Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija 2012, številka 2

Strokovna srečanja april 2012 13.–14.   •  17. SLOVENSKI PARODONTOLOŠKI DNEVI  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  BLED, Festivalna  št. udeležencev:  ni ome-  kotizacija:  zobozdravniki 280 EUR, ustni higieniki 150 EUR,  k. točke:  *** dvorana jeno zobne asistentke 100 EUR  vsebina:  strokovno srečanje za zo-  organizator:  Združenje za ustne  prijave, informacije:  prijave: W: www.albatros-bled.com, bozdravnike, ustne higienike in zobne bolezni, parodontologijo in stomato- Albatros Bled, Ribenska 2, 4260 Bled, Ksenija Blažič, T: 04 57 asistentke loško implantologijo, akad. prof. dr. 80 358, F: 04 57 80 355, E: [email protected], infor- macije: izr. prof. dr. Erika Cvetko, E: [email protected], Uroš Skalerič T: 030 253 200 13.–15. ob 13.00   •  TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA  kraj:  BOVEC  št. udeležencev:  24  kotizacija:  490 EUR  k. točke:  ***  vsebina:  tečaj je namenjen vsem  organizator:  Slovensko združenje za  prijave, informacije:  prijave: W: www.szum.si, E: zdravnikom urgentno medicino, prim. mag. Dušan [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med. 14. ob 9.00   •  UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)*  podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja  kraj:  LJUBLJANA,  št. udeležencev:   kotizacija:  Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati  k. točke:  6 Domus Medica, omejeno na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava- Dunajska cesta 162 nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra- nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj.  vsebina:  Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre-  organizator:  Zdravniška  prijave, informacije:  prija- ševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna zbornica Slovenije ve: E: [email protected], infor- udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za macije: Mojca Vrečar, T: 01 30 udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) 72 191, E: [email protected] 18. ob 9.00   •  VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)*  podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja  kraj:  LJUBLJANA,  št. udeležencev:   kotizacija:  Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati   k. točke:  6 Domus Medica, omejeno na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava- Dunajska cesta 162 nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra- nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj.  vsebina:  Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno  organizator:  Zdravniška  prijave, informacije:  prija- izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj zbornica Slovenije ve: E: [email protected], infor- za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija macije: Mojca Vrečar, T: 01 30 in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na 72 191, E: [email protected] delavnici 1.) 19. ob 9.00   •  UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)*  podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja  kraj:  LJUBLJANA,  št. udeležencev:   kotizacija:  Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati  k. točke:  6 Domus Medica, omejeno na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava- Dunajska cesta 162 nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra- nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj.  vsebina:  Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre-  organizator:  Zdravniška  prijave, informacije:  prija- ševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna zbornica Slovenije ve: E: [email protected], infor- udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za macije: Mojca Vrečar, T: 01 30 udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) 72 191, E: [email protected] 19.–21.   •  OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME  kraj:  KRANJSKA GORA, Hotel Lek  št. udeležencev:  20  kotizacija:  250 EUR  k. točke:  ***  vsebina:  delavnica je namenjena  organizator:  Univerzitetna klinika za pljučne  prijave, informacije:  prijave: spletna prijavnica: W: zdravnikom splošne/družinske medici- bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja Košnik, dr. www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: ne, specializantom interne medicine med., prof. Stanislav Šuškovič, dr. med. 04 256 94 93, E: [email protected] 106 Revija ISIS - Februar 2012

Strokovna srečanja april 2012 20.–21. ob 16.00   •  23. SPOMLADANSKI ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJE  kraj:  OTOČEC, Šport hotel, konferenč-  št. udeležencev:  do 250  kotizacija:  kotizacije ni  k. točke:  *** na dvorana Optimus  vsebina:  srečanje je name-  organizator:  Strokovno  prijave, informacije:  prijav ni potrebno pošiljati, rezervacijo za nočitev in/ali njeno zasebnim zdravnikom združenje zasebnih zdravni- večerjo pošljite neposredno na kraj dogodka, informacije: pisarna Strokovnega in zasebnim zobozdravni- kov in zobozdravnikov Slo- združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Dunajska cesta kom venije in Zdravniška zbornica 162, 1000 Ljubljana in Zdravniška zbornica Slovenije, Dunajska cesta 162, 1000 Slovenije Ljubljana, T: SZZZZS: 01 433 85 35, ZZS: 01 307 21 23 20.–21. ob 8.30   •  OSKRBA DIHALNIH POTI – UČNA DELAVNICA  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica  št. udeležencev:  20  kotizacija:  240 EUR z vključenim DDV  k. točke:  *** 5, 16. nadstropje kirurške stolpnice – mala predavalnica  organizator:  UKC Maribor, Oddelek  prijave, informacije:  prijave: prijavnico iz revije Isis pošljite za anesteziologijo, intenzivno tera- na: E: [email protected] ali UKC Maribor, Center za  vsebina:  učna delavnica je namenjena pijo in terapijo bolečin UKC Maribor, odnose z javnostmi in marketing, Ljubljanska ulica 5, 2000 specializantom anestezije, urgentne Univerza v Mariboru, Medicinska Maribor, informacije: Slavica Keršič, posl. sek., T: 02 321 29 medicine, interne intenzivne medicine fakulteta v Mariboru, prim. Zoran 40, F: 02 321 28 26 in ostalim Zabavnik, dr. med. 26. ob 19.00   •  CARDIO JOURNAL CLUB: MEHANSKA CIRKULATORNA PODPORA – NOVI TRENDI - KRKA  kraj:  LJUBLJANA, Zdravniška zbornica  št. udeležencev:  30  kotizacija:  kotizacije ni  k. točke:  1 Slovenije, Klub Domus Medica  vsebina:  strokovno srečanje je name-  organizator:  KO za kardiologijo, UKC  prijave, informacije:  prijave: E: njeno zdravnikom, medicinskim sestram Ljubljana v sodelovanju z Društvom [email protected], facebook.com/cardiojour- in zdravstvenim tehnikom, študentom mladih kardiologov Slovenije, asist. nalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor obeh strok Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, T: 041 346 505 Poglajen, dr. med. maj 2012 11.–13. ob 13.00   •  TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA  kraj:  MARIBOR  št. udeležencev:  24  kotizacija:  490 EUR  k. točke:  ***  vsebina:  tečaj je namenjen vsem  organizator:  Slovensko združenje za  prijave, informacije:  prijave: W: zdravnikom urgentno medicino, prim. mag. Dušan www.szum.si, E: [email protected], informaci- Vlahović, dr. med. je: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 12.   •  17. MEDICINSKI DUATLON IN STROKOVNI SIMPOZIJ  kraj:  UDEN BORŠT PRI KRANJU  št. udeležencev:  ni omejeno  kotizacija:  na spletni strani W:  k. točke:  *** http://www.agp-pro.si/duatlon_brdo/  vsebina:  promocija zdravega načina  organizator:  TK Triglav in Medicus  prijave, informacije:  Milivoj Veličković življenja Perat, E: [email protected] 18.   •  KOGOJEVI DNEVI: NAJPOGOSTEJŠE DERMATOZE V AMBULANTI DRUŽINSKEGA ZDRAVNIKA – PODSKLOPI: DERMATOZE OBRAZA, DERMATOZE ROK, DERMATOZE GOLENI IN PODPLATOV, DERMATOZE TRUPA  kraj:  LJUBLJANA  št. udeležencev:  100  kotizacija:  ni podatka  k. točke:  ***  vsebina:  srečanje je namenjeno  organizator:  Dermatovenerološka  prijave, informacije:  Dermatovenerološka klinika Ljub- zdravnikom družinske medicine in klinika UKCL, Katedra za dermatove- dermatologom nerologijo pri MF Univerze v Ljubljani, ljana, Zaloška 2, Verica Petrovič, T: 01 522 42 80, F: 01 522 asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med. 43 33 Revija ISIS - Februar 2012 107

Strokovna srečanja maj 2012 18.–19. ob 12.00   •  XXXII. PODIPLOMSKA ŠOLA ZA ZDRAVNIKE: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  LJUBLJANA, Univerzitetni klinični  št. udeležencev:  30  kotizacija:  kotizacije ni  k. točke:  *** center  vsebina:  šola je namenjena zdravnikom speci-  organizator:  Univerzitetni klinični center  prijave, informacije:  prijave: izključ- alistom in specializantom splošne in družinske Ljubljana, Interna klinika, KO za endokrinologi- no na E: [email protected], medicine ter drugim zainteresiranim jo, diabetes in presnovne bolezni, prim. Franc informacije: T: 051 304 408. Mrevlje, dr. med. 24.–26. ob 9.00   •  ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORT PROVIDER COURSE  kraj:  IG PRI LJUBLJANI, IC URSZR, Zabrv  št. udeležencev:  16 (možnost opa-  kotizacija:  750 EUR + DDV  k. točke:  *** 12, Ig zovalcev)  prijave, informacije:  prijave: W: http://www.atls.si/, E: [email protected],  vsebina:  tečaj »nadaljevalni postopki  organizator:  Zdravniško društvo informacije: Roman Košir, T: 031 541 202 oskrbe poškodovancev« je namenjen ATLS Slovenija, Roman Košir, dr. med. vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo s poškodovanci 24.–26.   •  OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME  kraj:  KRANJSKA GORA, Hotel Lek  št. udeležencev:  20  kotizacija:  250 EUR  k. točke:  ***  vsebina:  delavnica je namenjena  organizator:  Univerzitetna klinika  prijave, informacije:  prijave: spletna zdravnikom splošne/družinske medici- za pljučne bolezni in alergijo Golnik, prijavnica: W: www.klinika-golnik.si, ne, specializantom interne medicine prof. Mitja Košnik, dr. med., prof. informacije: Irena Dolhar, T: 04 256 94 Stanislav Šuškovič, dr. med. 93, E: [email protected] 25.–26.   •  XIII. NOVAKOVI DNEVI: PSIHIATRIČNE IN SRČNE BOLEZNI V NOSEČNOSTI, NOVOROJENČEK PO OPLODITVI Z BIOMEDICINSKO POMOČJO XX. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA ZA PERINATALNO MEDICINO  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  RIMSKE TOPLICE,  št. udeležencev:  ni ome-  kotizacija:  z vključenim DDV 260 EUR za specialiste in 130  k. točke:  *** Rimske terme jeno EUR za specializante in babice, delavnica 50 EUR  vsebina:  strokovno srečanje je name-  organizator:  Združenje za perina-  prijave, informacije:  Prijavo lahko pošljete po pošti na njeno specialistom in specializantom talno medicino Slovenije, Klinični naslov Martina Pečlin, Ginekološka klinika, Enota za razi- ginekologije in porodništva, pediatrije, oddelek za perinatologijo Ginekolo- skovalno delo, Šlajmerjeva 3, Ljubljana, ali F: 01 439 75 90 kardiologije, psihiatrije, družinske medi- ške klinike v Ljubljani, Univerzitetni ali E: [email protected]. Predhodna prijava cine, neonatologom in babicam klinični center Ljubljana je obvezna junij 2012 1.–2. ob 10.00   •  37. STROKOVNO SREČANJE STOMATOLOGOV SLOVENIJE »IZ PRAKSE ZA PRAKSO«  kraj:  PORTOROŽ, Avditorij  št. udeležencev:  ni omejeno  kotizacija:  150 EUR  k. točke:  ***  vsebina:  seminar je namenjen doktor-  organizator:  Stomatološka sekcija  informacije, prijave:  informacije: Stomatološka sekcija SZD, Katarina Jovanovič, T: 041 703 347, F: 01 434 25 84, E: jem dentalne medicine SZD [email protected] 4.–6. ob 8.00   •  EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOP  kraj:  še ni podatka  št. udeležencev:  24   kotizacija:  750 EUR   k. točke:  ***  vsebina:  tečaj je namenjen vsem  organizator:  Slovensko združenje za  prijave, informacije:  prijave: W: www.szum.si, E: zdravnikom urgentno medicino, prim. mag. Dušan [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med. 6.–9.   •  EUROPERIO 7  kraj:  DUNAJ, AVSTRIJA, Messe Wien  št. udeležencev:   kotizacija:  zobozdravniki 550 EUR (do 27. 2. 2012), 650 EUR  k. točke:  *** Exhibition & Conference Center ni omejeno (do 20. 5. 2012), ustni higieniki: 200 EUR (do 27. 2. 2012), 250 EUR (do 20. 5. 2012)  vsebina:  stro-  organizator:  European Federation of Periodontology,  prijave, informacije:  prijave: individualno: W: kovno srečanje za soorganizator: Združenje za ustne bolezni, parodontologi- http://www.europerio7.com/, skupinski odhod: HRG Slovenia, zobozdravnike in jo in stomatološko implantologijo SZD, predsednik: akad. kontaktna oseba Boštjan Napotnik, T: 01 423 36 36, informa- ustne higienike prof. dr. Uroš Skalerič cije: E: [email protected], E: [email protected] 108 Revija ISIS - Februar 2012

Strokovna srečanja junij 2012 8.–10. ob 8.30   •  ULTRAZVOČNO VODENO ENDOVENSKO LASERSKO/RF ZDRAVLJENJE KRČNIH ŽIL  podroben program na spletni strani zbornice  kraj:  OTOČEC, Vila Otočec in Avelana,  št. udeležencev:  8  kotizacija:  1.500 EUR  k. točke:  v d. o. o.   organizator:  Avelana, d. o. o., prim. postopku  vsebina:  učna delavnica je namenjena mag. Andrej Šikovec, dr. med. flebologom, kirurgom, varikologom,  prijave, informacije:  Avelana, d. o. o., Dobrava 72, 8222 radiologom Otočec, Damjana Bradač Zupančič, T: 07 30 75 107, F: 07 30 75 174, E: [email protected] 12.–13. ob 9.00   •  KAKO HKRATI POVEČATI STROŠKOVNO UČINKOVITOST IN KAKOVOST V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH  kraj:  LJUBLJANA, Domus Medica,  št. udeležencev:  20–25  kotizacija:  390 EUR + DDV  k. točke:  *** Rantova soba, Dunajska cesta 162  vsebina:  Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kako-hkra-  organizator:   prijave, informacije:  prijave: E: ti-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F. CRMT Inštitut, [email protected], informacije: Nives Na- doh, [email protected], T: +386 Strokovno srečanje je namenjeno strokovnim in poslovnim direktorjem, CRMT, d. o. o., sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, Dragica Erčulj (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 437 00 analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo recept za vzpo- stavitev učinkovitega sistema nadzora (zdravstveni dom, bolnišnice, domovi za starejše in ostali zavodi). 13. ob 9.00   •  TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV  kraj:  LJUBLJANA, Očesna klinika in  št. udeležencev:  8–10  kotizacija:  200 EUR  k. točke:  *** Simulacijski center UKC Ljubljana  organizator:  Svet za izobraževanje  prijave, informacije:  prijave: E: [email protected]  vsebina:  učenje učiteljev je name- UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak in vedno tudi E: [email protected], informaci- njeno mentorjem specializantov, Antolič je: Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana, Zaloška 11, študentov 1000 Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 590 DelovnA mestA Poleg splošnih zahtev, določenih z zakonom, pridobivanje specifičnih znanj s področja pričakujemo, da prijavljeni kandidati zdravstvenega zavarovanja. Zavod za zdravstveno izpolnjujejo naslednje pogoje za zasedbo Novemu sodelavcu nudimo dinamično delo zavarovanje Slovenije delovnega mesta: v urejenem okolju ter možnost strokovnega izpopolnjevanja in razvoja. »Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije • doktor medicine, specialist splošne Kandidati bodo izbrani na podlagi je javni zavod, ki zagotavlja zavarovancem medicine ali druge specializacije, selekcijskega postopka, ki lahko vključuje tudi v državi uveljavljanje pravic iz obveznega testiranje. zdravstvenega zavarovanja. Z usposobljenimi • veljavna licenca Zdravniške zbornice Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonsko in motiviranimi zaposlenimi, s sodobno Slovenije, določenem roku. tehnologijo in organiziranostjo želimo Za dodatne informacije se lahko obrnete na zavarovancem, partnerjem in drugim strankam • najmanj 48 mesecev delovnih izkušenj, nas,T: 01 30 77 410. nuditi odlične storitve.« Vaše pisne prijave, z življenjepisom in • strokovni izpit iz splošnega upravnega predstavitvijo dosedanjega dela, pošljite do 29. K sodelovanju vabimo postopka (izbrani kandidat, ki ob razpisu februarja 2012 na naslov: ZZZS, Direkcija, tega izpita ne bi imel opravljenega, ga bo Miklošičeva 24, 1507 Ljubljana oz. E: komunikativne in dinamične sodelavce, ki dolžan opraviti najkasneje v roku šestih [email protected] želijo nadaljevati svojo poklicno kariero v mesecev od dneva zaposlitve), Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Oddam • poznavanje dela z osebnim računalnikom Zaposlili bomo: (urejanje besedil in preglednic) in e-pošte V občini Domžale dajem v najem objekt za ter znanje svetovnega jezika. zdravstveno dejavnost, velikosti cca 200 m2. zdravnico/zdravnika Dodatne informacije na T: 041 800 521. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen (lokacija delovnega mesta je v Ljubljani, čas, s polnim delovnim časom. Revija ISIS - Februar 2012 109 Direkcija) za: Od novega sodelavca pričakujemo • odločanje o pravicah zavarovancev v sposobnosti komuniciranja in reševanja skladu z zakonom in pravili, problemov, sposobnosti organiziranja in analitičnega razmišljanja, sposobnost • podajanje izvedenskih mnenj, timskega dela, sposobnost hitre presoje in • sodelovanje pri oblikovanju strokovnih sodelovanja, predvsem pa profesionalnost in samoiniciativnost ter pripravljenost za smernic za odločanje o pravicah.

Strokovna srečanja Uredništvu revije Isis faks: 01 30 72 109 Dunajska c. 162 p.p. 439 1001 Ljubljana V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi. Prvo obvestilo želimo objaviti v številki Izide. Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice. Datum prireditve Začetek, ura Kraj Prostor, kjer bo prireditev Naslov strokovnega srečanja Število poslušalcev (če je določeno) (neomejeno) Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...) Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...) Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...) Predstavnik ali strokovni vodja Naslov za pošiljanje prijav Informacije, kontaktne osebe Njihove tel. številke in št. faksa Višina kotizacije Brezplačna kotizacija   da     ne za upokojene zdravnike in študente 110 Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avniki v prostem času Nastop orkestra Camerata medica z violončelistko študentko medicine Tino Gregorc. Prvi božično-novoletni koncert orkestra Camerata medica v novi dvorani Zdravniške zbornice Slovenije Pavle Košorok V letu 2011 je zdravniški orkester »Camerata medica« praznoval Mnogo zdravnikov ima glasbeno izobrazbo in pogosto se pojavlja 20-letnico delovanja. Vsak, ki ustvarja, si želi pokazati svoje vprašanje, ali je glasba tista, ki pripelje človeka v medicino, ali pa delo.Tako čutimo tudi v zdravniškem orkestru in za tako po- so zdravniki tisti ljudje, ki znajo čutiti z glasbo in s človekom. Ka- membno obletnico se je orkester posebej pripravil. Naš dirigent korkoli, glasba je prav gotovo človekova dejavnost, ki življenju daje Franc Avsenek, docent na ljubljanski akademiji za glasbo, je v višjo kakovost, ob odgovornem delu pa tudi pomaga, da je stres tem jubilejnem letu izbral zanimiv program in se posebej potru- manjši in je lažje premagovati delovne obremenitve. dil tako, da je nekatere skladbe priredil za zasedbo orkestra. Prav prvi božično-novoletni koncert orkestra »Camerata« 20. Prvi koncert, ki ga je pripravil orkester za to pomembno obletnico, decembra 2011 je bil darilo kolegom in priložnost, da se ob pri- je bil že meseca maja nastop v veliki dvorani Zavoda za glasbeno jateljskem druženju sprostimo in si vzamemo čas za nekaj lepega. in baletno izobraževanje. Drugi nastop, ki vedno zbere zanimivo Predsednica zdravniške zbornice prim. Gordana Kalan Živčec občinstvo in ki tudi orkestru že veliko pomeni, je sodelovanje v nas je v svojem nagovoru prijazno pozdravila v naši skupni hiši in polhograjski graščini na Grajskih glasbenih večerih. Orkester ima orkestru dala spodbudo za začetek koncerta. rezerviran termin v juniju. Poseben čar tega dogodka je sproščenost, ki jo omogočata grajski park in čudovita okolica. Občinstvo se že Program je bil sestavljen iz klasičnih del (Tartini, Vivaldi, Doniz- pred koncertom prične zbirati v parku, po nastopu pa je vsako leto zeti, Mahler), v katerem je bilo potrebno pokazati klasično znanje pripravljena skromna pogostitev, ki poveže izvajalce in poslušalce. in koncertni pristop k igranju. V nadaljevanju je bilo predstavljenih nekaj sicer zahtevnih, vendar po svojem žanru bolj popularnih del Vsako leto sodelujemo tudi na zdravniškem koncertu, ki je obenem (Sarasate,Toselli, Fibich). Občinstvo je nato presenetil dirigent, ki slovesen zaključek Plečnikovega simpozija s podelitvijo priznanj je prevzel vlogo solista skupaj s harmonikarjem Mirkom Jevto- in nagrad študentom in zaslužnim učiteljem. Nastopanje na tej vićem v skladbi Astorja Piazzole. S skladbo E. Claptona je orkester slovesnosti ima za orkester in sploh vse sodelujoče še poseben pričaral utrinek iz filmske glasbe s solistko in mlado zdravnico Aljo pomen. Sodelovanje glasbenikov je že pred 42 leti spodbudil prof. Koren. Zaključna skladba A.Templetona s solistom klarinetistom Lenart, naš učitelj patologije, ki je bil tudi sam čelist. Navdušil je dr. Jernejem Podbojem je bila priložnost, da orkester pokaže, da se nekaj izvajalcev, ki so kot kvartet pripravili prvi glasbeni program, znajde tudi v glasbi z džezovskim pridihom. ki je polepšal večer ob zaključku Plečnikovega simpozija.Ta nastop je opogumil še mnoge druge, da so v naslednjih letih sodelovali in Orkester je ob svoji 20-letnici pokazal, da je postal uigran korpus, poleg medicinskega pokazali tudi svoje glasbeno znanje. in škoda bi bilo, da te svoje kondicije ne bi vzdrževal tudi naprej. Revija ISIS - Februar 2012 111

Zdr avniki v prostem času Z orkestrom je pela mlada zdravnica Alja Koren. Ob spremljavi orkestra se je predstavil tudi violinist Andrej Gubenšek, dr. med. Nastopi so priložnost, da se opogumijo tudi tisti, ki znajo igrati, še nastop pianistke Katarine Tominec in solistična točka našega pa morda kolebajo zaradi pomanjkanja časa ali obvez. Nikomur dirigenta maestra Avseneka! od nas, ki igramo, ni žal, da sodelujemo. Res je, da čisto vsi člani Privškova priredba napeva »Svete noči« je bila začetek praznovanja. orkestra niso zdravniki. Nekateri so tudi iz drugih strok, ki pa Orkestru so se pridružili poslušalci in skupaj ustvarili praznično imajo povezavo z medicino, če pa to ne, so, kot se radi pošalimo, vzdušje, ki nas je spremljalo v novo leto. Pogostitev, ki jo je pripra- naši bodoči pacienti! Prav zdravniški koncert v dvorani zdravniške vila zdravniška zbornica, nas je vse presenetila. Prijazno vzdušje zbornice je pokazal, da je tak orkester potreben, saj je sprem- se je kar zavleklo in želja vseh je bila nedvoumna: takšen dogodek ljal soliste, ki so bili vsi zdravniki in so ob orkestrski spremljavi smo potrebovali in si ga še želimo! Lahko rečemo, da se orkester s pokazali svoje vrhunsko znanje: violinist Andrej Gubenšek, dr. tem strinja, odziv poslušalcev pa nas je prepričal, da se bomo potru- med., mezzosopranistka Alja Koren, dr. med., violončelistka Tina dili tudi v naslednjem letu. Gregorc, študentka medicine. Posebno darilo orkestru pa je bil Foto: Janez Platiše Medicinci pojejo za spodbudo pri zdravljenju Ksenija Slavec Mladostna svežina vedno znova prinese empatijo, odprtost, ave, ki je v celoti posvečen slovenski ljudski glasbi. Sicer sodelovanje in na obraze pričara radostni nasmeh. Tako je pojejo ob različnih slovesnostih, slavnostnih odprtjih, pode- 10. januarja v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra litvah diplom, na obletnicah in večjih slavjih, slovesnostih na v Ljubljani (nadalje UKCL) zbrane navdušil TrioQuartet, državni ravni in tudi sodelujejo z znanimi slovenskimi glas- katerega član je tudi Miha Zabret, študent 6. letnika Me- beniki. Med vsem, kar umetnost ponuja, so se fantje odločili dicinske fakultete v Ljubljani. Kvartet aktivno deluje že od za petje. In prav to je tisto, kar jim daje možnost, da vedno leta 2006, v sedanji postavi pa se je pojavil šele pred nekaj znova prinesejo svojemu občinstvu radost in energijo. meseci. Pevci prihajajo iz okolice Škofje Loke, svoje glasbene talente pa zaupajo v razvoj kakovostnim slovenskim pevskim Prvi tenorist Miha Lušin je najnovejši član, prihaja iz Ribnice, pedagogom. Izvajajo različne zvrsti glasbe in njihov glavni od koder tudi prinaša svež, temperamentni duh, ki daje zasedbi cilj je poslušalcu postreči z vrhunskim zvenom, čisto harmo- posebno energijo. Tudi on se poleg solopetja ukvarja s števil- nijo, predvsem pa s svojo energijo dvigniti občinstvo in mu nimi drugimi inštrumenti, med drugim igra kitaro, bugarijo in podariti čim lepše glasbeno izkustvo in dobro voljo. Zasedba harmoniko, ki so nepogrešljivi inštrumenti pri izvajanju kvarte- ima za sabo že kar pestro glasbeno zgodovino. Med drugim tovega repertoarja. Drugi tenorist, akademski glasbenik Jernej so pridobili naziv »ime meseca« na Radiu Sora, prejeli prvo Strah Bergant, je že prepeval na različnih prireditvah Kulturno- nagrado na srečanju »Večer kvartetov« na Turjaku in osvojili umetniškega društva Kliničnega centra in Medicinske fakultete prvo mesto na festivalu v Pécsu na Madžarskem (izrecna po- v Ljubljani (nadalje KUD), med drugim tudi v duetu s sedanjo hvala za umetniški vtis direktorja festivala Tamasa Laknerja). mlado zdravnico, sopranistko Vlasto Rožman. Jernej sicer igra V lanskem letu so posneli svoj prvi album z naslovom Večerni še klavir, harmoniko, po potrebi pa poseže tudi po kitari in tako sooblikuje inštrumentalno ozadje pevskih nastopov kvarteta. 112 Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avniki v prostem času Baritonist Miha Zabret je študent 6. Slikar Ivan Prešeren - Žan prejema Likovnica Metka Kolenc, ki je pripra- letnika Medicinske fakultete v Ljub- priznanje za svojo razstavo od pod- vila terapevtsko razstavo v Mali galeriji, ljani, ki vodi na MF tudi Impro ligo in predsednika Likovne skupine KUD-a, v pogovoru s prof. Zvonko Z. Slavec. je odličen retorik. likovnega terapevta Jana Milkoviča. Bariton je že omenjeni Miha Zabret, ki z lepo slovensko besedo Umetniki naj bi skozi zgodovino prav zato izumljali glasbila, rad oblikuje rdečo nit koncertov, poleg tega pa v zasedbi igra pri da bi lahko izvedli prvobiten, izviren, prazvok in na platnih nas zelo eksotičen inštrument – havajski ukulele, sicer pa poleg uprizorili svetlobo, njeno igro s temo in paleto barv, ki imajo solističnega prepevanja rad sede za klavir. Basist Lenart Rupar svoj izvor v eni sami niansi. Zaradi njihovega navdiha so jih zaključuje študij kitare na Akademiji za glasbo v Ljubljani. S zelo pogosto povezovali z nadčutnim, duhovnim, kot nekakš- svojim inštrumentom ustvarja energično glasbeno vzdušje v ne znanilce, kot tiste, ki čutijo in vidijo več od običajnih ljudi. kvartetu in prevzame kitarske sole na koncertih, poprime pa So tisti, ki lahko v svoji glasbi izražajo največ, kar je mogoče še za bisernico in druga brenkala. Tudi on izpopolnjuje svojo povedati, in na slikah upodobijo svetlobo v vsej njeni veličini in tehniko petja v glasbeni šoli. orkestraciji barv. Fantje so najprej zapeli v živahnih ritmih pesmi Ko so lipe Ivana Prešerna Žana, v prvi vrsti dolgoletnega priznanega glas- cvetele, Črnski venček in Ne čakaj na maj, nato malo bolj resen benika, je z leti vse bolj navduševala tudi likovna umetnost. Pre- domoljubni del: Domača hiša, Bratci veseli vsi in Za njo, ob vzela ga je tako močno, da jo je izbral za pomembno ustvarjalno koncu pa spet bolj razgiban in ljudem prikupen del Vjeruj u vsebino. Svoje slikarstvo je predvsem v zadnjem ustvarjalnem ljubav, Somewhere, over the rainbow in Zemlja pleše. Ker pa obdobju v veliki meri tematsko posvetil ravno zvokom in glasbi, so bili obiskovalci prireditve več kot zadovoljni, so zapeli za glasbilom in pevcem. Pričujoča razstava pomeni nadaljevanje dodatek še srčno dalmatinsko pesem Ružo moja crvena. avtorjevih zanimanj in raziskovanj. Ti osnovni motivi in hkrati simboli lebdijo v nedefiniranem prostoru in nakazujejo poveza- V osrednji galeriji je razstavljal član Likovne skupine KUD-a vo človeka z esenco umetnosti. Ob njih začutimo življenje barv Ivan Prešeren - Žan, sicer upokojeni poklicni trobentač, ki je in oblik, ki se med seboj mešajo, zlivajo, sintetizirajo in tonsko vse življenje igral v džezovskih sestavih. Zadnjih 15 let slika in spreminjajo. Iz del izžarevata notranji temperament in energija, na svoja platna prenaša glasbo v barvah in njen izjemni ritem. v nenehnem prepletanju sproščene domišljije – od dramatične Njegovo slikarstvo je likovna kritičarka Polona Škodič pred- napetosti do poetične umirjenosti. Zvoki in instrumenti posta- stavila v duhu naslova ZVOK in svetloba. »To naj bi bilo tisto nejo prava vizualna paša za oči. Tako avtor v izvirnih interpre- prvo, prvinsko osnovno, tisto, s čimer se je vse začelo… »Zvok tacijah z gledalcem deli svoj doživljajski svet kot krogotok in in Svetloba« – veliki pok in veliki začetek. To je točka, preko harmonijo. Z dinamičnimi potezami razdelane kompozicije katere ne uspe priti niti znanstvenikom. Vse, kar nam je dano zaživijo v vibracijah etrskega prostora skozi gibanje, utripanje spoznati obstane, ko pridemo do prvinskega Zvoka in Svet- in vrtinčenje. Vsakokrat nov, domišljijsko dodelan ritem motiva lobe, do točke od koder vse izvira, tudi mi in to vesolje, ki nas obdaja… Revija ISIS - Februar 2012 113

Zdr avniki v prostem času je čista avtorska stvaritev in v vsakem se že poraja zametek novega. Dela iz tega ciklusa prinašajo svežo likovno izpo- ved in se nas lahko dotaknejo na več načinov. Za vsa platna je značilna barvno bogata, sijoča paleta in ekspresija, ki razodeva globinsko razumevan- je vsebin. Slikar je z učinkovitim stopnjevanjem dosegel samodejno prehajanje ostrine v mehkobo, liričnosti v dramatičnost, impresije v ekspresijo in slednjič v čisto abstrakcijo. Poteze čopiča so lahko zelo drobne in mehke ali praviloma močno izrazite in hitre, bolj površinske ali skrite pod težo več pas- toznih nanosov. Likovne rešitve, ki jih uporablja, ne glede na izbran motiv, se v izhodiščih sicer vedno gibljejo v realističnih okvirih, a se pod težo občutij, čustev in zaznave lahko zabrišejo v nemirne barvne impresije. Lepota in moč glasbe, ki jo zna avtor izraziti na platnih, je izoblikovala njegov značilen TrioQuartet prinaša prešernost in izjemno glasbeno kakovost. razpoznaven slog, ki ga odlikuje sodobna in estet- sko čista likovna govorica. občutenje, zato je njeno slikanje tako intenzivno in naravnost iz Ivan Prešeren Žan je risarsko in slikarsko spretnost dopolnjeval srca, izvor veselja, sreče, žalosti, hvaležnosti… v širokem zamahu in vselej v poglobljenem odnosu do stvar- Predvsem rada slika naravo, tihožitja, zadnje čase pa jo vse bolj nosti, ki je postajala upodabljajoča vsebina. Svoj slikarski talent navdihujejo drevesa, ki so simbol življenja in energije. Nekaj je začel polno in intenzivno uresničevati pred petnajstimi leti tega je prenesla tudi na svoja platna in iz njih res veje inten- in večkrat uspel prepričati tudi zahtevnejšo kulturno javnost, da zivnost barve, energije in moči. Metka je članica kulturnega njegovo slikanje lahko daleč presega zgolj ljubiteljstvo. Ko se je društva PAVZA iz Selnice ob Dravi, likovno znanje pa nabira začel izobraževati in s tem spoznavati odlične likovne pedagoge tudi na univerzi za tretje življenjsko obdobje. Sodeluje na vseh in mentorje, pa tudi številne slikarske kolege, se je dokaj hitro skupinskih razstavah tako v društvu kot tudi na univerzi, kot vključil v tokove likovnih aktivnosti, tečaje, delavnice, kolonije, gostja je sodelovala na razstavi slikarja Rajka Ferka v UKC natečaje... Dotaknile so se ga, tako rekoč, vse vidnejše slogovne Maribor. V novembru pa je imela tudi svojo prvo samostojno in umetniške smeri, znotraj katerih je vselej želel izslikati svoje razstavo v Litiji.« želje in hotenja, od realizma do abstrakcije. Tudi v preteklih Prireditev je žlahtno vodila in povezovala predsednica KUD-a ustvarjalnih obdobjih je bil pripovedno zgovoren in usmerjen zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, ki je vsem sodelu- predvsem v tradicionalne slikarske teme, kot so: krajina, tiho- jočim odmerila pravo mesto in jih s svojo srčnostjo med seboj žitja, portret in različne figuralne kompozicije. S svojo ustvar- povezala v celoto, da so vsi zbrani čutili toplino KUD-ovega jalnostjo je pomenljivo dopolnil slovenski likovni prostor, kar dela in poslanstva. Srečanje je sklenila z veliko mislijo urugvaj- potrjujejo tudi številne razstave ter mnoge nagrade in priznanja, skega pesnika Maria Benedettija (1920–2009), da je človekova ki jih je prejel za svoje uspešno delo. Več kot pet let je član moč v tem, da se zna ob svojih težavah in bolezni boriti zase: likovne sekcije našega KUD-a, je pa tudi izjemno dejaven in nepogrešljiv član drugih likovnih društev.« Nemogoče je dobiti, ne da bi znal izgubiti. Nemogoče je hoditi, ne da bi znal pasti. V Mali galeriji je razstavljala Metka Kolenc, amaterska likov- Nemogoče je zadeti, ne da bi se znal motiti. nica, ki je v slikanju našla pot za premagovanje svoje bolezni in Nemogoče je živeti, ne da bi znal podoživeti. spoznala, da je zanjo umetnost zdravilna, poživljajoča, pomirju- joča in navdihujoča. O njej je Maruša Vršnik zapisala: »Matka Veličastnost ni v tem, da nikoli ne padeš ampak v tem, Kolenc predvsem globoko spoštuje življenje. Živi na gričku, ki ji da se pobereš, kadar je to potrebno. nudi razgled po okoliških gričih, travnikih, gozdovih in ob njih To je nekaj, kar imajo le redki. pripetih domovih, vse do kamor nam nese oko. Tako lahko opa- prednost, da lahko poskušajo in preizkušajo. zuje prelepe sončne zahode, ki rišejo svoje prečudovite barve in Srečni so tisti, ki jim je že uspelo enako naravno sprejeti se potem skrijejo za obronki Pohorja, igro oblakov… Vse okoli dobitek ali izgubo, zadetek in zmoto, zmago in poraz ... sebe vidi v barvah, kakor se pač z njimi igra leto skozi svoj čas. Vse to jo navdihuje, ji daje moč in energijo ter vodi njeno bit in Foto: Teja Šulek roko k platnu. Vsakokrat v barvah zlije na platno svoje trenutno 114 Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avniki v prostem času Ples barvitih mask Prijateljska srečanja Ples mask Bereš čustva ki plavajo med ljudmi Bila si tam sama Igrala se je s tabo Čustva te ogrožajo Kot barve akvarela plavajo med ljudmi Igrala se je s tabo kot se igra slepec tvoje telo in duša se vedno obarvata z barvami čustev s svojo palico ko štorklja po pločniku ki plavajo med ljudmi Ne maraš bližine ljudi Ne maraš teh barv ki izžarevajo iz ljudi Slepec je jezen in se napije Ne maraš teh vsiljivih barv ki zasežejo tvoje telo in dušo vrže svojo palico ob tla V besedah ne obstajaš V barvah ljudi se izgubiš Palica je kriva da ne vidi Barve zamažejo tvojo obleko in telo V besedah ne obstajaš palica je kriva da šepa Kje začutiš sebe? V tvoji duši so sledi vseh barv ljudi Palica je kriva da njegovo življenje ki s svojo barvito senco pridejo mimo tebe brez smisla tone v pozabo Vse te barve ljudi te preganjajo kot ukazujoči glasovi v duši V besedah pogovora se izgubiš Tvoje pesmi tvoj ples tvoje slike Bila si tam Spremeniš se Tam je zatočišče v tvojem svetu Tam opereš sence ljudi v njeno novo hodilko palico iz svojega telesa Tam opereš svojo dušo S tabo se pogovarja kot se invalid pogovarja s svojim vozičkom Osamljenost v tvojem svetu kjer ni besed kjer so barve in melodija glasu kjer so toni in barve Pridejo ljudje Porivajo voziček z njo v naročju Nasilje besed Prekleto nasilje govora! Osamljena si Ti si tam Ti si ta voziček v svojem jeziku slik in podob melodije in tonov In ko kaj ne gre tako kot naj bi šlo Vedno znova si posiljena in zlorabljena skozi besede ti si kriva Ti si uporabljena Manipulativna zloraba besed Osamljena si v svojem svetu pesništva slik in melodij Osamljena si Voziček je odvržen v kotu bolnice Tam obstajaš Tam je tvoja domovina Tam čutiš kapljice sebe kjer čaka bolj usmiljenja vrednega pacienta Pred barvami ljudi se ne moreš braniti Barve ljudi prevzameš nase Ona si je kupila že nov voziček... Ti ne obstajaš Si barvita senca ljudi ki so prišli mimo Vsakdo te lahko s svojo barvo zamaže Sara Vrščaj V vsaki skupini ljudi potoneš v akvarelu Menterschwaige, 16. 2. 2011 ki plava v nezavednem svetu človeških skupin Prekletstvo nerazvitih notranjih meja Prekletstvo senzibilnosti Prekletstvo umetniške duše Prekletstvo in blagostanje domovine v slikanju pesništvu glasbi kjer umiješ iz sebe ljudi. Sara Vrščaj Menterschwaige, 16. 12. 2011 Rumeni vonj V svojih sanjah pogrešaš njega Njegov vonj Strah pred zavrnitvijo Bližina rumene božajoče barve nosi veter iz sobe po kliniki Vznemirljiv vonj po njem se prepleteta s spolnostjo telesne bližine Intenzivna rumena barva njegovih slik te skrivnostno podžiga s toploto kože s hrepenenjem sorodnih duš v hrepenenje po njemu Bližina njegovih čustev buta na površje Tam si Ljudje pravijo Lepa Lepa postava jezne zadržane rdečice njegovega obraza Stari strahove Erotika kliče iz vsakega roba tvoje obleke se pretegnejo v spanju Groza izničenja stoji pred oknom Pred njim trepetaš Strah pred izničenjem se ti reži njegove rumene sobe Zapustitveni strah gleda skozi okno njegove sobe skozi njegovo okno in rumena barva njegovih slik te dražeče vabi. kjer si sedita nasproti Njegove kričeče rumene barvite slike vaju obkrožajo Bojazen pred zapustitvijo vaju opazuje Vse izgubiš Tvoja erotika je le senca tvoje drame Njega in tebe Besede besede Tvoja postava je dolga senca športa V zrcalu športa kažeš svojo strastno senzualno spolnost Kaj si sporočata v z vonjem napolnjeni sobi Vonj spolnosti Groza izničenja strastne želje po njegovi bližini Vonj njegove sobe polni preddverje klinike te vabi v nepovratne boleče globine Stopiš v preddverje Vonjaš njegovo sobo Vrata so odprta Vonj te neustavljivo vleče k njemu Groza izničenja se Njegove rane te zavračajo Ne prenese oranžne barve skozi njegovo okno pričakujoče reži tvoje spolnosti Ne prenese tvoje črne erotike Beži pred tvojim strahospoštovanjem njegovih rumenih slik ko ti skozi nosnice udari vsiljivi vonj njegove rumene sobe. Sara Vrščaj Menterschwaige, 16. 12. 2011 Revija ISIS - Februar 2012 115

Zdr avniki v prostem času Snežni hrib Matjaž Lesjak Sedela sva vsak na svojem štoru in gledala lastno sapo. Izdih jo je prav na rahlo položil na sneg, jaz pa sem menil, da je se je uparjal v minljiv oblak. Strma vesina naju je upehala pa bolje, da jo zapičiva, da nama ne uide. Tako smo sedeli v troje, sva malo posedela, čeprav je izgledalo vse skupaj zelo čud- če ne štejem že omenjene usode, ki je visela na veji in še vedno no. Snega je bilo čez kolena in drevesa so se vegasto držala brezbrižno motrila duše v dolini. postrani zaradi nepričakovanega snežnega bremena. Les na katerem sva sedela pa je bil prav lepo presušen. Dva štora, Ko je prišel v mojo ambulanto, je bil v svoji olikani nerodnosti primerne višine in širine. Ponudba gozda. Ni slabo, če najdeš prav originalen. Oblečen je bil kar solidno, a zadišalo je po suho sedišče sredi zime. Joško je vsake toliko udaril skupaj z hlevu in senu. Neke vrste vonjalna informacija. V rokah je rokami in rekel hu, hu. Jaz sem bil bolj tiho. Pred pol ure sem vrtel premajhen klobuček in prihajal na dan s predlogom, da ga vprašal, če je še daleč in je s prav veselim in zanesljivim bi šla pogledat tetko, ki leži v daljši obnemoglosti. Ne kaže glasom rekel, da sva že čisto blizu. Enakega mišljenja je bil nobene volje do izboljšanja, o apetitu ni da bi govoril. Potipal tudi pred eno uro, zato sem sklepal, da sva – že spet – zelo sem, če jo lahko pripelje na pregled? Tako odločno je odkimal, blizu. Prav mudilo se nama ni. Gorolazniki in kmetje vemo, da sem že slačil haljo in vezal zimske čevlje na noge. Da sploh da se počasi daleč pride. Usoda pa te lahko vedno prehiti, če te ni daleč, nekaj korakov pa bova le morala stopiti do nje. Da mi hoče. Imel sem občutek, da ona pravzaprav sedi z nama z neko bo rade volje nesel torbo in kazal pot. lagodno brezbrižnostjo. Morda je bolj visela na veji, kajti tret- jega štora ni bilo. Pojmi kot so nuja, hitro, ukrepati, odločati... Pred zdravstvenim domom sva čofotnila v žlavso in sneg. so ostali v dolini. Z vsakim metrom je narava bolj prijemala Hišnik je bil zgolj na plačilnem seznamu, čiščenje snega je in usoda je iz usodnosti postajala prirodnost. Že mora tako bilo daleč pod njegovim nivojem. Joško je kazal s prstom star biti. Če ji je usojeno, bo preživela, če ne, bo pa preknjižena v bicikel s katerim je pripotoval pa sem ga potegnil v fičota. onostranstvo. Ta sapa je izgledala, kot da bi si prižigala tobak. Joška – ne kolo. V ledene šipe sva zdrsala dva okenčka in s Joško je sicer tipal po žepih, potem pa je v zadregi pomislil, čevlji razbila ledeni lužici pod sedežema. Avto je imel naravno da v moji družbi morda ni primerno kaditi. Zdravje pa take prezračevanje v obliki lukenj na podu, od koder je radovoljno reči. Hotel sem že predlagati, da bi spet dvignila sedali pa je zajemal tudi vodo s cestišča. Joško se je režal, ko sva se tako prizor postal nebeško lep. Mraz je že popuščal in dopoldan- imenitno peljala. Verige na kolesih so rožljale. Vrtel je glavo sko sonce je prerezalo senco pod Gozdičem. V dolgi zlati črti na suhem vratu in me usmerjal levo in desno, čez mostiček, je sonce seglo v dolino in vznemirilo ledeni spokoj otrplega pred drevesom levo, v vas, sedaj pa ne gre več. Kako ne gre gozda. Hiše so bile že globoko pod nama, sneg pod mojimi več, Joško? V zadregi se je nasmihal, da bova sedaj šla pa peš, nogami pa bel, da bolj ne bi mogel biti. Potem se je sonce gospod dohtar. Peš pa ne. Cesta v vas se je bleščala v ledenih še nekoliko napelo in še dva, trije prsti svetlobe so prežarčili kolesnicah. Rikverc bova zmogla klanec, gor se ne da več pobočje. Nato je tiho zašumelo. Mrzla zimska toplota je začela obrniti. Pa dajva, je Joško popustil in zmigoval roko v zapest- topiti najbolj rahle snežinke in zgodil se je tisti zimski čudež: jih namigujoč na mojo neprištevnost. Gas pa gremo. Verige so sončno sneženje. Med diamantnimi odsevi so padale snežinke grabile po cesti, kamenje je letelo po pločevini, Joško je zijal z zgornjih vej. Odprl sem usta, da so se topile v meni, Joško čez zadnjo šipo in me zvočno krmaril. Še malo, še malo, gas, se je pa režal. Udaril je skupaj dlani in rekel hu, hu. Jaz pa zadnja hiša, konec, sedaj pa ne gre več. Avto je smrdel po za- sem se smejal, ker se je vse obrnilo v takšno lepoto. Morda žgani sklopki, ko sva z vrati odmikala sneg in izplazila najini ni bilo prav, da sva bila dobre volje. Na izletu pa spet nisva telesi. Še torbo sem vrgel v Joškota in mu zmagoslavno rapor- bila. Obleka nama je že nekoliko zlezla izza pasu in znoj je že tiral, da sva le prišla z avtom do konca. Ampak še nisva tukaj, naredil svoje. Snežinke so še kar padale. Tihožitje je nekoliko je kazal Joško nekam v breg in že meril čez travnik. Sledil sem kvarila črna zdravniška torba, ki sem jo zapičil v sneg, da se mu v njegove stopinje in ko sem ga vprašal, če je še daleč, sem nama ne bi odpeljala v dolino, do koder so nazaj vodile najine dobil že znani odgovor. Vsake pol ure sva bila že čisto blizu. stopinje. Pravzaprav so bile stopinje samo enojne. Joško je v Vas se je že manjšala za nama, megla je delala iz doline privid. svojih lodnastih kmečkih hlačah in univerzalnih črnih čevljih za vse letne čase hodil pred mano. Suhe noge je nastavil na Tako sva sopihala v gozd, ko sem naenkrat začutil, da sva snežno skorjo in jo predrl, jaz pa sem vtikal svoje okončine v prestopila mejo med civilizacijo in naravo. Zaslišal sem tišino. nastale luknje. Tako sva z novo izumljeno tehnologijo hoje kar Drevesa so bila prisotna. Naležavanje snega. Čez veje se je solidno izmerila hrib. Hlačnice so nama že zdavnaj pomrznile zasvetila markacija in rdeča tablica. Joško, ali greva na Gozdič, do kolena in s prirodno izolacijo varovale najine krače pred sem zazeval v presenečenju? Pa ne čisto gor, me je potolažil in mokroto. Vse ima svoj prav. Joško je nesel mojo torbo tako, da potegnil korake, da ga ne bi vprašal še kaj bolj neprimernega. jo je zavil pod suknjič, jaz pa sem pihal v prste. Ko sva sedla, Gnal me je v vesino, da več kot dihati nisem mogel. Suknjič mu je napenjala moja torba. Vsake toliko se je obrnil, se mi vzpodbudno nasmehnil in z dlanjo zasekal navzgor. Glede na 116 Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avniki v prostem času to, da sva bila nikjer, je bilo navzgor še najbolj prav. segel po torbo. Našla sva pooblano desko in previdno Počival sem kar stoje ob hrapavi smreki, Joško pa se sem zlagal ampule in igle v ravno vrsto. Joško mi je je zgoraj obesil čez vitek gaber in me vzpodbudno pomagal z radovednostjo malega otroka. V roke sem gledal. Menil je, da je bolje hoditi navkreber proti mu potisnil stekleničko z alkoholom in poznavalsko cilju, kot pa po ravnem v brezno. Poskusil sem najti je zavrtel oči ob jedkem vonju. Teti je prigovarjal, da kakšen prav duhovit pregovor pa sem samo odmah- bo sedaj vse v redu, ko ji je dohtarja zrihtal. Potlačil nil. Bog v belem, sem se potem spomnil medijskih sem odkimavanje in poiskal žilo na suhljati ročici. Z zmerljivk, ki so veljale zdravnikom. Res sem bil bog alkoholom sem zdrgnil umazanijo in nastalo je svetlo v belem, sredi bleščečega snega, pod padajočimi rožnato okence v katero sem zapičil iglo. Joško mi je snežinkami, pokrit s srežem, v oblaku pare. Potem podajal ampule in brizge in se imenitno držal ob to- sem spet pognal telo in poiskal nožne luknje svojega liki uporabnosti. Ob vsaki ampuli so se mu zasvetile vodnika. oči in še bolj vzpodbudno je kimal. Njemu je cere- monijal očitno pomagal, tetka pa je nemirno vrtela V škripanju čevljev sva dosegla rob jase in tam je usta za zrakom. Zatlačila sva ji slame za hrbet in jo čisto samoumevno stala še kar spodobna hiša in se nekoliko privzdignila. Oči so ji zaplavale po jami- delala, kot da je povsem priroden podaljšek vasi. cah in se nato ustalile na najinih obrazih. V čakanju Rdeča streha, lesen plot, živ dimnik, pes na verigi, ki na učinek zdravil sem spet sedel na pručko, Joško se ni mogel odločiti ali bi mahal z repom ali bi lajal. je počenil ob vrata, mamki pa se je podaljšal vdih. Joško ga je s cmokanjem pripravil do cviljenja. Ver- Tišina je bila dolga pa sem jo vprašal, zakaj se ne jetno sem nagonsko zavil tja, kjer sem slutil kuhinj- umiva. Joško je v začudenju dvignil obrvi, kot da se sko toploto, star zakurjen štedilnik in čaj iz domačih je ta hip tudi on tega domislil in se vprašujoče obrnil rož. Če se bom sedaj ustavil bom otrpnil v ledenega k njej. Tetki se je povrnil prosojen glas. Če se umiva, belega boga in se stopil spomladi kot žrtev delov- se prehladi. Kratko in jasno. Joško je ob tem nedvo- nih razmer. Joško pa je že mahal z obema rokama umnem odgovoru sprožil roko proti meni. Vidite, proti vegastemu hlevčku in me preusmerjal iz moje gospod dohtar, prehladi. Obrnil je dlani proti obema namere po udobju. Pa sem prehodil še tistih ducat in se z obrazom nedolžnika opral morebitne krivde korakov, vstopil v hlev in se spomnil vonja s katerim za nehigieno. Spet tišina. Pa alkohol je bil prevečkrat je Joško prišel zjutraj v ambulanto. Koze in ovce na mizi. Odločno odkimavanje. Samo jesih na solati. sva obšla, Joško je odpahnil lesena vrata in kazoč Seveda, samo jesih. Tako smo sedeli v zemljanki, ki na lesen tram in mojo glavo, nizko vstopil v prostor. je že nekoliko spominjala na grob. Duša je že plezala Sledil sem mu brez poškodbe in počakal, da je siva po suhljatih rebrih kot po nekakšni Jakobovi lestvi v svetloba naredila svoje. Vid se je prilagodil na mrak, nebesa. S stene nas je gledala mati božja Brezjanska moja duševnost pa na novo človeško stvarnost. Idila s svojim milo-resnim obrazom. Nič takega ni bilo v diamantnih snežink je ugašala in nastal je prostor sobici za kar bi se človek oklepal pred smrtjo, telo pa čudenja in nejevere. s svojo trhlostjo skoraj ni zmoglo več držati duše. Na nekakšni postelji, na otrepu sena, ki je silil izpod Saj bi ga lahko vprašal, kaj dela tetka v čumnati sredi sumljive rjuhe, je ležalo suhljato človeško bitje. hleva pa sem vedel sam. Srečal sem jih že, hlevske Nekakšna ženica, mamka, hlevska teta, ki je že na ljudi. Desetnice, dekle, hlapci, ki so raje živeli v hlevu prvi pogled jemala slovo od te solzne doline. Poiskal ob živini ali pa jih drugam niti niso pustili. Razo- sem nizko pručko in sede premišljeval, Joško pa čarani, ranjeni, nezaupljivi so se pred ljudmi zatekli mi je z molkom pomagal. Potem se je počil po čelu med toploto živine. Od lažnivih besed k tišini. Od in izginil v temo. Vrnil se je z nekakšno lučjo in jo človeškega smradu, k vonjem sena in slame. prikimajoč svoji domislici, dvignil pod nizek strop. Sence so zaplesale in moja se je grozeče nagnila nad V spomin mi je prišel kravji Miha. Kot otrok je že mamko. Previdno sem potegnil rjuho do kolen, njene spal pri kravah, sirota. Kako, da ni našel pot do ljudi, oči pa so poblisknile po mojem obrazu. Potipal sem sam bog ve. Kasneje so se našli dobri ljudje, ki so pulz, izmeril tlak, pljuča sem našel pod zamaščeno ga na kolenih prosili, naj se preseli v sobo v njihovi kombinežo. Trebuh je bil že poln vode pod otrdelimi mogočni hiši. Pa ni hotel. Izbral je hlev, ki pa je bil jetri in ves zrak nad Gozdičem ji ni pomagal, ko je resnici na ljubo prav tako mogočen in visok, svetal lovila sapo. Gledala sva se prestrašena, ona v odha- in prostoren. Ob zadnji kravi v vrsti si je uredil po- janju, jaz v zmedi presojanj. Jutra ne bo dočakala. steljo, ki je bila čisto snažna in prekrita s kockastim Joško me je vzpodbudno gledal in pokimal s tisto kovtrom. Živel je s kravami in med njimi. Čistil jih kmečko odločnostjo s katero ljudje rinejo čez težke je, napajal, hranil, sredi noči je vlekel teleta iz brejih in nemogoče čase. Umaknil sem obraz v senco in trebuhov. Ko sem ga videl, je ležal čisto na robu Revija ISIS - Februar 2012 117

Zdr avniki v prostem času ležišča in obraz je imel spokojen, obrnjen na smeh- vsakem stavku je razumevajoče prikimal. Mislim, da ljaj. Nas sploh ni videl. Ves pogled je bil namenjen sva se razumela. Spet sva se zasukala na petah in po kravam. snežnih lužicah sem dosegel rob gozda. Luknjaste stopinje so me vodile nazaj in na tistem štoru sem Čisto drugačna slika je bila v Podgrajski vasi. Klicali spet počival. Žarki so sedaj sekali gozd navpično in so za mrliški ogled. Pripeljal sem se pred nekoliko tiho so se sukljale snežinke na mojo glavo. Preden večjo kmetijo, na dvorišču je stal gospodar. Razkora- sem dosegel avto, sem se še nekajkrat prekopicnil in čen v blatnih škornjah mi je oblastno pomignil, naj spet postal bog v belem. Fičo je čakal s snežno čepi- mu sledim. Navajen ukazovanja, je kar s kazalcem co. Spraskal sem okence v led in oddrsal v dolino. kazal smer. Ne v hišo, ne v hlev, ne v kaščo. Čez vrt sva se splazila v kevder, kjer je med kupi repe in Drugo jutro se je spet delal kristalen zimski dan. V krompirja, med vso šaro, ki se je nabrala z leti, ležal topli ordinaciji sem tiščal noge med rebra radiatorja pokojni. Hlapec, je pokazal gospodar. Nobenega in med kratkimi pavzami gledal snežna poboč- imena si ni zaslužil. Padel je po stopnicah. Vprašal ja Mrzlega vrha. Ko je vstopil Joško, se je kopiral sem, kaj je delal v hlevu. Naduto je revsknil, da v hle- včerajšnji dan. V rokah je vrtel premajhen klobuček vu ni imel kaj iskati. Tu v kleti je živel, živ zakopan. in zadišalo je po hlevu in senu. Zaupljivo je sedel na Še sedaj, ko je bil mrtev, je imel trpeč obraz poniža- stolec, se primaknil mojemu ušesu in skoraj navdu- nega človeka, ki ni slišal dobre besede in ne doživel šeno povedal, da sem imel prav. Ni dočakala jutra. toplega dotika. Ledene plavkaste roke so mu gledale Spet se je odmaknil in me opazoval, kot da pričakuje iz rokavov zasvinjanega suknjiča. Še iz mrtvega telesa pohvalo. Potem se mi je spet zarotniško približal in je silila dušna bolečina. Zazeblo me je. Mrliški list povedal, da je vse praktično uredil, gospod dohtar bo sem napisal kar na hrbtni strani torbe, gospodar pa izdal samo še papirje. Kot da sva v teh dveh dnevih ga je kritično pregledal. Ko sem obračal avto, je spet postala zaveznika v dobrem in hudem. Oblekel sem stal sredi dvorišča z rokami v boku. Kup gnoja mu je se, zavezal močne zimske čevlje in ponovno sva pre- gledal čez naduto glavo. gazila sneg, ki ga je hišnik običajno premagal s spo- mladansko odjugo. Verige so zarožljale po isti cesti, Luč v Joškovi roki je zatrepetala. Tetka je spokojno levo, desno, pred drevesom v vas. Pogledal sem Joška, dihala in odplazila sva se v predklonu mimo koz in ki me je poganjal v breg, da avto ne izgubi moč. Na ovc spet na svetlo. Oba sva zamižala v jarkem soncu koncu vasi sem parkiral, Joško mi je uslužno odprla in vlekla vase smrekov zrak. Kako je dobro del. Spet vrata in z roko pokazal čez travnik na rob gozda. sem prehodil tistih ducat korakov do hiše in gledal Tam je stal moški s črno kmečko marelo, osamljen in številko nad vrati. Sneg se je že spreminjal v žlavso nekako obupan v svoji čudni stražarski nalogi. Joško in cepetaje sem vlekel noge iz mokrote. Joško me je mi je dihal čez ramo in mi zagotavljal, da danes ne usmerjal nazaj na pot. Spet sem pogledal čez ramo bo treba daleč. Pregazila sva do stražarja. Ob njem hišno številko in se sedaj dokončno ustavil. Mokrota so stale sani in na dveh deskah je ležal suhljat zavoj, gor ali dol. Od kdaj spada ta hišna številka v našo skrbno pritrjen z vrvjo. Bil je zelo podoben hlevski občino? Joško je mencal in z mahajočimi rokami tetki. prekrival hišo za seboj. Da gre meja prav po sredi dvorišča, da so vsi rodovi hodili v dolino urejat stvari, Sedaj smo bili pogrebci. Privoščili smo si malo da se ne morejo navaditi tiste mestne gospode na tišine. Spet je mrzlo sonce rezalo zrak. Snežinke so drugi strani. Gledal sem ga prazno, saj nisem mogel na truplu spletle tanek mrliški prt. Z diamantnimi biti jezen. Po pravilih bi moral poklicati oni drugi kristali posuta je odhajala kot kraljica. Potem sem zdravstveni dom. Nekaj časa sva se gledala odprtih se pomenljivo odhrknil, Joško je nastavil hrbet v ust, potem sva oba dvignila rameni in roki spustila predklonu in moški z dežnikom se je nagnil v impro- ob telesu. Kar je, je. Obrnila sva se na peti in odšla vizirano streho. Izvlekel sem papirje in imenovano vsak v svojo smer. Pa sem se po desetih korakih spet potrdil za mrtvo. Usoda, ki se nam je spet pridru- ustavil in se obrnil. Joško je že čakal v polobratu. žila, se je nekoliko posmehljivo namrdnila. Ona je Prehodila sva vsak pol razdalje in Joško je poizkušal svoje opravila, papirji gor ali dol. Joško se je zravnal, narediti čimbolj nedolžen obraz, jaz pa nakazano prepolovil dokumente in jih stisnil v suknjič. Spet resnega. Potem sva odvrgla narejenost, z dlanjo sem smo malo postali v zadregi. Nato je dvignil ramena Joškota potapkal po suknjiču in sva si povedala še in razširil roke. Je že tako, gospod dohtar, sedaj pa tiste ritualne stvari, ki sledijo takemu obisku. Da je spet vsak svojo pot. Z možakom sta poprijela sani in teta zelo slaba, da verjetno ne bo dočakala jutra. V jih brezslišno odvlekla čez pobočje. Gledal sem ju, tem primeru naj Joško nekako uredi stvari... logič- dokler nista z žalostnim tovorom vred zbledela na no... praktično... Gledala sva se po moško v oči in ob belem obzorju. 118 Revija ISIS - Februar 2012

Zdr avniki v prostem času Vedeževalka Andrej Rant Pred časom mi je prijatelj omenil, da pozna vedeževalko, ki v transu. »Ah, tule vidim denarne težave.« Pomislil sem, kdo mu je vse, prav vse, uganila iz kavne usedline. Dal mi je tudi jih pa dandanes nima. Stvar me je začela zabavati. »Hja, tukaj njen naslov. Slučajno je stanovala prav v bloku, kjer stanuje vidim neznanega moškega, vidite te dolge noge? Ta je nevaren. moja nečakinja. Nekaj mesecev je že tega, kar sem se namenil k Kaj pa je tukaj, tale pena na robu? Kot razgrnjen časopis izgle- nečakinji na obisk. Vzpenjal sem se po stopnicah, kar me nena- da, kot da nekaj usodnega piše. Tele črte, ja, to je potovanje. In doma preplavi čudovit vonj po sveži kavi. Na vratih stanovanja, polmesec. To je potovanje v Bosno.« In tako je ženska nakladala od koder je prihajal opojni vonj, je bila tablica s priimkom in nakladala. Imel sem je dovolj, plačal in odšel. Ker sem novi- vedeževalke. Ne vem, kaj mi je bilo, pa sem pozvonil. Odprla nar po poklicu in ker sem ravno imel »pisateljski blok« in nisem mi je suhljata ženska, črnih las in me pogledala z globokimi, pač vedel, o čem pisati, bilo pa je ravno sredi počitnic, sem napi- razprtimi očmi. Prijazno me je sprejela in me v temni izbi sal kratko zgodbico o vedeževanju iz kavne usedline in kako posadila na ozek, neudoben stol za črno okroglo mizico. Kavo je na pragu tretjega tisočletja goljufive vedeževalke, kot je Sevda, bila ravno skuhala in ob cigareti se mi je res prilegla. Spraševala vlečejo naivnežem in bedakom denar iz žepa. Opisal sem, kako me je to in ono, jaz pa sem ji odgovarjal zelo nedoločno. Kaj sem jo preizkusil in da mi je »šlogala« iz svoje skodelice. me sploh sprašuje, saj je vedeževalka, sem si mislil. Počasi sva posrebala vsak svojo skodelico. Spomnil sem se, da zjutraj nisem Na moj obisk pri vedeževalki sem že pozabil, pa se je zgodilo, vzel zdravila in sem poprosil gospo za čašo vode. Medtem ko da sem spet obiskal nečakinjo v tisti hiši. Grem po stopnicah in je odšla v kuhinjo po vodo, sem zavrtel mizico, da sem lahko se spomnim vedeževalke in njene res dobre kavice. To pot ni nič nekoliko bolj udobno namestil svoje, že tako predolge noge. dišalo. Vrata v njeno stanovanje so bila odprta in neka starejša Vrnila se je s čašo vode in mi pokazala, kako naj obrnem kavno ženska je pomivala tla. Vprašal sem jo, če je gospa Sevda doma. skodelico. Pogoltnil sem tableto in obrnil skodelico, kot je zah- »A, ne, ona ne stanuje več tukaj. Nek novinar, človek brez srca, tevala gospa. Malo sva še kramljala, nato pa je vzela posodico in je napisal, kako se norčuje iz ljudi in da jim samo jemlje denar mi začela prerokovati. Zaskrbljeno je gledala v kavno usedlino, iz žepa s svojim šloganjem. Ni imela več strank in je odpoto- v razlite srage. Zgrozil sem se, ko sem se spomnil, da sem malo vala domov v Bosno.« Skoraj bi me kap. Ženska je sama sebi prej zavrtel mizo in da mi pravzaprav prerokuje iz svoje kavne prerokovala! In vse se je točno uresničilo. Bilo mi je neugodno, usedline. Že sem jo hotel na to opozoriti, a je bilo prepozno. mučno, neskončno mi je bilo žal zanjo. Nehote sem jo uničil. Pa »Vidim mnogo ljudi, ki prihajajo k vam na obisk, največ je je kuhala tako dobro kavo in bila je res dobra vedeževalka. žensk. Z navezavo stikov nimate težav. Dobivate tudi precej pošte.« Vrtela je skodelico v rokah, oči so se ji iskrile, bila je kot Zgrozil sem se. »AU«-foristična tinktura Kratki aforizmi v beli halji z geografskim poreklom Janez Tomažič Slovenska bipolarna motnja se je ponovno izrazila na volitvah. Nekoč so imeli mučilne naprave, zdaj imamo pa volitve. Za dobro vlado bi šel v smrt, a niti koraka dlje. Za vse naše vlade velja: »Plus ça change plus c‘est la même chose. Nove vlade se ne bojim, ne bi bil pa takrat rad zraven. Kaže, da nam demokracija, izumljena za lajšanje življenja, začenja škodovati. Revija ISIS - Februar 2012 119

Zdr avniki v prostem času Portreti Eldar M. Gadžijev 120 Revija ISIS - Februar 2012

Zavodnik Slike z razstave Boris Klun Kdo pa je na vrsti za zavodnik, vpraša Urednik. Danes smo popolnoma pozabili na to. Nikomur ne Imamo namreč novega Urednika (za vsak slučaj pišem pade na misel, da bi se razburjal, še manj pa, da mu z veliko začetnico, dandanes si kaj hitro ob službo). nekaj jemljejo. V zasebnost nam vdirajo neznanci z Tajnica se prijazno nasmehne in pove, da sem to jaz. rušilno močjo cunamija. Pravkar mi je hotel nekdo izmeriti krvni tlak (jutri ga bodo izmerili po vsej Nasmeh, privoščljivi pogledi članov uredništva in novi ulici in ne smem biti izjema) in pol ure kasneje me Urednik so argumenti, ki se jim težko upreš. Marinka (ki je res ne poznam – to poudarjam zaradi žene) navdušuje za novo knjigo Seks na Marsu brez Pisati o čem? Eden simpatičnih članov uredništva ovir. Zastonj ji dopovedujem, da je na napačni zvezi in pravi, da nima nobenih težav s temami. Beatus ille, če pri napačni osebi, ker sem zamudil dve revoluciji; za polovično vzkliknem s Horacem. Jaz jih imam. Da narodnoosvobodilno sem bil premlad, za seksualno pa niso to leta? Nemogoče. Ali pa slaba prilagodljivost? prestar. To bi še priznal. In neobvladljivi obrati življenjskega motorja, kondenzacija časa in še kup razlogov, ki so jih Kako se torej v takem okolju lahko zbereš in napišeš iznašli tisti, ki nočejo postati člani društva anonimnih Divino komedijo? alkoholikov. No, ampak o starosti se pa vendar da lepo pisati. Prvič, Ustavimo se le pri današnjem ritmu. Če si živel desetle- ker je to aktualna tema, in drugič, ker tega nihče ne tja analogno lagodno, je dvajset let digitalnega življenja bere, ker pač nihče noče biti star in živi v prepričanju, povsem dovolj, da današnja ideja ni več jutrišnja. da nikoli ne bo, pač pa vsi komaj čakajo, da postanejo upokojenci. V nekem londonskem muzeju je oddelek, ki govori o zgodovini telefonije. Tako nek angleški gentleman v Nekoč so primerjali starost z jesenjo, melodijo v molu drugi tretjini devetnajstega stoletja ogorčeno meni: »A in podobnimi milopojkami. Ali ste že opazili, da tako! Sedaj naj bi pa kdorkoli, ki ga sploh ne poznam, nastopajo starejši v reklamah in filmih skoraj vedno le poklical in hotel govoriti z menoj, namesto da bi kot kot porabniki prehranskih dopolnil, maž za pritrje- pravi gentleman prišel v hišo in pustil svojo posetni- vanje zobnih protez in čajev za inkontinenco. Konec co.« (Bralca ne bi rad prikrajšal za sočno oxfordščino: temu. Predlagam novo, sodobno in predvsem humano »instead to call in and leave his card, as every real gentle- razdelitev. man should do«.) Revija ISIS - Februar 2012 121

Zavodnik Starost se obnaša popolnoma enako kot avtomo- Ampak nekdo mora biti za to kriv. Jasen logičen in bil. Zato smo ga tudi izumili. Ko je nov, je bleščeč, priročen grešnik je medicina. Kdo jo sili v to, da je hiter, poskočen in privlači poglede. Kasneje se prične boljša (če vsi vemo, da je slaba), da ima boljša zdravila pojavljati malo rje, motor ne potegne več dobro, in da zna boljše zdraviti nove bolezni. Treba bo iznajti nekje pušča olje, barva se lušči in lastnik ga vse slabše kakšen način, da se stvari uredijo tako, da ne bodo več vzdržuje in vse manj mu je pri srcu, popravila so vse proizvajale biološko nesposobnih državljanov, ki samo dražja, nadomestni deli (transplantacije organov!) pa izčrpavajo državo. vse bolj pogosti. Lastnik na začetku noče priznati, da je nevoščljivih pogledov vse manj, in ga opremi še s Imam odličnega zdravnika, s katerim se poznava že kakšnim spoilerjem ali meglenko. dolgo. Prijeten, vljuden, uglajen. Edina pomanjkljivost, ki me nekoliko moti, je ta, da ima tudi on vse bolezni, Ali vidite analogijo? In še to, povprečna starost avto- s katerimi se zatekam k njemu. mobilov v naši državici se podaljšuje, prav podobno kot starost prebivalstva. »Dober dan.« Ta globoka razmišljanja prekine televizijska oddaja, »Dober dan, gospod kolega.« kjer eden mladih vojščakov prihajajoče generacije (dobrohotni bralec je medtem gotovo opazil, da gre za »S čim vam lahko pomagam?« skrito vojno med mladimi in starejšimi) pripoveduje, da nekaj več kot dva (menda 2,16) zaposlena prehra- »Križ me boli.« njujeta, oblačita in sploh skrbita za telesni in duševni blagor enega upokojenca. To me je močno pretreslo. »Ha, križ, to pa poznam. Včasih sem dvigoval uteži in Da dva državljana skrbita zame, ne da bi to kdaj sem bil zelo blizu naslovu republiškega prvaka; pa mi opazil. Prva misel je, da bi bilo nujno potrebno oba je nek preveč zagnan trener naložil še deset kilogra- spoznati, se z njima vsaj rokovati, ju povabiti kdaj na mov zraven, v hrbtu je naredilo hrsk in konec je bilo kavo in v nedeljo bi se lahko odpravili na kakšen izlet. moje kariere. Prav gotovo bi postal še državni prvak. Morda je napačna predstava, da sta to dva možakarja Kaj ste že rekli, da vas boli?« žuljavih rok, te vrste, ki smo jih nekoč srečevali na znamkah in bankovcih. Kakšna prikupna dama v naj- »Križ.« boljših letih (dve bi bilo že nekoliko naporno) bi zelo popestrila nedeljske izlete. »Aha, križ, ja seveda, no saj vidite, to imam tudi sam in iz lastne izkušnje vem, da se tu ne da narediti nič.« Nekoliko neprijetno je le, da ne vem, kaj narediti s tisto šestnajstinko zaposlenega. Sploh pa, kako je Razmislimo, ali ni to panacea, ki lahko reši vse probleme. pravzaprav videti človek, ki ga je le šestnajsti del? No, sedaj je pa res skrajni čas, da se lotim pisanja tega Ampak, ko takole razmišljam o vsej stvari, se prič- salamenskega zavodnika. Izida ima namreč novega nem spraševati, koliko ljudi sem sam preživljal v svoji Urednika. analogni dobi. Do sedaj sem bil trdno prepričan, da mi je država s trdo roko jemala slabo polovico plače in nežno nalagala dinar na dinar za kasnejše čase. In ko si dosegel zaslužena odmaknjena leta (to frazo sem si izposodil iz nekrologov) in želel pobrati, kar se je pač nabralo, so te krcnili po roki in ti pričeli počasi izpla- čevati nazaj, v drobnih obrokih vsak mesec, v upanju, da bi bilo mesecev čim manj. No in končno k stvari. Bistvo stvari je v tem, da živimo dlje, otrok pa se rojeva vse manj. Demografi, antropologi in še drugi znanstveniki vsako leto nari- šejo piramido, ki stoji vse bolj na prstih kot baletka, le da ta ne lovi ravnotežja ob pezi nad njo. Tisti, ki bi se morali s tem ukvarjati, se potolažijo s samoprevaro »tega pač mi ne bomo doživeli«. Le parlamentarni od- bori in pododbori rastejo kot gobe po dežju, razmno- žujejo se kot zajci in delijo kot amebe. 122 Revija ISIS - Februar 2012

The professional public journal of the Medical Chamber of Slovenia The Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The tax is included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8800 copies. Postage for the Journal Isis paid at the 1102 Ljubljana post office. The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris, the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended all over the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III from the XXth dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia, the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis. The President of the Medical Chamber The Medical Chamber Prim. Gordana Kalan Živčec, M. D. Of Slovenia [email protected] Founded in 1893 as The Medical Chamber The vice-presidents of the Medical Chamber for the Carniola Province. The Medical Prof. Mitja Košnik, M. D., Ph. D. Chamber of Slovenia was subsequently Sabina Markoli, D. M. D. founded in 1992. The President of the Assembly Tasks participating in agreeing the prices of Uršula Salobir Gajšek, M. D. health care services. The Medical Chamber of Slovenia is an Representing the interests of doctors in The vice-president of the Assembly independent professional organisation of determining contracts with the Institute of Diana Terlević Dabić, D. M. D. medical doctors and dentists. Membership Health Insurance of Slovenia. is an honour and obligation for all those Participating in the negotiation of collecti- Executive board of the Medical that work as physicians or dentists in ve contracts, and agreeing them on behalf Chamber of Slovenia Slovenia and have a direct contact with the of private doctors as employees, thereby patients. managing the value of medical professio- The president of the Educational council The Medical Chamber of Slovenia nal‘ salaries. Prof. Rafael Ponikvar, M. D., Ph. D. protects and represents the interests of the Providing legal assistance and advice to medical profession, and helps to ensure the members on insurance against medical The president of the Professional medical committee correct behaviour of doctors and uphold compensation claims. Prof. Radovan Hojs, M. D., Ph. D. their reputation by: Maintaining a Welfare Fund to help Having and issuing a Code of Medical members and their families. The president of the Primary health care committee Ethics, monitoring the behaviour of Monitoring the demand for doctors and Assist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D. doctors and administering any measures helping unemployed doctors find job. necessary for violations of the Code. Assisting members to find suitable locums The president of the Hospital health care committee Maintaining a register of members and during their absence. Prof. Mitja Košnik, M. D., Ph. D. issuing membership cards. Publishing activities, editing activities; Issuing, extending and revoking the doc- issuing a free journal to members, publis- The president of the Dentistry health care committee tors‘ licences for independent work. hing books and other publications. Sabina Markoli, D. M. D. Participating in the development of the Encouraging co-operation between mem- undergraduate education programme for bers and arbitrating in disputes. The president of the Legal-ethical committee doctors. Encouraging the cultural and social Prim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D. Managing (planning, monitoring and activities of members; organising the supervising) the secondments of the two cultural, sporting and other social events The president of the Social-economic committee year compulsory postgraduate training in and activities. Jana Wahl, M. D., M. Sc. hospitals; secondments for specialisations; Monitoring alternative methods of other postgraduate professional training, treatment. The president of the Private practice committee and examination. Deterring prohibited and unacceptable Prim. assist. Dean Klančič, M. D. Organising professional seminars, meetin- medical practices. gs and other types of professional medical Providing a free permanent consulting Public Relations Department development. service to members. Valentin Hajdinjak, B. Sc. The professional auditing and appraisal of Undertaking other tasks pursuant to legal each doctor practising in Slovenia. regulations and the statute. Legal and General Affairs Department Participating in the preparation of regula- Vesna Habe Pranjič, L. L. B. tions, planning and staffing plans in health care issues. Finance and Accounting Department Determining doctors‘ fees and Nevenka Novak Zalar, B. Sc. Econ., M. Sc. Health Economics, Planning and Analysis Department Nika Sokolič, B. Sc. Econ. Head of CME/CPD Activities Mojca Vrečar, M. B. A. Head of Postgraduate Medical Training, Licensing and Registry Department Tina Šapec, L. L. B.