Jamar št. 11 leto 2014

MAREC 2014 • LETO 6 • ŠT. 1 CENA: 5 EUR RAZISKAVE Nova odkritja v Paradani Ponori v Nartih TEHNIKA Vrvne zavore PREDSTAVLJAMO Bojan Kofler, Brane Čuk HUDA LUKNJA • ČAGANKA • P4 • BREZNO POD ŽIČNICO NOVICE • TABORI IN ODPRAVE • POTAPLJAŠKE RAZISKAVE ALBANIJA • Fontaine-de-Vaucluse • ČRNA GORA

Seznam drušev je povzet po www.jamarska-zveza.si/post/0/drustva/. Društva prosimo, naj pošljejo popravke in dopolnitve skrbniku spletne strani na naslov [email protected]. Dopolnjen in popravljen seznam bomo objavili v naslednji številki Jamarja. Društva so urejena po abecednem redu ključnih besed (naj- večkrat je to ime kraja). JAMARSKA DRUŠTVA, včlanjena v Jamarsko zvezo Slovenije JD Danilo Remškar Ajdovščina JK Srečko Logar Idrija JD Logatec DRP Škofja Loka  Slomškova 1A, 5270 Ajdovščina  Ulica sv. Barbare 5, 5280 Idrija  p. p. 36, 1370 Logatec  Sv. Duh 271, 4220 Škofja Loka ☛ Bogomir Remškar ☛ Tine Jereb ☛ Drago Korenč ☛ Walter Zakrajšek  040 846 276  [email protected]  051 244 244  www.jddr-drustvo.si JD Netopir Ilirska Bistrica  www.jdl.si  [email protected]  www.drp-drustvo.si Športno društvo Alter sport  Gabrije 28a, 6250 Ilirska Bistrica JD Karantanja Lozice ☛ Radivoj Šajn JK Temnica  Ovsiše 52, 4244 Podnart  031 873 245  Lozice 5, 5272 Podnanos ☛ Benjamin Mislej  Temnica 10, Krasoslovno društvo Anthron JK Kamnik 5296 Kostanjevica na Krasu JS PD Medvode  Titov trg 2, 6230 Postojna  Žebljarska 2, 1240 Kamnik  040 353 338 ☛ Andrej Mihevc ☛ Dane Holcar  Cesta komandanta Staneta 12,  www.jkt.si 1215 Medvode DZRJ Bled JD Karlovica JK Tirski zmaj ☛ Ladislav Vidmar  Ljubljanska cesta 1, 4260 Bled  Dolenja vas 44, 1380 Cerknica  Ter 66, 3333 Ljubno ob Savinji ☛ Franc Arh ☛ Jože Stražišar JK Novo mesto ☛ Bernard Štiglic  041 368 965  041 354 551  [email protected] JD Netopir Kočevje  Seidlova cesta 29  [email protected] 8000 Novo mesto JK Borovnica  Šalka vas 84, 1330 Kočevje JS PD Tolmin ☛ Matjaž Kranjc ☛ Klemen Mihalič  p. p. 45, 1353 Borovnica  041 426 174  [email protected]  Podmelec 33, 5216 Most na Soči ☛ Tone Palčič  [email protected]  www.jknm.si ☛ Zdenko Rejec  031 365 314 JK Brežice JD Dimnice Koper JK Bojan Krivec  [email protected]  www.pdtolmin.si  Mala Dolina 9,  Ferrarska ulica 14, 6000 Koper  Zapučke 23, 5290 Šempeter pri Gorici 8261 Jesenice na Dolenjskem  [email protected] ☛ Smiljan Brešan Šaleški JK Podlasica  www2.arnes.si/~kpjdd2 Topolšica ☛ Aleš Orešar DZRJ Luka Čeč Postojna  041 310 683 KJ Kostanjevica na Krki  Topolšica 81a, 3326 Topolšica  [email protected]  p. p. 150, 6230 Postojna ☛ Maksimiljan Perič  Grajska cesta 25, ☛ Matjaž Milharčič  [email protected] Belokranjski JK Črnomelj 8311 Kostanjevica na Krki  040 744 359  jktopolsica.wix.com/jama  [email protected]  Nova Lipa 31, 8344 Vinica ☛ Brane Čuk  www.dzrj-lukacec.si ŠD Tornado ☛ Jože Gešel  041 297 001  040 974 300  [email protected] JK Črni galeb Prebold  Za gasilskim domom 17,  www.kostanjeviska-jama.com 1000 Ljubljana JD Gregor Žiberna Divača  p. p. 51, 3312 Prebold DZRJ Kranj ☛ Grega Ramšak ☛ Anže Kreč  p. p. 12, 6215 Divača  [email protected]  041 348 186 ☛ Borut Lozej  Kebetova 9, 4000 Kranj  [email protected]  031 522 785 ☛ Davorin Preisinger JD Rakek  [email protected]  041 868 973 JO SPD Trst  www.divaska-jama.info  [email protected]  Trg padlih borcev 8, 1381 Rakek  www.dzrjk-drustvo.si ☛ Damjan Intihar  Pulje pri Domju 187, 34018 Trst, Italija DZRJ Simon Robič Domžale  031 733 329 ☛ Stojan Sancin JD Carnium Kranj  [email protected]  0039 040 810 053  Češminova ulica 19, 1230 Domžale  www.jd-rakek.com  [email protected] ☛ Aleš Stražar  p. p. 83, 4101Kranj  www.jospdtrst.org  [email protected]  [email protected] JD Kraški leopardi  www.drustvozrj-domzale.si  www.carnium.si Koroško-šaleški  Cankarjeva ulica 80, JK Speleos-Siga Velenje JD Gorenja vas JK Kraški krti 5000 Nova Gorica  p. p. 138, 3322 Velenje  Poljanska cesta 29, 4224 Gorenja vas  Gradnikovih brigad 3, ☛ Dimitrij Valantič ☛ Valter Koletnik ☛ Branko Mur 34070 Doberdob, Italija  [email protected]  041 599 333  [email protected]  [email protected] ☛ Stanko Kosič DZRJ Ribnica  www.speleos-siga.org JD Simon Zima Gorje Društvo ljubiteljev Križne jame  Škrabčev trg 5, 1310 Ribnica JK Železničar  Grabče 3, 4247 Zgornje Gorje ☛ Anton Della Schiava ☛ Franci Ažman  Bloška polica 7, 1384 Grahovo  [email protected]  Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana  031 803 981 ☛ Matej Kržič, Alojz Troha  [email protected] ☛ Janez Jaka Cerar  041 632 153  041 213 302 ŠD Grmada  [email protected] JD Sežana  [email protected]  www.krizna-jama.si  www.jkz.si  Mavhinje 38, 34011 Sesljan, Italija  Bazoviška cesta 9, 6210 Sežana ☛ Damjan Gerl JK Krka ☛ Jordan Guštin  0039 338 847 1295  [email protected]  [email protected]  Krka 1g, 1301 Krka  jds.brlog.net  www.grmada.org ☛ Tanja Podržaj  www.vilenica.com  031 766 555  [email protected] Društvo Sirena-Sub  www.jkkrka.si  Vipavska cesta 54, 5000 Nova Gorica JK Bakla Letuš ☛ Damir Podnar  041 687 210  Letuš 19, 3327 Šmartno ob Paki  [email protected] ☛ Matej Mandelc  www.reef.si Nemogoče je odgovoriti na vprašanje, koliko društev v Sloveniji se ukvarja z jamarstvom. Že v Jamarski zvezi Slovenije imamo športna in druga društva, ki se ukvarjajo tudi z jamarstvom ter jamarske sekcije planinskih društev. Da bi dobili vsaj grobo sliko, pa smo v Poslovnem registru Slovenije poiskali vsa društva, ki imajo v imenu besedi »jama« ali »jamarski« v ustreznih sklonih in niso včlanjena v JZS. OSTALA JAMARSKA DRUŠTVA DZRJ Ljubljana JD Straža ŠD Trident Županova jama - turistično in okoljsko društvo Grosuplje  Luize Pesjakove ulice 11,  Pod vinogradi 1, 8351 Straža  Dečmanova 3, 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana ☛ Gašper Košir  Taborska cesta 6, 1230 Grosuplje Potapljaško - jamarsko -  041 324 483  [email protected]  [email protected] alpinistično društvo Daco  [email protected]  www.zupanovajama.si  dzrjl.speleo.net  Požarnice 58, JD Olimje JD Planina 1351 Brezovica pri Ljubljani  Trška 80, 3254 Podčetrtek  Planina 2, 6232 Planina

VSEBINA MAREC 2014, LETO 6, ŠT. 1 Foto: Marko Pršina NOVICE Čaganka, prva petletka, –400 m 4 Rajko Bračič 4 Čaganka, prva petletka, –400 m Foto: Drago Korenč 6 Brezno pod žičnico 7 Onesnažena voda v Križni jami Nova odkritja v Paradani 8 Brezno rumenega maka (P4) 9 Poljske raziskave na Kaninu 2013 Foto: Robert Rehar 9 V spomin Ediju Vlašiču 10 Trikotni kapnik iz jame Pihalnik 10 Silvestrski obisk jame Vodnice 11 16. mednarodni speleološki kongres 11 Nagrada UIS za Jamarsko karto Kanina 12 Projekt 99 12 Jamarski tabor Kamenmjavček 2013 13 Ledena jama 13 V spomin Francu Renčlju 14 50. obletnica ponovnega odprtja Vilenice za obiskovalce 14 Zaprtje dveh jam na Ponikovskem krasu 15 Krški jamarji čistili jamo 15 Krtača ali vrvača 16 Nobena jama se ne konča! 16 Mednarodno jamarsko srečanje v Casoli v Italiji 17 Jonina jama – reševanje psičke Jone 17 Predstavitev v Ajdovski jami JAMARSKA DRUŠTVA IZ TUJIH JAM Shpella e Zezë – Črna jama 18 20 let škofjeloških jamarjev 44 Fontaine-de-Vaucluse ZGODBA 47 Dežela naravnih lepot Foto: Miha Staut 20 Domač teren TEHNIKA RAZISKAVE 48 Vrvne zavore Vrvne zavore 21 Nova odkritja v Paradani DOGODKI 25 Ponori v Nartih 50 Med jamskimi fotografi 28 Huda luknja pri Gornjem Doliču PREDSTAVLJAMO 31 Bločica 55 Bojan Kofler 34 Potapljaške raziskave v letu 2013 56 Brane Čuk TABORI IN ODPRAVE 59 Fotonatečaj 38 4. jamarski tabor Kanin 2013 39 Snežnik 2013 O REVIJI 40 Shpella e Zezë – Črna jama 42 Odprava Črna gora 2013 Jamar izhaja enkrat letno, praviloma v mesecu marcu. Cena izvoda revije za člane JZS je 3,5 EUR, za vse ostale 5 EUR. Za naročnino na revijo pišite na naslov: [email protected] Odgovorni urednik Oblikovanje, računalniška grafika in stavek Naslov uredništva Peter Gedei Peter Gedei Jamar, Lepi pot 6, p. p. 2544, 1109 Ljubljana Pomočnik odgovornega Tehnični urednik tel.: 041 941 378 urednika Peter Gedei e-pošta: [email protected] Miha Čekada Tisk Uredništvo Tiskarna Pleško, d. o. o., Ljubljana Izdajatelj Jure Tičar, Mojca Hribernik, Uroš Ilič, Naklada: 600 izvodov Jamarska zveza Slovenije Bogomir Remškar, Jasmina Rijavec Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Vse Lepi pot 6, p. p. 2544, 1109 Ljubljana Lektura gradivo v reviji Jamar je last izdajatelja. Kopiranje ali www.jamarska-zveza.si Mojca Stritar razmnoževanje je mogoče le s pisnim dovoljenjem izdajatelja. Odgovorna oseba izdajatelja Vido Kregar ISSN 1855-2579  MAREC 2014   3 Fotografija na naslovnici: Velika ledena jama v Paradani, Žumrov porton. Foto: Miran Nagode

NOVICE Rajko Bračič Foto: arhiv KŠJK Speleos-Siga Velenje Jamarstvo je bilo dijakom, študentom pri raziskovalnih in diplom- njegova strast skih nalogah. Nadobudni tečajniki smo lahko ob Srce in motor Jamarske njem varno razprli svoja krila. reševalne službe Težko je zajeti vse, kar je Rajko počel v jamar- (6. 7. 1964–2. 11. 2013) stvu, saj je temu dal svoje življenje. Bil je izredno Veliko sta mu pomenila raziskovanje in do- vsestranski jamar. Kot izkušen jamar, jamarski kumentiranje jam. Največ časa je posvetil raz- »Izgubili smo Rajkota.« reševalec, inštruktor jamarstva, inštruktor JRS je iskovanju na savinjsko-šaleškem območju, pa Stavek, ki se je boleče zarezal v možgane. Še deloval na področju jamarskega reševanja, izo- tudi drugje po Sloveniji in tudi tujini. Sodeloval je vedno je težko verjeti, da ni več človeka, ki je braževanja jamarjev in jamarskih reševalcev, na pri raziskavah številnih večjih jamskih sistemov bil vedno tako poln energije in načrtov. Vedno področju varstva jam in narave ter dokumentira- na Dleskovški planoti, Raduhi, v Kiti Gaćešini na je govoril, da se v jamah spletejo močne, trdne nja jam. Spodbujal je medklubsko sodelovanje Velebitu, v Čehih 2. Za nas, njegove varovance, vezi med jamarji. Zdaj vemo, kako boli, ko se te in sodelovanje z drugimi, nejamarskimi društvi. so bile takšne jame le sanje, dokler nismo spo- vezi tako nenadoma in nepričakovano pretrgajo. znali Rajča. Skupaj z njim smo te sanje doživeli. Ni ga več. Z jamarstvom se je začel ukvarjati že leta Raziskovati jame z njim je bilo čudovito. Imel je Rajko je bil s podzemljem povezan od svo- 1984, ko se je včlanil v Koroško-šaleški jamarski ogromno izkušenj in vedno je prisluhnil šibkej- jega 18. leta, saj se je kot izšolan in že odrasel klub Speleos-Siga Velenje. Podzemeljski svet ga šim členom v ekipi. Tudi še kot jamarski zelenci človek s poklicno usmeritvijo zaposlil v rudniku v je tako prevzel, da je zanj postal glavna popol- smo se ob njem v jamah počutili varne. Ko smo Velenju. A v podzemlju je videl mnogo več kakor danska obrt. Rajko je vedno dejal: »Dokler ne bili izmozgani in utrujeni v Čehih 2, je Rajko od samo svojo službo, zato je temu svetu posvetil še veš, kaj jame nudijo, si ne znaš predstavljati, kaj nekod privlekel čokoladice in nam narisal na- svoj prosti čas. Pri 20 letih je postal jamar. se tam notri skriva. S prvim vstopom v jamo te smeh na obraz. Ko je šlo v jami bolj na tesno, potegne strast, ki se izraža v čisti temi, miru, tiši- ko je bil kdo v stiski, je bil Rajko vedno zraven, ni in v občutkih, ki se pojavijo ob prvem vstopu v vedno je počakal, pomagal. neko neraziskano jamo ali njen del. Ko veš, da si prvi človek, ki je kadarkoli bil tam.« Ko smo tovorili material za prvi jamarski bivak na Kanin, so bili nevihta, strele, dež. Rajko pa je Ves čas pa je bil izredno aktiven v doma- z nasmehom na obrazu spodbujal nas ostale, da čem klubu, in sicer je opravljal funkcije predse- smo izpeljali akcijo do kraja. Takšen je bil naš dnika, tajnika, blagajnika, vodje in načrtovalca Rajč. Vedno vztrajen in poln energije. akcij. Veljal je za gonilno silo društva ne glede na funkcijo, ki jo je opravljal. Na domači klub je Nepozabni so raziskovalni tabori na Molički, bil še posebej ponosen, saj je vanj vložil veliko kjer smo raziskovali in uživali več dni skupaj. Na časa in truda, pa naj je šlo za delo pri jamarskem kraju, ki mu je toliko pomenil, kamor je tako zelo domu ali v matični jami – Hudi luknji. zahajal, in na kraju, kjer je tako prekmalu in tako premlad sklenil svojo življenjsko pot. Kot inštruktor jamarstva in Jamarske reše- valne službe je izobrazil veliko novih jamarjev in Organiziral in vodil je več jamarskih odprav jamarskih reševalcev. Svoj prosti čas je porabil, v tujino: Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Črno da nas je poučeval in nam privzgojil ljubezen do goro, Makedonijo, Srbijo, Bolgarijo, Francijo in jam. Številne proste dneve in popoldneve se je Italijo. Še posebej je potrebno izpostaviti odpra- znojil z nami v stenah in v jamah, da nas je na- ve v Črno goro, kjer smo dokumentirali številne učil varne jamarske tehnike. Bil je naš mentor, nove jame. Rajko je pomagal izobraževati črno- inštruktor in predvsem vzornik. Posebej smo ce- gorske jamarske kolege in dvigniti nivo njihove- nili njegovo direktnost, neposrednost, odkritost ga znanja. in poštenost. Na njegovo besedo smo se lahko vedno zanesli. Bil je avtoriteta, ki smo jo vsi spo- Veliko mu je pomenilo tudi varstvo jam in na- štovali in cenili. rave nasploh. Skupaj smo izpeljali več projektov s področja varstva jam, organizirali številne čistil- Vedno se je iskreno veselil uspehov svojih ne akcije jam in se trudili za zaprtje Tajne jame varovancev. Presrečen je bil, ko smo oddajali ter Zgornje in Spodnje Steske jame. Spodbujal je zapisnike o jamah v Kataster, ko smo dosegali izobraževanje nejamarjev z delavnicami, ekskur­ lepe raziskovalne uspehe ali dobre rezultate v zijami, s sodelovanjem v radijskih in televizijskih tekmovanju v žimarjenju ... Pomagal je šolarjem, oddajah. Vsega tega brez Rajča ne bi bilo. Ob vseh težavah, ki so se pojavljale, je bil vedno Čaganka, prva je brezno najvišje, je pa plezanje navzgor nadvse zalet in akcije so si spet sledile skoraj tedensko, petletka, –400 m naporno zaradi blata in tekoče vode. z občasno pomočjo jamarjev iz drugih sloven- skih klubov. Ko sta poleti 2008 Borivoj in Srečko na A ko smo tehniko premagovanja blatnih ka- Poljanski gori na skrajnem južnem delu Ko- minov ravno dobro obvladali, smo avgusta 2011 Jeseni smo začeli postavljati tudi lesen bivak čevskega Roga našla vhod v Čaganko in smo odkrili nadaljevanje. Kljub težkim pogojem, saj pri vhodu v Čaganko, brez katerega si zimske- septembra istega leta člani JK Novo mesto do- je delo potekalo predvsem v fosilnem blatu, je ga raziskovanja pravzaprav sploh nismo mogli segli globino 250 metrov, je bila to šele tretja odkritje klubu vdihnilo jama na jugovzhodu Slovenije, globlja od 200 novih moči in akcije so si Foto: Marko Pirc metrov. JK Novo mesto je za Čaganko kot naj- sledile skorajda tedensko, boljši jamarski raziskovalni dosežek v letu 2008 zato smo že januarja 2012 prejel tudi nagrado Viljema Puticka. Šlo je torej dosegli globino 300 metrov. za pomembno odkritje dolenjskih jamarjev in Kakšnih 20 metrov globlje temu primerno smo v globinah pustili nešteto nas je marca istega leta delovnih ur. zaustavil dolg in ozek me- ander, v katerem smo si lo- A je jama po začetni radodarnosti povsod mili zobe do avgusta 2013. pokazala zobe in nikjer ni pustila zlahka napre- A ne tako zelo pogosto, saj dovati. V Južnem rovu, rovu zavidljivih dimenzij, so novoodkriti deli spet ak- napredovanje zavira nevarno krušljiv podor, ki tivni, kar pomeni, da je ob še kar čaka na junaka, ki bo pokukal na drugo deževju ali taljenju snega stran kupa nametanega kamenja, v Klepcu, ki je delo zaradi vode skoraj dolgo veljal za edino svetlo točko, nas je po vseh nemogoče. V avgustu smo ožinah ustavil sifon, zato smo energijo usmerili meander končno zgrizli in dosegli globino 350 me- 4    gor in se naučili plezati kamine. V Game overju trov, kar nam je dalo nov Bivak pri vhodu MAREC 2014

NOVICE optimističen. Ko so že skoraj vsi obupali, je on še pa so v velikem delu zaslužni tako člani vod- Foto: arhiv KŠJK Speleos-Siga Velenje vedno verjel, da je možno. stva JRS kot tudi vsi jamarski reševalci. V klubu je bil največkrat on pobudnik in or- Naš vodja je bil aktiven v številnih re- ganizator izletov, druženja, pohodov. Včasih je v ševalnih akcijah in usposabljanjih po vsej roke vzel tudi harmoniko, da je dvignil razpolo- Sloveniji in v tujini. Svojega dela vodje ni ženje. Pred novim letom je ponavadi organiziral opravljal le kot vodja, temveč kot pravi vzor- jamarsko akcijo v Klemenškov ali Golerjev pekel nik nam vsem. Vsi člani Jamarske reševalne ali kakšno podobno brezno, da smo skupaj z službe se zavedamo, da je naša organizacija jamarji iz vse Slovenije zaključili leto. Bil je or- velikega pomena za vse raziskovalce kra- ganizator in pobudnik številnih delovnih akcij škega sveta, pa tudi za ostale, ki kakorkoli pri jamarski koči in v Hudi luknji ter pobudnik potrebujejo našo pomoč. Rajko je dajal ak- za višinska dela v korist jamarskega kluba. Bil tivnosti JRS na prvo mesto. je tudi jamski vodnik v Hudi luknji in uvajal nove vodnike. Uredil je več klubskih biltenov. Bil je ljubitelj narave Klub in klubska dejavnost sta mu ogromno Poleg jamarskega društva in Jamarske pomenila. Številne sestanke vodstva kluba smo reševalne službe je Rajko rad sodeloval še imeli kar pri njem doma. Vedno si je želel, da pri drugih aktivnostih. Zelo rad se je s prija- bi njegovi tečajniki-varovanci sledili njegovi telji podal v gore. Velikokrat smo tudi s ko- poti. Vedno si je želel, da bi vzgojil jamarje, ki lesi raziskovali lepote okoliških hribov. Kot bi z veseljem raziskovali in dokumentirali jame, velik ljubitelj narave je nanjo gledal z odprti- sodelovali v Jamarski reševalni službi, delali na mi očmi in spoštoval tako podzemni svet kot področju varstva jam in širili svoje znanje med površje. V prav vseh letnih časih je v naravi mlade jamarje. videl kaj lepega, kar je pozimi doživljal s tur- nimi smučmi, poleti pa na številnih pohodih Srce in motor Jamarske in kolesarskih potepih. A jame so bile (tako reševalne službe kot za vse jamarje) tudi zanj neizogibno do- živetje v vseh letnih časih. Na podlagi številnih izkušenj se je podal med Sodeloval je v številnih projektih JRS, kot jamarske reševalce. Leta 1988 se je udeležil prve- so npr. mednarodni program Cave rescue ga tečaja jamarskega reševanja v Poljčah. Vsa leta training, ki ga je URSZR v sodelovanju z je bil aktiven član v Jamarski reševalni službi in od inštruktorji JRS izvajala v okviru pobude za leta 1995 deloval tudi v njeni operativni sestavi. pripravljenost na nesreče in njihovo prepre- čevanje za jugovzhodno Evropo. Znanje in Rajko med opremljanjem poti v Hudi luknji Rajko je prehodil dolgo pot v jamarstvu – od nazivov jamar, jamarski reševalec, vodja reševal- izkušnje je z veseljem delil med ostale, tako v Ob njegovi smrti je nastala velika praznina, ne skupine in vodja intervencije do inštruktorja domačem klubu kot v Jamarski reševalni službi. tako med domačimi in prijatelji kot seveda tudi JRS in inštruktorja JZS. V teh letih delovanja je Usposobil je veliko jamarjev, jamarskih reševal- med nami, jamarji. Težko sprejmemo takšno kru- bil član predsedstva Jamarske zveze Slovenije cev in tudi inštruktorjev. Pod njegovim vodstvom to resnico, da smo izgubili motor in srce JRS in in vrsto let blagajnik Jamarske reševalne službe. so na področju jamarstva izvedli ogromno pro- jamarstva ter da je s tem odšel človek, zaradi ka- Trud, volja in sposobnost so ga pripeljali do tega, jektov, denimo Priročnik jamarskega reševanja, terega je bil naš korak v jamah varnejši. Izgubili da je leta 2010 postal vodja Jamarske reševal- pravno in formalno so usposobili ekipo za širje- smo Njega. ne službe Slovenije. Skupaj z ostalimi člani so nje ožin, bolničarje, izvedli so projekt EU Proteus »Želje in ideje za čas«, ki jih je imel (in ta rek se oprijeli novih pristopov ter organizacije in bili in še mnogo drugega. Za svoje delo in trud je mnogokrat ponavljal), so žal ostale neizpete. pri tem uspešni. Ob prevzemu drugega mandata prejel številna priznanja doma in v tujini. Največ Rajko je odšel, ostali so spomini na lepe tre- vodje Jamarske reševalne službe je Rajko dejal: so mu pomenili zlati znak JZS, bronasti, srebrni nutke, ki nam jih je dal. Hvala ti za vse, kar si »V upanju, da sem svoje dosedanje delo dobro in zlati znak CZ, ki ga je prejel leta 2012, ter pri- nam dal. opravljal, sem se odločil in sem pripravljen na še znanje za razvoj jamarskoreševalne dejavnosti v Mateja Mazgan, Mojca Hribernik, en mandat vodenja JRS.« Rezultati tudi drugega Srbiji in Črni gori. KŠJK Speleos-Siga Velenje mandata so vidni na mnogih področjih, za katere več predstavljati. Takrat pot do jame namreč ni Foto: Marko PršinaV letošnjem januarju smo presegli globino splužena, s streho, pečjo in posteljo pa je prihod Foto: Mihael Rukše400 metrov, jama pa še kar ne kaže, da se bo iz jame zdaj vsaj znosen, kar hkrati pomeni, da končala. Globinskega potenciala ima krepko tudi delovni obiski iz drugih klubov niso več tako prek 500 metrov, ob zadnjem obisku pa smo  Brezno Play AgainMAREC 2014   5 redki. odkrili tudi jamsko pijavko, do zdaj še nikoli vi- Severni rov deno v Sloveniji, ki je pritegnila radovednost biologov in polje raziskav se bo seveda razširi- lo tudi na jamsko živalstvo. Na dveh obiskih smo našli okrog petnajst vrst pravih jamskih ži- vali (troglobiontov), ob uporabi dodatnih metod iskanja in pasti z vabami pa lahko računamo na prek dvajset vrst, kar bi jamo uvrstilo med biološko bogate, kakršnih ni prav veliko. Poleg teh dveh prioritet želimo v bližnji prihodnosti tudi izvedeti, kam se steka voda iz Čaganke, možno- sti sta dve. Dela za pridne roke in trde glave bo torej dovolj še za (najmanj) nadaljnjih pet let ... Damijan Šinigoj, JK Novo mesto

NOVICE Brezno pod žičnico sifon (po poškodovani Jasni, ki tudi ni mogla z nami) in precej poklapani začeli meriti. Prvo ekipo Brezno S-30 b, Brezno pod žičnico, ljubkoval- v bivaku smo vrgli pokonci, da ne bi zamudila žič- no BPŽ (kat. št. 7410), je v letu 2012 tako zaši- nice, mi pa smo si tudi zaželeli toplih spalk. balo, da smo pričakovali tisočmetrco. Že smo se videli na naslovnicah časopisov, v TV-dnevniku, Naslednji dan smo se znova spustili do dna. v Hollywoodu ... A jame so nepredvidljive, ja, še Spotoma smo preopremili Firolca in zmetali dol bolj kot ženske. Naše ljubo BPŽ se je muhasto par kubikov materiala. Pregledali smo stranski odločilo, da bomo za –1000 m morali pokazati rov, ki se odcepi od vodnega rova navzgor. Preko vso svojo vztrajnost. podornih skal smo prišli do brezna, ki se je na žalost 30 metrov nižje zaprlo, zato smo ga po­ Raziskave decembra 2012 imenovali Kriza srednjih let. Je pa visoko zgoraj videti okno. Čeprav sicer dajanje imen oknom si- 22. decembra 2012, v soboto zjutraj, se je na cer ni v navadi, smo to poimenovali Mrškov fetiš. A-postaji kaninske žičnice zbral cvet sloven- Pogledali smo še zgornje dele vodnega rova, na- skega jamarstva. Vsi polni pričakovanj smo se z daljevanja pa ni bilo. Nepregledani so ostali dva delavsko žičnico vzpeli na goro. Eni so šli v Ska- ovalna fosilna blatna rova, ki se strmo dvigata, larja, tisti, ki smo se namenili v BPŽ, pa smo se in še dva kamina. Po vsem tem smo bili veseli razdelili v dve ekipi. Prva naj bi bila v jami do ne- večerje, toplih spalk in karbidno ogrevanega bi- delje, druga pa naj bi raziskovala do ponedeljka. vaka. V ponedeljek zjutraj smo bili zunaj. Prva ekipa je šla v jamo takoj, druga pa se je Prva ekipa: Flamiano Bonisolo – Boni in še malo sončila na praznem smučišču in pre- Zdenka Žitko (JD Sežana), Miha Staut, Boštjan gledovala dihalnike okrog D-postaje. Dva iz prve Vrviščar (JK Železničar), Roald Bruil – Rolly ekipe sta se spustila do globine 250–300 m, nato (DZRJ Simon Robič Domžale). sta šla ven. Drugi so šli do konca raziskanih de- lov na globini 750 m. Spustili so se skozi podor Druga ekipa: Marko Erker (JD Logatec), An- drej Kristan – Jokl (JD Gorenja Vas), Andrej Hliš Foto: Robert Rehar (JK Železničar), Bogomir Remškar (JD Danilo Remškar Ajdovščina). Plezanje kamina v novo, 90 metrov globoko brezno. Na njegovem dnu se začenja vodoraven vodni rov. Tu so se ustavili pred jezerom, ker niso imeli škornjev. V drugi ekipi smo najprej pregledali okno nad bi- vakom, ki pripelje nazaj v znane dele. Nato smo kuhali in se hecali z različnimi tipi bencinskih gorilnikov (zmagal je ruski z glasom kot T 34). V poševni galeriji Peč smo srečali prvo ekipo, ki nas je razveselila z novico o vodnem rovu. Vsi z –1000 m v očeh smo se spustili do vode. 90 metrov globoko brezno smo poimenovali Firolc (po poškodovanem Mateju Blašku, ki ni mogel z nami). V škornjih smo brez težav obšli jezero, ki je zaustavilo prvo ekipo. Kar tekli smo h kristalnemu potočku, a smo se po tridesetih metrih poparjeni ustavili pred sifonom. Tako lepega sifona še nisem videl. V kristalno čisto vodo se vidi navpično navzdol 10 ali 15 metrov glo- boko. Toda sifon ima veliko pomanj- kljivost – nahaja se vsaj 400 metrov previsoko. Na njegovi drugi strani se je videlo nekaj, kar bi lahko bilo nadaljevanje, a odsotnost prepiha nam ni vzbujala prevelikega upa- 6    nja. Poimenovali smo ga Jasnin MAREC 2014

NOVICE Foto: Robert Rehar nas pa je bilo sedem. Dva sta si uredila depan- danso v Ricmanjih na –650 m in vse nas zanima, Vodni tok na dnu brezna plezati prva ekipa. Prišli smo do poševnega blat­ kaj se je tam dogajalo ... nega rova, iz katerega curlja. Pripeljal nas je do Raziskave avgusta 2013 kamina, visokega vsaj 20 metrov in s premerom Naslednji dan smo delali v dveh ekipah. Prva 5 metrov, a brez prepiha, zato smo ga opustili. V je šla na dno. Najprej je Božič preplaval jezero Kljub sifonu na dnu smo ohranili optimizem, meandru pred jezerom smo začeli plezati proti Jasninega sifona. Na drugi strani je splezal ven, saj je v jami ostalo še kar nekaj nepregledanih oknu, nekaj metrov od njega pa nam je zmanj- a se rov po nekaj metrih konča. Nato je Maf- rovov in brezen. A sledil je nov udarec – okva- kalo baterij. Pod bivakom smo pogledali še nekaj fi splezal še dve okni, toda obe sta nam zaprli ra kaninske žičnice. Vreme konec zime nam ni vprašajev, a se vsi vrnejo v znane dele. V Ricma- škure. Vrnili smo se 90 metrov višje, kjer smo dovolilo do brezna, konec pomladi ni bilo časa, njih smo začeli plezati prečko proti oknu oziroma na koncu poševne dvorane Rupe preverili slabo zato je naslednja akcija sledila šele avgusta med kaminu. Sledil je počitek v bivaku. Zjutraj 8. av- pregledani podor. Med skalotami smo res našli našim taborom. gusta smo bili zunaj. prehod do novega brezna, ki pa izgleda in se sli- ši kot že znano brezno Firolc. Zadeve nismo pre- Dopoldne 4. avgusta 2013 se je iz jamarske- Raziskave decembra 2013 gledali do konca, ker je zmanjkalo vrvi. Meritve ga bivaka na Kaninskih podih odpravila prva prav tako niso dokončno potrdile oziroma ovrgle ekipa, v kateri so bili Andrej Kristan – Jokl (JD Družina mi je za rojstni dan podarila brezplač- povezave s Firolcem, zato bomo do naslednje Gorenja vas), Matjaž Božič (DZRJ Simon Robič ni, muke in smeha polni vikend paket v BPŽ za cel akcije dvomili oz. upali. Domžale), Ivana Miškovič in Branimir Janković kombi jamarjev. Izkoristil sem ga v dneh med 20. (ASAK Beograd), proti BPŽ. Popoldne so vsto- in 22. decembrom 2013. V petek pozno popoldne Druga ekipa je plezala do velikih oken v Ric­ pili v jamo. Splezali so v poševno vzpenjajoči se smo jo mahnili do jame. V bivaku na –600 m smo manjih. Skoznje so prišli nazaj v znane dele, do rov v vodnem rovu na dnu, ki pa se na žalost bili okrog 22. ure. Tam se je začel njoki festival v naslednjega okna pa jim je zmanjkalo nekaj vrne v znane dele. Začeli so plezati v kamin nad Reharjevi režiji. Kulinarične užitke je popestril na metrov. Plezanje je bilo zahtevno zaradi krušlji- jezercem, ki je pred sifonom. Sledil je počitek v servisu popravljeni bencinar Primus. Spet ga je vih polic. Prav krušljivost je povzročila nastanek bivaku. V torek, 6. avgusta, zjutraj so bili zunaj. sviral, tokrat bolj v basu. Povzročil je pravi mali po- dveh lukenj, ene v Hliševem hrbtu, druge pa v tresni sunek, ki so ga slišali 100 metrov višje. Al- stropu depandanse. Tudi druga ekipa je pregle- 6. avgusta 2013 popoldne je v jamo vsto- ternativni alkoholni gorilec pa sploh ni bil dorasel dovala masivne podore na dnu Ricmanj. Našli so pila druga ekipa, v kateri smo bili Maks Petrič ekstremnim jamskim razmeram, zato je chef spet dve brezni. Ali pridejo nazaj v znano ali gredo v (ŠJK Podlasica Topolšica), Robert Rehar in Bo- delal na plinu. Bivak ima pet komfortnih ležišč, neznano, pa bomo videli naslednjič. gomir Remškar (JD Danilo Remškar Ajdovšči- na). Na dnu smo splezali kamin, ki ga je začela Sledila je večerja à la chef Rehar. Prvi hod njoki z marelicami, drugi s slivami, za digestiv figovo žganje. Spali smo kot polhi. Ob petih so proti dnevu začeli plezati prvi, okrog desetih smo bili zunaj zadnji. Sledila je še pica v pra- znem Bovcu. Prva ekipa: Matjaž Božič (DZRJ Simon Ro- bič Domžale), Grega Maffi (JS PD Tolmin), Vasja Zaman, Bogomir Remškar (JD Danilo Remškar Ajdovščina). Druga ekipa: Alenka Ložar, Andrej Hliš (JK Železničar), Robert Rehar (JDDR Ajdovščina). Jamo smo podaljšali na 1500 metrov poligo- na in 691 horizontirane dolžine, globina pa osta- ja 875 metrov. Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina Onesnažena voda v Križni jami v potoke oziroma aktivne Foto: arhiv Društva ljubiteljev Križne jame požiralne jame. Več kot oči- Že tretje leto zapored je bila v Križni jami daljša suša, kar v praksi tno je, da bo moralo skozi Onesnaženo drugo jezero, 12. 4. 2013 pomeni, da je onemogočeno vodenje obiskovalcev na daljše oglede. jamo preteči ogromno vode Po daljšem sušnem obdobju (avgust in začetek septembra) je narava v in umazanije, preden se bo sredini septembra le prinesla novo vodo v jamo. kaj premaknilo na bolje. Žal pa bodo v prihodnosti naši Pri tem je zaskrbljujoč podatek, da je voda, ki je pritekla po daljšem otroci tisti, ki bodo nosili po- obdobju, zelo umazana, torej kalna, po njej tečejo rjave pene in mastni sledice takega početja. madeži. Vsi obiskovalci, ki obiščejo to lepoto Notranjske, se nikakor ne morejo načuditi, kako pristojne institucije ne naredijo ničesar, da bi za- Gašper Modic, Društvo ščitile jamo, jamske živali in ne nazadnje samo vodo, ki si je roko na ljubiteljev Križne jame srce ne upa piti nihče. Ne nazadnje je tudi analiza vode pokazala veliko prisotnost fosfatov, nitratov in podobnih snovi, ki dokazujejo, da je voda Foto: arhiv Društva ljubiteljev Križne jame onesnažena. Neizpodbitno dejstvo je, da voda v jamo priteka z Bloške planote oziroma se tudi ve, iz katerih potokov. Vzorci iz iztokov čistilnih naprav: 1, 2 – čistilni napravi v občini Bloke; 3–7 – čistilne naprave v občini Loška dolina; 8, 9 – čistilni Torej se vsakoletno voda vidno slabša in to vse od takrat, ko so na napravi v občini Cerknica Blokah zgradili prve čistilne naprave. Ko obiskovalcem jame poveš, da je bila voda pred izgradnjo čistilne naprave čistejša kot po izgradnji, se  MAREC 2014 le primejo za glavo in se jasno kot mi sami močno čudijo, zakaj se nič ne ukrene in kako je to sploh mogoče. Onesnaženje se torej pojavlja stalno, je pa ob večjih nalivih ali poplavah še toliko prisotnejše. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Zavod za varstvo narave in Inštitut za raziskovanje krasa so le nekateri naslovi, ki jim pošiljamo podatke o onesnaženosti vode v Križni jami in njeni okolici, pa se kljub temu nič ne premakne. Slika na desni dokazuje, kako neučinkovito delujejo čistilne naprave na območju Križne jame oziroma njene okolice. Vzorci so bili vzeti februarja letos, pri tem pa direktnih vzorcev iz či- stilnih naprav niti ni bilo mogoče pridobiti, saj so iztoki izpeljani direktno   7

NOVICE Brezno rumenega v steni brezna prehod v fosilne dele. Približno Foto: Franc Marušič – Lanko maka (P4) na globini 330 metrov so v breznu zataknjeni ogromni balvani z manjšim podorom, a prehoda Dno brezna Madiba na globini –450 m Vhod v Brezno rumenega maka se nahaja skoznje ni težko najti. Tu jama zopet ponuja več Tomaž Kranjc, Špela Borko, Matija Perne, Matej kakih 50 metrov nad planinsko potjo na Visoki možnosti nadaljevanja. Mi smo sledili najbolj di- Blatnik, Armin Krivec, Matic di Batista in Franc Kanin, na pobočju nad kotlino pod Laško Planjo, rektni poti in preko serije štirih brezenc, globokih Marušič – Lanko (DZRJ Ljubljana). skozi katero gre planinska pot. Jama je še po- od 10 do 25 metrov, prišli do globine 458 metrov. sebej zanimiva, saj je vhod nad nadaljevanjem Franc Marušič – Lanko, DZRJ Ljubljana kolektorja Kaliktar v Renejevem breznu. Na trenutnem dnu voda odteka v nepreho- dno razpoko, iz katere pa je čutiti prepih. Pre- Raziskave pred letom 2013 den se je bomo lotili s kamnolomnimi pripravki, moramo pregledati še nekaj višjih odcepov, ki Vhod smo člani Društva za raziskovanje jam dajejo upanje, da bomo do Ipaneme prišli brez Ljubljana našli že pred skoraj petnajstimi leti v večjih rudarskih del. Najočitnejša alternativna okviru poletnega tabora na Kaninu in mu dali de- pot je vzporedno brezno na globini 350 metrov. lovno ime P4 (kat. št. 1529). V enem letu smo jamo Sredi brezna Tegu se namreč odpre veliko okno raziskali do globine 208 m, kjer nas je ustavila ne- v vzporedno brezno, do katerega pa je treba prehodna ožina. Ker je bila za resno raziskovanje malo zanihati. Tudi nižje, na globini približno 425 precej zoprna (meandra Mala in Velika jeba sta metrov, je nekaj upanja, saj gre večina vode v dobila svoji imeni z razlogom), smo jo sčasoma meander s prepihom, ki smo ga pregledali samo postavili na stranski tir in tudi razopremili, saj smo na pol. Nadaljevanje je bilo namreč lažje na dru- vso razpoložljivo opremo in energijo raje usmerili gem koncu brezna. Dejansko je nepregledanih v raziskovanje bližnjega Renejevega brezna. odcepov še nekaj, tako da zaenkrat nad jamo in idejo poležavanja na Ipanemi še nismo obupali. Ko pa smo v Renejevem breznu prišli do Co- pacabane oz. končnega sifona, je Brezno rume- V jami smo bili letos aktivni: Anže Oblak nega maka znova postalo aktualno, saj z vho- (DRP Škofja Loka), Rok Stopar (JD Dimnice Ko- dom v nadaljevanju linije Kaliktarja v Renejevem per), Robert Rehar in Tomaž Pahor (JD Danilo breznu daje upanje, da obstaja do Ipaneme, tj. Remškar Ajdovščina), Gilly Elor (Boston, ZDA), plaže na drugi strani sifona v Copacabani, tudi suha pot. Jame smo se ponovno lotili leta 2011, ko smo jo skupaj z Ajdovci in Tržačani po celi dolžini dodobra obtesali ter na dnu prebili prvo ožino. Naslednje leto sva se v okviru kaninskega tabora 2012 z Anžetom spustila do prekopa- ne ožine in iskala pot naprej. Za ožino je voda uhajala v mnogo preozko razpoko, ki ni dajala dosti upanja, v vzporednem brezencu pa je bila scena še za spoznanje bolj gluha. Ker sva bila brez kopaške opreme, sva obrnila in ven gredoč pregledovala okna po breznih. Že v prvem breznu nad prekopano ožino naju je čakalo presenečenje, saj sva na polički našla fosilni meander s karfijolami po stenah in pre- hodom v brezno. Na hitro sva ga odkopala in se stlačila skozenj v približno desetmetrsko brezno, kjer sta naju čakala nova ožina in novo desetme- trsko brezno. V dvoranici na dnu sva se ustavila, saj nisva imela kopaške opreme, da bi se lotila preozkega meandra. Tako je jama počakala še eno leto do poletnega tabora DZRJL 2013. Raziskave leta 2013 V prvih dveh akcijah na zadnjem poletnem taboru smo v Breznu rumenega maka prebi- li meander Via Rio in prišli na vrh prostornega brezna Korkovado, kjer se jama dokončno od- pre. V tretji poletni akciji smo se spustili približno 60 metrov niže, kjer sta nas ustavila pomanjkanje opre- me in skalni zob v meandru Cigalpa. Tako je jama čakala do jeseni, ko smo jo v treh akcijah ponovno v celoti izmerili in prišli do globine 458 metrov. Od meandra Via Rio gre jama navzdol pod zelo oči- tno prelomno ploščo, ki se spušča pod kotom približno 70 stopinj. Tej plošči sledi- mo do globine približno 350 metrov. Na globini približno 300 metrov se sredi brezna Tegu prostori krepko po- 8    večajo in zdi se, kot da je MAREC 2014

NOVICE Foto: Marcin Struś zelo obetaven. Na dnu brezna P41 (–221 m) Vhod v P41 smo odstranili skalo, V spomin ki je zapirala prehod v Ediju Vlašiču Poljske raziskave naslednje, 35 metrov na Kaninu 2013 globoko brezno. Pod Ko nas zapusti prijatelj in sotrpin, nam tem breznom je bil nenadoma privrejo spomini na plano. Če Letos sta bila glavna cilja odprav v Kanin- ozek vodoraven me- bi jih vse naštel, bi verjetno zmanjkalo pa- skem pogorju jami P41 in BC10. Začetek je bil ander, vendar prehod pirja, zato bom omenil le, da je bil dober skozenj ni predstavljal prijatelj in zanesljiv član, čeravno je imel večjih težav. nekaj pomanjkljivosti – ja, kdo jih nima? Istočasno smo se Edi Vlašič se je rodil 23. oktobra 1953 lotili pregledovanja v Kopru, kasneje se je preselil v Maribor, vzporednih rovov na leta 1979–80 pa v Letuš, kjer si je ustvaril globini 170 m, in sicer družino in tako spoznal lokalni klub Bakla, v skalnem podoru pri Galeriji, ki smo jo dosegli kjer je bil nekaj let tudi predsednik. Leta na prejšnji odpravi. Raziskave v tem delu jame 1991–92 so se spoznali, skupaj raziskovali smo začeli iz brezna, v katerem je bil močan pre- in se pridružili jamarski reševalni službi, pih. Po petih dneh raziskav pa so se glavni deli kjer je postal tudi vodja štajerskega cen- jame P41 nepričakovano zaključili v dveh izje- tra. Leta 2005 se je Edi umaknil iz reševal- mno ozkih meandrih na globini približno 370 m. ne skupine, prav tako je funkcijo predse- Po kakih 20 metrih se združita in po nadaljnjih dnika kluba predal svojemu sinu Tadeju in 10 metrih končata s sifonom. že takrat dal vedeti, da z njim nekaj ni v V Galeriji smo se spustili v dve brezni, ki ju redu. Edi je izpregel iz jamarstva, presedlal je ločeval skalni podor, in prišli do globine oko- med motoriste in bil zagrizen tudi na tem li 250 m, kjer je nadaljevanje zapiral zelo ozek področju. meander. Skozenj nismo mogli, čeprav sta ga dve izmeni poskusili razširiti. Pač pa veliko obe- Bolezen pa ni počivala in tako je prišlo tata zelo močan prepih in velika dvorana spodaj. leto 2013. Spomladi, 14. marca, smo se za- Vsekakor bo to eden glavnih ciljev prihodnje dnjič poslovili od njega v Braslovčah. Naj odprave. mu bo lahka slovenska gruda. Medtem smo poskušali preplezati kamine v vhodnih delih jame BC10. Zaradi krušljive ka- Milan Podpečan – Luknca, mnine nam ni uspelo splezati do vrha glavnega KŠJK Speleos-Siga Velenje kamina. Plezanje smo zaključili okoli 15 metrov pod stropom. Na teh mestih so nadaljnje raz­ Lis, Jakub Morrison, Marta Norberciak in Salma iskave sicer možne, a zahtevajo natančne pripra- Ramatowska. ve za varno plezanje. Zaradi neuspeha v P41 smo se vrnili na dno Posebna zahvala gre Poljski jamarski zvezi BC10. Odločili smo se, da preverimo dele kami- (PZA) za finančno podporo in JS PD Tolmin za nov, ki smo jih raziskali novembra 2011 na glo- pomoč pri organizaciji odprave. bini 800 m. Po petih metrih plezanja smo rešili uganko dveh oken, a izid je bil negativen. Na po- Paweł Ramatowski, STJ KW Krakov vratku smo opazili meander v razpoki na globini prevedel: Miha Čekada približno 750 m, do koder pa je bilo treba sple- zati 15 metrov. Temu sledi 63 metrov dolg ozek rov, ki se zaključi na dnu kamina, visokega okoli 20 metrov. Kakih 15 metrov nad dnom kamina pa je vidno okno. To bo brez dvoma cilj prihodnje odprave, saj imamo kombinacijo močnega prepiha in primer- ne smeri meandra glede na Vilinsko galerijo v Mali Boki. Po več prejšnjih poskusih navezave jame BC10 na sistem Mala Boka–Poljska jama smo zmerno optimistični. Med poletno odpravo smo skupaj namerili 424 metrov vizur in poglobili jamo P41 z 221 na 370 metrov in skupno dolžino 600 metrov. Sklep Foto: Paweł Ramatowski Petnajste odprave Stopnja v P41  MAREC 2014   9 v Kaninsko pogorje od 1. do 20. avgusta 2013 smo se udele- žili: Hubert Cieplak, Mateusz Czerwiak, Sara Jagiełło, Michał Kuryłowicz, Wojciech Mazik, Paweł Rama- towski (vodja odpra- ve); Piotr Sienkiewicz, Marcin Struś, Andrzej Witas (vsi STJ KW Krakov), Jan Poczo- but (Speloklub War­ szawski), Emanuel

NOVICE Trikotni kapnik Foto: Borivoj Ladišić iz jame Pihalnik V Kočevskem Rogu se je večkrat zgodilo, da se je ob izgradnji gozdnih cest odprla jama. Tako je bilo tudi s Pihalnikom (kat. št. 2577), 285 metrov dolgim in 104 metrov globokim stopnja- stim breznom. Odpira se na vzhodnem pobočju Kočevskega Roga, ki se strmo dviga nad široko dolino potoka Črmošnjica. Prvotni vhod je bil v vznožju skalnega useka ob robu ceste, ki vodi iz Podturna pri Dolenjskih Toplicah proti Bazi 20. Odprl se je med gradnjo navedene gozdne ceste in je torej sekundarnega nastanka. Pri re- konstrukciji, razširitvi in asfaltiranju ceste v za- četku osemdesetih let prejšnjega stoletja je bil prvotni vhod v jamo poškodovan. Jamarji in stro- kovne službe smo takrat pri izvajalcu del dosegli, da so na prvotni vhod pokončno vgradili beton- sko cev. Sedanji vhod je na asfaltnem cestišču in zaprt z jeklenim kanalizacijskim pokrovom. Foto: Marko Pršina Za ozkim vhodnim jaškom se po osemme- trski stopnji spustimo v kapniško dvorano, kjer lahko občudujemo vse lepote kraškega podze- mlja. Na nekem obisku Pihalnika sem prav na Trikotni kapnik iz jame Pihalnik ilovnatih tleh kapniške dvorane našel s stropa odlomljen, na več mestih prelomljen, meter dolg Trikotni monokristal iz Kristalne jame, Foto: Borivoj Ladišić trikotni kapnik. Trikotni kapniki so monokristali dolg 16 cm in redka oblika kalcita. Najpogostejši monokri- rastjo zavijajo v različne smeri, in kratke čokate stalni kapniki so heliktiti ali stalaktiti, monokri- monokristale, ki so podobni manjšim rogovom. stalni stalagmiti pa so zelo redki. Monokristali Prav take kristale sem opazil v Kristalni jami v kalcita rastejo v teh primerih iz nizko zasičene Suhi krajini (kat. št. 7366). raztopine pri visoki vlagi in visokem parcialnem Kristalna struktura monokristala tzlnaakčuilCnoOz2atezrampritneimjaamlnee. Imn pretoku zraka, kar je Vir: Zupan Hajna, N.; Drole, F., 2003: Jama S647 prav Pihalnik je bil do Trikotni kapnik je monokristal. Foto: Marko Pršina v levi cevi tunela Kastelec. Naše jame, 45, 69–79. izgradnje gozdne ceste zaprt. manj pogosta oblika sige. Rastejo iz kapilarne V trikotnih kapnikih ne vidimo koncentrič- vode, ki mezi skozi tanke kanale, največkrat sko- Borivoj Ladišić, JK Novo mesto ne strukture, to je posameznih prirastnih plasti, zi prečne razpoke v stalaktitih. Rastoči heliktiti ampak kapnik gradi en sam velik kristal. Ka- sledijo načelom kristalizacije in ne gravitacije. So pnik je trikotne, lahko tudi rombične oblike, ki brezbarvni, beli ali rumeni in različnih oblik. Raz- jo pogojuje morfologija kalcitnega kristala. Taki likujemo predvsem tanke dolge cevke, ki med kapniki lahko že zrastejo kot monokristal ali pa nastajajo s prekristalizacijo navadnih kapnikov. Trikotni kapniki, ki so nastali s prekristalizacijo drobnozrnatih sig, imajo tako obliko, ker snovi težijo k ureditvi, trikotni kapnik pa je v bistvu en sam trigonalni kalcitni kristal. Verjetno so to zelo stare sige, ker taka pretvorba potrebuje zelo ve- liko časa. Nastanek trikotnih kapnikov še ni popol- noma pojasnjen, vsekakor pa so zelo redki. Pri nas jih najdemo v nekaterih jamah in njihov nastanek in strukturo bo treba še podrobneje preu­ čiti. En tip monokristala so heliktiti, ki so Silvestrski obisk prvič na ogled in naslednje leto tudi Foto: Edvard Gregorčič jame Vodnice narisali njen prvi načrt. Še zadnji dan v letu oz. silvestrovo sva iz- Sicer pa Vodnica predstavlja koristila za pristen zaključek jamarskega leta zanimiv in razgiban sprehod po in se odpravila na ogled jame Vodnice (kat. št. podzemlju. Po začetnem spustu 947). Ta je na slovensko-italijanski meji in ima vanjo vidimo, da v prvem delu pre- dva vhoda, enega na italijanski, drugega pa na vladujejo bolj apnenčaste tvorbe in slovenski strani. Leži na severnem pobočju griča odpadlo kamenje. Bolj kot nadalju- severozahodno od Sv. Lenarta, na višini 244 m. jemo pot v notranjost, bolj nam jama Sicer spada med vodoravne jame, dolga je 193 odkriva vse svoje kapniško bogastvo m, globoka pa 21 m. z večjimi ali manjšimi ponvicami ter različnimi barvitimi in kapniškimi Ime naj bi dobila zaradi kapljanja vode, ki ob oblikami. Po daljšem deževju se deževnem obdobju postane močnejše. Po vsej marsikatera ponvica napolni z vodo verjetnosti so jamo že nekdaj uporabljali tamkaj- in nastanejo prava jezerca. šnji prebivalci, ki so hodili vanjo po vodo. Prvi podatki o jami zagotovo obstajajo že iz leta 1898, Zadovoljna z ogledom jame sva bila še toliko bolj odločena, da ja- 10    ko so člani društva Società Alpina delle Giulie šli marsko foto akcijo še kdaj ponoviva. MAREC 2014 Nataša Kariž, JD Sežana

NOVICE 16. mednarodni Prav tu je treba poudariti dve zmagi Boštjana Nagrada UIS za Jamarsko Foto: Ciril Mlinar Cic speleološki kongres Vrviščarja (JK Železničar), in sicer v kategoriji karto Kanina restriction (prečenje ožine) z rezultatom 15 cen- Brno, Češka, 21.–28. julij 2013 timetrov in v 30-metrskem žimarjenju s podaja- V okviru Med- njem vrvi s časom 1:23. Vsak udeleženec je dobil narodnega speleo- Mednarodna srečanja jamarjev in razisko- tudi zbornik konferenčnih člankov v treh zvezkih loškega kongresa valcev krasa imajo dolgo zgodovino. Prvi med- na skupaj 1450 straneh. Omogočen je bil še cel v Brnu so potekale narodni speleološki kongres je bil organiziran spekter prenočitvenih variant, od šotorjenja v tudi stalne razstave, daljnega leta 1953 v Parizu. Posebno pomemben kongresnem centru do hotelov. razdeljene v štiri sku- je bil četrti kongres leta 1965 v Ljubljani, kjer so pine: fotografija, kar- med zaključno svečanostjo v Kongresni dvora- Kongres se je začel v nedeljo, 21. julija, z ura- tografija, umetnost ni Postojnske jame tudi ustanovili Mednarodno dno otvoritvijo in zabavo na prostem. V pone- in multimedija. Po speleološko zvezo (UIS). Kongresi si sledijo v šti- deljek dopoldne so bila tri plenarna predavanja, teh skupinah je po- riletnih razmikih, zadnje čase izmenoma v Evropi nato pa je vsakodnevno potekal program po 19 tekalo tekmovanje s in izven nje. Zadnja dva kongresa v kolikor toliko vsebinskih sklopih. Sreda je bila rezervirana za skupnim imenom Sa- bližnjih deželah sta bila v Atenah (2005) in v La ekskurzije na bližnji Moravski kras. Strokovni lons and SpeleMedia Chaux-des-Fonds (Švica, 1997). del kongresa se je zaključil v soboto popoldne. Awards, ocenjevala pa je mednarodna ži- Omeniti je treba še teden dni trajajoče pred- in rija. V skupini kartografija so bile podelje- Udeleženci pred vhodom v kongresni pokongresne ekskurzije, ki so sestavni del vsa- ne nagrade za štiri posamezne kategorije: center v Brnu načrt jame, načrt umetne jame, regionalna kega mednarodnega speleološkega kon- kartografija in 3D-model. Lokacija tokratnega kongresa je bila tako gresa. Ker je Slovenija (vsaj iz prekomorske rekoč idealna. Brno je dosegljivo z avtom v še- perspektive) tako rekoč tik ob Brnu, sta dva Jamarska karta Kaninskega pogorja/ stih urah, cene so zmerne, mnogi imamo tudi izleta potekala tudi v Slovenijo, v organizaciji Speleological map of Kanin massif (zalo- sicer stike s češkimi jamarji. Prvi roki za prijavo JZS: eden bolj strokovni (vodja Mateja Ferk), žila JZS, 2011) je prejela nagrado Best in prispevkov, registracijo in namestitev so bili že drugi pa bolj športni (vodja Miha Staut). Category »Regional Cartography«. Drugače konec leta 2012, na domači strani kongresa pa povedano, dobila je priznanje kot najbolj- so sproti dopolnjevali seznam udeležencev po Dobra polovica slovenskih udeležencev še delo na področju jamarske regionalne državah. Prav zanimivo je bilo opazovati, kako je bila iz povsem jamarskih vrst, četrtina je kartografije v zadnjih štirih letih. Karto so se je polnil seznam udeležencev iz Slovenije, na prišla v imenu Inštituta za raziskovanje krasa izdelali Miha Čekada, Petra Gostinčar in koncu je številka obstala pri 35. Vseh udeležen- ZRC SAZU, preostali pa iz Parka Škocjan- Miha Staut (vsi JK Železničar). cev je bilo na koncu nekaj čez tisoč iz 53 držav. ske jame in iz Postojnske jame. Po programu smo imeli Slovenci dvanajst predavanj, še Nagrade so podelili na svečanosti proti Že takoj moram organizatorje pohvaliti za nekaj predavanj so jih imeli tujci, ki gostujejo koncu kongresa. Vsak od nagrajencev je izjemno organizacijo. V okviru svojih (neja- pri nas, vsaj še enkrat toliko pa je bilo tujih dobil unikaten spominski kipec. marskih) službenih obveznosti sicer vsako leto prispevkov v soavtorstvu z našimi jamarji/ obiščem več mednarodnih kongresov, toda še krasoslovci. Slovenijo sta predstavljali še Čestitamo! nikjer nisem doživel, da bi organizator za 170 dve stalni razstavni mesti (JZS – projekt EU- Boštjan Vrviščar, JK Železničar evrov kotizacije ponudil toliko storitev. Preda- Proteus in Postojnska jama). Osebno pa me je vanja so potekala v petih vzporednih sekcijah z posebej presenetila izjemna odmevnost Sloveni- Podelitev nagrade v Brnu (za mikro- brezhibno tehnično podporo, poleg tega pa so je in slovenskih jamarjev oz. krasoslovcev, saj je fonom Petra Gostinčar, desno Miha bile štiri posterske sekcije, stalni razstavni pavi- bil praktično v vsakem drugem predavanju kak Čekada) ljon in vrsta spremljevalnih aktivnosti. Omenimo citat ali sklic na naš kras oz. delo naših rojakov. naj foto in filmske predstavitve, razstave, stalno Ob kongresu je potekala še generalna skup- odprt »speleo bar«, dvakrat živo glasbo in Spele- ščina Mednarodne speleološke zveze (UIS), ki Olympics – tekmovanja v jamarskih spretnostih. je med drugim izvolila novo vodstvo. Predsednik je postal Kyung Sik Woo iz Južne Koreje in na- domestil dosedanjega predsednika, Britanca Andrewa Eavisa, v 12-članskem biroju UIS pa je tudi Nadja Zupan Hajna z inštituta v Postojni. Treba je izpostaviti še sprejem precej prenovlje- nega Etičnega kodeksa UIS o jamarskih odpra- vah v tujino (UIS Code of Ethics for Cave Explo- ration and Science in Foreign Countries). Prihodnji kongres bo julija 2017 v Sydneyju. Miha Čekada, JK Železničar Foto: Maks Merela SpeleOlympics, kategorija prečenja ožin Razstavno mesto projekta EU-Proteus  MAREC 2014   11

NOVICE Projekt 99 črna. S trdnimi odpadki je Foto: Rosana Cerkvenik bilo v preteklosti namreč Poročila o onesnaženosti slovenskega pod- onesnaženih 29 % jam na zemlja so med jamarji v zadnjih desetletjih, v Krasu, s preteklim čišče- medijih pa zlasti v zadnjih letih pogosta. Le redki njem pa se je ta odstotek pa so sistematični, ažurni popisi jam na krasu, do 2013 zmanjšal na 26 %. izvedeni z jasnimi kriteriji. Primer: če se v jami Če upoštevamo še onesna- nahaja star emajliran lonec ali pa kupček karbi- ževanje s tekočimi odpadki, dnega apna, lahko jamo striktno gledano sma- je onesnaženih jam še vsaj tramo za onesnaženo, praktično pa ne. 3 % več. Že v samem vzorcu 99 jam smo ocenili skupno Da bi dobili dober vpogled v količino, vrstno količino trdnih odpadkov sestavo in starost odpadkov ter nekatere druge na 386 m3. Če to preslika- podatke (lega jame, pretekli in današnji dostop, mo na celotni Kras, se pod popisovalec), je bila med naročnikom Znanstve- njegovim površjem nahaja noraziskovalnim centrom SAZU in izvajalcem kar 3973 m3 odpadkov. Za Jamarsko zvezo Slovenije v začetku leta 2012 primerjavo: tolikšno količino podpisana pogodba za popis onesnaženosti jam odpadkov proizvede v enem na matičnem Krasu. Projekt je potekal v sklopu letu okoli 2250 prebivalcev Razvojnega foruma Kras in je poskušal opredeliti Slovenije. stopnjo onesnaženosti podzemlja na Krasu. Glavnina odpadkov je v Prizor, ki je v jamah še vedno pogost. Ker bi bilo 916 jam, kolikor jih je nahaja na le 3 % močno onesnaženih jamah vzorca, kjer Čiščenje vseh onesnaženih jam je izjemno zah- Krasu, nemogoče popisati v razumnem časov- velja izpostaviti Jamo v Bjekovniku, Jamo na teven časovni, tehnični in finančni zalogaj, ki pa nem obdobju (eno leto), je bilo z naključnim Brundlovem partu in Jeriševo jamo. Vsaka iz- smo mu s primernim pristopom lahko skupaj vzorčenjem izbranih 99 jam. S svojim deležem med njih vsebuje preko 80 m3 odpadkov, najbolj kos v prihodnjih desetletjih. S tem ne bomo le (11 %) predstavljajo statistično pomemben vzo- zaskrbljujoče pa je stanje v Jami v Bjekovniku zmanjšali obstoječega obremenjevanja okolja, rec za posplošitev rezultatov na celotni Kras. Iz- z odpadki iz zdravstvene dejavnosti (ampule, ampak tudi nevarnost, ki prikrito leži v kraškem bor 99 jam je dal projektu tudi ime – Projekt 99. epruvete, zdravila), ki jih spira v jamo tekoča, podzemlju v obliki slabo zaščitenih nevarnih Vzorec 99 jam je pripravil predstavnik naročnika, delno očiščena odpadna voda iz sežanske ko- snovi. Te lahko začnejo nenadzorovano uhajati popisni obrazec je bil dorečen med naročnikom munalne čistilne naprave. Med zlasti življenjsko v podzemlje, s tem pa lahko ogrozijo tudi prak- in izvajalcem, nato pa so jame na terenu popi- nevarnimi odpadki velja izpostaviti predvsem tično edini vodni vir na Krasu – črpališče v Bre- sovali člani petih jamarskih društev, in sicer JD eksplozivna sredstva, ki smo jih v 22 onesnaže- stovici. Ne pozabimo, da se je to v Beli krajini že Sežana, JD Gregor Žiberna Divača, JD Danilo nih jamah našteli 35. Predvidevamo, da se pod zgodilo. Remškar Ajdovščina, JK Temnica in JD Hrpelje- površjem Krasa nahaja vsaj 360 eksplozivnih Jamarji lahko v okviru jamarskih društev Kozina. sredstev oz. 1,6 eksplozivnega sredstva na one- pomembno prispevamo k čiščenju manj do sre- snaženo jamo. To je tudi eden izmed razlogov, dnje onesnaženih jam, za bolj onesnažene pa bo Veliko časa je vzelo terensko delo, saj so mo- zakaj se jamarji čedalje težje odločamo za pro- morala krmilo neizogibno prevzeti večja organi- rali jamarji prostovoljci, ki imajo glavnino proste- stovoljno čiščenje jam. zacija, med katero lahko štejemo tudi lastnico ga časa ob koncu tedna, v okviru posameznega Če menite, da se je onesnaževanje jam usta- jam – »državo«. S čiščenjem najbolj onesnaženih društva popisati onesnaženost 20 jam, kar je tudi vilo, imate le deloma prav: letna količina nele- jam bi tudi najbolj pripomogli k zmanjšanju ko- za večje društvo precejšen zalogaj. Rezultate po- galno odloženih odpadkov v jame se je resda ličine odpadkov in razbremenjevanju občutljive- pisa so zabeležili na popisne obrazce, predstav- zmanjšala, je pa kar 11 % jam na Krasu še vedno ga kraškega okolja, z manjšimi rednimi čiščenji nik naročnika pa jih je povzel v javno dostopnem aktivnih nelegalnih odlagališč odpadkov, saj se v v okviru jamarskih društev pa preko publiciranja poročilu. njih pojavljajo odpadki, mlajši od petih let. Priča- v javnosti k večji ozaveščenosti lokalnega pre- kovano je najbolj na udaru 47 % že onesnaženih bivalstva. Pred pričetkom projekta se je na podla- jam, ki ležijo do deset metrov od poti. Mitja Prelovšek, gi preteklih popisov in deloma pavšalnih ocen Zavedamo se, da je popis prvi korak k čistej- Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU za slovenski kras predvidevalo, da je na Krasu šemu okolju in da je bistven drugi – sanacija. Jasmina Rijavec, JD Sežana onesnaženih približno 10 % jam in da so od- padki v njih večinoma starejšega izvora. Končni rezultat je pokazal, da je resničnost dosti bolj Jamarski tabor se razdelili v tri skupine, ki so delovale na več ožin dovolj, smo se odločili, da z raziskavami na- Kamenmjavček 2013 različnih lokacijah. daljujemo ob naslednji priložnosti. Kot vsako leto smo člani Jamarskega društva Največja ekipa je bila seveda površinska. Druga skupina jamarjev se je odpravila v Sežana tudi letos organizirali jamarski razisko- V bližini Ilovice smo odkopali močno pihajočo jamo Župa, v kateri smo lansko leto odkrili 180 valni tabor Kamenmjavček. Odvija se že peto špranjo, ki nas je pripeljala v manjšo dvora- metrov novih rovov. Cilj je bil prekopati blatni za- leto, zadnji dve leti pa se je preselil na novo no, dolgo 12 metrov. V njej smo našli razpoko, mašek, ki nam je lani zaprl pot. Po celodnevnem lokacijo. Po prvih treh Kamenmjavčkih v Vileni- iz katere je močno pihal hladen zrak, kar je bil garanju se je trojica jamarjev v poznopopoldan- ci smo zadnja dva organizirali v vasi Ilovica na dober znak za nadaljevanje. Seveda smo takoj skih urah vrnila na površje in sporočila veselo Banjšicah, kjer nam logistično in spalno poprijeli za delo in skozi prekopano ožino prišli novico – uspešno so prekopali blatni zamašek, podporo nudita domačina Janja in Uroš do manjše dvorane in nove ožine. Ker smo imeli prišli v 50 metrov dolg, zelo ozek rov in obstali Zupančič, ki se jima tukaj prav lepo za- nad breznom večjih dimenzij. hvaljujemo. Foto: Andrej Peca V nedeljo zjutraj smo se ponovno odpravili Peti tabor Kamenmjavček je potekal na raziskovanje te jame, tokrat oboroženi z nekaj med 16. in 18. avgustom 2013, udeležilo sto metri vrvi. Ugotovili smo, da je brezno glo- pa se ga je 21 jamarjev iz Jamarskega boko okrog 70 metrov. Nadaljuje se v manjšem društva Sežana, Jamarskega odseka breznu, v katerem smo se spustili nadaljnjih 30 Slovenskega planinskega društva Trst, metrov, a smo zaradi pomanjkanja opreme z raz- Jamarskega društva Lokve, Jamarskega iskovanjem prenehali. Jamo smo tako podaljšali društva Danilo Remškar Ajdovščina in za 50, poglobili pa za približno 120 metrov. Sedaj Jamarskega kluba Temnica. je dolga 230 in globoka 210 metrov. V nedeljskih popoldanskih urah smo raziskali in izmerili še Teren smo grobo spoznali že leta dve manjši jami v bližini Zabrda. 2012, tako da smo tokrat že vnaprej ve- deli, kaj nas čaka in kje pričeti z raziska- Na taboru smo skupno raziskali pet jam, kar pomeni okrog 250 metrov novih rovov. Tabor je 12    vami. Da bi lahko naredili čim več, smo delno finančno podprla Občina Sežana. MAREC 2014 Andrej Peca, Jasmina Rijavec, JD Sežana

NOVICE Ledena jama V spomin Francu Renčlju Le nekaj ur vožnje iz Slovenije se nahaja naj- Francko je bil sežanski fant, ki sta ga leta 1955 v jame zanesli radovednost in želja po večja ledena jama na svetu, imenovana Eisrie- premagovanju strahu. Skupaj s službenimi kolegi je osnoval temelje današnjega Jamarskega senwelt oz. Velikanski ledeni svet. Ker je globo- društva Sežana, katerega član je postal leta 1959. ka kot pekel in lepa kot nebesa, je pravi raj za Z velikim veseljem smo prisluhnili njegovi jamarski poti in zgodbam o tem, kako so si sami obiskovalce. izdelovali jamarsko opremo, še bolj pa, kako so jo tihotapili čez mejo. Z jamarskimi kolegi je raz- iskoval številne jame v okolici Odkrita je bila leta 1879 in skupaj meri v Sežane, največ energije in časa dolžino kar 42 kilometrov, s čimer je najdaljša Foto: Jordan Guštin pa so usmerili v jamo v Kanja- ledena jama na svetu. Nahaja se približno 40 ki- ducah, Vilenico, Čukovo jamo lometrov južno od Salzburga v gorovju Tennen- in Drčo jamo. Od tistih časov do gebirge nad dolino Salzach, in sicer blizu Werfe- danes se glavni motiv jamarjev na, kjer je tudi znan grad. Do vhoda je enostaven na Krasu ni spremenil  – tudi dostop z gondolo, nato pa je potrebno tudi nekaj na nas so prenesli motiv iska- hoje po lepo urejenih poteh. Kljub temu da je nja podzemnega toka Reke. jama izredno dolga, je za turiste dostopnih le 800 Čeprav nam sodobna oprema metrov. omogoča vedno več, ko se v jame spuščamo po vrvi, in tudi Nastanek jame vedno globlje, pa nam še vedno zastane dih ob Frančevem glo- V notranjosti apnenčastega pogorja Tennen- binskem rekordu v Čukovi jami gebirge v Alpah so skozi leta nastajali rovi, ki jih pri Sežani, kjer je po lestvicah je v velikem delu prekril led. Nastanek podze- Franc Renčelj s skupino zaslužnih in današnjih aktiv- prišel do globine 145 metrov, mnih rovov je povezan s tektonskimi razpokami nih članov pred Vilenico ob 50. obletnici ponovnega v Veliko dolino v Škocjanskih in raztapljanjem kamnine, seveda pa je bilo za odprtja jame za obiskovalce 19. maja 2013 nastanek takšne jame potrebnih mnogo let. Da jamah pa se je prav tako po le- pa se je jame prijelo ime Velikanski ledeni svet, stvicah spustil 165 metrov. Kljub skromnejši opremi aktivnega obdobja pa je bilo vedno poskr- morajo v njej ledene strukture ostati vse leto. bljeno za varnost, na kar kaže tudi to, da je bil Franc nekaj let član reševalne ekipe, ki ni imela Pogoj za to pa je, da ima jama sistem praznih nobene intervencije. prostorov in en vhod na relativno nizki nadmor- Ko so se mladi fantje in takrat redka dekleta podili po jamah, so se spomnili tudi na po- ski višini, drugega pa precej višje. Poleg tega je zabljeno lepotico – Vilenico. Leta 1961 so se odločili, da jo ponovno uredijo za turistični obisk še potrebna stalna temperatura kamnin in to in ji povrnejo sloves, ki ga je nekoč že imela. Po dveh letih prostovoljnega dela članov našega povzroča močan tok zraka tako pozimi kot poleti. društva, jamarjev iz nekaterih drugih društev, mladincev iz Lokve in Sežane, sodelavcev Iskre ter ob pomoči nekaterih sežanskih podjetij so jo maja leta 1963 spet odprli. Franc je bil zelo V jami je stalna temperatura okoli ledišča, aktiven pri obnovi jamske infrastrukture, pa tudi kasneje pri gradnji jamarskega doma, vzdr- rezultat česar je, da pronicajoča voda zmrzne in ževanju infrastrukture in objektov pred jamo, predvsem pa pri vodenju obiskovalcev. Funkcijo tvori ledene skulpture. Ker v gorah običajno ne jamskega vodnika je opravljal z odliko, tudi zato, ker je govoril dva tuja jezika. Krajše obdobje manjka padavin, so v jami vsi pogoji za nasta- je bil za Vilenico tudi odgovoren. Bogato znanje in izkušnje so mu pomagali pri raziskovanju nek takšnih in drugačnih oblik. Led v sicer že in dokumentiranju čudovite Gustinčičeve jame v Blažčevi dolini pri Vilenici. V tej jami je odkril zelo stari jami pa naj bi nastal šele pred približno dvorano, ki nosi ime Renčljeva dvorana. 1000 leti, kar je glede na starost jam med 50 do Njegova pripadnost Jamarskemu društvu Sežana je bila izjemna. Vedno je deloval samo v 100 milijoni let malo. tem jamarskem društvu in vsa ta leta je tvorno in aktivno sodeloval pri vseh društvenih aktivno- stih. Pred leti smo ga imenovali za veterana Jamarskega društva Sežana, v zadnjem obdobju pa Priljubljen turistični kraj je bil predsednik disciplinske komisije. Na nas, mlajše generacije, je rad prenašal svoje znanje in izkušnje. Še danes pa je pred nami tudi živa slika, ko smo letos maja obeležili 50. obletnico Ob avtocesti Beljak–Salzburg leži mesto ponovnega odprtja Vilenice. Sam je izjemno tvorno sooblikoval program in iskreno smo se Werfen, nad katerim se dvigajo visoke gore. veselili številne udeležbe tistih, ki so bili najzaslužnejši za njeno odprtje. Vanje je speljana šestkilometrska gorska cesta, Rosana Cerkvenik, JD Sežana ki ima tudi do 20-odstotni vzpon. Na okoli 1000 metrih se zaključi in pot je treba nadaljevati peš rovih, temo in kar 700 stopnic je potrebno pre- Pot nas vodi mimo 20 metrov visokega in 40 skozi krajši predor ter preko manjšega viadukta magati. A čudoviti ledeni kapniki odtehtajo ves metrov dolgega nasipa ledu, ki predstavlja naj- do spodnje postaje kabinske žičnice. Od parki- vloženi napor. Ob vstopu vse najprej preseneti večjo površino ledu v jami. Z malo domišljije lah- rišča do žičnice je okoli 20 minut lahke hoje. Od močan curek hladnega zraka, že kmalu pa smo ko v ledenih skulpturah opazimo razne oblike, tod nas kabinska žičnica popelje do višine 1586 v Posseltovi dvorani s čudovitim stalagmitom ki pa se skozi leta spreminjajo. Eden največjih metrov, od koder je ponovno treba 20 minut peš v sredini. Na poti po jami so tudi spomeniki, prostorov v jami, ki je prav tako vključen v ogle- do vhoda v jamo na višini 1641 meter. Četudi je predvsem znan je črn križ, ki označuje najbolj de, je dolg 60, širok 30 in visok 35 metrov. Vmes vse skupaj skoraj tri četrt ure hoje, je ta odlična oddaljeno točko raziskovanja jame Antona prečkamo zaledenelo jezero in gremo skozi rov v in sproščujoča, saj je lepo urejena in iz nje se Posselta. ledu do izhoda. Četudi je umetno narejen, je pre- razprostira čudovit pogled v dolino. Pot za obiskovalce hod skozenj zelo zanimiv. Tak­ Vhod v jamo pa se takoj spremeni v po- Foto: Mateja Mazgan šna vodena tura po jami traja polno nasprotje dostopa, tudi utesnjenost po Foto: Mateja Mazganpribližno eno uro in petnajst minut. Jamo si lahko ogleda- Zavarovana pot proti vhodu v jamo mo od 1. maja do 26. oktobra, v zimskih mesecih pa je zaradi težkega dostopa zaprta. Največja ledeniška jama na svetu s svojimi posebnimi skulpturami iz ledu in lego vi- soko v gorah privablja obisko- valce z vseh koncev sveta. Že samo njena lega in dostop sta razlog za obisk, kaj šele njena notranjost ... Mateja Mazgan,     13KŠJK Speleos-Siga Velenje MAREC 2014

NOVICE 50. obletnica ponovnega odprtja predavanjem. Sama sem predavala o vplivih Vilenice za obiskovalce obiskovalcev na jamsko okolje, Jurij Jakofčič – Jaka je predstavil razsvetljavo v Vilenici skozi Vilenica slovi kot najstarejša turistična jama delih občasno sodelovali tudi člani drugih klu- stoletja, dr. Andrej Mihevc je govoril o razvoju v Evropi, saj jo obiskujejo vse od leta 1633. Slo- bov (Ljubljana, Postojna, Logatec, Idrija, Rakek, in starosti jam ter Krasa, z Jankom Marinškom ves, ki ga je imela predvsem v 19. stoletju, se je Novo mesto, Železničar), mladinci tovarne Iskra smo spoznavali, kako je potekalo raziskovanje razblinil v času obeh svetovnih vojn in takoj po iz Sežane in mladinci iz Lokve. Slovesna otvoritev jame Čehi II, Jasmina Rijavec pa je predava- njih. Po ustanovitvi Jamarskega društva Sežana je bila ob dnevu mladosti 19. maja 1963. la o vplivu tektonike na oblikovanje jam južno leta 1955 so se njegovi člani odločili, da jami od Sežane. Sobota, 18. maja, je bila namenjena povrnejo nekdanji sloves. Dela za obnovo in- V okviru obeležitve 50. obletnice ponovnega eksperimentom. Naša članica in sodelavka Spe- frastrukture so se pričela sredi leta 1962. Skoraj odprtja Vilenice za obiskovalce smo člani JD Se- leovivarija Erwin Pichl iz Trsta Federica Papi je leto dni je bilo potrebno, da so po približno 2000 žana maja 2013 organizirali več dogodkov. Vsi skupaj s člani Società Adriatica di Speleologia z opravljenih delovnih urah jamo ponovno odprli so bili tudi medijsko pokriti, udeležilo pa se jih je eksperimenti odraslim in otrokom na zelo zani- za turistični obisk. Poleg članov društva so pri več kot 400 obiskovalcev. miv in nazoren način prikazovala hidrološke kra- ške pojave, nastanek jam, udorne doline, jamsko Petki v maju so bili namenjeni tematskim favno ... Foto: Jaka Jakofčič Glavni dogodek je bil v nedeljo, 19. maja. Zjutraj smo organizirali srečanje in ogled jame Peščica sedanjih članov ter nekaj častnih in zaslužnih članov Jamarskega društva Sežana, za nekdanje zaslužne člane društva in za častne 19. maj 2013 člane. Danes žal že pokojni Franc Renčelj je vse nekdanje zaslužne člane predstavil tudi nam, mlajšim generacijam, potem smo si skupaj ogle- dali Vilenico. Sledil je prihod starodobnih vozil Adria Classic iz Kopra, ki je popestril dogajanje pred jamo. V popoldanskem času smo za kraja- ne KS Lokev in Prelože ter člane JZS organizirali brezplačen ogled jame, za ostale obiskovalce pa smo imeli izreden 50-odstotni popust. Jamo si je ogledalo skoraj sto krajanov in jamarjev JZS. 50. obletnica ponovnega odprtja Vilenice je potekala v zelo sproščenem in prijateljskem vzdušju. Bila je tudi priložnost, da smo obujali spomine, spoznavali preteklost in snovali ideje ter načrte za prihodnost. Hvala vsem, ki ste pri- spevali k soustvarjanju programa. Na tem mestu pa zahvala tudi vsem tistim, ki ste kakorkoli po- magali pri delih, potrebnih za odprtje jame pred pol stoletja, ter tistim, ki nas podpirate pri našem udejstvovanju. Rosana Cerkvenik, JD Sežana Zaprtje dveh jam na Zgornje Steske jame (kat. št. 169) in sanacija Razlog za onesnaženost in poškodbe je eno- Ponikovskem krasu vhoda Spodnje Steske jame (kat. št. 168). staven dostop do jame. Leta 2010 so na steno ob vhodu v jamo pritrdili spominsko tablo, ker je Krajinski park Ponikovski kras leži na obmo- Obe jami sta na vzhodnem delu Ponikovske med drugo svetovno vojno v njej nekaj časa bival čju Ložniškega gričevja med Spodnjo Savinjsko planote in sta verjetno del istega jamskega siste- ruski ranjenec, do jame pa so uredili sprehajalno dolino na jugu in Šaleško dolino na severu. Park ma. Najprej je voda izoblikovala Zgornjo, potem pot. Z naravovarstvenega vidika to ni dobro, saj je zavarovano z Odlokom o razglasitvi naravnih pa še Spodnjo Stesko jamo. so še bolj poenostavili dostop. Jamarji smo zato znamenitosti v Občini Žalec (1998) in obsega Zavodu RS za varstvo narave OE Celje in Občini Ponikovsko planoto z obrobjem in Sevčnik. Ob- Spodnja Steska jama je izvirna jama v vznož- Žalec predlagali, da se jama fizično zavaruje z čina Žalec je Koroško-šaleškemu jamarskemu ju Ponikovske planote. Izvir je ujet v betonske vrati. Spodnja Steska jama, ki je bila neustrezno klubu Speleos-Siga Velenje sofinancirala nekaj cevi, tako da je struga pred jamo večinoma suha. zaprta, je sicer bila zaščitena pred vandalizmom, projektov na temo varstva jam. Njihov namen Vodo uporabljajo v bližnji ribogojnici. Do okto- vendar je bila potrebna sanacija. je bil preveriti stanje jam in predlagati ukrepe bra 2013 je bil vhod delno zazidan z betonskimi za njegovo izboljšanje. Oktobra 2013 sta bila iz- zidaki, delno pa zamrežen. Zaprt je bil na nepri- Domačini so bili zelo zainteresirani za sana- vedena dva izmed predlaganih ukrepov: zaprtje meren način in brez vednosti pristojnih služb za cijo vhoda v Spodnjo Stesko jamo, ker je notri varstvo narave. vodno zajetje. Upoštevali so tudi naše predloge za zaprtje Zgornje Steske jame in se lotili dela. Zgornja Steska jama je bogato zasigana, ka- Tako sta sedaj obe jami zaprti z vrati. Ključa hra- pniki in ponvice pa so močno poškodovani. Po ni ZRSVN OE Celje, pred jamama pa bosta stali tleh so kosi odpadkov in ostanki gum. Domačin informativni tabli. nam je povedal, da so kot otroci zažigali gume koles in si z njimi svetili po jami. Verjetno je to Mojca Hribernik, KŠJK Speleos-Siga Velenje botrovalo črni sigi v jami, saj je novejša siga bela. Foto: Rajko Bračič Foto: Mojca Hribernik Foto: Rajko Bračič 14    Vhod v Spodnjo Stesko jamo nekoč Vhod v Spodnjo Stesko jamo danes Kapniško okrasje v Zgornji Steski jami MAREC 2014

NOVICE Foto: Tanja Podržaj Foto: Leopold Bregar Krtača ali vrvača Uporabni nasvet za čiščenje vrvi Najlepši del jamarstva predstavljata obiskovanje in raziskovanje jam, vendar za uspešno in varno raziskovanje potre- bujemo tudi jamarsko opremo in vrvi. Tukaj pa se prične drugi del zgodbe. Ko prilezemo iz jame, je poleg naše osebne Večji del zbranih in razvrščenih odpadkov tik opreme blatna in umazana vsa oprema, pred jamo ki je bila z nami, tudi vrvi. Kot aktiven član sem velikokrat primoran prati opremo in Krški jamarji vrvi nikoli nisem rad drgnil. Pravzaprav čistili jamo tega ne mara nihče od nas. Tako si či- Vidna razlika med umazano in oprano vrvjo Napovedano je bilo lepo vreme, in ker je po- ščenje umazane vrvi vedno prihranimo za konec, še posebej, če je zapacana s fino rjavo ali mlad končno jasno pokazala prve znake, smo rdečkasto ilovico in umazana od črne zemlje. se jamarji in jamarke v Jamarskem klubu Krka Začel sem razmišljati, kaj bi bilo najenostavnejše in hkrati najučinkovitejše za pranje. Ročno odločili, da je čas za izvedbo vsakoletne čistilne delo je sicer cenjeno, a ne toliko, da ne bi našel boljše rešitve. Najlažje je umazano vrv poriniti akcije. »Da naredimo nekaj dobrega za okolje,« v pralni stroj, če te le kdo ne zasači pri delu. Visokotlačni čistilec je super zadeva za pranje smo si rekli, in skrajšamo seznam onesnaženih ostale jamarske opreme, a za pranje vrvi, kot vemo, žal ni najprimernejši. Poizvedoval sem po jam v Občini Ivančna Gorica še za eno jamo. raznih podjetjih, ki izdelujejo ščetke vseh možnih oblik, ampak brez uspeha. Predlog izdelave namenske okrogle ščetke s ščetinami na notranji strani pa bi nas jamarje preveč stal. Povrhu Tako se je v soboto, 13. aprila 2013, v klub- vsega ščetka še vedno vrvi ne bi oprala sama. skih prostorih zbralo šest jamarjev in jamark, ki Najprej sem poskusil z navadno sirkovo krtačo, jo prerezal tako, da sem iz nje dobil tri manj- smo se po jutranji kavi podali proti Šentvidu pri še, in vse skupaj povil z močnejšim trakom. Izdelek je bil za silo uporaben, a ne tako po mojem Stični. Glavni cilj akcije je bil očistiti jamo, ki smo okusu, da bi se z njim pohvalil v javnosti. Zato sem pripomoček uporabljal le za uporabo doma. jo pred leti registrirali kot Jamo dvojnega vho- Kasneje sem zasledil fotografijo ščetke, ki je bila izdelana priročneje kot moja. Uporabljene so da (kat. št. 9272), domačinom pa je sicer bolje bile ščetke za umivanje rok. Po mojem mnenju pa so premehke, ščetine se prehitro obrabijo. poznana kot Lisičja luknja. Že samo ime nam Skratka, če hočeš vrv oprati, jo moraš dobro predrgniti z vseh strani. pove, da gre za manjšo jamo, dolgo komaj 13 Ker do sedaj še nisem zasledil nasveta, kako postopati pri pranju opreme, sem se odločil, da metrov. Globoka je 5,5 metra, a ker ima zgornji in predstavim svojo izboljšano verzijo krtače za čiščenje vrvi. spodnji vhod in se rahlo spušča, ni nič drugega Za izdelavo potrebujemo nerjavno pločevi- kot majhna luknja. Ob prvem obisku leta 2008 Foto: Tanja Podržajno, tri ščetke tipa blatarica, ki jih lahko kupimo smo zapisali, da je jama onesnažena predvsem s Foto: Tanja Podržajpri Ščetarstvu Rebolj Andrej, Medvode, šest vi- plastiko in razbitim steklom. jakov in orodje. Foto: Leopold BregarUspešnemu nakupu materiala sledi izdelava. Oblečeni v kombinezone in s čeladami na Začnemo s pločevino, ki jo upognemo tako, da glavah smo se lotili dela. Notranja ekipa je v dobimo obliko, prikazano na fotografiji (šeste- jami začela polniti vedra z nejamskim materia- rokotnik). Sam sem uporabil titanovo pločevino, lom, zunanja ekipa pa je razvrščala odpadke na ki je lahka in močna. Pri upogibanju pločevine steklo, mešano embalažo in staro kovino. Delo moramo biti pozorni na širino stranic, ki morajo je potekalo gladko in vreče so se kmalu vrstile. biti enake širini kupljenih ščetk. Ko upognemo Med odpadki je bilo predvsem veliko plastične vse stranice, dobimo obroč s premerom okoli embalaže, manjših konzerv, kantica z odpadnim 90 mm. Pločevino na stiku zvarimo s kratkimi vari, nato vstavimo tri ščetke. Na treh stranicah oljem in velika količina razbitih steklenic, kar je šesterokotnega tulca zvrtamo luknje za vijake in ščetke privijemo. oteževalo delo zunanji ekipi. Drobne delce stekla Ob testiranju nove pridobitve potrebujemo še vodo in umazano vrv, ki je najbrž ne bo težko je namreč zelo težko ločiti od zemlje, kamor so najti. Pred pranjem priporočam, da na vrvi razvežemo vozle, saj bo čiščenje bistveno lažje in bile steklenice vržene. hitrejše. Nato vstavimo vrv in z nekaj potegi lahko odstranimo še tako trdovratno umazanijo. Še vedno je potrebno nekaj truda, ampak uspeh je zagotovljen. Lahko bi dodali: lenoba je gonilo Sledila sta zaslužena malica in ogled dose- napredka. Pa še res je. danjega nabora raznovrstnih odpadkov. Jama Pripomoček je primeren za nagrado vajencu ali, še bolje, kot darilo za rojstni dan ali dan žena. nam je služila kot zavetje pred dvema kratkima Izdelati nameravam še kakšen kos za klubsko zalogo, in če koga zanima, naj me kontaktira. plohama. V dobrih treh urah nam je uspelo na- Leopold Bregar, JK Krka polniti okoli deset velikih vreč za smeti. Zaradi mokrega terena in velike količine odpadkov smo jih prepeljali do ceste, kjer je čakala avtomobil- druge izobraževalne namene. Čeprav je bila jih pustili pred jamo ter se ponje vrnili čez teden ska prikolica. Dobro natovorjeno prikolico smo naslednji dan nedelja, se je skupina jamarjev v dni. Tedaj smo vreče naložili na samokolnico in zapeljali nedaleč stran do zbirnega mesta, saj je okviru čistilne akcije, ki jo je na ta dan organi- ravno v soboto, 20. aprila, potekala čistilna akcija ziralo Turistično društvo Krka, lotila še vsakole- Desno notranjost jame pred v Krajevni skupnosti Šentvid. tnega pregleda in čiščenja terena nad vhodom v akcijo, zgoraj jama po čistilni Krško jamo. S strmega terena so s pomočjo vrvne akciji Sobotno popoldne smo nato izkoristili še za tehnike pobrali nevarno kamenje in odpadlo ve- barvanje ograje z zaščitnim premazom, ki vodi jevje, ki se vsako pomlad zadrži nad vhodom. Na ta način so poskrbeli za varen ogled priljubljene proti jami Poltari- izletniške točke tudi v bodoče. ci, do kamor smo uredili dostop. Pred Resda je novejših odpadkov v jamah zadnja jamo smo pospravili leta manj, vendar je še vedno vse preveč tistih, manjše vejevje, ki je ki ležijo tam več let. Vsako leto se jamarji po omagalo pod težo vsej Sloveniji trudimo, da bi bilo onesnaženih snega. V steni nad jam čedalje manj. Lepo bi bilo, da bi se ljudje vhodom v Poltarico ne le na dan zemlje in dan voda spomnili, da se namreč redno izva- je potrebno za okolje, v katerem živimo, truditi jamo praktični del vsak dan. naše jamarske šole in služi nam tudi v     15Tanja Podržaj, JK Krka MAREC 2014

NOVICE Nobena jama se Že naslednji trenutek pa sem zavriskal Foto: Edvard Gregorčič ne konča! od veselja, saj sem z druge strani prehoda dobil informacijo, da vidi praznino. Poln pri- Te besede sem slišal od Jaka, prekaljenega čakovanj sem se podal naprej in skozi ozek, jamarskega mačka z dolgoletnimi izkušnjami. In poševen rov prišel do stopnje, kjer se je od- te modrosti sem se tudi držal, ko sem se preselil prla prva dvorana. Za trenutek mi je zastal v Komen. Radovednost mi ni dala miru in takoj dih, bile so me same oči, saj sem samemu sem začel raziskovati teren. Kmalu sem našel sebi komaj verjel, da sem prvopristopnik v kar nekaj dihalnikov, posebej pa mi je pozornost jami, za katero so naredili kljukico, da ne gre pritegnila Jama v Devinščinah, ki so jo registri- nikamor več. rali leta 1984 in v zapisniku zapisali, da ne kaže Nabil sem svedrovec in se spustil v dvo- nadaljevanja. rano ter ves čas samo nemo zijal okoli sebe. Bolj kot je šlo dol, lepše je bilo. Dvorana di- Ožina menzij 20 m × 10 m mi je dala misliti, saj je njeno dno polno nasutja tako kot prvi del V novi dvorani Foto: Edvard Gregorčič jame. Nadaljevala sva z vohljanjem in kmalu Ob prvi burji sem se podal vanjo, s kadilcem našla prehod v drugo, manjšo dvoranico, za katero predvidevam, da je bila del prve, pre- Vhod v jamo preveril vse špranje ter luknje pri dnu in v stenah den se je posulo. Tudi tu jama šiba naprej in in ugotovil, da vleče na štirih koncih, kar mi je z Vasjo sva našla manjšo kamro, od katere vodi 8 metrov in ravno toliko dolga, poglobili in podalj- dalo nepopisno veselje. Še v istem tednu sem stopnja malo više v četrto dvorano, prav tako le- šali za nekaj sto odstotkov, kar je pa lep dosežek. začel s kopanjem ob vzhodni steni, kjer je naj- pih dimenzij in kapniškega okrasja. Na več me- Za konec bi še dodal, da sedaj, po takem močneje dihalo. Takoj se je videlo, da gre za na- stih pa je opaziti možnost nadaljevanja. odkritju, v ostalih jamah s starejšo letnico za- sutje grušča in skal. Po dveh urah kopanja sem Že naslednji dan sva akcijo ponovila in po- pisnikov veliko pozorneje gledam za možnimi ugotovil, da me čaka še ogromno dela, vendar novno pregledala vse možne variante. Prišla sva indici, ki bi pokazali sedaj še neznane skrite le- me niti malo ni odvrnilo, saj se mi je po prepi- do sklepa, da bi bilo potrebno zopet pljuniti v pote podzemnega sveta, saj se nobena jama ne hu sodeč obetalo prav tisto, o čemer sanja vsak roke in kopati. Ko pa sva se že odpravila ven, konča kar tako. pravi jamar. Že v naslednji akciji se mi je pridružil Foto: Edvard Gregorčič je Vasja slučajno opazil majhno odprtino v prvi Edvard Gregorčič, kolega iz JK Temnica Samo Milanič in s skupni- dvorani in že sva odpirala okno v novo brezno. JD Carnium Kranj/JD Sežana mi močmi sva naredila ogromno. V naslednji ak- Zopet za njegove gabarite. ciji sva prišla do prehoda, ki je odpiral pot v pod- Kmalu je sledila nova akcija, v kateri sva s zemlje, vendar naju jama še ni bila pripravljena Samom toliko razširila tisto okno, da sva lahko Foto: Edvard Gregorčič spustiti naprej. Na ključnem mestu je kraljeval pregledala, kaj se skriva na dnu lepo zasiganega precej velik balvan, ki je predstavljal nevarnost, brezna. Zopet je del nasut z materialom iz prve da se poda za nama, če bi ga prečkala, zato sva dvorane, kar nakazuje, da sta vzporedna. Nada- si zadala nalogo, da ga odstraniva. Kljub temu ljevala sva s pregledovanjem precej višje od vsto- da sva napredovala vsega skupaj za štiri metre, pnega okna, vendar sva na drugi strani opazila dve sva bila sila zadovoljna, saj naju je jama vzburja- okni, ki sta nama v glavi zopet postavila vprašaje. la z očitnim nadaljevanjem. Nekaj naslednjih akcij je bilo namenjenih plezanju do oken in rešitvi vprašajev, ki so bu- V sklop akcij je zapisan tudi kolega Vasja Za- rili domišljijo. Z dosego ciljev pa smo zgolj prišli man iz JD Danilo Remškar Ajdovščina, ki mi je do spoznanja, da jama šiba naprej, vendar brez priskočil na pomoč pri odstranitvi balvana in raz- širjenja ne pridemo nikamor. Do istega spozna- širitvi ožin. Tam je bilo delo lažje, saj je bilo potreb- nja smo prišli v kaminu v drugi dvorani. Nekaj no odstraniti grušč, ki je oviral prehod. Kaj kmalu vprašajev mi je pomagal rešiti tudi kolega Clau- je Vasja vprašal, ali mu dam podporo. Pogledal dio Bratos iz JO SPD Trst. Možnosti nadaljevanj sem ga in takoj ugotovil, kaj misli, ter mu zagotovil je še ogromno, trenutno pa smo namerili slabih vso svojo podporo. Glede na njegove gabarite je 50 metrov globine in 200 metrov poligona. To po- bilo že dovolj odprto, da se je lahko zbasal skozi, meni, da smo jamo, ki je bila pred tem globoka Lepotec 16    za sebe pa sem moral še malo odkopati. Mednarodno jamarsko srečanje MAREC 2014 v Casoli v Italiji V Italiji vsako leto poteka srečanje itali- Foto: Janko Marinšek janskih jamarjev, ki pa je tudi mednarodno, saj se ga udeležijo še jamarji iz drugih evrop- Skupinska slika v Casoli skih držav. Letos je bilo v Casoli Valsenio v pokrajini Ravenna od srede, 30. oktobra, do nedelje, 3. novembra 2013, z več kot 4000 udeleženci. Iz Slovenije smo prišli: Rosana Cerkvenik, Jaka Jakofčič, Federica Papi in Andrej Peca (JD Sežana); Vasja Zaman (JD Danilo Remškar Ajdovščina); Janko Marin- šek (DZRJ Luka Čeč Postojna) ter Claudio Bratos in Stojan Sancin (JO SPD Trst). Med drugim smo si ogledali največji ru- dnik sadre v Evropi – Cava di Monte Tondo – ter jamo Garibaldi, prav tako v sadri. Na sre- čanju so bile na ogled tudi številne razstave in stojnice italijanskih jamarskih društev. Znani proizvajalci in prodajalci jamarske in sorodne opreme so prodajali opremo in materiale. Rosana Cerkvenik, JD Sežana

NOVICE Jonina jama – Nadaljevali smo hitro in učinkovito ter do- Foto: Leopold Bregar reševanje bro napredovali, saj se je kamen vse lepše psičke Jone lomil, žal pa je pri tem tudi ogrožal drobceno življenje spodaj. Vsak kamen, ki nam je ušel Nedelje, 1. septembra, in tudi obeh naslednjih iz rok, bi lahko padel na ubogo Jono. Previ- dni v Jamarskem klubu Krka še dolgo ne bomo dno smo nadaljevali do mraka, ko se je pred pozabili. Obveščeni smo bili, da je nemška lovska nami le malo bolj odprlo.  terierka z imenom Jona ujeta v podzemlju. Po- Bilo je dovolj, da se je v stopnjo stlačil škodovani lisici je namreč sledila v ozko luknjo, iz Alojz – Mima. Pod seboj je končno ugledal katere ni več zmogla priti brez človeške pomoči. Jono, ki je bila videti brez večjih poškodb. Upanje o uspehu reševanja se je s tem tre- Odzvali smo se klicu na pomoč in si skupaj nutkom potrojilo. Primož in Alojz sta se v z lastnikom psičke, lovcem Blažem Kastelicem, jamarski opremi po vrvi spustila do police, Pred jamo z rešeno psičko ogledali stanje. V gozdu nad Šentvidom pri Stični kjer sta čakali Jona in poginula lisica. Naša je bil že delno odkopan vhod v ozko luknjo, saj psička na začetku ni hotela zapustiti lisice in iti v zadnjega obiska še vedno enako ozka. Na srečo je lastnik psa, ki je pri lovu obstrelil lisico, že čez transportno vrečo. Zato je pri reševanju taktično v klubu ne primanjkuje atletsko suhih članov dan začel odkopavati ozki vhod. Z glavo navzdol dobila prednost smrdljiva lisica, šele potem je in zato smo si tudi drugi prisotni lahko ogledali je dobro odkopal prva dva metra rova. Reševanje prišla na vrsto Jona, ki je po 57 urah le ugledala prvo, kapniško najbogatejšo dvorano na globini in trdo delo, ki je vodilo k psici, je po prihodu in dnevno svetlobo. osmih metrov. Tukaj je pristala »naša« psička in ogledu zaupal nam. Iz rova jo je v vreči prinesel lastnik Blaž in po vsej verjetnosti zbegano iskala pot ven, ki je ji takoj dal vode ter nekaj hrane. Že po nekaj bila kar nekaj metrov višje. Nadaljevanje nas je Naslednji dan smo po službi skupaj začeli požirkih je začela tekati okoli in iskati pridobljeni vodilo skozi ozko odprtino v naslednjo dvorani- širiti, odkopavati in razbijati kamen ter se po- plen. Iz podzemlja sta se nato vrnila tudi Primož co še nekaj metrov nižje, vse do nove ožine. Pot časi prebijali naprej. Med delom smo poslušali in Alojz ter poročala o v trdo kamnino smo si zopet utrli s dogajanje pod sabo in klicali Jono. Občasno je odkritju dveh vzpore- kladivom in tako prišli na globino de- bilo slišati zamolklo renčanje, ki se je proti veče- dnih brezen. Z uspe- Foto: Leopold Bregar vetnajstih metrov, kjer se jama konča ru sprevrglo v silovito lajanje in cviljenje. Držali hom reševanja smo z neprehodnim meandrom. smo pesti za psičko, ki se je v jami spopadala z bili več kot zadovoljni, Vse videno je bilo potrebno spra- ranjeno lisico. Kar dve uri je trajal srdit boj, vse saj smo rešili psičko viti še na papir in narediti nekaj spo- dokler nista obe potihnili. Nismo vedeli, ali je šlo iz jame, ki se povrhu minskih fotografij. Meritve in skicira- za utrujenost ali za kaj hujšega. Širjenje ozkega vsega še nadaljuje. nje vsake jame so najbolj zamuden poševnega rova se je nadaljevalo pozno v noč. Vse skupaj je bilo lepo in včasih kar odvečen posel. Ker pa Pred nami je bilo še nekaj ožin in po občutku darilo Blažu, ki je rav- brez tega ni pravega jamarstva, smo, krajša stopnja. Izvlekli smo precej kamenja, a oz- no ta dan praznoval kot je v navadi, poskrbeli tudi za to. kemu rovu ni bilo videti konca. Odšli smo domov. rojstni dan. Sledil je še Jonino jamo, kot smo jo poimenova- zaključek ob založeni li, smo dokumentirali in jo opremili z Odločeni, da nam tokrat le uspe, smo se vrni­ mizi. vsemi pripadajočimi zapisniki. Glo- li naslednji dan in nadaljevali začeto delo. Blaž, K usodni jami smo boka je 19 in dolga 48  m. Tako je v lastnik psičke, je že zjutraj preveril stanje v pod- se vrnili teden dni po Jamarskem klubu Krka postala ena- zemlju in ugotovil, da je še živa. S kamero smo uspešnem reševanju. indvajseta raziskana in dokumentira- na začetku pregledali, v katero smer se nadaljuje Treba je bilo raziska- na jama v letu 2013. naše delo. Zagledali smo širše dele jame, Jone ti jamo, ki je bila od V jami Leopold Bregar, JK Krka pa nismo opazili. Na naše klice se ni odzvala. Predstavitev izleta Podgurje tour. Na koncu smo si ogledali še potekala trasa gozdne železnice. Tisti fantje so v Ajdovski jami kratek jamarski film, katerega avtor je Klemen v vhodnem delu jame našli neobičajno glineno Mihalič. posodico. Za jamo smo jamarji izvedeli, ko je po- sodica priromala v Dolenjski muzej in so nas o Namen predstavitve v jami je bil skozi film, V soboto, 9. novembra 2013, smo v sodelova- sliko in besedo seznaniti udeležence pohoda s tem obvestili. nju s Petrom Štangljem in kolesarskim klubom krasom in kraškimi jamami, z življenjem v jamah, Arheologi so ugotovili, da gre za redko najd- rekreativcev organizirali pohod od Podgrada pri pa tudi s krasom Radohe. Predstaviti smo jim že- bo iz bronaste dobe. Potem smo jamo raziskali, Novem mestu do Ajdovske jame na Radohi. Tam leli, kaj je kras, kaj so jame in kaj delamo na tem izmerili in narisali. Ugotovili smo, da gre za jamo smo izvedli interaktivno predstavitev jamarstva področju, ter povedati nekaj lepih jamskih zgodb. udornega nastanka, njen poligon je dolg dobrih in Jamarskega kluba Novo mesto. Ajdovska jama na Radohi (kat. št. 6165) je 50 m. Vidi se, da se je v preteklosti strop v vho- Približno 60 pohodnikov se je zbralo v Pod- bila odkrita leta 1988, pravzaprav so jo odkrili dnem delu sesul in je bila jama nekoč daljša. gradu, od koder so krenili na pohod po gozdnati fantje iz Uršnih sel. Verjetno so jo poznali že prej, Strm vhodni del in tla dvorane prekrivajo podor- Radohi do Ajdovske jame. Medtem ko so uživali ker je na Radohi med prvo in drugo svetovno ni bloki, ki so v končnem delu zasuli potencialno v lepotah Gorjancev, smo jamarji uredili in za- vojno obratovala žaga in so bili gozdovi v okolici nadaljevanje. varovali spust v jamo po strmem vhodnem delu jame močno posekani, nedaleč od vhoda pa je Borivoj Ladišić, JK Novo mesto do prostrane podzemske dvorane. Z agregatom pred vhodom smo v jamo napeljali elektriko za oskrbo Foto: Blaž Štangelj računalnika in projektorja. Zaslon Foto: Blaž Štangelj je bila vertikalna stena dvorane, na katero smo projicirali slike. Tako smo dobili nekakšno 3D-projekcijo. Najprej je Andrej Hudoklin pripravil predavanje o pomenu Dolenjskega krasa, Mihael Rukše pa je udeležence seznanil z de- javnostjo Jamarskega kluba Novo mesto, z raziskovanjem krasa na Radohi, po Sloveniji in tudi v tujini, kjer smo raziskovali kras v Bosni in Hercegovini. Ob slikovnem gradivu so si udeleženci lahko ogledali fo- tografije z letošnjega kolesarskega Pred vhodom v Ajdovsko jamo     17Predstavitev v jami je potekala v soju karbidovk. MAREC 2014

JAMARSKA DRUŠTVA 20 let škofjeloških jamarjev D ruštvo za raziskovanje podzemlja Škofja mentorstvo vzel matičar Gregor Pintar, ki smo Kmalu pa nam je postalo dolgčas, in ker naše Loka (DRP Škofja Loka) je bilo usta- mu polepšali marsikateri dan s svojimi začetni- korenine segajo v JD Gorenja vas, smo sem ter novljeno na pobudo nekaj ljudi, željnih škimi napakami in za kar smo mu še dandanes tja še kakšno skupaj ušpičili. Tako smo se zbrali razisk­ ovanja, avantur in predvsem lepot podze- hvaležni. Če ne bi Gregor takrat opremil Direti- člani dveh majhnih društev in se odpravili na Je- mnega sveta. Z znanjem, ki smo ga člani prido- sime v Kačni, bi mi verjetno še danes sedeli na lovico. Tam pa je bilo jam kot Rusov! Samo najti bivali skozi tečaje, akcije in usposabljanja, smo robu in se gledali, kdo jo bo. Toda poleg Kačne jih je bilo potrebno. Spomnim se, da smo imeli dobili tudi vstopnico za globlje, zahtevnejše, lep- smo premagali še kakšno »strašno« jamo in tako vedno s seboj toliko vrvi, da če nismo našli nič še in ne vsakomur dostopne jame in do njihovih postajali boljši in drznejši. drugega, smo skočili vsaj v Tavčarja (Tavčarje- kamnitih tvorb. Z leti je društvo raslo, ravno tako vo brezno, ne gostilno!). Tavčar nas je mikal, ker naše sposobnosti in znanje. Teritorij raziskovanja Že v prvih dneh obstoja smo se posvetili raz- smo se v njem srečevali z ledenim čepom in ob smo počasi širili preko Škofjeloškega hribovja v iskovanju domačega, škofjeloškega, predvsem odhodu z dna je v nas vedno ostajalo vpraša- vse smeri, predvsem na malo Meko jamarstva, pa lubniškega ozemlja. V rokah smo imeli foto- nje – kaj pa, če je pod njim stometrsko brezno? planoto Jelovice, ter zatilje med Ratitovcem in kopijo takratne biblije loških jam – Sistematski No, z leti smo odkrili, da je bilo pod njim sto skal Soriško planino. Raziskovalne poti so nas zane- opis jam v okolici Škofje Loke, ki sta ga Boštjan in ne sto metrov brezna. sle tudi v Kamniško-Savinjske Alpe, Julijske Alpe Kiauta in France Leben zapisala leta 1960 v Lo- in na področje Kanina ter Rombona. Vsekakor ških razgledih. Letali smo od ene jame do druge, Leta so minevala, izkušnje so se nabirale, sko- pa ostajamo pri raziskovanju najmočnejši na kakšno sicer zgrešili, a pregledali načeloma vse. raj vsi smo se že znali prepenjati, nekateri celo škofjeloškem območju. Prvič zato, da smo spoznali domače jame, drugič miže. Odločili smo se, da gremo še višje, in tako pa zato, ker so nas naučili, da se vedno kak rov smo šli na Pršivec (nad Bohinjskim jezerom). Ja- Leta 1993 smo se ustanovni člani zbrali v oz. prehod spregleda. In glej ga zlomka! Npr. v pljevo brezno (kat. št. 6636) je bila prva jama majhni sejni sobi gasilskega doma in sestanek Kevdercu na Lubniku (kat. št. 3) smo preplezali DRP, ki smo jo registrirali. V največjem možnem zaključili v smislu: »Tako, društvo imamo, se- tri nove kamine, povezali dve dvorani in jamo po- nalivu, v trdi temi in na najstrmejšemu delu Pršiv- daj pa delat!« Leta 1997 smo sprejeli društveni globili za nekaj metrov. Ko smo že ravno pri ka- ca še danes ne vemo, kako smo postavili šotore. statut in bili takoj naslednje leto sprejeti v Ja- tastrskih številkah – ste vedeli, da imamo v Škofji Zbudili pa smo se v tako lepo jutro, da se niko- marsko zvezo Slovenije. Takrat nas je pod svoje Loki jame s katastrskimi številkami 3, 4, 5 in 6? mur ni dalo v jamo. Ampak šli smo in spoznali, da Foto: Peter Jeram Foto: Peter Jeram Izèrpavanje vode iz Balantove luknje, 1995 Raziskovanje Kevderca na Lubniku Foto: Peter Jeram Foto: Peter Jeram 18    Zimsko usposabljanje JRS na Kaninu, 1999 Raziskovanje Kevderca na Lubniku MAREC 2014

JAMARSKA DRUŠTVA Foto: Peter Jeram Foto: Peter Jeram Habeèkovo brezno – postavljanje pasti Planina Klom – raziskovanje Klomskega brezna, 1997 obstajajo tudi jame, ki so tako krušljive, da skal niti pogledati ne smeš, kaj šele pomisliti, da bi dolžina poligona 613 m), Prisankova jama (kat. v primeru potreb. Že nekaj let zaporedoma pa naredil sidrišče. To je bila ena izmed prvih akcij, št. 8050, 2390 m nad morjem), Jelenček (kat. delamo tudi z mladim jamarskim rodom in orga- ko je šel z nami Simon Primožič, naš fotograf. Ta- št. 7402, okostje jelena iz leta 1500 pr. n. št.) in niziramo jamarsko šolo. krat je še nahrbtnik nesel njega, danes pa, ko ti Brezno na Malem Lubniku (kat. št. 7274, naj- reče, da primeš bliskavico, si ne upaš oporekati. globlje brezno v Občini Škofja Loka – 115 m in še Tako! Urednik mi je dal samo toliko prosto- v delu). In še kaj bi se našlo med približno šest- ra, mogoče še manj, zato se mu do nadaljnjega Že skoraj od začetka vsako leto prirejamo desetimi oddanimi zapisniki v Kataster jam JZS. ne bom javljal na telefon. Že od polovice članka dan odprtih vrat v Marijinem breznu (kat. št. 6) naprej pišem z »zategnjeno ročno«, ampak kaj bi in že deset let sodelujemo na tednu vseživljenj- V majhnem društvu se je z leti razvilo veliko razlagal – saj veste, kako je to, kaj vse se zgodi v skega učenja (TVU) v Škofji Loki s predstavitvijo interesov. Imamo jamskega fotografa, ki dobiva enem jamarskem letu, kaj šele v dvajsetih. Vsaj jamarstva. Z leti se je nabralo kar nekaj društve- nagrade tudi v tujini, entomologa, ki je opisal že še enkrat toliko bomo mi, ta stari, vztrajali, potem nih rekordov, na katere smo ponosni; Klomsko dvanajst novih vrst hroščev (sedem se jih ime- pa bo čas, da mladina prevzame vajeti. Vas pa brezno (kat. št. 7401, globina 384 m), Mravlje- nuje po njem), in člane, ki so aktivni tako pri vabim, da nas spremljate na www.drp-drustvo.si tovo brezno v Gošarjevih rupah (kat. št. 7400, JZS kot JRS. Tudi pri škofjeloški civilni zaščiti in na kakšni meddruštveni akciji. smo zabeleženi kot reševalna enota, aktivirana Marko Zakrajšek, DRP Škofja Loka SPELEO vrvi 9 - 11 mm Razvite posebej za jamarstvo majhen raztezek velika statična nosilnost izredna obstojnost proti obrabi Planet Zemlja je za ljudi še vedno edini prostor za www.mytendon.com življenje. Vsak dan lahko s svojo izbiro prispevamo k varovanju tega edinstvenega prostora za prihajajoče generacije. Pošljite nam vašo staro ali uničeno vrv in mi bomo poskrbeli za brezplačno recikliranje. Nekatere odločitve so tako enostavne. Distributer v Sloveniji: TREKING-ŠPORT d.o.o. www.treking-sport.si

ZGODBA Domač teren So me njegov blatni in oznojeni obraz in mal- ce bolj plitvo dihanje prav v dobro voljo spravili. P red leti sem bral novico v črni kroniki o zjutraj preklinjal, ker še nisem spal, ob petih zju- Sem spoznal, da domač teren je pa le domač nekem pretepu, ki mi je ostala v spomi- traj naj bi pa po Maksovo v jamo šli. Ali pa še teren in da mladi jamar ni vajen blata in triurne- nu. Nek pretepač, ki je obvladal borilne prej, je bil junaški, preden je zaspal, jaz pa togo- ga zatikanja po stopnjastih ožinah. Sem ugasnil veščine, je v gostilni pritežil domačinu, ta se ga ten, ker sem vedel, da bom spet neprespan bla- cigareto in ga (malce privoščljivo, priznam) vpra- pa niti najmanj ni ustrašil in je šel brez strahu z taril. Plus moram priznati, da me je prej še Anži šal, če bova naslednji teden njegovo mamico dol njim ven. A ker je bil domačin, je vedel, kateri totalno prestrašil, ko mi je Maksa opisoval, da je peljala, da si čas rezerviram, in je malo pomislil, prot v ograji dvorišča je razmajan, in ga je z njim kar en takšen mlad jamarski Rambo, in da če ga potem se pa odločil, da morda naslednje leto. Da razlomil ko kanto, preden je ta sploh uspel nogo bom jaz ven peljal, bom zagotovo crknil. In sem še malo potrenira vmes ... dvignit in kakšen bruslijevski trik pokazat ... potem, ko nisem mogel spati, klel usodo in nes- pečnost in svojo starost in šel potem v Čaganko Nekje na sredini zatikanj sem ga vprašal, če Zadnjič sva se z Anžijem odpravila proti Ča- po dolgem času spet z nekakšnim strahom. je kaj spremenil mnenje o naši krasotici, pa je bil ganki, zdaj, ko imamo bivak, da gor prespiva in mladi jamar trmast, ni hotel priznati, da se ma- zjutraj čim prej noter kreneva. Pa še Matjaža, ki Itak smo vstali šele malo pred sedmo in sva tra. Da gre bolj počasi, ker si še znamenitosti in je pri nas že kar domač, sva povabila, Matjaž je z Matjažem še kofe spila, Anži in Maks sta pa lepote ogleduje, nekje proti koncu novih delov povabil pa še Maksa, ki si je našo blatotico že naprej špricnila, ker do trenutnega dna Čaganke je pa tudi on presenečeno priznal, da se mu dol nekaj časa želel ogledati. Nič nisva imela proti, je kar daleč. Sva ju hitro ujela, je Maks dol gre- grede ni zdelo, da je toliko zajebanih stopenj za- nasprotno, druženje med jamarji je prav zaže- de zakuhal in se je moral sleči. V bivaku na 200 pored. V bivaku na 200 metrih sem celo ene tri leno. Ker vsi jamarji smo ko lovci nakladači in z metrih smo kadilci enega prižgali, nato pa v nove uspel prižgati, preden je pristopicljal, a kave ni novim človekom izveš nove peripetije. dele. Anži in Matjaž naprej, z Maksom za njima, hotel, da ga bo kakat pritisnilo. In sva pičila proti a sva ju kmalu izgubila, ker je Maksa nekaj vozel površju brez kakšnih velikih težav, le zelo veliko Smo enkrat že kar ponoči v najboljši bistriški na vrvi zafrkaval. Blato pa to, saj veste. Sva se sem kadil. Ponavadi nimam toliko časa, priznal gostilni tankali špricerčke in pametne razdirali, pa vseeno ni, si je še vedno kakor ogledoval le- začela guziti v novih pote ali pa je pil, odtakal vodo, jedel ... Foto: Damijan Šinigoj delih, ki so ozki in sto- pnjasti, a na Maksa Ven sva prikopala že v debeli temi, v luknji niso naredili nekega sva bila skoraj dvanajst ur. Sva zasvinjano opre- vtisa. Da to ni nič, da mo slekla pred bivakom, zakurila, potem sem mu kje so tiste ožine, če pa vodo na stopnicah točil, da se je opral, ker je moral proti domu, saj se mu je ob desetih zvečer začel študentski šiht. Rokice in obraz sem mu asistiral, ko je začel razmišljati, da ima pa tudi lulico umazano, ker je šel v jami večkrat lulat z Sem spoznal, da domač teren je pa le domač teren in da mladi jamar ni vajen blata in triurnega zatikanja po stopnjastih ožinah. kako smo do kastracij živali prišli, se mi pa zdaj ni hujšega, bo drug umazanimi rokami, sem pa kar zaprl plastenko sploh več niti ne sanja. Jaz sem (spet) uspešno teden kar mamico in se za peč preselil. Ker nekje je pač potrebno prodal dr. Krevsa peripetijo, ko je svojega hišne- pripeljal, ki je lani tudi potegniti črto, ne?! ga mačka Bonka peljal k veterinarju na popravilo postala jamarka! zob, pa mu je dohtar predlagal še odščip mali- Maks je odpeketal, jaz sem pa kuril in ča- nic. A ko mu je potem račun za storitev izstavil, Se mi je kar malo kal Anžija in Matjaža. Hrana mi ni pasala, kava je dr. Krevs znorel, da za ta denar dobi že avto- za malo zdelo, da mu gre tako zlahka v novih pač. Sem skuhal celo džezvo, še za Matjaža, a matika (star moped) in da naj mačka kar zadrži. delih, jaz sem se pa kar precej matral in me je ko ga ni in ni bilo, sem spil še njegovo polovico. Ga je potem vseeno lahko odpeljal domov, ker še bolj črvičilo v želodcu, kako ga bom najebal, Se je potem tudi meni črevo oglasilo, a ker sem dohtar potem odščipa malinic ni računal ... ko bova šla skupaj ven. Sem bil v bistvu tako po- bil sam, bi raje v hlače pritisnil kakor v gozdu sran, da sploh nisem opazil, da sva dol crkovala poiskal kakšen prostorček in tvegal, da mi med- Je bilo nekaj smeha, zmagal je pa potem itak skoraj štiri ure, ponavadi pridem uro prej! Anži je ved potrka na rame. Sem raje še en kofe scmaril Maks, ki je jel razlagat, kako sta z bratom kastri- že širil ožino na trenutnem dnu, Matjaž se je pa in užival ob peči, ko sem pa ravno začel že o rala domačega koštruna. Kar sama, ker je bila kar na prosto prerinil skozi in tolkel kakšne štiri medvedih razmišljati, sem za vsak slučaj še vrata profesionalna storitev očitno predraga. Sta olfa metre nižje. Se mu je potem pridružil še Anži, za bivaka zaklenil. nož malo nad ognjem razkužila in potem prere- njim se je v ožino skobacal še Maks. Jaz sem zala levo mošnjo, vzela ven malinico, potem pa se pa seveda totalno zataknil. Celo tako zelo, da Prijatelja sta potem kmalu prišla in sem nam še desno ter takisto malinico ven potegnila. Ker tudi gor nisem več mogel niti nisem mogel uma- še en kofe skuhal, vmes je pa Klemi klical, da je je kakor malo veterinarja, je poudaril, smo mu kar kniti noge, v katero mi je tekel potoček. Je moral potrebno streho bivaka izmeriti. Ker so bile na verjeli, ko je povedal, da je tiste frnikole potem Matjaž od spodaj priplezati, da mi je podstavil strehi deske in prek njih polivinil, v soboto naj maček pojedel, smo se pa sicer smejali, a smo se hrbet in sem se nekako rešil. Sem skozi ožino bi prišla pločevina. Sva z Matjažem po lestvah možaki vseeno kar malo nemirno začeli presedati. pomagal potegniti še Maksa in sva se s praznimi na streho splezala in me je bilo strah bolj kot baterijami počasi odpravila proti površju. na dnu Čaganke, ker je bil polivinil prekrit z le- Zato smo počasi proti bivaku odpeketali, denim ivjem in drseč ko sto mater. Ko sem se okoli enih zjutraj smo se pa v spalke spravili. Jaz Sem plezal prvi in me je res stiskalo, da zdaj končno slemena zagrabil in si hotel oddahniti, malo kasneje, ker sem moral prej turbomaksi- bom pa crknil, ko je Rambo za mano, za kate- je pa spodaj nekaj zaropotalo in zavpilo. Matjaž mus na pljuča napihnit, saj sem doma pozabil rega so tiste ožine mačji kašelj, in sem plezal, se je z lestvami vred zvrnil na hrbet med skale. tlačilko. Ko sem ga napihnil, so ostali že spali, kakor da sem deset let mlajši, in je znoj tekel v Na srečo si je samo malo brado prebil, po nje- preden sem se slekel in ulegel, je blazina pa potokih, sem se celo ustrašil, da me bo kakšen govih besedah manj kakor ponavadi pri britju, že spustila. Sem torej spal na tleh, kar še ne bi vročinski udar udaril. No, tistega Rambota pa ni potem je prišel asistirat še Anži in smo se tresli bilo nikjer in sem se ga v eni stopnji, kjer bi se na strehi ko premrzli cucki. Sem bil prepričan, da 20    bilo najhuje, najhuje je bilo, da sem ob pol štirih nedomačin lahko zaplezal, odločil počakati, če- bomo na koncu reševalno klicali, edina olajše- MAREC 2014 prav sem vedel, da bom potem še bolj najebal, valna okoliščina bi pa bila, da bi nas od tam lažje ko bom prednost izgubil! A takšen sem, dober odpeljali kakor iz Čaganke, ki je zdaj že globlja ko kruh, plus čik mi je zadišal. In sem si celo dva od 400 metrov ... privoščil, preden je prijatelj prisopihal do mene. Damijan Šinigoj, JK Novo mesto

RAZISKAVE Nova odkritja v Paradani Sredi leta 2012 je logaškim jamarjem uspel preboj v Samem, z njim pa so se odprle možnosti za nove raziskave. V 19. stoletju so v Veliki ledeni jami v Pa- Jože Žumer je konec leta 1986 odkril nov se odprle možnosti za akcije, opisane v nada- radani in drugih ledenih jamah v Trnov­ prehod do (Žumrovega) Portona. ljevanju. Paradana je končno dobila vodoravne skem gozdu kopali led in ga prevažali v dele in novo globino –735 m. Trst. Od tam so ga izvažali na Dunaj in v Budim- Nadaljnji prodori v omembe vredno dolžino pešto, menda pa so ga vozili vse do Aleksandrije. in globino so se zgodili pod taktirko Mirana Na- Raziskave v letu 2013 Led v Paradani so s prekinitvami bojda izkorišča- godeta z začetkom leta 1991. Do leta 1994 so li še vse do leta 1962. bili rezultati Prešernovo brezno, Dvorana dveh Leta 2013 smo nadaljevali z obiski Paradane, stebrov pod Šestdesetmetrco in Brezno konj- poleg nje pa smo raziskali še nekaj drugih jam Delavci pa niso imeli ravno velike želje po ske glave. Leta 1996 so skozi Brezno brez dna v bližini. V jami sta potekali dve vrsti aktivnosti: jamarskih raziskavah. Te so se tako začele šele v Lumpaciju dosegli globino 580 m. V letu 1998 na dnu smo raziskovali, med vhodom in globi- proti koncu prve svetovne vojne, jeseni leta 1917, so odkrili prehod v Oranžno brezno in čez Črno no 500 m pa smo jamo pripravljali na reševalno s prihodom Ivana Michlerja, poročnika v avstro- luknjo dosegli Dno z globino 650 m. Konec leta vajo – zaključno vajo projekta EU Proteus. ogrski vojski, in njemu dodeljenega jamarja Pav­ smo nadaljevali raziskave, ki so nas v naslednjih la Kunaverja. Tisti čas so bila izkopavanja ledu dveh letih pripeljale do Črnega meandra ter ka- Akcije so se začele bolj klavrno. Zima je na- v polnem teku, tako da je bil nivo ledu v Grlu sneje Samega na globini 640 m. Ta je bil takrat mreč postregla z obilico snega, ki se ni stopil precej nizek in pot v Veliko ledeno dvorano lepo še preozek za nadaljevanje. Na zadnji akciji leta še do poznega poletja in smo po njem hodili še prehodna. Kunaver je takrat že narisal načrt 2000 se je led na Portonu dovolj umaknil, da septembra. Zato tudi nismo bili preveč presene- jame, na katerem je upodobil Veliko ledeno dvo- smo v njem opazili luknjo in jo v začetku leta čeni, ko smo se na prvi junijski akciji ustavili že rano (Kristalna dvorana), Malo ledeno dvorano 2001 razširili. Do konca leta smo po dveh poteh na prvi ožini nad Portonom. Tam sta se namreč (Ledeniški dom) in Michlerjevo dvorano (Velika (čez Volkovo brezno in Logaški graben) dosegli čez zimo nabrala približno 2 m3 ledu, ki je v obliki cerkev). S pomagači sta dosegla globino ok. Zgornjo kuhinjo na 340 m globine. Do leta 2004 manjših in večjih sveč pod ogromno kopo zijal 90 m na robu Gamsovega brezna. Raziskave sta smo intenzivneje raziskovali višje ležeče rove, nad brezno. Vrvi tako še ni imelo smisla napeljati opustila, Michler pa se je v jamo vrnil šele leta med njimi Zahodni rov. Jama je nato spet ne- in puščati v jami. Naslednji vikend smo se vrni- 1949. Tokrat je imel manj sreče, saj je bil prehod kaj let počivala, vsaj kar se raziskav novih rovov li in ledu pomagali zapustiti njegovo bivališče. v Veliko ledeno dvorano zalit z ledom. Zato pa se tiče. Zato se nam je komaj konec junija uspelo spu- je odprl, a tudi končal, Vzhodni rov. stiti najprej do dna Logaškega grabna, nato pa Leta 2011 smo člani JD Logatec ponovno še čez Oranžno brezno in do tam tudi utrditi si- V letu 1951 je skupini jamarjev z J. Duhov- opremili jamo do Samega in tam začeli delo. Pri drišča ter zamenjati vrvi. Šele prvi julijski vikend nikom in F. Hribarjem na čelu skozi Gamsovo tem so nam pomagali še člani JD Gorenja vas, sta prišla na vrsto obisk spodnjih delov jame in brezno jamo uspelo poglobiti na 120 m. DZRJ Simon Robič Domžale, DZRJ Luka Čeč izmera že prej pregledanih rovov. Z Joklom sva Postojna in JK Železničar. Raziskovali pa nismo jih za začetek namerila dobrih 640 m, skoraj vse Raziskave so se nadaljevale šele proti koncu le v spodnjih rovih – odkrili in odprli smo nov pa se je dalo pregledati brez uporabe vrvi. Spet leta 1977, ko se je prehod skozi Grlo ponovno vhod, a z njim jame žal še nismo poglobili. Julija je sledilo par preopremljevalnih akcij, na eni od odprl. V naslednjih dveh letih so člani JD Lo- 2012 nam je uspel preboj v Samem, z njim pa so gatec z Andrejem Mihevcem na čelu prodrli do Stometrce, skoznjo pa nadaljevali do Treh gobic na globini 385 m ter raziskali Stari rov, Ladijski klun in še nekatere rove in prehode tam okoli. Vhodni deli Velike ledene jame v Paradani na načrtu Pavla Kunaverja  MAREC 2014   21

RAZISKAVE Foto: Drago Korenč Foto: Marko Erker Prebijanje ledenega čepa Paradani, smo akcije proti dnu spet Stopnja na koncu Drsalnice Foto: Marko Erker njih so člani regijskega centra JRS Tolmin fan- zamenjali za tiste v gornjih delih. tastično preopremili del od Platoja dveh mladih Foto: Marko Erker Preopremljanje nam je uspelo za- Srednji del Vodnega meandra članov do globine 500 m. ključiti celo teden pred rokom. In Na koncu Železne kapice spet smo si lahko privoščili obisk Foto: Marko Erker Na naslednji akciji do dna smo spet odkrivali spodnjih delov. Tam smo nameravali nove rove, za katere se je kmalu izkazalo, da v napasti nadaljevanje na zadnji akciji več etažah tvorijo labirint okoli osrednjega pre- prehojenega Vodnega meandra, a loma. Nekaj časa smo sledili toku vode, potem smo se najprej ustavili še v višje le- pa smo se odcepili od njega in si ogledali ter žečem nepregledanem delu. Pa smo izmerili višje ležeče dele, ki smo jih še lahko obi- se hitro odločili, da je tega preveč, in skali brez uporabe vrvne tehnike. Še ravno pravi se vrnili na originalni plan. čas so nas ustavila brezna, da smo se lahko po- svetili iskanju poti nazaj in meritvam. Jamo smo Že od zadnjič poznani skokec je podaljšali čez mejo petih kilometrov, prej znano bil hitro opremljen, vprašanje pa je globino pa smo nevede tudi prečkali, le da tega bilo, kako hitro se bo rov spet zaprl. nismo potrdili z meritvami, ki smo jih začeli ravno To sem odbrzel pogledat sam. Ker je na nivoju že prej dosežene globine. izgledalo, da se bo pod neko manj- šo stopnjo dejansko končalo, sem Ker se je reševalna vaja neusmiljeno bližala, se vrnil po ostala dva in nazaj smo večina reševalcev (izvzemši tiste, ki smo v jami prišli le z minimumom opreme. Spu- že tako ali tako delali) pa si v lepem toplem času stili smo se in med podorom le našli poletnih dopustov ni preveč želela zmrzovati v ozko nadaljevanje – po jezercu, ki je bilo še ravno dovolj plitko za prehod 22    Gornji del Vodnega meandra v škornjih. Na koncu se je odprlo MAREC 2014 v serijo stopenj in blatnih spustov, tako da sva z Joklom Matjaža, ki ni imel škornjev, poslala iskat osta- lo opremo, sama pa zanj medtem uspešno poiskala obvoz nad jezer- cem, ki je bil zanj ravno dovolj širok. Ko se je vrnil (žal – ali pa na sre- čo – brez fotoaparata), smo napeljali vrv in se spustili še nekaj deset me- trov. Potem se je spet zakompliciralo, ker se je pojavilo par odcepov, miv- ka pa se je počasi začela mešati z blatom, ki je na koncu povsem pre- vladalo. Odločili smo se za eno od možnih smeri in se spustili še tja. Ko je že spet izgledalo, da je konec, smo dobra dva blatna metra višje našli prehodno ožino. Spet je sledil spust, nato pa razcep. Levo spodaj se je bleščala zelenkasta voda, de- sno pa blato, že skoraj vredno Novo- meščanov. Najprej smo se lotili blata in spet prišli do spusta. Ker se nam še ni dalo rezati vrvi, smo se raje od- ločili za levo varianto in pristali na koščku plaže ob globokem, modro- zelenem, kristalno čistem jezeru, v

RAZISKAVE Prerez Tloris  MAREC 2014   23

RAZISKAVE Foto: Marko Erker Izplen leta 2013 v Paradani je izmerje- Foto: Marko Erker nih 2374 m rovov z globino 221 m. Jama je s tem podaljšana na 6534 m in poglobljena V Siru Zabijanje svedrovca pred vhodom v VodniFoto: Marko Erker na 858 m. katerem je bil dobro viden vodni tok. Nadaljeva- meander nja, razen po vodi, pa nikjer. Tudi na desni strani Mednarodna reševalna vaja smo kaj hitro ugledali vodo, tokrat na eni strani Spodnje dele jame smo do konca leta obi- sedla nekaj, kar se je zdelo kot sifon, na drugi skali še dvakrat, prvič konec oktobra v precej Da pa ne pustimo nedokončanega dru- strani pa vodoraven rov, ki si ga je zaradi pozne številčni postavi – za bivak že skoraj preveli- gega dela zgodbe – (mednarodne) reševal- ure ogledal le Jokl. ki sedemčlanski. Bilo nas je dovolj, da smo se ne vaje – še nekaj besed o njej. Po planu razdelili v dve ekipi in pregledali Železno kapico smo v jami izvedli dve vaji. Na prvi smo se Nazaj grede smo stvar pomerili in po hitrem ter nadaljevanje Morie. Železna kapica precej dan po dežju pod Portonom in v Logaškem seštevku ugotovili, da smo bili že globlje od spominja na Morio – splet vzporednih rovov in grabnu dobro stuširali pod ledeno mrzlim 800 m. Po obdelavi meritev sem prišel do za- rovčkov, vsake toliko pa se najde kakšen, ki se tušem, v JRS prvič preizkusili neposredni ključka, da nismo le prišli na to globino, ampak odcepi povsem po svoje. Na vsaj treh mestih sta prenos videa iz jame na površje in potem še smo jo že krepko presegli – z 858 m. Naslednji glavna rova povezana, kar olajša razumevanje naredili izvlek s Portona. dan je sledil še pregled zgornjega dela Vodnega podobnosti med njima. Na tej akciji se je Žele- meandra, ki se konča precej blizu Bivaka. Obisk zna kapica končala s stopnjo, za katero bi me- Na drugi, glavni vaji smo imeli glede vre- vodnega dela jame čez mesec dni je potrdil, da rilci potrebovali nekaj vrvi, a jo je imela s seboj mena neprimerno več sreče. Jama je bila smo našli cono z aktivno vodo, saj se je po pa- le druga ekipa. Ta se je spustila v 20 m globoko namreč precej bolj suha, ogrela pa se ni. davinah njen nivo dvignil za dober meter in one- brezno in nadaljevala po zanimivo razgibanem Tudi kar se tiče sodelovanja sil civilne zašči- mogočil prehod v nadaljevanje. spranem freatičnem rovu z aktivnim vodnim to- te, je bila situacija precej drugačna – zbralo kom, ki pa kmalu ubere svojo pot. Tudi ta rov ima se nas je preko 140 jamarskih reševalcev, 24    V spodnjem bivaku nekaj odcepov. poklicnih enot civilne zaščite, tabornikov, MAREC 2014 gasilcev in bolničarjev. Sem ter tja nas je Omeniti velja predvsem enega – Črni rov, ki obiskala tudi policija, ne smemo pa pozabiti svoje vijuganje zaključi v zoprno ozkem prelomu, na glavno atrakcijo v štabu – helikopter 151. dolgem ok. 10 m, za njim pa se odpre dvorana z helikopterske eskadrilje Slovenske vojske, ki nekaj manjšimi odcepi in breznom na skrajnem je botroval nekaj lepim fotografijam potni- dnu. Glavni rov se po skoraj 200 m dolžine spusti kov. Da ne bom komu delal krivice, bom raje pod mejo mivke v blato in raziskovalcem, ki jim ostal le pri opisu dela JRS in HGSS (Hrvatska je ravno zmanjkalo vrvi, je na globini 812 m pre- gorska služba spašavanja), pa še to le dela, ki sem si ga uspel ogledati oz. pri njem sodelovati. prečil nadaljevanje. Zdaj že dobrega poznavalca jame Jokla nam Zadnji obisk v letu je konec je uspelo prepričati, da bo na 500 m globine za­ igral poškodbo in nam potem pustil, da ga za- decembra že pred odhodom pakiramo in v nosilih izvlečemo iz jame. Planirali postregel z nekaj adrenalina, smo dobrih trideset manevrov, ki bi jih pripravilo ko smo lahko le upali, da se bo deset ali več ekip. Izvlek bi po oceni trajal vsaj šti- jama po obilnem dežju dovolj rinajst ur, celotno reševanje pa seveda še precej odtekla in da so se vremenarji dlje, saj je potrebno prej še pripraviti manevre in zmotili glede napovedane količi- jih po prehodu nosil pospraviti. V jamo so tako ne snega. Tokrat smo, opremlje- prve ekipe odšle že v petek pozno popoldne, za- ni z vrvjo, nadaljevali raziskave v dnje pa še skoraj 24 ur za njimi. Da Jokl v jami ne Železni kapici. Izkazalo se je, da bi čakal predolgo, je prišel za ekipama 1 in 2, ki le ne potrebujemo toliko vrvi, in sta ga nato tudi solidno hitro spravili nazaj v bivak smo že po dobrih 10 m spusta v Zgornji kuhinji na globini 340 m. Od tam se je ostanek pustili za sabo. Po še ne malenkost zataknilo in se je vseeno načakal. Na- 200 m rova smo naleteli na oži- slednje ekipe so le prišle, začele z delom in ga že no, ki jo je prvi premagal Anže in do sobotnega večera spravile ven. Izvlek je brez čez minuto sporočil, da je našel čakanja trajal celo manj od predvidenega časa. možica. Ob prihodu na drugo Omeniti velja še en detajl, izvlek za medije. stran se mi je dvorana hitro zde- Za goste so ga še čez dan pripravili na izhodu iz la znana, prihod do možica pa jame. Mediji so tam lahko snemali vajo ob nor- je sum samo še potrdil. Povezali malni uri in v varnih pogojih. smo Železno kapico s končno Na koncu bi se želel zahvaliti vsem, ki so v dvorano Črnega rova. jami in pred njo pomagali, Jamarski reševalni službi Slovenije pri JZS pa za opremo, ki je osta- la v jami. Marko Erker, JD Logatec Viri Michler, I (1950): Velika in Mala ledena jama v Trnovskem gozdu, Proteus, 7, 209–214. Mihevc, A., Gams, I. (1979): Nova odkritja v Veliki Ledenici v Paradani (kat. št. 742), Naše jame, 20, 1979, 7–20. Nagode, M. (2002): Najnovejše raziskave Velike ledenice v Paradani in jam ob njej, Naše jame, 44, 2002, 98–105. Nagode, M. (2002): Led v Veliki ledenici v Paradani, Naše jame, 44, 106–112. Arhiv Katastra jam, JZS in IZRK ZRC SAZU.

RAZISKAVE Ponori v Nartih Kjer se obala Cerkniškega jezera najbolj približa pobočju Javornikov, se na robu gozda do obale spuščajo strme stene in prepadi. Območje je poimenovano Narti. V preteklosti je bilo deležno večje pozor- Skica ponornega roba Jamskega zaliva med Narti in Svinjsko jamo (Naše jame 12, 1970) nosti zaradi reguliranja struge, zazida- ve požiralnikov, Karlovškega gradu in pa raziskan v dolžini 80 metrov. Pred vhodom so spodnji izmed dveh vhodov Velike jame v Nartih. tamkajšnjih jam. Kljub cesti, ki gre nedaleč nad še vidni ostanki lesenih grabelj, ki so zadrževale Na mestu, kjer so si rovi in zazidani vhod naj- prepadnim robom, lahko tam še vedno dobimo naplavine. V letu 2011 smo v steni našli špranjo, bližji, je z jamske strani vidna le gomila kamenja. občutek, da vlada divjina. Regulacijo struge Str- ki vodi do rovov majhnega preseka. Prehodi so žena je načrtoval že Viljem Putick, dejansko pa bili deloma zaprti z naplavljenim prodom. Ker Velika jama v Nartih je sistem dveh odprtih so strugo izravnali med obema vojnama. Zdaj smo slutili povezavo z Narti 3 ali Veliko jamo v vhodov in verjetno tudi dveh zazidanih, Nartov gre tik pod vznožjem Javornika do požiralnika pri Nartih, sva se na eni izmed poletnih akcij z Uro- 2 in Nartov 3. Zidovi z notranje strani niso vidni. Svinjski jami in naprej proti Mali Karlovici. Voda šem Frlanom na silo prerinila skozi zamaške v Verjetno so za zamašek rove založili s kamenjem, pravzaprav ponika v grušču na vsej črti Nartov, malo večje prostore. Po občutku sva šla proti kasneje pa je bil naplavljen še prod. Višji vhod je ob visoki vodi pa lahko opazimo močnejše pre- desni in se kmalu znašla v znanih rovih Velike na robu obalne strmine in pride na vrh manjše toke v znane požiralne jame. jame v Nartih. Povezava je tako dokazana. Na vhodne dvorane. Prek podornih blokov, ki visijo naslednji akciji smo z Ano Matičič, Matejem Za- med stenama, lahko s prostim plezanjem pri- Jama Narti 0 je novoodkrita. Nizek vhod pod lokarjem in Gašperjem Modicem jamo še izmerili demo do dna. Tomaž Svet je ob prvem obisku steno je 20 metrov levo od znane jame Narti 1. in našli rov, ki gre proti Nartom 1. Povezava je srečal divjo mačko, ki je zbežala v nek kamin. Za vhodom se odpre lep prostor, ki pa se hitro realna, a zaenkrat nihče ne dela na tem. Rov logično pelje do udora, ki ga tudi prekine. konča. Na tem mestu sva z Matejem Zalokarjem Na tem mestu je veliko sige. Tu je križišče. Proti prekopala prehod v kratko nadaljevanje. Bližina Tudi Narti 3 (kat. št. 3896) so popolnoma za- zahodu se za osemmetrsko stopnjo odprejo Bla- Nartov 1 je očitna, gre pa za jamo, ki je dvignje- zidani. Na vrhu obalnega pobočja pa je bil naj- tni rovi, proti vzhodu pa je zelo ozek prehod in na nad jezerski nivo in že pretežno zatrpana z den manjši vhod, ki vodi v zaledje Nartov 3 in je za njo Vodna jama. Skoznjo teče potok, ki kmalu usedlinami. Ponorna jama Narti 1 (kat. št. 3894) je dolga 21 metrov, konča se s sifonskim jezercem. Velik vhod je bil ob gradbenih posegih stalne ojezeri- tve v letih od 1970 do 1972 popolnoma zazidan. Tik pred »uradnim« vhodom gre levo pod steno slabo raziskana nizka odprtina, ki se nadaljuje v razgiban nizek rov še okrog 20 metrov daleč. Do tam je uspelo priti le Mihi Prudiču s poseb- nimi ožinskimi manevri. Tu je vlek zraka močan in jasno nakazuje večje dimenzije za vhodnim udorom. Rov se konča z ožino. Vhod v Narte 2 (kat. št. 3895) je bil v prete- klosti prav tako popolnoma zazidan, še pred tem Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar Vhodna ožina v Narti 0 Rov v Narti 0  MAREC 2014   25

RAZISKAVE Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar Rov v Veliki jami v Nartih Prehod v dvorano v Veliki jami v Nartih strmi drči pridemo do kratkega rova. V smeri po- ponikne v podoru. Poleti je bila tukaj manjša žiranja nas ustavi ožina, za njo se vidi razširitev. porodniška kolonija netopirjev. Skozi nizek Še zanimivejša pa sta rova proti jezeru, ki se oba prehod nad lužo pridemo v večji vezni rov končata z zidom, skozi katerega pronica zunanja in proti drugemu vhodu. Raziskovali smo svetloba. Tomaž Svet, Matej Zalokar, Damjan Intihar, Barbora Appelová (Býčí skála), Andrej Hliš Narti 5 (kat. št. 1006) imajo markanten, le (JK Železničar) in Uroš Frlan. Izmerjena dol- deloma zazidan vhod dimenzij 3 m × 5 m, tako žina je 726 metrov. da je možno vstopiti. Prehodi se v vseh smereh zaprejo z neprehodnimi ožinami ali naplavinami. Jama Narti 4 (kat. št. 3897) ima tri vho- Je edina jama v območju Nartov, kjer obstaja de. Spodnja dva, v višini struge, sta zazidana, stalni dotok naplavin in verjetno so posledično zgornji pa je prosto dostopen kot spodmol v zaradi tega zamašeni vsi prehodi. skrajnem vogalu lepega skalnega atrija. Po 26    MAREC 2014

RAZISKAVE Foto: Matej Zalokar Foto: Matjaž Milharčič Kopanje vhoda v Narti 7 Foto: Matej Zalokar Intiharjev rov v Narti 7 Dvorana v Narti 7 Starim gradom (kat. št. 1009) in požiralniki Majhno, prosto preplezljivo brezno brez po- horizontalnega nivoja. Prostoren rov dobi z Svinjske jame. Višje v hribu so še Jama pod desne pritok iz zunanjega požiralnika. Skozi cesto (kat. št. 1008), Svinjska jama (kat. št. sebnosti Narti 6 (kat. št. 10.557) je bilo najdeno nizke prehode nad tolmuni se je treba zmo- 534), Svinjka (kat. št. 10.562) in Spodmol nad leta 2011. Na dnu je v podoru zaznaven prepih. čiti do zanimive pasaže dva metra visoko v ponornim zalivom (kat. št. 10.561). Te jame so Tako smo postali pozornejši in na površju, neda- steni. Tu se je izkazal Damjan Intihar, ki je vse na nadmorski višini okrog 670 metrov in pri- leč stran, našli majhno luknjo – Narte 7. bil skeptičen že od vhoda, in naredil preboj. čajo o višje ležečih ponorih v davnih geoloških Zadaj se odpre jama s povsem drugačnim dobah. Tu sta ob obali dva večja udora s trdnim Jama Narti 7 je dolga 360 metrov. Leta značajem. Velika dvorana je ob robovih dvi- skalnim pomolom med njima. Na vrhu tega raz- 2011 je bila najdena na pobočju, 20 metrov gnjena nad poplavnim nivojem, zato so tam lepi, glednika je nekoč stal Karlovški grad. Kdo ve, nad večjim požiralnikom v grušču. Za prekopa- veliki kapniki, stebri in zavese. Ker so zasigana morda nekoč najdemo v temačnih globinah Ja- nim vhodom se odpre kratka zvonasta stopnja, tla občutljiva in pokajo pod težo obiskovalca, naj vornika nesrečnega princa iz Šteberškega gra- nato pa se po strmem melišču spustimo do se v ta del ne hodi. Rov se nadaljuje in postopo- du, ki ga je, kot pravi legenda, požrlo v Karlovico. ma niža do končnega jezerca. Tam je nad lužo Skozi stoletja mu je zrasla že dolga siva brada napol poplavljena ožina z močnim prepihom. in je hud na ljudi, ki kar naprej buldožirajo po Ker po eni akciji ni popustila, smo jo pustili za Cerkniškem jezeru, minirajo nove požiralnike in boljše čase. zazidujejo stare. Če gremo ob strugi naprej proti Mali Karlo- vici, si sledijo še požiralniki Kamne, Jama pod Marko Matičič, JD Rakek  MAREC 2014   27

RAZISKAVE Huda luknja pri Gornjem Doliču Zanimanje za Vodni rov v Hudi luknji je bilo prisotno že v 19. stoletju in kar nekaj generacij jamarjev se je ukvarjalo z opremljanjem rova. P reden bom začel pisati o našem – svojem samoti, trošil denar za cesto, kaj šele za mosto- jih je bila večina zaposlena v takratnem rudniku delu v preteklih letih v Hudi luknji in v Vo- ve? Kljub odročnosti divje soteske pa se je da- Velenje in so imeli dobre izkušnje z podobnim dnem rovu, vas bom popeljal skozi kratko leč naokoli širila vest, da v jami Huda luknja živi delom. Toda tudi tem zanesenjakom so v letih zgodovino. Črna baba. Misel, da straši naokoli, je marsika- 1950–52 pošle moči in volja, tako da so v Hudi terega popotnika odvrnila od prečkanja soteske. luknji opustili vodenje in raziskovanje nasploh. Zgodovina raziskav pred letom 1980 Nadvojvoda Janez, brat avstrijskega cesarja, Kot zanimivost je treba povedati, da so že ti se je zelo zavzemal za dobrobit Štajercev. Leta predhodniki nekako vedeli, da je za sifonom še Že stoletja se je vedelo za ogromno jamo, ka- 1829 je poskrbel, da je cesta skozi sotesko Huda vodna jama. Kako so to izvedeli, nam ni povsem tere vhod se je nahajal v temačni, mrzli soteski, luknja povezala Šaleško z Mislinjsko dolino. V jasno, je pa razvidno iz vrtin pri miniranju, ki na- imenovani Huda luknja. Skozi samotno sotesko Kratki jami, na nasprotni strani vhoda v jamo kazujejo pravo smer za sifonom Vodnega rova. je dolgo vodila le kolovozna pot, ki je kar nekaj- Huda luknja, so v njegovo čast in v spomin na krat prečkala reko Pako. Le kdo bi tukaj, v tej ta dogodek postavili spomenik, s tem pa se je Raziskave v 80. in 90. letih pričel razcvet obeh dolin. Razglednica iz leta 1898 Ko sem leta 1987 prišel v klub, se za Vodni Prve zapisane podatke smo zasledili iz leta rov ni zanimal skoraj nihče, le občasno si ga je 1893/94, ko je domačin Ivan Vivod raziskoval in kdo upal obiskati po napol gnilih deblih. Leta obiskoval jamo Huda luknja. Že v letu 1893 je 1980/81 so v klubu organizirali potop v sifon, a nagovoril nekaj domačinov, da so pričeli urejati ga je brez uspeha, verjetno zaradi pomanjkanja spodnji del jame in vanjo organizirano voditi turi- jamarskih izkušenj, izvedel Dragutin Šafarič iz ste. To so bili prvi začetki ogledov in raziskovanj. Potapljaškega kluba Velenje. Del Vodnega rova je bilo možno videti že v teh letih, ne vemo pa, kaj se je točno zgodilo, da so Leta 1994/95 sva bila z Rajkom Bračičem odnehali z delom. večkrat v tem delu jame in predlagal sem mu, Leta 1934 so se ponovno zbrali zane- Foto: arhiv KŠJK Speleos-Siga Velenje senjaki iz Velenja in pričeli obnavljati pot po Vodnem rovu. Nismo čisto prepriča- ni, ali so že v teh letih nadelali pot do si- fona, vsekakor pa so premostili slap, saj Foto: arhiv KŠJK Speleos-Siga Velenje Foto: arhiv KŠJK Speleos-Siga Velenje 28    Stanje v Vodnem rovu okoli leta 1970 MAREC 2014

RAZISKAVE Foto: Uroš Ilič Foto: Milan Podpečan – Luknca Prvi most preplezati. Od tega dne sva bila z Borisom Ma- Plezanje Rajčeve prečke da bi vodni del opremili s fiksnimi vrvmi, preden stnakom še nekajkrat v Vodnem rovu in vsakič sveder. Tako številčne akcije v Vodnem rovu ni se bo vse podrlo. Ko smo v klubu zbrali dovolj sva popravila del vrvi ter porušila prenevarne bilo nikoli več. opreme, sem pričel z deli. Takrat mi je pomagal brvi. Tomo mi je poslal podatke, dodal sem novi Boris Mastnak in v nekaj akcijah sva za silo ure- rov in izdelal nov načrt. Vest, da se Vodni rov na- V meni je dozorela ideja za kompletno traso dila pot do sifona, že takrat pa sem imel v mislih daljuje, je spodbudila zanimanje in tako sem v po vodnem delu. Seveda smo o tem debatirali na potop skozenj. Pri takratnih akcijah se je nekaj Vodni rov vodil nekaj raziskovalcev iz širne Slo- sestankih. Pričel sem s pripravami in nabiranjem mostov dobesedno sesulo in pristala sva v vodi. venije. opreme, nekaj pa so je priskrbeli tudi drugi člani Ponekod so tolmuni globoki tudi pet metrov, gnil našega kluba. Ko sem imel sidra, sem se takoj les je seveda padal vanje in se tam zagozdil. Dela v Vodnem rovu podal v Vodni rov in sproti popravljal nepravilno Ob vsaki večji povodnji pa je bila slika povsem nabita sidra. Tako sem bil v enem mesecu v jami drugačna: nekatere gredice so bile nižje, manjše Prišlo je leto 2012. Rajko Bračič je omenil devetkrat in do takrat nabil 77 stopnih sider ter kose pa je odplaknilo na površje v Pako. reševalno vajo iz Vodnega rova. Takoj sem pre- izdelal 47 fiksnih sidrišč. Obstal sem pred prvo dlagal zamenjavo vrvi in čiščenje preostalih pre- večjo oviro, kako prečkati potok brez večjih na- Moja zanimanja za Vodni rov so se malo umi- perelih hlodov, ki visijo po stenah in samo čakajo porov. Nekaj dni sem razmišljal, potem pa izdelal rila, v klubu pa tudi ni bilo pretirane zagnanosti, jamarja, da zgrmi v globino. Že pozimi 2013 se in montiral prvi mostiček, dolg 3,2 m. Sedaj sem a vseeno sem leta 1998/99 navezal stike s po- nas je zbralo večje število članov in pričeli smo imel zopet prosto pot za nadaljevanje v smeri kojnim Tomom Vrhovcem in organiziral akcijo za popravljati smer v Vodnem rovu. Pri slapu sem sifona. potop v sifon 10. avgusta 1999. Tomo se je prvič Rajku Bračiču – Rajču predlagal novo smer po potopil sam, si ogledal nove rove in ob vrnitvi polici, ki jo je opremil in danes nosi ime Rajčeva pokomentiral uspešni potop. Nato je predlagal prečka. Uroš Ilič in njegova ekipa sta šla za rov še en potop, ki smo ga izpeljali 25. avgusta. Pri 15, tam popravila del smeri in nekaj nabila na tem je sodeloval še Robi Renninger. S Tomom novo, moja skupina pa je pričela nabijati jeklena sta za sifonom izmerila novoodkrite rove. sidra. Končali smo nad slapom, kjer sem izgubil Nadaljevanje raziskav je žal preprečil manjši slap za sifonom, ki ga Tomo in Robi nista mogla Sistem Hude luknje  MAREC 2014   29

RAZISKAVE Foto: Mijo Kovačevič Foto: Milan Podpečan – Luknca Četrti najdaljši mostič Ker pa se ni dalo tako hitro dobi- Foto: Milan Podpečan – Luknca Nadelana pot ti nadaljnje opreme, sem moral ne- kaj dni čakati. Ko sem jo zopet dobil, Foto: Mijo Kovačevič sem že bil v jami, zopet vrtal stopna Mijo zamrmral: »Ja, kaj mi sidra in sproti nameščal varovalno je treba te vlage in blata!?« ograjo. Porabil sem 18 stopnih sider Ko pa smo opravili prvih in 16 fiksnih sidrišč. Ustavil sem se 450 metrov in prepoteni pri drugem prečkanju vode, ki je tu sedeli pred sifonom, se dolgo 5,9 m. Doma sem si priskr- mu je na obrazu videlo, da bel potrebni material in izdelal nov ima pozitivno mnenje. Ko mostič. Pri transportu mi je poma- smo se vračali po jami, je gal Uroš Pejovnik. Ko sem montiral dal vedeti, da s tem delom mostič, sem stal v meter globoki, jame ni heca, in ga kasne- spomladansko mrzli vodi in po treh je ocenil na 5+. urah sem imel vsega dovolj, mostič Sledili sta še dve čistil- pa je bil vseeno uspešno zmontiran. ni akciji. V prvi je Rajko z Sledilo je nadaljevanje po rovu. motorno žago podrl vse Tu sem zabil le šest stopnih sider in napol podrte brvi, ki so še deset fiksnih sidrišč. Nadaljnja pot visele ob stenah, ostali pa po vodi je precej težavna in dolga, smo pričeli čistiti izvrtani- za povrhu je pa še nizko. Tokrat sem ne in nagniti les. Vztrajal le izmeril dolžino mostička, ki bi mo- sem pri tem, da Vodni rov ral biti dolg 9,3 m. Da sem se pra- počistimo vse nesnage, ki vilno odločil, sem se v jamo vrnil še se je nabrala v zadnjih sto dvakrat, pregledal vse možne smeri Prvi mostič letih. Tako je sledila zadnja Nadelana pot in ugotovil, da bo prva najboljša. delovna akcija v Vodnem drugačna izkušnja. V naše in moje zadovoljstvo Zopet sem doma izdeloval še zadnja dva rovu, na kateri smo iz globin vlekli vodo ter či- je večina smer pohvalila. mostiča, od katerih je eden dolg 9,2 m, drugi pa stili nesnago in nagniti les. Sodelovali smo Uroš 3,1 m. Pri tej akciji mi je pomagala Patricija Oštir. Pejovnik, Valerija Rošer in jaz, akcija pa je trajala Verjetno se kdo sprašuje, zakaj toliko truda Transport sem sam opravil še enkrat ta dan, da celih osem ur. v tem delu jame. Naj povem, da bomo leta 2014 sem imel vso potrebno opremo na mestu mon- pričeli ponovno raziskovati za sifonom. Željo za taže. Tudi tokrat sem bil med montažo do vratu to sta izrazila Uroš Ilič in Dare Hribar, pogovore v vodi in po štirih urah garanja v hladni vodi sva Otvoritev pa je vodil Rajko Bračič že v letih 2011/12. Kako in kdaj bomo to izvedli, se bomo dogovarjali končala pri sifonu. Končno nam je vendarle uspelo. Vodni rov je sproti. Vsekakor bi bilo fino, če bi omogočili ve- Doma sem sedel in razmišljal, ali naj pova- bil pripravljen za uradno otvoritev na srečanju čjemu številu članov priti za sifon. Tako bo lažje bim Mija Kovačeviča na ogled. To sem predla- slovenskih jamarjev, ki ga je med 6. in 8. sep- in varneje nadaljevati raziskave. gal Ristu Sovčevu, ki je takoj organiziral datum tembrom 2013 organiziral naš klub. Udeležilo za ogled. Dobili smo se pred Hudo luknjo in se se ga je preko 130 jamarjev in približno tretjina Milan Podpečan – Luknca, odpravili proti Vodnemu rovu. Že pri prvi oviri je je na novo opremljeni rov tudi preizkusila. Malo KŠJK Speleos-Siga Velenje 30    MAREC 2014

RAZISKAVE Bločica Jama leži v trikotniku med ponori polja pod Bločicami z glavno Mrzlo jamo, Jamo za Šteberkom in izvirom Šteberka. Odprle so se dobre možnosti nadaljevanja za sifoni in povezave. M ajhen vhod je na strmem pobočju skokov postopoma oži in viša, Bločiško polje z označenimi jamami: Mrzla jama (1), jama manjše udornice, viden že s ceste. nakar pride do zalite visoke poči. Bločica (2), Jama za Šteberkom (3), izvir Šteberka (4), Krajša vhodna stopnja je prosto pre- Dno strmo pade v sifon. V razkora- Dihalnik v Grdem dolu (5). Kartografija: Franjo Drole. plezljiva, vendar je potrebno veliko pazljivosti. Po ku je mogoče preplezati do osem strmem zasiganem pobočju se pride v Vhodno metrov višjega okna. Na kratkem Foto: Matej Zalokar dvorano. Ta je bolj visoka kot široka, ob robu so sedlu se lahko razgledamo v so- Foto: Matej Zalokar blatna sipina in odcepa proti vzhodu in zahodu. sednji jezerski prostor. Tu se dna jezera ne vidi, do gladine pa se Proti vzhodu gre nizek rov Kremenatlc, ob je prek prepadne stopnje treba visoki vodi sta tu slapišče in tudi edina prava spustiti po vrvi. Odtok gre naprej v ožina v jami, ki je ob višji vodi sifon. Gre za edini Rajkotov rov. Vodoravni del se pre- prehoden stranski rov, ki se priključi glavnemu v vesi v kaskadasto slapišče in na- Kopalnici. Ta rov je na levi prekinjen z udorom, slednje jezero. Na desni se v višini kamor tudi ponika voda, nadaljuje pa se v glo- enega metra priključi cevast spran bok sifonski tolmun. V enem izmed vogalov lahko rov zelo pravilne oblike, za kate- izplavamo in splezamo v Čevce, rov z majhnim rim je pravi blodnjak ožjih in šir- presekom. Na drugi strani pa zopet pridemo do ših rovov. V tem sklopu Samotnih jezera in vzpenjajočega se rova. Tam moramo rovov so ozek, napol poplavljen čez skalne balvane, ki so že tla zelo prostornega rov, verjetno še nekaj spregleda- Tatkovega rova, širokega do 8 metrov in visokega nih povezav med nivoji in večji tudi preko 15 metrov. Južni krak je blatna dežela z prostor s stranskimi rovi, ki se po nekaj podornimi zaključki na robu. Če sestavimo ovinkih višje priključijo kot balkon. večjo sliko udornih zamaškov na koncih teh ro- Perspektivnejše je nadaljevanje vov in tistih na koncih Samotnih rovov, vidimo, da Rajkotovega rova, saj se razcepi tvorijo obod okrog udornice, ob kateri leži vhod. na dva dela, oba pa se zaključita z globokim sifonskim breznom. Če nadaljujemo po Tatkovem rovu, lahko na tleh opazimo zanimivo geologijo. Balvane me- Dihalnik in začetne stoma preseka siga, nato pa prečkamo serijo raziskave plitvih tolmunov in jezer s sprano kamenino ro- žnate barve na pragovih. Tu gre za posebnost, ki Kljub temu da je vhod v Blo- je še nisem videl. Ves rov daje videz kanjona, ki čico neposredno ob poti do Kri- ga na vrhu spremlja polica. Do tja nismo plezali, žne jame, ga je s ceste zelo težko ostaja pa dobra možnost višjih stranskih rovov. opaziti. Šele po skrbnem pregledu Konec je s pritočnim poševnim sifonom in su- terena je Marko odkril črno luknjo, him blatnim obvozom na desni, ki je kar nekako iz katere je vel prepih. Na dihalnik izven konteksta v tem delu jame. smo nato za nekaj časa pozabili, Če pa gremo iz Vhodne dvorane proti za- hodu, se prostorni rov prek zasiganih skalnih Vhod v odkopanem dihalniku  Jama za Kremenatlcem spremeni profil   31 MAREC 2014

RAZISKAVE Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar Večje jezero v jami Profil Tatkovega rova bližala pa sta se pomlad in z njo povezano obliki neoprenskih oblek. Prvi cilj je bil preplavati pregledovanje pozimi najdenih objektov. jezerce v odtočnem delu. Ustavil nas je kamin, ki pa nam ga brez plezalne opreme ni uspelo Na prvo akcijo kopanja smo se odpravili premagati. trije, ki smo za silo prekopali začetno ožino in se spustili v brezno. Kmalu smo spet na- Svoje upe smo tako usmerili v pritočni del, leteli na čep iz blata in kamenja. Ta je pri- kjer nas je ustavila ožina. Vode tokrat ni bilo in pomogel, da je skupina ostala prikrajšana z zanimanjem smo si ogledovali zožitev. Vse, kar za udeleženca akcije, ki se je raje odločil za je bilo potrebno, sta bila kladivo in nadebuden lagodno čolnarjenje po Cerkniškem jezeru. jamar, ki se je z nekaj stokanja stlačil skozi. De- Preostanek ekipe je nadaljeval z delom v janje je povrnilo pogum ostalim udeležencem in prisiljenem položaju. Prostora za odlaganje kmalu smo bili na drugi strani. Nekaj časa se je kamenja je že kronično primanjkovalo, sreča bilo še potrebno tlačiti skozi meander, kasneje pa je bila na najini strani, saj so kamni zače- pa se je profil jame spremenil. Napredovanje li padati v spodnji prostor. Ugotovila sva, da je je ustavilo šele jezerce s sifonom. K sreči smo delovišče nevarno, zato sva se iz pazljivosti raje višje opazili zanimivo luknjo. Izkazalo se je, da privezala. je luknja blatna povezava z nadaljevanjem jame za sifonom. Od tod ima jama dimenzije rova ok. Hipec kasneje je čep popustil in odprl se je 8 m × 7 m, ponekod tudi več. V rovu so večji po- prehod v nižje dele. Ob spustu sva se počuti- dorni balvani, napredovanje po suhem pa vsake la kot otrok, ki odpira Božičkovo darilo. Spodaj toliko prekine jezerce. je bila dvorana, v kateri sva naletela na tekočo vodo in jezero. V odtočnem delu je bilo zanimivo Naše pričakovanje o velikih dolžinah je na jezerce, pomanjkanje opreme pa naju je prisililo, trdna tla postavil pritočni sifon. Poskusili smo da sva raziskave v tem delu opustila. V pritoč- odkriti obhod, a na žalost brez uspeha. Možnosti nem delu je bila situacija podobna. Vsak jamar, za nadaljevanje so majhne, toda upamo, da nam ki je kdaj občutil vnemo med raziskovanjem, ve, bo uspelo najti nadaljevanje v višji galeriji. Akcijo da ta premaga razum, zato se je kmalu eden od smo bili primorani prekiniti in naslednjič posku- naju namakal v ledeni vodi. Sprva je bilo videti, siti v odtočnem delu. da je vode malo, a je struktura stropa jamarja Foto: Matej Zalokar prisilila, da se namoči do vratu. Usta- vila pa naju je neprehodna ožina z manjšim prelivom. Poražena sva se odločila za prestavitev raziskav na sušno obdobje. Tatkov rov Poletje je sicer obdobje, ko imamo polno dela z odprtimi projekti, eden pa nas je letos še posebej mučil. Kaj se do- gaja v jami pod Križno goro? Julija smo se raziskovat podali štirje. Imeli smo popolno bojno opremo v 32    MAREC 2014 Tatkov rov

RAZISKAVE Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar Rajkotov rov Rajkotov rov varovanjem. Vračali smo se proti izhodu in spro- Plezanje kamina Foto: Matej Zalokar ti pregledovali stranske rove. Najočitnejši je Levi odtočni sifon v Rajkotovem rovu Raziskovanje v odtočnem delu je bilo zaradi bil zagotovo prehod v Samotni rov, ki ima lepo strahu pred naraščajočimi vodami že v avgustu. lečasto obliko. Kljub detajlnemu pregledu smo Z govoricami o jami nam je v društvu uspelo na- zagotovo spregledali kakšen obhodni rov med brati ekipo petih, da poravnamo dolgove v Bloči- stranskim in glavnim delom. Rovi se končajo s ci. S seboj smo ponovno imeli neoprene in dovolj sifoni in tako smo zaključili z delom v stranskih materiala, da preplezamo kamin. rovih. Kamin je bil enostaven in izkazalo se je, da Raziskovanje pa je terjalo svoj davek. Na- je na drugi strani spusta jezerce, ki je nadalje- debudni jamar je svojo zmoto o vodoodpornih vanje sifona. Pri spustu je nastal velik trušč, saj transportnih vrečah spoznal na krut način. Kljub se je treba s pasom spustiti direktno v mrzlo opozorilom, naj večkrat pregane ustje vreče, vodo, brez prave opore za noge. Rekordno hitro ga je prepričala šele voda, ki je curljala iz nove se nam je uspelo skobacati iz vode in že se je električne vrtalke. Potrebna bo nege v sušnem odprla debata, kaj bi se zgodilo, če se bi nožna okolju. zanka zataknila nekam pod vodo in ne bi mogel do zraka. Čas bi ti bil zagotovo odmerjen v se- Zaključek kundah. Medtem pa se je že naslednji spustil v vodo, tako da se je čofotalo in penilo, vse pa so Jama ima trenutno dobrih 800 metrov po- nas od vriskanja bolela ušesa. Vsi smo srečno ligona in je globoka 29 metrov. Zagotovo bi jo prestali preizkušnjo in bili nagrajeni s spreho- obisk potapljača podaljšal, do takrat pa bomo dom po večjem rovu. upe vložili v plezanje kaminov. Do te mere je bila raziskana v štirih akcijah, kar je relativno hitro. Struktura jame je drugačna kot v odtočnem Trenutno je prehod v notranje dele zaradi visoke delu, predvsem je več blata. Očitno nadaljeva- vode onemogočen, a nestrpno pričakujemo su- nje ponovno prekine globoko sifonsko brezno. šno obdobje, da obudimo raziskave. Zaradi lege Voda je lepe smaragdne barve in kar kliče pota- je Bločica zagotovo vredna obiska. pljača, da bi se spustil in raziskal skrivnosti. Za običajne jamarje pa je najperspektivnejše nada- Udeleženci akcij: Uroš Frlan, Marko Matičič, ljevanje v kaminu direktno nad njim. Nekaj časa Damjan Intihar – Brnte, Miha Prudič, Matej Za- smo pogledovali v črnino, a smo se odločili, da lokar. nadaljujemo s kaminsko tehniko in pravilnim Marko Matičič, Matej Zalokar, JD Rakek ANTHRON d.o.o. Trgovska ulica 3, SI - 6310 Izola tel.: 05 64 00 150 [email protected]     33www.anthron.si MAREC 2014

RAZISKAVE Potapljaške raziskave v letu 2013 Letošnje poletje je bilo zopet ugodno za potapljaške raziskave. V več jamah smo preplavali sifon(e) in odkrili suhe rove za njimi. Z a raziskovalne potope v jamah, kjer je pot vmes podor. Ta del ni toliko Foto: Jože Pristavec do sifona skozi suho jamo zahtevna, se je perspektiven, saj je do izvira v zadnjih desetih letih uveljavila t. i. side- Kotličev le dobrih sto me- mount konfiguracija, kjer si jeklenke pripneš ob trov. Zanimiv pa je pritočni strani, po jami se pa transportira vsako posebej. del, saj zaledje sega teore- Predvideni dolžini in globini sifona se prilagodi tično do Cerkniškega jezera velikost jeklenk od dveh 3 litrskih (v jami mora- in pod Javornike. Tega sta jo biti jeklenke vedno vsaj dvojne) do štirih 12 na pobudo Franja Droleta litrskih. Tri- ali štirilitrske jeklenke so majhne in leta 1987 raziskovala Samo tako se s konfiguracijo sidemount lahko »stlačiš« Morel in Mitja Vezovnik. skozi manjše ožine kot z jeklenkami na hrbtu. Ustavila sta se pred ožino, Pri uporabi dveh jeklenk volumna 3 ali 4 litre se ki je tudi nama grenila po- dostikrat zaradi praktičnosti v plitke sifone do tope. Do sifonskega jezerca približno 10 m globine kljub neoprenski obleki je le 10 m vhodne vertikale potopiš brez kompenzatorja plovnosti in tako si v jamo in 4-metrska stopnja še manjši. do sifona (odvisno od vo- dostaja). Prvič sva se s Se- Obstaja tudi t. i. no mount konfiguracija, kjer bastjanom potopila marca jeklenke porineš pred sabo, a to se uporablja le 2012. v izjemnih primerih, saj se tveganje, da bo pri V pritočnem delu sva povratku ob slabši vidljivosti šlo kaj narobe, po- kmalu prišla do zgoraj ome- večuje. Omenjena sidemount konfiguracija tako njene ožine na globini 6 m, Zadnja, 4-metrska stopnja do sifonskega jezera. Dol gre lažje kot gor. pripomore k temu, da v že raziskanih jamah (z jeklenkami na hrbtu) najdemo rove za ožinami. od kjer se je rahlo čutil tok vode. Z majhnima 4 Foto: Matej Zalokar litrskima jeklenkami sem se komaj stlačil sko- Vodna jama nad Očesi zi ožino, široko le nekaj centimetrov več kot je mene čez prsni koš s 5 mm mokro obleko in plo- Pobudo za raziskave v tej jami je dal Seba- ščo na kompenzatorju plovnosti. Sebastjan me je stjan Gantar (JD Rakek). Jama (kat. št. 5904) se počakal pred ožino. Ožina se spušča dobra dva nahaja nad izviri Kotliči oz. Očesa v Rakovem metra. Tu se zopet odpre večji rov, ki se nadaljuje Škocjanu. Odtočni del do globine 32 m, ki je poševno v globino. Zaradi majhnih jeklenk sem povezan z Očesi, so raziskali že leta 1998 (Pe- na globini 27 m obrnil in nadaljevanje pustil za ter Žalec). A povezave fizično niso našli, saj je naslednjič. Foto: Dare Hribar 34    Spuščanje opreme Ampak je treba tudi gor. MAREC 2014

RAZISKAVE Naslednjič sem teden za tem poskusil z Foto: Matej Zalokar večjimi jeklenkami in 8 mm neoprenom ter po dobrih 100 m prišel do podora, ki ga ni- sem uspel raziskati. Za prehod do podora se je bilo treba potopiti na nepričakovanih 38 m globine. Voda je marca imela le 5 °C, zato sva se naslednjič s Sebastjanom odpra- vila s suho obleko in še večjimi jeklenkami. Suha obleka, ki je debelejša kot neoprenska, je botrovala, da sem se z ožino prav grdo skregal in me je komaj pustila skozi, Seba- stjana pa še ni poznala in je rekla »ti pa ne greš«. Zopet me je počakal pred ožino, sam pa s pokvarjenim kolutom z vrvico, s čimer me je ožina kaznovala, nisem uspel kaj dosti narediti. Za prehodom na globini 38 m sem našel zračni žep, a brez nadaljevanja. Če je imela voda pozimi le 5 °C, je kazalo na to, da pride nekje od zunaj in se v pod- zemlju ne zadržuje dolgo. Računali smo, da kolikor ima sedaj manj kot povprečnih jam- skih 9 °C, toliko bo imela poleti več. Tako sva nadaljevala šele julija 2013. Tričetrt ekipe po zadnjem potopu Voda je imela za jamo prijetnih 15 °C in potopi v prišli skozi. Na drugi strani smo si imeli namen Foto: Matej Zalokar neoprenski obleki so bili časovno manj omejujo- ogledati suhi rov, kolikor bi ga zmogli v nerodnih či in prijetnejši. Vrvica z več kot leta nazaj je bila suhih oblekah. Prepričali smo se, da 1. sifonske- potrgana, potegnila sva novo in v podoru opazila ga zapirača ni, od gladine vode do stropa je bilo možen ozek prehod. Naslednjič sva ga napadla, kar dva metra. večjo jeklenko sem pred podorom namensko Deževje le dan za tem je nadaljevanje presta- zamenjal za manjšo, odmaknil par kamnov in se vilo na poletje 2013. Po izkušnjah iz Vodne jame nekako stlačil skozi. Na drugi strani se je odprlo, nad Očesi smo tudi tu pričakovali višjo tempera- po 20 m sem prišel na suho, kjer se nadaljuje turo vode in obisk v mokrih oblekah. Ob precej suh rov. Šel sem nazaj po Sebastjana in med- zasedenih poletnih vikendih smo se dogovorili tem ko se je tlačil skozi podor, sem opazil večji za potop 27. julija 2013. prehod. Ogledala sva si začetek suhega rova. Za prvi sifon, globok 24 m in dolg 120 m, Nazajgrede sva našla enostaven, velik prehod smo izračunali, kako velike jeklenke rabimo z nad podorom. vso potrebno rezervo. Poleg tega smo vzeli še Že tretja akcija v juliju je potekala nekaj dni štiri manjše jeklenke za dva potapljača za potop kasneje, ko sva namerila slabih 100 metrov su- v drugi sifon. Veliko robe se je nabralo za znosit hega rova, po katerem je tekla voda. Sledil je do sifona. A sam mit Tkalce jame je botroval, da sifon, v katerega sem se potopil, po približno 50 je bilo interesa in »firbčnosti«, kaj je zadaj, dovolj. metrih se je na globini 22 m začel počasi dvi- Sem mislil da poznam že vse rakovške jamarje, govati, a sem zaradi premajhnih jeklenk moral pa sem vseeno videl nekaj novih obrazov. obrniti. Nadaljevanje v naslednji številki. Sifon smo napadli štirje potapljači, Sebastjan, Logistika je bila enostavna, za pomoč pri Matej Mihailovski, Matej Koršič in jaz. Če lani ne transportu opreme sva potrebovala enega do bi v boljši vidljivosti našli prehoda v sifon in si dva jamarja, predvsem za zadnjo stopnjo do približno zapomnili pot, tokrat z omejeno zalogo sifonskega jezerca, saj smo v vhodni vertikali zraka verjetno ne bi našli prehoda, saj je bila tudi opremo spuščali prek škripca. Poleg Sebastja- tu lani položena vrvica v večini potrgana. Voda v na in mene se je enkrat do ožine potopil Dare prvem sifonu je imela kar 17 °C. Zgornji del ne- Hribar (JK Krka), pomagali pa so Matej Zalokar, oprena je za sifonom takoj letel dol. Naprej smo Miha Prudič, Marko in Janja Matičič, Franjo Dro- nesli opremo za merjenje in potapljaško opremo le (JD Rakek), Matej Mihailovski, Mateja Ferk za dva potapljača. Dimenzije rovov za sifonov so (JK Železničar), Jože Pristavec (JK Borovnica) in impozantne, 10 m × 8 m v povprečju. Štirje si- Gašper Modic. fonski zapirači so bili po pričakovanju prehodni, prehod skozi četrtega je bil visok le meter. Sledi 150 m dolgo jezero, ki ga je bilo treba preplavati. Tik pred potopom v prvi pritočni sifon Tkalca jama S plavutmi bi bilo lažje. Dva kilometra do dru- smo imeli namen izmeriti poligon med 1. in 2. Za nadaljevanje raziskav v Tkalci jami (kat. št. gega sifona smo kar hitro prehodili, preplavali sifonom. Do jezera nam je šlo dobro, nato se je 857) me je že leta nagovarjal Franjo Drole (JD in preplezali, saj se je sifon, kljub temu da smo laserski merilnik začel pritoževati, da je preveč Rakek). Ne vem zakaj, ampak po opisu me ni spremljali načrt, kar hitro pojavil. kondenzirane vlage. Metra nismo imeli, zato smo nikoli preveč privlačila. Moram se posuti s pe- Z Matejem Mihailovskim sva se opremila in merjenje prestavili na naslednjo akcijo, saj je bilo pelom, da se ob številnih obiskih Rakovega Ško- hitro prišla skozi 2. sifon, dolg vsega 15 metrov očitno, da je načrt iz leta 1979 precej poenostav­ cjana še nisem niti spustil skozi zgornji vhod ob in globok 6 metrov. Zadaj je bil obetajoč suh rov ljen, vsaj del med 4. zapiračem in drugim sifo- cesti, kaj šele sprehodil do sifona. podobnih dimenzij, kot pred sifonom. A po 130 nom, kolikor smo izmerili. Za lažje plavanje po Pobudnik tudi teh raziskav je bil poleg Franja metrih se je žal končal in napadla sva nov, 3. sifon. jezeru in sifonskih zapiračih nazaj smo si bratsko še Sebastjan Gantar (JD Rakek). Prvi, ogledni Toliko življenja kot v tem sifonu v 14 letih potaplja- razdeli dva para plavuti – vsak je imel eno, kar potop smo naredili 28. avgusta 2012, Sebastjan, nja po jamah še nisem videl. Stene so bile polne je bilo še vedno bolje kot nič. Pred povratkom Damjan Jernejčič (JD Rakek) in jaz. Ujeli smo kozic, postranic, rakcev, ... Matej je opazil člove- smo si ogledali še stranski rov proti Globoščaku. zadnje dneve sušnega obdobja. Po naših infor- ške ribice, ki jih v prvem sifonu ni. To in karakteri- Na koncu imaš nad glavo podor z bloki od par macijah smo bili prvi, ki smo po kar 33 letih po- stika sifona je dala slutiti, da smo v zaliti coni. Po kubičnih metrov. novno napadli sifon. Zadnji potapljaški zapisniki 50 m sva sicer prišla v zračni žep, premera cca. Hitro smo se pobrali nazaj, spakirali opremo, od raziskovanja Tkalce jame za sifonom segajo v 20 m, a nadaljevanja nisva našla. Verjetno sva ga vzeli vsak eno »prasico« in odsopihali v vroč dan. leta 1977 do 1979 (Krivic, Krašovec, Sket, Prapro- iskala preplitko. Morala bi se potopiti globlje, kar Akcijo smo zaključili, kot ponavadi v tistih kon- tnik in drugi), ko so izmerili približno 2 km nepo- z majhnimi jeklenkami ni bilo možno. cih, pri Krajcarju v Podskrajniku. Od tam sem se topljenega rova med 1. in 2. pritočnim sifonom. Nazaj grede sva zmerila suhi rov med sifo- pa še isti večer odpravil direktno pred Dihalnik Vhod v sifon smo nekaj časa iskali, nato pa hitro noma in se vrnila ob dogovorjenem času. Nato  Šice novim dogodivščinam naproti. MAREC 2014   35

RAZISKAVE Foto: Uroš Ilič Foto: Dare Hribar Nova ferata okoli jezera Priprave na potop Makedonija odpravil naprej. Po okoli 25 metrih vzpona in Če bi napisal vse, ki so pomagali pri teh dveh spusta po čistih, spranih, ostrih črnih skalah Že na balkanskem srečanju 2012 v Logatcu potopih, bi bil seznam daljši od celega članka. sem zagledal nov, tretji pritočni sifon. Vrnil sem smo se z Makedonskima udeležencema začeli Prisotni so bili skoraj vsi člani JD Rakek ter ja- se, nazaj grede sifon izmeril in še enkrat raziskal dogovarjati, da bi poleti 2013 vrnili obisk. Počasi marji iz JK Železničar, JK Luka Čeč Postojna, JD večjo dvorano oz. prostore, po katerih sem prej smo naredili načrt za jamarsko-raziskovalno-tu- Logatec pa verjetno sem pozabil še kakšnega. taval. Nekaj sem si s tem razčistil, vse mi pa še ristični obisk. Namen smo imeli obiskati sedem ni čisto jasno. jam, v tri naj bi se potopil, saj v Makedoniji ni Dihalnik v Šici izkušenih jamskih potapljačev. Iz Slovenije smo Po uri in 40 minutah sem se vrnil, ostala eki- se odpravili 2. avgusta 2013 Den Vrhovnik (KŠJK Tale del je pa kar nadaljevanje Daretovega pa pa se je ta čas zelo zabavala. Povedal sem Speleos-Siga Velenje), Tim Bolhar Novak in moja članka iz zadnjega Jamarja (2012/2, str. 25–28). veselo novico – Šica je dolga kilometer in gre malenkost (JK Železničar). Naša gostitelja sta Od jeseni 2012 je bila jama deset mesecev zali- naprej. S tem pa je to tudi prva jama v Suhi kra- bila Mario Andonoski in Darko Nedanoski iz SK ta, razen dva vikenda januarja 2013, ko smo šli jini, ki je presegla kilometer dolžine. Zlatovrv (Prilep). Imel sem slabe informacije gle- popravit načrt jame za prejšnjo številko Jamar- de perspektivnosti sifonov, zato sem s seboj vzel ja. Dare je redno spremljal vodostaj. Takoj ko je Zopet ne bi našteval vseh sodelujočih, vedno več jeklenk različnih velikosti. voda toliko upadla, da je bil možen vstop, je za pa so priskočili na pomoč Dare Hribar, ki je or- vikend 12.–14. julija 2013 organiziral raziskoval- ganizator vseh taborov in akcij ter Urban Slana Prvi potop sem naredil v jami Bela voda pri ni tabor. Pripravil je mostova za prečenje prvega in Peter Gliha (JK Krka), dvakrat pa tudi jamarji Demir Kapiji. Zelo ozkemu vhodu ob robu ce- jezera in prebitega sifona, tako da za dostop do JK Novo mesto in JK Želzničar ... ste sledi slab kilometer pretežno vodoravne 2. sifonskega jezera ne bi potrebovali neoprenov. jame, v kateri imajo menda grški investitorji Medtem ko je ekipa montirala mostove, sem se Daljši prispevek o poletnih raziskavah Di- potopil v 2. pritočni sifon in nadaljeval, kjer sem halnika Šice je objavljen v letošnjem Biltenu JK februarja 2012 obnil. Po 70 novih metrih sem Železničar. prišel v zračni žep, a sifon se po 20 metrih na- daljuje. Foto: Darko Nedanoski Nadaljevali smo naslednji vikend, ko smo za- Malo razočaranje po potopu v Zelenem izvoru čeli z montažo 45 m jeklenice in klinov za ferato, da bi obšli zadnje jezero, ki ga je sicer treba pre- plavati. Še naslednji vikend smo napeli že polo- ženo jeklenico, dodali še nekaj klinov in montirali še dve traverzi. Naslednji tabor je bil 16. avgusta 2013, tri dni po povratku iz Makedonije. Znosili smo pota- pljaško opremo, po novi infrastrukturi je šlo kot bi mignil. Po približno 20 obiskih v jami sem bil prvič brez neoprena. Sifon sem napadel s suho obleko in tremi jeklenkami. Prvih 165 metrov sem preplaval po položeni vrvici v osmih minu- tah. Nadaljevanje je sprva dobro obetalo, a sem spet blodil in delal kroge po večjem prostoru, vmes sem prišel po drugem rovu celo nazaj v prejšnji sifon. Po več kot pol ure sem končno našel pravo nadaljevanje in kmalu prišel na suho. Sifon se je končal z nasipom grobe miv- ke. Glede na to, da smo bili zmenjeni vsaj za 36    eno uro potopa, sem odpel jeklenke in se peš MAREC 2014

RAZISKAVE Foto: Biljana Gičevski zraka pa je bila občutno višja od 9 °C. Na tem območju bi si namreč radi zagotovili oskrbo s Tik pred skokom v vodo v Slatinskem izvoru smo se približevali jezeru, sem videl, da dimenzi- pitno vodo. namen narediti restavracijo. Lokalci so seveda je zopet verjetno ne bojo primerne za potapljača proti, a vemo kaj kapital in provizije naredijo v kljub majhnim jeklenkam. Potopil sem se šest Naslednji dan, ko bil v planu nadaljnje razis­ državah bivše juge. Tako sem »moral« za osre- metrov globoko in videl še dva metra ozkega kovanje Slivskega ponora pri Nikšiću, me je Ve- dnji makedonski časopis ob reportaži o naših nadaljevanja, ki se zaključi. Opremo smo oprali v selin Mijušković vprašal, če sem se pripravljen dogodivščinah dati izjavo gostujočega jamarja o Treski in se odpravili v Prilep, kjer nas je po enem potopiti v izvir na drugi strani hriba. To se mi je neprimernosti omenjenega projekta. S čimer se tednu vročine pričakala edina nevihta. zdela boljša ideja, kot delanje gneče v Slivskem seveda stinjam. V sifon se je že potopil Dančo ponoru in tako se nas je manjša ekipa odpravila Gjorgjijevski iz Skopja. Informacija je bila, da se Daljši prispevek o jamarjenju po Makedoniji na potop. Dostop do sifona gre sprva po shoje- sifon spušča do globine 30 metrov, nato pa se je objavljen v leošnjem Biltenu JK Železničar. ni potki, nato smo iskali primerne prehode po nadaljuje vodoraven rov. Po položeni vrvici sem brezpotju. Na koncu smo celo malo na prosto se potopil do globine 19 metrov in nadaljeval še Črna gora preplezali. A vhod v sifon je res obetal, saj so okoli 20 metrov po spuščajočem se rovu do glo- bloki po celi strugi (po bregu navzol) nakazovali bine 29 metrov, kjer je rov postal prenizek, saj se Osemnajst jamarjev se nas je iz Slovenije na ogromen pretok ob visokih vodah. Minimal- je po dnu spodsipalo veliko grobe mivke. To je zadnji teden junija odpravilo na podaljšano bal- na oprema je tako obsegala neoprensko oble- nakazovalo, da gre za občasno močan izvir, kar kansko srečanje v Črni gori. Pokojni Rajko, ki je ko, nogavice in rokavice, dve štirilitrski jeklenki so mi kasneje potrdili. Manjša globina je posle- odpravo organiziral, mi je rekel, naj za vsak slu- z regulatorjema, doma narejen pas za pripeti si dica osem metrov nižjega vodostaja. čaj vzamem minimalno potapljaško opremo za jeklenke, kolut z vrvico, rezervni kolut, masko in jamske potope. Že prvi dan po celi noči vožnje plavuti ter tri majhne, močne LED svetilke. Naslednji dan je bil načrtovan potop v kon­ so me pregovorili za potop v Miljanovo jamo pri čnem sifonu Aramiske peštere blizu Tikveškega Donjih Crkvicah. Odnesli smo opremo v 70 m Potopil sem se, in plaval na globini približno jezera. Pridružil se nam je Aleksander Iliev iz PD globoko, lani odkrito in raziskano jamo. Potopil 15 metrov po rovu, ki mu nisem videl tal. Z mini- Orle. Njihov član Blagoj Lazov – Benjo nam je sem se 11 m globoko v čisto vodo, a nadaljeva- malno opremo v tako prostornem in obetajočem pešačenje do jame skrajšal z džipom zavidljive nja ni. Da pa ne gre za ujeto vodo, je nakazovala sifonu sem se res počutil majhnega. Prišel sem starosti. V 45 metrov globoki jami je le ena de- temperatura vode, ki je imela 6 °C, temperatura 120 metrov daleč – kolikor je bilo vrvice na ko- setmetrska stopnja, tako da smo rabili pas. Oži- lutu pa tudi količina zraka v majhnih jeklenkah ne proti koncu so mi jemale upanje za prostoren Vhod v sifon Perućice ne bi dovoljevala dosti več. Točno v smeri proti sifon, ki se je izkazal za odtočnega. In res sem se Slivskem ponoru. Vmes je približno 4 km zračne lahko potopil le tri metre globoko in videl odtok, razdalje in 150 višinskih metrov. Domišljija dela. zatrpan z muljem. Zaključek Naslednji dan smo se odpravili do izvirne jame Zeleni izvor na istem področju. Dobra ura Naštete raziskave so precej pripomogle k hoje po bregu navzdol in spust prek desetmetr- temu, da sem se sredi septembra spraševal, ali ske stene sta nas pripeljala do izvira, ki je na vi- sem sploh kateri vikend od začetka junija iz so- dez obetal prostoren rov. Potopil sem se in po 20 bote na nedeljo prespal doma. In sem ugotovil, metrih na globini 6 metrov prišel do napovedane da nisem. ožine, saj so se tudi v tem izviru že potapljali. Ve- sel sem odmaknil par kamnov, za katerimi sem Pred dobrimi desetimi leti mi je jamski pota- videl nadaljevanje, a po nekaj metrih ugotovil, da pljač Igor Vrhovec, ko sem navdušeno razlagal, je nadaljevanje popolnoma zasuto. Po 15 minu- kako sem v katerem od sifonov našel nadalje- tah sem se vrnil in videl, da vsa voda res prihaja vanje, rekel »spet si si naredil novo delovišče«. iz neperspektivnega podora pod vodo v izviru z Jama, ki je bila vzrok za zgornji stavek, še ve- 1 in pol urnim dostopom peš. Sledil je še uro in dno ni do konca raziskana. Število delovišč se je pol dolg povratek po 36 stopinjah. medtem zelo povečalo. Letošnje poletje se bomo pa zopet odpravili na stara. Predzadnji dan smo si nameravali ogledati Slatinski izvor, najdaljšo jamo v Makedoniji, ki jo Sicer malo razočaran nad malo novimi kilo- še raziskujejo. Jamarka Biljana Gičevski (Ursus metri raziskanih sifonov v Makedoniji, po drugi Speleos), ki v tej jami dela doktorat na Inštitutu strani pa vesel, da si nisem tako daleč puščal za raziskovanje krasa v Postojni, me je vprašala, novih delovišč. S Črno goro te »sreče« ni bilo. ali sem kilometer od vhoda pripravljen pogledati, Domišljija dela. če ima neko jezero pod vodo kakšno nadaljeva- nje. Seveda sem pristal še na četrti potop, a ko Uroš Ilič, JK Železničar Foto: Adrijana Novak  MAREC 2014   37

TABORI IN ODPRAVE 4. jamarski O, Kanin, Kanin tabor Kanin 2013 Gora brez dna. Sive skale te krasijo, Priprave na tokratni tabor so se začele že spomladi. Zaradi vmes pa jame se kalijo. okvare na kaninski žičnici se nam je s pomočjo JRS uspelo Tu jamarji skale ven valijo dogovoriti s Slovensko vojsko za prevoz materiala do bivaka. in se v znoju talijo kot pomladanski 27. junija 2013 nam je helikopter robo zapeljal na goro. Glavni tovor so bili poleg hrane in pijače agregat, police in klopca. sneg, pozno še ujet. Hodiš sem in tja napet, D rugega avgusta pozno popoldne nas je deležen največ naše pozornosti, saj kamen zadaj če se naredo bo sistem spet. sedem krenilo s parkirišča na Gozdecu. pade precej globoko. Zvečer so se nam ob zvoku A teren tu ne gre za med, Ekipa je bila zelo pisana in mednarodna: fanfare pridružili še Dare Hribar, Urban Slana in je treba prava jajca met, Andrej Kristan – Jokl iz JD Gorenja vas, Ivana Tomaž Hrovat iz JK Krka. Novica o podrtem mo- potem je lahko vse nardit. Mišković in Branimir Janković iz ASAK Beograd, stu v Ukrajini jih je zelo potrla. A tu je težko preživet, Maks Petrič iz ŠJK Topolščica, Matjaž Božič iz če pa dobre živce maš DZRJ Simon Robič Domžale ter Jakob in Bogo- V nedeljo dopoldne so se štirje odpravili do in od konzerv ne kozlaš, mir Remškar iz JD Danilo Remškar Ajdovščina. Brezna pod žičnico (kat. št. 7410), kjer so delali potem postaneš jamar naš. Zelo smo pogrešali žensko jamarsko sekcijo iz do torka. Trije smo kopali v MT 065. Potreben je Kijeva, a jih je na žalost zaustavil podrti most na le še majhen tehnični poseg in spust v brezno bo Maks Petrič, ŠJK Podlasica Topolšica Dnjepru. Štosi, taki in drugačni, so nam zelo olaj- mogoč. Dolenjska ekipa je šla delat v perspek- šali zahtevni vzpon. Pozna ura se je pokazala kot tivno brezno v okolici Gnile glave. Primerno ohla- Druga ekipa je v brezno vstopila popoldne. zelo dobra odločitev, saj smo se izognili vročini. jeni so se vrnili z novico, da je jama zaenkrat še Splezali smo kamin, ki ga je načela prva ekipa. zaprta s snegom. Ves čas tabora nam je življenje Skozi ozek, blaten rov smo prišli pod naslednji, Naslednji dan smo se razdelili v dve ekipi. grenil sad ga ima, sad ga nema signal GSM. Po- kar visok kamin. Prepiha nismo opazili, zato smo Prva je šla v lani odkrito 100 metrov globoko tem ko si brez uspeha pol ure tekal po kucljih zadevo pustili zanamcem. Na dnu smo splezali brezno Huevos-Jarak-Macola. Povečani vhod je okoli bivaka za signalom, te je tik ob bajti prese- še en kamin, ki se zapre. Od tod pa smo začeli spremenil tudi snežne razmere v jami, zato smo netilo prispelo sporočilo. Za samo organizacijo plezati proti oknu. Par metrov pod vrhom nam morali vhod na novo opremiti, saj je bila vrv ujeta je to precej zoprna zadeva. Če se rad odklopiš je zmanjkalo baterije. Med Bivakom in Ricma- v led. Neraziskano vzporedno brezno na globini od službe ali žene, je pa super. Okrog polnoči nji smo pogledali brezno, ki pa pripelje nazaj v 50 metrov se je po nekaj metrih zravnalo v ravno se nam je pridružil Robert Rehar – Overloaded. Ricmanje. Na vrhu Ricmanja smo začeli plezati prav preozek meander. Druga ekipa je šla po- proti oknu oz. kaminu. V četrtek zjutraj smo bili gledat tri vhode v okolici Malega Talirja, ki nam Začetek delovnega tedna je Rehar začel s zunaj. Težav z bencinskim gorilnikom nismo ime- jih je pokazal Claudio Bratos. Dva sta nepreho- spustom v dolino. Zaželel si je čevapčičev. Že- li, ker smo noter nesli plinskega. Brezno je v tem dna, tretji z delovnim imenom MT 065 pa je bil lja po svežem mesu je zagrabila tudi Maksa. A trenutku v fazi zapiranja. Upajmo, da ga bo to ob sestopu po razbeljenem kamenju kaninskem obdobje kmalu minilo. Foto: Robert Rehar sta naletela na skupino švicarskih turistk. V mo- drčkih so se nastavljale hladnemu vetru. Brhka Medtem so Dolenjci raziskali tri brezna, ostali 38  V ožinah P4  MAREC 2014 lepota je zaustavila korak naših vrlih jamarjev pa so iskali vhode po terenu. Našli so zelo obe- in naši čevapčiči so bili že pod velikim vpraša- taven vhod, ki smo ga poimenovali Šiško (Po jem. Po slabi uri sta se junaka le otresla uroka legendarnem psu, ki je v Bosni kot za šalo zma- in nadaljevala pot. A Maksov korak poslej ni bil goval na pasjih borbah. Ni neke posebne pasme, več tako odločen. Kot v transu se je opotekal v a v Afriki, od koder izhaja, so mu pravili Lav. Ko dolino in šepetal ime Heidi, Heidi ... ga je lastnik postrigel, ga je poimenoval Šiško.). Šiška smo raziskali v četrtek popoldne. Prepih na Zvečer ste se vrnila v varno zavetje bivaka. S žalost izgine 44 metrov globoko v ozko in dolgo čevapčiči, brez Heidi, a z našim mladim upom razpoko, nad katero smo kar takoj obupali. Tomažem Pahorjem. Ob sočnih čevapčičih smo razpravljali, ali je šlo pri Švicarkah res za ženske iz V noči s četrtka na petek sta se nam pridružila mesa in krvi ali za neke vrste fatamorgano, mogo- Rok Stopar in Tanja Polegek. S seboj sta prinesla če pa celo za gorske vile. Skrivnost je do danes še čevapčiče in zelenjavo. Bliskanje iz Tanjinih oči, ki nepojasnjena. Poslej so nam spanje poleg smrča- je bilo posledica nočne hoje po podih brez GPS-a, nja in prdcev lepšali še vzdihi Heidi, Heidi ... No, ta je napovedalo osvežilni dež. Ravno pravi čas, da je dan smo se prebili skozi podor v super dihalniku napolnil sode z vodo, ki nam je že pohajala. Surov špaget. Na žalost se zadeva zaključi v ne- prehodnem in precej nevarnem podoru. V petek je del ekipe, ki je že ves teden preži- vel na gori, odšel v dolino. Spotoma smo obiskali Preglavice nam je začel povzročati tudi agre- ljubljanske jamarje. Postregli so nam s kačjo sli- gat. Veselo je kuril bencin, a bolj slabo polnil no in čajem, ki ga kuhajo kar iz zdravilnih rožic. akumulatorje. Šele poseg priučenih mehanikov Bili so zelo pridni, jame jim kar šibajo. je odkril vzrok težav. Zamašen zračni filter. Čez vikend se je jamarjem na bivaku pridru- Torek je bil planiran za menjavo ekip v Breznu žil še nemški jamar Udo Wieczorek. Skupaj z pod žičnico. Prva skupina se je iz jame vrnila s ljubljanskimi jamarji so raziskovali v breznu P4 slabo novico, da se poševni rovi na dnu zaprejo. in dosegli globino preko 300 m, brezno pa se Začeli so plezati še en kamin. Še več slabe volje nadaljuje. jim je povzročil puščajoči bencinski gorilnik. Iz jame so prišli črni, kot bi delali na naftni plošča- Na bivaku bi potrebovali veliko ponjavo-ce- di. Najhujši del poti jih je čakal zunaj, saj so sredi rado, šotor za smrčače (lahko je star), tablete in dneva sopihali po smučišču do D-postaje. No, filter za vodo, police, dilco, multimeter, koledar za na D-postaji pa ima človek občutek, kot bi se mehanično delavnico. Iščemo donatorje. znašel v kakšnem postapokaliptičnem filmu. Vsi sodelujoči so zagotovili, da naslednje leto spet pridejo. Zato mislim, da se je vseh petnajst udeležencev imelo tako fajn, kot sem se imel jaz. Torej vsako leto v vsakem pogledu vse bolj na- predujemo. P. S. Kijevske jamarke so zagotovile, da bodo naslednje leto na pot šle z amfibijskim vozilom, tako da jih tudi podrti mostovi ne bodo zaustavili. Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina

TABORI IN ODPRAVE Snežnik 2013 Udeleženci tabora 1.–4. 5. 2013: Tomaž Svet, Marko Matičič, Damjan Inti- Vsako leto okoli 1. maja člani JD Rakek začutimo neustavljivo željo, har – Brnte, Miha Prudič, Simon Hiti, Matej da obiščemo Snežnik, ki nas vedno nagradi z dobro bero jam. Zalokar (JD Rakek); Valter Rupnik, Mojca Vrviščar Zazula (JK Železničar), Boštjan M orda nas bolj kot raziskovanje na to športne čevlje in nogavice. Kljub predhodnim Vrviščar – Bole (JK Železničar) notranjsko goro vlečejo tradicionalna opozorilom o snegu in mrazu je gojzarje namreč cucina Italiana ali pa dogodivščine in pustil doma. Šele tema nas je prepričala, da smo Udeleženci tabora 31. 10.–2. 11. člani ostalih društev, ki nas počastijo z obiskom. se vrnili k tabornemu ognju, kjer smo načrtovali 2013: Simon Hiti, Uroš Frlan, Damjan Inti- Vsekakor se vsako leto vračamo, in kot smo naslednje akcije in predvsem reševali svet. har – Brnte, Aleksander Bajt, Miha Prudič, tokrat ugotovili, nam dela še nekaj časa ne bo Matej Zalokar (vsi JD Rakek) zmanjkalo. Lani smo bili na Snežniku dvakrat, in Ždrocle so zanimivo področje, kjer so raz- je skrčila, tako da smo na teren odšli le najbolj sicer na pomladanskem in na jesenskem taboru. iskovale že generacije jamarjev, vseeno pa se pogumni oz. naivni. Ker je bil vsak tabor poseben, sem se odločil, da vsako leto najde nekaj novega. Lani je bilo sne- Kmalu je sledila streznitev. Na Snežniku smo prispevek razdelim v dva dela. ga res veliko. Od tabora smo potrebovali več ur, odprli vrata avtomobila in mraz je zarezal v ko- da smo prišli na teren in raziskali tri nova bre- sti. Kot ste lahko prebrali v spomladanskem delu Spomladanski tabor zna. Najobetavnejše izmed njih ima meander, članka, imamo taktiko, da avtomobile pustimo ob skozi katerega je čutiti močan prepih, a je zaprt cesti, tabor pa postavimo vsaj 500 metrov stran Spomladi smo veščine taborjenja in prežive- z ledenim zamaškom. Naslednje leto se bomo v gozdu. Sledilo je izbiranje najboljše lokacije za tja v naravi utrjevali člani dveh jamarskih dru- vrnili in preverili količino ledu. Morda pa bomo tabor, ki smo jo hitro našli. Zamenjava predse- štev, zadnji trenutek se nam je namreč pridru- imeli več sreče. Zanimiva je tudi anekdota o tem dnika se v klubu zelo pozna, saj smo prvi dan le žila močna zasedba železničarskega kluba. Tudi breznu. Kljub ogromnim dimenzijam smo ga iz- skrbeli, da nam bo prijetno in bomo imeli vse pri tokrat nam strahu v kosti niso pognale gozdne gubili in našli že trikrat. K temu so pripomogle roki. S šotorom se nismo ubadali, saj ga nismo živali večjih in manjših dimenzij, temveč gozdni tehnika, neorganiziranost ali mogoče usoda? imeli. Prišla je tema in z njo tudi megla ... Bližal možje v zelenih oblačilih. Imajo priprave, s kate- Nekateri jamarji so kljub močnemu prehladu in se je čas spanja in nič kaj prijetno ni, ko veš, da rimi streljajo nič hudega sluteče živali, najmoč- kašlju vztrajali. Če bi v društvu podeljevali me- spiš na področju, kjer tudi na karti piše medve- nejše orožje pa je zagotovo knjižica s tisoč in dalje ali priznanja za vztrajnost, bi si to zagotovo dova dežela (dobesedno). Psiha deluje na polno enim razlogom, zakaj nas na Snežniku zagotovo zaslužili. in točno se ve, da bo nekdo prej ali slej popustil. ne želijo več videti. Primorani smo bili uporabiti Tudi letos smo ob prigovarjanju člana, da v daljavi taktiko zavajanja. Avtomobile smo pustili ob ce- Zadnji dan smo izkoristili za poležavanje in sliši tuljenje volkov, hitro dobili kurjača, ki je vso sti, sami pa smo težko otovorjeni odšli v gozd raziskovanje jam v neposredni okolici tabora. noč skrbel, da ogenj ni ugasnil. Hvala! Noč se je iskat primeren tabor. Prekopali smo tudi dihalnik, a na žalost brez vlekla in le dan je prinesel nov zagon. uspeha. 50 metrov od tabora smo našli sveže Odpravili smo se na teren, kjer smo našli pet Skupina je bila zanimiva, s seboj smo imeli medvedje iztrebke in stopinje. Verjetno je le po- novih jam in popravili lokacije dveh že znanih. celo litoželezen lonec. Od preživetja v naravi so tešil svojo radovednost, saj je nedaleč obratujo- Čeprav je povprečna globina vseh jam malo nad tako ostale le besede, saj smo imeli hrane za cel če mrhovišče in so tod medvedi stalnica. Nas je 10 metrov, smo se ob raziskovanju jam in terena bataljon. Že naslednji dan nas je raziskovalna pustil pri miru in to le potrjuje, da je daleč naj- zabavali. Na žalost nam je vreme naslednji dan narava tabora (beri: predsednik) prisilila, da za- nevarnejša žival na Snežniku človek. Tabor je bil prekrižalo načrte. Deževati je začelo že ponoči, a pustimo luksuzni tabor. Po hosti smo se potikali uspešen, saj smo odkrili osemnajst novih jam. smo zaviti v spalke vseeno upali, da bo ploha mi- ves dan. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno in nila. Premočeni in premraženi smo bili primorani nas je nenehno pralo, smo raziskali dvanajst no- Jesenski tabor priznati premoč narave in se odpraviti domov. vih brezen. Pomagali smo si tako, da smo si na Vremenska napoved ni bila nič kaj obetajoča, terenu nekajkrat zakurili, moralo pa nam je dvi- Jesenski tabor je bil v planu predvsem zaradi tako da se je tabor končal. goval nadebudni jamar, ki si je sušil premočene pomanjkanja dela na Rombonu. Uskladiti je bilo Lani smo tako jamarji z Rakeka, s pomočjo treba lokacijo novega tabora, vendar je to druga železničarjev, raziskali 23 novih jam na Snežni- zgodba. Jesenski obisk Snežnika smo načrtovali ku. Tabora sta bila uspešna, dokazali pa smo, da že poleti, ko so bile temperature okoli 30 stopinj je z nekaj truda in minimalno logistiko mogoče in se nam je zdel podaljšani novembrski vikend izpeljati uspešen tabor. Bliža se maj in spet ču- idealna priložnost. Tako bi ubili dve muhi na en timo tisto ščemenje. Lokacije obetajočih vhodov mah. Izognili smo se obveznostim in istočasno so znane, zagotovo pa bomo našli tudi nekaj prečrtali nekaj vprašajev v Novi Kračini. Pole- novih. Če bo kdaj slovenska stran stoodstotno tje se je poslovilo, mraz je že pošteno trkal na raziskana, pa so v Evropo vstopili Hrvati, ki imajo vrata in prišel je čas odhoda. Ekipa jamarjev se deviško ozemlje in tako dela ne bo zmanjkalo niti za naslednje rodove. Matej Zalokar, JD Rakek Foto: Matej Zalokar Foto: Matej Zalokar Raziskovanje brezna na spomladanskem Jesenski tabor je bil dokaj špartanski  MAREC 2014   39 taboru

TABORI IN ODPRAVE Shpella e Zezë – iztekla v zelo ozek, strm meander brez jasnega Črna jama nadaljevanja. Sicer pa je v stranskih rovih ostalo še nekaj vprašajev. Kronološki pregled raziskav v albanskih Prokletijah, kjer slovenski in italijanski jamarji raziskujejo obetavno jamo Shpella e Zezë. 2010 V osrčju Balkana je gorstvo, ki ga nekateri situacija tako zaostrila, da je postalo prosto gi- Naslednje leto so se nam pridružili še Miha, imenujejo albanske Alpe, drugi Prokle- banje po deželi zaradi kriminala zelo tvegano. V Ines in Matej iz JKŽ Ljubljana. V jami so med tije, domačini pa Bjeshkët e Namune takih okoliščinah je tudi vsaka nadaljnja jamar- drugim trije sifoni brez aktivnega vodnega toka. oz. Preklete gore. Tako so jih poimenovali zara- ska aktivnost odpadla. Matej se je potopil v vse tri; dva sta se izkazala di odmaknjenosti, divjine in težkih življenjskih za ujeto vodo med že znanimi deli, tretji, glav- pogojev za redke prebivalce. Podoben izgled je V drugi polovici prvega desetletja novega ni, iz katerega se očitno izliva voda ob poplavah imela gorska krajina tudi v naših koncih v ča- tisočletja so se razmere že dokaj umirile. Leta in je najverjetneje povezan z aktivnim tokom, ki sih Kugyja. Prokletijam je spričo zgodovinskih in 2008 se je v Albanijo odpravila majhna skupina izvira kot reka ob taboru, pa se na dobrih 20 me- družbenopolitičnih okoliščin del te prvinskosti tržaških jamarjev, članov društva CGEB (Com- trih globine konča s podorom. uspelo zadržati do današnjih dni. missione Grotte Eugenio Boegan). Njihov cilj je bila dolina Qerec-Mulaj pod mogočnimi He- Tudi v suhih delih smo raziskali še nekaj Celotni masiv je po velikosti primerljiv z Ju- kuravami v osrčju Prokletij. Odprava je bila bolj stranskih rovov. Ko je že kazalo, da ni več oči- lijskimi Alpami. Večji, osrednji del se nahaja na ogledna, so pa med drugim obiskali vhodne dele tnega nadaljevanja, sva se zadnje dni odprave s ozemlju Albanije, skrajni severni in severovzho- jame Shpella e Zezë, ki so jim jo pokazali doma- Čevapom prebila čez zoprn končni meander do dni del pa v Črni gori in na Kosovu. Geološka čini že na njihovi prvi odpravi leta 1993. Jama je rovov, ki jim ni bilo videti konca ... Tudi ta odpra- sestava je pestra; večji del sestavljajo apnenci, takrat merila 900 metrov in ni bila opredeljena va se je zaključila z dobrimi obeti za nadaljnje delno dolomit in pa tudi kamenine, kot je boksit. kot posebej perspektivna. So pa našli idealen delo v jami. Zaradi izolacije Albanije in kasnejših vojnih pre- prostor za bazni tabor na travniku ob izviru reke tresov ter brezzakonja, ki je zajel celotno regijo, 15 minut hoje od vhoda. Leta 2011 sem se skupaj s tremi Tržačani od- so Prokletije dolgo ostale bela lisa na jamarskem pravil na spomladanski turnosmučarski pohod zemljevidu Evrope. Naslednje leto smo združili moči in organi- na Hekurave z namenom odkrivanja potenci- zirali skupno odpravo, ki so jo poleg Tržačanov alnih dihalnikov. Zaradi obupnega vremena, Prve odprave v albanske Prokletije, predvsem sestavljali še jamarji DZRJ Luka Čeč Postojna, nestabilnih snežnih razmer in nevarnosti plazov italijanskih jamarjev, segajo v zgodnja devetde- JD Dimnice Koper in JD Rakek. Že prva akcija smo se morali na podih obrniti, še preden smo seta. Že takrat so raziskali nekaj večjih jam, med v Zezë je bila prebojna! Odkritih je bilo več kot dospeli do kakega obetavnega vhoda. drugim tudi 600-metrco. Razen globin in dolžin, ki 700 metrov novih rovov z izjemnim prepihom, ki v evropskem merilu niso predstavljale presežkov, so se nadaljevali na več mestih. Odkritje nam 2012 so pozornost med širšo jamarsko srenjo vzbudila je spremenilo predhodno začrtano delovanje. poročila o izjemnih visokogorskih kraških masivih Sprva smo nameravali usmeriti moči na viso- Pod Hekurave smo se vrnili šele poleti 2012, in možnih globinskih potencialih. V ostali Evropi kogorski plato Hekurave, ki se pne neposredno številčno sicer okrnjeni, vendar se nam je pri- so bila skoraj vsa večja kraška območja že več let nad jamo na višini med 2000 in 2400 metri. Kljub družil Milan Podpečan, ki je več kot uspešno v fazi intenzivnih raziskovanj in so že dala številne odkritju v Zezë smo se odpravili na mukotrpen, zapolnil številčni primanjkljaj ekipe. Tu so bili globoke in dolge sisteme: Pireneji, Picos de Eu- 1200 višinskih metrov dolg vzpon po brezpotjih še Postojnčani Marjan, Ivo in Matjaž, podpisani ropa, Kanin, Apuani, Dachstein, Visoka Savoja ... do podov, ki so po obsegu primerljivi s Kaninom. ter Louis in Dario iz Trsta z odlično jamarko iz Zaradi ogromnih razsežnosti in časovne omeje- Brescie Vicky. Nadaljevali smo, kjer sem se dve Medtem ko je v okoliških državah divjala nosti smo pregledali le nekaj brezen, ki pa so se leti pred tem ustavil, za ozkim meandrom Happy vojna, pa se je v Albaniji politična in varnostna Birthday, presenečenjem, ki ga je jama pripravila vsa po največ 20 metrih kon- za slavljenca Milana in Daria, oba namreč pra- čala v grušču. znujeta rojstni dan na isti dan. No, Milan se ni dal, našel je malenkost lažji višji prehod, preko Nadaljevali smo v Shpelli e katerega se da preriniti tudi s čelado na glavi. Zezë (po albansko Črna jama), kjer smo skupno raziskali in Za meandrom se je jama prvič postavila po- izmerili 1500 metrov novih konci, potrebno je bilo tehnično kaminsko pleza- rovov. V končnih delih se je nje. Nadaljevanja pa so se odpirala tudi navzdol in horizontalno. Glavni prepih je šel gor, kot pri Mali Boki, in tudi napredovanje je postajalo če- dalje bolj »bokarsko«. Raziskanih je bilo približno 600 metrov novih rovov, s široko odprtimi vpra- šaji. Ustavilo nas je pomanjkanje opreme tik pod vrhom obetavnega kamina. Foto: Robert Rehar 40    Karta terena z vrisanim tlorisom jame Vhod v jamo s podi v ozadju MAREC 2014

TABORI IN ODPRAVE Foto: Robert Rehar Foto: Robert Rehar V končnem meandru ni bilo doseženo dno manjše stopnje. 2013 Ndoc je možakar Ožina Happy Birthday Plan za lansko odpravo smo okvirno sestavili srednjih let, rojen prav v dolini, kjer postavljamo sva nadaljevala plezanje kamina z lanske akcije, že ob povratku iz Albanije leta 2012. Tudi tokrat bazni tabor. Tako kot velika večina prebivalcev ki se je po 10 metrih že prevesil v manjšo ga- se je nekoliko spremenila sestava ekipe. Poleg tega dela Prokletij se je tudi on že v mladosti iz- lerijo. Tudi tu smo našli sledove poplav. Galeriji Milana, podpisanega, Daria in Vicky so se na selil. Za razliko od večine, ki se je razpršila po sva sledila 300 metrov, nakar ostro zavije in se novo pridružili Robi Rehar ter mlad in zelo obe- celem svetu od Evrope in Amerike do Avstrali- prevesi v širok meander z vodnim tokom na dnu, taven jamar iz Topolščice Maks Petrič, pod He- je, je Ndoc ostal v Albaniji. V Tirani, kjer živi, je ki izginja v brezno. Do vode se niti nisva spustila, kurave pa sta se vrnila še Čevap in Mršek. Tanja ustanovil in vodi donosno marketinško podjetje, ostala sva nekje 10 metrov višje in se vzpenjala Polegek in Dora Podpečan, ki sta se pridružili s srcem pa je ostal povezan s temi kraji. Njegova proti prepihu. Plezanje po širokem meandru brez prvič, sta bili zaslužni, da je bil tabor urejen, hra- želja je osnovanje krajinskega parka, ki bi zaščitil vrvi je bilo dokaj izpostavljeno, ustavila pa naju je na pa več kot odlična. te gore in doline pred skorajšnjimi velikimi posegi 10-metrska stopnja, do katere je bilo potrebno v naravo, kot je ogromen jez, ki ga bojda načrtu- premagati še 15 metrov prečke. Brez vrvi ni šlo Zaradi izteka dopustov si več kot 13-dnevne jejo izraelski investitorji. Zanimajo ga tudi jame. več. Obrnila sva in nazaj grede premerila novo odsotnosti nismo mogli privoščiti. Slabe in ovin- Tako sta na predzadnji odpravi z Alfredom vsa galerijo z distom X, ki nam ga je posodil Dario. kaste ceste terjajo dva dneva naporne vožnje. navdušena obiskala vhodne dele Shpelle e Zezë. Rehar in Maks ravno tako nista dosegla konca Včasih se je dalo gorsko cesto, ki zahteva po Tudi lanski avgust je bil na tem delu Balka- rova. Ustavila ju je manjša stopnja, kjer je tudi že prevoženih tisoč kilometrih od doma maksi- na vroč in suh. Začetek septembra je bil še či- potrebno tehnično plezanje. Nekaj prepiha je bilo malno zbranost in previdnost, obiti s trajektom sto poleten, nivo izvira nizek, ocenjen na kakih čutiti tudi tu. Po 23 urah smo se vrnili na površje. po akumulacijskem jezeru Komani. Žal pa je ta 250 l/min. Ureditvi baze je sledilo čiščenje pri- edini trajekt že tri leta v remontu in bo verjetno stopne steze do vhoda. V jamo smo najprej odšli Udeleženci naslednje akcije so bili Dario, tam tudi trajno ostal. Rehar, Milan, Rok in Maks. V znanih delih ni bilo Vicky, Čevap in Mršek. Iskali so obhod okrog nikjer sledu predhodnih akcij, kar je pomenilo, Happy Birthdaya. Že pred meandrom manjše Se pa tudi v teh, še za Albanijo odročnih kra- da so bili praktično vsi ti deli v lanskem letu vsaj brezno vodi do spleta rovov, ki so bili delno pre- jih postopno uveljavlja civilizacijska stvarnost 21. enkrat pod vodo. To je kasneje potrdila pripoved gledani leta 2009. Po meandru se jama razširi in stoletja. Že ob poti so vidne številne novogra- lokalnega pastirja, da začne jama po treh dneh znova razveja. Nepregledana so ostala tri brezna, dnje najrazličnejših arhitekturnih slogov in oblik, dežja na polno bruhati reko, polje, kjer je tabor, kjer se prepih obrne. Očitno so nekako povezana nekatere prav prijetne za oko. Sicer še dokaj pa poplavi. Med pristopom do novih delov je s spodnjim nivojem. Tudi ta ekipa se je razdelila sramežljivo, pa vendar čedalje očitneje vznikajo Rehar neutrudno slikal in snemal. Predvsem pri na dvojke, Mršek in Čevap sta odšla po vrhu, Da- reklamni oglasi v angleščini, ki vabijo na čol- tlačenju skozi Happy Birthday so nastali zanimi- rio in Vicky pa spodaj. Nad breznom jim je uspe- narjenje po jezeru Komani, planinarjenje, kam- vi posnetki osebnih doživetij, začinjeni z bolj ali lo vzpostaviti zvočni kontakt, toda ker so zatezna piranje in druge outdoor dejavnosti. Zdi se, da manj sočnimi kletvicami. sidra nekje po poti padla iz transportke, se je bilo Albanci želijo z dolgimi koraki nadoknaditi pol- Na koncu smo se razdelili v pare. Rehar in treba še enkrat poveseliti v Happy Birthdayu. stoletni zaostanek za »modernim« svetom. Vča- Maks sta odšla v spodnjo galerijo. Z Milanom sih pri tem sicer spregledajo malenkosti, kot so Po površinski regeneraciji smo se ponov- kante za smeti in urejena odlagališča odpadkov. no odpravili v jamo v isti zasedbi kot prvič. Z V luči napredka nas je pričakala tudi novo asfal- tirana cesta do vasi Lekbibaj, izhodišča pristopa Foto: Robert Rehar do baznega tabora. Pred asfaltiranjem je bila za dobrih 15 kilometrov potrebna ena ura cijazenja Gradbeni posegi za temelje bivaka  MAREC 2014   41 po luknjastem makadamu. Sedaj se ista razdalja prevozi v 15 minutah. Domačini vključno z županom so se že na predhodni odpravi izkazali kot prijazni gostitelji. Za prenočišče pred pohodom so nam odsto- pili vaški dom, na dvorišču katerega sta ostala parkirana kombija. Že na prejšnji odpravi sta se nam pridružila Alfred in Ndoc. Alfred je do- mačin, star okoli 20 let, ki prebiva na vzpetinah Hekurav. Njegova družina in sorodniki priskrbijo konje za transport opreme do baznega tabora. Brez njihove pomoči odprava ne bi bila izvedlji- va. Dostop do baze traja brez težkega nahrbtni- ka 4–5 ur. Razen da je spreten hribolazec, Alfre- da navdušujejo tudi jame. Med dostopom do baznega tabora je šel del ekipe z njim do dveh vhodov, ki jih je našel pred kratkim sredi strmega, mestoma izpostavljenega pobočja tik pod podi. Prva jama se je po 60 metrih zaključila, v drugi pa zaradi pomanjkanja opreme

TABORI IN ODPRAVE odpirala široka, sedem metrov dolga stopnja,Foto: Robert Rehar po kateri je kar konkretno curljalo. Kamnina je Foto: Robert Rehar na tem mestu postala kompaktnejša in bogata Smo šli na jamarski izlet, a vozi se v nedogled, z oprimki. Baterije je bilo konec, a na srečo sva cesta ko svinski rep, jo lahko preplezala z dvema zabitima svedrov- lukenj pa za kombi umret, cema. Znašla sva se pod 20-metrskim kaminom zraven tega vidli nič deklet, z že prej omenjenim vodnim curkom. Kamin je jebemti, kje smo spet, rahlo previsen, tako da je ena od sten relativno malo še v jamo klet, zaščitena pred močo in bo omogočala kolikor da se bo naredo sistem lep, toliko suho plezanje. Za nadaljevanje je zmanj- zvečer še kozlička zavrtet, kalo opreme. da popoln bo ta svet, tako se tu da živet, Prišla sta še Maks in Rehar, ki sta medtem mogoče samo več deklet, opravljala težke gradbene posle na mestu bo- a to so želje jamarjev že več let. dočega bivaka na suhi polici nad galerijo na za- četku meandra. Videti je zaščitena pred popla- vami, voda je blizu in tudi do raziskovalnih točk ni daleč. Dno so prekrivale večje skale, a sta jih Maks Petrič, ŠJK Podlasica Topolšica razbila v droben grušč, ki lepa uravna tla. Možno je postaviti udoben šotor za 4–5 jamarjev. Ob povratku presenečenje; nad stranskim v taboru. Jama še veliko obeta, upam le, da bo breznom pred meandrom smo na tablici uzrli prihodnja odprava številčno nekoliko okrepljena. napis New way for exit in obešeno vrv! Vicky in Odprava je bila v celoti uspešna. Odlično Dario sta torej našla prehoden obhodni rov! Kar vzdušje pa najbolj ponazarja Maksova pesem. odleglo nam je, ko smo se izognili ponovnemu Rok Stopar, JD Dimnice Koper tlačenju skozi spolzke ožine meandra. Daria in Vicky smo našli v spodnjih rovih, ko sta merila poligon. Leta 2009 je bil spregledan neznačilen nizek stranski rov, ki vodi do povezovalnega kamina. Pristop do končnih Plezanje v končnih delih delov je tako skrajšan za eno uro. Po skoraj nekajurnim zamikom sta nam sledila še Vicky 24 urah smo bili na površju in odprava se je in Dario, odločena obvoziti Happy Birthday. Z bližala koncu. Milanom sva nadaljevala s plezanjem navzgor Čevap in Mršek sta se odpravila v sose- po meandru. Tu se oblika in smer popolnoma dnjo dolino, kjer je bil vstop v deviški kanjon spremenita. Meander se obrne proti severu, Curraj Eprem. Opravila sta prvi spust, ki sta verjetno je del visokogorskega brezna, ki se ga tudi filmsko dokumentirala, kar je bil spusti s podov. Jama se namreč zajeda že glo- eden od ciljev odprave. Kanjon je dolg več boko v notranjost masiva. Plezanje je bilo dokaj kilometrov, spust pa traja praktično ves dan. zahtevno, skala je mestoma krušljiva, z relativ- Medtem smo se še enkrat odpravili v jamo no malo primernimi oprimki. Naposled je Milan v vhodne dele na foto turo. Pridružili sta kot prvi priplezal do začetka meandra. Tu se je se nam tudi dekleti. Tako smo se jima vsaj malo oddolžili za odlično kuhinjo in pomoč »Gasilska« fotografija članov odprave 2013 Odprava skrivnosten in temačen svet! Miljan je drugačen. Črna gora 2013 Že leta 2012 je skupaj z nami radovedno poku- kal v podzemlje. Tudi tokrat se je njegov pogum Na začetku leta 2013 smo se začeli dogovarjati o še eni jamarski obrestoval, kajti na lastne oči si je lahko ogledal odpravi v Črno goro. Za konec junija je bilo namreč načrtovano jezerce na dnu jame. Voda! Ni je bilo veliko, a srečanje BSU (Balkan Speleological Union) v Njeguših v dovolj, da se je je razveselil. Po slastnem kosi- organizaciji črnogorskih jamarjev. Odpravo smo se tako odločili lu smo se poslovili in nadaljevali proti Nikšiću. združiti še z udeležbo na balkanskem srečanju. Tukaj so se nam pridružili stari prijatelji Veso, Jasmina, Daniela in Čuzo. V petek, 21. junija 2013, pozno popoldne pozdravili, objeli ... In tudi mi njih! Lepo se je smo se dobili na Dolenjskem. Bili smo vračati med prijazne in preproste ljudi te suhe, Prijetno utrujeni, a dobre volje smo postavili pisana druščina devetnajstih udeležen- divje in odročne kraške pokrajine. Voda je tam tabor sredi Nikšićkega polja, blizu Ponora Slivlje. cev z vseh koncev Slovenije, zato smo za izhodi- od nekdaj problem in domačinom veliko pome- V času Jugoslavije so »vrli« inženirji zgradili elek- šče izbrali izletniško domačijo Hočevar pri Krki. ni, zato se je ekipa osmih jamarjev odločila za trarno, katere turbine niso nikoli proizvedle niti Nagnetli smo se v tri kombije in v gosjem redu ogled Miljanove jame. Uroš je s seboj prinesel kilovata električne energije. Sredi polja je ostal veselo nadaljevali proti jugu. V jutranjih urah potapljaško opremo za potop v jezero. Ekipi v »spomenik« zgrešene naložbe z betonskim obo- smo prečkali bosansko mejo in že smo bili v Do- jami se je pridružil tudi domačin Miljan, saj jama dom premera 48 m in višine približno 20 m. Mi- njih Crkvicah. ni bila pregloboka za njegovo znanje in izku- sel o akumulacijskem jezeru je bila utopična, saj šnje. To moram omeniti, kajti domačini se jam je nemogoče zamašiti vse ponore na kraškem Nekateri člani odprave smo že bili tukaj načeloma bojijo in se jim izogibajo. Zanje je to polju, kot je Nikšićko. Prav zato je za jamarje Po- nor Slivlje precej zanimiv. Z gladkimi, od vode 42    in domačini so se nas iskreno razveselili, nas spranimi stenami je videti kot kanjon, razen da MAREC 2014 je v temi. Ima dva vhoda in na globini približno 50 m nas ponovno pozdravi dnevna svetloba iz drugega vhoda, ki daje jami prav poseben čar. Stene so povsem čiste, brez blatnih prevlek. Ne- kateri člani odprave so Ponor Slivlje že razisko- vali v prejšnjih letih. Drugo jutro se je v ponor spustila prva ekipa, ki ga je opremila. Sledila ji je ekipa z neopre- ni in nato še tretja s čolnom. Uspelo se jim je prebiti do globine 90 m, vendar zaradi velikega

TABORI IN ODPRAVE Foto: Leopold Bregar Foto: Leopold Bregar V Ponoru Slivlje odplazili proti šoto- nas je nato vodila vse do nekdanje prestolnice vodostaja z raziskovanjem niso mogli nadaljeva- rom. Jankotova jama Cetinje, ki je ohranila starodavna obeležja in je ti, za nameček jim je zunaj grozila še nevihta. privlačna zaradi kulturnozgodovinskih spomeni- Obrnili so se predvsem zaradi varnosti. Ta ponor Sonca še kar ni kov in naravnega okolja. Danes je mesto zaščite- je lahko zelo zahrbten zaradi vdora ogromne ko- hotelo biti, zato smo se v sredo v slabem vreme- no kot kulturni spomenik nacionalnega pomena ličine vode. Četrta ekipa se je z jamarskim po- nu poslovili od Durmitorja in krenili proti oba- in je zato vsak okoljski poseg v njem občutljiv in tapljačem Urošem Iličem na čelu odpravila na li. Nekaj kilometrov od Risana smo zaplavali v zahteven. potop k izviru Peručice. Predvidevajo, da se te morju in se prepustili soncu, ki smo ga v hribih vode iztekajo iz Ponora Slivlje. Uroš je preplaval tako zelo pogrešali. Po ovinkasti, adrenalinski, a Po kosilu smo šli še na morje, se skopali in 115 metrov vodne jame, nato se je moral vrniti, čudoviti panoramski cesti, ki se počasi vije proti brž nazaj mimo Boke Kotorske proti Njegušem, kajti zmanjkalo mu je vrvice. Ves navdušen je vrhu nad Kotorjem, smo končno prispeli do Nje- kjer se je že pričela zaključna prireditev balkan- poročal o velikih podvodnih dimenzijah in ko- gušev, kjer smo se utaborili vse do konca bal- skega srečanja. Program je vključeval podelitev ličinah vode. Sledila sta okusna Jeseničnikova kanskega srečanja (od 26. do 30. junija 2013). priznanj, razstavo fotografij iz različnih jam po pogostitev in druženje v Nikšiću. Večer smo za- svetu in večerjo z odlično glasbo in plesom. ključili s pesmijo. Organizator srečanja je omogočal oglede večjih jam v bližini, kot so Duboki Do, Njegoše- Prišel je dan slovesa ... Zgodaj smo vstali, Naslednje jutro smo si ogledali samostan va jama in Boljanovica, ter spust v kanjon reke pospravili tabor in se poslovili od prijateljev ter Ostrog, Plužine, Pivsko jezero in prevozili Durmi- Škurde. Zaradi gneče (za nekatere jame je bilo črno­gorskih jamarjev, ki so nas ves čas spre- tor. Sredi prelepe pokrajine Pivske planine smo prijavljenih celo do trideset jamarjev iz različnih mljali. V nedeljo, 30. junija 2013, zvečer, smo se odločili za skupinsko fotografijo in ravno sre- klubov iz Romunije, Bolgarije, Poljske, Grčije, srečno prispeli domov. Ne glede na to, da smo di fotografiranja sta se mimo pripeljala mož in Hrvaške, Srbije, Črne gore ...) smo se mi raje or- bili velika skupina ljudi iz različnih jamarskih žena iz bližnje vasi. Povabila sta nas na svoj dom, ganizirali po svoje. klubov, smo se znali uskladiti in uživati, tako v ki sta ga uredila kot etnološki muzej. Okrepčali jamah in kanjonih kot v morju, naravi, Dragovi smo se s kavo in rakijo in gospod nam je zaigral Tako se je del članov odprave odločil za spust kuhinji, druženju, pesmi in smehu. nekaj ljudskih pesmi na gusle. Vsi skupaj smo skozi kanjon Međurečki potok blizu mesta Bor, zapeli še nekaj pesmi z Mojco na harmoniki. Kar ostali pa za obisk Jankotove jame, ki so jo v le- Adrijana Novak, KŠJK Speleos-Siga Velenje ni nam dišalo oditi, a vendar smo morali dalje. tih 2005 in 2006 raziskovali jamarji na prejšnjih Leopold Bregar, JK Krka Pozno popoldne smo končno prispeli do Žablja- odpravah. Vhod jim je pokazal domačin Janko ka, kjer smo se namestili v avtokampu. Večer- Lipovina, po katerem je jama dobila ime. V pribli- Foto: Alojz Malenšek no sonce je obarvalo Bobotov kuk in okoliške žno 200 metrov globoko, razvejano in zelo lepo vrhov­ e v žareče oranžni barvi. Ob ognju, Čuzovi jamo se nas je spustilo dvanajst. Prostori so Udeleženci odprave kitari, klepetu in načrtih za naslednji dan se je veliki. Največje presenečenje so vodoravni večer prevesil v noč. Počasi smo zlezli v šotore rovi, kjer se najdejo neverjetne kraške tvor- JK Železničar: Boštjan Vrviščar, Moj- in zasmrčali. be, kapniki čudovitih barv in oblik, gobice, ca Vrviščar Zazula, Iztok Trček – Jolbe, kamnine ... Najlepše so velike ponvice. Jama Uroš Ilič Na žalost nas je zjutraj zbudilo mrko in de- nam je bila kljub blatu in mastnim vrvem ževno nebo. Načrt za obisk planin je padel v tako zanimiva, da se je del ekipe naslednji JD Sežana: Flamiano Bonisolo – Boni, vodo in ravno tako kanjoning, ki se ga je veselila dan ponovno spustil v njeno »srce«, tokrat Zdenka Žitko, Branko Pipan druga skupina. Kaj sedaj? Se v dežju res ne da z merilnim kompletom. Z merjenjem so na- česa početi? Ena skupina se je odločila za spre- daljevali tam, kjer so raziskovalci leta 2006 JK Krka: Alojz Malenšek – Mima, Leo- hod okoli Crnega jezera, nekateri so odšli v Ža- končali. pold Bregar bljak, nekaj pa nas je izbralo izlet proti kanjonu Nevidio. In ravno ko smo prispeli na drugo stran Ostali smo obiskali vodoravno Lipsko JD Gorenja vas: Bojan Jereb predora, so nas izza oblaka sramežljivo pozdra- jamo z velikimi prostori in rovi. Je bogato KŠJK Speleos-Siga Velenje: Rajko vili sončni žarki. Dan je takoj postal lepši in bolj okrašena, zasigana in res, kljub lahkemu Bračič, Mojca Cotič, Patricija Oštir, Bo- nasmejan! Tisti najpogumnejši so se »umili« v dostopu, še vedno zelo neokrnjena. Ponaša štjan Korenak – Boško, Den Vrhovnik, mrzlem potoku, drugi smo šli do slapu, tretji so se z bogato zgodovino raziskovanj, do danes Milan Podpečan, Matic Boršnak, Tina Biz- se sprehajali prosto in prešerno naokoli. Ogle- pa je raziskanih že preko tri kilometre rovov. jak, Drago Jeseničnik, Adrijana Novak dali smo si še kanjon Tare in druge znamenitosti Dan smo zaključili v starem črnogorskem meste- v okolici. cu Rijeka Crnojevića, kjer smo si privoščili vožnjo  MAREC 2014   43 s čolni med cvetočimi lokvanji vse do Skadarske- Pozno popoldne smo se vrnili v kamp, kjer je ga jezera in nazaj. V reki smo oprali blatno jamar- še vedno deževalo. A mi se nismo dali! Zvečer sko opremo in že je dan zamenjala noč. smo priredili zabavo in tekmovanje s pomen- ljivim naslovom Speleotalenti, ki ga je izvrstno Predzadnji dan smo se zapeljali skozi Naci- vodil Boni v slovenščini, seveda z malo Zden- onalni park Lovćen, ki je znan po naravnih in kine pomoči. Ne moreš verjeti, kakšni talenti se kulturnozgodovinskih znamenitostih. Kar nekaj sprehajajo med nami, dokler jih ne izzoveš. Le- stopnic smo morali prehoditi do mavzoleja in sena kočica, ki nam jo je v dežju odstopil prijazni razgledne ploščadi. Tukaj se odpre prečudovit lastnik kampa, je kar pokala po šivih od dobre pogled na velik del Črne gore. Mavzolej črno- volje, pesmi in smeha. Zgodaj zjutraj smo se gorskemu vladarju Njegošu je zagotovo najzna- menitejše obeležje črnogorske zgodovine. Cesta

IZ TUJIH JAM Fontaine- de-Vaucluse Zapis o znamenitem izviru v južni Franciji M asiv Monts de Vaucluse spada med Območje masiva seka serija prelomov v smeri Karta jugovzhodne Francije z lokacijo jame predalpska gorovja južne Francije in SSV (30°) in JJV (145°). Na zahodu je kras ome- se razteza na severozahodu Provanse. jen s prelomom Cavaillon/Fontaine-de-Vauc­­ luse, Foto: Jure Tičar Masiv ima značilno alpsko slemenitev od zahoda ki ločuje kenozojske kamnine v nižavju reke proti vzhodu, ki je najizrazitejša v njegovem se- Rone in kotlini Carpentras od krednih apnencev vernem in južnem delu. Najvišja sta vrhova Mont masiva Monts de Vaucluse. Na skrajnem Ventoux na severozahodu s 1912 metri in Lure vzhodnem delu kraški svet omejuje serija na vzhodu s 1827 metri. Osrednji del se razteza prelomov v srednjem toku reke Durance, na med 700 in 1000 metri nadmorske višine, med- severu pa močan prelom Aix. tem ko je povprečna višina celotnega območja okoli 870 metrov. Čeprav je območje zakraselo, Razvoj območja so v reliefu prepoznavne številne fluvialne oblike v obliki suhih dolin in rečnih meandrov. Vse od sredine krede so bili apnenci na območju masiva Monts de Vaucluse delo- Geološke značilnosti ma prekriti z morjem. V debelih plasteh, ki so bile prelomljene in premaknjene, se je Osnovno geološko strukturo masiva Monts zakrasevanje pričelo takoj po odstranitvi de Vaucluse predstavlja monoklinala, ki je rahlo sedimentov. V miocenu sta se v času alpid- nagnjena proti jugu. V dolini reke Coulon pre- ske orogeneze pričela dvigovanje masiva in haja geološka struktura v sinklinalo, ki se nato z njegovo nadaljnje zakrasevanje. masivom Luberon dvigne v antiklinalo. Konec miocena pa razvoj površja močno zaznamuje mesinska kriza slanosti, ki ozna- Masiv gradijo plasti spodnjekrednega apnen- čuje tudi konec omenjene dobe. Dogodek ca, globoke preko 1000, po nekaterih avtorjih tudi te krize je ena izmed najbolj dramatičnih Pogled na Fontaine-de-Vaucluse do 1500 metrov. Pod njimi so laporji in lapornati oceanskih sprememb v zadnjih 20 milijonih apnenci (spodnja kreda), ki predstavljajo učinko- let in se navezuje na izolacijo Sredozemskega kontinentalnem robu, kasneje (5,50–5,33 milijo- vito hidrološko bariero. Glavne plasti apnenca se morja od Atlantskega oceana zaradi zaprtja Gi- na let) pa tudi sedimentacijo večjih količin eva- v sinklinali potopijo pod dolino reke Coulon, na braltarske ožine. Začetek krize datira v obdobje poritov v t. i. kotanji Lago Mare. Nivo Sredozem- njih pa so naložene spodnjekredne in oligocen- med 5,96 in 5,33 milijona let. Hitro upadanje skega morja je upadel vsaj 1500 metrov pod nivo ske plasti laporjev, peščenjakov in apnencev. Ob morske gladine Sredozemskega morja med 5,59 Atlantskega oceana. reki Coulon so odložene še kvartarne in recentne in 5,50 milijona let je sprožilo močno erozijo na Zaradi upada gladine vode v vodonosnikih so naplavine peščene in muljaste frakcije. se razvili globoki kraški sistemi, glavne rečne do- line pa so se zarezale v kanjone. Kanjon Rone se Geološki profil Monts de Vaucluse je ob sotočju z reko Ardèche zarezal 576 metrov globoko v kredno karbonatno platformo oz. 1300 metrov pod sedanjo morsko gladino. Vrezovanje glavnih rečnih dolin pa je vplivalo tudi na hidro- loške razmere njihovih pritokov. Obdobju mesinske krize je sledilo naraščanje morske gladine, ki je v manj kot dvajsetih letih zalila kotanjo Lago Mare in rečne kanjone, obli- kovane na kontinentalnem robu. T. i. pliocenska transgresija je potekala pred 5,33–2 milijonoma let, gladina morske vode v tem obdobju pa je bila na najvišjem nivoju v zadnjih desetih mili- jonih let. Globoki kraški sistemi, ki so bili med mesinsko krizo aktivni, so bili sedaj potopljeni, zaradi česar se je iztok vode iz kraškega sistema vzpostavil z reaktivacijo nekdanjih suhih jamskih sistemov oz. v obliki vokliških izvirov. Povečana sedimentacija je povzročila dvigovanje kraških izvirov vse do današnjega nivoja. S tem se je iz- tok iz kraškega vodonosnika Monts de Vaucluse v obdobju mesinske krize in pliocenske trans­ gresije prestavil iz izvira Aven de Valescure v Fontaine-de-Vaucluse. 44    Vpliv Mesinske krize slanosti na izvir Fontaine-de-Vaucluse Hidrološke značilnosti MAREC 2014 Kraški vodonosnik obsega kar 1400 km2 ve- liko območje, napaja pa ga izključno avtigena voda v obliki padavin. Na obrobju kraškega sis- tema so oblikovani številni manj izdatni izviri, ki

IZ TUJIH JAM odvajajo vodo iz manjših predelov Foto: Jure Tičar vodonosnika, vendar ne prese- Foto: Jure Tičar gajo pretoka 0,2 m3/s. 95 % vode iz vodonosnika izteka v kraškem izviru Fontaine-de-Vaucluse, ki je eden izmed najpomembnejših v Franciji. Serija izvirov se razteza na jugozahodnem delu masiva Monts de Vaucluse na nadmorski višini med 78 in 83 m v zatrepni dolini Font­aine-de-Vaucluse. Po 35 kilo- metrih toka se reka Sorgue izliva v reko Ouvèze, levi pritok Rone. Po izviru Fontaine-de-Vaucluse je v krasoslovju poimenovan tudi vokli- ški tip izvira. Minimalni pretok izvira Fon- taine-de-Vaucluse znaša 4 m3/s, medtem ko se srednje vrednosti gibljejo okoli 20 m3/s. V času niz- kega vodostaja so aktivni nižji izviri, s povečanjem pretoka nad 22 m3/s pa se aktivira glavni vokliški izvir na nadmorski višini 105 m. Pretok v izviru že od leta 1869 spremljajo s pomočjo 26-metrskih merilnih palic oziroma t. i. sorgometrom. Model daljinsko vodenega robota Modexa 350 Minimalni pretok je bil zabeležen 19. novembra 2007 in je znašal 2,74 m3/s. Naj- brezna. Izostanek horizontalnega razvoja pri višji pretoki se pojavljajo v zimskih in pomladnih večini brezen nakazuje, da na njihov razvoj ni mesecih in lahko dosežejo do 120 m3/s. Hitro vplival nivo piezometra. Najgloblja med njimi Razstava o prvih raziskovalcih jam naraščanje in počasno upadanje pretoka vode so Aven Jean Nouveau (–578 m), Aven Autran potapljača do globine šestih metrov. Z razvojem v izviru po močnejšem deževju nakazujeta na (–667 m), Aven du Caladaïre (–667 m) in Trou raziskav so potapljači pričeli uporabljati pota- razvitost kraškega sistema. Souffleur (–746 m). pljaško obleko, tako da se je marca 1878 Otonelli V preteklosti so mnogokrat sledili podze- Vhod v brezno Trou Souffleur se odpira potopil vse do globine 23 m. Sredi 20. stoletja se mnim vodnim tokom, kar je dokazalo razšir- na planoti Albion na nadmorski višini 850 m. je pričelo obdobje raziskav francoskega ocea- jenost vodozbirnega območja izvira Fontaine- Od izvira Fontaine-de-Vaucluse je oddaljeno nografa Jacques-Yvesa Cousteauja, ki se je 27. de-Vaucluse. Razdalje med točko injiciranja in 26 km. Objekt sestavlja serija med seboj po- avgusta 1946 potopil do globine 46 m, nato pa izvirom znašajo tudi do 66,7 kilometra, zaradi vezanih brezen in meandrov, ki na globini okoli se leta 1955 in 1957 vrnil s svojimi potapljači z česar so bile uporabljene večje količine sledil. –600 m preidejo v epifreatični jamski sistem, ki ladje Calypso. Ti so se potopili do globine 80 m Zaradi zakraselosti območja so točke injiciranja ga je ustvarila podzemna reka Albion. Povpreč- in odkrili dva stranska kanala na globini 35 m in predstavljali predvsem vrtače in kraške jame ter ni pretok znaša okoli 150 l/s. Speleološke raz- 45 m ter 80 m dolg rov na globini 80 m. vodotok Nesque kot edina ponikalnica masiva iskave so leta 2002 napredovale vse do sifona Monts de Vaucluse. Hitrosti pretoka so odvisne na globini –746 m (104 m nad morsko gladino), Leta 1967 so se v izviru Fontaine-de-Vau- od trenutnih hidroloških značilnosti, pri čemer se ki predstavlja najnižji nivo epifreatičnega siste- cluse pričele prve robotske raziskave. Robot vrednosti gibljejo med 12 in 208 m/h. ma. Nivo sifona je le nekaj metrov višji od nivoja Télénaute, ki je bil zasnovan za potope do glo- izvira Fontaine-de-Vaucluse. Najvišji opazova- bine 350 m, se je 30. in 31. avgusta zaradi slabe ni nivo piezometra je na globini okoli –470 m, vidljivosti spustil le 106 m globoko. Speleološke značilnosti kar nakazuje, da epifreatični del jame deluje Obdobje v letih 1980–81 so zaznamovali po- Pomembnejše speleološke raziskave so se kot prevodnik visokih voda v masivu Monts de tapljaški rekordi. V izviru so namestili dekompre- začele v začetku 20. stoletja s prihodom É. A. Vaucluse. sijsko komoro in na gladini splav. V globino so Martela, ki je na območju Monts de Vaucluse po ceveh dovajali mešanico plinov za potapljače. vodil raziskave jam z namenom iskanja podze- Tako se je C. Touloumdjian novembra 1980 po- mnih voda, ki napajajo izvir Fontaine-de-Vau- Raziskovanje izvira topil do globine 96 m, J. Hasenmayer septembra 1981 do globine 145 m, Touloumdjian pa oktobra cluse. V teh raziskavah je bilo lociranih preko Globina vokliškega izvira je skozi celotno 1981 do rekordnih 153 m. 400 speleoloških objektov, globokih od 2 do 746 zgodovino privabljala številne obiskovalce. Toda metrov. Večina speleoloških objektov masiva je prvi pravi potopi so se v tem izviru pričeli leta Lovljenje globinskih rekordov med pota- razvitih v vadozni coni, zaradi česar prevladujejo 1869, ko je izumitelj sorgometra Reboul poslal pljačema pa se v 90. letih prejšnjega stoletja še Foto: Jure Tičar Panoramski pogled na zatrepno dolino z gradu  MAREC 2014   45

IZ TUJIH JAM Brezno Trou Souffleur ni končalo. 9. septembra 1983 je namreč Ha- in Avignona. Jez v zatrepni dolini tako še vedno Danes v Fontaine-de-Vaucluse živi nekaj več senmayer ob pomoči svoje žene opravil nov po- sestavljajo nekateri kamniti bloki iz tistega časa. kot 600 prebivalcev. Kraj diha s turizmom, saj top. V tem poskusu je s sabo prinesel ok. 50.000 V 11. stoletju je bila v kraju sezidana cerkev je prepreden z naravnimi in kulturnimi zname- litrov mešanice zraka v jeklenkah, vsa oprema Saint-Véran v provansalskem stilu. Postavili so jo nitostmi, manjšimi muzeji, restavracijami, trgo- pa je tehtala preko 400 kilogramov. V devet ur na ostankih prvotnega svetišča, ki so ga postavili vinicami s spominki, hoteli, apartmaji in kampi. trajajočem potopu je prišel na globino 205 m, ki med 6. in 7. stoletjem. Prve omembe gradu oz. Letno Fontaine-de-Vaucluse obišče več kot 1,5 jo je dosegel v prvih 45 minutah potopa. castruma segajo v leto 1034, medtem ko dana- milijona turistov. Septembra 1984 so nove globine naskakovali šnje ruševine predstavljajo grad iz 13. stoletja. z robotom Sorgonaute, s katerim so želeli doseči V Fontaine-de-Vaucluse je med leti 1337 in Jure Tičar, JK Brežice dno izvira, a se je zaradi prekratkega kabla spu- 1353 prebival tudi znani italijanski pesnik Fran- stil »le« do globine 245 m. cesco Petrarca in tam zapisal svoje najpomemb- Literatura Leta 1985 so s pomočjo daljinsko vodene- nejše sonete, ki so zelo vplivali na razvoj italijan- ga robota Modexa 350 dosegli najglobljo točko skega jezika. Za sabo je pustil številna dela, ki jih Audra, P., Mocochain, L., Camus, H., izvira na globini –308 m (glede na ničto točko hranijo v današnjem Petrarcovem muzeju. Gilli, É., Clauzon, G., Bigot, J.-Y., 2004. The sorgometra) oz. 224 m pod nivojem morske gla- V 14. stoletju je industrijski razmah zavzel effect of the Messinian Deep Stage on dine. Različne kasnejše raziskave so pokazale, dolino Vaucluse, kjer so pričeli postavljati vodne karst development around the Mediterra- da obstajata dva vodoravna kanala na globini 36 žage. Leta 1469 je na tem mestu Antoine Nicho- nean Sea. Examples from Southern Fran- in 51 m, ki sta povezana s serijo manjših izvirov lay izumil mehanično kladivo za obdelovanje že- ce. Geodinamica Acta, 17, 6, str. 27–38. v zatrepni dolini. Dimenzije izvira se proti dnu leza, ki ga je bilo v bližini veliko. Nekaj desetletij povečujejo. Na globini 60 m je bila odkrita velika kasneje je bilo zaradi zmanjšanega donosa ob Couturaud, A., Puig, J.-M., 1992. Traça- galerija Prado, ki se nadaljuje proti jugozahodu predelavi železa kladivo uporabljeno pri pre- ges en bordure du systeme karstique de do globine 120 m. delavi bakra. Navsezadnje pa je bilo to kladivo Vaucluse. Karstologia, 23, str. 23–36. leta 1522 prodano dvema papirničarjema, ki sta začela novo dobo industrije v Vaucluseu. Do 19. Ducluzaux, B., 2006. Traçage de Zgodovina izvira in kraja stoletja je v dolini obratovalo že osem papirnic, ki 66,7 km dans le karst de la Fontaine de Vaucluse. Zbornik Colloque international – Prvi zapisi o izviru Fontaine-de-Vaucluse se- so leta 1869 zamenjale pogon na vodna kolesa s Gestion des grands aquifères. Dijon. gajo že v antiko. Strabo v svojem delu Geogra- hidravličnimi turbinami. Zaradi ogromne konku- fija (knjiga 4) omenja reko Soulgas, ki se izliva rence pa so bile papirnice v 60. letih 20. stoletja Ford, D., Williams, P., 2007. Karst Hydro- v Rono. Seneka v Pismih prijatelju Luciliju (pi- prisiljene zapirati vrata in leta 1968 je prenehala geology and Geomorphology. 2. ed. Chi- smo 41) opisuje čaščenje izvirov jezer in rek, še delovati še zadnja izmed njih. V zadnjem obdo- chester, John Willes & Sons. posebej Fontaine-de-Vaucluse. Plinij starejši v bju so eno izmed njih ponovno spravili v pogon svojem Naravoslovju (knjiga 18) zapiše: »V Galliji in v njej ročno izdelujejo papir, namenjen pred- Geološka karta Republike Francije. Narbonensis obstaja slaven izvir, imenovan Orga vsem turistom. L 967, Cavaillon. 1989. 1 : 50.000. Orléans, (Orga/Sorga/Sorgue, kot Bureau de Recherches Géologiques et poimenujejo reko danes), Minières. kjer rastejo trave, ki te- Foto: Jure Tičar knejo volom ...« Geološka karta Republike Francije. Tol- V času rimskega impe- mač za list Cavaillon. 1989. 1 : 50.000. Or- rija je bilo čaščenje vodnih léans, Bureau de Recherches Géologiques božanstev zelo razširjeno. et Minières. Kjer je obstajal pomemb- nejši izvir ali vodni tok, Gilli, É., Audra, P., 2004. Les lithopa- so častili svoje božanstvo ges pliocènes de la fontaine de Vaucluse in uporabljali svoje kulte. (Vauc­ luse, France). Un argument pour une Zbirka kovancev, ki je bila phase messinienne dans la genèse du odkrita v izviru, je priča plus grand karst noyé de France. Comptes tega antičnega kulta, ki Rendus Geoscience, 336, 16. ScienceDi- ga opisuje literatura. V bli- rect. žini cerkve in pod njenimi tlemi so odkrili ostanke Goepfert, Y., 2008. Fontaine de Vau- rimskega templja z bo- cluse. Histoire de la Fontainee. 2. ed. Le gatimi arhitekturnimi ele- Cannet, Editions Aio. menti. Rimljani so uredili tudi tok reke, saj so vodo Krijgsman, W., Hilgen, F. J., Raffi, I., Si- 46    speljali vse do Cavaillona Vodno kolo, ki še danes poganja papirnico erro, F. J., Wilson, D. S., 1999. Chronology, MAREC 2014 causes and progression of the Messinian salinity crisis. Nature, 400, str. 652–655. Ministère de l'Ecologie et du Dévelo- ppement Durable, 2011. Banque Hydro. Mudry, J., Puig J.-M., 1991. Le karst de la Fontaine de Vaucluse. Karstologia, 18, str. 29–38.

IZ TUJIH JAM Dežela Foto: Mateja Mazgan naravnih lepot Potopis o ameriški zvezni državi Kolorado K olorado je zvezna država na zahodnem Sicer pa je Kolorado ponekod celo zelo po- odlagati pred gorami, kjer je nastala puščava. Če delu ZDA, ki zajema Skalno gorovje in doben Sloveniji. To velja predvsem za gore, reka odnese del peska, ga veter verjetno prinese tudi nižinski predel. Na potovanje po Ko- hribe in nekatere predele ravnin s kmetijskimi nazaj. loradu sva se z babico podali v lastni organizaci- površinami, delna podobnost pa je tudi v podne- ji. Kot že nekaj let je to najin tipični način poto- bju. Ima veliko narodnih parkov, živahnih gora, Čudoviti nacionalni parki so tudi v Skalnem vanja, tako da sva se tudi v tem predelu odlično kanjonov, puščav, ravnic, jam, urejenih in lepih gorovju, kjer je moč opazovati divjad v naravi, znašli. Potekalo je z najetim avtomobilom od ene mest. Glavno in največje je Denver, znan tudi po mnoga jezera, reke, gore in raznovrstno floro. Go- do druge zanimivosti Kolorada. Predhodno sva tem, da ima največje število sončnih dni v letu v rati del Kolorada je prav poseben pozimi, saj se se pozanimali le o glavnih zanimivostih dežele, primerjavi z vsemi večjimi mesti Združenih držav. tam razprostirajo svetovno znana smučišča. Med ki je bila do takrat za naju povsem nepoznana, in Izmed gora je najbolj poznano Skalno gorovje, najbolj izstopajočimi je seveda Aspen. Med po- preko interneta najeli osebni avtomobil. kjer je tudi najvišji vrh Kolorada s kar nekaj pre- sebne predele pa vsekakor spada tudi pokrajina, ko 4000 metri. Skupaj s svojimi tremi sosedami kjer so našli in še iščejo razne ostanke dinozavrov. Celotno potovanje sva organizirali sproti. Pri- Arizono, Novo Mehiko in Utahom Kolorado tvori Možno je videti prave fosile, nekaj okostij v muze- čakovali sva deželo z veliko narave, nekaj gorami tako imenovani Four Corners, štiri vogale, kjer se ju in umetno narejene lutke dinozavrov v naravnih in ravnine, a presenetila naju je mnogo bolj, s na eni točki stikajo vse štiri države. Posebnost velikostih, kar je še posebej fascinantno. preobilico vsega. Vse se je izteklo več kot odlič- Kolorada pa je tudi nadmorska višina, saj celo- no, četudi ni bilo dneva, v katerem bi vedeli, kje tna država leži nad 1000 metri. Nenavadne skalne oblike se pojavljajo na bova prenočili. S tem sva se namreč obremenje- vseh koncih dežele, od rdečega peščenjaka do vali šele ob večerih, ko je bil čas za spanje. Istoimenska reka je ena najdaljših rek Sever- tako imenovanega črnega kanjona. Pestra me- ne Amerike, in sicer je meri kar 2330 kilometrov. šanica različnih struktur kamenja nudi zelo ra- Dostop do Kolorada je vsekakor najhitrejši in Podatek, da reka zajemo površino kar 629 km2, znolike atrakcije za turiste. tudi dokaj ugoden z letalom. Cena letalske kar- priča, da je izredno velika. Teče skozi Kolorado, te je okoli 600 evrov, najem avtomobila za slaba Utah, Nevado, Arizono, Kalifornijo in Mehiko. Iz- Jama cvetja dva tedna pa okoli 200 evrov. Cena goriva je pri- dolbla je mnoge znane in manj znane kanjone, bližno tretjino naše, pa tudi hrana in prenočišča med njimi tudi Grand Canyon v sosednji Arizoni. Milijone let stara jama je bila odkrita leta so v večini ugodnejši. 1869 v znanem predelu Kolorada, imenovanem Nacionalni parki Colorado Springs. Dva raziskovalca jam, brata Celotna država nad 1000 metri John in George Picketti, sta v zahodni steni ka- Redki bi pomislili na to, da ima dežela, kot je njona naletela na odprtino, v katero sta vstopila Tisti, ki o Koloradu do lani niso slišali veliko, Kolorado, tudi puščavo in to celo v svojem go- in kar kmalu zaznala močan veter. Plameni bakel so si ga od poletja 2013 najverjetneje kar za- ratem predelu. Najvišje sipine Severne Amerike so močno plapolali in tako je jama dobila ime pomnili. Novice o požaru, ki se bo zaradi svoje se nahajajo ravno tukaj, in sicer v nacionalnem Jama vetrov. Danes velja za eno večjih atrakcij velikosti zapisal v zgodovino ameriške zvezne parku Sand Dunes. Razprostirajo se vzdolž gre- države, prvič pa se je začela za turizem upora- države, so se razširile po vsem svetu. Velik del bena Skalnega gorovja. Puščava je nastala po bljati že leta 1881. Od takrat nemoteno obratuje. ozemlja so zakrili požari, evakuirati so morali na spremembi podnebnih razmer. Reka je redno Prvi obiski so bili z baklami, leta 1907 pa so jamo desettisoče ljudi. Uničenih je bilo tudi ogromno odnašala pesek, nakar so se vetrovi obrnili in opremili z električnimi lučmi. Dolga je 10.765 in domov in požganih veliko kilometrov ozemlja, začeli prinašati pesek nazaj. Zaradi visokih gora globoka 289 metrov. zaradi česar so seveda nastali tudi ogromni ga niso mogli odnesti preko in tako se je začel stroški gašenja. Jama je v kanjonu Williams Canyon, ki ga da- Foto: Mateja Mazgan nes izkoriščajo za mnoga turistična, športna in V jami Cave of the Winds ostala atraktivna doživetja. Tako lahko najamete konja in se z njim podate po kanjonu, se v njem sprehajate, tečete ali pa se čezenj popeljete po jeklenici (zip-line). Pod vsem tem pa se nahaja še najbolj zanimivo podzemlje. V jami so številni redki kristalni kapniki, in sicer večinoma v dvo- rani, ki je zaradi njihove vrednosti zaprta za jav- nost, saj jih bodo le tako lahko ohranili. Kristalni kapniki so razlog, da so jamo poimenovali tudi Jama cvetja. Z jamo je povezana tudi legenda Indijanca plemena Apači, ki je okoli leta 1000 potoval sko- zi to regijo in naletel na silnega duha, ki naj bi prebival v Jami cvetja. Dežela, kjer prav nikomur ne more biti dolg- čas. Z ravninami, po katerih se razprostirajo neskončno dolge ravne ceste, gorami z zasne- ženimi vrhovi, globokimi kanjoni, visokimi stol- pnicami Denverja, atraktivnim podzemljem in še mnogo čim zabava prav vsakega obiskovalca. Atraktivna je v prav vseh letnih časih. Na naju, prav posebno kombinacijo popotnic, je Kolora- do naredil zelo pozitiven vtis. Obe sva ljubiteljici narave z željo, da sva daleč proč od masovnega turizma, kar pa Kolorado vsekakor nudi.     47Mateja Mazgan, KŠJK Speleos-Siga Velenje MAREC 2014

TEHNIKA Vrvne zavore Druga ugotovitev, ki je morda še bolj presene- tljiva, pa je, da so bile dosežene sile pri odpisani Nekaj ugotovitev o vedenju vrvnih zavor Petzl Stop in Simple zavori višje kakor pri nerabljeni (t-test ena- kosti aritmetičnih sredin kljub majhnim vzorcem S kladno z evropsko zakonodajo o zašči- V okviru laboratorijskih testov smo opravili z veliko zanesljivostjo zavrača hipotezo enakosti ti potrošnikov mora osebna varovalna dva preizkusa. Najprej nas je zanimala sila pri p = 0,0089). Vrv se je pri nerabljenih napravah v oprema izkazovati splošno priznane ravni začetku spuščanja vrvi skozi zavoro pri kombina- povprečju poškodovala pri 917,4 daN, pri odpisani varnosti in kakovosti, na evropski ravni preko di- ciji nerabljenih in odpisanih zavor in vrvi, potem napravi pa prvi poskus ni privedel do poškodb. rektive o osebni varovalni opremi (89/686/EGS) pa še pretržna sila pri z odpisano vrvjo aretirani Šele drugi je »uspešno« skrivil ročaj in odlomil rob udejanjene z evropskimi in deloma tudi medna- zavori Stop. Drugi preizkus se sicer v večji meri zgornjega koluta (slika 1). Možen vzrok za take rodnimi standardi. Ti dokumenti določajo zahte- nanaša na postopke reševanja, je pa zaradi ra- razlike je v obliki zgornjega koluta, kjer prihaja ve, preizkusne metode, označevanje in druge zumevanja vedenja različno starih zavor zanimiv do kleščenja vrvi. Pri rabljenih zavorah je zaradi podatke, ki jih mora zagotoviti proizvajalec. V tudi za jamarsko javnost. Kvazistatični preizkusi abrazije ta del že lepo prilagojen obliki vrvi, pri ne- izogib omejevanju razvoja določajo le splošne so bili opravljeni na redno kalibriranem trgalnem rabljenih pa je žleb na tem mestu preozek in vrv zahteve varnosti izdelkov in potrebe po rednih stroju pri hitrostih med 100 in 300 mm/min z mo- je izpostavljena ostrinam njegovega roba (slika 2). pregledih. Na športnem področju večkrat prihaja delom vrvi Edelrid Superstatic 10 mm. do kršitev pravilne uporabe, uporabe pretirano Funkcionalne preizkuse smo izvedli na mostu obrabljene opreme ali kombinacij opreme, ki Tabela 1 prikazuje rezultate preizkusa začet- v Škofljah. Na mostu potekajo tekme skokov v niso skladne z navodili. Vsakdo, ki količkaj obi- ka popuščanja nerabljene in odpisane zavore vodo, zato je opremljen z rampo in ima primerno skuje jame, se je že srečal s takimi primeri. Petzl Stop z nerabljenimi in odpisanimi vrvmi. globino vode pod sicer 10 metrov visokim lokom. Medtem ko so razlike pri zaviralni sili pri nera- Za izrazom funkcionalni preizkus se ne skriva Projekt EU Proteus, ki je v letih 2012 in 2013 bljeni zavori jasno izražene, teh razlik pri odpi- nič drugega kot praktični preizkus ob hkratnem potekal pod okriljem Jamarske reševalne služ- sani zavori ni zaznati. Ne glede na starost vrvi merjenju sil v sistemu. Ideja se je porodila po be in Hrvatske gorske službe spašavanja, je del je ta skozi zavoro drsela pri zelo majhnih silah. nesreči italijanskega jamarja v Škamprlovi jami sredstev predvidel tudi za preizkuse opreme, na- Rezultat nam pove, da je nadzor spuščanja z vrvno zavoro Simple. menjene jamarskemu reševanju. Sklop preizku- pri starih napravah v veliki meri odvisen sov je bil zasnovan široko in presejalno predvsem od uporabnika, saj ga zavora sama ne bo Preizkušene so bile različne naprave različnih z namenom pregleda varnosti z vidika uporabe v učinkovito zadržala. Komentar uporabnika bi starosti z različnimi vrvmi. Izbira je bila prepu- JRS, deloma pa je izhajal iz uvodnih ugotovitev. lahko bil, da se doseženi rezultati omejujejo na ščena pobudniku funkcionalnih preizkusov in Zato je del rezultatov zanimiv tudi za širšo jamar- laboratorijske izsledke, v praksi pa bo držala tudi preizkuševalcu Urošu Iliču, v drugem delu pa sko skupnost. V tem prispevku bodo podrobneje stara zavora. Kasneje predstavljeni funkcionalni predlogom sodelujočih. Preizkusi so bili oprav­ osvetljene ugotovitve, povezane z vrvnimi zavora- preizkusi bodo dokazali napačnost tovrstnega ljeni med dejanskimi spusti preizkuševalca ob mi Petzl Stop (z ročico) in Petzl Simple. razmišljanja. Zaviranje nerabljene zavore na od- sprotnem merjenju sil v sistemu s pomočjo dina- pisani vrvi je bilo tako učinkovito, da se je pri mometra z možnostjo digitalnega zajema signa- Pri teh napravah nas je najprej zanimalo, v zabeleženi sili 852,2 daN strgal plašč vrvi. la. V prvem delu testov je bila uporabljena vrv kolikšni meri se odpisani primerki funkcionalno Tendon 9.0 static A, kasneje pa še Beal Antipo- razlikujejo od nerabljenih, na podlagi teh ugo- Kot omenjeno, je naslednji preizkus meril sile des 8 mm. Slika 3 prikazuje skupino grafikonov, tovitev pa, kje so meje varnosti enih in drugih pri aretirani zavori. V tem primeru je bila zanimi- ki smo jih zabeležili med preizkusi. Naslovi nad v kombinaciji z različnimi načini spuščanja tudi va tudi ponovljivost rezultatov (po pet preizkusov posameznim grafom podajajo kratek opis opre- v primerih, ko gre kaj med spuščanjem narobe z vsako zavoro). Pri drugem preizkusu z odpi- me in rezultat preizkusa. (npr. da spust ni povsem nadzorovan). Pri oprav­ sano zavoro se je ta poškodovala in preostalih ljanju preizkusov smo zatorej v prvi fazi primer- ponovitev ni bilo mogoče izvesti. Vsi preizkusi so Prva spusta sta bila privajanje na ustavljanje jali nerabljene in odpisane zavor s pomočjo bili opravljeni z odpisano vrvjo, ker nerabljena z zavoro Simple. Pri tretjem (graf c) je preizku- kvazistatičnih laboratorijskih preizkusov, v drugi drži kvečjemu bolje. ševalec med spustom popolnoma izpustil vrv in fazi pa smo funkcionalno preizkušali obe zavori uspešno zaustavil spuščanje (na to je bil priprav­ z različnimi modeli vrvi. Ugotovitvi ob primerjavi rezultatov nerablje- ljen). Brez preusmeritvene vponke lovljenje vrvi ne in odpisane zavore sta dve. Prva je, da se pri in zaustav­ljanje zelo verjetno ne bi bila uspešna, Na tem mestu bi bilo v izogib nejasnostim ko- nerabljeni zavori poškodbe dogajajo na vrvi, zaradi nevarnosti poškodb prstov na rokah pa ristno pojasniti, kaj pomenita izraza »nerabljen« in pri odpisani pa na zavori. Pri nerabljeni zavori nismo poskušali. Na pobudo sodelujočih smo »odpisan«, ki se pogosto pojavljata v nadaljnjem se plašč vrvi poškoduje ali strga in nekateri pra- nadaljevali z vrvno zavoro Stop. Z malo rablje- besedilu. Nerabljena oprema je bila v praksi prvič meni jedra se lahko pretrgajo. To se dogaja med no zavoro se je s stisnjeno ročico brez nadzora uporabljena za opisane preizkuse, odpisana opre- 800 in 1000 daN. Pri odpisani zavori pa je sila, prostega konca vrvi (in v edinem primeru) brez ma pa po kriterijih JRS ni več zadostovala varno- ko se je zvila ročka in je počil zgornji rob koluta, preusmeritvene vponke preizkuševalec spustil in stnim zahtevam in je bila umaknjena iz uporabe. 1116 daN. po petih metrih spustil ročico. Skoraj brez vsa- kršnega zaviranja se je odpeljal v vodo (graf e). Z nerabljeno zavoro je bil izid enakega pre- izkusa korenito drugačen (graf d). Zavora je na vrvi nenadno blokirala, počil je plašč vrvi in na srečo je prišlo do približno meter dolgega zdrsa Foto: Miha Staut Foto: Miha Staut Foto: Miha Staut Slika 1: Posledice premočnega potega na odpisani zavori, blokirani z odpisano vrvjo: skrivljen Slika 2: Možen vzrok za razlike med nera- bljenimi in odpisanimi zavorami je v obliki 48    ročaj in počen ter zavrten zgornji kolut. zgornjega koluta na izhodu vrvi. MAREC 2014

TEHNIKA Tabela 1 Tabela 2 Sila pri začetku popuščanja vrvi pri zavori Rezultati kvazistatičnih preizkusov blokirane zavore Petzl Stop Petzl Stop [daN] Masa in teža v vsakdanjem jeziku pomenita isto, v Zap. št. Fmax [daN] Opis poškodb na vrvi Opis poškodb na zavori in resnici gre pa za dve različni količini. Masa je pove- stanje pretržnega stroja zana z množino snovi in jo merimo v kilogramih, teža Nerabljena zavora poškodovan plašč, dosežena meja potega stroja pa je privlačna sila, s katero ta masa pritiska proti pretrgana 2 pramena jedra tlom in ji pravimo gravitacijska sila, merska enota 1 851,0 pretrgan plašč, dosežena meja potega stroja zanjo pa je newton [N]. Zaradi priročnosti bomo pretrgani 4 prameni jedra skrivljen ročaj zavore, odlomljen rob raje govorili o daN (dekanewton), saj je 1 daN sila, 2 873,5 poškodovan plašč, zgornjega koluta in zasukan kolut ki jo na zemeljski površini čuti telo z maso približno prameni jedra celi 1,02 kg, kar pri naši uporabni natančnosti lahko 3 998,8 poškodovan plašč, zaokrožimo na 1 kg. prameni jedra celi pretrgan plašč, Starost Starost vrvi 4 902,9 pretrgani 3 prameni jedra zavore Nerabljena Odpisana 5 960,8 vrv sploščena in trda, vendar Nerabljena 272,3 852,2 Odpisana zavora nepoškodovana Odpisana 38,8 32,0 1 1069,7 vrv sploščena in trda, vendar nepoškodovana po jedru. Ulovitvena sila je bila 800 daN, brez 2 1116,1 zdrsa pa bi bil sunek na telo verjetno še precej večji. Slika 4 prikazuje sekvenco med omenjenim Simple, 9 mm, počasen spust s Simple, 9 mm, hiter spust s 100 150 200 250Simple, 9 mm, s preusmeritvijo, brez začetnega preizkusom. Skladno z deterministično določe- preusmeritveno vponko preusmeritveno vponko: nadzora prostega konca vrvi: nimi kriteriji evropske zakonodaje naj bi sile na a uspešno ustavljen uspešno ustavljen telo nad 600 daN že lahko privedle do poškodb c (to se preizkuševalcu ni zgodilo). Odpisane de- Sila [daN] b vetmilimetrske vrvi, rabljene v visokogorskih po- gojih, so na pretržnih testih zdržale tudi manj od 40 60 80 100 120 140 160 100 150 800 daN, zgodovina nesreč zaradi povsem pretr- ganih vrvi pa beleži zelo malo preživelih. 50 50 Ugotovimo lahko, da so nenadzorovani spusti 0 nevarni ne glede na uporabljeni model zavore. Doslej so bile naprave z zavoro obravnavane kot Sila [daN] 0 5 10 15 20 25 30 35 100 150 0 5 10 15 20 25 100 150 0 5 10 15 20 25 30 varne. Ideja je bila, da bi morale ustaviti nenad- zorovane spuste s tem, ko zavoro izpustimo iz 200 400 600 800 Nov Stop, 9 mm, s preusmeritvijo, brez Malo rabljen Stop, 9 mm, brez preusmeritve, Simple, 8 mm, hiter spust s preusmeritvijo: rok. Zgoraj opisani preizkusi pa kažejo, da je tudi nadzora vrvi, s spustom zavore po 5 m: brez nadzora vrvi, s spustom zavore po 5 m: preizkuševalec ni uspel zaustaviti spusta, ta varnost precej vprašljiva. strgan plašč, ekstremna sila na telo zavora do vode ni ustavila spuščanja spust se je končal v vodi Na drugi strani pa podatki kažejo, da se pre- cej več nesreč zgodi z zavorami brez zavorne ro- d e f čice. To še posebej velja za stare, že močno ob- rabljene zavore na novih in tankih vrveh. Zadnji 50 50 preizkus je potekal na osemmilimetrski vrvi Beal Antipodes (francoska speleološka zveza jo kljub 0 0 odsotnosti standarda EN 1891 označuje kot tip vrvi L – lahka vrv) z obrabljeno zavoro Simple. 0 Preizkuševalcu kljub preusmeritveni vponki ni uspelo zadržati spusta po začetnem nenadzo- 4 6 8 10 12 14 16 0 2 4 6 8 10 12 14 0 5 10 15 20 25 rovanem spustu (graf f). Če se to zgodi izkuše- nemu preizkuševalcu, ki se vnaprej pripravi na Čas [s] Čas [s] Čas [s] to, da bo spuščanje poizkušal zadržati, potem neizkušeni, pri katerih so nenadzorovani spusti Slika 3: Grafi poteka sile po času, zabeleženi med funkcionalnimi preizkusi najverjetnejši, nimajo nobene možnosti, da bi se zaustavili pred vozlom ali tlemi. Vrv v jami se Slika 4: Sekvenca spusta pri izpustitvi ročice zavore Petzl Stop navadno ne konča nad vodo kot v tem primeru. 1. Med nerabljenimi in močno rabljenimi zavorami nerabljena devetmilimetrska vrv). Na podlagi ocene dolžine opravljenega spu- obstaja zelo pomembna razlika. Upali bi si trditi, da 3. Nerabljene zavore na vrvi zavirajo zelo učin- sta med sosednjimi sličicami na posnetku je je vsaj tako velika kot med različnimi modeli zavor. kovito, rabljene pa, četudi imajo zavorno ročico, bila ocenjena hitrost spusta pred blokado za- 2. Pri silah, pri katerih se dogajajo poškodbe skorajda ne. Tudi to je bilo dokazano v prvem vore (graf d) okrog 10 m/s. Sistem je bil med opreme, nerabljene zavore poškodujejo vrv, ra- laboratorijskem preizkusu in na grafu e funkcio- nenadzorovanimi spusti obremenjen z 10–40 % bljene zavore pa se poškodujejo same. Prvo je nalnega preizkusa. sile teže preizkuševalca, v primeru grafa e pa le bilo dokazano pri obeh tipih preizkusov in se je z 10–15 % (k temu sta pripomogla odsotnost slutilo na podlagi preteklih izkušenj (napenja- Zahvala za izvedene preizkuse gre projektu preusmeritvene vponke in večja obrabljenost nje tirolske prečnice). Pretržne sile so bile pri EU Proteus in vsem prostovoljcem, ki so med zavore). Pri vseh preizkusih je bilo možnosti za obeh tipih testov podobne (odpisana deset- in preizkusom priskočili na pomoč. pospeševanje še veliko. V daljših raztežajih bi bile posledično dosežene hitrosti lahko velike in     49Miha Staut, Uroš Ilič, JK Železničar udarec ob tla kljub zavori daleč pretrd. MAREC 2014 Za konec je mogoče ugotoviti, da so nevarni vsi nenadzorovani spusti ne glede na to, ali so zavore opremljene z zavorno ročico ali ne. To je še en dokaz, da morajo začetniki spuščanje po vrvi vaditi pod neprestanim nadzorstvom v sistemu, kjer nenadzorovani spusti ne bodo ka- znovani z bolečino ali celo poškodbo. Poleg tega so tako kvazistatični kot funkcio- nalni preizkusi za zavore Petzl Stop potrdili sle- deče osnovne ugotovitve:

DOGODKI Med jamskimi Fotografi so se preizkušali v naslednjih fotografi jamah v Sloveniji (Jazbina v Rovnjah, Kač- na jama, Martinska jama, Mitjina jama in Drugo mednarodno srečanje jamskih fotografov, Medvedjak) in Italiji (Gualtiero Savi, Grotta 28. julij – 4. avgust 2013 Claudio Skilan, Grotta Impossibile, Grotta del Paranco, Labodnica, Pod Lanisce, K o sem pred leti v južni Franciji na prvem Grotta Noé). Foto: Antonio Danielli srečanju jamskih fotografov odpredaval nekaj zanimivih dejstev o slovenski ja- Uradna fotografija srečanja Po jamah smo vodili Mojca in Bo- marski sceni, sem prejel kar nekaj hval na račun koncu se jih je zvrstilo dobrih 50. Če k temu pri- štjan Vrviščar, Peter Gedei, Matej Zalokar, našega lepega podzemlja. Kako imamo lepo to štejemo še pomočnike, firbce, sorodnike, vodiče Miha Staut, Vid Gorjan in Alex Bengel. V in ono, pa kako majhen prostor pa toliko jam, in vse prostovoljce, ki so se ukvarjali z dodatnimi pripravl­jenosti pa so bili Mojca Stritar, Ines in podobno. In ker se imamo tu tako lepo, zakaj dejavnostmi, se nas je nabralo okoli sto udele- Klinkon, Rok Stopar in Robert Rehar. ne bi drugega srečanja pripravili kar v Sloveniji? žencev. Takšno število ljudi je seveda treba nekje Zdelo se mi je, da si bom s predavanjem sam nastaniti in kot naročen se je izkazal taborniški Velika zahvala vsem, ki so pomagali pri skopal tovrstno luknjo, a da me bodo v to porinili izvedbi srečanja, posebno vsem društvom še isti večer, je bilo malodane nepredstavljivo. in klubom, ki so omogočili obisk jam. Na vse pretege sem se nadležnega predloga iz- kompleks blizu Prošeka, kjer so bile na voljo ogibal in na koncu mi je le uspelo z jamranjem o sobe in prostori za kampiranje. Dodatne civili- težki in zapleteni organizaciji takšnega dogodka. zacijske norme v obliki kuhinje, tušev, kopalnic, Vendar se mi je zdelo, da ideja ne bo kar tako namenskih sob in podobno so seveda našemu zamrla, in kar sem potihoma pričakoval, se je na bivanju dale še več komforta, kar je bilo v po- koncu tudi uresničilo. Dovolj je bil le kratek e- letnem času v sončni pripeki zelo dobrodošlo. mail Antonia Daniellija v stilu »kaj pa, če bi to or- ganizirali skupaj slovenski in italijanski jamarji« in jasno je bilo, da se drugemu srečanju v naših koncih ne bom mogel izogniti. Datum dogodka se je ponujal kar sam. Po mednarodnem speleološkem kongresu v Brnu v drugi polovici julija bi lahko veliko tujih jamarjev brez težav skočilo še do Trsta. S tem smo ciljali predvsem na tiste z drugih kontinentov. Zaradi te poteze smo se na koncu poleg evropskih ve- selili obiska tudi japonskih, brazilskih, ameriških in novozelandskih jamskih fotografov. Prav goto- vo pa moram izpostaviti Rusa, ki je prišel iz Ha- barovska, iz povsem vzhodne točke velike Rusije. Organizacija takšnih dogodkov ni mačji kašelj. Pričakovali smo okoli 60 fotografov, na Fotografije nekaterih avtorjev, nastalih v času srečanja 50    Mitjina jama. Foto: Max Wisshak MAREC 2014