["IZ TUJIH JAM Odprava Lion 2015 Foto: Uro\u0161 Frlan na Kreto Pisalo se je leto 2012. Ravno takrat je bilo sre\u010danje BSU v Skupinska slika pred odhodom na Kreto Logatcu, na katerem so bili tudi jamarji iz Gr\u010dije, ki so nas povabili v njihove jame na Kreti. \u00c8ez zimo v visokem vodostaju po\u0161kodovan karabin. O d takrat smo se odlo\u010dali, ali bi od\u0161li na Nato smo se odpeljali do cerkvice in tam parki- Foto: Uro\u0161 Frlan odpravo, leta 2015 pa je padla odlo\u010ditev. rali. Z nahrbtniki smo odkorakali proti taboru, do Kanjon Samaria Kontaktirali smo Grke iz atenskega kluba katerega smo imeli tri kilometre zra\u010dne linije in odpravah veliko pomeni, \u010de ima\u0161 poleg tabora Foto: Uro\u0161 Frlan SELAS in jim poslali vso potrebno dokumentaci- 600\u00a0metrov vi\u0161inske razlike. Po navodilih Grkov vir pitne vode. jo. Ker so nekateri imeli te\u017eave z dopusti, nas je naj bi za pot potrebovali dve uri, mi pa smo za-Foto: Uro\u0161 Frlan na koncu ostalo le pet \u010dlanov JD Rakek. radi te\u017eav z orientacijo porabili \u0161e dodatno uro. Drugi dan sta Hrvata, ki sta spala v jami, spo- ro\u010dila, da je treba zamenjati vrv med \u2013240 m in Glavni cilj Grkov je raziskovanje Levje jame Tabor je bil urejen v manj\u0161i vodoravni jami, a \u2013300 m, ker naj bi bil po\u0161kodovana. Ob dvanaj- (ang. Lion cave), ki je trenutno globoka \u20131110\u00a0m po na\u0161i stari navadi smo se raje utaborili na pro- stih sva \u0161la z Bolgarom Aleksandrom pregledat, in je druga najgloblja na Kreti. Prvotno so jo raz\u00ad \u00ad stem pod milim nebom in tiso\u010derimi zvezdami. kateri del bi bilo treba zamenjati. Medtem sta iskovali Francozi in jo tudi izmerili. Cilj Grkov pa Po urejanju spalnih povr\u0161in (beri: umikanju ka- naju ujela Bolgara, ki sta skrbela za telefon\u00a0\u2013 je, da bi jamo povezali z drugo jamo, ki ima vi\u0161je menja) smo se priklju\u010dili preostali dru\u017ebi. Malo Grki uporabljajo \u010disto preprosto tehniko, obi- le\u017ee\u010di vhod. S tem bi Levjo jamo podalj\u0161ali, tako smo se spoznavali in izvedeli, da so se odpravi \u010dajen domofon na baterije in samo en dvo\u017eilni da bi postala najgloblja v Gr\u010diji. pridru\u017eili \u0161e jamarji iz Bolgarije, Francije, Hrva- kabel. Sre\u010dali smo se v jedilnici, kjer smo se malo \u0161ke, Poljske in Romunije. Nato pa smo se posve- Na pot smo se podali popoldne, 14. avgu- tili bolj tehni\u010dnemu delu in izvedeli, da jamo \u0161e \u2009 \u2009\u200951pogovorili in \u017ee sli\u0161ali tri\u010dlansko slovensko ekipo, sta 2015, in pri Vrhniki naleteli na prvi prometni opremljajo, ker morajo zaradi korozije plo\u0161\u010dice in MAREC 2016 zama\u0161ek zaradi prometne nesre\u010de. Po\u010dasi smo vponke vsako leto pobrati iz jame. se prerinili do Ljubljane, od tam pa je vse teklo kot po maslu. Vozniki so se menjavali, kilometri Naslednji dan smo se ob zajtrku pogovarjali so se nabirali. Le tu pa tam smo se ustavili na s Panosom, ki je trenutno koordiniral potek. Pre- bencinskem servisu, kjer smo od\u0161li na toaleto, se dlagal nam je, da bi \u0161li na t. i. aklimatiziranje do okrep\u010dali in predvsem napolnili bencinski tank jedilnice na \u2013240 m, ker naj bi se tako spoznali na\u0161ega preljubega kombija. Naslednje popol- z jamo. Spotoma pa bi nesli \u0161e gorilnik in nekaj dne smo prispeli v Atene. Imeli smo sre\u010do, ker hrane. Takoj smo bili za, preoblekli smo se v ja- je bil ravno praznik in ni bilo veliko vrve\u017ea. Imeli marsko opremo in od\u0161li v jamo, iz katere smo smo dve uri \u010dasa, tako smo se malo razgledali pri\u0161li po \u0161estih urah. Jama ima do jedilnice nekaj po ulicah. o\u017ein, ki nam niso bile ravno pogodu, a ni tako te\u017eavna, ker je vse v stopnjah \u2013 spust, malo vo- Ob sedmih zve\u010der smo se dobili pri trajektu, doravno, ponoven spust ... kjer nas je \u010dakal Stelios s kartami za trajekt. Tu smo pobrali \u0161e dva Romuna mad\u017earskih korenin, Naslednji dan so \u0161li trije \u010dlani iz na\u0161e ekipe ki sta imela prometno nesre\u010do in bila primorana ponovno v jamo do bivaka na \u2013500 m. S seboj avto dati na popravilo. Na trajektu, ki je izplul so odnesli neoprene, saj sta bila njihov glavni ob desetih zve\u010der, smo vzeli spalno opremo in cilj raziskovanje proti toku in preopremljanje od\u0161li na palubo. Tam sta nam Romuna zaupala, po\u0161kodovane vrvi. Morali so premagati dobrih da sta bila na tej odpravi leto poprej. Na hitro dva kilometra in se dvigniti na globino \u2013250 m. smo ju zasli\u0161ali o njunih izku\u0161njah o odpravi in Kanjon naj bi bil neverjeten, visok naj bi bil vsaj o sami jami. 50 metrov in naj bi imel veliko stranskih rovov. Na koncu so pri\u0161li v dvorano, polno helektitov, Ob 6.15 smo prispeli v pristani\u0161\u010de v mestu ki so jo imeli \u010dast poimenovati Bo\u017ei\u010dna dvorana. Hania na Kreti. S kombijem smo se odpeljali Naleteli so tudi na uni\u010deno vponko, ki jo je vi\u0161ja proti ciljni lokaciji. Ob kolovozu, ki vodi na hrib, voda \u010dez zimo vztrajno premikala in se je plo\u0161\u010di- se nismo mogli upreti sve\u017eim figam. Tako smo ca vanjo zarezala do polovice. Po trinajstih urah ustavili na \u0161ir\u0161em delu poti in se posladkali, pri jamarjenja so ob enajstih zve\u010der pri\u0161li v bivak, tem pa smo si lahko ogledovali gromozanske kjer sta spala Hrvata. Pripravili so si topel obrok cvetove agav, ki so cvetele ravno v tem \u010dasu. Jama, v kateri je bil tabor: spalnica in kuhinja in okoli enih so se zame- njali: na\u0161i v spalke, Hrvata pa proti povr\u0161ju. Preostala dva \u010dlana na\u0161e ekipe sta z drugimi \u010dlani odprave od\u0161la v jamo z vodo. Prva stopnja je na \u201320 m, kjer imajo skladi\u0161\u010de vode v plasti\u010dnih zlo\u017eljivih sodih, na ok. \u201340 m pa imajo zbirali\u0161\u010de za vodo. Vodo tu nato\u010dijo v pla- sti\u010dne kangle in jo preko \u0161krip\u010devja spravijo v pla- sti\u010dne sode na prvi stopnji, od tod pa spet v plasti\u010dne kangle in na povr\u0161je. Tako jim ni vedno treba hoditi do dna. Mi smo od\u0161li le do prve stopnje, da vodo spra- vimo na povr\u0161je. Pri takih","IZ TUJIH JAM Foto: Phil Bence Foto: Uro\u0161 Frlan Zbudili smo se v V Levji jami vetroven in meglen Vhod v Levjo jamo ki se dviga proti povr\u0161ju. Po\u010dakali smo jo v je- petek. Ker smo za vi- razveselili\u00a0\u2013 sve\u017e, mehek kruh. dilnici, ker je bil to edini prostor, kjer se lahko kend nameravali za- sre\u010da\u0161. pustiti tabor in oditi v Nato pa smo si vzeli \u0161e nekaj dni za turizem dolino, smo se \u0161e za- po Kreti. Ogledali smo si najve\u010dji kanjon v Evropi Tu se je zgodila zanimiva prigoda. Prvi je ple- dnji\u010d odpravili v jamo. Samaria, Zevsovo jamo, nekaj pla\u017e, arheolo\u0161kih zal Marko in nad seboj sli\u0161al pogovor Bolgarov. Cilj je bil, da prevza- znamenitosti in akvarij. Na poti domov smo obi- Ko je bil tik pred jedilnico, sem ga veselo poz- memo neoprene, ki skali kanjon Mira poleg Skopja v Makedoniji. Tu dravil v na\u0161i materni sloven\u0161\u010dini. Ker ni pri\u010dako- jih bosta Romuna smo obiskali jamo, ki je za jezom hidroelektrarne val, da sem v jami, je bil njegov prvi odziv: \u00bbKdo prinesla iz bivaka na in ima najgloblji sifon. si?\u00ab Bil je presene\u010den, ker je poslu\u0161al bolgarski \u2013500 m, do jedilnice pogovor, kar naenkrat pa ga nekdo pozdravi v na \u2013240 m. Poleg naj Po prevo\u017eenih 4459 kilometrih smo se sre\u010dno sloven\u0161\u010dini. Slovenska naveza je nato od\u0161la na bi v jedilnici priklopili vrnili v doma\u010di kraj. povr\u0161je, mi pa dalje preopremljat. Po \u010dasovnici \u0161e dodatno slu\u0161alko naj bi z Aleksandrom pri\u0161la iz jame ob \u0161estih telefona oz. domofo- Udele\u017eenci odprave: Uro\u0161 Frlan, Damjan Inti- zve\u010der, a se je akcija zavlekla do devetih. na in do \u2013300 m na- har, Ana Mati\u010di\u010d, Marko Mati\u010di\u010d, Simon Hiti redili dva odmika. Ob Napo\u010dil je dan za po\u010ditek. Trije \u010dlani ekipe so sre\u010danju z Romuno- Simon Hiti, JD Rakek od\u0161li v dolino po dodatno hrano in lubenico, dva ma smo ugotovili, da pa sva od\u0161la do jame z vodo, kjer sva pomagala ljubita napor in da bosta eno transportko neo- pri no\u0161enju kanistrov od jame do tabora. prenov vlekla s seboj na povr\u0161je, drugo pa sta nam pustila v jedilnici. Tam smo se okrep\u010dali in lotili dela. Za vikend se je nekaj udele\u017eencev odlo\u010dilo za sprehod po okoli\u0161kih vrhovih. Ker nismo ve\u010d nameravali v jamo in je bilo obla\u010dno, smo se od- lo\u010dili, da to izkoristimo in odidemo v dolino. Pri kombiju smo se preoblekli, si pripravili ve\u010derjo in zaspali do naslednjega jutra. Na vse skupaj lahko re\u010dem, da imajo Grki svobodno diktaturo: \u010de si \u017eelel kaj po\u010deti, si po\u010del, \u010de ne, si pa lahko po\u010dival. Edino malo se morajo \u0161e navaditi upravljati s prora\u010dunom, ker tako dragih juh na odpravah \u0161e nismo jedli. Prav tako nismo \u0161e jedli tako kot kamen trdega kruha, oz. vsaj oni temu pravijo kruh. To je bila tudi ena izmed stvari, ki smo se je v dolini najbolj Po romunskem krasu in Romuniji Po uspe\u0161nem sodelovanju JD Carnium Kranj na mednarodnem raziskovalnem taboru v hercegovskem Tomislavgradu (2014) nas je Marijan Krajnik spodbudil z logi\u010dnim predlogom za jamarsko ekskurzijo v Romunijo. Med \u010dlani imamo namre\u010d tudi romunsko jamarko Magdo N\u0103p\u0103ru\u015f-Aljan\u010di\u010d in vezi z romunskimi jamarji. \u010ceprav je Romunija geografsko zelo blizu, pa tamkaj\u0161njega krasa ne poznamo dovolj. S kupaj z romunskimi prijatelji smo med 4. skupino: Anton Ah\u010din, Gregor in Magda Aljan- Romuniji, razmeroma blizu na\u0161ega jamarskega in 13. septembrom 2015 izvedli jamar- \u010di\u010d, Leopold Bala\u017ei\u010d, Sa\u0161o Fin\u017egar (na jamarski cilja. Kratka dva dneva kongresa sta res bila sko potovanje z raznovrstno jamarsko ekskurziji v Romuniji \u017ee leta 1984), Mateja in zgo\u0161\u010deno uvodno spoznavanje romunskih ja- marjev in jam (228 udele\u017eencev, 40 organizacij Marijan Krajnik, Tadej Kran\u010dan, Su-Foto: Mateja MazganRomunije, Slovenije, Poljske in Bolgarije). Eden zana Menart, Peter Najdenov, Janez od njihovih motorjev je Viorel Lascu, dolgoletni 52\u2009\u2009Ro\u015fia \u2009MAREC 2016 Praprotnik, Matja\u017e Rogelj, Andreja predsednik romunskih jamarjev, ki je veliko pri- in Bojan Stanek (JD Carnium Kranj), speval k sedanjemu visokemu nivoju jamarstva v pridru\u017eili pa so se Mateja Mazgan Romuniji in mednarodnemu sodelovanju, v eki- in Boris \u0160ajtegelj (K\u0160JK Speleos-Si- pi z Ioano Meleg, vodjo Komisije za varstvo jam ga Velenje) ter Rok Bu\u0161eli\u010d (DZRJ Evropske jamarske zveze, in Tudorjem Rusom, Kranj). V desetih dneh smo obiskali operativnim vodjem re\u0161evalne slu\u017ebe, pa navdu- 13 jam ter rudnika boksita in ka- \u0161eno promovira slovenski kras in \u010dlove\u0161ko ribico. mene soli. Preizkusili smo mnogo vidikov Romunije, dru\u017eili smo se z Poleg ob\u010dnega zbora romunske jamarske romunskimi jamarji in jamami, bili zveze je bila prireditev odli\u010dna prilo\u017enost za te- v stik z romunsko krajino, ljudmi matska sre\u010danja (kataster, jamarska tehnika, re- in etnografijo, dve skupinici pa sta \u0161evanje, mednarodne odprave). Romunski kras obiskali \u0161e nekaj bolj oddaljenih na- smo lahko spoznali skozi zanimiva predavanja ravnih in kulturnih znamenitosti te o nedavnih odkritjih, potekala so razli\u010dna tek- \u010dudovite dr\u017eave. movanja iz vrvne tehnike in izbori najbolj\u0161ih pri- spevkov v preteklem letu (jamarska fotografija in Pot smo za\u010deli na 43. kongresu video, predavanja, najbolj\u0161i jamski na\u010drt, najve\u010dji speleologov Romunije, ki so ga le- raziskovalni dose\u017eek itd.). tos organizirali v Moneasi v zahodni","IZ TUJIH JAM Jamarska dru\u0161tva, med njimi tudi Carnium, Romunski kras in jamarstvo so pripravila stojnice in predstavila svoje delo s plakati, fotografijami in na\u010drti jam. Med na\u0161imi \u2022 povr\u0161ina kra\u0161kih obmo\u010dij: 4500 km2 je Bojan Stanek predaval o potaplja\u0161ki akciji v (Romunija: 238.391 km2) Renejevem breznu 2014, Magda Aljan\u010di\u010d pa o \u010dlove\u0161ki ribici in 55-letnici Jamskega laboratorija \u2022 registriranih ve\u010d kot 12.000 jam Tular. \u010ceprav so \u010dlani na\u0161e ekskurzije ve\u010derno \u2022 najgloblja: jamski sistem V\u0103r\u0103\u0219oaia; dru\u017eenje zapu\u0161\u010dali med zadnjimi, so opazno sodelovali tudi \u010dez dan, prejeli smo tri nagrade. dol\u017eina: 19.250 m, globina: 653 m Bojan Stanek je (pri\u010dakovano) zmagal pri vzpe- \u2022 najdalj\u0161a: jama V\u00e2ntului; njanju po vrvi na 50 metrov, drugi pa je bil na te\u017eavnem poligonu. Magda Aljan\u010di\u010d je prejela dol\u017eina: 42.165 m, globina: 170 m nagrado za najbolj\u0161e predavanje. Na koncu je \u2022 132 zavarovanih in 15 turisti\u010dnih jam Carnium romunskim gostiteljem podaril poseb- \u2022 letna sre\u010danja: Nacionalni jamarski no jamarsko darilo \u2013 tablo z 49 vozli, ki jo je za to prilo\u017enost izdelal Leopold Bala\u017ei\u010d. kongres in Nacionalna jamarska \u0161ola \u2022 Jamarska federacija Romunije izdaja Ob stotih kilometrih poti iz Monease smo si lahko ogledali dve pomembni turisti\u010dni jami\u00a0\u2013 le- revijo Speomond denico Sc\u0103ri\u015foara, jamo z najve\u010djo koli\u010dino ledu \u2022 iz romun\u0161\u010dine: jama = pe\u015ftera [izgovori: pe\u0161tera] v Evropi, zavarovano od leta 1933, in jamo Ur\u015fi- lor, ki je najbolj znana in prva tudi sodobno ure- Kratek zgodovinski pregled speleologije v Romuniji jena. Ta izjemno zakapana jama je ime Medvedja jama dobila po dragocenih ostankih jamskega 1767: prva speleolo\u0161ka razprava (J. Fridvaldszky, opis \u0161estih jam v Transilvaniji) medveda. 1792: izmerjena prva jama na obmo\u010dju Romunije (jama Veterani ob Donavi, Djerdap\/Cazane) 1858\u20131862: odprave dunajske akademije znanosti po romunskih jamah Za izhodi\u0161\u010de na\u0161ega jamarstva smo izbrali 1920: ustanovljen speleolo\u0161ki in\u0161titut v Cluju, prvi na svetu (prof. E. Racovi\u0163a) vas Ro\u015fia, na\u0161 jamarski dom pa je postala stara 1966: prvi kataster romunskih jam (Romunska kra\u0161ka karta) in zelo lepa tradicionalna hi\u0161a, ki jo je v skladu 1966: ustanovljeno prvo izklju\u010dno jamarsko dru\u0161tvo z lokalno arhitekturo obnovil Viorel Lascu, eden 1975: prva jamarska re\u0161evalna enota od na\u0161ih romunskih gostiteljev. Po jamah sta nas 1977: organizirana prva letna jamarska \u0161ola (vrvna tehnika, speleologija, merjenje jam, varstvo jam) vodila Tudor Rus in Dezideriu Szabo, dva zelo iz- 1980: odkrita najdalj\u0161a jama v solnih sedimentih na svetu (Jama 6S, M\u00e2nz\u0103le\u015fti, 3234 m) ku\u0161ena jamarja. Ro\u015fia (izgovori Ro\u0161ija) pomeni 1986: odkrita jama Movile (5 milijonov let izoliran, od ostalega planeta lo\u010den jamski ekosistem) Rde\u010da in je ime dobila po jerovici\/terra rossa. Vas 1994: ustanovljena sedanja krovna organizacija, Jamarska federacija Romunije le\u017ei v znanem kra\u0161kem pogorju Apuseni, na z ob\u0161irnim gozdom porasli planoti. Pogorje so pre- (danes 42 dru\u0161tev, 1779 jamarjev) cej zaznamovali nekdaj \u0161tevilni rudniki boksita, 2001: ustanovljena Jamarska re\u0161evalna slu\u017eba Romunije (CORSA) prve jame pa je tod dokumentiral \u017ee slavni Adolf Schmidl leta 1858. Danes je raziskanih ve\u010d kot Foto: Gregor Aljan\u010di\u010d 1500 jam, ki so izjemno bogato okra\u0161ene, siga Foto: Bojan Stanek pa je ve\u010dinoma skoraj brez barve, \u010deprav povr\u0161- je prekriva rde\u010da ilovica. Prevladujejo do deset Vhod v Cet\u0103\u021bile Ponorului Cet\u0103\u021bile Ponorului kilometrov dolge vodne jame z manj\u0161imi potoki. \u010ceprav jamo raziskujejo \u017ee od leta 1886, so na\u0161i turisti\u010dni jami, ki sta ob kvalitetnem promocij- gostitelji pred kratkim splezali okrog sto metrov skem gradivu v nekaj letih postali med najbolj \u0160tevilne ponore in kra\u0161ke izvire so doma\u010di proti stropu in razkrili zgornje eta\u017ee tega ogro- obiskanimi v Romuniji. jamski potaplja\u010di \u017ee povezali (mimogrede, ko- mnega meandra. nec 80. sta se v Romuniji potapljala tudi Marko Na robu Ro\u015fie le\u017ei Pe\u015ftera cu Cristale din Kra\u0161ovec in Ciril Mlinar Cic). V romunskih jamah Drugi dan na Padi\u015fu smo si ogledali divjo mina Farcu (Kristalna jama v rudniku Farcu): v so izjemni arheolo\u0161ki ostanki; par minut hoda od kra\u0161ko sotesko Galbenei (Rumena), ki priteka opu\u0161\u010denem rudniku boksita se je odprla jama, na\u0161ega jamarskega doma le\u017ei jama, kjer se je iz sifonov Cet\u0103\u021bile Ponorului. Presenetljivo je so- bogato okra\u0161ena z velikimi kalcitnimi kristali, ki ohranila stotina stopinj ledenodobnih ljudi, pred teskanje prek devetih slapov, ki se za\u010denja tik po razrastu spominjajo na aragonit. Posebej veli- kratkim pa je Tudor Rus za preplavanim sifonom pod izvirom. Spodnji del vodi skozi jamo, ki se z ko truda in znanja so vlo\u017eili v sodobno turisti\u010dno v jami Coliboaia na\u0161el ene od najstarej\u0161ih jam- zaklju\u010dnim slapom spet odpre v sotesko. ureditev jame Meziad (dolgo 6292 m, na ogled je skih slikarij na svetu (obris nosoroga, jamskega prvi kilometer). Med drugim so pred uni\u010denjem medveda, konja). Obisk Ro\u015fie smo izkoristili za sre\u010danje z \u017eu- re\u0161ili staro leseno kme\u010dko hi\u0161o in jo z vrvno \u017ei\u010d- panom, Florinom Bonco; ob\u010dinski hodnik krasijo nico po delih prestavili pred jamski vhod. Do po- Na \u0161ir\u0161em podro\u010dju Ro\u015fie smo obiskali na- jamarske fotografije. \u017dupan Bonca je skupaj s tankosti obnovljena hi\u0161ka je avtenti\u010dni etnolo\u0161ki slednje jame: Pe\u015ftera H\u00e2rtopul Bonchii (ponor; \u0161tevilnimi jamarji zaslu\u017een za varstvo in urejanje eksponat, ki kra\u0161ko naravo povezuje s \u010dudovito dolg 6686 m in globok 163 m), Pe\u015ftera Ciur turisti\u010dnih jam v ob\u010dini Ro\u015fia. Jamarji (Viorel La- kulturno dedi\u0161\u010dino zahodne Romunije. Ponor (ponor, obiskali smo glavni tok; dolg scu, Tudor Rus s kolegi) so s podporo evropskih je 20.150 m in globok 228 m), Pe\u015ftera Vantu- sredstev in v partnerstvu z ob\u010dino uredili dve \u2009 \u2009\u200953Magda in Gregor Aljan\u010di\u010d, JD Carnium Kranj lui (najdalj\u0161a jama v Romuniji; obiskali smo le MAREC 2016 vhodni del; dolga je 42.165 m in globoka 170\u00a0m), Pe\u015ftera Ungurului (dolga je 554 m, globoka 40\u00a0 m), Pe\u015ftera Batranului (dolga je 1633 m, globoka 78 m), izvir Izbandi\u015f (sifon, dolg 241 m, globok 40 m; zaledje: 18 km2). Dva dneva smo namenili spoznavanju kra\u0161ke planote Padi\u015f (izgovori Padi\u0161), ki je reprezenta- tivni del romunskega krasa. Planota je podobna Jelovici, a precej bolj obiskana. Ima nekaj velikih planinskih ko\u010d in kamp, od koder vodijo ozna- \u010dene gozdne poti, na Padi\u015fu pa je tudi bivak z de\u017eurno ekipo jamarske in gorske re\u0161evalne slu\u017ebe. Najmogo\u010dnej\u0161e so tri udornice, ki jih med seboj povezuje ve\u010d kot sto metrov globok po- norni kanjon, Cet\u0103\u021bile Ponorului, slikovita me- \u0161anica Rakovega \u0160kocjana in \u0160kocjanskih jam. Posebej razburljivo je bilo soteskanje po sko- raj kilometrskem ponoru proti prvemu sifonu.","DOKUMENTIRANJE Lidar (slika 3b) odli\u010dno prika\u017ee obe brezni, le vmesni naravni most je malo ni\u017eji kot v resnici. Iz teh Uporaba podatkov laserskega skeniranja za jamarstvo podatkov lahko lego jame brez te\u017eav in povsem zanesljivo dolo\u010dimo na meter natan\u010dno \u2013 to velja T opografsko karto s plastnicami doje- Glavna pomanjkljivost v gozdu je seveda v tako za koordinate kot za nadmorsko vi\u0161ino. V mamo kot samoumevno, bodisi v papir- tem, da na letalskem posnetku vidimo kro\u0161nje pomo\u010d so nam \u0161e vse ostale reliefne oblike, tudi ni obliki ali kot sloj v aplikaciji. Kako pa dreves in ne tal. Relief pod drevesi lahko zgolj najmanj\u0161e vrta\u010de, dobro pa so vidne tudi vlake. plastnice sploh \u00bbnaredijo\u00ab? Letalo (ali helikopter, ocenimo, in sicer \u00bbpovr\u0161ju\u00ab kro\u0161enj od\u0161tejemo satelit) leti na dolo\u010deni vi\u0161ini in slika povr\u0161je. povpre\u010dno vi\u0161ino dreves. Zato so tudi na najbolj- In zakaj ravno Dvojno brezno pri pohojenem \u0161ih topografskih kartah v gozdu izrisane le ve\u010dje mahu? Jamo sem registriral pred 15 leti, in ker Par dveh sosednjih letalskih posnetkov po vrta\u010de, manj\u0161e pa ne. S standardno tehnologijo gre za nepomembno jamo v odro\u010dnem tere- preprosti analogiji lahko smatramo kot pogled bi torej iz terena, ki ga prikazuje slika 1a (gre se- nu, smo si pa\u010d rekli, da taki jami lahko damo z dvema o\u010desoma, iz \u010desar lahko dolo\u010dimo veda za obi\u010dajno fotografijo), izlu\u0161\u010dili zgolj raven tudi malo bolj \u0161aljivo ime. Jamo smo ponovno razdaljo. Na tem principu geodeti \u017ee desetletja greben, ki se nato strmo spusti. poiskali spomladi 2015, pa\u010d rutinsko preverja- od\u010ditavajo nadmorske vi\u0161ine (postopku se re\u010de nje lege z GPS. Toda prav takrat so bili javno stereorestitucija), kjer delavec na stereofotogra- Od laserskih to\u010dk do karte objavljeni prvi lidarski podatki. 20. junija 2015 metri\u010dnem aparatu klika potek plastnice po te- sem tako (vsaj po mojem v\u00e9denju) oddal prvi renu. S teodolitsko metodo, ki ima centimetrsko Lasersko skeniranje povr\u0161ja je nova tehnika, zapisnik v Kataster jam, kjer je bila lega neke natan\u010dnost, so dolo\u010dene le posamezne to\u010dke kjer namesto obi\u010dajnih fotografskih posnetkov jame dolo\u010dena z lidarjem. Kaj je nauk te zgodbe? (geodetska mre\u017ea). Ustrezno obdelane posnet- uporabljamo laser. Uveljavljena kratica je lidar Preden naslednji\u010d da\u0161 novi jami trapasto ime, \u0161e ke, natan\u010dneje re\u010deno pretvorjene v ortogonal- (light detection and ranging). Laser na letalu odda enkrat razmisli. \u010cez 15 let je lahko ravno ta jama no projekcijo in georeferencirane, poznamo pod kratek pulz, ki se odbije od tal, tega pa zazna nekaj posebnega, da zaide celo v medije in te imenom ortofoto (v uporabi je kratica DOF \u2013 di- sprejemnik na letalu. V osnovi gre za isti princip postane malo sram. gitalni ortofoto). kot laserski merilnik hitrosti (dejansko dvakratno merjenje razdalje), s katerimi voznike lovi policija. Miha \u010cekada, JK \u017delezni\u010dar a Da en let pokrije \u010dim ve\u010dje obmo\u010dje, laser oscilira levo-desno in tako posname \u0161ir\u0161i pas. Rezultat Slika 2. Detajlna a b lidarskega snemanja je torej mno\u017eica to\u010dk od- karta obmo\u010dja bojev laserskega \u017earka. Imenujemo ga oblak to\u010dk.Foto: Miha \u010cekadas slike 1: c Tipi\u010dna gostota snemanja v Sloveniji je 5 to\u010dk\/m2, Foto: Miha \u010cekadaa) izdelana kar je sicer primerljivo z velikostjo slikovnega iz lidarskih d elementa bolj\u0161ih letalskih posnetkov. Pa\u010d pa podatkov, Slika 1. Detajl gorskega grebena, prikazan ima vsaka to\u010dka dolo\u010dene vse tri koordinate (na b) TTN-5 z na \u0161tiri na\u010dine: a) fotografija (obi\u010dajen 30\u00a0cm natan\u010dno!), kar prispeva k naravnost feno- ozna\u010denim posnetek iz roke), b) preko fotografije menalni resoluciji tako izdelanih kart. obmo\u010djem polo\u017een oblak to\u010dk, c) oblak to\u010dk, d) iz to\u010dk detajlne karte Na sliki 1b je oblak to\u010dk poklopljen s prej- 54\u2009\u2009 \u2009generiran teren. \u0161njo fotografijo gorskega grebena (ujemanje ni b MAREC 2016 najbolj\u0161e, saj gre za povsem ro\u010dno poravnavo). To\u010dke so razli\u010dnih barv, saj so jim s predhodno a ra\u010dunalni\u0161ko obdelavo dolo\u010dili razred, temu b re\u010demo klasificiranje. Vijoli\u010dasto so tla, zeleno vegetacija (lo\u010deno nizka, srednja in visoka) ter Slika 3. Dvojno brezno pri pohojenem rde\u010de stavbe. Kot vidimo, se je le del to\u010dk odbil mahu: a) fotografija vhoda, b) lidarska karta od dreves, precej jih ustreza odbojem s tal in to neposredne okolice (na desnem robu je je bistvena prednost lidarja v gozdnatem terenu. obris \u010dloveka v enakem merilu). Zdaj lahko pozabimo na fotografijo, osnova za nadaljnje delo je oblak to\u010dk (slika 1c). V ustreznem ra\u010dunalni\u0161kem programu (glej naslednji prispevek) izberemo le razred to\u010dk \u00bbtla\u00ab in jih nari\u0161emo v \u017eeleni perspektivi, meri- lu, barvah itd. Na sliki 1d je isti motiv prikazan s strani, kar je zelo dober pribli\u017eek terena, kot ga vidimo s prve fotografije. Za resno delo pa je najbolje izdelati karto s plastnicami, to prikazuje slika 2a. Na prvi pogled precej obi\u010dajna karta, toda pomembna razlika je v merilu: koordinate so izpisane v korakih po pet metrov, ekvidistanca plastnic pa je le en meter! Primerjajmo to s klasi\u010dno karto TTN-5, kjer je obseg karte s slike 2a ozna\u010den z majhnim rde- \u010dim pravokotnikom Primer jame Z lidarjem se prav neverjetno plasti\u010dno vidi jame z velikimi vhodi, npr. Ka\u010dna jama, Zel\u0161ke jame. Na naslednjem primeru pa bi rad poka- zal, kako uporabno orodje je lidar tudi za vsako- dnevno jamarsko delo, kjer se tipi\u010dno sre\u010dujemo z manj\u0161imi brezni. Za primer vzemimo Dvojno brezno pri pohojenem mahu (kat. \u0161t. 7758) za- hodno od Predjame, fotografija vhoda je na sliki 3a. Gre za dve vzporedni brezni v precej zara\u0161\u010de- nem gozdu. Ustrezno pripravljena lidarska karta","DOKUMENTIRANJE Orodja za pogled in Klikni na izbra- obdelavo lidarskih ni teren in odpre se podatkov okno z ve\u010d mo\u017enostmi shranjevanja podatkov. Uporaba spletnega Dejansko ti ponudi vse pregledovalnika datoteke, ki so na voljo za doti\u010dni kvadratni ki- V spletni iskalnik vtipka\u0161 \u00bbarso lidar\u00ab in prvi lometer. \u010ce \u017eeli\u0161 shra- zadetek je \u00bbLidar\u00ab. Klikni nanj in odpre se portal, niti podatkovno podla- po obliki zelo podoben Atlasu okolja (slika 1; s go za digitalni model \u010drkami na modri podlagi sem ozna\u010dil pomemb- reliefa (resolucije ene- ne ikone). Za grobo iskanje je priporo\u010dljiva izbira ga metra), izberi \u00bbPre- pogleda s pregledno karto; tako kot na Atlasu nos podatkov DMR okolja podlago izbira\u0161 z menijem \u00bbPodlage\u00ab (D48GK)\u00ab in odpre se (ikona A). Ko se dovolj pribli\u017ea\u0161, pa odkljukaj na pogovorno okno za desni \u00bbLidar sen\u010denje\u00ab (ikona E). Na sliki 2 je pri- shranjevanje datoteke, Slika 1. Za\u010detna stran spletnega pregledovalnika za lidar mer Gradi\u0161nice (kat. \u0161t. 86), kjer je vhodno bre- npr. GK1_441_83.asc. zno dobro vidno, poleg pa \u0161e mno\u017eica gozdnih Gre za obi\u010dajno tekstovno datoteko, kjer vsaka Alternativna varianta za razpakiranje datotek vlak. Nastavitve pogleda so fiksne, spreminjamo vrstica vsebuje koordinate ene to\u010dke x, y in z, zlas je aplikacija LASliberator, povezavo za nje- lahko edino pove\u010davo. tako da za uporabo ne potrebuje\u0161 nobene do- govo in\u0161talacijo najdemo v prvem zadetku, \u010de v datne konverzije. Iz imena datoteke izlu\u0161\u010dimo, da spletni iskalnik vtipkamo to ime. Vendar tudi pri Preden pridemo do koordinat, pa pomembno gre v tem primeru za kvadrant z levim spodnjim tej aplikaciji nekateri uporabniki omenjajo te\u017ea- opozorilo. V Sloveniji sta v rabi dve geodetski pro- vogalom na koordinatah 441.000 \/ 83.000. Na ve pri zagonu. jekciji: stara Gauss-Kr\u00fcgerjeva (poznana po kra- tem kvadrantu se namre\u010d nahaja Gradi\u0161nica, ki tici D48-GK) in nova transverzalna Mercatorjeva jo v tem \u010dlanku podrobneje prikazujemo. (kratica D96-TM). V Katastru jam \u0161e vedno upo- \u010ce pa bi rad izvorni oblak to\u010dk, izberi \u00bbPrenos Namestitev Fugroviewerja rabljamo izklju\u010dno staro projekcijo, ki je tiskana na TTN, TK-25 in starej\u0161ih TK-50. \u010ce isto to\u010dko podatkov GKOT (D48GK)\u00ab in odpre se identi\u010d- V spletni iskalnik vtipka\u0161 \u00bbFugroviewer\u00ab in zapi\u0161emo v obeh projekcijah, je razlika med obe- no pogovorno okno, le da je ustrezno ime da- prvi zadetek je stran www.fugroviewer.com. Na ma zapisoma koordinat okoli pol kilometra. Zato toteke tipa GK_441_83.zlas. Format zlas je vrsta meniju izbere\u0161 \u00bbDownload\u00ab in odpre se ti stran, nujno preveri, da vedno uporablja\u0161 GK! kompresije, zato jo bo\u0161 moral pred uporabo \u0161e kamor mora\u0161 vtipkati nekaj osnovnih podatkov razpakirati. o sebi, vklju\u010dno z elektronskim naslovom. Na ta Za od\u010ditavanje koordinat klikni na prvo iko- naslov dobi\u0161 avtomatski odgovor s povezavo za no z leve \u00bbIzmeri povr\u0161ino ali razdaljo\u00ab (ikona B), namestitveno datoteko. Program je sicer brez- odpre se majhno okno, kjer nato klikni na ikono In\u0161talacija LAS Optimizerja in pla\u010den, \u017eal pa s koncem leta preneha delovati in \u00bbXY\u00ab. Na tem oknu se odpreta koordinati GKY njegova uporaba si mora\u0161 ponovno nalo\u017eiti novo verzijo, ki je prav in GKX, ki izpisujeta trenutno lego mi\u0161ke. Za od\u010ditavanje nadmorske vi\u0161ine pa klikni na \u010de- V spletni iskalnik vtipka\u0161 \u00bbarso lidar\u00ab in drugi tako brezpla\u010dna. trto ikono originalnega menija \u00bbTo\u010dkovni presek zadetek je \u00bbLIDAR | eVode\u00ab. Klikni nanj, nato pa vseh pri\u017eganih slojev\u00ab (ikona C). Klikni na \u017eele- na koncu uvodnega teksta klikni na povezavo no to\u010dko na reliefu in preko nje se izri\u0161e rde\u010d \u00bbPodrobnej\u0161a navodila\u00ab. Tam je dalj\u0161e pojasni- Uporaba Fugroviewerja kro\u017eec, na desni pa naredi nov izpis: na vrhu ponovno koordinate, na dnu pa \u0161e nadmorska lo, peti odstavek se kon\u010da z tekstom \u00bbsi lahko V Jamarju ni ravno navada, da pi\u0161emo navo- vi\u0161ina. Pozor, pravilne koordinate so GKY \/ GKX brezpla\u010dno prenesete na tem naslovu\u00ab. Klikni na dila za posamezne programe. Pa\u010d pa bi rad na in ne ETRS89X \/ ETRS89Y! Kdo ve zakaj, ampak to povezavo in odpre se stran z naslovom \u00bbLAS tem mestu podal nekaj osnovnih smernic, kako nadmorska vi\u0161ina je podana na neverjetnih 12 Optimizer\u00ab. na relativno enostaven na\u010din izlu\u0161\u010diti podatke decimalk natan\u010dno, to so pikometri. (V vednost Klikni na \u00bbOPEN\u00ab, izberi \u00bbDownload\u00ab in od- o jami iz datoteke las. V oporo naj bo za\u010detna za programerje portala: premer atoma vodika je pre se pogovorno okno za shranjevanje dato- stran po zagonu (slika 4), na tej sliki je \u017ee pri- 100 pikometrov.) teke zip. Razpakiraj jo, za delo uporabljaj apli- kazana odprta prva datoteka. Podobno kot na kacijo EzLAS.exe ali EzLAS_32.exe, odvisno od sliki 1 sem s \u010drkami na modri podlagi ozna\u010dil Shranjevanje datotek asc operacijskega sistema, ki ga uporablja\u0161. Pozor: pomembne ikone. in\u00a0zlas nekateri uporabniki poro\u010dajo, da jim ne deluje Najprej odpremo \u017eeleno datoteko las (sli- nobena od teh aplikacij. Na tem mestu te\u017eko po- ka\u00a04, ikona F), v na\u0161em primeru GK_441_83.las. V spletnem pregledovalniku za lidar (slika magam, v pomo\u010d utegnejo biti kaki forumi. Na sliki 4 je torej prikazan kvadrant v obsegu 1) poi\u0161\u010di \u017eeleno obmo\u010dje, nato na desni odklju- Za\u017eeni aplikacijo, zgoraj odkljukaj \u00bbDecom- 441.000\u2013442.000 in 83.000\u201384.000, barve po- kaj ikono D: \u00bbLidar podatki po listih v projekciji press\u00ab, nato izberi \u017eeleno datoteko zlas in klikni menijo okvirno nadmorsko vi\u0161ino. Pomemben je D48GK (1km2)\u00ab. Ponovno poudarjam: uporabi \u00bbStart\u00ab. V nekaj trenutkih je pretvorba kon\u010dana podatek o trenutni legi mi\u0161ke (na dnu zaslona, projekcijo D48GK in ne D96TM! in na voljo ima\u0161 ustrezno datoteko las (v prej- ikona P). \u0161njem primeru bi bila to GK_441_83.las), ki je na S standardnima ikonama ro\u010dica (ikona K) in Slika 2. Pogled na Gradi\u0161nico z okolico na voljo za uporabo. Datoteko las lahko odpre\u0161 z vr- lupa (ikona L) se premikamo po zaslonu in pri- spletnem pregledovalniku sto specializiranih GIS-aplikacij, v tem prispevku bli\u017eamo na \u017eeleno obmo\u010dje. Vizualno je te\u017eko kr- pa opisujemo brezpla\u010dno aplikacijo Fugroviewer, mariti po oblaku to\u010dk, zato si pomagajmo s koor- ki je na slovenski GIS-sceni precej v uporabi. dinatami (ikona P), ki jih poznamo bodisi iz baze Dober pregled drugih brezpla\u010dnih aplikacij je na Katastra ali pa smo jih shranili v svoj GPS med www.geonext.nl\/wp-content\/uploads\/2014\/05\/ terenskim delom. Ko se dovolj pribli\u017eamo, je smi- Point-Cloud-Viewers.pdf. selno izbrati tudi 3D-pogled (ikona O), kjer se nam odpre novo okno desno od obstoje\u010de karte. Barva kot nadmorska vi\u0161ina je pri veliki pove\u010davi precej enakomerna in zato neuporabna; name- sto tega izberemo barvo glede na klasifikacijo (ikona I). Na sliki 3 je primer tak\u0161nega perspek- tivnega pogleda okolice Gradi\u0161nice. V ro\u017enati so prikazana tla, v zeleni pa vegetacija, kjer dovolj dobro razlo\u010dimo posamezna drevesa. V sredini se navzdol odpira brezno (sicer je v zeleni barvi, torej napa\u010dno klasificirano kot vegetacija). Po- gled poljubno obra\u010damo z mi\u0161ko. \u0160e nekaj korakov je priporo\u010dljivo naredi- Slika 3. 3D-pogled na okolico Gradi\u0161nice po ti, predvsem, \u010de \u017eelimo tako dobljeno sliko kje le nekaj klikih na Fugroviewerju; stranica meri pribli\u017eno 150 m. \u2009 \u2009\u200955objaviti, npr. v zapisniku jame. Najprej izberemo MAREC 2016","DOKUMENTIRANJE Slika 4. Za\u010detna stran aplikacije Fugroviewer Slika 5. Prerez vhodnega brezna Slika 6. Tloris vhodnega brezna belo ozadje (Settings | Background color) in po- Gradi\u0161nice v smeri jug\u2013sever. Gradi\u0161nice z neposredno okolico. ve\u010damo velikost pik (Settings | Point display size, Vi\u0161insko merilo je dodano Merilo je dodano posebej. priporo\u010dljiva velikost 3). Osve\u017eevanje teh nasta- posebej. vitev v 3D-pogledu malce nagaja. sproti premikamo pas pre\u010dnega prereza v pra- to\u010dka \u0161e ni brezno! Pri interpretaciji tak\u0161nih to\u010dk Zelo koristen je izris pre\u010dnega prereza preko vokotni smeri. \u010ce nas zanimajo koordinate po- je treba biti previden. Ko izbiramo klasifikacijske terena; to omogo\u010da ikona N. Izbor poteka v teh samezne to\u010dke, izberemo ikono M in kliknemo razrede, se zgledujmo po tem, kaj vidimo na korakih: na izbrano to\u010dko. Odpre se nam okno, kjer se prerezu (slika 5). Soliden tloris Gradi\u0161nice je pri- izpi\u0161ejo koordinate, nadmorska vi\u0161ina in klasi- kazan na sliki 6. Ekvidistanco med plastnicami \u2022\t postavimo se na za\u010detek \u017eelenega profila, fikacijski razred. Z ikono J pa lahko dolo\u010dimo, lahko dolo\u010di\u0161 sam, na predstavljeni sliki sta med npr. ju\u017eno od brezna, in kliknemo, kateri klasifikacijski razredi naj bodo prikazani rde\u010dimi plastnicami 2 m, med belimi (vodilnimi) na karti. pa je 10 m. \u2022\t postavimo se na konec profila (najve\u010dkrat kar na nasprotni strani brezna) in kliknemo, Pa nari\u0161imo \u0161e tloris. To naredimo s klikom na Naj bo to dovolj navodil. Vsak uporabnik naj ikoni G in H. Izbrati moramo \u0161e, iz katerega kla- se malo poigra \u0161e z ostalimi ikonami in nasta- \u2022\t mi\u0161ko potegnemo v pravokotni smeri, da sifikacijskega razreda naj program nari\u0161e karto. vitvami. S\u010dasoma si bo vsak nekako izoblikoval dolo\u010dimo \u0161irino pasu pre\u010dnega prereza, in Na\u010deloma zadostuje izbira to\u010dke \u00bb2 - Ground\u00ab, svoj stil prikaza. V splo\u0161nem pa lahko re\u010demo, da kliknemo. torej gola tla, vendar je pri o\u017ejih breznih skoraj Fugroviewer omogo\u010da za tako reko\u010d vsako jamo Odpre se nam novo okno s prerezom \u2013 to je nujno treba vklju\u010diti \u0161e razred \u00bb7 - Low Point izris karte neposredne okolice, iz katere dolo\u010di- (Noise)\u00ab. Naj nas ne zavede naziv noise (\u0161um)\u00a0\u2013 mo koordinate prakti\u010dno na en meter natan\u010dno. tako reko\u010d \u017ee na\u010drt vhodnega brezna! Spet na globoko izstopajo\u010da to\u010dka resda ponavadi na- Pri ve\u010djih breznih pa lahko izdelamo soliden pre- primeru Gradi\u0161nice je tak\u0161en prerez prikazan na kazuje na napako (\u0161um), za jamarje pa je to na- rez in morda \u0161e kak pou\u010den perspektivni pogled. sliki 5. Z vrtenjem kole\u0161\u010dka na mi\u0161ki pa lahko mig za brezno. Pozor: vsaka navzdol izstopajo\u010da Miha \u010cekada, JK \u017delezni\u010dar Izbor jam na novih gamsovi glavici), odmevnosti v medijih (Mala planinskih kartah Savica), vklju\u010denosti v lokalno turisti\u010dno ponud- bo (Govic) ipd. Ve\u010d poudarka je na jamah blizu Na topografskih kartah so jame zelo neenotno predstavljene. \u010ce markiranih poti, saj lahko nudijo zavetje ob ne- vzamemo standardno TK-25, je na nekaterih listih deset in ve\u010d vihti (Jama ob poti na Komno); po drugi strani pa jam brez jasnega kriterija izbire, na sosednjem listu pa ni\u010d. so lahko tudi v zelo odro\u010dnem svetu kako druga- \u010de pomembne jame (Sistem Migovec). P laninske karte seveda Tako je s Planinske zveze Sloveni- kot posebnost ponujajo je pri\u0161lo do mene vpra\u0161anje, ali lahko Skupaj je bilo tako za obmo\u010dje Bohinja izbra- vsebine, kot so markira- za novo serijo planinskih kart pripra- nih enajst jam. Pred oddajo podatkov sem te- ne poti, turnosmu\u010darske smeri, vimo izbor primernih jam. Prva karta meljito preveril njihovo lego in jo v posameznih ko\u010de in bivaki, osnovno karto- pokriva obmo\u010dje Bohinja. Z uredni- primerih tudi popravil. Vse ostale jame, tiskane grafsko podlago pa povzemajo kom kartografije na PZS Andrejem na starih kartah, so bile \u010drtane z zemljevida. iz drugih virov. Stritarjem sva dodelala okvirne krite- Jame so na planinskih kartah rije za izbor. Enostavna ideja bi bila, Karta Bohinj v merilu 1 : 25.000 je bila na- ponavadi skromno zastopane, v da preprosto vklju\u010dimo vse jame nad tisnjena decembra 2015 in je \u017ee v prodaji. Za glavnem gre za (pol)turisti\u010d- dolo\u010deno dol\u017eino oz. globino, toda na jamarstvo je pomembno, da je pripravljen pre- ne jame, naravovarstveno ali ta na\u010din bi dobili na nekem obmo\u010dju mi\u0161ljen izbor jam, ki je vezan na Kataster jam, kako druga\u010de pomembne. Tu veliko jam, za planince najbr\u017e precej kar je napisano tudi v kolofonu. S tem delo ni in tam najdemo simbol za jamo, nezanimivih, medtem ko bi mnoge kon\u010dano, v pripravi sta \u017ee karti Triglav in Stol, na ki ustreza kaki povsem nepo- kraj\u0161e, a pomembnej\u0161e izpustili. vsaki bo narisanih po \u0161est jam. Obenem pa je membni jami, pa nih\u010de ne ve, po treba to sodelovanje nadaljevati tudi v prihajajo- kaki logiki se je zna\u0161la tam; mor- Kriterij izbora sva torej postavila \u010dih redakcijah istih kart z upo\u0161tevanjem kasnej- da niti ni registrirana. Neredko druga\u010de: naj bodo natisnjene vse ti- \u0161ih popravkov leg. imata dve karti istega obmo\u010dja, ste jame, ki so za povpre\u010dnega upo- a razli\u010dnih zalo\u017eb dolo\u010deno jamo Naslovnica karte rabnika karte zanimive. Prvenstveno Miha \u010cekada, JK \u017delezni\u010dar 56\u2009\u2009 \u2009narisano na razli\u010dnih mestih. Bohinja gre za jame, ki izstopajo zaradi zgo- Izsek iz karte z dvema vrisanima jamama dovine raziskovanj (npr. Brezno pri MAREC 2016","DOKUMENTIRANJE Merjenje jam brez Foto: Matej Blatnik svin\u010dnika in papirja Pred leti nepredstavljivo, danes del jamarskega vsakdana. O b prebiranju poro\u010dil raziskovalnih akcij dvignila najmanj za 30 %. To se po- razli\u010dnih dru\u0161tev sem opazil, da merjenje zna predvsem v dalj\u0161ih jamah, kjer je jam, tudi tistih najglobljih, v veliki meri \u0161e merjenje 100 metrov dolgega, ozkega, vedno bazira na analogni tehniki. Tudi krovna or- zavitega meandra na roke v\u010dasih vzelo ganizacija, ki bi morala spremljati razvoj jamar- tudi ves raziskovalni dan, s pomo\u010djo ske merilne tehnologije v tujini in jo posku\u0161ati opisane metode pa pribli\u017eno dve uri. Avtor \u010dlanka pri skiciranju rovov v Renejevem breznu \u010dim bolje implementirati v na\u0161 prostor, je na tem podro\u010dju popolnoma neaktivna. Jamomerska Seveda pa je \u010das merjenja \u0161e vedno v najve\u010dji nadgradnjo dobili direktno funkcijo uvoza dato- tehnologija in z njo povezano znanje tako pri- meri odvisen od hitrosti skiciranja na\u010drta. Ski- tek PocketTopo. Pozor, starej\u0161e verzije Speleoli- hajata v na\u0161e kraje le v obliki majhnih odmerkov co tlorisa in profila, ki se v jami ri\u0161e v aplikaciji tov tega ne omogo\u010dajo! entuziazma posameznikov. S tem \u010dlankom \u017eelim PocketTopo, je mo\u017eno izvoziti v obliki datoteke, A kljub razvoju tehnologije je treba za kva- slovenski jamarski srenji na kratko predstaviti primerne za programe za tehni\u010dno risanje, kot litetno in hitro merjenje jame \u0161e vedno imeti v osnovne informacije o digitalni revoluciji na po- so Inkscape (brezpla\u010dni program), CorelDraw, merilni ekipi tri jamarje: prvega, ki dolo\u010da in ka\u017ee dro\u010dju merjenja jam. AutoCad. Pri izvozu je mo\u017eno dolo\u010diti poljubno to\u010dke, drugega, ki opravlja meritve z Distom X, in merilo in razli\u010dne vrste podatkov (imena to\u010dk, tretjega z najve\u010d risarskimi spretnostmi, ki ri\u0161e Tako kot ve\u010dina jamarjev sem prvih nekaj let vizure, vizure prostorov). skico na dlan\u010dnik. Ob vsem razvoju tehnologije jame meril z Suuntovim naklonomerom in kom- Cena celotnega merilnega kompleta je kar za- jamarjem pripravnikom \u0161e vedno priporo\u010dam, da pasom, meritve zapisoval v tabelo na list papirja soljena, a natan\u010dnost, hitrost in prakti\u010dnost meri- prve \u010durke izmerijo na roke, da bodo vsaj pri- in jih naknadno prepisoval v Speleolite. Po pre- tev odtehtajo vsak cent. Laserski merilnik Leica bli\u017eno razumeli, kaj se skriva v \u0161katli, imenovani nekateri blatni in mokri skici jame, neberljivo za- Disto X310 je mo\u017eno preko interneta kupiti za Disto X. pisanih meritvah in neskon\u010dnem zmrzovanju ob okoli 250 evrov. Modul, ki vsebuje triosni digitalni V \u010dlanku sem na kratko predstavil zajem in samem merjenju je na dru\u0161tvo leta 2011 kon\u010dno kompas, inklinometer in bluetooth povezavo, je delno tudi obdelavo pridobljenih podatkov. Nad- pri\u0161el laserski merilnik Disto z vgrajenim modu- treba naro\u010diti preko e-po\u0161te na [email protected], gradnjo pri obdelavi in predstavitvi podatkov lom, skupaj z dlan\u010dnikom Dell. Na njem se od dobi se ga za okoli 200 evrov. Rabljen dlan\u010dnik je predstavlja digitalizacija na\u010drtov s programom takrat naprej v aplikaciji PocketTopo neumorno mo\u017eno kupiti za nekaj deset evrov. Pri tem je treba Therion. Ta je trenutno edini na trgu, ki zmore izrisujejo izmerjene vizure, ki slu\u017eijo kot okvir za opozoriti, da je treba modul lastnoro\u010dno vgraditi tako obdelavo merilnih podatkov kot izris na\u010drta obrisovanje tlorisa in profila. v laserski merilnik in prej iz njega odstraniti vse iz skic, narejenih v aplikaciji PocketTopo, poleg magnetne dele. Priporo\u010dena je tudi zamenjava tega se ga dobi na internetu brezpla\u010dno. Nje- Natan\u010dnost meritev jam se je s tem znatno standardne baterije z litij-polimerno (LiPo), ki ne gova slaba lastnost je, da potrebuje\u0161 za upora- dvignila, kar se poka\u017ee predvsem pri merjenju povzro\u010da magnetnih motenj. Pred prvo uporabo bo nekaj programerskega predznanja. Therion kro\u017enih poligonov in natan\u010dnej\u0161em podajanju ali resetiranjem nastavitev dista X oz. pri kakr- vsebuje tudi vti\u010dnik Loch. Ta omogo\u010da ogled 3D dimenzij jamskih prostorov. Vzrok je v zajemu \u0161nikoli menjavi baterije je treba laserski merilnik jamskih modelov, ki jih naredi Therion (*.lox), zna merilnih podatkov v aplikaciji PocketTopo, saj tri umeriti s pomo\u010djo aplikacije PocketTopo, pri \u010de- pa prebrati tudi Compassve (*.plt) in Survexove zaporedne meritve z enako dol\u017eino, azimutom in mer napaka ne sme zna\u0161ati ve\u010d kot 0,5. (*.3d) podatke. Uporaben je tudi za izvoz mode- naklonom predstavljajo vizuro med merilnima Pri izberi dlan\u010dnikov je pomembno, da je lov v 3D WebGL model. O Therionu izveste ve\u010d to\u010dkama, meritve brez podvajanja pa oddalje- naprava \u010dim bolj kompaktna, odporna na vodo na njihovi uradni strani therion.speleo.sk. nost merilne to\u010dke od jamske stene. To v pra- in blato, ima bluetooth povezavo in deluje na Toma\u017e Krajnc - Garmin, DZRJ Ljubljana ksi pomeni, da na merilni to\u010dki najprej z nekaj Microsoftovem operacijskem sistemu. Seveda meritvami dolo\u010di\u0161 obod rova, nato pa se s tremi je mo\u017eno namesto dlan\u010dnika v jami uporablja- enakimi meritvami nave\u017ee\u0161 na naslednjo merilno ti mobilni telefon, tablico, prenosni ra\u010dunalnik. to\u010dko, kjer ponovi\u0161 zadevo. Vendar se je do sedaj pri samem merjenju in predvsem transportu opreme \u0161e najbolj izkazal Pri merjenju je treba biti pozoren na to, da dlan\u010dnik. Za naprave, ki delujejo na androidnem so \u017eelezne vponke, svetilna sredstva in vsi osta- operacijskem sistemu, obstaja enakovreden li feromagnetni jamarski pripomo\u010dki od dista merilni program, imenovan Topoandroid. Pripo- X oddaljeni najmanj 30 centimetrov. Glede na ro\u010dam, da za urejanje meritev posameznih jam izku\u0161nje je zelo pomembno pred vsako meril- in popravljanje detajlov jamskih skic nalo\u017eite no akcijo preveriti stanje baterije v dlan\u010dniku PocketTopo \u0161e na osebni ra\u010dunalnik. in distu, ker se je \u017ee preve\u010dkrat zgodilo, da je Seveda pa tudi aplikacija PocketTopo ni brez raziskovanje jame odpadlo zaradi nedelujo\u010dih pomanjkljivosti. Manjkata ji predvsem funkcija in\u0161trumentov. prikaza 3D meritev in la\u017eje naknadno urejanje meritev v samem programu. Pri merjenju dalj\u0161ih Hitrost merjenja se je po mojih opa\u017eanjih jam, ki se jih meri v ve\u010d akcijah, je priporo\u010dljivo z digitalno metodo v primerjavi z analogno posamezni merilni dan shraniti kot svojo dato- Digitalni merilni komplet. Vir: Paperless Cave teko. Prav tako je priporo\u010dljivo vsak posamezni Jama, skicirana z aplikacijo PocketTopo. Surveying, www.paperless.bheeb.ch odcep shraniti kot svojo datoteko. V prime- Vir: Extremeophile, www.forums.caves.org ru prepletajo\u010dih se rovov se vizure namre\u010d ne smejo kri\u017eati. \u010ce so datoteke z meritvami v isti mapi, aplikacija PocketTopo vse izmerjene po- datke prika\u017ee v tlorisnem pogledu. Predpogoj so pravilno o\u0161tevil\u010dene povezovalne merilne to\u010dke posameznih odcepov. \u010ce se ne dr\u017ei\u0161 zgoraj na- vedenih pravil, program ne prika\u017ee vseh meritev v tlorisu, s tem pa poda nepravilno globino in dol\u017eino jame. Aplikacija PocketTopo je sicer dovolj zmo- gljiv nadomestek za Speleolite. A ker se je sta- Jama, skicirana s staro tehniko. rih navad te\u017eko odvaditi, so Speleoliti z zadnjo \u2009 \u2009\u200957Vir: Extremeophile, www.forums.caves.org MAREC 2016","DOKUMENTIRANJE Dokumentiranje paleontolo\u0161kih najdb in \u017eivalskih okostij v jamah Jamarji se na svojih spustih pogosto sre\u010dujejo z razli\u010dnimi ostanki od zarjavelih ostankov avtomobilov do veliko starej\u0161ih predmetov, ki sodijo \u017ee na podro\u010dje arheologije. Neredko pa na svojih poteh odkrijejo ostanke okostij razli\u010dnih \u017eivali in gotovo tudi fosilne ostanke razli\u010dnih pleistocenskih \u017eivali. V pri\u010dujo\u010dem sestavku Foto: Davorin Preisinger \u017eelimo poudariti po- Foto: Davorin Preisinger membnost pravilnega dokumentiranja teh ostankov, ki omogo\u010da identifikacijo pri- merkov in njihovo ohranitev na samem najdi\u0161\u010du ali pa pri tem vsaj pomaga. Sestavek je nastal ob dveh dogodkih in oba sta se vrtela okoli najdb \u017eivalskih okostij iz brezen. A problem je nastal \u017ee pri dolo\u010ditvi vrste, saj so bile kljub kvaliteti mnoge sli- ke za identifikacijo neuporabne. Ker zakonska dolo\u010dila ome- jujejo kakr\u0161no koli odna\u0161anje ali izkopavanje paleontolo\u0161kih, Primer skeleta zveri, kjer ni razvidno, ali gre za volka Lobanja rjavega medveda (Ursus arctos) iz brezna arheolo\u0161kih in podobnih pri- ali psa. Primerna fotografije lobanje (iz ve\u010d strani) na Jelovici. Dobrodo\u0161la bi bila primerna fotografija merkov v jamah, je toliko po- bi to hitro pojasnila. Posnetek je nastal v breznu na (z merilom) zob na obrnjeni lobanji. membnej\u0161e dokumentiranje Jelovici. najdb na mestu (in situ). S tem mislimo predvsem fotografiranje najdb in vriso- vanje v na\u010drt podzemnih objektov. Danes ima vsakdo, ki obi\u0161\u010de jamo ali brezno, s seboj priro\u010dni fotoaparat ali vsaj telefon s fotoaparatom, ki obi- \u010dajno tudi zadostuje za zasilno dokumentiranje. A samo fotografiranje ni dovolj, saj moramo najdene primerke tudi primerno dimenzijsko opredeliti, skratka, na fotografiji potrebujemo vsaj neke vrsto merilo. Obi\u010dajno je to lahko le v\u017ei\u00ad Merilo, izdelano v nekaj minutah. Vsebuje centimetrsko skalo in oznako za sever. Tak\u0161no galnik, kovanec, vponka, pokrov\u010dek fotoaparata merilo lahko hitro natisnemo (mogo\u010de \u0161e plastificiramo) in uporabimo. in celo prst (obi\u010dajno kazalec). Seveda pa lah- oziroma spodnjih \u010deljustnic (to velja za sesal- \u010ce so najdbe prekrite z usedlinami, jih poiz- ko tudi sami doma naredimo razli\u010dna merilca s ce, tudi fosilne). V tem primeru je priporo\u010dljivo, ku\u0161amo fotografirati tako, da v objektiv ujamemo centimetrsko skalo, ki jo nosimo ob fotoaparatu. seveda \u010de kosti prosto le\u017eijo, ostanke orientira- \u010dim ve\u010d detajlov, kot so zobje, povr\u0161ine zobnih Tako lahko kasneje tudi zunanjemu opazovalcu ti tako, da je jasno vidno zobovje. Pri lobanjah kron, kostni sklepi ali drugi znaki, ki omogo\u010da- olaj\u0161amo in pravilno prika\u017eemo dimenzije foto- jih obrnemo tako, da fotografiramo lobanjo od jo identifikacijo ostankov. Dodatno informacijo, grafiranih najdb. Poleg merilne skale lahko doda- strani in zgornje dele zob. Pri spodnjih \u010deljustni- poleg fotografij, lahko dobimo z vrisom najdbe mo \u0161e smeri neba (lahko le pu\u0161\u010dico proti severu), cah je obi\u010dajno dovolj fotografiranje od strani. v na\u010drt jame. Ob pomembnej\u0161ih najdbah gotovo ki jih pri fotografiranju pravilno usmerimo. Za vse pa velja, da je treba uporabiti pri tem tudi ni odve\u010d obvestiti ustrezne institucije (Za- Obi\u010dajno zgolj fotografije okostij niso dovolj merila. Po fotografiranju ostanke vrnemo na pr- vod RS za varstvo narave ali kak\u0161en muzej), kjer in je potrebno natan\u010dnej\u0161e fotografiranje lobanj votno mesto. lahko strokovnjaki primerno ukrepajo. Marsikdo bo ob zgornjem besedilu pomislil: Ciril Mlinar Cic \u00bbSedaj bom na vseh fotografijah gledal merila.\u00ab To \u0161e zdale\u010d ne dr\u017ei. Za fotografiranje z merilom naredite nekaj slik, ostale pa lahko tudi brez, da so uporabne za objavo na internetu, predavanje ali celo v knjigah. Zagotovo nekaj dokumentacij- skih fotografij ne bo zasedlo veliko prostora na va\u0161i spominski kartici. \u010ceprav smo se v prispevku osredoto\u010dili zgolj na okostja \u017eivali (tudi fosilna), pa podobno fo- tografsko dokumentiranje (brez ve\u010djih pose- gov) velja tudi za arheolo\u0161ke predmete, jamsko okrasje in drugo, kar najdemo v podzemskih objektih (tudi rudnikih, umetnih rovih). S tem pripomoremo k ohranitvi in strokovnemu evi- dentiranju naravne in kulturne dedi\u0161\u010dine, ki ni dosegljiva vsakomur. Zagotovo so prav jamarji tisti, ki s svojim delovanjem dajejo zgled mno- gim. Matija Kri\u017enar, Prirodoslovni muzej Slovenije, Lobanja jamskega medveda iz jame \u010colni\u010di s prilo\u017eenim merilom, ki prika\u017ee razmerja lobanje 58\u2009\u2009 \u2009in pomaga pri identifikaciji. Davorin Preisinger, DZRJ Kranj MAREC 2016","TEHNIKA Nevarne uporabe pri\u017eem Foto: Petzl v jamarstvu V jamarstvu so pri\u017eeme nepogre\u0161ljiv del opreme za\u00a0premagovanje navpi\u010dnih odsekov jam v vzponu. Z nani obvezni komplet v evropski tehni- precej kasneje povzeli v standardizaciji UIAA in Slika 2. Opozorilo v navodilih za uporabo na Foto: Jaka Petru\u0161a ki vzpenjanja sestavljata ro\u010dna in prsna kon\u010dno tudi EN. Zahteve obeh so danes poeno- nevarnosti padanja v pri\u017eeme: A) preplezano pri\u017eema. Varnostnemu kompletu se zelo tene in poleg obi\u010dajnih splo\u0161nih zahtev o var- sidri\u0161\u010de, B) dlje od sidri\u0161\u010da, C) blizu sidri\u0161\u010da pogosto pridru\u017euje \u0161e tretja, no\u017ena pri\u017eema, ki nosti proizvodov in tistih, ki izhajajo iz direktive (Petzl Basic, 2016) sicer olaj\u0161a vzpon, vendar ostaja le pomagalo pri o osebni varovalni opremi, zahtevajo slede\u010de plezanju in ni namenjena varovanju. \u010ceprav se (EN\u00a0567:2013): Slika 3. Dodatno drugo varovanje v spodnjo zdi, da so varnostni principi in na\u010dini delovanja vrv s pri\u017eemo pri prepenjanju navzdol. Za vrvnih pri\u017eem jasni, izku\u0161nje ka\u017eejo, da pogosto \u2022\t pri\u017eemo je mogo\u010de na katerem koli delu vrvi la\u017eje prepenjanje si je plezalec pomagal s ni tako. Prispevek je nastal prav z namenom pripeti na vrv in jo sneti z nje; stopom. osvetlitve nekaterih napa\u010dnih in nevarnih na\u010di- ali celo po\u010dila; na vrveh, vpetih na dveh koncih nov uporabe, opa\u017eenih v jamah. Do teh so zago- \u2022\t za to je pri obeh dejanjih treba izvesti vsaj (vrvna ograja), bo napa\u010dno vpenjanje v primeru tovo privedli vsaj nepoznavanje pravil uporabe dva namerna giba; padca lahko imelo za posledico izpetje pri\u017eeme pri\u017eem, medgeneracijsko predajanje znanja, (sliki 4B in 4D). preziranje in podcenjevanje nevarnosti, verjetno \u2022\t imeti morajo vsaj eno vpenjalno to\u010dko s pre- pa \u0161e kaj. merom najmanj 13 mm; Na\u010din prepenjanja preko sidri\u0161\u010da navzdol z varovanjem Nekaj zgodovine \u2022\t sistem vrv-pri\u017eema mora zdr\u017eati obremenitev z ro\u010dno pri\u017eemo v spodnjo vrv 400 daN petkrat po eno minuto pri najve\u010djem \u010ceprav so se prve mehanske naprave za in najmanj\u0161em deklariranem premeru vrvi; V osnovi je zelo sorodna napaka zgoraj opi- vzpenjanje po vrveh pojavile \u017ee med obema sanim tudi praksa varovanja s pri\u017eemo v spodnjo svetovnima vojnama \u2013 zasnoval jih je Henri Ber- \u2022\t pri preizkusu izpenjanja navzgor in navzdol vrv pri prepenjanju med spustom. V zadnjem not\u00a0\u2013, je prve pri\u017eeme, namenjene tr\u017eni prodaji, se vrv najmanj\u0161ega premera ne sme izpeti pri \u010dasu so na te\u010dajih jamarskih vrvnih tehnik pri leta 1958 izdelalo \u0161vicarsko podjetje Jumar Pan- 200\u00a0daN (navzgor) in 40 daN (navzdol) (slika 1). prepenjanju preko sidri\u0161\u010d predvsem zaradi pri- git. Zgodba gre nekako takole. Mladi Adolph ro\u010dnosti za\u010deli za dodatno varovanje (poleg J\u00fcsi je takrat po naro\u010dilu \u0161vicarske vlade pro- Pri\u017eeme niso namenjene kratke popkovine v sidri\u0161\u010du) pripenjati ro\u010dno u\u010deval orle. Orlice svoje male kri\u010da\u010de nerade zadr\u017eevanju padcev pri\u017eemo na vrv pod sidri\u0161\u010dem. Pred uveljavitvijo razkazujejo nepoklicanemu ob\u010dinstvu. Zato si ni te prakse so tudi dolgo popkovino pripenjali v si- te\u017eko predstavljati, da so bili za J\u00fcsija dostopi do V nobenem delu standarda torej prav ni\u010desar dri\u0161\u010de. Med pripenjanjem s pri\u017eemo neposredno skalnih polic, kjer so domovali, \u0161e bolj pa umiki z ne pi\u0161e o dinami\u010dnem obremenjevanju pri\u017eem! v spodnjo vrv dodatno pove\u010damo faktor padca v njih, izjemni izzivi. Zaradi tega je prosil Walterja Med proizvajalci tudi ni mogo\u010de najti takega, primeru pretrga kratke popkovine. Podobno ka- Martija za napravo, s katero bi se lahko u\u010dinko- ki bi v navodilih za uporabo kakorkoli omenjal kor zgoraj tudi tokrat in\u0161truktorji pogosto svetu- vito vzpenjal po vrvi. Nastala je ro\u010dna pri\u017eema mo\u017enosti padanja v pri\u017eeme. Prav nasprotno jejo, da si za la\u017eje prepenjanje pomagamo tako, z ekscentri\u010dno vpeto zobato \u010deljustjo v novem nekateri eksplicitno navajajo, da je tovrstno po- da kak\u0161no \u0161trlino, stop ali polico v steni izkoristi- podjetju, ki je ime prevzelo iz kombinacije njunih \u010detje nevarno. \u010ce ta razmislek prenesemo v ja- mo za stoji\u0161\u010de. Pri tem bi se lahko primerilo, da priimkov (Jumar). Isto\u010dasno je v Franciji nav- marstvo, ugotovimo, da primerov iz prakse, kjer faktor padca glede na kratko popkovino, vpeto du\u0161eni raziskovalec jam Fernand Petzl razvijal bi jamarji lahko tudi padli, mrgoli. Na vmesnih v sidri\u0161\u010de, zraste tudi krepko preko 1 (slika 3). tehniko za potrebe te\u017eavnih dostopov v globoke sidri\u0161\u010dih, kjer je mogo\u010de za silo uporabiti stope, jame. Leta 1968 je Bruno Dressler prosil Fernan- vrvi v pri\u017eemah praviloma niso napete. Faktorji Pokazalo se je, da se starej\u0161e popkovine da, naj mu na podlagi na\u010drtov izdela napravo za padca in posledi\u010dno sunki pa so prav v bli\u017eini si- vzpon, ki bi jo pripel na pas. Nastalo je majhno dri\u0161\u010d najve\u010dji. Morebitni padec bo skoraj gotovo \u2009 \u2009\u200959lahko pretrgajo \u017ee v prvem padcu pri visokih podjetje za izdelavo jamarske opreme z nazivom pretrgal pla\u0161\u010d vrvi, ko s centralno vponko sple- MAREC 2016 ustanoviteljega priimka. zamo nad pri\u017eemo (faktor padca > 1). V najve\u010dji meri to velja prav na zgornjih izstopih iz brezen, \u017de v tistem \u010dasu so se pionirji verjetno zelo kjer se navpi\u010dni potek vrvi (za\u010dasno) zaklju\u010di. dobro zavedali, da je treba z napravami, ki so jih razvijali in preizku\u0161ali, ravnati kar se da pre- Med vro\u010dimi razpravami o \u00bbte\u017eavah\u00ab Petzlove vidno, in so jih jasno lo\u010devali od tehnike, pri prsne pri\u017eeme na italijanski jamarski sceni nekaj kateri so predvsem plezalci vrv uporabljali zgolj let tega razpravljalcem zgornje o\u010ditno ni bilo ja- za varovanje v primeru padca. Ta izhodi\u0161\u010da so sno. Prav tako zgornje ni jasno osebam, ki se na vi\u0161ini izpostavljenem robu pred padcem varuje- jo le s pri\u017eemo. Zgodi se lahko troje: pri padcu \u010dez rob bomo s pri\u017eemo obremenili vrv do take mere, da se bo po\u0161kodovala; pri padcu se bo bo- disi popkovina bodisi vrv na robu po\u0161kodovala Foto: Miha Staut Slika 1. Natezni preizkusi po zahtevah standardov: A) stati\u010dna nosilnost, B) izpenjanje navzdol in C) izpenjanje navzgor","TEHNIKA Foto: Jaka Petru\u0161a ostrem kotu izhajajo iz prsne pri\u017eeme, pri vzpe- Foto: Jaka Petru\u0161a, Petzl njanju med sidri\u0161\u010di, ki sta horizontalno nekoliko zamaknjeni od navpi\u010dnice (slika 4A). Za bo\u017ejo voljo! Jahanje vrvi je te\u010dajni\u0161ka osnova! Slika 4. A) Horizontalno zamaknjen razte\u017eaj, B) Vrvna ograja. C) Prsna pri\u017eema na poti proti Prehod preko vozla v spustu izpetju. Po padcu se bo z vrvi verjetno izpela \u0161e napa\u010dno vpeta ro\u010dna pri\u017eema. D) Napa\u010dno in pravilno vpenjanje ro\u010dnih pri\u017eem (Petzl Basic, 2016; Anthron AD-10, 2016). Preko vozlov v jamah prehajamo bodisi za- radi podalj\u0161evanja prekratkih vrvi bodisi zaradi Slika 5. Pednjanje z izmeni\u010dnim izpenjanjem vponka, ki povezuje ro\u010dno pri\u017eemo s popkovino, Foto: Petzl po\u0161kodb na vrvi. Navzgor prehod preko vozla ni pri\u017eem kr\u0161i varnostna pravila. Morebitni ni vpeta tudi preko vrvi (slika 4D). Foto: Jaka Petru\u0161aposebno te\u017eaven in tudi ne sporen. Navzdol pa padec se kon\u010da z novo po\u0161kodbo vrvi. se stvari pogosto zapletejo. V primeru izklju\u010dnega vpetja prsne in ro\u010dne faktorjih padca (npr. Ili\u010d, 2008). Preizkusi so po- pri\u017eeme v pre\u010dnico iz vrvi nekoliko tanj\u0161ega pre- Obstajajo tudi izku\u0161eni jamarji, ki tehnike pe- kazali, da se ob zelo neugodnem padcu na staro mera bi se lahko primerilo, da se zaradi vrivanja dnjanja v za\u010detnem obdobju niso dobro usvojili. opremo (pri tem imamo v mislih predvsem pop- vrvi med \u010deljust in rob \u017eleba prsne pri\u017eeme vrv Zaradi tega med spusti s pri\u017eemami po vrvi iz- kovine) utegne strgati najprej kratka popkovina, izpne s prsne pri\u017eeme (sliki 4C in 1B). Padec na meni\u010dno izpenjajo z vrvi prsno in ro\u010dno pri\u017eemo vpeta v sidri\u0161\u010de, nato pa \u0161e pla\u0161\u010d in postopno ro\u010dno pri\u017eemo pa bi po enakem postopku to- in ju po vsakem gibu ponovno pripnejo na vrv. prameni jedra vrvi, vpete v pri\u017eemo. Ve\u010d o pre- krat\u00a0\u2013 z dinami\u010dno komponento \u2013 izpel \u0161e ro\u010dno \u010ce se pripeti, da so popkovino pozabili pripe- izkusu si preberite, slede\u010d sklicu (Varovanje v pri\u017eemo. Povsem kredibilno bi lahko pri dveh ti, in zavoro namestijo pod vozel \u0161ele na koncu spodnjo vrv, 2015). vpetih pri\u017eemah svoje pre\u010denje kon\u010dali na tleh, spusta na pri\u017eemah, lahko med manevriranjem kolikor bi ta pa\u010d bila oddaljena. visijo le na eni pri\u017eemi (slika 5)! Pri\u017eeme na pre\u010dnicah, razte\u017eajih s horizontalnim Enako se lahko zgodi pri padcu na pri\u017eemo, Drugi na\u010din prepenjanja preko vozla vklju\u010du- zamikom in vrvnih ograjah vpeto v vrvno ograjo (slika 4B). \u010ce vponka ni je vpenjanje kratke popkovine nad ro\u010dno pri\u017ee- prepeta tudi preko vrvne ograje, se bo padec mo za \u010das premestitve zavore pod vozel. \u010ce smo Izjemno pogosto je mogo\u010de najverjetneje kon\u010dal enako globoko kakor v pri tem pozabili dolgo popkovino z ro\u010dne pri\u017ee- videti ne posebno ve\u0161\u010de jamarje zgornjem primeru. Preizkus padca z razli\u010dnimi me prepeti v zanko vozla, preko katerega preha- v improvizaciji na pre\u010dnicah. Ta varovanji na vrvni ograji si je mogo\u010de ogledati, jamo, smo ponovno varovani le na eni pri\u017eemi. gre od pozabljenih vpetih pre\u00ad slede\u010d sklicu (Pri\u017eeme na pre\u010dnicah in vrvnih Vpenjanje nad pri\u017eemo pravzaprav ni varovanje, usmeritvenih vponk poleg zavore ograjah, 2016). saj to ni varna vpenjalna to\u010dka. Na starej\u0161ih pri- do mu\u010denja pri vpenjanju prsne \u017eemah z ravnim zgornjim robom tako vpenjanje pri\u017eeme v skoraj vodoravno vrv. V zadnjih letih se blokerji vse pogosteje upo- zdr\u017ei (a \u0161e vedno ni skladno z navodili za upora- \u010ce je prva napaka v nekaterih rabljajo namesto ro\u010dnih pri\u017eem. Nekateri pro\u00ad bo), na sodobnih malih blokerjih pa ne (slika 6). situacijah le predmet posmeha, izvajalci so jih oblikovali z mislijo na ergonomijo V slednjem primeru je nova po\u0161kodba vrvi bli\u017eje, v drugih pa mrzlega \u010dakanja, je roke, kar obi\u010dajno pomeni tudi nekoliko manj- kot bi si uporabnik take tehnike mislil. druga lahko tudi zelo nevarna. To \u0161o velikost. \u010ce so \u017eeleli ohraniti funkcionalnost \u0161e posebno velja v primeru, da je name\u0161\u010danja na vrv in snemanja z nje, so mo- Odpenjanje ro\u010dne pri\u017eeme s poleg prsne napa\u010dno vpeta tudi rali \u017eleb skraj\u0161ati, da sta operaciji kolikor toliko pripadajo\u010de popkovine ro\u010dna pri\u017eema. Ta pa je napa\u010dno udobni. To pa je pomenilo odpravo ene izmed vpeta v vseh primerih, ko vrv poteka pod kotom, para lukenj zgornje vpenjalne to\u010dke. Taka oblika Starej\u0161i jamarji \u0161e pomnijo tehnike napredo- prina\u0161a morda ne tako o\u010ditno nevarnost, na ka- vanja v vrvnih dostopnih sistemih, pri katerih so 60\u2009\u2009 \u2009ki se od navpi\u010dnice pomembno odklanja, in tero so proizvajalci sicer korektno opozorili, ven- vso opremo, ki jim tisti trenutek ni slu\u017eila, spravili MAREC 2016 dar gre opozorilo zaradi nepoznavanja navodil za s pasu v transportno vre\u010do. Usmilili se niso niti uporabo pogosto mimo ciljnega ob\u010dinstva. Po- ro\u010dne pri\u017eeme med spusti, saj so kratko popko- novno se izka\u017ee, da je vsakr\u0161no vpenjanje vpon- vino praviloma izpenjali \u00bbna horuk\u00ab in prsne pri- ke, ki ne zajame tudi vrvi, zelo nevarno, saj se vrv \u017eeme v vodoravnih ali o\u017ejih prehodih. Pa pustimo lahko pri takem vpenjanju izpne (slika 4D). Na tokrat ob strani nevarnost izpenjanja \u00bbna horuk\u00ab. pre\u010denjih bomo torej vponko na pri\u017eemi vselej vpenjali tudi preko vrvi. \u010ce so ro\u010dno pri\u017eemo \u017eeleli pospraviti, jo je bilo treba odpeti s popkovine. \u010ce se je kaj Kljub te\u010dajem in vsemu izobra\u017eevanju v brk si je pogosto mogo\u010de ogledati vrvi, ki napete v Slika 7. Z ro\u010dno pri\u017eemo je mo\u017eno izpetje Slika 6. Na\u010din prepenjanja, ki ga svetujeta varovanja tudi v vise\u010dem polo\u017eaju. \u010ce ro\u010dna Marbach in Tourte (2002), in opozorilo iz pri\u017eema ni povezana s popkovino, ostanemo Petzlovih navodil za Basic (Petzl Basic 2016). povsem nevarovani.","TEHNIKA Foto: Jaka Petru\u0161a zgodili v letih 2000 in 2002, od tega je bila ena Literatura smrtna. Kljub nesre\u010dam se praksa odpenjanja Slika 8. Popolno izpetje varovalnih naprav pri\u017eeme s popkovine ni opustila in jo pogosto \u2022\t Anthron AD-10, www.anthron.si\/files\/ je z no\u017eno pri\u017eemo mo\u017eno tudi v vise\u010dem sre\u010damo \u0161e danes. page\/pdf\/navodila\/\t polo\u017eaju. AD-10_AL-15_AB-20.pdf zalomilo, so seveda brez oklevanja segali v tran- Tudi uporaba no\u017ene pri\u017eeme sportko in si pomagali s pri\u017eemo, povezano s skriva varnostne pasti \u2022\t Ascender, en.wikipedia.org\/wiki\/ stopno zanko, preko te\u017eavnega mesta. Ob tem Ascender_%28climbing%29 se je ve\u010dkrat pripetilo, da pri\u017eeme pred uporabo \u010ce se praksa nevarnega odpenjanja popko- niso pripeli na popkovino. Nesre\u010d, ki so se zgo- vin z ro\u010dnih pri\u017eem (upajmo) po\u010dasi poslavlja, je \u2022\t EN 567:2013, Mountaineering dile zaradi nepovezane ro\u010dne pri\u017eeme s popko- danes no\u017ena pri\u017eema postala standardna jamar- equipment - Rope clamps - Safety vino, ni tako malo. V Sloveniji sta se taki nesre\u010di jeva oprema. Klubi jo vse bolj uvajajo tudi v svoje requirements and test methods, \t te\u010daje in s tem ljudem, ki se z jamarsko tehniko Brussels, European Commitee for \u0161ele spoznavajo, omogo\u010dajo mo\u017enost tudi resnih Standardization in nevarnih napak. \u2022\t Fernand Petzl, en.wikipedia.org\/wiki\/ Pod pogojem neprestane povezave dolge Fernand_Petzl popkovine z ro\u010dno pri\u017eemo se je jamarju, ki brez no\u017ene pri\u017eeme visi na vrvi, nemogo\u010de izpeti. Z \u2022\t Ili\u010d, U., Popkovine, Jamar, 1 (2008) 1, uporabo no\u017ene pri\u017eeme pa to pravilo seveda ne str. 46\u201347 velja ve\u010d (slika 8). Vnovi\u010d spomnimo, da je za- devni pripomo\u010dek le pomagalo pri plezanju, na \u2022\t Marbach, G., Tourte, B., 2002. Alpine noben na\u010din pa ne sodi med opremo, ki \u010dloveka Caving Techniques \u2013 A Complete Guide varuje pred padcem. Morda bi bilo zavoljo odgo- to Safe and Efficient Caving. Allschwil, vornosti pri izvajanju te\u010dajev, pa tudi mirnej\u0161ega Speleo Projects spanca in\u0161truktorjev in dru\u0161tveno odgovornih oseb no\u017ene pri\u017eeme smotrno umakniti vsaj iz \u2022\t Petzl Basic, http:\/\/bit.ly\/1nhIpCW te\u010dajev. Mo\u017enosti in \u010dasa za privajanje na no\u017eno \u2022\t Pri\u017eeme na pre\u010dnicah in vrvnih ograjah, pri\u017eemo bo imel vsakdo, ki \u017eeli koli\u010dkaj vztrajati v jamarstvu, po opravljenem izpitu \u0161e veliko. stran JZS, http:\/\/bit.ly\/1pnplow \u2022\t Varovanje v spodnjo vrv, stran JZS, Sklep http:\/\/bit.ly\/1ShifNM Zgornji sestavek je ne zelo karikirano raz- omalova\u017eujo\u010d, \u010de\u0161 da so varnostni principi upo- mi\u0161ljanje o varnostnih hibah trenutnega stanja rabe pri\u017eem vsem kristalno jasni, je v bistvu na- tehnike pri vzpenjanju po vrveh s pri\u017eemami. menjen razmisleku. Prepri\u010dan sem, da bo vsaj \u010ceprav se bo morda komu zazdel ofenziven ali kdo na podlagi omenjenih varnostnih te\u017eav na- \u0161el \u0161e kak\u0161no ali vsaj za\u010del razmi\u0161ljati o njih. \u010ce pa bo prispevek le enega jamarja prepri\u010dal, da svojo tehniko iz manj varne spremeni v varnej\u0161o, je dosegel svoj cilj. Miha Staut, JK \u017delezni\u010dar CLUB PUSH NOVO 10 mm 9 mm 2016 STATI\u010cNE VRVI ZA JAMARSTVO IN SOTESKANJE Dol\u017eine: 40, 60, 70 in 200 m. EN 1891 fleksibilne odporne proti obrabi pripravljene za uporabo ozna\u010dena sredina TREKING-\u0160PORT d.o.o., Ljubljana","ZANIMIVOSTI Jamarstvo z otroki in mladostniki z\u00a0vedenjskimi in \u010dustvenimi te\u017eavami Prvi stik z otroki in mladostniki z vedenjskimi in \u010dustvenimi te\u017eavami sem imel pred tremi leti, ko je k\u00a0jamarjem iz vzgojnega zavoda pri\u0161la pobuda, da skupino osmih otrok peljemo v kak\u0161no neturisti\u010dno jamo. Javil sem se, ker sem \u017ee prej delal z mladimi, in z rakov\u0161kimi jamarji smo se hitro dogovorili za obisk Zel\u0161kih jam. Med prvim obiskom Zel\u0161kih jam Foto: Matej Zalokar vse ve\u010d \u010dasa pre\u017eivljajo na ulici, izostajajo od logistiko prevozov, \u010das ... Tako je med letom sle- decembra 2012 Foto: Damijan \u0160inigojpouka, \u0161olski uspeh pade, \u010dustveno postajajo dilo veliko jam z razli\u010dnimi zahtevnostmi in cilji: vse bolj prazni ... A\u00a0v\u00a0resnici si \u017eelijo le, da bi jih od nadgrajevanja znanj in ogleda do merjenja in M edtem sem se z nekaterimi pogovarjal odrasli opazili, jim prisluhnili, pomagali in da bi delovnih akcij. Najenostavnej\u0161a je bila npr. Jama o teh otrocih in dobival razna opozori- bilo nekomu zanje resni\u010dno mar. Prav to njihovo pri Sv. Treh Kraljih, najvztrajnej\u0161i pa se je po sla- la \u2013 to so divjaki, brez razloga padejo zadnjo potrebo je bilo v okviru jamarskih aktiv- bem letu udele\u017eil delovne akcije na takratnem ven, ob \u017eivce te bodo spravili, ne bo\u0161 jih obvladal, nosti najbolj \u010dutiti. dnu \u010caganke (\u2013420 m) in na poletnem taboru te\u017eave bo\u0161 imel ... Moram priznati, da sem na osvojil Brezno pri Le\u0161ki planini. aktivnost od\u0161el s kan\u010dkom strahu. V jami sem Otrokom s tovrstnimi te\u017eavami strokovne \u010dakal, kdaj se bodo te te\u017eave za\u010dele, a sem do- slu\u017ebe najprej posku\u0161ajo pomagati v doma\u010dem Ob tej priliki bi se zahvalil vsem jamarjem, ki \u010dakal le, kako je kar \u0161est od osmih fantov neiz- okolju. \u017dal tovrstna pomo\u010d pogosto pride prepo- ste kakorkoli pripomogli k varni in uspe\u0161ni izpe- merno u\u017eivalo (in vseh teh \u0161est se je kasneje tudi zno, in ko v doma\u010dem okolju ni ve\u010d u\u010dinkovita, ljavi jamarskih aktivnosti. Upam, da boste skozi vklju\u010dilo v\u00a0jamarske aktivnosti). pride do namestitve v vzgojni zavod. ta \u010dlanek spoznali, da se mulcem niste le poma- gali prepeti, ampak da smo skupaj sooblikovali Kdo so otroci in mladostniki Za\u010detki nepozabna do\u017eivetja in podpirali mlade na poti z vedenjskimi in \u010dustvenimi njihovega napredka. te\u017eavami Po prvi uspeli aktivnosti smo v Zel\u0161ke jame peljali \u0161e osem deklet in rezultat je bil podoben Odzivi So res lenuhi, barabe, la\u017enivci, tatovi, nasilne- oz.\u00a0\u0161e bolj blaten, saj s(m)o bili po rahli zadr\u017ea- \u017ei, vandali, kot si jih marsikdo predstavlja? nosti prvi\u010d tokrat vsi bolj spro\u0161\u010deni. Pokojni Raj- Ti otroci in mladostniki se vklju\u010dujejo tudi v ko Bra\u010di\u010d je opazil te aktivnosti in nas povabil, da druge zunanje interesne dejavnosti. A npr.\u00a0fitnes, V resnici gre za otroke in mladostnike, ki za cel vikend pridemo v njihovo jamarsko ko\u010do. modelarstvo, tudi nogomet, so zelo strukturirani, bi vam mladosti navkljub lahko povedali veliko Vabilu smo se z 12 otroki in mladostniki seveda \u010dasovno in vsebinsko vnaprej dolo\u010deni, iz jamar- \u017ealostnih in te\u017ekih zgodb iz svojega \u017eivljenja. odzvali in pre\u017eiveli povsem jamarsko obarvan vi- stva pa smo \u017eeleli narediti precej ve\u010d kot le \u00bb\u0161e Najve\u010dkrat prihajajo iz dru\u017ein, kjer so bili pri\u010da kend (obe eta\u017ei Hude luknje, ostale bli\u017enje jame, en kro\u017eek\u00ab, kar je pri teh otrocih in mladostnikih te\u017ejim lo\u010ditvam star\u0161ev, u\u017eivanju alkohola in stena, filmski ve\u010deri z jamarskimi filmi). padlo na zelo plodna tla. Pri nogometu se seve- drog, nasilju, psihi\u010dnim boleznim star\u0161ev, ne\u00ad da u\u010dijo timskega delovanja, ampak \u010de kdo tega primerni vzgoji ali celo njeni popolni odsotnosti, Po obisku teh jam je bil interes za nadalj\u00ad ne upo\u0161teva, to pripelje kve\u010djemu k slab\u0161i igri, za zanemarjanju, v\u010dasih celo spolnim zlorabam ... nje jamarske aktivnosti res velik, zato smo se jamarstvo pa vemo, da brez striktnega timske- To pa pogosto pripelje do tega, da nimajo za- dogovorili, da namesto obiskovanja prete\u017eno ga delovanja enostavno ne gre. Nekajkrat sem gotovljenih niti osnovnih potreb, kot so hrana, vodoravnih jam za zainteresirane raje izpeljemo do\u017eivel zelo pozitiven odziv, ko je sicer asocialen obla\u010dila, osebna higiena. te\u010daj vrvne tehnike in bodo tako imeli kasneje mladostnik z ve\u010d jamarskimi izku\u0161njami dobil mo\u017enost obiskovanja ve\u010djega nabora jam. prilo\u017enost, da pomaga in daje nasvete manj izku- Posledi\u010dno otroci seveda razvijajo oblike ve- \u0161enim. V vseh teh primerih so mladi svojo nalogo denja, s katerimi okolico opominjajo nase in na Te\u010daj vrvne tehnike vzeli zelo resno in se presenetljivo dobro odrezali. 62\u2009\u2009 \u2009svoje te\u017eave. Za\u010dnejo namre\u010d be\u017eati od doma, Devet otrok in mladostnikov iz vzgojnega za- \u017de samo po sebi je jamarstvo precej dina- MAREC 2016 voda je v\u00a0\u0161olskem letu 2013\/14 obiskovalo te\u010daj mi\u010dno, te\u010daj smo imeli tako v jami kot na steni, vrvne tehnike v\u00a0treh skupinah. Te\u010daj se je za\u010del obiskali smo vsaki\u010d druga\u010den tip jame, v\u00a0dru- jeseni, zato je bila \u017delezna jama, ki jo je prijazno ga\u010dnem \u010dasovnem okvirju, z razli\u010dnimi jamarji, odstopilo v\u00a0uporabo DZRJ Simon Robi\u010d Dom- zraven pa smo dodali vse na\u0161e pestre \u00bbobi\u010daje\u00ab, \u017eale, nadvse primerna, za kar se jim v imenu otrok zahvaljujem. V\u00a0jami smo se lahko u\u010dili ne gle- de na zunanje vremenske vplive in temperature. Spomladi smo nekajkrat izkoristili tudi plezali- \u0161\u010de Kamnitnik v \u0160kofji Loki. Te\u010daj se je v \u0161olskem letu 2014\/15 nadaljeval s sedmimi otroki in mladostniki, prav tako v Kamnitniku in \u017delezni jami. Obiski jam Tri stopnje nad takratnim dnom \u010caganke. Nekaj minut pred nastankom slike vpra\u0161a \u0160ini: \u00bbKje ima\u0161 pa Uro\u0161a?\u00ab in je Ko so otroci in mladostni- pokazal nekam v globino ter mirno odgovoril, \u00bbda se tam ki imeli dovolj znanja vrvne dol nekje zatika.\u00ab tehnike, varstva jam itn., so se vklju\u010devali v jamarske aktivno- sti razli\u010dnih klubov, vedno ob moji prisotnosti. Udele\u017eence, ki sem jih povabil na posamezno akcijo, sem izbiral glede na zah- tevnost jame in njihovo znanje,","ZANIMIVOSTI Odzivi mladih skozi So pa mladostniki jamarstvo prenesli tudi na druga podro\u010dja. Pri raz- o\u010di strokovnjaka li\u010dnih predmetih v \u0161oli so nastali referati in PowerPoint predstavitve na temo jamarstva, kot izpitni projekt v okviru predmeta multimedija pa Jamarstvo sodi med do\u017eivljajsko-razisko- tudi \u010disto pravi jamarski film\u010dek. Jamarske fotografije pa v kar nekaj sobah krasijo ste- valne aktivnosti, ki so med temi otroki in mla- Foto: Uro\u0161 Ili\u010d ne in marsikatera profilna slika na dru\u017eab- dostniki zelo priljubljene, hkrati pa pozitivno nih omre\u017ejih je prav iz jamarskih aktivnosti. vplivajo na razli\u010dna podro\u010dja njihovega \u017eivlje- nja. Pri udele\u017eencih jamarskih aktivnosti se Izku\u0161nje iz tujine je hitro za\u010delo izkazovati, da so skale, stene, Kot zanimivost gre omeniti, da je bil blato, tema\u010dno podzemlje, o\u017eine in ostale pre- \u017ee pred 33 leti v francoski jamarski reviji preke pravzaprav odli\u010dni psihiatri in terapevti. (C.\u00a0Pelletier, Spelunca, \u0161t. 8, 1982, str. 25) Otroci in mladostniki so ob njihovi pomo\u010di za- izdan \u010dlanek na temo jamarske dejavnosti \u010deli vidno napredovati v vsakdanjem \u017eivljenju, v povezavi z\u00a0otroki in mladostniki s \u010dustve- tudi v \u0161oli. Ob tem, ko so se soo\u010dali z novimi nimi in vedenjskimi te\u017eavami. V\u00a0njem je in nepoznanimi situacijami, so namre\u010d za\u010deli natan\u010dno opisano, kako so izvajali dejavno- bolje spoznavati sebe, iskali primerne na\u010dine sti in kak\u0161ne vplive so imele na omenjeno reagiranja, se u\u010dili upo\u0161tevanja enostavnih in populacijo. Z omenjenim \u010dlankom sva se smiselnih pravil, hkrati pa so se ob tem sprostili z Uro\u0161em sre\u010dala pred pribli\u017eno pol leta in in te\u017eave vsaj za nekaj \u010dasa pustili na povr\u0161ju. presene\u010deno ugotovila, da so Francozi \u017ee Ve\u010dina mladih je za\u010dela pridobivati samoza- pred ve\u010d kot 30 leti pri\u0161li do povsem enakih vest, nekateri so ob pomo\u010di teh aktivnosti po- spoznanj kot midva in so prav tako v jamar- stajali bolj veseli in zadovoljni, spet drugi so si stvu prepoznali mno\u017eico pozitivnih vplivov s pripovedovanjem o tem, kaj so zmogli, izbolj- na razvoj otrok. Leta 1986 je isti avtor v \u0161ali status med vrstniki. Prav vsi pa so potiskali strokovni reviji (C. Pelletier, Le journal des svoje meje zmogljivega, premagovali ovire in psychologues, \u0161t. 34, 1986, str. 19) napisal se soo\u010dali z najrazli\u010dnej\u0161imi strahovi. Razvijali dalj\u0161i strokovni \u010dlanek z naslovom \u00bbJamar- so vztrajnost, odgovornost ter ob\u010dutek skrbi za Zadovoljnih in nasmejanih obrazov na stvo in motnje osebnosti\u00ab, do katerega pa ni sebe in druge. jamarskih aktivnostih nikoli ni manjkalo. bilo mo\u017eno priti. Prav razvijanje teh pozitivnih lastnosti je Iz vsega zapisanega lahko zaklju\u010di\u00ad tudi cilj mladinskega programa MEPI (Mednarodno priznanje za mla- mo, da se \u010das, trud, energija, znanja in izku\u0161nje, ki jih vlagamo de), zato se je zdela enkratna prilo\u017enost, da se ta program in jamarstvo ter prena\u0161amo na mlaj\u0161e generacije, \u0161e kako obrestujejo. \u017de res, pove\u017ee. MEPI deluje pod okriljem britanske kraljeve dru\u017eine, njegov da najverjetneje ne bodo prav vsi ostali v jamarskih vrstah, prav namen pa je, da mlade spodbudi k akciji na podro\u010dju \u0161porta, prosto- vsem pa lahko jamarstvo da odli\u010dno popotnico za nadaljnje \u017eiv\u00ad voljstva, u\u010denja novih ve\u0161\u010din in na\u010drtovanja odprav. V njem sta se odlo- ljenje. Prav to pa je tisto, kar \u0161e posebej pri teh in tudi drugih \u010dila sodelovati dva mladostnika in oba sta si za podro\u010dje \u0161porta izbrala otrocih najve\u010d \u0161teje. jamarstvo. Mateja Oman, univ. dipl. socialna pedagoginja Foto: Uro\u0161 Ili\u010d kot so krst, pikniki, ve\u010ddnevni jamar- V\u00a0zadnjem \u010dasu pa se odlo\u010dam za povsem in- ski tabori. Ravno ta druga\u010dnost, pestro dividualni pristop, kar se izkazuje za najbolje. \u0160e dogajanje in spro\u0161\u010den odnos so najve\u010d posebej pri teh otrocih in mladostnikih se mi zdi prispevali k zelo dobrim odzivom in veli- pomembno, da se in\u0161truktor prilagaja potrebam kemu interesu. otroka, ne pa cela skupina sistemu (oz. fiksnemu K spro\u0161\u010denosti je veliko prineslo tudi programu te\u010daja v primeru jamarske \u0161ole). Na to, da imajo ti otroci v vsakdanjem \u017eivlje- slednjem sicer temelji na\u0161 izobra\u017eevalni sistem, nju tiso\u010d bolj ali manj smiselnih pravil, ki kar pa vse bolj ka\u017ee svoje pomanjkljivosti. se jih morajo dr\u017eati, v jami pa sta bili le dve, ki so se ju pa brez ugovarjanj vedno Jamarski tabor v Nem\u010diji dr\u017eali stoodstotno: varnost vseh udele- \u017eencev in varstvo jam. Tako na treningih Med te\u010dajem v \u0161olskem letu 2013\/14 sem se kot v jamah so se, seveda v okviru rav- \u017ee drugi\u010d dogovarjal za udele\u017ebo na izobra\u017ee- nokar omenjenih pravil, spomnili prav valnem jamarskem taboru za mlade v Nem\u010diji. neverjetnih vragolij, v katerih so u\u017eivali, Omenil sem ga po enemu udele\u017eencu te\u010daja iz Po\u010deli smo vse, kar v jamarstvu po\u010dnemo odrasli. in nasmejali smo se vsi. vsake od treh skupin, na koncu pa se ga je od Edino barva plo\u010devinke je bolj pastelne barve, kot bi osmih te\u010dajnikov na moje veliko presene\u010denje bila mogo\u010de kak\u0161na v odraslih rokah. Kmalu sem ugotovil, da je hitrost udele\u017eilo kar pet. Najpogostej\u0161i komentar je bil: napredka posameznikov zelo \u00bbJa, valjda bi \u0161u letos raj\u0161 na jamarski tabor kt pa razli\u010dna, zato je delo z ve\u010djo spet na morje u kolonijo k mi je \u017ee \u010dist \u0111abe ratala Foto: Uro\u0161 Ili\u010d skupino neu\u010dinkovito. Po prvi, k sm biu \u017ee fulkrat\u00ab. ve\u010dji skupini sem se tako od- lo\u010dil za delo v manj\u0161ih sku- Udele\u017eba na jamarskem taboru v Nem\u010diji je pinah in v nadaljevanju sta bila prava odlo\u010ditev in zelo pozitivna izku\u0161nja za na steno v ve\u010dini primerov vse nas. Mladi so nadgradili svoje jamarsko zna- prihajala po dva mladostnika. nje, spoznavali novo de\u017eelo in ljudi ter se ob tem \u0160e ena primerjava z nogome- zabavali. Jaz pa sem imel mo\u017enost bolje spoznati tom, kjer vsaj na tekmah ni njih, njihove zgodbe, mo\u010dna podro\u010dja, straho- individualnega dela \u2013 kdor je ve, skrite \u017eelje ... Drug od drugega smo se u\u010dili, slab\u0161i, bo ve\u010dji del tekme grel si delili lepe in slabe trenutke ter iz dneva v\u00a0dan klop za rezervne igralce. Tu je tesneje pletli na\u0161e prijateljske vezi. Naj poudarim, pa prav vsak napredoval po da sem kot vodja slovenske skupine v 14 dnevih svojih zmo\u017enostih, eni hitreje, moral le dvakrat malo povzdigniti glas, saj je tabor drugi po\u010dasneje, ampak po minil brez omembe vrednih vedenjskih proble- vsaki aktivnosti smo vsi opazili mov. Obisk tabora nam bo za vedno ostal v lepem napredek, nad njim smo bili spominu, meni osebno pa bo predstavljal tudi eno navdu\u0161eni in se dogovarjali za najbolj\u0161ih izku\u0161enj dela z mladimi do sedaj. Ne prav enostaven vodni rov v Hudi luknji je bil za \u0161alo premagan. nadaljnje aktivnosti. \u2009 \u2009\u200963Uro\u0161 Ili\u010d, in\u0161truktor jamarstva MAREC 2016","PREDSTAVLJAMO Simon Burja organizirali jamarsko \u0161olo, tako da sem opravil te\u010daj in se tudi v\u010dlanil. Meni pripadnost dru\u0161tvu 44-letni jamski potaplja\u010d, \u010dlan dom\u017ealskega jamarskega ni tako pomembna, dela\u0161 predvsem z ljudmi in kluba, nas zadnje \u010dase presene\u010da z vrhunskimi dose\u017eki, ki rivalstva med dru\u0161tvi ne podpiram. Upam, da tudi v \u0161ir\u0161i javnosti ne ostajajo neopa\u017eeni. bodo naslednje generacije jamarjev s tem po- \u010distile in da bo meddru\u0161tvenih sodelovanj ve- Foto: osebni arhiv liko ve\u010d. Moji projekti zahtevajo veliko pomo\u010di in vsaka je dobrodo\u0161la, ne glede na dru\u0161tvo. V g Si bil prej jamar ali potaplja\u010d? bolj posvetil jamskemu potapljanju? zahtevnej\u0161ih jamah pa je \u0161e posebej te\u017eko dobiti Foto: Matja\u017e Milhar\u010di\u010d Potaplja\u010d, sem pri\u0161el iz vode na suho. Pota- Niti ne, a se mi zdi, da predstavljajo dosti ve- zadostno \u0161tevilo jamarjev, ki so sposobni izvesti transport in imajo povrhu vsega \u0161e \u010das. Eno se je pljati sem se za\u010del pred petnajstimi leti in sem po \u010dji izziv, in mislim, da me je to najbolj pritegnilo. zapeljati po vrveh dol in gor, nekaj povsem dru- kak\u0161nih dveh, treh letih kar hitro za\u0161el v tehni\u010dno Tudi projektno so precej zanimivej\u0161i kot morski gega pa je prinesti ob\u010dutljivo opremo varno do potapljanje. To zajema potope pod 40 metri glo- potopi, pa tudi logisti\u010dno jih je precej la\u017eje izpe- sifona in \u0161e ven. bine, uporabe me\u0161anic, no, potem je pa to \u0161lo ljati. Prvi sifon je bil v Bilpi, kjer smo opravili kar kar hitro naprej. Iz tehni\u010dnega je le kratek korak nekaj potopov, \u010diste vode pa v Sloveniji, razen Mi je pa ljub\u0161e jamo ve\u010dkrat obiskati, jo spo- do jamskega potapljanja in tako smo \u017ee pri\u0161li Suhadolce, prakti\u010dno ni. V jamah nekaj razi\u0161\u010de\u0161, znati in med vsakim obiskom tudi prinesti nekaj tudi do kak\u0161nega sifona. odkrije\u0161 nekaj novega, v morju ponavadi tega ni. opreme, ki bo po\u010dakala do izvedbe potopa. Za g Verjetno si prej opravil precej te\u010dajev? Mi je pa pri potapljanju \u0161e vedno najbolj v\u0161e\u010d kaj takega ne rabi\u0161 \u0161tevil\u010dne ekipe, skrbi\u0161 pa mir, predvsem po tistem, ko smo iz odprtega tudi za kondicijo, ki je seveda zelo pomemb- V\u010dlanjen sem bil v kamni\u0161ko dru\u0161tvo in te\u010daj kroga pre\u0161li na zaprtega. na. Habe\u010dka sem vedno obiskoval s Primo\u017eem za tehni\u010dno potapljanje opravil pri nas, ostale, g Zdi se mi, da je bil potop v Habe\u010dkove- Gnezdo. Ponavadi sva v jamo hodila kar popol- kot so te\u010daj za trimix in zaprti dihalni krog, pa v mu breznu tvoja prelomnica, ko si se za\u010del dne in ven prihajala v jutranjih urah, tudi pozimi. glavnem v tujini. Kasneje se nas je nabrala ekipa lotevati tudi zahtevnej\u0161ih potopov v globljih g Kako zdaj ka\u017ee v Habe\u010dkovem breznu? petih potaplja\u010dev, ki smo se potapljali po poto- jamah. Kot si omenil, je logistika kar precej\u0161en za- pljenih ladjah in jamah in smo kar hitro pre\u0161li na logaj ... zaprti krog \u2013 rebreatherje. Predvidevam, da smo Prej smo se veliko potapljali na Hrva\u0161kem, bili takrat najve\u010dja skupina v Sloveniji s tak\u0161no v Bosni, na primer v izviru Hru\u0161ice, kjer smo v Vedno je problem v \u010dasu. V odto\u010dni sifon Ha- opremo. Morda smo malce prehitevali \u010das, saj tretjem sifonu preplavali 800 metrov rovov in be\u010dka, ki se spu\u0161\u010da v globino, se na\u010deloma ne rebreatherji \u0161e niso bili tako izpopolnjeni kot da- raziskali ve\u010d kot 1500 metrov jame, vendar je bil bom ve\u010d potapljal. Lahko bi \u0161el \u0161e malo globlje nes, a so bili tehni\u010dno \u017ee dovolj dovr\u0161eni, da smo to skupinski projekt. Habe\u010dkov brezen pa je bil oziroma dlje, vendar kak\u0161nega velikega dose\u017e- jim lahko zaupali. Za\u010deli smo se intenzivno pota- eden mojih prvih samostojnih projektov in res ka tu ne bo. Zanimivej\u0161i je prito\u010dni del, kjer sem pljati, ve\u010dinoma v morju. Verjetno ni minil vikend dose\u017eek. Sestaviti je bilo treba ekipo zanesljivih odnehal v \u010detrtem sifonu, ki je precej plitev in bi brez morskega potopa, sam pa sem \u010dedalje bolj jamarjev, saj je bil transport potaplja\u0161ke opre- \u0161lo \u0161e naprej, vendar je vpra\u0161anje kdaj. V tem prehajal na jamske potope. Ekipa se je po\u010dasi me zaradi globine precej zahteven. Sem pa tudi \u010dasu se je pojavilo veliko novih projektov, \u010dasa razpustila, nekaterim niso bile v\u0161e\u010d jame, drugi sam takrat \u0161ele dobro za\u010del z jamarstvom, pred je manj, mogo\u010de pa vseeno \u0161e uspe. Smo pa po so pa\u010d prenehali s potapljanjem, a kot ekipo nas tem nisem obiskal nobene tako globoke jame. Habe\u010dku delali v Ukovniku, spet s Primo\u017eem, je povezovalo predvsem prijateljstvo. K temu so me premamili idrijski jamarji, ki so kjer smo po kratkem vhodnem sifonu odkrili in g Si imel stike tudi z ostalimi jamskimi pravzaprav tudi dali idejo o potapljanju v breznu. raziskali nove rove, na koncu jame pa raziskali potaplja\u010di? V mislih imam predvsem pota- Pozanimal sem se o Habe\u010dku in Divjem jezeru, 250 metrov sifona. Primo\u017e bo napisal tudi \u010dlanek, plja\u010de, ki so takrat opravljali ve\u010dino jamskih prebral o potopu Toma Vrhovca in se hitro odlo- upam, da \u0161e pred zaklju\u010dkom te \u0161tevilke. Veliko potopov (Vrhovec, Ili\u010d, Mihailovski ...). \u010dil, da bo vredno poizkusiti. smo delali tudi po manj\u0161ih jamah v okolici Idrije, marsikaj pa \u0161e \u010daka na zapisnik. Za\u010deli smo \u0161e Niti ne, poznal sem Dada (Damir Podnar \u2013 Ni pa \u0161lo brez te\u017eav. Prvi spoznavni obisk bre- s potopi v Breznu treh generacij in \u0160kocjanskih Dado), pri katerem smo naredili najve\u010d te\u010dajev\u00a0\u2013 zna je trajal kar deset ur, pa smo \u0161li le do globine jamah, precej raziskav in potopov pa opravili \u0161e tehni\u010dnih, ostalih pa ne. Po\u010dasi smo se za\u010deli 200 metrov. Vendar me je vse skupaj zelo navdu- V Habe\u010dkovem breznu spoznavati prek potopov, vendar skupnih pona- \u0161ilo, tako da je bil skrajni \u010das, da se bolj posvetim vadi nismo imeli. Nekako ni bilo potrebe po tem. tudi jamarski tehniki. Smo pa vsi \u010dlani Enote za tehni\u010dno potapljanje g Si takrat \u017ee bil \u010dlan jamarskega kluba? in sodelujemo predvsem v okviru te\u010dajev in vaj. Ne, takrat \u0161e nisem bil \u010dlan nobenega klu- 64\u2009\u2009 \u2009g Je bil kriv kak poseben dogodek, da si se ba, so pa v bli\u017enjem dom\u017ealskem dru\u0161tvu ravno MAREC 2016","PREDSTAVLJAMO Foto: Marin Glu\u0161evi\u0107 Utrinki iz potopa v Renejevem breznu Same jame so zelo tople, okoli 23 stopinj so tudi dognanja o opremi, plinskih me\u0161anicah, v Bosni in na Hrva\u0161kem. Tam smo se skupin- (podnebje je tam tropsko), in v njih je pol- \u0161ole vi\u0161ajo prag znanja in prav gotovo najve\u010d sko potapljali v okviru prve skupine, predvsem no \u017eivljenja, od pti\u010dev do strupenih ka\u010d. So pa prispevajo k varnosti prav \u0161ole. Ne morejo pa z Sebastjanom \u017dagarjem sva bila pogosto push prakti\u010dno vodoravne, tako da opreme za vrvno vplivati na \u010dlove\u0161ki dejavnik, kjer so izku\u0161nje diverja, ostali pa so nudili podporo. \u0160lo je za kar tehniko nismo potrebovali. Za no\u0161enje opreme najpomembnej\u0161e. \u010ce bi delal primerjavo med dolge in zahtevne potope. smo se obrnili na doma\u010dine, ki sicer ve\u010dinoma potapljanjem v devetdesetih in zdaj, bi takratnim g Poleg sifonov v Bosni in na Hrva\u0161kem si ne hodijo v d\u017eunglo, kaj \u0161ele v jame. ekstremnim potopom lahko danes rekli rutinski, spoznal tudi tiste na Filipinih kot del med- oprema je res naredila velik skok naprej. narodne raziskovalne ekipe. Kak\u0161ne razme- Z jamarskega vidika je bila ekspedicija kar g Se ti zdi, da je tudi rutina lahko krivec re so bile tam? Si se soo\u010dal z druga\u010dnimi uspe\u0161na, saj smo v \u0161tirih tednih raziskali ve\u010d nesre\u010d? Da se potaplja\u010d neha posve\u010dati de- te\u017eavami kot pri nas? kot pet kilometrov novih rovov in sifonov. Uspe- tajlom, ki jih jemlje samoumevno? lo nam je povezati tri jamske sisteme v ve\u010d kot Prav iz tega razloga sem na svojem rebrea\u00ad Da, v letu 2015 sem se pridru\u017eil skupini ita- 17 kilometrov dolg sistem, potapljala pa sva se therju odstranil ra\u010dunalnik, ki sicer dela tako, kot lijanskih jamarjev, ki \u017ee ve\u010d kot dvajset let razis\u00ad dva potaplja\u010da. Tudi sicer je bila izku\u0161nja nad- je treba, vendar se s \u010dasom na njegovo dobro kujejo Filipine, predvsem otok Samar. Namen vse lepa. Bilo je nekaj jezikovnih te\u017eav z itali- delovanje tako navadi\u0161, da ga neha\u0161 nadzoro- odprave je bil povezati ve\u010d jamskih sistemov, janskim delom ekipe, vendar smo imeli vsi iste vati. Kar seveda ni v redu. Po nekajletni rabi te vendar so bile povezave mo\u017ene samo skozi sifo- cilje. lahko napaka v elektroniki zaradi tega tako pre- ne. Logisti\u010dno je to kar problem, saj je treba vso g Ti zahtevni potopi verjetno zahtevajo od seneti, da nisi sposoben re\u0161iti situacije. Zame je opremo, jamarsko, potaplja\u0161ko pa tudi zdrav\u00ad potaplja\u010da \u0161e ve\u010djo zbranost in bolj\u0161o teh- bilo to preve\u010d riskantno in sem za\u010del uporabljati stveno, pripeljati s seboj. Zaradi prevoza z leta- ni\u010dno opremljenost. Se ti zdi, da se je var- mehanski rebreather, ki sem ga predelal po svoji lom smo morali opremo stehtati zelo natan\u010dno, nost jamskega potapljanja izbolj\u0161ala? meri. Na ta na\u010din ga moram ves \u010das nadzorovati, da ni presegla omejitev. Skupaj smo je imeli ve\u010d v to sem prakti\u010dno prisiljen. kot 700 kilogramov. Otok Samar in tudi Filipini Vedno je na prvem mestu \u010dlove\u0161ki dejavnik. V\u010dasih so rekli, da ko si potaplja\u010d za\u010detnik, so v smislu podpore zelo nerazviti \u2013 \u010de ti zmanj- \u0160e tako dobra oprema ti ne bo veliko pomagala ima\u0161 ve\u010d sre\u010de in manj izku\u0161enj, ko pa si sta- ka pol metra vrvi, je edino, kar lahko naredi\u0161, da pri napaki, ki je lahko tudi usodna. Nesre\u010dam, ki rej\u0161i, bo\u0161 moral imeti ve\u010d izku\u0161enj, ker bo\u0161 imel gre\u0161 nazaj v Evropo. so se dogajale v preteklosti, so ponavadi pripiso- manj sre\u010de. Gotovo je najnevarnej\u0161a povr\u0161nost, vali, da potaplja\u010d ni upo\u0161teval pravil potapljanja, ko si dopoveduje\u0161, saj bo \u0161lo, \u0161e malo, a na- Mi smo na primer imeli problem z navojem vendar je bil problem tudi v tem, da ni bilo dovolj enkrat se zadeva lahko ustavi. Potapljanje ne na nekem enostavnem delu opreme \u2013 za popra- potaplja\u0161kih \u0161ol. Vsak, ki se danes \u017eeli ukvarjati odpu\u0161\u010da, na suhem lahko po\u010daka\u0161, v vodi pa to vilo smo se morali peljati k 50 km oddaljenemu s potapljanjem, si bo znanje pridobil v potaplja- seveda ne gre. najbli\u017ejemu strugarju, da je to popravil, kar je \u0161ki \u0161oli, samoukov je \u010dedalje manj. Napredovala vzelo cel dan. Foto: osebni arhiv g Si sam bil kdaj v situacijah, ko so odlo- Blatni sifoni slovenskih jam \u010dale malenkosti? Verjetno se vsak potaplja\u010d kdaj znajde v zapleteni situaciji. Seveda, tak\u0161nih te\u017eav je bilo kar nekaj, ne- katere so se sre\u010dno kon\u010dale, druge manj. \u0160e med za\u010detki tehni\u010dnega potapljanja je k meni na 80 metrih globine pri\u0161el buddy in mi kazal, da je ostal brez zraka. Na sre\u010do sem imel dovolj zraka za oba, da sva lahko varno izplavala. Pov- sem druga\u010de pa je bilo v sifonih Hru\u0161ice, kjer se je smrtno ponesre\u010dil srbski potaplja\u010d, predvsem zaradi slabe pripravljenosti in slabih izku\u0161enj. Sam sem imel najve\u010d te\u017eav v Habe\u010dkovem bre- znu, kjer se mi je na 130 metrih globine v vrvico zapletla plavutka, hkrati je implodirala lu\u010d in \u0161e skuter se mi je pokvaril. Na sre\u010do sem odreagi- ral povsem zbrano in potop normalno zaklju\u010dil, lahko pa bi se seveda vse skupaj kon\u010dalo precej druga\u010de. Gotovo v takih primerih najve\u010d \u0161tejejo izku\u0161nje, najpomembnej\u0161a pa je dobra priprava \u2009na potek potopa in mo\u017ene scenarije. MAREC 2016 \u2009\u200965","PREDSTAVLJAMO Foto: Kristjan Re\u0161aver Foto: Kristjan Re\u0161aver S Sebastjanom \u017dagarjem med povezovanjem \u0160kocjanskih jam in Ka\u010dne jame g Kot si omenil, ste v skupini \u017ee pred leti \u0161li potop gotovo zanimiv zaradi globine, saj je sifon potaplja\u010dev in nosa\u010dev ter organizirati ve\u010ddnev- v nakup rebreatherjev. Je to postala obi\u010daj- pod 1000 metri in je \u017ee dostop mogo\u010d le izku\u0161e- no raziskovanje je pravzaprav enostavno. Zadnje na oprema v jamah? nim jamarjem, pa tudi nizke temperature, okoli \u010dase sem jih ve\u010dkrat vpra\u0161al, kdaj bomo nadalje- 0 \u00b0C. V vodi sem bil okoli ure in pol in te\u017eav na vali s potopi, a dlje od tega ni pri\u0161lo. Zaradi tega V bistvu ja. Meni se je zdela uporaba zaprte- sre\u010do ni bilo nobenih. Edino, za kar mi je \u017eal, je sem se potem raje lotil potapljanja v JSR. ga koga velika prednost, je pa precej zahtevnej\u0161i to, da nisem izvedel dveh potopov, saj je bila vsa g Pa vendar tudi v JSR ne gre vse brez za- za vzdr\u017eevanje. Sestavljen je iz \u0161tevilnih delov, oprema z zadostno koli\u010dino plinov tam. Potop bi pletov. Lahko re\u010dem, da gre za izrazito med- ki jih je treba pred potopom sestaviti, paziti na lahko ponovil \u010dez kakega pol dneva, vendar \u010das dru\u0161tveno jamo, kjer so glavnino izkopavanj blato, prah in ne\u010disto\u010de. Sestavljanje rebreather- ni bil na na\u0161i strani. opravili Claudio Bratos in Stojan Sancin iz ja v blatnih jamah seveda predstavlja dodaten JOSPD Trst ter se\u017eanski jamarji, proti koncu problem, prav tako je treba biti pozoren na vse Celotna akcija je bila medijsko lepo sprejeta. pa so se raziskavam pridru\u017eili \u0161e Ajdovci. A dele, saj se lahko akcija zaradi manjkajo\u010dega Na koncu sem bil celo izbran za osebnost tedna se zdaj zapleta, kdo lahko v jami kje razis\u00ad del\u010dka zaklju\u010di \u0161e pred potopom. Dodatno pa od na radijski postaji Val 202, kar je bilo po eni stra- kuje in podobno. Se ti zdi, da so klubska potaplja\u010da zahteva \u0161e ve\u010d samokontrole kot pri ni dobrodo\u0161lo, da se o jamskem potapljanju kdaj \u00bbpredal\u010dkanja\u00ab res nujna? odprtem krogu. Uporabe rebreatherja v jamah se pi\u0161e tudi pozitivno, bilo pa je tudi priznanje truda nikoli nisem bal. \u010ce upo\u0161teva\u0161 njegove slabosti celotne ekipe. Kdor me je poznal \u017ee od prej, mu Sam sem \u010dlan dom\u017ealskega kluba. Na zadnji in nevarnosti, ki jih lahko prinese, gre na koncu je bilo malce \u010dudno, kaj sem v hribih sploh po- akciji so poleg Ajdovcev sodelovali \u0161e \u010dlani obeh za varno napravo, ki ti \u010das potop ob\u010dutno podalj- \u010del, saj v gore ne zahajam prav pogosto, ostali klubov iz Ljubljane in loga\u0161kega kluba in gotovo \u0161a. Tudi leta razvoja rebreatherjev so poskrbela pa so izvedeli kaj ve\u010d o tem, da na Kaninu in je prihodnost slovenskega jamarstva v povezo- za to, da danes velja za varen sistem. okolici ne obstaja samo smu\u010di\u0161\u010de. vanju. Vsak ve\u010dji projekt zahteva veliko podporo g Za potop v Renejevem breznu si prav g Trenutno raziskuje\u0161 v Jami Se\u017eanske v ekipi in logistiki, kar je danes mo\u017eno le s pove- tako uporabil rebreather. \u0160lo je za enega Reke (JSR). Se tvoji prihodnji projekti pre- zavo dru\u0161tev. Tudi DZRJ Ljubljana, ki je \u0161tevil\u010dno izmed odmevnej\u0161ih dogodkov preteklega mikajo bolj v smer povezovanja jam pod- mo\u010dna ekipa z vrhunskimi dose\u017eki, potrebuje leta, kar je bilo mogo\u010de zaslediti tudi v ti- zemne Reke in iskanju njenega neznanega povezave z drugimi, saj je le na tak na\u010din akcija skanih medijih, na internetu in televiziji. toka? lahko uspe\u0161no izpeljana. Morda to trenutno velja Vendar pa je jama tudi brez potapljanja pre- le za potaplja\u0161ke akcije, upam pa, da bo s\u010daso- cej zahtevna. Zdaj se res veliko usmerjam v ta projekt. Tre- ma tako tudi pri ostalih. V jame hodimo jamarji nutno imam kar nekaj opreme v jami, najti je tre- in klubske pripadnosti v meddru\u0161tevnih akcijah Pretehtal sem dejavnike, ki so govorili v prid ba le \u010das za izvedbo potopa. No, zdaj mi najve\u010d nimajo nobene vloge. \u010ce dru\u0161tvo raziskuje neko rebreatherju, in odlo\u010ditev je bila ve\u010d kot jasna. te\u017eav povzro\u010da vidljivost, ki je v Reki res slaba in svojo jamo, je logi\u010dno, da bodo v njej raziskovali Ve\u010dji zalogaj je bil transport opreme. Ekipa se je se do sedaj \u0161e ni popravila. Poleti je slaba zaradi njegovi \u010dlani, a nesmiselno je, da bi obisk zapi- bolj na hitro zbrala iz \u0161tevilnih jamarskih dru\u0161tev pretople vode, ko se v njej namno\u017eijo mikroor- ral vsem ostalim. Verjetno so v ozadju \u0161e vedno in na sre\u010do je tudi vreme zdr\u017ealo. \u0160lo je za zelo ganizmi, v visoki vodi je tok premo\u010dan, pozimi prisotne stare zamere, ki bodo z novimi genera- zanimiv projekt, ki se sicer ni izkazal za perspek- pa so razmere \u0161e najbolj idealne. Vendar zime cijami gotovo \u0161le v pozabo. tivnega, a pri\u010dakovanja so bila kljub vsemu ve- letos nekako ni bilo. Ko i\u0161\u010de\u0161 nadaljevanje pri lika. Sam sem predvsem sledil rovu in se nisem majhni vidljivosti okoli metra, v \u0161irokih rovih ali \u010ce tako pogleda\u0161, jamarstvo na nek na\u010din oziral na morebitne izhode v stropu. Je bil pa dvoranah naleti\u0161 na kar nekaj te\u017eav, saj se ve\u010di- izumira. Gre za \u0161portno dejavnost, ki komerci- alno ni zanimiva in je zato tudi \u0161ir\u0161e precej ne- noma zaletava\u0161 v stene. S\u010dasomaFoto: osebni arhivpoznana. \u010clanstvo na dru\u0161tva \u0161e prihaja, a na to postane kar precej naporno, saj kak dalj\u0161i rok ne ostajajo. Pritegneta jih jamarska 66\u2009\u2009 \u2009MAREC 2016 je orientacija v takem prostoru iz- \u0161ola in kak\u0161en obisk jame, tistega pravega razis\u00ad redno te\u017eavna. kovalnega duha pa povsod primanjkuje. Enako g Kako pa je s povezavo \u0160ko- je pri potaplja\u010dih. Veliko je takih, ki se \u017ee leta cjanskih jam in Ka\u010dne? Ver- potapljajo le v \u010distih sifonih ob napeljani vrvici, jetno je to eden pomembnej- samostojnih raziskav pa niso sposobni. Vendar \u0161ih projektov v toku Reke. So mladi prihajajo in upam, da bodo z raziskova- razisk\u00ad ave zamrle? njem nadaljevali. \u010ce bo med njimi tudi kak odli- \u010den jamar, pa bo \u0161e toliko bolje. Te akcije organizirajo v diva- g Kak\u0161ne na\u010drte ima\u0161 za prihodnje? \u0161kem dru\u0161tvu. Potapljam se skupaj s Sebastjanom \u017dagarjem, ki je \u010dlan Trenutno \u0161e raziskujemo v JSR, \u010daka me \u0161e njihovega dru\u0161tva. Pri tem projektu kak potop, potem pa bomo po\u010dakali na su\u0161o in sodelujem bolj kot dodatna pomo\u010d bolj\u0161o vidljivost. Za naprej pa \u0161e ne vem, na\u010drtov Sebastjanu, druga\u010de pa z organi- je veliko, treba pa bo najti predvsem \u010das, ki ga je zacijo nimam ni\u010d. Povezava \u0160ko- vedno premalo. cjanskih s Ka\u010dno bi gotovo morala g Simon, hvala za pogovor, \u0161e naprej ti \u017ee- biti prioriteta potaplja\u0161kih raziskav, lim uspe\u0161ne potope. zaklju\u010diti pa bi jo morali sloven- ski potaplja\u010di. Sestaviti ekipo Pogovarjal se je Peter Gedei.","FOTONATE\u010cAJ Stalni fotografski nate\u010daj Uredni\u0161tvo revije Jamar razpisuje fotografski nate\u010daj na temo jamske fotografije. V vsaki \u0161tevilki bo med vsemi prispelimi deli uredni\u0161tvo objavilo zmagovalno celostransko fotogra\u00adfijo, ki bo izstopala po estetskih in tehni\u010dnih merilih. V primeru zadostnega prostora bomo objavili izbor \u0161e ostalih prispelih fotografij. Tehni\u010dne zahteve: sprejemamo digitalne fotografije, ki naj bodo lo\u010dljivosti vsaj 3000 pik po dalj\u0161i stranici. Ve\u010d informacij preko spletne po\u0161te [email protected]. Patricija O\u0161tir: jamska pla\u017ea Davorin Preisinger: \u010cuvanje nara\u0161\u010daja Matej Lipar: Jenolan Caves, Avstralija Matja\u017e Milhar\u010di\u010d: Planinska jama, Piv\u0161ki rokav Ga\u0161per Modic: Nova Kri\u017ena jama Leopold Bregar: Peklova jama Silvo Ram\u0161ak: Pekel \u2009Dejan PraMproAtRniEk:CFe2rr0an16ova bu\u017ea \u2009\u200967 Jo\u017ee Pristavec: Planinska jama","F O T O N AT E \u010c A J 68\u2009\u2009 \u2009Nekje pod cesto. Foto: Janez Ferreira-Stra\u017ei\u0161ar MAREC 2016"]
Search
