Bilten št. 26 2008

Celov{ka 25 (ob vhodu v bazen Tivoli), 1000 LJUBLJANA tel.: +386 1 434 07 53 fax.: +386 1 230 19 07 e-mail: [email protected], www.norik-sub.si za~etni in nadaljevalni te~aji rekreativnega in tehni~nega potapljanja te~aji jamskega potapljanja raziskovanje jam potapljanje s plinskimi me{anicami potapljanje na dah prodaja in servis potaplja{ke ter plavalne opreme

Vsebina Be­se­da ured­ni­ka................................................................................................ 2 Poročilo predsednice JKŽ za leto 2006 Mojca Vrviščar Zazula....................... 3 Poročilo predsednice JKŽ za leto 2007 Mojca Vrviščar Zazula........................ 5 Vodna jama v Lozi in Markov spodmol Uroš Ilič........................................... 7 Jama Tau Tona se nadaljuje Jernej Petrovčič...................................................13 Ko sem bil zadnjič v gorah Milan Ferran..........................................................18 Obuditev raziskav Ponora ob Zgornjem Kriškem jezeru Miha Staut....... 23 Snežniške jame Suzana Basarič.......................................................................... 30 Jankarjeva Plesa Milan Ferran.......................................................................... 33 Iskanje podzemnih vodnih tokov med Cerknico in Bistro Jernej Petrovčič..................................................................................... 35 Nova globina Jame pri gnezdu: –145 m Gorazd Grmek................................. 38 Kras ob južnemu robu Ljubljanskega barja Aleš Lajovic.............................. 40 Koblarske novice Milan Horňák, Iztok Trček - Jolbe.......................................... 45 Kako smo iskali nadaljevanje Vrhniške jame Milan Horňák........................47 Jamarski raziskovalni tabor JKŽ – Račice 2007 Mateja Ferk..................... 49 Med jamskimi potapljači Ciril Mlinar - Cic...................................................... 50 Pozabljen železniški tunel v Godoviču Aleš Lajovic...................................... 55 Dežela vampirjev Ciril Mlinar - Cic.................................................................. 59 Jamarski šoli 2006 in 2007 Boštjan Vrviščar - Bole..........................................67 Pregled akcij civilne zaščite Miha Čekada........................................................ 69 Skupinske akcije Nebojša Matijević.................................................................... 73 Reševalna vaja na Ljubljanici Nebojša Matijević...............................................74 Mont Blanc 2006 Miha Melink - Glumac..............................................................74 Obodska pećina Mateja Ferk............................................................................ 77 So, how do you like Iceland? Mirela Čehić...................................................... 80 Vietnam Andrej Stržinar..................................................................................... 90 Jamarstvo v Srbiji Snežana Jeretina....................................................................91 Odločitev Nace Labernik...................................................................................... 94 Moj svet Valter Rupnik........................................................................................ 97 Slovenski vtisi Dušan Žikić................................................................................. 99 Slovenia, 4th July – 15th August, 2007 Edd Willatts.....................................102 Knjižni sejem Boštjan Vrviščar - Bole................................................................104 JKŽ v Bratislavi Barbara Nagode.......................................................................105 Veteranska akcija Ines Klinkon........................................................................106 Luciferovanje 2006 Mirela Čehić.....................................................................108 Lucifer s polno luno obsijan Tea Kaluža.........................................................109 Viktorju v slovo..............................................................................................110 Pesmi Viktor Robič - Brko ..................................................................................113 (P)osebne novice ............................................................................................ 114 Intervju z Danilom Cejem Miha Staut, Ines Klinkon........................................ 117 Fotostrip ..........................................................................................................124 Zapisniki, oddani v Kataster jam JZS Miha Čekada ................................... 126 Registrirane jame v Katastru jam JZS Miha Čekada ....................................127 Seznam članov JK Železničar...................................................................... 128 Seznami akcij JK Železničar......................................................................... 129

Be­se­da ured­ni­ka V preteklih nekaj letih smo se že kar navadili, da je vsaka nova številka Biltena JK Železničar bodisi jubilejna, rekordna, prenovljena ali kako drugače izjemna. Tudi tokrat je temu tako, izpostaviti pa moram rekodno (kako bi drugače) število člankov, kar 41 jih je, in to neupoštevaje tabel in seznamov na koncu! Tudi število avtorjev je izjemno; v preteklih letih je bilo pišočih članov okoli 15–20, letos pa kar 28. Kljub rigorozni strokovni recenziji je uredniški odbor sprejel v objavo prav vse prispevke. Zasnova Biltena je nespremenjena, po obveznih poročilih predse- dnice na začetku je glavni sklop namenjen raziskavam, kar zaseda dobro tretjino vsebine. Sledi pogled v zgodovino, opisi nekoliko dru- gačnih akcij, opisi akcij v tujini, ki jih sklenemo z vtisi posameznih članov ali gostov. Tokrat imamo dvoje vtisov v tujem jeziku. Kot je v navadi, je zadnji del Biltena namenjen seznamom in tabelam: kataster, članstvo, akcije. Na koncu se moram vsem piscem še enkrat zahvaliti, prav tako pa tudi sponzorjem, ki so omogočili, da lahko že šestindvajsetič zapored na tem mestu zapišemo: Bilten je za člane brezplačen, za nečlane pa zastonj! Miha Čekada BILTEN, glasilo Jamarskega kluba Železničar št. 26 Naslov: 26. zvezek so sestavili člani JKŽ. Jamarski klub Železničar Uredila: Miha Čekada, Peter Gedei Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Lektoriral: Miha Čekada http://www.ljudmila.org/jkz Postavil: Peter Gedei Naklada: 400 izvodov Bilten izhaja občasno. Prva številka je izšla leta 1963. Tisk: Tiskarna Pleško, d. o. o. 551.44(497.12), 796.52 ISSN 1318-9190 Bilten je brezplačen. Fotografija na naslovnici: Tau Tona. Foto: Peter Gedei

Poročila Poročilo predsednice JKŽ za leto 2006 Mojca Vrviščar Zazula Z a nami je še eno uspešno leto, ki smo ci odkrita človeška ribica, kasneje so še eno ga zaključili s preko 200 akcijami. opazili v Tartarju. Sedaj je znanih že 14 ži- Najuspešnejša med njimi se je odvijala valskih vrst, 5 vrst skakačev pa še čaka na 27. maja 2006, ko sta Igor Vrhovec in Uroš določitev. Najdena je bila tudi edina jamska Ilič preplavala 240 metrov dolg in 40 metrov suha južina, 65. vrsta suhih južin v Sloveniji. globok sifon ter tako povezala Markov spod- Raziskave so se odvijale v Popkovini, Čau mol in Vodno jamo v Lozi. To je bil uspešen Tonetu in Prešernovem rovu. Dela v Buži pa zaključek več raziskovalnih akcij v Vodni jami še ni zmanjkalo. V njeni okolici sta bili odkriti v Lozi, za kar je ekipa Igor Vrhovec, Uroš Ilič, dve novi jami: Drnovček in Jankarjeva Plesa. Matej Mihailovski in Roman Kidrič leta 2007 Suzana Basarič in Milan Ferran sta odkrivala prejela bronasto priznanje na občnem zboru tudi nova brezna na Snežniku, kjer sta regi- Jamarske zveze Slovenije. Skupna dolžina strirala šest novih jam, najgloblja med njimi sistema tako danes znaša okrog 6,5 km. ima 76 metrov. Pucov brezen je lani pokazal le 200 metrov novih rovov v Vzhodnem rovu Naslednji projekti so potekali pod neu- in tako je danes dolg okrog 1,5 km. Tudi mornim motorjem kopaške sekcije Milanom Čedca še ni rekla zadnje besede. Ferranom. V Ferranovi Buži je bila v Ribarni- Začetek Prešernovega rova v Ferranovi buži. Foto: Peter Gedei

Poročila V Breznu pri gamsovi glavici smo konč- V letu 2006 nismo šli na nobeno jamarsko no prišli do sifona. Ponovno sta se Jame pri odpravo v tujino. Razen planinske sekcije, Gnezdu lotila Gorazd Grmek in Miha Celarc. ki je skupaj s članoma JD Rakek v juliju po Tudi Jama pri Svetih treh kraljih je po zaslugi desetih letih ponovno stopila na vrh Mont Marka Krašovca dobila nekaj novih metrov. Blanca. Iztok Trček - Jolbe in Danilo Bernik - Dane pa sta se novembra udeležila 7. zbora Poleg že omenjene potapljaške akcije hrvaških speleologov v Ozlju. so naši potapljači izvedli še nekaj uspešnih potopov. Uroš Ilič je raziskoval v Jezeru v Enega glavnih virov naših prihodkov še Lahinji skupaj z Igorjem Vrhovcem in Deja- vedno predstavlja civilna zaščita. V oktobru nom Žugljem iz JD Semič. Meril je z Matejem so se naši člani ekipe Oddelka za civilno za- Mihailovskim v Dobličici ter z Igorjem Vrhov- ščito in reševanje uspešno udeležili vaje na cem v izviru Obrščica. Matej, Uroš in Roman obrobju Kopra. so v Velikem Okencu januarja pomagali An- dreju Natlačnu pri snemanju kratkega videa Bužo sta na odmevnih projekcijah Milan o zimskem jamskem potapljanju. Potopili so Ferran in Peter Gedei predstavila v Kopru, na se tudi v Najdeni jami, kjer pa jih je na drugi Filozofski fakulteti na Oddelku za geografijo strani ustavila stena, tako da bodo raziskave v sklopu predavanj, ki jih uspešno organi- še sledile. Na Floridi pa so se poleg 35 poto- zira Mateja Ferk, in v Cankarjevem domu pov Matej Mihailovski, Igor Vrhovec in Uroš na Vrhniki. Ilič udeležili izpita ter pridobili naziv inštruk- tor jamskega potapljanja. Omembe vreden je O Buži sta izšla dva članka, in sicer Petra tudi Matejev državni rekord v potapljanju na Gedeija v Geu in Miha Stauta v sodelovanju s dah, ki trenutno znaša 56 metrov. Primožem Auerspergerjem o sledenju Bužice v Acti Carsologici. Za 46. številko Naših jam Na Kataster jam Jamarske zveze Slovenije pa so pisali Miha Čekada, Aleš Lajovic, Miha pa smo odali le 56 zapisnikov, kar je pod Staut in Uroš Stepišnik, objavljen pa je bil pričakovanji. tudi članek o Petru Gedeiu. 22. aprila 2006 so uspešno zaključili ja- Ciril Mlinar - Cic in Peter Gedei sta obja- marski tečaj in v kamnolomu Lipica opravili vila fotografije v francoski knjigi avtorja Mar- izpit za pridobitev naziva jamar pripravnik: bacha Le Continent Invisible. Peter je dobil Mirela Čehić, Mateja Ferk, Peter Rink, Polona tudi dve drugi nagradi na dveh španskih Rozman, Anja Šalehar, Rok Tkavc in gostje natečajih in objavil fotografijo v nemškem iz Matice: Petra Gostinčar, Boštjan Gačnik speleo-koledarju za leto 2007. V novembru in Janez Pucihar. Uspešno opravljene izpite je razstavljal na Ministrstvu za obrambo. smo proslavili na osmici v Svetem. Tradicionalno sta s Tiborjem predstavljala stereoskopsko fotografijo na Cekinovem gra- Jamarska reševalna služba JZS je orga- du, pa tudi pri zamejskih jamarjih iz društva nizirala več vaj in usposabljanj, ki so se jih Grmada. naši člani udeležili na Vršiču, v kamnolomu Lipica, Habečkovem breznu in v Hudi lu- Jamarski zvezi Slovenije smo poslali pre- knji, kjer je Borut Jurkovič 21. maja postal dlog o organizaciji izobraževanja, podali smo jamar reševalec. Uroš Ilič pa je kljub temu, protestno izjavo proti izbiri lokacije za Evrop- da je pripravnik jamarske reševalne službe ski muzej krasa. Prijavili smo se na projekt JZS, sodeloval pri reševalni akciji v Štirni- čiščenja jam v okviru JZS, ki bi ga finančno ci. 9. septembra 2006 pa so v Bilpi izvedli podprlo Ministrstvo za okolje, vendar ker prvo potapljaško vajo reševanja iz jame v sredstva žal niso bila odobrena, projekt v okviru JRS. letu 2006 ni bil izveden. Naš klub je znan po že tradicionalnih za-

Poročila bavah, ki so se tudi lani vrstile: luciferovanje Uroš Stepišnik je uspešno zagovarjal svojo v Bezuljaku pri Cerknici, knjižni sejem ali doktorsko disertacijo. Rok Tkavc pa je s svo- vinska vigred v Metliki, piknik na Primostku, jo ekipo sodelavcev v Ameriki zasedel prvo marca smo praznovali še rojstne dneve na mesto med prestižnimi univerzami na tek- Snežniku in oktobra Nebijevo petdesetletni- movanju iGEMa ali preprosteje, pri izdelavi co pod Ulovko. genetsko načrtovanih strojev. In Jolbe je stopil v stan, kjer ljudje nikoli Tudi najmlajša sekcija kluba je dobila nimajo časa.  novo članstvo, in sicer Bora Jurkoviča, Črta Stepišnika in Gregorja Čekado. Poročilo predsednice JKŽ za leto 2007 Mojca Vrviščar Zazula L eto 2007 smo zaključili s kar 235 ak- vitvi table, ki bi opozarjala mimoidoče, da je cijami. bila ta jama onesnažena, a je sedaj očiščena. Ponovno smo pričeli raziskovati Požiralnik O čiščenju je že izšel krajši prispevek v lokal- pri Zgornjem Kriškem jezeru, kjer se je pred nem časopisu. leti huje poškodoval Danilo Cej, naš Cejko. Dosegli smo globino približno 150 metrov, V Matarskem podolju je Uroš Stepišnik - kjer nas je začasno ustavila ožina. Stepko organiziral enotedenski tabor Račiška pečina 2007 in rezultat je 31 novih jam. Po- V Breznu pri gamsovi glavici smo prišli do dročje je dokaj neraziskano, izredno zanimi- sifona, potopa pa nam še ni uspelo izpeljati vo ter obeta še veliko odkritij. V letu 2007 je zaradi zdravstvenih težav našega potapljača. klub registriral le osem novih jam. Ker po jesenski ujmi še nihče ni preveril situ- acije v jami, lahko zaenkrat le upamo, da ni Jamarsko šolo sta uspešno zaključila dva odplaknilo bivaka v jami, kot se je to nekoč tečajnika. Tokratni tečaj je potekal deloma že zgodilo kolegom iz DZRJL. v angleškem jeziku, saj ga je obiskoval celo Avstralec Nicolas Gidley - Rain. To pa ni bil Raziskave so se nadaljevale tudi v Ferra- edini obisk iz tujine, namreč nekaj mesecev novi buži, kjer smo postavili merilno napravo so preživeli v naši družbi tudi Dušan Žikić - za merjenje pretoka, ki nam ga je posodil Dule iz beograjskega ASAK-a, Edd Willatts Inštitut za raziskovanje krasa iz Postojne. V iz Anglije in Ana Maria Cabanas Plana iz Jami nad slapom Savica so se po dolgih letih Španije, ki je še vedno v naših vrstah. spet potopili naši potapljači, in sicer nekoliko napredovali, a jih je ustavila ožina. Enota civilne zaščite je pridobila dva nova člana in se v oktobru udeležila vsakoletne Vračati smo se začeli na Kočevsko, kjer vaje, ki je letos potekala v Ljubljani. smo registrirali nekaj novih jam. V okviru vseslovenske akcije čiščenja jam smo očistili Pod vodstvom Milana Horňáka - Milča novoodkrito jamo Lajovicloch, ki pa je bila smo izvedli nekaj ekskurzij s speleoarheo- nekaterim znana že pred nami, saj je bila loško tematiko. polna smeti. Jamo smo popolnoma očistili in se dogovarjali z občino Kočevje tudi o posta- Uspešno smo se vključili v projekt Mini- strstva za okolje in prostor, ki ureja seznam podatkov o jamarjih v Sloveniji, saj smo zbra-

Poročila li podatke dvestopetih članov našega kluba, ter jame Huda luknja, sledila pa je gostija v ki so in še hodijo v jame. bližnji jamarski koči. Klubske zabave so se odvijale v že tra- Jamarski zvezi Slovenije oziroma Jamar- dicionalnih časih in okoljih: knjižni sejem v ski reševalni službi JZS smo izrazili predlog majski Metliki, julija Kolpa žur na Primost- o vsakoletni organizaciji tečaja prve pomoči, ku, luciferovanje na Prangerju v novembru, ki bi se ga lahko udeležili jamarski tečajniki prednovoletna zabava na klubu, novoletni in ostali zainteresirani jamarji. Upamo, da žur v hribih, praznovanje rojstnih dni ter žur bo s pomladjo 2008 ideja zaživela. po čistilni akciji in letošnja novost, decembr- ski izlet v Bratislavo. V podhodu železniške postaje smo dobili od Najmlajša sekcija se je povečala za dva Slovenskih železnic v brezplačen najem oglas­ nova člana: Ažbeta pri Perparjih in Petro pri no vitrino, ki že privablja na klub nove člane. Petkovškovih. Naš jamski fotograf Peter Gedei je spet Luč dneva je ugledal koledar za leto 2008, pobral kar nekaj nagrad na tekmovanjih za ki je, kot se za naš klub spodobi, nekoliko jamsko fotografijo. Pa tudi Matej Simonič je drugačen, erotično obarvan. prejel lepo nagrado za podvodno fotografijo z letošnjega potapljanja v Egiptu. Da klubsko delovanje ni izključno ja- Nasledniku želim veliko uspehov pri na- marsko, so poskrbeli člani alpinističnega daljnjem vodenju kluba. odseka z vzponi na štiritisočake v Penin- Consumatum est.  skih Alpah in potapljači s številnimi potopi v bližnjih in daljnih morjih. Aprila smo obudili veteranske akcije z obiskom Muzeja premogovništva v Velenju S fotografiranjem za klubski koledar smo pričeli v Ledeni jami na Stojni. Na posnetku Miha Melink - Glumac že vneto vadi za januarski posnetek. Foto: Peter Gedei

Raziskave Vodna jama v Lozi in Markov spodmol Uroš Ilič O pisal bom nove raziskave v teh dveh jamah od leta 2006 naprej. Pravzaprav gre kar za nadaljevanje pri- spevka v zadnjem Biltenu. Takrat je bila Vodna jama v Lozi jama dolga 5588 m. Markov spodmol Konec leta 2005 smo v Vodni jami v Lozi končali raziskave z 280 m zračne razdalje od začetka sifona v Markovem spodmolu. V katero smer gre že znani, 230 m dolgi in 40 m globoki sifon, ne vemo, naj bi pa bilo 150 m tlorisa. Za nadaljnje raziskovanje smo se odločili v Markovem spodmoli, kamor smo šli najprej izmerit sifon, predvsem zaradi tlorisa, ki ga Francozi leta 1997 niso izmerili. Za potop sva se dogovorila z Igorjem Vrhovcem 27. maja 2006, vsak s tremi jeklenkami, da bi mogoče šla pogledat še naprej od znanega sifona, na koncu katerega je bil na načrtu narisan vprašaj. Izračunala sva, da bova napolnila deset »prasic«. Na koncu se nas je nabralo 12 (Mirela Čehić, Milan Ferran, Nikola Jur- ková, Roman Kidrič, Ines Klinkon, Woj- Markov spodmol: za nekatera jezera je potreben neopren. ciech Kowalski, Petra Ogrin, Miha Staut, Foto: Milan Ferran Anja Šalehar, Igor Vrhovec, Boštjan Vrviščar podatke. V lepem sifonu z vidljivostjo čez 10 in moja malenkost) in vsak je posvojil bolj ali metrov in temperaturo vode 8 °C sva sledila manj težko prasico. Hvala vsem za sodelova- vrvici od Francozov. Prideva iz vode in po nje! Seveda smo bili vsi v neoprenih, saj bi s slabih 10 metrih nov sifon. Odloživa vsak čolni porabili dva dneva. eno jeklenko in se potopiva v drugi sifon. Do sifona res ni daleč, nekatere prasice pa Ta je precej manjših dimenzij, poln mulja so bile kar težke. Vse spravimo do sifona, z z vidljivostjo v centimetrih. Globina je 6,5 Igorjem pripraviva opremo in se potopiva, z m, dolžina 45 m. Nato se nadaljuje vodni ostalimi se zmeniva, da naju dobri dve uri ne rov v dolžini 28 m, kjer zopet prideva do bo in so šli ta čas poslikat jamo. Igor nape- »kopnega«. Sicer nepripravljena na tako ljuje umerjeno vrvico, jaz za njim zapisujem situacijo malo nejevoljno odloživa opremo

Raziskave Markov spodmol. Foto: Milan Ferran Markov spodmol, pred sifonom. Foto: Milan Ferran in nadaljujeva peš. Prideva do križišča, ko začnem govoriti: »Mislim, da vem, kje sva.« Še dvakrat se obrnem okoli in začnem vpiti: »Vem, kje sva! Vem, kje sva !« Igor me malo čudno gleda, ko narediva še dva koraka in rečem: »Glej, sledi!« Tako je nastal sistem Vodna jama v Lozi–Markov spodmol. Glede na to, da sva malo nepričakovano opravila povezavo, sva nazaj grede pobrala vrvico, spakirala opremo in navdušeni nad odkri- tjem smo krenili proti izhodu. Na načrtu je na koncu Markovega spod- mola skiciran poligon sifona, prehod med 1. in 2. sifonom, drugi sifon in vodni rov. Točki 11m in 11v sta ista točka, vsaka merjena iz svoje jame. Na treh kilometrih je 80 m neuje- manja, za potapljače kar dober rezultat! Del za sifonom v Vodni jami v Lozi med točkama 2 in 5 je bil merjen s potapljaškim kompa- som in brez naklonomerja (naklone, ki so bili večji od 0°, smo grobo ocenili). Drugi sifon v Markovem spodmolu in vodni rov za njim

Raziskave je rezultat treh pogledov na kompas, dolžina tokrat suh. Po približno 100 metrih se zniža je sicer točna. na višino manj kot meter in širine 2–4 metre ter se v tem preseku nadaljuje več kot 400 Po Vodni jami v Lozi očitno ne teče samo m. Po vseh štirih se ne da, torej preostane voda iz Markovega spodmola. V Vodno jamo plazenje. Vendar smo se odločili za rolanje. v Lozi iz Markovega spodmola nismo prišli Vmes smo merili. Nato se konfiguracija spre- čisto na koncu, ampak pri točki 11v in od meni, na delu, kjer je prenizko za rolanje, severozahoda prihaja majhen del vode še smo že skoraj obupali. Igor, ki ga je od nas od drugod. treh najmanj skupaj, se prebije naprej in nato je še dobrih 100 metrov meandra, ki se nada- Rolanje po Vodni jami v Lozi ljuje v lepem rovu in se za dvoranico konča s sifonom. Po tleh je pesek, manjši kamni Leto je naokoli, na vrsti je nova akcija v in mivka. Odrolamo se nazaj in ker nismo Vodni jami v Lozi. 2. maja 2007 se Roman merili, smo se vsakih 20 m morali obrniti. Tu Kidrič, Igor Vrhovec in moja malenkost zopet smo namerili novih 638 m, od tega smo se v odpravimo novim dogodivščinam naproti. obe smeri prerolali približno 800 metrov. Začeli smo na koncu stranskega rova, ki Nato gremo z vrvjo in kovačijo pogledat sva ga z Igorjem nazadnje pustila nedokon- čisto na konec (točka 10), ali se jama na- čanega (točka 8). Namerili smo dve vizuri daljuje tam, kjer se nazadnje nismo upali (16 m) in končamo pred sifonom. spustiti brez vrvi. Nazaj grede po 160 metrih odkrijemo še Ko sva Romanu spotoma pokazala, kje en stranski rov (točka 9) proti vzhodu, ne sva prišla iz Markovega spodmola (točka prav majhnih dimezij, po katerem občasno teče voda. Vhod v rov je pol metra više in Vodna jama v Lozi, stranski rov proti točki 9. Foto: Roman Kidrič

Raziskave Vir: Temeljni topografski načrt merila 1 : 5 000 © Geodetska uprava Republike Slovenije, 1979 10

40 m 5a Raziskave 30 m 6 20 m 10 m  0m      11 10   Profil Vodne jame v Lozi med točko 5a in koncem jame 11v), opazim zgoraj nadaljevanje. Odpre se suhe. Zaradi dolgega časa za sifonom se tudi dvorana, dolga več kot 50 metrov in visoka ne menimo za pomoč pri transportu opreme 20–30 m. Ker nas je že priganjal čas, pustimo do sifona, ampak stisnemo zobe in odnese- to in gremo do konca jame, spustimo se po mo stvari sami. Nazaj grede pa po navadi vrvi približno 8 m in seveda gre jama naprej. nimamo več moči stiskati zobe in otovorjeni Nadaljevanje je nekaj metrov nad nivojem samo odsopihamo na vrh vhodnega brezna vode, zelo lepo zasigano, odpira se na vse in po hribu do avtov. strani. Več kot 100 m smo pogledali, vendar še šiba. Torej nas čaka še ... Zmenili smo se, Novih kilometrov v da kaj prej kot naslednje leto. naslednjem Biltenu ne bo Tokrat smo v neoprenu smrdeli 12 ur in Nove možnosti za nadaljevanje nas že za sifonom prehodili, preplezali, preplazli kmalu, 9. 6. 2007, zopet prepričajo za dol- in prerolali okoli 8 kilometrov. Jama ima gotrajen in naporen obisk jame. Prejšnji izmerjenih že 7184 m rovov in vsaj 500 m ekipi se je pridružil še Darko Hribar iz JK obetajočih. Krka, zadnji trenutek pa je zbolel Roman. Zapodili smo se do konca glavnega rova in s Raziskave v tem delu jame so postale že sabo preventivno vzeli kovačijo, vrvi, nabijač kar zahtevne. Če gremo samo do konca in ... Nadaljevanje smo sproti merili in kmalu nazaj, rabimo več kot 6 ur, od tega večina prišli v izjemno lepe rove in dvorane, zasi- za sifonom. Za tako akcijo je treba precej gane, in kot je že od daleč videti z načrta opreme spraviti do sifona, nekaj manj naprej, (od točke 10 naprej), prav »konkretnih« di- nekatere stvari moramo skozi sifon spraviti 11

Raziskave nadaljevanje in zgornji del jame med točka- ma 5 in 11v starejšega nastanka. Voda, ki se pridruži iz Markovega spodmola (ki je je okoli 90 %), pa je erozijsko oblikovala spodnji del, po katerem sedaj teče. Drugo perspektivno nadaljevanje iz prej- šnje akcije (nad odce- pom proti Markovemu spodmolu) pa se je po 56 m prav neslavno za- ključilo s povratkom v glavni rov. Nazaj grede sem se Vodna jama v Lozi, pakiranje opreme. Foto: Roman Kidrič v stranski dvorani (bli- menzij – širine 20–40 m in višine 10–18 m. zu točke 4) z vrvjo spustil v sprva poševno, V nadaljevanju pridemo v rov skoraj pravilne nato navpično razpoko, globine okoli 6–7 kvadratne oblike, po dnu gre suha struga in m, iz katere smo vsakič slišali vodo. Voda se konča v eni razpoki, kamor se je stlačil pride po 50 m dolgem aktivnem rovčku, ki Dare in po 23 m prišel do sifona. Glavno se konča s sifonom, odteka pa v neprehodne nadaljevanje je pokrito s ponvicami velikosti špranje. Volje za merjenje ni bilo več. enega metra ali več in visokih 30 cm. Nato Tudi tokrat smo se matrali 12 ur. pa ... groza ... podor. Dokaj svež podor je popolnoma zasul nadaljevanje, brez realne Sklep možnosti kopanja. Igor je ugotavljal, da ne- Sistem obeh jam je sedaj dolg izmerjenih kaj smrdi po gnojnici?! Pregledali smo vse 7748 metrov. Od tega je 5452 m »ujetih« med možnosti in po 472 novih metrih (od točke obema sifonoma. Ta del je gotovo najlepša 10 naprej) kapituliramo. jama, kar sem jih kdaj videl v Sloveniji. Ka- Po 1700 metrih aktivnega vodnega rova pniki, primerljivi s tistimi, ki kličejo z letakov (med točkama 5a in 10) smo se dvignili 5–10 turiste v Postonjsko jamo, zavese. V novih m nad vodo in razen ozkega rova s sifonom delih je strop posejan z makarončki, dolgi- je ne srečamo več. mi tudi več kot meter, nedotaknjene ponvi- Ker smo imeli dovolj časa, nazaj grede ce, glavni vodni rov, ki včasih spominja na iščemo morebitne stranske rove, vendar nič Hankejev kanal v Škocjanskih jamah (sicer perspektivnega. Mogoče bi jih namerili za v merilu 1:5), pa na začetku tudi svinjarija, kakšnih 250 m, vendar bi nam to vzelo pre- zaradi katere naslednji dan dve uri pereš več časa. Tudi ko se vrnemo v glavni vodni opremo. Glavna pa je nedotaknjenost vsega rov, iščemo morebitne stranske rove in pri skupaj. Upam, da bo tako tudi ostalo. Glavna tem ugotovimo, da nas celo pot spremlja raziskovalna vnema za to jamo je padla, saj nekakšna višja etaža, podobna novoodkri- nekih perspektivnih nadaljevanj, za katere bi temu nadaljevanju. Očitno je novoodkrito vedeli, ni več.  12

Raziskave Jama Tau Tona se nadaljuje Jernej Petrovčič K o smo odkrili jamo Tau Tono, smo Končalo pa se je kot napeta pustolovščina, imeli velika pričakovanja, vendar se na koncu katere se nam je strgal trak na vi- je jama prehitro končala. Kljub dejstvu, da deokaseti. Izvod videokasete, ki jo gledamo je to druga najdaljša jama na severnem robu sedaj, pa je original. Planinskega polja s 500 m vodoravnega vo- dnega rova in dvorano izjemnih razsežnosti, Kar je suhih delov jame, smo jih v dveh smo stremeli za odkrivanjem njenega nada- jesenskih mesecih raziskali. Ker na severni ljevanja. Kljub velikemu veselju ob odkritju strani jamo omejuje udorna dolina, na južni priznam, da sem bil kar malce razočaran. pa mogočen podor v Škofjem lomu, smo vso Pričakoval sem jamo večjih razsežnosti in energijo vložili v iskanje nadaljevanja na se- vsaj 2 do 3 kilometre dolžine. Morda pa je vernem predelu, kjer je udorna dolina. bilo prav, da se je vse skupaj tako končalo. Želja, da bi našel nadaljevanje jame, je bila Prišel je mesec januar, z njim pa tudi izredna, kajti Tau Tona je in bo ostala velika. mraz. Da bi našel perspektiven dihalnik, ki Vhod v TT2. Foto: Peter Gedei bi mi kazal nadaljevanje Tau Tone, sem vsa- kič, ko je zapadlo nekaj snega, pohajal po Lanskem vrhu za območjem požiralnikov na severozahodnem predelu Planinskega polja. Občutek, pod katerim dihalnikom se skriva prava jama, sem imel že kar dobro razvit. Nekega dne, ko je zapadlo nekaj snega, sva se z Jožetom Pristav- cem - Jocem odločila, da greva pogledat v udorno dolino, ki zapira Tau Tono. Na njeni zahodni strani sva že od daleč opa- zila mesto, kjer se sneg ni obdržal. Ko sva prišla zraven, je bila površina »fleka« ali kopnine skoraj 10 × 10 m, nad kopnino pa se je dvigala 6 m visoka stena, ki je dajala vidne znake nadaljevanja jame. Kje začeti s kopanjem, sem se vprašal? Kako globoko je? Okoli pa same podorne skale, ki predstavljajo veliko nevarnost. Prepih na veliki površini pa je ... kar naj si vsak po svoje razlaga, kako mu sle- diš. Za mene je to edino pravilo, da te pripelje v jamo. Nekaj dni kasneje sem se popoldne na nek »šiht'n« dan odpravil na Lanski vrh. Opazoval sem nekaj sumljivih mest, kjer se sneg ni obdržal. Bil je že mrak, ko sem se iz Vajzove vračal na Kališko pot, kjer sem imel avtomobil. Namenoma sem šel 13

Raziskave preko udorne doline. Na zahodni strani sem videl, kaj se dogaja. Na njeni vzho- dni strani pa je iz njene bele podlage zijal »črn flek«, kopno mesto, površine 1 × 1 m, ki je bilo od stene oddaljeno kakih 6 m. Tu sem si mislil, da se pojav seli na drugo stran. Zdaj sem prišel do teoretič- ne razlage jame. Tau Tona se vije z juga proti severu, pade v udorno dolino, ki jo prekine. Kopanje na njeni zahodni strani je težko izvedljivo. Na vzhodni strani pa, kot sem že omenil, majhna površina in lažje sledenje prepihom, kar nas bo pri- peljalo v jamo, ki ima pravokotno smer na Tau Tono. 8. februar 2005: zunanja temperatura med –5 in –10 °C. Peter Japelj - Pero meri temperaturo pod veliko skalo, kjer je bila kopnina. Termometer pokaže +7,0 °C. Tu spodaj je pekel, samo odkopati ga je še treba. Začetek kopanja Nad kopnino je sedela velika kvadra- tasta skala, dimenzij slabega kubičnega metra. Na prvi akciji je imel glavno be- sedo »Bosch«, pomagala pa sva mu Pero Zaradi boljše varnosti je bilo treba na nekaterih mestih in jaz. Po nekaj urah prijetnega dela sva »zasidrati« strop. Foto: Peter Gedei dosegla šele »začetek«. Po tleh je bila topla pot«. Ta pa je postajala vedno daljša. zemljica, na njej pa kamenje. V nekaj akci- Vhodno brezno je skopano do globine 5,5 jah smo Pero, Joc, Gorazd Petkovšek in jaz m, ki nato preide v stopničasto brezno pod dosegli globino 6 m. No, nekaj začetnega kotom 45°. Preden smo odkopali drugo bre- strahu je bilo, saj do sedaj še noben med zno, smo že skoraj skrenili iz smeri. Takrat nami ni kopal med podornimi bloki. Vedro pa se je oglasil šesti čut. Prepih je prihajal iz s kamenjem in ilovico pa je bilo iz te globine vseh smeri, v tleh pa je bila še ne 10 cm širo- čedalje teže spraviti na površje. Zato je Go- ka špranja med večjimi bloki. Tu smo naredili razd postavil nad izkopano brezno trinožec drugo brezno, ki nas je z ene strani obdajalo iz leskovega lesa, na katerega smo obesili z bloki, obloženimi s sigo, podor pa je bil škripec s prižemo. Iznos materiala iz brezna stabilen, tako da je bil občutek za kopanje je bil sedaj mnogo lažji. »Eden spodaj, drugi varen. Od štirih članov ekipe sva zdaj ostala zgoraj«. Vsak je opravljal svoje delo. V prvih samo dva, Pero in jaz. Tedaj pa smo tudi dveh mesecih kopanja smo imeli nekaj težav, prekinili s kopanjem, saj poletne temperatu- kdo bo upravljal s škripcem in kdo bo kopal, re niso primerne za ugotavljanje prepiha, ki saj je zunanja temperatura padla na –20 °C. je glavni pokazatelj poti v še neznano jamo. Nekdo mi je nekoč dejal: »Kjer je volja, je tudi Prišel pa je november in z njim tudi hladnejši 14

Raziskave dnevi. S Perom sva nadaljevala začeto delo. močnejši, pred nama pa se je začelo rušiti V drugem breznu sva zabila sidro v blok, ki kamenje. Strop je postal nestabilen. Odločila je bil tudi strop nad breznom, in nanj obesila sva se, da iz cevi za gradbene odre narediva drugi škripec. Naloge sva si razdelila brez »varnostno kletko«, ki bi naju zaščitila pred večjih problemov. Pero, ki je manjše postave, morebitnem zasutjem. Pero je v podoru iz- je opravljal kopaška dela, jaz pa sem preko kopal prostor, dolg 1,5 m, širok 1 m in visok škripca dvigoval nakopan material in ga od- 1 m. Še danes ne vem, na čigavo srečo se je lagal pod vhodno brezno, a tudi od tam ga izkopani strop obdržal na svojem mestu, ne je bilo treba spraviti na površje. da bi se porušil. Že na naslednji akciji pa smo Pero, Tone Palčič, ki je pripeljal material, in Akcije so bile celodnevne. Napredovala jaz postavili varnostno kletko. sva en meter na akcijo, kar je bilo po najini oceni zelo uspešno. Morda pa bi še več ob Sedaj je šlo pa zares. Kako nadaljevati številčnejši ekipi. pot? Prepih je prihajal iz vsega podora, ki sva si ga lahko ogledovala iz kletke. Sledil Ko sva dosegla dno drugega brezna je nekajmesečni premor. Čakala sva na vroče (4 m), prepiha iz tal ni bilo čutiti. Prihajal dni, da bi videla, kam se izgubi prepih, saj se je s strani iz zelo majhnih špranjic med za- poleti topel zrak spušča skozi podor v jamo. siganimi bloki in ilovico. V nekaj akcijah sva Meseca julija sva preverila stanje v jami. Na se stopničasto spustila za kaka dva metra. zadnji strani varnostne kletke sva prižgala Postajalo je nevarno, saj sva se pomikala dimno kroglico in dim nama je pokazal, kje skoraj vodoravno. Strop je tvorilo zakrase- nadaljevati začeto pot. Ko sva začela kopati lo skalovje in siga. Prepih je postajal vedno »Po skoraj 100 m spusta po podoru sva pred seboj uzrla velikanski rov ...« Foto: Peter Gedei 15

Raziskave za izgubljenim dimom, se je (ne vem, na či- ob večjem odkritju vsak jamar. V daljavi se gavo srečo) ob nama pojavila prava jamska je slišalo kapljanje vode. Pred nama se je stena ali živi zid. Pot sva nadaljevala ob steni, pojavila velika sigova kopa, nad njo pa veli- kamor se je izgubljal prepih. Na nevarnih kanski kapnik podobe orla z razprtimi krili, mestih sva si pomagala z betoniranjem in iz katerega je curljala voda. Stena jame je opažnimi odrskimi cevmi, ki sva jih uprla imela na nekaterih mestih še vidne ostanke v steno. tekoče vode skozi rov. Še nekaj korakov in pred nama se je pojavil podorni stožec, na Globina in tudi dolžina sta postali velika katerem je bilo polno stalagmitov. Ponovno časovna ovira pri transportiranju nakopane- udornica? Le katera bi bila? Saj v bližini ni ga materiala, ki ga je bilo treba še zmeraj nobene, sva se spraševala. Kasneje sva z me- transportirati na površje. Na globini 19 m in ritvami ugotovila, da naju je ustavil podor, dolžini 30 m se je spet zgodil »čudež«. Ob ki se nahaja v vhodni dvorani bližnje Jame steni se je odprl vodoraven rov, dolg 6 m, ši- na meji. rok 2 m in visok 1 m. V njem sva lahko na eni Lanski vrh je dodobra prepreden z udor- strani odlagala nakopani material, kar nama nimi dolinami, tako da je daljši prodor po je omogočilo hitrejše napredovanje, ker izna- suhi etaži proti jami Gradišnici zelo vprašljiv. šanje materiala iz jame ni bilo več potrebno. Tisti kilometri jame, ki sva jih videla med ko- Tako sva se pomikala v dolžino in po nekaj panjem, pa ne vem, kam so se skrili. Smer gi- metrih je jamska stena prešla v jamski strop. banja prepiha še ni povsem raziskana. Nekaj Vse skupaj je postalo vedno bolj varno. Tudi je povezav s tistim v Jami na meji, glavnina občutek, da se bo pred nama kmalu odprl pa se ga verjetno izgubi že v podoru. večji prostor, je bil vznemirljiv. Glavni rov se giblje na nadmorski višini 443–445 m, kar je le nekaj metrov nad Pla- 9. april 2007, velikonočni ninskim poljem. Kamin se po nekaj metrih ponedeljek, 69. akcija prevesi v poševen rov, ki se konča z breznom, nad katerim je ponovno kamin. Ta kamin je Kaki dve uri sva ob steni, ki se je spuščala po ocenah delo izpodnebnih voda. Najbolj pa v globino, kopala grušč, da bi prišla v prostor, nas zanima, ali se bo ob poplavah na Planin- ki ga je bilo čutiti. Pero mi poda vrtalni stroj, skem polju pojavila voda v glavnem rovu, ka- da bi opravil z ožino. Nekaj časa sem z no- terega dno tvori sedimentna ilovica. Morda gama odrival kamenje, ki me je oviralo, nato je to odgovor za iskanje nadaljevanja? pa sem se pognal – spolzel skozi ožino. Nekaj Jama je že izmerjena. Pri meritvah se za časa sem opazoval okoli sebe. Pred seboj sem strokovno pomoč zahvaljujem Janezu Kano- videl, da se jama odpira. Pozval sem Pera, niju, obenem pa še za odlično izdelan načrt. da se mi pridruži pri tem deliričnem počutju Za vrhunski prikaz jame je v fotografiji po- odkrivanja novih jamskih prostorov. skrbel Peter Gedei. Zelo dobro se je obnesel »mini stroj« – škripec Pro traxion, ki nama Počasi sva se spuščala po podornem stož- ga je posodil Gregor Pintar ob pomoči na eni cu. Strop je postajal vedno višji, rov pa čeda- od akcij. Mini traxion (škripec) sva upora- lje širši. Po skoraj 100 m spusta po podoru bljala prvih 45 akcij, Pro traxion pa je štel za sva pred seboj uzrla velikanski rov. Za hip sva tretjega člana v ekipi v naslednjih 15 akcijah. se ustavila. Tik pred vstopom v rov je najin Hvala vsem tistim, ki ste hoteli pomagati, pa pogled krasil gozdiček popolnoma belih sta- se vam tega zaradi težavnega tehničnega lagmitov. Malo naprej se je v stropu odpiral kopanja ni dalo omogočiti.   kamin. Pot sva počasi nadaljevala. Korak je bil podoben hoji po minskem polju. Vseskozi sem bil prežet z adrenalinom, ki ga doživi 16

Raziskave Velikanski rov se nadaljuje prek majhnega vzpona ... Foto: Peter Gedei ... vse do podora, kjer se konča. Foto: Peter Gedei 17

Raziskave Ko sem bil zadnjič v gorah Milan Ferran B ilo je lepega sončnega jutra na prelomu ni bilo veliko. V poznem poletju sva se z Ja- tisočletja, kakšno leto preden sem se nezom le odpravila proti jami. Ponovno ozka lotil aktivnega jamarjenja. Z Gregorjem sva grapa, kjer sva premagala prvo oviro. Janez se odpravila na Veliki kup nad Jezerskim. je glede na stanje kamnine skeptičen, če bi Pot naju je vodila po strmi grapi mimo pre- nadaljevala. Ker sva že bila na ozkem gre- padnega roba slapu Čedca. Težko prehodna benu med grapo in prepadom Čedce, sem grapa se je zaključevala pod navpično sever- šel pogledat, kako je z najtežjim prehodom no steno Velikega kupa. V mirnem jutru sem preko skalnega robu. Začuden sem ugotovil, nenadoma začutil mrzel veter, ki je prihajal da se je del skalovja zapeljal v dolino in sva iz smeri skal. Tam se je nahajala reža, visoka se v dolino vrnila tudi midva. 10 cm in široka 1 m. Z Gregorjem sva raz- glabljala, kakšen jamski objekt bi to bil. Vrh Konec septembra sem se odločil poiskati sva osvojila in pozabila na jamo. lažji prehod do jame. Od avta sem šel tež- ko natovorjen, čeprav nisem mogel odnesti Ko sem prišel med jamarje, je bilo veli- vsega, kar sem se namenil. Prišel sem skoraj ko govora o prepihih v jamah in takrat sem do slapu Čedca in našel samo en pogojno oživil spomin na Čedco. Zanimanja za obisk dober prehod na vzhodnem delu. Odložil Luka Kronneger in slap Čedca. Foto: Milan Ferran sem opremo in poskusil s plezanjem. Pa to ni skala, niti »jeba«, kot se je izrazil Janez, ampak čisti šoder na kupu. Na povratku sem poskusil pri »pogojnem« prehodu. Poličke se bile polne skalnih okruškov, ampak je šlo. Še zadnji oprimek, pa sem na polici pod previsno skalo, ko me začne nekaj močno vleči navzdol. Dober oprimek me je zadržal, v grapo pa so se vsule skale. Gledam skalo nad sabo in se odločim, da se po tej poti ne vrnem. Pri nadaljevanju sem opazil, da se nekaj vleče za mano. To je bil cepin, ki je z gurtno vred odtrgal del tkanine na nahrb- tniku. Naprej je šlo gladko in v pol ure sem bil pri vhodu v jamo. S cepinom sem hitro razširil vhod in se pazljivo spustil v jamo. Po 5 m položne ožine se odpre rov širine 1 m in višine 3 m. Stene so rdeče in zelo ostre, na tleh je mestoma glina. Po 40 m rova in 5 m višje sledi podor. Prepih je prihajal iz tal, v globini pa se je slišalo močno bučanje vode. Pri odmetavanju kamnov sem odložil kapo in jo tam tudi pozabil. Po pol ure sem se vrnil proti dolini. Naj- ti pa bo treba še prehod. Iskal sem nižje in 18

Raziskave vzhodneje od dostopa. Razgled v dolino je Pogled proti premagani poti. Foto: Milan Ferran čudovit, preglednost sestopa pa nikakršna. sem se, da ni nobenega prepiha. Ob vstopu Dvakrat sem prišel do roba prepada, tretjič pa se je začutil prepih v jamo. Ko sva prispela do je šlo še 20–30 m navzdol. Pa se je nehalo. podora, je bilo seveda slišati »bučanje« vode, Tudi če bi spustil tistih 50 m vrvi, ki sem jo ki sem ga sedaj prepoznal kot prepih. Kapa je imel pri sebi, ne bi prišel do dna. Oziram se bila tam že vsa zaledenela. Lotila sva se od- okoli in ne najdem rešitve. Ali v jok ali po- metavanja kamenja in ko sem se ogrel, sem novno h grapi, kjer sem dostopil, pa naj sem odložil drugo kapo, ki sem jo spet pozabil. še tako trdno sklenil, da se tam ne vrnem. V Vrneva se, še preden se uspeva prebiti. gostem rušju nisem našel poti nazaj, vse se mi je zatikalo, vrv razpletala. Ko sem prišel Drugo leto sva šla spet z Jernejem, tokrat do previsne skale v grapi, sem jo najprej pre- v juliju. Nekaj klamf so odnesli plazovi, ki veril, če se še kak kos lahko odtrga. Kar se da se pozimi redno sprožajo. Vseeno sva bila v hitro sem se spustil do potoka. Za dve leti sem dobrih dveh urah pred jamo. Kljub toplemu pozabil na Čedco. Pa ne popolnoma. dnevu se nama je po kratkem širjenju vhoda zanohtalo. Potem sva se spravila nad ožino Treba je bilo spremeniti taktiko. Iz special- pod podorom. Kapa me je čakala. Tokrat ke in ortofoto posnetka sem »našel« novo pot. nisem nič odlagal, ker me je kljub delu zelo Tako sva z Ljubom odrinila v smeri Češke koče zeblo. Prehod je bil že skoraj odprt in prepih in pod Špegovcem poskusila prečiti v zaledje se je še povečal. Jernej pa se je grel s prižga- nad slapom Čedca. Nobena tlakovana steza. nim Ryobijem v naročju. Po ožini se nadaljuje Držala naj bi se izohipse 1600 m, pa prideva vodoraven rov širine 1 m in višine 2–3 m. Tu do cilja. Prehod pa so sekali strmi skalni gre- se prepih dovolj zmanjša, da postane kmalu beni, kjer sva iskala lažje prehode. Prečila sva prav prijetno. Po 60 m sva prišla do dvorane mnoge skalne hudournike, grape, z rušjem premera 7 m in višine 10 m. V spodnjem delu porasle gozdičke in preplezala kakšno skalo. Ko je grmičevje izginjalo in je ostal samo še kamen in trava, se je Ljubu uprlo. Bolel ga je gleženj in bolečina je postajala vse hujša. Ne naprej ne nazaj, še najmanj nazaj. Povzpnem se do bližnjega grebena. Pot do Čedce je »od- prta« le, da je to spet šoder pod naklonom 80°. Vrnem se nazaj in se spustim 50 višinskih metrov nižje. Tu je sicer skala, ampak bi bilo treba plezati in »abzajlati«. Nič, ostaja nama povratek po isti poti. Ljubo na začetku tudi po ravnem noče na noge. Poveževa se z vrvjo in nekako gre. Ko se je rastje zgostilo, pa je Ljubu takoj bolje. »B-zapisnik« se je prilegel kot še nikoli prej. Naslednjič sva pot napadla z Jernejem Petrovčičem, oborožena z Ryobijem in klam- fami. Ponovno sva izbrala grapo zahodno od slapu. Šlo je počasi in zanesljivo. Težave nama je povzročal le led v strugi. Do jame sva prispela dve uri in pol pred temo. Čudil 19

Raziskave sva na dveh mestih prišla do ožine, kjer se je po robu, če je kje zataknjen fotoaparat. V slišalo žuborenje vode. Za razširitev prehoda mislih sem imel dobro zmleto vsebino, ki jo pa bi bila dovolj večja macola. Nad dvora- bom našel spodaj ob vznožju. Pa ga opazim no sva preplezala 6-metrsko stopnjo, kjer se na 30-centimetrski polički pol metra pod ro- odpre druga dvorana premera 5 m in višine bom. Plazeče sem se odpravil ponj. Ko sem preko 10 m. Tu se obrneva. vstavil sneto baterijo, je fotoaparat celo delal. Poslikal sem okolico dogajanja in za trening Čez en mesec sem v dveh akcijah uredil skočil še do vhoda v jamo. dostop vzhodno od slapu. V strmih delih sem zabijal klamfe. Varovanje z vrvjo je potrebno V septembru se k jami odpraviva z Gregor- le na enem delu v dolžini 10 m. Tri klamfe jem. Ko sva bila pred 20-metrsko stopnjo, je sem zabil tudi na stopnji nedaleč od zgor- šel Gregor naprej opremljat, jaz sem pa čakal njega dela slapu. Opreme sem imel veliko, na ozkem grebenu med grapo in prepadom. ni pa bilo primernega mesta za odlaganje. Gregor zavpije: »Pazi!« ko se sproži kamen. Med odlaganjem se je fotoaparat s futrolo Na tako ozkem in strmem pobočju nimam vred odkotalil navzdol proti prepadu. Vedel kam, pa še s hrbtom se obrnjen proti njemu. sem, da je vmes še ozek pas rušja, ki bi ga Kamen me je zadel v nahrbtnik, točneje v lahko zadržal, zato sem šel mirno v iskanje. veliko plastenko Radenske. Nadaljujeva in Fotoaparata nikjer. Po rušju je še 8 m skalne kmalu na strmi gladki in mokri skali Gre- strmine in nato rob, kot bi odsekal. Ves teren gorju spodrsne. Hitro je izgubil željo za obisk se je spuščal proti vzhodu in v polkrogu zavi- jame in se obrneva le 100 m od vhoda. jal proti severovzhodu. Na varni razdalji od prepada sem se spuščal navzdol in se oziral Konec maja 2005 sva šla v jamo z Lukom Kroneggerjem. Na vhodnem delu do dolžine V vhodnem delu z napihanim snegom. Foto: Milan Ferran 20



Raziskave 15 m je presenetil napihan sneg. Lotila sva se podora tudi priteka voda, ki sva jo opazila v meritev in pri 85 m premražena odnehala. V spodnjih delih. Vrnila sva se nazaj do stopnje, prvi dvorani sva razširila obe ožini in prišla kjer sva opremila z vrvjo in preplezala še 7 m do potočka (pretok cca 5 l/s). Spodnji rovček navzgor. Nadaljuje se rov širine 1 m in višine ob vodi je dolg 15 m. V pritoku je podor, 2,5 m. Dolg je vsega 15 m. Z desne strani je odtočni del pa je preozek. Zgornji rov je ne- še en kratek odcep, ki ga zapira ledena kopa koliko daljši, voda pa priteka izpod podora. in šoder. Vseeno je čutiti močan prepih. Pred Prepiha v teh delih ni. Z raziskovanjem sva izhodom iz jame sva še odčitala temperaturo nadaljevala v gornji dvorani, kjer smo lani +0,2 °C, zunanja temperatura pa 17,5 °C. odnehali. Prvih 8 m v kamin sva prosto preplezala, kar glede na stanje skale ni bilo Naslednje leto sva šla v jamo s Suzano lahko. Nadaljuje se rov širine 2 m in višine Basarič. Izmerila sva preko 100 m rovov in tudi do 10 m. Rov se po 12 m zoži in strop se lotila odkopavanja v podoru na najvišji se spusti. V ožini se spet čuti močan prepih. točki jame. Material je zdrobljen na velikost Ožina kmalu preide v dvorano 10×5×3 m. tampona. Po eni uri sva se prebila navzgor v Ledene kope so vsepovsod, čeprav je vhod manjši prostor. Prehodnega nadaljevanja ni. že kar daleč. V levem delu je rov, ki se po Prepih pa nakazuje smer ponovno navzdol. nekaj metrih konča s podorom in prepihom. Nadaljevala sva 10 m navzdol, kjer se razši- V letu 2007 sem bil le enkrat pred jamo, ri v prostor premera 6 m. Tu najdeva še en sam. Zabil sem klamfe za lažji dostop do kratek rovček s podorom in prepihom. Iz tega jame. Šel pa sem z drugim namenom. Po- iskati dostop do velike luknje v bližini Jame nad Čedco, kar mi je končno uspelo.  Suzana v dvorani. Foto: Milan Ferran 22

Raziskave Obuditev raziskav Ponora ob Zgornjem Kriškem jezeru Miha Staut J amarski klub Železničar je tako rekoč potopa v končnem sifonu Brezna pri gamsovi od svojih začetkov gojil interes po raz- glavici. Nekako v to obdobje zagona bi lahko iskavah slovenskega visokogorskega krasa. umestili tudi ponoven interes v raziskave Po- Kljub temu, da se ne vključuje zelo aktivno v nora ob Zgornjem Kriškem jezeru. raziskave v zadnjem desetletju zelo popular- nega slovenskega dela Kaninskega masiva, Historiat so njegov razvoj zaznamovala številna odkri- Jamo je sicer že leta 1993 registriral Mar- tja na drugih območjih slovenskega alpskega ko Simić, vendar od takrat do leta 1998 ni krasa. Mednje prav gotovo sodijo obsežne bila deležna večjega zanimanja. Prvotna dol- speleološke raziskave v okolici Bohinja v se- žina je znašala 5 m, zapisnik pa je bil brez demdesetih letih, z odkritjem notranjih delov načrta. Zaradi konstantnega odtoka jezernice Brezna pri gamsovi glavici in doseženo za v jamo in izredne relativne višinske razlike tista leta izredno globino 444 m, potopi v nad okoliškimi dolinami (izviri) ima jama ve- Govicu ter Veliki in Mali Savici. Omeniti je lik globinski potencial. Tega so se sedem let treba še sistematične raziskave krasa Kriških kasneje zavedli jamarji športnega združenja podov, raziskave Brezna pod Debelim vrhom ACO in Jamarskega kluba Železničar. Že v ter siceršnje preiskovanje terena, prvenstve- prvi ogledni akciji je Bojan Bojnec skozi vho- no usmerjeno v vzhodne Julijce. Tako kot se dno vodoravno razpoko, kamor je odtekala verjetno dogaja v vsakem klubu, je tudi na jezernica, prodrl v notranje dele jame, kjer JKŽ-ju zanimanje za te raziskave doživljalo so naleteli na serijo brezen. Kasneje so jamo svoje viške in padce. Po obdobju nekaj- raziskali do globine 98 m in v njej nadelali letnega relativnega mirovanja smer. 16. september leta 2000 je bil za JKŽ smo se v letu 2003 lo- nesrečen dan. Razen tega, da je skupino JKŽ- tili projekta jevcev pri razopremljanju Brezna pri gamsovi glavici ujela poplavna voda poletne nevihte in so se komaj izvlekli (glej: Jager, 2001), se je v Ponoru ob Zgornjem Kriškem jeze- ru na globini 84 m med urejanjem smeri težko ponesrečil naš član Da- nilo Cej [glej intervju na strani 117 tega Biltena]. V tretjem breznu je pa- del približno 10 metrov globoko in tam v oskrbi Bojana Bojneca s po- škodovano hrbtenico 32 ur čakal na izvlek reše- »Ribji pogled« z jezera proti vhodu v ponor. Foto: Milan Ferran 23

Raziskave valcev. Reševalci so namreč morali vhodno Oživljen interes ožino pred izvlekom ponesrečenega zavoljo prehoda nosil sprva izdatno razširiti. Med 15. 7. in 12. 10. 2007 smo v petih obiskih Miha Celarc, Milan Ferran, Peter Ge- Zaradi nesreče omenjena odkritja v Ka- dei, Ines Klinkon, Nebojša Matijević, Jernej tastru jam JZS niso dokumentirana. Ob pri- Petrovčič, Miha Staut, Andrej Stržinar ter Bo- ložnosti reševanja pa je nastal B-zapisnik, ki štjan in Mojca Vrviščar jamo ponovno opre- na kratko opisuje potek reševanja in grobo mili, izmerili do starega dna in nadaljevali z morfologijo notranjih delov jame, vendar še raziskavami na njenem dnu. V akciji 15. 7. vedno brez načrta. Poleg tega so koordinate 2007 smo jamo opremili do globine 31 m, vhoda na prvotnem A-zapisniku zamaknjene nižje od tod pa smo se v dveh ločenih ekipah za približno 80 m bolj zahodno od koordinat spustili do dna brezna, kjer se je Danilo Cej dejanskega vhoda. Zaradi vsega navedenega ponesrečil in končno tudi do njenega teda- smo se ob ponovni oživitvi raziskav Požiral- njega dna. Rov se je od tam nadaljeval v ne- nika ob Zgornjem Kriškem jezeru odločili za prehodno ožino na koncu krajšega meandra, vnovično oddajo A-zapisnika z vsemi potreb- v katero je izginjal vodotok in je iz nje močno nimi prilogami. pihalo. Zadovoljni z izkupičkom in podžgani od radovednosti smo se kmalu zatem (11. 8. Če smo čisto natančni, je jama po razpo- 2007) vrnili na kraj zločina v nekoliko prire- ložljivih podatkih v obdobju med reševalno jeni zasedbi. Vreme je bilo tista dva dneva, ki akcijo in našim prvim obiskom doživela še smo ju preživeli na podih in v njegovem pod- vsaj dva obiska. Jamo so jeseni leta 2006 zemlju, res slabo, saj je neprestano deževalo, dvakrat obiskali člani DZRJ Ljubljana, ki so povrh vsega pa je bilo še mraz. Ne glede na zaradi neugodnih razmer uspeli prodreti pri- to pa je bila ta akcija verjetno najuspešnejša bližno do globine 50 m. Kljub dogovorom o izmed vseh. Kljub obilnemu deževju odtok v skupnih medklubskih akcijah z omenjenim jamo ni bil prav nič povečan. Jamo smo uspe- društvom, do tega do sedaj ni prišlo. V vhodnem, močno razširjenem vodoravnem rovu. Foto: Peter Gedei 24



Raziskave Ines v nalivu prvega, Minkinega brezna. Foto: Peter Gedei li opremiti, izmeriti in fotodokumentirati do napad, ni oborožila z ustreznim orodjem. njenega starega dna ter tam razširiti ožino, Tokrat pa se je jama, kot kaže, bolje pri- ki je obetala nadaljevanje. Brezno na drugi strani se je izkazalo za precej globlje, kot je pravila na ofenzivo iz gorenjskih koncev, saj sprva izgledalo, vendar se zaradi mraza vanj se je na dnu najnižjega brezna v dveh ločenih nismo spustili. Že naslednji dan pa sta zakon- ožinah preozko nadaljevala v naslednje bre- ca Vrviščar nad neraziskanim breznom zabi- zno, ki se, glede na »sondaže« s kamnom, ne la svedrovec in pokukala v praznino. Nižje sliši izredno globoko. Strategija z izmenjavo zaradi slabe kakovosti skale in pomanjkanja daljših brezen in neprehodnih ožin, mokro- opreme ni šlo. to, mrazom in na mestih izredno napokano skalo, ki jo je ubrala, nam je na ta način Novo brezno pa nam ni dalo miru in že preprečila preboj globlje v njeno notranjost. 25. 8. smo jamo ponovno napadli. Tokrat Kljub temu pa smo v poletju in jeseni leta smo ji nepričakovano jurišali za hrbet iz do- 2007 jamo uspeli poglobiti za ocenjenih 50 line Vrata skozi Sovatno. Zato se je, kljub m globine, jo na novo opremiti in izmeriti nočnemu tušu v spalkah pred jamo, vdala do njenega starega dna. in nam po nekaj dodatnega širjenja dovolila spust do dna novega brezna. V tej akciji nam Značilnosti jame in njene je zmanjkalo vrvi za naslednje brezno, ki se okolice odpira pod krajšo poličko neposredno za prej omenjenim breznom. Z balkona je tedaj ka- Vhod v jamo se odpira neposredno ob zalo, da jama »šiba« naprej v pasaži, ki je vodni gladini Zgornjega Kriškega jezera na prehodna za človeka. Zato se trojka, ki se je 2158 m n. v., v njegovem jugovzhodnem v naslednji akciji 13. 10. 2007 pripravila za koncu, skoraj na mestu, kjer se rob kotanje najbolj zniža. Skoraj celotno območje Kriških 26

Raziskave podov je razvito v debeloskladovitih in ma- seriji razpok, ki so bile dovolj dobro prevo- sivnih zgornjetriasnih apnencih (Jurkovšek, dne, da jih je uspela razširiti v današnjo serijo 1987), ki so izredno čisti in dobro napoka- brezen. Glede na domnevo, da se je kotanja ni. Zaradi nedavne obsežne poledenitve in Zgornjega Kriškega jezera izoblikovala v času produktov mehanskega preperevanja pa je zadnje ledene dobe, je moč sklepati, da jama večina vhodov v kras v slovenskem visoko- ni posebno stara in da so procesi v njej hitri. gorju bodisi na samem vhodu bodisi malo Gre torej za koncentriran in konstanten od- pod njim zasuta z gruščem. tok v kras redke karbonatne raztopine. Značilnosti vhoda v to jamo so nekoliko Kakor je razvidno iz napisanega, je jama nenavadne, vendar dokaj značilne za glo- prelivni ponor Zgornjega Kriškega jezera. Na boka brezna ali sisteme, saj so začetni deli robu kotanje, kjer se je morensko gradivo horizontalni, šele nato pa se jama prevesi v bodisi odplaknilo bodisi ga zaradi oblikova- globino. Taka morfologija vhod zaščiti pred nosti podledeniškega reliefa nikoli ni bilo, zasutjem s produkti poledenitve in termične- pa jezerska voda odteka v kras, ki je sicer na ga preperevanja. Gams navaja, da je jezerska tem območju dobro razvit. Nastanek ponora kotanja kraškega nastanka, odtok pa ji je za- je torej posledica omenjenega. V tem kon- vrlo lediniško gradivo, ki se je nakopičilo na tekstu je zanimiva Gamsova navedba: »Ob njenem dnu (Gams, 2003). Glede na lokacijo zelo visoki vodi se jezernica preliva proti vhoda v robu kotanje z jezerom je avtorju globoki kotanji, v kateri je pod Pogačniko- bližje domneva, da je jama nastala zaradi vim domom Srednje Kriško jezero.« (Gams, jezera, kot da je jama produkt podledeni- 2003: 430). Najnižji del roba kotanje ne kaže škega ali obledeniškega odtoka. Konstanten sledov prelivanja. Prav tako obod jezera ne pretok jezernice, ki je domnevno vsaj v obdo- kaže poplavnih sledov. Razen tega je zelo bju topljenja snega precej agresivna, je očitno malo verjetno, da bi se voda preko s kotliči omogočil hitro razširitev rovov v razpoki ali in škrapljišči na gosto prepredenega površja Pri Cejevi kalvariji. Foto: Peter Gedei pretakala do skalne stopnje, ki loči Zgor- nje od Srednjega Kriškega jezera. Njego- vo trditev izpodbijata tudi Dobravec in Šiško, ki pravita, da gladina Zgornjega Kriškega jezera skoraj ne niha. Pretok vode je bil med obiski oce- njen na okrog 1 l/s. Do sedaj je bilo v poletnem času moč opazovati, kljub različnim padavinskim situacijam, zelo majhno nihanje pretoka jezerskega od- toka. Površina prispevnega območja je bila ocenjena na 16 ha (Dobravec in Šiško, 2002), verjetno po topografskem kriteriju, ki je uporaben le za snežne pa- davine in pogojno za zelo močan dež, za kraški dotok pa je vprašljiv. Glede na majhno površino prispevnega območja je tako konstanten pretok presenetljiv in nakazuje na verjeten kraški dotok vode v jezero, prav gotovo pa na intenzivno re- 27

Raziskave tinenco prispevnih voda. Dovolj izdaten pretok celo ob največjih sušah je potrdil tudi dolgoletni oskrbnik Pogačnikovega doma Simon Eržen. Vhod je širok 1,4 m in visok 1 m. Ob nizkem vodostaju voda ne preliva pregrade neposredno v rov, temveč od- teka vanj skozi razpoke takoj pod njo. Pravzaprav do sedaj tako visoke gladine jezera, da bi se prelivala neposredno v rov, v petih obiskih tega jezera nismo opazili. Takoj za vhodom sledi 14 m dolg in do 0,5 m visok skoraj vodoraven aktivni vodni rov, razvit ob leziki, ki sta jo razširila domnevno jezernica, mnogo kasneje pa še reševalci med omenjeno reševalno akcijo. Za vhodnimi deli si sledi serija treh zaključenih prostornih brezen in vmes- nih ožjih prehodov, ki so globoka 30 m, 27 m in 26 m. Pod dnom najnižjega iz- med treh si sledita 6 m globoko brezno, ki je le nadaljevanje zgornjega in se konča v manjši dvoranici, prekriti s po- dornimi bloki (Bojnecova promenada), ter prav tako 6 m globoko brezno, zasuto z enakimi podornimi bloki. Z Vstop v meander na globini 98 metrov. Foto: Peter njegovega dna se nadaljuje nekaj čez 5 Gedei m dolg in 1–1,5 m visok aktiven meander, ki konča v grušču, pa postane brezno ovalne se konča z dvema ožinama. V ožino na dnu oblike. meandra, ki je očitno mlajšega nastanka, Skala je tukaj drobno napokana in izred- danes odteka vodotok. Nekdanji odtok, ki no korodirana. Na dnu brezna je v steni moč predstavlja drugo ožino, pa je s prebojem opaziti 3 m visoko in do 1 m široko brečasto mlajšega prehoda postal suh. Stene so na zapolnitev votline (neptunski dajk?), ki jo tem mestu kot tudi na številnih drugih je aktualna jama »odtopila« na enak način mestih v jami drobno napokane. Zato je kot okoliško kamnino. Očitno je, da je vot- širjenje v akciji 11. 8. 2007 potekalo hitro lina, ki jo je grušč zapolnil in se kasneje sce- in brez večjih težav. Na drugi strani se rov mentiral v brečo, mnogo starejša od jame, nemudoma prevesi v naslednje brezno, ki še ki je strukturo morda uporabila, vendar z ni izmerjeno. Po ocenah je globoko okrog njenim nastankom nima veliko skupnega. 35 m in se je v zgornjem delu razvilo ob Zaradi drobne napokanosti kamnine pred- jasno izraženi razpoki ali prelomu. Zgornji stavlja nadelava sidrišč tudi na tem mestu del brezna je v tlorisu tudi razpotegnjen v precejšen problem. tej smeri. Približno 15 m nad dnom, pod V dnu neizmerjenega brezna pod razcepom v sosednje brezno, ki se slepo razširjeno ožino se odpira nadaljevanje, ki 28

Raziskave vodi na okrog 2,5 m nižjo polico, preko Milan med merjenjem. Foto: Peter Gedei katere se pretaka potok. Pod to polico pa voda v novem skoku pada še okrog 8 m v katere bi lahko voda s ponora odtekala. nižje. Voda z dna odteka v špranjo, ki je Izviri v teh dolinah pa se nahajajo med 700 za človeka v dolžini enega metra žal prete- in 1400 m n. v.   sna. Tri metre nad njo se prav tako odpira v preozki ožini prehod v neznan prostor. Iz Literatura obeh ožin piha, »sondiranje« s kamnom pa je razkrilo le kratko stopnjo. Glede na me­ Dobravec, J., Šiško, M., 2002. Geografska ritve in ocenjeno globino novoodkritih delov lega in opis jezer. V: Visokogorska je­zera v sodimo, da je jama globoka okrog 150 m. vzhodnem delu Julijskih Alp. Ljubljana, Ob tem je zanimivo navesti še podatek, ki Založba ZRC, str. 49–76 ga ponovno navaja Gams v svoji monografiji, da je globina Ponora, v katerega odteka jez- Gams, I., 2003. Kras v Sloveniji v prostoru ernica, 220 m (Gams, 2003: 430). Od kod in času. Ljubljana, Založba ZRC, 516 str. Gamsu ta podatek, ne vemo, saj ni opremljen s citatom. Jager, K., 2002. Brezno da te sezuje! Bilten Jamarskega kluba Železničar, 22, str. Skozi celotno jamo je bilo vsaj v ožjih de- 86–89 lih v vseh petih akcijah čutiti dokaj močan zračni tok iz jame. Zimske meteorološke raz- Jurkovšek, B., 1987. Osnovna geološka mere v jami nam niso znane, saj se k jami karta SFRJ. Tolmač listov Beljak in Ponteba. v hladni polovici leta zaenkrat še nismo Beograd, Zvezni geološki zavod, 58 str. podali. V jami močno prevladuje vertikalna smer nad horizontalno. Še najdalje jama v horizontalni smeri seže prav v vhodnem, 14 m dolgem rovu. Brezna, ki si sledijo, so tako rekoč eno pod drugim. Iz tega lahko sklepamo, da so strukturne značilnosti kamnine vodi omogočile precej neoviran odtok v smeri najmanjšega upora. Namigi, da Zgornje in Srednje Kriško jezero med se- boj vodno komunicirata (o tem hipotetizira- ta tudi Dobravec in Šiško (2002)), s pro- dorom do globine 150 m še ne more biti ovrženo. Srednje Kriško jezero se namreč nahaja na nadmorski višini 1939 m n. v., kar je okrog 70 višinskih metrov nižje od najnižje dosežene točke v jami. Jezernica z zanesljivostjo odteka le v Pogačnikov dom, kamor je napeljana vodovodna cev. Podatkov o vodnih sledenjih in rezultatih, ki namigujejo na povezavo z dolino Krnice, pa avtor zaenkrat ni mogel preveriti. Okrog Kriških podov so razmeščene še tri doline, 29

Raziskave Snežniške jame Suzana Basarič S pojmom Snežniški gozdovi so oprede- obiskovanje neznanih in bolj odmaknjenih ljeni gozdovi Snežniško-Javorniškega lokacij. Tako sva se v letu 2006 z Milanom masiva in jih omejujejo: državna meja s podala v iskanje novih jam na območju Sne- Hrvaško, sistem kraških polj (Babno polje, žnika. Loška dolina, Cerkniško jezero), avtocesta Ljubljana–Koper in Pivška dolina. V gozd nisva šla kar na slepo, ampak po navodilih kolega Mateja Reščiča, saj Snežniške gozdove in posledično snežni- me je obvestil o zanimivih breznih, ki jih ške jame spoznavam zadnja tri leta precej je srečal na terenu. Nad Pivško dolino sva intenzivno, saj znotraj teh gozdov (pa tudi šla dvakrat. Enkrat pod Dedno goro, kjer širše) opravljam svoj gozdarski poklic. Med sva pogledala v brezno Dedna gora 1 (ka- delom kdaj pa kdaj najdem kakšno luknjo, tastrska številka 9018), ki v dolžino meri ki ji ni videti dna. Vanjo seveda najprej vr- 76 metrov in je globoko 47 metrov. Nahaja žem kamen, da vsaj slišim, kako je »videti« se v zanimivem območju, kamor bo treba še spodaj. Če se sliši dobro in v kolikor zadeva kdaj pogledati. Naslednji obisk sva opravila ni že označena na zemljevidu, si zabeležim malo bolj proti jugovzhodu; tam sva šla po- lokacijo. Potem kličem Milana Ferrana, ki v gledat, kakšna je Gozdarska jama (kat. št. Katastru jam preveri ažurno stanje. In če je 9016), ki je Mateja najbolj prevzela. In res rezultat ugoden (beri: jama ni registrirana), sva imela kaj videti. Brezno z dokaj veli- gremo pogledat, kako reč izgleda. Na ob- kim vhodom, ki se je spodaj razširilo v ve- močju snežniških gozdov delajo tudi drugi liko dvorano, nama je postreglo z ledom v gozdarji. In če je med njimi kakšen, ki je vročem avgustovskem dnevu! Izmerila sva vsaj malo tudi čez kamen (in ne samo čez globino 51 metrov ter skupno dolžino jame les), naredi na terenu isto kot jaz in me o 110 metrov. Tisti dan se je zgodilo, da sva tem obvesti. Tako nastajajo nove snežniške sredi divjine, kjer redko koga srečaš, čisto jame. po naključju naletela na gozdnega delavca, ki je s traktorjem iz gozda vlačil les. Ko sva Do sedaj je bilo v Snežniških gozdovih mu razložila, kaj počneva, nama je hitro registriranih okoli 400 jam. Močno prevla- povedal, da tudi on ve za globoko luknjo dujejo brezna, ki jih je tukaj dobrih 80 %, v bližini, ki bi jo z lahkoto našel. In tako preostalo petino podzemnih naravnih vre- sva šla pogledat še v Štajnrajhovo jamo dnot pa si delijo jame in spodmoli. Zani- (kat. št. 9017) ter tam namerila 42 metrov mivost tega konca je dokaj veliko število dolžine pri skupni globini 36 metrov. Na jam in brezen, ki imajo stalno ali občasno drugi strani snežniškega masiva sem ne- prisoten sneg ali led. Takšnih je 59 objektov, kaj malega zanimivega našla tudi jaz – tja kar predstavlja 15 % vseh registriranih jam sva šla le enkrat. Ogledala sva si odprtino, na območju. ki se je pojavila pri gradnji traktorske vla- ke. Poimenovala sva jo Štiri net (kat. št. In kakšne so moje izkušnje s snežniškimi 9021), ker sva v notranjosti poleg drugih jamami? Prva izkušnja je prinesla lekcijo, ki živali videla kar štiri netopirje. In to v dokaj se glasi »nikoli se ne spuščaj v brezno, ki je majhni jami, dolgi 46 metrov in globoki le blizu ceste«. To brezno je bilo znano tako 20 metrov. jamarjem kot tudi domačinom – posledično je bilo polno smeti in me je preusmerilo v 30

Raziskave V Gozdarski jami. Foto: Milan Ferran Pa kaj je tako zanimivega na tem koncu? To pa niso vse jame, ki sva jih izmerila. Kaj pravzaprav iščem? Teren je ponekod zares divji. Že od zunaj daje vtis, da je Pod Dedno goro sva izmerila najino najglo- njegova notranjost razgibana, da marsikaj blje brezno ter ga zaradi mnoštva stonog po- skriva in če pozorno opazuješ, te kar kliče, imenovala Tisočnoga. Registracija te jame še da si ga greš bolj natančno ogledat. sledi, enako velja za najino najmanjšo jamo, Verjamem, da vse jame tukaj niso nav- sosedo jame Štiri net, ki se imenuje Žažaba. pične, da se bo slej ko prej našla tudi ka- Od dosedanje statistike snežniških jam ne kšna vodoravna. In zanimivo je iskati ta- odstopava, saj so vse nove jame brezna, od kšno jamo, njen vhod, poskušati priti do tega je v enem celo stalno prisoten led. rova skozi kakšno brezno ali stranski vho- dek. Morda bom kdaj kaj našla, morda pa Načrti za prihodnost? Slabo kaže – za ne. To sploh ni bistveno, saj je pravi užitek snežniške jame namreč. Matej, ki je pri iskati in spoznavati. odkrivanju novih snežniških jam pokazal Mogoče vam jo pa vsem skupaj zago- največ interesa, je odšel delat na sežansko dem, kot jo je zagodel moj kolega Putik, območje. Jaz sem v letu 2007 delala malo na ko je odkril Lippertovo jamo, s katero ja- snežniški strani Babnega polja, malo pa na marjem kravžlja speleoživce že več kot sto drugi in za leto 2008 kaže, da bo terensko let. He he he!   še bolj stran. Snežniških jam torej najbrž ne bo, morda se najde kakšna sežanska, prav gotovo bo pa padla kakšna babnopoljska ali dve ali tri ali ... 31



Raziskave Jankarjeva Plesa Milan Ferran K onec leta 2005 sem gazil globok sneg Že kmalu v januarju sem se tudi lotil od- zahodno od Miznega dola, severoza- kopavanja, čeprav je bil težak dostop zaradi hodno od Zaplane. Snega je bilo več kot visokega snega. Vhod je bil zatrpan le z ze- 1 m in bi bil morebiten dihalnik viden že mljo, zato sem hitro napredoval. Na koncu od daleč. Pa se ni pokazalo nič takega. Pod mi je priskočil na pomoč še Marko Rode. eno previsno skalo se je kazala možnost za Zaradi pozne ure sva odnehala. Drugi dan vhod v jamo. Ker pa temperatura ni bila pa sva spet ponovila in po nekaj urah sem posebej nizka, sem se tja odpravil v prvem že vstopil v jamo. Tisti dan le 5 m daleč in hladnejšem dnevu. Listje globoko v ožini je 3 m globoko. Spodaj je bil prostor 2 × 1 m privzdigovalo, začutil sem tudi topel zrak. z nekaj manjšimi špranjami. Od kod vleče, To pa bo za odkopat. nisem mogel jasno določiti. V širšem delu Jankarjeve Plese. Foto: Milan Ferran V naslednji akciji sva se kopanja lotila z Ljubom Golobom. Na –3 m sva odkopala 1 m globoko in še razbila kakšen krušljiv dolomitni kamen. Kazalo se je nadaljevanje trikotne oblike. Po treh urah sva bila skozi. Ni šlo prav daleč. Rov je bil ozek in poln rogljev in skal- nih nožev. To sva zlahka klatila. Po 15 m pa se je še bolj zožilo. Po večurnem širjenju, ko sva se že hotela vrniti, sem se jaz splazil skozi ožino. Tudi skozi naslednji dve ožini je šlo za las. Razširitve pa nikjer. Z nogami naprej sem se prebijal skozi naslednjo ožino in ko sem lahko dvignil glavo, sem sedel na robu 10-metrskega brezna. Vr- nil sem se do Ljuba po reflektor in hitro nazaj do brezna. Z desne strani se nadaljuje meander, ki se kmalu razširi v 4-metrsko stopnjo. Ko sem si dobro ogledal oprimke, sem se tudi spustil do prve sto- pnje. Naprej do dna brezna je šlo zlahka. Širina brezna je 4 m in 7 m dolžine. Nadaljevanje je ostro desno, v rovu premera 1 m v smeri 140°. Tu se še čuti zmeren prepih v smeri proti izhodu. Rov se po 15 33

Raziskave V podorni dvorani. Foto: Milan Ferran Ni jih bilo več veliko. Jama je zarezana v m prevesi v meander višine do 8 m in je smeri 140° in se postopno spušča do globi- na posameznih mestih komaj prehoden. S ne 46 m, kjer je tudi podorna dvorana. Pri prebojem sem poizkusil na več mestih. Na zadnji raziskavi so se vsi odcepi slepo kon- koncu mi je uspelo tik pod vrhom. Stene so čali. Najdaljši krak zadnjega raziskovanja je zelo gladke in spolzke, vleklo je v nepreho- iz podorne dvorane v smeri 140°, navzgor dno ožino. Ko se meander razširi in zniža, pod kotom 35°. je nadaljevanje znosnejše. Meander se po- Ostalo je še za izmeriti jamo, kar sva stopno širi tja do 3 m in pojavijo se podorni opravila s Suzano Basarič čez en mesec. bloki. Končno se odpre dvorana 20 × 5 m Na začetku ožine v meandru naju je pre- in višine 15 m z velikimi podornimi bloki na senetil napis na skali. Pozneje sva izvedela, tleh. Tu sem tudi obrnil. Nazaj grede sem da sta to bila dva obiskovalca iz bližnjega še enkrat zgrešil pot. Ne vem, kako dolgo vikenda. Namerila sva 266 m dolžine in so trajale raziskave, ampak Ljubo me je pri- 45 m globine. čakal ves besen. Možno nadaljevanje je le v podorni dvo- rani med velikimi skalnimi bloki. Potoček pa Kmalu sva se v jamo podala z Davidom ponikne veliko prej, preden doseže končno Rozmanom. Curljalo je z vseh koncev. Pre- dvorano. V jamo nisem več hodil, sem pa bil tok na dnu meandra je bil nekaj l/s. Tudi nekajkrat na vhodu in spremljal prepih. Pre- prepih je bil močnejši kot običajno. Vhodne pih v jamo se pojavi šele pri visokih zunanjih dele sva malo razširila in v težko prehodnih temperaturah, čez 25 °C.  delih meandra sva zabila nekaj klamf. Jamo sva še pofotkala in raziskala še ostale rove. 34

Raziskave Iskanje podzemnih vodnih tokov med Cerknico in Bistro Jernej Petrovčič D o sedaj še ni znane vodne jame med razpoke so bili naporni, saj je bilo treba ves Cerkniškim poljem in izviri pri Bistri, material spraviti na površje. Po 30 m dolžine po kateri bi se pretakala voda iz cerkniške- in 15 m globine smo naleteli pravokotno na ga polja. Že pred nekaj leti jo je poskušala razpoko (lezika). Visoka je bila 6 m in dolga najti starejša generacija borovniških jamar- 20 m. Na srečo je bila prehodna. Na koncu jev: Tone Palčič, Jože Pristavec - Joc, Peter nas je čakalo brezno, ki pa je bilo preozko Japelj - Pero ... Te sreče niso imeli, je pa zna- za naše dimenzije. V nekaj akcijah sva se no kakšno globoko brezno npr. Matižljevo s Perom prebila skoraj 15 m v globino. Še brezno, ki meri 105 m v globino, in Brezno vedno sva čepela v isti razpoki, le da se je pri Rjavem kamnu, ki je znano kot najgloblje bilo treba prebijati v nasprotno smer kot v v tej liniji. gornji etaži. Delo v tem delu je bilo težav- no, saj nama je jesensko vreme zunaj malo Pred deset leti sta se raziskave brezen v nagajalo, kar pomeni, da vsa voda, ki pade tej liniji bolj sistematsko lotila Pristavec in Ja- na površju, odteka skozi razpoke, v kakršni pelj. V samem pobočju nad bistriškimi izviri sva bila. Skale, ki so nama bile v napoto, pa ni bilo znanih zelo močnih dihalnikov. Pred sva odlagala v razpoko, v katero se je uspel štirimi leti sta odprla zelo močen dihalnik in zbasati Pero. Sreča, da ga je kar nekaj manj prišla skozi brezno v precej veliko dvorano kot mene. Ko nama je že skoraj zmanjkalo dimenzij 30 × 20 m, ki precej verjetno sodi prostora za skale, se je pod nama ponovno med stare vodne rove. Dvorana se nahaja pojavilo brezno. Po dveh metrih širjenja sva okoli 30 m pod površjem. V sami okolici je padla v manjši prostor. Tu je bila globina oko- veliko manjših udornic, tako da so povezave li 40 m, prepih pa je bil še vedno močan. v kakšen močnejši vodni sistem prekinjene. Pred nama se je pojavilo brezno, še vedno Jama se imenuje Plenkača. v isti razpoki, kamen pa je padel vsaj 15–20 m v globino. Nadmorska višina tam je bila Kakšno leto zatem je Peter Japelj - Pero že pod 320 m. med pregledovanjem terena našel več dihal- nikov v skalnem useku ob železniški progi Podala sva se v brezno ob razpoki. Najprej nad izviri Bistre. Značilno zanje je, da ima- je bilo malo strahu, saj vhod ni bil preveč jo poleti močan prepih iz jame, pozimi pa širok. Kasneje pa so se pojavile kar prave močno piha v jamo. Verjetno gre za spodnji dimenzije, tako da vrvi sploh nisva potrebo- vhod neke jame. vala. Stene v razpoki so bile narebrene in jo je bilo moč prosto preplezati. Na 315 m nad- Jama Bistra morske višine sva morala opraviti še z enim neprehodnim breznom. Spodaj se je pojavila Pred tremi leti smo se Japelj, Pristavec in »dvoranica« dimenzij 5 × 2 m. Do zdaj je jaz odločili, da odpremo enega od dihalni- bil to največji prostor v jami. Po stenah se je kov. Vhod se nahaja na 380 m, izviri pa so pojavila rdeča ilovica, kar naj bi pomenilo, na 294 m n. v. Kamnina je dolomit, kakšnih da sva v nekem prelomu. Opaziti je bilo celo 50 m od vhoda, v smeri pobočja navzgor, pa nekaj znakov, kot so zračni baloni v stenah, se pojavi apnenec. Dihalnik je bila luknja pre- mera 5 cm. Prvi metri prekopavanja preozke 35

Raziskave morda se je nekoč tu pojavila voda, saj do To pomeni, da pod njo poteka vodna jama. nivoja izvirov ni manjkalo 20 m. Pogoji so bili Da je dolina še v fazi delovanja, pa vidimo še bistveno težji, saj sva potrebovala za dvig po navpični steni. Voda odnaša material in na površje že dobro uro prostega plezanja z s tem spodkopava dno. delovno opremo. Delo, ki sva ga opravljala, da se prebijeva čim nižje, pa nikoli ni trajalo Ni minil teden, ko se je Pero odpravil sle- manj kot šest ur. Motivacija ni upadla. Za dit vodnemu toku po površini z bajaličarsko nama pa je bilo že 60 akcij. Po nekaj mese- metodo. Po približno 500 m ovinkarjenja po cih sva prebila še preozko brezno 2 × 5 m v raznih vrtačah se je znašel v čudni dolini globino in dosegla maksimalno globino 301 z močno zračnim dnom. Tisti trenutek me m n. v., kar je pomenilo 7 m nad izviri. Na ni bilo tam, zato me je poklical in v eni uri tem mestu se je razpoka zaprla in tudi skala sva že skupaj ugotavljala, kaj se tam dogaja. je imela čisto drug videz. Govorice nekaterih, Dno doline je bilo 10 × 15 m in 6 m globok da gredo te navpične razpoke ali lezike pod ugrez, ki je neprestano požiral padlo dežev- barje, bi v tem primeru zanikal. Kaj sedaj, nico. Na najnižji točki pa je bila majhna od- navzdol ne gre. Opazovala sva prepih, saj so prtina, zadelana z naplavinami, skozi katere bile razmere zunaj ugodne, nekje med 20 in je uhajal mrzel zrak. Zunaj so bile povsem 25 °C. Zrak se je gibal proti nama po razpoki, julijske temperature, tako da se je dalo na ki je bila s 30 cm preozka za nadaljevanje v odprtini ohladiti tudi kakšno pivo. Na karti vodoravni smeri. Nadaljevala sva 2 m nad 1:5000 sva ugotovila, da je dno doline celo dnom in se prebila še kakšnih 10 m v dolžino. 15 m nižje od Cerkniškega polja, tako da sva Stene so bile popolnoma ilovnate. V 85. akciji se odločila za prvo akcijo v soboto, 21. julija. sva za ne vem koliko časa ustavila delo in Pridružil se nama je še Žan. Tričlanska ekipa še vedno upala, da se bova pripravila nada- je pri »kopaških« akcijah prava redkost. Ko- ljevati. Nekaj je zadaj, a ne vem, kaj. Koliko panje je potekalo izredno hitro, saj so bile časa bo še trajalo, preden se bo odprla jama? ovire samo naplavine lesa. Po enem metru Morda bi poskušala še kje drugje. v globino pa se je začel pojavljati podor, kar je bilo povsem pričakovano. Neprestano je Jama v Pušči po skalah polzela voda, kot da je nekakšen požiralnik. Med podornim materialom je bilo Pred nekaj meseci smo Janez Kanoni - veliko zraka, kar pomeni, da ni povsem zbit Žan, Pero in jaz na Lanskem vrhu, točneje in je bilo napredovanje zelo hitro. Medtem za severnimi ponori na Planinskem polju, od- ko sva se Pero in jaz ukvarjala s prodiranjem kopavali dihajoče brezno. Ni minilo nekaj ur v jamo, je Žan poskerbel za ogenj in klobase in Žan se odpravi s Francetom Šušteršičem na žaru. merit neko novo jamo v Pušči blizu Bezuljaka nad Cerknico. Kasneje se jima pridruživa še Po dveh delovnih akcijah smo se prebili 6 s Perom. Jama, ki sta jo merila, je bila odpr- m v globino, pod strop jame. Ob eni strani to pobočje, na dnu pa 10 m dolg vodoravni je bila stena in ostanek stropa nad glavo. rov, ki se je končal z breznom na površju. Z drugih strani pa smo bili še vedno ujeti Profesor France nam je še povedal, de se v podornem skalovju in blatu. Pod nami je mora tu nekje po podzemlju gibati voda iz bila zasuta jama, ampak še nihče ne ve, kako Cerkniškega polja, ki ima izvire pri Bistri in globoko. Glede na zunanji ugrez, prepih in Vrhniki. To področje je celo nižje od Cerkni- jamsko steno, po izkušnjah sodeč, ne bi sme- škega polja (553 m n. v.). Nedaleč stan nam lo biti daleč. je pokazal udorno dolino, ki je še aktivna. Na naslednji akciji smo s cevmi in spoj- kami za odre učvrstili podor do globine 6 36

Raziskave V jami Bistra. Foto: Jože Pristavec - Joc kopala tisto razpoko nad Bistro, da bi ne- kje višje dobili kakšen dober dihalnik, ki bi m, ker je bilo precej nevarno, da bi prišlo omogočal lažji dostop do tekoče Ljubljanice do rušenja, saj je podor mlajšega nastanka. globoko v podzemlju. Ob tem razmišljanju je Za podporno orodje, ki sta ga priskrbela, se minilo nekaj minut in pripeljala sta se Pero zahvaljujemo Maretu Ogriču in Metodu Di in Aleš. Skupaj smo se odpeljali do brezna. Batisti. Nadaljevali bomo v sušnem obdobju, Nahaja se v vrtači tik pod pobočjem Velikega saj v jami nenehno tečejo potočki. Lipovca nad Bistro. Kakih 100 m južno leži udorna dolina. V dolomitni kamnini severno Aleševa jama pod Lipovcem od vhoda v brezno pa se še pojavijo apnenča- ste skale. Vhod v brezno je naravna odprtina V poletnih dveh mesecih smo bolj malo 1 × 0,5 m, ki se po treh metrih ob leziki jamarili in ko se je avgust bližal koncu, me prevesi v brezno. pokliče Pero in pravi, da mu je pravkar Aleš pokazal neko brezno, v katerega pada ka- Kot prva stvar me je zanimala globina. men vsaj 30 m, iz njega pa je čutiti prepih. Ob prvem pripovedovanju mi je Pero rekel, Komaj sem čakal na tisti ponedeljek, ko sva da je vsaj 30 m. V bližini sem pobral nekaj rekla, da obiščeva brezno. Bil je 28. avgust, kamenja in ga v presledkih metal v brezno. temperature pa so bile še za silo ugodne za Pero je imel prav. Tudi prepih je bilo dobro prepihe, da bi lahko uganil, kaj se dogaja čutiti. Občutek sem imel, da je prihajalo do v podzemlju. Najprej mi je prišlo na misel: izmenjavanja, enkrat je pihalo iz brezna, »Morda je to brezno, ki nas bo pripeljalo do Ljubljanice«. Vedno sem si želel, ko sva 37

Raziskave nato pa spet vanj. Le kaj bi to bilo. S Perom zava in se podava v rovček, poln kapnikov. sva se kljub pozni popoldanski uri odločila, Zadaj je bilo črno, pod nama pa se je brezno da se spustiva v globino. Ko sva se opremila, spuščalo v manjših stopnjah. Imela sva še je ves navdušen pridrvel še Žan in prinesel 30 m vrvi. Opremila sva še eno brezno in 60 m vrvi. Ura je sedem zvečer. V brezno stopila v srednje veliko dvorano 15 × 8 m. spustimo Žanovo vrv. Odpravim se prvi in Po tleh je bilo polno velikih skalnih blokov. opremim brezno z dvemi vmesnimi sidrišči. Na eni strani je bila sigova kopa, nad njo Med spuščanjem proti tlem sem imel obču- visok kamin, na koncu dvorane pa se je tek, da bo vrv prekratka. Kot že neštetokrat, odpiralo brezno. Vsa nabita z adrenalinom sem imel v taki situaciji spet srečo. Preden sva odhitela na površje, da sporočiva Alešu sem stopil na tla, sem podrl vozel na koncu in Žanu ... vrvi, da mi je to uspelo. Dimenzije brezna V soboto smo nadaljevali z raziskovanjem. so 3 × 2 m, globina pa 54 m. Skril sem se S Perom sva se spustila v še neznano brezno, pod skalno lusko in počakal še Pera. Med globoko 2 × 10 m, ki se je zaključilo na glo- čakanjem sem gledal okoli sebe, da bi videl, bini 100 m. Med vračanjem iz jame sva po- kje se jama nadaljuje. Za večjo skalo sem za- novno pregledala dvorano in v podoru našla gledal luknjo, iz katere je bilo čutiti prepih. nadaljevanje. Uspelo se nama je prebiti še Ob prihodu Pera sva pot nadaljevala. Zadaj 5 m v globino, ki znaša –120 m. Nadaljevanje za ožino naju je pričakalo majhno jezerce. sledi, s tehničnim posegom v neprehodno Levo in desno je bilo vse zaprto. Pogledam ožino, ki zagotovo obeta, saj je ožina dobro navzgor in zagledam rovček. Malo pople- zračna.  Nova globina Jame pri gnezdu: –145 m Gorazd Grmek Z adnja tri leta raziskav v jami so potekala pomanjkanja časa oziroma zasedenosti med v zelo počasnem tempu. V jamo smo se vikendi tega nismo realizirali. Grušč smo samo v povprečju odpravljali le enkrat na mesec. nagrmadili nad delovišče. Spodaj smo očistili Vmes sem jamo obiskoval tudi sam, ampak do žive skale in nadaljevali s širjenjem. od tega ni bilo velikega efekta. Preselil sem največ pol kubika materiala 15 m višje, kar V začetku je poka potekala pod kotom 30° pa se ob veliki količini, ki je na dnu, ne pozna navzdol. Delo se je zdelo vse manj perspek- skoraj nič. V akcijah sta z menoj sodelovala tivno. Zaradi velike količine grušča, ki se je Miha Celarc in Mirela Čehić. nabiral v delovni coni in se je zavlekel v vse razpoke, smo izgubili prepih. Čistili in širili Leta 2003 smo prišli do ožine na globini smo naprej po poki. V eni izmed akcij smo –134 m. Poka, iz katere se je zaznal prepih, ugotovili, da se poka konča s steno. Bili smo je bila široka od 5 do 10 cm. Lotili smo se razočarani zaradi napačne smeri kopanja. širjenja te ožine, a so dela zelo počasi napredo- vala. Odmetavali smo velike skale, grušč pa je V jami nismo bili več mesecev. Ko pa ostajal. Poskusil sem organizirati veliko akcijo, smo se vrnili, nas je čakalo presenečenje. v kateri bi grušč preložili 15 m višje. Zaradi Prepih se je znova pojavil. Tam, kjer se je poka končala, se je posul grušč in pokazalo 38

Raziskave namestil vrv. Malo je bilo tvegano, če bi se brezno zvonasto razširilo, vendar se to ni zgodilo. Brezno se malo razširi, vendar ni nevarnosti za padec. Vodi 9 m nižje in se konča z manjšo dvoranico 1,5 × 3 m, ki je zasuta z gruščem. Zgodilo se je ravno to, česar sem se najbolj bal. Ves grušč se je pri širjenju preselil na dno zadnjega brezna. Miha je želel pregledati, kaj se nahaja pod gru- ščem. Skopal je več kot meter globoko luknjo, vendar ni prišel do trde podla- ge. Sedaj moramo prestaviti več kot 5 kubikov grušča 23 m višje, in to skozi nekaj ožin. Do tedaj bo napredovanje ne- mogoče. Osebno še nisem uspel priti na novo globino, ker luska še vedno zapira prevelik del brezna. Sam sem bil kasneje vsaj trikrat pri luski, a nisem uspel raz- širiti ožine. Uspelo mi je edino to, da sem izgubil špico za širjenje. Lega luske je tako nerodna, da ni prostora za delo enega samega človeka. V Jami pri gnezdu sem bil 187-krat. V to štejem tudi ogledne akcije, v katerih Največ težav predstavlja transport grušča v višje ležeče se ni nič delalo. Na zadnji akciji, ko sem prostore. Foto: Peter Gedei bil sam v jami, se mi je zgodila manjša se je majhno brezence globine dveh metrov. nesreča. Kjer se Rov odpisanih prevesi v Takoj smo se lotili širjenja. Napredovanje je brezno, je ožina, skozi katero se po navadi bilo počasno, saj je vhod zapirala zelo kom- zbašem z veliko težavo. S popkovino sem bil paktna skala. Zaradi odhoda na Islandijo je vpet na napačno vrv, podlaga pa je bila pre- ekipo zapustila Mirela, tako da se je delo še cej spolzka. Pri vpenjanju desonderja mi je upočasnilo. spodrsnilo in spolzel sem skozi ožino. Pristal V več akcijah širjenja sva z Miho prišla sem 6 m nižje, zagozden med stene. Na srečo skozi prvi del ožine. Spodaj je manjša dvora- sem jo odnesel le z modricami in sem lahko nica širine 60 cm in dolžine 3 m. Stranski rov prišel iz jame brez pomoči. Sem se pa naučil sva pregledala in ker nisva ugotovila možne- lekcijo. Ne hodi sam po jamah, saj ob nesreči ga nadaljevanja, sva ga zasula z materialom, pomoči ne dočakaš prav kmalu. Padec se je ki se je nabiral od kopanja. Brezno se nada- zgodil pribižno ob 17. uri. Pogrešali bi me ljuje spiralasto navpično navzdol in ga zapira šele zjutraj po sedmi uri. Preden bi steklo skalna luska. Uspela sva odstraniti zaporo, reševanje, bi bilo lahko že prepozno. pri čemer sva bila le delno uspešna. Odprtina Upam da se bo sedaj, ko se je Mirela vr- je prehodna le za zelo suhega človeka brez nila iz tujine, število akcij zopet povzpelo na opreme. Ker ni bilo izbire, je šel v nove dele vsaj nekaj na mesec, sicer bo spet trajalo pet jame le Miha. Zabil sem svedrovec v strop in let pred novimi nadaljevanji.  39

Raziskave Kras ob južnemu robu Ljubljanskega barja Aleš Lajovic J amarji, združeni v tedanji Jamarski povsem porasel z gozdom. Kjer je na površju sekciji Planinskega društva Železničar dolomit (le zelo redko je kaj drugega, npr. iz Ljubljane, smo že kaj kmalu po ustanovitvi permski peščenjaki v okolici Ustja), so tako začeli raziskovati po bližnji in daljni ljubljan- kot drugod po naši domovini travniki in sem ski okolici, tako tudi v okolici Podpeči oziro- ter tja še kaka njivica. ma Jezera pod Krimom. Prvi impulz je dal Janez Rogelj iz Preserja sredi šestdesetih let, Rakitna je vasica, zleknjena v udobni ko- potem se nam je pridružil Anton Jenc - Žila, tlinici na nadmorski višini okoli 780 metrov pa dr. Janez Holc - Hac skupaj s Silvom Sve- južno od krimskega masiva. Večje naselje v tetom in Janezom Kraljičem, ki mu je precej kotlinici so še Novaki in množica vikendov kasneje sledil njegov brat Peter in še kdo, ki v okolici umetnega jezera. Vodovje iz bližnje je med nami vztrajal samo krajši čas. okolice se steka v manjši potok, ki je nekoč gnal mlin in teče proti severu, kjer ponika Nekaj podobnega se je dogajalo v Borov- pod cesto proti Kamniku (pod Krimom, se- nici, le nekoliko kasneje. V tistih časih sta veda). V bližini ponikata tudi potočka izpod bila zlasti agilna Jože Pristavec - Joc in Peter Novakov. Japelj - Pero. Borovniški jamarji so kasneje ustanovili svoje jamarsko društvo, ki deluje Vzhodno od Rakitne se kmalu globoko še danes pod bolj ali manj modrim vodstvom vreže dolina Tracaha, zahodnega pritoka Toneta Palčiča, alpinista in jamarja. Fantje so Zale, ki jo doseže pod Ustjem, kmalu nato pa bili domačini in so tako svoje domače kraje se skupaj zlijeta z Iško pri Vrbici. Sledi bolj ali poznali dokaj dobro (kljub temu smo se kdaj manj prehodna soteska Iškega Vintgarja, ki tudi izgubili) in seveda imeli tudi dostop do deli masiv Krima od masiva Mokreca. Na Iški informacij, ki jih mi, ljubljanske srajce, ne bi Vintgar ima zlasti lepe spomine naš član Robi dobili nikoli. In tako smo dodobra prekriža- (dr. Robert Šajn), ki si je tu zlomil nogo pri rili prostranstva pod Krimom. poskakovanju s skale na skalo. Nad sotesko je obsežna terasa, ki se vleče zahodno nad Številne zapisnike je sredi devetdesetih Vintgarjem od Gornjega Iga do Ustja. Sama let prispeval Kuki (dr. Miha Brenčič). Njego- soteska se začne polagoma širiti šele pred vi starši so namreč v Tomišlju zgradili hišo, Iško vasjo, Iška pa začne tu izgubljati vodo Kuki pa je tam nekaj časa stanoval in obe- in zatekati v obširen vršaj (pri Brestu je vo- nem raziskoval bližnji kras. darna, ki napaja tudi del Ljubljane). Ponov- no se voda pojavi na stiku vršaja z Barjem, Članek obravnava zlasti jame in kraške pretežno v izvirih Retje severno od Iške Loke pojave v kareju Ig–Podpeč–Borovnica–Raki- oz. Matene. Če Ljubljančani ne popijemo vse tna–Ig s površino okoli 80 kvadratnih kilome- vode, Iška površinsko doseže Ljubljanico po trov. Center kareja je s speleološkega stališča umetnem kanalu severno od Tomišlja, sicer vasica Jezero pri Podpeči z bližnjo okolico. ne. Kakšna je, če sploh je, povezava Iške z Ižico (ta izvira sredi Iga), ki bi bila teoretič- Površje no mogoča glede na geološko sestavo tal in hribovja med Iško vasjo in Igom, ni znano. Teren je dokaj razgiban, večinoma precej skalnat zaradi apnenčaste podlage in skoraj 40

Raziskave Takih primerov raztekanja v več izvirov v Na nekaterih delih je do par metrov višje, na Sloveniji namreč nikakor ni malo. drugih pa nižje. Zahodno od Rakitne je Novaška gora (998 Opisano področje praktično z vseh strani m), sledi manjša zakrasela uravnava, ki se v obkrožajo neprepustne kamnine oziroma na- ozkem pasu vleče proti jugu tja proti Krimski plavine in usedline, tako da imamo tu opra- jami oziroma breznu, potem pa se svet strmo viti tako rekoč z osamelim, v sami Rakitni pa spusti proti Zabočevim oziroma Brezovici pri s kontaktnim krasom. Borovnici (Borovniška sinklinala). Severno od Borovnice imamo zopet vršaj. Tudi tu je Jame vodarna, ki pa napaja pretežno Vrhniko. Najvišja točka obravnavanega področja je Ves ostali kontakt obravnavanega krasa Krim (1107 m). Kljub precejšni zakraselo- od Borovnice preko Podpeči do Iga predsta- sti površja tu v radiju dobrega kilometra ni vlja stik Barja z apnenci, le mestoma z dolo- znanih jam z izjemo ene, pa še ta je ume- miti (Jezero) in posledično njihovimi vršaji. tna – vrh Krima je namreč prevrtan v smeri Nadmorska višina Barja je okoli 290 metrov. vzhod–zahod v globini 45 metrov. Obsežna Obravnavano območje na južnem robu Barja z vrisanimi legami registriranih jam (temne pike). Vir: Interaktivni Atlas Slovenije, založba Mladinska knjiga / Geodetski zavod Slovenije, 1998, in Kataster jam, Jamarska zveza Slovenije, 2007 41

Raziskave podzemeljska gradnja je dediščina rajnke ar- jugovzhodno od vasi in Jama pod cesto nad mije. Ali so pri delih naleteli na kake naravne Dolenjo Brezovico (sinonim Jama nad Po- podzemeljske votline, ni znano. nikvami, kat. št. 2751). Južno od Preserja je omembe vredno kake četrt kvadratnega Na jugovzhodni strani Krima je v bližini kilometra veliko kraško polje, ki je pogosto križišča ceste Rakitna–Gornji Ig in ceste, ki poplavljeno. Dno ima že skoraj na nivoju Bar- vodi prav na vrh Krima, Kamniško bezno ja (293 m) in je navadno suho, le droben (kat. št. 2653), pod serpentino ceste Raki- potoček vijuga po njem. Nekajkrat na leto pa tna–Gornji Ig (v grobem nad partizansko ga obiščejo poplave in voda naraste za nekaj bolnico Krvavico) pa skoraj povsem zasuto metrov. Takrat so nekateri izviri lahko tudi brezno, kar je menda posledica povojnega pod pritiskom in na gladini tedaj nastalega dogajanja. Brezno ni registrirano. Na spo- jezera se pojavijo značilne »gobe«. Severno dnji gozdni cesti, ki vodi do kmetije Benko, od Preserja pa je pod Sv. Jožefom izvir Stro- je prav tako nad omenjeno bolnico manjša jarček, kjer glede na barvanja pritekajo na jama, ki pa ni primerna za registracijo. Na dan vode tudi iz Rakitne in je najmočnejši Gornjem Igu sta znani vodoravni jami Velika površinski izvir na obravnavanem področju. in Mala Pasica (kat. št. 75 / 76). Pod vasjo Tu je črpališče za lokalne vodovode, vendar je še nekaj manjših, neregistriranih jam in je zaradi oporečne vode menda opuščeno. brezen, ki so znane le lastnikom parcel. V Podpeči je pod Sv. Ano znan kamno- Na Rakitni so že omenjeni ponori poto- lom črnega apnenca z belimi litiotidami, ki kov, vendar se nikjer nismo uspeli preriniti je kompakten in se lepo polira. Marsikatera kam globlje – tudi zaradi nanesenega vejevja zgradba v Ljubljani je zgrajena ali pa obložena in druge šare. s tem apnencem, saj je zelo slikovit in deko- rativen. Kamen so tu lomili že Rimljani in ga Zahodno od Rakitne je Krimšček in v oste- po Ljubljanici tovorili v Ljubljano. Zadnja leta nju pod njim trije večji speleološki objekti je kamnolom bolj ali manj opuščen, pač pa v – Ihlovca (kat. št. 512), Jama pri podrtih Podpeči še kuhajo apnenec. Ni znano, da bi jaslicah (kat. št. 7541) in Golobja jama pri lomljenju kamna v katerem od podpeških (kat. št. 753), ki slovi zlasti zaradi čudovi- kamnolomov kdaj naleteli na kako jamo. tega jezerca s kapniki. Pogled nanj poplača ves trud. Sicer pa je jama zaklenjena. Precej Kak kilometer iz Podpeči proti vzhodu visoko nad Brezovico pri Borovnici izvira ve- je vas Jezero, kjer je največja znamenitost čji potok Šumnik, za katerega bi pričakovali, obravnavanega krasa, in sicer je to kar jezero da dobiva vodo iz Rakitne, vendar barvanja (Jezero pri Podpeči, kat. št. 7303), po ka- kažejo drugače. Zaledje Šumnika so očitno terem se vas imenuje in je že bilo podrobno ozka kraška podolja zahodno in južno od predstavljeno v Naših jamah (št. 38, 1996). Novaške gore, visoko nad zatrepno Borov- Leži na severnem koncu podobno velikega niško dolino. In tam prav na koncu je Krim- kraškega polja, kot je tisto pri Preserju, le ska jama (kat. št. 293), ki sama po sebi ni da je to polje precej močvirno. Jezero je sko- kaj zelo posebnega. Brezno v dolomitu pač, raj okroglo s premerom okoli 100 metrov, zelo blizu roba ostenja. Jama je znana zgolj Matej Mihailovski in Tomo Vrhovec pa sta zaradi dogodkov med in po drugi svetovni se v njem potopila 51 metrov globoko in je vojni. tako to jezero najgloblje jezero v Sloveniji. Potok, ki ga napaja, izvira pri mlinu nekaj Od Borovnice proti Kamniku je le sem ter sto metrov jugovzhodno od jezera, voda iz tja kako ne prav globoko brezno. Zanimivej- njega pa odteka podzemno v izvir Pri hruški, še je Brezno na Gornji Brezovici (kat. št. 3205), še ena Krimska jama (kat. št. 2750) 42

Raziskave Spust v Ledeno jamo na Planinci. Foto: Miha Brenčič ki je zopet le nekaj sto metrov oddaljen v Severno od Dul je prav na stiku apnencev smeri proti severozahodu, skoraj že na Barju z Barjem izvir Virje, ki pa nima prav čiste in samo par metrov nad njim. Gladina jezera vode, zato so tu izvrtali 30 metrov globoke je le meter nad nivojem Barja in med letom vrtine in prišli do menda neoporečne vode. niha tudi do šest metrov. Tedaj poplavi spo- Koliko je onesnaženost Virja povezana z iz- dnje dele vasi. Sicer pa je pokrajina tod okoli livanjem gnojnice v Dulah, ni znano. Med prav idilična. Dulami in Virjem je več kar velikih jam, zlasti veliki sta Skednenca (kat. št. 648) in Še ne kilometer vzhodno od Jezera je Brezno pod Velikim vrhom (kat. št. 2090). depresija Dule, ki je prav tako kraško polje Slednja ima na dnu dvorano, ki jo visoke v pravem pomenu besede. Stalnega povr- vode poplavijo in je tako v jami nekaj dni na šinskega toka nima in je po površini precej leto podzemeljsko jezero. Sploh je ta jama manjše kot ostali dve polji. V dnu ima eno morfološko izjemno zanimiva. V njej se po- izvirno jamo, ki pa je bolj špranja in se va- gosto odvijajo naše jamarske šole, pa kaka njo ne da, in eno estavelo (Estavela v vodni vaja naše »civilke« itn., saj nam je ta jama dolini, kat. št. 6433), ki je ravno toliko jame, relativno pri roki, okolica vhoda pa prav sim- da smo jo lahko registrirali. Tudi dno Dul je patična, nagnjena rahlo proti jugu in nadvse le par metrov nad nivojem Barja (292 m). pripravna za martinčkanje. Poplavne vode sežejo tudi tu do šest metrov v višino in prav zanimivo je gledati stoletne Sicer pa je okoli Jezera, poleg že omenje- smreke, ki se po nekaj dni na leto namakajo nih, še nenavadno veliko jam in brezen. Po v tem malo znanem jezeru, ki pa je navadno volumnu (okoli 15 000 m3) izstopa Ledena precej kalno. jama na Planinci (nad Jezerom, kat. št. 77) 43

Raziskave z dobrimi dvesto metri poligona in 75 metri Sklep globine. Kot že ime pove, se v njej rad zadr- žuje led, čeprav ga je zadnja leta vse manj Ob južnem robu Ljubljanskega barja je in manj. Kaj je pripeljalo do nastanka tako zanimiv, malo znan kraški svet, ki je od velikega podzemeljskega prostora relativno ostalih kraških področij ločen s kamnina- visoko nad Barjem, ni jasno, še zlasti ker je mi, ki niso podvržene zakrasevanju – tako nekoliko više in ne prav daleč Kevderc na rekoč gre za osameli kras. Naš opis ne bi bil Planinci (kat. št. 525). Ta jama je skoraj pov- popoln, če ne bi omenili relativno ozkega sem vodoravna in ima celo nekaj kapniškega zakraselega pasu na drugi, vzhodni strani okrasja, kolikor ga je pač še ostalo. Prese- Iškega Vintgarja, ki se vleče od Iga preko netljiva je kar velika dvorana v Breznu pod Mokreca do Krvave peči in je s Krimskim Koblakom (kakih 6000 m3, kat. št. 2088) in krasom, preden ju je razdvojila Iška, tvoril morfologija Krkonovih jam (kat. št. 2300). celoto. Tam je po globini pred drugo svetov- Slednje smo iskali leta in leta, tako da smo no vojno izstopalo 80 metrov globoko Po- na koncu že resno dvomili, če sploh obsta- tokarjevo brezno (kat. št. 216) nad Igom. jajo. Prav nič majhen vhod se v enakomerno Danes je globoko samo še 10 m. Po volumnu naklonjenem pobočju prav lahko zgreši. Naj- izstopa Skednenca (kat. št. 353) v bližini globlja znana jama na obravnavanem podro- Škrilja. Do nedavna je izstopala tudi zaradi čju je Špelinovo brezno (sinonim Peršinovo količine smeti in starih avtomobilov, saj ima brezno, kat. št. 2618), globoko 65 metrov. vhod zelo blizu ceste. Zanimiva je bolj ali Vhod je bil nekoč založen in se je dalo preri- manj vodoravna jama Jama pri Riži (kat. št. niti v jamo le s težavo, danes pa ima premer 358) pod nekdanjo žicnico od Logarnice do kak meter. Brezno se stopnjasto spušča do Stare žage. In tam okoli Mokreca in Krvave dna, po katerem teče droben potoček, in je peči je še nekaj kar globokih brezen z vsebi- v celoti kar lepo zasigano. Omembe vredna no, povezano z drugo svetovno vojno. Prav je še Podrigelčna jama (še ni registrirana), okoli Logarnice pa je tak svet, da bi na njem v kateri so se med drugo vojno zadrževali prav lahko prihajalo do občasnih poplav – in partizani (podobno kot tudi v Krimski jami to bi lahko bilo prav tisto jezero, ki ga na nad Gornjo Brezovico) in Brezno na Lipov- gori Mokrec omenja Valvasor. Poplavni svet, cah (v Atlasu Slovenije označena kot Ledena ki se sem ter tja spremeni v jezero, je tudi jama – napačno seveda, kat. št. 524). Neko- zahodno od Škrilja liko nenavadna je morfologija Brezna dveh Površina Krimskega in Mokrškega krasa Janezov (kat. št. 3902). Vhod v brezno leži ob gozdni cesti in je nadvse pripraven kot skupaj bi tako bila okoli sto kvadratnih ki- odlagališče smeti in kadavrov. Tako smo ne- lometrov z manj kot enim znanim speleo- koč pristali prav v drobovju ene od crknjenih loškim objektom v povprečju na kvadratni krav tam doli. Iz vhodne dvorane se jama kilometer (znanih je 98 speleoloških objek- nadaljuje bolj ali manj vodoravno oziroma tov s povprečno dolžino poligona 33 m in se rahlo vzpenja, na njeno morfologijo pa povprečno globino 20 m). Presenetljivo ve- je v tem delu močno vplivala tektonika. In, lika pa je gostota jam, v nekaterih primerih kot je že bilo omenjeno, je tod okoli še več pa tudi velikost, okoli Jezera pri Podpeči, saj manjših jam in brezen. Morda omenimo še jih je tam tretjina vseh registriranih. Ta kras Pajčjo jamo (kat. št. 2749) nad Virjem, kjer se med drugim ponaša tudi z najglobljim dostop do tekoče vode in morebitnih vodnih jezerom v Sloveniji, ki ob poplavah znatno rovov preprečuje večja skala. poveča svojo kvadraturo, in še dvema kra- škima poljema, ki se navadno nekajkrat na leto tudi spremenita v jezeri.   44

Raziskave Koblarske novice Milan Horňák, Iztok Trček - Jolbe V letu 2007 je Ribniška Mala gora po- na znanih arheoloških najdišč je bila odkritih stala ena od vročih točk raziskovanj v neposredni bližini cestnih komunikacij ali Jamarskega kluba Železničar. To območje ni naselij. Razlog za to je predvsem v značilno- bilo našim članom neznano, saj so v te konce stih naravnega okolja, ki v večji meri pred- v preteklosti pogosto zahajali. Lahko rečemo, stavlja gorsko hribovito in težko prehodno da je bilo naše raziskovanje in pregledova- območje kraškega sveta, poraščeno z obšir- nje terena na nekakšen način dostojanstveno nimi in gostimi gozdovi. nadaljevanje jamarskih dogodivščin, ki so se začele pred več kot dvajsetimi leti. In kaj smo Že leta 1910 je Jernej Pečnik, ki je na sploh počeli? začetku 20. stoletja pri iskanju arheoloških spomenikov obiskal tudi to regijo, napisal: Raziskovalne arheološke »Tu so silno pusti kraji, samo hribi in gozdovi, akcije in se tudi prav malo ostankov najde iz pred- zgodovine.« Besede, napisane pred skoraj sto Arheološko topografijo Ribniške Male leti, govorijo o stanju raziskav na območju gore lahko v določeni meri razumemo kot Koblarskega hriba oz. južnega dela Ribniške refleksijo na prostorsko razporeditev naselij, Male Gore in so še zmeraj aktualne. Od Peč- človekovo delovanje in njegovo poseganje v nikovih raziskav na tem območju sta znani le kulturno krajino v zadnjih dvesto letih. Veči- dve najdišči, in sicer Koblarska jama ter Lisi- čja jama. Vendar se na tem območju nahaja še več vodoravnih jam, ki so bile po našem mnenju primerne za poselitev. Zato smo obiskali naslednje jame: Koblar- ska jama (kat. št. 94), Lisičja jama (kat. št. 6155), Vančeva jama (kat. št. 3887), Kevderc pri Vančevi jami (kat. št. 3850), Črna jama (kat. št. 2934), Knežja jama (kat. št. 130) in Vrbovška jama (kat. št. 7013). V nekaterih je Uroš Stepišnik - Stepo določil morebitne ostanke človekovega delovanja. V Vrbovški jami smo celo izkopali sondo, da bi bolje spo- znali in razumeli karakter poselitve. V Črni jami smo našli sledove NOB, kar je zelo nav- dušilo tovariša Staneta (Stepo). Največ težav nam je povzročilo iskanje železnodobnega grobišča Lisičja jama. Pri iskanju te jame so se nam odkrile nove dimenzije raziskav tega območja – nove neregistrirane jame. Jamarske raziskave Vhod v Lajovicloch. Foto: Peter Gedei Na začetku nihče ni pričakoval, da bomo odkrili kako novo jamo. Toda pri iskanju »izgu- 45

Raziskave bljene« Lisičje jame se je izkazalo, da območje se odpira vhod v Lisičjo jamo, ki je po skoraj tega dela Ribniške Male gore še zdaleč ni do tridesetih letih ponovno dočakala obisk. konca raziskano. Prve dve jami, Lajovicloch in Jolbesloch, sta našla, kdor pa drugi kot ja- Ekološka zavest JKŽ-jevcev marska veterana Aleš Lajovic in Iztok Trček - Jolbe. Potem smo po pripovedovanju doma- Pri raziskovanju Lajovicloch se je izkazalo, činov odkrili Brezno pod Kumacem 2 in spet da je bila znana domačinom, čeprav še ni re- po navodilih Aleša še eno jamo, ki je dobila gistrirana. O tem so pričale različne pločevin- ime Alešloch. Za naslednji dve jami je kriv slo- ke, vsakdanje smeti in še marsikaj drugega. vesni geografski občutek za orientacijo, kom- Odločitev je padla: to jamo bomo očistili in biniran z arheološko prepričljivostjo. Človeško jo vrnili v prvotno stanje. Jama je enostavno povedano, na odpravi, katere namen je bila le dostopna in z vidika logistike čistilnih del ena izmera jame Alešloch, smo se večkrat izgubi- enostavnejših. Čistilno akcijo – osebno se ji li in našli Štirno in Nadino jamo. Povprečna je pridružila tudi podžupanja Občine Kočevje dolžina vseh izmerjenih rovov je okrog 400 m, mag. Darja Delač Felda – je 21 jamarjev naše- pri čemer so jame globoke do 30 m. ga kluba izvedlo v soboto, 22. septembra 2007. Akcija je potekala v okviru vseslovenske akcije Toda največji uspeh, vsaj po mojem mne- čiščenja jam pod okriljem Jamarske zveze Slo- nju, je ponovno odkritje Lisičje jame. Po več venije. Istega dne je svoje »osnaženje« doživelo kot osmih odpravah, nikamor vodečih tava- še šest onesnaženih jam širom po Sloveniji. njih po koblarskih gozdovih ter nekajurnemu Jamarji smo s pomočjo vrvnega sistema na študiranju zapisnikov in kart smo nekako površje dvignili okoli 3 kubične metre odpad- slučajno dobesedno padli v vrtačo, v kateri kov. Jama je sedaj čista.   Visoka delovna vnema pri čiščenju jame. Foto: Peter Gedei 46

Raziskave Kako smo iskali nadaljevanje Vrhniške jame Milan Horňák V rhniška jama je sicer relativno kratka kupo, ki je bila še na začetku tega dneva jama, vendar ima posebno mesto v lepa, skoraj nova kovačija. Jamarski zimski mojem jamarskem življenju. Že prvi obisk marš sicer ni pustil trajnih posledic, ampak je bil prava dogodivščina. Takrat smo se v za več kot eno leto sem na Vrhniško jamo jamo odpravili v sredini januarja 2005. Cesta pozabil. seveda ni bila splužena, tako da smo parki- rali malo naprej od železniškega prehoda na In potem se je začelo. V kratkem času gozdni cesti Logatec–Vrhnika. Do jame smo sem opravil par obiskov v jamo. Mislim, da gazili v polni jamarski opremi – na nogah je bil konec februarja, ko sva se Mirela Čehić škornji, kombinezon lepo zategnjen s pasom. in jaz odpravila v jamo z vrhniške strani. Trije kilometri in pol hoje pri temperaturi V malem se je ponovil zimski marš, ampak globoko pod ničlo. Po obisku jame smo seve- tokrat ni bilo tako mrzlo in od Štampetove- da blatni in mokri v siju lune in zvezd gazili ga mostu do jame res ni daleč. Kmalu po tri kilometre in pol nazaj do avtov. Spomi- tem obisku sem v jamo peljal Gostinčarjevo njam se, da sem le s težavo snel mrzlo blatno Petro. Par dni po tem obisku me je usoda odpihnila za pet mesecev v »zeleno« Irsko. Bole »in action« v prehodu v »nove dele« jame. Foto: Milan Horňák 47

Raziskave da se zadeva odpira, po velikosti kapni- kov izgleda, da nas čakajo dimenzije za normalne ljudi. Mateja morebitno na- daljevanje podpira z znanstveno razla- go o prepihu. Vse je jasno – something is in the dark ... Teden pozneje. Udarna ekipa – Bo- štjan Vrviščar - Bole, Mojca Vrviščar Za- zula, Nebojša Matijević in jaz se polni navdušenja odpravimo proti jami. Že začetek odprave je bil malo svečan. Do- bimo se pri Nebojši, kjer nam je postre- gla njegova žena Radana s palačinkami, Nebojša pa z dobro bosansko rakijo lju- tovačo. Ura je prava. Kot pravi ajzen- ponarji se spustimo v jamo šele, ko je senca kazala točno na sever. Opremljeni smo tako, da bi nam tudi knapi iz Ve- Moja žalost ter Mojčino in Boletovo veselje. Foto: lenja zavidali. Hitimo na mesto more- Milan Horňák bitnega nadaljevanja. Dokler si Bole in Po vrnitvi ni trajalo dolgo in spet sem se jaz ogledujeva prehod, se Mojca in Nebojša odpravil v Vrhniško jamo. Tokrat v tande- posvečata občudovanju jame. Po kratkem mu s še eno geografinjo Matejo Ferk. Jama razmisleku se je Bole odločil, da se poskusi je zame postajala nekakšen poligon za štu- splaziti mimo kapnika, ki je mene zaustavil dentke geografije. Jamarjenje z geografi je na prejšnji akciji. Uspelo mu je. Ampak na- zmeraj zabavno. Po navadi jih zanimajo take mesto pričakovanega odkritja slišim Mojčin stvari, ki navadnemu smrtniku niti na pamet kruti glas: »Bole, počakaj malo. Mislim, da ne padejo. Tako je bilo tudi takrat, ko se je vidim tvojo luč.« In res je bilo tako. Namesto Mateja spustila v jamo. Takoj se je spravila pričakovanega nadaljevanja smo odkrili le na lezike, ježke, kapnike, prodnike, luknje prehod v kratek stranski rov. V tem trenut- v blatnih in sigastih kopah. Na enem mestu ku nisem vedel, a se bom smejal ali jokal. v zgornjem delu levega kraka, tik za drugo Po dveh požirkih Nebojševega bosanskega zožitvijo, je na levi strani opazila poglobitev veselja (rakija ljutovača) niti jamski svet ni lijakaste oblike. bil tako črn. Po neuspešnem poskusu podaljšati jamo Ko je Mateja brskala po dnu, sem po- smo se odpravili pogledat končne dele gledal proti jamski steni in kar naenkrat jame. V zaključnem podoru smo se vse­eno opazil nizko in ozko odprtino. Malo bolj odločili jamo podaljšati. V ozki razpoki smo natančno pokukam, ali je možno nada- jami pomagali znebiti se ilovnatega polnila. ljevanje. Čeprav vidim od zadaj večji pro- Vsak je tako vsaj malo prispeval k še enemu stor, ne morem skozi, ker prehod ni bil za celemu metru jame. Po dobro opravljenem »dedce« s pravo moško postavo. Pa še en delu smo se odpravili proti izhodu. Seve- kapnik je rastel ravno na takem mestu, da da ni treba govoriti o tem, da smo akcijo mi nikakor ne bi uspelo mimo, pa če bi še zaključili tradicionalno s pisanjem »B-zapi- ne vem kako hotel. Vsaj v položaju super- snika«.   mana skušam slikati prostor za prehodom. Fotografije mi dvignejo adrenalin. Vidim, 48