Medicina 56 Revija ISIS - Februar 2012 Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD Stanja Kombinirana Progestogenska Maternini vložek Stanja Kombinirana Progestogenska Maternini vložek hormonska hormonska oralna Bakreni IUD LNG – IUD oralna Bakreni IUD LNG – IUD kontracepcija kontracepcija kontracepcija kontracepcija (KHK) (POK) (KHK) (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje Z = zaetek, N = nadaljevanje Debelost Bolezen srnih zaklopk ali prirojena a) ITM 30–34 kg/m2 b) ITM 35 kg/m2 2111 bolezen srca 3111 a) brez zapletov 2111 b) z zapleti 4122 Srno-žilne bolezni Nevrološka stanja Ve dejavnikov tveganja za pojav srno- 3/4 2 1 2 Glavoboli žilnih bolezni Povišan krvni tlak ZN a) ustrezno zdravljen 3111 a) nemigrenski (blagi, hudi) 12 1 1 1 b) stalno povišan krvni tlak ZN 12 - sistolini 140–159 mm Hg ali 3111 b) migrena brez avre 23 1 2 diastolini 90–94 mm Hg 4111 4 2 1 2 - sistolini 160 mm Hg ali 4212 c) migrena z avro 3 2 1 2 diastolini 95 mm Hg c) bolezni arterijskih žil d) migrena z avro v preteklosti 1 1 1 1 (pred 5 leti) Povišan krvni tlak v nosenosti v 2 1 1 1 Epilepsija preteklosti (normalen krvni tlak v sedanjosti) Depresivne motnje Venska trombembolija (VTE) Depresivne motnje 1111 (GVT in PE) Stanja dojk in rodil a) VTE v preteklosti 4212 Krvavitev iz nožnice a) neredna, brez mone krvavitve b) sedanja VTE (na antikoagulantnem 4 2 1 2 1211 zdravljenju) c) VTE v družinski anamnezi ZN 2 2 12 - sorodnik v 1. kolenu < 45 let 3111 b) mona ali podaljšana krvavitev (redna 1 ali neredna) ZNZN - sorodnik v 1. kolenu 45 let 2111 Nepojasnjena krvavitev iz nožnice (sum 2 2 4242 na resnejšo bolezen, pred izpeljano 1 121 d) veji kirurški poseg diagnostiko) - z daljšo imobilizacijo 4212 Endometrioza - brez daljše imobilizacije 2111 Benigni tumorji jajnika (vkljuno s e) manjši kirurški poseg brez imobilizacije 1 1 1 1 cistami) 1 1 1 1 d) nepokretnost, ki ni v povezavi s 3 1 1 1 Huda dismenoreja 1121 kirurškim posegom (npr. odvisnost od invalidskega vozika, izrpavajoa Gestacijska trofoblastna bolezen bolezen) a) upadajoe ali nemerljive vrednosti - 1 1 1 1 Znane trombogene mutacije (faktor V hCG 4 2 1 2 Leiden, mutacija protrombina, b) perzistentno povišane vrednosti -hCG 1 1 4 4 pomanjkanje proteina S, proteina C in ali maligna bolezen antitrombina) Ektropija materninega vratu 1111 Povrhnja venska tromboza Cervikalna intraepitelijska neoplazija 2 112 (CIN) 2 a) varice 1111 Rak materninega vratu ZNZN b) povrhnji tromboflebitis 2111 (pred zdravljenjem) 1 4242 Ishemina bolezen srca (sedanja ali v ZN ZN preteklosti) 4 23 1 23 Možganska kap (sedanja ali v preteklosti, ZN ZN vkljuno s TIA) 4 23 1 23 Znana hiperlipidemija 2/3 2 1 2
Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD Stanja Kombinirana Progestogenska Maternini vložek Stanja Kombinirana Progestogenska Maternini vložek hormonska hormonska oralna Bakreni IUD LNG – IUD oralna Bakreni IUD LNG – IUD kontracepcija kontracepcija kontracepcija kontracepcija (KHK) (POK) (KHK) (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje Z = zaetek, N = nadaljevanje Bolezni dojk HIV/AIDS ZN Visoko tveganje za okužbo 1122 a) neopredeljena zatrdlina v dojki 32 2 1 2 Okužba s HIV a) brez antiretrovirusnega zdravljenja b) benigna bolezen dojk 1111 b) z antiretrovirusnim zdravljenjem 1 122 AIDS (z antiretrovirusnim zdravljenjem) 1-3 c) rak dojke v družini 1111 2 1-3 2-2/3 2-2/3 d) nosilke mutacij genov, povezanih z 3 2 1 2 222 rakom dojke (npr. BRCA 1) Druge okužbe e) rak dojke - sedanji 4 414 Shistosomiaza 3 313 - v preteklosti, brez znakov bolezni v brez zapletov ali z jetrno fibrozo (brez 1 1 1 1 zadnjih 5-ih letih 1 ZNZN 1 4242 ciroze) Rak endometrija (pred zdravljenjem) Tuberkuloza a) brez prizadetosti medeninih organov 1 1 1 1 Rak jajnikov ZNZN b) s prizadetostjo medeninih organov 1 ZNZN (pred zdravljenjem) 1 1 3232 1 4343 Miomi maternice Malarija 1111 a) brez spremembe oblike maternine 1 1 1 1 Endokrina stanja votline Sladkorna bolezen b) s spremembo oblike maternine votline 1 1 3 3 a) nosenostna sladkorna bolezen v 1 1 1 1 preteklosti Anatomske nepravilnosti maternice 33 b) brez žilnih zapletov (od inzulina 2 2 1 2 (prirojene ali pridobljene) 22 neodvisna ali od insulina odvisna) a) s spremembo oblike maternine votline b) brez spremembe oblike maternine 111 c) z nefropatijo/ retinopatijo/ nevropatijo 3/4 2 1 2 votline ZNZN Medenina vnetna bolezen d) pridružene druge žilne bolezni 3/4 2 1 2 a) v preteklosti (brez sedanjega tveganja za 1 4242 SPO) 1 Motnje delovanja šitnice 1111 1 a) golša 1111 b) sedanja b) hipotiroza 1111 c) hipertiroza Spolno prenosljive okužbe (SPO) Stanja prebavil a) klamidijska okužba (simptomatska ali 1 ZNZN Bolezen žolnika asimptomatska) 1 4242 a) simptomatska 1 b) sedanji gnojni cervicitis ali gonoreja 1 ZNZN - v preteklosti, zdravljena s 2212 c) druge SPO (razen HIV in hepatitis) 1 1 4242 d) vaginitis (vkljuno s Trichomonas 1 122 holecistektomijo vaginalis in bakterijsko vaginozo) 122 e) poveano tveganje za SPO - v preteklosti, zdravljena konzervativno 3 2 1 2 1 2/3 2/3 - sedanja 3212 b) asimptomatska 2212 Holestaza v preteklosti a) v nosenosti b) ob rabi KOK Medicina Revija ISIS - Februar 2012 57 2111 3212
Medicina 58 Revija ISIS - Februar 2012 Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD Zbirna tabela stanj in kategorij primernosti rabe KHK, POK in IUD Stanja Kombinirana Progestogenska Maternini vložek Stanja Kombinirana Progestogenska Maternini vložek hormonska hormonska oralna Bakreni IUD LNG – IUD oralna Bakreni IUD LNG – IUD kontracepcija kontracepcija kontracepcija kontracepcija (KHK) (POK) (KHK) (POK) Z = zaetek, N = nadaljevanje Z = zaetek, N = nadaljevanje Virusni hepatitis Interakcije z zdravili ZN Antiretrovirusna zdravila a) akutni 3/4 2 1 1 1 ZNZN b) nosilka virusa c) kronini 1111 a) nukleozidni zaviralci reverzne 1 1 2/3 2 2/3 2 transkriptaze (NRTI) ZNZN 1111 Jetrna ciroza 1111 b) nenukleozidni zaviralci reverzne 2 2 2/3 2 2/3 2 a) blaga (kompenzirana) 4313 transkriptaze (NNRTI) b) huda (dekompenzirana) ZNZN Tumorji jeter c) ritonavir - zaviralci proteaz 3 3 2/3 2 2/3 2 a) benigni Antikonvulzivna zdravila - fokalna nodularna hiperplazija 2212 a) antikonvulzivi (fenitoin, karbamazepin, 3 3 1 1 barbiturati, primidon, topiramat, - hepatocelularni adenom 4313 okskarbazepin) b) maligni (hepatom) 4313 b) lamotrigin 3111 Vnetne revesne bolezni (Chronova 2 2 1 1 Antimikrobna zdravila bolezen, ulcerozni kolitis) a) širokospektralni antibiotiki b) antimikotiki 1111 Anemije c) antiparazitiki 1111 d) rifampicin, rifabutin 1111 Talasemija 1121 3311 Srpastocelina anemija 2121 Anemija zaradi pomanjkanja železa 1 1 2 1 Raynaudova bolezen 1111 a) primarna b) sekundarna - brez lupusnih antikoagulantov 2111 - z lupusnimi antikoagulanti 4212 Revmatine bolezni Sistemski eritematozni lupus (SLE) 4 313 a) prisotna antifosfolipidna protitelesa (ali 2 neznano) ZN 2 32 2 b) huda trombocitopenija c) imunosupresivno zdravljenje ZN d) ni od naštetega 2 2 21 2 2212 Presaditev organov 2222 a) brez zapletov b) z zapleti (odpoved presadka - akutna ali 4 ZNZN kronina, zavrnitev presadka, 2 3232 vaskulopatija)
Medicina Nefrologija v Sloveniji: preteklost, sedanjost, prihodnost Robert Ekart Uvod Zelo pomemben je program preddializnega izobraževanja bolnikov s kronično ledvično boleznijo, saj jim le-ta omogo- Interna medicina je medicinska veja, ki od posameznega zdrav- ča ustrezno seznanjenost z naravo bolezni in njenimi zapleti, nika specialista internista zahteva stalno spremljanje številnih zmanjšanje strahu pred neznanim, lažjo odločitev o načinu na- novosti. Nefrologija kot sestavni del interne medicine obravnava domestnega zdravljenja. Prav tako jim pravočasna seznanitev z bolnike z različnimi ledvičnimi boleznimi, katerih delež je med boleznijo in njenim potekom omogoča lažjo odločitev o more- vsemi internističnimi bolniki sicer relativno majhen. Vendar pa bitni presaditvi ledvice še pred pričetkom dializnega zdravljenja je obravnava bolnika z ledvično boleznijo zelo kompleksna, kar je (t.i. »preemptive« presaditev). Seveda niso vsi bolniki primerni zagotovo v povezavi s fiziologijo in patofiziologijo ledvic, katere kandidati za »preemptive« presaditev ledvice, kot tudi ne za razumevanje je še po spominu iz študentskih let dokaj zahtevno presaditev med nadomestnim zdravljenjem z dializo. Glavna in zapleteno. Ledvice opravljajo v človeškem telesu številne fun- ovira za presaditev sta pogosto starost bolnika in napredoval kcije, zato se bolezni ledvic lahko kažejo z dokaj pestro klinično aterosklerotični proces arterij, ki onemogoča presaditev in zvi- sliko, ki zahteva znanje kardiologije, hematologije, revmatologije, šuje tveganje za zaplete po presaditvi. Zadnja leta smo priča po imunologije, endokrinologije, gastroenterologije ter v neredkih moji oceni neupravičenemu upadu bolnikov na nadomestnem primerih tudi znanje življenjsko ogrožajočega stanja, kot sta npr. zdravljenju s peritonealno dializo. Vzrok za tovrsten upad je pljučni edem ali hiperkaliemija. Zagotovo je tudi v Sloveniji delež večplasten: relativno visoka starost bolnikov (okoli 65 let), slabo bolnikov s kronično ledvično boleznijo vsaj okoli 10 odstotkov. izvajanje programa preddializnega izobraževanja, nepriprav- Tolikšen in še višji delež so prikazale dosedanje raziskave v ljenost bolnikov za samostojno izvajanje menjav peritonealnih številnih razvitih državah. Slovenski nefrologi imamo odličen raztopin, neizvajanje programa peritonealne dialize v nekaterih in natančen nacionalni register za bolnike na nadomestnem dializnih centrih, nekaj primerov enkapsulirajoče peritonealne zdravljenju, ki pa predstavljajo le manjši delež vseh bolnikov s skleroze. Menim, da smo nefrologi strokovno dolžni vsakemu kronično ledvično boleznijo (bolniki s končno ledvično odpoved- bolniku s kronično ledvično boleznijo 4. stopnje v preddializ- jo predstavljajo približno 0,1 odstotka vsega odraslega prebi- nem obdobju omogočiti individualni pristop preddializnega valstva v Sloveniji). Določen delež bolnikov s kronično ledvično izobraževanja po predvidenem programu z večkratnimi obiski. boleznijo obiskuje ambulante zdravnikov družinske medicine in ostale internistične ambulante, zlasti kardiološko in diabetološko Nefrologija v preteklosti ter seveda tudi nefrološko. Najpogostejši vzroki končne ledvične odpovedi v Sloveniji so sladkorna bolezen, arterijska hipertenzija V svetu so s programom kronične hemodialize pričeli v 60. letih in kronični glomerulonefritis. 20. stoletja, slabih 10 let zatem pa smo s tovrstnim načinom zdravljenja pričeli tudi v Sloveniji. Tako so bolnike z akutno Končna ledvična odpoved je stanje, ko ledvice ne zmorejo več ledvično odpovedjo z akutno hemodializo pričeli zdraviti leta zagotavljati svojih fizioloških nalog za preživetje, zlasti pomem- 1959 – na Urološki kliniki v Ljubljani. Z nadomestnim prog- bni sta tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje. V preteklosti ramom kronične hemodialize so pričeli leta 1970 v Dializnem je bila to neozdravljiva bolezen, ki je vodila v smrt. Dvajseto centru Nefrološke klinike v Ljubljani. V kasnejših nekaj letih stoletje je v medicini prineslo ogromno novih odkritij, med se je program kronične hemodialize razširil še v ostale sloven- drugimi tudi zdravljenje z dializo, ki lahko v veliki meri popravi ske bolnišnice. Tudi prva presaditev ledvice je bila izvedena v tekočinsko in elektrolitsko ravnovesje, ne pa tudi vseh ostalih Ljubljani leta 1970 – presaditev ledvice živega sorodniškega ledvičnih funkcij. V Sloveniji je danes nadomestno zdravljenje darovalca. Redno presajanje ledvic umrlih darovalcev pa se je z dializo omogočeno vsakemu državljanu, ki tovrsten način v Sloveniji pričelo leta 1986 na Nefrološki kliniki Kliničnega zdravljenja tudi potrebuje. Indikacije so znane, kontraindi- centra Ljubljana, ki je še danes edini Center za presaditve ledvic kacij ni. Vsak bolnik s kronično ledvično boleznijo mora biti v Sloveniji. Od leta 1970 do 31. decembra 2010 so presadili 871 seznanjen z vsemi tremi načini nadomestnega zdravljenja: ledvic (126 od živih, 745 od umrlih darovalcev), pred obdobjem hemodializo, peritonealno dializo in transplantacijo. Končna Eurotransplanta so presadili 363 ledvic, po vstopu v Eurotrans- odločitev o izbiri nadomestnega zdravljenja je v rokah posa- plant (2000–2010) pa 508 ledvic. Konec leta 2010 je v Sloveniji meznega bolnika/-ce, vendar pa iz lastnih izkušenj menim, da živelo z delujočo presajeno ledvico 574 bolnikov. na bolnikovo odločitev lahko v veliki meri vpliva tudi zdravnik, ki bolnika vodi v nefrološki ambulanti. Najpozneje, leta 1980, smo v Sloveniji pričeli s tretjo metodo na- domestnega zdravljenja – peritonealno dializo, ki se je tudi drugje po svetu v primerjavi s prvima dvema možnostma uveljavila dokaj Revija ISIS - Februar 2012 59
Medicina pozno – leta 1976 sta Popovich in Moncrieff v Austinu, Tek- večinoma predstavlja rutino, do izvajanja postopkov, ki zahte- sas, prvič poročala o tehniki kontinuirane peritonealne dialize. vajo visoko raven znanja in izkušenj, da se izognemo neprijet- Delež peritonealne dialize v zadnjih letih upada. Nikakor ne gre nim in nepotrebnim zapletom: ultrazvočna dejavnost, doppler pozabiti omeniti afereznih metod. Namen afereznega postopka je žilja okončin, doppler AV-fistul, ledvična biopsija, vstavljanje čim bolj selektivna odstranitev znatnega dela ene ali več substanc, dializnih katetrov, vstavljanje peritonealnih katetrov, konstruk- ki povzročajo bolezen, zato igra pomembno vlogo v obravnavi cija dializnih AV-fistul, priprava in izvedba presaditve ledvice, različnih hematoloških, nevroloških, ledvičnih in revmatoloških vodenje bolnikov s presajeno ledvico, vodenje membranske bolezni. Abel je leta 1914 postopek plazmafereze prvič izvedel plazmafereze, imunoadsorpcije, LDL-afereze, jetrne dialize. in opisal na psu, vendar sta prvo terapevtsko plazmaferezo leta Seveda ni cilj, da bi vsa ta znanja obvladal prav vsak slovenski 1960 izvedla Schwab in Fahey pri dveh bolnikih z makroglo- nefrolog, a za uspešno izvajanje že uveljavljenih metod ter bulinemijo. Uporaba terapevtske plazmafereze se je razmahnila razvoj novih metod so potrebni novi mladi zdravniki, ki imajo po letu 1976, v Sloveniji so pričeli izvajati aferezne metode z za to vejo interne medicine zanimanje in veselje. dializno tehnologijo – membranska plazmafereza, imunoadsorp- cija v Centru za dializo Ljubljana v 90. letih, zadnje leto pa tudi V naši stroki je potrebno imeti zelo veliko znanja z različ- v Dializnem centru v Mariboru. V vseh teh dobrih 40 letih smo nih področij medicine, saj se med svojim delom srečujemo z slovenski nefrologi pridobili ogromno izkušenj z vsemi metoda- različnimi specialisti drugih strok. Pogosti so stiki z žilnimi mi, ki jih je potrebno stalno prenašati na mlajše kolege. kirurgi, radiologi, urologi, abdominalnimi kirurgi, specialisti v intenzivnih internističnih in kirurških enotah. Vsak od njih ima Tudi v klinični nefrologiji so slovenski strokovnjaki sledili razvoju svoj pogled na naše skupne bolnike, velikokrat pa je ob kritično svetovne nefrologije – pričetek izvajanja ledvičnih biopsij je ob bolnih potrebno združevanje znanja vseh specialistov, tudi v ob- pomoči odličnega patologa akademika prof. dr. Ferluge omogočil liki konzilija. Nemalokrat se med svojim delom srečamo s težko natančen vpogled v patohistološko in morfološko diagnostiko ter bolnimi bolniki, ki imajo večorgansko odpoved in vprašljivo ali kasnejše zdravljenje glomerulopatij. Znanje in uporaba ultrazvoka zelo slabo prognozo. To so pogosto izredno težke življenjske ter dopplerja sta omogočila natančno diagnostiko morfoloških situacije, ko pri teh bolnikih kljub majhni verjetnosti preživetja sprememb ledvic, odkrivanje bolnikov z renovaskularno hiper- izvajamo akutno dializno zdravljenje. tenzijo, predoperativno pripravo na konstrukcijo arteriovenskih (AV) fistul, ugotavljanje vzrokov slabega delovanja AV-fistul in Končna odpoved ledvic je kronična bolezen, ki marsikateremu akutno razreševanje stenoz ter tromboz AV-fistul. Ljubljanski bolniku povsem spremeni življenje. Tisti bolniki, ki se ne odlo- nefrologi že dolgo vrsto let izvajajo operativne posege konstruk- čijo ali niso primerni za presaditev ledvice, pri nas tudi umrejo. cije nativnih AV-fistul in AV-vsadkov. Bolniki na to bolezen reagirajo zelo različno, mnogi bolniki svojo bolezen sprejmejo, nekateri nikoli. Menim, da je temelj- Nefrologija v sedanjosti na sprememba v zavesti takega bolnika, da ni več svoboden in da je njegovo preživetje odvisno le še od aparata oz. dializne V letu 2011 je stanje kakovosti izvajanja dializnih postopkov tehnologije. Med delom s temi bolniki se nemalokrat srečamo z v Sloveniji na zelo visoki ravni. V celotni Sloveniji imamo 21 zapletenimi situacijami, ko bolniki svoje nesprejemanje bolezni dializnih centrov, ki so locirani v skoraj vseh regionalnih bol- izražajo z nezadovoljstvom, pritoževanjem, jezo. Tako mora nišnicah, ter šest zasebnih dializnih centrov. V večini dializnih vsak od nas biti med delom s temi bolniki dobro psihološko centrov uporabljajo kakovostne dializne membrane nemških, podkovan, psihično stabilen in potrpežljiv, saj v nasprotnem švedskih, japonskih in italijanskih proizvajalcev. Dializna primeru pridemo v konflikt z bolnikom in samim seboj. tehnologija danes omogoča vse kakovostnejšo hemodializo ter hemofiltracijo. Veliko bolnikov zdravimo s hemodiafiltracijo, Peritonealna dializa in presaditev ledvice sta metodi nadomest- ki omogoča odstranjevanje toksinov večje molekulske mase kot nega zdravljenja, ki bolnika ohranjata v domačem okolju. Med sama hemodializa. Zdravniki imamo možnost učinkovito zdra- zdravljenjem s peritonealno dializo je bolnik sicer še vedno viti ledvično anemijo in sekundarni hiperparatiroidizem, ki sta odvisen od menjav raztopin, bodisi ročnih preko dneva, bodisi zelo pogosta zapleta kronične ledvične bolezni. Na razpolago avtomatskih s pomočjo aparata preko noči. V Sloveniji ni uvel- imamo široko paleto eritropoetinov, vezalcev fosfata, aktivni vi- javljena hemodializa na domu, kar je v prihodnosti potrebno tamin D in analoge vitamina D. Bolniki imajo plačane prevoze spremeniti. Ta metoda nadomestnega zdravljenja bolnika prav na zdravljenje do dializnega centra in domov. Večina dializnih tako ohranja v domačem okolju, kar je za mnoge posameznike centrov bolniku med ali po dializi ponudi prehranski obrok. najpomembnejše. Kadrovska situacija na področju nefrologije in dialize ni ravno V Sloveniji je zdravljenje ledvičnih bolnikov zaupano okoli 70 rožnata. V nekaterih bolnišnicah je zaposlenih le nekaj specia- nefrologom. Večina med nami se medsebojno pozna, priložnost listov nefrologov (ponekod tudi samo dva specialista), kar je za to so nefrološke sekcije, ki jih organizira Slovensko nefrološko gotovo bistveno premalo. Obseg dela v nefrologiji in dializi je društvo, slovenski nefrološki kongresi, različni kongresi v tujini. lahko zelo velik in širok – od obravnave bolnikov v nefrološki Ne morem trditi, da medsebojno slabo komuniciramo, a večkrat ambulanti, bolnišničnem delu nefrologije, kronični dializi, kar si želim še več medsebojne kolegialne povezanosti, sproščenosti, izmenjave mnenj ter izkušenj. Včasih je za vse to res premalo 60 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina časa, a tam, kjer sta volja in želja, je mogoče vse. V slovenskem Že danes se v nefroloških ambulantah srečujemo s številnimi prostoru pogrešam tudi kakšno multicentrično raziskavo, lahko iz bolniki, ki so starejši od 80 let in so napoteni k nam zaradi tematike nefrologije, lahko dialize. Naša država je majhna, število ledvičnega popuščanja z vrednostmi serumskega kreatinina med bolnikov je v primerjavi s številom bolnikov v velikih objavljenih 100 in 200 µmol/L. Pomembna naloga nefrologije v prihod- raziskavah relativno majhno. Posamezni center težko naredi ra- nosti je prav gotovo opredelitev stopnje ledvične okvare pri ziskavo z velikim številom bolnikov, ki bi bila objavljiva v reviji z starostnikih. V kolikor bomo ledvično funkcijo ocenjevali zgolj visokim faktorjem vpliva. Pogrešam enoten računalniški program po »starem dobrem« serumskem kreatininu, bodo nefrološke obdelave podatkov (laboratorij, morfološke preiskave, žilni pristo- ambulante vsako leto vse bolj polne. pi, transplantacijski protokol), program vodenja anemije, kostne V Sloveniji bo v prihodnje potrebno bolnikom večkrat ponuditi bolezni, arterijske hipertenzije in nekaterih drugih posebnosti zdravljenje v domačem okolju, bodisi s hemodializo na domu pri kroničnih dializnih bolnikih, ki bi na nacionalni ravni morda ali peritonealno dializo. Hemodializa na domu pravzaprav še ni lahko poenotil obravnavo in vodenje teh bolnikov. zaživela, verjetno pa bi se zanjo odločil marsikdo, tudi kdo med nami zdravniki in drugim medicinskim osebjem, če bi zbolel Nefrologija v prihodnosti zaradi končne ledvične odpovedi. Po moji oceni bi bila za dol- goročno preživetje najprimernejša metoda nočna 8- do 12-urna V prihodnosti se bo po vsej verjetnosti veliko pozornosti posve- vsakodnevna hemodializa na domu, kar bi bilo ob ustreznem čalo preventivnemu pristopu, predvsem na področju srčno-žil- razvoju telemedicine prav mogoče izvedljivo. Mislim, da smo nih bolezni ter zlasti arterijske hipertenzije in sladkorne bolez- trenutno velikokrat preveč vkalupljeni v standardno shemo ni. V kolikor uspe te bolezni konzervativno čim bolje obvladati hemodialize 3-krat 4 ure tedensko, kar je zgolj 12 ur tedensko. v daljšem obdobju, bo verjetnost nastopa končne ledvične odpo- Seveda je za mnoge bolnike še ta režim predolg. V prihodnosti vedi pomaknjena v starostno obdobje, še bolj, kot je danes. Že bi lahko postala obligatorna tudi konvektivna tehnika hemofil- danes je povprečna starost dializnih bolnikov v Sloveniji več kot tracije in hemodiafiltracije z on-line pripravo ultra čiste vode in 65 let. Starostniki so nasploh velik izziv interne medicine, saj visokoprepustnih dializnih membran, izdelanih z nanotehnolo- so s podaljševanjem življenjske dobe ob številnih farmakoloških gijo. Nedvomno je prihodnost tudi v transplantaciji kadavrske prijemih pri tej populaciji do neke mere tudi njen »produkt«. ledvice še pred pričetkom dializnega 31. december Hemodializa Peritonealna Delujoča Vsi zdravljenja, t.i. »preemptive« transplan- dializa presajena ledvica tacija, katere pogostnost bi v prihodnjih 1998 letih lahko bila v porastu, če bo le na voljo 1999 957 121 201 1279 dovolj kadavrskih ledvic. V nasprotju z 2000 npr. Norveško in nekaterimi drugimi 2001 1000 129 230 1359 državami pri nas ni preveč zaželena 2002 transplantacija živega darovalca. Vizija 2003 1051 117 267 1435 prihodnjega zdravljenja ledvične odpove- di je tudi zdravljenje z zarodnimi celicami 1125 113 304 1542 1131 110 343 1584 1171 116 374 1661 2004 1202 119 415 1736 za vzpostavitev ledvične funkcije in stalno 2005 1260 115 427 1802 delujoča biološko umetna ledvica. 2006 1271 103 461 1835 Primerjava dia- 2007 1318 97 482 1897 liznih metod 2008 1343 105 519 1967 Porast 1999 (število/%) 43/4,5 % 8/6,6 % 29/14,4 % 80/6,3 % Hemodializa, hemofiltracija, hemodiafil- Porast 2000 (število/%) 51/5,1 % -12/-9,3 % 37/16,1 % 76/5,6 % tracija, peritonealna dializa in transplan- Porast 2001 (število/%) 74/7,0 % -4/-3,4 % 37/13,9 % 107/7,5 % tacija so učinkovite metode zdravljenja Porast 2002 (število/%) 6/0,5 % -3/-2,7 % 39/12,8 % 42/2,7 % ledvične odpovedi. Seveda so med njimi Porast 2003 (število/%) 40/3,5 % 6/5,5 % 31/9,0 % 77/4,9 % razlike. Med hemodializo in hemodia- Porast 2004 (število/%) 31/2,6 % 3/2,6 % 41/11,0 % 75/4,9 % filtracijo potekajo procesi difuzije in Porast 2005 (število/%) 58/4,8 % -4/-3,4 % 12/2,9 % 66/3,8 % konvekcije hitreje kot med peritonealno Porast 2006 (število/%) 11/0,9 % -12/-10,5 % 34/8,0 % 33/1,8 % dializo, zato je čas posameznega zdrav- Porast 2007 (število/%) 47/3,7 % -6/-5,8 % 21/4,6 % 62/3,4 % ljenja krajši. Peritonealno dializo mora Porast 2008 (število/%) 25/1,9 % 8/8,2 % 37/7,7 % 70/3,7 % bolnik izvajati vsakodnevno. Transplan- tacija omogoča najsvobodnejše življenje Prevalenca bolnikov s končno odpovedjo ledvic na različnih oblikah nadomestnega bolnika s končno ledvično odpovedjo. zdravljenja v Sloveniji na dan 31. december v letih 1998–2008 (samo rezidenti); po- Spodnja tabela prikazuje nekatere razlike vzeto po letnem poročilu 2007–2008 slovenskega registra nadomestnega zdravljenja. med posameznimi metodami. Revija ISIS - Februar 2012 61
Medicina Izmenjava snovi Peritonealna Hemodializa/hemodiafil- Hemofiltracija v Hemodializa doma Transplantacija poteka preko: dializa tracija v dializnem centru dializnem centru Membrane hemodia- X Peritonealne Membrane hemodiali- Membrane hemo- lizatorja membrane zatorja (pri HDF visoko dializatorja (visoko prepustna) prepustna) Difuzija, konvekcija X Mehanizem prenosa Difuzija, kon- Difuzija, konvekcija Konvekcija snovi: vekcija Raztopina na drugi Peritonealna Dializna raztopina pri HD, Je ni. Dializna raztopina strani membrane: raztopina dializna raztopina in ultra Ultra čista voda po- X čista voda pri HDF trebna kot nadomest- na tekočina Antikoagulacija Ni potrebna Heparin ali nizkomoleku- Heparin ali nizkomo- Heparin ali nizkomo- Ni potrebna larni heparin ali Na citrat lekularni heparin lekularni heparin (običajno le pri HD) Dializo lahko izvaja Da Ne Ne Da Ni potrebno doma Dializo lahko izvaja Da Ne Ne Da Ni potrebno ob želenem času Lahko redno srečuje Ne Da Da Ne Večinoma ne, druge dializne bolni- vendar lahko, ke v dializnem centru npr. ob kontro- lah v ambulanti. Potrebuje opremo/ Da Ne Ne Da Ne oskrbo doma Potreba po posebni Da, a veliko Da Da Da Včasih dieta, dieti in omejitvi manj stroga. omejitve tekočin vnosa tekočin ni. Lahko sodeluje pri Da Da Da Da Da večini športov in ostalih aktivnostih Lahko v celoti izvaja Da Včasih Včasih Da Da dnevne aktivnosti (npr. šola, delo) Član družine/partner Včasih Ne Ne Da Ne mora sodelovati pri zdravljenju Lahko potuje? Da. Dostava Da. Pred potovanjem si Da. Pred potovanjem Da. Pred potovanjem Da si mora v počitniški si mora v počitniški materiala v mora v počitniški destina- destinaciji poiskati destinaciji poiskati lokalni dializni center lokalni dializni center večino počitniš- ciji poiskati lokalni dializni in urediti termine in urediti termine zdravljenja. zdravljenja. kih destinacij je center in urediti termine enostavna. zdravljenja. Značilnosti posameznih metod nadomestnega zdravljenja končne ledvične odpovedi in primerjava med njimi. Literatura: 4. Brenner & Rector´s. The Kidney. 8th Edition. Philadelphia: Saunders Elsevier, 2008. 1. Ponikvar R, Buturović-Ponikvar J. Dializno zdravljenje. Ljubljana: Klinični oddelek za nefrologijo, Interna klinika, Klinični center, 2004. 5. Daugirdas JT, Blake PG, Ing TS. Handbook of Dialysis. 4th Edition. Phila- delphia: Lippincott Williams & Wilkins, 2007. 2. http://www.nephro-slovenia.si 3. Floege J, Johnson RJ, Feehally J. Comprehensive Clinical Nephrology, 4th Edition. Philadelphia: Mosby Elsevier, 2011. 62 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina Endodontija danes, včeraj, jutri Vito Vrbič Bivši glavni urednik Isis prof. E. Gadžijev je 23. marca 2011 poslal vsem bolnišnicam in klinikam v Sloveniji v imenu uredništva vabilo oz. poziv, »da bi bilo koristno objaviti zapo- redje člankov z naslovom: Klinična medicina v Sloveniji: pre- teklost, sedanjost, prihodnost«. Ker doslej ni bilo odziva, je na zadnji decembrski seji uredništva glavni urednik prof. A. Ihan menil, da morda ni odgovorov zato, ker je zadeva preveč kompleksna in da bi bilo verjetno bolj primerno obravnavati samo eno bolezen ali kaj podobnega. Ob tem sem pomislil na možnost, da bi predstavil področje endodontije, katerega večina zdravstvenih delavcev ne pozna, tako kot sem pred časom predstavil v svojem zavodniku problematiko »belih in amalgamskih plomb«. Za uvod poglejmo, kaj, kako in s čim delajo specialisti endo- Delo z endodontskim mikroskopom na spodnjem kočniku, donti v UKCL in izven njega. Za informacijo se najprej obr- kjer vidimo (na zrcalni sliki) tri vhode v koreninske kanale. nimo na predsednico Sekcije za zobne bolezni in endodontijo SZD (sekcija), predstojnico istoimenske katedre MF in Centra UKCL prof. dr. Janjo Jan, dr. dent. med. 1. Kako bi na kratko opisali pomen in namen endodontije in delo specialista v njej? Endodontija je veja stomatologije, ki se najpogosteje ukvarja s preprečevanjem nastanka apikalnega parodontitisa ali pa z njegovim zdravljenjem, se pravi: endodonti izvajamo preventiv- ne ukrepe, da zobna pulpa ostane vitalna in zdrava, v primeru že poškodovane pulpe pa se borimo proti okužbi v koreninskem kanalu. Pri klasičnem ortogradnem endodontskem zdravljenju odstranimo preostalo okvarjeno pulpno tkivo, koreninske kanale razširimo, očistimo, zapolnemo in hermetično zapremo. Kadar je potreben pristop z zunanje strani korenine, se odlo- čimo za kirurško endodontijo. Z endodontskim zdravljenjem omogočimo ohranitev naravnih zob, ne da bi pri tem škodovali splošnemu zdravju pacienta. Pacient se tako ogne izdrtju zoba, ki lahko vodi do težav pri žvečenju, slabšemu estetskemu videzu ali pa potrebi za nadomeščanje s protetičnim nadomestkom ali implantatom. 2. Opišite razvoj endodontije pri nas v zadnjih desetih letih. Endodontija je veja, ki se izredno hitro razvija. Načini zdrav- ljenja, ki so bili uveljavljeni pred desetimi leti, so danes lahko že preteklost. Endodontija, enako kot ostala stomatologija, prehaja iz obdobja, ko je bila še empirična veda, v vedo, ki temelji na znanstvenih dognanjih, ki oblikujejo našo doktrino. Vedno bolj poudarjamo biološke osnove, ki usmerjajo naša zdravljenja. Nova znanja in metode, novi instrumenti in materiali so pripo- mogli, da endodontsko zdravljenje danes ni več dolgotrajno in neprijetno, ne za zobozdravnika, ne za pacienta, in kar je naj- pomembnejše, je tudi vedno bolj uspešno. Pacienti sami cenijo endodontijo in želijo ohraniti lastne zobe. Ob hitrem razvoju Revija ISIS - Februar 2012 63
Medicina stroke je potrebno stalno izobraževanje, da lahko svojemu pacientu nudi- uspešnost endodontskega zdravljenja gre tudi napredku mo oskrbo po načelih dobre endodontske klinične prakse. instrumenov in materialov. Že več kot petnajst let na kliniki uporabljamo elektronski določevalec delovne 3. Od leta 1970 je potekala skupna specializacija dolžine, ki tudi zmanjša število potrebnih rentgenskih za zobne bolezni, ustne bolezni in parodonto- slikanj. Leta 2000 smo na kliniki dobili prvi endodont- logijo, od leta 2000 pa tečeta ločeni speciali- ski mikroskop, letos kupujemo še tretjega. Ne veliko za zaciji za zobne bolezni in endodontijo ter ustne 11 zobozdravnikov, ki so redno zaposleni na stoma- bolezni in parodontologijo. Kako je naš sedanji tološki kliniki in se ukvarjajo s kliničnim, pedagoškim program iz endodontije primerljiv z obstoječi- in raziskovalnim delom. Endodontski mikroskop ima mi evropskimi programi? Kako je opredeljeno neprecenljiv pomen v sodobni endodontiji. Z njim de- opravljanje endodontskih storitev med spe- lamo bolj natančno, bolj varno, kar lahko vpliva na bolj cialisti in splošnimi zobozdravniki pri nas? zanesljiv uspeh zdravljenja. Delo je tudi bolj ergono- mično. Omogoča nam, da vidimo podrobnosti znotraj V Sloveniji imamo od leta 2000 triletni podiplomski program speciali- kanalskega sistema do 20-krat povečane in primerno zacije iz zobnih bolezni in endodontije. V Evropi je le pet podiplomskih osvetljene. Le z njim lahko odkrijemo vse kanale, ki, če programov iz endodontije, ki jih priznava Evropska endodontska zveza; jih ne zdravimo, povzročijo težave pacientu in neuspeh naš je eden izmed njih, na kar smo lahko ponosni. zdravljenja. Sliko lahko pokažemo tudi pacientu in jo uporabimo za dokumentacijo. Vzporedno z mikrosko- Potrebe za endodontske storitve so zelo velike. Leta 2007 smo v sklopu pom smo se opremili tudi z endodontskimi mikroki- programa specializacije ugotavljali pogostost endodontsko zdravljenih zob rurškimi instrumenti. V zadnjih letih uporabljamo za pri slovenski populaciji. Na izbranem vzorcu odraslih pacientov jih je kar širjenje in čiščenje koreninskih kanalov poleg jeklenih 78 odstotkov imelo vsaj en zob z zaključenim endodontskim zdravljen- tudi instrumente iz nikelj-titanovih materialov in jem, 80 odstotkov pa vsaj en zob z apikalnim parodontitisom, ki potrebuje vrteče se instrumente. Omogočajo hitrejše in učinko- endodontsko zdravljenje. Rezultati so primerljivi z rezultati v ostalih evrop- vitejše delo. Sodobne endodontije si tudi ne moremo skih državah. V prihodnosti pričakujemo naraščanje potreb po endodontiji, predstavljati brez ultrazvoka, pri izdelavi dostopne saj ljudje danes v starosti ohranijo več naravnih zob, tudi z bolj zapleteno preparacije, za vzpostavitev prehodnosti kanalov, patologijo. Pomembno pa je, da je endodontija narejena kakovostno. Ra- odstranitev ovir, namestitev materialov, pri kirurški ziskave kažejo, da je primarno endodontsko zdravljenje uspešno že v okoli endodontiji, preparaciji koreninskega kanala in tudi za 95 odstotkih, ponovno zdravljenje, prisoten apikalni parodontitis, zapleti in pasivno ultrazvočno irigacijo koreninskega prostora, ki predvsem nekakovostna endodontija pa lahko uspešnost značilno zmanjša- omogoči bolj predvidljivo dezinfekcijo. Dnevno upo- jo, pade lahko tudi močno pod 50 odstotkov. rabljamo sodobne biokompatibilne materiale, kot na primer mineral trioksid agregat, ki je kljub višji ceni pri Zobozdravnik na primarni ravni precej svojega časa posveti endodont- nekaterih vrstah zdravljenja material izbora. V tem letu skemu zdravljenju. Dodiplomski študij stomatologije na MF v Ljublja- na kliniki načrtujemo tudi nakup naprave za računal- ni, ki je v skladu s smernicami v Evropi, vsakega diplomanta dentalne niško tomografijo s stožčastim snopom. V endodonti- medicine usposobi, da zna diagnosticirati in zdraviti običajna obolenja in ji je potrebna, kadar nam periapikalne rentgenske slike poškodbe zobne pulpe in periapikalnih tkiv. Trudili se bomo, da tako tudi ne zagotovijo dovolj podatkov za razpoznavo obolenja, ostane. V primeru, da sta diagnostika oz. sama izvedba zdravljenja bolj načrtovanje posega ali spremljanje izida zdravljenja. zahtevni, pa pacienta napoti k specialistu za zobne bolezni in endodonti- jo. Pomembna je dobra komunikacija med osebnim zobozdravnikom in 5. Endodontske storitve, tako kot os- specialistom. Primeri, ki so indicirani za specialista, naj bi bili napoteni tale zobozdravstvene, plačuje ZZZS dovolj zgodaj, da ne pride do nepopravljivih iatrogenih okvar. Ker so po 30 let stari Zeleni knjigi. Kako potrebe po endodontskem zdravljenju na primarni ravni velike, zahteve to finančno ovrednotenje vpliva na pacientov visoke, osebni zobozdravniki paciente pogosto napotijo na izvajanje endodontskih storitev, ko sekundarno in terciarno raven. Vidna je huda zasičenost specialistov, še je izvajanje le-teh v zadnjih desetih posebno teh na področju javnega zdravstva. letih pridobilo precej novih dra- gih pripomočkov in materialov? 4. Katere aparature, pripomočke in ma- teriale uporabljate pri endodontskem Sodobne endodontske storitve žal niso primerno delu na kliniki v zadnji desetih letih? ovrednotene s točkami ZZZS. Marsikateri splošni zobozdravnik se zatorej tem storitvam izogiba. Spe- Na Centru za zobne bolezni UKCL in Katedri za zobne bolezni in cialisti se zatekajo k doplačilom, ta bodo nujna tudi na normalno morfologijo zobnega organa MF nam kljub finančnim težavam terciarni ravni stomatološke klinike UKCL. uspeva obdržati nivo tudi na področju sodobne opreme in materialov. Seve- da endodontije ni brez osušitvene opne. Poznana je že dolgo in je nujna za kakovostno endodontsko zdravljenje. Izboljša nam preglednost delovnega polja, izolira delovno področje in omogoča zaščito pacienta. Zahvala za 64 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina Postopek nameščanja gumijaste opne na spodnji kočnik. Kovinska sponka pritrjuje gumijasto opno na krono zoba, skozi katero je uveden endodontski inštrument. Danes so storitve s področja zobnih bolezni in endodontije še vedno vključene v skupni program, ki vključuje tudi storitve I. Potočnik: V samoplačniški zasebni specialistični ambulanti ustnih bolezni in parodontologije. Sistem ovrednotenja endo- delujem od septembra 2005. V ambulanti opravljam izključ- dontskih storitev po Zeleni knjigi je zastarel. Storitve na pri- no endodontska in mikrokirurška endodontska zdravljenja. marni, sekundarni in terciarni ravni so enako ovrednotene. Zato Na željo napotnega zobozdravnika opravim tudi dograditev se sedaj dogovarjamo, da vzpostavimo javno mrežo specialistov endodontsko zdravljenega zoba s kompozitnim zatičkom. S za zobne bolezni in endodontijo ter ustrezen način financiranja. protetičnimi storitvami se ne ukvarjam. 6. Kako vidite razvoj endodontije 2. Kaj menite, da se je v zadnjih desetih letih v endodontiji v bodočnosti in kateri ukrepi bi po najbolj spremenilo oz. izboljšalo? vašem mnenju izboljšali endodont- sko oskrbo prebivalstva v RS? N. Jevnikar: Popolnoma se je spremenil način obravnave pacienta. Zdaj pri svojem delu uporabljamo mikroskop, Ni-Ti Pričakujemo lahko, da se bo endodontija z razvojem novih strojne instrumente, za dezinfekcijo koreninskih kanalov pa znanj v prihodnosti še naprej hitro razvijala. Za strokovno uporabljamo različne sisteme za spiranje koreninskih kanalov. neoporečno diagnostiko, zdravljenje in oskrbo prebivalstva je potrebno, da zobozdravniki stalno izpopolnjujemo znanje, da je R. Jurič: Spremembe v endodontiji v Sloveniji pomenijo, da se zadostna dostopnost prebivalstva do endodontskih storitev in je tudi pri nas začelo endodontsko zdravljenje izvajati na način, primerno ovrednotenje teh storitev. ki je v razvitem svetu že dolgo priznan. Poleg specialistov ustrezne katedre MF in Centra UKCL delajo I. Potočnik: Primerno vrednotenje prvega zdravljenja na primar- sedaj pri nas še trije specialisti endodonti: mag. Nataša Jevnikar, ni ravni, priznanje zahtevnosti in primerno vrednotenje specialis- dr. dent. med., Rok Jurič, dr. dent. med., in doc. dr. Igor Potoč- tičnega zdravljenja, vzpostavitev specialistične mreže v RS. nik, dr. dent. med., katerim smo zastavili naslednja vprašanja o njihovem delu: Menim, da je do največje izboljšave prišlo na področju apikalne kirurgije. Uporaba operativnega mikroskopa je tradicionalno 1. Od kdaj in kje imate svojo zasebno endodontsko ambu- apikotomijo spremenila v mikrokiruški postopek. Izboljšali so lanto, v kakšnem odstotku delate samo endodontijo, ali se incizijski rezi, optična povečava in uporaba mikrokiruškega imate koncesijo? instrumentarija omogočata maloinvazivno dostopno osteotomijo, retrogradno kaviteto prepariram s pomočjo ultrazvočnega aparata N. Jevnikar: Naša specialistična ordinacija se nahaja na z diamantno konico, za polnjene retrogradne kavitete smo opus- Metelkovi ulici v Ljubljani, kjer v 98 odstotkih opravljamo tili amalgam in ga nadomestili z biološko sprejemljivimi materiali samo endodontske posege. Vključeni smo tudi v sistem javnega (MTA). Uspešnost mikrokiruškega pristopa je – s 50- do 60-od- zdravstva, kjer od leta 2003 izvajamo specialistični program stotne uspešnosti tradicionalne metode – narasla na 90-odstotno. samo v polovičnem obsegu. Na področju ortogradnega endodontskega zdravljenja je največja R. Jurič: Od leta 2007, Ljubljana, 75 odstotkov endodontija, pridobitev uporaba operativnega mikroskopa, ki omogoča pred- koncesije nimam. vsem predvidljivejše zdravljenje kočnikov (odkrivanje četrtega kanala). Dodaten razvoj opažamo na področju strojnega širjenja (recipročno gibanje instrumentov, SAF), spiranja koreninskih Revija ISIS - Februar 2012 65
Medicina z recipročnim gibanjem za čiščenje in obliko- vanje kanalov in tehnologijo za termoplastično polnitev koreninskih kanalov. 4. Ali opravljate tudi manjše kirurške posege in katere? N. Jevnikar: Da. Odgrnitev režnja pri perfora- cijah ali resorptivnih spremembah korenine in apikotomija. R. Jurič: Opravljam posege s področja endo- dontske kirurgije. I. Potočnik: Opravljam vse posege s področja endodontske kirurgije, ki predstavlja pomem- ben delež dejavnosti naše ordinacije. Posege opravljamo po načelih mikrokiruškega pristopa, za katere smo se dodatno usposabljali v Švici in ZDA. Veseli me, da število napotitev na apiktomije z mikrokiruškim pristopom v našo ordinacijo narašča. Naša želja je, da bi mikroki- Različni endodontski instrumenti za vzpostavitev prehodnosti ter širjenje rurška dejavnost v prihodnosti predstavljala vse kanalov. Številke na ročajih pomenijo premer konice inštrumenta v stotinkah večji delež naše dejavnosti. milimetra. Za primerjavo velikosti služi rezilo skalpela. 5. Približno koliko minut porabite za kom- kanalov, odstranjevanja zalomljenih instrumentov (ultrazvok) in pletno endodontsko obdelavo in polnjenje 1-, polnjenja koreninskih kanalov (termoplastična polnitev). Nov 2- ali 3-koreninskega zoba in kakšno je vaše pogled na endodontsko zdravljenje prinaša tridimenzionalna finančno ovrednotenje teh storitev? tehnologija RTG-slikanja s koničnim snopom (CB CT). N. Jevnikar: Za prvo pripravo večkoreninskega zoba z zahtev- 3. Katere od navedenih aparatur, pripomočkov oz. mate- no morfologijo koreninskih kanalov potrebujem dve uri in pol. rialov (osušitvena opna, določevalec delovne dolžine, Pri revizijah oz. pri ponovnem zdravljenju pa je čas bistveno ustrezni ročni in vrteči se instrumenti, ultrazvok, sodobni daljši, saj je odvisen od tega, kako hitro uspem odstraniti polni- biokompatibilni polnilni materiali) uporabljate pri svojem tev in zagotoviti prehodnost kanalov. delu? Katere še? R. Jurič: Endodontsko zdravljenje je običajno končano v dveh N. Jevnikar: Poleg vseh naštetih, ki so v bistvu osnovni instru- ali treh sejah, izjemoma tudi v eni. mentarij specialista endodonta, je za specialistično obravnavo nujna uporaba mikroskopa, ki delovno polje poveča tudi do I. Potočnik: Porabljeni čas se močno razlikuje od predoperativ- 20-krat. Možnost, da vidimo, nam omogoča, da tudi zdravimo nega statusa zoba. Pri rutinskih primerih za endodontsko zdrav- tisto, kar je prostemu očesu nevidno. Kompleksno morfologijo, ljenje kočnika porabim cca eno uro. Pri ponovnih zdravljenjih ki je značilna za večkoreninske zobe, je brez dobre vizualizacije kočnikov s kompleksno anatomijo pa od 2 do 3 ure. Iz opisanih zelo težko predvidljivo oskrbeti. razlogov se cena zdravljenja razlikuje sorazmerno s predvideno zahtevnostjo zdravljenja. Za kočnik znaša od 570 do 740 EUR. Pri svojem delu rutinsko uporabljam tudi sistem SAF, kjer 6. Kateri ukrepi bi po vašem mnenju izboljšali endodontsko posebno oblikovan instrument tridimenzionalno pripravi kore- oskrbo prebivalstva v RS? ninski kanal mehansko, sistem pa hkrati omogoča tudi kemično N. Jevnikar: Postavitev mreže specialistov v Sloveniji, pri- dezinfekcijo koreninskega kanala. dobitev več specialističnih programov s strani ZZZS, boljše Poleg drobnega inventarja, ki zajema različno dolge in obliko- sodelovanje z napotnimi zobozdravniki, upoštevanje dejstva, da vane ultrazvočne nastavke, bi izpostavila tudi sistem z negativ- imajo večkoreninski zobje kompleksno morfologijo koreninskih nim tlakom za spiranje koreninskih kanalov. kanalov, zato naj take zobe pripravljajo tisti, ki so za to oprem- ljeni in usposobljeni, saj je primarno zdravljenje bistveno bolj R. Jurič: Uporabljam vse navedene pripomočke in materiale. uspešno od ponovnega zdravljenja. I. Potočnik: Pri delu uporabljam operativni mikroskop in R. Jurič: Primerno vrednotenje prvega zdravljenja na primarni vse zgoraj naštete instrumente, ki predstavljajo osnovo za ravni, priznanje zahtevnosti in primerno vrednotenje specialis- specialistično delo. Poleg naštetega uporabljam instrumente tičnega zdravljenja, vzpostavitev specialistične mreže v RS. 66 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina in ustreznimi zdravstvenimi institucijami, da bi lahko sedaj še maloštevilni specialisti čim več svoje energije posvetili reševanju težjih endodontskih primerov. O sedanji zgoraj navedeni opremljenosti splošnih zobnih ambulant v Sloveniji nimamo nobenih podatkov. Glede na prejšnje stanje lahko le sklepamo, da imajo (beri: da si lahko nabavijo) sodobne polnilne materiale, tudi ustrezne ročne instrumente, verjetno pa manj vrtečih se instru- mentov iz specialnih jekel, ki zahtevajo, tako kot svedri, posebna nasadišča, da jih v vrtečem stanju vnašamo v korenino. Za zgoraj navedene, kakor tudi za ostale aparature in pripomočke, pa bi rabili natančno analizo, ki jo bo, upajmo, v a bc bodočnosti izvedla sekcija. a) Stojni kanalski instrument (z zaobljeno konico, ki se giblje v vertikalni Sekcija za zobne bolez- smeri) v zavitem koreninskem kanalu. ni in endodontijo SZD b) in c) Večja povečava instrumenta. Če na kratko pogledamo njeno delovanje, ugotovi- I. Potočnik: Največjo oviro predstavlja cena, ki jo za endo- mo, da je zelo aktivna. Med drugim organizira vsaki dontsko zdravljenje ZZZS plačuje splošnim zobozdravnikom dve leti simpozij, ki je namenjen specialistom in splošnim zobo- (specialistična endodontska storitev s strani ZZZS sploh ni zdravnikom. Posebno uspešen je bil lanski simpozij (april 2011). ovrednotena), kar zobozdravnikom poleg onemogočanja inves- V programu so prevladovale endodontske teme. Pri izbiri le-teh ticije v sodobno opremo določa tudi nezadostni časovni okvir in njihovih predavateljev so imeli organizatorji srečno roko, tako zdravljenja. Cena, ki jo ZZZS plača za endodontsko zdrav- pri pridobitvi dolgoletnega predsednika Evropske endodontske ljenje, v moji ordinaciji ne pokriva niti materialnih stroškov zveze prof. G. Bergenholtza (Göteborg) ter drugih treh vabljenih, (igle za strojno širjenje, termoplastična polnitev, amortizacija kakor tudi naših 15 predavateljev, med katerimi so nastopili tudi opreme). Rezultat je, da se zobozdravniki hitreje odločijo za iz- zgoraj navedeni trije specialisti endodonti, ki so se v svoji zasebni puljenje zoba in nadomestitev zoba z mostičkom, kar za ZZZS praksi posvetili izključno endodontskemu delu. Razen kirurških so pomeni povečanje stroškov. Torej nerealna cena endodontije ne preostale endodontske teme smiselno dopolnjevale druga področja pomeni prihranka v zdravstveni blagajni, ampak ravno obratno. endodontije in so nudile številnim udeležencem (bilo jih je 600, torej polovica vseh slovenskih zobozdravnikov) poleg teoretične- Menim, da bi realna cena endodontskega zdravljenja ob ga tudi prepotrebno praktično znanje o sodobnih problemih in hkratnem neplačevanju strokovno nekorektnega zdravljenja (to prijemih v endodontiji. S tem uspelim simpozijem sekcija uspešno je preverljivo na osnovi RTG-slike) pomenila tako povečanje izpolnjuje zadano nalogo o promociji endodontije v slovenskem kakovosti oskrbe kot prihranek v zdravstveni blagajni. prostoru. Nadalje se sekcija dogovarja z evropsko endodontsko Dolgoročno (ob ustreznem povečanju mreže specialistov zvezo za organizacijo evropskega kongresa v Ljubljani, kar bo še endodontije) bi povečano kakovost zdravljenja pomenilo tudi ena promocija te stroke med zobozdravniki v Sloveniji. povečanje števila napotitev težjih primerov na specialistično Doslej smo si na kratko ogledali, kaj in kako danes delajo endo- zdravljenje. Endodontsko zdravljenje vseh kočnikov po klasifika- donti v UKCL in izven njega, njihove trenutne težave ter želje ciji o ugotovitvi težavnosti zdravljenja avtomatsko pomeni visoko za prihodnost, in omenili dejavnost sekcije. Če pa le upoštevamo stopnjo zahtevnosti, predvsem zaradi slabih možnosti odkrivanja uvodoma omenjeni poziv prof. Gadžijeva o preteklosti, sedan- četrtega kanala pri zgornjih in spodnjih kočnikih. Endodontsko josti in prihodnosti, pa čeprav smo predstavitev drugače usmerili, zdravljenje kočnikov že v izhodišču zahteva uporabo dodatne dodajmo še nekaj o preteklosti oz. začetkih endodontije pri nas. tehnologije, predvsem optične povečave, zato v razvitih državah večino zdravljenj kočnikov opravijo specialisti endodonti oz. Ustanovitev katedre in klinič- zobozdravniki, ki imajo potrebno opremo, znanje in izkušnje. nega oddelka za zobne bolez- Iz odgovorov izhaja, da specialisti v visokem odstotku opravljajo ni in endodontijo pri nas le endodontijo, da imajo vsi ustrezno sodobno opremo, vključno z mikroskopom. Iz odgovorov predsednice sekcije in treh vprašanih Ob ustanovitvi Stomatološke fakultete oz. Odseka za stomatolo- endodontov na zadnje vprašanje izhaja, da danes obstoja široka gijo MF in zgraditvi klinike je šest kateder oz. kliničnih oddelkov paleta problemov, katere bo morala sekcija rešiti z zavarovalnico (otroško zobozdravstvo, ortodontija, zobne bolezni, ustne bolezni Revija ISIS - Februar 2012 67
Medicina in parodontopatije, stomatološka protetika in čeljustna kirurgija) Razlika med evropsko in ame- vodilo šest profesorjev, ki so ob prof. J. Rantu in prof. F. Čeleš- riško endodontsko doktrino niku razvijali svoje stroke. Vsi so najprej končali medicino, nato pa po krajšem ali daljšem času službovanja specializirali stoma- Moje prvo srečanje s specialisti endodonti je bilo v letih 1966 in tologijo, večinoma na dunajski, graški, pa tudi na praški kliniki. 67 v Bostonu, ZDA, v času podiplomskega študija za izobraže- Zobne bolezni (kamor spada plombiranje zob in endodontija) je vanje raziskovalnega in pedagoškega kadra na Forsyth Dental prevzel odličen strokovnjak prof. A. Logar, pokončen mož, ki je Centru (FDC), ki je bil s svojo veliko kliniko in številnimi učil in dobro naučil plombirati številne generacije stomatologov novimi raziskovalnimi laboratoriji – tako na primer za analitsko in kmalu postavil stroko na evropsko raven. Kakor je bil na eni kemijo, biokemijo, biomineralizacijo, molekularno genetiko, strani mojster v plombiranju, pa ni maral endodontije. Zato je imunologijo, parodontologijo, oralno biologijo, kariogenost hrane, za predavanja iz endodontije pridobil parodontologa prof. L. klinične raziskave, elektronsko mikroskopijo, biostatistiko in Brenčiča, vaje in oskrbo pacientov pa smo opravljali na oddelku druge, ki uvrščajo FDC kot največjo nevladno dentalno razis- za zobne bolezni, kateremu sem se pridružil leta 1961, potem ko kovalno institucijo na svetu. FDC je zaradi tega tudi pridružena sem tri leta sodeloval pri pouku kot demonstrator. raziskovalna baza harvardske fakultete dentalne medicine – Harvard School of Dental Medicine (HSDM), ki je takrat stara Začetki endodontskega zdrav- sto let pokala po šivih (imela je le eno klinično vajalnico z 18 ljenja v svetu in pri nas delovnimi mesti (stoli) – le toliko dodiplomskih študentov se je lahko vsako leto vpisalo in tudi končalo). Zaradi pomanjkanja Endodontija se je razvila v moderni obliki pred 2. svetovno voj- prostora jim je FDC nudil klinične prostore za celotno izvedbo no v ZDA kot posebna panoga dentalne medicine s samostojno specializacije iz endodontije in ortodontije (del kliničnih prosto- specializacijo in medicinskim konceptom zdravljenja obolenj rov pa je tudi zasedala najstarejša ameriška šola za zobne higie- zobne pulpe. Žal pa ta koncept v omenjenem času ni prevlado- nike). Čeprav sem sam sodeloval pri raziskavah mikroelementov val v Evropi, posebno ne v naših krajih oz. v Srednji in Vzhodni v zobni sklenini s poudarkom na delovanju fluora (preventiva Evropi, kjer je bil v uporabi koncept konzervativne dunajske kariesa), sem glede na mojo dejavnost v Ljubljani lahko en dan v šole, ki pa ni bil v skladu s sodobnimi medicinskimi koncepti. tednu sodeloval pri kliničnem delu in seminarjih iz endodontije. Ta koncept zdravljenja se je nato v Evropi posodobil najprej v Oboje je vodil dr. A. Krakow, odličen praktik, takrat še inštruktor, Angliji in Skandinaviji, pa tudi na naši kliniki in pri pouku je pozneje pa profesor endodontije na HSDM. V tem kliničnem bila po letu 1960 uvedena sodobna diagnostika pulpnih obolenj letniku je bilo 17 zobozdravnic in zobozdravnikov iz evropskih (upoštevajoč pato-histološko sliko) in ustrezno sodobno kli- držav (Anglija, Irska, Francija, Nemčija, Švica, Danska) nadalje iz nično zdravljenje po vrnitvi prof. Č. Ravnika z izpopolnjevanja Japonske, Filipinov, Tajske in ZDA. na norveškem inštitutu za zobne raziskave. Temu je pri nas pozneje sledilo uvajanje sodobnih polnilnih materialov, zatem Poleg praktičnega je bil v tej skupini zanimiv tudi seminar- pa tudi najsodobnejših vrtečih kanalskih inštrumentov (iz ski način dela, ko smo o vsakem končanem endodontskem primeru poročali s projekcijami RTG-posnetkov in komentirali specialnih elastičnih način dela in dosežene rezultate ter iz razprave z učitelji še kaj jekel), ki sledijo tudi izvedeli. Na podobnih razgovorih smo tudi primerjali domačo močno zavitemu endodontsko doktrino z ameriško. Pri tem sva se najbolje od- poteku korenine in rezala s kolegom s züriške klinike. Pri našem delu so negativno ki dopolnjujejo delo ocenili naš takratni polnilni material (navadni dentalni cement z ročnimi instrumen- z dodatkom jodoforma – to je porozna zmes, ne pa nepropustni ti. Poleg navedenega polnilni material, ki tesni in ne prepušča snovi in ionov iz ustne sedanji sodobni votline v periapikalno tkivo, kjer tudi jodoform ni dobrodošel) endodontski način in premalo učinkovito izpiranje (posebno inficiranega) korenin- zdravljenja zahte- skega kanala med instrumentiranjem. va še druge zgoraj opisane aparature in Poglejmo, v čem so bile v pripomočke, ki so se tistem času razlike med postopoma uvajali v obema doktrinama naše klinično delo, dokler se niso okrog • Osnovna razlika je bila v tem, da so v ZDA opravljali leta 2000 izpopolnili endodontijo po utečenem postopku specialisti (ki navadno z uporabo mikro- niso napravili niti končne plombe čez polnjen zob, ampak skopa. so pacienta vrnili k napotnem zobozdravniku) in da so sami opravili vse kirurške posege v zvezi z endodontijo. Kanalski instrument v kanalu in zavitem apeksu izdrtega zoba. 68 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina • Nadaljnja razlika oz. posebnost pri delu je bila samo enkratna uporaba kanal- skih instrumentov, nakar so jih zavrgli (ker je bila njihova cena glede na ceno storitve zanemarljiva), čeprav to niso bili instrumenti za enkratno uporabo, ampak za večkratno (odlične kakovosti iz specialnih jekel, kot je bilo že omenjeno). Pri nas (kakor tudi v večini drugih držav) smo jih uporabljali, dokler se niso močno zvili ali pa odlomili. (Mlajšim kolegom se bo to morda zdelo čudno, ker ne vedo, česa vse nam je takrat primanjkovalo, ker pač »ni bilo deviz za uvoz«). To odme- tavanje je bilo vseeno težko gledati, tako da je moj šef (razumevajoč in razgledan Norvežan, tudi predsednik International Association for Dental Research) uredil (s pripombo, da tudi v Oslu niso metali proč igel po enkratni uporabi), da so mi Zrcalna slika polnjenih koreninskih kanalov spodnjega kočnika. sestre te igle sterilizirale in spravile. Do mojega odhoda se jih je nabralo za okrog • Pri praktičnem delu pa so bile razlike naslednje (pri tem štiri kilograme, vendar je žal večina zaradi teže in težav pri bom na kratko opisal, kako je v tistem času potekala endo- prevozu ostala v Bostonu. dontska obravnava zob na omenjeni instituciji): S tem krajšim sprehodom po Bostonu tistega časa se na koncu • Učinkovito mehansko in kemično čiščenje korenin- povrnimo v sedanje razmere pri nas. V zvezi z delom specialista skega kanala posebno pri odstranjevanju infekta. Zob se endodonta, katere smo predstavili v tem prispevku, menim, da na široko odpre, na kar se koreninski kanal z ustreznimi mora biti ta natančen, potrpežljiv, vztrajen, predvsem pa spreten iglami učinkovito širi. Kemična sredstva topijo hkrati in ročen. Na že omenjenem lanskem endodontskem simpoziju organsko in anorgansko substanco v steni zoba, ki je jim je predsednik evropske endodontska zveze položil na srce: nato manj odporna na struganje s pilicami. Med me- »vzemite si čas za pacienta« in »za eno obravnavo standardnega hanskim širjenjem kanal izmenoma pogosto izpirajo kliničnega primera lahko v eni seji zadostuje že pol ure, pri s tekočino (z iglo in injekcijsko brizgo), tako da ga v težjih pa lahko čiščenje in oskrba kanala traja tri ure ali več«. polurni seji izperejo do dvajsetkrat in s tem dosežejo Ne dolgo tega sem bil sam endodontski pacient. Poseg na spod- čist in razširjen kanal. njem kočniku (dve korenini in trije kanali) pri še neinficirani pulpi • Nadaljnja razlika je bila tudi v tem, da niso vmes med je trajal dve uri (tri seje po dobre pol ure). Način dela, metode in sejami aplicirali v inficiran kanal raznih vložkov, past materiali so bili približno za 70 odstotkov drugačni od tistih, ko ali antibiotikov (kar so zavračali), ampak so uporabili le sem pred 13 leti zaradi upokojitve zapustil kliniko. V istem času je kalcijev hidroksid. imela podoben poseg tudi moja hčerka (spodnji kočnik, zakrivljene • Določanje delovne dolžine koreninskega kanala z več korenine, trije oz. štirje kanali), neinficirana pulpa, ekstirpacija, RTG-posnetki: širjenje in polnitev v isti seji. Poseg sem spremljal v neposredni Dolžino koreninskega kanala so pred njegovo obdelavo do- bližini. Prvi del je trajal nepretrgoma eno uro in pol (vmes ni smela ločili po orientacijskem RTG-posnetku in na koncu preverili zapreti ust), nato presledek za RTG-posnetek in potem še pol ure s posnetkom zoba z vstavljenim kanalskim instrumentom. nadaljnjega poglabljanja kanala, skupaj dve uri in pet minut dela. Če je manjkalo do apeksa manj od dva milimetra, se ga je Uboga hčerka! Še bolj pa njena endodontka. Ali ne? skušalo doseči z nadaljnjim poglabljanjem, če pa več od dveh Slike milimetrov, pa so po poglabljanju ponovno preverili dolžino Priprava: doc. dr. Aleš Fidler, dr. dent. med., spec. endodont, in dr. z RTG. Tako je bilo navadno narejenih več RTG-posnetkov. Boris Simončič, dr. dent. med., spec. parodontolog Slikal in razvijal (4 minute) je vsak sam, kot je tam navada. Izbira: Vito Vrbič Kako prav bi že takrat prišla današnja naprava, ki z zvočnim Oblikovanje: Andrej Schulz in Vito Vrbič signalom opozori, ko se nahaja igla v bližini apeksa, saj bi odpadli vsi vmesni RTG-posnetki. Revija ISIS - Februar 2012 69
Medicina Sedmi mednarodni ortodontski simpozij Elizabeta Zaletel Na Dunaju je 9. in 10. decembra 2011 potekal Sedmi medna- med zmanjšanimi težavami v čeljustnem sklepu in ortodontskim rodni ortodontski simpozij z naslovom »Face (phase) driven dvofaznim zdravljenjem. Bistvene spremembe, ki so se zgodile v decision making«. V zadnjem času se pri ortodontskem zadnjem stoletju, so na področju diagnostike, tehnike in tehno- načrtovanju in zdravljenju poudarja pomen videza mehkih logije, uporabe sodobnih materialov, biomehanike, razširila se tkiv, zato je slednje nujno upoštevati tako pri načrtovanju je tudi možnost interdisciplinarnega zdravljenja. Vse omenjeno kot tudi pri poteku zdravljenja. Končni rezultat zdravljenja moramo uporabiti v korist čim bolj uspešnega zdravljenja. naj bo harmoničen obraz s pravilno oblikovanima zobnima lokoma, optimalno okluzijo, zdravimi obzobnimi tkivi in Dr. Eva Czochrowska se je osredotočila na problem avtotransp- lepimi zobmi. lantacij ličnikov in tretjih kočnikov, predstavila je tudi natančen protokol. Indikacije za poseg so: aplazija drugega ličnika v spodnji Preko zgodovinskega pregleda različnih paradigm nas je čeljustnici pri nepravilnostih R II in povečani globini griza, popeljal prvi predavatelj doc. dr. Franz Weiland. V Anglovem poškodba sekalcev z izbitjem zoba ali kasnejša izguba po poškodbi obdobju je bilo zdravljenje usmerjeno v poravnavo zob, večino- zaradi ankiloze ali resorpcije korenine, oligodontija. Najpogosteje ma brez odstranjevanja zob, saj je prevladovalo mnenje, da bodo presajajo zgornje tretje kočnike in spodnje druge ličnike. Pri otro- po terapiji preoblikovana trda tkiva – kosti in zobje, zagotovili cih imamo namreč omejene možnosti protetične oskrbe, hkrati pa ustrezno prilagoditev mehkih tkiv. S pojavom recidivov se je želimo z ukrepi zagotoviti zadostno količino kosti za kasnejšo pro- pokazalo, da omenjena trditev ne drži in sledila so obdobja, ko tetično rehabilitacijo. Najugodnejše obdobje za avtotransplantacijo se je odstotek odstranjevanj zob bistveno povečal, z razvojem je v fazi, ko je korenina izgrajena med polovico in tremi četrtinami, novejših tehnologij pa se je ponovno močno zmanjšal. s široko odprtim apikalnim foramnom. V tem obdobju so običajno otroci tudi prvič pregledani pri ortodontu. Vprašanja za današnji čas so naslednja: Odstranitev avtotransplantata mora biti opravljena povsem • ali zdraviti eno- ali dvofazno in kdaj, netravmatsko, z nepoškodovanim foliklom v vnaprej pripravljeno • kako zgodnje zdravljenje nepravilnosti R II vpliva na este- mesto na alveolarnem grebenu. Rano nato skrbno zašijejo in med sledenjem in ocenjevanjem uspešnosti opazujejo tri spremembe: tiko, obliteracija pulpe, izraščanje zoba in rast korenine. Predavateljica • kakšen je vpliv odstranitve zob na videz obraza in na funkci- je predstavila tudi t.i. transalveolarno avtotransplantacijo. Slednje se lotijo, kadar je položaj zoba do okolice tako neugoden, da bi jo ter vsak drugačen mehanizem premika ogrozil zdravje nepravilno • ali dvofazno zdravljenje zagotavlja večjo stabilnost rezultata. ležečega zoba ali sosednje. Tretji kočniki za avtotransplantacijo morajo imeti naslednje lastnosti: eno korenino, ustrezno ozko Danes vemo, da je dvofazno zdravljenje naporno tako za zdrav- krono in ustrezno širok apikalni foramen. Kadar nadomeščajo nika kot pacienta, da ni velikih razlik v rezultatu, zdravljenje zgornji stranski sekalec s spodnjim ličnikom, zob zasukajo za je dražje, pa vendar je odločitev v rokah zdravnika, ki preceni, 90 º. Kontrolirajo mesec dni po presaditvi in po šestih mesecih. kdaj korist dvofaznega zdravljenja prevlada. Kadar zdravimo Zoba ne obremenijo hitreje kot v šestih mesecih, čas od presadit- dvofazno, je cilj vseh ukrepov usmerjen v to, da z relativno ve do obremenitve je odvisen od stanja pulpe, prisotne oblitera- preprosto in kratko fazo zmanjšamo nevarnost poškodb zob, cije in spremembe dolžine korenine. Včasih uvrščanje v zobni lok ugodno vplivamo na samozavest in zadovoljstvo in pacientu odložijo tudi do dve leti. Končni rezultat, ki ga pri nadomeščanju izboljšamo kakovost življenja. O dvofaznem zdravljenju se torej sekalcev opredeljujejo širina incizalnega roba, nivo in oblika gin- vedno odločamo individualno, v korist pacienta. Prvi fazi sledi givalnega roba ter barva, je vedno boljši pri zobeh, kjer presaditvi obdobje premora, nato krajša druga faza. Kadar se odločamo za sledi tudi ortodontsko uvrščanje. odstranjevanje zob, mehaniko premikov zob in čeljustnic nad- zorujemo tako, da ob koncu zdravljenja zagotovimo ustrezno Prof. dr. Joseph Bouserhal je v svojem predavanju poudaril širino zobnega loka in nasmeha ter ustrezno podprtost ustnic. pomen individualno načrtovanega zdravljenja, ki ga pričnemo Ob slednjem moramo upoštevati še četrto dimenzijo – čas. z ustrezno diagnostiko (analiza fotografije, nasmeha, analiza med govorom), s katero določimo profilni tip in vzorec rasti. S starostjo se namreč zobna loka skrajšujeta, ožita, pojavi se po- Za zdravljenje pri otrocih velja, da z določenimi ukrepi (npr. manjkanje prostora s posledičnimi zasuki in nagibi zob. Stopnje odstranitvijo zob) lahko delno spremenimo smer rasti čeljusti. premikov se z leti sicer upočasnijo, vendar se nikoli ne ustavijo Med terapijo je potrebno odziv spodnje čeljustnice skrbno popolnoma. Kadar je prisotna normalna okluzija, le-ta ostane spremljati, hkrati pa moramo vedno zagotoviti ustrezno sidrenje kljub starostnim spremembam, medtem ko se nepravilnost R II in nepravilnost R III z leti poslabšujeta. Stabilnost rezultata se pri obeh načinih zdravljenja ne razlikuje. Tudi ni dokazana povezava 70 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina in vertikalno kontrolo. Slednje zagotavljamo z uporabo transpa- griz). Prikazal je faze nivelacije, urejevanje okluzije in funkcije, latinalnega loka ali z mini vijaki. obrazno estetiko in estetiko nasmeha, stabilnost rezultatov, parodontalno zdravje in pacientovo zadovoljstvo ob končanem O svojih izkušnjah in prednostih zdravljenja v obdobju meša- zdravljenju. Predavatelj je pri pacientih, ki imajo tako obsežno nega zobovja nas je seznanil dr. Marco Rosa. Čeprav ponekod skeletno nepravilnost, da so kandidati za ortognati poseg, pa velja dvofazno zdravljenje za t.i. »overtreatment«, zanj veljajo se zanj ne odločijo, svetoval dentalno prikritje nepravilnosti ob naslednje prednosti: sočasni uporabi protrakcijske maske. Ob tem je potrebno izvesti kirurško širitev zgornje čeljustnice. Omenjeni poseg izvede z • z aparatom delujemo le na mlečnih zobeh, s čimer prepre- uporabo RME ali palatinalnim distraktorjem. Zavedati se mo- čimo nastanek iartogenih poškodb mehkih in trdih zobnih ramo, da pri odraslih pacientih z ekstrakcijami in ortodontsko tkiv, terapijo povzročimo le dentalne spremembe, s sočasno upora- bo protrakcijske maske in SARPE pa so le-te tudi na nivoju • skrajšamo trajanje druge faze zdravljenja in s tem tveganja za dentoalveornega kompleksa. Za zmanjšanje obsega dentalnih nastanek stranskih učinkov, premikov in povečanje skeletnih učinkov elastik R III preda- vatelj svetuje namestitev mini ploščic v področju podočnikov v • omogočimo spontani premik prvih stalnih kočnikov v pravi- spodnji in v TKS v zgornji čeljustnici. Z naštetim se izognemo len položaj brez delovanja sile nanje, novi položaj je stabilen. tudi posteriorni rotaciji spodnje čeljustnice, ki je problematična Ukrepi v mešanem zobovju so t.i. interceptivni, kot npr. pri skeletnem odprtem grizu. širjenje zgornjega zobnega loka v primerih križnih grizov, brušenje mezialnih ploskev mlečnih podočnikov pri tesnem Prof. dr. Anne Marie Kuijpers Jagtman je podala zanimiv stanju, serijske ekstrakcije pri obsežnem pomanjkanju pregled vseh najsodobnejših preiskovalnih metod. Danes so prostora in skeletnem odprtem grizu. Prvi fazi ukrepov sledi standard pri diagnostiki in načrtovanju ortopanski posnetek, premor vse do dokončne izrasti stalnih zob, ko se odločamo, lokalni rentgenski posnetki, stranski telerentgenogram in v na kakšen način nadaljujemo zdravljenje, če je to potrebno. primeru izrazitejše asimetrije tudi PA-projekcija. Vse omenje- no nadomesti CBCT, ki daje podatke v vseh treh dimenzijah Prof. dr. Juan Carlos Perez Varela je predstavil zdravljenja in ga uporabljajo pri načrtovanju ortodontskega zdravljenja v nepravilnosti R III pri odraslih pacientih, kjer je bila skeletna nepravilnost tako obsežna, da bi zahtevala ortognati kirurški poseg (Wittsova vrednost večja od - 7 mm, skeletni odprti 123 456 Zdravljenje nepravilnosti R II/1 (slika 1, 2 in 3). V prvi fazi je bil aparat ekstra- oralni vratni teg, nato delni nesnemni ortodontski aparat. Rezultat zdravljenja prve faze prikazujejo slike 4, 5 in 6. Sledilo je zdravljenje z nesnemnim aparatom, končne fotografije (7 in 8) so 7 8 rezultat po dveh letih retencije. Revija ISIS - Februar 2012 71
Medicina primerih prirojenih nepravilnosti ali pri motnjah v izraščanju modela, ki ga naredimo z laserjem. Pri pacientih s prirojenimi posameznih zob. Zavedati se moramo, da je doza, ki jo prejme nepravilnostmi lahko tako spremljajo rast in razvoj, ugotavljajo, pacient, v primerjavi s standardnimi rentgenskimi slikanji večja, katera čeljustnica zaostaja glede na standardne vrednosti, in zato se je pri impaktiranih zobeh smiselno omejiti le na priza- tako laže načrtujejo zdravljenje. deto področje. Slabost CBCT je torej relativno visoka doza, ki jo prejme pacient, podatki niso fotorealistični, prihaja pa tudi Najsodobnejše pristope s področja ortognate kirurgije je do popačenja na nivoju mehkih tkiv. Zadnjima dvema pomanj- predstavil prof. dr. Mirco Raffaini. Iz bogate dokumentacije je kljivostma se izognemo z uporabo laserja ali 3D-stereofotogra- predstavil primere pacientov, ki jih je obravnaval na zanj znači- metrije. Danes tehnologija omogoča združitev podatkov o trdih len celostni način – rezultati so bili res neverjetni. Letošnja pre- tkivih, dobljenih iz CBCT-posnetka, podatkov za mehka tkiva, davanja so bila okrnjena zaradi tragične nesreče prof. Baccettija pridobljenih s stereofotometrijo, in podatkov iz digitalnega konec novembra v Pragi. Organizatorji so počastili njegov spomin s kratkim programom ob koncu prvega dne predavanj. Mednarodni tečaj iz 3D-brahiterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana Primož Petrič, Alja Longo Oddelek za brahiterapijo Onkološkega inštituta Ljubljana 3D konformna radioterapija in intenziteto modulirajoča radio- je 15. in 16. decembra 2011 v sodelovanju z Univerzitetno terapija (IMRT) sta danes splošno sprejeti metodi zunanjega bolnišnico Aarhus (Danska) in podjetjem Varian medical obsevanja (teleradioterapije) ginekoloških tumorjev. Brahiterapija systems organiziral tečaj iz 3D-brahiterapije raka maternič- pa v večini onkoloških centrov še vedno temelji na 2D-pristopu, nega vratu. Šlo je za drugo tovrstno prireditev. Organizacija ki uporablja sistem točk, opredeljenih na rentgenogramih mede- in izvedba prve je marca 2011 pripadla Univerzitetni bolniš- nice. Kljub bogatim izkušnjam, pridobljenim z 2D-metodo, pa nici Aarhus. Tokratnega tečaja se je udeležilo triindvajset obstaja strokovno soglasje, da je učinke obsevanja bolj utemeljeno izkušenih radioterapevtov in radiofizikov iz Velike Britanije, povezovati z dozami v tkivnih volumnih kot v točkah. Poleg tega Avstrije, Belgije, Azerbajdžana, Estonije in Turčije. je ob odsotnosti prostorske informacije o legi tumorja in zdravih Brahiterapija ali »notranje ob- A Intersticijske B Intersticijske sevanje« je intervencijska radio- igle igle onkološka tehnika, ki temelji Intrakavitarna Intrakavitarna na vstavitvi intrakavitarnih in sonda sonda intersticijskih aplikatorjev v nož- nico, maternično votlino in okolna Tumor Tumor tkiva v anesteziji. Njena temeljna značilnost je strm padec doze z Predpisana Predpisana oddaljenostjo od vira sevanja. Ob doza doza računalniško vodenem polnjenju aplikatorjev z virom ionizirajočega Optimizacija porazdelitve doze pri brahiterapiji raka materničnega vratu. (A) Hipotetični sevanja ta značilnost omogoča brahiterapevtski plan, kakršnega bi dosegli s konvencionalno 2D-metodo načrtovanja, ugodno tkivno porazdelitev doze. projiciran na magnetnoresonančne slike male medenice. Predpisana doza nepopolno ob- Brahiterapija igra osrednjo vlogo daja tumor, obenem pa sega v sečni mehur in debelo črevo (rumeno). (B) 3D optimiziran v zdravljenju lokalno napredova- plan. Prostorsko in časovno krmiljenje radioaktivnega vira, upoštevaje bolničine pato- lega raka materničnega vratu. Pri anatomske razmere, omogoča dobro pokritje tarčnega volumna s predpisano dozo, ki ne bolnicah z operabilnimi tumorji in sega več v sečni mehur in črevo. V primerjavi s konvencionalnim, je od 3D optimiziranega internističnimi kontraindikacijami pristopa pričakovati višjo verjetnost ozdravitve brez zapletov zdravljenja. za operacijo pa ta pristop pred- stavlja enakovredno alternativo kirurgiji. 72 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina tkiv smiselna optimizacija dozne porazdelitve pri 2D-brahitera- Tečaj, ki je 15. in 16. decembra potekal na našem inštitutu, je piji močno omejena. udeležencem omogočil intenziven študij teoretičnih in praktič- nih vsebin s področja moderne 3D ginekološke brahiterapije. Na Oddelku za brahiterapijo Onkološkega inštituta Ljubljana Od danskih in slovenskih strokovnjakov (Kari Tanderup, Jacob smo leta 2006 v rutino uvedli 3D-brahiterapijo raka vratu ma- Lindegaard in Primož Petrič) so se poučili o principih upora- ternice na podlagi MR-slikanja. MR-slike medenice z vstavlje- be MR in CT v brahiterapiji, načrtovanju in tehniki vstavitve nimi aplikatorji ob uporabi računalniškega planirnega sistema modernih aplikatorjev, podrobnostih konturiranja tumorja in omogočajo opredelitev tumorja in zdravih tkiv, kar služi kot zdravih tkiv ter o optimizaciji dozne porazdelitve. Poudarek podlaga za 3D-rekonstrukcijo »virtualne bolnice«. Računalniška prireditve je bil na praktičnih delavnicah, ki so udeležencem tehnologija in naprave za naknadno polnjenje z radioaktivnimi omogočile vadbo na realnih primerih iz klinične prakse. Video viri majhnih dimenzij (192Ir) omogočajo krmiljenje položajev in prikaz zdravljenja konkretne bolnice in obisk našega oddelka časov zadrževanja radionuklida vzdolž kanalov aplikatorja. Ob sta strokovno vsebino tečaja učinkovito zaokrožila in udele- upoštevanju individualnih patoanatomskih razmer je mogoče žencem omogočila vpogled v tehnološko zahtevno organizacijo z optimizacijo doseči klinično pomembno povišanje doze v tu- uspešnega brahiterapevtskega centra. Sodeč po zelo pozitivnih morju, ne da bi presegli toleranco zdravih tkiv (1) (slika), kar se odzivih udeležencev in glede na veliko zanimanje v mednarodni odraža v obetavnih kliničnih rezultatih. V eni izmed največjih radioterapevtski skupnosti (naslednji udeleženci že »stojijo v objavljenih raziskav je pred uvedbo konceptov 3D-brahitera- vrsti«) bo omenjeni tečaj po vsem sodeč postal periodična prire- pije raka materničnega vratu stopnja trajne kompletne remisije ditev, ki bo potekala izmenjaje v Aarhusu in Ljubljani. pri tumorjih, večjih od 5 cm, znašala 71 odstotkov, v obdobju sistematičnega izvajanja 3D-brahiterapije pa 90 odstotkov (p Literatura: = 0,005). Z uvedbo 3D-pristopa je bilo pri bolnicah s tumorji, večjimi od 5 cm, opaziti tudi statistično značilno izboljšanje 1. Petrič P, Hudej R, Šegedin B, Zobec Logar HB. MRI assisted treatment celokupnega preživetja iz 28 na 58 odstotkov (p = 0,03). Ob planning improves the DVH parameters in cervix cancer brachytherapy. tem se je stopnja resnih gastrointestinalnih in urinarnih poznih Radiother. oncol. 2011; 99, suppl. 1: S264–S265. zapletov zdravljenja znižala z 10 na 2 odstotka (2). 2. Pötter R, Dimopoulos J, Georg P, et al. Clinical impact of MRI assisted dose Onkološki inštitut Ljubljana sodi med ustanove, ki tvorijo jedro volume adaptation and dose escalation in brachytherapy of locally advanced »mednarodne mreže za 3D ginekološko brahiterapijo«. Z dejav- cervix cancer. Radiother Oncol. 2007 May; 83: 148–155. nim in prepoznavnim vključevanjem naših strokovnjakov v ev- ropske in transatlantske raziskovalne projekte zagotavljamo stik Izjava o konfliktu interesov z novimi znanstvenimi spoznanji in tehnološkimi rešitvami na tem področju. Naš oddelek za brahiterapijo velja za referenčni Mag. Primož Petrič, dr. med., avtor prispevka »Mednarodni center za izobraževanje strokovnega kadra iz drugih držav, naši tečaj iz 3D-brahiterapije na Onkološkem inštitutu Ljubljana«, zaposleni pa kot učitelji sodelujejo v številnih periodičnih in izjavljam, da sem prispevek napisal na lastno pobudo, neod- sporadičnih mednarodnih učnih delavnicah in tečajih, vključno visno, brez vednosti podjetja Varian medical systems in da ne s šolo evropske zveze za radioterapijo (angl. European society vsebuje reklamnih sporočil, ki bi se nanašala na proizvode tega for therapeutic radiation oncology, ESTRO). podjetja. Prispevek ponuja oris znanstveno potrjene radiotera- pevtske tehnike in poročilo s prireditve. Novosti o kaheksiji Nada Rotovnik Kozjek, Katja Kogovšek V Milanu je med 8. in 10. decembrom 2011 potekala 6. kon- tako temeljni kot klinični, so zbrani v svetovnem Združenju za ferenca o kaheksiji. Relativno mlado področje medicine in sarkopenijo, kaheksijo in stanja telesnega propadanja (Society znanosti, ki ga zaseda znanje o kaheksiji, je iz leta v leto širše on Sarcopenia, Cachexia and Wasting Disorders). Združenje je in se vpleta v praktično vsa področja medicine, ki obravnavajo v lanskem letu začelo izdajati istoimensko revijo, več podatkov bolnike s stresno presnovo. V prvi vrsti so to kronični bolniki, ki pa najdete na spletnem portalu www.cachexia.org. jih v žargonu pogosto imenujemo »internistični«. Vendar kahek- tične presnovne spremembe ne spremljajo le kroničnih bolezni. Na letošnji konferenci smo bili seznanjeni z novimi odkritji Sprožijo se pri številnih kirurških bolnikih in bolnikih, zdrav- spremenjenih presnovnih poti, v katere posega kaheksija, z ljenih na intenzivnih oddelkih, ter pogosto vplivajo na slabši dilemo poimenovanja patofiziološko različnih stanj, kot sta sar- izhod zdravljenja. Zato potekajo številne raziskave, ki že sedaj kopenija in kaheksija, ter z novejšimi terapevtskimi možnostmi. omogočajo boljše razumevanje same patofiziologije kaheksije V uvodnih predavanjih so bila na konferenci v obliki plenar- ter tudi posegajo po možnih prijemališčih zdravljenja oz. pre- nih predavanj predstavljena najnovejša spoznanja o temeljnih prečevanja teh razdiralnih presnovnih sprememb. Raziskovalci, kahektičnih presnovnih spremembah. Revija ISIS - Februar 2012 73
Medicina Joseph Argiles, biokemik iz Barcelone, je kaheksijo predstavil Negativni vpliv ležanja na mišično propadanje pa bistveno omili kot »zapravljiv« energetski sindrom. Energetska presnova je že 15 minut hoje na dan, pomagalo naj bi zvišanje proteinskega manj učinkovita na tkivni kot tudi interorganski ravni. Pospeše- vnosa na 1,4 g/kg telesne teže, in to predvsem v obliki esencial- ni so mehanizmi termogeneze, ki so značilni za rjavo maščevje nih aminokislin (EAA). Te ugotovitve je v kasnejšem predavan- (t.i. futilni ciklus), in glukoneogeneze, ki je del katabolnega ju potrdil tudi kardiolog Stephan von Haehling, ki je predstavil odziva na kronično vnetje in poteka kljub zadostnemu vnosu prehransko kontrolo mišičnega propadanja z EAA. Njihova glukoze in drugih energetskih hranil ter prispeva k dnevni uporaba naj bi zmanjšala mitohondrijsko disfunkcijo, izboljšala energetski izgubi tudi do 300 kcal. Organizem se pri kronič- tvorbo ATP, stimulirala izgradnjo beljakovin in ne nazadnje nem vnetju torej ves čas obnaša, kot da bi akutno stradal, in preko zvišanja števila mitohondrijev, kar omogoča pospešeno pospešeno tvori glukozo za potrebe hitro delečih se celic, zlasti oksidativno fosforilacijo, tudi boljšo telesno aktivnost. Pripo- imunocitov. Povečana je tudi ekspresija odklopitvenih beljako- mogla naj bi tudi k manjši izraženosti insulinske rezistence vin (uncoupling proteins – UCP), kar pripomore k disfunkciji in izboljšala utilizacijo drugih presnovnih substratov (hranil). mitohondrijev in moteni sintezi ATP. Sinteza ATP je motena Dodatno je bila omenjena β2 adrenergična stimulacija skelet- tudi na ravni Krebsovega ciklusa. Tako so pri kaheksiji preko ne mišičnine (v kombinacijo z antagonistom β1 za izključitev različnih presnovnih poti aktivirani energetsko potratni me- učinka na srčno mišičnino) kot možnost inhibicije razgradnje hanizmi, ki prispevajo k telesnemu propadanju in izgubi tako mišičnine in stimulacije izgradnje. Ob tem se seveda marsikdo puste telesne mase, predvsem mišične, kot maščevja. Predstav- vpraša, koliko je EAA v naši vsakodnevni prehrani. Za občutek: ljeni mehanizmi tudi pojasnjujejo zvišano porabo energije v v zrezku, ki tehta 115 g, je okoli 30 g aminokislin in 12 g EAA. mirovanju (REE) pri kaheksiji kljub zmanjšani masi mišičnine. Tudi sicer je bilo mišično propadanje prikazano na vseh ravneh, Telesno propadanje in slabša energetska učinkovitost seveda lahko bi rekli do genov, in v številnih kliničnih stanjih. Zelo prizadene tudi vitalne organe, zlasti »mišične«, kot je srce. De- dober model negativnega vpliva stresne presnove na mišice je lovanje sarkomer je tako moteno na strukturni in funkcionalni na primer pojav mišične oslabelosti v enotah intenzivne terapije ravni in vodi do srčnega popuščanja. Tako na primer vnetne (različni avtorji ga različno poimenujejo, od miopatije, mione- bolezni, kot je rak, preko katabolne kahektogene nastavitve vropatije do polinevropatije kritično bolnega), ki ga je prof. presnove vodijo remodeliranja kardiocitov in srčnega popuš- Larsson z uppsalske univerze pojasnil kot zagotovo miopatijo, čanja, ki ga še pospeši katabolni vpliv specifičnega zdravljenja pri kateri se propadanje sarkomer začne z izgubo miozinskih (kemoterapija, obsevanje) ter njihovi toksični učinki. Ta in filamentov, ki jim nato sledijo še aktinski. Kot možno metodo druga novejša razumevanja presnovnih sprememb kažejo tudi dokazovanja izgube miozina je predlagal merjenje te beljako- na nova prijemališča pri terapiji kroničnih bolezni. vine v urinu. Omenil je na toploto odporne beljakovine (heat shock proteins – HSP) kot pomembno prijemališče za pre- Florian Strasser iz St. Gallena je predstavil že praktično upora- prečevanje degeneracije mišičnine pri kritično bolnih. Zmanj- bo sintetičnega analoga grelina, ki vpliva na vnos hrane, ener- šana ekspresija le-teh naj bi povzročila t.i. mehansko utišanje getsko presnovo in delovanje prebavil. Pri paliativnih rakastih (mechanical silencing), kar vodi v izgubo miozina in miopatijo. bolnikih ga uporabljajo v odmerku 2–8 mikrog/kg sc. v obdobju Drugi presnovni substrati, ki vodijo v omenjeno miopatijo, so šestih tednov in ugotavljajo boljši apetit, izboljšanje počutja in še oksidativni stres, beljakovinski šaperoni (chaperons), MuRF večjo mišično moč. 1/2. Ravno mišicam, njihovemu propadanju in vplivu sarkopenije na Druga entiteta, ki poslabša izhod zdravljenja kateregakoli vzro- izhod zdravljenja kroničnih boleznih je bilo namenjeno še nekaj ka za kaheksijo, je znotrajvlakenska infiltracija sarkomer z maš- uvodnih predavanj. Willam Evans, tudi prvi avtor dogovorne čobo. Prof. Goodpaster s pittsburške univerze je dokazal, da je opredelitve kaheksije iz leta 2008, je prikazal, da že 10-dnevno tovrstna infiltracija neposredno povezana z zmanjšano mišično ležanje povzroči nižjo sintezo mišičnih proteinov, povečano funkcijo, kar se pokaže pred evidentno izgubo same mišični- občutljivost mišic za razgraditveni učinek kortizola, poveča se ne. Večkrat je bila v tem kontekstu omenjena primerjava med rezistenca na insulin, zmanjša oksidacija maščobnih kislin, mi- dvema vrstama gojene govedine: japonsko kobe in belgijsko. šična moč in kostna gostota. Mladi ljudje naj bi ob tem izgubili Prva je v primerjavi z drugo med sladokusci veliko bolj cenjena okoli 2 odstotka mišične mase, bolniki pa kar do 9 odstotkov, zaradi svoje mehkosti, fine prepredenosti z maščobo in naj bi ob tem pa naj bi se stopnja proteinske sinteze zmanjšala tudi do se zaradi tega topila v ustih. V realnem, z znanostjo podprtem kar 44 odstotkov. Bolnika, zlasti starejšega, 10-dnevno ležanje svetu pa vemo, da ravno ta infiltracija maščobe znotraj (ne med) postara kar za 15 let! K dodatnemu propadanju mišic vodi še mišičnih vlaken povzroči krhkost in s tem poslabša funkcijo prenizek beljakovinski vnos in že za zdrave naj bi bil danes mišic ter vodi v padce, poslabša izid zdravljenja. To temo smo priporočeni (RDA) vnos beljakovin 0,8 g/kg telesne mase pre- v soočenju med Kennethom Fearonom (kirurg) in Johnom nizek. Razvije se proteinsko-energetska podhranjenost (PEM), Morleyem (geriater) med salvami smeha spoznali tudi preko ki po podatkih več raziskav neposredno pripomore k slabšemu temperamentne predstavitve prednosti mišic in/ali maščevja ter izhodu zdravljenja, relativno tveganje hospitalne smrtnosti se se hkrati seznanili s fenotipom obeh vrst govedine. poveča za 8,0-krat; 90-dnevna smrtnost pa za 2,9-krat. 74 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina Kahektične presnovne spremembe Spremembe presnove Motnje hranjenja povečana bazalna poraba anoreksija energije: hitra sitost --↓energetskih procesov - odkloptiveni mehanizmi Ogljikovi hidrati Maščevje Beljakovine Aktivacija glukoznih Zmanjšanje maščevja Sinteza mišičnih prenašalcev GLUT*1 in zalog v mišičju proteinov in GLUT*3 Povečana lipoliza in nespremenjena ali Povečana ekspresija motena oksidacija zmanjšana heksokinaze 2 maščobnih kislin Razgradnja mišičnih Motena sinteza Povečan obrat maščobnih kislin in proteinov glikogena nespremenjena ali Povečana glicerola glukoneogeneza iz Povečana lipoliza povečana laktata, alanina in Zmanjšan privzem glicerola (Corijev zaradi vpliva aminokislin v mišice tumorskih celic Povečana sinteza ciklus) Povečana lipogeneza proteinov akutne faze Povečana skupna v jetrih v jetrih tvorba glukoze Hiperlipidemija Povečan obrat Inzulinska rezistenca telesnih proteinov v tkivih odvisnih od Povečana Sprememba termogeneza v aminokislinskega inzulina rjavem maščevju profila v plazmi Zmanjšana toleranca Razgradnja beljakovin zaradi vpliva za glukozo tumorskih celic *GLUT 1, GLUT 2 - transportna receptorja za glukozo Stadiji rakaste kaheksije (vir: Fearon K, Strasser F, Anker SD, Bosaeus I, Bruera E, Fainsinger RL, et al. Definition and Kahetične spremebe presnove (vir: Delano MJ, Moldawer classification of cancer cachexia: an international consensus. LL. The Origins of Cachexia in Acute and Chronic Inflam- Lancet Oncol 2011; 12: 489-95.) matory Diseases. Nutr Clin Pract 2006; 21: 68–81. ) Dr. Morley, dr. Harris in drugi so poudarili pomen vadbe proti Intenzivnost konference se ni odražala samo v prisotnosti vi- uporu (rezistenčna vadba) pri starostniku, saj tovrstna vadba sokih predavateljev iz znamenitih ustanov po svetu, pač pa tudi vsaj dvakrat tedensko dokazano pomembno zmanjšuje obolev- v natrpanosti urnika s perečimi temami. Interaktivni seminarji nost in izboljšuje performans in počutje. Ponovno so izpostavili so potekali celo med obroki – navsezgodaj ob 7. uri zjutraj pri zadosten vnos beljakovin pri sarkopeniji, še zlasti EAA. zajtrku in ob zasluženem kosilu. Analogno s srčno mišičnino tudi v kontekstu skeletne mišični- Najbolj pereča od vseh tem je bila najverjetneje tista o sarkopeni- ne raziskujejo možnosti povečanja občutljivosti sarkomere na ji. V zadnjih dveh letih smo bili priče petim soglasjem različnih kalcij. Dr. Malik s kalifornijske univerze se ukvarja z razisko- organizacij, ki opredeljujejo sarkopenijo. Vsako od njih ima svoje vanjem aktivatorjev troponina na skeletni mišici. Dokazal je, da prednosti in slabosti, vsa pa se strinjajo, da gre za samostojno troponinski aktivatorji povečajo občutljivost sarkomere na kalcij danost, ločeno od kaheksije. Sarkopenija je s starostjo povezana in s tem povečajo napetost v hitrih vlaknih skeletne mišičnine. izguba mišične mase, ki se zelo odraža z izgubo telesne funkcije. Možnost uporabe napoveduje pri zdravljenju amiotrofične Izguba telesne funkcije pri starostniku je posledica kompleksnih lateralne skleroze. presnovnih sprememb v telesu – poleg sarkopenije še infiltraci- ja mišičnih vlaken z maščobo, pojav inzulinske rezistence tkiv, Sklop predavanj se je dotaknil tudi presnovnih poti, ki pote- spremenjeno razmerje simpatiko-/parasimpatikotonusa itn. Ker kajo specifično pri rakasti kaheksiji. Poleg odkritij od tumorja je sarkopenijo praktično nemogoče razdeliti na še fiziološko in sproženih presnovnih poti, ki vodijo v povečano razgradnjo in patološko obliko, ki spremlja kaheksijo, se nekateri ogrevajo, da bi zmanjšano izgradnjo beljakovin v skeletni mišičnini – ubikvitin v primerih patološke komponente uvedli nov pojem: miopenijo. protesomska pot, NF-kB pot, FoxO pot, smo poslušali o novih potencialnih presnovnih poteh. Prof. Herzog s sydneyjske univerze je govoril o presnovnih poteh v povezavi z nevropep- tidom Y, dr. Asakawa s kagoshimske univerze pa je govoril o Revija ISIS - Februar 2012 75
Medicina parathormon podobni beljakovini (PTH related protein – PT- anabolne in protivnetne učinke gingsenga, gobe maitake, HrP) kot provnetni beljakovini, ki jo sproščajo tumorske celice. Vietnamci učinke rastline Panax vietnamensis in juhe iz črnih kokoši. Zdravljenje kaheksije ima več različnih prijemališč. Že razis- kava PROactive (Lancet 2005) je prvič dokazala, da povišana Konferenco je spremljala tudi obsežna predstavitev plakatov, telesna teža ob pojavu kroničnega obolenja ni povezana s kar je samo po sebi dokaz, da gre za vročo raziskovalno temo. povečano smrtnostjo. Raziskava ACT-ONE s prof. Coatsom z Vsekakor pa se marsikomu ob prebiranju tega zapisa utrne norviške univerze na čelu proučuje peto generacijo beta zaviral- misel, komu je konferenca o kaheksiji pravzaprav namenjena. cev simpatikusa. POWER je raziskava o preventivi in zdrav- Odgovor je relativno preprost. Ob obnovitvenem tečaju temelj- ljenju propadanja mišičnine pri bolnikih z rakom, ki jo izvaja nih patofizioloških molekularnih dogajanj vam bodo znanja o skupina prof. Steinerja in vključuje tudi selektivne modulatorje telesnem propadanju, sarkopeniji in kaheksiji ponudila pogled androgenih receptorjev (SARM). Kot mediator pri signalizaciji na bolnikove težave skozi presnovno okno. Številni simpto- sitosti s protivnetnim delovanjem je grelin že več kot desetletje mi in znaki kroničnih bolezni, ki jih sicer težko povežemo z tarča mnogih raziskav. Ena od večjih je v tem trenutku razis- rezultati grobih diagnostičnih metod, se vam bodo prikazali v kava ROMANA, ki vključuje več kot 90 centrov iz 15 držav novi luči. Še več, vedeli boste, komu hujšanje koristi in da je za sveta. Proučuje učinke anamorelina, analoga grelina in njegovih večino kroničnih bolnikov prognostično ugoden indeks telesne pozitivnih učinkov. mase tudi 30 ali celo več. Ob tem boste bolje razumeli tudi Hipokrata, ki je hrano, že pred davnimi tisočletji, opredelil kot Ne nazadnje ne smemo pozabiti raziskav, ki potekajo v državah osnovno presnovno podporo in terapijo ter poslal bolnika na daljnega vzhoda, kjer ima tradicionalna medicina še vedno kondicijski trening pred predvidenim elektivnim zdravljenjem veliko veljavo. Na konferenci so bile predstavljene raziskave, s ali pa kar tako. Za boljše zdravje in/ali bolj kakovostno življenje katerimi so predvsem Japonci in Tajvanci dokazovali pozitivne z boleznijo. Tečaj za učitelje družinske medicine Zalika Klemenc Ketiš, Marija Petek Šter V Lizboni je od 2. do 4. decembra 2011 potekal tretji del turška Assocition of Family Physicians in slovenski Zavod za mednarodnega tečaja za učitelje družinske medicine, ki sva se razvoj družinske medicine. ga kot udeleženki udeležili doc. dr. Zalika Klemenc Ketiš in V sklopu projekta je bilo razvito ogrodje in program izobraže- doc. dr. Marija Petek Šter, kot učitelj pa prof. dr. Igor Švab. vanj za učitelje družinske medicine, ki poteka na treh ravneh: Tečaj je del mednarodnega programa projektov Leonardo da tečaj za učitelje začetnike, nadaljevalni tečaj za izkušene učitelje Vinci in nosi naslov »Framework for Continuing Educati- ter izpopolnjevalni tečaj za strokovnjake na področju izobraže- onal Development of Trainers in General Practice in Euro- vanja v družinski medicini.Tokratni tečaj je bil na tretji ravni in pe«. Vodja projekta je poljski College of Family Physicians, je bil namenjen izkušenim učiteljem ter bodočim pripravljav- koordinator pa poljska organizacija Health and Manage- cem programov in vodjem izobraževanj. Po opravljenem tečaju ment. Ostali parternji projekta so EURACT, danski College bodo udeleženci prejeli naziv »experteducator«. of General Practitioners, grška Association of General Prac- Tretja raven tečaja je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je potekal titioners, portugalska Association of General Practitioners, v Lizboni, drugi pa bo potekal junija naslednje leto v Faru na Por- tugalskem. Večina tečaja temelji na individualnem delu, ki ga usmerja vsak posamezen mentor udeležen- ca. Udeleženci smo del svojih nalog morali opraviti že pred začetkom tečaja, saj smo morali določiti izobraževalne potrebe mentorjev in učiteljev družinske medicine v svoji državi in pripraviti načrt inter- vencije. Prav tako smo se morali zazreti vase in pripraviti osebni načrt izobraževanja na področju Udeleženci tečaja za učitelje družinske medicine v Lizboni decembra 2011. poučevanja družinske medicine. 76 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina Tudi na samem tečaju smo veliko dela opravili v skupinah, pa bolnika. Pričakovani rezultat projekta je delavnica za učitelje o tudi individualno. Za razliko od ostalih tečajev smo morali poučevanju zgodnjega stika z bolnikom in dopolnitev programa pokazati veliko mero samoiniciativnosti, saj so bili vodje skupin izobraževanja, upoštevajoč izkušnje kolegov iz tujine in odzive, le opazovalci, člani skupine pa smo se morali sami dogovoriti ki smo jih prejeli ob predstavitvi našega dela. za vodjo skupine, za časovni okvir in za potek dela. Namen prvega dela tečaja v Lizboni je bil priprava modula s področja Odločitev za pripravo projekta o učenju in ocenjevanja struk- predhodne prepoznave izobraževalnih potreb, ki smo ga ob turirane, na kliničnem primeru temelječe, razprave s študen- koncu prvega dela tečaja plenarno predstavili učiteljem tečaja in tom je temeljila na določitvi izobraževalnih potreb mentorjev drugim udeležencem. družinske medicine. Le-ti v svojih ambulantah pri poučevanju študentov uporabljajo metodo ena na ena, enega od bistvenih Udeleženki iz Slovenije sva predstavili dva izobraževalna pro- delov pa predstavljajo pogovori oz. razprave o kliničnih prime- jekta: projekt Učenje in ocenjevanje zgodnjega stika z bolnikom rih. Priporočljivo je, da so te razprave strukturirane po vnaprej in projekt Učenje in ocenjevanje strukturirane, na kliničnem določenem vzorcu, kar mentorju omogoča natančno in celostno primeru temelječe, razprave s študentom. vodenje pogovora, študentu pa je tak način pogovora o bolnikih lažji in bolj didaktičen. Pričakovani rezultat projekta je priprava Zgodnji stik z bolnikom je bil s predmetom »Sporazumevan- materialov in izvedba delavnice na to temo. je« uveden v program študija splošne in dentalne medicine v študijskem letu 2009/2010. Predmet je bil s strani študentov in V naslednjih šestih mesecih do drugega dela tečaja v Faru naju učiteljev dobro sprejet ter ocenjen kot zelo potreben. Učitelji pa čaka kar precej vmesnega individualnega dela. Pripraviti morava se zavedamo, da je potrebno poskrbeti za usposobljene učitelje gradivo za modul ter izvesti in ovrednotiti pilotno izvedbo in mentorje ter program izobraževanja stalno dopolnjevati in modula. Pri delu nama stojita ob stani najina mentorja (prof. dr. izboljševati, da bi v kar največji meri dosegli zastavljene učne Igor Švab in prof. dr. Janko Kersnik), s katerima se bova redno cilje, ki so: študente naučiti osnov medicinske psihologije, jih sestajali in poročali o napredku. naučiti osnovnih pravil sporazumevanja z zdravim človekom in bolnikom ter pravil, ki veljajo za sporazumevanje v skupini, ter Ob zaključku izobraževanja mora vsak od udeležencev poročilo študentom pomagati razumeti, da so dobri medsebojni odnosi o izobraževalnem projektu, vključno z vsemi materiali in poro- med bolnikom in zdravnikom ključni za uspešno obravnavo čilom o pilotni izvedbi (približno 8000 besed), ter svoj projekt predstaviti vodjem tečaja. Srečanje z multiplo sklerozo Jožef Magdič V Mariboru je 25. novembra 2011 potekalo strokovno srečan- prizadevanja organizatorjev so bili nagrajeni s polno predaval- je o multipli sklerozi. Bolezen je v zadnjih 15 letih zaradi nico. V programu smo zajeli novosti v diagnostičnih kriterijih boljših diagnostičnih možnosti vse bolje prepoznana, zaradi za multiplo sklerozo, povzeli lastne izkušnje z imunomodu- različnih zdravil, ki vplivajo na potek bolezni, pa je postala latornimi zdravili prvega in drugega reda ter imunoglobulini obravnava bolnikov kompleksnejša. Posameznega bolnika po porodu, pri simptomatskem zdravljenju pa je bil poudarek je potrebno spremljati od prvega kliničnega dogodka oz. na obvladovanju utrudljivosti in motenj mokrenja ter lajšanju manifestacije bolezni, saj poteka bolezni, ki najpogosteje motenj hoje z dalfampridinom. Predstavljeni so bili tudi temelji prizadene mlade ljudi in lahko vodi v prezgodnjo invalidnost, in cilji delovanja združenja bolnikov z multiplo sklerozo. ni možno natančno predvideti. Z dokazi je podprto načelo, da zgodnje zdravljenje z imunomodulatornimi zdravili pomem- Razvoj diagnostičnih kriterijev za multiplo sklerozo skozi čas bno upočasni ali prepreči napredovanje invalidnosti. Različni in lani posodobljene McDonaldove diagnostične kriterije je simptomi in znaki bolezni in različna zdravila z različnimi predstavil asist. Jožef Magdič in povzel, da je zadnja različi- stranskimi učinki zahtevajo danes od nevrologa pogloblje- ca teh kriterijev enostavnejša za uporabo, še vedno pa dovolj no znanje in timsko obravnavo. Dosedanja manjša in bolj občutljiva in natančna. Še večji pomen v diagnostiki je dobila usmerjena strokovna srečanja na temo multiple skleroze smo MR-tomografija, kjer je sedaj možno že z eno samo preiskavo zato z dobrim sodelovanjem strokovnjakov Nevrološke kli- ob prvem kliničnem dogodku zadostiti kriterijem razsoja v nike UKC Ljubljana in Oddelka za nevrološke bolezni UKC času in prostoru. Na drugi strani je zmanjšan pomen likvorske Maribor nadgradili z organizacijo širšega srečanja, ki so se ga diagnostike in nevrofizioloških preiskav v diagnostiki recidivno udeležili tudi povabljeni tuji predavatelji. remitentne multiple skleroze. Enodnevno srečanje je tako bilo namenjeno nevrologom, fiziat- Doc. dr. Karl Vass z Dunaja je predstavil dokaze iz preteklih rom, radiologom in družinskim zdravnikom, specializantom raziskav, da je potrebno bolezen zdraviti čim prej, saj je tudi navedenih strok, zdravstveni negi in fizioterapevtom. Zanos in od tega odvisno, kakšna bo stopnja prizadetosti ali invalidnosti bolnika po desetih letih in več. Vpliv na vnetne procese je pri Revija ISIS - Februar 2012 77
Medicina trenutno razpoložljivih zdravilih večji kot zaviranje nevrodege- zaključili s predavan- neracije. Ta je bodisi posledica vnetja ali vzporedno potekajoč jem prim. dr. Ulfa proces in je na dolgi rok glavni vzrok za invalidnost. Težave in Baumhackla z Dunaja, neželene učinke pri delovanju interferonov je povzel doc. dr. ki je govoril o simpto- Uroš Rot in poudaril, da nevtralizirajoča protitelesa preprečijo matskem zdravljenju učinkovitost interferona beta, zaradi česar je potrebno zdrav- z dalfampridinom, ki ljenje z le-tem ukiniti. To je podkrepil tudi s svojimi bogatimi lahko pri skoraj polo- raziskovalnimi izkušnjami. Zdravljenje z natalizumabom kot vici bolnikov izboljša zdravilom drugega reda je predstavila doc. dr. Tanja Hojs Fab- hojo in velja torej za jan in pokazala, da je, kljub možnim redkim in resnim zapletom simptomatsko zdravilo. zdravljenja, s tem zdravilom dobro obvladovati bolezen pri Zdravilo izboljša pre- bolnikih, kjer zdravila prvega reda niso bila dovolj učinkovita. nos akcijskega poten- Pojasnila je, da je pojav progresivne multifokalne levkoencefalo- ciala preko demieli- patije pri zdravljenju z natalizumabom pogostejši pri bolnikih, nizacijske lezije in ga ki so predhodno bili zdravljeni s citostatiki, so prekuženi z bomo imeli v kratkem virusom JC in prejemajo natalizumab dlje časa. možnost preizkusiti pri določenih bolnikih Velik napredek v zdravljenju bolezni pomenijo prihajajoča tudi pri nas. peroralna zdravila za multiplo sklerozo. Rezultate raziskav in nekaj lastnih izkušenj s fingolimodom kot prvim izmed teh V popoldanskem zdravil je pokazal prof. dr. Hans-Peter Hartung iz Dortmunda, sklopu smo obravna- ki spada med vodilne svetovne raziskovalce na področju multip- vali problem utrudljivosti pri bolnikih z multiplo sklerozo, kjer le skleroze. Fingolimod ponuja povsem nov princip delovanja s sta asist. mag. Alenka Horvat Ledinek in mag. Jelka Janša orisali selektivno imunosupresijo in se z zgodnjim varnostnim profi- velikost problema, pojavnost in možne načine obvladovanja. Po- lom, praktičnostjo in učinkovitostjo v ZDA uvršča med zdravila men spremljanja in obvladovanja motenj mokrenja pri bolnikih z prvega reda, v Evropi pa med zdravila drugega reda. Zdravilo multiplo sklerozo je predstavila Anita Pirečnik Noč. Prikazala je je zaenkrat v postopku razvrstitve na listo zdravil ZZZS in ga rezultate raziskav na Nevrološki kliniki v Ljubljani in Oddelku za glede na to, da je prvo peroralno zdravilo, že pričakujejo tako nevrološke bolezni v Mariboru, kjer je motnje mokrenja navajalo strokovnjaki kot bolniki. Pregled ostalih zdravil, ki so na obzor- od 42 do 79 odstotkov bolnikov, pogosteje in v težji obliki tisti z ju in v različnih fazah kliničnega preizkušanja, je podala doc. dr. večjo prizadetostjo. Saša Šega Jazbec, ki je poudarila, da so nekatera od teh zdravil obetajoča predvsem zaradi manj neželenih učinkov in primerlji- Razprava je ponudila možnost za podrobnejša vprašanja, pred- ve učinkovitosti s trenutno razpoložljivimi zdravili. vsem o novih zdravilih, tudi o pomenu odkrivanja nevtralizirajo- čih protiteles proti interferonom pri bolnikih, ki jih prejemajo že Podlago in izkušnje zdravljenja s citostatikom mitoksantronom vrsto let in so klinično brez zagonov ali večje prizadetosti. Izrazila je predstavila asist. mag. Alenka Horvat Ledinek. Pri večini pa se je tudi potreba po večji aktivnosti oz. ustanovitvi centrov od doslej zdravljenih več kot 170 bolnikov z multiplo sklerozo za multiplo sklerozo, kamor bi se posamezni nevrologi ali lečeči na Nevrološki kliniki je šlo za sekundarno napredujočo obliko zdravniki lahko obrnili po nasvet ali mnenje, saj je obravnava bolezni, v manjši meri pa je bilo zdravljenje uporabljeno kot teh bolnikov postala kompleksnejša, izkušnje z zdravili drugega induktivno pri recidivno-remitentni multipli sklerozi. V opazo- reda pa so skoncentrirane na Nevrološko kliniko UKC Ljubljana valni skupini bolnikov je bilo sicer veliko prehodnih neželenih in Oddelek za nevrološke bolezni UKC Maribor. Nevrološki učinkov, dolgotrajnih pa k sreči malo. Predvsem prinaša to konzilij v vsaki od teh ustanov bo odslej tudi prevzel nalogo do- zdravilo večje tveganje za kardiomiopatijo in akutno levkemijo, sedanje Komisije za imunomodulatorno zdravljenje pri bolnikih slednjo lahko tudi z latenco več let. Ostali citostatiki, predvsem z multiplo sklerozo pri ZZZS, kjer je doslej potekalo odločanje o peroralni, kot so ciklofosfamid, azatioprin in metotreksat, se za- odobritvi tovrstnega zdravljenja. Ob srečanju je izšel tudi zbornik enkrat niso izkazali kot zelo učinkovoti pri zdravljenju multiple prispevkov kot priloga Medicinskih razgledov, ki ga je recenziral skleroze in se zato uporabljajo redko. prof. dr. Anton Mesec. Ta je pred samim srečanjem v pozdrav- nem govoru tudi nagovoril udeležence. Priporočila in pregled doslej zdravljenih bolnic z multiplo Generalni sponzor srečanja je bilo podjetje Biogen Idec, podjetji sklerozo v poporodnem obdobju z imunoglobulini je podala asist. Novartis in Merck pa sta omogočili udeležbo dveh tujih preda- Lidija Žitnik, gre pa za zdravljenje bolnic, ki so zaradi nosečnosti vateljev. in dojenja prekinile z imunomodulatornim zdravljenjem. Namen je predvsem preprečitev zagonov bolezni v poporodnem obdobju, Uspešno izvedeno srečanje je zagotovo potrditev, da je sodelo- zato se intravenski imunoglobulini uporabljajo od poroda pa do vanje strokovnjakov na nacionalnem nivoju možno in učinkovi- 6. meseca po njem, nakar se priporoča prehod nazaj na imu- to, zato se nadejamo, da bo postalo tradicionalno. nomodulatorno zdravljenje. Dopoldanski sklop predavanj smo 78 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina BAHA-simpozij in prehojena pot v Sloveniji Janez Rebol V UKC Maribor se je 12. oktobra odvijal simpozij o BAHA- Gospa Margaret Price iz Velike Britanije, ki je inštruktorica slušnih pripomočkih. BAHA je kratica za bone anchored kirurškega posega za BAHA, je znatno popestrila srečanje s hearing aid – kostno vsidrani slušni pripomoček (slika 1). svojimi bogatimi izkušnjami. Pomemben prispevek k prireditvi je Gre za napravo, ki omogoča zaznavanje zvoka preko kosti. dodal tudi kolega iz Poljske dr. Maciej Wrobel, ki je komentiral Uporablja se pri prevodni ali kombinirani naglušnosti, kjer potek operacije v dvorani in sodeloval z dvema predavanjema. bolniki ne morejo uporabljati konvencionalnih slušnih apa- Z našega oddelka je veliko prispevala dr. Majda Spindler, ki je ratov. Indikacije so atrezija sluhovodov, stanja po operacijah bila aktivna s predavanji s področja avdiologije in pri nastavitvi zaradi kroničnega otitisa, enostranska gluhost in naglušnost BAHA. pri sindromih. Srečanje je potekalo pod naslovom »Experien- ce the journey of successful BAHA treatment«. Finančno sta Organizirali smo tri okrogle mize o izboru bolnikov oziroma ga podprla UKC Maribor in podjetje Cochlear, ki je vodeči indikacijah za BAHA, kirurgiji in zapletih ter nastavitvah BAHA- proizvajalec tovrstnih naprav na svetu. sistemov. Na simpoziju so si udeleženci lahko v živo ogledali ope- racijo vstavitve BAHA, ki se je odvijala v operacijski sobi ORL- Udeleženci simpozija, ki so prišli iz 15 evropskih držav in dve oddelka. Predstavili smo tudi dve bolnici, ki že nosita BAHA. gostji celo iz Avstralije, so lahko spoznali prihajajoče novosti na Udeleženci simpozija so jima zastavili veliko vprašanj. Predstavili področju kostno usidranih slušnih pripomočkov, slišali pre- smo tudi nastavitev pripomočka BAHA pri dveh bolnicah. davanja o indikacijah za BAHA, kirurgiji in možnih zapletih, nastavitvah BAHA in rezultatih rehabilitacije sluha z BA- Kolegi, ki se uvajajo v kirurgijo BAHA, so dan po simpoziju lah- HA-slušnim pripomočkom (slika 2). S svojim prispevkom je ko izkoristili za učenje operativnega posega na modelih (slika 3). simpozij obogatil gospod Rom Mendel iz Švedske, ki vodi pro- izvodnjo in prodajo BAHA. Razvoj na področju kostnega pre- Namen simpozija je bil prikazati celotno pot rehabilitacije z vajanja in pripomočkov za kostno prevajanje je v zadnjem času BAHA – od predstavitve bolniku, operacije in nato nastavitve ter skokovit. Problem zmanjšanja procesorja vselej ni možen zaradi spremljanja bolnikov. Z BAHA smo tudi mi prehodili svojo pot. velikosti membrane, ki mora biti večja pri večji naglušnosti. Pri Junija pred osmimi leti smo pri nas izvedli prvo takšno operacijo enostranski gluhosti pa lahko pričakujemo v prihodnosti manjši v Sloveniji. Z dr. Majdo Spindler, avdiologinjo na našem oddelku, procesor, saj v tem primeru v višjih frekvencah ni potrebno več- sva ugotavljala, da obstajajo bolniki, ki bi jim rehabilitacija sluha je ojačanje. Cilj je tudi, da bi s perkutanega načina stimulacije z BAHA omogočila najboljšo rešitev. Leto pred tem sva z dr. prešli na transkutanega z intaktno kožo v področju stimulacije. Matjažem Krajncem iz Portoroža, ki sem ga navdušil za to Problem predstavlja prenos signala in poraba energije. Vsekakor problematiko, navezala stike s predstavniki podjetja Entific, ki je lahko pričakujemo različne sisteme stimulacije kostnega preva- bilo naslednik podjetja Nobel Biocare. Slednje je nosilo ime še po janja zvoka pri različnih indikacijah v prihodnosti. ustanovitelju Alfredu Nobelu. Kostni vsadek je namreč narejen iz skoraj 100-odstotnega titanija, kar je zagotavljalo optimal- ne možnosti za osteointegracijo. Pri tem pride do popolnega Slika 1. Deli kostno usidranega slušnega pripomoč- Slika 2. Udeleženci okrogle mize o indikacijah za BAHA iz Estonije, ka (BAHA): implant, nosilec in procesor. Češke, Litve, Poljske in Slovenije. Revija ISIS - Februar 2012 79
Medicina Slika 3. Vaja vstavitve BAHA-nosilca na modelu. predvsem na področju kakovosti zvoka in vrste naglušnosti. Sedaj ponujajo tri naprave glede na težavnost naglušnosti. Pred dvema zraščenja vsadka s kostjo brez formacije vmesnega vezivnega letoma so razvili nov sistem za vstavitev v kost, ki povzroča manj tkiva. Takšno stanje je pomembno za prenos zvoka z zunanjega draženja kože, pa tudi osnovni model z digitalno tehnologijo (BP procesorja na kost, pa tudi za stabilnost vsadka. 100). Na mariborskem simpoziju so predstavili še močnejši model za srednje težke okvare sluha, prav tako z digitalno tehnologijo, in Leta 2002 sem se udeležil tečaja v Göteborgu na Švedskem, ki eden od naših bolnikov ga bo tudi nosil. ga je vodil prof. Anders Tjelström. V toku tečaja sem mu imel priložnost asistirati pri operaciji. Poseg je bil takrat bistveno bolj V teh osmih letih smo v Mariboru operirali 50 bolnikov. Med zapleten, kot je sedaj, ko so ga precej poenostavili. operiranimi bolniki prevladujejo bolniki s kroničnim otitisom, atre- zijo sluhovodov, Downovim sindromom in enostransko gluhostjo Prvi poseg smo napravili v splošni anesteziji pri mladostniku iz (2, 3). Slednja indikacija se je pojavila v zadnjih letih in bolniku Postojne, ki je imel obojestransko atrezijo sluhovodov (nerazvi- omogoča, da sliši zvoke, ki prihajajo z njegove gluhe strani, v zdra- te sluhovode). Vse življenje je nosil poseben aparat za kostno vem ušesu (4). Z doslej operiranimi bolniki z enostransko gluhostjo prevajanje, obod katerega je potekal preko glave, ga močno stiskal smo imeli zelo dobre izkušnje.Tudi sicer je le pri enem bolniku v predelu kosti za ušesom, pa tudi kakovost zvoka, ki ga je slišal, je prišlo do zavrnitve vsadka, včasih se pri nekaterih srečujemo z bila skromna. Poseg je potekal brez težav. Po operaciji smo mla- vnetji kože, ki pa jih je z lokalno terapijo mogoče odpraviti (5). demu bolniku namestili slušni pripomoček in takoj je dvignil roko s prstom navzgor kot znamenje pozitivne spremembe. Kasneje je Svoje izkušnje prenašamo tudi v sosednje države. Pripravljali smo začel telefonirati tudi z mobilnim telefonom, česar prej ni mogel. kolege s Hrvaške pred njihovo prvo BAHA-operacijo. Letos sem bil v Beogradu, kjer sem opravil operacijo in sodeloval na simpo- Nato smo v toku enega leta opravili še šest posegov z dobri- ziju ob začetku BAHA v Srbiji. mi rezultati. Šlo je za bolnike s stanji po radikalnih operacijah srednjega ušesa in občasnimi vnetji, ki niso omogočala nošenja Letos smo z ZZZS uspeli še v zadnji točki vpeljave BAHA v navadnega slušnega aparata, in še za bolnico z obojestransko Slovenijo. Bolniki morajo po petih letih zamenjati stare pri- nerazvitimi sluhovodi. Novo metodo smo predstavili strokovni pomočke, ki jih seveda pritrdijo na že prej vstavljen nosilec. V javnosti na slovenskem ORL-kongresu leta 2004 in v reviji Isis letošnjem letu je stekla zamenjava pri bolnikih s starimi pripo- (1). Oddali smo vlogo na Republiški strokovni kolegij in nato močki in celoten projekt vpeljave BAHA v Slovenijo se je s tem še vlogo na Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje. Ves po- zaključil. Problem predstavlja čakalna doba, ki nastaja, tako da je stopek priznanja in načrt financiranja nove metode v Sloveniji je že v tem trenutku izpolnjena kvota bolnikov za naslednje leto. trajal skoraj tri leta. Leta 2007 so nam odobrili 10 posegov letno. Za nami je torej v zvezi z BAHA prehojena zahtevna in zanimi- Po treh letih je bilo nekoliko težje spet začeti, vmesni čas sem va pot, ki se bo glede na opravljeno, upam, uspešno nadaljevala izkoristil za obisk še enega nadaljevalnega tečaja v Göteborgu, ki tudi v prihodnje. ga je organiziral ponovno profesor Anders Tjelström. Izjava o konfliktu interesov Podjetje Entific je v tem času kupila družba Cochlear, ki je vodilni proizvajalec kohlearnih implantov (polžkovih vsadkov) na svetu. Avtor prispevka »BAHA–simpozij in prehojena pot v Slove- To je dalo BAHA nov zagon, saj je imel Cochlear veliko večje niji« izjavljam, da sem prispevek napisal na lastno pobudo in v možnosti za tehnološki razvoj in trženje BAHA po svetu. Zgradili podjetju Cochlear nimam finančnih interesov. so novo zgradbo v okolici Göteborga, kjer proizvajajo BAHA, pred tem so delali v nekaj nadstropjih večje zgradbe v predmestju Göte- Literatura: borga. Kmalu so razvili nove pripomočke, ki so prinašali izboljšave 1. Rebol J. Kostno vsidrani slušni pripomoček (BAHA) v Sloveniji. Isis 2004; 13 (2): 60–1. 2. Proops DW. The Birmingham bone anchored hearing aid programe: surgical methods and complications. Journal of Laryngology and Otology 110 (Supl 21); 1996: 7–12. 3. Mac Namara M, Phillips D, Proops DW. The use of bone anchored hearing aids in chronic suppurative otitis media. Journal of Laryngology and Otology 110 (Suppl 21); 1996: 37–39. 4. Martin TP, Lowther R, Cooper H, Holder RL, Irving RM, Reid AP, Proops DW. The bone-anchored hearing aid in the rehabilitation of single-sided deafness: experience with 58 patients. Clin Otolaryngol. 2010 Aug; 35 (4): 284–90. 5. Wazen JJ, Young DL, Farrugia MC et al. Successes and and complications of the BAHA system. Otol & Neurotol 2008; 29: 1115– 9. 80 Revija ISIS - Februar 2012
Medicina Vroče teme v Od leve proti desni: Lilijana Kornhauser Cerar, Klavdija neonatologiji Sukič in Andreja Škofljanec. Klavdija Sukič monoterapiji v primerjavi z laserjem. Trenutno pa še potekajo raziskave o varnosti uporabe bevacizumaba pri nedonošenčkih. Od 4. do 6. decembra 2011 je v Washingtonu potekalo že 31. srečanje Vroče teme v neonatologiji (Hot Topics in Neonato- Letos so prvič del programa namenili tudi temam iz perina- logy). Kongresa se je letos udeležilo okoli 1.100 udeležencev tologije: Ronald Wapner je podal najnovejša priporočila glede iz različnih držav sveta. Iz Slovenije smo na srečanju sode- uporabe antenatalnih steroidov, otroški kirurg Scott Adzick lovale Lilijana Kornhauser Cerar iz Porodnišnice Ljubljana, je prikazal kirurško zdravljenje ploda z mielomeningokelo. Andreja Škofljanec s Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo Predstavljeni so bili rezultati študije MOMS, ki je primerjala in intenzivno terapijo UKC v Ljubljani in Klavdija Sukič s izid prenatalne korekcije mielomeningokele v primerjavi s Kliničnega oddelka za pediatrijo UKC Maribor, spremljala posegom, opravljenim po rojstvu. Poseg, opravljen in utero, je nas je predstavnica Abbott Laboratories Slovenija Neda zmanjšal potrebo po vstavitvi ventrikuloperitonealne drenaže in Radolović. izboljšal motorični izid v starosti 30 mesecev, je pa bil povezan s povečanim tveganjem za mater (zaradi operativnega posega na Kongres sta s pozdravnima nagovoroma odprla dolgoletni orga- maternici in povečanega tveganja za okužbe) in plod (prezgod- nizator kongresa Jerold F. Lucey in njegov naslednik Jay Greens- nje rojstvo). V predstavljenem posnetku smo si udeleženci lahko pan. Zelo pester znanstveni program so podajali svetovno znani ogledali, kako poteka ta zanimiv in tehnično zahteven poseg. strokovnjaki in izvrstni predavatelji. Anesteziologinja Mary Ellen Roberto Romero je prikazal obetajočo novost: uporabo proges- McCann je predstavila pozne učinke anestezije pri dojenčkih: tagenov v preprečevanju grozečega prezgodnjega poroda. uvodoma je podala pregled dokazov o učinkih nekaterih anesteti- kov na strukturo nevronov in nevrokognitivne funkcije. Razis- Tudi letos je bilo veliko pozornosti namenjene terapevtskim kave na živalskih modelih ugotavljajo povečano smrt živčnih možnostim v zdravljenju hipoksično-ishemične encefalopatije. celic in zaostanek v razvoju po splošni anesteziji, kar vzbuja skrb Seetha Shankaran, ugledna profesorica pediatrije, je predstavila glede varnosti splošne anestezije pri novorojencih, saj je pri njih rezultate spremljanja otrok, starih 6 do 7 let, ki so bili vključeni mnogo diagnostičnih in kirurških posegov opravljenih v splošni anesteziji. Predstavljena so bila tudi retrospektivna poročila, ki so ugotavljala povezavo med uporabo splošne anestezije pri otrocih, mlajših od 4 let, in pojavom učnih težav. V zaključku je bilo poudarjeno, da se nadaljuje z uporabo sedativov in anestetikov pri novorojencih, saj nimamo drugih alternativ za analgezijo in znižanje stresa med operacijo. Ob tem se kliniki morajo zavedati možnih posledic njihove uporabe. Prednosti in kontroverznosti shranjevanja popkovnične krvi je prikazal Mervin Yoder. Dve predavanji (Gauthama Suresha in Simona Tullocha) sta bili posvečeni vrednotenju in novejšim možnostim zdravljenja neonatalne hiperbilirubinemije, ki je eden izmed najpogostejših pojavov pri novorojencih. Pred- stavljeno je bilo zdravilo stannsoporfin (stanate®), inhibitor hem-oksigenaze, ki v enkratnem intramuskularnem odmerku prepreči nastajanje bilirubina v obdobju do sedem dni; v opravl- jenih raziskavah se je zdravilo pokazalo kot varno in je pomem- bno znižalo potrebo po fototerapiji ali njeno trajanje. Letošnje predavanje oftalmologinje Helen Mintz Hittner o uporabi antiVEGF-zdravila bevacizumaba za zdravljenje retinopatije nedonošenčka je bilo usmerjeno predvsem na bol- nike s prizadetostjo cone 1 (področje mrežnice, ki je 2-kratna razdalja od centra diskusa do centra makule), torej na bolnike z najslabšo prognozo. Predstavljeni rezultati so pokazali po- memben uspeh zdravljenja z intravitrealnim bevacizumabom v Revija ISIS - Februar 2012 81
Medicina v študijo NICHD. Gre za otroke, katerih telo je bilo zaradi pogostnost prekinitev dihanja pri nedonošenčkih in potrebo neonatalne hipoksično-ishemične encefalopatije ohlajano 72 ur po umetnem predihovanju v prvih sedmih dneh. V teku pa so na telesno temperaturo 33,5º C. V skupini otrok, zdravljenih analize, ali imajo metilksantini pri nedonošenčkih z zelo nizko s hipotermijo, je bila smrtnost pomembno nižja v primerjavi porodno težo tudi druge dolgotrajne učinke. s kontrolno skupino. Koristni učinki hipotermije, ki so bili ugotovljeni v starosti 18 mesecev, se nadaljujejo tudi v zgodnje Kongres je bil izpeljan zelo uspešno. Udeleženci smo bili za- otroško obdobje. Zadnjih 13 let so poznani nevroprotektiv- dovoljni tako s kakovostjo predavanj, možnostmi za razprave s ni učinki plina ksenona. Raziskave, ki so potrdile izboljšano kolegi, kot tudi z organizacijo srečanja. Udeleženke iz Slovenije zaščito možganov, kadar se je ksenon uporabljal v kombinaciji smo se polne vtisov vrnile domov s ciljem, da osvojeno znanje s hipotermijo, so bile do sedaj opravljene na živalskih modelih. predstavimo kolegom in ga uspešno uporabimo pri vsakdanjem Marianne Thoresen je predstavila preliminarne rezultate prve delu. V letu 2012 bo srečanje potekalo med 2. in 4. decembrom, raziskave, opravljene na novorojencih. Uporabljali so dodatek informacije o srečanju bo možno že poleti najti na spletni strani 50-odstotnega ksenona v trajanju 18 ur. Čeprav raziskava še ni http://www.hottopics.org/. zaključena, so prvi rezultati vzpodbudni. Tudi eritropoetin ima poleg hematopoetičnega pomemben nevroprotektivni učinek. V Udeležbo na srečanju nam je omogočilo podjetje Abbott Labo- predavanju Sandre Juul z naslovom Nevroprotekcija z eritro- ratories Slovenija. poetinom – je prišel njegov čas? so bili predstavljeni rezultati do sedaj opravljenih retrospektivnih in prospektivnih raziskav Izjava o konfliktu interesov v neonatalnem obdobju. V prihodnosti se pričakuje raziskava, ki vključuje uporabo eritropoetina kot dodatek hipotermiji v Avtorica članka »Vroče teme v neonatologiji« izjavljam, zdravljenju hipoksično-ishemične encefalopatije. Kot tretja da članek ni naročen s strani farmacevtske industrije in ne možnost zdravljenja oz. zaščite možganov novorojenčkov po vsebuje reklamnih sporočil za v članku omenjeno zdravilo. S obporodni asfiksiji je bila predstavljena uporaba avtolognih podjetjem Abbott Laboratories Slovenija nimam poslovnih celic popkovnične krvi (Charles Michael Cotten). Na Univerzi odnosov. Duke je trenutno v teku prva raziskava, kjer vključujejo otroke s hipoksično-ishemično encefalopatijo, ki poleg hipotermije Zlato pravilo prejmejo infuzijo 4 x 5 ml avtologne popkovnične krvi. Robert Tasker pa je podal še pregled ohlajanja možganov pri odraslih. S pravilom, ki je do pred kratkim veljalo predvsem na področju ekonomije, se je v zadnjem desetletju začelo Okrogla miza, v kateri so sodelovale nosilke najbolj znanih pospešeno spogledovati tudi zdravstvo. K njegovi uvelja- »follow-up« raziskav s področja pediatrije Maureen Hack, Betty vitvi je znatno pripomogla predvsem vse bolj intenzivna Vohr, Seetha Shankaran in Rosemary Higgins, je bila namen- tržna naravnanost zdravstvenega sektorja. Bistvo zlatega jena reševanju težav pri večletnem spremljanju otrok, ki so bili pravila, ki temelji na zahtevi, da morajo biti proračuni brez v neonatalnem obdobju vključeni v raziskave. Predavateljice primanjkljajev oziroma da morajo podjetja in organizacije so predlagale različne rešitve, s katerimi bi motivirali otroke in poslovati brez rdečih številk (s črnimi številkami ali na predvsem njihove starše k čim večji udeležbi na kontrolah, saj bi nevtralni ničli), se je v 20. stoletju pristojnim za zdravstvo s tem povečali statistično pomembnost rezultatov. zdelo nerelevantno in nepomembno. Danes pa strokov- njaki, lastniki in zdravstveni menedžerji, pa tudi politiki Kot pomemben del preprečevanja obolevnosti novorojencev ugotavljajo, da je zlato pravilo več kot kompatibilno, rele- zaradi okužb veliko obeta laktoferin, ki mu je bilo posvečeno vantno in potrebno tudi v zdravstvenem sektorju. Ne glede predavanje Paola Manzonija. Laktoferin je pomembna beljako- na specifičen status, ki zdravstvene ustanove in organizacije vina mleka sesalcev; v najvišji koncentraciji se nahaja v kolo- uvršča v mejno področje med profitnim in neprofitnim stromu. Analiza do sedaj opravljenih raziskav ugotavlja njegov sektorjem, tudi tu ni opravičila za insolventnost in izgube, pomemben učinek v preprečevanju pozne sepse pri novorojenč- ki so predvsem posledica slabega gospodarjenja, neprofesi- kih z zelo nizko porodno težo, okužb, povzročenih s Candido, onalnega delovanja in nepremišljenega ravnanja. Predstoj- in nekrotizantnega enterokolitisa. Trenutno poteka več raziskav nik, ki krši zlato pravilo, pa je podobno kot njegovi kolegi s ciljem opredelitve optimalnega odmerjanja laktoferina; v gospodarstvu in ostalih sektorjih izpostavljen kritiki in ugotavljajo tudi interakcije s humanim mlekom in probiotiki, vnaprej določenim sankcijam. varnost njegove uporabe ter druge učinke. Prehrani v zgodnjem otroškem obdobju in povezavi med hiperalimentacijo v obdobju Vira: Economist, Health Management prvega leta ter debelostjo v odraslem obdobju je bilo posvečeno predavanje Atula Singhala. V zadnjem predavanju je Barbara Nina Mazi Schmidt predstavila rezultate 5-letnega spremljanja uporabe kofeina za preprečevanje dihalnih premorov zaradi nedono- šenosti (študija CAP). Znano je, da metilksantini zmanjšajo 82 Revija ISIS - Februar 2012
Strokovne publik acije Gregor Pivec: Zgodovina medicine 20. stoletja Prispevki k prikazu razvoja medicinske stroke in zdravstvenega sistema V veliki in prostorni Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Z avtorjevo predstavitvijo in dodatnimi vprašanji se je zaključil Univerze v Mariboru, ki je bila prepolna zainteresiranih obisko- uradni del promocije knjige. Številni udeleženci tega pomembne- valcev, so 6. decembra 2011 Medikohistorična sekcija Slovenskega ga strokovnega dogodka so bili enotni v oceni, da je monografija zdravniškega društva (MH SZD), Zgodovinsko društvo Frana Ko- »Zgodovina medicine v 20. stoletju« Gregorja Pivca v mnogih vačiča in Založba Pivec pripravili odmevno predstavitev monogra- pogledih izjemna, saj je bilo v slovenski zgodovini medicine to fije »Zgodovina medicine 20. stoletja« s podnaslovom »Prispevki obdobje samo delno obravnavano. S pričujočo monografijo smo k prikazu razvoja medicinske stroke in zdravstvenega sistema«, dobili knjigo, ki ustrezno prikazuje zgodovino medicine v 20. stole- ki jo je napisal mariborski zdravnik, dolgoletni direktor Univerzi- tju, izhajajoč iz našega nacionalnega zornega kota. tetnega kliničnega centra v Mariboru, prim. dr. Gregor Pivec. Do sedaj so zgodovino medicine v celoti pokrivale tri publikacije: Po uvodnih pozdravnih nagovorih direktorice Univerzitetne knjižnice v Mariboru dr. Zdenke Petermanec, dekana MF UM Prva je učbenik Ivana Pintarja »Kratka zgodovina medicine«, ki prof. Ivana Kranjca, predsednika Zgodovinskega društva Frana je izšla že leta 1950, druga je delo Petra Borisova »Zgodovina Kovačiča prof. Darka Friša in predstavitvi avtorja, ki jo je prispeval medicine«, ki je izšla leta 1980 in v ponatisu in popravljeni izdaji prof. Viljem Brumec, je avtor v sproščenem pogovoru, ki ga je vodil leta 2011. Za obe publikaciji je značilno, da je zgodovina medicine predsednik MH SZD prof. Elko Borko, predstavil svoje pogle- v 20. stoletju pomanjkljivo prikazana in je obstajala potreba po de in načela, ki so ga vodili med tri leta dolgim obdobjem, ko je sodobnejšem pogledu in razlagi za izjemne dosežke medicine v pripravljal knjigo. preteklem stoletju.Tretjo publikacijo predstavlja novejša »Kratka zgodovina medicine« iz leta 2008, ki jo je napisal Viljem Brumec, Prepričan je, da je danes medicina znanstvena disciplina, ki je ki kratko opisuje tudi dogajanja v medicini 20. stoletja. izrazito razvojno naravnana, način dela in njen filozofski pristop pa temeljita na eksperimentu kot edinem znanstveno utemeljenem Gregor Pivec je v svoji »Zgodovini medicine v 20. stoletju« obdelal principu dela in je zaradi tega tako zanimiva za strokovno kot to obdobje zelo natančno, strokovno in usklajeno z že objavljenimi tudi širšo javnost. Zgodovina medicine se je v 20. stoletju soočala spoznanji slovenskih strokovnjakov nekaterih medicinskih strok. s številnimi odkritji in bogatim strokovnim razvojem, ki so ga Monografija Gregorja Pivca je dobrodošlo dopolnilo in prispevek uresničevali izjemni zdravstveni delavci ob sodelovanju številnih znanstvenikov v slovenskemu zgodovinopisju, ki na drugih strok. svojstven in svež način prikazuje razvoj novejše svetovne in slovenske zgodovine Avtor je pregledno predstavil razvoj medicine v zadnjem stoletju. posameznih medicinskih strok, opisal širša gospodarska, znanstvena in druž- Ponovna izdaja posodobljene knjige dr. bena dogajanja v 20. stoletju ter prikazal Petra Borisova Zgodovina medicine povezavo z razvojem zdravstvenega in knjiga dr. Gregorja Pivca Zgodovi- sistema v slovenskem in mednarodnem na medicine 20. stoletja predstavljata prostoru v naslednjih poglavjih: Hiter celoto v pregledu razvoja zgodovine razvoj medicine, Živi in neživi kužni medicine od praskupnosti do danes. delci, Notranje izločanje (endokrinolo- Založba Pivec iz Maribora je obe knjigi, gija), Razvoj kemoterapije, Pogled v telo, s skupnim obsegom preko 1.100 barvnih Bolnik in zdravnik, Zdravstveno varstvo strani, bogato slikovno in grafično opre- žensk in otrok, Pogled v dušo, Informa- mila in predstavljata pomemben kultur- cijski sistem telesa, Svet se je zmanjšal, nozgodovinski dogodek in pridobitev za Organizacija rešuje življenja, Stranpoti slovensko skupnost. medicine 20. stoletja, Etična kodifikacija medicine, Socialno medicinska misel, Format 19 x 26 cm, 472 strani, štiribarv- Izobraževanje zdravnikov in drugih ni tisk, trda vezava s ščitnim ovitkom, zdravstvenih delavcev, Zdravstvene usta- ISBN 978-961-6817-63-9 nove v Sloveniji, Slovensko zdravstvo v vojnih časih. Elko Borko Revija ISIS - Februar 2012 83
Obletnica Ob 80-letnici prof. dr. Marije Us Krašovec, dr. med. Ana Pogačnik Zadnji decembrski sestanek Sekcije za citopatologijo SZD omenjena Mednarodna akademija za citologijo. Če kdaj nanese v letu 2011 je potekal nekoliko drugače, z zaznamovanjem pogovor na to, sama, namesto o svojih zaslugah, raje govori o visokega jubileja ustanoviteljice sekcije, prof. dr. Marije Us sreči, da v Sloveniji pri uvajanju novosti ni naletela na naspro- Krašovec, dr. med., sicer dolgoletne vodje Oddelka za cito- tovanja kirurgov in patologov, kajti v tistih časih so drugod ob patologijo Onkološkega inštituta v Ljubljani. Slavljenki sta v teh novostih predvsem kirurgi videli nevarnost za zmanjšanje imenu OI oziroma članov sekcije čestitali direktorica Onko- dobičkonosnosti njihove dejavnosti. loškega inštituta Ana Žličar, univ. dipl. ekon., in predsednica sekcije Helena Gutnik, dr. med., dr. Ana Pogačnik, dr. med., V program citološkega laboratorija je prof. Us Kršovec uvedla šte- pa je predstavila slavljenko in njeno delo. vilne specialne metode, ki so jih pred tem delali le na vzorcih, pri- dobljenih s kirurško biopsijo, kot je npr. elektronska mikroskopija, »Spoštovana prof. dr. Marija Us Krašovec, spoštovane kolegice fluorescenčna mikroskopija in imunocitokemija. Uvedla je številne in kolegi, prepričana sem, da izražam zadovoljstvo vseh članov izboljšave v tehnikah fiksacije celic in barvanja, uvedla je metodo Sekcije za citopatologijo Slovenije, da je danes med nami prof. pretočne in slikovne citometrije. Zelo pomembno pa je tudi delo dr. Marija Us Krašovec, ustanoviteljica naše sekcije. prof. Us Krašovec na področju standardizacije v citometriji. Ko so člani Mednarodne akademije za citologijo leta 2005 v Daljnosežnosti pomena vključitve citopatologije v specializacijo ZDA pisali obrazložitev za podelitev Goldblattove nagrade prof. iz patološke anatomije se je zavedala prof. dr. Us Krašovec že dr. Mariji Us Krašovec, niso prezrli njenega pionirskega dela pri leta 1965, zato je Sekcija za citologijo in citodiagnostiko, katere uvajanju citopatologije v Sloveniji in v svetu. Zato naj ob njenem duša in motor je bila seveda prav ona, preko SZD predlagala visokem življenjskem jubileju spomnim vsaj na nekaj drobcev iz uvedbo specializacije iz citopatologije v okviru specializacije iz njenega izredno bogatega, štiri desetletja dolgega delovanja, ki je, to patologije. Žal je bilo potrebno čakati na njegovo uresničitev danes lahko mirno rečemo, odločilno zaznamovalo razvoj celotne skoraj dve desetletji. slovenske citopatologije, vplivalo pa je tudi na njen razvoj v svetu. Ko se je prof. dr. Marija Us Krašovec leta 1959 zaposlila na Prof. dr. Marija Us Krašovec, dr. med., dobitnica Maurice Onkološkem inštitutu, se je citopatologija šele uvajala tako pri Goldblattove nagrade za leto 2005. nas kot v svetu, v Sloveniji od leta 1951 dalje. Ko je leta 1959 prof. dr. Us Krašovec prevzela vodenje citološkega laborato- rija na Onkološkem inštitutu, so v njem pregledovali le celice v izpljunku, v telesnih izlivih in cervikalne brise. V redno diagnostiko je uvedla še druga področja eksfoliativne citologije, od citologije izcedka iz dojke, citologije urina, želodčnega soka in drugih. Že na samem začetku je uvedla tudi citopatološke preiskave solidnih tumorjev s pomočjo aspiracijske biopsije s tanko iglo. Ta metoda je bila tedaj (leta 1959) poznana le na Švedskem in Nizozemskem. Prof. dr. Us Krašovec je aspiracij- sko biopsijo s tanko iglo solidnih tumorjev uvedla v Ljubljani kot samouk na podlagi sistematičnih odvzemov vzorcev iz tumorjev in s primerjavami s klasično histološko preiskavo. To koristno metodo za diagnostiko tumorjev je posredovala klinikom preko predavanj in publikacij, kot rezultat sodelovanja s prof. dr. R. Golouhom in dr. I. Damjanovim pa je tudi v ZDA leta 1982 izšel avdiovizualni učbenik za aspiracijsko biopsijo. V laboratoriju za citopatologijo Onkološkega inštituta so se šolali številni citopatologi iz Slovenije in vseh delov nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz Italije in ZDA. Danes je aspiracijska biopsija nepogrešljiva metoda v diagnostični obravnavi bolnikov s sumom na tumorski proces. Zasluge za razvoj aspiracijske biopsije s tanko iglo v svetu ji je priznala med drugim že tudi 84 Revija ISIS - Februar 2012
Obletnica Ob pomanjkanju učbenikov in denarja za izobraževanje v tujini blagodejno vplivala na razvoj citopatologije na splošno. Tako je se je do specialnih znanj iz citopatologije prebijala predvsem s npr. leta 1971 prejela nagrado Sklada Borisa Kidriča za sodelo- trdim delom in z veliko samoodpovedovanja. Že leta 1963 je vanje pri razvoju kemoterapije. Leta 1988 je prejela Hribarjevo s pomočjo primitivne opreme in kot samouk uspešno gojila v nagrado za delo v patologiji. Ob 60-letnici Onkološkega inšti- celičnih kulturah tumorske celice bolnikov in preizkušala, kako tuta je prejela priznanje za življenjsko delo. Njeno delo ni ostalo se celice odzivajo na različne citostatike. Že v zgodnjih 60. letih neopaženo niti v svetu. Leta 1975 so ji podelili »pečat mesta je prof. Us Krašovec skupaj s kliničnimi kolegi razvila domiselno Milana« za prispevek k razvoju citologije, Mednarodna akade- metodo sledenja učinka zdravljenja in kasneje tudi individualne- mija za citologijo ji je podelila »felow«, pred tem je bila članica ga načrtovanja zdravljenja na podlagi podatkov, ki jih je dobila te organizacije (»member« od leta 1969) in leta 2005 je prejela z zaporednimi citološkimi punkcijami tumorja pred začetkom Goldblattovo nagrado za razvoj citologije v Sloveniji in v svetu zdravljenja in v različnih časovnih presledkih po uvedbi posa- ter za nesebično učenje slovenskih in tujih citopatologov. Bila meznega zdravila. Ta način, ki je sprva temeljil le na opazovanju je ustanovni član Adiatic Society of Pathology. Sodelovala je sprememb na celicah z optičnim mikroskopom, je kasneje izpo- v redakcijskih odborih tujih in domačih strokovnih publikacij. polnjevala še z uvedbo metod, ki so temeljile na kvantitativnem Kot vabljeni predavatelj je sodelovala na številnih mednarodnih vrednotenju sprememb v jedrih, in na podlagi teh ugotovitev so in domačih kongresih ter v uglednih tujih onkoloških usta- planirali zdravljenje tako, da je bilo prilagojeno individualnim novah. Kot zanimivost naj omenim, da je v okviru neprofitne značilnostim tumorja. S tem načinom so dosegli dobre uspehe pri organizacije »People to people«, ki jo je ustanovil predsednik tumorjih, ki sicer slabo odgovorijo na kemoterapijo. ZDA Eisenhower, s skupino mednarodnih strokovnjakov celo obiskala Moskvo, Leningrad in Novosibirsk z namenom, da na Poleg strokovne dejavnosti se je prof. dr. Us Krašovčeva odli- podlagi 3-tedenskega obiska podajo ekspertno mnenje, kako kovala tudi pri nesebičnem prenašanju znanja na mlajše rodove organizirati sodobno citologijo in izboljšati delo citoloških la- kot njihov odličen učitelj in mentor. Predavala je študentom boratorijev. Prof. dr. Us Krašovčeva je bila organizator številnih na dodiplomskem in podiplomskem študiju, bila je mentor strokovnih prireditev in med drugim leta 1974 predsednica or- kolegicam in kolegom pri kar dveh desetinah magisterijev in ganizacijskega odbora 4. Evropskega kongresa za citopatologijo, doktoratov znanosti na Medicinski fakulteti in pri več diplom- ki je v precejšnji meri prav zaradi njenega strokovnega slovesa skih nalogah na drugih fakultetah. potekal v Ljubljani, in ponovno zasedal v Ljubljani leta 1997 pod predsedstvom dr. Bizjakove, ko je bila prof. dr. Us Kra- Raziskovalna dejavnost je spremljala prof. dr. Us Krašovčevo od šovec predsednica strokovnega programa. Široko znanje prof. vsega začetka zaposlitve na Onkološkem inštitutu. Sodelovala ali Usove in njena razvejana strokovna in raziskovalna dejavnost vodila je različne nacionalne in mednarodne projekte, sodelovala sta botrovali številnim obiskom uglednih tujih strokovnjakov s je v mednarodni študiji, ki jo je financiral Fulbrightov program, področja citopatologije na Onkološkem inštitutu. kakor tudi v mednarodni študiji o uporabi kvantitativne slikovne citometrije pri zgodnjem odkrivanju raka pljuč. V okviru projekta, Vsi, ki smo imeli priložnost, da smo spremljali njeno strokovno, vodenega v Sloveniji je med drugim zanimiva študija o pomenu raziskovalno ali pedagoško dejavnost, čutimo veliko hvaležnost slikovne citometrije za odkrivanje, zdravljenje in sledenje spre- za to priložnost, obenem pa ji dolgujemo tudi zahvalo, da smo memb po terapiji pri bolnikih z različnimi malignimi tumorji, se ob njej lahko izpopolnjevali. Mlajšim rodovom, ki te prilož- ki med drugim nakazuje, da bi proučevanje celic ustne sluznice s nosti niso imeli, pa je prof. dr. Marija Us Krašovec zlahka lahko slikovno citometrijo lahko postalo test za zgodnje odkrivanje raka. vsaj navdih za njihov osebni strokovni razvoj in zavzemanje za nadaljnji razvoj citopatologije.« Strokovna in raziskovalna dejavnost prof. dr. Us Krašovec ni bila odločilna le za njen osebni strokovni razvoj, ampak je Prof. dr. Miloš F. Kobal, dr. med., 85-letnik Milan Ličina, Jože Darovec Oktobra lani je praznoval svoj 85. rojstni dan prof. dr. Miloš slovenske psihiatrije od leta 1968 dalje so bile predstavljene F. Kobal, dr. med., redni profesor psihiatrije na Medicinski tudi svetu, npr. leta 2002 v najbolj brani ameriški psihiatrični fakulteti v Ljubljani in diplomirani pravnik. Glede na profe- »on-line« reviji Psychiatric Times. Upamo, da bo svoj oeuvre sorjevo častitljivo starost je bilo o njegovem delu in življenju z mnogimi še neznanimi, a nadvse zanimivimi dogajanji v že marsikaj povedanega in napisanega. Tako mu je bila ob kratkem predstavil tudi sam: v osnutku so njegovi spomini na 75-letnici življenja posvečena posebna številka psihiatrične leta od 1941 do 2011! publikacije »ViceVersa«. Njegove temeljne zasluge za razvoj Revija ISIS - Februar 2012 85
Obletnica Prof. dr. Kobal je bil rojen 11. oktobra 1926 terapevti in drugimi za sodobno psihiatrijo v Novem mestu. Starša sta bila sicer Idrijča- pomembnimi strokovnjaki. Uvedel je – med na in tako se profesor šteje tudi za idrijskega prvimi v Evropi – intermediarne dejavnosti rojaka. Otroštva ni imel posebno lepega, kot nočni oddelek, dnevni oddelek, odde- morda je to oblikovalo njegov značilni strpni lek za mladostnike, oddelek za urgentno in razumevajoči odnos do soljudi, zlasti do psihiatrijo ipd. Zahteval in dosegel je, da so vseh odrinjenih, trpečih, bolnih. vse psihiatrične bolnišnice ustanovile od- delke za zdravljenje alkoholizma in ob njih Oče je bil široko razgledan, narodno zave- ambulantno dejavnost. Z ustanavljanjem den razumnik. Nedvomno je močno vplival psihiatričnih dispanzerjev in ambulant po na sina, saj naš profesor leta 1941 nikakor vsej republiki je bil dosežen bistven premik ni mogel mirno sprejeti okupatorskega raz- s prej pretežno bolnišnične na sodobno kosanja domovine. Tako se je še ne petnaj- zunajbolnišnično dejavnost. stleten že aprila 1941 pridružil Osvobodilni fronti. Od samega začetka je kot izjemno Prof. dr. Miloš Kobal je bil osem let dekan inteligenten in zrel fant opravljal številne Medicinske fakultete. Zapomnili si ga bomo odgovorne naloge in velikokrat povsem od npr. po njegovi zavzetosti za kakovostni dvig blizu zrl smrti v oči. Te zgodnje in skrajne fakultete, pa tudi po vodenju izgradnje njene izkušnje so poleg danega značaja nedvomno nove stavbe. Pravzaprav je njegova zasluga, tudi prispevale k temu, da ga poznamo kot vedno hrabrega in da je bila sploh dograjena v razumnem roku. Kljub nasproto- sposobnega človeka in sodelavca. vanju dela tedanje politike in celo javnosti je mdr. dosegel, da je bil zdravnikom vrnjen tradicionalni naziv »dr. med.«. Imel Po vojni je študiral pravo na Univerzi v Ljubljani in diplomiral je tudi čast podeliti do tedaj nedvignjene diplome generacij leta 1949. Kot mlad pravnik je leta 1950 dobil nalogo, da preuči zdravnikov. stanje na t.i. »priporniškem oddelku« v Bolnišnici za duševne in živčne bolezni, kot se je takrat imenovala ljubljanska Psihia- Naj na kratko omeniva še druge pomembnejše dejavnosti dr. trična klinika. Sprejel ga je legendarni prof. dr. Janez Kanoni, Kobala: tedanji ravnatelj bolnišnice. Ravnatelj Kanoni vedoželjnemu in humanistično usmerjenemu pravniku ni prikrival obupnih raz- Bil je predsednik izpitnih komisij številnim psihiatrom, mer v bolnišnici, v katerih so tedaj trpeli bolniki in osebje. Bil nevrologom, kliničnim psihologom in strokovnjakom drugih je tudi izrazito sugestiven človek, z njemu lastnim navdušenjem usmeritev. je govoril o psihiatriji in je morda odločilno prispeval, da se je dr. Kobal odločil, da po pravu študira še medicino in morda po Bil je izjemno pozoren in učinkovit mentor magistrandov in svojih močeh in zmožnostih pomaga prav bolnikom, ki jih je doktorandov različnih strokovnih profilov. tedaj srečeval v bolnišnici. Znan je po odličnih do- in podiplomskih predavanjih na Me- Na Medicinsko fakulteto v Ljubljani se je dr. Kobal vpisal leta dicinski fakulteti, na Pravni fakulteti in na oddelku za klinično 1951 in se že med študijem izpopolnjeval iz nevropsihiatrije na psihologijo na Filozofski fakulteti. univerzah v Leidnu in Kölnu. Diplomiral je leta 1956, specia- listični izpit je opravil leta 1960 v Ljubljani. Po diplomi se je – Prof. Kobal je napisal več strokovno vrhunskih poglavij v obeh med drugim – vključil tudi v delo na Inštitutu za kriminologijo slovenskih učbenikih psihiatrije v letu 1985 in 1999. Napisal na Pravni fakulteti v Ljubljani. V letu 1962 do 63 je opravil pa je tudi – če dovoli ta izraz – v »odmaknjenih letih« učbenik študij iz psihoterapije na sloviti londonski kliniki Maudsley psihiatrije za slušatelje Visoke šole za varnostne vede, ki je Hospital. Dodatno izobrazbo s tega področja je pridobil med doživel že tudi drugo izdajo! Vsega občudovanja vredno je študijem v Moskvi leta 1966. Leta 1971 je v Ljubljani doktori- dejstvo, da na tej šoli še vedno predava in aktivno sodeluje pri ral iz nevropsihiatrije. Za docenta je bil habilitiran leta 1967. drugih dejavnostih. Vodenje nekdanje bolnišnice za duševne in živčne bolezni na Studencu je kot direktor prevzel 9. septembra 1968. Zaradi Ne gre pozabiti njegovega pomembnega prispevka za huma- svoje velike strokovnosti, široke razgledanosti in – ne nazad- nizacijo razmer v zaporih, v vzgojnih zavodih in podobnih nje – vrhunskih organizacijskih sposobnosti mu je v nekaj letih ustanovah, kjer dolga leta ni bilo ustreznih strokovnjakov in je uspelo reformirati ne samo bolnišnico, ampak tudi slovensko njihovo angažiranost spodbudil prav prof. Kobal. psihiatrijo v celoti. Predvsem je sistematično odpravil relikte preteklosti, npr. zaprtost bolnišnic navznoter in navzven, uvedel Prav tako je prof. Kobal še vedno terapevtsko aktiven: še vedno, je psihoterapevtski in socioterapevtski način dela, bistveno že 40 let, vodi Klub zdravljenih alkoholikov (KZA). Zaupa- izboljšal kadrovsko zasedbo tako z intenzivnim zaposlovanjem nim klientom je na voljo dobesedno noč in dan, mnogim je zdravnikov kot tudi s psihologi, socialnimi delavci, delovnimi rešil zdravje in tudi življenje. Žal mu nenaklonjene strukture ne omogočajo psihoterapevtskih obravnav, kjer je na podro- čju kratke dinamične psihoterapije vrhunski in nepreseženi strokovnjak. 86 Revija ISIS - Februar 2012
Obletnica Njegov bibliografski opus raziskovalnih, strokovnih, poljudnih zadevne razprave in svoje vtise, poglede nato na predavanjih in drugih del je osupljiv po obsegu in kakovosti. Mnogi pri- tudi na svoj zanimiv način deli z zainteresiranimi kolegi. spevki so vzbudili veliko pozornost tudi v tujini. Omenili smo profesorjeve osnutke spominov. Tam je zapisano Prof. Kobal je zelo skromen človek, nikoli se ni silil v soje takole: »V aprilu leta 1941 so se spet razcveteli kostanji ob medijskih žarometov in je tako v slovenski širši javnosti veliko Ljubljanici. Dejali bi, kakor vedno. Toda čas je bil že nekaj let premalo znan. Premalo je znana njegova odločilna vloga pri poseben.« Tudi ta čas, ki ga še aktivno živi in radoživo spremlja, naglem razvoju slovenske psihiatrije. Dr. Kobal pač zelo skrbno je spet na svoj način poseben. Veselimo se njegovih pogledov varuje svojo zasebnost. Vemo pa, da je upodabljajoča umetnost nanj in spominov, upamo, da kmalu v knjigi ugledajo luč sveta. njegov najljubši konjiček. Sistematično že desetletja preučuje velike umetnike, okolja njihovega časa, zgodovinske razmere. Ob tem lepem jubileju mu iskreno čestitamo in želimo še mno- Redno obiskuje vse pomembnejše razstave, galerije, spremlja go zdravih, ustvarjalnih let. 30 let zbora dr. Bogdana Derča s Pediatrične klinike v Ljubljani Ana Marija Vrbič Zbor je svoj jubilej proslavil s slavnostnim koncertom meseca doc. Tone Pačnik. Zbrane pa je z božičnim nagovorom pozdra- junija v Veliki dvorani Konservatorija za glasbo in balet v Ljub- vil tudi bolniški duhovnik Tone Brinjovc. Slavnostni govornik ljani. Ob visokem jubileju je Javni sklad za kulturne dejavnosti je bil generalni direktor UKC mag. Simon Vrhunec, ki je Ljubljana, tako kot ob prejšnjih jubilejnih koncertih, podelil zboru »za neprestano oživljanje kulturne dediščine v največji Gallusova priznanja, KUD KC in MF dr. Lojz Kraigher pa je slovenski bolnišnici in za prizadevnost na področju humani- zbor predlagal za priznanje Javnega sklada za kulturne dejav- zacije« podelil najvišje priznanje UKC – zlato dediščino. nosti Slovenije. Predsednica KUD-a je o zboru med drugim zapisala: »Derčev zbor je prehodil 30 let truda za bolj humano Spomine na sodelovanje v zboru je na kratko obudil tudi hospitalizacijo bolnikov in duhovno bogatejše življenje otrok in nekdanji tenorist zbora Marko Alauf, dipl. inž., sedanji pod- starostnikov. Zazrti v humanizem, visoka moralno-etična načela predsednik Sveta zavoda UKCL. sožitja bolnikov in osebja v bolnišnicah, domovih ostarelih in drugih socialno zdravstvenih ustanovah s svojim vodilom Prireditev je vodila predsednica Kulturno-umetniškega društva Pesem za zdravje hodijo po poti optimizma in vnašajo sončno Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher vzpodbudo povsod tja, kjer je njihovo izbrano okolje. Med vodji (nadalje KUD) zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec zbora so se vedno znova našli posamezniki, ki so bili pripra- in v imenu le-tega ob slavnostnem dogodku svečano podelila vljeni prevzeti tudi zahtevno organizacijsko delo in so znali priznanja zaslužnejšim članom zbora. Priznanja so prejeli: motivirati člane k ohranjanju idejnega koncepta zbora. Zato velja posebna zahvala dosedanjim zborovim predsednikom, Vida Gleščič, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallusove prim. mag. Matjažu Bidovcu, dr. med. (1981), Vidi Gleščič, značke in častne značke JSKD Ljubljana, sopranistka, solistka, vms (1982–1996), as. mag. Borutu Brataniču (vsi Pediatrična višja medicinska sestra na Onkološkem oddelku Pediatrične klinika Ljubljana), prof. Janezu Lahu, samostojnemu biblio- klinike v pokoju. V prvem letu delovanja zbora je za več kot tekarju in direktorju Knjižnice Jožeta Mazovca (1997–1998), deset let prevzela predsedovanje zboru. Navezala je stike z Janezu Čeplaku, univ. dipl. ing., na ministrstvu vlade RS izseljenimi Slovenci in utrla zboru prvo pot v Ameriko in (1999–2006), Ani Mariji Vrbič, ing., glavnemu tehniku Centra Kanado leta 1991. Tesno je sodelovala s takratnim predsedni- za tipizacijo tkiv na Zavodu za transfuzijsko medicino (2006– kom KUD KC in MF prof. Pavletom Kornhauserjem. V času …) in obema umetniškima vodjema – glasbenikoma Marjanci njenega mandata so naši izseljenci obiskali Slovenijo. Skupaj Grdiša Vidic in Venclu Zadravcu, ki sta v 30 letih krojila smo koncertirali, obiskali so Klinični center, Pediatrično kliniko zborov pevski repertoar.« in domove ostarelih. Uživali so gostoljubje na naših domovih, popeljali smo jih po naši in njihovi domovini. Stkala je vezi z V decembru je zbor zaokrožil jubilejno leto z božičnim koncer- zborom Belt iz Črnomlja. Spretna pri nagovarjanju sponzorjev tom za bolnike v razstavišču Univerzitetnega kliničnega centra je pripomogla k pridobivanju finančnih sredstev za delovanje Ljubljana, ob tem pa je Janez Lah na priložnostni razstavi pred- zbora, med drugim tudi sponzorstvo tovarne Mura, kjer so stavil tudi 30-letni zborovski historiat. Na decembrski prireditvi izdelali prve koncertne obleke za pevce. za bolnike se je predstavila tudi Likovna skupina KUD-a z veliko pregledno razstavo, ki jo je predstavil njihov predsednik Vali Glavič Tretnjak, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallusove značke, altistka, klinična psihologinja in predava- teljica na Pediatrični kliniki. S svojo širino, razgledanostjo in Revija ISIS - Februar 2012 87
Obletnica Generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec, je spod- Zbor dr. Bogdana Derča s svojim zborovodjo Venčeslavom budno pozdravil zbrane na božičnem koncertu, Derčevemu Zadravcem, ki jih vodi 27 let. zboru iskreno čestital ob 30-letnici in predsednici Ani Vrbič izročil visoko priznanje UKCL. Veronika Logar, prejemnica zlate Gallusove značke in častne značke JSKD Ljubljana, altistka, bila je zaposlena kot sekretarka svetovljanstvom je pripomogla k promociji in navezovanju sti- Informacijskega centra Kliničnega centra v Ljubljani in več kot kov v domačem in mednarodnem okolju, s Slovenci po svetu 25 let tajnica zbora. Veronika Logar je s svojim delovanjem ves in z medicinskimi strokovnjaki v Sloveniji, Ameriki, Avstraliji, čas močno presegala okvire tajniškega dela, kot je pisanje aktov Nemčiji, Italiji in drugje. in urejanja arhiva zbora, pisanje in razpošiljanje vabil, dopisov in zapisnikov, nesebično in iskreno tkala vezi med člani zbora Barbara Žemva, ustanovna članica, prejemnica zlate Gallu- in med Slovenci po svetu vzpostavila mrežo naših zvestih sove značke, sopranistka, psihologinja na Pediatrični kliniki. poslušalcev, bila organizatorka ali soorganizatorka zborovih po- S krajšimi prekinitvami zaradi strokovnega dela je vztrajala pri tovanj po Sloveniji in tujini, s svojo umetniško žilico in otroškim zboru vseh 30 let. veseljem je oblikovala svojstvena vabila pevcem za vsako novo koncertno sezono in poslušalcem za vsakoletne koncerte in druge Vencel Zadravec, baritonist Opere in baleta v Ljubljani. Več dogodke. S svojo pozitivnostjo in delavnostjo je kot članica zbora kot 27 let je umetniški vodja in dirigent zbora, prejemnik ves čas igrala pomembno in težko nadomestljivo vlogo. številnih Gallusovih in drugih priznanj. S svojo strokovnostjo, vedrino, hudomušnostjo in smislom za zborovsko ustvarjanje Silva Kobal, prejemnica srebrne Gallusove značke in častne vzpodbuja pevce k petju, jih pohvali, jih pokritizira in skuša na- značke JSKD Ljubljana, sopranistka, podjetnica in mama rediti tisto, kar je z ljubiteljsko pevsko zasedbo možno ustvariti medicinske sestre, zaposlene na Pediatrični kliniki, je dolga leta in poustvariti. Vsakič znova navduši poslušalstvo in s svojim vodila blagajno zbora in še vodi listo prisotnosti na pevskih solom pogosto popestri koncerte zbora. vajah in koncertih. S svojimi podjetniškimi sposobnostmi je ob pomoči svojega moža, podjetnika Štefana Kobala – Prekmurca, Janez Lah, prejemnik zlate Gallusove značke in častne organizirala številne pevske nastope zbora v Prekmurju, zan- značke JSKD Ljubljana, baritonist, dolgoletni direktor knji- je priskrbela sponzorje, nas seznanila s pomembnimi lokalni- žnice Jožeta Mazovca v Ljubljani, občinski svetnik, literat in mi župani, organizirala mrežo poslušalstva in nas uvedla v svet pesnik, sodelavec pri oblikovanju uradnih aktov društva dr. kulinaričnih dobrot Prekmurja. Bogdan Derč, korektni voditelj sestankov, retorik, organizator, soustvarjalec in povezovalec dogodkov zbora, povezovalec Milica Štivan, prejemnica zlate Gallusove značke in častne koncertov in drugih kulturnih dogodkov. Vztrajni borec značke JSKD Ljubljana, altistka, pedagoška delavka s smislom za izboljšanje kakovosti zbora. En mandat je bil predsednik za poetično oblikovanje člankov o delovanju zbora, ki jih je zbora, podpredsednik pa skoraj v vseh letih svojega članstva objavljala v strokovnih in drugih revijah. Kot pedagoška delavka v zboru, član upravnega in nadzornega odbora KUD-a. je s svojim znanjem vedno skušala vplivati na kakovost petja v Njegova neprecenljiva vloga je vloga oblikovalca in umetniš- zboru. kega urednika zborovih almanahov in obeh monografij Ars medici, kjer je tudi avtor vseh besedil. Je avtor mnogih objavlje- Katja Benedik Kreitmayer, prejemnica srebrne Gallusove nih člankov o zboru. Prav tako je tudi avtor razstave Utrinki značke, tenoristka, arhitektka, ki je bila zaposlena na Urbani- zbora, ki jo je pripravil, oblikoval in postavil ob slavnostnem stičnem zavodu RS, je s svojo strokovnostjo in natančnostjo koncertu zbora meseca junija 2011 v Konservatoriju za glas- opravila enkratno in zahtevno delo, saj je uredila notni arhiv bo v Ljubljani in meseca decembra v avlah UKC in MF. zbora, ki šteje preko 500 skladb, dala navodila za njegovo 88 Revija ISIS - Februar 2012
Obletnica KUD-ovo vodstvo je s predsednico prof. dr. Zvonko Zupanič Zadovoljna publika na božičnem koncertu v UKCL. Slavec posameznim pevcem poklonilo priznanja za dolgole- tno predano delo pri zboru. Sopodeljujeta jih podpredsednica Ana Marija Vrbič, inž., višja zdravstvena delavka na Zavodu KUD-a prof. dr. Bojana Boh (desno) in zdravnica Marija RS za transfuzijsko medicino v pokoju, altistka, prejemnica Gačič. srebrne Gallusove značke, predsednica KUD MePZ dr. Bog- dan Derč je sprejela odgovorno nalogo predsednice društva v nadaljnje urejanje in kot pomočnica umetniškega vodje skušala najbolj zahtevnih časih njegovega razvoja, na razpotju med vplivati na izbor skladb in kakovost njihovega izvajanja. nadaljnjim razvojem in nadaljevanjem poslanstva ter preneha- njem. Sprejela je mesto predsednice in izbrala pot razvoja, rasti Milica Trenkič, altistka, referentka na Zdravniški zbornici in uveljavljanja temeljnega poslanstva KUD: »Pesem za zdrav- Slovenije kot sedanja tajnica zbora razmnožuje notna gradiva, je«. Že pred temi burnimi časi si je intenzivno prizadevala za piše in razpošilja zapisnike sestankov, bedi nad objavljenimi uveljavljanje zbora, za pridobivanje sponzorjev in za pomladitev članki o zboru in jih razmnožuje za člane zbora, nas obvešča o zbora. Uspešno. S prevzemom odgovorne naloge pa je uvelja- dogodkih, programih in skrbi za ostala tajniška dela. vila tudi skrbno načrtovanje, posodobitev društvenih pravil, vzorno računovodsko in finančno poslovanje in iskanje poti Nataša Pangerc, sopranistka, neumorno deluje tudi v KUD za novo in boljše. Večkrat je dajala prednost zboru pred svojimi Golo pri Igu, kjer je predsednica, ekonomistka in menedžerka, težavami z zdravjem. Uveljavila je timsko delo. Vztrajno se je zaposlena v Kemofarmaciji, s svojim obširnim znanjem in spo- tudi borila za kakovost, za boljše, strokovne pevske vaje, za sobnostjo vodi finančno poslovanje zbora, v skladu z republi- kakovostne nastope in promocijo. Trmasto je uspela. Uresni- škimi akti je oblikovala Pravilnik finančnega poslovanja zbora, čila je programske razsežnosti, ki jih je poimenovala pesem pripravlja bilance in nas oskrbuje z novostmi iz finančnega in generacij, povabila v program mlade umetnike, otroke pevcev upravnega področja. Kljub študiju in zahtevnemu delovnemu našega zbora in njihove sodelavce, kar se je posebej odrazilo mestu najde čas, da vse to z entuziazmom in brez plačila opravi na zadnjem letnem koncertu ob 30-letnici zborovega delovanja. za naš zbor. Je tudi predsednica nadzornega odbora KUD-a in Takšen primer je tudi koncert ob 50-letnici smrti dr. Bogdana skrbi za njegovo pravilno poslovanje. Derča. O zboru smo prebirali v strokovnih glasilih in poseb- nih izdajah obeh KUD-ov. Hkrati je ohranila vse programske Marija Miladinovič, višja medicinska sestra na ORL, soci- značilnosti in tradicionalne koncerte. Zbor je predstavljala in ologinja in dolgoletna direktorica Doma starejših občanov povezovala s KUD-om. Sodelovala je tudi v organih KUD-a. S Moste Polje, nas je nemalokrat popeljala v domove starejših v svojim neumornim delom si je prislužila naziv »mama zbora«, Sloveniji, tudi v Clevelandu in Berlinu, kjer smo svet starejših, ki ga ni v klubskih pravilih. ločenih od doma, popestrili in ganili z njim ljubimi napevi in se z njimi družili. Kot modra in umirjena oseba je pogosto sveto- Vsaj ustno priznanje pa si za svoje več kot ali skoraj 20-letno valka zboru pri različnih dilemah in vprašanjih. petje pri zboru zaslužijo: Jože Logar, »ad bonum« povezovalec koncertov zbora skozi Terezija Dušič (prejemnica srebrne Gallusove značke), 16 let. S svojo umetniško besedo in s svojim globokim glasom sopranistka, nekdanja višja medicinska sestra na onkološkem vedno znova očara naše poslušalce. Smiselno razporeja koncer- inštitutu v Ljubljani in v Švici, Biserka Lesjak (prejemni- tne skladbe, da skupaj z izbranim besedilom tvorijo umetniško ca zlate Gallusove značke), sopranistka, fizioterapevtka v celoto. S poznanstvi, ki jih nima malo, je omogočil koncer- ZD Grosuplje, Metka Prevec (prejemnica zlate Gallusove tiranje v Festivalni dvorani na Bledu ob zborovi 25-letnici. značke), sopranistka, odgovorna oddelčna višja medicinska Pripomogel je k številnim sponzorstvom in televizijskim sestra na Infekcijski kliniki v Ljubljani, Anica Lah (prejemnica snemanjem. Revija ISIS - Februar 2012 89
Obletnica zlate Gallusove značke), altistka, vms v KC, Meta Marolt Vodstvo KUD MePZ dr. Bogdan Derč je odločilo, da se (prejemnica zlate Gallusove značke), tenoristka, pediatrinja, za vsestransko podporo zboru ob njegovi 30-letnici podeli nekdaj zaposlena v Zdravstvenem domu Vič - Rudnik, Mira posebna priznanja: Milič (prejemnica srebrne Gallusove značke), altistka, višja medicinska sestra, nekdaj zaposlena na Nevrološkem oddelku Prof. dr. Zvonki Zupanič Slavec, dr. med., neumorni voditel- Pediatrične klinike v Ljubljani, Brigita Rijavec (prejemnica jici KUD-a KC in MF Lojz Kraigher od leta 1993, za njeno srebrne Gallusove značke), sopranistka, višji farmacevtski neumorno, zagnano tako strokovno kot ljubiteljsko delo na tehnik, pred upokojitvijo zaposlena v Centru za tipizacijo področju negovanja umetnosti in kulture v Kliničnem centru Zavoda za transfuzijsko medicino, Majda Odlazek, mag. farm. in na Medicinski fakulteti, saj nas derčevce in člane ostalih (prejemnica srebrne Gallusove značke), sopranistka, Zma- skupin KUD-a vedno iz vsega srca vzpodbuja, animira in spre- ga Donkov (prejemnica bronaste Gallusove značke), višja mlja pri našem delu. V zboru zelo spoštujemo njeno delo, njeno medicinska sestra na Ginekološki kliniki KC, pesnica, Rado energijo, občudujemo številne sposobnosti, pisateljske, retorične, Berginc (prejemnik srebrne Gallusove značke), tenorist, dipl. organizacijske in druge, predvsem pa cenimo tisto neizmerno ekonomist, Pavle Zidar (prejemnik zlate Gallusove značke in moč, s katero nas poustvarjalce kulture v bolnišničnem okol- drugih priznanj), baritonist, solist, Zvonko Skalar (prejemnik ju povezuje in združuje v celovito in ustvarjalno enoto. zlate Gallusove značke in drugih priznanj), basist, najstarejši član zbora (82 let), z več kot 60-letnim pevskim stažem in še Prof. Pavle Kornhauser, dr. med., pediater, dolgoletni predstoj- vedno čistim in zvonkim glasom. nik Otroškega oddelka v KC, skupaj s profesorjema Lenartom in Dolencem avtor ideje o pred dobrimi 30 leti ustanovljenem Priznanje tudi vsem tako po letih kot po stažu mlajšim pevcem KUD dr. Lojz Kraigher, njegov predsednik (1988–1093), usta- v zboru, ki so se odločili pridružiti pevskemu zboru dr. Bogdan novitelj instrumentalnih sekcij KUD-a. Z našim zborom je vse Derč, saj vsak daje zboru svoj prispevek in poseben pečat. od začetka delovanja močno povezan. Vključil nas je v vsakole- (Nekateri so tudi prejemniki bronastih Gallusovih priznanj). Ne tne umetniške predstave ob zaključku mednarodnih simpozijev, bomo jih naštevali, da ne bomo na koga pozabili, lahko pa reče- imenovanih Plečnikovi dnevi, z njim skupaj smo naštudirali od- mo, da računamo na njih in jih prosimo, da bi prav oni ohranjali lomke iz Gershwinove opere Porgy in Bess in z njimi nastopali tradicijo zborovskega petja na Pediatrični kliniki, privabili nove na prireditvah Poletje v Stari Ljubljani v cerkvi svetega Jakoba. pevce in skrbeli, da bo zbor deloval tudi v prihodnje. Foto: Tea Šulek Ob 40-letnici zgraditve in odprtja stavbe zdravstvenega doma in lekarne v Sevnici Tomaž Rott Praznovanje jubilejev je vedno praznik, vreden širše ali vsaj na zahodu in do Blance na vzhodu, od Bučke na jugu in do ožje pozornosti. Prav tak praznik smo doživljali 15. novembra Zabukovja na severu, lahko bi rekli tudi precejšen del štajerske- 2011 v Sevnici ob Savi. Spominjali smo se odprtja novega ga in dolenjskega Posavja. Na vsem tem območju ni bolnišnice, zdravstvenega doma in lekarne pred 40 leti, 13. novembra relativno oddaljene so v Celju, Brežicah in Novem mestu. 1971. Takrat sta bila verjetno med najsodobnejšimi v Sloveniji. Zato je druga posebnost v tem, da je bila organizacija zdrav- Dogodek je vreden omembe zaradi nekaterih posebnosti. stvene službe organizirana tako, da so opravljali več dela in posegov, kot običajno pritiče ambulantam splošne prakse (npr. Med njimi je prva ta, da je bila stavba zgrajena s pomočjo manjši kirurški posegi, odstranjevanje kovinskih opilkov z samoprispevka, za katerega so občanke in občani naklonjeno roženice, intraartikularne injekcije, punkcije itd.). Razvijala se glasovali na referendumu leta 1969. Izglasovani samoprispevek je delna avtonomnost dejavnosti, ki jo je poleg oddaljenosti od je bil prvi v Sloveniji, namenjen izključno zdravstvu. Velika sekundarnega in terciarnega zdravstva terjala v začetku tudi le potreba po ustreznem zdravstvenem domu in dobra organiza- delna zdravstvena zavarovanost kmečkega prebivalstva. Nujno cija sta omogočili tudi za današnje čase hitro uresničitev želja, in deloma tudi po inerciji ohranjeno relativno avtonomnost še posebno če upoštevamo čas od referenduma do odprtja so v danih razmerah izboljševali in širili tudi z ohranjanjem zdravstvenega doma. in nadaljnjim razvijanjem nekaterih potrebnih dejavnosti. Poleg splošne medicine je bila skrb posvečena zobozdravstvu, Zdravstveni dom in lekarna v Sevnici s podružnico v Kr- melju pokriva široko področje, od Loke pri Zidanem Mostu 90 Revija ISIS - Februar 2012
Obletnica Marija Rott Pesjak. Jurij Pesjak. ustreznim dispanzerjem za žene, otroke in šolsko mladino, Dušana Senice z nabavo sodobne medicinske opreme še naprej zdravstveni negi in fizioterapiji ter okulistiki. Razvijal se je izboljšuje delovne pogoje v prid vsem bolnikom. laboratorij. Razgiban teren je zahteval tudi dobro patronažno in reševalno službo. Seveda je novim smernicam sledila tudi Samostojno lekarno pa je Sevnica dobila leta 1925. lekarniška služba. Širjenje dejavnosti pa je z leti pripeljalo tudi do postopnega dograjevanja zdravstvenega doma. V knjigi je v zgodovinskem prikazu nanizanih mnogo imen, ki so bila vpletena v zdravstveno dejavnost še pred formalno Tretja posebnost jubileja je, da so ob njem izdali bogato doku- ustanovitvijo zdravstvenega doma, med drugimi tudi v Sevnici mentirano in ilustrirano 178 strani obsegajočo knjigo, Razvoj rojeni Ignacij Verbega (1735–1795), ki se je uveljavil v zagreb- zdravstva in lekarništva v občini Sevnica, z opisom vseh že ških medicinskih krogih. Najstarejši ranocelnik je bil Anton omenjenih služb in dejavnosti, vključno z lekarniško službo in Rumpler, njegov naslednik Franc Šuklič pa je bil tudi začet- delovanjem zdravstvene postaje v Krmelju in predvsem zani- nik homeopatije na Štajerskem. Za ranocelnike s skromnim mivim zgodovinskim uvodnim pregledom razvoja zdravstva od medicinskim znanjem je bila ovira obsežen in hribovit sevniški srednjega veka do danes. okoliš. Prvega šolanega zdravnika je Sevnica dobila konec 19. stoletja, Avstrijca Antona Wienerroitherja (1866–1936). Prvi Četrta bolj osebno zanimiva posebnost pa je tudi, da je v rentgenski aparat je imel v Sevnici Drago Mušič (1899–1993). sevniškem zdravstvenem domu delalo vsaj sedem, verjetno pa Za njim sta prišla Franc Pungerčič (1906–1980) in Leon osem (zobo)zdravnikov, ki smo (bili) medsebojno sorodstve- Matajc. Za slovensko zobozdravstvo je bil pomemben v Sevnici no povezani, pa čeprav smo prihajali z Gorenjske, Primorske, rojeni Alojzij Praunseis (1866–1934). Zanimivo ime je tudi Ljubljane, Sevnice in Boštanja. zobozdravnik France Hribar (1898–1935), soimenjak znanega patologa. Spominska prireditev je potekala ob prikazu knjige, ki sta jo bogato in uspešno uredila in oblikovala Oskar Zoran Zelič in Mnogo (zobo)zdravnikov je delovalo v sevniškem zdravstve- Melita Rak s prispevki preko 20 avtorjev. Spored je obogatila nem domu, nekateri so se tu ustalili, mnogi pa so svojo poklicno dekliška pesem mlade pevske skupine Zverke in tudi nekateri pot nadaljevali po Sloveniji in tujini. Knjiga je res lep pregled deloma hudomušni odlomki iz televizijske oddaje o slovenskih sevniškega zdravstva, vredna ohranitve tako v zasebnih knjižni- zdravnikih, ki jo je vodil pred dobrimi 35 leti Sandi Čolnik v cah kot zgodovinskih arhivih. režiji legendarnega Angela Miladinova. Predstavil je zdravniško družino Jurija in Marije Rott Pesjak. Prvi ima nedvomno mno- Praznik je prehitro minil v mimobežnem srečanju tako starih go zaslug, da se je zgradil nov zdravstveni dom, ki je v začetkih kot mladih sodelavcev, žal kar prehitro, da bi lahko z vsemi svojega obstoja od leta 1955 najprej deloval deloma v prirejenih zaokrožil spomine na nekdanje prijazno in predvsem veselo prostorih stare vile, deloma v prostorih gasilskega doma. Zdra- medsebojno sodelovanje, ki nam v vrhunskih ustanovah tako vstveni dom se je v poznejših letih še močno širil, tako leta 1995 manjka. v času vodenja Željka Halapije kot leta 2007 v času vodenja Bo- židarja Groboljška. Tudi sedanje vodstvo Vladimire Tomšič in Revija ISIS - Februar 2012 91
Obletnica Predbožična slovesnost v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica Vesna Džubur Vesela sem bila povabila na slovesnost ob odprtju novih pro- zdravstvenega doma Janez Zupančič. Slovesnost je popestril storov v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica ter zaznamo- kulturno-glasbeni program, ki so ga izvajali učenci glasbene šole vanja 46-letnice njegovega obstoja in delovanja. Bila je sreda, Stična in mladinski zbor glasbene šole pod taktirko profesorice 21. decembra 2011, ko sem se v zgodnih večernih urah od- Bojane Mulh. Profesorica Urša Petek je igrala sintetizator in pravila v Ivančno Gorico. Večer je bil hladen, svež, čist, ovit uprizorila svojo točko. v rahlo snežno belino, ki je krasila drevje, smreke, grmovje, zelenice in strehe na okoliških hišah. Očarljivo je bilo videti Potem je bil dovoljen vstop za ogled novih prostorov, v velikosti bleščeče luči na vseh trgovinah, restavracijah, slaščičarnah, 300 m2 (prostor za urgentno medicino, med. spec. dejavnosti, na oknih in balkonih okoliških hiš in blokov. Začutila sem kot so srčno-žilne, urološke...),v kleti pa je prostor za sejno prijetno predbožično vzdušje. sobo. Vsi oddelki so prostorni in pobarvani v svetlo zeleno in belo, opremljeni z najsodobnejšo opremo, v skladu z evropskimi Ko sem stopila na ploščad zdravstvenega doma, so bila vhodna standardi. Tako so zagotovljeni veliko boljši pogoji dela za 63 vrata na široko odprta. Pred vhodom je stala smreka, okrašena zdravstvenih delavcev, kolikor jih zdaj dela v Zdravstvenem z bleščečimi lučmi, stojalo z vrtečimi se plakati. Zdravstveni domu Ivančna Gorica. delavci so stali svečano oblečeni, v črnih plaščih in z enaki- mi svetlo zelenimi rutami okoli vratu in s skrbno urejenimi Vsi gostje in zdravstveni delavci so imeli pogostitev s hrano frizurami. Prihajali so povabljeni gostje, predstavniki kultur- in pijačo, bogato in lepo pripravljeno na pogrnjenih mizah. no-politične dejavnosti občine Ivančna Gorica, predsednik Na koncu je bilo odprtje razstave slik. Avtor razstave je Janez občine, direktor zdravstvenega doma Janez Zupančič, dr. med., Zupančič, direktor ZD. Njegove slike čudovito upodabljajo specialist internist, bivša direktorica zdravstvenega doma Jana prelepo naravo, gozdove, travnike, njegov domači kraj, ki ga ima Lampret, dr. dent. med., minister za zdravje Dorjan Marušič, zelo rad in mu je vdan. dr. med., internist, predstavnica lekarne Ivančna Gorica Vida Bahor, mag. farm., voditelji slavnostnega programa, otroški in V letopisu zgodovine zdravstvenega doma bo vsekakor zapisano mladinski zbor Osnovne šole Stična, učenci glasbene šole Stič- odprtje njegovih novih prostorov, opremljenih z najsodobnej- na, zborovodkinja Bojana Mulh, prof. glasbe, Urša Petek, prof. šo opremo. Prebivalci Ivančne Gorice in širše okolice bodo slovenskega jezika, in ostali. hvaležni predstavnikom svoje občine, vodilnim v zdravstvenem domu, gospodu direktorju, gospodu ministru, gospodu Borisu Točno ob 17.00 se je začela slovesnost. Na obletnico obstoja, Hribarju, ki so s svojo zavzetostjo, vdanostjo in ljubeznijo do razvoj in zgodovino zdravstvenega doma je v slavnostnem svojega kraja in krajanov pripomogli k izgradnji omenjenega nagovoru opozorila gospa Damjana Vidic. Poudarila je za- objekta. Dragocena sporočila, ki jih izrekamo v predbožičnem nimiv zgodovinski razvoj zdravstvenega doma, čigar gradnja in božičnem času, kot so mir, ljubezen, prijaznost, veselje, in se je začela leta 1960 in končala 1965. Bil je podaljšana roka obdarovanja niso ostala le na papirju. Zdravstvenega doma Grosuplje, določene prostore so uporabl- jali uslužbenci policije, potem vrtec. V tem obdobju Ivančna Ivančna Gorica leži v objemu okoliških vasi s čudovito, ohranje- Gorica ni bila samostojna občina. To je postala leta 1995. Od no naravo, z bogato kulturno-zgodovinsko dediščino, zanimi- takrat Ivančna Gorica spreminja svojo podobo na vseh ravneh, vimi arheološkimi najdišči iz železne, bronaste in rimske dobe vključno z zdravstvenim domom. (rimski miljnik – simbol v občinskem grbu). Dolenjska lepotica, kakor jo še kličejo, je znana po starodavnem samostanu Stična, V nadaljevanju so se zvrstili slovesni govori. Predsednik občine v katerem živijo menihi cistercijanci, ki so s svojim življenjem Ivančna Gorica gospod Dušan Strnad je pripovedoval o razvoju in delom zaznamovali okraj in prinesli veliko dobrega (prva in bodočih načrtih občine. Sledil je govor ministra za zdravje, glasbena šola na Slovenskem). Znana je tudi po pisatelju Josipu gospoda Dorjana Marušiča. Besede je namenil donatorstvu Jurčiču, ki je ponos teh krajev (ime srednje šole po pisatelju), za gradnjo novih prostorov ZD. Poudaril je, da je ministrstvo vasi Krka, za katero sta značilna izvir čudovite reke Krke in Kr- prispevalo eno petino, čeprav so težki časi za zdravstvo. Gospod ška jama, Šentvidu pri Stični, znanem po edinstvenem vsakole- Janez Zupančič, dr. med., direktor ZD, se je z vljudnimi beseda- tnem tekmovanju zborov iz vse Slovenije. mi zahvalil vsem prisotnim gostom, vsem sodelavcem ZD, vsem donatorjem, ki so pripomogli h gradnji novih prostorov. Obiščite te kraje, sprejeli vas bodo ljudje z veliko občutka za gostoljubnost in prijaznost. Rdeči slovesni trak so prerezali vsi trije visoki predstavniki, mi- nister za zdravje Dorjan Marušič, predsednik občine in direktor 92 Revija ISIS - Februar 2012
S knjižne police Lou Marinoff: Raje Platona kot pomirjevala! Kako z večno modrostjo reševati vsakodnevne težave. Založba Mladinska knjiga, 2011. Psihološki priročnik, ki je v angleškem izvirniku izšel že pred Poleg naštetih so se obema vedama posvečali še Joao Habib več kot desetimi leti, je sprva blestel kot bestseller, nato pa se Rodrigues - Amatus Lusitanus (slavni zdravnik in filozof, ki je še dobro desetletje ohranil na policah knjigarn kot prodajna aktivno deloval na obeh področjih in je postavil prve zametke uspešnica. Lou Marinoff, britansko-ameriški strokovnjak in medicinskega sodnega izvedenstva), Cornelius Agrippa (nemški akademik kanadskega rodu, se že več desetletij ukvarja s preuče- zdravnik in filozof, ki je trdil in napisal, da imajo vse stvari v vanjem in praktično uporabo dognanj klasične in novodobne vesolju svoja števila ter da vsa števila otipljivih in neotipljivih filozofije pri reševanju različnih osebnih in/ali osebnostnih stvari utelešajo posebno vrednost, skupaj s posebnim magijskim težav in zapletov. Avtor pričujoče uspešnice, Lou Marinoff, je ali transcendentalnim pomenom), Julien Offray de La Met- univerzitetni profesor in predstojnik oddelka za filozofijo na trie, francoski zdravnik in filozof iz 18. stoletja (velja za enega priznani univerzi The City College v New Yorku, pa tudi usta- najpomembnejših predstavnikov materializma v francoskem novni predsednik ameriškega zveznega Združenja poklicnih razsvetljenstvu. Njegovo najbolj odmevno in najbolj vplivno filozofov (APPA). Zadnji dve desetletji se ukvarja s psiholo- delo je »Človek-stroj« (L‘homme machine), v katerem zavrača škim svetovanjem in osebnostno terapijo, izhajajoč iz naukov kartezijanski dualizem substanc (telesa in duha) in zreducira in spoznanj klasične ter novodobne filozofije. Je eden najbolj človekovega duha oziroma dušo na materialen del možganov. priljubljenih zagovornikov filozofskih metod kot načina za La Mettriejev materialistični monizem je tesno povezan z doseganje eksistencialnega ravnovesja in premišljenih odločitev njegovo medicinsko izobrazbo in delom, ki ga je opravljal kot v vsakdanjem življenju zdravnik) in drugi. Čeprav smo Slovenci prevod v domači jezik dobili relativno Tudi prvi kitajski zdravitelji so bili vsi zdravniki in filozofi pozno, je bilo nanj vredno počakati, saj je Niki Neubauer kot hkrati. Tako je njihov pogled na svet in človekovo vlogo v njem izkušen in inovativen prevajalec v tem primeru odlično opravil vplival na njihovo medicino (delovanje v teh okvirih). Med svojo nalogo. slovenskimi strokovnjaki na tem področju velja omeniti Jožefa Misleja ( Jožef Peter Alkantara Mislej), slovenskega zdravnika Filozofijo in medicino, ki se kot rdeča nit vlečeta skozi Ma- in filozofa, avtorja ambicioznega matematično-filozofsko-teo- rinoffovo praktično naravnano delo, so imeli za imenitno loškega koncepta oziroma sistema. kombinacijo že v antiki. V preteklosti se je s filozofijo spo- gledovala ali celo resno ukvarjala vrsta zdravnikov. Od očeta Dober zdravnik s pravo mero razumevanja in socialne empatije medicine Hipokrata in Lucretiusa Carusa (rimski filozof in se zaveda, da ima vsak človek svojo življenjsko filozofijo. Žal pa zdravnik, ki se je ukvarjal tudi z raziskovanjem in preučevanjem so posamezniki, ki imajo ta privilegij in/ali dovolj prostega časa, vpliva magnetizma na človeški organizem; svoje raziskave je da lahko v miru razmišljajo in se poglabljajo v njene podrobno- opisal v šestih nadaljevanjih) do Avicenne (perzijski zdravnik stih, tudi med zdravniki zelo redki (so prej izjema kot pravilo). in filozof, aristotelik in neoplatonist, znan po svojem imeni- Ko gre za življenjsko filozofijo, večina zdravnikov in ostalih tnem delu Medicinski kanon, ki se je kot standardni medicinski intelektualcev prisega predvsem na pragmatičnost in praktič- priročnik v Evropi uporabljal do 17. stoletja; v tedanjo medi- nost, zato jo pogosto oblikujejo mimogrede oziroma spotoma cino je ponovno uvedel zdravljenje z barvami, kromoterapijo), in jo po možnosti tudi sproti prilagajajo okoliščinam oziroma Paracelsusa (zdravnik, alkimist, filozof, fizik in astrolog, Luter razmeram. na področju medicine – po vzoru svojega idola Martina Lutra je sklenil reformirati medicino, ukvarjal se je z alkimijo, uvedel Izkušnje so človeku pogosto najboljši učitelj. Kdor jih hoče nov pogled na zdravilstvo in poudarjal, da specifična motnja, doumeti in razumeti, pa mora kritično razmišljati, preučevati, bolezen ali poškodba terja tudi specifično zdravljenje) in iskati modele in vzorce, nato pa vse naštete elemente sestaviti v Maimonidesa (židovski zdravnik, filozof in učitelj Moses Ben kompleksno sliko oziroma umestiti v širši kontekst, s pomočjo Maimon, ki je po vzoru Hipokratove zaprisege sestavil molitev, katerega si lahko uspešno utira pot skozi življenje in se pogu- ki naj bi jo zdravniki molili pred začetkom opravljanja svojega mno sooča z njegovimi izzivi. Zdravnik oziroma človek, ki obli- zdravniškega poslanstva. Še danes se uporablja predvsem na kuje, razume, prilagaja, dopolnjuje, poglablja in nadgrajuje svojo novi celini. Maimonides je pomembno prispeval k razvoju in osebno filozofijo, je sposoben, pripravljen in zmožen preprečiti, uveljavljanju medicinske etike in deontologije tedanjega časa, pa omiliti, odpraviti oziroma rešiti ali vsaj obvladovati glavnino te- tudi sodobnega trenutka.). žav in zapletov (svojih in tistih, ki mu zaupajo oziroma pri njem Revija ISIS - Februar 2012 93
S knjižne police iščejo pomoči in tolažbe). Pri stranski tir in si obljubi, da ga bo nekoč res vzel v roke tem se je treba zavedati tudi »te- in se mu posvetil. mne plati« življenjske filozofije, ki posamezniku lahko predstavlja Kot pretanjen opazovalec, pronicljiv mislec in spreten tudi (prikrit, posreden) vzrok analitik prof. dr. Marinoff v svojem delu ugotavlja, da težav in zapletov, s katerimi se ima vsak človek svojo lastno življenjsko filozofijo, ki je sooča oziroma jih doživlja. Zato individualno pogojena in značajsko specifična. Žal pa je zelo pomembno, ali je človek jo mnogi premalo poznajo in upoštevajo, prepričani, sposoben in pripravljen preso- da nimajo časa, energije in priložnosti za njeno uvelja- jati o svojih idejah, stališčih in vitev, pa mnogi raje kopirajo (posnemajo in imitirajo) prepričanjih. Prizadevati si mora preverjene (pogosto že preživele ali vsaj oguljene) za oblikovanje pogleda na svet, načine razmišljanja, obnašanja in ravnanja. Svoj dogajanje in življenje v njem, ki lastni, specifičen odnos do človeka, sveta, dogajanja in bo temu naklonjen. Svoje pre- življenja v njem pa zaradi pomanjkanja samozaupanja, pričanje lahko človek (zdravnik, samozavesti in samospoštovanja raje zatajijo in se kot bolnik, svojci) spremeni tako, da uniformirani konformisti udobno zlijejo z množico. bolj učinkovito in hitreje razre- Drugačnost je tudi v zdravniških vrstah še vedno šuje težave in zaplete oziroma še pogosto predmet neodobravanja, kritike, posmeha, bolje: jih preprečuje. zavrnitve in obsodbe. Samo najbolj pogumni, odločni in samozavestni posamezniki si upajo z Marinoffom Marinoff je svojo uspešnico stopiti na barikade in brezkompromisno oznaniti, da zasnoval kot priročnik, ki naj bi človeku pomagal na je bilo dovolj »prozaca« in da je končno napočil čas poti do dobrega zdravja, zadovoljstva in blagostan- za Platona. S tovrstnimi izzivi se v času finančne in ja. Filozofija in medicina se povezujeta, sodelujeta družbene krize ter gospodarske recesije (vsaj potiho in se prepletata tudi v konkretni praksi. Tako se v in naskrivaj) soočajo številni zdravniki. Vprašanje pa svetu danes vse bolj uveljavlja in uporablja praktična je, ali je sploh kdo pripravljen prostovoljno tvegati filozofija v obliki tako imenovane »filozofske terapi- in odločno reči »ne« medikalizaciji zdravja oziroma je«, pri kateri gre predvsem za pogovor, razmišljanje, zdravstva. razglabljanje in filozofsko svetovanje. Marinoffova svetovna uspešnica »Raje Platona kot Dr. Marinoff filozofijo obravnava in uporablja kot pomirjevala«, ki se zdi po desetih letih od svojega psihoterapijo. Med pomembne postulate na tem nastanka bolj aktualna kot kdajkoli poprej, prinaša področju po njegovem prepričanju sodijo predvsem vrsto zanimivih idej, spodbud, priporočil, nasvetov in naslednji: Nesorazmernost v odnosu kot odraz He- namigov, s pomočjo katerih je mogoče v zdravstvu glove teorije o odnosu gospodar - suženj, končanje bolj racionalno in učinkovito uporabljati razpoložljiva odnosa kot izpolnjevanje rekla Lao Ceja: »Bodi enako sredstva in potenciale, seveda ne na račun bolnikov/ pozoren na konec, kot si bil na začetek, pa ne boš uporabnikov oziroma zdravnikov/izvajalcev. Filozofija doživljal neuspehov in ne boš žrtev porazov.« ipd. Ti dobrega zdravja in blagostanja ter racionalizacije in pričujočemu priročniku zagotavljajo ekskluzivno in minimalizacije sta bolj kompatibilni, kot si človek nepogrešljivo dodano vrednost, zahvaljujoč kateri se lahko predstavlja. razlikuje od podobnih drugorazrednih instant priroč- nikov. Njegova odličnost je hkrati povezana še z dej- Nina Mazi stvom, da omogoča premišljevanje, analizo, preverjanje in primerjanje, pa tudi konkretno razreševanje, lajšanje oziroma preprečevanje problemov posameznika v širšem filozofsko-sociološkem kontekstu. Vse našteto sodi v pomemben del profesionalnega in človeškega kurikuluma sodobnega zdravnika, ki bi se v odločil- nem trenutku pogosto raje kot za farmacijo odločil za filozofijo, a žal ni povsem prepričan, da je to priporo- čljivo in smotrno. Ker si noče nakopati dodatnih težav, se po »liniji najmanjšega odpora« v skladu z železno rutino in uveljavljeno »tržno doktrino« raje odloči za prozac (podobna zdravila), Platona pa postavi na 94 Revija ISIS - Februar 2012
Strokovna srečanja ENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA ZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI (velja tudi fotokopirana prijavnica) prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo (ustrezno obkrožite oz. dopišite) srečanje ime in priimek udeleženca naslov stalnega bivališča Izjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka: IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUG Plačnik udeležbe – kotizacije Naziv plačnika Točen naslov sedeža plačnika Telefon Faks E-pošta Kontaktna oseba Izjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka IZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCE Kraj rojstva Datum rojstva Naziv delovne organizacije Delovno mesto Želim sodelovati: kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanju Prosim informacije o možnostih nočitve da ne Kotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijavi Datum Podpis Revija ISIS - Februar 2012 95
Strokovna srečanja februar 2012 2. ob 14.00 • KAKO IZBOLJŠATI OBRAVNAVO BOLNIKOV Z OBOLENJI PREBAVIL? kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje kirurške stolpnice – št. udeležencev: do 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana, Ljubljanska ulica 5 vsebina: strokovno srečanje je namenje- organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: prijave: prijavnico iz revije Isis pošlji- no specialistom in specializantom družin- za interno medicino, Oddelek za te na: E: [email protected] ali F: 02 321 28 26, informacije: ske medicine, kirurgije, interne medicine, gastroenterologijo, prof. dr. Pavel Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. zgod., T: otorinolaringologije in pulmologije Skok, dr. med. 02 321 29 40, F: 02 321 28 26 2.–4. ob 12.00 • 2. SLOVENSKI TEČAJ UKREPOV ZDRAVSTVA OB IZREDNIH DOGODKIH (MRMI) kraj: PORTOROŽ, Lifeclass hoteli št. udeležencev: 56 kotizacija: 120 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj reorganizacije prehospitalne in hospitalne organizator: Društvo travmatologov prijave, informacije: prijave: Simon dejavnosti ob izrednih dogodkih je na splošno namenjen Slovenije SZD, prof. dr. Radko Komadi- Herman, KO za travmatologijo, vsem, ki se ukvarjajo z nujnim zdravljenjem (medicinsko in na, dr. med., svetnik, tajnik DTS, Simon Zaloška cesta 7, 1525 Ljubljana, E: [email protected], informacije: negovalno osebje, prehospitalne in hospitalne ekipe, zlasti Herman pa vodje omenjenih ekip) Simon Herman, T: 01 522 53 71, F: 01 522 27 21, E: [email protected] 3. ob 8.00 • NOVOSTI NA PODROČJU CELIAKIJE kraj: VELENJE, Hotel Paka št. udeležencev: 50–90 kotizacija: kotizacije ni k. točke: v postopku vsebina: Srečanje je namenjeno zdravnikom splošne in družinske medicine, organizator: Slovensko prijave, informa- zdravnikom specialistom, medicinskim sestram, dietetikom. Obravnavane teme: društvo za celiakijo, Podru- cije: prijave: E: [email protected], Nove smernice espghan za diagnostiko celiakije pri otrocih (asist. dr. Jernej žnica Celje, Janja Košuta informacije: Janja Košuta Špegel, Nataša Forstner Dolinšek, dr. med.), Kožne spremembe pri bolnikih s celiakijo (Olga Točkova, Špegel Holešek, T: 041 489 052, 041 787 827 dr. med., spec. dermatovenerologije), Celiakija in osteoporoza (Dejan Urlep, dr. med., spec. int. med.), Celiakija v odrasli dobi: diagnostika, diferencialna diagno- za, pomen diete in pozni zapleti (Jasna Volfand, dr. med., spec. internist) 3. • 34. IATROSSKI – POSVETOVANJE ŠPORTNE MEDICINE, ZDRUŽENO S SMUČARSKIM TEKMOVANJEM ZDRAVNIKOV podroben program na spletni strani zbornice kraj: KRANJSKA št. udeležencev: kotizacija: tek 30 EUR, veleslalom 50 EUR, tek in veleslalom 60 EUR, spremljevalci k. točke: *** GORA ni omejeno 20 EUR, kotizacijo nakažite na račun Zdravniškega društva IATROS, TRR: 04750- 000122409. Svojim članom omogočajo plačilo kotizacije področni odbori Fidesa! vsebina: posvet in smučar- organizator: Zdravniško prijave in informacije: prijave: najkasneje do 30. januarja 2012 na naslov: sko tekmovanje društvo Iatros Franci Koglot, dr. med., Bolnišnica Nova Gorica, 5290 Šempeter pri Gorici, T: 041 775 705 ali E: [email protected]. Kasnejših prijav ne sprejemamo. 9. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: PERKUTANO ZDRAVLJENJE MITRALNE REGURGITACIJE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 Slovenije, Klub Domus Medica organizator: KO za kardiologijo, UKC prijave, informacije: prijave: E: vsebina: strokovno srečanje je Ljubljana v sodelovanju z Društvom [email protected], facebook.com/cardiojour- namenjeno zdravnikom, medicinskim mladih kardiologov Slovenije, asist. nalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor sestram in zdravstvenim tehnikom, Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, T: 041 346 505 študentom obeh strok Poglajen, dr. med. 10.–11. ob 8.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: STRUNJAN, Zdravilišče Strunjan št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11 vsebina: Učne delavnice so namenjene organizator: Katedra za družinsko medicino prijave, informacije: Ana Artnak, sedanjim in bodočim mentorjem študentov in Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medi- Medicinska fakulteta, Katedra za specializantov s področja družinske medicine. cino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinsko medicino, Poljanski Namen delavnic je udeležencem pomagati razu- družinske medicine – SZD, prim. prof. dr. Janko nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, meti pomen profesionalnega odnosa zdravnika Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. [email protected] institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi asist. dr. Davorina Petek 96 Revija ISIS - Februar 2012
Strokovna srečanja februar 2012 14. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in št. udeležencev: 8–10 kotizacija: 200 EUR k. točke: *** Simulacijski center UKC Ljubljana organizator: Svet za izobraževanje prijave, informacije: prijave: E: [email protected] vsebina: učenje učiteljev je name- UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak in vedno tudi E: [email protected], informaci- njeno mentorjem specializantov, Antolič je: Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana, Zaloška 11, študentov 1000 Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 590 16. ob 8.30 • GENETIKA V GINEKOLOGIJI IN PORODNIŠTVU podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Ginekolo- št. udeležencev: ni ome- kotizacija: 100 EUR specializanti, 150 EUR specialisti, za k. točke: *** ška klinika jeno študente in sekundarije kotizacije ni vsebina: strokovno srečanje je name- organizator: Inštitut za genomske raziskave in edukacijo prijave, informacije: in- njeno specializantom in specialistom (IGRE), Združenje za medicinsko genetiko SZD, prof. dr. formacije: Luca Lovrečić, E: ginekologije in porodništva Borut Peterlin, dr. med., svetnik [email protected] 17. ob 8.30 • OBLIKOVANJE PROFESIONALNEGA TERAPEVTSKEGA ODNOSA PRI DELU Z ZASVOJENIMI PACIENTI – MORALIZIRANJE, KAZNOVANJE, POTUHA? podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, Enota za št. udeležencev: kotizacija: 50 EUR (DDV vključen), za k. točke: v specializante kotizacije ni postopku zdravljenje odvisnih od alkohola PKL, Poljanski nasip 58, 2. 60 nadstropje vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: Psihiatrična klinika prijave, informacije: prijave: E: [email protected], informacije: E: vsem zdravnikom Ljubljana, Maja Rus Makovec [email protected], E: [email protected], T: 01 300 34 60, F: 01 300 34 57 17. ob 9.00 • XVIII. CEDENS podroben program na spletni strani zbornice kraj: CELJE, Narodni dom Celje, Trg št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 150 EUR, kotizacije ni za k. točke: v celjskih knezov 9 organizator: Društvo zobozdrav- upokojene zdravnike in študente postopku vsebina: podiplomski seminar za stvenih delavcev Celje, Nikola Potoč- zobozdravstvene delavce nik, dr. dent. med. prijave, informacije: Nikola Potočnik, Dobriša vas 2 B, 3301 Petrovče, T: 03 571 60 44, E: [email protected] 17.–19. ob 14.00 • TEČAJ METODE CYRIAX ZA ZDRAVNIKE kraj: TREBNJE, št. udeležencev: kotizacija: 300 EUR (Vsak udeleženec prejme zbornik predavanj v angleškem k. točke: *** ZD Trebnje, Goliev 30 jeziku, ocenjevalne pole za periferne sklepe in celotno hrbtenico v slovenskem trg 3 jeziku. Prigrizki, osvežilna pijača med odmori, kosila so všteti v ceno kotizacije.) vsebina: učna delavnica je namenjena zdravnikom splošne in družinske medici- organizator: ZD Treb- prijave, informacije: pri- ne, fiziatrom, ortopedom, travmatologom (prenesena bolečina: uvod, diagnoza, nje, Elizabeta Žlajpah, dr. jave: ZD Trebnje, Goliev trg lezije mehkih tkiv lokomotornega sistema, rama: anamneza, klinična preiskava, med., specialistka splošne 3, 8210 Trebnje, informacije: artritis, tendinitis, burzitis, infiltracije – injekcije, koleno: anamneza, klinična medicine Elizabeta Žlajpah, 041 319 preiskava, artikularne in ligamentarne lezije, infiltracije – injekcije, kolk: anamneza, 578, Jožica Zupančič, 07 348 klinična preiskava, artikularne in muskularne lezije, burzitisi, infiltracije – injekcije) 17 82 20. ob 13.00 • SHIZOIDNA IN SHIZOTIPSKA MOTNJA podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Psihiatrična klinika Ljubljana, predavalni- št. udeležencev: 80 kotizacija: 60 EUR k. točke: v ca EIPT, Studenec 48 postopku vsebina: klinična, diagnostična in terapevtska obravnava shizoidne in shizo- organizator: Psihiatrična prijave, informa- tipske motnje, predavanja, klinični primer, razprava so namenjeni psihiatrom, klinika Ljubljana, Enota za cije: prijave: E: zdravnikom družinske medicine in drugim zdravnikom, kliničnim psihologom psihoterapijo – Center za [email protected], ter specializantom ter mladim raziskovalcem na teh področjih mentalno zdravje, doc. dr. informacije: T: 01 587 49 43, E: Borut Škodlar, dr. med. [email protected] Revija ISIS - Februar 2012 97
Strokovna srečanja februar 2012 23. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: OBRAVNAVA SUPRAVENTRIKULARNE TAHIKARDIJE kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 Slovenije, Klub Domus Medica organizator: KO za kardiologijo, UKC prijave, informacije: prijave: E: vsebina: strokovno srečanje je Ljubljana v sodelovanju z Društvom [email protected], facebook.com/cardiojour- namenjeno zdravnikom, medicinskim mladih kardiologov Slovenije, asist. nalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor sestram in zdravstvenim tehnikom, Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, T: 041 346 505 študentom obeh strok Poglajen, dr. med. 23. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podroben program na spletni strani zbornice: W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna- srecanja kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRR k. točke: 5,5 Domus Medica, omejeno pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 Dunajska cesta 162 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izo- braževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti organizator: prijave, informacije: prijave: veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi tre- Zdravniška zborni- E: [email protected], informacije: ning tehnik in samih načinov komuniciranja. ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: [email protected] 24. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 Domus Medica, omejeno na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava- Dunajska cesta 162 nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra- nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno organizator: prijave, informacije: prijave: izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj Zdravniška zborni- E: [email protected], informacije: za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na [email protected] delavnici 1.) 25. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 Domus Medica, omejeno na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava- Dunajska cesta 162 nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra- nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre- organizator: prijave, informacije: prijave: ševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna Zdravniška zborni- E: [email protected], informacije: udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) [email protected] 29. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 Domus Medica, omejeno na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava- Dunajska cesta 162 nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra- nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno organizator: Zdravniška prijave, informacije: prija- izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj zbornica Slovenije ve: E: [email protected], infor- za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija macije: Mojca Vrečar, T: 01 in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na 30 72 191, E: [email protected] delavnici 1.) 98 Revija ISIS - Februar 2012
Strokovna srečanja marec 2012 1. ob 8.00 • OBNOVITVENI TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: BLED št. udeležencev: 24 kotizacija: 190 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj je namenjen vsem organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: zdravnikom urgentno medicino, prim. mag. Dušan [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med. 1. ob 9.00 • UČINKOVITO REŠEVANJE KONFLIKTOV (delavnica 2)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 Domus Medica, omejeno na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava- Dunajska cesta 162 nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra- nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice se bodo naučili in vadili, kako uspešno razre- organizator: Zdravniška prijave, informacije: ševati konfliktne situacije. (* Pogoj za udeležbo na delavnicah je predhodna zbornica Slovenije prijave: E: [email protected], in- udeležba na seminarju Komunikacija in razumevanje drugačnosti. Pogoj za formacije: Mojca Vrečar, T: 01 udeležbo na delavnici 2 je udeležba na delavnici 1.) 30 72 191, E: [email protected] 1.–3. ob 15.30 • 28. UČNE DELAVNICE ZA ZDRAVNIKE DRUŽINSKE MEDICINE: UČENJE IN POUČEVANJE O PROFESIONALIZMU V DRUŽINSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: MORAVSKE TOPLICE št. udeležencev: 50 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 11 vsebina: Učne delavnice so namenjene organizator: Katedra za družinsko medicino prijave, informacije: Ana Artnak, sedanjim in bodočim mentorjem študentov in Univerze v Ljubljani, Katedra za družinsko medi- Medicinska fakulteta, Katedra za specializantov s področja družinske medicine. cino Univerze v Mariboru, Združenje zdravnikov družinsko medicino, Poljanski Namen delavnic je udeležencem pomagati razu- družinske medicine – SZD, prim. prof. dr. Janko nasip 58, p.p. 2218, 1104 Ljubljana, meti pomen profesionalnega odnosa zdravnika Kersnik, prim. doc. dr. Mateja Bulc, asist. mag. T: 01 438 69 15, F: 01 438 69 10, E: do bolnikov, sodelavcev in nasploh vseh ljudi in Andrej Kravos, doc. dr. Marija Petek Šter, prim. [email protected] institucij v okolju, v katerem zdravnik dela in živi asist. dr. Davorina Petek 1., 2. in 6. ob 16.00 • OSNOVE MEDICINSKE HIPNOZE podroben program na spletni strani zbornice kraj: KRANJ, Ljudska št. udeležencev: omejeno kotizacija: 300 EUR z vključenim DDV, za redne dodiplom- k. točke: *** univerza ske študente s statusom pa 150 EUR vsebina: na tečaj se lahko prijavijo psihologi, zdravniki, zobozdravniki in drugi organizator: Društvo prijave, informacije: pri- jave: E: drustvo.medicinska. zdravstveni delavci, ki delajo pod vodstvom zdravnika, zobozdravnika ali psihologa, za medicinsko hipnozo [email protected] ter absolventi in študentje zadnjih letnikov medicine, dentalne medicine in psiholo- Slovenije gije ter drugih zdravstvenih smeri, ki delajo pod okriljem zdravnika ali psihologa 2. ob 8.00 • ATOPIJSKI DERMATITIS: SODOBNA OBRAVNAVA V AMBULANTI OSEBNEGA ZDRAVNIKA podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Dermato- št. udeležencev: kotizacija: 100 EUR specialisti, 50 EUR sekundariji, specializanti, na k. točke: *** venerološka klinika UKCL 35–40 TRR: 01100-6030277894, sklic na številko: 299 30 34 / 7204501 vsebina: seminar je namenjen organizator: ZSD in Dermatovene- prijave, informacije: prijave: Dermatovenerološka klinika, dermatologom, zdravnikom družinske rološka klinika Ljubljana, asist. Tanja Zaloška 2, Ljubljana, informacije: Verica Petrovič, T: 01 522 medicine Planinšek Ručigaj, dr. med., svetnica 42 80, F: 01 522 43 33 2. ob 9.00 • ESTETIKA V PRAKSI IN VEČ kraj: BRDO PRI KRANJU, Kongresni št. udeležencev: kotizacija: 130 EUR + DDV, za upokojene zobozdravnike in k. točke: *** center 400 študente kotizacije ni vsebina: seminar je namenjen zobo- zdravnikom organizator: Stomatološka sekcija prijave, informacije: Stomatološka sekcija SZD, Dalmati- SZD, Gorazd Sajko, dr. dent. med. nova 10, 1000 Ljubljana, Katarina Jovanovič, T: 041 703 347, F: 01 434 25 84, E: [email protected] Revija ISIS - Februar 2012 99
Strokovna srečanja marec 2012 2.–3. ob 9.00 • ŠOLA KIRURŠKIH TEHNIK – OPERATIVNO ZDRAVLJENJE ZLOMOV PROKSIMALNEGA IN DISTALNEGA DELA HUMERUSA PRI STAROSTNIKU kraj: PORTOROŽ, Kongresni center št. udeležencev: 30 za kadavrski kotizacija: 400 EUR + DDV (kadavrski k. točke: *** hotelov LifeClass, Hotel Slovenija tečaj, za udeležence teoretičnih pre- tečaj), ostali 50 EUR + DDV davanj ni omejitve vsebina: učna delavnica je namenjena specializantom in speciali- organizator: Splošna in učna prijave, informacije: prija- stom splošne kirurgije, ortopedske kirurgije in travmatologije (tečaj bolnišnica Celje, Medicinska ve: E: [email protected], bo imel tri sklope: teoretična uvodna predavanja, vaje udeležencev s fakulteta UL, Društvo travmatolo- informacije: prof. dr. Radko plastičnimi kostmi in demo implantati (v hotelu), kadavrsko prepa- gov Slovenije SZD, prof. dr. Radko Komadina, dr. med., svetnik, T: racijo in implantacijo implantatov, trije tečajniki na en preparat (na Komadina, dr. med., svetnik 03 423 30 96, F: 03 423 39 88, E: patologiji v izolski bolnišnici) [email protected] 2.–4. ob 13.00 • TEČAJ DODATNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA kraj: BLED št. udeležencev: 24 kotizacija: 490 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj je namenjen organizator: Slovensko združenje za urgentno prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: vsem zdravnikom medicino, prim. mag. Dušan Vlahović, dr. med. [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 8. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: IZZIVI IN NOVOSTI ZDRAVLJENJA Z ANTAGONISTI ALDOSTERONA PRI BOLNIKIH S SRČNIM POPUŠČANJEM kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 Slovenije, Klub Domus Medica organizator: KO za kardiologijo, UKC prijave, informacije: prijave: E: vsebina: strokovno srečanje je Ljubljana v sodelovanju z Društvom [email protected], facebook.com/cardiojour- namenjeno zdravnikom, medicinskim mladih kardiologov Slovenije, asist. nalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor sestram in zdravstvenim tehnikom, Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, T: 041 346 505 študentom obeh strok Poglajen, dr. med. 8.–10. ob 9.00 • BOLEZNI LEDVIC IN ARTERIJSKA HIPERTENZIJA kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 100 EUR k. točke: *** center, predavalnica 1 prijave, informacije: prijave: KO za nefrologijo, UKC vsebina: podiplomska nefrološka šola organizator: SZD, Slovensko nefro- Ljubljana, Zaloška 7, 1000 Ljubljana, informacije: prof. dr. je namenjena zdravnikom v osnovnem loško društvo, prof. dr. Damjan Kovač, Damjan Kovač, dr. med., doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., doc. zdravstvu, specializantom interne medi- dr. med. dr. Jernej Pajek, dr. med., prof. dr. Marko Malovrh, dr. med., cine in nefrologije T: 051 388 352, E: [email protected] 8.–10. ob 8.30 • 5. MEDNARODNO SREČANJE ZA KATARAKTO IN REFRAKTIVNO KIRURGIJO kraj: LJUBLJANA, Hotel Lev št. udeležencev: omejeno kotizacija: 250 EUR, specializanti 70 k. točke: *** vsebina: seminar je namenjen oftal- EUR (plačilo v januarju 50 EUR), speciali- mologom sti 250 EUR (plačilo v januarju 200 EUR) organizator: Društvo za razvoj prijave, informacije: prijave: Morela okulisti, Tehnološki minimalno invazivne kirurgije, Kristina park 21, 1000 Ljubljana, informacije: Kristina Mikek, Suzana Mikek Pavlič, T: 041 351 339, 01 510 23 41, F: 01 510 23 42, E: [email protected] 9. ob 8.00 • NAŠIH PRVIH 5000 OTROK kraj: MARIBOR, Hotel Habakuk Maribor št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovni simpozij je name- organizator: UKC Maribor, Klinika za prijave, informacije: prijave: prijavnica njen ginekologom, pediatrom, embrio- ginekologijo in porodništvo, Oddelek revije Isis ali E: [email protected], in- logom, medicinskim sestram za reproduktivno medicino in gineko- formacije: Slavica Keršič, Tina Muzlovič, loško endokrinologijo, prof. dr. Veljko T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26, Suzana Vlaisavljević, dr. med., višji svetnik Knuplež, T: 02 321 24 60 9. ob 8.00 • FOCUS ON CORONARY BIFURCATIONS WITH JEAN MARCO kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje je name- organizator: PCR v sodelovanju z prijave, informacije: prijave: E: [email protected], njeno interventnim kardiologom Društvom Akutni koronarni sindrom v informacije: Blaž Mrevlje, E: [email protected], T: 041 Sloveniji, prof. dr. Marko Noč 665 627 100 Revija ISIS - Februar 2012
Strokovna srečanja marec 2012 9.–10. ob 9.00 • INTEGRACIJA KOGNITIVNO-VEDENJSKE TERAPIJE Z INTERPERSONALNO IN IZKUSTVENO TERAPIJO (prof. dr. Tom D. Borkovec – Pennsylvania State University) kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: 190 EUR, kotizacija se poravna na podlagi izdanega računa, ki ga pri- k. točke: *** Križanke, Viteška 80 dvorana javljeni prejmejo po potrditvi prijave po zaključku zbiranja prijav. Člani društva s vsebina: dvodnevna delavnica je poravnano članarino za leto 2011 imajo pri kotizaciji 10-odstotni popust. namenjena zdravnikom, psihologom, psihoterapevtom, ostalim zainteresi- organizator: Društvo za vedenjsko prijave, informacije: Društvo za VKT Slovenije, Gotska 18, ranim in kognitivno terapijo Slovenije, dr. Ljubljana, Peter Janjušević, Barbara Zemljak, T: 01 583 75 Barbara Starovasnik 00, E: [email protected] 10. ob 9.00 • NUJNA MEDICINSKA STANJA V ZOBOZDRAVSTVENI AMBULANTI kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: omejeno kotizacija: do 29. 2. 2012 110 EUR (DDV k. točke: 6 oz. Dunajska cesta 162 je vključen), od 1. 3. 2012 140 EUR (DDV 9 za aktivno je vključen) udeležbo vsebina: seminar je namenjen doktorjem dentalne medici- organizator: Zdravniška zborni- prijave, informacije: prijave: E: ne za seznanitev z nujnimi medicinskimi stanji in primernimi ca Slovenije, Diana Terlević Dabić [email protected], informacije: Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: [email protected] ukrepi, če do njih pride 10. ob 8.00 • OTORINOLARINGOLOŠKI DAN 2012 podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta, št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 50 EUR, DDV je vključen v k. točke: v Korytkova 2, srednja predavalnica ceno kotizacije postopku vsebina: seminar za družinske organizator: Katedra za otorinolaringologijo, Medicinska prijave, informacije: prijave: E: zdravnike, pediatre, šolske zdravnike, fakulteta UL, Klinika za ORL in CFK, UKC Ljubljana, Zdru- [email protected], informacije: otorinolaringologe ženje otorinolaringologov Slovenije SZD, prof. dr. Irena Tatjana Železnik, dipl. ekon., Klinika za Hočevar Boltežar ORL in CFK, E: [email protected] 12.–14. ob 8.00 • EVROPSKI TRAVMA TEČAJ – TIMSKI PRISTOP kraj: še ni podatka št. udeležencev: 24 kotizacija: 750 EUR k. točke: *** vsebina: tečaj je namenjen vsem organizator: Slovensko združenje za prijave, informacije: prijave: W: www.szum.si, E: zdravnikom urgentno medicino, prim. mag. Dušan [email protected], informacije: Monika Grünfeld, T: 041 607 402 Vlahović, dr. med. 14. ob 9.00 • NADALJEVANJE TTT2 – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in št. udeležencev: 8–10 kotizacija: 200 EUR k. točke: *** Simulacijski center UKC Ljubljana organizator: Svet za izobraževanje prijave, informacije: prijave: E: [email protected] vsebina: učenje učiteljev je name- UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak in vedno tudi E: [email protected], informaci- njeno mentorjem specializantov, Antolič je: Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana, Zaloška 11, študentov 1000 Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 590 16. ob 9.00 • DELAVNICA O TORAKALNI PUNKCIJI IN DRENAŽI kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV, št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: *** I. nadstropje organizator: UKC Ljubljana, Klinični prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za torakalno vsebina: učna delavnica je namenjena oddelek za torakalno kirurgijo, UKC kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija Potočnik, T: 01 522 39 kirurgom, splošnim zdravnikom, ane- Ljubljana, v sodelovanju s SZD, prof. 68, F: 01 522 24 85, E: [email protected] stezistom, pulmologom, reševalcem, dr. Miha Sok, dr. med. medicinskim sestram 16.–17. ob 9.00 • 12. AKUTNI KORONARNI SINDROM V SLOVENIJI kraj: BLED, Hotel Golf št. udeležencev: 300 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: strokovno srečanje je organizator: Slovensko medicinsko prijave, informacije: prijave: E: [email protected], namenjeno zdravnikom, medicinskim društvo, prof. dr. Marko Noč, asist. sestram in zdravstvenim tehnikom ter Blaž Mrevlje facebook.com/simpozijAKS, informacije: Blaž Mrevlje, T: študentom obeh strok 041 665 627 Revija ISIS - Februar 2012 101
Strokovna srečanja marec 2012 22. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: INFILTRATIVNE BOLEZNI SRČNE MIŠICE - KRKA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 Slovenije, Klub Domus Medica organizator: KO za kardiologijo, UKC Ljubljana prijave, informacije: prijave: E: vsebina: strokovno srečanje je v sodelovanju z Društvom mladih kardiologov [email protected], facebook.com/ namenjeno zdravnikom, medicinskim Slovenije, asist. Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. cardiojournalclub, informacije: Blaž Mrevlje, T: sestram in zdravstvenim tehnikom, Gregor Poglajen, dr. med. 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505 študentom obeh strok 23. ob 9.00 • DELAVNICA: PERKUTANA TRAHEOTOMIJA kraj: LJUBLJANA, UKC, predavalnica IV, št. udeležencev: 30 kotizacija: 100 EUR k. točke: *** I. nadstropje vsebina: učna delavnica je namenjena organizator: Klinični oddelek za torakalno prijave, informacije: UKC Ljubljana, KO za intenzivistom, anesteziologom, kirur- kirurgijo, v sodelovanju s KO za anestezijo in torakalno kirurgijo, Zaloška 7, Ljubljana, Ksenija gom, pulmologom, internistom, otorino- intenzivno terapijo, Nevrološko kliniko, UKCL in Potočnik, T: 01 522 39 68, F: 01 522 24 85, E: [email protected] laringologom, medicinskim sestram SZD, prof. dr. Miha Sok, dr. med. 23. • 17. REDNI POSVET O OBRAVNAVI IN SPREMLJANJU BOLNIKOV S TUBERKULOZO (TB) V SLOVENIJI kraj: GOLNIK, Univerzitetna klinika za št. udeležencev: 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** pljučne bolezni in alergijo prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica: W: vsebina: simpozij je name- organizator: Univerzitetna klinika za pljučne www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: 04 256 94 njen pulmologom, pedia- bolezni in alergijo Golnik, prof. Mitja Košnik, dr. 93, E: [email protected] trom, medicinskim sestram med., Petra Svetina, dr. med. 23.–24. ob 8.30 • 23. DNEVI REHABILITACIJSKE MEDICINE: POMEN ZAZNAVNIH IN PREPOZNAVNIH SPOSOBNOSTI V REHABILITACIJSKI MEDICINI podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Re- št. udeležencev: kotizacija: 200 EUR (za oba dneva), 100 k. točke: *** EUR (za en dan), 100 EUR (za specializan- publike Slovenije (URI – Soča), Linhartova 51, predavalnica v ni omejeno te in sekundarije) 4. nadstropju prijave, informacije: prijave: Ela Loparič, tajništvo strokovne direktorice, URI – Soča, Linhartova 51, 1000 Ljub- vsebina: srečanje je namenjeno organizator: URI – Soča v sodelova- ljana, E: [email protected], informacije: asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. Helena Burger, dr. med., T: 01 475 83 43, zdravnikom specialistom in speciali- nju s Katedro za fizikalno in rehabi- 01 475 84 41, F: 01 437 65 89 zantom družinske medicine, fizikalne in litacijsko medicino MF v Ljubljani, rehabilitacijske medicine, ortopedije, asist. dr. Nika Goljar, dr. med., prof. dr. travmatologije, nevrologije in drugim Helena Burger, dr. med. zdravstvenim delavcem ter ostalim strokovnjakom s tega področja 23.–24. ob 13.00 • 2. ŠOLA ZA PALIATIVNO OSKRBO: ABC PALIATIVNE OSKRBE PRI BOLNIKU Z RAKOM podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, UKC, 16. nadstropje št. udeležencev: do 100 kotizacija: 70 EUR z vključenim DDV, k. točke: v kirurške stolpnice, predavalnica prim. kotizacije ni za specializante in študente postopku dr. Zmaga Slokana medicine vsebina: simpozij z učnimi delavnicami je namenjen vsem, organizator: UKC Maribor prijave, informacije: prijave: E: ki se ukvarjajo s paliativno oskrbo, zdravnikom, medicinskim v sodelovanju s timom pali- [email protected] ali prijavnica iz revije Isis, sestram, zdravstvenim tehnikom, socialnim delavcem ativne oskrbe OI Ljubljana, informacije: Slavica Keršič, posl. sek, T: 02 321 29 doc. dr. Darja Arko, dr. med. 40, F: 02 321 28 26 23.–24. ob 8.00 • OBNOVITVENI KOLPOSKOPSKI TEČAJ podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: 200 EUR specialisti, 150 EUR specializanti (DDV vključen v ceno), na k. točke: *** Ginekološka klinika 40 TRR Združenja za za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno pato- logijo Slovenskega zdravniškega društva SI 056 2222-0019518588, sklic 20127 (kolposkopski tečaj) vsebina: tečaj organizator: Združenje za ginekološko onkologijo, kolposkopijo in cervikalno prijave, informacije: prijave: E: patologijo Slovenskega zdravniškega društva, Klinični oddelek za ginekologijo, [email protected], T:/F: Ginekološka klinika, UKC Ljubljana, Klinika za ginekologijo in perinatologijo, UKC 01 439 75 90 Maribor, Onkološki inštitut Ljubljana - DP Zora 102 Revija ISIS - Februar 2012
Strokovna srečanja marec 2012 23.–24. ob 9.00 • INFEKTOLOŠKI SIMPOZIJ 2012: NOVOSTI V INFEKTOLOGIJI PREPREČEVANJE OKUŽB: IMUPROFILAKSA IN KEMOPROFILAKSA podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Univerzitetni klinični št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 130 EUR z DDV k. točke: *** center, Zaloška 2, predavalnica I vsebina: simpozij organizator: Sekcija za protimikrobno zdravljenje SZD, prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike za infek- cijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2, 1525 je namenjen vsem Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Klinika Ljubljana, informacije: Simona Rojs, T: 01 522 42 20, 01 522 21 10, F: 522 24 56, E: [email protected] zdravnikom za infekcijske bolezni in vročinska stanja, prof. dr. Bojana Beović, dr. med. 29.–31. ob 9.00 • ADVANCED TRAUMA LIFE SUPPORT PROVIDER COURSE kraj: IG PRI LJUBLJANI, IC URSZR, Zabrv št. udeležencev: 16 (možnost opa- kotizacija: 750 EUR + DDV k. točke: *** 12, Ig zovalcev) vsebina: tečaj »nadaljevalni postopki oskrbe poškodo- organizator: Zdravniško prijave, informacije: prijave: W: vancev« je namenjen vsem zdravnikom, ki se ukvarjajo s društvo ATLS Slovenija, http://www.atls.si/, E: [email protected], informacije: poškodovanci Roman Košir, dr. med. Roman Košir, T: 031 541 202 29.–31. ob 18.00 • MEDICINA IN PRAVO: ODSEV MEDICINE IN PRAVA V SODOBNI DRUŽBI podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, Univerza, št. udeležencev: ni kotizacija: dvodnevna 200 EUR + DDV, prvi dan (30. 3.) 150 EUR + k. točke: *** Slomškov trg omejeno DDV, drugi dan (31. 3.) 75 EUR + DDV, kotizacije ni za upokojene zdrav- vsebina: posvet je na- menjen vsem zdravnikom, nike, študente medicine, upokojene pravnike in študente prava pravnikom in sociologom organizator: Zdravniško društvo Maribor, prijave, informacije: prijave: UKC Maribor, Oddelek za nalezlji- ve bolezni, informacije: Majda Petek, E: [email protected], Pravniško društvo Maribor, prim. Jelka Reberšek Gorišek T: 02 321 26 62, 02 321 26 57, F: 02 331 23 93 30. • 10. GOLNIŠKI SIMPOZIJ 2012 – DELAVNICA: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA podroben program na spletni strani zbornice kraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik – Klinični oddelek za pljuč- št. udeležencev: kotizacija: 50 EUR k. točke: *** ne bolezni in alergijo 16 vsebina: strokovno srečanje (10–15 organizator: Klinika za pljučne prijave, informacije: prijave: Irena Dolhar, Klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik, 4204 Golnik, E: minut teoretičnega predavanja in 45 bolezni in alergijo Golnik [email protected] minut praktičnih prikazov) 30. ob 9.00 • PLAN ZA DOBER IMUNSKI SISTEM NEPROFITNIH ORGANIZACIJ kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 248 EUR + DDV k. točke: *** Rantova soba, Dunajska cesta 162 vsebina: Na delavnici se boste naučili vseh potrebnih korakov za pripravo organizator: prijave, informacije: prijave: E: kakovostnega plana, še posebej pa vas bomo opozorili na posebnosti planiranja CRMT Inštitut, [email protected], informacije: Nives v neprofitnih organizacijah. Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/ CRMT, d. o. o., Nadoh, E: [email protected], T: si/7/128/Kako-hkrati-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih- Dragica Erčulj + 386 (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 -organizacijah%3F. Seminar je namenjen strokovnim in poslovnim direktorjem, 437 00 sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo dobiti »recepte« za vzpostavitev učinkovitega sistema nadzora oz. upravljanja (za zdravstvene domove, bolnišnice, domove za starejše in ostale zavode). 30.–31. ob 8.30 • AKUTNA MOŽGANSKA KAP VII podroben program na spletni strani zbornice kraj: LJUBLJANA, Gospodarsko raz- št. udeležencev: do 350 in po pred- kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** stavišče hodni prijavi vsebina: tradicionalno strokovno srečanje z organizator: Sekcija za možganskožilne bolezni prijave, informacije: prijave: Društvo mednarodno udeležbo je namenjeno zdravni- pri Slovenskem zdravniškem društvu in Društvo MŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana, kom družinske in splošne medicine, nevrologom, za preprečevanje možganskih in žilnih bolezni informacije: Andreja Merčun, E: internistom, kardiologom, radiologom, fiziatrom, ob strokovnem sodelovanju zdravnikov UKC [email protected], T: 0590 intenzivistom, farmacevtom in vsem, ki želijo Ljubljana, UKC Maribor in drugih slovenskih in tujih 11234, F: 01 430 23 14 izpopolniti svoje znanje s področja obravnave strokovnjakov s področja možganskožilnih bolezni, bolnikov z akutno možgansko kapjo prim. doc. dr. Bojana Žvan, dr. med., višja svetnica Revija ISIS - Februar 2012 103
Strokovna srečanja marec 2012 30.–31. ob 8.00 • DELAVNICA KIRURŠKIH TEHNIK »UČVRSTITEV INTRAMEDULARNIH ZLOMOV« podroben program na spletni strani zbornice kraj: MARIBOR, UKC, Ljubljanska ulica 5, 16. nadstropje št. udeležencev: kotizacija: 150 EUR z vključenim DDV k. točke: v kirurške stolpnice, predavalnica prim. dr. Zmaga Slokana do 18 postopku vsebina: strokovno srečanje z učno organizator: UKC Maribor, Klinika za kirurgijo, Oddelek za prijave, informacije: prijave: E: delavnico je namenjeno specialistom in travmatologijo, Medicinska fakulteta v Mariboru, Medicin- [email protected], informacije: Sla- specializantom kirurgije, travmatologije ska fakulteta v Ljubljani, Katedra za kirurgijo, Podiplomska vica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, in ortopedije šola kirurških tehnik, Društvo travmatologov Slovenije, univ. dipl. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02 prof. dr. Andrej Čretnik, dr. med. 321 28 26 31. • SESTANEK ALERGOLOŠKO-IMUNOLOŠKE SEKCIJE SZD: NUTRITIVNA ALERGIJA kraj: LJUBLJANA, Domus Medica št. udeležencev: 200 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: simpozij je namenjen alergo- organizator: Alergološko-imunološka prijave, informacije: prijave: spletna prijavnica: W: logom, gastroenterologom, pediatrom, sekcija SZD in Univerzitetna klinika za www.klinika-golnik.si, informacije: Irena Dolhar, T: 04 256 94 zdravnikom splošne/družinske medici- pljučne bolezni in alergijo Golnik, asist. 93, E: [email protected] ne, specializantom interne medicine mag. Mihaela Zidarn, dr. med. april 2012 4.–5. ob 9.00 • KAKO HKRATI POVEČATI STROŠKOVNO UČINKOVITOST IN KAKOVOST V NEPROFITNIH ORGANIZACIJAH kraj: LJUBLJANA, Domus Medica, št. udeležencev: 20–25 kotizacija: 390 EUR + DDV k. točke: *** Rantova soba, Dunajska cesta 162 vsebina: Več o vsebini in prijavi na W: http://www.crmt.com/si/7/128/Kako-hkra- organizator: prijave, informacije: prijave: E: ti-povecati-stroskovno-ucinkovitost-in-kakovost-v-neprofitnih-organizacijah%3F. CRMT Inštitut, [email protected], informacije: Nives Na- doh, [email protected], T: + 386 Strokovno srečanje je namenjeno strokovnim in poslovnim direktorjem, CRMT, d. o. o., sedanjim in bodočim nadzornikom, vodjem kakovosti, pomočnikom direktorjev, Dragica Erčulj (0)40 437 127, T: + 386 (0)5 99 437 00 analitikom, pripravljalcem poročil, računovodjem, vsem, ki želijo recept za vzpo- stavitev učinkovitega sistema nadzora (zdravstveni dom, bolnišnice, domovi za starejše in ostali zavodi). 12. ob 19.00 • CARDIO JOURNAL CLUB: CRT UPDATE - KRKA kraj: LJUBLJANA, Zdravniška zbornica št. udeležencev: 30 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 1 Slovenije, Klub Domus Medica prijave, informacije: prijave: E: vsebina: strokovno srečanje je name- organizator: KO za kardiologijo, UKC [email protected], facebook. com/cardiojournalclub, informacije: Blaž njeno zdravnikom, medicinskim sestram Ljubljana v sodelovanju z Društvom Mrevlje, T: 041 665 627, Gregor Poglajen, T: 041 346 505 in zdravstvenim tehnikom, študentom mladih kardiologov Slovenije, asist. obeh strok Blaž Mrevlje, dr. med., in asist. Gregor Poglajen, dr. med. 12. ob 9.00 • KOMUNIKACIJA IN RAZUMEVANJE DRUGAČNOSTI (seminar) podroben program na spletni strani zbornice: W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna- srecanja kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: Predavanje: 120 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati na TRR k. točke: 5,5 Domus Medica, omejeno pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predavanje), 002 Dunajska cesta 162 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbranega izo- braževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj vsebina: Seminar je namenjen zdravnikom in zobozdravnikom, ki želijo osvojiti organizator: prijave, informacije: prijave: veščine komuniciranja, ter v nadaljevanju v obliki dveh delavnic nudi tudi tre- Zdravniška zborni- E: [email protected], informacije: ning tehnik in samih načinov komuniciranja. ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: [email protected] 12. ob 9.00 • TTT – TRAINING THE TRAINERS – UČENJE UČITELJEV kraj: LJUBLJANA, Očesna klinika in št. udeležencev: 8–10 kotizacija: 200 EUR k. točke: *** Simulacijski center UKC Ljubljana vsebina: učenje učiteljev je namenje- organizator: Svet za izobraževanje prijave, informacije: prijave: E: [email protected] no mentorjem specializantov, študentov UKC Ljubljana, prof. dr. Živa Novak in vedno tudi E: [email protected], informaci- je: Živa Novak Antolič, Porodnišnica Ljubljana, Zaloška 11, Antolič 1000 Ljubljana, T: 01 522 62 55, F: 01 43 97 590 104 Revija ISIS - Februar 2012
Strokovna srečanja april 2012 12.–14. ob 15.00 • XXII. SREČANJE PEDIATROV IN IX. SREČANJE MEDICINSKIH SESTER V PEDIATRIJI kraj: MARIBOR, št. udeležencev: kotizacija: Zgodnja kotizacija (plačilo do 24. 3. 2012): za oba dneva: 230 EUR, k. točke: *** Hotel Habakuk 500 za prvi dan 180 EUR, za drugi dan 140 EUR, pozna kotizacija (plačilo 25. 3.–11. 4. 2012): za oba dneva 250 EUR, za prvi dan 200 EUR, za drugi dan 150 EUR, kotizacija na srečanju: za oba dneva 290 EUR, za prvi dan 230 EUR, za drugi dan 170 EUR. Sekundariji in specializanti: 50 % popust na polno kotizacijo. Študentje in upokojenci: brezplačno. Osnovni tečaj klinične prehrane – ESPEN-modul: ni kotizacije, Praktična delavnica: Ultrazvočni pregled 100 EUR vsebina: kongres je namenjen vsem zdravnikom specia- organizator: UKC prijave, informacije: prijave: W: www.pediater.si in Srečo listom pediatrom in splošnim zdravnikom, specializantom Maribor, Klinika za Peterlič, S5kongres, Štihova ulica 18, 1000 Ljubljana, medicine, študentom medicine, medicinskim sestram, pediatrijo Maribor, informacije: Srečo Peterlič, S5kongres, Štihova ulica 18, študentom zdravstvenih šol, dietetičarjem, rentgenologom, asist. dr. Jernej Ljubljana, T: 040 164 040, Slavica Keršič, T: 02 321 29 40 socialnim delavcem Dolinšek, dr. med. 13. ob 9.00 • VERBALNA IN NEVERBALNA KOMUNIKACIJA (delavnica 1)* podroben program na spletni strani W: http://www.zdravniskazbornica.si/zs/755/strokovna-srecanja kraj: LJUBLJANA, št. udeležencev: kotizacija: Posamezna delavnica: 144 EUR (DDV je vključen). Kotizacijo nakazati k. točke: 6 Domus Medica, omejeno na TRR pri Poštni banki, d. d., št.: SI56 9067 2000 0581 576, sklic: 001 (predava- Dunajska cesta 162 nje), 002 (delavnica 1), 003 (delavnica 2), najkasneje 3 dni pred pričetkom izbra- nega izobraževanja. Prosimo, da potrdilo o plačani kotizaciji prinesete s seboj. vsebina: Udeleženci delavnice bodo vadili osnove komunikacije: jasno organizator: prijave, informacije: prijave: izražanje in tehnike aktivnega poslušanja ter razumevanja sporočil. (* Pogoj Zdravniška zborni- E: [email protected], informacije: za udeležbo na delavnicah je predhodna udeležba na seminarju Komunikacija ca Slovenije Mojca Vrečar, T: 01 30 72 191, E: in razumevanje drugačnosti. Pogoj za udeležbo na delavnici 2 je udeležba na [email protected] delavnici 1.) 13. ob 8.00 • 40 LET ELEKTROSTIMULACIJE SRCA V MARIBORU kraj: MARIBOR, Hotel City št. udeležencev: do 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: *** vsebina: mednarodni simpozij je na- organizator: UKC Maribor, Klinika prijave, informacije: prijave: E: [email protected], infor- menjen specialistom interne medicine, za interno medicino, Oddelek za kardiologom, zdravnikom družinske internistično intenzivno medicino, MF macije: Slavica Keršič, posl. sek., Tina Muzlovič, univ. dipl. medicine Maribor, dr. Zlatko Pehnec, dr. med. zgod., T: 02 321 29 40, F: 02 321 28 26 13. ob 9.00 • ŠOLA PREPOZNAVANJA MELANOMA IN DRUGIH KOŽNIH TUMORJEV podroben program na spletni strani zbornice kraj: Ljubljana, št. udeležencev: kotizacija: 160 EUR specialisti, specializanti, študentje MF 80 EUR, na TRR k. točke: *** Dermatovenerolo- 35–40 ška klinika, UKC 01100-6030277894, sklic na številko: 299 30 34 / 7204599 – Šola o melanomu in vsebina: šola je namenjena zdravni- kožnih tumorjih kom MDPŠ, specializantom dermatolo- gom, zdravnikom družinske medicine organizator: Dermatovenerološka prijave, informacije: prijave: Dermatovenerološka klinika, klinika Ljubljana, asist. Tanja Planinšek Zaloška 2, Ljubljana, informacije: Verica Petrovič, T: 01 522 Ručigaj, dr. med., svetnica 42 80, F: 01 522 43 33 13.–14. • 12. KOKALJEVI DNEVI kraj: LAŠKO, Wellness Hotel št. udeležencev: 170 kotizacija: 170 EUR (DDV ni vključen) k. točke: *** vsebina: strokovno izobraževanje za zdravnike, medicinske organizator: prijave, informacije: Nina Štojs, Zavod za razvoj družinske medicine, Poljanski nasip 58, Ljubljana, T: 01 438 69 14, E: sestre, zdravstvene tehnike, patronažne sestre, reševalce Združenje zdrav- [email protected], W: http://www.facebook.com/event. php?eid=135477956536445 in farmacevte (teme: bolečina, fitoterapija, KOPB, angina nikov družinske pektoris, demenca, praktične delavnice: povijanje goleni pri medicine – SZD venski insuficienci, interakcije med zdravili, E-ambulanta, TPO in DPO) Revija ISIS - Februar 2012 105
Search
Read the Text Version
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- 8
- 9
- 10
- 11
- 12
- 13
- 14
- 15
- 16
- 17
- 18
- 19
- 20
- 21
- 22
- 23
- 24
- 25
- 26
- 27
- 28
- 29
- 30
- 31
- 32
- 33
- 34
- 35
- 36
- 37
- 38
- 39
- 40
- 41
- 42
- 43
- 44
- 45
- 46
- 47
- 48
- 49
- 50
- 51
- 52
- 53
- 54
- 55
- 56
- 57
- 58
- 59
- 60
- 61
- 62
- 63
- 64
- 65
- 66
- 67
- 68
- 69
- 70
- 71
- 72
- 73
- 74
- 75
- 76
- 77
- 78
- 79
- 80
- 81
- 82
- 83
- 84
- 85
- 86
- 87
- 88
- 89
- 90
- 91
- 92
- 93
- 94
- 95
- 96
- 97
- 98
- 99
- 100
- 101
- 102
- 103
- 104
- 105
- 106
- 107
- 108
- 109
- 110
- 111
- 112
- 113
- 114
- 115
- 116
- 117
- 118
