Domus Medica za vas!Domus Medica je bilustvarjen kot osrednja hišaslovenskega zdravništva.Velika Modra dvorana,številne sejne sobe inklubski prostori so bilizgrajeni z namenomsrečevanj, stanovskegadruženja, odprtega dialoga,organiziranih strokovnihpredavanj med zdravniki inzobozdravniki.Z veseljem vas obveščamo, dasmo predstavitev Domus Medicapripravili tudi na internetni strani:http://www.domusmedica.si/.Vabimo vas, da si spletno stranogledate in v prihodnosti svojesrečanje organizirate v prostorihDomus Medica!Za več informacij o Medicinskemizobraževalnem centru pišiteMojci Vrečar ([email protected])ali pokličite 01 307 21 91.
Revija ISIS Uvodnik3November 2017Utopija Kdaj smo zadnjič pošteno razmislili o sebi, o Dopuščamo, da o naših bolnikih odločajosvetu okoli nas, o razliki med samopodobo in imaginarne interesne skupnosti, kot so raznapodobo, ki jo imajo drugi o nas? O krivicah, ki se združenja javnih zdravstvenih zavodov. Dopu-nam dogajajo, in o krivicah, ki jih sami povzroča- ščamo, da zakonodajalci eksperimentirajo zmo drugim. O brezbrižnosti v nas in za nas. O zdravstvenim sistemom povsem enako, kot sopripadnosti, kolegialnosti, o tem, kar je prav in eksperimentirali 45 let z našim političnimkar je narobe? sistemom. Eksperimenti gredo v smer šale o Kardelju, ki jo vsi poznamo: Mislim, da obstaja prav v tem vprašanju,torej kaj je prav in kaj narobe, tista minimalna Kmet pride do Kardelja in mu reče: »Kravatočka strinjanja, okoli katere se moramo zbrati. je zbolela, pomagaj mi!«Vsi! Vsi, ki smo prisegli Hipokratu! Mi, ki smo v43. plačnem razredu, in mi, ki smo v 57. plačnem Kardelj suvereno na listek napiše zdravila inrazredu. Mi, ki smo s. p., in mi, ki delamo reče: »To ji daj, že jutri bo spet zdrava!«za d. o. o. Mi, ki smo »podjemci«, in mi upoko-jenci. Mi, ki imamo radi Zdenko, in mi, ki je ne Kmet odide, naredi vse, kar mu je naročil, inmaramo. se drugi dan vrne: »Žal mi je, ampak krava je še slabša!« Kaj je prav? V demokraciji je prav tisto, o čemer je večina Kardelj se za hip zamisli, nato pa vzameprepričana, da je prav. Je prav, da se uveljavi pero in popiše dva lista: »To ji daj, to ji bonovela zakona, ki dokazano znižuje standarde nedvomno pomagalo!«našim bolnikom? V tem besedilu se ne bomspraševal o posledicah za nas zdravnike. O tem Enaka zgodba se ponovi še nekajkrat in konaj se vsak od nas opredeli sam! Vsi smo odgo- sedmi dan Kardelj sreča kmeta v gostilni, takojvorni predvsem bolnikom in šele v drugi vrsti povpraša: »Kako kaj krava?« Kmet ga pogledasvojemu statusu. Imamo kakšno besedo, ko odlo- in žalostno odvrne: »Zjutraj je poginila!«čajo, kaj bo z našimi bolniki? Smo zmožni požreti Kardelj se prime za glavo in reče:« Kakšna prav vse, da lahko škoda! Jaz pa sem imel še toliko idej!« naše fiziološko bitje uspeva iz dneva v dan? Zakaj krave ni zdravil veterinar? Zakaj Stopiti na ramena zdravstveno zakonodajo pišejo ljudje, ki imajo še drugega, da čez noč kopico »idej«? Zakaj smo zdravniki izločeni iz držimo nosnice nad priprave zakonodaje na področju, ki ga najbolj vodo? poznamo? Kaj je narobe? Je mar sramota, če se odpelješ 80 kilometrov Dopustili smo, da severno od Ljubljane in prepišeš kak zakon? Ali kot edini nosilec ni po 27 letih že zadosti obljub bolnikom? Naj- zdravstvene dejavno- lažje je deklarativno trditi, da si za javno zdrav- sti, v naši lepi domovi- stvo, pomešati vse pojme, ljudem obljubljati raj ni celo kazensko na zemlji, čez nekaj let, ko se sistem popolnoma odgovoren za napako, sesuje, pa to ni več tvoj problem! nismo za nikogar več relevanten sogovornik. Ali si naši bolniki ne zaslužijo zdravstvenega O ključnih vprašanjih sistema, v katerem bi sami izbirali, kje se bodo se ne znamo pogovori- zdravili? Sistema, v katerem bi imeli možnost, da ti za štirimi stenami, celo doživijo začetek svojega zdravljenja? Siste- se tudi spreti, na ma brez ločevanja na javne zavode in one druge, koncu pa – kakor v no, kako se jim že reče? One privatnike. One Vatikanu – iz dimnika družbene zajedavce in pijavke, ki črpajo javni le bel dim in enotno denar. stališče stroke! Mogoče vas zavajam! Zavajam zaradi svojega prepričanja, da smo z enakim finančnim vložkom sposobni postaviti bistveno boljši in pravičnejši zdravstveni sistem. Boljše pogoje za nas – poten- cialne bolnike, in za nas – izvajalce zdravstvenih storitev.
Revija ISISU4 vodnikNovember 2017»Kdor želi zavajati, bo vedno našel zadosti tistih, začel pogovarjati, kaj je specialistov, kar jih bo preganjaloki si dovolijo, da so zavajani.« absolutno prav in kaj absolu- v tujino, tno narobe z našim zdrav- –– po zakonu bodo zavarovanci popolnoma brez vpliva in vpogle-Niccolo Machiavelli stvom. da v slabo uporabo svojega denar- ja v zdravstvenem sistemu, Zaključil bom suhoparno –– sprejetje zakona bo osramotilo Slovenijo na mednarodni ravni, in vam naštel dejstva o ker je v nasprotju z zakonodajo EU.Mogoče vas, nenamerno, zavajam, škodljivosti predlagane spremembe Dr. Matevž Gorenšek, dr. med.ker mi bo zakon osebno škodil. našega zdravstvenega sistema. Predsednik odbora za zasebnoMogoče bi vas moral zavajati s tem, –– Zakon onemogoča bolnikom dejavnostkako bo zakon škodil vam. Kdo ve? prosto izbiro zdravnika,Mogoče pa vas ne zavajam. –– podaljšuje čakalne dobe,Mogoče si bo kdo vzel čas, razmislil, –– povečuje koruptivna tveganja,kako globoko smo padli, in se vprašal, –– je protiustaven, saj favorizirakaj lahko naredi, da bo bolje. Poklical politično kontrolirane izvajalce,kolega, ga povabil v naš Domus in se –– omejuje delo mladih zdravnikov Klubski knjižno-literarni večer Igrivo življenje V novembru začenjamo s Klubskimi knjižno-literarnimi večeri. Na prvega vas vabimo 14. novembra ob 18. uri v knjižnico Domus Medica, Dunajska c. 162, Ljubljana. Zdravnica Alenka Höfferle Felc se bo pogovarjala z avtorico knjige Igrivo življenje, zdravnico Milado Pavlović. Skozi iskriv pogovor obeh izkušenih zdravnic bomo z junakinjoromana Tino potovali po knjigi, ki odstira polje vsiljene identitete pokorne, plahe, ponižnežene, ki pa ji sla po življenju vendarle pomaga, da se upre zahtevam po podrejenosti inpremaga strah pred samostjo. Novo doživetje radosti ji pomaga k novi istovetnosti.V spremni besedi avtorica pojasnjuje psihološke posebnosti junakinje, vpete v preteklostin sedanjost. Avtorica mag. Milada Pavlović je zdravnica, specialistka psihiatrije in sodnaizvedenka iz psihiatrije. Doslej je napisala vrsto besedil, ki sodijo v strokovno literaturoz njenega področja.Svojo udeležbo nam, prosimo, sporočite na [email protected] ali po telefonuna 01 30 72 155, za kar se vam že vnaprej zahvaljujemo.Vabljeni na igrivo iskriv pogovor o knjigi in modrostih življenja, ki jih odstira!
Revija ISISU6 vodnikNovember 2017Uvodnik Iz Evrope Poročila s strokovnih srečanj3 Utopija 42 Prof. dr. Ingomar Mutz: Matevž Gorenšek Koliko je upravičen strah pred 68 36. kongres Evropskega cepljenji, neželenimi učinki združenja za področje očesneK naslovnici revije cepljenj ter okvarami zaradi plastične in rekonstruktivne cepljenj? kirurgije8 Prof. dr. Črt Marinček in prof. 44 Zavarovanje zdravniške Janez Bregar dr. Helena Burger odgovornosti: odgovoren Alojz Ihan je zavarovalniški zastopnik 69 1. Mariborska učna delavnica naprednih laparoskopskihZbornica Zdravstvo posegov v ginekologiji14 Poglavitni izsledki anket 46 Klinična Andrej Cokan, Maja Pakiž, specializantov in mentorjev obravnava krhkosti Iztok Takač Gregor Prosen, Gregor Veninšek, 70 Novi terapevti medicinske Uroš Ažman Branko Gabrovec hipnoze Jasna Čuk Rupnik20 Generične veščine 47 Novosti na področju 71 Evropski kongres pediatrične v medicini preprečevanja stekline pri nefrologije bo leta 2020 v ljudeh v Sloveniji Ljubljani21 Slovesna podelitev licenčnih listin Marta Košir Tanja Kersnik Levart22 Iz dela Mladi zdravniki Strokovna srečanja zbornice26 Pregled nekaterih ključnih 50 Vloga mentorjev 72 Zbornična izobraževanja za novosti v noveli Zakona o v specializaciji zdravnike in zobozdravnike zdravstveni dejavnosti in Tina Bregant njihovega vpliva na delo 73 Strokovna zaposlenih in zasebnih Forum srečanja zdravnikov 53 Ali zdravnike še zavezuje 81 Mali Peter Renčel Hipokratova prisega? oglasi Marjan FortunaAktualno V spomin 54 Zmožnosti, vrline in spretnosti30 Zdravnik kot bolnik – rezultati Nina Mazi 83 Ob slovesu od zdravnika raziskovalne naloge Jožeta Debeljaka Daša Bosilj, Kaja Cankar 57 Zdravstvo potrebuje muzej Majda Debeljak Andrej Rant32 O privilegijih zdravniškega S knjižne police poklica Intervju 84 Maylis de Kerangal: Matjaž Zwitter, Pokrpajmo žive Ksenija Tušek Bunc 58 Prof. dr. Jana Furlan – Katja Cingerle zdravnica presežnega duha in32 Zdravstvena problematika humanističnih vrednot Zanimivo alkohola v Sloveniji Barbara Lovrečič Zvonka Zupanič Slavec, Duša Fischinger37 Zakaj proizvajalec v Sloveniji 86 Lok človeškega življenja ne more postati dobavitelj? Medicina Jurij Kurillo Krištof Zevnik 63 Gostovanje na Univerzitetni Zdravniki v prostem času ortopedski kliniki v HelsinkihPersonalia Samo K. Fokter 87 Priklon življenju Lucija Beškovnik40 Opravljeni specialistični izpiti
Revija ISIS Uvodnik7November 201787 Srečanje zdravstvenih delavcev Kolofon Vse pravice pridržane, ponatis celote ali in poglobitev poklicne posameznih delov je dovoljen le z dovoljenjem identitete v luči krščanstva Leto XXVI, št. 11, 1. november 2017 uredništva. Natisnjeno 10.220 izvodov Janez Dolinar Datum tiska: dan pred izidom Lastnik blagovne znamke: UDK 61(497.12) (060.55) Zdravniška zbornica Slovenije89 Moj Everest UDK 06.055:61(497.12) Dunajska cesta 162 Tomaž Rotar ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9 1000 Ljubljana94 Ni res, da Toni Nadal nikoli ne IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK Navodila avtorjem pokaže zob! Zdravniška zbornica Slovenije Članke oddajte v elektronski obliki. Dolžina Sanja Lucija Pečnik Dunajska cesta 162, p. p. 439 člankov je omejena na 20.000 znakov – štetje 1001 Ljubljana brez presledkov. V kolikor bi radi v članku objavili95 Bioofenziva stroja – dejstvo ali W: http://www.zdravniskazbornica.si tudi fotografije, naj bo članek sorazmerno krajši – moja paranoja? T: 01 30 72 100, F: 01 30 72 109 1000 znakov brez presledkov za vsako objavljeno Zdravko Marič E: [email protected] fotografijo. Za objavo so primerne digitalne Transakcijski račun: 02014-0014268276 fotografije, velike vsaj 1500 × 1200 točk, to je97 Au«-foristična tinktura okoli 2 milijona točk. Ločljivost najmanj 300 dpi. Janez Tomažič PREDSEDNIK Če ste članek napisali po naročilu farmacevtskega Dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med. ali drugega podjetja in če v članku obravnavateZavodnik farmacevtske izdelke ali medicinsko opremo, UREDNIŠTVO morate pripisati izjavo o nasprotju interesov.98 Otroci spijo Slavka Sterle, Marija Cimperman Alojz Ihan Dunajska cesta 162, p. p. 439 Poročila s strokovnih srečanj 1001 Ljubljana Dolžina prispevka je omejena na največ 10.000 W: http://www.zdravniskazbornica.si znakov (štetje brez presledkov). Priložite lahko Isis online: ISSN 1581-1611 eno fotografijo, v tem primeru ima prispevek T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 lahko največ 9000 znakov. Če gre za srečanja z E: [email protected] mednarodno udeležbo, mora poročilo vsebovati oceno obravnavanega področja medicine v ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK Sloveniji. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med. Na koncu prispevka lahko navedete imena E: [email protected] pravnih ali fizičnih oseb, ki so kakor koli T: 01 543 74 93 prispevale, da ste se lahko udeležili ali organizirali srečanje (uredništvo si pridržuje pravico, da UREDNIŠKI ODBOR IN NOVINARJI imena objavi v enotni obliki). Zahval sponzorjem Prim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med. ne bomo objavili. Izr. prof. dr. Vojko Flis, dr. med. Prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med. Avtorski honorarji Prof. dr. Boris Klun, dr. med., v. svet. Prispevke honoriramo. Cena avtorske strani, Akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med. ki obsega 1.500 znakov brez presledkov, Prof. dr. Anton Mesec, dr. med., svet. je 15 EUR bruto. Cena ene fotografije je Prof. dr. Črt Marinček, dr. med., v. svet. 20 EUR bruto. Asist. dr. Marko Pokorn, dr. med. Za nakazilo honorarja potrebujemo Doc. dr. Mirjana Rajer, dr. med. naslednje podatke: polni naslov stalnega Prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. bivališča, davčno številko, EMŠO, popolno Asist. dr. Aleš Rozman, dr. med. številko transakcijskega računa in ime Prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med., v. svet. banke. Prosimo, da nam navedene podatke posredujete hkrati s člankom. V nasprotnem LEKTORIRANJE primeru vam honorarja ne bomo mogli Marta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov. izplačati. E: [email protected] Napoved strokovnega srečanja OBLIKOVNA ZASNOVA Za objavo dogodka v rubriki Strokovna srečanja Agencija Iz principa (preglednica) pošljite podatke do 10. v mesecu na e-naslov [email protected] . Objavljeni bodo RAČUNALNIŠKA POSTAVITEV dogodki za največ tri mesece vnaprej. IN PRIPRAVA ZA TISK – DTP Stanislav Oražem Izjava uredništva Članki izražajo stališča avtorjev in ne nujno tudi TRŽENJE organizacij, v katerih so zaposleni, zbornice ali Zdravniška zbornica Slovenije uredništva Izide. Dunajska cesta 162, p. p. 439 1001 Ljubljana Letna naročnina T: 01 30 72 152, F: 01 30 72 109 Letna naročnina za nečlane (naročnike) je 49,20 E: [email protected] EUR. Če je prejemnik glasila v tujini, se dodatno zaračunajo stroški poštnine po veljavnem ceniku TISK Pošte Slovenije. Posamezna številka za nečlane Tiskarna Povše stane 4,47 EUR. 9,5-odstotni davek na dodano vrednost je vračunan v ceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102 Ljubljana.
Revija ISISK8 naslovnici revijeNovember 2017 Prof. dr. Črt Marinček in prof. dr. Helena Burger Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., ZZS [email protected] reviji Isis je letošnja rdeča nit naslov-nic »kiborg – umetni človek«, ki simbo-lizira tehnologije nadomeščanja člove-kovih okvarjenih tkiv in organov.Posamezne medicinske stroke imajo zamarsikatero »svojo« patologijo žedanes v roki nadomestke, ki za časamojega študija niso bili še niti v znan-stveni fantastiki – od matičnih celic dogenskih terapij in umetnega srca. Seve-da pa ob kiborških temah ni mogoče itimimo rehabilitacijske medicine. Ta seže primarno ukvarja s tehnologijo zapomoč ljudem, ki zaradi telesnih, zlastigibalnih okvar težko funkcionirajo inzadovoljivo živijo. A če je bila v časumoje medicinske mladosti rehabilitacij-ska medicina povezana predvsem sprotezami rok in nog ter invalidskimivozički, je danes to najbrž precej dru-gače. Prof. dr. Črt Marinček (ČM): Rehabilita-cijska medicina je usmerjena v preprečevanjeinvalidnosti. Dviguje raven funkcioniranja člove-ka in z vzdrževanjem ter podporo omogočaoptimalno kakovost življenja. Zmanjšane zmož-nosti, tudi v starosti, skušamo nadomestiti stehničnimi pripomočki oz. podporno tehnologijo.Timski pristop mora biti interdisciplinaren, zaktivno izmenjavo idej in informacij. Rehabilitacijska medicina sodi med relativnomlade zdravstvene specialnosti. Svoje korenine jepognala v obdobju po prvi, svojo rast v okvirihsodobne medicine pa nadaljuje po drugi svetovnivojni. V sodobnem svetu, ki se od takrat manjsooča s posledicami vojn in drugih katastrofnihstanj, ji narekujejo razvoj predvsem demografskespremembe v Evropi in Severni Ameriki.
Revija ISIS K naslovnici revije9November 2017O rehabilitaciji ne govorimo več mioelektričnimi protezami za roke kar zadošča za omejeno število funkcij(samo) kot o pravici iz naslova zdrav- povezana velika pričakovanja in še roke, npr. za pincetni prijem. Če pastvenega oz. invalidskega zavarovanja, večja razočaranja. Spomnim se želimo sprogramirati veliko različnihsaj vedno bolj stopa v ospredje njen primera dekleta iz Makedonije, ki je funkcij roke, pa to ni dovolj.pomen za kakovost življenja za ljudi z kljub obojestranski podlaketni ampu-najrazličnejšimi posledicami poškodb taciji iz zgodnjega otroštva končala To pomeni, da se mora človekin bolezni. Pri tem nas ne zanima osnovno šolo in gimnazijo, za študij naučiti s svojimi mišicamisamo, kako dodati leta življenju, na univerzi v Skopju pa so ji odobrili preigravati ustrezne vzorce zaampak tudi življenje letom, torej nabavo dveh mioelektričnih protez pri posamezne funkcije?obdržati sposobnosti za čim bolj nas. Kot pri vseh ostalih, smo najprejsamostojno življenje tudi v visoki testirali njene psihične in funkcional- HB: Navadno uporabljamo samostarosti. ne sposobnosti (samostojnost pri dve površinski elektrodi, to je tisto oblačenju, kuhanju, pisanju in ostalih klasično, kar lahko uporabimo zaZgodovinska osnova rehabili- aktivnostih vsakodnevnega življenja) nekaj vrst gibov električne roke.tacijske medicine je pomoč pri in takoj ugotovili, da je praktično Možno pa je tudi obsežnejše prepo-gibalni oviranosti ljudi. Torej popolnoma samostojna in da jo bodo znavanje vzorcev. To pomeni, da naod bergel in lesenih protez do proteze pri študiju in delu bolj ovirale, krn namestimo mrežo malih elektrod,pravih »terminatorskih« kot pa ji koristile. Kljub temu smo ji ki se ob določenem gibu aktivirajo vmioelektričnih robotskih in na njeno izrecno željo namestili značilen vzorec za izvedbo določenebioničnih udov. Kako je šel proteze in jo naučili upravljanja. funkcije roke. To je v okoli 95 odstot-razvoj in kje smo glede tega Razočarana je odšla, s seboj pa je kih zanesljivo, v 5 odstotkih pa sepri nas? vzela par lahkih estetskih protez za lahko zgodi drugačen gib, kot ga vsakdanjo nošnjo, saj je bilo zanjo želite. ČM: Takšne ali drugačne bergle najbolj moteče opazovanje njeneso verjetno tako stare kot človeška telesne okvare s strani okolice. Gibi pri krnu pa so pravza-hoja, statično in dinamično urejene prav podobni, kot bi bili prilesene proteze pa so pri nas začeli Prof. dr. Helena Burger fiziološkem gibu, samo da niizdelovati po prvi svetovni vojni, torej (HB): Ta zgodba lepo ilustrira, da roke?pred skoraj 100 leti. Prej so bile iz mora biti rehabilitacijska obravnavausnja z jeklenimi ojačitvami, danes pa zelo individualno premišljena in HB: Ja, v bistvu je to nadaljevanjeizključno iz plastike in lahkih kovin. izpeljana. Pri protezah ne gre za fiziološkega giba. Če želite narediti npr.Pri odvzemu mer se uporablja tudi vprašanje čim večje tehnološke ekstenzijo komolca, poskušate nareditilaserski žarek, podatke se vnaša naprednosti, ampak za to, kaj pacient vse enako, kot bi imeli komolec, inneposredno v ustrezne računalniške potrebuje in kako lahko tisto upravlja. vzorec, ki aktivira elektrode, povzročiprograme, sledi oblikovanje in izdela- Zadnje študije kažejo, da je ravno električno ekstenzijo komolca.va individualnega ležišča za protezo elektronske proteze, ki imajo velikozgornjega ali spodnjega uda. Vsi ostali funkcij, pri višjih amputacijah zelo O kakšni višini amputacijesestavni deli protez (umetni sklepi, težko upravljati. Že blage težave govoriva tu?stopala, roke) so serijsko izdelani pri pacienta na področju pozornosti alimaloštevilnih svetovnih proizvajalcih. učenja onemogočijo uporabo vseh HB: O transhumeralni. Če je funkcij, ki jih nadomestek ponuja. amputacija višja, recimo eksartikula-Kako v praksi poteka obrav- Proteza, ki jo človek ne obvlada, cija v ramenu, je potreben dodatennava človeka, ki je npr. v postane novo breme, stres in to ni poseg, predvsem denervacija pekto-nesreči ostal brez roke ali smiselno. Pri krmiljenju roke je npr. ralne mišice, na katero se nato pritrdinoge? Pred kratkim sem bral glavni problem ta, da elektronske preostale živce brahialnega pleteža.intervju mladega športnika, proteze nimajo zaznavanja. Čeprav je Nato pacient s pektoralno mišico, naki je ostal brez roke in potožil, na spletu videti, da je to ne vem katero so nameščene krmilne elektro-da mu v praksi pripada le kakšna robotska in bionična roka, je de, oblikuje vzorce za krmiljenjeslabo uporaben estetski nado- to še daleč od naše roke. električne roke.mestek, ki ga niti ne nosi. Zatehnični nadomestek oz. »ro- Kaj pa so impulzi in mehaniz- Možgani se torej naučijo, da zbotsko roko«, ki bi stala nad mi, ki krmilijo takšno roko? motorično akcijo pošiljajo50.000 evrov doplačila, pa impulze, kot bi človek imelnima denarja. HB: Roke so električne, opremlje- roko, medtem ko povratno ne s servomotorji, krmiljene so pa informacijo o gibu dobi človek ČM: V moji klinični praksi, pred lahko na več načinov. Najbolj osnovni zgolj z vidom.več desetletji, so bila s takratnimi način so EMG-signali iz naših mišic, HB: Ja, in ravno to je največja pomanjkljivost, namreč odsotnost
Revija ISIS revijeK10naslovniciNovember 2017senzorike in propriocepcije pri krmi- ali tresenje? V praksi je seveda nemo- Bionična roka pri delu.ljenju roke močno otežuje njeno goče, da bi zaznavali vse, kar zaznava-uporabo. Take proteze se je zelo težko mo z našo roko. Druga težava je, v lopar servomotorje in bi ganaučiti uporabljati, sploh če imajo kakšni obliki dati povratno informaci- tekmovalec moral stalnoproteze vseh pet funkcionalnih prstov jo mišicam krna. Ugotovili so, da je opazovati in racionalno kon-(tj. »bionične roke«). Zato bioničnih najboljša oblika vibracija na krn. Zato trolirati, ne bi bilo nič odrok, ki smo jih dali pacientom, le-ti je potrebno na krnu narediti še eno njegovega tenisa.nekako niso osvojili oz. so vsi šli nazaj dodatno operacijo, da se poiščena navadno električno protezo, ki ima senzorne veje živcev in jih potem HB: Seveda, pomembno jegibljive samo tri prste in so jo znali že reinervira v določene dele kože. Na ta narediti protezo, ki čim bolj učinkovi-dobro uporabljati. Bionična roka jim način lahko človek natančno čuti, iz to opravi svojo funkcijo in ne zahtevaje preprosto pomenila preveč novega katerega dela umetne roke prihaja nenehne pozornosti.učenja brez kakega bistvenega na- signal. Se je pa tega spet težko naučiti,predka v tistem, kar so od roke da deluje. Mislim si, da je s krmiljenjempotrebovali. Električna proteza npr. noge nekoliko lažje, saj sopovsem zadošča za neko pisarniško Razumem, ampak že opisana zahtevani gibi za hojo manjdelo, ne smemo pa z njo v vodo, paziti plastičnost možganov, da se raznoliki, kot je gibanje rok?moramo na umazanijo, prah, ni lahko preprogramirajo naprimerna za športne aktivnosti, ker novo obliko senzorike, je HB: Pri mikroprocesorskihlahko močnejši udarec uniči motor. občudovanja vredna. kolenih so senzorji, ki zaznavajoSploh za šport, kjer je ugodno, da je določeno gibanje in na podlagi tegaproteza lahka in čim manj ovira HB: Ugotovili so, da če identifici- predvidevajo in sami naredijo ustre-gibanje, je zgolj estetska proteza rate senzorične živce in jih reinervira- zno gibanje. Je pa pri ocenah učinko-boljša kot mnogo težja električna ali te v kožo krna, lahko človek pravilno vitosti tako, da študije, ki jih delajo alibionična. Idealne proteze, vsaj pri zaznava jagodice določenih prstov. sponzorirajo proizvajalci, jasnorokah, torej ni. Idealno bi bilo, da bi Potem se možgani naučijo uporabljati pokažejo, da so elektronske protezeimeli ljudje za različne aktivnosti dve te zaznave kot povratne občutke za boljše, v klinični praksi pa je temuali več različnih protez. gibanje umetne roke. Vendar je to težko enoznačno pritrditi. Iz izkušenj zaenkrat za pacienta, tudi v najboljši vem, da so pacienti, ki si kupijoKaj pa plača ZZZS? možni izvedbi, še izjemno naporno in mikroprocesorsko koleno, zelo zado- zahteva ogromno učenja, truda, voljni in ga uporabljajo, vendar potem HB: ZZZS plača estetske in koncentracije. Zato že zdaj v svetu ne znajo več uporabljati kolena, sfunkcionalne mehanske proteze, ki obstajata dva pola: zagovorniki katerim so prej hodili. Tukaj se potemkljub nenaravnemu videzu pogosto mehaničnih in zagovorniki električnih poraja vprašanje, ali s tem dejanskosploh niso napačne. Pred kratkim smo protez. Zagovorniki mehaničnih ne delamo še hujšega invalida, ki boterapevti na sebi delali študijo s menijo, da mehanika težje zataji od do smrti vezan na visoko tehnologijo.simulatorjem za uporabo mehanske elektrike, po drugi strani pa je priin električne proteze in se nas je mehaničnih protezah vir energije V katerih primerih pa se jevečina odločila, da bi raje uporabljali lastno telo, ki se iz proteze nauči sploh smiselno odločiti zamehansko kot električno protezo. Na podzavestno dobivati povratne infor- robotske noge?koncu je uporabniška izkušnja tista, ki macije o njenem funkcioniranju inšteje. položaju in mehanična proteza sčaso- HB: Vsekakor pri obojestranskih ma postane zelo vključena v telesne amputacijah nog. Pri enostranskih paZa nadaljnji preboj torej zaznave. Po drugi strani pa delovanje je vprašanje, zagotovo ni kontraindici-manjkajo senzorji na prstih in električnih udov prek različnih servo- rano. Tukaj mora tudi plačnik pove-celih rokah, ki bi dali po- mehanizmov ves čas ostaja tuje,vratno informacijo mišici, s nepredvidljivo in zahteva nenehnokatero krmilimo roko? koncentracijo. HB: V bistvu sta dve težavi. Ena Najbrž je to podobno kot priso senzorji in ob tem je dejstvo, da športu, ko teniški lopar ali panaravno zaznavamo s celo roko, ne le kar cel kajak s treningomz dotikom prstov. Zato je pri »umetni postaneta podaljška telesa, kiroki« vprašanje, katere so bistvene ju človek nazadnje povseminformacije, ki naj jih dobimo s podzavestno upravlja insenzorji: je to dotik površine ali moč občuti. Če bi imel teniškistiska ali je pomembna temperatura
K Revija ISIS naslovnici rev1ije1November 2017dati, ali smo tako bogata družba, da pomoč in rehabilitacijo, s sedežem v ČM: Ne bom komentiral svojihlahko to dajemo vsem. naši ustanovi, smo od leta 1981 do občutkov, ko sem pred dobrim mese- 1991 rehabilitirali več sto težko cem dni v enem od ljubljanskihCilji rehabilitacije se po eni poškodovanih iz takratnih vojn v Hoferjev zagledal ponudbo bergel instrani zelo razlikujejo glede Afriki in na Bližnjem vzhodu. Pred- invalidskih vozičkov. Uporaba doma-na naravo zmanjšanih zmož- vsem pa smo naše znanje in izkušnje čih robotov, uporaba navideznenosti (vrsta bolezni ali po- prenašali na bodoče rehabilitacijske resničnosti in interneta, storitveškodbe), starost pacienta ter strokovnjake iz teh držav, zdravnike, prilagojene mobilne telefonije innjegovo delovno in psihosoci- fizioterapevte, delovne terapevte ter telemedicine kot pomoč za večjoalno stanje in okolje. Kako se protetike in ortotike, skupaj iz več kot samostojnost in boljšo kakovostjih postavi pri vsakem konkre- 50 držav. Po letu 1991 je dejavnost življenja morajo postati del prevladu-tnem bolniku in kje so naši pomoči žrtvam vojne (in min) postala joče tehnologije (mainstream techno-rehabilitacijski standardi in še intenzivnejša, usmerjena v celotno logy) in s tem cenovno dostopne zaizidi glede na sosednje zdrav- Bosno, Kosovo, pa tudi v Albanijo, vse, ki to potrebujejo. Podpornostvene sisteme? Pri katerih Libijo in sedaj Gazo… tehnologijo potrebujejo tudi svojci inskupinah bolnikov in/ali seveda negovalno osebje, sicer jeokvar smo zgledni, kje pa bi Staranje zmanjšuje zmožnost »izgorevanje« neizogibno. Poglejmomorali postoriti bistveno več? številnih človekovih funkcij in razvoj osebnih avtomobilov in tehno- neredko lahko pri krhkem loških rešitev, ki rešujejo tudi proble- ČM: Program rehabilitacije mora starostniku razmeroma majh- me starejših. Poglejmo industrijobiti optimalno prilagojen pacientovim na okvara ene funkcije sproži igrač in igral, kaj vse po dostopnihzmožnostim in potrebam. Usmerje- usodni plaz nadaljnjih tele- cenah ponuja otrokom in mladostni-nost v domače okolje je nujna, pri snih okvar in bolezni. Že kom. Vendar nam starejšim sredstvarehabilitaciji na domu pa v Sloveniji preprosto ozdravljiva boleči- javnega obveščanja v oglasih agresiv-pogrnemo na celi črti. Čeprav so še v na v stopalu ali kolku, ki jo no ponujajo predvsem čudežnabivši Jugoslaviji zdravstveni domovi starostnik ne sanira, kmalu prehranska nadomestila in zvarke zaimeli fizioterapevtke za »teren«, sedaj privede do nemobilnosti in … večno mladost.kakršnekoli oblike rehabilitacije na posledične mišične oslabelo-domu ne najdemo med pravicami iz sti, ki ji hitro sledijo tudi Kako bi bilo najbolje načrto-naslova zdravstvenega, kaj šele usodne internistične bolezni. vati življenje starostnikov?socialnega varstva. Glede tega smo v Ker se vsi ljudje staramo, je tu Graditi zanje posebne »varo-Evropi pravi unikum. ogromno dela za medicino, ki vane« soseske s prilagojenim bi pri starostnikih pravoča- prometom, pripomočki, gibal-URI – Soča ima spoštovanja sno zaznala in sanirala male nimi in rekreativnimi površi-vredno tradicijo rehabilitacij- težave, da ne bi iz njih nastale nami in celo s prilagojenimiskega zdravljenja po vojnih usodne bolezni. Je rehabilita- elektronskimi napravami?poškodbah. To se je verjetno cijska medicina pripravljena Torej starostniška naselja,začelo zaradi neuvrščene na te izzive? podobna tistim na Floridi? Alizunanje politike bivše države prilagajati celotna »normal-in nadaljevalo ob grozljivi voj- ČM: Všeč mi je beseda »pravoča- na« mesta in naselja za ugo-ni v našem sosedstvu. Kako sno«, ki glede na čakalne dobe pri nas dno funkcioniranje vednopomembna je ta dejavnost postaja čista utopija. Zgodnja rehabi- večjega števila starostnikov?danes? litacija je strokovno-organizacijski pristop, ki je v Sloveniji poznan, ČM: Koledarsko določanje omeji- ČM: Začetki medvojne ortoped- uveljavljen v večjih bolnišnicah, tev v starosti je neumestno in prežive-ske tehnike v Ljubljani segajo v čas vendar širšemu krogu starajoče se to, tudi pri nas. Optimalne so rešitve,soške fronte, že leta 1919, kmalu bo populacije, npr. v osnovnem zdrav- ki starejšim omogočajo čim bolj100 let (!), pa so bile na mestu sedanje stvu (skoraj) nedostopen. samostojno in kakovostno življenje vFilozofske fakultete ustanovljene prve domačem okolju, ob redni telesnidelavnice za proteze. Moja prva daljša Kako lahko današnja in jutri- dejavnosti in strokovno vodeni pomočimisija je bila v povojni Vietnam leta šnja tehnologija prispeva h na domu, skratka v okolju, ki upošteva1977. Ko se je vojna morija selila iz kakovosti življenja starejše motnje gibanja, sluha, vida in kogni-Daljnjega na Bližnji vzhod, sem si le v populacije? Katere tehnologi- tivnih funkcij. Vsa razvita Evropanočnih morah predstavljal kaj podob- je bodo ob najmanjšem vložku pozna tako imenovane dnevne centre,nega v naši bližini. S pomočjo OZN in najbolj pomagale največ ki se (pre)počasi uveljavljajo tudi prijugoslovanske vlade ustanovljene starostnikom? nas. Organizirane in s strani državeSlužbe za mednarodno tehnično
Revija ISIS revijeK12naslovniciNovember 2017podprte službe za rehabilitacijo na niso pa obvezni. Starejši ljudje se ČM: Rehabilitacija ljudi s poškod-domu so vedno bolj razširjene. Drža- bojijo priti na ta pregled, čeprav ni bo hrbtenjače je pomenila še dolgo pova, kot npr. Nizozemska, finančno namenjen prepovedovanju, ampak drugi svetovni vojni kazalec ravni inpodpira mrežo preko 300 klubov, v svetovanju. Če vidimo, da je nekdo na uspešnosti rehabilitacije v posame-katerih si starostniki krepijo telesno meji, da bi lahko vozil, starostnik ali znih državah. Ko smo v osemdesetihkondicijo, presegajo osamelost, nekdo po kapi, ga vprašamo, za kaj letih prejšnjega stoletja začeli spreje-razvijajo socialne stike in tako ohra- največ rabi avto, in določimo omeji- mati na rehabilitacijo bolnike snjajo sposobnost za samostojno tve. Najbolj pogoste so: ne na avtoce- progresivnimi nevrološkimi obolenji,življenje kljub visoki starosti. Moderna sto, ne voziti ponoči, ne voziti dlje kot smo bili deležni kritike celo iz vrsttehnologija ne služi samo nadomešča- 30 kilometrov od doma. Priporočimo zdravnikov in terapevtov, češ, bolezennju izgubljenih funkcij, ampak omogo- tudi tehnično prilagoditev, najpogo- je napredujoča, nič se ne da narediti.ča starim ljudem čim bolj samostojno steje je to vožnja avta z avtomatskim Z individualnim ugotavljanjemživljenje. Dostopnost in prijaznost menjalnikom, pa vse do zapletenih (in rehabilitacijskega potenciala, opre-multimedijskih in telematskih storitev dragih) tehnoloških rešitev. mljanjem s tehničnimi pripomočki oz.na domu omogoča komuniciranje z podporno tehnologijo je kakovostreferenčnim centrom itd. Vedno sem Računalniško krmiljena življenja tudi pri njih boljša.nasprotoval segregaciji drugačnih, naprava za ugotavljanjetudi starih v izoliranost, in mislim, da vozniških sposobnosti. Zanimiv je primer študenta sje nujno vključevanje in medgeneracij- težko obliko cerebralne paralize, ki jesko sožitje. Kot že rečeno, bi pri nas Junaško področje rehabilitacij- opremljen z vozičkom na elektromo-lahko največ dosegli s pomočjo ustre- ske medicine pa je brez dvoma torni pogon. Ima svoj prenosniznih služb za pomoč na domu, večje saniranje posledic živčno-mišič- računalnik, ki ga uporablja pri vsako-domske zmogljivosti pa naj služijo nih bolezni in okvar. Klasična dnevni komunikaciji ter vključevanjutistim, ki to nujno potrebujejo. problema sta poškodba hrbte- v družbo in študij. Rešili smo tudi njače in multipla skleroza. Kaj probleme na področju risanja grafov Eno glavnih ovir, pa ne samo pri je mogoče storiti danes in ka- in pisanja zapletenih formul prinas, predstavljajo grajenih ovir polna kšni preboji v korist bolnikov se nekaterih predmetih na univerzi, takostanovanja, ki se jih kljub obstoječim obetajo na teh področjih? pri zapisovanju snovi kot tudi na kolo-standardom ne da prilagoditi. Zahteve kvijih in izpitih.Pravilnika o zahtevah za projektiranjeobjektov brez grajenih ovir, sprejetega Že vrsto let s pomočjo vrhunskeleta 1999, se pri starejših stavbah ne nadomestne komunikacije, ki premikeda v celoti uveljaviti. Tudi zato je očesa preko računalniškega zaslonapritisk na azilne rešitve (pre)velik. prevaja v sintetični govor, omogo- čamo sporazumevanje popolnomaSvojevrsten problem starejših ohromelim z nezmožnostjo govora.je tudi njihova udeležba vprometu. Po eni strani je Spomnim se npr. 5-letnega fantkastatus voznika skoraj nujen za s spinalno mišično atrofijo, ki je začelsamostojno življenje, po drugi komunicirati s pomočjo majhnihstrani je nekompetenten voz- kamer, ki sledijo očesnim premikom snik nevaren sebi in drugim. Upravljanje sistema za nadomestno komunikacijo. ČM: To je realen problem, sajsedanja zdravniška ocena zmožnostivožnje upošteva predvsem nekaterebolezni, ki bi lahko ovirale vožnjo. Nipa to pozitivno ocenjevanje sposobno-sti za vožnjo. Mi imamo laboratorij zaocenjevanje vozniških sposobnosti, toje 20-minutni računalniški program,ki te pelje čez vse. Meri reakcijski čas,moč, sukanje levo desno, vidno poljeitd. Kognitivne funkcije po potrebioceni usposobljen psiholog. Tepreglede sedaj plača zdravstvo.Pregledi se naredijo na napotnico,
K Revija ISIS naslovnici rev1ije3November 2017pomočjo odseva infrardeče svetlobe in sreče, ko so svojega sina lahko prvič matsko skeniranje vrstic in stolpcevzaslonske tipkovnice s črkami in vsaj posredno slišali in razumeli. na zaslonu.simboli. Računalnik nato s pogledom Najbrž podobno napravo Koliko pa to pri nas stane?napisane besede pretvori še v sintetič- uporablja tudi fizik Stephenni govor – njegovi starši so jokali od Hawking? ČM: Približno 15.000 evrov. ZZZS to krije vsem, ki ustrezajo ČM: Drži. strokovnim in njihovim kriterijem. Za Upravlja jo s uporabljanje naprave je potrebno Prof. dr. Črt Ma- premikanjem lica, tudi intenzivno timsko usposabljanje, rinček je diplomiral ki proži infrardeče ki ga vodijo klinična inženirka, na Medicinski fakul- stikalo, namešče- delovna terapevtka in logopedinja. teti UL leta 1969. no na njegovih Vse poteka v prostorih Doma IRIS Specialist fizikalne očalih. Pri tem mu (inteligentne rešitve in inovacije za medicine in rehabili- je v pomoč avto- samostojno življenje). tacije je od leta 1973. Na tem področju je doktoriral leta 1981. Prof. dr. Helena Izpopolnjeval se je v Burger je diplomira- številnih univerzite- la na Medicinski tnih rehabilitacijskih fakulteti UL leta 1986. ustanovah v Evropi, Od leta 1993 je specia-ZDA, Kanadi, Izraelu, na Japonskem in v okviru SZO. listka fizikalne inOd leta 1992 je redni profesor na MF UL. Prvi rehabilitacijskepredstojnik novoustanovljene katedre za fizikalno in medicine (FRM). Odrehabilitacijsko medicino MF UL je bil od 1997 do leta 2009 je strokovnaupokojitve 2014. Ministrstvo za zdravje mu je leta 1997 direktorica Univerzi-podelilo naziv višji svetnik. V Slovenijo je pripeljal in tetnega rehabilitacij-soorganiziral štiri pomembne mednarodne znanstvene skega inštituta Repu-in strokovne kongrese. Je »Senior Fellow« pri Evrop- blike Slovenije – Soča.skem odboru za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Leta 2010 je bila na Medicinski fakulteti UL izvoljena vUEMS, bil je predsednik odbora za akreditacijo evrop- naziv redne profesorice za predmet fizikalna in rehabi-skih učnih centrov pri UEMS. Je častni član Evropske litacijska medicina. Je predsednica Društva za proteti-akademije za rehabilitacijsko medicino (European ko in ortotiko – ISPO Slovenija, članica odbora Evrop-Academy for Physical and Rehabilitation Medicine) in skega združenja za raziskave v rehabilitaciji (EFRR),častni član Združenja za fizikalno in rehabilitacijsko članica Evropske akademije za rehabilitacijsko medi-medicino SZD. Med pomembnejša dela sodi 37 izvir- cino (EARM) in članica sekcije in odbora za fizikalno innih znanstvenih člankov, 30 objavljenih v mednarod- rehabilitacijsko medicino pri UEMS. Že vrsto let sode-nih revijah s faktorjem vpliva. Je (so)avtor v več kot luje v uredniških odborih tujih strokovnih revij. Je540 objavah, čistih citatov 681. Od leta 2008 je glavni glavna urednica revije Rehabilitacija. Objavila je prekourednik International Journal of Rehabilitation 40 izvirnih znanstvenih člankov v mednarodnih revijahResearch (IF 1.25), ki izhaja že 40 let. s faktorjem vpliva. Univerzitetni rehabilitacijski inštitut (URI) terapevtske metode s področja fizikalne terapije, delovne– Soča izvaja celovito bolnišnično (220 postelj) in terapije, psihološke, logopedske in socialno terapevtskeambulantno rehabilitacijo odraslih in otrok z okvarami obravnave, vključno s svetovanjem za prilagoditveosrednjega in perifernega živčevja, z gibanjem povezanih posameznikovega življenjskega okolja in njegovegatelesnih zgradb in funkcij ter bolnikov z mišičnimi in avtomobila. Bolnike z mišičnimi in živčno-mišičnimiživčno-mišičnimi boleznimi, s kronično bolečino in boleznimi in njihove družinske člane »vodijo« skozirakom. Na inštitutu je poleg zdravnikov specialistov (28) bolezen, sledijo razvoju bolezni in pomagajo pri reševa-zaposlenih še prek 300 medicinskih strokovnjakov nju težav v različnih življenjskih obdobjih in različnih(med. sestre, fizioterapevti, psihologi, logopedi, defekto- fazah bolezni. Strokovnjaki URI poleg strokovnegalogi, inženirji, socialni delavci). URI izvaja zahtevne opravljajo tudi pedagoško in raziskovalno delo.
Revija ISISZ14bornicaNovember 2017Poglavitni izsledki Graf 1anket Graf 2specializantov Graf 3in mentorjev Graf 4Asist. Gregor Prosen, dr. med.,FEBEM, Svet za izobraževanje, ZZSUroš Ažman, dr. med., ZD Ljubljana Kakor je velika večina članov naše specializacije, inzbornice že prebrala v vabilu k sodelo- specialistom, ki sovanju, sta bili skoraj ves mesec sep- bili 1. septembratember odprti anketa za specializante specialisti manj kotter anketa za mentorje (glavne in/ali leto dni. Skupnoneposredne). Anketi seveda nista bili število poslanih anketenaki, sta pa potekali istočasno. je bilo 1.844. Na anketo se je odzvalo Prva je bila poslana vsem speciali- 624 specializantovzantom in specialistom do enega leta (34 %).po specialističnem izpitu, druga pavsem glavnim mentorjem (GM) in Največ odzivovaktivnim specialistom, v podatkovnih smo dobili od speciali-bazah zbornice zavedenim kot nepo- zantov v prvem (14 %),sredni mentorji (oz. s pogoji zanje). drugem (23 %), tretjem (23 %) in Anketi je odobril tako SIZ (Svet za četrtem (20 %) letnikuizobraževanje) kot IO (Izvršilni odbor) specializacij. NajvečZdravniške zbornice Slovenije. Prete- sodelujočih je biložni del vprašanj v anketi za speciali- specializantov družin-zante so oblikovali specializanti sami, ske medicine (21 %),predstavniki mladih zdravnikov (Uroš pediatrije (12 %),Ažman, Ana Lasič in Miha Brenčič). anesteziologije (7 %) ter interne medicine (7 Poglavitni namen obeh anket je %). Največ sodelujočihbil pridobiti mnenja in videnja mladih je bilo iz Ljubljanskezdravnikov ter njihovih mentorjev (33 %) in Podravskeglede učnega procesa specializacij, regije (15 %).zadovoljstva, motivov za učenje inpoučevanje ter pridobiti informacije o Na sklop vprašanjglavnih slabostih, ki jih je treba čim glede poteka, izobra-prej odpraviti. ževalne vrednosti, prispevkov neposre- Sledi kratka analiza poglavitnih dnega in glavnegavprašanj iz obeh anket ter strnjen mentorja, nacional-zaključek z glavnimi dejstvi in usmeri- nega koordinatorjatvami za v prihodnje. ter delovanja služb zbornice je bilaAnketa za večina odgovorov vspecializante povprečju ocenjena s 3 (od 5; »delno Anketa je bila poslana vsem zadovoljen«).specializantom vseh strok, ki so do 1.septembra odkrožili vsaj pol leta
Revija ISIS Zbornic1a5November 2017Graf 5 mentorji (NM) niso Pod odgovorom »drugo« se preživeli prav veliko večina strinja, da nekaterih posegovGraf 6 časa (graf 1/Q8); izvedejo več kot 100 %, drugih pa velika večina jih veliko premalo.Graf 7 pravi, da manj kot 40 Sodeč po odzivih specializantov, %. Bolj vzpodbuden je podatek, da imajo specializanti v večini primerov le-ti z dodeljenimi neposrednimi Še bolj pomen možnost neposredne konzultacije s ljivo je bilo 9. vpraša- specialistom glede posegov (graf 4/ nje (graf 2): 79 % Q11), v manjši meri pa so se pred specializantov je novim posegom temeljito pogovorili odgovorilo, da so bili in pripravili z mentorjem (graf 5/ »v večji meri deležni Q12). obposteljnega učenja« s strani Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da nedodeljenih kole- ima le petina specializantov občutek, gov (ne NM!) da so na kroženjih po posameznih oddelkih pridobili »potrebna znanja Ob predpostavki, za svojo specializacijo« (graf 6/Q13). da naj bi neposredni mentorji prenesli V segmentu vprašanj o poteku večino obposteljnega specializacij smo dobili naslednje znanja posameznega odgovore. kroženja, slednji oceni razkrijeta Tretjina specializantov je odgovo- izrazito neskladje. rila, da je »na več delovišč hkrati« razpisana »pogosto«, 5 % jih je na več Nič kaj vzpodbu- delovišč hkrati razpisanih »dnevno«, dna ni tudi ocena, da 25 % »redko«, 23 % »izjemoma« in le so kot izvajalci/ 15 % »nikoli«. operaterji speciali- zanti izvedli »skoraj« Sodeč po 16. vprašanju so naši vse (80–100 %) specializanti pretežno zaposleni z posege, predvidene v administrativnim delom (graf 7/Q16 kurikulumu – le v in graf 8/Q17). sedmini primerov!!! 70 % specializantov je ocenilo, da Kar nakazuje, da nima »dobrih pogojev za možnost ostalih 85 % speciali- aktivnega vključevanja v uvajanje zantov ni opravilo novosti in izboljšav«, ostala tretjina niti 80 % zahtevanih pa jih meni, da ima v matičnih usta- posegov(!!!) (graf 3/ novah dobre pogoje. Q10). To stanje lahko verjetno 58 % specializantov je ocenilo da pripišemo več so »odnosi med sodelavci spoštljivi dejavnikom, med (obojestransko)«. drugim dejstvu, da so nekateri predpisa- Specializanti so odgovorili, da so ni posegi zastareli in »zaničljivega odnosa s strani sode- se jih ne izvaja več lavcev (različnih poklicev – med. (potrebna prenova sester/tehnikov, administratork ali predpisanih posegov drugih zdravnikov) deležni« vsako- oz. kurikuluma dnevno (7 %), pogosto (24 %), redko specializacij!). Cilj, (35 %) ter le izjemoma v 27 %. opraviti vse predpi- sane posege v pol- Specializanti poročajo, da so bili nem številu, torej verje- »mobinga (v katerikoli razsežnosti)« tno ni za vse realen, niti v vseh deležni vsakodnevno (3 %), pogosto primerih pomemben. (18 %), redko (28 %), izjemoma (26 %) in le redki nikoli (25 %). Velika večina specializantov se je z GM (glavnim mentorjem) v živo srečala pred začetkom kroženja (95 %), a le 65 % jih je skupaj z GM
Revija ISIS1Z6bornicaNovember 2017pripravilo program kroženja in se načrtu specializaci- Graf 8dogovorilo o načinu in vsebini je« in 57 % jih meni, Graf 9sodelovanja. da jih nima! Graf 10 Le 53 % specializantov meni, da se Proces specializa-»z GM dovolj pogosto sreča glede cij mora biti varenpoteka in vsebine specializacije«. tako za bolnike kot specializante. Zato je Specializanti so bili tudi dokaj še posebej zaskrblju-kritični do »neposredne pomoči GM joča povratna infor-pri pridobivanju znanja« (graf 9/ macija, da je predQ27). začetkom samostojnega Le 36 % specializantov je ocenilo, dežuranja le 55 %da »z GM objektivno ocenjuje napre- specializantov dejan-dek in sposobnost za samostojno sko opravilo (obve-delo« (kar pomeni, da jih 62 % ne!). zni!) objektivni preizkus znanja Le 40 % specializantov je ocenilo, usposobljenosti zada »GM redno odda letno poročilo o samostojno delo vmojem strokovnem napredku«. Ob dežurstvu!tem je zanimivo dejstvo, da 30 %specializantov sploh ni vedelo, ali je Poleg tega so lebilo letno poročilo oddano ali ne. dobri polovici specia- lizantov neposredni Skoraj 70 % specializantov na mentorji v časuvečini (definirana kot > 70 %) oddel- dežurstva vedno nakov ni vedelo, kdo je njihov neposre- voljo za pomoč indni mentor. konzultacije (graf 12/ Q41). Zato ne preseneča kritična ocenadejanskega deleža obposteljnega Nekoliko bolj součenja s strani NM (graf 10/Q30). vzpodbudni rezultati glede določenih Manj kot polovica (46 %) speciali- delovnih pogojev. Vzantov poroča, da so se »na večini veliki večini (76 %)oddelkov (> 70 %) kroženja srečali s specializanti lahkopredstojnikom in pogovorili o svojih koristijo dopust vzadolžitvah«. želenih terminih in v podobnem deležu (71 Še veliko manj (18 %) se jih je %) se upoštevajomed kroženjem srečalo z direktorjem njihove želje gledejavnega zdravstvenega zavoda. dežurstev. Le 46 % specializantov poroča, da Le 42 % speciali-jim je šef oddelka ali direktor (le 26 zantov ima »večino-%!) »izrazil jasno mnenje in željo, da ma (> 70 %) možnostbi me po koncu specializacije zaposli- koriščenja prostihli«. dni po dežurstvih«. Odstotek je še nižji (12 %) za Specializanti so vdirektorje zasebnih zdravstvenih veliki večini (89 %)zavodov oz. koncesionarje. ocenili, da bi »večja vsebinska fleksibil- Kot pričakovano, specializanti nost (kateri oddelekniso zadovoljni s stanjem »obpostelj- koliko časa) progra-nega« (kliničnega) učenja v sloven- ma kroženja pozitiv-skem zdravstvenem sistemu – graf 11/ no prispevala kQ37. boljšemu izplenu znanj/veščin«. Nadalje samo polovica (51 %)specializantov ocenjuje, da ima»tekom specializacije dovolj možnostineposrednega dela (»hands on«)«. Le33 % navaja »ustrezne pogoje zaopravljanje predpisanih posegov v
Revija ISIS Zbornic1a7November 2017Graf 11 V skoraj enakem ter neplačevanju dela v pripravljeno-Graf 12 odstotku menijo, da sti. Kar dobra tretjina specializantovGraf 13 bi k boljšemu izplenu je imela med kroženjem težave z prispevala tudi večja ureditvijo PPD. mobilnost med regijami (87 %). Skoraj tretjini specializantov ni bilo omogočeno »izkoristiti vsa Le 4 % speciali- specializantska sredstva za izobraže- zantov je del kroženja vanje/nakup literature« in 57 % opravilo v tujini, a bi specializantov je »tekom svojega si tega želelo tri izobraževanja moralo zaradi po- četrtine vseh speciali- manjkanja sredstev stroške seminar- zantov! jev/kongresov kriti sam«. Zanimivo, za ta Dodatno so izpostavili številna prepad med željami področja, kjer vidijo možnosti za in izvedbo je bila le za izboljšavo: preveč specializantov na četrtino odgovorna določenih deloviščih, odsotnost »zapletena birokra- nadzora nad kakovostjo kroženj na cija« postopka. oddelkih, pomanjkanje preverjanja usposobljenosti pred razpisom na Pri določenih delovno mesto, neujemanje specializacijah naj bi med razporedom kroženja in dejan- koordinatorji celo skim delom na posameznem oddel- jasno izrazili stališče, ku. da kroženje v tujini ni zaželeno in zanj ne Poleg izpostavitve problemov pa bodo izdali potrebnih so specializanti določene elemente potrdil. specializacije tudi pohvalili: pohvalili in izpostavili so posamezne glavne in Na področju neposredne mentorje, posamezne spoštovanja delovno- specialiste, kolegialnost drugih pravne zakonodaje so specializantov in možnost opravljanja specializanti opazili dela specializacije v tujini. številne nepravilno- sti. Le 60 % speciali- Anketa za mentorje zantov je odgovorilo, da so imeli občutek, Skupno število poslanih anket je da so se delodajalci bilo 5.348. Na anketo se je odzvalo držali ustrezne 1.205 specialistov/mentorjev (23 %). zakonodaje. Najpogo- Anketo za mentorje so v večji meri steje so poročali o izpolnile kolegice (65 %). Kar tretjina neupoštevanju sodelujočih mentorjev/-ic so beleženja/plačevanja specialisti/-ke z licenco vsaj 20 let. opravljenih nadur, Največji odziv je bil s področij družin- sledila je (nez)mož ske medicine, interne medicine, nost koriščenja pediatrije ter anesteziologije. Večina nadur in (preveliko) je GM le enemu (56 %) ali dvema (24 število mesečnih %) specializantoma, podobno NM dežurstev. enemu specializantu (43 %) ali dvema (22 %). Poleg tega so poročali o izbrisu Neposredni mentorji (izraz je v opravljenih nadur, nadaljevanju uporabljen za oba spola) prikazovanju opra- so glede na graf 13/Q8 izbrani zelo vljanja urgentne različno, a večinoma s strani predstoj- službe/dela čez nika. Pomenljivo je dejstvo, da jih vsaj vikend kot rednega petina ne ve, kdo jih imenuje v vlogo dela, neplačevanju NM. prevoznih stroškov
Revija ISISZ18bornicaNovember 2017 Kar tri četrtine NM se je opredeli- Namesto Graf 14lo, da na njihovih delovnih mestih zaključka Graf 15»znotraj rednega delovnega časa kot Graf 19NM« nimajo »časa, namenjenega Četudi se avtorji(le) mentorskemu delu«. zavedamo metodoloških Podobno se dve tretjini mentorjev pomanjkljivosti anketza to pomembno nalogo ni formalno ter relativno nizkegaizobraževalo in »mentorira po občut- odziva, pa splošniku« (graf 14/Q10). rezultati ne presene- čajo nikogar oz. v NM poročajo, da tej vlogi posveti- povprečju potrjujejojo pomemben del svojega delovnega to, kar po tihemdne (graf 15/Q12) – kar je v zanimi- vemo vsi sodelujoči vvem nesoglasju z mnenjem speciali- učnem procesuzantov, ki pravijo, da se večinoma mladih zdravnikov.učijo od nedodeljenih mentorjev;četudi z NM preživijo vsaj 20–40 % Poglavitnečasa (graf 1). izsledke bi tako morda lahko celo Ob tej različni oceni časa, prežive- podali v dveh pove-tega z mentorji, se odgovor verjetno dih: specializanti so vskriva v (učnem) (ne)učinku prežive- smislu učnegatega časa. procesa večinoma prepuščeni sami sebi, Nadvse pomenljivi sta tabeli odgo- a s kombinacijovorov na vprašanje »Kakšen je vaš učenja, samopomoči,odnos do mentoriranja (možnih je iznajdljivosti, kolegi-več odgovorov)?« – tabela 16/Q15 alnosti, dežuranja terin tabela 17/Q16: »Kaj bi potrebovali pragmatičnostiza bolj učinkovito mentorsko delo preživijo proces(možnih je več odgovorov)« (vse »specializacije« in setabele so na str. 19). dokopljejo do specia- lističnega naslova. Izjemno razveseljivo je tudi Sistem jim je pri temdejstvo, da mentorji svoje mentori- v nekaterih ozirih vrance večinoma vidijo kot hvaležne in oporo, v večini ne, inzainteresirane! Tabela 18/Q17: »Kako na žalost so mnogimvi ocenjujete današnje specializante specializantomkot prejemnike znanja? (možnih je kršene osnovneveč odgovorov)?« (delavske) pravice. Presenetljivo ali ne, kar 47 %mentorjev ne ve, koliko denarnega Njihovi mentorjinadomestila prejmejo kot NM, in kar (vsaj tisti, ki so se58 % jih ne ve, iz katerega vira se odzvali na anketo), včrpajo ta sredstva. Podobne odgovore večini učenje/mento-so podali GM. riranje mladih kolegov jemljejo Kar je še dobro, ker tri četrtine resno, učenje jihmentorjev poroča, da prejeti (mini- veseli, radi bi gamalni) znesek ne vpliva na njihovo opravljali še bolje inmotivacijo za obposteljno učenje (graf več, a se zavedajo da19/Q23)! je poglavitna ovira pri tem pomanjkanje Slednje mentorji potrjujejo z časa (oz. prenatrpa-odgovori na vprašanje, »kaj pri svojem nost urnika z drugimimentorskem delu najbolj pogrešajo«(tabela 20/Q24). Samo 5 odstotkov jihželi višje denarno nadomestilo, večinapa si želi le več časa, namenjenegamentoriranju, ter izobraževanj natemo obposteljnega učenja.
Revija ISIS Zbornic1a9November 2017Tabela 16: »Kakšen je vaš odnos do mentoriranja (možnih je več odgovorov)?« Tako se na prvi pogled zdi, da so pomanjkljivosti našega SistemaTabela 17: »Kaj bi potrebovali za bolj učinkovito mentorsko delo (možnih je več kliničnega učenja zlahka odpravljive;odgovorov)?« mladi bi si želeli več, starejši so jim to pripravljeni dati in plačilo v tej enačbiTabela 18: »Kako vi ocenjujete današnje specializante kot prejemnike znanja (možnih je celo ni ključni dejavnik!več odgovorov)?« Pa vendar, poglobljena analiza inTabela 20: »Kaj pri svojem mentorskem delu najbolj pogrešate?« »branje med vrsticami« jasno nakaže- ta, da je problem, ter posledičnodelovnimi zadolžitvami). Najbolj ki so se odzvali, v veliki večini učijo rešitev, sistemski.razveseljujoče je dejstvo, da mentorji, navkljub skromnemu »plačilu«! Snovalci anket močno verjamemo, da je dolgoročna rešitev našega kliničnega poučevanja možna le s pravo kombinacijo vzpodbud; vzpod- bud specializantom, da si poiščejo mentorje, ki jih bodo učili, v ustano- vah, ki bodo v mladih videle sposobne sodelavce, ki znajo, predvsem pa hočejo. Vzpodbud mentorjem, ki bodo za svoj trud poučevanja nagrajeni (če že ne denarno, pa vsaj s prenehanjem trenutne norosti Sistema, ki poučeva- nje naprti kot le še dodatno breme in kliničnemu poučevanju očitno ne daje posebne vrednosti). Ter ne nazadnje vzpodbud in možnosti zavodov, da sposobne in delavne zdravnike prite- gnejo in jim imajo v zameno za trud in marljivost tudi kaj ponuditi. V času pisanja tega prispevka je IO ZZS potrdil oba predloga pravilni- kov (o specializacijah in sekundaria- tu), ki trenutno čakata potrditev na skupščini ZZS ter privolitev MZ. Četudi sta zaradi znanih političnih vzrokov morala nastati v izjemno kratkem času, pa smo v SIZ prepriča- ni, da v danih okvirih zakonodaje predstavljata skoraj najboljše, kar se je dalo predlagati; specializantom omogočata seznanjanje z najboljšimi učitelji in oddelki, zavodom možnost širše izbire, obenem pa (še) bolje definirata in zaostrujeta »pravila igre«. A kot to velja za večino predpisov v naši državici, se zavedajmo, da bo tudi ta zaživel pod samo enim predpogojem: če ga bomo vsi, ki se nas dotika, vzeli za svojega, ga videli in uporabili kot obseg možnega, predvsem pa sprejete člene spoštova- li, varovali in izvajali zato, ker bo tako naš Sistem boljši!
Revija ISISZ20bornicaNovember 2017Generične veščine v medicini Kljub hitremu razvoju medicine in model izobraževanja mehkih ranja in samorefleksije. Tudi udeležen-informacijske tehnologije bodo mehke veščin za zdravnike. Rezultat je ci klubskega pogovornega večera smoveščine pri delu s pacienti in v zdrav- boljša zdravstvena oskrba pacientov. preizkusili, kaj to pomeni.stvenih timih vse bolj pomembne, so Sistem ključnih kompetenc so poime-prepričani prof. dr. Živa Novak novali CanMEDS in je danes eden Postavljeni smo bili pred izziv, daAntolič, dr. med., spec. gin. in por., najbolj razširjenih modelov kompe- na list zapišemo, kaj bi rekli medicin-Luka Vitez, dr. med., specializant tenc na svetu, so povedali sogovorniki. ski sestri, ki sredi obravnave pacientainterne medicine, Andrej Martin stopi v ordinacijo in začne pospravlja-Vujkovac, absolvent medicine, Aleks Osrednja kompetenca zdrav- ti polico. Vsi bi sestri vsak na svojŠuštar, dr. med., in Luka Kovač, dr. nika kot medicinskega strokov- način povedali, da naj »nas ne motimed., specializant gin. in por. njaka je po CanMEDS dopolnjena med jemanjem anamneze«. Povra- s kompetencami: komunikator, tna informacija, ki je sestavljena Peterica poleg zdravniškega sodelavec, vodja, strokovnjak, iz treh delov: kaj sem opazil,dela sestavlja ekipo Medicinski zagovornik zdravstva, učitelj in kako sem se ob tem počutil intrenerji, ki si je po vzoru Kanade strokovnjak. Medicinski trenerji te kaj bi bilo bolje, da oseba storizadala cilj – izboljšati slovenski kompetence pri udeležencih razvijajo s prihodnjič, je bolj konstruktiv-zdravstveni sistem s pomočjo pomočjo izkustvenih delavnic, sesta- na, so nam povedali Medicinskiizkustvenih delavnic generičnih vljenih iz teorije, prakse, eksperimenti- trenerji.(to je mehkih) veščin. Nasmejaniin zadovoljni obrazi udeležencevnjihovih delavnic so bili ključni, da jihje predsednica dr. Zdenka Čeba-šek - Travnik povabila, da o tejtematiki spregovorijo na oktobr-skem Klubskem pogovornemvečeru v Klubu Domus Medica, kjerse je vnovič razvila zelo odprta debata. Mehke veščine so tiste, s katerimikrepimo harmonično sobivanje zljudmi. Če tega ni, pride do konfliktov,izgorelosti v timih, zaradi slabe komu-nikacije s pacienti in njihovimi svojcipa tudi do vse več tožb. Royal Colle-ge of Physicians and Surgeons ofCanada je že v devetdesetih letihprejšnjega stoletja oblikovalZdravniški ombudsmanTrije izkušeni zdravniki, ki so prevzeli vlogo zdravniškega ombudsmana, so vam za povsem anonimen pogovor potelefonu ali anonimen osebni pogovor ob kariernih ali osebnih izzivih in stiskah na voljo vsak mesec v treh terminih.November 2017Ime Datum Čas StatusDarja torek, 7. november 16.00–19.00 Že zasedenoBrane četrtek, 9. november 15.00–17.00 Še prostoUrška četrtek, 30. november 17.00–19.00 Še prosto Na pogovor po telefonu ali obisk se naročite s klicem na številko: 01 30 72 100 (recepcija zdravniške zbornice) alipo elektronski pošti: [email protected], lahko tudi preko vašega povsem anonimnega elektronskega naslova. Urnikdela zdravniškega ombudsmana si lahko vedno ogledate na: https://www.zdravniskazbornica.si/zbornica-za-vas/zdravniski-ombudsman
Revija ISIS Zbornic2a1November 2017 Slovesna podelitev licenčnih listin Za Zdravniško zbornico Slovenije in še posebej za nove specialiste medicine,dentalne medicine in doktorje dentalne medicine ter njihove družine je bil 21.september prav posebno slovesen dan. V Modri dvorani Domus Medica so se nazačetku ob kratkem filmu o delu zdravnikov in nagovorih predsednice dr. ZdenkeČebašek - Travnik, podpredsednika prim. asist. Deana Klančiča in asist. dr. MajeGrošelj, predsednice komisije za podiplomsko usposabljanje zobozdravnikov, vsiše enkrat spomnili opravljenega izobraževanja, nato pa ob aplavzu polne dvoraneslovesno prejeli licenčne listne in potrdila o opravljenem specialističnem izpitu.Potrdila o opravljenem specialističnem izpitu je prejelo 44 doktorjev medicine indva doktorja dentalne medicine, licenčne listine s področja dentalne medicine paje prejelo 13 doktorjev dentalne medicine. Dogodek je zaokrožila glasba Duaharmonik, ki ga sestavljata Miha Debevec na diatonični harmoniki in DejanKušer na klasični harmoniki. Najmlajše so razveselile igračke v duhu poklicastaršev – medicinski kovčki. Naslednja slovesna podelitev listin bo že 30. novem-bra 2017.
Revija ISIS2Z2bornicaNovember 2017Iz dela zbornice zbornica argumentirano opozarjala tudi v primeru, če bo prišlo do refe- Obvestila o matične spremembe, ki bodo rendumske kampanje. razporeditvi za prizadele tako zdravnike kot paciente specializante in zaradi katerih ZZS noveli nasprotu- Dr. Zdenka Čebašek - Travnik je. Novela zakona: Predsednica Iz 449. Biltena, 5. 10. 2017 –– uvaja nepotrebne omejitve za Za spodbujanje Obveščamo vas, da zbornica od ustanavljanje zasebnih ambu- deležaoktobra 2017 dalje razporede lant in omejuje poslovanje cepljenihkroženj specializantov pošilja vseh zasebnih izvajalcev,izključno po elektronski pošti in Iz 448. Biltena, 28. 9. 2017ne več po navadni pošti. Razpored –– dejansko onemogoča podelitevkroženja vsakokrat prejmejo: speciali- novih koncesij in podaljšanje Predsednica Zdravniške zbornicezant, glavni mentor, delodajalec speci- obstoječih, ko se bodo iztekle, Slovenije dr. Zdenka Čebašek - Travnikalizanta in ustanove, v katere je se je 22. septembra v Mariboru sestalaspecializant razporejen. Razporedi se –– dodatno omejuje zdravnike, s predstavnicama Strokovne skupinepošiljajo na elektronski naslov, zaposlene v javnih zavodih, da za primarno pediatrijo Združenja zazabeležen v registru zdravnikov. bi delali tudi pri drugih pediatrijo Špelo Žnidaršič Reljič, dr. izvajalcih ali kot zasebniki, med., in Mojco Ivankovič Kacjan, dr. Specializante in glavne mentorje, pa med. Seznanila se je z aktivnostmitudi ustanove zato naprošamo, da –– omejuje strokovno avtonomijo primarnih pediatrov v delovni skupinizbornici sporočijo morebitne spremem- mladih specialistov, za oblikovanje ukrepov za spodbujanjebe e-naslovov, da bo razpored kroženja deleža cepljenih v Republiki Sloveniji,zagotovo prispel na pravi naslov. –– uvaja obsežen spisek novih in ki deluje na Ministrstvu za zdravje in ji strogih kazni, ki bodo večino- predseduje državna sekretarka Jožica Zdravniki lahko svoje osebne ma zadele ravno zdravnike. Maučec Zakotnik, dr. med.podatke, zabeležene v registru zdrav-nikov, preverite na spletni strani Prepričani smo, da še noben Na sestanku so se dogovorili, dazdravniške zbornice (dostop z oseb- zakon, ki je bil preskušen na referen- bo Zdravniška zbornica Slovenijenim uporabniškim imenom in ge- dumu, ni zadeval tako širokega kroga spremljala in nudila podporo aktivno-slom). Na istem mestu lahko sporoči- državljanov kot prav ZZDej. Zdravni- stim na področju spodbujanja ceplje-te tudi spremembe osebnih podatkov. ška zbornica je skozi celoten postopek nja tudi v obliki izobraževanj. Za okto- sprejemanja zakona aktivno opozarja- ber pa je načrtovan še sestanek z Čigava la na neustreznost predlaganih rešitev Zbornico-Zvezo o dejavnostih na (odločitev) in na škodljive posledice, ki bi jih imel področju spodbujanja deleža ceplje- bo obveljala zakon na delovanje zdravstvenega nih v Sloveniji. sistema. U vodnik iz 448. Biltena, Bolgarija poti 28. 9. 2017 Na splošno zakon omejuje konku- nasilju renčnost na vseh ravneh delovanja v zdravstvu Verjamem, da ste vsi člani Zdrav- zdravstvenega sistema; vse s ciljem,niške zbornice Slovenije seznanjeni z da bi država zaščitila poslovanje Iz 448. Biltena, 28. 9. 2017dejstvom, da je državni zbor na svoji svojih lastnih podjetij, to je javnihseji dne 19. septembra 2017 sprejel zdravstvenih zavodov. Bolniki so zato V Sofiji se je z javno okroglonovelo Zakona o zdravstveni dejavno- zlahka spoznali, da lahko od takšne mizo začela velika nacionalnasti (ZZDej). Tisti, ki smo zakonu ves ureditve pričakujejo zgolj manjši kampanja proti nasilju nadčas nasprotovali in predlagali spre- obseg storitev oziroma daljše čakalne zdravstvenimi delavci. Okroglomembe, smo bili »poraženi«. Poglej- dobe. Očitno nam ni uspelo prepričati mizo je organiziralo Bolgarsko zdrav-mo si, katere so tiste najbolj proble- politikov in poslancev, nam je pa niško združenje, ki ga vodi dr. Vent- uspelo predstaviti najspornejše sislav Grozev. V razpravi so sodelovali rešitve širši javnosti. visoki predstavniki bolgarske zakono- dajne in izvršilne veje oblasti, pred- Čas je, da se vsi, ki smo ali bomo postali uporabniki zdravstvenih storitev, zavedamo, da ne smemo molčati, ko gre za naš zdravstveni sistem, ki ga bo sprejeta novela ZZDej zanesljivo poslabšala in na kar bo
Revija ISIS Zbornic2a3November 2017stavniki WHO, vodilni predstavniki Slovenskem zdravniškem društvu v opozorila na vidik odgovornosti inbolgarskih zdravstvenih ustanov, soorganizaciji z Enoto za forenzično varnosti, ki ga pacientom zagotavljapredstavniki tamkajšnjega Rdečega psihiatrijo Oddelka za psihiatrijo UKC prav reguliran sistem izobraževanja zakriža, združenj bolnikov ter tudi Maribor pripravilo simpozij s podro- poklic zdravnik.številni ugledni zdravniki. čja forenzične psihiatrije. Še bolj zanimiv pa je bil prispevek Na povabilo bolgarskega predse- Naslov simpozija je bil Pet let asist. Gregorja Prosena, ki je obdnika zdravniškega združenja se je enote za forenzično psihiatrijo, uporabi sodobnih IT-povezav izpeljaldogodka udeležila predsednica o čemer je v uvodu spregovoril mednarodni projekt o učenju ultra-ZZS dr. Zdenka Čebašek - Trav- asist. mag. Miran Pustoslemšek, zvoka ter s tem postavil nov mejnik nanik. Kot pobudnica mednarodne dr. med., spec. psihiatrije, ki je področju učnih metod za študente,resolucije proti nasilju nad zdravniki v vodja te enote. Sledila so še druga specializante in specialiste medicine.okviru združenja zdravniških zbornic predavanja, med drugim, ali soosrednje in južne Evrope ZEVA je potrebne spremembe zakonskih Konference so se udeležili delegatiudeležencem spregovorila o pri- podlag za dolgoročno obravnavo iz kar 111 držav. Ob zaključku je bilpravi, sprejemanju in vsebini »forenzičnih« pacientov s ponovitve- sprejet in predstavljen akcijski na-resolucije, ki je bila sprejeta na no nevarnostjo, tema o sodnih izve- črt: 2017 Ljubljana OER Action Plan.srečanju zdravniških zbornic 16. dencih in ponovitveni nevarnosti priseptembra v Ljubljani, in s kolegi iz forenzičnih pacientih. Pregled prostihBolgarije ob tem sklenila dogovor o delovnih mestnadaljnjem sodelovanju. Povabilu na simpozij se je odzvala tudi dr. Zdenka Čebašek Iz 449. Biltena, 5. 10. 2017 Obvestilo KZO - Travnik, ki je udeležencem osvetli- la zgodovino forenzične psihiatriji v Na spletni strani Zdravniške zborni- Iz 448. Biltena, 28. 9. 2017 Sloveniji in pri tem uporabila pismo ce Slovenije je na voljo pregled aktual- prof. dr. Kobala ter gradivo iz publi- nih prostih delovnih mest za zdravnike Zdravniška zbornica Slovenije je v kacije varuha človekovih pravic. (m/ž) in zobozdravnike (m/ž).imenu Koordinacije zdravniških Predstavila je tudi trk konceptov,organizacij (KZO) vsem direktorjem kako izvajati forenzično psihiatrijo. Vsa aktualna prosta delovna mestazdravstvenih domov poslala obvestilo so objavljena pod: Zbornica za člane, vo prepovedi sočasnega vključe- Izobraževanje zavihku Zaposlitveni oglasi in nadome-vanja izbranih osebnih zdravni- v medicini ščanja, kjer nato kliknete povezavokov ob rednem delu v ambulanti Zaposlitveni oglasi. Stran najdete tudiv NMP, dežurno službo in mrli- Iz 448. Biltena, 28. 9. 2017 na: https://www.zdravniskazbornica.ško pregledno službo. si/zbornica-za-vas/borza-zdravniske- Med 18. in 20. septembrom je v ga-dela/zaposlitveni-oglasi Celotno besedilo dopisa direktor- Ljubljani potekal 2. Svetovni kon-jem je dostopno v 448. Biltenu: gres o prosto dostopnih izobra- Dobre zgodbehttps://www.zdravniskazbornica.si/ ževalnih virih (2nd World Open z našeinformacije-publikacije-in-analize/ Educational Resources Congress). V zborniceaktualni-bilten/ okviru tega kongresa je bil tudi »parla-arhiv-biltena/i/448-bilten ment«, v katerem je šest strokovnja- Uvodnik iz 447. Biltena, 21. 9. 2017 kov iz različnih držav in iz različnih Pet let organizacij utemeljevalo argumente za Danes smo na pobudo društva forenzične in proti, ali naj se t. i. neformalno Spominčica organizirali in izvedli psihiatrije izobraževanje vključi v sistem akredi- novinarsko konferenco ob 21. septem- v UKC MB tiranih in priznanih izobraževalnih bru, ki je svetovni dan Alzheimerjeve programov. Dr. Zdenka Čebašek - bolezni. Zdravniki in zobozdravniki Iz 448. Biltena, 28. 9. 2017 Travnik je poudarila, da mora v smo tisti, ki se vsakodnevno srečuje- medicini izobraževanje ostati v pristoj- mo s pacienti in njihovimi bližnjimi. V petek, 22. septembra 2017, je v nosti izobraževalnih ustanov (formal- Demenca prizadene tako bolnika kotveliki predavalnici kirurške stolpnice no). Vsaj v medicini si je namreč težko njegove bližnje, zato je pomembnoUKC Maribor Združenje psihiatrov pri predstavljati, da bi pacienti prihajali k dvoje – da se vsi naučimo prepozna- zdravnikom, ki ne bi imeli formalne in vati zgodnje znake bolezni in da se o primerljive izobrazbe, je poudarila ter
Revija ISISZ24bornicaNovember 2017njej znamo pogovarjati. Namesto njemu sodelovanju do dokončne niso namenjeni izvajalcem zdravstve-stigmatizacije, ki jo v zvezi z demenco uresničitve vseh priporočil iz nih storitev, temveč tudi zavarovanimše vedno prepogosto zaznavamo med mednarodnega nadzora. osebam in drugim strankam ZZZS. Vzdravstvenimi delavci, je treba spod- kolikor je takšen sistem obveščanjabujati pravilno komunikacijo z njimi Predstavniki vseh treh institucij so zaradi številnih novosti in s temin med njimi. Kajti pomoč potrebujejo sestanek, do katerega je prišlo na številnih e-pošt moteč, je smiselno, daoboji, tako bolniki kot tisti, ki živijo z pobudo predsednice ZZS dr. Zdenke se uporabnik odjavi. Navodilo zanjimi. Veliko potrebnega znanja, Čebašek - Travnik, ocenili kot nujen avtomatsko odjavo je objavljeno napredvsem pa čustvene opore lahko in zelo konstruktiven. Srečanje je 30. koncu vsake e-pošte.prizadeti dobijo v društvih, kot je avgusta 2017 predlagala in ga sSpominčica, ali v projektih, kot sta soglasjem izvršilnega odbora zbornice Po takšni odjavi bo izvajalec zdrav-Adam in Demenca aCROsSLO. sklicala predsednica Zdravniške stvenih storitev prejel preko e-pošte sVendar je strokovno delo zdravnikov zbornice Slovenije. strani območne enote ZZZS, s kateroše vedno ključno za pravilno diagno- je sklenil pogodbo, le še obvestila ostiko in usmerjanje v terapijo in Na sestanku so vodstva MZ, UKC spremembah v beleženju in obračuna-psihosocialno pomoč. Pri demenci gre Ljubljana in ZZS pregledala, kaj je vanju, ki se neposredno nanašajo navse počasi, bolezen večinoma počasi vsaka od institucij glede na priporoči- njegovo poslovanje. Gre za okrožnice,napreduje, do diagnoze se prihaja la mednarodnega nadzora že uresniči- kjer je že uvodoma nedvoumno inpostopoma, se pravi počasi. Žal se la in kaj je mogoče v prihodnje še podrobneje navedeno, kateremupočasi ali prepočasi izboljšuje tudi izboljšati. izvajalcu je dokument namenjenmedicinska obravnava pacientov, od (opredeljena je vrsta ali podvrstadostopnosti (spet te čakalne dobe) do Obveščanje zdravstvene dejavnosti, npr. »Izvajal-diagnostike in načrtov za spremljanje ZZZS o cem specialistične zunajbolnišničnebolezni. Želimo si, da bi se vsaj novostih – zdravstvene dejavnosti onkologije indostopnost do strokovne pomoči okrožnice ginekologije«). Večina okrožnic jezačela odvijati z večjo hitrostjo. posledica sprememb evidentiranja in Iz 447. Biltena, 21. 9. 2017 fakturiranja ter postopkov pri izvajal- Polna Rantova soba novinarjev, cih na podlagi sprememb Splošnegaodlično pripravljeni prispevki vseh Nekateri zasebniki s koncesijo dogovora, o čemer pa je ZZZS dolžannastopajočih in pozitivno vzdušje opozarjajo, da prejemajo veliko število seznaniti izvajalce najmanj 45 dnisodelovanja, ki smo ga vsi zaznali, obvestil in okrožnic ZZZS o spremem- pred njihovo uveljavitvijo. Partnerji vnam kažejo smer skupnega delovanja bah, kar jim otežuje preglednost nad zdravstvu so se v Splošnem dogovoruv dobro bolnikov z Alzheimerjevo novostmi, povzroča dodatno delo in v preteklosti tudi že dogovorili, da seboleznijo in tistih, ki živijo z njimi. zahteva med letom večkratno prilaga- programska oprema izvajalcev naZbornica bo takšnim dogodkom janje programske opreme in postop- podlagi okrožnic ZZZS spreminjavedno z veseljem prispevala svoj delež kov dela. Problematiko smo predsta- oziroma dopolnjuje največ štirikratin tako ustvarjala tudi dobre zgodbe. vili tudi vodstvu ZZZS na delovnem letno, in sicer z datumom uveljavitve sestanku 11. septembra 2017, ki je na 1. 1., 1. 4., 1. 7. in 1. 10. Dr. Zdenka Čebašek - Travnik tej podlagi nato pripravilo tudi nasle- Predsednica dnje pojasnilo za bilten: Ne glede na to, da se izvajalec odjavi od obveščanja o vseh spremem- Otroška ZZZS zagotavlja izvajalcem bah v sistemu obveznega zdravstvenega srčna kirurgija zdravstvenih storitev dva različna zavarovanja, pa je kljub temu dolžan sistema obveščanja o spremembah v spremljati in upoštevati tudi druge Iz 447. Biltena, 21. 9. 2017 sistemu obveznega zdravstvenega spremembe, ki se nanašajo na njegovo zavarovanja. Izbira prvega načina poslovanje (npr. sprememba Pravil Najvišji predstavniki Ministrstva obveščanja je povsem prostovoljna, ko obveznega zdravstvenega zavarovanja,za zdravje, UKC Ljubljana in uporabnik spleta izpolni na spletni sprememba zakonodaje…).Zdravniške zbornice Slovenije so strani ZZZS spletni obrazec, nase v sredo sestali na prvem skupnem podlagi katerega je vključen v sistem Strinjamo se, da je sprememb meddelovnem srečanju o uresničevanju avtomatskega elektronskega obvešča- letom res veliko in da bi bilo smiselnopriporočil mednarodnega strokovnega nja o vseh novostih v elektronskem Splošni dogovor sprejeti na Vladi RSnadzora iz Poročila o presoji dejavno- založništvu ZZZS preko e-pošte. V pravočasno in brez naknadnih dopol-sti otroške srčne kirurgije v UKC tem sistemu uporabnik prejme prav nitev z aneksi, saj bi bili tako pogojiLjubljana in se zavezali k nadalj- vse dokumente ZZZS, tudi take, ki poslovanja bolj predvidljivi in stabilni tako za izvajalce kot za ZZZS. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije
Program Koncertnih večerovDomus Medicav sezoni 2017/2018V oktobru smo začeli s programom Koncertnih večerov Domus Medicav sezoni 2017/2018. Do septembra 2018 se bo zvrstilo osem vrhunskihglasbenih večerov. 24. oktobra 2017 je s koncertnim programom Razstavljeni Mozart nastopil godalni kvartet Dissonance v sestavi Janez Podlesek, 1. violina, Matjaž Porovne, 2. violina, Oliver Dizdarević, viola, in Klemen Hvala, violončelo. Koncert je z besedo povezoval Dejan Pevčević. Vzdušje je bilo enkratno.Sledili bodo koncerti:14. december 2017:Božično-novoletni koncert zdravniškega orkestra Camerata medicaob 25-letnici Zdravniške zbornice Slovenije Januar 2018: Beseda besed – mama, glasba J. Brahmsa z Nuško Drašček Rojko ter glasbeniki tria Ars musica s hornistom Jožetom RošerjemFebruar 2018:koncert z Anjo Bukovec in Petro Greblo,violina in violončelo Marec 2018: k oncert Tria Allegria: Nina Pirc in Barbara Rajevič, violini, Tina Rejc Krošelj, violončelo Program: L. Boccherini, A. Borodin, F. Schubert, A. Piazzola April 2018: Foto: Kaja Galič Lenkičkoncert zdravniškega orkestra Camerata medica Junij 2018: »Skok v poletje« z Beethovnovim septetomProgram Koncertnih večerov Domus Medica za sezono 2017/2018 sta pripravilaZdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo.Koncert je za člane zbornice in člane zdravniškega društva ter njihove družinske člane in prijatelje brezplačen,potrebna pa je predhodna rezervacija na: [email protected] ali po telefonu: 01 30 72 155,za kar se vam najlepše zahvaljujemo. Tako bomo lažje poskrbeli za kakovostno izvedbo programa.Veselimo se naših skupnih srečanj ob vrhunski glasbi v novi sezoni 2017/18.Vljudno vabljeni!
Revija ISISZ26bornicaNovember 2017Pregled nekaterih ključnih novostiv noveli Zakona o zdravstvenidejavnosti in njihovega vpliva na delozaposlenih in zasebnih zdravnikovPeter Renčel, univ. dipl. prav., ZZS sprejelo ministrstvo), ki bo navedena v dovoljenju ministrstva za opravlja- Kot je znano, do 6. novembra 2017 pobudnik za razpis referenduma o noveli nje dejavnosti. Pogoj za odgovornegaZakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) Jožef Ivan Ocvirk, predsednik Društva nosilca je, da ima (po zaključeni speci-za zdravje naroda, zbira 40.000 podpisov za začetek postopkov za razpis referen- alizaciji) vsaj 3 leta delovnih izkušenjduma. Objavljamo pregled nekaterih ključnih novosti v noveli ZZDej. na primarni ravni in 5 let na sekun- darni ali terciarni ravni. Glede preho-1. P oložaj zdravnikov, Sankcije dnih obdobij velja enako kot za zaposlenih v javnih zasebnike (glej spodaj). zavodih Če zdravnik storitve pri drugem izvajalcu opravlja v nasprotju s pogoji Zakon ne opredeljuje funkcijUvedba časovne omejitve in omejitvami, ki jih določa Zakon o (pristojnosti) odgovornega nosilca,opravljanja dela pri drugem zdravstveni dejavnosti (ZZDej), mu določa pa, da je odgovoren za organi-izvajalcu lahko delodajalec poda izredno zacijo dela, ustreznost prostorov, odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zakon opreme, materialov in kadrov za Za zdravnike, ki so v javnem uvaja (dodatno) tudi prekršek in izvajanje posamezne vrste zdrav-zavodu zaposleni za polni delovni čas, globo od 300 EUR do 5.000 EUR za stvene dejavnosti ter za sistemskonovela uvaja 8-urno tedensko omeji- zdravnika, ki opravlja delo pri drugem vzpostavitev pogojev za strokovno,tev dela pri drugih izvajalcih ali v izvajalcu v nasprotju z zakonom. kakovostno in varno izvajanje posa-lastni zasebni ambulanti. V to časovno mezne (vrste) zdravstvene dejavnosti.omejitev se všteva tudi dopolnilno »Popoldanski s. p.« Hkrati s tem je novela dodala daljšidelo (torej 20-odstotna zaposlitev pri seznam novih prekrškov (nekateri sodrugem izvajalcu). Vsak izvajalec mora imeti dovolje- predstavljeni spodaj pri zasebni nje ministrstva za zdravje za opravlja- dejavnosti) in dvignila kazni zanje. Za Začetek veljavnosti časovne omeji- nje zdravstvene dejavnosti. Med vsak prekršek se, poleg izvajalca,tve je od uveljavitve zakona dalje. Za pogoji za pridobitev dovoljenja je kaznuje tudi odgovorna oseba (globadelo v drugih javnih zavodih začne določeno, da mora imeti izvajalec zanjo je od 300 EUR do 5.000 EUR).časovna omejitev veljati 1. 1. 2021. prostore in opremo za opravljanje Glede na definicijo odgovornega določene vrste zdravstvene dejavnosti. nosilca zdravstvene dejavnosti bi Že izdana soglasja se morajo s lahko nanj odpadla odgovornost začasovno omejitvijo uskladiti v 2 Pomembno glede prehodnega velik del prekrškov, čeprav ti izhajajomesecih od uveljavitve zakona. obdobja s področja poslovodstva izvajalca.Vodenje evidenc Prehodno obdobje (1. 1. 2021) 2. P oložaj zasebnih glede dela zdravnikov v drugih javnih zdravnikov – Zdravnik bo moral svojemu zavodih se nanaša izključno na 8-urno zasebnih izvajalcevdelodajalcu do 8. v mesecu posredo- tedensko omejitev. Vse ostale zahteve zdravstvenevati podatke o dejanskem mesečnem in omejitve, vključno s sankcijami, dejavnostiobsegu ur opravljanja zdravstvenih veljajo (od uveljavitve zakona) tudi zastoritev oz. o dejanskem tedenskem delo v drugih javnih zavodih. Seznam (vrst) zdravstvenihobsegu opravljanja zdravstvenih dejavnosti, ki se lahko izvajajostoritev pri drugem izvajalcu. Zdrav- Odgovorni nosilec zdravstvenenik bo moral podatke posredovati na dejavnosti Vsak izvajalec (javni zavod alinačin, da bodo razvidni dan, ura zasebnik) bo moral izpolnjevatizačetka in konca opravljanja Vsak izvajalec (tudi javni zavod)zdravstvenih storitev pri drugem bo moral zaposliti odgovornegaizvajalcu. nosilca za vsako vrsto zdravstvene dejavnosti (iz seznama, ki ga bo
Revija ISIS Zbornic2a7November 2017(enake) pogoje za opravljanje posa- opravljali zdravstveni delavci oziroma ali če ostale osebe, ki opravlja-mezne vrste zdravstvene dejavnosti. zdravstveni sodelavci, ki izpolnjujejo jo storitve pri izvajalcu, neMinistrstvo bo v 6 mesecih od uvelja- pogoje iz tega zakona, zdravniki pa izpolnjujejo predpisanihvitve zakona sprejelo seznam vseh tudi pogoje iz zakona, ki ureja zdravni- pogojev,vrst zdravstvene dejavnosti. Seznam ško službo.« Iz tega sledi, da preostale- –– odgovorni nosilec ne izpolnju-naj bi določal raven (primarna, sekun- ga osebja (poleg odgovornega nosilca) je pogojev,darna, terciarna) opravljanja dejavno- izvajalcu ni treba zaposliti. Zakon pri –– izvajalec v 15 dneh ne sporočisti in vrsto specializacije (licence), ki tem ne predvideva sprejetja predpisa, sprememb, povezanih zse bo zahtevala za posamezno vrsto ki bi določal, katere strokovne profile izpolnjevanjem pogojev zadejavnosti iz seznama. Izvajalci bodo zdravstvenih delavcev se zahteva opravljanje dejavnosti,morali v nadaljnjih 6 mesecih od (poleg odgovornega nosilca) za izvaja- –– ne vodi zdravstvene dokumen-določitve seznama podati na ministr- nje posamezne vrste dejavnosti. tacije v skladu s posebnimstvo vlogo za določitev vrst zdrav- zakonom oz. se ne vključi vstvene dejavnosti (iz seznama), ki jih Rok za določitev odgovornega enoten informacijski sistem,bodo izvajali. nosilca (oz. uskladitve izdanih dovo- –– zaposli zdravstvene delavce, ki ljenj) pri obstoječih izvajalcih je 3 leta nimajo ustreznega znanjaPogoji glede prostorov in od uveljavitve zakona. slovenščine, ali v svojih aktihopreme za opravljanje ni opredelil ustrezne stopnjedejavnosti Poslovno sodelovanje z znanja jezika v skladu z zdravstvenimi delavci, ki so zakonom, Ministrstvo naj bi v 6 mesecih od zaposleni v javnih zavodih –– zaposli ali na drugi podlagiuveljavitve novele zakona predpisalo sodeluje z zdravstvenimitudi pogoje glede prostorov in opreme Zakon določa, da je prepovedano delavci, ki ne izpolnjujejoza opravljanje posameznih vrst zdrav- »omogočanje opravljanja zdravstve- pogojev za samostojno opra-stvene dejavnosti. Zakon ne predpisu- nih storitev« zdravstvenemu delavcu vljanje dela,je prehodnega obdobja za prilagoditev (zaposlenemu v javnem zavodu), ki ne –– krši določbe o oglaševanju aliizvajalcev tem na novo opredeljenim izpolnjuje pogojev, določenih s tem določbe o označbi objekta, vpogojem, določa pa obveznost, da zakonom (ki torej nima dovoljenja katerem se opravlja zdrav-izvajalci predpisane pogoje izpolnjuje- svojega delodajalca). Zakon izvajalcu stvena dejavnost.jo ves čas opravljanja dejavnosti, sicer izrecno nalaga obveznost, da pred- Za vsak prekršek plača izvajalecjim bo ministrstvo dovoljenje za hodno preveri, ali zdravstveni delavec globo od 3.000 EUR do 50.000 EUR,opravljanje dejavnosti odvzelo. (kateremu »omogoča opravljanje če je pravna oseba, ter od 1.000 EUR dejavnosti«) izpolnjuje predpisane do 15.000 EUR, če je izvajalec zaseb-Pogoji za izdajo dovoljenja za pogoje. Nedovoljeno »omogočanje nik. Globo od 300 EUR do 5.000 EURopravljanje posamezne vrste opravljanja storitev« je opredeljeno plača za vsak prekršek tudi odgovornazdravstvene dejavnosti kot prekršek, ki se kaznuje z globo od oseba pri izvajalcu. 3.000 EUR do 50.000 EUR (pravna Za opravljanje posamezne vrste oseba) oz. od 1.000 EUR do 15.000 3. Položajzdravstvene dejavnosti (iz seznama) EUR (zasebni zdravnik) ter dodatno z koncesionarjevbo moral izvajalec zaposliti odgovor- globo od 300 EUR do 5.000 EUR zanega nosilca (razen če je zasebnik odgovorno osebo. Pomembno: prekr- Pogoji za podelitev in– fizična oseba sam odgovorni nosi- šek ni omejen na sodelovanje z podaljšanje koncesijelec) za polni delovni čas ali krajši zdravniki (velja tudi za vse ostaledelovni čas, sorazmerno »glede na zdravstvene delavce). Koncesija se podeli ali podaljša, čepredviden obseg izvajanja dejavno- koncedent ugotovi:sti«. Zakon pri tem ne predvideva Ostali (na novo) določeni –– da javni zdravstveni zavod nesprejetja predpisa, ki bi določal prekrški izvajalcev inrazmerje med obsegom opravljanja predpisane globe more zagotavljati opravljanjadejavnosti in obsegom zaposlitve zdravstvene dejavnosti v obsegu,odgovornega nosilca. Novela prinaša naslednje na novo kot je določen z mrežo javne določene prekrške za izvajalce in zdravstvene službe,Izvajalec bo moral imeti njihove odgovorne osebe (v zakonu je –– oz. če javni zdravstveni zavod neprostore in opremo za predpisanih še več prekrškov, ki pa more zagotoviti potrebne dostop-opravljanje dejavnosti. Zakon ne pri zasebnikih ne pridejo pogosteje v nosti do zdravstvenih storitev.zahteva lastništva. poštev): Iz te določbe ni mogoče razbrati, ali sta pogoja določena kumulativno/ Glede ostalih delavcev zakon –– opravljanje dejavnosti brezdoloča: »Zdravstvene storitve bodo dovoljenja, –– odgovorni nosilec ni zaposlen
Revija ISISZ28bornicaNovember 2017alternativno, kateri javni zavod je sklenjeno zavarovanje poklicne ureja podeljevanje koncesij. Na tamerodajen pri presoji in kako se bo odgovornosti, izvajalcu koncesija v način se bo s subsidiarno uporaboupošteval kriterij »mreže javne zadnjih 5 letih ni bila odvzeta, izvaja- zakona (o podeljevanju koncesij) tudizdravstvene službe«, če ta ni bila lec ni v postopku pred zbornico zaradi za koncesije v zdravstvu, z izjemo(formalno) sprejeta. kršitev v zvezi z opravljanjem poklica vprašanj, ki jih ZZDej ureja drugače, in pri izvajalcu ni podanih izključitve- na področju zdravstva dejansko Novela je možnost podaljšanja nih razlogov po zakonu, ki ureja javno uporabljala evropska ureditev svezala tudi na dodaten pogoj, in sicer naročanje (predkaznovanost, neplače- področja koncesij, čeprav je bilna pozitivno mnenje Zavoda za vanje obveznih dajatev itd.). osnovni namen zakona ravno naspro-zdravstveno zavarovanje Slovenije ten – da se za zdravstvo pravo EU(ZZZS) in pristojne zbornice oz. Novela določa pogoje, ki jih mora sploh ne uporablja.strokovnega združenja. Zaradi načina ponudnik izpolnjevati (1) že ob prijavizapisa določbe v noveli ti organi ne na razpis, (2) ob sklenitvi koncesijske Uporaba presežka prihodkovpodajajo več nezavezujočega mnenja, pogodbe ter (3) ob začetku opravlja- nad odhodkikot je do zdaj urejal Zakon o splošnem nja dejavnosti (npr. zaposlitev odgo-upravnem postopku, ampak je pozi- vornega nosilca). Namen zakonodajalca, da bitivno mnenje (ZZZS-ja in zbornice/ ureditev javnega financiranja zdrav-združenja) zakonsko določen pogoj za Obstoječi koncesionarji morajo v stvenih storitev izključil iz področjapodaljšanje koncesije. roku 3 let od uveljavitve zakona uporabe evropskega prava, je norma- izpolniti pogoj glede (1) zaposlitve tivno izražen v novem 3. členu zako- Vsi nezaključeni postopki podelitve odgovornega nosilca (razen če je na, ki pravi:koncesije (v katerih še ni bila izdana koncesionar zasebni zdravnik – fizič- –– da se zdravstvene storitve opra-koncesijska odločba) se ustavijo. na oseba sam odgovorni nosilec) ter v roku 1 leta od uveljavitve zakona vljajo kot negospodarske storitveTrajanje koncesij pogoje glede (2) zaposlitve (oz. splošnega pomena, angažiranja na drugi pravni podlagi) –– izvajalci te storitve opravljajo na Koncesije se podelijo/podaljšajo ustreznega števila ostalega zdravstve- nepridobiten način, tako da seza obdobje 15 let. Zakon ne predvide- nega osebja (to število pa ni določe- presežek prihodkov na odhodkiva krajšega obdobja podelitve oz. no), (3) sklenitve zavarovanja poklic- porabi za opravljanje in razvojpodaljšanja. ne odgovornosti in (4) pogodbe o zdravstvene dejavnosti. sodelovanju glede zagotavljanja Ureditev iz zakona se lahko Obstoječe koncesije, podeljene: neprekinjenega zdravstvenega varstva neposredno aplicira na dejavnost1. za nedoločen čas ali (zadnja dva pogoja bi moral vsak zavodov, pri katerih Zakon o zavodih2. za določen čas, pri čemer se čas koncesionar izpolnjevati že po veljav- ureja institut presežka prihodkov nad nem Zakonu o zdravniški službi). odhodki. Za druge kategorije izvajal- njihove veljavnosti po 15 letih od cev (gospodarske družbe, samostojne uveljavitve novele še ne bi iztekel, Prenos koncesije podjetnike in osebe, ki samostojnose spremenijo v koncesije za določen opravljajo poklicno dejavnost), kičas – 15 let, šteto od uveljavitve Novela izrecno prepoveduje »presežka prihodkov nad odhodki«novele. Po tem obdobju se lahko dedovanje, prodajo, prenos ali druge ne poznajo, tega pravila ni mogočepodaljšajo za 15 let pod pogoji, ki jih oblike pravnega prometa s koncesijo neposredno uporabiti, pri čemerdoloča novela. – pravni posel v nasprotju s to prepo- zakon ne vsebuje nobene druge Novela ne vpliva na iztek obstoje- vedjo je ničen. S tem novela prepove- rešitve niti napotila na smiselnočih koncesij, podeljenih za določen duje dosedanjo možnost prenosa uporabo drugih predpisov. Zato ničas, ki bodo prenehale v 15 letih od koncesije (kot javno-zasebnega mogoče napovedati, na kakšen načinuveljavitve zakona. Po izteku se lahko partnerstva) na drugega izvajalca, ne se bo določba v praksi uporabljala, oz.podaljšajo pod pogoji, ki jih določa prepoveduje pa pravnih poslov s je mogoče ob ustavno skladni razlaginovela. poslovnimi deleži ali delnicami določbe (pravica do zasebne lastnine) gospodarskih družb – koncesionarjev. priti zgolj do zaključka, da se določbaPogoji za opravljanje za koncesionarje ne more uporabljati.koncesijske dejavnosti Subsidiarna uporaba zakona, ki bo urejal podeljevanje koncesij Postopek podelitve koncesije Pogoji so enaki, kot veljajo zaizdajo dovoljenja za opravljanje Novela pravi, da se za vprašanja, Pri postopku podelitve ni bistve-dejavnosti (zaposlen odgovorni ki po ZZDej niso izrecno drugače nih novosti v primerjavi s sedanjonosilec in zagotovljeno delo ostalih urejena, uporablja zakon, ki ureja ureditvijo (po Zakonu o javno-zaseb-zdravstvenih delavcev, potrebnih za podeljevanje koncesij. S tem zakonom nem partnerstvu). Novost je obliga-izvajanje določenega obsega storitev), (še ni sprejet) bo v slovenski pravni torna izdaja koncesijskega akta, kiter še: sklenjena pogodba z javnim red uvedena evropska direktiva, kizavodom glede opravljanja nepreki-njenega zdravstvenega varstva,
Revija ISIS Zbornic2a9November 2017ima sicer tudi drugačno vsebino ju. Novela ne določa obveznosti čemer prevzemnika določi koncedent(funkcijo), kot je (in bo tudi v bodoče) uskladitve obstoječih koncesijskih (če storitev ne more izvajati javniurejena v Zakonu o javno-zasebnem pogodb s to določbo zakona. zavod) med drugimi koncesionarji alipartnerstvu oz. v bodočem krovnem (če teh ni) drugimi izvajalci, ki imajozakonu s področja podeljevanja Pomembna novost so t. i. nebi- dovoljenje za opravljanje dejavnosti.koncesijskih pogodb. stvene spremembe koncesijskega razmerja, ki jih koncedent odobri v Ločeno evidentiranje prihodkov Zdravniška zbornica v postopku obliki spremembe koncesijske odloč- in odhodkov ter sredstev in virovpodelitve nima več nobenih pristojno- be, in sicer: sprememba lokacija sredstevsti, ZZZS pa je pridobil bistveno več opravljanja dejavnosti, zamenjavapristojnosti kot doslej, in sicer daje odgovornega nosilca zdravstvene Novela predpisuje vodenje ločenihsoglasje h koncesijskemu aktu (spre- dejavnosti pri koncesionarju in izkazov prihodkov/odhodkov terjem tega pa je pogoj za podelitev povečanje/zmanjšanje programa sredstev in virov sredstev, ki sekoncesije). zdravstvenih storitev za 20 odstotkov. nanašajo na koncesijsko dejavnost, od tistih, ki se nanašajo na opravljanjeVsebina koncesijske pogodbe Če koncesionar iz določenih zasebne dejavnosti v skladu s predpi- razlogov na njegovi strani (npr. si, ki urejajo to področje. Gre za Novela določa minimalno vsebino bolezen) več kot šest mesecev ne bi Zakon o preglednosti finančnihkoncesijske pogodbe, pri čemer mogel izvajati koncesije, se stranki z odnosov in ločenem evidentiranjuzahteva tudi pogodbeno ureditev aneksom h koncesijski pogodbi različnih dejavnosti, ki sicer resnekaterih vprašanj, ki jih do sedaj dogovorita o »začasnem opravljanju nalaga določene obveznosti tudikoncesijske pogodbe niso urejale – re- dejavnosti« za obdobje do 2 let. Zakon koncesionarjem (imetnikom posebnihcimo določitev pogodbenih kazni v pri tem ne postavlja okvirov (omeji- ali izključnih pravic), vendar sezvezi z opravljanjem koncesijske tev) takšnemu dogovarjanju. Za njihova uporaba aktivira, ko dosežejodejavnosti ter vzpostavitev vseh oblik primer prenehanja koncesije novela prihodkovni prag: 40 milijonov EURnotranjega nadzora ter sistema ureja tudi možnost začasnega prevze- letnih prihodkov.kakovosti in varnosti pri koncesionar- ma koncesije (za največ eno leto), pri
Revija ISISA30ktualnoNovember 2017Zdravnik kot bolnik – rezultatiraziskovalne nalogeDaša Bosilj, dr. med., MariborKaja Cankar, dr. med., SB Novo mesto O vlogi zdravnika kot bolnika je znanega zelo skemu znanju najmanj enega od dejavnikovmalo. Čeprav zdravnik rešuje življenja, je ravno večjega tveganja za kronične bolezni, pri tem šetako ranljiv in lahko zboli kot vsak drug človek. V posebej izstopa telesna neaktivnost.raziskavi, ki je bila izvedena v sklopu raziskoval-nih nalog za dekanovo nagrado Medicinske Anketirani se preventivnih programovfakultete Univerze v Mariboru pod mentorstvom udeležujejo v manjšem obsegu, kot bi pričakova-prof. dr. Matjaža Zwittra in doc. dr. Ksenije li. Sodelovanje je dobro v programih zgodnjegaTušek Bunc, sva želeli odgovoriti na vprašanja, odkrivanja raka SVIT (84%), preventivnegapovezana z zdravnikovim zdravjem in boleznijo: programa ZORA in DORA se redno udeležuje 65kakšen je odnos zdravnika do dejavnikov tvega- odstotkov zdravnic, redko pa se anketirani udele-nja za bolezen, sodelovanje v akcijah zgodnjega žujejo Nacionalnega programa preventiveodkrivanja bolezni ter ravnanje zdravnika v srčno-žilnih bolezni. Kar 78 odstotkov anketira-primeru lastne bolezni. Gre za prvo raziskavo na nih se programa ni udeležilo še nikoli. Morda toslovenskem prostoru, ki poskuša sistematično lahko pripišemo prav podatku, da si dejavnikeosvetliti zdravnika v vlogi bolnika. tveganja določajo sami in se zato ne udeležujejo preventivnih pregledov pri osebnih zdravnikih Po pregledu domače in tuje literature izbrane- ali v referenčnih ambulantah.ga področja sva na podlagi podobnih vprašalnikoviz tujine pripravili anonimno spletno anketo. K Presenetil naju je visok odstotek zdravnikov,sodelovanju v raziskavi sva povabili zdravnike, ki imajo izbranega osebnega zdravnika, in sicerčlane Zdravniške zbornice Slovenije. Povabilo k kar 98 odstotkov.sodelovanju in povezava do ankete sta bila obja-vljena v biltenu ter glasilu Zdravniške zbornice Ta izbira je pogosto le formalnost, kajti vSlovenije (reviji Isis). Tako naj bi anketa dosegla primeru bolezni se glede zdravljenja z družin-približno 8.000 zdravnikov in zobozdravnikov, a skim zdravnikom sorazmerno redko posvetujejo.se je za sodelovanje odločilo le 154 zdravnikov. Anketirani kot razlog za napisano navajajoVsem sodelujočim se najlepše zahvaljujeva. pomanjkanje časa, moti jih tudi, da so njihovi osebni zdravstveni podatki dostopni drugim Kljub slabši odzivnosti in majhnemu vzorcu zdravstvenim delavcem.sva prišli do nekaterih zanimivih ugotovitev. Sstatistično analizo rezultatov sva pokazali, da Morda lahko zgornjemu pripišemo tudiima večina zdravnikov kljub svojemu medicin- visoko stopnjo samozdravljenja med anketirani- mi zdravniki. Samozdravljenje in samopredpiso- vanje zdravil priznava kar 92 odstotkov anketira-Graf 1: Dejavniki tveganja za kronične bolezni med anketiranimi.
Graf 2: Izbrani osebni zdravnik anketiranih. Revija ISIS Aktualn3o1November 2017 Zdravniki, ki zdravijo svoje kolege, jim pri obravnavi v 61 odstot- kih primerov namenijo enako ali celo več časa kot ostalim bolnikom in vsi (99 odstotkov) so bolj skrbni pri diagnostiki in izbiri zdravljenja. Podatek je zelo pozitiven, saj podobne raziskave iz tujine navajajo ravno nasprotno. Pri obravnavi svojih kolegov so pogosto manj skrbni in podajo manj informacij, saj pričakuje- jo, da zdravniki kljub drugačni specia- lizaciji posedujejo znanje, ki jim omogoča razumevanje svojega zdrav- stvenega stanja.Graf 3: Ovire, s katerimi se srečujejo anketirani pri iskanju zdravniške pomoči. Graf 5: Svojemu kolegu pacientu dajem prednost pri sprejemu na diagnostiko aliGraf 4: Zdravila, ki so jih anketirani jemali ob zadnjem samozdravljenju. zdravljenje.nih; največkrat gre za predpisovanje škem staležu 9,4 dni, pri isti bolezni Slovenski »zdravniki bolniki« paanalgetikov ter antibiotikov, v viso- bi svojim bolnikom predpisali situacijo občutijo drugače. Večina (77kem odstotku pa tudi psihotropna približno štirikrat več bolniškega odstotkov) sodelujočih meni, dazdravila (9 odstotkov) ter zdravila za dopusta, to je 34,5 dni. Zanimiv je nimajo prednosti pri sprejemu nakronične bolezni (7 odstotkov). tudi podatek, da anketirani v prime- diagnostiko in zdravljenje, in kar 48 ru bolezni raje porabijo star letni odstotkov jih meni, da jim zdravniki V povprečju so bili anketirani dopust. kolegi namenijo manj časa kot drugimzdravniki v zadnjih 2 letih na bolni- bolnikom. Tematika, ki sva jo poskušali osve- tliti v sklopu raziskovalne naloge, ponuja še veliko priložnosti za nadalj- njo in bolj poglobljeno raziskovanje. S pridobljenimi informacijami bi lahko na slovenskem prostoru oblikovali tudi smernice in priporočila, ki bi bili v pomoč tako zdravnikom pri obrav- navi svojih kolegov kot tudi zdravni- kom bolnikom pri iskanju zdravniške pomoči. Meniva, da bodo izsledki raziskave zanimivi tudi za širšo strokovno javnost, saj spodbujajo k večji aktivnosti na nekaterih področ- jih preventive in zgodnje diagnostike, pa tudi pri poglobljeni etični in pravni razpravi o medosebnih odnosih znotraj zdravništva.
Revija ISIS3A2ktualnoNovember 2017O privilegijih zdravniškega poklicaProf. dr. Matjaž Zwitter, dr. med., Ljubljana prednost pri obravnavi. Tako jePrim. doc. dr. Ksenija Tušek Bunc, dr. med., ZD dr. Adolfa zapisano v vseh etičnih kodeksih odDrolca Maribor Hipokrata pa do današnjih dni. Res je, prednostna obravnava obolelega Daša Bosilj in Kaja Cankar sta tisoče zdravnikov in za še več njihovih kolega je v nasprotju s slovenskim vsenam predstavili izsledke ankete, ki sta družinskih članov. Hkrati ne smemo bolj strogo nadzorovanim urejanjemjo izvedli, ko sta bili še študentki spregledati strokovne šibkosti uredi- čakalnih list. Kljub temu upava, daMedicinske fakultete v Mariboru. Kot tve, ko si zdravnik lahko sam predpiše bodo na ministrstvu in pri zdravstvenimentor in somentorica te zanimive zdravilo, ne more pa si sam (če ni inšpekciji sprevideli, da zadev, kiraziskave naj dodava nekaj besed o zdravnik družinske medicine) naročiti globoko posegajo v medčloveškedomnevnih privilegijih zdravniškega preiskav. Vzemimo primer zdravljenja odnose, ne moremo in ne smemopoklica: o samozdravljenju in o z antibiotiki, ki pogosto ni podprto z reševati na birokratski način. Pa neprednosti pri zdravniški obravnavi ustrezno diagnostiko: z natančnim gre le za spoštovanje odnosov medobolelega kolega. kliničnim pregledom in s krvnimi in kolegi ali odnosov v družini (če gre, bakteriološkimi preiskavami. Podob- vzemimo, za bolezen pri ženi, hčerki, Anketa je potrdila, da se zdravniki no velja za kronične bolezni, kjer je očetu), gre tudi za racionalno delova-pogosto zatečemo k samozdravljenju. pred odločitvijo o nadaljevanju nje zdravstvenega sistema. RaziskavaBrez obiska ambulante sebi in svojim zdravljenja potrebno natančno sprem- naših mladih kolegic je namreč razkri-bližnjim pogosto predpisujemo ljanje stanja bolezni ter želenih in la, da si zdravniki vzamejo skorajzdravila za akutne in tudi za kronične neželenih učinkov zdravljenja. Samo- štirikrat manj bolniškega dopusta, kotbolezni. Bloka z recepti, ki ga imamo zdravljenje je torej navidezna bližnji- bi ga za isto bolezen odobrili drugimvsi doma, pa nikakor ne smemo ca, ki pa neredko pomeni odmik od bolnikom. Če bi nas oblastniki kljubrazumeti kot poseben zdravniški strokovnih standardov. Domnevni vsem etičnim zapovedim prisilili, daprivilegij ali kot veliko uslugo Zavoda privilegij se lahko hitro spremeni v opustimo stanovsko solidarnost,za zdravstveno zavarovanje Slovenije strokovno napako. potem imamo zdravniki zelo preprost(ZZZS). Nič nam ni podarjeno: na odgovor: enaki bomo v vsem, tudi priboljšem je le ZZZS, ki so mu prihra- Veseli naju, da večina zdravnikov bolniškem dopustu. Zanimivo pa bonjeni stroški zdravniških pregledov za obolelim kolegom še vedno daje videti, kako se bodo v takšnem prime- ru podaljšale čakalne dobe.Zdravstvena problematika alkoholav SlovenijiPrim. asist. dr. Barbara Lovrečič, dr. med., spec., prim. doc. dr. Mercedes Lovrečič, dr. med.,spec., Nacionalni inštitut za javno zdravje Evropska regija Svetovne alkohola: 40 odstotkov bolezni prometne nezgode (pogostozdravstvene organizacije (SZO) in stanj ter prezgodnje umrljivo- vzrok alkohol) (1).se sooča z najvišjo porabo alko- sti povzročajo trije preprečljivihola na svetu in največjim bre- vzroki (dejavniki): kajenje toba- Evropska regija SZO je že letamenom bolezni in umrljivosti, ki ka, škodljiva raba alkohola in 1992 dobila prvi evropski akcij-so posledica škodljive rabe ski načrt za področje alkohola. Leta 2012 je sledil nov Akcijski
Revija ISIS Aktualn3o3November 2017načrt za zmanjševanje škodljive 2008–2013 (8). Slovenija pri dostopnost do alkohola, strpen odnosrabe alkohola 2012–2020, ki ga mednarodni primerljivosti družbe do alkohola in opijanja vje podprlo 531 evropskih držav negativno izstopa zaradi škodlji- javnosti ter problematične pivskečlanic Evropske regije SZO2 (1). ve rabe alkohola. navade Slovencev.Kljub temu, da le polovica sve-tovnega prebivalstva pije alko- Izpostavljenost alkoholu Standardizirana stopnjahol, slednji predstavlja tretji in poraba alkohola: umrljivosti zaradivodilni vzrok za bolezni in pre- Slovenija nad izbranih alkoholuzgodnjo umrljivost v svetu, takoj povprečjem EU in pripisljivih vzrokov:za nizko porodno težo in neza- Evropske regije SZO Slovenija nadščitenimi spolnimi odnosi (alko- povprečjem EU inhol predstavlja dejavnik tvega- Primerjava podatkov SZO glede Evropske regije SZO,nja), in presega breme tobaka registrirane porabe alkohola za tako pri moških kot pri(1). Preprečevanje zdravstvenih izbrano obdobje 2004–2014 kaže, da ženskahposledic škodljive rabe alkohola ima Slovenija višjo registriranoostaja javnozdravstvena priori- porabo alkohola v litrih čistega Po podatkih SZO starostnoteta v Evropski regiji SZO. alkohola na prebivalca, starega 15 let standardizirana stopnja umrljivosti in več, v primerjavi z Evropsko regijo zaradi izbranih3 alkoholu pripisljivih Slovenija še ne razpolaga s SZO, pa tudi v primerjavi z EU (razen vzrokov v svetu, v EU in v Sloveniji vstrategijo in/ali akcijskim načr- za leti 2004 in 2013) (slika 1). Pri tem zadnjih desetletjih upada, vendar je vtom za zmanjševanje zdravstve- je treba upoštevati tudi izredno velikonih posledic škodljive rabe,posebej prirejenim specifično in Slika 1. Registrirana poraba alkohola v litrih čistega alkohola na prebivalca, starejšegaizključno za področje alkohola, od 15 let, 2004–2014, Slovenija, Evropska regija SZO in EU (povprečje).za razliko od npr. področjaprepovedanih drog, kjer imamo Vir: WHO/Europe, European HFA Databasev Sloveniji na voljo že več različ-nih resolucij (tudi specifičnih) Slika 2. Starostno standardizirana umrljivost zaradi izbranih alkoholu pripisljivih(2–4) in akcijskih planov zapodročje prepovedanih drog (5, vzrokov na 100.000 prebivalcev – moški, 1984–2014, Slovenija, Evropska regija SZO in6). Področje alkohola je delomavključeno v Resoluciji nacional- EU (povprečje). Vir: WHO/Europe, European HFA Databasenega plana zdravstvenega var-stva 2016–2025 (7), pred tem pav Resoluciji o nacionalnemplanu zdravstvenega varstva1 A lbanija, Andora, Armenija, Avstrija, Azerbajdžan, Belorusija, Belgija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Češka republika, Danska, Estonija, Finska, Francija, Gruzija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Islandija, Irska, Izrael, Italija, Kazahstan, Kirgizija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Monako, Črna gora, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugal- ska, Republika Moldavija, Romunija, Ruska federacija, San Marino, Srbija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švedska, Švica, Tadžikistan, nekdanja Jugoslavija, Republika Makedonija, Turčija, Turkme- nistan, Ukrajina, Združeno kraljestvo, Uzbekistan.2 Evropska regija SZO vključuje države EU, države kandidatke za članstvo, Norveško in Švico.3 Pri izbranih alkoholu pripisljivih vzrokih smrti so vključeni naslednji vzroki: rak grla in požiralnika, sindrom odvisnosti od alkohola, kronična jetrna bolezen in ciroza, vsi zunanji vzroki.
Revija ISIS3A4ktualnoNovember 2017Slika 3. Starostno standardizirana umrljivost zaradi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov Estonijo. Umrljivost zaradi teh izbranih vzrokov smrti je povsodna 100.000 prebivalcev – ženske, 1984–2014, Slovenija, Evropska regija SZO in EU višja med moškimi v primerjavi z ženskami.(povprečje). Vir: WHO/Europe, European HFA Database Umrljivost zaradiSlika 4. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi kronične bolezni jeter in kroničnih bolezni jeter in jetrne ciroze: Slovenijajetrne ciroze na 100.000 prebivalcev – moški, 1984–2014, Slovenija, Evropska regija SZO nad povprečjem EU in Evropske regije SZO,in EU (povprečje). Vir: WHO/Europe, European HFA Database tako pri moških kot pri ženskahSlika 5. Starostno standardizirana stopnja umrljivosti zaradi kronične bolezni jeter in Po podatkih SZO starostno stan-jetrne ciroze na 100.000 prebivalcev – ženske, 1984–2014, Slovenija, Evropska regija SZO dardizirana stopnja umrljivosti zaradi kronične bolezni jeter in jetrne ciroze,in EU (povprečje). Vir: WHO/Europe, European HFA Database ki je v veliki meri posledica škodljive rabe alkohola, v svetu, v EU in vSloveniji umrljivost zaradi izbranih 2, slika 3). Po umrljivosti zaradi Sloveniji v zadnjih desetletjih upada,alkoholu pripisljivih vzrokov vseskozi izbranih alkoholu pripisljivih vzrokov vendar je v Sloveniji vseskozi visokovisoko nad povprečjem EU in tudi se Slovenija z 90,95 smrtmi na nad povprečjem EU in tudi nadnad povprečjem Evropske regije 100.000 prebivalcev uvršča na 6. povprečjem Evropske regije SZOSZO, kjer je poraba alkohola dvakrat mesto med državami EU za Litvo, (slika 4, slika 5).višja od svetovnega povprečja (slika Latvijo, Madžarsko, Romunijo in Po starostno standardizirani stopnji umrljivosti zaradi kronične jetrne ciroze je Slovenija na 4. mestu za Romunijo, Madžarsko in Litvo. Alkoholna pijača in standardna enota ali merica alkoholne pijače Alkoholna pijača je v Sloveniji zakonsko definirana v drugem členu Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA), kjer je jasno opredeljeno, da je alkoholna pijača vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola, žgana pijača pa je tista alkoholna pijača, ki vsebuje več kot 15 volumenskih odstotkov alkoho- la (10). Med alkoholne pijače uvršča- mo pivo, vino, žgane pijače, mešane gazirane alkoholne pijače ter mešani- ce piva in limonade. Standardne enote alkoholne pijače se v različnih državah razlikujejo in v povprečju najpogosteje vsebujejo med 10 in 12 g čistega alkohola. V nekate- rih državah in v nekaterih lokalih strežejo alkoholne pijače v enotah, ki presegajo standardne enote, zato ne moremo vselej enačiti postrežene
Revija ISIS Aktualn3o5November 2017Slika 6. Relativno manj tvegano pitje alkohola (11–13).Pogostost Zdrave odrasle ženske, ki niso Zdravi odrasli moški Otroci, mladostniki, nosečnice, noseče in ne dojijo, ter zdrave doječe matere in osebe, zdravljeneNa dan osebe, starejše od 65 let ne več kot 2 enoti zaradi sindroma odvisnosti odNa teden ne več kot 14 enot in vsaj 1–2 dni alkohola, druga zdravstvena stanjaOb pivski ne več kot 1 enota v tednu povsem brez alkohola ničpriložnosti ne več kot 7 enot ter vsaj 1–2 dni ne več kot 5 enot nič v tednu povsem brez alkohola ne več kot 3 enote ničViri: povzeto po Židanik in Čebašek - Travnik, 2003; Kolšek, 2007; Anderson in sod., 2006; International Agency for Research on Cancer;Bilban, 2011 in prirejeno.alkoholne pijače s standardno enoto da tudi v primerih manj tveganega temeljijo na opredelitvi enote alkoho-alkohola (11). pitja alkohola zmanjšan vnos alkohola la in so za moške in ženske različne. prinaša koristi (16–18). Ženske so zaradi svojih genetskih in Ena standardna enota ali merica telesnih značilnosti bolj občutljive naalkoholne pijače je v Sloveniji (po Tudi v Sloveniji je med strokov- učinke in posledice alkohola, v pov-zgledu Evrope) definirana kot tista njaki več kot desetletje splošno znano, prečju so manjše kot moški, imajo vkoličina alkoholne pijače, ki vsebuje da ko govorimo o mejah relativno primerjavi z moškimi manjša jetra,približno 10 gramov čistega alkohola, manj tveganega pitja alkohola, to ne manj mišične mase, manj vode v orga-kar je v povprečju približno (11–15): pomeni, da se tako pitje alkohola nizmu ter manj encima, ki razgrajuje2,5 dcl piva (5 % alkohola) ali 1 dcl priporoča, temveč da meje relativno alkohol. Tako je ob zaužitju enakihvina (12 % alkohola) ali 0,3 dcl žgane manj tveganega pitja alkohola pri količin alkohola koncentracija alkoho-pijače (40 % alkohola) ali 3,3 dcl odraslih zdravih osebah opredeljujejo la v krvi žensk višja v primerjavi zmešane gazirane alkoholne pijače ali način in pogostost pitja ter količine moškimi. Posebna previdnost je2–2,5 dcl sadjevca (5 % alkohola) ali alkohola, ki predstavljajo manjšo potrebna tudi pri starejših osebah, saj0,5 l mešanice piva in limonade ali verjetnost, da se bo pojavila škoda za so tudi zaradi svoje presnove občutlji-oranžade (npr. radler) ali 0,7 dcl zdravje pri večini zdravih odraslih vejše za alkohol, pogosto pa prejemajomočnejšega vina (18 % alkohola) ali ljudi (12, 13). Tveganje za prezgodnjo tudi zdravila ali imajo druge zdrav-0,5 dcl likerja ali aperitiva (25 % umrljivost zaradi vzrokov, pripisljivih stvene težave (npr. povišan krvni tlak)alkohola). alkoholu, linearno narašča s celotno v (11–14). Meje relativno manj tvegane- življenju zaužito količino alkohola. ga pitja alkohola ne veljajo za osebe sRelativno manj Varnih količin alkoholnih pijač ne sindromom odvisnosti od alkohola. Vtvegano pitje poznamo. Pri čezmernem pitju teh primerih je potrebna vzpostavitevalkohola alkohola zmanjšanje količin zaužitega in vzdrževanje abstinence. Tudi pri alkohola na manj kot 10 g čistega nosečnicah, doječih materah, otrocih Smernice ali priporočila za manj alkohola dnevno zmanjša letno in in mladostnikih se odsvetuje vsakotvegano pitje alkohola so se v Evropi splošno tveganje za smrt zaradi pitje alkoholnih pijač.pojavljale že v 80. letih prejšnjega vzrokov, povezanih z alkoholom (9).stoletja. Opisi »zdravo pitje«, »razu- Alkohol je dokazanomno«, »zmerno«, »preudarno« ali Relativno manj tvegano pitje rakotvoren in»odgovorno pitje« se opuščajo in alkohola je opredeljeno glede na spol, uvrščen vnadomeščajo z »manj tvegano« pitje starost, zdravstveno stanje posamez- 1. skupino snovi,alkohola (16–18). Izsledki raziskav v nika, na količino zaužitega alkohola ki so rakotvornezadnjih desetletjih so omogočili boljše na dan in na teden ter na pivsko za človekarazumevanje učinkov alkohola na priložnost in pivske navade. Pri tem ječloveški organizem, ugotovljeno je pomembno, da v primeru pitja alko- Poraba alkohola je tretji vodilnibilo, da alkohol nedvomno predstavlja hola med tednom slednjega vsaj dan dejavnik tveganja za bolezni in umrlji-dejavnik tveganja za nekatera rakava do dva sploh ne zaužijemo (pozorni vost v Evropi. Mednarodna agencijaobolenja. Zdi se tudi, da so bili pred- smo tudi na količino alkohola obhodni zaključki o zaščitnih učinkih pivski priložnosti, ki se všteje valkohola za srce precenjeni, in zdi se, dnevno in tedensko količino) (11–13; slika 6). Meje manj tveganega pitja
Revija ISISA36ktualnoNovember 2017Slika 7.: Primerjava predpisanih zdravstvenih opozoril za rakotvorni snovi alkohol in tobak, SlovenijaZdravstvena opozorila Alkohol TobakPisna splošna, le ob oglaševanju: 14 specifičnih za posamezna zdravstvena stanja, na embalaži: »Minister za zdravje opozarja: 1. Kajenje povzroča 9 od 10 primerov pljučnega raka.Slikovna Uživanje alkohola lahko škoduje 2. Kajenje povzroča raka ust in žrela. zdravju!« 3. Kajenje škoduje vašim pljučem. ali 4. Kajenje povzroča srčni infarkt. »Minister za zdravje opozarja: 5. Kajenje povzroča možgansko kap in invalidnost. Prekomerno pitje alkohola 6. Kajenje maši vaše žile. škoduje zdravju.« 7. Kajenje povečuje tveganje za slepoto. 8. Kajenje škoduje vašim zobem in dlesnim. ne 9. Kajenje lahko ubije vašega še nerojenega otroka. 10. Vaš tobačni dim škoduje vašim otrokom, družini in prijateljem. 11. Otroci kadilcev pogosteje tudi sami začnejo kaditi. 12. Opustite kajenje – ostanite živi za svoje bližnje. 13. Kajenje zmanjšuje plodnost. 14. Kajenje povečuje tveganje za impotenco. da Vir: Pravilnik o zdravstvenih opozorilih za tobačne izdelke, 2017; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni ustreznostiživil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, 2002.za raziskovanje raka4 je alkohol5 nastanek raka ustne votline, žrela, alkoholnih pijač (21) (slika 7). Vuvrstila v 1. skupino snovi, ki so grla, požiralnika, jeter, debelega primeru alkohola se zdi bolj pomemb-rakotvorne za človeka, v isto skupino črevesa, danke in dojk povečuje z na debata glede informiranja o hranil-je uvrščen tudi tobak (11). Izpostavlje- vsako zaužito alkoholno pijačo. V nih in kaloričnih vrednostih, alkohol-nost alkoholu predstavlja tveganje za Evropi se 10 odstotkov vseh primerov ne pijače pa imajo v prosti prodajinastanek nekaterih vrst rakavih raka pri moških in 3 odstotke vseh mesto med ostalimi prehrambnimiobolenj: raka ustne votline in žrela, primerov raka pri ženskah pripisuje izdelki.grla in požiralnika, raka jeter, debele- alkoholu. Tveganje najbolj zmanjša-ga črevesa, danke in dojk, ki ga mo z abstinenco. Zadnje priporočilo Izzivipovezujejo predvsem s čezmernim Evropskega kodeksa za boj proti rakupitjem alkohola. Raziskovalci soglaša- se glasi: »Če pijete alkohol vseh vrst, Poznamo najmanj 60 kategorijjo in poudarjajo, da ne poznamo omejite vnos. Abstinenca od alkohola bolezni ali zdravstvenih stanj, ki jihvarne količine ali pivske navade, ki bi je boljša za preprečevanje raka.« (11, povzroča alkohol, polovica je takih, kibila varna z vidika tveganja za nasta- 19) so že po definiciji posledica alkohola.nek raka, glede na to, da imajo večje Poleg tega poznamo več kot 200tveganje za nastanek raka tudi tisti, ki Rakotvoren učinek tobaka in dodatnih zdravstvenih stanj, kjer jepijejo alkohol zmerno oz. v mejah tobačnih izdelkov6 je splošno znan, alkohol eden od dejavnikov tveganjamanj tveganega pitja alkohola v rakotvoren učinek alkohola7 pa manj (22). Vsaka prezgodnja smrt aliprimerjavi s tistimi, ki alkohola ne (9, 11). Za področje tobaka in tobačnih bolezen, kjer je vzrok alkohol, jepijejo. Tveganje za nastanek raka je izdelkov so v pravilniku (20) oprede- preprečljiva. Zdravstveno bremepovezano s pivskimi navadami in ljena besedilna zdravstvena opozorila, zaradi škodljive rabe alkohola vkoličino zaužitega alkohola. Več ki so obvezna na embalaži – tudi Sloveniji je večje v primerjavi zalkohola in pogosteje oseba pije glede rakotvornosti – vključno s mednarodnimi povprečji. Izsledkialkohol, večje je tveganje za nastanek knjižnico slik, za alkohol pa zakono- raziskav kažejo, da že z zmanjševa-raka in je podobno za različne vrste daja narekuje zgolj splošno zdrav- njem vnosa količine alkohola na ravenalkoholnih pijač (v vseh se nahaja stveno opozorilo le ob oglaševanju mej manj tveganega pitja alkoholaetanol). Po oceni Mednarodne agenci- lahko bistveno pripomoremo kje za raziskovanje raka se tveganje za 6 Npr. formaldehid, policiklični aromatski preprečevanju obolevnosti in umrlji- ogljikovodiki, npr. benzo-a-piren, arzen, vosti prebivalstva zaradi alkohola.4 International Agency for Research on nikelj, polonij-210, berilij, šestvalentni Kljub temu, da so alkoholne pijače del Cancer – IARC. krom, kadmij, aromatični amini, vključno naše kulture in del vsakdanjega z 2-naftilaminom in 4-aminobifenilom, življenja, o mejah manj tveganega5 Acetaldehid, etanol in alkoholne pijače. 1,3-butadien, benzen, vinilklorid, etilenoksid ipd. 7 Alkohol, etanol, acetaldehid.
Revija ISIS Aktualn3o7November 2017pitja alkohola in zdravstvenih posledi- 5. Akcijski načrt na področju prepovedanih alkohol in osnovno zdravstvo: evropskicah praviloma in v največji meri drog za obdobje 2015-2016. http:// projekt za obravnavo alkoholne proble-ozavešča in seznanja zdravstveni webcache.googleusercontent.com/ matike v osnovnem zdravstvu (PHEPA).sistem, čeprav bi upravičeno lahko search?q=cache:neqq_1sD-fQJ:www. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedrapričakovali, da je vsak potrošnik mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuplo- za družinsko medicino, 2006.seznanjen tudi glede rakotvornosti. ads/javna_razprava_2015/AKCIJSKI_ 14. Bilban M. Opitost v prometu - novosti v NACRT_za_droge_jan_2015. zakonodaji. Delo + varnost, 2011: 56(4): Nekateri strokovnjaki razmišljajo pdf+&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si (dostop 11-24.o možnosti označevanja embalaže 7.8.2017). 15. Židanik M, Čebašek-Travnik Z. Sindromalkoholnih pijač v prosti prodaji npr. s odvisnosti od alkohola: priročnik zastandardnimi enotami in deležem, ki 6. Akcijski načrt na področju prepovedanih strokovnjake, ki se ukvarjajo z osebami zga predstavlja embalaža alkoholne drog za obdobje 2017-2018. http:// odvisnostjo in vse druge bralce, ki jihpijače glede na dnevno mejo manj webcache.googleusercontent.com/ zanimajo posledice škodljivega uživanjatvegane količine. search?q=cache:INiL23FiGOwJ:www. alkohola. Maribor: Dispanzer za mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuplo- zdravljenje alkoholizma in drugih Glede na časovni zamik vseh ads/javne_objave/31052017_Akcijski_ odvisnosti, Zdravstveni dom dr. Adolfaspoznanj o zdravstvenih posledicah nacrt_2017-18. Drolca; Ljubljana: Psihiatrična klinika,alkohola v primerjavi s tobakom je doc+&cd=2&hl=sl&ct=clnk&gl=si 2003.razumljiv tudi časovni razkorak med (dostop 7.8.2017). 16. Scafato E, Silvia G, Lucia G, Claudia G.nekaterimi sistemskimi ukrepi, The implementation in Europe (EU) ofusmerjenimi v zmanjševanje posledic 7. Resolucija o nacionalnem planu zdrav- the low risk drinking guidelines: resultsza zdravje na obeh področjih, a prav stvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za from the RARHA survey. Addictionzdravstvena problematika, povezana z družbo zdravja« (ReNPZV16–25). Ur. l. Science & Clinical Practice. 2015;alkoholom, nudi številna izhodišča za RS, št.25/2016. 10(Suppl 2):P17.sprejetje sistemskih ukrepov, ki bodo 17. Smyth A. et al. Alcohol consumption andusmerjeni v omejevanje dostopa. 8. Resolucija o nacionalnem planu zdrav- cardiovascular disease, cancer, injury, stvenega varstva 2008–2013 »Zadovoljni admission to hospital, and mortality: aViri uporabniki in izvajalci zdravstvenih prospective cohort study. The Lancet storitev« (ReNPZV). Ur. l. RS, 2015, 386(10007): 1945 -54.1. WHO Regional Office for Europe. št.72/2008. 18. Rehm J and Patra J. Different guidelines European action plan to reduce the for different countries? On the scientific harmful use of alcohol 2012–2020. 9. Rehm J, Zatonski W, Taylor B, Anderson basis of low -risk drinking guidelines and Copenhagen, 2012. P. Epidemiology and alcohol policy in their implications. Drug and Alohol Europe. Addiction 2011, 106(Suppl. Review 2012, 31 (2):156 –61.2. Resolucija o nacionalnem programu na 1):11–19. 19. Scocciantia C. et al. European Code področju drog 2004-2009 (ReNPPD). Ur. against Cancer 4th Edition: Alcohol l. RS, št. 28/2004. 10. Zakon o omejevanju porabe alkohola - drinking and cancer, Cancer Epidemiolo- ZOPA, Ur. l. RS, št. 15/2003. gy, 2016, http://dx.doi.org/10.1016/j.3. Resolucija o nacionalnem programu canep.2016.09.011 preprečevanja in zatiranja kriminalitete 11. International Agency for Research on 20. Pravilnik o zdravstvenih opozorilih za za obdobje 2012 - 2016. Ur. l. RS, št. Cancer, World Health Organization. tobačne izdelke. Ur. l. RS, št. 23/2017. 83/2012. Evropski kodeks proti raku. http:// 21. Zakon o spremembah in dopolnitvah cancer-code-europe.iarc.fr/index.php/ zakona o zdravstveni ustreznosti živil in4. Resolucija o Nacionalnem programu na sl/12-nasvetov/alkohol/4063-koliksna- izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z področju prepovedanih drog 2014–2020. -je-standardna-enota-pijace (dostop živili (ZZUZIS-A). Ur. l. RS, št. 42/2002. Ur. l. RS, št. 25/14. 7.8.2017). 22. Rehm J. et al. The relation between different dimensions of alcohol consump- 12. Kolšek M. Sporočilo v steklenici. Ljub- tion and burden of disease –An overview. ljana: CINDI Slovenija, Zdravstveni dom: Addiction 2010; 105(5): 817-43. Medicinska fakulteta, Katedra za družinsko medicino: Akademija za likovno umetnost in oblikovanje, Oddelek za oblikovanje, 2007. 13. Anderson P, Gual A, Kolšek M. Klinične smernice za zgodnje odkrivanje tvegane- ga in škodljivega pitja in kratki ukrepi:Zakaj proizvajalec v Slovenijine more postati dobavitelj?Krištof Zevnik, dr. dent. med., znamke (product rebranding). ZZobozdravstvena ordinacija Zevnik menjavo logotipa, celostne podobe in prodajne strategije proizvajalci »Product rebranding« je trga. V globalni tržni ekonomiji se pokrijejo določen segment kupcev.uveljavljen izraz, ki ga uporabljajo vedno pojavi konkurenca. Takrat se Izdelek ostaja z enakimi specifikacija-proizvajalci z namenom segmentacije proizvajalci odločijo za preimenovanja mi, vendar z različnimi oblikovni lastnostmi logotipa, pakiranja, znam- ke, poimenovanja. Prodajni kanali so
Revija ISISA38ktualnoNovember 2017večinoma popolnoma ločeni od TUV Rheinland), pregledajo proizvo- P. S.: Medtem ko to bereš, so skozi»originalnega proizvoda«. Pa pojdimo dno linijo, aparature, pogoje za dobaviteljske kanale ravno izpuhtelikar v Hofer iskat prvi product rebran- izdelavo ksenograftov... Nato na milijoni, ki bi jih lahko vsak zdravnikding. Recimo, znamko INOC izdeluje listino uvrstijo vse izdelke, ki izhajajo porabil ... hm ... recimo za dvigpodjetje Rossignol. To sem seveda iz tega »tekočega traka«. Tako listino povprečne cene svoje ure s 15 evrovizvedel »off the record« v svoji mora podjetje vsakih nekaj let obnovi- bruto na ...ambulanti. Ključni moment je, da je ti. Če pa želi spremeniti lastnostpreimenovanje tako popolno in izdelka ali na novo izdelati popolnoma Razkritje: članek je objavljen kotprikrito, da končni uporabnik tega drugačen ksenograft, utegne biti to pojasnilo na vsa vprašanja, ki jihnikoli ne izve. Seveda večina ljudi zelo drago. Vsako certificiranje lahko zastavljajo zdravniki in zobozdravnikimisli, da so oblačila Rossignol boljše nanese več 100.000 evrov. Tako so na Medikontu. Namen članka jekakovosti. Resnica ne bi mogla biti ksenografti Biotecka in Triagena ozavestiti vsakega posameznegabolj drugačna. Izdelka sta enaka, iz uvrščeni na en certifikatni list. V zdravnika. Članek je namenomaenake proizvodne linije, z enakimi dokaz vam prilagam izsek iz certifika- objavljen pred skupinskim naročilomlastnostmi ... tnega lista, kjer so navedeni izdelki ksenograftov Bioteck - Triagen v Biotecka in Triagena. avgustu 2017. Cene ksenograftov so Kaj pa v medicini? Ali v medicini take, kot jih je navedel proizvajalec.obstaja product rebranding? Seveda Na sliki je viden certifikatni list Brez kakršnekoli marže Medikonta.obstaja. Čim bolj imamo držav- podjetja Bioteck. V tabeli pa je vidennoplansko zdravstvo in zdravniki tudi proizvod Plastbone »navidezneganimajo neposrednih finančnih vzvo- podjetja Triagen«.dov upravljanja, tem bolj se dobavi-telji tepejo, kdo bo prevzel »novo« Kaj torej ostane zdravniku? Najprodajo enakega izdelka. In v naši verjame dobavitelju, da ima za njego-tržno – monopolno – regulirani vo delo poseben, še boljši izdelek. Naj(namerni oksimoron) državi je lahko verjame PubMedu, kjer mrgoli kuplje-vsak dobavitelj. Na tej točki si lahko nih kliničnih raziskav z namenomrazlagamo, zakaj določeni dobavitelji samopromocije in promoviranjaukinejo podjetje, ustanovijo novo določenega izdelka. Naj verjamepodjetje, nato pa z »novo« znamko zdravniškim »mnenjskim voditel-ponovno »zmagajo« na prirejenih jem«, ki so v Sloveniji večinomarazpisih s pomočjo »insajderjev« in nerazkriti in uživajo prikrita sponzor-vseh zainteresiranih znotraj Sistema. stva dobaviteljev in vseh zainteresi-Na tej točki je treba iskati razloge, ranih v Sistemu.zakaj vsi govorijo o dobaviteljih,skoraj nobeden, razen Medikonta, pa Dejansko mora verjeti svojemune govori o proizvajalcih. Vsaj v znanju in slediti informacijam. Ter seSloveniji. odločati po lastni presoji. Žal ni tako, ker v Sloveniji večina zdravnikov ne Potrebujete dokaz za rebranding? odloča o ničemer. Kaj šele o dobaviPokazal vam bom, kje dobavitelj vidi, pri proizvajalcu, kaj šele o nakupuali gre za enak izdelek pod drugo rebrand produkta ...blagovno znamko. Torej: [email protected] Medikont skupinsko zbira naroči- www.medikont.sila za izdelke podjetja Triagen. Kseno-grafte pod znamko Plastbone inCover, ki jih že vrsto let naročamo inso vrhunske kakovosti. Dejansko paso to enaki izdelki svetovno znanedružbe Bioteck. Dokaz za to so certifi-katni listi, ki jih mora imeti vsakopodjetje. Znak CE si podeli vsakopodjetje samo. Da pa si lahko podeliznak CE in ga nalepi na izdelek, morazadostiti določenim, v medicini zelostrogim, pogojem. Posebne agencije,ki izdajo certifikatne listine (kot npr.
Slavnostna akademija ob 25-letnici Zdravniške zbornice Slovenije 14. december 2017, Domus MedicaProfesionalni, človeški, povezani,z vizijo odličnosti zdravstva16.00 Oblikujmo prihodnost Sprejem za dobitnike nagrad Zdravniške zbornice Slovenije za leto 2017 pri predsednici zbornice dr. Zdenki Čebašek - Travnik in pogovor o dosežkih in viziji zbornice za prihodnjih 25 let z dosedanjimi dobitniki nagrad in predsedniki zbornice17.00 Oglejmo si O dprtje retrospektivne razstave dosedanjih razstavljavcev in predstavitev zbornika Podobe 2518.00 Praznujmo in počastimo izjemne dosežke Slavnostna akademija ob 25-letnici z nagovori in slovesno podelitvijo nagrad Zdravniške zbornice Slovenije18.30 Uživajmo ob glasbi Koncert zdravniškega orkestra Camerata medica z gosti19.30 Družimo se Družabni večer s pogostitvijo
Revija ISISP40ersonaliaNovember 2017 Opravljeni specialistični izpitiMag. Jurij Avramovič Gregorič, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 25. 5. 2017Petre Bakarov, specialist družinske medicine, izpit opravil 13. 6. 2017Marcel Berro, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil 22. 8. 2017Metka Bradač, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila s pohvalo 13. 7. 2017Milica Brašanac Šćekić, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 14. 6. 2017Dr. Urška Bregar, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 6. 7. 2017Marjeta Brežnik, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila s pohvalo 19. 4. 2017Urška Bricelj, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 18. 8. 2017Petar Bubnjar, dr. med., specialist urgentne medicine, izpit opravil s pohvalo 29. 8. 2017Teja Bunderla, dr. med., specialistka otroške in mladostniške psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 22. 6. 2017Iva Cestar, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo, 26. 5. 2017Danijel Crnčić, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil s pohvalo 30. 6. 2017Asist. dr. Miha Čerček, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 5. 7. 2017Asist. dr. Marija Damjanovska, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 1. 6. 2017Anita Dobrovolec, dr. med., specialistka radiologije, izpit opravila 13. 7. 2017Meri Dodevska, specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila 16. 6. 2017Simon Dolenc, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 16. 6. 2017Asist. dr. Andraž Dovnik, dr. med., specialist ginekologije in porodništva, izpit opravil 21. 7. 2017Jasna Dragičević, dr. med., specialistka klinične mikrobiologije, izpit opravila 27. 1. 2017Ivan Drobnjak, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 14. 7. 2017Sašo Duh, dr. med., specialist družinske medicine, izpit opravil s pohvalo 13. 6. 2017Igor Đarmati, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil s pohvalo 29. 6. 2017Nina Emeršič, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 15. 5. 2017Vesna Erak, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila s pohvalo 29. 8. 2017Nina Erjavc, dr. med., specialistka infektologije, izpit opravila s pohvalo 30. 5. 2017Asist. dr. Barbara Eržen, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 19. 7. 2017Janez Eržen, dr. med., specialist pediatrije, izpit opravil 21. 7. 2017Sabina Frljak, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 23. 5. 2017Maria Gotovska, specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 23. 8. 2017Vesna Homar, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 6. 6. 2017Blaž Jelenko, dr. med., specialist otorinolaringologije, izpit opravil 24. 8. 2017Monika Jevšenak Peršolja, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila 20. 6. 2017Nina Jugovar, dr. med., specialistka dermatovenerologije, izpit opravila s pohvalo 29. 8. 2017Asist. dr. Polonca Kogoj, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 30. 5. 2017Marko Kokalj, dr. med., specialist onkologije z radioterapijo, izpit opravil s pohvalo 29. 5. 2017Sandra Kolar, dr. med., specialistka infektologije, izpit opravila 31. 8. 2017Špela Kordiš, dr. med., specialistka otorinolaringologije, izpit opravila 30. 5. 2017
Revija ISIS Persona4lia1November 2017 Teja Kovačec Hermann, dr. med., specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine, izpit opravila s pohvalo 31. 7. 2017 Žiga Kovačič, dr. dent. med., specialist maksilofacialne kirurgije, izpit opravil s pohvalo 11. 7. 2017 Julija Kržišnik, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 30. 8. 2017 Marjan Kuzmanoski, specialist urologije, izpit opravil 19. 6. 2017 Andrej Lapoša, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije, izpit opravil s pohvalo 30. 6. 2017 Teja Lipovšek Motore, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila 13. 6. 2017 Dr. Mojca Lunder, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 22. 6. 2017 Blanka Mahne, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 16. 6. 2017 Jelena Mitić, specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 13. 6. 2017 Alenka Pavlovčič, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila s pohvalo 21. 6. 2017 Blaž Peček, dr. med., specialist anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravil 26. 7. 2017 Sanjanin Perišić, dr. med., specialist splošne kirurgije, izpit opravil 15. 6. 2017 Milica Pjevac, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 14. 6. 2017 Natalija Planinc Strunjaš, dr. med., specialistka intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 20. 6. 2017 Doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 15. 5. 2017 Matej Potočan, dr. med., specialist psihiatrije, izpit opravil 29. 8. 2017 Darinka Purg, dr. med., specialistka interne medicine, izpit opravila s pohvalo 21. 7. 2017 Dr. Katarina Sedej, dr. med., specialistka pediatrije, izpit opravila s pohvalo 25. 5. 2017 Ajda Skarlovnik, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 2. 6. 2017 Katja Sraka, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 29. 8. 2017 Rok Stopar, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravil s pohvalo 31. 5. 2017 Peter Štrafela, dr. med., specialist patologije, izpit opravil s pohvalo 29. 8. 2017 Aleksandar Todorović, dr. med., specialist klinične mikrobiologije, izpit opravil 30. 6. 2017 Alenka Tonkli Peternel, dr. med., specialistka psihiatrije, izpit opravila s pohvalo 31. 5. 2017 Valentina Trpkovska, specialistka ginekologije in porodništva, izpit opravila 31. 8. 2017 Milica Vasić, dr. med., specialistka urgentne medicine, izpit opravila 11. 8. 2017 Manja Vivod Godec, dr. med., specialistka družinske medicine, izpit opravila s pohvalo 13. 6. 2017 Asist. dr. Tjaša Vižintin Cuderman, dr. med., specialistka kardiologije in vaskularne medicine, izpit opravila s pohvalo 4. 7. 2017 Jelena Vukadinović, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpit opravila s pohvalo 19. 6. 2017 Tilen Zamuda, dr. med., specialist psihiatrije, izpit opravil 23. 5. 2017 Čestitamo! ITI-Tp-opdopdopronrinkioktoičtiečke:kn:anvaovdoidlailazazaprpijraijvaovov vfofrourmumVsiVčlsainčilaznbiozrbnoicrenilacehklaohpkoo npovneomvedmosdtoopsatotepadtoe fdoorufomraumtear tearmtaizmmieznmjuejnejtuejemtenmennjeeninjepiongpleodgele. dZea. dZoasdtoopstsoepmseormatoeraptreijparviijtaivvitsivvojsvporjopfirlonfail snpalestpnlietnistrasntri aznbiozrbnoicren.ice. PrPijarivjavvafvorfuomrumv tvrethrekhokraokraihkih 1. P1o. Pusopuesšpneišpnriijparviijavvpi rvopfirlokfliilkknliktenvitedevsdneesmnezmgozrgnojermnjekmotkuontua gnuamgubm»Fbo»rFuomru«m, «, ki skeinsaehnaajahazjraavzreanvgeunmgubma zbavazšvimašimeinmoemnoimn pinriipmrikimomko. m. 2. O2d. pOrdlaprsleabsoe vbsotovpstnoapsntarasntrfaonrufomruam, kaje, rkjseerbsoesbteossteklsikkolmikonma gnuamgubm»Sbo»dSeoludje«luj« lahklaohvkkoljvukčlijluičvilriavznraozvnrostvnrestrnaezprarzapvrea, vdee,lidlielsivliosjavomjanmennjaen, zjan,aznnjaeninjenina dnraudgreungaečninačin soussotvuasrtvjaalrijfaolirufomru. m. 3. Z3a. vZsaavksnaakdnaalndjailndjoisdtopstdopo fdoorufomruammaomraoterabtietibpitriijparviljjaevnlijennai snpalestpnlei tsntriasntriani ZdrZadvrnaišvkneišzkbeozrbnoicren.ice.
Revija ISISI4z2EvropeNovember 2017Prof. dr. Ingomar Mutz:Koliko je upravičen strah predcepljenji, neželenimi učinki cepljenjter okvarami zaradi cepljenj?Faktum (št. 2, julij 2017) lokalno (rdečina, oteklina, bolečina, ki traja nekaj dni).Prevod in priredba: Marjan Kordaš Pogostnost takšnih reakcij se poStrokovni pregled in pripombe: dr. Marko Pokorn klasifikaciji EMA (European Medici- nes Agency – Science Medicines Health) deli na šest kategorij (razpre- delnica 1). Za dodatno interpretacijoStrah je čisto normalen človeški cami. Tu gre pogosto za določeno glej Berry in sod. (2002).občutek, biološko krmiljen opozorilni predstavo o svetu ali za globoko Okvara zaradi cepljenja (po defini-znak glede na subjektivno oceno zakoreninjeno nezaupanje do farma- ciji Inštituta Paul Ehrlich) je »Zdrav-stanja ogroženosti. Ta pa v telesu izzo- cevtske industrije. Včasih pa gre stvena in gospodarska posledicave alarm. Večina cepiv se injicira (z preprosto za previdnost, ne spustiti se preventivnega cepljenja, ki presegabrizgo) z iglo doslej zdravi osebi in ker v tveganje, preden tveganja cepljenja običajno mero okvare zdravja zaradiso cepljenja usmerjena proti doslej ni mogoče natančno primerjati preventivnega cepljenja; za okvaroneznanim, prihodnjim, možnim (tehtati) z nevarnostjo bolezni. zaradi cepljenja gre tudi takrat, ko seboleznim, pogosto obstoji neko Pomanjkanje znanja vodi v nego- cepi s povzročitelji, ki se lahko raz-primarno stanje zadržanosti ali tovost, negotovost pa vodi v strah. množujejo, in ko se poškoduje tudizavračanja cepljenja ne le pri pacien- Zato se cepljenjem pripisuje, da so oseba, ki ni bila cepljena.«tih (ki naj bi se cepili), temveč tudi pri vzrok za številne bolezni, npr. nevro- WHO definira AEFI (adversezdravnikih. dermitis, karies, hiperaktivnost, events following immunisation) kotTa strah se lahko kaže kot različne tumorje, diabetes, multiplo sklerozo, kateri koli nezaželeni dogodek pofobije: aichimophobia (strah pred epilepsijo itn., četudi za to ni nobenih kakem cepljenju, neodvisno odostrimi predmeti); belonophobia znanstveno utemeljenih dokazov. kavzalne (vzročne) povezanosti.(strah pred iglami); trypanophobia Pri nekaterih cepivih, ki so se(strah pred injekcijami). Slednjo je v Koliko pa je cepljenje začela uporabljati med potekomzvezi s cepljenji v svoji zanimivi zgodovine, se je lahko okvara nedvo-raziskavi obdelal Nir s sodelavci resnično nevarno? mno povezala z uporabljenim cepi-(2005). Tako kot pri vseh zdravilih, vom. Tako npr. je bilo leta 1863 priTripanofobija podpira pojav – v obstojijo tudi pri cepljenjih neželene vojakih konfederacije (Confederatebistvu nedolžnih – omedlevic (synco- reakcije (odzivi), t. i. neželeni učinki. States of America, CSA v času ameri-pe) pri cepljenjih, še posebej pri Slednji se lahko pojavijo sistemsko ške secesijske vojne; op. pis.) cepivonajstnikih in mladih odraslih. Tako so (npr. povišana temperatura, izčrpa- okuženo s povzročitelji sifilisa; letanpr. v Avstraliji po pojavih omedlevic nost ali nemir, raztresenost) ali 1930 je cepivo BCG vsebovalopri cepljenjih proti HPV spremeniliizvedbo, tako da so učenke(ce) cepili Razpredelnica 1: Klasifikacija EMA Laičnaposamič, v posebnem prostoru ter v interpretacijasedečem, ne pa stoječem položaju. zelo pogosto μ 1/10 65 %Pomaga tudi zmanjšanje bolečine spovršinsko anestezijo ali z dotikom pogosto μ 1/100, vendar < 1/10 45 %mesta cepljenja, da se zmanjša strah priložnostno μ 1/1000, vendar < 1/100 18 %pred cepljenjem.O vakcinofobiji (strah pred redko μ 1/10.000, vendar < 1/1000 8%cepljenjem) govorimo, ko gre za strah zelo reko < 1/10.000 4%pred domnevnimi ali umišljenimi ni znano na temelju dostopnih podatkov ni mogoče ocenitistranskimi učinki ali poznimi posledi-
Revija ISIS Iz Evrop4e3November 2017Razpredelnica 2: O bolevnost v ozadju ob primeru s peroralnim cepivom krči BNS oz. Westov sindrom) ali rotateq poslabšanja stanja pri boleznih, ki potekajo v zagonih (npr. nevrodermi-Rotavirus Efficacy and Safety Trial (REST): Delež v odstotkih znotraj 14 dni; n = 1622 tis, multipla skleroza).Safety and Eficacy of a Pentavalent Humane-Bovine (WC3) Reassortant RotavirusVaccine (New England Journal of Medicine 2006; 354: 23–33) Raziskava, ki jo je o obolevnosti iz ozadja opravil Timo Vesikari sSimptom Cepivo Placebo sodelavci (2006), kaže, da se simpto-vročina 40,9 43 mi, kot npr. vročina, bruhanje,bruhanje 12,8 13,4 driska, kri v blatu, lahko pojavljajodriska 19,7 19,1 (pri necepljenih osebah) enakokri v blatu 0,6 0,6 pogosto kot pri cepljenih pacientih (razpredelnica 2).M. tuberculosis; leta 1955 je nezado- klopnemu meningoencefalitisu)stno inaktivirano cepivo proti otroški zaradi vročinskih krčev, ker v Tudi zmanjšanje primerov SIDSparalizi povzročilo 204 primere obole- cepivu ni bilo več stabilizirajočega (Sudden Infant Death Syndrome;losti za poliomielitisom tipa 1. humanega albumina. sindrom nenadne smrti pri dojenčku) V posameznih primerih pa kljub v Avstriji dokazuje, da ni povezanosti A tudi v novejšem času poznamo obsežnim raziskavam točna razmeji- s cepljenjem (razpredelnica 3).cepiva, ki so bila zaradi pomanjkljivo- tev (posledic cepljenja) od drugihsti umaknjena: bolezni ni mogoča. Časovno sovpada- Neželeni učinki,–– leta 1999 cepivo rotashield (oral- nje bolezni po cepljenju brez vzročne pridruženi cepljenju povezanosti je možno zaradi okužb, ki v Avstriji no cepivo proti rotavirusu) zaradi se pojavijo nepričakovano in bolj povečanega tveganja invaginacije; pogosto (npr. okužbe z gripo v zim- Okvare zaradi cepljenja v smislu–– leta 2002 cepivo nasuflu (z skih mesecih), genetsko pogojenih zakona (v smislu zveznega zakona iz adjuvansom toksinom iz E. Coli) bolezni, ki se okrepljeno pojavljajo pri leta 1973, ki vključuje tudi odškodnine zaradi povečanega tveganja določenih starostnih skupinah (npr. za okvare zaradi cepljenja) so zelo okvare obraznega živca; redke, čeprav so v posameznih prime-–– leta 2001 cepivo ticovac (protiRazpredelnica 3: Število primerov SIDS v Avstriji 1987–19991987 1988 1989 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 141 146 131 141 107 107 111 73 57 53 49 44 35Razpredelnica 3 (nadaljevanje): Število primerov SIDS v Avstriji 2000–20122000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 39 23 32 26 16 31 26 22 22 19 24 15 14Razpredelnica 3: Priznane poškodbe zaradi cepljenja na Štajerskem 1990–2016Cepljenje Število Okvare zaradi cepljenja Opombadavica, tetanus, pertusis 2otroška paraliza 1 absces na mestu injiciranja posledica pomanjkljive tehnike cepljenjaMMR 1 huda psihomotorična okvara po oralno cepljenje je v Avstriji nadomeščeno z(ošpice, mumps, rdečke) cepljenju z oralnim cepivom inaktiviranim cepivom po SalkuFSME (klopni 1meningoencefalitis) akutna trombocitopenija zaplet bi najverjetneje nastopil tudi z divjimhepatitis B 1 virusom, morda s težjim potekomtuberkuloza 13 preostanek simptomatike pri stanju po 19 poliradikulonevritisuSkupaj preostanek simptomatike po periferni nevrogeni okvari obeh spodnjih okončin od junija 2000 po avstrijskem načrtu cepljenje ni več priporočljivo Vir: Statistika Zveznega ministrstva za delo, socialo in varstvo potrošnikov, januar 2017
Revija ISISI4z4EvropeNovember 2017rih pri prizadeti osebi okvare (zaradi Kljub temu pa je farmakovigilanca sodelovanju s štajersko zdravniškocepljenja) lahko večje kot koristi. tudi v prihodnje pomembna in nujna. zbornico (Ärztekammer Steiermark)Kljub temu pa prevladuje korist ter deželno administracijo (Das Land(prednost) za splošno populacijo. Da Opomba I: Steiermark).pa bi bile posledice za posameznega Prof. Mutz je dolgoletni primarijprizadetega čim bolj znosne, država na Otroškem oddelku LKH (Lan- Opomba II:povrne škodo, če pride do trajnih deskrankenhaus; Deželna bolnišnica) V tej priredbi sem eno izvirnoposledic zaradi zapletov po cepljenju Leoben ter dolgoletni predsedujoči sliko spremenil v bolj pregledno(razpredelnica 3). Odbora za cepljenje Vrhovnega razpredelnico, seveda z istimi podatki. sanitetnega sveta (Impfasschuss des Sicer pa je bilo prevajanje in priredba V celoti se število okvar zaradi Obersten Sanitätsrates). tega izvrstnega besedila tudi zamecepljenja, ki se priznavajo, vse bolj Revijo FAKTUM izdaja Znanstve- izvrstna vaja za iskanje podatkov inzmanjšuje. Predvsem zaradi izkoreni- na akademija za preventivno medici- širjenje obzorja ne le v zvezi z zgodo-njenja bolezni, preventivnih ukrepov, no (Wissenschaftliche Akademie für vino, temveč tudi o mitih o škodljivos-preusmeritev z živih na mrtva cepiva Vorsorgemedizin) v Gradcu, očitno v ti cepljenja ...ter zaradi nenehnih izboljševanj cepiv.Zavarovanje zdravniškeodgovornosti: odgovorenje zavarovalniški zastopnikPrevod in priredba: Marjan Kordaš, Ljubljana Vrhovno sodišče je dalo zdravniku prav ter podalo naslednjo utemeljitev:[email protected] Glavna naloga zavarovalniškega zastopnika je, da s svojimi znanji in Ker je zdravniška dejavnost zavarovalniškega zastopnika je zdrav- izkušnjami pomaga zdravniku, takopovezana z znatnimi tveganji, je nik že leta 2000 sklenil zavarovanje da zagotovi kar najboljše zavarovanjeustrezno zavarovanje odgovornosti odgovornosti. Takrat so bili primeri (»Best-Risk-Management«). Taza zdravnika neogibno. Zdravniki wrongful birth case zavarovani z obveznost obstoji tudi še potem, ko jezato pogosto posegajo po storitvah, vsoto 400.000 EUR. Zdravniku je bilo pogodba o zavarovanju že sklenjena.ki jih ponujajo zavarovalniški zastop znano, da se je možno zavarovati tudi Ker pa zavarovalniški zastopnik teganiki. za 1,100.000 EUR. Hudo pohabljeni ni storil, je odgovoren za škodo, otrok se je rodil leta 2007. storjeno zdravniku. Se pravi: ko se bo V primeru nekega zdravnika, ki je zavarovalna vsota (zdravnika) izčrpalasvojo dejavnost izvajal kot svobodni Tik pred tem, leta 2006, je Vrhov- (zaradi izplačil staršem pohabljenegapoklic, njegova odgovornost pa ni bila no sodišče svoje stališče pri wrongful otroka), bo moral nadaljnje izplačeva-zadovoljivo krita, je Vrhovno sodišče birth case še zaostrilo. Po tem novem nje zagotoviti ne zdravnik, temveč(Der Oberste Gerichtshof) zavaroval- stališču je moral zdravnik staršem zavarovalniški zastopnik.niškega zastopnika obsodilo na nadomestiti ne le dodatne stroške (tj.pokritje škode. tiste stroške, ki presegajo stroške za Vir: Österreichische Ärztezeitung vzdrževanje zdravega otroka), temveč št. 15/16, 15. avgust 2017 Predzgodovina: Zdravnik se je kot celotno vzdrževanje pohabljenegaginekolog s koncesijo (niedergelasse- otroka. Opomba: Strokovnjak, ki obvla-ner Gynäkologe) ukvarjal tudi s duje pravniško nemščino, bi mordaprenatalno diagnostiko. Zaradi Ta odločitev Vrhovnega sodišča je nekatere odlomke prevedel oz. prire-nezaželenega rojstva pohabljenega bila zavarovalniškemu zastopniku dil drugače kot jaz (ki vse bolj sovra-otroka (t.i. wrongful birth case) so znana, vendar tega svoji stranki, žim tudi pravniško slovenščino). Semstarši (pohabljenega otroka) zdravni- zdravniku, ni priporočil. Zdravnik je pa prepričan, da kakih večjih napakka sodno preganjali; bil je obsojen, da zato zavarovalniškega zastopnika nisem zagrešil ...nadomesti tako celotne dosedanje kot tožil. Moral bi bil zdravnika obvestitiprihodnje stroške za vzdrževanje o povečanem tveganju pri primerihpohabljenega otroka. Prek svojega wrongful birth case.
Revija ISIS4Z6dravstvoNovember 2017Kliničnaobravnava krhkostiGregor Veninšek, dr. med.,Center za geriatrično medicino, UKC LjubljanaDoc. dr. Branko Gabrovec, Nacionalni inštitut za javno [email protected], [email protected] V Sloveniji se krhkost, ki je zunaj naših meja stjo, vendar jih ne gre enačiti. Še več, nezmož-že dodobra uveljavljen termin, in specialistična nost ali krhkost povečata tveganje za napredova-obravnava posebej ogroženega dela starejših nje, lahko pa tudi nastanek kronične bolezni.ljudi le počasi uveljavljata. Krhkost je torej stanje visokega tveganja za Krhkost opredeljujemo kot sindrom, ki je neugodne zdravstvene izide. Povezana je spovezan z visokim tveganjem za neugodne zdrav- staranjem in ni zanemarljivo redka, ni pa nitistvene izide in predstavlja po eni izmed številnih neizogibna posledica staranja. Stanji krhkosti,definicij »zdravstveno stanje, ko so zaradi števil- predvsem pa predkrhkosti se prepoznata relativ-nih vzrokov in dejavnikov zmanjšani mišična no enostavno in sta v določeni meri reverzibilnimoč, vzdržljivost in fiziološke funkcije, posledično (8). Lahko ju preprečimo ali njun pojav po-pa je zvečano tveganje za razvoj oz. povečanje membno prestavimo v prihodnost.nezmožnosti ali za smrt« (1). Gre za stanje prednezmožnostjo z neustrezno homeostatsko rezervo Da bi pravočasno prepoznali posameznika, kizaradi kritično zmanjšanih fizioloških rezerv (2). je ogrožen za razvoj krhkosti, moramo sistema-Četudi se najpogosteje omenja fizična krhkost, je tično preverjati, ali so prisotne determinantepo mnenju mnogih treba upoštevati tudi druge krhkosti (3). Prepoznavanje krhkosti in pred-komponente, kot so kognitivno in razpoloženjsko vsem predkrhkosti je prvenstveno naloga pri-stanje, socialne in ekonomske okoliščine, življenj- marne zdravstvene ravni, ki mora delovatisko okolje in življenjski slog, multimorbidnost, proaktivno. Sistematično spremljanje določenihnezmožnost in motnje čutil (3). posameznikovih funkcij in telesne sestave ali vsaj telesne mase je ključno, da lahko prepoznamo Splošna prevalenca krhkosti je med 9,9 in upad posameznikove čvrstosti, še preden so13,6 odstotka in ni omejena zgolj na stare ljudi izpolnjeni kriteriji, s katerimi potrdimo stanje(4, 5). V starostni skupini od 18 do 34 let je krhke predkrhkosti ali krhkosti. Formalno diagnostici-okoli 5 odstotkov populacije, v starosti 85 let pa ramo krhkost na dva načina, in sicer krhkost kotže kar dobrih 40 odstotkov. fenotip in krhkost kot akumulacijo deficitov. Model fenotipske krhkosti je npr. opredeljen kot Med starimi ljudmi je krhkost eden najpogo- izguba telesne teže, pomanjkanje energije,stejših vzrokov za smrt in je v zadnjem letu pred majhna poraba energije, počasna hoja in zmanj-smrtjo povezana s hudo persistentno ali napre- šana moč stiska roke. Dva od petih kriterijevdujočo nezmožnostjo v osnovnih dnevnih aktiv- predstavljata stanje predkrhkosti, trije kriterijinostih, podobno kot pri posameznikih z odpove- pa potrdijo stanje krhkosti (9).dovanjem enega organa (6). Preprečevanje krhkosti vključuje socialno in Epidemiološke raziskave kažejo, da so psihološko obravnavo posameznika, obravnavokrhkost, nezmožnost in komorbidnost jasno njegovega življenjskega sloga, zgodnje odkriva-ločene danosti, ki pa se med seboj lahko prekri- nje in učinkovito zdravljenje bolezni.vajo (7). V populaciji krhkih posameznikov jih bookoli 27 odstotkov zgolj krhkih, sočasno nezmo- V obdobju predkrhkosti in krhkosti je trebažnih približno 6 odstotkov, krhkih in multimor- agresivno obravnavati vse razloge, ki vplivajo nabidnih slaba polovica in sočasno krhkih, multi- razvoj ali napredovanje krhkosti. Za prepoznava-morbidnih in nezmožnih približno ena petina. V nje razlogov, načrtovanje in izvedbo ukrepovpopulaciji multimorbidnih je krhek približno le uporabljamo pristop, ki ga imenujemo celovitavsak dvajseti posameznik, v populaciji nezmo- geriatrična ocena (comprehensive geriatricžnih pa približno vsak tretji. Krhkost se torej assessment). Celovita geriatrična ocena jepovezuje z nezmožnostjo in/ali multimorbidno- multidimenzionalen in interdisciplinaren dia-
Revija ISIS Zdravstv4o7November 2017gnostični postopek, v katerem ugota- enostavna. Gre za nikoli dokončano Sci. 2001 Mar;56(3):M146-156.vljamo medicinske, psihološke in 10. Welsh TJ, Gordon AL, Gladman JR.funkcionalne lastnosti posameznika z iskanje možnosti in sklepanje tera-namenom načrtovanja in izvedbe Comprehensive geriatric assessment – aintegrirane in koordinirane obravnave pevtskih dogovorov v kontekstu guide for the non-specialist. Int. J. Clin.in dolgotrajnega sledenja (10). Pract. 2014 Mar;68(3):290–3. posameznikovih pričakovanj, vrednot 11. Ellis G, Whitehead MA, O’Neill D, Geriatrična obravnava krhkosti in Langhorne P, Robinson D. Comprehensi-predkrhkosti je lahko izjemno učinko- in prioritet, psihosocialnih in telesnih ve geriatric assessment for older adultsvita. V zelo odmevnem pregledu 22 admitted to hospital. In: The Cochranerandomiziranih, kontroliranih študij, zmožnosti, narave in bremena bolezni Collaboration, Ellis G, editors. Cochranev katere je bilo vključenih 10.315 oseb Database Syst. Rev. [Internet]. Chiche-v šestih državah, je Ellis s sodelavci ter učinkovitosti, časa nastopa učinka ster, UK: John Wiley & Sons, Ltd; 2011poročal, da celovita geriatrična ocena [cited 2011 Oct 18]. Available from:v primerjavi s standardno medicinsko in bremena zdravljenja (13). http://www2.cochrane.org/reviews/en/oskrbo prepreči institucionalizacijo ab006211.htmlenega bolnika od 13 obravnavanih Viri 12. Akishita M, Ishii S, Kojima T, Kozaki K,bolnikov in smrt ali funkcionalni upad Kuzuya M, Arai H, et al. Priorities ofenega bolnika od 17 obravnavanih 1. Morley JE, Vellas B, van Kan GA, Anker health care outcomes for the elderly. J.bolnikov (11). Povedna je tudi ugoto- SD, Bauer JM, Bernabei R, et al. Frailty Am. Med. Dir. Assoc. 2013 Jul;14(7):479–vitev, da je bila celovita geriatrična Consensus: A Call to Action. J. Am. Med. 84.ocena učinkovita, če se je izvajala v Dir. Assoc. 2013 Jun;14(6):392–7. 13. American Geriatrics Society Expert Panelspecializiranih enotah. on the Care of Older Adults with Multi- 2. Clegg A, Young J, Iliffe S, Rikkert MO, morbidity. Patient-centered care for older Klinična obravnava krhkega Rockwood K. Frailty in elderly people. adults with multiple chronic conditions: aposameznika je kakovostna takrat, ko Lancet Lond. Engl. 2013 Mar stepwise approach from the Americanje slednji v središču obravnave. 2;381(9868):752–62. Geriatrics Society: American GeriatricsAvtonomija posameznika pri določa- Society Expert Panel on the Care of Oldernju in izvajanju ukrepov je ključnega 3. Gobbens RJJ, van Assen MALM, Luijkx Adults with Multimorbidity. J. Am.pomena. Zdravstveni in nezdravstveni KG, Wijnen-Sponselee MT, Schols JMGA. Geriatr. Soc. 2012 Oct;60(10):1957–68.strokovnjaki, ki sodelujejo pri obrav- Determinants of frailty. J. Am. Med. Dir.navi in oskrbi krhkega posameznika, Assoc. 2010 Jun;11(5):356–64. Prispevek je nastal na podlagi poročila:se morajo tega ves čas zavedati. V SKELA - SAVIČ, Brigita, GABROVEC, Brankoobsežni študiji pričakovanj krhkih sta- 4. Collard RM, Boter H, Schoevers RA, (avtor, urednik), HVALIČ TOUZERY, Simona,rejših ljudi in zdravstvenega osebja je Oude Voshaar RC. Prevalence of frailty in VENINŠEK, Gregor, STROJNIK, Vojko,Akishita s sodelavci ugotovil, da imajo community-dwelling older persons: a JELENC, Marjetka, SELAK, Špela. WP6bolniki in zdravstveno osebje različen systematic review. J. Am. Geriatr. Soc. Management of frailty at individual level :vrstni red prioritet ter da sta ključni 2012 Aug;60(8):1487–92. systematic literature review : Joint Actionprioriteti krhkih starih ljudi učinkovi- Advantage. Ljubljana: Nacionalni inštitut zato zdravljenje simptomov in izboljša- 5. Kehler DS, Ferguson T, Stammers AN, javno zdravje, 2017. 206 str.nje zmogljivosti ter avtonomije (12). Bohm C, Arora RC, Duhamel TA, et al.Klinična obravnava krhkega posamez- Prevalence of frailty in Canadians 18-79 Ta prispevek je nastal v okviru projekta skup-nika zato ne more biti hitra in ni years old in the Canadian Health nega ukrepanja o preprečevanju krhkosti Measures Survey. BMC Geriatr. 2017 Jan (JA-ADVANTAGE), ki je sofinanciran s strani 21;17(1):28. Evropske unije v okviru tretjega zdravstvenega programa (2014–2020). Vsebina tega prispevka 6. Gill TM, Gahbauer EA, Han L, Allore HG. predstavlja mnenje avtorja in predstavlja Trajectories of disability in the last year njegovo odgovornost; v nobenem primeru ne of life. N. Engl. J. Med. 2010 Apr odraža mnenja Evropske komisije oz. Izvajalske 1;362(13):1173–80. agencije za potrošnike, zdravje, kmetijstvo in hrano ali katerega drugega telesa Evropske unije. 7. Fried LP, Ferrucci L, Darer J, Williamson Evropska komisija oz. Agencija ne sprejema/ta JD, Anderson G. Untangling the concepts odgovornosti za morebitno uporabo informacij iz of disability, frailty, and comorbidity: tega prispevka. implications for improved targeting and care. J. Gerontol. A. Biol. Sci. Med. Sci. 2004 Mar;59(3):255–63. 8. Gill TM, Gahbauer EA, Allore HG, Han L. Transitions between frailty states among community-living older persons. Arch. Intern. Med. 2006 Feb 27;166(4):418–23. 9. Fried LP, Tangen CM, Walston J, Newman AB, Hirsch C, Gottdiener J, et al. Frailty in older adults: evidence for a phenotype. J. Gerontol. A. Biol. Sci. Med.Novosti na področju preprečevanjastekline pri ljudeh v SlovenijiMarta Košir, dr. med., Nacionalni inštitut za javno zdravje živčevje toplokrvnih živali in člove- ka. Steklina je smrtno nevarna živali na človeka. Povzročitelj stekli-bolezen, ki se prenese z okužene ne je virus, ki prizadene osrednje Poznani sta dve obliki stekline, gozdna (silvatična) in mestna (urba- na). Rezervoar silvatične stekline so
Revija ISISZ48dravstvoNovember 2017mesojede divje živali, predvsem lisice začeli vabe polagati s pomočjo letal. lo, smo decembra 2016 z NIJZ obve-in rakuni, pogosto tudi srnjad, kune, Največ primerov stekline je bilo stili zdravstvene ustanove o prilagoje-divje svinje in netopirji. Urbano ugotovljenih pri lisicah, posamezni nem načinu obravnave oseb, ki jihsteklino prenašajo domače primeri pa tudi pri drugih divjih in poškodujejo živali (s stališča zaščiteživali, predvsem psi in mačke, domačih živalih (jazbec, pes, konj, pred steklino).lahko tudi govedo, konji, ovce, govedo). Zadnji primer stekline prizajci, svinje (1). Prisotnost virusa živalih je bil ugotovljen januarja Da bodo osebe, ki so jih poškodo-pri živalih predstavlja stalno nevar- 2013. Jeseni 2014 je bila ugotovljena vale živali, ustrezno obravnavane, jenost za ljudi. steklina pri kuni, katere povzročitelj treba upoštevati naslednje: je bil cepilni sev virusa, ki ga vsebuje Človek se lahko okuži, če ga vaba za cepljenje lisic proti steklini Obravnava v antirabični ambulan-ugrizne okužena ali stekla žival, pri (1). ti poteka v skladu z nacionalnimistiku poškodovane kože ali sluznice s smernicami (4). Od poškodovancaslino okužene ali stekle živali, preko Postopki preprečevanja stekline v pridobimo čim več informacij oopraskanine, preko sluznice dihal v Sloveniji so se tako izkazali kot okoliščinah izpostavitve. Ocenimo, alivotlinah, kjer so številni netopirji, in učinkoviti in v letu 2016 se je Sloveni- je bila oseba v tveganem stiku zapri delu z virusi stekline v laboratori- ja proglasila za državo, prosto stekli- steklino.ju. Opisani so tudi posamezni primeri, ne.ko je do okužbe prišlo s presajenimtkivom bolnega dajalca (2). Ukrepi za preprečevanje Steklina se praktično vedno konča steklines smrtjo. Za zdravljenje stekline nizdravila, zato so vsa prizadevanja Ukrepe za zaščito ljudi predusmerjena v preprečevanje. steklino v skladu s predpisi in stro- kovno doktrino tudi po razglasitviEpidemiologija države, proste stekline, še naprej v sodelovanju izvajata veterinarska in Steklina je, kljub dolgoletnemu zdravstvena služba. Med te ukrepezatiranju in možnosti uporabe cepiva, spadajo:razen v nekaj državah, še vedno zelo –– registracija in cepljenje psov,razširjena po vsem svetu. Velikotveganje za okužbo je predvsem v cepljenje lisic z vabami (v letuAziji, Afriki, Južni Ameriki in vzhodni 2017 zmanjšan obseg na 50 kmEvropi. Letno zaradi stekline po svetu pas nad južno mejo), preiskaveumre približno 59.000 ljudi, v več kot živali na prisotnost virusa stekli-95 odstotkih zaradi ugriza steklega ne;psa (3). V Severni Ameriki in v tistih –– cepljenje izpostavljenih ljudi, ki sodržavah Evrope, kjer so v 80. letih pri svojem delu (veterinarji, lovci,prejšnjega stoletja začeli sistematično gozdarji, laboratorijski delavci) alizatiranje stekline pri divjih živalih, so pri izobraževanju izpostavljenizabeležili drastično upadanje stekline. virusu stekline, in za potnike poRedki smrtni primeri med ljudmi v državah, kjer obstaja tveganje zaEvropi so večinoma posledica ugriza okužbo s steklino;steklega psa pri potnikih iz Afrike in –– takojšnja oskrba rane in napotitevAzije. oseb, ki so bile v tveganem stiku za steklino, v antirabično ambu- V Sloveniji je bila urbana steklina lanto na območni enoti Nacional-izkoreninjena kmalu po drugi svetov- nega inštituta za javno zdravjeni vojni z uvedbo obveznega cepljenja (NIJZ).psov proti steklini in drugih veteri-narskih ukrepov. Med letoma 1946 in Prilagojen način1950 je za urbano steklino v Sloveniji obravnave oseb, kiumrlo 14 oseb, od leta 1950 pa nihče jih poškodujejo živaliveč. Število steklih živali je v Slovenijizačelo upadati z uvedbo cepljenja lisic Ker se je tveganje za okužbo zz vabami, ki vsebujejo oslabljen živ virusom stekline v Sloveniji zmanjša-virus, predvsem po letu 1995, ko so
Revija ISIS Zdravstv4o9November 2017 V primeru, da pri znani živali, ki za ugotavljanje, preprečevanje širje- 4. http://apps.who.int/iris/bitstre-je povzročila poškodbo, postavimo nja in zatiranje stekline (7) je namreč am/10665/254622/2/WER9207.sum na steklino, zaradi preveritve opredeljeno, da je sum na steklino ob pdf?ua=1tega suma obvestimo lastnika živali vsakem primeru poškodbe človeka sin veterinarsko inšpekcijo. Žival strani lisice ali drugega sesalca. Treba 5. NIJZ. Preprečevanje stekline pri ljudehmora biti pod veterinarskim nadzo- je presoditi obstoječo zahtevo Zakona (nacionalne smernice)rom deset (dvajset) dni od poškod- o zaščiti živali (8) po obveznostibe. vnosa podatkov o ugrizu v centralni 6. http://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ register psov in veterinarskega files/uploaded/alg_preprec_stekl_pri_ Cepljenje proti steklini pri ljudeh nadzora zaradi preveritve suma na ljudeh_ver7_17maj17.pdfizvedemo glede na oceno, kako tvegan steklino pri vsakem psu, ki človekaza steklino je bil stik človeka z živaljo poškoduje v Sloveniji. Sedaj te po- 7. Košir M, Kraigher A. Postopki prepreče-ter katera žival in v povezavi s katero stopke veterina še vedno zahteva, vanja stekline v Sloveniji. Zdrav Vestndržavo je povzročila poškodbo. tudi pri ugrizih, ki z epidemiološkega 2012; 81: 363–71. Dostopno na https:// stališča nikakor ne predstavljajo www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc- Tako poškodovano osebo cepimo tveganja za steklino. -FPJEMUWXproti steklini v primeru, ko je potrjenaizpostavljenost virusu stekline. Prav Vsebina predpisov (9, 10, 11) in 8. NIJZ. Analiza izvajanja imunizacijskegatako cepimo osebo, ki jo je poškodo- nacionalnih smernic (4) s področja programa (za leta od 1992 do 2016).vala žival s sumom na steklino, pa humane medicine, ki urejajo prepre- Dosegljivo na http://www.nijz.si/sl/veterinarski nadzor te živali ni možen. čevanje stekline pri ljudeh, ustreza spremljanje-precepljenosti-deleza-ceplje-Cepimo tudi osebo, pri kateri je prišla epizootiološki situaciji. nihvsebina (tekočina) vabe za cepljenjelisic v stik s poškodovano kožo ali Zaključek 9. Pravilnik o ukrepih za ugotavljanje,sluznico in v nekaterih primerih stika preprečevanje širjenja in zatiranjeosebe z netopirji. Zavedamo se, da zaradi velike stekline, (Ur. l. RS št. 98/13, 81/16). migracije ljudi in živali obstaja stalna Pričakujemo, da se bo zaradi nevarnost vnosa stekline iz endem- 10. Zakon o zaščiti živali – uradno prečiščenougodne epizootiološke situacije oz. skih držav, zato bo v takšnih slučajih besedilo – ZZZiv-UPB3 (Ur. l. RS, št.razglasitve Slovenije kot države, nujno ukrepati v skladu s strokovnimi 38/13).proste stekline, število obravnav v priporočili.antirabičnih ambulantah in s tem tudi 11. Zakon o nalezljivih boleznih, (ZNB –število poekspozicijsko cepljenih oseb Zaradi neusklajenosti je nujno UPB1), (Ur. l. RS št. 33/06).zmanjšalo. Podatki namreč kažejo, da potrebna sprememba veterinarskihje bilo v obdobju od leta 1992 do 2016 predpisov. Z razmeram prilagojeno 12. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni inv antirabičnih ambulantah obravna- antirabično obravnavo poškodovan- posebnih ukrepih za njihovo preprečeva-vanih povprečno kar 3.293 oseb na cev in izvajanjem dokazano učinko- nje in obvladovanje, (Ur. l. RS št. 16/99).leto. Odločitev za poekspozicijsko vitih preventivnih veterinarskihcepljenje proti steklini je bila v pov- ukrepov (registracija in obvezno 13. NIJZ. Navodila za izvajanje programaprečju sprejeta pri 755 osebah na leto, cepljenje psov, cepljenje lisic, opa- cepljenja in zaščite z zdravili za 2017.humani imunoglobulin proti steklini zovanje epidemiološkega vzorca Dostopno na http://www.nijz.si/sites/pa je v povprečju prejelo 6,4 odstotka stekline pri živalih, vključno z www.nijz.si/files/uploaded/navodila_za_cepljenih proti steklini (5, 6). netopirji) je treba nadaljevati, da bo izvajanje_ip_2017.pdf Slovenija obdržala status države,Potrebne proste stekline. S tem bomo prispe- Prošnjaspremembe vali k ohranjanju zdravja in življenj organizatorjemna področju tako ljudi kot živali. strokovnih srečanjveterinarskihpredpisov Viri Ker veliko upokojenih zdrav- nikov z zanimanjem sledi razvoju Iz antirabičnih ambulant veteri- 1. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo stroke, ki so se ji posvečali vsenarsko stroko opozarjamo, da je za in varstvo rastlin (UVHVVR). Steklina. svoje aktivno obdobje, se radioceno tveganja in ukrepanje pri Dosegljivo na http://www.uvhvvr.gov.si/ udeležujejo strokovnih srečanjpoškodbah ljudi s strani živali ob si/delovna_podrocja/zdravje_zivali/ – tudi tistih, ki jih uvrstimostatusu države brez stekline treba bolezni/steklina/ v koledar strokovnih srečanjspremeniti definicijo suma na stekli- v reviji Isis.no. V sedanjem Pravilniku o ukrepih 2. Videčnik Zorman J. Steklina. In: Tomažič J, Strle F. Infekcijske bolezni. Združenje Organizatorje zato prosimo, za infektologijo, Slovensko zdravniško da upokojenim zdravnikom čim društvo, 2014/2015: 530-31. večkrat ponudijo možnost, da se brez plačila kotizacije udeležijo 3. WHO. Human rabies: 2016 updates and strokovnih dogodkov, nam pa call for data. Dosegljivo na dosledno sporočajo, ali so upoko- jeni zdravniki oproščeni plačila kotizacije ali ne, da bomo podatek lahko uvrstili v ustrezno rubriko. Uredništvo
Revija ISIS5M0ladi zdravnikiNovember 2017Vloga mentorjevv specializacijiDr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, za Mlade zdravnikeUvod ljena, podobno kot je opredeljena vloga speciali- zanta. Mentor je v starogrški mitologiji ime junakaz Itake, ki v Homerjevi Odiseji odigra pomembno 2. Asimetrija in nerecipročnost odnosavlogo pri razkritju resnice. Odisej je Mentorju, mentor – mentoriranecpreden je šel na vojno nad Trojo, zaupal v var-stvo dom in družino ter v vzgojo sina Telemaha. Mentoriranec in mentor sta stanovska kolegaAtena je Telemaha obiskala preoblečena v – zdravnika, čeprav z različnim naborom izku-Mentorja. Ohrabrila ga je, da se je uprl in izvedel šenj. Ker mentoriranci že čez nekaj let postanejoresnico o svojem očetu – Odiseju. tudi sami mentorji, je to obdobje z vidika priuče- nih učnih in vedenjskih strategij ključno tudi Tudi v medicini so mentorji izjemno po- kasneje za bodoče delo in prenos znanja namembni v prenosu znanja in veščin. Razumemo mlajše kolege. Odnos med mentorirancem injih kot modre osebe, ki delijo svoje znanje in mentorjem je trenutno izrazito nesimetričen, priizkušnje z manj izkušenimi kolegi. V luči pripra- čemer je mentoriranec v jasno podrejeni vlogivljajočega se novega pravilnika o vsebini, poteku (tako glede mesta v hierahiji, plačila kot tudiin vrstah specializacij bi z nekaterimi dodatnimi glede odgovornosti pri poteku izobraževanja).ukrepi lahko izboljšali izvajanje mentorstva med Asimetrija je pričakovana, vendar pa v primeruspecializacijo. Na ta način bi izboljšali potek prevelikih odstopanj hromi kolegialnost in vspecializacije tako z vidika mentorja kot mentori- primeru anomalij ne zaščiti šibkejšega v odnosuranca in pripomogli k oblikovanju okolja, ki – to je brez dvoma mentoriranec. Trenutno jevzpodbuja učenje, pripomore pa tudi h kakovo- praktično nemogoče, da bi mentoriranec men-stni in varni obravnavi bolnikov. torja, ki iz malomarnosti ali načrtno ne izvaja predvidenih nalog iz pravilnika, prijavil ZZS, neTrenutno stanje da bi zaradi tega sam imel težave na delovnem mestu. Poleg tega imamo v trenutni ureditvi Predlog novega pravilnika o specializacijah specializanti preslabe vzvode za ocenjevanje inpredvideva, da imamo specializanti med speciali- nagrajevanje dobrih mentorjev.zacijo s strani Zdravniške zbornice Slovenije(ZZS) dodeljenega glavnega mentorja ter s Nekateri kolegi poročajo, da predvidenestrani pooblaščenih izvajalcev dodeljene številne mentorje med specializacijo redko vidijo in daneposredne mentorje (ki so s kliničnega jim niso v nobeno pomoč, ko jih za to prosijo.vidika dela izjemno pomembni). Sistem mentori- Drugi imajo težave s potrjevanjem posegov ali paranja naj bi zagotavljal učinkovit, za nas in opravijo kroženja, kjer praktičnega prenosabolnike varen, neposreden in kolegialen prenos znanja sploh ni in ne pridobijo predvidenihznanja. Izpolnjevanje mentorjevih dolžnosti je znanj in veščin. V nekaterih primerih se nadzajeto v 23. členu predloga novega pravilnika. specializanti izvaja celo odkrit mobing, koMladi zdravniki si želimo, da bi bilo v pravilniku predvsem neposredni mentorji zaradi osebnihveč pozornosti namenjene določenim področjem: zamer ali kaznovanja določenih »problematičnih specializantov« ali pa slabega odnosa z1. Vloga mentorja njihovimi glavnimi mentorji namenoma onemogočajo specializantom izpolnjevanje Problematično je, da mentor nima jasno njihovega programa. Tako se lahko zgodi, daopredeljenih odgovornosti v postopku podiplom- specializanta kirurgije, namesto da ga razpišejo vskega usposabljanja specializanta ter tudi pri operacijsko dvorano, uporabijo zazagotavljanju kakovosti dela s specializantom. administrativno delo na oddelku. Če to trajaVloga mentorja bi bila lahko bolj jasno oprede- predolgo in ne pomeni le izjeme v načinu dela,
Search
