranju, ozave­ le na kondom naj ne pozabijo. Saj enemu partnerju? Je do njih že prišlaščanju in svetovanju. Študenti so s kondom »uredi« vse: zaščiti pred informacija, da telesna intimnost, kisvojimi mentorji opravili hvalevredno (neželeno) nosečnostjo in varuje pred zanemari, prezre ali celo izključidelo, ko so razvili in dali v uporabo SPO. Pozabili pa smo jim povedati, daspletno aplikacijo o spolno prenoslji­ je tudi ob pravilni uporabi kondom 1 Glavica spermija meri 3,1 μm v širinovih okužbah (ASPO). A ko se sprašu­ »le« 98-odstotno zanesljiv pri prepre­ (torej za prehod potrebuje tako velikojem, kako bo ta aplikacija prišla do čevanju nosečnosti, zaradi nepravilne luknjico) in 5,1 μm v dolžino. Virus HIVmladih, kako jo bodo sprejeli, jo uporabe pa je nosečnosti celo 15 meri v premeru okrog 120 nm.

Revija ISISF44orumOktober 2016čustva, poniža človeka na raven dozorevajo postopoma in različno Nič čudnega torej, da mladipredmeta, ki ga nekdo uporabi in nato hitro; zato so mladostniki telesno že vstopajo v spolne odnose že zelo(pogosto) zavrže? podobni odraslim, nekatere duševne zgodaj. Ampak ali smo »čustveno funkcije pa bodo do ravni odraslih manj zrele« mladostnike dovolj Avtorica zgoraj omenjenega oseb potrebovale še nekaj časa. Deli pripravili za »telesno odraslo vede­članka pravi, da je »eden pomembnih možganov, ki dozorijo najprej, so nje«? Je res dovolj mladostnikadejavnikov, ki so vplivali na bohotenje tisti, povezani z motoriko in senzori­ poučiti o pravilni in redni uporabiSPO, tudi razvoj informacijskih in ko, deli možganov, ki so odločilni za kondoma, mladostnici pa čim prejkomunikacijskih tehnologij v devetde­ nadzor impulzov, presoje in odloča­ predpisati kontracepcijske tabletke zasetih letih, ki je omogočil, da vse več nja, pa dozorijo kasneje. Najkasneje primer, če kondoma ne bo ali pa boljudi, predvsem mladih, išče pot do dozorijo in se razvijejo tisti predeli zatajil?kratkotrajnih, največkrat le enkratnih možganske skorje, ki nadzorujejointimnih zvez /…/ Ob tem pa se izvršilne funkcije. Zato, kot pravi dr. Moje sanje žal niso (bile) samovečinoma ne zavedajo najrazličnejših Lovrečič, so »mladostniki še prikraj- sanje; otrokom smo dali v roketveganj, ki so jim izpostavljeni, šani pri odločanju, samoobvladova- vžigalice, jim povedali, da je ogenjpredvsem možnosti spolno prenoslji­ nju in nadzoru vedenja, načrtovanju sicer dober (ker nas ogreje, omogočavih okužb.« Se še komu drugemu zdi, dolgoročnih odločitev, razumevanju kuhanje in pečenje, ob njem se jeda je vzgoja tu popolnoma zatajila? doživljanja drugih in reševanju prijetno družiti), zraven pa smo naOd kod, če ne od vzgojiteljev (v prvi kompleksnih nalog.« Poleg tega še mizo postavili lonček vode in jimvrsti staršev, pa tudi ostalih sorodni­ ne razvita prefrontalna skorja mlado­ povedali, da je to za primer, če bokov, učiteljev …), naj bi namreč mladi stnike nagiba k sprejemanju slabih ogenj postal prevelik. Pa je kdoizvedeli, kaj je prav in kaj ne, kaj je odločitev in k nepravilni zmožnosti preveril, ali vedo, kako ravnati zdobro (koristno) in kaj ne, kaj je prebiranja čustev drugih. Povedano ognjem, in ali vedo, kaj je preveliktvegano in kaj ne? enostavno: prefrontalna skorja skrbi, ogenj ter kako se ga pogasi? Aja, saj da ne podlegamo skušnjavam. Tako imajo spletno aplikacijo, iz katere se V julijski številki revije Isis je bil so mladostniki bolj nagnjeni k bodo naučili vse o ognju in možnihobjavljen odličen članek dr. Barbare eksperimentiranju in tveganemu posledicah (no, vsaj eni skupiniLovrečič, dr. med., ki nudi dober vedenju, raje imajo fizično kot misel­ le-teh).»vpogled« v možgane še ne odrasle­ no akcijo, zelo si želijo biti sprejeti vga2. Kot pravi, se možgani razvijajo in družbi in so zelo občutljivi na pritisk In sedaj se čudimo, ker je požar vrstnikov. neobvladljiv, mladostniki pa enako2 Lovrečič B. Ranljivosti mladostnikov in nevedni ... razvoj zasvojenosti: od genov do dozore­ vanja možganov. Isis 7, julij 2016; 29–33. Medicina vrača udarec. Mar res?Medicina vrača udarec – ali ga res??Prim. Anton Kunstelj, dr. med., specialist pediater v pokoju, [email protected] Zbodel me je članek v zadnji skih področjih in končno so razširile njevalo tvegano spolno vedenje,številki revije Isis o vedno aktualni svoj epidemiološki vzorec in se vse predvsem med mladino, »saj jetematiki borbe s spolno prenosljivimi pogosteje pojavljajo v določenih odpovedala vsaka razsodnost«.okužbami (SPO), ki predstavljajo populacijah razvitega sveta, kot je to K temu je v članku dodan še razvoj»pereč in neobvladan javnozdrav­ pri hepatitisu C. informacijskih in komunikacijskihstveni problem povsod po svetu, še tehnologij, ki je omogočil, da vse več,posebej med mladimi«. Svetovne Svetovne institucije ugotavljajo, »predvsem mladih ljudi, išče pot doinstitucije bijejo plat zvona, ker so se da je prišlo do »silovitega razmaha kratkotrajnih, največkrat le enkratnihSPO v tem tisočletju razmahnile v tveganega spolnega vedenja, katere­ intimnih zvez«.pandemični obliki in niso več ozdrav­ mu je v temeljih botrovalo popuščanjeljive z desetletja priporočenim antimi­ strahu pred kugo 20. stoletja«. Razvoj Ljudje, torej predvsem mladi, sekrobnim zdravljenjem, pojavljajo se zdravil zoper povzročitelja aidsa, nato pri tem sploh ne zavedajo, da sona povsem nepričakovanih geograf­ vse bolj razširjena uporaba psihoak­ »predvsem resno izpostavljeni mož­ tivnih substanc, kar je oboje še stop­ nosti spolno prenosljivih okužb ter

Revija ISIS Foru4m5Oktober 2016posledic za zdravje in celo smrti«. pade prihod sodobne hormonske no, a vseeno poučno, sem slišal v prviPreberemo tudi, da ne gre le za kontracepcije. Spominjam se propa­ polovici devetdesetih let, dogajala paogroženost posameznika, temveč za gande, da bo ta kontracepcija »osvo­ se je v slovenskih šolah. Otrokom vširši javnozdravstveni problem. V bodila« ženske, da se bo število devetletki in srednjih šolah je preda­članku so nato korektno naštete resne splavov zmanjšalo in se bo reproduk­ vala ameriška strokovnjakinja zaposledice tveganega spolnega vedenja. tivno zdravje žena izboljšalo. Razvoj spolno vzgojo. Plošča se je vrtela:Zaradi okužbe, ki lahko poteka tiho in dogodkov pa je šel svojo pot. Osvobo­ spolni odnosi da, a ob uporabi kondo­ni pravočasno prepoznana, lahko ditev žena je pomenila, da je čedalje ma. Leto kasneje so jo vprašali, kaj biokuženi utrpi dolgotrajne in zelo več deklet začenjalo svoje spolno naredila, če bi jo osvajal Kevin Ko­resne posledice, saj so nekatere življenje vse bolj zgodaj, da so menja­ stner (ameriški filmski zvezdnik, zaokužbe neozdravljive, druge pa lahko vale partnerje, kar je pomenilo več katerega je bilo znano, da ima dokajprinesejo »neplodnost, spontani nenačrtovanih nosečnosti, nato več pestro spolno življenje), pa pri sebi nesplav, rak, prizadetost različnih splavov in vzporedno več spolno bi imela kondoma. Bila je v zadregi innotranjih organov ter osrednjega prenosljivih okužb. Sočasno se je po odgovorila, da je do njega »mehka« inživčevja«. zahodnem svetu (in ne prav dosti bi se mu pustila zapeljati. Adijo saga o kasneje tudi drugje) začela večati kondomu. Nato je gospa obrnila Sedaj pridemo do bistva članka. poraba psihoaktivnih substanc in ploščo in začela govoriti tudi o odgo­Skrajni čas je, da medicina poseže po vzporedno je še naraščala incidenca vornosti.sodobni tehnologiji in »vrne udarec«. spolno prenosljivih okužb. Spirala seKaj pomeni »vrniti udarec«? Torej je je le še dvigovala, strokovnjaki so le še Dokler bomo v našem zdravstvu lemoral biti prvi udarec že zadan in beležili negativna dogajanja in straho­ gasilci in bomo popuščali javnemumoral je biti tako jasen, močan in ma opazovali razvoj, ki je šel svojo mnenju, ki od nas pričakuje ali pa celoprepoznaven, da ga je sedaj treba pot. zahteva pristajanje na svobodomisel­vrniti. Članek napoveduje spletno nost in odklanja vsako omejevanje,aplikacijo o spolno prenosljivih V članku napovedana aplikacija je živela svoboda! Vprašam se, kolikookužbah, ki »ne bo nudila le informa­ dobra in koristna stvar, a gre le za kolegov, in to ne samo iz ginekološko-­cij, temveč prinaša tudi ozaveščanje o zaviranje razvoja in blaženje posledic, porodniške stroke, se je kdaj odzvalovarni spolnosti in svetovanje ter ne upa pa si dregniti v izvor dogaja­ povabilu kake šole in speljalo kakkonkretne napotke v primeru resnič­ nja, to je pri nas in prav tako širše v vzgojno-poučni ciklus ali pa morda lenega tveganja«. zahodnem svetu nedotakljiva zadeva. eno samo predavanje s področja Gre le za gasilsko akcijo, ki bo ali spolne vzgoje in pri tem ni predavalo Prvi udarec v članku niti ni jasno pogasila trenutno žarišče požara ali pa le anatomije, fiziologije in ponujalodefiniran, gre le za ugotavljanje ga omejila, da se ne bo širil naprej, s kondomov, ampak je govorilo tudijavnozdravstvene nevarnosti, ki jo tem pa vzrokov požara še ne bomo vzgojno in omenilo vzdržnost inpomeni širjenje spolno prenosljivih odpravili. Ker si ne upamo dregniti v odgovornost, zrelost v odnosih medokužb, ki se širijo in postajajo vedno dokaj jasne vzroke požara, smo fantom in dekletom?težje obvladljive. Čas tega dogajanja prisiljeni v gašenje, preventiva je tupa je postavljen v začetek našega onemogočena. Pomislimo na dogaja­ To niso problemi in vprašanja, kitisočletja. V čem je problem? V tem, nje po svetu ob prihodu kuge 20. bi si jih morali danes zastavljati le vda npr. povzročitelja gonoreje vedno stoletja, aidsa. Obširne medijske Sloveniji, to so vprašanja za razvititežje zdravimo z antibiotiki, da se kampanje so uspele zaustaviti širjenje svet, predvsem Ameriko in Evropo. Jepojavljajo geografsko nepričakovane okužbe, in to predvsem v razvitem osebna svoboda na vseh področjih,oblike bolezni, da je hepatitis C postal delu sveta, manj po Afriki. Tja so tudi v medčloveških odnosih in naproblem v določenih populacijah »dobrodelne« organizacije pošiljale tako intimnem področju, kot jerazvitega sveta? Kaj se dogaja? gore kondomov, ki pa sami epidemije človekova spolnost, in to brez vsakih niso zaustavili. Šele ko so h kondo­ omejitev, res prava stvar? Je družina Podal bom svoj pogled na to, kaj mom dodali še ozaveščanje prebival­ in vzgoja otrok znotraj družine res žese dogaja. Vem, da se nekateri kolegi z stva o odgovornem spolnem vedenju, preživeta stvar? Kdo še danes javnomenoj absolutno ne bodo strinjali, je epidemija začela upadati. Ena od govori o pojmih, kot so odgovornost,drugi pa mi bodo pritrdili. Začetek ciljnih populacij za ozaveščanje so bili vzdržnost ali čistost, in ne bo deležentega dogajanja bom postavil v čas po moški homoseksualci. A po tridesetih javnega posmeha? Podlegamo priti­drugi svetovni vojni, tja v konec letih ozaveščanja lahko v strokovni skom z vseh mogočih strani, odpetdesetih let. V t. i. zahodnem svetu literaturi, tudi za Slovenijo, prebere­ farmacevtskih lobijev, Open societyje standard hitro rastel, vedno višja je mo, da so prav ti še vedno populacija fundacij Sorosevega tipa, do LGBT-­bila izobrazba prebivalstva, predvsem z največjo in še vedno rastočo stopnjo lobija. Vse gre v smeri uničiti družino,žena, veliko nekoč težko dosegljivih okuženosti. Podobno zgodbo, drugač­ njen vpliv in njeno vzgojo ter nareditidobrin je bilo na razpolago povpreč­ iz mladine, ki odrašča v takih pogojih,nemu človeku – potrošniku. V ta čas

Revija ISISF46orumOktober 2016»dobro vzgojene« potrošnike, ki ne sti, jutri pa na drugih področjih. njeni vzgojni vlogi. Quo vadis Sloveni­znajo misliti z lastno glavo, zato pa Krepko subvencioniramo organizacije ja in njena medicinska stroka?utrpijo posledice neodgovornega in društva, ki sodijo v LGBT-sfero, ničravnanja, danes na področju spolno­ pa ne naredimo za podporo družini inDrugo mnenje na prispevek»Predpisovanje zdravil v poznistarosti«Prim. mag. Tatjana Leskošek Denišlič, dr. dent. med., Ljubljana Prof. dr. Matjaž Zwitter je v je farmacevtska industrija, sploh ne bi Tudi zmanjšanje na 20 bi sprejela,številki revije Isis za avgust in septem­ razpravljala. saj me to ne bi oropalo dostojanstva,ber v sestavku z zgornjim naslovom kot zveni ob ugasnitvi zdravniškepozval bralce, da mu mnenja za in Domnevam, da se pokojni akade­ številke. Ko ugasnejo luči, nas obdaproti pošljejo na priložen elektronski mik prof. dr. Jože Trontelj ne bi tema!naslov. Ker je bil njegov prispevek strinjal z ugasnitvijo zdravniškenatisnjen, bom odgovorila nanj s številke z etičnega stališča. Bi pa Ja, tudi osebni zdravniki sespodnjim zapisom. sama pred zapisom pobude zagotovo starajo in nadomestijo jih mlajši, ki pa povprašala njegovega naslednika nas starejših ne poznajo več. Prav Ne poznam primera, ki je bil prim. Boža Voljča. Veste, odvzem tako nas ne poznajo, ko potrebujemoobravnavan na Odboru za pravno-­ zadnjega, kar po zaključku dolgole­ pomoč v splošni nujni medicinskietična vprašanja pri Zdravniški tnega, ne lahkega dela ostane, me pomoči ali internistični nujni pomoči.zbornici in ki je prof. dr. Matjaža trpko spomni na ukrep odvzema Vsemu naštetemu sledi dolgotrajno inZwittra vzpodbudil k zapisu »Predpi­ opravilne sposobnosti. Spoštovanje večkrat mučno čakanje na hodnikihsovanje zdravil v pozni starosti«. starosti naj bi pomenilo spoštovanje zdravstvenih domov ali urgence.Rada bi izrazila odločno nestrinjanje z modrosti, ki se je kalila na izkušnjah. Verjetno je tako le v večjih mestihnjegovo željo, da zdravniku po 80. Te pa vihravi mladosti zagotovo še (verjemite, že preizkušeno), v manjšihletu »ugasne« zdravniška številka, ker manjkajo! se ljudje bolje poznajo.trditev, da je to 15 let po upokojitviin najmanj toliko let od zadnjega V bogati bližnjevzhodni državi so Absolutno se strinjam, da svojce instrokovnega izobraževanja, enostavno lani podaljšali, seveda kdor želi, prijatelje zdravijo tisti, ki so na teko­ne drži kar povprek. možnost dela do zaključenega 75. leta čem s sodobnimi smernicami! Kako pa starosti. Zagotovo so spoznali po­ odreči pomoč otroku ali vnuku, ki Poznam zdravnike, ki so pri membnost zrele preudarnosti. Vem, mora nenapovedano na pot, a mu jesedemdesetih letih in več še vedno da so njihovi zdravniki večinoma zmanjkalo zdravila, ki ga že dlje časapolno aktivni, tudi na mednarodnih šolani na uglednih univerzah v Angli­ uporablja, ali zakoncu v nedeljo ali nasrečanjih. Verjetno bi jih bilo še več, ji, Ameriki in Kanadi. praznik, ko ga zaradi nespretnega gibače ne bi bilo tega nesrečnega ZUJF-a. močno uščipne v križu?Upokojeni zdravniki po »prisilni« Zavod za zdravstveno zavarovanjeupokojitvi pogosto še delajo in se Slovenije letno nameni upokojenim Za konec in v premislek, spoštova­izobražujejo, slednje tudi na lastne zdravnikom in zobozdravnikom po ni profesor, pa naslednje: bi mordastroške. Mladim so omogočena 30 receptov za lastne potrebe. Ker kaj povzeli in olajšali sprejem invsakršna izobraževanja, a prepričana smo starejši in skoraj ga ni junaka, ki obravnavo upokojenih zdravnikov insem, da mednarodna srečanja ne bi bil brez take ali drugačne terapije, zobozdravnikov na urgencah? Isto najzagotavljajo vedno poznavanja najno­ si z njimi olajšamo življenje, saj bi veljalo tudi za upokojene sestrevejših smernic. O tem, kako agresivna prihranimo pot k osebnemu zdravni­ vseh profilov, saj smo skupaj v zdrav­ ku. stvenih ustanovah pustili svoja lepa

Revija ISIS Foru4m7Oktober 2016leta, se trudili, razdajali in pomagali Prijaznejša beseda mlajših za okenci starejši in bolj ogrožen, to odpade, sajpo najboljših močeh. in v ordinacijah bi nas toplo pobožala. so tudi kolegi v pokoju. Zdravstvene kartice bi poleg vseh Mladi ponavadi ne potrebujejo Verjemite, da je težko biti le števil­zapisov lahko vsebovale tudi zazna­ veliko zdravstvene pomoči. A če jo, ka v dolgih urah čakanja!mek o našem preteklem delu. Verje­ imajo vrsto kolegov in sodelavcev, namite, da bi bil to izraz naklonjenosti. katere lahko računajo. Ko postaneš Pa čim več zdravja vsem skupaj od srca!Še enkrat o predpisovanju zdravilv pozni starostiProf. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., Ljubljana dostopa do diagnostike. In prav strokovni korektnosti in varnosti je Kar nekaj pošte sem dobil na dostojanstvo upokojenega zdravnika. bilo namenjeno moje vprašanje. Privprašanje v poletni številki Izide, ali je Namesto grenkih izkušenj, ki so mi jih upokojenih zdravnikih se pogostoprav, da zdravniki tudi v pozni staro­ posredovali nekateri starejši kolegi, dogaja, da sebe in svoje bližnjesti zadržimo pravico predpisovanja naj raje citiram mlajšo zdravnico: zdravimo »na pamet« in takoj pose­zdravil. Nekaj strinjanja, ob tem pa »Najpomembnejši je spoštljiv odnos žemo po bloku z recepti, ker je to pačseveda veliko ugovorov. Res je: do zdravnika – starostnika v družbi edino, kar imamo na voljo. Ko imamkronološka starost ni merilo za fizično kot celoti. Ko pride v mojo ambulanto pred seboj ženo ali vnuka, ki že enali umsko sposobnost, prav tako je kot pacient, ga še vedno naslavljam z teden hudo kašlja in ima povišanores, da se mnogi zdravniki tudi po besedo doktor ali doktorica pred temperaturo, bi se moral vednoupokojitvi izobražujejo in so na priimkom. Svojo pozornost mu vprašati: če bi bil to nekdo tretji, alitekočem s strokovnimi smernicami. izkažem tako, da nikoli ne čaka. bi ga poslal v laboratorij, na odvzemOdvzem pravice predpisovanja zdravil Vedno se mu posvetim z vso pozorno- kužnin in na slikanje pljuč? Kar nekajbi bil do mnogih krivičen. stjo. Morda je to vrednejše od številke zgodb iz zdravniških vrst priča, da pri in bloka receptov.« sebi in svojih bližnjih opuščamo Iz tega dopisovanja so zame preiskave, da se ne držimo navodil onajpomembnejši opisi neprijetnosti Močno upam, da se bodo besede o počitku ali bolniškem dopustu ... Inpri čakanju v zdravniški čakalnici. spoštljivem odnosu do starejših zato ni odveč poudariti: kadar zboli,Poklicna solidarnost je zapisana v kolegov prijele še koga od mlajših. naj bo zdravnik ali njegov bližnjivseh etičnih kodeksih od Hipokrata deležen najmanj enako kakovostnedalje. Nihče, tudi nadzornik zavaro­ Naj opozorim še na eno okolišči­ zdravstvene obravnave kot vsak drugvalnice nima pravice, da bi prizadel no: upokojeni zdravniki imamo sicer bolnik. še pravico pisati recepte, nimamo pa V STISKI NISI SAM!Vam in vašim svojcem bomo ANONIMNO nudili pomoč v težavah in pomagali pri iskanju ustreznih rešitev! Pokličite nas na ANONIMNO telefonsko številko: 01 30 72 100

Revija ISISI4n8tervjuOktober 2016Katarina Osolnik, dr. med.,Univerzitetna klinika zapljučne bolezni in alergijoGolnik Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc., ZZS [email protected] pljučna fibroza (IPF) je redka intersticijska pljučna bolezen neznanegavzroka. Preživetje je primerljivo z rakom pljuč. Bolniki so pred dokončno postavitvi-jo diagnoze obravnavani na intersticijskem konziliju Bolnišnice Golnik pod vod-stvom Katarine Osolnik, dr. med., s katero smo opravili pogovor.Katere so intersticijske pljučne bolezni? Kaj jih vplivom okolja so bili izpostavljeni bolniki. Jasnopovzroča in kako pogosto se srečujete z njimi? je, da neugodni vplivi okolja (tudi na delovnem mestu) lahko prispevajo k razvoju bolezni. Intersticijske pljučne bolezni so redke in vokviru Klinike Golnik obravnavamo več kot Kako težko pridete do diagnoze IPF? Kaj vse jepolovico vseh slovenskih bolnikov s temi bolez- treba izključiti pri postavitvi klinične diagnoze?nimi. Mednje spadajo: sarkoidoza, kot najpogo-stejša znotraj skupine granulomatoz, z zdravili Pri IPF je nujno, da izključimo poznanepovzročene intersticijske spremembe: amjoda- možne razloge enakim spremembam. Kliničnironska okvara pljuč, pnevmonitisi po raznih diagnozi IPF na področju radiologije in patologi-kemoterapevtikih, bioloških zdravilih, posebno je ustreza diagnoza: običajne intersticijskeskupino predstavlja prizadetost intersticija pri pljučnice (angl. UIP – usual interstitial pneumo-sistemskih boleznih veziva in skupina s kajenjem nia). Tako imenujemo tudi spremembe, ugoto-povezanih bolezni: histiocitiza X, respiratorni vljene z visokoločljivostnim CT, ki imajo pri IPFbronhiolitis – intersticijska pljučna bolezen. tudi značilno sliko sprememb zaradi običajnePomembno skupino predstavljajo idiopatske intersticijske pljučnice. To sta histološka inintersticijske pljučnice, najpogostejša med njimi radiološka diagnoza. Ne ena ne druga sami poje idiopatska pljučna fibroza (IPF). sebi nista enaki IPF. Enaki diagnozi lahko podata radiolog in patolog. Tudi končno stanje Na grobo bi razdelila intersticijske pljučne pri preobčutljivostnem pnevmonitisu, t. i.bolezni na tiste, ki jim poznamo vzrok, in na farmarskih pljučih, je pogosto razlog za pravtiste, za katere ne poznamo vzroka in kamor take spremembe, ugotovljene histološko in naspada tudi IPF. Postavitev diagnoze IPF je rentgenskih slikah. Enake spremembe lahkoizključitvena. Vsak nastanek fibroznih sprememb pustijo nezdravljena revmatska pljuča, vendarna pljučih še ne pomeni IPF. Končno stanje vse to ni IPF. Enake radiološke in patološkespreminjanja pljuč je enako pri različnih bolez­ spremembe lahko najdemo tudi kot poslediconih, različnih vzrokih. Kolikor kasneje v poteku amjodaronske okvare pljuč, zdravljenja z bleo-bolezni postavljamo diagnozo, manjša je verjet- micinom, v terminalnih stadijih sarkoidoze …nost, da iz dejanskega stanja, tudi radiološke in Vse te bolezni moramo pred postavitvijo diag-histološke diagnoze, uspemo ugotoviti vzrok noze IPF izključiti.bolezni. Problem IPF je njen nepredvidljiv potek. Tudi koAli je kajenje lahko vzrok za nastanek IPF? bolnika diagnosticirate, težko predvidite potek njegove bolezni. Kajenje je pomemben dejavnik tveganja zanastanek idiopatske pljučne fibroze. Velik del Poznamo štiri tipe poteka bolezni. Med njimipacientov, ki zbolijo za IPF, so kadilci. Zelo je eden najugodnejši, ker se bolezen ne slabša, nepomembno je, da natančno vprašamo, kakšnim

Revija ISIS Interv4ju9Oktober 2016napreduje. Običajno najdemo take jo t.i. akutno eksacerbacijo (akutno zadostijo vsem potrebnim pogojem.bolnike povsem slučajno, so pa to res poslabšanje), ki je vzrok za skokovito Ujeti moramo pravo časovno okno zastarejši bolniki. IPF je bolezen starih poslabšanje pljučne funkcije. Ti transplantacijo pljuč, pri čemer stapljuč, etiologija ni povsem znana, bolniki se na tej stopnji ustavijo, oteževalna dejavnika možnost inbistveno več je je med starejšimi. njihovo stanje se ne popravi. Eden nepredvidljivost pojava akutneZnotraj te skupine najdemo bolnike, največjih problemov akutne eksacer- eksacerbacije.ki so relativno stabilni, čeprav ravno bacije je skoraj 50-odstotna smrtnost.pri tej bolezni težko govorimo o Poskušajte si predstavljati: nekdo, ki Kako pogosto se srečujete z IPF?stabilnosti. je prej relativno stabilen in doživi Koliko bolnikov je ta trenutek v akutno eksacerbacijo, ima približno Sloveniji? Druga skrajnost je tisti potek polovico možnosti, da preživi. In to jebolezni, pri katerem bolniki postanejo tista negotovost IPF – nepredvidlji- Registra te bolezni še nimamo.simptomatski ter po dveh ali treh vost situacije. Imamo podatke, koliko je bolnikov, kimesecih običajno poiščejo pomoč, ker jih pri nas diagnosticiramo, vendarbolezen hitro in vidno napreduje. Pri Kakšna je prognoza nekoga, ki zboli pri tem ne moremo govoriti o inciden-njih lahko pride do respiratorne za IPF? ci in prevalenci. Nimamo še centrali-odpovedi in potrebe po kisiku že v ziranih podatkov. Uvedba terapije ponekaj mesecih napredovanja bolezni. Če pogledamo skupno prognozo sedaj veljavnih predpisih zavarovalni-Taki bolniki lahko po enem letu tudi vseh štirih skupin bolnikov, je media- ce nam daje možnost za pregledže umrejo. Treba je hitro postaviti dia- na preživetja med 2 in 5 let, kar je stanja. Vemo tudi, da je pogostnostgnozo in takoj zatem uvesti zdravlje- povsem enako kot pri pljučnem raku. bolezni sorazmerna intenzivnostinje ter pomisliti na možnost trans­ IPF je sicer bistveno redkejša, po odkrivanja. Bolj jo iščemo, več jeplantacije, ki bolniku podaljša prognozi pa je praktično enaka najdemo. Dokler nismo imeli visoko-življenje. Žal so prav v tej skupini pljučnemu raku. ločljivostnega CT, se o tem ni dalopogosto tudi mlajši bolniki. V tretji govoriti. Dokler ni bilo terapij, je bilaskupini imamo bolnike, pri katerih Kakšne so možnosti zdravljenja IPF? intenzivnost iskanja manjša in se jebolezen postopno in vztrajno napre- bolnike manj zagreto iskalo. Vemo, daduje eno do dve leti. V četrti skupini Največji problem je bil, da do pred takih bolnikov ni veliko, treba jih jeso relativno stabilni bolniki, ki doživi- nekaj leti nismo imeli nobenih zdravil. poiskati znotraj drugih bolezni. V letu 2012 je bila v reviji New En- gland Journal of Medicine objavljena Zato je zelo pomembno, da izo- velika študija, ki je pokazala, da imajo bražujemo študente že v času študija bolniki z IPF, ki so bili zdravljeni po interne medicine o simptomih in do tedaj veljavnih smernicah (kombi- znakih IPF, da jih prepoznajo, ko nacija sistemskih glukokortikoidov in pride bolnik prvič k zdravniku. citostatika: ciklofosfamida ali azatio- prina), slabše preživetje. V tistem Kateri pa so tisti simptomi, s katerimi trenutku se je vsa terapija, ki smo jo se sooča bolnik z IPF in zaradi katerih izvajali do tedaj, prekinila. Zdravili pride k družinskemu zdravniku? smo zgolj simptomatsko, kar je bilo tako za bolnika kot za zdravnika zelo Prvi tak simptom je težka sapa, ki neugodno, saj praktično ni vedel, kaj se najprej pojavi ob obremenitvah, naj stori. Problem je, da bolniku težko kasneje pa se lahko pojavi tudi pri povemo prognozo bolezni, bolnik hoji po ravnem. Ljudje običajno težko razume dinamiko bolezni, sprva prilagajajo svoje aktivnosti, sapo se celo razveseli, samo da ni rak ... pripisujejo drugim pridruženim boleznim. Veliko je odvisno od bolni- Po drugi strani pa, ko se pojavi kove percepcije. Drugi simptom je suh poslabšanje bolezni, smo dolžni kašelj, redkeje so prisotne bolečine v bolniku in svojcem povedati, kakšni prsnem košu, velikokrat najdemo so možni poteki bolezni. Veliko dela je betičaste prste. To so tiste stvari, na treba še opraviti na področju paliativ- katere moramo biti zdravniki takoj ne oskrbe; bolniki s tako napredujočo pozorni. Prav tako se slišijo inspira- boleznijo v terminalni fazi potrebujejo torni poki. Dežurni zdravniki inspira- 24-urno zdravstveno oskrbo. Tran- torne poke velikokrat pripišejo pljuč- splantacija je tista, ki reši življenje, nicam. Vendar pa bodo ob naslednjem vendar pridejo zanjo v poštev mlajši pregledu pri takem bolniku poki še od 65 let in tudi sicer dovolj zdravi, da vedno prisotni. Takrat je čas, da se ga

Revija ISISI5n0tervjuOktober 2016napoti na rentgensko slikanje pljuč, log že poda diagnozo. To je lahko prehranska navodila, z njimi sekjer lahko ugotovijo zmanjšan volu- zadnja stopnja diagnosticiranja. Če pa pogovori naš dietetik, posebno vlogomen pljuč ali pa že vidijo fibrozne spremembe na CT niso povsem pa imajo tudi timske sestre, ki bolnikespremembe. Tak bolnik si zasluži značilne, bolnik potrebuje še histolo- poučijo o primerni hrani. Bolnikipregled pri pulmologu, saj je morda ško preiskavo. Bronhoskopija je v tem imajo na voljo našo telefonsko števil-CT-preiskava tista, ki bo pokazala primeru namenjena izključevanju ko, kar nekaj informacij pa imamo žefibrozne spremembe, ključne za IPF. drugih bolezni, ki povzročajo enake natisnjenih. Kontrolo ob zdravljenju zTudi najdba betičastih prstov je bila spremembe. Izključujemo preobčutlji- zdravili potrebnih krvnih preiskavpri nekaj naših bolnikih prvi znak in vostne pnevmonitise, sarkoidozo, lahko opravijo pri lečečem zdravniku,je vodila v začetek diagnostike. pljučno prizadetost ob sistemskih kompletno pulmološko spremljamo boleznih veziva. Bronhoskopija s pa bolnike vsake tri mesece. ZaradiKo je bolnik poslan k pulmologu, transbronhialno biopsijo je sicer uvedbe terapije in potrebnih kontrolkateri so nadaljnji diagnostični kora- največkrat nezadosten poseg za bolnik ne leži v bolnišnici, zanj dalečki? histološko potrditev IPF, izjema je najprimernejši način je dnevna med bronhoskopijo opravljena kriobi- bolnišnica. Prva od preiskav je preiskava opsija, ki omogoča odvzem primernopljučne funkcije, njej sledi visokolo- velikega vzorca za histološko potrdi- Kaj lahko storite za bolnika, kočljivostni CT. Pulmologi so že dodobra tev diagnoze. bolezen napreduje?seznanjeni z IPF in ko pulmolog dobiveč podatkov, pokliče na Golnik, kjer Za kirurško biopsijo pljuč se Ob napredovanju bolezni je za vseimamo skupen konzilij, ki odloča o odločimo, če spremembe na HRCT bolnike primerna simptomatskadiagnozi in terapiji. V intersticijskem niso povsem značilne za IPF in meni- terapija. Uvajamo kisik, ker prikonziliju sodelujemo pulmologi, v mo, da bo izvid histološke analize bolnikih pogosto pride do respiracij-intersticijske bolezni pljuč usmerjeni odvzetega tkiva imel terapevtske ske insuficience. S kisikom lahkoradiologi in patolog, enkrat na mesec posledice. zdravimo tudi na domu. Suh kašelj jerevmatologinja. Sestanemo se vsak treba blažiti, saj je v napredovalemteden, skupne strokovne konzilije Bolnikom z diagnosticirano IPF stadiju lahko zelo nadležen simptom.imamo tudi v UKC Maribor in v odsvetujemo vse nenujne operativne Bolniku svetujemo, naj hrano zaužijeTopolšici, v UKC Ljubljana pa pred- posege v splošni anesteziji, ker obstaja v več manjših obrokih, prav tako jestavljamo bolnike na transplantacij- precej poročil, da lahko vsaka splošna pomembno, da mu povemo o progno-skem konziliju. Sodelujemo tudi z anestezija pri bolnikih z IPF sproži zi bolezni.vsemi pulmologi v slovenskih splo- akutno eksacerbacijo, ki je lahko všnih bolnišnicah in pulmoloških polovici primerov za bolnika usodna. Lani ste začeli z ozaveščanjem vambulantah. okviru IPF-tedna, letos je ta potekal Ko potrdimo diagnozo, bolnike konec meseca septembra. S kom vse Slikovno diagnosticiranje opravi- zdravimo ambulantno. V Sloveniji, sodelujete in kakšni so vaši cilji?mo z visokoločljivostnim CT, na kot tudi drugje v razvitih državahosnovi katerega lahko izkušen radio- sveta, imamo na voljo dve zdravili: Sodelujemo z Združenjem pljuč- pirfenindon in nintedanib. nih in alergijskih bolnikov Slovenije in tudi v mednarodnih združenjih Kaj želimo z zdravili doseči? Se bolnikov z IPF. Vse prebivalce želimo ozaveščati o IPF, da bi tiste bolnike, ki bolnik pozdravi? že imajo take simptome, čim hitreje diagnosticirali. Bolnike spodbujamo k Z zdravili želimo upočasniti sodelovanju, izmenjavi informacij, napredovanje bolezni in zmanjšati zelo veliko so vredne informacije, ki pojavljanje akutnih eksacerbacij. jih bolnik dobi od drugega bolnika z Bolnike je treba redno kontrolirati enako diagnozo. Smo na dobri poti. zaradi stranskih učinkov (hepatopati- Imamo dober odziv tako s strani je, slabosti, bruhanje, hujšanje ...), bolnikov kot raznih strokovnih in morajo se izogibati izpostavljenosti laičnih združenj. soncu, saj lahko dobijo kožne izpušča- je. Bolnike pred uvedbo zdravila natančno poučimo. Upoštevati morajo