Zdravniške zbornice Slovenija Avgust/September 2016, številka 8

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča5n1jAvgust/september 2016Prof. dr. Tore Solheim z Univerze v teh posameznikov zelo razlikovala, verze Nevada (Reno, ZDA), ki je edenOslu je opisal dentalne metode kar se sklada z zgodovinskimi podatki, od avtorjev tega sistema. ASUDASdoločanja kronološke starosti posa- da so bili vojaki pretežno najemniki in omogoča hitro in ponovljivo določanjemeznika, ki pri otrocih in mladostni- so izhajali iz različnih okolij. 41 zobnih znakov. Pri določanjukih temeljijo na razvoju zobovja, pri uporabljamo komplet mavčnihodraslih pa na starostnih spremem- Sledila je ustna predstavitev ploščic, ki ponazarjajo odsotnost inbah zobnih tkiv (zmanjševanje pulpne plakatov z vsebinsko zelo raznolikimi različne stopnje izraženosti posame-votline, debeljenje zobnega cementa, temami. Avtorja tega prispevka sva znih znakov. ASUDAS je v uporabi 25sklerozacija dentina). Te metode predstavila še neopisano različico let, v tem času pa je povsem nadome-uporabljajo tudi v paleostomatoloških nadštevilne korenine radix entomola- stil starejše opisne metode določanjaraziskavah, npr. pri analizi skeletov iz ris pri spodnji šestici. Zaradi uvelja- zobnih znakov. Zobni znaki, vključeninedavno izkopane srednjeveške vljenega prepričanja, da se omenjena v ASUDAS, so zanimivi s kliničnega,nekropole v Firencah (Francesco nadštevilna korenina pri spodnji antropološkega, sodnomedicinskegaPradella). Ker časovna določila prej šestici vselej razvije na lingvalni strani in genetskega vidika. Prebivalstvenenavedenih bioloških procesov niso redne distalne korenine, se je zanjo v skupine z različnih območij sveta seuniverzalna, so predavatelji nekatere literaturi uveljavilo poimenovanje med seboj razlikujejo po pogostnostimetode prilagodili za uporabo pri distolingvalna korenina. V nasprotju s posameznih zobnih znakov, zato jihdoločenih populacijah, npr. Demirjia- tem pa klinični primer, ki je bil lahko uporabimo za določitev etničnenovo metodo za Sudance (Khalid prikazan na plakatu, dokazuje, da pripadnosti posameznika. NajnovejšaKhalid) in določitev polnoletnosti na radix entomolaris pri spodnji šestici pridobitev na tem področju je raču-osnovi razvojnega stadija modrostni- lahko izhaja iz koreninskega debla nalniški program rASUDAS, ki sta gakov za Črnogorce (Ivan Galić). Poslu- lingvalno med obema rednima kore- razvila David Navega in João Coelho zšali smo tudi dve predavanji o dental- ninama. Opisu daje klinični pomen Univerze v Coimbri (Portugalska).nih metodah določanja spola, ki razporeditev vhodov v koreninske Program rASUDAS na osnovi prisot-temeljijo na velikostnih razlikah med kanale, ki je pri tej različici zoba nosti zobnih znakov pri posameznikuzobmi moških in žensk (Dzemila podobna kot pri zgornji šestici in izračuna verjetnost, da le-ta izvira izArap-Ward in Zlatko Ilić). zahteva razširitev klasične trikotne ali katerega od sedmih velikih zemljepi- pravokotne dostopne preparacije v snih območij (Zahodna Evrazija, Drugi dan simpozija je prof. dr. lingvalni smeri. Podsaharska Afrika, JugovzhodnaKurt W. Alt iz Donavske zasebne Azija in Polinezija, Vzhodna Azija,univerze (Krems-Stein, Avstrija) Poleg tega sva predstavila rezulta- Avstralo-Melanezija in Mikronezija,predstavil izsledke raziskave množič- te anatomske raziskave, v kateri sva Severovzhodna Azija in ameriškonega grobišča iz časa tridesetletne na ekstrahiranih zgornjih stalnih arktično območje, Ameriški Indijan-vojne (1618 – 1648), ki so ga arheologi kočnikih z nadštevilno palatinalno ci). S programom rASUDAS sta sodnapred petimi leti odkrili blizu kraja korenino ugotavljala oblikovne znake, medicina in antropologija dobili novoLützen v današnji osrednji Nemčiji. V ki lahko zobozdravnika že pri klinič- orodje za ugotavljanje etnične pripad­bližini tega kraja je novembra 1632 nem pregledu zoba opozorijo na nosti posameznika, ki je eden odpotekala ena največjih in najbolj prisotnost dodatne korenine. V ključnih podatkov pri identifikacijikrvavih bitk, v kateri je izgubilo raziskavi je imelo 70 odstotkov trupel in analizi arheoloških skeletnihživljenje preko 6.000 vojakov. Analiza pregledanih zob najmanj en anatom- najdb.47 skeletov, ki so jih našli v grobišču, ski znak, ki se ne pojavlja pri zobeh zje pokazala, da so pripadali moškim običajnim številom korenin. Najpogo- Bilo pa je očitno, da se mnogi medmed 15. in 45. letom starosti, ki so stnejša znaka sta bila obsežen palati- udeleženci simpozija ukvarjajo iz-umrli zaradi strelnih ran in poškodb s nalni del zobne krone in palatinalni ključno z zunanjo morfologijo zob.hladnim orožjem, številne med njimi skleninski jezik, manj pogostni znaki Ker sva oba endodonta, so najuso bile locirane v predelu glave. Na pa dvojni Carabellijev vršiček, kron- zmotili številni prikazani primeri zob,zobeh skoraj polovice vojakov so sko-koreninska palatinalna brazda in pri katerih je že zunanja oblika naka-ugotovili hipoplazije sklenine, ki so izrazita vbočenost palatinalne ploskve zovala nepravilnosti v notranji zgrad-nespecifičen pokazatelj delovanja zoba. bi, pa tega niso preverili niti s klasič-okoljskih stresov na razvoj organizma, nim rentgenskim slikanjem. Najinnjihova velika pogostnost pa odraža Sledila je poslastica simpozija, predlog, da bi se v prihodnje moralitežke življenjske razmere v tistem celodnevna delavnica o uporabi bolj usmeriti v raziskave kanalskegačasu. Neustrezno zaceljeni zlomi kosti sistema za ocenjevanje prisotnosti in sistema korenin in njegove variabil-govorijo o slabi zdravstveni oskrbi izraženosti oblikovnih zobnih znakov nosti pri različnih populacijah, jevojakov. Izsledki analize izotopov ASUDAS (Arizona State University sprva naletel na nestrinjanje in(C/N, Sr/O) kažejo, da se je prehrana Dental Anthropology System). Delav- pomisleke, saj številni raziskovalci nico je vodil G. Richard Scott, profe- sor za biološko antropologijo z Uni-

Revija ISIS srečanjP52oročila s strokovnihAvgust/september 2016nimajo dostopa do rentgenskih ve ustanove, zato pedagoško in bi se lahko sistematično in poglob-aparatur. Pojasnila sva, da bi v ta raziskovalno na tem področju zaosta- ljeno ukvarjali s tem širokim podro-namen lahko uporabili obstoječe jamo. Katedra za zobne bolezni in čjem. Takšno stanje v prvi vrsti niračunalniške tomograme, ki so bili normalno morfologijo zobnega organa dobro za slovensko stomatologijo,narejeni iz medicinskih razlogov in so na Medicinski fakulteti v Ljubljani prav tako pa ne koristi slovenskimshranjeni v medicinskih podatkovnih nima niti svoje morfološke vajalnice arheologom, antropologom in forenzi-bazah. niti laboratorijske opreme (mikrosko- kom, ki morajo pri vprašanjih, pove- pi, mikrotom itd.). Praktični pouk zanih z zobmi, pomoč neredko poiska- Zavod za dentalno antropologijo zobne morfologije za študente dental- ti v tujini, namesto da bi izkoristilije najmanjši med zavodi Stomatološke ne medicine se po sili razmer že vrsto domače znanje.fakultete v Zagrebu, od ustanovitve let izvaja v različnih seminarskihpred 50 leti do danes se je na njem prostorih in vajalnicah inštitutov za Simpozij je organizacijsko inzvrstilo osem univerzitetnih učiteljev. biokemijo in biologijo celice. To vsebinsko izpolnil naša pričakovanja.Kljub temu slovi po svoji uspešnosti seveda zahteva prilagajanje gostitelju Ker je dobro združiti koristno sin mednarodni prepoznavnosti. Pred in njegovi opremljenosti, pa tudi prijetnim, sta se nama zvečer pridru-dvema letoma so v Zagrebu organizi- zbirka ekstrahiranih zob in histolo- žili najini družini in nedeljo smorali 16. mednarodni simpozij zobne ških preparatov ter drugi učni pripo- skupaj izkoristili za potepanje pomorfologije, ki je največji tovrstni močki nimajo stalnega mesta. Izvajal- mestu in ogled Tehniškega muzeja indogodek, udeležilo se ga je več kot ci tega pouka smo na klinično Muzeja iluzij. To je bilo nekaj za200 udeležencev iz 36 držav. V naravnanem oddelku prezaposleni, da otroške oči in domišljijo! Pa tudiSloveniji na žalost nimamo primerlji- odrasli smo se imenitno zabavali.Generalna skupščina Svetaevropskih zobozdravnikovHaag, 20.–21. maj 2016Gordan Čok, dr. dent. med., Dr. Čok Dental, d. o. o. Prejeli so 1200 odgovorov iz devetihKarmen Salamun Čok, dr. dent. med., Dr. Čok Dental, d. o. o. držav (rezultati bodo objavljeni poleti 2016). Njihovo stališče je, da ni Predstavniki članic in opazovalk so spodbujanje visokih standardov mogoče, da bi študent dentalneSveta evropskih zobozdravnikov ustnozdravstvenega varstva in osre- medicine končal študij brez praktične-(CED, http://www.cedentists.eu) smo dotočenje strokovne prakse na bolni- ga dela na pacientih.se sestali v Haagu na Nizozemskem kovo varnost širom vse Evrope, tudi v20. in 21. maja 2016. To je bila prva okviru rednih stikov z drugimi evrop- Na pobudo držav, kjer ne poznajoskupščina pod vodstvom novega skimi organizacijami in institucijami vseh specializacij na področju dental-predsednika CED dr. Marca Landija. EU. ne medicine, kot jih poznamo pri nas,Srečanje je gostila Royal Dutch Dental je CED sprejel Izjavo o specialistihAssociation v okviru nizozemskega Novost srečanja je bila, da sta se zobozdravnikih. Zobozdravnik jepredsedovanja Svetu EU. Začelo se je ga prvič udeležila predstavnika usposobljen za opravljanje vsehs pozdravnim nagovorom dr. Hendri- študentske organizacije EDSA (Euro- storitev, ki jih izvajajo specialisti,ke van Drie, predsednice Royal Dutch pean Dental Students Association). nobena od teh storitev ne bi smela bitiDental Association. Organizacijo sestavlja 31 članov, ki prepovedana. Glavna razlika med zastopajo 95.000 evropskih študentov zobozdravnikom in zobozdravnikom Svet evropskih zobozdravnikov dentalne medicine. Gre za volontersko specialistom naj bi bila ta, da je(CED) je evropsko neprofitno združe- delo članov, ki se sestanejo dvakrat specialist bolj vešč opravljanja dejav-nje, ki preko 32 nacionalnih strokov- letno. Predstavnika sta poročala o nosti, povezanih s specializacijo, ki jihnih združenj in zbornic iz 30 evrop- delu v preteklem letu: študentom so opravlja vsakodnevno.skih držav zastopa več kot 340.000 posredovali vprašalnik o potekuzobozdravnikov. Njegovi ključni cilji praktičnega pouka na pacientih. To mnenje se sicer ne ujema z našo ureditvijo. Zobozdravnik je usposobljen za vse storitve, ki so

Poročila s Revija ISIS strokovnih sreča5n3jAvgust/september 2016vključene v dodiplomsko izobraževa- sulirano obliko, in se zavzema za zdravstva. Predsednik CED dr. Marconje. Zakonsko priznana dodatna obvezno uporabo amalgamskih Landi pojasnjuje: »Zelo sem zaskr-izobraževanja pa so podiplomski študij ločevalnikov v vseh državah članicah bljen zaradi komercialnih prijemov, kis področja mladinskega in otroškega od 1. januarja 2019. Dr. Susie Sander- vplivajo na pravico pacientov, dazobozdravstva ter specializacije. son, članica upravnega odbora CED in lahko dostopajo do zobozdravstvenega predsednica delovne skupine CED za varstva, ki bo v njihovem najboljšem CED je sprejel resolucijo o slad- amalgam in ostale restorativne interesu.« Pri tem je imel v mislih vsekorju. Sladkor je vodilni vzrok za materiale, je povedala, da predlog večje število nizkocenovnih zobnihnastanek zobne gnilobe, zlasti pri upošteva mnenja obeh znanstvenih ambulant, ki se pojavljajo v Italiji inotrocih in starejših. Evropski zobo- odborov, SCHER (Scientific Commit- drugih evropskih državah. CED se bo vzdravniki smo vedno bolj zaskrbljeni tee on Health and Environmental prihodnje posvetil temu problemu.zaradi vse večje porabe sladkorja v Risks) in SCENIHR (Scientific Com-EU. Soglasno je bil sprejet sklep, da mittee on Emerging and Newly Odbor je pooblastil pravnike zamoramo zobozdravniki usmeriti vse Identified Health Risks). Predlog je pripravo dokumenta o delu »clinicalsile v ozaveščanje nosilcev odločanja o premišljen, sorazmeren in uravnote- dental technician«, predvsemposledicah, ki jih povzroča prekomer- žen. Predstavniki bi sedaj želeli, da se ustnih higienikov. Po razpravi sono uživanje sladkorja. Zmanjšanje države članice bolj ukvarjajo z reševa- predstavniki zavzeli enotno stališče,pogostosti in količine porabljenega njem problema ustnih bolezni, z da ustni higienik ostaja del zobo­sladkorja je ključnega pomena za določitvijo nacionalnih ciljev za zdravniškega tima in ne morepreprečevanje tako zobnih kot sistem- zobozdravstveno preventivo kariesa in delovati samostojno ter da imaskih bolezni. CED meni, da so potreb- več vlagajo v programe za promocijo preventivno vlogo.ni ukrepi za pomoč državljanom EU ustnega zdravja.pri izboljšanju prehranjevalnih navad. Stališče delegatov je bilo, da se Prihodnost dentalne moramo zobozdravniki aktivno Podana so bila nova pravila za medicine vključevati v odločanje o spremembahzobni amalgam. O vplivu predloga in ne dopustiti, da bodo o spremem-Komisije za uredbo o živem srebru Evropski zobozdravniki smo bah odločali drugi. Oblikovati mora-smo razpravljali tudi delegati. Evrop- zaskrbljeni glede prihodnosti zobo- mo vizijo naše prihodnosti ter ohrani-ska komisija predlaga, da se uporabo ti samostojnost pri postopkihzobnega amalgama omeji le na inkap- zdravljenja.Pregled vseh strokovnih srečanj na enem mestu!Obiščite našo spletno stran:www.domusmedica.sikjer najdete seznam in osnovne informacije ovseh strokovnih dogodkih, za katere jeorganizator podal vlogo za dodelitev kreditnihtočk. Organizatorji pa lahko tu ponudite vseinformacije o svojem srečanju.Preko te strani je možna e-prijava na vsedogodke.Tu najdete tudi koledar kulturnih prireditev vDomus Medica. Domus Medica Slovenija

Revija ISIS5S4trokovne publikacijeAvgust/september 2016Peter Topić:Zasvojenosts seksualnostjov digitalni dobiPrim. Jasna Čuk Rupnik, dr. med., [email protected] Knjiga Založbe Pivec iz Maribora (2015) nosi Vpliv na družbopodnaslov Priročnik za strokovnjake,zasvojene in njihove družinske člane. V Avtor navaja poglede strokovnjakov, kisvoji lepi trdi vezavi že naslovnica v belem daje menijo, da zasvojenosti in travme ter njihoveslutiti poseganje v globine odnosov – oči kot posledice predstavljajo enega največjih izzivov zaogledalo duše in ustnice kot vstop v čutni svet. strokovne delavce in eno najtežjih bremen zaKnjiga me je prevzela v vseh mojih tuzemskih zdravstveno blagajno ter družbo sploh. Ker jevlogah: kot zdravnico, pediatrinjo, terapevtko za temeljno prepričanje večine zasvojenih, da sozdravljenje bolezni odvisnosti od prepovedanih »blago z napako in nikoli ne bodo dovolj dobri«,drog, ženo, mamo, prijateljico, babico in kot doživljajo neprijetna čustva. Znana slika mnogihobčanko sveta. Če je v raziskavi v ZDA 10 odstot- naših pacientov, pa tudi znancev ali celo sorodni-kov anketiranih uporabnikov interneta menilo, kov, mar ne?! Zasvojenska vedenja pa zmorejoda so zasvojeni z internetnim seksom, je to hudo takšna čustva vsaj začasno utišati. Zasvojenost jeresna stvar. Gre namreč za kompleksno in zato polna paradoksov, zaradi katerih zasvojeniuničujočo problematiko. In če je kar 5 odstotkov neskončno nihajo med nadzorom in togostjo naotrok doživelo, da jih je na seks nagovarjala eni ter kaosom na drugi strani.odrasla oseba, bi ta vprašanja nujno moralasprožiti našo pozornost in ustrezen odziv. ZdravljenjeZasvojenost Bistvo zdravljenja je vračanje v ravnovesje. Zasvojeni lahko spremenijo svoje življenje, polno V uvodnih poglavjih nas avtor seznanja s tem, uničujočega vedenja, v življenje, ki je polno skrbida zasvojenost ni šibkost volje, ni nezrelost ali zase, kaos in obup lahko spremenijo v samoza-neodgovornost, ni moralna oporečnost ali zagle- vest in umirjenost. Pogosta posledica zasvojen-danost vase, pač pa je predvsem bolezen. Huda skega vedenja so samomorilne misli, pa tudibolezen, ki »človeka prizadene na vseh ravneh, a dejanski poskusi samomorov. Zasvojeni se dobrozačne in konča se v možganih«. Pojavna slika te zavedajo, kako visoko ceno plačujejo za svojebolezni so vedenjski vzorci, posledica bolezni pa vedenje, vedo, kaj vse s tem izgubljajo, in vendarmotnje v mišljenju, čustvovanju in zaznavanju. s takšnim vedenjem ne prenehajo. Najti ustreznoTo lahko sili ljudi, da izberejo vedenjske vzorce, zdravljenje ni lahko. Zdravniki in drugi terapevtiki jih okolica ne razume, težko sprejme in nema- imamo o teh vrstah motenj le malo znanja in jihlokrat tudi obsoja. »Povedano preprosto, zasvoje- (pre)pogosto spregledujemo. Poleg tega imajonost ni izbira.« Vsakega, ki je zdravnik, in vsake- ljudje z eno zasvojenostjo pogosto pridruženo šega, ki je starš, postavi na hladna tla zapis DavidaOlsona (citat iz knjige): »Večina zasvojenih priha-ja iz čustveno odtujenih in skrajno togih družin. Včustveno nepovezanem okolju ni zaupanja invlada odtujenost.« Zasvojeni ponavlja svojevedenje zato, ker se želi s tem izogniti neprijet­nim čustvom, ali pa zato, ker noče čutiti ničesarveč. Raje nič kot bolečino, ki je prehuda.

Revija ISIS Strokovne publikac5ije5Avgust/september 2016drugo in tretjo. Posebej rušilno pa je stresna motnja ali disociativne mot­ izkušenj v spolnosti«, kar je poobsojanje, s katerim obravnavajo svoje nje. Avtor navaja zaključke raziskav, mnenju avtorja »posebno potovanje,kliente nekateri terapevti. Pri tem po katerih ima deloholizem celo bolj ki traja vse življenje«. Spolni odnosavtor poudarja, da »obsojanje ni uničujoče posledice na družinske opredeli kot »zelo negujoče dejanje«.naloga, še manj pa pravica strokovnja- člane kot alkoholizem. V perspektivi Ena ključnih nalog, ki jo morajo (vsi)kov, ki želijo pomagati zasvojenim s predavanj na Zdravniški zbornici o zasvojeni usvojiti v procesih zdravlje-seksualnostjo«. Možgani so organ, ki obvladovanju nasilja v družinah se zdi nja, je »naučiti se živeti s strahom«.se odzove in spreminja skozi doživete patologija slovenskih družin dobese- Avtor pojasnjuje, da se pravi uspeh vizkušnje in spremembe v okolici, kar dno jama brez dna. Z dobrim zdravlje- terapiji »... doživlja kot mir, uravno-se ne dogaja le v otroštvu, ampak vse njem lahko zasvojeni »okrepijo teženost, red, usklajenost in harmoni-življenje. Prav te strokovne razlage so občutek lastne vrednosti in snamejo jo.« In spomnila sem se, da sem vv knjigi zelo poglobljene, pa obenem masko narcistične, pretirane po- pogledih tistih članov, ki so me predrazumljive tudi za manj strokovno membnosti ter razvijejo sposobnost za dobrim letom uspeli navdušiti zapodkovanega bralca. Tako prav v bližino in se iskreno povežejo z funkcijo predsednice slovenskih AA,zgradbi in odzivanju možganov avtor drugimi ljudmi«. Zato je poleg pome- začudena odkrila prav to. Njihovanajde pojasnilo, da je eden najpo- na individualne terapije v knjigi »Molitev za umirjenost« (Serenitymembnejših dejavnikov terapevtskega pojasnjen tudi pomen zdravljenja v Prayer) je od takrat del tudi mojeprocesa prav odnos med terapevtom skupinah, saj so skupine »laboratorij duhovnosti.in klientom/pacientom. za odnose«. Avtorju se zdi pomembno predstaviti tudi vrednost programov P. S. Tu zapisane podnaslove semPovezanost »12 korakov«, ki jih je za potrebe AA določila kar sama, skladno s tem, (Alcoholics Anonymous) že leta 1939 kako sem knjigo ob branju osebno Človekovi prvi implicitni spomini oblikoval eden od ustanoviteljev teh doživljala. Za tak izbor se opravičujem»pomembno vplivajo na sposobnost »samopomočnih skupin« Bill W. avtorju in bralcem. Slednjim želimza bližino, ljubezen, doživljanje sramu sporočiti še to, da je knjiga vrednain obvladovanje tesnobe«. Začno se Duhovnost natančnega branja, zanimiva naoblikovati že v maternici, ko posluša- strokovnem in osebnem področju,mo bitje maminega srca in njen Vrhunec kreacije te strokovne odpira številne zorne kote, nevsiljivoprijazni glas, ali pa kričanje in ... knjige sem dojela v poglavjih, ki in obenem zelo poglobljeno. AvtorjuOdnosi v zgodnjem otroštvu so ključni obravnavajo vprašanja duhovnosti v ob tem sporočam svoje navdušenjepri razvoju možganov in nevronskih spolnosti in izražanje erotične zrelo- nad visoko ravnjo strokovnosti, za bri-povezav in posledice travme se lahko sti. Ta je povezana z »iskrenim ljanten prenos tega obsežnega znanjadolgoročno odražajo kot anksiozne namenom iskanja pristne bližine, v jezik navadnih smrtnikov pa izre-motnje, depresija, posttravmatska odkrivanjem novega in z integracijo kam še svoje iskreno občudovanje.Ursula Keicher: Otroške bolezni –Kako jih hitro ugotovimo inučinkovito zdravimoPrevod in priredba: Jurij Kurillo, dr. med., Založba Narava, 2016, 192 str. pregled k zdravniku in o stopnji nujnosti za tak pregled. Daje navodilaPrim. Luka Pintar, dr. med., Ljubljana za prehrano ob bolezni (poudarek na tekočini) in o načinu namestitve – Knjiga nam na poljuden, za laika pri otroku. Svetuje, kako pravilno kdaj mora mali bolnik ostati v poste-razumljiv način podaja, kar pove že ukrepati ob opisanih obolenjih. lji. Opisuje, kako ga z raznimi igricamisam naslov knjige. V pomoč naj bi bila Najprej govori o spoznanju staršev, da zaposlimo, da mu ni preveč dolgčas instaršem za hitro ugotavljanje bolezni je otrok bolan. Opozori, kdaj mora na da lažje preboleva obolenje. Po tem uvodnem delu sledijo na 25 straneh opisi bolezni dojenčkov.

Revija ISIS5S6trokovne publikacijeAvgust/september 2016Ob njih so tudi diagnostične razpre- ma subitum), gripo, mumps, mono- pomembna, pogosta vprašanja star-delnice, ki povzemajo simptome nukleozo, davico, obolenja zaradi pika šev: Naš otrok je vedno tako bled. Našopisanih bolezni ter jih jasneje prika- klopa. otrok še ne hodi. Naš otrok še nežejo. Naj omenimo nekaj poglavij: govori dobro. Naš otrok slabo je. Našopozarja, kdaj dojenček joka, zakaj se Sledijo sestavki o glavi: vnetje otrok je stalno utrujen. Naš otrok jene redi, govori o vročini (vročinski očesnih veznic, ječmen, slab vid, stalno bolan. Naš otrok je raztresen.krči), o bruhanju in driski (okužba vnetje srednjega ušesa, naglušnost, Naš otrok moči posteljo. Naš otrokprebavil, pilorostenoza, celiakija, vnetje ustnih kotov, slinavka (stoma- slabo spi. Skratka vprašanja, ki smoileus, mukoviscidoza, oslovski kašelj, titis aphthosa), vročinski herpes, jih pediatri navajeni pri delu v ambu-pljučnica) in o trebušnih krčih. zobna gniloba, glavobol – vzroki so lanti, posvetovalnici in tudi bolnišnici. razčlenjeni v posebni tabeli, vnetje Odgovori na ta vprašanja so dobri, za Obširneje se posveti okužbi možganskih ovojnic. starše razumljivi. Razveseljivo je, daprebavil, pilorostenozi, težavam s so ta vprašanja našla mesto v knjigi opopkom, dimeljski kili, vodeni kili, Sledijo poglavja o boleznih dihal: otroških boleznih za starše.zasuku moda (torsio testis). Od prehladna obolenja, vnetje obnosnihortopedskih težav obravnava displazi- votlin, alergični nahod, povečana Na dveh straneh je podan urnikjo kolkov in deformacijo stopal. Obšir- žrelnica (s posebno tabelo o bolečini v preventivnih pregledov od rojstvano so prikazani izpuščaji pri dojenčku, žrelu), vnetje žrela in mandljev, kašelj otroka do šole in v času šolanja. Sledine samo v besedilu, temveč tudi v (vzroki so prikazani tudi v tabeli), poglavje o cepljenju. Opisana sodvostranski tabeli. Upoštevan je videz bronhitis, oslovski kašelj, psevdokrup, najpomembnejša obvezna in neobve-in lokalizacija izpuščaja ter spremlja- bronhialna astma, pljučnica. zna cepljenja. Temu sledi koledarjoči simptomi. Pojasni zlatenico rednih cepljenj predšolskih in šolskinovorojenčka, od sprememb na koži Trebuh: Našega otroka boli trebuh otrok, kot je predpisan v Republikipa žilna znamenja (hemangiomi), – tabela vzrokov. Bruhanje in driska Sloveniji. Objava tega koledarja je pomongolsko pego in madeže bele kave, – vzroki v tabeli, okužbe prebavil, mojem mnenju zelo koristna, sajizpuščaj novorojenčka, temenice, intoleranca za živila, celiakija, zaprtje, seznanja starše, katera cepljenjanevrodermitis, izpuščaj po cepljenjih vnetje slepiča, zapora črevesja. Okuž- bodo morali opraviti pri otroku.in plenično vnetje kože. ba sečil: akutno vnetje ledvic. Čreve- Temu sledijo še priporočila za hišno sni zajedavci, vnetje nožnice, vnetje lekarno, za prvo pomoč pri bolezni Obolenja po obdobju dojenčka kožice na spolnem udu, zoženje kožice (zdravila, obvezilni material, zdravil-zavzemajo največji del knjige: 95 spolovila, zastoj moda (retentio ni čaji) in še drugi pripomočki (npr.strani. Najprej govori o vročini v testis). termometer). Dodana so tudi navodi-otroškem obdobju ter vzroke prikaže v la za potovanje v tujino: ureditevposebni tabeli. Sledijo izpuščaji v Napake telesne drže: težave s zdravstvenega zavarovanja za tujino,otroškem obdobju; tudi ti so predsta- hrbtenico, noge na O in noge na X, obvezna cepljenja za nekatera podro-vljeni s posebno tabelo. Nato obširne- ploske noge. čja izven Evrope in priporočila obje opiše ošpice, norice, škrlatinko, letenju z letalom.rdečke, peto bolezen (erythema Vse o koži: alergični kožni izpuš­infectiosum), šesto bolezen (exanthe- čaj, nevrodermitis, glivična obolenja Na koncu je dodan slovarček kože, bradavice, hrastavost, garje, strokovni izrazov in imen posegov, ki ušivost, piki žuželk, sončne opekline. so navedeni v knjigi. Sledijo koristni naslovi, od centra za zastrupitve v Zelo dobro je obdelana prva Ljubljani, do naslovov in telefonskih pomoč v nujnih primerih (obsega 18 številk slovenskih bolnišnic. Knjigo strani). Najprej opiše takojšnje zaključi beseda prevajalca Jurija ukrepe, ki rešujejo življenje (pri Kurilla, dr. med. Mislim, da je ta prošnji za pomoč po telefonu naj starš prevod prispevek k dobremu duševne- odgovori s štirimi K: Kaj se je zgodilo? mu, telesnemu in socialnem počutju Kje? Koliko oseb je prizadetih? naših mladih generacij, kot je želja Kakšne so poškodbe in simptomi?). našega kolega Jurija Kurilla, zapisana v njegovi zaključni besedi. Opisana je stabilna bočna lega, oživljanje: umetno dihanje in srčna Delo je prevajalec, sam pediater z masaža. Nato sledijo poglavja: dihalna dolgoletnimi praktičnimi izkušnjami, stiska, utopitev, vročinski krči, po- ponekod dopolnil s smernicami škodba glave, šok, sončarica, toplotni slovenske pediatrične stroke. To velja udar, udar električnega toka, podhla- še posebej za poglavje o preventivnih ditev in omrzline, zastrupitve in pregledih otroka. Bolj kot je v izvirni- razjede (požiralnika!), opekline in oparine ter razne druge poškodbe. Zadnji sklop (2 strani) je svetoval- ni del. Navedeni so kratki odgovori na

Revija ISIS Strokovne publikac5ije7Avgust/september 2016ku, je poudaril pomen sodelovanja strokovnjaki ─ denimo z ortopedi, psihologi, logopedi, pa tudi z medicin-pediatra z drugimi medicinskimi otorinolaringologi, dermatologi, skimi sestrami.Izšla je knjiga Razvojtransplantacijskemedicinev SlovenijiZavod Republike Slovenije za presaditve organov in tkivSlovenija-transplant V četrtek, 9. junija 2016, je v današnjih dni. Nakazane so tudi plant, ki je postal osrednji javni zavod,Modrem salonu Univerzitetnega nekatere smeri razvoja in izzivi za ki koordinira, povezuje in zagotavljakliničnega centra Ljubljana potekal bližnjo prihodnost. Knjigo nadgraju- izvajanje darovanja in pridobivanjaslavnostni dogodek ob izidu knjige jejo poglobljeni intervjuji z nekaterimi organov in tkiv, skrbi za preglednostRazvoj transplantacijske medici- ključnimi začetniki in začetnicami dejavnosti ter z zbiranjem podatkov zane v Sloveniji: programi, smerni- transplantacijske medicine pri nas, ki njeno kakovost in varnost. Opisan jece in perspektive, ki je do sedaj v pogovorih razpravljajo o osebnih tudi razvoj laboratorija za ugotavljanjenajbolj celostno in najpopolnejše delo pogledih na premoščanje ovir, proce- tkivne skladnosti ter registra Slovenijao razvoju strokovnih smernic, progra- se postavljanja strokovnih temeljev in Donor v okviru Zavoda RS za transfu-mov, organizaciji ter perspektivah programov. Med strokovne vsebine so zijsko medicino. Ker je bila ob vzpo-transplantacijske medicine v Sloveniji. tankočutno vpete ilustracije vidnejše- stavitvi delovanja nacionalne donor-Knjiga prinaša temeljit pregled rezul- ga likovnega ustvarjalca Radka ske mreže takratna Splošna bolnišnicatatov vloženega dela, pridobljenih Oketiča, v uvodnem delu pa knjigo Maribor (danes UKC Maribor) najboljizkušenj ter odpira vizije razvoja na dopolnjuje še slovar temeljnih stro- aktivna donorska bolnišnica v Sloveni-področju zdravljenja s presaditvijo pri kovnih izrazov. ji, je v knjigo uvrščen tudi članek onas. Uredili sta jo prim. Danica Avsec, razvoju dejavnosti v donorski bolni-direktorica Zavoda Republike Sloveni- Delo je razdeljeno na štiri temat- šnici. Opisane so tudi vloga in nalogeje za presaditve organov in tkiv Slove- ske sklope. V uvodnem sklopu knjige mednarodne organizacije Eurotran-nija-transplant, ter prof. dr. Zvonka so opisani svetovni razvoj transplan- splant, katere članica je Slovenija odZupanič Slavec, predstojnica Inštituta tacijske medicine in njen pravni ter leta 1999. Sodelovanje je zelo kakovo-za zgodovino medicine Medicinske socio-antropološki vidik. Odgovore na stno in izjemno koristno za bolnikefakultete Univerze v Ljubljani. nekatera etična vprašanja je možno prejemnike zdravljenja s presaditvijo. razbrati v intervjuju z akad. prof. dr. Sklop zaokrožujeta dve prilogi: se- Pri nastanku obsežnega in izrazito Jožetom Trontljem, ki je bil slovenska znam izbranih publikacij, objav,interdisciplinarnega dela je sodelova- in mednarodna avtoriteta za etična strokovnih dogodkov ter projektov, kilo 48 uglednih avtorjev in avtoric, ki vprašanja s tega področja in sodelujo- so plod ustvarjanja sodelavcev Slove-so ustvarili izčrpen pregled razvoja či pri snovanju zakonodaje, ki določa nija-transplanta v letih od ustanovitvetransplantacijske dejavnosti: vse od ugotavljanje možganske smrti. do 2015, ter natančnejši statističnizačetkov vzpostavljanja Laboratorija podatki transplantacijske dejavnosti vza tkivno skladnost, prvih presaditev Drugi sklop knjige vsebuje razčle- Sloveniji.posameznih solidnih organov za njen razvoj donorskega programa,odrasle in otroke, postavitve strokov- strokovnih smernic ter standardov. Tretji sklop knjige je namenjennih smernic, zakonodaje, protokolov, Podan je tudi natančen razvoj formal- analizi razvoja in rezultatov posame-do organiziranosti dejavnosti in no-pravnih temeljev, aktivnosti, nalog znih programov za zdravljenje s presa-zavoda Slovenija-transplant vse do ter organizacije Zavoda RS za presadi- ditvijo solidnih organov, celic in tkiv pri tve organov in tkiv Slovenija-trans­

Revija ISIS5S8trokovne publikacijeAvgust/september 2016odraslih. Gre za osrednji del knjige. razvojem in doseženimi rezultati v strokovno zahtevnost, družbeno,Nekateri programi (na primer progra- vseh programih za presaditve pri etično in zakonodajno vpetost terma presaditve srca in ledvic) posegajo v otrocih, kar je še posebej zahtevno in organizacijsko kompleksnost trans­sam svetovni ali evropski vrh. Opisani vsak rezultat pomeni izjemen dosežek. plantacijske dejavnosti. Vpogled vpa so tudi programi presaditev nekate- Nekateri programi se izvajajo v preteklost potrjuje, da je naša majh-rih tkiv, predvsem roženic, in razvoj sodelovanju s strokovno priznanimi nost tako ovira kot prednost. Pravtkivnih bank, kar se izvaja v obeh centri izven naše države, saj je zaradi tako kaže, da bi današnjo raven inuniverzitetnih kliničnih centrih in še premajhnega števila pacientov v rezultate težko dosegli brez znanja,nekaterih manjših ali pa specializiranih Sloveniji treba določene stopnje poguma prodornih posameznikov inbolnišnicah. Nadalje sta dragocena postopkov zdravljenja izvesti v večjih posameznic ter medsebojnega sodelo-prispevka o zgodovini in rezultatih klinikah in specializiranih transplan- vanja.zdravljenja s presaditvijo krvotvornih tacijskih centrih.matičnih celic ter o svetovno znanem Knjiga je izšla v sozaložništvuzdravljenju napredovalega srčnega Kot sta na dogodku ob izidu Slovenija-transplanta in Celjskepopuščanja s krvotvornimi matičnimi knjige poudarili tudi urednici, delo Mohorjeve družbe. Obsega 248 strani,celicami, ki ga izvajamo tudi v Sloveniji. združuje dragocene interdisciplinarne je trdo vezana. Na voljo v vseh večjih zapise o razvoju ter kontekstih knjigarnah po Sloveniji ter na spletni V zadnjem sklopu so zbrani izsled- delovanja transplantacijske dejavno- strani www.mohorjeva.org. Cenaki pomembnega dela dejavnosti z sti v Sloveniji, ki nazorno razkrivajo knjige je 29 evrov.Knjiga, ki razkrivanespoštovanjepravice dozasebnostiv zdravstvu Janez Platiše, Ljubljana zdravstvenih podatkov, zaradi česar kom dala praktična navodila za varno kršiteljem napiše pismo ter pravni- delo in uresničevanje pravic posamez- Izšla je knjiga Zdravstvena doku- kom, sodiščem in zdravnikom prija- nikov. Knjiga Zdravstvena dokumen-mentacija in pravica do zasebnosti, zno svetuje, kako uresničevati pravico tacija in pravica do zasebnosti jeavtorice dr. Milene Marinič, ki jo je do zasebnosti pri obdelavi zdravstve- nastala z namenom pojasniti, kaj vseizdala tiskovna agencija Morel. nih podatkov pacientov. Prav slednje so osebni in zdravstveni podatki inAvtorica knjige je že več kot 35 let jo je privedlo do spoznanja, da niti kako jih pravilno obdelovati.zaposlena na različnih delovnih pacienti niti zdravstveni delavci inmestih v zdravstvu. Svojo poklicno drugi strokovni kadri, ki obdelujejo Trditve v knjigi temeljijo nakariero je pričela kot srednja medicin- zdravstvene podatke, nimajo dovolj obrazložitvah domače in tuje sodneska sestra in znanje nadgrajevala tudi znanja. Pacienti nimajo znanja, da bi prakse (tudi evropskega sodišča zas študijem prava. Po študiju se je svojo ustavno pravico znali zahtevati, človekove pravice), pa tudi domače inposvetila pravici do varovanja zaseb- drugi pa, da bi jo znali varovati, saj jih tuje zakonodaje. Knjiga je namenjenanosti zdravstvenih podatkov, pred- tudi izobraževalne institucije tega ne različnim strokovnjakom kot praktič-vsem uporabi podatkov, ki je večini naučijo dovolj dobro. no vodilo, da bi pri svojem delu znaliljudi prikrita, poleg tega pa še zakon- uresničevati zakonska določila in takosko slabo opredeljena. Avtorica je številna avtorska dela pravilno obdelovali zdravstvene v domačih in tujih revijah in predava- podatke; za zagotavljanje pravic Pri svojem delu se pogosto srečuje nja namenila pacientom za ozavešča- pacienta in za svojo varnost – torej zaz nepoznavanjem obdelave osebnih in nje o njihovih pravicah, na drugi zaščito pred tožbo zaradi kršenja strani pa tudi različnim strokovnja- pravice do zasebnosti.

Revija ISIS Strokovna srečan5ja9Avgust/september 2016Zbornična izobraževanja za zdravnike in zobozdravnike • le dobro razumevanje vpliva bolezni na bolniko- vo življenje lahko zagotovi uspešen terapevtskiČloveške napake pristop,v zdravstvu in njihovopreprečevanje • le dober kontakt z bolnikom lahko zagotovi neprestano spremljanje njegovega zdravstvenegapredavanja – september stanja,Kako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov, da • le kakovostna komunikacija med vsemi zdrav­se izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov in stvenimi sodelavci vodi v stimulativno in uspešnonjihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu in delovno okolje.nepravičnemu obtoževanju zdravnikov in drugihzdravstvenih strokovnjakov? Predavanja in delavnico vodita: Vojka ŽgavecNe dovolite si, da vas sistem pusti na cedilu, ko Clemenz, univ. dipl. nov., in Jurij Clemenz, dr. med.pride do škodljivega dogodka zaradi napake.Udeležite se izobraževanja o varnosti pacientov. Predavatelji: izr. prof. dr. Bojana Beović, prim. izr. prof. Zadovoljna,dr. Danica Rotar, izr. prof. dr. Andrej Robida, prof. dr. samozavestna,Igor Švab radostna delavnica (10-krat po 3 ure) september 2016–januar 2017Vodenjezdravniških timov Današnji svet računa na žensko, nagovarja jo z vedno novimi izzivi, pričakovanji in zahtevami, obseminar – september, november tem pa ženska izgublja samo sebe. Kaotično množico dražljajev, aktivnosti, odnosov inDober vodja je kot dirigent, ki vzpodbudi svoj informacij lahko obvlada le z osredotočenim, zrelim»orkester«, da igra harmonično, da se njegovi in veščim usmerjanjem svoje pozornosti, energije insodelavci soočijo z vsemi izzivi na delovnem mestu, dejavnosti. Ciklus petih tematskih sklopov jedosegajo dobre rezultate in predvsem, da namenjen sistematičnemu pridobivanju veščin,obvladujejo manjše in velike spremembe, ki jih navad in pogledov, s katerimi bo sodobna ženskaprinaša okolje in vsakodnevno delo. Naučili se bolj obvladala svoje življenje na zdrav, zrel inboste, kaj je razlika med timom in ekipo, kakšne so učinkovit način.naloge vodje, kako se vodi tim, kakšne so resnice inzmote o motivaciji ter kakšna naj bo komunikacija v Izvaja: Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. soc.timu.Izvajalka: Metka Komar, univ. dipl. ekon. Komunikacijske Komunikacijskeveščine – pomemben veščine vdel zdravnikove zobozdravstvustrokovnosti seminar – oktoberpredavanja, delavnice – september, okto-ber, november Od komunikacije v profesionalnem okolju do pogovora s seboj, od sporazumevanja sOdlično poznavanje osnov komunikologije inkomunikacijskih veščin v poklicih zdravstvenihdelavcev ni luksuz, temveč nuja:• le dobro anamnezo lahko dopolni dober klinični pregled,

Revija ISIS S60trokovna srečanjaAvgust/september 2016 prestrašenim pacientom do konfliktov s tistimi, ki del je sestavljen iz vaj na modelih in ravnanja z jih ne moremo sprejeti, od veščine nagovora do opremo. Simulacija primerov je pripravljena tako, spoznavanja samega sebe … Popoldne, namenjeno da predstavimo primer pacienta v zobni ambulanti, učenju, profesionalnemu razvoju in osebnostni zobozdravnik in njegova medicinska sestra pa rasti, v družbi dveh izkušenih »sporočevalk«. morata pravilno ukrepati. Ostali opazujejo dogajanje, na koncu sledi analiza ter ocena Predavateljici: izr. prof. dr. Polona Selič, univ. pravilnosti ukrepanja. Ob zaključku tečaja je dipl. psih., in Manica Žmauc, univ. dipl. ped., prof. preizkus znanja. soc. Tečaj vodi mag. Mitja Mohor, dr. med., spec. splošne in urgentne medicine, vodja službe NMP ZD Kranj s sodelavci Nujna medicinska pomoč za ekipe v zobozdravstvu Težave in razumevanje delavnica – oktober v medosebnih odnosih Namen tečaja je, da osveži in obogati znanje in delavnica – november veščine s področja temeljnih postopkov oživljanja in defibrilacije ter prepoznavanja in pravilnega Na delavnici boste podrobno spoznali temeljne tipe ukrepanja ob nekaterih nujnih stanjih (tujki v osebnosti ter njihovih prirojenih značilnosti in zgornjih dihalih, akutni koronarni sindrom, akutna lastnosti, kako se osvoboditi nerealnih pričakovanj možganska kap, motnje zavesti, anafilaktična do ljudi drugačnega tipa osebnosti, kot je vaš. reakcija). Tečaj je namenjen doktorjem Spoznali boste, zakaj v komunikaciji z določenimi dentalne medicine in njihovim timom. ljudmi pogosteje zaidete v konflikt in kako le-te ustrezno reševati oz. jih preprečiti. S pomočjo orodij Tečaj je sestavljen iz teoretičnega in poznavanja tipov osebnosti boste bolje razumeli praktičnega dela, ki sta prilagojena posebnostim vedenje, razmišljanje in odzivanje ljudi okoli vas. obravnave nujnih stanj v zobni ambulanti. Praktični Delavnico vodi Anja Žagar, univ. dipl. ekon. Podroben program in prijavnico najdete na spletni strani zbornice: http://domusmedica.si/dogodki Dodatne informacije: Mojca Vrečar, E: [email protected], T: 01 30 72 191.SEPTEMBER 2016 6. ob 13.30  •  OBRAVNAVA NEPOŠKODBENE BOLEČINE V VRATU kraj: NOVA GORICA, Medicinski center št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku Vid vsebina: seminar je namenjen vsem organizator: Medicinski center Vid in prijave, informacije: prijave: E: ambulanta. zdravnikom Ambulanta za poškodbe in obolenja gibal, [email protected], informacije: Franci Koglot, Nataša Koglot Jelerčič T: 031 319 239, E: [email protected] 8. ob 15.00  •  STROKOVNI SEMINAR MEDICINSKE HIPNOZE S PRIZNANIMA STROKOVNJAKOMA IZ VELIKE BRITANIJE kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 200 kotizacija: 50 EUR, za študente k. točke: 6 Modra dvorana 30 EUR vsebina: strokovni seminar medicinske hipnoze je namenjen organizator: Društvo prijave, informacije: prijave: zdravnikom, psihologom, zdravstvenim delavcem, psihoterapev­ za medicinsko hipnozo E: [email protected], infor­ tom, študentom medicine, psihologije in biopsihologije Slovenije, prof. dr. Marjan macije: Boni Plut, T: 031 322 207 Pajntar 9.–10. ob 11.30  •  9. ZADRAVČEVI DNEVI kraj: MORAVSKE TOPLICE, Hotel Ajda – Sava št. udeležencev: ni kotizacija: 100 EUR, brezplačna k. točke: 9 Hotels & Resorts, Kranjčeva ulica 12 omejeno kotizacija za študente, pripravnike in upokojene zdravnike vsebina: Izzivi družinske medicine: geriatrija, polimor­ organizator: Združenje zdravni­ prijave, informacije: prijave: bidnost, polifarmakoterapija in e-medicina. Srečanje je kov družinske medicine in Zavod W: http://www.e-medicina.si/zadrav- namenjeno zdravnikom družinske medicine in farmacev­ za razvoj družinske medicine, cevi-dnevi, informacije: Nina Štojs, tom. S pomočjo dela po skupinah bomo skušali obogatiti Zalika Klemenc Ketiš, Erika Zelko, E: [email protected], naše znanje in odgovoriti na dileme, s katerimi se srečuje­ Danica Rotar Pavlič W: www.e-medicina.si/..., T: 01 438 69 mo pri obravnavi naših bolnikov. 14, F: 01 438 69 10

Revija ISIS Strokovna srečan6ja1Avgust/september 2016SEPTEMBER 2016 13. ob 9.00  •  STROKOVNO IN DRUŽABNO SREČANJE OB SVETOVNEM DNEVU SEPSE kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica I, Zaloška št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** cesta 7 omejeno vsebina: strokovno srečanje je namen­ organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: tajništvo Klinike za infek­ jeno vsem zdravnikom infektologijo SZD, prof. dr. Matjaž cijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 Jereb, dr. med. Ljubljana, informacije: Simona Rojs, T: 01 522 13 52, F: 01 522 24 56, E: [email protected] 14.  •  ČLOVEŠKE NAPAKE V ZDRAVSTVU IN NJIHOVO PREPREČEVANJE – predavanje kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 260 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5,5 Dunajska cesta 162 vsebina: kako pričeti z izboljševanjem varnosti pacientov, organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: da se izognemo nepotrebnemu trpljenju pacientov in Slovenije, Mojca Vrečar www.domusmedica.si, informacije: njihovih svojcev ter nepotrebnemu, nevarnemu in nepra­ Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 vičnemu obtoževanju zdravnikov in drugih zdravstvenih strokovnjakov 14.–17. ob 9.00   •  INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENJA SRČNEGA POPUŠČANJA kraj: LJUBLJANA, Grand hotel Union št. udeležencev: ni omejitve kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: mednarodni simpozij je na­ menjen vsem zdravnikom, študentom organizator: Slovensko združenje za transplantacije prijave, informacije: prijave: medicine, medicinskim sestram, rent­ srca in Center for Advanced Heart Failure, Memorial [email protected], informacije: prof. genskim inženirjem, fizioterapevtom Hermann Heart & Vascular Institute, Houston, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., in prof. Igor D. Gregorič, dr. med. 15. ob 9.00   •  KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 EUR k. točke: 5,5 Dunajska c. 162 vsebina: predavanje/delavnica je namenjeno vsem organizator: Zdravniška zbornica prijave, informacije: prijave: www. zdravnikom in zobozdravnikom Slovenije, Mojca Vrečar domusmedica.si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 15. ob 14.00  •  SIMPOZIJ »BRIŠKI IZZIVI«: LIMFOM kraj: DOBROVO, Goriška Brda, grad št. udeležencev: omejeno kotizacija: 20 EUR, kotizacije ni za k. točke: *** Dobrovo, Viteška dvorana upokojence, študente, sekundarije, specializante vsebina: strokovni posvet je namenjen širši organizator: Društvo ko-RAK.si, prijave, informacije: prijave: Društvo ko-RAK.si, populaciji in strokovni javnosti doc. dr. Marko Vudrag, dr. med. Vipavska 13, 5000 Nova Gorica, informacije: Lara Čebron, T: 05 333 13 78, E: [email protected] 16.–17. ob 8.00  •  PONOVITVENI TEČAJ VSEBIN IZ PREHOSPITALNE NUJNE MEDICINSKE POMOČI (NMP) kraj: MARIBOR, OSCE, PL1, vhod 1–4 št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 80 EUR k. točke: 11 vsebina: 1. delavnica: Oskrba nenadno obolelega odraslega bol­ organizator: Medicin­ prijave, informacije: prijave: Medi­ nika, 2. delavnica: Oskrba nenadno obolelega otroka, 3. delavnica: ska fakulteta Univerze cinska fakulteta UM, Taborska ulica Oskrba poškodovanca/otroka, 4. delavnica: Množične nesreče/ v Mariboru, Katedra za 8, 2000 Maribor, za Romano Grajner, Oskrba dihalne poti, 5. delavnica: Ultrazvok. Strokovno srečanje urgentno medicino, doc. informacije: Romana Grajner, univ. dipl. je namenjeno zdravnikom urgentne medicine, splošne/družinske dr. Matej Strnad, dr. med. ekon., T: 02 23 45 826, F: 02 23 45 820, medicine (specialistom). E: [email protected] 16.–17. ob 8.30  •  ŽIVETI Z DEMENCO V DEMENCI PRIJAZNEM OKOLJU kraj: DOBRNA, Terme Dobrna št. udeležencev: 50 kotizacija: 130 EUR, ob zgodnjem k. točke: *** plačilu do 10. 8. 2016 100 EUR vsebina: Rdeča nit srečanja je nadaljevanje teme, zastavljene na 25. organizator: Spominči­ prijave, informacije: prijave: jubilejni letni konferenci Alzheimer Europe leta 2015 v Ljubljani z naslo­ ca – Slovensko združenje E: [email protected], infor­ vom Demenca – prenos strategij v prakso. Strokovno srečanje v Dobrni je za pomoč pri demenci, macije: Štefanija L. Zlobec, nadaljevanje sprejete Strategije obvladovanja demence v Sloveniji do leta Štefanija L. Zlobec, dr. David Krivec, T: 01 25 65 111, E: 2020. Srečanje je namenjeno stroki (zdravnikom, zdravstvenemu osebju, Lea Žmuc Veranič, spec. stefanija.zlobec@spomincica. socialnim delavcem, direktorjem domov za starejše), svojcem bolnikov z psihiatrije si, E: david.krivec@ demenco, bolnikom z demenco, nevladnim organizacijam spomincica.si

Revija ISIS S62trokovna srečanjaAvgust/september 2016SEPTEMBER 2016 20.–24. ob 8.00  •  25. MEDNARODNA DELAVNICA: UČENJE IN POUČEVANJE O PRIHODNOSTI DRUŽINSKE MEDICINE kraj: BLED, Kongresni prostori hotela Jelovica št. udeležencev: ni kotizacija: za slovenske zdravnike k. točke: *** omejeno kotizacije ni vsebina: učna delavnica je organizator: Združenje zdravnikov družin­ prijave, informacije: prijave: namenjena specialistom in ske medicine, Katedri za družinsko medicino Lea Vilman, Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko specializantom družinske univerz Ljubljana in Maribor, OZG – Zdrav­ medicino, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, informacije: medicine, ki jih zanimata stveni dom Bled, Evropska akademija W: http://www.bled-course.org, Lea Vilman, Mateja Bulc, mentorstvo in poučevanje v učiteljev v družinski medicini, prim. doc. dr. T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: [email protected] družinski medicini Mateja Bulc, dr. med. 22.–24. ob 8.30  •  7. KONGRES OTORINOLARINGOLOGOV SLOVENIJE kraj: PORTOROŽ, Kongresni center št. udeležencev: ni kotizacija: 380 EUR, enodnevna kotizacija k. točke: *** Bernardin omejeno znaša 180 EUR, za študente kotizacije ni vsebina: kongres z mednarodno udeležbo je organizator: Združenje otorino­ prijave, informacije: prijave: E: tatjana.zele- namenjen zdravnikom družinske medicine laringologov Slovenije SZD, prof. [email protected], informacije: Tatjana Železnik, dr. Irena Hočevar Boltežar F: *386 1 522 48 15, E: [email protected] 23.–24. ob 12.00  •  BOLNIK S PSIHOZO IN POMEMBNI DRUGI – ŽRTEV ALI PERSEKUTOR? kraj: BLED, Hotel Kompas št. udeležencev: 50–100 kotizacija: 120 EUR, za člane druš­ k. točke: 6,5 tva ISPS 80 EUR vsebina: 14. srečanje Slovenskega društva za organizator: ZISPS Slovenija, Slo­ prijave, informacije: prijave: Rudnik II/4, 1000 psihoterapijo psihoz. Dogodek je namenjen vensko društvo za psihoterapijo Ljubljana, E: [email protected], informacije: psihiatrom, psihoterapevtom, zdravstvenim psihoz, mag. Marjeta Blinc Pesek, Kaja Pavlin, univ. dipl. psihologinja, T: 01 428 84 delavcem, psihologom ter drugim, ki se zanimajo dr. med., spec. psihiatrije 06 ali 031 753 675 oz. delajo na področju psihoterapije psihoz. 26.–29. ob 8.30  •  5. MARIBORSKA ŠOLA PRAKTIČNE ULTRAZVOČNE DIAGNOSTIKE V GINEKOLOGIJI IN PERINATOLOGIJI kraj: MARIBOR, št. udeležencev: kotizacija: 380 EUR (z vključenim DDV, kotizacija vključuje predavanje k. točke: 20 Medicinska fakul­ 30 praktični del, in delo s pacienti (učna delavnica), pogostitve med odmori), 120 EUR teta UM 60 teoretični del (z vključenim DDV, kotizacija vključuje predavanja in pogostitve med vsebina: učne odmori) delavnice so namenjene gine­ organizator: Univerzitetni klinični center Maribor, prijave, informacije: prijave: www.ukc-mb.si (strokovna kologom Klinika za ginekologijo in perinatologijo, Medicinska srečanja), informacije: Slavica Keršič, posl. sek., Univer­ fakulteta Univerze v Mariboru, Katedra za ginekologijo zitetni klinični center Maribor, Ljubljanska ulica 5, 2000 in porodništvo, red. prof. dr. Iztok Takač, dr. med., svet., Maribor, E: [email protected], T: +386 2 321 29 40, predsednik F: +386 2 321 28 26, E: [email protected] 28. ob 9.00  •  TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična klinika, UKC št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 Ljubljana, Vrazov trg 1, predavalnica (pritličje) zaposlene v UKC Ljubljana vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Ljubljana, Meta prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za učiteljem in mentorjem vseh poklicev Vesel Valentinčič izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informacije: Tina Kofler, T: 01 522 90 22, E: [email protected] 29. ob 8.30  •  MOTNJE POŽIRANJA PRI ODRASLIH IN ZAPLETI kraj: LJUBLJANA, URI Soča, dvorana, 4. št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 50 EUR z DDV k. točke: *** nadstropje stavbe Vrtnica vsebina: seminar z delav­ organizator: Univerzitetni rehabilitacijski prijave, informacije: prijave: E: vesna.grabljevec@ir-rs. nico inštitut Republike Slovenije – Soča, Maja si, informacije: Vesna Grabljevec, T: 01 475 82 43, F: 01 437 Ogrin, spec. klin. log. 207 0, E: [email protected] 30. ob 8.00   •  SLOVENSKI SIMPOZIJ O KRONIČNI VNETNI ČREVESNI BOLEZNI kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: simpozij o kronični vnetni čre­ vesni bolezni je namenjen družinskim organizator: Društvo za KVČB v sodelovanju s prijave, informacije: prijave: zdravnikom, sestram, gastroenterolo­ Katedro za družinsko medicino in Slovenskim zdru­ E: [email protected], informacije: Dušan gom, stomatologom, dermatologom ženjem za gastroenterologijo in hepatologijo, mag. Baraga, E: [email protected], T: 051 301 147, Darja Urlep Žužej, dr. med., Dušan Baraga dr. med. E: [email protected]

Revija ISIS Strokovna srečan6ja3Avgust/september 2016SEPTEMBER 2016 30. ob 8.00   •  10. UČNA DELAVNICA MEHANSKE VENTILACIJE kraj: LJUBLJANA, UKC, Zaloška 2, preda­ št. udeležencev: 40 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** valnica 3 vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: tajništvo SZIM, zdravnikom, ki se pri svojem delu sreču­ intenzivno medicino (SZIM) in Univerzalni Simona Rojs, T: 01 522 42 20, E: simona.rojs@kclj. jejo z mehansko ventilacijo klinični center Ljubljana, Klinični oddelek si, informacije: Klinika za infekcijske bolezni in za anesteziologijo in intenzivno terapijo vročinska stanja, UKC Ljubljana, Japljeva 2, Simo­ operativnih strok, Oddelek za intenzivno na Rojs, T: 01 522 42 20, E: [email protected] terapijo 30. ob 8.00  •  SODOBNI PRISTOPI HRANJENJA GENETSKEGA MATERIALA PRI ONKOLOŠKIH BOLNIKIH kraj: LJUBLJANA, Kristalna palača, BTC št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Strokovno interdisciplinarno izobraževanje o sodobnih načinih organizator: Klinični prijave, informacije: hranjenja genetskega materiala pri onkoloških bolnicah in bolnikih. Kot oddelek za reprodukcijo, E: [email protected] predavatelj bo nastopil tudi dr. Milan Milenković iz Univerzitetne bolnišnice Ginekološka klinika, UKC Sahlgrenska, Göteborg, ki je sodeloval pri prvi uspešni transplantaciji ma­ Ljubljana, Onkološki inšti­ ternice z rojenim otrokom. Simpozij je namenjen specialistom in specia­ tut Ljubljana, prof. dr. Eda lizantom ginekologije in porodništva, onkologije, pediatrije, internistom, Vrtačnik Bokal, dr. med. osebnim zdravnikom, medicinskim sestram in študentom medicine. 30. ob 8.30  •  DRUGA ŠOLA PLJUČNEGA RAKA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut, št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 9 predavalnica v pritličju stavbe C vsebina: Šola pljučnega raka je namenjena organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: E: slovsin@onko-i. zdravnikom splošne medicine. Namen srečanja radioterapijo in onkologijo SZD in si ali na W: www.sola-pljucnega-raka.si, infor­ je pregled diagnostike in zdravljenja bolnikov s Onkološki inštitut Ljubljana, asist. macije: Sabina Lovšin, T: 01 587 95 50, F: 01 587 pljučnim rakom s poudarkom na multidiscipli­ dr. Karmen Stanič, dr. med., in 94 16, E: [email protected] narni obravnavi. asist. dr. Martina Vrankar, dr. med. 30. 9.–1. 10.  •  INTERNA MEDICINA 2016 kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Mod­ št. udeležencev: 200 kotizacija: 180 EUR + DDV do 1. k. točke: 14 ra dvorana, Dunajska c. 162 septembra, nato 200 EUR + DDV vsebina: strokovno srečanje o novostih iz organizator: Združenje internis­ prijave, informacije: prijave: Združenje inter­ interne medicine je namenjeno specialistom tov SZD, prim. mag. Primož Vidali, nistov SZD, računovodstvo, Dunajska c. 162, internistom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu dr. med. 1000 Ljubljana, informacije: T: 031 369 711, E: [email protected] 30. 9.–1. 10. ob 8.00  •  RAZLIČNI VIDIKI KAKOVOSTI V ZOBOZDRAVSTVU kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 160 EUR k. točke: v postopku vsebina: seminar in učne delavnice so namenje­ organizator: Stomatološka prijave, informacije: prijave: Stomatološka ni doktorjem dentalne medicine sekcija SZD, asist. Sebastjan Koro­ sekcija SZD, Dunajska 162, 1000 Ljubljana, šec, dr. dent. med., doc. Barbara informacije: Katarina Jovanovič, T: 041 703 347, Artnik, dr. dent. med. F: 01 43 42 584, E: stomatoloska-sekcija.szd@ ordinacija.net 30. 9.–1. 10. ob 8.30  •  11. SLOVENSKI PEDONTOLOŠKI DNEVI kraj: LJUBLJANA, Austria Trend Hotel, št. udeležencev: 350 kotizacija: zobozdravniki in k. točke: *** Dunajska 154 zdravniki 220 EUR + DDV (do 15. 9. 2016), 240 EUR + DDV (po 15. 9. 2016), drugi zdravstveni delavci 140 EUR + DDV (do 15. 9. 2016), 160 EUR + DDV (po 15. 9. 2016) vsebina: strokovno srečanje z mednarodno ude­ organizator: Sekcija pedontolo­ prijave, informacije: prijave: Center za otroško ležbo z glavno temo »Poškodbe zobovja otrok in gov SZD, dr. Rok Kosem, dr. dent. in preventivno zobozdravstvo, Stomatološka mladostnikov« je namenjeno zobozdravnikom, med. klinika, UKC Ljubljana, informacije: asist. dr. Tanja specialistom s področja dentalne medicine, Tomaževič, dr. dent. med., T: 01 522 42 71, zdravnikom in drugim zdravstvenim delavcem E: [email protected]

Revija ISIS S64trokovna srečanjaAvgust/september 2016OKTOBER 2016 5. ob 8.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA – KAJ MORA ZNATI VSAK ZDRAVNIK V URGENTNI AMBULANTI kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova predavalnica št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR + k. točke: 8 DDV vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Univerzitetna klini­ prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik.si, zdravnikom ka za pljučne bolezni in alergijo informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, Golnik, prim. dr. Robert Marčun, E: [email protected] dr. med. 5. ob 9.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: 21. DELAVNICA IZ BRONHOSKOPIJE kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova predavalnica št. udeležencev: 30 kotizacija: 350 EUR + k. točke: 9 DDV vsebina: delavnica je namen­ organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik.si, jena internistom pljučne bolezni in alergijo Golnik, asist. mag. informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: Aleš Rozman, dr. med. [email protected] 6. ob 8.30  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: DELAVNICA KLINIČNE PREHRANE – LIFE LONG LEARNING ESPEN, PREHRANSKA PODPORA PRI BOLNIKIH S PLJUČNO BOLEZNIJO kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: 3 vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Klinika Golnik, Eva zdravnikom Topole, dr. med. prijave, informacije: prijave: W: www.klinika-golnik.si, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: [email protected] 6.–8. ob 14.00  •  BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, GOLNIŠKI SIMPOZIJ kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: 21 vsebina: predavanja so na­ menjena vsem zdravnikom organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: W: www.klinika-golnik.si, pljučne bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, Košnik, dr. med. E: [email protected] 7. ob 9.00  •  PREPOZNAVANJE IN ZDRAVLJENJE ODVISNOSTI OD ALKOHOLA – INTERDISCIPLINARNI POGLED kraj: IDRIJA, Psihiatrična bolnišnica št. udeležencev: 80 kotizacija: 50 EUR k. točke: 6,5 Idrija, predavalnica bolnišnice vsebina: strokovno srečanje organizator: Psihiatrična prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: je namenjeno psihiatrom bolnišnica Idrija, dr. Marko Psihiatrična bolnišnica Idrija, Pot sv. Antona 49, 5280 Idrija, dr. Marko Pišljar, Pišljar, dr. med. dr. med., Janja Milič, dr. med., T: 05 37 34 449, F: 05 37 34 422, E: marko. [email protected] 7. ob 10.00  •  KAKO PRESEČI POMANJKANJE ORGANOV ZA ZDRAVLJENJE S PRESADITVIJO kraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom, kon­ št. udeležencev: 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** ferenčna dvorana M3 vsebina: strokovni simpozij organizator: Zavod RS za presadi­ prijave, informacije: prijave: E: barbara.ustar@slovenija-tran- je namenjen vsem zdravni­ tev organov in tkiv Slovenija- splant.si, informacije: Barbara Uštar, T: 01 300 68 60, F: 01 300 68 kom transplant, Ženja Tomažinčič, dr. 66, E: [email protected] med., DESA 7. in 14. ob 8.00  •  ŠOLA TESTIRANJA NA ALKOHOL IN DRUGE DROGE – JESEN 2016 program na spletni strani www.fortox.si kraj: LJUBLJANA, Dimičeva 13, stavba GZS, dvorana F št. udeležencev: 20 kotizacija: ni podatka k. točke: *** vsebina: Dve zaporedni učni delavnici sta namenjeni zdravnikom, me­ organizator: Združenje za prijave, informacije: prijave: dicinskim sestram, vsem, ki se aktivno ukvarjajo z izvajanjem postopkov razvoj forenzične toksiko­ W: www.fortox.si, informa­ dokazovanja uporabe psihoaktivnih snovi, strokovnim pregledom in tol­ logije – FORTOX, Inštitut za cije: Združenje FORTOX, Pod mačenjem rezultatov toksikoloških preiskav. Šola bo poleg sistematično sodno medicino Medicinske brezami 24, 1000 Ljubljana, obdelanih poglavij o zakonskih osnovah in pravilih testiranja na alkohol fakultete v Ljubljani, GZS dr. Majda Zorec Karlovšek, T: in druge droge na delovnem mestu in v prometu dala večji poudarek – Združenje kemijske indus­ 041 644 322, E: mzkarlovsek@ razvoju priprav in metod, ki uporabljajo krvi alternativen biološki mate­ trije, Kompetenčni center za gmail.com rial. S toksikološkega vidika bo osvetlila tudi aktualne teme, kot so nove kadre kemijske industrije, sintetične droge, ter uporabo kanabinoidov v medicini. Parkiranje v kleti dr. Majda Zorec Karlovšek stavbe GZS je za udeleženca brezplačno.

Revija ISIS Strokovna srečan6ja5Avgust/september 2016OKTOBER 2016 7.–8. ob 9.00  •  REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJE SZD kraj: PODČETRTEK, Terme Olimia, hotel Sotelia št. udeležen- kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: Strokovni sestanek je namenjen specialistom cev: 50 in specializantom hematologije, interne medicine, on­ kologije, pediatrije in transfuzijske medicine (sodelujejo organizator: Združenje prijave, informacije: prijave ob registraciji, predavatelji iz Slovenije, Zagreba, Italije) hematologov Slovenije informacije: doc. dr. Uroš Mlakar, dr. med., T: 01 SZD, doc. dr. Uroš Mlakar, 522 31 34 dr. med. 8. od 8.00 do 15.30  •  NUJNA MEDICINSKA POMOČ ZA EKIPE V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska cesta 162 št. udeležencev: 21 kotizacija: 147 EUR k. točke: 7 vsebina: tečaj je namenjen doktorjem organizator: Odbor za zobozdravstvo prijave, informacije: prijave: dentalne medicine in njihovim timom W: www.domusmedica.si, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 8. ob 9.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: ŠOLA TORAKALNE RADIOLOGIJE kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: v postopku vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Univerzitetna klinika za prijave, informacije: prijave: zdravnikom pljučne bolezni in alergijo Golnik, mag. E: www.klinika-golnik.si, informacije: Klinika Igor Požek, dr. med. Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, E: irena. [email protected] 8.–9. ob 15.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES: DELAVNICA: NEINVAZIVNA VENTILACIJA kraj: BLED, GOLNIK, Hotel Golf in Vurni­ št. udeležencev: 20 kotizacija: 150 EUR + DDV k. točke: 7 kova predavalnica Klinike Golnik vsebina: delavnica je namen­ organizator: Univerzitetna klinika za pljučne prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik. jena vsem zdravnikom bolezni in alergijo Golnik, mag. Irena Šarc, dr. si, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 med. 493, E: [email protected] 12. ob 9.00  •  XXIV. SEMINAR »IN MEMORIAM DR. DUŠANA REJE«: KEMIKALIJE V OKOLJU IN RAK kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut Ljubljana, predavalni­ št. udeležen- kotizacija: 50 EUR k. točke: *** ca v stavbi C, Zaloška cesta 2 cev: 120 vsebina: strokovni seminar je namenjen organizator: Zveza slovenskih prijave, informacije: prijave: Zveza slovenskih zdravnikom, medicinskim sestram, profesorjem društev za boj proti raku, izr. prof. društev za boj proti raku, Trubarjeva 76 a, 1000 zdravstvene vzgoje, študentom medicine dr. Maja Primic Žakelj, dr. med., Ljubljana, informacije: Amalija Zdešar, sekretar­ predsednica ka, T: 01 430 97 80, 051 267 332, F: 01 430 97 85, E: [email protected] 13. ob 9.00  •  14. GOLNIŠKI SIMPOZIJ, SLOVENSKI PNEVMOLOŠKI KONGRES, BALKANSKI PNEVMOLOŠKI KONGRE: S KAJENJEM POVEZANE INTERSTICIJSKE PLJUČNE BOLEZNI kraj: GOLNIK, Klinika Golnik, Vurnikova št. udeležencev: 40 kotizacija: 70 EUR + DDV k. točke: v postopku predavalnica organizator: Univerzitetna klini­ vsebina: multidisciplinarna delavnica ka za pljučne bolezni in alergijo prijave, informacije: prijave: E: www.klinika-golnik.si, je namenjena vsem zdravnikom Golnik, prim. Katarina Osolnik, informacije: Klinika Golnik, Irena Dolhar, T: 04 25 69 493, dr. med E: [email protected] 13.–16. ob 14.00  •  15. BREGANTOVI DNEVI – ČAS IN TRENUTEK kraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernar­ št. udeležen- kotizacija: Možna je udeležba 4 dni (polna kotizacija) ali 2 dni. k. točke: din, Kongresni center Bernardin cev: 200 Višina kotizacije je odvisna od datuma prijave (do 15. 6. ali 17 vsebina: srečanje psihoterapevtov do 15. 9.). Podrobnejše informacije o kotizaciji: www.zpsi.si/ Slovenije z mednarodno udeležbo je breganti2016 namenjeno vsem zdravnikom organizator: Združenje psi­ prijave, informacije: prijave: Združenje psihoterapevtov hoterapevtov Slovenije, Tina Slovenije, Grablovičeva 44 a, 1000 Ljubljana, www.zpsi. Sentočnik, dr. med., predsednica si/breganti2016, informacije: Tina Sentočnik, Marjana Organizacijskega odbora Arzenšek, T: 041 677 609, 041 797 229, E: [email protected], E: [email protected]

Revija ISIS S66trokovna srečanjaAvgust/september 2016OKTOBER 2016 14. ob 8.30  •  PALIATIVNA OSKRBA SRČNEGA BOLNIKA kraj: LJUBLJANA, Klinični center št. udeležencev: 130 kotizacija: 50 EUR k. točke: *** vsebina: posvet je namenjen zdrav­ organizator: Slovensko združen­ nikom vseh specialnosti ter drugemu je paliativne medicine, Borut Jug, prijave, informacije: prijave: E: [email protected] zdravstvenemu osebju, ki ga zanima dr. med., Darja Žnidaršič, dr. med. od 1. 9. 2016 dalje, informacije: E: szpmslovenija@gmail. obravnava kroničnega srčnega bolnika com, Darja Žnidaršič, dr. med., E: [email protected] 14.–15  •  7. delavnica klinične aritmologije in invazivne kardialne elektrofiziologije kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, ZZS, št. udeležencev: kotizacija: prvi dan kotizacije ni, za Šolo k. točke: *** Dunajska cesta 162 150–200 EKG bo kotizacija objavljena na spletni strani vsebina: Srečanje je namenjeno kardiologom in internistom, specializantom organizator: Zdru­ prijave, informacije: interne medicine in kardiologije ter vsem zdravnikom, ki se pri svojem delu ženje kardiologov W: www.sicardio.org, Zdru­ srečujejo z bolniki z motnjami srčnega ritma. Šola EKG je zastavljena tako, da bo Slovenije ženje kardiologov Slovenije, zanimiva za najširši krog poslušalstva, vključno s študenti višjih letnikov medi­ T: 01 434 21 00, E: sasa. cine. Prvi dan bodo predstavljene novosti na področju klinične in interventne [email protected] obravnave najpogostejših motenj srčnega ritma. V sklopu Šole EKG bodo vodilni strokovnjaki, interaktivno in s kliničnimi primeri, predstavili osnove interpretaci­ je EKG na področju aritmologije. 14.–15. ob 9.45  •  HEMODINAMSKO, TEKOČINSKO IN ELEKTROLITSKO RAVNOVESJE PRI NOVOROJENČKU kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza št. udeležencev: 80 kotizacija: 200 EUR k. točke: 10 Hotel vsebina: Mednarodni simpo­ organizator: Klinični oddelek za neonato­ prijave, informacije: prijave: E: [email protected], in­ zij je namenjen pediatrom logijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni kli­ formacije: Klinični oddelek za neonatologijo, Pediatrična klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva nični center Ljubljana in Društvo za pomoč ulica 20, 1525 Ljubljana, Simona Oblak, T: 01 522 93 48, F: bolnim novorojenčkom – Prvi koraki, prof. 01 522 40 35, E: [email protected] dr. Darja Paro Panjan, dr. med. 14.–15. ob 10.00  •  SPREMLJANJE BOLNIC Z GINEKOLOŠKIMI MALIGNIMI OBOLENJI IN RAKOM DOJKE kraj: MARIBOR, Menerga poslovna št. udeležen- kotizacija: 75 EUR, 100 EUR ali 120 EUR, zadnji rok k. točke: *** stavba Tezno cev: ni omejeno plačila kotizacije 13. 10. 2016, podrobneje na www.ukc-mb.si vsebina: učna delavnica je organizator: UKC Maribor, Klinika za prijave, informacije: prijave: E: www.ukc-mb.si, informa­ namenjena specialistom in ginekologijo in porodništvo, Oddelek za cije: Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 29 40, 051 420 741, specializantom ginekologije ginekološko onkologijo in onkologijo dojk, F: 02 321 28 26, E: [email protected] in družinske medicine doc. dr. Maja Pakiž, dr. med. 17.–20.  •  22. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ HOSPITALNE DIABETOLOGIJE kraj: LJUBLJANA, predavalnica »stare št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13 travmatologije«, Zaloška 2 organizator: KOEDBP IK Ljub­ vsebina: podiplomski tečaj za speciali­ ljana, dr. Jelka Zaletel, dr. med. prijave, informacije: prijave: od 1. 10. 2016 dalje, zante interne medicine, interniste (ude­ E: [email protected], informacije: dr. Jelka Zaletel, dr. leženci naj s seboj prinesejo klinične med., T: 01 522 39 90, E: [email protected] primere s področje diabetologije) 19. od 13.00 do 19.00  •  KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE V ZOBOZDRAVSTVU kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 260 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 5 Dunajska cesta 162 vsebina: seminar je namenjen zo­ organizator: Odbor za zo­ prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, bozdravnikom bozdravstvo informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 20. ob 9.00  •  KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, Dunajska c. 162 št. udeležencev: 18 kotizacija: k. točke: 5,5 135 EUR vsebina: predavanje/delavnica je organizator: Zdravniška zborni­ prijave, informacije: prijave: www.domusmedica.si, namenjeno vsem zdravnikom in zo­ ca Slovenije, Mojca Vrečar informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 bozdravnikom

Revija ISIS Strokovna srečan6ja7Avgust/september 2016OKTOBER 2016 20. ob 14.00  •  JEŠETOV DAN kraj: LJUBLJANA, Zavod za zdravstveno št. udeležen- kotizacija: 100 EUR, 50 EUR specializanti k. točke: 5 varstvo NIJZ Ljubljana, Zaloška 29 cev: 120 vsebina: podiplomski seminar je na­ organizator: Očesna klinika Ljub­ prijave, informacije: prijave: tajništvo Očesne klinike menjen oftalmologom ljana, prof. dr. Brigita Drnovšek Ljubljana, Mirjam Mavec, informacije: T: 01 522 19 00, F: 01 522 19 60, E: [email protected] 20.–22. ob 9.00  •  6. KONGRES PREVENTIVNE MEDICINE kraj: PORTOROŽ, Hotel št. udeležencev: ni kotizacija: 200 EUR, za člane SPM 180 EUR, specia­ k. točke: *** Slovenija, Kongresni center omejeno lizanti 150 EUR, dnevna 120 EUR, udeležba na de­ Portus lavnici 50 EUR, za udeležence kongresa 1 delavnica vključena v kotizacijo vsebina: kongres je namenjen vsem organizator: Sekcija za preven­ prijave, informacije: prijave: W: www.spm.si, informacije: zdravnikom tivno medicino SZD, prof. dr. Tatjana Berger, E: [email protected] Alenka Kraigher 21. ob 8.00  •  8. ČERNIČEVI DNEVI – STRJEVANJE KRVI IN KIRURŠKI BOLNIKI kraj: MARIBOR, UKC Maribor, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 120 EUR k. točke: *** velika predavalnica Klinike za kirurgijo vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: UKC Maribor, prof. prijave, informacije: prijave: E: www.ukc-mb.si (zavihek zdravnikom kirurgom, zdravnikom dr. Vojko Flis, dr. med. strokovna srečanja), informacije: E: nevenka.mlakar@ transfuziologom, zdravnikom splošne in ukc-mb.si, Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, družinske medicine F: 02 321 28 26, E: [email protected] 21.–22.  •  18. FAJDIGOVI DNEVI podroben program W: http://www.e-medicina.si/fajdigovi- dnevi kraj: KRANJSKA GORA, Hotel št. udeležencev: ni podatka kotizacija: podatki na W: k. točke: *** Kompas, Borovška cesta 100 http://www.e-medicina.si/ fajdigovi-dnevi vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom, skupinam v organizator: Združenje zdravni­ prijave, informacije: Zavod za razvoj osnovnem zdravstvu, študentom pri predmetu Družinska kov družinske medicine, Zavod družinske medicine, Poljanski nasip 58, medicina, sekundarijem, specializantom družinske medi­ za razvoj družinske medicine, Nina Štojs, T: 01 438 69 14, F: 01 438 69 cine in upokojenim zdravnikom. Namen srečanja je omo­ Osnovno zdravstvo Gorenjske 10, E: [email protected] gočiti udeležencem, da se podrobneje seznanijo z novost­ mi na področju diagnostike in zdravljenja najpogostejših bolezni, s katerimi se srečujemo na primarni ravni. 21.–22. ob 9.00  •  INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2016: INFEKCIJSKE BOLEZNI EXTRA MURAS kraj: LJUBLJANA, UKC, pre­ št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 130 EUR (DDV ni k. točke: *** davalnica I, Zaloška cesta 7 vključen v ceno) vsebina: simpozij je namen­ jen vsem zdravnikom organizator: Sekcija za protimikrobno prijave, informacije: prijave: tajništvo Klinike za infek­ zdravljenje SZD, Katedra za infekcijske bo­ cijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 lezni in epidemiologijo, Klinika za infekcijske Ljubljana, informacije: Simona Rojs, 01 522 13 52, F: 01 522 bolezni in vročinska stanja, prof. dr. Bojana 24 56, E: [email protected] Beović, dr. med., v. svet.NOVEMBER 2016 10. ob 8.30  •  ŠOLA O UPORABI KANABINOIDOV IN MEDICINSKE KONOPLJE V MEDICINI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Dunajska cesta 162 omejeno prijave, informacije: prijave: W: www.domus vsebina: Šola je namenjena zdravnikom in zdravstvenim delavcem, ki jim organizator: Zdravniška medica.si, informacije: bo v vsakdanji praksi koristilo pridobljeno znanje o pomenu endokanabi­ zbornica Slovenije, Onko­ Mojca Vrečar, T: 01 30 noidnega sistema in uporabi kanabinoidov v medicini. Pridobljeno znanje loški inštitut Ljubljana in 72 191 bo udeležencem omogočilo, da bodo bolnikom posredovali znanstveno Nacionalni inštitut za javno podprte informacije o uporabi medicinske konoplje in kanabinoidnih zdravil zdravje v medicini ter da bodo lahko v klinični praksi presodili, kdaj je njihovo pred­ pisovanje strokovno utemeljeno, začeli zdravljenje, ga vodili in sproti ocenje­ vali njegovo uspešnost. Šola bo protislovne informacije v javnosti in stroki na tem področju umestila v znanstveni okvir. Jasno bo razmejila med uporabo konoplje v rekreativne namene in medicinske konoplje v medicinske namene ter pojasnila razliko med zdravljenjem, ki ga priporoča in vodi ustrezno uspo­ sobljen zdravnik, in drugimi oblikami uporabe konoplje in kanabinoidov, pri katerih nosilec zdravljena ni zdravnik.

Revija ISIS 6S8trokovna srečanjaAvgust/september 2016NOVEMBER 2016 11. ob 8.00  •  GLEŽENJ IN STOPALO V ORTOPEDIJI kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta – št. udeležencev: ni kotizacija: 150 EUR (za upokojene zdrav­ k. točke: *** avditorij omejeno nike in študente kotizacije ni) vsebina: seminar je namenjen vsem zdravnikom organizator: UKC prijave, informacije: prijave: W: www.ukc-mb.si (zavihek strokovna Maribor, Oddelek za srečanja), informacije: W: www.ukc-mb.si (zavihek strokovna srečan­ ortopedijo, mag. Zma­ ja), Rebeka Gerlič, univ. dipl. ekon., T: 02 321 28 13, F: 02 321 28 26, E: go Krajnc, dr. med. [email protected] 11.  •  1. MEDNARODNI SIMPOZIJ VASKULARNE NEVROLOGIJE kraj: LJUBLJANA, Radisson Blu Plaza št. udeležen- kotizacija: zgodnja prijava do 15. 9. 2016: 130 EUR (90 EUR k. točke: Hotel, Bratislavska cesta 8 cev: 70 specializant samoplačnik), prijava od 16. 9. do 3. 11. 2016: 150 *** vsebina: mednarodni simpozij je EUR (100 EUR specializant samoplačnik), prijava na srečanju: namenjen zdravnikom specialistom 200 EUR (120 EUR specializant samoplačnik) in specializantom nevrologije, interne medicine, radiologije, nevrokirurgije, organizator: Slovensko združenje nevrologov – SZD, Univerzi­ prijave, informacije: kardiovaskularne kirurgije, anestezije, tetni klinični center Ljubljana, Zbornica zdravstvene in babiške prijave: W: www.kclj. splošne medicine nege Slovenije – Sekcija medicinskih sester, babic in zdravstvenih si/kovnint_mednaro- tehnikov Slovenije v nevrologiji, predsednica organizacijskega od­ dni_simpozij, informacije: bora: mag. Simona Šteblaj, dr. med., predsednica programskega Bojan Veberič, univ. dipl. odbora: doc. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med. nem., T: 01 522 90 20, E: [email protected] 11.–12. ob 9.00  •  BOLEČINA V SKLEPIH IN ZDRAVLJENJE NEMALIGNE BOLEČINE Z OPIOIDI kraj: LJUBLJANA, Hotel Four Points by št. udeležencev: 150 kotizacija: 75 EUR do 14. 10. 2016, nato k. točke: *** Sheraton (Mons) 90 EUR vsebina: 19. redni letni seminar Sloven­ organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: skega združenja za zdravljenje bolečine zdravljenje bolečine, prim. Gorazd Požlep, E: [email protected], informacije: E: pba.amb@ je namenjen vsem zdravnikom dr. med. ukc-mb.si, E: [email protected], Martina Felser, T: 02 321 15 36, Gorazd Požlep, T: 041 720 750 17. ob 8.50   •  OSKRBA OSEB Z VISOKO OKVARO VRATNE HRBTENJAČE PO ZAKLJUČENI REHABILITACIJI kraj: LJUBLJANA, URI Soča, dvorana, 4. št. udeležencev: ni kotizacija: 40 EUR + DDV k. točke: 4 nadstropje stavbe Vrtnica omejeno prijave, informacije: pri­ jave: E: vesna.grabljevec@ vsebina: seminar je namenjen zdravnikom specialistom ter specializantom organizator: Univerzitet­ ir-rs.si, informacije: Vesna družinske medicine ter ostalih med. specializacij, imenovanim zdravnikom ni rehabilitacijski inštitut Grabljevec, T: 01 475 82 ZZZS, medicinskim in sodnim izvedencem, diplomiranim medicinskim ses­ Republike Slovenije – Soča, 43, F: 01 437 20 70, E: tram, zdravstvenim tehnikom, patronažnim sestram ter drugim zdravstvenim prim. mag. Rajmond Šavrin, [email protected] delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja dr. med. 17. od 9.00 do 16.00   •  KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE – POMEMBEN DEL ZDRAVNIKOVE STROKOVNOSTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 18 kotizacija: 135 EUR k. točke: 5,5 Dunajska cesta 162 vsebina: predavanje/delavnica je namenjeno vsem organizator: Zdravniš­ prijave, informacije: prijave: www.domusmedica.si, zdravnikom in zobozdravnikom ka zbornica Slovenije, informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 Mojca Vrečar 18.–19. ob 12.00  •  12. DNEVI INTERNISTIČNE ONKOLOGIJE: VLOGA KLINIČNE FARMAKOLOGIJE PRI ZDRAVLJENJU RAKA kraj: LJUBLJANA, Onkološki inštitut št. udeležencev: 90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** Ljubljana, predavalnica, stavba C organizator: Sekcija internistične onkologije prijave, informacije: prijave: izključno na vsebina: podiplomski seminar je SZD in Sektor internistične onkologije onko­ E: [email protected], registracija udeležen­ namenjen specialistom, specializantom loškega inštituta, asist. mag. Erika Matos, dr. cev od 11. do 12. ure, informacije: tajništvo internistične onkologije, radioterapije, med. Sektorja internistične onkologije, Lidija kirurgije, ginekologije, farmacevtom Kristan, T: 01 587 92 82, F: 01 587 93 05, E: [email protected]

Revija ISIS Strokovna srečan6ja9Avgust/september 2016NOVEMBER 2016 22. od 9.00 do 14.00  •  TEŽAVE IN RAZUMEVANJE V MEDOSEBNIH ODNOSIH kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 20 kotizacija: 75 EUR k. točke: 4 UM prijave, informacije: prijave: W: www.domusmedica.si, informacije: vsebina: delavnica je namenjena vsem organizator: Zdravniška zbornica Slovenije, Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191 zdravnikom in zobozdravnikom Mojca Vrečar 25. ob 9.30  •  SVEČANA AKADEMIJA OB 60-LETNICI ODDELKA ZA GASTROENTEROLOGIJO UKC MARIBOR kraj: MARIBOR, Medicinska fakulteta št. udeležencev: ni kotizacija: kotizacije ni k. točke: 8 UM omejeno prijave, informacije: prijave: vsebina: simpozij je namenjen vsem www.ukc-mb.si, informacije: Slavica Keršič, zdravnikom, internistom, specialistom organizator: UKC Maribor, Klinika za interno posl. sek., T: +386 2 321 29 40, 051 420 741, in specializantom, študentom medicino, Oddelek za gastroenterologijo, Ka­ F: +386 2 321 28 26, tedra za interno medicino, Zdravniško društvo E: [email protected] Maribor, prof. dr. Pavel Skok, dr. med. 26. ob 9.00  •  ODONTOGENE OKUŽBE DANES kraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresni št. udeležencev: ni kotizacija: 250 EUR do 10. 11., po tem da­ k. točke: *** center omejeno tumu 300 EUR, kotizacije ni za upokojene vsebina: podiplomski seminar je na­ menjen doktorjem dentalne medicine organizator: Katedra za maksilofacialno in prijave, informacije: Katedra za maksilo­ oralno kirurgijo, prof. dr. Nataša Ihan Hren facialno in oralno kirurgijo, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, Nataša Ihan Hren, Ani Klopčič, T: 01 522 42 35, F: 01 522 24 95, E: [email protected] 29. ob 9.00   •  TTT OSNOVNA DELAVNICA ZA USPOSABLJANJE MENTORJEV IN UČITELJEV (TRAINING THE TRAINERS) kraj: LJUBLJANA, Stara pediatrična št. udeležencev: 10 kotizacija: 200 EUR, kotizacije ni za k. točke: 7 klinika, UKC Ljubljana, Vrazov trg 1, zaposlene v UKC Ljubljana predavalnica (pritličje) vsebina: učna delavnica je namenjena učiteljem in organizator: UKC prijave, informacije: prijave: UKC Ljubljana, Služba za mentorjem vseh poklicev Ljubljana, Meta Vesel izobraževanje, Bohoričeva 28, 1000 Ljubljana, informaci­ Valentinčič je: Tina Kofler, T: 01 522 90 22, E: [email protected] *** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev. Zavod za usposabljanje, delo in varstvo Dr. Marijana Borštnarja Dornava zaposli zdravnika specialista splošne ali družinske medicine, Prijava mora vsebovati: lahko tudi specialista pediatra z veljavno licenco za delovno • k ratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj, formalne mesto izobrazbe ter drugih znanj in veščin, zdravnik specialist IV PPD3 (m/ž) • dokazila o izpolnjevanju pogojev. Kandidati morajo izpolnjevati naslednje posebne pogoje: Pogodbo bomo z izbranim kandidatom sklenili za nedoločen • z dravnik specialist splošne ali družinske medicine, lahko čas, s polnim delovnim časom in štirimesečnim poskusnim tudi specialist pediater, delom. • 5 let delovnih izkušenj, Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju • veljavna licenca zdravniške zbornice, pogojev in opisom delovnih izkušenj posredujejo v 30 dneh po • znanje slovenskega jezika. objavi na naslov: Zavod za usposabljanje, delo in varstvo Dr. Marijana Borštnarja Dornava, Dornava 128, 2252 Dornava.

Revija ISIS7S0trokovna srečanjaAvgust/september 2016Zavod za pokojninsko ODDAMOin invalidsko zavarovanjeSlovenije V tehnološkem parku Brdo oddamo prostore s površino nekaj manj kot 300 m2, primerne za vzpostavitevobjavlja v sektorju za izvedenstvo naslednja prosta delovna zdravstvenega centra ali podobno. Prostori imajo širokmesta: hodnik, primeren za čakalnico, dva prostora po cca 60 m2 z možnostjo razdelitve, štiri prostore po cca 25 m2 in posebejzdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi za klimatiziran pomožni prostor v velikosti 20 m2. Prostoriizvedenstvo II. stopnje v Ljubljani za 2 delavca imajo dva vhoda, tako da bi jih bilo možno ločiti na dve ločeni dejavnosti. Informacije na T: 041 664 250, E: miran.zdravnik izvedenec II (m/ž) za delo v službi za [email protected] I. stopnje v Kranju in na JesenicahKandidati morajo izpolnjevati naslednje posebne pogoje: Diagnostični center Clarus, d. o. o. • zdravnik specialist medicine dela, prometa in športa ali zdravnik specialist druge ustrezne specialnosti, razpisuje prosto delovno mesto zdravnika specialista okulista (m/ž) • 4 leta delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti v svoji Pričakujemo: specialistični dejavnosti, • končano medicinsko fakulteto in • veljavna licenca zdravniške zbornice, • opravljeno specializacijo iz oftalmologije. • znanje Microsoft Office, Od novih sodelavcev pričakujemo še: • aktivno znanje slovenskega jezika in sposobnost • sposobnosti komuniciranja in reševanja problemov, • s posobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, sporazumevanja v tujem jeziku, • sposobnost timskega dela, • 6-mesečno poskusno delo. • s posobnost hitre presoje in sodelovanja, predvsem paPrijava mora vsebovati: • k ratek življenjepis z opisom delovnih izkušenj, strokovnost in profesionalnost. Cenimo fleksibilne, ustvarjalne in vztrajne sodelavce, z formalne izobrazbe ter drugih znanj in veščin, veliko energije pri uresničevanju svojih delovnih nalog. • dokazila o izpolnjevanju pogojev. Nudimo:Pogodbe o zaposlitvi bomo z izbranimi kandidati sklenili zanedoločen čas, s šestmesečnim poskusnim delom, s polnim • delo v prijetnem in sodobnem okolju,delovnim časom; nastop dela po dogovoru. Novim • kakovostno usposabljanje,sodelavcem nudimo dinamično delo v urejenem okolju ter • možnost izobraževanja,možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja. • proste vikende,Kandidate vabimo, da pošljejo pisne ponudbe z dokazili o • timsko delo.izpolnjevanju pogojev in opisom delovnih izkušenj na E: Z nagrajevanjem uspešnosti in zavzetosti pri [email protected] ali po pošti na naslov: Zavod za pokojninsko ciljev vam nudimo več.in invalidsko zavarovanje Slovenije, Kolodvorska 15, 1000 Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas.Ljubljana. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov: Diagnostični center Clarus, d. o. o., Šmartinska c. 152, Ljubljana, ali po elektronski pošti [email protected]štovani avtorji prispevkov,zaradi nezanesljivosti medmrežja bomo vsako elektronsko pošto potrdili s povratno pošto. V kolikor od nas ne prejmetepotrdila o prejeti elektronski pošti, vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) ali ponovno pošljete prispevek. Uredništvo



Revija ISISS72knjižne policeAvgust/september 2016Jela Krečič: Ni drugeBeletrina, Ljubljana, 2015, 355 str.Marjan Kordaš, [email protected] V romanu nastopa dobesedno nepregledna množica V tem povzetku sem seveda preskočil številne nadrob-ljudi. Bistvene osebe pa so Matjaž, Sara in Brigita. No, nosti, npr. opise raznih odvetnikov, na hitro obogatelihmorda še pater (župnik) Simon in Matjažev prijatelj Ale- bogatunov, ki se poročajo s plavolaskami zato, da jihksander. lahko v družabnih krogih predstavljajo kot svoje lepe soproge. Roman lahko funkcionalno razdelim na štiri dele: Prvi del: Novinar Matjaž je prikupen mladenič, ki pa je Branje je zelo lahko. Na dveh mestih – pri zapletu strenutno zelo nesrečen, ker ga je – po šest let dolgem Stelo oz. Stelom ter v pogovoru (skoraj spovedi) pri patrurazmerju – pravkar zapustila Sara, saj je našla drugega Simonu – je še kar zanimivo. Poročni zapleti na Hvaru inmoškega. Matjaž tako ves nesrečen blodi po različnih na Paklenih otokih pa so bizarni, ponekod nelogični, celoljubljanskih barih, kavarnah, pivnicah, gostilnah in žurkah trapasti in spominjajo na cenene ameriške filmske komedi-ter srečuje mlade in tudi manj mlade ženske. Ker jim je zelo je. In zdi se, da bi se vse dogajanje med različnimi dejavnikivšečen, skoraj z vsako konča v postelji, tako da se naslednje docela ustavilo, če ne bi bilo vedno na voljo dovolj pivnic injutro od nje poslovi in jo pozabi. No, dve ženski sta izjemi. alkohola v neomejenih količinah.Preden prvo, Brigito, sleče do nagega, se mu izmakne,rekoč, da je lezbijka. Potem ko pri drugi, Steli, doživi eno Ko sem si ustvaril sliko o Matjažu, sem pričakoval, danajbolj silovitih spolnih vzburjenj, se izkaže, da Stela v bom mogel ugotoviti merila, po katerih je svoje ženske delilresnici ni ženska, temveč Stelo, moški. na »pametne« in »neumne« kljub temu, da on nikakor ni Drugi del: Matjaž se nekako proti svoji volji pridruži videti kaka posebno globoka intelektualna osebnost. Upalskupinskemu izletu v Jajce. Formalno naj bi udeleženci tudi, da bom v romanu našel odgovor na vprašanje, zakajproslavljali tradicije NOB, Jugoslavije itn., dejansko pa naj sta se s Saro razšla. Ker odgovorov ni bilo, sem začel tuhta-bi več dni dobro jedli, dobro pili in tudi dobro seksali. Tako ti, ali je roman Ni druge neke vrste doktor roman, a seMatjažu najprej brez težav uspe v posteljo spraviti razvaje- nisem mogel odločiti. Začel sem iskati primerjave, pa jihno šestnajstletnico, naslednjo noč pa tudi njeno še dobro med slovenskimi besedili nisem našel. A ker Matjažu vohranjeno mamo. Položiti najprej hčer, nato pa še mamo življenju vse teče kot po maslu, ker je vedno in povsodnaj bi bil za Matjaža poseben dosežek. persona grata in končno brez najmanjšega napora do- Tretji del: Sredi poletja, ko so vsi »normalni« ljudje na mnevno najde svojo pravo žensko, nominalno oz. formalnomorju, se po več kot enoletni ločenosti srečata Matjaž in skorajda popolno srečo, sem se spomnil na HessejevoSara. Potem ko obereta celo vrsto pivnic, na Sarino pobudo pravljico Avgust. Ta pravljica je razmeroma kratka, manjspet končata v postelji. Sara celo izjavi, da s svojim novim kot 40 strani v knjižici žepnega formata, a v njej je Hessejumoškim ni zadovoljna, in pri Matjažu poizveduje, ali bi bilo uspelo opisati tragiko človeka, ki je imel vedno in povsodmogoče nadaljevati tam, kjer sta se pred letom dni razšla. srečo. Vse je dosegal brez napora – ko se je končno začel Četrti del: Matjaž, ki je med drugim tudi dober foto- zavedati, da je zaradi svoje vedno lahko dosegljive srečegraf, odpotuje na Hvar, kjer naj bi fotografiral vsa dogaja- postal pokvarjenec. Ki pa se je vendar zavedel prekletstvanja ob bučnem, množičnem, več dni trajajočem poročnem sreče, se ji odpovedal in ubral peklensko težko pot osvoba-slavju. Vrhunec je na bližnjih Paklenih otokih, v Palmižani janja.in končno v prestižnem gostišču Laganini. Tik pred poro-ko se ženin in nevesta spreta in poroko prekličeta. Nato Roman Ni druge morda opisuje praznino življenjapa, ko se rahlo napijeta, se spravita, uspešno posredujeta določenega sloja sodobne slovenske družbe. Morda tudiv sporu med nevestinim in ženinovim sorodstvom in opis trapastega posnemanja še bolj trapastih ameriškihizpeljeta poročni obred do uspešnega konca. Med obilno predstav o načinu življenja, v katerem je sreča istovetna zgostijo se svatje seveda napijejo in iščejo možnosti za razsipavanjem denarja, nastopaštvom in ugodjem, z žrtjem,priložnostni seks. Matjaž in Brigita pa se odpravita na pitjem in fukom. Ko je menjava partnerjev še bolj samou-sprehod, a kljub Brigitinim izjavam, da je lezbijka, tudi mevna, kot je menjava avtomobilov.končata v postelji in se uspešno konzumirata. Preveva jusreča in, ker »ni druge«, skleneta, da bosta ostala skupaj. Zakaj se je avtorica odločila, da to že mnogokrat pove-Pravi happy end. dano in na papirju zapisano zablodo še enkrat slabo opiše v pravem knjižnem špehu na 355 straneh, je pač vprašanje, na katerega more odgovoriti le ona.

Revija ISIS S knjižne polic7e3Avgust/september 2016Rhonda Byrne: Modrosti za vsak danMladinska knjiga založba – MKZ, 2014Mag. Nina Mazi, dr. med., LjubljanaNa pragu novega leta, ko ima bogatijo, osmišljajo in lajšajo človeko- svoje pozitivne miselne naravnanosti in dobre volje. Vsakdo ima na voljočlovek pred seboj nepopisano knjigo vo vsakdanjost. Delo temelji na vse potrebno za ohranitev (izboljša- nje, okrepitev) zdravja, mladostnostiživljenja s 365 ali celo 366 stranmi, se preverjenih spoznanjih in jasnih in vitalnosti. Vsakdo lahko v svoje življenje pritegne bogastvo, radost inmarsikdo zaskrbljen in poln negoto- načelih, kako živeti življenje v skladu z blagostanje, le prostor jim mora zagotoviti v svojem vsakdanjemvosti zamisli nad vsem, kar ga čaka v naravnimi zakoni Vesolja. Polnost utripu.prihodnjih dvanajstih mesecih. Tako življenja si človek zagotovi oz. jo Zakladnica Modrosti za vsak dan izpod peresa Rhonde Byrne, ki pou-zdravniki kot tudi bolniki, njihovi doseže na različne načine. Ključno in darja, da je 95 odstotkov človekovega bistva nevidnega in nedotakljivega (gasvojci in vsi ostali se (vsaj potiho) odločilno za slehernega posameznika ni mogoče prevesti v materialno obliko), predstavlja dragoceno popot­sprašujejo, kako čim bolj učinkovito pa je, da spoštuje, ceni in izkoristi čas, nico, ki človeka spremlja skozi 365/366 dni modrosti in ga uvaja vin uspešno, prijazno in prijetno ki mu je dan, uporabi sposobnosti, ki svet žlahtnosti in plemenitosti. Bralcu razkriva temelje, načela ter napotkepreživeti ure, dneve, tedne in mesece, so mu na voljo, in izrabi priložnosti za življenje v skladu z zakoni, ki vladajo v svetu in pomagajo sleherne-ki jih ločijo do naslednjega polnočne- oz. možnosti, ki se mu ponujajo, ter mu posamezniku, ki si želi postati režiser lastne tragikomedije in gospo-ga udarca na gong, ki bo spet slovesno da je za vse to tudi hvaležen. Pri tem dar svojega življenja. Modrost, umnost in vednost avtorica črpa izoznanil prehod v naslednje dvanajst- je najpomembnejše, da vsakdo resnič- poznavanja in spoštovanja zakona pri- vlačnosti, ki ga posameznik aktivira smesečno obdobje. no doživi, izkusi in živi svoje življenje. svojimi mislimi. Pričujoči univerzalni zakon temelji na mogočni in veličastni Da je na odru resnici Skrivnosti ter človeka spodbu- ja na poti do radosti, uspeha in»Če hočeš postati moder, se nauči pametno spraševati, lastnega življenja zadovoljstva. Ali kot pravi avtorica, glavni igralec in re- prepričana, da v življenju ni brezizho-pazljivo poslušati, mirno odgovarjati in umolkniti, žiser, ne pa le nemi dnih situacij (dokler je človek živ, se gledalec, ki nemoč- lahko premakne na bolje), namko nimaš več kaj reči.«  Johann Lafater modrost odpira vrata do veselja, obilja, sijaja prav vsak dan v letu. no opazuje dogaja- Njene Modrosti za vsak dan izpričuje- jo in potrjujejo dejstvo, da si sleherni nje ter se iz strahu izmed nas v življenju zasluži vse najboljše in najlepše.Zdravnikom, njihovim sodelav- pred odločitvami in z njimi povezani-cem in vsem, ki imajo pri svojem delu mi posledicami odloči za vlogo pasiv-opravka z ljudmi, zlasti tistimi v nega opazovalca. Vse našteto pogostotežavah in stiskah, vedno primanjkuje počnejo bolniki, ki se popolnomamodrosti in umnosti, s katero bi lahko prepustijo zdravnikom in njihovim(na ukaz in mimogrede) premikali sodelavcem in le še čakajo, da bodogore in/ali izsušene puščave spremi- le-ti poskrbeli za čudež.njali v cvetoče zelenice. Knjige z Za dejavno sooblikovanje življenja»modro« vsebino so zanje dragoceni človek potrebuje pravo mero poguma,svetovalci, učinkoviti pomočniki, odločnosti, znanja, izkušenj in kom-izbrani vodniki in neizčrpni viri petenc, pa tudi domišljije in ustvarjal-navdiha na poti skozi življenje. Med nosti, ki imata neverjetno moč intovrstne bisere, polne modrosti in izjemen vpliv na človeštvo. Prvi dveumnosti, sodi tudi najnovejše delo danosti lahko glavnina ljudi (popriznane ameriške avtorice in duše- potrebi tudi s pomočjo zdravnikov in/slovke Rhonde Byrne, uveljavljene ali ostalih strokovnjakov) najde v sebi,avtorice vrste svetovnih uspešnic – z ostalimi pa jim običajno priskoči naSkrivnost, Moč, Čarobnost, Junak pomoč zdravnik sam oz. s svojimi(vse so na voljo v slovenskem prevo- sodelavci. A le do določene mere, sajdu) idr. ima vsakdo pravico do svobode in seV svoji najnovejši uspešnici, lahko samostojno odloča med različ-Modrosti za vsak dan, Rhonda Byrne nimi možnostmi. Pomembno se jebralcu odstira tančico skrivnosti iz zavedati in upoštevati, da se človekpreprostih načel, ki plemenitijo, dobro počuti tudi in predvsem zaradi

Revija ISIS7Z4animivoAvgust/september 2016Andrej Rant, prejemnikplakete mesta Ljubljane Letos je bil med odlikovanci, prejemniki »Mestna občina Ljubljana podeljuje PLAKETOplakete mesta Ljubljane tudi Andrej Rant, dr. glavnega mesta Ljubljane za leto 2016 zdravniku,dent. med., zobozdravnik v pokoju, ki s svojo humanistu in neutrudnemu raziskovalcu slovenskeaktivnostjo na več področjih prispeva k duhovne- zgodovine, Andreju Rantu, dr. dent. med.mu in kulturnemu napredku današnje družbe.Vse njegovo delovanje izvira iz idealistične želje Požrtvovalen zobozdravnik, ki je več desetle-plemenititi soljudi in jih vzgajati v duhu ustvar- tij svoje kariere v življenju posvetil otrokom sjalnosti in humanizma. Več kot petdeset let piše posebnimi potrebami, je bil leta 2014 imenovanin objavlja pesmi, ki jih je izdal v petih pesniških za častnega člana Slovenske zdravniške zbornice,zbirkah. V reviji Isis je zadnjih nekaj let redno za svoje delo pa je prejel tudi Schwabovo nagra-objavljal svoje pesmi, skoraj v vsaki številki. Ob do. Kot dolgoletnemu sodnemu izvedencu zadnevu zmage, na občinski praznik Ljubljane, ko numizmatiko pri ljubljanskem sodišču insta za življenjsko delo postala častna meščana predsed­niku Numizmatičnega društva Slovenije,pesnik Ciril Zlobec in slikarka Jelka Reichman, mu je bil leta 1991 zaupan izbor predlogov zaje na slavnostni seji občinskega sveta priznanja novo državno valuto, njemu gre zasluga zapodelil župan Zoran Janković. V obrazložitvi na slovenski tolar. Je tudi plodovit pesnik, avtor večpodeljeni listini piše: kot 40 izvirnih znanstvenih člankov in velik ljubitelj slovenske besede.«

Revija ISISZdravniki v prostem čas7u5Avgust/september 2016Literarni večerz Natašo ŽilevskiDomus medica, 13. 6. 2016Prim. Jasna Čuk Rupnik, [email protected] Dr. Zdenka Čebašek Travnik je predsta- bremen se je odražala tako na njenem zdravjuvitev knjige in njene avtorice izpeljala z uravno- kot na njenem partnerstvu. Danes misli, da svojeteženo mero vpogleda v zdravniško stroko, ob odločitve za življenjsko pot zdravnice »ne bitem pa poskrbela tudi za prijazno nasmihanje ponovila«. Je pa srečna toliko bolj, ker se popestrosti življenja, ki se riše skozi zgodbe naše upokojitvi in selitvi iz Kočevja v Ljubljanoustvarjalne kolegice Nataše Žilevski. končno lahko posveča temu, kar čuti kot svoje resnično poslanstvo: pisanju. Da je to zanjo Vonji življenja so knjiga kratkih zgodb za »prava stvar«, govorijo literarne nagrade zavsakega. Ta ugotovitev je lebdela v zraku že ob njena dela (priznanje za najboljšo zgodbo, zauvodnih zvokih brezhibnega in prijazno čutnega »najhumoristko«). Danes ji vonj po zemljisoprana Sanje Zupanič. Ob uvodnem zanima- zagotavlja njen atrij. Brez zemlje in njeneganju za pomen vonjev v naših življenjih se je v svet vonja ne bi mogla biti to, kar je, je zaupalakonkretnosti najprej naselilo vprašanje, ali je poslušalcem in že napovedala svojo naslednjozdravnica pri pacientih res zaznavala tudi vonj knjigo kratkih zgodb. Bistvo pripovedi bodopo kemoterapiji. Odgovor je bil pritrdilen. barve.Spoznala ga je sama med svojim zdravljenjemraka in prepoznavala ga je pri drugih. Glede lune Eno od humornih zgodb (o zdravnici in vonju po gnoju)pa, da po njenem prepričanju vsekakor vpliva na je prebrala Nataša sama. Levo voditeljica literarnegaljudi, a na vsakega drugače! Zelo odločno je večera Zdenka Čebašek Travnik.pisateljica naznanila tudi svoje prepričanje, da»moramo zdravniki bolnikom najprej verjeti«.Pa tudi, da mora biti na prvem mestu vednoanamneza, tudi danes, ko se strokovnjaki takozlahka in (pre)hitro opiramo na tehniko intehnologijo. Zgodbe so vzete iz vsakdanjegaživljenja, ki je že pozabljeno, v naš hitri svetvsakdana pa prinašajo strpnost, optimizem inčloveško bližino. Zato imajo še terapevtskiučinek. V knjigi je govora tudi o istospolnihljubeznih, pri čemer je kolegica v pogovoruizrazila željo, da bi bili ljudje bolj strpni dodrugače usmerjenih. Razmišljala pa je tudi otem, kako usodno zaznamuje žensko izgubaotroka, tudi tistih otrok, ki so bili takrat leplodovi. Prisrčno je k živahnosti večera prispeva-la kolegica Polonca Steinmann, ki je prebralazgodbo Vonj po divji kostanjevini. Živahnostkomentarjev na temo žensk po petdesetem je bilavsekakor pričakovana. Zanimiv pogovor je stekeltudi o tem, kakšni so načini, s katerimi zdravnikiob svojem zahtevnem poklicu potujemo skozi tasvet. Različno, seveda. Na vprašanje, kako se jespopadala z dejstvom, da »nosimo zdravnikimnogo hudega tudi domov, v lastne družine«, jebil Natašin odgovor kratek: »Slabo«. Teža

Revija ISISZ76dravniki v prostem časuAvgust/september 2016Camerata medica – 25 letPrim. Jasna Čuk Rupnik, [email protected] Domus medica so v sredo, 15. ljubitelje glasbe in orkesterske igre. kot tretji dirigent vodi orkesterjunija 2016, znova napolnili zvoki Ob srebrni obletnici je orkester izdal zadnjih pet let. Pred njim sta ga vodilazdravniškega orkestra Camerata svojo zgoščenko z deli sodobnih in Franci Rizmal in Andrej Ožbalt.medica. Ta koncert je bil posebej klasičnih skladateljev. Nekaj skladb soslovesen: veličastnih 25 let njihove- posneli tudi z mešanim pevskim Prve violine so igrali Vildanaga delovanja. Orkester združuje zborom Vox medicorum. Odlične Repše, Andreja Popit, Kaja Galič,zdravnike, študente medicine, druge priredbe priljubljenih skladb je Kaja Šoštarič, Mateja Dudek, Larazdravstvene delavce in tudi druge pripravil prof. Franc Avsenek, ki Petrič, Rok Štrubelj, Ana Dovžak Fritz in Ula Ulaga. Druge violine so »Pomočnik« zdravniškega orkestra – zasl. prof. Božo Rogelja.Koncertna mojstrica gospa Monika Skalar je začela jubilejni koncertz violino v rokah. S podarjenim belo-rumenim biredmajerskim šopkompa ga je zaključila.Voditi tako predane glasbenike »je pesem«. Orkester in solisti so dolgo poslušali aplavz: z leve dirigentu sledijo tenorist Miha Zabret, specializant ORL, pianistka Katja Lavrenčič, spec. druž. med. iz zamejstva, sopranistka in zdravnica Sanja Zupanič ter violinist in specializant nevrologije Andrej Gubenšek.

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas7u7Avgust/september 2016Prvo darilo je dirigentu ob njegovi 70-letnici izročil prim. Pavle Košorok, iz rok predsednice Sporedorkestra, Kaje Galič, pa je sledilo še drugo darilo: dirigentska paličica. Iz del J. S. Bacha so zazveneli:obvladovali Neža Eržen, Katarina pod lokoma Staše Žgombič in Rebeke Preludij, Koncert za violino in obooJavornik, Mojca Demšar, Pavle Gregorc. Čela so držali Jelka Grafe- ter Sarabanda iz 4. Suite, v nadalje-Košorok, Marko Živin, Janez Goren- nauer, Aleš Christian Mihelač in vanju smo slišali dela: J. Haydn:šek, Maja Senekovič, Tanja Sok in Melisa Lazarevič. Kontrabas: Miha Koncert za klavir v D-duru, G. Verdi:Špela Orešnik. Strune viol so zvenele Firšt. Rigoletto – La donna e‘ mobile, V. Bellini: Romeo et Juliette, za slovesni finale pa še G. Verdi: Traviatta – Libiamo ne‘lieti calici. Čisto na koncu je dirigent poslušalce nagradil s presenečenjem: »za proslavitev prvenstva v fuzbalu« je izbral Švedsko narodno. Pred prvim dodatkom pa je presenečenje doživel sam, saj so glasbeniki ob njegovem dirigiranju namesto načrtovane violinske prired- be melodije iz filma Schindlerjev seznam zaigrali najprej Vse najboljše za te. S praznovanjem njegove 70-let­ nice so ga tako »presenetili in malo prehiteli«. Foto: Janez PlatišeCor – medicinci prepevajo s srcem Letni koncert 2016 želijo lepšati življenje, graditi mostove Zupanič Slavec, predsednica Kulturno- med kolegi, preganjati študijske skrbi umetniškega društva KC in KF dr. Lojz Petra Novak in odlagati izpitni stres. Razvajajo nas Kraigher. Cor je namreč dolgoletni Nina Vičič z vedno drugačnimi programi, neredko član KUD-a. Prof. dr. Zvonka Zupanič tematsko zaokroženimi koncerti, Slavec, dr. med. domiselnimi priredbami in koreografi- »Soprani, pazite na čisto izgovor- jami. Medse povabijo instrumentaliste, javo! Alti – tišje! Andrej … ti pa samo [email protected] da vokale pospremi tudi ritem, med poj!« je odmevalo po zaodrju Antono- sabo najdejo posebneže, ki iz domače- vega doma še zadnje minute pred »Mladostna vedrina in svežina, ga okolja prinašajo pevske posebnosti, koncertom pevskega zbora študentovprekipevajoča energija ter brezmejna s katerimi očarajo poslušalce. Kako ljubljanske medicinske fakultete Cor.volja premikati gore so imenitne imenitno je letos zvenela tako odpeta Medtem ko je zborovodkinja Ninastalnice, ki že 20 let vejejo iz letnih makedonska pesem! Koliko srčne Skebe pevcem delila nasvete, smokoncertov pevcev zbora Cor (Srce) z energije in topline je bilo v zraku ob člani zbora že nestrpno pričakovaliljubljanske medicinske fakultete. tem letnem koncertu, koliko srečnih začetek, saj je končno napočil čas, koJeseni 1996 so se prvič zbrali okoli staršev, prijateljev in kolegov, ki smo bomo poslušalcem pokazali rezultatmedicinke Mateje Starbek, od takrat prepevali s Corovci! Hvala vam, dragi našega celoletnega dela.pa se iz leta v leto pomlajujejo z novimi Corovci, za 20 let sklepanja medseboj-in novimi generacijami medicink in nih prijateljstev, ki se prenašajo tudi v Corovci smo 18. maja 2016 namedicincev. Z druženjem ob pesmi si vaše nadaljnje zdravniško in zobo- svojem letnem koncertu z naslovom zdravniško delo!« je zapisala Zvonka »S Corom okrog sveta« v nekaj več kot enournem programu poslušalcem na glasbeni način pričarali vtis popo-

Revija ISIS7Z8dravniki v prostem časuAvgust/september 2016Vedrina je vela ob prepevanju iz ust medicincev. Bodoči zdravniki ne bodo nikoli pozabili teh pevskih druženj in prijateljstev, sklenjenih ob njih.tovanja po daljnih deželah. Program, Corovci pa se ne branimo niti »Slovenija, od kod lepote tvoje«, smoki ga je humoristično vodil Bernard eksotičnih ritmov. Zulujski pesmi navdušene obiskovalce že ob prvihŠutič, je obsegal 19 skladb, zapetih v »Sesithi bonga« in maorski »Tutira akordih harmonike dvignili na noge.številnih svetovnih jezikih. Za začetek Mai«, ki govori o enotnosti in tovariš­ Vsa dvorana je postala oder, poslušal-smo poslušalce ogreli s slovensko tvu med vsemi ljudmi, smo z razgiba- ci pa so prevzeli vlogo pevcev. Takuspešnico Marjane Deržaj Vozi me no koreografijo, ploski ter tleski kar prizor je za nastopajoče vedno nekajvlak, s katero smo ponazorili odhod sami nudili dodatne zvočne učinke, nepozabnega. Drug drugemu smonašega glasbenega vlaka v tujino. udarci na boben pa so bili uvertura v namenili bučen aplavz in zadovoljni s arabsko tradicionalno »Ah Ya Zein«. programom srečanje zaključili s Pestrosti jezikov in raznovrstnih pogostitvijo, strinjajoč se, da je bilritmov res ni primanjkovalo. Iz Čeprav že tolikokrat rečeno, pa je koncert presežek vseh pričakovanj.vzhodnoevropskih dežel smo se po le treba priznati, da je povsod lepo, aukrajinski ljudski »Ščedryk« in doma najlepše. Z zadnjo pesmijo, Foto: Gorazd Jakošslovaški »Tancuj, tancuj« preselili nazahod s francosko »La Mer«, na Irsko Navdušeno občinstvo je zagreto prepevalo Avsenikovo »Slovenija, od kod lepote tvoje«.(An Irish Blessing) in v renesančno Pesem resnično gradi mostove med ljudmi!Italijo (La Violetta). Zvok kastanjet nas je popeljal vtemperamentno Andaluzijo s pesmijo»Boleras Sevillanas«, pri kateri je kotsolistka blestela Sanja Zupanič, ena odorganizatork vsakoletnega koncertaštudentov medicine, ki si je predkratkim prislužila naslov mladezdravnice. Posebno noto je letošnjemukoncertu dodal tudi član zbora AndrejJovanovski, študent 2. letnika dental-ne medicine, ki je kot solist ob sprem­ljavi harmonike zapel makedonskonarodno »Jovano Jovanke«, ki je bilanagrajena z bučnim aplavzom.

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas7u9Avgust/september 2016Akvareli zapolnili razstavišče UKCLPoletna prireditev v ljubljanskem kliničnem centruKatarina Majer, KUD KC in MF dr. Lojz Kraigher poletna razigranost slik, predvsem čudovitih šopkov. Marija je sama [email protected] kulturno-umetniška prireditev v razstavišču Univerzitetne- sebi napisala nekaj besed: »Rojenaga kliničnega centra Ljubljana (dalje UKCL) je potekala v zname- sem bila leta 1946 v Brezovici prinju meseca rožnika in bližajočega se poletnega časa. Čutila se je Borovnici v družini devetih otrok in žesklenitev šolskih in akademskih obveznostih ter pričakovanje od mladih nog pestovala željo, da bidopustov za zaposlene. Akvareli, med njimi je bilo slikala. Po šolanju za zobotehnico semveliko cvetja, so zapolnili Dolenčevo galerijo. Nasli- Glas in čopič imata veliko skupnega:kala jih je članica Likovne skupine Leon Koporc oba prinašata harmonijo in meditacijo, sproščata telo inKulturno-umetniškega društva Kliničnega centra in duha ter v tisoč barvnih odtenkih hranita človeško dušo.Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher (naprej KUD),natančna zobotehnice Marija Strnad. Razstava jepotekala ob njenem življenjskem jubileju. Žlahtne akvarelne slike 40 let službovala v Postojni, kjer semso zažarele še lepše, ker so jih pospremili Marijini prijatelji, ki so jo si ustvarila družino. Po upokojitvi meob prazniku presenetili z izborom njej najljubših pesmi in nas je pot odpeljala v Ljubljano, kjerpopeljali v brezskrbno poletno vzdušje. Predsednica KUD-a prof. imam svoj dom. Tu še vedno ustvar-dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki dolga leta pozna razstavljavko, jo je jam v svoji najljubši tehniki – akvare-predstavila srčno in toplo, kot si slavljenka tudi zasluži. Na isti lu. Ob razstavi v UKCL se zahvaljujemprireditvi je v Taborjevi mali galeriji razstavljala cikel slik na temo svojim mentorjem in slikarskimReka slikarka Dea Volarič, ki nas je preko svojega razmišljanja o prijateljem, s katerimi se družimo invodi in reki popeljala v razumevanje njenih abstraktnih del. mi veliko pomenijo.« Marijo Strnad je s strokovnega stališča predstavilNatančnostzobotehnice,zapisana v akvarelih Ne ponudi se vsakemu slikarju Akvarelistka Marija Strnad (v sredini) je za poletni čas razstavišče UKCL obogatilapriložnost, da bi ob svojem jubileju z izjemno lepimi akvareli. Kot čestitko k ogromni razstavi sta ji predsednica KUD-arazstavljal v tako velikem razstavišču, prof. Zvonka Z. Slavec in mentor Likovne skupine KUD-a izročila KUD-ovo priznanje.kot je Dolenčeva galerija UKCL.Mariji Strnad se je. In ne le, da sonjena dela do zadnjega kotička zapol-nila razstavni prostor, so ga tudiotoplila s sončno sporočilnostjo.Marija je svojo najljubšo slikarskotehniko predstavila z deli, ki jih jenaslikala v zadnjih letih in odražajonjeno obvladovanje te tehnike. »An-geli živijo, obstajajo in so zato, da namvlivajo upanje …« so bile uvodnebesede predsednice KUD-a prof. dr.Zvonke Zupanič Slavec ob odprtjuMarijine razstave. Poleg notranjetopline zobotehnice, ki se je neposre-dno čutila, je prostor zapolnila

Revija ISIS8Z0dravniki v prostem časuAvgust/september 2016Pevci in instrumentalisti »Marijini prijatelji« so z zelo osebnim in s čustvi nabitimprogramom pričarali izjemno praznično vzdušje med zbranimi.akademski slikar Janez Kovačič in za tihožitja kot šopke. Tudi figure se Akademski slikar in mentor slikarjev KUD-azačetek pristavil: »Ni največja kot občasno pojavljajo: tiho gostujejo na Janez Kovačič je poklonil svojo slikočlovek, je pa slikarski velikan.« slikah in si jemljejo prostor za svojo kardiokirurški kliniki UKCL s hvaležnostjo zaPoudaril je, da je akvarelna tehnika pripoved. Marijina posebnost pa je njihovo predano delo z bolniki.izjemno zahtevna in se je lotevajo le vendarle pokrajina. Široki panoram-najpogumnejši. »Voda in barva imata ski pogledi, izrezi zaselkov, bogata jo cenijo in spoštujejo. Štiri prijatelji-pri akvarelu svojo pot, če nisi pozoren drevesa, vaške vedute, mestna jedra ce: Staša, Ada, Darja in Marinka, sona to, si lahko brez kontrole, a to se ne in intimni detajli arhitekturnih igrale violino, vokalni trio Lilijana,zgodi pri Mariji ...« je o njej povedal posebnosti. Čeprav je Marijino slikar- Emilija in Jože pa so peli. Slednji soJanez Kovačič. Poleg tega je zapisal: sko dokaj veristično podajanje vsebin, Marijo razveseljevali že ob drugih»Marija Strnad je slikarka, ki je v si še vedno pušča dovolj prostora in priložnostih, tudi ob prejšnji okroglislovenskem svetu akvarela močno časa, da se lahko izraža v svojem obletnici. Jolanda, ki je bila pobudni-prisotna. To, da se posveča pretežno prefinjenem transparentnem koloritu. ca nastopa Marijinih prijateljev, pravi,akvarelu, nas, ki Marijo poznamo, ne Slikarkine čutne poteze in svilnati da je njeno življenje pesem, in prepe-preseneča. V življenju je doživljala nanosi so tisto, kar dela njena dela va na različnih prireditvah, kot je tuditežke preizkušnje – poklicno – je dovršena in prepoznavna. Posebnost v na tej. Svoje vtise je predstavilaopravljala izjemno natančno delo, ki Marijinem slikarstvu so barvna takole: »… tudi za mene je bil posebenje zahtevalo veliko talenta in ročne niansiranja in odmikanja, ki nam dan in mi je bil dan blagoslov, da semspretnosti. Tudi slikanje samo in še ustvarjajo asociacijo, da smo del njene pela sproščeno in z vso dušo izrazilaposebno v akvarelu je težavno in zgodbe, ki jo razumemo in se je čustva skozi pesem. Razstaviščnidolga je pot, preden je slikar z akvare- veselimo.« (Stik:mari.strnad@gmail. prostor je krasil velik pomladanskilom na TI. Marija je ena od srečnežev, com, 041 522 927) šopek najlepšega travniškega cvetja,ki ji je uspelo povzpeti se na akvarelni med njim pa so kraljevali nežni maki,Olimp in se predajati užitkom, ki jih Slikanje in glasba ki so z rdečo barvo dominirali inakvarelni svet ponuja. V dolgih letih – sestri, ki se izražali Milkino prijateljstvo z Mari-slikanja je Marija prešla vse stopnje, dopolnjujeta jo.«ki jih tako slikanje zahteva. Udeleže-vala se je številnih tečajev, izobraže- Glasbeniki, pevci in instrumenta-vanj, slikarskih kolonij in extemporov listi, ki so nastopili, so si nadeli imein je tudi prejemnica številnih nagrad »Marijini prijatelji«, ker to resničnoin priznanj. Marijina motivna paleta so in so se prav za njo zbrali ter ji žele-je široka: obsega tako krajino in li z glasbo povedati, da jo imajo radi,

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas8u1Avgust/september 2016 Slikarka Dea Volarič je pričarala osebno slikarsko doživljanje reke Soče in meditacije ob njej. KUD s predsednico ji je v zahvalo poklonil njihovo knjigo Ars medici. »Marijini prijatelji« so zapeli tu in tam. Lahko te nosi ali potegne delovanja izstopa slikanje. Sodelovalapesmi My heart will go on, Naj bo vase, zato je bil prehod reke tudi na je na mnogih skupinskih razstavah,pomlad, Magdalenca, Angeli živijo, simbolični ravni od nekdaj pomem- imela nekaj samostojnih, za slike jeKje je tista trava, Z mano se ozri, ben. Ker živi na bregu Soče, se dotika prejela tudi priznanja in nagrade.Violino cigano, En poljub in Bo moj njenega toka, spominov in le sluti (Stik:[email protected])vnuk še pel slovenske pesmi. Po lahko njeno fizično in eterično moč.zadnji pesmi je Jolanda na oder Reka je lahko sveta, podzemna ali S pomočjo pikpovabila še Marijini hčeri dvojčici, velika kozmična, od koder vse prihaja do slikeTino in Polono, ki sta se samo za in kamor se vse vrača. Avtorica živi inmamo po dolgih letih glasbeno ustvarja v Mostu na Soči. Med števil- Pred poletjem je KUD polegzdružili in zaigrali njej ljube skladbe nimi področji njenega zanimanja in razstav v osrednji in manjši galerijina flavti. Res lepo darilo! (Stik:[email protected]) V avli UKCL je Aljaž Majer razstavil zelo zanimive slike iz pik, vredne ogleda. Inovativen mladenič!Voda, reka in njenitokovi izpod čopičaDee Volarič Taborjeva galerija se je šibila odabstraktnih slik vode Dee Volarič.Svojo razstavo je pospremila z razmi-šljanjem o vodi, reki in njenih toko-vih. Tokrat se je predstavila z deli izcikla Reka: Reka kot simbol tekočihvoda, toka vsega, rojevanja, plodnosti,smrti in obnove. Ločnica bivanja med

Revija ISISZ82dravniki v prostem časuAvgust/september 2016Strnadovi dvojčici sta mami ob jubileju zaigrali s hvaležnostjo in iz srca. V ozadju fotografije. Reprodukcija temelji naslikarkini akvarali. optični iluziji: drobne in pomešane pike poltona v različni velikosti vodprl še razstavo na panojih v avli Ljubljani. Profesionalno se ukvarja s človeškem očesu ustvarijo gladek tonUKCL, da bo čez vroče mesece projektiranjem in razvojem pohištva. sivine. Razstava različnih motivovprijazno nagovarjala vse uporabnike V prostem času ustvarja izdelke iz lesa predvsem iz živalskega sveta boljubljanske bolnišnice. Na njej je svoja in ploskovnih materialov. Pred polepšala bolnišnični dan mimoido-dela predstavil Aljaž Majer, magister kratkim je začel izdelovati slike v čim, bivanje bolnikom in delo zdra-lesarstva, ki je s posebno tehniko poltonski tehniki s strojem s CNC- vstvenemu osebju ter jih prijaznopričaral iluzije slik in njihove globine. tehnologijo. Polton je tehnika, ki sprostila. Dela bodo razstavljena čezSlike so zelo zanimive, od blizu se simulira fotografijo z uporabo pik, ki poletje. (Stik: [email protected],vidi, da so sestavljene iz večjih ali se razlikujejo bodisi po velikosti ali pa 040 308 039)manjših pik, od daleč pa so prava paša v razmakih in pri tem ustvarjajoza oči. Njihov avtor Aljaž Majer je bil gradient kot učinek. Fotografije, V galeriji Medicinske fakultete ULrojen leta 1988 v Celju v družini štirih uporabljene v poltonski tehniki, so lep v juniju razstavlja fotografije s potov­otrok. Končal je Srednjo lesarsko šolo dekorativni element, ki izraža drugač- anj študentka medicine Lara Anjav Mariboru in študij lesarstva na nost in brezčasnost. Kljub polarnosti Lešnik, v galeriji Nevrološke klinikeBiotehniški fakulteti Univerze v se lepo prepoznavajo detajli izvirne UKCL pa razstavlja fotografije »Mari- bor, moje mesto« Gero Angleitner. Čez poletje bo razstavljala slikarka, članica KUD-a, Blaža Fečur. Junijsko prireditev je vodila prešerno razpoložena predsednica KUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je ob začetku prireditve nagovorila zbrane: »Prijazen ščebet pomeni, da si imajo prijatelji veliko povedati.« Ja, res je: umetniki so v bolnišnico ponovno prinesli vedrino, optimizem in življenjsko spodbudo. Poletni čas pa bo utrujena telesa in od dela in vsakdanjih skrbi preobreme- njene duše napolnil z novo močjo, radostjo in vedrino. Se vidimo sep- tembra! Foto: Katarina ZemljakKitarski orkester MF navdušils svojim prvim samostojnimkoncertomEva Podbregar, vodja projekta Kitarski orkester MF centra in Medicinske fakultete v Ljubljani, so se spomladi 2016 zbrali, Mladi, zagnani, virtuozni in vse- zdravniki (ter en upokojeni profesor) s da se na kitarah ne bi več nabiralastranski (bodoči) zdravniki in zobo- hitrimi prsti, člani KUD-a Kliničnega pajčevina in bi se po napornih dneh skupaj sproščali ob latino in modernih priredbah. Program skladb, ki so ga

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas8u3Avgust/september 2016Gost večera Jure Puc na harfi. Uršula Vratuša Globočnik med branjem svoje poezije.Sara Vatovec na violini, »Game of Thrones«. Tilen Šušterčič, solist pri »Stand by me«. Eva Podbregar, umetniška vodja orkestra.

Revija ISIS8Z4dravniki v prostem časuAvgust/september 2016pridno vadili vse leto, so predstavili na »Ama Gochoa« z Juretom Pucem na Na harfi se je v osrednjem deluprvem samostojnem koncertu. harfi, filmske glasbe »He‘s a Pirate« koncerta predstavil študent 3. letnika in »Game of Thrones« v priredbi E. Jure Puc in ponesel občinstvo »Over V Maxi klubskem salonu, v mest­ Podbregar do popularnih skladb z the Rainbow«. Barvit glasbeni prog-nem jedru Ljubljane, se je 9. maja vokalnimi solisti, kot so »Pretty ram je dopolnjevala odlična poezija2016, v sodelovanju z dramsko skupi- Woman«, »The House of the Rising študentov s pesniško žilico. Svojeno Kortekst in študentom medicine Sun«, »Stand by Me«, ter škotsko pesmi so brali Primož Kastelic, PetraJuretom Pucem na harfi, odvil glasbe- popularno s slovenskim besedilom Marija Skušek, Andrej Lipužič,no-literarni večer Kitarskega orkestra Eve Podbregar »Prihajam domov«. Ambrož Pušnik (brala Lucija Ačko),Medicinske fakultete v Ljubljani, ki je Na irski flavti je blestela študentka 5. Aleksandra Panič, Uršula Vratušačlan KUD-a Kliničnega centra in letnika medicine Sabina Vesnić, na Globočnik, Vid Maunaga. Program jeMedicinske fakultete. Pod umetniško violini študentka 3. letnika Sara simpatično povezoval Ambrož Pušnik.taktirko Eve Podbregar (študentke Vatovec ter kot solist na kitari štu- Zelo uspešen večer je kitarski orkestermedicine) je 18-članski kitarski dent 2. letnika Jan Križnič. Kot zaokrožil s Kreslinovo »Z Goričkega vorkester napolnil dvorano in požel vokalni solisti so se predstavili Piran«. Posnetek koncerta je dosto-bučen aplavz. Matevž Štular, Žiga Krušič, Anja pen tudi na spletni strani Youtube: Babič, Eva Podbregar in Tilen Šušter- Glasbeno-literarni večer Kitarski Pester program je obsegal vse od čič. Na tolkalih je orkester spremljal orkester MF. Vabljeni k ogledu.latino rumb »Rumba Catalana« in Lev Podbregar.»Rumba fur 4«, venčka irskih tradici- Foto: Žiga Lovšinonalnih, klasične kitarske skladbe Pesmi Prof. dr. Tomaž Rott, dr. med., Ljubljana Puška Dragocenost Prebujenje življenja Andrej Rant, Dan utrujen, dr. dent. med., Ljubljana Če ustvarjeno je tihi glas miru, ali ne, ceste mračne,Zločinski um te je rodil, kras je krog nas, sence brez glasu.da bi tvoj strel moril. res čudovito je.Ti seješ smrt, deliš pravico, Skrbi nas vendar V meni prebujenježivljenja jemlješ, izvršiš krivico… ena stvar, rahločutnih dni,Kdo vse te je v rokah držal, je res človeku kjer si zaživelakdo meril in žrtev si izbral! za vse mar? le edina ti.Kdo streljal, kdo ustrahoval? Hvala Bogu za vse dari, Moč besedSovražim te, bogov peklenski dar! bolest, ki setvoj blisk ni strela božja iz neba, v prelest levi, Če bi besede mojetvoj grom je grom pekla! temo, imele tako moč,Življenja jemlješ, smrt deliš, v svetlobo razklale okrog srcaz gibom strahopetca junaka umoriš! spremeni bi ti kamnit obroč.Kopito bom razbil in cev zdrobil, in lakotoda za vedno izgineš s sveta! po vsem teši. Besede so preblage,Železje v rjo naj sprhni da bi kamnito siloin les v prah strohni! krog srca zdrobilo, ki varuje srce predrage.

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.

Revija ISIS8Z6dravniki v prostem časuAvgust/september 2016 Impresije s slovenske obale Dr. Tomaž Čakš, dr. med., ZZZSAltiplanoDoc. dr. Marko Medvešček, dr. med., svet., Ljubljana Videti svet, čeprav na bolj turističen način. Roko na srce, z leti [email protected] postane bolj pomembno kot avanturi- zem z mokrimi šotori, brez tuša in Južna Amerika mi je bila cilj za nerad opustil zaradi gibalnih ovir – podobno. No, končno se mi je lanikasnejša leta. Kljub več kot izpolnje- glej ga zlomka, sem mislil, da jih dogodil Ekvador in Galapaško otočje,nim zrelim letom se mi je stalno EMŠO ne bo prinesel! Ostala pa je letos pa ne samo Peru, tudi del Bolivi-izmikala. Pohodniške načrte sem zakoreninjena želja po potovanju. je in konček Čila.

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas8u7Avgust/september 2016 O Peruju sem imel neko predstavo, Turistični Peru gneče na nahajališču z enosmernimvendar brez točnega pregleda nad prometom. Pot je jasno označena. Čegeografijo in s povprečnim poznava- Velika pentlja potovanja se je stopiš malo vstran ali pa, bog ne daj,njem zgodovine civilizacij. Stereotip začela v Limi in se vanjo vrnila. v smeri nazaj, ti že piskajo s piščalko.prikaza tega dela sveta je bila slika Najprej z letalom do Cuzca, potem pa Tako je danes. Kljub temu je biloMachu Picchuja, morda še Cuzco, 4.400 kilometrov po tleh. Cuzco z doživetje sončnega vzhoda na razgle-Titikaka in mogočni Andi. O Boliviji okolico in Machu Picchu sta najbolj dni točki nepozabno. Kristalno čistsem vedel bore malo. Kako skromno! obiskan del Peruja in tudi najbolj zrak po nočnem dežju in meglice soSeveda sem si pred potovanjem prebral turističen, žal že temeljito skomercia- trenutku dodali poetičnost. Vendarkaj več, ampak kar sem videl v živo, je liziran. Za Machu Picchu sem zamu- po zaključenem potovanju to v vsehpreseglo vsa pričakovanja. Ne vse, en dil čas pred nekaj desetletji, ko še ni pogledih opevano čudo ni bil mojposeben delček sveta pa nadvse. bilo hord turistov, niti kričeče po- favorit. nudbe v Aguas Calientes in tudi ne

Revija ISIS8Z8dravniki v prostem časuAvgust/september 2016Tiawanaku. Pred več kot tisoč leti najmočnejša kultura Južne Amerike. AltiplanoHuayna Potosi, za okras čreda lam in alpak.Kolegica Metka sestopa s Chacaltaye, svojega prvega in verjetno zadnjega pettisočaka. Andi se na svojem najširšem mestu razcepijo na dve gorski verigi, ki se po približno sedemsto kilome- trih zopet združita. Visoka planota Altiplano je ujeta med njiju, na zahodu jo omejuje ognjeniško aktivna Cordillera Occidental, na vzhodu pa Cordillera Oriental (ali Real). Za hribi je na vzhodu Amazonija, na zahodu pa puščava Atacama, ki se stika z oceanom. Glavnina planote je v Boliviji, sega pa tudi v Peru, Čile in Argentino. Voda nima izhoda na morje, od nekdaj ogromnega jezera sta ostali najvišje plovno jezero na svetu Titikaka in manjše slano jezero Poopo. Izsuševanje, ki traja že kakih deset tisoč let, je pustilo za seboj slane puščave, največji sta Salar de Uyuni in Salar de Coipasa. Altiplano je druga najvišja planota sveta, le malo nižja od Tibeta, povprečna višina je 3.700 m. Podnebne razmere so skrajne, padavin je malo, in to samo v njihovem poletju. Povprečna temperatura na južnem delu je samo tri stopinje, pozimi se živo srebro ponoči spusti tudi do minus dvajset stopinj. Daleč največje mesto je La Paz, prestolnica Bolivije. V višjih predelih je naseljenost redka. Indi- janci gojijo alpake in lame. Tam, kjer je na voljo voda, pridelujejo kvinojo. Njihova najpogostejša jezika sta quechua ali aymara, seveda govorijo tudi špansko. Turizem jim prinaša nekaj zaslužka. Lokalne skupnosti vzdržujejo skromna prenočišča, številni domačini delajo kot vozniki terenskih vozil, ki so v velikih prede- lih edino prevozno sredstvo. Turizem je v vzponu, vendar obiskanost vsaj zaenkrat še ni moteča. Altiplano za okus Lepota Altiplana se začne razkri- vati ob jezeru Titikaka, tik za mejnim prehodom v Bolivijo. Za uvod kulturni šok – razvaline Tiawanaku, ki še danes pričajo o mogočnosti arhitektu- re pred tisočletjem in več. Nekdaj na obali Titikake, ki je danes deset

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas8u9Avgust/september 2016kilometrov daleč. Ostanki piramide, Solne plošče v Salar de Uyuni.ugreznjeno svetišče z obrazi, Sončna Laguna Hedionda, flamingi (plamenci) se pasejo po alkalni plitki vodi.vrata. Gradnja zidov iz skal nepravilne Eolske sile spodjedajo skale. Arbol de Pietra nima možnosti za preživetje.oblike, ki se tesno prilegajo ena drugi.Še danes ne vemo, kako so to izvedli,in to kakih sedemsto let pred Inki.Španci so seveda uničili, kar se jedalo, kamne so uporabili za gradnjocerkve. Njihova osvajanja so bilaokrutna do Indijancev, vse v imenukralja in vere, v resnici pa zaradikapitala in prevlade v novem svetu.Menda so kasneje tudi Bolivijciodnašali kamne za gradnjo železniškepostaje. Obiskovalcev nas je skromnapeščica, očitno in na srečo Tiawanakuše ni na prometni turistični poti. Potdalje pelje vedno višje in se zvečerspusti v La Paz, najvišje ležečo inmorda najbolj kaotično prestolnico nasvetu. Dan kasneje se podamo naspust s kolesi po Careterri de laMuerte (Cesti smrti) od prelaza na4.700 m vse do 1.200 m v subtropskiYungas, kjer se že dobro čuti vplivAmazonije. Ni tako grozno, kot sesliši, res pa ne bi bilo dobro zapeljati sceste. Doživetje sprememb klimatskihrazmer od golega, mrzlega in vetrov-nega gorskega sedla do bujne vegeta-cije v vlažnem in meglenem gozdu vzgolj nekaj urah, in to na kolesu, jeizjemno. Planinski duši pogled na Ande neda miru. Bolj za vtis kot kaj drugegaobiščemo Chacaltayo v CordilleriReal. Ni zahtevno, vendar višinautruja. S kombijem se pripeljemo do5.100 m, dalje je položna pot donekaj manj kot 5.400 m. Tu je bilonajvišje smučišče na svetu, ledenikpa se je pospešeno krčil in leta 2009izginil. Kot na dlani je mogočenHuayna Potosi, 6.088 m, s še vednobogatim ledenikom, v daljavi sebelijo Mururata, Sayama, Payachatasin najvišji vrh Cordillere Real Illima-ni, 6.438 m. Nočni avtobus nas pripelje vUyuni, na rob slane ravnice Salar deUyuni. Bleščeča belina je fotografovparadiž. Še posebno Isla Pescado,slikovita vzpetina, posejana s kaktusinad belo, belo ravnico. Spimo v vasiSan Jose na robu ravnice v prepro-

Revija ISIS stem hostlu iz soli. Govorica sosed­ njega omizja je ameriška angleščina. Z90dravniki v prostem časuAvgust/september 2016 Vedo za Slovenijo, Bled in celo za vinjeto.Laguna Colorada, meni najlepše jezero Altiplana.Sol de Mañana, jutranji žarki si utirajo pot skozi gejzirsko paro. Doživeti jugozahodniMehka in obenem kruta narava Altiplana. Altiplano Naš voznik Umberto nas vešče vozi po ovinkastih in razdrapanih poteh brez oznak, pravi jim »Tumba aki, tumba aka« (vrže sem, vrže tja). Pelje nas v srcu južnega Altiplana na stiku z Cordillero Occidental. Višina je med štiri in pet tisoč metri, okolje postaja proti zahodu vse bolj vulkansko. Prizori so skoraj nadzemeljski. Ravnice so zamočvir- jene in slikovito barvite, za njimi se dvigajo vulkanski stožci. Plitka jezera so alkalna, alge jim dajejo posebne barve – rdečo, zeleno, belkasto. Intenzivnost barve vode se spreminja z dnevnim časom in vetrom. Odlaganje soli pušča za seboj barvite svetle ploskve, izstopa bleščeče beli boraks. Med pticami kraljujejo flamingi, od štirih vrst so tu zastopane tri: andska, čilenska in Jamesova. Zjutraj potrpežljivo čaka- jo na ledu, da lahko pridejo do hrane, ko se stopi. Vikunje, divje in elegantne sorodnice lame in alpake, se pasejo po kamnitih ravnicah, redko poraslih s šopi trave. Peljemo se mimo jezer Lago Canapa, Chiar- cota, Hedionda (Smrdljivo) in Honda (Globoko) ter nenavadnih skalnih formacij, ki jih je oblikoval veter. Najbolj slikoviti pravijo Arbol de Pietra (Skalno drevo). Med kratkimi postanki vsrkavamo eksotično lepoto. Proti večeru prispemo do najlepšega jezera Laguna Colorada, ki leži v zaščite- nem področju Reserva Nacional de Fauna Andina Eduardo Avaroa. Doživetje v vetru in mrazu ob pogledu na rdeče jezero s plos­kvami boraksa je enkratno. Flamingi se mirno sprehajajo, žal so ob robu mrtvi mladi, še beli, kar odkriva krutost tega višavskega okolja. Zahajajoče sonce rdeče obarva zadnje vrhove, noč je jasna in

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas9u1Avgust/september 2016hladna. Vidljivost je izredna, zvezdni Laguna Verde, zadaj kultna gora Licancabur (5.916 m).svod se stika z obzorjem. Po skromnivečerji objavim svoj rojstni dan, Vikunje, danes zaščitene divje sorodnice udomačenih lam in alpak.nazdravimo z viskijem. V kuhinjipospravljajo in v nedogled navijajo odrekanju še kako prija. Naslednje- kanjon Colca s kondorji, oaza Hua-glasbo iz filma Titanik. S kolegico ga dne v prijetno toplem jutru cachina, morski otoki Islas Balle-Metko imava globok razgovor, viski kolesarimo po soteski Garganta de stas. Da, vse lepo, se razume, tudisproti odpira nove in nove teme ter Diablo (Hudičevo grlo). Sledi še vse prej, od Cuzca z okolico, Ollan-spomine. Kakšen rojstni dan! Osta- teden dni potovanja do Lime: v Čilu taytamba do Machu Picchuja. Paneva zadnja, vsi drugi so že odšli na Arica z odlično morsko hrano, v vendar je bil bolivijski Altiplanoskupna ležišča. Noč bo kratka, ob Peruju let nad geoglifi Nazce, očar- nesporna trofeja tritedenskegapol štirih bo treba vstati. Zjutraj še v ljiva Arequipa, delujoč vulkan potovanja. Ki ni bilo lahko. Janez jetemi nadaljujemo pot. Ni mi jasno, Sabancayo in sosednji Ampato, kjer rekel: »Ni za vsacga, je štrapacn«.kako Umberto skozi delno zamrznje- so našli znamenito deklico Juanito, Meni pisano na kožo.no vetrobransko steklo v brezpotjuin med številnimi kolesnicami najdepravo pot na 5.000 m visoko sedlo.Naš namen je videti gejzirje Sol deMañana ob sočnem vzhodu. Vročapara, ki stalno izhaja, je najbogatej-ša ob nizki jutranji temperaturi,sonce pa ustvarja posebne svetlobneučinke. Vulkanska narava navdušu-je. Blatnim vrelcem se opreznoizogibamo, kljub temu mi nogazdrsne na robu, strah pride zamenoj. Ni več časa zanj, divja nara-va, veter in mraz ter vneto fotografi-ranje me prevzamejo. Sledi spustmimo jezera Laguna Verde, kizjutraj še ne pokaže zelenega aduta.Za njim se vzpenja vulkan Licanca-bur skoraj 6.000 m visoko. V stožcuje jezero, kjer so leta 1981 arheologiopravili najvišji potop z jeklenkamina svetu. Našli so votivne predmete,za Inke je bila ta gora namreč sveta.NASA je tu leta 2006 proučevalastrategijo preživetja organizmov vjezeru, ker naj bi bili pogoji hipote-tično podobni onim na Marsu izpred3,6 milijarde let. Da bodo vedeli, kajlahko pričakujejo tam, če je sploh šekaj sledi življenja.Pot popelje do konca Za čilensko mejo pod Licanca-burjem se spustimo za dva tisočmetrov v San Pedro de Atacama, kileži 2.400 m visoko. Tu je končnotoplo, nič več prezebanja, spanja navišini, zgodnjega vstajanja in špar-tanskih pogojev. Čeprav je bilo naAltiplanu čudovito lepo, udobje po

Revija ISISZ92dravniki v prostem časuAvgust/september 2016Obiskali smo slovensko PorabjePrim. prof. dr. Elko Borko, dr. med., v. svet., MariborRenata Završnik Mihič, dr. med., GINEKOMED FORUM, zdravstvene storitve in svetovanje,d. o. o., [email protected] Medikohistorična sekcija Sloven- Slovencev, ki pozna probleme, s panonski vasi, prvem od sedmihskega zdravniškega društva (MHS katerimi se soočajo naši rojaki v tem zaselkov, v katerih živijo porabskiSZD) je v sodelovanju z Zdravniškim delu sveta. Slovenci. Ustavili smo se pred cerkvijodruštvom Maribor ter Znanstvenim sv. Janeza Krstnika. Cerkev, ki jedruštvom za zgodovino zdravstvene V nizu deževnih dni v mesecu zgrajena v baročnem slogu, so večkratkulture Slovenije - Maribor pripravila juniju je bila sobota, 18. 6., izjema, saj obnovili. Ogledali smo si njenosvoj običajen letni izlet v zamejstvo. je bila večina dneva sončna in topla, okolico, saj stoji sredi vasi na rahloLetos smo se odločili, da po obiskih primerna za strokovno ekskurzijo in dvignjenem mestu in je obdana zna Koroškem, v Reziji in na Primor- obisk naših rojakov v Porabju ter za nekaterimi spomeniki, na katerihskem obiščemo še naše rojake v ogled nekaterih znamenitosti v lahko najdemo tudi napise v porab-Porabju. Prekmurju. V polnem avtobusu skem narečju. Na steni cerkve je podjetja »Globus« smo se preko plošča, ki nas opozarja, da je v tem S posredovanjem naše članice Murske Sobote po najkrajši poti preko kraju od 1937 do 1987 deloval zavedenakademikinje Zinke Zorko smo se Goričkega odpeljali proti madžarski slovenski duhovnik Janoš Kühar. Vobrnili na rojakinjo gospo Marijano meji. Med vožnjo nam je naš vodič kraju je dvojezična osnovna šola,Sukič, ki živi v Monoštru, sedežu dipl. arheolog Ivan Tušek - Pajo slovenskega duhovnika pa so prednaših rojakov v Porabju in je glavna in razdelil zloženko s kratkim opisom časom premestili, tako da imajo sedajodgovorna urednica časopisa »Pora- krajev. Opise je sproti razlagal in duhovnika madžarske narodnosti.bje«, ki tedensko izhaja v Monoštru. dopolnjeval s podrobnostmi o zname- Verjetno je bil to razlog, da smo siČasopis izhaja z denarno pomočjo nitostih ob poti, ki vodi po ohranje- notranjost cerkve lahko ogledali samoMinistrstva za človeške vire Madžar- nem bogatem mešanem gozdu krajin- skozi rešetke na cerkvenih vratih.ske in našega Urada za Slovence v skega parka treh dežel, priljubljenem Kljub temu te prevzamejo svetopi-zamejstvu in po svetu. Ima okoli 600 zbirališču številnih gobarjev. semski zapisi na stenah, ki so vnaročnikov ter številne sodelavce in porabskem narečju in so dokazdopisnike. Gospa Sukič je tako vero- Mejo smo prestopili na mejnem slovenskega značaja Gornjega Senika.dostojna predstavnica porabskih prehodu v Martinju in se najprej Kraj leži v žepu Porabja, stisnjen v ustavili na Gornjem Seniku, v značilni nepravične meje, ki jih je po prvi svetovni vojni določila trianonskaCerkev v Gornjem Seniku, ki je popisana z nabožnimi napisi v porabskem narečju. mirovna pogodba. Ker so se šolske počitnice na Madžarskem začele že 15. junija, nismo obiskali osnovne šole, spomin- ske hiše Janoša Küharja in drugih znamenitosti kraja, ampak smo po 12 km vožnje prispeli v Monošter. Tam nas je čakala naša voditeljica gospa Marijana Sukič, s katero smo se takoj spoprijateljili. Zaradi vročine nas je hitro popeljala v baročno cerkev, kjer nas je v prijetnem hladu tretje najve- čje baročne cerkve na Madžarskem seznanila z zgodovino porabskih Slovencev, zgodovino mesta, ki ga je ustanovil madžarski kralj Bela III. že davnega leta 1183, in zgodovino

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas9u3Avgust/september 2016cerkve, ki je tesno povezana z menihi in informacijskega centra (Slovenske- prevozili Goričko ter vzhodni delcistercijanci. Ti so zgradili prvo cerkev ga doma), kjer je sedež Zveze Sloven- Prekmurja, pri tem pa opazovaliin samostan, ki je bil posvečen bavar- cev na Madžarskem in hotel Lipa. V zanimive kraje ob cesti. Po dobri uriskemu svetniku sv. Gothardu. V burni restavraciji smo se okrepčali z okus­ in pol smo prispeli v Beltince, ki ležijozgodovini kraja je bila prvotna cerkev nim kosilom (posebno nam je ostala v sredi Dolinskega ob potoku Črnci,spremenjena v trdnjavo in kasneje spominu odlična kurja juha s pridi- blizu glavne ceste Murska Sobota–porušena. Sedanjo cerkev, ki jo krasi hom madžarske kuhinje) in se odžeja- Lendava. Sredi opustošenega in slabopreko 60 metrov visok zvonik, so li z zelo pitnim belim in rdečim urejenega parka stoji beltinška grašči-zgradili v drugi polovici 18. stoletja po lokalnim vinom, ki je občutno cenejše na iz 13. stoletja s tremi okrogliminačrtih avstrijskega arhitekta Pilgra- kot pri nas. vogalnimi stolpi, četrtega so porušilima, za njeno notranjo leseno opremo, že v 17. stoletju. Na obnovljenemki daje vtis, da je iz belega marmorja, Po kosilu smo si v veliki klimatizi- arkadnem dvorišču nas je pričakal našpa so zaslužni spretni menihi. V rani konferenčni dvorani ogledali član Nikolaj Szepessy, upokojenkupoli cerkve so naslikani motivi propagandni film, ki pa je izredno anesteziolog iz Murske Sobote, sicerbitke pri Modincih, ki je bila 1. avgu- lepo predstavil slovenske kraje v pa domačin iz Beltincev, ki nas jesta 1664 med turško in evropsko Porabju in življenje v teh zaselkih ter seznanil z zgodovino kraja. Ponosnovojsko. V slednji so bile nemške nam prikazal porabsko govorico, ki se nam je povedal, kako so domačinicesarske čete, Francozi, Madžari in razlikuje tudi od bližnjega prekmur- dobili bitko v postopku denacionaliza-seveda štajerski in kranjski Slovenci, skega narečja. Po krajši razpravi smo cije z zadnjo lastnico gradu groficoki jih je vodil avstrijski vojskovodja naprosili gospo Sukič, da posreduje Zichy in kako so se lotili obnoveRaimund Montecuccoli. V bitki ob naše darilo, manjšo zbirko novejših gradu, ki je bil močno poškodovan.takrat zaradi dežja narasli reki Rabi slovenskih strokovnih knjig, slovenski Številni uporabniki, vse od drugeod Modincev do Slovenske vasi je knjižnici, ki deluje v Slovenskem svetovne vojne, namreč niso skrbeli zazdružena evropska vojska porazila domu. redno vzdrževanje grajske stavbe.številnejšo turško, ki jo je vodil velikivezir Fazil Ahmed Köprülü. V sedem Pred odhodom se je od prijazne V delu obnovljene graščine jeur dolgem boju je utonilo okoli 12.000 gospe Marijane Sukič z izbranimi Nikolaj Szepessy zasnoval in pripravilTurkov, veliki vezir pa zaradi tega ni besedami poslovil dr. Davorin razstavo zdravstvenega gradiva, ki ganadaljeval boja in svojega pohoda Dajčman, predsednik Zdravniškega je podedoval in dolga leta zbiral poproti Dunaju, saj je bila oprema društva Maribor, in obljubil, da se zdravstvenih ustanovah v Prekmurju.elitnih turških vojakov spahijev bomo kmalu vrnili, saj je ostalo še Na ta način je ohranil številne drago-pretežka za razmočeno zemljišče ob veliko zanimivih stvari, ki jih ob cene predmete, ki prikazujejo pretekloreki Rabi, ki jo je branila krščanska tokratnem obisku Porabja nismo delo in razvoj zdravstva v Pomurju.vojska. S sramotnim mirom v Vasvar- videli. Svojo dragoceno zbirko je nato poda-ju si je mladi cesar Leopold za dolgo ril Pokrajinskemu muzeju v Murskiobdobje zagotovil mir z otomanskim Dan se je že krepko prevesil v Soboti, ki je zbrane predmete dopolnilimperijem. popoldne, ko smo se preko Martinja vrnili v Slovenijo in po lokalni cesti V čast zmage kristjanov nad Turkiob reki Rabi so v številnih krajih Pogled na baročni oltar cerkve v Monoštru med razlago gospe Marijane Sukič.Evrope postavili posebna obeležja.Tako imamo tudi na Ptuju na poseb-nem stebru upodobljeno monoštrskoMarijo. Po skoraj dvourni predstavitvizgodovine Monoštra in Porabja smoobiskali bližnji bolšji trg na pokrititržnici, kjer so člani z velikim vese-ljem nakupili zdrave jurčke in drugegobe po zelo ugodni ceni, tako da jebil hladilnik avtobusa povsem poln.Zatem smo se odpravili do bližnjegatermalnega kopališča z ustreznosodobnim hotelskim poslopjem, natopa se nekateri peš, drugi z avtobusomodpravili do Slovenskega kulturnega

Revija ISISZ94dravniki v prostem časuAvgust/september 2016Pred Slovenskim domom v Monoštru in hotelom Lipa. zbirališče domačinov in številnih turistov v Prekmurju.še s svojim gradivom. Tako je v slikovite zbirke ne najdemo niti vbeltinškem gradu na ogled stalna večjih mestih. Po prihodu na prostrano dvoriščemuzejska razstava z naslovom »Zgo- sta nas pozdravila Nuša Pavlinjek, kidovina zdravstva v Pomurju«. Med Po enournem ogledu smo se je v podjetju Roto zadolžena zapredmeti, ki so razstavljeni, je vredna poslovili od gostitelja Nikolaja Sze- marketing, in njen soprog doc. Mitjaogleda bogata in zanimiva lekarniška pessija, predanega ljubitelja zgodovi- Slavinec, znan družbeno-političnioprema, ki je obnovljena in po vsebini ne, kateremu se lahko zahvalimo za delavec, ki je trenutno tudi dekan nain razsežnosti presega tovrstne ohranjeno gradivo, ki bo še dolgo Fakulteti za naravoslovje in matema-razstave v naši državi. Prav tako je pričalo o stanju in razvoju zdravstva v tiko Univerze v Mariboru in s svojimzanimiva oprema starejših zdravniš- Prekmurju. Odpeljali smo se v Polano, razvojno naravnanim pogledomkih splošnih ordinacij, ki jo obogati še vasico, ki je oddaljena le 4 km od pogosto svetuje pri poslovnih odloči-dokumentarni film o vlogi zdravstva Murske Sobote, do znane gostilne tvah v družinskem podjetju Roto.pri zatiranju trahoma v Prekmurju. Lovenjakov dvor, ki je v lasti prek- Podjetje je pred kratkim prejelo, kotŠtevilni predmeti, ki so postavljeni v murske družine Pavlinjek. prvo v Sloveniji, nagrado odličnostiprostorih muzeja, nakazujejo, da se na svetovnem srečanju družinskegabo muzej še razširil in sledil obnovi Družina Štefana in Irene Pavlinjek podjetništva v Monaku. Multinacio-gradu. Že danes pa je ta zbirka iz upravlja in vodi družinsko podjetje nalka Roto ima preko 350 zaposlenihzgodovine pomurskega zdravstva »Roto« iz Murske Sobote, ki sodi med na šestih proizvodnih lokacijah, ki soizjemna in vredna ogleda, saj tovrstne pet največjih evropskih proizvajalcev v štirih državah in izvažajo v 52 držav plastičnih izdelkov. V lasti ima tudi že po vsem svetu. V Polani del tega omenjeno gostilno, ki je priljubljeno podjetja predstavlja Lovenjakov dvor, ki združuje hotel Štrk in staro gostil-Nikolaj Szepessy v lekarniškem delu muzeja »Zgodovina prekmurskega zdravstva«. no Lovenjak. Gostilni so dodali nove vsebine, kot je avtokamp, mali žival- ski vrt z domačimi živalmi, kmečko panonsko hišo, prostrano dvorišče s senčnim vrtom, v katerem vidimo nekaj starinske opreme, kot je obnov­ ljen zapravljivček in televizijski ekran, ki prenaša in prikazuje življe- nje v štorkljinem gnezdu, ki je na dimniku stare gostilne. Ob hotelu Štrk je tudi sodobna destilarna, kjer proizvajajo kakovostne žgane pijače in kjer je tudi poseben prostor za degustacijo. Po poskušanju nekaterih izdelkov iz tega obrata, med drugim »štefanjeka« (domači vinjak), smo imeli skupno večerjo, kjer so nam postregli s posebnostmi prekmurske kuhinje. Prijetno druženje smo zaključili s splošnim mnenjem, da je Lovenjakov dvor vreden obiska zaradi številnih zanimivosti tako za odrasle kot tudi za najmlajše obiskovalce, zaradi odlične kuhinje in že znane prijaznosti prek- murskih ljudi. Med vožnjo je glasno razigranost druščine utišalo zelo zanimivo preda- vanje prof. Franca Janžekoviča o štorkljah ali štrkih. Posebno zanima- nje in nato razpravo je vzbudil del predavanja, v katerem je poročal o

Revija ISIS Zdravniki v prostem čas9u5Avgust/september 2016črnih štorkljah, ki jih skoraj ne pozna- izletu. Upokojeni pediater Petar Šuput Naš izlet in obisk Porabja jemo, kljub temu, da jih je več, kot je ob slovesu povzel misli udeležen- posnel za TV-hišo »Exodus« filmskimislimo. cev, da smo s svojim obiskom Porabja delavec Miran Harb in z zanimanjem pokazali svojo narodno naravnanost, pričakujemo njegovo televizijsko Le z manjšo zamudo smo prispeli z ogledom pomurskega zdravstvenega poročilo, saj nas bodo njegovi posnet-v Maribor, vendar je bila večina muzeja pa potrdili svoje društveno in ki še dolgo spominjali na ta izlet.zadovoljna z vsem, kar smo videli in strokovno poslanstvo.doživeli na letošnjem strokovnem Foto: Aleksander KruščićKužaMiroslava Cajnkar Kac, dr. med., Mc Kac dispanzer za dlako, čokoladno rjavih, živahnih oči,otroke in mladostnike, d. o. o., Slovenj Gradec prijazno potrpežljivega. Kar prišel je k hiši tisto poletje, ko smo se preselili Stojimo ob preiskovalni mizi in na je! Pean! Drži prijemalke! Prepariraj! na Koroško, in ostal. Ni bil samo naš,njej leži majhen bolnik. Mirno, kot da Hemostaza! Šivalnik! ...« pravzaprav je dobil domovinskobi zaspal v svoji posteljici. pravico bivanja pri babici (po koroško Sodelujem v mislih, kot da sem bici). Ultrazvočna sonda drsi po njego- del operacijske ekipe. Gledam zvem trebuščku in vse oči okoli stoječih velikim spoštovanjem, a kljub zaupa- Našim trem otrokom je pravso pozorno uprte v računalniški zaslon. nju v veterinarsko znanost kar malo gotovo polepšal in obogatil otroštvo.Trebušni organi se premikajo v narav- trepetam. Dobrohotno in potrpežljivo je prena-nem ritmu dihanja in peristaltike. V tej šal njihovo čisto posebno ljubezen.anatomsko popolni sliki se prikaže Spomin me odnese v čas, ko je bil Tekanja in valjanja po travi, objema-čudna tvorba. Tumor v vranici! kuža čisto majhen, še mladiček. Vidim nja in vseh sort vragolij kar ni bilo ga, kako spi v družinski košari med konca. Z nami je hodil na sprehode V srcu me stisne, čeprav je to čisto dvema pasjima bratcema in sestrico. skozi gozd. In prav nič ga ni motilo, čeposeben pacient. Ima glavo, trup, Pet belih mehkih kepic, kot plišaste ga je naša najmlajša prenašala potrebuh, štiri tačke in repek. V mehek igračke. Prvi od vseh se je zbudil in se dvorišču kakor kako vrečo. Njegovkožušček je oblečen in kadar ne spi, skobacal čez telesci obeh bratcev do gobček se je ob tem držal celo nazelo živahno laja, teka, uživa izbrano roba košare. Oči, črne in svetleče kot smeh.pasjo hrano in počne še marsikaj. dva gumbka, je uprl v našo najmlajšo: »No, ali bo kaj? Gremo domov? Izbral Čez nekaj let je prav tako nepriča- »Kar takoj bomo operirali, da nas sem vas za svojo družino.« Pomahal je kovano, kot je prišel, tudi odšel in setumor ne preseneti. Tako je velik, da z repkom in se ugnezdil v njenem ni več vrnil. Iskali smo ga blizu inlahko vsak hip perforira,« reče veteri- naročju, potem pa še v naročjih obeh daleč, čakali več mesecev. Kdo ve,nar. »Potem bo stanje zelo zapleteno, njenih starejših bratcev. Odločitev se kam ga je odneslo to pasje življenje.lahko celo usodno.« je zdela zelo resna. Potem se je eno poletje naša Kuža se za trenutek prebudi iz Doma smo imeli že celo četo najmlajša čisto zatrdno odločila, daprisiljenega spanja. Pogleda me, kot kužkov. Poveljevala jim je naša moramo dobiti novega kuža. Mladič-da sprašuje: »Kaj se dogaja z menoj? najmlajša. Bili so veliki, majhni, ka. Takega z rodovnikom, maltežana.Sem res bolan? Saj ne boš dovolila, da srednje veliki, raznih barv, pasem … Saj da ima ona lep kupček prihrankovse mi zgodi kaj hudega?« mehki, prijazni … predvsem pa čisto in nam drugim sploh ne bo treba nič mirni in ubogljivi …, plišasti. Kupovali prispevati. Pa ga je tudi našla, pravza- Potem dobi dodaten odmerek smo jih za rojstne dneve in druge prav mamo maltežanko, ki je svojeuspavala in nemočen zapre trudne praznike, prinašali smo jih s počitnic, mladičke šele pričakovala. In začeli soveke. izletov, potovanj. Nekaj let je to se nepozabni tedni. Živahni. Glasni. zadoščalo, a želja, imeti živega kuža, Prepričevalni. Proseči. S trdim zapira- Skalpel v roki izkušenega veteri- je rasla vse močneje. njem vrat. Solzami. Očitki »nimašme-narja zareže čez trebušček ostro črto. radaaa!«Spretno, natančno, zbrano. Ultrazvoč- Saj smo ga imeli pred leti, me-na slika postane resničnost. Velika šančka, majhne rasti, bolj debelušne- Hamletovo življenjsko filozofskokrvava gmota se bohoti in širi. Zavze- ga kot mršavega, z rjavo in lisičjo vprašanje: »Biti ali ne biti?« je posta-ma skoraj celo vranico. Ukazi opera- lo prav smešno in nepomembno vterja so kratki, jasni in odločni: »Škar-

Revija ISISZ96dravniki v prostem časuAvgust/september 2016primerjavi z našim, družinsko filozof- pasja mrcina v resnici le mladiček, se Spet bolj prijetni dogodki soskim vprašanjem: »Imeti ali ne imeti je od srca nasmejal tudi sam. obiski frizerja. Seveda smo moralipsa?« najprej ugotoviti, da ne raste samo Pa ko je naš najstarejši v žaru igre naš kuža, ampak tudi njegova dlaka. S prihodom mladička se je začelo pozabil, da so njegove roke veliko Saj smo ga pridno krtačili in česali, panovo obdobje v naši družini. Celo bolj močnejše kot mladičkovi zobki in sta skrbeli za belino njegovega kožuščka svznemirljivo, živahno in polno prese- se za gumijasto igračko borila tako kopanjem. Toda misel, da bi to dolgonečenj kot takrat, ko smo dobivali močno, da je »zmagovalec« nenado- in lepo belo dlako, ki je neustavljivootroke. ma držal v svojih rokah igračko in rastla, prepustili mojstrski roki čisto majhen pasji zobek. »pasjega« frizerja, se je kar nekam Ko smo ga prvi večer položili v skrila. Vse dokler nas ni ob sprehodunjegovo novo košarico, da bi spal, je Zelo vesele in zabavne so bile naše po ulicah naše bele prestolnice hudopretresljivo jokal in cvilil. Ubožček je prve skupne počitnice na morju. Kuža presenetilo. Beli kožušček iz dolgenajbrž pogrešal svojo pasjo mamo. se je zapodil v veliko slano vodo. A joj dlake je bil naenkrat podoben kosma-Pomiril se je le v naročju človeške prejoj, tam je bilo nekaj mokrega z tim in umazanim vrtečim se valjemmame, v košarici spet jokal, se spet nestabilno podlago. Brcal, pihal, kihal čistilcev ulic.pomiril v naročju … izmenjaje celo noč. in otresal si je mokri kožušček še dolgo po velikem podvigu. V znamenju takih dogodkov in Čez dan se je naša hiša spremenila skupnega prebivanja je preteklov pravo minsko polje. Po stanovanju Na večernih morskih sprehodih so skoraj deset let.smo hodili počasi, previdno dvigovali mimoidoči presenečeno in nasmejanonoge, naša glava družine (beri ata) pa ugotavljali, da iz pasjega nahrbtnika Dinamika naše družine se spetje se premikal, kot da brede skozi veselo in živahno gleda pravi pasji spreminja, postaja bolj umirjena. Našigloboko plast vode. Tako je bila mladiček in ne plišasta igračka. trije so odrasli, odhajajo, se vračajo innevarnost nepričakovanega srečanja z spet odhajajo. Iščejo vsak svoj koščekbelo štirinožno živo mino najmanjša. Sploh je bil vedno deležen veliko sreče.Kajti če si bil le za trenutek nepozo- pozornosti in hvale … pa številnihren, je že »eksplodirala«, zapletena objemov in visokofrekvenčnih obču- Midva (starša) se veseliva, komed tvojimi nogami. Potem je sledilo dujočih glasov prijateljic naše naj- prihajajo. Kuža pa jih pričakuje pravprizadeto in užaljeno cvileče vpraša- mlajše. nestrpno. Kot da jih zasluti že večnje: »Kako lahko pozabiš, da sem kilometrov pred domom, nemirnosedaj tukaj tudi jaz doma?« Kuža je pokazal tudi »nadarjenost teka po hiši, seda pred vrata in nepre- za glasbo«, saj je prav užival, sedeč v mično strmi vanje …, pa spet teka ... Naenkrat se je obseg dela zelo naročju našega »sredinčka«, ki je ob in spet seda pred vrata … ob srečanjupovečal za vse družinske člane. glasbi njegove sprednje tačke usmer- radoživo poskakuje, repek se spreme-»Pravično« smo si ga razdelili. Otroci jal v ritmu igranja bobnov. Prepričana ni v pravi propeler, srček tolče odso poskrbeli za igranje, pestovanje, sem, da bi mu lahko zavidali bobnarji sreče, kot da se podi naokrog čredaljubkovanje, razvajanje, predstavlja- vseh legendarnih glasbenih skupin. iskrih konjičev.nje pasjega ljubljenčka svojim prijate-ljem … Dogajale pa so se tudi manj Ta ljubljeni kuža postaja in ostaja zabavne prigode. Ena takih so bile pravi povezovalec cele družine in zdi Vse druge »majhne obveznosti«, bolhe. Z njimi smo se enkrat mučili se, da je naša najmlajša vedela žekot so kuhanje pravih svežih pasjih celo poletje. Umivanju, česanju, zdavnaj, da bo prav on tisti, ki bokosil, kupovanje briketov, primernih pregledovanju kožuščka … ni in ni bilo pomagal spletati vse močnejše veziza starost, obiski pri veterinarju, konca. Čistili smo, zamrzovali, spušča- med nami, čeprav smo v resnicicepljenja, dajanje različnih priporoče- li paro in razkuževali vsak delček skupaj veliko manj časa kot pred leti.nih zdravil, kopanje, umivanje zob- stanovanja, kjer bi si črne, hitro sekov, učenje lulanja in kakanja, brisa- premikajoče »zverine« lahko našle Od operacije je preteklo že nekajnje lužic ob ne čisto uspešnem učenju, svoje domovanje. Med enim izmed mesecev in kuža je kar dobro okreval,vsakodnevni kar dolgi sprehodi …, pa neštetih strastnih iskanj nezaželenih čeprav se še vedno malo hitrejeso prišle v domeno staršev. živalic v kožuščku našega ljubljenčka utrudi. Naši jutranji sprehodi so krajši je svoje nezadovoljstvo izrazil tudi on. kot prej. Večkrat se ustavi, sede, ali še Kuža je prinesel v hišo veliko Zelo urno je obrnil glavico, odprl raje leže v rosno travo. Skoraj prosečedobre volje in smešnih dogodkov. gobček in moji prsti so se »ujeli« med pogleda: »Samo malo, da si odpoči- majhne, a zelo ostre zobke … jem«. Potem pa njegove svetleče in Eden najbolj zabavnih se je iskrive oči spet zažarijo kot nekoč. Zdipripetil prav kmalu, ko je prišel v Tudi ponavljajoča vnetja ušes nas se, kot da pravi: »Saj zmorem! Zmo-hišo. Njegovo lajanje je bilo tako niso posebej navduševala. Pregledi pri reš tudi ti?«glasno, da se je slišalo prav grozeče. veterinarju, žalostno cviljenje ob vsakiUbogi poštar je ob tem pred vrati vožnji do veterinarske postaje, upor- In vedno znova stečemo v novobupano zaklical: »Zaprite psa!« Ob nost pri dajanju zdravilnih kapljic dan …ugotovitvi, da je ta glasno lajajoča ostajajo še živo v spominu.

Revija ISIS Zavodn9ik7Avgust/september 2016Ali zdravniška beseda splohše kaj velja?Izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., [email protected] Delo z bolniki, zdravljenje in preprečevanje na kliniki.« Take in podobne komentarje delabolezni so zdravnikove najpomembnejše naloge. kolegov neredko lahko slišijo tudi bolniki. Vem,Čeprav se zdijo razmišljanja nekaterih zdravni- da so v dveh večjih slovenskih zdravstvenihkov/funkcionarjev že precej odmaknjena od domovih želeli vzpostaviti skupne pogovore svsakodnevne prakse, si moramo odkrito priznati, predstavniki bolnišnice, vendar so se sestankida brez ljudi, ki v naših ambulantah iščejo klavrno končali, ker zdravniki na primarni ravnipomoč, tj. brez bolnikov, sploh ne bi mogli obsta- niso več hoteli poslušati, kaj vse delajo narobe.jati. Kljub temu pogosto slišimo zdravnike Ob tem sploh ni bilo mogoče pojasniti, da imanegodovati nad besednim izražanjem bolnikov in marsikateri zdravnik že zdaj na seznamu skorajnjihovih svojcev, češ da je kultura sporazumeva- 3000 oseb in da bi se zaradi splošnega pomanj-nja padla na zelo nizko raven. Ob tem se moramo kanja zdravniškega kadra k njemu želeli vpisatineizogibno vprašati, kakšna je kultura pogovora še novi.med zdravniki samimi. Primeri omalovaževanja strokovnega dela Študentje šestega letnika, s katerimi se sreču- zdravnikov na primarni ravni se kar vrstijo tudi vjem v okviru poučevanja predmeta Družinska medijih. Nedavno je zdravnik v časopisu vmedicina, mi še vedno pripovedujejo, kako se na povezavi z nedavno televizijsko oddajo Tarčakliničnih oddelkih slabšalno izražajo o zdravni- »obračunal« kar s petimi drugimi zdravniki inkih, ki delamo na primarni ravni. Navajam nekaj zaključil, da je zatohlost prisotna vsepovsod.najpogostejših primerov: »Ta zdravnik ne zna in (No, vsaj za svojo ambulanto lahko zatrdim, dane dela ničesar; samo naprej pošilja.« »Kdo vas ni zatohla v nobenem pomenu te besede.) Vje pa tako zdravil?« »V splošni medicini samo nekem drugem časopisu zdravniki pojasnjujejo,pišejo recepte in podobno, vse drugo pa se dela kako so se pod vodstvom njihove predstojnice domnevno dogajali vsakodnevni pritiski, številne diskriminacije, psihično nasilje, podtikanja in diskvalifikacije, kar vse je izrazito moteče vpliva- lo na delovni proces. Naslednji način sodobnega pogovora oz. tožarjenja med zdravniki so dopisi odvetniških hiš. Te običajno pišejo, da vsa strokovna telesa, ki bi bila upravičena do izvedbe nadzora, deluje- jo napačno. Stranka v postopku (zdravnik) prek odvetnika sporoča drugim zdravnikom, da tudi oni delujejo nestrokovno in v nasprotju s kode- ksom medicinske etike. Ob navedbi domnevne nestrokovnosti, ki si jih zdravniki med seboj vse vprek očitajo, odvetniki navedejo še kopico členov ter zakonskih in podzakonskih aktov, tako da si bralec skoraj ne more misliti drugega, kot da ta dodatek pomembno poveča prihodek odvetniške družbe. V vseh pisarijah in medijskih objavah se pogosto omenja kodeks medicinske deontologije, zato je vsekakor smiselno pogledati, kaj pravza- prav v njem piše glede sodelovanja med zdravni- ki. Odnose med zdravniki opredeljuje 3. poglavje

Revija ISISZ98avodnikAvgust/september 2016veljavnega kodeksa. Zaradi aktualno- 27. člen javnosti je oporečno in strokovnosti dogodkov navajamo člene v celoti: Razhajanje v mnenjih ne sme nikoli nedopustno; dopustno je le v strokov- izzvati nekorektnosti in presegati nem zdravniškem okolju in ob nav- 23. člen splošnih pravil lepega obnašanja. V zočnosti prizadetega zdravnika.Medsebojno sodelovanje zdravnikov primeru, da nesporazumov ni mogo- Ocena mora biti objektivna, argu-temelji na tovarištvu, iskrenosti, če poravnati, pristopajo organi mentirana, brez osebne prizadetostiodkritosrčnosti in posredovanju Zdravniške zbornice na ustreznih ali žalitev.izkušenj. Zdravnik naj se obnaša do ravneh k poizkusu sprave. V delovnihvseh sodelavcev in pacientov, kot in drugih medsebojnih sporih je Iz napisanega ni težko ugotoviti,želi, da bi se oni do njega. Zdravnik zdravnik obvezan, da poizkuša storiti da se glede na odnose med zdravnikine sme odreči strokovne pomoči dru- vse, da bi se spori čim prej odpravili. členov kodeksa najprej ne držimogemu zdravniku, če ga ta zanjo Zavedati se mora, kako takšni odnosi zdravniki sami. Vse težje z medseboj-prosi. vplivajo na delovno moralo, da nimi pogovori rešujemo celo strokov- škodujejo osebnemu ugledu, zdravni- na vprašanja (ta imajo za seboj 24. člen štvu, zdravstvenim zavodom in običajno sprejeto poklicno doktrino),Odnosi med zdravniki morajo teme- bolnikom. kaj šele, da bi se lahko pogovorili oljiti na spoštovanju in korektnosti. splošnih, občečloveških vprašanjih.Pri tem so dolžni upoštevati življenj- 28. člen Vse več je primerov, kjer zdravnika aliske in strokovne izkušnje starejših in Zdravnika nevredna dejanja so več skupin zdravnikov takoj stopi napredpostavljenih, ki naj bodo mlaj- žalitve, obrekovanje, omalovaževa- različne bregove ter pozneje za nobe-šim sodelavcem za vzgled in vodilo. nje, neopravičena in v laični javnosti no ceno ne popustijo. Cena takšnega izrečena kritika sodelavcev ali pred- ravnanja in obnašanja je znana: 25. člen postavljenih. Če zdravnik pri sode- problemi, ki jih različne zdravniškePravila kolegialnosti zahtevajo, da lavcih ugotovi večje napake v dia- skupine »rešujejo« v medijih in prekzdravniki branijo kolega, ki je neu- gnostičnih in terapevtskih postopkih, odvetnikov, na koncu kvarijo ugledpravičeno napaden. je dolžan svoja opažanja posredovati vsega zdravništva. Nič čudnega, če je predpostavljenim, in če napake niso bolnike, s katerimi smo neizogibno 26. člen odpravljene, tudi strokovnim telesom povezani, vse bolj strah in pogostoSolidarnost in tovarištvo med zdravniške zbornice. dvomijo o naših odločitvah.zdravstvenimi delavci se izraža tudiv tem, da zdravnik kolegialno skrbi 29. člen Ne žêlimo si, da bi po znanemza obolelega kolega, za obolele Podajanje negativnih mnenj o dru- reku »Homo homini Homeini« začelozdravstvene delavce in študente gem zdravniku v navzočnosti bolni- splošno veljati še »Zdravnik zdravni-medicine. kov, zdravstvenega osebja ali laične ku Homeini«. Zatorej: streznimo se že vendar!So vaši podatki na intranetnem portaluZZS pravilni? V sklopu intranetnega portala Zdravniške zbornice Slovenije uspešno deluje povezava s podat-kovnimi bazami zbornice, s čimer vam je preko spletnega portala omogočen dostop do večinepodatkov, ki jih vodimo o članstvu, kot so npr.: osebni podatki, izobrazba, licence, kreditne točke,zaposlitev, zasebništvo, funkcije v zbornici itn. Z namenom zagotovitve ažurnosti podatkov vas prosimo, da svoje podatke pregledate in namsporočite morebitne spremembe, nekatere izmed podatkov pa lahko spreminjate tudi sami vrubriki »Moji podatki«. Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime in geslo. V primeru, da ju nimate, seobrnite na g. Milana Kokalja ([email protected]).

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,47EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 10.000 copies.Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and thewife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to thelegend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on agranite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the titleof the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare ofall people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical Chamber The Medical ChamberPrim. Andrej Možina, M. D. Of SloveniaThe Vice-presidents of the Medical Chamber Founded in 1893 as The MedicalAssist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS Chamber for the Carniola Province.Sabina Markoli, D. M. D. The Medical Chamber of Slovenia was subsequently founded in 1992.The President of the AssemblyPrim. assist. Jernej Završnik, M. D., M. Sc.The Vice-president of the AssemblyNikola Potočnik, D. M. D.Executive board of the Medical TasksChamber of Slovenia The Medical Chamber of Slovenia is an Determining doctors‘ fees andThe president of the Educational council independent professional organisation participating in agreeing the prices ofProf. Bojana Beović, M. D., Ph. D. of medical doctors and dentists. health care services. Membership is an honour and obligation Representing the interests of doctors inThe president of the Professional medical committee for all those that work as physicians or determining contracts with the InstituteProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. dentists in Slovenia and have a direct of Health Insurance of Slovenia. contact with the patients. Participating in the negotiation ofThe president of the Primary health care committee The Medical Chamber of Slovenia collective contracts, and agreeingMihael Demšar, M. D. protects and represents the interests them on behalf of private doctors as of the medical profession, and helps to employees, thereby managing the valueThe president of the Hospital health care committee ensure the correct behaviour of doctors of medical professional‘ salaries.Assist. Valentin Sojar, M. D., MBA, FEBS and uphold their reputation by: Providing legal assistance and advice to Having and issuing a Code of Medical members on insurance against medicalThe president of the Dentistry health care committee Ethics, monitoring the behaviour of compensation claims.Sabina Markoli, D. M. D. doctors and administering any measures Maintaining a Welfare Fund to help necessary for violations of the Code. members and their families.The president of the Legal-ethical committee Maintaining a register of members and Monitoring the demand for doctors andProf. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. issuing membership cards. helping unemployed doctors find job. Issuing, extending and revoking the Assisting members to find suitableThe president of the Social-economic committee doctors‘ licences for independent work. locums during their absence.Božidar Visočnik, M. D. Participating in the development of the Publishing activities, editing activities; undergraduate education programme for issuing a free journal to members,The president of the Private practice committee doctors. publishing books and other publications.Helena Mole, M. D. Managing (planning, monitoring and Encouraging co-operation between supervising) the secondments of the members and arbitrating in disputes.The Secretary General two year compulsory postgraduate Encouraging the cultural and socialBrane Dobnikar, L. L. B. training in hospitals; secondments for activities of members; organising the specialisations; other postgraduate cultural, sporting and other social eventsPublic Relations Department professional training, and examination. and activities.Polona Lečnik Wallas, B. A. Organising professional seminars, Monitoring alternative methods of meetings and other types of professional treatment.Legal and General Affairs Department medical development. Deterring prohibited and unacceptableVesna Habe Pranjič, L. L. B. The professional auditing and appraisal medical practices. of each doctor practising in Slovenia. Providing a free permanent consultingFinance and Accounting Department Participating in the preparation of service to members.Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. regulations, planning and staffing plans Undertaking other tasks pursuant to legal in health care issues. regulations and the statute.Health Economics, Planning and AnalysisDepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Head of CME/CPD ActivitiesMojca Vrečar, M. B. A.Head of Postgraduate Medical Training,Licensing and Registry DepartmentTina Šapec, L. L. B.