Jamar št. 13 leto 2016

MAREC 2016 • LETO 8 • ŠT. 1 CENA: 5 EUR RAZISKAVE Pokljuško podzemlje Pivka jama in Planinska jama TEHNIKA Nevarne uporabe prižem IZ TUJIH JAM Odprava Lion 2015 na Kreto Odprava Samar 2015 na Filipine PREDSTAVLJAMO Simon Burja Branice/Brejnice • Jama v Dovčku • Brezno pri Leški planini NOVICE • TABORI • DOKUMENTIRANJE • ZANIMIVOSTI • STRIP Lidar • Jame na Jukatanu • V osrčju Tolminskega Migovca

Društva prosimo, naj pošljejo popravke in dopolnitve skrbniku spletne strani na naslov [email protected]. Dopolnjen in popravljen seznam bomo objavili v naslednji številki Jamarja. Društva so urejena po abecednem redu ključnih besed (največkrat je to ime kraja). JAMARSKA DRUŠTVA, včlanjena v Jamarsko zvezo Slovenije JD Danilo Remškar Ajdovšèina Športno društvo Grmada Društvo ljubiteljev Križne jame JD Sežana * Slomškova 1A, 5270 Ajdovšèina * Mavhinje 38, 34011 Sesljan, Italija * Bloška polica 7, 1384 Grahovo * Bazoviška 9, 6210 Sežana ☛ Bogomir Remškar ☛ Damjan Gerl ☛ Gašper Modic ☛ Jordan Guštin ( 040 846 276 ( 0039 338 847 1295 ( 041 632 153 7 [email protected] 7 [email protected] 7 [email protected] 7 [email protected] : jds.brlog.net : www.jddr.org : www.grmada.org : www.krizna-jama.si : www.vilenica.com Športno društvo Alter sport JK Sreèko Logar Idrija JK Krka Društvo Sirena-Sub * Ovsiše 52, 4244 Podnart * Ulica sv. Barbare 5, 5280 Idrija * Krka 1g, 1301 Krka * Vipavska 54, 5000 Nova Gorica 7 [email protected] ☛ Tine Jereb ☛ Tanja Podržaj ☛ Damir Podnar : www.alter-sport.si ( 031 766 555 ( 041 687 210 JD Netopir Ilirska Bistrica 7 [email protected] 7 [email protected] Krasoslovno društvo Anthron : www.jkkrka.si : www.reef.si * Gabrije 28a, 6250 Ilirska Bistrica * Titov trg 2, 6230 Postojna ☛ Radivoj Šajn JK Bakla Letuš DRP Škofja Loka ☛ Andrej Mihevc ( 031 873 245 * Letuš 19, 3327 Šmartno ob Paki * Sv. Duh 271, 4220 Škofja Loka DZRJ Bled JK Kamnik ☛ Matej Mandelc ☛ Walter Zakrajšek ( 051 244 244 * Ljubljanska 1, 4260 Bled * Žebljarska 2, 1240 Kamnik JD Logatec 7 [email protected] ☛ Franc Arh ☛ Dane Holcar : www.drp-drustvo.si ( 041 368 965 * p. p. 36, 1370 Logatec 7 [email protected] JD Karlovica ☛ Drago Korenè JK Temnica : www.dzrjbled.com 7 [email protected] * Dolenja vas 44, 1380 Cerknica : www.jdl.si * Temnica 10, JK Borovnica ☛ Jože Stražišar 5296 Kostanjevica na Krasu JD Karantanja Lozice * p. p. 45, 1353 Borovnica JD Netopir Koèevje ( 040 353 338 ☛ Tone Palèiè * Lozice 5, 5272 Podnanos : www.borovnica.si/?m=pages&id=159 * Šalka vas 84, 1330 Koèevje ☛ Benjamin Mislej JK Tirski zmaj ☛ Matjaž Kranjc JK Brežice ( 041 426 174 JS PD Medvode * Ter 66, 3333 Ljubno ob Savinji 7 [email protected] ☛ Bernard Štiglic * Mala Dolina 9, * Cesta komandanta Staneta 12, ( 041 354 551 8261 Jesenice na Dolenjskem JD Dimnice Koper 1215 Medvode 7 [email protected] ☛ Aleš Orešar * Ferrarska 14, 6000 Koper ☛ Ladislav Vidmar JS PD Tolmin ( 041 310 683 7 [email protected] : planinskodrustvo-medvode.si/ 7 [email protected] : www2.arnes.si/~kpjdd2 * Podmelec 33, 5216 Most na Soèi Jamarski.html ☛ Zdenko Rejec Belokranjski JK Èrnomelj KJ Kostanjevica na Krki ( 031 365 314 JK Novo mesto 7 [email protected] * Nova Lipa 31, 8344 Vinica * Grajska 25, : www.pdtolmin.si/odseki/jamarskas ☛ Jože Gešelj 8311 Kostanjevica na Krki * Seidlova 29, 8000 Novo mesto ( 040 974 300 ☛ Zdravko Buèar Šaleški JK Podlasica ☛ Brane Èuk 7 [email protected] Topolšica JD »Gregor Žiberna« Divaèa ( 041 297 001 : www.jknm.si 7 [email protected] * Topolšica 81a, 3326 Topolšica * Kraška cesta 67, 6215 Divaèa : www.kostanjeviska-jama.com JK Bojan Krivec Lokve ☛ Maksimiljan Periè ☛ Kristjan Rešaver 7 [email protected] ( 041 498 103 DZRJ Kranj * Zapuèke 23, 5290 Šempeter pri Gorici : jktopolsica.wix.com/jama 7 [email protected] ☛ Smiljan Brešan : www.divaska-jama.info * Kebetova 9, 4000 Kranj Športno društvo Tornado ☛ Davorin Preisinger DZRJ Luka Èeè Postojna DZRJ Simon Robiè Domžale ( 041 868 973 * Za gasilskim domom 17, 7 [email protected] * p. p. 150, 6230 Postojna 1000 Ljubljana * Èešminova 19, 1230 Domžale : www.dzrjk-drustvo.si ☛ Matjaž Milharèiè ☛ Aleš Stražar ( 040 744 359 ☛ Anže Kreè ( 041 909 949 JD Carnium Kranj 7 [email protected] ( 041 348 186 7 [email protected] : www.dzrj-lukacec.si 7 [email protected] : www.drustvozrj-domzale.si * p. p. 83, 4101Kranj 7 [email protected] Klub potapljačev in jamarjev JO SPD Trst Športno društvo Explorer : www.carnium.si * Kidričeva cesta 53, 4000 Kranj * Pulje 187, 34018 Dolina, Italija * Sežanska 21, 6210 Sežana JK Kraški krti ☛ Robert Anžič ☛ Stojan Sancin 7 [email protected] ( 041 396 669 ( 0039 040 810 053 : www.explorer-diving.si * ul. Lago/Jezero 2, 34070 Doberdob, 7 [email protected] 7 [email protected] Italija : www.cavediving.si : www.jospdtrst.org JD Gorenja vas ☛ Edvard Gergolet JK Èrni galeb Prebold Koroško-šaleški * Poljanska 29, 4224 Gorenja vas 7 [email protected] JK Speleos-Siga Velenje ☛ Branko Mur : www.kraskikrti.net * p. p. 51, 3312 Prebold 7 [email protected] ☛ Grega Ramšak * p. p. 138, 3322 Velenje : www.jd-gv.si JD Kraški leopardi 7 [email protected] ☛ Matic Boršnak : www.crni-galeb.si ( 031 816 774 JD Simon Zima Gorje * Cankarjeva ulica 80, 7 [email protected] 5000 Nova Gorica JD Rakek : www.speleos-siga.org * Grabèe 3, 4247 Zgornje Gorje ☛ Franci Ažman ☛ Dimitrij Valantiè * Trg padlih borcev 8, 1381 Rakek JK Železnièar ( 031 803 981 7 [email protected] ☛ Damjan Intihar ( 031 733 329 * Hrvatski trg 2, 1000 Ljubljana Nemogoče je odgovoriti na vprašanje, koliko društev v Sloveniji se ukvarja z jamar- 7 [email protected] ☛ Janez Jaka Cerar stvom. Že v Jamarski zvezi Slovenije imamo športna in druga društva, ki se ukvarjajo : www.jd-rakek.com ( 041 213 302 tudi z jamarstvom ter jamarske sekcije planinskih društev. Da bi dobili vsaj grobo 7 [email protected] sliko, pa smo v Poslovnem registru Slovenije poiskali vsa društva, ki imajo v imenu DZRJ Ribnica : www.jkz.si besedi »jama« ali »jamarski« v ustreznih sklonih in niso včlanjena v JZS. * Škrabèev trg 5, 1310 Ribnica ☛ Anton Della Schiava 7 [email protected] 7 [email protected] OSTALA JAMARSKA DRUŠTVA DZRJ Ljubljana JD Straža ŠD Trident Županova jama - turistièno in okoljsko društvo Grosuplje * Luize Pesjakove ulica 11, * Pod vinogradi 1, 8351 Straža * Deèmanova 3, 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana  Gašper Košir * Taborska 6, 1230 Grosuplje Potapljaško - jamarsko - ( 041 324 483 7 [email protected] 7 [email protected] alpinistièno društvo Daco 7 [email protected] : www.zupanovajama.si : www.dzrjl.si * Požarnice 58, JD Olimje JD Planina 1351 Brezovica pri Ljubljani * Trška 80, 3254 Podèetrtek * Planina 2, 6232 Planina

VSEBINA Marec 2016, LETO 8, ŠT. 1 NOVICE Foto: Matic Di Batista 4 V osrčju Tolminskega Migovca 5 Jamarski tabor JZS na Kaninu 2015 Pokljuško podzemlje Foto: Matej Zalokar 6 Jama Sežanske Reke, »najgloblja« jama v Sloveniji? Branice/Brejnice 7 Vseslovensko jamarsko srečanje 8 50-letnica Mednarodne speleološke zveze 8 Predstavniki Mednarodne speleološke zveze obiskali Vilenico 9 Srečanje z medvedom 9 Jamarski bivak pod Moličko planino 10 Jamarski tabor Kamenmjavček 2015 pred Vilenico 10 11. nagrada Viljema Puticka 11 Projekt Life Kočevsko 11 Regijsko preverjanje prve pomoči v Novi Gorici 12 Dobra Nada 13 Mednarodno izobraževanje na področju vrvne tehnike 14 Brezno pri bolnici Zgornje Lašče 14 Voda in film 15 Živ pod zemljo 15 Podvôdje 16 Vstala Primorska 16 Pod svobodnim soncem 17 SpeleoNarnia 2015 17 V slovo Bonniju (1965–2015) 18 Druga snežna jama na Raduhi 19 Grozilda 19 Pisma bralcev JAMARSKA DRUŠTVA IZ TUJIH JAM 20 50 let Jamarskega društva »Gregor Žiberna« 49 Odprava Samar 2015 51 Odprava Lion 2015 na Kreto Divača 52 Po romunskem krasu in Romuniji 21 STRIP: Jamar Nace DOKUMENTIRANJE 54 Lidar ZGODBA 55 Orodja za pogled in obdelavo lidarskih podatkov 22 Jamarjenje navzgor 56 Izbor jam na novih planinskih kartah 57 Merjenje jam brez svinčnika in papirja RAZISKAVE 58 Dokumentiranje paleontoloških najdb in živalskih 24 Pokljuško podzemlje 29 Potapljaško raziskovanje Pivke jame in Planinske okostij v jamah jame v letu 2015 TEHNIKA 59 Nevarne uporabe prižem v jamarstvu 35 Branice/Brejnice – zdravilni izvir in ponorna jama 38 Jama v Dovčku ZANIMIVOSTI 40 Brezno pri Leški planini 62 Jamarstvo z otroki in mladostniki z vedenjskimi in SREDICA čustvenimi težavami 44 Jame na Jukatanu PREDSTAVLJAMO TABORI 64 Simon Burja 48 Raziskave Brezna Pekel in tabor Gorjanci 2015 67 Fotonatečaj Odgovorni urednik Lektura Naslov uredništva Nenaročenih rokopisov in fotografij ne Peter Gedei Mojca Stritar Kučuk Jamar, Lepi pot 6, vračamo. Vse gradivo v reviji Jamar je last Pomočnik odgovornega Oblikovanje, računalniška 1109 Ljubljana izdajatelja. Kopiranje ali razmnoževanje urednika grafika in prelom tel.: 041 941 378 je mogoče le s pisnim dovoljenjem Miha Čekada Peter Gedei e-pošta: [email protected] izdajatelja. Uredništvo Tehnični urednik Izdajatelj O reviji Jure Tičar, Mojca Hribernik, Miha Staut, Peter Gedei Jamarska zveza Slovenije Jamar izhaja enkrat letno, praviloma Bogomir Remškar, Jasmina Rijavec Tisk Lepi pot 6, 1109 Ljubljana v mesecu marcu. Cena izvoda revije Tiskarna Pleško, d. o. o., Ljubljana www.jamarska-zveza.si v prednaročilu za člane JZS je 3,5 EUR, Naklada: 650 izvodov Odgovorna oseba izdajatelja za vse ostale 5 EUR. Matej Mihailovski ISSN 1855-2579  Marec 2016   3 Fotografija na naslovnici: Dvojna vijačnica v jami Platonovo šepetanje. Foto: Uroš Kunaver z Behare Rexhepi, Matejem Blatnikom in Matijo Pernetom

NOVICE V osrčju Neuradne dolžine Foto: Iztok Možir Tolminskega Migovca Sistem Migovec, (ICCC, avgust 2015): 30.743 m Sistem Primadona (po zadnji povezovalni akciji): 5101 m (Najnovejši) sistem Migovec po povezavi: 35.844 m Povezava jamskih sistemov Primadona in Migovec Jamarska sekcija Planinskega društva Foto: arhiv JS PD Tolmin Tloris povezave (arhiv JS PD Tolmin) Trojka (od leve Izy, Rile in Fratnik) pred Tolmin (JS PD Tolmin) ob številnih manjših merilne instrumente. Uvajanje vrvne tehnike po podorom na mestu povezave v Mona tipu raziskavah že vrsto let usmerja glavnino letu 1978 jim je omogočilo raziskovanje globljih svojih prizadevanj v dva temeljna projekta: jam in brezen. V spodnjih delih jamskega sistema, kjer so masiv Kanina, kjer je odkritje Male Boke leta se končala takratna raziskovanja, so naleteli na 1974 odprlo ogromne, še danes neizčrpane Tolminski jamarji so z raziskavami globin v vodo. možnosti, in osrčje Tolminskega Migovca s Tolminskem Migovcu začeli leta 1974 z obiskom tremi jamskimi sistemi: Kavkne jame (M2), a so se kasneje, do leta 1985, Tretji sistem, Primadona, leži pod zahodnim začasno preusmerili predvsem v Malo Boko. Do robom planote Migovca, v zelo strmem in skalovi- Mig: Kavkna jama (M2, kat. št. 4465), leta 1986 so dokumentirali 17 jam, od katerih sta tem pobočju nad izvirom Tolminke. Združuje sto- Jama strgane srajce (M18, kat. št. 8284) in po globini izstopali brezni M16 in Kavkna jama. pničasto brezno Primadono, U-bend in Mona tip. M16 (kat. št. 6001). Leta 1994 je skupina študentov iz ICCC (Imperial Raziskali so 3974 m rovov (višinska razlika 644 m). College Caving Club) iz Velike Britanije navezala Vrtnarija: Vrtnarija (kat. št. 8283) in Vilin- stike z JS PD Tolmin in izrazila željo, da bi sku- Leta 2013 sta bila med poskusom prodora iz ska jama (kat. št. 10.868), paj raziskovali na Migovcu. Vse do danes so si sistema Migovec (Vrtnarije) pod Tolminski Kuk sledili skupni raziskovalni tabori, ki so obrodili raziskana več kot dva kilometra novih delov Primadona: Primadona (kat. št. 8282), odlične rezultate. Poleti leta 1995 so v jamah sistema. Leta 2014 so v sistemu Primadona in U-bend (–) in Mona tip (kat. št. 10.180). M16 in M18, odkritih leto poprej, dosegli globino breznu Mona tip iskali pričakovano povezavo –232 m. V veliko pomoč pri napredovanju jim je s sistemom Migovec. Predvideno potapljanje v Zaradi obsežnosti raziskovanj ni šlo brez bil podzemni tabor. sifone najglobljega dela sistema je zaradi preve- sodelovanja z drugimi jamarji. O obeh pro- like količine padavin odpadlo. Raziskali so nad jektih sta izšla dva obsežnejša zbornika [1, 2]. V Na Migovcu je bilo do leta 2011 raziskanih in 1,2 km novih delov. zadnjih dveh desetletjih v Migovcu intenzivneje registriranih 25 jam in brezen, več manjših jam raziskujejo angleški in tolminski jamarji. ter trije visokogorski jamski sistemi. Spustijo se Povezava – zgodovinski uspeh vse do višine vasi Tolminske Ravne (približno 24. oktobra 2015 Tradicija 912 m). V zadnjih letih so poleg vseh ostalih razis­kav intenzivno iskali tudi povezavo med Končno je uspela povezava zahodnega siste- Jamarstvo ima v Posočju že dolgoletno tradi- sistemi. V kasneje poimenovanem sistemu Mig ma Primadona (Primadona, U-bend in Mona tip) cijo, saj njegovi začetki segajo v leta med obema je bila naprej raziskana M2, kasneje še M16 z vzhodnim Migovcem (M18, M2, M16, Vrtnarija, vojnama, v čas delovanja ilegalnega Planinskega in M18. Vsi vhodi v omenjeni sistem so z vrha Vilinska jama). kluba Krpelj (ustanovljenega 16. 3. 1924 na Po- planote Migovca, pod katero leži med obema reznu), ki se je povsem naključno začel ukvarjati drugima sistemoma. Skupna dolžina podzemnih Ob desetih so v jamo Mona tip vstopili Andrej s prvimi raziskavami. Krpljevci so zapustili več delov je 11.532 m, višinska razlika med vhodom Fratnik, Iztok Možir - Izy in Dejan Ristić - Rile ter objavljenih zapisov in načrtov jam. Zaradi repre- in dnom pa 970 m. opremili na zadnji akciji odkrito brezno do poli- sivnih ukrepov oblasti nad posameznimi člani v ce, ki jih je pripeljala v veliko fosilno galerijo. »Po težkih časih italijanske zasedbe Primorske se je Drugi največji sistem je Vrtnarija z 11.000 m njej smo prišli do podora, ok. 20 m, kjer nam je njihovo delo žal prezgodaj končalo, zato niso se- dolžine in 889 m višinske razlike. Združuje bre- okrog 17. ure uspelo prekopati prehod in se tako gli na področje visokogorskega krasa. zno Vrtnarija in Vilinsko jamo, leži pa pod vzho- znajti v M18, to je v Jami strgane srajce. Od tam dnim robom planote. Leta 2012 so jamarji samo se lahko spustiš v M2, to je Kavkno jamo, ali pa v Leta 1971 je bila ustanovljena Jamarska v Vrtnariji odkrili skupaj nad 2,5 km novih delov. Promenado, to je galerijo, ki je del sistema in se sekcija PD Tolmin, ki je kmalu postala članica Končno jim je uspelo povezati Mig in Vrtnari- poveže z M16. Izbrali smo to zadnjo varianto in JZS. Začetno pomanjkanje opreme so spretni jo v sistem Migovec, najdaljši jamski sistem v bili zunaj okrog 20.00. Nato smo na površju prečili jamarji reševali z veliko mero inovativnosti in iz- Sloveniji, s skupno dolžino 25,5 km in z višinsko nazaj do vhoda v Mona tip po nahrbtnike in proti delali prve karbidne svetilke, vitel za spuščanje v razliko 972 m. Povezavo sta zadnji dan razisko- planini Kal, kamor smo prispeli okrog 22.00. Pove- brezna, prižeme, vponke, naklonomer in druge valnega tabora leta 2012 sta na globini –572 m zava je le okrog 150 m pod površjem,« povzema (1205 m) našla Karin Rutar in Ambrus Gergeley. vtise Andrej. Pogled na vhoda v Primadono in Mona tip iz doline Tolminke Takrat so zapisali: »Trenutno najdaljša jama v Dopolnjuje ga Rile: »Po 150 m horizontalne Sloveniji se ne ponaša samo s kilometri, ampak poti smo prišli do podora in se z rokami lotili ko- Viri tudi z lepoto, saj je težko opisati lepoto dvoran, panja tam, kjer smo slutili rov. Sproti se je material posutih s tisočerimi kalcitnimi in celo aragonitnimi usipal. Bilo je grobo in oglato kamenje, grušč. Več- [1] The Hollow Mountain – 1974–2006 kristali. Največje presenečenje so tudi stalaktiti, krat smo mislili prenehati, nadaljevati prihodnjič, a (slov.: Votla gora), ur. James »Tetley« stalagmiti, helektiti in neverjetne blatne formacije smo ponovno poizkusili. Malo smo se izmenjavali. Hooper, ICCC in JSPDT, 2006. ter čudovite freatične galerije, ki se prepletajo kot [...] Prišli smo mimo prvega dela podora v manj- labirinti in so na določenih delih prekrite s suhim šo razširitev. [...] Fratnik je ogledoval luknje in se [2] Zapiski iz Male Boke (Kronologija ja- blatom in celo sigo.« [3] končno zbasal v eno ozko zadevo. Napredoval je marskih raziskav 1968–2007), ur. De- še kakšnih 10–15 m po rovu. [...] Njegov glas je bil jan Ristić, PD Tolmin, 2011. vse bolj vesel, češ nekaj pa je. Tudi midva z Izyjem sva nadaljevala za njim. [...] Vmes sva odmaknila še [3] Jana Čarga: Sistem Migovec – Najdaljša kakšen kamen, da sva se prerinila skozi. Kar naen- jama v Sloveniji, Krpelj, 18 (2012), str. 6. krat smo prišli iz tistega dela, ki je bil lahko kakih 10 m dolg, potem razširitev, pa spet skozi kakih 4    MAREC 2016 10 m, skupaj 30 m ključnega dela. V nadaljevanju smo prišli do štrikov. Fratnik je ta del prepoznal, ker je tam že bil. Tudi Izy se ga je spomnil.« Kljub odmevnemu uspehu ostaja v osrčju Tolminskega Migovca še dovolj dela za priho- dnje generacije. Žarko Rovšček, JS PD Tolmin

NOVICE Jamarski tabor JZS na Kaninu 2015 Foto: arhiv tabora Tabor se je začel v soboto, 1. avgusta 2015, brezno. Sledita dve stopnji in nato delati. Dobro bi bilo, da bi z akcijo v novo, obetavno brezno Vstala Primor- nova, le da je še precej zaprta s jamarji prihajali v ekipah, ska, ki smo ga našli lansko jesen. Na taboru so skalovjem. Dela ni veliko. zmožnih samostojnega sledile še tri akcije, v katerih smo se ustavili pred delovanja. Komunikacija je novo ožino na globini –100 m. Jamo smo izmerili Nekajkrat smo pomagali Novomeščanom pri na bivaku problem že ves (globoka je 100 m) in razširili deset metrov ožine širjenju v dveh njihovih jamah. čas, saj GSM-signala ni. na dnu. To moramo do naslednjega leta Markirali smo dostop iz Zadnjega dola do bi- nekako rešiti. Načrtovano akcijo v Brezno pod žičnico (kat. vaka in namestili dva nova soda za vodo. Cerada Ker je jam, ki šibajo, vedno št. 7410) smo odpovedali, saj čakamo, da do po- nad depandanso ena (izravnana vrtača pod bi- več, ker diši po –1000 m, bi bilo staje C zgradijo cesto oz. znova zaženejo žičnico. vakom) dobro služi namenu. Uredili smo tudi de- treba razmišljati o podaljšanju Država in bovška občina sta namreč videli po- pandanso dva (zravnali dno bližnje vrtače), kjer poletnega tabora na dva tedna tencial tega brezna in sta zato začeli graditi cesto bo prostor za šotor. Naš agregat je pridno polnil (saj ne, da bi bili vsi 14 dni zgo- do postaje C. Gospodarskega ministra in župana akumulatorje za širšo kaninsko raj, ampak da bi se ekipe me- Bovca zato predlagam za častna člana JZS. jamarsko srenjo. V soboto, 8. av- njale kot sedaj) in še o enem taboru ob koncu gusta, se je odvil drugi kaninski jeseni oz. v začetku zime. Največ akcij smo imeli v breznu Macola speleožur. Udeležba je bila skro- Ne razumite me narobe. Še vedno je dobro- (imenovana tudi Huevos-Jarak, kat. št. 10.730), mnejša kot lani, saj ni bilo jamarjev došel vsak, ki pride gor. A kdor ima tisočmetrske kjer smo dosegli globino okrog –280 m. Krak iz Novega mesta in Krakova. Prvi ambicije – in mi jih imamo – mora delati bolj re- pod Kobiljim curkom se razcepi, a oba dela se so šli že domov, drugi pa so komaj sno in načrtno. močno zožita, zato smo ta del vse do Catrine prišli. Kljub temu je bilo ludo i ne- Remškar Bogomir, razo­ premili. Deli, kjer jama šiba naprej, so v zaboravno. JD Danilo Remškar Ajdovščina oknu, ki se odpira v Catrini. Okno se takoj pre- P. S. vesi v stopnjasto brezno Ko jamarji obmolknejo Tabor je zaključil Andrej Kristan, ki je med Macolo so obiskali še 29. avgusta 2015. Raz- (globina 75 m). To brezno se nekje na globini 9. in 15. avgustom skupaj s poljskimi jamarji iskali in izmerili so Šmingusa dingusa, kjer se je –190 m razcepi. En krak se na globini –220 m raziskoval po Kaninu. Z Janom Poczobutom iz zadnjič ustavil Jokl. Na dnu se brezno nadaljuje zoži. Jama se je tu nadaljevala s pihajočo ožino. Krakova sta dosegla globino –270 m v Macoli. z ožino, dela ni veliko, prepih je močan. Pogledali Razširili smo jo in poimenovali Nije nam hladno. Stopnjo sta poimenovala Šmingus dingus. Poleg so tudi del Nije nam hladno. Dela naj bi bilo tam V krajših stopnjah se jama nadaljuje do globine tega je izvedel manjša gradbena dela v okolici še manj. Zato bodo naslednje akcije usmerjene –240 m. Tu smo se znova ustavili pred pihajočo bivaka. Prijetno so ga presenetile švedske štu- v ta del. Razširili so ožje dele v Polenti in na dnu ožino, ki smo jo že delno razširili in do sem jamo dentke, ki so zamudile in prišle na Kanin šele vhodnega brezna. Postavili so nekaj stop za lažje izmerili. Dela je za eno akcijo. Drugi krak iz Ko drugi teden v avgustu. Požrtvovalno jih je vodil po prehode skozi ožine. V jami so čutili potres, ki jamarji obmolknejo se nadaljuje z breznom, kjer terenu. Pravi, da je bilo dela za enega jamarja kar je ravno takrat zatresel Krn. Jamarili so Andrej je na globini –270 m zmanjkalo vrvi. preveč. Posledično je na bivaku zmanjkalo oljčne- Kristan, Marko Kavčič in Matjaž Božič. Nova ga olja, saj je skandinavska koža zelo občutljiva na globina je 280 m, dolžina 763 m in horizontirana Fantje iz JK Krka so z jeklenicami in cerado visokogorsko sonce. dolžina 275 m. zaprli vhod v perspektivno brezno v bližini Gnile  MAREC 2016   5 glave. Kljub temu da so delo izvedli profesional- Bilo nas je 24 iz 13 društev. Bili smo med- no, so mnenja, ali bo konstrukcija zdržala ali ne, narodni. Poglobili smo jame, našli nove jame in deljena. Zato smo odprli stavnico. Stave spreje- jame nam gredo naprej. Torej smo bili uspešni. mamo do 1. maja 2016. Nekaj zadev pa bi v prihodnje morali popra- Preverili smo stanje snega in ledu v breznu viti, če hočemo delati v globokih jamah oz. siste- z delovnim imenom Ledena prasica. Nahaja se mih. Jamarji si morajo za delo na taboru vzeti več blizu koče Petra Skalarja. Bilo je preveč vode. časa. Večina jih pride za vikend oz. dan ali dva. Ena ekipa je preverila stanje vrvi v zgornjih delih To je za resno delo premalo. Ljudje si za turistič- Skalarjevega brezna. Vrvi so bile v redu, a vreme ne odprave ne vem kam vzamejo dva, tri tedne, zunaj ne. Nevihta jih je za dobro uro prisilila v za resno delo na Kaninu pa vikend. Nekateri re- zmrzovanje na polički sredi Deliriuma. čejo: »Mogoče pridem takrat in takrat ...« Tudi s takimi si ne moremo dosti pomagati. Večina jih V neposredni bližini WC-brezna je Mršek na- pride brez opremljevalnega kompleta, vrtalnega šel obetaven, a zasut vhod. V popoldansko-noč- stroja in merilnikov. Na taboru sta dva vrtalna ni akciji so prekopali grušč. Zadaj se je odprlo stroja in dva kompleta, če je ljudi več, nimajo kaj Udeleženci: Robert Rehar, Tomaž Pahor, Bogomir Remškar (JD Danilo Remškar Ajdovščina); Claudio Bratos (JS PD Trst); Matjaž Božič, Katarina Šeme, Rok Planinc (DZRJ Simon Robič Domžale); Dare Hribar, Urban Slana, Tomaž Hrovat (JK Krka); Maks Petrič (Šaleški JK Topolšica); Mitja Mršek (JK Borovnica); Dejan Praprotnik - Citrar (JD Carnium Kranj); Andrej Kristan - Jokl, Zdenka Žitko, Flamiano Bonisolo (JD Logatec); Rok Stopar, Matjaž Žetko, Gregor Basiaco (JD Dimnice Koper); Reni Ražman, Vasja Ražman (JD Sežana); Branislav Janković (ASAK Beograd); Andrej Hliš (JK Železničar); Milan Podpečan (KŠJK Speleos- -Siga Velenje)

NOVICE Jama Sežanske Kje so jamarji prišli do vode sko- Foto: Miha Staut Reke, »najgloblja« zi Brezno v Stršinkni dolini, nismo jama v Sloveniji? ugotovili. Nazaj grede smo merili. Foto: Miha Staut Uspelo nam je izmeriti dvorano in V Jami Sežanske Reke (kat. št. 10.589) ima- del rovov v dolžini 145 m. Nato pa mo poleg sifonov še nekaj jamarskih vprašajev. sem preluknjal čoln, zato meritev Eden od njih je bil kamin v Pozabljenem rovu. Ja- nismo nadaljevali, ker nismo imeli nuarja smo preplezali kamin, ki smo ga »napadli« vodotesnega laserja. že februarja 2014. Od zadnjega obiska je voda poplavila Blatno polico, saj je bila vrv v Velikih di- 3. oktobra so v odtočno jezero menzijah zakopana v blatu. Tudi nobenih stopinj Jame Sežanske Reke Claudio Bra- ni bilo videti. Spodnji prehod z Blatne police do tos, Jože Tomšič in Massimiliano kamina je bil zato zaprt z lepljivim blatom. Obšla Blocher spustili barvilo. sva ga po zgornjem rovu in čez desetmetrsko stopnjo namestila vrv. V kaminu sva splezala do 20. novembra se je v pritočni prve in od tam še do druge police, a tam se vse sifon potopil Simon. Vrvice mu je skupaj zapre. Julija 2015 so Jokl, Erker, Kranjc in voda od zadnjega potopa potrgala. Eržen kamin razopremili. Ker je bila kljub nizkemu vodostaju vidljivost slaba, nadaljevanja v rov ni 25. septembra 2015 smo šli izmerit odtočni našel. Božič in jaz sva šla merit vo- Simon v pritočnem sifonu rov proti Breznu v Stršinkni dolini (kat. št. 7849). dni rov proti Breznu v Stršinkni doli- Jaz sem šel z otroškim čolničkom, Vasja in Citrar ni. V zahodnem robu odtočne dvorane sva našla sta plavala. Claudio in Zdenka sta bila transpor- vrv, ki skozi Brezno v Stršinkni dolini pripelje do tna ekipa do vode. Odtočni rov se na začetku Reke. Zadnjič nismo bili dovolj temeljiti, pa tudi razširi na širino 20 m, strop je visok 2–4 m. Levo luči nismo imeli primerne za tolikšne prostore. se odcepi krak, kjer se rov nadaljuje v blatno Od zadnjega obiska je voda v dvorani narasla pobočje. Treba bi bilo pogledati. Tudi v desno vsaj za 1,5 m, saj sva prazni čoln našla zataknje- sta dva odcepa, ki pa se končata. Po okrog nega v stropu, pustili pa smo ga pri vodi. V Reki 50 metrih se rov zoži na 1–2 m. Tu pada iz kami- sva poleg velikih človeških ribic videla še nekaj na slapič. V nadaljevanju se strop zniža tako, da jegulji podobnega, kar je plavalo proti toku. Bilo sem na nekem delu moral zapustiti čoln. Ta, ožji je okrog 50 cm dolgo in sivkaste barve. V vodi je del je dolg 20–30 m. Nato se rov spet razširi na plavalo veliko kozic. 5 m in se po ok. 50 m odpre v večjo dvorano. Na obeh straneh struge so blatni oz. peščeni bre- 18. decembra se je v pritočnem sifonu spet govi, desno na pobočju pa sta dva velika stebra potopil Simon. Prišel je 54 m globoko in 190 m oz. kamnita bloka. Voda se zniža, tako da sega daleč. Rov se tam, kot kaže, izravna. Plaval je gladina do kolen. Tu se čuti tok v dvorano. Dvo- pod stropom, tako da je rov lahko še precej glo- rana, dolga ok. 100 m in na najširšem delu široka blji. Med čakanjem sem pregledal še eno brezno 50–60 m, zavija v levo in se nato zoži v ozek rov, v Pozabljenem rovu, a pride v že znane dele. Po- ki se zapre. vratek iz jame je trajal malo dlje, ker je bil Simon precej utrujen. Ven smo pobrali tudi skoraj vso potapljaško opremo. Po novem ima jama 1501 m poligona, globo- ka je 384 m, horizontirana dolžina pa je 1114 m. Simon se pripravlja na potop. 6    MAREC 2016

NOVICE Jamarili: Claudio Bratos (JO SPD Trst); Katarina Vseslovensko jamarsko srečanje Foto: Uroš Ilič Šem, Matjaž Božič, Bor Vidic (DZRJ Simon Robič Domžale); Andrej Kristan - Jokl, Marko Erker, Zdenka Jamarska zveza Slovenije je v sodelovanju z Društvom za raziskovanje jam Ljubljana organi- Žitko, Marko Kavčič, Tine Eržen, Jani Karnjc (JD Lo- zirala vseslovensko jamarsko srečanje v Logatcu. Program srečanja je vseboval obiske okoliških gatec); Marjan Vilhar, Matej Bizjak, Vid Trebše, Aleš jam, predavanja in prezentacije jamarskih raziskav. Konobelj (DZRJ Luka Čeč Postojna); Jože Tomšič (JD Novo mesto); Matej Blatnik, Špela Borko, Da- Srečanje se je odvijalo od 28. do 30. avgusta 2015 v stari vojašnici v Logatcu. Tabora se je vid Škufca (DZRJ Ljubljana); Damjan Maček, Tadej udeležilo okoli osemdeset jamarjev iz vse Slovenije, Hrvaške in Italije, ki so se družili, spoznavali Vehar (JD Gorenja vas); Miha Staut (JK Železničar); in izmenjevali izkušnje. Robert Rehar, Bogomir Remškar (JD Danilo Remškar Ajdovščin­ a); Massimiliano Blocher. Udeleženci tabora so obiskali več okoliških jam, med drugimi Gašpinovo jamo, Gradišnico, Logaško jamo, Najdeno jamo, Logarčka, Mačkovco, Vranjo jamo, Mrzlo jamo, Jamo pri Svetih Odtočni sifon je na nadmorski višini 14 m, Treh Kraljih in Planinsko polje. pritočni sifon, kjer se je potapljal Simon, pa na 24 m. Simon je bil na –54 m, torej 30 m pod mor- V poznih popoldanskih urah so sledili predstavitev in predavanja društev, odprav, projektov jem. Glede na to, da je bil pod stropom, je najniž- in posameznikov. Med drugimi smo si ogledali film Cirila Mlinarja - Cica Vodni krog, predsta- ja točka sifona še nižje. Mrzlek je globok 112 m, vitev raziskav v Čaganki (Damijan Šinigoj), jamsko potapljanje – Zadnja potapljaška odkritja kota vhoda pa je na 80 m, torej pride 28 m pod med Planinsko in Postojnsko jamo (Igor Vrhovec, Sebastijan Gantar), delo z otroki (Uroš Ilič, morje. Najnižja točka morja je –38 m. Idrijski ru- Mateja Oman), povezovanje jame Padirac v Franciji (Peter Gedei), uporabo lidarja v jamarstvu dnik je bil globok 382 m, nadmorska višina Idrije (Miha Čekada). pa je 334 m, torej je 48 m pod morjem. Velenjski rudnik je še globlji; s 500 m pride okrog 100 m Ves čas srečanja je bila postavljena razstava fotografij Petra Gedeia o Čaganki. pod morje. Po napol preverjenih informacijah je Med udeleženci je vladalo navdušenje in zagotovo bomo v letu 2016 ponovno organizirali torej pritočni sifon v Jami Sežanske Reke »naj- podoben dogodek. globlja« jama v Sloveniji, mogoče pa celo najglo- blja naravna točka v Sloveniji. To bodo pokazali Robert Anžič, podpredsednik JZS naslednji potopi. 22. decembra je ekipa DZRJ Luka Čeč Po- stojna iz jame prinesla še del potapljaške opre- me. 21. januarja sta Rehar in Simon šla pogle- dat stanje opreme in vodostaj. Ker je bilo vse v redu, smo naslednji dan pozno popoldne šli v jamo. Burja se je potopil v pritočni sifon, tja, kjer je zadnjič ostala dvoranica 7 krat 8 m. Iskal je nadaljevanje, a ga ni našel, zato se je spustil do dna dvoranice na –64 m, a tudi tam ni našel nič. Verjetno je bila kriva precej slaba vidljivost. Pre- tok in vodostaj sta bila precej višja kot zadnjič. V vodi je bil dve uri. Medtem smo plezali do okna v Športnem dnevu. Zmanjkalo nam je pet metrov. Eno etažo nižje v Športnem dnevu, tam, kjer so na načrtu narisani štirje kamini, smo zaznali kar obetaven prepih, saj smo vsi zavohali juho, ki se je kuha- la v Veliki dvorani. Tam napademo naslednjič! Zunaj smo bili do dveh zjutraj naslednjega dne. Jamo smo poglobili za slabih deset metrov. Jamaril in potapljal se je Simon Burja (DZRJ Simon Robič Domžale). Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina  MAREC 2016   7

NOVICE 50-letnica Predstavniki Mednarodne speleološke zveze obiskali Vilenico Mednarodne speleološke zveze Slovenija velja za zibelko in mednarodno središče krasoslovja. V Postojni je Inštitut za razis­ kovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Mednarodna speleološka zveza (Union Inter- od lanskega leta je tam sedež Unescove Katedre za krasoslovje pod okriljem Univerze v Novi national de Spéléologie – UIS) je bila ustanovlje- Gorici, od leta 2003 pa tudi sedež Mednaro­ na 16. septembra 1965 v Ljubljani, ob zaključni dne speleološke zveze. Ta je bila ustanovlje­ slovesnosti 4. mednarodnega speleološkega na leta 1965 na Mednarodnem speleološkem Foto: Jurij Jakofčič - Jaka kongresa. Otvoritev tega kongresa je bila v Po- kongresu, ki je potekal v takratni Jugoslaviji. stojnski jami, dogodku v čast pa so dvorano po- Inštitut za raziskovanje krasa je junija lani imenovali Kongresna dvorana. že 23. zapovrstjo organiziral mednarodno krasoslovno šolo Klasični kras, ki se je ude­ Letošnja 23. mednarodna krasoslovna šola z leži okrog dvesto strokovnjakov, študentov 252 udeleženci iz 36 držav je sovpadala s 50-le- in jamarjev s celega sveta. Tokratna šola je tnico ustanovitve UIS in temu je bil tudi prilago- bila še posebej slovesna, saj je obeležila tudi jen program. Tematika tokratne šole je bila Ca- 50. obletnico ustanovitve Mednarodne spe­ ves – Exploration and Studies (Jame – odkrivanje leološke zveze. V okviru terenskih ekskurzij in študije), petek, 19. 6. 2015, pa je bil posebej so si udeleženci ogledali Vilenico, spoznali posvečen obletnici. Od vabljenih predavateljev njeno zgodovino in značilnosti ter dobili širši omenimo Arriga Cigno, nekdanjega predsedni- vpogled v pomen jamarstva in raziskovanja ka UIS in enega redkih gostov, ki se je, takrat na Krasu. Več kot sto udeležencev smo skozi še kot študent, udeležil ustanovitve pred 50 leti. jamo popeljali Rosana Cerkvenik, Jordan Gu­ Predstavniki Mednarodne speleološke O zgodovini speleologije je govoril Trevor Shaw, štin, Jurij Jakofčič - Jaka, Emil Kariž in Andrej zveze in udeleženci mednarodne stalni sodelavec Inštituta za raziskovanje krasa Peca. krasoslovne šole pred Vilenico ZRC SAZU, podpredsednik UIS George Veni pa je razmišljal o njeni bodočnosti. Ne smemo Veselilo nas je, da si je jamo ogledalo toliko število strokovnjakov s celega sveta. Dodati mimo prispevka Paula Williamsa, lahko rečemo velja, da so si udeleženci kongresa Vilenico ogledali tudi leta 1965. Ob tokratnem ogledu je bil legendarne avtoritete današnje speleologije. prisoten tudi profesor Arrigo Cigna, ki si je jamo ogledal že na kongresu pred 50 leti. Posebna čast je doletela tudi naše vrste, saj je Ogledu jame je sledilo družabno srečanje pred Vilenico, kjer se je predsednik Mednarodne Igor Vrhovec predaval o nedavnih potapljaških speleološke zveze Kyung Sik Woo zahvalil Jamarskemu društvu Sežana in njegovemu predse­ raziskavah v Pivki jami. dniku Jordanu Guštinu za sprejem udeležencev. Poleg tega se je zahvalil tudi članici JD Sežana Jasmini Rijavec, ki ureja spletne strani Mednarodne speleološke zveze. Dogodek zase je bila predstavitev knjige Rosana Cerkvenik, JD Sežana Fifty years of the UIS (50 let UIS), ki jo je imel njen avtor José Ayrton Labegalini. Morda bi kdo F­ anfare, skladbo je leta 1965 posebej za kon- Foto: Peter Gedei pričakoval dolgočasni literarni dogodek, a prav gres napisal Anton Srebotnjak. Po slovenski in nasprotno, avtor je živo pojasnil, kako je knjiga evropski himni so se zvrstili kratki svečani govori Otvoritev svečanosti v Kongresni dvorani nastajala, in na koncu požel dejanske stoječe gostov in domačih. ovacije. Sliši se sicer kot izrabljena fraza iz kake politične manifestacije, toda poslušalci so spon- Ob zapisanem bi marsikdo skomignil z rame- tano vstajali iz klopi in bučno ploskali. ni, spet ena od neštetih slovesnosti pač. Toda ta je imela v sebi dejanski pridih zgodovinskega. Osrednji del svečanosti se je začel ob pol V Kongresni dvorani (ki jo turisti že tako vidijo osmih zvečer s skupinsko sliko pred vhodom v le mimogrede z vlakca) je bil takšen dogodek Postojnsko jamo, nakar smo se usedli v vlakec nazadnje pred 50 leti. Naslednja podobna oble- in se odpeljali v jamo. Ne, ni bil standardni tu- tnica utegne biti šele leta 2065; torej je šlo za ristični obisk, temveč nas je vlakec odpeljal do doživetje enkrat v življenju, ki se ti trajno vtisne Kongresne dvorane. (Kdo ve, kdaj je nazadnje v spomin. tam ustavil?) Posedli smo se na pripravljene klo- pi in orkester slovenske policije je najprej zaigral Miha Čekada, JK Železničar Foto: Peter Gedei 8    Skupinska slika MAREC 2016

NOVICE Srečanje z medvedom Jamarski bivak pod Moličko planino Lep sončen in topel dan v začetku aprila Bivak stoji 1921 metrov nad morjem, v neposredni bližini vhodov v oba sistema Moličke sem izkoristil za terensko akcijo. Z domačinom planine, ki segajo v globino preko 1000 metrov. V tridesetih letih raziskovanj je zorela misel, Tomažem sem se odpravil v Kočevski rog, kjer da bi bilo dobro imeti boljšo streho nad glavo. Čas je bežal in januarja 2014 so se predstavniki mi je pokazal nekaj novih brezen, našla sva tudi štajerskih klubov sestali s predsednikom JZS. Predlagal je podporo in koordinacijo JZS s klubi kratko jamo z meandrom. kot podizvajalci. Odprta je ostala tudi možnost samostojnega financiranja klubov. V jamo stopimo po 4 m globokem udoru. Po Lastnik zemljišča je zagotovil svoj podpis šele, ko bo urejeno z Agencijo RS za okolje. Ma- blatnem in strmem petmetrskem pobočju sem tic je 16. januarja 2015 oddal dokumentacijo in z naknadnima zahtevama za dopolnitev je se spustil na dno, kjer je vhod v meander. Ta je bilo 9. februarja 2015 izdano soglasje Agencije in Zavoda za varstvo narave Celje. Soglasje formiran ob razpoki in visok več kot 4 m, širok 1 m in dolg 5 m. Konča se z 1 m globokim in slab Foto: Borivoj Ladišić meter širokim okroglim lijakom z ilovico na tleh. Foto: Mateja Mazgan V steni lijaka sta dve razpoki, sprva široki 20 cm, je bilo izdano izjemno hitro, za kar smo zelo hvaležni. Lastnik zemljišča je dal svoj podpis in a se nato zožita. Mislil sem, da je to konec jame, administrativni del je bil zaključen. V klubu smo določili okvirni finančni plan in Milan je začel a sem kmalu ugotovil, da se iz lijaka nadaljuje izdelovati bivaka. rov oziroma kamrica, ki je usmerjena nazaj pod meander. Tega prostora z vrha lijaka nisem opa- Vreme v juniju 2015 je k sreči dopuščalo, da smo na osmih akcijah očistili teren bo- zil, je pa aktiven medvedov brlog, kar sem nato rovcev, korenin in zemlje ter nazadnje le prišli do trdne podlage. Delno smo zravnali teren tudi sam kmalu ugotovil ... in pripravili luknje za točkovne temelje. Milan je določil in izvrtal luknje za kovinska si- dra bivaka, da ga takoj po prenosu fiksiramo, saj nam ga drugače veter lahko odnese. Jamo sem začel meriti od vhoda navznoter. Ogrodje bivaka je bilo odpeljano v pocinkovalnico, da mu zagotovimo dolgo življenje na ne- Ko sem se ponovno približal lijaku, je iz kamrice prijazni, a lepi lokaciji. Ker je bil v napoto, smo ga kar dvakrat prestavili in tako je na končno s široko odprtim gobcem in ob močnem rjovenju dostavo na Moličko planino čakal pri kmetu na Planici. V tem času so bile izvedene nosaške skočil medved. Ni mi uspelo narediti niti dveh akcije orodja in drugih delovnih pripomočkov. Posebej je izstopalo nošenje cementa 27. junija. korakov, že je bil na meni, me ugriznil v levo Udeleženci so potem nabirali pesek po melišču in prinašali vodo ter mešali beton, da smo roko in preko mene ter mimo Tomaža pobegnil betonirali točkovne temelje. iz jame. Tomaž je stal ob robu vhoda in močno vpil, da se je uboga živalca najbrž ustrašila in Po prejemu obvestila za helikopterski prevoz je bila huda naglica. Pozabili smo na hrano zbežala, sicer ne vem, kaj bi bilo ... Vsekakor sva in pijačo, vendar nismo pozabili potrebnega orodja. Na Planici smo pripravili vso demontirano z obiskom jame zmotila medvedov mir. Zanimivo opremo bivaka in druge stvari na kup za odvoz. Prevoz in spuščanje sta bila mojstrsko izvedena pri tem je, da vonja po živali v jami nisem čutil. in hvala Upravi RS za zaščito in reševanje. Tudi stopinj pred vhodom v jamo ali v njej nisem opazil. Pa v tem času naj ne bi bili več v brlogu, Na lokaciji smo bivak z žičnimi vrvmi pritrdili v pripravljena sidra. Naše zadovoljstvo po kajne? uspešno končanem delu je bilo neizmerno, da se primerjati z rojstvom otroka! Posledice ugriza V samo izdelavo je bilo vloženih okoli 400 ur dela. Čeprav bi bilo najbolje nekatere stvari čim prej pozabiti, jih ne bomo nikoli, zaradi celovitega pogleda na stvar in resnico! Pred zimo smo Načrt jame dobili »obisk« ljubljanske nadškofije in ne vemo, komu se zahvaliti za to »črno« dušno skrb? In Jama po obliki nikakor ni podobna medved- izjave, da si gradimo vikend! jemu brlogu, saj je močno izpostavljena zunanji Kljub vsemu smo se nekaj tudi naučili. Delaj za svoje zadovoljstvo in ne pričakuj zahvale. temperaturi. Zaradi njenega odprtega karakterja Kadar pomagaš drugemu, pomagaš tudi sebi! Res hvala vsem, ki so nam pomagali, in hvala niti pomislil nisem, da bi to lahko bil brlog. Po vsem, ki nam niso. Želimo si, da bi bil bivak topel dom vsem raziskovalcem tega dela naše razmisleku sem prepričan, da v jamo nikakor prelepe Slovenije. nisem šel nepremišljeno ali brezglavo in da se nisem po nepotrebnem izpostavljal medvedji Pri postavitvi bivaka so pomagali: Milan in Dora Podpečan, Risto Sovčev, Patricija in Boško nevarnosti. Seveda v vnaprej znane brloge niti Oštir, Adrijana Novak, Miran Puc, Alen Čoderl, Drago Jeseničnik, Tina Bizjak, Den Vrhovnik, slučajno ne bi lezel. A kaj, ko je medved v kamri- Matic Boršnak (KŠJK Speleos-Siga Velenje); Robert Rehar, Bogomir Remškar z družino (vsi JD ci ali rovu, ki proti dnu jame vodi iz lijaka, našel Danilo Remškar Ajdovščina); Damijan Šinigoj, Matija Gašperšič (JK Novo mesto); Miha Prudič, prijetno bivališče! Menim, da sem s svojo skoraj Matej Zalokar, Jerneja Tratnik (JD Rakek); Matic Di Batista, Špela Borko (DZRJ Ljubljana); 40-letno jamarsko kariero dokaj izkušen jamar Claudio Bratos (JO SPD Trst); Marjan Vilhar (DZRJ Luka Čeč Postojna); Rok Stopar (JD Dimice in da sem okoliščine pravilno presodil. Zato sebi, Koper); Damjan Maček, Petra Lončar (JD Gorenja vas); Aleš Stražar, Matjaž Božič (DZRJ Simon še manj pa medvedu, ničesar ne očitam. Robič Domžale); Robert Anžič, Uroš Ilič (Klub potapljačev in jamarjev); Zdenka Žitko, Flamiano Bonisolo (JD Logatec); Žiga Vršnak, Luka Kladnik, Urban Hrastnik, Andrej Oblak, Jože Sevčni- Vprašanje je, zakaj je bil medved v brlogu. kar, Matevž Belej, Franc in Alenka Fužir, Ana, Franc in Polona Boršnak, Marija in Janez Troger, Mogoče še sploh ni končal zimskega spanca Anže Oblak (DRP Škofja Loka); Janez Melanšek, Tina Mihelak, Franček Jazbec, Stanko Turnšek, ali bolje dremeža, ker sledi njegovih tac nisem Planinškovi, Vlado Sedovnik, Cementarstvo Polak, Kozmus d. o. o. in Občina Šmartno ob Paki. nikjer opazil. Mogoče se je zaradi (v hribih) še KŠJK Speleos-Siga Velenje vedno mrzlih noči vračal v brlog. Midva sva ime- Tomaž, ki je bil več kot 20 let v gozdnem la bližnje srečanje okoli štirih popoldne, dan je podjetju in obnašanje medvedov dobro pozna, bil sončen in topel, tako da bi lahko tudi on že je vpil, naj jo takoj odkuriva. Obstaja verjetnost, prihlačal ven. Če je šlo za medvedko, je možno, da bi se medved čez kratek čas vrnil, tokrat bolj da je imela v brlogu mladiče, stare kakšna dva pripravljen za napad. Predvsem v primeru, če bi meseca. Medvedje samice namreč mladiče v imela opravka z medvedko z mladiči v brlogu ... brlog­ u povržejo v zimskem času.     9Borivoj Ladišić, JK Novo mesto MAREC 2016

NOVICE Jamarski tabor Kamenmjavček smo tudi v Breznu pod Dosedanji jamarski tabori 2015 pred Vilenico Kamenmjavček: Prelovcem. Veliko delo 1. Kamenmjavček: Vilenica, 1.–9. 8. 2009, Sedmi jamarski tabor Kamenmjavček 2015 je potekal štiri dni, od smo opravili v Rumeni 13. do 16. avgusta 2015, pred jamo Vilenica. V teh dneh smo urejali jami, ki smo jo izmerili in vodja Zdenka Žitko park pred jamo, raziskovali jame 2. Kamenmjavček: Vilenica, 1.–8. 8. 2010, Dihalnik v sežanski smodnišnici, dokumentirali raziskave. vodja Zdenka Žitko Dihalnik pri vodohranu Vilenica Sedaj naš čaka še pi- in Brezno pod Prelovcem, zaklju- sanje dokumentacije o 3.  Kamenmjavček: Vilenica, 12.–15. 8. čili merjenje v Rumeni jami ter se 2011, vodja Jurij Jakofčič - Jaka družili.  jamah in risanje načrtov. 4.  Kamenmjavček: Banjšice, 10.–12. 8. Foto: Jurij Jakofčič - Jaka Vse štiri dni jamarskega Jamarskega tabora se je ude- tabora pa smo se zvečer 2012, vodja Andrej Peca ležilo 28 jamarjev in 12 otrok. Ne- 5.  Kamenmjavček: Banjšice, 16.–18. 8. kateri so sodelovali vse dni, neka- veselo družili. 2013, vodja Andrej Peca teri le kakšen dan, drugi le nekaj V neposredni bližini ur. Glavnino je tvorilo 18 jamarjev Sežane (območje Živi 6. Kamenmjavček: Vilenica, 14.–17. 8. 2014, JD Sežana in 12 otrok, štirje iz JD vodja Jurij Jakofčič - Jaka »Gregor Žiberna« Divača, dva iz muzej Krasa) pa smo 7. Kamenmjavček: Vilenica, 13.–16. 8. 2015, JO SPD Trst in štirje, ki niso včla- jamarji odkopali kar tri njeni v društva. vhode in se v njih z več- vodja Jurij Jakofčič - Jaka Pri urejanju parka pred najsta- letnim raziskovanjem rejšo turistično jamo Vilenico smo prebili v globino –340 m, kjer smo dosegli podzemno reko. Poimeno- letos že drugič pokosili travo. Na- vali smo jo Sežanska Reka. Z meritvami je dokazano, da je v tem reč- daljevali smo z lanskimi raziska- nem toku ob nizkem vodostaju le 60 % vode iz reke Reka, ki ponika v vami v Dihalniku pri vodohranu Vilenica. V že registriranem Dihalniku v Škocjanskih jamah in izvira v izvirih reke Timavo v Štivanu pri Devinu. sežanski smodnišnici smo kopali nadaljevanja v ožinah, iz katerih mrzlo Raziskave se v jamah, ki so povezane z reko, in tudi v ostalih jamah piha, kar nakazuje, da se jama nadaljuje. Kopali in iskali nadaljevanja intenzivno nadaljujejo. Jamarji z raziskovanjem jam odkrivamo zadnje kotičke še neraziska- ne Zemlje. Tudi za uporabo tekoče vode na Krasu smo zaslužni člani JD Sežana, saj smo odkrili jame in zaloge pitne vode, iz katerih se napaja Kraški vodovod in poleg Krasa oskrbuje še Obalo. Jurij Jakofčič - Jaka, JD Sežana 11. nagrada ideja potencialno lahko držala vodo. Do zaključ- planoti, njegov le nekaj metrov oddaljeni ponor Viljema Puticka ka razpisa 31. januarja 2016 so jamo raziskali pa je bil v Kataster jam vpisan že davnega leta do globine –270 m in namerili nekaj manj kot 1939. Iz registriranih 7 metrov dolžine in 2 me- Za letošnjo nagrado Viljema Puticka v or- 600 metrov poligona. Do kote 1000 je sicer še trov globine so Rakovčani prispeli do nekaj manj ganizaciji DZRJ Ljubljana za najodmevnejše dolga, a že 270 metrov krajša. kot kilometra poligona in 150 metrov globine, jamarsko odkritje v preteklem letu so se potego- kjer jih je ustavil nivo podzemeljskih voda na vala štiri jamarska društva. Za nagradni fond, ki Za prijetno presenečenje so ponovno poskr- nadmorski višini 426 m. Do prežete cone pelje vključuje glavno nagrado 1000 evrov in tolažilne beli jamarji JK Brežice. V ne tako razvpitem delu ozek potočni meander, presekan z več brezni, ki nagrade, so kandidirali: slovenskega krasa, na Gorjancih, so raziskali in se razširi šele v nižje ležečih delih jame. do potankosti dokumentirali Jamo v Dovčku. • JD Danilo Remškar Ajdovščina z jamo Dobra Oddani zapisniki, vključno z načrti, opisi okoli- Drugi prispevek JD Rakek vsebuje doku- Nada, škega krasa in hipotezami o razvoju jame v pre- mentacijo o po 18 letih ponovno obujenih raz- teklosti, so izjemno kakovostno izdelani. Jama iskavah vodne povezave med Pivko jamo in • JK Brežice z Jamo v Dovčku, med slovenskimi jamami ne bo med daljšimi, Planinsko jamo. Oddano gradivo je rezultat so- • JD Rakek z jamo Branice, v svojem okolišu pa to s 315 metri dolžine in delovanja več jamarskih društev, ki so v prete- • JD Rakek z raziskavami podzemeljskega 53 metri globine to vsekakor je. Gre za sistem klem letu podprla skupino jamskih potapljačev več dvoran, nekaterih močno zasiganih in pove- na čelu z Igorjem Vrhovcem. V desetih akcijah so toka Pivke. zanih z večjim številom prehodov. V preteklosti je namerili več kot 3,5 kilometra novih rovov, odkrili JD Danilo Remškar Ajdovščina je obranil bil vhod, v večji meri zadelan s skalami, jamo pa nekaj stranskih pritokov in se ustavili v precej naslov najvztrajnejšega prijavitelja za nagrado. jo uporabljali kot past za polhe, t. i. polšno. oddaljenem petem sifonskem jezeru. Z novimi Tokrat so prijavili v marcu 2015 odkrito brezno meritvami pa je dolžina sistema Postojnske jame Dobra Nada. Jama je poimenovana po mami Rakovški jamarji so letos oddali dve prijavi. dosegla velikih 24.120 metrov. najditelja, Bogomirja Remškarja, in upanju, da Prva je še ena izmed redkih jam, ki dosežejo bo nekoč dosegla globino 1000 m. Glede na dej- podzemeljske vode, povezane s tokom Ljublja- Z novimi kilometri vodnih rovov so se fantje stvo, da je vhod na nadmorski višini 1360 m, bi nice. Izvir Branice je eden redkih na Menišijski možno približali razpletu več desetletij trajajo- čega ugibanja o dolžini rovov med Postojno in Foto: Uroš Kunaver Planino. Zato je bila komisija v sestavi Bogomir Remškar (JD Danilo Remškar Ajdovščina), Mi- 10    JD Rakek, dobitniki 11. nagrade Viljema Puticka hael Rukše (JK Novo Mesto), Uroš Herlec (Od- MAREC 2016 delek za montanistiko) ter Bojan Otoničar in Franci Gabrovšek (oba Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU) enotnega mnenja o tem, da je raziskava podzemeljskih povezav reke Pivke nedvomno največji dosežek preteklega leta. S tem si je JD Rakek, po nekaj neuspešnih po- skusih, prvič prilastilo zmagovalni kipec Viljema Puticka. V čast lanskoletni okrogli obletnici podelitve nagrade je DZRJ Ljubljana izdalo tudi posebno izdajo Glasu podzemlja, posvečeno nagradi Vi- ljema Puticka. Tudi tokrat je bilo sponzor glavne nagrade podjetje Treking Šport, tolažilne nagrade pa so sponzorirali že navedeno podjetje, podjetje Anthron in Park Škocjanske jame. Vsem spon- zorjem in prijaviteljem se iz srca zahvaljujemo. Teo Delić, DZRJ Ljubljana

NOVICE Projekt Life Foto: Borivoj Ladišić Kočevsko Foto: Borivoj Ladišić Ena od granat iz Brezna Granatka letos prihajata Projekt »Ohranjanje območij Natura 2000 mesecih od aprila do avgusta 2015 po- Kočevsko« ali krajše LIFE Kočevsko celovito iskali ter pregledali skupno 90 jam. Žal ringo obravnava varstvo območij Natura 2000 na Ko- nam nekaterih ni uspelo najti, predvsem čevskem. Izvaja se v okviru finančnega meha- tistih, ki jih je v 70. letih registriral Kočev­ enostavno nizma LIFE+ in je eden izmed treh slovenskih ski jamarski klub. Njihove koordinate so nameščanje projektov, ki so bili izbrani za sofinanciranje na bile po pravilu zgrešene, v nekaterih pri- bolj učinkovito razpisu LIFE+ 2013 iz sredstev EU. Projekt bo merih s celo do kilometrom razlike. plezanje potekal 54 mesecev, in sicer od 1. 9. 2014 do 28. dober oprijem 2. 2019. Prijavitelj je Občina Kočevje s partnerji. Po končanem pregledu smo ugotovili, v slabih razmerah da je bilo 50 jam onesnaženih, tri so bile enostavna zasnova Kočevsko je najbogatejše gozdnato območje do vrha zasute s smetmi, pet jam pa je Natura 2000 v Sloveniji, vendar poleg gozdov bilo uničenih. Do 1 m3 smeti smo eviden- nova prižema zajema še bogat podzemni habitat z domova- tirali v 14, do 5 m3 pa v 17 jamah. Nekaj njem človeške ribice. Glavni cilj projekta je izve- jam je bilo zelo onesnaženih, zato je bila enoročno sti konkretne naravovarstvene akcije, s katerimi vsebina odpadkov grozljiva. Do 10 m3 od- upravljanje bomo izboljšali habitatne razmere in posledično padkov smo zabeležili v petih jamah, do ergonomsko poskrbeli za ugodno ohranjenost močno ogro- 20 m3 smeti v šestih, več od 20 m3 pa v oblikovana ženih gozdnih ptic ter izjemno ranljivega podze- osmih. Vsekakor sta rekorderja Prepad daljša življenska mnega ekosistema s človeško ribico kot glavnim pod Onekom (kat. št. 3418) z ocenjeno indikatorjem stanja podzemnih voda. Za varstvo količino 400 m3 odpadkov ter Jama pri doba podzemnega habitata so bile v sklopu projekta križu ob cesti za Rigelj (kat. št. 2818) s vponka vzporedna najprej izvedene obsežne biološke in kemijske 1000 in več m3 odpadkov. analize podzemne vode, glavni poudarek pa sta s prižemo bila evidentiranje onesnaženih jam in v nadalje- Prav slednja je zanimiva zaradi 20 me- za dve vponki vanju čiščenje najbolj onesnaženih. trov širokega vhoda. V 60. letih, ko je bila jama registrirana, je bil vhod velik le 4 m. www.anthron.si Pogled v Jamo pri križu ob cesti za Rigelj V tistih letih so v brezno začeli odmetavati Jamarski klub Novo mesto se je prijavil na smeti. Odmetavala so nekatera podjetja iz Kočevja, pa tudi drugi. Verjetno zara- razpis Občine Kočevje in bil izbran kot edini po- di nakopičenega metana, ki je nastal po nudnik za evidentiranje onesnaženih jam na ob- razpadu industrijskih odpadkov, je prišlo močju, ki ga pokriva projekt. Najprej smo morali do močne eksplozije. Strop dvorane se je poiskati in pregledati 90 domnevno onesnaženih sesul v notranjost, zazijala je velika odpr- jam, ugotoviti prisotnost onesnaženosti ter dolo- tina, kakršna je tudi danes. To se je zgodi- čiti vrste in količine odpadkov, odvrženih v jame. lo tudi v šestdesetih letih. Vseeno so na- Poudarek je bil na jamah, ki so blizu regionalnih daljevali z odlaganjem smeti, za ta namen ali gozdnih cest ter gozdnih poti in vlak. Člani so na robu brezna do ceste naredili tudi kluba smo se razdelili v več skupin in v nekaj betonsko rampo za lažje stresanje. Za- dnjih deset let naj tega ne bi več počeli. Od municije smo našli večje število granat in min le v Breznu Granatka. Mo- žno je, da so tudi pod kupi smeti v drugih jamah odvržene mine in granate, zato bo treba biti pri morebitnem čiščenju one- snaženih jam zelo previden. Borivoj Ladišić, JK Novo mesto Regijsko preverjanje prve Na preverjanje nas je pripravljala Tina Bizjak, za podporo pa so bili z pomoči v Novi Gorici nami tudi preostali člani ekipe prve pomoči JRS. Preverjanje je potekalo na petih Ekipa prve pomoči Jamarske reševalne služ- delovnih točkah znotraj mestnega sre- be je lani prvič nastopila na regijskem preverja- Foto: Mateja Mazgan dišča v Novi Gorici. Do vseh delovišč nju prve pomoči, in sicer v Novi Gorici 13. junija so lahko dostopali tudi gledalci. Zma- 2015. Glede na to, da je bilo za nami le šest dni govalci, ekipa OZRK Koper, in drugo- treninga, smo z doseženim devetim mestom od uvrščena ekipa Občine Miren-Kosta- enajstih več kot zadovoljni. njevica se bodo udeležili oktobrskega državnega preverjanja v Murski Soboti. Preverjanje so organizirali Izpostava Uprave V bodoče imamo v ekipi prve po- RS za zaščito in reševanje Nova Gorica, Ob- moči JRS še mnogo planov. Najprej so močno združenje Rdečega križa Nova Gorica seveda usposabljanja, kjer želimo pri- in Mestna občina Nova Gorica. Udeležilo se ga dobiti karseda veliko znanja, prihodnje je šest ekip iz severne primorske regije, štiri iz leto pa želimo na preverjanju doseči obalne regije in mi, ekipa JRS. Sodelovali smo boljše rezultate. Matjaž Božič, Zdenka Žitko, Marko Zakrajšek, Mateja Mazgan, Robert Anžič, Samo Milanič in Mateja Mazgan. KŠJK Speleos-Siga Velenje  MAREC 2016   11

NOVICE Foto: Bogomir Remškar kot kočijaž. Do jame sem se vlekel dve poševen rov, nastlan z bloki, gor kamini, uri. A ko te vleče tista zagonetna črni- nato brezno. Vsaj 30 metrov pravi sluh. Dobra Nada na, ni težko. Pred jamo je bilo vse polno Toooo! Potem pa smo čakali, da je sko- dlak in sledi srn ali gamsov. Shojeno je pnel sneg. Ta čas sem iskal ime. Naza- Vsega je kriv šolski urnik. V drugem polle- prav noter v jamo. Sem že mislil, da se dnje sem se odločil za Dobro Nado. Ker upamo tju nekateri razredi odidejo na prakso. V urni- gamsi skrivajo tudi v jame, ko zagledam na tisoč metrov in po moji mami, ki je zelo fajn ku takrat zazijajo velike jame oz. luknje. Z malo poginulo srno prav pri ožini. Na srečo ženska. kombinatorike in ravnateljeve dobre volje se da ni smrdela, če ne bi imel polnega na- 9. maja 2015 se končno odpravimo v Dobro v urniku urediti prost dan. Ja, vem, vsi zavidate hrbtnika, bi jo nesel domov. Tako lepo Nado. Začelo se ni obetavno. Najprej mi je na nam profešurjem. In kaj počne speleoholik na uležane divjačine ne dobiš vsak dan. Predmeji zakuhal avto, nadaljevali smo z Vasko- prost dan? Gre v jame, če pa ne najde nobene vim. Nato sem ugotovil, da je vrtalni stroj ostal sorodne duše, gre jame iskat! Začnem z delom. Prepih je prah doma. Pot do jame nam je grenilo polomljeno od vrtanja kar vlekel v jamo. Odbijem drevje. Na razširjeni ožini je prepih vlekel ven, Zima 2014/15 je na Golake vrgla ravno do- 30 centimetrov in se stlačim čez. Zadaj marca pa je vleklo noter. 60 metrov globoko bre- volj snega za turno smuko. 10. marca je bil tak zno sem nabil na roke. Prekineta ga dve polici. lep, jasen, precej mrzel dan. Sneg je bil super, Na dnu je špranja, ki se zapre brez prepiha. Višje lahkotno sem drsel od vrtač do dihalnikov, pa- v breznu smo videli dve brezni. Akcija mešanih dal preko vej in si obetavne vhode shranjeval v občutkov. GPS. Jamarska poezija. Smuči so me zanesle za V naslednji akciji sva z Joklom prečila do Srednji Golak. Tam zadaj sem se že večkrat po- spodnjega okna. Že preden sva prišla do njega, tikal, a vrtač je veliko in nikoli ne veš, ali si vse se je na polici odprl fosilni meander. Prepih je prešnofal. močno vlekel v jamo. Karfijole. Po 15–20 metrih brezno. Najmanj 50 metrov velike dimenzije. Bolj Tako se znajdem na robu globoke koliševke. fosilna zadeva. Nisva šla noter, ker ni bilo do- Z roba se ne vidi vsega dna, zato si snamem volj vrvi. Novo brezno sva poimenovala Sreča na smuči in se peš spustim v luknjo. Ah, spet ne bo vrvici. Nato sva prečila do okna, ki se prevesi v nič, si mislim. Kaj pa je tam tik pod južno steno brezno. Sledi par polic, nato neprehoden mean- za tistim grebenčkom? Zlezem gor in glej jo, glej, der s slabim prepihom. Malo dela in smo naprej. luknjo! Ja, saj sem vedel, da te bom enkrat dobil. Nad eno od teh polic je nov meander, preozek, Vhod 1 krat 1 m, nato pa strmo poševno sneženo a ima prepih. Razopremila sva od police z me- pobočje. Kaj, grem noter ali ne? Saj ni ledeno? androm do Sreče ... Na vhodu sva našla telefon, Vidi se, da se spodaj malo zravna. In že se počasi ki ga je Vasja zgubil na prejšnji akciji. Mašinca drsam po riti v jamo. Ja, saj sem vedel, da bo je še delala. čurka, si mislim, ko se znajdem na dnu ob ste- V torek, 26. maja, sva v svežem jasnem ju- ni. Še to špranjo pogledam, potem pa grem ven. tru čistila polomljene veje s steze do brezna. Špranja je 20 centimetrov široka razpoka, zadaj se vidi večji prostor, prepih hudooo vleče noter ... Ja, to so trenutki, ki jih ne pozabiš. Jamarstvo je ta boljši šport ever! Pol metra dolga ožina, za nas, izkušene luskarje, mala malica. Že sem bil zunaj in označeval v GPS. Vzpona na greben Golakov se sploh ne spomnim, ker sem preračunaval nadmorsko višino vhoda in višino Hublja. 1360 metrov in malo sreče da po- tencial 1000 metrov. Čakal me je le še eleganten slalom med drevesi. Sneg milina. Kako lepo je življenje. Tu moram malo spustiti, da me bo neslo čez tisti grebenček. Takrat pa z levim očesom vidim, da pol me- tra pod mano zija brezno. O f... in sreča. Če bi šel malo nižje, bi čofnil noter. Pa ravno danes, ko sem pozabil poklicati Reharja, da mu povem, kam grem in kdaj pridem. Odštamfam nazaj do roba brezna. Ja, mogoče bi pa lahko splezal ven. Tako na oko je okrog 10 metrov globoka zadeva. Ja, ma, če bi bil polomljen, bi šlo pa težko. Sreča je na strani hrabrih, pravi star partizanski pre- govor, si rečem in počasneje odvijugam do avta. Sledijo telefonade, padajo teorije, padajo ti- sočmetrce ... Bolno, vem, ma drugače fajn. Čez štirinajst dni jo že maham za Srednji Golak. Sneg je začel kopneti in šel sem peš. Udiralo se je, padal sem med od žleda polomljene veje in klel 12    Pred vhodom v jamo MAREC 2016

NOVICE prepihom. Kamen pade 10–15 metrov glo-Foto: Bogomir RemškarJamarili so: Bogomir Remškar, Vasja Zaman, Tomaž boko. Zlezla sva ven. Zunaj sva našla svoje Pahor (JD Danilo Remškar Ajdovščina); Andrej Kri- V eni izmed ožin stvari popolnoma premočene. Otožno sva stan - Jokl, Marko Erker (JD Logatec); Matjaž Bo- Tik preden sva se spustila v temo, sem Matjažu odčmokala proti avtu in Srečo na vrvici pre- žič, Katarina Šeme, Rok Planinc (DZRJ Simon Robič predlagal, da bi obleke spravila v jamo, če bo imenovala v Mokra optimista. Domžale); Tjaša Rutar, Grega Maffi, Martin Ušaj mogoče dež. Matjaž je hladno rekel: »Jaz sem (JS PD Tolmin); Dejan Praprotnik, Toni Ahčin (JD Car- optimist!« Ker sem optimist tudi jaz, sva cunje 2. junija smo širili ožino na polici. Šli nium Kranj). pustila, da se sušijo na soncu. Skozi meander smo čeznjo, a nas je 13 metrov nižje usta- sva prilezla do brezna Sreča na vrvici. Matjaž je vil preozek meander brez prepiha. Na dimenzij. Ustavili smo se na mostu iz podorne- z macolo razširil vhod, jaz sem meril meander. polici nad ožino smo našli ozek mean- ga skalovja, ki se je zagozdil v sredini brezna. der s prepihom, a je bil preozek tudi za Brezno smo poimenovali Chuck Noris, ker on ne Sledil je spust v brezno. Matjaž je opremljal, Tjašo brez pasa. Torej za navadne lju- gre za prepihom, ampak prepih za njim. Jama se jaz sem meril. Prišla sva do police 80 metrov niž- di mission impossible! Gre pa naprej. nadaljuje z dvema breznoma. je od vhoda v brezno. 35 metrov nižje je laser Maffi se je medtem spustil na dno Mokrih izmeril dno. A vrvi ni bilo dovolj, zato dna nisva optimistov, kjer je našel več možnih, a ozkih Avgusta sta Chucka Norisa raziskala Vasja in videla od blizu. Na polici sva našla špranjo s nadaljevanj s prepihom. Citrar. Oba kraka se končata z ožinami. V steni pa sta videla okna, ki sta jih pregledala na na- Čez en mesec sta ožino na dnu prebila slednji akciji. Eno pride v že znane dele, našla Jokl in Erker, nadaljevala preko niza ozkih sta pa novo, obetavno, a preozko okno. Povra- stopenj in se ustavila nad manjšim breznom. tek ponoči v megli se je sprevrgel v dobro staro To nas je motiviralo in čez dva tedna smo bili lutanje po šumi. Konec oktobra je Citrar z ekipo spet na dnu Mokrih optimistov. Tam je ena ekipa spet šel v jamo, kjer so razširili ozko okno. Bre- šla po razširjenem, a še vedno ozkem stopnja- zno zadaj se je 30 metrov nižje zaprlo z ožino. stem rovu. Poimenovali smo ga Joker (Jokl + Nato so prečili do naslednjega okna, ki pa znova Erker). Spustila smo se v brezno, kjer sta se pr- pripelje v znane dele, višje zgoraj pa se odpira vopristopnika obrnila. 10 metrov nižje je ožina, visok kamin. Nove dele so izmerili. spodaj brezno, vidi se večje prostore. Širili nismo, ker me je spet poklical tisti tečni Empty Battery. Trenutne dimenzije jame so: dolžina 561 m, Potrebna je ena akcija in smo skozi. Nazaj grede horizontirana dolžina 171 m in globina 270 m. Ni smo Jokerja izmerili. slabo za enajst akcij. Najobetavnejša je trenutno Druga ekipa je prekopala podorček na dnu ožina na koncu Jokerja. Mokrih optimistov, ki so ga vsi drugi spregledali. Za podorom se jama nadaljuje z breznom večjih Bogomir Remškar, JD Danilo Remškar Ajdovščina Mednarodno izobraževanje na nosilih je bila ena izmed udeleženih oseb, nato pa so jo izvlekli na varno. področju vrvne tehnike Marko Zakrajšek je po vaji dejal: »Angleška skupina je bila izredno Člani Jamarske reševalne službe se zavedamo pomembnosti med- ažurna, delovna in predvsem željna spoznati naš način reševanja. Bili so narodnega sodelovanja, saj na skupnih usposabljanjih poleg novih po- dosledni in so naše tehnike kmalu usvojili. Vidi se, da je to njihov poklic.« znanstev pridobimo veliko novih izkušenj in znanj. Prav tako je bil nad izvedbo reševalnih vaj navdušen vodja angleške ekipe David O'Neill, ki je povedal, da mu je bilo tovrstno sodelovanje Tokrat je v Sežani potekalo tedensko mednarodno sodelovanje, kjer izredno všeč, saj so spoznali drugačen način reševanja, kot ga imajo je JRS gostila štirinajst pripadnikov angleške ekipe ISAR (International sami. Predvsem pa je pohvalil inštruktorje JRS. Zanje je bilo izrednega Search and Rescue). Šlo je za trening RRMT (Rope Rescue Masterclass pomena reševanje iz jame, saj v Londonu, od koder prihajajo, nimajo Training), torej za uporabo vrvne tehnike iz težko dostopnih objektov. Iz- jam in vrvno tehniko uporabljajo na drugih objektih. obraževanje je bilo izvedeno na pobudo vodje operative Jamarske reše- valne službe Marka Zakrajška. Angleška ekipa ISAR je ekipa poklicnih Za angleško skupino pa ni bilo poskrbljeno samo tako, da so spo- gasilcev, vendar ne, kakršne poznamo mi. Usposobljeni so za reševanje znali naš, mi pa pa njihov način reševanja, temveč si je skupina ogledala iz težko dostopnih predelov z uporabo vrvne tehnike. tudi podjetje Anthron in Regijski center za obveščanje Koper. Zaključili so seveda s slovesnostjo in podelitvijo priznanj. Mednarodno usposabljanje je potekalo ves teden. Od ponedeljka do četrtka so vadili vrvno tehniko v Sežani in okolici. Udeleženci, tako Usposabljanje je bilo pozitivno tako za ekipo iz Anglije kakor tudi za Angleži kot reševalci, predvsem inštruktorji JRS, so tako v steni kot v JRS in Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ob morebitni jamah izvajali vaje, ki dajo občutek, karseda podoben pravi nesreči. V večji nesreči si ekipe, ki so izvedle skupna usposabljanja, lažje priskočijo na pomoč. Mateja Mazgan, KŠJK Speleos-Siga Velenje Foto: Edvard Gregorčič Foto: Mateja Mazgan Udeleženci tedenskega mednarodnega sodelovanja Med treningom vrvne tehnike  MAREC 2016   13

NOVICE Brezno pri bolnici Foto: Borivoj Ladišićnašli navpično jamo. Prekrili so jo s tra- Zgornje Lašče Foto: Blaž Štangeljmovi, nad njo pa postavili običajno stav- bo za stranišče z desko in stopničastim V Kočevskem rogu so med drugo svetovno dohodom. Vso stavbo so zamaskirali s vojno delovale številne partizanske bolnice. Ne- smrekami. Iz tega prostora si imel kra- daleč od Podstenic sta bili dve, Spodnje in Zgor- sen razgled po vsej postojanki, medtem nje Lašče. Bolnico Spodnje Lašče so gradili od ko tebe niso videli (Novak, 1982). 2. februarja do marca 1943 v gozdu nad Podste- Bolnica Zgornje Lašče ni bila nikoli nicami, Zgornje Lašče pa so začeli graditi konec odkrita in je delovala do marca 1945, maja 1943 na območju Kunča, ker so menili, da takrat pa so jo izpraznili. Ob nemško- prostor, kjer so Spodnje Lašče, ni varen. To se je -domobranski ofenzivi v Kočevskem potrdilo, ko je Spodnje Lašče med nemško ofen- rogu aprila 1945 so prazno bolnico našli zivo 28. oktobra 1943 odkrila in požgala nemška in požgali (Štangelj, 2015). Njen pro- vojska. Žrtev med ranjenci ni bilo, saj so jih pra- stor je bil pozabljen, a je Blažu Štanglju vočasno preselili in skrili. novembra 2014 uspelo najti skromne ostanke, obenem pa tudi domnevno Zgornje Lašče so bile dograjene junija 1943 brezno, ki so ga uporabljali za stranišče. Vhod v brezno, v ozadju lokacija bolnice (Štangelj, 2015). Zamisel je bila takšna: stara V soboto, 24. oktobra 2015, mi je postojanka Spodnje Lašče naj bi sprejemala vse Blaž pokazal lokacijo brezna, prostor bolnišnice so za ta namen našli primerno mesto, najbrž ranjence. Po triaži bi nepokretne odnesli v eno in številne, a skromne ostaline, ki so nakazovale kakšno globel v bližini. V tem primeru je to bilo uro oddaljeno novo postojanko Zgornje Lašče, na obstoj bolnice na tem mestu: ostanke štedil- prav tisto brezno-stranišče. Številne goveje kosti ki so bile same po sebi nekakšen bunker, ker so nika, razne kovinske predmete, opeke, ostanke iz kuhinje (in najbrž tudi drugih domačih živali), bile dobro skrite v dolinici, obkroženi s skalami. zidanega ognjišča ... Obenem je opozoril na lo- ki so bile odvržene v brezno, so dokaz za to. kacijo še enega brezna, na katerega je naletel Sledila je še raziskava v 500 metrov oddalje- Posebnost Zgornjih Lašč je bilo stranišče. pri iskalni akciji. Že naslednji dan smo se dobili nem breznu z globino 20 metrov, ki je v notranjo- 25 metrov od barake so na pobočju nad dolinico v isti sestavi in raziskali obe brezni. Seveda sti lepo zasigano. je bilo najzanimivejša raziskava brezna, ki so Borivoj Ladišić, JK Novo mesto Najdbe iz brezna ga domnevno uporabljali za stranišče. Spu- stil sem se v 14 metrov globoko luknjo. Na dnu je bila le prst oziroma humus, tla pa so v obliki nasipnega stožca padala še tri metre Literatura globlje. V tleh ob steni sem naredil za dobrega Štangelj, Blaž. Slovenska centralna vojno- partizanska bolnišnica v Kočevskem rogu. pol metra globoko sondo, v kateri sem poleg Seminarska naloga, Novo mesto, 2015 številnih govejih kosti našel tudi več pred- metov: naboj, stekleničko, preperele ostan- Novak, Jože, ur. Zbornik dokumentov in podatkov sanitetske službe v narodno- ke konzerv in podplatov, kovinsko ploščico, osvobodilni vojni na Slovenskem 1941– lončenino ... S tem je bilo dokazano, da je brezno res služilo za stranišče in za odstra- 1945. Knjiga 1. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1984 njevanje vseh odpadkov iz bolnice, kajti oko- li bolnice niso smeli odlagati ničesar. Vedno Voda in film V letih 2014/15 sem posnel tri filme z jamarsko tematiko, od tega dva o vodi. Problematika pitne vode postaja Film Vroča točka v hladni temi sem zasta- problem novega tisočletja. Podzemne vil zelo osebno, skozi svoje dolgoletne vode, ki jih v veliki meri uporabljamo izkušnje. Govori o bogastvu jamskega tudi za oskrbo vodovodov, so onesna- življenja, o njegovi ogroženosti in prek žene. Imamo jame, ki so po biotski ra- vode o medsebojni povezanosti s člove- znovrstnosti najbogatejše na svetu, a kom, kot sem že uvodoma pojasnil. Film življenje v njih je zaradi umazanije, ki sem naredil za predstavitev na medna- jih napaja, zelo ogroženo. Le eno veli- rodnem simpoziju o varstvu jam v Švici, ko izlitje strupenih snovi v ponikalnico ki sem ga zastopal kot vodja Službe za lahko v trenutku prekine obstoj števil- varstvo jam pri JZS. Drugi film Voda in nih endemičnih vrst jamskih živali. In kras pripoveduje klasično zgodbo o kra- tukaj imamo problem tudi sami, saj za pitje uporabljamo isto podzemno ških pojavih, jamah in jamarstvu. Naročili so ga v Notranjskem muzeju vodo. Postojna, posnela pa sva ga skupaj s kustosom mag. Slavkom Polakom. Tretji, kratki igrano-dokumentarni film Vodni krog, ki sem ga posnel za Tega sem se zavedel razmeroma zgodaj, saj sem bil kot jamski Park Škocjanske jame, pove zgoščeno zgodbo o vodnem krogu, o vodi, potapljač pogosto v središču problema. V zgodnjih osemdesetih letih ki potuje od stranišča skozi kraško podzemlje in nazaj do vodovodne prejšnjega stoletja sem se namreč ukvarjal z iskanjem novih virov pitne pipe. Kratka, vsem razumljiva, nekoliko provokativna zgodba o našem vode z metodo jamskopotapljaških raziskav. Postopek je bil tak: potopil odnosu do okolja, ki je človek zlepa ne pozabi. sem se v izvir, poskusil preplavati sifon in prodreti čim dlje v zaledje, po Vsi filmi so bili na filmskih festivalih razmeroma dobro sprejeti. Poleg možnosti najti pritok čiste vode, vzeti vzorce vode za analizo ... in če je številnih uvrstitev v uradno selekcijo festivalov je Vroča točka prejela bila ta v redu, smo točko v jami prenesli na površje in naredili vrtino za prvo nagrado v Karlovcu leta 2014 in drugo v češkem Tachovu, film Voda nov vodovod. in kras je dobil prvo nagrado v Karlovcu leto pozneje, Vodni krog pa leta 2015 prvo nagrado na Švedskem. Poleg tega čakajo filmi na razplet še In tako je naneslo, da sem bil včasih v podzemlju priča velikim one- na nekaj festivalih, ki se bodo zvrstili do jeseni. snaženjem. Ker pa sem bil tudi filmar, sem želel težave s čisto vodo Seveda sta od festivalskih uspehov pomembnejša seznanjanje in obdelati v filmu in s tem izpostaviti problematiko javnosti. Zavedal sem ozaveščanje javnosti o omenjeni problematiki, a prav prek filmskih fe- se, da je film, tako igrani kot dokumentarni (pa tudi propagandni in stivalov so filmi obkrožili svet in dosegli širšo, zelo različno publiko, ki drugi), najmočnejše medijsko sredstvo. Lahko poseže globoko v človeka pa ima, simbolno gledano, kar se problematike pitne vode tiče, povsod ali celo popolnoma spremeni njegovo mišljenje o neki stvari. S pomočjo zelo podobne probleme. filma se lahko razkrije karkoli, pa naj bo to globalno segrevanje, genocid morskih psov ali problematika pitne vode. V svojih nedavnih filmih sem Ciril Mlinar Cic, JK Železničar se lotil slednje. 14    MAREC 2016

NOVICE Živ pod zemljo Foto: Mateja Mazgan Podvôdje Otok Pašman leži južno od Zadra in jugovzho- pašmanskih jam so golobi, ki pogosto otežujejo Kadar kakšen prijatelj dno od otoka Ugljana. Ločuje ju samo ozek kanal dostop v jamo. V špiljah jih ni. ali znanec v branje pošlje Ždrelac, preko katerega je speljan most. Pašman Na mojo željo sva z Bartolom obiskala vse svojo knjigo, o kateri potem sodi med večje zadarske otoke, ki pa se niso največje in najzanimivejše jame na otoku. Najve- seveda pričakuje mnenje, nikoli razvili tako kot ostali dalmatinski ali kvar- čja je Vela špilja ali Stol. Dolga je okoli 70 me- se vedno malo bojim. Kaj nerski otoki. Na njih ni večjih naselij ali mest, le trov in ni do konca raziskana. Na najnižji točki pa, če bo knjiga tako zanič, manjši kraji in vasice. Površina Pašmana je pribli- je dobro vidno, da se nadaljuje, a je ožina ravno da tega ne bom mogel po- žno 63 km2 in je po velikosti dvanajsti otok med tako ozka, da se ne da skozi. Vidi se pa lep del vedati drugače, kakor da ga hrvaškimi otoki. Vse skupaj premore okoli 65 kilo- nadaljevanja. Posebnost sta dva vhoda, eden vo- užalim?! Se namreč dogaja tudi to. Mislim, metrov dolgo obalo, na njem pa živi nekaj preko doraven in drugi na stropu jame. Tega imenujejo pri zanič kavi lahko rečeš, da je vroča, če 3000 otočanov. Predstavlja idealen kraj za tiste, ki Luster, saj preko njega prihaja svetloba narav- te vprašajo, kakšna je, pri knjigi pa ne mo- se želijo odpočiti, naužiti lepega in čistega morja, nost na skalo, ki je videti kot stol. Žal pa je jama reš reči, da je notri veliko črk in besed, ker ob tem pa nudi obilo možnosti za športne užitke. precej uničena z grafiti. avtor seveda pričakuje več ... V mnogih jamah so ostanki suhozidov. Zelo Lokalna turistična organizacija je pripravi- dobro vidni so tudi v Mariščici. Suhozidi so No, pri Podvôdju Cirila Mlinarja Cica la odličen zemljevid otoka, kjer so označene bili koristni za živino, ki so jo vodili v jame pod te bojazni ni bilo. Pravzaprav sem knjigo kolesarske in pohodne poti ter tudi jame. Po streho, in tudi za zaščito med drugo svetovno stežka dočakal. In kakor njegovi filmi, ki večkratnem obisku tega otoka mi te oznake vojno. Mariščica pa ni posebna le zaradi dobro sem jih že poznal, tudi njegovo v drugačno niso dale miru. Kontaktirala sem znanca v hr- ohranjenega suhozida, temveč tudi zaradi iz- formo ujeto, torej zapisano mojstrstvo niti vaški gorskoreševalni službi, ki mi je priskrbel redno težke dostopnosti skozi gosto bodičasto najmanj ni razočaralo. Prav nasprotno! stik jamarja s Pašmana. Najprej presenečenje, grmovje in predvsem zaradi visoke prisotnosti da na otoku sploh obstaja jamar, nato pa sem BCaOr2t,oploomsleodpiačnziolapžae pomanjkanja kisika. To sva z V knjigi je zbral dnevniške zapise iz ugotovila, da je on na celotnem Pašmanu eden takoj, ko sva vstopila v jamo, različnih časovnih obdobij, z branjem tako in edini jamar. a sva kljub temu šla do konca. Vedno težje sva sledimo njegovi štiridesetletni potapljaški lovila zrak in se nato hitro podala nazaj ven. Oba karieri, ki je vsekakor fascinantna. A še bolj Bartol Bobić, fant, ki tako ljubi otok, je od- sva imela zelo močan glavobol, ki je po približno kot to navduši njegov jezik. Ki je enostavno ločen, da bo tam ostal za vedno. Obožuje tam- pol ure izzvenel. Bartol pravi, da v tej jami še ni- čudovit. Ponavadi je tovrstno, tako rekoč kajšnjo pokrajino, predvsem pa podzemlje. koli do sedaj ni imel občutka, da bi tako zelo pri- memoarsko branje bolj ko ne suhoparno Prepričan je, da mu bo uspelo jame v kratkem manjkovalo kisika, četudi se je malo vedno opa- in zanimivo predvsem za poznavalce, v usposobiti za turistične oglede. Torej je to, da so zilo. Sicer je bil v jami vedno pozimi, a ne ve, ali tem primeru pač potapljače in jamske po- jame označene na turističnem zemljevidu, za- lahko letni čas vpliva na pomanjkanje kisika. V tapljače, pri Podvôdju pa še zdaleč ni tako. enkrat še nesmisel, saj turisti vanje ne morejo. Bartolovem društvu v Zadru (Speleološki odsjek Prav film vidiš pred sabo, tako polni in živi Kljub temu da so označene, ni možnosti, da bi Liburnija pri Planinarskem društvu Paklenica) opisi so v knjigi, z lahkoto skoraj v živo jih v goščavi sami našli. jim ni poznano, da bi v kateri koli jami na kate- vidiš ribo ali podvodni svet, ki ti ga opiše rem koli otoku tako močno primanjkovalo kisika. Cic. Ob napetih situacijah, ki jim je jamski Na Pašmanu sta bila včasih zelo razvita polje- Med pašmanskimi jamami zasluži posebno potapljač izpostavljen skoraj pri vsakem delstvo in živinoreja. Domačini so po vsem otoku omembo tudi Medinica, ki pa ima vhod z morja. potopu, dobiš kurjo polt! In Cic je res moj- s kamnitimi ograjami ločevali svoje ozemlje od Do nje je treba s čolnom, nato pa se da vanjo ster pripovedovanja, nikjer dolgočasen ali sosedovega. Z zemljišč so odmaknili kamenje, peš po vodi. Jama je majhna, a ravno toliko ve- dolgovezen, suhoparen, njegove metafore da so čim lažje obdelovali zemljo in pasli živino. lika, da je treba imeti s seboj lučko. Ima nekaj in prispodobe so žive in sveže, da si mu kot Ker je tam apnenec, pa se seveda vmes pogosto lepih kapniških tvorb. Ime je dobila po zgodbi, da pisatelj lahko le zaviden, zgodbe pa tako najde tudi kakšna jama. Te so delale preglavice naj bi se v njej skrivala sredozemska medvedjica. polne humorja, da se ves čas hihitaš. pastirjem, ki so vsake toliko opazili manko v svoji Majhen otok, ki nudi mnogo zanimivosti tudi čredi, zato so mnoge jame zasuli. za ljubitelje podzemlja. V tamkajšnjih jamah je Pa kako mimogrede navrže kakšno bri- še mnogo potenciala, a žal primanjkuje ljudi, kot ljantno, to znajo le mojstri. Ko je pri nekem Jame pa niso bile ves čas le ovira, saj so se je Bartol. Domačini niso vajeni, da bi bilo jamar- potopu »postrelil« že ves film (jap, zgodbe med drugo svetovno vojno domačini skrivali v stvo šport ali raziskovanje. Z malo sreče pa bodo segajo tudi v čas, ko še ni bilo digitalnih njih. Vertikalne jame, kjer se še danes zadržujejo nekatere izmed jam v kratkem na voljo tudi za fotoaparatov, torej v daljno preteklost), je golobi, so za mnoge predstavljale tudi vir hrane. turistični ogled. opazil polža, ki bi bil prav dober fotograf- Golobe so lovili z mrežami za ribolov in jih jedli. Mateja Mazgan, KŠJK Speleos-Siga Velenje ski plen. In ker je vedel, da priložnost iz- Danes tega ne počnejo več. gubljena ne vrne se nobena, ga je kar pod obleko spravil, da ga bo pofotkal z novim Tako so vse danes znane jame na otoku po- filmom naslednji dan. Šele zjutraj, ko je v kazali starejši domačini. Sicer pa jih je brez opisa taboru brskal po enciklopediji s fotogra- katerega izmed njih skoraj nemogoče najti, saj fijami in preverjal, kaj je »postrelil«, pa je zelo gosto zaraslo grmovje otežuje dostop. ugotovil, da je ob sebe stisnil bitje, ki je smrtno nevarno tudi človeku ... Pašmanski domačini niso vajeni športov, kot je jamarstvo, in tudi mnogih drugih ne. Bartola Pa ko sta s prijateljem tavhala nek si- prav nihče ne razume, zakaj rine v podzemlje, fon in ju je zamedel sneg, lopate pa nista le kaj ga vleče tja, in najpogosteje sliši, da jim imela in sta z nekakšno desko in vrvjo ski- ni jasno, zakaj gre živ pod zemljo. Jame so bile dala kakšnih 300 metrov do glavne ceste, zanje vedno le ovira ali skrivališče, niti slučajno ravno ko sta crknjena končala, se je pa pa ne prostor za raziskovanje. Bartol se trudi na nasmejan domačin s traktorjem s plugom otoku dobiti še kakšnega ljubitelja podzemlja, a pripeljal ... mu do sedaj žal še ni uspelo. Pravi, da je v jamah še veliko dela, vendar zaradi pravil sam tega ne Ja, v vsaki zgodbi nekaj zašpiči, kakor more opraviti. Le redko pa se kdo s celine odloči pač lahko zašpiči le življenje samo, a vsak- priti delat v jame na otok, saj imajo neomejeno do potem zgodbe ne zna povedati tako, da dela v jamah na Velebitu, ki so jim zaradi veliko- jo občutiš, kakor da bi jo sam doživel. Cic to sti nedvomno zanimivejše. seveda zna, in če v Bosni na vajah JRS, ko sem knjigo začel brati, ne bi bil tako kro- Hrvati ločijo vodoravne jame od vertikalnih nično utrujen in neprespan, bi jo prebral na po imenu, in sicer so vodoravne imenovane dušek, tako je pa le užitek dlje trajal ... špilje, vertikalne pa jame, torej brezna po naše. Po nekaterih podatkih naj bi bilo na Pašmanu Torej, navdušujoče branje za vse, ne le vseh skupaj 30 podzemnih objektov, od tega je za potapljače in jamarje. Zanje skorajda večina špilj in le nekaj malega jam. Tistih nekaj obvezno, za vse ostale pa le čisti užitek! brezen je precej majhnih, in sicer so globoke do deset metrov. Špilje pa so bolj razgibane. Za ja- Damijan Šinigoj, JK Novo mesto marje so sicer vse precej majhne, a za Pašman vseeno zelo pomembne, pravi Bartol. Posebnost  MAREC 2016   15

NOVICE Vstala Primorska jamarjev, zato hudih pričakovanj ni bilo. Nato pa Jeseni so sledile še tri akcije, v katerih sta Re- je Claudio našel zanimiv spodmol s prepihom. har in Claudio v jamo zvlekla številne naivne žrtve Oktobra 2015 je Slovenska vojska, kot že Tik ob njem smo našli špranjo, ki se je prevesila speleozofske pravljice o Mali Boki (Zdenka Žitko, večkrat do sedaj, s helikopterjem peljala ja- v brezence. Prosto sem se spustil do dna, kjer je Flamiano Bonisolo - Bonni, Matjaž Božič, Bor Vi- marski material na Kanin. Glavnina robe je bila bilo za kratko zožitvijo novo brezno. Kamen je dic, Roald Bruil - Roli). Pravljico od resničnosti namenjena potopu v Renejevo brezno. Mi pa padel precej globoko, pa tudi prepih je bil obču- trenutno loči meter dolga ožina nad dvometrski smo s plinom, petrolejem in drugim materialom ten. Super zadeva. stopnjo. Zadaj pa se sliši zanimiv odmev, ki mu oskrbeli kočo Petra Skalarja in jamarski bivak. niti najhujše speleozofiranje ni našlo odgovora. Na bivaku smo srečali ekipo, ki se je odpravljala Julija 2015 nam je helikopter spet tovoril robo Če jamar zakriči v jamo, se iz daljave zasliši odgo- na potop v Reneja. Da ne bi bilo preveč gneče, na bivak in nazaj grede sva s Claudiem šla do vor: Maalaaa Booookaaaaa – Bokaaa – Bokaa ... je naša ekipa – Claudio Bratos, Klemen Cigoj, nove jame blizu Starega Skalarja. Razširila sva Bor in Božo Remškar – prespala v Skalarjevi ožino in pot naprej je bila odprta. Poleg prepiha Remškar Bogomir, koči. nas je najbolj navdušila lega vhoda. Od vhoda JD Danilo Remškar Ajdovščina v novo jamo, poimenovano Vstala Primorska, se Naslednji dan, 28. oktobra 2015, smo se v namreč vidi snežna lopata, znana kot markacija jasnem jesenskem vremenu vračali v dolino. vhoda v BC4. Na karti se oba vhoda poravnata v Pravi jamar ne gre po stezi, še posebej ne na skoraj ravno linijo s tlorisom sistema proti spo- Kaninu. Kajti prav na Kaninu nikoli ne veš, kje dnjemu vhodu, Mali Boki. boš našel zaklad, ki je znotraj votel, okrog pa je živa skala. Mahnili smo jo pod Konjcem proti Te speleološke danosti skoraj gotovo niso Staremu skalarju. Pod melišči se je začelo dobro naključje. To je sprožilo hudo speleozofiranje (po staro jamarsko šnofanje od špranje do brezna in SSKJ: skoraj, a ne čisto znanstveno razglabljanje, spodmola ter nazaj. Tu je šnofalo že nič koliko kje in zakaj bo jama šla naprej, zakaj bo šla v to smer, zakaj je povezana s to jamo in ne z drugo, kateri prelom jo določa, kam vleče prepih, ali je to zgornji ali spodnji vhod ipd.). Prav vehemen- tno speleozofiranje je privabilo veliko jamarjev na sledeče akcije. Najprej je 12. julija nasedel Fratnik. Skupaj s Claudiem sta preko stopnjastih brezen dosegla globino –80 m in dolgo nepre- hodno ožino. Če gre Fratnik v jamo, so misli- li mnogi, gre jama gotovo v Boko. Zato je bila na naslednji akciji že prava gneča. Gnetli so se Claudio Bratos, Robert Rehar, Vasja Zaman, Si- mon Burja, Andrej Kristan - Jokl, Matjaž Božič in Marjan Vilhar. Akcija je bila tudi neformalen tečaj širjenja ožin. Dober glas seže v deveto vas, a speleolozo- firanje še dlje. Tako je vroča novica dosegla še štajerski konec in 26. julija so Podpečan, Rehar in Jokl prebili ožino na –80 m. Na naslednji ak- ciji sta Bratos in Rehar nadaljevala do –100 m, kjer sta prebila še eno ožino in se ustavila pred ozkim poševnim rovom. V sklopu kaninskega ta- bora sta sledili dve akciji v širši zasedbi Robert Rehar, Rok Planinc, Katarina Šeme, Mitja Mršek, Božo Remškar, Milan Podpečan in Matjaž Božič. 21. avgusta smo se prebili do –113 m, kjer nas je znova ustavil preozek meander. Pod svobodnim soncem nekaj drobiža, če smem podmladek tako poimenovati. Plani za nasle­ dnje leto pa se že kujejo. Še precej delovišč je namreč ostalo na ča­ Tako sem poimenoval jamarske raziskovalne dneve na Komenskem. kanju. Ime dogodka pa je bilo tudi upravičeno, saj je bilo deževno do Foto: Jaka Jančar Ideja je zorela že dolgo in ni bilo kaj odlašati. Na sobotno dopoldne zadnjega dne pred taborom in takoj naslednji dan po taboru je zopet 22. avgusta 2015 smo se začeli zbirati v baznem taboru Ograde, kjer je začelo zalivati. bila vsa logistika, in pač nekje smo morali biti. Edvard Gregorčič, JD Sežana Po krajši predstavitvi delovišč smo že jurišali nanje in bili že pri prvi Šigljevčeva luknja jami izredno lepo presenečeni, saj je ponudila veliko več, kot sem priča­ koval. Čeprav vodoravna, je zelo popestrila raziskovanje z labirintom ro­ vov. Druga skupina pa je bila zaposlena s kopanjem prehoda na drugem delovišču, ki so ga tudi uspešno premagali, vendar žal prišli le v kamro, ki se konča s čepom. Ta ni kazal kakega sodelovanja pri napredovanju. Skupno smo tisti dan pregledali in izmerili tri jame. Kot se spodobi, smo po vrnitvi v bazni tabor dan zaključili z žarom, kapljico rujnega in speleo­ debato, ki se je zavlekla pozno v noč. Po prijetnem večernem druženju in zaključku prvega dne smo nekateri pocepali v šotore, nekateri pač zaradi obveznosti niso mogli ostati. Naslednji dan je potekal po načelu con calma oz. saj ne gori voda. Z jutranjo kavo in prigrizkom je bil korak lažji, ko smo se odpravili na Pot kamna v okolici Volčjega Grada, spotoma izmerili še eno jamo in si ogledali nekaj kraških zanimivosti od pradavnine do mlajše zgodovi­ ne. Ta dan in obenem tudi raziskovalne dneve smo zaključili z obiskom jame Vodnica, v katero so nekateri prvič stopili in ostali odprtih ust ob občudovanju ... Za prvič imam občutek, da je bilo lepo in uspešno. Nabrala se nas je pisana druščina iz šestih klubov, skupno devetnajst udeležencev in 16    MAREC 2016

NOVICE V slovo Bonniju (1965–2015) Foto: Peter Gedei Slovenskemu jamarskemu reševalcu z italijanskim Zdenka, Bonni in Rip pred vhodom v Jamo pred Kotlom naglasom za to je bil tudi tujčev potencialno vprašljivi status v enoti, ki formalno sodi v razpored sil Civilne zaščite. Kljub temu je na Zdenkino prigo- Na hladno jesensko dopoldne smo se na pokopališču v Vicenzi, od varjanje pa tudi uvidenje koristi leta 2012 pristopil k usposabljanju koder je izhajal, poslovili od našega prijatelja Flamiana Bonisola - Bonnija. za jamarskega reševalca pripravnika in dve leti kasneje jamarskega reševalca. Sežanskemu centru JRS je takrat primanjkovalo kadra. Zato Jamarstvo ga je pritegnilo sorazmerno pozno. Prej je veliko smučal sem prosil, da bi Bonnija tako ali drugače sprejeli vanj. Kjer je volja, in se sproščal med ribolovom ob rekah. Pot ga je od jamarskih začetkov je pot in Bonni je postal operativni član JRS in ta status ohranil do v domačem klubu (Gruppo speleologico di Vicenza) dokaj hitro odnesla konca. Od tedaj sta bila z Zdenko med bolj angažiranimi jamarskimi v preseganje klubskih okvirov in spoznavanje jamarstva ter jamarjev na reševalci. Bonni je sodeloval na 83 aktivnostih, od tega štirih reševa- deželni, državni in končno tudi mednarodni ravni. Njegova organiza- njih, in bil vodja na treh. Veljal je za človeka, ki je bil vselej pripravljen cijska žilica se je izrazila tudi v večletnem opravljanju funkcije tajnika priskočiti na pomoč, in silno previdnega jamarja, ki je korake skrbno beneške jamarske zveze. tehtal in raje, kot hazardiral, priredil nadelavo vrvi ali poti tako, da je bil z njo zadovoljen. Z Zdenko sta se spoznala leta 2007 na vseitalijanskem jamarskem shodu Alpi Apuane. V dokaj avtarkičnem slovenskem jamarskem okolju Osebno si ga bom najbolj zapomnil po vlogi, ki sta jo z Zdenko od- se je sprva zadovoljil s spremljanjem Zdenke na vikendaških jamarskih igrala pri organizaciji in pripravi lanske vaje JRS v Jami pred Kotlom. V ekskurzijah. Kljub dobršni meri nezaupanja slovenske jamarske javnosti spominu ju želim ohraniti taka, kot sta se razkrila takrat. Srčna, odkrita do Italijanov se je Bonni, čeprav resnično ni bil nikoli Slovenec, med in delavna. nami počutil že spočetka domače. Miha Staut, JK Železničar Najbolj plodno se je njegova jamarska aktivnost izrazila prav v na- vezavi z njegovo Zdenko. Vedno skupaj in kljub nenehnim bodicam sta delovala kot dobro utečen par. Zdenka je skrbela za načelne pobude, Bonni pa za natančnost in organizacijo. Kmalu se je vključil v sežan- sko jamarsko društvo in k njegovim dejavnostim prispeval sorazmerno aktivno. Najbližja pa sta si bila s prijatelji iz tržaškega kluba Grotta continua, s katerimi so redno rovarili po Krasu in dosegli nemajhne uspehe tudi na Kaninu (najodmevnejše je odkritje preko 700 m globo- kega brezna Firn). Vloga mostu med slovenskim in italijanskim jamarstvom ter jamar- skim reševanjem se je od tedaj le še krepila. Tudi zahvaljujoč njima so se odnosi med italijansko in slovensko reševalno službo v zadnjih nekaj letih otoplili do te mere, da se na vajah medsebojno obiskujemo, primer- jamo tehnike in razmišljamo, na kakšen način bolje sodelovati. Aktivnosti Jamarske reševalne službe Slovenije je Bonni na Zden- kino pobudo sprva le obiskoval, se tu pa tam ulegel v nosila in se med njeno odsotnostjo zabaval z njunim volčjakom Ripom. Dolgo je trdil, da bo ostal le jamar in da jamarskemu reševanju ni dorasel. Del vzroka SpeleoNarnia 2015 nekdanjega dominikanskega samostana, v ka- Foto: Andrej Peca Od 29. 10. do 1. 11. 2015 se je v italijanskem terih so izvajali inkvizicijo. Ob Napoleonovem Foto: Andrej Peca mestu Narni odvijalo mednarodno jamarsko prihodu so se menihi umaknili iz mesta, doma- srečanje Podzemni svetovi SpeleoNarnia 2015 čini pa so, da bi pozabili na vse grozote, porušili (Mondi sotterranei SpeleoNarnia 2015). Kot samostan in zazidali vse vhode v podzemne pro- edina predstavnika iz Slovenije sva se srečanja store. Pozabljeni so ostali do ponovnega odkritja udeležila tudi dva člana JD Sežana. Skromni pred tridesetimi leti. udeležbi slovenskih jamarjev je verjetno botro- vala oddaljenost prizorišča, saj Narni leži v bliži- Drugi dan smo si ogledali slap Marmore, ki ni italijanske prestolnice in velja za geografsko teče vsak drugi dan po dve uri, zaradi potreb središče Italije. po vodi za bližnjo elektrarno so namreč zajezili reko. V neposredni bližini slapu je jama Marmo- V prelepem srednjeveškem mestnem je- re. Zanimiva je, ker je nastala v netopni kamnini dru smo si najprej ogledali podzemne prostore traventin. Na naše presenečenje je zelo lepo ka- pniško okrašena. Imenujejo jo tudi jama tristotih predstavitvam najnovejših odkritij iz Evrope in vhodov, saj je vanjo mogoče vstopiti sveta, med drugim tudi o najnovejših raziska- skozi 307 odprtin. Kot večino izvirnih vah podzemne reke Reke, ki so sicer tudi ena jam so tudi to uporabljali kot vodno glavnih aktivnosti JD Sežana. Na tržnici je bilo zajetje že v času starih Rimljanov, mogoče kupiti najnovejšo jamarsko opremo po umetno izkopane galerije pa so še ugodnih cenah. Vsak večer pa sta sledila zabava danes lepo vidne. Tretji dan smo si in spoznavanje novih jamarjev z vsega sveta v ogledali umetno izkopane rove pod vedno dobro obiskanem SpeleoBaru. mestom Terni, ki leži na izredno plazovitem terenu. Posledično je     17Andrej Peca, JD Sežana od prvotnega mesta ostala le slaba tretjina. Galerije so izkopali za odvo- MAREC 2016 dnjavanje in preprečevanje plazov v 18. stoletju in še danes dobro služijo svojemu namenu. V celoti so izdela- ne iz opeke in so pravi arhitekturni biser. Vse tri dni si je bilo mogoče ogle- dati tudi razne fotografske razstave ter prisluhniti raznim strokovnim in pustolovskim predavanjem ter

NOVICE Druga snežna Maksa Petriča. Tokrat smo prebili še to ožino in Sodelovali: Patricija Oštir, Tomaž Avbršek, Matic jama na Raduhi nato so si brezna sledila v zaporedju vse do le- Boršnak, Boris Šajtegl, Milan Podpečan - Luknca pega meandra, ki je na –331 m. (KŠJK Speleos-Siga Velenje); Maks Petrič (Šaleški Devettisoča jama drugič! JK Topolšica); Špela Borko (DZRJ Ljubljana); Dejan Leta 2014 smo se zopet podajali v jamo za Praprotnik (JD Carnium Kranj). Od leta 2007 do 2013 je minilo kar nekaj novo globino in v dveh akcijah dosegli –384 m. časa, da sem se zopet spomnil na to jamo. Ja, V breznu Prha se je zopet zaustavilo, a smo skozi ali manj dober prostor za bivak. To bomo seveda bolj so me začeli priganjati mladi, ki so bili v majhno luknjo v dnu zlezli v rov, ki ga imenujemo poskušali izvesti v tem letu. Vsem, ki so pomaga- klubu, da bi si ogledali to brezno. In zgodila se Črni rov. Nazaj grede pa smo imeli zelo veliko li, se zahvaljujem za pomoč in druženje. Vabljeni je prva izmed akcij, ki je bila namenjena razis­ srečo, da smo vsi izplezali izpod današnje Pe- so tudi v naslednjih akcijah. kovanju za Meandrom upanja. Obisk brezna je ščene ure, ki pa nima več prehoda. Zasul se je bil sredi poletja in udeležilo se ga je osem naših malo po tem, ko smo mi bili nad breznom Prha. Milan Podpečan - Luknca, članov. KŠJK Speleos-Siga Velenje V naslednji akciji me je zanimalo, ali je res, Najprej smo si jamo malo ogledali, nato pa Foto: Milan Podpečan - Lukncakar smo slišali zadnjič, ko je zagrmelo spodaj. smo se podali za Meander upanja. Tam smo se Tokrat je bil zraven Rok Stopar in ogledovala sva razkropili po rovih in iskali možno nadaljevanje. si ustje Peščene ure, ki ob vsakem dotiku poži- Povsod je narahlo pihalo, a le Patriciji je uspelo ra drobir. Akcijo sva nameravala s tem ogledom najti majhno špranjo, v katero smo tokrat pre- zaključiti in tako sem se podal po vrvi navzgor. kopali toliko, da smo pogledali na drugo stran. Po preplezanih desetih metrih pa se mi je za- Bili smo praktično brez raziskovalne opreme, zdelo, da sem videl v levem delu nekaj črnega. zato sem se s pomočjo prižem spustil štiri metre Bolje sem pogledal in res je bila luknja. Z Roko- v globino in naprej po galeriji, ki ji ni hotelo biti vo pomočjo in vrvjo sem pridobil nekaj metrov konca. Ustavilo me je šele brezno večje globine in tehnično splezal do ustja nadaljevanja, ki ima s slapom, ki pada v globino. Ob vrnitvi sem pove- prepih. Še v tej akciji sva prišla pod Peščeno uro dal novico in vsi smo bili dobre volje. in do Črnega rova, ki smo si ga ogledovali že v prejšnji akciji, kjer je globina –394 m. Seveda je bil to povod zame, da se zopet pričnem podajati na Raduho. Akcije so si sle- V začetku leta 2015 se dile kot po tekočem traku in jama je bila vedno nas je zbrala pisana druščina iz več klubov. Podali smo se Pasaža v Pihajoči galeriji naprej od Črnega rova, kjer se kamnina zopet ustali med dolomitnim in nava- dnim apnencem in je tudi varneje. Raziskali smo nekaj novih brezen in dosegli globino –426 m. Druga ekipa, ki jo je vodil Matic, pa je nad breznom Prha odšla v nove gale- rije in jih tudi izmerila. Tako smo jamo znatno podaljšali in je sedaj dol- ga 1568 m. Ob koncu leta 2015 sva z Maticem še en- krat obiskala Devettiso- čo jamo. Tokrat sva bila globlja. Leta 2012 smo dosegli globino –225 m sama zaradi raziskave brezna pod Peščeno uro, in je tudi tako ostalo. Naslednje leto smo v jamo ki je krušljivo in nestabilno. Za dobrih 60 me- zopet odšli v večjem številu – osem članov – ven- trov globine sem porabil tri ure za spuščanje in dar so ostali nato odšli ven, Tomaž in jaz pa sva iskanje sidrišč. Spodaj se brezno razcepi v dve, šla do prve ožine in jo v nekaj urah tudi prebila, vendar je vse popolnoma zasuto z drobnim čr- a kaj, ko je za njo bila že druga, ki je ostala za nim skrilavcem, pomešanim z glino. Vseeno pa naslednjo akcijo. Naslednjič se mi je pridružil je tukaj sedaj jama najgloblja, in sicer –448 m. Matic Boršnak in prebila sva drugo ožino, a glej ga zlomka, štirimetrskemu brezencu sledi tretja Ja, v jami še nismo nehali, kajti v starih bre- znih nas čaka ožina z imenom Ključavnica, ki 18    ožina. In tako sva v naslednji akciji povabila še ima tudi dober prepih, pa še 20 m višje je bolj MAREC 2016

Grozilda Foto: Matej Zalokar NOVICE Globoko v snežniških gozdovih se skriva PISMA BRALCEV udornica, ki je bila kljub njenim razsežnostim večkrat izgubljena in vedno tudi najdena. Sama Spoštovani Risto Sovčev! luknja pa je zanimiva, ker je na njenem dnu pod Odgovarjam na tvoje pismo, objavlje- snežnim čepom vhod v jamo z bogato zgodo- no na strani 21 v reviji Jamar, ki je izšla v vino, saj smo med raziskovanjem Katastra jam marcu 2015. ugotovili, da so se vanjo leta 2000 spustili fran- Da boste bralci lažje našli članek, na coski raziskovalci. Jamo so tudi izmerili, jo po­ katerega se Ristovo pismo nanaša, naj na- imenovali Jamabienechauffe (kat. št. 11.022) in pišem, da je članek z naslovom Jamarski narisali načrt. klub Črni galeb Prebold objavljen v Jamar- Jama se začne pod snežnim čepom, ki vhod ju letnik 2, št. 2 (december 2009), na strani zakriva še dobršen del junija. Po prečki se spu- 18. (Sam sem že pozabil, da sem ga napi- stimo čez ne tako globoko brezno, se spustimo sal kot predstavitev našega kluba.) še par metrov in naletimo na stometrsko verti- Pri omembi Bezgečeve jame sem res kalo, imenovano Brezno izgubljene leče, kjer naj napisal »Večje jame, ki smo jih do sedaj bi francoski jamar izgubil objektiv fotoaparata. raziskali« in med drugimi omenil to jamo. 20 metrov nad tlemi je Speča ožina, ki nas pripe- S tem nikakor nisem želel zmanjševati lje v nove dele. Takoj za ožino sledi še ena sto- teže prejšnjih raziskav drugih posamezni- metrska vertikala, ki se zaključi na končni globini kov ali si lastiti njihovih dosežkov. Vseka- jame –200 m. kor pa smo jamo raziskali za svoje potrebe Na jamo smo leta 2010 naključno naleteli pri tudi preboldčani in sam sem vedno, ko pregledovanju terena v okolici Ždrocel, vendar sem se s kom pogovarjal o tej jami, ome- smo v GPS napačno vnesli koordinate, tako da njal tudi vlogo celjskega kluba. smo izgubili lokacijo vhoda. Čez dve leti je famo- Kot si, Risto, sam ugotovil, smo mi v zni vhod iskalo kar deset jamarjev, vendar brez Kataster jam oddali le lastno delo. Verjetno sreče. Račune z jamo smo nato poravnali leto Vhodna stopnja tudi sam dobro veš, da v Katastru jam za isto jamo lahko obstaja tudi več avtorskih kasneje, ko smo vhod del, kakršen je zapisnik oz. načrt jame. tudi našli. Klemenškovo brezno je naš prvi večji Raziskave so pote- uspeh, ne glede na to, da nismo bili prvi kale novembra 2014. raziskovalci jame, česar tudi ne trdim. Na takratni akciji se Ali je v takratnih raziskovanjih kdo je ena ekipa spustila v komu kaj ukradel, ne morem soditi, saj jamo, druga pa je raz- sem se sam preboldskim jamarjem pri- iskovala teren v okolici. ključil leta 1975, ko so bile prve raziskave Ko je padel mrak, se v jami že opravljene, pa tudi v samem bre- je začelo »mukotrpno« znu nikoli nisem bil. čakanje ekipe iz jame, Če gojiš slabo voljo do svojega bivšega čakajoči pa so si čas kluba, se pomeni s svojimi takratnimi ko- krajšali s peko kostanja legi. Ostalih, tudi žaljivih besed iz članka, v konzervi rib. Razisko- tako do mene kot do kluba, ne bom ko- valci so se končno dvi- mentiral, bi pa le rekel, da mi ni treba raz- gnili iz jame, zunanja lagati, kakšni so občutki ob odkritjih v ja- ekipa pa jim je radove- mah, saj jih poznam, pa tudi tehniko, ki se dna prisluhnila. V jami je v tistih časih uporabljala, sem poznal in s stometrsko vertikalo obvladal! Če si mnenja, da bi zaradi tega, so 20 metrov nad tle- kar mi očitaš, moral odstopiti s funkcije, na mi našli razpoko, skozi Francoski načrt jame iz leta 2000 katero sem bil imenovan, lahko podaš tudi katero naj bi kamen predlog na predsedstvo JZS, ki je komisijo padal 15 sekund. Prav to je vzbudilo nadaljnje imenoval in potrdil mojo funkcijo v njej. raziskave. Pa še nekaj moram napisati. Glede na Junija, ko se je sneg v snežniških gozdovih to, da je urednik revije Jamar ali kateri od dodobra stalil, smo nadaljevali z raziskavami. članov uredniškega odbora pred obja- S seboj smo vzeli opremo za bivakiranje, da bi vo verjetno prebral pismo, v katerem me prebili razpoko in raziskali neznani del jame. V Risto neposredno obtožuje, da lažem, in jamo smo trije člani JD Rakek krenili ob sedmih pričakuje tudi moj odstop z mesta pred- zvečer in se iz nje vrnili ob sedmih zjutraj nasle- sednika Komisije za priznanja JZS, bi pri- dnjega dne. Ker nam je uspel preboj, smo v jami čakoval, da me bo urednik o objavi pisma ostali kar čez noč. Pri širjenju smo se izmenjevali, obvestil in mi dal možnost odgovora še v prav tako pa nam je prav prišla karbidovka, brez isti številki, ne pa da sem moral čakati eno katere bi se iz jame odpravili veliko prej, saj nam leto na objavo odgovora. je koristila kot vir toplote. Po prihodu na plano Pa še nekaj, Risto. Lahko bi mi svoje smo si spekli palačinke in takoj zaspali. Čez par mnenje povedal neposredno, saj sva bila uric smo spet oblekli mokre kombinezone in skupaj na pohodu v Rajkov spomin leta se odpravili v jamo – v nove dele. Vzhičeni smo 2014, če se nisva videla še kje drugje in ugotovili, da so globoki vsaj sto metrov, saj nam kdaj prej. je 30 metrov nad tlemi zmanjkalo vrvi, zato smo Pa priporočil bi ti, da omenjeni članek se dvignili iz jame. Najmlajši član je jamo še raz­ še enkrat prebereš z bolj izraženo funkcijo opremil. razumevanje in manj čustva. Že naslednji vikend je v jami potekala nova akcija, katere cilj je bilo raziskanje novega dna. Silvo Ramšak, JK Črni galeb Prebold Kljub močnim prizadevanjem možnega nadalje- vanja nismo našli, vseeno pa s Snežnika nismo odšli sklonjenih glav, saj smo jamo podaljšali na končno globino 200 m. Aleksander Bajt, JD Rakek  MAREC 2016   19

JAMARSKA DRUŠTVA 50 let Jamarskega društva »Gregor Žiberna« Divača J amarsko društvo »Gregor Žiberna« Divača nadaljeval z bogato tradicijo vztrajnih predho- je lani praznovalo 50-letnico ustanovitve. dnikov. Jamarski klub Divača je bil ustanovljen Ob tej priložnosti smo 21. marca 2015 pri- kot 11. slovenski jamarski klub 5. avgusta v Ma- pravili v Divači – mestu nad Reko, kot se radi tavunu, kar ni bil slučaj. Kot je poudaril Rado pohvalimo – posebno svečanost, s katero smo Gospodarič, takratni predsednik Društva za obeležili jubilej in se ozrli na pot, ki smo jo tla- raziskovanje jam Slovenije (predhodnice dana- kovali teh 50 let. Dogodek se je odvijal v okviru šnje Jamarske zveze Slovenije), na ustanovnem rednega letnega občnega zbora Jamarske zveze sestanku: »Glede na to, da so Škocjanske jame Slovenije, ki so se ga udeležili predstavniki ja- najbolj mogočen in zanimiv kraški pojav na tem Foto: arhiv JD »Gregor Žiberna« Divača marskih organizacij iz celotne Slovenije. območju, mora biti klub tesno povezan pri delo- Tradicija jamarskega delovanja na Divaškem vanju te jame, kajti jamarstvo je neizčrpno ravno je že zelo dolga in sega na sam začetek kra- tukaj!« soslovne dejavnosti. Vrsta zaslužnih jamarjev je Na začetku se je društvo imenovalo Jamar- sodelovala pri odkrivanju podzemnih skrivnosti ski klub Divača, po letu 1975 pa se je preime- divje Reke Škocjanskih jam, globin Kačne jame novalo v Jamarsko društvo »Gregor Žiberna« in čudovitega okrasja Divaške jame. Spomnimo Divača. Poimenovanje po Gregorju Žiberni ni se drznih divaških raziskovalcev Gregorja Žiber- zgolj slučaj, saj je bil prav on pionir jamarstva ne, Antona Obrsnela, Rebca, Jakoba in Valen- na Divaškem krasu. Prvi je dosegel dno 180 m tina Rešaverja ter hrabrih domačinov iz Mata- globokega vhodnega brezna v Kačni jami, prvi vuna: Jožeta Antončiča, Jurija Cerkvenika, se je spustil v Divaško jamo, jo v celoti raz- Franca Žnideršiča, Pavla Antončiča, iskal in doživljenjsko v njej opravljal Jožeta Cerkvenika in Janeza Dele- vodniško službo. ža. Ti junaki se nam odstrli po- V času delovanja društva gled v skrivnostno temačen, se je poleg raziskav drugih divji, a čudovit podzemni jam – med njimi naj izposta- svet Divaškega krasa, pod vimo Kačno jamo, Brezno katerim se vijejo labirinti treh generacij in Škocjan- brezen, dvoran in galerij. ske jame – društvo najbolj V radiju 5 km okoli Diva- osredotočilo na urejanje če je danes raziskanih več Divaške jame z namenom kot 170 jam s skoraj 35 ki- turistične obuditve. Najprej lometri rovov. Velika večina so bili v vhodni vrtači ureje- izmed njih se skriva ravno pod ni podporni zidovi in stopnice, Divačo. prekopan in očiščen je bil vho- Prav jamarji so postavili teme- dni tunel, ki je omogočal dostop v lje turizma na Divaškem! Na prelomu jamo. Sledila je obnova mostu čez del 20. stoletja je bila Divača po celotnem Gregor Žiberna jame, imenovan Pekel, ki je omogo- Divaška jama – urejanje vhoda in postavitev stopnic avstrijskem cesarstvu znana po svoji železniški čal dostop do prelepega kapniškega dela Male postaji in čudoviti vilenici – Divaški jami. Ne po- jame oziroma Galerije umetnosti. Jamarji so na- zabimo – jamo sta obiskala sam prestolonasle- daljevali dela s čiščenjem (odstranjevanje leša) Foto: arhiv JD »Gregor Žiberna« Divača dnik avstrijskega cesarstva in Sigmund Freud, s in betoniranjem poti, ureditvijo varovalnih ograj čimer se ne more pohvaliti veliko turističnih jam. in elektrifikacijo. V vse to so člani jamarskega Do druge svetovne vojne so bili domačini društva vložili več deset tisoč ur prostovoljnega jamarji v glavnem kot delavci vključeni v tuja dela. društva in organizacije, ki so se ukvarjale s spe- V 50 letih so se razvrstile štiri generacije ja- leologijo. Leta 1965 pa je le dozorel čas, da se marjev. Društvo je imelo svoje temne in svetle posamezniki z željo in smislom za jamarsko de- trenutke, a je vedno znalo negovati svoje po- lovanje združijo v klub, ki bo v organizirani obliki slanstvo. Dokaz za to je prav to, da smo po pol stoletja še vedno zbrani v skupnem odkrivanju podzemnega sveta. Zahvala gre vsem šestim Foto: arhiv JD »Gregor Žiberna« Divača predsednikom društva, da so negovali idejo Predsedniki JD »Gregor Žiberna« Divača jamarstva na Divaškem, skrbeli za razvoj razis­ (z leve proti desni): Slavko Cerkvenik, Matej kovalnega duha nadobudnih jamarjev, obudili Bezeljak, Borut Lozej in Kristjan Rešaver turizem v zapuščeni Di- vaški jami in poskrbeli, da dosežki pionirjev Foto: arhiv JD »Gregor Žiberna« Divača niso utonili v pozabo. Hvala Janku Gombaču, prvemu predsedniku društva, Zdravku Ren- čelju in Albinu Nedo- hu, Slavku Cerkveniku, Mateju Bezeljaku, Bo- rutu Lozeju in Kristjanu Rešaverju, šestemu in aktualnemu predsedni- ku društva. JD »Gregor Žiberna« Divaška jama – kopanje vhodnega tunela 20    v Vhodno dvorano Divača Slavnostna seja – prireditveni prostor Orient Express Divača MAREC 2016

STRIP Katarina Šeme

ZGODBA Jamarjenje navzgor za vrat teče ledena voda, ni več smešno. In sem brcnil eno malo večjo blatno fleho, da je zgrmela Ž e skoraj debela tri leta plezamo kamin v kaj več kot en takšen nalivček, smo raje klobase v globino, in hkrati zavpil, naj pazi, in je lučka Game Overju v Čaganki, saj s svojo gro- na žerjavico vrgli, si nekaj popili in modrovali do v tisočinki sekunde izginila (se je moral skriti mozanskostjo obeta, da se na vrhu ne ranih jutranjih ur. pod slapek, kamor sem se ob prejšnji akciji tudi bo samo enostavno zaprl v nič. Dno kamina je sam skrival), pa tudi štrik je takojci popustil. Sva v prostorni dvorani na globini –250 m, z več kot Po nekaj dopoldanskih kofetkih in še po ne- v bivaku v Severnem rovu kofe spila, potem pa 30 m premera, v višino pa se pne zagotovo več kaj kofetkih smo se končno v opremo zrihtali, v počasi proti površju odsvinjala. kot 150 m, a to ni končna višina, saj vrha še ne Game Overju mi je bilo pa takoj jasno, da vse ne vidimo. bo šlo po načrtih. Tisti naliv je namreč še vese- Firbec je pa grizel. In ko je Matic poklical, kaj lo padal v globino. Smo se spravili na polico na dogaja, sem zagrabil ko pitbul mladega mačka in V Čaganki se delovišča menjajo odvisno od višini kakšnih 100 m, kjer sem nase navesil vso je s prevozi.org priskakljal že zvečer. Ko sva pre- razpoloženja garačev, nekaj časa smo bili reci- plezalno opremo in pičil v višave. Saj je kar šlo, čila Gorjance, je scalo ko iz škafa, budilko zjutraj mo z vsemi akcijami usmerjeni v globino, kjer dokler malce pred vrhom smer ni zavila v slap in sva zaradi naliva enostavno ignorirala. Sva vstala na –465 m dolg meander trenutno ovira nada- sem bil v hipu moker do kože! A še nisem odne- šele okoli enajstih dopoldne, ko je dež za hip po- ljevanje, potem v podoru v Južnem rovu, kjer nas hal, sem besno zgrizel še kakšnih 20 metrov do nehal, in vsak normalen bi pospravil ter domov vzpodbuja močan prepih, v letu 2015 pa se je zadnjega pritrdišča in se že začel pripravljati na odpeketal, midva sva pa kar nekaj razmišljala, da interes spet preusmeril v kamin. S Ticotom, ki je osvajanje tistih petih metrov do police, ko sem morda v jami se je pa že zlilo in da bi morda vse- preplezal največ gnile stene, sva opravila nekaj se končno spomnil, prižgal tahud reflektor na eno šla pokukat dol. In sva šla, kaj pa drugega. akcij, ko je enkrat dol prišel z informacijo, da je čeladi in posvetil kvišku. In bi me seveda kmalu Tam nekje v sedemdesetmetrci sem se še prepri- od poličke do vrha samo še pet metrov, da pa kap, kajti strop je bil oddaljen še najmanj 30 me- čeval, da je nazadnje, ko sem kamin plezal, manj zaradi svoje šibke svetilke ni najbolje videl, me je trov, če ne še več, zaradi vode nisem dobro videl. teklo, in sem bil še kar olimpijski, celo v Game Overju, ko je dobesedno slap bobnel iz višav, sem Ko čmuriš v tisti blatni steni, pripet na nekaj bil dobre volje. Da se mi zdi, da sem smer ple- ne povsem zanesljivih fiksov, vsak zanja toliko umaknil iz glavnega toka, da nama nepričakovani dogodek povzroči mogoče pa še celo uspe kaj narediti ... pospešeno nabijanje srca. Tudi takšno cviljenje, za katerega se ti niti sanja ne, Ko sem prisopihal do police, s katere naj bi kam bo odpeljalo! me varoval Matic, in se zagledal še višje gor, od koder je lilo, da bi hidroelektrarno napajalo, mi pa krepko zasrbelo. Sem zbiral ekipo, ki jo je bilo Kar na jok mi je šlo, ko sem začel dol vpiti še vedno ni vzelo poguma. Ko je Matic prišel do v poletnih dnevih težko dobiti (no, za kamin jo je prijatelju, naj razkoplje varovanje, da sem z akci- mene, mi je hotel rektalno temperaturo izmeriti, težko dobiti tudi v pomladnih, jesenskih in zim- jo zaključil, da prihajam dol. Voda mi je tekla za kam midva rineva, dokler mu svojega prefriga- skih dnevih), in ni vrag, da se je mojster Anžič vrat in rokave in sem komaj čakal, da se spustim, nega načrta nisem zaupal. Da vsa tista voda, ki javil, ker je ravno prav časa minilo od njegovega ko se je Anžič odločil, da bo malo duhovit. Se je lije čez polico, ne bo nič motila, ker bom plezal zadnjega obiska Čaganke, da je pozabil. pretvarjal, da ne sliši, in je kričal gor, da varuje, pod njo, saj je voda zaradi zaleta dol letela ka- in zategnil dinamično varovalno vrv, da sem visel kšnega pol metra od stene. Matic ni nič rekel, V petek smo bili ob polni luni že v najboljši tam ko klobasa, le da v vodi namesto dimu. Sem itak je bil on na suhem, je le vse pripravil, jaz bistriški gostilni na špricarčkih, kjer nam je Alen- tulil dol, naj razkoplje, da sem končal, a vse, kar sem pa plezalno opremo nase navesil, pripel ka povedala, da je zjutraj pri njih tako padalo, da sem dobil gor, je bila nagajiva lučka, ki je kukala dinamično vrv za varovanje in se zaguncal proti takšnega naliva v vseh svojih rosnih letih še ni gor daleč spodaj, ter zategnjeno varovalno vrv. vodi. In, ja, kaj čem govorit! Že Tyson je rekel, doživela. A se nismo obrnili domov, seveda ne, Saj vem, hec je hec, sem kmalu poštekal, a ko ti da ima vsak načrt, dokler jih prvič na gobec ne da bi Anžič koruzo v puško vrgel, je potrebno dobi, da potem se pa načrt v hipu razblini! Sem se zaguncal pod slap, z mislijo, da bom plezal Foto: Damijan Šinigoj pod njim, a ni bilo ravno tako, ker se je obte- žena vrv z mano vred zaguncala direktno pod 22    MAREC 2016 vodo. Še preden sem bil povsem premočen (kar je bilo v tretji tisočinki sekunde), sem Maticu zaklical, da se je načrt sfižil (kar je itak videl), potem sem pa dobrih deset metrov višje do pri- trdišča splezal, ker sem še vedno nekako upal, da mogoče mi pa vsaj pod vrhom uspe vodi se umakniti in malce napredovati. In itak da se mi ni uspelo, tam šele mi je voda z vso silo za vrat pritekla, da je bilo prav osvežujoče, vmes sem moral pa še čakati, ker mi Matic ni dovolj dina- mika dal in sem bil nekaj časa dobesedno prive- zan na mestu, ne gor ne dol ni šlo. Saj ne dolgo, a ko ti teče za vrat, se čas hudimano vleče! Potem sem se spustil do njega, in ko sem čakal, da se umakne, sem si enega pricinil. In sem se sam sebi hecen zdel, ker sem moral prav paziti, kako roko s čikom držim, da mi voda iz rokavov ni ugasnila čika. No, saj mi ga je potem voda iz čelade, a se je vmes smer sprostila in sem se lahko tudi jaz spustil do bivaka, kjer sva kofe skuhala in nato ven odsvinjala. Vmes enkrat je tudi Grdina zagrabilo in sva se nekega lepega, čudovitega sončnega dne ob enajstih spravila v kamin in ga vmes še izmerila, da bo vsaj približno uradno. Nekajtedensko lepo vreme brez dežja je Čaganko osušilo, vendar je v kaminu vseeno krepko teklo. Do konca delovi- šča, do koder sem zadnjič prisvinjal, sem nameril 120 m, ko sem pa z laserjem streljal proti stropu, ki se ga še vedno ne vidi, je zaradi vode kazal napako, le enkrat sem uspel odmeriti 30 m. Sem prižgal muziko in se spravil k delu.

ZGODBA Za začetek sem moral premagati malce izbo- sem bil privezan, v njegovih rokah, je bila to edi- sem ga malo v glavo drkal, saj kaj pa naj človek čeno polico, kar je še kar šlo, ko pa sem se pote- na zadeva, na kateri sem bil vsaj približno va- drugega počne. Verjetno je zato tako pogosto gnil gor, mi je šlo naslednjih deset minut skoraj ren, in sem mu to tudi pojasnil. Da naj zdrži par kakšen kamen mimo mene priletel, za kazen. na jok, saj nikjer nisem našel primerne skale. Vse minut, da končam, potem bo pa lulal. Ko sem v v dosegu roke zalito z blatom, zasigano, gnilo! tistem blatu potem dvojno pritrdišče delal za vrv, Po kakšnih štirih urah mukotrpnega dela pa Prav hecno je, kako sem potem napredoval po- po kateri se bom spustil (in se bomo naslednjič je zrak zaparal krik, ki ga jamarji in alpinisti naj- časi gor in bil zadovoljen z vedno slabšimi sidri- po njej do delovišča povzpeli), sem si seveda vzel raje slišimo: Paaaaazi! Sem si ravno čik prižgal, šči. Če bi mi kdo recimo v plezališču rekel, da naj čas, zadnje pritrdišče mora res biti kakovostno in in ko sem se bliskovito povlekel k steni, sem si sidrišče zabijem v takšno skalo in se nanj potem varno! Sem sicer slišal prijateljevo renčanje nižje ga zbil v kombinezon, a na srečo sem bil tudi tudi obesim, bi mu zagotovo izmeril temperaturo spodaj, a se nanj nisem oziral. jaz že dovolj moker, da je takoj ugasnil. Čez se- v riti! Sem potegnil gor samo kakšnih šest me- kundo ali dve pa je mimo mene že prižvižgala trov, a mi je to vzelo skoraj štiri ure. Ko sem bil z narejenim vsaj približno zado- transportka, ki sem jo poslušal padati dolgih sto voljen, sem se obesil na vrv in Grdinu sporočil, metrov in več, le zavpil sem, da sem okej. Po- In tudi skoraj suha Čaganka z le nekaj curlja- da lahko varovanje razkoplje. In ga je razkopal tem je bilo malo tiho, nato pa je reševalec Bojan joče vode v takšnem času popolnoma zalije! A ni v 3,4 sekunde, čez 2,6 sekunde je pa že teklo v malce v zadregi povedal, da so v globino šli fiksi. bilo hudega, bi še kar rinil, adrenalin pač greje, brezno pod nama! Šumenje pa so prekinjali le pa je na srečo nekaj deset metrov nižje Grdin, ki občasni vzhičeni kriki. Ko sem prišel do njega, mi Seveda sem ga okaral, da bi lahko enostavno me je varoval, začel stokati, da je povsem moker, je pojasnil, da sem ga rešil v zadnjem trenutku, povedal, da ima dovolj, in bi zaključila, ne pa da saj je voda, ki je tekla po varovalni vrvi, namakala ker če bi se še malo obotavljal in bi moral še fikse v globino meče, a ni bil razpoložen za šalo. tudi njega. Sem potreboval še kakšne pol ure, da malo zadrževati, bi ga v mehur krč zagrabil in Da on bi še delal, a če ni materiala ... Sem se po- sem zabil dvojno, vsaj približno varno sidrišče in bi potem morala v bivaku spodaj čakati najmanj nudil, da jih grem rade volje iskat dol, če se nje- se nato spustil do prijatelja. štiri ure, da popusti, preden bi lahko začela ple- mu še ljubi delati, ker pri plezanju se vsaj malo zati proti površju ... segreješ in kri po žilah pošibaš, in je bil takoj za. A ko zagrabi, zagrabi, zato sva z Grdinom že Vrv, s katero sem ga varoval, sem kar privezal v zelo kmalu spet rinila gor. No, najprej dol in šele Zunaj sem se potem slekel in vsaj za silo umil pritrdišče in se spustil v globino, a fiksov nisem potem gor, kakopak! V bivaku v Severnem rovu z ledeno vodo, potem sem pa v kupu blata pobr- našel. Sem splezal spet do prijatelja, ki je bil že sva si potem privoščila skodelico kave in čik ali skal za levim škornjem in počasi ter previdno iz močno podhlajen. Več ko štiri ure je bil v ledeni dva, potem pa sva se opremljena z vso kovačijo, potrebno za plezanje, zapodila v kamin. Grdin se Čez sekundo ali dve pa je mimo mene že je udobno namestil na polički za kokoši, kjer naj prižvižgala transportka, ki sem jo poslušal bi preživel naslednjih nekaj ur in me varoval pri padati dolgih sto metrov in več, le zavpil plezanju, jaz sem se pa na delovišče povzpel. sem, da sem okej. A je šlo počasi, ker sem moral še preopremi- njega v roko stresel majhen kamenček. Majhen vodi, ko delaš, malo migaš, pa adrenalin in vse, ti plezalno smer, kar mi je vzelo skoraj eno uro, je bil, manjši od frnikole, morda le malo večji od ko obmiruješ, pa ugrizne. večino časa sem bil seveda pod tekočo vodo. krogličnega ležaja pri kolesu. Sem ga previdno Stena je povsem gnila, obložena s fosilno sigo, položil na štor, vzel sekiro in ga nato z njenim V bivaku v Severnem rovu sva si skuhala v katero lahko prst zarineš brez težav, kar po- ušesom raztolkel v prah! Sem zjutraj obul škornje kofe, Bojana je pa od mraza kar premetavalo, meni, da jo moraš najprej zbiti in postrgati s ste- in me je zažulil, in ko sem razmišljal, če bi škorenj zato se je zavil v folijo in je bilo malo bolje. Vmes ne in poiskati dovolj čvrsto, primerno kamnino, spet sezul ter ga ven stresel, je zdrsnil pod tisti enkrat me je pa krepko zaskrbelo. Ne zaradi pri- v katero potem zvrtaš luknjico, v katero zabiješ vbočen lok na podplatu, ki ga recimo medvedje jateljeve podhlajenosti, temveč zato, ker je za- ekspanzijski vijak. Na katerem potem obvisiš in in platfusarji nimajo, in me ni več motil. A samo sanjal, da bova, ko ven prideva, v bivaku tako nad njim postopek ponoviš kakšnega dobrega do prvega štrika, seveda! Potem me je žulil vse zakurila, da bova kar naga skakala ... pol metra višje. In tako vseh 130 metrov, oziroma do spodnjega bivaka, kjer sva kofetkala, a sem kolikor smo že preplezali navzgor v zadnjih treh ga takrat pozabil ven flikniti, v kaminu, kjer se mi Malo pred novim letom pa je reševalec Bojan letih! Sem si podrobno ogledal smer, v katero je zarinil med mezinec in sosednji prst (na nogi prišel še enkrat. Da zdaj je pa res konec zaje- bom plezal, parkrat zelo globoko vdihnil, da se verjetno ni prstanec?!) in me je bolelo za popizdit, bancije in da zdaj nam bo pa ta kamin splezal psihično povsem pripravim, da se bom odpel z pa škornja nisem mogel več sezuti. Spodaj v bi- do vrha. Da vode ni in da se nimamo kaj zajeba- opremljevalne vrvi, ki se je tam končala, se obe- vaku med malico sem nanj spet pozabil, a me je vati. Celo tako je bil suvereno odločen, da smo sil na fiks, ki se je zdel kakor v plastelin zabit, in že na prvi vrvi spomnil nase, tokrat med drugima dve ekipi naredili, v prvi sta bila Tico in Jereb, v se zaupal varovalni vrvi prijatelja kakšnih 20 me- prstoma! In sem ga v prah zdrobil, da bo vedel! drugi Grdin in jaz. Prva ekipa je šla dol navse- trov nižje, v tistem je pa prijatelj zacvilil. zgodaj zjutraj, midva z Grdinom sva jima sledila Še par akcij je bilo, kjer smo napredovali le čez kakšnih pet ur. Da ju zamenjava. Načrt je bil Ko čmuriš v tisti blatni steni, pripet na nekaj po par metrov ali še manj, in ker vse svoje dogo- seveda super, a smo se srečali že nad sedem- ne povsem zanesljivih fiksov, vsak nepričakova- divščine redno objavljam na blogu, me je enkrat desetmetrco, ko bi morala biti po vseh izračunih ni dogodek povzroči pospešeno nabijanje srca. poklical reševalec Bojan in povedal, da to ni nič, še v kaminu! Tudi takšno cviljenje, za katerega se ti niti sanja kar počnemo, da bo on prišel in nam zadevo ne, kam bo odpeljalo! In je Grdin potožil, da ga splezal. In je res prišel in moram priznati, da sem Itak mi ni bilo nič jasno, dokler Tico ni pove- zebe ko psa. Če bi lahko malo poplezal gor in bil kar malo ponosen, ko je prijatelj nehote po- dal, da sta se na delovišče povzpela, on je začel dol. Seveda bi lahko to storil že prej, ko me še ni hvalo izustil, da to je neverjetno, kam ta pizdarija varovati, reševalec Bojan je prvo luknjo izvrtal, ko bilo treba varovati, saj sem plezal po opremlje- še gre in koliko smo že splezali! Na kurji polič- je hotel prvi fiks zabiti v steno, mu je pa kladi- valni vrvi, a sem mu vseeno dovolil in si med nje- ki sva se ločila, Bojan se je opremil z vsem za vo iz rok padlo direkt dol v Game Over, krepko govim ogrevalnim krogom enega prižgal. Ko se kaminsko plezanje in odvihral do delovišča, jaz čez 130 metrov! Kar je zagotovo svetovni rekord je vrnil, sem se pa plezanja lotil. Med plezanjem sem se pa dobro in udobno namestil, da ga bom v metu kladiva, ki se ga ne bi branil niti Primož čas drugače teče, osredotočen si na svoje delo, varoval. Moram priznati, da čeprav sem se kar Kozmus! Saj mi je razlagal, da je bila vrvica že in če mi je pri prvih dveh fiksih srce še ponorelo, privoščljivo hehetal, ko je zaplezal pod tuš, me je načeta in podobno, a ko sem se spustil v Game ko sem se obesil nanju, sem kasneje začel zade- privoščljivost zelo hitro minila! Stal sem kakšnih Over in zagledal kladivo prav lepo ležati ob steni, vam zaupati in je kar nekako šlo. Upal sem, da dvajset metrov nižje na majhni polički, in ker po sem bil skoraj prepričan, da v kamin sploh nista bom uspel splezati kakšnih deset višinskih me- meni ni nič teklo, mi je bilo pravzaprav skoraj šla! Sta le v bivaku smrekico postavila, par kofe- trov, kjer se je nakazovala dokaj prostorna poli- udobno in potem me je kar malo vest začela tov v rito vrgla, potem je pa samo do roba brezna ca, s katere bi se lahko pri naslednjem plezanju peči. Prijatelju v resnici seveda niti malo nisem stopil in kladivo vrgel v globino, da je lepo ob ste- varovali, a ko sem pokukal čez rob, police ni bilo. privoščil zalivanja. Skorajda udobno sem na tisti no padlo. Če bi mu padlo z vrha kamina, bi ver- In sem se odločil kar zaključiti, pa itak sva tam polički čmuril in kadil, le tu in tam sem mu moral jetno padlo bolj na sredino brezna, kaj pa vem ... gor čmurila več ko pet ur! varovalno vrv podati, ko se je potegnil više, in jo potem zategniti ter ga tako varovati. Pa seveda Kamin je pa še kar tam in na srečo smo ravno V tistem me pa spet zadane prijateljevo sto- prav trmasti, da bomo nekega lepega dne poku- kanje, da koliko bom še plezal. Sem mu povedal, kali na plano od spodaj gor! da samo dvojno pritrdišče za opremljevalno vrv naredim, po kateri se bom potem spustil, in ga     23Damijan Šinigoj, JK Novo mesto vprašal, kaj ga muči. Da ga krepko lulat tišči, je pojasnil, in če me lahko malo neha varovati, da Marec 2016 se uščije. Ker je bil drugi konec vrvi, na katero

RAZISKAVE Pokljuško podzemlje najgloblje. Na dnu se prek ozke razpoke prevesi v novo brezno, ki nas je popeljalo v Družinski zakonik, ozek meandrast rov, kjer smo zapravili kar nekaj časa, da smo se prebili do konca in Vsakdo pozna Pokljuško planoto in njene obširne gozdove. ugotovili, da le malo višje obstaja lep, prehoden rov. Tako smo napravili obvoz, imenovan Aksiom Pokljuka je tradicionalno poznana planincem in smučarjem, med o vzporednici. jamarji pa je, skozi leta neuspešnega iskanja vhodov, slovela kot Navdušeni nad lepo prehodnim višjim nivo- jem smo se zapodili do naslednje ožine ... za na- neobetavna, saj naj bi bili vsi tamkajšnji kraški pojavi prekriti z slednjim ovinkom. Tudi to smo hitro premagali in moreno. po nekaj metrih prišli v večjo dvorano, Prpa. Tu smo spet izgubili sled za nadaljevanjem in nekaj časa raziskovali s plezanjem kaminov, dokler ni- N ekaj odkritjem navkljub – med njimi je osmih jamark in jamarjev. Vendar raziskovanje smo našli dokaj lepega prehoda skozi podor na tudi Brezno pri Medvedovi konti, jama ni postalo enostavnejše in kopanju ni bilo videti dnu dvorane v nov, 400 metrov dolg meander z eno največjih dvoran v Sloveniji – je konca. Že takoj je bilo treba dodatno širiti na- Kvadratarija. Prepih je seveda sledil. Meander mnenje o neperspektivnosti območja dolgo ob- slednjo, Rdečo ožino, v kateri je Marjan skupil se nato zaplete v splet rovov, imenovan Primov veljalo. Šele mladi raziskovalec Matt Covington, manjšo krvavitev, saj mu je z nestabilnega stropa labirint. V naslednjih letih smo tam raziskali kar neobremenjen z jamarskim ljudskim izročilom, je na obraz padel kamen. nekaj novih metrov in še vedno nas čakajo od- prepoznal potencial tega območja in začel iskati Za Rdečo ožino se je delo nadaljevalo. Jama prta nadaljevanja. Opremljena stopnja v Prpi pa jame nad predvideno mejo morene. Tako je leta se tu v obliki ozkega meandra nadaljuje kakih je bila kriva za skorajšnjo reševalno akcijo, ko jo 2011 našel prvo izmed treh kraljic Pokljuke, Ev- 50 metrov, do prvih brezen. Tudi tu ni šlo brez je Teo, takrat še zelenec, zamenjal za pot proti klidovo piščal. dodatnih lepotnih popravkov. Na Pokljuki se je izhodu. Na vrhu ga je čakalo le novo brezno in, začenjala zima in jama je postajala vse bolj ne- ne bodi len, je vrgel vrv čez rob in prišel nazaj dostopna. A to nas nikakor ni ustavilo. Ustavil v isto dvorano. Tako zaciklan je nekaj dolgih ur Evklidova piščal nas je šele podor na dnu brezna Triangulacije, čakal, dokler ga ni našel Garmin, ki je ta čas že okoli 90 m globoko. Razočaranju je sledilo vese- dosegel površje in se z največjim naporom vrnil Kat. št. 10.396, dolžina 2151 m, lje ob odkritju majhne razpoke nekaj metrov nad nazaj v neskončne ožine po kolega. Od takrat na globina 429 m Zgodba Evklidove piščali se je začela z majh- dnom. Hitro smo jo razglasili za najverjetnejše ferajnu poznamo izraz delat Teota. no odprtino z ogromnim prepihom. Matt in Eliza- nadaljevanje, saj se je večina prepiha izgubila Za Primovim labirintom smo prebili globino beth sta se v začetku svojega bivanja v Sloveniji ravno tja. –300 m. Večji meander se tu počasi spušča vse odpravila na rob Pokljuške planote, da bi poiska- Januarja 2012 smo se vrnili. Skozi razpoko do globine –330 m, kjer se razcepi v spodnji ak- la morebitne vhode v nove jame. Teren se je zdel smo se prebili s silo in po nekaj metrih prišli na tiven rov in blaten, deloma ozek in precej podrt zanimiv, a še pomembneje – nista bila okužena vrh 80-metrskega brezna California dreamin', zgornji nivo. Spodnjega rova nismo nikoli do z zgoraj omenjenim prepričanjem slovenskih ja- ki je Mattu burilo duhove in kratilo spanec na konca raziskali, saj smo kasneje z druge strani marjev, da jam tu ni. konferenci v Kaliforniji. To je bilo prvo večje bre- našli prehod, ki bi zahteval uporabo neoprena, Jeseni 2010 sta se sprehajala po brezpotjih zno v tej jami in, kot smo kasneje ugotovili, tudi kar nam pa ni preveč dišalo. Zgornji fosilni nivo pod pokljuškim grebenom s končnim ciljem na zanimivih podih pod Viševnikom. Stezam sta se izogibala v prepričanju, da so luknje ob poti že Foto: Tomaž Krajnc pregledane. Proti večeru sta vendarle zašla na stezico, ki ju je vodila po dolinici, na eni strani polni značilnih kraških pojavov, vrezanih v po- ševno ploskev. Poti sta sledila nekaj sto metrov, ko sta šla mimo majhne luknje, nad katero je bilo moč opaziti premikajočo se praprot. Ko sta se ji približala, sta hitro začutila mrzel veter, ki je bil dovolj močan, da je povzročil plapolanje robca. O najdbi sta poročala na društvu in spomladi smo se odpravili do mesta s prepihom. Takrat so bile temperature še precej nizke, okoli je bilo ogromno snega in ledu, o prepihu pa niti sle- du. Luknja je tako čakala vse do jeseni, ko so se do jame odpravile prve ekipe. Prepih je bil, in to tako močan, da so si kopači ob vhodu ves čas hladili pivo, ki jim je gasilo žejo, nastalo ob premetavanju kamenja. Luknja je že po treh akcijah postala jama. Iz vhodnega prodora smo prišli v manjši prostor, ki je bil ravno dovolj velik, da je sprejel vso ekipo Odkopavanje vhoda v Trubarjev dah, pod 5 metri snega Foto: Matic Di Batista 24    Panoramski pogled na Viševnik in pode, pod katerimi se nahajajo naše jame. MAREC 2016

RAZISKAVE Foto: Matic Di Batista Foto: Matic Di Batista 400 m dolg meander Kvadratarija v Evklidovi piščali Foto: Matic Di Batista najlažji prehod v spodnje nivoje ravno skozi to jamo. Iskanje se nadaljuje Opogumljen s pokljuškim uspehom in smerjo Evklidove piščali se je Matt že pozimi 2011 s turnimi smučmi odpravil iskat vhode na pokljuški plato, obširno območje nad Pokljuko, obdano s poklju- škim grebenom. Iskanje se je nadalje- valo na prvomajskem taboru 2012 in v naslednji zimi. Sistematično smo pregle- Ena izmed neskončnih evklidskih ožin dovali območje okoli Evklidove piščali in Brezna v spodnjih delih Evklidove piščali se za zadnjo ožino odpre v večji prostor z ime- nom Stožnica, ki se nato skozi brezno Verteks nad njo ter na podih, beležili pregledana spusti do končnega meandra, ki se zaključi s območja in nove najdbe. da se k sreči zlagoma razširi in odpre v manjšo sifonom na globini –429 m. Pokljuka nam ni dala miru in poleti smo po- dvorano. Obiskovalec lahko tu že sluti, da se novno organizirali tabor, to pot zgolj lučaj od pripravlja nekaj velikega. Dvorana se nadaljuje Jama je skozi čas postala znana po preiz- vhoda v Evklidovo piščal. Na taboru smo raz­is­ s širokim meandrom rahlo navzgor, ki se že po kušanju neizkušenih, predvsem jamark. Le do- kovali to jamo in še vedno iskali vhode. Na vrhu nekaj metrih odpre in tukaj je – največje odkritje bro tretjino višine premagaš z vrvno tehniko in prelomnega grabna, ki se na plato vzpenja seve- poletnega tabora 2013. meandri imajo to slabo lastnost, da so navzdol rovzhodno od Kačjega roba, smo našli prostorno Stene meandra, ki se izteka v brezno, so pre- daleč lažji kot navzgor. Kot da ne bi bilo dovolj, jamo, ki po prepihu sicer ni obetala bogve česa, krite z nekajcentimetrsko sigo in imeli smo kar je zgornjih nekaj deset metrov pozimi ukleščenih bila pa je lepo prehodna že od začetka. Vseeno nekaj težav pri opremljanju. V nekaj poskusih je v hladen led, prepih pa še pospeši podhladitev upanje ni zamrlo in je bilo še na istem taboru tako nastal Kavboj, neizkušenemu obiskovalcu oziroma fenomen podnohtnice, kot smo jo ime- bogato poplačano. Tako se je rodila druga kra- nadvse neugodna kombinacija prečke in dvoj- novali. Kaj kmalu je postala ena izmed tistih, v ljica Pokljuke, Platonovo šepetanje. Zgolj deset nega pritrdišča, kjer se je že mnogo jamarjev katero ne greš več kot dvakrat letno ... metrov od vhoda smo na istem sprehodu našli zakvačkalo. Ko smo poskrbeli za popestritev še obetaven dihalnik, ki se je v prihajajoči jeseni vseh prihodnjih akcij, se vznemirjenje ni konča- Končni sifon nas je prisilil v iskanje višjega prelevil v tretji biser – Trubarjev dah. lo – jama je šla. Kavboj se je prevesil v Agoro, nivoja in tehnično plezanje, ki se je obrestovalo stopnjasto brezno z vmesnim gruščnatim in str- na poletnem taboru 2013. Takrat smo večinoma mim pobočjem, kjer je ekipi na globini –140 m raziskovali v Primovem labirintu in končnih de- Platonovo šepetanje zmanjkalo vrvi. A navdušenje je bilo veliko in eki- lih. V Stožnici smo našli razpoko, ki je seveda pa zagnancev je pobegnila s kaninskega tabora ponovno zahtevala nekaj lepotnih popravkov za Kat. št. 10.905, dolžina 2167 m, nazaj na Viševnik. Opremljeni z 200 metri vrvi in, normalen prehod, a ko smo se kakega pol leta globina 569 m kasneje le prebili skozi, smo zadaj našli zgornji nivo, ki bi nas morda lahko pripeljal za sifon. Vhod v Platonovo šepetanje je na vrhu manj- kot so kasneje ugotovili, brez svedra za vrtalko Nivo se je nadaljeval kakih 50 metrov in nas šega melišča, tik pod ruševjem, ravno prav zašči- so se podali v jamo. Uspelo jim je opremiti na- ustavil pred preozkim meandrom. ten s previsom, da ga grušč in organski material slednje brezno in videti, da jami ni konca, zato ne zasuvata. Položna mešanica grušča in blata so se prihodnji dan vrnili. Brezna se od Agore Ta meander zaenkrat še ni doživel ponovne- se zlagoma prevesi v strmo pobočje in pred počasi krajšajo in ožajo ter nas kmalu privede- ga obiska. Verjetno so za to kriva odkritja v ja- nami se odpre večji prostor, dvorana Svizčeva jo do stopnjastega meandra z nekaj enostavno mah nad Evklidovo piščaljo. Ravno Ruski vohun zloba. Neimenovani svizec nam je namreč že po prehodnimi, a transportke ovirajočimi ožinami. v Trubarjevem dahu nas je pripeljal do sedaj naj- prvi akciji pregriznil prvo vrv v jami. K sreči smo Tako napredujemo do globine –300 m, kjer se bližje Evklidovi piščali, vendar tudi tam zaenkrat to opazili in preopremili pod stropom, stran od meander prevesi v brezno. še nismo našli logičnega nadaljevanja. Morda dosega glodalčjih zob. Matt je po taboru moral nazaj čez lužo, a bo počasi napočil čas, da se ponovno podamo Na drugem koncu podorne dvorane se je po- odprto nadaljevanje mu ni dalo miru. Na priho- v to bolj ali manj ozko, venomer ostro in pogosto kazal ravno prav velik prehod v globine. Jama se dnji akciji smo do konca raziskali meander, našli kar preveč mokro razpoko, ki jo marsikdo nerad nadaljuje v krajših stopnjah z vmesnimi pobočji, zgoraj omenjeno brezno in videli, da se jama kar imenuje jama. Prepih, ki je prisoten v tej jami, s katerih se neprestano vali grušč na jamarje ne misli končati. Odločitev je padla in prvi teden je precej edinstven in si zasluži, da se razčisti, pod teboj, vrvi pa se zatikajo vsepovsod. Od tod januarja 2014 se je zgodila enotedenska ekspe- kaj ga povzroča in kam gre. Prav tako je najnižja tudi ime Sofistika. Nekaj stopenj nižje se jama dicija. Cilj: priti čim globlje in raziskati čim več. točka vseh jam pod Viševnikom še vedno rav- začne ožiti in nadaljuje z ne prav prostornim me- Snežne razmere so bile obupne in jamo smo kar no na dnu Evklidove piščali. Morda je vendarle androm, vrhunec katerega predstavlja ozka ver- nekaj časa iskali ter odkopavali. Sledila je nena- tikala. Naslednji dan smo jo opremili in ugotovili,     25dna otoplitev, dež na 1800 metrih in posledično MAREC 2016

RAZISKAVE Foto: Uroš Kunaver buhtelj, v katerega se je do zdaj zaletel Foto: Uroš Kunaver še vsak novi obiskovalec. Sledi mu ozki Golobnjak, z najgladkejšo ožino v jami, pa spet malo sprehoda in nova podorna dvorana. Niz kratkih stopenj nas je kma- lu pripeljal do Tuša. Bojler je v okvari že od začetka raziskav in temperature vode so nadvse neprijetne, zato smo spo- mladi 2014 vpeljali oblačenje vrečk za smeti. Tušu sledi Happy meander, kjer voda nasprotuje zakonom gravitacije in trmasto vztraja po stenah, čakajoč jamarske kombinezone. Naj tu povem, da smo raziskovalci rasli z jamo in temu primerno izboljševali opremljevalski slog Novoodkrita brezna v Platonovem šepetanju ter tehniko. Tako smo vsaj polovico jame prava jamska neurja. V jami smo tako mnogo najmanj enkrat preopremili. V omenje- časa le sušili opremo, učili Američane tarok in nem meandru se še nismo odločili, ali jedli. Vmes sta Anže in Matic skočila napolnit je novi prehod bolj duha ubijajoč kot akumulatorje, v vojašnici na Rudnem polju po- prejšnji. sušila oblačila in si izprosila kosilo. Od tod ime Sveže umiti in razgibani nato pride- kampa Šnicl. mo do Snickersa, niza brezen, ki smo jih bili prisiljeni izmeriti s čokoladicami, ki Navkljub dežju smo v prihodnjih dneh od- so se nahajale v posodi, kjer bi moral krili marsikaj. Šniclu je sledilo brezno, meander biti merilec. Tu smo prvič opazili, da se z nekaj stopnjami in novo brezno, imenovano prepih ne obnaša tako, kot se spodobi. Talesov vodnjak. Presegli smo globino –400 m A sledili smo glavni liniji brezen navzdol in pustili kar nekaj odcepov, sledeč glavni sledi. in šele kasneje je ta del, 280 m globoko, Spet smo prišli v stopnjast meander, ki je, za raz- dobil ime Križišče. Le malo nižje nas je liko od zgornjih, zgrajen iz razpadajočih horizon- Domišljijsko jezero se je po spustu do njega ustavila prepreka – ožina Matičeva bo- talnih plošč. Kot bomo kasneje ugotovili, jama izkazalo za lepo ponvico. lečina. Nekaj metrov dolga in za njo smo slišali tu postane vse bolj podobna Trubarjevem dahu. Po malo več kot sto metrih pa se meander zopet vsesplošni hipotezi o združitvi obeh jam. Kakšno brezno. Hitra akcija in spet padamo, v niz brezen, odpre in pademo v Nevarno filozofijo, ogromno presenečenje nas je čakalo! imenovanih Pit Bull. Res ozka razpoka na zasu- brezno oz. dvorano, globoko 70 metrov, na sredi- 31. oktobra 2013 je ekipa prvopristopnikov tem dnu nas je prepričala, da se zanihamo do ni pregrajeno z naravnim mostom, široko vse tja prepoznala dan reformacije kot nadvse prime- police 10 metrov višje, kjer smo našli prepih in le do 30 in več metrov. Tu smo dosegli najglobljo ren za reformiranje vhoda, se oborožila z vsem rahlo preozko ožino. točko jame. Voda, ki teče iz stropa in sten, izgine potrebnim za omenjeno delo in že na prvi akciji Tistikrat smo imeli na obisku ruske jamarje, v majhno luknjo v podoru, ki mu ni videti konca. uspešno spremenila majhno luknjo v širok pre- ki so se odločili, da opremijo obupno ozko ver- A bele strukture na steni nakazujejo, da nismo hod. Kaj več niti ni bilo potrebno – že za prvimi tikalno ožino, saj naj bi bil vhod v brezno pre- izčrpali vseh opcij, in luknja kakih 15 metrov nad skalami se je skrivala stopnja, ki nas, še v soju krušljiv. Njim na čast smo prehod poimenovali tlemi čaka, da jo raziščemo. dnevne svetlobe, popelje do prvega brezna. Do- Pussy Riot, ki pa sta ga neimenovana reševalca brodošli v Trubarjevem dahu! kasneje preopremila v najnevarneje opremljeno V prihajajočih tednih smo začeli raziskovati Jama je obetala in tisto zimo smo vsak lep brezno v jami, Reševački šaht. V zagovor ru- sosednjo jamo, Trubarjev dah, Platona pa pusti- vikend preživeli pod Pokljuko. Večmetrska sne- ske časti: Trubarjev dah ima nadvse neprijetno li, da počaka na Mattovo vrnitev. Tako smo se žna odeja nam je raziskovanje le popestrila. Že navado, da razpada, kjer le more. Ne le enkrat vanj vrnili šele čez dobro leto in pol, na poletnem na drugi akciji smo spoznali, do prsi plavajoč je pritrdišče skupaj z okoliško skalo obviselo z taboru 2015, kjer smo namerili več kot 400 me- v prhkem udirajočem se snegu, da so krplje to jamarjem na vrvi in obiskovalec se kaj hitro na- trov jame. Zakopali smo se v podor, pregledovali zimo obvezna oprema. Kaj kmalu smo začeli uči neprestanega iskanja zavetja. Na isti akciji zgornje odcepe in raziskovali pritočne meandre. poleg krpelj s seboj vlačiti tudi čim večje števi- smo odkrili novo lepoto te jame – Černij mean- A nadaljevanja nismo našli ... lo lopat. Mrzli veter z Viševnika nam je izkopani der, prekrit s tisočerimi, kombinezone trgajočimi vhod vsakič znova zasul in kmalu je naš snežni črnimi karfijolami, skozi katerega brije orkan- Radovednost je bila ponovno obujena, po- rov dosegal globino čez deset metrov in zahte- ski veter. A odkritje za njim nam je poplačalo tencialna povezava s Trubarjem in vprašaji na val tudi do štiri ure kopanja. Jamo smo locirali s muke – galerija Via Voje, ki se odpre v široko različnih mestih jame pa so nas prignali do od- pomočjo augenmasa in bajalice – ne le enkrat dvorano s stopnjastimi brezni. ločitve, da organiziramo akcije v obe jami. En- smo kopali malo sem tuziazem novopečenih jamarjev, obujene strasti ter tja, ustvarjali sne- starih mačkov in pozitivno vzdušje so pripeljali žna brezna in okope Foto: Matic Di Batista do točke, na kateri imamo ob boljšem vikendu ter morebitnim turnim v jamah tudi po tri ekipe. Temu primerni so tudi smučarjem zagoto- rezultati. Suha zima nam omogoča pogoste izle- vo popestrili smuko. te in tako smo v zadnjim mesecih raziskali novih A jama je vedno ra- 100 metrov pritočnega meandra, na –50 m pa dodarneje razkrivala pod nekaj kamni našli izvor prepiha (ki ga, kot svoje skrivnosti in nas sem že omenila, v tej jami ni kaj dosti), ki nas je vikend za vikendom pripeljal v nov niz brezen, vse do globine –200 m. vlekla vase. Tu se en krak sicer poveže nazaj v Agoro, vzpo- Vhodnemu bre- redno brezno pa še čaka, da ga raziščemo. znu sledi galerija, ki se prevesi v večjo Trubarjev dah podorno dvorano, sledi ji meander, ki Kat. št. 10.904, dolžina 4521 m, ima, po evklidskih globina 614 m standardih, nadvse prijazne mere, a vse- Vrnimo se še enkrat v času nazaj, to pot v eno zahteva uporabo jesen 2013. Če se je jama z neobetavno sla- kolen in komolcev. bim prepihom izkazala za pravo odkritje, kaj Brezno za njim ima šele obeta močan dihalnik na istem območju? na sredini prikupen Delček največje dvorane v jami, Final destination Dihalnik je bil le nekaj korakov nižje od Plato- 26    novega šepetanja, kar je močno govorilo v prid MAREC 2016

Prerez Situacija vseh treh jam v prerezu in tlorisu Ideja in realizacija modela: Joško Pirnat - Jozl Vhod Vhod Vhod Tloris

RAZISKAVE Foto: Matic Di Batista Foto: Matic Di Batista glodanja – končno smo odkrili izmikajočo se po- vezavo s Platonom. Le nekaj metrov ožine nas tako loči od 15. najdaljše jame v Sloveniji. Komu- nikacija med platonovci in trubarjevci pa je že sedaj mogoča. Poleg osnov opre- mljanja smo skozi čas izpilili tudi druge tehni- ke. S tehničnim pleza- njem smo opremili vsaj 300 višinskih metrov jame. Kaminov nam še ni zmanjkalo in prepihe zalezujemo na več me- stih. Ker se dobra roba sama hvali, s ponosom povem, da smo v dveh Stopnjasta galerija Via Voje letih v tej jami nanizali na četrti akciji, po- kar 50 akcij, kar se odra- Lepi meander, najlepši del Trubarjevega leti 2015, smo našli ža na izmerjenih metrih. daha Foto: Matic Di Batista prehod v 400 me- Pussy Riot, ogrevanje pred najdaljšim trov dolge, višje meandrom v Trubarjevem dahu Tu jama zopet zavije in se razcepi. Nadaljujoč ležeče fosilne ga- Brez Pokljuke v isti smeri, sledimo ozkem meandru, imenova- lerije, s prostornimi rovi in mnogo odcepki ter mi živeti ni nem Rodni boki. Širokopleči jamar je skozenj prišel šele po dolgotrajnem pregovarjanju in še kamini. Delo tu še ni končano. Jame pod Viševnikom sedaj raziskujemo že to z grozno muko. Za njimi se odpre velik kamin, Obraten prepih v spodnjih in zgornjih delih pet let. Vmes so se raziskovalci menjali, odhajali a zaradi neprivlačnih dimenzij ožine smo raje nas je že od začetka begal in vedeli smo, da nam in prihajali. A nekaj jih je ostalo in pritegnilo v plezali nad Boki naprej in zopet prišli do manjših jama še nekaj skriva. V Snickersu (–280 m) smo svoj vrtiček nove žrtve. Matt, kot glavni pobudnik brezen ter večjih kaminov, ki nas še čakajo. Na odkrili izvor zraka, ki nam je mešal štrene – na raziskovanj, še vedno z muko čaka vsake prilo- dnu Via Voj pa se odpre Lepi meander s poto- drugi strani brezna smo našli razpoko, iz katere žnosti, da se vrne in od daleč skrbi za pregled kom po dnu, odet v belo, čisto skalo. Ta nas pri- je močno pihalo. Avgusta 2014 smo se zagrizli v nad raziskanim. Mi pa brskamo in iščemo, vi- pelje do globine –500 m in novega brezna. omenjeno ožino in v treh akcijah smo prišli skozi kend za vikendom. Ciljem ni videti meja. Povezati Poročni meander, ki nas je pripeljal do kaosa. vse tri jame, najti pot do Voj ali do vinske kleti Še skok in prispemo v podorno dvorano. Po Brezumni splet in preplet vzporednih brezen pod Blejskim gradom, pojasniti skrivnostne zrač- pobočju se lahko povzpnemo do vile z razgle- že skoraj veličastnih dimenzij sta nam dala dela. ne tokove, ki nam zaenkrat še niso čisto jasni. dom – bivak Penthouse. Dvignjen na terasi se Tri vzporedna stometrska brezna so se zlivala in Vmes pa bo padla tudi kakšna geološka diploma tu ščeperi s plesnijo obraščen, a še vedno ob- razcepljala. Prvemu, Republiki, sledi Anarhija, na temo tega območja in tudi drugih znanosti ne čudovanja vreden šotor. A preden smo postavili ki razpada na vseh koncih in krajih. Republiki zanemarjamo. najboljši bivak, smo morali odkriti največjo dvo- vzporedni sta Palčica in Revolucija. Slednja nas Za statistike željne lahko povem, da smo na rano. Najgloblja točka tega dela jame, –550 m, je skozi Cojones Avenue popeljala stran od no- ožjem območju Pokljuke pod podi in na njih pod je v neuglednem meandriču, kjer voda pobegne vih delov, nazaj proti Černijem meandru. Anarhi- Viševnikom od leta 2011 do sedaj registrirali 33 med grušč. Če pa se malo višje povzpneš okoli ja pa se prevesi v Ruskega vohuna, 180 metrov jam, s skupno dolžino poligona čez 9,4 km. Naj- ovinka, prideš v dvorano, široko tudi čez 20 me- globoko brezno premera do 20 metrov, kjer smo globlji je Trubarjev dah, globok 612 m, najnižja trov, s pobočjem, ki se nadaljuje v kamin in se na podornem dnu dosegli trenutno najglobljo raziskana točka pa je v Evklidovi piščali, na nad- vzpenja vse do 150 metrov višje. V dvorani smo točko jame. morski višini 1121 m. Najvišji vhod neke čurke junija 2014 začeli plezati in v treh akcijah prilezli Zato smo šli višje, v Anarhiji zavili okoli no- imamo zaenkrat na nadmorski višini 1880 m. Ker vega ovinka in prispeli pod nov tuš. Tu smo, v radi sanjarimo, imamo daljnosežnejše dolgoroč- 28    do njenega vrha. Pod stropom nismo obupali in obupu razmočenosti, nad breznom napeljali ten- ne plane. A pustimo času čas in presenečenja za MAREC 2016 do. Suhi smo nato nadaljevali po novem breznu prihodnje objave. Blitzkrieg, ki je bil usmerjen stran od Rusa. Na Pripis: Na akcijah v matičkarskem vrtičku žalost je ožina na dnu zavila in skozi meander je sodelovalo mnogo jamarjev in žal skupnega Divje babe smo se prekopali nazaj v znane dele. pregleda nad raziskovanji v vseh jamah nimamo. Ogromna balkonska vrata Blitzkrieg povezujejo Prav tako nam manjka enota za trud, naj bodo to z Ruskim vohunom. Odločili smo se preveriti izmerjeni metri ali število akcij. Zato skozi zgod- tudi to sled in čez gravitacijo zanikujoč, v zra- bo nisva izpostavljala dosežkov posameznikov in ku lebdeč kup skalovja napeljali Smrtno prečko. ne bova naštevala vseh udeležencev. Tu smo spoznali brutalno moč jame. Zunaj se je Špela Borko, Matic Di Batista, DZRJ Ljubljana razdivjala nenadejana nevihta in curljajoči potočki so se spremenili v huronske slapo- ve, ki so nam dali misliti – le kam gre vsa Foto: Matic Di Batista ta voda? Zdaj vsake toliko zberemo pogum, prečkamo Smrtno prečko in na videz brez- ciljno lezemo vsepovprek navzgor in počez, v lovu za izmikajočim se oknom, ki nas bo popeljalo v nadaljevanje. Kadar ni bilo časa in volje za globoko, smo brskali po zgornjih delih. Tako smo le 50 metrov pod vhodom našli obetavno pre- pišno ožino, ki nas je popeljala malo navzdol, nato pa zavila navzgor. Junačka prsa smo poimenovali razpoko, ki je omejila nabor raz- iskovalcev teh delov na dekleta in ta suhe. A meritve so pokazale, da je razpoka vredna Božič po Matičarsko - bivak v Trubarjevem dahu

RAZISKAVE Potapljaško raziskovanje Pivke jame in Planinske jame v letu 2015 Postojnski jamski sistem je eden večjih v Sloveniji. Pričakovali bi, da je tako znan sistem dodobra raziskan, a ob pregledu podatkov se izkaže, da vsaj njegov podvodni del kar kliče po dodatnih raziskavah. T ako se nas je leta 2015 skupina jamskih Leta 1954 so Društvo za raziskovanje jam, po do tedaj znanih podatkih se je tam obetalo potapljačev odločila, da obudimo raziska- Uprava kraških jam in Inštitut za raziskovanje kra- bolj pravo jamsko potapljanje [4]. ve povezave Pivke jame s Planinsko jamo. sa zbrali poklicne potapljače iz Pule in Šibenika. Pivka jama je zadnja v Postojnskem jamskem Ob tej priložnosti sta 16. in 17. septembra brata Ivo Kolikor mi je znano, sta bili med letoma 2000 sistemu. V njej je dostop do reke Pivke na voljo in Ljubo Gović s skafandrom opravila dva potopa in 2014 v odtočni sifon Pivke jame organizirani vsakomur, saj v jamo vodijo stopnice, transport v odtočni sifon Pivke jame. Dosegla sta globino še dve potapljaški ekskurziji, a prva ni našla poti opreme do odtočnega sifona pa je preprost in 16 metrov in ocenila, da dlje ni možno priti [2, 6]. že skozi prvi sifon, druga pa je prvi sifon prepla- ob normalnem vodostaju možen v gumijastih vala, a si ji je zataknilo pri drugem. škornjih. Zračna razdalja med odtočnim sifo- Prvi potopi slovenskih jamskih potapljačev v nom Pivke v Pivki jami in pritočnim v Planinski odtočni sifon Pivke jame so bili opravljeni leta Spoznavanje že raziskanih jami znaša dobrih 2430 metrov, med skrajnima 1966, ko sta se potopila Milan Orožen Adamič delov raziskanima točkama obeh jam do leta 2015 pa in Ugo Fonda. Potop sicer ni dal rezultatov, a je 1490 metrov. njun opis realnejši, saj sta menila, da so še mo- Potapljaško ekipo v letu 2015 smo sestavljali žnosti za nadaljevanje. V letih 1973 in 1974 so jamarji potapljači, vsi z opravljenimi tečaji jam- Zgodovina Primož Krivic, Anton Praprotnik, Marko Krašovec skega potapljanja in s kar nekaj izkušnjami s in Renato Verbovšek opravili več potapljaških potapljanjem v jame in njihovim raziskovanjem. Raziskave podzemnega toka reke Pivke iz ekskurzij in v sifonu dosegli globino 20 metrov Glavnina ekipe sva bila Sebastjan Gantar in Igor Pivke jame proti Planinski jami segajo v leto ter dolžino 110 metrov [3]. Vrhovec, po potrebi pa so na pomoč priskočili 1852, ko je avstrijski geograf Adolf Schmidl po Matej Koršič, Uroš Ilič in Zvonimir Švrljuga. naročilu vlade z Dunaja odkril odtočni sifon v Leta 1975 je le sledil preboj: Boris Sket in Pivki jami. Južna železnica od Dunaja do Trsta je Marko Krašovec sta preplavala odtočni sifon in Eno od vodil raziskav nam je bila varnost. Od- namreč potekala preko Krasa in bila predvsem izkazalo se je, da je globok do 30 metrov in dolg ločeni smo bili, da se na ekskurzijah, če res ni pozimi izpostavljena močni burji ter drugim zim- 170 metrov. drugače mogoče, nihče ne sme potapljati sam, skim nevšečnostim. Schmidlova naloga je bila, da morajo vse raziskave suhih delov potekati da ugotovi, ali je možno skozi podzemlje Krasa Leta 1983 sta Marko Krašovec in Ciril Mli- premišljeno, da ne bi prišlo do kakšne poškodbe, zgraditi železnico in se tako izogniti zimskim nar raziskala rov med prvim in drugim odtočnim in da moramo vsi potapljači imeti enako konfi- težavam. Seveda so mu zaupali tudi raziskavo sifonom, preplavala drugi odtočni sifon in po guracijo opreme. Le tako bi si namreč v prime- takrat dosegljivih jam. Poleg Postojnske je raz- skupni raziskani dolžini rova 875 metrov dose- ru okvare enega dela opreme lahko učinkovito iskoval tudi Planinsko jamo in vanjo prišel dlje gla sifonsko jezero tretjega odtočnega sifona. pomagali. Uporabili smo konfiguracijo opreme kot raziskovalci pred njim. Napredovanje v njej je Zatem sta, razočarana nad nezainteresiranostjo sidemount, pri kateri ima potapljač dve jeklenki večinoma potekalo po vodi in Schmidl je ocenil, za finančno podporo takratne uprave Postojnske nameščeni ob bokih in pod pazduhami. Takšna da globoka voda v jamah pomeni veliko oviro za jame, z raziskovanjem odnehala [2, 5]. namestitev opreme omogoča lažji prehod skozi železnico, saj bi morali strme bregove razširiti in nižje rove. Potapljali smo se v suhih oblekah, ki regulirati vodni tok. Kljub temu pa ni dvomil, da Tako so raziskave spet zastale do leta 1998, nudijo boljšo toplotno zaščito. S seboj smo no- je možno skozi jame zgraditi varno in udobno ko so Tomo Vrhovec, Dušan Zwölf in Peter Žalec sili tudi vodo, hrano in nekaj malega orodja ter pot za lokalno prebivalstvo. Uporabljala bi se po več potapljaških ekskurzijah preplavali tretji rezervnih delov, da bi za sifoni lahko sproti po- predvsem pozimi, ko piha močna burja. Železni- odtočni sifon in raziskali rov za njim do skupne pravili morebitne manjše poškodbe potapljaške ce ali poti nato niso nikoli zgradili [1]. dolžine 1440 metrov. Zatem so se odločili, da z opreme. raziskavami nadaljujejo s strani Planinske jame, saj raziskovanje Pivke jame, razen posameznih Poročila iz leta 1998 [4] navajajo, da je v sifonov, ni bilo preveč potapljaško. Pivški rokav prvem odtočnem sifonu zagozden hlod, ki ovi- Planinske jame se konča s pritočnim sifonom in ra prehod, pa tudi obe ekipi po letu Foto: Matej Zalokar2000 sta pri prehodu skozi prvi sifon imeli težave. Zato smo sklenili, da se Skupinska slika udeležencev potopa 17. maja 2015 pred Pivko jamo raziskav lotimo previdno in postopo- ma: najprej bo treba preko vseh treh že znanih sifonov potegniti novo vrvi- co in se hkrati seznanjati z jamo, nato pa pričeti resnično raziskovati. Prva ekskurzija se je odvila sredi januarja, potapljača sva bila Seba- stjan Gantar in Igor Vrhovec. Opremo nama je do sifona pomagalo znositi sedem jamarjev, ključ za vstop pa nam je priskrbel Marjan Vilhar, ki fizično takrat sicer ni bil prisoten, a se je ob sledečih ekskurzijah izkazal za neke vrste gonilo podporne eki- pe. Namen ekskurzije je bil preveriti prehod skozi prvi odtočni sifon. Ob pomoči opisov iz leta 1998 [4] sva ga uspešno preplavala in napeljala novo vrvico. V pomoč pri iskanju prave poti so občasno bili s sten viseči konci starih vrvic, hlodov pa ni bilo videti. Vidljivost skozi sifon je bila do en me-     29ter, temperatura vode pa zimske 3 °C MAREC 2016

RAZISKAVE Foto: Matej Zalokar vodostaj ni omogočal veliko plavanja. Tokrat sva po preplavanju sifonov potapljaško opremo Sebastjan Gantar in Igor Vrhovec med načrtovanjem potopa pustila v Tomovem kotičku in se pripravila na nadaljevanje. Glede na obstoječi načrt sva hitro in ob povratku nama je v roke pošteno zanohta- Foto: Matej Zalokar sva obhodila po suhem, šla takoj nazaj v vodo in napredovala, prepoznala Veliko rakovško jezero lo. V sifonu sva opazila človeške ribice. bila kmalu v jezercu pred drugim sifonom. Vstop in Ladijski kljun ter prišla do skrajne izmerjene v sifon ni bil očiten in mesto za pritrditev vrvice točke 19 obstoječega načrta. Že prva ekskurzija je pokazala, da bo za sva izbrala bolj po občutku. uspeh raziskovanja zelo pomembna podporna Od tod sva izmerila dobrih 500 metrov glav- ekipa. Potapljač mora do sifona priti čim bolj Kakorkoli; startala sva, sredi sifona naj bi bila nega odtočnega rova. Njegova povprečna smer spočit, saj je glavnino ekskurzije sam, oprema, nekakšna velika kamnita gobica, preko katere je 30 stopinj in se zaenkrat od končnih delov potrebna za napredovanje po jami, pa ni lahka so leta 1998 vlekli vrvico, in nad njo naj bi se sifona Planinske jame oddaljuje, namesto da bi in je na osebo znese približno 50 kilogramov. dalo dvigniti na površino, a sva jo zgrešila in jo se jim približeval. Dimenzije rova so velike: širina Glavnino podporne ekipe so sestavljali jamarji verjetno obplavala. Zato vrvica po sifonu dokaj je med 10 in 20 metri, prav tako višina. Spodnji iz DZRJ Luka Čeč Postojna in JD Rakek. Obča- vijuga in potegnila sva je okoli 100 namesto pla- del rova zaradi aktivnega delovanja vode nima sno so se jim pridružili tudi posamezniki iz JK niranih največ 80 metrov. V sifonu so človeške kapniškega okrasja, zgornji del sten pa občasno Železničar, JK Borovnica, JD Logatec in DZRJ ribice, na skalah sva videla tudi nekakšne gole pokrivajo raznovrstne sigove tvorbe. Rov se kon- Ljubljana. polže. Za drugim sifonom sva hitro priplavala do ča s četrtim sifonom. Sifonsko jezero dimenzij jezerca pred tretjim sifonom. 50 krat 25 metrov sva obplavala, a stene povsod Že na naslednji ekskurziji sva ista potaplja- padajo v globino in smeri očitnega nadaljevanja ča preplavala še ostala dva znana sifona in se Tudi tu vrvice ni bilo videti, pomagal pa je po- ni bilo videti. seznanila s konfiguracijo rovov med njimi. Pod- datek, da je vhod v sifon na desni strani stene. porna ekipa je bila tokrat kar močna, tako da do Vrvico sva našla na globini pol metra, videti je Ker med napredovanjem nisva opazila moč- sifona razen sebe in svojih oblačil nisva nosila bila fiksna, tako da sva se odločila, da svoje ne nega pritoka z desne, na katerega so opozarjali popolnoma nič. Zaradi višjega vodostaja je bila vlečeva, ampak poskusiva slediti kar tej. Življenja raziskovalci iz leta 1998, sva bila na povratku vidljivost malo boljša, temperatura vode pa še v sifonu nisva videla, saj vrvica ves čas poteka pozorna na ta breg. Dejansko sva ga našla, in vedno nizke 3 °C. Med plavanjem od prvega pro- pod stropom. Povratek izza tretjega sifona je sicer voda priteka izpod skalovja na bregu reke ti drugemu sifonu sva ugotovila, da je toka kar kljub toku šel v redu, oboje brzic sva obhodila, Pivke. Rov se prične kasneje, kot so skicirali na nekaj, in če prenehava plavati, naju voda še ve- plavala pa sva bolj ob stenah, se kdaj malo vlekla načrtu iz leta 1998, prav tako pa vhod vanj ni dno nosi dalje. Odločila sva se za hiter test in ob in občasno izkoristila protitok. tako očiten in velik, kot so narisali. Morda je bil v stenah, kjer je tok običajno manjši, pričela plava- času njihovega obiska vhod drugačen, kot je se- ti nazaj proti prvemu sifonu. Ker je bil fizični na- Do četrtega sifona daj, saj bi ga poplavne vode preteklih let s svojo por sprejemljiv, sva nadaljevala pot v notranjost močjo lahko preoblikovale. Tu sva raziskala in jame in se zavedala, da bo pot nazaj pač vključe- Marca je bil vodostaj Pivke visok in bali smo izmerila 521 metrov novih rovov. Prvi del je ožji vala veliko plavanja in vlečenja ob stenah. Preko se, da je voda strgala vrvico v katerem od sifo- in po tleh teče potoček. Temu sledi velik prostor prvih brzic sva se kar spustila, saj so kratke in nov. Ker je prvi najožji, je to v njem najbolj ver- z velikim pobočjem podornega skalovja navzgor, videti so bile brez nevarnih skal. Druge brzice jetno. Zato se je sredi aprila Sebastjan potopil v širok več kot 20 metrov. Na drugi strani »hriba« prvi sifon, jaz pa sem ga prehlajen s podporno se podorno skalovje spet spusti do nivoja vode, 30    Transport opreme v Pivki jami ekipo čakal na bregu. Ugotovil je, da je vrvica zatem pa spet dvigne v naslednji »hrib«. Tu se rov MAREC 2016 po približno 60 metrih strgana in bo treba na- razcepi: zgornji krak se konča z zasiganim podo- slednjič od tam potegniti novo. Upali smo, da je rom, spodnji pa s pritočnim sifonskim jezercem. tista v drugem in tretjem sifonu preživela visoko vodo in da nam naslednjič že uspe izmeriti čim Nadaljnji povratek iz jame je minil brez po- več novega rova. Teden kasneje so bile razme- sebnosti in v prvem sifonu sva pospravila še re za raziskovanje primerne, oba potapljača pa nekaj stare vrvice prejšnjih raziskovalcev. V jami zdrava. Podporna ekipa je bila spet zelo pridna sva bila za sifoni približno sedem ur in pol, ves in tako do sifona spet nisva nesla ničesar. čas sva bila v suhih potapljaških oblekah, veliko merila tudi po kopnem in ni čudno, da sva pod­ Nivo vode je bil nizek, vidljivost v sifonih pri- obleki na koncu ožela. bližno 1,5 metra, temperatura vode pa že luksu- znih 11 °C. Preko prvega sifona je bila vrvica str- Preko četrtega sifona gana dvakrat; prvič na razdalji 60 metrov, drugič pa na 100 metrih. Vrvico sva pokrpala, sledilo je Majska ekskurzija je bila najštevilčnejša: bilo plavanje po rovu proti drugemu sifonu, in ker je nas je kar pet potapljačev in 20 članov podporne bil vodostaj nižji, je bilo treba malo večkrat vstati ekipe. Plan je bil širokopotezen, a kot se je ka- in hoditi preko plitkih delov. Pokazalo se je, da sneje izkazalo, preoptimističen. Uroš, Zvone in »pritoževanja« raziskovalcev iz leta 1998 o te- Matej naj bi nama s Sebastjanom pomagali do žavnem transportu niso bila izmišljena, saj je lep četrtega sifona transportirati štiri polne jeklenke, del njihovih raziskav potekal poleti, ko jim nizek s katerimi bi poskusila preplavati sifon. Oni bi medtem odšli do pritočnega sifona stranskega rova in Uroš naj bi se vanj potopil, da bi videl, ali ga je možno preplavati. Vsak potapljač je za prehod preko prvih treh sifonov potreboval dve jeklenki, poleg tega smo si razdelili še štiri jeklenke, namenjene potopu v četrti sifon, in dve manjši jeklenki za potop v pritočni sifon stranskega rova. Nivo vode je bil približno enak kot na aprilski ekskurziji, vidljivost v sifonih je bila do 1,5 metra in se je od potapljača do potapljača slabšala. Temperatura vode je bila do 13 °C. Moja predvi- devanja, da bomo zaradi petih potapljačev tokrat počasnejši, so se izkazala za resnična in glede na dogovor s podporno ekipo smo se morali do določene ure vrniti iz jame. Potem ko smo preplavali tri sifone, smo dalje nesli le opremo za premagovanje četrtega sifo- na in sifona v stranskem rovu, a smo kljub temu napredovali zelo počasi in se komaj privlekli do križišča glavnega in stranskega rova. Tam smo

RAZISKAVE ? 300 475 SEVERNI POL 126475 125 475 DEKLE S 127 SEVERA 475 124 128 475 475 123 129 475 475 122 475 130 ROVI PODZEMELJSKE PIVKE, RAZISKANI V LETU 2015 475 121 131 475 475 DVORANA PODRTIH 132 N BLOKOV 475 0 100 200 m 120 475 119 133 476 475 KAMNITA PLAŽA 118 BABICA 134 475 GRE 475 NA JUG 117 135 475 475 116 ŠIKANA 475 STRGANEGA METRA 112 136 475 LOPAR 475 115 200 137 475 475 475 111 475 113 110 475 475 114 475 138 475 139 475 109 475 108 140 148 149 475 475 475 475 141 147 150 475 475 142 475 151 146 475 475 475 Majhen pritok 152 153 475 475 107 154 475 475 104 143 475 475 106 144 145 155 475 475 475 475 Prerez četrtega sifona 105 156 D = 30 m, G = 6 m 475 475 103 ČETRTI 161 157 DALJNI 44141777004312.1.919999 SIFON 473 475 VZHOD 100 159 470 PETO 473 160 400 SIFONSKO ?158489.1 16 JEZERO 473 475 473 BRZICE 15 ČETRTO 475 SIFONSKO 17 JEZERO 475 JEZERO IZGUBLJENIH PLAVUTI 14 475 13 Legenda: 475 Stene Majhen pritok Siga Skale - grušč 12 475 Voda, vodni tok 11 160 475 475 Merska točka, oznaka, nadmorska višina 10 Sipine 475 Načrt do točke T19 (1998): Tomo Vrhovec, Peter Žalec, Dušan Zwölf 9 475 Potapljači (2015): Igor Vrhovec, Sebastjan Gantar, Matej Koršič, Uroš Ilič, Zvone Švrljuga 5 Izmera novih rovov (2015): Igor Vrhovec, Sebastjan Gantar, Matej Koršič 475 Podporna ekipa: Aleksander Bajt, Aleš Konobelj, Aljaž Tobija, Ana Turk, Anja Hajna, 6 Arne Hodalič, Damjan Intihar, Franjo Drole, Goran Turk, Ines Klinkon, Izidor Šantek, Jaka Peteh, 475 Jaka Staut, Janez F. Stražišar, Jani Homovc, Jerneja Tratnik, Jože Pristavec-Joc, Jure Hajna, Jure Repnik, Juš Šajn, Katja Bidovec, Luka Zalokar, Maja Sedej, Marjan Temovski, 48 Marjan Vilhar, Marko Erker, Marko Matičič, Matej Bizjak, Matej Blatnik, Matej Zalokar, Matjaž Milharčič, Miha Prudič, Miha Staut, Miran Bedenik, Mitja Prelovšek, Nejc Erker, Nik Turk, 475 475 Rajko Gorjanc, Simon Hiti, Suzana Basarič, Tine Žnidaršič, Uroš Frlan, Urška Zalokar, Vid Trebše, 7 Višnja Vrhovec, Zvone Samsa 475 Izris predloge: Igor Vrhovec in Sebastjan Gantar KRIŽIŠČE 19 475 Dolžina novoodkritih rovov v letu 2015: 3572 m Dolžina cele jame 20.6.2015: 24120 m 20 481.5 Risal: Franjo Drole, IZRK ZRC SAZU, januar 2016 Rov Podzemeljske Pivke, 3 21 izmerjen leta 1998 475 475.5 T 19 0 2 475 475 22 475.5 1 475 24375.5 24 475.5 Rov Podzemeljske Pivke, TUNEL izmerjen leta 2015 LADIJSKI KLJUN 25 26 475.5 475.5 Majhen pritok 27 475.5 28 475.5 GORA 29 PREŠVICANIH 490.5 OBLEK 30 490.5 31 487.5 50 32 33 500.5 476.5 476.5 SEBATOV 51 34 ROV 502.5 476.5 BLATNI 52 ROV 502.5 53 35 503.5 476.5 36 476.5 37 476.5 PRITOČNI SIFON se odločili, da najpočasnejši počaka kar tam in si tal, in se po 60 metrih razvite vrvice dvignila na Otovorjena z opremo sva se boljše volje vrača- odpočije, ostali štirje pa nadaljujemo s hitrejšim gladino. Največja dosežena globina je bila šest la proti križišču in ugotovila, da ostali trije po- transportom opreme do četrtega sifona. Malo metrov. Četrtemu sifonu sledi rov z jezerom, širo- tapljači niso šli v stranski rov. Na križišču smo pred sifonskim jezerom četrtega sifona smo iz- kim do 15 in dolgim 50 metrov. Jezero se izteče ob glavnem rovu pustili eno jeklenko, da bo za gubili še ene plavuti, ki jih nismo takoj našli. Pri- v nekakšen kanjon proti vzhodu, ki se nato spet potop v pritočni sifon stranskega rova drugič po- čakovali smo, da bo povratek zato še počasnejši, razširi v širok rov proti severozahodu. Rov se tu trebnega manj transporta. Tokrat smo bili v jami in dva potapljača sta se kar takoj pričela vračati od končnih delov sifona Planinske jame še ve- za sifoni približno devet ur. na križišče, kjer naj bi se odločili, ali sploh gredo dno oddaljuje. Tako za četrtim sifonom kot v na- Lekcija majske ekskurzije je, da je vsako po- v stranski rov. daljevanju rova je ob stenah kar nekaj kapniške- samezno jamo treba spoznavati počasi, da se ga okrasja. Za sifonom sva izmerila 366 metrov navadiš gibanja v njej, njenih temperatur in po- Ko sta potapljača odšla, sva se s Sebastja- glavnega odtočnega rova, nato pa, zaradi dogo- trebne opreme ter da postopno pridobivaš jami nom opremila, se odločila, da vrvico priveževa vora s podporno ekipo o uri povratka, obrnila. potrebno kondicijo. Vse to sva s Sebastjanom nekje na sredini zadnje stene sifonskega jezera preko preteklih ekskurzij pridobila, ostali trije četrtega sifona, in pričela iskati podvodni rov. S preostalim zrakom iz jeklenk sva našla pa ne. Našla sva ga hitro, saj ga je nakazovala oblika še izgubljene plavuti in ena skrb je odpadla.  MAREC 2016   31

RAZISKAVE Foto: Jože Pristavec - Joc približno 4500 metrov. Rov je še vedno širok med 10 in 20 metri, pa tudi njegova višina se giblje Pred prvim sifonom Pivke jame Matej in jaz. Do končne točke prejšnje ekskurzi- med tema dvema številkama in kapniško okrasje je smo prišli hitro in pričeli raziskovati ter meriti. se še vedno nahaja na stenah visoko pod stro- Do petega sifona Rov se od nje nadaljuje najprej proti zahodu, pom. nato pa obrne proti severovzhodu. Dimenzije so Opogumljeni po osvojitvi četrtega sifona in še vedno velike, po tleh se izmenjujejo jezera, te- Veliko kapniškega okrasja pričakujemo od v upanju, da bo rov počasi obrnil proti jugu ter koča voda, skale in pesek. Ko se glavnemu rovu stranskega rova tik pred petim sifonom. Ta rov se pričel približevati Planinski jami, smo podjetje s severa pridruži stranski pritočni rov, se smer se od glavnega oddaljuje v smeri proti jugovzho- Postojnska jama d. d., ki upravlja s Postojnskim končno obrne proti jugovzhodu. Tako se nada- du in morda je po njem potekala stara struga jamskim sistemom, zaprosili za sestanek. Bil je ljuje dobrih 500 metrov daleč, nato pa se obr- reke Pivke. uspešen, saj je uprava obljubila finančno pod- ne na vzhod. Naše napredovanje je zaustavilo poro. Tako nam je preko poletja in jeseni uspelo sifonsko jezero petega sifona, veliko 40 krat 20 V jami smo bili za sifoni približno enajst ur. sanirati poškodovano potapljaško opremo, ne- metrov. Tik pred njim se na levo odcepi stranski Daljšanje ekskurzij je na plano izbezalo dve novi kaj smo je dokupili, nekaj pa nadgradili. Naba- rov, iz katerega ni bilo videti dotoka vode. Za- težavi: prehrano in psihično obremenitev. Psi- vili smo dva laserja za merjenje jam, nove trans­ četni del tega rova gre v smeri 135 stopinj. Kot hična stabilnost se s pogostostjo akcij izboljšuje, portne vreče, vrvico za označevanje sifonov in oznako skrajne dosežene točke raziskav smo prazen žakelj pa ne stoji pokonci. Čokoladice, dihalne pline za prihodnje raziskovanje s strani okoli skale ob sifonskem jezeru zavezali tablico sadne ploščice in navadno vodo bodo morali za- Planinske jame. z vgravirano letnico 2015. menjati konkretni vodotesno zapakirani sendviči in ustrezna, s telesu potrebnimi snovmi bogata Junijska ekskurzija je bila zastavljena gveril- Povratek proti izhodu je šel tekoče, skrbeli pijača. sko: majhna ekipa naj v lastnem znoju čim hitre- so nas le krči v noge, kar pa je bilo glede na je pride do skrajne dosežene točke in rov razišče količino opreme in premagano razdaljo pričako- Takoj smo pričeli razmišljati o naslednji akciji do konca, torej dokler nas spet ne ustavi sifon. vano. Izmerili smo namreč več kot 2000 metrov in ugotovili, da bi za resen potop v peti sifon do Zaradi narave akcije tokrat dogovora s podpor- novega rova, peti sifon pa je od prvega oddaljen tja moralo potrebno opremo prinesti šest pota- no ekipo o uri povratka ni bilo. pljačev. Dva bi se s prineseno opremo potem potopila. Razmišljali smo tudi o uporabi zaprtega Raziskovali smo trije potapljači: Sebastjan, dihalnega kroga, a smo misel o njegovi uporabi opustili. Sistem sicer omogoča večjo avtonomijo kot odprti dihalni krog, a ima tudi večje število šibkih točk in torej ni dovolj zanesljiv, da bi ga lepo število ur transportirali v eno smer, nato pa ob sifonu ugotovili, da z njim nekaj ni v redu. Zdaj pa iz Planinske jame Ker smo ugotovili, da bo zelo težko sestaviti kolikor toliko homogeno ekipo za naskok na peti sifon Pivke jame, sva se s Sebastjanom odločila, da pričnemo z raziskavami oziroma potaplja- njem s strani Planinske jame. Odločitvi je delno botroval tudi incident v začetku julija, ko se je potapljač izgubil pri delu v območju pritočnega sifona Planinske jame. S Sebastjanom sva takrat kot člana enote za reševanje izza sifonov hitela na pomoč in ob tem nehote ugotovila, da dostop do sifona ni predolg niti fizično prezahteven. Potope v pritočni sifon Planinske jame smo sklenili opraviti z uporabo zaprtega dihalnega sistema, ki se nam je za raziskovanje s strani Pivke jame zdel premalo zanesljiv, saj smo bili Voda, od kod prihajaš? tretjim sifonom in vstopom v peti sifon opazimo naslednje značilne dol- vodne trende: V mislih imam vodo, ki ti jo v obliki vzorca iz podzemlja prinese ja- • nižanje temperature vode (14; 12; 10 °C), kar je posledica oddajanja mar, potapljač. Je kot spominska kartica, na katero se nalagajo infor- toplote vode steni in dotokov hladnejše vode, macije o značilnostih človeku manj dostopnih podzemeljskih poti. Ali • nižanje koncentracije klorida (17,9; 14,2; 9,4 mg/L) in z njim (verjetno o poteh, ki jih ravnokar odkriva. Morda namig, kje biti pozornejši, kam tudi zaradi nižanja koncentracije drugih onesnaževal) nižanje elek- se splača podrobneje pogledati in usmeriti bodoče raziskave. Skratka, troprevodnosti vode (475; 429; 415 µS/cm), kar je posledica dotoka jamarstvo + speleologija ≠ 2, ampak ≥ 3. relativno čistejše vode, ter • nižanje 3p,H46(77,;848,52;676,7 p3p7m; 7),6i5n7p),ovsišleadnijčenroavnnižoatenžjeneinkdoenkcseanptrraecnijaesiCčOe-2 Da bi dobili vsaj osnovno informacijo o zaledju stranskih dotokov, ki (2,630; se pojavljajo v na novo raziskanih delih, so potapljači ob potopu 20. ju- nosti vode glede na kalcit (0,55; 0,34; 0,24), kar je posledica dotoka nija 2015 vzeli tri vzorce vode (za tretjim sifonom pred desnim stranskim vode iz neprezračenih stranskih rovov. pritokom, stranski pritok za tretjim sifonom in vstop v peti sifon iz smeri Nezvezno vzdolž podzemeljske Pivke narašča koncentracija ma- Pivke jame). Slednje smo nato primerjali s Pivko iz Pivke jame (20 m gor- gnezija (0,17; 0,15; 0,26 mg/L), kar tolmačimo s sprva apnenčasti- vodno od sifona) in z vodnim tokom v Črni jami (Vilharjev rov). Glede na mi dotoki, kakršna sta oba analizirana, pod tretjim sifonom pa Pivka temperaturo vode, razmerje kalcija in magnezija (Ca/Mg) ter koncen- dobi pomembnejše dotoke z leve iz triasnega dolomita. Vsaj en dotok tracijo klorida (Cl–) se dobro ločita dva tipa vod, in sicer vode stranskih iz stranskega rova so potapljači tudi opazili. Trdota vode in alkalnost dotokov (stranski pritok za tretjim sifonom in vodni tok v Vilharjevem se vzdolž podzemnega toka bistveno nista spreminjali. Če zanemarimo rovu) in vode Pivke (vsi ostali). izločanje klorida iz vode in predpostavimo, da so stranski dotoki vode podobni kot stranski dotok za tretjim sifonom in v Vilharjevem rovu, Zaradi višjih poletnih temperatur Pivke (14 °C v Pivki jami) sta bila lahko z mešalno enačbo ocenimo delež stranskih dotokov med Pivko dotoka značilno hladnejša (8,4 oz. 9 °C), zaradi apnenčastega zaledja jamo in petim sifonom na 57 %, Pivka pa predstavlja slabo polovico sta imela bistveno manj magnezija (0,08 oz. 0,11 mmol/L) kot Pivka (43 %) skup­nega toka pri petem sifonu. Jamskim potapljačem po po- (0,17–0,26 mmol/L), bila pa sta tudi bistveno manj obremenjena s kloridi vezavi obeh jam torej še dolgo ne bo zmanjkalo dela, tistim klasičnim (2,3 oz. 3,7 mg/L) v primerjavi s Pivko (17,9–9,4 mg/L). Desni pritok za jamarjem pa upanja na dostop v zasifonje preko stranskih rovov. tretjim sifonom vsaj v dani hidrološki situaciji ni predstavljal stranskega Mitja Prelovšek, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU rokava Pivke, torej gre v jamarskem smislu za ločen dotočni rov. Vzdolž podzemnega toka Pivke med Pivko jamo, pred stranskim dotokom za 32    MAREC 2016

RAZISKAVE potapljači za sifoni sami, transport opreme pa lahko bila tudi do 15 metrov. Zadnjih 50 metrov Začutiš, da pripadaš neki skupnosti, da v jami mukotrpen. Sifon Planinske jame pa je bil eno- sva vrvico vlekla ob desni steni, dokaj visoko pod vsi uživajo, pa čeprav situacija zahteva tudi dol- stavno dostopen tudi podporni ekipi. Ta je do stropom, in jo zavezala na globini 40 metrov. Rov gočasno transportiranje težke opreme in triurno njega lahko prinesla veliko rezervne opreme, s se nadaljuje in glede na razdaljo ter globino še čakanje na povratek potapljačev. V bivaku so že katero bi morebitno okvaro popravili kar na me- nisva dosegla točke, do katere je leta 1999 prišel pripravljeni juha, kruh, salama in piškoti. Orga- stu samem in potopa ne bi bilo treba odpovedati. Tomo Vrhovec. nizacija podporne ekipe je na nivoju! Podporna ekipa nama je na začetek Pivškega Eden od lepih trenutkov vsakega potopa je »Počakaj, moram še sneti jeklenke.« rokava Planinske jame transportirala potrebne seveda povratek iz sifona, sploh, če so na potopu »Evo, tu je še ena. Pridem bliže, da ti v škorenj jeklenke za varen potop: vsakemu potapljaču po problemi. Na obali čaka kup zvedavih obrazov; ne pride voda.« dve trilitrski jeklenki, potrebni za delovanje zapr- eni slikajo, drugi stegujejo roke in želijo čim prej »Ne, zdajle še ne bi jedel, samo da slečem tega dihalnega sistema in za rezervo v primeru prevzeti opremo, tretji ponujajo hrano in pijačo. obleko.« njegove okvare, po eno 20-litrsko jeklenko z di- Sifon v Planinski jami halno mešanico trimix, dve aluminijasti 11-litrski Foto: Matej Zalokar jeklenki s plinoma nitrox 50 in čistim kisikom. Za lažje preoblačenje potapljačev in svojo za-  MAREC 2016   33 ščito pred mrazom med čakanjem na povratek potapljačev so si pri pritočnem sifonu na vhodu v Paradiž uredili tudi bivak. S čolni za transport opreme po reki do sifona ni bilo težav: enega je v uporabo ponudil Inšti- tut za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, ostale pa JK Planina. Tako sva s Sebastjanom konec julija izvedla prvi ogledni potop, ki je trajal slabe tri ure. Naj- večja dosežena globina je bila 54 metrov. Vidlji- vost je bila okoli 3 metre, temperatura vode 10 °C. Med plavanjem po sifonu sva rezervne jeklenke odlagala na določenih razdaljah in jih na povrat- ku spet pobirala. Prvih 50 metrov razdalje je dno sifona še nekakšna mešanica kamna, peska in mulja, potem pa počasi preide v muljasto dno, iz katerega gledajo večje skale, na katere je možno pritrjevati vrvico. Rov je na začetku po občutku širok kakšnih 10 metrov, njegove višine pa nisva ugotavljala. Od 300. metra naprej sva plavala nekako po sredini rova, malo po kompasu, malo pa vijugala med levo in desno steno. Tu bi širina

RAZISKAVE »Kako je bilo?« Viri Udeleženci posameznih »Kar fajn, vidi se pa za en drek.« (smeh) ekskurzij: »No, zdaj pa bi juho.« [1] Marcel Lalkovič: The cave in Postoj- »Pusti žlico, bom kar spil.« na in Slovak literature before 1918, Pivka jama, 14. 1. 2015 Na naslednjem potopu sva na razdalji Acta carsologica, 30/2 (2001) 19, str. potapljača: Sebastjan Gantar, Igor Vrhovec 480 metrov od vhoda v sifon našla na skalni rogelj 267–277. podporna ekipa: Miran Bedenik, Rajko pritrjen star Tomov kolut in s tem skrajno točko Gorjanc, Aljaž Tobija, Matjaž Milharčič, raziskav iz leta 1999. V tej točki je pritrdišče pod [2] Ciril Mlinar: Razvoj jamskega potaplja- Miha Prudič, Janez Ferreira Stražišar, Jože stropom rova, globina pa je 50 metrov. Od tam nja v Sloveniji, Naše jame, 38 (1996), Pristavec - Joc sva poskusila nadaljevati po isti globini približno str. 116–135. Pivka jama, 21. 2. 2015 proti severu, a je »rov« hitro pričel zavijati in za- potapljača: Sebastjan Gantar, Igor Vrhovec vedela sva se, da strop pada v globino, midva pa [3] Primož Krivic, Anton Praprotnik: Nove podporna ekipa: Miha Prudič, Damjan Inti- s plavanjem po isti globini pod njim delava ovi- raziskave sifonov v porečju Ljubljani- har, Jure Repnik, Marko Erker, Nejc Erker, nek nazaj proti izhodu. Signalizirala sva si spust ce, Naše jame, 17 (1975), str. 123–135. Matej Blatnik, Franjo Drole, Uroš Frlan, na dno rova, da tam poskusiva ugotoviti, v katero Jaka Peteh, Matej Zalokar, Marjan Vilhar, smer gre. Po spustu v globino je globinomer kazal [4] Tomo Vrhovec: Dnevnik potopov v Pivki Marko Matičič 72 metrov, skupna razdalja od vstopa v sifon pa je in Planinski jami, Naše jame, 42 (2000), Pivka jama, 22. 4. 2015 500 metrov. Po občutku je tam širina rova kakšnih str. 162–179. potapljač: Sebastjan Gantar 15, višina pa okoli 20 metrov. Dno je še padalo, a podporna ekipa: Marjan Vilhar, Franjo Dro- sva se s sredine rova raje dvignila proti steni in [5] Ciril Mlinar Cic: Podvôdje – Potapljaške le, snemalec in novinarka s televizije, Igor tam vrvico pritrdila na končni globini 65 metrov. zgodbe, Založba Pasadena, Ljubljana, Vrhovec 2015. Pivka jama, 30. 4. 2015 Območje rdečih luči potapljača: Sebastjan Gantar, Igor Vrhovec [6] Žarko Sajič, Muzej podvodnih dejav- podporna ekipa: Matjaž Milharčič, Vid Konec septembra je sledila še zadnja eks­ nosti Piran. Trebše, Marjan Vilhar, Franjo Drole kurzija v letu 2015. Že med transportom je bilo Pivka jama, 17. 5. 2015 videti, da je vidljivost v vodi zelo slaba, do 75 cm. Zaključek potapljači: Igor Vrhovec, Sebastjan Gantar, Tako se je narava ekskurzije iz raziskovalne Matej Koršič, Uroš Ilič, Zvonimir Švrljuga spremenila v merilno, saj v tako slabi vidljivosti V letu 2016 bo stalno potapljaško ekipo podporna ekipa: Izidor Šantek, Goran Turk, nadaljevanje raziskovanja ne bi bilo smiselno. treba razširiti za vsaj dva potapljača, saj bo Maja Sedej, Nik Turk, Ana Turk, Miran Be- Odplavala sva do razdalje 370 metrov in od tam pred glavnim potopom v sifon Planinske jame denik, Marjan Vilhar, Vid Trebše, Aleš Ko- nazaj proti izhodu počasi opravljala meritve. predhodno treba postaviti rezervne jeklenke, nobelj, Luka Zalokar, Aleksander Bajt, Si- Vrvic­ a med 370 in 500 metri razdalje pa je še po opravljenem potopu pa jih bo treba spet mon Hiti, Uroš Frlan, Matej Zalokar, Luka vedno neizmerjena. pobrati. Tega zaradi dekompresijske zahtev- Zalokar, Urška Zalokar, Damjan Intihar, nosti potopa glavna potapljača ne moreta var- Marko Matičič, Miha Prudič, Franjo Drole Po končani dekompresiji se dvigneva na gla- no početi, saj močno podaljšuje čas potrebne Pivka jama, 20. 6. 2015 dino in ... Kje pa so vsi? Namesto pričakovanih dekompresije. V primeru boljše vidljivosti bi potapljači: Igor Vrhovec, Sebastjan Gantar, čakajočih obrazov ni nikogar. Vrtiva se v sifon- uporabili tudi podvodni skuter, ki bi omogočil Matej Koršič skem jezeru in končno opaziva osvetljen rdeč hitrejše premikanje. podporna ekipa: Izidor Šantek, Marjan Vil- šotor bivaka, poln jamarjev, in v njem zabavo. har, Aleš Konobelj, Matjaž Milharčič, Ma- Tisti trenutek ga poimenujeva red light district in Tako smo raziskave za leto 2015 končali, iz- tej Zalokar, Simon Hiti, Uroš Frlan, Franjo hkrati zavohava alkoholne hlape. Podporno eki- vedli še jamarski piknik, na njem pokazali na- Drole, Mitja Prelovšek, Marjan Temovski, po je namreč presenetil Marjan, ki je v bivaku iz črt izmerjenih rovov in pričeli računati. Skupna Arne Hodalič, Katja Bidovec svoje velike transportne vreče privlekel na dan dolžina raziskanih rovov Pivke jame od prvega Planinska jama, 23. 7. 2015 velik pladenj z narezkom, kruh, razne sladice in pa do petega odtočnega sifona je 5012 metrov, Pri transportu opreme so sodelovali: Simon steklenico šampanjca. Razlog – rojstni dan. Že od tega je 3572 metrov izmerjenih v letu 2015. Hiti, Marko Matičič, Tine Žnidaršič, Uroš tako obloženi »mizi« je Aleš dodal še zelo dobre Stranski rov tik pred petim sifonom Pivke jame Frlan, Luka Zalokar, Matej Zalokar, Franjo domače suhe salame in tekoči slivov antibiotik. se bo verjetno končal nekje v območju Planin- Drole, Anja Hajna, Jure Hajna, Matej Biz- Od tod torej vonjave. Na srečo sta jih najini moč- ske koliševke, do katere je še 670 metrov zračne jak, Marjan Vilhar, Aleš Konobelj ni svetilki predramili iz transa, da so nama prišli razdalje. Od petega sifona Pivke jame do skrajne Planinska jama, 25. 7. 2015 pomagat iz vode. Narezka je za naju že zdavnaj točke pritočnega sifona Planinske jame pa je še potapljača: Igor Vrhovec, Sebastjan Gantar zmanjkalo, dobila sva le juho in piškote. 870 metrov zračne razdalje. In kot je bilo slišati, podporna ekipa: Marjan Vilhar, Aleš Ko- naj bi si nekateri kot novoletno željo zaželeli, da nobelj, Miran Bedenik, Matjaž Milharčič, ta zadnja razdalja v letu 2016 pade na nič. Simon Hiti, Uroš Frlan, Matej Zalokar, Tine Žnidaršič, Juš Šajn, Franjo Drole, Suzana Igor Vrhovec, JK Železničar Basarič Planinska jama, 12. 9. 2015 Foto: Matjaž Milharčič potapljača: Igor Vrhovec, Sebastjan Gantar podporna ekipa: Vid Trebše, Marjan Vilhar, Matjaž Milharčič, Matej Zalokar, Aleksan- der Bajt, Jerneja Tratnik, Uroš Frlan, Jani Homovc, Franjo Drole, Miha Staut, Ines Klinkon, Jaka Staut, Višnja Vrhovec, Suza- na Basarič Planinska jama, 27. 9. 2015 potapljača: Igor Vrhovec, Sebastjan Gantar podporna ekipa: Vid Trebše, Marjan Vilhar, Aleš Konobelj, Miran Bedenik, Marko Ma- tičič, Franjo Drole, Zvone Samsa 34    Potapljača zaključujeta potop v sifonu Planinske jame. MAREC 2016

RAZISKAVE Branice/Brejnice – Foto: Matej Zalokar zdravilni izvir in ponorna jama Izvir Brejnice leži na planoti Menišije, ki se vije od Blok na jugovzhodu proti Rovtarskemu hribovju na severovzhodu. Z njim se stika v ozkem pasu med Vrhniko in Logatcem ter loči Ljubljansko barje od Notranjskega podolja. Z a Menišijo je značilen razgiban in vrta- prvič obiskali julija 2014. Izmerili smo prvih sedem Pred Jedilnico čast kraški relief med 700 in 800 metri metrov in izrisali načrt. Ustavili smo se pred oži- tabor. Tu si po treh urah jamarjenja oziroma paj- nadmorske višine. Z izjemo nekaj metrov no, iz katere je močno pihalo (kasneje je postala sanja skozi ozek poplavljen rov naberemo moči dolgega izvira Brejnice planota nima površinskih ožina z imenom Podarjeni prehod). Prekopali smo za lagodnejši odsek. Od tod kmalu pridemo do voda in vodotokov. Njegova lega je zanimiva z jo, za njo pa se je odprlo 120 metrov jame, ki se je stranskega pritoka in 10 m visokega slapu, kjer geološkega stališča, saj se tu menjujeta plasti na vseh straneh zaključila z ožinami. V jami smo je ok. 8 krat 8 m visoka dvorana. Na stenah se apnenca in dolomita. opravili par raziskovalnih in fotografskih akcij, jo začnejo pojavljati sledovi poplavnega nivoja. To nato razopremili in zaključili raziskave. je pripomoglo k spoznanju, da ob deževju te Ljudsko izročilo pripoveduje, da je voda iz jame zagotovo ne gre raziskovati. tega izvira zdravilna, saj krepi zdravje in poživ­ Raziskave smo nadaljevali naslednje leto, ko lja. Pitje te vode naj bi pomagalo do zdravja že se je zbrala dovolj velika ekipa za pregled pre- Pri predelu, ki se imenuje Sifon, se strop zniža mnogim bolnikom, neštetokrat pa je bila voda pihov v jami. Posledično smo se odločili, da je do pet centimetrov nad vodno gladino, kjer je iz Brejnic tudi zadnje upanje in želja umirajočih. najboljša opcija za nadaljevanje v Matejevi oži- treba zbrati nekaj poguma za nadaljevanje. Po Imenovali so jo tudi »lačna voda«, saj so kosci, ki ni. Kmalu nam je uspelo ožino prekopati do te še nekaj manjših slapovih pridemo do kamina, so v preteklosti kosili travnike okrog izvira, vedno mere, da je postala prehodna. Delo je potekalo iz katerega priteka stalen dotok vode, in končno postali lačni, če so se napili te vode. Vsaj tako v ledeni vodi, ki je občasno zalivala nemočne- do Srebrnega jezera. Z močno lučjo sta vidna pravi ustno izročilo. ga delavca. Na žalost se je od tod raziskovanje njegovo dno in verjetni sifon (od koder priteče zakompliciralo, saj smo zaradi vode potrebovali pritok, ki mora imeti večji pretok od Branic). Pro- Jamo so v okviru Društva za raziskovanje neoprenska oblačila. Sledil je preboj do prvega ti jugu se jezero prevesi v vodni rov. Jama gre podzemskih jam (Ljubljana) registrirali že leta zapirača. Tu je bilo mogoče, z nekaj manevrira- po vidnem prelomu od tod pa do konca, kjer je 1939. Pod tem imenom so registrirali izvirno nja in dobrim centimetrom zraka med stropom jamo, ki leži par deset metrov pred požiralni- in gladino jezerca, nadaljevati raziskave do An- kom. Zapisali so: »Mali izvir teče iz dveh za malo gelskih slapov. Na naslednjih akcijah smo se pest velikih lukenj v kamnito korito. Za časa obi- ubadali s postavljanjem natege, ki je omogočila ska je priteklo okoli 1,5 litra v minuti (po cenitvi lagodnejše prehajanje skozi zapirač. na oči). Voda takoj ponika v malih ponikalnikih. Od studenca vodi suha struga, ki izginja na meji Slapovi so 25 m globoka stopnja, na dnu ka- dolomita in apnenca v horizontalno razpoko, ki je tere je nadaljevanje po dnu ozkega meandra. neprehodna. Z leve strani priteče ob deževju mal Voda je utrla pot skozi 80 m dolomita vse do pritok, ki izvira iz malega nizkega rova. Jama je Jedilnice. Vmesni deli so večinoma ozki in polni prehodna le kake 4 m potem pa postane nižja in manjših zasiganih prelivov. Tu in tam se odpre zavije navzdol.« kakšna stopnja. Preden pridemo do Jedilnice, se moramo prebiti še skozi podor. Skladovnica Ta mali, nizki rov smo našli šele letos ter ga škalotin je za prvopristopnike in tudi veterane poimenovali in registrirali. Upamo, da ne bo pri- branicanja travmatična izkušnja, saj se še vedno šlo do problemov zaradi zamenjave imena pri nismo zedinili, kako najbolje pristopiti k prehodu jami. Izvir namreč leži deset metrov višje in je skozi ta odsek. Kljub temu da je kamenje dodo- bil zaraščen v grmovju. Požiralnik je bil lepo vi- bra zagozdeno, pogled ni prijeten. den in z motiko prekopan na človeške dimenzije. Sedaj razumemo skico tlorisa površja celotnega Jedilnica je 17 m globoko slapišče. Na dnu območja Branic. je 10 m visoka dvorana, kjer imamo postavljen Po zapisih na internetu smo izvedeli, da je JD Foto: Matej Zalokar Karlovica jamo raziskalo do 17 metrov. Toliko je Foto: Matej Zalokar bila jama dolga s stranskim fosilnim rovom vred, ki pa smo ga zasuli z materialom, ki smo ga prido- bili s kopanjem ožine Podarjeni prehod. Jamo smo Vhod v ponorno jamo Branice Prehod skozi sifon  MAREC 2016   35

RAZISKAVE Foto: Matej Zalokar V meandru sifon. Pri brzicah moramo nadaljevati po vrhu Hidrogeološka karta zaledja izvirov Ljubljanice. meandra do blatnega prehoda na levi strani. Tu po desetih metrih rova pridemo v Dvanajsternik, Legenda: 1. kraški vodonosnik, 2. razpoklinski vodonosnik, 3. medzrnski vodonosnik, 4. zelo ki je 30 m dolg rov, poln blata. Ponekod je širok slabo prepustne kamnine, 5. izvir, 6. točka injiciranja pri sledilnem poskusu, 7. s sledenjem dokaza- ok. 8 m in visok 3 m, skozenj pa pridemo do stru- na glavna in stranska podzemna vodna zveza, 8. površinski tok. ge, ki se nadaljuje po prelomni coni. Geološka osnova: Digitalne litološke karte, ki so bile kupljene v raziskovalne namene na Geo- Pred odsekom Ribe je še stranski pritok loškem zavodu Slovenije. (voda curlja čez zasigan slap 10 m visoko), nad slapom je lepo vidno nadaljevanje v kaminu. Na Številke pri izvirih Ljubljanice označujejo naslednje izvire oz. skupine izvirov: 1. Primcov koncu odseka Ribe je še zadnji preliv, čez kate- izvir, 2. Kožuhov izvir, 3. Mala Ljubljanica, 4. Velika Ljubljanica, 5. Ljubija, 6. Bistra. rega se preliva že pravi potok. Od tod je vodni nivo povsem raven. Vir: Inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU. Kartografija: Metka Petrič, Postojna, 2016. Sledi sifonsko jezerce, globoko ok. 1,5 m. V drugih manjših živali, ki jih drugače verjetno ne zaradi bolezni na sobotne raziskovalne dni. Lev- njem smo našteli več kot deset človeških ribic. bi opazili. Povedal nam je, da je našel veliko vo- ji delež pri raziskavah je zagotovo imel Miha Vanj z druge strani priteče potok Delščica. Zani- dnih rakov, jamskih ježkov, kozic, opalnih črvov Prudič, ki je bil gonilna sila raziskav. Fenomen mivo je, da je trenutna nadmorska gladina sifona in mokric s pripadajočimi latinskimi imeni, ko- Branic je, da za raziskovanje slabega kilometra v jami 426 m, kar je nižje tako od Planinskega penska favna pa naj bi bila zaradi vodne dina- jame, globoke 150 m, potrebujemo kar dvanajst polja kot tudi od Cerkniškega jezera. mike osiromašena. ur. Raziskovanje v neoprenskih oblačilih v kom- binaciji z ozkimi detajli terja svoj davek na lju- Že pri prvi akciji, ki je bila organizirana do Kar se tiče raziskovanja te jame, je bilo reče- deh, kar lepo prikazuje napis v blatu na koncu vhoda v Branice, smo pri izviru opazili belouško. nih veliko besed in potrebnega kar nekaj prepri- jame: »Crknen.« Svoj davek je jama pustila tudi V letu 2014 smo v jami opazili netopirje ter razne čevanja za udeležbo na akcijah. Psihične pripra- na opremi. V njej nam je namreč med raziskova- pajke in kobilice. V nadaljnjih raziskavah in z od- ve na podore, ožine in poplave so se začele že na njem, navkljub dobri pripravi in zaščiti opreme, kritjem nadaljevanja leta 2015 pa sta se živalsko četrtkovih sestankih, veliko pa je bilo odsotnosti uspelo utopiti dve baterijski vrtalki, fotoaparat, kraljestvo in njegova raznolikost šele pokazala. bliskavice, vodoodporni mobilni telefon in še Na zadnji merilni akciji, ki smo jo izvedli no- drugi drobni material. Strgali smo neoprene, vembra, je izurjeno Teovo oko opazilo še veliko povprečna življenjska doba jamarskega kombi- nezona pa je pet obiskov. Foto: Matej Zalokar Z raziskavami smo bili za leto 2015 primorani zaključiti zaradi obilnih padavin, zaradi katerih je jama nedostopna. Pregledati moramo še nekaj kaminov in obe sifonski jezerci. Z raziskavami nameravamo nadaljevati v letu 2016 oziroma 2020, ko se nam iz Kitajske vrne Miha. Matej Zalokar, JD Rakek Udeleženci akcij Miha Prudič - Kitajc, Matej Zalokar, Uroš Frlan, Tine Žnidaršič, Marko Matičič, Luka Zalokar, Simon Hiti, Damjan Intihar - Brnte, Aleksander Bajt, Jaka Peteh, Ambrož Iler- šič, Luka Avsec; Teo Delić (DZRJ Ljublja- na), Vid Gorjan (JK Železničar) 36    V spodnjem delu je jama v večini vodoravna. MAREC 2016



RAZISKAVE Jama v Dovčku Foto: Peter Gedei Dolenjske jame le poredko prerastejo iz špranjic v jame večjih razsežnosti. Povečini se naše podzemne raziskovalne ure odvijajo v blatnih in ozkih jamah z le malo kapniškega okrasja. Nekajkrat v jamarski karieri pa se dogodi, da nam nove jame dokažejo ravno nasprotno. In to je zgodba o odkritju Jame v Dovčku. V hod v Jamo v Dovčku (kat. št. 11.474) se Skozi Dvorano presenečenj smo se pre- odpira na severnem pobočju Opatove bili v Prečno dvorano in do prehoda Krasni gore nad Kostanjevico na Krki, kjer na novi svet, kjer smo obstali na manjši stopnji planotastem površju prevladujejo obširni gozdo- na robu ogromne dvorane, okrašene s ka- vi in kraški pojavi. Opatovo goro namreč v vršnih pniki. Nova odkritja so nas dodobra vrgla s predelih osrednjega masiva gradijo spodnjejur- tira, tako da smo nadaljnje raziskave prelo- ski apnenci, ki ležijo na plasteh triasnega dolo- žili na naslednji dan. Z razširjeno ekipo smo mita. Tu poleg velikih vrtač, škrapelj, slepih dolin se spustili v Apostolsko dvorano, ki je dolga in skalnih osamelcev najdemo tudi več globokih 40 m, visoka 20 m in široka 20 m. Osupli nad brezen in jam. Opatova gora obenem predstavlja velikimi kapniki in dimenzijami smo pregle- hidrološko zaledje Kostanjeviške jame, zaradi dali še nekaj prehodov in odkrili Odvodni česar so tu v preteklosti mnogi že iskali prehod rov, Skrito brezno ter Zasigani meander. Pri do podzemnih voda, ki se iztekajo v Studeno. vračanju pa sta nas vzporedno s prehodom Krasni novi svet presenetili Baročna dvorana Kapniška zavesa v Baročni dvorani Odkritje in raziskave jame in Skrivnostna dvorana. Zagotovo je bila to ena izmed tistih akcij, ki se zgodijo le nekaj- V JK Brežice že tradicionalno priredimo no- krat v življenju in poplačajo ves dosedanji trud. Izdelava načrta voletni pohod po Gorjancih, s katerim poskrbi- mo za porabo kalorij, medtem ko naši pogledi Po temeljitih raziskavah smo se lotili še iz- oprezajo za morebitnimi jamami. Tako smo 8. ja- delave načrta, kar se je izkazalo za razmeroma nuarja 2015 ob planinski poti na Kičer naleteli Posebnosti in nastanek jame naporno aktivnost, saj smo želeli vanj ujeti šte- na manjšo zapuščeno past za polhe (polšno). Lov na polhe je bil v tem delu Gorjancev namreč V Jami v Dovčku si lahko ogledamo kar nekaj vilne podrobnosti, ki krasijo jamo. V treh daljših nekoč zelo razširjen in pasti so bile pogosto po- posebnosti. Med njimi velja izpostaviti tektonsko risalnih akcijah nam je tako uspelo izrisati okoli stavljene na vhodih v jame, v katere so se polhi prelomnico, ob kateri se je razvila jama in je naj­ 315 metrov poligona in doseči globino –54 m. zatekli v želji po toplem zimskem spancu. Naj- izrazitejša v prehodu Krasni novi svet, Baročni in Precej preglavic pa so nam pri risanju povzročali dena zapuščena polšna je tako zakrivala manjšo Apostolski dvorani. V slednji nas pričakajo tudi tudi številni prehodi med dvoranami in komple- luknjo velikosti pesti, ki pa je v mrzlem zimskem večji podorni bloki, dimenzij do 5–10 m. Na ro- ksnost njihove razporeditve, zaradi česar smo zraku močno srkala dim dišeče palčke. In naš bovih večjih dvoran se skrivajo številna jezerca morali v izris profila vložiti še precej truda. notranji mir je prešel v nemir. ujete vode, v kateri so se razvili prelepi kalcitni kristali in drobne kapniške oblike. Po otoplitvi smo se naslednji teden že lotili Zastopanost kapnikov pa je najlepša v Kra- Zaprtje vhoda in varovanje odpiranja vhoda, kar pa nam ni ustvarjalo pre- jame glavic. V naslednjih dveh akcijah smo ga pre- snem novem svetu, kjer se sprehodimo med cej razširili in na dnu tri metre globoke stopnje večjimi kapniškimi stebri in zavesami do Apo- Jamo smo do izrisa uspešno varovali pred zagledali nadaljevanje. Pred jamo smo že imeli stolske dvorane. V tej kraljujejo velike kapniške nezaželenimi obiski tako, da smo manjši vhod pripravljene vrvi in plezalno opremo, vendar smo tvorbe s kapniki, daljšimi od 10 metrov, in šte- preprosto prekrili z vejevjem. Vendar se je zaradi se odločili vstopiti do manjše stopnje kar brez vilnimi sigovimi slapovi. Kapniško okrasje do- neposredne bližine planinske poti, ki je od vho- opreme, saj je bil prehod varen. Namesto na- polnjuje še približno tri metre dolga kapniška da oddaljena ok. 5 m, in enostavnega dostopa daljevanja v breznu pa smo se navdušeni znašli zavesa v Baročni dvorani. pokazala potreba po zaprtju jame. Skupaj z do- na robu velike dvorane. Že ta nas je presenetila Dvorane, ki si v Jami v Dovčku sledijo druga mačini smo se tako odločili, da vhod zapremo v z velikostjo in okrašenostjo s kapniki, prehod v za drugo, se počasi spuščajo proti jugovzhodu skladu z naravovarstvenimi zahtevami. Uspešno vsako naslednjo pa nas je zgolj še osupnil. v notranjost masiva Opatove gore. Številno ka- smo ga obbetonirali in izdelali vrata z rešetkami. pniško okrasje nam večkrat zakrije dejstvo, da Beton smo med gradbenimi deli obarvali z rjavo 38    Kapniško okrasje v Apostolski dvorani je večji del sedanje jame pravzaprav podorne- barvo za strešnike, ga obdali s kamni in s tem MAREC 2016 ga nastanka. Tla so posuta z ve- poskrbeli za čim manjšo vpadljivost v prostoru. čjimi podornimi bloki, na katere Že v začetku raziskav pa smo poskrbeli tudi za Foto: Peter Gedei so se odložile večje količine sige, usmerjanje hoje s trakovi, ki smo jih razpeli po kar priča o relativni starosti jame. celotni jami. S tem smo želeli čim bolj zmanjšati Vendar lahko glede na njeno obli- vplive raznašanja ilovice, s katero smo se soočali kovanost in počasno spuščanje v na nekaterih prehodih. globino sklepamo tudi na nasta- Z raziskovalnimi akcijami smo v jami dokaj nek v povsem drugačnih pogojih. hitro zaključili, saj nismo odkrili novih perspek- Oblikovanost in dimenzije mor- tiv. Nadaljevanje nam onemogoča predvsem da kažejo tudi na to, da je bila pomanjkanje prepiha, ki se v velikih prostorih jama v preteklosti pravzaprav večji povsem izgubi. Navkljub zaključku raziskav je izvir, ki je iztekal ob robovih Krške jama že požela precej zanimanja med lokalnimi kotline, ko je bila ta še precej više jamarji in domačini, tako da smo jo že večkrat oz. tektonski dvig Gorjancev še ni razkazali manjšim zainteresiranim skupinam. bil tako intenziven. Voda je takrat Svoj raj za ustvarjanje pa bodo v jami zagotovo iz jame iztekala v obliki vokliške- našli tudi jamski fotografi, med katerimi se je v ga izvira, ko pa so se tokovi zaradi novembru prvi preizkusil Peter Gedei. Tiste ja- spuščanja erozijske baze umaknili marje, ki vas bodo nastale fotografije prepričale, iz jame, so tu prevladali procesi pa vabimo na voden ogled, ko vas pot zanese mehanskega preperevanja in raz- pod Gorjance. padanja kamnine v obliki podorov. Jure Tičar, JK Brežice

RAZISKAVE  MAREC 2016   39

RAZISKAVE Brezno pri Leški planini Foto: Igor Potočnik Brezno pri Leški planini leži na planoti Jelovica južno od Zgoške ravni na nadmorski višini 1143 m, blizu opuščene Leške planine. Neposredno do vhoda nas pripelje relativno solidna gozdna cesta, ki pozimi zadnjih nekaj kilometrov ni plužena. L eta 1978 so brezno odkrili člani DZRJ razdalje. Barvanje septembra 1979 tega sicer ni Kranj na eni izmed pregledovalnih akcij. potrdilo. Povezava je torej možna, vendar zelo Pokazal ga jim je pokojni pastir Franci verjetno težko prehodna (ožine, blatni rovi, sifo- Mrak. Na dnu vhodnega brezna je bil okoli dvo- ni). Tudi v vseh ostalih bližnjih izvirih v severnem metrski zamašek, ki so ga prvopristopniki odko- vznožju Jelovice barvila leta 1979 niso zasledili. pali in odprla se je jama, ki še danes skriva veliko V letu 1982 in 1983 sta dva člana DZRJ Kranj neznank in izzivov raziskovalcem podzemlja. V v jami doživela zelo povečan vodostaj. Počakati treh desetletjih smo člani DZRJ Kranj raziskali, sta morala počakati 24 ur, da so se vhodna bre- izmerili in dokumentirali preko 4000 metrov ro- zna odtekla in sta lahko izplezala. V tem času vov, dvoran, brezen ... so se v drugače relativno tihi in spokojni Biserni dvorani pojavili slapovi v takem obsegu, da se ni dalo več normalno pogovarjati. Leta 1985 pa Geologija in hidrogeologija je visoka voda presenetila raziskovalce Laškega Konec mlajšega terciarja se je pričelo oze- rova, tako da so trije morali čakati na dnu Fren- Brezno na globini –50 m mlje Julijskih Alp močno gubati in narivati proti kyjevega brezna več kot 17 ur, da so lahko varno jugu. Sestavni del teh narivov je Jelovška plošča. izplezali. Začetek druge dvorane na globini –280 m Foto: Igor Potočnik Po profilu na osnovni geološki karti naj bi njena je bilo treba brezno opremiti s telefonom. Nape- debelina (debelina apnenca nad magmatskimi ljali smo ga do globine –440 m, kjer smo predvi- kamninami) pri vhodu v Brezno pri Leški planini, Pregled raziskav 1978–2010 deli bivak. Vse brezno je bilo opremljeno z vrvmi. 29. novembra 1978 je skupina »špičakov« prodrla globoko 536 m, znašala okoli 400 m. V breznu 1978: prvopristopniki in raziskave do dna do globine –536 m, kjer je bilo nadaljevanje za- je Matjaž Chvatal iz DZRJ Kranj našel leče tufa. na –536 m. 4. julija 1978 so člani DZRJ Kranj radi preozke špranje nemogoče. Jelovico grade debeloskladoviti apnenec, med obiskom desetih jam, ki jih je pokazal plan- dolomitizirani apnenec in dolomit iz zgornjega šar Franci Mrak v okolici Zgoške ravni, pričeli Po eni strani so bili jamarji veseli, da so jami triasa, ki na Jelovici izdanjajo na več mestih. Od raziskovati Brezno pri Leški planini. Prvopristo- le prišli do konca, po drugi strani pa jim je bilo tod tudi magmatske kamnine in skrilavci v pro- pnika sta po dvanajstih metrih spusta naletela težko, ker so se morali obrniti. Transportna ekipa dih Pozabljenega rova. na zamašek iz dračja in listja. Ko sta ga odstrani- in raziskovalci so na povratku iz brezna garali Po Habiču je Jelovica kraška planota s pre- la, sta nadaljevala nekaj metrov po gruščnatem vso noč in šele ob sedmih zjutraj pritovorili opre- vladujočim raztekom kraških voda. Biserna dvo- kuloarju. Tako sta se znašla pred trideset metrov mo do Biserne dvorane. Šele tretjega decembra rana in Pozabljeni rov, ki je na približno enaki globokim breznom, ki je močno izpostavljeno ob drugi uri zjutraj so vsi srečno izstopili. nadmorski višini kot nekoliko zahodno ležeča padajočemu kamenju. V globini –68 m sta se Jama pod Babjim zobom, pričata o časih pred morala obrniti zaradi pomanjkanja opreme. 1979–1983. V letu 1979 so številne akcije poledenitvami in med njimi, ko so se na tej nad- Naslednjega dne so dosegli globino –116 m dopolnile meritve glavnega rova od vhoda do morski višini pretakale večje podzemne reke. in zopet je zmanjkalo opreme, kajti na Jelovici ni dna. V drugi dvorani je bil odkrit prehod Labirint, Vsi močni kraški izviri Jelovice so omejeni na nihče pričakoval takih globin. Tretji poizkus se je ki je zelo olajšal dostop do dna. Ob koncu leta je njen severni in vzhodni rob. Dno Brezna pri Leški končal v prvi dvorani, Biserni dvorani, na globini bil raziskan in izmerjen na večdnevni akciji Rov planini je na nadmorski višini 620 m, Čokoladna –230 m. Dvorana je dolga 200 m, široka 30 m in obupanih v drugi dvorani, odkrita je bila še ena dvorana na dnu pa kaže na občasne poplavne visoka ok. 60 m! dvorana na dnu Biserne dvorane, raziskan pa je cone, denimo ob velikih poplavah v Železnikih Nadaljnji obiski so prispevali nova odkritja, bil tudi večji del Pozabljenega rova. leta 2007. Na raziskovalnih akcijah po tem izje- npr. Dolgo dvorano (druga dvorana), ki je manj- mnem vremenskem pojavu smo opazili sledove ša od Biserne, njen srednji del pa je okrašen z poplavljanja spodnjega dela Čokoladne dvorane, lepimi kapniškimi skupinami. V drugi dvorani je torej mokro ilovico in vodo v kotanjah. tudi največji kapnik v jami, visok 18 m. Lesketa- Z Breznom pri Leški planini je verjetno po- joči se beli kapniki v globini –360 m so bili lepa vezan izvir Lipnica (530 m), saj je med tem iz- nagrada za preliti znoj raziskovalcev. Veselje ob virom in dnom brezna ok. 3100 m horizontalne globinah, doseženih v tem breznu, je bilo izre- dno. V dvajsetih letih dela kranjskih jamar- Foto: Davo Preisinger jev je bil to največji uspeh. Šesta ekskurzija je sledila 20. in 21. okto- bra 1978. Dosežena globina –514 m je bila najlepše darilo za vlo- žene napore, vendar dna tudi takrat še ni- smo dosegli. Ker je za brezno, kakršno je Le- ška, potrebno veliko vrvi, je bilo treba vmes skočiti tudi čez mejo. Za dokončni obračun smo se morali teme- ljito pripraviti. Da bi v Prvič do dna Leške. Jelovica, Ažmanov rovt, 4. december 1978. takih globinah lahko Od leve proti desni: Zdravko Teršek, Dare Manfreda, Rožle Tomazin, 40    Davo Preisinger, Matjaž Chvatal in Brane Bušelič. uspešno raziskovali, MAREC 2016

RAZISKAVE Foto: Igor Potočnik Foto: Darko Bakšić Foto: Davo Preisinger Jamski biseri na globini –200 m Ti so po zelo hitri intervenciji (ura in pol) prišli pred jamo, kjer so izvedeli, da sta dva jamarja že zunaj, trije pa smo se začeli dvigati na površje. Zato prava intervencija v jami ni bila potrebna. Dva reše- valca sta se spustila nasproti osta- lim trem članom, da so nas oskr- beli s toplimi oblačili in čajem. Iz te akcije smo potegnili nauk, da je Leška ob večjih nalivih lahko zelo nevarna vodna jama. 1986: Gluhi konci, –375 m. Rov blizu dna jame na globini –520 m Nadaljevanje v Biserni dvorani 1980. V tem letu so bile raziskave usmerjene smo odkrili povsem slučajno, ker je Uroš Markovič - Ulin nekaj is- na Pozabljeni rov. V poletnih mesecih so na sre- kal pod vrvjo in je zaradi tega še čanju gorenjskih jamarjev raziskali Stometrco, ki Največji kapnik v Dolgi dvorani na globini –320 m malo pogledal naokoli. V blokih je nekaj posebnega v Breznu pri Leški planini. Konec leta pa je bil na večdnevni akciji do konca po še neraziskanih breznih. Brezna so si sledila: pod vrvjo se je hitro prebil do prve stopnje, ki je raziskan Pozabljeni rov, ki se konča v nepreho- 25 m, 10 m, 5 m, 25 m. Na dnu zadnjega smo do takrat ni poznal nihče. Na naslednjih akcijah dnem breznu. Tu je ekipa jamarjev tudi tehnič- po 15 metrih meandra prišli nad brezno. Zaradi smo odkrili in raziskali Gluhe konce. no širila, vendar je ožina kljub širjenju zaenkrat pomankanja opreme in časa smo se začeli vra- Prvi vikend smo opremili 58 m globoko bre- ostala neprehodna. Delno so raziskali Sigasti rov. čati proti površju, zunanji ekipi pa smo po tele- zno. Ko smo se spuščali po vrvi, smo bili pre- Na tej akciji so tudi pobrali vzorce sedimentov in fonu sporočili, naj prinesejo še dodatne vrvi. Po senečeni nad razvejanostjo horizontalnih rovov jih na Inštitutu za raziskovanje krasa ZRC SAZU 11 urah se je prva ekipa vrnila na površje. pod breznom iz prejšnje akcije, vendar bi za znanstveno obdelali. Na tej akciji so edinkrat so- Naslednji dan sta se v brezno spustili dve njihovo raziskovanje porabili 5–10 ur. To smo delovali tudi jamarji znanstveniki. Podrobno po- ekipi, tretja pa je čakala na sporočila iz globine. prihranili za pozneje, saj so bili zaenkrat obetav- ročilo je objavljeno v Naših Jamah (Kranjc, Ma- Na vrhu stopnje, ki jih je zaustavila pretekli dan, nejši spodnji deli. Na dnu brezna smo splezali lečkar, Naše Jame 23–24 (1981–1982), str. 73). smo naredili pritrdišče in se spustili v globino. 8 metrov na »prelaz »in za njim nas je zopet ča- Leta 1982 je bil do konca raziskan in izmerjen Brezno je bilo globoko 75 m, na dnu pa je v me- kalo 50 metrov brezna. Sigasti rov v Pozabljenem rovu. andru in podoru voda izginjala med bloki. Dno To smo opremili tretji vikend. Takrat je v novih brezna je 20 m krat 20 m. Nadaljevanje je bilo delih zaradi večdnevnega deževja na površju te- 1983: dno pri –520 m, nepregledan od- v aktivnem meandru, ki je zelo težko prehoden. kel potoček. Voda nas ni pretirano ovirala. Spust cep v rovu pred zadnjim breznom. Slavko Zaradi pomankanja časa se je morala razisko- nas je vodil preko zelo blatnih labilnih blokov, do Žan in Igor Potočnik sta se v poletnih mesecih valna ekipa vrniti na površje. tja smo skozi pasažo prišli nad novo brezno, ki spustila do bivaka na –410 m in tam bivakirala. Medtem je merilna ekipa izmerila polovico se po vsemu sodeč prevesi v dvorano. Zadnje Naslednji dan je Potočnik z neoprenom pre- novoodkritega rova, tretja ekipa pa si je ogledala brezno smo skušali opremiti, vendar smo imeli plaval jezerce in v blatnem rovu prišel ok. 40 m drugo dvorano. Po 10 urah so se vse tri ekipe težave s primernim pritrdiščem, kajti stene so naprej do neprehodne ožine. To je rov, ki je na vrnile na površje. Vrvi so ostale kar v jami, ker zelo krušljive in blatne. Veliki bloki, zagozdeni načrtu na –520 m označen z vprašajem. Med ta- smo že naslednji teden nadaljevali z raziskava- med stene brezna, pa te obdajajo s tesnobo. Vse kratnim obiskom ni bilo prepiha. mi. Delo v ekipah, ki so imele stalno telefonsko nove dele smo izmerili in napeljali telefonsko zvezo, se je izkazalo kot zelo uspešno. žico, tako da je bilo vse pripravljeno za nasle- 1985: Laški rov, –420 m. Ob sistematične- Člani DZRJ Kranj smo 8. in 9. julija zopet raz- dnjo akcijo. mu pregledovanju brezen in dvoran smo ob steni iskovali v novoodkritem Laškem rovu. Ker so bila Naslednji vikend so bili na obisku štirje člani Biserne dvorane in Pozabljenega rova v globini brezna do –310 m opremljena, smo v šestih urah DZRJ Ljubljana. Trije so se spustili v drugo dvo- –230 m odkrili vhod v Laški rov. Ob steni dvorane prišli na mesto, kjer smo na pretekli akciji morali rano in skupaj s Kranjčani pregledali njene stene smo našli ožino, ki nas je po blatnem rovu pri- odnehati zaradi pomanjkanja opreme in časa. Da na –360 m. Eden pa je skupaj z dvema Kranjča- peljala do 25 m globokega brezna v dvorano. Na smo našli nadaljevanje skozi meander, smo po- noma še opremljal nove dele. dnu dvorane smo v podoru prišli do potočka, ki rabili kar uro in pol. Za meandrom se je takoj od­ Drugi vikend sta dva člana DZRJ Kranj iz- smo mu po meandru sledili skozi nekaj ožin do prlo brezno, globoko 4 m, in za njim takoj še eno, merila WC-prehod in drugo dvorano. Meritve 25 m globokega brezna. Tu smo morali odnehati globoko 5 m, za tem breznom smo prišli v manjšo so pokazale, da se v globini prejšnji merilci niso zaradi pomankanja opreme, vendar smo že na- dvorano, iz katere pa sta vodili dve brezni naprej veliko zmotili, pomemben pa je bil tlo­ris. Po še slednji vikend skušali prodreti naprej. Brezna do v globino. Po metanju kamenja smo sklepali, da nekaj akcijah smo člani DZRJ Kranj izmerili no- Biserne dvorane smo opremili z varovalnimi pri- se združita. Enega smo takoj začeli opremljati. voodkrite rove. trdišči in telefonsko žico, da smo na naslednjih V dveh stopnjah, ki sta pripeljali v večje brezno, 1987: četrta dvorana. Ob sistematičnem akcijah lažje raziskovali v globljih delih. globoko ok. 60 m, smo prišli do globine –410 m. pregledovanju druge dvorane na –360 m smo Tam pa smo opazili, da voda počasi nar­ašča, po Rovu obupanih prišli v zelo obetaven kamin s Junija nas je odprto vprašanje iz preteklih ak- zato smo se takoj začeli umikati. Ko sta bila dva že prepihom. Po rovu, ki se je dvigal za ok. 60°, smo cij prip­ eljalo do globine –310 m. Trije člani smo na vrhu 75-metrske stopnje, je sledil udar vode, ki po manjši ožini (Fopin prehod) prišli do četrte se že v petek z vso potrebno opremo odpravili je članoma, ki sta bila še na dnu brezna, onemo- dvorane, ki je daljša in bolj razvejana kot druga. na Jelovico. V soboto smo se spustili v brezno in gočil vzpenjanje po vrvi. Da se je tok vode zmanj- V nekaj zaporednih akcijah smo jo pregledali, začeli z vrvmi opremljati brezna do novoodkri- šal, smo morali čakati 16 ur. Ker pa zaradi pokvar- raziskali in izmerili. V tlorisu načrta najbolj iz- tega Laškega rova. Brezna do Biserne dvorane jenega tel­efona nismo mogli vzpostaviti zveze, je stopa z jasno izraženo smerjo proti Kateževemu smo opremili v dveh urah. Potem smo se odpra- zunanja ekipa poklicala reševalno ekipo iz Kranja.  vikendu, torej proti severu. vili v Laški rov. Z seboj smo vlekli tudi telefon- MAREC 2016   41 sko žico. Brezno, ki nas je zaustavilo na pretekli akciji, smo opremili z vrvjo in se začeli spuščati

RAZISKAVE 1995–2000: dno druge dvorane, –360 m. Varstvo jame Jamarjem DZRJ Kranj Leta 1995 je bil pregledan in raziskan rov, ki se v globini –360 m konča v neprehodnih ožinah V vseh letih, ko so smo organi- Jame, brezna, svet podzemlja na dnu druge dvorane. Ko smo imeli boljše luči, zirali srečanja in je brezno doživljalo močno se razlikujejo od lepot zelenja. smo leta 1997 vedno svetili v kamine na dnu Bi- večji obisk, tudi preko 30 jamarjev na Kaj žene mlade, veselja polne duše serne dvorane. V nekaj zaporednih akcijah smo vikend, smo z osveščenim pristopom v ozke, mokre blatne rove izpod ruše? opremili krajšo smer v kaminu. To je bil tudi prvi opozarjanja, kje so glavne smeri, na- Zna bit, da svet tišine in kapniškega, resnejši kamin, ki smo ga člani DZRJ Kranj pre- redili relativno malo škode za jamo. lesketajočega podzemnega prostora plezali v Breznu pri Leški planini. Možnosti za Počistili smo vse bivake preteklih nudita dovolj veselja za premagovanje vsakršnega napora. nadaljevanje je v teh delih manj, vendar ni ne- generacij in smeti, ki so včasih kljub Prijateljstvo, ki se je v podzemlju stkalo, mogoče, da se kje še da preplezati in najti novo vsemu ostajale v breznu. Sedaj, po bo tudi na površju za vekomaj ostalo. nadaljevanje. 15 letih čistilnih akcij, lahko rečemo, Se menjajo generacije vsakih nekaj let, da je bila večina smeti iznesenih iz le redki ostanejo desetletij pet. Na koncu Pozabljenega rova so nad križi- brezna, ob vsakoletni akciji pa jamo Je pa tudi res, da kdor zares okusi znoja in ilovice vonj, ščem pregledali in raziskali kar nekaj metrov sproti pregledamo in jo še dodatno v sebi vedno nosi jamarski opoj. rovov in kaminov. Leta 2000 je bil na dnu Biser- počistimo. Mladički, fantje in dekleta, ne dvorane raziskan in izmerjen krajši rov. Ob naj vam vera v podzemni svet nikoli ne bo oteta. raziskavah in plezanju kamina na koncu te dvo- Resno razmišljamo, da bi jamo Zatorej vedite – nikoli v jame sam, rane pa je bilo odkrito še drugo brezno, ki nas opremili s klini iz nerjavnega jekla, na koncu vrvi naj vedno vozel se zgodi, iz WC-prehoda ravno tako pripelje do začetka fiksiranimi z epoksi smolo, da bi pre- na tovariša pazi kot na svoje oko, druge dvorane. prečili nepotrebna dodatna zabijanja le tako desetletja srečno bo. svedrovcev do druge dvorane, ki je Kranj, 2. 2. 2016 Davorin Preisinger - Davo 2005: rov in kamin na dnu v Čokoladni tudi najbolj obiskan del jame. dvorani. Na eni izmed akcij, ki jih DZRJ Kranj tradicionalno organizira v začetku julija, smo ob Preventiva in reševanje Skoraj vsako leto so nas obiskali sosednji viken- obisku dna – večina prisotnih je bila tam prvič – daši, lovci in gozdarji, ki so nas spraševali, kaj je po manjšem kopanju odkrili dele, ki so kasneje Ker je jama obiskana vsako leto, je tudi JRS Leška pokazala tokrat. V gosteh smo imeli kranj- zopet zasuti. Poimenovali smo jih Buenos Aires. že ob koncu 80. let organizirala reševalno vajo iz ske in radovljiške alpiniste ter kranjske taborni- Zanje je značilno veliko blata in ok. 30 m visoki Biserne dvorane. Vaja pred nekaj leti pa je bila ke. Zadnja leta je redni obiskovalec Demeter Bi- kamini. prekinjena, ker je v vhodnih breznih kljub vsemu tenc, ki se zelo rad poistoveti s pisano jamarsko voda preveč ogrožala varno delo reševalcev. Ra- druščino in se veseli z nami ob tabornem ognju. Sedemdeseta leta so bila za Leško najpo- zen intervencije leta 1985, ko je jamarje zadržala membnejša vsaj glede raziskav in globine, saj so voda, zaenkrat poškodb ali nezgod kljub večje- Jamarji pa so prihajali od vsepovsod, največ takrat odkrilo in raziskali preko 1800 m poligona mu obisku še nismo imeli. iz slovenskih jamarskih društev, pa zamejski ja- ter dosegli današnjo najglobljo točko, –536 m. marji, iz Hrvaške, Slovaške, Italije, Srbije, Češke, Osemdeseta so bila zelo produktivna v dosega- Srečanja jamarjev pred Leško Anglije in Madžarske. Večinoma so vsi opisali nju in raziskovanju metrov poligona. brezno kot enega lepših z raznolikostjo, ki jo DZRJ Kranj že nekaj desetletij 4. julija, ob ponuja obiskovalcu. Leta 1987 smo v vhodnih Ob praznovanju 60-letnice DZRJ Kranj v letu obletnici odkritja, tradicionalno organizira sre- delih Leške posneli tudi film o reševanju iz jam 2014 smo se zbrali meritve iz vseh obdobij ter čanje jamarjev. Brezno pri Leški planini je med in reševalcih. uredili in objavili načrt Brezna pri Leški planini. jamarji v Sloveniji zelo poznano, saj je relativ- To je rezultat vseh ekip, ki so delovale v treh de- no zelo enostavno dostopno, ponuja pa vse, Kolegice jamarke in kolegi jamarji, dobrodo- setletjih 1978–2010. Objavljen je bil tudi tloris, ki kar jamar vidi po jamah v Sloveniji: stopnjasta šli na tradicionalnem srečanju gorenjskih jamar- je potrdil predvidevanja iz posameznih sklopov visokogorska brezna, ožine, velike in prostorne jev v začetku julija 2015! načrtov. dvorane, kapnike in vse kraške pojave, ki so na Jelovici. Igor Potočnik, DZRJ Kranj Možne nadaljnje raziskave Jama je zelo primerna za zaključek jamarskih Raziskovalci Brezno pri Leški planini ima še veliko poten- šol in jamarje, ki po lažjih akcijah izberejo malo ciala za nadaljnje raziskave. Treba bo še podrob- težjo. Do globine –360 m je relativno enostavna 1978: Željko Božek, Brane Bušelič, Matjaž neje pregledati Čokoladno dvorano, vse kamine in primerna za začetnike, ki vrvno tehniko že ob- Chvatal, Rafo Gartner, Draško Josipovič, in stene brezna iz Bivaka štirih vponk do Čoko- vladajo vsaj iz plezalnih vrtcev. Tomaž Koželj, Stane Lamovšek, Dare Man­ ladne dvorane. Gluhi konci so na dnu zelo slabo freda, Niko Pintar, Davo Preisinger, Zdrav­ pregledani, še posebej stene in podor na dnu. V Na tradicionalnih srečanjih 4. julija smo na ko Teršek, Jože Tomazin (DZRJ Kranj); Pozabljenem rovu na križišču je še vedno kar ne- taborih pred jamo doživeli veliko veselih trenut- Marko Paternu, Joerg Prestor, Janez Sa­ kaj vprašanj v stenah in kaminih nad breznom, kov in zanimivih obiskov gostov od vsepovsod. bolek, Andreja Žagar (DZRJ Ljubljana); ki se nadaljuje. Franci Malečkar (JD Dimnice Koper); Iva Foto: Miro Kosi Stane, Janko Koblar (DZRJ Bled) 42    Srečanja jamarjev pred Leško leta 2010 1979–1983: Matjaž Chvatal, Slavko Man­ MAREC 2016 freda, Igor Potočnik, Slavko Žan (DZRJ Kranj); Tone Ileršič, Edo Mekina (JD Ra­ kek); Ivan Kenda, Andrej Kranjc, Franc Malečkar, Andrej Mihevc (Inštitut za raz­ iskovanje krasa ZRC SAZU) 1985–1987: Gregor Aljančič, Matjaž Dra­ šak, Uroš Korenčan, Zvone Korenčan, Bo­ ris Macarol, Slavko Manfreda, Uroš Mar­ kovič, Daniel Papler, Igor Potočnik, Jure Rakovec, Matjaž Rakovec, Iztok Sajevic, Vili Skok, Srečo Spolovnak (DZRJ Kranj); Gregor Pintar, Miha Praprotnik (DZRJ Lju­ bljana) 1995–2000: Gregor Aljančič, Dušan Gr­ čar, Robert Grilc, Jani Košnik, Slavko Man­ freda, Vojko Molan, Igor Potočnik, Jana Urh (DZRJ Kranj) 2005: Luka Drašak, Dušan Grčar, Robert Kusič, Igor Potočnik, Jure Sakelšek, Šimen Žumer (DZRJ Kranj)



SREDICA Jame na Jukatanu Matej Simonič se s potapljanjem ukvarja od leta 1996. Vsako leto opravi približno sto potopov. Potaplja se povsod, kjer je voda: morja, reke, jezera, koralna morja, jame, potopljene ladje. S podvodno fotografijo se je začel ukvarjati pred 15 leti. Zadnjih nekaj let se najraje potaplja v potopljenih kraških jamah na Jukatanu, v Mehiki. Predstavljene fotografije so nastale februarja 2015 na Jukatanu. Tja se je odpravil s svojimi prijatelji, sopotapljači – modeli: Markom Lahom, Juretom Batorekom in Simonom Oprešnikom. Pri jamski podvodni fotografiji velja pravilo, da je modeliranje enako zahtevno kot fotografiranje, in zato je dobre podvodne jamske fotografije nemogoče narediti brez dobre ekipe. J ame na Jukatanu veljajo za ene do konca raziskan. Trenutno je drugi Potapljač opravlja najlepših in najlažje dostopnih najdaljši na svetu, takoj za suho jamo dekompresijski potopljenih jam na svetu. Večino- Mammoth Cave v Ameriki. V jamah lah- postanek pred vrnitvijo ma so plitke, voda v njih je topla (okoli ko med potopi opazujemo ostanke ma- na površino. 25 °C), vidljivost odlična, tok je skorajda jevske civilizacije, od lončenih posod do zanemarljiv. Največji nevarnosti pri po- ostankov človeških skeletov. Prav tako tapljanju v tamkajšnje jame sta njihova v njih najdemo precej živalskih fosilov, razprostranjenost in zahtevna navigaci- od orjaških lenivcev, pritlikavih slonov, ja. Veliko jam je namreč precej podob- sabljastih tigov in krokodilov do manj nih labirintom. Potopi so trajali tudi do spektakularnih morskih ježkov, školjk šest ur, pri dolgih potopih je imel vsak in ostalih manjših živali. od potapljačev dve jeklenki na hrbtu in še dve etapni jeklenki spredaj. Do jam dostopamo skozi jezerca, imenovana cenotes. To so mesta, kjer Na Jukatanu je raj za potaplja- se je porušil strop podzemske reke. Pri če raziskovalce, saj ocenjujejo, da je večini voda priteka iz severozahoda, do sedaj raziskanih le 10–15 % rovov. odteka pa na jugovzhod, proti oceanu. Notranjost polotoka je namreč pre- Torej se v severozahodni smeri običajno cej nedostopna zaradi goste džungle. potapljamo protitočno, v jugovzhodni Najdaljši jamski sistem na Jukatanu pa v smeri toka. Nekatera jezerca so Sistema Sac Actun/Sistema Dos Ojos velika le dva kvadratna metra, druga pa je dolg več kot 335 kilometrov in še ni so dolga stotine metrov. Globoka vstopna brezna oz. razsežnosti dvoran v nekaterih jamah nam velikokrat pričarajo še prav posebej spoštljiv občutek do narave. 44    MAREC 2016

SREDICA Na sliki lahko vidimo t. i. haloklino, mejo med sladko in slano vodo. Najbolj oddaljeni potapljač je v slani vodi, ki je gostejša in zato v plasti pod sladko vodo. Slana voda je običajno stoječa, agresivnejša – bolj raztaplja apnenec – in modrikaste barve. Sladka je običajno počasi tekoča (proti oceanu), zelenkasta in kako stopinjo hladnejša. Ko gre prvi potapljač skozi bariero, meja ni več ostra, vodi se zmešata in slika postane zelo zamegljena, zato moramo potapljači nameniti precej pozornosti razmišljanju, kje kdo plava. Simon Oprešnik si ogleduje korenino drevesa, ki raste na površju in se zrcali v gladini.

SREDICA V nekaterih jamah je voda nasičena s kalcijem, zato na gladini pod stalaktiti plavajo majhne kalcitne luske. Iz stalaktitov kaplja voda in včasih kapljica zadene tako plavajočo lusko ter jo potopi. To se dogaja vedno na istih mestih, zato se v jamah lahko pojavljajo cele pokrajine s hribovji iz teh lusk, ki jim včasih rečemo cornflakes. Eden od teh hribčkov je na fotografiji. Na tem mestu, recimo mu »križišče«, se jama razdeli na tri veje. Včasih gremo med potopi tudi prek več kot petih križišč. Na križiščih si z začasnimi markerji na vrvici označujemo smeri, od koder smo prišli, da najdemo pot nazaj, saj bi zavoj v nepravo smer pri tako razčlenjenih jamah pomenil smrt.

SREDICA Okrasje jam je ponekod precej gosto, tako da lahko nepreviden gib s plavutjo ali izguba plovnosti povzroči veliko škodo. Da bi določene očutljive dele jam zavarovali pred škodo, ki jo povzročajo neizkušeni potapljači, lokacije nekaterih jam ali njihovih predelov raziskovalci zamolčijo potapljaški javnosti. Za uspešno  MAREC 2016   47 jamsko podvodno fotografijo običajno vsak model med jeklenkami na hrbtu nosi dodatno bliskavico (poleg dveh na fotoaparatu), na roki pa ima fotocelico, ki proži nahrbtno bliskavico, in s tem lepše osvetli jamo.

TABORI Raziskave Brezna Pekel Foto: Nika Ogorevc Tičar in tabor Gorjanci 2015 Ideja o lanski jamarski odpravi v Črno goro se je zaradi Prizorišče tabora na Gorjancih številnih obveznosti in aktivnosti članov kluba hitro izkazala za optimalna, zaradi česar smo jih nadomestili z neuresničljivo. Da pa naša raziskovalna vnema tudi v poletnih novimi zateznimi sidri. Večja sprememba je bila mesecih ne bi vnemar posedala naokoli, smo se odločili izvedena predvsem pri opremljanju prečnice na organizirati raziskovalni tabor na Gorjancih, natančneje na globini ok. 50 m in v smeri poteka vrvi v breznu Opatovi gori nad Kostanjevico na Krki. nad njo. Ob vračanju z dna jame smo po bre- znu napeljali tudi kabel za telefon. Naslednji dan P rve zabeležene raziskave na tem območju Zbrano gradivo v Katastru jam je pokazalo na je zunanja ekipa razpeljala kabel do kilometer so potekale že daljnega leta 1935, ko je precejšnje pomanjkanje informacij o jamah z niž- oddaljenega tabora, raziskovalna ekipa pa je Egon Pretner v oktobru obiskal in regi- jimi katastrskimi številkami, pri čemer je bila po- pričela risati od dna brezna. Ob vračanju smo striral jamo Stričanica (kat. št. 385) in Jamo pri gosto napačna tudi lega. Na tem območju sicer opremili še vzporedno brezno in pod vhodom gozdarski koči na Opatovi gori (kat. št. 383). Leta prevladujejo manjša brezna do globine –50 m, spojili telefonski kabel. 1966 je bila organizirana dolenjska jamarska eks­ globlje v Gorjance pa se spuščajo zgolj Kičer kurzija, v kateri so raziskali Jamo pri Bosanski (–57 m), Dolnja jama (–61 m), Jama pri Bosanski Tudi tretji dan smo se ukvarjali predvsem z bajti (kat. št. 2802), v letu 1969 pa so tu odkrili bajti (–68 m) in Brezno Pekel (–72 m). Prav sle- risanjem objekta, vse do trenutka, ko nam je še Dolnjo in Gornjo jamo. Na 3. dolenjskem ja- dnje je bilo že velikokrat obiskano in raziskano, geo­trikotnik padel nekam globoko med podor- marskem taboru leta 1981 so raziskali še Brezno vendar konkretnega načrta novih delov ni bilo. ne skale. Tako se je akcija preoblikovala v pre- Pekel, Sovino jamo, Brezno Mali Pekel in Kičer. gledovanje nadaljevanj v različnih sektorjih jame, Intenzivnejše raziskave so nekako zamrle vse do Tabor in plan dela predvsem v vodoravnem rovu. Zunanje ekipe so novega tisočletja, ko sta bili v letu 2001 registri- se medtem lotile terenskih raziskav, večerne ure rani dve brezni, v letu 2005 pa še pet. Pozneje so Pri organizaciji tokratnega tabora smo bili pa smo izkoristili še za ogled Jame v Dovčku z bile registrirane zgolj še posamezna brezna in deležni precejšnje naklonjenosti domačina, ki domačini in za kopanje v Zasiganem meandru. jame (sedem objektov). Skupno je bilo do sedaj nam je na območju pod lovsko kočo LD Kosta- Tudi četrtkova akcija je bila zapisana risanju tako na območju kraške planote Opatova gora, njevica na Krki v souporabo odstopil novejšo brezna, pri čemer smo s tem vztrajno nadaljevali ki zavzema okoli 15 km2 površja Gorjancev, razis­ brunarico. S prijetnim razgledom na Krško kotli- vse do prečnice. Pod njo smo opremili še novo kanih 23 speleoloških objektov. no, lokacijo na košenici, ki je obdana z gozdom, brezno in v dnu med podornimi bloki odkopali nadaljevanje v smeri novega brezna. v bližini glavne poti in z večjim spodnjim prostorom za opremo Naslednji dan smo se lotili širitve ožine v tem ter podstrešjem in balkonom za delu in se v dveh mestih prebili nad mogočni spanje se je izkazala za idealno brezni. Tu smo obstali zaradi pomanjkanja opre- lokacijo. Na taboru, ki je pote- me in nadaljevali z risanjem v smeri vhodnih bre- kal od 10. do 15. avgusta, se je zen. Zadnji dan smo ob raziskavah novih nada- zvrstilo 16 jamarjev in 9 domači- ljevanj prišli v že znane dele brezna na globino nov, prisotnost skozi vse dni pa okoli –100 m, kasneje pa razopremili spodnji ter smo držali štirje jamarji. vhodni del jame, odstranili telefonski kabel in iz- risali še vhodni del. Da bi se uspešne raziskave in V ponedeljek smo pričeli meritve jame končale čim bolj teatralno, je poskr- z opremljanjem Brezna Pekel, belo močna nevihta s strelami, ki nam je nagnala pri čemer smo povsem na novo strah v kosti in nas dodobra premočila. Tudi dol- opremili večji del smeri. Stara go pričakovana zaključna zabava je dobesedno pritrdišča so bila namreč veči- splavala po vodi, saj je še nedokončana brunari- noma že dotrajana, njihova po- stavitev pa ponekod ne najbolj ca padla na testu vodotesnosti med stikom betonske plošče in brunami. Foto: Jure Tičar Z željo, da zaključimo raziska- 48    MAREC 2016 Vhod v Brezno Pekel ve, smo se v Brezno Pekel vrnili še novembra ter izmerili in izrisali vo- doravne dele. S tem smo zaključili izdelavo načrta, pri čemer smo na- merili 137 m globine in nekaj več kot 529 m poligona. Objekt smo tako podaljšali za nekaj več kot 400 m. Prijetno druženje v zavetju gor- janskih gozdov bomo v bodoče za- gotovo še nadaljevali, saj je tu pre- cejšen potencial za odkritja novih brezen, pa tudi v že znanih objektih je prostora za dodatne raziskave. Z dovolj dobro družbo, nadgrajeno brunarico in obilico raziskovalne vneme bo v prihodnosti tako še do- volj priložnosti za organizacijo novih jamarskih taborov, nanašanje blata na opremo in nove vpoglede v dro- bovje Gorjancev. Jure Tičar, JK Brežice

IZ TUJIH JAM Odprava Samar 2015 atrakcija vsega Samarja, Joniju pa omogoča tudi za naše razmere zelo dobre zaslužke. Langun-Gobingob ima v svoji notranjosti približno kilometer dolgo reko. Pritočni sifon naj V torek, 28. aprila, se je s pristankom v Milanu uspešno končal bi bil po načrtu le nekaj deset metrov stran od sistema Borabot. V odtočni sifon pa so se poto- slovenski del mednarodne jamarsko-potapljaške odprave Samar pili le dvakrat. Prvi so bili Američani, ki na drugi 2015 na Filipinih. strani niso niti šli iz vode. Drugič so leta 2011 v zelo nevarnih razmerah z velikim pretokom sifon preplavali Francoz Jean-Paul Saunier, Matteo in I z Slovenije so se je poleg podpisanega ude- transport vsega materiala na Filipine brez doda- Lillo (tudi udeleženec tokratne odprave), vendar ležili še Simon in Barbka Burja ter Tanja Po- tnega tanjšanja denarnice. so se tudi oni morali ustaviti po 50 metrih pred legek. Skupno je odprava štela 14 članov, od drugim sifonom. tega jih je bilo devet iz Lombardije in Veneta, Na naši prvi akciji se je Simon sam potopil v mlad filipinski jamar pa je bil iz Manile. Potaplja- Otok Samar 20–30 m dolg odtočni sifon. Brez težav ga je pre- ško ekipo sta sestavljala Simon in Gigi Casati. Samar je po velikosti tretji v filipinskem arhi- plaval, prav tako tudi drugega, ki ni bil bistveno Odprava je imela več ciljev. V ospredju so pelagu. Za razliko od ostalih bolj znanih otokov daljši. Zadaj je našel ok. 350 metrov novih rovov, bila predvsem potapljaška raziskovanja sifonov tukaj praktično ni turistične infrastrukture. To vendar je zaradi pomanjkanja časa moral obrniti. v jamah Langun in Palaspas ter izvirih rek Ba- področje je tudi zelo revno. Svetovno znano je Medtem se je Gigi poizkusil potopiti v pritočni logo in Calbiga, v nadaljevanju pa povezava jam postalo po tajfunih v zadnjih dveh letih. Pred- sifon. Še preden je pričel s potopom, je Matteo Sulpan in Male Ho. »Suhi« cilji odprave pa so bili vsem smrtonosen je bil Haiyan leta 2013, zaradi ugotovil, da sifona sploh ni, ampak je le zalit rov še terenski ogledi področja, odkritega na odpra- katerega je samo v Taclobanu, prestolnici Sa- z nizkim stropom, ki omogoča prehod z glavo vah leta 2011 in 2012, ter raziskave ogromnega marja, umrlo preko 10.000 ljudi, škode pa še do nad gladino. Očitno je Guido leta 1986 ta detajl neznanega ponora sredi pragozda, označenega sedaj niso v celoti sanirali. spregledal ali pa je bil vodostaj višji. Skratka, po na karti 1 : 25.000. To je bila moja tretja odprava Ima pa Samar tudi lepšo plat. Večji del delno zalitih rovih so prišli še skoraj 500 metrov na Filipine, tudi tokrat je bil vodja in organizator 13.000 km2 velikega otoka predstavlja tropski dalje, kar bi po načrtu že moral biti sistem Bora- Matteo Pota Rivadossi. Skupaj z geologom Gui- gričevnat kras z razgibanim, težko prehodnim te- bot, vendar ni bilo tako. Na koncu jih je vendarle dom Rossijem raziskujeta na Samarju že od leta renom, ki ga označujejo globoke škraplje, zajede, ustavil sifon, kamor se je Gigi potopil. Po 70 me- 1994 in do sedaj sta organizirala že približno 15 jame in ponori tropskih rek s sušnimi pretoki 1 ali trih je izplaval v dvorano brez izhoda iz vode, ki odprav. Guido se je prvič podal na takrat jamar- več m3/s. Vse skupaj je prekrito z bujnimi trop- pa ni bila del sistema Borabot. Že prva akcija sko še popolnoma neznane Filipine že leta 1986 skim pragozdom, ki sta ga človekova nenasitna je pokazala, da povezava jam ne bo enostavna, in že na začetku odkril nekatere najbolj znane pohlepnost in brezbrižnost filipinske jame. v drugih predelih že skoraj Naša odprava je bila nekakšno nadaljevanje v celoti uničili. Foto: arhiv odprave ponesrečene odprave iz leta 2011, ki sem se je »Bazni tabor« smo tudi sam udeležil. Cilji so bili takrat podobni. imeli kar v udobnem naje- Poleg Gigija sta bila prisotna še dva vrhunska tem stanovanju v mestecu potapljača iz Belgije in Francije. Iz Evrope so Calbiga. Do jam oziroma po morju pripeljali preko ene tone potapljaške sifonov je bilo od ene pa opreme, vključno z zaprtim dihalnim sistemom, do treh ur dostopa. Letos vodnim skuterjem, jeklenkami helija ... Veliko- so bile vodne razmere potezne načrte pa so po nepredvidenih obilnih zelo ugodne, obilnejših deževjih odplaknili visoki vodostaji in kalne deževji ni bilo več mese- reke. cev, reke so bile relativno Sedaj je bilo opreme (in stroškov!) bistveno nizke, voda pa za trope manj. Sprva so planirali potope z zaprtim dihal- dokaj čista (vidljivost 2 m). nim sistemom, kar pa se je tik pred odhodom Že kmalu po prihodu je spremenilo, tako da sta potapljača vzela s seboj nepotapljaški del ekipe le opremo za odprt krog. Gigi preko spleta na- odšel proti osrednjemu Vodne galerije v jami Langun Gobingob mreč ni našel zanesljive zveze na Filipinih, ki bi delu otoka, kjer so raziskali nekaj novih jam ter Foto: arhiv odprave zagotovila dostavo kisika in drugih komponent. do konca preiskali in izmerili jamo Guintoble, Poleg osebne potapljaške opreme (4 jeklenke po odkrito leta 2008. 12 l, 4 jeklenke po 7 l in 1 jeklenka po 5 l, suho in mokro obleko, 2 kompenzatorja plovnosti ...) smo tako vzeli s seboj še kompresor za zrak. Potop v jami Matteu je pri družbi Etihad, s katero smo leteli, Langun-Gobingob v zadnjem trenutku uspelo izpogajati še brez- Potapljača sta se že takoj po prihodu usme- plačnih 150 kilogramov dodatne prtljage, kar je rila v jamo Langun-Gobingob. Gre za najbolj ob osnovnih 30 kilogramih na osebo omogočalo znano jamo na Samarju in eno od najbolj zna- nih na Filipinih, z ogromnimi, obilno zakapanimi dvoranami in galerijami. Foto: arhiv odprave Vanjo obiskovalce občasno vodi Joni Bonifacio. Gre za lokalnega, dobrih 30 let starega fanta, ki se je pred de- setimi leti pridružil odpravam Mattea in Guida kot prevajalec. Tu je dobil nekaj osnovne opreme in jamarskih veščin. Nato je začel z vodenjem redkih obiskovalcev Samarja po laž- je dostopnih jamah, odkritih na teh odpravah. Sprva redki obiskovalci (predvsem popotniki z zahoda) so bili nad videnim navdušeni in glas o Joniju je prišel tudi v Lonely Pla- net, kjer ga priporočajo kot »cave master of Samar«. Tako je omenjena Cobra Philippina, pogost obiskovalec filipinskih jam jama postala tudi glavna turistična  Jama Borabot MAREC 2016   49

IZ TUJIH JAM načrti, predvsem tisti iz 80., pa so potrebni revizi- odtočnega sistema Borabot, kar je razlo- Foto: arhiv odprave je. Kljub temu je bil izkupiček prve akcije soliden žilo dolžino sifonov in novoodkritih ne- in je obetal uspešno nadaljevanje. potapljaških delov na prvi akciji.Foto: arhiv odprave Naslednji dan se je Simon potopil v odtoč- Namesto počitka je bil naslednji dan ni sifon ponora Palaspas, ki napaja podzemno namenjen ponovnemu potopu v izvir reko v sistemu Borabot ter naprej v Langun- Balogo. Simonu se je pridružil še Gigi, -Gobingob. Sifon je bil za potop zelo neugoden, dosegla sta globino 65 oz. 67 m in še ob polmetrski vidljivosti so nadaljevanje ovira- dodatnih 50 metrov poligona. Sifon se li zagozdeni hlodi in veje. Globine sicer ni bilo nadaljuje v obliki večjega rova, vendar je Transport v nizvodne dele jame Gobingob bil nadaljnji potop brez zaprtega di- halnega sistema in mešanic nesmi- Skupni potop v Langunu seln in nevaren. Prvotnih namenov (največ 15–20 m), orientacija pa je bila možna povezave seveda nismo opustili. edino po kompasu oz. predvideni smeri vodne- ga toka. Kljub enournemu iskanju prehoda pod Povezava vodo mu ni uspelo najti izhoda na drugo stran. Čeprav le pol centimetra razdalje med načrtoma Odločili smo se za novo strategi- obeh jam, se je tudi ta možna povezava izkazala jo, in sicer poizkus prodora do jame za trd oreh. Langun oz. Palaspas iz sistema Bo- rabot, ki ga v bistvu tvorijo tri jame: Skupinska fotografija po odkriti povezavi v nov Da bi premešali karte, smo s Simonom tretji Ludi Bito, Camparina in Borabot. sistem Panayoran dan odšli do izvira reke Balogo, ki je oddaljen okoli kilometer zračne linije od odtočnega sifo- Matteo z ostalimi Bresciani jih je raziskal Ostalo je še vprašanje, kaj je opravil Gigi, ki na jame Langun. Kot prvopristopnik se je potopil leta 2009. Gigi se je podal v odtočni del, Ludi se je istočasno še enkrat potopil v odtočni sifon v izvirni sifon do globine 56 m in 200 m daleč. Bito, z namenom spojitve s pritočnimi sifo- Ludi Bito. Odgovor smo dobili že ob pogledu na Medtem je Gigi preko pritočnega sifona ponov- ni Languna. S Simonom in še dvema Bre- nasmejane obraze njegove ekipe, ki je praktič- no poizkusil povezati Langun z Borabotom. Po scianoma pa smo preko poplavljenih rovov no istočasno prišla v vas Panayoran. Tudi on je 250 metrih in več zračnih žepih je obtičal v no- Borabota priplavali do po nadaljnjih 30 metrih potopa v istem sifonu vem sifonu ... Smer je bila prava, toda razdalja pritočnega sifona, ki naj zagledal vrvico, ki jo je napeljal iz Languna. Na- očitno še prekratka. Foto: arhiv odprave bi bil odtočni sifon Pa- ključje je hotelo, da sta bili obe povezavi nare- laspasa. Prepričani, da jeni praktično istočasno. Tako je nastala druga Že naslednji dan smo bili vsi spet v Langunu, tokrat povezava ne uide, najdaljša jama Filipinov, 17 kilometrov dolgi kjer sta se tokrat oba potapljača podala v odtočni smo pozdravili Simona, sistem Palaspas-Borabot-Camparina-Ludi Bito- sifon. Zaradi planirane dolgotrajne akcije smo ob ki se je odločno podal -Langun-Gobingob oz. z enim imenom Sistem drugem vhodu v jamo postavili bivak. Raziska- v kalni sifon. Po skoraj Panayoran. la in izmerila sta 500 metrov novih zasifonskih dveh urah je ponovno Sledila sta fešta in dan počitka, nato pa še dve rovov, do novega, tretjega sifona. Smer je na- priplaval na površje, in akciji v odtočni sifon Languna, kjer sta Gigi in Si- kazovala direktno linijo do izvira Balogo, zračna še preden je izpustil mon skupaj skušala podaljšati poligon proti izvi- razdalja pa se je zmanjšala na manj kot kilometer. regulator, je bil zasut ru Balogo. Ustavila ju je slaba vidljivost četrtega Člani podporne ekipe smo medtem ponovno iz- z enim samim vpraša- sifona, ki je onemogočila izhod na drugo stran. merili zgornji pritočni poligon Languna. Kasnejši njem: »Povezava?« »Ne,« Za konec smo se s potapljačema poizku- izračuni so pokazali, da je bila smer novega za je bil odgovor, zato pa sili odpraviti proti ogromnemu izviru (7 m3/s v pet zaporednih novih si- suši!) reke Calbiga, ok. 15 kilometrov od naše 50    dobrih 300 metrov zračne linije zamaknjena od fonov in ok. 300 metrov baze. Področje je pod delno kontrolo lokalnih MAREC 2016 dolžine. Po načrtu bi maoističnih gverilcev, ki nad našo prisotnostjo moral priti že globoko v niso bili navdušeni in so nam to preko lokalnih ponor Palaspas, vendar vodičev posredno tudi sporočili. V izogib hujšim o sifonu v Palaspasu, incidentom smo na pol poti namero opustili, kjer je pustil vrvico, ni vseeno pa smo se okopali pod slikovitimi slapovi bilo ne duha ne sluha. Tudi z Gigijevo povezavo Calbige. ni bilo nič, po 200 metrih sifona z vidljivostjo za Slovenski del ekipe je tako zaključil z odpra- dolžino roke mu je zmanjkalo vrvice, vendar bi vo in se preko Manile napotil nazaj proti domu, tudi v njegovem primeru po načrtu moral biti tik ostali pa so se preselili v osrčje otoka, v vasico pred povezavo. Baruz, kjer bodo poizkusili povezati jami Sulpan Še bolj odločeni, da pridemo stvari do dna, in Male Ho v sistem, ki bi bil še večji od Panayo- smo se naslednji dan s Simonom spet napotili rana. v Palaspas. S seboj sem vzel Disto za ponovno Rok Stopar, JD Dimnice Koper izmero poligona, ki je kasneje pokazal manjši odklon od Foto: arhiv odprave prvotnega načrta. Brez zadržkov se je Simon potopil v zo- prni odtočni sifon ... Na povratek ni bilo treba dolgo čakati, čez dobre pol ure je mirno izplaval iz vode in mimogrede omenil, da je prišel preko za- gozdenih potopljenih hlodov do vrvice, ki jo je napel prejšnji dan v tretjem oz. četrtem si- fonu Borabota!!! Kriki veselja so preplašili tudi najpogumnejše netopirje. Potop v izviru reke Balogo