Important Announcement
PubHTML5 Scheduled Server Maintenance on (GMT) Sunday, June 26th, 2:00 am - 8:00 am.
PubHTML5 site will be inoperative during the times indicated!

Home Explore Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Oktober 2017, številka 10

Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Oktober 2017, številka 10

Published by Gooya, 2017-09-28 06:49:54

Description: Glasilo Zdravniške zbornice Slovenija Oktober 2017, številka 10

Search

Read the Text Version

Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.


Revija ISIS Uvodnik3Oktober 2017Interventni zakoni, intervencijein njihove posledice Delo Zdravniške zbornice Slovenije je tesno bile predstavljene javnosti na način, da bi vpovezano s sprejemanjem zakonodaje, torej zdravniški zbornici izvedeli zanje.vk­ ljučuje tudi sodelovanje s pripravljavci inodločevalci, ki nam, zdravnikom in zobozdravni­ Kaj od obljubljenega je naredila po tragičnemkom, krojijo delovne pogoje ter plačilo za oprav­ incidentu, v katerem sta umrla naš kolega in tamljeno delo. Čeprav nam Zakon o zdravniški službi prisoten policist, naša zbornica? Ne gre le zatudi v novelirani obliki nalaga in dopušča sodelo­ vprašanje finančne pomoči družini pokojnegavanje v zakonodajnem postopku, pa je to večino­ kolega, temveč za sistemsko ureditev na način,ma le formalno, saj o bistvenih vsebinah odloča da bi se doseglo večjo varnost zaposlenih vpolitika sama, brez sodelovanja stroke. Tako zdravstvenih ustanovah. Kot predsednica zdrav­novela tega zakona kot pravkar predlagani niške zbornice sem v vseh delovnih telesih in nainterventni zakon o pokritju izgub v javnih sestankih v organizaciji ministrstva za zdravje inbolnišnicah sta torej odraz politične volje vlada­ državnega zbora, na katere smo bili povabljeni,joče koalicije, ki pa ne premore takšne odločnosti predlagala, da se v spremenjene zakone vneseglede vsebine, ki bi bila za vse zdravstvene določilo o večji varnosti zdravnikov in drugihdelavce, ne le zdravnike, življenjskega pomena. V zdravstvenih delavcev. Žal teh predlogov politikamislih imam zakonsko ureditev varnosti na ni sprejela – večinoma s pojasnilom, da bo »todelovnem mestu. urejeno v drugem zakonu«. No, tega »drugega« zakona še ni na vidiku. Zato pa so oz. smo tisti Po smrti dragega in člani zbornice, ki nas varnost na delovnem mestu cenjenega kolega Martíne­ skrbi veliko bolj kot politike, te vsebine vnesli v za na delovnem mestu v naša strokovna srečanja in publikacije. Tako je Splošni bolnišnici Izola je bilo na 10. Zadravčevih dnevih v Moravskih ministrica javno obljubila Toplicah o tem veliko povedanega in tudi zapisa­ sistemsko ukrepanje. nega (v zborniku). Jasno je, da obstoječa zakono­ Sklicala je vsa vodstva daja ne daje dovolj pooblastil in potrebnih bolnišnic in z njimi pregle­ sredstev ne delodajalcu ne drugim udeležencem, dala postopke za zagotav­ da bi poskrbeli za učinkovito varovanje vsaj na ljanje standardov varnosti. najbolj izpostavljenih delovnih mestih. Ni res, da Napovedala je, da bodo nam to omogoča že Zakon o varnosti in zdravju pregledali, ali so urgentne pri delu. Okvir tega zakona je preveč splošen, da službe najbolj izpostavljene bi zaposlenim v zdravstvu omogočil dodatno v bolnišnicah – da bi zaščito. Kot nam poročajo kolegi iz nekaterih razmislili o dodatnih evropskih zdravniških zbornic, so tam to znali in varnostnih ukrepih. Za zmogli urediti. V Ljubljani smo se sredi septem­ svojce tragično preminulih bra srečali predstavniki zbornic oz. zdravniških zdravstvenih delavcev naj organizacij srednje- in vzhodnoevropskih držav bi uvedli različne oblike (ZEVA) ter med drugim razpravljali tudi o pomoči, prejeli naj bi jo nasilju nad zdravniki. To je postalo problem tudi predvsem mladoletni v vseh 14 državah, od koder so poročali o tem, otroci. To bi bilo treba zato ne preseneča, da je bila soglasno sprejeta zapisati v zakone, spre­ Resolucija proti nasilju nad zdravniki. membe pa je ministrica obljubila »že v kratkem«. Politika zna poskrbeti za kratkoročne rešitve, ki nimajo vpliva na zdravstveni sistem, zmanjka Kaj od tega je bilo pa ji volje in odločnosti, s katero bi poskrbela za uresničeno? Podatkov o varnost zaposlenih. Interventni zakon je enkratni uresničitvi ministričinih ukrep, ki ne izboljšuje sistema in ki bo minil obljub nimamo. Ali niso takoj, ko bo izveden. Izgube se bodo kopičile še bile sprejete, ali pa niso naprej in spet jih bomo reševali z novimi inter­


Revija ISISU4 vodnikOktober 2017ventnimi ukrepi. Vse gledajo skozi oči premislek in ukrepe ter posameznika, Dr. Zdenka Čebašek - Travnikračunovodje. Za ljudi, torej za zapo­ ki deluje v tem sistemu, preprosto Predsednicaslene, pa si politika ne vzame časa za prezre. Kako dolgo bo še tako?Zdravniška zbornica – mesto zaprojektno delo zdravnikov inzobozdravnikovPrim. asist. Dean Klančič, dr. med. sklep o (so)financiranju projekta in glede na vsebino o umestitvi Projektno delo je v Zdravniški različno. Pri vseh navedenih projektih projekta v ustrezni odbor ZZS;zbornici Slovenije prisotno praktično je bila zbornica udeležena kot samo­ 3. na podlagi sklepa IO ZZS odborod samega začetka njenega delovanja. stojni plačnik ali kot sofinancer, ZZS, ki prevzame projekt, imenujeSpoznanje, da lahko tak pristop skupni vložek za navedene projekte je projektno skupino, koordinira inomogoči izboljšanje kakovosti dela in znašal 626.657,11 EUR, prihodek pa je spremlja izvajanje projekta terprispeva k boljšim pogojem za delo bil manjši od 100.000,00 EUR. redno poroča IO ZZS;zdravnikov in zobozdravnikov, je Sledenje, nadzor in poročanje niso bili 4. ob zaključku projekta se pripravipomembno vplivalo na vključevanje enotno urejeni. zaključno poročilo, ki polegprojektov v delo ZZS. vsebinskega dela vsebuje tudi Zbornica je kot projekte vodila finančno-stroškovni del.Kratek povzetek tudi vse informacijske vpeljave novihpomembnejših programov: register zdravnikov, Vse, ki načrtujete raziskave aliprojektov spletna stran, licenčnik in dokumen­ uvajanje za zdravnike in zobozdrav­ tni sistem. nike pomembnih vsebin, vabimo, da Med številnimi projekti, ki so jih predstavite organom ZZS. S skup­prispevali bogate vsebine v delo Nadaljnji pristop nim delom jih bomo lažje in uspešnejezdravniške zbornice, so bili tudi: k projektnemu delu uresničili za naš še boljši jutri.–– Presečne raziskave o vsebini dela v ZZS in obremenitvah zdravnikov Menimo, da je Zdravniška zborni­ družinske medicine v Sloveniji ca Slovenije pravo mesto za razisko­ (2003 in 2004) valne in druge projekte, ki lahko–– Kakovost (začetek 31. 10. 1999) prispevajo h kakovosti in varnosti–– Krepitev zdravja delavcev v zdravniškega dela. Ker želimo, da bi zdravstvu (1. 10. 2013–10. 11. zdravniki in zobozdravniki lahko 2014 in 1. 1. 2015–30. 4. 2015) uresničili svoje inovativne ideje, smo–– Prepoznava in obravnava žrtev se odločili sistematično in pregledno nasilja v družini v okviru zdrav­ organizirati področje projektnega stvene dejavnosti: smernice in dela. Umestitev projekta v delo ZZS se izobraževanja za zdravstvene izvede tako, da: delavce (12. 2. 2015–30. 6. 2016) 1. se predlog projekta vloži v obrav­–– Izdaja slovarja, namenjenega lažji komunikaciji migrantov z zdrav­ navo Odboru za socialno-ekonom­ stvenim osebjem (1. 5. 2016–1. 11. ska vprašanja (za zdravnike) ali 2017) Odboru za zobozdravstvo (zobo­–– Pregled ustne votline (2015 in zdravniki); 2017) 2. Odbor za socialno-ekonomska Vodenje, koordinacija in financi­ vprašanja in Odbor za zobozdrav­ranje naštetih projektov je bilo zelo stvo po obravnavi predlagata Izvršilnemu odboru (IO) ZZS


Revija ISIS ITIT–-podporni kotiče1k35OktJoubneirj 22001177Ste prejeli Bilten?Bilten je informativna e-publikacija Zdravniške zbornice Slovenije, namenjena vsem članom inzaposlenim v zbornici. Z namenom obveščanja o aktualnem dogajanju s področja dela zbornice, oizobraževalnih, kulturnih in drugih dogodkih je enkrat tedensko razposlana več kot 8500prejemnikom.Bilten prejme vsak član zbornice na svoj elektronski naslov, ki ga je podal bodisi ob vpisu v registerzdravnikov bodisi pri udeležbi na dogodkih.Zakaj ne dobim Napotki za nastavitev filtrov pri ponudnikihBiltena? e-poštnih storitevTočen elektronski naslov Microsoft Outlook GmailRazlog, zakaj ne prejemete Biltena, je 1. V orodni vrstici izberite gumb 1. V Gmail nastavitvah izberitelahko v tem, da vaš elektronski naslov “Junk” in na spustnem seznamu zavihek “Filtri in blokirani naslovi” inni več aktualen (ste ga prenehali kliknite “Junk E-mail options”. kliknite gumb “Ustvari nov filter”.uporabljati) ali pa je napačen. 2. Izberite zavihek “Safe senders” in 2. V polje “Od:” vpišite e-naslov: izberite gumb “Add”. Vstavite e-naslov [email protected] in Podpora in kontakt pošiljatelja: [email protected]­ kliknite “Ustvari filter za to iskanje”. si in kliknite gumb “OK” (slika 1). Milan Kokalj 3. Obkljukajte polje “Nikoli ne pošlji v 01 30 72 172 mapo z vsiljeno pošto” in izberite [email protected] kategorijo “Osebno”. Nato kliknite gumb “Ustvari filter” (slika 2).Odjava/prijava na Bilten Slika 1Razlog je lahko tudi v tem, da ste se od 3. Nato ponovno kliknite gumb “OK”.prejemanja Biltena sami odjavili(preko povezave za odjave v samem Slika 2Biltenu). IT-podporni kotičekRazvrščanje v e-poštnemnabiralniku Za vas vzpostavljamo podporo informacijski tehnologiji, kjer boste dobili uporabne nasvete za uporabo digitalnih storitev zbornice. Vabljeni k spremljanju.V večini primerov pa neprejemanjubotruje prejemnikov ponudnike-poštnih storitev. Zaradi različnepolitike in nastavitve filtrov e­poštanajvečkrat pristane v mapi z nezažele­no pošto (spam).Nezaželena poštaKaj lahko storite v primeru, da se jeBilten znašel med nezaželeno pošto?V tem primeru svetujemo, daelektronski naslov poš[email protected] določitekot pošiljatelja, vrednega zaupanja, invso pošto s tega naslova kot zaželenopošto. Tako Bilten ne bo nikoli večzašel in ostal v mapi nezaželene pošteali mapi promocije.


Revija ISIS6UvodnikOktober 2017Uvodnik 28 Prelomna novica FDA in 43 Nevarna razmerja odgovor Marjan Fortuna3 Interventni zakoni, Luka Šolmajer intervencije in njihove 44 V razmislek posledice 29 Spoštovani odgovorni in glavni Tatjana Leskošek Denišlič Zdenka Čebašek - Travnik urednik revije Isis prof. dr. Alojz Ihan! Intervju4 Zdravniška zbornica – mesto za projektno delo zdravnikov Marija Vegelj Pirc in zobozdravnikov Dean Klančič 30 Spoštovana prim. Marija 46 Nove poti pri zdravljenju Vegelj Pirc, dr. med. neplodnosti s postopkom Alojz Ihan zunajtelesne oploditveK naslovnici revije Alojz Ihan8 Prof. dr. Rok Vengust, dr. 30 Enajst cepiv za francoske Medicina med., spec. ortoped otroke Alojz Ihan Jurij Kurillo 50 Rak in komplementarne oz. alternativne metode Iz Evrope zdravljenjaZbornica 32 Pogovor s filozofom Konradom Mirjana Rajer, Liessmannom Neža Muhič,12 Pripravništvo za zdravnike Tanja Čufer v obdobju 2015–2017 33 Oftalmologi: kratkovidnost Sara Vodopivec močno narašča 54 Hemovigilanca – poročilo 201616 Pogovor s tremi zdravniškimi 33 Italija: obvezno cepljenje za Irena Bricl, Ivica Marić ombudsmani otroke Andreja Basle Poročila s strokovnih srečanj17 15 evropskih zbornic skupaj 33 Dobro slišati: prav od začetka 60 37. kongres evropskih združenj proti nasilju nad zdravniki centrov za zastrupitve in Zdravstvo kliničnih toksikologov18 Odprtje spominske avle v SB Izola 34 Evropa, hvala za reformo! Nena Golob, Krištof Zevnik Miran Brvar18 Luis Guillermo Martínez Bustamante (1980–2016) 36 Pregled novejše sodne prakse 61 Mednarodni kongres o glede pravice zavarovanih ginekološki endokrinologiji,19 NNSZ in delovanje OZB oseb do povračila stroškov humani reprodukciji in Krunoslav Pavlović zdravljenja v samoplačniški menopavzi na Brionih ambulanti20 Iz dela Darija Strah, zbornice Peter Renčel Uršula Reš Muravec, Ksenija Geršak,Aktualno Forum Eda Vrtačnik Bokal, Veljko Vlaisavljević24 Raba tobaka ni hedonizem, 38 Psi lajajo, karavana gre 64 7. raziskovalni dan Ortopedske ampak odvisnost naprej … bolnišnice Valdoltra in Tomaž Čakš Silvana Popov srečanje Vertebrološkega združenja Slovenije27 Stališče Društva onkoloških 39 Zakon o zdravstveni dejavnosti bolnikov o članku Luke za telebane Ingrid Milošev, Nino Mirnik Šolmajerja »Uspešen Iztok Kos sprejem napredne tobačne 66 Spomladansko strokovno zakonodaje« srečanje Slovenskega 40 Aktualnosti v zdravstvu ortodontskega društva Ana Žličar in prevladujoča politično- ekonomska misel na Mojca Lajh Slovenskem27 Dragi Luka Jure Aleksič Iztok Kos


Revija ISIS Uvodnik7Oktober 2017Strokovne publikacije Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem68 Kratka predstavitev Leto XXVI, št. 10, 1. oktober 2017 uredništva. zgornještajerskega Natisnjeno 10.220 izvodov informacijskega glasila Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: Faktum UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 Marjan Kordaš ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 LjubljanaStrokovna srečanja IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina70 Zbornična izobraževanja za Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 20.000 znakov – štetje zdravnike in zobozdravnike 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši –72 Strokovna T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno srečanja E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je84 Mali oglasi okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskegaV spomin Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavate farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo,85 Milica Boljka Kolar, UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov. dr. med. (1936–2017) Slavka Sterle, Marija Cimperman Dunajska cesta 162, p. p. 439 Poročila s strokovnih srečanj Nataša Vidović Valentinčič, 1001 Ljubljana Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 Barbara Cvenkel W: http://www.zdravniskazbornica.si znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Isis online: ISSN 1581-1611 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevekZanimivo T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati86 Dva zdravnika imenovana oceno obravnavanega področja medicine v za častna člana Muzejskega ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Sloveniji. društva Škofja Loka Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete imena E: [email protected] pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli Aleksander Igličar T: 01 543 74 93 prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da87 Pediatrinje in prosti čas UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Jasna Čuk Rupnik Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. ne bomo objavili. Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med.88 Obiskali smo našo lepo Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Avtorski honorarji Dolenjsko Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, Boža Janžekovič, Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je Lovro Dermota, Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. 20 EUR bruto. Elko Borko Asist. dr. Marko Pokorn, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemo Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnega90 O besedi zdravnik Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno Matjaž Zwitter Asist. dr. Aleš Rozman, dr. med. številko transakcijskega računa in ime Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. banke. Prosimo, da nam navedene podatkeZdravniki v prostem času posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem LEKTORIRANJE primeru vam honorarja ne bomo mogli91 Pro medico, slikarka in Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. izplačati. fotografinja v razstavišču UKCL E: [email protected] Tatjana Praprotnik Napoved strokovnega srečanja OBLIKOVNA ZASNOVA Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja93 Prijatelja kirurga na Altaju Agencija Iz principa (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu Damijan Meško, na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo Eldar M. Gadžijev RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV dogodki za največ tri mesece vnaprej. IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Stanislav Oražem Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi TRŽENJE organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Zdravniška zbornica Slovenije uredništva Izide. Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana Letna naročnina T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 E: [email protected] EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku TISK Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Tiskarna Povše stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačanaZavodnik pri pošti 1102 Ljubljana.97 Ali smo dovolj pridni, da bomo nagrajeni? Jana Govc Eržen


8 Revija ISIS revijeK nOaktosbelr o201v7 nici Prof. dr. Rok Vengust, dr. med., spec. ortoped Vodja oddelka za kirurgijo hrbtenice na Ortopedski kliniki v Ljubljani Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. ZZS [email protected] številnih nadomestkih, ki jih danesnudi medicina (presadki, dializa, srčnispodbujevalniki, žilni nadomestki), jedanes gotovo najbolj v uporabi nado-meščanje kosti v njihovi oporni funkci-ji. Umetni kolki in kolena so med najpo-gostejšimi kostnimi nadomestki, kimnogim starejšim ljudem omogočijoponovno gibanje, preprečijo upad mišicin s tem bistveno prispevajo k zdravjuin kakovosti življenja. Vendar je ideja,da kost stabiliziraš ali nadomestiš skovino ali drugim nadomestkom, pro-drla šele na začetku 20. stoletja s ko-vinskimi kostnimi vijaki in ploščicami. Res je. Na srečo nekatere kovine (posebnajekla in zlasti titan) ter materiali (polimeri,porcelan) ob vstavitvi v telo ne izzovejo pomemb­nih zavrnitvenih reakcij imunskega sistema. Zatoje mogoče kostne nadomestke izdelovati izrazličnih materialov. Kovinski materiali soizredno trdni in togi, zato so primerni za nosilnostrukturo medicinskih vsadkov, pri katerih jetreba prenašati velike bremenilne sile, kot so naprimer kostne ploščice in razni sklepni nado­mestki. Problem kovinskih materialov je nizkabiokompatibilnost, korozija, previsoka togostglede na naravna tkiva, visoka specifična teža inpuščanje kovinskih ionov, kar lahko v tkivupovzroči alergične reakcije. Z razvojem tehnologije materialov je naštetihproblemov biokompatibilnosti kovin vse manj.Kobalt-kromova (CoCr) zlitina je bila prva zlitina,odporna na rjavenje, in je bila zato zelo uspešnouporabljena za kirurške vsadke. Največkrat je tamaterial izbran za kostne proteze. Z modifikacijoCoCr-zlitin z dodatki niklja je možno doseči


K Revija ISIS naslovnici revije9Oktober 2017natezno trdnost visoko nad trdnostjo spet dve možnosti, in sicer titan in Vir: revija Vzajemnost, oktober 2016nerjavečega jekla. Nerjaveče jeklo in PEEK (polietereterketon), umetnoCoCr-zlitina tvorita na svojih površi­ maso, ki se bistveno bolj približa ne iz dveh tiranovih plošč, ki se jihnah oksidno prevleko, ki jima poveča biomehaničnim lastnostim kosti kot pritrdi na spodnji in zgornji korpus,odpornost na korozijo. Titanove titan. Pred 10 do 15 leti, ko je ta mate­ vmes pa je polietilenski vložek, kizlitine postajajo vedno bolj priljublje­ rial prišel v široko uporabo, so mnogi omogoča gibanje. Ampak tehnologijane, saj imajo veliko trdnost in nižjo nekako preskočili s titana na PEEK. se v praksi ni izkazala kot primernatogost kot prejšnja materiala. To je rešitev.pomembno, ker velika razlika v Se te kletke izbirajo glede naelastičnosti med kostjo in vsadkom lastnosti pacienta oz. glede na Tako na pogled pa se zdi odlič-povzroča kopičenje napetosti, ki se dimenzije hrbtenice? Ali je na zamisel, pravi nadomesteknato prenaša preko kosti na druga tukaj že kakšna 3D-tehnologi- medvretenčne ploščice.mesta v telesu in lahko povzroča ja in individualno odmerjenookvare ali bolečine. 3D-tiskanje nadomestkov? Ja, kot ideja je odlična, samo tukaj imamo še male sklepe dveh vretenc, Zelo uporabljani so trdni organski Dobro vprašanje. Do sedaj so bile ki so med seboj povezani, zato jihpolimeri, npr. polietilen, polimetilme­ proteze izdelane v različnih velikostih, nekoordinirana gibljivost umetnetakrilat ali politetrafluoroetilen. So od 7 do 15 milimetrov, glede na širino medvretenčne ploščice poškoduje. Čeelastični, biokompatibilni, enostavni in višino medvretenčne ploščice. pomislite, da taka medvretenčnaza oblikovanje. Izredno biokompati­ Zaenkrat to tehnologijo še vedno ploščica nosi celotno hrbtenico, sobilni so keramični materiali, ki ne uporabljamo, razvoj pa gre v smeri obremenitve izrazite. In rezultati sopuščajo ionov tako kot kovine. So pa osebno ukrojenih nadomestkov s bili slabi. Ta tehnologija je zamrla žekrhkejši in lažje lomljivi od naravnih pomočjo rentgenskih slik (CT) in pred 5 ali 7 leti, čeprav je bila predbiomaterialov (npr. kosti). Problem 3D-tiskanja. Pri nas bomo s to tehno­ tem, 15 let nazaj, ogromen bum. Edenbiomaterialnih keramik je tudi njiho­ logijo začeli v naslednjega pol leta. od večjih proizvajalcev vsadkov jeva težka izdelava. takrat kupil to tehnologijo za milijar­ V vaši zbirki medvretenčnih do in pol dolarjev. In potem se jeAmpak hrbtenica, s katero se nadomestkov vidim tudi zani- izkazalo, da razultati niso dobri, splohukvarjate, je precej specifičen mive umetne in gibljive med- v ledveni hrbtenici, kjer so obremeni­problem. vretenčne ploščice iz kombi- tve zelo velike. V vratni hrbtenici se ta nacije kovine in polimerov. tehnologija ponekod še vedno upora­ V hrbtenici se načeloma uporab­ blja. Skratka, realnost je pokazala, daljajo trije kovinski materiali: jeklo, To je druga tehnologija, endopro­ mobilne medvretenčne ploščice nakrom-kobalt in titan. Vsak ima svoje teze medvretenčne ploščice, sestavlje­ dolgi rok ne dosegajo rezultatovprednosti in slabosti. Jeklo se skoraj ne zlatega standarda operacije vratneuporablja več, predvsem zato, ker jenekompatibilno z magnetno resonan­co. Od preostalih je krom-kobaltbistveno bolj rigiden kot titan. Torej soza rigidno hrbtenico z dobro kostnogostoto bolj primerne oporne palice izkrom-kobalta, za osteoporotičnohrbtenico, ki je bolj lomljiva, pa soustreznejše upogljivejše palice iztitana, saj bi sicer prišlo do razmajanja.Material torej prilagajamo kostnigostoti pacienta. V hrbtenici moramovedno računati na majanje osteosintet­skega materiala, ki pa mora zdržatitistih 9 do 12 mesecev. To je kritičničas, toliko je potrebno, da se spondilo­deza zaraste. Možnost omajanja jebodisi v samih vijakih, bodisi v samihmaterialih, vijakih ali palicah ali pa nameji med vijaki in kostnino. Karzadeva vsadke med telesoma dvehvretenc, to so »kletke« (cage), imamo


Revija ISIS revije1K0naslovniciOktober 2017Korekcija sagitalnega neravnotežja pri večkrat operiranem bolniku s »flatback« hrbtenici, npr. zlom krovne ploščicedeformacijo. ali ekspulzija polietilenskega vložka. Dolgoročno pa predvsem bolečine. Odhrbtenice, ki je še vedno fiksacija ne more slediti naravi oz. kinetiki 20 do 40 odstotkov pacientov z(zatrditev) s ploščicami, vijaki in medvretenčne ploščice. Ne gre samo endoprotezami ledvene hrbtenice smomedvretenčnimi kletkami. za velikost, ampak tudi za logiko, zato naknadno zatrdili in če sešteješ kako se bo proteza mehanično obna­ vse zaplete, je bilo na dolgi rok 50Kaj je bil vzrok neuspeha? šala. odstotkov ljudi nezadovoljnih. To ne zdrži. Več jih je bilo. Predvsem nevra­ Se gre sedaj nazaj na zatrdi-ščanje titanovih krovnih plošč v tve? Zatrditev je torej dobra reši-vretence in posledični premik iz tev, če odmislimo zmanjšanooptimalne lege, ki bi zagotovila Zdaj težave rešujemo ponovno z gibljivost.ustrezno gibanje segmenta. rigidnimi implantati vratne in ledvene hrbtenice. Sploh pri ledveni, kjer so Ne povsem. Zakaj smo namrečDrugače je titan znan kot ogromne obremenitve, praktično prišli na mobilno tehnologijo? Zaradiizredno dober material za nihče več ne dela endoprotez. Pri bolezni sosednjega segmenta. Vvraščanje osteoblastov. slednji je dodatni razlog za izogibanje desetih letih 20 odstotkov ljudi endoprotezi tudi kirurški. V nasprotju potrebuje reoperacijo zaradi bolezni Pri hrbtenici in njenih obremeni­ z vratno hrbtenico, kjer je sprednji sosednjega segmenta, saj se pritiski,tvah je bilo med ploščicami in kostjo pristop kirurško izjemno enostaven in ki so poškodovali saniran segment,preveč gibanja za dobro vraščanje gre zgolj za odmik požiralnika, sapni­ prenesejo na sosednji segment.med kostjo in titanom. Zato so bili ka in žilno-živčnega snopa, vse skupaj Ledvena lordoza mora izenačitidolgoročni rezultati slabši od klasične v manj kot 10 minutah, je treba za incidenco oz. naklon medenice.zatrditve. pristop do ledvene hrbtenice umakniti Medvretenčne ploščice so odgovorne črevesje in mobilizirati velike žile. Vse za 50 odstotkov ledvene lordoze. KoV bistvu so vretenca preveč skupaj traja po uro in več in pri tem se le-te degenerirajo, se ledvena lordozazapleteno zgrajena, preveč je lahko marsikaj tudi poškoduje, npr. manjša. Ob operaciji moramo pred­sklepov, preveč ovojnic. živčne pleteže (posledica je lahko vsem obnoviti ledveno lordozo. Če jo seksulana disfunkcija, motnje mikcije, dobro restavriramo, je mehanika Tako je. Problem je v tem, da je retrogradna ejakulacija), žile. Dodatni hrbtenice takšna, da gredo obremeni­center rotacij v posameznem se­ zapleti endoprotez so bili povezani z tve skozi zadnjo tretjino diska in dogmentu vratne hrbtenice zelo specifi­ velikimi obremenitvami v ledveni degeneracije ne pride. Ča pa pride pričen za posameznega človeka, proteza operaciji do zmanjšane lordoze, papa ni umerjena specifično zanj. Zato posledično po nekaj letih prihaja do bolezni sosednjega segmenta. To razmišljanje v zadnjih petih letih prevladuje v hrbtenični kirurgiji. Kje je pri zdravljenju hrbteni- ce mesto celičnim terapijam, o katerih se zadnja leta precej piše? Lahko bi reševale problem zara­ ščanja, saj predvsem v zadnjem mobilnem segmetu ledvene hrbtenice do tega pogosto ne pride. V 20 do 25 odstotkih pride do omajanja dolgih spondilodez na kavdalnem ledvenem segmentu (L5-S1). Da bi zmanjšali odstotek omajanja, dodajamo kostnim presadkom mezenhimske matične celice, ki jih damo bodisi v medvre­ tenčno ploščico ali pa posterolateral­ no. Torej upamo na manjši delež nezaraščanja po dolgih fiksacijah.


K naslovnicOkRtioebvreijrae2I0S1IvS7 1ije1Kaj pa operacije najbolj pogo- Kaj je z defektom, ki nastane, Na dolgi rok, če govorimo o diskusstih patologij hrbtenice, her- ga nadomestite? herniji, so rezultati enaki pri operira­nij in stenoz? nih in neoperiranih. Večina ljudi želi Defekta ne nadomeščamo. V biti operirana. Letos bomo na Orto­ Tu gre za patologiji, ki se razlikujeta raziskavah smo na mesto defekta pedski kliniki naredili 950 operacijpredvsem v starosti pojavljanja. Hernija delali maske, injicirali celice, ampak hrbtenice. Hernij okoli 300, še enkratse pojavlja pri statrosti od 25 do 45 let, medvretenčna ploščica je neožiljena toliko stenoz, ostalo so velike operaci­utesnitev spinalnega kanala (stenoza) pa struktura in defekta anulusa fibrosu- je.po 60. letu starosti. Glede na to, da se sa ne moremo nekako naravnoprebivalstvo stara, je pojavnost stenoze zakrpati, tako da tam ostane luknja. Kaj je indikacija za operacijovedno večja. V zadnjih letih je v nekate­ So nekateri poskusi, da se naredi stenoze?rih državah že več stenoz kot hernij. zapora te luknje, vendar so bili zaple­Hernija v 30 do 40 odstotkih privede do ti, migracije. Francozi delajo nek Kar zadeva stenozo, je indikacijaoperacije. Kdaj operirati? Indikacije so polimer, ki ga vstavijo v obliki navoja za operacijo nevrogena klavdikacija,jasne: neznosna bolečina, napredujoča oz. vijačnice v medvretenčno ploščico, bolečina v nogah, ki se stopnjuje.nevrološka okvara. Malo drugače pa je, pa se tudi to ni prijelo. Skratka, Odločitev za operacijo pa je vednokadar je samo bolečina. V tem primeru nimamo dobre rešitve. pacientova. Če je klavdikacijskaje razmislek takšen: 80 odstotkov razdalja 2.000 m, operacija verjetnoishialgij se konservativno pozdravi oz. Defekt ostane. Stabilnost načelo­ ni potrebna, saj lahko človek obmine v šestih tednih. Če pa išijas oz. ma ni problem, če so zadnji elementi krajših počitkih še naprej dovolj hodiradikulopatija vztraja več kot tri mesece, ohranjeni. Rezultati po herniji so za svoje dobro počutje. Če pa jepredlagamo operativno zdravljenje zara­ dobri, v 85 odstotkih uspešni. Pribli­ klavdikacijska razdalja pod 500 m alidi nevropatskih sprememb. Ob dolgo­ žno odstotek je zapletov: poškodba celo 100 m, pa postane gibanje staro­trajnejšem pritisku namreč v približno živcev, živčne ovojnice, vnetje, krvavi­ stnika tako omejeno, da trpi kakovost15 odstotkih pride do teh nevropatskih tev v kanal – tega je malo. Je pa njegovega življenja in tudi zdravje,sprememb, ki se lahko kažejo z dosmr­ potem še od 10 do 15 odstotkov ljudi, med drugim mu zaradi negibanjatnim mravljinčenjem in nevropatko ki imajo po operaciji bolečino. Če taka upadejo mišice. Večinoma so staro­bolečino. Pri herniji se odstrani del bolečine ne mine, potem v letu, dveh stniki zelo zainteresirani za poseg. Tomedvretenčne ploščice, ki pritiska na po operaciji lahko naredimo zatrditev so načeloma rutinske operacije.živec. Del medvretenčne ploščice, ki je segmenta, ki največkrat dolgoročno Ljudje vstanejo naslednji dan, tudiše v disku med dvema vretencema in ne odpravi bolečino. 80- in 90-letniki. Drugi dan poopravlja več funkcije, odstranimo, operaciji so že doma. Po herniji jemedtem ko dele medvretenčne ploščice, Se odstotek tistih, pri katerih rehabilitacija podobna, glede na to, daki opravljajo funkcijo na svojem ana­ bolečina ostane, razlikuje med gre za mlajše paciente, še nekolikotomskem mestu, pustimo. pacienti, ki so operirani, in hitrejša. tistimi, ki niso? Prof. dr. Rok Vengust, rojen 5. julija 1967, je 2008 mesto pomočnika predstojnika Ortopedske klinikediplomiral na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani v Ljubljani. Je predsednik RSK za ortopedijo.leta 1993. Od leta 2000 je specialist ortopedije. Doktori­ral je s področja biomehanike kolka leta 2004. Leta 2005 S področja kirurgije hrbtenice je objavil več kako­je bil izvoljen v naziv docenta, leta 2010 v naziv izrednega vostnih del, objavljenih v mednarodnih revijah (29profesorja in leta 2015 v naziv rednega profesorja. SCI), je tudi avtor univerzitetnega učbenika. Organizi­ ral je dva mednarodna kongresa s področja kirurgije Ukvarja se z operativnim zdravljenjem hrbtenice in je hrbtenice, na številnih domačih in mednarodnihpoglobljeno specializiran za operacije degenerativnih srečanjih je bil vabljeni predavatelj ali aktivni udeleže­bolezni, posebej pri starostnikih, ter vnetij in tumorjev nec. Je član več domačih in mednarodnih strokovnihhrbtenice. Letno opravi okoli 350 operacij hrbtenice. V združenj.klinično prakso je uvedel več kirurških metod: vertebro­plastika, TLIF, ALIF in AxialLIF pri spondilodezah, Na oddelku za kirurgijo hrbtenice Ortopedskesamostojen zadnji pristop pri operacijah ekstraduralnih klinike UKC Ljubljana, ki ima 21 bolniških postelj, natumorjev in vnetij ter osteotomije hrbtenice. leto opravijo od 900 do 950 operacij hrbtenice. Zdravni­ ški tim na oddelku poleg prof. dr. Vengusta sestavljajo še Od 2006 zaseda mesto vodje oddelka za kirurgijo trije specialisti ortopedi in en specializant.hrbtenice na Ortopedski kliniki v Ljubljani in od leta


Revija ISISZ12bornicaOktober 2017Pripravništvo za zdravnikev obdobju 2015–2017Sara Vodopivec, dr. med., dr. Hugon Možina, dr. med., UKC Ljubljana »Kot dobro stran pripravništva bi izpostavil mranj in nezadovoljstva je bilo veliko. A dokler vsepredvsem delo v urgentnem centru, kjer sem se ostane v garderobi, med sodelavci in kolegi, to leres naučil glavnih stvari, preveril svoje teoretično zamori konec delovnega dne, ne more pa pripomočiznanje in bil koristen na delovišču.« k boljšemu jutri. K spremembam je treba nagovoriti nadrejene, odgovorne in se utemeljeno pritožiti, »Da se ni naredila predolga vrsta, sem lahko v smiselno predlagati, kaj in kako se lahko spremenioftalmološki ambulanti pregledal vsakega drugega na bolje, za dobro vseh udeleženih, kot tudi sistema.do tretjega pacienta. Saj so se z mano kar trudili,ampak celega tedna res ne bi rabil prebiti tam.« Ko smo v Projektni skupini za prenovo pri­ pravništva (PSP) z novim mandatom vodstva ZZS »Lokacije, kjer poteka pripravništvo v prevzeli naloge in opravili pregled stanja in prete­Ljubljani, lahko razdelimo na dve skupini: tiste, klega dela, smo ugotovili, da je bil zadnji pravilnikkjer pripravnika vključijo v delo, vsaj tedaj, ko in s tem program pripravništva nazadnje sprejetpokaže nekaj interesa, in na tiste, kjer pripravni­ leta 1993, zadnja seznama znanj in literature zaka ne vključijo v delo tima, četudi pokaže maksi­ strokovni izpit pa sta bila objavljena leta 2006.malno željo, dobro voljo in pripravljenost poma­ Leta 2013 je bila z namenom prenove pripravni­gati in se učiti.« štva ustanovljena Delovna skupina za pripravni­ štvo pri ZZS, ki se je začela zavzemati za prenovo »Pohvalila bi odlično organiziran tečaj »ILS« programa pripravništva za zdravnike. Z namenomter ponavljalne vaje s praktičnimi scenariji en načrtovanja izboljšav je leta 2015 delovna skupinateden pred strokovnim izpitom.« izvedla raziskavo, katere rezultati so bili zelo zgovorni (objavljeni v Zdravniškem vestniku »Pri nas smo interno medicino, v nasprotju s marca 2016, dosegljivo na http://vestnik.szd.si/programom, krožili na internih oddelkih. Šest index.php/ZdravVest/article/view/1410).tednov. Če ti je po delu na oddelku ostal čas, silahko šel v IPP-ambulanto – in uresničeval Na prvi seji spomladi letos smo novoimeno­program pripravništva.« vani člani PSP sklenili, da začeto delo čim prej dokončamo. K temu nas je dodatno spodbudil »Zadovoljen sem bil vsakič, ko sem lahko novosprejeti Zakon o zdravniški službi, s katerimhands-on delal stvari, ko sem imel stik s pacienti se bo poklicna pot mladega zdravnika začela zin občutek, da so na oddelku hvaležni, da sem enoletnim sekundariatom, kjer bo prvih šesttam in jim pomagam.« mesecev predstavljalo pripravništvo, po katerem bo zdravnik sekundarij opravljal strokovni izpit. »V teh šestih mesecih veliko pridobiš na Zatem bo lahko sekundarij nadaljeval z elektiv­samostojnosti, suverenosti in zaupanju vase. nim kroženjem, kar bo predstavljalo premosti­Naučiš se biti hiter in temeljit in se osredotočati tveno zaposlitev od opravljenega strokovnegana pomembna vprašanja.« izpita do nastopa specializacije. »Pričakoval bi malo bolj aktiven pristop k Da bi bile spremembe v programu obveznegaopredeljevanju naših delovišč, zadolžitev in kroženja čim bolj utemeljene in smiselne, smo senalog tekom našega kroženja.« v PSP odločili izvesti podobno raziskavo, kot jo je prejšnja delovna skupina izvedla leta 2015. Med »Če bi bila jaz v vlogi organizatorja priprav­ pripravniki in njihovimi mentorji smo izvedliništva za UKC LJ, bi poslala dopis predstojnikom anketo, s katero smo želeli oceniti splošnovseh oddelkov z vprašanjem, koliko pripravniških mnenje o veljavnem programu pripravništva,mest naenkrat lahko zagotovijo, obenem pa morajo učinkovitost in izvedbe predpisanega programa,tudi definirati, kako bodo pripravnike vključili v razlike v izvajanju pripravništva med posamezni­delovne in izobraževalne procese.« mi ustanovami ter potrditi ali ovreči nekatere »garderobne govorice« o tem, kaj naj bi priprav­ Večina zgornjim podobnih mnenj je medstarejšimi kolegi krožila že dolgo, ko sem bila šeštudentka. A ko sem postala pripravnica, sem jih, vdružbi še osmih kolegov pripravnikov, okusila nasvoji koži. Z oddelka na oddelek so se zdele resnič­nejše in vedno bolj tudi moje izjave. Pritožb, ja­


Revija ISIS Zbornic1a3Oktober 2017ništvo po mnenju vprašanih obsegalo, Slika 1: Pogostost uvodne predstavitve oddelka in zadolžitev.katera bi morala biti tista znanja, kijih mora vsak pripravnik do suvereno­ tev zadolžitev pripravnika in zanti (28 %). Neposredno mentorstvosti osvojiti, ter nasprotno, kaj od sedaj pričakovanega prispevka k delu najpogosteje, v 66 %, opravljajoveljavnega v pripravništvo, oz. po na oddelku. specializanti, v 23 % mlajši specialistinovem sekundariat, ne sodi. in v 10 % izkušeni specialisti. Kljub navodilom ZZS pooblašče­ Vprašalnik smo razposlali 853 nim ustanovam je 28 % vprašanih Na drugi strani mentorji odgovar­mladim zdravnikom, ki so opravljali odgovorilo, da v ustanovi ni bilo jajo, da so največkrat neposrednipripravništvo v zadnjih dobrih dveh določenega koordinatorja za priprav­ mentorji na njihovem oddelku izkuše­letih, in 153 specialistom, ki so imeno­ nike, ki bi podal uvodne informacije ni specialisti (69 %), le 11 % jih meni,vani za nadzorne mentorje zdravni­ glede poteka pripravništva in na kogar da so najpogosteje neposredni men­kom pripravnikom. Vprašalnik je bi se lahko obrnili v zvezi z organiza­ torji specializanti.izpolnilo 145 mladih zdravnikov (17 cijskimi zadevami.%) in 45 (29 %) mentorjev zdravnikov Pripravniki menijo, da so bilipripravnikov. Po mnenju mentorjev so priprav­ neposredni mentorji pogosto (46 %) ali niki na njihovem oddelku deležni vedno (28 %) pripravljeni odgovarjati V nadaljevanju prispevka želimo uvodne predstavitve oddelka in na njihova vprašanja in so jim vpredstaviti bistvene ugotovitve opra­ sodelavcev pogosto ali vedno (64 % polovici primerov (32 %), pogosto (28vljene raziskave. vprašanih). Prav tako jih je 78 % %) ali vedno (8 %) dodeljevali relevan­ menilo, da pripravniku ob prihodu na tne posege. Zaskrbljujoče je, da je 43 %Kako nas fakulteta njihov oddelek pogosto ali vedno pripravnikov odgovorilo, da so jimpripravi na začetek razložijo njegovo vlogo v delovnem redko, 12 % pa, da jim niso nikoli jasnopoklicne poti? procesu. Skoraj polovica mentorjev določili neposrednega mentorja ob (49 %) zagotavlja, da je na njihovem začetku kroženja na danem oddelku. S trditvijo, da so ob nastopu oddelku pripravljen načrt dela zdrav­pripravništva imeli dovolj teoretič- nikov pripravnikov v skladu s progra­ Tri petine vprašanih mentorjev senih znanj za opravljanje del in nalog mom pripravništva. delno ali sploh ne strinja, da imajopripravnika se je delno ali povsem zaposleni na njihovem oddelku dovoljstrinjalo 79 % vprašanih. Vloga mentorjev med časa za delo z zdravniki pripravniki. pripravništvom Obenem jih 87 % odgovarja, da delu s Bolj kritično pripravniki vrednoti­ pripravniki nimajo namenjenega delajo svoje praktično znanje po končani Glede na odgovore pripravnikov so delovnega časa. Kljub temu jih 58 %fakulteti, saj se je s trditvijo, da so za neposredno mentorstvo pri- odgovarja, da dodatno sodelujejo priimeli ob nastopu pripravništva do- pravnikom najpogosteje določe- izobraževanju pripravnikov in pripra­volj praktičnih veščin, delno ali ni mlajši specialisti (37 %), izkušeni vi seminarjev, tečajev, praktičnihpovsem strinjalo le 39 % pripravni­ specialisti (35 %) in redkeje speciali­ delavnic, to pa v večini (55 %) počnejokov, več kot 50 % jih je menilo, da med rednim delovnim časom. Vsemuniso imeli dovolj praktičnih veščin. Kritičnost mladih dobro korelira skritičnostjo mentorjev, saj se je s tem,da imajo pripravniki dovolj teoretične­ga znanja za opravljanje dela priprav­nika, delno ali povsem strinjalo 71 %vprašanih, da imajo dovolj praktične­ga znanja, pa 47 % vprašanih.(Ne)uvajanje v delopripravnika? Skoraj 60 % vprašanih pripravni­kov je dejalo, da so bili uvodnepredstavitve oddelka, organiza-cije dela na oddelku in sodelavcevdeležni na manj kot polovici, 21 %pa celo na nobenem oddelku.Povedna je slika 1, ki prikazujeodgovore glede uvodnih opredeli-


Revija ISISZ14bornicaOktober 2017 navedenemu navkljub se jih 47 % Slika 3: Ocena primernosti dolžine posameznih kroženj med pripravništvom. delno ali povsem strinja, da je na njihovem oddelku izvajanje programa 50 % vprašanih je menilo, da je zelo dobro po svoji oceni v več pripravništva optimalno. kroženje v ginekološki in oftalmo- kot 40 % pripravniki znajo: loški ambulanti (1 teden) predol- oživljanje na modelu (64 % vpraša­ Zadovoljstvo z delom go, več kot 40 % pa, da je kroženje na nih), intubacijo na modelu (41 %), na oddelkih anesteziologiji (2 tedna), v ORL-­ nastavitev i.v. poti (50 %), nastavitev ambulanti (1 teden) in v porodni infuzije (49 %), zaustavitev arterijske Med vsemi oddelki so bili vprašani sobi (1 teden) predolgo. Po mnenju krvavitve (47 %), defibrilacijo na splošno najbolj zadovoljni v več kot 40 % vprašanih je kroženje v simulatorju (50 %), kirurško oskrbo službi nujne medicinske pomoči ambulanti SNMP, oz. ambulanti za ran (50 %), prevezo (57 %), kateteri­ (SNMP) (92 %), na internistični prvi hitre preglede, prekratko. zacijo mehurja pri moškem (79 %), pomoči (78 %) in na pediatriji (78 %), kateterizacijo mehurja pri ženski (55 najmanj pa v oftalmološki (39 %), Najbolj koristno je bilo po mne­ %) in določitev krvne skupine (70 % ginekološki ambulanti (34 %) in v nju: 53 % vprašanih kroženje na vprašanih). porodni sobi (27 %). Največ prak- internistični prvi pomoči, 23 % v tičnega znanja so pridobili na SNMP in 17 % vprašanih kroženje na Večina (60 %) mentorjev meni, da internistični prvi pomoči (87 %), v kirurških deloviščih. Nasprotno je pripravniki na njihovem oddelku SNMP (84 %) in na kirurgiji (80 %). na vprašanje »Kroženje na katerem pogosto ali vedno opravljajo posege, Največ teoretičnega znanja so oddelku je bilo najmanj koristno?« predpisane v programu pripravništva. pridobili na internistični prvi pomoči, navedlo porodno sobo 19 %, gine- Hkrati se v 65 % delno ali povsem v SNMP (81 %) in v pediatrični ambu­ kološko ambulanto 21 % in oče- strinjajo, da nekateri posegi, predpi­ lanti (69 %). Oddelki, kjer jim je bila v sno ambulanto 32 % vprašanih. sani v programu pripravništva, za ta največji meri dodeljena aktivna program niso primerni. Med zgoraj vloga pri obravnavi bolnikov, so Predpisan program naštetimi in na sliki 3 prikazanimi, internistična prva pomoč (95 %), posegov je nerealen mentorji v visokem odstotku menijo, pediatrija (79 %) in SNMP (84 %), da za pripravnike niso primerni: najmanj pa na ginekologiji (10 %), Slika 4 prikazuje odgovore na intubacija na človeku (38 %), izpiranje otorinolaringologiji (ORL) (18 %), v vprašanje »Kolikokrat si opravil želodca (36 %), punkcija seroznih oftalmološki ambulanti (12 %) in v poseg?« in se nanaša na posege, ki so votlin (29 %), vodenje poroda (85 %), porodni sobi (8 %). določeni v Listu zdravnika šivanje epiziotomije (78 %), oskrba pripravnika kot obvezni. V skladu z novorojenca po porodu (49 %),Slika 2: Najpogostejše besede (večje zapisane so izpolnitvijo programa in priložnostmi punkcija sečnega mehurja – opisse pojavile pogosteje), ki so jih anketiranci za izvajanje posega so pripravniki metode (42 %), oskrba poškodbeuporabili pri odgovoru na vprašanje »Katere ocenili svoje obvladanje teh veščin. očesa (31 %), odstranitev tujka izslabosti programa pripravništva bi izpostavil?«. Tako se je izkazalo, da dobro ali očesa (38 %). Prekratko, predolgo ali ravno prav? S slike 3 lahko razberemo, da pripravniki ocenjujejo kot ustrezno dolgo kroženje na oddelkih kirurgi- je in internistične intenzivne terapije ter v urgentni pediatrični in internistični ambulanti. Več kot


Revija ISIS Zbornic1a5Oktober 2017Slika 4: Število opravljenih predpisanih posegov. začetku kroženja prejel e-knjigo, ki bi leta 2015, smo člani PSP dobili potrdi­ vsebovala seznam in gradiva za lo – čas za sprenevedanje je minil. Ideje za spremembe vsa zahtevana teoretična in prak- Vemo, katere so dobre strani sedanjega so dobre tična znanja, in nadalje jih 86 % meni, programa pripravništva, ki bi jih veljalo da bi bil seznam znanj za strokovni izpit pustiti v programu za pripravnike tudi Za konec smo pripravnike vprašali jasen in nedvoumen, ocenjevanje pa bolj v prihodnje, kaj pa so tiste šibkosti, ki za mnenje o nekaterih predvidenih natančno. jih je treba odpraviti. Zavedamo se, da spremembah za prihodnost. Večina, 70 je pripravništvo začetek poklicne poti %, se jih strinja, da bi vstopni kolokvij Med mentorji se jih z uvedbo vsakega zdravnika in tako predstavlja pred začetkom kroženja izboljšal vstopnega kolokvija z namenom boljše bistveno obdobje za usvajanje nekate­ njihovo pripravljenost za delo na pripravljenosti na delo strinja 58 %, rih ključnih kompetenc, suverenosti in posameznem delovišču. Dobra polovica prav tako jih 80 % meni, da bi morala samozavesti za sprejemanje pomemb­ (52 %) jih meni, da bi bilo smiselno, da biti literatura za pripravnike bolje nih odločitev. Zato bi moralo biti to bi bil pripravnik pri strokovnem izpitu definirana, saj bi poenotena literatura obdobje osmišljeno, z jasnimi cilji o nagrajen z bonus točkami, če bi izboljšala znanje in delo pripravnikov doseženih znanjih, izkušnjah, kompe­ pred nastopom pripravništva uspešno na posameznem delovišču, s čimer se tencah in z izdelanim realnim načrtom, opravil vstopni kolokvij preko spletne strinja 80 % vprašanih mentorjev. kako zastavljeno doseči. Pooblaščene učilnice. Več kot tri četrtine (76 %) se jih ustanove bi morale nuditi primerljive strinja, da bi bilo smiselno, da bi del Kako naprej pogoje za pridobivanje prvih delovnih strokovnega izpita predstavljale prak- izkušenj za vse zdravnike pripravnike tične, t. i. OSCE (Objective Structured Po prvi, preliminarni opisni analizi – sekundarije v Republiki Sloveniji. Clinical Examination) postaje. Praktič­ opravljene ankete, ki prikazuje zelo Treba je osvežiti seznam medicinskih no vsi, 98 % vprašanih, menijo, da bi podobne rezultate, kot jih je anketa iz posegov in znanj, ki jih mora vsak bilo smiselno, da bi pripravnik ob zdravnik z opravljenim strokovnim izpitom brezpogojno obvladati. In potrebna so jasna navodila, tako izvajalcem kot tudi bodočim generaci­ jam mladih zdravnikov, kako zastavljen program izvesti. V PSP že pripravljamo Kompendij znanj za zdravnike pripravnike, kjer bodo na enem mestu zbrana vsa znanja za opravljanje pripravništva in za strokovni izpit ter povezave do raznih spletnih gradiv za lažje in učinkovitejše učenje. Poleg tega se na Zdravniški zbornici Slovenije pripra­ vlja uvedba nove spletne platforme, »spletne učilnice«, kjer bi poleg zbranih elektronskih gradiv priprav­ niki lahko opravljali sprotne preizkuse znanja s posameznih področij krože­ nja v urgentni medicini. Zavedamo se tudi, da je strokovni izpit v sedanji obliki neprimeren in znanja ne meri po načelih sodobnih spoznanj. Čeprav je strokovni izpit za zdravnike v pristojnosti Ministrstva za zdravje, bomo skušali v PSP predlagati spremembe sistema ocenjevanja znanja iz urgentne medicine, da bi se izpit izvajal s čim manj pristranskosti in bi meril vnaprej točno določena znanja in kompetence ter tako dobil merodajno veljavo nacionalnega izpita za zdravnike.


Revija ISIS1Z6bornicaOktober 2017Pogovor s tremi timu in medsebojnih odnosov. Ti so vzdravniškimi zdravstvu, kot je dejala, še vednoombudsmani precej pokroviteljski in hierarhični. »To pa je pristop, ki ga niti mnogiAndreja Basle, univ. dipl. nov., ZZS pacienti več ne sprejemajo. V timih v zdravstvu pa taki odnosi v sedanjem V septembru je bil prvi klubski bi zdravnik poiskal pomoč, prepriča­ času, ko vse bolj ozaveščena družbapogovorni večer v Klubu Domus nje, da »zdravniki ne potrebujemo promovira sodelovanje in partnerstvo,Medica namenjen pogovoru z zdrav­ nobene pomoči, saj smo železni, lahko sprožajo veliko stisk,« je pove­niškimi ombudsmani. Kot je v uvodu nezmotljivi. Če pa pomoč že potrebu­ dala. Dodala je, da je prehod k večje­povedala predsednica Zdravniške jemo, potem se o tem ne sme govori­ mu sodelovanju na isti ravni obzbornice Slovenije dr. Zdenka ti.« Študije pa kažejo povsem drugo sočasno ohranjenih strokovnihČebašek - Travnik, ki je vzpostavi­ sliko. Povedala je, da se v Ameriki poklicnih odgovornostih za marsiko­tev pomoči zdravnikom v obliki soočajo z epidemijo samomorov med ga, ki se je izobraževal in nato delal vzdravniškega ombudsmana napoveda­ zdravniki, ki so obupani in razočarani strogo hierarhičnem sistemu, velikla že ob kandidaturi za predsednico, nad izkoriščevalskim kapitalističnim izziv.so »v septembru vsi termini za sveto­ sistemom zdravstva.vanje že zasedeni, kar kaže, da je ta Izkušen zdravnik Brankopomoč res potrebna in dobrodošla.« V Tudi v Sloveniji so preobreme­ Brinšek, ki prav tako svetuje kotprihodnje je njena vizija, da bi bil njenost, razočaranje nad zdravstve­ ombudsman, pa je poudaril, da jeinstitut Zdravniški ombudsman še nim sistemom, zelo specifične delov­ »dolžnost predstojnika, da poskrbi, dabolj ločen od zbornice, čeprav že zdaj ne zahteve, pogosto prekinjanje pri zdravniki lahko opravljajo svoje delodeluje povsem neodvisno in je zagoto­ delu, vse več birokracije, v zadnjem in da dogovore, ki jih je sprejelavljena popolna anonimnost vsem, ki času pa tudi nekolegialni odnosi in stroka, izpolnjujejo vsi. Ni pa nalogase obrnejo po nasvet, pogovor ali marsikje zaostreni odnosi z medicin­ predstojnika, da se vmešava v odloči­pomoč. V prihodnje zbornica načrtuje skimi sestrami izvor vse pogostejših tve zdravnika, ki ima licenco. Izposta­še mediacijsko službo in pravno stisk zdravnikov. »Ker je poiskati vil je še, da je za vsakega posameznikapomoč v sporih med člani in zbornico. pomoč stigma, se zdravniki pravilo­ zelo pomembno, da okrepi svojo ma nimamo kje pogovarjati o teža­ notranjo moč, sicer oseba na drugi V nadaljevanju so zdravniški vah in napakah, ker se vsak boji, da strani brez težav pritiska na točnoombudsmani spregovorili o treh ključ­ se bo to obrnilo proti njemu, da bo določene šibke točke, kar sprožanih iztočnicah večera: ali zdravnik kaznovan, če o tem s kom spregovo­ stiske.sploh potrebuje pomoč in kdaj, o ri,« je ovire opisala prim. Boben - tranziciji odnosov in o odnosu pred­ Bardutzky. Udeleženci so v razpravi pozdravi­stojnik – zdravnik z licenco. li odločitev zbornice za vzpostavitev Zdravniška ombudsmanka delovanja Zdravniškega ombudsma­ Prim. Darja Boben - Bardutz- zdravnica Urška Lunder se je na. Ombudsmani, ki o konkretnihky je izpostavila, da je velika ovira, da dotaknila problematike sodelovanja v primerih seveda niso govorili, saj gre za anonimno in zaupno pomoč kole­ gom zdravnikom, pa so povedali, da odzivi zdravnikov, ki pridejo po nasvet, kažejo, da jim zdravniki zaupajo in so jim hvaležni za pomoč.


Revija ISIS Zbornic1a7Oktober 2017 V oktobru so za pogovor po telefonu ali osebni obisk pri Zdravniškem ombudsmanu prav tako na voljo trijetermini. Prosta sta še termina pri Urški in Branetu. Na pogovor po telefonu ali obisk se naročite s klicem na številko:01 30 72 100 (recepcija zdravniške zbornice) ali po elektronski pošti: [email protected] in vam pri tem ni potrebnopovedati vaših osebnih podatkov.Oktober 2017Ime Datum Čas StatusDarja 3. oktober 2017 16.00–18.00 Že zasedenoBrane 12. oktober 2017 15.00–17.00 Še prostoUrška 26. oktober 2017 17.00–19.00 Še prosto Urnik Zdravniškega obmudsmana lahko vedno ažurno preverite na: https://www.zdravniskazbornica.si/zborni­ca-za-vas/zdravniski-ombudsman Zdravniški ombudsman deluje neodvisno (tudi od Zdravniške zbornice Slovenije) in nepristransko. Vsi stiki sostrogo zaupne narave in se nikjer ne beležijo. 15 evropskih zbornic skupaj protinasilju nad zdravniki Na 24. simpoziju zdravniških se ga predsedniki zbornic 14 evrop­ sprejetju resolucije poudarila dr.zbornic in združenj zdravnikov sre­ skih držav z delegacijami. Zdenka Čebašek - Travnik, pred-dnje in vzhodne Evrope – ZEVA, ki je sednica Zdravniške zbornicetokrat v organizaciji Zdravniške »To je prvi dokument združenja Slovenije.zbornice Slovenje 15. in 16. septembra ZEVA o tem, da se zdravniki jasnopotekal v Ljubljani, je bila na predlog zavedamo nasilja, ki smo ga deležni Dr. Max Kaplan, podpredse-Zdravniške zbornice Slovenije sogla­ pri svojem delu. V tem pogledu je to dnik Nemškega zdravniškegasno sprejeta Resolucija proti skupno stališče, zapisano v resoluciji, združenja, pa je povedal, da zdrav­nasilju nad zdravniki. Udeležili so prvi skupni odgovor na potrebe po niške zbornice in združenja s tem bolj odločni akciji proti nasilju,« je po sporočajo tako družbi kot tudi politič­ nim odločevalcem, da je to pomemb­ no področje, ki ga je treba urediti. Prav tako so sprejem pozdravile vse ostale podpisnice. Z resolucijo se je vseh 15 podpisni­ kov zavzelo za ničelno toleranco do nasilja nad zdravstvenimi delavci na vseh ravneh zdravstva ter da morajo biti tovrstne politike javno podprte. Nasilje nad zdravniki je treba jemati zelo resno in zoper nasilje uporabiti učinkovite ukrepe (tako varnostne kot sodne). Primere nasilja moramo sistematično beležiti na državni ravni in sodelovati pri pripravi varnostnih načrtov za preprečevanje nasilja tako za posamezne zdravstvene ustanove kot na ravni države. Okrepiti se mora izobraževanje na tem področju in izboljšati je treba nacionalno in evropsko zakonodajo za učinkovitejšo zaščito pred nasiljem.


Revija ISIS1Z8bornicaOktober 2017Odprtje spominske avle v SB Izola V četrtek, 14. septembra, so se v ljudje, ki odločajo o tem, kakšne dojeli, kaj se je zgodilo,« jeSplošni bolnišnici Izola s slovesnostjo zakone bomo sprejemali, niso poudarila.in odprtjem spominske avle s stalnorazstavo spomnili tragičnega dogodka,ki jim je lani za vedno vzel dobregasodelavca in prijatelja urologa LuisaGuillerma Martíneza Bustaman-teja. Predsednica Zdravniškezbornice Slovenije dr. ZdenkaČebašek - Travnik je ob tem vnagovoru zbranim sodelavcem indružini vnovič izrekla podporo insočutje. Ponovno pa je izpostavilatudi, da se ministrstvo za zdravje napredloge s strani zbornice še niodzvalo in začelo z uresničevanjemprepotrebnih sprememb za boljšozaščito zdravstvenega osebja nadelovnem mestu, kar je, kot jepoudarila, glede na posledicetragedije nerazumljivo. »Kot daLuis Guillermo MartínezBustamante (1980–2016) Luis Guillermo Martínez Busta­ 2012 izvoljen za generalnega sekretarja ostaja sled, ki priča o njegovi neizpetimante, dr. med., se je rodil 23. 6. 1980 Evropskega združenja specializantov veličini, naši ranljivosti in nikoli dovoljv Monterreyu (Mehika) mami medicin­ urologije. Specializacijo je zaključil leta sprejeti minljivosti.ski sestri in očetu zdravniku.  2013 in se pridružil urološkemu kolektivu Splošne bolnišnice Izola. »Slovo ni nikoli za vedno in Leta 2004 je z odliko zaključil nikoli dokončno; pomeni le, da teštudij medicine. Kot študent je bil v Z njemu lastnim navdušenjem in bomo pogrešali, dokler se ponov-letih 2003–2004 generalni sekretar marljivostjo je postopoma gradil no ne snidemo.«Mednarodnega združenja študentov sodoben urološki oddelek, ki je postalmedicine (IFMS). V tej vlogi je organi­ prepoznaven predvsem na področju Tvoji sodelavciziral in vodil številna srečanja, med endourologije in laparoskopske urolo­katerimi je spoznal tudi Mašo Šukun­ gije. Kot predstojnik urološkegada, dr. dent. med., ki je kasneje postala oddelka je skrbel za usklajeno innjegova življenjska sopotnica. strokovno brezhibno klinično delo, ob tem pa vsakodnevno dokazoval, da je v V Slovenijo je prišel leta 2007 in se središču njegovega videnja vedno stalpo opravljenem sekundariatu zaposlil v človek s svojo boleznijo in stisko.Splošni bolnišnici Izola kot mladspecializant urologije. Že med speciali­ 22. avgusta 2016 se je sredi smelihzacijo je svoje znanje nadgrajeval na načrtov, pronicljivih idej in nalezljive­klinikah v Italiji (Videm) in Španiji ga smeha nenadoma in tragično(Gran Canaria). Deloval je tudi v ustavilo srce Luisa Guillerma Martíne­mednarodnih organizacijah in bil leta za Bustamanteja, dr. med. Za njim


Revija ISIS Zbornic1a9Oktober 2017NNSZ* in delovanje OZBOdgovor na anonimno poslano pobudo in opozorila s strani skupine »delovno aktivnih zobozdravnikov«Krunoslav Pavlović, dr. dent. med. Uvrščanje zobozdravnikov v nika je odvisno, kako se znajde. nova pravila in narediti sistem boljkolektivni pogodbi je vsekakor proble­ Moram priznati, da sem bi tudi sam pregleden. O vsem tem bodo v tem inmatično za vse, ne samo za ortodonte. rahlo zmeden ob razmišljanju, katere naslednjem mesecu potekali pogovoriKo prebiram vaše pismo, ugotavljam, kvalitete naša družba opazuje in tako z MZ kot tudi z ZZZS, kjer vidim,da so problemi ortodontije zrcalni nagrajuje… Mislim, da bi morali biti da se vzpostavlja pozitivna energija.problemom v zobozdravstvu za medsebojno bolj kolegialni in ne Pripravljamo samostojni zobozdravni­odrasle. Strinjam se z vami, da so neprestano gledati en drugemu v ški pravilnik o pripravništvu in skupajprogrami podhranjeni in posledično krožnik ter ga samo kritizirati, da bi z medicinci enotnega za specializacije.so tudi sredstva za plačilo kolegov sami pridobili več… Zahvaljujemo se za produktivnomanjša oz. izgovori nadrejenih toliko sodelovanje s Svetom za izobraževanješirši. Splošno zobozdravstvo se sooča Tako v splošnem zobozdravstvu (SIZ). S pravilniki skušamo uvestiz enakimi problemi in Odbor za kot v drugih specialnostih obstajajo kakovostno mentoriranje, povečujemozobozdravstvo (OZB) se zavzema za kolegi, ki kljub visoki starosti (nad 70 glas pripravnikov in specializantov,povečanje programov in ukinitev let) vsaj uradno še vedno opravljajo omogočamo bolj nadzirano kroženjekoncesijskega sistema. Slednje seveda storitve. OZB se zaveda tega proble­ ipd. Skupina kolegov se intenzivnone pomeni ukinitve ZZZS-programov ma, ker ravno ta podaljševanja v ukvarja s pisanjem novega statuta inza zasebnike, ampak ukinitev pravice nedogled odvzemajo mladim kolegom pripravlja vse potrebno za ustanovitevlokalne in državne politike, da odloča, delovna mesta. Ne gre več toliko za to, samostojne zobozdravniške zbornice.kdo bo dobil program in kdo ne. Vse kje bo program ostal (v javnem Začeli smo pisati nove standarde inpogosteje opažamo, da ravno konce­ zavodu ali za odškodnino koncesio­ normative, vključeni bodo v modrosijski sistem na široko odpira vrata narju v zasebnih rokah), kot to, da so knjigo. Pri tem intenzivno sodelujemokorupciji in klientelizmu v zdravstvu. najbolj ranljivi naši mladi kolegi na z vsemi specialnostmi, da bi pripraviliČe natančneje pogledamo tudi razpise začetku poti in nujno potrebujejo kakovosten in argumentiran doku­številnih občin, se te ne ozirajo na svobodno zaposlitev. Zdi se nam, da je ment, ki je nujen po že preživeti zelenistrokovno usposobljenost, delovne bil v javnih zavodih, vsaj po večini, v knjigi. V zelo kratkem času nam jeizkušnje kolegov, ampak si izmišljuje­ tem pogledu ZUJF po eni strani zelo uspelo razpisati strokovne nadzore, žaljo pravne potegavščine, ki bodo koristen, spet po drugi preveč agresi­ z razpisom specializacij čakamo MZ inomogočile pridobitev koncesije točno ven. Vsekakor se je treba s kolegi sprejetje podzakonskih aktov. Sodelo­določenemu kolegu. V številnih pogovoriti o njihovem realnem delu. vanje v Splošnem dogovoru odpirarazpisnih postopkih se visoko strokov­ Osebne podatke kolegov, ki ste jih nova razmišljanja, tudi partnerjev, oni kadri v obupu obračajo za pravno izpostavili, in tudi njihovo angažira­ oblikovanju novega modela pogajanj,pomoč na zbornico. Kolegom svetuje­ nost v različnih oblikah, ki jih sistem ki bi bil bolj življenjski, predvsem pamo, a žal imajo župani škarje in dopušča, smo delno poznali, nekaj je bolj ažuren. Z opisom dela splošnegaplatno v svojih rokah, saj jim to novega. Zbornica je v različnih po­ zobozdravnika skušamo na novoomogoča zakon. Prepričani smo, da stopkih opozarjala na nepravilnosti. ovrednotiti tudi delo zaposlenihlahko en kolega opravlja en program Menim, da bi se morali znotraj Slo­ zobozdravnikov v javnih zavodih, sajkaterekoli zobozdravstvene stroke. venskega ortodontskega društva njihovo delo presega obstoječo kolek­Vsekakor pa naše sposobnosti niso dogovoriti, kako naprej in kako bi bili tivno pogodbo in ga je treba definiratiomejene s programom in se lahko lahko bolj enakopravni. tudi glede na posebne pogoje dela.poleg slednjega odločimo za zasebno Problem skušamo rešiti z intenzivnimprakso ali pa program presegamo za Zaradi natančnosti in velike sodelovanjem s sindikatom zobozdrav­dodatno plačilo. Mislim, da bi lahko izpostavljenosti kolegov ter etičnega nikov DENS. V prihodnosti si vsiZZZS financiral dovolj programov za stališča uredništva Isis se za objavo želimo boljše, transparentno zobo­zobozdravstvo, da bi lahko vsak od vašega pisma nismo odločili. Veseli zdravstvo in medsebojnega sodelova­kolegov v državi opravljal svojega. Res nas, da opozarjate na nepravilnosti, ki nja.pa trenutne kaotične razmere v se dogajajo, vendar bi bili še bolj veseli,sistemu dopuščajo iznajdljivost da predlagate rešitve ali sami aktivno * NNSZ – neznani novi sindikat zobozdrav­kolegov. Od etike in morale posamez­ pristopite k reševanju. Nepravilnosti v nikov današnjem sistemu želimo v OZB odpraviti. Vsekakor si želimo napisati


Revija ISIS2Z0bornicaOktober 2017Iz dela zborniceKljučne spremembe zakona ZZdrS ter glavneposledice za člane zbornice Iz 440. Biltena, 20. 7. 2017 3. Specializant kot izbrani prvenstveno politično-zakonodajne osebni zdravnik, pediater ali odločitve. Konkretna izvedba v zako­ Državni zbor je na seji dne 12. julija ginekolog nu predvidenih sprememb se bo v2017 po nujnem postopku sprejel Določba, ki ureja to področje, se prihodnje opredeljevala v podza-Zakon o spremembah in dopolnitvah začne uporabljati s 1. januarjem konskih aktih, kjer čaka našeZakona o zdravniški službi, ki ureja 2018. strokovne službe veliko dela. Priprenos financiranja podiplomskega pripravi podzakonskih aktov pa bostausposabljanja zdravnikov in zobo­ 4. Zaposlitev specializanta vodstvo in izvršilni odbor zbornicezdravnikov ter v sistem podiplomskega Specializant, ki je izbran na skupaj s strokovnjaki strmela kusposabljanja zdravnikov vnaša kar nacionalnem razpisu, se za čas zagotavljanju maksimalne stopnjenekaj sprememb, ki smo jim v zdravni­ opravljanja specializacije zaposli samoregulacije.ški zbornici neprekinjeno nasprotovali. pri pooblaščenem izvajalcu, ki ga določi zbornica, specializant, Žiga Novak, mag. prav., ZZS Državni svet je nato na seji dne 18. izbran na razpisu za izvajalce, pajulija 2017 glasoval o predlogu odložil­ se za ta čas zaposli pri izvajalcu Podcenjenostnega veta, ki ga je vložila Komisija za zdravstvene dejavnosti v mreži zdravstvenihlokalno samoupravo in regionalni javne zdravstvene službe. storitevrazvoj, vendar odložilni veto ni bilizglasovan. 5. Financiranje podiplomskega Iz 441. Biltena, 3. 8. 2017 usposabljanja V nadaljevanju vam podajamo Financiranje podiplomskega Ministrstvo za zdravje je konecinformacije o ključnih novostih usposabljanja zdravnikov in julija 2017 objavilo prikaz finančnegasprejetega zakona ter podatek o tem, zobozdravnikov se prenese s stanja bolnišnic, s poudarkom nakdaj stopijo v veljavo. sredstev Zavoda za zdravstveno primanjkljajih, neporavnanih zapadlih1. Ponovna uvedba sekundariata zavarovanje Slovenije na proračun obveznostih in likvidnostni situaciji. Republike Slovenije. Za zdravnike, Določba, ki ureja sekundariat, se ki so oz. bodo specializacijo V Zdravniški zbornici Slovenije začne uporabljati s 1. februar- začeli opravljati do 31. de- menimo, da je država primanjkljaj jem 2018. cembra 2019, velja enaka povzročila sama z nepremišljenimi2. Nov način razpisovanja spe- obveznost, z razliko, da varčevalnimi ukrepi v preteklosti. S cializacij v letu 2018 sredstva vračajo Zavodu za tem je kot ustanovitelj ogrozila delo­ Specializacije se bodo v letu 2018 zdravstveno zavarovanje vanje bolnišnic in izvajanje javne začele razpisovati na nacionalni Slovenije, prav tako pa so prosti službe na sekundarni in terciarni ravni ter za določenega izvajalca, obveznosti, če do sklenitve delov­ ravni. Za zagotavljanja stabilnega pri čemer je določeno, da mora biti nega razmerja ne pride pod poslovanja bolnišnic v letošnjem letu vsaj 10 odstotkov vseh razpisanih določenimi pogoji. in naslednjih letih bo treba zagotoviti mest na nacionalni ravni, še naprej dodatna sredstva za pokritje posledic pa obstaja možnost razpisa za 6. Vročanje odločbe o članarini preteklih škodljivih varčevalnih znanega plačnika. Predlog števila Odločba o članarini se ne vroča ukrepov. Analiza vzrokov primanjklja­ in vrst razpisanih specializacij bo več osebno v skladu z Zakonom o jev javnih zavodov v zdravstvu je dvakrat letno pripravil odbor, splošnem upravnem postopku, dostopna na: http://www.mz.gov.si/ sestavljen iz dveh predstavnikov temveč z navadno vročitvijo, si/pogoste_vsebine_za_javnost/ Ministrstva za zdravje, predstavni­ vročitev pa se šteje za opravljeno analiza_vzrokov_primanjkljajev_jav­ ka zbornice, predstavnika Združe­ 15. dan od dneva odpreme. nih_zavodov_v_zdravstvu/ nja zdravstvenih zavodov Slovenije V Zdravniški zbornici Slovenije in predstavnika NIJZ, končno odločitev o številu in vrstah menimo, da je kljub zgrešenemu razpisanih specializacij pa bo imel postopku in uvajanju sprememb v minister za zdravje. nasprotju z željami članov treba minimizirati slabe učinke te


Revija ISIS Zbornic2a1Oktober 2017 Članstvo ZZS 2017 o delovnem času zdravnikov in povabilo, da sodelujejo v mednarodni zobozdravnikov. Obe vodstvi sta se raziskavi z naslovom: Klinična validaci- Iz 442. Biltena, 17. 8. 2017 strinjali, da je v prihodnjih mesecih ja novega modela oralnega zdravja, in treba poiskati rešitve, ki bodo izvedlji­ povezavo do raziskave. Zbornica enkrat letno pripravi ve tudi v praksi. Zbornica je izpostavi­pregled stanja članstva. Za končni la še, da bo v Aneksu št. 1 k Splošne­ Nosilca javnozdravstvene medna­izdelek – Tabelo članstva, ki je obja­ mu dogovoru za leto 2017 predlagala rodne raziskave sta izr. prof. dr. Mikevljena na spletni strani, je potrebnega širitev števila splošnih ambulant v T. John z Univerze v Minnesoti, ZDA,kar nekaj dela, kot je npr. prečiščeva­ obsegu 30 timov. Po oceni ZZZS, kot in izr. prof. dr. Ksenija Rener Sitar znje različnih baz podatkov, pridoblje­ je povedal generalni direktor Medicinske fakultete v Ljubljani,nih iz registra. Člane z več zaposlitva­ Marjan Sušelj, bi v prihodnjih petih Slovenija. Izsledki raziskave bodo vmi uvrstimo le v eno ustanovo, in letih v zdravstvu potrebovali kar od pomoč pri oblikovanju novega kon­sicer glede na delež zaposlitve. Člane z 500 do 600 novih timov, s čimer naj cepta ustnega zdravja.več licencami uvrstimo le pod eno bi ZZZS dal znak Ministrstvu zapodročje. Pri uvrstitvi v področje zdravje, da zdravstvena blagajna Z raziskavo želijo raziskovalciupoštevamo zadnjo podeljeno licenco potrebuje več denarja. ZZZS je sprejel ugotoviti, kako zobozdravniki razvr­ali področje dela, v kolikor nam ga je povabilo za sodelovanje v delovni ščajo ustnozdravstvene težave pacien­član javil. Članstvo je prikazano po skupini Ne dopuščajmo nasilja nad tov, s katerimi se vsakodnevno sooča­kategorijah (glede na vrsto ustanove) zdravniki, zbornica pa je pozdravila jo v zobozdravstvenih ordinacijah, inaktivni v zdravniški službi, zaposleni pobudo ZZZS, ki načrtuje oblikovanje razloge, zaradi katerih pacienti iščejodrugje in upokojeni člani ter po delovne skupine za prenovo obračun­ strokovno pomoč. Ugotavljali bodokategorijah zdravniki, zobozdravniki skih modelov v zdravstvu. tudi, ali se zobozdravstvene težave(glede na specialistična področja) in pacientov razlikujejo med državami inostali (še nimajo veljane licence). Klinična različnimi stomatološkimi special­ validacija nostmi. Tabelo članstva si lahko ogledate novega modelana povezavi: https://www.zdravni­ oralnega Raziskava je že v teku v ZDA,skazbornica.si/informacije-publikaci­ zdravja Nemčiji, Švici, Avstriji, Kolumbiji, naje-in-analize/statistika-in-analize. Švedskem in Japonskem. V kratkem Iz 445. Biltena, 7. 9. 2017 bodo v raziskavo vključili poleg Tabela je osnova tudi za druge Slovenije še: Madžarsko, Hrvaško,analize, ki jih zbornica pripravlja za Vsi aktivni zobozdravniki in zoboz- Srbijo, Makedonijo, Grčijo, Italijo,svoje ali zunanje potrebe. dravnice, ki opravljajo zobozdravniško Španijo, Portugalsko, Belgijo, Veliko delo v splošni ali specialistični zobo­ Britanijo, Irsko, Finsko, Dansko, Maja Horvat, Oddelek za zdrav- zdravstveni ambulanti, so v začetku Rusijo, Poljsko, Kitajsko, Avstralijo, stveno ekonomiko, plan in analize septembra po elektronski pošti prejeli Južno Korejo, Indijo, Jemen, Savdsko Arabijo, Kuvajt, Ruando, Angolo, Čile, Sodelovanje Brazilijo, Panamo in Kanado. med zdravniško Sodelovanje slovenskih zobo­ zbornico in zdravnikov in zobozdravnic v medna­ ZZZS rodni raziskavi je na predlog izr. prof. dr. Ksenija Rener Sitar odobril izvršil­ Iz 446. Biltena, 14. 9. 2017 ni odbor zdravniške zbornice. V ponedeljek, 11. septembra 2017, OZB o strategiji razvojasta se vodstvi Zdravniške zborni- zobozdravstvene dejavnosti doce Slovenije in Zavoda za zdrav- leta 2027stveno zavarovanje Slovenijesestali na rednem medsebojnem Iz 446. Biltena, 14. 9. 2017 nanaša na zobozdravstvo. Vabljenasestanku. Dr. Zdenka Čebašek - na sejo odbora Vesna KerstinTravnik je vnovič opozorila na Odbor za zobozdravstvo (OZB) je Petrič z Ministrstva za zdravje jetežave, ki jih v praksi prinašajo minuli teden obravnaval pripravo pojasnila, da gre za osrednji strateškinovosti iz Splošnega dogovora za leto Strategije razvoja osnovne dokument, ki naj bi bil konsenz vsake zdravstvene dejavnosti v Slove- od strok v osnovnem zdravstvu. niji do leta 2027 v delu, ki se Dodala je, da je treba strategijo


Revija ISIS2Z2bornicaOktober 2017oblikovati kot vizijo prihodnosti – V nadaljevanju na kratko povze­ Pobudi zakako se želi določena stroka, npr. mam, kako se na opisano odzivamo na zaščitozobozdravstvo, razvijati v naslednjih zbornici: zdravstvenih10 letih – in da je besedilo še odprto • Zdravniški ombudsman: gradimo delavcev predza potrebne dopolnitve in opis dobrih nasiljem praks. Odbor je sklenil, da bo predlo­ dejavnosti zdravniškega ombud­ge, ki jih je že podal, še dopolnil. Prav smana, v okviru katerega že Iz 446. Biltena, 14. 9. 2017tako je bil v dopolnitev vsem članom delujejo svetovalci (objave v vsakiodbora dan prvi delovni osnutek številki Biltena in na spletni strani Zdravniška zbornica je nanovih standardov in normativov za ZZS). Dogovarjamo se za obuditev predlog delovne skupine Nezobozdravstvo v skladu s strokovnimi Sveta za mediacijo, katerega dopuščajmo nasilja, v katero sokriteriji in standardi. Osnutek bo nato nosilec je dr. Završnik iz Maribo­ poleg pobudnice ZZS vključeni pred­šel v širšo razpravo zobozdravnikom ra; njemu je tudi zaupana pobuda stavniki Zbornice-Zveze, Strokovnegain zobozdravnicam. za ponovno vzpostavitev delova­ združenja izvajalcev zdravstvene in nja. V sredo, 13. septembra, bo babiške nege Slovenije (SZIZBNS), Ne dopuščajmo prvi klubski večer ZZS na temo Visoke zdravstvene šole Celje in nasilja v zdravniškega ombudsmana. Policijske uprave Ljubljana, Ministr- zdravstvu • Zbornica vodi projekt Ne dopu- stvu za zdravje poslala pobudo, ščajmo nasilja, v katerega so poleg da zakonsko uredi področje Uvodnik iz 445. Biltena, 7. 9. 2017 ZZS vključeni še medicinske nasilja v zdravstvu, da jasno sestre, določene izobraževalne opredeli nasilje nad zdravstveni- Med pripravami za pisanje dana­ institucije, policija in nekateri mi delavci in da določi potrebnešnjega uvodnika so me obvestili, da na strokovnjaki. Naslednji sestanek ukrepe za preprečevanje nasilja.zbornico kliče zdravnica, ki ji je delovne skupine bo 12. septembrapacient grozil z nožem. Zdravnica 2017 ob 15.30. Sestanek je odprte­ Na ZZZS pa je zbornica naslo-doživeto opisuje napeto vzdušje v ga tipa. vila ponovno pobudo za dopolni-delovnem okolju, kjer preobremenjeni • Začeli smo z izobraževanji, ki jih tev Pravil obveznega zdravstve-zdravniki, pa tudi drugi zdravstveni vodijo kolegi zdravniki iz zavoda nega zavarovanja, in sicer tako, dadelavci postajajo nestrpni in žaljivi Medicinski trenerji. Izobraževanja se med razloge, zaradi katerih lahkoeden do drugega. V zadnjem tednu so objavljena na portalu Domus izbrani osebni zdravnik predlaga preki­praktično vsak dan dobim sporočilo Medica, za zdravnike in zobo­ nitev izbire zavarovane osebe, vnesezdravnika, ki mi opisuje situacijo, zdravnike so brez kotizacije. tudi izrecna omemba fizičnega inpovezano z nasiljem na delovnem V Moravskih Toplicah bo ta verbalnega nasilja zavarovane osebe domestu. Z navadno pošto je prispela vikend strokovno srečanje 10. Za­ zdravnika in njegovih sodelavcev.anonimna prijava nasilnega dogodka dravčevi dnevi, na katerem bo večnad zdravnikom na predvidenem predavanj namenjenih varnosti v Pozivobrazcu, ki je na spletni strani zdrav­ našem delovnem okolju. 14. in 15. izvajalcemniške zbornice. V tej (anonimni) septembra bo v Ljubljani sestanek varnostnegaprijavi je napisano, da so v devetih predsednikov zdravniških zbornic ukrepadneh izpolnili šest obrazcev o inciden­ južne in jugovzhodne Evrope, osre­ obveznegatu z istim pacientom. Ta storilec zdaj dnja delovna tema (na moj predlog) psihiatričnegaod ustanove zahteva opravičilo za to, bo nasilje v zdravstvu. Vsa gradiva zdravljenjakar je bilo izrečeno s strani zdravnika. tega sestanka bodo dostopna naVodstvo ustanove ga ni zaščitilo, spletni strani. Iz 445. Biltena, 7. 9. 2017temveč breme odgovornosti za ravna­ Vsi ti dogodki so namenjeninje v tem primeru prevalilo na zdrav­ pripravi jasnih in učinkovitih navodil Ministrstvo za zdravje ponovnonika.  o tem, kako preprečiti nasilne dogod­ poziva vse zainteresirane zdrav­ ke, kako se odzvati, ko do njih pride, Nasilje v zdravstvenem sistemu je in kako nuditi psihosocialno pomočobčutiti praktično povsod, žrtve se žrtvam nasilja. S svojimi sporočili,počutijo nezaščitene, storilci pa vprašanji in predlogi lahko sodelujeteostajajo nekaznovani. Kako izstopiti iz pri tej široki akciji zdravniške zborni­teh nevarnih razmerij? ce. Če ste žrtev nasilja, ne molčite več. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik


Revija ISIS Zbornic2a3Oktober 2017stvene zavode za posredovanje vlog Izobraževanja Garanjeza pridobitev pravice izvrševati in dodelitev zdravnikovvarnostni ukrep obveznega psihia­ kreditnih točk ohranjatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvozdravstvenem zavodu in varnostne­ Iz 442. Biltena, 17. 8. 2017ga ukrepa obveznega psihiatričnega Iz 445. Biltena, 7. 9. 2017zdravljenja na prostosti. Za ponovni Na osnovi vaših prošenj in povra­poziv se je ministrstvo odločilo, ker tnih informacij o uporabi storitev »Če bi zdravniki začeli delatije do 31. avgusta prejelo le eno vlogo Zdravniške zbornice za člane v takšnem ritmu kot denimoenega zdravstvenega zavoda. zbornične službe pospešeno pripra­ kolegi v Avstriji, bi se sistem vljamo poenostavitve postopkov in enostavno sesul,« je v intervjuju za Od boljšega uporabnikom bolj prijazne rešitve na septembrsko Vivo opozorila predsed­ timskega dela spletni strani. Vse ključne informaci­ nica zdravniške zbornice dr. Zdenka do reševanja je, potrebne za strokovno usposablja­ Čebašek - Travnik. Poudarila je, da konfliktov in nje za podaljševanje licenc, so vam so »zdravniki preobremenjeni in kreativnosti zdaj na spletni strani zbornice na preutrujeni ter velikokrat izpostavlje­ voljo na enem mestu: pod zavihkom ni zelo stresnim situacijam, na kar Iz 445. Biltena, 7. 9 2017 Karierni razvoj v podmeniju Stalni pogosto pozabljamo. Tako kot poza­ strokovni razvoj (https://www. bljamo, da imajo izven ambulant V torek, 5. septembra 2017, je zdravniskazbornica.si/karierni-ra­ svoje življenje, ki si ga morajo ureditibila uspešno izvedena prva v seriji zvoj/stalni-strokovni-razvoj). in dnevno prilagajati napornemudelavnic za nadgradnjo osebnih urniku. Poleg tega se na vseh ravnehkompetenc vodenja in mehkih Tu lahko dostopate do: elektron- soočajo tudi s pritiski nadrejenih,veščin, ki jo je pripravila izkušena ske vloge za dodelitev kreditnih bolečimi medsebojnimi odnosi inzdravniška ekipa Medicinski trenerji. točk – obrazec »Predlog za oceno ponižanji.«Odzivi udeležencev so bili zelo dobri. strokovnih vsebin – individualnaPrva tema je bila timsko delo in kako vloga«. Prav tako je tu na voljo Li­ Vir: septembrska številkaizboljšati delovno vzdušje. Na delav­ cenčnik (to je dostop članov do revije Vivanici so bili udeleženci aktivno vklju­ seznama vseh izobraževanj in prijavčeni v stresne situacije, ki se lahko na izobraževanja). Seznam vseh Stiki z javnostmipojavijo v dnevni rutini. Z refleksijo izobraževanj in prijave najdete tudidogajanja so v odprti razpravi iskali na: www.domusmedica.si. Sredi avgusta je vodenje oddelkaključne vidike pozitivnega sodelova­ za stike z javnostmi in trženjenja in na ta način pridobili orodja in Zbrani in prevzela nova sodelavka Andre-metode, ki jih bodo lahko uporabili objavljeni ja Basle. Je univerzitetnapri vsakodnevnem delu. zapisniki diplomirana novinarka. Ima več RSK-jev kot 18 let delovnih izkušenj. V Teme prihodnjih delavnic so: zdravniški zbornici prevzema3. oktober 2017: Kako vodim sebe? Iz 445. Biltena, 7. 9. 2017 naloge: stiki z javnostmi, trženje18. oktober 2017: Izgorelost in in koordinacija projektov.profesionalizem v medicini Od tega tedna so na spletnih Je proaktivna in komunikativna7. november 2017: Kreativno straneh zdravniške zbornice na enem ter vedno odprta za vaše pobude,razmišljanje mestu dostopni zapisniki letošnjih sej  predloge, mnenja in informacije,22. november 2017: Javno Razširjenih strokovnih kolegijev ki bi jih želeli sporočiti članom alinastopanje (RSK), ki so nam bili posredovani. javnosti. Dosegljiva je po telefonu Podstran je umeščena v Informaci- na številki: 01 30 72 151 ali 041 Celotna serija delavnic je za člane je, publikacije, pod zavihkom 274 590 ali po elektronski pošti:Zdravniške zbornice Slovenije Zapisniki RSK-jev, kjer bodo odslej [email protected]čna. Število udeležencev je objavljeni vsi zapisniki prihodnjih sej zbornica.siomejeno na 15. Vsaka delavnica šteje RSK-jev, ki nam jih bodo le-ti poslali. tudi za kreditne točke. Vljudnovabljeni!


Revija ISISA24ktualnoOktober 2017Raba tobaka ni hedonizem,ampak odvisnostTobak (še) vedno javnozdravstveni problem?Dr. Tomaž Čakš, dr. med., nacionalni sodelavec SZO za področje rabe tobakaza Slovenijo Odgovor na v podnaslovu postavljeno vpra­ Avtorica slike: Cindy Ho.šanje je žal pritrdilen in tako bo ostalo, dokler boobstajala tobačna industrija. Epidemija rabe izdelkov (vodne pipe, e-cigarete); postavljatobaka je še vedno zelo razširjena: vir je tobačna prodajalne tobaka (kioske) v neposredniindustrija, vektor marketing tobačnih izdelkov in bližini šol; pospešuje čezmejno oglaševanje,druge aktivnosti tobačne industrije, senzitivni uporabo interneta in podtalno promocijo.organ pa večinoma otroci in mladi. V državah v razvoju, kjer zakonodaje ni: Ugotovimo lahko, da tobačna industrija ves Tobačna industrija intenzivno oglašuje,čas poskuša zmanjševati zavedanje, kakšen jevpliv tobaka na zdravje, in v tem smislu tudi promovira »kadilski življenjski slog«; ponujavplivati na zdravnike in študente medicine. vzorčne cigarete (sampling); ustvarja lepoTobačna industrija potrebuje za vsakega mrtvega oblikovane ovitke tobačnih izdelkov; omogo­kadilca vsaj enega novega, da ji posel cveti dalje. ča hitro dostopnost itd.Mehanizmi vplivanja tobačne industrije soodlično opisani v knjigi Zlati holokavst in jo Tobačna industrija trdi, da je svobodnatoplo priporočam v branje vsem kolegicam in volja vsakega posameznika, ali kadi ali ne.kolegom. Težko govorimo o svobodni volji takrat, ko Žalostno je, da slike, kot je ta na desni, ne gre za bolezen odvisnosti. Odvisnost je daleč odganejo in ne prizadenejo menedžerk/menedžer­ svobodne volje in predstavlja velik motiv, dajev podjetij, ki proizvajajo in prodajajo tobačne življenje sebe in vseh okoli nas podredimo svojiizdelke in se dobro zavedajo, da bo takšen otrok, odvisnosti. Velja tudi za kajenje, ne zgolj zače bo imel srečo, pristal v društvu onkoloških alkohol in prepovedane droge. Ko tobačnibolnikov, pri čemer je vodilna oseba v TobačniLjubljana sedaj podpredsednica Društva onkolo­ških bolnikov Slovenije in članica upravnegaodbora. Kakšna hipokrizija in brezvestnost!Tobačna industrija iz nesreče drugih kuje ogro­mne dobičke, s tem ko proizvaja in prodajasmrtonosni izdelek in išče nove kadilce medženskami, revnimi in predvsem mladimi. Človekse ne rodi s potrebo po nikotinu, to potreboustvari tobačna industrija.Kako deluje tobačnaindustrija danes? V razvitem svetu, ki ima primerno zakonodajo: Zaradi omejitve oglaševanja izkorišča kulturo (filme, gledališča, oglase za kulturne dogodke); izrablja različna mladinska sreča­ nja; ustvarja posebno oblikovane ovitke tobačnih izdelkov in nove vrste tobačnih


Revija ISIS Aktualn2o5Oktober 2017industriji uspe zasvojiti človeka, ji bo škim (in drugim poklicnim zdravstve­ Kako lahko zdravniška združenjata vsak dan plačeval do svoje prezgo­ nim) organizacijam glede (ne)delova­ pomagajo svojim članom pri njiho­dnje bolezni in smrti. nja na področju obvladovanja rabe vem delu s tobakom? Predvsem bi tobaka in opozoril na metode, ki jih morala sama razumeti, kateri so cilji, Tobačna industrija je občasno uporablja tobačna industrija, da se kakšna je dinamika in kakšne so oviredonirala v dobrodelne namene, vrine v različne zdravstvene organiza­ pri obvladovanju rabe tobaka invendar je nato bistveno več denarja, cije in deluje »kvazihumanitarno«. preprečevanju bolezni, povezanih skot ga je namenila donaciji, porabila tobakom. Vedno znova bi bilo dobroza promocijo svoje »dobrodelne Svetovna zdravstvena organizacija opozarjati, da raba tobaka ni hedoni­geste«. Povsem nesprejemljive so (SZO) je ocenila zmanjševanje kajenja zem, kakor bi ga želeli prikazati tudiutemeljitve, ki vračajo kajenje na kot najvišjo prioriteto pri javnozdrav­ nekateri kolegi, ampak je odvisnost, kigledališke odre. Svoboda umetniškega stvenih akcijah v evropski regiji in si vodi v prezgodnjo bolezen in smrt. Vustvarjanja ni povezana s kajenjem in zadala cilje, da bi Evropa postala okviru zdravniških združenj in obnjegovo promocijo, povezana pa je z regija brez s tobakom povezanih podpori njihovih vodilnih bi bilodonacijami tobačne industrije kultur­ bolezni, smrtnosti in zasvojenosti, da primerno, da bi strokovnjaki pripravi­nim ustanovam z denarjem, ki se ga bi se spremenilo dojemanje kajenja, li usmeritve za pomoč pri odvajanjudrži kri. Predlog, da se dovoli kajenje da kajenje ni nekaj normalnega in da od kajenja ter glede konkretnihtam, kjer se odvija kultura, je še večina ljudi ne kadi. Pomembno je problemov, ki jih imajo zdravniki priposebej zaskrbljujoč, saj so tudi igralci ustvarjanje okolja, v katerem postane obvladovanju epidemije rabe tobaka.zaposleni in si enako zaslužijo čist tobak manj zaželen, manj sprejemljiv Oblikovali bi lahko strategije inzrak med svojim delom, kot tudi vsi in manj dostopen. povezave ter poiskali promotorje medtisti, ki z njimi delajo (snemalci, člani zdravniških združenj in poiskalirežiser, tehniki). Bo režiserju dovolje­ Zdravniki so v enkratnem položa­ podporo tudi izven strokovnih zdru­no, da sili igralca v kajenje vsak večer, ju, da lahko pomagajo kadilcem ženj, tako moralno kot finančno, medčeprav se ve, da od nikotina postaneš prenehati kaditi. Tako sami kot različnimi zdravniškimi in drugimiodvisen, ker je to droga? Zeliščnim njihova združenja uživajo veliko strokovnimi združenji, Ministrstvomcigaretam manjka natanko to – niso zaupanja. Kljub temu pa tega vpliva za zdravje, Zavodom za zdravstvenodroga. In s tem se verjetno ne znajo velikokrat ne uporabljajo pri prepre­ zavarovanje Slovenije, SZO ter nevla­sprijazniti tisti igralci, ki kadijo. čevanju epidemije rabe tobaka in dnimi organizacijami.Trditev, da se užitka pri kajenju ne da bolezni, povezanih z njim. Strinjam sepokazati, če ne gre za pravi tobak, je z g. Šolmajerjem, da s strani zdravniš­ Zavedam se vrste ovir, ki omejuje­za lase privlečena. Ravno igralci so kih stanovskih organizacij ni bilo jo zdravnike pri večji aktivnosti natisti, ki verodostojno uprizorijo vse od dovolj narejenega na tem področju. tem področju, predvsem pomanjkanjaumiranja do ljubezni, pa ne bi znali Verjetno se mnogi zdravniki in celo časa in preobremenjenosti, pa tudipokazati kajenja! vodilne osebnosti v zdravniških premajhnega zavedanja in poznavanja združenjih še vedno ne zavedajo problematike ter premalo znanja,Zdravniki, zdravniške dovolj problemov, povezanih z epide­ kako pomagati zasvojenim z nikoti­organizacije in tobak mijo rabe tobaka. Zdravniška zborni­ nom. Posebna težava so zdravnikove ca Slovenije (ZZS) je nudila precejšnjo lastne kadilske navade, ki odražajo in Marsikdo od kolegov meni, da podporo v času, ko sta jo vodila mag. vplivajo na njegov odnos do tobaka,tobak in z njim povezane bolezni v Bitenc in prof. Pegan. Takrat sem bil s saj zdravniki, ki kadijo, težje pomaga­Sloveniji niso več tako hud problem. strani ZZS imenovan v Upravni odbor jo svojim pacientom, da bi prenehaliŽal ni tako. Kljub dokaj dobri, vendar EFMA/WHO (European Forum of kaditi.še pomanjkljivi zakonodaji in padcu Medical Association/WHO) in pri temdeleža kadilcev med odraslimi prebi­ združenju štiri leta vodil Tobacco Aktivna vloga zdravniških zdru­valci je nikotin še vedno razširjena Action Group. Z novim vodstvom ZZS ženj je pomembna pri oblikovanju nadroga, odvajanje od te odvisnosti ter interesa ni bilo več, s tem pa tudi ne znanju utemeljenih javnozdravstvenihbolezni, povezane s tobakom, pa še posluha za aktivnosti na tem podro­ načrtov in dejavnosti v zvezi z obvla­vedno velik izziv za zdravnike in čju. Na žalost še vedno ugotavljam, da dovanjem rabe tobaka, s pospeševa­zobozdravnike. Kajenje je še vedno se marsikateri zdravnik, pa tudi njem in podporo izvajanju dokazanihključni preprečljivi vzrok bolezni in vodstva stanovskih organizacij, strategij za odvajanje od kajenja tersmrti na svetu. zadovolji s tem, da reče, da je »zakon ozaveščanju svojih članov o pomenu sprejet in sedaj na tem področju ni zdravnika pri odvajanju od kajenja. G. Luka Šolmajer, mag. farm., je v več potrebno biti aktiven«. Vendar ni Uspešne so že zelo kratke intervencijesvojem prispevku v 7. številki revije tako. Zdravniki bi morali biti promo­ med kliničnim pregledom.Isis opozoril na dve pomembni torji in koordinatorji znanstvenih indejstvi: postavil je ogledalo zdravni­ družbenih aktivnosti. Takšna intervencija se lahko izvede v obliki petih točk:


Revija ISISA26ktualnoOktober 2017 –– Vprašati pacienta, ali kadi, in –– Obrazložitev narave odvisnosti odvajanju od kajenja. Vsekakor pa ne to zabeležiti. od tobaka in na dejstvih smejo dovoliti, da jim tobačna indu­ utemeljeni pristopi za zdrav­ strija podtika trojanske konje v obliki –– Dati osebnostno podprt ljenje te odvisnosti. oseb ali prikritih donacij in se na ta nasvet, naj s kajenjem prene­ način razvrednoti aktivnosti na tem ha. –– Združitev mednarodnih področju. podatkov o uspešnih strategi­ –– Oceniti težo zasvojenosti in jah, kako pomagati kadilcem, Viri tveganja. da prenehajo s kajenjem, tako pri skupinskih kot individual­ 1. How do you Sell Death, Campaign for –– Pomagati tistim, ki želijo nih pristopih. Tobacco-Free Kids, Washington DC, 2001 prenehati, vključno s svetova­ njem o farmakoterapiji, kjer je –– Predstavitev konkretnih 2. Tobacco&The Rights of the Child, WHO/ to potrebno. primerov za ilustracijo, kako NMH/TFI/01.3 Rev.1, 2001 naj bi zmanjševanje kajenja –– Urediti vodenje in spremljanje promovirali skozi zdravstveni 3. Tobacco and Poverty: a vicious circle, pacientov. sistem. WHO/NMH/TFI/04.01, 2004 V strokovni literaturi so jasno –– Združitev ključnih ukrepov 4. The Role of Health Professionals inpodane ugotovitve, da ima intenzivno vsestranskega nacionalnega Tobacco Control, WHO Tobacco Freesvetovanje velik uspeh pri posame­ programa obvladovanja Initiative, 2005znih pacientih. Pokazalo se je, da že tobaka.preprosto spraševanje pacientov o 5. ČAKŠ, Tomaž. Opustite kajenje innjihovih kadilskih navadah lahko –– Predstavitev tobačne politike zmagajte : oris pomoči pri odvajanju odzmanjša število tistih, ki nadaljujejo s SZO in Okvirne konvencije o kajenja. 1. izd. Ljubljana: CINDI Sloveni­kajenjem. Več o pristopih terapevtov obvladovanju tobaka SZO ja, Zdravstveni dom Ljubljana, cop. 2004.je zapisano v knjižici »Opusti kajenje (FCTC). 60 str., ilustr. ISBN 961-90909-4-2.in zmagaj« in tudi drugih strokovnih [COBISS.SI-ID 127975936]publikacijah, ki so jih pripravili –– Podčrtanje vloge zdravnikovNacionalni inštitut za javno zdravje in in njihovih poklicnih združenj 6. ČAKŠ, Tomaž, MILLER, Tanith. Activiti­določene nevladne organizacije. pri kontroli tobaka. es of the EFMA/WHO tobacco action group. V: VIGEN, Terje (ur.). National Za to, da se lahko od zdravnikov –– Predstavitev ključnih načinov medical association in Europe. Oslo:pričakuje dejavno sodelovanje pri za komunikacijo z mediji. European forum of medical associationobvladovanju rabe tobaka, bi jih and WHO, 2006, str. 156. [COBISS.SI-IDmorali tudi primerno izobraževati. To –– Promocija in razumevanje 21230297]izobraževanje bi lahko izvajala zdrav­ oblikovanja politike in vplivniška združenja v sodelovanju z mnenjskih voditeljev. Spoštovani avtorjilokalnimi sodelavci po državi in bi prispevkov,vključevalo predstavnike in/ali člane –– Razpravljanje o vlogi izobraže­iz enega ali več regionalnih zdravniš­ vanja pri povečevanju prispe­ zaradi nezanesljivosti medmrežjakih društev. Temo bi bilo treba v večji vanja zdravnikov k obvladova­ bomo vsako elektronsko poštomeri vključiti v vse učne načrte nju tobaka. potrdili s povratno pošto. Vrazličnih medicinskih šol, in to na kolikor od nas ne prejmeterazličnih ravneh, tako na dodiplom­ –– Pomoč pri določitvi prioritet potrdila o prejeti elektronskiskem študiju, podiplomskem, v okviru pri obvladovanju tobaka v pošti, vljudno prosimo, da nasspecializacij in tudi kontinuirano v posamezni državi ali regiji. pokličete (01 30 72 152) aliokviru izobraževanj, ki jih organizira­ ponovno pošljete prispevek.jo zdravniška združenja. V Sloveniji –– Izmenjava informacij innimamo izobraževanja za oblikovanje izkušenj med posameznimi Uredništvospecialistov za pomoč pri odvajanju kolegi iz različnih držav inod kajenja, kot ga imajo v nekaterih ustvarjanje osebnih kontak­drugih državah. tov, da si drug drugemu lahko pomagajo pri svojem delu. Teme, ki bi jih obravnavali vpoteku različnih izobraževanj, bi bile V zaključku lahko zapišem, dalahko naslednje: delo na področju preventive odvisno­ sti od nikotina in zdravljenja te –– Informiranje o naravi in odvisnosti še zdaleč ni končano. stopnji epidemije tobaka. Slovenija je sedaj sprejela enega najboljših zakonov za obvladovanje –– Pregled zadnjih dokazov o rabe tobaka na svetu. Vendar lahko vplivu aktivnega in pasivnega daje zakonodaja le osnovo, zdravniške kajenja na zdravje. in druge zdravstvene organizacije ter združenja pa morajo vzpodbujati aktivnosti za preventivo in pomoč pri


Revija ISIS Aktualn2o7Oktober 2017Stališče Društva onkološkihbolnikov o članku Luke Šolmajerja»Uspešen sprejem naprednetobačne zakonodaje« V julijski reviji Isis je bil v rubri­ Društvo onkoloških bolnikov opravil s prim. dr. Marijoki Aktualno objavljen članek z naslo­ Slovenije, najstarejša nevladna Vegelj Pirc in Bredo Brezo­vom »Uspešen sprejem napredne organizacija, ki združuje onkološke var Goljar v reviji Zarja.tobačne zakonodaje«, avtorja Luke bolnike in ki deluje na področja raka v 3) D ruštvo onkoloških bolnikovŠolmajerja, mag. farm., Evropska zve­ Sloveniji, svoje člane na vodstve­ aktivno podpira protitobačnoza za preventivo tobaka in kajenja. V na mesta izvoli na osnovi kandida­ iniciativo in ukrepe, za katere sičlanku avtor piše tudi o Društvu tur, izvoljeni so na skupščini, ki je prizadeva vladni in nevla­onkoloških bolnikov Slovenije, kjer najvišji organ društva. Praviloma so dni sektor v Sloveniji. Društvonavaja vrsto neresnic in nepreverjenih to ljudje, ki imajo za seboj težko bo tovrstne aktivnosti podpira­vsebin. Prosimo vas, da v avgustovski preizkušnjo onkološke diagnoze lo tudi v bodoče, vendar seštevilki revije Isis objavite naše in zdravljenja. In ljudje, ki svoj čas, globoko distancira od populi­stališče v povezavi z objavljenim znanje in energijo posvetijo uresniče­ stičnih, manipulativnih inčlankom. vanju ključnega poslanstva društva: to strokovno spornih vsebin, ki sta ozaveščanje in strokovna pomoč temeljijo na neresnicah in 1) A vtor prispevka navaja nepre­ bolnikom in njihovim svojcem.  domnevah. verjene trditve in insinuacije, 4) U redništvo revije Isis prosimo saj poskuša bralca prepričati, 2) Avtor prispevka s svojim tonom za objavo našega prispevka, od da je imenovanje Brede Brezo­ in vsebino krni ugled Društva avtorja pa pričakujemo opravi­ var Goljar na mesto podpredse­ onkoloških bolnikov Slovenije čilo. dnice društva povezano z in njegovih članov. Njegova ne­ odvračanjem društva od kakšne strokovnost se jasno pokaže Z odličnim spoštovanjem, zahteve in podpore pri tobačni tudi pri grobi kršitvi avtorskih zakonodaji. Avtor gre s svoji­ pravic, saj avtor brez zadrege Ana Žličar, predsednica mi neresničnimi navedbami (in brez soglasja avtorjev) Društvo onkoloških še dlje in imenovanje podpred­ uporabi fotografijo, ki jo je po­ bolnikov Slovenije sednice povezuje z domnevnimi snel fotograf Jaka Koren in je tobačnimi donacijami, kar je bila uporabljena v intervjuju, ki Ljubljana, 24. julij 2017 neresnica. ga je novinar Jure AleksičDragi Luka,kakšne nesmisle to vendar širite v Vegelj Pirc pomagala rešiti življenje. Celoten članek, ki ga navajate, jesvet? Težko se znebim vtisa, da članka Prav gospa Breda se je obrnila na naše bil posvečen primarijki. Poudarek jeBolnik naj bo vodilo!, okrog katerega uredništvo in nam povedala, da gre po bil na njeni življenjski zgodbi inste zgradili za celih par odstavkov večdesetletnem vodenju Društva konkretnih nasvetih za nove bolnike zbizarne demonologije, sploh niste onkoloških bolnikov prim. Pirčeva v rakasto diagnozo. Gospa Brezovarprebrali. zasluženi pokoj. In da bi po vsem, kar Goljar je bila ob dveh citatih udeleže­ je naredila za bolnike, njeno življenj­ na samo na fotografijah. In še to Če bi ga, bi nemara zasledili, da je sko delo veljalo ob tej priložnosti malce nerada in na moj neposredniBreda Brezovar Goljar bivša bolnica z počastiti s portretom v naši reviji. predlog, ker se me je dotaknilo, srakom, ki ji je primarijka Marija


Revija ISISA28ktualnoOktober 2017kakšnim žarom in pristno hvaležno­ podpredsednica Društva onkoloških jeve iz revije Zarja. To ste storili, ne dastjo je govorila o prim. Pirčevi. Tobak bolnikov. A to je dobesedno vse, kar v bi si zanjo zagotovili avtorske praviceni bil v celem besedilu omenjen tem sklopu navajate konkretnega. ali sploh kogarkoli karkoli vprašali.enkrat samkrat, kaj šele v pozitivnem Brezovar Goljarjevo pa potem celo Vidite, to pa je leta 2017 primer tako vkontekstu … Vi pa ste vse skupaj neposredno primerjate z Adolfom nebo vpijočega šalabajzerstva, da birazglasili za »tobačni PR-članek« in Eichmannom in njegovo »banalnostjo ga bilo skoraj gotovo mogoče iztožitiob mojem imenu še vzvišeno smrknili zla«. Če imate o korupcijskih poveza­ celo na slovenskih sodiščih.»in to ni njegov prvi tovrstni prijem«. vah bivše direktorice Tobačne in zdravstvenih institucij kakršnekoli Pozdrav, Tragedija je v tem, da je iz vašega konkretne informacije, potem za Jure Aleksičprispevka možno jasno začutiti, da božjo voljo na plan z njimi! Do takrathočete dobro. Seveda, tobak je izje­ pa glede na predloženo gradivo ne P. S.: Pri najboljši veri nisemmno škodljiva stvar in tobačni indu­ morem zadržati sodbe, da brez vsake uspel najti potrditve, da je, kot pravi­striji je prav gotovo treba nadeti uzde. prave osnove brutalno napadate in te, frazo »banalnost zla« prvi uporabilA način, na katerega izpeljujete svoja žalite bivšo rakavo bolnico. Amos Hausner. Bi bilo možno, da serazmišljanja, je mnogo več kot zgolj motite, in jo je vseeno skovala Han­zaskrbljujoč. Še toliko bolj šokantno pa je, da nah Arendt? ste ob svojem članku mirno objavili Drži, Breda Brezovar Goljar je fotografijo Pirčeve in Brezovar Goljar­bivša direktorica Tobačne in obenemPrelomna novica FDA in odgovor Luka Šolmajer, mag. farm. otrok si tema zasluži večjo pozornost. Kajenje in rak, moč Razlogov, da tobačna menedžerka ne besed [email protected] more voditi Društva onkoloških bolnikov (DOBSLO), je dovolj. Še lani Tobak je vodilni vzrok za nastanek Najprej najboljše – FDA bo so v njeni prisotnosti nasprotovali raka in smrti zaradi raka. De Vita vizvedla odločilen ukrep na področju dokazano uspešnim ukrepom tobačne New England Journal of Medicinezdravja: določila bo najvišjo količino zakonodaje – ukrepom, ki zmanjšuje­ (NEJM): 200 years of cancer rese-nikotina v cigaretah, da ne bodo več jo število rakov (8). Pripeljali so v arch (12) piše o odgovornosti tobakazasvojile (1, 2, 3, 4). Ideja prof. Tarči razkrinkanega lobista za njiho­ (aktivno in pasivno kajenje) za 40 %Benowitza iz 1994 (5) se je razširila s ve interese (9) B. Pretnarja, ki je smrti zaradi raka. Novejši članek vpobudami za končanje tobačne izjavil, da zdravniki sovražijo TI, le NEJM je, poleg že znanih povezavepidemije (4). Prenehanje uporabe zato naj bi podpirali te ukrepe. A TI je med kajenjem in raki: pljučnega, žrela,tobaka je v vrhu javnozdravstvenih že 1954 obljubljala, da bo takoj(!) sapnikov, nosne votline, požiralnika,(JZ) ciljev. ZDA so se tako priključile prenehala s proizvodnjo cigaret, če bi želodca, jeter, ledvic, debelega črevesanaprednim državam, kar je zatreslo se pokazalo, da povzročajo raka (10). in danke, sečnika, mehurja, slepegaborze kot slavno poročilo L. Terryja iz Vsak zdravnik in novinar bi moral črevesa, trebušne slinavke, jajčnikov,1964, tobačne delnice so strmoglavile. imeti o tem informirano mnenje. materničnega vratu in levkemije – do­Novico so objavili svetovni mediji, pri Slovenija je 2005 ratificirala Okvirno dal še tri nove povezave: raka prosta-nas le Žurnal (6), prezrli so jo celo konvencijo o nadzoru nad tobakom te, dojke in neznanega izvora (13).strokovnjaki. To razkrije vpliv tobač­ (FCTC), najbolj podprto konvencijo vne industrije (TI) na medije in stroko; zgodovini ZN, ki v ključnem členu 5.3 Amos Hausner je uporabil izrazo vzrokih bi se morali krepko zamisli­ pravi, da obstaja med interesi TI in banalnost zla za delovanje TI. Prof.ti. 70-letni brutalni boj med TI in JZ temeljno in nepremostljivo na­ Proctor s Stanforda uporabi za naslovzdravjem gre v zadnjo fazo: zdravje sprotje. Vlade morajo preprečiti knjige najmočnejši izraz: Goldenzmaguje, a prepočasi, ker informacije kakršnokoli vmešavanje TI v politike holocaust (Zlati holokavst). Pojasni»zastanejo«. Lahko ohranimo zdravje zdravja (11). razlike, pri nacizmu je šlo za načrtnis takšnim novinarstvom? Pozornost genocid, kot najhujši zločin. A delova­bi morali usmeriti na celostne rešitve, nje TI in kontinuirana prodaja cigaretkot je npr. Generacija brez tobaka (7).Zaradi pomena za vse generacije


Revija ISIS Aktualn2o9Oktober 2017kot najsmrtonosnejšega izdelka v ugasnejo 5 življenj dnevno, tobačna hing a nicotine threshold for addiction.zgodovini človeštva ni malenkost v menedžerka vodi onkološko društvo, The implications for tobacco regulation.primerjavi z nacističnim holokav­ protiargument pa je raba fotografije? N Engl J Med 1994;331:123–5.stom. Imata skupne značilnosti: Pripis »Sodelovanje, ki ga ne bi smelo 6. V. N. Ukrep za zmanjšanje ravni nikotinapovzročata veliko trpljenja in smrti, biti« je blag, glede na okoliščine. v cigaretih. Zurnal, 01.08. 2017. Dostopa­uporabljata propagando, zavajanja in Narediti moramo konec vmešavanju no na: http://www.zurnal24.si/zdravje/vztrajata do grenkega konca. Proctor TI v JZ po konvenciji ZN, zdravniške aktualno/ukrep-za-zmanjsanje-ravni-ni­iz raziskave Doll/Hill izpelje univer­ organizacije pa odločno podpreti kotina-v-cigaretih-294758zalno formulo, da na 1.000.000 prizadevanja za končanje tobačne 7. The Tobacco Endgame. Tobacco Controlprodanih cigaret sledi 1 smrt zaradi epidemije! May 2013; Volume 22, suppl 1.tobaka z 20-letnim zamikom. Zato 8. Kosmač G. Prepoved tobačnih blagovnihbeseda holokavst, saj bi manj močne Viri znamk. Bo prohibicija uspešna? RTVbesede popačile odvratno resničnost Slovenija. Dostopano na: https://www.trpljenja zaradi tobaka. 1. FDA announces comprehensive regulato­ rtvslo.si/slovenija/prepoved-tobacnih­ ry plan to shift trajectory of tobacco-rela­ -blagovnih-znamk-bo-prohibicija-uspe­ G. Aleksič je naredil več intervju­ ted disease, death. Dostopano na: sna/393436jev, npr. s S. Makarovič, ki so širili https://www.fda.gov/NewsEvents/ 9. Boj proti tobaku – nova bitka. Tarča, RTVnapačna prepričanja in informacije o Newsroom/PressAnnouncements/ Slovenija. 27.10.2016. Dostopano na:kajenju. Fotografijo sem vzel s prosto ucm568923.htm http://4d.rtvslo.si/arhiv/tar­dostopne strani Zarja/odklenjeno. ca/174434271Nisem kontaktiral novinarja ali 2. Gottlieb S, Zeller M in sod. A Nicotine­ 10. Proctor RN. Why ban the sale of cigaret­tobačne menedžerke, saj TI uporablja -Focused Framework for Public Health. N tes? The case for abolition. Tob Controlvsa komunikacijska sredstva in Engl J Med. 2017 2013;22:i27–i30.metode, skušali bi vplivati na vsebino 11. WHO Framework Convention on Tobaccočlanka. Raki zaradi kajenja pri nas 3. Proctor RN. Taking the Addiction Out of Control. 2003. Smoking. New York Times, 02.08.2017 12. DeVita VT Jr Rosenberg SA. Two hundred years of cancer research. N Engl 4. Proctor RN. FDA’s new plan to reduce the J Med. 2012;366(23):2207–2214. nicotine in cigarettes to sub-addictive 13. Carter BD, Abnet CC, Feskanich D et al. levels could be a game-changer. Tobacco Smoking and mortality – beyond Control 2017;26:487-488. established causes. N Engl J Med 2015;372:631–40. 5. Benowitz NL, Henningfield JE. Establis­Spoštovani odgovorni in glavniurednik revije Isis prof. dr.Alojz Ihan! Ob vsem spoštovanju Vaše odlič­ šnjih aktualnih zadev, ki ne obetajo pošti. Tudi tokrat je bilo tako. Prijetnonosti sem po dveh mesecih spoznala, nič dobrega v smislu znanih razmer v listanje ob kavici in sproščenemda sem prav za prav dolžna tudi sama zdravstvu, kot so problematične počitku na domačem vrtu pod Šmar­javno spregovoriti v vašem oz. našem negativne selekcije pri vodstvenih no goro pa je zmotila na začetkumediju o svoji osebni prizadetosti, ki kadrih na vseh nivojih in zapletene omenjena »fake news«. Takoj me jesem jo doživela, ko sem v julijski mreže v ozadjih. »Draga Marija, mi vrglo pokonci. Prva reakcija – v boj zštevilki revije Isis v rubriki Aktualno v tonemo!« To me je globoko vznemiri­ lažnimi novicami! Zavrtela semčlanku »Uspešen sprejem napredne lo in sem ga vprašala: »Ali res misliš, telefon. V društvu smo bili prizadeti.tobačne zakonodaje« pod šokantnim da množica poklicu predanih in Kakšen konstrukt – nismo moglimednaslovom »Škandal brez primere: poštenih ljudi ne bi zmogla obrniti verjeti svojim očem. Čez čas smo setobačniki po novem v vrhu Društva zadeve v pravo smer in vzeti vajeti v zedinili, da se društvo na članekonkoloških bolnikov« zagledala še svoje roke?« »Nikakor, saj imajo vse v odzove le s pismom uredniku.svojo fotografijo. rokah in mediji bi to preprečili. Mediji!« Mediji – je večkrat pomen­ Zase sem menila, kot vedno Zadnji vzgib za moje oglašanje pa ljivo pribil, in mediji tudi meni še doslej, da dobro delo šteje samo poje posledica včerajšnjega srečanja, ko dolgo zatem niso šli iz glave. sebi in da vedno velja vztrajati prime je, gredoč od Onkološkega inštitu­ tistem, kar se ti zdi prav. Zato lahkota proti parkirni hiši, zaustavil klic Tudi Isis, glasilo Zdravniške pustim ob strani žaljivo pisanjespoštovanega kolega z OI. Seveda je zbornice Slovenije, je medij. Vedno ga gospoda Šolmajerja in mu ne dampogovor takoj stekel v smeri tamkaj­ rada vzamem v roke takoj, ko pride po dodatnega veselja z dokazovanjem


Revija ISIS3A0ktualnoOktober 2017resnice. Meni je v veselje moje polsto­ Tukaj bi se moja zgodba lahko cah«, opozorite oz. vprašate avtorja,letno dobro strokovno in humanitar­ končala. ali so zapisana dejstva preverjana, inno delo na področju onkologije in v ne dovolite diskreditacije lastnihDruštvu onkoloških bolnikov Sloveni­ Vendar me še vedno vznemirjajo članov, članov Zdravniške zborniceje, ki je sedaj stopilo že v 32. leto mediji, ki pomembno prispevajo tudi Slovenije.svojega delovanja. V veselje so mi k stanju duha v družbi. Vsakdo nadragoceni posamezniki, ki pridejo v svoj način doživlja in sooblikuje to Ostajam optimist, ki ne sme večdruštvo, ko so prebrodili težko bitko z stanje oz. je zanj soodgovoren. Vzne­ biti tiho. Če drži rek, da večkratrakom, in bi radi kot prostovoljci mirja me misel, da me v dveh mesecih ponovljena laž postane resnica,pomagali drugim v programu Pot k od objave »Škandala brez primere« ni verjamem: Večkrat ponovljenaokrevanju. Med njimi je bila tudi nihče poklical, da bi kaj vprašal in resnica bo ostala resnica!gospa Breda Brezovar Goljar. Vesela preveril zapisano. Ali smo tudi misem, da je sprejela moje povabilo še postali »kolegialno« privoščljivi, do Lepo pozdravljeni!za kandidaturo za člana upravnega medijev zaupljivi – Nekaj od tega boodbora, in še posebej sem vesela, da najbrž že držalo … saj nikomur ne Prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med.se ob Šolmajerjevem pogromu ni gre zaupati … [email protected] in odstopila. Zato Vas, spoštovani gospod V Ljubljani, 2. 9. 2017 urednik, prosim, da se v prihodnje zaustavite pri »škandaloznih novi­Spoštovana prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med.,kot urednik revije Isis se vam vseka­ zaslug za družbeno ukinjanje industri­ zani. Pa naj gre za kajenje, alkohol,kor opravičujem za slabe občutke, ki je zastrupljanja ljudi, ki ga tobačna dvom v cepljenje in še mnogo takega.vam jih je vzbudil članek g. Šolmajerja podjetja nedvomno izvajajo; in po Pri urednikovanju si sicer prizade­v kombinaciji z naslovom in fotografi­ drugi strani zaradi kolektivne slabe vam, da avtorji izbirajo spoštljiv načinjo. Končna grafična podoba članka vesti, ki si jo zdravniki brez dvoma naslavljanja drugih ljudi, seveda pa jezaradi fotografije in nerodne kombi­ moramo priznati, saj smo ob vsem na koncu avtor tisti, ki pred seboj innacije sosednjih naslovov učinkuje znanju, ki ga imamo, pogosto nerazu­ pred drugimi stoji in se javno izposta­preveč afektirano in z uredniškega mljivo benevolentni do družbenih vlja s svojim sporočilom.stališča žal ni bila najboljša izbira. praks, ki dokazano povzročajo števil­Besedilo g. Šolmajerja sem sicer ne žrtve in bolezni ljudi, katerim smo Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.objavil zaradi njegovih nedvomnih glede skrbi za zdravje poklicno zave­Enajst cepiv za francoske otrokeJurij Kurillo, dr. med., Kranj V Franciji je bilo doslej obvezno ročena, vendar prostovoljna in odvi­ zavrli vračanje večine nevarnihcepljenje otrok proti davici, tetanusu sna od odločitve strašev. 16. junija bolezni, ki se v zadnjih letih spetin otroški paralizi. Druga cepljenja – letos pa je ministrica za zdravje Agnès pojavljajo.proti oslovskem kašlju, ošpicam, Buzyn objavila v Parisienu, da name­mumpsu, rdečkam, hepatitisu B, rava v nekem roku uvesti obvezno V povezavi s tem projektom jehemofilusu influence, pnevmokoku in cepljenje otrok proti enajstim bole­ naredil novinar Timothée Vilars 16.meningokoku C – so bila sicer pripo­ znim. Ministrica meni, da bodo tako junija 2017 intervju z uglednim mikrobiologom Philippom Sansonet­


Revija ISIS Aktualn3o1Oktober 2017tijem, profesorjem na Pasteurjevem na splošno prva vzkipi, če ni pokrita zdravilu, vendar so razmeroma redkiinštitutu in na College de France v s cepljenjem. Tudi oslovski kašelj se in redkokdaj težji, predvsem ne taki,Parizu, ki je bil večkrat odlikovan za v Franciji spet pojavlja pogosteje. da bi podrli načela cepljenja za posa­svoje znanstveno delo. Je član britan­ Profesor meni, da je država – navse­ meznika in kolektiv. O zapletih poske Royal Society in nosilec francoske zadnje je to »Pasteurjeva dežela«! cepljenjih danes močno pretiravajo,Legije časti. Ukvarja se z raziskova­ – odgovorna za cepljenja v okviru kar pa samo povzroča vračanje neka­njem patogeneze bakterijske infekcije politike za javno zdravje, tako kot je terih nevarnih nalezljivih bolezni.in celularne mikrobiologije in je tako odgovorna za ukrepe proti nezgo­med drugim odkril mehanizem dam v prometu. Misli, da bi bilo Ob koncu intervjuja profesorcelične invazije šigele. Pred kratkim je treba prej ko slej uvesti tudi ceplje­ pove, da za izdelavo cepiv pač potre­izdal knjigo Vaccins, pourquoi sont nje proti rotavirusu (kar v Sloveniji bujemo farmacevtsko industrijo, ki jiindispensables (založba Odile Jacob) že izvajamo s prostovoljno odločitvi­ ne gre pripisovati neke namere za– »Zakaj so cepljenja nepogrešljiva«. jo staršev), povzročitelju nevarnih razširitev cepljenja zaradi lastnega drisk malih otrok, in proti respira­ dobička. Profesor se pridružuje nameri tornemu sincicijskemu virusu,ministrice, da uvedejo, tako kot v povzročitelju nevarnih obolenj dihal »Velika« Francija gre torej po potiItaliji,* obvezno cepljenje za vse pri dojenčkih. »male« Slovenije, kjer je že vrsto letbolezni, ki ogrožajo otroke. Od leta cepljenje mladih generacij obvezno2008 je bilo v Franciji kar 25.000 Na vprašanje, kako je s sekundar­ kar za deset nalezljivih bolezni!obolelih zaradi ošpic; med njimi jih nimi učinki cepljenj, je odvrnil, da seje deset umrlo. Ta otroška bolezen ti sicer lahko pojavijo, kot po vsakem Vir* V Italiji se je januarja 2017 pojavilo 200 bolnikov z ošpicami, v Romuniji pa je bilo v enem 1. 11 vaccines obligotoires: »Des maladies letu več kot 3.400 bolnikov z ošpicami, od katerih jih je 17 umrlo. V Združenem kraljestvu so infantiles graves resurgissent« – 16 juin imeli od 1. januarja 2016 do 1. januarja 2017 575 bolnikov z ošpicami. 2017 – L´ObsPas in dolgo življenjeNina Mazi, Ljubljana Vitek pas in stas, ki ga človeštvo že od nekdaj občudu­ ških raziskav, ki so se osredotočale predvsem na telesnoje in postavlja na piedestal, danes ni le stvar estetike in težo oz. na ITM. Pri tem so britanski znanstveniki zmodnih trendov, marveč postaja vse bolj pomemben metaanalizo ugotovili, da ljudje, ki uspejo obseg svojegaelement zdravja, mladostnosti, vitalnosti in dolgega pasu ohraniti manjši od polovice svoje telesne višine,življenja. Znanstveniki ugotavljajo, da igra pri življenjski živijo dlje in so bolj zdravi. V svojem zaključnem poročiludobi oblika telesa (jabolko, hruška) pomembnejšo vlogo v reviji Plos One pa britanski raziskovalci dokazujejo inod teže, obseg pasu pa prednjači pred indeksom telesne zagovarjajo tezo, da je razmerje med telesno višino inmase (ITM). Tradicionalno tehtnico tako pospešeno obsegom pasu najbolj objektiven individualni parameternadomešča meter. za določanje oz. predvidevanje življenjske dobe posamez­ nika. Izsledki mednarodne poglobljene raziskave o dolžiniživljenja pričajo, da posamezniki s postavo v obliki hru­ ITM, ki se v praksi uporablja od 19. stoletja, je poške, ki se ponašajo z vitkejšim pasom kot njihovi vrstniki s ugotovitvah Britancev bolj zapleten in nezanesljiv para­telesom v obliki jabolka, živijo dlje, pogosto tudi bolj meter, ki ne upošteva visceralne maščobe in mišičnezdravo in bolj kakovostno. mase. Prva se odraža s povečanim obsegom pasu, druga pa lahko botruje povečani telesni teži, ki pa ne predstavlja V dobrih dvajset let trajajoči raziskavi, med letoma dodatnega tveganja za zdravje in dolgo življenje.1985 in 2005, so znanstveniki na Otoku preučevali oblikotelesa (somatotip), obseg pasu, telesno težo in indeks Viri: www.plosone.org, www.newscientist.com,telesne mase skoraj 7.500 prostovoljcev. Svoje ugotovitve www.sciencedaily.comso nato v primerjalni študiji primerjali z izsledki ameri­


Revija ISIS3Iz2EvropeOktober 2017Pogovor s filozofomKonradom LiessmannomTežnja k stalnim meritvam samega sebe: kdor stalno nadzoruje svojo težo, telesno maščobo, krvnisladkor itn., ne more živeti zdravoPrevod in priredba: Marjan Kordaš[email protected] V javnih debatah se omenjajo družbene se prav ob začetku in koncu življenja lahkospremembe, ki nimajo le pozitivnih posledic, pojavijo konstelacije, v katerih čiste filozofske,temveč lahko pri posamezniku na določen način etične ali družbeno-politične rešitve sploh nisopovzročijo, da postane psihično ali fizično bolan. mogoče. Računati moramo na tragične situacijeK temu sodi povečana tekmovalnost, ki vodi v in nerešljive konflikte. Vrh tega lahko opazujemopregorelost, ali slog življenja, ki lahko izzove protislovno razmišljanje: po eni strani medicino,srčno-žilne bolezni. Nekatere raziskave kažejo, da ki pri življenju lahko vzdržuje telo, ki ne morezgodnja uporaba digitalnih orodij lahko pri živeti. Po drugi strani pa lahko opazujemo težnjo,otrocih povzroči razne motnje. Po drugi strani je da pri že najmanjšem pomanjkanju volje doživljenjski slog vsaj v naši regiji bolj zdrav, več življenja dopustimo ali celo priporočamo samo-ljudi pazi na zdrav slog življenja in prehrane. To mor.pa vodi v nasprotno tezo, po kateri smo zasvojenis skrbjo za zdravje. Tu imam v mislih sodoben [...]self-monitoring, pri katerem ljudje stalno nadzo- Skladno z neko antično modrostjo v življenjurujejo svoje telesne funkcije ter izvide. To obliko ni ničesar zdravega ali bolezenskega, gre le zazasvojenosti z zdravjem lahko paradoksno označi- mero, za dozo. Npr. jaz sem navdušen kolesar, amo kot obliko družbeno inducirane »bolezni«. če pretiravam, to ni zdravo. Zame gre za ravno-Tudi če so izvidi o teži, telesni maščobi, krvnem težje med duhovnim bivanjem (eksistenco) kotsladkorju sijajni, pa človek, ki fiksira svoj pogled filozof in univerzitetni profesor, kar mi je zelona te podatke, po mojem mnenju ne more živeti pomembno, ter med bivanjem v telesnem bitju, kizdravo. Pa vendar se pritisk v to smer povečuje me opominja, da imam tudi telo, ki ga je mogočezaradi zavarovalnic, kar je z njihovega stališča intenzivno doživljati. Npr. pri utripu 150/min. jerazumljivo, družbeno-politično pa je to po mojem to že mogoče, brez občutka, da moram sestopiti snadvse problematično. kolesa. Modeli, ki jih ponujajo zavarovalnice, temelji- Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 12, 30.jo na fikciji, da so nekateri slogi življenja bolj junij 2017zdravi kot drugi. Morda to velja za kajenje. Todaživeti ob prometni cesti ter stalno vdihavati fini Opomba: Gre za intervju; v tej priredbi semprah je verjetno bolj nevarno kot življenje v zaradi varčevanja s prostorom izpustil vprašanjazelenem okolju ob kajenju kake posamezne ter nekatere dele besedila (odgovorov). Intervjucigarete. Zavarovalnice pa bodo kadilcu predpisa- je zanimiv ne le zaradi svoje navidezne heretično-le višjo premijo ter tako zavarovanca prisilile v sti ter filozofskega pogleda na pojma zdravje terživljenjski slog, ki bi ga sicer odklonil. V naši bolezen, temveč tudi pogled (ali poskus odgovo-družbi to pomeni, da je ogrožena človekova ra) na vprašanje, kdaj se neka v načelu pozitivnasvoboda, živeti tako, kot si želi. človeška dejavnost sprevrže v svoje negativno nasprotje. In ker bo vse več izzivov, pri katerih ni [...] etično čistih odgovorov, bo vse več takšnih dejanj, Vsa vprašanja o začetku in koncu življenja so pri katerih bo edino merilo (zdravnikova) osebnav temelju filozofska vprašanja. Kdaj se začne odgovornost. Ki je človeška kategorija, ki pa je poživljenje, ki ga je nujno varovati? Kaj pomeni svoji naravi zunaj prava.človeško dostojno umreti? Študij klasičnih filozof-skih avtorjev, kot so npr. Epikur, Seneca, Montai-gne, Heidegger, omogoči vsakemu zdravnikuzanimive uvide in spodbude. Osebno menim, da


Revija ISIS Iz Evrop3e3Oktober 2017Oftalmologi: kratkovidnost močnonaraščaPrevod in priredba: Marjan Kordaš analize, ki jo je opravila American Academy of Ophthalmology, [email protected] kratkovidnost prizadela do 37 odstot- kov zahodnoevropskega prebivalstva. Strokovnjaki menijo, da bo meseca maja. Eden od vzrokov:miopija do leta 2050 glavni vzrok za pogostna uporaba prenosnih telefo- Vir: Österreichische Ärztezeitung št.slepoto. Vse bolj pogostna kratkovi- nov in tabličnih računalnikov. Pri 11, 10. junij 2017dnost – predvsem pri otrocih in kratkovidnosti pa obstojijo še posebnemladostnikih – je bila osrednja tema terapevtske smernice, predpis poseb-pri letnem zasedanju Avstrijskega nih kontaktnih leč, ki jih bodo moralioftalmološkega združenja konec vstavljati okulisti. Na temelju meta­Italija: obvezno cepljenje za otrokePrevod in priredba: Marjan Kordaš postopno; zajema cepljenje proti ošpicam, meningokokom, tetanusu,[email protected] poliomielitisu, mumpsu, oslovskemu kašlju ter noricam. V Italiji se prvič uvaja obvezno veznih otrok, ki ne bodo cepljeni,cepljenje za otroke. Od septembra bodo morali plačati globo do 7500 Vir: Österreichische Ärztezeitungdalje brez temeljne imunizacije ne bo EUR; tvegajo tudi odvzem skrbništva. št. 12, 30. junij 2017več dovoljen sprejem v otroške vrtce Predsednik vlade Paolo Gentiloni jeter predšolske razrede. Starši šoloob- sporočil, da bo načrt cepljenja uvedenDobro slišati: prav od začetkaPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Vir: Österreichische Ärztezeitung št. 15/16, 15. avgust [email protected] Opomba: Pred kratkim je zgor- Po podatkih SZO je na našem Pod naslovom »Dobro slišati: prav nještajersko zdravništvo začeloplanetu več kot 360 mio. ljudi, ki od začetka« začenjamo v izdajati glasilo FAKTUM, v glavnemimajo prizadet sluh, od tega je 32 mio. Österreichische Ärztezeitung široko namenjeno informiranju o koristnostiotrok. V Avstriji se na 1.000 novoroje- zasnovano ofenzivo pojasnjevanja. cepljenja. Tako se mi zdi obvestilonih otrok rodita 1 do 2 takšna, ki Začnemo s člankom »State of the Art« zgoraj, objavljeno na prvih stranehimata znatno prizadet sluh. V »Izkazu ter s seznamom literature za revije, še ena nadaljnja, koristnaza otroka in mater« (Mutter-Kind- poglabljanje znanja (DFP-Literaturs- pobuda avstrijskega zdravništva zaPass) je zagotovljen presejalni test za tudium). Vključeno bo tudi poročilo o uveljavljanje preventive. Lep zgled,ugotavljanje prizadetosti sluha ne le razpravi ob okrogli mizi. Načrtovan je vreden posnemanja, mar ne?pri vseh novorojencih, temveč pri mini svetovalec z naslovom »Medici-vseh malih otrocih – seveda čim prej. na –poljudno« (MEDIZIN-populär).


Revija ISIS3Z4dravstvoOktober 2017Evropa, hvala za reformo!Krištof Zevnik, dr. dent. med., Zobozdravstvena ordinacija Zevnik, IgPovzetek 3. Tudi za Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki so podzakonski akt, velja, da1. S sodbo na prvi stopnji o zahtevi pacienta morajo biti vsebinsko skladna z zakonom in Krištofa Zevnika proti ZZZS za povra- izdana na njegovi podlagi. čilo stroškov zdravljenja v Sloveniji je sodišče presodilo, da je pacient upravičen do 4. 254. člen Pravil obveznega zdravstvenega povračila stroškov, tudi kadar se odpravi k zavarovanja ima diskriminatoren učinek zdravniku v Sloveniji, zdravnik pa ni v glede na določbe ZZVZZ, ki so v slovenski nobenem pogodbenem razmerju z ZZZS! pravni red prenesle omenjeno Direktivo EU 2011/24/EU (44.a do 44.c člen), saj za2. V skladu z Direktivo EU 2011/24/EU lahko povrnitev stroškov zdravljenja v tujini ni pacient z računom in izvidom terapevta pomembno, ali zdravstvene storitve prejme zahteva povrnitev stroškov zdravljenju, kadar pri izvajalcu, ki je v kakršnemkoli pogodbe- je zdravljenje opravil v državah EU. Prosti nem razmerju z ZZZS, ali ima koncesijo po pretok zdravstvenih storitev skupaj z zdrav- pravu tuje države, ali gre za osebo javnega ali stvenim zavarovanjem pa, krivično, ne velja osebo zasebnega prava… za Slovenijo. Sodba Delovnega in socialnega sodišča v3. Sodba je že nakazala in dokazala, da pacient v Ljubljani iz junija 2017 je navedenim argumen- Sloveniji lahko in sme uveljavljati pravice iz tom pritrdila ter jih na ta način kot veljavne in zdravstvenega zavarovanja, pri tem pa ni legitimne izstrelila v slovenski pravni red. Sledila pomembno, kakšen status ima njegov lečeči je pritožba ZZZS na Višje delovno in socialno zdravnik (zasebnik, zasebnik s koncesijo, sodišče, ki o njej še ni odločilo. zaposlen v zdravstvenem domu, bolnišnici...). Komentar4. Postopek se nadaljuje, sodba pa odpira bistvena vprašanja slovenske ureditve zdrav- Gre za precedenčno sodbo. V Sloveniji vsaj stvenega Sistema in postavlja pred odgovor- od leta 2011 (sprejeta direktiva EU o prostem nost vse deležnike Sistema. pretoku zdravstvenih storitev) vlada pravna praznina ali vsaj zmeda na področju uveljavlja-5. Sodba postavlja okvire, v katerih bo interesna nja pravic iz zdravstvenega zavarovanja. Neu- in zakonodajna veja oblasti primorana na novo sklajeni pravilniki in podzakonski akti z zako- definirati zdravstveno ureditev v Sloveniji. nom o ZZVZZ in Ustavo so razlog, zaradi katerega bi morale v Sloveniji utripati rdeče luči.Pravna pot Predstavljajte si, da se v naši majhni Sloveniji Postopek se je začel leta 2015. V vlogi za vsi bolniki odločijo, da se bodo v skladu s pravnimpovrnitev stroškov zdravljenja, ki jo je ZZZS na redom EU zdravili na Hrvaškem. Prvi hip bi se sobeh stopnjah zavrnil, sva s pravnikom mag. tem uvozom hrvaških zdravstvenih storitev vMihom Skubicem navedla razloge, zaradi kateri Slovenijo čakalne dobe izničile, po končanemje pacient upravičen do povračila stroškov zdravljenju pa bi si slovenski zavarovanci nazdravljenja v Sloveniji: podlagi izvida in računa, ki bi ga izdal hrvaški1. 254. člen Pravil obveznega zdravstvenega zdravnik, povrnili stroške zdravljenja. Čez noč bi v Sloveniji ostalo brez dela več deset tisoč medicin- zavarovanja je v neskladju z Zakonom o skih sester, instrumentark, strežnic in zdravnikov. zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) in Ustavo, saj gre za Takšno stanje se seveda ne bo zgodilo čez nejasno in nedoločno pravno pravilo, za noč. Se pa počasi in v vedno večjem obsegu katerega ZZZS ni imel zakonskega pooblasti- odvija od leta 2011 vsak dan. Dan za dnem. la, da ga izda.2. ZZZS ni pooblaščen, da pravice, ki jih je Milijone evrov zbranih sredstev država vsako zavarovanim osebam podelil ZZVZZ, zožuje leto, posredno preko povračila stroškov, name- ali pogojuje s statusom izvajalca zdravstvenih nja hrvaškim oz. zdravnikom v drugih državah storitev. članicah EU.


Revija ISIS Zdravstv3o5Oktober 2017 Pacienti, ki bi radi zdravljenje pomoč pri zdravnikih in zobozdravni- bodo morali politika in ostali deležni-opravili v Sloveniji, pa nimajo pravice kih v Sloveniji? ki reformirati zdravstveni sistem.do povračila stroškov zdravljenja. Vse, Glede na dosedanji razvoj dogodkovkar jim preostane, je, da se pozanimajo Kakšna je odgovornost sindikatov, je pričakovati velik odpor, zato velikeo čakalnih dobah za zdravljenje v združenj, zbornic, društev in raznora- upe polagamo v pravno pot.Sloveniji in se postavijo v vrsto čakajo- znih apologetov razpadajočega javne-čih. Razumen pacient se bo rajši ga zdravstva? Kakšna je in bo njihova Čeprav se v tem trenutku zdi, da jeodpeljal čez mejo, kjer bo stroške odgovornost? edina prava pot pravna pot, bo vseenozdravljenja sicer plačal sam, a mu jih morda drugače. Vsekakor bodobo ZZZS na podlagi zakona povrnil v Ali je bil problem namerno spre- pacienti na podlagi precedenčneznesku, kakršnega bi za isto vrsto gledan z namenom, da se ohrani sodbe vlagali zahteve za povračilozdravljenja namenil slovenskemu obstoječe stanje, v katerem ležerno stroškov. Tudi kadar se zdravijo vzdravniku (a le tistemu, ki ima z njim molzejo zdravstveno blagajno vsi, ki Sloveniji.sklenjeno ustrezno pogodbo, torej jim tak način ustreza?javnemu zdravstvenemu zavodu ali Razkritjekoncesionarju). Ali je ta »spregledana« pravna praznina odločilen razlog, da se o Sem zobozdravnik. Ustanovitelj Slovenska država je zaradi neu- zdravstvenimi reformi zadnjih 10 let zdravniške skupnosti Medikont zsklajenega pravnega reda postavila samo razmišlja, svetuje in analizira, neposrednim naročanjem zdravstve-slovenskega pacienta in zdravnika v medtem ko stotine milijonov evrov nega materiala pri proizvajalcu.neenakovreden in diskriminatoren nepregledno odtekajo mimo čakajočih?položaj v primerjavi z ostalimi drža- Ne pripadam nikomur.vljani EU. Kdo bo prevzel odgovornost za Pravno pot sem s pravnikom mag. stotine mladih zdravnikov in drugo Mihom Skubicem začel, ker je tako Ob navedenih dejstvih se odpira osebje, ki so si delo z lahkoto našli v prav. Vse delo sva opravila in gavrsta vprašanj, na katera bodo morali EU, pri nas pa so obtičali na zavodu opravljava pro bono. Trud posvečava:odgovoriti tako ustvarjalci kot izvajal- (za zaposlovanje, da ne bo pomote), v Vsem pacientom, ki čakajo naci zdravstvenega sistema: zdravstvenem domu, bolnišnici ali pa storitve v Sloveniji, v tujini pa za iste v nemilosti pri kakšnem lokalnem storitve dobijo takojšnje povračilo Zakaj v vsaj sedmih letih ni nihče šefu v belem za manj kot 10 evrov ZZZS.sprožil vprašanja in izvedel spremem- bruto na uro? Vsem mladim brezposelnimbe, ki bi preusmerila odtekanje kolegom, podplačanim kolegom, kislovenskega zdravstvenega denarja v Ali so politiki namerno zavajali kot zasebniki prekarno životarijo pritujino? javnost o zasebnem proti javnemu kolegih ali/in ustanovah v Sistemu. zdravstvu, namesto da bi jasno Vsem, kolegom in ostalemu Kakšna je odgovornost zakonodaj- povedali, da obstaja omejen nabor osebju, ki prebirajo oglase za delo vne in izvršilne oblasti? ovrednotenih storitev, ki jih lahko tujini. zavarovalnica za zbrana sredstva Vsem v zdravstvu, ki so že zapusti- Zakaj se podzakonski predpisi povrne zavarovancu, in to ne glede na li preljubo Slovenijo.niso prilagodili novi realnosti, ki jo je to, za katerimi evropskimi štirimi Vsem, ki sanjajo o neodvisnemustvarila evropska direktiva? stenami se je bolnik zdravil? poklicu zdravnika, a o tem le sanjajo. Vsem. Koliko denarja smo v vseh teh Zaključek?letih »podarili« prijateljem iz EU,namesto da bi ga namenili za povrači- Poti nazaj ni več. Razvoj pravnegala deset tisočim, ki dnevno iščejo postopka bo pokazal, v katero smer ITI-Tp-opdopdopronrinkioktoičtiečke:kn:anvaovdoidlailazazaprpijraijvaovov vfofrourmumVsiVčlsainčilaznbiozrbnoicrenilacehklaohpkoo npovneomvedmosdtoopsatotepadtoe fdoorufomraumtear tearmtaizmmieznmjuejnejtuejemtenmennjeeninjepiongpleodgele. dZea. dZoasdtoopstsoepmseormatoeraptreijparviijtaivvitsivvojsvporjopfirlonfail snpalestpnlietnistrasntri aznbiozrbnoicren.ice. PrPijarivjavvafvorfuomrumv tvrethrekhokraokraihkih 1. P1o. Pusopuesšpneišpnriijparviijavvpi rvopfirlokfliilkknliktenvitedevsdneesmnezmgozrgnojermnjekmotkuontua gnuamgubm»Fbo»rFuomru«m, «, ki skeinsaehnaajahazjraavzreanvgeunmgubma zbavazšvimašimeinmoemnoimn pinriipmrikimomko. m. 2. O2d. pOrdlaprsleabsoe vbsotovpstnoapsntarasntrfaonrufomruam, kaje, rkjseerbsoesbteossteklsikkolmikonma gnuamgubm»Sbo»dSeoludje«luj« lahklaohvkkoljvukčlijluičvilriavznraozvnrostvnrestrnaezprarzapvrea, vdee,lidlielsivliosjavomjanmennjaen, zjan,aznnjaeninjenina dnraudgreungaečninačin soussotvuasrtvjaalrijfaolirufomru. m. 3. Z3a. vZsaavksnaakdnaalndjailndjoisdtopstdopo fdoorufomruammaomraoterabtietibpitriijparviljjaevnlijennai snpalestpnlei tsntriasntriani ZdrZadvrnaišvkneišzkbeozrbnoicren.ice.


Revija ISISZ36dravstvoOktober 2017Pregled novejše sodne prakse gledepravice zavarovanih oseb dopovračila stroškov zdravljenjav samoplačniški ambulantiPeter Renčel, univ. dipl. prav., ZZS Delovno in socialno sodišče v temu sodišče zavarovanki priznalo zakonskega pooblastila, da določeneLjubljani je v dveh primerih v letu pravico do povračila vrednosti stori- pravice zavarovanim osebam v celoti2017 zavarovani osebi priznalo pravi- tve do višine stroškov, ki bi nastali ob odvzame. Sodišče je v obeh primerihco do povračila stroškov zdravstvene porodu v porodnišnici (torej vrednost ugotovilo, da je ZZZS z 254. členomstoritve v breme obveznega zdravstve- »bolnišnične storitve«). Pravil OZZ naredil prav to – zavaro-nega zavarovanja, ki jo je v Sloveniji vanim osebam je brez pravne podlageprejela pri zasebnemu izvajalcu brez V obeh zadevah je sodišče odloči- odvzel pravice, ki jim gredo po ZZVZZkoncesije. V prvi sodbi (maj 2017) je tev oprlo na dejstvo, da zavarovani – zato je tožbenima zahtevkoma zašlo za povračilo vrednosti storitve osebi uveljavljata povračilo stroškov povračilo stroškov samoplačniškeporoda na domu, ki jo je zavarovanka storitve, ki jima na podlagi Zakona o zdravstvene storitve ugodilo.plačala diplomirani babici z vsemi zdravstvenem varstvu in zdravstve-potrebnimi dovoljenji za opravljanje nem zavarovanju (ZZVZZ) pripada V javnem odzivu na odločitvidejavnosti. V drugem primeru (sodba kot pravica iz obveznega zdravstve- sodišča je ZZZS poudaril, da se jeiz junija 2017) je šlo za povračilo nega zavarovanja. S tem v zvezi zoper obe sodbi pritožil ter da je vvrednosti storitve odstranitve modro- ZZVZZ sicer določa, da ZZZS pogodbe treh vsebinsko podobnih primerihstnega zoba, ki jo je zavarovanec o izvajanju programov zdravstvenih Višje delovno in socialno sodišče žeplačal zasebnemu zobozdravniku. storitev sklepa le z javnimi zavodi in odločilo v njegov prid. Dejansko gre koncesionarji, vendar pa zakon ne za dva primera, saj ene zadeve prvo- Med primeroma obstaja nekaj pravi, da zavarovana oseba storitev ne stopenjsko in nato višje sodišče nistapomembnih razlik, in sicer je bila more prejeti drugje. To omejitev je vsebinsko obravnavali, v preostalihzavarovancu za odstranitev zoba vpeljal šele ZZZS s podzakonskim dveh zadevah pa je višje sodišče2 resizdana napotnica, medtem ko je aktom, in sicer s Pravili obveznega potrdilo sodbo, s katero je prvosto-osebni ginekolog porodnici rojstvo na zdravstvenega zavarovanja (Pravila penjsko sodišče zavrnilno zahtevekdomu izrecno odsvetoval. Izvedena OZZ), ki v 254. členu določajo, da zavarovane osebe za povračilo stroš-zobozdravstvena storitev sodi med zavarovana oseba ni upravičena do kov zdravljenja v samoplačniškipravice iz obveznega zdravstvenega povrnitve stroškov zdravljenja v ambulanti v Sloveniji. V obeh zadevahzavarovanja in je sodišče zavarovancu samoplačniški ambulanti. ZZVZZ v je sodišče odločitev oprlo na dejstvo3,priznalo pravico do povračila stroškov 26. členu sicer res določa, da ZZZS s da so Pravila OZZ z zgoraj navedenimv višini primerljive vrednosti istovr- podzakonskim aktom (to je s Pravili 254. členom onemogočila povračilastne zdravstvene storitve v Sloveniji.1 OZZ) uredi natančnejši obseg storitev, stroškov zdravstvenih storitev, ki jihPodzakonski akti (ZZZS-ja) po drugi do katerih so zavarovanci upravičeni, je zavarovana oseba prejela v samo-strani poroda na domu ne določajo natančnejši postopek njihovega plačniški ambulanti, ter da ima takot pravice iz obveznega zdravstve- uveljavljanja ter standarde in norma- določba Pravil OZZ podlago v 26.nega zavarovanja, vendar je kljub tive, vendar pa ZZZS s tem ni prejel členu ZZVZZ.1 Sodišče pri tem ni ugotavljalo, kakšno vrednost storitve priznava ZZZS svojim sopogodbeni- Kljub takšnima odločitvama ZZZS kom, ampak je za merodajno vezlo ceno primerljivih zdravstvenih storitev v Sloveniji, ki jo je nima razlogov za pretiran optimizem, navedel zavarovanec. saj se je višje sodišče pri odločanju do sedaj omejilo na ugotovitev, da daje2 Gre za sodbo opr. št. Psp 118/2017 z dne 22. 6. 2017 in sodbo opr. št. Psp 153/2017 z dne 25. 26. člen ZZVZZ določeno pooblastilo 5. 2017. Obe sodbi sta dosegljivi na svetovnem spletu. ZZZS-ju za natančnejšo ureditev pravic zavarovanih oseb po ZZVZZ,3 V zadevi Psp 118/2017 je šlo za povračilo stroškov poroda na domu, za odločitev sodišč pa je tokrat pa se bo moralo ukvarjati z bilo ključno, da izvajalka storitve v času njene izvedbe, poleg tega, da ni imela koncesije, ni imela ustreznega dovoljenja Ministrstva za zdravje za opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti. Iz vidika obravnavanega primera je zato ta odločitev manj pomembna.


Revija ISIS Zdravstv3o7Oktober 2017vprašanjem, ali ni ZZZS v Pravilih enako aktualna. Danes kvečjemu vsebino – javno službo bodo (dejan-OZZ svojega zakonskega pooblastila preseneča, da v vsem tem času ni bilo sko) sestavljale javno financiranepresegel. Delovno in socialno sodišče na isti pravni podlagi (oz. na podlagi zdravstvene storitve, ki jih bodo lahkov Ljubljani je v zgoraj predstavljenih argumentacije ustavnega sodišča) izvajali vsi licencirani izvajalci, zatosodbah podalo prepričljive razloge, sproženih še več sodnih postopkov, »javna mreža« ne bo imela več poseb-zakaj je štelo, da je ZZZS v Pravilih denimo z zahtevki zavarovanih oseb nega pomena. Organizacijske spre-OZZ z zakonom podeljeno pooblastilo za povračilo stroškov zdravil, predpi- membe bodo potrebne tudi na straniprestopil, saj mu je zakon naložil, da sanih v samoplačniški ambulanti, ter ZZZS, kajti nad izvajalci, s katerimi nipodrobneje razčleni pravice zavarova- z zahtevki v vseh primerih, ko ZZZS v pogodbenem odnosu, nima nadzora,nih osebi iz ZZVZZ, ne pa da jim te zavarovanim osebam pravic sploh ni zato bo moral vzpostaviti nadzor nadpravice odvzame. Enako je povedalo odvzel v Pravilih OZZ, ampak preko samimi storitvami (z zdravniki cen-tudi ustavno sodišče leta 1998,4 in načina obračunavanja izvedenih zorji). V podzakonskih aktih bo moralsicer, da zavarovancem po ZZVZZ zdravstvenih storitev, za kar ga ZZZS zagotoviti tudi ustrezno ureditevpripada pravica do proste izbire ZZVZZ zagotovo ni pooblastil. pravic, ki so bile (in bodo v prihodnje)zdravnika, ki ni omejena na izvajalce zavarovanim osebam priznane vjavne službe, ZZZS pa je dolžan Morebitni potrditvi prvostopenj- sodnih odločitvah, ter določiti enotenzavarovancem to pravico (ki izhaja iz skih sodb bodo morale slediti določe- »cenik5« za vse storitve, po kateremplačanih prispevkov) na vseh ravneh ne spremembe predpisov, saj ZZZS (z bo opravljal povračila. Glede na takozdravstvene dejavnosti dopustiti. Ob namenom varčevanja) za zahtevke opredeljene funkcije, ki bi jih ZZZStem velja opozoriti, da se relevantni zavarovancev za povračilo stroškov moral začeti izvajati, bi se njegovopredpisi glede tega vprašanja od zdravljenja ne more vzpostaviti delovanje bistveno bolj približaloodločitve ustavnega sodišča pred čakalnih vrst, kot to velja za pridobi- opravljanju zavarovalniške dejavnostiskoraj dvajsetimi leti niso v ničemer tev zdravstvenih storitev. Nadalje (trenutno ZZZS praktično v nobenemspremenili, zato je celotna argumen- bodo potrebne spremembe v organi- pogledu ne deluje kot zavarovalnica),tacija iz ustavne odločbe še vedno zaciji izvajalcev javne zdravstvene pri čemer ne bo več mogoče prepričlji- službe, saj bo ta pridobila novo vo trditi, da podobnih funkcij ne bi mogle izvajati tudi druge (konkurenč-4 Odločba številka: U-I-125/97 z dne 24. 6. 1998 ne) zavarovalnice.5 Obe sodbi sta pokazali, da se sodišče nikakor ne obremenjuje z okoliščino, da vrednosti storitev, ki jih plačuje ZZZS, ni mogoče natančno ugotoviti – to dejstvo tožnikoma ni šlo v škodo. Srečanje generacije 1977/78Spomni se leta, spomni se dni,ko skupaj smo ubirali študijske poti.Draga generacija zdravnikov in zobozdravnikov, vpisanih na Medicinsko fakultetov Ljubljani leta 1977/78, prisrčno vabljeni na naše srečanje, ki bo vpetek, 20. oktobra 2017, ob 18.30 v Klubu Domus medica na Dunajski cesti162 v Ljubljani. Obvestite še druge kolege iz generacije!Obudili bomo številne spomine, prijateljsko pokramljali o vsem mogočem in sepoveselili ob dobri jedači in pijači.Prijave sprejema Gostinstvo Femec, ki vodi restavracijo v našem Domuzdravništva, na naslov: [email protected] pogostitve je 20 EUR na osebo.Verjamemo, da se nas bo veliko zbralo in se bomo poveselili v prisrčnem vzdušju. Lučka, Marjeta in Zvonka


Revija ISISF38orumOktober 2017Psi lajajo, karavana grenaprej …Silvana Popov, dr. med., Zasebna splošna [email protected] Prispevek za Isis pišem 26. avgusta 2017. Čez (napisati odstotek) shujšalo, ker jih je (napisatipoletje sem pet tednov delala v dveh ambulantah odstotek) nehalo kaditi... Naj še napišejo, kolikoin pokrivala dva terena (razdalja med ambulan- držav je, po zgledu Slovenije, uvedlo RA v svojtama je 30 km). Pika na »i« je bil včerajšnji zdravstveni sistem. Takšnega odgovora ne bompogovor z uradno osebo na Nacionalnem inštitu- dočakala. Resnična zgodba: Kolegica, specialistkatu za javno zdravje (NIJZ). Po novem bomo za družinske medicine je želela spremembo delovne-vstop v e-zdravje vsak dan dobili novo kodo na ga mesta. Želela je delo v RA. Z MZ je dobilasvoj mobilnik. Pošiljati kodo na osebni mobilnik! odgovor, da se mora prekvalificirati v DMS!Ali ste kdaj slišali kaj podobnega? Zaradi varova-nja podatkov. Ali do sedaj podatki niso bili Cepljenjevarovani? Na čigav mobitel bodo pošiljali kode vambulante nujne medicinske pomoči (NMP)? Delam v Makolah, že 17 let. Cepivo sem hranila v hladilniku z navadnim termometrom. V zadnjem desetletju so v zdravstveni sistem Zahtevali so, da kupimo merilnike temperature vuvedene številne novosti. Nekatere bom naštela. hladilniku – logerje. Daš loger v hladilnik in ker nimaš početi nič pametnega, na 10 minut kontro-Referenčne ambulante liraš temperaturo hladilnika. Enkrat letno daš loger na kalibracijo, ker to zahteva sanitarni Projekt referenčnih ambulant (RA) obstaja od inšpektor. Od leta 2016 uvajajo novosti. Če želišleta 2011. V RA je zaposlena diplomirana medicin- imeti cepilno mesto, moraš na NIJZ poslatiska sestra (DMS). Njena naloga je da, v štirih urah prošnjo z narisano skico prostora, v katerem sesvetuje oz. pregleda štiri paciente in da jih nauči, nahaja hladilnik, in kupiti specialni hladilnik.da je povišan holesterol nevaren, da je kajenje Zaposlili so farmacevte, da kontrolirajo cepilnaškodljivo, da je debelost bolezen, da posname mesta. Zakaj vse te spremembe? Nekdo moraEKG... V RA kličejo tudi paciente, ki imajo v službi zaslužiti. Nekdo mora dobiti službo. V Avstrijiredne sistematske preglede. Najprej jih pregleda lahko kupiš cepivo v lekarni in se cepiš pri zdrav-specialist medicine dela, prometa in športa, niku. Znano je, da je cepivo Ana-Te učinkovito napotem pa DMS! Stroški za RA so, na letni ravni, sobni temperaturi več mesecev. Predlagam, daveč kot 30 milijonov evrov. V začetku leta sem tisti, ki si izmišljujejo pravila, naučijo kolege izdobila obvestilo Ministrstva za zdravje (MZ), da se tujine, kako ravnati s cepivi. Če bodo prepričaliprojekt RA v letu 2017 zaključuje in da moramo njih, bodo tudi mene. Večja precepljenost in skicaod 2018 vsi imeti RA. Napisala sem dopis MZ, da prostora, v katerem je hladilnik, ne gresta skupaj.ne želim imeti RA, da RA ne obstajajo nikjer nasvetu in da nikjer na svetu ni možno, da ima DMS E-receptštiri paciente v štirih urah, a zdravnik do 20-kratveč v osmih urah. Takrat še nisem vedela, da je E-recept je dobra rešitev. Problem so nekate-bilo v letu 2016 povprečno število pregledanih v ri pacienti. En mesec sem delala statistiko.RA 2,6 pacienta za štiri ure dela! Nisem pričako- Povprečno osem pacientov na dan me je klicalovala pohvale, ker brez RA varčujem z davkoplače- po nepotrebnem. Kako je to videti? Dialog:valskim denarjem. Citiram del odgovora z MZ: »V »Dober dan. Napišite mi recepte.« »Kaj potrebu-RA je poudarek na kvalitetni obravnavi pacienta jete?« »Imate v računalniku.« »Ali ne veste,in ne na kvantiteti!« Če bo kdo od pomembnih katerih zdravil vam je zmanjkalo?« »Vse vidite vprebral, kaj pišem, in če bo imel pripombe, računalniku. Ali lahko grem čez pol ure v lekar-prosim za konkreten odgovor. Na primer: Res je, no?« Poiščeš podatke v računalniku. Preverišda se letno porabi več kot 30 milijonov evrov, zavarovanje. Pogledaš seznam izdanih in neizda-ampak rezultati opravičujejo obstoj RA, ker jih je


Revija ISIS Foru3m9Oktober 2017nih zdravil. Razložiš mu, kaj ima in 640.000 na leto. Dva milijona prebi- Pravila ZZZSčesa nima. Poveš mu, naj si zapiše, valcev in 640.000 »nujnih«! Nakdaj je dvignil zdravila, naj shrani Češkem so leta 2008 uvedli participa- Pacient želi nalog za reševalniračun iz lekarne in da ni moja naloga, cijo 3 evre in obisk v ambulantah se je prevoz. Razložim mu, da ni upravičen.da preverjam, kdaj dviguje zdravila. skoraj prepolovil. Ali politiki razmi- Dvigne glas: »To je moja pravica!«Nič ne pomaga. Spet bo klical. Stori- šljajo o uvedbi participacije? Primer »Kje je to zapisano?« Res, kaj najtve ne beležim, ker v šifrantu Zavoda iz ambulante NMP: »Opazila sem pokažem pacientu? Kje to piše? Polneza zdravstveno zavarovanje Slovenije pikico na desni nogi. Skrbi me, da ni čakalnice različnih obvestil glede(ZZZS) nimam možnosti beleženja kaj nevarnega. Slikala sem in poslala pravic pacientov. Enkrat sem z MZ pokontrole izdanih zdravil v lekarni. osebnemu zdravniku. Nič mi ni hitri pošti dobila 3 kg težek paket zPacientove pravice neomejene, odgovoril, ker je spet na dopustu.« zloženkami za paciente. Ali ni možno-dolžnosti nobene! (Kako na dopustu v avgustu?) Status: sti, da ZZZS pokliče strokovnjake, ki na desni goleni papula, verjetno pik bodo napisali pravila glede pravicE-napotnica komarja. pacientov? Primer: Pravico do prevo- za imajo (našteti) in nimajo (našteti). Projekt e-napotnice se je pripra- Bolniška odsotnost In tako za vse pravice. Ko pacientvljal več kot 10 let in zanj je bilo dvigne glas, mu pokažeš, kaj piše vporabljenih več kot 20 milijonov Glede izkoriščanja bolniškega knjigi pravic, in je razprave konec.evrov. Napotnice z oznako nujno je dopusta in milijonske izgube zaraditreba poslati v sistem in tiskati zeleno tega bi lahko pisala še in še. Primer Koda za dostop vnapotnico. Napotnica z oznako nujno pacientke, zaposlene v Avstriji: e-zdravjevelja samo za en obisk pri zdravniku. Ginekologa in zdravnika ima vPacienta sem poslala v petek pod Sloveniji. Takoj, ko je izvedela, da je Vračam se na začetek prispevka.nujno. Na kontrolo pri specialistu je noseča, je bila v bolniški zaradi Tisti, ki so si izmislili, da se vsak danbil naročen v ponedeljek zjutraj. Ker rizične nosečnosti. V šestem mesecu pošilja nova koda na mobitel, soob ponedeljkih delam popoldne, je v nosečnosti so jo poklicali na pregled naredili napako. Kako bi bilo, če bi nanedeljo šel po napotnico v ambulanto h ginekologu v Avstrijo, povedali, da bankomatu vsakokrat potrebovali novNMP. Napotnice z oznako hitro in ne gre za rizično nosečnost in da bo PIN, ki bi ga dobili prek mobilnika?redno pošiljam v sistem in tiskam dobila odpoved, če ne pride nasle- Naj si izmislijo drugačen način varo-potrdilo. Ali je smiselno pošiljati dnji dan v službo. Bolniški dopust je vanja podatkov. Verjetnost, da heker-e-napotnico in tiskati potrdilo? bil zaključen. Rodila je zdravega je zanima, ali osebo XY boli križ ali otroka. Moje pisanje ne bo nič koleno, je majhna. Če jih bo zanimalo,Ambulanta NMP spremenilo. Zakonodaja in kontrola bodo prišli do informacij kljub kodi bolniške odsotnosti sta pomanjklji- na mobilniku. Prebrala sem, da je število obis- vi.kov v dežurni ambulanti (NMP)Zakon o zdravstveni dejavnostiza telebaneIztok Kos, dr. med. politika in marsikatera odločitev je prej rezultat lokalno-domačijskih Za aktualno vladajočo koalicijo se jo koncesije. Predlagane spremembe povezav, prijateljstev in zamer kot paletos končno, vsaj kar zadeva državlja- so predvsem na enem mestu zares same stroke.ne, začenja zadnja politična jesen. vredne pozornosti in tu je kratekMed drugim bodo zopet razpravljali o povzetek. Koncesije na določenem Predlog novele zakona je izjemnoZakonu o zdravstveni dejavnosti področju ne bo mogoče dodeliti, če se slab in naj predlagano rešitev za lažje(ZZDej). V predlogu ZZDej so med lokalni zdravstveni dom s tem ne bo razumevanje predstavim s primerom,drugimi briljantnimi predlogi tudi strinjal. Kot vsi vemo, pa za vsakim ki bo zaradi kulturološke tematikepravila, kako se odpirajo in podeljuje- zdravstvenim domom stoji lokalna razumljiv in blizu vsem Slovencem. Tako je, govora bo o gostilnah in kar začnimo s pojasnilom. V idilični vasi


Revija ISISF40orumOktober 2017je gostilna, v kateri gostilničar streže Zaradi nevzdržnih razmer ob kurenca« z boljšo organizacijo dela invsak dan. Gostilna je odprta tudi ob koncih tedna je nekdo v vasi podal z boljšim nagrajevanjem zaposlenihkoncu tedna, praktično 24 ur na dan, predlog, da bi pa še ena dodatna speljala kuharja in najboljše natakar-sedem dni na teden. V tej lokalni gostilna omogočila postrežbo več je. Stvar je razumljiva. Ostareli gostil-gostilni, sicer edini v vasi, je pred- ljudem, in to brez pretiranega čaka- ničar se je zazibal v utečeni krog invsem v soboto in nedeljo še posebej nja. Z dodatnimi gostilniškimi kapaci- pravzaprav ni več kos spremembam.veliko gostov. Gostilna ima premajh- tetami bi se izboljšala ponudba, novane kapacitete in ob navalu gostov, gostilna bi morebiti celo ponudila Sledi dokončna streznitev za vsekar se po navadi dogaja konec tedna, nove jedi, lahko tudi cenejšo postrež- tiste naivneže, ki mislijo, da vaščanise rado pripeti, da gosti malo dlje bo ali pa celo postala hit med petični- navijajo za boljšo postrežbo in posle-čakajo na postrežbo. Večkrat se je mi gosti. Ni boljšega kot zadovoljen dično za spremembo pravilnika otudi že zgodilo, da so ostali pred gost, ki se bo rade volje vrnil v najlep- odpiranju novih gostiln ter s tem zagostilno praznih trebuhov. Ne da jih šo vas na svetu. odvzem glavne besede gostilničarjune bi hoteli postreči, ampak ni bilo pri oblikovanju politike odpiranjanajti prazne mize. Poleg vsega je Vse lepo in prav, če le ne bi novih gostiln. Večina vaščanov zavra-zadnje čase opaziti naraščajoči trend obstajala sila nenavadna lokalna ča spremembo regulative in še naprejobiskov, kar pomeni, da je čedalje regulativa. V tej vasi imajo namreč podpira aktualno stanje ter je protiveč gostov in čedalje več jih tudi pravilo, da se nova gostilna lahko odprtju dodatne gostilne na vasi.ostane brez postrežbe in nedeljskega odpre samo ob soglasju gostilničarja, Razlog, zakaj je tako, je zelo značilenkosila. Gostilničarju ne preostaja ki, kot vemo, ne more zadovoljiti vseh za Slovenijo: po mnenju večine bi šedrugega, kot da se brani, češ da so že potreb. Kdo izmed bralcev, ki ne trpi ena gostilna pomenila privatizacijopolni in naj gostje pridejo drugič, zaradi pomanjkanja inteligence, zares vaškega gostilničarstva.lahko pa se vpišejo na čakalni se- misli, da bo gostilničar dal pristanek,znam in jim pod nos potisne velik, da se odpre še ena gostilna? Gostilni- Pa naj človek razume.debel in zamaščen zvezek. Od leto- čar to napačno razume kot pojav Zakaj dolgoročno ni dobro branitišnje pomladi pa imajo stranke konkurence in takoj pomisli na manjši našega, se zapirati in mižati predmožnost tudi elektronske rezervacije dnevni zaslužek, manjši dobiček, a za resničnim življenjem, pa v kakšnemtermina. Do takrat pa naj se znajdejo, to bo delal več, predvsem pa več drugem sestavku.kakor vejo in znajo. Če jim pa kaj ni razmišljal in se prilagajal novimvšeč… druge vasi imajo tudi razmeram. Gostilničar ni neumen in Opomba: sestavek je bil poslan nagostilne. se dobro zaveda, da mu v zraku visi še uredništvo pred morebitnim spreje- grožnja, da mu bo novonastala »kon- tjem ZZDej.Aktualnosti v zdravstvu inprevladujoča politično-ekonomskamisel na Slovenskem Iztok Kos, dr. med. na ponudba eni izmed zasebnih na tovrsten način. Pripombe so letele ustanov, da opravijo določeno število z vseh strani, od strankarskih pred- Čakalne dobe so postale resen operacij na področju ortopedije, kjer stavnikov, preko združenja zdravstve-javnozdravstveni problem in da je so čakalne vrste zelo velik, ne samo nih zavodov, piskrčka pa ni pozabiltreba na tem področju poleg ne- zdravstveni, ampak tudi ekonomski pristaviti niti letalski oz. zdravstveniskončnih analiz končno tudi nekaj problem. ekonomist. Rdeča nit pripomb na-narediti, je končno spoznala tudi sprotnikov te rešitve je dobri starivladajoča politika. Prvi zaresen Ob tej novici so se v javnosti argument, da se ne sme mešatipraktični ukrep ministrstva za zdrav- pojavili pomisleki o skrajševanju vrst zasebnega z javnim.je s ciljem skrajševanja vrst je nedav- Pustimo ob strani, da je ministr- stvo napredovalo z napotnice zelooo počasi na napotnico poočasi, in se raje


Revija ISIS Foru4m1Oktober 2017povprašajmo, kaj pri teh kritikah iz svojega žepa in naj se ta kupček stvene oskrbe poškodovanih? Si josploh pije vodo. bogastva da tistemu, ki se bo s tem država sploh upa narediti? Varuhi »zajebaval«. Mimogrede, šefovski javnega niso to, za kar se izdajajo.Javni zavod kot dodatek ni del osnovne plače in ko je Kajti če bi bili to, za kar se izdajajo, binajboljša služba? vodja na dopustu, mu ta del ne pripa- iskali koristi tudi za te tri naše skupnePa kaj še. da, pa čeprav ima tudi ali predvsem blagajne, ki so javne, skupne, naše, na dopustu nadležne telefonske klice, predvsem pa za koristi pacientov. Pa Za ogrevanje se najprej poglobimo ki zadevajo službo. Kot je vsem ne. Omejenost pogleda? Kaj pa, če sov vprašanje, zakaj si v javnih zdrav- predstojnikom jasno iz izkušenj, je ti samozvani pravičniki samo nepri-stvenih zavodih ne prizadevajo rešiti največ nesmiselnih, a zato toliko bolj pravljeni na transparentno poslovanjeproblema čakalnih vrst z dodatnim pomembnih opravil med dopusti. javnih zdravstvenih zavodov in todelom v popoldanskem času oz. kljub postavimo za delovno hipotezo?izpričani volji to zelo težko izpeljejo. Varuhi javnega.Odgovor je enostaven. Med bralci tega Katerega javnega? Očitki o pomanjkanjuprispevka je nekaj predstojnikov in transparentnostivodij oddelkov, ki delajo v različnih Vidimo, da javni zavodi ne bodojavnih zdravstvenih ustanovah, in kar zlahka opravili dodatnih progra- Le upamo lahko, da je imel pred-predvsem oni bodo razumeli celotno mov, a ker se bolnikov ne sme pustiti stavnik združenja zdravstvenihzadevo. V večini primerov znaša na cedilu, gremo naprej na zadevo, ki zavodov v mislih bolnike, ko je izkazaldodatek na vodstveno funkcijo 5 je pravzaprav najbolj pomembna. dvom o primernosti rešitve z napoti-odstotkov. Predstojnik, ki je v 54. Namreč, kaj si želijo bolniki. A ob tem tvijo v zasebni sanatorij, češ, kdo pa jeplačnem razredu in ima primerno optimističnem nadaljevanju že na ta firma, kdo pa so oni (se pravidelovno dobo, dobi na dan službe 4,5 začetku naletimo na fenomen, ki izbrani zasebni sanatorij),. V odgovorevra šefovskega dodatka. Sedaj poglej- pojasni nevednim, da nihče drug bom vrnil vprašanje: kdaj bodo pamo njegovo zadolžitev taistega šefa razen zagovornikov javnega ne ve, kaj javni zavodi razkrili svoje uspehe inoddelka, ki je dobil nalogo, da organi- je dobro za bolnika in kaj je prepove- jih sistematično in redno predstavljalizira popoldansko »čiščenje« čakalnih dano. Po njihovem se bolniki ne v javnosti? Tu imam v mislih kazalni-vrst, malo bolj pobliže. Najprej bo smejo zdraviti pri zasebniku, ker ke kakovosti, kot so: odstotek poope-porabil večji del živcev za to, da bo ustvarja dobiček. Za bolnike mora rativnih zapletov pri ortopedskihorganiziral prosto operacijsko dvora- poskrbeti javno zdravstvo, pa čeprav operacijah, trajanje funkcionalnostino za popoldansko delo. Zatem bo pridejo na vrsto čez sedem let, navse- umetnih sklepov, koliko se jih jemoral sestankovati s kirurgi in aneste- zadnje je večina teh bolnikov dolga zlomilo, funkcionalnost operiranihziologi ter jim kazati prijateljski obraz leta plačevala tudi obvezne prispevke pacientov… Primerneje bi torej bilo,z željo, da mu ne bodo dali košarice in za zdravstvo. V večini primerov več če bi bilo z njegove strani rečeno: Našibodo rade volje preživljali dodatne kot sedem let, zakaj se torej pritožuje- javni zavodi imajo takšne in takšnepopoldneve in vikende skupaj v jo (sarkazem). uspehe, na toliko in toliko operativnihoperacijskih sobah, in to za manjši posegov imamo toliko in tolikodenar kot pri zasebniku. Svoj čas Pa za hipec tudi mi pozabimo na zapletov, na žalost tudi smrtne, deležpotem zahtevajo še sestre in ostalo bolnike in se raje opredelimo do naših pacientov, ki se v polni merizdravstveno osebje, kajti tudi oni naslednje skupine resnih vprašanj. vrnejo v socialno in delovno življenjemorajo privoliti, da popoldne še malo Kaj se med to situacijo v zdravstvu v toliko in toliko tednih, je tak in tak…potegnejo svoj delavnik in zaslužijo dogaja z blagajnami delodajalcev, ki Zakaj se javni zavodi ne hvalijo snekaj omembe nevrednega drobiža. morajo plačevati prispevke za bolni- svojimi uspehi? Če se javnim bolni-Ne smemo pozabiti še časa, porablje- ške odsotnosti prvih 30 dni? Kaj pa z šnicam na tem področju slabo piše,nega za zagotovitev potrebnih postelj, blagajno Zavoda za zdravstveno kot še dodaja ta predstavnik, in tosaj operacija hrbtenice ali kolena ni zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki je zaradi dobrih štiristo operacij, ki jihzadeva za dnevno bolnišnico. En kup obremenjena s stroški zaradi dolgo- sami ne morejo narediti, potem jeSizifovih opravil, večkrat brez upa trajnih bolniških nadomestil? Tu je še nekaj zelo narobe z usmeritvijo tehzmage, za katera tudi zelo učinkovit blagajna Skupnosti pokojninskega in zavodov oz. z njihovimi vizijami inšef porabi ogromno časa. Če bi ga med invalidskega zavarovanja (SPIZ), ker cilji. Upam, da je vsem jasno, da enopravljanjem te zadolžitve kdo prija- zaradi neustrezne zdravstvene oskrbe zasebnik ne more vplivati na njihovoteljsko potrepljal po ramenu in ga posameznikov le-ti postanejo njihovo preživetje. Ali pač. Prepričan sempovprašal, kako mu kaj gre, bi odgo- breme. Ali obstaja kakšna raziskava, tudi, da niti sto zasebnikov ne morevoril, da na tisti šefovski dodatek ki je pokazala, koliko je nepotrebnih nič nekomu, ki dela dobro in imasmejočih se oči da še dodatnih 5 evrov prezgodnjih invalidskih upokojitev le primerljive rezultate in se obnaša zaradi časovno neustrezne zdrav-


Revija ISISF42orumOktober 2017dovolj ekonomsko, da nima niti ča. Omeniti je treba še to, da je v barvi mačke, ki lovi miši. Le takrat bopremalo niti preveč zaposlenih. Ali primeru pogodbenikov zasebnik mogoče prevladalo mnenje, da je, kardrugače: Pomagaj si sam in Bog ti bo dolgoročno gledano v bistvu na zadeva bolnika, čisto vseeno, kje se vpomagal. Združenje samo naj torej slabšem, ker med drugim ne more razumnem roku pozdravi. Blagodejniveč naredi, ne na konkurenčnosti razvijati strategije razvoja brez stalno učinki na kar tri skupne blagajnebolnišnic, ampak na prepoznavnosti zaposlenih. Vzrok temu so nestabilne poplačajo vse, prebivalstvo pa je zzdravstvenih ustanov v smislu varno- zakonske regulative v zdravstvu, ki izpeljavo tega ukrepa bolj zdravo.sti in kakovosti. Bojim pa se, da takoj, posledično vplivajo na ponudbo, ceno Win-win-win-win… situacija. Vko bo objavljanje uspehov postalo in stroške zdravstvenih storitev. V opisanem primeru je ravno javnonorma v našem zdravstvu, bodo takšnem okolju je načrtovanje nemo- dobro na boljšem, in sicer zaradizasebniki prvi med tistimi, ki bodo goče. delovanja in rezultatov zasebnega.objavili kazalnike kakovosti. Združe-nje zavodov čaka na tem področju še Sedaj gremo čisto na kratko nad Kdor je pozorno prebral zgorajveliko dela. Ko bodo najprej opravili naslednji slabo premišljen argument, napisano, je moral ugotoviti, da nisemosnovno, lahko potem povprašujejo še češ da zasebnik deluje z manjšim hvalil zasebnega, ampak sem govoril oo drugih. A če si dober, ne izgubljaš številom zaposlenih, zato je lahko bolj javnem. Javnemu sektorju, vsaj včasa z drugimi, ampak slediš svojim konkurenčen in mu ostane več denar- zdravstvu, ni dovoljeno izkoristiticiljem. Smo torej potrdili delovno ja. Roko na srce, to govori bolj za to, vseh zmogljivosti. Tu je še ena zgod-hipotezo, ki govori o nepripravljenosti da imajo javni zavodi slab ekonomski ba, ki prepričljivo dokazuje, zakaj smona transparentnost? model, zagotovo pa tudi neuravnote- zaposleni v javnih zavodih potrebni ženo strukturo zaposlenih. usmiljenja.Očitki o finančniprivilegiranosti Kaj vse je javno in V neki splošni bolnišnici je eden kako mu zasebno izmed sindikatov poslal pritožbo na Eden izmed standardnih očitkov pomaga vodstvo, ker so opazili, da so nekaterije, da morajo ustanove svojim zapo- zdravniki opravljali dodaten zdravni-slenim plačevati dopuste, izobraževa- Sedaj je čas, da se odrečemo ški program v rednem delovnem času.nja, bolniške odsotnosti, medtem ko zmotam in začnemo razmišljati v Seveda je bilo govora o korupciji inzasebnik, ki ima nekoga zaposlenega smer, ki prinaša koristi vsem. Predpo- izrečene vse ostale besede, ki takšnimpo pogodbi, s tem nima stroškov. stavimo, da dobi zasebnik program za stvarem tudi pritičejo. Meni je bilaTemu res ne morem oporekati. 400 operacij in s tem pomaga javne- najbolj zabavna besedna zveza »dvoj-Vendar, ne bodimo dvolični. Marsika- mu sistemu, ki očitno takšnega no zaslužkarstvo«. Vodstvo je potemteri javni zavod izvaja kakšno popol- zalogaja ne zmore. Kaj se zgodi? na sestanku s svetom zavoda todansko ambulanto s pomočjo pogod- Zasebnik proti plačilu, ki je javni napako tudi priznalo, a da so stvar žebeno vezanega zdravnika iz druge denar, saj gre iz skupne blagajne, v korigirali in se takšna praksa ne izvajajavne zdravstvene ustanove in je glede najkrajšem možnem času naredi teh več.tega na istem kot zasebnik. Do sedaj 400 operacij in pomaga 400 bolni-še nisem slišal tovrstnega očitka, da kom. Rezultati tega so: tisti, ki so na Preden pokimate in rečete, tako jenek zdravstveni dom nesramno bolniškem dopustu, bodo šli lahko v prav, vas vabim k nekajminutnemuizkorišča regionalno bolnišnico, ker kratkem spet na delovno mesto, razmisleku, s katerim vam dokažem,ne plačuje za vrsto nadomestil pogod- vsekakor prej, kot če bi čakali na da je ta primer dovolj podoben zgor-beniku, ki je sicer zaposlen v bolnišni- javno, kar pomeni, da bo ZZZS dal njemu, da gre za pogrom nad boljci. Ta očitek je bolj ali manj rezerviran manj denarja za bolniška nadomesti- sposobnimi in da tudi tu ni v ospredjuza zasebnike. Sedaj si pa oglejmo še la. SPIZ bo dobil od večjega števila pacientov interes. Pravzaprav jedesno stran računa, ne le leve. Zapo- zaposlenih več prispevkov, ista zgod- omenjena zadeva značilen primersleni po pogodbah nimajo pravice do ba je z ZZZS. Na boljšem bodo tudi uravnilovke. Takšen način razmišlja-bolniške, nimajo plačanega dopusta, delodajalci. Upokojence bo manj nja in poslovanja je docela napačen,malica jim tudi ne pripada. Pogodbe- bolelo, bodo bolj gibljivi, s tem bolj predvsem pa ni razvojen.nik tudi pravic nima istih kot v usta- socialno aktivni, manjša bo možnostnovi, kjer je zaposlen. Plačan je po za razvoj bolezni, kot je npr. demenca, Če je nekdo sposoben (oz. celadelu in če zboli, mu ne pripada noben njihovi mlajši sorodniki pa bodo manj ekipa) v tolikšni meri, da nek predpi-denarni nadomestek za tiste dni, ko v obremenjeni. Pod črto je rezultat san program naredi v petih urahzasebni ustanovi ne dela operacij. Tu dvojno pozitiven, tako v ekonomskem namesto sedmih, potem ima vsopač velja naravni ekonomski zakon, ki kot tudi v družbeno-socialnem smislu. pravico, da v preostalem delovnempravi, da se večje tveganje bolje popla- Delodajalec, ZZZS in politika se času opravi še nekaj dodatnega. V morajo čim prej spomniti zgodbe o korist bolnika je, da čaka le pet ur in ne sedem, mar ne? Ne pozabimo še na delo sester, ki bodo imela glavnino negovalnega opravka že zgodaj


Revija ISIS Foru4m3Oktober 2017popoldne, ne pa proti koncu dneva ali obveznosti, a ne več kot deset ur na v prednosti med drugim tudi zato, kercelo ponoči. Ali drugače, če sposob- teden, opravi doma. Čestitke učitelj- jim ni treba upoštevati zakona onejši naredi redni program v 18 skemu sindikatu za ta uspeh. Odveč javnih naročilih. Nič lažjega. Vladajo-delovnih dnevih, ima vso pravico, sta kritika in zavist. Namesto tega se či, med katerimi je tudi ministrica,predvsem pa dolžnost, da to svojo je tu vredno spomniti Antona Ašker- imajo v rokah škarje in platno insposobnost materializira v nekaj ca, ki je daleč nazaj napisal šaljive veselo na delo. Spremenijo naj pred-oprijemljivega: bodisi v dva prosta verze o slovenski zavisti, in sicer, da pise, da bo vsem lažje poslovati.dneva bodisi da v teh dveh dnevih če ima sosed boljšo hišo kot ti, mu neopravlja dodatno dejavnost za doda- bodi zavisten, ampak si sam zgradi še Prvi petek v septembru si bomotek k plači, kakor hoče on, pa če je to lepšo in boljšo (oz. nekako podobno). ministrico zapomnili tudi po njenihsocialističnemu načinu razmišljanja Lahko si torej samo želim, da bo nekaj besedah, da bo zasebni sanatorijvšeč ali ne. Ne pozabimo tudi kumula- takega uspelo tudi zdravniškim lahko opravljal delo le z redno zapo-tivnosti boljše storilnosti. Če ekipa na sindikatom in bomo tudi mi zdravniki slenimi in ne s pogodbeniki. Če bo resdan v istem času oskrbi dva čakajoča in zobozdravniki lahko sami upravljali tako, potem mora zaradi enakoprav-več, potem se v stotih dnevih vrsta z delom svojega delovnega časa. nosti isto veljati tudi za javne zdrav-skrajša za 200 ljudi. Pa če se vsi stvene zavode. To pomeni, da morajosindikati in zagovorniki uravnilovke, Za zaključek splošna misel. Če si zdravstveni zavodi prekiniti vseki jih je vlada polna, razpočijo od bolj sposoben in to udejanjiš skozi pogodbe z zunanjimi zdravniki (npr.togote. delo, ti pripada dodaten kos pogače. mariborski UKC z reškimi anestezio- Zaradi tega povprečnež ne dobi manj, logi). Zdravstvo se v istem hipu Kako nekateri le znajo biti uspe- niti ni prikrajšan. Morebiti ga tare sesuje. Sicer pa smo v času te ministr-šni, naj pove naslednji nedavni zavist, ampak ali ni že čas, da se ske ekipe tovrsten bizaren eksperi-dogodek. Ministrica za izobraževanje, obnašamo kot zrela družba, naravna- ment že imeli. Jih ničesar ne izuči?znanost in šport je s predstavniki na k razvoju? Kakorkoli, to je bil zopet strel vreprezentativnih sindikatov v šolstvu ministričino koleno. Da se razumemo,podpisala predloge sprememb, ki so P. S. 2x: V podkrepitev togosti strelja ministrica (njeni svetovalci?)tudi za nas zelo zanimivi. Po predlogu sedanjega sistema se lahko spomnimo in ne lobiji.lahko tako učitelj del svoje delovne še ministričine izjave, da so zasebnikiNevarna razmerja bolnike in tudi druge z internističnimi boleznimi, lahko rečem, da smo biliPrim. Marjan Fortuna, Kranj zdravniki izpostavljeni nevarnim situacijam, saj nismo imeli zagotovlje- Ob predlogih za združevanje sam. Seveda ne morem biti konkreten ne neprekinjene možnosti rentgenske-nekaterih manjših zdravstvenih in zato ne bom navedel nobene ga slikanja, niti laboratorijskih prei-zavodov z večjimi je nasprotovanje zdravstvene ustanove, razen tistih, skav. Morali smo se znajti, kot smolokalnih skupnosti in civilne družbe še kjer sem vrsto let delal, vendar mi vedeli in znali, in opravljati te preiska-nekako razumljivo, bolj nerazumljivo bralci lahko verjamejo, da primeri ve kar sami (npr. diaskopijo prsnihpa se mi zdi nasprotovanje strokovne niso izmišljeni. organov in plinsko analizo arterijskejavnosti. Samo za ilustracijo naj krvi, da drugih laboratorijskih prei-navedem, da v Nemčiji letno ukinejo Kot zdravnik sem najprej delal na skav niti ne omenjam). Mnogokratali priključijo večjim zdravstvenim Golniku, največ svoje delovne dobe pa smo se morali zanašati samo nazavodom okrog petdeset bolnišnic. Le preživel tako rekoč v »prvi bojni znanje, improvizacijo in tudi srečo.zakaj? liniji« na Kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino in V UKCL pa sem prišel še do Da bi ponazoril, kako nevarno je Internistični prvi pomoči UKC Ljub- drugih spoznanj o nevarnih razmerjihlahko obravnavanje bolnikov, če za to ljana (UKCL). Doživel sem stvari, ki pri našem delu. Za ilustracijo bomniso zagotovljeni vsaj minimalni se v urejenem zdravstvenem sistemu navedel nekaj konkretnih primerov.standardi varne obravnave bolnikov, preprosto ne bi smele dogajati.bom navedel nekaj svojih izkušenj, Iz manjše ustanove je bil pripeljanmnenje o tem pa naj si ustvari vsak Če začnem z izkušnjami z Golnika, bolnik, ki je imel kompletni atrioven- kamor smo sprejemali najtežje pljučne trikularni blok in je takoj(!) potrebo- val vstavitev začasnega srčnega spodbujevalnika. Pa ga ni dobil! In zdravnik ga je brez tega nujnega


Revija ISISF44orumOktober 2017ukrepa napotil v UKCL. Še več. Bolnik urgenco UKCL, kjer lahko samo izkušen in mlad sem bil tudi samni imel niti zunanjega »pacemaker- potrdiš to, kar je bolnik opazil že sam, pogosto objesten, dokler me ni kakja«. Ko sem zdravnika povprašal, da npr. krvavi iz prebavil. Vsak zaplet postavil na realna tla, da nisemkako si upa to storiti pri bolniku, ki zdravnik, ki dela take posege, mora vsemogočen. Zato mora to spoznanjelahko vsak trenutek umre, mi je vedeti in tudi ve, da so bioptični dozoreti pri vsakem posebej, da seodgovoril, da v njihovi ustanovi tega posegi tvegani in bi torej morala biti zave svoje moči in nemoči. S strokov-ne delajo kadarkoli in kdorkoli. zagotovljena in dogovorjena(!) klinič- nega vidika – pustimo ob strani na pot za primer zapleta, ne pa pre- ekonomski in ne vem še kakšen Naslednji primer je iz neke druge prosto po načelu »predži brigu na interes – mi je nerazumljivo, damanjše regijske bolnišnice, od koder ledža drugoga« bolniku naročiti, naj zdravniki nasprotujejo povezovanjuje bila na urgenco (in ne na rentgenski se ob morebitnih težavah obrne na manjših zdravstvenih zavodov zinštitut, kar bi bilo edino smiselno) urgenco, ki se že tako ali tako duši ob večjimi in ustrezni delitvi dela medposlana že hospitalizirana(!) bolnica, napotitvah drugih bolnikov. Če že sam njimi. Pogosto imam občutek, da greki je imela očitno akutno zaporo nisi sposoben rešiti nekega zapleta, so za partikularne, včasih tudi sebičnearterije za spodnjo okončino z že za to drugi, vendar se je z njimi treba interese nekaterih zaposlenih inizraženimi znaki gangrene. Na vpraša- to dogovoriti vnaprej, ne pa pošiljati lokalne skupnosti. Ali ni boljši obču-nje napotnemu zdravniku, zakaj je bolnikov na urgenco, kjer delajo pogo- tek, da imaš vedno nekoga za seboj, kinapotil bolnico na urgenco in ne na sto zdravniki, ki nimajo nikakršnih bo lahko, znal in hotel rešiti problem,ustrezen klinični oddelek, je dejal, da možnosti ustrezno ukrepati. ki mu sam nisi kos ali zanj nimašsamo zato, da bi ugotovili, kje je žila ustreznih možnosti, znanja, izkušenj,zaprta, in da bi vedeli, kje nogo Lahko bi naštel še veliko žal tudi podpore drugih strokovnjakov itd.?amputirati. Pa ne, da v tej bolnišnici tragičnih zgodb, ki jih javno pač nenimajo možnosti sami opraviti ustre- morem in ne smem izpostavljati. So pa tudi primeri dobre prakse.znih preiskav, problem je bil v tem, da Upam si pa reči, da so to pravi izzivi Zelo dobro je tako v UKCL in v UKCje bila nedelja, ko zaradi organizacij- za ministrstvo za zdravje, in ne Maribor organizirano zdravljenjeskih pomanjkljivosti nekaterih stvari obrobni problemi, kot je npr. to, srčnega infarkta, ko je bolnik nepo-pač niso sposobni izvajati. Po pojasni- koliko časa bolnik čaka v čakalnici na sredno mimo urgence sprejet zalu, da tudi dežurni zdravnik na ljub- pregled. Trdim in vem, da zdrav- ustrezen poseg na srcu in sprejem naljanski urgenci lahko naredi samo stvena ustanova, ki nima zagotovljene ustrezno kliniko.toliko kot on in nič več, je cinično celostne obravnave kritično bolnih,odgovoril: »Pa jo vrnite, če si upate!« nekaterih bolnikov preprosto ne sme Nevarna so torej razmerja negoto- sprejemati. Ali delati posegov, ki so vosti in pogosto tudi objektivne Nemalokrat sem obravnaval povezani s pričakovanim ali možnim okoliščine pri zdravniškem delu, nabolnike, ki so bili na neki preiskavi v tveganjem, če nima ustrezno urejene katere posameznik ne more kaj dostiustanovi, kjer opravljajo pretežno obravnave morebitnega zapleta. Tudi vplivati. Timsko delo strokovnjakovsamo diagnostiko. Po nekaj urah je meni so se že zgodili hudi zapleti, ki več specialnosti zagotavlja vsaj večjoprišlo do krvavitve ali drugega zapleta pa jih je v ustanovi, kjer je več zdrav- možnost pravočasne in pravilnein namesto, da bi bolnik odšel po nikov raznih specialnosti, lažje reše- diagnostike ter zdravljenja in je tudipomoč tja, kjer je bil poseg opravljen, vati, kot če si sam. Kot premalo manj stresno.je bil poslan kam drugam kot naV razmislek in prijeten zapis o obisku sekcije upokojenih zdravnikov pri kolegih naPrim. mag. Tatjana Leskošek Denišlič, dr. dent. med., Hrvaškem. Kar lepo dolg, pester,Ljubljana poučen in s fotografijami bogat zapis, ni kaj. Življenje od prvega joka do globoko v sebi, saj mu s tem lezadnjega stoka postaja vsak dan dodamo energetski naboj. Zato bom V isti številki, le nekoliko naprej,krajše. Vsak trenutek je dragocen. In zapisala spodnje vrstice. pa se me je dotaknil zapis kolegateh trenutkov ne smemo barvati doktorja Kohna o peripetijah, ki jih jetemno. Tudi gneva ne smemo tlačiti V avgustovski številki našega doživel kot pacient na Obali. Kako glasila Isis smo lahko prebrali zanimiv zbezljan je ta naš čas! Pri tem so se mi hitro obudili spomini na nekaj podob- nih zapisov iz prejšnjih let (npr. prof. Gadžijeva in prof. Denišliča).


Revija ISIS Foru4m5Oktober 2017 Povzetek izkušenj teh zdravnikov, pohodijo plin ali prestavijo v višjo Sekciji upokojenih zdravnikov paki so si drznili zapisati doživeto prestavo! toplo polagam na srce, da razmisli,(koliko je tistih, ki niso imeli ne volje kako se povezati s sekcijo mladihne navdiha, da bi doživeto zapisali?), Naše generacije, žal še v zdravnikov za izboljšanje komunikacijebi bil kratek: prizadetost. Da, prizade- prejšnjem režimu, so bile navajene in odnosa do upokojenih kolegov, kola jih je obravnava, ko so kot pacienti prizanesljivosti, potrpljenja, uslužno- potrebujejo pomoč mlajših. Vsi smo napotrebovali zdravstveno pomoč, sti, predvsem pa spoštovanja in istem vozu, le eni izstopijo prej.pomoč, ki so jo v desetletjih svojega empatije z upokojenimi kolegi vsehdela nudili bolnikom. Mladi kolegi, strok. Morda namig: namesto upokojen-res ne vsi, a med njimi, žal, mnogi ske bi se lahko preimenovali v srebrnonikakor ne predstavljajo svetlega O odnosih med generacijami žal sekcijo, saj naše glave ne krasijo lezgleda, kako naj bi komunicirali s ni veliko zapisov. Absolutno premalo taki lasje, ampak se pod njimi skrivastarejšimi, upokojenimi kolegi različ- oz. zapisi ne padejo na plodna tla. še marsikaj uporabnega za splošnonih strok. Kratki stiki so pogosti in Dodiplomski študij bi vsekakor moral dobrobit stanu, ki smo mu bili vsiempatije manjka. Videti je, da odnosi nekaj ur posvetiti tudi temu, bodisi v globoko predani.škripajo na vseh frontah! Mehka sklopu katerega od predmetov, šediplomacija je mladim tuja, raje bolje kot čisto samostojen predmet, ki In ne nazadnje, prepričana sem, bi ga študenti absolvirali vsaj s kolo- da bi tudi naša krovna zbornica lahko kvijem. razmislila o zapisanem in kaj ukrenila.Umetna inteligenca in življenjska dobaMag. Nina Mazi, dr. med., Ljubljana Ljudje, ki jih zanima, kako in kako dolgo bodo živeli, Umetna inteligenca to omogoča s pomočjo metode »glo-si bodo v (verjetno že bližnji) prihodnosti lahko pomagali bokega učenja«, pri kateri se računalniški sistemi učijo oz.z umetno inteligenco in jim ne bo treba več trkati na vrata usposabljajo za razumevanje in analiziranje slik oz.vračev, vedeževalcev, prerokov, vidcev ipd. skeniranih podob. Zmožnost umetne inteligence – računalnikov za Ker znanstveniki zaenkrat še ne morejo ugotoviti, kaj(relativno) objektivno napovedovanje njegovega zdravja računalniški sistem vidi/zaznava na skenih in kako toin dolžine življenja s pomočjo skeniranja organov je po uporablja pri napovedovanju življenjske dobe, so semnenju znanstvenih avtoritet vse bližje realnosti. napovedi izkazale za najbolj verodostojne pri kroničnih bolnikih s hudimi motnjami, kot sta na primer emfizem in Skupina avstralskih in mednarodnih raziskovalcev z kongestivna odpoved srca.univerze v Adelajdi, pod vodstvom dr. Luka Oakden--Raynerja, radiologa in doktoranda na University of Medtem ko se zdravniki pri svojih predvidevanjih inAdelaide‘s School of Public Health, je v sodelovanju s napovedih opirajo predvsem na diagnostiko, pa umetnaSchool of Computer Science s pomočjo umetne inteligen- inteligenca pri svojih napovedih uporablja veliko količinoce (Artificial Intelligence) analizirala skenirane podobe podatkov in informacij ter odkrivanje subtilnih vzorcev.prsnega koša 48 posameznikov. S pomočjo poglobljene In to na način, za katerega zdravniki niso izobraženi inračunalniške analize so znanstveniki lahko z 69-odstotno usposobljeni.natančnostjo napovedali, kateri bolniki bodo v prihodnjihpetih letih umrli. Opisana raziskav je prva tovrstna Izsledki opisane raziskave odpirajo nove možnostianaliza s pomočjo umetne inteligence, ki postavlja pro- uporabe umetne inteligence v medicini – v analizi skenira-gnozo za prihodnje petletno obdobje. Izvedena je bila na nega stanja notranjosti organizma, z vsemi organi, ponujamanjši skupini prostovoljcev. novo možnost zgodnjega odkrivanja resnih bolezni, motenj in poškodb, ki terjajo posebne medicinske pristope Izsledki raziskave, objavljeni v The Nature Journal in strokovno ukrepanje. Mednje avstralski raziskovalciScientific Reports, odpirajo novo praktično možnost, ki bo uvrščajo tudi možgansko kap in srčni infarkt ter njimzdravnikom omogočila učinkovitejšo diagnostiko, indivi- podobne usodne zaplete. Zato bodo v naslednjo fazo svojihdualno zasnovano in vodeno zdravljenje, pa tudi preventi- raziskav vključili več deset tisoč posameznikov. Možnostivo in rehabilitacijo. Objektivna analiza življenjske dobe na uporabe umetne inteligence v medicini pa pospešenopodlagi starosti in zdravstvenega stanja posameznika je proučujejo tudi na novi celini, kjer si prizadevajo tudi, dabila doslej praktično nemogoča, ker zdravnik ni imel bi umetno inteligenco naredili bolj »humano«.pravega, kompleksnega in celovitega vpogleda v bolniko-vo notranjost – zdravstveno stanje posameznih organov. Viri: University of Adelaide Scientific report 2017, www.sciencedaily, Scientific American 6/2017


Revija ISISI4n6tervjuOktober 2017Nove poti pri zdravljenjuneplodnosti s postopkomzunajtelesne oploditveProf. dr. Irma Virant Klun, senior klin. emb., univ. dipl. biol. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. [email protected] zunajtelesne oploditve postaja vse uspešnejši. Pri mladih onkološkihpacientkah je možno varno shraniti njihov genetski material (jajčne celice, tkivo jajč-nika ali zarodke) pred onkoterapijo za kasnejše zdravljenje neplodnosti. Pri parih zvelikim tveganjem za genetsko okvaro pri otroku je bistveno manj travmatičnoizvesti oploditev in vitro in z genetskimi testi izbrati zdrav zarodek za prenos v ma-ternico, kot pa pustiti »naravno« zanositev in po prenatalni diagnostiki spravljatinosečnico v dileme glede prekinitve nosečnosti. Nove oblike zdravljenja neplodno-sti pa se obetajo tudi pri pacientkah s prezgodnjo ovarijsko odpovedjo, ki je bila dosedaj večinoma neozdravljiva.V nedavnem pogovoru za naslovnico revije, ki je medicinski postopek še vedno dela družbenopredstavila izjemno odkritje »umetne materni- ambivalenten.ce«, sva se dotaknila tudi slovenskega progra-ma za pomoč pri neplodnosti. Ta je tudi v Ja, k nam prihajajo različni pari, včasih tudimednarodnem merilu zelo uspešen in v zadnjih takšni, ki imajo kakšne zadržke, na primer ljudjeletih prinaša veliko novih možnosti za potencial- s podeželja, ki jih je strah, da delajo nekaj naro-ne starše. be. Vsem tem ljudem razložimo, da je postopek zunajtelesne oploditve relativno naraven, čeprav Veliko naporov Laboratorija za oploditev zbiomedicinsko pomočjo oz. sodelavcev naKliničnem oddelku za reprodukcijo (predstojnicaprof. Eda Vrtačnik - Bokal) in Ginekološkeklinike, UKC Ljubljana je dalo v zadnjih desetlet-jih odlične rezultate zunajtelesne oploditve(ZTO). Samo v našem centru imamo letno med400 in 500 novih otrok, vsi trije slovenski centripa okoli 1200 otrok na leto, kar je 5 odstotkovslovenskih novorojenčkov. So pa seveda ti našiotročički le zadnja postaja zdravljenja neplodno-sti; v veliko primerih pomaga že kirurška odpra-va anatomskih ovir ali zdravljenje motečihokoliščin, na primer endometrioze, policističnihjajčnikov in podobno.Uspeh zunajtelesne oploditve je najbrž tudi vtem, da gre v tehničnem pomenu za veliko boljnaravno zdravljenje, kot jih je večina v medicini.Srečanje med jajčno celico in spermijem se ženaravno dogaja v sluzi jajcevodov, torej ana-tomsko gledano »zunajtelesno«. Vendar pamitologija okoli spolnosti in reprodukcije ta


Revija ISIS Interv4ju7Oktober 2017se sliši umetno. Gre zgolj za to, da »v klasične »epruvetke« slabi rezultati, sprejeta metoda. Veliko lažje je izbratiepruveto« pridobimo jajčne celice, ki pa jih skušamo s to metodo izboljšati. zdrav zarodek na predimplantacijskizaradi anatomskih ali drugih ovir ne Vendar je tudi tukaj sam proces stopnji, ko je maksimalno približnobi prišle do mesta za oploditev oz. oploditve, razvoja in ugnezditve 100 celic, in če zarodek ni zdrav, se gasemenčice ne bi mogle do njih. Nato zarodka naraven. sploh ne prenese v maternico zaustvarimo pogoje za oploditev, vendar zanositev. Povsem nekaj drugega je,ne določamo, katera jajčna celica se Zelo uspešen in hvalevreden je tudi ko je ženska že noseča in med noseč-bo oplodila: nekatere celice se bodo, vaš program zamrzovanja jajčnih nostjo genetski testi pokažejo, danekatere pa ne. Okrog 60 do 70 celic pri ženskah, ki gredo na kemo- nekaj ni v redu in je predlaganaodstotkov vseh jajčnih celic se oplodi, terapijo ali radioterapijo. prekinitev nosečnosti. Tem neljubimpribližno 30 do 40 odstotkov se jih ne dogodkom se lahko izognemo prav sin to je čisto naraven proces. Nasle- Res je, te terapije zavrejo razvoj predimplantacijsko genetsko diagno-dnji naraven proces je, če se bo raka, vendar velik delež žensk potem stiko, kadar so genetske napake prioplojena jajčna celica razvila v zigoto zaide v začasno ali stalno prezgodnjo ženski, moškem ali obeh vnaprejin nadalje v zarodek ali ne. Nekateri menopavzo. V kolikor že imajo znane. Če ima par ponavljajoče sezarodki se bolje razvijejo, nekateri partnerja, lahko izvedemo ZTO in spontane splave ali hudo genetskoslabše, nekateri se ugnezdijo v mater- zarodke zamrznemo, prenesemo pa prizadetega otroka, ali pa bi lahkonico, nekateri spet ne; tudi to je jih šele, ko ženske ozdravijo. V imel hudo bolnega otroka glede nanaraven proces. Mi samo odpravimo kolikor gre za ženske, ki so zelo oceno genetika, lahko sedaj paroviro in ustvarimo pogoje, da pride do mlade (na primer stare 18 do 20 let) usmerimo v postopek zunajtelesneoploditve, kjer sicer ne bi. ali še nimajo partnerja, lahko zamr- oploditve, kjer lahko diagnosticiramo znemo (vitrificiramo) jajčne celice. določeno kromosomsko ali genskoEnako »nenaravna«, kot je pomoč Kasneje, ko se po ozdravitvi odločijo, napako zarodka pred prenosom v jajčne celice odmrznemo in izvedemo maternico in prenesemo samojajčecu mimo anatomskih ovir v postopek ZTO, prenesemo zarodke v »zdrav« zarodek. Pri parih z velikim maternico in omogočimo zanositev. tveganjem za genetsko okvaro jejajcevodu, je najbrž tudi vstavitev To tem ženskam ogromno pomeni in bistveno manj travmatično narediti je poleg dejanske možnosti za zanosi- oploditev in vitro in z genetskimi testiurinskega katetra pri zastoju seča, pa tev v prihodnosti izredno pozitivno izbrati zdrav zarodek za prenos v tudi s psihološkega vidika za presta- maternico oz. zanositev, kot pa pustititega nihče ne problematizira. Ampak janje terapije raka. Če je oblika raka »naravno« zanositev in po prenatalni takšna, da bi bilo spodbujanje jajčni- diagnostiki spravljati nosečnico v dile-poleg klasične tehnike zunajtelesne kov s hormoni nevarno, lahko nare- me glede prekinitve nosečnosti. dimo biopsijo skorje (korteksa)oploditve »v epruveti« izvajate tudi jajčnika, kjer so prisotni folikli. Koliko celic je pri tem potrebno za Majhen košček jajčnika razrežemo,tehnike, kjer pa morate nekoliko bolj zamrznemo in shranimo v tekočem zanesljivo diagnostiko? dušiku. Ko ženska ozdravi, lahkopomagati, da se oploditev zgodi. odmrznemo tkivo jajčnika in ga Do nedavnega smo delali biopsijo avtotransplantiramo (na primer na zarodkov za odvzem celic za genetski Klasično zunajtelesno oploditev lastne jajčnike). Po hormonskem pregled na 3. dan razvoja in vitro. Ko(ZTO) izvedemo, če so prisotni ženski spodbujanju jajčnikov ženske lahko je imel zarodek 6 do 8 celic, smo svzroki neplodnosti in normalna zanosijo. pomočjo mikromanipulatorja odvzelikakovost semena pri partnerju. Ob eno ali dve celici. Sedaj to delamoslabi kakovosti semena lahko izvede- Nove in revolucionarne možnosti pri tako kot najbolj napredni centri zmo neposredni vnos semenčice v preprečevanju genetskih bolezni pa IR-laserjem na 5. dan razvoja zarod-citoplazmo jajčne celice (ICSI). V tem nudi možnost predimplantacijske ka. Takrat lahko vidimo, kateri zarod-primeru pod mikroskopom, opremlje- genetske diagnostike zarodkov, ki so dovolj razviti za biopsijo, to je nanim s hidravličnim mikromanipula- pridobljenih z ZTO. razvojni stopnji blastociste ali morule;torjem, na tanko stekleno pipeto blastocista ima okoli 100 in morulaprisesamo jajčno celico, z drugo tanko Spomnim se nekaj let nazaj, ko se okoli 30 celic. Potem naredimo zstekleno pipeto pa ujamemo eno je začela izvajati predimplantacijska laserjem luknjico v ovojnico, zonosemenčico in jo mikroinjiciramo v genetska diagnostika (PGD) in so se pellucido, zato se iz zarodka malonotranjost jajčne celice. S tem obide- postavljala vprašanja, ali pomeni izboči trofoblast, iz katerega s pomo-mo težave zaradi manjšega števila izbor normalnih oz. zdravih zarodkov čjo laserja odvzamemo nekaj celic.semenčic, njihove slabe gibljivosti ali za prenos v maternico evgeniko. Sedaj Tako dobimo več celic za genetskinegibljivosti in slabe morfologije oz. je to v svetovnem merilu klinično pregled in genetski izvidi so na razvoj-slabe oblike semenčic, ali pa s semen-čicami, pridobljenimi iz mod. Tometodo izvajamo tudi takrat, kadar jeprisoten imunološki dejavnik in imajomoški v semenu prisotna protitelesaproti semenčicam, ali pa v primerih,kjer so bili v predhodnih postopkih


Revija ISISI4n8tervjuOktober 2017 Humani zarodek v postopku Humani zarodek v postopku Zrela (metafaza II) jajčna celica zunajtelesne oploditve na zunajtelesne oploditve na v postopku zunajtelesne razvojni stopnji blastociste razvojni stopnji morule oploditve, ki jo prepoznamo po (približno 100 celic), ki je že (približno 30 celic), pri katerem prisotnosti polarnega telesa v diferencirana v embrioblast, lahko opazimo zlivanje celic v perivitelinskem prostoru. trofoblast in votlinico. Posneto kompaktnejši zarodek pred Obdana je z glikoproteinsko v Laboratoriju za oploditev z razvojem v blastocisto. Posneto ovojnico, imenovano zona biomedicinsko pomočjo, v Laboratoriju za oploditev z pellucida. Ginekološka klinika, UKC biomedicinsko pomočjo, Ljubljana. Ginekološka klinika, UKC prepoznali regeneracijo endometrija Ljubljana. in prišli do spontanih nosečnosti alini stopnji blastociste bolj zanesljivi nosečnosti po zunajtelesni oploditvi.kot na 3. dan. To delamo edini v sindrom, ki pomeni nenormalnost Gre za dostopen postopek, ki bi bilSloveniji in je tehnično zelo zahtevno. endometrija, včasih pa je prizadet tudi izvedljiv tudi pri nas.Program je izjemno dragocen, saj v miometrij; gre lahko za fibrozo aliSloveniji delamo predimplantacijsko aftrofijo endometrija in posledično Vaše klinično delo se neposrednogenetsko diagnostiko samo pri tistih ženske s tem sindomom niso zmožne prepleta z raziskovanjem. Kje jeparih z genetskimi nepravilnostmi, pri implantacije zarodka, zanositve in trenutni fokus vašega raziskovanja?katerih vemo, da je zarodek oz. plod donositve otroka. Še ne dolgo nazaj sezaradi teh nepravilnosti lahko okvar- je veliko govorilo o transplantaciji Že od nekdaj me »bega« prezgo-jen, in tem parom omogočimo rojstvo darovane maternice, saj so na Šved- dnja menopavza in o tem sem žezdravega otroka. skem tak zahteven poseg že večkrat pisala v člankih. V bistvu je to stanje, opravili in so ženske po transplantaci- kjer gre za odpoved delovanja jajčni- V svetu že nekaj let obstaja težnja, ji maternice normalno donosile in kov in jajčniki prenehajo delovati žeda bi na ta način pregledali vse rodile otroka. Vendar gre za zelo drag pred starostjo 40 let. Gre za ženske zzarodke v programu zunajtelesne in zahteven postopek, ki ni dostopen zelo visokimi ravnmi gonadotropinovoploditve, čemur pa se ne reče pre- vsem. Nedavno pa so španski razisko- (zelo visoka raven hormonov FSH indimplantacijska genetska diagnostika, valci iz Valencije pod vodstvom prof. LH). Gre za ženske, ki običajnoampak gre za predimplantacijski Carlosa Simona uspešno pozdravili nimajo nobene zrele jajčne celice, kergenetski »screening«. Ampak različne Ashermanov sindom s transplantacijo jajčniki ne delujejo normalno. Enoštudije kažejo, da le-ta ni smiseln, ker lastnih multipotentnih matičnih celic stanje, po katerem gre za prezgodnjone izboljša rezultatov zunajtelesne iz kostnega mozga. Lansko leto so ovarijsko odpoved, je seveda onkote-oploditve. prvič objavili klinične izsledke svoje rapija. Ampak veliko mladih žensk študije. Pri pacientkah so pridobili ima prezgodnjo menopavzo naravno,Med umetelnim ustvarjanjem pogojev mezenhimske matične celice iz peri- večinoma zaradi nejasnih razlogov;za oploditev in razvoj zarodka in med ferne krvi, ki so izvirale iz kostnega vzrok je lahko genetski (na primerumetno maternico, o kateri sva že mozga, jih v laboratoriju namnožili, fragilni x kromosom), avtoimunost,govorila, pa je kljub vsemu nekaj nato pa izvedli transplantacijo teh okužba z virusi, vendar večinomamesecev, ko je maternica oz. endo- celic v endometrij. Potem so uporabili ostaja nepojasnjen. Pri teh ženskahmetrij še vedno nenadomestljiv za še hormonsko nadomestno terapijo in sta se odprli dve povsem novi možno-uspešen razvoj zarodka. Se tudi pri ugotovili, da se je endometrij regene- sti, ki postajata klinično sprejemljivitežavah endometrija obeta kakšna riral, odebelil. Ženskam se je večino- in o katerih še nekaj let nazaj ni bilonovost? ma tudi normalizirala menstruacija. praktično nič znanega. Imeli so skupino 18 pacientk, 16 jih je Tudi sam endometrij je lahko dejansko šlo v raziskavo in pri 11 so Prva možnost je izvesti biopsijoproblem pri zanositvi. Eden od takih skorje jajčnikov, pri čemer se laparo-znanih sindromov je Ashermanov skopsko odvzame majhen košček


Revija ISIS Interv4ju9Oktober 2017 A A Biopsija manjceličnega zarodka oz. odvzem celice za B B predimplantacijski genetski Nezrela (profaza I) jajčna Slika (A in B): Dozorevanje pregled na dan 3 razvoja celica, pridobljena iz tkiva jajčnih celic in vitro v kokulturi zarodka. Posneto v jajčnika pacientke ob s celicami kumulusa oziroma Laboratoriju za oploditev z zamrzovanju tkiva jajčnika za granuloze. Celice granuloze biomedicinsko pomočjo, ohranjanje reproduktivnega preskrbujejo jajčno celico med Ginekološka klinika, UKC potenciala pred onkoterapijo. dozorevanjem z različnimi Ljubljana. Na eni sliki (Slika A) je jajčna pomembnimi snovmi. Posneto v celica, obdana s folikularnimi Laboratoriju za oploditev z zunajtelesno oploditev, ko bo to celicami granuloze, na drugi biomedicinsko pomočjo, možno. sliki (Slika B) pa je celica z Ginekološka klinika, UKC odstranjenimi celicami Ljubljana. Druga novost v zvezi s prezgo- granuloze. V jajčni celici je dnjo ovarijsko odpovedjo pa prihaja z opazno jedro - germinalni oploditev. Razvijamo nove metode Japonske. Profesor Kawamura je s vezikel (GV), ki je značilno za dozorevanja jajčne celice in vitro, ki svojimi sodelavci izvedel biopsijo nezrele jajčne celice. Posneto v že dajejo prve dobre klinične rezulta- skorje jajčnika. Tkivo s folikli je Laboratoriju za oploditev z te. In pri teh pacientkah s prezgodnjo narezal na majhne koščke in jih prvič biomedicinsko pomčjo, menopavzo, bodisi onkoloških inkubiral v posebnem »koktajlu« s Ginekološka klinika, UKC pacientkah bodisi pri pacientkah z snovmi, ki dokazano aktivirajo Ljubljana. naravno primarno prezgodnjo ovarij- folikle. Po inkubaciji je te koščke sko odpovedjo, bo treba natančno tkiva transplantiral v serozo jajcevo-tkiva. Iz tega tkiva jajčnika je možno opazovati, kaj je s folikli, ali so dov in ob uporabi posebnega hor-pridobiti nezrele folikle oz. jajčne prisotni in koliko so zreli. Pri paci- monskega spodbujanja, podobnegacelice, jih dozoreti in vitro ter jih entkah s folikli v jajčnikih že posku- kot v postopku zunajtelesne oplodi-nato globoko zamrzniti (vitrificirati) šamo nezrele jajčne celice dozoreti in tve, uspel dokazati razvoj zrelihin shraniti za kasnejšo zunajtelesno vitro, jih shraniti in kasneje izvesti foliklov. Iz njih so s pomočjo ul- trazvoka aspirirali jajčne celice in jih uporabili za postopek zunajtelesne oploditve s prenosom zarodka v maternico. Na ta način se je v njegovi skupini rodilo že približno 10 zdravih otrok, temu pa že sledijo tudi druge napredne klinike za zdravljenje neplodnosti po svetu.


Revija ISISM50edicinaOktober 2017Rak in komplementarne oz.alternativne metodezdravljenjaDoc. dr. Mirjana Rajer, dr. med., Neža Muhič, mag. farm., prof. dr. TanjaČufer, dr. med., Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo GolnikRak – največji zdravstveni dopolnil, somnolenco zaradi preparatov kono­problem plje, stomatitise zaradi nečistoč v raznih smolah itd. Rak predstavlja enega največjih javnozdrav­stvenih problemov v svetovnem merilu. Njegova Tako onkologi kot tudi ostali zdravniki sepojavnost po vsem svetu strmo narašča (1). S skoraj vsakodnevno srečujemo z vprašanji ostaranjem prebivalstva in sodobnim načinom alternativnem zdravljenju. Glede na velikoživljenja bo raka v naslednjih letih po napovedih število metod alternativnega zdravljenja (naSvetovne zdravstvene organizacije še več (2). področju raka jih je zabeleženih vsaj 300) jeDobra novice je, da je rak vedno bolj ozdravljiva nemogoče, da bi bili zdravniki z vsemi seznanje­bolezen. Medtem ko je bilo še deset let nazaj ni, zato se pogosto znajdemo v dilemi, kakoozdravljenih samo okoli polovica obolelih, je bolnikom svetovati. V tem prispevku želimodanes v razvitem delu sveta potencialno ozdra­ na kratko osvetliti, kaj je alternativno invljivih že skoraj 80 odstotkov obolelih za rakom komplementarno zdravljenje, kakšne so(3). Do tako velikega napredka v kontroli raka je njune pasti in predvsem, kaj svetovatiprišlo zaradi številnih novih, učinkovitih načinov rakavemu bolniku.diagnostike in zdravljenja, od molekularnobiolo­ških metod ter natančne diagnostike, tarčnega Kaj je alternativno insistemskega zdravljenja do novih metod kirur­ kaj komplementarnoškega in obsevalnega zdravljenja raka. Vsi ti zdravljenje?načini zdravljenja so šli skozi težko sito kliničnepreverbe, kjer so izkazali zahtevano učinkovitost Alternativno zdravljenje pogosto enačimo sin varnost pri zdravljenju raka. Zato so del t.i. »z komplementarnim zdravljenjem, a je med njimadokazi podprte medicine«. pomembna razlika. Navkljub vedno boljšim rezultatom Alternativne metode zdravljenja sozdravljenja pa je rak še vedno bolezen, ki tiste, ki jih t.i. zdravilci, svetovalci alise je ljudje najbolj bojijo in jo pogosto zdravniki alternativne medicine svetujejopovezujejo s trpljenjem in smrtjo. Zato ne in jih bolnik uporabi namesto standar-preseneča dejstvo, da veliko bolnikov išče dnega zdravljenja raka (npr. določenapomoč pri ponudnikih t.i. alternativnega dieta namesto kemoterapije). Gre zazdravljenja. Rakavi bolniki si v stiski pogosto metode zdravljenja, katerih učinkovitostželijo občutek večjega lastnega nadzora nad in varnost nista dokazani. Alternativnaboleznijo in želijo verjeti, da jim bo alternativno medicina s svojimi zdravili in metodami ne sodizdravljenje koristilo, jih celo pozdravilo ali pa med »z dokazi podprto medicino«, ker ta zdravi­bodo ob alternativnem zdravljenju vsaj dlje la/metode niso bili testirani v pravilno izvedenihživeli. Za alternativna zdravljenja so zato pri­ kliničnih raziskavah ali opravljene raziskavepravljeni odšteti nerazumne vsote denarja (4). zaradi metodoloških pomanjkljivosti niso bilePrav neverjetno je, da so ljudje pogosto prepriča­ objavljene. Nekatera zdravila so celo bila testira­ni, da alternativne metode nimajo neželenih na in raziskave objavljene, a so te metodološkoučinkov. To seveda ne drži, v lastni praksi smo že sporne. Sistematična analiza iz leta 2016, ki jevideli hude jetrne okvare ob uporabi prehranskih vključila 198 kliničnih raziskav z alternativnimi »zdravili«, je pokazala, da niti ena izmed njih ni


Like this book? You can publish your book online for free in a few minutes!
Create your own flipbook